toiAotoS a mroyir(d
23. septembra 1946
Cena 3dfrt
fr R EDNIŠTVO IN UPRAVA
Tabor — Ljubljana Tel. št. 33-85 — ček. rač. uprave 16.416
Lel* II. IZDAJA FIZKULIURNA ZVEZA SLOVENIJE Ste*. 39
MESEČNA NAROČNINA 12 DIN IZHAJA. VSAK PONEDELJEK
OBRAČUN PETMESEČNEGA DELA FZS
V petek, 13. septembra 1946, je i ničla, v mali sejni dvorani na Taboru Fizkullurna zveza Slovenije drugo sejo Glavnega odbora, na kateri so bili p1ri«otni tudi delegati "vseh fizk ultumih okrožij. Na tej seji je bilo pregledano dosedanje delo in podane Smernice za bodoče delo, ki naj do. vede fizkulturno organizacijo do zaželene stopnje. Sejo je »tvoril predsednik, minister Zoran Polič, z daljši m govorom, ki ga objavljamo v celoti:
Govor predsednika tov. Zorana Poliča
Namen sestanka Glavnega odbora FZS je, da kritično pregledamo naše delo ter sprejmemo zaključke, katere bo potrebno izvesti zaradi utrditve naše organizacije in zaradi nadaljnjega razmaha našega dela.
Uvodoma samo nekaj kratkih ugotovitev, k.i naj služijo kot orientacija in splošen pogled m naše dosedanje delo in naše bodoče naloge-
Predvsem je resna stvar pomanjkanje pravega aktivnega dela po društvih in aktivih. To je ena izmed velikih hib, ki ovirajo razmah fiz,-kultumega dela- S tem je povezan tudj pravilen način dela. pravilna zaposlitev in vključitev strokovnega kadra. Vsega tega doslej ni bilo v zadostni meri. Društva so vršila v splošnem le skromne poizkuse v izvajanju pravega fizkutlumega dela, ker jim primanjkuje strokovnega kadra. V nekaterih krajih pa ni bilo pravega razumevanja za delo, ker še hi dovolj jasen sam pomen fizkul-turnega deia.
Na, eni izmed sej sekrelariajata FZS smo ugotovili, da ie potrebno vključiti stare strokovne kadre v delo drušlev in vseh našti^ organov. Strokovnjaki v glavnem niso pravilno razumeli tega našega poziva-Domnevali so, da jih prosimo, ker se sami ne čutimo dovolj sposobne. Le manjše število starih delavcev se je odzvalo pozivu, drugi še vedno čakajo oziroma so mnenja, da se bodo vključili, ko se povrnemo na stajo-V vsem svojem delu in pri izvrševanju svojih nalog smo jasno pokazali, da povratka na staro ni in ne more biti- Danes kritično ugotavljam nezdrav odnos starih strokovnjakov do novega fizkulturnega življenja. Ko smo ugotovili, da pomenja novo fizkulturno gibanje vzpostavitev zdravega fizkulturnega dela, ki se izraža v cilju, da vzgojimo dobre kadre, ki bodo pravi nosilci fizkulturnega življenja, se zavedamo, da bomo zmogli svoje delo tudi, če se vsi sposobni stari strokovnjaki ne bodo hoteli vključiti.
Bardi se bomo proti tistim, ki skuša o zapeljati fizku"-*uro na stare tire
Toda ne samo. da se mnogo strokovnjakov ni vključilo v naše delo, nekateri so se vključili z namenom, da zapeljejo naše delo no stare tire.
' Tafci pojavi so bili v društvih, okrožjih in tudi v samem glavnem odboru.-Odločno postavljamo, da se bomo z vsemi silam; borih proti takim poizkusom. ker imajo jasno politično In torej reakcionarno politično ozadje. Poizkusi so večkrat zakriti z raznimi
dobrimi nasveti, zato jim mlajši kadri cesto nasedajo. Zalo bo potrebno, da tako Glavni odbor, kakor tudi društva in aktivi posvete tem pojavom posebno paižnjo- Fizkulturna organizacija postaja prav tako torišče, na katerem skušajo reakcionarni elementi uveljavljati staro politično gledanje in tako preko fizkuiturne organizacije vplivati na vse naše javno življenje.
Za nas je mogoča samo ena pot in ena linija. Vse svoje življenje moramo vključiti v tok političnega dogajanja. Vse svoje sile moramo posvetiti utrditvi sedanjega stanja pri nas. Ne sme biti fizkultumika. ki bi .danes ne razumel spopada naprednih sil v svetu z reakcijo in ki bi ne doprinesel svoj delež v tej borbi. Kdor bi hotel mimo tega ustvariti neke pridobitve na fizkultumem polju, ta gradi brez spoznavanja družbenih zakonitosti — ta gradi na pesku-
Naše delo moramo nasloniti na delovno ljud sivo
Naše delo moramo nasloniti na delovno ljudstvo, to je nia tiste, ki so stvarni nosilci oblasti. Zaradi tega je praV, če danes ugotovimo, da je premalo delavstva v naših vrstah, premalo so sindikati vključeni v naše delo- Sindikati kakor tudi mladina morajo biti nosilci vsega fizkulturnega dela.
_ Naša fizkultura mora biti res nova fizkultura tako po načinu dela kakor po vsebini in cilju. Cilj fizkuiturne organizacije je pomoč pri obnovitvenem delu, na gospodarskem polju sploh in pri vzgoji mladine- To svojo nalogo moramo zniafti pravilno zajeti v svoji organizaciji.
ZREN - nova pot
v našem delu
Naši; smo novo pot našega dela, ki se kaže v tekmah za- f zkulturni znak — ZREN. To je tista oblika fizkul-turnega dela. ki lahko ponese flzkul-turo v poslednjo vas, y poslednjo tovarno. Najdejo se sicer ljudje, ki kritizirajo. kj pravijo, da je to tekmovanje korak nazaj. Kdor pa pozna metodo dela, mora ugotoviti, da je to velik korak naprej. Kritizirajo tisti, ki hočejo preprečiti množični razmah naše organizacije.
Pri iskanju novih poti in pri vsem našem konkretnem delu delajo večkrat napake- Mnogi pravijo, je to nesposobnost vodilnih organe., da je potrebno organizacijsko obliko naše fizkuiturne organizacije spremeniti in tako dalje. Radi sprejemamo vsako kritiko, če predstavlja pouk, če je
dobronamerna- Z vso odločnostjo bomo pa nastopili proti tistim, ki bi hoteli kritiko izkoriščati, ki bi hoteli z njeno pomočjo organizacijo cepiti in 1<1 b« hoteli z njo vlivati nezaupanje v naše delo.
Potrebni sta brezpogojno disciplina in predanost
Posebno poglavje tvori vprašanje discipline- Vse prečesti so pojavi nediscipline na igriščih, v telovadnicah in pri delu v društvu sploh. Pričel je čas, ko moramo postaviti, da smo že prešli iz začasnega urejevanja v
dobo stalnih oblik in da ie prav za tak način dela potrebna brezpogo.na disciplina in predanost stvari. Z vso odločnostjo bomo slediti navodilom FISAJ-a, ki si je zastavil za nalogo, da disciplinira tako igralce kakor tudi gledalce-
Posebno pozornost pa moramo v bodoče posvetiti 'naši propagandi. S praktično propagando v celoti nismo uspeli, kar to bi morala društvo vrš> ti na terenu, s praktičnim delom, z nastopi, tekmami in podobno-
Za nage bodoče delo je sedaj najvažnejše, kakšen bo odziv k tekmovanju za ZREN. Naša propaganda tej nalogi še ni dovolj doprinesla, posebno pa ne naše dnevno čaSogisje.
Ob zaključku še ena ugotovitev-Naše fizkulturno delo, naša fizkul-turna organizacija ne bo uspevala, če ne bomo vsega svojega prizadevanja zastavili za en sam cilj, da prispevamo k napredku in dvigu fizične sile našega delovnega-ljudstva. Ker pa je to delo tesno povezano z drugimi nalogami, prosvetnimi in političnimi', ne sme biti fizkultumika, ki ne bi bil agitator v tem smislu, da tolmači našemu ljudstvu pridobitve nqše skupnosti, našega kulturnega napredka, da ga seznanja z našimi političnimi uspehi, s pomenom uspehov udarniškega dela itd- Fizkulturniki lahko mnogo pripomorejo k utrditvi politične zavesti. S tem bodo pravilno izpolniti svojo nalogo im predvsem pravilno razumeli vlogo fizkuiturne organizacije v našem javnem življenju-
Poročilo glavnega sekretarja tov. Knola
Za predsednikom je povzel besedo glavni sekretar FZS tov. Vinko Knol, katerega izvajanje je razvidno v Izvlečkih njegovega referata:
Iz diskusij referatov in poročil, so na I. ustanovni skupščini FZS zrasli sklepi, ki jih je postavila skupščina FZS pred GO FZS in sekre-tarijat, da jih izvršita. Danes naj podamo obračun, do kakšne mere smo te sklepe političnega, strokovnega, gospodarskega in propagandnega značaja izvršili v pet mesecev trajajočem fizkulturnem delu.
Skupščina nam je nadela nalogo, da dvignemo in razširimo strokovno usposobljenost predvsem novih kadrov, ki bodo sposobni dalje razširjati in izboljševati predvsem praktično fizkulturno delo širokih ljudskih, predvsem mladinskih, množic. Zato je sekretarijat v tem smislu pokre-nil, da so se pričeli tečaji za mladi prepotrebni vaditeljski kader. Tečaji so temeljili na osnovni vadbi in poznavanju tekmovanja za ZREN, kar odgovarja novi fizkulturi in ji daje politično smer, ustrezajočo ciljem in liniji OF. Za izvedbo teh nalog je Izdelala strokovna komisija, predvsem pa njen odbor za splošno vadbo in orodna^adhp z- drugimi strokovnjaki učne načrte, pripravila strokovno
snov in v veliki meri sama vodila tečaje. Razen tega so bili med drugim izdelani načrti in strokovna snov za izvedbo vseljudskega peteroboja, ki je bil v veliki meri izveden predvsem med mladinskimi množicami v mladinskih delovnih brigadah, s čimer je v precejšnji meri zadoščeno temu predlogu GO LMS, ki je bil sprejet kot sklep ustanovne skupščine FZS.
Nadalje je glavni sekretar poudaril potrebo po izdelavi vadbene učne strokovne snovi, katere zelo pogrešajo vse osnovne fizkuiturne organizacije.
Pokazal je nadalje na primere združitve splošne in športne vadbe, na razvoj in dvig mnogih fizkultur-nih panog, izvedbo njih tečajev ter prešel na ZREN.
Z vzpostavitvijo federalnega in okrožnih centrov ZREN-a in z izvrševanjem njihovega dela, prehaja na te centre težišče fizkulturnega dela kot nova oblika dela in nenehnega poleta v fizkulturi, kar potrjuje množično prijavljanje in nenehen porast zanimanja za tekmovanje za ZREN. Prt tem delu je treba zlasti poudariti razumevanje množičnih organizacij, IOOF in ministrstev prosvete in (Nadaljevanje raa 2. struni^
zdravstva, hj so mnogo pripomogli pri propagandnih in drugih težkočah v začetni fazi tega dela.
S tem v zvezi se izpolnjujejo sklepi L skupščine: žena se aktivizira v fizkulturi, mladina opušča nezdrave zabave in poti, vzgaja se nov kader v praktičnem delu. To je metoda fiz-kulturnega dela, ki ustvarja najlažje in z največjo gotovostjo nov lik fizkulturnika.
V organizacijskem pogledu je bilo predvsem podčrtana izvedba reorganizacije in vključevanje novih strokovnjakov, ki pa se jih je le malo odzvalo, v odbore raznih "fizkultur-nih panog, nadalje vključevanje članov Zveze v društva z namenom črpanja izkušenj za nadaljnje delo v Zvezi itd., registracija društev, aktivov in fizkulturnikov, nov porast društev in aktivov in potreba po novi aktivizaciji osnovnih organizacij na šolah, ustanovah, na vaseh, v tovarnah itd. Podčrtano delo in nadaljnje potrebe po delu in organizaciji nadzornih komisij okrožnih fizkul-turnih odborov.
Iz nadaljnjega izvajanja je bilo razvidno propagandno delo in njegove pomanjkljivosti, kot n, pr. nepravilno in pomanjkljivo dopisništvo v »Polet«, pomanjkanje ideološko-poii-tičnega in strokovno propagandnega dela med fizkultumiki, pomanjkanje fizkulturnih razstav, predavanj, sestankov, razpečavanje »Poleta« itd.
Gospodarske naloge so bile izvi'-šene v toliko, v kolikor so obstojali gospodarski odseki oziroma poverjeniki in v kolikor so izpolnjevali navodila Zveze. Neizvršene obveze v izpolnjevanju finančnih obveznosti fizkulturnih organizacij do Zveze, popis imovine Fizkulturne zveze in mnoge druge naloge bo treba izvesti, če hočemo dosledno izpolniti dolžnosti, če hočemo da bo naše fizkul-turno delo lahko šlo po poti progresivnega razvoja, za katerega nam je dala jasno smer I. ustanovna skupščina.
Izkušnje dosedanjega pravilnega in nepravilnega dela in iz njega izvirajoči sklepi bodo vodnik v bodočem, prav gotovo uspešnem delu.
Odločba o ustanovitvi Državnega instituta za iizkulturo v Beogradu
Na osnovi ČL 80. st. 2 Ustave FUl Jugoslavije, predpisuje vlada FLR Jugoslavije
UREDBO
O DRŽAVNEM INSTITUTU ZA FIZKULTURO V BEOGRADU
Člen 1.
Ustanavlja se Državni Institut za fizltulturo s sedežem v Beogradu, Državni institut za fizkulturo je visoka strokovna šola občedržavnega značaja, katerega naloga je, <la pripravlja visoko kvalificirane fizkut* turne vodnike in nastavnike. Nadzorstvo uad detlom instituta ima Ro-mitet za fizkulturo vlade FLRJ.
Člen 2.
Šolanje v Državnem institu za fizkulturo traja 3 leta
člen 3.
Nastavni načrt in program instituta določa Komite za šole in znanost vlade FLRJ v sporazumu s Komitejem za fizkulturo vlade FLRJ,
Nastavno osebje postavlja predsednik Komiteja za fizkulturo vlade FLRJ v sporazumu s predsednikom Komiteja za šole in znanost vlade FLRJ, direktorja pa tudi v soglasju s predsednikom vlade FLRJ.
člen 4.
Natančnejše odredbe o pogojili za sprejem slušateljev', kakor tudi o organizaciji in delu Državnega instituta za fizkulturo v Beogradu, določi Komite za fizkulturo vlade FLRJ v sporazumu s Komitejem za šole in znanost vlade FLRJ.
Poročilo strokovnega sekretarja
Strokovni sekretar, tov. Edi Ser-pan, je nato podal poročilo o delu strokovne komisije in strokovnih odborov FZS. Iz njegovega poročila je bilo razvidno, da delo strokovnih odborov za nekatere panoge še ni tako kot bi moralo biti, dočim za nekatere panoge sploh še niso bili ustanovljeni strokovni odbori (tenis, veslanje in kajak), odbor za namizni tenis pa se je celo razšel. Posledica tega je, da šepa zaradi tega zlasti administrativno poslovanje tako odborov kot Zveze same.
Zabeležiti pa moramo seveda tudi uspehe, h katerim moramo šteti predvsem izvedbo Titove štafete, ki pa žal ni bila izkoriščena v organizacijskem pogledu, dalje je uspela izvedba manifestacijske štafete ob priliki odhoda naše delegacije na mirovno konferenco itd.
Med uspehe je treba šteti tudi fiz-kulturni dan 23. junija. Čeprav ti nastopi še niso bili v takem smislu množični, kot bi morali biti, lahko ugotovimo, da smo s temi nastopi prednjačili pred ostalimi republikami.
Pokazala se je nujna potreba po sestavi vadbenega načrta za splošno vadbo in za druge panoge. Vsi odbori so dobili nalogo, da izdelajo za svoje panoge vadbene načrte. Izdani pa bodo tudi priročniki za vse fizkulturne panoge.
Nadalje je strokovni sekretar poudaril velik pomen vseljudskega peteroboja, kot pripravo za ZREN, ki mora biti še v naprej oblika tekmovanja za vse fizkulturnike. V poletni dobi je vladalo v naših društvih sicer mrtvilo, toda temu je vzrok prisotnost mladine v delovnih brigadah, kjer je bila mladina v zelo veliki meri deležna fizkulturne vzgoje. Naloga društev je sedaj, da to mladino vključi v fizkulturno delo.
Zelo veliko je bilo storjenega v pogledu vzgoje novih kadrov. V tem
času so bili prirejeni štirje tečaji, ki jih je posečalo 191 tečajnikov in tečajnic, od tega 65 Primorcev iz cone A in B. Bila pa sta tudi tečaja za lahkoatletske vaditelje in sodnike s 17 udeleženci in tečaj za plavanje s 24 udeleženci. Naloga vseh fizkul-tumih okrožij je, da pravočasno do-.ločajo člane društev, ki bodo posečali tečaje, tako da se bodo tečaji pričeli pravočasno in potekali brez ovire.
Danes stojimo pred resnim problemom, kako rešiti usposabljanje kadra na odgovarjajoči Visoki šoli, da ne bomo zopet letos izgubili študijsko leto, ker beograjski Drž. institut za fizkulturo ne more zadostiti potrebam cele Jugoslavije in bi bilo treba v zvezi s tem predložiti v rešitev nov predlog.
Med počitnicami j§ bilo več fizkulturnih tečajev za učiteljstvo osnovnih šol v vseh okrožjih Slovenije. Društva naj se z njimi povsod povežejo, da bodo s svojim delom lahko doprinašali k dvigu fizkulture na vasi.
Med predlogi Glavnemu odboru je tudi predlagal, da bi pričela izhajati v »Poletu« strokovna priloga, ki naj sistematično obravnava vadbo vseh panog.
Poročilo sekretarja republiškega centra ZREN-a
Sledilo je poročilo sekretarja republikanskega centra ZREN-a tov. Jurjevca, ki je orisal pomen ZREN-a in poudaril potrebo povezave okrožij z množičnimi organizacijami, s katerimi naj napravijo načrt za izvedbo tekmovanj, sestavijo predavateljski aktiv in izvedejo poizkusna tekmovanja.
Poročila delegatov okrožij
Člen 5.
Ukinja se šola za telesno vzgojo v Beogradu. Likvidacijo šole za telesno vzgojo bo izvedel Komite za fizkulturo vlade FLRJ v sporazumu s Komitejem za šole in znanost vlade FLRJ.
člen 6.
Ta uredba »topo v veljavo z dnem objave v Službenem listu FLR Jugoslavije.
Beograd 16. julija 1946.
Predsednik vlade FLRJ In minister narodne obrambe, maršal Jugoslavije JOSIP BROZ-TITO 1. r.
turnih delavcev, ki se iz tega ali onega vzroka nočejo posvetiti temu delu.
Posebno pozornost bo okrožje posvetilo vaditeljskim tečajem v vseh večjih krajih in je bil v svrho tega že izdelan podroben- načrt. Posebno je sekretar pohvalil fizkulturne delavce v »črnem revirju«, kjer je delo tako v strokovnem kot v množičnem pogledu res nadvse zadovoljivo. Na drugi strani pa v kvalitetnem pogledu prednjači področje Celja, ki pa je žal v množičnem pogledu daleč za kakovostjo.
Sekretar celjskega okrožja je nato poudaril tesno povezanost z množičnimi organizacijami, ki so posebno pri propagandi za ZREN storile ogromno dela in napravile fizkulturnemu gibanju velike usluge. Veliko izboljšanje v pogledu množičnosti moramo zabeležiti tudi po vrnitvi mladine iz delavnih brigad, kjer je ta mladina spoznala in se navdušila za fizkulturo. Za zaključek je podal še pregled načrtov za bodočnost, pri čemer je bila zlasti očita volja fizkulturnikov celjskega okrožja v stremljenju, da si zgrade lepa igrišča. Tako je n. pr. navedel, da si bo zgradilo igrišče tudi FD Kozje, kjer dosedaj sploh ni nikdar bilo fizkulturne organizacije, pri čemer seveda ne smemo pozabiti omeniti mogočno napravo »Fizkul-turni park«, ki ga namerava graditi FD Olimp v .Celju. Okrožni fizkul-turni odbor si 'je zadal nalogo, da bo svoje delo razvijal na istih načelih,
kot sc razvija vse ostalo delo v naši republiki.
Iz poročila o delu ljubljanskega fizkulturnega okrožja je bilo razvidno, da manjka okrožju predvsem strokovnjakov, da bi se delo lahko razvilo tako kot je treba. Zelo je popustila tudi disciplina društev, ki se med drugim tudi branijo plačati prispevke za članstvo, dočim je splošna vadba v izvenljubljanskih društvih v poletju še kar dobro uspevala. Ustanovljenih je bilo tudi nekaj novih fizkulturnih aktivov, predvsem po sindikatih, katerih aktivnost j<^ sprožil zlasti vseljudski peteroboj. Vzpostavljen je bil tudi okrožni center ZREN-a, v katerem se občuti pomanjkanje dela množičnih organizacij, razen mladinske. Do sedaj je prispelo nad 4000 prijavnic za ZREN.
Podani sta bili tudi poročili delegata fizkulturnega okrožja Kranj, iz katerega je bilo razvidno, da je v okrožju 27 fizkulturnih društev in 4 aktivi ter poročilo sekretarja novomeškega okrožja, ki ima trenutno 15 fizkulturnih društev in 5 aktivov za ZREN pa se je prijavilo v tem okrožju okrog 1000 mladincev in mladink, ki so bili po delovnih brigadah in že tam izpolnili nekatere norme.
Po debati, v katero so posegali delegati okrožij, poverjeniki za razne panoge in člani Glavnega odbora, so bili sprejeti važni sklepi, ki predstavljajo osnovne smernice za bodoče delo.
MAJDELAVNEJŠE JE CELJSKO OKROŽJE
. Propaganda je še vedno pomanjkljiva
Iz poročila sekretarja mariborskega fizkulturnega okrožja je bilo razvidno, da ima to okrožje 24 fizkulturnih društev, 11 samostojnih in 5 vezanih aktivov, dočim se snujejo še trije samostojni aktivi. Okrožje je imelo šest večjih prireditev in je začelo s fizkulturno propagando v tovarnah. Zelo tesno sodeluje z LMS in sindikati.
Z največjim zanimanjem so prisotni poslušali poročilo sekretarja celjskega fizkulturnega okrožja, iz katerega je bilo razvidno, da je v celjskem okrožju fizkulturno gibanje
najbolj napredovalo. Nekaj statističnih podatkov nam to najlepše dokazuje. V tem okrožju je sedaj 12 aktivov in 58 fizkulturnih društev, ki so zrasla v večini primerov v industrijskih centrih, torej iz potrebe našega delovnega ljudstva po oddihu in krepitvi delovne sposobnosti. Nedelavnost je v vsem okrožju opaziti edino v Savinjski dolini, kjer delo ne ustreza zahtevam sedanje dobe. Vzroke temu je težko ugotoviti, zelo verjetno pa je temu vzrok pomanjkanje kadrov in fizkulturnih aktivistov, deloma pa tudi pasivnost bivših fizkul-
V odsotnosti načelnika propagandne komisije, tov. Vojka Rusa, je pre-čltal poročilo tov. Jože Šturm. Iz poročila je bilo razvidno, da je postala ta komisija po občnem zboru bolj delavna. Kot prva naloga po občnem zboru se je postavila organizacija propagande na terenu, za kar je dala komisija društvom podrobna navodila z okrožnicami. Poslala pa je tudi sama nekaj propagandnega materiala, predvsem za ZREN, vendar uspeh vsega tega ni bil velik.
Povezava z dnevnimi časopisi je bila sprva sicer zadovoljiva, pozne-
je pa se je popolnoma pretrgala. Glasilo FZS »Polet« zaradi rezultatskega poročanja o tekmah, ki niso bile opisane v pozitivnem smislu, sprva ni bil na pravilni liniji, a se je pozneje v tem pogledu nekoliko popravil. Manjka mu predvsem strokovnih člankov, ki bi bili porabni na deželi, na drugi strani pa manj renor-terstva.
Izdane so bile tudi brošure, za katere pa se ne ve, koliko so bile rabljene na terenih. Tudi radijska poročila so zgrešila svoj namen, zlasti še zato, ker so podajana nesistematično.
•>
Ustanovljena je bila Komisija za tehniko in šport
NA SPLOŠNO O TEKU ČEZ OVIRE
V okviru Fizkulturne zveze Slovenije je bila ustanovljena komisija za tehniko in šport, ki ima v svojem delokrogu vse športne panoge, ki so navezane na tehniko: športno letalstvo, športno brodarstvo, motoristiko in avtomobilizem, fotoamaterstvo, radioamaterstvo in ljubiteljsko (amatersko) tehniko. xKomisija deluje po pravilih FZS. Vse delo se izvaja v najtesnejši
povezavi z organizacijami OF, LMS, JA, sindikati in ostalimi množičnimi organizacijami. Osnovna • naloga komisije je, da pritegne v svoje vrste najširše sloje ljudstva in nudi široke možnosti za izobrazbo v tehničnih strokah. Komisija bo organizirala v kratkem razne tečaje ter centre, na katerih bo možno zbrati večje število gojencev in dober strokovni kader.
Obračun gospodarskega delovanja
Poročilo o gospodarskem stanju FZS je pedal načelnik gospodarske komisije tov. Hojkar. Delovanje te komisije je bilo zlasti zaradi nered-nosti. društev precej pomanjkljivo. Tako je n. pr. od 131 društev poslalo Izpolnjene popisne pole o nepremični lmovini samo 37 društev. Prav tako ni komisija prejela niti enega odgovora v zveži s popisom premične imovine, posebno telovadnega in športnega orodja, knjižnic itd. ter o lmovini nekdanjih športnih društev In organizacij. Nobenih podatkov tudi ni bilo od društev o upravljanju domov, o zavarovanju domov in drugih naprav.
Edina ovira, da do sedaj še niso bili prepisani vsi domovi in igrišča
je ta, da še ni rešeno vprašanje plačila 2% sodnih taks vrednosti premičnin, kar pa bo rešeno v najkrajšem času.
Zvezi je dostavljenih mnogo prošenj za posojilo, ki pa se jim ne mo-, re ustreči, ker Zveza nima za to razpoložljivega denarja. Dokler ne bo dokončno rešeno vprašanje obnovitvenega posojila pri Zveznem ministrstvu, naj si zaenkrat vzamejo društva posojila pri denarnih. zavodih", za kar jim bo dala Zveza, po predhodni predložitvi načrta, dovoljenje. Za njim je podal poročilo o finančnem stanju tov. Fajdige, ki je natančno navedel trenutno stanje FZS v tem pogledu.
(Nadaljevanje s 37- številke)
Za preskok čez ovire se mora pripraviti tekač pri' zadnjem koraku pred oviro. Čim pride telo nad oviro, začne prednja noga padati za oviro k tlcm-Trup, ki je bil močno zasukan, se začne zopet obračati v normalni položaj, s čimer pomaga hitremu prevle-ku zadnje noge. Zadnja noga, kj je bila nad oviro vzporedno z_ poprečno letvijo, oslane še vedno skrčena in se •dvigne s kolenom skoraj popolnoma k ramenu. Nogo je treba dvigniti zato, da se omogoči čim daljši prvj korak, ki bi ga bilo sicer nemogoče izvesti, če bi noga iz položaja, ko je bilo stegno vodoravno na prečko ovire, izvedla takoj korak.
Prednja noga mora pristati na tleh zelo blizu za oviro. Zadnja noga pa, ki smo jo prevlekli čez oviro, &e giblje s kolcnem v visokem položaju naprej, roke pa začno z normalnim gibanjem kot pri teku.
Če je tekač pri pristanku prednje noge ohranil zadosten predklon trupa in je noga mehko pristala, bo v naslednjem gibu z iztegnitvijo in s pomočjo druge noge začela prvi ko rak za oviro.
Trening teka čez ovire
Najvažnejši sklepi seje za bodoče delo
1.	Nosilec fizkulturnega življenja je naša mladina in naše delavstvo. Zato mora biti vse delo flizkulturne organizacije oprto predvsem na. mladinsko organizacijo in sindikate. Praktično bomo to dosegli s snovanjem aktivov po tovarnah, vaseh, šolah lin drugih ustanovah. V teh aktivih mora vršiti pionirsko delo predvsem tista mladina, ki si je med počitnicami pridobila potrebno fizkulturno znanje V delovnih brigadah.
2.	Ves razvoj fizkulture je dalje pokazal, da je enotnost fiz-kulture baza in izhodišče uspešnemu delu. Zato moramo te enotnost še bolj gojiti, še bolj utrditi.
3.	Nov način dela in polet v fizkulturni organizaciji mora ustvariti tekmovanje za ZKEN. Tekmovanje za ZKEN mora zajeti vse fizkulturnike in tudi vse tiste, ki se s fizkulturo sicer še niso baviili. Tekmovati morajo po vseh društvih In aktivih, po vseh tovarnah, šolah in drugih ustanovah. Glavni odbor FZS smatra, da je vsak fizkultumik sposoben doseči bronasti znak In zato postavlja, da bo v letu 1937. stremel za tem, da bo vsak fizkultumik, ki bi se specializiral za jioedino fizkulturno panogo spolnjeval vsaj pogoje za bronasti znak.
4.	Vsa fizkultuma društva morajo skrlieti za politično vzgojo svojih pripadnikov. To delo morajo izvajati s pomočjo množičnih organizacij (OF, sindikatov, LMS in AFž) in se posluževati množičnih sestankov, predavanj, stenčasov ter parol.
5.	Pojavljajo se primeri, da se tako poedinci kakor tudi skupine ob priliki raznih tekem grobo pregreše proti disciplinskim pravilom. Nediscipliniranost fizkulturnikov povzroča nedisciplino gledalcev. V smislu sklepov FISAJ-a bo FZS najstrožje nastopala zoper vse kršilce discipline in p od vzela vse potrebne ukrepe v primerih, ko bi tudi publika nastopala nedisciplinirano.
6.	Izpolnjevanje finančnih obveznosti do fizkulturne organizacije predstavlja materialno osnovo za uspešno delo in je častna dolžnost vsakega fizkulturnika, vsakega društva in aktiva.
7.	Vseljudski peteroboj ostane oblika tekmovanja za vse fizkulturnike, ki se niso prijavili za tekme za ZREN.
8.	V večjih krajih naj bodo redni meddruštveni vaditeljski posveti, kjer naj se praktično predeluje vadbena tvarina In Izmenjujejo Izkušnje v vseh ftzkultumih panogah.
Prvenstvo Hrvatske v rokometu
Zagreb, 22. sept. Danes je bilo v Zagrebu odigrano I. kolo hrvatskega prvenstva v rokometu- V prvi igri je Akademičar premagal reprezentanco zagrebškega okrožja z rezultatom 9:2, v drugi pia je Slavija premagala Lokomotivo s 6:0.
Začetek ZREN-a v Splitu
Split, 22. sept. Danes se je ju začelo tekmovanje za ZREN, za katerega se je detedaj prijavilo čez 700 tekmovalcev, med katerimi je največ mlad ne jn članov FD Hajduka. Verina tekmovalcev je izpolnila postavljene norme.
Hajduk na turnirju v Bratislavi
Split, 22. sept. Na mednarodnem nogometnem turnirju v Bratislavi, ki bo 28. in 29. t- m., bo poteg najboljših češkoslovaških nogometnih društev, enega madžarskega in verjetno enega poljskega društva gostoval tudi splitski Hajduk. Moštvo Hajduka bo igralo v svoji najboljši postavi, razen F. Matošiča, ki igra d mg o nedeljo v državni reprezentanci proti reprezentanci Čehoslovaške v Beogradu in ga bo nadomestil igralec-, zagrebškega Akademilčarja Ratko Kacijun- Poleg tega bo moštvo Hajduka pojačal verjetno še en zagrebški igralec.
Tekač čez ovire mora bHi v prvi vrst; hiter, poleg tega pa tudi zelo gibčen. Hitrost je več ali manj prirojena, tem bolj pa se je zato treba posvetiti telovadbi kn posebnim vajam, da postane gibrnje v sklepih mehko in ne ovira te&očega gibanja pri preskoku čez oviro. Najvažnejša pa 3e kljub temu hitrost, ker brez nje tudi najbolj gibčen tekač ne more doseči dobrega uspeha. Osnova vsakega urjenja teka čez ovire je torej urjenje teka.
V praksi pa izgleda trening takole: začeti je treba s preskakovanjem prav nizkih ovir — zadostuje višina 25 cm — in sicer le dveh a1: treh, ki jih je treba postaviti v takšni razdalj:, da lahko napravimo v počasnem teku 3 korake. Seveda, ni nikjer rečeno, da bi morale biti to prave ovire, lahko si jih napravimo sami, tako da položimo letev na dva kamna in podobno-Naša prva naloga bo sedaj, da se podaš; navadimo samo z nakazovanjem gibov v teku čez to oviro na poznejše popolne gibe, ki jih sedaj v začetku itak še ne bi mogli izvesti. Poleg tega ima to urjenje tud; namen, da se naL vadi tekač po treh korakih, ki so !u seveda zaradi počasnega tempa zelo kratki, avtomatično skočiti čez oviro To preskakovanje po treh korakih mora preiti tekaču, kot pravimo, v meso in kri. Šele ko tekač popolnoma obvlada tete čez tako visoke ovire.
Nad oviro
jih lahko nekoliko zviša. Cim bolj pa so ovire visoke, tem bolj se mora tekač izpopolnjevat; v slogu skakanja, za kar pa ne zadostuje samo preskakovanje ampak mora začeti s specialno gimnastiko.
Glavne naloga te gimnastike je sicer ta, da osposcibi sklep v kolku, da dopušča nogi, ki se prevleče čez oviro, čim večjo gibljivost. Kajti vsa težkoat teka čez ovire obetoja rav-
no v vprašanju, kako prevleči to. nogo, da se bo preskočilo čez oviro čim nižje, s čimer prihranimo na moči, ohranimo skladnost in ritem gibanja ter skrajšamo krivuljo skoka, torej pridobimo na času.
Osnovne vaje
Sed. Iz široke razkoračile stoje preide tekač prožno v sed, pri katerem iztegne eno nogo naprej, drugo, ■ k; jo bo izuril za prevlek čez oviro, odboči tako, da je stegno v pravem kotu z naprej iztegnjeno nogo. Trup mora biti v pokončnem položaju. Iz tega seda prožno poskoči nazaj v razkoračilo stojo.
V sedu predklon in gibanje rok. V
pravkar opisanem sedu se uči tekač čez ovire izvajat; predklon ki pomož-
ne gibe rok, ki pomagajo pri predklonu trupa. Ce ima spredaj levo nogo, seže k prstem te noge desna roka in obratno (glej sliko v 37. štev.). Druga roka pa pomaga izvesti to vajo s tem, da skrčena sune nazaj. Lahko pa se ta vaja izvede tud; tako, da se obe roki vržeta naprej (glej črtež)-Prevlek noge čez oviro stoje. Tekač stopi k oviri, tako da ima stopalo ob njej (glej ertež), nagne trup naprej in počasi prevleče drugo nogo čez oviro. Pri tem mu lahko tud; kdo pomaga in sicer če ga prime za roke, da mu vzdržuje ravnotežje.
Prevlek noge v hoj'. V nadaljnji vadb; bodi tekač Okoli ovire- Pri tem vadi .med hojo isto vajo kot preij stoje, da namreč vedno, ko obide oviro, izvede z eno nogo prevlefc.
Preskok čez oviro. Tekač se korakoma približa primemo _ visoki .oviri, skrčj v zamahu nogo in jo dvigne nad oviro. Z drugo nogo pa se odžene, jo hitra prevleče čez oviro in nadaljuje s hojo.
Ko je tekač dovolj uvežbal vse te vaje, začne lahko že z vedlo- preskokov v teku, najprej čez eno samo oviro, potem pa čez" več.	Z. V.
★
Železničar (M) — USO Pola 2:2
Maribor, 22. sept. Ker je bila prvenstvena nogometna tekma med mariborskim železničarjem in Borcem že odigrana v II. kolu v Ljubljani, je domači železničar izrabil ddhašnji prosti dan za prijateljsko tekmo z odličnim nogometnim moštvom puljskih delavcev, ki je pred tem gostovalo v Zagrebu. V zelo lepi in zanimivi igri je domačinom uspelo doseči neodločen rezultat 2:2.
Litija — Rdeča zvezda
3:2 (2:2)
Litija, 22. sept. Danes je bila tu odigrana med FD Litijo in Rdečo zvezdo nogometna tekma za prvenstvo ljubljanskega okrožja, v kateri so zasluženo zmagali domačini. Igra je bila ostra, posebno v drugem polčasu, toda v dovoljenih mejah. Tekmo je dobro vodil ljubljanski sodnik Janežič.
Vseslovansko prvenstvo v koksu
Praga, 22. sept: Pred 3500 gledalci se je začelo v petek 20. t- m. v Pragi vseslovansko prvenstvo v boksu, na katerem tekmujejo v vseh kategorijah najboljši boksarji iz Jugoslavije, ZSSR, CSR in Polj sike. Jugoslo vansko zastopstvo tvorijo: Djulaj (muha), Pavlovič (bantam), Šovljanski (peresna). Babadoro (lahka). Djepina
mMm
Barbadoro (Jugoslavija)
(vvelter), Tičič (srednja), Krleža (pol-težkja) jn Virag (težka). Pred_ začetkom tekmovanja je bila v dvorani Lucerne parada vseh tekmovalcev, nakar je imel otvoritveni govor;predstavnik češkoslovaške boksarske zveze- Za mjim je govoril minister šolstva, nato pa predstavnik praške ob čine, ki je podaril vodnikom delega-cje v spomin urn ten iške slike Prage. Sledili so še govori vodnikov delegacij, nakar' so je začelo tekmovanje.
Nepričakovana zmaga Barbadore (Jugoslavija)
Edino točko za. Jugoslavijo- je od 12. tekem priboril Jugoslaviji Barbadoro, ki je že- v prvi minuti, knock-outirai prvaka ZSSR Knjazeva. Drugi naš predstavnik. Tičič, je imel za nasprotnika prvaka Evrope Količinskega (Poljska), s katerim je izgubil po točkah v treh kolih. Tudi naš predstavnik v težili kategoriji, Virag. je izgubil partijo z Livanskym (ČSR), ki je zmagal zasluženo. Pavlovič je imel precej izgledov proti prvaku ZSSR Avdejevu, k; jih pa ni znal izkoristiti. Naš. predstavnik v peresni kategoriji je imel za nasprotnika sovjetskega prvaka Greinera in je bil tudi premagan. Edini naš boksar, ki je bil prvi večer knock-outirsn je bil Djulaj in sicer v dvoboju s sovjetskim prvakom Segalovičem.
Vse ostale borbe so se končale z zmagami po točkah. Po prvem dnevu sta imel: največ točk ZSSR in CSR in sicer devet točk, Poljska 1 točke in Jugoslavija 2 točki.
Krleža priboril Jugoslaviji drug0 zmago, Šovljanski tretjo
Drugi dan tekmovanju, !ki je bito na zimskem štadionu na St vanici pred 3000 gledalci, so. jugoslovanski boksarji, z izjemo Krleže, ki je slavil lepo zmago nad sovjetskim boksarjem Cudinovim in Šovljanskega, ki je premagal Poljaka Korzoleka p0 točkah. izgubili vse partije.
V srednji kategoriji je Kariistov (ZSSR) premagal Tičiča (Jugoslavija) lk. o., Žiachar (CSR) je premagal Djulaj« (J), Korcfjev je premagal Viraga (J), Serbakov (ZSSR) pa Dje-prno (J) k. o. v ostalih borbah so zmagali: Krywocz (Poiljska) je premagal Avdjejeva (ZSSR) oo točkah, Knjtažev (ZSSR) Dittera (CSR) s teh- 1 ničnim k. o.. Koržinski (Poljska) Curdo (ČSR) po točkah Vi Livanskv (CSR) v težki kategoriji LA varila (pitijska) po točkah-
Stanje točk po drugem dnevu je bilo naslednje:	ZSSR 17, CSR 14,
Poljska 11, Jugoslavija 6.
Tretji dan 7 točk za Jugoslavijo
Danes zvečer so se nadalje ved e borbe z« vseslovansko prvenstvo v
boksu, za katere je zanimanje občinstva . doseglo višek. Naši reprezentanti so biti izredno razpoloženi in so dosegli več točk kot prvi in drugi dan skupaj. Izidi posameznih borb so bili naslednji:
mušju kategorija: Staszijak (Poljska) je premagal Djulaja (Jugosi.) po točkah, srečanje med Zacharcm (ČSR) in Segalovičem (ZSSR) pa se je končalo neodločeno. V peiefinji kategoriji je bila borba med Pavlovičem (Jugosl.) in Krywoczl<o (Pclj-ska) neodločena, Avdejev (ZSSR) pa je premagali Štrbo (ČSR) po točkah. V preseni kategoriji je Barbadoro (Jugosl.) slavil svojo drugo zmago, tokrat nad Dittrom (CSR), ki je zaradi izčrpanosti predal borbo že v II. kolu. V isti skupini je Knjnzev (ZSSR) premagal Leczkov/skega (Poljska) po točkah. V lahki kategoriji je Šovljanski (Jugosl.) premagal Kra. Kčka (ČSR) po točkah, Greiner lička (ČSR) po točkah, Greiner (ZSSR) pa. je v II- kolu kmick-cmtiral Koizoilka (Poljska). V welter kategoriji je Džepina' (Jugoslavija) premagal Olejnika (Poljska) pa točkah. V srednji kategoriji je Karifte (ZSSR) premagali Čardo (ČSR) po točkah. V poltežki kategoriji je Szimura (Poljska) premagal Krležo (J.igosL) po točkah. V težki kategoriji je bil v srečanju Nawadzil (Polista) -• Koroljev (ZSSR) proglašen za zmagovalca Poljak, ker je bil Koroljev v I. kolu zaradi prenizkega udarca diskvalificiran.
Stanje točk po 3. dnevu je:	1.
ZSSR 26 točk, 2. Poljska 18, 3- ČSR 15, 4. Jugoslavija 13 točk. Juhi bo tekmovanje končano.
LAHKOATLETSKI DVOBOJ
Balkansko prvenstvo v odbojki in košarki
Bukarešta, 22. sept. Po več kot 36 urah napornega potovanja so prispeli naši reprezentanti v košarki in odbojki na balkansko prvenstvo v Bukarešto. Med potjo so naše reprezentante pozdravili zastopniki demokratskih organizacij v Temišva-ru in Tipeštiju. Po prihodu v Bukarešto naše in albanske reprezentante sta pozdravila predsednik in sekretar rumunske fizkulturne organi, zacije »Sportul popular«.
V	petek popoldne so imeli naši reprezentanti lahek kondicijski trening na lepo urejenem univerzitetnem štadionu, kjer se igra balkansko prvenstvo.
V	soboto ob 9.30 je bila svečana otvoritev pivih balkanskih iger v košarki in odbojki. Ob 11. so se z*a-čele prve tekme v odbojki in sicer najprej med ženskimi ekipami -Jugoslavije in Bolgarije, nato pa med moškimi ekipami Rumunije in Albanije. Popoldne je bila odigrana prva tekma v košarki in sicer med moškimi ekipami Rumunije in Albanije. Nato je bila .odigrana ena najtežjih iger naše moške reprezentance v košarki in sicer z bolgarsko reprezentanco. Zaradi zelo slabih telefonskih zvez z Bukarešto, žal nismo mogli zvedeti za rezultate teh tekem.
Danes dopoldne so bile odigrane najprej tekme v odbojki In sicer med moškimi ekipami Jugoslavije in Albanije. Zmagala je naša reprezentanca z rezultatom 3:0. Nato je Sledila druga tekma moških ekip v od-
Zflgreb — Partizan 59 i 56
NOV DRŽAVNI REKORD V SKOKU OB PALICI
Beograd, 22. sept- V Beogradu je bil danes prvi dan povratnega lahkoatletskega. dvoboja med reprezentanco Zagreba in Partizanom iz Beograda- Prvi del dvoboja se je začel šele danes, ker je včeraj deževalo- Doseženi s0 bili zelo dobri rezultati, med drugim tudi nov državni rekord v skoku ob palici, ki ga je izboljšal Lenert (Partizan) z rezultatom 3,76 m, kar je za 1 cm boljše od rekorda prof Bakova, ki ga je postavil 1. 1937. v Ljubljani na troboju Ljubljana-Za. gr**1-'1 Rena-ad Tud: v ostalih diseio. -
Lenert (Partizan), novi rekorder v skoku ob palici
linah so bili doseženi zelo dobri rezultati in preseneča zlasti ponovna zmaga Satoblovičtt nad Despotom v teku na 400 m- Jeftovič p« je dosegel
v metu krogle letos. najboljši rezultat v državi. Rezultati tekem so bili: Skok v daljino: 1. Urbič (Z) 6-85,
2.	Lenapt (P) 6,81. 3- Javor (Z) 6,57,
4.	Rebula (P) 6,42; 110 m čez ovite:
1. Srp (Z) 16.0, 2. Vanič (Z) 16.8, 3-Rebula (P) 17.0 4. Gubi jan (P); disk: 1. Žerjal (P) 47,56, 2. Marčelia (Z) 43,02, 3. Ridanovič (P) 39,86 4. Ive. kovič (Z) 38.93; 100 m^ 1. Turkali (Z) 10.9 2. Shmac (Z) 10,9, 3. Račič (P) 11,1. 4. Mitrovič (P) 12-2, izven konkurence A. Stefanovič 11,0 1500 m: 1. Stefanovič (P) 4J06. 2. Cera j (P) 4:09, 3- Magušar (P) 4:12,2, 4. Flas (Z) 4:12.4, 5. Košuta (Z) 4:17,8 400 m:	L Sabolovič (P)	51,1,	2
Despot (Z) 52,0, 3. Bulič (Z) 52,2, 4 Radulovič (P) 52,3; krogla: 1. Jevto vič (P) 14,16. 2. Sušič (P) 14,05, 3 Žerjal (P) 13,31, 4. Marčelia (Z) 13.29
5.	Rastič (Z) 13,06: 10.000 m: 1- Kraj car (Z) 34:39, 2. Polovina (P) 34:57
3.	Poseči jak (Z) 35:19, 4- Kokotovič (Z) 36:23 izven knokurence je bil prvi Timotijevič (Metalac. Beograd) 34-32: skok ob palici: 1. Lenert (P) 3,76 (nov jugoslovanski rekord), 2. Dolenec (Z) 3,50, 3- Samardžič (P) 3-30, 4- Djordevič (žel-, Beograd) iz ven konkurence 3,30; 4x100m: 1. Zagreb (Turkalj, Vnnič. Kerhin. Sla_ oac) 44.2, 2- Partizan (Račič, Sabolovič, Boškovič, Lenert) 45,2. Tekmovanje se bo nadaljevalo v ponedeljek.
Poverjeništvo za sabljanje poroča
Nadaljevalni meddruštveni tečaj v boju s floretom se prične z redno vadbo v ponedeljek 23. seipl. 1946 v telovadnici ženbke-gu učiteljišča, Resljeva cesl«, cb 19- uiri. K sodelovanju .<0 vabljeni tudi visi med let cm izostali člani.	Poverjenik
bejki med Rumnnijo in Bolgarijo.
Zmagali so Rumuni z rezultatom 3:1.
Popoldne je moška ekipa Jugoslavije premagala ekipo Albanije v košarki, ekipa Bolgarije pa ekipo Rii-munije. Točni rezultati niso znani spet zaradi slabih telefonskih zvez z Bukarešto.
V košarki je danes ženska ekipa Jugoslavije premagala ekipo Rumunije in je s to zmago zasedla drugo mesto na balkanskem prvenstvu, prva pa je ženska ekipa Bolgarije.
Prvenstvo univerz v nogometu
Ljudska študentska mladina, Id povezuje študente vseh univerz v Jugoslaviji v bratsko enoto na vseh področjih delavnosti, tako tudi v fiz. kulturi, je nia zasedanju predstavnikov vseh univerz, ki .je bil poleti v Zagrebu, sklenila, da bodo vsako leto prirejene prvenstvene tekme univerz v vseh fizkultumih panogah. Kot prvo bo izvedeno prvenstvo v nogometu jn sicer 4-, 5. in 6- novembra v Beogradu. Fizkulturni odbor ljudske študentske mladine v Zagrebu je v zvezi s to odločitvijo že začel s pripravami zn prvenstvo. Najboljši igralci — študentje so pozvani, da se javijo na igrišču Akademičarja na trening.
.
Daniilo Žerjal,
Športne potrebščine, ki jih lahko dobite
Fizkuiltumi magacin obvešča, vsa fizkulturna okrožja, društva, aktive in šote, ki so prejele od Fizkultu-rne zadruge (sedaj Fizkulturni magacin) predpisane kroje, da. so cene definitivne in to kompletnim krojem: za pionirje 130 din, za pionirke 135 din, za mladince 130 din, za mladinke 220 din. za elane 130 din, za članice 215 din (brez r»te), za članice 250 din (z ruto).
Vsi, ki so prejeli kroje na odplačila bodo te dni prejeli račune ter položnice, za vsa nadaljnja navodila naj se pa obrnejo direktno na FLkui-turni magacin, Ljubljana, Mestfii trg št. 10- Fizkulturni kroji so na razpolago všem zainteresiranim po gornjih cenah ter v prosti predaji tudi posameznikom. Vsi fizkulturniki se obveščajo, do izrabijo to ugodno priliko do prestega nakupa. Pri večjih nabavah se bodo upoštevale olajšave v odplačilu.
Fizkulturni tmgaein, Ljubljane, Mestni trg 10. ima na zalogi nogometne čevlje, drese, hlačke, ščitnike, mreže za gole. mreže. za odbojko in košarko kakor tudi žoge in duše ter razno športno blago. Pošiljamo naročeno blago tudi po pošti.
V. KOLO DRŽAVNEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA
Tesna zmaga Partizana nad Nafto
Ljubljana, 22. sept. Današnje V. kolo nogometnega prvenstva v zvezni ligi ni bilo popolno, ker je splitskemu Hajduku _ zaradi gostovanja 28. in 29. t. m. na mednarodnem nogometnem turnirju v Bratislavi, FISAJ odobril odmor. Tako je prevzel vodstvo na lestvici Partizan. Današnje tekme so se končale z zmagami favoritov razen tekme v Nišu, v kateri je domačemu železničarju uspelo doseči neodločen re-
Partizan — Nafta
Z:o(l:o)
Dolnja Lendava 22. sept. Zastopnik Slovenije v zvezni ligi, FD Nafta, je danes odigral, čeprav na svojem igrišču, eno svojih najtežjih tekem in sicer z najresnejšim kandidatom za državnega prvaka, Partizanom. Po visokem porazu,, ki ga je doživela Nafta prejšnjo nedeljo v Skoplju, ji je danes uspelo nuditi precej močan odpor trenutno enemu najboljših moštev v državi in je izgubila 'tekmo z ' nizkim rezultatom. Gostje, ki so predvedli zelo dobro igi*o, niso mogli doseči večjega rezultata zaradi zelo dobre igre Naftine obrambe, posebno njenega vratarja, iki je bil danes zelo dober. Gole za Partizana sta dosegla Rupnik in Bobek. Tekmo, kateri je prisostvovalo 1500 gledalcev, je zelo dobro vodil zagrebški sodnik Marek.
Dinamo — železničar S. 9:1 (5 s o) *
Zagreb, 22. sept. Dinamo je imel danes za nasprotnike sarajevske Železničarje. Domačini so predvecjli izvrstno igro in je napad Dinama zaigral kot le redkokdaj. Najboljši igralec je bil Senčar. Gostje so prikazali le povprečno igro. Vratar železničarja je bil zelo slab in nosi glavno krivdo za težak poraz, ker bi lahko ubranil nekoliko golov. Gole za domačine so dosegli Wolfl 4, Ci-mermančič 3, Senčar in Beda pa po enega. Tekmi je prisostvovalo okoli 3000 gledalev.
Crvena zvezda — Lokomotiva 4:0 (3:0)
Beograd, 22. sept. .V da.našnjj igri proti Crveni zvezdi* je Lokomotiva zopet doživela poraz, čeprav je igrala prilično dobro, posebno v drugem polčasu ko je bila celo v premoči pa njen napad ni znal zkoristiti zrelih prilik pred vrati. Crvena zvezda je vsled katastrofe, ki jo je doživela prejšnjo nedeljo v Splitu proti Hajduku, prčcej izmenjala postavo svojega moštva, kar ji je' tudi koristilo. Gole so dosegli Mitič dva, Pečenčič in Mirkovič po enega. Tekmo, ki ji je prisostvovalo 3500 gledalcev, je vodil sodnik Moni Kario iz Skopijo.
Spar ta k — Pcfccda 3:1 (2:1)
Subotica, 22. sept. V današnji tekmi na domačih teh, ki ji' ie prisostvovalo 4000 gledalcev, je Spartak premagaj skopljainsko Pobedo in si tako priboril dve nadaljnji volni točki-Goto za domačine je dosegel Takač,
zultat v tekmi z beograjskim Metalcem. Presenetil je samo težek poraz sarajevskega železničarja v igri z Dinamom v Zagrebu. Zastopnik Slovenije, > Nafta, je zopet izgubil tekmo, in sicer na domačih proti Partizanu, toda z nizkim rezultatom, kar je po visokem porazu, ki ga je doživel prejšnjo nedeljo v Skoplju, relativen uspeh. Rezultati tekem V. kola so naslednji:
za Pobedo pa Hristovski. Tekmo .je dobro sodil beograjski sodnik Popovič-
Železničar N!, — Metala c
0:0
Niš, 22- sept. Danes je bila tukaj odigrana prvenstvena nogometna tekma med domačim Železničarjem in Metalcem te Beograda. V enaki igri je domačinom uspelo doseči neodločen rezultat, čeprav so se igralci
Metalca zelo trudili, da bi dosegli zmagonosni gol. Igra ni bila na posebni višini. Tekmi je :-ostvovalo okoli 2500 gledalcev.
Po V. kolu je lestvica naslednja:
Partizan	5	5	0	0	16: 3	10
Hajduk	4	4	0	0	14: I	8
Dinamo	5	3	1	1	14: 5	7
Metalne •	5	3	1	1	9: 5	7
Crvena zvezda	5	3	0	2	10: 8	6
Spartak	5	3	0	2	9: 9	G
Pobeda	5	1	I	3	10; 7	3
Lokomotiva	4	1	0	3	4:11	2
železničar S.	C	1	0	4	6:17	2
Železničar N.	4	0	2	2	3:10	2
Nafta	5	1	0	4	4:i5	2
Budučnost	4	0	1	3	5:13	l
VI. kolo državnega, nogometnega prvenstva se bo igralo v nedeljo 6. oktobra v kolikor ne bo novih sprememb, ker igra drugo nedeljo, 29. septembra, naša reprezentanca proti reprezentanci češkoslovaške v Beogradu.
V VI. kolu igrajo:	v Zagrebu:
Lokomotiva — Hajduk; v Sarajevu: Železničar S. — Crivena zvezda; v Skoplju: Pobeda — Dinamo; v Beogradu : Partizan — Spartak in Metalne — Nafta; v Nišu: železničar N. — Budučnost.
Svoboda — FD Celje 4:1 (1:1)
Ljubljana, 22. sept. V popoldanski tekmi na igrišču ob Tyrševf cesti 'je igrala Svoboda proti FD Celju. Domačini so imeli ves čas več od igre ter lepo kombinirali, stalno napadali in Cesto prihajali pred vrata gostov, toda dobri vratar Celjanov in slabi strelci Svobode so rešili goste večjega poraza. Obramba FD Celja se je ves čas odločno upirala napadu Svobode, visoki vratar pa je s destim posegom v gnečo rešil precej nevarnih situacij. Igralo se je. večinoma na polovici gostov, dočirn je napad FD Celja samo od časa do časa izvedel kakšen prodor, ki je bil včasih tudi nevaren. Tako je iz takega prodora preti koncem prvega polčasa srednji napadalec Dobrajc dosegel izenačenje 1:1. V drugem polčasu je bila sreča nekoliko bolj naklonjena domačinom in so svojo premoč izrazili tudi v golih. Proti koncu tekme so se Celjani trudili', da bi znižali rezultat, toda to jim ni uspelo. Gole za Svobodo so dosegli v prvem polčasu desna zveza Kvoupa, v drugem polčasu leva zveza Kržan, levo krilo Smole in Lah, ki je pred koncem tekme igral srednjega napadalca. Tekmi je prisostvovalo okoli 1200 gledalcev, sodil pa jo je ljubljanski sodnik Perko, ki je bil nesi-guren in premalo odločen, ker je dovoljeval, da so mu igralci FD Celja večkrat ugovarjali, posebno pa srednji napadalec Dobrajc.
Olimp — FD Murska Sabata 6:1 (4:1)
Celje, 22. sept. Z današnjo igro ie Olimp dokazal, da je prestal krizo, ki ga je mučila v zadnjem času. Takoj v začetku igre so domačini prevzeli iniciativo v svoje roke in so bili popoln gospodar igre. S svojo lepo igro je danes Olimp zadivil vse gledalce. Že v 6. minuti je Čoh odbil žo. go z glavo v mrežo, v 22. minuti pa se je Murski Soboti zaradi nesporazuma posrečilo izenačiti, toda že tri minute pozneje je Cocej pov.ečal na 2:1 za Olimp. Minuto kasneje pa je Vedlin dosegel tretji gol. Rezultat pr vega polčasa je v 38. minuti postava s krasnim strelom na gol Čoh.
V drugem polčasu Olimp zopet napada, ali nima sreče, čeravno je v premoči, šele v 38. minuti je Avsec povečal rezultat na 5:1, minuto pred koncem tekme pa je Čoh postavil končni rezultat. Pred okoli 500 gledalci je tekmo dobro vodil ljubljanski sodnik Makovec.
Kranj — J. Gregorčič 3:2 (3:o)
Kranj, 22. sept. Danes je bila tu odigrana nogometna tekma med FD Kranjem in J. Gregorčičem. Domačini so ves prvi polčas močno prevladovali, kar kaže tudi rezultat. V drugem polčasu pa je bila igra zelo surova, tako da je ljubljanski sodnik Maccoratti, ki je tekmo odlično vodil, moral izključiti po dva igralca od vsakega moštva. Po izključitvi teh igralcev pa so bili Jeseničani v premoči in jim je uspelo doseči kar dva gola. Tekmi je prisostvovalo okoli 800 gledalcev.
Rudar — Edinost
6:0 (1:o)
Trbovlje, 22. sept. V današnji tekmi je domače moštvo popolnoma prevladovalo na igrišču in je zasluženo zmagalo z vsikom rezultatom, čeprav so se gostje trudili, da bi dosegli vsaj častni gol. Posebno v drilgem polčasu se je razigral napad Rudarja ter dosegel kar pet golov, ker je moštvo Edinosti, ki je v začetku kar dobro čuvalo svoja vrata, od utrujenosti popolnoma‘popustilo.
PRVENSTVO SLOVENIJE V NOGOMETU
Na celil je Rudar (Trbovlje)
Ljubljana, 22. sept. Danes je bilo odigrano V. kolo nogometnega prvenstva v slovenski ligi. Vse tekme so se končale z zmagami favoritov z visokimi rezultati, posebno tekma med Krimom in FD Novo mesto, v kateri je Krim dosegel kar ■ dvoštevilčnj rezultat, ne da bi sam prejel gol. Vodstvo na tabeli je prevzel trboveljski Rudar. Tekma med ljubljanskim Železničarjem in FD Mariborom v Mariboru ni bila odigrana zaradi gostovanja železničarja na Slovaškem in je tako FD Krim zasedel drugo, Svoboda pa tretje mesto. Edino Murska Sobota, ki je še vedno na zadnjem mestu, ni dosegla nobene točke. Tekma med Borcem in mariborskim železničarjem je bila odigrana že v II. kolu z rezultatom 1:0 za Borca.
V nedeljo, 29. septembra, se igra VI. kolo, v katerem igrajo v Trbovljah: Rudar — Olimp; v Murski So-
Kritn — Novo mesto lo: o (4: 0)
Ljubljana, 22. sept. V današnji dopoldanski tekmi je Krim na svojem igrišču na Rakovniku težko porazil goste iz Novega mesta. Takoj ob začetku so domačini prevzeli igro v svoje roke in ves čas tekme popolnoma pre vladovali. Moštvo Krima je danes predvedlo eno svojih najlepših iger in je popolnoma zaslužilo zmago z dvo-številčnim rezultatom. Posebno se je •odlikoval napad, ki je ves čas izvajal lepe kombinacije, hitro podajal žogo in naglo prodiral proti vratom Novo-meščanov. Najboljši v napadu Krima pa je bil srednji napadalec Kumar, ki 'je sam dosegel kar polovico vseh golov. Od gostov je. bil najboljši igralec desno krilo Derenda, ki pa je bil obenem tudi najboljši igralec v tej igri in nosilec vseh redkih prodorov gostov. Tudi vratar FD Novega mesta je bil odličen in samo njemu se mora moštvo zahvaliti, da ni doživelo še večjega poraza, čeprav je sprejel 10 golov, katerih večina je bila neubranljiva. Od ostalih golov je dose-
boti: FD Murska Sobota — železničar, Lj.; v Ljubljani: Krim — FD Maribor in Svoboda — FD Kranj; v Mariboru: železničar (M.) — Edinost; v Celju: FD Celje — FD Novo mesto. Tekma J. Gregorčič — Borec je bila odigrana že v IV. kolu.
Stanje na lestvici v V. kolu je na-
slednje: Rudar	5	4	0	1	17:6	8
Krim	4	3	1	0	21:6	7
Svoboda	5	3	1	1	12:8	7
Železničar Lj.	3	3	0	0	5:0	6
Kranj	5	3	0	2	9:12	6
Celje	8	2	1	2	13:13	5
J. Gregorčič	5	2	0	3	15:10	4
Borec	4	2	0	2	2:4	4
Maribor	4	1	1	2	9:8	3
Olbinp	5	1	1	S	10:8	3
Železničar M.	4	1	1	2	7:8	3
Edinost	3	0	2	1	4:10	2
Novo mesto	3	0	2	1	4:14	2
Murska Sobota	5	0	0	5	4:21	0
gel Marn dva (enega iz enajstmetrovke), Oven in Gabrovšek po enega, eden pa je bil avtogol, ki ga je dal desni branilec gostov. Za današnjo zmago se mora Krim zahvaliti v prvi vrsti svojemu . napadu, ki mora biti vsekakor upoštevan pri sestavi ljubljanske reprezentance za nedeljsko tekmo s Trstom. Gostje so poleg' povprečne igre pokazali tudi nedisciplinirano^ in so ves čas igre igrali precej surovo, ugovarjali sodniku in pred koncem tekme sprva niso dovolili, da bi se izvedla enajstmetrovka. Ko pa so končno sprejeli odločitev sodnika, je njihov vratar pokazal nešportno gesto, ker ni hotel braniti strela. Potreba discipline velja tudi za igralce iz Novega mesta!
Tekmo je vodil ljubljanski sodnik Zore dokaj slabo, ker je spregledal večino težjih prestopkov in je tako posredno kriv za surovo igro gostov. Tekmi je prisostvovalo okoli 300 gledalcev.
v Dolnji Lendavi: Partizan — Nafta 2:0 (1:0); v Zagrebu: Dinamo — železničar S. 9:1 (5:0); v Beogradu: Crvena zvezda — Lokomotiva 4:0 (3:0); v Subotici: Spartak — Pobeda 2:1 (2:1); r Nišu: železničar N. — Metalne 0:0.
/
TRST - LJUBLJANA
V nedeljo 29. t. m. se vrši nogometna tekma med reprezenta-cama Trsta in Ljubljane. Reprezentanco Trsta tvori zelo močna enajstortca, v kateri bedo zastopniki »Triestine«, a tudi ljubljansko moštvo bo sestavljeno iz najboljših predstavnikov "Borca, Krima, Svobode in železničarja, torej moremo pričakovati poldrugo uro lepe in napete borbe.
Vstopnice se dobe v predprodaja na fizkulturnem okrožju Ljubljana, Tabor, I. nadstropje, levo (vhod nasproti belgijske vojašnice) in v trgovinah Goreč ter Kolb & Predalič.
Razvoj plavalnega šporfa
v letu 1946
MI SMO SE DOBRO PRIPRAVILI ZA ZREN
Fizkulturno gibanje je zajel novUali na nove nastope, mlado in staro,
polef. Že dolgo smo vedeli, da se pripravlja tekmovanje za fizkulturni znak »Za republiko naprej!« vendar do nedavnega nismo imeli prilike seznaniti širše množice ljudstva o vseh podrobnostih, Iti zanimajo posebno tekmovalce. Vedeli smo, da pomeni ZREN načrtno delo v fizkulturi, pomeni vsestranost, množičnost, pripravlja za napore 'pri obnovi in obrambi domovine in zato srno se začeli pripravljati že pred meseci. V maju se je začelo tekmovanje v vseljudskem peteroboju, kot najboljša priprava za ZREN in iz začetnih skromnih uspehov se je razvilo res množično tekmovanje.
Najaktivnejša je bila naša mladina, ki je na pobudo mladinskih organiza-cj, šol in sindikatov razširila to tekmovanje po vsej naš; domovini. V juniju so bila v vseh krajih Slovenije mladinska in pionirska tekmovanja, na katerih se je zbralo na istem kraju in ob istem času na stotine mladih fizkulturnikov. Srednje šole so skoraj povsod izvedle tekmovanja in po poročilih, ki jih imamo od 46 gimnazij, je tekmovalo skupno 6594 mladih fizkulturnjkov in fizkuiturnic, večinoma novincev, ki so že na svojem prvem nastopu dosegli presenetljive uspehe. Tud; njihovi učitelji fizkulture, 56 po številu, so s tekmovanjem dokazali, da hočejo z vzgledom prednjačiti svojim gojencem. Izluščila se je množica novih vnetih ljubiteljev fizkuture, ki je potegnila za seboj nove množice, razgibali so se sindikati in se priprav-
vse je zajel vseljudski peteroboj v svoj objem.
Vseljudski peteroboj — priprava za ZREN, to je bilo naše geslo! Sedaj, ko smo že pristopili k samim tekm»m za ZREN, bo vseljudski peteroboj še vedno najboljša preizkušnja norm in pobuda za marljivejšo vadbo za izpolnitev zahtev po predpisih tekmovanja. Vse za ZREN — »Za republiko naprej!«
Vazzaz Jelica
Prvak Slovenije v orodni telovadbi Karel Janež (Udarnik) in prvakinja Vkla Gerbec (Krim)
Največji napredek se kaže letos v plavanju na 100 m v prsnem slogu. že letošnji povpreček je za 3 sekunde boljši od predvojnega. Res je, da leta 1940’. Cerer ni plaval na 100 m prsno’, kar bi predvojno lestvico nekoliko izboljšalo, toda ogromen napredek je na tej progi tudi od lanskega leta. Celo letošnji sedmi (Marasovič) ima boljši čas. (1:18,7) kot lan) Cerer. Lanski- peti na lestvici bi bil letos z istim časom komaj 21. v državi.
Cerer je prišel v predvojno formo kljub temu, da nekateri niso več računali na njegove zmožnosti. Dokazal je, da bo lahko svoje uspehe še izboljšal ter nas častno zastopal drugo leto na evropskem prvenstvu. Na tej progi je s časom 1:11,6, ki ga je dosegel v mešani štafeti, letos tretji v Evropi, takoj za sovjetskima mojstroma Maškovom .in Bojčelskom. Bijelič je pokazal velik napredek ter nekoliko zmanjšal tisto veliko vrzel; ki je bila prej na tej progi med Ce-rerjem in ostalimi jugoslovanskimi plavalci v prsnem slogu. Kovačič se je šele letos posebno uveljavil kljub temu, da je še pred vojno kazal precejšnjo nadarjenost. Laškarin je najstarejši tekmovalec in je letos dosegel svoj življenjski rezultat. Mlad in nadarjen plavalec >butterfflyja je Dubrovčan Kos, ki je po rodu Slovenec iz istega kraja — Kamnika —
Maroje Miloslavič, najhitrejši plavalec v Jugoslaviji
kot je naš rekorder Cerer. Izgleda, da bo Kamnik dal še drugega sijajnega prsača.
Skupno je letos plavalo 9 tekmovalcev ped 1:20,0, kar doslej še nikoli ni bilo v Jugoslaviji v eni sezoni. Na tej progi je tudi največ plavalcev doseglo določeno normo za državno prvenstvo, saj jih je plavalo nič manj kot 23 pod 1:25,0.
100 m prsno
1945
1:18K8 Cerer 1:19,8 Kovačič 1:21,6 Kralj '1:22,5 Barbierl 1:24,6 Prešern 1:21,5
V nedeljo 29. t. m.
lahkoatletski dan na vasi
Da bi po naših naseljih povečali zanimanje za lahko atletiko, smo določiti nedeljo 29. septembra kot dan za lahkoatletske propagandne nastope na vasi.
% sa fizkultuma društva in aktivi, ki imajo lahkoatletske odseke, morajo na ta dan s svojimi lahkoatleti obiskati bližnje ali daljne kraje in tam združeni s krajevno mladino izvesti lahkoatletsko pro-pagandno prire<l!itev. Na tem mestu ne bomo ponavljali podrobnih tozadevnih navodil, ker smo jih objavili v »Poletu« št. 33 od dne 12. avgusta t. 1. Poudarimo naj le, da je treba takoj izbrati kraj iiastopa in dobit; stike s krajevnimi činitelji, predvsem z mladim o zaradi določitve prostora, časa in sporeda prireditve. Glede prostora ne sme bita izgovorov, kajti vsaka tivada*ali trata bo dovolj primerna za prireditev. Lahkoatleti naj vzamejo s seboj prenosljivo orodje, kot lažje krogle, diske, kopja itd. V pomanjkanju pravilnega lahkoatletskega orodja pa je treba bitj iznajdljiv! Ker bo na tefl nastopih najlepša prilika za-tekmovanje krajevne mladine, naj sodelujejo vsi lahkoatlteski sodniki in organizatorji.
iTtzkultume okrožne odbore pozivamo, da ukrenejo vse potrebno, da bodo v njihovem področju vsa društva s svojimi atleti in vaditelji uspešno sodelovala, V nedeljo 29. septembra pošljemo vse atlete in atletinje v vasi, da navdušimo vaško mladino za lahko atletiko. Lahkoatletski nastopi po vaseh, pa tudi po manjših mestih, so primerna priprava pred nadaljnimi tekmovanji za »ZREN«. Sleherno fizkulturno društvo oziroma aktiv mora o nastopu takoj pismeno poročati preko okrožja Zve/.i!
STROKOVNI ODBOR ZA LAHKO ATLETIKO PRI FZS.
1940
1:17,7 Laškarin 1:18,3 Bijelič 1:18,4 Grkinič 1:19,8 Matičevič 1:20,6 Herzog povpreček: 1:18,9
Olimpijska proga v prsnem plavanju je v povprečku petorice nekoliko slabša od predvojne. Zato pa je letošnji deseti tekmovalec boljši od desetega v letu 1940 (3:04,8 — 3:00,9). Cerer je na tej progi samo za 2 desetinke sekunde slabši od svojega najboljšega časa in se uvršča na 5 mesto v Evropi za Rusoma Rojčen-kom.in Maškovom ter Švedoma Roth-manom (2:44,0) in Larssonom .(2:45,7). Bijelič je tudi tu precej zboljšal svoj najboljši čas, kajti upoštevati moramo tudi to, da sta rezultata Bijeliča in Herzoga iz leta 1940. postavljena v 25-metrskem zimskem bazenu Krsmanovič. Kovačič se
1946 . 1:12,3 Cerer 1:15,0 Bijelič 1:16,3 Kovačič 1:17,4 Laškarin 1:18,2 Kos 1:15,8
200 m 1945 3:06,2 Stiegler 3:08,6 Kovačič 3:08,8 Florjančič 3:09,2 Kralj 3:10,2 Kolar 3:08,6
1940
2:45,8 Cerer 2:50,4 Grkinič 2:52,4 Bijelič 2:52,6 Herzog 2:52,8 Barbierl povpreček: 2:50,8
V hrbtnem plavanju smo najmanj napredovali, bi dejal kdo, če til' pogledal lanski in letošnji povpreček. Teda poglejmo predvojni povpreček in videli bomo, da lanski malo zaostaja za predvojnim. To je znamenje, da smo bili lani najboljši v hrbtnem plavanju in zato tudi razvoj ni tako velik. Letos smo v povprečku za 6 desetink sek. boljši od" leta 1940. Od predvojnih tekmovalcev plavajo še Pelhan, Ciganovič in Bakašun. Zanimivo pa je, da je lanskih pet tekmovalcev ostalo tudi letos v petorici in da imajo vsi boljše rezultate od lani. Letos vodi na lestvici Miloslavič
je na državnem prvenstvu oddolžil svojemu društvenemu tovarišu Pandurju za poraz na Sušaku. Pandur je plavalec klasičnega prsnega sloga ter ima lepo izdelan slog, tako da obeta še velik napredek. Barbieri je še dober plavalec izpred vojne, ki pa je v svoji formi, posebno na državnem prvenstvu, zelo padel in se ni plasiral niti v finale.
Lani se ta pfoga na prvenstvu sploh ni plavala, zato je tudi razvoj od lani tako velik. Lanski prvi na lestvici bi bil letos šele 14. v državi. Na tej progi ni napredek viden v peterici, zato pa je toliko bolj očiten v deseterici in celo v dvanajstorici.
prsno
1946
2:46,0 Cerer 2:50,3 Bijelič 2:55,8 Kovačič 2:56,4 Barbieri 2:56,6 Pandur 2:53,0
pred Pelhanom, vendar je stanje njunih dvobojev v hrbtnem plavanju 2:2, Kljub temu, da Miloslavič vodi na lestvici, lahko smatramo Pelhana za boljšega v hrbtnem slogu, ter smo letos od njega na tej progi pričakovali še večjih uspehov. Med peterico so vsi še stari, predvojn; tekmovalci, samo, da sta Miloslavič in Potočnjak plavala pred vojno samo v crawlu. Negovetič pa leta 1940. sploh ni več plaval.
, Zadovoljiv je na tej progi tudi povpreček s širino, saj imamo letos 12 plavalcev pod 1:20,0.
1940
1:12,4 Ciganovič 1:13,5 Pelhan 1:13,9 Marčič 1:14,7 Vidmar 1:15,5 Bakašun povprečje: 1:14,0
100 m hrbtno 1945
1:12,8 Pelhan 1:13,8 Miloslavič 1:13,9 Potočnjak 1:15,3 Negovetič 1:16,5 Ciganovič
1:14,4 Jj
1946
1:12,0 Miloslavič 1:12,4 Pelhan 1:13,4 Negovetič 1:13,5 Potočnjak 1:15,8 Ciganovič 1:13,4
Razpis prvenstva Slovenile v tenisu
Flzkulturna zveea Slovenije priredi v Izvedbi FD Udarnika v Ljubljani turnir £a federalno prvenstvo Slovenije v teni. eu, ki bo 27., 28 in 29 sept. na teniSklh igriščih Udarnika v Ljubljani (pod Ceki-movlm gradom). Celovška cesta. Za prvenstvo se bodo borili: člani posamezno, članice posamezno, člani, v dvoje, članice in Čiani v dvoje, mladinci posamezno, poleg tega pa 8e člani posamezno v spominski igri za v osvobodilni borbi padlimi člani Gustavom šivlcem in Ing. Stankom Murkom ter člani .posamezno v kategoriji B.
Tekmovalni pogoji:
1. Pravico tekmovanja imajo vsi prijav, Ijeni Člani fizkulturnih društev Slovenije. 2. Igra se po splošno veljavnih pravilih . teniške igre. 3. V disciplini, člani BKeameezno, v kategoriji B. imajo pravico vel prijavljeni člani društev Slovenije, razen prvih desetih na rang-listi Slovenije. 4. Začetek tekmovanja dne 27. 9. 1946 bo Ob 15. uri. nadaljevanje 28. in 29. /ves dan. 5. Prijave je poslati najkasneje ‘do 26. 9.	1946 opoldne na naslov FD
^Udarnik«. Ljubljana. Celovška cesta (Ce_ kinov grad). 6. Žrebanje bo dne 26. 9. 1946 ob 18. uri na igriščih. 7. Prijavnina »naša a) za kategorije I. in II. 25 din, b) za kategorije III.. IV., VI., VII 15 din, c.) za kategorijo V. pa 10 din. Prijavnine morajo biti plačane do začetka tekmovanja. 8. Mladinci so oni. ki do dne tekmovanja še niso izpolnili 18 let. 9. Vsak tekmovalec mora biti ob določenem času na prostoru. Ako se po trikratnem pozivu in po poteku 15 minut ne javi, izgubi tekmo brez igre. 10. Vse igije se odigrajo na tri nize (sete) iger, razen finalnih pod I. in III.. ki se odigrajo na pet nizov (setov) iger. 11. Vsak tekmovalec je dolžan na poziv soditi druge tekme. 12. Po, samezna tekmovanja se odigrajo le, ako so prijavljeni vsaj 4 tekmovalci, oziroma pari. 1-3. Prvaki(-inje) in drugoplasiram prejmejo diplome. 14. V primeru spora o sojenju posamezne tekme odloča vrhovni sodnik oziroma v njegovi odsotnosti namestnik. Proti njegovi odločbi ni nadaljnje pritožbe.	FZS.
Pred prvenstvom Slovenije v tenisu
Kot je razvidno iz zgoraj objavljenega razpisa Fizkultume zveze Slovenije, priredi FD Udarnik v dneh od 27. do 28. t. m. na svojih igriščih pod Cekinovini gradcm turnir za federalno prvenstvo Slovenije v tenisu za leto 1946. pod vod sj v cm prireditvenega odbora in pod predsedstvom tov. polkovnika L. Vrhovca.
Prireditev sama je jasen dokaz, da je tenis tudi v LR Sloveniji že v prvem tletu povojnega obstoj« in delovanja dosegel svoj polni ,n pravi razvoj ter primemo višino. Ob tej priliki ne smemo nikakor preko problemov in težkoč, ki so jih morali igralci premagovali. Od teh naj bežno omenimo le velike težkoče pri obnovitvi med vojno popolnoma uničenih igrišč in še vedno feko pereče vprašanje teniških pripomočkov, od žog in loparjev do obutve. Vse to pa je bilo mogoče premagat] le z dobro voljo, vztrajnostjo in požrtvovalnostjo tigrailcev samih.
Zmagovalec v vsaki disciplini si osvoji naslov prvaka Slovenije za leto 1946- Poleg teh prvenstvenih < i-Sciplin pa bo še tekmovanje članov posamezno, kot tekmovanje v spomin na v osvobodilni borcu padla člena, tov. Gustava Sivka, našega bivšega prvaka Slovenije, ki je kot ietalskj poročnik JA z bazo v Rodeziji leta 1943. pri Ismailii dal svoje življenje zu našo osvobojen je jn tov. inž. Stanka Muika, k: je isto kot tehnični referent Ljubljanske brigade dal svoje mlado življenje za osvobojenje 4. novembra 1943. na Ilovi gori zadet od sovražnikovega strela.
Važnost in veliki pcmen tega tekmovanja je tudi v tem, da bo večini igralcem na tem tekmovanju dana možnost, da po dolgih letih, vojne obnove svoje športne slike s svojimi so.gralci, mlajšim, povojnim teniškim igralcem, pa bo prav tako šele tu dana prva prilika seznaniti se in spoznat; ves ostali teniški športni svet Slovenije. Večini igralcem tega do danes ni bilo mogoče, ker so bila vso tekmovanja v Ljubljani, Celju, [Mariboru in drugod več ati m<mj samo lokalnega značaja. In ravno zato je pomen in važnost tega tekmovanja toliko večja,
Poslavljati prognoze je vsekakor zelo kočljiva in težka stvar. Reči bi mogli le to, da je tov. Banko Janez, ki se je pred nekaj dnevi vinil iz Zagreba z državnega pr ven siva, kjer se ni preveč izkazal, sedaj v zelo dohri formi in lahko mimo rečemo, da je trenutno gotovo boljši od svojeoa običajnega stanja vsaj za dva do tri razrede. Ali je to. njegova sedanja forma posledica državnega prvenstva ali blitžnjočega se prvenstva Slovenije, je ležko reči. Vsekakor ima, če ©stene v formi, ki jo je pofaazad te dni na treningih, največje izglede, da si osvoji naslov prvaka Slovenije.
Od ostalih naj bežno omenimo le še tovariša Bogataja, ki je tudi sodeloval na držtav,nem prvenstvu v Za-
grebu in si lam pridobil nekaj znd-nja, tako da bi nas s svojo premišljeno igro poleg dry Bleiweissa, ki prihaja zopet v svojo staro formo, lahko presenetil.
Nič manj zanimivo od tekmovanja elanov, bo tudi tekmovanje članic, zlasti zato, ker bodo v tej disciplini nastopale tudi nove članice. I. B.
Teniški mušketirji v Ljubljani?*
Pravkar smo prejeli rest, da Je teniška sekcija FD Udarnika, v razgovorih s Punčecem, P^lado in Mitičem, o njihovem gostovanju v Ljubljani, ki naj bi b'!o 5. in 6. oktobra. Trenutno društvo še ni prejelo njihovega definitivnega pristanka, ki ga Pa dnevno pričakuje.
Prvenstvo Jugoslavije v tenisu
Po šestih dneh tekmovanj še niso znani vsi zmagovalci
Ves zadnji teden tekmujejo v Za. grebu najboljši len iški igralci Jugoslavije za državno prvenstvo. Tekme se igrajo_ na znanem igrišču Slavijo na Salati. Udeležba igralcev je letos izredno velika, lahko rečemo rekordna, saj nastopai 126 članov, med katerimi jih je največ iz Beograda, Subotice, Novega Sada in Varaždina, nadalje nad 50 mladincev, nad 20 igralk, 64 parov :n precejšnje število mešanih parov.
Kot nosilo; skupin v igri posameznikov-članov so bil postavljeni: Šarfe (Zagreb), Radovanovič (Beograd), Brixy (Varaždin), L/aszlo (Subotica), Lojkovjč (Beograd), Ristič (JA), Bojo" vič. (Beograd) in Sedmak (Zagreb)-Tolikšno število prijavljenih igralcev Je dokaz, da naš tenis ni samo kakovostno nn višini, ampak ima tudi globoke korenine ter je postal res ljudski šport.
Važnejši rezultati v I. kolu so naslednji:	Sarič - Rahovec 6:1,	6:2.
Brixy-Dolenec 6:2,	6:1, Razboršek
(Maribor) - dr. Golob 6:0, 6:2, Ristič (JA) - Uzorinac 6:2,	6:1, Bojovič
(Beograd) - Plesnik 6:1, 6:3, Szdmak-Ungar 6:0, 6:0.
II.	KOLO
Šarič-Bartol 6:0, 6:0, Radovanovič-Heralkovič 6:1, 6:0, Kliš-Krvarič 6:3, 6:3, Bojovfe-Sufner 6:2, 6:1, Razboršek-Bedek 6:1, 6:1, Brixy-Jovanov:č 6:1, 6:0, Milojkovič-Bobnar 6:2, 6:3, inž SEnjamovfe-Laszlo w- o.
III.	KOLO
Sarfe-Petrovič 6:2, 6:1, prof. Frie-drich-dr. Mogin 8:6, 3:6, 6:0, Bojovič-
TENIŠKI DVOBOJ
Praga — Zagreb 6;4
V U'o dne vnem teniškem dvoboju med reprezentancama Prage in Zagreba so gadje prepričevalno zmagali z rezultatom 6:4. Tekmovali so po sistemu 8 iger posameznikov ter
na mreži, s »smulehi« in »v©Tleyi« je brezhibna in skoraj brez naijvake. V splošnem je igra Drobnega občudovanja vredna. Ostali trije zastopniki češkega tenisa Vrba, Smc*linsky in
l)relmy, Mitič in Punčee
dve igri parov. Vsekakor je tA sistem veliko bolj prijal gostom kot pa Zagrebčanom, Iker so razen odiiičnego Drobnega ostali trije igalci popolnoma. izenačeni in vsekakor boljši od četrtega Zagrebčana Ssriča. n« igrišču FD Slavije na Salati je prisostvovalo v treh dneh okolč 10-000 gledaileev.
Tenis, ki so ga igrali Prožani v Zagrebu je popolnoma zadovoljil domače občinstvo. Od vseh Je zapustil najboljši vtis izvstni Dioboy. Njegova silovita igra zapušča na prvi pogled vtis enostavnega, toda neverjetno koristnega igralca. Vsekakor ie njegovo najmočnejše orožje zelo oster in težko ubranjivi servis. $Fo-rehand« udarci so prev siloviti ter do milimetra ločni, med tem ko mu »backhand« ne leži tako dobro. Igra
Zčbrodsky so v igrah v Zagrebu zapustili vtis povprečnih toda zanesljivih igralcev. Vrba kot soliden tehnik, Smodinsky kot trdovatni borec za vsako žogo ter brezkompromesni Z&-bodsky, .so v splošnem zadovoljili.
Rezultati posameznih tekem so bili:
Peloda ; Smolynski 6:3, 8:6,
Milič : Vrba 6:4, 6:3,
Drobny : Punčee 6:3, 6:3,
Zabrodski : Sarič 6:8, 6:4, 6:3,
Igre parov:
Droiny in Zatorodeky: Mitič in
Punčee 6:2, 6:4.
Smolinsky in Viba : Paloda in Sarič 7:5, 6:0.
Smo’.yn*tri : Sarič 6:1, 6:1,
Rulada : Zatorodsky 6:3, 6:1,
Punčee : Vrba 6:0, 6:0.
Drotny : Mitič 6:4, 6:2.	.
Tekmovanje za fezkulturm znak — spričevalo naše delovne, in obrambne sposobnosti
Ferič 6:0, 6:0, Radovanovič-dr. Ružič
6:0, 6:1.
ČETRTFINALE
Milojkovič-Kuhar 6:2, 6:1, Radovanovič-Vahišnik 6:2, 3:6, 6:2, Šarič-R>tič 6:3,	6:3, Bojovič-Brixy 3:6,
7:5, 6:2.
POLFINALE
Prva sla se srečala v polfilnalni igri Beograjčana Radovanovič jn Mir lojkovfe. Zmagal je prvi z rezultatom 6:3, 7:5, 6:2, v drugi igri pa jei Sarič (Zagneb) premagal Bojoviča (Beograd) 6:3, 6:1, 6:3.
V	tekmi za prvenstvo članov sta se> sestala Zagrebčan Sarič ;n Beograjčan Radovanovič, po zanimivi borbi je Sarič zmagal v treh setih z rezultatom 7:9, 6:2, 6:4.
MLADINSKO PRVENSTVO
V	prvenstvu mladincev je zmagal mladi talentirani igralec iz Varaždina Petrovič ki v’ vseh tekmah ni izgubil niti enega seta. Drug: je bil Uzorinac (Akademičar), ki ga je V finalu premagal Petrovič s 6:3, 6:2.
Prvenstvo mladink je osvojila 17-letna . Demšičeva, članica Akademičar ja iz Zagreba, tki je v finalni igri zmagala nad 'Rankovičevo iz Novega Sada 8:6, 6:3.
prvenstvo Članic
V	četrtfinalu prvenstva članic je premagala Crnadakove Džerdžovo 6:0, 6:0, Frldrichova Perčetičevo 6:4, 6:0; Backova Pelajevo 6:3. 6:3. Zem-Ijakova Barloličevo 8:6, 6:3.
V	polfinalu je premagala Zem"!jakova Cmadakovo 6:0, 6:1 :n Fried?-richova Backovo 1:6, 6:2, 9:7.
V	četrtfinalu mešanih parov je par Crnadak, Hmjek premagal par Plečnik, Bosek s 6:1, 6:0. V tekmi parov članov sta v četrtfinalu Ružič, Ružič premagala par Las, Margeife 3:6. 6:3, 6:4, Fridrich in Strok pa sta pomagala Valušniik, Podkcnjak 6:2, 6:2 Jd.
Finalne borbe bodo radi tehniškega dvoboja Pr«*ga-Zagrcb odigrane selo v ponedeljek.
Prvenstvo moških parov
V	finalni tekmi so se sestati Wurth-Brixt (Zagreb) ler Radovanovjč-Milojkovič (Beograd). Zagrebčana sta zmagala v petih setih 6:1. 4:6, 10:8, 6:8, 6:2. Prvaki so torej naslednji;
Mladinci: Petrovič (Varaždin)
Mladinke: Demšič (Zagreb),
Članice: Crnadak (Zagreb)
Moški pari: VViirth in Brixi (Zagreb)
Mešani pari; Wiirth-Zemljak (Zagreb)
Člani: Sarič (Zagreb)
Drugo nedeljo prvenstvo srednjih šol v lahki atletiki
V	nedeljo 29.. septembra bo na stadionu oh Tyrševi ce«ti tekmovanje za prvenstvo ljubljanskih srednješolcev v lahki atletiki. Spored tekem je naslednji:
Moški: tek na 60 m. 100 m, skok v daljno In višino, met krogle in diska.
Zenske:	isto kot moškj razen
teka na 100 m.
Tekmovati smejo samo dijaki in dijakinje, ki so stari vsaj 14 let in si. cer največ v 3 ločkah. Rezultati, do. seženj na tem tekmovanju, bodo veljali tudi za ZREN.
Poverjenik za fizkulturo pri MLO — prosvetni oddelek
• e«.e*.•••«••

Š M H
E LU ® ® ffl IS
Zanimivosti iz Gronlngcna
Naš velemojster dr- Vidmar, ki se je te dni vrnil iz Groningena, je v razgovoru z našim urednikom pripovedoval zanimive podrobnosti s tega največjega mednarodnega turnirja po voini.
Jugoslaviji, da je naš velemojster med turnirjem dobesedno trpel — lakoto. Hrana na karte je povsem nezadostna, cene v prosti1 prodaji pa skoro nedosegljivo visoke. To je seveda vplivalo na igro v turnirju,
Prvič v zgodovini šahovskih turnirjev se^ je primerilo, da so skoro vsi udeleženci prispeli na turnir — z letali. Tako so preko Oceana prileteli vsi Američani, tudi oba Argentinca, Najdrof in Guimard. Rabita sta iz Buenos Airesa z letalom 48 ur in plačala za vožnjo v eni smeri vsak po 2080 dolarjev- Sovjetski velemojstri so potovali do Berlina z letalom, nato pa dalje na Holandsko s posebnim vagonom.
Zanimanje občinstva za turnir je bilo izredno. Čeprav ima Groningen samo nekako toliko prebivalcev kakor Ljubljana, je bilo gledalcev dnevno okol; 2000- Prireditelji so tako na vstopnini kas-irali 12.000 goldinarjev (predvojni tečai goldinarja je bil blizu 30 din)- Posebne pozornosti občinstva in oblasti so bili deležni sovjetski igralci, ki so bili povsod sprejeti z naj večjimi simpatijami.
Čeprav je bila prireditev dobro organizirana, so bile v preskrbi udeležencev nepričakovane pomanjkljivosti. Življenjske prilike na Holandskem so splošno toliko slabše kot v
ker se je po nekaj urah igre pri nekaterih udeležencih prehitro pojavila utrujenost- Povrh so 0’Kelly, nato pa še dr. Vidmar in Steiner zboleli med turnirjem na anginj z visoko vročino, primernih zdravil pa ni bilo na razpolago.
Glede igre na turnirju poudarja dr. Vidmar da je Botvinnik po splošnem prepričanju trenutno najmočnejši šahist na svetu. Izmed ostalih se je posebno odlikoval sovjetski velemojster Smislov, ki bi bil moral dosečj še znatno več točk- Zelo dobro igro so pokazali tudi Najdorf, Szabo in Kottnauer. Dr. Vidmar sam je igral mnogo bolje kot kaže rezultat, cesto pa je iz zgoraj omenjenih razlogov v odločilnem trenutku popustil-Tako n, pr. je popolnoma dobljeni kononicj z Najdorfom in Szabom' še remiziral, z dr. Euvejem pa verjetno dobljeno partijo celo še izgubil. V otvoritvah je imel dr. Vidmar skoro vedno boljše pozicije- Primer njego. ve dobre igre je navedena partija, ki jo je dobil s švedskim velemojstrom Stolteom.
V partiji Smislov—dr. Euwe (8. kolo) je nastala po 33. potezi črnega naslednja pozicija:	Beli : Smislov :
Kjb2, Sf5, h4, kmetje c3, d5, el, f2, g2, g3 (9). Črni: dr. Euwe: Kf7, Ld2, Sg8, kmetje c7, d6, e5, f6, gl, h5 (9).
d
Črni skakač je izven igre, črni kmetje so fiksiran; na črnih poljih. Beli kralj mora prej ali slej prodreti do c6. Smislov je svojo prednost takole izvedel do zmage:
T ! J E _e—
34, Kb2—c2, Ld2—el 35. f2—f3, Sg8—e7, 36*. Sf5 : e7, Kf7 : e7, 37. f3 : gl, h5 : gl, 38. Shl—f5+, Ke7—f7.
(Po Kd7 bi moral pač beli s svojim kraljem prodirati na b5 in c6, proti čemur črni nima obrambe. Zato poskusi črni srečo še s žrtvijo figure, ki pa tudi ne uspe.)
39. c3—cl, Kf7—g6, 40. Kc2—b3, Kg6—gi$, 41. Kb3—a4, Lel: g3 ?!, 42.. Sf5 : g3, Kgo -fi, 43. Sg3—h5+, Kf4 : e4, 44. Sh5 : f6 + , Ke4—f5, 45. Sf6—e8, e5—e4.
(Na tega kmeta se je 'črn; zanašal, toda črni skakač ga ravno še pravočasno ustavi.)
46. Se8 : c7!, e4—e3, 47. Sc7—b5, Kf5—f4, 48. S bo—e3, Kf4—g3, 49. c4—c5, črn; se vda.
Beli si namreč eno potezo prezgodaj postavi novo damo.
KATALONSKA OTVORITEV Beli: Stoltz.	Črni: dr. Vidmar.
1. d2—d4, Sg8—f6, 2. c2—c4, e7— e6, 3- Sbl—c3, d7—d5 4- Sgl—13, Lf8—e7, 5- g2—g3.
(Namesto 5. Lg5. s čimer bi partija prešla v ortodoksni damski gam-
bit, so v Groningenu zelo cesto igrali ta »katalonski« si®tem, ki pa, ob pravilni obrambi tudi ni prav ndč nevaren za črnega.)
5- .... 0—0, 6. Lfl—g-2, d5:c4.
7. Ddl—a4.
(Na 7- 0—0 ali 7, Se5 črni s c5 brez težav izenači-)
7- ... a7—a6, 8. Da4:c4, b7—b5,
9.	Dc4—d3. Lc8—b7, 10- Lel—g5 (?)-
(Nenaravna potega. Običajno igrajo
10.	0—0 ali Lf4, nakar pa črni s Sbd7 in c5 tudi izenači.)
10. ... Sb8—d7 11. 0—0, c7—c5, 12. Tal—dl, h7—h6l, 13. Lg5—ol?
(Lovec ni na g5 opravil ničesar, pa bi bil vsaj sedaj moral iti na f4. Po potezi _v partiji pride čmi z zanimivo pozicijsko kombinacijo že v odločilno prednost.)
, 13- -.. b5—b4!, 14. Sc3—a4.
(Edino, ker 14, Sbl zaradi Le4 izgubi figuro.)
14. ... Lb7—e4, 10. Dd3—d2, Dd8— a5, 16- b2—b3.
(če vzame beli na c5. pride črni na odprtih linijah hitreje do igre, pa še visi kmet a2. Sedaj pa s; črni napravi silnega prostega kmeta.)
16- ... c5—c4!, 17. Sf3—el, c4— c3, 18- Dd2—f4, Le4:g2, 19. Sel:g2, Sf6—d5-
(V poštev prihaja tudi Dh5.)
20. Df4—e4, Ta8—c8 21. De4—c2, Le7—d8.
(čmi pričakuje napada v središču, pa hoče lovca spraviti na b6, od koder bo napadal točko d4-)
22. f2—f4, Sd5—to6, 23- Sa4:fc6, Ld8:b6, 24- Sg2—e3, Da5—h5, 25. g3—g4, Dh5—h4, 26. Tfl—f3.
(Čeprav ima čm; s Svojim prostim kmetom pozicijsko dobljeno partijo,
mora prestati š velike težave, črni namreč ne more tako hitro preiti V končnico, medtem pa izvede beli nevaren napad-) ,
26- ... Tf8—d8, 27. Tf3—g3, Sd7— f8, 28. Se3—g2, Dh4—e7. 29. e2—eŠ, Td8—d5,	30- Tdl—fl, f7—f6 31.
h2—h4, De7—d6, 32- Dc2—f2, Lb6—cf,
(Črni pripravlja potezo e5, obenerit pa belemu preprečuje prodor f5.)
33- Sg2—el, e6—e5. 34. Sel—d3, e5:d4, 35. e3—ejt.
(V igri na napad je beli dosledno žrtvoval kmeta, kmalu pa žrtvuj 'tudi še drugega.)
35. ... Td5—a5, 36- g4—g5, h6:g5, 37. e4—e5, f6:e5 38. f4:e5, Dd6—6% 39. h4:g5, Lc7-'e5, 40- Tg3—h3, Sf8^ g6, 41. Df2—e2, Tc8—f8!
(Zaradi grožnje Dh5 mora črni tat koj z zamenjavo razbremeniti pozicijo.)
42- Th3—f3, Le5—d6 43. Tf3:f8+> Sg6:f8,	44. De2—g2, De7—e6, 43.
Tfl—el, De6—f5, 46- Tel—dl, Ta5i a2!
(Beli napad je odbit, pa prehaja-čmi k odločilnemu protinapadu-)
47. Dg2:a2, Df5—g4+48. Kgl—f2, Dg4:dl.
(Tudi Lg3+, 49- Kg2, Lh4+, 50. Kh2, Dg3 + , 51- Khl. Df3+ bi dobilo partijo.)
49. Da2:a6, Ddi:b3, 50.	Da6:d6,
Db3—c2-+, 51- Kf2—gl, Dc2:d3 5Ž. Dd6—d5+, ICg.8—h7, 53. Dd5—hl+, Kh7—g6, 54. Dhl—c6+, Kg6—h5!, 55- Kgl—f2. Dd3—f5+, 56- Kf2—g3, Df5—g4+, 57. Kg3—f2, Sf8—g6, 56. Dc6—c7, Dg4—f5+, 59. Kf2—gl iti beli se obenem vda.
Saj bi sledilo Sf4 s smrtnimi grožnjami.
Mafch ZSSR — ZDA
Dvokrožni match med obema državnima reprezentancama v Moskvi se je končal z_ naslednjimi rezultati*.
L Botvinnik	.	«	.	V2,	1	—	Reshevsky	.	,	.	Ve,	0
2- Keres .	.	1	*	Ve,	1	—	Fine .	.	*	»	,	,	V2,	d
3. Smislov . m , t 1, 1 —• Denker.................. 0
4- Bdeslavski	,	*	«	V2,	V2	—	Horovitz	.	.	i	•	Ve,	Ve
5.	Kotov .	•	1	«	»	1/s,	0	—	Kashdain	.	*	e	,	Va,	l
6.	Flohr •	.	,	t	k	1,	Ve	—	Steiner .	*	,	«	,	0,	Ve
7.	Ragozin	.	.	,	.	1,	\	—	Pinkus .	,	1	,	,	0,	0
8.	Bondarevski	*	,	Ve,	0	—■	KevVz	.	•	?	,	.	Ve,	1
9.	LHiental .	.	*	•	Vz,	V2	—	Dake .	.	*	*	,	.	Ve,	Ve
______10. Bronštajn . . »	1, 0 — Ulvestaid f . , ,	0, 1
_________________Skupaj ZSSR 12Ve____________________ZDA 7Ve_______
Američani so se torej odrezali mnogo bolje nego lan#. Zlasti v drugem krogu so se borili po izjavi kapetana sovjetskega moštva »kakor levi«. Zmage mnogo močnejšega sovjetskega moštva pa seveda niso mogli preprečiti. Pomembna je Botvinl-
kova zmaga nad Re»hevskym in Ke~ resova riad Fineom. Fineu. lci ima izpete na univerzi, se je mudilo nazaj v Ameriko in je moral drugo partijo odigrati v naprej. Zelo sta se izkazala Smislov in Ragozin z dvema zmagama nad možnima nasprotni* koma-
DOMAČE VESTI
ŠAH NA JESENICAH
V okviru »Slavnostnih iger« na Jesenicah je bil 2. septembra izveden na telovadišču Fizkulturnega doma na Jesenicah šah z živimi figurami. Interes ljudstva do te prireditve je bil izredno velik in se je zbralo preko 700 gledalcev, ki so z zanimanjem sledili poteku igre-Igra sama, izvedena s spremljevanjem godbe na pihala in oh svitu žarometov, je prikazala borbo kraljeve in partizanske vojske, iz katere je izšla partizanska vojska kot zmagovalec, ker je prisilila kralja k predaji.
Po partiji z živimi figurami so jeseniški šah isti izvedli v dvorani Fizkulturnega doma na Jesenicah masovni šahovski brzoturnir za pasi o v prvaka 1. Slavnostnih iger. katerega se je udeležilo rekordno število 41) igralcev iz raznih krajev Gorenjske in Ljubljane. Tudi za turnir, kateri se je odigral po izločilnem sistemu, je uspel prav dobro. V finale sta se plasirala por. Dimič iz Kranja z zmago nad Gasarjem iz Jesenic ter Ženiva Franc iz Ljubljane z zmago nad Kosom iz Kranja. Zmagovalec finala in. prvak 1 Slavnostnih iger je postal por. Nikola Dimič.
V	tednu kulturno-prosvetnega tekmo* vanja jeseniškega okraja pa so jeseniški šahisti pokazali svoje znanje tudi l»o raznih krajih v okraju, kjer kmečko ljudstvo nima prilike prisostvovati kul-t urno-prosvetni m prireditvam v takem obsegu kot na Jesenicah. V raznih krajih so prvorazredni jeseniški igralci istočasno odigrali simultanke proti domačim igralcem, ki so se tu pa tam pokazali v prav dobri luči in jinf manjka le prakse.
V	Radovljici je nastopil tov. Misjak, ki je od IG iger dobil tl, 1 remiziral, G pa izgubil. Dr. Penkp je igral na Bledu proti 15 igralcem ter dobil G iger, izgubil pa 9. Na Dovjem je igral tov. Rihtar V., ki je od petih partij dobil 4 in pol. Na Hrušici jo Langus B. dobil 9 in 3 izgubil, dočim je na Javorniku Prybil dobil 1 igro in 4 izgubil. Brata Si rumbi pa sta nastopila v Kranjski gori proti 13 igralcem v dvojni simultanki. Zmagala sta v 10 igrali, 3 pa sta izgubila.
Ali si že poravnal ^ naročnino ■
j
Tisk Tiskarne »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. — Glavni urednik Zdenko Vahtar.