Natisov 15.000. tajerc" izhaja vsaki tek, daiiran z dnevom dnje nedelje. loftiina velja za Av-za celo leto 3 krone, za pol in četrt 1 razmerno; za Ogrsko 4 K. 50 vin. za celo 0; za Nemčijo stane F za celo leto 5 kron, za I Ameriko pa 6 kron; [ zadrugo inozemstvo se ičuni naročnino z ožina visokost pošt-[nine. Naročnino je pla-[ čaii naprej. Posamezne iv.seprodajajopočv. sivo in uprav-. se nahajata v 111, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, za Vi strani K 40, za >/« strani K 20, za '/s strani K 10, za Vi« strani K 5, za '/m strani K 250, za '/«« strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. »Stw. 22. V Ptuju v nedeljo dne 2. junija 1912. XIII. letnik. e ■aznj .ŠOl! i. I jekli lini J toč vse: ilarje strok vin I-2H Prvaško gospodarstvo. 121.000 kron zapravljenih! Svoj čas že smo poročali o velikanskem Škandalu, ki ga je povzročil polom prvaškega podjetja „Agro-Merkur" v Ljubljani. Te _ dni pa se je vršila pred c. k. deželno ' sodnijo 1 razprava, ki označi prav jasno žalostne razmere prvaškega gospodarstva. Kakor znano, prišla je W2& ,4gro-Merkara itak v konkurz in njeni "o dobili: pač sive lase, kadai ;ur? končan, ;iraga ..Agro-Merkur" bila je od zn* Ijanskih srbofilskih hujskače v ustano, ;ino z namenom, da bojkotirajo n e m-ike solidne trgovce in obrtn: jTi ljudje, ki o kakem poštenem ■ podjetju niti (pojma nimajo, so hoteli kar č^z noč nemške in ne trgovce pogoltniti. Pa so se le v lastuo i vrezali! Družba -Agro-Merkur" je imela v Trstu o, katere vodja Cohen je stopil v zvezo z etnim parnim njlinom v Budimpešti, da ajal izdelke tega ogrskega mlina. Napra- p bo pogodbo, po kateri je smel „Agro-Mer- [ hr" na lastni račun ali potom agenture spre- i naročila za nakup ali prodajo moke h Elizabetnega mlina. Zato bi dobival l'A% od- nine in še posebno provizijo '/»%. Ali za P vse kopčijske svote je moral „Agro-Merkur" jamčiti za 33'y'o. „Agro-Merkur" se je tudi zatezal, da bode v zasigurjenje vseh zahtev od ,Zves e slovenskih zadrug" izjavo za jamstvo čez 20.000 K preskrbel. Mlin pa se ni zanesel na tržaško filijalko in zato je potoval |njegov vodja Konig v Ljubljano. Tam se je predstojništvo „Agro-Merkurja" zavezalo, da prizna vse kupčije filijalke v Trstu. Tako 80 so pričoli „kšofti", ki pa so kmalu do nasprotij peljali. Ta nasprotja so zadevala razne točke, m. dr. sledeče: dobavna pogodba za 1000 vreč moke z dne 7. oktobra 1909 ni bila popolnoma izpolnjena; — istotako ne za 1500 vreč z dne 7. decembra 1909; mlin je zahteval nato povrnitev škode v 24,251 K in je tožil; začasa konkurza mlin še naznanil škode v znesku 24.000 K. !ončno nastala je še diferenca iz leta 1910 v izneskn 72.540 K. Poskusili so spravo, ki pa ni bila mogoča. ato je stopil prvaški „Agro-Merkur" onkurz, mlin pa je konkurzno maso za pnznanje svoje škode v skupnem znesku 121.578 kron tožil. Sodnija je mlinu to svoto prizna-lain je „Agro-Merkur" torej tožbo izgu-naCM bil. Sodnijski izvedenci pa so pri razpravi izjavili, da pri „Agro- Merkurju" niso imeli pravega razuma in potrebne previdnosti v trgovini z moko. Pokazalo se je, kako sramotno zanemarjeno in brezvestno je bilo knjigovodstvo in sploh vso gospodarstvo tega prvaškega bojkotnega podjetja. Predstojniki „Agro-Merkurja" so vkljub dolgovom podjetja delali draga potovanja in mašili sv#je Ni čuda, da se je „Agro-Merkur" že ret letih svojega obstoja podrl . . . Prvaško gospodarstvo je pač povsod edoako : lahkomiselnost, brezvestnost, zapravljanje, zapeliavanje lahkovernih ljudi v nesrečo, to so znaki propalega prvaškega gospodarstva! Mil ■oči p I Ig km, a ki . P" Gr; Politični pregled. Krvavi boji na Ogrskem. Na Ogrskem ro se zgodili zopet boji, ki so živo spominjali na čase revolucije 1. 1848 —49, ki so pa tudi mnogo krvavih žrtev zahtevali. Kakor znano, gre se'zdaj v ogrski državni zbor-njci zato, da se sprejme^vojno pjeosno.vo. Tuje neposredni vzrok, medtem ko tiči pravi vzrok pač globlje. Na Ogrskem gospodari dandanes neka nasilna oligarhija, katere magnatsko-betjar-ski voditelji ne poznajo nobenega napredka in hočejo i zanaprej ogrsko ljudstvo kot molzno kravo izkoriščati. Ta gospoda Rosa Sandrovega kalibra si domišljuje, da je Ogrska njena last; kralju noče dati, kar je kraljevega, in ljudstvu ne, kar je ljudskega. Skupno avstro-ogrsko armado hoče razrušiti in vrhovni vpliv cesarja na armado, ki je bil vedno nedotakljiva vladarjeva pravica, hoče odpraviti. Naravnost neverjetno je, s kakim predrznim nastopom si upa ta našemljena madžaronska gospoda, v katere žilah teče še avarsko-židovska brozga, žaliti sivolasega vladarja. Istotako neverjetno pa je, s kakim grdim naailjom zatira drago narodnosti, ki imaio dvomljivo čast in srečo, živeti v deželah Štefanove krone. V takih razmerah pač ni čuda, da je nastala misel, da se tem koruptnim razmeram le potom splošne volilne pravice konec napravi. Splošna volilna pravica bode pomedla Košutove magnate iz pozorišča. Šele potem bode na Ogrskem kulturni in gospodarski napredek mogoč. Delavci so se postavili na čelo gibanja za volilno pravico. A njih voditelji so napravili tudi veliko napako. Namesto da bi se borili s postavnimi sredstvi, poklicali so delavce na ulico in razburjena strast ne pozna mej. Prišlo je do velikanskih izgredov, tako da so morali i vojaki z orodjem nastopiti. Demonstranti so razbijali in pobijali poslopja in šipe, uničevali tujo in javno last, vstavili s silo v tovarnah delo, poži-gali na vseh koncih in krajih mesta Budimpešte in streljali z revolverji ter metali s kamenji na policijo in vojake. Tako so morali tudi ti orožje rabiti. Posledica je bila, da je okroglo 10 oseb ustreljenih, mnogo stotin pa ranjenih ter zaprtih. Boji so bili tako hudi, da se je že na ulicah barikade zgradilo in da je oblast že hotela proglasiti izjemno stanje nad mestom. S silo je oblast zdaj mir napravila. A politični položaj postal je zdaj še temnejši in žalostnejši. Pomagalo ne bode trinogom madža-ronskim nobeno nasilje, — ljudstvo se danes zaveda svoje moči, zahteva svoje pravice in bode i na Ogrskem končno zmagalo! * * * Obiski vladarjev. Dne 1. junija pride bul-garska kraljevska družina na Dunaj, da obišče našega cesarja; dne 8. junija pa pride črnogorski kralj Nikita na Dunaj. Vkljub temu, da imata ta obiska zgolj družinski značaj, pripisuje se jima vendar tudi nekaj političnega pomena. Gasilci in cerkev. Češka gasilna društva so sklenila, da se odslej ne bodejo več cerkvenih slavnosti udeleževala. Obisk. Zastopstvo mesta Berlin z nadžupa-nom dr. Kirschner na čelu obiskalo je te dni mesto Dunaj. Sprejeti so bili gostje prav prisrčno. Vojna Stane denarja! Italijanski vojni minister zahteva 60 milijonov lir, mornarski minister pa 21'A milijonov lir za armado in mornarico. Polagoma se pričenjajo Italijani za ušesmi praskati, kajti vojska košta denarja, denarja .. . V Maroku so se zopet pričeli boji. Francoska vlada, jo pač, mislila, da se bodejo domačini hitro podvrgli. Ali zdaj se pojavljajo vedno novi upori. Velika napaka je tudi, da nastopajo Francozi prestrogo. Šele p. k. so obesili 48 Ma-rokancev v mestu Fez. To je prebivalstvo še bolj razburilo in po celi deželi se pripravljajo resni ter krvavi dogodki. Zamorci so napravili na vzhodnem delu kubanske države ustajo, ki postaja za vlado na Kubi vedno bolj resna. 50.000 zamorcev se je oborožilo in pričelo boj. Sicer so pa v teh napol divjih državah revolucije in krvavi boji na dnevnem redu in se ponavljajo skoraj vsako leto. Dopisi. Vurberg. (Naš župnik Kokolj in „Marijine device"). Naš župnik pridno skrbi za izobrazbo in poduk svojih mu podrejenih devic, a čnjte in strmite, kak poduk in izobrazba je to! Pred kratkim imele so te device svojo zborovanje v stari šoli, katero je njih vojda iz prižnice naznanil. Ko je prikimal med zbrane device, je vkliknil: star sem, star, a kadar sem pa med vami, sem pa čisto mlad. Verjamemo Vam, g. župnik, da mlada dekleta še tudi starim dedom kri razburijo, zatorej se tako potegujete in zagovarjate svojo laži in obrekovanja polno deklo, katera, ste djali, da je več vredna, kakor narvišja gospodična, katera je vašega brata ali kaj že je, lečila in zdravila, popolno nagega v rjuhe zavijala, celo zimo mazala. Ali ne veste, da k možu sliši mož za strežnika? Pri ženah pa ženska oseba? Klerikalci pač smejo storiti, kar hočejo. Dalje, rekel je župnik tem devicam, da ne smejo poslušati starih plesnivih dedov in bab, kaj oni govorijo. To je tedaj nauk in izobrazba za nežno mladino ? Tako, gosp. župnik, se uči starost spoštovati, četrta božja zapoved tako govori? Ali more imeti mladina spoštovanje do svojih starišev, do predpostavljenih starih oseb, ako že župnik starost tako sramoti ter imenuje stare ljudi „plesnive" ? Kaj porečeš ti nato, „ljubi Štajerc", kdo je kriv, da vera peša ? G. župnis, tudi vi Pri llIcldllOiŠOIllU TfGnieilU Be P«poroča Straschill'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči preiti boste postali „ plesni vi", ako boste doživeli, pa na Vnrbergu ne! Plesnivi dedi! VuPberg. Dragi „ Štajerci" Razveselil nas je dopis od Vurberga v št. 19. Prinesel nam je zanimivo, a golo resnico, katera pa župnika ni všeč. Prepričani torej, da ljubiš resnico, ti jo hočemo tudi nadaljevati v raznih slučajih. Ker je župnik odstavil cerkv. ključarja, znano že tudi zakaj, oznanil je iz prižnice, da se prihodnjo nedeljo voli nov cerkv. ključar. In res, prišla je zaželjena nedelja, torej na volišče v staro šolo! Zbrali smo se volilci, da bi si izvolili ključarja na ljubo faranov. Glej ganospaka; prišel je župnik kimajoč in rekel: da mi ne volite mojih nasprotnikov; sicer še je nekaj mož po župniji, ali jaz predlagam Kreflna; ta je mož, katerega hočem imeti za ključarja, njemu ni enakega v župniji. . . . Torej ljubi „Štajerc", samo Krefl je v naši župniji mož, kateri je svoj nesrečni čas črez župnika in njih naprave toliko psoval in sramotil, kakor nihče drugi (dokazov dovolj). Pred par leti bil je tako zasramovan od župnika, od ključarstva izbacnjen zaradi raznih reči, katere so se v njegovi hiši godile; se jih še gotovo spominjaš, dragi BŠtajerc", katerih pa mu ne bomo očitali, — in sedaj ga žapnik tako povišuje in proslavlja, da do neba smrdi. Žapnik je izrekel tudi raznim možem,-. da je takratna imenovana hiša bila nepoštena, „ katere praga ne bo nikoli prestopil". Oho, gospod župnik! Kolikokrat ste ga že prestopili? Kdo je ostal pri tem lažnik? Znabiti ta mož, ki vas je takrat po blagoslovljeuju vozil? Mogoče tudi, da ste rekli, da ne prestopite hiše tega praga! Pobožni farani. Občina Okič pri Ptuju. Dragi „Štejerc", tudi pri nas te potrebujemo, da zamoremo objaviti krivice, ki se nam godijo. Delila se je zopet podpora, a saj veš kako! Pri nas je dobil m. dr. eden podporo, ki ima 2000 kron v hranilnici in lepo posestvo; on in žena sta mlada ter brez otrok. In ta je dobil 60 kronic. Mi mu tega gotovo nismo nevošljivi; ali pravica bodi za vse ednaka! V naši občini je dosti takih, ki ne morejo več delati in nimajo svojega zaslužka, pa niso jobili niti vinarja podpore. Dragi „Stajerc", treba bode našemu okičkemu občinskemu predstojniku oči odpreti, da bo videl, kdo je res potreben podpore. Ta modri predstojnik Kranjc ne vidi poštenih in revnih posestnikov v občini, ki so res potrebni podpore. Kaj briga njega to; on je dobil podporo za vse svoji reči, njemu ni treba skrbeti, on že ve, kako si pomagati. Ali mi pravimo, da bi moral vsak občinski predstojnik na vse ednako gledati! Kajti vsi ednako moramo davke plačevati! Občani. Št. Vid pri Ptuju. Potujem že več leta po Koroškem, Kranjskem in zdaj tudi po Štajerskem ter si ogledujem svet in ljudi. Tako pridem tudi večkrat k sv. Vidu; truden po velikem potu se podam v gostilno, ki ni ravno „nemška" in tudi ne »slovenska", marveč „nevtralna", kar se mi je jako dopadlo; tam zahtevam nekaj pijače in južne. V gostilni sem našel prav veliko število možakov, ki so se o raznih zadevah pomenkovali in tudi o domačih duhovnikih govorili. To zadnje me je zanimalo. Neki mož je rekel, zakaj da so ljudje g. patra Andreža Berdneka proč spravili, ki je bil mnogo boljši župnik nego sedanji; bil je vsaj sam za-se, ta pater Alfonz pa je siromak in stoji popolnoma pod komando kaplana patra Petra Schirofnig. Ta sedanji župnik je obetal, da se ne bodejo tolikokrat sv. maše na Selah služile kot popreje, da se bode pa pri farni cerkvi tndi pozna maša služila. Pa je zdaj slabše kot popreje. Na Selah se dobi 10 K za mašo, pri farni cerkvi pa le 3 K. Zato se pater Peter pač rad vozi na Šele. Drugače pa je g. župnik dober gospod! . . . Drugi možak pravi: Veš, sosed, vsega tega je pater Peter kriv, ki ima Vidovčane „na piki" in jih sovraži; ako jim škoduje, je potem prav vesel; pri tem postaja tudi vedno bolj debel! — Neki tretji možak je zopet vprašal: Veš ti, kakšni boj imajo tukaj učitelji med seboj ? Najhujši je nad- in modno blago za gospode in gospe priporoča izvorna hiSa 140 i Prokop Skorkovsky in sin T Hompolco n* Češkem. Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne cene. Na ieljo hočem dati takoj izgotoviti gospodske obleke. učitelj H a u p t m a n n, ki je zagrizeni prvaški klerikalec in se političnim duhovnikom prilizuje ; on tiči noč in dan pri kaplanu; on je minorit-ski administrator in ljubi kos mesa ter glažek vina. Tudi njegova soproga je tam „birtšafterica". Da ima pater Peter boljši „kšeft", ima tudi dva učitelja ua kosti i. s. gg, Kovačič in Lešnik. To bo ljubi učitelji, ki so se svoj čas tako „li-beralne" delali, zdaj pa se prilizujejo političnim duhovnikom, ker tam jedo in pijejo; „liberalci" so to, ki vlečejo za štrik patra Petra in mu snažijo škornje. V sv. Vidu so štiri dobre gostilne, kjer se dovolj hrane dobi, ti mladi „li-beralni" učitelji pa lezejo patru pod črne škrice. — Potem je vprašal gostilničar sam: No, ali že veste, da so patri Peter in Alfonz, šolski vodja in pa še neki zapeljani kmet napravili rekurz zoper volitev takajšnega šolskega sveta; ni jim prav, da je šolski svet napreden. Ali vsi možje so rekli: To je prav, da imamo take može v šolskem svetu; od teh doživeli bodemo kaj boljšega nego od prejšnih, pri katerih je načelnik tako plesal, kakor mu je šolevodja godil. No, rekurz združeni liberalno-klerikalni gospodi ne bode nič pomagal; Bog ve, kedaj se bode sploh rešil. Saj se ni pri volitvi nič nepostavnega zgodilo. 0 rekurzu bodemo še poročali. — Eden možakov vpraša: Ti Joža, ali že veš, da je g. Schosteritach šolski ogleda, kar se šolevodji naj-manje dopade? Pa je le tako dobro. G. Scho-steritsch je v teh zadevah izurjen in bode že gotovim hujskačem na prste stopil! — Z Bogom za danes, prihodnji teden poročamo še mnogo več! Popotnik in opazovalec. Sv. Barbara v Halozah. Dragi g. urednik, prosim Vas za malo prostora! Naš [g. župnik Vogrin pozabil se je zopet v svoji jezi in sovraštvu zoper nekega posestnika, h kateremu je vsako leto po navadi prišla križevska procesija. Župnik je v nedeljo, dne 12. maja preklical procesijo do Korenjakovega križa v Medribnik. Pardon, kaj sem rekel, k temu ne grem, storim kar hočem, čeprav jih je veliko slišalo, — si je mislil župnik. Napravil* bodem procesijo raje do križa dr. Stuheca, tam je več dobička pričakovati ... Ej, fajmošter, kako si delate sami s svojim sovraštvom in hujskanjem in lažem nasprotnike. Mi farani Vam nič več ne verujemo! Več faranov. Polenšak. Naš g. župnik Podplatnik bodo v peklu. Zakaj? Pridigali so, ako kdo naredi krivico in je ne poravna, je v peklu in ako še njegovi namestniki ne poravnajo, so tudi v peklu, in ta kateri je krivico storil, je na dnu, drugi so pa vsi na njem. Gosp. župnik, ravno tako se Vam bo zgodilo, ako ne poravnate ubogi vdovi, ker ste ji storili tako veliko krivico, da je morala plačati 400 kron, uboga vdova pa niti skoraj kruha nima. Ako tedaj ne poravnate, bodete Vi ravno tako v peklu in Vaši nasledniki bodo zavoljo Vas morali tudi tam trpeti! Kako je Vaš kaplanček Meško sedaj ko so drugi krompir in koruzo sadili, porabil ves čas zato, da bi opral g. Podplatnika; ali kar je preveč črno, ne more biti več belo. S Podplatnikom sta napisala veliko obžalujko, s katero je potem Meško feh-tal podpise po fari. Zdaj jim je že žal, kateri so podpisali. Zdaj se res baha v BGospodarju", da kak oni izpolnujejo svoje duhovske dolžnosti. Meško ga zato zagovarja, da ako je kaka poroka ali kaj, dobi denar na posodo. Poglejmo mi zdaj njegove duhovske dolžnosti, — odvetnik in sodnija, to je njegovo »dubovsko" orodje, s katerim on vestno izpolnuje svoje dolžnosti. Pred kratkim je prinesla ena ženska na krst; v jutru ob 7. uri ni bilo časa; čakala je do 9. ure, potem je bila maša, po maši pa si je mogel iti nabasati svoj trebuh; potem šele je krstil. To je bilo popoldne ob 1. uri; botra si je morala sprositi mleko, da je ubogega otroka otešla. To je verska dolžnost, kaj ne dragi kristjani?! Nasprotno ko pa je prinesla botra dvojke na krst od nedolžnega otroka, šel je takoj krstit. Tudi z botroj je lepo ravnal. Ako pa prinese katera drnga botra, jih dobi dobro po ušesih. Pretočeno leto je umrl boljši kmet; želel si je spoved, brat mu je šel po spoved, župnik seveda ni imel časa, ker si je moral drva sekati; rekel mu je, da naj drugi dan pride, ali kmet ni včakal drugega dne. To je vestna njegova dolžnost! Učiteljstvo je hodilo vedno k maši v ža-grad, ali zdaj je žagrad zaklenjen, ne sme dragi notri, kakor nedolžni otrok kuharica, i njegov kravar. V šoli je otrokom naštev*| katere „slabo" živijo; to je bil lep n otroke! Zdaj imamo žalostno v cerkrij lenšaku! Sv. Trojica v Slov. gor. Dragi „ŠI Že dolgo nisi slišal od naših klorikalcov,] so enkrat klerikalni, potem spet lib« kakoršnji dražbi se nahajajo, teko potem Ako ravno so vsi naročniki „Slov. Naroal vendar zelo priljubljeni pri našem žag Kasianu. Tem gospodu je vera menda briga. Nedavno prinesel je „Slov. Gosp.1 od Sv. Trojice, po katerem bi se tukajj vila podružnica „Schulvereina." To je na zvane „Slovence" zelo razburilo, ker pred ško šolo se bojijo. Posebno seveda gospoi terja in miroljubnega učitelja, kateri nasprotniki nemške šole, sami pa so zefl v nemške šole hodili, da nemško znajo] naj ostane neumen, kaj ne? Grozijo] „Slov. Gosp." ti liberalci, da hodo po? „Straže" ustanovili. Ja gospod učitelj] nismo nasprotni; ali se ne spominjaš, daj daj pisal, da pride potres za potresom in vendar nisi mogel potresa narediti sam si imel precej „potresa" s tvojim ko Pusti tedaj politiko in učij učence, vam ne udarno! Napreduj Prevorje. Na Prevorju so sedaj zopi ljemerci, ki merijo novo nameravano Hrano in stanovanje imajo v farovžuL politikujočemu župniku je pač vse na za tuje goste; ko mu pa pride k faran z živino tlako delat, mu pa nima drugem postreči, kakor z igralnimi kartami kako zmešano pijačo. Radovedni smo,] bodejo napravili cesto v farof, da bo iz Prevorja. Trbovlje. Pred par leti je nakrat v glavo padlo, da mora nova cer Takoj piše v Gradec po enega arhitekt* mu napravi načrt za pravo cerkveno zdaj so nastopili furmani ia zastopniki in ter so rekli: Halt, Peter, ti si skala cerkve ne bodemo zidali; kdor plačuje, govori, kdor pa nič ne plačuje, naj mola je pač mislil, da ima z Dolanci opravi« so se pustili komandirati od župnika se že praskajo za ušesmi, da so vsi kc Letos zopet je nekdo misel sprožil, d „turm" popraviti. Možje so skupaj pregledali, da je res treba popravila, kakšnih 6000 K koštalo. Kdo bode] Eden pravi, da Peter, ki mora v kaši cvenka imeti. Kdo je sploh cerkveu Dolgo se že ni izdalo nič za popravil pride pa le nekaj grošov! Neki drugi pi narja ni nič, je vse sv. Martin zapil Jakec v Dolu, ki tudi nima železne k« več le žaklje, v katerih se skriva denai ne pridejo miši čez žaklje in denarje gospodje, z našimi krvavimi groši naprej gospodarili! Nas mora pri takih zastopati mož, ki ga izvolimo, ne pj župnika določeni možic, ki ne zna nt pisati, temveč samo kimati. Cerkvene morajo biti pošteno nadzorovane. Ako dali za eno poslopje 50.000 do 1OO.0B potem morajo ti denarji tudi nekaj not Semtertja se čuje, da je zopet kdo v vlomil in novce pobral. Ljudje pa p: je itak vse eno, če Martin zapije ali žije ali pa tat odnese, cerkev nikdad nič nima ... Ja, prav radi bi enk dohodke in premoženje enega trbovelj nika! Št. Vid nad Valdekom. Dragi J 11. maja smo imeli tukaj komisijo pravljanja cerkve in župnijskega po ležil se je polnošteviluo odbor iu drugih faranov zraven. Seveda tudi smel izostati, on je pot kazal, kje di mišja luknja. G. župnik Repolusk, ukazali komisijo v tisto sobo pelji nahaja tiste nova ziboljka? ... 0. Vi ste rekli načelniku, da 26 letni nič za govoriti. Haha, ko bi on v ki trobil, bi že pred 20 leti imel pra kajti klerikalci itak druzega ne 2 kimati. Načelnik pa kimati noče, ker] rečeh velja kimanje denar! Odbor Gumi «a trsje cepiti (Rebenbander) najDoijša sorta, garantirano blago, priporoča trgovina *u Brata Slawitscb ¥ Ptuju. die a. maja, da se smejo komisije udeležiti vsi davkoplačevalci, za govoriti pa ima le odbor. Ttrej bi morali todi Vi, č. g. župnik, zraven tistih ostati . . . Zdaj pa poglejte, da je vse to resnica, da ne bodete zopet rekli, da „šta- jeic" laže. Farani. Zahtevajte pri Vašem trgovcu ne samo „kocke za govejo juho" nego izrecno kocke samo prave z imenom MAGGI in varstveno znamko<;*-zvezdo s križcem Oboleli duhovnik, Naša slika kaže knezoškofa v Breslau, kardinala , Jurija K o p p. Ta kardinal spada med prve kato-e duhovnike na Nemškem in je zdaj smrtnonevarno oboki. Kardinal dr. Kopp je izvolil najprve drugi po- .tjg&Kgfantiita.l ^Kir/ijv^rithiithtf klic in je šele pozneje študiral bogoslovje. Odlični ta duhovnik je tudi clan pruskega državnega sveta in go-spodske zbornice, istotako pa član avstrijske gospodske zbornice ter šlezijskega deželnega zbora. . Predsednik Tisza. Kakor že poročano, gedijo se na Ogrskem prav borni politični prizori. Na eni strani so delavci na cesti demonstrirali in v boju za volilno pravico vprizorili velike izgrede, ki so končali z streljanjem. V državni zbornici zopet je odstopil prejšni predsednik. Na njegovo mesto je bil ob velikem odporu opozicijonalnih poslancev za predsednika izvoljen grof Štefan Tisza, katerega sliko daces prinašamo. Grof Tisza igra že leta sem v ogrski pol tiki veliko vlogo. Poslanec je že od L 1886 in bil je Novice. Ljudje jamrajo! Prijatelj našega lista iz dežele nam piše: Daleč po sveti in že skoro celo štajersko deželo sem obhodil in vsepovsod, kamor sem prišel, ljudje tožijo, da jim denarja manjka in pa da so preveč veliki davki za plačevati ter da ne morejo več izhajati. Res je, kakor sem sam sprevidel, hudo po svetu, k še vse ni tako, kakor ljudje vpijejo. Zdaj v spomladi so se zopet začeli po vsem sveta „božji poti"; veliko število ljudstva so skupaj nabore in potuje na božjo pot, zdaj na eno in zdaj zopet na drugo stran. Veliko je takih ljudi, kakor sem sam prepričan, da doma otroci nimajo kaj jesti in stariši pa grejo na „božjo pot". Tiste denarje, ki so jih s krvavimi žulji zaslužili, tam zapravijo, da se gotovi duhovniki z njimi ma-stijo. Dokler bojo toraj ljudje imeli za „ božje poti" denarja, še ne bo hudo na svetu. Bog je povsod, v nebesih in na zemlji in na vseh krajih sveta; in tak je tudi vse eno; če greš v nedeljo v svojo farno cerkev molit, boš imel ravno toliko odpustkov, kakor če boš celi teden po božjih potih hodil, lepi čas ter denar zapravljal. Dajte raje tiste denarje, ki bi jih imeli na božjih potih zapraviti, na stran, in bodete videli čez par let, koliko si bodete prihranili! Na »božjo pot" greste in tam si poškodujete obleko, raztrgate šoljne in pa denar zapravite in iroaste veliko škodo ter tudi doma delo zaostane. Premislite si, dragi ljuje, koliko imate potem dobička na božjih potih. Vsaka cerkev je žegriaua in v vsakej cerkvi je edini Bog, katerega moramo spoštovati, Veliko ljndi misli, da bojo skozi to, če daleč po svetu rajžajo in po »božjih potih" hodijo, kaj več dosegli; nfc ravno toliko kakor če bi doma v farni cerkvi na tisti namen molili. Bog je dal šest dni za delati in sedmi dan pa za počivati ter cerkev obiskovati. Samo zato so vse cerkve tako bogate, ker skozi to veliko denarja . naberejo, od vbogih ljudi, ki si pritrgajo doma od svojega življenja. V drugem slučaju pa pridejo kmeti po nedeljah v cerkev in potem po maši pa v gostilne in pijejo celi dan notri do trdega večera, da se tako napijejo, da še domu ne morejo in jih kelnarce ali pa gostilničarji goljufavljejo spredi in zadaj; namesto da bi mu 2 litra vina zaračunil, mu pa 4 litre zaračuni in če bi se še hotel kaj z vir^ torn prepirati, da ni toliko spil, že ga hočejo natepsti; zato pa plača vsak raje, ker nobeden za gotovo ne ve, koliko je spil. Na take načine ljudje po sveti po nepotrebnem denar zapravljajo in potem pa pravijo, da je za denar hudo. Čemu pa prinese eksekutor povabilo, da mora davek plačati; potem se pa vsak tak kislo drži in pravi, da nima denarja; a za piti in za postopanje po »božjih potih" pa imajo zadosti denarja! oastimo Boga, brez da bi čas in denar in zdravje zapravljali! Iz Spodnje-Štajerskega. [ Markus Bauer f. Iz Ormoža prihaja žalostna vest: Nahitro nam je grozna smrt vzela enega najboljših mož in eno najplemenitejših src je ponehalo biti; — na binkoštno nedeljo ob 10. uri umrl je namreč g. Markus Bauer v 62. letu svoje starosti. Na samo mesto Ormož, tudi celi okraj in cela Spodnja Štajerska izgubi s tem enega svojih najboljših mož. Kdor je pokojnika poznal, ta zna njegove lastnosti in njegovo delo ceniti, ta razume ljubezen in spoštovanje, ki se jo je pridobil pokojnik v dolgem in požrtvovalnem svojem življenju. Kot gostilničar in lastnik daleč naokoli znanega hotela, kot načelnik gasilnega društva, kot občinski svetovalec in član direkcije občinske šparkase, kot član vseh društev in kot mož, pred katerim so se i hudi nasprotniki v spoštovanju klanjali, — kot neumorno delavni, veseli, napredni, požrtvovalni pravi Štajerc je stal pokojnik Baner med nami in kot takega smo ga položili s solznimi očmi v pomladni grob . . . Stoterim prijateljem je zarosiio oko, ko so začuli novico o hitri in nepričakovani smrti tega redkega moža. Po-mag«! i« nndniral ie. drial ie širil je vodno ljubezen in nikdar sovraštva, — in zdaj počiva pod spomladansko žemljico, s prijaznim smehljajem na obrazu, z zavestjo, da je v življenju izpolnil svojo dolžnost in več kot svojo dolžnost. Na tvojem grobu, zvesti pokojnik, cvetele bodejo rožice, v naših srcih pa cvetela bode i za-naprej zvesta ljubezen, ki smo ti jo dolžni, in spomin, ki ne bode nikdar otemnel. Spavaj sladko in naše solze močile bodejo tvojo gomilo ! * * * Pogreb je bil naravnost veličasten. Na javnih poslopjih mesta Ormož so visile črne zastave, svetilke so gorele s florom obvite. Krsto pokojnika so nosili gasilci. Poleg domače požarne brambe došla so gasilna društva iz Ptuja z zastavo (38 me ž), iz Ljutomerja, Frankovc, Velike Nedelje, nadalje odposlanstva gasilnih društev iz sv. Trojice, Hardeka, sv. Lenarta, vojno društvo iz Kuma itd. Domače pevsko društvo je pelo žalostinko ob odprtem grobu. Nebrojna množica je sledila krsti. Takega pogreba v Ormožu še niso videli.- čast vrlemu pokojniku! * * * 0 rokodelskem zborovanju v Celju, ki ga je vprizorila obrtniška organizacija na binkoštno nedeljo in o njegovih govorih ter sklepih bodemo še poročali. Za danes le povemo, da je bilo to zborovanje naravnost veličastno in da se je obenem razvilo v velik protest zoper raztrganje štajerske dežele. Štajerski obrtniki, katerih je bilo na stotine iz vseh krajev, so izrazili svojo resno voljo, da ne pustijo naše domovine raztrgati. Tako se pač lahko trdi, da se prvaška gonja med obrtniki mora izjaloviti. Šteti pač prvaki ne znajo, to je gotovo. Obrtniški shod je bil naravnost krasen in bolje obiskan, kakor se je to splošno pričakovalo. Narodnjaški listi in lističi pa poročajo debelo laš, da je prišlo le — 59 obrtnikov. To je že precej smešno! Le iz Ptuja je prišlo čez 30 rokodelcev; koliko pa jih je bilo iz drugih mest in trgov, iz Gradca itd. Ej, narodni gospodje, s takimi neumnimi lažmi pač ne bodete prikrili svoje lastne blamaže! 0 prvaškem obrtnem shodu je presneto malo poročati. Udeležba je bila tako slaba, da so se prireditelji sramovali, fil obrtnikov je prišlo, potem še občinski policaj iz okolice, ki je igral .vrtnarja", ker oskrbuje mali vrtec, in sadni branjevec dr. Benkovič . . . Na shoda sicer niso druzega delali, nego prepirali so se in poslušali prepire med Knkovcem in Benkovičem. Res, muogo blamaž so dosegli že naši prvaki in narodnjaki, ada bi njih »vseslovamki" obrtni shod tako klavrno v vodo padel, tega pač nikdo pričakoval ni! Klerikalci pred poroto. Pred celjskimi porotniki se je vršila velika razprava zoper klerikalne voditelje iz Ljubljane, ki so bili toženi zaradi goljufije in zborabe uradne moči. O razpravi bodemo zaradi pomanjkanja prostora prihodnjič obširno poročali. Nesramna volilna goljufija je bila dokazana, a toženci so bili — oproščeni! Res čudna so pota Božje previdnostni. Pri veliki razpravi, ki se je vršila pred celjskimi porotniki zoper voditelje ljubljanskih klerikalcev, je bilo za hudomušne jezičke mnogo gradiva. Že to je prav značilno, da klerikalci v trenutka nevarnosti vedno pozabijo na svoje sovraštvo proti Nemcem in na svoje bojkotne nazore. Ali ni to malo „čudno", da si eden najzagriženejših vodij slovenskih klerikalcev izbere kot zagovornika nemškega advokata? Seveda je znano, da je dr. Zangger izvrstni advokat in zato se pravzaprav ni čuditi. Ampak slovenski advokati so delali pač kisle obraze, ko so to čnli. ... Pa še nekaj: tudi dr. Vekoslav Kukovec je zagovarjal klerikalne poštenjake. To je pa že vrhunec čudeža! Dr. Kukovec je sam voditelj tiste na-rodno-napredne ali liberalne stranke, katera je v svojih listih klerikalca Kregarja, Štefeta in njih soproge za goljufe in sleparje psovala, katera je celi proces povzročila, katera je kriva, da se je tožba vložila. Kukovčevi celjski trabanti so tudi v svojih listih na dolgo in široko o teh klerikalnih goljufih kričali. In isti dr. Kukovec je nakrat zagovornik teh »goljufov". . . To je za navadnega človeka nerazumljivo! Dr. Kukovec je vedar tudi politik in poslanec in Bog ve, kaj še vse. Ali dr. Kukovec da je bila porotniška klop zasedena od samih njegovih liberalnih pristašev? Ali ne ve, da je pri stvari tudi politična njegova osebnost vplivala? Z eno besedo povedano: liberalni dr. Knkovec je z vsem svojim vplivom pomagal, da so bili najza-griženejši klerikalni hujskači oproščeni in dajevsled tega klerikalna stranka doživela zopet zmago nad liberalci!... Res, treba bode vprašati: počem je slovenski liberalizem in zakaj ne vstopi dr. Kukovec v frančiškanski klošter. . . Ljubi profesor Kolarič v Ptuju pravi, da ne ve za dedščino, ki mu jo je mislila zapustiti neka dekla. Pravi, da daruje dedščino našemu uredniku in želi ime dotičnice vedeti. Evo odgovor: Dotičnica ni umrla, temveč je zopet zdrava; vsled tega g. profesor ni dobil denarcev in tudi ne more teh denarcev nikomur „daro-vati." Sicer pa že 100 let ni noben duhovnik dobljene dedščine iz rok spustil. Pripravljeai pa smo ime te dekle povedati, ako odgovori „ Straža" na naše vprašanje v zadnji številki: kdo je tisti, ki svoji dekli niti v Velikinoči prosto ni dal ? . . . Ljubi gospod profesor, zdaj imate Vi besedo! Umrl je v Gradcu dne 24. t. m. na kliniki g. Janez C a f u t a, vinski trgovec, še le star komaj 37 let. Umrli je bil sin veleposestnika Jožefa Cafuta v Drafcih, ki je obče znan kot napredni mož. Istotako je bil pokojnik vseskozi naprednega mišljenja. Zadni čas je živel kot zasebnik v Leskovcu. Pred kratkim se je prehladu" in Šel iskat zdravja v Gradec, kjer ga je zadela nemila smrt. Pokojnik je bil blaga duša, je rad čeprav natihoma podpiral siromake, posebno tudi prijatelje. Naj mu bode tuja žemljica lahka! V Slov. Bistrici je bil g. Albert S tiger zopet za župana izvoljen. G. Stiger je župan v Slov. Bistrici že od leta 1892 sem. Prebivalstvo mu je napravilo ob priliki izvolitve lepo bakljado. Za podžapana je bil zopot g. cesarski svetnik Jakob Versolatti izvoljen. Nadalje so bili izvoljeni kot občinski svetovalci gg.: Jon. Katz, dr. M. Murmayer, Karl Kukowitsch in Fr. Petzolt. čestitamo! Ti možje so dokaz, da bode mesto i zanaprej v naprednem duhu upravljeno. Na štajersko-hrvatski meji postajajo razmere vedno nevarnejše. Roparstvo se grozovito raz- Mirno lahko spite! Če ste namočili perilo črez noč s pralnim izvlečkom ,,Ženska hvala". izloči se vsa nesnaga sama od sebe, brzo in temeljito. Hitro in lahko se opere perilo potem z milom „Schichl" znamka Jelen'', da postane bleščeče belo, kajti pralni izvleček „Ženska hvala" in milo „Schicht" belita perilo kakor solnce. — 4 — širja. V bližini hrvatske vasi Obsina vsilili so roparji v hišo kmeta Raca in vse pokradli. Iz 6 glav obstoječa kmetova družina se je branila, a roparji so jih premagali. En sin kmeta je bil v bojn ubit, kmet in ostali člani dražine pa so bili smrtnonevarno ranjeni. Požar. Pri Rogatca pogorela je hiša posestnika Plevčaka z vso premičnino. Škoda je velika, ker posestnik ni zavarovan. Ogenj je nastal vsled neprevidnosti v kuhinji. Pobegnil je iz mariborske bolnišnice hlapec Pavel Lang, ki je bil zaradi tatvine na 8 mesecev težke ječe obsojen. Tatvine. Hlapčeva žena Franca Roškovec iz ljutomerskega okraja ukradla je v Mariboru v neki trgovini 2 bluzi. Pa so jo hitro vjeli. — V Rošpohu bilo je posestnikn Joštu 60 K denarja, viničarju Sorko pa nra in 22 K denarja ukradeno. Tatvini izvršil je baje neki Franc Rak, ki je pobegnil. Zverinska babnica je pač vžitkarica Treza Perus v Št. Janžu pri Slov. Gradcu. Mučila in pretepovala je svojo lastno mati in staro mati na tako nečloveški način, da so jo morali sosedi sodniji naznaniti. Cele dneve dolgo ni dala materi jesti in tudi 85 letno staro mati je po tleh metala. Mati je imela 900 K denarja, katere so tej zverinski hčerki pač dišale. Požig. Pred kratkim je pogorela koča s hlevom posestnika BezenŠek v Gabrolju. Živino so rešili. Ker je koča z vsem le 1500 K vredna, Bezenšek pa je na 3000 K zavarovan, sumi se, da je nalašč zažgal. Orožniki so ga tudi zaprli. Iz voza padel je v pijanosti hlapec Nace Kustok v Mariboru in se težko poškodoval. Uboj. V Lasnici sta se stepla fanta Anton Ju8tinek in Martin Leskovar. Zadnji je vzel nož in je Jnstineka tako močno sunil, da je bil ta takoj mrtev. Pred celjsko poroto bil je znani hrvatski roparski tat, ki je po železnicah izvršil celo vrsto zločinov, na G let težke ječe obsojen. Poleg tega se ga je izgnalo iz Avstrije. — O drugih slučajih, ki so se pred celjsko poroto razpravljali, bodemo še poročali. Detemorilka. Marija čavs v Loki imela je ljnbavno razmerje s Francem Zakošek. Ker so njeni in fantovi stariši že dalje časa v sovraštvu živeli, so bili tej ljubezni nasprotni. Marija Cava pa je prišla v drugi stan. Ko je porodila, je iz strahu pred stariši otroka takoj po rojstvu zadavila. V Dravo skočil je v Maribora infanterist 47. pešpolka Franc Saria in utonil, rfaria je bil priden fant in je vzrok njegovega samomora neznan. Mačko, psa in kokoši zastrupil je nekdo posestniku Antonu Stvarnik v bližini Laškega. Posestnik ima škode čez 100 K. Baje je to nekdo iz maščevanja proti kmetu Stvarniku storil. Kamenje na železniško progo zvalili so neznani zločinci v Dobovi. Železniški čuvaj je to še pravočasno opazil, drugače bi se lahko velika nesreča zgodila. Orožniki zasledujejo storilce. Pogorela je hiša z vsem premičninam posestnika Matije Galun v sv. Florijanu. Ogenj je nastal vsled slabega dimnika. Škoda je z zavarovalnino krita. Delavčeva smrt. V Maribora skočil je 72 letni usnjar Lovrenc C. v Dravo in je utonil. Revež je bil brez dela in zaslužka. Pred 2 mesecom mu je žena umrla. Pokojnik, zapušča 5 otrok. Pod automobil prišel je v Mariboru učenec Franc Laupal. Ranjen je precej nevarno. Oboroženi tatovi so vlomili pri krčmarici Kline v Razdolu in pokradli mesa za 400 K. Ko so jih hoteli domači prepoditi, so tatovi nanje streljali in naprej kradli. V transmisijo je prišel v Trbovljah rudar Volaj. Vrglo ga je tako hudo na neko kolo, da mu je glavo zdrobilo. Nesrečnež zapušča vdovo in 6 nepreskrbljenih otrok. Goljufija. Pri kupčiji z živino hotel je Gregor Kolšek posestnika Sibanca iz Polene na konjiškem sejmu za* 200 K oslepariti. Zato se bode imel pred sodnijo zagovarjati. Iz Koroškega. Šmarjeta V ROŽU. Piše se nam: Češki faj-mošter Hraba, ki je moral lepo faro v Djekšah za našo gorsko faro zamenjati, ker ji šah popolnoma dogospodaril, pričenja ti že hujskač. Hraba je debeli polnokrvni« neprijetnimi, prevzetnimi manirami. Tefazite so tudi najvernejšemu koroškemu kmetufc v < jetne, pa čeprav mu pravi Hraba dJvodo. „oče, oče." Le gotovi elementi se poifl bližini te češke osebnosti prijetno. To«aprli di seveda privoščimo iz vsega srca pane Ser, ke ostale stalne farane pa naj v miru postil maj se je v našem gnezda segret, ko juftanion Hrabn že vpiti in kričate ter komandirsH Stir prvo žrtev si je Hraba izbral naprednega t Vzrol teligentnega posestnika g. Ibounig. k ; -požar. ga maščevanja je neki nahujskani prvaljšnosti rikalni sosed g. posestnika Ibounig v j za najlepša drevesa porezal in mučil ter tudi, na drevesca pokončal. Pri razpravi je ta zaprli kaleč sam izjavil, da je žrtva hujskanje janer škili voditeljev. Agitator Lučovnik valgo ri se je čutil prizadetega in je šel takoj 'Kradle bil je tako zmagovit, da je uspeh že prej na jako fidelni način praznoval. Alf pravi je pade' v blato! Tam se je izk: je sestavil tožbo žnpnik Hraba. Torej j ški „duhovnik" uresničil kar celo zak samo in dela kot „winkelšribar." Ja, j: hoče vse naprednjake v Šmarjeti kar kosmate pogoltniti. G. Ibonniga fajmošter tega ne mara, ker je kot stari, izkušeni! veni ključar in bivši župan prepameten, se pustil od vsakega komandirati. Hral skušal tudi takoj kot cerkvenega ključai praviti; postavil je namesto starih, a zastopnikov farne občine dva „bolj p: možaka^a. Seveda je Hrabi tudi nemško društvo napoti. Ravno tako pevski zbor. ne pleše po češki muziki, tega Hraba ne; Zato pravi: Gasilci morajo proč, pevci j proč! Kri8te pane, kako so se ti vstrašili mo, da bode Vaclav preje „empfel mi'] nega velepotrebni gasilci. Mu bodemo mrzle vode na vročo tonzuro brizgnili! % boljšimi družinami poštenih faranov se je mošter Hraba v kratkem času skregal. Vi nijskih razprav bode sledilo. Ali preje ne) mira, dokler Hraba ne odide . . . Škodi starega gospoda fajmoštra! Kaplja v Rožu. Piše se nam: Naš vr'jj želni poslanec Franc Kirschner p. I je pridobil naši vasi po velikem trudu nenavadno visoko podporo od d dežele, da se uravna divji potok (Wildb divja v hudem dežju in nevihtah ali kadar] sneg po naši vasi ter napravi mnogo zimi teče včasih taka voda po tem potu", da je še konje nezdravo 1 tam 1 morajo velikokrat do kolen gaziti snežni Bpod Razaj je nam pridobil za kanalizira: pota 15.000 kron podpore. Nobena druga še ni toliko dosegla! Namesto pa, da ljudje Razaj 11 hvaležni in ga po zaslugi ga šele obrekujejo in nasprotujejo v ol ristni reči. Seveda, če bi bil Grafenauer podpore dobil (kar se že 100 let ni z: bilo vse dobro in vzdigovali bi ga v besa. Zakaj pa Plajperžani nič niso do! ravno je Grafenauer tako sladko govoril, pa Seljani nič ne dobijo, čeravno enogl lijo črno? Morda kozji rajsrot samo svoj bula, drugim pa le dobre čase in nel obeta?! Sram naj bode tiste, ki so mi dobite denarje sami požreti. V zgodovinsko občine naj bodo za večni spomin zapisani1 Št. Janž. Piše se nam: Čuki osrečiti na binkoštne praznike našo farški podrepniki so se' hoteli kazati v njih puratni maškeradi, pa jim je c zmanjkalo. Boljše da pridejo prihodnji pol fanente! Takrat se morejo saj zastonj najel Da se ne prehladijo vsled pomanjkanja zin^^E površnikov, hočemo jim prav dobro zak: ;i vzr< > Naši čuki se tudi strašno jezijo, da ne ;:«di 10 1 tisto obleko za „orle" nositi. Napravili sedaj pa v skrinjah počiva, dokler ne bo Peter za jugoslovanskega kralja kronan. bodejo popred molji snedli, jih bo pa „deklica v kotu" sfiikala. Na, pa hail! Obesiti se je hotela v Celovcu 1 Marija Novak. Našli so jo pa pravočasni odrezali, tako da so ji rešili življenje. ftp™ je hotela zaradi nekega prepira življenje] 1 me lilij yen dr, nč — 5 — ukaj 3hz □ire spri-j krat jo v ljn-rabi, Ko-ričel Kot in-čne-J kle-| )zdu sad-leri-rva-ušic žiti: na-raz-,da če- P'-raba in radi erk- bi a je od-, 5nih ;na" ilno [dor ara. rajo Surovež. Zaprli so v Althofenu hlapca iza Krasnitzer, ker je baje v neki kapelici me in slike razbil. Pazile na deco! 6 letni sinček Barbare ir v Oberdranburgu padel je v posodo z todo. Dobil je pri tema take opekline, da [dragi dan umrl. irli so t Feldkirchenu hlapca Lovrenca |jer, ker se je baje nad nekim 10 letnim ira zagrešil. Samomor. V Beljaku skočil je delavec n Stingl v vodo. Potegnili so mrtvega iz fck Vzrok samomora ni znan. Požar. Pri Sv. Dahu pogorelo je vied nežnosti nekega vžitkarja posestniku Okrogolnik rja 1000 kron. Dež je ogenj šele popol-a pogasil. Zaprli so v Grasendorfu hlapca Jožefa orbaner zaradi goljufije, v Bistrici pa Karla »nee zaradi nenravnosti. Krada je v Wagendorfn dekla Marija icsser razne stvari, m. d. tudi hranilno knji-i za 150 kron. ukradel je neznani tat fabrikantn torjn doli v Mežici na Dravi. Kolo je 150 K dno. Po svetu. Divj: vihar je divjal v okraju Brzesko na Htm. 35 hiš je vihar razrušil in napravil ogromno i Moje kraljestvo. . . Pred kratkim umrla je v Bern azili gozdarjeva vdova Turna. V testamentu zaje 42000 kron za vbogo deco. A denarja ni |rajdeti Zdaj pa se je izvedelo, da je neki duhovnik s»oto denarja klerikalnemu društvu sv. Bonifaca _)bkst je napravila preiskavo. Pošar. V mestu Jass^ je vpepelil veliki požar 3 osebe so zgorele, 100 pa jih je brez strehe. je seveda ogromna. nalo naj- faj- sod- de- azaj iela 3 in , ki | 'pne .Po tem ker Go- iina bili itili, ko- ake ),bi ne-če- ikaj vo- kelj raj pn- slili Ti ?šni rcev na ati! škili riti. aejo jo, jski ji« MOJA STARA ,1 me uCi. da rabim za negovanje moje kože le Stecken- flilijino-raleCno milo od tvrdke Bergmann & Co., Tstschen »,'£. Kos za 80 h se dobi povsod. 229 Smrt princa. smo že v zadnji številki, da je na vožnji v bližini mesta Friesach ponesrečil dedni Wjen Cumberlanski. Njegov automobil je zadel | drevo. Sunek je bil tako močan, da so zleteli |0? komornik in njegov šofer iz automobila. ErbprinzCcorg Wilbelm v. Cumberland. Viljem in njegov komornik sta bila takoj mrtva, ;pa težko ranjen. Pokojni princ je bil šele 32 let Poročen je bil s princesinjo Tyro dansko, sestro bjocga danskega kra'ja. Pečal se je vedno z auto-ii, katero veselje mu je prineslo tudi prerano smrt. vka in si eti. Pravočasna košnja. Sploino razširjena napaka v kmetijstvu je, da se jokrat pravi trenutek za košnjo travnikov zamudi. Bgi kmetje se ne ravnajo pri košnji po razvitku travel nstlin, marveč le po koledarju in gotovih v vsa-[kraja drugačnih navodilih ter navad. To pa je iz Jnrokov napačno, kajti merodajno za košnjo mora «vitek trave in detelje, ki je seveda zopet !ia odvisen. V ugodni, gorki spomladi rastejo ir.oo"o hitreje, v mrzli spomladi pa zaostane l a njo tudi pravilna košnja za 8—10 dni. kosi prerano, ko rastline še krepko rastejo, ji se pač na redilnih sredstvih bogato, mastno krmo, um je mala. Pri prepozni košnji pa, ko se je že ^i.serae na travniku razvijati, dobi se mnogo a i mre. Čas košnje se mora torej j tako izbrati, da tibma dobra ter da je bode obenem To je v času, ko stoji večji tavniških rastlin v cvetju. Pri na- vadnem vremenu se zgodi to v prvi polovici meseca junija. Sicer pa je tudi vreme v prvi polovici junija za košnjo mnogo ugodnejše nego v drugi polovici. Čimbolj se razvja seme pri rastlinah, temslabša postane krma, ker vsebuje potem vedno manj maščobe in belika ter je trda in neokusna. Dr. Ostermayer pravi vslcd tega v svojih kmetskih pridigah: »Kako hudo se menja pod gotovimi pogoji vsebina redilnih sredstev in prebavljivost, je iz tega razvidno, da je mrva i« dobrega in dobro gnojenega travnika, kjer se je začetkom cvet-ljenja k6silo in dobro pod streho spravilo, okroglo trikrat toliko vredna, nego mrva iz slabejšega travnika, na katerem se je prepozno kosilo, ker je hotel kmet več (čeprav slabejše) krme dobiti. En meterski cent mrve iz dobrega travnika, ki se jo je dobilo začetkom cveta, koristi živini ravno toliko, kakor 3 met. centi slabe in pozno košene mrve « — Pri pozni košnji je tudi že seme plevela izpadlo in vsled tega je travnik i za prihodnje leto zopet slabši. Tudi je zemlja bolj iz-sesana in vsled tega trpi potem druga košnja hudo. Kdor pa v spomladi kmalu kdsi, temu bode i druga košnja mnogo krme donesla. Torej je treba k&siti v začetku cveta I L. Stoker. Krapina-Toplice. Proga za automobilni omnibus Rogatec-Krapina-Toplice je ze v živahnem prometu. Proga automobilnega omnibusr. Zabok-Krapina-Toplice, ki zanima od juga prihajajoče kopeljske goste, se bode z 10. junijem otvorila. Loterijske številke. Gradec, dno 25. maja: Trst, dne 18. maja: 11, 53, 62, 51, 46. 46, 42, 85, 80, 25. Ali trpite ? Ali se čutite bolani, mudili, pobiti? Najboljšo sredstvo zapirjanju, napenja-t želodcu (Sodbren-apetita, slabosti v preizkušeni, zdravili-raztopivši čaj znamka ..Gastl- čaj". vilnih rastlinskih je fce skozi 60 let izvrstno vplivajoče, domače sredstvo, ki odpravi sline, Čisti veliki debelosti služi 60 vinarjev, veliki raspošiljatev: 4 mali proti trdovratnemu nju, kovčanju, bolesti nen), pomanjkanju želodcu ill je izvrstno Ško priporočeni, .,0belisk" preje Ta iz najbolj zdra-snovi napravljeni Čaj neobhodno potrebno, prebavo pospešujoče okrepča želodec, kri. Tudi pri pre-izborno. Mali zavoj 1 krono. NajmanjSa ali 2 velika zavoja. Se dobi v vseh apotekah. Edino izdelovalno mesto: apoteka „zurii Obelisk" 461 VIKTOR HAUSER, CELOVEC. Gros^odje ILel d.azxie I 1 krasna pozlačena ura 2'—kroni, najnovejša fasija, gre natanko, ni razločiti od 18 krt. zlata, 3 letna garancija, nikdar v življenju kaj ednacega, za samo 2-— kroni, 2 kosa ur K 380. 1 pariška najnovejša pozlačena verižica 50 vin. Brez rizike; kar ne dopade, denar nazaj. Se dobi po povzetju od eksporta ur Langiermann 453 KRAKOV, (Avstr.), Podbrzezie 6 - 535 A. Lepo, srednje veliko posestvo," 16 minut od postaje Store oddaljeno, z nekaj polja, travnikov in vinograda, se poceni proda. Vpraša se pri g. Vinz. Lokosehek. Store pri Celju. Trgovina z mešanim blagom, jako dober prostor, se da v najem. Natanfneja pojasnila pri upravi „Štajerca." 441 Kose in brusni kamni! Kose iz najboljšega jekla celega sveta, garantirana rez in najboljše brusne kamne pošlje franko po poštnem povzetju Hans Oder. St. Ltrenzen ob. Marburg 442 2 kosi in 2 kamna . K 4-— 11 kos ....... „ 20 — Proda se takoj posestvo v okolici trga Vojnik, obstoječe iz zidane hiSe, gospodarskega poslopja, njiv, travnikov in gozda. Cena 10.000 kron. Izve se pri J. Lcgvart, Vojuik it. 52. 452 Dekle za iztoč (Schankmadchen) za prodajo Zganja se sprejme. Predstavi naj se pri: Franz Hutter v Ptuju. 448 Pridno dekle (Stubenmadchen) zvesto in delavno, katera zna prati in peglati, najde dobro službo. Leop. Slawiteeh, trgovec v Ptuju. 449 Pekovski učenec, priden, se takoj sprejme v uk. posebno kateri ima veselje se nemško naučiti, pri g. Ferdinandu Schpilhofer, pekovski mojster, K.ibisn aid. 447 3000 kosov borovja (Fichtendurchzug) za plote in koče, 3 klattre dolgi, zgoraj 2'/, do 3 cole močni, se en kos za 70 vin. loko postaje proda. Vpraša se pri g. Joh. Kobale. Smerečno, poita Slov. Bistrica. 440 Zdravniška priznanja o izbornem vplivu. Polna krasna prša dobite pri rabi Mb med. dr. A. Rix kreme za prša. Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza K 3-—, vel. doza, zadostuje za uspeh K 8'—. Kosmetiscbes Dr. fl. Rix Laboratorium Dunaj IX., Berpsse 171 Razpošiljatcv strogo diskretna. Gozdno oskrbništvo Hammer da od i. juniju 1912 v najem žago *Wtt v Stachldorfa s postranskimi poslopji in k njim spadajočimi zemljišči. Žaga obstoji iz „gatrau (einblilttrig) in cirkularne žage ter enega „ganga" (Mahlgang), ki se ga mora pa šele montirati. Več pove gozdno obskrbništvo Hammer, Ptujska gora pri Ptuju. 439 II Občinska hranilnica v Ormožu daje tem potom na znanje, da je njen dolgoletni, velezaslnženi član odbora in direkcije gospod Markus Bauer lastnik hotela, posestev itd. danes umrl. Cast njegovemu spominu! 444 Občinska hranilnica v Ormožu dne 26. maja 1912. Za odbor: Anton Grejan. Za direkcijo: Joh. Kautzhammer. 37 — 6 — Učenec, m zmožen nemščine in slovenščine, z dobrim šolskim spri-čevalom, ki ima veselje za trgovino, dobi dobro službo pri trgovcu Hans Toplak. Jtiršinci pri Ptuju. lepa I Izučena šivilja «8 išče primeren prostor stopiti v službo, bodi si pri šivilji, ali kje drugod. Dopise se pošlje na Rozalijo Moško, šivilja, Soseski, Velika nedelja. !! 500 kron !!! Vam plačam, ako Vaša kurja očesa, bradavice, rogovo koto moje „Wurzelvertilgcr Ria-mazilo" v 3 dneh brez bolečin ne odpravi. Cena 1 piskerca z garancijskim pismom l krono. Kenieoy, Kaaova (Kaschau) I. postni predal 12/28* Ogrsko). Jako redki priložnostni nakupi Jako dobra puška za le 12 kron! 3-g Pošiljam Werndl infanterie puške model 67/77 prenarejene za Lanksster-šrot-patrone, najfin. kal. 28, z zavojem za le 12 kron. Te cene puške so izredno priljubljene. Garant. izborili strel. Vsak dan pohvalna priznanja. Naročite takoj pri Friedr. Ogris, puško r St. Margareten, Uosental, Koroško. Cenik o modernih puškah zastonj. Dobro idoča gostilna v ravnem kraju, za veliko cesto, edina v vasi, s posestvom vred, obstoječe iz njiv, trdvnika in gozda, dobro gospodarsko poslopje je za prodati. Cena 7400 Kron. Naslov: R Edelweis, Post Stadenitz h. Piiltschacb, postlagcrnd. 332 in vpogled razpošiljam svoja priznana kolesa marka „Bobema" in garantiram pismeno za dobro delo in materijah — Reparature in deli najceneje. Zaupljivim osebam ugodne plačil, pogoje. F. Dušek, tovarna koles Optično na drž. žeL 2022 (Češko). Ilustrovani cenik zastonj. loo- Prod» se 423 hiša ~W z vrtom v Brežicah na Savi pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Več pove lastnik g. Anton Woschitichko v Slov. Bistrici. Motor ali lokomobil, že rabljen, a še v dobrem stanu, od 8—H konjskih moči, bi kupil Jos. Retnik, Zepina ________ p. Ctlje. 415 2 močna kolatska. 1 jerrae-narski in 1 lakirarski učenec se takoj sprejmejo v fabriki za vozove Frani Pergler v Mariboru, Muh:gassc *4. 401 Pogori •109 50.000 parov čevelj l 4 pari čevelj samo K 8-—. Zaradi ustavljenja plačil raznih večjih fabrik se mi je naročilo, prodati večje število čevelj globoko pod iidel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moSkih in 2 para ženskih šnir-čeveli, usnje, raj. ali črno ga-loš. Kapen-bezac, močno ob-kovana usnjati tla, veleeleg. uajnov. fakcija, velikost po št. Vsi 4 pati koštajo te K 7-50. — Pošlje po povzetju ('. Wiener, eksport čevelj, Krakov št. 206. Zmenjava dovoljena ali denar nazaj. Ali potrebujete orodje? Dobri revolverji . od K 5'. Avtomatične tepet. pištole kal. 635 mm ©d .... od K 36*— Fini IlobertteSingi od K 8-35 Cene>po«ke za lov in šajbe v najvišji kakovosti. Werndl. infant, puške skoraj nove K 7 50. Take odrezane v obliki karabinerja za krogljo 10O'2O« korakov K 12-—, za šrot (kal. 28) po K 18-50. Pišite takoj po ceniku 1 (brezplačno) na strogo reelno fabrike orodja A. ANT0N1TSCU v Borovljah 41 (Koroško). 276 Gostilna in kovačija, vse zidano in s ciglom krito, vse v dobrem stanu; kovač-nica je sposobna za vsakega obrtnika, tudi za trgovca; kdor želi kupiti, se naj oglasi pri SimoBU Bcliak, gostilničar in kovač v liornavi, pošta MoSkanjci. 894 Kralj redilnih sredstev je Nutrigen, ki si je vsled svoje izvrstne sestave opravičen;) prvo mesto pridobilo. Katrigrn vsefcujc glasom potrjenih kemičnih anali« najboljša redilne soli, ki služijo za okrepčarje organizma in povečanje krepkosti. lledilio sredstvo Nutrijpn se razveseljuje največje poljudaosti in zahvaljuje svojo svetovno priljubljenost prijetnemu okusu, lahki prebavljivosti in izredno veliki redilni moči. Ea poskus Vas bode o nedoseženi dobtoti Nutrigena prepričal. Cena Nutrigena je tako nizka, da si lahko tudi najrevnejši to naše redilno sredstvo nabavi. 1 škatlje stane 4 krone. 3 škatljo stanejo 10 kron. Tudi najmanjše naročilo se takoj z največjo vestnostjo izvrši. RsEpošiljatev proti povzetju ali naprej-plačilu »vote. Svari se pred posnemanji. Vsaki pošiljatvi t>e popolnoma zastonj jako zanimivo knjižico doda, ki vsebuje temeljne principe razumne izreje. J^f— Na zahtevo pošljemo gratis in franko ganimivi popis redilnega sredstva Nutrigen. k, Nutrlgen-podjetje, Budimpešta VII., Elisabethring 16, odd. 175. DEE cLr-uuzToa, za, g-rajea^je strojeTr z o. z. DUNAJ, IX 11 Porzellangasse 18. vini z reu lom in ob] bor. = Bolinder motorji za surovo olje = so ceniin v obratu jako ekonomični.Za vsako moč od 3 PS naprej Lokomobili za surovo olje. **^ Na novem lentnem trgu (Lendplatz) V Ptuju zraven klalnice in plinarsk« biše postavljena je parna žaga vsakonmr Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tndi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. Trgovina * JohannKoss Celje najfcolodvorskem prostoru priporoča za sveto birmo ""^l ©tročje goto** obtoke vsake velikosti za fante iti dekleta zelo po cesti. Belo in svetlo poceni volneno in perilno blago za dekleta, kakor tndi vence in šopke. Za fante lepi poceni štof. K* Postrežba zelo solidna. -WB 314 Vsaka mi nnaj bi vpoštevala, da je močniB kor štrudelj, knedeljne, testo, IflM puddinge, auflaufe, guglhupfp, krt« vuhteljne, bajgeljne, nudeljne, omoletne, jB špalte, kifeljce, dalke, kiheljne, cmoke, štolneM gih slučajih, zlasti pri otrokih, mesnatim in I nim jedilam odlikovati, ako se jih napravi i kj dr. Oetker praškom za pecivo] kajti le tedaj so ne samo redilne, marveč '• prebavljive, kar se zlasti zopet pri otrocih n' več ceniti. Napravite torej za Vaše otroke i močnatih jedil z dra. Oetker praškom za p« £a dobi povsod z milijonsko priznanimi recef zite nato, da dobite le pristne izdelke dra. 0« ■ Zdravo, redilno, ceno!: BMTMlad samski mož (tudi penzijoiust) 450 s kavcijo 8000 K, ki se zemljiško-knjižno zava-rnje, sprejme se takoj za nadzorovanje trgovine in kleti. Dotičnik dobi stanovanje in hrano v hiši. Vec ee izve pri bratih Slavvitsch * Ptuju. Podpisani naznanja uljndno, ds iumetfli mlin v Pekarjih pri maknpil, novo uredil in po najnovejš napravil. Izmenja\a Be torej zapet Z velespoštovanjem Joli. Laczy lastnik umetnega mlina Pekre pri Maribor! ---------------------__________J Pezor posestniki, za stavbo hif Zagorsko lepi apno, Portland- in Rou 1ra*erze in stare „EisenbahnŠine",] streho in vse železne potrebščine fabriški ceni in najceneje san Hans Andraschil tovarniška zaloga železa, cementa in apna \ Schmidplatz Mr. 4. Motorji za surovo ulje z visoki« pritiskov od 16 do 100 HP. Obratni troški 1 do 1'/, Tinarja za uro in konjsko moč. Bencin-, petrnlin- in benotl-ootorji leiečc in stoječe konstrukcije od 1 oo 50 HP, ter lokomaMli od 2 do 20 HP. Obratni troški 6 do 6 vinarjev na uro in konjsko moč. 76 Dunaj, IH.. Paulusgasse 3. — Budapest, VI., Vaeikarat 37-' Ugodni plačilni pogoji. — Ceniki in obisk kupcev brezplačno. m- : -w^y Mj veliko trgovino Johann Koss, Celje« zaradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse kmet le potrebnje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in klobuke, čevlje, sploh obutalo, štrikane in šifonaste srajce, kravate, otročje vozičke ----- ■■ grobne vence in trakove, z eno besedo vse. = 4 70 7 — >č in življenje pomeni rabi ednako-memega, galvaniCnega toka za oslabeli organizem. Učenjaki in zdravniške strokovne avtoritete se danes že v tem strinjajo, da imamo v galvanični elektriciteti sredstvo, s katerim se uspešno borimo proti splošni slabosti živce?, revmatičnim boleznim, Drinalgiji, nervoznemu motenja prebave. pomanjkanju spanja, glavobola, raznemu stanju slabosti, 'pomanjkanju krvi in raznim ženskim boleznim. Ah hočete to jako zanimivo zdravilno metodo izpoznali ? Na željo Vam pošljemo proti depošiljat-vi lu vinarske znamke gratis in franko našo 80 strani obscgajofio, bogato ilustrirano knjigo brez vsake obveznosti, in Vi nam bodcte za to velc-I v -— zanimivo čitivo in za mnogo vredne ___et«. ki jih obsega ta knjiga, jako hvaležni. |0 Eliktro-Vitalizer, zdravniški inštitut, O BidimpesU, VI., Terez-liirut 7, mezzanin 175. JHisacijske ure ob delavnikih od 10. do i. in od S. do | 6. up. oli nedeljah in praznikih pa od 11. do 1. ure. Kupon za gratis-knjigo - Elektro-Vitalizer zdravniški inštitut | BidimpeSta VI., Terez-kiirut 7, mezzanin 175. ]•» Prtaiai pošljite mi gratis in franko knjigo o moderni elektroterapiji (pril. 10 vin. znamka) »" Sailor: Za ženske posebna izdaja. KO I Perje za postelje znamka Austria se najbolje priporoča. boljše K 12—, belo K 18—, snežno-belo ., K '%■—, najfinejše K 42—, K 48'—, doseže polne itje postelje, vsled tega velike tuhne z 2 blazinoma za glavo od K 16.— naprej. ScJimirmacher, Taus 251, Češko. H^n ceniki tudi o gotovih posteljah brezplačno. itev franko in colnine prosto po povzetju. 422 W* Odrezke .... injženskega blaga, kateri so se te- i sezone nakupičili, prodam dokler so na Migi po jako nizkih cenah. Blagovolite toraj Jiko izrabiti ter zahtevajte brezplačno po- ■Jnorjeije. katero pa blagovolite v teku 8 dni vrniti. Razpošiljalnica sukna = Franc Šmid Jagerndorf Nr. 210 avstr. Šlezija. Pri vsaki hiši je treba uži-galic. Kupujte in zahtevajte po vseh trgovinah „Stajer-Čeve užigalice"! Glavna zal. firma brata Slawitsch v Ptuja. Nova vila v Brunndorfu pri Mariboru se proda prav ceno. Ima 6 stanovanj, katera so vsa zasedena; prihištvo, pe-rilna kuhinja, tri svinjski hlevi, prostorno dvorišče s studencem, lep vrt, pet prostorov za stavbo (5 Baupliitze.) Zaradi preselitve takoj na prodaj. Ponudbe na posestnico, gospo Antonia Majcen v Hočah (Kotsch) št. 11. Tam se vse natančneje pove. 431 Izvrstno lepo posestvo v nižjih hribih blizu koroške meje, 5 minut od farne cerkve in šole, v najlepši legi, meri 12 johov dobrih njiv, 7 johov paše, 6 johov travnika, 30 johov gozda, skupaj torej 55 johov in se vse skupaj drži. Hlevi za 2 konja in 10 govede, zidani in z obokom, svinjskih hlevov 7, lepa hiša s 3 sobami, 1 kuhinjo itd.; gospodarskega poslopja dovolj; redi se lahko 16 do 20 glav živine, torej posebno ugodno za živinorejce ali za lesnega trgovca. Cez 500 lepih sadnih dreves. Proda se le zaradi bolezni. Ona 24.000 kron brez živine. Na 1. „saci" ostane vknjiženo 4.200 K na 5°,' obresti. Pri kupu je treba 10.000 K. Več pove Franz Podlipnik, Tesen 37 pri Mariboru. • 480 ltoiaiWK0»o«iito).s[alili6ia2iviiii Jeklena in železna konstrukcija. Posebna specialnost! Prištedenje dela! Trajno! Lahkorabno! Original - amerikan-ske mašine za kositi travo, deteljo in žitje. Najednostavnejša konstrukcija, nedoseženo lahki tok, oddajajo proti garanciji za iz-borno delovanje a fabrike kmetijskih in obrtnih strojev. II. cenik St. 208 a zastonj in franko. ISee se agente. Želi se zastopnike 291 HC STYRIA 44 270 V f Kdor si želi dober in zanesljiv bicikel kupiti, ta naj se odloči za „Styi*ia" kolo (največja fabrika v naši državi!). Gene za gotovi denar: Herren-Tourenrad K 140—160. — Herren-Strassenrad fino delo K 180—200. — Herren-Strassenrad najfinejša vrsta K 200—240. PV" Bicikelni so s „freilaufom" in z najmočnejšim pneumatikom. "^|fl Zanesljivim kupcem se proda tudi na obroke (rate). — Deli (Bestandteile), nadalje „Laufmantel" irt'-yLuftslauhi" se dobijo po najnižji ceni. eza Obiščite našo veliko zalogo ali pišite po cenik (Preisliste). Zaloga koles in Šivalnih strojev. Brata Slawitsch, trgovca V Ptuju Florianiplatz in Ungartorgasse. &S» Mestna Občina Ormož na Dravi daje tem potom žalostno naznanilo o smrti svojega dolgoletnega odbornika in občinskega svetovalca, gospoda Markus Bauer hotelirja ki je danes po kratkem trpljenju bil odpoklican od svojega zasluženega delovanja za naše mesto. čast njegovemu spominu! «s Ormož.ja. Dr., 26. maja 1912. Župan: J. N. Kautzhammer. 1149 75 Peter [§ na glavnem trgu zraven apoteke priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih vrst usnatega blaga kakor kofre, taške za šolo, za nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, žlic, nože za žep in prave Solinger britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tudi pletarsko blago npr. korbe za potovanje vseh vrst Razno blago iz stekla in porcelana, talarje, piskre, sklede, flaše, glaže in druge v to stroko spadajoče reči. Bazami oddelek že od 20 vin. naprej. Posebno lepe reči pa za 60 do K 1*20. Varstvena marka ,Anker" Liniment Capsici comp. nadomestilo za anker*pain-expeller "iN je znano kot odpeljajoce. izvrstne in bolečine odstranjajoče sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apctekah po 80 h, 1-40 in K 2—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v škat-ljah z našo varstveno znamko „Anker", potem se dobi pristno to sredstvo. Fff M Dr. Klchter-Ieva apotska ..zlati In" v Pragi, Elinabclstr. St. & uov. Razpošilja se vsak dan. Za birmo 358 K 10- K 12 — Prava srebrna rem. lira, c. kr. pirn- cirana z verižico . K 8 — z lepo graviramo ohišjem po sliki z zlatimi robi . . z dvojnim mantelj- nom.......K 14 — 14 kar. zlato ... K 80— 3 leta garancije. Pošlje po povzetju eksportnu hiša ur iu zlatnine MaxBohnel, Dunaj, IV. Margaretenstr. Xr. 27/22. Originalni tabriški cenik zastonj Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. ^iB^as za ^Panjc: ob delavnikih od 12. &. ^■uri' do 2. ure popoldne (blagajna je <>d M1W ^B1"* lio '* ure zaPrUi'; ob nedeljah in ha, 5M praznikih od 11. do 12. ure dopoldne. M^. "I 1 kopelj i. viočnu /.laKom, paro al. „Brausebad" z rjuho K —-60; postrežba K --10. se dobi 165 rezano blago, perilo in obleke pri Adolfu VVesiak, Maribor, Draugasse št. 4. Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg. sivih slišanih 2 K; boljših a K 40 h; na H belih 2 K 80 h; Mih * K; belih mehkih 5 K tO h; 1 kg najfinejših snežeuo-belih, sli-sanih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg flauma (Dauncn) sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame o K, potem franko. $3f GotovB postelja -^W iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nankinga, 1 labent, 180 cm dolg, 12" cm širok, z 2 glavnina blazinama, vsaka 80 cm dolga, 60 cm Široka, napolnjene z novim, sivim, trajnim in flamnastim perjem za postelje 16 K; pol-daune 20 K; itsiine. 24 K; posamezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne blazine 3 K, 3 K 50, 4 K. Se pošlje po povzetju cd 12 K naprej Tranko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar se ne dopada denar nazai. 8. Benlecta, Deschenuz Nr. 716, Etiki, lEčiira!. 8*°* gratis in franko. Rabljeni motorji za surovo olje izvrstno ohranjeni 3—50 PS pod polno garancijo se ugodno prodajo. " Prvorazredni fabrikati! — Prij. ponudbe na Leo Klein, Dunaj I, 411 Krugerstr. 5/St. IZJAVIM da je zanesljivo desinfekcjjsko sredstvo v vsaki hiši potrebno. Za čiščenje ran, turov, 2a irigacijo pri damah, za desin-fekcijo na bolniški postelji, za odpravo slabih duhov in potnih nog. je steklenica Lysoform desinfekcijskega sredstva priznano najboljše. 1SS Se dobi z navodilom za rabo v vsaki apoteki in drožeriji po 80 vinarjev v originalnih steklenicah. — Lysoform-toaletno milo 1 krono za en komad. PV* Po zelo znižanih cenah!] Ivan Bernj v Celju, Herrengasse štes filijala Grazergasse Sin. 15, in telefon štev. 87/11111., ti priporoča svojo bogato zalogo obuTal za pom simsko sezijo, vse vrste moških, damskih m otn Bega in tujega izdelka, (iumi za pete, vrvice, zapt veeji izberi. Priporočam tudi specialistom prare [ eevlje. Izdeluje se po meri v lastni celavnici, spnj popravila. Postrežba toča«, eeae solidne. Zuuaja i pevsetjv. Kdor na deželi enega iskalca za vodne (Wasserquellensuchen za naprave vodnjakov in vodovodov j naj piše na: Jotiann EatscbitscU, Leibnitz, IMi Zagorjansko belo apno, Portland- in Roman-Moint strešna opeka, traverze, železo za obkovaoje, « štedilniki (sparberd); deli šparherila, kotlji, «11 krampi, lopate, najfinejše garantirsiel druge vrste železnega blaga, najrrntje | Alois Matschek, Maribor, poleg bolnišnice. Vedno tndi velika zaloga najcenejših lesenih dil, lil] *±±*±**:±±±*3te±*±J Otročji vozički za 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte v velikem izbiru se dobiva v veliki trgovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostoru. (Zahtevajte cenik). Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 1'20 K proti kailju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krti i 80 Tin. — Čaj proti gihtu a 80 »in. — Balzam u giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki od. strani bolečine. — Bleiburški živinski prašek 4 1-20 K. Prašek proti odvajenju krvi t živalski vodi a 1/60. — Izvrstni strup za podgane, miši, ščurke a K 1-—. Ra»-pošiljatev L. HerbSt, apoteka, Bleiburg na Krirrik— in astma Pred posnetki se varuje s pogledom na varstvena znamko se uspešno odstranijo po ralij sem najbolje znanega Eiuslj) stralski naravni produklj. steklenice 1 K 50 h. Popil hvalnimi pismi zastonj in i Eucalyptus milo, najboljše : pogunii, mozuli, lleki (Leberl in nečistosti obraza. — Kucai edino vplivni proti kašlju, i Siju, astmi itd.l ERNST HEl --------- Klingenthal L Se dobi v Ptuju zamorcu" H. Molitor. wwwwwvwv Ako hočete svojega brata, sina, svojo Ženo, sestro ali hčerko ali sva rodnike od grozovite navade in pogina pred pija Siti, potem Vas prosimo, da se na nas obrnete; i mo tu na lahki m ceni način pomagali, na k tisoče ljudi od bede, revščine in pogina rešili. Seznanili Vas bodemo z naSo metodo, rabi, brez da bi pijači udana oseba to kaj opas slučajih sploh ne more razumet', da Špirita ne I nesti, on misli, da je temu preobiH vžitek vzro" dobivamo mnogo zahvalnih pisem od mož in i dov, bogatih in revnih, katerim se je s krasnim magalo. Korespondenca se vrJi pod največjo did neškodljivost metode garantiramo ; blagovolit" C' Unrein Franc v Reaiccabanya piše: Velespoštovani gospod, Kopenhagen, H Prosim bodite tako dobri in pošljite mi I fioštnem povzetju z 20 K. — Imam dva prijate mdo pijači udala in rad bi ju odvadil. Jaz sam sem vpliv „Kina* poskusil, ker s pil in si nisem mogel več pomagati. Odkar set praške, sem ves drugi Človek, sem zdrav in inu, življenje s svojo družino. Hvala Vam za uspeh j pos'jite mi takoj. Rekomandiral bsdem še mnogo tj Kino jako uspešno sredstvo proti pijančevanju. S spoštovanjem Nas preparat prodajamo do nizki ceni 10 ga proti naprej-plačilu ali povzetju, ako se ~;*" v Kopenhagen. Kino-lnstitutet, Kopenhagen K. 7.1 Pisma se frankira s 25 vinarji, dopisnice pa z 1" Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. Blanket �566 73 11 72 11