glasilo rudarsko elektroenergetsl* |||| kombinata zasavje D-Per 539/1978 1119782146,10 5 S COBISS Q oktober 1978 leto XIV št. srečno Dohodkovni odnosi v praksi Medobčinski sindikalni svet revirskih občin je 11. oktobra organiziral v dvorani občinske skupščine Trbovlje, v okviru priprav na IX. kongres zveze sindikatov Slovenije, razpravo o urejanju odnosov pri pridobivanju in razporejanju skupnega prihodka in skupnega dohodka. Razprave oziroma posveta so se udeležili predsedniki delavskih svetov, konferenc sindikata, medobčinskih družbenopolitičnih organizacij, občinskih skupščin in izvršnih svetov občin, predstavniki republiškega sveta ZSS, CK ZKS, RK SZDL in gospodarske zbornice Slovenije. Razprava oziroma posvet je bil organiziran z namenom, da bi poglobljeno razpravljali o urejanju dohodkovnih odnosov pri pridobivanju in razporejanju skupnega prihodka in skupnega dohodka, na podlagi ocene stanja v analiziranih delovnih organizacijah. Vsi, ki so bili vabljeni, so prejeli z vabilom tudi gradivo, ki ga je pripravila posebna komisija. Za področje posamezne revirske občine so bili podrobno obdelani rezultati z obravnavanega področja, katerih izkušnje bi lahko koristno uporabile tudi posamezne druge organizacije združenega dela v Zasavju, pa tudi drugod. S področja Zagorja sta bili obdelani Tovarna elektroporcelana Izlake in GIF Beton Zasavje; s področja Hrastnika Steklarna in Tovarna kemičnih izdelkov ter rudnik; s področja Trbovelj pa Cementarna, REK Zasavje in Strojna tovarna. V razpravi na tem posvetu, so govorili Vinko Kovačič, predsednik medobčinskega sindikalnega sveta revirskih občin, Zvone Hribar, iz STT, ki je posvet tudi vodil, predstavnika slovenskih sindikatov Emil Šu-šter in Mitja Švab, Franci Grešak, sekretar revirskega komiteja ZKS ter Jože Žitnik iz REK Zasavje. Govoril je tudi Jože Zorčič, kot član delovne skupine za pripravo gradiva. Kritično je razpravljal predstavnik tovarne kemičnih izdelkov, ko je govoril o številu zaposlenih v njihovi delovni skupnosti. M. Švab je dal poudarka perečim, vprašanjem s področja svobodne menjave dela, dohodkovnim odnosom, pri čemer je dejal, da ti odnosi ne predstavljajo le denar, pač pa tudi gospodarjenje kot celoto. Tiste delovne skupnosti, ki imajo v svojem sestavu dejavnosti, ki ustvarjajo dohodek, bodo morale prej ali slej ustanoviti TOZD ali posebne delovne skupnosti, če imajo seveda po- Pred odhodom na delo v jamo TOZD Premogovnika Trbovlje — razgovor o tem in onem in zadnja cigareta. (Foto A. Bregant) goje za izločitev oziroma ustanovitev TOZD. Obstaja nujnost, da se TOZD med seboj povezujejo na ravni delovne organizacije, sestavljena organizacija pa vse podpira, povezuje in nastopa navzven. Tako na domačem, kot na tujem trgu ne more nastopati vsaka TOZD zase. Tovariš Švab je še posebej govoril o povezovanju dela družbenopolitičnih dejavnosti ter odgovornostih za delavca in razvoj notranjih odnosov ter samoupravljanja. F. Grešak je govoril o spoštovanju sprejetih samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih aktov. V primeru potrebe je treba le te dopolnjevati. Jože Zorčič je govoril o delitvi premoženja, urejevanju dohodkovnih odnosov, itd., s posebnim ozirom na REKZ. Govorimo o napredku pri urejanju dohodkovnih odnosov na relaciji REK — SOZD Elektrogospodarstvo, medtem ko, po njegovem mnenju nekoliko zaostajamo v tem pogledu pri urejevanju teh odnosov znotraj REK. Jože Žitnik iz REKZ je v razpravi poudaril zlasti naslednje: »Delavci v REK ugotavljamo, da smo na področju dograjevanja samoupravne organiziranosti kljub nekaterim odstopanjem od začrtanih ciljev ter manjšim napakam, dosegli le viden napredek. Osnovni skelet bodoče samoupravne organizacije je že uveljavljen in ga bomo v okviru danih pogojev in možnosti dograjevali. Isto velja za področje dohodkovnih odnosov, ki se uveljavljajo skozi sistem družbenega planiranja. Na tem področju nas še čaka obilo dela, čeprav smo že nakazali in sprejeli nekatere samoupravne akte o medsebojnih dohodkovnih odnosih na področju materialne proizvodnje in skupnega prihodka v sistemu Elektrogospodarstva ter končno tudi znotraj REK. Drugo področje je področje medsebojne dohodkovne soodvisnosti in povezanosti med materialno in uslužnostno proizvodnjo, ter končno področje svobodne menjave dela med delav- ci delovnih skupnosti in temeljnih organizacij. Ugotavljamo, da predstavlja dejavnost temeljnih organizacij v okviru REK precej pestro proizvodno dejavnost, ki jo v končnem združujejo enotni cilji razvoja energetike v Zasavju in to pričenši od rudarskih investicijskih del preko proizvodnje primarne energije in končno proizvodnje električne energije, ki se kot zaključena reprodukcijska celota preko prenosa in distribucije vključuje v enotni sistem Elektrogospodarstva Slovenije. Nakazani cilji razvoja energetike v Zasavju pomenijo predvsem stabilizacijo premogovništva, ki se naj razvija v skladu s sprejetimi temeljnimi izhodišči o racionalnem izkoriščanju domačih energetskih virov. To pomeni spremenjeno dosedanjo politiko investicijskih naložb v premogovništvo in vzporedno tudi v objekte za transformacijo primarne energije v toplotno in električno energijo. Delavci v REK odločno zahtevamo, da se nakazani razvojni cilji čimpreje uresničijo, ker to pomeni socialno varnost večine zaposlenih delavcev kombinata ter hkrati tudi razvoj te pomembne panoge v Zasavju, kot je za celotno družbeno skupnost v ožjem in tudi širšem pomenu še kako pp-membna. Hkrati z zagotovitvijo potrebnih vlaganj v osnovna sredstva, je potrebno zagotoviti spremljajoči razvoj družbenega standarda. Značilno je, da smo v preteklem obdobju, ki je pomenilo stagnacijo in celo nazadovanje premogovništva, odločno zanemarili področje družbenega standarda in posledice takšne politike so danes že očitne. Danes ugotavljamo močan odliv delovnih moči, ki je deloma posledica tudi neurejenih stanovanjskih razmer in vseh drugih dejavnikov družbenega standarda, ki naj delavcem zagotove osnovne življenjske pogoje. Pri tem pa novim potrebnim delavcem ne moremo zagotoviti stanovanja niti drugih primernih pogojev, ki bi bili motivator za zaposlitev v rudarstvu. V povojnem obdobju in celo do nedavnega je premogovništvo pomenilo pomemben dejavnik v razvoju našega gospodarstva, ki pa so ga skozi energetsko lakoto postopoma spodrivali drugi energetski viri, kot so nafta in pjin. Čeprav je pri sprejemanju srednjeročnih razvojnih programov premogovništvo zopet postavljeno v enakopraven položaj z drugimi panogami gospodarstva, ti cilji doslej niso uresničeni. Zaostajamo pri dinamiki vlaganj v osnovna sredstva, na področju •družbenega standarda pa ni storjeno takorekoč nič. Zato upravičeno zahtevamo, da se v predkongresnih razpravah obelodani trenutni položaj premogovništva v Zasavju in na kongresu potrdijo že nakazani cilji dolgoročnega razvoja energetike, ki so za revirje izredno pomembni. Ta pomembnost se kaže v socialni varnosti delavcev in njihovi perspektivi ter končno tudi v razvoju vsega gospodarstva in drugih družbenih dejavnikov Zasavja.« Navzoči so sklenili, da bo posebna komisija na temelju pripravljenega gradiva in razprave izdelala zaključke, katere naj bi posredovali IX. kongresu zveze sindikatov Slovenije v Mariboru. 0000000121 Našim za 1. november Dolgo je že in mi ne pomnimo več, ko so zaorali ledino v trb-boveljskih revirjih ter je iz črnih brazd pritekal nov kruh in novo življenje. TJklen j eni v ta prostor in čas smo postali rudarji — stanovski tovariši, uprti z ustvarjalno silo v prihodnost, v kateri smo videli svoj obstoj. Mnogo nas je bilo na tej poti in dolga, strma je bila ta pot. Na njej so omahnili preneka-teri. In če danes v svetlih dneh utrujena noga, kdaj pa kdaj obstane k počitku, naj drobna svečka obudi blag spomin in občutek hvaležnosti našim stanovskim tovarišem - rudarjem! Po letu 1947 so se pri bivših rudnikih Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, ponesrečili naslednji člani kolektiva: Mlinar Mirko, Bartolj Štefan, Prosenc Alojz, Zupan Hinko, Mandelj Jože, Grajželj Janko, Tepe j Ivan, Ravnikar Rudolf, Rotar Ludvik, Trentelj Ludvik, Strašček Vili, Gašperin Štefan, Dolanc Rudolf, Juvan Franc, Krofi Ferdo, Hrušovar Jože, Gnedič Alojz, Logar Angela, Osterman Ernest, Bauerheim Viktor, Vodiškar Franc, Korošec Anton, Brun Franc, Vovčko Ivan, Grilek Drago, Guzej Slavko, Jazbinšek Edi, Medvešek Jože, Sotenšek Rudolf, Cestnik Miha, Stipovšek Branko, Logar Vojteh, Dolanc Julij, Pan telic Radivoj, Palčnik Viktor, Šantej Ivan, Pelko Ernest, Poznajelšek Vinko, Skaza Vlado, Borštnar Anton, Hribovšek Anton, Žarn Anton, Lojen Vinko, Rebršek Peter, Guček Alojz L, Erdaglji-ja Živko, Zore Vinko, Oplotnik Jože, Škoberne Konrad, Medved Ivan, Maren Viktor, Mastnak Franc, Stoj s Stanko, Ven-ko Stanislav ,Šimunkovič Ivan, Hanžek Ivan, Klanjšek Drago, Kranjc Silvo, Kolar Stanko, Mahnič Alojz, Stevanovič Bogomir, Kunej Jože, Sotovšek Viktor, Zajc Pavle, Pirc Jože, Trep-čar Kadri, Zalar Franc, Avsec Vlado, Lavrenčič Jože, Vodišek Miha, Cerovšek Slavko, Hribar Anton, Romih Anton, Smolič Alojz, Zakrajšek Roman, Leben Ivan, Hribar Ludvik, Strmole Roman, Kastelic Franc, Gunzek Ivan, Podmenik Martin, Meso- TOZD Rudarsko investicijske gradnje združena v DORGD izvaja svoja sedanja dela v skladu z gospodarsko finančnim načrtom za leto 1978. Od planiranih del, katera naj bi izvedli v letošnjem letu, nismo realizirali le odpiranje gradbišča v Istrskim ugljenokopima jedec Ivan, Stojkovič Svetomir, Krnc Vincenc, Kolenc Rado, Fric Pavle, Jerič Pavle, Kogej Ivan, Blažič Marjan, Božič Valentin, Pikelj Gregor, Smole Matija, Vozelj Jakob, Odvirk Martin, Vlaga Rudolf, Hauptman Karl, Kuhar Ivan, Jenko Franc, Ravnikar Ivan, Švigelj Stanko, Pintar Alojz, Čič Franc, Tomšič Alojz, Kovač Jakob, Drnovšek Jože, Kobilšek Franc, Lončar Franc, Omahne Martin, Bajela Ivan, Juvan Jože, Odla-zek Stanko, Klinc Milan, Hace Jože, Koderman Jože, Praznik Alojz, Drolc Adolf, Gasior Alojz, Marn Franc, Novak Karl, Bajda Albin, Kneževič Miroslav, Mlakar Jože, Romih Rafael, Gladič Franc, Kadič Seid, Diz-darevic Suljo, Frim Rudolf, Košir Niko, Renko Pavel, Kovačič Ivan, Ocepek Viktor, Grošelj Anton, Urbanija Anton, Kuder Anton, Benko Ivan, Vukič Niko, Kolenc Stanko, Izlakar Jože, Paučur Viktor, Bedenk Ivan, Kordon Srečko, Lapornik Janko, Matul Henrik, Pintarič Franjo, Prah Rudi, Verbič Jože, Zakošek Miha, Janežič Anton, Kastelic Ana, Šušteršič Branko, Majcen Franc, Murn Franc, Gradišnik Milan, Repič Anton II, Krmelj Leopold, Cvetkovič Zdravko, Škrinar Ferdo, Šubic Alojz, Mlinarič Ivan, Stanko Janko, Jagodič Ivan, Zore Jože, Hrastnik Jože in Vidergar Jože. Slava njihovemu spominu! Raša-Labin. Obstoja pa še zmeraj možnost za pridobitev teh del v naslednjem letu. Kakor je znano izvaja TOZD RIG svoja dela pretežno v REK Zasavje in REK Velenje ter v tujini. Težišče del pa je še zmeraj v okviru naše SOZD, kjer smo glavni izvajalec rudarskih Sedanja in nova dela TOZD RIG investicijskih del. Po obsegu naj večja dela izvajamo v TOZD Pr. Kotredež, TOZD Pr. Hrastnik in TOZD Pr. Ojstro. Če naredimo kratek pregled sedanjih in novih del po omenjenih gradbiščih ugotovimo naslednje stanje: V TOZD Pr. Kotrdež izvajamo po starih pogodbah pripravljalna dela in vzdrževalna dela. Priprave izvajamo s strojem F6-A in ročnim izkopom prog po beli talnini oz. premogu. Vzdrževalna dela pa se se-stojijo v pretesarbi prog in njihovi ponovni permanizaciji, ter naj večje pri sanaciji splavnega nadkopa, kar naj bi bilo končano koncem leta 1978. Z 1. VII. smo začeli izvajati investicijska dela po pogodbi, ki zajema potek odpiranja po DPR »odpiranje in eksploatacija premogovnih rezerv med 6. in 9. obzorjem jame Kotredež.« Pogodba je podpisana z veljavnostjo do konca tega leta in smo se v njej obvezali, da v I. fazi izdelamo naslednje:" —■ izkop in permanizacija dostopnega hodnika med P-60 in V-80/1 v dolžini 90 m; —• izkop in permanizacija vpadnika V-85 v dolžini 85 m pri naklonu vpadnika 25°; Slavko Zupan, Jože Drk in Jože Orsag pri vzdrževalnih delih na VIL obzoru jame Hrastnik. (Foto A. Bregant) — izkop hodnika H-73 v dolžini 200 m; — izkop in permanizacija vodnih prog črpališča na VII. obzorju v dolžini 90 m. Vsi našteti objekti bodo izdelani v beli talnini, presekov 0 2,7 m do 0 3,6 m, ter perma-nizirani z opažno pločevino, betonskimi oblikovanci oz. litim betonom. Vrednost omenjenih del v letošnjem letu znaša okoli 14,000.000,— din. Za ostala dela, katerih glavni obseg naj bi bil predvidoma končan v letu 1982, pa bomo pogodbe podpisovali januarja za vsako leto posebej. Na področju Hrastnika oz. TOZD Pr. Hrastnik in Pr. Ojstro trenutno gradimo progo in nadkop v dolomitu, presipni jašek ter raziskovalno vrtanje. Istočasno potekajo priprave na izdelavi investicijskega programa za naslednja leta. Največje gradbišče TOZD RIG je v REK Velenje, kjer je angažiranih največ zaposlenih, pa tudi največ strojnega pprka. Dela izvajamo po večjih pogodbah, od katerih so najpomembnejša dela v nadkopih za transport in zračenje v južnem krilu in centralnem delu zahodnega polja, dalje v nadkopu za odvoz premoga v stebru 8, v jami Skale itd. Ta dela zajemajo ročne povzeme in obzidavo z betonskimi oblikovanci, nadalje izdelavo pogonskih postaj, izkop prog po premogu z novim strojem AM-50. Najbolj zahtevna dela so se začela s podpisom pogodbe za izdelavo zračilnega jaška Šoštanj v dolžini 230 m. Priprava gradbišča in montaža vseh spremljajočih objektov in naprav gre k koncu, tako da bomo do sredine decembra končali z začetno fazo del, ki zajema izkop jaška do globine 10 m 0 7,5 m, permanizacija z litim betonom, izkop in betoniranje šahtne noge v višini 3 m, ter izkop in betoniranje vstopa v jašek in ventilacijskega kanala dolžine 9 m. V času pisanja tega prispevka pa je že podpisana nova pogodba z TOZD Pr. Trbovlje za strojno izdelavo 350 m nadkopa za odpiranje A, B polja in Marija polja. Nadkop je lociran med talnim rovom k. 275 in Terezija rovom k. 330, ter bo potekal v glavnem po beli talnini. 0 nadkopa je 3,3 m, ter bo ppd-grajen z TH podporjem in opažen z železnimi mrežami. V teku so razgovori o novih delih, katere naj bi TOZD RIG pričel izvajati v letošnjem letu zunaj premogovnikov. Eno skoraj zanesljivih novih del naj bi bila izgradnja »Zaklonišča nadzorništva voznega omrežja v Zidanem mostu«. Dokončali bi ga v približno 50 dnevih. To delo bo terjalo ročni izkop z obstreljevanj em materiala VI. kategorije, ročni povzem za razširitev obstoječega rova, tor-kretiranje sten in stropa zaklonišča, ureditev hidroizolacije itd. Vrednost del naj bi znašala 1.500.000, —din, investitor pa je ŽG Ljubljana. Razgovore vodimo tudi z in-, vestitorjem »KEL« Ljubljana, za katerega potrebe naj bi izdelali predor za toplovod pod železniško postajo v Ljubjani. To delo je sestavljeno iz ročnega izkopa in obzidave šahta (17 m), ter ročnega izkopp z omejenim raztreljevanjem horizontalnega predora v dolžini 240 m. Izkop naj bi po raziskavah, ki jih je opravil »GZL«, potekal skozi nasip, prod, slabo granuliran peščeni prod, do srednje sprijeti konglomerat. Delo bi ob povečanih varnostnih ukrepih za neovirani železniški promet, morali končati v 6 mesecih. Okvirna vrednost del znaša 22.000. 000.—din. V naslednjem letu bodo potekali razgovori za pripravo del na cestnem predoru »Karavanke«. To so v najkrajši obliki opisana dela s katerimi naj bi TOZD RIG končal letošnje in začel naslednje leto. Obseg del (brez del v tujini, o katerih smo že pisali) ni majhen, zaradi česar pa bi morali posvetiti takoj več časa še nekaterim drugim problemom, ki nas trenutno 'zelo tarejo. To je pomanjkanje VK delovnih moči in rudarskih nadzornikov, dalje vprašanje nabave novih strojev, zmanjševanje števila izostalih z dela in drugo. To pa je že problematika, o kateri bomo morali še govoriti in pisati. Aljoša Kink aliziranega z dela za naročnike izven SOZD REK Zasavje. V zvezi s problematiko, ki se pojavlja na področju elektro-strojnih služb v REK Zasavje, v tem članku ne bi pisal, ker smatram, da je bilo že dovolj napisanega in izrečenega. Po mojem mnenju je nesmiselno in realno, da imamo v REK Zasavje šest TOZD, ki imajo v svojem programu enako dejavnost, istočasno pa so te TOZD vključene v vse DO pri REKZ. Delovna organizacija Industrijske montažne delavnice, usmerja svoj proizvodni program vedno bolj k izdelavi investicijske opreme, pa naj šibo za naročnike v REK Zasavju ali pa za zunanje naročnike. TOZD — SIMD je s svojimi razpoložljivimi kapacitetami v letošnjem letu še vedno precej angažirana pri vzdrževanju opreme za proizvodnjo premoga. Večja vzdrževalna dela, ki jih opravljamo so: vzdrževanje kompresorjev, lokomotiv, jaška III in nekaterih črpalk. Vsa ta remontna dela opravljamo le za področje Trbovelj, medtem ko v Zagorju in Hrastniku večinoma vso to opremo sami vzdržujejo. TOZD — EIMD pa ima poleg zgoraj omenjenih vzdrževalnih del še naslednja večja vzdrževanja na področju Trbovelj: vezne žice, ventilatorske postaje, lesno skladišče, transformatorske postaje, telefonsko omrežje, 3-kV prostovodno omrežje in ostala manjša dela na vzdrževanju. Vsa ta dela izvajamo na osnovi naročil ali posebnih dogovorov ter trenutnih potreb. Večja dela izvajamo tudi po pogodbah. Iz tega lahko vidimo, kako različno imamo v REK Zasavje organizirano elek-tro-strojno službo in s tem seveda tudi način vzdrževanja drugih strojev in opreme. Kako je proizvodnja premoga odvisna od kvalitetnega vzdrževanja in izdelave najrazličnejših rezervnih delov ter opreme, nam mora biti vsem dobro znano. Proizvodnja in investicije v DO IMD Delovna organizacija Industrij- ki je nujno potrebna ob proiz-sko mantažne delavnice (bivši vodnji premoga. TOZD ESD), je bila svoj čas na- v sestavi DO-IMD delujejo menjena predvsem za vzdrževa- tri TOZD, in sicer: Elektroin-nje strojev in opreme za proiz- dustrijske montažne delavnice, vodnjo premoga. To je bil os- Strojnoindustrijske montažne novni vir prihodka, ki tej de- delavnice in Komunalna ener-lovni organizaciji ni prinašal getika Trbovlje. Vsaka od nobenega ali pa zelo majhen TOZD ima svoj proizvodni pro-materialni razvoj. Zato se še gram. Medtem, ko sta TOZD — danes nahajamo v precej težki SIMD in TOZD — EIMD s svo-situaciji, to pa predvsem žara- jo proizvodnjo in storitvami di neustreznih delovnih prosto- vključeni v proizvodnjo premorov in zastarelih strojev in ga, pa je TOZD — KET dejav-opreme. Do kakršnegakoli nost posebnega družbenega po-združevanja investicijskih sred- mena. štev v okviru REK Zasavje pa Od celotnega planiranega do danes še ni prišlo, pa če- prihodka za letošnje leto ga prav se vsi zavedamo, da je bomo ustvarili okrog 65 % za nujno potrebno modernizirati naročnike iz REK Zasavje, in usposobiti tudi to dejavnost, ostalih 35 '% prihodka pa bo re- DO IMD - TOZD Komunalna energetika kot investitor skunno z izvajalci del pospešeno gradi nov krak toplovodnega omrežja od toplarne na Polaju v Trbovljah preko Šuštarjeve kolonije, Ker-šičeve ceste, preko Partizanske ceste, Kolonije 1. maja do socialnega zavoda in doma upokojencev. (Foto A. Bregant) Izpolnjevanje delovnega načrta od 1.1. do 15.11978 PROIZVODNJA PREMOGA (ton) TOZD plan doseženo doseženo + o/o P. Hrastnik 234.863 230.554 — 4.309 98,2 P. Ojstro 262.086 245.224 —16.862 93,6 P. Trbovlje 396.433 372.929 —23.504 94,1 P. Kisovec 84.791 83.438 — 1.353 98,4 P. Kotredež 142.282 131.632 —10.650 92,5 RŠC 33.256 35.543 + 2.287 106,9 REK Zasavje 1,153.711 1,099.320 —54.391 95,3 PROIZVODNJA EL. ENERGIJE (MWH) PE I 74.390 62.464 60,6 PE II 357.090 276.025 77,3 KE 28.455 1.366 48,0 PROIZVODNJA GRADBENEGA MATERIALA HRASTNIK letni plan doseženo ^X\X^X'^>X>XSXXX\'CXSXVXXXNXXXXNXXX>XXXXX> Hrastniško gospodarstvo v I. polletju Delegati iz Zasavja na republiškem in zveznem kongresu sindikata Iz revirjev so se udeležili IX. kongresa zveze sindikatov Slovenije, ki je potekal od 24. do 26. oktobra v Mariboru naslednji delegati: a) s področja Hrastnika: — Franc Kovač, strojni ključavničar, zaposlen v skupščini občine Hrastnik; — Ivo Kovač, delavec v Tovarni kemičnih izdelkov —• Sonja Tušek, konfekcio-narka v Jutranjki, TOZD Hrastnik b) s področja Trbovelj: — Vinko Kovačič, elektrotehnik, predsednik medobčinskega sindikalnega sveta revirskih občin — Ana Lavrič — Trampuž, medicinska sestra, TOZD Bolnišnica Trbovlje — Jože Ogrizek, rudarski nadzornik, REKZ, TOZD Premogovnik Trbovlje — Silvo Železnik, elektrikar — Cementarna Trbovlje c) s področja Zagorje: — Marija Lukač, konfekcio-narka, Deloza, TOZD Konfekcija Zagorje — Zlatimir Marinovič, orodjar, Elektroporcelan Izlake. NOVO VODSTVO SINDIKATA Na kongresu je bil v novo vodstvo sindikata za predsednika republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije, izvoljen Vinko Hafner, za podpredsednika Miran Potrč, za sekretarja sekretariata predsedstva RS ZSS pa Ivan Godec. Izvoljen je bil tudi 85-članski republiški svet zveze sindikatov Slovenije, katerega član je tudi Janez Seme iz DO TET, REKZ, predsednik koordinacijskega odbora OOS v REKZ. Izvoljen je bil tudi 9-članski nadzorni odbor, ki ga vodi kot predsednik Jože Kolar. VIII. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE Kongres bo v času od 21. do 23. novembra v domu sindikatov v Beogradu. Udeležili se ga bodo številni delegati tudi iz Slovenije. Med njimi tudi delegati iz revirjev: —• Jasna Kosm, ekonomski tehnik. Steklarna Hrastnik — Vera Gabrijel, vzgojiteljica, Vzgojno varstveni zavod Vrtec, Trbovlje —• Alojz Vrbnjak, ključavničar, STT, TOZD Tovarna strojev —• Jurij Kusič, rudar, REK Zasavje, TOZD Premogovnik Kisovec Javna razprava o osnutku dokumentov za VIII. kongres je potekala do 10. oktobra. Novost na tem kongresu bo v tem, da bodo delegati, ki bodo pri-sosostovali kongresu in ki se bodo javljali k razpravi, govorili oziroma razpravljali prosto. Tako bodo najlažje povedali svoja gledanja o vlogi in nalogah zveze sindikatov, pa tudi sindikata, ki je zajet v kongresnih dokumentih. Vnaprej napisanim razpravam je torej odklenkalo. Predsedstvo zveznih sindikatov je mnenja, naj se v svobodnem dialogu sliši beseda baze. Za to so se odločili, če tudi bi bilo treba podaljšati kongres. Ustne razprave so se namreč zelo obnesle tudi na zadnjem srečanju »Rdeči prapor« v Kragujevcu. Namesto dosedanjih 6 bo v bodoče 15 zveznih odborov sindikatov. Iz sedanjega zveznega odbora industrije in rudarstva Jugoslavije, se bo namreč organiziralo 6, med njimi bo tudi zvezni odbor sindikata delavcev energetike in petrokemije. Vplivi mehanizacije in mehaniziranega dela se poznajo tudi na lesnem skladišču TOZD Predelava jamskega lesa v Trbovljah. Ni več toliko težaškega dela, kot je bilo to še pred leti, saj je bilo treba dnevno dvigniti na tone jamskega lesa raznih vrst, dolžin in debelin. (Foto A. Bregant) □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ Z delom je pričel nov odbor republiških sindikatov energetike Dne 2. oktobra t.l. je potekala v dvorani skupščine občine Trbovlje, skupščina sindikata delavcev energetike Slovenije. O problematiki, ki je bila na dnevnem redu te skupščine, smo že poročali v naši prejšnji številki. Skupščine se je udeležilo preko 100 delegatov in gostov. Vsi ti so prejeli hkrati z vabilom tudi gradivo za to skupščino. V njem je poudarjeno, da daje republiški odbor sindikata delavcev energetike in premogovništva Slovenije skupščini republiškega odbora sindikata delavcev energetike in premogovništva Slovenije, poročilo o opravljenem delu v zadnjem 4-letnem mandatnem obdobju. Za ta čas je namreč značilna izredno velika aktivnost vseh družbenopolitičnih organizacij, posebno pa še sindikata v smeri hitrejšega družbenoekonomskega, samoupravnega in političnega razvoja naše družbe. Republiški odbor je v tem času skupno s svojimi organi uspešno uresničeval naloge, ki so bile sprejete na temelju sklepov VIII. kongresa zveze sindikatov Slovenije, VII. kongresa zveze sindikatov Jugoslavije, dokumentov ZKJ, ustave in zakona o združenem delu. Republiški odbor je bil pri izvajanju nalog tesno povezan z republiškim svetom zveze sindikatov Slovenije in njegovimi organi, z drugimi organizacijami v republiki in federaciji, bil pa je tudi tesno povezan z občinskimi sindikalnimi sveti ter osnovnimi organizacijami sindikata v TOZD, delovnih skupnostih ter z njihovimi koordinacijami. Gradivo se je nadalje nanašalo na uveljavljanje samoupravne organiziranosti delavcev v TOZD, na samoupravno interesno skupnost elektrogospodarstva Slovenije, razvoj samoupravne delavske kontrole, produktivnost dela in stabilizacijo gospodarstva, pridobivanje dohodka ter samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, srednjeročno in dolgoročno načrtovanje energetike in premogovništva Slovenije, gospodarski problematiki, delovnih in življenjskih razmerah delavcev, organiziranosti in delovanju sindikatov ter kadrovski politiki, usmerjeno izobraževanje in ustanovitev posebne izobraževalne skupnosti, šport in rekreacijo, o sindikatu in delavcih zaposlenih v tujini, ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, mednarodnih in medrepubliških odnosih ter o stalnem delovanju. V razpravi je govoril delegat REK Velenje o dohodkovnih odnosih znotraj REKV in na-pram SOZD EGS, delegat iz RŠC Velenje pa je govoril o kadrovski problematiki in vkju-čevanju mladih v rudarstvo. Poudaril je, da je ta problem izredno pereč, saj se vsako leto čedalje manj mladih vključuje v RŠC zaradi izučitve poklica rudarja, pa tudi absolventi teh šol odhajajo v druge poklice in na druge naloge in dela izven rudarstva. Poklic rudarja bo treba napraviti privljačnejši v vseh pogledih. Generalni direktor SOZD EGS Janez Sterniša, dipl. inž., je govoril o prehodu od stroškovnega na dohodkovni sistem v elektrogospodarstvu in o težavah, ki nastopajo, delegat INA Nafta Lendava je izrazil zadovoljstvo, da se tudi ta vključuje v novo organizacijo sindikata energetike, govoril pa je tudi o problematiki dohodka in izpadu dohodka, zaradi neurejenih cen njihovih proizvodov. Izrazil je vso pripravljenost za sodelovanje pri reševanju teh problemov. V razpravi je govoril tudi Rudi Kreže iz TOZD Premogovnik Trbovlje, DO ZPT, REKZ. Govoril je o dohodkovnih odnosih v REKZ in pokrivanju izgub, uveljavljanju dohodkovnih odnosov v elektrogospodarstvu, o prehodu pridobivanja dohodka iz stroškovnega na dohodkovni način, o prizadevanjih za čimbolj še gospodarjenje s skupnimi sred- stvi in dohodkom, perspektivnosti premogovništva in energetike, pomanjkanju kadrov, posebno za premogovnike, nujnosti čimprejšnje zgraditve nove termoelektrarne in modernb zacije premogovnikov, da bi lahko v slovenski energetiki znova prevzeli mesto, ki smo ga v naši republiki1 že imeli, o usmeritvi industrije na domače energetske vire, reševanju osnovnih konfliktov o planiranju, na koncu pa je dodal, da med poglavitne naloge spada: — »odgovornost za izpeljavo samoupravnih odločitev. Nobena odločitev ni pogodu vsem delavcem, zato pa ni prav, da najraje prisluhnemo nerganju tistih, ki jim ni povšeči sama odločitev ali njih posledice. V to spada tudi izpolnjevanje planskih nalog; —■ povezanost izplačevanja OD z doseganjem dohodka. Vsekakor je upoštevati inflacijo, nedodelanost dohodkovnih odnosov, vendar pa zelo dobro poznamo pokazalce produktivnosti in če hočemo naprej, jih moramo upoštevati pred vsemi vplivi. K velikim besedam v preteklosti o nagrajevanju po delu moramo dodati še majhne korake v uresničevanju teh besed; — odnose do dela karakteri-zira danes tudi v REK katastrofalna visoka odsotnost z dela, med drugim celo najvišje število »plavih« kot kdajkoli. Opredeliti bomo morali celo ponovno po vseh teh letih obstoja delovni čas, ali je to prihod skozi vrata na obrat, v kopalnico ali v jamo oziroma delovišče. Vsekakor visoka vlaganja v modernizacijo ne opravičujejo malomaren odnos do izkoristka delovnega časa.« — Na koncu je dejal, da smo dovolj močni, da odkrito spoznavamo probleme in da smo jih sposobni tudi razrešiti. Osnovo imamo v naši samoupravni organiziranosti, katero pa bomo seveda še izpopolnili. Sindikati v REKZ pa se prav tako zavedamo svojih nalog v boju za boljše življenje delavcev na temelju dela in odgovornosti, produktivnosti in poslovnih uspehov. Od te skupščine dalje imamo v Sloveniji torej nov sindikat delavcev energetike Slovenije, ki zajema tako delavce v premogovnikih, kakor tudi delavce v elektrarnah, naftni industriji ter plinskem gospodarstvu. Ta datum pomeni torej rojstvo novega republiškega odbora sindikata delavcev energetike Slovenije. — Za predsednika je bil vnovič izvoljen Teodor Jelen, dipl. prav. iz REK Velenje, za podpredsednika Alojz Saviozzi iz SOZD EGS, za sekretarja pa Jože Leskovar. — Republiški odbor sindikata energetike šteje 39 članov, v njem pa so zastopani tudi naši delegati iz REK Zasavja: _Alojz Hafner iz Hrastnika, Ervin Go-neli iz Termoelektrarne, Rudolf Kreže iz TOZD Premogovnik Trbovlje, Franc Zupan iz TOZD RŠC Zagorje in Andrej Radej iz TOZD Premogovnik Kotre-dež. — Novo izvoljenemu republiškemu odboru sindikata delavcev energetike, kakor tudi vsem njegovim organom, želimo uspešno delo tudi v naslednjem mandatnem obdobju. tan aplavz ob zaključku kongresa je dajal zrcalo enotnosti slovenske mladinske organizacije in mladine nasploh, pokazala pa je tudi trdno odločnost, nadaljevati samoupravno pot razvoja in dosledna prizadevanja za uresničitev kongresnih sklepov. Ob koncu kongresa so izvoliti novo vodstvo. Nov predsednik republiške konference ZSMS je postal Boris Bavdek, rojen 1950, diplomirani pravnik, podpredsednica je Vida Mikuž, sekretarka pa Nevenka Grgič. Izvolili so tudi člane novega predsedstva RK ZSMS. S kongresa so poslali pozdravno pismo tovarišu Titu in Edvardu Kardelju. Obljubili so, da se bodo še dosledneje kot doslej, vključevali v akcijo za spreminjanje in dograjevanje naše družbe in za njen hitrejši samoupravni razvoj. Mladina in delegatski odnosi Za obdobje po devetem kongresu lahko rečemo, da je bilo delo mladine na področju delegatskih odnosov zelo uspešno. Z uvedbo delegatskih odnosov v ZSMS smo si zagotovili, da lahko vsi odločamo ali pa vpjli-vamo na stališča in sklepe, ki jih sprejemajo v raznih organih družbenega samoupravljanja. Enaka ugotovitev bi veljala tudi za našo organizacijo ZSMS s pripombo, da bomo morali v prihodnje posvetiti dosti več pozornosti in časa izobraževanju naših delegatov, kar bo kasneje dalo še boljše rezultate. Kljub temu se srečujemo z dejstvom, da je delo v nekaterih sredinah še vedno forumsko in da vključevanje mladih v procese delegatskega odločanja ni bilo povsod sad dogovora znotraj ZSMS. Pa še Kongres mladih v Novi Gorici V času od 12. do 14. oktobra je Ob zaključku je dejal, da je bil v Novi Gorici X. kongres mladina bolje kot kdajkoli prej zveze socialistične mladine Slo- pripravljena, da uresničuje kon-venije. Udeležili so se ga tudi grešna stališča. Na to kaže zav-delegati mladinskih organizacij zetost in odgovoren odnos do iz Hrastnika, Trbovelj in Zagor- dela, ki so ga opravili delegati ja. v kongresnih dneh. Kongres Glavni govorik je bil dose- oi bil le manifestacija mlade danji predsednik republiške generacije, pač pa resnično de-konference ZSMS Ljubo Jasnič. lovno srečanje. Burn in spon- Posnetek iz dela brigadirjev na letošnjih delovnih akcijah v avgustu 1978. Tako se kali mladina. (Foto T. Bezgovšek) to. Marsikdaj se srečujemo s primeri, ko delegat nima stališča svoje sredine in zato govori le v lastnem imenu. Programi dela ZSMS osnovnih- organizacij so največkrat precej obsežni, toda še vedno je premalo nalog s področja družbenoekonomskih odnosov, stabilizacijskih ukrepov, kadrovske politike, idejnopolitičnega izobraževanja, premalo je tudi akcijskega povezovanja z zvezo sindikatov. Opažamo, da se na raznih sejah in konferencah pojavljajo vedno isti ljudje, ki so o problemih pač najbolj informirani. To pa pomeni, da ostalo članstvo ni dovolj dobro seznanjeno z gradivom, da bi lahko sodelovalo v razpravah. KADROVSKA POLITIKA Razvoj naše družbe zahteva, da je kadrovska politika podlaga usmerjenega, napredno opredeljenega, načrtovanega delovanja znotraj organizacije in v družbenoekonomski ter politični praksi. Pri nas je bila v minulem obdobju skrb za kadrovsko politiko zapostavljena. Ni bilo ljudi za opravljanje določenih delovnih področij v ZSM. Pa tudi v proizvodnji je videti, da se novi kadri sprejemajo bolj stihijsko kot načrtno. Vsekakor to ne vodi k napredku, zato bo treba te probleme čim-prej rešiti. Kar zadeva kadrovsko rast organizacije ZSM Slovenije je zanimiv podatek, da smo v letih 1974/75 imeli nad 3000 vodstev 00 ZSMS, v letih 1976/77 pa je bilo že 4500 vodstev. V letih 1974—1978 smo evidentirali za organe občinskih in republiških konferenc nad 15.000 kandidatov, v istem obdobju pa smo znotraj ZSMS evidentirali 10.000 predlogov za sprejem mladih v članstvo ZK. Za mladinske delovne akcije smo v tem času evidentirali 95.000 brigadirjev, dali nad 120 predlogov za vodstva republiških in zveznih mladinskih delovnih akcij, nad 110.000 mladih pa se je udeležilo raznih oblik usposabljanja. Nedvomno je to eden velikih uspehov mladinskega dela. V poročilu o delu med kongresoma je tudi ugotovitev, da so marsikje kadrovske rešitve v združenem delu za najbolj odgovorna delovna področja šle mimo mladinske organizacije. Mladi se moramo aktivno vključiti predvsem še v razvoj štipendiranja, oblikovanje kriterijev in meril za Titove štipendije, v obravnave in pred-' loge za dodelitev družbenih priznanj, v organizacijo vodstev ZSMS v mladinskih učnih centrih itd. To niso smernice za prihodnje delo, ampak analiza že narejenega, kar bomo še morali narediti v prihodnjem obdobju. MLADI V DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSIH Neposredno po zadnjem kongresu je bila akcija mladine usmerjena v ustanovitev osnovnih organizacij tam, kjer še niso obstajale. V tem času je bilo ustanovljenih več kot tisoč OO ZSMS, kar je nedvomno lep uspeh. Mladi smo spoznali, da ni moč ločevati interesov mladih od interesov starejših, zato morajo biti naše naloge in načrti istovetni z nalogami ostalih organizacij. Ena temeljnih aktivnosti po 9. kongresu je bilo uveljavljanje nove ustave ZZD ter ostalih zakonov. Na tem področju je bilo narejenega precej, z dobro izdelanim programom in idejnopolitičnim delom v ZSMS so bili zabeleženi nekateri pozitivni procesi kot so: — ustvarjalno vzdušje za večjo angažiranost in za doseganje boljših proizvodnih rezultatov; — zanimanje za izpolnjevanje plana; — povečana zahteva po boljšem in objektivnem obveščanju. Prav s temi procesi se moramo še bolj spoprijeti, pred- vsem se moramo boriti za večjo produktivnost. V gradivu je ugotovitev, da je bilo idejnopp-litično delo usmerjeno tudi v opozarjanje in v zavračanje vseh teženj in razmišljanj, ki bi ločevala družbenogospodarska vprašanja od vprašanj samoupravnega organiziranja in samoupravnih odnosov v združenem delu. V prizadevanjih za dosego ciljev družbenoekonomskega razvoja je potrebno korenito spremeniti dosedanje obnašanje v naši družbi. To pa bomo dosegli z odgovorno, dosledno in učinkovito dejavnostjo v vseh celicah naše družbe. Zato je potrebno tudi izboljšati delovno disciplino, povečati odgovornost, zmanjšati izostanke z dela, znižati količino odpadnega materiala ter povečati varčevanje z družbenimi sredstvi. Mladi se moramo zavzemati za pomladitev znastvene-ga kadra, za intenzivnejši prenos spoznanj v prakso, kajti znanost gre naprej in mladi so tisti, ki lahko to najbolj prenesejo v prakso. Vsako leto izda sindikat sindikalno listo, ki jo moramo mladi proučiti, dati nanjo pripombe in sploh sodelovati v njeni končni izpeljavi v praksi. INEJNOPOLITICNO USPOSABLJANJE Izobraževanje je pomembna dejavnost vsake napredne družbe. Mladina je v pokon-gresnem obdobju prešla k enotnemu in sistematskemu idejnopolitičnemu izobraževanju. Posluževali smo se posebnih izdaj knjižic ABC, prilog v MLADINI, politični šoli za mlade itd. Vse bolj se uveljavlja misel, da je idejnopolitično usposabljanje nujen pogoj za akcijsko in kadrovsko krepitev organizacije, kar vsekakor tudi drži. Mladi v naši sredini moramo stremeti predvsem za tem, da bi idejnopolitično usposabljanje zajelo vse članstvo ZSMS in ne samo vodstva, kot se je do sedaj v večini primerov dogajalo. REVOLUCIONARNE TRADICIJE, LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Rezultati naše revolucije in sama revolucija so ena gibalnih sil delovanja ZSM, osnova boja mladih za uveljavljanje socialističnih samoupravnih odnosov in osnova za konkretne akcije celotne ZSM. K uspešnosti teh prizadevanj so nedvomno veliko prispevala številna praznovanja nekaterih zgodovinskih obletnic, med drugim 30-letnica osvoboditve, 35-letni-ca vstaje, 85-letnica rojstva tovariša Tita, 40-letnica KPS itd. Mladi smo se vseh teh obletnic spomnili in pripravili priložnostne prireditve. Priča smo množičnemu vključevanju mladih v enote teritorialne obrambe in narodne zaščite. Kljub doseženim uspehom na tem področju moramo še vedno podpirati ta vključevanja, ki kažejo veliko politično in moralno prebujenost mladih. INTERESENO ZDRUŽEVANJE MLADI V DRUŽBENIH ORGANIZACIJAH IN DRUŠTVIH Mladinski kongres je poudaril pomembno vlogo in pomen (interesnih organizacij) družbenih organizacij in društev, ki združujejo veliko število mladih po posameznih interesnih področjih in so kolektivni člani ZSM. V pokongresnem obdobju so bila prizadevanja usmerjena predvsem v organizacijsko in programsko povezanost družbenih organizacij in društev znotraj ZSMS. V začetku so bili močni odpori proti takšni programski in organizacijski povezanosti zaradi bojazni izgube samostojnosti. Na ZSMS so mladi v teh organizacijah gledali kot na sebi odtujeno družbenopolitično organizacijo in ne kot na svojo lastno organizacijo, v okviru katere usklajujejo in uveljavljajo skupno dogovorjena stališča. V zad- njem času se to mnenje spreminja. Gotovo pa je, da v naši sredini na tem področju nismo naredili popolnoma nič in da je to naloga, ki jo moramo začeti reševati čimprej. Pri nas imamo precej družbenih organizacij in društev, za katere pa ne vemo, kaj in kako delajo, prav tako p_a ta niso seznanjena z našim delom. Analiza o delu družbenih organizacij in društev je pokazala, da njihov razvoj ne zaostaja za razvojem naše družbe. Prav tukaj pa bi mladina lahko bila tista, ki bi na tem področju največ pomagala. Mladi smo prav tako premalo aktivni v prizadevanjih za poživitev mladinskega turizma, ki si ga mladi zelo želijo. 9. kongres ZSS Emblem IX. kongresa zveze sindikatov Slovenije, katerega sta oblikovala Matjaž Bertoncelj, dipl. inž. arh. in Ivan Dvoršak, grafični oblikovalec. Predstavlja stiliziran znak delavskega gibanja, srp in kladivo, ki v dveh barvah vključuje številko 9 — letošnji kongres zveze sindikatov Slovenije. Srp se ob vrhu prelije v plamenico, ki simbolizira revolucijo in rast delavskega gibanja ter zavesti. PROSTOVOLJNO DELO MLADIH Mladinska organizacija je uspela prodreti z ugotovitvijo, da udeležba na MGA ni le fizično delo, ampak predvsem šola tovarištva, bratstva in enotnosti, solidarnosti dela, praktična in teoretična šola samoupravljanja. Rezultate na tem področju je treba pohvaliti. INFORMATIVNO PROPAGANDNA DEJAVNOST Analize preteklega obdobja so pokazale, da so se v informiranju pojavljale napake v obliki stihijskega informiranja. Precej 00 ZSMS izdaja svoja glasila, ki izhajajo periodično. Na devetem kongresu ZSMS je tednik MLADINA postal informativno-politično glasilo ZSMS. Če želimo biti dobro informiram o delu mladih v Sloveniji moramo torej vzeti v roke naše mladinsko glasilo — MLADINO! t b Aktivnost samoupravnih organov DELAVSKI SVET ZPT 5. seja delavskega sveta delovne organizacije Zasavski premogovniki je bila 19. septembra t.l. Na njej so razpravljali in sklepali o naslednjih zadevah: —• na znanje je sprejel analizo o zaposlovanju in izobraževanju delavcev v ZPT s posebnim poudarkom na urejanje družbenega standarda. S tem v zvezi je imenoval 7-člansko komisijo za sestavo zaključkov za izboljšanje stanja kadrov v DO ZPT. Delegati TOZD in DS pa posredujejo pismeno svoja stališča v zvezi z reševanjem kadrovske problematike tej komisiji; — pri obravnavi problematike proizvodnje premoga za letošnje obdobje je sklenil, da naj tehnični kolegij DO ZPT vnovič ponovno razpravlja o planirani proizvodnji za naslednje mesece do konca t.l. Hkrati se je dolžno tehnično vodstvo ZPT angažirati za ureditev stanja okrog izplena za področje Hrastnika; — sprejel je akcijski program ZPT za leto 1978 za izboljšanje poslovnih rezultatov. Hkrati je sklenil, da se morajo vse TOZD in delovne skupnosti prizadevati na svojem območju, da izpeljejo sprejeti akcijski program, predvsem pa da izboljšajo proizvodne rezultate, — za namestnika predsednika DO ZPT je bil izvoljen Janez Puntar iz TOZD RESD Trbovlje za mandatno dobo 1978 do 1980; — pooblastil je generalnega direktorja REK Zasavje, da v imenu vseh TOZD in DO združenih v REKZ, podpiše družbeni dogovor o upoštevanju osebnega dohodka doseženega na delu preko polnega delovnega časa v premogovnikih, za izračun pokojninske osnove za nadomestilo OD iz zdravstvenega zavarovanja. Gre za podaljšanje tega dogovora do konca leta 1980; — odobril je nabavo 15 sekcij samohodnega hidravličnega podporja v vrednosti 800.000 DM pri zahodnonemški firmi Klotikner — Becorit, Reckling-hausen. Hkrati je odobril tudi najetje posojila za ta znesek pri zahodnonemški banki LHB Internationale Handelsbank, pri Ljubljanjski banki pa se zaprosi za devizno garancijo; — soglašal je k imenovanju Dušana Ostojiča, inž., za opravljanje del in nalog vodje delovne skupnosti Pomožna dejavnost Hrastnik za obdobje 1978 do 1982; — soglasje je dal k imenovanju Draga Hribarja, dipl. prav., za opravljanje del in na- log vodje delovne skupnosti skupnih služb ZPT, prav tako za mandatno dobo 1978/82. IZVRŠILNI ODBOR ZPT 6. seja izvršilnega odbora DO Zasavski premogovniki je bila 29. septembra t.l. Na seji so razpravljali in sklepali o naslednjem: —• na znanje je sprejel informacijo o tem, da je potekal v TOZD Premogovnik Trbovlje in RESD Trbovlje, v drugi polovici septembra razgovor s predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Trbovlje, o različnih aktualnih problemih; — obravnaval je analizo kadrovske in socialne problematike v DO ZPT in sprejel na znanje vsebino sprejetih zaključkov strokovne komisije. Sprejel je dodatni sklep, ki ga naj izvede komisija, ki ima nalogo pripravljati ustrezne zaključke tudi za operativno ukrepanje. S tem v zvezi je sklenil, da mora komisija, ki ima na skrbi izdelavo oziroma uskladitev pravilnika o delitvi OD, svoje delo čimpreje dokončati, pri čemer naj upošteva določila panoške-ga sporazuma in priporočila sinikalne liste za leto 1979; —• opozoril je na nujnost čimprejšnje organizacije posebne službe za družbeni standard na ravni SOZD REKZ (stanovanjska gradnja, rekreacija, samski domovi, ipd.); — sklenil je, da mora tehnično vodstvo organizirati skupno z vodji TOZD in delovnih skupnosti proizvodne in poslovne rezultate za september, pri čemer je treba vztrajati, da je treba spoštovati sprejeti načrt proizvodnje in nagrajevanja po dejansko doseženih rezultatih za vse sodelavce razen tistih, katerih nagrajevanje temelji na akordnem ceniku; —• ustrezne sklepe je sprejel v zvezi z izvajanjem akcijskih programov TOZD, DS in DO ZPT in da je treba spoštovati sprejeti letni proizvodni načrt; — sklenil je, da je treba takoj sklicati seje delavskih svetov TOZD in delovnih skupnosti, da bi seznanili samoupravne organe o predvidenem zmanjševanju vrednosti točke, ker so spričo slabih proizvodnih rezultatov bili doseženi tudi slabi poslovni rezultati; — sprejel je samoupravni sporazum o pridobivanju prihodka iz svobodne menjave dela pri prometu proizvodov jamskega in drugega tehničnega okroglega ter žaganega lesa, kot dokončni predlog s pogojem, da ga sprejmejo delavski sveti udeleženih TOZD z veljavnostjo od 30. 9. 1978 dalje; — na znanje je sprejel informacijo o poteku priprav na vnovično izvedbo referenduma v TOZD Premogovnik Hrastnik, Premogovnik Ojstro, Premogovnik Trbovlje in DS Pomožna dejavnost Trbovlje. DELAVSKI SVET SOZD ELEKTROGOSPODARSTVA SLOVENIJE 18. seja delavskega sveta SOZD EGS je bila 14. septembra 1978 v Novi Gorici. Na njej so razpravljali in sklepali o naslednjih zadevah: — vsem delegatom je naložil nalogo, da posredujejo v svojih TOZD zahtevo, da oba sporazuma, ki se nanašata na počitniško-rekreativno dejavnost čimpreje sprejmejo, da bi s tem zadostili zahtevnim formalnostim in končno uredili pravni status solastništva počitniških domov, ki v okviru DES in SEL še ni urejen. S tem bi se izognili negativnim pravnim posledicam in omogočili prevzem počitniških domov s stanjem 30. 9. 1978; —• sprejel je poročilo o poslovanju s priporočilom o optimizaciji obratovanja v I. polletju 1978. S tem v zvezi je sprejel sklepe o raznih drugih poročilih, ki se nanašajo na poslovanje in izvrševanje nalog v I. polletju. Sklenil da je treba vse organizacije opozoriti, da sprej- mejo in izvedejo vse možne ukrepe, da bi nove zmogljivosti čim hitreje pričele obratovati. Zaostriti je treba tudi ukrepe glede dobav električne energije, še bolj se je treba angažirati za nižjo specifično porabo toplote v termoelektrarnah in za izbljšanje gospodarjenja z gorivi; — ugotovil je, da je sodelovanje z rudniki v tem obdobju v mnogočem pripomoglo k racionalnejšemu obratovanju si-sitema; — sprejel je vrsto sklepov, ki se nanašajo na izračun udeležbe v skupnem prihodku za leto 1978; poseben sklep je bil sprejet, da se premog iz RLV, ki se obračunava po sprejeti ceni 137,64 din Gcal (32,87 din) (GJ) po tej ceni tudi planira in ne po ceni 135 din za Gcal, kot je planiran ob upoštevanju programa racionalizacije; —• enako tolmačenje se smiselno uporabi tudi za zasavske premogovnike, za katere se planira in obračunava premog v znesku 182,33 din za Gcal (43,55 din) (GJ); — sklenil je sofinancirati informativno dejavnost o porabi elektrike v kmetijstvu; — sprejel je samoupravni sporazum o merilih in postopku za uresničevanje kreditnih odnosov s tujino (SISEOT), — odobril je povečanje števila izvajalcev — ekonomistov od 2 na 3, za opravljanje nalog pri spremljanju in koordinaciji finančnih funkcij v investicije v EGS; — potrdil je pogodbo z Jugobanko za izdajo garancije na posojilo Evropske investicijske banke za izgradnjo prenosne mreže Jugoslavije; —• potrdil je izbiro najugodnejših ponudnikov za izgradnjo II. faze 400-kV mreže na področju Slovenije; —■ sklenil je, da opravljajo investitorske posle pri graditvi hidroelektrarne Solkan, Soške elektrarne — Nova Gorica; — sprejel je program obnove, posodobitve in avtomatizacije agregatov HE Vuhred, HE Ožbalt in HE Mariborski otok; — sprejel je investicijski program, za namestitev kompenzacijske naprave v RTP Kočevje; — strinjal se je s podaljšanjem roka izgradnje RTP Pivka, II. faza; — sprejel je investicijski program za RTP Krško, II. faza; — sprejel je predlog idejne rešitve sekundarne regulacije frekvenca moč in odbil izdelavo investicijskega programa; — sprejel je elaborat pripravljalnih del za investicijo — dograjevanje obstoječega RCV za delo v predhodnem obdobju; — ocenil je akcijo KO OOS SOZD EGS o salidarnostni pomoči rudnika lignita Velenje za odpravo posledic požara, za primerno in predlaga delavcem vseh organizacij združenega dela in DS, da v ta namen prispevajo enodnevni zaslužek. Nastala škoda je ocenjena na 18 milijard S din, od česar jih bo pokrila zavarovalnica 5,6 milijard S din. Na 4. izredni seji pa je delavski svet SOZD EGS razpravljal in sklepal o naslednjem: — vztrajal je na izvršitvi sklepov skupščine ISE z dne 27. 6. 1978. ki določajo nadomeščanja razlike skupnega prihodka iz prometa z električno energijo do višine ovrednotene elektroenergetske bilance za leto 1978. V primeru, če OZD EGS ne bodo prejele na skupščini ISE dogovorjene predvidene razlike za obdobje januar—september 1978 v skupnem prihodku v znesku 555,534,000,00 din, bodo le te izkazale v IX. mesečnem obračunu negativni rezultat kar bo imelo za posledice zakonske sankcije. V tem primeru delavski svet ne more prevzeti odgovornosti za nemoteno obratovanje, oskrbo in poslovanje elektroenergetskega sistema. Temu ustrezno je sprejel tudi sklep o začasni ureditvi skupnega prihodka za dobo 9. mesecev t.l. Zadolžil je strokovne službe SOZD EGS, da do prihodnje seje DS pripravijo celotno informacijo o realizaciji kritja izpadlega skupnega prihodka v SOZD EGS. To informacijo je delavski svet posredoval tudi predsedstvu skupščine SRS in izvršnemu svetu Slovenije. Cesta od Zagorja proti Kisovcu je bila že dalje časa potrebna temeljite obnove. V poletnih in jesenskih mesecih t.l. so to opravili delavci pooblaščenega podjetja na račun našega kombinata. (Foto L. Vozelj) Rezervni starešine vedno aktivni Občinska konferenca ZRVS Hrastnik je v septembru organizirala strokovno ekskurzijo, katere namen je bil ogled vojaškega letališča v Pulju. Ekskurzije se je udeležilo 40 hrast-niških rezervnih oficirjev in mlajših oficirjev. Ob prihodu v Pulj jih je sprejel in pozdravil predstavnik Občinske konference ZRVS Pulj. V njegovem spremstvu so naši predstavniki položili venec k spomeniku NOB. Potem je sledil ogled vojaškega letališča v Pulju. Kljub temu, da ni bil delovni dan in tako niso mogli videti vzletanja in pristajanja letal, so bili deležni velike pozornosti. Starešine so jim razkazali tipe naših letal in oblike oborožitve z vsemi kombinacijami. Ogledali so si tudi film o naši vojaški moči in oblikah sodelovanja vseh rodov jugoslo- vanske ljudske armade. Razkazali so jim tudi sobo, v kateri hranijo pohvale in priznanja, ki so jih prijeli. Pojasnili so tudi, da imajo zelo dobro razvito sodelovanje z brniškim letališčem. Celotna skupina je bila prijetno presenečena nad veliko pozornostjo, ki so je bili deležni in nad vsem tistim, kar so imeli možnost videti in spoznati. Na koncu so si izmenjali spominska darila. Sledilo pa je tovariško srečanje v Novi gradu, na poti proti domu pa so si ogledali še muzej tehnike v gradu Bistra v okolici Ljubljane. Oktobra je občinska konferenca Hrastnik organizirala novo taktično — orientacijsko vajo za starešine, ki se niso udeležili 1. vaje v letošnjem le- tu, maja na Kalu. Prav tako bodo morali starešine opraviti še izpit iz teoretičnega znanja. V teku so tudi priprave za izvedbo proslave Dneva JLA, skupaj s kulturno skupnostjo. Na proslavo bodo vabljeni tudi oficirji kasarne narodnega heroja Rajka iz Celja, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in štaba Teritorialne obrambe Hrastnik. Podeljena bodo priznanja društvom, organizacijam in posameznikom, ki so pripomogli k uspešnejšemu delu ZRVS. V tednu pred tem praznikom pa pripravljajo tradicionalna športna tekmovanja, na katerih se bodo pomerile ekipe kasarne iz Celja, športnega društva Invalid Hrastnik in OK ZRVS Hrastnik, in to v šahu, kegljanju in streljanju. Jasna Kosm Vlak Bratstva in enotnosti Letošnjega vlaka Bratstva in enotnosti v Srbijo od 11. do 15. 10. 1978 se je udeležilo tudi 7 udeležencev iz Trbovelj — izseljencev v Srbijo in pa uradna delegacija občine Trbovlje, ki je pobratena z občino Lazare-vac. Predsednik IS občine Slavko Pavlič, podpredsednik skupščine Trbovlje Slava Pirner, tajnik Krajevne skupnosti Center Silva Bivic, predsednik zbora krajevnih skupnosti Trbovlje Stane Gračner, predsednik medobčinskega odbora ZB Avgust Povše in predstavniki REKZ — TOZD Premogovnik Trbovlje Alojz Božič, so bili gostje občine Lazarevac. Vlaka Bratstva in enotnosti se je udeležilo preko 800 preživelih izseljencev in članov družin iz vse Slovenije in preko 400 članov delegacij 28 slovenskih občin. Vlak so veličastno sprejeli na vseh glavnih postajah. V Kosovski Mitroviči je vlak pričakalo okoli 5000 občanov s kulturnim programom. V Topčide-ru je bil centralni sprejem vlaka, katerega so se udeležile priznane osebnosti Beograda. Izvedli so zanimiv kulturni program. V Lazarevac smo prispeli v četrtek, 12. oktobra ob 11. uri, kjer nas je pričakala velika množica šolarjev in občanov Lazarevca. Sprejeli so nas veličastno, s kulturnim programom. Takega sprejema si niti v sanjah nismo mogli predstavljati. Med tridnevnim bivanjem v Lazarevcu smo si ogledali kulturna in spominska obeležja Srbije, REIK Kolubara (delav- nice, dnevni kop, termoelektrarno in krajevne skupnosti). Povsod, kjer smo hodili, smo bili sprejeti kakor domačini, tako da si kaj takega nismo mogli predstavljati. Za vse kar so v svoji izredni in nenadkra-Ijivi gostoljubnosti tudi tokrat pokazali občani srbskih občin, naj toplejša in naj iskrenejša zahvala. Upamo, da jim bomo čez dve leti v Sloveniji vrnili vsaj del njihovega izrednega prizadevanja, gostoljubja in prijateljstva, ko bodo pirispeli z vlakom Bratstva in enotnosti v naše občine. Alojz Božič □□□□□□□ Jubilant iz naših tal V soboto, 14. oktobra 1978, je praznoval kolektiv Strojne tovarne Trbovlje, 30-letnico svojega obstoja. Že nekaj dni pred tem datumom so poslovodni in samoupravni organi ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij v predavalnici Delavskega doma, posebej počastili tiste člane kolektiva, ki delajo v tovarni že od vsega začetka, to je od leta 1948. Vseh jubilantov je bilo 84. Prejeli so posebna priznanja. Dva dni za tem, so podelili nekaterim posebno uspešnim delavcem svojega kolektiva, državna odlikovanja. Zaključna in osrednja slove-stnost pa je bila 14. oktobra, ko so odpirali hkrati s praznovanjem svojega jubileja, tudi novo tovarniško dvorano ob Vodenski cesti, v kateri bodo izdelovali stroje za gradbeništvo. Zgradili so jo namreč na mestu, kjer je še do lanskega leta stala stara zgradba bivše rudniške separacije premoga, ki je delovala aktivno do leta 1912, nato pa je služila za skladišče raznega materiala; v podaljšku te zgradbe pa je bila znana rudniška črpalka Hop-1'en. V času od 9. ure do 10,30 so si gostje in domači delavci lahko ogledali proizvodne prostore tovarne strojev, tovarne orodij in tovarne cestne mehanizacije. Od 10,15 do 10,50 je bil promenadni koncert delavske godbe Trbovlje, do 11. ure pa pa je potekala v novozgrajenih prostorih tovarne cestne mehanizacije, osrednja svečanost. Na proslavo so povabili poleg članov njihovega kolektiva, številne poslovne partnerje, upokojene člane kolektiva, predstavnike družbenopolitičnih skupnosti in organizacij, bivše vodilne sodelavce itd. Med najpomembnejšimi gosti pa so bili Franc Leskovšek-Luka, Miha Marinko ter Martin Mlinar. Razvojno pot jubilanta — Strojne tovarne Trbovlje, ki praznuje letos 30-letnico svojega obstoja, ki je zrasel iz naših tal, to je bivših osrednjih rudniških delavnic, je orisal predsednik osrednjega delavskega sveta Milan Rems. Slavnosti govornik pa je bil Štefan Korošec, član republiškega izvršnega sveta in predsednik republiškega komiteja za tržišče in cene. Poudaril je pravilno usmerjenost delavcev STT v dosedanjem samoupravnem in razvojnem procesu. Nagel tehnični razoj po svetu, namreč terja, da se naša strojna industrija tudi v prihodnje na posameznih področjih proizvodnje usmerja na licenčno proizvodnjo opreme, pripomnil pa je, da moramo biti pri tem v bodoče bolj pozorni in slediti tudi lastni raziskovalni in inventivni dejavnosti, za kar pa bomo morali nameniti tudi več sredstev. Prav na tem področju pp so delavci STT dosegli precejšnje uspehe, razvili so namreč proizvode, ki so po vseh kriterijih zadostili strogim normam in večkratno vrnili v njihov razvoj vložena sredstva ter pokazali vse prednosti in upravičenosti proizvodnje ter proizvodov. V kulturnem delu programa so sodelovali basist Ladko Korošec, delavska godba Trbovlje pod vodstvom Mihe Gunzka in mešani pevski zbor Slavček Svobode Center Trbovlje pod vodstvom Jožeta Skrinarja. Proslave so se udeležili tudi predstavniki SOZD REK Zasavje in delovnih organizacij združenih v naš kombinat. Po proslavi je potekalo v novozgrajeni tovarniški dvorani cestne mehanizacije, katero so ob tej priliki tudi slavnostno odprli, družabno srečanje s plesom, ki se je potegnilo v pozne večerne ure. Celotnemu kolektivu Strojne tovarne tudi tokrat iskrene čestitke! Izšli so iz našega kolektiva oziroma kolektiva bivšega rudnika Trbovlje, tako z vsemi osnovnimi sredstvi in inventarjem, obratnimi sredstvi, stanovanji pa tudi kadri. V treh desetletjih pa so zrasli v zelo pomembno tovarno rudarskih strojev in mehanizacije, transportnih naprav ter strojev in naprav za gradbeništvo pa tudi drugo industrijo. Naša želja je, da bi tudi v bodoče napredovali in uspešno poslovali v vseh pogledih in da bi tudi v bodoče lahko o tem jubilantu, ki je zrasel iz naših tal, govorili z enakim ponosom kot doslej. Rudniški invalidi v tnvarni plinnbetnna v Kisnvcu Dobro leto in pol je poteklo odkar so se zaposlili delovni invalidi — rudarji iz jam Kisovec im Kotredež in nekaterih drugih zunanjih delovnih mest, v novi tovarni plinobetona Si-porex v Kisovcu. Premnogi delavci rudnika Zagorje se bodo še spomnili, koliko hude krvi so povzročili že prvi razgovori z invalidi, čeprav so bili ti namenjeni socialni skrbi in varnosti prav tem delavcem, da se jim zagotovi socialna varnost, lažje fizično delo in izboljšanje zdravstvenega stanja, ki naj bi ga dosegali v lepšem in bolj zdravem delovnem okolju. Ali je bil cilj dosežen ali ne, naj povedo invalidi sami. In- tervju, ki smo ga opravili z invalidi in pa izjave, ki so jih dali naj prikažejo njihovo zadovoljstvo pa tudi nekatere kritične ocene stanja, ki se je pojavilo v začetku nove zaposlitve. Intervjuvancem smo postavili 12 vprašanj. Naj jih naštejemo: — Koliko časa ste delali v rudniku in na kakšnih delih? — Kdaj ste postali invalid III. kategorije? — Kdaj ste pričeli delati v novi tovarni SIPOREX? — Kakšna opravila opravljate v novi tovarni in kako ste se priučili in sprejeli naloge, ki jih sedaj opravljate? — Kako ste se vživeli v nov in ppvsem drugačen proces dela, novo tehnologijo in končno tudi v novo okolje, saj to predstavlja za delavca, ki zapušča svojo staro sredino, dokaj-šen problem? — Kako se počutite kot invalid v novi delovni organizaciji? Kakšen je odnos drugih delavcev do vas? —• Zanima nas, kakšne dohodke dosegate na novem delovnem mestu? —• Kako so urejene pravice, katere imate kot invalid III. kategorije? Ali dobivate razliko OD od sedanjega do prejšnjega delovnega mesta v jami in kolikšna je? — Ali ste uveljavili vse pravice, katere so vam bile obljubljene pred odhodom iz rudnika v novo tovarno? — Ali ste prejeli tudi depu-tatni premog, do katerega imate pravico 3 leta po odhodu od rudnika? — Kaj bi storili, če hi bili še enkrat postavljeni v položaj, da bi morali zapustiti rudnik in se zaposliti v novi tovarni, če vemo, koliko razburjanja in hude krvi so povzročili prvi razgovori o novi zaposlitvi? —• Kaj svetujete invalidom rudniških TOZD v Zagorju in ostalim, ki bodo v naslednjih mesecih v enakem položaju, ko naj bi se zaposlili v novi tovarni VARNOST v Zagorju? Nanje so odgovarjali takole: Peter Benko, kopač iz jame Kisovec, invalid III. ktg.: Pri rudniku Zagorje sem bil zaposlen od leta 1955 do 1977 na raznih delih, pred nastankom invalidnosti pa sem bil kopač na odkopu. Invalid III. ktg. pa sem postal leta 1976 zaradi bolezni na hrbtenici, glavi in v zvezi s tem tudi na rokah. V tovarno plinobetona sem prišel ob pričetku poskusnega obratovanja maja 1977. V začetku sem delal pri ra-zopaževanju kalupov, sedaj pa delam na opravilih paletarja in na transportu končnih izdelkov do skladišča. Priučevanje za opravljanje teh opravil je bilo zelo kratko, saj ta dela niso ne fizično ne umsko zahtevna. Pripominjam, da so še razna dela in opravila, p^i katerih bi se lahko vsak rudar in tudi invalid priučil in jih z ozirom na fizično obremenitev tudi lahko opravljal. Vživitev v nov, povsem mehaniziran delovni proces ni bila težka, saj sem se kot rudar v jami že vrsto let srečeval z mehanizacijo in zelo zapletenimi problemi. Nova tehnologija je za naše pojme zelo modema, vendar zelo enostavna za opravljanje, posebno če ima človek voljo in interes, da to do kraja spozna. Z novim okoljem in sodelavci nisem imel problemov, ker se znam vključiti, če ne gre drugače pa si pomagam tudi s humorjem in satiro, ki sem ju prinesel s seboj iz jame. Ko sem se odločeval za novo tovarno, sem imel sicer nekoliko problemov in pomislekov, saj sem bil na rudnik že nekoliko tradicionalno navezan. V novi delovni organizaciji se počutim zelo dobro. Sodelavci me kot invalida razumejo in tudi dobro sodelujemo, res pa je, da dela in opravila vestno opravljam. Poudarjam, da sem sedaj zelo vesel, da sem se odločil za novo tovarno in si s tem rešil in uredil socialno varnost za v naprej. Nova tovarna ima bodočnost in ima vse pogoje, da se še naprej razvija in veča. Pohvaliti moram strokovne sodelavce, ki me vedno razumejo, pomagajo mi reševati tudi moje osebne probleme, vedno najdemo skupni jezik. Z osebnimi dohodki sem zadovoljen, posebno če jih primerjam s prejšnjimi, ki sem jih dosegal pri tako težkih in nevarnih delih v jami. Res pa je, da si želim, da bi bili le-ti še nekoliko večji, saj vsi vemo, da so življenjski stroški zelo visoki. Vse pravice iz invalidskega zavarovanja sem uveljavil, tako kot je bilo dogovorjeno in obljubljeno že na prvih razgovorih. Dobivam razliko — nadomestilo od kopača v jami do sedem sedanjih nalog in opravil, ki jih opravljam. Prikrajšan nisem. Pripombo imam le na spremembo pravice na letni dopust. Pri rudniku sem dobil nekaj dopusta na kvalifikacijo, teži-no in slabe delovne pogoje, tega pa v tovarni ni. Mislim pa, da bomo morali preko naših samoupravnih organov doseči, da bi priznali invalidom isto število dni LD, ki so ga imeli v prejšnji delovni organizaciji. Deputatni premog dobivam redno tako kot je bilo obljubljeno, še tri leta po odhodu od rudnika. Res je, da sta še vedno privlačna jamski dodatek in beni-feciran delovni staž v jami,, če pa ni ustreznega delovnega mesta glede na zdravstveno stanje in fizične sposobnosti, pa bi se ponovno odločil za premestitev, sedaj še toliko lažje, ker sem spoznal nove odnose, urejenost delovnega okolja in novo tehnologijo, ki pomaga invalidu, da z lahkoto opravlja svoje naloge. Glede na izkušnje, ki sem jih pridobil v novi tovarni, predlagam delovnim invalidom, da naj ne razmišljajo o odločitvah, seveda če bo za njih tako preskrbljeno kot je bilo za nas. Sicer pa je vsak sam svoje sreče kovač. Anton Poznič: V rudniku sem delal 35 let z benificiranim stažem, in sicer v jami, kasneje pa kot ključavničar v jami. Bil sem eden naj starejših invalidov, saj sem se odločil za novo zaposlitev pri 55 letih starosti. Delovni invalid sem od leta 1965. V tovarno sem prišel med prvimi, februarja 1977. Sem na delih in opravilih — strojnika visoko tlačnih parnih kotlov, kurjač 1—2. Za opravljanje teh opravil je bilo potrebno opraviti petmesečni tečaj. Pripomniti moram, da ta ni bil lahek, da se na teh delih zahteva velika odgovornost in znanje. Tudi leta so naredila svoje, vendar se z dobro voljo in zagrizenostjo da marsikaj doseči. Vživitev v novo okolje je bilo preprosto, saj sem nove sodelavce pretežno poznal. Novo tehnologijo sem teoretično spoznal v tečaju, praktično na delovnem mestu v času poskusnega obratovanja. Danes sem vesel in ponosen, da sem dosegel vse to pri 55 letih starosti. Sedaj šele razmišljam, zakaj sem imel pomisleke, da zapustim staro sredino. Kot delovni invalid se počutim dobro, brez kompleksov manjvrednosti. Svoje pravice sem v celoti uveljavil brez posebnih problemov, odnosi z sodelavci so odlični. Osebni dohodki so v redu, saj so ti za okoli 9 °/o višji od OD pri rudniku. Razlike prav zaradi tega ne dobivam. Delam v turnusu, kar mi omogoča tudi prosti čas ob sobotah in nedeljah; Kot sem že omenil, razlike ne dobivam, ker na novem delovnem mestu presegam prejšnje OD ključavničarja v delavnici. Vse pravice iz invalidskega zavarovanja, pa tudi obljube, ki jih je dal rudnik Zagorje, sem uveljavil. Deputatni premog dobivam redno. Na podlagi sedanjih izkušenj ne bi niti trenutek več razmišljal, ampak bi se takoj odločil za novo delo, posebno še, če bi se odločal za tako urejeno tehnologijo kot je v tovarni plinobetona. Če bodo pogoji dela, medsebojni odnosi v tovarni Varnost tako urejeni, kar je mogoče urediti, potem predlagam invalidom rudnika, da se za novo zaposlitev odločijo brez zadržkov. Franc Razboršek: Skupne delovne dobe v rudniku imam 26 let, od tega v jami na odkopih 16 let, ostali del, to je 10 let, pa na separaciji v Zagorju. Invalid sem od leta 1963. V tovarno plinobetona sem prišel aprila 1977. Sedaj opravljam dela rezalca prečnih palic za vse vrste armatur. Za opravljanje teh nalog nisem potreboval posebnega priučevanja, spoznati sem moral le delovanja električnega stroja za rezanje betonskega žela. Delo se lahko opravlja sede in ker sem bolnik na hrbtenici mi to delo zelo ustreza. Vživljanje v novo tehnologijo in novo sredino mi ni delalo posebnih težav, saj ima delovna doba dosežena v rudniku določen vpliv na oblikovanje industrijsko razgledanega delavca. Popolnoma nesmiselno pa bi bilo trditi, da nisem imel nobenih pomislekov, saj sem se odločal za nekaj, kar je bilo v tir stem trenutku še neznanka. Kot invalid sem si našel ustrezno delo, počutim se zelo dobro, saj smo invalidi lepo sprejeti tako od mladih in zdravih delavcev, kot tudi s strani strokovnih sodelavcev; saj ni nobenih razlik posebno še če si discipliniran in v redu opravljaš naložene naloge. Z osebnim dohodkom, ki ga prejemam na tem delu, ki- je sicer najnižje vrednoteno, sem zadovoljen in mislim, da je zadovoljiv z ozirom na težino in odgovornost. Pravice iz invalidskega zavarovanja so sedaj urejene, pripominjam pa, da se je urejevanje le teh precej časa zavlačevalo. Tu ne krivimo niti rudnika niti nove delovne organizacije, ampak je to krivda zakonodaje, ki zahteva enoletni zaslužek na novem delovnem mestu, da se potem lahko izda objektivna nova odločba o razliki nadomestila. Res je, da se ti prejemki izplačajo za nazaj, seveda p^t je v tem času treba z nizkimi OD živeti in preživljati družino. Ravno ti zastoji so ustvarjali precej hude krvi, kar je seveda razumljivo. Vse obljube in pravice smo invalidi uveljavili, čeprav so se nekateri problemi v zvezi z regresi in dopusti naknadno uresničili v naše zadovoljstvo. Deputatni premog po dogovoru redno prejemamo vsako leto, vendar predlagam, da se vsem invalidom, ki so že zapustili ali bodo zapuštili rudnik ta pravica podaljša iz treh let na daljši rok, morda celo do upokojitve. S takšno potezo bi verjetno lažje reševali problem rudarjev-invalidov pri zaposlovanju v drugih DO. V vsakem primeru bi se sedaj lažje in hitreje odločil za drugo delovno organizacijo, ker sem trdno prepričan, da je ta družba sposobna najti ustrezno delo tudi za »knapa« izven rudnika. Predlagam, da se invalidi rudnika tesneje povežejo z nami v tovarni plinobetona Kisovec, si ogledajo naše delo, kjer bodo lahko ugotovili, da se da tudi izven jame delati in dostojno živeti. Lahko trdim, da takšen pristop ni nikakršen rizik. Težka pa je rešitev za tiste delavce, ki apriori odklanjajo vsako delo in odgovornost. Štefan Sedlar Leta 1968 sem začel delati na separaciji rudnika Zagorje, na delovnem mestu strojnika. L. 1973 sem postal delovni invalid III. ktg. V tovarni plinobetona sem začel delati aprila 1977. Sedaj opravljam delo žerja-vista v armirnici. Organiziran je bil tečaj za žerjaviste, katerega sem uspešno opravil. Priuče-vanje sem opravil na delovnem mestu. Z razporeditvijo sem izredno zadovoljen. V povsem nov proces dela sem se vživel zelo hitro, kakor tudi v novo sredino. Novo delovno okolje zelo pozitivno vpliva na moje počutje, saj v dobrem letu še nisem bil v bolniškem stažu, kar ne bi mogel trditi za prejšnjo delovno organizacijo. Kot rečeno, nova zaposlitev mi ni delala nobenih težav. Kot invalid sem ustrezno zaposlen, odnosi s sodelavci in predpostavljenimi so izredno dobri. OD v primerjavi s prejšnjo zaposlitvijo so večji, ustrezajo zahtevnosti in odgovornosti sedanjega delovnega mesta; sem zadovoljen. Vse pravice invalida sem v celoti uveljavil, razlike pa ne dobivam, ker so osebni dohodki večji kot sem jih imel na separaciji. Vse je urejeno v moje zadovoljstvo, tudi tiste obljube, ki jih je dajal rudnik pred odhodom. Tudi deputatni premog dobivam, vendar pa mislim, da bi to boniteto morali podaljšati. Če bi bil postavljen vnovič pred odločitvijo o premestitvi, bi se sedaj še hitreje brez problema odločil za novo zaposlitev. Če bo vse tako urejeno kot je pri nas predlagam, da se invalidi brez pomislekov odločajo za nove tovarne, kjer je za-garantirana prihodnost in tudi drugačna urejenost v smislu sodobnosti. Leopold Robič: Pri rudniku Zagorje sem začel delati leta 1944. Delal sem v jami do leta 1956, ostalo pa sem prebil na lesnem skladišču v Zagorju in Trbovljah. Invalid sem postal 1977. leta zaradi obolelosti hrbtenice, živcev in oči. Aprila 1977 sem prišel v tovarno plinobetona Kisovec. Razporejen sem na delovna opravila embaler proizvodov. Posebno priučevanje ni bilo potrebno. S tem delom sem zadovoljen, če pa se mi bo zdravstveno stanje poslabšalo pa bom moral delo zamenjati. V novo okolje sem se nekoliko težje vživel, saj je nastopila velika razlika v delu, delovnih pogojih. Novi sodelavci me niso motili pri vživljanju v novo sredino, saj sem jih precej poznal še iz rudnika. Za mene premestitev ni delala problemov, saj sem sam iskal možnost zaposlitve na drugih ustreznejših delih. Pohvaliti moram strokovno delavce, da so prisluhnili mojim željam in problemom, ki jih imam z mojo boleznijo in me mojim zdravstvenim sposobnostim tudi razporedili. V novi sredini se počutim dobro, odnosi sodelavcev so tudi v redu, razumemo se. Na lesnem skladišču sem zaslužil nekoliko več kot sedaj, vendar pa pri znatno slabših delovnih pogojih. Zato v tem primeru ne delam problemov. Pravice iz invalidskega zavarovanja so sicer urejene, vendar pa vse prepočasi tečejo urejanje v zvezi z novo odmero. Delavec ostaja predolgo brez razlike nadomestila OD zaradi dela nezmožnosti ozir. zmanjšanih sposobnosti. Smatram, da bi morali v novi delovni organizaciji organizirati socialno službo, ki naj bi poleg samoupravnih organov skrbela za strokovno delo z invalidi in socialno problematičnimi delavci. Pravice sem sicer vse uveljavil, vendar pa nisem zadovoljen z vsemi prejemki. Ti namreč z razliko vred niso zadovoljivi pri tej draginji. V tovarno sem prišel iz zunanjih del, ki so primerjalno tudi pri rudniku zelo nizko vrednoteni. To mi je jasno, da tudi razlika ne more biti velika. Deputatni premog redno dobivam; ta bo samo tri leta. Glede na dohodek, ki sem ga že večkrat omenjal, da je zelo nizek, se sprašujem kaj bo potem, ko mi ta pravica preneha. Zato predlagam, naj se ta pravica podaljša. Mislim da bi bilo prav, da bi bili vsi rudniški invalidi postavljeni v enak položaj. Tako, da bi imeli pravico do deputata tisti, ki ostanejo in tisti, ki gredo v drugo delovno organizacijo. V zvezi z delovnimi pogoji, ki jih opravljam sedaj bi se za premesitev še enkrat odločil. Bolj konkretno pa bi zahteval garancijo za hitrejšo urejevanje pravic do OD in ostale za-zaščite delovnega invalida. Invalidom predlagam, da dobro premislijo in uredijo že preje vse potrebno, da ne bo kasneje problemov. Franc Vozelj: Od leta 1949 do 1977 sem bil na rudniku v Zagorje, od tega v jami 14 let, ostala leta pa sem bil v kamnolomu Borovnik, čistilec skal. Invalid sem od 1976 dalje. V tovarno plinobetona sem prišel maja 1977. Delam na delih razopaževal-ca kalupov. Posebnega priuče-vanja nisem imel, delam s strojem in sem zadovoljen. V začetku sem bil nekoliko razočaran, vendar pa sem se kasneje vključil v sredino in okolje. Pogrešal sem takšno kopalnico kot je bila na jamskem obratu. Novo tehnologijo sem kar hitro obvladal in delo sedaj normalno opravljam. Delo, ki ga opravljam, ustreza mojemu zdravstvenemu stanju. Kot invalida me drugi sodelavci in nadrejeni dobro sprejemajo, razumemo se in tudi uspešno delamo. Osebni dohodek dosegam nekoliko večji kot v kamnolomu, vendar pa je še vedno prenizek za normalno preživljanje 4-članske družine. To je eden glavnih problemov, ki ga bomo morali rešiti v novi DO. Invalidsko vprašanje še nimam v celoti rešeno. Odločbe o pravici do razlike še nisem prejel in tudi upanja nimam, ker je OD le za malenkost večji kot v prejšnji DO. Pravice so teoretično urejene, vendar mi ne nudijo materialne osnove. Premog dobivam redno, pravico do njega pa bi se morala podaljšati. Če bi se ponovno odločal, bi se odločil takoj kar se dela tiče, težko pa bi se odločal zaradi neurejenih DO. Nasvetov za druge invalide nimam. Pogovarjali smo se še z nekaterimi drugimi invalidi in ugotovili, da so v glavnem zadovoljni pa niso tisti invalidi, ki so šli v novo tovarno iz zunanjih del. V tovarni sicer vsi bolje zaslužijo, vendar pa je ta razlika v nekaterih primerih le minimalna. Da bi dobili razmeroma realno oceno, smo postavili še nekaj vprašanj vodji izmene v proizvodnji: Tovariš Drago Polc, tudi vi ste bili član kolektiva Rudnika Zagorje, na delovnem mestu strojnega nadzornika v jami Kisovec. Ne bom vas spraševal zakaj ste vi odšli v novo tovarno, vprašal bi le: — kako delajo naši invalidi in kako ste z njimi zadovoljni; — kako so se vživeli v nov proces in novo tehnologijo, novo delovno okolje in — kakšen je njihov odnos do dela in kako se vključujejo v novo samoupravno življenje? Vsi invalidi, ki so prišli iz jame, so prinesli s seboj precejšnjo mero industrijske kulture, izkušenj. So zelo disciplinirani, hitro, zelo hitro se vključijo v delo. Tisto malo fizičnega dela jim ne dela težav, pa tudi problemov okrog psihičnih obremenitev ne zaznavajo kot je bilo to značilno z dela v jami. Vživljanje in prilagajanje v nov delovni proces, v novo o-kolje je bilo zelo hitro plodno, saj so bili in prvi fazi gonilna sila zagona tovarne. Povedati moram iskreno, v primeru če bi moral zaradi po- treb pa delavcih sprejeti nove delavce v delovni proces za katerega sedaj odgovarjam, bi sprejel v svojo sredo ljudi iz rudnika, pa čeprav so to delovni invalidi iz jame, prav takšne kot so ti s katerimi sedaj skupaj delamo. Delavci iz rudnika, kakor tudi invalidi se vključujejo enakopravno kot ostali v samoupravne organe; rudniške invalide je čutiti v razpravah, saj so izkušnje prinesli iz rudnika. Njihovo vključevanje in razprave so v glavnem pozitivne, kar da čutiti, da na njih lahko gradimo nove samoupravne odnose in uspešen nadaljnji razvoj tovarne, je zaključil tovariš Polc. Na koncu naj dodam še željo vseh invalidov, da bi jim rudnik pošiljal naš časopis Srečno, iz katerega bi lahko bili obveščeni o gibanju in delu svojih bivših sodelavcev. ANTON ŠUM H0BE900B0 Po dveh desetletjih novo rojstvo Letošnje leto je za delavce delovne organizacije ENERGOIN-VEST-VARNOST, Tovarne elektromotorjev in elektroopreme, Zagorje, jubilejno, saj praznujemo svoje mladeniško dvajseto leto. Nikakor ne moremo govoriti o dolgi prehojeni poti, pa vendar pomeni dvajset let trdega in napornega dela, ki ga ne moremo pozabiti, saj so to leta doraščanja in iskanja svoje življenjske poti. Šestdesetega leta so bila leta prepričljivih dokazovanj o nujnosti povečanja eksploatacije rudnikov — še zlasti zasavskih. Za čim uspešnejši razvoj rudniške tehnologije pa je bilo nujno potrebno podjetje, ki bi proizvajalo razne elemente za potrebe rudnikov. Iz te potrebe in ob velikem angažiranju vod- stva takratnega Rudnika rjavega premoga Zagorje, je bil leta 1958 ustanovljen obrat VARNOST«. Začetek tega obrata sega že v leto 1954, ko se je skupina izvedencev za izdelavo varnostnih svetilk za rudarje izločila neposredno iz rudniške proizvodnje. Skupina, ki se je ločila, je začela z izdelavo drobnega inventarja, nujno potrebnega za nemoteno delo na rudniških odkopih. Ob vseh večjih potrebah rudniške proizvodnje je število'zaposlenih rastlo iz meseca v mesec, skupina že specializiranih delavcev pa se je »znašla« in za svojo proizvodnjo prilagodila že odslužene prostore rudniške intervencijske termocentrale, zgrajene pred približno 80 leti, v kateri živi naš kolektiv še danes. Tu- di organizacijsko je skupina prerasla svojo prvotno obliko, tako da je leta 1962 iz obrata »VARNOST« nastalo takratno industrijsko podjetje z nazivom TEVE-VARNOST (Tovarna eksplozijsko varne elektroopreme). Kolektiv je v tem času imel 260 delavcev. Proizvodni program sicer ni bil bogat, obširen. Zajemal je še vedno take rudarske pripomočke, s katerimi naj bi zagotavljali varno delo globoko pod zemljo, pod izredno težkimi pogoji. Vsi izdelki pa so imeli še eno skupno lastnost, da elektromotor, ki jih je poganjal, s svojim delovanjem v eksplozijski atmosferi, v nobenem primeru ni mogel povzročiti eks-plozijej Leta so hitro minevala ter prinašala tudi nepričakovane spremembe. Z zmagovitim pohodom elektrike, plina in gorilnih olj je postal premog vse manj zanimiv vir energije. Kolektiv pa se je ponovno znašel v zagati. Za potrebe rudnikov je bilo čedalje manj dela, gibanja pa so opozarjala na perspektivnost v izdelavi eksplozijsko varnih elektromotorjev, saj je bilo po teh izdelkih vedno večje povpraševanje. »Varnost« je zato v tem času začela izdelovati izdelke, ki ne segajo v področje eksplozijsko varne elektroopreme in to predvsem »liftovske« elektromotorje (za dvigala) in elektromagnete, na drugi strani pa se je začela (tako kot vrsta drugih podjetij v času pred gospodarsko reformo) ozirati za partnerjem, s katerim bi lahko oplemenitila in posodobila svoje delovanje. Tako je prišlo do srečanja s sarajevsko delovno organizacijo ENERGOINVEST, ki je takrat že na široko programirala postavitev tehnologij na različnih delovnih področjih, denimo na naftnih poljih, kjer so eksplozijsko varni elektromotorji nepogrešljiv sestavni del celotne tehnike. Rezultati združitve niso izostali in »Varnost« postaja vse bolj samozavestna ter se je v tem času posvetila predvsem izdelavi eksplozijsko varnih elektromotorjev — tržišče za te izdelke se je namreč z vključitvijo v ENERGOINVEST zelo razširilo, danes se doma in v svetu vrti že okrog 40.000 elek-tromotrojev, ki nosijo oznako »VARNOST«. Delovna organizacija pa ni pozabila na druge izdelke, ki jih je v času svojega obstoja razvila in pa na dejstvo, da tržišče zahteva čimbolj kompletnega ponudnika. Tega dejstva se zavedamo še danes, skozi njega pa gledamo tudi v našo prihodnost. V tem času smo osvojili tudi izdelavo stikalne opreme, ki danes predstavlja precejšnji del našega proizvodnega programa in pri kateri, to lahko s ponosom trdimo, dose- gamo kvaliteto znanih svetovnih proizvajalcev. Naša delovna organizacija je v zadnjih letih večkrat izdelala nekaj investicijskih programov, vendar do realizacije iz teh ali onih razlogov ni nikoli prišlo. Danes dvomov o tem ali nam bo uspelo ali ne, ni več, kajti novi proizvodni prostori bodo v prvem trimesečju naslednjega leta nared. To ni pridobitev samo za naš kolektiv, ampak tudi za vso zagorsko občino, saj je »Varnost« določena za eno od nosilk bodočega razvoja gospodarstva v Zagorju in bo to nalogo v boljših delovnih pogojih vsekakor mnogo lažje in bolje opravila. Nova proizvodna hala v Po-toški vasi v Zagorju je le prvi del investicijskega programa, v naslednjem srednjeročnem programu pa predvidevamo izgradnjo še ene hale in poslovne prostore. Torej, pričeta gradnja ni zadnja, saj je delavcem kolektiva nadaljnja pot jasna, zagotovljena je tudi socialna varnost in njihov razvoj. Veliko pozornost posvečamo v tem obdobju kadrovski problematiki, saj vemo, da nas ta pesti že danes, do zagona nove tovarne pa moramo zagotoviti zadostno število delavcev (50 NK in PKV, 150 delavcev KV in 50 delavcev s srednjo, višjo in visoko izobrazbo), ki bodo pridobitve investicije uporabljali in z njlimi ustvarjali novo vrednost. V zvezi s tem že tečejo razgovori med našo delovno organizacijo in REK Zasavje, za predvideno prekvalifikacijo presežka delovnih moči, ki se bo pojavil ob zmanjšanju oziroma zapiranju TOZD Premogovnik Kisovec. Poleg tega vira pridobivanja kadrov, pa predvidevamo reševanje še: — z zaposlovanjem delavcev, ki se vozijo na delo v druge kraje, izven zagorske občine; —• z zaposlovanjem zdomcev; — z zaposlovanjem lastnih vajencev in štipendistov itd. Vsem v zagorski občini je verjetno znana problematika zapiranja Premogovnika Kisovec, zato ni odveč, če povemo, da se prav z izgradnjo nove tovarne pojavlja idealna rešitev zaposlovanja rudarjev tega TOZD. Pripravljen je program prekvalifikacije, s katerim predvidevamo usposabljanje predvsem za naslednja opravila oziroma delovne naloge: —■ struženje enostavnih delov, ključavničarska opravila, brušenje, elektro in avtogeno varjenje, pleskarska dela, navijanje tuljav in motorjev, vodni V Potoški vasi v Zagorju pospešeno gradijo novo tovarniško poslopje Energoinvest - Varnost. (Foto L. Vozelj. Pregled samoupravnih DO in REKZ v mandatni organov TOZD, dobi 1978 do 1980 DO ZASAVSKI PREMOGOVNIKI TOZD PREMOGOVNIK HRASTNIK (volitve 3. 2. 78) Predsednik zbora delavcev MUSTAČ Štefan (izvoljen na 1. seji zbora delavcev 10. 10. 77); namestnik predsednika Gaberšek Peter. DELAVSKI SVET Špajzer Franc — predsednik, Bočko Jože — namestnik, Dornik Mirko, Gajšek Alojz, Homšek Karl, Jakopič Jakob, Klopčič Ivan, Janc Anton, Kokotec Franc, Šuštar Karl, Trnolšek Albert, Cvetko Rajmund, Hafner Ivan, Hribernik Leopold, Kostanjšek Ivan, Medvešek Miha, Kmetič Jože, Pelko Lado, Zemljak Franc, Pogačnik Viktor, Vavtar Jože, Vodep Milan, Hafner Andrej. DELAVSKA KONTROLA (Izvoljena 3. 2. 78) Grešak Mirko — predsednik, Mustač Štefan, Rupnik Alojz. DISCIPLINSKA KOMISIJA (skupna za področje Hrastnik) Romih Franc — predsednik, TOZD Premogovnik Hrastnik; Povše Alojz, TOZD Premogovnik Ojstro; Kajtna Alojz, TOZD RESD Hrastnik; Mastnak Bojan, Del. sk. Pomožna dejavnost Hrastnik; Kmet Jolanda, Del. sk. skupnih služb Hrastnik. IZVRŠILNI ODBOR Šuštar i Karl — predsednik, Romih Franc I., Strmšek Ivan, Zalokar Andrej, Urana Božidar. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA Vidmar Anton — /predsednik, Kotnik Konrad, Vodep Milan. ODBOR ZA VARSTVO PRI DELU (skupen za področje Hrastnik) Selak Ivan, TOZD Premogovnik Hrastnik; Hafner Andrej, TOZD Premogovnik Hrastnik; Urh Stane, TOZD Premogovnik Ojstro; Ovčak Stane, TOZD RESD Hrastnik; Krajnc Franc, Del. sk. Pomožna dejavnost Hrastnik. ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD (skupen za področje Hrastnik) Medvešek Miha, TOZD Premogovnik Hrastnik; Horvat Franc, TOZD Premogovnik Ojstro; Kreže Franc, TOZD RESD Hrastnik; Bočko Silvo, Del. sk. Pomožna dejavnost Hrastnik. ODBOR ZA IZUME IN RACIONALIZACIJO (skupen za področje Hrastnik) Cimperšek Alojz, TOZD Premogovnik Hrastnik; Planinc Slavko, TOZD Premogovnik Hrastnik; Sbtler Vinko, TOZD Premogovnik Ojstro; Deželak Jože, TOZD RESD Hrastnik; Draksler Marko, Del. sk. Pomožna dejavnost Hrastnik. ODBOR ZA LO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO Selan Franc, dipl. inž. rud. — predsednik, Kandolf Jože, Ostojič Dušan, špajzer Franc, Hafner Alojz, Kotnik Konrad, Mastnak Mirko, Urana Božidar, Kušar Branko, Mustač Štefan, Knez Karl (zunanji). TOZD PREMOGOVNIK OJSTRO (volitve 3. 2. 78) Predsednik zbora delavcev Sotlar Alojz (izvljen na zboru del. 11. 10. 77), namestnik predsednika Jager Jože. DELAVSKI SVET (voUtve 3. 2. 78) Oberčkal Niko — predsednik, Bombek Franc — namestnik, Gorenc Oto, Jakopič Franc, Kolar Ivan, Pogačnik Dušan, Slapšak Franc, Urh Stane, Horvat Franc, Kerndl Mirko, Volavšek Anton, Dornik Janko, Gričar Alojz, Dular Janez, Konečnik Jože, Majcen Ludvik, Povše Rudolf. DELAVSKA KONTROLA (volitve 3. 2. 78) Gunšek Janez — predsednik, Gojkovič Feliks, Sršen Ervin. DISCIPLINSK/V KOMISIJA (skupna za področje Hrastnik) Romih Franc — predsednik, TOZD Premogovnik Hrastnik; Povše Alojz, TOZD Premogovnik Ojstro; Kajtna Alojz, TOZD RESD Hrastnik; Mastnak Bogomir, Del. sk. Pomožna dejavnost Hrastnik; Kmet Jolanda, Del. sk. skupnih služb Hrastnik. IZVRŠILNI ODBOR Kolar Ivan — predsednik, Volavšek Anton, Pogačnik Dušan, Lovrič Niko, špajzer Milan. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA Pust Roman — predsednik, Slapšak Franc, Babič Matko. ODBOR ZA VARSTVO PRI DELU (skupen za področje Hrastnik) Selak Ivan, TOZD Premogovnik Hrastnik; Hafner Andrej, TOZD Premogovnik Hrastnik; Urh Stane TOZD Premogovnik Ojstro; Ovčak Stane, TOZD RESD Hrastnik; Kranjc Franc, Del. sk. Pomožna dejavnost Hrastnik. ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD (skupen za področje Hrastnik) Medvešek Miha, TOZD Premogovnik Hrastnik; Horvat Franc, TOZD Premogovnik Ojstro; Kreže Franc, TOZD RESD Hrastnik; Bočko Silvo, Del. sk. Pomožna dejavnost Hrastnik. ODBOR ZA IZUME IN RACIONALIZACIJO (skupen za področje Hrastnik) Cimperšek Alojz, TOZD Premogovnik Hrastnik; Planinc Slavko, TOZD Premogovnik Hrastnik; Sotler Vinko, TOZD Premogovnik Ojstro; Deželak Jože, TOZD RESD Hrastnik; Draksler Marko, Del. sk. Pomožna dejavnost Hrastnik. ODBOR ZA LO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO Vidmar Jože, dipl. inž. rud. — predsednik, Baloh Adam — namestnik, Bombek Franc, Matek Jože, Mlinarič Jože, špajzer Alojz, Pirš Stane, Oberčkal Niko (zunanji), Sotler Alojz, Kušar Branko. TOZD RUDARSKA ELEKTROSTROJNA DEJAVNOST HRASTNIK (volitve 3. 2. 78) Predsednik zbora delavcev Podkoritnik Marko (izvoljen na 1. seji DS 6. 2. 78), namestnik predsednika Kreže Franc. DELAVSKI SVET Kozole Milan — predsednik, Greben Vili — namestnik, Hribšek Rudi, Klemen Ivan, Kolar Erno, Kovač Jože, Kreže Franc, Po-tisek Albin, Potušek Karl, Teršek Franc, Vengust Jakob, Vrtačnik Martin. DELAVSKA KONTROLA (izvoljena 3. 2. 78) Zupan Pavel — predsednik, Prosenc Ervin, Majcen Rudi. DISCIPLINSKA KOMISIJA (skupna za področje Hrastnik) Romih Franc — predsednik, TOZD Premogovnik Hrastnik; Povše Alojz, TOZD Premogovnik Ojstro; Kajtna Alojz, TOZD RESD Hrastnik; Mastnak Bogomir, Del sk. Pomožna dejavnost Hrastnik; Kmet Jolanda, Del sk. skupnih služb Hrastnik. IZVRŠILNI ODBOR Kolar Erno — predsednik, Vrtačnik Martin, Teršek Franc, Hribernik Jože, Hribar Milan. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA Potisek Albin — predsednik, Majcen Milko, Kirn Edi. ODBOR ZA VARSTVO PRI DELU (skupen za področje Hrastnik) Selak Ivan, TOZD Premogovnik Hrastnik; Hafner Andrej, TOZD Premogovnik Hrastnik; Url^ Stane, TOZD Premogovnik Ojstro; Ovčak Stane, TOZD RESD Hrastnik; Kranjc Franc, Del. sk. Pomožna dejavnost Hrastnik. ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD (skupen za področje Hrastnik) Medvešek Miha, TOZD Premogovnik Hrastnik; Horvat Franc, TOZD Premogovnik Ojstro; Kreže Franc, TOZD RESD Hrastnik; Bočko Silvo, Del. skup. Pomožna dejavnost Hrastnik. ODBOR ZA IZUME IN RACIONALIZACIJO Cimperšek Alojz, TOZD Premogovnik Hrastnik; Planinc Slavko, TOZD Premogovnik Hrastnik; Sotler Vinko, TOZD Premogovnik Ojstro; Deželak Jože, TOZD RESD Hrastnik; Draksler Marko, Del. skup.\Pomožna dejavnost Hrastnik. DELOVNA SKUPNOST POMOŽNA DEJAVNOST HRASTNIK (Volitve 3. 2. 78) DELAVSKI SVET Senegačnik Ivan — predsednik, Biderman Božo, Draksler Marko, Jankovič Blagoje, Kocman Jože, Kranjc Franc, Miklič Ivan, Ostojič Ida, Razboršek Stane, Strniša Anton, Šmit Ivan, Završnik Stane, Zupančič Darinka. DELAVSKA KONTROLA Primon Andrej — predsednik, Mak Jože, Bravec Vinko. DISCIPLINSKA KOMISIJA (skupna za področje Hrastnik) Romih Franc — predsednik, TOZD Premogovnik Hrastnik; Povše Alojz, TOZD Premogovnik Ojstro; Kajtna Alojz, TOZD RESD Hrastnik; Mastnak Bogomir, Del. sk. Pomožna dejavnost Hrastnik; Kmet Jolanda, Del. sk. skupnih služb. IZVRŠILNI ODBOR Miklič Ivan — predsednik, Biderman Božo, Senegačnik Ivan, Knez Alojz, Hafner Marta. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA Razboršek Stane — predsednik, Teršek Karl, Zupančič Darinka. ODBOR ZA VARSTVO PRI DELU (skupen za področje Hrastnik) Selak Ivan, TOZD Premogovnik Hrastnik; Hafner Andrej, TOZD-Premogovnik Hrastnik; Urh Stane, TOZD RESD Hrastnik; Kranjc Franc, Del. sk. Pomožna dejavnost Hrastnik. ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD (skupen za področje Hrastnik) Medvešek Miha, TOZD Premogovnik Hrastnik; Horvat Franc, TOZD Premogovnik Ojstro; Kreže Franc, TOZD RESD Hrastnik; Bočko Silvo, Del. sk. Pomožna dejavnost Hrastnik. ODBOR ZA IZUME IN RACIONALIZACIJO (skupen za področje Hrastnik) Cimperšek Alojz, TOZD Premogovnik Hrastnik; Planinc Slavko, TOZD Premogovnik Hrastnik; Sotler Vinko, TOZD Premogovnik Ojstro; Deželak Jože, TOZD RESD Hrastnik; Draksler Marko, Del. sk. Pomožna dejavnost Hrastnik. TOZD PREMOGOVNIK TRBOVLJE (volitve 3. 2. 78) Predsednik zbora delavcev Kreže Rudolf (izvoljen 3. 2. 78), namestnik predsednika Božič Alojz. DELAVSKI SVET Knez Ivan — predsednik, Lebič Alojz — namestnik, Benkič Avgust, Beravs Rajko, Brglez Jože, Centrih Otmar, Cerovšek Jože II., Cestnik Janez, Gosak Miha, Greben Jože, Košič Franc, Krajnc Janez, Lipovšek Branko, Sladič Jože, Šuštarič Maks, Vozelj Franc, Zidar Franc, Dolenšek Stane. DELAVSKA KONTROLA Kovač Ivan — predsednik, Gorjup Jože, Pavkovič Karl. DISCIPLINSKA KOMISIJA (področna) Brglez Miha — predsednik, Žibret Ivan (za TOZD), Matko Franc (zunanji). IZVRŠILNI ODBOR Greben Jože — predsednik, Ogrizek Jože, Škulj Anton, Špoljar Drago, Zidar Franc. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA Knez Ivan — predsednik, Pestelj Ivan, Špilcr Marjan, Brglez Edi, Žunk Lado. ODBOR ZA VARSTVO PRI DELU Beravs Rajko — predsednik, Koncilja Emil, Žepič Vili. ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD Centrih Otmar — predsednik, Božič Alojz, Borušak Jože, Drnovšek Milan, Glavan Jože. ODBOR ZA IZUME IN TEHNIČNE IZBOLJŠAVE Vozelj Franc — predsednik, Pikš Anton II, Hrovatič Anton. ODBOR ZA LO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO Ščukanec Ernest, dipl. inž. rud. — predsednik, Kravogel Robert, Božič, Alojz, Knez Ivan, Ungar Milan, Žunk Lado. TOZD RUDARSKA ELEKTROSTROJNA DEJAVNOST TRBOVLJE (volitve 3. 2. 78) Predsednik zbora delavcev Glas Silvo (izvoljen 6. 4. 78), namestnik .predsednika Zupan Ivan. DELAVSKI SVET Pirnaver Mirko — predsednik, Puntar Janez, Dobovičnik Ferdo, Gračner Stane, Hvala Rudi, Jelen Janez, Slokan Janez, Tauzel Anton, Zupan Ivan, Željko Stane, Žunk Ernest. DELAVSKA KONTROLA (volitve 3. 2. 78) Pušnik Martin — predsednik. Rep Jože, Zagorišek Anton. V DISCIPLINSKA KOMISIJA (področna) Brglez Miha predsednik, Hren Anton (za TOZD), Matko Franc (zunapji). IZVRŠILNI ODBOR Gračner Stane — predsednik, Skočir Stane, Kolman Cveto, Mivec Mirko, Kralj Viktor. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA Slokan Janez — predsednik, Jelen Janez, Logar Drago, Petelin Lado, Predovnik Janez. ODBOR ZA VARSTVO PRI DELU Dobovičnik Ferdo II — predsednik, Hvala Rudi, Tavzel Anton. ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD Željko Slane II — predsednik. Knez Vlado, Strniša Viktor, žagar Peter, Skočir Drago. ODBOP. ZA IZUME IN TEHNIČNE IZBOLJŠAVE Zupan Ivan — predsednik, Žunk Ernest, Glas Silvo. ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO Čop Jože — predsednik, Maleš Mirko, Glas Silvo, Pirnaver Mirko, Vukovič Ivan, Muhič Ivan II. TOZD PREDELAVA JAMSKEGA LESA (volitve 3. 2. 78) Predsednik zbora delavcev Jerman Slavko (izvoljen na zboru del. 3. 2. 78), namestnik predsednika Bricelj Jože. DELAVSKI SVET (izvoljen 17. 2. 78) Bricelj Jože — predsednik, Novak Jože, Ajdišek Franc, Cestnik Jurij, Drnovšek Alojz, Jerman Slavko, Kolar Vlado, Matko Mira, Mrežar Karl, Pipan Franc, Prašnikar Miha. DELAVSKA KONTROLA (izvoljena 3. 2. 78) Bricelj Jože — predsednik, Jerman Slavko, Razpotnik Jože. DISCIPLINSKA KOMISIJA (področna) Brglez Miha — predsednik, Kolar Franjo (za TOZD), Matko Franc (zunanji). IZVRŠILNI ODBOR Brici Jože — predsednik, Novak Jože, Jerman Slavko. KOMISIJA ZA DELOV. RAZMERJA, DRUŽBENI STANDARD IN IZUME TER TEHN. IZBOUSAVE Jerman Slavko — predsednik, Matko Mira, Pipan Franc. KOMISIJA ZA VARSTVO PRI DELU, LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO Fink Alojz — predsednik, Mrežar Karl, Cestnik Jurij, Novak Jože. DELOVNA SKUPNOST POMOŽNA DEJAVNOST TRBOVLJE (volitve 29. 6. 78) Predsednik zbora delavcev Piki Jože (izvoljen na zb. del. 23. 5. 78), namestnik predsednika Zidar Franc. DELAVSKI SVET Delopst Jernej — predsednik, Zrim Štefan —■ namestnik, Drnovšek Jože, Fiikaš Joža, Kastelic Jože, Kotar Ivi, Omahne Joža, Pavlovič Marija, Stanič Stane, Savšek Vera, Virant Stane. DELAVSKA KONTROLA (voUtvc 29. 6. 78) Cvetkovič Karl, Senčar Berta, Resman Jože. DISCIPLINSKA KOMISIJA (področna) Brglez Miha — predsednik, Muhič Ivan I. (za TOZD), Matko Franc (zunanji). KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA Kastelic Jože — predsednik, Kovač Milan, Gorišek Jože, Kunstelj Klavdija, Hribar Filip. ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD Virant Anton — predsednik, Butara Franc, Koželj Janez, Glavan Tončka, Medved Ivan. TOZD PREMOGOVNIK KOTREDEŽ Predsednik zbora delavcev Lenart Ivan (izvoljen na zb. del. 16. 3. 78), namestnik predsednika, Radej Andrej, Železnik Leopold. DELAVSKI SVET (voUtve 3. 2. 78) Marinčič Maks — predsednik, Rukavina Slavko, Fakin Valentin, Grabnar Viljem, Herceg Ernest, Hodžič Adil, Juvan Franc, Kaliope Mirko, Kuhar Stanislav, Lenart Ivan, Mizori Damjan, Pikelj Leopold, Rakita Trivun, Razpotnik Ivan, Škrbec Dominik. DELAVSKA KONTROLA (volitve 3. 2. 78) Gričnik Edi — predsednik, Kastelic Jože, Pavlovič Stane, Pikelj Ivan 4, Urbanija Ivan 5. DISCIPLINSKA KOMISIJA (področna za TOZD v Zagorju) Resnik Vlado — predsednik, Juvan Edi — namestnik, Železnik Leopold. ( IZVRŠILNI ODBOR Urbanija Ivan 5 — predsednik, Cilenšek Iztok, Marinčič Maks, Slapar Avgust, Smrkolj Ivan. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA Ban Zlatko — predsednik, Javoršek Roman, Isič Osman, Psarn Franc. ODBOR ZA VARSTVO PRI DELU Lučič Zoran — predsednik, Juvan Edi, Podrenik Ivan, Šprah Herman, Zidar Vinko. ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD Grobin Ivan — predsednik, Radej Andrej, Podlesnik Ivan, Alešnik Leopold, Mohar Štefka. ODBOR ZA IZUME IN TEHN. IZBOLJŠAVE Jager Lado — predsednik. Grahek Leopold, dipl. inž. rud., Plohl Franc, Hodžič Adil. ODBOR ZA LO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO je v konstituiranju. DELEGAT ZA DELAVSKI SVET DO ZPT Marinčič Maks. TOZD PREMOGOVNIK KISOVEC (volitve 3. 2. 78) Predsednik zbora delavcev Kureš Feliks (izvoljen na seji 27. 2. 78), namestnik predsednika Kureš Anton, Omahne Franc. DELAVSKI SVET (volitve 3. 2. 78) Stralegar Alojz — predsednik, Dalmacija Milan — namestnik, žitnik Jože, Cilenšek Jože, Krajnik Stanko, Kureš Feliks, Pirc Jože 2, Razpotnik Janez 9, Razpotnik Jože 5, Sluga Edi, Strmšek Ludvik, Skrabar Peter, Škrinjar Franc, Urbanija Miha. DELAVSKA KONTROLA TOZD (volitve 3. 2. 78) Ctilaja Milovan — predsednik, Fajfar Jože, Ostrožnik Feliks 2, Pistotnik Ignac, Žibert Jože. DISCIPLINSKA KOMISIJA (področna) Resnik Vado — predsednik, Povhe Alojz, Imperl Anton. IZVRŠILNI ODBOR Urbanija Miha — predsednik, Zatlar Albin — namestnik, Kos Jože 8, Kreča Zdravko, Ržišnik Jože. KOMISIJA ZA DELOVNO RAZMERJE Kureš Feliks — predsednik, Omahne Franc 2 — namestnik, Pistotnik Ignac, Razpotnik Jože 5, Sluga Edi. ODBOR ZA VARSTVO PRI DELU Ocepek Milan — predsednik, Kusič Stanoje — namestnik. Gradič Zvone, Kozolič Ivan, Prašnikar Viktor, Gostiša Konrad (po službeni dolžnosti). ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD Imperl Anton — predsednik, Prašnikar Franc 12 — namestnik, Hrovat Alojz, Pavlovič Mile, Razpotnik Janez 19. ODBOR ZA IZUME IN TEHNIČNE IZBOUŠAVE Skrabar Peter — predsednik, Urbanija Miha — namestnik, Povše Vinko, Vovk Ivan. ODBOR ZA LO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO je v. konstituiranju. DELEGAT ZA DELAVSKI SVET SOZD REKZ Žitnik Jože. TOZD SEPARACIJA PREMOGA ZAGORJE (voUtve 3. 2. 78) Predsednik zbora delavcev Vozelj Anton. DELAVSKI SVET (volitve 3. 2. 78) štepic Franc — predsednik, Kastelic Milan — namestnik, Bokal Marjan, Dolanc Anton, Dolanc Franc, Gajser Simon, Jeran Jože, Kalipc Ivan, Pogačar Pavel, Radočaj Anton, Vozelj Anton. DELAVSKA KONTROLA (volitve 3. 2. 78) Regandn Marjan — predsednik, Odlazek Karl, Kepa Stanislav, Ravnikar Ivan, Sedlar Leopold. DISCIPLINSKA KOMISIJA (področna) Resnik Vlado — predsednik, Poznič Franc (za TOZD), Dežman Vili (namestnik člana za TOZD). IZVRŠILNI ODBOR Dežman Vili —- predsednik, Poznič 'Franc, Borštnar Anton, Simončič Miro, Beja Anton. ODBOR ZA MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA Kreča Desanka — predsednik, Lavrač Anton, Dežman Vili, Gajser Simon, Kmetič Ivan. ODBOR ZA VARSTVO PRI DELU Vozelj Anton — predsednik, Borštnar Anton, Medvešek Vili, Zakrajšek Alojz, Hribar Martin. ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD Slanšek Miha —- predsednik, Hribar Jože, Perme Lado, Grošelj Janez. ODBOR ZA IZUME IN TEHNIČNE IZBOLJŠAVE Vozelj Anton — predsednik, Kos Stane, Kos Martin, Kelner Mirko, Kreča Desanka. ODBOR ZA LO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO je v konstituiranju. TOZD RUDARSKA ELEKTROSTROJNA DEJAVNOST ZAGORJE Predsednik zbora delavcev Govejšek Tomo, namestnik predsednika Ržišnik Zvone. DELAVSKI SVET (volitve 3. 2. 78) Zupančič SVato — predsednik, Marinšek Martin — namestnik, Jerin Marjan, Juvan Janez, Kukavica Martin, Palčič ^udi, Perklič Roman, Dolanc Anton, Požun Milan, Ržišnik Zvone, Završnik Drago 2. DELAVSKA KONTROLA (izvoljena 3. 2. 78) Piskar Ferdo, Polc Franc 5, Poropatič Franjo, Rokave Janez, Završnik Drago 1 — predsednik. DISCIPLINSKA KOMISIJA (področna za TOZD v Zagorju) Resnik Viado — predsednik, Kodrič Lado (za TOZD RESD). IZVRŠILNI ODBOR Završnik Drago 2 — predsednik, Eberl Alojz — namestnik, Lavrin Jože, Vodovnik Bojan, Aleksič Miro. ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA Ramšak Ivan — predsednik, Rems Štefan — namestnik, Majsto-rovič Mile, Maček Franc, Gorenc Karl. ODBOR ZA VARSTVO PRI DELU Repovž Franc — predsednik, Vozelj Karl — namestnik, Klančišar Ivan, Ostrožnik Alojz, Medija Rado. ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD Ritcnšek Ivan — predsednik, šparlek Ivan — namestnik, Kijučev-šek Ivan 3, Žibert Ivan, Lesjak Ernest. ODBOR ZA IZUME IN TEHNIČNE IZBOLJŠAVE Završnik Drago 2 — predsednik, Eberl Alojz — namestnik, Lavrin Jože, Vodovnik Bojan, Aleksič Miroslav. ODBOR ZA LO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO je v konstituiranju. DELOVNA SKUPNOST POMOŽNA DEJAVNOST ZAGORJE Predsednik zbora delavcev Kolenc Anton (izvoljen na zb. del. 23. 5. 78), namestnik predsednika Arbi Marjan. DELAVSKI SVET (voUtve 29. 6. 78) Urbanija Anton 6 — predsednik, Pravdič Marjeta — namestnik, Dobčnik Alojz, Erbel Vilma, Komlanc Viktor, Kramžar Stane, Lavrič Edi, Lebeničnik Drago, Leskovšek Rudi, Seručnik Lado, Simončič Ivan 5. DELAVSKA KONTROLA Blaznik Viktor, Bokalj Franc 5, Drgan Anton, Klopčič Rudi, Završnik Božo. DISCIPLINSKA KOMISIJA (področna za TOZD Zagorje) Resnik Vlado — predsednik, Bergant Ivan 5, Prosenc Marina, Re-gancin Štefka. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA Kunst Anton — predsednik, Možgon Franc 2, Krajnc Branko, Rozina Nevenka, Zatler Ivan. ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD Potisek Mišo — predsednik, Brglez Valentin — namestnik, Džor-džič Aleksa, Zmrzlak Ivan, Zabovnik Stojislava. ODBOR ZA LO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO Urbanija Anton — predsednik, Valič Martin, vodja delovne skupnosti, predsednik aktiva ZMS, Grujič Drago, Gostiša Konrad, Štepic Franc. DELEGAT ZA IO DO ZPT Pravdič Marjeta. TOZD SEPARACIJA PREMOGA TRBOVLJE (voUtve 3. 2. 78) Predsednik zbdra delavcev Filač Franc, namestnik predsednika Kreže Valentin. DELAVSKI SVET Perpar Dušan — predsednik, Žnidaršič Vili — namestnik, Forte Jurij, Karamarkovič Dušan, Kastelic Marjan, Kavšek Janez, Kvas Franc, Leskovšek Kazamir, Medved Jože, Rajh Ivan, SkoEca Jože, Šorli Bruno,. Trinkaus Pavla, žagar Stane, Žavbi Franc. DELAVSKA KONTROLA Orsag Slavko — predsednik, Štern Vinko, Duh Anton, Martinčič DISCIPLINSKA KOMISIJA (področna) Brglez Miha — predsednik, Bovhan Milan (član TOZD), Matko Franc (zunanji). IZVRŠILNI ODBOR žavbi Franc — predsednik, Medved Jože, Kavšek Jože, Kundija Stefan, Forte Jurij. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA Kastelic Marjan — predsednik, Grandovec Ivan, Guzej Franc, žagar Stane, Kvas Franc. ODBOR ZA VARSTVO PRI DELU Skofca Jože — predsednik, Cekada Anton, Kamnikar Anton, Dečman Miha. ODBOR ZA IZUME IN TEHNIČNE IZBOLJŠAVE Karamarkovič Dušan — predsednik, Leskovšek Kazimir, Tomažin Jože, Forte Jurij, Frece Bojan. ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD Blažun Franc — predsednik, Prošt Martin, Kobav Ivan, Majner Albert, Trinkaus Pavla. ODBOR ZA LO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO Individualni poslovodni organ —- predsednik, Filač Franc, Hribar Anton, Perpar Dušan, Kundija Štefan, Kamnikar Anton. DELEGATA ZA DELAVSKI SVET DO ZPT Medved Jože, Perpar Dušan. DELEGAT ZA DELAVSKI SVET SOZD REKZ Žavbi Franc. TOZD RUDARSKI ŠOLSKI CENTER ZAGORJE (voUtve 3. 2. 78) Predsednik zbora delavcev Podlesnik Miha (izvoljen na zb. del. 27. 2. 78), namestnik predsednika Klenovšek Karolina. DELAVSKI SVET Tekavčič Vinko — predsednik, Župevc Jože — namestnik, Gracar Bogo, Imperl Silvo, Petek Srečko, Matko Edvard, Jesenšek Boris, Trebušak Franc, Uranjek Edi, Vračevič Vojo. DELAVSKA KONTROLA (volitve 3. 2. 78) Pistotnik Vili — predsednik, Avsenak Marjan, Jerman Dragi, Lipovšek Milan. DISCIPLINSKA KOMISIJA (področna) Resnik Vlado — predsednik, Ljubič Josip (za TOZD), Brumen Pavel (namestnik člana). IZVRŠILNI ODBOR Uranjek Edo — predsednik, Žorž Marija — namestnik, Fedran Marjan, Petek Srečko, Ljubič Josip. KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA IN DRUŽBENI STANDARD Matko Edo — predsednik, Podlesnik Miha — namestnik, Bučevec Ivan, Pegan Anton, Kovač Rajka. ODBOR ZA VARSTVO PRI DELU, IZUME IN TEHNIČNE IZBOLJŠAVE Vračevič Vojo — predsednik, Medved Anton — namestnik, Jovičič Drago, Marin Milko, Pečnik Anton. ODBOR ZA LO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO Omahne Jože — predsednik, Tekavčič Vinko, Cerk Franc, Malovrh Marija, Jovičič Drago. DELEGATI ZA DS DO ZPT Gracar Bogo, Kovač Rajka, Petek Srečko, Vodenik Leopold, Župevc Jože. DELEGATI ZA DS SOZD REKZ Cerk Franc, Imperl Silvo, Tekavčič Vinko. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB ZPT Predsednik zbora delavcev žibret Karl, namestnik predsednika Šeško Albin (za področje Hrastnik), namestnik predsednika Bene Ivan (za področje Zagorje). DELAVSKI SVET Hvala Franc — predsednik, Ačkun Milena, Albert Jože, Grčar Jože, Grčar Marinka, Jan Lado, Lukančič Vili, Mestnik Ivo, Sobot Marija, Šum Vojko — namestnik, Tavčar Marjana. DELAVSKA KONTROLA Teržan Zvone — predsednik, Laznik Nevenka, Eržen Metka, Povše Mirko, Tori Danica. DISCIPLINSKA KOMISIJA Brglez Miha — predsednik, Zupančič Anton. ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD Skrinar Jože — predsednik, Vezovišek Vesna, Šmit Vili, Jelnikar Zinka, Zagorc Alojz, Škrbec Zdenka, Kovač Janez. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA Renko Polda, Mauser Danica, Matko Frančiška, Zorko Gizela, Zupančič Anton. DELEGAT ZA DELAVSKI SVET DO ZPT Hvala Franc, Tavčar Marjana. DELEGAT ZA DELAVSKI SVET SOZD REKZ Šum Vojko, DELOVNA ORGANIZACIJA ZASAVSKI PREMOGOVNIKI TRBOVLJE DELAVSKI SVET Predsednik Oberčkal Niko TOZD PREMOGOVNIK OJSTRO, namestnik predsednika Puntar Janez TOZD RESD Trbovlje. Delavski svet sestavlja 29 delegatov TOZD IN DELOVNIH SKUPNOSTI, in sicer po 2 delegata TOZD in delovne skupnosti skupnih služb ZPT ter po 1 delegat delovnih skupnosti Pomožna dejavnost Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. V glavnem določijo TOZD delegate za vsako zasedanje DS ZPT sproti. Stalne delegate imajo: TOZD Sparacija premoga Trbovlje Medved Jože, Perpar Dušan. TOZD RŠC Zagorje Gracar Bogo, Kovač Rajka, Petek Srečko, Vodenik Leopold, Župevc Jože. Delovna skupnost sk. služb ZPT Hvala Franc, Tavčar Marjana. DELAVSKA KONTROLA Završnik Drago, TOZD Zagorje — predsednik; Grešak Mirko, TOZD Premogovnik Hrastnik; Gunšek Janez, TOZD Premogovnik Ojstro; Zupan Pavel, TOZD RESD Hrastnik; Primon Andrej, Del. sk. Pomožna dejavnost Hrastnik; Kovač Ivan, TOZD Premogovnik Trbovlje; Pu|nik Martin, TOZD RESD Trbovlje; Brici Jože, TOZD Predelava jamskega lesa; Cvetkovič Karl, Del. sk. Pomožna dejavnost Trbovlje; Gričnik Edi, TOZD Premogovnik Kotredež; Fajfar Jože, TOZD Premogovnik Kisovec; Regancin Marjan, TOZD Separacija premoga Zagorje; Dergan Anton, Del. sk. Pomožna dejavnost Zagorje; Orsag Slavko, TOZD Separacija premoga Trbovlje; Pistotnik Vili, TOZD RŠC Zagorje; Teržan Anton, Del. sk. skupnih služb ZPT. IZVRŠILNI ODBOR (sestavljajo ga predsedniki IO TOZD, del. sk. pomožnih dejavnosti, ki nimajo izvršilnih odborov pa so imenovale po 1 člana v 10) Gračner Stane — predsednik, TOZD RESD Trbovlje; Šuštar Karl, TOZD Premogovnik Hrastnik; Kolar Ivan, TOZD Premogovnik Ojstro; Kolar Erno, TOZD RESD Hrastnik; Biderman Božo, Del. sk. Pomožna dejavnost Hrastnik; Greben Jože, TOZD Premogovnik Trbovlje; Brici Jože, TOZD Predelava jam. lesa Trbovlje; Zrim Stefan, Del. sk. Pomožna dejavnost Trbovlje; Urbanija Ivan 2, TOZD Premogovnik Kotredež; Zatler Albin, TOZD Premogovnik Kisovec; Dežman Vili, TOZD Separacija premoga Zagorje; Završnik Drago 2, TOZD RESD Zagorje; Pravdič Marjeta, Del. sk. Pomožna dejavnost Zagorje; žavbi Franc, TOZD Separacija premoga Trbovlje; Urjanek Edo, TOZD RŠC Zagorje. (Nadaljevanje v naslednji številki) pritisk, transportna dela, razrez materiala, embaliranje, itd. Že iz samih nalog je razvidno, da opravila niso strokovno prezahtevna, da bi jim z malo truda in pizadevanjem ne bili kos (ob kratkem priučevanju) rudarji. Še več. Pota pridnim delavcem tudi v naši delovni organizaciji niso zaprta, vedno je dana možnost napredovanja in tudi izobraževanja. Delovni pogoji v novih proizvodnih prostorih bodo na najsodobnejši ravni, ki bodo omogočali delavcem ob minimalnih fizičnih naporih dobre delovne rezultate, s tem tudi rezultate celotne delovne organizacije, kar zagotavlja prav gotovo temu primerne osebne dohodke. Edina ugodnost pa niso le delovni pogoji in osebni dohodki. Prav gotovo so še druge ugodnosti, ki jih imajo delavci naše delovne organizacije, te pa so: — redno prejemajo delovne obleke in druga zaščitna sredstva; — zagotovljen je topli obrok za malico; — zagotovljena je rekreativna dejavnost; —• prejemajo deputatni premog; —■ dodatek za dveizmensko delo; — povračilo stroškov za prevoz na delo itd. Vsak človek, ki se odloča za drugo okolje je čestokrat negotov, nezaupljiv in bojazljiv. Vendar v tem primeru ni potrebno imeti takšnih občutkov. Vsakemu delavcu, ki se na novo vključi v naš kolektiv, smo vedno pripravljeni pomagati in ga sprejeti v svojo sredino toplo, z ljubeznijo. Odločite se — pričakujemo vas! ALOJZ VOLČIČ V Hrastniku referendum za tretji samoprispevek V Hrastniku so se pričeli intenzivno pripravljati na uvedbo tretjega samoprispevka za naložbe v ceste, otroško varstvo in šolstvo. Izveden bo decembra t.l. Tretji samoprispevek bo v primeru ugodnega izida referenduma, veljal za obdobje od leta 1979 do 1983. S sredstvi, pridobljenimi s prvim samoprispevkom so na področju občine Hrastnik, občani združevali sredstva za financiranje gradnje šolskih pro- storov, z drugim samoprispevkom, ki je trajal dve leti, pa so zbrali sredstva za zgraditev II. faze zdravstvenega doma v Hrastniku, s sredstvi III. samoprispevka pa bi financirali izboljšanje in modernizacijo cest ter javnih poti. Teh je na hrastni-škem področju 107 km makadamskih in 4,8 km asfaltiranih. Poleg tega nameravajo iz sredstev III. samoprispevka izboljšati razmere v varstvu predšolskih otrok. Sedanji vrtci so polni, število otrok narašča; vse bolj je očitna potreba pp organiziranem varstvu otrok v starosti od 8 mesecev do 2 let. Nov vrtec bi zgradili na območju Krajevne skupnosti Hrastnik — zgornji del. Pridobili bi 10 oddelkov, kamor bi vključili v varstvo 184 otrok. V novi kuhinji nameravajo pripravljati hrano za vse vrtce. Iz III. samoprispevka bi prispevali tudi za šolstvo, da bi omogočili prehod na celodnevno šolo. Občine izdelujejo prostorske plane Prostrosko planiranje je postalo sestavni del družbenega planiranja na temelju zveznega zakona o družbenem planiranju iz leta 1976. Iz tega razloga je bilo v naši republiki sklenjeno, da je treba v vseh občinah naše republike do konca leta 1979 izdelati prostorske plane posameznih občin za obdobje do leta 1985 in z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorske- ga vidika družbenega razvoja do leta 2000. Že februarja t.l. je republiška skupščina sprejela odlok o obvezni pripravi prostorskih planov. To pomeni nov mejnik v razvoju prostorskega in urbanističnega planiranja. Odlok je obvezen za vse občine in ga bodo morale le-te s sodelovanjem raznih strokovnih služb in organizacij, občanov in družbeno- političnih organizacij ter združenega dela pripraviti v najkrajšem času. Republiški odlok izrecno določa, da so izvršni sveti posameznih občin dolžni predložiti udeležencem prostorskega planiranja predlog dogovora o temeljih prostorskega plana do 31. oktobra 1978, s tem, da bi občinske skupščine po svojih izvršnih svetih skrbele tudi za izvršbo sklepov iz- vajanja in pripravljanja dokumentov prostorskega plana. Izvršni sveti občin so imenovali posebne komisije za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve, ki imajo dolžnost in nalogo obravnavati tudi te naloge, ki izvirajo iz omenjenega republiškega odloka. Izvršni sveti občin so dolžni določiti naloge, ki jih morajo opraviti posamezni udeleženci v procesu priprave in sprejemanju prostorskega plana, operativno shemo in terminski plan, pa tudi način financiranja izdelave prostorskega plana. Marsikod bo občinam v precejšnjo pomoč gradivo, ki so ga pripravljale razne strokovne službe in organizacije pri izdelavi urbanističnih programov in načrtov. Na temelju republiškega odloka je zavod SR Slovenije za družbeno planiranje izdelal teze dogovora o temeljih prostorskega plana Slovenije. Te teze upoštevajo vrsto stališč planov, resolucij, priporočil in sklepov, ki se nanašajo na prostorsko planiranje, bodisi v republiki ali v federaciji. Iz tez izvirajo v prvi vrsti skupne usmeritve, iz katerih je razvidno, da gre za smotrno porazdelitev površin za učinkovit in stabilen družbenoekonomski razvoj ob upoštevanju prirodnih pogojev in primerjalnih prednostih prostora, tako da ne bi ostal neevidentiran oziroma neopredeljen noben prostor v družbeni reprodukciji. Nadalje gre za smotrno izkoriščanje naravnih virov in surovin, varstvo kmetijskih zemljišč, aktivno varovanje okolja za zdrave in humane življenjske pogoje človeka, zaščito tal, zraka, vode, rastlinskega in živalskega sveta pred škodljivimi posegi ter vasrtvo prirodnih in značilnih rastlin krajine; končno gre za razvoj v prostoru tudi z narodno obrambnega stališča. Iz tez, ki naj bi jih upoštevale občine pri izdelavi svojih prostorskih nalog je razvidno, da revirska mesta Trbovlje, Hrastnik in Zagorje, tvorijo somestje in se kot tako obravnava pri izdelavi prostorskega plana. Morda bi v tezah morali upoštevati tudi pogoje za oblikovanje zdravstvenih centrov, za posamezne regije. V tezah je naštetih več bodočih centrov, pogrešamo pa v teh tezah Zasavje oziroma zasavski zdravstveni center. Pomembno je določilo v teh tezah, da naj bi nekatere službe s področja kulture (arhivi, spomeniško varstvo) v bodoče organizirali na medobčinski ravni. Med tezami je tudi določilo, da naj bi svoj prostorski plan zasavske občine dopolnile tudi z rezervati za cestno povezavo Trojane—Trbovlje—Zidani most— Krško. Umestna je pripomba, da naj bi poskrbeli za povezavo Ljubljana—Trbovlje—Zidani most—Krško. Glede na to, da so naše občine v Zasavju več ali manj deficitarne s pitno vodo, bo nujno z bodočim prostorskim planom zagotovili tudi zadostne količine pitne vode z izgradnjo novih ali razširitvijo starih vodovodov in vodnih zajetij. Ker je v Zasavju precej industrije in drugih dejavnosti ter precejšnja koncentracija prebivalstva, je nujno, da bi predvideli za rekreacijo in planinstvo tudi zasavsko hribovje in ne le alpski svet ter Pohorje. Med tezami pa je tudi obdelano vprašanje pridobivanja rudnin. Družbenopolitične skupnosti v Zasavju bodo v svojih planih morale zavarova- ti predvidena območja za pridobivanje premoga, da ne bi kasneje nastopila kakršnakoli ovira pri eksploataciji. V tem smislu so občinske skupščine že stopile v stik z REK Zasavje, da bi zaradi razmeroma precejšnjega obsega našega območja na področju občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, v neposrednem razgovoru izmenjale stališča v zvezi z izdelavo prostorskega plana in bodoče uporabe prostora. Gre za opredelitev nekaterih problemov v zvezi s prostorom, ki je pod vplivom rudarjenja sedaj in v bodoče, gre pa tudi za predvideno zapiranje nekaterih od-kopnih območij ter razširjanje obstoječih ali odpiranje novih, v naslednjem obdobju. Podoben primer nastopa na-primer v Kisovcu, Kotredežu, nastopil pa bo verjetno tudi v Hrastniku in Trbovljah. Delavci, ki bodo delali na izdelavi prostorskih planov, bodo namreč želeli nedvoumen in jasen odgovor o tem, kje so meje našega eksplotacijskega območja tudi za bodoča leta, kako je treba obravnavati varnostne stebre, ipd. Stremeli bodo za tem, da bi čim več j e površine lahko pridobili za nove bodoče namembnosti, tako za industrijsko, kakor tudi stanovanjsko izgradnjo, kmetijske površine, ipd. Znana rudarska stanovanjska kolonija Njiva, na Trgu svobode. Poleg stanovanjske kolonije v Žabjeku, je tudi ta kolonija spomeniško varstveno zaščitena. (Foto A. Bregant) Mesto, vloga in oaloge sindikata v vseljudski obrambi Družbenopolitične skupnosti, temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in druge družbene organizacije se v okviru svoje redne dejavnosti v miru pripravljajo za vseljudsko obrambo in sprejemajo ukrepe, za življenje in delo v vojnih pogojih. (Iz zakona o ljudski obrambi). Čas po sprejemu zakona o ljudski obrambi je značilen p,o izredno uspešnih, različnih in neposrednih aktivnostih delovnih ljudi in občanov v splošnih obrambnih pripravah domovine. V okviru osnovnih družbenih potreb in obrambnih priprav, glede angažiranosti pripada zvezi sindikatov eno vidnih mest v pripravah delovnih ljudi za vseljudsko obrambno vojno. Mesto in vloga zveze sindikata v vseljudski obrambi in družbeni samozaščiti izhajata iz zgodovinskih interesov delavskega razreda pri izgradnji takega sistema vseljudske obrambe, ki bo trajno zagotovil neodvisnost in svobodo SR Slovenije in SFR Jugoslavije. To je ugotovitev komisije za vseljudsko obrambo pri svetu Zveze sindikatov Jugoslavije, iz katere izhaja trajna programska orientacija na osnovi katere, kakor so rekli na seji, zveza sindikatov smatra za svojo dolžnost, da s politično aktivnostjo prispeva h krepjtvi spoznanja naših delovnih ljudi, da je v pogojih mednarodnih odnosov, ki vladajo v sodobnem svetu, oblikovanje lastne obrambne sposobnosti nujna življenjska potreba. Delavski razred je v naši domovini masovno angažiran v sferi mnogoštevilnih družbenih nalog, ki imajo temeljno pomembnost za uspešno vodenje obrambne vojne. Delavski razred v vsakodnevni samoupravljalski praksi dokazuje visoko stopnjo domovinske zavesti glede neob-hodnih obrambnih naporov, kot bistvenega pogoja za ohra- nitev svoje svobode in neodvisnosti države. Prepričan je, da koncepcija vseljudske obrambe predstavlja edino alternativo obrambe in zaveda se, da izgrajevanje sistema vseljudske obrambe predstavlja obliko, ki zagotavlja maksimalno in uspešno angažiranje ljudskih in materialnih potencialov ter da na najbolj ustrezen način ustvarja pogoje za aktivno udeležbo delovnih ljudi pri oblikovanju politike ljudske obrambe in družbene samozaščite. URESNIČENE SO VELIKE NALOGE Zveza sindikatov Jugoslavije s svojo aktivno angažiranostjo kontinuirano usmerja prizadevanja delavskega razreda na nekoliko temeljnih področjih in jih usklajuje s potrebami in načrti družbenopolitičnih skupnosti, pri čemer je z realizacijo teh nalog v dosedanjih obrambnih pripravah, delovnih organizacij in družbe v celoti uresničila velike naloge. Tak odnos do obrambnih priprav in doseženi uspehi, je bilo ugotovljeno na drugem kongresu samoupravi jalcev, predsedstvu CK ZKJ, zvezni konferenci SZDL in desetem kongresu ZKJ, pomeni naj večji dosežek jugoslovanske socialistične družbe v njeni vsestranski samoupravni preosnovi. Delavski razred predstavlja pomemben odstotek oboroženih sil naše domovine — JLA, teritorialne obrambe, civilne zaščite in masovno udeležbo v enotah delovnih organizacij. Zato usklajevanje vojnih potreb proizvodnje sodi v tiste obveze, ki jih večkrat ni mogoče popolno regulirati samo s plani, temveč tudi s prizadevanji sindikalnih organizacij in njihovem sodelovanjem z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in organi v občini. Samoupravna praksa je pokazala, da organizacije zveze sindikata sprejemajo obrambo domovine kot svojo pravico in dolžnost in da v svojo redno dejavnost uvrščajo delo v okviru obrambnih priprav. Ta dejavnost se predvsem kaže v masovnem vključevanju delovnih ljudi v usposabljanje s področja obrambe in družbene samozaščite, v organizaciji civilne zaščite, izdelavi vojnih proizvodnih načrtov, v normativnem urejanju zadev s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v delovnih organizacijah in podobno. Zveza sindikatov kot politična organizacija delavskega razreda Jugoslavije se trajno prizadeva za notranjo kohezijo naše samoupravne socialistične družbe, kot temeljnega pogoja za ohranitev svobode in neodvisnosti domovine. Zato ima delavski razred, kakor je poudarjeno v programskih nalogah komisije za vseljudsko obrambo pri svetu Zveze sindikatov Jugoslavije, pravico, potrebo in zgodovinsko dolžnost, da ocenjuje vsekakršno obnašanje in dejavnost, pri čemer izhaja iz interesov obrambe svobode in neodvisnosti domovine kot najvzvišenejšega cilja in največje družbene vrednote. Za ustvarjanje vsega tega pa sta poleg socialističnega patriotizma neobhodno potrebni revolucionarna odgovornost in aktivnost slehernega državljana in organizacije. Zavedajoč se neobhodnosti trajnega prizadevanja za posodobi j anj e in krepitev materialne osnove vseljudske obrambe in družbene samozaščite, organizacije zveze sindikatov razvijajo razumevanje v delavskem razredu za potrebe in pozitivna stališča glede ustreznega materialno-finančnegea prispevka za ljudsko obrambo, ki ga njihove delovne organizacije morajo ustvariti. Poleg tega se organizacije sindikata prizadevajo za dosledno spoštovanje in uresničevanje ustavnih in zakonskih določil, statutov in drugih dokumentov, s katerimi se pravno sankcionirajo zadeve s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Pri tem pa ustvarjajo trajen samoupraven in demokratičen vpogled v njihovo delovanje in onemogočajo ter preprečujejo vse oblike in načine mi-stifikacije in odtujevanja delovnega človeka od dejavnosti na področju obrambe domovine, NALOGE SINDIKATOV V SLO Zveza sindikatov Jugoslavije v svojih programskih nalogah in obvezah pri krepitvi sistema vseljudske obrambe in družbene samozaščite navaja, da splošni koordinator njihove politične aktivnosti, na osnovah politične in idejne platforme Zveze komunistov Jugoslavije, mora biti Socialistična zveza delovnih ljudi Jugoslavije, kot najširša fronta družbenopolitične aktivnosti in družbenega samoupravljanja delovnih ljudi. Tako je poudarjeno tudi v uvodnih načelih zakona o ljudski obrambi. V okviru svojih programskih nalog se zveza sindikatov stalno prizadeva za sistematično spremljanje rezultatov pri razvoju sistema in izgrajevanja vseljudske obrambe ter za uresničevanje tega v vseh sredinah. To pa zaradi oblikovanja realne ocene z namenom, da prispeva k izboljšanju in obogatitvi našega obrambnega sistema. Z upoštevanjem pomembnosti in družbenega pomena obrambnih priprav v delovnih organizacijah, kakor tudi višine finančnih sredstev, se bodo sindikati prizadevali za še bolj redno organiziranje teh priprav pri pristojnih družbenih skupnostih, še posebno s posredovanjem dolgoročnih in preglednejših zahtev, ki jih morajo uresničiti, kakor tudi z nudenjem ustrezne strokovne pomoči pri uresničevanju teh zahtev. Zveza sindikatov Jugoslavije se bo v svoji programski orientaciji glede nadaljnjega podru-žabljanja vseljudske obrambe in družbene samozaščite tudi v bodoče prizadevala za strokovno usposobljenost kadrov za delo na področju ljudske obrambe v delovnih organizacijah, kakor tudi za nudenje strokovne pomoči posebnim strokovnim službam, kakor to delajo posamezne delavske univerze in center delavskega samoupravljanja. Pri nadaljnjem izpopolnjevanju koncepcije vseljudske obrambe in družbene samozaščite, zasnovane na razvoju samoupravnih odnosov, se bo zveza sindikatov v okviru svoje aktivnosti in vloge, skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, trajno prizadevala in prispevala, da se bo naš obrambni sistem kontinuirano izpopolnjeval. Tako da bo ideja vseljudske obrambe postala materialna sila s ciljem nadaljnje krepitve samoupravnega položaja delovnega človeka, v katerem bodo on in njegovi interesi postali osnovna socialna sila, ne samo v našem obrambnem sistemu, temveč tudi v ostalih sferah celokupnega družbenega življenja, ki mu pripada. Na vseh ravneh svoje organiziranosti se bo zveza sindikatov, skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami prizadevala za priprave za vseljudsko obrambo, pri čemer je še posebno pomemben delež v teh pripravah v organizacijah združenega dela in v mestnih skupnostih. Osnovne organizacije sindikata morajo biti nosilke kadrovanja za pravilen V Kostolcu je bila 9. oktobra 1978 četrta seja izvršnega odbora Splošnega združenja premogovnikov Jugoslavije. V obravnavi je bila problematika o doseganju proizodnje v prvih osmih mesecih in ocena možnosti proizvodnje do konca letošnjega leta. Podana je bila ocena predvidene proizvodnje in porabe za leto 1979. Na podlagi sestav odborov za vseljudsko obrambo v temeljnih organizacijah združenega dela in občinah. Skrbeti morajo za usposabljanje s področja obrambe in zaščite tako delegatov v samoupravnih organih kakor članstva nasploh. Skrbeti morajo za pravilno in pravočasno informiranje članov s področja aktualnih dogajanj in inovacij s področja vseljudske obrambe. Sindikati in ostale družbenopolitične organizacije uresničujejo svojo vlogo in naloge v temeljnih organizacijah združenega dela preko odborov za vseljudsko obrambo, ki imajo nalogo, da vodijo in uskljajujejo priprave v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovni organizaciji glede vseljudske obrambe, da programirajo in organizirajo strokovno usposabljanje, pripravijo in sprejmejo obrambni načrt, predlagajo sprejemanje samoupravnih dokumentov in ukreppv s področja vseljudske obrambe; pripravlja možne oblike, metode in oblike odpora, ki najbolj ustrezajo TOZD in delovni organizaciji, organizirajo obrambno vzgojo, seznanjajo delavce z njihovimi nalogami in konkretnimi zadolžitvami v primeru vojne, in skrbijo, da se uresničujejo varnostno-zaščitni ukrepi v pripravah za vseljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Svetislav Nikolič polletnih poročil o poslovnih rezultatih, doseženih cenovnih odnosih, je tekla razprava o ekonomskem položaju premogovnikov. Razpravljali smo o programih aktivnosti odbora o znanstveno raziskovalnem delu, vsebini osnutka resolucije o uresničevanju družbenega plana Jugoslavije skozi naloge v letu 1979, predvsem na področ- 0 delu splošnega združenja premogovnikov Jugoslavije ju nalog, ki tičejo energetiko, ter še druge tekoče zadeve. Zbrani podatki o gibanju proizvodnje kažejo, da smo v obdobju januar—avgust nakopali 25,238.974 ton vseh vrst premoga, kar je za 233.314 ton manj kot v enakem obdobju lanskega leta. Največji izpad proizvodnje so zabeležili premogovniki lignita, 134.000 ton, nato pa premogovniki rjavega premoga, 86.000 ton. Vzrok za nedoseganje načrtovane proizvodnje v rudnikih lignita je v manjših potrebah premoga v termoelektrarnah, ki so zaradi ugodnih vodnih razmer manj obratovale, delno pa tudi jamski požar v premogovniku Velenje. Pri premogovnikih rjavega premoga pa je nižja proizvodnja posledica v zakasnelem investicijskem vlaganju v vzdrževanje kapacitet, modernizacijo in odpiranja novih polj. Naj večji izpadi so zabeleženi v premogovnikih Združenih rudnikov Srbije in Džur-dževiku ter Brezi. Poleg teh dolgoročnih problemov so pestili premogovnike z jamsko proizvodnjo še jamski požari (Aleksinac, Zenica, Kakanj, Džurdževik), eksplozije metana v Aleksincu, vodni vdori in plini, pa tudi prodaja ni omogočala normalne proizvodnje. Ob teh sicer tipičnih problemih premogovnikov so le te spjrem-Ijali še pomanjkanje delavcev za delo v jami, velika fluktuaci-ja zaradi katere se poslabšuje starostni in kvalifikacijski sestav. Posledica in vzroki pa so v slabem ekonomskem položaju premogovnikov z jamsko proizvodnjo, ki večina poslujejo z izgubo ali na meji rentabilnosti. V kritični razpravi, v kateri smo samokritično opozorili tudi na notranje slabosti, ki jih moramo z lastnimi prizadevanji odpravljati, so bili sprejeti zaključki, da se o stanju in posledicah opozori vse zvezne in republiške organe odgovorne za reševanje energetike, da je posledica takega stanja tudi in predvsem v nerešenih problemih, ki so v njihovi pristojnosti reševanja, in sicer: Cene premogu so z eno in polletno zamudo le delno rešene, in sicer je od predlaganih 25 °/o povečanja odobrenih le 9 Pomanjkanje obratnih sredstev in specifičnih materialov ima za posledico slabo oskrbo z reprodukcijskim materialom. Pomanjkanje deviznih sredstev in počasno reševanje uvoznih dovoljenj ter visoke carin- ske dajatve ne omogočajo potrebne modernizacije. Neurejeni cenovni odnosi v energetiki, usmerjajo porabnike premoga na druga goriva. Razreševanje teh problemov, bi morala biti prioritetna naloga v razreševanju ekonomskega položaja premogovnikov z jamsko proizvodnjo v prihodnjem letu, če hočemo uresničevati naloge, ki smo si jih zadali v tem srednjeročnem obdobju. Za izboljšanje ekonomskega stanja premogovnikov v letošnjem poslovnem letu, se podpira predlog komiteja za ekonomska vprašanja pri zveznem izvršnem svetu, da se cene komercialnih vrst premoga povečajo za 10% v zadnjem trimesečju letošnjega leta. Na osnovi dinamike proizvodnje se predvideva, da bo v letošnjem letu nakopanega ton 39.500.000 premoga, kar bo za 4.500.000 ton manj, kot je bilo načrtovano. Po zbranih podatkih premogovnikov in načrtovani porabi v elektrogospodarstvu se načrtuje za prihodnje leto proizvodnja in poraba premoga v višini 46.600.000 ton. Od te proizvodnje bo kar 75,7 % porabljene v termoelektrarnah in toplarnah, industrija bo porabila 15,3%, promet 1,1 % široka potrošnja 7,1 %, izvoz pa naj bi znašal 0,8 %. V tem sicer zgoščenem opisu sem skušal podati pregled o delu Splošnega združenja premogovnikov in o bistveni problematiki ter rezultatih, ki so bili obravnavani na tej seji. Jože Zorčič V zadnjih tednih je TOZD GRAMAT iz glinokopa na Neži transportiral velike količine gline, ki jo bo potreboval za proizvodnjo opeke v naslednjem obdobju. (Foto A. Bregant) Obveščanje dviga družbeno zavest Pred kongresom slovenskih sindikatov, ki je bil 25. in 26. oktobra v Mariboru, so organizirali medobčinski sindikalni sveti, občinski sindikalni sveti, osnovne organizacije sindikata pa tudi njihove koordinacije, številne sestanke, razgovore in posvetovanja o problematiki, ki jo je bilo treba obravnavati v predkongresnem obdobju. Med to problematiko, je bilo tudi področje obveščanja delavcev v združenem delu. O tem je imel podpredsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Miran Potrč v začetku oktobra z novinarji v Mariboru širši razgovor. Na tem razgovoru je govoril o pomenu obveščanja v socialistični samoupravni družbi, zlasti pa še o obveščanju, ki ima pomembno vlogo pri uveljavljanju zastavljenih smeri razvoja, oblikovanju zavesti samoupravljavcev ter odpravljanju negativnih pojavov v naši družbi, ki so ponekod še bolj ali manj navzoči. Poudaril je, da je obveščanje tisto, ki dviga družbeno zavest občanov in delovnih ljudi, bodisi z informacijami o uspehih in napredku naše družbe, kar vliva zaupanje in vero v prihodnost, pa tudi o tistih postopkih posameznikov in skupin, ki so vse graje vredni in jih tudi širša družbena skupnost odklanja. Vse te splošne prvine obveščanja veljajo v enaki meri tudi za obveščanje v organizacijah združenega dela. Tu namreč dobijo še posebno težo glede na to, da so TOZD v samoupravnem sistemu mesto odločanja o vseh družbenih vprašanjih. V proizvodnih TOZD delavci namreč ustvarjajo materialne dobrine, samostojno razporejajo dohodek, razvijajo tehnologijo in proizvodne zmogljivosti, prispevajo s tem k splošnemu razvoju družbe kot celote, končno pa si sami krojijo svojo življenjsko raven. Družbena vloga glasil je torej v tem, da informira samoupravi j alce o vseh dohodkih in problemih s področja proizvod- nje, poslovanja, samoupravljanja, družbenopolitičnega delovanja, socialne problematike, zdravstvenega varstva, ipd. Na temelju ustavne opredelitve odločajo delavci o vsem sami, zato imajo tudi pravico biti o vsem obveščeni pravočasno, objektivno, resnično in predvsem razumljivo. Obveščanje v združenem delu je končno tudi ogromna politična sila, ki mora biti prav zaradi tega vključena v prizadevanja za napredek družbe. Nadalje je Miran Potrč govoril še o značilnostih vloge glasil v OZD, o dostopnosti informacij slehernemu samoupravljal-cu, o tem, da mora vsebina izražati konkretne težnje delavcev in organizacij združenega dela kot celote, da delovni ljudje sodelujejo pri oblikovanju informacij in ne le pri sprejemanju in da mora biti informacija takšna, da samoupravljalci olajšajo odločitve o posameznih vprašanjih, zato jih morajo pripravljati delavci, pa tudi organizatorji obveščanja samostojno in odgovorno, v smislu družbenega delovanja in usmeritve sredstev javnega obveščanja. Govoril je tudi o družbeni vlogi obveščanja, o oblikovanju celovitega sistema obveščanja, zasnovi in vsebini glasil, družbeni angažiranosti in o tem, da je treba v glasilih pisati o vsem, Pred nedavnim je izdal predsednik zveznega komiteja za energetiko in industrijo inž. Stojan Matkaliev odločbo o sestavi zveznega komiteja za energetiko in industrijo. Tvori ga 19 članov, ki ga sestavljajo delegati zveznih upravnih organov in zveznih organizacij, samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenih orga- kar je napisano v samoupravnih aktih z izjemo poslovne tajne. Marsikaj pa je treba pri nekaterih glasilih še urediti. Bolj naj bi bila kritična, bolj odpeta, treba bo urediti status urednikov in organizatorjev obveščanja v OZD in njihovo nagrajevanje, itd. V Sloveniji izhaja po njegovih podatkih trenutno okoli 500 glasil v OZD v različnih časovnih obdobij — tedensko, štirinajstdnevno, mesečno, dvomesečno, trimesečno, polletno ali občasno. Tudi naše glasilo je bilo že , večkrat predmet raznih analiz in ocen, vendar lahko trdimo, da na njegovo oblikovanje oziroma odločanje o tem, kaj se objavi in kaj se ne objavi, nikdar niso vplivali ali odločali vodilni delavci, pač pa izključno uredniški odbor v vsakokratnem obdobju. Čeravno posebno kritičnih pripomb doslej ni bilo, pa se uredniški odbor zaveda, da bo treba na področju obveščanja še marsikaj storiti, predvsem v delovnih organizacijah, temeljnih organizacijah, delovnih skupnostih, pa tudi v delovnih skupinah. Prepričani smo, da bo sindikalna organizacija budno spremljala problematiko tudi v bodoče, predvsem pa da bo tvorno sodelovala pri izvajanju vsebinske zasnove glasila. Gre torej za vsebino in ne toliko za zunanjo obliko ali videz glasila. nizacij v federaciji kot njihovi predstavniki in delegati izvršnih svetov republik in avtonomnih pokrajin. Iz Slovenije sta v zveznem komiteju Anton Slapernik, kot predsednik samoupravne interesne skupnosti Slovenije za ekonomske odnose s tujino in Drago Petrovič, član izvršnega sveta in predsednik republiškega komiteja za energetiko. Novlsestav zveznega komiteja za energetiko In Industrijo Ivan Mohorič: Problemi in dosežki rudarjenja na Slovenskem Sredi leta 1978 je izšla v založbi mariborske založbe Obzorja, knjiga Ivana Mohoriča — Problemi in dosežki rudarjenja na Slovenskem. Izšla je v dveh njigah oziroma dveh delih. Nanaša se na zgodovino rudarstva in topilništva v stoletju tehnične revolucije. Izid te knjige je bil maratonskega značaja. Zgodovinar Ivan Mohorič je namreč rokopis te knjige dokončal že pred mnogimi leti in jo ponudil v tisk oziroma založitev nekaterim založbam, ki pa jo iz različnih razlogov niso nato izdale. Šele mariborska založba Obzorja, je bila končno toliko korajžna, da je sprejela v program izdajo tudi te knjige. S tem je napravila neprecenljivo uslugo vsem Slovencem, posebno pa še slovenskim rudarjem. V primeru, če knjiga ne bi izšla, bi bili predvsem rudarji vseh sedanjih in že opuščenih rudnikov prikrajšani za delo izjemne vrednosti. Tako smo lahko hvaležni predvsem seveda Ivanu Mohoriču za ogromno, težaško delo, ki ga je opravil z iskanjem podatkov v domačih in tujih muzejih, knjižnicah, uradih, arhivih, pa tudi založbi, ki je to delo izdala. Ivan Mohorič je letos maja dopolnil 90 let svojega življenja. Poznamo pa ga po tem, da je kot znanstveni sodelavec ekonomske fakultete v Ljubljani, začel objavljati plodove svojih študij. Izdal je 10 obsežnih knjig, v katerih je opisal zgodovino železnic na Slovenskem, zgodovino rudnika Idrija, zgodovino elektrarne Fala, zgodovino gozdarstva, rudarstva, jeklarstva, predilništva in usnjarstva v Tržiču, 2000 let železarstva na Gorenjskem in številne druge študije, ki jih je objavljal v raznih strokovnih revijah. Avtor se je rodil leta 1888 v rudarski družini v Idriji. Knjig z rudarsko vsebino, bodisi strokovnega, bodisi leposlovnega ali zgodovinskega značaja je pri nas Slovencih zelo malo. Nekaj gradiva vsebuje Orožnova zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola, nekaj gradiva brošurica, ki jo je izdal rudnik Zagorje leta 1955 ob svoji 200-letnici, ki jo je napisal J. Železnik, nekaj podatkov, predvsem statističnih vsebuje knjiga Ivana Češmige — Rudarstvo LR Slovenije, dalje Rudarski zbornik, študija dr. Jožeta Šor-na — Premogovništvo na Slovenskem do sredine 19. stoletja; to je že skoraj vse, kar bi se lahko nanašalo na premogovnike v Zasavju. Obstaja pa obsežna tuja literatura in arhivski akti, ki so deponirani v arhivih v Beljaku, Miinchnu, Niirnbergu, Briksenu, Celovcu, Gradcu, Trstu, Benetkah in Rimu, predvsem pa na Dunaju. Pisec je pregledal in proučil številne arhivske listine ter dokumentacijsko gradivo in druge zgodovinske vire, p redno je lahko pričel s pisanjem zgodovine rudarstva na Slovenskem. Gre za opis nastajanja in delovanja pa tudi ukinjanje posameznih rudnikov, lastnikih, rudarskem delu, položaju rudarjev in njihovem boju za večje pravice, itd. Pisec v svoji knjigi obravnava pregled rudarske zakonodaje, oblike združevanja rudarskega podjetništva, delniške družbe, rudarske družbe, baze in predmete rudarjenja na Slovenskem (železo, barvaste kovine, boksit, nekovinski minerali in kamnine, premog, itd.). Nadalje daje kratek pregled starejših rudarskih dovoljenj, spoznavanje uporabljivosti premoga, ustanovitev rudarske družbe v Zagorju, razsežnost rudarske aktivnosti, premogovnike v dobi krize in stagnacije v preteklem stoletju, topilnice za predelavo rud barvastih kovin, nastajanje Trboveljske premogokopne družbe, rudarstvo v slovenskih krajih v letih krize, delavske razmere in razmere v rudarstvu, obseg proiz- vodnje rudarskih podjetij, rudarstvo in plavžarstvo; posebej obdeluje naše premogovnike v Zasavju, pa tudi druge rudnike, rudarjenje med I. svetovno vojno, posledice političnega in gospodarskega preobrata za rudarske in metalurške obrate v Sloveniji, ter propad avstro-ogrske monarhije in nastajanje države SHS, ter podobo rudarstva v Slovenije pred II. svetovno vojno. Avtor sam pravi, da o problemih in dosežkih rudarske dejavnosti in o globljem poznavanju naporov in tveganj podzemskega dela ter o vrednotenju rudarske proizvodnje v širši javnosti ni dovolj znanega, čeravno je bilo rudarjenje od pamtiveka pa do današnjih dni poleg kmetijstva, najvažnejša veja naše gospodarske dejavnosti. Pogrešali smo celovit pregled dela od prvotnih oblik iskanja in odkrivanja rudnega blaga, odkopavanja odkritih mineralov in rudnin, predelavi rud in mineralov, pa do prodaje rudarskih proizvodov. Vsa bogata dokumentacija je vsaj v zgoščeni obliki zajeta in izročena širši naši javnosti, da bi lahko globlje spoznala obseg, vsebino in problematiko dela pod zemljo, pp tudi tveganja in. naporov rudarjev v boju za kruh ter za pravičnejše ocenjevanje vrednot, ki jih je ustvarilo rudarjevo delo v dobro napredka in vzpona našega gospodarskega in družbenega življenja. Pisec knjige se je posebno zahvalil Gospodarski zbornici Slovenije, REK Velenje, Rudarskemu šolskemu centru Velenje in TOZD energetike pri GZS, ki so, se zelo zavzeli za izid knjige. Naj za konec povzamemo avtorjeve uvodne besede: »Slovenski rudar je bister, spreten in vzdržljiv. Zaradi svoje skromnosti je bil čislan in priznan. Vendar doseženih pozicij ni znal ohraniti zase, tem- več jih je za malo denarja prepuščal tujcem. Nazadnje pa je ostal le borno plačan težak v službi tujih podjetij. Dinamika rudarskega dela se je skozi stoletja tehnične revolucije stopnjevala od mrzličnega sledenja in odkrivanja podzemeljskih zakladov, ugašanja izčrpanih in odpiranja novih rudnikov, ob nenehnem menjavanju. lastnikov in preoblikovanju podjetij ter presnavljanju proizvodnje, v senci socialnih borb slovenskega rudarja, do nenehne tekme delovnih uspehov in neuspehov, dosežkov in izgub v brezkončni problematiki rudarskega tveganja. Mnoge važne pozicije smo ustvarili s trudom, smo jih zopet izgubili v borbi z naravo, bazo in tehniko. Razvoj rudarstva na Slovenskem v stoletju tehnike odkriva javnosti nepoznan svet tveganja in naporne- ga dela. Ostaja obenem veličasten in neminljiv spomenik neznanemu slovenskemu rudarju«. Slovenci, predvsem pa rudarji, smo z izidom te knjige dobili publikacijo izjemne vrednosti in pomembnosti, saj dokazuje in izpričuje že zdavnaj znano rudno bogastvo naše domače zemlje in pridnost njegovih ljudi. T. L. Delavci-kulturniki — kulturo delavcem Kulturna sezona se je s septembrom t.l. izredno razmahnila tudi v revirjih. Končali so se letni dopusti in pevci, godbeniki, gledališki igralci, likovniki in drugi, so se zbrali k vajam, nastopom, koncertom, itd. Naj zabeležimo nekaj najuspešnejših prireditev iz zadnjega obdobja v revirjih. Čvrst korak novega mladinskega zbora V četrtek, 12. Oktobra t.l. je v večernih urah v gledališki dvorani Delavskega doma nastopil s prvim samostojnim celovečernim koncertom, pred dvema letoma ustanovljeni osrednji mladinski pevski zbor Trbovlje. Dvorana je bila nabito ppl-na, mladi pevci, teh je bilo blizu 100, pa so se pokazali pod vodstvom svoje zborovodkinje Ide Skrinar-Virt, v najboljši luči. V prvem delu koncerta so zapeli pet pesmi Radovana Gobca in Emila Adamiča, V II. delu skladbe Preatoriusa, Villi-gerja, Bresgena, Hydna, Certo-na, Mozarta, Hadži jeva in Popova, to so bili v glavnem kanoni; v III. delu pa so se lotili zahtevnejših skladb Kogoja, Osterca, Ronjgova, Šivica, Švare, Ježa, Simonitija in J. Skri-narja. Zbor se je predstavil kot zelo homogen in discipliniran ansambel, ki s ponosom lahko nadaljuje delo in tradicijo nekdaj zelo znanih trbovelj- skih mladinskih pevskih zborov. Na odru so jih ppzdravili predstavniki vseh trboveljskih pevskih zborov in občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij. Začeli so čvrsto in upamo, da bo njihov korak ostal trden tudi v bodoče. Kulturniki v delavski koloniji Terezija V nedeljo, 15. oktobra so pripravili ob , 15. uri kulturniki vseh sekcij združenih v DPD Svoboda Center Trbovlje, svoj kolektivni nastop sredi delavske kolonije Terezija — Kolonija 1. maja. Pri tem nastopu je sodelovala tudi delavska godba. Nastopili so moški pevski zbor Zarja pod vodstvom Riharda Beuermana, mešani pevski zbor Slavček, pod vodstvom Jožeta Skrinarja, gledališče Svobode Center z recitacijami in veznim tekstom, člani likovne sekcije RELIK so pripravili manjšo likovno razstavo, delavska godba pa je nastopila pod vodstvom svojega dirigenta Mihe Gunzka. Za uvod v srečanje kulturnikov sredi stare rudarske delavske kolonije, je spregovoril predsednik Svobode Center Leopold Ravnikar. Poudaril je, da ni namen kulturnih delavcev, da bi se zapirali med stene kulturnih domov, pač pa da svojo dejavnost posredujejo najširšemu krogu občanov v krajevnih skupnostih in delovnih kolektivih. V tem smislu je usmerjeno tudi delo vseh sekcij. Prav tu v tej sredi, sredi rudarske kolonije, je pred desetletji nastajalo jedro delavske kulture, ki je hkrati pomenila politični boj z razrednim sovražnikom delavstva. Dejal je še, da smo delavci s svojim delom, hkrati pa s svojim socialnim, političnim in kulturnim hotenjem, kot osveščen in organiziran razred, dali pomemben prispevek slovenski kulturi. Vsa zgodovina delavskih kulturno-iprosvetnih in kultur-no-umetniških društev in posameznikov v njih, je od vsega začetka prežeta s političnim bojem in težnjami, da bi delavci ne bili le deležni kulturnih stvaritev človeštva temveč, da bi bili tudi sami soustvarjalci kulturnih vrednot po svoji meri. Kulturna zavest naših delavcev in kulturnih ljudi je razvita mnogo bolj kot se tega zavedamo. V nadaljevanju svojega govora, pa je orisal še na kratko delo posameznih sekcij Svobode Center, omenil razprave na zadnjih kongresih družbenopolitičnih organizacij, na koncu pa se je zahvalil vsem nastopajočim, posebno pa še prizadevnim občanom hišnega sveta Kolonija 1. maj, ki so srečanje tako lepo in skrbno pripravili. Zahvalil se je tudi predstavnikom družbenopolitičnih organizacij ter vsem ob- čanom za njihovo sodelovanje na tem srečanju. Likovniki razstavljali V času od 6. do 12. oktobra t.l. je bila v likovni galeriji Trbovlje, v Delavskem domu, I. likovna razstava v tej kulturni sezoni. Samostojno razstavo sta pripravila Nika Hafner, ki je razstavljala 11 del ter Franjo Smole iz Ljubljane, ki pa je razstavljal 15 del — olja in akvareli. Razstavo sta organizirala galerijski svet te galerije in likovna sekcija RELIK Svobode Center, pri otvoritvi je sodeloval mešani pevski zbor Slavček, pod vodstvom Jožeta Skrinarja. V času od 17. do 28. oktobra pa je bila v galerijskih prostorih v Delavskem domu likovna razstava del 16 članov likovne sekcije DOLIK Svobode Tone Čufar z Jesenic. Skupina je razstavljala 26 svojih naj novejših del v raznih tehnikah, ki jih je za to razstavo posebej izbral umetnostni zgodovinar dr. Avguštin Cene. Ob otvoritvi je sodeloval moški pevski zbor Zarja, pod vodstvom Riharda Beuermana. Predstavnika RELIK sta s krajšim govorom posebno pozdravila člane DOLIK, s katerimi imajo revirski likovniki že vrsto let zelo tesne stike in vzorno medsebojno sodelovanj ei Velik uspeh mladih filmskih delavcev iz Zagorja V dneh 13. in 14. oktobra t.l. je potekal v Ljutomeru X. jubilejni medklubski festival amaterskega filma Jugoslavije, pod pokrovoteljstvom občinskega sindikalnega sveta Ljutomer in domačega fotokino kluba v Ljutomeru. Festivala so se udeležili tudi mladi filmarji iz Zagorja ob Savi, ki so vključeni v kinoklub mladih Zagorje, katerega že dolga leta vodi mentor Franci Kopitar, ak. slikar. Pri igranih filmih sta dobila medalji: Samo Pavšič, zlato za film Moda in Miran Železnik, srebrno, za film Lov. V skupini igranih filmov pa sta dobila Samo Pavšič in Miran Železnik zlato priznanje za film Filozof. Poleg tega pa je dobil priznanje tudi Matjaž Odlazek za film Seks (konzerva Gavrilovič). Od skupno 85 filmov, kolikor jih je bilo predloženih na letošnjem festivalu, je uspeh mladih zagorskih filmskih, delavcev še toliko očitnejši in pomembnejši. Delavska godba in Zarja na zveznem festivalu v Tuzli V času od 20. do 21. oktobra je potekal v Tuzli festival pesmi in glasbe na temo: Revolucionarne pesmi Jugoslavije. Organizator tega srečanja je bila RTV Sarajevo, v sodelovanju z RTV Beograd. Festival poteka vsako leto v drugem industrijskem kraju SR Bosne in Hercegovine. Udeležujejo pa se ga pevski zbori in godbe iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. Slovenijo sta, na pova- V KOLUBARI TOVARNA JEDILNIH GOB V REIK Kolubara, Lazarevac, bodo kmalu pričeli z gradnjo tovarne jedilnih gob z letno zmogljivostjo 1200 ton. Predračunska vrednost investicije znaša okoli 120 milijonov din. Investicijski program pravkar dokončuje Ekonomski biro v Beogradu, z gradnjo pa bodo pričeli v začetku prihodnjega leta. Bodoča tovarna jedilnih gob, bo delovala v okviru Rudarsko energetsko industrijskega kombinata Kolubara in bo poslovala v okviru delovne organizacije »Kolubara — gostinstvo«. Čeprav bo proizvodnja gob razmeroma visoka, pa še zdaleka ne bo mogoče ustreči vsem kupcem, ker je povpraševanje po gobah čedalje večje. Interes so pokazali tudi nekateri tuji poslovpi krogi s pogojem, da bi morala znašati dnev- bilo organizatorja, letos predstavljala Delavska godba Trbovlje, pod vodstvom Mihe Gunzka in moški pevski zbor Zarja Svobode Center, pod vodstvom Riharda Beuermana. Oba zbora sta se na srečanje temeljito pripravljala. Razpis gledaliških abonmajev Občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij Trbovlje, je tudi letos razpisala vpis v gledališke abonmaje, in to za osnovne šole, srednje šole in odrasle. Osnovnošolski abonma bo imel dvakrat po pet, to je skupno deset predstav, srednješolski pet predstav v Trbovljah in obisk opere v Ljubljani, sku-ppj šest, večerni abonma pa bo imel prav tako šest gledaliških predstav. Podobne abonmaje so razpisali tudi v Hrastniku in v Zagorju. na dobava vsaj 5 ton. Ker gre za izredno veliko zanimanje, obiskujejo predstavniki Kolu-bare, odgovorni za proizvodnjo kukmakov, posamezne občine v Srbiji in si ogledujejo prostore, ki bi bili primerni za proizvodnjo gob in se dogovarjajo o možnostih kooperacije. Ugotovili so, da v Srbiji obstajajo velike neizkoriščene možnosti za obsežno in poceni proizvodnjo gob. V rudnikih je na razpolago okoli 60 km rovov, ki nudijo idealne pogoje, da se ob majhnih vlaganjih doseže velika proizvodnja gob. Možnosti prodaje gob na tržišču so praktično neizčrpne. Gre samo za čas v katerem je treba z razmeroma majhnimi sredstvi pričeti proizvajati gobe za številne kupce. Nekaj podobnega pri nas že izvaja kmetijska zadruga na Dolu, ko v opuščenem rovu ja- Rudarstvo in energetika doma in po svetu me Dol pridobiva jedilne gobe, o čemer smo v našem časopjisu že poročali. O tem je pred nekako 15 leti bivši študijski od-delčk rudnika Trbovlje-Hrast-nik, prav tako proučeval možnosti proizvodnje jedilnih gob v opuščenih rudniških jamah na našem območju. Morda bi takratno pobudo sedaj lahko sčasoma uresničili? RUDARSKA OPREMA ZA KITAJSKO Že dalje časa je znano, da želi Kitajska uvoziti del potrebne tehnologije industrijske proizvodnje iz ZR Nemčije, predvsem za povečanje njihove rudarske proizvodnje. Za naslednjih 10 let si je Kitajska zastavila velikanski program povečanja rudarske proizvodnje in prvi del načrta je z okvirno vrednostjo 8 milijard mark pripadel proizvajalcem industrijske opreme v ZR Nemčiji. O tem so podpisali že ustrezno pogodbo po dolgotrajnih pogajanjih. Pomembno je predvsem to, da bodo Kitajski del opreme plačali z najetim kreditom za uvoženo blago, kar je nekaj novega v njihovi trgovini. Doslej so vse plačevali z denarjem in surovinami. Kitajska namerava dvigniti letno proizvodnjo premoga od sedanjih 500 milijonov ton, na 1. milijardo ton premoga na leto in to v naslednjih 10 letih. Najprvo bodo proizvajalci opreme opremili z modernimi napravami dva dnevna kopa z zmogljivostjo 20 milijonov ton na leto, opremili pa bodo tudi 5 starih podzemnih kopov in zgradili novega z letno zmogljivostjo 22 milijonov ton premoga. Zgraditi nameravajo tudi tovarno rudarske opreme z velikimi zmogljivostmi, modernizirali pa bodo tudi obstoječih sedem tovarn rudarske opreme. POSVETOVANJE ELEKTROENERGETIKOV V času od 6. do 8. novembra t.l. bo v Opatiji prvo posvetovanje o vzdrževanju, kontroli in atestiranju električnih instalacij jakega in šibkega toka v industriji in elektrogospodarst- vu, kot faktorju produktivnosti dela. Organizira ga zveza elektrotehničnih inženirjev in tehnikov Hrvatske, pod pokroviteljstvom zveznega komiteja za energetiko in industrijo. EKONOMIZIRANJE ENERGIJE — RAZVIJANJE JEDRSKI CENTRAL Po srednjeročnem načrtu naj bi evropska gospodarska skupnost do leta 1985 zmanjšala odvisnost od uvoza energije od 50 na 40 '°/o, s tem da bi se znižal delež nafte od 55 na 40%, kar še vedno predstavlja letni uvoz v višini 500 milijonov ton. Prevladuje pa mnenje, da bi lahko novi viri energije do leta 2000 pokrivali 5 do 6 % energetskih potreb. Pričakovati tudi ni mogoče, da bi do tega časa lahko igrala kakršnokoli vlogo nuklearna fuzija. Razvoj premogovništva je za EGS težji, ker je cena premoga s tega področja tudi do 3-krat višja od svetovne cene. Na področju nuklearne energetike, so se zavzeli za skupno politiko pri predelavi goriva in shranjevanju odpadkov. Zagovarjajo stališče, da lahko le nuklearna eneiigija pokrije energetski deficit in da je zaradi varčevanja z zalogami urana, nujna tudi gradnja oplodnih reaktorjev. Skupnost je priporočila svojim članicam, da naj bi zaustavili gradnjo novih rafinerij nafte. Energetske potrebe y EGS bodo naraščale v tem času za 3 do 4 % letno. Tako predvidevajo za leto 1985 20- do 30-% pri-mankljaj v energetski oskrbi, ki ga bo treba pokriti s plinom, premogom, predvsem pa z nuklearno energijo. Organizirali bodo tudi obširno razpravo z ekologi. ODPADKI ZA ENERGIJO Dobrih 100 let je preteklo od tega, ko je bil les zamenjan s položaja glavnega goriva človeštva'. Danes pa že razmišljamo o učinkovitejšem izkoriščanju biomase, ker gre obdobje fosilnih goriv h koncu. Tako nekateri trde, čeravno to vest lahko sprejmemo z določeno rezervo. Zato pa skušajo gospo- darno izkoristili razpoložljive organske odpadke, za proizvodnjo uporabne energije. Tako naprimer ZDA načrtujejo v državi Connecticutu 10 elektrarn, kjer naj bi pretvorili 84 % trdnih odpadkov te države v električno energijo za pokrivanje 10% potreb po njej. Načrti in že obratujoče poskusne naprave za predelavo organskih odpadkov v plinasta goriva ali pa v tekoča, so korak k možni široki uporabi različnih vrst biomase kot vira energije. Gorljive snovi, ki jih zavržejo kot komunalne, industrijske, poljedelske ali gozdne odpadke v ZDA, imajo gorilno vrednost okoli 10% vse porabe goriv. Trenutno zberejo 1/4 teh odpadkov, pretežno v mestih in industriji. UPLINJEVANJE PREMOGA Večkrat smo že poročali v tej rubriki o tem, da v raznih državah intenzivno delajo na realizaciji investicijskih programov za predelavo premoga v gorilno olje ali v plin. Tudi tokrat nekaj novic s tega področja. Na splošno namreč prevladuje med plinarsko industrijo in energetskimi načrtovalci mnenje, da je treba kar najhitreje razviti proizvodnjo visokokalo-ričnega plina iz premoga, zaradi nadomeščanja pojemajočih zalog naravnega plina. Za proizvodnjo plina iz premoga, se je s komercialnim projektom prvo pojavilo podjetje El Passo Natural Gas Company že v letu 1971, čemu je sledilo še 12 podobnih projektov. Večina med. njimi predlaga Lurgi postopek, ki so ga v Nemčiji že dolgo prej razvili in ki omogoča pridobivanje nizko in sred-njekalorčinega plina. Za pridobivanje visokokaloričnega plina, pa je pomembna dodatna metanizacija. Osnovni zadržki za izgradnjo naprav za pridobivanje visokokaloričnega plina po Lurgiju so finančnega in administrativnega značaja. Administracija se obotavlja zavoljo tega, da ne bi celotnih stroškov teh naprav prevalili na porabnike. Brez vladne pomoči namreč to ne bo šlo. Visoki so namreč riziki pa tudi investicijski stroški. Vse kaže, da bomo še nekaj časa čakali na pretvarjanje oziroma uplinjeva-nje premoga v komercialnem pogledu. UPORABA POVRATNE VODE V Vzhodni Nemčiji je v teku eksperiment katerega cilj zasleduje ohladitev povratne vode pri daljinskem ogrevanju do 10° C in omogočiti, da bi jo bilo mogoče uporabljati kot pitno vodo, potem ko je bila predhodno v rabi za ogrevanje. V enocevnem sistemu bi služila voda najprej za ogrevanje, nato v gosppdinjstvu za pripravo porabne vode in končno v toplotnih črpalkah. Sistem bi omogočil reduciranje premera cevi za 2/3. NOV POSTOPEK ZA UPLINJEVANJE LIGNITA Zahodnonemški koncern Kraft-vverk Union je pripravil ponudbo Jugoslaviji za dolgoročno sodelovanje in kooperacijo v proizvodnji klasičnih in nuklearnih Virov električne energije, po posebnem postopku za uplinjevanje lignita. Po tem postopku je možno dobiti dovolj visokokalorični plin za ogrevanje večjih naselij. Ta koncern ima v večjih krajih ZP. Nemčije od 12.000 zaposlenih okoli 9.500 inženirjev. Po lastnem tehnološkem postopku lahko iz lignita proizvajajo toplotni sintetični plin precejšnje kalorične vrednosti, ki ob ustreznih ekonomskih kriterijih zadošča za ogrevanje večjih mest. Ponudnik je imel pred očmi predvsem kolubar-ski premogovni bazen in možnosti tega območja za graditev elektrarn in naprav za uplinjevanje premoga. Prototip energetskega objekta, ki daje sintetični plin iz premoga ob ugodnih ekonomskih in tehnoloških pogojih, deluje menda leto dni v Porurju in daje zadovoljive rezultate. Do leta 1983 bo poizkusni obrat tudi v praksi potrdil vrednost eksperimentov, kar naj bi pomenilo prenehanje odvisnosti ZR Nemčije od nafte in urana. ELEKTROGOSPODARSTVO — SLABA VOLJA Ocena elektroenergetske situacije za zadnje trimesečje t.l. ni posebno rožnata. Če bo v zadnjih treh mesecih t.l. dovolj električne energije za vse porabnike, je v mnogočem odvisno od hidroloških razmer in pričetka obratovanja nekaterih novih objektov. V prvih devetih mesecih t.l. je bilo precej izrazitih presežkov električne energije, zato so v teh mesecih izvozili preko milijarde kWh električne energije. Občasno so ustavljali delo termoelektrarn na premog in mazut. Možno pa je, da bo koncem t.l. prišlo do pomanjkanja energije tudi do milijarde kWh. V elektrogospodarstvu so zaradi tega sprejeli določene ukrepe za ublažitev eventualnih nevšečnosti. Hitijo z dokončanjem novih hidroelektrarn, prav tako pa tudi z odpravljanjem okvar na napravah, ki trenutno ne obratujejo, izboljšujejo obratno pripravljenost in skušajo racionalno izkoristiti akumulirano vodo v bazenih. Kljub temu se računa na to, da bo zaradi jesenskega obdobja in povečane porabe električne energije prišlo do manjšega pomanjkanja električne energije, če seveda padavine ne bodo omogočile polnega obratovanja hidroelektrarn. Prvih devet mesecev t.l. je bilo izrazito povoljnih v hidrološkem pogledu. Razen elektrarn v Makedoniji, so vse ostale imele večje dotoke vode od poprejšnjih let, to pa je omogočilo cenejšo proizvodnjo, varčevanje z gorivom in racionalnejše poslovanje. HE pa so proizvedle v 9 mesecih t.l. 7 % več energije kakor preteklo leto in 21 i0/o kot so predvideli z elektroenergetsko bilanco za letošnje leto. Po drugi strani pa so imele TE zavoljo tega 20% manjšo proizvodnjo. Skupna poraba energije pa je bila enakomerna in je imela tedenco naraščanja z višino 7 % napram lanskemu letu. To kaže tudi na dinamični rast proizvodnje v gospodarstvu. V akumulacijah vode pri hidroelektrarnah je bilo v septembru okoli 700 milijonov kWh več energije, kakor pa je bilo predvideno z bilanco za letošnje leto; prav tako so bile solidne zaloge premoga, manjkalo pa Na odkopna delovišča in jamske proge pogosto priteka voda. Iz fotografije vidimo skupino, ki ugotavlja količino dotoka na VIL obzoru jame Hrastnik. (Foto A. Bregant) je mazuta. Z dokončanjem objektov na nekaterih področjih z visokonapetostno mrežo 400 KV, je zagotovljeno povečanje porabe in omogočen transport energije na večje razdalje, pri manjših izgubah. KOLUBARA — NOVE TERMOELEKTRARNE Beograjski »Energoprojekt« je pred kratkim izdelal investicijski program za zgraditev novih termoelektrarn v REIK Ko-lubara. Po tem programu Ko-lubara bodo v kolubarskem premogovnem bazenu, ki ima preko 4 milijarde ton rezerv lignita, zgradili štiri nove bloke z močjo do 600 MW. Po investicijskem programu kombinata naj bi le-ta že v letu 1980 dosegel 3-kratno večjo proizvodnjo lignita, to je blizu 25 milijonov ton letno. Z gradnjo novih TE bodo pričeli v naslednjem petletnem srednjeročnem programu 1981—1985 na območju novega površinskega kopa Tamnjava. JUGOSLOVANSKO POLJSKI SIMPOZIJ V času do 16. do 20. oktobra t.l. je potekal v Dubrovniku, Gackem in Mostarju, VII. ju-goslovansko-pol j ski simpozij, ki ga je organiziral Jugoslovanski komite za površinsko eksploatacijo, ki deluje v okviru zveze inženirjev in tehnikov, rudarske, geološke in metalurške stroke Jugoslavije. Na simpoziju oziroma delovnem posvetovanju so predavali številni poljski in jugoslovanski strokovnjaki o odvodnjavanju površinskih kopov in izgradnji filtrov za odvodnjavanje v rudnikih rjavega premoga, o hidro-geoloških pogojih in ležiščih premoga, s posebnim ozirom na odvodnjavanje in drugih številnih problemih. Letošnje posvetovanje je bilo posebej poudarjeno ob 15-letnem jugo-slovanskonpoljskem sodelovanju na tem področju. JEDRSKA ENERGIJA PRODIRA V SVETU Mednarodna agencija za atomsko energijo IAEA ugotavlja v svojem poročilu, da je leta 1977 obratovalo v svetu 206 jedrskih elektrarn. Cena naravnega urana se je' stabilizirala, medtem ko se gradbeni stroški za jedrske elektrarne povečujejo, predvsem zaradi ukrepov za zaščito okolja. Skupna storilnost jedrskih elektrarn je leta 1977 dosegla 95.000 MW. Od leta 1976 do leta 1977 so se kapacitete povečale za 10.000 MW. Agencija ugotavlja, da se je delež jedrske energije pri celotni energetski proizvodnji v 40 kontroliranih državah povečal od 5 na 5,3'%. V posameznih državah delež dosega tudi 20 %. KENIJA BO IZKORIŠČALA GEOTERMICNO ENERGIJO Kenija bo prva med afriškimi državami začela s pomočjo Svetovne banke izkoriščati geo-termično energijo. Izkoriščali bodo velike podtalne rezerve vrele vode. Teoretično lahko Kenija pridobi iz teh virov 500 MW energije. Vse dosedanje elektrarne v Keniji imajo storilnost 300 MW; večino električne energije proizvaja hidroelektrarna na reki Tana ter termoelektrarna na bazi nafte pri Mombasi; del energije uvaža Kenija iz Ugande. Energetske potrebe Kenije bodo do leta 1990 naraščale za 8% letno. CENEJŠA ELEKTRIČNA ENERGIJA V VELIKI BRITANIJI Zaradi intenzivirane gradnje jedrskih elektrarn se je električna energija pocenila. Vsaka jedrska elektrarna bo omejila stroške za proizvodnjo električne energije za 1,5 mili j. — tedensko. Napram premogu je jedrska energija za 35'°/o cenejša, napram nafti pa kar za 50,0/o. V Združenem kraljestvu odpade sedaj že 15 % celotne energije na jedrsko energijo. TEKOČI PREMOG Predvidoma leta 1985, zanesljivo pa leta 1990, bodo po mnenju sedmih ameriških proizvajalcev električne energije cene olja iz premoga že konkurirale ceni surove nafte. Zato so predlagali ti ameriški proizvajalci električne energije vvashingtonskemu ministrstvu za energijo, naj sprejme program za razvoj in izdelavo hidrirnih naprav. Pri tem omenjajo investicijo 300 milijard dolarjev, s katero bi v ZDA prešle vse termične centrale, bodisi na jedrsko gorivo, bodisi na tekoči premog. Proizvajalci električne energije menijo, da bo tekoči premog v letu 1990 veljal od 30 do 35 dolarjev za barel. Cena surove nafte se vrti sedaj pri 12 dolarjih za barel (barel v ZDA meri 1,192 hi). PREMOG ZA PRIHODNJIH 30 LET Proizvodnja premoga v rudniku Ušče na Ibru, drugi naj večji TOZD ibarskih rudnikov črnega premoga, je znašala doslej 125.000 ton. Z nedavno odkritim novim kopom v jami Studenica pa je proizvodnja premoga dobila precej širše možnosti. Odpiranje novega ležišča, ki je dokaj ugodno za izkoriščanje, je veljalo 20 milijonov dinarjev. Zaloge premoga ocenjujejo na sedem let. Premog iz novega kopa bodo v največji meri dobavljali tovarni papirja iz Čačka, s katero ima ibarski rudnik sklenjen osemnajstletni dogovor o dobavi 80.000 ton premoga letno. Novo odprta jama Studenica je le začetek odkrivanja novih nahajališč premoga v tem delu doline Ibar. Nedavno so bila zaključena vrtanja in raziskave novih nahajališč črnega premoga v vasi Tadenje. Premog na katerega so tu naleteli, leži plitvo pod površino v zelo velikih količinah in ga bo moč izkoriščati 30 prihodnjih let. Tadenje je torej nov obet, da se ibarski rudnik uvrsti med največ j e rudnike črnega premoga pri nas. PROIZVODNJA PREMOGA NA POLJSKEM V LETU 1977 Poljska proizvodnja premoga je v letu 1977 dosegla 186,1 mili j. ton. Od tega so izvozili 40 milij. ton v vrednosti 2 mlrd. S. Do leta 1980 bodo povečali proizvodnjo na 207,5 milij. ton. Do leta 1985 se bo proizvodnja povečala na 240 milij. ton, do leta 1990 na 260 milij. ton, do leta 2000 pa na 300 milij. ton. NOV POSTOPEK ZA UTEKOČINJANJE PREMOGA V ZDA Ameriška družba Daw Chemical je razvila nov postopek za hidriranje premoga, ki se bo dal komercialno izkoriščati po letu 1990. Novi postopek je rezultat petletnih raziskav. Pri postopku uporabljajo nov, razmeroma cenen katalizator, ki ga delno lahko ponovno uporabijo. Po novem postopku dobe iz ene tone premoga 3—4 sode nafte s stroški 80 $. Za enako količino surove nafte je sedaj uvozna cena 50 1 FRANCOSKO ELEKTROGOSPODARSTVO ŠE VEDNO EKSPANZIVNO Po potrošnji električne energije na prebivalca je bila leta 1976 Francija na 21. mestu v svetu. S porabo 3.710 kWh na prebivalca letno se pred Francijo niso uvrstile le skandinavske države. Severna Amerika, ZRN in Velika Britanija temveč tudi NDR, SZ in ČSSR ter države Beneluxa, Avstralija in Japonska. V letu 1979 bo EdF investirala 22 do 23 mlrd. fr., od česar je predvidenih za gradnjo jedrskih elektrarn 11,6 mlrd. fr. MANJ PREMOGA V ES V razdobju prvih osmih mesecev 1978 se je proizvodnja premoga v državah ES proti istemu razdobju lani znižala za 1,7 % na 152,947 milijonov ton. Po podatkih statističnega urada ES je bila stopnja nazadovanja v vseh državah na približno enaki ravni. IZGUBE V PREMOGOVNIKIH Premogovniki v naši državi so tudi v letošnjem letu soočeni z nepremostljivimi težavami. Izgube znašajo v prvem polletju t.l. okoli 100 milijonov din, medtem ko je iz leta 1977 ostalo še vedno nepokritih 300 milijonov din. S takimi finančnimi rezultati se pričakuje 9-me-sečni periodični obračun, ki pa seveda ne bo prinesel nič novega. Letošnja 8-mesečna proizvodnja premoga vseh vrst je manjša za 0,5 %> ali za 137.000 ton v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Zato ni mogoče računati na večji porast dohodka, čeravno so bile cene premogu nekoliko povišane. O tem, da je bilo zvišanje cen v juniju t.l. premajhno, smo že poročali. Pred nedavnim je o tem razpravljal izvršni odbor splošnega združenja premogovnikov Jugoslavije, to je o odrivanju premoga in prodoru naftnih derivatov ter nerentabilni proizvodnj i premoga. Tudi letošnje leto, tako so ugotovili na tej seji, ni bilo naklonjeno rudarjem. Poleg nižje proizvodnje in stagnacije v porabi premoga, so nastopili tudi vdori vode v jame, požari itd. V takih okoliščinah bo treba programirati proizvodnjo za prihodnje leto. Težave pa nastopajo tudi zaradi kasnitev pri izgradnji termoelektrarn, oziroma podaljševanju njihovega remonta. V pogledu cen ni nika-kakršnih izgledov, da bi v naslednjih mesecih prišli na čisto. V glavnem, nejasno ostane še naprej vprašanje kam s premogom, čeprav smo pred 4 leti proklamirali energetsko politiko, ki naj temelji na izkoriščanju domačih virov. Letos poteka namreč 5 let, ko je v letu 1973 nastopila tako imenovana energetska kriza zaradi podražitve nafte. Tedaj je bilo mnogo govora o vnovičnem preporodu v proizvodnji in porabi premoga, vendar renesansa v tem pogledu ni nastopila. PROIZVODNJA PREMOGA NA KITAJSKEM Kitajski rudarji so v prvih osmih mesecih t.l. presegli načrtovano proizvodnjo premoga za 17,5'%. V tem obdobju so odprli 17 novih premogovnikov, zato so se zmogljivosti premogovnikov povečale za 40 ®/o na- pram lanski. V teku so odpiranja novih premogovnikov, z jamskim in površinskim kopom. ENERGIJA VETRA NA NIZOZEMSKEM Nizozemska vlada je odobrila še 3,5 milijona guldnov za izvedbo njihovega programa izkoriščanja energije vetra. S temi sredstvi bodo postavili eksperimentalno turbino za pogon na veter. Skupni stroški za zgraditev te turbine s 25 m dolgo osjo cenijo na 6,9 milijona guldnov. V bistvu bo to predstavljal model, po katerem naj bi gradili kasneje tudi večje turbine. RAZISKAVE PRI VRANJU Ekipa novosadskega Naftagasa je začela v Vranjski kotlini, nekaj km iz Vranja, pri vasi To-polac, raziskovalna dela na nafto, zemeljski plin, hipertermal-no vodo in pregreto paro. Vrtina naj bi dosegla globino 1500 metrov. V glavnem bodo dela financirali iz sredstev za razvoj ne dovolj razvitih krajev in z drugimi sredstvi. Raziskovalna dela temeljijo na domnevi, da je možno na jugu Srbije navrtati nafto, plin, hipertermalno vodo ali vročo paro. V okolici tega mesta je na večjih lokacijah praktično neizčrppo bogastvo v obliki naftnih škriljavcev. Ko so pred leti že opravljali določene raziskave na tem območju, so našli v vodi sledi nafte, na eni vrtini pa plin. Če bi našli na tem območju hipertermalno vodo in vročo paro, bi jo lahko koristili kot naj cenejši vir geo-termične energije. V Vranjski Banji ima namreč termomine-ralna voda 96° C. Ta vir energije bi lahko koristili za ogrevanje stanovanj, industrijskih objektov, šol in zdravstvenih ustanov na skrajnem jugu Srbije. RUDARJI PONOVNO NA DNEVNEM REDU V Srbiji so vnovič obravnavali težave 11 premogovnikov s podzemeljsko eksploatacijo. Vendar pa je primer Bogovine zelo ohrabrujoč. Koncem ppe- teklega leta so Bogovino namreč temeljito modernizirali. Z uvedbo moderne tehnologije so zmanjšali število zaposlenih, povečali proizvodnjo in kar je najpomembnejše, Bogovina je izplavala iz izgube in dosegla pozitivni finančni rezultat, čeprav drugi premogovniki v letošnjem. I. polletju kažejo izgubo, ki pa jo ne bo mogoče pokriti do konca leta. Primer Bogovine je torej zelo ohrabrujoč. Z zaostalo tehnologijo in opremo, kateri je mesto le še v muzeju, vprašanje premogovnikov z podzemeljsko eksploatacijo ni mogoče staviti z dnevnega reda. Bogovina dokazuje, da je možno ta vppašanja rešiti na zadovoljiv način. Sicer pa se bo tudi letos po vsej verjetnosti ponovila stara pesem, ko bo treba »gasiti« izgube, da bi lahko izplačali nizke osebne dohodke, sanirali izgubo, itd. Ker v nekaterih premogovnikih ne morejo plačati prispevkov samoupravnim. interesnim skupnostim, nastaja vprašanje, kako bodo v nekaterih od teh občin sploh lahko delali. Ti premogovniki so sprožili akcijo, da se samoupravno povežejo in združijo v poslovno skupnost, preko katere bi reševali žgoče probleme. Dolgoletno zadrževanje depresiranih cen premoga, ki so pod režimom kontrole, so pripeljale premogovnike do trajne finančne in materialne izčrpanosti, kar pa bi lahko rešili le z raznimi izjemnimi ukrepi. GRADNJA TERMOELEKTRARNE V PLEVLJAH Dela na izgradnji nove termoelektrarne v Plevljah, ki bo imela v I. fazi 210, v II. pa 420 MW, potekajo zelo intenzivno, kljub številnim težavam s katerim je soočen investitor. Objekt je izredne pomembnosti za Črno goro, saj bo s tem ta republika, kakor tudi Jugoslavija dobila nov pomemben energetski vir. V zvezi z gradnjo termoelektrarne, pa potekajo tudi dela na brani v Otelo-vičih na reki Čehotin, premeščanje sakralnih in drugih spo- meniško-varstvenih objektov, gradnja cevovoda za hladilno vodo, gradnja hladilnega stolpa, gradnja 250 m visokega dimnika, itd. VEČ PREMOGA IZ IBARSKIH PREMOGOVNIKOV Ibarski premogovniki bodo do konca leta 1980 proizvedli letno preko 500.000 ton premoga. Njihova sedanja proizvodnja znaša okoli 250.000 ton. Sedaj intenzivno potekajo investicijska vlaganja v bližini Ušča in Baljevca v višini okrog 100 milijonov din. Premog bodo dobavljali tovarni papirja v Čačku in kombinatu Jasen v Kraljevu. Del proizvodnje pa bo šel v cementarno Beočin, termoelektrarno Morava in drugam. PROIZVODNJA PREMOGA V JUGOSLAVIJI V obdobju, januar—avgust je znašala proizvodnja premoga v Jugoslaviji skupno 25,239.000 ton, kar je za 0,5'°/o manj kot lansko leto v istem razdobju. Preračunano v kalorije pa je proizvodnja manjša za 0,8 lo/o, kar dokazuje upadanje ali stagniranje proizvodnje vseh vrst premoga. Črnega premoga je bilo proizvedenega 319.000 ton, rjavega 5,793.000 ton, ostalo pa tvori lignit. Prodaja črnega in rjavega premoga je čedalje težja, ker je čedalje manj kupcev za ti dve vrsti premoga. Industrija se je obrnila k nafti oziroma naftnim derivatom, široka poraba pa kupuje premog v glavnem jeseni in pozimi. Strokovnjaki smatrajo, da bo letos znašala proizvodnja premoga v Jugoslaviji največ 40 milijonov ton, čeravno je bila z načrtom predvidena proizvodnja od 41,5 do 43 milijonov ton premoga. NOV PROCES PRETVARJANJA PREMOGA Ameriška firma »Dow Chemical CO« je izpopolnila proces pretvarjanja premoga v nafto oziroma gorilno olje in ga smatra za velik korak naprej. Če se bo ta proseč pokazal za uspešnega, bi lahko prišlo do komercialne uporabe novega postopka do leta 1990. Prvi poskus so sicer napravili v Nemčiji leta 1925, vendar so vsi dosedanji poskusi pokazali, da so predragi. Naj novejši proces so izpopolnjevali 5 let, vključno z uporabo skupnega katalizatorja —• kemikalije, ki pospešuje želj eno reprodukcijo. Rezultat je nafta z nizkim odstotkom žvepla in brez trdnih delcev. S tem. procesom bi lahko dobili 3—4 barele nafte iz tone pre- V začetku oktobra so pričeli na severni strani naše stanovanjske kolonije na Njivi, Trg svobode, s pripravljalnimi deli za zgraditev dveh novih stanovanjskih stolpnic. (Foto A. Bregant) moga. Stroški pa bi znašali okoli 80 dolarjev. Sedaj znašajo stroški 4 bardov nafte okoli 50 dolarjev. Domnevajo pa, da se bo nafta hitreje dražila kot premog, zato bi proces ppstal lahko ekonomičnejši. VEC TERMOELEKTRARN NA KOSOVEM V Rudarsko energetsko metalurško kemijskem kombinatu Kosovo v Obiliču, proučujejo možnost za zgraditev 7 novih TE, katerih skupna instalirana moč bi znašala 14.200 MW. Program bi lahko uresničili do leta 2000. Za njegovo izvedbo pa bi potrebovali 31 milijard dinarjev. Sicer pa sedaj v Obiliču PREMOG ZA SOCIALNO OGROŽENE Temeljne organizacije združenega dela vseh štirih delovnih organizacij združenih v naš kombinat, so tudi letos odobrile na sejah svojih delavskih svetov, tako kot pretekla leta, regresiranje premoga za socialno ogrožene upokojence, bivše člane našega kombinata. Iz Hrastnika je prišlo v poštev 35 upravičencev, iz Trbovelj 91 in iz Zagorja 104, skupaj 230. Vsak od teh upokojencev je dobil po 1 tono premoga kocke in po 1 tono oreha po ceni, ki je veljala do 11. 4. 1975. Razlika v vrednosti od prejšnje do sedanje cene je 106.869,50 din. Kriterij, ki so ga društva upokojencev postavila je določal za samske upokojence minimalno pokojnino do 2.600,00 din in za oba zakonca — upokojenca do 3.300,00 din mesečno. Vsi ostali upokojenci, ki imajo pokojnine višje od teh zneskov, niso prišli v poštev za dobave premoga po znižani ceni. grade dve TE po 339 MW v vrednosti 7 milijard din. HIDROELEKTRARNA FORMIN PRIČELA OBRATOVATI V septembru t.l. so v Forminu blizu Ormoža, dokončali dela na montaži tudi II. agregata hidroelektrarne Srednja Drava II. Ta HE je zadnja v zgornjem delu Drave, na kateri so od leta 1945 dalje zradili 6 novih HE. HE Formin bo imela moč 112 MW in bo letno proizvedla 570 milijonov KWh. Stroški so znašali 2,7 milijard dinarjev. Prvi agregat te HE je pričel poskusno obratovati že junija. V nekaj vrstah OBISK JESENIŠKIH SINDIKALISTOV Dne 6. oktobra t.l. so obiskali Trbovlje in trboveljski občinski sindikalni svet, člani predsedstva občinskega sveta sindikatov Jesenice. Obisk je bil delovnega in prijateljskega značaja. V programu je bil tudi ogled jame premogovnika Trbovlje in razgovor o razvoju premogovnika. ZANIMANJE ZA RUDARSKI POKLIC UPADA Dne 26. septembra t.l. je potekalo v Šoštanju posvetovanje o kadrovski problematiki v slovenskih premogovnikih. Organiziral ga je republiški odbor ZRGMIT. Na posvetovanju so ugotovili, da več dejstev govori o tem, da zanimanje za rudarski poklic v Sloveniji iz leta v leto upada. To velja tudi za število vpisanih učencev v vseh vrstah rudarskih šol, zlasti pa še za tiste kadre, ki šolanje dokončujejo v normalnih rokih. Značilna pa je tudi velika fluktuacija, tako da je postal položaj kritičen. Navzoči, med temi so bili tudi predstavniki TOZD in delovnih organizacij iz našega kombinata, so ugotovili, da bi drugačen družbeni odnos do rudarstva, ustreznejše izobraževanje in hitrejša modernizacija proizvodnje ob smotrnejšem usmerjanju in še nekaterih drugih zahtevah, lahko dal rudarstvu nov zagon. To je bila osnovna misel posvetovanja o kadrih v Šoštanju. Starim stanovanjskim blokom v Koloniji 1. maja (bivša Terezija), so se pridružili številni novi stanovanjski bloki ter eno oz. dvostanovanjske hiše. Na levi novo naselje na Posetju v Trbovljah. (Foto A. Bregant) OD 1. JULIJA VEC POKOJNINE Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije je na svoji seji dne 17. oktobra t.l. sklenila, da bodo od 1. julija t.l. dalje povečane starostne, invalidske in družinske pokojnine za 7%). Povečanje bo izplačano z novembrsko pokojnino. Hkrati pa so sklenili na tej seji skupščine, da bodo pokojnine povečali s 1. januarjem 1979 za nadaljnjih 12'°/o. Oboje se računa kot akontacija na redno valorizacijo, za katero bo možno narediti končni obračun v pričetku prihodnjega leta, ko bodo poznani vsi podatki o gospodarskih gibanjih in bilancah. Povečanje velja za vse upokojence, razen za tiste, pri katerih so bili za izračun pokojninske osnove upoštevani osebni dohodki iz letošnjega leta. Z istim odstotkom se povečajo tudi vse pokojnine borcev NOB, odmerjene od zajamčene pokojninske osnove. STEKLARJI SO PRAZNOVALI V soboto, 7. Oktobra je bila v Steklarni Hrastnik, proslava v počastitev 50-letnice splošne stavke jugoslovanskih steklarjev. Hrastniški steklarji so namreč stali na čelu boja vseh steklarjev takratne Jugoslavije, za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev steklarjev in njihovih družin. Slavnosti so se med drugimi udeležili tudi Sergej Krajgher, predsednik predsedstva SRS ter Lidija Šent-jurc in Miha Marinko, oba člana sveta federacije. Hkrati so proslavili tudi 42-letnico mladinske stavke v steklarni Hrastnik. Tudi ta dogodek je zelo pomemben če vemo, da so v mračnem obdobju leta 1936 mladi z edinstveno akcijo zasedli steklarno in po dveh dneh pod vodstvom KP uspeli s svojimi zahtevami. Slavnostni govornik je bil Marjan Orožen, sekretar mestne konference ZKS v Ljubjani, sicer pa hrastniški rojak. Ob tej priliki je bil izveden tudi kulturni in športni program. SEMINAR ZA KADROVIKE V dneh 12. in 13. oktobra je potekal v domu pod Javorjem seminar za kadrovike, ki ga je organizirala strokovna služba občine Trbovlje, skupaj s klubom samoupravljalcev. Namenjen je bil nosilcem kadrovskih funkcij v TOZD in delovnih skupnostih OZD. Na seminar so povabili 70 delavcev s tega področja, to je vodij kadrovskih služb, kadrovnikov, predsednike kadrovskih komisij itd. Razpravljali so o nekaterih kazalcih kadrovske problematike ter o pripravah plana za leto 1979. Govorili pa so tudi o nalogah kadrovskih služb na področju SLO ter o družbenopolitičnih nalogah ob kongresih zveze sindikatov. KADROVSKE SPREMEMBE V začetku oktobra t.l. je odšel glavni direktor IBT Milan Kožuh v pokoj in je zato zaprosil njihove samoupravne organe za razrešitev. Na tem mestu ga je nasledil Andrej Železnik, znani družbenopolitični delavec. Franc Stoj s, direktor Cementarne Trbovlje, je bil pred nedavnim imenovan s strani zvez- nih organov za pomočnika direktorja Zveznega zavoda za cene. V Peko, obratu tovarne čevljev v Trbovljah, je bil pred kratkim imenovan za individualnega poslovodnega organa Jože Ostanek, ekonomist. Rudi Kavčič je bil pred kratkim imenovan za v. d. tajnika medobčinskega odbora Gospodarske zbornice Slovenije za Zasavje, ker je dosedanji tajnik Peter Kovač, odšel na šolanje. DELAVKA V ZDRUŽENEM DELU 18. oktobra t.l. je bila v Delavskem domu v Trbovljah problemska konferenca na temo: Delavka v združenem delu. Konferenco je organiziral občinski sindikalni svet Trbovlje, v zvezi s kongresom zveze sindikatov Slovenije. RUDIS V ŽIROVSKEM VRHU Poslovna skupnost RUDIS in Rudnik urana, v ustanavljanju Žirovski vrh, sta koncem septembra t.l. sklenila pogodbo o tem, da bo RUDIS prevzel kompletno projektiranje in instala- 17. septembra t.l. je potekala na Leninovem trgu tradicionalna tombola ŠD Rudar Trbovlje. Bilo je lepo vreme, zato je bila udeležba precejšnja. Presrečni so bili dobitniki 15 tombol, od tega predvsem dobitniki treh osebnih avtomobilov Zastava 101. Na tem mestu bodo kmalu pričeli graditi stanovanjske bloke, zato bo kmalu nastalo vprašanje, kje bodo v bodoče lahko potekale podobne prireditve. (Foto A. Bregant) Srečanje Vosovcev cije v predelovalnem obratu Todraž. Vrednost del znaša 18 milijonov din. V ZAGORJU NOV STANOVANJSKI BLOK 25. septembra t.l. so v Zagorju izročili ključe novozgrajenih stanovanj predstavnikom temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ki so kupile stanovanja za svoje delavce v novozgrajenem stanovanjskem bloku »Grčar II«. Blok je zgradila samoupravna stanovanjska skupnost občine Zagorje. Novica za šolarje in stašre Pred kratkim je bila objavljena odredba republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje o časovni razporeditvi zimskih šolskih počitic in o dodatnih pouka prostih dnevnih v šolskem letu 1978/79. Po tej odredbi se v prvem polletju tega šolskega leta pouk v osnovnih in srednjih šolah konča v petek 19. januarja 1979, za učence zaključnih razredov poklicnih šol z izmenično organizacijo teoretičnega in praktičnega pouka pa v petek 12. januarja 1979. V drugem polletju se bo pouk pričel v ponedeljek 5. februarja 1979. Zimske počitnice bodo trajale od ponedeljka 22. januarja do petka 2. februarja 1979. Poleg pouka prostih dni, ki so določeni v pravilniku o šolskem koledarju za osnovne in srednje šole iz leta 1976, bosta za osnovne in srednje šole pouka prosta dneva tudi petek 1. decembra 1978 in ponedeljek 30. aprila 1979. Zamujeni pouk osnovne in srednje šole nadomestijo s poukom v soboto 9. decemra 1978 in v soboto 5. maja 1979. V soboto, 14. oktobra t.l. so se na Gorah srečali preživeli borci VOS (varnostne obveščevalne službe) iz časa NOB, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in družbenopoltičnh skupnosti. Na tem srečanju so podelili spominska darila trem jubilantom. Na pobudo centralnega koordinacijskega odbora VOS za Slovenijo in glede na naša splošna prizadevanja za ohranitev tradicij NOB, so letos v okviru organizacij občinskih odborov zveze borcev NOB organizirali okrožne odbore VOS. V revirjih vodi ta odbor narodni heroj Anton Vratanar — Antone-sko. Znano je namreč, da je okrožna komisija VOS na čelu s svojim načelnikom Antonom Vratanar jem — Antneskom, delovala na področju revirjev do S petimi slovenskimi občinami je naša SIS za otroško varstvo pred štirimi leti sofinancirala gradnjo paviljona na Debelem rtiču pri Ankaranu. Naši otroci imajo odslej zagotovljena mesta za letovanje. Kdo koristi letovanje? V predsezoni šola v naravi — učenci 4. razredov, mala šola, v mesecu juliju in avgustu šolski otroci. Za Trbovlje je to velika pridobitev. Prejšnja leta je letovalo od 60, 100, 130 otrok (samo šolski), sedaj pa letuje brez šole v naravi, do 300 otrok. Med nje vključujemo tudi podeželske otroke posebnih oddelkov in zdomske otroke. Ob podpori delegatov in družbenopolitičnih organizacij smo uresničili tudi večletno željo po sistematski ureditvi finančnega vprašanja. Namenska sredstva se v tem letu načrtujejo v okviru programa SIS — Savinje, od konca leta 1943 pa do ustanovitve prvega štajerskega bataljona VDV. Revirski bataljon varnostnikov je predstavljal osnovno jedro tega bataljona, v katerega so se pozneje vključile Šaleško - Mislinjska, Savinjska in Moravška skupina VOS. Revirski VOS je bil v času svojega delovanja pomemben dejavnik v razvoju NOB, ker je mnogo pripomogel k uspešnemu razmahu množičnih organizacij in partizanskih enot na Štajerskem. Preživeli borci VOS, so se obvezali, da bodo nadaljevali s tradicijo, da bodo obnavljali tradicijo, pomagali pri zgodovinopisju teh krajev, ipd. Odbor VOS je bil ustanovljen pri občinskih organizacijah zveze borcev NOB v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju. otroškega varstva. Ta ureditev predstavlja velik napredek, saj smo imeli vsa leta težave —• zbiranje denarnih sredstev za letovanje. Poleg SIS za OV podpira letovanje: SOB Trbovlje, socialno skrbstvo RK Trbovlje in Cementarna za otroke svojih delavcev; Cene letovanja: RRK Ljubljana plačamo za oskrbni dan v predsezoni din 70,00, za šolske v sezoni 100,00 din. K tej vsoti dodamo še stroške prevoza 100,00 din. Starši prispevajo po lestvici v %. Do 1.000,00 din OD na družinskega člana ni prispevka. Iz družin z več kot tremi otroki smo poslali enega otroka brezplačno. Oskrbni dan vzgojitelja, nagrada, materialni stroški in organizacijske stroške letovanja, smo krili iz družbenih sredstev. Letovanje trboveljskih otrok Organizator in izvajalec letovanja je obč. zveza prijateljev mladine s svojo stalno komisijo. To leto smo poslali kar 57 predšolskih otrok več, s šolskimi otroki pa nismo zasedli vseh mest. V bodoče naj bi pri izboru otrok še bolj sodelovale šole, KS, DPM ter šolska zdravstvena služba. Dolžnost odraslih je skrbeti za otroke. Titova 6. delavske olimpijade SFRJ v Poreču od 22. do 27. septembra 1978, so se udeležili naslednji šahisti Termoelektrarne Trbovlje: Emil Vidergar, Vinko Hauptman, Hinko Jazbec, Jože Dolar, Franc Kotnik, Marjan Štrtak. Ekipa Termoelektrarne je dosegla zelo lep uspeh, saj so od 155 ekip iz vse Jugoslavije zasedli 10.—17. mesto. Na pr- Končni vrstni red: 1. Monting I. Zagreb Točke 29 2. Crvena zastava Kragujevac 25 3. Kovačnica 6. maj Vogošče 24 4.-6. RTV I. Ljubljana 23 Vz Incel Banja Luka 23 V2 »Vareš« — Vareš 23 V2 7.—8. LB Ljubljana Industrija stekla Pančevo 23 misel, OTROCI SO NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO, nas naj vzppdbuja tudi pri delu z otroki za letovanje. Utrjujmo otrokovo zdravje na svežem zraku, soncu in morju, krepimo njegovo telo in bogatimo duševnost v spremenjenem okolju med sovrstniki — to je naša parola sedaj in v bo-d oče ^ Obč. ZPM Trbovlje venstvu so nastopili šahisti delavci od velemojstrov do brez-kategornikov, saj je zmagovalna ekipa Monting I. nastopila v naslednji postavi: velemojster Damjanovič, mednarodni mojster Marangunič (bivši drž. prvak), mednarodni mojster Antunac, mojstrski kandidat Petračič. Ekipa TET je dosegla naslednje rezultate: 9. Medicin, center Zadar 22 Vs 10. —17. TE Trbovlje, Trbovlje Certus Maribor Želez, gospodar. Ljubljana USUP Beograd Ivan Milutinovič Beograd IEK Kostolac Energoinvest I. Sarajevo Rudi Čajevec Banja Luka 22 Organizator delavskega prvenstva SFRJ - Šahovska zveza Srbije in pokrovitelj Zveza sindikatov SFRJ si bosta prizadevala, da bo prihodnje prvenstvo še bolj množično. Hinko Jazbec Grenland — cilj dosežen! (1. nadaljevanje) Zapustili smo bazo na ledeniku Sahara. Kolona osmih vprežnih ljudi se je z dvema pulkoma pomikala po snežni brezkončnosti vse dalje od baznih šotorov. V taboru sta ostala Rudi in mlajši Bojan. Njuni silhueti sta se vse bolj manjšali v polnočni svetlobi, dokler nista postala le pikici v ledeni puščavi. Ne bosta imela brezskrbnih počitnic. Obdelala bosta hribe okrog Sahare, boriti pa se bosta morala tudi z osamljenostjo. V celodnevnih pripravah smo sortirali hrano, preložili opremo in poskrbeli za tisoč podrobnosti. Sklenili smo, da bomo hodili v gumijastih škor-nih, kajti čevlje smo morali hraniti za vzpone. Škornji so sicer nepremočljivi, ne nudijo pa nobene izolacije pred mrazom. Kasneje so se izkazali za izredno koristne za hojo po mokrem snegu. Tehnično opremo in hrano smo imeli na dveh pulkih, osebno opremo pa smo naložili v nahrbtnike, ki so tehtali do 15 kg. Pulka pa smo ocenili na 200 kg. Vprego so sestavljali štirje. Dva sta vlekla spredaj, druga dva pa sta se zadaj s smučarskima palicama upirala. Sprva, ko še nismo bili »sinhronizirani«, smo porabili veliko energije, kasneje pa smo se privadili. Težave so se začele že kmalu na začetku. Pot nam je zaprla globoka ledeniška razpoka polna Uspeh šahistov TET 1. kolo TET : Ivo Lola Ribar Železniki 1 Vs 2 Vz 2. kolo TET : Dom zdravi j a Požarevac 2 Va 1 Vz 3. kolo TET : Duga Beograd 2 V2 1 Vz 4. kolo TET : Dom zdravi j a Ključ 1 Vs 2 Vz 5. kolo TET : Kemijski kombinat II. Zagreb 4 0 6. kolo TET : LB Ljubljana 1 Va 2 Vz 7. kolo TET : Politika II. Beograd 3 Va Vz 8. kolo TET : TAM Maribor 2 Vz 1 Vz 9. kolo TET : 21. maj Rakovica 2 Vz 1 Vz Posamezni igralci so dosegli naslednje število točk iz 9 partij: Hinko Jazbec 6, Marjan Strtak 5 1/2> Franc Kotnik 3 Vz, Jože Dolar 7 (neporažen). ledene vode. Pri prečkanju nam je pulk do polovice zdrknil v vodo. Opremo smo rešili in jo hitro pobrali z varljivih tal. Zdelo se nam je, da je sonce šele padlo za bližnje gore, ko je rdeča zarja že napovedala ponoven vzhod. Kljub naporom smo občudovali ta fenomen severne poloble. Tišino je motilo le grmenje kamnitih plazov in pa naše sopihanje. Prej valoviti ledeni svet se je začel vzpenjati. Počitki so bili vse pogostejši in vse daljši. Sončni žarki so nas našli utrujene in razočarane na vrhu prelaza. Pot naprej je bila zaprta. Karta je bila narobe vrisana. Janez je s trezno presojo sklenil, da se vrnemo daleč nazaj in obidemo celo gorsko verigo, kajti spust pulkov čez steno bi bil preveč tvegan. Sonce je v trenutku dobilo svojo moč. Napredovanje je postalo zaradi gnilega snega nemogoče. Šotori so bili hitro po- stavljeni, nudili pa so le skromno senco opečenim obrazom. Dan se je nagibal v večer, mi pa še vedno nismo vedeli, kje naj nadaljujemo. Brezplodnega čakanja je bilo konec, ko sta se Damjan in Bojan vrnila v tabor. Našla sta prehod. Vrvi se krčevito napenjajo, pulk pa le počasi leze v izredno strmino. Vsakih štirideset metrov, ko vrvi zmanjka, je počitek. Drugi pulk, ki smo ga pustili zadaj, je le še drobna pikica. Vrvnih dolžin nismo več šteli, zdelo se nam je le, da garamo že celo večnost. Naenkrat so se vrvi sprostile. Bili smo na vrhu. Pogled je splaval na težko pričakovan ledenik. Vse do obzorja so se v nebo dvigale ošiljene konice vrhov. Brez besed smo strmeli v kraljestvo grenlandskih gora. Romantične občutke prekine Janez, ki nas spomni, da nas v dolini čaka še en pulk. Matevž Lenarčič Koncem julija 1978 sta Andrej Pušnik in Renato Vrečer prvikrat stopila na ta vrh na Grenlandu in ga poimenovala z imenom Glažuta. (Foto Matevž Lenarčič) Krvodajalska akcija V času od 4. avgusta pa do 25. avgusta 1978, so darovali kri naslednji naši sodelavci: 4. avgusta 1978 TOZD RUDNIK PREMOGA TRBOVLJE Tominšek Anton, Meterc Miro, Grčar Cirila; TOZD RUDNIK PREMOGA ZAGORJE Borišek Alojz, Pliberšek Stanislav; 11. avgusta 1978 TOZD RUDNIK PREMOGA TRBOVLJE Vidic Martin, Tabakovič Halid, Gros Marjan, Rota Miroslav, Žabkar Marjan, Mlinar Sandi,, Seiko Janez, Goljuf Drago, Tro-tovšek Milan, Čebin Bojan, Šo-per Bojan, Žlak Alojz; ' TOZD RUDNIK PREMOGA HRASTNIK Draksler Milan, Grah Drago, Matek Karel, Vovčko Srečko; TOZD RUDNIK PREMOGA ZAGORJE Taradi Stanislav; 18. avgusta 1978 TOZD RUDNIK PREMOGA TRBOVLJE Bastič Jože, Veteršek Vinko, Hlade Bojan, Ž ib ret Anton, Brečko Martin, Potokar Jože, Pucelj Marjan, Bajc Božo, Ber-Rafko, Jevševar Jernej, Lesičar Jože. TOZD RUDNIK PREMOGA ZAGORJE Renčof Alojz, Dautovič Kemal, Vedenik Božo, Kolar Ivan, Palčič Rudi, Pravdič Vladimir, Magdič Feliks; TOZD RUDARSKI ŠOLSKI CENTER ZAGORJE Kukovec Maks; TOZD TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE Fabijan Albin; TOZD RUDNIK PREMOGA TRBOVLJE Golob Rajko; 25. avgusta 1978 TOZD RUDNIK PREMOGA TRBOVLJE Murko Milan, Malinkovič Mile, Zalaznik Stojan, Semič Emis, Janc Ferdo, Kavčič Andrej, Černivec Štefan, Lesar Srečko, Bajda Marjan, Smrekar Alojz, Hribar Jože, Ejupovič Kadir, Fezič Šaban, Topalovič Dragutin, Planko Franc, Lesar Marjan. Dobravec Roman, Blaznik Ferdo, Radovič Obrad, Vičič Jože, Bjelič Mijo; TOZD RUDNIK PREMOGA HRASTNIK Toplak Danijel, Cuforovič Šalih, Klenovšek Srečko, Gričar Anton, Stražar Viktor; TOZD RUDNIK PREMOGA ZAGORJE Korimšek Valentin, Urbanija Milan, Žibret Marjan, Pustot-nik Alojz; TOZD RUDARSKI ŠOLSKI CENTER ZAGORJE Gerečnik Franc, Imperl Silvester. Tovariši — darovalci krvi, hvala vam! Kadrovske vesti V času od 1. do 30. septembra 1978 ima kadrovski sektor evidentirane naslednje kadrovske spremembe: DELOVNA ORGANIZACIJA ZASAVSKI PREMOGOVNIKI, TRBOVLJE TOZD Premogovnik Hrastnik Sprejeti: Beganovič Ešef — kopač, Bevc Stojan — kopač, Tomič Slavo — učnik, Kovač Stanislav II — učnik, Dulič Meho — kop. pomočnik, Marčič Marino — učnik; Odšli: Denovnik Stane, rudarski nadzornik — upokojen; Kotar Rado, učnik — v šolo; Radovanovič Ljubomir, učnik — samovoljna prekinitev; Funkelj Miroslav, učnik — v JLA; Jolič Zdravko, kopač — samovoljna prekinitev. TOZD Premogovnik Ojstro Sprejeti: Sladič Marjan — učnik, Sladič Silvester — učnik. Odšli: Klenovšek Edi, učnik — samovoljna prekinitev; Legvart Ivan, II, vozač — sporazumna prekinitev. TOZD Rudarska elektrostrojna dejavnost Hrastnik Sprejeti: Prosenc Peter — kovinar jamske mehanizacije, Prah Rudi — učnik. Odšli: Slapšak Marjan, pom. zunanji delavec — v šolo; Fakin Stane, elektrikar — v JLA. Delovna skupnost pomožna dejavnost Hrastnik Odšli: Mlinarič Franc, pomožni delavec — v šolo. Gradbišče novega zdravstvenega doma Zasavje v Trbovljah je oživelo. Morda bodo objekt spravili pod streho do zime. (Foto M. C.) Zahvala V imenu republiškega odbora Sindikata delavcev energetike Slovenije, se družbenopolitičnim organizacijam, samoupravnim organom in vodstvu vaše sestavljene organizacije in delovne organizacije proizvodnje premoga zahvaljujemo za pomoč, ki ste nam jo nudili pri organiziranju naše štiriletne skupščine. Še posebno se vam zahvaljujemo za vaše gostoljubje, ki ste ga pokazali do članov republiškega odbora in gostov, ki so se udeležili naše skupščine. Tovariški pozdrav! Sekretar RO Jože Leskovar TOZD Premogovnik Trbovlje Sprejeti: Klemenčič Viktor — vozač, Ka-bilovič Senahid — kopač, Jaka-ra Slavko — kopač. Odšli: Husanovič Kasim, kopač — sporazumna prekinitev, Bala-ban Ranko, kopaški pomočnik — v JLA, Todorovič Dragan, — sporazumna prekinitev; Radovič Obrad, kopač — disciplinski odpust. TOZD Separacija premoga Trbovlje Sprejeti: Kršlin Avgust — pralec premoga (upokojenec), Bešlič Tomislav —• spenjalec voz, Skočir Rudolf —• čistilec mehanizacije, Pomper Božo — spenjalec voz. Delovna skupnost pomožna dejavnost Trbovlje Sprejeti: Zorko Hinko — površinski nadzornik (upokojenec). TOZD Rudarsko elektrostrojna dejavnost Trbovlje Odšli: Perper Roman, kovinar — v JLA; Pintarič Sašo, kovinar — v JLA. TOZD Premogovnik Kotredež Sprejeti: Vodišek Jože — kopač; Bajrič Nurko — kopaški ppmočnik; Jovanovič Ljubomir — kopač, Ružičič Milan — kopač, Kump Andrej — učnik, Kukič Zoran — učnik, Kump Franc — učnik, Cvetko Marjan — učnik. Odšli: Praznik Branko, učnik — samovoljna prekinitev; Juričič Branko, kopač — samovoljna prekinitev; Hodžič Devad, spenjalec voz —• samovoljna prekinitev; Avdič Rasim, vozač — samovoljna prekinitev; Imanovič Asim, učnik —• samovoljna prekinitev; Mujič Ismet, spenjalec voz — v JLA. TOZD Premogovnik Kisovec Sprejeti: Žbanič Idriz — učnik. Odšli: Stariha Jože, kopač — odpuščen; Sijanovič Rasim, kopač — upokojen. TOZD Separacija premoga Zagorje Sprejeti: Glavač jože — separacijski delavec, Karič Mevludin — separacijski delavec, Okakič Smaj-lo — separacijski delavec, Ja-kara Marjan — separacijski delavec. Odšli: Stankovič Branislav, strež. zvrač. — sporazumna prekinitev. TOZD Rudarska elektrostrojna dejavnost Zagorje Odšli: Brodar Vinko, jermenar — sporazumna prekinitev. Delovna skupnost pomožna dejavnost Zagorje Odšli: Dobčnik Alojz, kopač — upokojen. TOZD Rudarski šolski center Zagorje Odšli: Pikš Bogomir, ključavničar (poklic/strojni tehnik) — v šolo; Madžarevič Ljubinko, kopač — v JLA. Delovna skupnost skupnih služb ZPT Sprejeti: Berce Boris (pripravnik) — pravnik, Dornik Aljoša (pripravnik) — absolvent ESŠ. DELOVNA ORGANIZACIJA RUDARSKO GRADBENA DEJAVNOST TOZD Rudarske investicijske gradnje Sprejeti: Mešič Kasim učnik, Babič Rade — učnik, Jovanovič Živorad —- učnik, Heveševič Adem — učnik, Jozanovič Luka — učnik, Lukič Tihomir — učnik, Kula- nič Huso — učnik, Mulalič Idriz — učnik, Muhanovič Meh-med — učnik, Jovanvič Milan — učnik, Dukič Bajro — učnik, Mulalič Emsud — učnik, Duj-kovič Borislav — učnik, Hasan-begovič Mehmedalija —• vozač, Marič Zdravko — kopač, Ibri-ševič Ahmet — kopač, Delič Zijad — vozač, Kos Janko — učnik, Husič Šaban — vozač, Bajraktarevič Hasan — vozač, Verhnajk Franc — vozač, Antolič Ivan — vozač, Memič Nezir — vozač. Odšli: Pajanetovič Hasan, vozač — samovoljna prekinitev; Beka-vac Štefan, učnik — samovoljna prekinitev; Trupi Drago, učnik — v JLA; Rozina Jože, kopač — upokojen; Košpo Ibrahim, vozač — sporazumna prekinitev; Hodžič Hasan, kopač —• sporazumna prekinitev; Ib-riševič Ahmet, kopač — sporazumna prekinitev; Vrbič Safer, kopač — sporazumna prekinitev; Mujkanovič Sakib, učnik — v zapor; Bukovšek Josip, učnik — v zapor; Kurtič Ahid, vozač — v zapor. TOZD Elektrostrojna in mehanična dejavnost Sprejeti: Vozelj Ivan — ključavničar, Mujagič Muharem —• strugar, Selimovič Sulejman — klučav-ničar, Povše Branko — elektrikar, Jelenc Gregor — elektrikar, Milanovič Uljana — administrator; Odšli: Benko Milan, kovinar — v JLA. TOZD GRAMAT Sprejeti: Teršek Branko — vzdr. stroj, naprav. Delovna skupnost skupnih služb RGD Dimeč Silva — administrator. DELOVNA ORGANIZACIJA INDUSTRIJSKO MONTAŽNE DELAVNICE, TRBOVLJE TOZD Elektroindustrijske mehanične delavnice Sprejeti: Dobravc Danijel — elektrikar. TOZD Strojno industrijske mehanične delavnice Sprejeti: Skrinar Martin — pom. ključavničar. DELOVNA ORGANIZACIJA TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE Delovna skupnost skupnih služb TET Sprejeti: Žulič Marija —• delavka. Delovna skupnost administrativno strokovnih opravil Sprejeti: Bolte Darka (pripravnik) — ekonomist. Odšli: Koritnik Iztok, upravnik počitniškega doma v Crikvenici — konec sezone; Klanjšek Ana, kuharica II —• konec sezone; Ljubi Milica, pomožna delavka —■ konec sezone; Paskvale Sava, pomožna delavka — konec sezone; Pahljina Katica, snažilka — konec sezone. Ljuba Poznič Previdno, kjer skače žoga Razen na poti v šolo in iz šole, ko so otroci še posebno brezskrbni, se največ prometnih nesreč, v katerih so žrtve otroci, zgodi prav v počitniškem času in to v naseljih. Prometni psihologi poudarjajo, da otroci prepozno opazijo nevarno situacijo, ali kar je seveda še huje, se je sploh ne zavedajo. To morajo vozniki vedeti. Voznik mora predvidevati: —• Tam, kjer se je na primer na cesto zakotalila žoga, otroci niso daleč; — Otrok redko sam teče čez cesto, vedno lahko pričakujemo, da so v bližini njegovi prijatelji pri igri, ki mu bodo morda brez misli sledili prek ceste; — Celo pri otrocih, ki se ne igrajo in je videti, da opazujejo promet in da točno vedo, kaj se na cesti dogaja, moramo predvidevati, da bodo ob nepravem trenutku stopili na cesto; — Med vozili, parkiranimi ob robu cestišča, je majhen otrok skoraj neviden, če steče skozi tak prehod med avtomobili na cesto, ga morda ne bomo zagledali pravi hip; — Če se otrok pozdravlja ali čez cesto pogovarja s prijatelji, bo morda že v naslednjem trenutku stekel k njim; —• Mladi kolesarji in drzni fantiči na motornih kolesih, ki ne spoštujejo niti rdeče luči na semaforju, so zelo pogoste žrtve prometnih nesreč. Narava se je poigrala s krompirjem. Zrasel je na njivi Lojzke Kuder v Planinski vasi nad Trbovljami. (Foto M. C.) Redna letna zbirka Prešernove družbe 1978 Clani-naročniki bodo letos prejeli naslednji knjižni dar: Prešernov koledar 1979, bo kot osrednja knjiga zbirke letos še posebno zanimiv. V njem bodo poleg proze in poezije sodobnih slovenskih avtorjev tudi razprave o dogajanjih po I. svetovni vojni, pa prispevek o novem mednarodnem ekonomskem sistemu, o pojavu’ evro-komunizma, zapis o starih slovenskih mestih, informativno bogati zapis pred olimpiado leta 1980 v Moskvi, pa še vrsta drobnih zanimivosti in informacij. Knjigo velikega formata bodo krasile barvne reprodukcije slik znamenitega impresionista Matije Jame, obsegala pa bo okrog 200 strani. Boris Režek: Cesta na mejo, roman — Sočno in živo napisana pripoved o koroških grun-tarjih, njihovih hlapcih, deklah in dninarjih, ki oblikujejo in maličijo ljudi, tragična podoba razmer v predvojnem času, v kateri pa ob koncu le zaslutimo obljubo človeško boljših dni. Miško Kranjec: Čarni na- smeh, dve povesti — Ob 70-let-nici našega velikega pisatelja smo v zbirko uvrstili dvoje njegovih pripovednih biserov: »Črni nasmeh« in »Pot med blažene«. Obe lirsko otožni povesti bosta nedvomno ganili srce vsakega od bralcev. Miran Ogrin: Vzhodni veter, potopis — Naš znani popotnik je podnaslovil svojo pripoved: od Urala do Kitajske in do arabskih pustinj, v njegovih zapisih pa zaživi pred nami tisti svet, ki je od nekdaj buril domišljijo Evropejcev in ki nas še danes privlači s svojo tako drugačno, bogato raznolikostjo, skrivnostmi, posebnostmi in lepotami. Draga Černelč, s sodelavci: Alergija, zdravstveni priročnik — O alergiji, njenih vzrokih, posledicah in še zlasti o načinih zdravljenja, vemo vse premalo, zato bo knjiga gotovo dobrodošla marsikomu in ne samo bolnikom. Člani, ki so poravnali naročnino do 30. junija letos, bodo prejeli še nagradno knjigo: Alan White: Podnebje upora, roman — Delo obravnava značilen primer nastanka in delovanja velemestne gverile na vročih tleh Ria de Janeira. Prodorno in pisateljsko slikovito opisuje razmere v senci kapitalistične strahovlade, kakršna je značilna za mnoge dežele Južne Amerike, in vzroke, ki privedejo osrednje junake zgodbe do oboroženega upora z njegovimi tragičnimi posledicami. Omenjeno knjigo lahko prejmejo tudi tisti naročniki, ki so se naročili na zbirko po 30. juniju, le da bodo morali ti doplačati zanjo 50,— dinarjev (broširana) oziroma 65,— dinarjev (vezana). Vse knjige bodo člani — naročniki prejeli v drugi polovici novembra. OBVESTILO Planinsko društvo Trbovlje seznanja vse planince in druge občane, da je planinski dom na Mrzlici zopet normalno odprt oz. oskrbovan. in anekdote »Kako to Janez, da se ti začneš učiti igrati trobento šele po polnoči?« »Veš, prej si ne upam, ker motim ljudi pri gledanju televizije.« Tudi vam se lahko zgodi, da se pri zabijanju žebljev udarite na prst. Toda lahko si pomagate s tem, da ovijete kladivo s penasto gumo. Udarec na prst boste komaj čutili. Neki starejši kmet je prišel v mesto in prvič videl v veliki stolpnici dvigalo. Starejša ženska je vstopila in se zapeljala gor, kmalu pa je dvigalo prišlo nazaj in iz njega je stopilo mlado, srčkano dekle. »Prekleto,« je zagodel možakar, »tu sem pa moram pripeljati mojo staro.« Imamo pa res vse sorte ljudi. Zadnjič je moj prijatelj našel v gozdu prelepe jurčke. In veste kam jih je nesel? Na milico kot najdene predmete. Vajenec je prosil svojega šefa za dupust, umrla mu je stara mama. »Ja, strela,« je bil šef hud, »če se prav spomnim, je to že tvoja tretja stara mama.« »Kaj moram jaz pomagati«, gre vajencu skoraj na jok, »če se pa stari ata takoj spet oženi.« Kdo je od dela vedno bolj debel? Kramp! Na neki restavraciji, kjer dobro kuhajo so izobesili napis: »Ne ločite se od svoje žene, če ne zna kuhati. Hranite se pri nas in obdržite ženo za svoj hobi (konjiček)!« »Zakaj pa tvoj bratec tako joka in kriči«? »Ker nima ppčitnic«. »Kako pa to?« »Ker še ne hodi v šolo.« QQE3QQQE3E3 Glasilo ureja uredniški odbor: Hinko Jazbec, Emil Kohne, dipl. inž. rud., Tine Lenarčič, Janez Oberžan, Anton Pikš, Anton Šum, Miro Šuštar. Odgovorni urednik: Emil Kohne, dipl. inž. rud. Tehniški urednik: Tine Lenarčič, Naklada 3.200 izvodov. Za člane delovne skupnosti REK Zasavje je časopis brezplačen. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo Srečno izdaja Rudarsko elektroenergetski kombinat Zasavje, n. sol. o. — 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja mesečno. Tiska TIKA Trbovlje.