20 monografije cpa Dolsko – Spodnje Škovce Večdobno najdišče ob vzhodnem robu Ljubljanskega polja A multi-period site at the eastern edge of Ljubljana Basin 20 monografije cpa Dolsko – Spodnje Škovce Večdobno najdišče ob vzhodnem robu Ljubljanskega polja A multi-period site at the eastern edge of Ljubljana Basin Bine Kramberger Monografije CPA 20 Dolsko – Spodnje Škovce. Večdobno najdišče na vzhodnem robu Ljubljanskega polja / A multi-period site at the eastern edge of Ljubljana basin avtor /author lektoriranje angleškega besedila / english language proofing Bine Kramberger Nives Kokeza izdajatelj / publisher oblikovanje in prelom / design Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Nives Zupančič Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana http://www.zvkds.si izris najdb / drawings of finds Samo Ohman, Bine Kramberger, Marko Reš, uredniški odbor / editorial board Nataša Grum, Milena Horvat Barbara Nadbath, odgovorna urednica / editor-in-charge Tadeja Mulh, glavna urednica / editor-in-charge vektoriziranje risb gradiva / vectorisation of drawings of finds Nives Zupančič, oblikovalka zbirke in likovna urednica / de- Marko Reš, Tamara Strmšek, Vid Vujanović, signer of the series and graphic designer Bine Kramberger Vanja Celin, tehnična urednica / technical editor Nika Čremošnik, članica / member terenske fotografije in fotografije najdb / field and finds photography recenzenti / reviewed by Matija Lukić, Gregor Babič, Sašo Tomšič, Alenka Tomaž, Martina Blečič Kavur, Zrinka Mileusnić, Denis Brezovar, Davorin Ciglar Milosavljević Špela Karo ureditev presekov in tlorisov najdišča / editing sections and lektoriranje slovenskega besedila / slovenian language proofing plans of the site Nina Krajnc Matjaž Mori, Rok Klasinc, Klemen Nagode, Bine Kramberger prevod / translation Bine Kramberger Spletna izdaja / Online edition Vse edicije zbirke Monografije CPA so brezplačne. Najdete jih na povezavah / All editions of the CPA Mo- nografije collection are free. They are available at: https://www.zvkds.si/publikacije/monografije-cpa https://www.dlib.si/ © 2024 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Vse pravice pridržane / All rights reserved. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili ISSN 2630-208X v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Vsebina 7 1 Uvod Introduction 10 2 Geografski oris prostora Geographical outline of the area 10 2.1 Uvod / Introduction 11 2.2 Geološka sestava površja, prsti, vode, rastje in raba tal / Geological composition of the surface, soils, bodies of water, flora and land use 16 2.3 Hidrografske razmere na območju najdišča v preteklosti / Hydrographic conditions in the area of the site in the past 21 2.4 Plovna in trgovska pot po dolini Save / Waterway and trade route through the Sava valley 23 2.5 Sklep / Conclusion 25 3 Arheološka najdišča na širšem območju Dolskega Archaeological sites in the area around Dolsko 25 3.1 Uvod / Introduction 26 3.2 Prazgodovina / Prehistory 39 3.3 Arheološka najdišča iz rimskega obdobja in zgodnjega srednjega veka / Archaeological sites from the Roman era and the Early Middle Ages 45 3.4 Sklep / Conclusion 48 4 Terenski razvidi izkopavanja na najdišču Spodnje Škovce leta 2008 Results of the 2008 excavation season at Spodnje Škovce 48 4.1 Uvod / Introduction 49 4.2 Metodološki pristop / Methodological approach 51 4.3 Potek izkopavanja / Excavation process 55 4.4 Rezultati izkopavanja in stratigrafska podoba najdišča / Excavation results and stratigraphy 88 4.5 Sklep / Conclusion 93 5 Naselbinske ostaline iz poznega neolitika Settlement remains from the Late Neolithic 93 5.1 Uvod / Introduction 95 5.2 Jame in plasti / Pits and layers 101 5.3 Keramične najdbe / Ceramic finds 126 5.4 Kamnita orodja / Stone tools 127 5.5 Sklep / Conclusion 131 6 Najdbe in sledovi poselitve iz bakrene dobe Finds and settlement remains from the Copper Age 131 6.1 Uvod / Introduction 131 6.2 Plasti in jame / Layers and pits 134 6.3 Zgodnja bakrena doba ali savska skupina II? / Early Copper Age or Sava group II? 138 6.4 Lovski tabor iz srednje bakrene dobe / Middle Copper Age hunting camp 151 6.5 Sklep / Conclusion 153 7 Pozna bronasta doba Late Bronze Age 153 7.1 Uvod / Introduction 153 7.2 Plasti in jame / Layers and pits 156 7.3 Najdbe / Finds 163 7.4 Sklep / Conclusion 164 8 Zgodnji srednji vek Early Middle Ages 164 8.1 Uvod / Introduction 164 8.2 Grob, jame in objekt (?) / Grave, pits, and a house (?) 169 8.3 Najdbe / Finds 172 8.4 Sklep / Conclusion 174 9 Rezultati datiranja po postopku 14C AMS Results of 14C AMS dating 174 9.1 Uvod / Introduction 177 9.2 Rezultati / Results 183 9.3 Diskusija / Discussion 189 9.4 Sklep / Conclusion 190 10 Arheobotanična analiza Archaeobotanical analysis Tjaša Tolar 190 10.1 Uvod / Introduction 190 10.2 Metode dela / Methods 196 10.3 Rezultati / Results 199 11 Arheozoološka analiza Archaeozoological analysis Borut Toškan 199 11.1 Uvod / Introduction 200 11.2 Taksonomika / Taxonomy 212 11.4 Tafonomija / Taphonomy 215 11.5 Sklep / Conclusion 216 12 Antropološka analiza zgodnjesrednjeveških skeletnih ostankov Anthropological analysis of the Early Medieval skeletal remains Tatjana Tomazo Ravnik, Petra Leben Seljak 216 12.1 Uvod / Introduction 216 12.2 Rezultati / Results 218 12.3 Sklep / Conclusion 219 13 Analiza vzorcev kamnin Characterisation of stone samples Igor Rižnar 219 13.1 Uvod / Introduction 220 13.2 Rezultati / Results 228 13.3 Sklep / Conclusion 234 14 Zaključek Conclusion 242 15 Literatura Literature 242 15.1 Poglavja 1–9, 14, 17 / Chapters 1–9, 14, 17 255 15.2 Poglavje 10 / Chapter 10 255 15.3 Poglavje 11 / Chapter 11 256 15.4 Poglavje 12 / Chapter 12 256 15.5 Poglavje 13 / Chapter 13 258 16 Katalog stratigrafskih enot Catalogue of stratigraphic units 258 16.1 Osnovno stratigrafsko zaporedje 263 16.2 Paleostruge 274 16.3 Jame in plasti iz poznega neolitika 285 16.4 Ognjišči in jame iz bakrene dobe 292 16.5 Jame in plast iz pozne bronaste dobe 295 16.6 Prazgodovinske, podrobneje neopredeljene jame 317 17 Katalog najdb Catalogue of finds Dolsko – Spodnje Škovce 1 Uvod Introduction Zaradi načrtovane gradnje nove industrijske cone In 2007 and 2008, initial archaeological surface and sub- Dolsko (območje urejanja Dolsko MP11/1) so v le- surface field investigations with test probes were con- tih 2007 in 2008 v naselju Dolsko na lokaciji Spodnje ducted in the Dolsko village at the location of Spodnje Škovce potekali predhodni površinski terenski pre- Škovce, due to the planned construction of the new gledi in podpovršinski pregledi s testnimi sondami. Industrial Zone (area of regional spatial planning Dol- Izvedla jih je ekipa Zavoda za varstvo kulturne dediš- sko MP11/1). The investigations were conducted by čine Slovenije, Območna enota Ljubljana (ZVKDS, the team of the Institute for the Protection of Cultural OE Ljubljana), pod vodstvom B. Nadbath, v sode- Heritage of Slovenia, Ljubljana Regional Unit (ZVKDS, lovanju z M. Drakslerjem in M. Lavrincem.1 Na teh OE Ljubljana), led by B. Nadbath, in cooperation with pregledih so naleteli na prazgodovinske najdbe, zato M. Draksler and M. Lavrinec.1 During the course of so bila načrtovana arheološka izkopavanja, ki jih je these investigations, prehistoric finds were discovered, med 31. 3. 2008 in 12. 9. 2008 izvedlo podjetje Tica prompting the decision to proceed with archaeological sistem d. o. o.2 excavations. There were conducted by the company Izkopavanja na najdišču Dolsko – Arheološko najdi- Tica sistem d.o.o. between 31 March 2008 and 12 Sep- šče Spodnje Škovce (EID 1-28982) so potekala pod tember 2008.2 vodstvom Roka Klasinca in pod konservatorskim Excavations at the site of Dolsko – Archaeological site nadzorom Barbare Nadbath iz ZVKDS, OE Lju- of Spodnje Škovce (EID 1-28982) were conducted un- bljana, pri čemer je bila skupaj leta 2008 raziskana der the leadership of Rok Klasinc and under the conser- površina velikosti nekaj manj kot 11.400 m2. Pri izko- vation supervision of Barbara Nadbath from ZVKDS, pavanjih so sodelovali Gojko Tica (namestnik vodje OE Ljubljana. The total area excavated in 2008 was just izkopavanja), Alja Žorž Matjašič, Jure Kusetič, Enej under 11,400 m2. Gojko Tica (deputy excavation manag-Filipidis, Elena Leghissa, Grega Babič, Diana Dži- er), Alja Žorž Matjašič, Jure Kusetič, Enej Filipidis, Ele- dić, Jerica Brečič, Lea Rems, Blaž Orehek, Tea Ka- na Leghissa, Grega Babič, Diana Džidić, Jerica Brečič, luža, Klemen Nagode, Denis Brezovar, Matija Lukić, Lea Rems, Blaž Orehek, Tea Kaluža, Klemen Nagode, Marko Gaspari, Viktor Ivanc in Sašo Tomšič. Za ra- Denis Brezovar, Matija Lukić, Marko Gaspari, Viktor čunalniško obdelavo prostorskih izmer in digitalno Ivanc and Sašo Tomšič participated in the excavations. obdelavo terenskih risb sta poskrbela Rok Klasinc Rok Klasinc and Klemen Nagode were responsible for in Klemen Nagode, za terensko fotografijo Matija the computer processing of spatial measurements and Lukić, Grega Babič, Sašo Tomšič in Denis Brezovar,3 digital processing of field drawings. Field photogra- geolog I. Rižnar pa je pripravil poročilo o geološki phy was conducted by Matija Lukić, Grega Babič, Sašo podobi raziskanega prostora.4 Tomšič and Denis Brezovar.3 Geologist I. Rižnar pre-S poizkopavalnim delom novo odkritega arheološkega pared a geological report of the investigated area.4 najdišča je začela arheologinja Alja Žorž Matjašič. V 1 Draksler, Nadbath 2007a; Draksler, Nadbath 2007b. 1 Draksler, Nadbath 2007a; Draksler, Nadbath 2007b. 2 Klasinc et al. 2009. The investor and customer of the ar-2 Klasinc et al. 2009. Investitor in naročnik arheoloških razi- chaeological research was the company Energoplan d.d. (De- skav je bilo podjetje Energoplan d.d. (Odločba Ministrstva za cision of the Ministry of Culture no. 62240-16/2008/2 from Monografije CPA 20 času njenih raziskav je bil izločen izbor 259 keramičnih Archaeologist Alja Žorž Matjašič began with the post- najdb, ki jih je izrisala Nataša Grum, njene risbe pa je field research of the newly excavated archaeological site. deloma korigirala M. Horvat. Tatjana Tomazo-Ravnik During her research, a selection of 259 ceramic finds in Petra Leben-Seljak sta opravili antropološko anali- was compiled to be drawn by Nataša Grum, and these zo zgodnjesrednjeveških skeletnih ostankov in zob,5 v drawings were subsequently reviewed and partly cor- laboratoriju The Leibniz Laboratory for Radiometric Dating rected by Mi. Horvat. Tatjana Tomazo-Ravnik and Petra and Stable Isotope Research v Kielu so bile opravljene ra- Leben-Seljak conducted an anthropological analysis of diokarbonske analize,6 Borut Toškan je analiziral ži- Early Medieval skeletal remains and teeth.5 Radiocar-valske kosti, Timotej Knific in Žiga Šmit pa sestavo bon analyses were performed at The Leibniz Laboratory zgodnjesrednjeveških steklenih jagod.7 for Radiometric Dating and Stable Isotope Research in Kiel.6 Preliminarni rezultati arheoloških raziskav so bili Borut Toškan analysed animal bones, while Timotej objavljeni v publikacijah Varstvo spomenikov,8 Studia Knific and Žiga Šmit examined the composition of Mythologica Slavica,9 Iz dežele Jurija Vege: zbornik občine Early Medieval glass beads.7 Dol pri Ljubljani 2,10 raziskave sestave zgodnjesrednje- The preliminary results of the archaeological research veškega stekla pa v prispevku Zgodnjesrednjeveško steklo were published in the following publications: Varstvo na Slovenskem: študij sestave in jagode iz halofitskega stekla.11 spomenikov,8 Studia Mythologica Slavica,9 Iz dežele Jurija Vege: Analize so pokazale, da sega najstarejša poselitev na zbornik občine Dol pri Ljubljani 2,10 the results of the anal-območju Spodnjih Škovc v obdobje poznega neoli- yses on the composition of Early Medieval glass in Slovenia: tika in da je bil prostor obljuden še v bakreni dobi, Analytical study and beads of plant-ash glass.11 The results v pozni bronasti dobi in v zgodnjem srednjem veku, of the analyses have demonstrated that the oldest set- ko so tukaj pokopali pripadnika svoje skupnosti naši tlement at Spodnje Škovce dates to the Late Neolithic predniki, zgodnji Slovani. Gre torej za najdišče, ki period, and that the area was inhabited in the Copper dopolnjuje naše vedenje o poselitvi vzhodnega roba Age, the Late Bronze Age and the Early Middle Ages, Ljubljanskega polja v štirih arheoloških obdobjih.12 when our ancestors, the early Slavs, buried two mem- Leta 2021 je s poizkopavalnim delom nadaljevala eki- bers of their community here. Consequently, the site pa Oddelka za poizkopavalno obdelavo in raziskavo contributes to our understanding of the settlement on gradiva na ZVKDS, Centru za preventivno arheolo- the eastern edge of the Ljubljana Basin across four dis- gijo (CPA), z namenom, da se najdišče Dolsko – Spo- tinct archaeological periods.12 dnje Škovce pripravi na celovito objavo. Poudarek je In 2021, the team of the Department for post-excava- bil na rekonstrukcijah lončenine, na katerih temeljijo tion processing and research at the ZVKDS, Centre for primerjalne analize, s katerimi smo poskušali ugo- Preventive Archaeology (CPA) continued with the work, tovljene poselitvene horizonte natančneje časovno with the aim of preparing the Dolsko – Spodnje Šk- opredeliti. Pri tem so bili številni odlomki združe- ovce site for comprehensive publication. Emphasis was ni, zato je bilo potrebno nekatere stare risbe najdb placed on pottery reconstructions, which serve as the popraviti. Razširili smo tudi izbor izrisanih keramič- basis for comparative analyses, with the aim of defining nih najdb, izrisali kamnita orodja, opravili analize the dating of the chronological horizons with greater načina izdelave keramike in analize kamnitih orodij, precision. Many fragments were reassembled, and it was uredili generalni tloris najdišča, pripravili kataloga necessary to correct some of the old drawings of the 5 Tomazo-Ravnik 2008; Leben-Seljak 2008. 5 Tomazo-Ravnik 2008; Leben-Seljak 2008. 6 Grootes 2009a; Grootes 2009b; Grootes 2009c. 6 Grootes 2009a; Grootes 2009b; Grootes 2009c. 7 Knific, Šmit 2018. 7 Knific, Šmit 2018. 8 Žorž Matjašič 2009. 8 Žorž Matjašič 2009. 9 Žorž 2009. 9 Žorž 2009. Dolsko – Spodnje Škovce stratigrafskih enot, katalog najdb ter v analizo poslali finds. Other ceramic finds were drawn, as well as stone vzorce rastlinskih makro ostankov (arheobotanična tools, the pottery production methods were analysed analiza) in kamnov (petrografska analiza). and macroscopic analysis of stone tools was also carried Avtorji novih risb najdb smo Samo Ohman, Bine out. We also edited the general ground plan of the site, Kramberger in Marko Reš. Vektoriziranje risb smo prepared a catalogue of stratigraphic units, a catalogue opravili Marko Reš, Tamara Strmšek, Vid Vujanović of finds, and sent samples of plant macro-remains (ar- in Bine Kramberger. Matjaž Mori je uredil na GIS-u chaeobotanical analysis) and stone tools (petrographic zasnovano podatkovno bazo arhiva arheološkega analysis) to the specialist for identification. najdišča ter za objavo oblikoval generalni tloris, pre- The authors of the new drawings of the finds are Samo seke, načrte jam in karte najdišč. Za fotografije najdb Ohman, Bine Kramberger and Marko Reš. The vectori- in oblikovanje fotografij je poskrbel Davorin Ciglar sation of the drawings was done by Marko Reš, Tamara Milosavljević. Prvopodpisani avtor publikacije sem Strmšek, Vid Vujanović and Bine Kramberger. Matjaž zasnoval publikacijo, opisal in analiziral najdbe, na- Mori edited the GIS-based database of the archaeologi- pisal katalog najdb, katalog stratigrafskih enot in be- cal site, designed the general ground plan, sections, plans sedila posameznih poglavij. Oblikoval sem tudi table of individual pits and maps with the archaeological sites najdb, ovrednotil rezultate arheološkega izkopavanja, in the vicinity. Davorin Ciglar Milosavljević took photo- analize najdb in radiokarbonskega datiranja. graphs of the finds. As the first author of the publica- Dodatna vzorca oglja in kosti sta bila poslana na ra- tion, I designed the publication, described and analysed diokarbonsko datiranje v Beta Analytic Miami leta the finds, wrote the catalogue of the finds, the catalogue 2021.13 S tema datacijama smo želeli preveriti more- of stratigraphic units and the individual chapters. I also bitno odstopanje med datacijami vzorcev iz različ- designed the plates of finds, evaluated the results of the nih snovi znotraj istega konteksta.14 V letu 2022 so archaeological excavations, the results of the analysis of bili analizirani tudi rastlinski ostanki15 in v letu 2023 the finds and the radiocarbon dating. opravljene petrografske analize kamnitih artefaktov,16 Additional samples of charcoal and bone were sent to s čimer so bile končane vse osnovne analize artefak- Beta Analytic Miami for radiocarbon dating in 2021.13 tov z arheološkega najdišča Dolsko – Spodnje Škov- This was done to check for possible variations in the ce in najdišče je bilo pripravljeno na celovito objavo. dating of samples from different materials within the Avtorji objave bi se radi zahvalili vsem, ki ste sode- same context.14 Plant remains were also analysed in lovali pri izkopavanju in poterenskih raziskavah arhe- 202215 and petrographic analyses of stone artefacts were ološkega najdišča Dolsko – Spodnje Škovce. Hvala carried out in 2023.16 The latter completed the basic tudi recenzentom za konstruktivne predloge, ki ste analysis of the artefacts from Dolsko – Spodnje Škovce jih dali k prvi verziji te publikacije.17 and the site was ready for publication. The authors of the publication would like to thank everyone who participated in the excavation and re- search of the archaeological site Dolsko – Spodnje Šk- ovce. We also thank the reviewers for their constructive suggestions on the first version of this publication.17 13 Hatfield 2021. 13 Hatfield 2021. 14 Unfortunately, the animal bone from the Late Neolithic pit 14 Žal je živalska kost iz neolitske jame 2 vsebovala premalo ko- 2 contained too little collagen and could not be dated, so dating lagena, zato je ni bilo mogoče datirati, tako da so datacije na vzor- on samples from different materials is only available from the cih iz različnih snovi na voljo le iz velike neolitske jame (jame 1). large Neolithic pit (pit 1). 15 Tolar 2022. 15 Tolar 2022. 16 Rižnar 2023. 16 Rižnar 2023. Monografije CPA 20 2 Geografski oris prostora Geographical outline of the area 2.1 Uvod 2.1 Introduction Manjše gručasto naselje Dolsko18 se nahaja ob The small, nucleated village of Dolsko18 lies on the vzhodnem robu Ljubljanskega polja, južno od ces- eastern edge of the Ljubljana Basin, south of the Šent- te Šentjakob ob Savi–Litija. Nahaja se na dva do tri jakob ob Savi–Litija road. It is located on a river terrace metre visoki rečni terasi, na območju, kjer Sava za- two to three metres high, in the area where the river pušča široko dolino in vstopa v ozko sotesko (sl. 1). Sava leaves a wide valley and enters a narrow gorge Geografsko gledano gre že za Posavsko hribovje, saj ( fig. 1). Geographically, it belongs to the Sava Hills, as se Ljubljansko polje konča okoli 3 km zahodno od the Ljubljana Basin ends about 3 km west of Dolsko, Dolskega pri Dolu pri Ljubljani.19 near Dol pri Ljubljani.19 Posavsko hribovje je hribovit svet na obeh straneh The Sava Hills are a hilly area on both sides of the reke Save med Ljubljanskim poljem na zahodu, river Sava between the Ljubljana Plain in the west, Kamniško-Savinjskimi Alpami in Savinsko ravnjo na the Kamnik-Savinja Alps and the Savinja Plain in the severu, Posoteljem, Krškim, Senovskim in Bizeljskim north, the Posotelje, Krško, Senovo and Bizeljsko gričevjem na vzhodu ter dinarskim krasom na jugu. Hills in the east and the Dinaric Karst in the south. Gre za največje hribovje v Sloveniji, ki se v reliefu It is the largest hill range in Slovenia, appearing in kaže kot vrsta podolžnih slemen, potekajočih veči- the relief as a series of longitudinal ridges running mostly in an east-west direction with intervening foothills and valleys along rivers and streams.20 The archaeological site is located on the southeastern edge of the village of Dolsko, about 400 m north of the river Sava, and is named after the microtoponym Spodnje Škovce. In the following, we present those geological, geo- graphical and hydrographic conditions in the wider area of the archaeological site, which had a decisive in- fluence on the present-day appearance of the area and which are also relevant to the understanding and in- terpretation of the archaeological remains discovered. Slika/Figure 1 Geografski položaj naselja Dolsko na karti Slovenije (podlage: EEA, ETOPO5 2003; ARSO, Lidar 2014; GURS, Hidrografija 2021). / Geographical location of the village of Dolsko on the map of Slovenia (sources: EEA, ETOPO5 2003; ARSO, Lidar 2014; GURS, Hidrografija 2021). seum of Ljubljana for permanent storage. 18 The name of the settlement probably comes from the word Dol, which originally meant ‘to the valley, to the pit’ (Snoj 2009, 18 Ime naselja je verjetno izpeljano iz besede Dol, ki je prvot- 118). Dolsko – Spodnje Škovce noma v smeri vzhod−zahod, ter vmesnih podolij in 2.2 Geological composition of the dolin ob rekah in potokih.20 Arheološko najdišče se surface, soils, bodies of water, flora and nahaja na jugovzhodnem robu naselja Dolsko, prib- land use ližno 400 m severno od reke Save, in je po mikroto- ponimu poimenovano Spodnje Škovce. The rock composition of the Posavje Hills is varied. V nadaljevanju predstavljamo tiste geološke, geo- The oldest rocks are quartz sandstones and conglom- grafske in hidrografske razmere na širšem območju erates from the Carboniferous and Permian periods. arheološkega najdišča, ki so odločilno vplivale na These rocks are in the core of the anticlines and današnjo podobo prostora in so pomenljive tudi za come to the surface on both banks of the river Sava razumevanje in interpretacijo odkritih arheoloških between Dol pri Ljubljani and the village of Sava east ostalin. of Litija. Together they cover about one third of the surface. Most, less than half of the surface, consists of Mesozoic carbonate rocks. The proportion of Ol- 2.2 Geološka sestava površja, prsti, vode, igocene and Miocene sediments is smaller, including rastje in raba tal various clays, sands, gravels, sandstones, conglomer- ates and limestones, and extensive parts of the val- Kamninska sestava Posavskih gub je pestra. Najsta- ley floor along the Sava are covered with Quaternary rejše kamnine so kremenovi peščenjaki in konglo- carbonate gravels.21 As there is much more dolomite merati iz karbona in perma. Te kamnine so v jedru than limestone in the Posavje Hills, uncharacteristic antiklinal in prihajajo na površje na obeh bregovih karst landscape dominates, formed by erosion and reke Save med Dolom pri Ljubljani in naseljem Sava denudation by surface flowing waters.22 vzhodno od Litije. Skupno prekrivajo približno tretji- From a geomorphological point of view, the site is no površja. Največ, slaba polovica površja, je iz kar- located on the alluvial plain of the Sava. The river bonatnih kamnin mezozojske starosti. Manjši je de- Sava enters the Ljubljana Plain in the area of the lež oligocenskih in miocenskih usedlin, kamor sodijo so-called Sava compression wedge at Podgrad near različne gline, peski, prodi, peščenjaki, konglomerati Ljubljana, some three kilometres southeast of the in apnenci, razširjeni deli dolinskega dna ob Savi pa archaeological site.23 Here, it first cuts its bed into a so prekriti s kvartarnim karbonatnim prodom.21 Ker deep valley (or a canyon), along which it flows all the je dolomita precej več kot apnenca, v Posavskem hri- way to Krško, where it leaves the area of the com- bovju prevladuje neznačilen kras, ki so ga z erozijo in pression wedge, in which the Sava Hills are located.24 denudacijo oblikovale površinsko tekoče vode.22 The Sava canyon between Podgrad and Krško was V geomorfološkem pogledu se najdišče nahaja na formed simultaneously with the uplift of the Sava aluvialni ravnici Save. Sava vstopi iz ravnine Lju- Hills (epigenetic Sava valley). In contrast to subsi- bljanskega polja v območje t. i. savskega kompre- dising areas, such as the Ljubljana Marshes, in ris- sijskega klina pri Podgradu pri Ljubljani, dobre tri ing areas such as the Sava Hills, older sediments are kilometre jugovzhodno od arheološkega najdišča.23 found higher than younger ones. Thus, three river Tukaj najprej zareže svojo strugo v globoko dolino terraces can be recognised in the Sava alluvium be- (ali kanjon), koder teče vse do Krškega, kjer izstopi tween Beričevo and Dolsko,25 with the archaeological iz območja kompresijskega klina, znotraj katerega se site located on the gentle edge of the middle terrace nahajajo Posavske gube.24 (fig. 2 and 3). 20 Hrvatin 1998, 178–179. 21 Hrvatin 1998, 178–183. 21 Hrvatin 1998, 178–183. 22 Komac 2004. 22 Komac 2004. 23 Placer 1999. Monografije CPA 20 Slika/Figure 2 Območje Dolskega z lokacijo najdišča in presek površja čez dolino Save (podlage: ARSO, Lidar 2014; GURS, Hidrografija 2020; GURS, REZI 2019). Pri preseku je razmerje med višinami in razdaljo 15 krat večje od dejanskega razmerja. Višine so poudarjene zaradi boljše razpoznavnosti mej med geološkimi enotami. A – kremenov konglomerat, peščenjak in muljevec (paleozoik), B – koluvij in proluvij (holocen), C – višja savska terasa, peščenega prod, deloma prekrita s koluvijem in proluvijem (pleistocen?), D – srednja savska terasa, peščen prod (pleistocen ali holocen?), E – aluvij Mlinščice, Kamnice in njunih predhodnikov (peščen prod – holocen), F – nižja savska terasa, peščen prod (holocen). / The area of Dolsko with the location of the site and a cross-section of the surface across the Sava valley (sources: ARSO, Lidar 2014; GURS, Hidrografija 2020; GURS, REZI 2019). In cross-section, the height-to-distance ratio is 15 times greater than the actual ratio. The heights of the various geological units are highlighted for better recognition. A – quartz conglomerate, sandstone and mudstone (Palaeozoic), B – colluvium and proluvium (Holocene), C – higher Sava terrace, sandy gravel, partly covered with colluvium and proluvium (Pleistocene?), D – middle Sava terrace, sandy gravel (Pleistocene or Holocene?), E – alluvium of Mlinščica, Kamnica streams and their predecessors (sandy gravel – Holocene), F – lower Sava terrace, sandy gravel (Holocene). Kanjon Save med Podgradom in Krškim je nasta- The geological base in which the Sava first cut its jal sočasno z dviganjem Posavskih gub (epigenetska channel is preserved on the surface of the surround- dolina Save). Za razliko od pogrezajočih se območij, ing hills. It is a quartz conglomerate, sandstone and kakršno je na primer Ljubljansko barje, najdemo na mudstone of Palaeozoic age, which are generally the dvigajočih se območjih, kot so Posavske gube, sta- oldest rocks in the Sava Hills ( fig. 2–3: A). The high-rejše sedimente reke Save višje od mlajših. Tako je er river terrace on the northern side of the Sava is Dolsko – Spodnje Škovce Slika/Figure 3 Geološka skica okolice najdišča (izdelano po: Rižnar 2008, sl. 1; podlage: ARSO, Lidar 2014; GURS, Hidrografija 2020). A – kremenov konglomerat, peščenjak in muljevec (paleozoik), B – koluvij in proluvij (holocen), C – višja savska terasa, peščen prod, deloma prekrita s koluvijem in proluvijem (pleistocen?), D – srednja savska terasa, peščen prod (pleistocen ali holocen?), E – aluvij Mlinščice, Kamnice in njunih predhodnikov (peščen prod – holocen), F – nižja savska terasa, peščen prod (holocen). / Geological sketch of the surroundings of the site (made after: Rižnar 2008, fig. 1; sources: ARSO, Lidar 2014; GURS, Hidrografija 2020). A – quartz conglomerate, sandstone and mudstone (Palaeozoic), B – colluvium and proluvium (Holocene), C – higher Sava terrace, sandy gravel, partly covered with colluvium and proluvium (Pleistocene?), D – middle Sava terrace, sandy gravel (Pleistocene or Holocene?), E – alluvium of Mlinščica, Kamnica and their predecessors (sandy gravel – Holocene), F – lower Sava terrace, sandy gravel (Holocene). Save mogoče prepoznati tri savske terase,25 pri čemer (fig. 2–3: C). However, it is partly covered by Holocene se arheološko najdišče nahaja na položnem robu sre- proluvium and colluvium, which are dominant along dnje (sl. 2, 3). the northern edge of the valley, at the foot of the hills (fig. 2–3: B). The middle Sava terrace is either of Pleis- tocene or (early?) Holocene age (fig. 2–3: D), while the Monografije CPA 20 Geološka podlaga, v katero je Sava najprej vrezala lower terrace along which the Sava flows today devel- svojo strugo, je ohranjena na površju okoliških hri- oped in the Holocene (fig. 2–3: F). bov. Gre za kremenov konglomerat, peščenjak in In addition to the geodynamic framework described muljevec paleozojske starosti, kar so na splošno naj- in relation to the river Sava, the area surroundings the starejše kamnine v Posavskem hribovju ( sl. 2, 3: A). Dolsko – Spodnje Škovce site was also determined Višja savska terasa na severni strani Save je iz pešče- by the activity of smaller watercourses. The Mlinšči- nega proda in verjetno pleistocenske starosti (sl. 2, 3: ca stream flows in the immediate vicinity of the site, C), vendar deloma prekrita s holocenskim proluvijem branching off south of Domžale (Mlinski potok) as in koluvijem, ki prevladujejo ob severnem robu do- an arm of Kamniška Bistrica. Initially, it flows east of line, ob vznožjih hribov (sl. 2, 3: B). Srednja savska the Sava, but when it enters the Sava valley, it flows terasa je ali pleistocenska, ali (zgodnje?) holocenska north of the Sava and parallel to it.26 The geodynam-(sl. 2–3: D), medtem ko je nižja terasa, kjer teče Sava ics of the area in the vicinity of the site was also danes, holocenska (sl. 2, 3: F). influenced by the smaller stream Kamnica, which Okolico najdišča Dolsko – Spodnje Škovce je poleg originates in the vicinity of Vinje, in a narrow valley opisanega geodinamskega okvira, povezanega z reko north of Kamnica and flows north and east of Dol- Savo, determiniralo tudi delovanje manjših vodoto- sko today (fig. 4–5). kov. V neposredni bližini najdišča teče potok Mlin- The Mlinščica stream has deposited over the Sava ščica, ki se južno od Domžal (Mlinski potok) kot gravel younger sediments, silt, sand and gravel. These rokav Kamniške Bistrice odcepi od nje in teče sprva are also found above the Sava gravel in the vicinity of Slika/Figure 4 Pogled proti severovzhodu na naselje Dolsko z arheološkim najdiščem Dolsko – Spodnje Škovce. S puščicami so označeni lokacija najdišča ter potoka Mlinščica in Kamnica (foto: Matija Lukić). / View towards the northeast of the village of Dolsko with the Dolsko – Spodnje Škovce archaeological site. Arrows indicate the location of the site and the streams Mlinščica and Kamnica (photo: Matija Lukić). Dolsko – Spodnje Škovce Slika/Figure 5 Pogled proti vzhodu na najdišče Dolsko – Spodnje Škovce, reko Savo in potoka Mlinščica in Kamnica (foto: Matija Lukić). / View to the east of the Dolsko – Spodnje Škovce site, the river Sava and the streams Mlinščica and Kamnica (photo: Matija Lukić). vzhodno od nje, ko pa vstopi v dolino Save, teče se- Kamnica, where they were deposited by the Kamni- verno od Save in vzporedno z njo.26 Geodinamiko ca stream in the last geological period (fig. 2–3: E). prostora blizu najdišča je determiniral tudi manjši As will be demonstrated, water deposits of younger potok Kamnica, ki izvira v okolici Vinjega, v ozki watercourses are also encountered in the excavated dolini severno od Kamnice, in danes teče severno ter area of the Spodnje Škovce site. vzhodno od Dolskega (sl. 4, 5). The terraces and alluvial plains of the river Sava in Potok Mlinščica je naplavil čez savski prod mlaj- the vicinity of Dolsko are characterised by shallow še sedimente, mulj, pesek in prod; le-te pa srečamo to medium-deep carbonate alluvial soil. The steep tudi nad savskim prodom v okolici Kamnice, kamor limestone and dolomite slopes of the Sava Hills jih je v zadnjem geološkem obdobju naplavil potok are covered by various types of shallow rendzinas, Kamnica (sl. 2, 3: E). Vodne nanose mlajših vodo- where the surface is more level and deeper brown tokov srečamo, kot bomo videli, tudi na raziskanem post-carbonate soil appears. In contrast, the areas območju najdišča Spodnje Škovce. of Permocarbon silicate claystones, sandstones and Na terasah in aluvialnih ravnicah Save na območju conglomerates are dominated by acid brown soils Dolskega prevladuje plitva in srednje globoka karbo- and, in some places, rankers.27 natna obrečna prst. Strma apnenčasta in dolomitna Approximately two-thirds of the Sava Hills are for- pobočja Posavskega hribovja prekrivajo različni tipi ested, with the dolomite slopes of the Sava gorge pri- plitvih rendzin, kjer je površje bolj uravnano, pa se marily comprising beech and hornbeam forest.28 In pojavlja globlja rjava pokarbonatna prst, medtem ko the undulating terrain of the Sava Hills, agriculture Monografije CPA 20 na permokarbonskih silikatnih glinovcih, peščenjakih is mainly focused on dairy and beef cattle breeding, in konglomeratih prevladujejo kisle rjave prsti ter po- in some places pigs are also raised, significantly rarer nekod rankerji.27 sheep, goats and horses, while in the areas of the fer- Skoraj dve tretjini Posavskega hribovja prekriva gozd; tile plains and on the river terraces along the Sava, crop prisojna dolomitna pobočja v soteski Save pretežno production is also important.29 The extensive plains in gozd bukve in gabrovca.28 V reliefno razgibanem delu the wider area of Dolsko are today utilised for agri- Posavskega hribovja je kmetijstvo pretežno usmer- cultural purposes (fig. 4–5). This involves annual fer-jeno v mlečno in mesno govedorejo, ponekod goji- tilisation and loosening of the soil (ploughing), which jo tudi svinje, bistveno redkeje ovce, koze in konje, results in the formation of the anthropogenically medtem ko je na območjih rodovitnega ravninskega transformed upper layer (topsoil). This represents the sveta in na rečnih terasah ob reki Savi pomembno highest stratigraphic unit in the majority of the site. tudi poljedelstvo.29 Tudi na ravnici na širšem obmo- čju Dolskega so danes pretežno njive ( sl. 4, 5), na ka- terih poteka vsakoletno gnojenje in rahljanje zemlje s 2.3 Hydrographic conditions in the area plugom. Posledica je izoblikovanje vrhnje obdeloval- of the site in the past ne plasti (ornice), ki predstavlja najvišjo stratigrafsko enoto v večjem delu najdišča. Orthophoto recordings and military maps from the 18th and 19th centuries indicate that the plain surround- ing the site has undergone considerable alterations in 2.3 Hidrografske razmere na območju its hydrographic conditions. The Sava and smaller wa- najdišča v preteklosti tercourses have shifted their beds, and the latter have also been artificially diverted and regulated in the past Ortofoto posnetki in vojaške karte iz 18. in 19. sto- for economic reasons. This was initially driven by the letja kažejo, da so bile na ravnini v okolici najdišča need for mills, sawmills and later for electricity. v preteklosti hidrografske izmere izredno dinamične. The hydrographic conditions in Dolsko are first out- Svoje struge so prestavljali tako Sava kot tudi manjši lined in the past with the map of the first military sur- vodotoki, slednji pa so bili v polpretekli zgodovini vey of the Habsburg monarchy from the 18th century. tudi umetno speljani in regulirani zaradi ekonomskih This map is known as the Josephenian Land Survey razlogov, najprej zaradi potreb po mlinih, žagah in (after Joseph II) or the “First Military Survey map”. kasneje po električni energiji. This map was created at the behest of Empress Maria Oris hidrografskih razmer na območju Dolskega Theresa between 1763 and 1787. The mapping of this v preteklosti začenjamo s karto prve vojaške izme- section was completed in 1784–1785.30 At that time, re habsburške monarhije iz 18. stoletja, znane tudi the Sava riverbed was located on the northern edge kot jožefinska deželna izmera (po Jožefu II.) ali of the first river terrace, closer to the archaeological „prva vojaška karta“. Ta karta je bila narejena po site of Dolsko – Spodnje Škovce.31 Furthermore, the naročilu cesarice Marije Terezije med letoma 1763 entire Sava riverbed in Ljubljansko polje and the Sava in 1787, na tem odseku pa je potekalo kartiranje v Valley up to Zgornji Hotič near Litija was interspersed letih 1784−1785.30 Takrat se je struga Save nahaja- with islands. The Mlinščica stream (Mlinstria Bach) la na severnem robu prve savske terase, torej bližje is already visible as a channel leading from the river arheološkemu najdišču Dolsko – Spodnje Škovce,31 Kamniška Bistrica (Bistrica Fluss) north of Videm (Widen oder Vidma) to the west. Nevertheless, at that 27 Hrvatin 1998, 184. 28 Hrvatin 1998, 184. 29 Hrvatin 1998, 189. 29 Hrvatin 1998, 189. 30 Rajšp, Serše 1998. Dolsko – Spodnje Škovce celotna struga Save na območju Ljubljanskega polja time the canal was led into the river Sava to the west in Savske doline do Zgornjega Hotiča pri Litiji pa je of Dolsko (Dousko) and Kleče pri Dolu (Kletsche), bila prepredena z otočki. Potok Mlinščica (Mlinstria where the cable ferry across the river Sava (Kloski bach) je že viden kot kanal, speljan od reke Kamniške Brod) is marked. Four large mills are marked on the Bistrice (Bistrica Fluss) severno od Vidma (Widen Mlinščica stream west of Kleče, and one smaller mill oder Vidma) proti zahodu. Vendar je bil takrat kanal each on a smaller drainage channel along the Mlinšči- speljan v reko Savo zahodno od Dolskega (Dousko) ca stream south of the present-day Dol pri Ljubljani, in Kleč pri Dolu (Kletsche), kjer je označen brod čez at that time called Verpolle, and on a small drainage reko Savo (Kloski Brod). Na Mlinščici so zahodno channel of the Mlinščica stream on the western out- od Kleč označeni štirje večji mlini, po en manjši pa skirts of Kleče (fig. 6: A). še na manjšem odvodnem kanalu ob Mlinščici, južno The map of the second military survey of the od današnjega Dola pri Ljubljani, takrat imenovane- Habsburg Monarchy from the 1st half of the 19th ga Verpolle, in na majhnem odvodnem kanalu Mlin- century (1829–183532), also known as the Franciscan ščice na zahodnem obrobju Kleč (sl. 6: A). map (after Francis I.) or the “Second Military Survey Na karti druge vojaške izmere habsburške monarhi- map”, depicts the Mlinščica outflow into the river je iz prve polovice 19. stoletja (1829−1835),32 znani Sava in approximately the same location as in the 18th tudi kot franciscejska (po Francu I.) ali „druga vojaška century, southeast of Kleče pri Dolu. However, it is karta“, je izliv Mlinščice v Savo označen na približno also evident that several smaller canals of Mlinščica, isti lokaciji kot v 18. stoletju, jugovzhodno od Kleč which flowed into the river Sava further upstream, pri Dolu, vendar je bilo tudi zahodno od tod na Mlin- were situated to the west of this point. The most ščici več manjših kanalov, ki so se stekali v Savo višje striking difference between the current appearance of gorvodno. Glavna sprememba v primerjavi z današnjo the area and its appearance in the early 19th century is podobo prostora je še vedno opazna v legi struge Save. the location of the Sava riverbed. In the first third of Struga je namreč tudi v prvi tretjini 19. stoletja poteka- the 19th century, the riverbed was situated along the la ob severnem robu nižje savske terase, v neposredni northern edge of the lower Sava terrace, in the im- bližini arheološkega najdišča (sl. 6: C). Na istem mes- mediate vicinity of the archaeological site (fig. 6: C). tu je označena tudi na franciscejskem katastru iz leta This is also the location marked on the Franciscan ca- 1825 (sl. 6: B). Pri Klečah se je struga razširila; tukaj dastre from 1825 (fig. 6: B). Near Kleče, the riverbed je bil večji zaliv, ki je leta 1825 segal vse do roba vasi. widened, resulting in the formation of a larger bay that Okvirno gre za območje, kjer je na „prvi vojaški karti“ extended to the edge of the village in 1825. This area zapis Kloski Brod; morda gre za umetno narejen zaliv, is roughly equivalent to the location marked as Kloski ki je služil kot pristanišče. Brod on the “first military map.” It is possible that this Na karti tretje vojaške izmere habsburške monarhije was an artificially created bay that served as a port. (od leta 1867 Avstro-Ogrske),33 ki se je izvajala v ob- The third military survey of the Habsburg Monar- dobju 1869−1887, je struga Save južno od Dolskega chy (from 1867 of Austria-Hungary),33 completed in Kleč videti razcepljena v dva kraka. Eden od teh between 1869–1887, depicts the riverbed of the river teče po severnem robu nižje savske terase, drugi po Sava south of Dolsko and Kleče as split into two južnem. Vmes so bili številni otočki, med katerimi je channels. One of these channels flows along the ni mogoče ugotoviti. 32 Druga vojaška izmera je potekala med letoma 1806 in 1869, 32 The second military survey took place between 1806 and v tem odseku med letoma 1829 in 1835 (Molnár et al. 2009, 460). 1869, in this section between 1829 and 1835 (Molnár et al. 2009, Kartiranje so kot na prvi vojaški karti izvajali v merilu 1 : 28.800, 460). As on the first military map, mapping was carried out at a vendar so poleg metod lokalne izmere uporabljali astronomsko scale of 1:28,800, but in addition to local measurement methods, izmerjene točke, zato je natančnost te karte precej večja (Podob- astronomically measured points were used, so the accuracy of nikar 2009; Jenko 2008). this map is much higher (Podobnikar 2009; Jenko 2008). Monografije CPA 20 Slika/Figure 6 Območje Dolskega na zgodovinskih zemljevidih habsburškega imperija in na jugoslovanski topografski karti. A – „prva vojaška karta“ Marije Terezije (M 1 : 28.800), nastala v letih 1784–1785 (Arcanum); B – franciscejski kataster (M 1 : 2.880), nastal v letu 1825 (GIS portal Ministrstva za kulturo); C – „druga vojaška karta“ (M 1 : 28.800), nastala v obdobju 1829–1935 (Arcanum); D – „tretja vojaška karta“ (M 1 : 25.000), nastala v obdobju 1869–1887 (Arcanum); E – Spezialkarte der Österreichisch-Ungarischen Monarchie (M 1 : 75.000), nastala v obdobju 1910–1915 (GIS portal Ministrstva za kulturo); F – Topografska karta Jugoslavije (M 1 : 50.000), nastala v obdobju 1950–1967 (GIS portal Ministrstva za kulturo). / The area of Dolsko on the historical maps of the Habsburg Empire and on the Yugoslav topographic map. A – Maria Theresa's “First Military Survey” (scale 1:28,800), created in 1784– 1785 (Arcanum); B – Franciscan cadastre (scale 1:2,880), created in 1825 (GIS portal of the Ministry of Culture); C – “Second Military Survey” (scale 1:28,800), created between 1829 and 1935 (Arcanum); D – “Third Military Survey” (scale 1:25,000), created between 1869 and 1887 (Arcanum); E – Spezialkarte der Österreichisch-Ungarischen Monarchie Dolsko – Spodnje Škovce bil največji med obema strugama Save jugovzhodno northern edge of the lower Sava terrace, while the od Kleč. Glavni tok Save je na tej karti že označen other flows along the southern edge. In addition, nu- na južnem robu Savske doline, kar pomeni, da je bila merous islets were present between the two riverbeds struga severno od tod v drugi polovici 19. stoletja of the Sava, the largest of which was situated to the stranski rokav ali mrtvica (sl. 6: D). Kmalu zatem je southeast of Kleče. The main stream of the Sava is bila po nekdanji strugi Save (takrat mrtvici?) speljana already marked on this map at the southern edge of struga Mlinščice, kar je razvidno iz specialne karte Av- the Sava valley. It is likely that a side channel or a wide stro-Ogrske, nastale v obdobju med 1910 in 1915, na meander was cut off, creating a free-standing body kateri je na mestu nekdanje stare struge Save že ozna- of water (fig. 6: D). Subsequently, the riverbed of čena Mlinščica (sl. 6: E). Le manjši kanal jugozahodno Mlinščica was laid along the former riverbed of the od Dolskega je povezoval Mlinščico s Savo, pri čemer Sava (through an oxbow lake?), as evidenced by a spe- je bil izliv tega kanala v Savo na približno istem mestu, cial map of Austria-Hungary, created between 1910 kjer se je nekoč Sava razdelila na dva kraka. Jugovzho- and 1915. This map depicts Mlinščica already marked dno od Dolskega pa je bila Mlinščica speljana po nek- on the site of the former Sava riverbed (fig. 6: E). danjem stranskem rokavu Save dalje proti vzhodu in A narrow channel situated to the southwest of Dol- nato še naprej vse do potoka Kamnica. sko constituted the sole connection between Mlinšči- Od dvajsetih let 20. stoletja se struge vodotokov na ca and the Sava. The outlet of this channel into the območju Dolskega niso več bistveno spreminjale. Na Sava was situated at approximately the same point jugoslovanski topografski karti, nastali v obdobju where the Sava once divided into two branches. To med letoma 1950 in 1967, je videti, da je takrat Sava še the southeast of Dolsko, Mlinščica was led along the vedno tekla po južnem robu savske terase; na obmo- former side arm of the Sava subsequently flowing čju nekdanje savske struge ob severnem robu savske eastward to the Kamnica stream. terase iz 18. in 19. stoletja je bil potok Mlinščica, ki From the 1920s onwards, the riverbeds in Dolsko un- je tekel podobno kot na začetku 20. stoletja, od Dol- derwent minimal change. The Yugoslav topographic skega dalje proti vzhodu do potoka Kamnica, ki se je map, created between 1950 and 1967, indicates that kmalu zatem izlival v Savo. Jugozahodno od Dolske- at that time the river Sava continued to flow along ga pa je bila na mestu, kjer se je Sava nekoč razdeli- the southern edge of the river terrace. In the area of la na dva kraka, speljan kanal iz Mlinščice (sl. 6: F). the former riverbed, which dated from the 18th and Podobno so kanali oz. struge Mlinščice na območju 19th centuries, the Mlinščica stream flowed north-Dolskega speljani tudi danes (prim. s sl. 2–5). wards from Dolsko to the Kamnica stream, which Hidrografske razmere na širšem območju arheolo- subsequently flowed into the Sava. During the 18th škega najdišča Dolsko – Spodnje Škovce so bile dina- and 19th centuries, the Mlinščica stream flowed along mične tudi pred nastankom prvih zgodovinskih kart. the northern edge of the Sava terrace from Dolsko To kažejo tako rezultati arheološkega izkopavanja kot in a similar manner to its course at the beginning of tudi različni ortofoto in satelitski posnetki, na katerih the 20th century, where it joined the Kamnica stream, je videti linearne vegetacijske znake, ki jih ni mogoče which subsequently flowed into the Sava. To the povezati s strugami, označenimi na zgodovinskih kar- south-west of Dolsko, a channel was constructed tah. Opaziti jih je na travnikih in njivah in so svetlo ze- from Mlinščica to the point where the Sava previ- lene ali svetlo rjave barve, orientirani v smeri severo- ously divided into two branches ( fig. 6: F). Similarly, zahod–jugovzhod. Tovrstne lise večinoma nastanejo channels or the Mlinščica are still present in the area zaradi različnih geoloških podlag in posledično različ- of Dolsko today (compare with fig. 2–5). nih pogojev za rast rastlin. Izpovedni so zlasti ortofo- The hydrographic conditions in the area of the to posnetki iz let 2011 (sl. 7: A), 2014 (sl. 7: C) in 2016 Dolsko – Spodnje Škovce archaeological site have Monografije CPA 20 Slika/Figure 7 Območje Dolskega na ortofoto in satelitskih posnetkih z označenimi izkopnimi polji in na najdišču odkritimi paleostrugami, aluvialnimi nanosi in veliko kotanjo zapolnjeno z aluvialnimi sedimenti. A: DOF 2011 (GURS); B: 2016 (Google); C: DOF 2014 (GURS); D: DOF 2016 (GURS). / Dolsko area on the orthophotos and satellite maps with marked excavation area and paleochannels, alluvial deposits and a large basin filled with alluvial deposits discovered at the site. A: DOF 2011 (GURS); B: 2016 (Google); C: DOF 2014 (GURS); D: DOF 2016 (GURS). V neposredni bližini arheološkega najdišča lahko na historical maps. This is evidenced by the results of teh posnetkih opazimo najmanj osem različnih li- archaeological excavations and by the observation of nearnih lis, potekajočih s severozahoda proti jugo- various orthophotos and satellite maps, which show vzhodu, torej v enaki smeri kot tečeta Sava in potok linear crop signs that cannot relate to the riverbeds Mlinščica danes. Najbližje tri lise se nahajajo severno marked on historical maps. These features can be ob- od arheološkega najdišča in se linearno nadaljujejo na served in meadows and fields as linear crop marks of območje, ki je bilo arheološko raziskano. Kot bomo light green or light brown in colour, oriented in the videli, so bile na teh mestih odkrite enako usmerje- northwest-southeast direction. These kind of spots ne paleostruge z različnimi polnili, nekatere z arhe- are mainly caused by different geological bases and ološkimi najdbami.34 Le severozahodno od največje consequently different conditions for plant growth. linearne kotanje, zapolnjene z aluvialnimi polnili na The orthophoto images from 2011 ( fig. 7: A), 2014 arheološkem najdišču (sl. 7 – svetlo zelena barva), ni (fig. 7: C) and 2016 (fig. 7: D) and the satellite map opaznih vegetacijskih znakov, ki bi kazali na njeno from 2016 (fig. 7: B) are particularly informative. nadaljevanje proti severozahodu. In the vicinity of the archaeological site, the imag- es show at least eight linear features running from Dolsko – Spodnje Škovce 2.4 Plovna in trgovska pot po dolini Save Sava and the Mlinščica stream flow today. The three closest spots are located north of the archaeological Proti vzhodu ravnina na območju Dolskega prehaja site and continue linearly into the area that has been v približno 50 km dolgo in relativno ozko dolino, po archaeologically investigated. During archaeological kateri teče Sava skozi Posavsko hribovje vse do Kr- excavations, paleochannels with different fillings, ško-Brežiškega polja. Vse do izgradnje južne železni- some with archaeological finds, were discovered in ce leta 1849 je potekala po reki Savi skozi to dolino these places, oriented in the same direction.34 Just intenzivna trgovina.35 Po reki so pluli večji čolni, ki so northwest of the largest linear depression discovered jih proti rečnemu toku vlekli z volovskimi vpregami, at the archaeological site, filled with alluvium ( fig. 7 ob reki pa so bile postavljene brodarske postaje, ob – light green colour), no discernible crop marks indi- katerih so se razvila naselja.36 cate the course towards northwest. Kot prvi je plovbo po reki Savi opisal J. V. Valva- sor, v novejšem času, predvsem za 18. stoletje, pa E. Umek.37 Iz obeh virov je razbrati, da so po Savi v 17. 2.4 Waterway and trade route through stoletju prevažali zlasti baker, les, med, žito in vino. the Sava valley Plovba je bila zaradi številnih brzic in manjših slapov težka, zato so bili čolni polno natovorjeni večinoma Towards the east, the plain around Dolsko transforms le v smeri toka, nazaj pa so se vračali lažje obreme- into an approximately 50 km long and relatively nar- njeni. Plovba je potekala z različnimi plovili, kar je row valley, along which the Sava flows through the bilo v veliki meri odvisno od značaja dela reke, kjer Sava Hills all the way to the Krško-Brežice Plain. Prior so pluli.38 to the construction of the southern railway in 1849, V prvi in drugi polovici 18. stoletja so na Savi izvajali the river Sava was the primary conduit for trade in this obsežna regulacijska dela, s katerimi so želeli pohi- valley.35 The river was navigable by large boats, which triti plovbo in jo narediti varnejšo. Za prevoze blaga were pulled upstream by oxen. As a result, boat sta- po Savi so pobirali mitnino, ki so jo uvedli leta 1742. tions were constructed along the river, which in turn Pobirali so jo na čolnarskih postajah vzdolž Save. Od led to the development of settlements.36 Hrvaške meje do Zaloga jih je bilo 14, najpomemb- J. V. Valvasor was the first to describe navigation on nejše med Litijo in Zalogom pa so bile razen Litije še the river Sava. More recently, especially for the 18th Št. Jurij (Podšentjur), Pogonik, Apnenec pri Ribčah, century, E. Umek37 had also contributed to this field Kleče, Dol in Zalog.39 of study. It can be seen from both sources that in the Po izgradnji južne železnice v sredini 19. stoletja sta 17th century the main commodities transported were plovba in trgovina po reki Savi hitro zamrli.40 Tovor copper, wood, honey, grain and wine. The numer- in promet sta odtlej potekala po savski dolini po žele- ous rapids and small waterfalls presented significant zniški progi, ki poteka na območju Dolskega po des- navigational challenges, necessitating that boats were nem bregu reke Save, nato pa od Pogonika pri Litiji loaded to capacity in the direction of the current and po levem bregu Save vse do Zidanega Mosta, od tam carrying lighter load while returning. Navigation took 35 Hrvatin 1998, 189. 36 Najbližja brodarska postaja v 18. stoletju se je nahajala jugo- zahodno od Dolskega, pri Klečah pri Dolu, in je označena, kot 34 See 4.4 Excavation results and stratigraphy and 16 Cataloa- že rečeno, na prvi vojaški karti habsburške monarhije ( sl. 6: A). gue of stratigraphic units. Več jih je bilo nanizanih ob reki Savi jugovzhodno od Dolskega 35 Hrvatin 1998, 189. proti Litiji. 36 The nearest boat station in the 18th century was located so- 37 Valvasor 1689, 154; Umek 1986. uthwest of Dolsko, near Kleče pri Dolu and is marked, as already 38 Umek 1986, 233. mentioned, on the first military map of the Habsburg Monarchy 39 Brilej 1999, 20−21. (fig. 6: A). Several of them were lined up along the river Sava Monografije CPA 20 Slika/Figure 8 Zavezniški zemljevid sestavljen in izrisan leta 1944, objavljen leta 1945 z obveščevalnimi podatki do novembra 1943. The Balkans 1:250,000. Ljubljana, sheet Y-2. A.M.S. M506 (G.S.G.S. 4413). /Allied map compiled and plotted in 1944, published in 1945 with based on data from up to November 1943. The Balkans 1:250,000. Ljubljana, sheet Y-2. A.M.S. M506 (G.S.G.S. 4413). pa vodi en krak ob Savinji proti Celju ter drugi ob place with different vessels, which largely depended on Savi do Krškega in dalje proti Zagrebu. Ta železniška the characteristics of the river section being traversed.38 povezava je aktivna še danes. Do manjše spremem- In the first and 2nd half of the 18th century extensive be je prišlo le v času nemške in italijanske okupaci- regulatory works were carried out on the river Sava je prostora osrednje Slovenije med drugo svetovno with the aim of speeding up river transport and mak- vojno, ker je takratna meja med Italijo in nemškim ing it safer. Tolls were collected for the transportation tretjim rajhom presekala železniško in cestne pove- of goods, which was introduced in 1742. These were zave severozahodno in severovzhodno od Ljubljane. collected at the boat stations along the river Sava, Nemci so zato leta 1941 zgradili novo cesto in nov with 14 of them situated from the Croatian border železniški odsek med naseljema Vižmarje in Črnuče. to Zalog, and the most important between Litija and Železnica je potekala od Vižmarij proti Črnučam in Zalog were, apart from Litija, SV. Jurij (Podšentjur), dalje proti vzhodu do Dolskega, kjer je ostro zavila Pogonik, Apnenec pri Ribčah, Kleče, Dol and Zalog.39 proti jugovzhodu, prečila reko Savo in se pri Lazah Following the construction of the southern railway in pri Dolskem priključila na traso južne železnice. Tra- the mid-19th century, river transport and trade along sa te železnice je potekala neposredno čez raziska- the river Sava ceased almost immediately.40 Subse-ni del najdišča Dolsko – Spodnje Škovce in je vidna quently, cargo and traffic flowed through the Sava val- na zavezniškem zemljevidu, objavljenem leta 1945, ley along the railway line that runs in the vicinity of z obveščevalnimi podatki do novembra 1943 (sl. 8). Dolsko along the right bank of the river Sava, then Njen nasip je označen na Topografski karti Jugosla- from Pogonik pri Litiji along the left bank of the Sava vije, nastali v obdobju 1950–1967 (sl. 6: F), danes pa all the way to Zidani most. From there, one branch je območje, kjer je bila železniška proga, na nekaterih leads along the Savinja River towards Celje, while the mestih poraslo z ozkim pasom gozda (sl. 7) in rahlo other follows the river Sava to Krško and further to- dvignjeno od okolice, kar je videti tudi na lidarskem wards Zagreb. This rail link is still active today. A minor posnetku površja ( sl. 3) in na digitalnem modelu re- liefa ( 38 Umek 1986, 233. sl. 2 ). 39 Brilej 1999, 20−21. Dolsko – Spodnje Škovce Izgradnja avtocestnega križa v Sloveniji je preusme- alteration was implemented solely during the German rila precejšnji del potniškega in tovornega prometa and Italian occupation of central Slovenia during the na avtocesto, ki poteka od Ljubljane proti jugovzho- Second World War. This was due to fact that the bor- dni in severovzhodni Sloveniji po dveh krajših kra- der between Italy and the German Third Reich at the kih. Eden poteka proti Grosuplju, Ivančni Gorici, time cut railway and road connections in the north- Trebnjem do Novem mestu in od tam proti Zagrebu, west and northeast of Ljubljana. Consequently, in drugi pa proti severovzhodu preko Domžal in Tro- 1941, the Germans constructed a new road and a new jan do Savinjske doline in od tam do Dravske ravni. railway section between the settlements of Vižmarje Zato imajo prometne in trgovske povezave ob reki and Črnuče. The railway ran from Vižmarje towards Savi danes bistveno manj pomembno vlogo, kot so Črnuče and further east to Dolsko, where it turned jo imele v preteklosti. sharply to the southeast, crossed the river Sava and joined the route of the southern railway near Laze pri Dolskem. The route of this railway ran directly across 2.5 Sklep the excavated part of the Dolsko – Spodnje Škovce site and is visible on an Allied map published in 1945 Sava je imela v razvoju območja Dolskega v preteklo- based on data from up to November 1943 (fig. 8). The sti med vsemi determinantami razvoja najpomemb- railway embankment is marked on the topographical nejšo vlogo. Na (makro) regionalnem nivoju je imela map of Yugoslavia, created between 1950 and 1967 vlogo povezovalnega člena med osrednjo Slovenijo (fig. 6: F). The area of the railway line has expanded in pokrajinami subpanonske jugovzhodne Slovenije encompassing a narrow strip of forest ( fig. 7) and is oz. najbolj zahodnega dela Karpatskega bazena (Kr- slightly elevated from the surrounding terrain, as evi- ško-Brežiškega polja oz. Spodnjega Posavja) in Bal- denced by the lidar image of the surface ( fig. 3) and the kana. Povezovanje se je vršilo v zgodnejših obdobjih digital model of the relief (fig. 2). v obliki rečnega transporta in po letu 1849 v obli- The construction of the motorway cross in Slovenia ki obrečne poti oziroma po trasi železnice, ki se pri resulted in a significant diversion of transport to the Zidanem Mostu – sledeč nekdanjim plovnim potem motorway, which runs from Ljubljana to south-east- – razcepi v dva kraka. Med italijansko okupacijo Lju- ern and north-eastern Slovenia along two shorter bljane in nemško Gorenjske in severnega dela Lju- branches. One route runs towards Grosuplje, Ivanč- bljanske kotline je bila za potrebe tretjega rajha leta na gorica, Trebnje to Novo mesto and from there 1941 na območju Dolskega zgrajena nova železniška to Zagreb, while the other runs to the northeast via proga, ki pa je ostala za razliko od trase južne železni- Domžale and Trojane to the Savinja Plain and from ce v uporabi le kratek čas. Povezava po dolini Save je there to the Drava Plain. Consequently, the signifi- še danes pomemben povezovalni člen med alpskim cance of the waterway and trade route along the river in panonskim prostorom ter območjem osrednjega Sava has diminished considerably. Balkana, čeprav se je njen pomen z izgradnjo avtoce- stnega križa bistveno zmanjšal. Čez čas je reka Sava spreminjala svojo strugo, 2.5 Conclusion poplavljala in erodirala na območju lastnih prodna- tih nanosov in tako predstavljala pomembno deter- In the past, the Sava played a pivotal role in the de- minanto razvoja tudi na lokalnem nivoju. Razvoj na velopment of the area of Dolsko. At the (macro) re- lokalnem nivoju so poleg rodovitnih tal, pomembnih gional level, it served as a connecting link between za poljedelstvo, determinirali tudi manjši vodotoki. central Slovenia and the regions of sub-Pannonian Danes sta na ožjem območju Dolskega dva: Kamni- south-eastern Slovenia, or the westernmost part of Monografije CPA 20 njali svoje struge, erodirali in poplavljali na rodovit- er Sava valley) and the Balkans. In the earlier pe- nih ravnicah teras reke Save, deloma pa so jih umetno riods, the transport was conducted in the form of speljevali in cepili na več kanalov, najprej zaradi po- river transport. Following the construction of the treb po mlinih in ob razcvetu industrije zaradi potreb railway in 1849, river transport was superseded by a po električni energiji. Tako je iz vojaških kart iz 18. river route or a route along the railway, which splits in 19. stoletja razvidno, da je struga Save še v prvi into two branches at Zidani most. This follows the polovici 19. stoletja potekala ob robu srednje savske former waterways. During the Italian occupation of terase, torej v neposredni bližini arheološkega najdi- Ljubljana and the German occupation of Gorenjska šča Dolsko – Spodnje Škovce. Umetno speljan potok and the northern part of the Ljubljana Basin, a new Mlinščica, ki danes teče na mestu nekdanje savske railway line was constructed across Dolsko for the struge iz prve polovice 19. stoletja, pa se je takrat needs of the Third Reich in 1941. Unlike the South- izlival v Savo jugovzhodno od Kleč pri Dolu. ern Railway, however, it was only operational for a brief period. The Sava Valley remains an important corridor linking the Alpine and Pannonian regions with the central Balkan region. However, its signif- icance has diminished considerably with the con- struction of motorways. Over time, the river Sava changed its course, result- ing in flooding and erosion in its gravel deposits. This represented an important determinant of the development of the area at the local level. The fer- tile soil developed over the alluvium deposits, which was important for agriculture. In addition, the devel- opment at the local level was determined by small- er watercourses. Today, there are two small streams around Dolsko: Kamnica and Mlinščica. In the past, these streams have undergone significant changes to their course, eroding and flooding the fertile plains of the terraces of the Sava. Over the past centuries, they have also been artificially diverted and divided into several channels, initially to facilitate the oper- ation of mills and subsequently to meet the grow- ing demand for electricity. The riverbed of the Sava can be observed on military maps from the 18th and 19th centuries to have been located in the northern edge of the middle Sava terrace in the vicinity of the Dolsko – Spodnje Škovce archaeological site. This is evidenced by the fact that the riverbed was still in ex- istence in the 1st half of the 19th century. At that time, the Mlinščica stream was artificially channelled and flowed into the Sava southeast of Kleče pri Dolu. Today, it flows further to the east in the area of the former river Sava bed from the 1st half of the 19th Dolsko – Spodnje Škovce 3 Arheološka najdišča na širšem območju Dolskega Archaeological sites in the area around Dolsko 3.1 Uvod 3.1 Introduction Območje na prehodu iz ravninskega Ljubljanskega The area at the transition from the flat Ljubljana Basin polja v Posavsko hribovje, s prehodno dolino Save to the Sava Hills, with the connection through the Sava na eni strani in dolino Kamniške Bistrice na drugi, valley on one side and through the Kamniška Bistrica je bilo ugodno za poselitev v različnih arheoloških valley on the other, has been a favourable location for obdobjih. Z rodovitno prstjo na rečnih terasah so settlement throughout different archaeological periods. bili zagotovljeni osnovni pogoji za poljedelstvo in The fertile soil on the river terraces was suitable for ag- živinorejo, ki pa je bila mogoča tudi v hribovitem riculture and animal husbandry, which was also possible svetu. Tukaj so naravno zavarovani hribi omogočali in the hills. The naturally protected peaks on the top of gradnjo utrjenih naselij v nemirnih časih in vzposta- hills enabled the construction of fortified settlements vitev naselbinskih centrov na strateško pomembnih in times of unrest, as well as the establishment of set- platojih, s katerih so nadzorovali trgovske poti, ter tlement centres on strategically important plateaus to tudi pridobivanje in distribucijo pomembnih surovin control trade routes and the extraction and distribution (predvsem kovin).41 of important raw materials (mainly metals).41 Pri arheološkem orisu prostora Dolskega smo izhaja- The archaeological outline of the area is based on the li iz najdišč, ki so evidentirana v RKD, v ARKAS in sites recorded in the RKD, ARKAS and in the CPA v Bazi CPA.42 Časovno smo oris zamejili na obdobje Database.42 The outline was limited in time to the pe-od paleolitika do konca zgodnjega srednjega veka, riod from the Palaeolithic to the end of the Early Mid- ki predstavlja zadnje obdobje, iz katerega so bile na dle Ages, which represents the last period from which najdišču Dolsko – Spodnje Škovce odkrite arheolo- archaeological remains were discovered at the Dolsko ške ostaline; prostorsko pa na območje proti vzhodu – Spodnje Škovce site; spatially to the area to the east do Litije in Vač, proti zahodu na Ljubljansko polje as far as Litija and Vače. To the west, the area extends do Oljske gore, proti severu na območje Domžal to the Ljubljana Basin, encompassing Oljska Gora. To in Posavsko hribovje južno od Limbarske gore ter the north, it encompasses the Domžale region and the proti jugu na Posavsko hribovje vzhodno od Zgor- Sava Hills, situated to the south of Limbarska Gora. To njega Kašelja oz. severno od Janč. Tako zamejeno the south, the Sava Hills, situated to the east of Zgornji območje meri od zahoda proti vzhodu dobrih 20 km Kašelj and north of Janče, form the southern border. in od juga proti severu slabih 11,5 km. Na njem je The area in question measures approximately 20 km 41 There is no lack of them in this part of the Sava Hills, in 41 V tem delu Posavskega hribovja jih ne manjka, zlasti so zna- particular there are known deposits of high-quality lead ore near na nahajališča kakovostne svinčeve rude pri Litiji (npr. Budkovič Litija (e.g. Budkovič 2010; Vidrih 2002, 64) and iron ore near 2010; Vidrih 2002, 64) in železove rude pri Vačah in pri Dolu pri Vače and near Dol near Ljubljana (Jelenc 1953, 16, 18). Ljubljani (Jelenc 1953, 16, 18). 42 RKD = Register of immovable Cultural Heritage, The Mi- 42 RKD = Register nepremične kulturne dediščine, Ministr- nistry of Culture of the Republic of Slovenia. [https://www. stvo za kulturo RS. [https://www.gov.si/teme/register-kulturne- gov.si/teme/register-kulturne-dediscine/] (2023-6-16). ARKAS -dediscine/] (2023-6-16). ARKAS = Arheološki kataster Sloveni- = Archaeological cadastre of Slovenia, ZRC SAZU, Institute of je, ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo. [http://arkas.zrc-sazu.si/] Archaeology. [http://arkas.zrc-sazu.si/] (2023-6-16). CPA Data- (2023-6-16). Baza CPA = interna GIS podatkovna baza o arheo- base = internal GIS database on archaeological sites in Slovenia Monografije CPA 20 Spodnje Škovce Jamsko najdišče / Cave site Posamične najdbe / Single finds Slika/Figure 9 Najdišča iz paleolitika v okolici Dolskega (podlage: EEA, ETOPO5 2003; ARSO, Lidar 2014; GURS, Hidrografija 2021). / Palaeolithic sites in the vicinity of Dolsko (bases: EEA, ETOPO5 2003; ARSO, Lidar 2014; GURS, Hidrografija 2021). več kot 70 najdišč in potencialnih najdišč iz obdobja from west to east and just under 11.5 km from south to med približno 20000−10000 pr. n. št. do konca 11. north. It encompasses more than 70 sites and potential stoletja n. št. Med njimi so naselbine, grobišča, po- sites from the period between approximately 20,000 and samične najdbe kamnitih predmetov, jamski najdišči, 10,000 BC until the end of the 11th century AD. These trasi rimskih cest in potencialno najdišče rimskega include settlements, cemeteries, locations where stone vodovoda. tools have been discovered, sites located in caves, Ro- man roads and the potential site of a Roman aqueduct. 3.2 Prazgodovina 3.2 Prehistory Paleolitik Palaeolithic Najstarejša najdišča v okolici Dolskega sodijo v ob- dobje starejše kamene dobe. Gre za mlajši del tega The earliest archaeological sites in the vicinity of Dol- dolgega obdobja (mlajši paleolitik), ko so povsod po sko belong to the Early Stone Age. This is the younger svetu že živeli naši predniki, moderni ljudje (homo sa- part of the long period of the Early Stone Age, which piens sapiens). Ti so bivali v kratkotrajnih bivališčih, se is also known as the Upper Palaeolithic. This period saw preživljali z lovom, ribolovom in nabiralništvom ter the settlement of all continents by our ancestors, mod- za ta namen izdelovali različna orodja iz kamna, ki ern humans ( Homo sapiens sapiens). These early humans Dolsko – Spodnje Škovce V Babni jami pri Krumperku je bilo odkritih več og- fishing and gathering, and for this purpose made var- njišč, favnističnih ostankov in tip orodja iz epigra- ious stone tools, which represent the most common vettiana, približno med 20000 in 10000 pr. n. št. finds of that time. (sl. 9: 1).43 Mlajšepaleolitska kamnita orodja so bila A number of hearths, faunal remains and a type of odkrita tudi pri Moravčah, na njivi z ledinskim ime- tool from the Epigravettian period were discovered nom Zabajer, severno od ceste Moravče−Podstran in Babna jama near Krumperk, dated to approx. be- (sl. 9: 2),44 6 km zahodno od Dolskega pa na trasi tween 20,000 and 10,000 BC (fig. 9: 1).43 Additionally, avtoceste, na ravninskem najdišču pri Podgorici pri Upper-Palaeolithic stone tools were discovered near Černučah, natančneje v osrednjem delu terena, kjer Moravče, in a field of the microtoponym Zabajer, se je ohranil otok psevdogleja. Termoluminiscenč- north of the Moravče-Podstran road ( fig. 9: 2).44 An-na analiza je pokazala, da je plast okvirno stara med other find was disovered 6 km west of Dolsko, on the 8000 in 10000 leti, najdbe, odkrite v njej, pa so verje- route of the motorway, on a plain near Podgorica (near tno bistveno starejše (sl. 9: 3).45 Černuče). The site is located in the central part of the Arheološki ostanki iz Babne jame, Zabajera pri Mo- area, where the pseudogley island has been preserved. ravčah in iz Podgorice kažejo, da so se paleolitski lov- The thermoluminescence analyses yielded a date range ci in nabiralci mudili tako po vzpetinah Posavskega of 8,000 to 10,000 years ago for layer in question. It hribovja kot tudi v ravninskem predelu severovzho- is assumed that the finds discovered are significantly dnega Ljubljanskega polja. Najdbe iz Babne jame older than this (fig. 9: 3).45 nakazujejo, da so obiskovali jame, ki so jim verjetno The archaeological remains from Babna jama, Zabajer služile kot zatočišča ali bivališča. and Podgorica demonstrate that Palaeolithic hunters and gatherers were present in both, the Sava Hills and Pozni neolitik in bakrena doba the flat area of the northeastern Ljubljana Basin. The finds from the Babna cave indicate that they not only Iz srednje kamene dobe (mezolitika) najdišč na ob- visited the caves, but that they used them as shelters or močju Dolskega ne poznamo. Naslednja najdišča so residences. šele iz poznega neolitika (približno 4800–4350 pr. n. št.), torej mlajšega dela mlajše kamene dobe in nato iz Late Neolithic and Copper Age bakrene dobe (približno 4350–2300 pr. n. št.). Gre za obdobji, za kateri je značilna stalna poselitev; ljudje No sites from the Middle Stone Age (Mesolithic) are so se pretežno preživljali s poljedelstvom in živinore- known to exist in the area of Dolsko today. The next jo, pri tem pa izdelovali keramične posode in glajene sites are only from the Late Neolithic (approx. 4800- kamnite sekire, v bakreni dobi tudi orodje, orožje in 4350 BC), which is the younger part of the Late Stone nakit iz kovin, večinoma iz bakra (približno 4350– Age and from the Copper Age (approx. 4350-2300 2300 pr. n. št.). BC). These are periods during which the lifestyle of the Najstarejši kronološki horizont poselitve s kera- people changed from a hunter-gatherer to a more sed- mičnimi najdbami in glajenimi kamnitimi orodji v entary one, with the majority of them making a living osrednji Sloveniji je definiran kot savska skupina len- from agriculture and animal husbandry. They were also gyelske kulture.46 Poleg obravnavanega najdišča Dol- making ceramic vessels and polished stone axes, as well sko – Spodnje Škovce (sl. 10: 14) je na širšem obmo- as tools, weapons and jewellery of metals, mostly cop- čju Dolskega vsaj še eno najdišče, na katerem so bile per during the Copper Age (approx. 4350–2300 BC). 43 Osole 1969, 81; Osole 1971; Leben 1975, 178; Šercelj, Culi- berg 1985; Pohar 1997; Culiberg 2011, 220. 43 Osole 1969, 81; Osole 1971; Leben 1975, 178; Šercelj, Culi- 44 Vir: RKD. berg 1985; Pohar 1997; Culiberg 2011, 220. Monografije CPA 20 Slika/Figure 10 Najdišča iz poznega neolitika in bakrene dobe v okolici Dolskega (podlage: EEA, ETOPO5 2003; ARSO, Lidar 2014; GURS, Hidrografija 2021). / Late Neolithic and Copper Age sites in the vicinity of Dolsko (bases: EEA, ETOPO5 2003; ARSO, Lidar 2014; GURS, Hidrografija 2021). najdbe iz poznega neolitika. Gre za Dragomelj – Ar- The earliest chronological horizon of settlement with heološko najdišče pri Kozolcu (sl. 10: 12), na katerem ceramic finds and polished stone tools in central Slove- so bile najdbe iz poznega neolitika odkrite v najsta- nia is defined as the Sava group of the Lengyel culture.46 rejših jamah in plasteh, mlajše naselbinske ostaline s In addition to the site of Dolsko – Spodnje Škovce tega najdišča pa so iz žarnogrobiščnega obdobja in iz ( fig. 10: 14), there is at least one other site in the wider zgodnjega srednjega veka.47 Najdišče se nahaja slabih area of Dolsko where finds from the Late Neolithic pe- 6 km severozahodno od Dolskega in je bilo raziska- riod have been discovered. This is Dragomelj – archae- no ob gradnji avtoceste. Odkritih je bilo več kot 4700 ological site situated in the vicinity of Kozolec ( fig. 10: odlomkov neolitske lončenine in 60 kamnitih arte- 12). The site yielded evidence of human activity from faktov,48 na podlagi radiokarbonskih datacij verjetno the Late Neolithic period, with the earliest pits and iz druge četrtine 5. tisočletja pr. n. št.49 layers containing finds from this period. The younger Slabih 9 km severovzhodno od Dolskega, na le- settlement remains from this site are from the Urnfield vem bregu reke Save, na hribu, imenovanem Dešen culture period and the Early Middle Ages.47 The site is (726 m n. m.), se nahaja utrjeno višinsko naselje tri- located less than 6 km northwest of Dolsko and was kotnega tlorisa, na katerem je oktobra 1997 sondirala investigated during the construction of the motorway. ekipa Inštituta za arheologijo ZRC SAZU (sl. 10: 10).50 More than 4,700 fragments of Neolithic pottery and Raziskave so pokazale, da je bil hrib v bakreni dobi 60 stone artefacts were discovered.48 The results of ra- 47 Turk 1997; Turk 2002; Turk 2003; Turk 2004; Turk, Svetli- čič 2005; Turk et al. 2022. 46 Guštin 2005b; Turk, Svetličič 2005, 73. 48 Turk, Svetličič 2005, 66; Turk, Svetličič 2022a. 47 Turk 1997; Turk 2002; Turk 2003; Turk 2004; Turk, Svetličič Dolsko – Spodnje Škovce poseljen dvakrat, morda tudi že v poznem neolitiku.51 diocarbon dating indicate a date in the 2nd quarter of Najzgodnejša plast je datirana z radiokarbonsko da- the 5th millennium BC.49 tacijo vzorca oglja v zadnjo tretjino 5. tisočletja pr. A fortified hilltop settlement with a triangular ground n. št., kar časovno ustreza lasinjski kulturi zgodnje plan was discovered by a team of the Institute of Ar- bakrene dobe.52 Nato je bil hrib znova poseljen v prvi chaeology ZRC SAZU in October 1997, situated just polovici 4. tisočletja pr. n. št. (horizont keramike z under 9 km northeast of Dolsko, on the left bank of brazdastim vrezom, srednja bakrena doba) in v sta- the river Sava, on a hill called Dešen (726 m above sea rejši železni dobi, ko je bil tukaj zgrajen zid, ki so ga level) ( fig. 10: 10).50 Research has demonstrated that the domnevno uporabili še v rimskem obdobju in morda hill was inhabited twice during the Copper Age, perhaps v zgodnjem srednjem veku.53 even in the Late Neolithic.51 A sample of charcoal from Na 741 m visokem vrhu Sv. Miklavža nad vasjo Kata- the earliest layer was radiocarbon dated to the last third rija nad Savo, 6 km severovzhodno od Dolskega, naj of the 5th millennium BC, which aligns with the time of bi leta 1998 pri gradbenih delih prav tako naleteli na the so-called Lasinja culture of the Early Copper Age.52 neolitske ali bakrenodobne keramične najdbe,54 ki pa Subsequently, the hill was inhabited once more in the še niso objavljene (sl. 10: 9). Na tem mestu so ugo- 1st half of the 4th millennium BC (the horizon of pot-tovili utrjen prostor, poznoantični novec in železen tery with furrowed incisions, Middle Copper Age) and in okov z luknjicami, ki je po analogijah iz 6. stoletja n. the Early Iron Age, when a wall was constructed here, št.55 Utrjeni prostor je v tlorisu približno trikotne ob- which was purportedly utilised in the Roman period like in velik približno 90 × 80 m, s hriba pa je odličen and perhaps in the Early Middle Ages.53 pogled na širše območje od Ljubljane do Litije.56 In 1998, during construction works at the 741-me- Jugozahodno od Brda pri Ihanu, parc. št. 229/1, tre-high peak of Sv. Miklavž above the village of 156, 157, k. o. Sv. Miklavž, se v podobni legi – na Katarija above Sava, 6 km northeast of Dolsko, Ne- položnem griču – nahaja prazgodovinska naselbina, olithic or Copper Age ceramic finds were also discov- na kateri naj bi poselitev prav tako segala v obdobje ered.54 However, these finds have not yet been pub-poznega neolitika. Najditelj je namreč ob robu antro- lished (fig. 10: 9). In this location, a fortified area, a pogenih teras izkopal manjšo sondo in pri tem našel late antique coin and an iron shackle with holes were odlomke prazgodovinske lončenine, ki naj bi po pre- discovered, which according to analogies dates to the gledu arheologa sodili v ta čas.57 Naselbina se nahaja 6th century BC.55 The fortified area is approximately 3,5 km severozahodno od Dolskega (sl. 10: 8). triangular and measures approximately 90 × 80 m, and Nekoliko mlajša poselitev je bila, kot kaže, ugotovlje- from it there is an excellent view of the wider area of na na griču Šumberak pri Domžalah. Tukaj so bili the Plain from Ljubljana to Litija.56 odkriti najprej živalski zobje, sekira iz serpentinita, To the southwest of Brdo pri Ihanu, parc. no. 229/1, kremenovo strgalo, dva kosa žrmelj, kasneje pa še 156, 157, cadastral municipality Sv. Miklavž, on a similar odlomki keramike iz bakrene dobe (sl. 10: 6).58 location – a gentle hill – a prehistoric settlement is situ- Lončenina iz bakrene dobe je bila odkrita tudi v Bo- ated. It probably dates to the Late Neolithic. The finder štanovi jami pri Goričici ( sl. 10: 7).59 Gre za edino excavated a small probe at the edge of the anthropo- genic terraces and discovered fragments of prehistoric 51 Velušček 2004, 30. pottery, which, according to the archaeologist’s exami- 52 Guštin 2005b, 16, sl. 3. 53 Pavlin, Dular 2007, 73–78. 49 Turk, Svetlić 2005, 69; Turk 2010; Turk 2022. 54 Velušček A., Topografski zapisnik 25. 11. 1999 (vir: AR- 50 Pavlin, Dular 2007, 73–78. KAS; povzela L. Lavrenčič 2007). 51 Velušček 2004, 30. 55 Velušček 2004, 30. 52 Guštin 2005b, 16, fig. 3. 56 Ciglenečki 1987, 291–292. 53 Pavlin, Dular 2007, 73–78. 57 Sagadin 2006a, 18. 54 Velušček A., Topographic record of 25 November 1999 58 Gabrovec 1965, 91–93, t. 13: 13; Gabrovec 1975a, 177; Ve- (source: ARKAS; summarised by L. Lavrenčič, 2007). Monografije CPA 20 jamsko najdišče iz bakrene dobe na širšem obmo- nation, should date to that period.57 The settlement is čju Dolskega, čeprav jamska najdišča z najdbami iz located 3.5 km northwest of Dolsko (fig. 10: 8). bakrene dobe na Slovenskem niso redkost. Največ A younger settlement was found on Šumberak hill near jih je poznanih na Dolenjskem in Kočevskem, kjer Domžale. The initial finds included animal teeth, a ser- je po doslej znanih podatkih uporaba jam v tem času pentine axe, a flint scraper, two pieces of awl, and later povezana s pogrebnimi ali drugimi obredi ter z ob- fragments of pottery dating back to the Copper Age časno uporabo za namene zatočišč, ne pa za stalno ( fig. 10: 6).58 poselitev.60 Additionally, pottery from the Copper Age was dis- Poleg naselbin in jamskega najdišča so v okolici covered in Boštanova Cave, situated in the vicinity of Dolskega poznane tudi posamične najdbe kamnitih Goričica (fig. 10: 7).59 This cave is the sole known site orodij iz poznega neolitika in bakrene dobe. Morda of this period in the wider area of Dolsko. However, it gre za izgubljene predmete, lahko pa te lokacije na- should be noted that cave sites with finds from the Cop- kazujejo obstoj še neraziskanih naselbin. Ena takih per Age are common in Slovenia. Most of these sites sekir iz serpentinita je bila odkrita v strugi Kam- are located in the Dolenjska and Kočevje regions. Ac- niške Bistrice blizu papirnice na Količevem leta 1933 cording to the available data, their use at this time is con- (sl. 10: 4).61 Klesana kamnita orodja (retuširane kli- nected with funeral or other rituals and with occasional ne, odbitki in obojestransko ploskovno retuširana use as shelters, rather than with permanent settlement.60 puščična ost) so bile odkrita tudi v vrhnji plasti na In addition to the settlements and the cave site, indi- najdišču Krtina pri Domžalah, kjer so potekala iz- vidual finds of stone tools from the Late Neolithic and kopavanja v sklopu gradnje avtoceste ( sl. 10: 5).62 V the Copper Age are known in the vicinity of Dolsko. Zgornji Zadobrovi na Ljubljanskem polju so bili These may be lost objects or indicators of the exist- najdeni kamnita sekira in dva kamnita predmeta pri ence of yet unexplored settlements. One such example kopanju temeljev hiše (sl. 10: 15).63 Prav tako so bila is a serpentine axe discovered in the riverbed of Kam- kamnita orodja, vključno s kamnito sekiro, odkrita na niška Bistrica near the paper mill at Količevo in 1933 najdišču na trasi avtoceste pri Podgorici pri Črnučah ( fig. 10: 4).61 Stone tools (retouched flints, flakes and an (sl. 10: 3).64 Dve kamniti sekiri, sileks, brusni kamen arrowhead, which is retouched on both sides) were also in kamnita puščična ost so bili najdeni v dolini Save discovered in the upper layer at the site of Krtina near v Litiji (sl. 10: 16),65 prazgodovinski kamniti artefakt Domžale, where excavations took place as part of the na Mežnarjevem hribu ob Savi ( sl. 10: 17),66 ena ka- construction of the motorway (fig. 10: 5).62 A stone axe mnita sekira v Hrastju pri Potoku pri Vačah (sl. 10: and two stone objects were discovered during excava- 11),67 ena pa na njivi Antonije Levičnik v Klečah pri tions of a foundations of a house in Zgornja Zado- Dolu št. 20, severno od opuščene železniške proge brova ( fig. 10: 15).63 In addition, stone tools, including a stone axe, were discovered at the site on the route 60 Najbolje raziskano tovrstno najdišče pri nas je Ajdovska jama pri Nemški vasi (Horvat 1986, 77–88; Horvat 1989; Horvat 57 Sagadin 2006a, 18. 2009, 25–35; Horvat, Horvat 1987, 234–236). Človeške kosti so 58 Gabrovec 1965, 91–93, pl. 13: 13; Gabrovec 1975a, 177; poznane še iz Ciganske jame na Kočevskem (Velušček 2011c, Velušček 2004, 26; Sagadin 2006a, 18. 34–35), Lukenjske jame pri Prečni na Dolenjskem (Osole 1983, 59 Stražar 1979. 7–25), Levakove jame pri Prečni (Guštin 1976) in iz Koblarjeve 60 The best-studied site of this kind is the Ajdovska jama near jame na Kočevskem, kjer domnevajo pokope v gomilah in iz- Nemška vas (Horvat 1986, 77–88; Horvat 1989; Horvat 2009, postavljanje v stenah jam (Jamnik et al. 2002; Osole 1983, 7–25). 25–35; Horvat, Horvat 1987, 234–236). Human bones are also Na omenjenih jamskih najdiščih so bile odkrite najdbe iz različ- known from Ciganska jama in Kočevsko (Velušček 2011c, 34–35), nih horizontov bakrene dobe. Lukenjska jama near Prečna in Dolenjsko (Osole 1983, 7–25), Lej- 61 Gabrovec 1965, 92, t. 13: 8, 9. vakova jama near Prečna (Guštin 1976) and from Koblarjeva jama 62 Snoj 2003, 167–169; Kramberger 2023, 22. in Kočevsko, in which human burials in mounds and exposure in 63 Stare 1975a, 196. cave walls is assumed to took a place (Jamnik et al. 2002; Osole 64 Novšak 2003a, 217; Vojaković 2022a. 1983, 7–25). Finds from different horizons of the Copper Age 65 Pergar 2018, 109; Draksler, Masaryk 2014, 13. Vir za kamni- were discovered at the aforementioned caves. ti sekiri: RKD. 61 Gabrovec 1965, 92, pl. 13: 8, 9. Dolsko – Spodnje Škovce (sl. 10: 13).68 Območje je vpisano v Register kulturne of the motorway near Podgorica near Črnuče (fig. 10: dediščine Slovenije kot Kleče pri Dolu – Arheološko 3).64 Two stone axes, a flint, a whetstone and a stone ar-najdišče Levičnik (EID 1-19587) in se nahaja v nepo- rowhead were found in the Sava valley in Litija (fig. 10: sredni bližini obravnavanega arheološkega najdišča 1665), a prehistoric stone artefact on Mežnarjev hrib by Dolsko – Spodnje Škovce. the Sava (fig. 10: 17),66 one stone axe in Hrastje near Po- tok pri Vačah (fig. 10: 11).67 Another was found in An- Bronasta doba tonija Levičnik’s field in Kleče pri Dolu no. 20, north of the abandoned railway track (fig. 10: 13).68 The area is Območje severovzhodnega Ljubljanskega polja in entered in the Register of Cultural Heritage of Slovenia Posavskega hribovja v okolici Dolskega je bilo pose- as Kleče pri Dolu – Archaeological site Levičnik (EID ljeno tudi v bronasti dobi, ki jo označuje nov tehno- 1-19587) and is located in the immediate vicinity of the loški napredek – izum zlitine bakra in kositra, bron archaeological site Dolsko – Spodnje Škovce. (približno 2300–800 pr. n. št.). Najstarejše najdbe iz bronaste dobe so bile odkrite Bronze Age v bližini Dolskega na najdišču Krtina na trasi avto- ceste pri Domžalah. Gre za fragmentirano posodo z The northeastern Ljubljana Basin and the Sava Hills in značilnim okrasom vtisnjene vrvice, ki jo datiramo v the vicinity of Dolsko were also inhabited during the zgodnjo bronasto dobo, torej na konec 3. ali začetek Bronze Age, a period marked by a new technological 2. tisočletja pr. n. št., poleg nje pa je bilo odkritih več advance – the invention of an alloy of copper and tin, kot 200 odlomkov tipološko značilnih keramičnih bronze (approx. 2300–800 BC). posod iz srednje in morda začetka pozne bronaste The earliest ceramic find within the Bronze Age was dobe, približno 1600−1300 pr. n. št. (sl. 11: 5).69 Se- discovered near Dolsko at the Krtina on the route of verno od reke Save so sledovi stavb in najdbe iz za- the motorway near Domžale. It is a fragmented ves- četka srednje bronaste dobe, poznani z najdišča Vače, sel with the characteristic Litzen decoration, which lokacija Poslovilna vežica (sl. 11: 11),70 omenjajo se is characteristic of the Early Bronze Age, specifical- ob okljuku reke Save severno od Litije (sl. 11: 27).71 ly to the end of the 3rd or the beginning of the 2nd Naselbinski sledovi iz srednje in zgodnje pozne millennium BC. Additionally, over 200 typologically bronaste dobe so bolje poznani z najdišč Podgori- characteristic ceramic fragments from the Middle- and ca (sl. 11: 3)72 in Podrečje pri Viru (sl. 11: 18).73 Bolje perhaps the beginning of the Late Bronze Age were ohranjeni so tisti s Podrečja, kjer je bilo ugotovljenih discovered, dating to approx. 1600–1300 BC (fig. 11: več skupin jam za stojke, ki tvorijo pravilne pravo- 5).69 To the north of the river Sava, the remains of kotne tlorise hiš.74 V bližini so bile odkrite tudi jame post-in-ground structures and finds from the begin- s številnimi odlomki lončenine iz horizonta Olo- ning of the Middle Bronze Age were discovered at ris–Podsmreka, ki verjetno pripadajo omenjeni na- Vače, Poslovilna vežica location (fig. 11: 11),70 they are selbini.75 Približno sočasno ali nekoliko starejše – iz začetka srednje bronaste dobe (stopnja Bd B) – je 68 Bregant 1956, 439–440; Zupančič 1975a, 177. 64 Novšak 2003a, 217; Vojaković 2022a. 69 Snoj 2003, 169; Kokeza 2003; Kramberger 2023. 65 Pergar 2018, 109; Draksler, Masaryk 2014, 13. Source for 70 Ipavec et al. 2021. Radiokarbonski dataciji oglja kažeta the finds of stone axes: RKD. okvirno na čas med začetkom 17. in koncem 16. stoletja pr. n. št. 66 Stare 1975d, 186. (95,4% verjetnost), kar ustreza stopnji Bd B in relativni dataciji 67 Gabrovec 1959, 317; Stare 1975b, 205. najdišča na podlagi analize najdb (Ipavec et al. 2021, 88, sl. 7.1 68 Bregant 1956, 439–440; Zupančič 1975a, 177. in sl. 7.2). 69 Snoj 2003, 169; Kokeza 2003; Kramberger 2023. 71 Draksler, Masaryk 2014. 70 Ipavec et al. 2021. Radiocarbon dating of the charcoal indica-72 Vojaković 2022b. tes roughly the time between the beginning of the 17th and the end 73 Horvat 2003; Horvat 2019; Urankar 2022. of the 16th century BC (95.4% probability), which corresponds to Monografije CPA 20 Spodnje Škovce Naselbina / Settlement Grobišče / Cemetery Posamične najdbe / Single finds Slika/Figure 11 Najdišča iz bronaste dobe v okolici Dolskega (podlage: EEA, ETOPO5 2003; ARSO, Lidar 2014; GURS, Hidrografija 2021). / Bronze Age sites in the vicinity of Dolsko (sources: EEA, ETOPO5 2003; ARSO, Lidar 2014; GURS, Hidrografija 2021). bronasto bodalo, ki je bilo odkrito leta 1956 pri ko- also mentioned from the area of the river Sava mean- panju prekopa za strugo Kamniške Bistrice, približ- der north of Litija ( fig. 11: 27).71 no 100 m južno od Šumberka (sl. 11: 20).76 Preostala Settlements from the Middle- and Early Late Bronze najdišča so mlajša, iz pozne bronaste dobe. Age are better known from the sites of Podgorica V okolici Domžal sodi v pozno bronasto dobo, na- ( fig. 11: 3)72 and Podrečje pri Viru (fig. 11: 18).73 Those tančneje v srednje ali starejše žarnogrobiščno obdob- from Podrečje are better preserved, with several groups je (stopnja Ha A), posamična najdba bronaste igle s of postholes forming regular rectangular house plans.74 čebuličasto glavico in okrašenim odebeljenim vratom Pits with numerous fragments of pottery from the Ol- iz Sadnikarjeve zbirke,77 okvirno v bronasto dobo oris – Podsmreka horizon were also discovered near- dleto z najdiščnim podatkom Ihan (sl. 11: 21).78 Ti by. These pits probably belong to the aformentioned najdbi sta poleg najdbe bronastega bodala (sl. 11: 20) settlement.75 The bronze dagger discovered in 1956 zanimivi, saj se nahajata v bližini prazgodovinske na- during the excavation of a trench for the Kamniška selbine na Šumberku, kjer so bili poleg odlomka po- Bistrica stream, approximately 100 m south of Šum- sode iz bakrene dobe med arheološkimi raziskavami berk, is approximately contemporaneous or slightly podjetja PJP v letu 2019 najdeni odlomki keramičnih earlier (phase BA B) ( fig. 11: 20).76 The remaining sites posod iz pozne in/ali srednje bronaste dobe (sl. 11: are later, dating to the Late Bronze Age. 71 Draksler, Masaryk 2014. 76 Gabrovec 1965, 92, t. 6: 6; Gabrovec 1975a, 178; Šinkovec 72 Vojaković 2022b. 1995, 95, t. 27: 182; Šinkovec 1996. 73 Horvat 2003; Horvat 2019; Urankar 2022. 77 Gabrovec 1965, 94, t. 6: 7; Gabrovec 1975a, 178; Šinkovec 74 Horvat 2019, 11–37. 1995, 121, t. 36: 258. 75 See Urankar 2022. Dolsko – Spodnje Škovce 6). Kot kaže, hrib Šumberk torej ni bil poseljen le v In the vicinity of Domžale, a single find of a bronze bakreni dobi, temveč tudi v bronasti dobi, kar pritr- needle with an onion-shaped head and a decorated juje nekdanji domnevi S. Gabrovca.79 thickened neck from the Sadnikar collection belongs Jugozahodno od Šumberka in Ihana sta bili odkriti to the Late Bronze Age, more precisely to the Early- or nižinski naselbini, okvirno iz Ha A in Ha B stopnje, Middle Urnfield culture period (phase Ha A),77 a chisel na najdiščih Dragomelj – Pri Kozolcu (sl. 11: 12)80 with the finding location Ihan is dated to the Bronze in Podgorica pri Črnučah (sl. 11: 3),81 v severovzho- Age (fig. 11: 21).78 These finds, including the bronze dnem delu Ljubljanskega polja pa je poleg teh najdišč dagger (fig. 11: 20), are noteworthy, as they were un-potrebno omeniti še najdbo bronastega noža (sto- earthed in the vicinity of the prehistoric settlement at pnja Ha B) iz najdišča Studenec pri Ljubljani (sl. 11: Šumberk. In addition to a fragment of a vessel from 25).82 Najdišče Dragomelj je zanimivo, saj sta bila že the Copper Age, fragments of ceramic vessels from leta 1995 tam odkrita dva velika depoja z bronastimi the Late and/or or Middle- Bronze Age have been polizdelki, ingoti in razlomljenimi končnimi izdelki v discovered during the excavation of PJP company in skupni masi več kot 90 kg. Izkopavanja so pokazala, 2019 (fig. 11: 6). As it transpired, Šumberk hill was not da sta se nahajala znotraj poznobronastodobnega na- only inhabited during the Copper Age, but also in the selja (sl. 11: 12).83 Te najdbe skupaj s kosi odpadne ja- Bronze Age. This corroborates earlier assumptions of lovine, najdbami kamnitih kalupov ter najdbami bro- S. Gabrovec.79 nastih predmetov na naselbini pri Podgorici (sl. 11: Southwest of Šumberk and Ihan, lowland settlements, 3)84 kažejo, kako pomembni so bili livarstvo, izdelava roughly from Ha A and Ha B phases were discovered in predelava kovin v pozni bronasti dobi na Ljubljan- at the sites of Dragomelj – Pri Kozolcu (fig. 11: 12)80 skem polju ter tudi kako pomembna surovina je bila and Podgorica near Črnuče (fig. 11: 3).81 To the south v tem času bron za izdelavo orodja, orožja in nakita. of this area, the discovery of a bronze knife (Ha B V žarnogrobiščnem obdobju je bilo poseljeno tudi phase) from Studenec near Ljubljana is worthy to note ožje območje Dolskega. Sledovi poselitve so bili (fig. 11: 25).82 The site of Dragomelj is interesting, be-odkriti na najdišču Spodnje Škovce (sl. 11: 14), po- cause already in 1995, two large depots with bronze samične najdbe v Klečah pri Dolu (sl. 11: 13).85 Ob semi-finished products, ingots and broken finished jugovzhodnem vznožju Gradišča severno od Dol- products with a total weight of more than 90 kg were skega je bil najden prazgodovinski žgan grob, morda discovered there. Excavations have shown that they iz pozne bronaste dobe (sl. 11: 24),86 kot kaže, pa je v were located within a Late Bronze Age settlement pozni bronasti dobi zaživelo tudi gradišče Ajdovšči- (fig. 11: 12).83 These finds, along with pieces of tailings, na severozahodno od Dolskega (sl. 11: 23).87 stone moulds and bronze artefacts at the settlement 77 Gabrovec 1965, 94, pl. 6: 7; Gabrovec 1975a, 178; Šinkovec 1995, 121, pl. 36: 258. 79 Gabrovec 1975a, 178. Med raziskavami podjetja PJP, d.o.o. 78 Gabrovec 1965, 94, pl. 8: 12; Gabrovec 1975b, 178; Šinko-na Šumberku je bilo skupaj odkritih 77 odlomkov lončenine, od vec 1995, 114, pl. 34: 228. tega 37 dne 3. 10. 2019, 40 pa 22. 10. 2019 med razširitvijo son- 79 Gabrovec 1975a, 178. A total of 77 fragments of potte- de proti jugu (16) in severu (24). Sodeč po načinu izdelave in ry were discovered during the excavation of the company PJP, upoštevajoč oblikovne in ornamentalne značilnosti je večina ke- d.o.o. at Šumberk. Of these, 37 on 3 October 2019, and 40 on ramike iz pozne in/ali srednje bronaste dobe. Iz bakrene dobe je 22 October 2019 during the extension of the probe to the so- najmanj en odlomek zelo temno sive, luknjičave keramike (Tica uth (16) and north (24). The pottery fragments were examined 2019; najdbe pregledal in določil B. Kramberger). and classified according to their appearance and shapes and or- 80 Turk 2003; Turk 2004; Turk, Svetličič 2022b. naments. Most of the pottery is believed to be from the Late 81 Novšak 2003a, 217; Vojaković 2022b. and/or Middle Bronze Age. At least one fragment, which is very 82 Müller-Karpe 1959, 284, t. 145: B5; Šinkovec 1995, 117– dark grey in colour and very porous, is believed to be from the 118, t. 35: 236. Copper Age (Tica 2019; finds examined and determined by B. 83 Turk 1997; Turk 2003, 127; Turk, Svetličič 2022b. Kramberger). 84 Novšak 2003a, 217; Vojaković 2022b, 63. 80 Turk 2003; Turk 2004; Turk, Svetličič 2022b. 85 Pergar, Nadbath 2008, t. 2a–e. 81 Novšak 2003a, 217; Vojaković 2022b. 86 Vuga D., Šmid G., Masnec M., Topografski zapisnik, 28. 10. 82 Müller-Karpe 1959, 284, pl. 145: B5; Šinkovec 1995, 117– Monografije CPA 20 V dolini reke Save vzhodno od Dolskega je bila na near Podgorica (fig. 11: 3)84 demonstrate the signifi-Gorišci nad Zgornjim Prekarjem ugotovljena s ka- cance of bronze as raw material for the production of mnitim obzidjem utrjena naselbina iz pozne bronaste tools, weapons and jewellery, as well as the importance dobe ( sl. 11: 22).88 Sledovi okvirno sočasne naselbi- of foundries, metal production and processing in the ne so bili ugotovljeni v vasi Goričica pri Moravčah Late Bronze Age in the area of Ljubljana Basin. (sl. 11: 19),89 zakladna najdba bronastih predmetov During the Urnfield culture period, the narrower area ob reki Savi na arheološkem najdišču Gorenji Log of Dolsko was also inhabited. Archaeological evidence (sl. 11: 27),90 sledovi poselitve v okljuku Save pri Litiji indicates that the area was settled, with traces of inhab- (sl. 11: 28),91 posamična najdba bronaste tulaste seki- itation discovered at the site of Spodnje Škovce (fig. 11: re pa v vasi Janče (ali v okolici vasi) (sl. 11: 26).92 14) and individual finds in Kleče pri Dolu (fig. 11: 13).85 V bronasto dobo sodi torej v okolici Dolskega 17 A prehistoric grave was discovered at the southeastern ali morda 18 arheoloških najdišč. Gre za naselbine foot of Gradišče, north of Dolsko, which may date in posamične najdbe bronastih predmetov (orožja in to the Late Bronze Age ( fig. 11: 24)86 and it is assumed orodja), edini – potencialno bronastodobni – grob je that the Ajdovščina hillfort northwest of Dolsko was bil odkrit ob jugovzhodnem vznožju Gradišča sever- settled in the Late Bronze Age ( fig. 11: 23).87 no od Dolskega (sl. 11: 24). Najdišča datirajo v različ- In the valley of the river Sava east of Dolsko, in Goriš- ne stopnje bronaste dobe, od zgodnje, preko srednje ca nad Zgornjim Prekarjem, a settlement from the Late do pozne bronaste dobe. Med njimi prevladujejo naj- Bronze Age was discovered, which was fortified with dišča stopnje Ha A in Ha B pozne bronaste dobe (10 stone walls (fig. 11: 22).88 Evidence of a settlement of ali 11 najdišč), manj jih je iz srednje in zgodnje pozne similar date to the one under discussion was discovered bronaste dobe (6 ali 7), najmanj pa iz zgodnje brona- in the village of Goričica pri Moravčah (fig. 11: 19).89 A ste dobe (1). S konca srednje in zgodnje pozne bro- treasure find of bronze objects along the river Sava at naste dobe poznamo neutrjena nižinska naselja, iz the Gorenji Log (fig. 11: 27),90 traces of a settlement pozne bronaste dobe pa neutrjene nižinske naselbine near Litija ( fig. 11: 28),91 and a single find of bronze in tudi gradišča. Utrjena naselja so torej v bronasti socketed axe in the village of Janče (or the vicinity of dobi zaživela nekoliko kasneje, v stopnjah Ha A in B. the village) provide further evidence (fig. 11: 26).92 To conclude, 17 or 18 archaeological sites in the area Železna doba around Dolsko date back to the Bronze Age. These are settlements and individual finds of bronze objects V poznem 9. in zgodnjem 8. stoletju pr. n. št. je pos- (weapons and tools). The only potentially Bronze Age talo v širšem evropskem prostoru splošno razširjeno grave was discovered at the south-eastern foothills of železo, ki je trdnejša kovina od brona in zato primer- Gradišče north of Dolsko (fig. 11: 24). The sites date nejše za izdelavo orožja, kot so sulične osti, meči in se- to different phases of the Bronze Age, from the Early-, kire. Pridobivanje in taljenje železove rude je zahteva- through the Middle- to the Late Bronze Age. Among lo drugačne postopke in višjo temperaturo (1538 °C) them sites from Ha A and Ha B phases predominate kot pridobivanje brona (tališče bakra: 1088,62 °C). Nahajališča železove rude so praviloma na drugih 84 Novšak 2003a, 217; Vojaković 2022b, 63 lokacijah kot nahajališča bakra. Tako začetek žele- 85 Pergar, Nadbath 2008, pl. 2a–e. 86 Vuga D., Šmid G., Masnec M., Topographic record, 28 Oc- tober 1981 (source: ARKAS; summarised by L. Lavrenčič, 2002). 87 Pavlin, Dular 2007, 66–73; Dular 2021, 16–17. 88 Sagadin 1984, 206; Sagadin 1985, 210; Dular, Tecco Hvala 88 Sagadin 1984, 206; Sagadin 1985, 210; Dular, Tecco Hvala 2007, 256; Dular 2021, 33–34. 2007, 256; Dular 2021, 33–34. 89 Hvalec 2016. 89 Hvalec 2016. 90 Müller-Karpe 1959, 276, t. 125A; Šinkovec 1995, 169, t. 69: 90 Müller-Karpe 1959, 276, pl. 125A; Šinkovec 1995, 169, pl. 1–6; Dular, Tecco Hvala 2007, 270; Dular 2021, 178. 69: 1–6; Dular, Tecco Hvala 2007, 270; Dular 2021, 178. 91 Draksler, Masaryk 2014. 91 Draksler, Masaryk 2014. Dolsko – Spodnje Škovce zne dobe zaznamuje vzpostavitev novih naselbinskih (10 or 11 sites), followed by the Middle- and Early- Late centrov; prišlo je do sprememb v materialni kulturi in Bronze Age sites (6 or 7), and the least are from the Ear- tudi v pogrebnem ritualu. ly Bronze Age (1). The lowlands were settled through- Osnovni značilnosti starejše železne dobe ali halštata out the chronological phases of the Bronze Age. The sta višinska poselitev in pojav pokopov pod veliki- majority of the fortified hilltop settlements emerged mi zemljenimi gomilami. Višinske naselbine so bile later in the Bronze Age, in phases Ha A and B. praviloma utrjene s kamnitimi obzidji ali palisadami in postavljene na skrbno izbranih višinskih legah, s Iron Age katerih je bilo mogoče nadzorovati okolico. V bližini Dolskega se je najpomembnejša naselbina tega časa In the late 9th and early 8th centuries BC the use of nahajala na dominantnem platoju v bližini nahajali- iron, a harder metal than bronze, became prevalent. šča železove rude na Zgornji kroni pri Vačah. Verje- This was due to suitability of iron for the manufacture tno gre za enega od poselitvenih centrov v osrednji of weapons such as spear points, swords and axes. The Sloveniji v starejši železni dobi, kar poleg velikosti extraction and smelting of iron ore required different naselja nakazujejo predvsem pripadajoča obširna processes and a higher temperature (1538 °C) than grobišča z grobovi, ki slovijo po bogatih grobnih pri- the extraction of bronze (melting point of copper: datkih. Gomilna grobišča so bila doslej ugotovljena 1088.62 °C), and iron ore deposits are generally locat- in deloma raziskana na lokacijah Lestina, Ravne njive, ed in different locations than copper deposits. Conse- Breg, Globel, Vodice, Napredovec, Smogorjev gozd, quently, the beginning of the Iron Age is marked by plana žgana grobišča na lokacijah Apno, Reber, Laz, the establishment of new settlement centres, changes Hrastje, Hrovašca, Perkljanovec (sl. 12: 11).93 Tudi in the material culture and in the funeral ritual. v gozdu med Dolom in Strmco je ohranjen topo- The basic characteristics of the Early Iron Age, also nim na gomilah. Tam naj bi bilo več gomil, marca known as the Hallstatt period, include the construction leta 1978 pa so pod kamnito ploščo odkrili človeško of fortified hilltop settlements and the emergence of okostje z bronastima zapestnicama in pet keramičnih burials under large burial mounds or barrows. In gen- posod, od katerih je največja vsebovala žganino in eral, hilltops were fortified with stone walls or palisades več bronastih obročev (sl. 12: 29).94 and were situated on meticulously selected peaks from Manjše višinske naselbine so bile v starejši železni which it was possible to control the surroundings. In dobi blizu Dolskega ugotovljene na različnih loka- the vicinity of Dolsko, the most important settlement cijah. V bližini Litije, na desnem bregu znamenitega was situated on a dominant plateau in close proximity okljuka reke Save, je ob bogatih nahajališčih svinče- to the iron ore deposit at Zgornja Krona near Vače. It ve rude verjetno nastala višinska naselbina na hribu was probably one of the settlement centres in central Sitrajevec ( sl. 12: 34).95 Severno od Save so poznana Slovenia during the Early Iron Age. This is indicated, in utrjena naselja na hribu Gradišče nad vasjo Dešen addition to the size of the settlement, by the associated (sl. 12: 10)96 in na zahodnem odrastku grebena Cizelj, extensive cemeteries with graves, which are famous for severno od Križevske vasi (sl. 12: 30).97 Omenjenim their rich grave goods. Burial mounds have so far been identified and partially investigated at the locations of 93 Cestnik 2009; Cestnik 2010; Tecco Hvala 2014; Dular 2016; Lestina, Ravne njive, Breg, Globel, Vodice, Napre- Dular 2021, 37–74. 94 Gabrovec 1965, 100–101; Stražar 1979, 66; Osredkar 2008, dovec, Smogorjev gozd, flat cemeteries at the locations 95 Dular, Tecco Hvala 2007, 270, 272, sl. 173; Pavlin, Dular of Apno, Reber, Laz, Hrastje, Hrovašca, Perkljanovec 7; Dular 2021, 47. 2007, 78–81; Dular 2021, 179–180. (fig. 12: 11).93 In the forest between Dol and Strmca, 96 Dular, Tecco Hvala 2007, 256, sl. 150; Pavlin, Dular 2007, 73-87; Dular 2021, 35–36. several burial mounds were assumed to be situated, 97 Ribič 1966, 194; Zupančič 1975c, 177; Dular, Tecco Hva- la 2007, 255, sl. 149; Dular 2021, 31–32. Z izkopavanji je bila Monografije CPA 20 Spodnje Škovce Starejša železna doba / Early Iron Age Naselbina / Settlement Grobišče / Cemetery Posamične najdbe / Single finds Mlajša železna doba / Late Iron Age Naselbina / Settlement Grobišče / Cemetery Posamične najdbe / Single finds Slika/Figure 12 Najdišča iz starejše in mlajše železne dobe v bližini okolici Dolskega (podlage: EEA, ETOPO5 2003; ARSO, Lidar 2014; GURS, Hidrografija 2021). / Sites from the Early and Late Iron Age in the vicinity of Dolsko (sources: EEA, ETOPO5 2003; ARSO, Lidar 2014; GURS, Hidrografija 2021). naselbinam pripadajočih grobišč še ne poznamo. also the area of Na gomilah (English: On barrows) lies in Ravno obratno pa je v primeru najdišč Janče in Bes- vicinity. In March 1978, a human skeleton with bronze nica v Posavskem hribovju južno od Save, kjer poz- bracelets and five ceramic vessels was unearthed be- namo gomile, ni pa še identificiranih naselij (sl. 12: neath a stone slab. The largest vessel contained cremat- 26, 33).98 ed bones and several bronze rings ( fig. 12: 29).94 V času starejše železne dobe je morda gradišče Aj- Smaller Early Iron Age hilltop settlements were found dovščina severozahodno od Dolskega nadzorovalo in various locations near Dolsko. In the vicinity of povezavo iz Ljubljanskega polja ob dolini Save proti Litija, on the right bank of the distinctive meander of jugovzhodu ter povezavo ob Kamniški Bistrici pro- the river Sava, in close proximity to rich deposits of ti severu in severovzhodu (sl. 12: 23).99 Pod njo se lead ore, a hilltop settlement is thought to have been pri Zaborštu pri Dolu omenjajo gomile (sl. 12: 31);100 established on the hill Sitrajevec (fig. 12: 34).95 To the na najdišču pri Podgorici pri Črnučah sta bili odkriti north of the Sava, fortified settlements are known to verjetno dve slabše ohranjeni (sl. 12: 3),101 na sosed- have existed on the hill Gradišče above the village of Dešen (fig. 12: 10)96 and on the western spur of the po Dular J., Topografski zapisnik, 15. 5. 1997, povzela L. Lavren- čič, 2002). 98 Stare 1975c, 196. V Besnici se nahaja gomila, imenovana Gomila Tomaž, v kateri naj bi bila pri izkopavanju leta 1949 94 Gabrovec 1965, 100–101; Stražar 1979, 66; Osredkar 2008, odkrita dva grobova z orožjem, nanožnicami in lončenino (vir: 7; Dular 2021, 47. RKD). 95 Dular, Tecco Hvala 2007, 270, 272, fig. 173; Pavlin, Dular 99 Pavlin, Dular 2007, 70; Dular 2021, 16–17. 2007, 78–81; Dular 2021, 179–180. Dolsko – Spodnje Škovce njem najdišču Pri Kozolcu jama in tlakovanje iz tega ridge Cizelj, north of Križevska vas (fig. 12: 30).97 The časa ter halštatski depo (sl. 12: 12).102 V starejši žele- precise location of the burial grounds associated with zni dobi naj bi zaživelo tudi gradišče na Oljski gori the aforementioned settlements remains unknown. (sl. 12: 32).103 In contrast, the Janče and Besnica sites in the Sava Po prihodu novih naseljencev v mlajši železni dobi – Hills south of the Sava are known to contain burial Keltov je bilo širše območje Dolskega morda manj mounds, but no settlements have yet been identified poseljeno. Iz mlajše železne dobe so namreč le štirje in the vicinity (fig. 12: 26, 33).98 grobovi, dve slučajni najdbi in dve naselbini, ki sodita During the Early Iron Age, the hilltop settlement at na konec mlajše železne dobe. Grobovi so bili odkri- Ajdovščina northwest of Dolsko probably controlled ti na južni strani cerkve sv. Mohorja in Fortunata v the connection from the Ljubljana Basin along the Sava Podstranu ( sl. 12: 35),104 novca v Moravčah (sl. 12: 36)105 valley to the southeast, as well as the connection along in v okolici Domžal ( sl. 12: 37),106 naselbini pa na že Kamniška Bistrica to the north and northeast (fig. 12: omenjenih hribih Ajdovščina nad Dolskem (sl. 12: 23)107 23).99 Burial mounds are also mentioned in the area be-in Sitrajevec pri Litiji (sl. 12: 34).108 neath the site, at Zaboršt pri Dolu (fig. 12: 31)100 and two were discovered at the site near Podgorica pri Čr- Prazgodovina – podrobneje neopredeljeno nučah (fig. 12: 3).101 In addition, on the neighbouring site Pri Kozolcu an Early Iron Age pit, a paving and a Poleg prazgodovinskih najdišč, ki jih je mogoče na depot were found (fig. 12: 12).102 It is also assumed that podlagi najdb časovno natančneje opredeliti, se v the hilltop settlement at Oljska Gora was established okolici Dolskega nahaja tudi cela vrsta še povsem ne- during the Early Iron Age (fig. 12: 32).103 raziskanih prazgodovinskih najdišč. Deloma gre za Following the arrival of new settlers in the Late Iron najdbe keramičnih odlomkov v nižinah, deloma pa Age – the Celts – the wider area of Dolsko may have za utrjene višinske naselbine, ki so registrirane kot experience a decline in population. This is evidenced (domnevno) prazgodovinska gradišča. by the discovery of a limited number of Late Iron Age Za nižinska najdišča gre v dolini Save v primerih sites, including four graves, two random finds and two enot registrirane kulturne dediščine Litija – Arheolo- settlements, both of which date to the end of the Late ško območje Šmarska Dobrava – Grbin (sl. 13: 38),109 Iron Age. All graves were discovered on the south Zgornji Hotič – Arheološko območje Na hribu (sl. 13: side of the church of Sv. Mohor and Fortunat in Pod- 39),110 Kresnice – Arheološko območje Prod ( sl. 13: stran (fig. 12: 35),104 two coins were found in Moravče 40)111 in Moravče – Arheološko območje Štampeh (fig. 12: 36)105 and in the vicinity of Domžale (fig. 12: (sl. 13: 41).112 Še več je gradišč. Eno takih je na Vrhu sv. Miklavža nad Katarijo, kjer se sicer omenjajo najd- be iz poznega neolitika, vendar bi v ta čas težko so- 97 Ribič 1966, 194; Zupančič 1975c, 177; Dular, Tecco Hva- la 2007, 255, fig. 149; Dular 2021, 31–32. Excavations revealed the presence of a Hallstatt settlement layer with fragments of burnt clay, ceramic rings, animal bones, charcoal and iron slag 102 Turk 2003, 127; Turk, Svetličič 2022c. (source: ARKAS; according to Dular J., Topografski zapisnik, 103 Truhlar 1978, 333; Truhlar 1981, 530; Marolt 2005, 361. 15/05/1997, summarised by L. Lavrenčič, 2002). Najdb ne poznamo, vendar je najdišče tako v RKD kot tudi v 98 Stare 1975c, 196. In Besnica there is a barrow known as Got-ARKAS vpisano kot gradišče iz starejše železne dobe. mila Tomaž, which is believed to have been a site of two graves 104 Vuga 1970, 146. with weapons, spears and pottery, discovered during an excavatip-105 Zupančič 1975d, 193. on in 1949 (source: RKD). 106 Gabrovec 1975a, 177. 99 Pavlin, Dular 2007, 70; Dular 2021, 16–17. 107 Pavlin, Dular 2007, 70; Dular 2021, 16–17. 100 Gabrovec 1975d, 177. 108 Pavlin, Dular 2007, 73. 101 Novšak 2003a, 217; Vojaković 2022c, 66–76. 109 Pergar 2018, 109–110. 102 Turk 2003, 127; Turk, Svetličič 2022c. 110 Orehek et al. 2018. 103 Truhlar 1978, 333; Truhlar 1981, 530; Marolt 2005, 361. 111 Pri arheološkem nadzoru ob gradnji plinovoda leta 2014 The site is registered in both the RKD and the ARKAS as a site so bili namreč poleg rimskodobnih odkriti tudi prazgodovinski from the Early Iron Age. Monografije CPA 20 Naselbina / Settlement Posamične najdbe / Single finds Spodnje Škovce Slika/Figure 13 Neraziskana (domnevno prazgodovinska) gradišča in nižinska najdišča odlomkov prazgodovinskih keramičnih odlomkov v okolici Dolskega (podlage: EEA, ETOPO5 2003; ARSO, Lidar 2014; GURS, Hidrografija 2021). / Unexcavated (presumably prehistoric) hilltop settlements and lowland sites with finds of prehistoric ceramic fragments in the vicinity of Dolsko (sources: EEA, ETOPO5 2003; ARSO, Lidar 2014; GURS, Hidrografija 2021). dil dobro viden utrjen prostor (sl. 13: 9).113 Severno 37).106 Furthermore, Late Iron Age settlements were od Save so prazgodovinska gradišča registrirana tudi identified on the already mentioned hills of Ajdovšči- pri cerkvi sv. Miklavža na Goropeči (sl. 13: 43),114 pri na above Dolsko (fig. 12: 23)107 and Sitrajevec near Liti-cerkvi sv. Trojice pri Žejah ( sl. 13: 44),115 severno od ja (fig. 12: 34).108 Save pri cerkvi sv. Kunigunde na Taboru (sl. 13: 42),116 na hribu Slivna nad Zgornjo Slivno ( sl. 13: 45),117 nad Prehistory – not specified Podgoro pri Dolskem (sl. 13: 46),118 nad cerkvijo sv. Helene pri Kamnici (sl. 13: 47),119 pod vasjo Zagori- In addition to the prehistoric sites, which can be dated ca pri Dolskem (sl. 13: 48)120 in vzhodno od tam na to different prehistoric periods, a whole series of com- hribu, imenovanem Gradišče (sl. 13: 49).121 Južno od pletely unresearched prehistoric sites are known in the Save so utrjene naselbine prepoznane vzhodno od vicinity of Dolsko. Some of these sites are known by finds of ceramic fragments in the lowlands, while oth- 113 Ciglenečki 1987. Neolitske najdbe: Velušček A., Topografski ers are identified by remains of fortifications on the zapisnik 25. 11. 1999, povzela L. Lavrenčič, 2007 (vir: ARKAS). 114 Rutar 1897, 187 – citirano po ARKAS. peaks of hills. These sites are registered as prehistoric 116 Zupančič 1975f, 178. hilltop settlements due to this reason or because of 115 Zupančič 1975e, 178. 117 Stare 1975e, 205. different finds. 118 Bregant 1956, 439; Dular, Tecco Hvala 2007, 255, sl. 146; Dular 2021, 28 119 Zupančič 1975b, 177; Truhlar 1981, 530; Dular, Tecco Hvala 2007, 255. 106 Gabrovec 1975a, 177. Dolsko – Spodnje Škovce Zgornjega Kašlja (sl. 13: 50),122 na Mancinem vrhu The lowland prehistoric sites are registered in the val- – Tuji Grm (sl. 13: 51)123 in na Kamplovem hribu ley of Sava as Litija – Archaeological area Šmarska (sl. 13: 52).124 Dobrava – Grbin (fig. 13: 38),109 Zgornji Hotič – Ar-Prazgodovinska gradišča na Slovenskem so bila v chaeological area Na hribu (fig. 13: 39),110 Kresnice – preteklosti večinoma opredeljena v železno dobo, Archaeological site Prod (fig. 13: 40)111 and Moravče toda kot so pokazale sistematične raziskave Inštitu- – Archaeological Site Štampeh (fig. 13: 41).112 Even ta za arheologijo ZRC SAZU v preteklosti,125 so iz more sites are registered as hilltop settlements. One of različnih obdobij prazgodovine. Pojavljajo se od po- them is located on the summit of Sv. Miklavž above znega neolitika do visokega srednjega veka, velikok- Katarija, where finds from the Late Neolithic period rat pa so bile posamezne lokacije poseljene večkrat, have been documented. However, it is likely that a v različnih arheoloških obdobjih. Možna je torej tudi clearly visible fortification dates to one of the later pe- datacija nekaterih gradišč na širšem območju Dol- riods (fig. 13: 9).113 North of the Sava, prehistoric sites skega še v rimsko obdobje, pozno antiko ali zgodnji are registered also at the church of Sv. Miklavž above srednji vek; prav tako ne gre izključiti, da katero od Goropeč (fig. 13: 43),114 near the church of Sv. Trojica neraziskanih višinskih naselij predstavlja ostanke sre- near Žeje (fig. 13: 44),115 near the church of St. Kuni-dnjeveškega ali novoveškega pribežališča. gunda above Tabor (fig. 13: 42),116 on Slivna hill above Zgornja Slivna (fig. 13: 45),117 above Podgora near Dol- sko (fig. 13: 46),118 above the church of Sv. Helena near 3.3 Najdišča iz rimskega obdobja in Kamnica (fig. 13: 47),119 below the village of Zagorica zgodnjega srednjega veka near Dolsko (fig. 13: 48)120 and eastwards, on the hill called Gradišče (fig. 13: 49).121 South of the Sava, forti- Rimsko obdobje fied settlements are recognized east of Zgornji Kašelj (fig. 13: 50),122 on Mancin vrh – Tuji Grm (fig. 13: 51)123 V času ekspanzije rimskega imperija je prišlo v se- and on Kamplov hrib (fig. 13: 52).124 verovzhodnem delu Ljubljanskega polja in v seve- Previously, prehistoric sites in Slovenia were typically rozahodnem delu Posavskega hribovja ponovno do dated to the Iron Age. However, as evidenced by the intenzivnejše poselitve. Najmanj 25 najdišč na širšem findings of systematic research conducted by the re- območju Dolskega je iz rimskega obdobja, lokacija searchers at the Institute of Archaeology ZRC SAZU enega je približna, v dveh primerih pa bi lahko šlo za naselbini iz tega časa glede na imeni toponimov in 109 Pergar 2018, 109–110. ustno izročilo. Gre za sledove naselbin, za grobišča, 110 Orehek et al. 2018. 111 During the archaeological research conducted in 2014 posamične najdbe, ostanke cest, omenja pa se tudi during the construction of the gas pipeline, prehistoric ceramic vodovod. fragments were discovered in addition to fragments dating to the Roman era (source: RKD). Poselitveni center v rimskem obdobju na Ljubljan- 112 Lavrič et al. 2020. skem polju je bil kolonija Julija Emona, ki se je na- 113 Ciglenečki 1987. Neolithic finds: Velušček A., Topograp- hic record 25 November 1999, summarised by L. Lavrenčič, hajala 13,5 km jugozahodno od Dolskega. Mesto so 2007 (source: ARKAS). 114 Rutar 1897, 187 – source: ARKAS. Rimljani postavili po enotnem gradbenem načrtu 115 Zupančič 1975e, 178. 116 Zupančič 1975f, 178. konec 1. stoletja pr. n. št. ali na začetku 1. stoletja 117 Stare 1975e, 205. n. št., in sicer na prostoru današnjega središča Lju- 118 Bregant 1956, 439; Dular, Tecco Hvala 2007, 255, fig. 146; bljane, ter tja naselili koloniste, večinoma iz severne Dular 2021, 28. 119 Zupančič 1975b, 177; Truhlar 1981, 530; Dular, Tecco Hvala 2007, 255. 120 Dular, Tecco Hvala 2007, 255, fig. 147; Dular 2021, 30. 122 Rutar 2016. 121 Stražar 1979; Vuga 1981, 306. 123 Stare 1975g, 196; Dular, Tecco Hvala 2007, 263; Dular 122 Rutar 2016. 2021, 115. 123 Stare 1975g, 196; Dular, Tecco Hvala 2007, 263; Dular Monografije CPA 20 Italije. Območje, ki je bilo pod upravljanjem Emone, has shown, hilltops were settled during various prehis- so zemljemerci premerili in razdelili na kmetijska po- toric periods.125 The peaks of hills appear to have been sestva, ki so jih dobili v last kolonisti. Emona je živela occupied from the Late Neolithic to the Middle Ages. skoraj do propada rimskega imperija oziroma slabih It is notable that individual locations were inhabited pet stoletij, pri čemer se je v poznorimskem obdobju several times, in different archaeological periods. Con- in v pozni antiki soočala s številnimi problemi, zlasti sequently, it is possible that some of the hilltop settle- z vpadi tujih plemen, ki so si v imperiju iskala boljše ments around Dolsko are from the Roman period, Late življenjske pogoje.126 Antiquity or Early Middle Ages, and some may even Ves čas trajanja rimskega imperija je bilo območje represent the remains of a medieval or modern refuge. severovzhodnega dela Ljubljanskega polja in severo- zahodnega Posavskega hribovja pod vplivom Emo- ne. Sledovi rimske podeželske poselitve so bili ugo- 3.3 Archaeological sites from the Roman tovljeni na najdišču Krtina na trasi avtoceste (sl. 14: era and the Early Middle Ages 5).127 Morda gre za slabo ohranjene ostanke rimske vile ali za obrobno območje le-te, saj so bile iz rim- Roman era skega obdobja odkrite le zgostitve kamenja, posame- zne jame, številni odlomki lončenine, strešnikov in During the expansion of the Roman Empire, the drobne najdbe.128 Zahodno od tam je bila na najdišču northeastern part of the Ljubljana Basin and the Dob ugotovljena manjša rimska cesta ( sl. 14: 18),129 northwestern part of the Sava Hills were once again jugovzhodno od Krtine pa pri vasi Goričica pri Mo- more intensively populated. At least 25 sites in the ravčah rimskodobno grobišče (sl. 14: 19).130 Rimski wider area of Dolsko are from the Roman era, the lo- grobovi so bili odkriti tudi pri Goričici pri Ihanu, kjer cation of one is approximate, and in two cases it could se na ilovnatem griču vzhodno od Ihana, na Dobravi, be settlements dating to the Roman era based on the omenja rimska opekarna ( sl. 14: 56).131 name of micro toponym and oral tradition. The ar- Na ožjem območju Dolskega naj bi bilo v rimskem chaeological evidence includes traces of settlements, obdobju večje grobišče. Pečnik domneva kar 400 gro- cemeteries, individual finds, and remnants of roads. bov, čeprav jih je sam izkopal le 6 (sl. 14: 62).132 Tudi An aqueduct is also mentioned. na trasi plinovoda v Dolskem so bili odkriti odlomki The Roman colony of Julia Emona, situated 13.5 km rimskodobne lončenine,133 na hribu Ajdovščina nad southwest of Dolsko, constituted the principal settle- Dolskim fibuli in rimskodobni novci (sl. 14: 23),134 na ment in the Ljubljana Basin during the Roman era. arheološkem območju Uševk pri Sveti Trojici pa je The city was constructed according to a uniform ar- bilo morebiti rimskodobno naselje glede na podatek chitectural plan at the end of the 1st century BC or at v ustnem izročilu (sl. 14: 67).135 the beginning of the 1st century AD, in the area that Sledovi rimskodobne podeželske poselitve so bili would become the centre of Ljubljana. The colony was Dolskemu najbližje odkriti pri Šentpavelu pri Dom- populated by colonists, predominantly from northern žalah (sl. 14: 55).136 Na trasi avtoceste v bližini cerkve Italy. The area under the administration of Emona was surveyed by land surveyors and divided into ag- 126 Gaspari 2010; Plesničar-Gec 1999; Županek et al. 2010; ricultural estates, which were later taken over by the Bekljanov Zidanšek 2014. 127 Snoj 2003. colonists. Emona survived for almost five centuries, 129 Urankar 2022. until the collapse of the Roman Empire. During the 128 Janežič et al. 2023. 130 Hvalec 2016. Late Roman era and Late Antiquity, it faced numerous 131 Gabrovec 1975c, 177; Marolt 2005, 361. 132 Zupančič 1975b, 177. 133 Pergar, Nadbath 2008, 89. 134 Pavlin, Dular 2007, 73. Dolsko – Spodnje Škovce sv. Pavla so bile odkrite tudi posamične najdbe iz challenges, including invasions by foreign tribes seek- rimskega obdobja, rimskodobno žarno grobišče in ing better living conditions within the empire.126 manjša cesta (sl. 14: 55).137 Južno od tod so na rim- The northeastern part of the Ljubljana Basin and the skodobne drobne najdbe naleteli v okolici Dragomlja northwestern Sava Hills were under the influence of na najdišču pri Podgorici (sl. 14: 3)138 in na najdišču Emona throughout the duration of the Roman Em- Pri Kozolcu, tukaj morda tudi na sledove pozno- pire. Traces of Roman rural settlement were found at antične poselitve (sl. 14: 12).139 Posamične najdbe the site Krtina on the route of the motorway (fig. 14: so poznane z arheoloških najdišč Zgornja Dobrava 5).127 It is possible that these remains belong to a poor-(sl. 14: 15)140 in Vevče − Polje (sl. 14: 65).141 Vzhodno ly preserved Roman villa or its peripheral area, given od tod, pri Zalogu pri Ljubljani, je bila odkrita po- that only stone concentrations, individual pits, numer- znorimskodobna naselbina iz 4. stoletja n. št. z gro- ous fragments of pottery, roof tiles and small finds biščem (sl. 14: 63),142 rimskodobne grobne in nasel- were discovered from the Roman era.128 To the west binske najdbe pa so poznane v bližini še z območja of Krtina, a small Roman road was identified at the Spodnji Kašelj (sl. 14: 64).143 site of Dob (fig. 14: 18).129 Similarly, to the southeast Naslednje poselitveno središče v bližini Dolskega je of Krtina, near the village of Goričica near Moravče, bilo, kot kaže, v okolici Moravč. Rimskodobna lon- a Roman cemetery was discovered ( fig. 14: 19).130 Ad-čenina, gradbeni material in drobne najdbe so bili ditionally, Roman graves were discovered in the vicin- najdeni v sondi ob južni strani cerkve sv. Mohorja pri ity of Goričica near Ihan, where a Roman brickyard is Podstranu, kjer v starejši literaturi navajajo prazgodo- mentioned on a clayish hill to the east of Ihan, Dobra- vinsko in rimskodobno naselbino (sl. 14: 35).144 Žar- va (fig. 14: 56).131 no grobišče iz rimskega obdobja je bilo identificirano In the narrower area of Dolsko, a cemetery was lo- v Podstranu (sl. 14: 54),145 Pri Piškurju v kraju Gabrje cated in the Roman period. J. Pečnik assumed that as se omenja vodovod (sl. 14: 53).146 many as 400 graves exicsted, although he excavated V dolini Save so bile rimskodobne najdbe odkrite only six of them (fig. 14: 62).132 Pottery fragments ob okljukih Save pri Litiji in Kresnicah. Izvirajo iz from the Roman era were discovered on the route of območja mesta Litije (sl. 14: 16)147 in z lokacij Zgor- the gas pipeline in Dolsko,133 fibulae and Roman coins nji Hotič – Arheološko območje na hribu (sl. 14: on the hill of Ajdovščina above Dolsko (fig. 14: 23).134 39),148 Kresnice – Arheološko območje Prod ( sl. 14: In the archaeological area of Uševk near Sveta Trojica 40),149 Vernek – Arheološko območje (sl. 14: 59)150 in the existence of the Roman settlement is preserved in Kresnice – Arheološko območje (sl. 14: 60).151 Za the oral tradition (fig. 14: 67).135 te najdbe domnevajo, da so v povezavi z rimskimi The closest traces of the Roman-era rural settlement postojankami ob plovni poti po reki Savi. To kažejo to Dolsko were discovered at Šentpavel near Domžale (fig. 14: 55).136 Excavations conducted along the route Sagadin 2006b, 205; Jerončič, Novšak 2006, 204–205. of the motorway near the church of Sv. Pavel revealed Novšak 2017. 137 Novšak 2001; Novšak 2003b, 253–254; Novšak 2012; some individual finds from the Roman period, a Ro- 138 Novšak 2003a, 217; Vojaković, Bekljanov Zidanšek 2022. 139 Turk 2003, 128; Pavlovič, Svetličič 2022. 140 Stare 1975a, 196. 126 Gaspari 2010; Plesničar-Gec 1999; Županek et al. 2010; 141 Šašel 1975a, 195. Bekljanov Zidanšek 2014. 142 Petru 1966, 207; Mikl Curk 1967, 131; Mikl Curk 1970, 127 Snoj 2003. 172; Mikl Curk 1986, 227; Petru 1983, 249. 128 Janežič et al. 2023. 143 Šašel 1975b, 196; Slabe 1983, 249–250. 129 Urankar 2022. 144 Vuga 1970, 164; Zupančič 1975d, 193. 130 Hvalec 2016. 145 Vir: RKD. 131 Gabrovec 1975c, 177; Marolt 2005, 361. 146 Stražar 1979. Vir: ARKAS. 132 Zupančič 1975b, 177. 147 Stare 1975d, 186. 133 Pergar, Nadbath 2008, 89. 148 Orehek et al. 2018. 134 Pavlin, Dular 2007, 73. 149 Vir: RKD. 135 Source: RKD. Monografije CPA 20 Naselbina / Settlement Naselbina? / Settlement? Grobišče / Cemetery Cesta / Road Vodovod? / Aqueduct? Posamične najdbe / Single finds Spodnje Škovce Slika/Figure 14 Rimskodobna in poznoantična najdišča v okolici Dolskega (podlage: EEA, ETOPO5 2003; ARSO, Lidar 2014; GURS, Hidrografija 2021). / Roman and late antique sites in the vicinity of Dolsko (sources: EEA, ETOPO5 2003; ARSO, Lidar 2014; GURS, Hidrografija 2021). zlasti najdbe žrtvene are in žrtvenika, posvečenega man cemetery and a small road (fig. 14: 55).137 To the božanstvu Savus v Kresnicah,152 in morda ledinsko south of this area, small finds dating to the Roman era ime Gradec pri Litiji, ki je tipično za lokacije nekda- were discovered in the vicinity of Dragomelj at the njih antičnih utrjenih postojank ( sl. 14: 66).153 site Podgorica (fig. 14: 3)138 and at the site Pri Kozol-Ob koncu rimskega imperija je prišlo v dolini Save do cu, where it may be hypothesised that traces of a late vnovične postavitve utrjenih naselij na vrhovih domi- antique settlement also exist ( fig. 14: 12).139 Individu-nantnih hribov, kar je verjetno povezano z vpadi tujih al finds are also known from the archaeological sites plemen in morda z državljanskimi vojnami. Vnovič of Zgornja Dobrava (fig. 14: 15)140 and Vevče-Polje je bil obljuden Dešen – Arheološko najdišče Gradi- ( fig. 14: 65).141 East of this area, near Zalog near Lju-šče ( sl. 14: 10).154 Na najdišču Žarenk pri Dešnu je bil bljana, a late Roman settlement from the 4th century odkrit zlati kvinarij, ki lahko kaže na poznoantično was discovered, along with a cemetery (fig. 14: 63).142 višinsko postojanko (sl. 14: 57).155 Zaživela je utrjena Roughly contemporary Roman-era graves and settle- višinska naselbina Travnarjevo gradišče (sl. 14: 61),156 na arheološkem najdišču Sv. Križ pri Križevski vasi so odkrili rimske stavbe z mozaikom, sarkofag in nagrob- 137 Novšak 2001; Novšak 2003b, 253–254; Novšak 2012; Novšak 2017. 138 Novšak 2003a, 217; Vojaković, Bekljanov Zidanšek 2022. 152 Dirjec 1977, 231; Šašel 1975c, 185. 139 Turk 2003, 128; Pavlovič, Svetličič 2022. 153 Vir: RKD. 140 Stare 1975a, 196. 154 Dular, Pavlin 2007, 73–78. 141 Šašel 1975a, 195. Dolsko – Spodnje Škovce nik (sl. 14: 58),157 na Kleniku pri Vačah pa dve pozlače- ment finds are known from the nearby area of Spodnji ni s fibuli z vloženimi almandini, ki kažeta obljudenost Kašelj ( fig. 14: 64).143 prostora ob koncu pozne antike, v času prihoda Lan- The next settlement centre around Dolsko was appar- gobardov (sl. 14: 11).158 ently situated in the vicinity of Moravče. A probe con- ducted on the south side of the church of Sv. Mohor Zgodnji srednji vek revealed the presence of Roman-era pottery, building material and small finds. Mohor, situated near Pod- Arheološki oris prostora Dolskega zaključujemo z stran, is mentioned in older literature as a prehistoric zgodnjim srednjim vekom, torej obdobjem, v kate- and Roman-era settlement ( fig. 14: 35).144 A cemetery rega sodijo najmlajše arheološke ostaline, odkrite na with cremation burials from the Roman period was najdišču Spodnje Škovce (sl. 15: 14). Gre za čas po identified in Podstran itself (fig. 14: 54).145 An aque-letu 568 n. št., ko je germansko pleme Langobardov duct is also mentioned near Piškur in Gabrje (fig. 14: zapustilo Panonijo in se odpravilo v Italijo, čemur je 53).146 sledilo intenzivnejše preseljevanje v Panoniji Obrov In the Sava valley, finds from the Roman era were dis- ali Avarov in na Slovenskem naših prednikov, zgo- covered at the meanders of the Sava near Litija and dnjih Slovanov. Ti so v naslednjem stoletju intenziv- Kresnice. They originate also from the area of the no poselili večino slovenskega prostora. Obdobje se city of Litija (fig. 14: 16)147 and from the locations v Evropi po eni verziji konča nekje okoli leta 1100 n. of Zgornji Hotič – Archaeological area on the hill št., z začetkom visokega srednjega veka, ko nastanejo (fig. 14: 39),148 Kresnice – Prod archaeological area urbana središča, trgovska središča, v kasnejših uni- (fig. 14: 40),149 Vernek – Archaeological area (fig. 14: verzitetnih središčih prve javne šole, in ko je na novo 59)150 and Kresnice – Archaeological area (fig. 14: 60).151 krščansko povezana Evropa pričela s križarskimi voj- It is assumed that these finds are related to the Ro- nami. man outposts along the waterway. This is evidenced by Najbližje najdišče Spodnjim Škovcem iz zgodnjega the discovery of altars dedicated to the deity Savus in srednjega veka je najdišče Kleče pri Dolskem, kjer je Kresnice152 and perhaps the micro-topographic name bila raziskana jama z lončenino tega časa ( sl. 15: 13).159 Gradec near Litija, which is a typical name for loca- Pri Podgorici pri Čurnučah je poznana zgodnjesre- tions that were formerly used as a Late Roman fortifi- dnjeveška zemljanka, morda iz druge polovice 6. ali cations (fig. 14: 66).153 prve polovice 7. stoletja n. št. (sl. 15: 3).160 Mlajše naj At the end of the Roman Empire, the re-establish- bi bile tri hiše ali gospodarska poslopja, grajena s ment of fortified settlements on the summits of the stojkami, in odpadne jame na najdišču Dragomelj – dominant hills in the Sava valley is believed to have Pri Kozolcu, iz 8. in 9. stoletja n. št. (sl. 15: 12),161 še occurred, which may have been connected with the mlajše pa so naselbinske ostaline z najdišča Dob pri invasions of foreign tribes and possibly with civil wars. Domžalah. Slednje so glede na primerjave za lonče- Hilltop at Dešen – Archaeological site Gradišče was nino namreč iz konca zgodnjega srednjega veka ali resettled (fig. 14: 10).154 A gold quinarium was discov-začetka visokega srednjega veka, glede na radiokar- ered at the site of Žarenk near Dešen, which may bonsko datacijo ostankov hrane z notranje površine ene od posod pa iz 11. ali začetka 12. stoletja n. št. 143 Šašel 1975b, 196; Slabe 1983, 249–250. 144 Vuga 1970, 164; Zupančič 1975d, 193. (sl. 15: 18).162 Sočasen ali nekoliko starejši je vsaj eden 145 Source: RKD. 146 Stražar 1979. Source: ARKAS. 147 Stare 1975d, 186. 157 Gabrovec 1954, 132; Ribič 1966, 194; Zupančič 1975c, 148 Orehek et al. 2018. 177; Djurić 1976, 595. 149 Source: RKD. 158 Stare 1975b, 205. 150 Šašel 1975c, 185. 159 Pergar, Nadbath 2008, 93, sl. 6. 151 Dirjec 1977, 231. 160 Novšak 2003a, 217–218; Novšak 2022. 152 Dirjec 1977, 231; Šašel 1975c, 185. Monografije CPA 20 Naselbina / Settlement Grobišče / Cemetery Posamične najdbe / Single finds Spodnje Škovce Slika/Figure 15 Zgodnjesrednjeveška najdišča v okolici Dolskega (podlage: EEA, ETOPO5 2003; ARSO, Lidar 2014; GURS, Hidrografija 2021). / Early Medieval sites in the vicinity of Dolsko (sources: EEA, ETOPO5 2003; ARSO, Lidar 2014; GURS, Hidrografija 2021). od treh skeletnih grobov, odkopanih ob temeljih juž- point to a Late Roman hilltop settlement ( fig. 14: 57).155 ne stene ladje cerkve sv. Pavla v Šentpavlu pri Dom- A fortified hilltop settlement was established also at žalah. Ob njegovi lobanji sta bila namreč odkrita dva Travnarjevo gradišče ( fig. 14: 61),156 while on the ar-ketleška obsenčna obročka (sl. 15: 55).163 Staroslovan- chaeological site of Sv. Križ near Križevska vas the re- ska skeleta s pridatki ketleške kulture sta bila odkrita mains of buildings with mosaics, a sarcophagus and a tudi leta 1953 v sekundarno uporabljenem rimskem tombstone were discovered (fig. 14: 58).157 Two gilded sarkofagu na posestvu kmeta Vodnika v Križevski s fibulae with embedded almandines have been dis- vasi nad sotesko Save ( sl. 15: 58).164 Posamične najd- covered at Klenik near Vače. These artefacts indicate be iz zgodnjega srednjega veka so poznane vzhodno that the area was settled in the Late Antiquity, at the od tod, s prostora prazgodovinske in rimskodobne time of the arrival of the Lombards (fig. 14: 11).158 utrjene naselbine Gradišče nad Dešnom (sl. 15: 10),165 Kamnoloma Dešen ( sl. 15: 68)166 in kamnoloma Uše- Early Middle Ages nišče (sl. 15: 69).167 Te najdbe verjetno kažejo na ob- The archaeological outline of the area of Dolsko is terminated with the early Middle Ages, a period to 163 Sagadin 1998, 119–120. 164 Gabrovec 1954, 132; Ribič 1966, 194; Zupančič 1975c, 177; Slapšak 1977, 597. 155 Source: ARKAS. 165 Pavlin, Dular 2007, 78. 156 Sagadin 1989, 220; Sagadin 1990, 187. 166 Po Boič D., Topografski zapisnik 30. 11. 1994, povzela L. 157 Gabrovec 1954, 132; Ribič 1966, 194; Zupančič 1975c, Dolsko – Spodnje Škovce časno človekovo prisotnost na vzpetinah Posavskega which the youngest archaeological remains discovered hribovja v zgodnjem srednjem veku. at Spodnje Škovce can be dated (fig. 15: 14). The year 568 AD marks the departure of the Germanic tribe of Lombards from Pannonia and their subsequent migra- 3.4 Sklep tion to Italy. This was followed by a more intense mi- gration of the Avars in Pannonia and the settlement of Na območju med Vačami na vzhodu, Oljsko goro na our ancestors, the early Slavs, in the southeastern Alps. zahodu, Domžalami in Limbarsko goro na severu ter In the following century, they intensively settled most Jančami na jugu je poznanih več kot 70 arheoloških of the territory of nowadays Slovenia. In Europe, ac- najdišč iz različnih arheoloških obdobij. Kot kaže, je cording to one interpretation, the period in question bil prostor poseljen že v paleolitiku, kar so pokazale concludes around 1100 AD, marking the beginning of najdbe, odkrite v Babni jami pri Krumpeku, v Zaba- the High Middle Ages. This period is characterised by jeru pri Moravčah in v Podgoricu (približno 20000– the establishment of larger urban centres and trading 10000 pr. n. št.). Naslednja najdišča so iz poznega centres, the foundation of the first public schools in neolitika oz. mlajšega dela mlajše kamene dobe (prib- later university centres, and the Crusades, which were ližno 4800–4350 pr. n. št.) in nato iz bakrene dobe initiated by the newly united Christian Europe. (približno 4350–2300 pr. n. št.). Najmanj 15 najdišč The closest site to Spodnje Škovce from the Early sodi v časovni razpon med približno 4700 pr. n. št. Middle Ages is Kleče pri Dolu, where a pit filled with in 2300 pr. n. št., ki pa so večinoma slabo raziska- Early Medieval pottery was excavated (fig. 15: 13).159 na. Najpomembnejše najdišče iz poznega neolitika An early medieval pit-house is known from the site je Dragomelj, kjer je bila odkrita nižinska naselbina near Podgorica near Čurnuče, possibly from the 2nd savske skupine. Med bakrenodobnimi najdišči pa je half of the 6th century or the first half of the 7th cen-zelo pomembno predvsem Gradišče nad Dešnom. tury AD (fig. 15: 3).160 Three houses or outbuildings Na tem gradišču sta bili odkriti vsaj dve naselbinski built with posts and waste pits at the site Dragomelj – fazi iz bakrene dobe, ki ju je mogoče natančneje ča- Pri Kozolcu are slightly later, dating to between the 8th sovno opredeliti v lasinjsko kulturo oziroma zgodnjo and 9th centuries AD (fig. 15: 12),161 and even younger bakreno dobo in v horizont keramike z brazdastim are the settlement remains from the site of Dob near vrezom oziroma srednjo bakreno dobo. Domžale. The pottery comparisons indicate that the Iz bronaste dobe je na širšem območju Dolskega medieval finds from Dob are from the end of the Ear- najmanj 18 najdišč in iz železne dobe 15. V približ- ly Middle Ages or the beginning of the High Middle no enakem časovnem razponu168 se je torej število Ages. Furthermore, the radiocarbon dating of food najdišč v primerjavi s poznim neolitikom in bakreno remains from the inner surface of one of the vessels dobo več kot podvojilo. Vendar podrobnejši pregled suggests that they were deposited between the 11th or pokaže, da gostota najdišč po posameznih časovnih the beginning of the 12th century BC (fig. 15: 18).162 At horizontih znotraj bronaste in železne dobe ni enaka, least one of the three skeletal graves excavated in the kar morda nakazuje spremembe v intenziteti poseli- vicinity of the foundations of the southern wall of the tve. Zlasti malo je najdišč iz zgodnje bronaste dobe church of sv. Pavel in Šentpavel near Domžale is esti- (1; približno 2300–1700 pr. n. št.) in iz mlajše železne mated to be approximately contemporary. Two typical dobe (5; približno 350/300 pr. n. št. do konca 1. sto- Early Medieval rings were discovered next to the skull letja pr. n. št.). of the skeleton (fig. 15: 55).163 In 1953, the remains of 159 Pergar, Nadbath 2008, 93, fig. 6. 160 Novšak 2003a, 217–218; Novšak 2022. 168 Pozni neolitik in bakrena doba sta trajala na tem prostoru 161 Turk 2003, 128; Pavlovič 2022. Monografije CPA 20 Največ najdišč na opazovanem območju je iz rimske- ancient Slavic skeletons with roughly contemporary ga obdobja oz. prvih štirih stoletij n. št. (28), kamor grave goods were also discovered in a secondary used sodi tudi grobišče, ki je bilo raziskano na neznani Roman sarcophagus on the estate of farmer Vodnik in lokaciji na njivah jugovzhodno od Dolskega. Glede Križevska vas above the Sava valley (fig. 15: 58).164 In-na gostoto najdišč (grobišč, naselbin, posamičnih dividual finds from the Early Middle Ages are known najdb, cest in morda vodovoda) je bil prostor v prvih to extend eastwards from the area of the prehistoric stoletjih n. št. intenzivno poseljen, kar lahko poveže- and Roman-era fortified settlement Gradišče above mo z načrtno razdelitvijo ozemlja in priseljevanjem Dešen (fig. 15: 10),165 the Dešen quarry (fig. 15: 68)166 rimskega prebivalstva v času rimske okupacije, ki je and the Ušenišče quarry ( fig. 15: 69).167 The discovery dobro izpričana v pisnih in arheoloških virih. S pro- of these finds is likely to indicate occasional human padom rimskega imperija pa se je gostota najdišč v presence on the heights of the Sava Hills during the okolici Dolskega znova zmanjšala, kar velja tudi za Early Middle Ages. obdobja zgodnjega srednjega veka (568 n. št.–približ- no 1100 n. št.; skupaj 10 najdišč), kamor sodijo, kot bo predstavljeno v nadaljevanju, najmlajše arheolo- 3.4 Conclusion ške ostaline v Dolskem. The area between Vače in the east, Oljska gora in the west, Domžale and Limbarska gora in the north, and Janče in the south is home to more than 70 archae- ological sites. The area was already inhabited during the Palaeolithic period, as evidenced by the finds from Babna jama near Krumpek, Zabajer near Moravče and Podgorica (approx. 20,000–10,000 BC). Following a prolonged absence of archaeological data, at least 15 sites were discovered, which can be dated to the Late Neolithic, the younger part of the Late Stone Age (ap- prox. 4800-4350 BC), and to the Copper Age (approx. 4350-2300 BC). The most important Late Neolithic site is Dragomelj, where a lowland settlement of the Sava group was discovered. Among the Copper Age sites, Gradišče above Dešen is of particular impor- tance. This hilltop settlement has been found to have at least two phases of settlement activities dating to the Copper Age, namely the Lasinja culture and the furrow-incision ware. A total of 18 sites in the vicinity of Dolsko can be attributed to the Bronze Age, while 15 can be dated to the Iron Age. Consequently, the number of sites has increased by more than twofold compared to the Late 164 Gabrovec 1954, 132; Ribič 1966, 194; Zupančič 1975c, 177; Slapšak 1977, 597. 165 Pavlin, Dular 2007, 78. 166 According to Boič D., Topographic record of 30 Novem- Dolsko – Spodnje Škovce Neolithic and the Copper Age,168 although the num- ber of sites varies significantly within individual time horizons of the Bronze and Iron Ages. In particular, the Early Bronze Age (1; approx. 2300–1700 BC) and the late Iron Age (5; approx. 350/300 BC to the end of the 1st century BC) have yielded a limited number of sites and finds, which may indicate that the area was less intensively settled during this period. The arrival of the Roman colonists, as evidenced by both written and archaeological sources, led to a re- newed period of intense settlement in the area. A total of 28 sites (cemeteries, settlements, individual finds, roads and possibly an aqueduct) can be dated to the Roman era. This also includes a burial site that was excavated at an unknown location in the fields southeast of Dolsko. With the collapse of the Ro- man Empire, however, the number of sites in the vicinity of Dolsko once again declined, as did the number of sites in the Early Middle Ages (568 AD – approx. 1100 AD; 10 sites in total). As will be shown, the youngest archaeological remains in Dolsko can be dated to these periods. 168 The Late Neolithic and Copper Age periods spanned Monografije CPA 20 4 Terenski razvidi izkopavanja na najdišču Spodnje Škovce leta 2008 Results of the 2008 excavation season at Spodnje Škovce 4.1 Uvod 4.1 Introduction Predhodni terenski pregledi, ki so potekali zaradi na- The initial archaeological field survey, conducted in črtovane gradnje nove industrijske cone v Dolskem response to the planned construction of a new in- leta 2007,169 so odkrili dve zgostitvi najdb. Ena je bila dustrial zone in Dolsko in 2007,169 yielded two dis-ugotovljena v zahodnem delu območja, načrtova- tinct concentrations of findings. One was discovered nega za industrijsko cono,170 druga pa v vzhodnem in the western portion of the area designated for the delu.171 Na podlagi teh rezultatov je bilo zato pred- industrial zone,170 while the other was located in the postavljeno, da gre na tem območju morda za dve eastern part.171 These results led to the assumption prazgodovinski najdišči.172 that two prehistoric sites may exist in the area.172 V nadaljevanju je bila v osrednjem delu območja, na- A further field survey in the form of an archaeolog- črtovanega za gradnjo nove industrijske cone,173 vse ical evaluation of trial trenching was planned in the k. o. Dolsko, načrtovana izvedba nadaljnjih raziskav v central part of the area planned for a new industrial obliki arheološkega dokumentiranja strojnih testnih zone.173 Four trenches were excavated up with a to-jarkov. Izveden je bil izkop štirih testnih jarkov v tal length of 80 m, width of 1.5 m and depth be- skupni dolžini 80 m, širine posameznih jarkov 1,5 m tween 1.10 to 3 m. In machine test trench 4, charcoal in globine od 1,10 do 3 m. V strojnem testnem jarku remains were discovered in two layers (SE 002 and 4 so bili v dveh plasteh (SE 002 in SE 003) odkriti SE 003), but without any archaeological finds.174 ostanki oglja, niso pa bile odkrite arheološke najdbe.174 Archaeological surveys by ZVKDS, OE Ljubljana Predhodne arheološke raziskave je izvedel ZVKDS, were carried out also in the area of the planned ac- OE Ljubljana, tudi na območju načrtovane dovozne cess road for the new industrial zone and a rounda- ceste in krožišča za novo industrijsko cono. Raziska- bout. The research, which took place in the autumn ve, ki so potekale v jeseni leta 2007, so bile izvedene of 2007, was conducted under the supervision of pod vodstvom B. Nadbath in M. Lavrinca, v obliki B. Nadbath and M. Lavrinc. It comprised an inten- intenzivnega terenskega pregleda in ročnega izkopa sive field survey and manual excavation of two test dveh testnih sond. Pri pregledu je bil odkrit odlomek probes. During the inspection, a fragment of pre- prazgodovinske keramike, vendar je bilo predpostav- historic pottery was discovered. However, it was as- ljeno, da je bila najdba prinesena na območje planira- sumed that the find had been brought to the area ne dovozne ceste iz zemljišča severno od tod.175 from the land north of there.175 169 Draksler, Nadbath 2007a; Draksler, Nadbath 2007b. 169 Draksler, Nadbath 2007a; Draksler, Nadbath 2007b. 170 Plots of land no. 224-part, 225-part, 226-part, 227-part, 228, 170 Parcele št. 224-del, 225-del, 226-del, 227-del, 228, 229-del, 229-part, 230-part, 231-part, all cadastral municipality Dolsko. 230-del, 231-del, vse k. o. Dolsko. 171 Plots of land no. 239, 243-part, 242-part, 241-part and 171 Parcele št. 239, 243-del, 242-del, 241-del in 240-del, k. o. 240-part, cadastral municipality Dolsko. Dolsko. 172 Žorž, Nadbath 2010, 349. 172 Žorž, Nadbath 2010, 349. 173 Plots of land no. 224-part, 225-part, 226-part, 227-part, 173 Parcele št. 224-del, 225-del, 226-del, 227-del, 229-del, 230- 229-part, 230-part, 231-part, 232, 233, 234/2, 235/1, 235/2, 236, del, 231-del, 232, 233, 234/2, 235/1, 235/2, 236, 237, 238, 240- 237, 238, 240-part, 241-part, 242-part and 243-part, all cadastral del, 241-del, 242-del in 243-del. municipality Dolsko. Dolsko – Spodnje Škovce Na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških razi- Based on the results of preliminary archaeological skav je tako ZVKDS, OE Ljubljana, podal naslednje surveys, ZVKDS, OE Ljubljana has issued the fol- smernice. Določeno je bilo, da morajo vsa gradbena lowing guidelines. It was determined that all construc- dela na območju gradnje dovozne ceste in krožišča tion work in the area planned for the access road and za potrebe Nove industrijske cone Dolsko potekati roundabout must take place under constant supervi- pod stalnim arheološkim nadzorom. Na podlagi re- sion and observation of archaeologists. Based on the zultatov predhodnih arheoloških raziskav sta bili na results of earlier archaeological research, two areas območju urejanja MP 11/1 zamejeni tudi dve obmo- were identified for archaeological excavation.176 One čji za izvedbo arheološka izkopavanja.176 Gre za zem- was located at the plots of land no. 224–228, 230–232 ljišča na parcelah št. 224–228, 230–232 in zemljišča and the other at the plots of land no. 236–239, all na parcelah št. 236–239, vse k. o. Dolsko, kjer sta bili cadastral municipality Dolsko, where during prelimi- ob predhodnih terenskih raziskavah odkriti zgostitvi nary field surveys, both concentrations of prehistor- prazgodovinske keramike.177 Na teh območjih je bila ic ceramics were discovered.177 The total area of the za izkopavanje načrtovana površina skupne velikosti planned archaeological excavation was 11391.855 m2 11391,855 m2 oz. približno 1,14 ha. or approximately 1.14 a. 4.2 Metodološki pristop 4.2 Methodological approach Pred izvedbo izkopavanja je bila najprej postavlje- Before the excavation was conducted, a uniform coor- na enotna koordinatna mreža. Načrtovana je bila v dinate grid was first set up. It was planned in the abso- absolutnem Gauss-Krügerjevem koordinatnem sis- lute Gauss-Krüger coordinate system, with the start- temu, z izhodiščem v koordinati x = 474570.254, y ing point defined by the coordinate x = 474570.254, = 104885.971, z = 0, in z usmeritvijo daljše osi za y = 104885.971, z = 0, and with the direction of the 25.466° proti zahodu. Razdeljena je bila na štiri sek- longer axis set at 25.466° to the west. The area was torje in kvadrante velikosti 5 × 5 m, ki so bili po ab- divided into four sectors and quadrants of size 5 × scisni (x) osi označeni s številkami od 1 do 99 in po 5 m, which were marked on the abscissa (x) axis with ordinatni (y) osi s črkami AA–BH. Sektorja 1 in 2 numbers from 1 to 99 and on the ordinate (y) axis with sta se nahajala v skrajnem vzhodnem delu najdišča, the letters AA-BH. Sectors 1 and 2 were located in na območju, ki je bilo predvideno za izkopavanje the easternmost part of the site, which was designated najprej. Tukaj je bila raziskana površina skupne veli- for initial excavation. A total area of 5017.124 m2 was kosti 5017,124 m2, od tega 3068,013 m2 v sektorju 1 excavated in this area, comprising 3068.013 m2 in sec-in 1949,111 m2 v sektorju 2 ( sl. 5). Drugo območje se tor 1 and 1949.111 m2 in sector 2 (fig. 5). The second je nahajalo 243 m zahodno od prvega, bilo je velikosti area was located 243 m west of the first, with an area 5894,791 m2, razdeljeno na sektorja 3 (3598,824 m2) of 5894.791 m2, divided into sectors 3 (3598.824 m2) in 4 (2295,967 m2). Med obema območjema je bila and 4 (2295.967 m2). Between the two areas, an even raziskana še manjša površina, velikosti 479,94 m2, ki smaller area of 479.94 m2 was excavated, which was je bila obravnavana kot del sektorja 4 (sl. 16, 17).178 considered to be part of sector 4 (fig. 16, 17).178 Med izkopavanjem na najdišču Dolsko – Spodnje A total of 519 stratigraphic units (hereafter SU)179 Škovce je bilo med 31. 03. 2008 in 12. 09. 2008 od- were discovered during excavations at Dolsko – 176 Žorž, Nadbath 2010, 349–350. 176 Žorž, Nadbath 2010, 349–350. 177 Decision of the Ministry of Culture no. 62240-16/2008/2 177 Odločba Ministrstva za kulturo št. 62240-16/2008/2 z dne dated to 16.06.2008 (Klasinc et al. 2009, 6). Monografije CPA 20 Slika/Figure 16 Dolsko – Spodnje Škovce 2008. Pogled iz jugozahoda na zahodni del najdišča med izkopavanjem, v ozadju vzhodni del najdišča in vas Dolsko. / Dolsko – Spodnje Škovce 2008. View from the southwest of the western part of the site during excavation reveals the eastern part of the site and the village of Dolsko in the background. kritih 519 stratigrafskih enot (v nadaljevanju SE),179 Spodnje Škovce between 31 March 2008 and 12 ki so bile dokumentirane opisno, s fotografijami in September 2008. These unites were documented prostorsko.180 Prostorsko dokumentiranje je vključe- descriptively, with photographs and spatially.180 The valo klasično tehnično risbo, uporabo elektronskega spatial documentation included classical technical teodolita in georeferenciranje digitalnih fotografij drawing, a total station and the georeferencing of (oz. izdelavo „foto skic“ – FS). digital photographs. This process involved the addi- Z elektronskim teodolitom so bile poleg foto točk tion of geographic information to the photographs, za izdelavo foto skic prostorsko izmerjeni obrisi jam, which was achieved through the use of a pho- plasti, struktur, lokacije posebnih najdb (PN), vzor- to-points and a multi-image photogrammetry. cev, posameznih distribucij zgostitev oglja, kosti, kre- In addition to measuring the photo-points, a to- menovih odbitkov ter izmere izkopnega polja, sond tal station was used for measuring the boundaries in nekaterih presekov. Opisno dokumentiranje SE je of pits, layers, structures, locations of special finds potekalo z vpisi standardnih parametrov na interne (PN – Slovene: posebna najdba), samples, distributions obrazce podjetja Tica sistem d.o.o., potek izkopa- of charcoal concentrations, bones, stone tools and vanja je bil beležen v terenske dnevnike, vodeni so flakes, boundary of the excavation area, probes and bili seznami SE, posebnih najdb, vzorcev, fotografij the locations of sections. The SU-s were documented in geodetskih meritev. Večina SE (razen tistih, ki so in a descriptive manner by entering standard param bile ugotovljene le v presekih) je bila dokumentira- on the internal forms designed by the company Tica na z najmanj dvema fotografijama, eno opremljeno sistem d.o.o.. The excavation workflow was recorded s trasirko, oznako za sever, kodo najdišča, datumom, in the field diaries; lists of SU-s, special finds, sam- kvadrantom in številko SE (podatki so bili zabeleženi ples, photographs and geodetic measurements were na tablico), ter eno brez označb.181 kept. The majority of SU-s (except those found only Med izkopavanjem so bili odkriti fragmenti lončenine, in cross-sections) were documented with a minimum ožgane ilovice, gradbenega materiala, kovinski, stekle- of two photographs. One of these photographs was taken with an archaeological meter scale, a north ar- 179 Gre za pozitive (plasti, polnila, strukture) in za negative oziroma vkope jam in mejne površine tistih plasti, za katere so and „negative contexts“, respectively cuts (pits, ditches, etc.) as prvotno domnevali, da predstavljajo jame. well as boundary surfaces of those layers that were originally as- Dolsko – Spodnje Škovce ni in kamniti predmeti ter koščki oglja, kosti, lesa, se- row, a photo board (with the site code, date, quadrant men in plodov, ki so bili obravnavani in oštevilčeni kot and SU number clearly visible) and one without any vzorci. Vse navedene kategorije najdb so bile hranjene markings.181 v polietilenske vreče skupaj z identifikacijskimi listki in During the excavation, fragments of pottery, burnt shranjene v kartonaste škatle. Prav tako so bili poleg clay, building material, metal, glass and stone objects, vzorcev oglja, kosti, semen, lesa in plodov zbrani vzor- as well as pieces of charcoal, bone, wood, seeds and ci sedimenta za mokro spiranje.182 fruits were discovered. These were collected and Seznama skupkov najdb (SN) ter digitalnih fotogra- numbered as samples. All the listed categories of fij (foto DIGI) sta skupna za vse sektorje, tako da artefacts were stored in polyethylene bags togeth- potekajo številke na obeh seznamih neprekinjeno od er with identification slips and subsequently placed 1 naprej. Ostali seznami so bili zasnovani ločeno za in cardboard boxes. In addition to charcoal, bones, posamezne sektorje, le sektor 1 in 2 imata skupne seeds, wood and samples of fruits, sediment samples sezname vzorcev in posebnih najdb. Seznam SE se were collected for wet sifting.182 pri sektorju 1 začne s številko 001 in pri sektorju 2 s The lists of collections of finds (SN) and digital pho- številko 1001; za sektor 3 so bile predvidene številke tos (photo DIGI) are common to all sectors. Conse- SE od 2001 do 2099 in za sektor 4 številke od 3001 quently, the numbers on both lists run continuously dalje. Takšen način dokumentiranja je bil načrtovan from 1 onwards. The other lists were designed sep- zato, ker je izkopavanje v različnih sektorjih poteka- arately for individual sectors. Only sectors 1 and 2 lo vzporedno in ker sta ga izvajali hkrati dve različni have common lists of samples and special finds. The arheološki ekipi.183 SU-s list starts with the number 001 in sector 1 and Med izkopavanjem na najdišču Dolsko – Spodnje with the number 1001 in sector 2. For sector 3, SU-s Škovce je bilo skupaj izdelanih 39 risb presekov in 73 numbers from 2001 to 2099 and for sector 4 num- „foto skic“. Fotografska dokumentacija šteje skupaj bers from 3001 onwards were foreseen. Such a doc- 3412 dokumentarnih digitalnih fotografij ter 66 in- umentation strategy was planned because the exca- terpretiranih fotografij z označenimi obrisi SE.184 Po- vation was conducted in different sectors in parallel leg tega je bilo dokumentiranih in pridobljenih 830 and was carried out simultaneously by two different posebnih najdb (PN), 246 vzorcev oglja, kosti, kosov archaeological teams.183 lesa, semen in plodov (VZ), 129 vzorcev zemlje za A total of 39 drawings of cross-sections and 73 geo- mokro spiranje in flotacijo (FL) ter 1546 skupkov referenced digital images were created during the ex- ostalih najdb.185 cavation at the Dolsko – Spodnje Škovce site. The photographic documentation comprises a total of 3,412 documentary digital photographs and 66 inter- 4.3 Potek izkopavanja preted photographs with marked outlines of SUs.184 In addition, 830 special finds (PN), 246 samples of V vseh sektorjih so se izkopavanja začela z izko- charcoal, bones, pieces of wood, seeds and fruits pom testnih jarkov oz. sond, ki so bile zastavljene (VZ – Slovene: vzorec), 129 samples of soil for wet ob robovih sektorjev. Sonde so predstavljale osnovo sifting and flotation (FL – Slovene: flotacija) and 1,546 za razumevanje stratigrafskega zaporedja in globine sets of other finds were documented and obtained.185 pojavljanja arheoloških ostalin, ker so bile izkopane 181 Klasinc et al. 2009, 9–10. 182 Klasinc et al. 2009, 10. 182 Klasinc et al. 2009, 10. 183 Klasinc et al. 2009, 10. 183 Klasinc et al. 2009, 10. 184 Slednje so služile predvsem kot pripomoček za označitev 184 The latter served primarily as a help to sign correct num- Monografije CPA 20 Sektorja 1 in 3 / Sectors 1 and 3 Sektorja 2 in 4 / Sectors 2 and 4 Kvadrant 5 × 5 m / Quadrant 5 × 5 m Presek / Section P 3006 Sektor 4 P 3002 P 3008 P 2010 P 3009 P 2013 P 2014 P 2012 Sektor 3 0 25 50 m Dolsko – Spodnje Škovce P 2 Sektor 1 P 12 P 15 P 3 P 6 P 10 P 11 P 7 Sektor 2 Dolsko – Spodnje Škovce 2008. Plan of the excavated area of the site with a grid and marked locations of sections. Base: Monografije CPA 20 do proda, pa so ob deževjih služile tudi za odvajanje 4.3 Excavation process meteorne vode.186 Izkopavanja so se začela z izkopom sond 1–3 in dela The excavation process began in all sectors with the sonde 4 v sektorju 1, dne 31. 03. 2008. Sonde so construction of trial trenches or probes, which were bile širine okoli 2 in povprečne globine okoli 1 m, positioned along the boundaries of the sectors. The nekatere pa so ponekod segale v globino tudi do 2 evaluation of probes constituted the foundation for m. Na prostoru med sondami so bili v nadaljevanju comprehending the stratigraphic sequence and the z bagrom z ravno planirno žlico odstranjeni zgor- depth of occurrence of archaeological remains. Ad- nja ornica (SE 1 = SE 2001, SE 3001, SE 3011/SE ditionally, the probes were excavated to the gravel 3012) in sodobne plasti, v katerih so bile premešane layer, which also served to drain storm water during najdbe iz različnih arheoloških obdobij. Zatem je bila precipitation.186 površina očiščena z metodo ročnega strganja. V kv. The excavation of probes 1 – 3 and part of probe AR92–AS94, je bila z metodo ročnega izkopa odstra- 4 in sector 1 began on 31 March 2008. The probes njena tudi plast SE 34, za katero pa se je izkazalo, were about 2 m wide and about 1 m deep, with da je sodobna (interpretirana kot spodnja ornica – some reaching a depth of up to 2 m in places. In the SE 17 = SE 19, SE 34, SE 2002, SE 3002),187 zato je space between the probes, the upper topsoil (SU 1 = bila v drugih delih sektorja 1 v nadelavanju odstra- SU 2001, SU 3001, SU 3011/SU 3012) and modern njena strojno.188 layers, in which finds from different archaeological Izkopavanja v sektorju 2 so se začela dne 12. 05. 2008. periods were mixed, were later removed using an ex- Tudi tukaj so pričeli z izkopom strojnih sond (sonde cavator with a plain bucket. Subsequently, the surface 6 in 7) in jih nadaljevali s strojnim izkopom ornice v was cleaned by manual scraping. In sq. AR92 – AS94, vmesnem prostoru in razširitvijo sond v izkopno po- layer SU 34 was removed manually, but it turned lje. V kv. AG92–AH94 so zaradi dokumentiranja bre- out to contain modern finds (interpreted as lower žine starega roba savske terase strojno odstranili del ploughed land – SU 17 = SU 19, SU 34, SU 2002, arheološko sterilnih poplavnih sedimentov (sonda 8). SE 3002).187 Consequently, in the other parts of sec-Izkopno polje je bilo nato razširjeno prozi jugozaho- tor 1, it was removed by an excavator.188 du; sočasno sta bili izkopani še sonda 9 in podaljšana Excavations in sector 2 began on 12 May 2008. Sim- sonda 4. Zatem so zaradi velike koncentracije praz- ilarly, the excavation of trial tranches (probes 6 and godovinske keramike v sondi 4 izkopno polje razširili 7) was initiated, followed by the mechanical excava- proti zahodu. Sodobne plasti nad plastmi s prazgo- tion of the subsoil in the intermediate space and the dovinsko keramiko so bile odstranjene strojno; zara- extension of the probes into the excavation field. To di boljšega razumevanja nastanka plasti na tem mestu document the old edge of the river terrace of Sava, je bila strojno izkopana še sonda 10.189 a part of the archaeologically sterile alluvial deposits Po zaključku izkopavanja v sektorjih 1 in 2, dne was mechanically removed also in sq. AG92 – AH94 24. 6. 2008, so začeli izkopavati v zahodnem delu (probe 8). The excavation field was later expanded najdišča, v sektorjih 3 in 4. Izkopavanja v tem delu to the south-west, with the simultaneous excavation najdišča so se začela 3. 7. 2008 in končala 3. 9. 2008. of probe 9 and an extended probe 4. Subsequently, Celotno območje (razen parcele št. 229, kjer je bila the excavation field was expanded to the west due to posajena koruza) so najprej preiskali z izkopom šti- the discovery of large concentration of prehistoric rih manjših izkopnih polij širine 10 metrov (AL09– ceramics in probe 4. Modern layers above layers with AM24, AS07–AT26, BB10–BC27 in BB32 – BC41). prehistoric pottery were removed by the excavator. 186 Klasinc et al. 2009, 8. 187 Glej tukaj 12 Katalog stratigrafski enot. 186 Klasinc et al. 2009, 8. Dolsko – Spodnje Škovce Strojno so odstranili zgornjo in spodnjo ornico ter Probe 10 was also mechanically excavated in order nato izkopali serijo manjših testnih jarkov, ki so se to better understand the stratigraphical relations of nahajali 20 metrov narazen, vmesni prostor pa so layers.189 koristili za začasno deponiranje izkopane zemlje. Iz- Following the completion of excavations in sectors kazalo se je, da se najdbe in arheološke strukture po- 1 and 2 on 24 June 2008, excavations began in the javljajo v zahodnem delu izkopane površine, zato so western part of the site, in sectors 3 and 4. The ex- se v nadaljevanju osredotočili na območje zahodno cavation in this part of the site began on 3 July 2008 od linije kv. 22. Posamezna izkopna polja so povezali, and ended on 3 September 2008. The entire area dodatno strojno odstranili še vrhnje plasti na obmo- (except plot of land no. 229, where corn was plant- čju kv. AI16–AK21 in za boljši vpogled v stratigrafijo ed), was first investigated by excavating four small- izkopali nekaj dodatnih testnih jarkov oz. sond, tri od er probes, each 10 m in width (sq. AL09 – AM24, teh ročno (sonde 2007, 2010 in 3009).190 AS07 – AT26, BB10 – BC27 and BB32 – BC41). The Po strojni odstranitvi premešanih vrhnjih plasti top and bottom topsoil were mechanically removed (zgornje in spodnje ornice) in ročnem strganju po- and a series of smaller probes were excavated at a vršine so v vseh delih najdišča najprej zamejili ter 20 m intervals. The space between the probes was dokumentirali odkrite plasti in arheološke strukture used to temporarily deposit the excavated soil. The (opisno, s fotografijami in prostorskimi izmerami). excavation revealed that the finds and archaeological Pri ročnem izkopu jam so praviloma najprej izkopali structures were concentrated in the western part of polovico jame in fotografirali njen presek, šele nato the excavated area, prompting a further focus on the je bila izkopana druga polovica jame. Pri večjih ja- area west of the limits of sq. 22. The individual exca- mah z več polnili so tlorisno dokumentirali zgornji vation probes were connected, and the upper layers nivo polnila in nato še vmesne plasti. V vsaki sondi were additionally mechanically removed in sq. AI16 je bila ena stena postrgana in oštevilčena kot presek – AK21. To gain a better insight into the stratigra- (P), ki je bil v nadaljevanju fotografsko dokumentiran phy some additional test trenches were dug, three of in izrisan.191 Skupaj je bilo na takšen način na arheo- which by hand (probes 2007, 2010 and 3009).190 loškem najdišču Spodnje Škovce dokumentiranih 39 Following the mechanical removal of the mixed up- presekov, 15 v sektorjih 1 in 2, 15 v sektorju 3 in 9 v per layers (upper and lower ploughed soil) and man- sektorju 4. ual scraping and cleaning of the surface, the discov- ered layers and archaeological structures were first marked and documented in all parts of the site. This 4.4 Rezultati izkopavanja in stratigrafska was done descriptively, with photographs and by to- podoba najdišča tal station. In the excavation of pits by hand, it was standard practice to excavate one half of the pit first, Jame in plasti z arheološkimi najdbami so se na naj- taking photographs of the cross-section, before pro- dišču Spodnje Škovce pojavile pod ornico in deloma ceeding to excavate the remaining half. In the case nad in pod polnili aluvialnega nastanka paleostrug. of larger pits with multiple fillings, the ground plan Na najdišču je bilo odkritih vsaj pet paleostrug in of each intermediate layer was also documented. In ena večja kotanja, ki je po vsej verjetnosti povezana each probe and test trench, one wall was scraped and z reko Savo. Odkrite arheološke ostaline so iz petih numbered as a section (P – Slovene: presek), which obdobij: poznega neolitika, bakrene dobe, pozne was subsequently documented photographically and bronaste dobe in zgodnjega srednjega veka, najmlaj- plotted.191 In total, 39 sections were documented in še najdbe pa so povezane s sodobnimi gradbenimi 189 Klasinc et al. 2009, 8–9; sl. 17. Monografije CPA 20 aktivnostmi in občasno rabo prostora v polpretekli this way at the archaeological site of Spodnje Škovce, zgodovini. 15 in sectors 1–2, 15 in sector 3 and 9 in sector 4. V nadaljevanju predstavljamo osnovno stratigrafsko zaporedje na najdišču na podlagi 16 značilnih prese- kov, ki so bili dokumentirani v različnih delih najdišča 4.4 Excavation results and stratigraphy (sl. 18–33). At the Spodnje Škovce site, archaeological finds were Presek P2 discovered in pits and layers beneath the topsoil and in alluvial deposits discovered in paleochannels. At least Za razumevanje stratigrafskega zaporedja v vzhod- five paleochannels and one larger depression were dis- nem delu najdišča so najpomembnejši preseki P2, P3, covered at the site. The latter is most likely connected P6, P7, P10, P11, P12 in P15 (sl. 18–24). with the river Sava. The archaeological remains discov- Presek P2 je bil dokumentiran v sondi 2 na obmo- ered at the site can be dated to five periods: the Late čju srednje savske terase najdlje proti severu (sl. 18). Neolithic, the Copper Age, the Late Bronze Age and Najstarejša plast v tem preseku je bila plast SE 18, the Early Middle Ages, The youngest finds are related prodnata geološka osnova oz. savski nanos, iz kate- to modern construction activities and occasional use re je sestavljena srednja savska terasa. Zgornja meja of the plain in the Late Modern period. plasti je bila precej neravna, tako da se je ponekod The following section presents the basic stratigraphic pojavila že na globini 0,62 m, drugod pa šele na glo- sequence at the site, based on 16 characteristic sec- bini 1,4 m. Gre za karbonatni aluvialni sediment reke tions that were documented in different parts of the Save iz mlajšega pleistocena ali zgodnejšega holoce- excavated area (fig. 18–33). na, ki so ga odkrili na najdišču v vseh globljih sondah (prim. s sl. 2: D in 3: D; SE 18 = SE 45, SE 46/47, Section P2 SE 171, SE 1005). Nad savskim prodom se je nahajala plast finega sip- It is of great importance to gain understanding of kega peska (SE 186). V vzhodnem delu sonde je bila the stratigraphic sequence in the eastern part of the nad njo leča peska rumenkasto rjave barve (SE 31), site, particularly in relation to sections P2, P3, P6, P7, nad njo plast rjavkasto rumenega finega sipkega pe- P10, P11, P12 and P15 (fig. 18–24). ska (SE 30), ki je bila odkrita nad SE 186 tudi v za- Section P2 was documented in trial trench 2, which hodnem delu sonde. Gre za nekoliko mlajše rečne was located on the middle Sava terrace furthest to the nanose, ki jih je reka Sava nanesla čez prod ali konec north (fig. 18). The oldest layer in this cross-section pleistocena ali že v holocenu. was SU 18, which is a gravel deposit. This is specif- Peščeni plasti (SE 31 in SE 186) je v vzhodnem delu ically the alluvial deposit of the river Sava, which sektorja 1, na območju kv. AT94, presekala paleos- forms the middle river terrace. The upper boundary truga (SE 187a). V drugih delih sektorja 1 je niso zas- of layer was quite uneven, with instances where it was ledili, tudi ne v najbližjem preseku P8, verjetno zato, observed at a depth of 0.62 m and others at a depth ker tam sonda ni bila izkopana dovolj globoko, mor- of 1.4 m. This carbonate alluvial deposit, which dates da pa se je v nadaljevanju proti jugu paleostruga širila to the younger Pleistocene or earlier Holocene, was že izven izkopnega polja proti vzhodu. Polnilo pale- discovered in all deeper trial trenches at the site (cf. ostruge (SE 187) predstavlja pretežno prod z nekaj fig. 2: D and 3: D; SU 18 = SU 45, SU 46/47, SU 171, grobega in finega peska. Gre torej za vodni nanos, ki SU 1005). pa je glede na smer prečen na današnjo strugo Save Above the Sava gravel, a layer of fine loose sand (SU in savsko dolino. Verjetneje je povezan z manjšim vo- 186) was observed. In the eastern part of trial trench, AT90 z = 263,7 Dolsko – Spodnje Škovce 1 višji savski terasi severno od arheološkega najdišča v 34 150 found and above it a layer of brownish-yellow fine holocenu, danes pa je njegova struga zasuta. Morda 20 151 loose sand (SU 30) was also discovered. This layer 32 z = 263,0 33 21 je povezan s svetlim vegetacijskim znakom, orienti-30 187 was also identified in the western part of the probe, 31 186 ranim sever−jug, z rahlim odklonom proti zahodu, 187a above SU 186. These river sediments are somewhat younger than the gravel deposited by the river Sava. They may be from the end of the Pleistocene or per- haps already from the Holocene. Layer of sand (SU 31 and SU 186) was intersected by a paleochannel in the area of sq. AT94 (SU 187a), which is situated in the eastern part of sector 1. This feature was not identified in other parts of the sector, either due to insufficient depth of trial trench in those locations or because the paleochannel extended beyond the AT94 AT93 1 34 z = 263,0 21 18 29 30 186 AT92 AT91 1 34 21 29 30 18 AT90 z = 263,7 1 34 150 20 151 32 z = 263,0 33 21 30 187 31 186 187a Slika/Figure 18 Presek P2: severni presek sonde 2 v sektorju 1. Merilo 1 : 50. / Section P2: northern section of trial Monografije CPA 20 ki je viden na tem mestu izven raziskanega območja excavation field to the east in the southern direction. severno od sektorja 1 (prim. s sl. 7: B−D). The paleochannel (SU 187) was filled with a layer of Prodnato polnilo paleostruge (SE 187) mlajšega vo- gravel, with some coarse and fine sand intermixed. It dotoka in prodnate ter peščene plasti savske terase je is a water deposit, which, is orientated transversely v zahodnem delu sonde 2 prekrivala plast rumenor- to the present-day riverbed of the Sava and its valley. jave peščene gline (SE 29), nad njo pa je bila plast It is connected to a smaller watercourse that eroded rumenorjave meljaste gline, ki se je širila po celot- on the middle and perhaps also on the higher riv- nem območju sonde (SE 2 = SE 21, SE 1007). Ta er terrace of the Sava north of the archaeological plast predstavlja najmlajšo geološko osnovo na tem site in the Holocene. It is possible that this feature is prostoru, holocenski aluvialni nanos, ki je datiran še related to the light vegetation mark, positioned in a pred prvo poselitvijo prostora v poznem neolitiku. north-south direction, with a slight deviation to the Vanjo so bile namreč v sektorjih 1 in 2 vkopane jame west, which is visible outside the excavation area to iz poznega neolitika, v sondi 2 pa je bila vanjo vkopa- the north of sector 1 ( cf. fig. 7: B-D). na zgodnjesrednjeveška grobna jama (sl. 18: SE 32/ The gravel filling of the paleochannel (SU 187) of the SE 33). small watercourse and the gravel and sand layers of Nad plastjo rumenorjave meljaste gline (SE 2 = the Sava terrace were covered in the western part of SE 21, SE 1007) in zgodnjesrednjeveškim grobom trial trench 2 by a layer of yellow-brown sandy clay (SE 32/SE 33) se je v vzhodnem delu sonde 2 naha- (SU 29), and above it was a layer of yellow-brown jala sivkasto rjava glinena plast (SE 20). Bila je mlajša silty clay, which spread over the entire trench (SU 2 = od zgodnjega srednjega veka, v skrajnem vzhodnem SU 21, SU 1007). This layer represents the youngest delu presekana s sodobno jamo (SE 150/SE 151). geological base, the Holocene alluvial deposit, which Morda je nastala v srednjem veku ali še verjetneje v is earlier than the first settlement of the area in the late novem veku, saj so se v njej mešali keramični odlom- Neolithic. In sectors 1 and 2, the Late Neolithic pits ki iz prazgodovine (med drugim kat. št. 464, 465) in intersected it, In trial trench 2, an Early Medieval grave novoveška keramika. Nad njo sta se nahajali dve vrh- was found to have been dug into it (fig. 18: SU 32/ nji plasti (SE 34 in SE 1), v katerih so bile premešane SU 33). sodobne najdbe z najdbami iz različnih arheoloških Above layer of yellow-brown silty clay (SU 2 = SU 21, obdobij. Ker sta prekrivali večji del najdišča, ki je v SU 1007) and the early medieval grave (SU 32/ SU 33), preteklosti pretežno služil za njive, jo razlagamo kot in the eastern part of trial trench 2, there was a layer of spodnjo (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.) in kot zgornjo greyish-brown clay (SU 20). In the easternmost part, ornico (SE 1 = SE 2001, SE 3001). the layer was intersected by a modern pit (SU 150/ SU 151). It may have been deposited in the Middle Ages Presek P12 or in the Early Modern Period, as ceramic fragments from prehistory (including cat. nos. 464, 465) and Early Dobrih 40 m jugovzhodno od preseka P2 je bil na Modern Period were found in it. Above it, two upper prvotno zastavljenem robu sektorja 1 dokumenti- layers were found (SU 34 and SU 1), in which modern ran presek P12 (sl. 19). Ta presek je bil v nasprot- finds were found mixed with those from different ar- ju s presekom P2 usmerjen proti jugu, v njem pa je chaeological periods. Given that both layers covered a bilo ugotovljeno podobno stratigrafsko zaporedje significant part of the site, which in the past was used kot v preseku P2, vendar le v zgornjem delu, saj se for agricultural purposes and ploughed annually, we in- do nivoja plasti savskega proda tukaj ni kopalo. Na terpret them as the sub-topsoil (SU 17 = SU 19, SU 34, mestu preseka je bila namreč odkrita velika jama (SE etc.) and the topsoil (SU 1 = SU 2001, SU 3001). 248), zapolnjena z različnimi polnili (SE 113, SE 148, Dolsko – Spodnje Škovce Keramika / Ceramic Section P12 Keramika / Ceramic Oglje / Charcoal Ožgana ilovica / Burnt clay Ožgana ilovica / Burnt clay Section P12 was documented on the southern edge of Oglje / Charcoal sector 1, approximately 40 m southeast of section P2 (fig. 19). In contrast to P2, the section P12 was direct- ed towards the south. A similar stratigraphic sequence was identified as in P2, but only in the upper part, as no digging was conducted into the Sava gravel layer AJ92 AJ93 AJ94 1 AJ92 AJ93 1 148 113 113 34 1 34 148 113 21 194 195 248 34 197 149 21 149 21 1 34 114 196 21 113 21 114 196 21 194 195 248 197 AJ94 z = 263,7 1 1 34 34 18 113 21 21 114 Slika/Figure 19 Presek P12: južni presek sektorja 1 na območju velike jame iz poznega neolitika (SE 248). Merilo 1 : 50. / Section P12: southern section of sector 1 in the area of a large Late Neolithic pit (SU 248). Scale 1 : 50. due to the discovery of a large pit (SU 248) that was količina keramičnih najdb, kamnitih orodij, kosti in filled with various fillings (SU 113, SU 148, SU 194, oglja iz poznega neolitika – najpomembnejše odkrit- SU 196, etc.). This pit yielded a large number of ce-je iz tega obdobja na arheološkem najdišču. Izkopno ramic fragments, stone tools, bones and charcoal from polje sektorja 1 je bilo zaradi tega odkritja razširjeno the Late Neolithic. The southern section was initially proti jugu, tako da je lahko bila poznoneolitska jama documented, and then, the excavation area was ex-raziskana in dokumentirana v celoti (sl. 17). tended southwards, this enabling the entire Late Ne-Južni presek izkopnega polja je pokazal, da je bila olithic pit to be excavated and documented (fig. 17). jama iz poznega neolitika (SE 248) vkopana v plast The southern section of the excavation field in sec-rumenorjave meljaste gline (SE 2 = SE 21, SE 1007), tor 1 showed that the Late Neolithic pit (SU 248) was torej v isto plast, v katero je bil vkopan v sondi 2 dug into a layer of yellow-brown silty clay (SU 2 = zgodnjesrednjeveški grob, dobrih 40 m severno od SU 21, SU 1007) This is the same layer into which jame SE 248. Zgornje polnilo jame (SE 113) je bilo the Early Medieval grave was dug in trial trench 2, odkrito le 0,47 m od površja, prekrivali sta ga le spo- about 40 m north of the pit. The upper filling of the dnja (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.) in zgornja ornica pit (SU 113) was discovered at a depth of only 0.47 (SE 1 = SE 2001, SE 3001), jama pa je bila globoka m below the surface, it was covered by the sub-top-do 0,70 m. soil (SU 17 = SU 19, SU 34, etc.) and the topsoil (SU 1 = SU 2001, SU 3001), and dug into layer of yel- low-brown silty clay up to a depth of 0.70 m. Monografije CPA 20 Presek P6 Section P6 Arheološka izkopavanja so pokazala, da se je jama Archaeological excavations have shown that the pit SE 248 v holocenu nahajala v neposredni bližini roba SU 248 was located in close proximity to the edge of srednje savske terase. Do tega pomembnega odkritja the middle Sava terrace at the time of the Late Neo- je prišlo med izkopavanjem velike linearne kotanje, lithic settlement. This significant discovery was made ki se je nahajala južno od poznoneolitske jame (SE during the excavation of a substantial linear depres- 248), kjer se je širila iz severozahoda proti jugovzho- sion located to the south of the Late Neolithic pit. du. Na skrajnem vzhodnem delu je bila ugotovljena This depression extended from the northwest to the le slabih 6 m južno od jame SE 248. Tukaj je bila ob southeast. It was found in the easternmost part, just vzhodnem robu izkopnega polja izkopana sonda in under 6 m south of pit SU 248. A trial trench was v njej je bil dokumentiran presek P6, v katerem so excavated along the eastern edge of the excavation se ohranile različne plasti, ki jih je mogoče deloma area, and a P6 section was documented in it. This korelirati s stratigrafskim zaporedjem, ugotovljenim revealed various layers that can partly be correlated v presekih P2 in P12 (sl. 20; prim. s sl. 18, 19). with the stratigraphic sequence found in sections P2 Najstarejša plast v preseku P 6 je bila plast savske- and P12 (fig. 20; cf. fig. 18, 19). ga proda (SE 1005 = SE 18, SE 45, SE 46/SE 47, The oldest layer in the section P6 was a layer of Sava SE 171). Ugotovljena je bila le v severnem delu pre- gravel (SU 1005 = SU 18, SU 45, SU 46/SU 47, seka, na robu omenjene kotanje, ki je interpretiran kot SU 171). Layer was only discovered in the northern rob paleosipine (SE 240c) oz. – kot bo pokazano bolj part of the section, situated at the edge of the de- nazorno z naslednjimi preseki (zastavljenimi v globljih pression. This can be interpreted as the boundary of sondah) – rob rečne terase. Verjetno gre za nekdanjo a paleo-river dune (SU 240c) or, alternatively, as will mejo srednje savske terase oz. ježo, kar predstavlja be demonstrated in the following sections (made in posebnost tega profila v primerjavi s profiloma P2 deeper trial trenches), the edge of the river terrace. It in P12.192 Sosledje plasti na tem mestu tako omogoča is therefore the former border of the middle terrace vpogled v zgodovino razvoja srednje savske terase v of the river Sava, which is a distinctive feature of this času poselitve prostora v prazgodovini. section in comparison to sections P2 and P12.192 The Severno od roba prodnate paleosipine sta bili odkriti stratigraphic sequence location provides an insight svetlo rumenorjava meljasta glina (SE 1008) in nad into the history of the development of the middle njo meljasta glina (SE 1007 = SE 2, SE 21), v ka- terrace of the river Sava during the settlement of the tero je bila na območju preseka P12 vkopana velika area. poznoneolitska jama (SE 248). Plast SE 1008 je bila A light yellow-brown silty clay (SU 1008) and silty podobna plasti SE 1007, le nekoliko svetlejša. clay above it (SU 1007 = SU 2, SU 21) were dis- Južno od roba paleosipine oz. nekdanjega ostrega covered north of the edge of the gravel paleo-river roba srednje savske terase (ježe) je bilo v veliki ko- dune. This area also encompasses the area of section tanji ugotovljeno nekoliko drugačno stratigrafsko P12, where a large Late Neolithic pit (SU 248) was zaporedje. Tukaj se je kot najstarejša plast nad sa- dug. Layer SU 1008 was similar to SU 1007, although vskim prodom v izkopanem delu sonde izkazala plast with a slightly brighter colour. SE 1006. Gre za glinen melj rjave barve s posamezni- A different stratigraphic sequence was identified in the mi kamni (1 %), drobci oglja (5 %) in odlomki lon- large depression below the former edge of the middle čenine iz poznega neolitika. Na podlagi barve plasti, Sava terrace, located to the south of the paleo-river konsistence, najdb in njene lege na poševnem robu dune. In this area, layer SU 1006 was identified as the Dolsko – Spodnje Škovce paleosipine jo razlagamo kot pokopana tla. Ta plast oldest layer above the Sava gravel in the excavated part se je glede na najdbe verjetno odložila v sredini ali na of trial trench. It is a brown clay loam with individu-začetku druge polovice 5. tisočletja pr. n. št., torej v al stones (1%), fragments of charcoal (5%) and frag-času prve poselitve prostora ali kmalu po tem, in je ments of pottery dating back to the Late Neolithic. bila na območju sonde 6 presekana le v zgornjem The colour of layer, its consistency, the findings and its position on the sloping edge of the paleo-river dune indicate that it is a buried soil. According to the finds, this layer was probably deposited after the middle or at the beginning of the 2nd half of the 5th millennium BC, which corresponds to the time of the first settle- ment of the area or shortly after. It was only excavated in the upper part of the area of trial trench 6. Namely, the deposit continued deeper to a greater depth along the steep edge of the paleo-river dune, where excava- tion was not conducted. AH95 AG95 AH95 AG95 AF95 1 1007 1 1008 1007 1008 1005 240c 1006 1005 240c 1006 AF95 AE95 1 240c 1003 1006 1004 AD95 z = 263,0 1 1003 1004 Monografije CPA 20 delu. Nadaljevala se je namreč globlje po strmem Layer SU 1006 was discovered in trial trench 6 and delu paleosipine, kjer se ni kopalo. located along the entire edge of the paleo-river dune, Na območju sonde 6 je bil torej odkrit le zgornji del which represents the edge of the former Sava terrace plasti SE 1006, ki se je nahajala po celotnem robu (cf. also with fig. 2, 3). The presence of this layer in-paleosipine, ki predstavlja rob nekdanje savske terase dicates that the steep edge of the paleo-river dune in (prim. tudi s sl. 2, 3). Ta plast nakazuje, da je strm rob sector 2 was likely in an exposed state at the time of paleosipine v sektorju 2 po vsej verjetnosti obstajal v the first settlement of the area. This indicates that a odkriti obliki v času prve poselitve prostora. To po- Late Neolithic settlement was situated in close prox- meni, da se je nahajalo naselje iz poznega neolitika tik imity to the edge of the middle river terrace. ob robu srednje savske terase. The earliest stratigraphic unit observed in trial trench Nad pokopanimi tlemi iz poznega neolitika je bila 6 was SU 1004, which was situated above the Late v sondi 6 najprej plast SE 1004 in nad njo plast Neolithic buried soil. This was followed by SU 1003, SE 1003. Gre za različno obarvani plasti meljastega which was located above SU 1004. Layers are distin- peska, ki sta prekrivali celotno območje kotanje v raz- guished by their differing colours and consist of silty iskanem delu sonde. V plasti SE 1004 je bil odkrit le sand. They extend across the entire area of the de- posamezen fragment sodobne lončenine, medtem ko pression that was investigated. In layer SU 1004, only je plast nad njo (SE 1003) vsebovala več najdb. Prete- a single fragment of modern pottery was discovered, žno gre za lončenino iz pozne bronaste dobe (46 od- while layer above it (SU 1003) contained several lomkov), vendar so bili v njej odkriti tudi keramični finds. The majority of the pottery discovered is from odlomki iz zgodnjega srednjega veka (7 odlomkov) the Late Bronze Age (46 fragments), with a smaller in sedem kosov sodobnega železa, ki pa naj bi bili v number of ceramic fragments from the Early Middle vrhnjem delu plasti.193 Ker so bile v plast SE 1003 v Ages (seven fragments) and seven pieces of modern sektorju 2 vkopane jame z lončenino iz pozne brona- iron (which are believed to be located in the upper ste dobe (npr. SE 1034/SE 1035 – 38 odlomkov) in part of layer) also being found.193 The presence of ker so tudi v tej plasti prevladovale najdbe iz pozne pits containing Late Bronze Age pottery in sector 2, bronaste dobe, jo datiramo v pozno bronasto dobo. which were cut into SU 1003 (SU 1034/SU 1035 – 38 To pomeni, da lahko mlajše najdbe, odkrite v zgor- sherds) and the dominance of Late Bronze Age finds njem delu plasti, razumemo kot infiltrate, verjetno pa in layer SU 1003 indicate that layer is probably from je tudi sodobni keramični odlomek, odkrit v plasti the Late Bronze Age. This would suggest that the SE 1004 pod plastjo SE 1003, infiltrat. younger finds discovered in the upper part of layer Plast SE 1004 in plast SE 1003 nad njo sta torej za- can be understood as infiltrates, and that the ceram- polnili kotanjo južno od roba srednje savske tera- ic fragment of modern pottery discovered in layer se po prvi poselitvi prostora, glede na ugotovljeno SU 1004 below layer SU 1003 is also an infiltrate. stratigrafsko zaporedje verjetno pred okvirno 3000 The evidence indicates that layers SU 1004 and leti. Situacija s poznoneolitsko keramiko v plasti (SE SU 1003 were deposited in the depression located 1006) na robu nekdanje ježe srednje savske terase pa south of the edge of the middle Sava terrace follow- kaže, da ježa srednje savske terase po koncu prve po- ing the initial settlement of the area. According to selitve prostora dolgo časa ni bila podvržena inten- the stratigraphic sequence and the findings, this oc- zivnemu erodiranju, vsaj ne v tolikšni meri, da bi Sava curred approximately 3,000 years ago. The presence in njeni manjši pritoki plast SE 1006 uničili. of Late Neolithic ceramics in layer SU 1006, located on the edge of the former edge of the middle Sava terrace shows, that the edge was not subjected to in- Dolsko – Spodnje Škovce Presek P7 tensive erosion for some time after the end of the Late Neolithic settlement. Zaporedje plasti nad savskim prodom v veliki kotanji v sektorju 2 pod plastjo SE 1004 je razkril presek P7 Section P7 v poglobljenem delu sonde 7, na območju kv. AD89 in AD90 (sl. 21). V tem delu kotanje je bil ugotovljen The stratigraphic sequence of layers above the Sava savski prod na globini 1,7 m pod današnjim površjem gravel in the large depression in sector 2 below lay- (SE 1005 = SE 18, SE 45, SE 46/SE 47, SE 171). er SU 1004 was revealed by section P7, specifically a Nad njim se je nahajala siva plast SE 1025, sestavlje- deepened part of trial trench 7, the area of sq. AD89 na iz meljastega peska in do 5 % lesa. Ta plast je bila and AD90 (fig. 21). The uppermost layer of Sava grav-v podobni stratigrafski legi kot plast SE 1006 v pre- el was found at a depth of 1.7 m below today's surface seku P6. Glede na kose lesa v glinastem sedimentu (SU 1005 = SU 18, SU 45, SU 46/SU 47, SU 171). gre verjetno za pokopan rob nekdanje brežine reke Above this was found the grey layer SU 1025, consist- Save ali njenega stranskega rokava,194 vendar v pla- ing of silty sand and up to 5% of wood. This layer sti SE 1025 ni bilo odkritih keramičnih odlomkov iz was situated in a comparable stratigraphic position to poznega neolitika, tako da ni jasno, ali je bila starejša, that of layer SU 1006 in section P6. The presence of mlajša ali morda celo sočasna plasti SE 1006, ki se je wood fragments within the clayey sediment suggests nahajala v enaki stratigrafski legi na strmi ježi. that this layer represents the buried soil at the former V nadaljevanju je bilo ugotovljeno, da je nad plastjo bank of the river Sava or its side arm.194 However, the SE 1025 več plasti, ki jih v preseku P6 ni bilo (prim. absence of ceramic fragments within layer SU 1025 sl. 21, 20). Tik nad plastjo SE 1025 sta se nahajali precludes the possibility of determining whether this plast peska sive barve (SE 1053) in plast mlajšega layer is older, younger or perhaps contemporaneous apnenčastega proda (SE 1052). Tudi v tem primeru with layer SU 1006, which was located on the steep je šlo za naplavljena rečna sedimenta. Nad naplavlje- edge of the river terrace. nima rečnima nanosoma (SE 1052 in SE 1053) sta The upper layer, SU 1025, was found to contain bili rumenkasto rjavi plasti meljastega peska (100 %), several additional layers that were not present in the ki sta se med seboj le nekoliko razlikovali po barvi. cross-section P6 (cf. fig. 21, 20). Immediately above Plast SE 1024, ki se je nahajala nad plastjo SE 1033, layer SU 1025 was a layer of grey sand (SU 1053) and je bila zaradi železovih oksidov videti marmorizirana, a layer of younger carbonate gravel (SU 1052). Both kar kaže na zastajanje vode. Obe plasti sta se odložili are alluvial deposits. Above these, yellowish-brown po koncu prve poselitve prostora v poznem neolitiku layers of silty sand were identified, which exhibited in predstavljata poplavni sediment. only slight differences in colour. Layer SU 1024, situ- Plasti v zgornjem delu preseka P7 v sondi 7 so bile ated above layer SU 1033, exhibited a heterogeneous enake kot v preseku P6 sonde 6. Nad plastjo SE 1024 colouration due to the presence of iron oxides, in- je bila plast SE 1004, nad njo plast SE 1003 in najvišje dicative of a period of water stagnation. Both layers ornica (SE 001 = SE 2001, SE 3001, SE 3011/3012). were deposited subsequent to the conclusion of the Ker se v sondi 6 ni kopalo globlje od spodnjega ni- initial settlement in the Late Neolithic period and voja plasti SE 1004, je težko ugotoviti v kakšnem ča- represent alluvial deposits. sovnem razmerju je bila plast s poznoneolitsko kera- The upper layers of the section P7 in trial trench 7 ex- miko (SE 1006 = SE 1013, SE 1020/1021, SE 1026) hibited a similar stratigraphic profile to that observed s plastmi, odkritimi v preseku P7 (prim. sl. 21 in in section P6 of trial trench 6. The uppermost layer, 20). Jasno je le, da je plast SE 1004 mlajša od plasti SU 1004, was overlain by SU 1003, which in turn was Monografije CPA 20 SE 1006 in da je plast SE 1006 mlajša od savskega covered by a topsoil (SU 1 = SU 2001, SU 3001, SU proda paleosipine (SE 1005). Očitno je bilo v po- 3011/ SU 3012). As the excavation did not extend be- znem neolitiku (in verjetno že prej?) območje južno low the lower level of layer SU 1004, it is challenging od strmega roba paleosipine, torej nekdanjega roba to ascertain the temporal relationship between layer in srednje savske terase, območje poplav, kamor je reka section P6 (SU 1006 = SU 1013, SU 1020/SU 1021, Sava nanašala poplavne sedimente. Oblika prodna- SU 1026) and layers discovered in section P7 (cf. fig. te geološke osnove SE 1005 na območju kvadranta 21 and 20). It is evident that layer SU 1004 is younger AD89 v sondi 7 (sl. 21) pa kaže tudi na možnost, da than layer SU 1006, and that the latter is younger than je reka Sava v času prve poselitve Dolskega potekala the paleo-river dune (SU 1005). It can be reasonably v neposredni bližini najdišča. Prodnata geološka os- assumed that, during the late Neolithic period (and nova namreč ostro pada v smeri proti severovzhodu, possibly earlier), the area to the south of the steep torej v smeri proti strmemu robu paleosipine (sl. 20: edge of the paleo-river dune (i.e. the former edge of 240c). V vmesnem prostoru med kv. AD89 in AI91 the middle Sava terrace) was a flood zone, where the river Sava accumulated alluvial deposits. The shape of layer of gravel SU 1005 in quadrant AD89 in trial trench 7 (fig. 21) also indicates the possibility that the Les / Wood Les / Wood river Sava flowed in the immediate vicinity of the site Železovi oksidi / Iron oxides Železovi oksidi / Iron oxides at the time of the first settlement. It can be observed that layer of gravel becomes deeper in the direction towards the northeast, towards the steep edge of the paleo-river dune (fig. 20: SU 240c). The intermediate space between sq. AD89 and AI91 may have consti- AD91 AD90 AD91 AD90 1 1 1003 1003 1004 1004 AD89 1 1 1003 1003 1004 1004 z = 263,0 1024 1033 1033 1053 1052 1025 1005 Dolsko – Spodnje Škovce bi torej lahko bila v preteklosti struga Save, vendar pa tuted the riverbed in the past. However, no further in- se globlje na tem območju ni kopalo, da bi se preve- vestigation was conducted to ascertain the thickness of rilo debeline savskega prodnatega nanosa pod mlaj- the gravel deposit, thus preventing the determination šimi aluvialnimi sedimenti, zato ni mogoče ugotoviti, of whether the deposit represents a short-term wa- ali gre za kratkotrajni vodotok (enkratni dogodek?) tercourse (a one-time event) or, alternatively, whether ali pa so plasti savskega proda debelejše in paleostru- the Sava gravel layers are thicker, indicating that the ga globlja, kar bi lahko pomenilo, da je Sava tekla ob Sava flowed along the former edge of the middle Sava nekdanjem robu srednje savske terase daljše časovno terrace for a longer period. obdobje. Section P3 Presek P3 AN82 At the edge of the gravel paleo-river dune on the Rob prodnate palosipine na severnem robu velike northern edge of the large depression (SU 240c), a kotanje (SE 240c) je bil presekan tudi na območju section was also documented in sq. AN79 – AN82 in kv. AN79–AN82 v sektorju 1. Ugotovljeno je bilo, sector 1. This section exhibited a similar stratigraphic da gre za podobno zaporedje plasti kot v sondi 6, sequence as that observed in trial trench 6, section P6 (fig. 22; cf. fig. 20). A dark grey layer, consisting mainly of firm sandy loam with some pebbles (SU 226), was located just above the gravelly geological base (SU 45 = SU 1005 = SU 18, SU 46/SU 47, SU 171). This was found to be situated below a layer of clean silty sand (100%) of grey colour (SU 223). In the photographic documentation, the characteristics of layer SU 226 are comparable to those of layer containing the Late Ne- AN79 AN80 AN81 z = 263,0 1 1 45 132 45 240c 223 226 AN81 AN82 1 45 Slika/Figure 22 Presek P3: skrajšan severni presek sonde 3 v sektorju 1 (kv. AN79 – in AN82). Merilo 1 : 50. / Monografije CPA 20 v preseku P6 (sl. 22; prim. s sl. 20). Tik nad prodna- olithic finds in Probe 6 (SU 1006). However, layer SU to geološko osnovo (SE 045 = SE 1005 = SE 18, 226 was in the excavated area without any associated SE 46/47, SE 171) se je nahajala temno siva plast, finds ( fig. 22). pretežno sestavljena iz čvrstega peščenega melja The younger layer SU 223, situated above layer z nekaj prodniki (SE 226), in nad njo plast čistega SU 226 yielded no finds. However, layer SU 132 meljastega peska (100 %) sive barve (SE 223). Na above it contained ceramic fragments from the Late fotografijah je plast SE 226 videti podobna plasti s Bronze Age (including cat. no. 420). The finds indi-poznoneolitskimi najdbami v sondi 6 (SE 1006), ki cate that layer SU 223 may be deposited as the latest jo razlagamo kot pokopana tla iz poznega neolitika, in the Late Bronze Age. vendar je bila SE 226 v raziskanem delu sonde brez Layer SU 132 was olive brown in colour and con- najdb ( sl. 22). sisted of sandy loam (99%) with calcareous pebbles Mlajša plast SE 223 nad njo je bila prav tako brez (1%). According to geologists, this is an alluvial de- najdb. Za razumevanje starosti te plasti je po- posit.195 However, it can be reasonably assumed that membno, da se je nad njo nahajala plast SE 132, ki the finds were not transported from a considerable je vsebovala keramične odlomke iz pozne bronaste distance, as evidenced by the sharp edges and the dobe (med njimi kat. št. 420). Najdbe torej nakazuje- excellent preservation condition of the ceramic frag- jo, da se je plast SE 223 odložila najkasneje v pozni ments. It is also pertinent to note that the pit SU 133, bronasti dobi. SU 232/SU 134, which yielded exclusively ceramic Plast SE 132 je bila olivno rjave barve, sestavljena iz fragments from the Late Bronze Age, intersected an peščenega melja (99 %) z apnenčastimi prodniki (1 upper boundary of layer SU 132. It can be inferred %). Po interpretaciji geologa gre za poplavni sedi- that the deposition of Layer SU 132 occurred in a ment.195 Vendar lahko domnevamo, da najdbe niso relatively short period during the Late Bronze Age, bile prinesene iz daljšega območja, kar kažejo ostrost possibly as a result of a single event. robov keramičnih odlomkov, ki so bili v plasti odkriti. Only topsoil was found above layer SU 132, in sec- Pomembno je tudi, da je bila z nivoja zgornje meje tion P3 (SU 1 = SU 2001, SU 3001, SU 3011/SU plasti SE 132 v plast se 132 vkopana jama SE 133, 3012). 232/134, ki je vsebovala izključno keramične odlom- ke iz pozne bronaste dobe. Plast SE 132 se je torej Section P10 verjetno odložila v relativno kratkem časovnem raz- ponu, morda ob enkratnem dogodku. The stratigraphic sequence in the large depression Nad plastjo SE 132 se je v preseku P3 nahajala le south of sq. AN70 and the former edge of the mid- še ornica (SE 001 = SE 2001, SE 3001, SE 3011/ dle Sava terrace in sectors 1 and 2 in Dolsko is shown SE 3012). by the western section of trial trench 4 (fig. 23). Lay- ers of alluvial origin were discovered there, filling a Presek P10 large depression (SU 240c), which indicate the grad- ual deposition of alluvial layers along the edge of the Sosledje plasti v veliki kotanji južno od kv. AN70 middle Sava terrace towards the end of Atlantic or in in nekdanjega roba srednje savske terase na obmo- Subboreal eras. čju sektorjev 1 in 2 v Dolskem kaže zahodni presek The oldest layer in trial trench 4 was a layer of gravel sonde 4 (sl. 23). Odkrite so bile plasti aluvialnega na- (SU 239), consisting of limestone, sandstone and marl stanka, polnila velike kotanje (SE 240c), ki kažejo na pebbles, with an average size of 10–15 cm. Layer was postopno nanašanje aluvialnih plasti ob rob srednje discovered only in the southern part of the probe and Dolsko – Spodnje Škovce savske terase ob koncu atlantske ali v subborealni about 10.5 m north of there (in sq. AK79). Its incli- dobi. nation suggests that the depression was deepest in the Najstarejša plast v sondi 4 je bila plast proda (SE 239), immediate vicinity of the former edge of the middle sestavljena iz prodnikov apnenca, peščenjaka in la- river terrace. This observation provides further evi- porja, povprečne velikosti 10−15 cm. Ugotovljena je dence that the former riverbed of the Sava (or its side bila le v južnem delu sonde in je približno 10,5 m se- arm) may have been located in this area, and likely that verno od tam proti severu (v kv. AK79) ostro padala, the river flowed in the vicinity of the site at the time of kar kaže, da je bila tik ob nekdanjem robu srednje the first settlement. savske terase kotanja najgloblja, in ponovno nakazu- The oldest layer above the Sava gravel was SU 225, je, da gre za nekdanjo palestrugo Save (ali njenega which was located below SU 223, which was also dis- stranskega rokava), ki je v času prve poselitve prosto- covered in section P3 on the northern edge of the ra očitno tekla v neposredni bližini najdišča. large depression (fig. 22). The material consisted of Najstarejša plast nad savskim prodom je bila plast dark grey silty sand (85%) and charcoal (15%). In SE 225, ki se je nahajala pod plastjo SE 223, odkri- terms of stratigraphic position and appearance, it ta že v preseku P3, na severnem robu velike kotanje was similar to layer SU 1025 in section P6 (fig. 21), (sl. 22). Sestavljena je bila iz temno sivega meljastega which consisted of silty sand and up to 5% wood. It peska (85 %) in oglja (15 %). Glede na stratigrafsko is similarly plausible that it may be the buried bottom lego in po videzu je bila podobna plasti SE 1025 v of the river Sava bank or its side arm.196 preseku P6 (sl. 21), ki je bila sestavljena iz meljastega Layer SU 223 was of a lighter grey colour and lo- peska in do 5 % lesa. Morda gre tudi v tem primeru cated below layer SU 219 in trial trench 4. It filled za pokopano dno brežine reke Save ali njenega stran- only the deepest part of the large depression. Lay- skega rokava.196 er yielded a significant quantity of Bronze Age ar- Plast SE 223 je bila svetlejše sive barve in se je v son- tefacts, including bronze needles (cat. nos. 423, 424) di 4 nahajala pod plastjo SE 219, ki je zapolnjeva- and the largest assemblage of Bronze Age pottery on la le najgloblji del velike kotanje. V tej plasti je bila the site (2300 sherds; among them cat. nos. 425–459). odkrita precejšnja količina najdb iz pozne bronaste The finds indicate that layer SU 219 was deposited by dobe, med njimi tudi bronasti igli (kat. št. 423, 424) in the river Sava or another nearby watercourse, which največja količina lončenine iz bronaste dobe na najdi- no longer exists today. This occurred long before the šču (2300 odlomkov; med njimi kat. št. 425–459). Na regulation of Mlinščica at the end of the 19th or the podlagi najdb se torej zdi verjetno, da je plast SE 219 beginning of the 20th century AD (fig. 6). The peb-odložila reka Sava ali kateri drug manjši vodotok, ki bles are also oxidised and weathered, indicating that ga danes več ni v bližini, in sicer mnogo pred regula- they were transported together with the finds from cijo Mlinščice konec 19. ali v začetku 20. stoletja pr. the surface, where they were exposed to weathering.197 n. št. (sl. 6: E). Prodniki so tudi oksidirani in prepe- The uppermost layer, SU 219, was succeeded by reli, iz česar je mogoče sklepati, da so bili skupaj z SU 224, which in turn was overlain by SU 132. This najdbami preneseni s površja, kjer so bili izpostavlje- latter layer had already been identified in trial trench ni preperiranju.197 3 (cf. fig. 23 with fig. 22). These layers also contained Nad plastjo SE 219 se je nahajala plast SE 224 in šele ceramic fragments from the Late Bronze Age (in- nad njo plast SE 132, ki je bila odkrita že v sondi 3 cluding cat. nos. 420 and 460), which were interpreted (prim. sl. 23 s sl. 22). Tudi omenjeni plasti sta vse- as alluvial deposits.198 bovali keramične odlomke iz pozne bronaste dobe 196 Rižnar 2008, 8. Monografije CPA 20 AI79 AJ79 AK79 241 222 222 239 AK79 AL79 1 222 222 240a 219 240c 225 AM79 AN79 1 26 131 240a 224 219 223 225 AN79 AN79 z = 263,0 Keramika / Ceramic z = 263,0 Keramika / Ceramic Oglje / Charcoal 1 Les / Wood Oglje / Charcoal 26 1 Les / Wood 132 131 240b 26 132 224 131 240b 219 224 223 219 223 Slika/Figure 23 Presek P10: zahodni presek sonde 4 v sektorjih 1 in 2. Merilo 1 : 50. / Section P10: western section Dolsko – Spodnje Škovce (med njimi kat. št. 420 in 460) in bili interpretirani kot The uppermost layer, SU 132, is younger than the al- poplavni sediment.198 luvial deposits in section P10. In the northern part Nad plastjo SE 132 so v stratigrafski sekvenci plasti v of trial trench 4, layer SU 132 was intersected by an preseku P10 sledile plasti mlajših poplavnih nanosov. erosion gully (SU 240b), into which olive-brown clay V severnem delu sonde 4 je plast SE 132 presekal silt (90%) with pebbles (10%), SU 131, was deposit- erozijski žleb (SE 240b), v katerega je bil naplavljen ed. The presence of pottery fragments from the Late glineni melj olivno rjave barve (90 %) s prodniki (10 Bronze Age indicates that the watercourse eroded at %), SE 131. V njem so bili odkriti odlomki lončenine a higher level within the archaeological settlement re- iz pozne bronaste dobe, kar pomeni, da je vodotok mains from the Late Bronze Age. The stratigraphic nekje višje erodiral tudi v arheološke naselbinske os- position of the deposit indicates that it was situated taline iz pozne bronaste dobe. Glede na stratigrafsko between the end of the Late Bronze Age and the lego je bilo to med koncem pozne bronaste dobe in Modern Period. This is evidenced by the presence of novim vekom, saj se je nad plastjo SE 131 nahaja- layer SU 26 (= SU 27/SU 28, SU 52/SU 123) above la plast SE 26 (= SE 27/SE 28, SE 52/SE 123), ki layer SU 131, which was interpreted as the sub-top- jo interpretirano kot spodnjo ornico. Nahajala se je soil. It was located just below the upper topsoil (SU tik pod ornico (SE 1) in je vsebovala večjo količino 1) and contained a large number of finds of various najdb različne starosti, med njimi prazgodovinsko ages, including prehistoric pottery (cat. nos. 481–493), keramiko (kat. št. 481–493), odlomke poznosrednje- fragments of Late Medieval and Early Modern pot- veške in novoveške keramike (kat. št. 494–496), ko- tery (cat. nos. 494–496), a hammered nail (PN28) and van žebljiček (PN 28) in kamnit odbitek (PN 27). a stone flake (PN 27). V južnem delu sonde 4 je spodnjo ornico (SE 26 = In the southern part of trial trench 4, the sub-top- SE 27/SE 28, SE 52/SE 123) presekal vkop novega soil (SU 26 = SU 27/SU 28, SU 52/SU 123) was cut erozijskega žleba (SE 240a). Zapolnjen je bil s plastjo by the newly formed erosion gully (SU 240a). It was trdega glinenega melja rjave barve (100 %), v spodnjem filled with a layer of hard clay loam of brown col- delu obrobljeno z zgostitvijo železovih oksidov, kar je our (100%), which was bordered in the lower part posledica spiranja vode (SE 222). V skrajnem južnem with thickening of iron oxides, which is the result of delu sonde 4 je plast SE 222 prehajala v sivozeleno water washing (SU 222). In the southernmost part barvo. Vsebovala je najdbe iz različnih obdobij, vmes of trial trench 4, layer SU 222 exhibited a change in tudi kose poznosrednjeveške ali novoveške keramike colour, becoming grey-green colour. The assemblage (kat. št. 479, 480). Za datacijo te plasti je pomembno, comprised artefacts from various historical periods, da se je nad njo nahajalo sodobno prodnato nasutje including examples of Late Medieval or Early Mod- (SE 241) za železniško progo, ki so jo med okupaci- ern pottery (cat. nos. 479, 480). The dating of this jo leta 1941 zgradili Nemci. Gre za železnico, ki je, layer is contingent upon the presence of a layer of kot že rečeno, potekala severno od Ljubljane, ki je gravel (SU 241) above it. This layer served as a buffer bila takrat pod italijanskim nadzorom, in se je pri La- for the railway line constructed during the German zah pri Dolskem priključila na traso južne železnice occupation of the area in 1941. As previously stat- (sl. 8). Plast SE 222 je bila torej nanesena na rob sre- ed, the railway in question ran north from Ljublja- dnje savske terase na najdišču Spodnje Škovce med na, traversing the territory under Italian control at koncem srednjega veka ali začetkom novega veka in the time, and joined with the route of the southern letom 1941. railway at Laze pri Dolskem (fig. 8). Based on this evidence, it can be postulated that layer SU 222 was deposited on the edge of the middle river terrace at the Spodnje Škovce site, probably between the end Monografije CPA 20 Presek P11 of the Middle Ages or Early Modern period and the year 1941. V kvadratnih AF85, AF86, AE86, AE87, AD87 in AD88 sektorja 2 je bila med sondama 4 (presek P10 Section P11 – sl. 23) in 7 (presek P7 – sl. 21) v veliki kotanji razi- skana sonda 9, v njem pa dokumentiran jugozahodni In squares AF85, AF86, AE86, AE87, AD87 and presek. Sonda je presekala le zgornji del velike kotanje AD88 of sector 2, between trial trench 4 (section (sl. 24). P10 – fig. 23) and 7 (section P7 – fig. 21), trial trench Najstarejša plast v sondi 9 je bila plast SE 1033. Gre 9 was excavated in a large depression. A southwest za plast sivega meljastega peska, poplavni sediment, section was documented in it. Trial trench only inter- na katerega so naleteli že v preseku P7 bližnje sonde sected the upper part of the large depression (fig. 24). 7, in sicer tik nad plastjo savskega proda (SE 1052) in The oldest layer identified in trial trench 9 was layer SU 1033. It is a layer of grey silty sand, an alluvial de- posit, which was previously encountered in section P7 of the nearby trial trench 7, specifically just above layer z = 262,6 of Sava gravel (SU 1052) and below layers SU 1004 and SU 1003. These layers were also identified in trial trench 4. However, in trial trench 9, they were inter- sected by the paleochannel of a small watercourse that ran from northwest to southeast. This watercourse is AD88 AD87 AE87 AE86 1 1029 1030 1004 1033 AE86 AF86 AF85 z = 262,6 1 1003 1004 1030 Slika/Figure 24 Presek P11: jugozahodni presek sonde 9 v sektorju 2. Merilo 1 : 50. / Section P11: southwestern Dolsko – Spodnje Škovce pod plastema SE 1004 in SE 1003. Tudi ti plasti sta also visible in the ground plan of the excavation area bili odkriti v sondi 4, vendar sta bili tukaj presekani s at the top of the large depression (SU 1030). paleostrugo manjšega vodotoka, ki je potekal s seve- Paleochannel SU 1030 was filled with a layer of brown rozahoda proti jugovzhodu in je viden tudi v tlorisu clay silt (90%) containing carbonate gravel, charcoal izkopnega polja na vrhu velike kotanje (SE 1030). fragments and considerable number of ceramics (SU Paleostruga SE 1030 je bila zapolnjena s plastjo rja- 1029). A total of 82 ceramic fragments from the Late vega glinenega melja (90 %), ki je vsebovala karbo- Bronze Age were identified (including cat. no. 421). natni prod, drobce oglja in precej keramike. Iden- In addition, Early Modern ceramic fragments and a tificiranih je bilo 82 odlomkov lončenine iz pozne retouched flint (cat. no. 422) were discovered. Just be-bronaste dobe (med njimi kat. št. 421), novoveški low the paleochannel, in sq. AH86 and AH87, a pit keramični odlomek in retuširana klina (kat. št. 422). SU 1031/SU 1032 was discovered, which contained a Tik pod paleostrugo je bila v kv. AH86 in AH87 od- Late Bronze Age pottery sherds. Adjacent to it was a krita jama SE 1031/SE 1032, ki je vsebovala kera- post hole SU 1027/SU 1028, which contained 10 Late mična odlomka iz pozne bronaste dobe, in tik ob njej Bronze Age pottery sherds and an animal tooth. The jama za stojko SE 1027/SE 1028 z 10 odlomki lon- data indicate that paleochannel SU 1029/SU 1030 is čenine iz pozne bronaste dobe in zobmi. Glede na te later than the Late Bronze Age settlement, although it podatke je paleostruga SE 1029/SE 1030 mlajša od was dominated by Late Bronze Age finds. It was pos- poselitve iz pozne bronaste dobe, čeprav so v njej tulated that the deposit SU 1029 was the result of a prevladovale poznobronastodobne najdbe. SE 1029 natural filling of a paleochannel of a stream or a small je bila interpretirana kot naravna zapolnitev struge dead arm of a stream. potoka ali manjšega mrtvega rokava. The entire area of trial trench 9 was covered by top- Celotno območje sonde 9 je prekrivala ornica (SE 1 soil (SU 1 = SU 2001, SU 3001, SU 3011/SU 3012). = SE 2001, SE 3001, SE 3011/SE 3012). Section P15 Presek P15 The sequence of layers in the large depression in the Vpogled v zaporedje plasti v veliki kotanji v južnem southern part of sector 1 and in sector 2 is also eluci- delu sektorja 1 in v sektorju 2 omogoča tudi presek dated by section P15, which was documented at the P15, ki je bil dokumentiran na robu izkopnega polja edge of the excavation area in the most western part v skrajnem zahodnem delu sektorju 1 (sl. 25). of sector 1 (fig. 25). Savski prod, ki je predstavljal najstarejšo geološko The Sava gravel, which represented the oldest geo- osnovo, je bil odkrit le v severovzhodnem delu pre- logical base, was discovered only in the northeastern seka, na nekdanjem robu srednje savske terase (SE part of the section, on the former edge of the middle 45 = SE 18, SE 46/SE 47, SE 171, SE 1005). Na Sava terrace (SU 45 = SU 18, SU 46/SU 47, SU 171, območju kotanje se do prodnate geološke osnove ni SU 1005). No excavation was conducted into the grav- kopalo. Najstarejša plast znotraj kotanje je bila plast elly geological base in the depression. The oldest layer SE 225, ugotovljena v kv. AO75, na globini 1,35 m. within the depression was SU 225, discovered in sq. Gre za plast sipkega meljastega peska (85 %) z og- AO75, at a depth of 1.35 m. It is a layer of loose silty ljem (15 %), temno sive barve, na katero so naleteli sand (85%) with charcoal (15%), dark grey in colour, že v preseku P10 (sl. 23), kjer se je nahajala tik nad which was previously identified in section P10 (fig. 23). savskim prodnatim nanosom (SE 239). Morda gre za This layer was located just above the deposit of Sava nekdanjo brežino paleostruge, na kar bi kazala večja gravel (SU 239). It is possible that this is the former količina oglja, za pokopano nekdanjo dno paleostru- bank of the paleochannel, as indicated by a greater Monografije CPA 20 ge/njenega stranskega rokava oz. naplavljen sedi- obed/its side arm. SU 1025 and SU 220 had similar ment. Podobni sta bili SE 1025 in SE 220. characteristics. Plast SE 225 je prekrivala plast SE 223, na katero so Layer SU 225 overlaid layer SU 223, which was also naleteli tudi v presekih P10 ( sl. 23) in P3 (sl. 22). Bila encountered in sections P10 (fig. 23) and P3 (fig. 22). It je mehka, sive do rumenorjave barve (lisasta), sesta- was soft, grey to yellow-brown in colour (mottled) and vljena iz meljastega peska (100 %). V severnem delu composed of silty sand (100%). In the northern part preseka se je nad njo nahajala leča sivega meljastega of the section, a lens of grey silty sand with fragments peska z drobci kamnov in oglja; brez najdb. Vse te of stones and charcoal was identified above it. How-plasti so starejše od pozne bronaste dobe, kar je jasno ever, no finds were discovered. All these layers are old- er than the Late Bronze Age, which is evident from the next layer that filled the large depression. This is keramika / Ceramic SU 219, an alluvial deposit of carbonate gravel (79%), z = 263,0 les / Wood which contained considerable quantity of pottery and two bronze needles from the Late Bronze Age (2300 sherds; including cat. nos. 423–459). Ceramic sherds from the Late Bronze Age were also present in layer SU 132 (60 sherds; among them cat. no. 420), consisting of sandy loam and calcareous peb- AN75 AO75 AO76 AP76 241 1 260 26 261 243 264 240a 224 224 265 263 219 225 223 225 AP76 AP77 AR77 keramika / Ceramic z = 263,0 les / Wood 1 262 260 240b 132 261 246 240c 223 224 224 45 263 225 Slika/Figure 25 Presek P15: severozahodni presek sektorja 1 v kv. AN75, AO75, AO76, AP76, AP77 in AR77. Merilo 1 : 50. /Section P15: northwest section of sector 1 in sq. AN75, AO75, AO76, AP76, AP77 and AR77. Scale Dolsko – Spodnje Škovce po naslednji plasti, ki je zapolnjevala veliko kotanjo. bles; olive brown in colour. It was previously identi- Naslednja plast je namreč plast SE 219, naplavljen fied in cross-sections 10 and 3 ( fig. 22, 23) and it was sediment karbonatnega proda (79 %) z veliko lon- interpreted as alluvium,199 but its consistency suggests čenine in bronastima iglama iz pozne bronaste dobe a slow loading of the layer and a more tranquil wa- (2300 odlomkov; med njimi kat. št. 423–459). ter flow during that period, perhaps still in the Late Keramične odlomke iz pozne bronaste dobe je vse- Bronze Age or slightly later. Above layer SU 132 was bovala tudi plast SE 132 (60 odlomkov; med njimi a layer of dark greyish-brown colour (SU 262), with kat. št. 420), sestavljena iz peščenega melja in apnen- no finds. This layer is unlikely to represent an alluvial častih prodnikov; olivno rjave barve. Nanjo so nale- deposit.200 Based on its stratigraphic position (and the teli že v presekih 10 in 3 (sl. 22, 23), interpretirana je finds from layers SU 132, SU 246, SU 224 – see be- bila kot poplavni sediment,199 vendar njena konsis- low), this layer can also be dated to the Late Bronze tenca kaže na počasno nalaganje plasti ali bolj umir- Age. jeno delovanje vodotoka v tem času, morda še vedno In the next event, in the large depression in the west- v pozni bronasti dobi ali nekoliko kasneje. Nad pla- ern part of sector 1, a larger watercourse eroded once stjo SE 132 se je nahajala plast temno sivkasto rjave more and cut its channel through the older layers of barve (SE 262), brez najdb, ki verjetno ne predstavlja SU 262 and SU 132 (SU 240b – erosion gully). The poplavnega sedimenta.200 Tudi ta plast je lahko gle- watercourse deposited a variety of layers to the study de na stratigrafsko lego (in najdbe iz plasti SE 132, area. It is likely that this event was contemporane- SE 246, SE 224 – glej v nadaljevanju) iz pozne bro- ous with that documented in section P10, or that the naste dobe. stream eroded at a similar time, as it cut its channel Ob naslednjem dogodku je na območju velike ko- through the same alluvial deposit, SU 132, in both lo- tanje v zahodnem delu sektorja 1 ponovno erodiral cations (cf. fig. 25 with fig. 23). večji vodotok in presekal starejši plasti SE 262 in The first layer in paleochannel SU 240b was layer SE 132 (SE 240b – erozijski žleb). Vodotok je na SU 246. It is a sandy loam with a high proportion of raziskanem prostoru naplavil različne plasti. Verjetno carbonate gravel (70%), which contained pottery frag- gre za isti dogodek, ki je bil dokumentiran v preseku ments from the Late Bronze Age (12 fragments). The P10, oziroma je potok erodiral vsaj v približno istem succeeding layer SU 261, was predominantly com- času, saj je na obeh mestih presekal isti poplavni se- posed of grey clay loam (88%), indicative of a less diment, SE 132 (prim. sl. 25 s sl. 23). intense watercourse. In contrast, the uppermost layer Prva plast v paleostrugi SE 240b je bila plast SE 246. SU 260, exhibited a large proportion of gravel (45%) Gre za peščen melj s precej karbonatnega proda (70 and brick fragments (1%). The presence of brick frag- %), ki je vseboval odlomke lončenine iz pozne bro- ments within layer SU 261 indicates that this layer was naste dobe (12 odlomkov). Plast SE 261, ki je ležala deposited relatively recently. nad njo, je bila pretežno sestavljena iz sivega glinene- Later, the watercourse (SU 240a – erosion gully) ga melja (88 %), kar kaže na manj intenzivno delova- eroded once more in the area of the middle Sava ter- nje vodotoka, plast SE 260, ki se je nahajala najvišje, race, cutting through the older layers of SU 219 and pa je vsebovala ponovno več proda (45 %) in koščke SU 260. With the deposition of new material, the opeke (1 %). Glede na koščke opeke se je odložila že edge of the middle Sava terrace moved outside the v novejšem času. excavation field to the south. The deposition of lay- Nekoliko kasneje je na območju srednje savske tera- ers SU 264, SU 265 and SU 243 occurred during this se znova erodiral vodotok (SE 240a – erozijski žleb) phase on the area of the large depression. The oldest in pri tem presekal starejši plasti SE 219 in SE 260. layer, SU 264, was up to 0.52 m thick and consisted Monografije CPA 20 Z nanašanjem novega materiala se je pomaknil rob of dark grey-brown sandy silt with gravel (30%) and srednje savske terase že izven izkopnega polja proti burnt loam (3%); but with no finds. Above it was a jugu. Na območje velike kotanje so bile v tej fazi nap- layer of very greyish-brown clay loam with slightly lavljene plasti SE 264, SE 265 in SE 243. Najstarejša less gravel (23%), charcoal fragments (2%) and no plast, SE 264, je bila debeline do 0,52 m, sestavljena finds (SU 265). The highest layer of sandy loam (SU iz temno sivorjavega peščenega melja s prodom (30 243), however, contained only 10% of stones, a simi- %) in z ožgano ilovico (3 %); brez najdb. Nad njo se lar amount of charcoal (3%), and pieces of brick and je nahajala plast zelo sivkasto rjavega glinenega melja fragments of pottery dating from prehistoric times z nekoliko manj proda (23 %), drobci oglja (2 %) in through the Late Middle Ages or the Early Modern brez najdb (SE 265). Najvišja plast peščenega melja period (cat. no. 478), until the 20th century. (SE 243) je vsebovala le 10 % kamnov, podobno ko- The topsoil covered a larger area of sectors 1 and 2 ličino oglja (3 %) ter koščke opeke in odlomke lonče- (SU 1), but was not the youngest layer in this area. In nine, ki so datirani od prazgodovine, preko poznega the southernmost part of the investigated area, part srednjega veka ali novega veka (kat. št. 478), vse do of a layer of gravel (SU 241) was discovered below 20. stoletja. topsoil. This layer was filled in a depression during the Ornica je prekrivala večjo površino sektorjev 1 in 2 construction of the former railway line of the Third (SE 1), vendar ni bila najmlajša plast na območju pre- Reich ( cf. fig. 25 with fig. 8; see also fig. 7, 6F, 3 and 2). seka P15. Tudi tukaj so namreč v skrajnem južnem delu raziskanega območja nad ornico naleteli na del Section P3002 prodnatega nasutja (SE 241), ki so ga nasuli ob grad- nji nekdanje železniške proge tretjega rajha (prim. sl. To gain an understanding of the stratigraphic se- 25 s sl. 8; glej tudi sl. 7, 6F, 3 in 2). quence in sector 4, in sq. D15 – D18, a trial trench 3002 was excavated. Several paleochannels of a small Presek P3002 watercourse were identified, which ran from north to south, with a slight deviation to the east. These paleo- Na območju sektorja 4, v kv. D15–D18, je bila za channels intersected older layers in the western part of preverbo stratigrafskega zaporedja izkopana sonda the archaeological site ( fig. 26). 3002. Pri tem je bilo ponovno presekanih več paleo- The oldest layer observed in trial trench was a layer strug manjšega vodotoka, ki je potekal iz severa proti of Sava gravel (SU 3006). Layer SU 3040 was located jugu, z rahlim odklonom proti vzhodu, ter presekal above it. It is a layer of fine grey sand, an older alluvi- starejše plasti na območju zahodnega dela najdišča um, which was intersected by the watercourse for the (sl. 26). first time (SU 3038a). The filling of this paleochannel Najstarejša plast v sondi je bila plast savskega pro- is a layer of gravel (70%) with coarse sand (30%) and da (SE 3006). Nad njo se je nahajala plast SE 3040. bright red to red iron oxides (SU 3038), which indi- Gre za plast sivega finega peska, starejši aluvialni se- cates the intense torrential flow, or a fast watercourse diment, v katerega je prvič vrezal strugo vodotok in that brought larger stones with it. jo presekal (SE 3038a). Polnilo tega vodotoka pred- In the next phase, the paleochannel from the previous stavlja plast proda (70 %) z grobim peskom (30 %) phase was covered by layers SU 3100, SU 3102. These in svetlo rdečimi do rdečimi železovimi oksidi (SE are layers of finer sandy material extend the probe in 3038), kar kaže na intenzivno delovanje hudournika a westward and northward direction, suggesting the oziroma na dokaj hiter vodotok, ki je seboj prinašal presence of a flood or extensive spilling of the stream. tudi večje kamne. Later, at the site of trial trench 3002, the smaller wa- V naslednji fazi sta paleostrugo vodotoka iz prejšnje tercourse eroded again, cutting through its older allu- Dolsko – Spodnje Škovce finega peščenega materiala, ki sta se širili izven sonde clay material was deposited (SU 3101). It is likely that proti zahodu in severu ter kažeta na poplavo oz. ob- the stream was inactive or less active for a period fol- sežno razlivanje potoka. lowing the deposition of this layer. This is indicated by Kasneje je na mestu sonde 3002 manjši vodotok zno- a darker layer of silty clay with high concentration of va erodiral in pri tem presekal svoje starejše napla- charcoal, which we hypothesise was formed because vljene sedimente (paleostruga SE 3037a). Sčasoma je of the decay of plants that overgrew the bank and the nasul meljasto-glinen material (SE 3101), verjetno pa bottom of the paleochannel (SU 3037). je bila struga nato nekaj časa neaktivna ali manj aktiv- Subsequently, paleochannel SU 3037 and its fillings na. To nakazuje temnejša plast meljaste gline s precej (SU 3037, SU 3100) were completely covered by a oglja, ki je – tako domnevamo – lahko nastala kot layer of brown clay silt, into which pits, dating to the posledica propadanja rastlin, ki so obrastle obrežje in Copper Age, more precisely from the middle and 2nd dno palestruge (SE 3037). half of the 4th millennium BC (SU 3004), were dug Za tem je paleostrugo SE 3037 in njeni polnili (SE in sectors 3 and 4. It is the youngest geological base 3037, SE 3100) v celoti prekrila plast rjavega glinene- in the area of sectors 3 and 4, which was similar to ga melja, v katero so bile v sektorjih 3 in 4 vkopane the highest geological base in sector 1 (SU 2 = SU 21, jame iz bakrene dobe oz. iz sredine in druge polovice SU 1007). It is possible that this layer was contem- 4. tisočletja pr. n. št. (SE 3004). Gre za najmlajšo ge- poraneous and most likely it was formed in a similar ološko osnovo na območju sektorjev 3 in 4, ki je bila way. It was interpreted as an alluvium, but it is unlikely podobna najvišji geološki osnovi v sektorju 1 (SE 2 to be connected to the watercourse identified in the = SE 21, SE 1007). Morda je šlo za sočasno plast, BD 15 BD 16 BD 17 3001 3002 3021 3004 3022 3027 3100 3101 3028 3035 3036 3037a 3038 3037 3100 3040 3038a 3041 3006 BD 17 3001 z = 264,7 3001 z = 264,7 3002 3004 3002 3036 3028 3027 3004 3101 3027 3102 3101 3102 3028 3039 3039 3100 3100 Slika/Figure 26 Presek P3002: severni presek sonde 3002 v sektorju 4. Merilo 1 : 50. / Section P3002: northern Monografije CPA 20 verjetneje pa za plast, ki je nastala na podoben način. cross-section P3002, as it also covered paleochannel Interpretirana je bila kot aluvij, vendar ni povezana z SU 4037a. vodotokom na območju preseka P3002, saj je prekri- Above the layer of brown clay loam (SU 3004), the vala tudi paleostrugo SE 4037a. water flow probably eroded again later, but it was less Nad plastjo rjavega glinenega melja (SE 3004) je kas- intense than in the earlier phases. This is evidenced neje na območju paleostruge znova erodiral vodotok, by the absence of thicker sand or gravel with larger ki pa verjetno ni bil tako intenziven kot v zgodnejših stones (SU 3022 = SU 3028). The stream subsequently fazah, saj s seboj ni prinašal debelejšega peska ali pro- dried up completely or was only occasionally active, da (SE 3022 = SE 3028). Kmalu je potok presahnil resulting in the formation of fertile soil that was sub- ali pa je bil le občasno aktiven; izoblikovala so se na- sequently overgrown with vegetation. This can be ob- mreč rodovitna tla, ki jih je porasla vegetacija, kar se served in two thin layers located in the paleochannel, kaže v dveh tankih plasteh v paleostrugi, ki sta vsebo- which contained a significant quantity of charcoal (SU vali precej oglja (SE 3021, SE 3027). 3021, SU 3027). Že v naslednji fazi, po koncu poselitve iz bakrene Following the conclusion of the Copper Age settle- dobe, pa je potok ponovno erodiral na območju pa- ment period, the stream eroded once more in pale- leostruge SE 3041, vendar je očitno v tem času šlo ochannel SU 3041. However, now, the watercourse za bolj umirjen vodotok. Polnilo nove paleostruge was evidently less turbulent. The filling of the new (SE 3036) predstavlja namreč plast meljastega peska paleochannel (SU 3036) is a layer of yellowish-brown rumenkasto rjave barve (brez najdb), ki je podobna silty sand (without finds), which is similar to the high- najvišji geološki osnovi v sektorjih 3 in 4 (SE 3004) in est geological base in sectors 3 and 4 (SU 3004) and najvišji geološki osnovi v sektorju 1 (SE 2 = SE 21, the highest geological base in sector 1 (SU 2 = SU 21, SE 1007). Gre za sediment, ki je verjetno nastal z SU 1007). The sediment in question is believed to erodiranjem (brežine?) potoka in je bil postopoma have been formed by the erosion of a stream and was naplavljen iz območja severno od arheološkega naj- gradually deposited from the area north of the archae- dišča. ological site. Paleostruga manjšega vodotoka na območju sonde The paleochannel of a small watercourse in trial trench 3002 je nazadnje postala neaktivna. Kdaj se je to 3002 eventually became inactive. The precise moment zgodilo, ni jasno, zagotovo pa najkasneje pred drugo of this event is uncertain, but it is likely to have oc- polovico 18. stoletja n. št., saj potok na prvi, drugi in curred before the 2nd half of the 18th century, as the tretji vojaški karti habsburškega imperija ni označen stream is not depicted on any of the first, second or (sl. 6: A). Prvotne plasti nad paleostrugo so bile an- third military maps of the Habsburg Empire (fig. 6: tropogeno spremenjene z intenzivnim kmetijstvom v A). The original layers above the paleochannel have zadnjih stoletjih. Nastali sta plasti, ki ju razlagamo kot been anthropogenically modified by intensive agricul- spodnjo (SE 3002 = SE 17, SE 19, SE 34, SE 2002 ture over the past few centuries. Layers were formed, itd.) in zgornjo ornico (SE 3001 = SE 1, SE 2001). which we interpret as the sub-topsoil (SU 3002 = SU 17, SU 19, SU 34, SU 2002, etc.) and topsoil (SU Presek P3008 3001 = SU 1, SU 2001). Ob vzhodnem robu izkopnega polja je bil v sek. 4, Section P3008 kv. BA21, AZ21, AV21 in AU 21 dokumentiran pre- sek, ki kaže na dokaj enotno podobo, zato predsta- At the eastern edge of the excavation field, in sec. 4, vljamo le del preseka, dokumentiranega v kv. AZ21, sq. BA21, AZ21, AV21 and AU 21, a cross-section AV21 in AU21. Plasti, ugotovljene v tem preseku, so was documented with a fairly uniform stratigraphic Dolsko – Spodnje Škovce relevantne za ugotavljanje osnovnega stratigrafskega section documented in sq. AZ21, AV21 and AU21. zaporedja plasti v sektorju 4 (sl. 27). The layers identified in this section are relevant for Najstarejša plast na območju sonde 3008 ob preseku understanding the stratigraphic sequence across the P3008 je bila SE 3006. Gre za savski prod, geološko entire sector 4 area (fig. 27). osnovo, iz katere je sestavljena srednja savska terasa. The oldest layer in trial trench 3008 in section P3008 Na območju sonde 3008 se je pojavljala v dokaj ravni was SU 3006. It was the Sava gravel, representing the liniji, z rahlim padcem proti robu savske terase na geological base of the middle river terrace. In the jugu, na globini med 0,89 m in 1,07 m. Na njo so v section of trial trench 3008, the gravel was observed sektorjih 3 in 4 naleteli le v globljih sondah na robo- to be disturbed in a relatively linear fashion, exhib- vih izkopnega polja in globlje pod aluvialnimi polnili iting a slight decline towards the edge of the Sava paleostrug. terrace to the south, at a depth ranging from 0.89 m Nad plastjo savskega proda se je pojavila siva plast to 1.07 m. In sectors 3 and 4, the layer was encoun- glinenega peska (SE 3056). Nadaljnje zaporedje plasti tered only in deeper trial trenches at the edges of the v preseku 3008 je bilo enako tistemu v preseku 3002 excavation area and deeper under the alluvial fillings (prim. sl. 27 in 26). Plast glinenega peska je prekrivala of the paleochannels. plast meljastega peska rumenorjave barve (SE 3004), A grey layer of clayey sand appeared above the layer geološko osnovo, v katero so bile vkopane jame iz of Sava gravel (SU 3056). The further sequence of bakrene dobe, njo spodnja ornica (SE 3002 = SE 17, layers in section 3008 was identical to that observed in section 3002 (cf. fig. 27 and 26). A layer of clayey sand was covered by a layer of yellow-brown silty sand (SU 3004), the highest geological base, in which z = 264,6 the pits that contained the Copper Age pottery were dug. This was covered by sub-topsoil (SU 3002 = SU 17, SU 19, SU 34, SU 2002, etc.), and the highest layer was topsoil (SU 3001 = SU 1, SU 2001). The layer of grey clayey sand (SU 3056) below the sub-topsoil was very similar to layer SU 3100 in sec- AZ21 AV21 AU21 z = 264,6 3001 3002 3004 3056 3006 Monografije CPA 20 SE 19, SE 34, SE 2002 itd.), najvišje pa je bila zgor- tion 3002 (cf. fig. 27 and 26). It is likely that this is nja ornica (SE 3001 = SE 1, SE 2001). the same layer. The stratigraphic sequence of layers Plast sivega glinenega peska (SE 3056) pod spodnjo above the Sava gravel in trial trench 3008 was there-ornico je bila zelo podobna plasti SE 3100 v preseku fore similar to the sequence of layers in trial trench 3002, with the exception that layers there were inter- AU7 AV7 sected several times by the watercourse. 3001 3001 Section P3009 3002 3064 3002 3004 3004 3006 3065 3006 Trial trench 3010 was investigated along the western edge of the excavation area in sector 4, and section 3009 was documented in it. The most intriguing as- AU7 AV7 AV8 3001 3001 3002 3064 3002 3004 3004 3006 3065 3006 AV8 AZ8 3001 3002 3006 AZ9 BA9 BB9 3001 3002 3004 3006 2086 BB9 z = 265,0 3001 3002 3003 2086 Slika/Figure 28 Presek P3009: zahodni presek sonde 3004 Dolsko – Spodnje Škovce 3002 (prim. sl. 27 in 26). Po vsej verjetnosti gre za pect of this section is the part in quadrants BA09 isto plast. Stratigrafsko zaporedje plasti nad savskim and BB09, where the trial trench intersected part of a prodom v sondi 3008 je bilo torej podobno, kot je large depression of the linear ground plan (SU 2054 = bilo zaporedje plasti v sondi 3002, le da je tam plasti SU 2119). This depression is probably a paleochannel, večkrat presekal vodotok. and it is visible also as a crop mark outside the excava- tion area, northwest of the archaeological site (fig. 7). Presek P3009 The oldest layer in trial trench 3009 was the Sava grav- el (SU 3006). It was discovered on the flat part of trial Ob zahodnem robu izkopnega polja v sektorju 4 je trench as well as at the bottom of the paleochannel. bila raziskana sonda 3010 in v njej dokumentiran pre- Above the Sava gravel, at the bottom of the depres- sek 3009. Najzanimivejši del tega preseka je v kva- sion, a layer of loose fine sand with spots of grey- drantih BA09 in BB09, kjer je sonda presekala del ve- brown, brown-yellow and light brown-grey colour like kotanje linearnega tlorisa (SE 2054 = SE 2119), (SU 3005) was observed. This represents the oldest ki jo razlagamo kot paleostrugo. Ta kotanja je vidna alluvial deposit on the edge of the basin at the bot- tudi kot vegetacijski znak izven izkopnega polja, se- tom of the paleochannel. verozahodno od arheološkega najdišča (sl. 7). Layer SU 3004 above layer SU 3005 was brown in Najstarejša plast na območju sonde 3009 je bil savski colour and was composed of clay loam. This layer prod (SE 3006). Odkrit je bil tako na ravnem delu also terminated at the edge of the depression (SU sonde kot na dnu paleostruge. 2054=SU 2119), and then reappeared in the ex- Nad savskim prodom se je na dnu kotanje nahajala treme southern part of the section 3009. The layer plast sipkega finega peska z lisami sivorjave, rjavo- is an alluvial deposit into which some pits containing rumene in svetlo rjavosive barve (SE 3005), ki pred- Copper Age pottery were dug east and south of trial stavlja najstarejši aluvialni sediment, odložen na rob trench 3009; it was also found in trial trenches 3008 kotanje na dno paleostruge. and 3002 (cf. fig. 26, 27 and 28). Plast SE 3004 nad plastjo SE 3005 je bila rjave bar- Above layer SU 3004, fertile soil (SU 3003) was ve, sestavljena iz glinenega melja. Tudi ta plast se je formed in the next phase of a depression in sector na robu kotanje izklinila (SE 2054 = SE 2119), nato 4. It is the uppermost layer in the paleochannel, indi- pa se je ponovno pojavila v skrajnem južnem delu cating that the water flow was not active at the time preseka 3009. Gre za aluvialno plast, v katero so bile of its formation. The layer contained stone flakes vzhodno in južno od sonde 3009 vkopane nekatere (13 pieces), a retouched flint (cat. no. 306), a signif-jame iz bakrene dobe; ugotovljena je bila tudi v son- icant number of fragments of ceramic vessels (94 dah 3008 in 3002 (prim. sl. 26, 27 in 28). fragments) and a higher concentration of charcoal. Nad plastjo SE 3004 so se na območju velike kotanje Judging by the pottery production and the appear- v sektorju 4 v naslednji fazi formirala rodovitna tla ance of the pottery, the ceramic fragments are mostly (SE 3003). Gre za najvišjo plast v paleostrugi, ki kaže, from the Late Bronze Age. The finds also included a da vodotok v času nastajanja plasti na tem mestu ni fragment of a baking lid. Part of the pottery assem- bil aktiven. Plast je vsebovala kamnite odbitke (13 blage may also be of Copper Age date, especially a kosov), retuširano klino (kat. št. 306), večjo količino retouched flint (cat. no. 306). odlomkov keramičnih posod (94 odlomkov) ter tudi The upper part of the stratigraphy in trial trench večjo koncentracijo oglja. Keramični odlomki so so- 3008 is completed by sub-topsoil (SU 3002 = SU 17, deč po načinu izdelave (fakturi) večinoma iz pozne SU 19, SU 34, SU 2002, etc.) and topsoil (SU 3001 = bronaste dobe, med njimi je tudi odlomek pekve. Del SU 1, SU 2001). najdb bi lahko bil tudi iz bakrene dobe, zlasti retuši- Monografije CPA 20 Zgornji del stratigrafske v sondi 3008 zaključujeta Section P2010 spodnja (SE 3002 = SE 17, SE 19, SE 34, SE 2002 itd.) in zgornja ornica (SE 3001 = SE 1, SE 2001). The sequence of layers in sector 3 was comparable to that observed in sector 4. The basic stratigraph- Presek P2010 ic sequence west of the paleochannel (SU 2054 = SU 2119) is clearly visible from the section 2010 in V sektorju 3 je bilo zaporedje plasti podobno kot v trial trench 2009, which was set in the easternmost sektorju 4. Osnovno stratigrafsko zaporedje zahodno part of the sector 4 (fig. 29). od paleostruge (SE 2054 = SE 2119) je dobro razvi- The oldest layer was the Sava gravel (SU 2003), very dno iz preseka 2010 v sondi 2009, ki je bila zastavljena similar or identical to the Sava gravel found in oth-v skrajnem vzhodnem delu sektorja 4 (sl. 29). er parts of the site (SU 18 = SU 45, SU 46/SU 47, Najstarejša plast je bila savski prod (SE 2003), po- SU 171, SU 1005, SU 1052). Above it, was a layer con-doben ali enak savskemu produ, odkritemu v drugih sisting of several differently coloured fractions, from delih najdišča (SE 18 = SE 45, SE 46/SE 47, SE 171, thin layers of coarse sand to fine sand. This is an in-SE 1005, SE 1052). Nad njim se je nahajala plast, homogeneous material consisting of several deposits sestavljena iz več različno obarvanih leč in frakcij, od of alluviums that have been combined into a single tankih plasti grobega peska do finega peska. Verjetno layer, probably deposited in the Holocene (SU 2044). gre za več plasti aluvialnega nastanka, združenih pod Above it, in the northern part of trial trench, a distinct eno, ki so po vsej verjetnosti holocenske starosti (SE thin layer of brown silty sand (SU 2009 = SU 2042, 2044). Nad tem slojem se je v severnem delu sonde SU 3072) was observed, an alluvial deposit, covered pojavila izrazita tanka plast rjavega meljastega peska with layer SU 2008. The latter represents the highest (SE 2009 = SE 2042, SE 3072), aluvialni sediment, geological base in sec. 3 and 4, consisting of brown in nad njo plast SE 2008. Gre za najvišjo geološko clay loam (SU 2008 = SU 2022, SU 3004, SU 1013), osnovo v sek. 3 in 4, sestavljeno iz rjavega glinene- into which prehistoric pits were dug, including those ga melja (SE 2008 = SE 2022, SE 3004, SE 1013), v from the Copper Age and the Late Neolithic. Layer AT27 AS27 2001 2001 2002 2002 2008 2008 2042 2044 2044 2003 2003 AS27 2001 2002 z = 264,3 2008 2044 2003 Dolsko – Spodnje Škovce katero so bile v sektorjih 3 in 4 vkopane prazgodo- SU 2008 and all layers below layer SU 2008 are there- vinske jame, med njimi tudi tiste iz bakrene dobe in fore earlier (they were deposited before 4800–4350 iz poznega neolitika. Plast SE 2008 in vse plasti pod BC). plastjo SE 2008 so torej starejše od poznega neolitika Above layer of brown clay silt in trial trench 2009, two (4800−4350 pr. n. št.). anthropogenically modified upper layers were found, Nad plastjo rjavega glinenega melja sta se v sondi which contained finds from different periods: sub-top- 2009 nahajali obe antropogeno spremenjeni vrh- soil (SU 3002 = SU 17, SU 19, SU 34, SU 2002, etc.) nji plasti, v katerih so se mešale najdbe iz različnih and topsoil (SU 3001 = SU 1, SU 2001). obdobij: spodnja (SE 3002 = SE 17, SE 19, SE 34, SE 2002 itd.) in zgornja ornica (SE 3001 = SE 1, Section P2014 SE 2001). A trial trench 2013 was placed to the west of the Presek P2014 paleochannel (SU 2054 = SU 2119), at the edge of the excavation area in sector 3 and a section 2014 Zahodno od paleostruge (SE 2054 = SE 2119) je was documented in it. The most interesting part of bila ob robu izkopnega polja v sektorju 3 zastavlje- the section was found in quadrants AP 8 and AR 8, na sonda 2013 in v njej dokumentiran presek 2014. where pit SU 2117/SU 2118 was discovered. Addi- Najzanimivejši del preseka je bil ugotovljen na ob- tionally, a second, unnumbered, pit was discovered to močju kvadrantov AP 8 in AR 8, kjer je bila odkrita the east of it (fig. 30). The Sava gravel layer appeared jama SE 2117/SE 2118, vzhodno od nje pa še ena here at a depth of only about 0.51 m (SU 2003). – neoštevilčena – jama (sl. 30). Plast savskega pro- Above it were a layer of brown clay loam (SU 2008 = da se je tukaj pojavila na globini le okoli 0,51 m (SE SU 2022, SU 3004, SU 1013), sub-topsoil (SU 2002 2003); nad njo so bile plast rjavega glinenega melja = SU 17, SU 19, SU 34, SU 3002, etc.) and topsoil (SE 2008 = SE 2022, SE 3004, SE 1013), spodnja (SU 2001 = SU 1, SU 3001). It was also discovered (SE 2002 = SE 17, SE 19, SE 34, SE 3002 itd.) in that the paleosurface gradually descended towards zgornja ornica (SE 2001 = SE 1, SE 3001), ugoto- the edge of the middle river terrace. Consequently, vljeno pa je bilo tudi, da je paleopovršje postopoma the layer of brown clay loam was observed only in the southern portion of the probe, where the Sava AO8 AP8 AR8 2002 2002 2008 2117 2008 2118 2003 2003 2001 2001 z = 264,7 2001 2002 2003 Monografije CPA 20 padalo proti robu srednje savske terase. Tako je bila gravel was found to be the deepest. The Sava grav- plast rjavega glinenega melja le v južnem delu sonde, el was observed to rise significantly in the quadrant kjer se je savski prod pojavil najgloblje. Izklinila se je AP08. To the south of this area, the Sava gravel (SU v kvadrantu AP08, kjer se je plast savskega proda iz- 2003) exhibited a greater depth towards the edge of razito zvišala. Južno od tod se je plast savskega proda the middle Sava terrace, while the brown clay loam (SE 2003) proti robu srednje savske terase pojavljala layer thickened in this direction. globlje, v tej smeri pa se je plast rjavega glinenega As evidenced by the data presented in section 2014, melja debelila. pit SU 2117/SU 2118 was discovered at a depth be- Kot je vidno iz preseka P2014, je bila jama SE 2117/ low the sub-topsoil (SU 2002). The pit was excavat- SE 2118 odkrita tik pod spodnjo ornico (SE 2002). ed in a layer of brown clay loam (SU 2008 = SU Vkopana je bila v plast rjavega glinenega melja (SE 2022, SU 3004, SU 1013) and filled with dark grey- 2008 = SE 2022, SE 3004, SE 1013), višje pa njen ish-brown silty clay (97.9%), which contained frag- vkop ni bil ohranjen. Jama je bila zapolnjena s tem- ments of charcoal, burnt loam and coarse sand. In no sivkasto rjavo meljasto glino (97,9 %) z drobci addition, a piece of pottery and four stone flakes were oglja, ožgane ilovice in grobim peskom. V jami so bili discovered in the pit. The presence of these items on odkriti tudi košček keramike in 4 odbitki, na podlagi the base of the pit allows for the conclusion that it katerih jo je mogoče datirati v bakreno dobo. was in use during the Copper Age. The unnumbered Neoštevilčena jama severno od jame SE 2117/SE pit to the north of pit SU 2117/SU 2118, was dug 2118 je bila vkopana višje; njen vkop se je pojavil from a higher level. Its cut appeared just below the tik pod zgornjo ornico, presekala je spodnjo ornico. topsoil, and it was dug into a layer of sub-topsoil. Čeprav v njej ni bilo odkritih najdb, lahko glede na Although no finds were discovered, we can conclude stratigrafsko lego ugotovimo, da je mlajša od jame from its stratigraphic position that it is younger than SE 2117/SE 2118, verjetno sodobna. the pit SU 2117/SU 2118, probably modern. Presek P2012 Section P2012 Paleostruga SE 2054 = SE 2119 je bila v sektorju 3 Paleochannel SE 2054 = SE 2119 was cut in five presekana na petih mestih. V skrajnem južnem delu places within sector 3. In the southernmost part of izkopnega polja je bila presekana s sondo 2011, v ka- the excavation area, it was intersected by trial trench teri je bil dokumentiran južni presek (sl. 31). 2011, in which the southern section was documented Savski prod je bil ugotovljen na dnu sonde, v kv. (fig. 31). AI19, AI20 in v najglobljem delu paleostruge v kv. Sava gravel was discovered at the bottom of trial AH18 (SE 2003). Potok je najprej vrezal svojo strugo trench, in sq. AI19, AI20 and in the deepest part of (SE 2037a) v savski prod in peščeno plast SE 2200 the paleochannel in sq. AH18 (SU 2003). The stream nad njim, v globino okoli 1,3 m. Ta najstarejša pa- first cut its channel (SU 2037a) into the Sava gravel leostruga je bila zapolnjena s polnili različno obar- and the sand layer SU 2200 above it, to a depth of vanega peska, ki so bila brez najdb, skupne debeline about 1.3 m. This oldest paleochannel was filled with do 1,06 m (SE 2037, SE 2201, SE 2202, SE 2204). variously coloured fills of sand, which were free of Droben sediment kaže na dokaj umirjen vodni tok. any finds, with a total thickness of up to 1.06 m (SU Nad najstarejšo paleostrugo v sektorju 3 in njenimi 2037, SU 2201, SU 2202, SU 2204). Fills of fine sed- polnili se je nahajala tanka plast peska (SE 2203) in iment indicate a relatively tranquil water flow. nad njo debelejša plast rumenorjavega meljastega A thin layer of sand (SU 2203) and a thicker layer of peska (SE 2020). Verjetno gre za poplavna sedimen- yellowish-brown silty sand (SU 2020) were identified Dolsko – Spodnje Škovce naslednji fazi so bili odkriti prazgodovinski odlomki These deposits were likely to be alluvial in origin, lončenine in kamnita orodja ter tudi nekaj novoveš- having been formed by the flooding of the stream. kih in srednjeveških keramičnih odlomkov, ki pa so Fragments of prehistoric pottery and stone tools bili v plast SE 2020 verjetno infiltirani, saj so bile v were discovered in SU 2020, as well as some Medie- mlajših paleostrugah, ki so plast SE 2020 presekale, val and Early Modern ceramic fragments. These were odkrite izključno prazgodovinske najdbe. Verjetno probably infiltrated into the SU 2020, since exclu- predstavljajo mlajše najdbe infiltirane kose iz ornice, sively prehistoric finds were discovered in the young- saj je bila plast SE 2020 v večjem delu sektorja 3 tik er paleochannels that cut through layer SU 2020. It is pod ornico (SE 1 = SE 2001, SE 3001) ali spodnjo possible that the younger finds were infiltrated from ornico (SE 3002 = SE 17, SE 19, SE 34, SE 2002 the topsoil, as layer SU 2020 was present in the ma- itd.). Le na območju paleostruge je bilo ugotovljeno jority of the area of sector 3 located just below the drugačno stratigrafsko zaporedje. Tukaj je namreč topsoil (SU 1 = SU 2001, SU 3001) or the sub-top- soil (SU 3002 = SU 17, SU 19, SU 34, SU 2002, etc.). A different stratigraphic sequence was found only in the paleochannel. Here, in the next phase, layer z = 264,0 SU 2020 was once again intersected again by a paleo- channel (SU 2008a). 2008 The filling of this younger paleochannel is a layer of brown clay silt (SU 2008 = SU 2022, SU 3004, SU 1013), which thickened towards the north and east. It was intersected by a paleochannel SU 2054, in which two layers were deposited: lower SU 2045 and 2003 SU 2021 above it. The lower layer (SU 2045) was yel- AH21 AH20 AH19 2001 2003 2203 2020 2008 2200 2037 2054 2003 2201 2037a 2008a AH18 z = 264,0 2001 2002 2008 2054 2021 2008 2201 2119 2054 2045 2202 2201 2037 2204 2003 Slika/Figure 31 Presek P2012: južni presek sonde 2011 v sektorju 3. Merilo 1 : 50. / Section P2012: southern Monografije CPA 20 plast SE 2020 v naslednji fazi ponovno presekala pa- low-brown in colour and consisted of silty clay. A total leostruga (SE 2008a). of 34 ceramic fragments from the Copper Age were Polnilo te mlajše paleostruge predstavlja plast rjave- discovered in it. The colour and composition of the ga glinenega melja (SE 2008 = SE 2022, SE 3004, layer indicate that it is an alluvial deposit, and it can- SE 1013), ki se je debelila proti severu in vzhodu. not be ruled out that the finds were infiltrated into Njo je presekala paleostruga SE 2054, v kateri pa the layer. Namely, above it was layer SU 2021, dark sta se odložili dve plasti: spodnja SE 2045 in nad njo greyish-brown in colour containing charcoal (10%) SE 2021. Spodnja plast (SE 2045) je bila rumenorjave and a significant quantity of ceramic fragments, stone barve, sestavljena iz meljaste gline. V njej je bilo od- tools and ceramic fragments from the Copper Age kritih 34 keramičnih odlomkov iz bakrene dobe. Bar- (309 fragments in total; including cat. nos. 270-298). va in sestava plasti kažeta na vodni nanos, pri čemer It was equated with layer SU 2057 and SU 2046/SU ne gre izključiti, da so bile najdbe v plast infiltirane. 2047, while the stratigraphic unit SU 2119 represents Nad njo se je namreč nahajala plast SE 2021, temno the boundary surface of the layer. We interpret it as a sivkasto rjave barve z ogljem (10 %) in večjo količino buried soil or a »cultural layer« from the Copper Age. keramičnih odlomkov, kamnitih orodij in odbitkov Above the paleochannel SU 2054 and their fills (SU iz bakrene dobe (skupaj 309 odlomkov; med njimi 2021, SU 2045), topsoil (SU 3001 = SU 1, SU 2001) kat. št. 270–298). Izenačena je bila s plastjo SE 2057 and sub-topsoil were located (SU 3002 = SU 17, in SE 2046/SE 2047, medtem ko stratigrafska enota SU 19, SU 34, SU 2002, etc.). The latter was only SE 2119 predstavlja mejno površino te plasti. Raz- present in the western part of the trial trench. lagamo jo kot pokopana tla oz. »kulturno plast« iz bakrene dobe. Section P2013 Nad paleostrugo SE 2054 in njunimi polnili (SE 2021, SE 2045) sta bili zgornja (SE 3001 = SE 1, SE 2001) The northern section of trial trench SU 2012 (P2013), in spodnja ornica (SE 3002 = SE 17, SE 19, SE 34, which was excavated 43.60 m north of trial trench SE 2002 itd.), slednja le v zahodnem delu sonde. 2011, at the site of paleochannel SU 2054 = SU 2119, shows that the paleochannel in the northern part of Presek P2013 sector 4 contained similar layers as in trial trench 2011 ( fig. 32). Severni presek sonde 2012 (P2013), ki je bila izkopa- The watercourse cut its first channel to an average na 43,60 m severno od sonde 2011, na mestu paleo- depth of 1.00 m to the Sava gravel (SU 2003). In struge SE 2054 = SE 2119, kaže, da je šlo v paleos- this early phase, layers of loose grey clayey sand were trugi v severnem delu sektorja 4 za podobno sosledje deposited in the channel, with no finds (SU 2204, plasti kot v isti paleostrugi v sondi 2011 (sl. 32). SU 2037, SU 2201). Layer SU 2037 was markedly in- Vodotok je vrezal svojo prvo strugo povprečno 1,00 homogeneous in colour in the upper part. m globoko do savskega proda (SE 2003). V tej zgo- Layers SU 2201 and SU 2208 were located above the dnji fazi so se v strugo odložile plasti sipkega gline- fillings of the oldest paleochannel (SU 2037a). The al- nega peska sive barve, ki so bile brez najdb (SE 2204, luvial deposit of the coarser sand fraction (SU 2201) SE 2037, SE 2201); plast SE 2037 je bila v zgornjem indicates a slightly stronger water current, while the fine delu izrazito marmonizirana. material (SU 2208) indicates a calmer current. A layer Nad polnili najstarejše paleostruge (SE 2037a) sta se of brown clayey silt (SU 2008 = SU 2022, SU 3004, nahajali plasti SE 2201 in SE 2208. Naplavljen sedi- SU 1013) covered the entire area of paleochannel ment bolj grobe peščene frakcije (SE 2201) kaže na SU 2037a, but no cut of paleochannel was found in nekoliko močnejši vodotok, fini material (SE 2208) na this section (SU 2008a). Dolsko – Spodnje Škovce AR16 AR17 2001 2002 2086 2036 2080 2057 2094 2119 2008 2201 2037 2204 2037a 2003 č uni č en AR18 AR19 2001 2002 2036 2082 2008 2083 2037 z = 264,4 2008 Slika/Figure 32 Presek P2013: južni presek sonde 2012 v sektorju 3. Merilo 1 : 50. / Section P2013: southern section of trial trench 2012 in sector 3. Scale 1 : 50. = SE 2022, SE 3004, SE 1013) je prekrivala celotno In the next phase, the watercourse eroded again in the območje paleostruge SE 2037a, vendar vkopa paleos- deepest central part of the depression, cutting through truge v tem preseku ni bilo ugotovljenega (SE 2008a). layer SU 2008 (SU 2119). Soon after, layer SU 2057, V naslednji fazi je v najglobljem osrednjem delu kota- which is likely to be identical to layer SU 2021 in trial nje znova erodiral vodotok in presekal plast SE 2008 trench 2012 (SU 2021 = SU 2046/SU 2047, SU 2057), (SE 2119). Kmalu zatem je nastala v palesotrugi plast was formed within the paleochannel. We also date it SE 2057, ki je verjetno enaka plasti SE 2021 v son- to the Middle Copper Age, as it contained a consid- di 2012 (SE 2021 = SE 2046/SE 2047, SE 2057, erable number of ceramic fragments (SU 2057: 291 SE 2119). Datiramo jo prav tako v srednjo bakreno fragments, SU 2021: 19 fragments), stone flakes and dobo, saj je vsebovala številne keramične odlomke retouched stone tools (including cat. nos. 270–298) (SE 2057: 291 odlomkov, SE 2021: 19 odlomkov), from this period. It was of a dark greyish brown colour kamnite odbitke in retuširana kamnita orodja (med (10YR 4/2), composed of silty clay (90%) and charcoal Monografije CPA 20 kasto rjave barve (10YR 4/2), sestavljena iz meljaste soil. These finds indicate that people were active in the gline (90 %) in drobcev oglja (10 %). Morda gre za Copper Age near the paleochannel or an oxbow lake, pokopana tla. Najdbe kažejo, da so se na območju manufacturing stone tools. paleostruge ali mrtvega rokava v bakreni dobi mudili Above layer SU 2057 (= SU 2021, SU 2046/SU 2047, ljudje in tukaj izdelovali kamnita orodja. SU 2057, SU 2119) was a layer labelled as SU 2036, Nad plastjo SE 2057 (= SE 2021, SE 2046/SE 2047, which was similar to layer SU 2057, only slightly darker. SE 2057, SE 2119) se je nahajala plast, označena kot It can be interpreted as buried soil, as it filled the top SE 2036, ki je bila podobna, le nekoliko temnejša. of the paleochannel and contained a lot of charcoal. A Razumemo jo kot pokopana tla, saj je zapolnjevala total of 2,687 ceramic fragments and numerous stone vrh paleostruge in je vsebovala precej oglja. Tudi v tools and artefacts (including cat. nos. 309–419) from tej plasti so bili odkriti keramični odlomki (skupaj kar the Copper Age were also discovered in it. Interesting- 2687 odlomkov) in številna kamnita orodja ter odbit- ly, some pits, which contained pottery from the Copper ki (med njimi kat. št. 309–419) iz bakrene dobe. Zani- Age, were also dug into it, which means that the buried mivo je, da so bile vanjo vkopane tudi nekatere jame soil is older than them, although it contained the pot- iz bakrene dobe, kar pomeni, da je od njih starejša. tery from the same period. Ena izmed jam, ki je bila vkopana v plast SE 2036, One of the pits intersecting layer SE 2036 is the pit je jama SE 2081 (zapolnjena s SE 2080, SE 2093 in SU 2081 (filled with SU 2080, SU 2093 and SU 2094). SE 2094). Ta jama je bila odkrita na območju sonde This pit was discovered in trial trench 2012 and doc- 2012 in je dokumentirana v južnem preseku sonde, umented in the southern section of the trench, 5.16 5,16 m vzhodno od začetka preseka 2013 (sl. 32). m east of the start of the section 2013 (fig. 32). It was Bila je U-profila in je vsebovala 26 kamnitih odbit- U-shaped and it contained 26 stone flakes, a fragment kov, odlomek retuširanega odbitka ( kat. št. 308) in 15 of a retouched flake (cat. no. 308) and 15 ceramic sherds keramičnih odlomkov iz bakrene dobe. Druga jama from the Copper Age. A further pit (SU 2082/SU (SE 2082/SE 2083) je bila odkrita 1,45 m vzhodno 2083) was discovered 1.45 m eastwards of the start of od začetka preseka 2013. Bila je prav tako U-profi- section 2013. It was also U-shaped, but it contained la, vendar z nekoliko več oglja (5 %), v jami pa so slightly more charcoal (5%), pieces of burnt clay, 20 bili odkriti tudi koščki ožgane ilovice, 20 odlomkov fragments of Copper Age pottery, 4 stone flakes and bakrenodobne keramike, 4 kamniti odbitki in živalski an animal tooth. zob. Based on the above, the aforementioned pits (SU 2081 Omenjeni jami (SE 2081 in SE 2083) in pokopana tla and SU 2083) and buried soil from the Copper Age iz bakrene dobe (SE 2036) ter podobne plasti in jame, (SU 2036), as well as similar layers and pits discovered odkrite na območju sektorjev 3 in 4, dokazujejo, da in the area of sectors 3 and 4 provide evidence that je bil vzhodni del najdišča Dolsko – Spodnje Škovce the eastern part of the site of Dolsko – Spodnje Šk- obljuden v bakreni dobi. Sledovi poselitve iz tega časa ovce was populated in the Copper Age. Nevertheless, so bili zgoščeni le na območju paleostruge SE 2054 traces of human activities from this period were only = SE 2119. Gre za paleostrugo manjšega vodotoka, identified in the vicinity of paleochannel SU 2054 = potekajočega od severozahoda proti jugovzhodu, ki SU 2119. The paleochannel is that of a small water- je bil aktiven v holocenu, danes pa je njegova struga course running from northwest to southeast, which vidna kot vegetacijski znak severozahodno od arheo- was active in the Holocene period. Its position can be loškega najdišča ( sl. 7). Ker so se pokopana tla ohranila identified also by the vegetation mark northwest of le v globljem paleostruge in ker so jame iz tega časa the archaeological site (fig. 7). The layer interpreted as zgoščene prav tako na območju okoli paleostruge, se buried soil was preserved only in the deeper part of poraja vprašanje tafonomije in ohranjenosti naselbin- the paleochannel, and the pits from this time are also Dolsko – Spodnje Škovce BC41 BB41 z = 264,5 3001 3042 3053 3006 BB41 z = 264,5 Slika/Figure 33 Presek P3006: vzhodni presek sonde 3007 manjše raziskane površine med območjema 1 in 2. Merilo 1 : 50. / Section P3006: eastern section of trial trench 3007 located on the smaller excavated area between areas 1 and 2. Scale 1 : 50. celotno območje prekrili spodnja (SE 2002 = SE 17, raises the question of how extensive the techonomic SE 19, SE 34, SE 3002 itd.) in zgornja (SE 2001 = losses are and to what scale the settlement traces from SE 1, SE 3001) ornica, v skupni debelini do 0,55 m. the Middle Copper Age are preserved. Given that the Obstaja torej možnost, da je globoko oranje na ob- entire area was covered by a sub-topsoil (SU 2002 = močju sektorjev 3 in 4 uničilo večji del naselbinskih SU 17, SU 19, SU 34, SU 3002, etc.) and a topsoil (SU sledov iz bakrene dobe, ki so se nahajali izven glob- 2001 = SU 1, SU 3001), with a total thickness of up to ljega predela paleostruge. To bi tudi pojasnilo, zakaj je 0.55 m, it can be assumed that the settlement remains bilo veliko keramičnih odlomkov in kamnitih orodij from the Copper Age outside the deeper part of the iz srednje bakrene dobe (skupaj z najdbami iz mlajših paleochannel were largely destroyed by deep plough-obdobij) v ornici in spodnji ornici. ing. This hypothesis also provides an explanation for the discovery of numerous pottery sherds and stone Presek P3006 tools from the Middle Copper Age (along with finds from subsequent periods) in layers of sub-topsoil and Med večjima raziskanima območjema (območjem topsoil. 1 s sek. 1–2 in območjem 2 s sek. 3–4) na najdišču Spodnje Škovce je bila raziskana manjša površina, Section P3006 velikosti 479,94 m2, obravnavana kot del sektorja 4 (sl. 17).201 Vpogled v stratigrafijo na tej površini omo- Between the two larger excavated areas (area 1 with goča presek P3006 v sondi 3007, ki je bila zastavljena sec. 1–2 and area 2 with sec. 3–4), a smaller area of ob zahodnem robu izkopa (sl. 33). 479.94 m2 was excavated at the Spodnje Škovce site, Iz preseka je razvidno, da se je pojavila plast savskega which was determined as part of sector 4 (fig. 17).201 proda v sondi 3007 že na globini med 0,40 in 0,65 An understanding of the stratigraphy can be gained m (SE 3006), najplitveje v južnem delu sonde in naj- from cross-section P3006 in trial trench 3007, which Monografije CPA 20 globlje v severnem, kar kaže na depresijo severno od was placed along the western edge of the excavation arheološkega najdišča (paleostrugo?). Plast proda je area (fig. 33). bila podobna (ali enaka?) savskemu produ v drugih The section demonstrates the presence of a layer of delih najdišča (SE 18 = SE 45, SE 46/47, SE 171, Sava gravel in trial trench 3007 at a depth of between SE 1005, SE 1052, SE 2003). V severnem delu son- 0.40 and 0.65 m (SU 3006). This layer is shallowest de, kjer se je spuščala, se je nad njo pojavila plast in the southern part of the trench and deepest in the SE 3053, sestavljena iz peščenega melja temno ru- northern part, which suggests the presence of a de- menkasto rjave barve (debeline do 0,19 m). Verjetno pression to the north of the archaeological site. This gre za holocenski naplavljen sediment, ki je podoben depression may be a paleochannel. The gravel lay- plasti rjavega glinenega melja na območju vzhod- er exhibited similar characteristics to the Sava gravel nega dela najdišča (SE 2008 = SE 2022, SE 3004, observed in other areas of the site (SU 18 = SU 45, SE 3013), vendar bolj peščen. SU 46/47, SU 171, SU 1005, SU 1052, SU 2003). In Nad SE 3053 sta se nahajali le še spodnja (SE 3042 the northern part of the probe, where it was descend- = SE 17, SE 19, SE 34, SE 2002, SE 3002) in zgornja ing, layer SU 3053 was observed. This layer consisted ornica (SE 3001 = SE 1, SE 2001). of sandy loam of a dark yellowish brown colour (thick- ness up to 0.19 m). It is likely that this layer represents Holocene alluvium, which is comparable to the layer of 4.5 Sklep brown clay silt observed in the eastern part of the site (SU 2008 = SU 2022, SU 3004, SU 3013), but sandier. Ravnina na robu srednje savske terase v Dolskem je Above layer SU 3053, only layers of sub-topsoil (SU bila v času poselitve v različnih arheoloških obdobjih 3042 = SU 17, SU 19, SU 34, SU 2002, SU 3002) and podvržena erodiranju reke Save in manjših vodotokov topsoil (SU 3001 = SU 1, SU 2001) were found. ter naplavljanju aluvialnih sedimentov, kar se kaže v odkritih paleostrugah in naplavljenih plasteh (sl. 34). Že pregled starih vojaških kart je pokazal, da je reka 4.5 Conclusion Sava v 18. in v večjem delu 19. stoletja tekla bliž- je najdišču kot danes. Bila je južno od arheološkega The plain on the edge of the middle Sava terrace in najdišča, okvirno na mestu, kjer je bil konec 19. ali Dolsko was subjected to erosion by the river Sava na začetku 20. stoletja umetno speljan potok Mlin- and smaller watercourses, as well as sedimentation ščica (prim. sl. 6: A–C s sl. 6: D–F). Glede na obliko of alluvial deposits at the time of the settlement of dna velike linearne kotanje z naplavljenimi plastmi v the area in various archaeological periods. This is ev- jugovzhodnem delu najdišča in najdbe, odkrite v pla- idenced by the discovered paleochannels and alluvi- sti SE 1006 = SE 1013, SE 1020/SE 1021, SE 1026 ums (fig. 34). (pokopana tla), na padajočem robu nekdanje srednje A review of historic military maps revealed that the savske terase nad kotanjo, se zdi, da je tekla Sava v river Sava flowed in the 18th and 19th centuries in a poznem neolitiku približno na istem mestu kot v 18. position closer to the site than it does today. The river in 19. stoletju, verjetno celo bližje najdišču (sl. 20: Sava flowed to the south of the archaeological site, in 240c). a position that was approximately the same as it was at Najpomembnejši sledovi poselitve iz poznega neoliti- the end of the 19th or the beginning of the 20th cen-ka so bili odkriti tik nad nekdanjo strmo ježo srednje tury the stream Mlinščica artificially channelled ( cf. fig. savske terase, v sektorju 1. Gre za različno velike jame, 6: A-6 with fig. 6: D-6). The shape of the bottom of ki so bile vkopane v mlajši holocenski naplavljen sedi- the large linear depression that was filled with alluvial ment, plast rumenorjave meljaste gline (SE 2 = SE 21, layers in the southeastern part of the site and the finds Dolsko – Spodnje Škovce dno od območja sektorja 1 erodiral manjši vodotok in 1021, SU 1026 (buried soil), on the former edge of the s seboj prinašal naplavljen material, ki ga je odložil na middle Sava terrace above the depression, indicate that savski prod. Paleostruga tega vodotoka je bila ugoto- the Sava flowed in the Late Neolithic at approximately vljena v vzhodnem delu sek. 1, na območju kv. AT94 the same place as in the 18th and 19th centuries, proba-(SE 187a), in jo lahko morda povežemo s svetlim ve- bly even closer to the site (fig. 20: 240c). getacijskim znakom, orientiranim sever−jug, z rahlim The most significant traces of Late Neolithic settle- odklonom proti zahodu, ki je viden izven raziskanega ment were discovered in the vicinity of the former območja severno od sektorja 1 (sl. 7: B–D). edge of the middle Sava terrace, in sector 1. The pits, V bakreni dobi je bil poseljen zahodni del najdišča. V of varying dimensions, were excavated into the Holo- nasprotju s poznim neolitikom so bile bakrenodobne cene alluvium, a layer of yellow-brown silty clay (SU najdbe odkrite v plasteh in jamah na območju pale- 2 = SU 21, SU 1007). Prior to the formation of this ostruge potoka, ki je v stoletjih pred tem erodiral na layer, a minor watercourse eroded to the northwest območju severno od arheološkega najdišča, v času of the area designated as sector 1, transporting and bakrene dobe pa je postal neaktiven. Ohranjenost po- depositing material on the Sava gravel. The paleochan- kopanih tal z večjo količino bakrenodobnih najdb le na nel of this watercourse was identified in the eastern vrhu najglobljega dela paleopovršja na vrhu paleostru- part of sector 1, in the area of sq. AT94 (SU 187a). ge (SE 2054 = SE 2119) nakazuje, da so bila pokopana A light vegetation mark oriented north-south, with a tla drugod uničena od oranja. Danes je ta struga vidna slight deviation to the west, is visible outside the study kot vegetacijski znak severozahodno od arheološkega area north of sector 1 (fig. 7: B-D). najdišča (sl. 7: A–D), v preteklosti pa se je intenziteta The western part of the site was inhabited during the potoka spreminjala, poleg tega je tudi poplavljal. Copper Age. In contrast to the Late Neolithic, Cop- Najdbe poselitve iz bronaste dobe so bile ponovno per Age finds were discovered in layers and pits in the odkrite v vzhodnem delu najdišča. Nanje so veči- area of the paleochannel of a stream that had been noma naleteli v jamah in plasteh v veliki kotanji v eroding in the area north of the archaeological site južnem delu sektorjev 1 in 2, južno od prvotne ježe for centuries before, and had become inactive during srednje savske terase. Kot so pokazala arheološka or right before the Copper Age. The preservation of Slika/Figure 34c Slika/Figure 34b 0 50 m Monografije CPA 20 Paleostruge in naplavine datirane pred prvo poselitvijo prostora / Paleochannels and alluvial deposits dated before the first settlement of the area Pozni neolitik / Late Neolithic Bakrena doba / Copper Age Zgodnji srednji vek / Early Middle Ages Novodobno / Modern Časovno neopredeljeno / Chronologically undetermined Kvadrant 5 × 5 m / Quadrant 5 × 5 m 0 25 50 m Dolsko – Spodnje Škovce Paleostruge in naplavine datirane pred prvo poselitvijo prostora / Paleochannels and alluvial deposits dated before the first settlement of the area Pozni neolitik / Late Neolithic Bakrena doba / Copper Age Zgodnji srednji vek / Early Middle Ages Novodobno / Modern Časovno neopredeljeno / Chronologically undetermined Kvadrant 5 × 5 m / Quadrant 5 × 5 m 0 25 50 m Monografije CPA 20 izkopavanja, se je velika kotanja postopoma zapol- the buried soil with a larger amount of Copper Age njevala od poznega neolitika dalje, s čimer se je rob finds found in it only on top of the deepest part of savske terase postopoma pomikal proti jugu. Deloma the paleosurface, at the top of the paleochannel (SU je kotanjo z aluvialnimi sedimenti zapolnjevala Sava, 2054 = SU 2119), suggests that the buried soil was ko je pomikala svojo strugo postopoma proti jugu, destroyed by ploughing elsewhere. The paleochan- deloma pa so jo zapolnjevali manjši vodotoki, ki so nel is currently visible only as a vegetation mark to erodirali severno in severozahodno od arheološke- the northwest of the archaeological site (fig. 7: A-D). ga najdišča. Tako je bila tudi velika večina najdb iz However, in the past its intensity varied, and the bronaste dobe odkrita v plasteh aluvialnega nastanka stream flooded several times. (večina v plasti SE 219), kamor so bile verjetno pri- A Bronze Age settlement was discovered in the east- nesene iz višje ležečega območja. ern part of the site. The finds were encountered in Jame iz zgodnjega srednjega veka so bile večinoma layers and partly in pits in a large depression in the odkrite severno od velike kotanje, na območju sektor- southern part of sectors 1 and 2, south of the earlier ja 1, v vzhodnem delu najdišča. Vsaj ena jama, pa je edge of the middle Sava terrace. Archaeological exca- bila odkrita tudi v zahodnem delu najdišča. Vrh zgo- vations have demonstrated that the large depression dnjesrednjeveških jam je bil ohranjen na enakem nivo- was gradually filled with deposits following the Late ju in v enaki stratigrafski legi kot vrh jam iz poznega Neolithic period, resulting in the gradual movement neolitika, kar velja tudi za grob (SE 32/SE 33). Grob- of the Sava terrace edge towards the south. The ba- na jama je bila vkopana v plast rumenorjave meljaste sin was partially filled with alluvial deposits of the gline, ki predstavlja holocensko naplavino, datirano še river Sava and partially by smaller watercourses that pred prvo poselitvijo prostora. Nad njo sta se nahajali eroded in the area north and northwest of the ar- le še vrhnji plasti, interpretirani kot spodnja (SE 17 = chaeological site. It can be concluded that the major- SE 19, SE 34, SE 2002, SE 3002 itd.) in zgornja or- ity of finds from the Bronze Age were discovered in nica (SE 1 = SE 2001, SE 3001 itd.), ki sta geološko alluvial layers (most of them in layer SU 219). These gledano preperela poplavna sedimenta, premešana s finds were brought from a higher-lying area north- sodobnim oranjem. Taka situacija kaže, da sta globoko west of the archaeological site. oranje in erozija v preteklosti precej poškodovala arhe- Most Early Middle Age pits were discovered north of ološko najdišče. the large depression in sector 1, in the eastern part of the site. However, at least one pit was also discovered in the western sector. The upper surfaces of the Ear- ly Medieval pits were preserved at the same level and stratigraphic position as those of the Late Neolithic, with the same being true of the grave (SU 32/SU 33). It was dug into a layer of yellowish silty clay, which represents the Holocene alluvium, dated before the first settlement of the area. Above it, only the upper layers were preserved, named as the sub-topsoil (SU 17 = SU 19, SU 34, SU 2002, SU 3002, etc.) and top- soil (SU 1 = SU 2001, SU 3001, etc.). These layers are geologically defined as weathered flood sediments, which have been mixed and heavily transformed by modern ploughing. This demonstrates that the ar- chaeological site was significantly damaged by deep Dolsko – Spodnje Škovce 5 Naselbinske ostaline iz poznega neolitika Settlement remains from the Late Neolithic 5.1 Uvod 5.1 Introduction Že prvi pregled najdb je pokazal, da najzgodnejše The first examination of the finds archaeological re- arheološke ostaline na najdišču Dolsko – Spodnje mains at the Dolsko – Spodnje Škovce site revealed Škovce pripadajo savski skupini. Gre za različico that the earliest finds belong to the Sava group. This panonske lengyelske kulture, severozahodno od is a variant of the Pannonian Lengyel culture, which razprostranjenosti slavonske sopotske kulture, in za is located to the northwest of the spread of the najstarejši poznani horizont planih najdišč v celin- Slavonian Sopot culture. The settlements with this skem delu Slovenije s podatki o kmetijstvu.202 Naj- material culture are the oldest known sites in the con- dišča s podobnimi najdbami se pojavljajo na obmo- tinental part of Slovenia with data on agriculture to čju Gorenjske, osrednje Slovenije, Dolenjske, Bele date.202 Sites with similar finds appear in Gorenjska, krajine in Pokolpja,203 vse do Haloz v severovzhodni central Slovenia, Dolenjska, Bela Krajina and Pokol- Sloveniji,204 le na Andrencih v Slovenskih goricah je,203 extending as far as Haloze in north-eastern Slo-in v Bukovnici na Goričkem so bile odkrite jame z venia.204 Only pits in Andrenci in Slovenske gorice najdbami, ki so bolje primerljive s tistimi na sočasnih and in Bukovnica on Goričko yielded finds that are najdiščih na zahodnem Madžarskem.205 more comparable to those at the contemporaneous Kronologija savske skupine je slabo poznana, vendar sites in western Hungary.205 na podlagi podobnosti v keramičnih oblikah in okra- The chronology of the Sava group is poorly known. su ugotavljamo, da najdišča verjetno ne predstavljajo However, based on similarities in ceramic forms and enotnega kronološkega horizonta.206 Najstarejša naj- decoration, we conclude that the sites probably do dišča so z radiokarbonskimi datacijami (večinoma na not represent a single chronological horizon.206 Radi-oglju!) datirana v čas med 4800/4700 in 4550/4500 ocarbon dates from the oldest sites (mostly on char- pr. n. št.,207 najmlajša pa v čas med 4500 in 4350 pr. coal) are between 4800/4700 and 4550/4500 BC.207 n. št. oz. tik pred lasinjsko kulturo zgodnje bakrene The youngest sites have been dated to between 4500 dobe.208 Glede na tipokronološko analizo je bila zato and 4350 BC, or just before the Lasinja culture of predlagana razvrstitev najdišč v tri skupine: savska the Early Copper Age.208 Based on the typo-chrono-skupina Ia, Ib in II. Najdišča savske skupine Ib in logical analysis, it was therefore proposed to classify II so verjetno sočasna s pozno lengyelsko kulturo, the sites into three subgroups: Sava group Ia, Ib and II. The sites of Sava group Ib and II are likely to be contemporary with the Late Lengyel culture, while 202 Npr. Guštin 2005b; Turk, Svetličič 2005; Tomaž 2022. 202 E.g. Guštin 2005b; Turk, Svetličič 2005; Tomaž 2022. 203 Guštin 2005a; Guštin 2005b. 203 Guštin 2005a; Guštin 2005b. 204 Kramberger 2014a; Kramberger et al. 2023. 204 Kramberger 2014a; Kramberger et al. 2023. 205 Pahič 1976; Šavel 1992; Šavel 2006; Bánffy 2002, 46; Ve- 205 Pahič 1976; Šavel 1992; Šavel 2006; Bánffy 2002, 46; Ve- lušček 2006, 33; Kavur 2010, t. 1; Kramberger 2014a, 248–250. lušček 2006, 33; Kavur 2010, pl. 1; Kramberger 2014a, 248–250. 206 Kramberger 2014a; Kramberger 2020; Kramberger et al. 206 Kramberger 2014a; Kramberger 2020; Kramberger et al. 2023; glej tudi Tomaž 1999; Horvat 2005. 2023; see also Tomaž 1999; Horvat 2005. 207 Npr. Guštin 2005b; Turk 2010; Tomaž 2022. 207 E.g. Guštin 2005b; Turk 2010; Tomaž 2022. Monografije CPA 20 najdišči savske skupine Ia pa morda s srednjo fazo the sites of Sava group Ia may be associated with the lengyelske kulture.209 middle phase of the Lengyel culture.209 Tudi arhitekturne ostaline na poznoneolitskih nasel- The architectural remains of late Neolithic settle- binah v osrednji in jugovzhodni Sloveniji so slabo ments in central and south-eastern Slovenia are also poznane. Edino najdišče, kjer so bili odkriti ostan- poorly known. The only site where the remains of ki hiš, grajenih na kolih, je Resnikov prekop na Lju- houses built with piles have been discovered is the bljanskem barju, kjer je šlo verjetno za kolišče.210 Na Resnikov prekop in the Ljubljansko barje. It is likely ostalih najdiščih hiš, grajenih s stojkami, ki so, kot that this was a pile-dwelling.210 On other sites, houses vemo danes,211 tipične za lengyelsko kulturo in Mo- built with posts, which, as we know now,211 are typ-ravsko skupino s slikano keramiko,212 ne poznamo.213 ical of the Lengyel culture and the Moravian-East- Najdbe so večinoma odkrite v plasteh214 in v različno ern-Austrian group (MOG),212 are not known.213 The velikih jamah.215 majority of the finds were discovered in layers214 and Med poznoneolitskimi jamami so tudi velike jame, ki in pits of various sizes.215 odstopajo po količini lončenine in kamnitih orodij. Among the Late Neolithic pits, those of a considera- Nekateri jih razlagajo kot zemljanke ali „polzemljan- ble size have also been discovered, which stand out in ke“,216 vendar so za razliko od zemljank iz kasnejših the quantity of pottery and stone tools found within obdobij, npr. iz starejše železne dobe,217 mlajše žele- them. Some scholars have proposed that these features zne dobe,218 zgodnjega srednjega veka219 in deloma may be interpreted as pit-houses or “semi-pit-hous- bakrene dobe,220 nepravilnega tlorisa in nestandardi- es”.216 However, they are unlike those proposed for zirane po obliki in velikosti. Take jame so poznane pit-houses from later periods, such as those from the tudi s sočasnih lengyelskih najdišč, kjer pa je postalo Early Iron Age,217 from the Late Iron Age,218 from the danes jasno, da vsaj večinoma ne gre za zemljanke. Early Middle Ages219 and some from the Copper Age,220 Razlagajo jih kot jame, ki so služile različnim aktiv- of irregular floor plan and non-standardized in shape nostim; večinoma so verjetno nastale s kopanjem ilo- 209 Kramberger 2020a. 209 Kramberger 2020a. 210 Velušček 2006; Korošec 1964b; Harej 1975. 210 Velušček 2006; Korošec 1964b; Harej 1975. 211 This became evident, particularly following extensive rese- 211 To je postalo jasno predvsem po obsežnih zaščitnih izko- cue excavations at the end of the 20th and in the 21st century. The pavanjih konec 20. in v 21. stoletju. Slabšo ohranjenost arhitek- poor preservation of architectural remains at some sites is assu- turnih ostalin na nekaterih najdiščih pripisujejo temu, da jame za med to be because post-holes were not dug deep enough into stojke niso bile vkopane dovolj globoko v arheološko sterilno the archaeological sterile layer and were consequently completely plast in so bile posledično ob sodobnem oranju povsem uničene destroyed by modern ploughing (Osztás et al. 2012, 385–386). (Osztás et al. 2012, 385–386). 212 E.g. Kalicz 2003, 8; Raczky 2005, 24; Pávuk 2003, 464; 212 Npr. Kalicz 2003, 8; Raczky 2005, 24; Pávuk 2003, 464; Regenye 2004; Regenye 2007; Osztás et al. 2012; Carneiro 2002; Regenye 2004; Regenye 2007; Osztás et al. 2012; Carneiro 2002; Carneiro, Stadler 2004. Carneiro, Stadler 2004. 213 The exception may be Ptuj – Šolski center, where finds 213 Izjema je morda Ptuj – Šolski center, kjer pa so se najdbe of the (late) Sava group were mixed with finds of the Lasinja (pozne) savske skupine mešale z najdbami lasinjske kulture, kar culture. This means that the dating of the houses is not reliable pomeni, da datacija hiš ni zanesljiva (glej Kramberger 2014a, 242, (see Kramberger 2014a, 242, fig. 12 and especially Kramberger sl. 12 in predvsem Kramberger 2014b, 48, sl. 23; primerjaj npr. 2014b, 48, fig. 23; compare e.g. with Osztás et al. 2012, 386–390, z Osztás et al. 2012, 386–390, sl. 9–10, sl. 12; Pávuk 2003, sl. 9: Figs. 9–10, fig. 12; Pávuk 2003, fig. 9: 1). A charcoal sample from 1). Vzorec oglja iz ene od jam za stojke objekta 2 je bil okvir- one of the post holes of Structure 2 was dated using the conveno-no datiran s konvencionalno radiokarbonsko metodo: Z–3114, tional radiocarbon method: Z–3114, 5626 ± 80 BP, 4527–4366 5626 ± 80 BP, 4527–4366 cal BC (68,2 %), 4680–4337 (95,4 %) cal BC (68.2%), 4680–4337 cal BC (95.4%) (Kramberger 2014a, (Kramberger 2014a, 243, sl. 13–14). 243, Figs. 13–14). 214 Npr. Sagadin 2005, 29–30; Velušček 2005, 25–27; Korošec 214 E.g. Sagadin 2005, 29–30; Velušček 2005, 25–27; Korošec 1960. 1960. 215 Npr. Guštin 2005b; Turk, Svetličič 2005; Turk, Svetličič 215 E.g. Guštin 2005b; Turk, Svetličič 2005; Turk, Svetličič 2022a; Tomaž 2022; Težak Gregl 2005; Hlad 2015; Kramberger 2022a; Tomaž 2022; Težak Gregl 2005; Hlad 2015; Kramberger et al. 2023. et al. 2023. 216 Npr. Guštin 2005b, 10; Tomaž 2022. 216 E.g. Guštin 2005b, 10; Tomaž 2022. 217 Npr. Gerbec 2015. 217 E.g. Gerbec 2015. 218 Kerman 2011a; Kramberger 2021b, 85–88. 218 Kerman 2011a; Kramberger 2021b, 85–88. 219 Npr. Šalkovský 2001; Šalkovský 2009; Guštin 2014; Küh- 219 E.g. Šalkovský 2001; Šalkovský 2009; Guštin 2014; Küh- Dolsko – Spodnje Škovce vice za gradnjo sten hiš, kasneje pa so jih uporabili za and size. Such pits are also known from the contem- odlagališča odpada.221 poraneous Lengyel sites, where it has become evident that they are not (at least most of them) pit-houses. These pits have been interpreted as serving a variety of 5.2 Jame in plasti functions, most often probable were formed by clay extraction for the construction of house walls, and in Dve veliki jami oz. kompleksa jam, sestavljena iz the later phase they were used for waste disposal.221 manjših jam, sta bila odkrita tudi na najdišču Spodnje Škovce (jami 1 in 2). Devet jam je bilo srednje velikih, pet pa je bilo odkritih plasti, ki so vsebovale lončeni- 5.2 Pits and layers no iz poznega neolitika (sl. 35a−b, 36, 37). Jama 1 je bila nepravilnega tlorisa in velikosti 11 × Two large pits or pit complexes, consisting of smaller 7 m (SE 248), vkopana v najvišjo geološko osno- pits, were also discovered at the Spodnje Škovce site vo, rumenkasto rjavo meljasto glino (SE 2 = SE 21, (pits 1 and 2). Nine pits were of medium size, and SE 1007). Na dnu jame je bilo več poglobitev oz. five of layers containing Late Neolithic pottery were manjših jam (SE 191, SE 193, SE 195, SE 197, also discovered (fig. 35a-b, 36, 37). SE 199, SE 217, SE 238, SE 195, SE 245), za katere Pit 1 had an irregular ground plan and measured 11 pa se je med izkopavanjem izkazalo, da so bila zasute × 7 m in size (SU 248). It was dug into the highest z enotno plastjo, ki je zapolnjevala tudi spodnji del geological base, yellowish-brown silty clay (SU 2 = velike jame ( sl. 21: SE 194, SE 196). Ta plast je bila SU 21, SU 1007). At the bottom of the pit there were rumenkasto rjave do rjave barve, sestavljena iz me- several smaller pits (SU 191, SU 193, SU 195, SU 197, ljaste ilovice,222 v njej pa so bili drobci oglja, ožgane SU 199, SU 217, SU 238, SU 195, SU 245). During ilovice, živalske kosti in zobje ter poznoneolitska ka- excavation, it was observed that these pits were filled mnita orodja in odlomki lončenine (SE 194 = SE 196 with a single layer, which also filled the lower part of = SE 198 = SE 216 = SE 237). Le jama SE 191 je the large pit (fig. 21: SU 194, SU 196). This layer was imela individualno zasutje, ki je bilo sestavljeno iz rja- yellowish-brown to brown in colour, composed of vega glinenega melja (SE 190; kat. št. 147). Skupaj je silty clay,222 and contained charcoal fragments, burnt bilo poleg kamnitih orodij in odbitkov v jami 1 kar clay, animal bones and teeth, and Late Neolithic 6282 odlomkov lončenine, od tega 2943 v plasti v stone tools and pottery fragments (SU 194 = SU 196 spodnjem delu jame (SE 194 = SE 196 = SE 198 = = SU 198 = SU 216 = SU 237). Only pit SU 191 had SE 216 = SE 237; med njimi kat. št. 1–146).223 an individual fill of brown clay loam (SU 190; cat. no. Nad spodnjo plastjo sta bili v jami SE 248 odkriti 147). In total, in addition to stone tools and sherds, manjša zgostitev oglja v zemlji temno rumenorjave there were as many as 6,282 pottery fragments found barve (SE 192/SE 193; vel. 0,4 × 0,1 m) in manjša in pit 1, of which 2,943 were found in the lower layer zgostitev ožgane ilovice v temno sivkasto rjavi zemlji of the pit (SU 194 = SU 196 = SU 198 = SU 216 = (SE 244/SE 245; vel. 0,49 × 0,37 m, 0,02 m debeline) SU 237; including cat. nos. 1–146).223 – morda ostanki ognjišča. Okoli zgostitve oglja so bili Above the lower layer, a small concentration of char- trije keramični odlomki in kamniti odbitek, v zemlji coal in dark yellow-brown soil (SU 192/SU 193; size 0.4 × 0.1 m) and a small concentration of burnt clay 221 Npr. Kalicz 2003, 8; Raczky 2005, 24; Pávuk 2003, 464; 221 E.g. Kalicz 2003, 8; Raczky 2005, 24; Pávuk 2003, 464; Osztás et al. 2012, 383–390, sl. 6, sl. 12. Osztás et al. 2012, 383–390, fig. 6, fig. 12. 222 Na dnu poglobitev v jami je bila, kot je pokazal presek, 222 The section showed that the soil was slightly lighter at the zemlja nekoliko svetlejša (rumenorjave barve). bottom of the pits in the large pit (yellow-brown in colour). 223 V katalogu najdb so najdbe odkrite v plasti SE 194 = 223 In the catalogue, the finds discovered in layer SU 194 = Monografije CPA 20 okoli zgostitve ožgane ilovice pa drobci ožganih kos- in dark greyish-brown soil (SU 244/SU 245; size 0.49 ti in fragment keramike.224 × 0.37 m, 0.02 m thick) were discovered. The area sur- Zgostitev oglja in zgostitev ožgane ilovice je prekri- rounding the concentration of charcoal yielded three vala plast SE 148, ki se je raztezala malodane po ce- ceramic fragments and a stone flake, while the soil lotni površini jame SE 248. Bila je temnejša od plasti surrounding the concentration of burnt clay revealed v spodnjem delu jame, temno sivkasto rjave barve, in fragments of burnt bones and a ceramic fragment.224 je vsebovala precej oglja (do 40 %) ter skupaj 2370 The concentration of charcoal and the concentration keramičnih odlomkov, 11 kosov kosti, 30 kosov ož- of burnt clay were covered by layer SU 148, which gane ilovice, odbitke in kamnita orodja (med njimi extended over the entire surface of the pit SE 248. kat. št. 148–197). It was darker than layer situated in the lower part of Najvišje v jami SE 248 je bila plast SE 113, ki je bila the pit, dark greyish-brown in colour, and contained še nekoliko temnejša (zelo temno sivkasto rjave bar- a lot of charcoal (up to 40%) and a total of 2,370 ve), in se je raztezala čez približno tri četrtine veli- ceramic fragments, 11 fragments of bones, 30 pieces ke jame. V njej je bilo manj oglja (le 3 %) in najdb: of burnt clay, flakes and stone tools (including cat. keramični odlomki (skupaj 966), kosi živalskih kosti nos. 148–197). (skupaj 75), ožgane ilovice (11) in nekaj odbitkov ter The highest layer in the pit SU 248 was a layer SU 113, kamnitih orodij ( kat. št. 198–218). which was slightly darker (very dark greyish-brown Kamnita orodja in keramični odlomki so bili odkriti in colour) and extended over about three-quarters of torej v različnih zasutjih oz. plasteh jame 1 ( kat. št. the size of the pit. It contained less charcoal (only 1–218), deloma v različnih plasteh tudi deli istih po- 3%) and finds: ceramic fragments (total 966), pieces sod. Tako so bili odlomki skled kat. št. 7 in kat. št. 10, of animal bones (total 75), burnt clay (11) and some ki sta obnovljeni v celotnem profilu, odlomki lonca flakes and stone tools (cat. nos. 198–218). kat. št. 35, odlomki zajemalke kat. št. 58 in odlomki We can see that stone tools and ceramic fragments noge posode kat. št. 155 raztreseni v plasti SE 194 in were discovered in various fills or layers of pit 1 v plasti SE 148 nad njo. Odlomki rekonstruiranega (cat. nos. 1–218). Parts of individual vessels were also lonca kat. št. 165 so bili odkriti v plasteh SE 196 in found scattered in different layers. Thus, fragments SE 148, odlomki sklede kat. št. 149 in lonca kat. št. of dishes cat. no. 7 and cat. no. 10, which are restored 169 v plasti SE 148 in v plasti SE 113 nad njo, od- in the entire profile, fragments of a pot cat. no. 35, lomki lonca kat. št. 104 v plasti SE 196 in v plasti fragments of a ladle cat. no. 58 and fragments of the SE 113. Izpostaviti velja tudi distribucijo keramičnih pedestal of a vessel cat. no. 155 were scattered in layer odlomkov votle noge kat. št. 13, vrča kat. št. 25, lon- SU 194 and in layer SU 148 above it. Fragments of cev kat. št. 37 in kat. št. 38 ter z vrezi okrašene noge a reconstructed pot cat. no. 165 were discovered in z dnom ( kat. št. 91). Odlomki votle noge kat. št. 13 layers SU 196 and SU 148, fragments of a dish cat. in vrča kat. št. 25 so bili odkriti v plasteh SE 194 in no. 149 and a pot cat. no. 169 in layer SU 148 and in SE 196, odlomki loncev kat. št. 37 in kat. št. 38 pa v layer SU 113 above it, fragments of a pot cat. no. 104 plasteh SE 194, SE 196 in SE 148. in layer SU 196 and in layer SU 113. The distribution Raztresenost odlomkov določenih posod v različnih of ceramic fragments of a hollow pedestal cat. no. 13, polnilih od dna do vrha jame SE 248 je lahko posle- a jug cat. no. 25, pots cat. no. 37 and cat. no. 38 as well dica natančnosti izkopavanja oz. prepoznavanja meje as of a pedestal decorated with incisions (cat. no. 91), med plastmi, posledica postdepozicijskih procesov, is also worth mentioning. Fragments of the hollow ali pa nakazuje, da je bila jama 1 zasuta v kratkem pedestal cat. no. 13 and the jug cat. no. 25 were discov-času. ered in layers SU 194 and SU 196, and fragments of Dolsko – Spodnje Škovce Pozni neolitik / Late Neolithic Časovno neopredeljeno / Chronologically undetermined 173 256 254 177 259 161 175 181 179 205 0 5 10 m 207 269 73 267 59 203 66 61 57 202 125 94 77 88 122 90 153 201 Jama 2 215 189 89 98 209 87 163 75 110 218 217 193 199 Jama 1 195 191 245 248 197 238 1026 1020 1013 1021 Velika kotanja 240c Slika/Figure 35a Dolsko – Spodnje Škovce. Tloris vzhodnega dela najdišča z naselbinskimi ostalinami iz poznega Monografije CPA 20 Pozni neolitik / Late Neolithic Časovno neopredeljeno / Chronologically undetermined 3030 3032 3034 3069 0 5 10 m 2104 2049 2051 Slika/Figure 35b Dolsko – Spodnje Škovce. Tloris zahodnega dela najdišča z naselbinskimi ostalinami iz poznega neolitika. Merilo 1 : 400. / Dolsko – Spodnje Škovce. Ground plan of the western part of the site with the Late Neolithic settlement remains. Scale 1 : 400. Druga jama z večjo količino najdb iz poznega neo- pots cat. no. 37 and cat. no. 38 in layers SE 194, SE 196 litika v Dolskem je jama 2 (SE 90), ki je bila odkrita and SE 148. The scattering of fragments of certain severno od jame 1 (SE 248), v sektorju 1, kv. AN93, vessels in different fillings from the bottom to the top AN94, AO93, AO94. Bila je ovalnega tlorisa, dolži- of the pit SU 248 may relate to the precision of the ne do 3,5 m, vkopana v rumenkasto rjavo meljasto excavation or recognition of the boundary between ilovico (SE 2 = SE 21, SE 1007), na njenem dnu pa layers, the result of post-depositional processes, or it so bile plitve jame (SE 200/SE 201, SE 152/SE 153, indicates that the pit 1 was filled in a short time. SE 214/SE 215, SE 188/SE 189) in manjša okrogla Another pit with a large amount of Late Neolithic jama SE 162/SE 163 z ostanki kola oz. stojke. finds in Dolsko is pit 2 (SU 90), which was discov-V jami SE 90 je bilo odkritih več kremenovih odbit- ered north of pit 1 (SU 248), in sector 1, sq. AN93, kov in kamnitih orodij, poleg njih pa še 627 keramič- AN94, AO93, AO94. It was oval in plan, up to 3.5 nih odlomkov. Najdbe so bile odkrite v dveh plasteh: m long, dug into yellowish-brown silty loam (SU 2 = Dolsko – Spodnje Škovce SU 152/SU 153, SU 214/SU 215, SU 188/SU 189) on its bottom and a smaller round pit SU 162/SU 163 with the remains of a pile or post. Several stone flakes and stone tools were discovered in pit SU 90, as well as 627 ceramic fragments. Finds were discovered in two layers: in layer SU 200, which covered only the deepest part of the pit, and in layer SU 89 above it. The latter contained several ceramic fragments (457; including cat. no. 219 – part, cat. no. 225 – part and cat. nos. 227–249), as well as fragments of burnt clay (16 fragments in total), stone flakes, tools made on stone flakes (cat. nos. 250–252) and a Slika/Figure 36 fragment of a grinding stone (253). Layer SE 200 (temno rdeča puščica) in jamo 2 (svetlo rdeča puščica). below it contained 170 ceramic fragments (including Pogled iz jugovzhoda na jamo 1 Jama 1 je vsebovala večjo količino keramičnih odlomkov in cat. no. 219 – part and cat. nos. 220–224, 226). kamnitih orodij. Iz te jame so bile po metodi Typo-chronologically interesting finds from the Late 14 C AMS datirane štiri živalski zobje in košček oglja, iz jame 2 košček Neolithic were also found in pit SU 74/SU 88, in sec- oglja. / View from the southeast on pit 1 (dark red arrow) tor 1, sq. AP92-93. It was slightly smaller than pit 2, and pit 2 (light red arrow). Pit 1 contained a larger quantity measuring 2.54 × 1.83 m, up to 0.1 m deep (SU 88), a piece of charcoal from this pit and a piece of charcoal from cat. nos. 254–256), a piece of burnt clay and a stone 14 pit 2 were C AMS dated. flake. of ceramic fragments and stone tools. Four animal teeth and and it contained 149 ceramic fragments (including in v plasti SE 89 nad njo. Slednja je vsebovala več Late Neolithic finds were discovered nearby in layer keramike (457 odlomkov lončenine; med njimi: kat. SU 75 = SU 202 (cat. nos. 259, 260), which extended št. 219 – del, kat. št. 225 – del in kat. št. 227–249) in linearly from northwest to southeast and connected tudi ožgane ilovice (skupaj 16 fragmentov), kreme- Late Neolithic pits 1 (SU 248), 2 (SU 90), which were nove odbitke, orodja na odbitkih (kat. št. 250–252) in earlier. It had the same orientation as the archaeo- fragment brusnega kamna (kat. št. 253). Plast SE 200 logically sterile yellowish silty clay (SE 21) and pale- pod njo je vsebovala 170 keramičnih odlomkov (med ochannel SE 187a, east of the alluvium ( fig. 37; see njimi: kat. št. 219 – del in kat. št. 220–224, 226). also fig. 7, 20, 34, 35a). It was originally interpreted Tipokronološko zanimive najdbe iz poznega neoli- as buried soil or a prehistoric path that connected tika so bile tudi v jami SE 74/88, v sektorju 1, kv. Neolithic structures 1 and 2,225 which are here named AP92–93. Bila je nekoliko manjša od jame 2, velikosti pits 1 and 2. However, because it had the same orien- 2,54 × 1,83 m, globine do 0,1 m (SE 88), od najdb tation as the vegetation mark north of the site (fig. 7: pa je vsebovala 149 keramičnih odlomkov (med njimi B, D), archaeologically sterile yellowish silty clay (SU kat. št. 254–256), 2 kosa ožgane ilovice in kremenov 21) and paleochannel SE 187a, we assume that it is odbitek. more likely a depression of natural origin filled with V bližini so bile odkrite najdbe iz poznega neolitika v buried soil, perhaps the filling of a paleochannel of a plasti SE 75 = SE 202 (kat. št. 259, 260), ki se je širila smaller (short-term?) arm of a stream or an erosion linearno s severozahoda proti jugovzhodu in je po- gully. vezovala poznoneolitski jami 1 (SE 248), 2 (SE 90), Ceramic sherds and flakes from Late Neolithic were od katerih pa je bila mlajša. Bila je enake usmeritve also found in sector 1 when scraping the geological kot aluvialna arheološko sterilna rumenkasta meljasta Monografije CPA 20 base (SU 21: cat. nos. 261–265) in layer SU 160 (cat. no. 266) and in pits SU 75/SU 76, SU 86/SU 87, SU 109/SU 110, SU 255/SU 256. Four fragments labelled as belonging to SU 21 were discovered in sq. AO94, one in sq. AN94. It is the area where pit 1 (SU 90) was discovered, so perhaps the ceramic fragments are related to it. On the other hand, layer SU 160 was located in sq. AU91, and it was in line with the men- tioned layer SU 75 = SU 202, so it might represent a continuation of this layer towards the northeast. Discovery of ceramic fragments from Late Neolithic in layer SU 1020/SU 1021, on the former steep edge of the middle Sava terrace is of a particular impor- tance (cat. nos. 257, 258; fig. 22). This layer, together with similar layers to the north (SU 1006, SU 1026, SU 1040/SU 1041) are interpreted as buried soil and indicate that, during the Late Neolithic, a steep ridge of the middle Sava terrace was located in the immediate vicinity of the settlement. More than 340 m away from it, four smaller pits with ceramic frag- ments from Late Neolithic were discovered in sec- tors 3 (SU 2048/SU 2049 – cat. no. 267; SU 2050/ SU 2051 – cat. no. 268; SU 2103/SU 2104) and 4 (SU Slika/Figure 37 3029/SU 3030), which show that a part of the mid- Pogled iz jugovzhoda na jamo 2 (svetlo rdeča puščica) in pokopana tla (črni puščici). dle Sava terrace in the western part of the site was / View from southeast on pit 2 (light red arrow) and buried soil (black apparently also visited in the Late Neolithic period. arrows). naplavine (sl. 37; glej tudi sl. 7, 20, 34, 35a). Prvotno 5.3 Ceramic finds je bila interpretirana kot pokopana tla ali prazgodo- vinska steza, ki je povezovala neolitska objekta 1 in The typology of the Late Neolithic ceramic finds was 2225 – tukaj jami 1 in 2. Toda ker je bila enake usmeri- based on the author’s own typology.226 We compared tve kot vegetacijski znak severno od najdišča (sl. 7: B, the finds from Dolsko with finds from sites in Slo- D), aluvialna arheološko sterilna rumenkasta meljasta venia, in neighbouring countries and culturally related glina (SE 21) ter paleostruga SE 187a, domnevamo, regions. The focus was on those sites on which com- da gre bolj verjetno za depresijo naravnega nastan- parable finds were discovered together with samples ka, zapolnjeno s pokopanimi tlemi, morda za polnilo from short-lived material that were radiocarbon-dated. paleostruge manjšega (krakotrajnega?) rokava ali ero- Additionally, the pile-dwelling Resnikov prekop in the zijskega žleba. Keramični odlomki in odbitki iz poznega neolitika 226 Kramberger 2014a; Kramberger 2014b; Kramberger 2020a. The vessel types are named in accordance with the no - so bili v sektorju 1 odkriti tudi pri strganju geolo- menclature employed in the author’s doctoral dissertation, in which finds from five sites from the 5 th millennium BC in north- ške osnove (SE 21: kat. št. 261–265), v plasti SE 160 eastern Slovenia were discussed (Kramberger 2014b). As most th of the finds were from the last thirds of the 5 millennium BC, many types are not represented in Dolsko. Consequently, the Dolsko – Spodnje Škovce (kat. št. 266) in jamah SE 75/SE 76, SE 86/SE 87, Ljubljansko barje was considered, where the radiocar- SE 109/SE 110, SE 255/SE 256. Štirje odlomki pod bon date on a sample of wood from a pile that had 10 oznako SE 21 so bili odkriti v kv. AO94, eden v kv. tree rings is available.227 AN94. Gre za območje, kjer je bila odkrita jama 1 In the ceramic assemblage from Dolsko, we distin- (SE 90), zato so morda keramični odlomki v poveza- guish between pots, bottle-like vessel, pitchers, thin- vi z njo. Po drugi strani pa je bila plast SE 160 v kv. walled vessels, pedestal dishes, dishes, bowls, ladles, a AU91 v vrsti z omenjeno plastjo SE 75 = SE 202, miniature ladle, a vessel with a tubular-shaped attach- zato morda predstavlja nadaljevanje te plasti proti se- ment for a handle, a vessel with a zoomorphic han- verovzhodu. dle and ceramic beads. Emphasis is also placed on the Posebnega pomena je odkritje keramičnih odlomkov special forms of grips and on the find of a clay coil. iz poznega neolitika v plasti SE 1020/SE 1021 na A clear distinction can be observed between the pot- nekdanjem strmem robu srednje savske terase (kat. št. tery vessels that were crafted from very fine-grained 257, 258; sl. 22). To plast skupaj s podobnimi plastmi and fine-grained fabrics, and those that were made severno od tod (SE 1006, SE 1026, SE 1040/SE from fabrics containing silica sand inclusions. Ves- 1041) razlagamo kot pokopana tla in nakazuje, da se sels crafted from fine-grained fabrics typically exhibit je v času poselitve prostora v poznem neolitiku naha- a uniform brownish or reddish surface colouration. jala strma ježa srednja savske terase v neposredni bli- Most of these items were fired in incomplete oxidising žini naselbine. Več kot 340 metrov stran od nje so bile conditions, often displaying a clay coating on their sur- odkrite še štiri manjše jame s keramičnimi odlomki iz face. In rare instances, they were reduction fired (either poznega neolitika v sektorjih 3 (SE 2048/2049 – kat. continuously or solely in the final stage) and exhibited št. 267; SE 2050/SE 2051 – kat. št. 268; SE 2103/ a grey surface. Pottery with sand temper also has a flat SE 2104) in 4 (SE 3029/SE 3030), ki kažejo, da je bil and smooth surface, but in the vast majority without v poznem neolitiku očitno obiskan tudi del srednje a coating. It was usually fired under incomplete oxi- savske terase v zahodnem delu najdišča. dising conditions. Pots and ladles were manufactures in this manner, whereas most dishes, pedestal dishes, pitchers, thin-walled vessels, and some bowls were 5.3 Keramične najdbe crafted from fine-grained fabrics and typically coated. Pri tipološki razdelitvi keramičnih najdb iz poznega Pots neolitika smo izhajali iz lastne tipologije.226 Najdbe smo primerjali z najdišči na Slovenskem in s sorodni- Among the Late Neolithic pottery, pots are the most mi najdišči v sosednjih državah. Poudarek je bil na numerous. These vessels have a biconical body and a tistih najdiščih, na katerih so bile primerljive najdbe neck, which differs in the shape of the neck, shoul- odkrite skupaj z radiokarbonsko datiranimi vzorci ders, the presence of handles and the decoration iz kratkoživih snovi, in s koliščem Resnikov prekop (fig. 38). na Ljubljanskem barju, kjer imamo na voljo radio- One of the pots had a concave lower body and a karbonsko datacijo vzorca lesa iz kola, ki je imel 10 long-everted neck (fig. 38: L1; cat. no. 172). It was dis-branik.227 covered in pit 1 (SU 148) and is without handles in the preserved part. Its largest circumference was dec- 226 Kramberger 2014a; Kramberger 2014b; Kramberger orated with a circular appliqué, featuring a concave 2020a. Tipi posod so poimenovani enako kot v doktorski diser- surface and a horizontal series of impressions. The taciji, kjer smo obravnavali najdbe iz petih najdišč iz 5. tisočletja pr. n. št. v severovzhodni Sloveniji (Kramberger 2014b). Ker je bila glavnina najdb iz zadnje tretjine 5. tisočletja pr. n. št., veliko tipov v Dolskem ni prisotnih, zaradi česar si številke tipov na Monografije CPA 20 V keramičnem zbiru iz Dolskega razlikujemo med neck was embellished with slightly oblique bundles lonci, steklenici podobno posodo, vrči, posodami of lines composed of impressions. tankih sten, skledami na nogah, skledami, skodela- Similarly shaped pots, also decorated with round ap- mi, zajemalkami, miniaturno zajemalko, posodo z pliqués on the largest circumference, are known from nastavkom v obliki dulca za držaj, posodo z zoo- the settlements of Resnikov prekop,228 Gradec near morfnim držajem in keramičnimi jagodami. Posebej Mirna,229 Dolenji Leskovec in Posavje230 and Čatež – izpostavljamo tudi posebne oblike držajev in glineni Sredno polje on the Krško-Brežice Plain.231 Vessels svaljek. without appliques on the largest circumference and Med posodami je jasno vidna razlika med lončenino, with handles on the neck are known from settlement izdelano iz zelo finozrnatih in finozrnatih lončarskih phase 4 in Moverna vas in Bela Krajina,232 which is glin, in tisto, ki je bila izdelana s primesmi (kremenče- dated to the late Sava group,233 as well as from Lasinja vega) peska. Posode iz fine lončarske gline imajo po- settlements Zgornje Radvanje in Podravje234 and Zók vršino običajno enotnega rjavkastega ali rdečkastega – Várhegy in western Hungary.235 barvnega odtenka, žgane so bile večinoma nepopol- More common are pots with a concave lower body, a no oksidacijsko, na njihovi površini pa je pogosto straight or rounded shoulder and a long-everted neck glinen premaz; ali pa so (redkeje) brez premaza, re- that is approximately the same size as the shoulder dukcijsko žgane (ves čas ali le v končni fazi) in imajo ( fig. 38: L7). The pots designed in this way are also dec-površino sivega barvnega odtenka. Keramika s pri- orated with round appliqués on the largest circumfer- mesmi peska ima prav tako ravno in gladko površino, ence, some with additional incisions and/or impres- vendar v veliki večini primerov brez premaza; običaj- sions. They differ in size, handles (some have handles, no je bila nepopolno oksidacijsko žgana. Na takšen others do not) and the roundness of the shoulders, način so bili izdelani lonci, zajemalke, medtem ko so which is why we have divided them into four variants: iz finozrnate lončarske gline in s premazom večino- larger pots with straight or slightly rounded shoulders, ma sklede, sklede na nogah, vrči, posode tankih sten, without handles, with the diameter of the transition a tudi nekatere skodele. from the lower to the upper body larger than the di- ameter of the lip (fig. 38: L7/1; cat. nos. 33, 34, 36, 196, Lonci 171); to larger pots with straight shoulders, a handle, with a diameter of transition from the lower to the Med lončenino iz poznega neolitika so najštevilčnejši upper body about the same size as the diameter of the lonci. Gre za posode z bikoničnim trupom in vra- lip (fig. 38: L7/2; cat. nos. 170, 223); smaller pots with a tom, ki se razlikujejo po obliki vratu, ramen, v priso- rounded shoulder, with or without a handle, and with tnosti ročajev in okrasu (sl. 38). the diameter of the transition from the lower to the Eden od loncev je imel konkavni spodnji del in dolg upper body larger than the diameter of the lip (fig. 38: izrazito izvihan vrat (sl. 38: L1; kat. št. 172). Odkrit L7/3; cat. nos. 35, 38); and to larger pots with a strongly je bil v jami 1 (SE 148) in je v ohranjenem delu brez rounded shoulder, without handles and with a diame- ročajev. Na največjem obodu je bil okrašen z okrog- ter of the transition from the lower to the upper body lo apliko z vbočeno površino in vodoravnim nizom smaller than the diameter of the lip (fig. 38: L7/4; cat. vtisnjenih jamic, na vratu z rahlo poševnimi snopi črt, sestavljenih iz vtisnjenih jamic. Podobno oblikovane lonce, prav tako okrašene z 228 Harej 1975, pl. 1: 1. okroglimi aplikami na največjem obodu, poznamo 229 Dular et al. 1991, 88, pl. 23: 2; Dular 2001, 95, pl. 1: 7. 230 Hlad 2015, pl. 2: 4, pl. 3: 6, 9, pl. 5: 16. 228 iz naselbin Resnikov prekop, Gradec pri Mirni, 229 231 Tomaž, Kavur 2006, cat. no. 19; Tomaž 2022, cat. no. 875. 232 Tomaž 1999, pl. 21: 2. 233 Kramberger 2020a. Dolsko – Spodnje Škovce Dolenji Leskovec v Posavju230 in Čatež – Sredno po- no. 173). Most pots of type L7 were discovered in pit 1, lje na Krško-Brežiškem polju.231 Brez aplik na največ- one in pit 2 (cat. no. 223 – cf. with cat. no. 170). jem obodu in s trakastimi ročaji na vratu so poznani The closest analogies for pots of type L7 can also be iz 4. poselitvene faze v Moverni vasi v Beli krajini,232 found in the sites of the Sava group. Similarly shaped ki jo datiramo v pozno savsko skupino,233 iz lasinj- and decorated pots are known from Resnikov prekop skih naselbin Zgornje Radvanje v Podravju234 in Zók at the Ljubljansko barje,236 from Dolenji Leskovec in – Várhegy na zahodnem Madžarskem.235 Posavje237 and from the oldest cultural layers in Gradec Številčnejši so lonci s konkavnim spodnjim delom, near Mirna,238 from the lower cultural layer in Moverna ravnim ali zaobljenim ramenom in dolgim izrazi- vas in Bela Krajina,239 from pit SU 128 in Stoperce in to izvihanim vratom, ki je približno enake velikosti northeastern Slovenia.240 Comparable pots with han-kot rame (sl. 38: L7). Tudi tako oblikovani lonci so dles are also characteristic of Late Lengyel sites in okrašeni z okroglimi aplikami na največjem obodu, Hungary241 and in Austria for phases MOG IIa and nekateri dodatno tudi z vrezi in/ali vtisnjenimi jami- MOG IIb.242 None are known from the earlier phases cami. Med seboj se razlikujejo po velikosti, po ročajih of the Lengyel culture. In north-eastern Slovenia, the (nekateri imajo trakaste ročaje, drugi so brez) in po upper part of a similarly shaped pot with a handle was zaobljenosti ramen, zaradi česar smo jih razdelili na discovered in a Late Lengyel pit at Andrenci.243 štiri različice: na večje lonce z ravnimi ali blago zaob- A slightly smaller vessel with a concave lower part, a ljenimi rameni, brez ročajev, s premerom največjega rounded shoulder and an ellipsoid or inverted neck, oboda, večjim od premera ustja (sl. 38: L7/1; kat. št. decorated with a round appliqué on the largest cir- 33, 34, 36, 196, 171); na večje lonce z ravnimi rameni, cumference (fig. 38: L15/2; cat. no. 46) was made of ročajem, s premerom največjega oboda, ki je približ- fine-grained fabric, fired in incomplete oxidising con- no enake velikosti kot premer ustja (sl. 38: L7/2; kat. ditions and has a surface of pale brown colour. Al- št. 170, 223); na manjša lonca z zaobljenim ramenom, though it was in a very fragmented state, it was possi- ročajem ali brez ter s premerom največjega oboda ve- ble to restore the entire upper body and most of the čjim od premera ustja (sl. 38: L7/3; kat. št. 35, 38); in lower body from field photographs, only the bottom na večje lonce z močno zaobljenim ramenom, brez was not preserved. ročajev in s premerom največjega oboda manjšim od Similarly shaped pots are known from Stoperce in premera ustja (sl. 38: L7/4; kat. št. 173). Večina lon- Haloze, pit SU 128,244 from Gradišče near Stiška cev tipa L7 je bila odkritih v jami 1, eden v jami 2 vas,245 two from the lower cultural layer in Moverna (kat. št. 223 – prim. s kat. št. 170). vas246 (fig. 41: pot type L15/2) and several decorated Tudi loncem tipa L7 je najti najustreznejše analogije with impressions from a settlement surrounded by a na najdiščih savske skupine. Podobno oblikovane in double palisade at the Dolenji Leskovec in the Sava okrašene poznamo na Ljubljanskem barju z Resni- valley near Brestanica.247 Fragments of ellipsoid vessel kovega prekopa,236 v Posavju iz Dolenjega Leskovca237 in najstarejše kulturne plasti na Gradcu pri Mirni,238 v Beli krajini iz spodnje kulturne plasti v Moverni vasi,239 236 Harej 1975, pl. 1: 3; fig. 41: Resnikov prekop. 237 Hlad 2015, pl. 6: 19, pl. 7: 23, pl. 8: 24; fig. 41: Dolenji v severovzhodni Sloveniji iz jame SE 128 v Stoper-Leskovec. 238 Dular et al. 1991, pl. 23: 5; fig. 41: Gradec pri Mirni 1. 239 Tomaž 1999, pl. 14: 1; fig. 41: Moverna vas, p. f. 2. 230 Hlad 2015, t. 2: 4, t. 3: 6, 9, t. 5: 16. 240 Kramberger et al. 2023, pl. 3: 7; fig. 41: Stoperce, SU 128. 231 Tomaž, Kavur 2006, kat. št. 19; Tomaž 2022, kat. št. 875. 241 Cf. cat. no. 35, cat. no. 170 and cat. no. 223 with Bánffy 1995a, 232 Tomaž 1999, t. 21: 2. pl. 55: 45, pl. 69: 174. 233 Kramberger 2020a. 242 Stadler, Ruttkay 2007, pl. 6: 5; Stadler, Ruttkay 2006, 76 – 234 Kramberger 2021b, kat. št. 112, 248, 1041, 846. cat. no. 4316, 4350. 235 Glej npr. Ecsedy 1983, sl. 14; Kalicz 1991, sl. 8: 10. 243 Pahič 1976, pl. 5: 24; Kramberger 2014a, pl. 2: 31. 236 Harej 1975, t. 1: 3; sl. 41: Resnikov prekop. 244 Kramberger et al. 2023, pl. 3: 1, 4. 237 Hlad 2015, t. 6: 19, t. 7: 23, t. 8: 24; sl. 41: Dolenji Leskovec. 245 Velušček 2005, 25, cat. no. 8. Monografije CPA 20 cah.240 Primerljivi lonci s trakastimi ročaji so značilni necks (of similar pots?) were discovered in structure I tudi za najdišča pozne lengyelske kulture na Madžar- in Ptuj – Šolski center248 and in Ponikve near Trebnje.249 skem,241 v Avstriji za fazi MOG IIa in MOG II.242 Iz zgodnejših faz lengyelske kulture jih ne poznamo. A bottle-like vessel V severovzhodni Sloveniji je bil zgornji del lonca z enakimi oblikovnimi značilnostmi in ročajem odkrit The vessel, about 30 cm high, with a minimum diam- v poznolengyelski jami v Andrencih.243 eter of the neck smaller than the radius of the largest Med lonce uvrščamo tudi nekoliko manjšo posodo s circumference and with four round appliqués on the konkavnim spodnjim delom, zaobljenim ramenom in largest circumference, was defined as a bottle-like ves- elipsoidnim oz. uvihanim vratom, ki je bila na največ- sel (fig. 38: S4; cat. no. 161).250 It was discovered in a jem obodu okrašena z okroglo apliko (sl. 38: L15/2; pit 1 (SU 148 and SU 196), and it has high rounded kat. št. 46). Izdelana je bila iz finozrnate lončarske shoulders and a cylindrical neck of approximately the gline, nepopolno oksidacijsko žgana in ima površino same height, which is distinctly everted below the lip bledo rjave barve. Čeprav je bila v zelo fragmentira- ( fig. 38). nem stanju, jo je bilo mogoče ob pomoči terenskih A similarly shaped and decorated vessel was found in fotografij v zgornjem delu in v spodnjem delu obno- Čatež – Sredno polje, where it is considered among viti, le dno se ni ohranilo. the pots of version L5c.251 Among the L5c vessels, Podobno oblikovane lonce poznamo iz Stoperc v a vessel without an appliqué in the preserved part252 Halozah, jame SE 128,244 z Gradišča pri Stiški va- and a fragment of a vessel with part of the neck, si,245 dva iz spodnje kulturne plasti v Moverni vasi246 which has an appliqué on the largest circumference, (sl. 41: lonec tip L15/2) in več okrašenih z vtisnje- but more flat shoulders, are present.253 A comparable nimi jamicami iz naselbine obdane z dvojno palisa- vessel is also known from “structure 3” in Dolen- do na najdišču Dolenji Leskovec v okljuku Save pri ji Leskovec; judging by the drawing, it has four ap- Brestanici.247 Odlomki elipsoidno oblikovanih vratov pliqués on the largest circumference.254 posod (podobnih oblik?) pa so bili odkriti v objektu Vessels with a minimum diameter of the neck smaller I na Ptuju – Šolski center248 in v Ponikvah pri Treb- than the radius of the largest circumference and four njem.249 appliqués on the largest circumference are also charac- teristic for the sites of the Moravian-Eastern-Austrian Steklenici podobna posoda group (MOG) of painted pottery255 and the Moravian Painted Ware culture (MBK) in Slovakia.256 Better-pre- Posodo, visoko okoli 30 cm, z minimalnim preme- served vessels are known in Austria from feature 9 and rom vratu, manjšim od polmera največjega oboda, find group 20 at Falkenstein-Schanzboden257 and from in s štirimi okroglimi aplikami na največjem obodu, Michelstetten.258 At both sites, they were discovered to-smo opredelili kot steklenici podobno posodo (sl. 38: gether with animal bones that were radiocarbon-dated, S4; kat. št. 161).250 Odkrita je bila v jami 1 (SE 148 in with the Falkenstein settlement being typo-chronologi- 240 Kramberger et al. 2023, t. 3: 7; sl. 41: Stoperce, SE 128. 248 Kramberger 2014b, cat. no. 39: 456. 241 Prim. kat. št. 35, kat. št. 170 in kat. št. 223 z Bánffy 1995a, 249 Ravnik, Tica 2018, cat. no. 200, 625. pl. 55: 45, pl. 69: 174. 250 See Kramberger 2014b, 114, fig. 75; Kramberger 2021b, 60. 242 Stadler, Ruttkay 2007, t. 6: 5; Stadler, Ruttkay 2006, 76 – 251 Tomaž 2022, cat. no. 3357. kat. št. 4316, 4350. 252 Tomaž 2022, cat. no. 1333. 243 Pahič 1976, t. 5: 24; Kramberger 2014a, t. 2: 31. 253 Tomaž 2022, cat. no. 1715. 244 Kramberger et al. 2023, t. 3: 1, 4. 254 Hlad 2015, pl. 8: 25. 245 Velušček 2005, 25, kat. št. 8. 255 Stadler, Ruttkay 2006, 48 - cat. no. 501, 49 - cat. no. 502, 246 Tomaž 1999, t. 11: 3; Budja 1992, 103, sl. 4. 86 – cat. no. 5762. 247 Glej Jovanović et al. 2012, t. 5: 5a, t. 13: 13b, t. 22: 22b. 256 Kazdová et al. 1994, fig. 3: 6, fig. 9: 14. 248 Kramberger 2014b, t. 39: 456. 257 Stadler, Ruttkay 2007, pl. 4: 10; Stadler, Ruttkay 2006, 48 – Dolsko – Spodnje Škovce Monografije CPA 20 SE 196), ima visoka zaobljena ramena ter približno cally assigned to the MOG Ib phase and Michelstetten enako visok cilindrični vrat, ki je v zaključku izrazito to the MOG IIa phase according to E. Ruttkay, which izvihan (sl. 38). according to E. Bánffy and A. Carneiro corresponds to Podobno oblikovano in okrašeno posodo srečamo the Lengyel II phase (MOG Ib) and the Late Lengyel na Čatež – Srednem polju, kjer je obravnavana med culture or to the Lengyel III phase according to chro- lonci različice L5c.251 Med posodami L5c sta primer- nology of Raczky and Kalicz (MOG IIa).259 ljivi nekoliko slabše ohranjena posoda brez aplike v ohranjenem delu252 in odlomek posode z delom vra- Pitchers tu, ki ima apliko na največjem obodu, a bolj polož- na ramena.253 Primerljiva posoda je poznana tudi iz Smaller vessels with a handle are attributed to pitchers. objekta 3 na Dolenjem Leskovcu; sodeč po risbi ima Two are better preserved, both from pit 1. They have na največjem obodu štiri aplike.254 rounded shoulders, a rounded transition to the lower Posode z minimalnim premerom vratu, manjšim part of the body and a distinct transition to a slop- od polmera največjega oboda, in štirimi aplikami na ing neck, which is approximately the same size as the največjem obodu, so značilne tudi za najdišča Mora- shoulders, but they differ in size and in the method of vsko vzhodno avstrijske skupine s slikano keramiko production (fig. 38: V13/1; cat. nos. 24, 100). v Avstriji255 in moravsko kulturo s slikano keramiko The first pitcher was made of very fine-grained fabric, (MBK) na Slovaškem.256 Bolje ohranjene posode v fired under oxidising conditions and has a completely Avstriji poznamo iz konteksta 9 in skupka najdb 20 smooth surface covered with red coating. It was dec- na najdišču Falkenstein-Schanzboden257 ter z najdišča orated on the largest circumference with small round Michelstetten.258 Na obeh najdiščih so bile odkrite appliqués, one under the handle and the other on the skupaj z živalskimi kostmi, ki so radiokarbonsko da- opposite side of the largest circumference (cat. no. 24). tirane, pri čemer je naselbina Falkenstein po tipokro- Similarly shaped vessels are known from Dolenji Le- nologiji opredeljena v fazo MOG Ib in Michelstetten skovec,260 Resnikov prekop,261 pit SU 128 in Stoperce,262 v fazo MOG IIa po E. Ruttkay, kar po E. Bánffy while in Hungary, we can find them at the Late Lengyel in A. Carneiro ustreza fazi Lengyel II po N. Kaliczu sites of Zalaszentbalázs – Szőlőhegyi mező263 and (MOG Ib) in pozni lengyelski kulturi oz. fazi Lengyel Nagykanizsa-Inkey-Kápolna.264 They differ from each III po Raczkyu in Kaliczu (MOG IIa).259 other in the length of the neck compared to the length of the shoulders, and in the position of the handles, Vrči some of which clamped just below the lip, while oth- ers directly onto the lip. Med vrče uvrščamo manjše posode z ročajem. Bolje The second, better-preserved pitcher from Spodnje ohranjeni sta dve, obe iz jame 1. Imata zaobljena ra- Škovce is similar to the first, but slightly larger and mena, zaobljen prehod v spodnji del posode in izrit without appliqués in the preserved part. It also dif- prehod v usločen vrat, ki je približno enake velikosti fers from the first pitcher in the way it was made, as it was made of fine-grained fabric (with inclusions of quartz or sand) and has a distinctly uneven surface 251 Tomaž 2022, kat. št. 3357. without a coating ( cat. no. 100). 252 Tomaž 2022, kat. št. 1333. 253 Tomaž 2022, kat. št. 1715. 254 Hlad 2015, t. 8: 25. 255 Stadler, Ruttkay 2006, 48 – kat. št. 501, 49 – kat. št. 502, 86 – kat. št. 5762. 259 Raczky 1974; Kalicz 1991; see Bánffy 1995b, 192; Carneiro 256 Kazdová et al. 1994, sl. 3: 6, sl. 9: 14. 2002. 257 Stadler, Ruttkay 2007, t. 4: 10; Stadler, Ruttkay 2006, 48 – 260 Hlad 2015, pl. 6: 18; fig. 41: Dolenji Leskovec kat. št. 501, 49 – kat. št. 502. 261 Harej 1975, pl. 1: 5; fig. 41: Resnikov prekop. 258 Stadler, Ruttkay 2006, 86 – kat. št. 5762. 262 Kramberger 2014a, pl. 3: 59; fig. 41: Stoperce, SE 128. Dolsko – Spodnje Škovce kot ramena, med seboj pa se razlikujeta po velikosti Fragments of thin-walled vessels in po načinu izdelave (sl. 38: V13/1; kat. št. 24, 100). Prvi vrč je bil izdelan iz zelo finozrnate lončarske The repertoire of Late Neolithic ceramic material gline, oksidacijsko žgan in ima povsem gladko po- from Spodnje Škovce also includes fragments of ves- vršino, ki je premazana z rdečim premazom. Na naj- sels with thin walls, the shape of which cannot be de- večjem obodu je bil okrašen z majhnima okroglima termined due to their fragmentary state (fig. 38). They aplikama; ena od njiju je bila pod ročajem, druga na have similar characteristics: small diameter (between nasprotni strani največjega oboda (kat. št. 24). Po- 7.5 cm and 12 cm on the largest circumference), simi- dobno oblikovane posode poznamo z najdišča Do- lar decoration (round appliqués on the largest circum- lenji Leskovec,260 iz Resnikovega prekopa,261 iz jame ference) and similar production method. They were SE 128 v Stopercah262 ter na Madžarskem iz pozno- made of very fine-grained fabrics, fired in incomplete lengyelskih najdišč Zalaszentbalázs – Szőlőhegyi oxidising conditions, with a smooth surface without mező263 in Nagykanizsa-Inkey-Kápolna.264 Med seboj irregularities,265 usually of pale brown, light brown, se razlikujejo po dolžini vratov v primerjavi z dolžino reddish, red, yellow or pink colour (e.g. cat. nos. 29, 95, ramen in po poziciji ročajev, saj so bili pri nekaterih 101, 222, 163, 166), often with red coating (e.g. cat. nos. ročaji vpeti tik pod ustjem, pri drugih pa na ustju. 25, 31, 101). One fragment was discovered in pit 2 (cat. Drugi bolje ohranjeni vrč iz Spodnjih Škovc je po- no. 222), the others in pit 1. dobno oblikovan kot prvi, a nekoliko večji in brez These fragments may be parts of pitchers, but it can- aplik v ohranjenem delu. Od prvega vrča se razlikuje not be ruled out that some of them were without a tudi po načinu izdelave, saj je bil izdelan iz finozrnate handle. Similarly shaped vessels (many times decorated lončarske gline (s kremenom oz. peskom) in ima iz- with a round applique on the largest circumference) are razito neravno površino brez premaza (kat. št. 100). known in Pokolje in Croatia from Ozalj – Stari grad,266 in Bela Krajina from the lower cultural layer in Mov- Odlomki posod tankih sten erna vas267 and in Dolenjska from Dolenji Leskovec.268 The better-preserved vessels from Moverna vas show V repertoarju poznoneolitskega keramičnega gradiva that they also often had a coating and a handle on the iz Spodnjih Škovc je precej odlomkov posod s tanki- shoulders, or this connected the largest circumference mi stenami, ki jim zaradi fragmentarnosti ne more- and the lip of the vessel.269 mo določiti oblike (sl. 38). Združujejo jih podobne lastnosti: majhen premer (med 7,5 cm in 12 cm na Dishes and pedestal dishes največjem obodu), podoben okras (okrogle aplike na največjem obodu) in način izdelave. Izdelane so bile Pedestal dishes (En2, En3/1) namreč iz zelo finozrnatih lončarskih glin, žgane ne- Many pedestal dishes were discovered at the site, but popolno oksidacijsko in imajo gladko površino brez only one is preserved in a complete profile (fig. 39). nepravilnosti,265 običajno bledo rjave, svetlo rjave, It is a smaller vessel with a diameter of lip 14.3 cm, rdečkaste, rdečerumene ali rožnate barve (npr. kat. with a rounded lip, conical walls and a low ring- št. 29, 95, 101, 222, 163, 166), velikokrat s premazom shaped pedestal (fig. 39: En2/2; cat. no. 81). It can be compared to a dish from feature PO96 at the Čatež 260 Hlad 2015, t. 6: 18; sl. 41: Dolenji Leskovec. 261 Harej 1975, t. 1: 5; sl. 41: Resnikov prekop. 265 The surface is not shiny, but matte. Containers with such 262 Kramberger 2014a, t. 3: 59; sl. 41: Stoperce, SE 128. the surface were probably burnished before firing. See here 13 263 Bánffy 1995b, t. 80: 15, 18. Catalogue of finds. 264 Horváth, Kalicz 2006, kat. št. 23. 266 Težak Gregl 2005, cat. no. 26 and 29. 265 Površina ni svetlikajoča se, ampak mat. Posode s tako 267 Tomaž 1999, pl. 9: 1–5, 7, 8, pl. 10: 2. Monografije CPA 20 rdeče barve (npr. kat. št. 25, 31, 101). En primerek je – Sredno polje site.270 A similar dish without a pre-bil odkrit v jami 2 (kat. št. 222), ostali v jami 1. served pedestal is known from Andrenci.271 Morda gre za dele vrčev, vendar ni mogoče izključiti, Three dishes from Dolsko are preserved from the da je bila katera od teh posodic brez ročaja. Podob- lip to the transition to the pedestal and are of the no oblikovane (velikokrat okrašene z okroglimi pla- type with an everted rim (fig. 39: En3/1; cat. nos. 1, 4, stičnimi nalepkami na največjem obodu) poznamo v 77). The two better-preserved vessels were decorated Hrvaškem Pokolpju iz Ozalja – Stari grad,266 v Beli with four appliqués each (cat. nos. 77, 1), which is typ-krajini iz spodnje kulturne plasti v Moverni vasi267 in ical for vessels of this type, which belong to one of na Dolenjskem iz Dolenjega Leskovca.268 Bolje ohra- the most typical pottery types of the Lengyel culture njeni primerki iz Moverne vasi kažejo, da so imele and the Sava group of the Lengyel culture (fig. 41: tudi tam pogosto premaz in po en ročaj na ramenih, Pedestal dish). They appear with hollow pedestals ali pa je ta povezoval največji obod in ustje posode.269 as well as with straight bases in the earliest or the “formative” phase of the Lengyel culture in Austria, Sklede in sklede na nogah Slovakia and Hungary, called the Lengyel I phase ac- cording to Kalicz.272 Often decorated with painted Sklede na nogah (En2, En3/1) decoration, they are characteristic of the later early Na najdišču je bilo odkrito večje število skled na no- (Lengyel Ib) and middle phase of the Lengyel culture gah, vendar je le ena ohranjena v celotnem profilu (Lengyel II according to Kalicz),273 while dishes with-(sl. 39). Gre za manjšo posodo, premera ustja 14,3 out painted decoration, but with a clay coating are cm, z zaobljenim ustjem, koničnim ostenjem in nizko common in the Late Lengyel culture (phase Lengyel prstanasto nogo ( sl. 39: En2/2; kat. št. 81), ki jo lahko III according to Raczky and Kalicz).274 primerjamo s tisto iz objekta PO96 na najdišču Čatež Better-preserved vessels from central and southeast- – Sredno polje.270 Na Andrencih je poznana podobna ern Slovenian sites are known from Resnikov pre- skleda brez ohranjene noge.271 kop,275 Dolenji Leskovec,276 Čatež – Sredno polje277 Tri sklede na nogah iz Dolskega imajo ohranjen pro- and Moverna vas.278 fil od ustja do prehoda v nogo in so tipa z izvihanim robom ustja (sl. 39: En3/1; kat. št. 1, 4, 77). Obe bolje ohranjeni sta bili okrašeni s po štirimi aplikami ( kat. št. 77, 1), kar je značilno za tovrstne posode, ki spadajo med bolj značilne najdbe lengyelske kulture in savske 270 Tomaž 2022, cat. no. 1533. 271 Pahič 1976, pl. 3: 9. skupine lengyelske kulture (sl. 41 272 Kalicz 2006; see also Barna 2017, 26–27, 370. Compari- : Skleda na nogi). Na sons for dishes: Friebritz, grave 134 (Stadler, Ruttkay 2007, pl. 1: votlih nogah ali brez noge so že v najzgodnejši ozi- 6); Svodín, grave 9 (Pavúk 2007, fig. 3: 6,9), Sormás-Török-föl- roma „formativni“ fazi lengyelske kulture v Avstri- dek (Barna 2017, pl. 14: 9–18; 15: 6,7). 273 In Austria, the contemporaneous Lengyel sites are defined ji, na Slovaškem in na Madžarskem, imenovani faza as the Moravian-Eastern-Austrian Group (MOG) of the Painted Lengyel I po Kaliczu.272 Pottery and in Slovakia as the Moravian Painted Ware culture Pogosto okrašene s slikanim (MBK) (Barna 2017, 103–106). E.g.: Kamegg (Stadler, Ruttkay okrasom so značilne za poznejšo zgodnjo (Lengyel 2007, pl. 3: 1–6; Stadler, Ruttkay 2006, 19: no. 552, 568; 22: no. 397, 405; 23: no. 596, 613, 614; 31: no. 159; 32: no. 848; 41: no. Ib) in srednjo fazo lengyelske kulture (Lengyel II 24; 42: nos. 27, 48, and 93; 46: no. 387; 50: nos. 221, 222, etc.); Zalaszentbalázs-Pusztatető (Bánffy 1995c, pl. 22: 88); Nagyka- nizsa-Palin, Anyagnyerohely (Barna et al. 2016, fig. 12: 1a–b, 14), 266 Težak Gregl 2005, kat. št. 26 in 29. Hlohovec (Pavúk 2007, fig. 4: 7), Györe-Bocok (Zalai-Gaál 2009, 267 Tomaž 1999, t. 9: 1–5, 7, 8, t. 10: 2. fig. 15). 268 Hlad 2015, t. 9: 26, t. 12: 39. 274 Raczky 1974; Kalicz 1991. Comparisons for dishes: Za- 269 Tomaž 1999, t. 9: 1–5. laszentbalázs-Szőlőhegyi mező (Bánffy 1995b, pl. 57: 65,67; 62: 270 Tomaž 2022, kat. št. 1533. 103; 74: 202); Veszprém (Regenye 2007, pl. 1: 18; 5: 1; Raczky 271 Pahič 1976, t. 3: 9. 1974, fig. 11: 5; 17: 2); Pleszów (Pavúk 2007, fig. 7: 1,6–7). 272 Kalicz 2006; glej tudi Barna 2017, 26–27, 370. Primerja- 275 Korošec 1964, pl. 18: 4 ve za sklede: Friebritz, grob 134 (Stadler, Ruttkay 2007, t. 1: 6); 276 Hlad 2015, pl. 18: 78, pl. 19: 81-83. Dolsko – Spodnje Škovce po Kaliczu).273 Brez slikanega okrasa, a z glinenim Fragments of dishes (of type with a pedestal premazom pa so običajne v pozni lengyelski kulturi or with a straight base) (faza Lengyel III po Raczkyu in Kaliczu).274 In addition to pedestal dishes and dishes with a straight Iz osrednje in jugovzhodne Slovenije so poznani base, many upper parts of dishes without a preserved bolje ohranjeni primerki z najdišč Resnikov prekop,275 bottom were discovered in the Late Neolithic pits. Dolenji Leskovec,276 Čatež – Sredno polje277 in Mo- Those which, in view of the better-preserved exam- verna vas.278 ples and comparisons with other sites, could have been part of pedestal dishes or dishes with a straight Odlomki posod (tipa na nogi ali na ravnem base, were common (fig. 39: E7, E6/3, E6/6, E6/7; dnu) cf. e.g. cat. nos. 150, 263, 204, 80, 219, 94 with pedestal Poleg skled na nogah in skled je bilo v poznoneolit- dishes cat. nos. 1, 4, 77 and dishes cat. nos. 11, 15). skih jamah, odkrito tudi večje število zgornjih delov The most common are fragments of dishes with evert- skled brez ohranjenega dna. Tiste, ki bi glede na bolje ed rims ( fig. 39: E7; cat. nos. 8, 13, 18, 19, 78, 150, 151, ohranjene primerke in primerjave z drugimi najdišči 203, 204, 206, 231, 263), which are, in their preserved lahko bile na nogi ali z ravnim dnom brez votlega part, virtually identical to the pedestal dishes described podstavka, so pogoste (sl. 39: E7, E6/3, E6/6, E6/7; above (cf. e.g. with cat. no. 1). Six dishes were decorated prim npr. kat. št. 150, 263, 204, 80, 219, 94 s skledami with a larger round appliqué and with a concave sur- na nogah kat. št. 1, 4, 77 in s skledama kat. št. 11, 15). face on the rim (cat. nos. 8, 150, 151, 204, 206, 263), one Najpogostejše so prav sklede z izvihanim robom on the rim with a rectangular applique (cat. no. 203) and ustja (sl. 39: E7; kat. št. 8, 13, 18, 19, 78, 150, 151, one with a larger impression (cat. no. 231). The rest of 203, 204, 206, 231, 263), katerih ohranjeni deli so the dishes were decorated with a small round appliqué tako rekoč enaki zgoraj opisanim skledam z izviha- with a concave surface on the transition to the rim (cat. nim robom ustja na nogi (prim. npr. s kat. št. 1). Šest no. 78), with an oval appliqué with a concave surface skled je bilo na robu ustja okrašenih z večjimi okrog- (cat. no. 13), with impressions and appliqué (cat. no. 18) limi aplikami z vbočeno površino (kat. št. 8, 150, 151, and with impressions (cat. no. 19). Two had a handle 204, 206, 263), po ena na istem mestu s pravokotno (cat. nos. 14, 159). apliko (kat. št. 203) in z večjo vtisnjeno jamico (kat. št. Typo-chronological analyses have shown that dishes 231). Preostale so bile okrašene na klekastem preho- with everted rims – both those with pedestals and du z manjšo okroglo apliko z vbočeno površino (kat. those on a straight base – differ in their decoration at št. 78), z ovalno apliko z vbočeno površino (kat. št. the Lengyel sites and the sites of Sava group, which 13), z vtisnjenimi jamicami in apliko (kat. št. 18) in z may partly be related to the different ages of the sites.279 Those at Čatež – Sredno polje280 and Drago- melj281 were often decorated with appliqués and hori- 273 V Avstriji so sočasna lengyelska najdišča opredeljena v Mo- zontal series of impressions on the transition to the na Slovaškem v Moravsko slikano keramiko (MBK) (Barna 2017, ravsko vzhodno avstrijsko skupino s slikano keramiko (MOG) in rim or/and just below the top of the lip. In Dolsko, 103–106). Npr.: Kamegg (Stadler, Ruttkay 2007, t. 3: 1–6; Stad- two dishes were decorated in this way, both from pit ler, Ruttkay 2006, 19: št. 552, 568; 22: št. 397, 405; 23: št. 596, št. 387; 50: št. 221, 222 itd.); Zalaszentbalázs-Pusztatető (Bánffy 282 cultural layer in Moverna vas, a dish from the hill-1995c, t. 22: 88); Nagykanizsa-Palin, Anyagnyerőhely (Barna et al. 2016, sl. 12: 1a–b, 14); Hlohovec (Pavúk 2007, sl. 4: 7); Györe-613, 614; 31: št. 159; 32: št. 848; 41: št. 24; 42: št. 27, 48, in 93; 46: 1 ( cat. nos. 18, 19). In addition, one from the earliest -Bocok (Zalai-Gaál 2009, sl. 15). 274 Raczky 1974; Kalicz 1991. Primerjave za sklede: Zalaszen- tbalázs-Szőlőhegyi mező (Bánffy 1995b, t. 57: 65, 67; 62: 103; 74: 279 Kramberger 2014a, 249–250; Kramberger 2020. 202); Veszprém (Regenye 2007, t. 1: 18; 5: 1; Raczky 1974, sl. 11: 280 Tomaž 2005, cat. no. 3, 4, 6, 21, 23–27, 28–35; Tomaž 5; 17: 2); Pleszów (Pavúk 2007, sl. 7: 1, 6–7). 2022, cat. no. 25, 26, 30, 207–213, 216–233, 237–244, 346, etc. 275 Korošec 1964, t. 18: 4. 281 Turk, Svetličič 2005, cat. no. 1, 2, 21, 31, 33, 35, 40, 43; 276 Hlad 2015, t. 18: 78, t. 19: 81–83. Turk et al. 2022, cat. no. 5–7, 40, 44, 61, 81, 104–G106, 114, Monografije CPA 20 vtisnjenimi jamicami (kat. št. 19). Ročaj je bil na dveh top settlement of Podgorje pri Pišeceh,283 one from posodah ( kat. št. 14, 159). Ptuj Castle284 and one from Borl Castle,285 are deco-Primerjalne tipokronološke analize so pokazale, da se rated with impressions. sklede z izvihanim robom ustja – tako tiste na nogi As already mentioned, most of dishes with everted rim kot tiste na dnu, brez votlega podstavka – na len- from Spodnje Škovce are undecorated ( cat. nos. 8, 13, gyelskih najdiščih in najdiščih savske skupine razliku- 78, etc.) or decorated with round appliqués (cat. nos. 8, jejo po okrasu, kar bi lahko bilo deloma povezano z 150, 151, etc.), only one is decorated with a single large različno starostjo najdišč.279 Za tiste na najdiščih Ča- impression (cat. no. 231). In central and south-eastern tež – Sredno polje280 in Dragomelj281 je značilno, da Slovenia, dishes with an everted rim from Dolenji Le- so bile pogosto okrašene z aplikami in z vodoravnim skovec, the Resnikov prekop, and the lowest cultural nizom vtisnjenih jamic na klekastem prehodu ali/in layer in Gradec near Mirna and Moverna vas (settle- tik pod vrhom ustja. V Dolskem sta bili na tak način ment phase 2, SE 056) were also mostly decorated okrašeni dve skledi, obe iz jame 1 (kat. št. 18, 19). Na with round appliqués or are undecorated. The same enak način so okrašene še ena od skled iz najstarejše applies to the dishes found in pit SU 128 at Stoperce in kulturne plasti v Moverni vasi,282 skleda z višinskega north-eastern Slovenia (fig. 41: Pedestal dish).286 najdišča Podgorje pri Pišecah,283 po ena s Ptujskega In Moverna vas, dishes with everted rims also appear gradu284 in gradu Borl.285 in stratigraphic units SU 050 (settlement phase 4) Ostale sklede z izvihanim robom ustja iz Spodnjih and SU 022 (settlement phase 5), in Gorenjska they Škovc so, kot že rečeno, brez okrasa (kat. št. 8, 13, are known from Drulovka and a Neolithic-Eneolith- 78 itd.), okrašene s posameznimi velikimi vtisnjenimi ic pit in Kranj, in Pokolplje in Croatia from the Ozalj jamicami ( kat. št. 231) ali z okroglimi aplikami (kat. št. – Stari grad, in Kočevsko from Spaha near Predgrad, 8, 150, 151 itd.). Tako okrašene so bile v osrednji in in Dolenjsko from the sites of Ponikve near Trebn- jugovzhodni Sloveniji tudi sklede z izvihanim robom je, Col 1 near Podgračeno, Ajdovska jama and Grac ustja z Dolenjega Leskovca, Resnikovega prekopa ter near Sela near Zajčji vrh.287 Dishes from these sites najnižje kulturne plasti na Gradcu pri Mirni in v Mo- verni vasi (poselitvena faza 2, SE 056), v severovzho- 283 Ciglenečki 1979, 260, fig. 3: 1. dni Sloveniji v jami SE 128 v Stopercah ( 284 Tomanič Jevremov et al. 2006, 177, fig. 2, cat. no. 2. sl. 41: Skleda na nogi).286 286 From the Late Neolithic site of Dolenji Leskovec, from the so-called “structure 3”, 27 dishes with everted rim 285 Lazar et al. 2022, pl. 2: 17. were foua- nd. Among them, 11 were without decoration (Hlad 2015, pl. 14: 279 Kramberger 2014a, 249–250; Kramberger 2020. 48, pl. 15: 53, 56, 58, pl. 16: 60, 61, 63, 64, pl. 17: 68, pl. 19: 83, 280 Tomaž 2005, kat. št. 3, 4, 6, 21, 23–27, 28–35; Tomaž 2022, pl. 20: 85), 5 were decorated with appliqués (ib., pl. 14: 50, pl. 15: kat. št. 25, 26, 30, 207–213, 216–233, 237–244, 346 itd. 55, pl. 17: 74, pl. 18: 77, pl. 19: 80) and 11 with a single large im -281 Turk, Svetličič 2005, kat. št. 1, 2, 21, 31, 33, 35, 40, 43; Turk pression (ib., pl. 14: 49, 51, 52, pl. 15: 54, pl. 16: 62, pl. 17: 67, 69, et al. 2022, kat. št. 5–7, 40, 44, 61, 81, 104–G106, 114, 124–126, pl. 18: 78, 79, pl. 19: 81, 82). At the Resnikov prekop (Korošec 129, 162, 178, 179, 183, 219 itd. 1964b, pl. 7: 1, pl. 8: 1, pl. 15: 4, pl. 17: 2, pl. 18: 3, 4; Harej 1975, 282 Tomaž 1999, t. 3: 1. pl. 2: 10, pl. 3: 1, pl. 7: 7–9; Velušček 2006, pl. 9: 10, 12, pl. 19: 283 Ciglenečki 1979, 260, sl. 3: 1. 3,4) and in the lower layer in Graz at Mirna (Dular et. al. 1991, pl. 284 Tomanič Jevremov et al. 2006, 177, sl. 2, kat. št. 2. 22: 3, 8, pl. 24: 11), they were decorated with appliqués. A total 285 Lazar et al. 2022, t. 2: 17. of 12 dishes with everted rims are known from stratum SU 056 286 S poznoneolitskega najdišča Dolenji Leskovec so bile in Moverna, of which only one is decorated with impressions on doslej temeljito predstavljene najdbe iz t. i. objekta 3, v katerem the transition to the rim, 3 are without decoration (Tomaž 1999, je bilo 27 skled z izvihanim robom ustja, od tega jih je 11 brez pl. 2: 3, pl. 3: 3, pl. 4: 6), three decorated with individual larger okrasa (Hlad 2015, t. 14: 48, t. 15: 53, 56, 58, t. 16: 60, 61, 63, 64, impressions (ib., pl. 4: 1–3), two with round appliqués (ib., pl. 5: t. 17: 68, t. 19: 83, t. 20: 85), 5 je bilo okrašenih z apliko (Hlad 1, 3), one with zigzag-shaped incisions (ib., pl. 4: 5) and two with 2015, t. 14: 50, t. 15: 55, t. 17: 74, t. 18: 77, t. 19: 80) in 11 s posa- elongated horizontal appliqués (cf. pl. 1: 1, 3 with Tomaž 1999, meznimi velikimi vtisnjenimi jamicami (Hlad 2015, t. 14: 49, 51, pl. 4: 4, pl. 5: 2). 52, t. 15: 54, t. 16: 62, t. 17: 67, 69, t. 18: 78, 79, t. 19: 81, 82). Na 287 Drulovka near Kranj (Korošec 1960, pl. 15: 5; 32: 7; 33: Resnikovem prekopu (Korošec 1964b, t. 7: 1, t. 8: 1, t. 15: 4, t. 17: 5, 7, 10; 34: 4; Guštin et al. 2005b, 44, cat. nos. 10 and 16); Kranj 2, t. 18: 3, 4; Harej 1975, t. 2: 10, t. 3: 1, t. 7: 7–9; Velušček 2006, t. (Dolinar 2016, cat. nos. 164, 165, 198, 199); Ozalj – Stari grad 9: 10, 12, t. 19: 3, 4) in v spodnji plasti na Gradcu pri Mirni (Dular (Težak Gregl 2005, cat. nos. 3, 4, 6, 13, 16); Moverna vas 4, et. al. 1991, t. 22: 3, 8, t. 24: 11) so okrašene z aplikami. Iz plasti SE 050 (Tomaž 1999, pl. 18: 2–4; 19: 3–5; 20: 2), Moverna vas SE 056 v Moverni vasi je poznanih skupaj 12 skled z izvihanim 5, SU 022 (Tomaž 1999, pl. 28: 1, 5; 29: 1); Spaha pri Predgradu Dolsko – Spodnje Škovce Monografije CPA 20 V Moverni vasi se sklede z izvihanim robom ustja are mostly undecorated, some are decorated with pojavljajo še v stratigrafskih enotah SE 050 (po- bundles of incised lines between horizontal sets of selitvena faza 4) in SE 022 (poselitvena faza 5), na impressions, and none are decorated with appliqués Gorenjskem so poznane z Drulovke in neolitsko- or with a horizontal series of impressions at the tran- -eneolitske jame v Kranju, v Hrvaškem Pokolpju z sition to the rim or/and just below the top of the lip. najdišča Ozalj – Stari grad, na Kočevskem s Spahe Based on common characteristics in pottery mor- pri Predgradu, na Dolenjskem z najdišč Ponikve pri phology and decoration, the younger phase of the Trebnjem, Col 1 pri Podgračenem, Ajdovska jama in Sava group, Sava group II, was defined based on the Grac pri Selih pri Zajčjem vrhu. Primerki s teh naj- finds from sites of Ponikve near Trebnje, settlement dišč so večinoma brez okrasa, nekatere so okrašene phases 4 and 5 in Moverna vas, Ozalj – Stari grad and s snopi vrezov med vodoravnima nizoma vtisnjenih the earliest finds from Drulovka near Kranj. On the jamic, nobena pa ni okrašena z apliko ali z vodorav- other hand, the sites of Ajdovska jama, Col 1 near nim nizom vtisnjenih jamic.287 Najdišča Ponikve pri Podgračeno, the Neolithic-Eneolithic pit in Kranj Trebnjem, 4. in 5. poselitvena faza v Moverni vasi, and Grac near Sela near Zajčji vrh, are separated Ozalj – Stari grad in najzgodnejše najdbe z Drulovke from these sites, because in all of them, typical finds pri Kranju smo na podlagi skupnih značilnosti v obli- of the Lasinja culture were discovered, together with kovanosti lončenine in okrasu na lončenini opredelili the dishes with everted rims.288 v mlajšo fazo savske skupine, savsko skupino II, za The next group of dishes, which could have pedes- najdišča Ajdovska jama, Col 1 pri Podgračenem, ne- tals or straight bases, are dishes with a conical rim.289 olitsko-eneolitsko jamo v Kranju in Grac pri Selih pri Four have a slightly thickened inner side of the rim Zajčjem vrhu pa ugotavljamo, da so na njih zraven (fig. 39: E6/3; cat. nos. 80, 84, 149, 816), one distinctly skled z izvihanim robom ustja odkrite tipične lasinj- thickened (fig. 39: E6/6; cat. no. 219), one had a han-ske najdbe.288 dle (fig. 39: E6/7; cat. no. 94). Two were decorated Naslednje sklede, ki so lahko bile na nogah ali na dnu with large round appliqués on the edge of the rim brez votlega podstavka, so sklede s koničnim zaključ- (cat. nos. 80, 816), one with two vertical oblong ap-kom.289 Štiri imajo rob ustja na notranji strani rahlo pliqués with a concave surface (cat. no. 149), which odebeljen (sl. 39: E6/3; kat. št. 80, 84, 149, 816), ena is comparable to the decoration on the dishes from izrazito odebeljen (sl. 39: E6/6; kat. št. 219), ena s po- Dolenji Leskovac290 and Čatež – Sredne polje.291 dobnim robom ustja pa je imela ročaj (sl. 39: E6/7; Dishes shaped in this way are also typical for sites kat. št. 94). Dve sta bili na robu ustja okrašeni z veli- of the Sava group and the Lengyel culture. They are kimi okroglimi aplikami (kat. št. 80, 816), ena z dvema known from Slovenian sites, e.g. from Resnikov pre- navpičnima podolgovatima aplikama z vbočeno po- kop,292 from the lower layer in Gradec near Mirna,293 from the earliest pit in the city centre of Kranj294 and (Tomaž 1999, t. 2: 3, t. 3: 3, t. 4: 6), 3 okrašene s posameznimi from structures II and I at the Ptuj – Šolski center.295 limi aplikami (Tomaž 1999, t. 5: 1, 3), 1 z vrezi v obliki cikcaka večjimi vtisnjenimi jamicami (Tomaž 1999, t. 4: 1–3), 2 z okrog- In Austria, it is necessary to mention similar dishes (Tomaž 1999, t. 4: 5) in 2 s podolgovatimi vodoravnimi aplikami (prim. t. 1: 1, 3 s Tomaž 1999, t. 4: 4; 5: 2). 287 Drulovka pri Kranju (Korošec 1960, t. 15: 5; 32: 7; 33: 5, 7, 10; 34: 4; Guštin et al. 2005b, 44, kat. št. 10 in 16); Kranj – Sa- 697, 797, 808); Col 1 near Podgračeno (Horvat 2020, cat. nos. vska cesta (Dolinar 2016, kat. št. 164, 165, 198, 199); Ozalj – Stari 40, 41, 44, 45); Ajdovska jama (Korošec 1975, pl. 6: 4); Grac near grad (Težak Gregl 2005, kat. št. 3, 4, 6, 13, 16); Moverna vas 4, Sela near Zajčji vrh (Pavlin 2006, cat. no. 5). SE 050 (Tomaž 1999, t. 18: 2–4; 19: 3–5; 20: 2), Moverna vas 288 Kramberger 2020a, 63–64, 70–74, fig. 4, fig. 7. 5, SE 022 (Tomaž 1999, t. 28: 1, 5; 29: 1); Spaha pri Predgradu 289 Cf. e.g. cat. no. 15 and Stadler, Ruttkay 2007, pl. 7: 15. (Velušček 2011b, t. 4.8: 5; 4.33: 7; 4.37: 4); Ponikve pri Trebnjem 290 Hlad 2015, t. 14: 50. (Ravnik, Tica 2018, kat. št. 12, 13, 211–213, 218–221, 229, 356, 291 Tomaž 2022, cat. no. 1537. 697, 797, 808); Col 1 pri Podgračenem (Horvat 2020, kat. št. 40, 292 Velušček 2006, pl. 15: 1, 3. 41, 44, 45); Ajdovska jama (Korošec 1975, t. 6: 4); Grac pri Selih 293 Dular et al. 1991, pl. 22: 7, pl. 24: 10; Dular 2001, pl. 1: 2. pri Zajčjem vrhu (Pavlin 2006, kat. št. 5). 294 Dolinar 2016, pl. 22: 167, pl. 26: 209. Dolsko – Spodnje Škovce vršino (kat. št. 149), kar je primerljivo z okrasom na with thickened rims from the sites of Michelstetten296 skledah iz Dolenjega Leskovca290 in Čatež – Srednega and Bernhardsthal,297 in Austrian Styria from Wil-polja.291 doner – Schlossberg.298 Tudi tako oblikovane sklede so značilne za najdišča savske skupine in lengyelske kulture. Poznamo jih Fragments of hollow pedestals npr. z Resnikovega prekopa,292 iz spodnje plasti na Fragments of hollow pedestals were found in pits 1 Gradcu pri Mirni,293 iz najstarejše jame v mestnem (cat. nos. 2, 3, 5, 6, 10, 154, 155), 2 (cat. nos. 199–202, jedru Kranja294 in iz objektov II in I na najdišču Ptuj 228) and in layer SU 202 (cat. no. 259) (fig. 39). They – Šolski center.295 V Avstriji je potrebno omeniti po- belonged to pedestal dishes presented above and ap- dobne z odebeljenim robom ustja z najdišč Michel- pear in two types. stetten296 in Bernhardsthal,297 na avstrijskem Štajer- They are mostly high or medium-high hollow pedes- skem z Wildoner – Schlossberga.298 tals with a cylindrical upper part (fig. 39: N1; e.g. cat. nos. 3, 91, 99, 200), which are common at the sites of Odlomki votlih nog the Lengyel culture and the Sava group. Better-pre- Odlomki visokih votlih nog so bili odkriti v jamah 1 served examples from Dolsko (cat. nos. 1, 4), Resnikov (kat. št. 2, 3, 5, 6, 10, 154, 155), 2 (kat. št. 199−202, prekop,299 Moverna vas,300 Dolenji Leskovec301 and the 228) in v plasti SE 202 (kat. št. 259) (sl. 39). Bili so sites of the Lengyel culture302 show that they were part sestavni del zgoraj predstavljenih skled na nogah in of dishes with an everted rim. In Čatež – Sredno polje, se pojavljajo v dveh tipih. two pots are proposed to be also with pedestals,303 but Večinoma gre za visoke ali srednje visoke votle noge there is no connection preserved between the pedes- s cilindričnim zgornjim delom (sl. 39: N1; npr. kat. št. tals and the vessels lower body. 3, 91, 99, 200), ki so pogoste na najdiščih lengyelske Dishes with pedestals with a cylindrical upper part kulture in savske skupine. Bolje ohranjeni primer- from Dolsko were fired under incomplete oxidising ki iz Dolskega (kat. št. 1, 4), Resnikovega prekopa,299 conditions and were mostly coated with a clay coat- Moverne vasi,300 Dolenjega Leskovca301 in najdišč ing, usually of a red colour (cat. nos. 1, 3, 198–201).304 lengyelske302 kulture kažejo, da so bile del skled z iz- Only one pedestal differs from the others in terms of vihanim robom ustja. Na najdišču Čatež – Sredno its production method, as it was fired under incom- polje pa naj bi bila na nogi tudi dva lonca,303 vendar plete oxidising conditions, with reducing conditions sta brez ohranjene povezave med ostenjem in votlim at the end of the firing process and has a very dark podstavkom. grey to grey surface. It was discovered in pit 1 and Sklede na votlih nogah s cilindričnim zgornjim de- also differs from other pedestals in that it is slightly lom iz Dolskega so bile žgane nepopolno oksidacij- sko in večinoma premazane z glinenim premazom, 296 Stadler, Ruttkay 2006, 91 – cat. no. 5209, 91 – cat. no. 1082. 297 Stadler, Ruttkay 2007, pl. 7: 15. 298 Tiefengraber 2018, pl. 19: 5, pl. 23: 3, 5, pl. 24: 5, 6, pl. 44: 4, etc. 299 Korošec 1964b, pl. 18: 4. 290 Hlad 2015, t. 14: 50. 300 Tomaž 1999, pl. 3: 3, 4, pl. 4: 1–3. 291 Tomaž 2022, kat. št. 1537. 301 Hlad 2015, pl. 18: 78, pl. 19: 81–83. 292 Velušček 2006, t. 15: 1, 3. 302 E.g., Stadler, Ruttkay 2007, pl. 1: 6, pl. 4: 3, pl. 5: 6, etc.; 293 Dular et al. 1991, t. 22: 7, t. 24: 10; Dular 2001, t. 1: 2. Bánffy 1995a, pl. 71: 178, pl. 74: 202. 294 Dolinar 2016, t. 22: 167, t. 26: 209. 303 Tomaž 2022, cat. no. 2242, 3033. 295 Kramberger 2014b, t. 27: 306, t. 32: 350, t. 36: 403, 407, 411. 304 The coating is often only preserved in traces (e.g. cat. nos. 296 Stadler, Ruttkay 2006, 91 – kat. št. 5209, 91 – kat. št. 1082. 91, 152), and in the case of one dish it is well preserved only on 297 Stadler, Ruttkay 2007, t. 7: 15. a fragment, which lay in the other end of the pit, while it is com- 298 Tiefengraber 2018, t. 19: 5, t. 23: 3, 5, t. 24: 5, 6, t. 44: 4 itd. pletely missing on the other fragments belonging to the same 299 Korošec 1964b, t. 18: 4. dish (cat. no. 77). This example shows that the preservation of the 300 Tomaž 1999, t. 3: 3, 4, t. 4: 1–3. ceramic surface is largely a result of the conditions in which the 301 Hlad 2015, t. 18: 78, t. 19: 81–83. ceramic lay. At the same time, it indicated that the proportion of 302 Npr. Stadler, Ruttkay 2007, t. 1: 6, t. 4: 3, t. 5: 6 itd.; Bánffy ceramics with a clay coating must have been greater. We assume Monografije CPA 20 največkrat rdeče barve (kat. št. 1, 3, 198–201).304 Le convex in the upper part (fig. 39: N2; cat. no. 202). ena noga se po načinu izdelave razlikuje od ostalih, Pedestals of this form are typical for later sites of saj je bila nepopolno oksidacijsko žgana, redukcijsko the Lasinja culture, but in Austria and Hungary they v končni fazi in ima površino zelo temno sive do sive already appear at sites of the late Lengyel culture and barve. Odkrita je bila v jami 1 in se od ostalih nog the contemporaneous MOG IIa phase, as evidenced, razlikuje tudi po tem, da je v zgornjem delu rahlo for example, by pedestals from the sites of Zalasze- izbočena (sl. 39: N2; kat. št. 202). Tako oblikovane ntbalázs-Szőlőhegyi mező305 and Michelstetten-Hin-noge v zgornjem delu so tipične za nekoliko kasnej- taus.306 E. Bánffy attributed them to the group of ša lasinjska najdišča, vendar se v Avstriji in na Ma- those vessel types that first appear in Hungary in the džarskem pojavljajo že na najdiščih pozne lengyelske Late Lengyel culture, and then continue their tradi- kulture in njej sočasne faze MOG IIa, kar dokazujeta tion into the Lasinja culture.307 Perhaps the pedestal npr. nogi z najdišč Zalaszentbalázs-Szőlőhegyi mező305 from the pit of the Sava group from Dolsko can be in Michelstetten-Hintaus.306 E. Bánffy jih uvršča understood in a similar way: as one of those ceramic v skupino tistih tipov posod, ki se na Madžarskem types that appear for the first time in the Sava group, prvič pojavijo v pozni lengyelski kulturi, nato pa na- but were not particularly typical for that time, and daljujejo svojo tradicijo v lasinjsko kulturo.307 Morda then became popular during the Lasinja culture and lahko tudi nogo iz jame savske skupine iz Dolskega practically completely replacing cylindrical pedestals. razumemo na podoben način: kot enega tistih kera- mičnih tipov, ki se prvič pojavijo v savski skupini, Dishes vendar za ta čas niso posebej značilne, nato pa v času lasinjske kulture postanejo priljubljene in praktično Dishes with a straight bottom without a hollow ped- povsem nadomestijo cilindrične noge. estal were also found at Dolsko. There were two with an everted rim ( fig. 39: E/7; cat. nos. 11, 15) and two Sklede hemispherical in form (E4/1, cat. no. 93; E4/2, cat. no. 153). In addition, based to comparisons with other Na dnu brez votlega podstavka sta na Dolskem dve sites, dishes with a straight rim were likely to have had skledi z izvihanim robom ustja (sl. 39: E/7; kat. št. a straight base (without a hollow pedestal) (fig. 39: E2; 11, 15) in dve polkroglaste oblike (E4/1, kat. št. 93; cat. nos. 21, 87, 89, 90, 92, 208, 209).308 E4/2, kat. št. 153). Glede na primerjave z drugimi Dishes with everted rims were discovered in pit 1 najdišči so bile na dnu (brez votlega podstavka) verje- ( fig. 39: E/7; cat. nos. 11, 15). One was made of very tno tudi sklede z ravnim robom ustja (sl. 39: E2; kat. fine-grained fabric and has a red coating (cat. no. 11). št. 21, 87, 89, 90, 92, 208, 209).308 The second was made of fine-grained fabric with in- clusion of quartz sand, it is uncoated, but decorated with large round appliqués on the rim and with im- 152), 304 Premaz je večkrat ohranjen le v sledovih (npr. kat. št. 91, pressions on the edge of the base ( cat. no. 15). Both can pri eni skledi pa se je lepo ohranil le na enem odlomku, ki je ležal v drugem koncu jame, medtem ko na večini drugih od- be compared with those from SU 056 in Moverna vas309 lomkov v celoti manjka (kat. št. 77). Ta primer kaže, da je videz površine keramike v veliki meri posledica pogojev, v katerih je and from Čatež – Sredno polje, where they are deco- keramika ležala. Hkrati pa opozarja na to, da je moral biti delež rated with impressions on the lip and/or on the tran- keramike z glinenim premazom večji. Domnevamo, da je bila v Dolskem s premazom večina skled na nogah, skled, vrčev in po- sod tankih sten. 305 Bánffy 1995a, t. 97: 165. 305 Bánffy 1995a, pl. 97: 165. 306 Stadler, Ruttkay 2007, t. 5: 12. 306 Stadler, Ruttkay 2007, pl. 5: 12. 307 Bánffy 1995b, 168–169, sl. 9. 307 Bánffy 1995b, 168–169, fig. 9. 308 Npr. Falkestein-Schanzboden (Stadler, Ruttkay 2007, t. 4: 5), 308 E.g., Falkestein-Schanzboden (Stadler, Ruttkay 2007, pl. 4: Wetzleinsdorf (Stadler, Ruttkay 2007, t. 7: 2), Oberbergern 1, grob 5), Wetzleinsdorf (ib., pl. 7: 2), Oberbergern 1, grave (ib., 71 – cat. (Stadler, Ruttkay 2007, 71 – kat. št. 1 in 3), Michelstetten (Stadler, nos. 1 and 3), Michelstetten (ib., 80 – cat. nos. 4375, 84 – cat. nos. Dolsko – Spodnje Škovce Skledi z izvihanim robom ustja sta bili odkriti v jami 1 sition to the rim.310 In Austria, they appear in phases (sl. 39: E/7; kat. št. 11, 15). Ena je bila izdelana iz zelo MOG I0,311 MOG Ia312 and MOG IIa.313 It is therefore finozrnate lončarske gline in ima rdeč premaz (kat. št. a long-lasting ceramic form, which is characteristic of 11). Druga je bila izdelana iz drobnozrnate lončar- all phases of the Lengyel culture. ske gline s primešanim kremenčevim peskom, je brez Two dishes from pit 1 in Dolsko are hemispherical: premaza, a na robu ustja okrašena z velikima okrog- one is deep (fig. 39: E4/1; cat. no. 93), the other is shal-lima aplikama in na robu dna z vtisnjenimi jamicami low (fig. 39: E4/2; cat. no. 153). This is a chronologically (kat. št. 15). Obe lahko primerjamo s tistimi iz SE 056 less distinctive ceramic type. There were also found v Moverni vasi309 in iz najdišča Čatež – Sredno polje, in the Late Neolithic sites of Resnikov prekop,314 An-kjer pa so okrašene z vtisnjenimi jamicami na ustju drenci,315 the lowest layer in Moverna vas,316 Ponikve in/ali na klekastem prehodu.310 V Avstriji se pojavlja- near Trebnje,317 and at the Lasinja sites, e.g. Ajdovska jo v fazah MOG I0,311 MOG Ia312 in MOG IIa.313 Gre jama318 and Zgornje Radvanje.319 torej za dolgotrajno keramično obliko, ki je značilna More important are dishes with a straight rim (fig. 39: za ves čas trajanja lengyelske kulture. E2; cat. nos. 87, 90, 89, etc.), which were discovered in Dve skledi iz jame 1 v Dolskem sta polkroglasti: pits 1 (cat. nos. 21, 87, 89, 90, 92) and 2 (cat. nos. 208, 209). ena je globoka (sl. 39: E4/1; kat. št. 93), druga plitva Four of them had their rim tilted outward (cat. nos. 87, (sl. 39: E4/2; kat. št. 153). Gre za kronološko manj 89, 90, 208) and three inward curving (cat. nos. 21, 92, občutljiv tip. Prisotne so npr. v keramičnih repertoar- 209). Among them, two were decorated with a small jih s poznoneolitskih najdišč Resnikov prekop,314 An- round appliqué on the largest circumference (cat. nos. 87, drenci,315 najnižja plast v Moverni vasi316 in Ponikve 92), one with a larger appliqué on the rim (cat. no. 209), pri Trebnjem317 ter tudi na lasinjskih najdiščih, npr. v and one had a spout with a partition (cat. no. 21). Ajdovski jami318 in Zgornjem Radvanju.319 Dishes with straight rims, both, those decorated with Pomembnejše so sklede z ravnim robom ustja (sl. 39: appliqués and those with spouts with partition, are E2; kat. št. 87, 90, 89 itd.), odkrite v jamah 1 (kat. št. chronologically distinctive. Dishes with an inward curv- 21, 87, 89, 90, 92) in 2 (kat. št. 208, 209). Štiri so imele ing straight rim are characteristic of the later phases of rob ustja nagnjen navzven (kat. št. 87, 89, 90, 208), tri the Lengyel culture, and then continue their tradition navznoter (kat. št. 21, 92, 209). Med njimi sta bili dve into the Lasinja culture of the Early Copper Age. Dish- okrašeni z majhno okroglo apliko na največjem obo- es with smaller round appliqués on the largest circum- du (kat. št. 87, 92), ena z večjo apliko na robu ustja ference (cat. nos. 87, 92) are typical of the sites of the (kat. št. 209), v enem primeru, pa je imela skleda izliv Late Lengyel culture. They are found in the settlements s pregrajo (kat. št. 21). of Zalaszentbalázs – Szőlőhegyi mező,320 Győr-Sza-Sklede z ravnim robom ustja, tako tiste, ki so okra- badrétdomb,321 Kisunyom-Nádasi tábla,322 Szombathe-šene z aplikami, kot tudi tiste z izlivi s pregrajo, so ly-Olad323 and at the approximately contemporary settle-kronološko občutljive. Z uvihanim ravnim robom 310 Tomaž 2022, cat. no. 207, 208, 1049, 2674, 3423. 311 Friebritz: Stadler, Ruttkay 2006, 15 – cat. no. 11. 312 Kamegg: ib. 2006, 42 – cat. no. 93, 50 – cat. no. 221. 309 Prim. kat. št. 11 s Tomaž 1999, t. 2: 3. 313 Oberbergern 1, grave: ib. 2006, 71 – cat. no. 2; Michel-310 Tomaž 2022, kat. št. 207, 208, 1049, 2674, 3423. stetten: ib. 2006, 85 – cat. no. 5734, 94 – cat. no. 1881, 96 – cat. 311 Friebritz: Stadler, Ruttkay 2006, 15 – kat. št. 11. no. 58, 105 – cat. no. 4773, etc. 312 Kamegg: Stadler, Ruttkay 2006, 42 – kat. št. 93, 50 – kat. 314 Harej 1975, pl. 4: 7; Velušček 2006, pl. 14: 17, 18. št. 221 315 Pahič 1976, pl. 6: 17. 313 Oberbergern 1, grob: Stadler, Ruttkay 2006, 71 – kat. št. 2; 316 Tomaž 1999, pl. 3: 4. Michelstetten: Stadler, Ruttkay 2006, 85 – kat. št. 5734, 94 – kat. 317 Ravnik, Tica 2018, cat. nos. 205, 206, 208–210, etc. št. 1881, 96 – kat. št. 58, 105 – kat. št. 4773 itd. 318 Korošec 1975, pl. 7: 9, pl. 11: 6,8; Horvat 2009, fig. 5: 1. 314 Harej 1975, t. 4: 7; Velušček 2006, t. 14: 17, 18. 319 Kramberger 2021b, cat. no. 516. 315 Pahič 1976, t. 6: 17. 320 Bánffy 1995a, pl. 66: 139, pl. 144, 147, pl. 90: 113, pl. 91: 316 Tomaž 1999, t. 3: 4. 118, 120, pl. 107: 242. 317 Ravnik, Tica 2018, kat. št. 205, 206, 208–210 itd. 321 Virág, Figler 2007, fig. 1: 1. Monografije CPA 20 ustja so značilne za poznejše faze lengyelske kulture, ments at Michelstetten324 and Wildoner – Schlossberg.325 nato pa nadaljujejo svojo tradicijo v lasinjsko kulturo They were discovered at the sites of Sava group of the zgodnje bakrene dobe. Z manjšimi okroglimi aplika- Lengyel culture, i.e. Resnikov prekop,326 Stoperce327 and mi na največjem obodu (kat. št. 87, 92) so značilne Dolenji Leskovec,328 while fragments of similarly shaped za najdišča pozne lengyelske kulture. Srečamo jih dishes without appliqués are known from Moverna vas, na naselbinah Zalaszentbalázs – Szőlőhegyi mező,320 where they were discovered in the lowest cultural layer,329 Győr-Szabadrétdomb,321 Kisunyom-Nádasi tábla,322 the lowest layer in Gradac near Mirna330 and Gradišče Szombathely-Olad323 in na približno sočasnem na- near Stiška vas331 ( fig. 41: Dish). selju Michelstetten324 in v Wildoner – Schlossbergu.325 The dishes with a straight base and a spout with a Pri nas so bile odkrite na najdiščih savske skupine partition ( cat. no. 21) also represents a typologically lengyelske kulture Resnikov prekop,326 Stoperce327 in young piece of pottery within the context of the Sava Dolenji Leskovec,328 odlomke podobno oblikovanih group and the Lengyel culture. Vessel cat. no. 90 may skled brez aplik v ohranjenem delu pa poznamo iz have also had a spout with a partition. Part of a larger Moverne vasi, kjer so bile odkrite že v spodnji kultur- (beak-shaped) spout with a partition was also discov- ni plasti,329 iz spodnje plasti na Gradcu pri Mirni330 ter ered ( cat. no. 207). z Gradišča pri Stiški vasi331 (sl. 41: Skleda). In Hungary, vessels with similar spouts were discov- Tudi skleda z ravnim robom ustja in izlivom s pregra- ered at the Late Lengyel sites of Zalaszentbalázs – jo (kat. št. 21) predstavlja tipološko mlad kos keramike Szőlőhegyi mező,332 Kisunyom-Nádasi tábla,333 Szom-v okviru savske skupine in lengyelske kulture. Morda bathely-Olad334 and Nagykanizsa-Inkey-Kápolna.335 In je imela podoben izliv posoda kat. št. 90, odkrit pa je Austria, they are known from the absolutely dated sites bil tudi del večjega (kljunastega) izliva s pregrajo brez Falkestein-Schanzboden, phase MOG Ib, where they pripadajoče sklede (kat. št. 207). are beak-shaped336 and Michelstetten-Hintaus, phase Na Madžarskem so bile posode s podobnimi izlivi s MOG IIa.337 In Hungary, they are believed to have no pregrajo odkrite na poznolengyelskih najdiščih Za- predecessors in the earlier phases of the Lengyel cul- laszentbalázs – Szőlőhegyi mező,332 Kisunyom-Ná- ture.338 dasi tábla,333 Szombathely-Olad334 in Nagykanizsa- Dishes with a spout with a partition are also com- -Inkey-Kápolna.335 V Avstriji so poznane z absolutno mon in the Sava group sites of the Lengyel culture, datiranih najdišč Falkestein-Schanzboden, faze MOG one with a beak-shaped spout was discovered at An- Ib, kjer so v obliki kljuna336 in Michelstetten-Hintaus, drenci,339 and later they are characteristic of the Lasinja culture of the Early Copper Age.340 They differ from 324 Stadler, Ruttkay 2006, 80: 4476 in 4275; 84: 5701; 88: 5341; 320 Bánffy 1995a, t. 66: 139, t. 144, 147, t. 90: 113, t. 91: 118, 99: 5648: 104: 4779; see also Carneiro 2001, 54, Figs. 3 and 4. 120, t. 107: 242. 325 E.g., Tiefengraber 2018, pl. 25: 5–8, pl. 46: 3. 321 Virág, Figler 2007, sl. 1: 1. 326 Korošec 1964b, pl. 17: 7; Harej 1975, pl. 7: 1, 2. 322 Károlyi 1992, sl. 15: 2. 327 Kramberger 2014a, pl. 3: 58; Kramberger et al. 2023, pl. 323 Károlyi 1992, sl. 35: 2. 2: 1, 2. 324 Stadler, Ruttkay 2006, 80: 4476 in 4275; 84: 5701; 88: 5341; 328 Hlad 2015, pl. 1: 1. 99: 5648: 104: 4779; glej tudi Carneiro 2001, 54, sl. 3 in 4. 329 Tomaž 1999, pl. 6: 2. 325 Npr. Tiefengraber 2018, t. 25: 5–8, t. 46: 3. 330 Dular et al. 1991, pl. 22: 9. 326 Korošec 1964b, t. 17: 7; Harej 1975, t. 7: 1, 2. 331 Velušček 2005, 25, cat. no. 21. 327 Kramberger 2014a, t. 3: 58; Kramberger et al. 2023, t. 2: 1, 2. 332 Bánffy 1995a, pl. 54: 30, pl. 97: 166, pl. 103: 218, pl. 104: 328 Hlad 2015, t. 1: 1. 219, 220, pl. 105: 232. 329 Tomaž 1999, t. 6: 2. 333 Károlyi 1992, fig. 14: 2, 4, 6. 330 Dular et al. 1991, t. 22: 9. 334 Károlyi 1992, fig. 35: 1. 331 Velušček 2005, 25, kat. št. 21. 335 Kalicz 2003, fig. 8: 7. 332 Bánffy 1995a, t. 54: 30, t. 97: 166, t. 103: 218, t. 104: 219, 336 Stadler, Ruttkay 2007, pl. 4: 7. 220, t. 105: 232 337 Stadler, Ruttkay 2007, pl. 5: 4. 333 Károlyi 1992, sl. 14: 2, 4, 6. 338 Bánffy 1995b, 92–93; Kalicz 1991, 355. 334 Károlyi 1992, sl. 35: 1. 339 Pahič 1976, pl. 1: 25; Kramberger 2014a, pl. 1: 22, 21 – Dolsko – Spodnje Škovce faze MOG IIa.337 Na Madžarskem naj ne bi imele each other in the shape of the dish and the spout. The predhodnikov v zgodnejših fazah lengyelske kulture.338 earliest within the Sava group are probably those from Pri nas so sklede z izlivom s pregrajo pogoste na Čatež – Sredno polje,341 which have an everted rim najdiščih savske skupine lengyelske kulture, najmanj and a beak-shaped spout. In the lower cultural layer ena z izlivom v obliki kljuna je bila odkrita na An- in Moverna vas (SU 056), a similar bowl with a spout drencih,339 kasneje pa so značilne za lasinjsko kulturo with a partition was discovered,342 one is hemispher-zgodnje bakrene dobe.340 Med seboj se razlikujejo po ical343 and one with an inward curving straight rim.344 obliki sklede in izliva. Najzgodnejše v okviru savske Dishes with a straight or slightly inward curving straight skupine so verjetno tiste z najdišča Čatež – Sredno rim are known from Ozalj – Stari grad,345 Ponikve near polje,341 ki imajo izvihan rob ustja in izliv s pregrajo Trebnje,346 from SU 050 or settlement phase 4,347 from v obliki kljuna. V spodnji kulturni plasti v Moverni Ptuj – Šolski center348 and SU 020 or settlement phase vasi (SE 056) sta odkriti podobni skledi z izlivom s 5 in Moverna vas.349 These dishes are decorated with in-pregrajo;342 ena je polkroglaste oblike343 in ena z uvi- cisions below the lip and on the widest circumference, hanim ravnim robom ustja.344 and with bundles of incisions on the rim. According to Z ravnim ali rahlo uvihanim robom ustja so poznane the available radiocarbon dates, they are later, from the z Ozalj – Starega gradu,345 iz Ponikev pri Trebnjem,346 2nd half of the 5th millennium BC.350 iz SE 050 oz. poselitvene faze 4 v Moverni vasi,347 iz A special and rare ceramic shape in the Neolithic ce- Ptuj – Šolskega centra348 in SE 020 oz. poselitvene ramic assemblage from Dolsko is a dish E3/1 found faze 5 v Moverni vasi.349 Te sklede so okrašene z vtis- in pit 1 (fig. 39; cat. no. 20), which ends with a small njenimi jamicami pod ustjem in na najširšem obodu vertical rim. It can be compared to the one discov- ter s snopi vrezov na robu ustja. Glede na razpolo- ered at excavations of the Institute of Archaeology žljive radiokarbonske datacije so mlajše, iz druge pol. ZRC SAZU at the Resnikov prekop.351 Similar dishes 5. tisočletja pr. n. št.350 have also been found at excavations done by Korošec Skleda E3/1 iz jame 1 (sl. 39; kat. št. 20), ki se zaklju- at Resnikov prekop,352 at Zamedvedica near Plešivica čuje z majhnim navpičnim robom ustja. Primerjamo in the Ljubljansko barje353 and one from Andrenci in jo lahko s tisto iz izkopavanja inštituta za arheologijo Slovenske gorice.354 ZRC SAZU na Resnikovem prekopu.351 Sorodne so tiste iz Koroščevih izkopavanj na Resnikovem pre- Bowls Slightly deeper vessels with an inward curving straight 337 Stadler, Ruttkay 2007, t. 5: 4. rim (cat. nos. 22, 159, 232) or with a slightly convex 338 Bánffy 1995b, 92-93; Kalicz 1991, 355. 339 Pahič 1976, t. 1: 25; Kramberger 2014a, t. 1: 22, 21 – morda. in the Styrian Lasinja sites: e.g. Zgornje Radvanje (Kramberger 340 Kramberger 2020b, 85–86. Pogoste so predvsem na šta- 2014a, pl. 7: 111, pl. 9: 145; Kramberger 2021b, cat. no. 104, 175, jerskih lasinjskih najdiščih: npr. Zgornje Radvanje (Kramber- 1019, etc.); Raababerg (Obereder 1989, pl. 18: 188, pl. 20: 205); ger 2014a, t. 7: 111, t. 9: 145; Kramberger 2021b, kat. št. 104, Zbelovo (V. Pahič 1983, pl. 11: 4); Ptuj – Šolski center, structures 175, 1019 itd.); Raababerg (Obereder 1989, t. 18: 188, t. 20: I (Kramberger 2014b, pl. 38: 436–437, 440; 48: 545–547), II (ib., 205); Zbelovo (Pahič 1983, t. 11: 4); Ptuj – Šolski center, objekt pl. 28: 308–310, pl. 31: 348) and IV (Kramberger 2014a, pl. 5: 91). I (Kramberger 2014b, t. 38: 436–437,440; 48: 545–547), objekt 341 Tomaž 2022, cat. nos. 858, 1243, 1869, 2232, 2990, 3053. II (Kramberger 2014b,, t. 28: 308–310, t. 31: 348) in objekt IV 342 Tomaž 1999, pl. 3: 1. (Kramberger 2014a, t. 5: 91). 343 Tomaž 1999, pl. 3: 2. 341 Tomaž 2022, kat. št. 858, 1243, 1869, 2232, 2990, 3053. 344 Tomaž 1999, pl. 2: 1. 342 Tomaž 1999, t. 3: 1. 345 Težak–Gregl 2001, pl. 4: 7 343 Tomaž 1999, t. 3: 2. 346 Ravnik, Tica 2018, cat. no. 751. 344 Tomaž 1999, t. 2: 1. 347 Tomaž 1999, pl. 19: 1. 345 Težak Gregl 2001, t. 4: 7. 348 Kramberger 2014b, pl. 55: 635. 346 Ravnik, Tica 2018, kat. št. 751. 349 Tomaž 1999, pl. 28: 4. 347 Tomaž 1999, t. 19: 1. 350 Ravnik, Tica 2018; Kramberger 2014a; Sraka 2020. 348 Kramberger 2014b, t. 55: 635 351 Velušček 2006, pl. 16: 5. 349 Tomaž 1999, t. 28: 4. 352 Korošec 1964b, pl. 5: 4. Monografije CPA 20 kopu,352 iz Zamedvedice pri Plešivici na Ljubljanskem shoulder ( cat. no. 157), which are less common at the barju353 in ena iz Andrencev v Slovenskih goricah.354 site, are defined as bowls (fig. 40). One bowl with an inward curving straight rim is dec- Skodele orated with large round appliqués with a concave surface on the rim (fig. 40: C3/12, cat. no. 158), two Nekoliko globlje posode z uvihanim robom ustja are with a handle (fig. 40: C3/13, cat. nos. 22, 232), (kat. št. 22, 159, 232) ali z rahlo izbočenim ramenom one with a convex shoulder (fig. 40: C3/14; cat. no. (kat. št. 157), ki so na najdišču manj pogoste obravna- 158). Bowl with large round appliqués with a concave vane kot skodele (sl. 40). surface has several comparisons at the Late Neolithic Ena skleda z uvihanim robom ustja je okrašena na pile-dwelling of Resnikov prekop.355 robu ustja z velikimi okroglimi aplikami z vbočeno Comparisons with bowls with a handle are not površino (sl. 40: C3/12, kat. št. 158), dve sta z roča- known. One of them is decorated with three round jem (sl. 40: C3/13, kat. št. 22, 232) in ena z izbočenim appliqués on the largest circumference (cat. no. 22), ramenom ( sl. 40: C3/14; kat. št. 158). Tista z veliki- with no appliqués close to the handle; the other is mi okroglimi aplikami z vbočeno površino ima več without decoration but coated with red clay coating primerjav na poznoneolitskem kolišču Resnikov pre- (cat. no. 232). In terms of shape, the most compara-kop.355 ble bowl comes from SU 50 (settlement phase 4) in Skodelama z ročajem povsem primerljivih ne pozna- Moverna vas, which, however, is less well preserved mo. En primerek krasijo tri okrogle aplike na največ- and has no appliqué in the preserved part.356 jem obodu (kat. št. 22), le pri ročaju aplike ni bilo; Bowls with shoulders (cat. no. 157) are also known druga je brez okrasa, a premazana z rdečim glinenim from the Late Neolithic sites. Most similar to the one premazom ( kat. št. 232). Oblikovno najbližje ji je sko- found in pit 1 in Dolsko is one of the bowls from dela iz SE 050 (4. poselitvene faze) v Moverni vasi, ki SU 56 (settlement phase 2) in Moverna vas.357 Com-pa je slabše ohranjena in brez aplike v ohranjenem parable, but slightly deeper, is a bowl from Resnikov delu.356 prekop, found during the excavations of Korošec.358 Tudi skodele z izbočenimi rameni (kat. št. 157) so znane s poznoneolitskih najdišč. Skodelo iz jame 1 Ladles and a miniature ladle v Dolskem najlažje primerjamo s skodelo iz SE 056 (poselitvena faza 2) v Moverni vasi.357 Primerljiva, a Ceramic ladles with a socket-shaped attachment for a nekoliko globlja, je z Resnikovega prekopa iz Koro- (wooden or bone?) handle were discovered in pits 1 ščevih izkopavanj.358 ( cat. nos. 60, 61, 124–127, 186–189, 214) and 2 (cat. nos. 226, 248, 249) (fig. 40). Most of them are of medium Zajemalke in miniaturna zajemalka size and with a rounded bottom (cat. nos. 60, 124, 127, 186-188), one is significantly smaller than the others, Keramične zajemalke s predrtim nastavkom v obli- so it can be determined as a miniature ladle ( cat. no. 59), ki dulca za (lesen ali koščen?) držaj so bile odkrite v and one is larger with a flat bottom (cat. no. 61). jamah 1 (kat. št. 60, 61, 124–127, 186–189, 214) in 2 All of the ceramic ladles have no appliqué on the sock- (kat. št. 226, 248, 249) (sl. 40). Večina jih je srednje et-shaped attachment which is typical of ladles from velikosti in z zaobljenim dnom (kat. št. 60, 124, 127, the Lengyel culture and the Sava group, but were lat- er also produced in a virtually unchanged form in the 352 Korošec 1964b, t. 5: 4. 353 Turk, Vuga 1984, 83, sl. 5: 3. 354 Pahič 1976, t. 5: 3. 355 Velušček 2006, t. 9: 4, 5; Harej 1975, t. 3: 8. 355 Velušček 2006, pl. 9: 4, 5; Harej 1975, pl. 3: 8. 356 Tomaž 1999, t. 20: 6. 356 Tomaž 1999, pl. 20: 6. Dolsko – Spodnje Škovce 186–188), ena je občutno manjša od ostalih, zato jo Lasinja culture of the Early Copper Age.359 In central obravnavamo kot miniaturno zajemalko (kat. št. 59), and south-eastern Slovenia, within the Sava group, ena pa večja z ravnim dnom (kat. št. 61). they appear on sites from the 1st half of the 5th millen-Vse keramične zajemalke so brez bunčice na preho- nium BC, e.g. Čatež – Sredno polje360 and Dragomelj.361 du v recipient, kar je značilno za zajemalke z najdišč They were later made on sites from the 2nd half of the lengyelske kulture in savske skupine, kasneje pa so 5th millennium BC, as shown by many similar exam-jih v praktično nespremenjeni obliki izdelovali tudi v ples from the site of Ponikve near Trebnje.362 lasinjski kulturi zgodnje bakrene dobe.359 V osrednji The largest number of ladles are known from Čatež in jugovzhodni Sloveniji se v okviru savske skupine – Sredno polje, where they appear in various sizes, pojavljajo na najdiščih iz prve polovice 5. tisočletja some are also very small and comparable with the pr. n. št., npr. Čatež – Sredno polje360 in Dragomelj,361 size of the miniature ladle from Dolsko.363 Similar nato pa so jih izdelovali na najdiščih iz druge polovi- small ladle is also known from the settlement of ce 5. tisočletja pr. n. št., kar kažejo številne podobne Lasinja culture at Zgornje Radvanje near Maribor.364 z najdišča Ponikve pri Trebnjem.362 Največ jih poznamo z najdišča Čatež – Sredno polje, Vessel with a socket-shaped attachment for kjer se pojavljajo v različnih velikostih; prisotne so a handle tudi zelo majhne, kakršno smo v Dolskem opredelili kot miniaturno zajemalko.363 Podobna po velikosti in A completely reconstructed small vessel from pit 1 obliki je poznana iz lasinjskega naselja Zgornje Rad- with a diameter of the bottom of 3.1 cm, a diameter vanje pri Mariboru.364 of the lip of 7.5 cm and a height of 6.6 cm had a larg- er socket-shaped attachment for a (wooden or bone?) Posoda z nastavkom v obliki dulca za držaj handle on one side. This is the first vessel of this type in Slovenia. The rim is inward curving and decorated V celoti rekonstruirana manjša posoda iz jame 1 s with impressions. Impressions can also be seen on the premerom dna 3,1 cm, ustja 7,5 cm in višine 6,6 cm, edge of the bottom, on the belly and on the attach- ki je imela na eni strani večji nastavek v obliki dulca ment of the vessel, while two oval appliqués are seen za (lesen ali koščen?) držaj, je prva takšna najdba na just above the largest circumference, with oblique in- Slovenskem. Rob ustja ima uvihan in je okrašena. Na cisions on the edge of the rim, just above the impres- robu dna, na vrhu ustja, na trebuhu in na zunanjem sion on the belly (fig. 40; cat. no. 57). robu dulca jo krasijo vtisnjene jamice, tik nad največ- Burn marks on the outside and charred organic resi- jim obodom ovalni apliki, na rob ustja pa so pošev- dues on the inside, as well as a disproportionately large ni vrezi, ki se nahajajo tik nad jamicami na trebuhu socket-shaped attachment for the (apparently larger) (sl. 40; kat. št. 57). handle, suggest that the vessel was probably used to Sledovi ožganosti na zunanji strani in zogleneli or- heat the contents over an open fire. Perhaps this is ganski ostanki na notranji kot tudi nesorazmerno why it was interpreted as an oil lamp in the first pub- velik nastavek v obliki dulca za (očitno večji) držaj lication,365 but it has no spout or nozzle – which are kažejo, da je uporaba posode verjetno povezana s se- characteristic for lamps – and the charred remains are grevanjem vsebine posode v odprtem ognju. Morda fairly evenly distributed over the entire surface.366 so jo zato v prvi objavi razlagali kot oljenko,365 vendar 359 Ruttkay 1994, 223; Kramberger 2018, 85. 360 Tomaž 2022, cat. nos. 131, 132, 270, 272–275. 359 Ruttkay 1994, 223; Kramberger 2018, 85. 361 Turk, Svetličič 2005, cat. nos. 18, 20, 42. 360 Tomaž 2022, kat. št. 131, 132, 270, 272–275. 362 Ravnik, Tica 2018, cat. nos. 36–40, 266–275, 759. 361 Turk, Svetličič 2005, kat. št. 18, 20, 42. 363 Cf. cat. no. 50 with Tomaž 2022, cat. nos. 268, 269. 362 Ravnik, Tica 2018, kat. št. 36–40, 266–275, 759. 364 Kramberger 2021b, cat. no. 153. 363 Prim. kat. št. 50 s Tomaž 2022, kat. št. 268, 269. 365 Žorž, Nadbath 2010, 352, fig. 12. Monografije CPA 20 je brez izliva oz. šobe – kar poznamo pri svetilkah Comparative examples of this vessel can be found – pa tudi zogleneli ostanki so dokaj enakomerno raz- in the sites of the Moravian Painted Ware culture porejeni po celotni površini.366 (MBK) in Slovakia. Spherical in shape and with Primerjave za posodico so na najdiščih Moravske painted decoration, they are known from the site of skupine s slikano keramiko na Slovaškem. Sferične Jaroměřice, phase Ib.367 One of the same form and oblike in s slikanim okrasom jih poznamo z najdišča with similar decoration as in Jaroměřice, one undeco- Jaroměřice, faze Ib,367 eno enako oblikovano in s po- rated and one decorated with impressions are known dobnim okrasom kot v Jaroměřicah, eno brez okrasa from the contemporary site of Střelice.368 A vessel in eno okrašeno z vtisnjenimi jamicami s sočasnega without decoration and with a rounded lower part najdišča Střelice.368 Brez okrasa in z zaobljenim spo- was discovered in a context from the Střelice site, dnjim delom je bila odkrita v kontekstu z najdišča which is dated to phase II of the Moravian Painted Střelice, ki ga datirajo v fazo II Moravske skupine s Ware culture (MBK).369 This means that, in Slovakia, slikano keramiko.369 To pomeni, da se na Slovaškem similar vessels appear in phases that are probably podobne posode pojavljajo v fazah, ki korelirajo s contemporary with the MOG I and MOG IIa phases fazama MOG I in MOG IIa v Avstriji, kar ustreza in Austria, corresponding to the Lengyel I-II phases, fazam Lengyel I-II, verjetno pa tudi fazi Lengyel III and probably also the Lengyel III phase in Hungary.370 na Madžarskem.370 Vessel with a zoomorphic grip Posodica z zoomorfnim držajem The Late Neolithic ceramic repertoire of pit 1 in Keramični repertoar poznoneolitske lončenine iz Dolsko is completed by a vessel with a zoomorphic jame 1 v Dolskem dopolnjuje posodica z zoomorf- grip (fig. 40; cat. no. 23). nim držajem (sl. 40; kat. št. 23). We can mention more than ten zoomorphic grips Z najdišč iz poznega neolitika na Slovenskem lah- and appliqués from the Late Neolithic sites in Slo- ko omenimo več kot deset zoomorfno oblikovanih venia. One was discovered in feature A in Andrenci držajev in aplik. Eden je bil odkrit v objektu A na and was dated to the end of the 1st half of the 5th Andrencih, ki je bil datiran na konec prve polovice 5. millennium BC.371 Two are known from settlement tisočletja pr. n. št.371 Dva sta poznana iz poselitvene phase 5 in Moverna vas, which is dated to the Late faze 5 v Moverni vasi, ki jo datiramo v pozno savsko Sava group372 and two from Drulovka near Kranj, skupino372 in dva z Drulovke pri Kranju, v plasti, v where they were found in a layer in which finds of kateri se mešajo najdbe savske skupine in bakrene the Sava group were mixed with the finds from the dobe.373 Ta držaj je zelo podoben tistemu, ki ga poz- Copper Age.373 This grip is very similar to the one namo iz Ajdovske jame, kjer so bile odkrite skupine known from Ajdovska jama, where groups of burials pokopov lasinjske kulture374 in morda najdbe pozne of the Lasinja culture were discovered374 and pos-savske skupine.375 En držaj in tri zoomorfne aplike sibly finds of the late Sava group.375 One grip and three zoomorphic appliqués were discovered at Ptuj 366 Prim. s Kramberger 2010, 314, 321, sl. 14; Kramberger 2015; Kramberger et al. 2020. 367 Koštuřik 1979, 96, sl. 20; Kazdova et al. 1994, 137, sl. 6: 17. 367 Koštuřik 1979, 96, fig. 20; Kazdova et al. 1994, 137, fig. 6: 17. 368 Podborský 1970, 255, sl. 8: 6, 11, 12. 368 Podborský 1970, 255, fig. 8: 6, 11, 12. 369 Podborský 1970, 261, sl. 10: 13. 369 Podborský 1970, 261, fig. 10: 13. 370 Lichardus, Vladár 2003, 204, sl. 1; Bánffy 1995b, 192. 370 Lichardus, Vladár 2003, 204, fig. 1; Bánffy 1995b, 192. 371 Pahič 1976, t. 4: 12; Kramberger 2014a, 238–239, sl. 4–5. 371 Pahič 1976, pl. 4: 12; Kramberger 2014a, 238–239, fig. 4–5. 372 Tomaž 1999, t. 32: 1–2; Kramberger 2020a. 372 Tomaž 1999, pl. 32: 1–2; Kramberger 2020a. 373 Korošec 1956, t. 3: 1a-b; Korošec 1960, t. 11: 2; Guštin et 373 Korošec 1956, pl. 3: 1a-b; Korošec 1960, pl. 11: 2; Guštin al. 2005b, 43–55, kat. št. 31. et al. 2005b, 43–55, cat. no. 31. 374 Korošec 1975, t. 2: 7. 374 Korošec 1975, pl. 2: 7. Dolsko – Spodnje Škovce Slika/Figure 40 Oblike skodel, zajemalk in preostalih keramičnih najdb iz poznega neolitika. Skodele in zajemalke merilo 1 : 8, posoda z nastavkom v obliki dulca za držaj merilo 1 : 5, ostale najdbe merilo 1 : 4. / Forms of bowls, ladles and other ceramic finds from the Late Neolithic. Bowls and ladles scale 1:8, vessel with a socket-shaped attachment for a handle scale 1:5, other finds scale 1 : 4. so bile odkrite na Ptujskem gradu,376 eden v jami z Castle,376 one in a pit with Lasinja pottery in Ivank-lasinjsko lončenino v Ivankovcih pri Lendavi,377 pri- ovci near Lendava.377 They are also present on ladles sotni pa so še na zajemalkah iz Spahe pri Pregradu, v from Spaha near Pregrad, in a mixed ceramic reper- mešanem keramičnem repertoarju iz različnih obdo- toire from different periods,378 among the finds from bij,378 na Gradišču pri Stiški vasi379 in med najdbami Gradišče near Stiška vas379 and among the finds from mlajše faze savske skupine v Ponikvah pri Trebnjem.380 the younger phase of the Sava group in Ponikve near I. Zalai-Gaál381 je ugotovil, da se prve posode z dr- Trebnje.380 žaji in aplikami v obliki živalskih glavic pojavljajo v 376 Korošec 1965, 8, t. 1: 2-3, t. 2: 1–2. 377 Tušek, Kavur 2011, kat. št. 96; Kavur 2010, 64–65, fig. 1. 376 Korošec 1965, 8, pl. 1: 2–3, pt. 2: 1–2. 378 Velušček 2011b, 123, 4.17: 1, 3. 377 Tušek, Kavur 2011, cat. no. 96; Kavur 2010, 64–65, fig. 1. 379 Velušček 2005, 25, kat. št. 24. 378 Velušček 2011b, 123, 4.17: 1, 3. Monografije CPA 20 transdanubijski LBK in v sopotski kulturi.382 Kasneje I. Zalai-Gaál381 noted that the first vessels with grips spadajo med običajne najdbe lengyelske kulture, kjer and appliqués in the form of animal heads appear in se pojavljajo v naselbinskih kontekstih in tudi v gro- the Transdanubian LBK and in the Sopot culture.382 bovih,383 bile pa so tudi del simbolnega repertoarja Later, they belong to the typical finds of the Lengyel različnih kultur poznega neolitika in bakrene dobe culture, where they appear in settlement contexts and na Balkanu, kot so Vinča,384 Tisa, Tiszapolgár, Cu- also in graves.383 They were also among the symbol-cuteni-Trypillia, Gumelniţa in faza Tsangli-Larisa v ic repertoire of various Late Neolithic and Copper Tesaliji.385 Na podlagi tega opažanja je predpostavil, Age cultures in the Balkans, such as Vinča,384 Tisa, da so neolitske in eneolitske skupnosti v jugovzho- Tiszapolgár, Cucuteni-Trypillia, Gumelniţa and the dni Evropi in v Karpatskem bazenu imele podobno Tsangli-Laris phase in Thessaly.385 Based on this ob-kultno življenje in prepričanja.386 Zanimivo je tudi, da servation, he hypothesized that Neolithic and Cop- so bile posode v obliki zoomorfnih držajev večino- per Age communities in southeastern Europe and ma v grobovih mladih žensk in deklet, kar velja tako the Carpathian Basin shared similar cultic life and za grobove poznoneolitske sopotske kulture kot tudi beliefs.386 It is also interesting that containers in the za sočasno lengyelsko kulturo in skupino Bodrogke- form of zoomorphic holders were mostly found in resztúr iz bakrene dobe oz. zadnje tretjine 5. tisočle- graves of young women and girls, which applies to tja pr. n. št.387 the graves of the Late Neolithic Sopot culture as well as the contemporary Lengyel .culture and the Zoomorfna/antropomorfna držaja Bodrogkeresztúr group from the last third of the 5th millennium BC.387 Poleg posodice z zoomorfnim držajem sta bila v jami 1 v Dolskem tudi zoomorfno oblikovan držaj ter dr- Zoomorphic/anthropomorphic grips žaj v obliki človeška stopala ali živalske šape (sl. 40; kat. št. 117, 118). In addition to the vessel with a zoomorphic grip, a frag- Držaje in aplike v obliki človeškega stopala je M. ment of a zoomorphic grip, and a fragment of a grip Gimbutas razlagala kot „simbol dotika božanstva“.388 in the shape of a human foot or an animal paw were Primerek iz Dolskega je z doslej najdenimi primerki found in pit 1 in Dolsko ( fig. 40; cat. nos. 117, 118). zoomorfnih/antropomorfnih držajev na Slovenskem M. Gimbutas believed that the handles and appliqués še najbolj podoben tistemu iz Brezja pod Brinjevo in the shape of a human foot are “a symbol of the goro.389 Ročaj je namreč v pogledu iz profila polkro- touch of the deity”.388 Among all zoomorphic/an-žne oblike, od spredaj pravokotne oblike in pravo- thropomorphic grips found so far in Slovenia, finds kotnega preseka. Zaključuje se s štirimi vrhovi, ki from Dolsko are the most similar to the find from domnevno ponazarjajo štiri prste. Brezje below Brinjeva gora.389 Namely, the handle Podobni držaji se pojavljajo tudi na posodah len- is semicircular in the side view, rectangular in the gyelske kulture, vendar redko, na primer na zname- cross-section and in the front view. It ends with four niti posodi z antropomorfnim prizorom iz najdišča peaks that are supposed to represent four fingers. Střelice.390 Pogostejši so na najdiščih poznoneolitske 382 Npr. Minichreiter 1990, sl. 13: 1, sl. 17: 3a–b. 381 Zalai-Gaál 1998. 383 Zalai-Gaál 1998, 47–76, 63, sl. 20; Podborský 1985, t. 147– 382 E.g. Minichreiter 1990, fig. 13: 1, fig. 17: 3a-b. 150; Barna 2017, t. 35: 9, t. 82: 7, 9. 383 Zalai-Gaál 1998, 47–76, 63, fig. 20; Podborský 1985, pl. 384 Npr. Bulatović et al. 2010, t. 2: 6. 147–150; Barna 2017, pl. 35: 9, pl. 82: 7, 9. 385 Zalai-Gaál 1998, 76–82. 384 E.g. Bulatović et al. 2010, pl. 2: 6. 386 Zalai-Gaál 1998, 85. 385 Zalai-Gaál 1998, 76–82. 387 Zalai-Gaál 1998, 82–83, t. 2. 386 Zalai-Gaál 1998, 85. 388 Gimbutas 1989, 309. 387 Zalai-Gaál 1998, 82–83, pl. 2. Dolsko – Spodnje Škovce sopotske kulture. Poznamo jih npr. z najdišč Petri- Similar grips also appear on vessels of the Lengyel vente,391 Špišič Bukovica – Bačarov jarak392 in iz plasti culture, but rarely, for example on the famous ves- 6B, 4 in 5 v Pepelanah, kjer je bilo najdenih več drža- sel with an anthropomorphic scene from Střelice.390 jev in aplik v obliki živalskih šap. Po K. Minichreiter They are more common on sites of the Late Neo- gre za najdbe seške kulture in po Z. Markoviću za lithic Sopot culture. We know them, e.g. from the posebno različico sopotske kulture, ki jo vzporeja z sites of Petrivente,391 Špišič Bukovica – Bačarov jar-lengyelsko kulturo.393 ak392 and from layers 6B, 4 and 5 in Pepelane, where Tudi v poznoneolitski naselbinski fazi 5 v Moverni several grips and appliqués in the form of animal vasi v Beli krajini je bil odkrit držaj v obliki človeš- paws have been found. According to K. Minichreiter, kega stopala ali živalske šape.394 Ta je za razliko od these finds were attributed to the Šeče culture, and, držaja iz jame 1 v Dolskem v preseku v obliki črke L according to Z. Marković, they are of a special vari- in ima najbližjo primerjavo na lasinjskem oz. epilen- ant of the Sopot culture, which he compares with the gyelskem najdišču Würnitz v Avstriji,395 kamor dati- Lengyel culture.393 ramo tudi naselbinske ostaline iz Brezja pod Brinjevo In the Late Neolithic settlement phase 5 in Moverna goro.396 5. poselitvena faza Moverne vasi je glede na vas in Bela Krajina, a grip in the shape of a human značilne najdbe mlajše faze savske skupine lengyelske foot or animal paw was also discovered.394 Unlike the kulture starejša, glede na radiokarbonske datacije iz grip from pit 1 in Dolsko, this one has an L-shaped 45. in prve polovice 44. stoletja pr. n. št.397 cross-section and is most similar to the finds from the Držaj v obliki človeškega stopala ali živalske šape ima site of Würnitz in Austria, Lasinja or the Epilingyel sorodnega tudi na lasinjskem kolišču Keutschacher phase,395 to which the settlement remains from Brezje See (Hodiško jezero) na avstrijskem Koroškem,398 le below Brinjeva gora have also been attributed.396 Set-da ima slednji sedem ali osem prstov.399 Sorodni so tlement phase 5 of Moverna vas is earlier according znani tudi iz lasinjskih najdišč Hoče – Orglarska de- to the characteristic finds that are belonging to the lavnica v Podravju400 in Kratne nad Kamnikom,401 na younger phase of the Sava group of the Lengyel cul- Madžarskem na lasinjskem najdišču Dobri-Alsó-me- ture, which, according to radiocarbon dates, dates to ző,402 vendar so v primerjavi z najdbama iz Dolskega the 45th and the 1st half of the 44th century BC.397 in Brezja v pogledu od spredaj bolj podolgovati, v A grip in the form of a human foot or an animal paw stranskem pogledu pa v obliki črke L, kar je tudi zna- is also similar to the one found on a Lasinja culture čilnost omenjenega držaja iz Moverne vasi. Vsak od pot at Keutschacher See (Slovene: Hodiško jezero) in njih se konča s petimi vrhovi (primer iz Hoč morda s Austrian Carinthia,398 except that the latter has seven šestimi), tako da lahko domnevamo, da predstavljajo or eight toes.399 Similar finds are also known from človeško stopalo. the Lasinja sites of Hoče – Organ Workshop in Po- dravje,400 Kratna nad Kamnikom,401 and Dobri-Alsó- mező in Hungary,402 but, compared to the finds from 390 Podborský 2004, 276–277, fig. 4: 1. 391 Kalicz et al. 2007, sl. 5: 10. 391 Kalicz et al. 2007, fig. 5: 10. 392 Marković 1989, t. 7: 1. 392 Marković 1989, pl. 7: 1. 393 Minichreiter 1990, sl. 13: 5, sl. 17: 2; Marković 1989; Mar- 393 Minichreiter 1990, fig. 13: 5, fig. 17: 2; Marković 1989; ković 1994. Marković 1994. 394 Tomaž 1999, t. 32: 3. 394 Tomaž 1999, pl. 32: 3. 395 Ruttkay 1999, sl. 6: 6. 395 Ruttkay 1999, fig. 6: 6. 396 Kramberger 2018. 396 Kramberger 2018. 397 Npr. Sraka 2012, 375; glej tudi Tomaž 1999; Kramberger 397 E.g. Sraka 2012, 375; see also Tomaž 1999; Kramberger 2020a. 2020a. 398 Samonig 2003, sl. 28, t. 13: 133. 398 Samonig 2003, fig. 28, pl. 13: 133. 399 Glej tudi Cichocki 2003, t. 1. 399 See also Cichocki 2003, pl. 1. 400 Kramberger 2018, sl. 13: 4; Kramberger 2020b, t. 21: 1. 400 Kramberger 2018, fig. 13: 4; Kramberger 2020b, pl. 21: 1. Monografije CPA 20 Ostale oblike držajev Dolsko and Brezje, they are more elongated from front and L-shaped from side, which is also a feature Ostale oblike držajev iz Dolskega so splošno značilne of the mentioned grip from Moverna vas. Each of za 5. tisočletje pr. n. št. (sl. 40). Eden od njih iz jame 1 them ends with five peaks (the example from Hoče v Dolskem je majhen in je, kot kaže, pripadal manjši may have six), so we can assume that they represent posodici ( kat. št. 119), morda čaši – glede na primer- human feet with toes. jave s poznoneolitskimi najdišči Čatež – Sredno polje403 in Zalaszentbalazs-Szőlőhegyi Mező.404 Drugi manjši Other forms of grips držaj ( kat. št. 122) in eden večji (kat. št. 116) sta jezi- časte oblike in vertikalno perforirana, dva pa bi lahko Other forms of grips are generally more common opredelili kot vertikalna držaja ali držaja v obliki ročaja in pottery of the 5th millennium BC (fig. 40). One of ( kat. št. 211, 258).405 them from pit 1 in Dolsko is small and apparently belonged to a smaller vessel (cat. no. 119), possibly a Glinen svaljek cup – according to comparisons with the Late Ne- olithic sites of Čatež – Sredno polje403 and Zalasze- Redko najdbo predstavlja glinen polkrožni predmet ntbalazs-Szőlőhegyi Mező.404 Another smaller handle iz jame 1 (iz polnila SE 196) (kat. št. 123), na katerem (cat. no. 122) and one larger (cat. no. 116) are tongue-so ohranjeni odtisi štirih človeških prstov s prstnimi shaped and vertically perforated, and two could be odtisi. Kot kaže, gre za glineni svaljek, iz kakršnih so described as vertical grips or grips in the shape of a izdelovali keramične posode. Najdba je pomembna, handle (cat. nos. 211, 258).405 saj nakazuje, da so keramične posode izdelovali na raziskanem delu neolitskega naselja ali v neposredni A clay coil bližini. Po nekem naključju ali namenoma je bil gline- ni svaljek ožgan406 in odvržen skupaj z odlomki kera- A semicircular clay object from pit 1 (SU 196) (cat. no. mičnih posod v jamo 1, verjetno kot odpad. 123), on which the impressions of four human fingers with fingerprints are preserved, is a rare find. It is a clay Keramične jagode coil, the type of objects, which was created by rolling out small amount of clay to produce ceramic vessels. V jami 1 je bilo odkritih tudi šest keramičnih jagod The find is important because it indicates that ceramic (sl. 40: kat. št. 47–52). Pet jih je v obliki zvezde (kat. vessels were made in the studied part of the Neolithic št. 48–52), ena je stožčasto–cilindrične oblike (kat. št. settlement or in the immediate vicinity. Accidently or 47). Med tistimi zvezdaste oblike so štiri v obliki šti- deliberately, the clay coil was burnt406 and thrown into rikrake zvezde (kat. št. 48, 49, 51, 52), ena pa v obliki pit 1 with fragments of ceramic vessels, probably as petkrake zvezde (kat. št. 50). waste. Keramično jagodo v obliki zvezde smo doslej pozna- li iz objekta PO 106 na najdišču Čatež – Sredno polje. Ceramic beads Bila je podobne velikosti, s petimi kraki in premazana z glinenim premazom.407 A. Tomaž ugotavlja, da sta Six ceramic beads were also discovered in pit 1 (fig. 40: ji zelo podobni keramični jagodi z najdišča Öcsöd cat. nos. 47–52). Five of them are in the shape of a star 403 Tomaž 2022, kat. št. 2159, 2526. 404 Bánffy 1995a, t. 95: 159, 160, t. 98: 168. 403 Tomaž 2022, cat. no. 2159, 2526. 405 Prim. s Kramberger 2021b, kat. št. 43, 933, 1100. 404 Bánffy 1995a, pl. 95: 159, 160, pl. 98: 168. 406 Podrobnejše analize sicer niso bile narejene, vendar je na 405 Cf. with Kramberger 2021b, cat. nos. 43, 933, 1100. podlagi videza površine, dobre ohranjenosti in trdote predmeta 406 More detailed analyses were not made, but based on the Dolsko – Spodnje Škovce Slika/Figure 41 Oblike in okras poznoneolitske lončenine v Dolskem in primerjave na najdiščih savske skupine lengyelske kulture na Gorenjskem (Gradišče pri Stiški vasi), v osrednji Sloveniji (Resnikov prekop), v Posavju (Gradec pri Mirni, Dolenji Leskovec) in v Beli Krajini (Moverna vas, SE 056 –p. f. 2) (vir podatkov: Korošec 1964b; Harej 1975; Velušček 2006; Budja 1995, sl. 4; Velušček 2005; Dular et al. 1991; Dular 2001; Tomaž 1999; Hlad 2015). Ni v merilu. / Forms and decoration of Late Neolithic pottery in Dolsko and comparisons from the sites of the Sava group of the Lengyel culture in Gorenjska (Gradišče near Stiška vas), central Slovenia (Resnikov prekop), Posavje (Gradec near Mirna, Dolenji Leskovec) and Bela Krajina (Moverna vas, SU 056 – p. f. 2) (source: Korošec 1964b; Harej 1975; Velušček 2006; Budja 1995, fig. 4; Velušček 2005; Dular et al. 1991; Dular 2001; Tomaž 1999; Hlad 2015). Not to scale. – Kováshalom na Madžarskem,408 ki sta kulturno (cat. nos. 48–52), one is conical-cylindrical (cat. no. 47). umeščeni v krog kulture Tisza, manj so ji primerljive Among the star-shaped ones, four are in the shape of tiste iz skupine Cucuteni (stopnje A) v Romuniji in a four-pointed star ( cat. nos. 48, 49, 51, 52), and one in z najdišča Hăbăşeşti.409 Dalje ugotavlja, da so kera- the shape of a five-pointed star (cat. no. 50). mične jagode cilindričnih oblik na neolitskih najdi- So far, a ceramic bead in the shape of a star was known from the feature PO 106 in Čatež – Sredno polje. It Monografije CPA 20 ščih pogostejše410 in da gre verjetno za dele nakita, coating.407 A. Tomaž notes that the two ceramic beads kar bi lahko sklepali tudi glede na podobne valjaste from the Öcsöd – Kováshal site in Hungary are very in kroglaste jagode iz kosti, kamna in školjk, ki so similar to it,408 which is culturally placed in the circle najdene v grobovih.411 of the Tisza culture, while those from the Cucuteni Glede na primerjave z najdišč Čatež – Sredno po- culture (phase A) in Romania and from the Hăbăşeş- lje, Öcsöd – Kováshalom kulture Tisza in Hăbăşeşti, ti site are less comparable.409 She further notes that stopnje Cucuteni A, so bile keramične jagode v obliki cylindrical shaped ceramic beads are more common zvezde priljubljene v prvi polovici 5. tisočletja pr. n. at Neolithic sites,410 and that they are probably parts št.,412 kot kažejo primerki iz Dolskega, pa so jih ver- of jewellery, which could also be concluded based on jetno izdelovali in uporabljali tudi v prvih stoletjih similar cylindrical and spherical beads made of bone, druge polovice 5. tisočletja pr. n. št. oz. v času stop- stone and shells that are found in graves.411 nje Lengyel III (glej tudi tu: 9.1 Rezultati datiranja po According to the comparisons with Čatež – Sredno postopku 14C AMS). polje, Öcsöd – Kováshalom site of Tisza culture and Hăbăşeşti site of Cucuteni A phase, star-shaped ce- ramic beads were popular in the 1st half of the 5th 5.4 Kamnita orodja millennium BC,412 and as the examples from Dolsko show, they were probably also made and used in the Med kamnitimi artefakti iz poznega neolitika gre za first centuries of the second half of the 5th millenni-različna kamnita orodja, jedra in odbitke. Zastopane um BC – during the Lengyel III phase (see also here: so retuširane kline (kat. št. 62, 64–66, 68, 130–133, 9.1 Results of 14C AMS dating). 191, 216, 217, 250, 251), kline brez retuše (kat. št. 63, 260), retuširani odbitki (kat. št. 67, 69, 70, 141, 194, 252, 265), praskala na odbitkih (kat. št. 71, 72, 136– 5.4 Stone tools 140, 195, 218) in na klinah (kat. št. 134, 193), sveder na klini (kat. št. 135), unipolarno jedro (kat. št. 73), The stone artefacts from the Late Neolithic settlement odlomka bifacialno retuširanih puščičnih konic (kat. include various stone tools, cores and flakes. Among št. 128, 129), brusni kamni (kat. št. 74, 142–146, 253, them, we can find retouched flints (cat. nos. 62, 64–66, 264), odlomki žrmelj (kat. št. 75, 76, 197, 267) in po- 68, 130–133, 191, 216, 217, 250, 251), flints without lizdelek glajenega orodja/nedokončano orodje (kat. retouch (cat. nos. 63, 260), retouched flakes (cat. nos. 67, št. 196). Večina teh najdb je bila odkritih v polnilih 69, 70, 141, 194, 252, 265), scrapers made on flakes jame 1 ( kat. št. 62–76, 128–146, 191–197, 216–218) (cat. nos. 71, 72, 136–140, 195, 218) and on flints (cat. in jame 2 ( kat. št. 250–253), v pokopanih tleh (kat. nos. 134, 193), a flint drill (cat. no. 135), unipolar core št. 260) in nad geološko osnovo (kat. št. 264, 265) v (cat. no. 73), fragments of bifacially retouched arrow-vzhodnem delu najdišča. V manjših jamah v sektorju heads (cat. nos. 128, 129), grinding stones (cat. nos. 74, 3 (SE 2048/SE 2049, SE 2050/SE 2051, SE 2103/ 142–146, 253, 264), fragments of querns (cat. nos. 75, SE 2104) so bili najdeni le odlomek žrmelj ( kat. št. 76, 197, 267) and a semi-product/unfinished polished 267) in odbitki brez retuše. stone tool (cat. no. 196). Most of these finds were dis-Kamnita orodja kažejo na različne vsakodnevne ak- tivnosti. Žrmlje so pripomoček za ročno mletje žita 407 Tomaž 2006b; Tomaž 2022, cat. no. 1918. 408 Raczky 1987, 74, fig. 25: 9, 10. 409 Müller-Karpe 1968, pl. 170: 53, 56, 61. 410 Npr. Korošec, 1964a, t. 19: 4; Minichreiter, 1992, t. 18: 8; 410 E.g. Korošec 1964a, pl. 19: 4; Minichreiter 1992, pl. 18: 8; Batović 1981, kat. št. 8–10, 20. Batović 1981, cat. nos. 8–10, 20. 411 Kot npr. Müller-Karpe 1968, t. 223: 25, 26; Neugebauer- 411 E.g., Müller-Karpe 1968, pl. 223: 25, 26; Neugebauer-Ma- -Maresch 1999, sl. 31: 5, sl. 34: 11; Lenneis 1999, sl. 16: 6; Raczky resch 1999, fig. 31: 5, fig. 34: 11; Lenneis 1999, fig. 16: 6; Raczky 1987, 74, sl. 25: 11. 1987, 74, fig. 25: 11. Dolsko – Spodnje Škovce (kat. št. 75, 76, 197, 267)413 in verjetno tudi drugih or- covered in the fillings of pit 1 (cat. nos. 62–76, 128–146, ganskih in anorganskih snovi, npr. pigmentov.414 Bru- 191–197, 216–218) and pit 2 (cat. nos. 250–253), in bur-sni kamni so orodja za izdelavo in brušenje glajenih ied soil (cat. no. 260) and above the geological base (cat. kamnitih sekir, kamniti puščični konici sta bili lahko nos. 264, 265) in the eastern part of the site. Smaller uporabljeni kot pripomoček pri lovu ali kot orožje pits in sector 3 (SE 2048/SE 2049, SE 2050/SE 2051, (kat. št. 128, 129), ostale najdbe pa bi lahko povezo- SE 2103/SE 2104) only included fragment of a quern vali z obdelavo lesa in drugih organskih materialov (cat. no. 267) and flakes without retouch. v različnih vsakodnevnih opravilih. Vsi kamniti ar- Stone tools indicate a variety of daily activities. tefakti sodijo med običajne najdbe na naselbinah iz Querns are tools used for manual grinding of grain poznega neolitika v 5. tisočletju pr. n. št.415 seeds (cat. nos. 75, 76, 197, 267)413 and probably also Pomembna je najdba polizdelka glajenega kamnitega other organic and inorganic substances, e.g. pig- orodja, glede na obliko morda kladivaste sekire (kat. ments.414 Grinding stones are tools for making and št. 196). Petrografske analize je pokazala, da je po- sharpening polished stone axes, stone arrowheads lizdelek iz apilnega tufa.416 Takšni prodniki so v Savi could have been used as hunting aids or as weapons prisotni in izvirajo iz oligocenskih plasti t. i. pera- (cat. nos. 128, 129), and the rest of the finds are prob-čiškega tufa na Gorenjskem. Najdba iz Dolskega je ably associated with processing of wood and other zanimiva, saj kaže, da so kamen prinesli na območje organic materials in various daily tasks. All stone ar- najdišča kot surovino, tukaj pa je potekala obdelava tefacts belong to the usual finds of the Late Neolith- do končnega izdelka, pri čemer so kamen s pomoč- ic settlements in the 5th millennium BC.415 jo kremenčevega peska najprej poskušali odrezati na An important find is the semi-finished product of a polovico. Vendar je bilo prvo rezanje neuspešno in polished stone tool, possibly a hammer axe, based on tudi drugo verjetno ni uspelo. Rezanje so namreč its shape (cat. no. 196). Petrographic analysis showed opustili po tem, ko se je prodnik na mestu rezanja that it is a semi-finished product made of Apile tuff.416 nenadzorovano razpolovil. Such pebbles are present in Sava and originate from the Oligocene layers of the so-called Peračica tuff in the Gorenjska region. The find from Dolsko is inter- 5.5 Sklep esting because it shows that the stone was brought to the site as a raw material and processed into the Osnovna ugotovitev pregleda keramičnega gradiva je, final product, where they first tried to cut the stone in da sodijo poznoneolitske jame na najdišču Dolsko – half with the help of quartz sand. However, the first Spodnje Škovce v savsko skupino, od katere poznamo cut was unsuccessful and the second probably failed v osrednji Sloveniji, na Dolenjskem in Gorenjskem as well. The cutting was abandoned after the pebble več kot 15 arheoloških najdišč; eno najdišče se na- split in half uncontrollably at the cutting site. haja v Halozah v severovzhodni Sloveniji417 in eno v Pokolpju na Hrvaškem.418 Gre za različico lengyelske kulture, ki naj bi bila po eni interpretaciji vzporedna 5.5 Conclusion s srednjo fazo lengyelske kulture oz. fazo Lengyel II,419 The basic conclusion of the examination of the ceramic material is that it must be attributed to the 413 Turk 2009, 281–282. Sava group, of which more than 15 archaeological 414 Npr. Sotiropoulou et al. 2010, 1833, sl. 2: a, e. 415 Glej npr. Korošec 1960, t. 5: 2, 4; Korošec 1964b, t. 5: 1; Velušček 2005, 24, kat. št. 6; Kavur 2018; Kavur 2022. 413 Turk 2009, 281–282. 416 Glej tukaj 9.5 Analiza vzorcev kamnin. 414 E.g., Sotiropoulou et al. 2010, 1833, fig. 2: a, e. 417 Kramberger 2014a; Kramberger et al. 2023. 415 See e.g., Korošec 1960, pl. 5: 2, 4; Korošec 1964b, pl. 5: 1; Monografije CPA 20 po drugi s fazo Lengyel I420 in po tretji s fazo Lengyel sites are known in central Slovenia, in Dolenjska and III421 po P. Raczkyu422 in N. Kaliczu.423 Gorenjska regions, one in Haloze in northeastern Že pred časom je tipokronološka analiza keramič- Slovenia417 and one in Pokolplje in Croatia.418 The nega gradiva pokazala, da slovenska poznoneolitska material culture is defined as a variant of the Lengyel najdišča ne predstavljajo enotnega kronološkega ho- culture and, according to the first interpretation, it rizonta: najzgodnejša (savska skupina Ia) so morda was parallel to the middle phase of the Lengyel cul- sočasna s fazo Lengyel II, mlajša (savska skupina Ib ture, or phase Lengyel II.419 According to the second in II) pa po vsej verjetnosti s fazo Lengyel III, kar interpretation, it was parallel to the phase Lengyel I420 v absolutnem smislu pomeni časovni razpon trajanja and according to the third, with the phase Lengyel poznega neolitika na prostoru celinske Slovenije med III421 according to P. Raczky422 and N. Kalicz.423 (najkasneje) 47. stoletjem pr. n. in sredino 44. stoletja Some time ago, based on the typo-chronological anal- pr. n. št.424 Na podlagi razmeroma številnih in dob- ysis of ceramic material, it was suggested that the Slo- ro ohranjenih najdb je mogoče tudi poznoneolitsko venian Late Neolithic sites do not represent a single poselitev v Dolskem podrobneje kronološko oprede- chronological horizon: the earliest sites (Sava group liti. Analize so pokazale, da imajo keramične posode Ia) could be contemporaneous with the Lengyel II največ podobnosti z gradivom iz bližnjega Resniko- phase, while the younger ones (Sava groups Ib and II) vega prekopa na Ljubljanskem barju, na Gorenjskem are most likely contemporaneous with the Lengyel III z najdbami z Gradišča pri Stiški vasi, na Dolenjskem phase, which in absolute terms means the duration of z najdišč Gradec pri Mirni (spodnja kulturna plast) in the Late Neolithic in mainland Slovenia between (at Dolenji Leskovec, v Beli krajini iz spodnje kulturne the latest) the 47th century BC and the mid-44th century plasti v Moverni vasi in v severovzhodni Sloveniji z BC.424 Based on the relatively numerous and well-pre-najdbami iz jame 1 (SE 128) v Stopercah. Na podlagi served finds, it is also possible to define chronolog- predlagane kronološke sheme je mogoče poselitev v ically the Late Neolithic settlement in Dolsko more Dolskem podrobneje opredeliti v savsko skupino Ib precisely. The analysis showed that the ceramic vessels in v širšem srednjeevropskem kontekstu časovno ko- are most similar to those from the nearby Resnikov relirati s stopnjo Lengyel III po P. Raczkyu in N. Ka- prekop in the Ljubljansko barje, in Gorenjska with liczu.425 Med tipološko-kronološko najpomembnejše finds from Gradišče near Stiška vas, in Dolenjska from kose sodijo lonci z izvihanimi vratovi in trakastimi the sites of Gradec near Mirna (lower cultural layer) ročaji, na največjem obodu okrašeni z okroglimi apli- and Dolenji Leskovec, in Bela Krajina from the low- kami, ki jih v zgodnejših fazah lengyelske kulture ne er cultural layers in Moverna vas and in northeastern poznamo. Poleg njih sta pomembna predvsem vrča Slovenia with finds from pit 1 (SU 128) in Stoperce. z izvihanim vratom in trakastim ročajem, okrašena z Based on the proposed chronological scheme, the set- okroglo apliko na največjem obodu in sklede z rav- tlement at Dolsko can be attributed to the Sava group nim uvihanim robom ustja. Večina ostalih keramič- Ib and, in the broader Central European context, to nih oblik je širšega trajanja; splošno značilne so za the Lengyel III phase according to P. Raczky and N. lengyelsko kulturo in za savsko skupino. To velja tudi Kalicz.425 Among the most important vessels from the za sklede z izvihanim robom ustja, ki so bile na nogi typological and chronological point of view are pots ali na dnu brez votlega podstavka. V Dolskem so with everted necks and handles, decorated with round bile večinoma okrašene z okroglimi aplikami na kle- 417 Kramberger 2014a; Kramberger et al. 2023. 418 Težak Gregl 2001; Težak Gregl 2005. 419 Guštin 2005b. 420 Turk, Svetličič 2005; Tomaž 2010; Tomaž 2022. 420 Turk, Svetlićič 2005; Tomaž 2010; Tomaž 2022. 421 Velušček 2006; Tomaž 2011a. 421 Velušček 2006; Velušček 2011a. 422 Raczky 1974. 422 Raczky 1974. 423 Kalicz 1991, 350, 355, sl. 2. 423 Kalicz 1991, 350, 355, fig. 2. Dolsko – Spodnje Škovce kastem prehodu, le v dveh primerih dodatno z vtis- appliqués on the largest circumference, which are un- njenimi jamicami, kar predstavlja glavno odstopanje known in the earlier phases of the Lengyel culture. In v primerjavi z gradivom iz bližnjih najdišč Dragomelj addition to them, pitchers with an everted neck and a in Čatež – Sredno polje (savska skupina Ia), kjer je z handle, decorated with a round appliqué on the largest vtisnjenimi jamicami okrašenih večina skled. circumference, and dishes with an inward curving rim Analizirano gradivo iz poznega neolitika v Dolskem are especially important. Most of the other ceramic je bila odkrito v različnih jamah in plasteh, največ v forms are of a wider duration, they are generally char- jamah 1 in 2 (skupaj 206 tipološko značilnih keramič- acteristic of the Lengyel culture and the Sava group. nih odlomkov in 47 kamnitih orodij). Jama 1 je bila This also applies to bowls with an everted rim that nepravilne oblike, zapolnjena z različnimi plastmi, were on a pedestal or with straight base without a hol- v katerih so bili poleg keramičnih odlomkov in ka- low pedestal. In Dolsko, they were mostly decorated mnitih orodij odkriti še kamniti odbitki, odlomki ož- with round appliqués on the rim or on the transition gane ilovice, oglja in precej fragmentiranih in slabo to the rim, only in two cases additionally with impres- ohranjenih živalskih kosti. Zakaj so jamo izkopali, sions, which is the main deviation compared to the ne vemo. Domnevamo pa, da predstavljajo najdbe, material from the nearby Dragomelj and Čatež – Sred- odkrite v njej, odpad prebivalcev naselja. Da gre za no polje (Sava group Ia), where most of dishes are odpad, kažejo sestava najdb (npr. prisotnost odbitkov, decorated with impressions. polizdelek kamnite sekire, odlomki kamnitih orodij, The analysed Late Neolithic finds from Dolsko were glinen svaljek, številne živalske kosti),426 fragmenti- found in different pits and layers, mostly in pits 1 and ranost keramičnih posod in distribucija odlomkov 2 (a total of 206 typologically characteristic ceramic posameznih posod v različnih polnilih jame. Zaradi fragments and 47 stone tools). Pit 1 was irregularly nepravilne oblike jame (tako v tlorisu kot v preseku) shaped, filled with different layers, in which, in ad- in odsotnosti arhitekturnih ostankov bi težko zago- dition to ceramic fragments and stone tools, stone varjali tezo, da gre za zemljanko. Jama 1 je podobna flakes, fragments of burnt clay, charcoal and rather jamam, ki so na bolje ohranjenih lengyelskih nasel- fragmented and poorly preserved animal bones were binah odkrite v bližini hiš in jih razlagajo kot jame discovered. We do not know why they dug the pit. za pridobivanje ilovice, kasneje pa so služile za od- We assume, however, that the finds discovered in it pad.427 Po drugi strani jami za stojko (SE 152/SE 153 represent the waste of the inhabitants of the settle- in SE 162/SE 163), odkriti na robu jame 2, oblika ment. This is indicated by the composition of the in velikost spodnjega dela te jame (SE 200/SE 201) finds (e.g. the presence of flakes, a semi-finished pol- kažejo na možnost, da je bila v povezavi z njo lažja ished stone tool, fragments of stone tools, a clay coil, lesena konstrukcija, morda gospodarske funkcije oz. many animal bones426), the fragmentation of ceramic delovni prostor.428 vessels and the distribution of fragments of individ- Hiše, grajene v stojkasti gradnji, se v raziskanem delu ual vessels in different fillings of the pit. Due to the poznoneolitske naselbine niso ohranile, vendar jih irregular shape of the pit (both in ground plan and za razliko od bližnjega kolišča Resnikov prekop429 ne in section) and the absence of architectural remains, poznamo niti iz drugih najdišč iz poznega neolitika v it would be difficult to consider the possibility that it Sloveniji.430 Jame za stojke, odkrite severno in vzhod- was related to a pit-house. Pit 1 is similar to pits dis- covered near houses in better-preserved settlements 427 Npr. Osztás of the Lengyel culture, where they are interpreted as 426 Glej poglavje 9.3 Arheozoološka analiza. et al. 2012, sl. 6, sl. 12. 428 Prim. npr. s Kramberger 2021b, 42–51, 134–135, 210–211, pits for the extraction of clay, and which served for 215–216. 427 429 Velušček 2006, 25–26, sl. 5. waste after that. On the other hand, post-holes (SU 430 Izjema je, kot že rečeno, morda Ptuj – Šolski center, kjer sta bili odkriti dve hiši, grajeni na način gradnje s stojkami, ki sta Monografije CPA 20 no od jam 1 in 2 v Dolskem, so bile brez najdb in so 152/SU 153 and SU 162/SU 163) discovered at the glede na stratigrafsko lego mlajše. edge of pit 2, the shape and size of the lower part of this pit (SU 200/SU 201), indicate the possibility of a lighter wooden construction associated with it, perhaps with economic functions or a working area.428 Houses built with posts were not preserved in the excavated part of the Late Neolithic settlement, but unlike the nearby pile dwelling at Resnikov prekop,429 they are also not known from any other Late Neo- lithic sites in Slovenia.430 The post-holes discovered north and east of pits 1 and 2 in Dolsko were with- out finds and, according to their stratigraphic posi- tion, are later. 428 Cf. with Kramberger 2021b, 42–51, 134–135, 210–211, 215–216. 429 Velušček 2006, 25–26, fig. 5. 430 The exception, as already mentioned, may be Ptuj – Šolski center, where two houses were discovered built on posts, which Dolsko – Spodnje Škovce 6 Najdbe in sledovi poselitve iz bakrene dobe Finds and settlement remains from the Copper Age 6.1 Uvod 6.1 Introduction V zahodnem delu najdišča, v sektorjih 2 in 3, so plasti In the western part of the site, in sectors 2 and 3, lay- holocenskega savskega proda prekrivale meljasto-gli- ers of Holocene Sava gravel were covered by silty clay nene in peščene holocenske naplavine potokov (SE and sandy Holocene alluviums (SU 2008 = SU 2022, 2008 = SE 2022, SE 3004, SE 3013), ki so erodirali SU 3004, SU 3013), which eroded in the area north na območju severno od arheološkega najdišča.431 V te of the archaeological site.431 Pits from the Cop-plasti so bile vkopane jame iz bakrene dobe, v osre- per Age were dug into these layers and, in the cen- dnjem delu pa je v njih in v plast savskega proda (SE tral part, a small watercourse (SU 2054 = SU 2119, 2003, SE 3006) vrezal strugo manjši vodotok (SE etc.) cut through the Holocene silty clay and sandy 2054 = SE 2119 itd.). Prostor je bil v času delovanja alluvium, as well as the Sava gravel layer (SU 2003, tega vodotoka večkrat poplavljen, kar kažejo mlaj- SU 3006). The area was flooded several times dur- še plasti finega in grobega peska, ki so zapolnjevale ing the activity of this watercourse, as evidenced by paleostrugo in ravnino vzhodno in zahodno od nje the younger layers of fine and coarse sand that filled (npr. SE 3005, SE 3004, SE 2037 = SE 2043). Po the paleochannel and the plain east and west of it kasnejši neaktivnosti potoka je nastala suha struga, (e.g. SU 3005, SU 3004, SU 2037 = SU 2043). After v katero so se odložile plasti temnejšega glinenega the stream became inactive and a dry riverbed was melja, ki so vsebovale precej oglja, keramične najd- formed, layers of darker clayey silt were deposited, be in kamnita orodja (SE 2036 = SE 2086, SE 3003, which contained a lot of charcoal, ceramic finds and SE 3070 in SE 2021 = SE 2046/SE 2047, SE 2057). stone tools (SU 2036 = SU 2086, 3003, SU 3070 and Razlagamo jih kot pokopana tla ali plasti odpadnega SU 2021 = SU 2046/SU 2047, SU 2057). We inter- materiala (ang. „midden“) prebivalcev, ki so se mudili pret them as buried soils or layers of waste material v bližini (sl. 42–44). (‘midden’) of the inhabitants who lived in the vicinity (fig. 42–44). 6.2 Jame in plasti 6.2 Layers and pits Analiza je pokazala, da sodijo najdbe, odkrite v temnih plasteh paleostruge SE 2054 = SE 2119, The finds discovered in the dark layers of the pale- pretežno v bakreno dobo. Najstarejše najdbe so bile ochannel SU 2054 = SU 2119 are mainly from the odkrite v plasti SE 2021 (= SE 2057), kjer se je me- Copper Age. The oldest finds were discovered in lay- šalo gradivo iz 5. tisočletja pr. n. št. (kat. št. 270, 271) er SU 2021 (= SU 2057), dating to the 5th millennium in srednje bakrene dobe (kat. št. 272), poleg tega pa BC (cat. nos. 270, 271), where they were found together je bilo v tej plasti odkritih tudi večje število kamnitih with Middle Copper Age finds (cat. no. 272), and a large odbitkov, klesanih orodij (kat. št. 273–298) ter bru- number of stone flakes, chipped stone tools (cat. nos. Monografije CPA 20 sni kamen (kat. št. 299). Gre za spodnjo oz. starejšo 273–298) and a grinding stone (cat. no. 299). It is a low-temno plast v paleostrugi, ki jo razlagamo kot po- er dark layer in the paleochannel which we interpret kopana tla; vanjo so bile vkopane nekatere jame iz as a buried soil; some pits from the Copper Age were bakrene dobe (sl. 43). V enaki stratigrafski legi kot dug into it (fig. 43). In the same stratigraphic position plast SE 2021 (= SE 2057) je bila plast SE 3070, ki as a layer SU 2021 (= SU 2057) was a layer SU 3070, je prav tako vsebovala keramične odlomke iz srednje which also contained ceramic sherds from the Middle bakrene dobe in odlomke iz poznega neolitika. Copper Age and from the Late Neolithic. Bakrena doba / Copper Age Časovno neopredeljeno / Chronologically undetermined 3044 3021 3027 3018 3070 3035 2036 3058 2079 2071 3067 3062 2086 3061 3063 2056 3059 2077 2119 2096 2088 2083 2098 2096 2035 2081 2116 2121 2102 2033 2100 2123 2026 2092 2106 2090 2085 2108 2112 2046 2028 2114 2110 2053 2039 2030 2057 2069 2073 2013 2017 2067 2017 2011 2045 Dolsko – Spodnje Škovce Slika/Figure 43 Pogled iz jugozahoda na plast SE 2021 v paleostrugi SE 2054 = SE 2119 in jami SE 2029/SE 2030, SE 2027, SE 2031/SE 2028, ki sta bili vkopani v plast SE 2021. / View from the southwest, layer SU 2021 in paleochan-nel SU 2054 = SU 2119 and pits SU 2029/SU 2030, SU 2027, SU 2031/SU 2028, which were dug into layer SU 2021. Slika/Figure 44 Pogled iz juga na plast SE 2036 v paleostrugi SE 2054 = SE 2119. / View from the south, layer SU 2036 in paleochannel SU 2054 = SU 2119. Monografije CPA 20 Več je bilo najdb iz bakrene dobe v plasti SE 2036, ki More finds from the Copper Age were found in lay- se je nahajala nad plastjo SE 2021 (= SE 2057) in nad er SU 2036, which was located above layers SU 2021 plastjo SE 3070 (2687 keramičnih odlomkov, 1741 ka- (= SU 2057) and SU 3070 (2687 ceramic fragments, mnitih odbitkov in orodij; med njimi kat. št. 309–419) 1741 stone flakes and stone tools; including cat. nos. ( sl. 44). Za razliko od plasti SE 2021 (= SE 2057) in 309–419) (fig. 44). Unlike layers SU 2021 (= SU 2057) SE 3070 je SE 2036 vsebovala izključno najdbe iz sre- and SU 3070, layer SU 2036 contained exclusively dnje bakrene dobe, prekrivala pa je tudi širše območje. findings from the Middle Copper Age, and it also Vanjo so bile vkopane nekatere jame iz bakrene dobe,432 covered a larger area. Some copper pits were dug into kar pomeni, da je od njih starejša. it,432 which means, that it is older than them. Glede na najdbe in stratigrafsko lego so iz bakrene Based on the finds and the stratigraphic position, dobe tudi več jam za stojke, dve ognjišči in 19 drugih several post-holes, two hearths and 19 other pits can jam.433 Ognjišče SE 2055 je bilo odkrito pod plastjo be dated to the Copper Age.433 A hearth SU 2055 SE 2036, v sek. 3, kv. AS18, in je vsebovalo keramične was discovered under layer SU 2036, in sec. 3, sq. odlomke iz srednje bakrene dobe (skupaj 23), kamni- AS18, and it contained Middle Copper Age pottery te odbitke (skupaj 36), retuširano klino (kat. št. 301) sherds (total 23), stone flakes (total 36), a retouched in klino brez retuše ( kat. št. 302). Odlomke keramike flint (cat. no. 301) and an unretouched flint (cat. no. iz srednje bakrene dobe (14), kamnite odbitke (25) in 302). Ceramic fragments from the Middle Copper kamnita orodja (kat. št. 304, 305) so vsebovali še jama Age (14), stone flakes (25) and stone tools (cat. nos. SE 2084/SE 2085, prav tako jama SE 2109/SE 2110 304, 305) were also recovered from pit SU 2084/SU (53 odlomkov in kat. št. 307), ognjišče SE 2091/SE 2085. They were also found in pit SU 2109/SU 2110 2092 (2 keramična odlomka) in štiri jame za stoj- (53 fragments and cat. no. 307), in hearth SU 2091/SU ke (SE 2076/2077, 2078/2079, SE 2087/SE 2088, 2092 (2 ceramic fragments) and in four post-holes SE 2115/SE 2116) ( sl. 42). (SU 2076/SU 2077, SU 2078/SU 2079, SU 2087/SU 2088, SU 2115/SU 2116) (fig. 42). 6.3 Zgodnja bakrena doba ali savska skupina II? 6.3 Early Copper Age or Sava group II? Najstarejše najdbe v paleostrugi SE 2054 = SE 2119 The oldest finds in the paleochannel SU 2054 = so bile torej odkrite skupaj z najdbami iz srednje SU 2119 were, as mentioned above, discovered to- bakrene dobe v plasti SE 2021 (sl. 43). Gre za odlo- gether with the Middle Copper Age finds in layer mek dna z zgornjim delom noge posode na nogi (kat. SU 2021 (fig. 43). These are a fragment of the base št. 269), za odlomek ustja sklede, okrašene z apliko v with the upper part of the pedestal of a vessel (cat. no. obliki živalske glavice (kat. št. 270), in za fragmentiran 269), a fragment of a dish decorated with an appliqué lonec (kat. št. 271). in the form of an animal head (cat. no. 270) and a fragmented pot ( cat. no. 271). Lončenina Pottery Skleda iz plasti SE 2021 je tipa z izvihanim robom ustja (kat. št. 270). Ustje ima navpično, z apliko v ob- Dish found in layer SU 2021 is of the type with an liki živalske glavice je okrašena na največjem obodu. everted rim (cat. no. 270). It has a vertical lip and it is 432 SE 2080, SE 2093, SE 2094/SE 2081 – 15 keramič- 432 SU 2080, 2093, 2094/2081 – 15 ceramic fragments, 23 nih odlomkov, 23 odbitkov, retuširan odbitek kat. št. 308; jama stone flakes, retouched flake cat. no. 308; pit SU 2082/2083 – 20 Dolsko – Spodnje Škovce Tako oblikovano in okrašeno skledo poznamo s Ptu- decorated with an appliqué in the shape of an animal jskega gradu,434 kjer so prevladovale lasinjske najdbe, head on the largest circumference. A dish shaped and nekaj pa jih datirajo še v pozni neolitik in v mlajšo decorated in this way is known from the Ptuj Castle,434 bakreno dobo.435 Sklede z izvihanim robom ustja v where finds of the Lasinja culture predominated, and vzhodnem delu najdišča v Dolskem imajo ustje pra- some of them date back to the Late Neolithic and the viloma bolj izvihano (prim. npr. s kat. št. 1, 4, 8, 81, Late Copper Age.435 Dishes with everted rim from 150). the eastern part of the site in Dolsko generally have a Votla noga posode iz plasti SE 2021 (= SE 2057) je more everted rim (cf. e.g. cat. nos. 1, 4, 8, 81, 150). v zgornjem delu na prehodu v dno izbočena (kat. št. The hollow pedestal of the vessel from layer SU 2021 271). V vzhodnem delu najdišča v Dolskem je imela (= SU 2057) is convex in the upper part at the tran- podobno oblikovan zgornji del ena noga iz jame 2 sition to the base (cat. no. 271). In the eastern part of (kat. št. 202), vendar podobno kot pri nogi iz plasti Dolsko, one pedestal of this type was found in pit SE 2021 (= SE 2057) ni jasno, kako je bila noga obli- 2 (cat. no. 202), but, similarly to the one from layer kovana v spodnjem delu.436 SU 2021 (= SU 2057), it is not clear how the pedestal Pomembnejši je lonec kat. št. 271. Posoda ima v spo- was shaped in the lower part.436 dnjem delu konkavno oblikovano ostenje, nizka ra- More important is pot cat. no. 271. The vessel has a con-mena ter rahlo usločen vrat, ki je bil vsaj enako dolg cave lower body, low shoulders and a slightly sloping kot ramena, lahko pa je bil tudi nekoliko daljši, saj neck, which was at least as long as the shoulders, but stik med vratom in ramenom ni ohranjen. Na rame- could have been also longer, as the contact between the nih je okrašen s pravilnimi snopi vrezov v cikcaku, na neck and the shoulder is not preserved. On the shoul- vratu je brez okrasa. ders it is decorated with regular bundles of zig-zag inci- Lonce s konkavnim spodnjim delom, nizkimi rameni sions, while there is no decoration on the neck. ter rahlo usločenim vratom, ki je bil vsaj enako dolg Pots with a concave lower body, low shoulders and a kot ramena, srečamo na Gorenjskem, Dolenjskem slightly sloping neck, which was at least as long as the in v Podravju v severovzhodni Sloveniji na najdiščih shoulders, can be found in Gorenjska, Dolenjska and iz zadnje tretjine 5. tisočletja pr. n. št. (sl. 45). Naj- in Podravje in northeastern Slovenia, on sites dating bolj znano med njimi je jamsko grobišče v Ajdovski to the last third of the 5th millennium BC (fig. 45). The jami, kjer je bilo odkritih več primerljivo oblikovanih most famous of them is the cave cemetery of Ajdovs- in okrašenih loncev (sl. 45: 4–6). V severovzhodni ka jama, where several comparably shaped and deco- Sloveniji so bili odkriti na lasinjskih najdiščih, v jami rated pots were discovered (fig. 45: 4–6). In northeast-pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro (sl. 45: 9), v ern Slovenia, they were discovered at the Lasinja sites, Spodnjih Hočah – Orglarski delavnici (sl. 45: 7, 8) in in a pit under a burial mound in Brezje below Brinjeva v Zgornjem Radvanju (sl. 45: 10, 11), na Dolenjskem gora (fig. 45: 9), in Spodnje Hoče – Orglarska delavni-tudi na Gracu pri Selih pri Zajčjem vrhu (sl. 45: 13),437 ca (fig. 45: 7, 8) and in Zgornje Radvanje (fig. 45: 10, na Colu 1 pri Podgračenem (sl. 45: 12), v Ponikvah 11), in Dolenjska region, in addition to Ajdovska jama, pri Trebnjem (sl. 45: 2),438 in na Gorenjskem na Dru- they were found at Grac near Sela near Zajčji vrh lovki pri Kranju (sl. 45: 3). (fig. 45: 13),437 Col 1 near Podgračeno (fig. 45: 12), and Eden od treh podobno oblikovanih in okrašenih Ponikve near Trebnje (fig. 45: 2),438 and in Gorenjska loncev iz Ajdovske jame je bil odkrit v spodnji plasti region at Drulovka near Kranj (fig. 45: 3). 434 Korošec 1965, t. 1: 3. 434 Korošec 1965, pl. 1: 3. 435 Tomanič Jevremov et al. 2006. 435 Tomanič Jevremov et al. 2006. 436 Npr. Kramberger 2018, 87–95; a tudi Regenye 2006, 71, 436 E.g. Kramberger 2018, 87–95; but also, Regenye 2006, 71, kat. št. 21; Stadler, Ruttkay 2007, t. 4: 3, t. 5: 12 cat. no. 21; Stadler, Ruttkay 2007, pl. 4: 3, pl. 5: 12. Monografije CPA 20 Slika/Figure 45 Primerjave za lonec odkrit v plasti SE 2021 v Dolskem na najdiščih na Gorenjskem, Dolenjskem in v Podravju: 1 Dolsko, SE 2021 (kat. št. 271); 2 Ponikve pri Trebnjem (Ravnik, Tica 2018, G1); 3 Drulovka pri Kranju (Guštin et al. 2005b, 49, kat. št. 25); 4, 5 Ajdovska jama (plast 2 v desnem hodniku – Ma. Horvat 1986, t. 3: 1, 2); 6 Ajdovska jama (plast 3 v desnem hodniku – Ma. Horvat 1986, t. 1: 3); 7, 8 Hoče – Orglarska delavnica (Kramberger 2020, t. 5: 3, t. 6: 1); 9 Brezje pod Brinjevo goro (Kramberger 2018, t. 2: 8); 10, 11 Zgornje Radvanje (Kramberger 2022, G55, G520); 12 Col 1 pri Podgračenem (Horvat 2020, G63); 13 Grac pri Selih pri Zajčjem vrhu (Pavlin 2006, kat. št. 18). Ni v merilu. / Comparisons of the pot discovered in layer SU 2021 in Dolsko with sites in Gorenjska, Dolenjska and Podravje regions: 1 Dolsko, SU 2021 (cat. no. 271); 2 Ponikve near Trebnje (Ravnik, Tica 2018, G1); 3 Drulovka near Kranj (Guštin et al. 2005b, 49, cat. no. 25); 4, 5 Ajdovska jama (layer 2 in the right corridor – Horvat 1986, pl. 3: 1, 2); 6 Ajdovska jama (layer 3 in the right corridor (Horvat 1986, pl. 1: 3); 7, 8 Spodnje Hoče – Orglarska delavnica (Kramberger 2020b, pl. 5: 3, pl. 6: 1); 9 Brezje below Brinjeva gora (Kramberger 2018, pl. 2: 8); 10, 11 Zgornje Radvanje (Kramberger 2021b, G55, G520); 12 Col 1 near Podgračeno (Horvat 2020, G63); 13 Grac near Sela near Zajčji vrh (Pavlin 2006, cat. no. 18). Not to scale. Dolsko – Spodnje Škovce desnega hodnika (sl. 45: 6), katere gradivo naj bi bilo One of the three similarly shaped and decorated pots po eni interpretaciji časovno blizu tistemu iz najdišč from Ajdovska jama was discovered in the lower lay- Resnikov prekop, Čatež – Sredno polje in Dragomelj er of the right corridor (fig. 45: 6). Material, accord-(približno 4700–4500 pr. n. št.).439 Vendar na ome- ing to one interpretation, is similar to that from the njenih najdiščih primerljivih loncev ni bilo odkritih, Resnikov prekop, Čatež – Sredno polje and Drago- zato smo predpostavili, da se v spodnji plasti desnega melj (approx. 4700-4500 BC).439 However, no com-hodnika v Ajdovski jami mešajo najdbe iz dveh raz- parable pots were discovered at the mentioned sites, ličnih časovnih stopenj – lasinjske kulture in savske so we assume that finds from two different time peri- skupine, ali pa so najdbe iz te plasti mlajše od gradiva ods are mixed in the lower layer of the right corridor z omenjenih najdišč savske skupine, a hkrati starejše in Ajdovska jama – the Lasinja culture and the Sava od horizonta pokopov v Ajdovski jami, ki so glede na group, or that the finds from this layer are younger razpoložljive radiokarbonske datacije iz obdobja med than the material from the mentioned sites of the drugo polovico 44. in 43. stoletja pr. n. št.440 Sava group, but, at the same time, older than the ho- Podobno oblikovani in okrašeni lonci z Graca pri Se- rizon of the burials in Ajdovska jama (Lasinja cul- lih pri Zajčjem vrhu so bili odkriti ob najdbah, med ture), which, according to the available radiocarbon katerimi je prepoznati tipične lasinjske vrče, kakršni dates, date from the period between the second half so bili ob pokopih v Ajdovski jami,441 in mlajše ob- of the 44th and 43rd centuries BC.440 like (iz zadnje tretjine 5. tisočletja pr. n. št.) loncev,442 Similarly shaped and decorated pots from Grac near skled in skodel.443 V Colu 1 pri Podgračenem Mi. Sela near Zajčji vrh were discovered among the typ- Horvat ugotavlja, da gre za primerljive in verjetno so- ical pitchers of the Lasinja culture, similar to those časne najdbe kot v Ajdovski jami.444 Na Drulovki pri found in the burials in Ajdovska jama,441 and other Kranju se mešajo najdbe savske skupine,445 lasinjske younger forms (from the last third of the 5th millen-kulture in mlajše eneolitske najdbe,446 medtem ko so nium BC) of pots,442 bowls and dishes.443 In Col 1 Ponikve pri Trebnjem datirane na konec savske sku- near Podgračeno Mi. Horvat notes that the discov- pine447 oziroma v fazo savska skupina II.448 ered pottery is comparable and probably contem- Lonci s konkavno oblikovanim ostenjem v spodnjem poraneous to that in Ajdovska jama.444 At Drulovka delu, nizkimi rameni ter rahlo usločenim vratom, ki near Kranj, finds of the Sava group,445 Lasinja culture je bil vsaj enako dolg kot ramena, na ramenu okrašeni and younger Eneolithic finds were found mixed,446 s pravilnimi snopi vrezov, so torej značilni za najdi- while Ponikve near Trebnje is dated to the end of the šča lasinjske kulture in kot kaže primer Ponikev pri Sava group,447 or to the phase Sava group II.448 Trebnjem mlajše savske skupine (savske skupine II). Pots with a concave lower body, low shoulders and Lonec kat. št. 271 (sl. 45: 1) iz Dolskega je torej mlajši a slightly sloping neck, which was at least as long as od poznoneolitskih jam, ki so bile odkrite v vzhod- the shoulders, decorated with regular bundles of in- nem delu najdišča. 439 Guštin 2005b, fig. 2; Turk, Svetličič 2005, 69; Turk 2010, fig. 1; see also Velušček 2006, 29–30; Velušček 2011a, Tab. 5.1 439 Guštin 2005b, sl. 2; Turk, Svetličič 2005, 69; Turk 2010, and Tab. 5.2. sl. 1; glej tudi Velušček 2006, 29–30; Velušček 2011a, tab. 5.1 in 440 Bonsall et al. 2007, Tab. 1; see Kramberger 2018, 82–84, tab. 5.2 fig. 12. 440 Bonsall et al. 2007, tab. 1; glej Kramberger 2018, 82–84, sl. 12. 441 Pavlin 2006, cat. nos. 22, 24, 64, 82. 441 Pavlin 2006, kat. št. 22, 24, 64, 82. 442 Pavlin 2006, cat. nos. 19, 20, 23. 442 Pavlin 2006, kat. št. 19, 20, 23. 443 Pavlin 2006, cat. nos. 7, 15. 443 Pavlin 2006, kat. št. 7, 15. 444 Horvat 2005; Horvat 2020, cat. no. 63. 444 Horvat 2005; Horvat 2020, kat. št. 63 445 According to the typo-chronology of the author of this 445 Po tipokronologiji avtorja tega prispevka najdbe mlajše contribution, the finds belong to the younger phase of the Sava faze savske skupine (Kramberger 2014a; Kramberger 2020a). group (Kramberger 2014a; Kramberger 2020a). 446 Guštin et al. 2005b, 49, kat. št. 25. 446 Guštin et al. 2005b, 49, cat. no. 25. 447 Ravnik, Tica 2018, kat. št. 1, 807, 178; glej tudi Kramber- 447 Ravnik, Tica 2018, cat. nos. 1, 807, 178; see also Kram- Monografije CPA 20 6.4 Lovski tabor iz srednje bakrene dobe cisions on the shoulder, are therefore typical of the Lasinja culture sites and, as the examples from Pon- V jamah in plasteh iz bakrene dobe je bilo odkritih ikve near Trebnje shows, of the Younger Sava group 3155 keramičnih odlomkov (8,4 kg) in 2237 kamni- (Sava group II). Pot cat. no. 271 (fig. 45: 1) from Dolsko tih odbitkov, kamnitih orodij in odlomljenih kamnov. is therefore younger than the Late Neolithic pits that Večina jih je bila v pokopanih tleh/plasti odpadne- were discovered in the eastern part of the site. ga materiala (SE 2036; sl. 44) paleostruge SE 2054 = SE 2119, in sicer 2687 keramičnih odlomkov in 1741 kamnitih artefaktov (med njimi kat. št. 309–419). 6.4 Middle Copper Age hunting camp Precej kamnitih najdb (skupaj 344) in keramičnih od- lomkov (skupaj 310; med njimi kat. št. 272–299) je 3,155 ceramic sherds (8.4 kg) and 2,237 stone flakes, vsebovala tudi temna plast paleostruge SE 2057 (= stone tools and broken stones were recovered from SE 2021) pod plastjo SE 2036, v kateri so bile najdbe the pits and layers of the Copper Age. Most of these iz bakrene dobe skupaj z najdbami iz druge polovice were found in the buried soil/midden layer (SU 2036; 5. tisočletja pr. n. št. (kat. št. 269–271). Preostale najd- fig. 44) in the paleochannel SU 2054 = SU 2119, name-be so se nahajale v jamah, ki so bile deloma odkri- ly 2687 ceramic fragments and 1741 stone artefacts te pod temnimi plastmi paleostruge, deloma v njih (among them cat. nos. 309–419). A considerable num-vkopane in deloma razporejene v njihovi bližini, na ber of stone finds (total 344) and ceramic fragments brežini paleostruge ( sl. 42). (total 310; among them cat. nos. 272–299) was also Velik delež jam je bilo mogoče opredeliti v bakre- found in the dark layer of paleochannel SU 2057 (= no dobo na podlagi fakture keramike in stratigrafske SU 2021) below layer SU 2036, in which finds from lege, saj so vsebovale le fragmente ostenj keramičnih the Copper Age were mixed with finds from the 2nd posod, odbitke in retuširana kamnita orodja (kat. št. half of the 5th millennium BC (cat. nos. 269–271). The 303–305, 308). Le jama SE 2027, SE 2031/SE 2028 rest of the finds were found in pits, which were partly je vsebovala fragment keramične posode z razčlenje- discovered under the dark layers of the paleochannel, nim plastičnim rebrom (PN 2006), jama SE 2109/ partly dug into them and partly arranged near them, SE 2110 pa odlomek ostenja posode, okrašenega z on the edge of the paleochannel (fig. 42). apliko ( kat. št. 307). Most of the pits could be attributed to the Copper Age based on the technological characteristics of pottery and the stratigraphic position, as they only contained fragments of walls of ceramic vessels, flakes and retouched stone tools ( cat. nos. 303–305, 308). Only pits SU 2027, SU 2031/SU 2028 con- tained fragments of a ceramic vessel with a cord with impressions (PN 2006), and pits SU 2109/SU 2110 contained a fragment of a wall of a vessel, decorated with an appliqué (cat. no. 307). Hearths are particularly interesting, which appeared as concentrations of charcoal in clay loam (SU 2055/ SU 2056 and SU 2091/SU 2092). Charcoal sample Slika/Figure 46 Ognjišče iz srednje bakrene dobe from hearth SU 2055/2056 was radiocarbon dated (SE 2055/2056), iz katerega je bil po metodi 14C AMS and is relevant for absolute dating of the Copper Age datiran košček oglja. / Middle Copper Age hearth (SU Dolsko – Spodnje Škovce Med jamami sta še posebej zanimivi ognjišči, ki sta settlement (fig. 46).449 This hearth contained 23 frag-se kazali kot zgostitvi oglja v glinenem melju (SE ments of pottery, a retouched flint (cat. no. 301) and 2055/SE 2056 in SE 2091/SE 2092). Vzorec oglja an unretouched flint (cat. no. 302). Two ceramic frag-iz ognjišča SE 2055/SE 2056 je bil datiran po metodi ments were discovered in the second hearth. 14C AMS in je relevanten za razumevanje absolutnega In the following, we present the finds and, based on časovnega okvirja bakrenodobne poselitve ( sl. 46).449 comparisons, the dating of the Copper Age layers To ognjišče je vsebovalo 23 kosov keramike, retuši- and pits. Furthermore, we will try to functionally in- rano klino (kat. št. 301) in klino brez retuše (kat. št. terpret the settlement remains based on the compo- 302). V drugem ognjišču sta bila odkrita dva keramič- sition of the finds. na odlomka. V nadaljevanju predstavljamo najdbe in na osno- Pottery vi primerjav datacijo bakrenodobnih plasti in jam. V zaključku pa bomo poskušali naselbinske sledi iz For publication, all ceramic finds from the Copper bakrene dobe v Dolskem na podlagi sestave najdb Age, which we characterised as typologically char- funkcionalno opredeliti. acteristic, were included, i.e. all fragments of lips with part of the body, fragments with grips and ap- Lončenina pliqués, fragments with ornaments and both spindle whorls. Out of 3195 fragments, there were only 11 Za objavo so bile izločene vse keramične najdbe iz typologically identifiable pieces, most of them from bakrene dobe, ki smo jih označili za tipološko izpo- layer SU 2036 (cat. nos. 309–317), one each from vedne, to so vsi odlomki ustij z ostenji, odlomki z pit SU 2109/SU 2110 (cat. no. 307) and from layer držaji in aplikami, ornamentirani fragmenti ter oba SU 2021 (= SU 2057) (cat. no. 272). vijčka. Od skupaj 3195 odlomkov je bilo le 11 tipolo- The ceramic is largely highly porous, brown, red- ško opredeljivih kosov, večina iz plasti SE 2036 (kat. brown and greyish in colour, however, pottery made št. 309–317), po en iz jame SE 2109/SE 2110 (kat. št. of fabrics with inclusions of sand and a very fine- 307) in iz plasti SE 2021 (= SE 2057) (kat. št. 272). grained fabrics without inclusions are also present. Med keramičnimi najdbami prevladujejo odlomki Highly porous pottery and pottery with inclusion of luknjičave keramike, rjavih, rdečerjavih in sivkastih sand are characteristic of larger vessels with uneven barvnih odtenkov, prisotna pa je tudi lončenina, iz- surface. Some vessels had a handle with two peaks delana iz lončarske gline s primesmi peska, in lonče- (cat. nos. 313, 314) or an appliqué (cat. nos. 307, 309, nina, izdelana iz lončarske gline brez primesi. Luk- 311), others were decorated with applied cordons njičava lončenina in lončenina s peskom sta značilni with impressions (cat. no. 312). They were fired in za večje posode z manj natančno obdelano površino. incomplete oxidising conditions; the pottery is sig- Nekatere posode so imele razčlenjen držaj z dvema nificantly softer than that from the Late Neolithic, vrhovoma (kat. št. 313, 314) ali aplike (kat. št. 307, and the core of it, even in pieces with a light surface, 309, 311), druge so bile okrašene z razčlenjenimi pla- is dark, which indicates reducing conditions in the stičnimi rebri (kat. št. 312). Bile so nepopolno oksida- initial phase of firing. cijsko žgane, keramika je občutno mehkejša od tiste Only two upper parts of vessels with the lip are avail- iz poznega neolitika, sredica, pa je tudi pri kosih s able. In one case, the fragment probably belonged to svetlo površino temna, kar kaže na redukcijske pogo- a pot with a cylindrical neck (cat. no. 310), in the other je v začetni fazi žganja. to a bowl with an inverted rim, which was decorated with an appliqué on the largest circumference (cat. no. Monografije CPA 20 Zgornji del posode z ustjem je ohranjen le v dveh 309). These finds cannot be dated precisely based on primerih. V enem primeru je šlo verjetno za lonec s their morphological characteristics. However, given cilindričnim vratom (kat. št. 310), v drugem za sko- the characteristics of pottery production methods, delo z uvihanim robom ustja, ki je bila okrašena na the fragment decorated with applied cordons with največjem obodu z apliko ( kat. št. 309). Nobena od impressions (cat. no. 312), fragments with appliqués teh najdb ni ožje kronološko določljiva, vendar jih (cat. nos. 307, 309, 311) and both grips with two peaks je upoštevajoč način izdelave, spremljajoče odlom- (cat. nos. 313, 314) can be dated to the middle or the ke, okrašene z razčlenjenimi plastičnimi rebri (kat. 2nd half of the 4th millennium BC. št. 312), aplike (kat. št. 307, 309, 311) in razčlenjene The most appropriate comparisons with the pottery držaje z dvema vrhovoma ( kat. št. 313, 314), mogoče with similar pottery production characteristics deco- datirati v sredino ali drugo polovico 4. tisočletja pr. rated with applied cordons, appliqués and with grips n. št. with two peaks are found on pile-dwellings from the Najustreznejše primerjave za razčlenjena plastična Middle Copper Age in the Ljubljansko barje, especially rebra, aplike in razčlenjene držaje na keramiki take of the so-called Stare gmajne group. These are Stare fakture so na koliščih iz srednje bakrene dobe na gmajne,450 Blatna Brezovica,451 Maharski prekop452 and Ljubljanskem barju, zlasti na koliščih skupine Stare Notranje Gorice.453 In Stare gmajne454 and in Blatna gmajne: v Starih gmajnah,450 Blatni Brezovici,451 na Brezovica455 we also find a similarly shaped and dec-Maharskem prekopu452 in Notranjih Goricah.453 Na orated bowl. No similar bowls or handles with two Starih gmajnah454 in v Blatni Brezovici455 srečamo peaks have been found at Hočevarica from the end of tudi podobno oblikovano in okrašeno skledo. Na ko- the first half of the 4th millennium BC (horizon of pot-lišču Hočevarica iz konca prve polovice 4. tisočletja tery with furrowed incisions).456 However, they appear pr. n. št. oz. horizonta keramike z brazdastim vrezom at other sites of the horizon of pottery with furrowed tako oblikovanih in okrašenih skled ter razčlenjenih incisions, e.g. at Črnelnik,457 in the third settlement ho-držajev z dvema vrhovoma nismo zasledili,456 vendar rizon of Gradec near Mirna458 and in Pavlovski vrh se pojavljajo na posodah na drugih najdiščih iz hori- near Ormož.459 Comparable bowls are also not found zonta keramike z brazdastim vrezom, npr. na kolišču on pile-dwellings from the first half of the 3rd millen-Črnelnik,457 v tretjem horizontu poselitve na Grad- nium BC, although some pots there have similar grips, cu pri Mirni458 in na Pavlovskem vrh pri Ormožu.459 e.g. Dežman's pile-dwellings near Ig,460 Partijski kanal I Primerljivih skled nismo zasledili na koliščih iz prve near Ig461 and Parte near Ig.462 polovice 3. tisočletja pr. n. št., kjer so na nekaterih loncih prav tako podobni razčlenjeni držaji kot v 450 Velušček 2009a, 90–117, pl. 3.2: 2, Pl 3.3: 1, 2, 6, 7, pl. 3.4: 5, 7, pl. 3.5: 1, 2, 6, pl. 3.6: 1, 5, 6, pl. 3.11: 9, pl. 3.20: 3, 5, pl. 3.29: 7, etc. 451 Korošec 1963, pl. 22: 10, pl. 23: 9, pl. 24: 8, pl. 25: 11, 13, 15, pl. 27: 2, 8, pl. 28: 6, pl. 30: 1, pl. 31: 17, etc.; Velušček 2009b, 450 Velušček 2009a, 90–117, t. 3.2: 2, t. 3.3: 1, 2, 6, 7, t. 3.4: 5, 155–165, pl. 5.5: 1, pl. 5.7: 1–6, 9. 7, t. 3.5: 1, 2, 6, t. 3.6: 1, 5, 6, t. 3.11: 9, t. 3.20: 3, 5, t. 3.29: 7 itd. 452 Bregant 1974a, pl. 4: 1, pl. 8: 1, 4–6; Bregant 1974b, pl. 5: 451 Korošec 1963, t. 22: 10, t. 23: 9, t. 24: 8, t. 25: 11, 13, 15, t. 16, pl. 6: 15, 17, pl. 7: 5, 13, pl. 8: 1, 10; Bregant 1975, pl. 29: 3, 14. 27: 2, 8, t. 28: 6, t. 30: 1, t. 31: 17 itd.; Velušček 2009b, 155–165, 453 Harej 1976, pl. 3: 1, 2, 4, pl. 4: 1, pl. 6: 15, pl. 7: 9, pl. 8: 1, t. 5.5: 1, t. 5.7: 1–6, 9. 2, 5, 6. Grips can be divided into grips with two peaks or more 452 Bregant 1974a, t. 4: 1, t. 8: 1, 4–6; Bregant 1974b, t. 5: 16, t. (Velušček 2009a, 69; Velušček 2009b, 149). Both examples from 6: 15, 17, t. 7: 5, 13, t. 8: 1, 10; Bregant 1975, t. 29: 3, 14. Dolsko have two peaks (cat. nos. 313, 314). 453 Harej 1976, t. 3: 1, 2, 4, t. 4: 1, t. 6: 15, t. 7: 9, t. 8: 1, 2, 5, 6. 454 Velušček 2009a, 90, pl. 3.2: 5. Držaji so lahko razčlenjeni tako, da sta dva vrhova, lahko pa jih je 455 Korošec 1963, pl. 26: 1. več (Velušček 2009a, 69; Velušček 2009b, 149). Oba primerka iz 456 Velušček 2004, 173–183. Dolskega imata dva vrhova (kat. št. 313, 314). 457 Velušček et al. 2018, pl. 5: 1. 454 Velušček 2009a, 90, t. 3.2: 5. 458 Dular et al. 1991, pl. 28: 16, pl. 30: 11, 12. 455 Korošec 1963, t. 26: 1. 459 Tomanič Jevremov 1973, pl. 2: 5. 456 Velušček 2004, 173–183. 460 Korošec, Korošec 1969, pl. 61: 1, pl. 64: 2. 457 Velušček et al. 2018, t. 5: 1. 461 Harej 1974, pl. 2: 8, pl. 3: 4. Dolsko – Spodnje Škovce Dolskem, npr. Dežmanova kolišča pri Igu,460 Parto- Vessels with a dark grey surface and core represent vski kanal I pri Igu461 in Parte pri Igu.462 another group of vessels from the Copper Age. They Drugo skupino posod iz bakrene dobe predstavlja- were fired in reducing atmosphere and are decorat- jo take, ki imajo površino in jedro temno sive bar- ed with incisions in at least two cases. Both pieces ve. Žgane so bile redukcijsko in so bile vsaj v dveh are presented in the catalogue: the lower body of a primerih okrašene z vrezi. V katalogu predstavljamo small vessel with a base decorated with two groups oba kosa: spodnji del dna manjše posode, okrašene of zigzag incisions bordered by impressions (cat. no. z dvema skupinama cikcakastih vrezov, ki jih obro- 272) and a fragment of the vessels body with a hori-bljajo vtisnjene jamice (kat. št. 272), in odlomek oste- zontal incision and oblique incisions around it (cat. no. nja posode z vodoravnim vrezom in poševnimi vrezi 315 – fishbone or spruce twig motif). Comparisons okoli njega (kat. št. 315 – motiv ribje kosti ali smreko- for such decoration can be, once more, found on the ve vejice). Primerjave za tak okras je mogoče ponov- pile-dwellings from the 4th millennium BC. The low-no srečati na koliščih iz 4. tisočletja pr. n. št. Spodnji er part of the bottom of a small vessel, decorated del dna manjše posode, okrašene z dvema skupinama with two groups of incisions bordered by impres- vrezov, ki jih obrobljajo vtisnjene jamice (kat. št. 272), sions (cat. no. 272), has a comparison at Stare Gma-ima primerjavo na Starih gmajnah, kjer pa so vrezi jne, where the incisions are vertical – not zig-zag.463 navpični – ne cikcakasti.463 Tudi za okras vodoravne- We also find comparisons for the decoration of the ga vreza in poševnih vrezov okoli njega (kat. št. 315) horizontal incision and the oblique incisions around najdemo primerjave tam,464 soroden pa je tudi okras it (cat. no. 315) there,464 and the decoration on one of na eni od posod iz Maharskega prekopa.465 the vessels from Maharski prekop is also similar.465 Poleg odlomkov keramičnih posod sodita v bakreno In addition to fragments of ceramic vessels, two spin- dobo vijčka, ki sta bila odkrita skupaj z omenjeno dle whorls were discovered together with the men- lončenino (kat. št. 309–315) v plasti SE 2036 (kat. št. tioned pottery (cat. nos. 309–315) in layer SU 2036 316, 317). Sta zvončaste oblike s konkavnimi stran- (cat. nos. 316, 317). They are bell-shaped with concave skimi stenami in široko ravno spodnjo ploskvijo, oba sides and a wide, flat lower base. Both were made of z luknjičavo površino in redukcijsko žgana. Tudi za very porous ceramic and were fired in reducing con- tako oblikovana in izdelana vijčka so najustreznejše ditions. The most appropriate analogies for spindle analogije na bližnjih koliščih iz druge polovice 4. ti- whorls of similar shapes and ceramics can be found sočletja pr. n. št., npr. Stare gmajne,466 Blatna Brezo- on nearby pile-dwellings from the 2nd half of the 4th vica,467 Notranje Gorice.468 millennium BC, e.g. Stare gmajne,466 Blatna Brezovi- ca,467 Notranje Gorice.468 Kamnita orodja Stone tools V temnih plasteh paleostruge in jamah iz bakrene dobe v Dolskem je bilo veliko kamnitih orodij in od- As mentioned above, many stone tools and flakes bitkov, kot že rečeno, skupaj kar 2237 kosov. V to were found in the dark soils of the paleochannel številko so vključeni tudi zelo mali odbitki, ki so nas- and pits from the Copper Age in Dolsko, as many as tali pri izdelavi retuširanih orodij. Ti med kamnitimi 2237 pieces in total. This number also includes very small particles of flint that were created by striking a 460 Korošec, Korošec 1969, t. 61: 1, t. 64: 2. 461 Harej 1974, t. 2: 8, t. 3: 4. 462 Harej 1982, t. 10: 4; Bregant 1987, t. 4: 11, t. 6: 12, t. 14: 10. 463 Velušček 2009a, 99, t. 3.11: 3. 463 Velušček 2009a, 99, pl. 3.11: 3. 464 Velušček 2009a, 116, t. 3.28: 6. 464 Velušček 2009a, 116, pl. 3.28: 6. 465 Bregant 1975, t. 9: 5; glej tudi Parzinger 1984, t. 2: 7. 465 Bregant 1975, pl. 9: 5; see also Parzinger 1984, pl. 2: 7. 466 Velušček 2009a, 99, t. 3.11: 11. 466 Velušček 2009a, 99, pl. 3.11: 11. Monografije CPA 20 najdbami celo prevladujejo, kar kaže, da se je izdelava flake from a prepared stone core. They even predom- nekaterih kamnitih orodij vršila na območju najdišča inate among the stone finds, which shows that some ali v neposredni bližini. stone tools were made at the site or in its immediate Med 114 kamnitimi orodji, ki so predstavljena v ka- vicinity. talogu, je 15 puščičnih konic (kat. št. 273, 275, 298, Among the 114 stone tools presented in the catalogue, 318, 319–329, 402), 20 retuširanih odbitkov (kat. št. 15 are arrowheads (cat. nos. 273, 275, 298, 318, 319– 274, 276, 280, 308, 330–334, 336, 340, 404–407, 409, 329, 402), 20 retouched flakes (cat. nos. 274, 276, 280, 411, 412, 414, 415), šest retuširanih klin (kat. št. 278, 308, 330–334, 336, 340, 404–407, 409, 411, 412, 414, 301, 306, 339, 341, 343), 67 svedrov (kat. št. 281–295, 415), six retouched flints (cat. nos. 278, 301, 306, 339, 303-305, 337, 338, 342, 353–398), tri praskala (kat. št. 341, 343), 67 drills (cat. nos. 281–295, 303–305, 337, 399–401), brusni kamen (kat. št. 299), majhna plošča- 338, 342, 353–398), three scrapers (cat. nos. 399–401), a ta kamnita sekira ( kat. št. 300) in terilni kamen (kat. št. grinding stone (cat. no. 299), a small flat stone axe (cat. 418). Tipološko opredeljivih kamnitih orodij je torej no. 300) and a rubbing stone (cat. no. 418). There were v plasteh in jamah iz bakrene dobe precej več kot je much more stone tools in the layers and pits from the tipološko opredeljivih keramičnih najdb, kar je dokaj Copper Age than typologically typologically character- neobičajna situacija. istic ceramic finds, which is an unusual situation. Med kamnitimi artefakti predstavljamo tudi okrcan Stone artefacts also include a truncated flake (cat. no. odbitek (kat. št. 335), 13 klin brez retuše (kat. št. 277, 335), 13 unretouched blades (cat. nos. 277, 279, 296, 279, 296, 297, 302, 344–351), odbitek iz kamene 297, 302, 344–351), a flake made of a lightning stone strele (kat. št. 403), pet jeder (kat. št. 408, 410, 413, (cat. no. 403), five cores (cat. nos. 408, 410, 413, 416, 416, 417), dvojno prevrtano kamnito ploščico (kat. 417), a double perforated stone tile (cat. no. 352) and št. 352) in paličast predmet (kat. št. 419). a club-shaped stone artefact (cat. no. 419). Puščične konice Flint arrowheads Vse puščične konice so bile odkrite v plasteh SE 2036 All arrowheads were discovered in layers SU 2036 and in SE 2021 (= SE 2057). Izdelane so bile z retušami SU 2021 (=2057). They were made with retouches on na odlomkih odbitkov in jih lahko razdelimo na več fragments of flakes and can be divided into several tipov: ovalne obojestransko ali bifacialno ploskovno types: leaf shaped bifacial arrowheads ( fig. 47: Po1; cat. retuširane ( sl. 47: Po1; kat. št. 273, 275), ovalne, na nos. 273, 275), leaf shaped arrowheads, retouched on robovih retuširane (sl. 47: Po2; kat. št. 320, 402), tri- the edges (fig. 47: Po2; cat. nos. 320, 402), triangular bi-kotne ploskovno retuširane brez trna (sl. 47: Po3; kat. facial arrowheads (fig. 47: Po3; cat. nos. 318, 319) and št. 318, 319) in obojestransko ploskovno retuširane tanged bifacial arrowheads (fig. 47: Po4/1 – Po4/3; cat. puščične konice s trnom (sl. 47: Po4/1 – Po4/3; kat. nos. 298, 321–329). All types belong to the common št. 298, 321–329). Vsi tipi sodijo med splošno raz- types in the Late Neolithic and Copper Age in a wide širjene oblikovne tipe v poznem neolitiku in bakre- area of Central, South-Eastern and Southern Europe. ni dobi na širokem območju srednje, jugovzhodne Therefore, the accompanying ceramic finds are of sig- in južne Evrope, zato je za njihovo datacijo ključno nificant importance for their dating (mainly cat. nos. spremljajoče keramično gradivo (predvsem kat. št. 269–272 and cat. nos. 309–317). 269–272 in kat. št. 309–317). All tanged bifacial arrowheads discovered in layers Obojestransko retuširane puščične konice s trnom, SU 2021 (= SU 2057) and SU 2036 indicate high skills ki so bile odkrite v plasteh SE 2021 (= SE 2057) in of the producers. They appear with a triangular tang, SE 2036, kažejo na visoko spretnost izdelovalcev. which is significantly smaller than the blade, and they Pojavljajo se s trikotnim trnom, ki je izrazito manj- differ from each other in the shape and length of the Dolsko – Spodnje Škovce Monografije CPA 20 nosti in dolžini lista, zato jih je mogoče dalje raz- variations: with a long triangular blade and a small tri- deliti v tri različice: z dolgim listom trikotne oblike angular tang ( fig. 47: Po4/1; cat. no. 298), with an oval in majhnim trikotnim trnom ( sl. 47: Po4/21; kat. št. blade and a small triangular tang (fig. 47: Po4/2; cat. 298), z ovalnim listom in majhnim trikotnim trnom no. 328) and with a short triangular blade and a small (sl. 47: Po4/2; kat. št. 328) in s kratkim trikotnim lis- triangular tang (fig. 47: Po4/3; cat. nos. 321–329). tom in majhnim trikotnim trnom (sl. 47: Po4/3; kat. A variant with an oval blade and a small triangular št. 321–329). tang (fig. 47: Po4/2; cat. no. 328) is known from the Različico z ovalnim listom in majhnim trikotnim Dežman’s pile-dwellings.469 One with a long triangular trnom (sl. 47: Po4/2; kat. št. 328) poznamo z Dež- leaf and a small triangular tang (fig. 47: Po4/1; cat. no. manovih kolišč.469 Z dolgim listom trikotne oblike in 298) was discovered in Notranje Gorice pile-dwelling470 majhnim trikotnim trnom (sl. 47: Po4/1; kat. št. 298) and Drulovka.471 Practically identical variant, with a je bila najbližje odkrita v Notranjih Goricah470 in na shorter triangular blade and a small triangular tang Drulovki.471 Praktično enako oblikovane s krajšim ( fig. 47: Po4/3; cat. nos. 321–329), can be seen at e.g. trikotnim listom in majhnim trikotnim trnom (sl. 47: the site of Luže near Šenčur in Gorenjska,472 at the Po4/3; kat. št. 321–329) so bile odkrite npr. na naj- Late Neolithic pile-dwelling of Resnikov prekop,473 at dišču Luže pri Šenčurju na Gorenjskem,472 na po- the Copper Age pile-dwellings of Notranje Gorice,474 znoneolitskem kolišču Resnikov prekop,473 na bakre- Hočevarica,475 Blatna Brezovica,476 Stare gmajne,477 nodobnih koliščih Notranje Gorice,474 Hočevarica,475 Drulovka,478 Kratna above Kamnik,479 and in the Blatna Brezovica,476 Stare gmajne,477 na Drulovki,478 nearby Dragomelj.480 Bifacial tanged arrowheads are na Kratni nad Kamnikom479 in v bližnjem Dra- therefore typical for both Late Neolithic and Early- gomlju.480 Obojestransko retuširane puščične konice and Middle Copper Age sites, therefore more precise s trnom so torej značilne tako za najdišča iz poznega dating of the arrowhead found in layer SU 2021 (= SU neolitika kot za najdišča iz zgodnje in srednje bakre- 2057), which contained finds from the 2nd half of the ne dobe, zato natančnejša datacija tiste konice, ki je 5th millennium BC as well as from the Middle Copper bila odkrita v plasti SE 2021 (= SE 2057), v kateri se Age, is not possible (cat. no. 298). je mešalo gradivo iz druge polovice 5. tisočletja pr. n. Next are leaf-shaped bifacial arrowheads from lay- št. in srednje bakrene dobe, ni možna (kat. št. 298). er SU 2021 (= SU 2057) (fig. 47: Po1; cat. nos. 273, Naslednji sta ovalni obojestransko retuširani puščični 275). Similar ones are known from Blatna Brezovi-konici iz plasti SE 2021 (= SE 2057) (sl. 47: Po1; kat. ca pile-dwellings,481 completely preserved from the št. 273, 275). Podobne poznamo z Blatne Brezovice,481 Dežman’s pile-dwellings,482 Drulovka483 and Borl Cas-v celoti ohranjeno z Dežmanovih kolišč,482 Drulov- tle in Haloze.484 The first pile-dwelling is dated to the ke483 in gradu Borl v Halozah.484 Primerjave imata Middle Copper Age or the 2nd half of the 4th millen-torej na kolišču iz srednje bakrene dobe oz. druge nium BC (Blatna Brezovica) and the second from the 469 Korošec, Korošec 1969, t. 73: 2, 4. 469 Korošec, Korošec 1969, pl. 73: 2, 4. 470 Harej 1976, t. 6: 2, 3. 470 Harej 1976, pl. 6: 2, 3. 471 Korošec 1960, t. 5: 1, 2. 471 Korošec 1960, pl. 5: 1, 2. 472 Josipovič 1984, 80, t. 1: 1, 2. 472 Josipovič 1984, 80, pl. 1: 1, 2. 473 Korošec 1964b, t. 5: 1. 473 Korošec 1964b, pl. 5: 1. 474 Harej 1976, t. 5 : 3, t. 6: 2, 3. 474 Harej 1976, pl. 5 : 3, pl. 6: 2, 3. 475 Velušček 2004, 54, sl. 3.1.33: 2. 475 Velušček 2004, 54, fig. 3.1.33: 2. 476 Korošec 1963, t. 12: 1. 476 Korošec 1963, pl. 12: 1. 477 Velušček 2009a, 75, sl. 3.34b, 106, t. 3.18: 4. 477 Velušček 2009a, 75, fig. 3.34b, 106, pl. 3.18: 4. 478 Korošec 1960, t. 5: 4, 8. 478 Korošec 1960, pl. 5: 4, 8. 479 Velušček 2005, 24, kat. št. 6. 479 Velušček 2005, 24, cat. no. 6. 480 Turk et al. 2022, kat. št. 38. 480 Turk et al. 2022, cat. no. 38. 481 Velušček 2009b, t. 5.9: 3. 481 Velušček 2009b, pl. 5.9: 3. 482 Korošec, Korošec 1969, t. 73: 1. 482 Korošec, Korošec 1969, pl. 73: 1. Dolsko – Spodnje Škovce polovice 4. tisočletja pr. n. št. (Blatna Brezovica) in Late Copper Age (Dežman’s pile-dwellings).485 The na kolišču iz pozne bakrene dobe (Dežmanova ko- arrowhead from Borl Castle can also be dated to ap- lišča).485 V tak časovni okvir datiramo tudi konico z proximately this time,486 while at Drulovka, finds from gradu Borl,486 medtem ko se na Drulovki meša gra- different time periods were found mixed in one layer, divo različnih časovnih stopenj, pri čemer omenjena and the mentioned arrowhead could not be dated pre- puščična konica v reviziji gradiva ni bila podrobneje cisely in the revision of the material.487 kronološko opredeljena.487 Triangular bifacial arrowheads (without a tang) were Trikotni ploskovno retuširani puščični konici brez produced in the same way as leaf-shaped bifacial arrow- trna sta oblikovani na enak način kot ovalni oboje- heads, differing only in shape (fig. 47: Po3; cat. nos. 318, stransko ploskovno retuširani puščični konici, raz- 319). They come from layer SU 2036, which contained likujeta se le po obliki (sl. 47: Po3; kat. št. 318, kat. only ceramic finds from the Middle Copper Age. How- št. 319). Izhajata iz plasti SE 2036, v kateri so bile le ever, as the analogies indicate, such arrowheads were keramične najdbe iz srednje bakrene dobe, vendar so, also produced for a longer period. Similar one can be kot kažejo analogije, tudi take puščične osti širšega found on e.g. the pile-dwellings of Stare gmajne from trajanja. Analogije imajo npr. na kolišču Stare gmajne the 2nd half of the 4th millennium BC488 and on sites iz druge polovice 4. tisočletja pr. n. št.488 in na najdi- from the 2nd half of the 5th millennium BC, e.g. Col 1 ščih iz druge polovice 5. tisočletja pr. n. št., npr. Col 1 near Podgračeno489 and Ponikve near Trebnje.490 pri Podgračenem489 in Ponikve pri Trebnjem.490 Leaf-shaped arrowheads, retouched on the edges Ovalne, na robovih retuširane puščične konice (sl. 47: (fig. 47: Po2; cat. nos. 320, 402) were found together Po2; kat. št. 320, 402), so bile odkrite skupaj s tri- with a triangular bifacial arrowhead and bifacial ar- kotnima ploskovno retuširanima konicama brez trna rowheads with a tang in layer SU 2036. Similar ones in ploskovno retuširanimi konicami s trnom v plasti are known from Ajdovska jama491 and Late Neolithic SE 2036. Podobne poznamo iz Ajdovske jame491 in Čatež – Sredno polje.492 The comparisons are there-poznoneolitskega najdišča Čatež – Sredno polje.492 fore found on sites dating to the 5th millennium BC, Primerjave so torej na najdiščih iz 5. tisočletja pr. n. while the two examples from Dolsko were discov- št., medtem ko sta bila primerka iz Dolskega odkrita ered in a layer together with ceramic finds, dated to v plasti ob keramičnih najdbah, ki jih datiramo v sre- the Middle Copper Age. dnjo bakreno dobo. Comparative analysis therefore shows that most types Primerjalna analiza torej kaže, da je večina tipov of arrowheads are typical of both Late Neolithic and značilnih tako za najdišča iz poznega neolitika kot iz Copper Age. Only the oval double-sided retouched bakrene dobe. Ožje kronološko določljivi bi lahko arrowheads from layer SU 2021 (= SU 2057) (cat. nos. bili le ovalni obojestransko retuširani puščični koni- 273, 275) can probably be chronologically determined ci iz plasti SE 2021 (= SE 2057) (kat. št. 273, 275), more precisely, because all sites with comparable arrow- saj so vsa ožje datirana najdišča iz srednje in pozne heads are from the Middle and Late Copper Age. The bakrene dobe. Podobno velja za različico z ovalnim same applies to the version with an oval blade and a listom in majhnim trikotnim trnom (kat. št. 328), kar small triangular tang (cat. no. 328), such as the specimen bi kazala primerek iz Dolskega (iz srednje bakrene from Dolsko (Middle Copper Age) and its comparison dobe) in njegova primerjava na Dežmanovih koliščih from the Dežman’s pile-dwellings (Late Copper Age). 485 Velušček 2009b; Velušček, Čufar 2014. 485 Velušček 2009b; Velušček, Čufar 2014. 486 Kramberger 2022a. 486 Kramberger 2022a. 487 Guštin et al. 2005b. 487 Guštin et al. 2005b. 488 Velušček 2009a, 75, sl. 3.34č, d in t. 3.3: 8, t. 3.18: 7. 488 Velušček 2009a, 75, fig. 3.34č, d and pl. 3.3: 8, pl. 3.18: 7. 489 Horvat 2020, kat. št. 280, 282, 283, 287 itd. 489 Horvat 2020, cat. nos. 280, 282, 283, 287, etc. 490 Ravnik, Tica 2018, kat. št. 560, 561. 490 Ravnik, Tica 2018, cat. no. 560, 561. Monografije CPA 20 (pozna bakrena doba). Na drugi strani so obojestran- On the other side, bifacial triangular arrowheads with sko retuširane puščične konice trikotne oblike s krat- a tang (cat. nos. 321–329) or without it (cat. nos. 318, 319) kim trnom (kat. št. 321–329) ali brez trna (kat. št. 318, and leaf-shaped arrowheads with retouched edges (cat. 319) ter ovalne, na robovih retuširane puščične koni- nos. 320, 402), as shown by the examples from Dolsko ce ( kat. št. 320, 402), kot kažejo primerki iz Dolskega and the analogical artefacts were found at Slovenian in analogije, na Slovenskem značilne za najdišča iz sites, can be dated to different periods, from the Late časovnega razpona od poznega neolitika do konca Neolithic to the end of the Middle Copper Age. srednje bakrene dobe. Drills and a perforated stone tile Svedri in perforirana kamnita ploščica In addition to flint arrowheads, layers from the Middle Poleg kamnitih puščičnih osti so bili v plasteh iz sre- Bronze Age in Dolsko also contained numerous drills dnje bronaste dobe v Dolskem prisotni tudi številni ( cat. nos. 281-295, 303–305, 337, 338, 342, 353–398). svedri (kat. št. 281–295, 303–305, 337, 338, 342, 353– They were mostly made of very dark grey chert, prob- 398). Večinoma so bili izdelani iz zelo temno sivega ably in the site area or nearby, as indicated by unre- roženca, verjetno na območju najdišča ali v bližini, touched flakes from the same stone, cores (cat. nos. 408, kar nakazujejo odbitki brez retuše iz enakega kamna, 410, 413, 417) and especially numerous flints from the jedra ( kat. št. 408, 410, 413, 417) in predvsem številne same stone (e.g. cat. nos. 277, 279, 296, 297, 344–346, kline iz enakega kamna (npr. kat. št. 277, 279, 296, 349–351), which, according to their shape can be un-297, 344–346, 349–351), ki jih glede na njihovo obli- derstood as semi-finished products of drills. Accord- ko razumemo kot polizdelke, iz katerih so izdelovali ing to the analysis of geologist's, they were made of svedre. Glede na analizo geologa so bili izdelani iz lithotype D chert, which has pronounced tectonically roženca litotipa D, ki ima izraženo tektonsko induci- induced cleavage.493 The tool maker skillfully used this rano razkolnost.493 Izdelovalec orodja je spretno upo- feature by first chipping off a very thin tile that had rabil to lastnost tako, da je najprej odbil zelo tanko two parallel cleavage faces, and then further breaking ploščico, ki je imela dve vzporedni razkolni ploskvi, the tile into tiny 1.5 mm thick prisms (flints), which he ploščico pa je nato dalje lomil v drobcene 1,5 mm de- then retouched on both sides along the entire length. bele prizme (kline), ki jih je nato še retuširal na obeh Depending on the shape and manufacturing method, straneh po celotni dolžini. drills of triangular shape made on fragments of flakes Glede na obliko in način izdelave razlikujemo sved- ( fig. 47: Sv1; e.g. cat. nos. 295, 382, 386, 394, 395), drills re iz trikotne oblike, izdelane na odlomkih odbitkov made on shorter massive flints (fig. 47: Sv2; e.g. cat. nos. (sl. 47: Sv1; npr. kat. št. 295, 382, 386, 394, 395), sve- 282, 303, 355–357), and drills made on longer flints of dre, izdelane na krajših masivnih klinah (sl. 47: Sv2; triangular shape (fig. 47: Sv3; e.g. cat. nos. 286, 364, 366, npr. kat. št. 282, 303, 355–357), in svedre, izdelane na 369, 375) can be distinguished. daljših klinah trikotne oblike ( sl. 47: Sv3; npr. kat. št. Drills are also generally characteristic of the Neolithic 286, 364, 366, 369, 375). and Copper Ages. They appear in the Middle Copper Tudi svedri so splošno značilni za neolitik in bakreno Age as it is shown by e.g. artefacts from Hočevarica494 dobo. Da se pojavljajo v srednji bakreni dobi, kažeta and Notranje Gorice.495 In the context of settlement npr. primerka iz Hočevarice494 in Notranjih Goric.495 from the last third of the 5th millennium BC, it is par-V okviru poselitve iz zadnje tretjine 5. tisočletja pr. ticularly noteworthy to mention artefacts from Col 1 n. št. velja omeniti predvsem primerke iz Cola 1 pri near Podgračeno.496 Many drills from the context of Podgračenem,496 v okviru poselitve iz prve polovice settlement from the last third of the 5th millennium 493 Glej tukaj 9.5 Analiza vzorcev kamnin. 493 See here 9.5 Characterisation of stone samples. 494 Velušček 2004, 50, sl. 3.1.24. 494 Velušček 2004, 50, fig. 3.1.24. Dolsko – Spodnje Škovce in sredine 5. tisoč. pr. n. št. število svedrov iz najdišča BC are known from Čatež – Sredno polje, where they Čatež – Sredno polje, kjer so bili praviloma izdelani were generally made on flints and small flints497 and na klinah in klinicah,497 in iz Ponikev pri Trebnjem.498 from Ponikve near Trebnje.498 Glede na obliko orodij in sledove uporabe (predvsem The shape and traces of use (mainly secondary knap- uporabne retuše) je predpostavljeno, da so svedre v ping – lithic use-wear) indicate that the drills were prob- prazgodovini verjetno uporabljali za luknjanje ali pre- ably used for drilling or piercing in prehistoric times.499 badanje.499 Izpostaviti velja, da je na ventralni strani It is worth pointing out that on the ventral side of one enega od svedrov iz Cola 1 slabo ohranjena zgladi- of the drills from Col 1 there is a poorly preserved tev, ki naj bi jo povzročil trd material, verjetno les.500 smoothened surface, which should have been caused Svedri iz Dolskega z vidika sledov uporabe še niso by a hard material, probably wood.500 Drills from Dol-bili podrobneje preučeni, vendar ima po preliminarni sko have not yet been examined in detail from the use- pregledu tudi večina tukajšnjih kosov uporabne retu- wear point of view, but according to the preliminary še, zato se zdi teorija, da so jih uporabljali za vrtanje, examination, most of the artefacts presented here also verjetna. Zanimivo bi bilo ugotoviti, ali so na svedrih have types of retouches that could be the result of sec- prisotne zgladitve in na kakšen način so nastale. V ondary knapping, so the theory that they were used for Dolskem so bile ob svedrih namreč odkrite kamnite drilling seems plausible. It would be interesting to find puščične konice, kar kaže na možnost, da bi jih lahko out if there are some parts of drills that were smooth- uporabljali pri izdelavi puščic oz. za vrtanje lukenj v ened and how these were created. In Dolsko, flint lesene palice, v katere so v bakreni dobi s pomočjo arrowheads were discovered next to the drills, which smole501 nasadili kamnite puščične konice. Hkrati pa indicates the possibility that they could have been used je zanimiva najdba dvojno prevrtane kamnite plošči- for drilling holes in wooden sticks to produce shafts ce (kat. št. 352), morda polizdelka, nastalega ob izde- into which stone arrowheads were placed with the help lavi kamnitih jagod, kakršne so značilne za kolišča iz of a resin in the Copper Age.501 At the same time, a 4. tisočletja pr. n. št. na Ljubljanskem barju.502 Tudi ta double-perforated stone tile (cat. no. 352) is an interest-je bila odkrita skupaj s svedri (kat. št. 337, 338, 342, ing find. It is perhaps a semi-finished product created 353–398) in puščičnimi konicami (kat. št. 318–329) during the production of stone beads, as they are typ- v plasti SE 2036, zato je možno, da sta bili luknjici ical of pile-dwellings from the 4th millennium BC on izvrtani z enim od najdenih kamnitih svedrov. the Ljubljansko barje.502 A double-perforated stone tile was also discovered together with drills ( cat. nos. 337, Praskala 338, 342, 353–398) and arrowheads (cat. nos. 318–329) V plasti SE 2036 so bila le tri praskala – dve izde- in layer SU 2036, so it is possible that the holes were lani na klini (kat. št. 399, 400), eno na odbitku (kat. drilled with one of the stone drills found. št. 401). Po definicija B. Kavurja gre za tipična pra- skala, ki so na Slovenskem pogosta na najdiščih iz Scrapers 5. tisočletja pr. n. št.503 Podobna so bila odkrita tudi Only three scrapers were found in layer SU 2036, two v poznoneolitskih jamah v Dolskem (glej tu kat. št. made on a flint (cat. nos. 399, 400) and one on a flake (cat. no. 401). According to the definition of B. Kavur, 497 Tomaž 2022, kat. št. 159, 160, 495–536, 551–559, 596–607 the scrapers of these types are common in Slovenia on itd.; Kavur 2022, 90. 498 Ravnik, Tica 2018, kat. št. 144, 145, 147, 148, 539–557, 497 Tomaž 2022, cat. nos. 159, 160, 495–536, 551–559, 596– 954; Kavur 2018. 607, etc.; Kavur 2022, 90. 499 Petru 2020, 102, kat. št. 429. 498 Ravnik, Tica 2018, cat. no. 144, 145, 147, 148, 539 –557, 500 Petru 2020, 101, kat. št. 427. 954; Kavur 2018. 501 Npr. Bregant 1975, 33. 499 Petru 2020, 102, cat. no. 429. 502 Velušček 2009a, 74; Velušček 2009b, 141; Velušček 2004, 500 Petru 2020, 101, cat. no. 427. 48, 49, sl. 3.1.20. 501 E.g. Bregant 1975, 33. Monografije CPA 20 71, 72, 134, 136–140, 193, 195, 218); na koliščih iz sites from the 5th millennium BC.503 Similar ones were 4. tisočletja pr. n. št. in prve polovice 3. tisočletja pr. also discovered in the Late Neolithic pits in Dolsko (see n. št. pa so prisotna redkeje, npr. Maharski prekop,504 here cat. nos. 71, 72, 134, 136–140, 193, 195, 218); on Notranje Gorice505 in Parti pri Igu.506 pile-dwellings from the 4th millennium BC and the 1st Analize zagladitev na praskalih z najdišč Col 1 pri half of the 3rd millennium BC are less common, e.g. Podgračenem in bližnjega Dragomlja nakazujejo, da Maharski prekop,504 Notranje Gorice,505 Parti pri Igu.506 so jih morda uporabljali pri obdelavi kož507 oz. strga- Use-wear analysis on scrapers from the Col 1 sites nju kože iz mesa živali, obrabne retuše na drugih pra- near Podgračeno and nearby Dragomelj indicate that skalih pa nakazujejo, da so jih uporabljali tudi pri ob- they may have been used for hide processing507 or to delavi trših materialov.508 Kot orodja so bila verjetno remove animal flesh from the skin, and sometimes s pomočjo smole nasajena na držaje iz organskega perhaps for processing harder materials.508 As tools, materiala.509 they were probably mounted on handles made of or- ganic material using a resin as a bonding agent.509 Retuširane kline in odbitki Retuširane kline in odbitki predstavljajo poleg sved- Retouched flints and flakes rov in puščičnih osti najštevilčnejšo skupino orodij Retouched flints and flakes represent, in addition to v plasteh in jamah iz srednje bakrene dobe v Dol- drills and arrowheads, the most numerous tools found skem. Odkritih je bilo 20 retuširanih odbitkov (kat. in layers and pits from the Middle Copper Age at št. 274, 276, 280, 308, 330–334, 336, 340, 404–407, Dolsko. A total of 20 retouched flakes (cat. nos. 274, 409, 411, 412, 414, 415) in šest retuširanih klin (kat. 276, 280, 308, 330–334, 336, 340, 404–407, 409, 411, št. 278, 301, 306, 339, 341, 343). Gre za splošne kose 412, 414, 415) and six retouched flints (cat. nos. 278, retuširanih orodij, ki se, podobno kot praskala in sve- 301, 306, 339, 341, 343) were found. All belong to the dri, v nespremenjeni obliki pojavljajo v daljšem ča- group of common retouched stone tools that, like sovnem razponu. Analize sledi uporabe (zgladitev in scrapers and drills, appear unchanged over a long pe- obrabnih retuš) na podobnih predmetih iz bližnjega riod of time. Use-wear analysis (polishes and scarring) Dragomlja nakazujejo, da so jih verjetno uporabljali on similar objects from nearby Dragomelj indicate za različna opravila, od rezanja mesa, strganja kož in that they were probably used for various tasks, from obdelave lesa do žetja.510 Predvsem v primerih retuši- cutting meat, scraping flesh and processing wood ranih klin naj bi šlo za orodja, ki so bila pripravljena to harvesting cereals.510 In particular, in cases of re-za vstavljanje v držaje.511 touched flints, it is assumed that they constituted an integral part of larger tools, respectively to be inserted Okrcani odbitek into a hole in a handle made of organic material.511 Gre za odbitek ( kat. št. 335), ki ima proksimalni del na dorzalni ter distalni del na ventralni strani stanj- Truncated flake šan. Nekateri menijo, da gre za ostanke popolnoma It is a flake (cat. no. 335) with thinned proximal part izkoriščenih jeder, drugi, da so poškodbe nastale kot on the dorsal side and the distal part on the ventral 503 Kavur 2018, 72, cat. nos. 142, 530–534, 539; Kavur 2020, 89–90, cat. nos. 258, 273, etc.; Kavur 2022, 89. 504 Bregant 1975, 33, t. 8: 1. 504 Bregant 1975, 33, pl. 8: 1. 505 Harej 1976, 92–93, t. 8: 8. 505 Harej 1976, 92–93, pl. 8: 8. 506 Harej 1982, 46, t. 29: 2. 506 Harej 1982, 46, pl. 29: 2. 507 Petru 2020, 98, 101, 106, kat. št. 478, 421, 255; Petru 2022, 507 Petru 2020, 98, 101, 106, cat. nos. 478, 421, 255; Petru 153. 2022, 153. 508 Petru 2020, 99, 101, kat. št. 480, 484, 423 itd. 508 Petru 2020, 99, 101, cat. nos. 480, 484, 423, etc. 509 Petru 2020, 99, 105–106, kat. št. 483, 251, 252, 257 itd.; 509 Petru 2020, 99, 105–106, cat. nos. 483, 251, 252, 257, etc.; Petru 2022, 154–155, kat. št. 272, 413. Petru 2022, 154–155, cat. nos. 272, 413. Dolsko – Spodnje Škovce posledica uporabe orodij kot dleta, na katera se je side. Some believe that these artefacts are the re- tolklo s tolkačem.512 mains of completely used cores. Others hypothesise that the injuries were caused when stone was used as Jedra a chisel and struck with a pestle.512 Prava jedra so v plasti SE 2036 prisotna vsaj v pe- tih primerih (kat. št. 408, 410, 413, 416, 417). Gre za Cores zelo temno siv roženec (kat. št. 408, 410, 413, 417), iz Real cores are present in layer SU 2036 at least in five kakršnega so izdelovali tudi svedre, v enem primeru cases (cat. nos. 408, 410, 413, 416, 417). They are of pa je kamen drugačen, svetlo sive barve (kat. št. 416). a very dark grey chert (cat. nos. 408, 410, 413, 417), Tri jedra so unipolarna (kat. št. 408, 413, 417), dve from which drills were also made, but in one case the sta bipolarni (kat. št. 410, 416). Slednji sta podobne stone is different, light grey in colour (cat. no. 416). oblike, le odbitki so bili odbijani z jedra z zgornje in Three cores are unipolar (cat. nos. 408, 413, 417), two spodnje strani v diametralno nasprotnih smereh. Pri are bipolar (cat. nos. 410, 416). The latter are similar in enem sta udarni površini retuširani (kat. št. 410). shape, only the flakes were stricken off the core from Vsa jedra so zelo majhna, kar po eni interpretaciji the upper and lower sides in diametrically opposite kaže na popolno izkoriščanje jeder do velikosti, ko directions. In one case, the impact surfaces were re- niso bila več primerna za nadaljnjo izdelavo odbit- touched ( cat. no. 410). kov.513 Skupaj z odbitki iz istega kamna in končnimi All the cores are very small, which, according to one in- izdelki (svedri) nakazujejo, da so svedre izdelovali na terpretation, indicates complete utilization of the cores območju najdišča. until they were no longer suitable for further produc- tion of stone tools.513 Together with flakes from the Glajena kamnita sekira same stone and finished products, they indicate that Majhna kamnita ploščata sekira (kat. št. 300) je bila the drills were made on the site. odkrita v polnilu paleostruge SE 3070, pod plastjo SE 2036. 14 odlomkov lončenine iz te plasti je iz Polished stone axe bakrene dobe in nekaj iz poznega neolitika. Mlajših A small stone axe (cat. no. 300) was discovered in the najdb v tej plasti ni bilo, vendar pa ploščata sekira fill of paleochannel SU 3070, below layer SU 2036. ni ožje kronološko opredeljiva, saj so take sekire v 14 pottery sherds from this layer are from the Cop- nespremenjeni obliki izdelovali tako v poznem neoli- per Age and a few from the Late Neolithic. Younger tiku514 kot v srednji dobi,515 razširjene pa so bile tudi finds were not found in this layer, however the flat v pozni bakreni dobi.516 axe cannot be dated precisely, since such axes were Sekira je izdelana iz drobno zrnatega gnajsa, meta- produced in unchanged form in the Late Neolithic514 morfne kamnine, ki se nahaja najbližje na Pohorju, v as well as in the Middle Copper Age,515 as well as in produ reke Drave in desnih pritokov Drave. Gre to- the Late Copper Age.516 rej za najdbo, ki je bila na najdišče gotovo prinesena, The axe was made of fine-grained gneiss, a metamor- morda iz severovzhodne Slovenije.517 phic rock with the closest possible origin around Po- horje, in the river Drava gravel and the right tributaries of the Drava. It is therefore a find that was certainly 512 Kavur 2018, 71. 513 Kavur 2018, 70–71. 512 Kavur 2018, 71. 514 Npr. Korošec 1964b, t. 5: 2; Turk et al. 2022, kat. št. 263, 513 Kavur 2018, 70–71. 264, 348. 514 E.g. Korošec 1964b, pl. 5: 2; Turk et al. 2022, cat. nos. 263, 515 Npr. Velušček 2009a, 76, sl. 3.37; Velušček 2004, 50, sl. 264, 348. 3.1.25. 515 E.g. Velušček 2009a, 76, fig. 3.37; Velušček 2004, 50, fig. 516 Korošec, Korošec 1969, t. 76: 11, 13, 15; širši pregled za 3.1.25. Monografije CPA 20 Brusni kamen brought to the site, perhaps from northeastern Slove- Brusni kamen iz peščenjaka je bil odkrit v plasti nia.517 SE 2021 (= SE 2057) (kat. št. 299), v kateri so bili keramične najdbe iz srednje bakrene dobe ( kat. št. Grinding stone 272) in nekaj odlomkov lončenine iz 5. tisočletja pr. A grindstone made of sandstone was found in layer n. št. (kat. št. 269–271). Tudi datacija tega kamna je SU 2021 (= SU 2057) (cat. no. 299), which contained zato nezanesljiva. Podobne so izdelovali v poznem pottery finds from the Middle Copper Age ( cat. no. neolitiku,518 prisotni so tudi v poznoneolitskih jamah 272) and some pottery sherds from the 5th millenni-v Dolskem (kat. št. 142, 144–146). um BC (cat. nos. 269–271). The dating of this stone Majhno število brusnih kamnov v Dolskem je skla- is therefore unreliable. Similar ones were made in the dno z majhnim številom glajenih kamnitih sekir. Gre Late Neolithic,518 It was also found at the Late Neo-namreč za orodja, ki so jih izdelovali s pomočjo bru- lithic settlement at Dolsko (cat. nos. 142, 144–146). snih kamnov. The relatively small number of grinding stones in Dolsko is consistent with the similarly limited num- Žrmlje ber of polished stone axes. These tools were man- Priprava, sestavljena iz dveh kamnov za ročno mle- ufactured and subsequently sharpened using the tje žita in drugih snovi, se imenuje žrmlje.519 V plasti grinding stones. SE 2036 je bil odkrit en sam primerek s konveksno zaobljeno zglajeno delovno površino in oblo spo- Rubbing stone dnjo površino, ki morda predstavlja tak artefakt (kat. A tool consisting of two stones for manual grinding št. 418). Podobno kot žrmlje iz poznoneolitskih jam of grain and other substances is called a quern and a so izdelane iz kremenovega peščenjaka, katerega iz- rubbing stone.519 A single stone with a convex upper vor gre iskati v bližini.520 surface and a rounded lower surface that could serve as rubbing stone was discovered in layer SU 2036 ( cat. Paličast predmet no. 418). Like querns from the Late Neolithic pits, it is Na eni strani odlomljen paličast predmet iz zelo ble- made of quartz sandstone, the origin of which can be do rjavega do rjavega kamna, odkrit v plasti SE 2036, found nearby.520 je brez očitnih sledov uporabe (kat. št. 419). Kot po- tencialni artefakt ga obravnavamo na podlagi njegove Club-shaped artefact nenavadne oblike ter zato, ker se podobni predme- A club-shaped artefact of very pale brown to brown ti pojavljajo na koliščih iz srednje in pozne bakrene stone is broken off on one side, it was discovered in dobe. Razlagajo jih kot brusne kamne, npr. na naj- layer SU 2036, and it has no obvious use-wear trac- diščih Blatna Brezovica521 in Dežmanova kolišča.522 es (cat. no. 419). It is considered as a potential arte-Nekateri so preluknjani.523 fact based on its unusual shape, and because similar Glede na analizo geologa I. Rižnarja gre za prodnik objects appear on piles from the Middle and Late belega skrilavega aplita, metamorfozirano intruzivno Copper Ages. They are interpreted as grindstones, magmatsko kamnino oziroma žilnino. Kamnine iz- e.g. Blatna Brezovica,521 Dežman’s pile-dwellings.522 danja najbližje na Pohorju v severovzhodni Sloveniji, Some are perforated.523 kot prodniki pa so lahko prisotne tudi v dravskem 517 See here 13 Characterisation of stone samples. 518 Npr. Ravnik, Tica 2018, kat. št. 684; Horvat 2020, kat. št. 518 E.g. Ravnik, Tica 2018, cat. no. 684; Horvat 2020, cat. nos. 361; 362; Tomaž 2022, kat. št. 657, 1689, 1690, 2822 itd. 361; 362; Tomaž 2022, cat. nos. 657, 1689, 1690, 2822, etc. 519 Turk 2009, 283–286, sl. 13.4. 519 Turk 2009, 283–286, fig. 13.4. 520 Glej tukaj 13 Analiza vzorcev kamnin. 520 See here 13 Characterisation of stone samples. 521 Korošec 1963, t. 15: 1. 521 Korošec 1963, pl. 15: 1. Dolsko – Spodnje Škovce in murskem produ ter v desnih pritokih Drave, kot According to the analysis of geologist I. Rižnar, it is a so Oplotniščica, Bistrica, Polskava in Hočki potok.524 pebble of white shale aplite, a metamorphosed intru- Skupaj s sekiro iz drobno zrnatega gnajsa iz iste plasti sive magmatic rock or vein stone. The stone outcrops (SE 2036; kat. št. 300) sodi torej po vsej verjetnosti are closest at Pohorje massif in north-eastern Slove- med tista (ne tako redka) orodja v osrednji Sloveni- nia, but as pebbles they can also be present in the areas ji, ki so izdelana iz surovine tujega izvora in kažejo of rivers Drava and Mura and in the right tributaries na trgovske izmenjave na srednje in dolge razdalje. of the Drava such as Oplotniščica, Bistrica, Polskava, Kot so pokazale minerološke analize kamnitih oro- Hočki potok.524 Together with an axe made of fine-dij, odkritih v strugi Ljubljanice in na koliščarskih grained gneiss found in the same layer (SU 2036; cat. naselbinah iz 4. tisočletja pr. n. št., je na bližnjem no. 300), it therefore belongs in all probability to those Ljubljanskem barju takih orodij okoli 24 %, izvirajo (not so rare) tools in central Slovenia that are made pa iz različnih območij, od severovzhodne Italije do from raw materials of foreign origin and indicate trade osrednje Avstrije ali severne Slovenije.525 Med kamni, exchanges on medium and long distances. As shown iz katerih so bila v Spodnjih Škovcah izdelana orodja by mineralogical analyses of stone tools discovered in na odbitkih in klinah, so bila z nekoliko večje razda- the Ljubljanica river and in the pile-dwellings from the lje (gotovo več kot 100 km) prinesena orodja iz treh 4th millennium BC, there are about 24% of such tools litotipov: LT B, LT E, LT F.526 in the nearby Ljubljansko barje, and they originate from different areas, from northeastern Italy to cen- tral Austria or northern Slovenia.525 Among the stones 6.5 Sklep from which the flint tools were made in Spodnje Šk- ovce, tools from three lithotypes were brought from a V zahodnem delu najdišča Dolsko je bilo odkrito slightly greater distance (certainly more than 100 km): večje število keramičnih odlomkov, kamnitih orodij LT B, LT E, LT F.526 in odbitkov, ki večinoma sodijo v srednjo bakreno dobo, del najdb pa je mogoče datirati v mlajšo savsko skupino ali v lasinjsko kulturo zgodnje bakrene dobe. 6.5 Conclusion Te najzgodnejše najdbe so bile deloma odkrite skupaj z najdbami iz srednje bakrene dobe, v spodnji temni In the western part of the Dolsko site, many ceramic plasti (SE 2021 (= SE 2057)) paleostruge manjšega fragments, stone tools and sherds were discovered, vodotoka. Skupaj s podobno plastjo (SE 2036) nad the majority of which are believed to date to the njo, v kateri so bile odkrite izključno najdbe iz sre- Middle Copper Age. A smaller number of finds are dnje bakrene dobe, ju interpretiramo kot pokopana thought to belong to the younger Sava group or the tla ali plasti odpadnega materiala (ang. „midden“). Lasinja culture of the Early Copper Age. These earli- Gre za zapuščino prebivalcev, ki so se v bakreni dobi est finds were partially discovered together with finds in v drugi polovici 5. tisočletja pr. n. št. mudili ob from the Middle Copper Age in the lower layer of brežini suhe struge potoka ob robu savske terase, kar dark soil (SU 2021 (= SU 2057)) in the paleochannel dokazujejo tudi različne jame in dve ognjišči z bakre- of a small watercourse. Together with a similar lay- nodobnimi najdbami. er above it (SU 2036) in which only finds from the Razen obeh ognjišč je jame funkcionalno težko opre- Middle Copper Age were found, we interpret them deliti. Med njimi so le redke jame za stojke, kar mor- as buried soils or layers of midden. It is the legacy of da pomeni, da ne gre za območje strnjenega naselja. the inhabitants, who were in the Copper age and in 524 Glej tukaj 13 Analiza vzorcev kamnin. 524 See here 13 Characterisation of stone samples. Monografije CPA 20 Ognjišči, ki sta se kazali zgolj kot zgostitvi oglja v the 2nd half of the 5th millennium BC active along the glinenem melju (SE 2055/SE 2056 in SE 2091/SE banks of the dry riverbed of a stream at the edge of 2092), kažeta na kratkotrajno rabo, odkrite najdbe the Sava terrace, as evidenced by various pits and two pa na specifične aktivnosti. Keramičnih odlomkov hearths which contained Copper Age finds. je bilo namreč skupaj odkritih 3155 (8,4 kg), zraven Apart from the two hearths, the pits are functionally njih pa nesorazmerno veliko kamnitih orodij in od- difficult to define. Among them, there are rare post bitkov, skupaj kar 2237 kosov. Razmerje 3155 kera- holes, which may mean that it is not an area of concen- mičnih fragmentov napram 11 keramičnih artefaktov trated settlement. The hearths, which appeared only as primernih za katalog (0,35 %) kaže, kako zelo fra- concentrations of charcoal in layers of clay loam (SU gmentirano je bilo bakrenodobno keramično gradi- 2055/SU 2056 and SU 2091/SU 2092), indicate short- vo. Domnevamo lahko, da gre to v veliki meri pri- term use, while the finds indicate specific activities. A pisati dejstvu, da je v nasprotju s poznim neolitikom total of 3,155 (8.4 kg) ceramic fragments were discov- večina najdb iz plasti, in posledično načinu nastanka ered, along with a disproportionately large number of arheoloških depozitov.527 stone tools and stone flakes, totalling as many as 2,237 Med orodji močno prevladujejo svedri (67 kosov), pieces. The ratio of 3,155 ceramic sherds to 11 ceram- precej je bilo še retuširanih odbitkov (20 kosov), klin ic artefacts suitable for the catalogue (0.35%) shows (6 kosov) in tudi puščičnih konic (15 kosov). Jedra how fragmented the Copper Age ceramic material in odbitki kažejo, da je potekala izdelava svedrov na was. We can assume that this can be largely attributed območju najdišča ali v neposredni bližini. Ali so jih to the fact that, in contrast to the late Neolithic, most uporabili kot pripomoček pri vrtanju lukenj v lesene of the finds are from layers, and consequently to the palice za izdelavo puščic, ne vemo, vendar bi bilo to way the archaeological deposits were formed.527 možnost zanimivo podrobneje raziskati. Vsekakor Among the tools, drills (67 pieces) strongly predom- pa najdbe odbitkov in jedra iz enakega roženca kaže- inate, there were also many of retouched flakes (20 jo, da je bila na območju najdišča iz srednje bakrene pieces), flints (6 pieces), and flint arrowheads (15 dobe v Dolskem izdelava svedrov pomembna aktiv- pieces). Cores and the number of small flakes show nost, medtem ko najdbe puščičnih osti nakazujejo that drills were made in the site or in the immediate pomen lokostrelstva. Zato ob odkritih ognjiščih pos- vicinity. It is not known if they were used as tools for tavljamo hipotezo, da bi lahko šlo pri naselbinskih drilling holes in wooden sticks to make arrow shafts, ostalinah iz srednje bakrene dobe v Dolskem za osta- but it would be interesting to investigate this possi- line, povezane s kratkotrajnim lovskim taborom. bility in more detail. In any case, the finds of flakes and cores from the same chert material demonstrate that the production of drills was a significant activity at the Middle Copper Age site in Dolsko. The finds of arrowheads indicate that archery was also a prom- inent practice at the site. In light of the discovery of the hearths, it is postulated that the settlement re- mains from the Middle Copper Age in Dolsko may be associated with a short-term hunting camp. 527 Glej tukaj 16.4 Ognjišči in jame iz bakrene dobe. Med 3155 527 See here 16.4 Hearths and pits from the Copper Age. Among Dolsko – Spodnje Škovce 7 Pozna bronasta doba Late Bronze Age 7.1 Uvod 7.1 Introduction Raziskave so pokazale, da je bila srednja savska terasa Research has shown that the middle Sava terrace na območju najdišča Dolsko – Spodnje Škovce zno- around the Dolsko – Spodnje Škovce site was reoccu- va poseljena v času kulture žarnih grobišč. Večji del pied during the Urnfield culture period. Most of the najdb iz tega časa je bil odkrit v vzhodnem delu naj- finds from this period were discovered in the eastern dišča, večina v višjih polnilih velike kotanje v sektorju part of the site, with the majority of them in the higher 1, ki jo je konec pleistocena ali v zgodnjem holoce- fillings of the large depression in sector 1, which was nu z erodiranjem v svoje starejše prodnate naplavine created by the river Sava at the end of the Pleistocene ustvarila reka Sava. Najdbe so bile odkrite v različnih or in the early Holocene by eroding its older gravel polnilih kotanje (SE 131, SE 132, SE 224, SE 246, deposits. The finds were discovered in various fillings SE 242, SE 219, SE 1003 (= SE 170)); med njimi of the depression (SU 131, SU 132, SU 224, SU 246, kat. št. 420, 423–459, 460), pri čemer gre za aluvialne SU 242, SU 219, SU 1003 (= SU 170)); among them sedimente.528 Jedro poselitve v bronasti dobi gre torej cat. nos. 420, 423–459, 460), most of them are alluvial iskati izven raziskanega dela najdišča, vendar verjetno deposits.528 The core of the Bronze Age settlement is ne daleč stran. Da gre za obrobno območje poselitve, therefore to be found outside the investigated part of nakazujejo tudi jame za stojke in jame z lončenino iz the site, but probably not far away. This is evidenced pozne bronaste dobe, ki so bile odkrite na robu veli- by the presence of individual post-holes and pits that ke kotanje (sl. 48–49). can be dated to the Late Bronze Age based on the pottery, which were discovered on the edge of a large depression (fig. 48–49). 7.2 Plasti in jame Ena najpomembnejših jam iz pozne bronaste dobe v 7.2 Layers and pits Dolskem je jama SE 212/SE 213, ki je bila vkopana v plast SE 223 v kotanji SE 240c, na območju sektorja One of the most important pits from the Late Bronze 1, kv. AN79. Rob kotanje na tem mestu (SE 240c) Age in Dolsko is pit SU 212/SU 213, which intersect- predstavlja nekdanjo strmo ježo savske terase, kjer ed layer SU 223 in the large depression SU 240c, in je bila kot najstarejša plast v sektorju 2 prepoznana sector 1, sq. AN79. The edge of the depression (SU SE 1020/SE 1021 z najdbami iz poznega neolitika 240c) represents the former edge of the Sava terrace, – domnevno pokopana tla (kat. št. 257, 258). Taka si- on which SU 1020/SU 1021 was recognized as the tuacija kaže, da se med poznim neolitikom (približno earliest layer in sector 2 with finds from the Late Ne- 4500–4350 pr. n. št.) in pozno bronasto dobo (prib- olithic – presumably buried soil (cat. nos. 257, 258). ližno 1200–800 pr. n. št.) strm rob srednje savske te- Such a situation shows that between the Late Neo- rase ni bistveno spreminjal. Do izrazitejšega pomika lithic (approx. 4500–4350 BC) and the Late Bronze Monografije CPA 20 Bozna bronasta doba / Late Bronze Age Časovno neopredeljeno / Chronologically undetermined 257 250 242 246 143 170 213 132 163 141134 1035 219 131 225 235 234 1032 1003 1029 1028 Slika/Figure 48 Dolsko – Spodnje Škovce. Tloris dela najdišča z naselbinskimi ostalinami iz pozne bronaste dobe. Merilo 1 : 700. / Dolsko – Spodnje Škovce. Ground plan of part of the site with settlement remains from the Late Bronze Age. Scale 1 : 700 roba savske terase proti jugu je prišlo očitno šele v Age (approx. 1200–800 BC) the edge of the mid- pozni bronasti dobi. V tem času je namreč kotanjo dle Sava terrace did not change significantly. A more zapolnilo več aluvialnih sedimentov z bronastodob- pronounced change of the edge of the Sava terrace nimi najdbami (SE 131, SE 132, SE 224, SE 246, towards the south apparently occurred only in the SE 242, SE 219, SE 1003 (= SE 170)), do njene do- Late Bronze Age. During this time, the depression končne zapolnitve pa je prišlo, kot kažejo najmlaj- was filled with several alluvial sediments containing še najdbe, šele v novem veku. Te mlajše sedimente Late Bronze Age finds (SU 131, SU 132, SU 224, so naplavili pretežno manjši vodotoki,529 domneva- SU 246, SU 242, SU 219, SU 1003 (= SU 170)) and mo, da tisti, ki so v preteklosti intenzivno erodirali the final filling took place, as shown by the youngest na območju srednje in višje savske terase severno in finds only, in the New Age. These younger sediments Dolsko – Spodnje Škovce severozahodno od arheološkega najdišča, kar kažejo številne paleostruge, ki so vidne kot vegetacijski zna- ki na ortofoto posnetkih (prim. sl. 48 s sl. 7). Ena od paleostrug manjšega vodotoka je bila odkrita tudi znotraj velike kotanje na območju raziskanega dela najdišča. Gre za paleostrugo SE 1029/SE 1030, v kateri so se mešale najdbe iz različnih obdobij, med katerimi so bile tudi najdbe iz pozne bronaste dobe (kat. št. 421, 422). Bila je linearnega tlorisa in je po- tekala najprej iz zahoda proti vzhodu, nato pa je na območju kv. AH87, AI87, AH88 in AI88 ostro zavila Slika/Figure 49 Pogled iz jugovzhoda na plast proti jugu. Vse torej kaže, da se je začela velika kota- SE 219 s keramičnimi najdbami iz pozne bronaste dobe nja v jugovzhodnem delu najdišča hitreje zapolnjeva- v veliki kotanji SE 240c na nekdanjem robu srednje ti in s tem rob srednje savske terase hitreje prestavlja- savske terase. / View from the southeast. Layer SU 219 with ceramic finds from the Late Bronze Age in the large ti proti jugu šele od pozne bronaste dobe dalje. depression SU 240c, on the former edge of the middle Sava Na območju velike kotanje je bilo skupaj odkritih de- terrace. 530 vet jam iz pozne bronaste dobe. Od tega jih je bilo šest vkopanih v polnilo kotanje (SE 240c), SE 132. were mainly deposited by smaller watercourses,529 Gre za jame (SE 133, SE 232/SE 134, SE 135, SE those that were intensively eroding in the middle and 231/SE 136, SE 140/SE 141, SE 142/SE 143, upper Sava terrace north and northwest of the ar- SE 212/SE 213, SE 233/SE 234), ki so mlajše od chaeological site in the past, as shown by numerous plasti SE 132 in tudi od plasti SE 219 pod njo, v ka- paleochannels, which are visible as vegetation marks teri je bila odkrita večina tipološko značilnih najdb iz on the orthophoto images (cf. fig. 48 with fig. 7). pozne bronaste dobe na najdišču (kat. št. 420, 423– One of the paleochannels of a smaller watercourse 459). was also discovered inside a large depression in Tri jame so bile interpretirane kot jame za stojke the investigated part of the site. It is paleochannel (SE 140/SE 141, SE 142/SE 143, SE 212/SE 213, SU 1029/SU 1030, in which finds from different SE 1027/SE 1028). Med njimi je bila jama SE 1027/ periods were found, including finds from the Late SE 1028, obložena s kamnitim vencem in s keramič- Bronze Age ( cat. nos. 421, 422). It was of a linear nimi odlomki (kat. št. 421, 422). Odkrita je bila na ground plan and ran first from west to east, and then dnu paleostruge SE 1029/SE 1030. turned sharply to the south in sq. AH87, AI87, AH88 Največ keramičnih odlomkov iz pozne bronaste and AI88. The evidence indicates that the large de- dobe pa je vsebovala jama za stojko SE 212/SE 213 pression in the southeastern part of the site began (skupaj 286 odlomkov; med njimi kat. št. 461 in 462). to be filled more quickly, resulting in the edge of the Poleg tega so bile najdbe iz pozne bronaste dobe na middle Sava terrace being moved more quickly to the območju velike kotanje, odkrite v drugotni legi v south only from the Late Bronze Age onwards. sodobni gramozni jami (kat. št. 463), v vrhnji plasti A total of nine pits from the Late Bronze Age were SE 20 (kat. št. 464, 465) in v spodnji ornici (kat. št. discovered in the large depression.530 Six of them 481–493). were dug into the fill of the depression (SU 240c), Izven velike kotanje je bilo najdb iz pozne bronaste SU 132. These are pits (SU 133, SU 232/SU 134, dobe malo. V severnem delu sektorja 1 so iz pozne SU 135, 231/SU 136, SU 140/SU 141, SU 142/SU bronaste dobe keramični odlomki iz plasti SE 257, SU 143, SU 212/SU 213, SU 233/SU 234), which are Monografije CPA 20 ki jo razlagamo kot pokopana tla. Preostali odlomki younger than layer SU 132, as well as layer SU 219 iz pozne bronaste dobe pa so bili odkriti 350–400 m below it, in which most of the typologically charac- stran, v zahodnem delu najdišča, in sicer v spodnji teristic finds from the Late Bronze Age at the site ornici v sektorjih 4 (med njimi kat. št. 508) in 3 (kat. were discovered (cat. nos. 420, 423–459). št. 511) ter v najvišjem polnilu paleostruge SE 2054, Three pits were interpreted as post-holes (SU 140/ v kv. AU16–AU17 (SE 3003/SE 2068; skupaj 94 od- SU 141, SU 142/SU 143, SU 212/SU 213, SU 1027/ lomkov, med njimi odlomek pekve) (sl. 28). Te najd- SU 1028). Among them, pit SU 1027/SU 1028 was be nakazujejo, da je bilo v pozni bronasti dobi v Dol- lined with a stone border and ceramic fragments (cat. skem obljudeno širše območje srednje savske terase. nos. 421, 422). It was discovered at the bottom of the paleochannel SU 1029/SU 1030. The post-hole SU 212/SU 213 contained the largest 7.3 Najdbe number of ceramic fragments from the Late Bronze Age (a total of 286 fragments: among them cat. Keramične najdbe nos. 461 and 462). In addition, finds from the Late Bronze Age were discovered in a secondary position V katalogu predstavljamo iz pozne bronaste dobe 56 in a modern gravel pit (cat. no. 463), in the sub-topsoil keramičnih odlomkov. Gre za odlomke ustij z ostenji SU 20 (cat. nos. 464, 465) and in the topsoil (cat. nos. posod (kat. št. 421, 425–431, 464, 481–485), odlomke 481–493). z okrasom (kat. št. 432–435, 437, 462, 481–485, 486, Outside of the large depression, finds from the Late 487), držaje (kat. št. 436), odlomke dna z ostenji (kat. Bronze Age were less common. In the northern part št. 439, 463), za dve uteži (kat. št. 438, 465), vijčka of sector 1, Late Bronze Age ceramic sherds were (kat. št. 440, 491) in za večje število svitkov (kat. št. found in layer SU 257, which was interpreted as 420, 441–458, 461, 492, 493). buried soil. The remaining fragments from the Late Bronze Age were discovered 350–400 m away, in the Lonci western part of the site, namely in layers of sub-top- Loncem pripada najmanj pet odlomkov ustij (kat. št. soil in sectors 4 (among them cat. no. 508) and 3 (cat. 421, 430, 431, 484, 485), sedem odlomkov, okrašenih no. 511) and in the highest filling of a paleochannel z razčlenjenim vodoravnim plastičnim rebrom (kat. SU 2054, in sq. AU16-AU17 (SU 3003/SU 2068; a št. 432–435, 437, 462, 486, 487), in trije držaji, med total of 94 fragments, including a fragment of a bak- katerima dva prehajata v vodoravno razčlenjeno pla- ing lid) (fig. 28). These finds indicate that a wider area stično rebro (kat. št. 436, 434, 508). of the middle Sava terrace in Dolsko was populated Lonci s primerljivi ustji, vodoravna razčlenjena pla- during the Late Bronze Age. stična rebra in držaji so splošno značilni za bronasto dobo, predvsem fasetirano ustje ( kat. št. 431) pa je pokazatelj, da gre za pozno bronasto dobo. Na bli- 7.3 Finds žnjih najdiščih srečamo lonce s podobnimi ustji npr. v Dragomlju,531 Podgorici532 in na grobišču na dvo- Ceramic finds rišču SAZU v Ljubljani.533 V Podravju jih poznamo npr. iz naselbin Ha A starosti v Rogozi534 in Orehovi 56 ceramic fragments from the Late Bronze Age are presented. These are fragments of the walls of ves- sels with a lip (cat. nos. 421, 425–431, 464, 481–485), fragments of walls with decoration ( cat. nos. 432–435, 531 Turk et al. 2022, kat. št. 659. 437, 462, 481–485, 486, 487), grips (cat. no. 436), frag-532 Vojakovič, Novšak 2022, kat. št. 10, 17, 61, 77, 87, 95 itd. Dolsko – Spodnje Škovce vasi,535 iz plasti Ha in Ha B starosti na Brinjevi gori536 439, 463), two weights (cat. nos. 438, 465), two spin-in iz I. in II. stopnje poselitve v Ormožu.537 Na gro- dle whorls (cat. nos. 440, 491) and a larger number of bišču v Dobovi jih srečamo v grobovih faz II in III, ceramic rings (cat. nos. 420, 441–458, 461, 492, 493). torej Ha A2 in Ha B1,538 na Pošteli le v prvem ho- rizontu poselitve oziroma Ha B3,539 sočasno v Beli Pots Krajini, npr. v grobu 8 z Borštka pri Metliki.540 At least five fragments with a lip (cat. nos. 421, 430, 431, 484, 485), seven fragments decorated with an applied Sklede cordons with impressions (cat. nos. 432–435, 437, 462, V keramičnem repertoarju iz pozne bronaste dobe so 486, 487) and three grips, between which two connect prisotne: štiri sklede so z zaobljenim trupom in uvi- to an applied horizontal cordon with impressions (cat. hanim robom ustja (kat. št. 425–427, 429, 481), ena nos. 436, 434, 508), were uncovered. s kratkim izvihanim robom ustja (kat. št. 482), ena s Pots with comparable lips, applied horizontal cordon stožčastim vratom, nizkimi rameni ter rahlo izviha- with impressions and grips are generally character- nim ustjem (kat. št. 483) in dve polkroglaste oblike istic of the Bronze Age, and the faceted lip (cat. no. (kat. št. 428, 464). Kronološko izpovedne so sklede 431) is chronological indicative for the Late Bronze z uvihanim robom ustja, skleda s kratkim izvihanim Age. Pots with similar lips can be found on the near- robom ustja in sklede s stožčastim vratom. by sites, e.g. in Dragomelj,531 Podgorica532 and in the Večina skled z zaobljenim trupom in uvihanim ro- cemetery in the courtyard of SAZU in Ljubljana.533 bom ustja je bilo odkritih v plasti SE 219. En prime- In Podravje region there are well known, for exam- rek se pojavlja s poševnimi kanelurami (kat. št. 427), ple, from Ha A phase settlements in Rogoza534 and dve sta brez okrasa (kat. št. 425, 429), od tega ima Orehova vas,535 from layers of Ha A and Ha B phas-ena majhen držaj (kat. št. 425). Gre za splošne kose v es at Brinjeva gora536 and from I. and II. phase of pozni bronasti dobi. Skledo s poševnimi kanelurami settlement in Ormož.537 At the cemetery in Dobova, (kat. št. 427) lahko primerjamo z latvicami La 2 in La they are found in graves of phases II and III, i.e. Ha 3 po Dularju, skledi brez okrasa (kat. št. 425, 429) z A2 and Ha B1,538 only in the first settlement horizon latvicami La 7. Na osnovi primerjav z naselbinami at Poštela, Ha B3,539 contemporary and similar finds in grobišči na Slovenskem in avstrijskem Štajerskem are known from Bela Krajina, e.g. grave 8 in Borštek jih je datiral v časovni razpon med Ha A in Ha C oz. near Metlika.540 Ha D1.541 Sklede z uvihanim robom ustja sodijo k najbolj Dishes razširjeni zvrsti posod v pozni bronasti dobi tudi v Four dishes with a rounded body and an inverted rim Ljubljanski kotlini. Številne so bile odkrite npr. na (cat. nos. 425–427, 429, 481), one with a short, everted bližnjem Dragomlju,542 na Šmarni gori,543 Tribuni v rim (cat. no. 482), one with a conical neck, low shoul-Ljubljani544 in v Podgorici.545 Prav tako sodijo med ders, and a slightly everted rim (cat. no. 483) and two tipične grobne pridatke na grobiščih iz pozne bro- hemispherical (cat. nos. 428, 464) are present in the naste dobe. Prisotne so npr. na grobišču na dvori- ceramic repertoire from the Late Bronze Age. Dish- es with an inverted rim, a dish with a short, inverted 535 Grahek 2015, kat. št. 356, 463, 523, 625 itd. 536 Oman 1981, 144–216. 537 Lamut 1989, 238–241. 531 Turk et al. 2022, cat. no. 659. 538 Stare 1975, t. 6: 11, 12; t. 30: 9; t. 47: 1; Dular 1978, 38. 532 Vojakovič, Novšak 2022, cat. nos. 10, 17, 61, 77, 87, 95, etc. 539 Teržan 1990, 31, sl. 1: 1 in 2. 533 Puš 1982, pl. 7: 6; Stare 1954, pl. 17: 2. 540 Dular 1979, t. 3: 1. 534 Črešnar 2010, fig. 15: L7, cat. no. 459. 541 Dular 2013, 42−46. 535 Grahek 2015, cat. nos. 356, 463, 523, 625, etc. 542 Turk et al. 2022, kat. št. 643, 999, 1029, 1178 itd. 536 Oman 1981, 144–216. 543 Murgelj, Nadbath 2014, sl. 20.4: 3–4, sl. 20.5: 6–7, sl. 20.6: 537 Lamut 1989, 238–241. 3–6. 538 Stare 1975, pl. 6: 11, 12; pl. 30: 9; pl. 47: 1; Dular 1978, 38. Monografije CPA 20 šču SAZU v Ljubljani,546 v Posavju v Dobovi547 in na rim, and a dish with a conical neck are chronological- Obrežju,548 v pohorskem Podravju na grobiščih Ruše ly significant. I,549 Ruše II,550 Pobrežje551 in v Prekmurju na grobi- Most of the dishes with a rounded body and an in- šču Gorice pri Turnišču, Ha A.552 verted rim were found in layer SU 219. One is dec- Skleda s stožčastim vratom, nizkimi rameni ter ra- orated with oblique grooves (cat. no. 427), two are hlo izvihanim ustjem iz plasti SE 26 je bila izdelana undecorated (cat. nos. 425, 429), one of which has a iz zelo finozrnate lončarske gline, redukcijsko žga- small grip ( cat. no. 425). These are common finds in na, ima gladko (spolirano?) površino in je na ramenu the Late Bronze Age. The dish with oblique grooves okrašena s širokimi navpičnimi žlebovi ( kat. št. 483). (cat. no. 427) can be compared with dishes La 2 and Primerjamo jo lahko s tipom skled S 4 po J. Dularju, La 3 according to J. Dular, and dishes without dec- za katere na osnovi primerjav z grobiščem Kleinklein oration (cat. nos. 425, 429) with dishes La 7. Based in Poštela ugotavlja, da so značilne za halštatske stop- on comparisons with settlements and cemeteries in nje Ha C1–Ha D1.553 To pomeni, da gre morda pri Slovenia and Austrian Styria, Dular dated them to the skledi iz plasti SE 26 za mlajši kos keramike. time span between Ha A and Ha C or Ha D1.541 Drugi tipološko značilni kos keramike iz plasti SE 26 Dishes with an inverted rim belong to the most wide- je skleda s kratkim izvihanim robom ustja ( kat. št. spread type of vessels in the Late Bronze Age, also 482). Ima koničen trup in na trupu nalepljeno razčle- in the Ljubljana Basin. Many were discovered, e.g. njeno plastično rebro. Na naselbini na Brinjevi gori in nearby Dragomelj,542 on Šmarna gora,543 Tribu-se tako oblikovane sklede pojavljajo v plasteh, ki jih na in Ljubljana544 and in Podgorica.545 They are also datirajo od stopnje Ha A do stopnje Ha C0.554 Zna- typical grave goods of the Late Bronze cemeteries. čilne naj bi torej bile za ves čas pozne bronaste dobe There were found, for example, in the cemetery in in za začetek starejše železne dobe.555 the courtyard of SAZU in Ljubljana,546 in Posavje in Nekaj primerkov skled s kratkim izvihanim robom Dobova547 and in Obrežje,548 in Podravje region at ustja je bilo odkritih tudi na bližnjem Dragomlju, kjer the cemeteries Ruše I,549 Ruše II,550 Pobrežje551 and in so podobno kot v Dolskem v primerjavi s skledami z Prekmurje in the cemetery at Gorica near Turnišče, uvihanim robom ustja manj pogoste.556 Pogostejše so Ha A.552 na podravskih naselbinah, zraven Brinjeve gore po- A dish with a conical neck, low shoulders and a znane npr. iz Orehovi vasi,557 Rogoze558 in Pobrežja.559 slightly everted rim from layer SU 26 was made of Kot grobne pridatke jih poznamo v Posavju iz grobi- very fine-grained fabric, fired in reducing conditions, with a smooth (polished?) surface and decorated with wide vertical grooves on the shoulder (cat. no. 546 Stare 1954, t. 20: 8, t. 27: 2; Puš 1982, 7: 5; Škvor Jernejčič 541 Dular 2013, 42−46. 2014, 369. 542 Turk et al. 2022, cat. nos. 643, 999, 1029, 1178, etc. 547 Stare 1975, t. 7: 7, t. 11: 10, t. 15: 1, t. 16: 12, t. 25: 3–4, t. 543 Murgelj, Nadbath 2014, fig. 20.4: 3–4, fig. 20.5: 6–7, fig. 26: 1, t. 28: 4, 6, 7, 9, t. 29: 1, t. 31: 6, t. 40: 1 itd. 20.6: 3–6. 548 Mason, Kramberger 2022, kat. št. 401, 483, 484, 523, 559, 544 Vojaković 2014, 397, fig. 22.3.5: 1–2. 948, 937 itd. 545 Vojaković, Novšak 2022, cat. nos. 70, 72, 80–85, 105, 549 Müller-Karpe 1959, t. 108J: 4, t. 110C: 1, t. 111D: 4, t. 153–163. 113D: 3, 5–6, t. 113E: 3 itd. 546 Stare 1954, pl. 20: 8, pl. 27: 2; Puš 1982, 7: 5; Škvor Jer- 550 Črešnar 2006, 116, sl. 23: S7–S11. nejčič 2014, 369. 551 Pahič 1972, t. 1: 13, t. 2: 8–9, t. 3: 1, t. 10: 11, t. 11: 2, 17 547 Stare 1975, pl. 7: 7, pl. 11: 10, pl. 15: 1, pl. 16: 12, pl. 25: itd.; Koprivnik 2021, t. 1: 8, t. 2: 1–2, 5, 10–12. 3-4, pl. 26: 1, pl. 28: 4, 6, 7, 9, pl. 29: 1, pl. 31: 6, pl. 40: 1, itd. 552 Plestenjak 2010, kat. št. 97. 548 Mason, Kramberger 2022, cat. nos. 401, 483, 484, 523, 553 Dular 2013, 38–40. 559, 948, 937, etc. 554 Oman 1981, t. 5: 1, 3–4. 549 Müller-Karpe 1959, pl. 108J: 4, pl. 110C: 1, pl. 111D: 4, pl. 555 Dular 2013, 36–39. 113D: 3, 5–6, pl. 113E: 3, etc. 556 Turk et al. 2022, kat. št. 497, 765, 793. 550 Črešnar 2006, 116, fig. 23: S7–S11. 557 Grahek 2015, 39, sl. 31: Sk 4, Sk 6. 551 Pahič 1972, pl. 1: 13, pl. 2: 8–9, pl. 3: 1, pl. 10: 11, pl. 11: 2, Dolsko – Spodnje Škovce šča v Dobovi,560 posamične s Pobrežja561 in drugega 483). It can be compared with the type of dishes S 4 ruškega žarnega grobišča.562 according to J. Dular, which, based on comparisons with the Kleinklein and Poštela burial grounds, de- Skodelica termines that they are typical of Hallstatt phases Ha Za skodelico gre glede na obliko in velikost poso- C1-Ha D1.553 This means that the dish from layer de verjetno pri odlomku z zaobljenim spodnjim de- SU 26 may be later (Early Iron Age). lom in navpičnim izvihanim robom ustja iz sektorja Another typologically characteristic piece of pottery 3, s premerom ustja okoli 14 cm (kat. št. 511). Dve from layer SU 26 is a dish with a short, everted rim podobni, a slabše ohranjeni manjši posodici sta bili (cat. no. 482). It has a conical body and a horizontal odkriti na poznobronastodobni naselbini v Dra- cordon with impressions applied to the body. At the gomlju,563 ena okrašena na kleku s plitvimi vtisnje- settlement on Brinjeva gora, dishes shaped in this nimi jamicami.564 V okolici Ljubljane so prisotne na way appear in layers dated from Ha A to the Ha C0 Šmarni gori,565 v Ljubljani na naselju na Tribuni,566 v phases.554 They are therefore characteristic for the severovzhodni Sloveniji na Brinjevi gori,567 v Oreho- entire Late Bronze Age period and for the very be- vi vasi,568 na Pobrežju,569 v Rogozi570 in v Pincah.571 ginning of the Early Iron Age.555 Številne podobno oblikovane, a večinoma bolje ohra- A few examples of dishes with a short, everted rim njene skodele poznamo tudi iz slovenskih poznobro- were also discovered in nearby Dragomelj, where, nastodobnih grobišč. Na Obrežju so bile npr. odkrite similarly to Dolsko, they are less common compared v grobovih GR 79, GR 308 in GR 256.572 Primerjave to dishes with an inverted rim.556 They are more com-jim najdemo na bližnji Dobovi v grobovih 6, 11, 102, mon in settlements of Podravje region, beside Brin- 251, 277 in 334,573 na Štajerskem v grobovih 106, 144 jeva gora, the well-known examples come from, for na Pobrežju,574 a tudi v naselju Ha A stopnje v Ore- example, Orehova vas,557 Rogoza558 and Pobrežje.559 hovi vasi.575 Prav tako se na nižjeavstrijskem pojav- They appear as grave goods in Posavje region, the ljajo že v grobovih Ha A1 stopnje, npr. Horn, grob cemetery in Dobova,560 to a smaller extent in Pobrež-14576 in v grobovih, ki so datirani na prehod Bz D/ je561 and from the second Urnfield cemetery in Ruše.562 Ha A1, npr. Hollabrunn, grob V 82577 in Sommerein, grob 1.578 Cup Based on the shape and size, a fragment with a round- Svitki ed lower body and a vertical inverted rim from sector Glede na število najdb iz pozne bronaste dobe je 3, with a mouth diameter of around 14 cm probably svitkov v Dolskem neobičajno veliko, skupaj kar 22 belongs to a cup (cat. no. 511). Two similar, but less well-preserved smaller vessels were discovered at the 560 Stare 1975, t. 7: 6, t. 8: 2, t. 13: 1. Late Bronze Age settlement in Dragomelj,563 one was 561 Pahič 1972, t. 17: 3. 563 Turk et al. 2022, kat. št. 579, 641. 565 Near Ljubljana, they are present on Šmarna gora, 564 Turk et al. 562 Črešnar 2006, 116, sl. 23: S4. decorated with shallow impressions on the handle.564 2022, cat. no. 701. 565 Murgelj, Nadbath 2014, sl. 20.5: 5. 566 Vojaković 2014, sl. 22.3.5: 4–5 567 Oman 1981, t. 12: 5. 553 Dular 2013, 38–40. 568 Grahek 2015, sl. 30, kat. št. 950. 554 Oman 1981, pl. 5: 1, 3–4. 569 Kramberger, Črešnar 2021, sl. 11: Skd 1. 555 Dular 2013, 36–39. 570 Črešnar 2010, 20s, sl. 7: Sv 1. 556 Turk et al. 2022, cat. nos. 497, 765, 793. 571 Kerman 2014, sl. 1.18: 7–8, 15. 557 Grahek 2015, 39, fig. 31: Sk 4, Sk 6. 572 Mason, Kramberger 2022, kat. št. 562, 1122, 1265; Kram- 558 Črešnar 2010, fig. 6: So 1–6. berger 2022c, 86–87. 559 Kramberger, Črešnar 2021, 76, fig. 10: S4. 573 Stare 1975, t. 5: 3, t. 6: 13, t. 17: 10, t. 36: 3, t. 42: 1, t. 48: 8. 560 Stare 1975, pl. 7: 6, pl. 8: 2, pl. 13: 1. 574 Pahič 1972, t. 21: 5, t. 28: 4. 561 Pahič 1972, pl. 17: 3. 575 Grahek 2015, kat. št. 459. 562 Črešnar 2006, 116, fig. 23: S4. 576 Lochner 1991, t. 17: 5. 563 Turk et al. 2022, cat. nos. 579, 641. Monografije CPA 20 primerkov, ki pa so precej fragmentirani (kat. št. 420, in Ljubljana at the Tribuna settlement,566 in north-441–458, 461, 492, 493). eastern Slovenia on Brinjeva gora,567 in Orehova vas,568 Svitki so verjetno služili kot podstavki keramičnih at Pobrežje,569 in Rogoza570 and in Pince.571 posod na ognjiščih ali kot uteži za statve579 in so po- Many similarly shaped, but mostly better-preserved gosta najdba na naselbinah iz pozne bronaste dobe. cups are also known from Slovenian Late Bronze Na najdišču Dragomelj jih je bilo npr. odkritih 33,580 Age cemeteries. On Obrežje, for example, there eden v Podgorici,581 v Podravju večje število v Oreho- were discovered in graves GR 79, GR 308, and GR vi vasi,582 eden na Brinjevi gori583 in več na naselbini 256.572 We find comparisons in the nearby Dobova in na Pobrežju.584 Na sočasnih grobiščih so zelo redki. graves 6, 11, 102, 251, 277 and 334,573 in Štajerska in Na grobišču na Obrežju jih npr. v skupaj 381 grobo- graves 106, 144 in Pobrežje,574 but also in the Ha A vih585 ni bilo odkritih, prav tako ne v bližnji Dobo- phase settlement in Orehova vas.575 They also appear vi, kjer je bilo grobov okoli 400.586 Poznamo jih le iz in Lower Austria in graves of the Ha A1 phase, e.g. groba 7 na Pobrežju v Mariboru, in sicer 13 kosov.587 Horn, grave 14576 and in graves dated to the BA D/ Pri tem je pomembno, da so bili odkriti na dnu velike Ha A1 transition, e.g. Hollabrunn, grave V 82577 and žare, nad njimi pa v isti žari 6 keramičnih posod iz 7 Sommerein, grave 1.578 razbitih bronastih predmetov;588 skupaj je bilo torej v žari toliko pridatkov, kolikor je bilo svitkov. Ceramic rings Considering the number of finds from the Late Vijčka Bronze Age, an unusually large number of ceramic Eden je bil odkrit v plasti SE 219 (kat. št. 440) in eden rings was found in Dolsko, a total of 22 examples, v plasti SE 26 (kat. št. 491). Vijčka sta v nasprotju s which are quite fragmented (cat. nos. 420, 441–458, tistimi iz srednje bakrene dobe bikonične (kat. št. 440) 461, 492, 493). oz. diskaste oblike (kat. št. 491), od tistih iz bakrene It is likely that ceramic rings were used as bases for dobe (prim. s kat. št. 316, 317) pa se razlikujeta tudi ceramic vessels on hearths or as weights for looms.579 po fakturi: sta iz trše in bolj kompaktne keramike They are a common find at the Late Bronze Age set- manjše luknjičavosti. tlements. In Dragomelj there were, for example, 33 Podobno kot pri svitkih gre za običajne najdbe na discovered,580 one in Podgorica,581 in Podravje, a larg-naselbinah iz pozne bronaste dobe. Poznamo jih npr. er number in Orehova vas,582 one on Brinjeva gora583 tudi iz bližnjega Dragomlja,589 Podgorice,590 številne and several at the settlement on Pobrežje.584 They iz Orehove vasi591 in Pobrežja.592 Vendar gre za raz- are very rare at the contemporaneous cemeteries. liko od svitkov tudi za običajne grobne pridatke, kar pomeni, da so izkazovali status pokojnega, in sicer 566 Vojaković 2014, fig. 22.3.5: 4–5. očitno žensk. Na Obrežju so bili odkriti v številnih 567 Oman 1981, pl. 12: 5. 568 Grahek 2015, fig. 30: cat. no. 950. 569 Kramberger, Črešnar 2021, fig. 11: Skd 1. 570 Črešnar 2010, fig. 7: Sv 1. 579 Teržan 1996, sl. 7: 8–13; glej tudi Turk et al. 2022, 91. 571 Kerman 2014, fig. 1.18: 7–8, 15. 580 Turk et al. 2022, kat. št. 1090–1092, 1205–1208. 572 Mason, Kramberger 2022, cat. nos. 562, 1122, 1265; 581 Vojakovič, Novšak 2022, kat. št. 23. Kramberger 2022c, 86–87. 582 Grahek 2015, kat. št. 243, 444, 490, 494–496, 634 itd. 573 Stare 1975, pl. 5: 3, pl. 6: 13, pl. 17: 10, pl. 36: 3, pl. 42: 583 Oman 1981, t. 1: 21. 1, pl. 48: 8. 584 Kramberger, Črešnar 2021, t. 4: 12, 13. 574 Pahič 1972, pl. 21: 5, pl. 28: 4. 585 Mason, Kramberger 2022. 575 Grahek 2015, cat. no. 459. 586 Stare 1975. 576 Lochner 1991, pl. 17: 5. 587 Pahič 1972, t. 2: 4. 577 Lochner 2013, 18–19, fig. 4: 13. 588 Pahič 1972, 85. 578 Lochner 2012, 18−19, pl. 23: fig. 8. 589 Npr. Turk et al. 2022, kat. št. 896, 630, 493, 979, 748, 524, 579 Teržan 1996, fig. 7: 8–13; see also Turk et al. 2022, 91. 978, 1080. 580 Turk et al. 2022, cat. nos. 1090–1092, 1205–1208. 590 Vojaković, Novšak 2022, kat. št. 94. 581 Vojakovič, Novšak 2022, cat. no. 23. 591 Grahek 2015, kat. št. 332–333, 345, 455, 535, 549, 703, 582 Grahek 2015, cat. nos. 243, 444, 490, 494–496, 634, etc. Dolsko – Spodnje Škovce ženskih grobovih, ki sodijo v časovni razpon od At the cemetery at Obrežje, for example, none were stopnje Ha A1 do stopnje Ha B2/3.593 Med običajne discovered in a total of 381 graves,585 nor in nearby grobne pridatke sodijo tudi na grobiščih na Pobrež- Dobova, where there were around 400 graves.586 It ju,594 v Dobovi595 in na grobišču na dvorišču SAZU is of significance that the objects in question were v Ljubljani.596 discovered at the bottom of a large urn in a grave 7 at Pobrežje in Maribor, all together 13 pieces.587 Addi- Uteži tionally, above them in the same urn were six ceramic Keramične uteži so bile del statev, priprave za izde- vessels and seven broken bronze objects.588 In total, lavo tekstila, kjer so služile temu, da so ostale niti pri there were as many ceramic vessels and bronzes in tkanju napete.597 V Dolskem sta bili odkriti dve. Tista the urn as there were ceramic rings. iz plasti SE 219 je bila stožčaste oblike in okrogla v preseku (kat. št. 438), utež iz plasti SE 20 pa štiristra- Spindle whorls na, pravokotne oblike v preseku in z votlo sredico One spindle whorl was discovered in layer SU 219 (kat. št. 465). (cat. no. 440) and one in layer SU 26 (cat. no. 491). In Na poznobronastodobni naselbini v Dragomlju contrast to those from the Middle Copper Age, these je bilo najdenih 19 keramičnih uteži enake oblike.598 spindle whorls are biconical (cat. no. 440), and disc-Poznamo jih tudi s poznobronastodobnih naselbin, shaped (cat. no. 491), those from the Copper Age (cf. kot so Šmarna gora,599 Pince600 in Orehova vas.601 Ko- cat. nos. 316, 317) also differ in the material they were nec bronaste in v starejši železni dobi so prisotne tudi made of: they are of harder and more compact ce- na grobiščih v bogatih ženskih grobovih.602 ramics (less porous). Similar to ceramic rings, spindle whorls are common Bronasti igli finds at the Late Bronze Age settlements. We know Ob poznobronastodobnih keramičnih najdbah sta them also from, for example, nearby Dragomelj,589 bili v plasti SE 219 odkriti dve bronasti igli (kat. št. Podgorica,590 Orehova vas591 and Pobrežje.592 Howev-423, 424; sl. 50). V obeh primerih gre za tip igel z er, unlike ceramic rings, they are also common grave enostavno kroglasto glavico, ki sodijo med najprep- goods, which means that they were used to show the rostejše oblike igel v bronasti dobi. status of the deceased, apparently women. In Obrež- Glavica igel je v zgornjem delu polkroglasto obliko- je, they were discovered in several women's graves vana, neokrašena, vrat je neodebeljen, kar je tipično from the Late Bronze Age, from phase Ha A1 to za igle z enostavno kroglasto glavico, ki se sicer od phase Ha B2/3.593 Spindle whorls were also found in najdišča do najdišča med seboj razlikujejo v detajlih, graves at Pobrežje,594 in Dobova595 and at the ceme-predvsem po obliki glavice in okrasu. Podrobneje tery in the courtyard of SAZU in Ljubljana.596 so bile kronološko vrednotene na bronastodobnih grobiščih na Moravskem in v vzhodni Avstriji, kjer ugotavljajo, da niso datacijsko izpovedne, saj se po- javljajo od zgodnje žarnogrobiščnega obdobja vse do 585 Mason, Kramberger 2022. 586 Stare 1975. 593 Kramberger 2022c, 88. 587 Pahič 1972, pl. 2: 4. 594 Pahič 1972, t. 2: 5; t. 11: 13, t. 13: 13, t. 17: 4. 588 Pahič 1972, 85. 595 Stare 1975, t. 5: 10; Murgelj, Nadbath 2014, sl. 20.6: 19. 589 E.g. Turk et al. 2022, cat. nos. 896, 630, 493, 979, 748, 524, 596 Puš 1971, t. 7: 4−6. 978, 1080. 597 Belanová Štolcová, Grömer 2010, 15–17. 590 Vojaković, Novšak 2022, cat. no. 94. 598 Prim. kat. št. 465 s Turk et al. 2022, kat. št. 692, 801, 972– 591 Grahek 2015, cat. nos. 332–333, 345, 455, 535, 549, 703, 973, 983, 994, 1158–1160; prim. kat. št. 438 s Turk et al. 2022, 979–981, etc. 747, 974, 116. 592 Kramberger, Črešnar 2021, pl. 4: 9, pl. 7: 9–11, pl. 12: 6, 7. 599 Murgelj, Nadbath 2014, sl. 20.6: 19. 593 Kramberger 2022c, 88. 600 Kerman 2014, sl. 1.12: 14, sl. 1.18: 28. 594 Pahič 1972, pl. 2: 5; pl. 11: 13, pl. 13: 13, pl. 17: 4. Monografije CPA 20 Weights It is likely that ceramic weights were part of looms, a device used for the production of textiles. Their pur- pose was to keep the threads tight during weaving.597 Two were discovered in Dolsko. The one from layer SU 219 was conical in form and round in cross-sec- tion (cat. no. 438), while the weight from layer SU 20 was four-sided, rectangular in cross-section and with a hollow core (cat. no. 465). 19 ceramic weights of the same form were found at the Late Bronze Age settlement in Dragomelj.598 We also know them from the Late Bronze Age settle- ments such as Šmarna gora,599 Pince600 and Orehova vas.601 At the end of the Bronze Age and in the early Iron Age, they are also found in rich women’s graves in cemeteries.602 Bronze needles Along with the Late Bronze Age ceramic finds, two bronze needles were discovered in layer SU 219 (cat. nos. 423, 424; fig. 50). In both cases, it is a type with a simple spherical head, which are among the simplest forms of needles in the Bronze Age. Heads of needles are hemispherical in the upper part and undecorated. The neck is unthickened, which is typical for needles with a simple spherical head. These needles differ from site to site in details, especially in the shape of the head and decoration. A more detailed chronological evaluation was conducted at Bronze Age burial sites in Moravia and eastern Austria. The results of this evaluation demonstrated that these needles are not chronologically significant, as they were found to have been in use from the early Urnfield culture period to the Early Hallstatt period.603 Similar needles are also Slika/Figure 50 known from southeastern Europe,604 very similar from Bronasti igli iz plasti SE 219. / Bronze needles from layer SU 219. starejšega halštata.603 Sorodne igle so poznane tudi iz jugovzhodne Evrope,604 zelo podobna npr. iz zname- 597 Belanová Štolcová, Grömer 2010, 15–17. nitega groba 1/1911 v Veliki Gorici pri Zagrebu, faza 598 Cf. cat. no. 465 with Turk et al. 2022, cat. nos. 692, 801, IV oz. Ha B1–B2.605 2022, 747, 974, 116. 599 Murgelj, Nadbath 2014, fig. 20.6: 19. 972–973, 983, 994, 1158–1160; cf. cat. no. 438 with Turk et al. 600 Kerman 2014, fig. 1.12: 14, 1.18: 28. 601 Grahek 2015, cat. nos. 213, 280, 460, 505–506, 540, 702, 982. 603 Říhovský 1979, t. 38: 789, 802, 809, 815, 826, 832 itd. 602 Teržan 1996. Dolsko – Spodnje Škovce 7.4 Sklep e.g. the famous grave 1/1911 in Velika Gorica near Za- greb, phase IV or Ha B1–B2.605 Na raziskanem delu najdišča Dolsko – Spodnje Škov- ce so bile ugotovljene le posamične jame iz pozne bronaste dobe, večina najdb pa je bilo odkritih v pla- 7.4 Conclusion steh v veliki kotanji pod nekdanjim robom srednje savske terase. Gre za plasti aluvialnega nastanka, ki so The investigation of the Dolsko-Spodnje Škovce site jih verjetno v bronasti dobi naplavili manjši vodotoki revealed the presence of individual pits dating to the iz območja severno in severozahodno od najdišča. Late Bronze Age. Most of the discovered finds were Paleostruga takega vodotoka je bila odkrita tudi v located in layers within a large depression situated raziskanem delu kotanje. beneath the former edge of the middle Sava terrace. Severno in severozahodno od Dolskega so bile najd- These are layers of alluvial deposits, which were prob- be iz pozne bronaste dobe ugotovljene na dveh loka- ably deposited in the Bronze Age by smaller water- cijah: naselbinske najdbe so bile odkrite v Klečah pri courses from the area north and northwest of the site. Dolu (sl. 11: 13)606 in na gradišču Ajdovščina (sl. 11: The paleochannel of such a watercourse was also dis- 23),607 ob jugovzhodnem vznožju Gradišča pa je bil covered in the excavated part of the depression. najden žgan grob, ki bi utegnil biti poznobronasto- North and northwest of Dolsko, finds from the Late dobni (sl. 11: 24).608 Bronze Age were found at two locations: settlement V kakšnem kronološkem odnosu so si omenjena naj- finds were discovered at Kleče near Dol (fig. 11: 13),606 dišča v okolici Dolskega, ni znano. Tudi maloštevilni at the Ajdovščina hilltop settlement (fig. 11: 23),607 repertoar najdb iz pozne bronaste dobe v Dolskem and at the southeastern foothills of Gradišče, where predstavlja večinoma odlomke lončenine, ki so širše- a cremation burial was found, which may be from the ga časovnega razpona. Ožje kronološko opredeljivi Late Bronze Age (fig. 11: 24).608 so le fasetirano ustje lonca in morda odlomek okra- The chronological relationship between the afore- šene sklede s stožčastim vratom. Če fasetirano ustje mentioned sites in the vicinity of Dolsko remains lonca iz plasti SE 219 kaže na stopnjo Ha A ali Ha uncertain. The small repertoire of finds from the A2/B1, pa gre pri skledi s stožčastim vratom iz pla- Late Bronze Age in Dolsko is largely composed of sti SE 26 (vrhnja plast) za mlajši tip posode, s konca fragments of pottery, which span a wider chrono- pozne bronaste dobe ali celo začetka starejše železne logical range. The only finds that can be dated with dobe. Tako lahko ugotovimo, da so najdbe iz pozne greater precision are the faceted lip of the pot and bronaste dobe v Dolskem verjetno iz daljšega časov- a fragment of a decorated dish with a conical neck. nega razpona. If the faceted lip of the pot from layer SU 219 is indicative of the Ha A or Ha A2/B1 phases, a dish with a conical neck from layer SU 26 (topsoil) can be considered to belong to a vessel type that is younger than the aforementioned pottery, dating to the end of the Late Bronze Age or even the beginning of the Early Iron Age. Thus, we can conclude that the finds from the Late Bronze Age in Dolsko are likely from a longer period of time. 605 Vinski-Gasparini 1973, pl. 103: 5. 606 Pergar, Nadbath 2008, t. 2: 2a–e. 606 Pergar, Nadbath 2008, pl. 2: 2a–e. 607 Pavlin, Dular 2007, 66–73; Dular 2021, 16–17. 607 Pavlin, Dular 2007, 66–73; Dular 2021, 16–17. Monografije CPA 20 8 Zgodnji srednji vek Early Middle Ages 8.1 Uvod 8.1 Introduction Severno od roba srednje savske terase in velike ko- Several pits were discovered under the upper layers tanje je bilo pod vrhnjimi plastmi odkritih več jam, north of the edge of the middle Sava terrace and the med katerimi jih je bilo vsaj pet iz zgodnjega srednje- large depression. At least five of these pits date to ga veka. Nekatere so bile vkopane v starejše plasti the Early Middle Ages. Some were dug in older layers iz poznega neolitika, tam, kjer teh ni bilo, pa so bile from the Late Neolithic, and in the absence of such vkopane v meljasto glinasto geološko osnovo ali v deposits, they were dug in a silty clayish geological plast savskega proda. Jame so se med seboj razliko- base or in a layer of Sava gravel. The pits differed vale po obliki, velikosti in vsebini, zato jih je mogo- from each other in terms of shape, size, and content, če različno razlagati. Med ostalinami so pravokotni so they can be interpreted in different ways. Among grob z dvojnim pokopom, dve srednje veliki jami in the remains are a rectangular grave with a double več manjših okroglih jam. Ena od njih morda skupaj burial, two medium-sized pits and several smaller s šestimi drugimi jamami predstavlja jamo za stojko round pits. One of the pits may be interpreted as a manjše pravokotne hiše (sl. 51a–b). post-hole for a small rectangular house, in conjunc- tion with six other similar features (fig. 51a-b). 8.2 Grob, jame in objekt (?) 8.2 Grave, pits, and a house (?) Zgodnjesrednjeveški grob je bil odkrit v testni sondi 2, pod spodnjo ornico (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.) An Early Medieval grave was discovered in tri- in vrhnjo plastjo SE 20, v sek. 1, kv. AS93; vkopan al trench 2, under the sub-topsoil (SU 17 = SU 19, je bil v geološko osnovo, rjavo meljasto glino (SE 2 SU 34, etc.) and topsoil SU 20, in sec. 1, sq. AS93. It = SE 21, SE 1007). Njegov vkop je bil slabo viden was dug into the geological base, which was brown (sl. 18). Najprej so v sondi 2 odkrili za odtenek te- silty clay (SU 2 = SU 21, SU 1007). Its fill was poorly mnejšo liso, domnevno okroglega tlorisa, in v njej visible ( fig. 18). First, in trial trench 2, a slightly darker odlomke večjega keramičnega lonca (kat. št. 471), spot was discovered, presumably of a round ground človeške zobe ter pod njimi steklene jagode (kat. št. plan, and in it fragments of a larger ceramic pot (cat. 472; sl. 52). Kasnejša razširitev sonde je pokazala, da no. 471), human teeth, and glass beads under them gre za pravokotno grobno jamo, v kateri so se našle (cat. no. 472; fig. 52). Trial trench was later extended, tudi slabo ohranjene človeške kosti, ob njih pa je bil and a rectangular burial pit was discovered on the še en manjši keramični lonec (kat. št. 470). Glede na same place, in which poorly preserved human bones antropološko analizo gre za dvojni pokop.609 were also found. Another small ceramic pot (cat. no. Korelacija rezultatov antropoloških analiz kostnih 470) was discovered next to them. The anthropologi-ostankov, ki so bili odkriti v različnih delih groba z Dolsko – Spodnje Škovce Zgodnji srednji vek / Early Middle Age Časovno neopredeljeno / 33 Chronologically undetermined Grob 1 / Grave 1 68 Objekt 1 / House 1 112 108 106 127 105 155 102 104 Slika/Figure 51a Dolsko – Spodnje Škovce. Tloris vzhodnega dela najdišča z grobom in naselbinskimi ostalinami iz zgodnjega srednjega veka. Merilo 1 : 250. / Dolsko – Spodnje Škovce. Ground plan of the eastern part of the site with an Early Middle Age grave and settlement remains. Scale 1 : 250. lego najdb, je pokazala, da so večji lonec (kat. št. 471) cal analysis indicates that the remains in question be- očitno položili za glavi pokojnih oseb in k nogam long to a double burial.609 odraslega manjši lonček (kat. št. 470). Razporeditev The results of the anthropological analysis of the steklenih jagod pod zobmi otroka pa nakazuje, da so bone remains discovered in different parts of the bile morda spete v ogrlico, ki jo je imel otrok obeše- grave were correlated with the location of the finds. no okoli vratu (kat. št. 472) (sl. 52). This revealed that the larger pot (cat. no. 471) was Dobrih 27 m južno od groba je bilo odkritih sedem apparently placed behind the heads of the deceased manjših okroglih jam, ki so se nahajale v dveh vzpo- persons, while the smaller pot (cat. no. 470) was placed rednih vrstah. V jami SE 101/SE 102, premera 0,64 at the feet of the adult person. The arrangement of m in globine 0,32 m, so bili odkriti večji kamni, kosi Monografije CPA 20 Zgodnji srednji vek / Early Middle Age 2024 Slika/Figure 51b Dolsko – Spodnje Škovce. Lega zgodnjesrednjeveške jame SE 2023/SE 2024 v zahodnem delu najdišča. Merilo 1 : 250. / Dolsko – Spodnje Škovce. Location of the Early Medieval pit SU 2023/SU 2024 in the western part of the site. Scale 1 : 250. the glass beads under the child's teeth suggests that they may have been attached to a necklace and placed around the child’s neck (cat. no. 472) (fig. 52). A total of seven smaller pits of a round ground plan were discovered in two parallel rows, situated a dis- tance of approximately 27 metres to the south of the grave. In pit SU 101/SU 102, with a diameter of 0.64 m and a depth of 0.32 m, larger stones, pieces of burnt clay and a total of 434 fragments of pottery from the Early Middle Ages were discovered, mostly belonging to a large roasting tray (cat. no. 473), and the rest to different pots (cat. nos. 475, 476) and a poorly preserved iron object ( cat. no. 474; fig. 53). The pit was originally interpreted as a hearth due to the large amount of burnt clay,610 but it was of similar dimensions and depth than the neighbouring post- hole SU 103/SU 104, which was located west of pit SU 101/SU 102.611 To the east, there was a slightly smaller post-hole SU 154/SU 155, forming a row Slika/Figure 52 with them, and about 4.3 m north of this row of Pogled proti jugu na zgodnjesrednjeveški grob z dvojnim pokopom ob odkritju pits, post-holes SU 107/SU 108, SU 105/SU 106, v sondi 2: a oblika jame kot je bila prepoznana pred razširitvijo izkopa, 610 Klasinc et al. 2009; Žorž, Nadbath 2010, 374. b lega steklenih jagod ob (otroških) 611 Pit SU 103/SU 104 had a diameter of 0.47 m and a depth zobeh. / View to the south of the Early Medieval double-of 0.55 m, pit SU 101/SU 102 had a diameter of 0.64 m and a burial grave at the time of its discovery in trial trench 2: depth of 0.32 m. Post-holes SU 126/SU 127 (0.67 × 0.45 m) and SU 111/SU 112 (0.6 × 0.47 m) were also of similar dimensions. a shape of the pit as recognized before trial trench was Other post-holes in this group were smaller: SU 107/SU 108, extended, b position of glass beads next to (child’s) teeth. SU 105/SU 106 (for both pits see also Fig. 53 ), SU 154/SU 155. Dolsko – Spodnje Škovce SU 126/SU 127 and SU 111/SU 112 were found in a parallel row. The mentioned post pits were dug into archaeolog- ically sterile yellow-brown silty clay (SU 2 = SU 21, SU 1007), and pits SU 154/SU 155 and SU 111/SU 112 also into layer with Late Neolithic finds, SU 75. It is therefore not surprising that a piece of prehis- toric pottery was discovered in pit SU 111/SU 112. However, the stratigraphic position of pits SU 154/ SU 155 and SU 111/SU 112 clearly shows that both are younger than the Late Neolithic layer (SU 75), which was deposited after the Late Neolithic pits 1 and 2 had been filled (they were covered by the Late Neolithic layer). Based on the stratigraphic position and spatial relationship compared to the Early Me- dieval pit SU 101/SU 102, we therefore assume that the post-holes may be from the Early Middle Ages, Slika/Figure 53 and that they represent traces of a house that was Jama SE 101/SE 102 v skupini jam za stojke južno od zgodnjesrednjeveškega groba: built with posts. It was of a rectangular ground plan, a širši pogled na zahodni del skupine jam (pogled proti vzhodu), b orientated SW-NE, with a width of 4.3 m and a pre- polnilo jame na globini 10–15 cm od geološke osnove (pogled served length of 5.7 m. proti severu). / Pit SU 101/SU 102 in the group of post- Another post-hole and two larger pits in Dolsko can western part of the group of pits (eastwards), b pit filling at SU 125 (diameter 0.32 m, depth 0.34 m) was discov- a depth of 10-15 cm from the geological base (northwards). ered in sec. 1, sq. AO94 and, like pit SU 101/SU 102, holes south of the Early Medieval grave: a wider view of the be dated to the Early Middle Ages. Post-hole SU 124/ contained a large amount of burnt clay, charcoal, zgodnjega srednjega veka, ki večinoma pripadajo ve- charred bones and part of an animal rib bone. There liki pražnici (kat. št. 473), ostali pa posodam (kat. št. were no finds in the pit, but it can be dated in the 475, 476) in slabo ohranjenemu železnemu predmetu Early Middle Ages based on the result of 14C AMS (kat. št. 474; sl. 53). Jama je bila prvotno zaradi večje dating of the rib bone.612 On the contrary, both larger količine ožgane ilovice interpretirana kot ognjišče,610 pits (SU 67/SU 68, SU 2023/SU 2024) are dated to vendar je bila podobnih dimenzij in globine kot so- the Early Middle Ages based on the finds. sednja jama za stojko SE 103/SE 104, ki se je na- Pit SU 67/SU 68 (size 0.99 × 0.73 m) was located hajala zahodno od jame SE 101/SE 102.611 Vzhod- between the grave and the pits of the above men- no od tod je bila v vrsti z njima še nekoliko manjša tioned Early Medieval house. It contained 2 ceramic jama SE 154/SE 155, približno 4,3 m severno od te fragments from the Early Middle Ages and 16 pieces vrste jam pa so bili v vzporedni vrsti jame za stojke of burnt clay. The second pit (SU 2023/SU 2024) SE 107/SE 108, SE 105/SE 106, SE 126/SE 127 in was located far away (the distance to the house is as SE 111/SE 112. much as 419 m), in sector 3, in the extreme western part of the site (fig. 51b). It was of an oval ground 610 Klasinc et al. 2009; Žorž, Nadbath 2010, 374. plan, and its shape and size (1.97 × 1.58 m) are com- 611 Jama SE 103/SE 104 je bila premera 0,47 m, globine 0,55 m, jama SE 101/SE 102 premera 0,64 m, globine 0,32 m. Podob- parable to similar pits at other sites, where they are nih dimenzij sta bili tudi jami za stojki SE 126/SE 127 (0,67 × 0,45 m) in SE 111/SE 112 (0,6 × 0,47 m). Ostale jame za stojke Monografije CPA 20 Omenjene jame za stojke so bile vkopane v arheo- mostly interpreted as the remains of pit-houses.613 It loško sterilno rumenorjavo meljasto glino (SE 2 = contained 118 fragments of Early Medieval pottery SE 21, SE 1007), jami SE 154/SE 155 in SE 111/ (mostly potsherds; including cat. no. 477). SE 112 pa tudi v plast s poznoneolitkimi najdbami, SE 75, zato ni presenetljivo, da je bil v jami SE 111/ SE 112 odkrit košček prazgodovinske keramike. Ven- 8.3 Finds dar stratigrafska lega jam SE 154/SE 155 in SE 111/ SE 112 nedvomno kaže, da sta obe jami mlajši od Pottery plasti s poznoneolitsko keramiko (SE 75), ki se je od- ložila po tem, ko sta bili jami 1 in 2 iz poznega neoli- 5 pots (cat. nos. 470, 471, 475–477), a roasting tray tika že zapolnjeni (plast je namreč prekrivala jami 1 in (cat. no. 473), 43 glass beads (cat. no. 472a-h) and one 2 iz poznega neolitika). Glede na stratigrafsko lego in iron object (cat. no. 474) represent the Early Medieval prostorski odnos v primerjavi z zgodnjesrednjeveško period finds at Spodnje Škovce. The analysis showed jamo SE 101/SE 102 zato domnevamo, da so jame that the finds belong to a single time horizon. za stojke verjetno iz zgodnjega srednjega veka, in da Two pots were discovered in an Early Medieval grave predstavljajo sledove objekta, zgrajenega na način (cat. nos. 1470, 1471), two in pit SU 101/SU 102 (cat. gradnje s stojkami, pravokotnega tlorisa, usmeritve, nos. 475, 476) and one in pit SU 2023/SU 2024 (cat. JZ−SV, širine 4,3 in v dolžino ohranjenega 5,7 m. no. 477). All of them have a barrel-shaped body, an V obdobje zgodnjega srednjega veka lahko v Dol- everted short neck and are without a distinct tran- skem datiramo še eno jamo za stojko in dve večji sition between the neck and a rounded shoulder. jami. Jama za stojko SE 124/SE 125 (premera 0,32 Among them, two are decorated in the preserved part m, globine 0,34 m) je bila odkrita v sek. 1, kv. AO on the shoulders, the larger pot from grave SU 32/ 94 in je podobno kot jama SE 101/SE 102 vsebova- SU 33 with three bands of wavy horizontal grooves la precej ožgane ilovice, oglja, zoglenele kosti in tudi (cat. no. 471), and the pot from pit SU 2023/SU 2024 del rebra. Bila je brez najdb, v zgodnji srednji vek pa with a horizontal band of straight grooves and below jo postavljamo na podlagi rezultata datiranja rebra z it with two bands of wavy horizontal grooves (cat. metodo 14C AMS.612 Obe večji jami (SE 67/SE 68, no. 477). SE 2023/SE 2024) datiramo v zgodnji srednji vek na The larger pot from the Early Medieval grave SU 32/ podlagi najdb. SU 33 (cat. no. 471) and the pot from pit SU 2023/ Jama SE 67/SE 68 (vel. 0,99 × 0,73 m) se je nahaja- SU 2024 (cat. no. 477) are without a preserved lip, la med grobom in jamami domnevnega zgodnjesre- handmade, and with thin horizontal parallel lines on dnjeveškega objekta. Vsebovala 2 keramična odlom- the everted neck, which indicate that the neck was ka iz zgodnjega srednjega veka ter 16 kosov ožgane finished on the potter’s slow wheel. Even the fully ilovice. Druga jama (SE 2023/SE 2024) se je naha- preserved smaller pot from the grave (cat. no. 470) jala daleč stran (razdalja do objekta znaša kar 419 was in all probability handmade and finished on a m), v sektorju 3, v skrajnem zahodnem delu najdišča slow wheel. Finishing on a slow turning wheel in his (sl. 51b). Bila je ovalnega tlorisa, po obliki in velikosti case is indicated by horizontal lines on the neck and (1,97 × 1,58 m) primerljiva s podobnimi jamami na a round impression on the underside of the base, drugih najdiščih, kjer jih praviloma razlagajo kot ze- which is probably an impression of the slow wheel. mljanke.613 V njej je bilo 118 odlomkov zgodnjesre- The latter is also visible in one ( cat. no. 475) of the dnjeveške lončenine (večinoma ostenj; med njimi two pots from pit SU 101/SU 102. tudi kat. št. 477). Dolsko – Spodnje Škovce 8.3 Najdbe Handmade made pots with necks finished on the wheel are typical of the early Slavic settlements in Lončenina the south-eastern Alpine region. The nearest site with such pots is Podgorica, west of Dolsko, where Med zgodnjesrednjeveškimi najdbami iz Dolskega je 5 one pit with similar pots was discovered. Based on loncev ( kat. št. 470, 471, 475–477), 1 pražnica (kat. št. the results of radiocarbon dating, it dates to the 6th 473), 43 steklenih jagod (kat. št. 472a-h) in en železen or 1st half of the 7th century AD.614 predmet (kat. št. 474). Analiza gradiva je pokazala, da North of Podgorica, 54 fragments of Early Medie- sodijo najdbe v enotni časovni horizont. val pots were discovered, most of them with similar Dva lonca sta bila odkrita v zgodnjesrednjeveškem decoration as in Dolsko, in a small early Medieval set- grobu (kat. št. 1470, 1471), dva v jami SE 101/SE tlement in Dragomelj, from which various pits and 102 (kat. št. 475, 476) in en v jami SE 2023/SE 2024 houses built with posts have been discovered.615 The (kat. št. 477). Vsi so sodčastega trupa, z izvihanim shape of the neck and the lip of the smaller pot from ustjem in kratkim usločenim vratom, ki brez izrazite- grave 1 in Dolsko (cat. no. 470) can also be compared ga prehoda prehaja v zaobljeno rame. Med njimi sta with pots from Dragomelj.616 The settlement may be dva v ohranjenem delu na ramenih okrašena, večji slightly younger than the pit-house in Podgorica, as lonec iz groba SE 32/SE 33 s tremi vodoravnimi pa- the radiocarbon dates indicate roughly the time span sovi nažlebljenih valovnic (kat. št. 471), lonec iz jame between the 2nd half of the 7th and the middle of the SE 2023/SE 2024 pa z vodoravnim pasom žlebov in 10th century AD.617 pod njim z dvema pasovoma nažlebljenih valovnic The lip of the smaller pot from grave 1 in Dolsko is of (kat. št. 477). a simple shape, angular, and, due to the strong ever- Večji lonec iz zgodnjesrednjeveškega groba SE 32/ sion of the neck already slightly turned downwards SE 33 (kat. št. 471) in lonec iz jame SE 2023/SE 2024 (cat. no. 470). Based on its basic characteristics, it can (kat. št. 477) sta brez ohranjenega ustja, prostoroč- be compared with some pots with the lip of type S2 ne izdelave in z vodoravnimi vzporednimi črtami na according to A. Pleterski618 and with pots of types 6 usločenem vratu, ki nakazujejo, da je bilo ustje dode- and 7 from Nova tabla.619 Such pots are younger than lano na vretenu. Tudi v celoti ohranjen manjši lonec the pots produced without the slow wheel of the so- iz groba (kat. št. 470) je bil po vsej verjetnosti izdelan called Prague type. According to the results of radi- prostoročno in dodelan na vretenu. Na dodelavo na ocarbon dating of samples of charcoal discovered at počasnem vretenu v njegovem primeru kažejo vodo- various sites in pits together with characteristic pots, ravne črte na ustju in okrogla jamica na spodnji stra- they should have appeared in the south-eastern Al- ni dna, ki jo razlagamo kot odtis podlage počasnega pine region in the middle of the 7th century, and they vretena. Slednja je vidna tudi pri enem (kat. št. 475) were in use throughout the Early Middle Ages.620 The od dveh loncev iz jame SE 101/SE 102 (kat. št. 475, second pot from grave 1 in Dolsko (cat. no. 471) also 476). belongs to the same chronological horizon due to its Prostoročno izdelani lonci z ustji, dodelanimi na manufacture with a help of a slow wheel and deco- vretenu, so značilni za zgodnjeslovansko poselitev ration in the form of bundles of shallow horizontal na Slovenskem. Najbližje najdišče s takimi lonci je and wavy grooves. Pots from pits SU 101/SU 102 Podgorica zahodno od Dolskega, kjer je bila odkrita ena jama s podobnimi lonci, ki jo na osnovi radiokar- 614 Novšak 2022, 80–81; Vojaković, Novšak 2022, 97, fig. 139, cat. nos. 199–204. bonske datacije datirajo že v 6. ali prve polovice 7. 615 Turk 2002; Pavlovič 2022, 127–135; e.g., Turk et al. 2022, cat. nos. 1492, 1494, 1495, 1521, 1528–1539, 1597, 1652. 614 stoletja n. št. 616 E.g. Turk et al. 2022, cat. nos. 1494, 1498, 1506. 617 Turk 2022, 140–144, fig. 187–190. 618 Pleterski 2010, 64–67, fig. 3.11, e.g. pl. 3: 1, pl. 4: 18. Monografije CPA 20 Severno od Podgorice je bilo na manjšem zgodnjesre- (cat. nos. 475, 476) and SU 2023/SU 2024 (cat. no. 477) dnjeveškem zaselku v Dragomlju, od katerega so se in Spodnje Škovce also have the same characteristics ohranile različne jame in objekti, grajeni na način and probably date to the same horizon. gradnje s stojkami, odkritih 54 odlomkov zgodnjesre- Many Early Medieval settlements with similarly dnjeveških loncev, večina s podobnim okrasom kot v shaped pots are also known in northeastern Slove- Dolskem.615 Tudi po obliki ustja lahko manjši lonec iz nia. In Zgornje Podravje region, these are mainly groba 1 v Dolskem (kat. št. 470) primerjamo z lonci Slivnica 1b,621 Spodnje Hoče,622 Zgornje Radvanje623 iz Dragomlja.616 Naselje je morda nekoliko mlajše od and Malečnik (second phase of the Early Medieval zemljanke v Podgorici; datacije namreč kažejo okvirno settlement).624 In Slovenske gorice hills, an intensive na časovni razpon med drugo polovico 7. stoletja n. št. settlement with many similar pots was found at Moč- do sredine 10. stoletja n. št.617 na near Lenart;625 in Prekmurje region, in addition to Ustje pri manjšem loncu iz groba 1 v Dolskem je Nova tabla (8th–9th century),626 similar pots are known preprosto oblikovano, oglato, zaradi močne izviha- from contemporaneous settlement horizons at Gro- nosti vratu v zaključku že rahlo obrnjeno navzdol fovsko 2,627 Grofovsko 1,628 Popava near Lipovci 2,629 (kat. št. 470). Glede na njegove osnovne značilnosti ga and from the younger Early Medieval pits at Nedelica lahko primerjamo z nekaterimi lonci z ustji tipa S2 po near Turnišče630 and Kotare–Baza.631 A. Pleterskemu618 in z lonci tipa 6 in 7 na Novi tabli.619 The only ceramic artefact besides pots in the Early Takšni lonci so mlajši od prostoročno izdelanih lon- Medieval pits is a roasting tray, which was found in pit cev praškega tipa. Glede na radiokarbonske datacije SU 101/SU 102 (cat. no. 473), along with fragments of vzorcev oglja, ki so bili odkriti na različnih najdiščih other vessels ( cat. nos. 475, 476) and an iron object (cat. v jamah skupaj s podobnimi lonci, naj bi se na pro- no. 474). It is quite fragmented, so the reconstruction storu jugovzhodnih Alp pojavili v sredini 7. stoletja, is questionable. A similar, but somewhat better pre- nato pa so bili v uporabi ves čas zgodnjega srednjega served tray is known from the Early Medieval settle- veka.620 Tudi drugi lonec iz groba 1 v Dolskem (kat. ment at the Slivnica 1 site near Maribor.632 št. 471) sodi glede na izdelavo na počasnem vretenu in metličast okras v obliki snopov plitvih vodorav- Iron object nih žlebov v enak časovni okvir. Take značilnosti pa kažejo tudi lonci iz jam SE 101/SE 102 ( kat. št. 475, The iron object discovered next to the fragmented 476) in SE 2023/SE 2024 (kat. št. 477). roasting tray and two pots in pit SU 101/SU 102 is Večje število zgodnjesrednjeveških naselbin s podob- also poorly preserved ( cat. no. 474). It was flat on one no oblikovanimi lonci je poznanih v severovzhodni Sloveniji. V Zgornjem Podravju so to predvsem Sliv- nica 1b,621 Spodnje Hoče,622 Zgornje Radvanje623 in Malečnik (2. faza zgodnjesrednjeveške poselitve).624 621 Strmčnik Gulič 2003, 238. V Slovenskih goricah je bila intenzivna poselitev z 622 Ciglenečki, Strmčnik Gulič 2002, 71, 73, fig. 8: 1–4; Kram- berger et al. 2021. 623 Kramberger 2021b, 94, fig. 75a, cat. nos. 1088–1091. 624 Kramberger 2021a, 71–80, e.g. cat. nos. 256, 259, 268, 271, 615 Turk 2002; Pavlovič 2022, 127–135; npr. Turk et al. 2022, 272, 276–281, 308, 341, 353, 354. kat. št. 1492, 1494, 1495, 1521, 1528–1539, 1597, 1652. 625 Tica 2013, 47, 106–109, e.g. cat. nos. 1–5, 122–123. 616 Npr. Turk et al. 2022, kat. št. 1494, 1498, 1506. 626 Guštin, Tiefengraber 2002, 54–58, 60–62, fig. 9, 10. 617 Turk 2022, 140–144, sl. 187–190. 627 Kerman 2011c, 157–159, cat. nos. 66, 69–71; see also Ker- 618 Pleterski 2010, 64–67, sl. 3.11, npr. t. 3: 1, t. 4: 18. man 2005, 122–132, pl. 1: 1, 3. 619 Pavlovič 2013, 182–184. 628 Novšak 2002, cat. nos. 2 and 9. 620 Pleterski 2010, 129–130, 177. 629 Šavel, Knific 2013, 123, cat. nos. 102, 103, 109, 110. 621 Strmčnik Gulič 2003, 238. 630 Šavel, Sankovič 2013, 250, KIA328952, cat. nos. 670, 671, 622 Ciglenečki, Strmčnik Gulič 2002, 71, 73, sl. 8: 1–4; Kram- 674–676. berger et al. 2021. 631 Kerman 2011b, cat. nos. 1361–1365, 1456–1460, 1467, 623 Kramberger 2021b, 94, sl. 75a, kat. št. 1088–1091. 1508–1515; see also Kerman 2002. Dolsko – Spodnje Škovce veliko podobnimi lonci ugotovljena v Močni pri Le- side and on the other side it expands into a socket, so nartu;625 v Prekmurju, pa je treba poleg Nove table it is assumed that it may be an arrowhead.633 (8–9. stoletje)626 omeniti predvsem podobne lonce s sočasnih poselitvenih horizontov na najdiščih Grofo- Glass beads vsko 2,627 Grofovsko 1,628 Popava pri Lipovcih 2629 in iz mlajših zgodnjesrednjeveških naselbinskih jam na Glass beads, which were discovered in the Early Me- najdiščih Nedelica pri Turnišču630 ter Kotare–Baza.631 dieval grave with double burial, are of greater sig- Edina keramična najdba poleg loncev v zgodnjesre- nificance. A total of 43 glass beads were found, 39 dnjeveških jamah je pražnica, ki se je nahajala v jami among them were shaped as rings: 25 made of a light SE 101/SE 102 (kat. št. 473), v kateri je bila poleg od- blue glass (cat. nos. 472a, 472b, 472c), 12 of a dark blue lomkov drugih posod (kat. št. 475, 476) in železnega glass (cat. no. 472d), one of a light green glass (cat. predmeta (kat. št. 474). Je precej fragmentirana, tako no. 472e), and one of black glass (cat. no. 472f). Two da je risarska rekonstrukcija zgolj okvirna. Podobno, beads are double-segmented, of which one is made a nekoliko bolje ohranjeno, poznamo v okviru zgo- of silvery-white glass (cat. no. 472g) and one of glass dnjesrednjeveške poselitve na najdišču Slivnica 1 pri of golden coloured glass (cat. no. 472h). Another bead Mariboru.632 was very fragmented, made of a golden coloured glass (cat. no. 472i) and one was ring-shaped, made of Železni predmet transparent blue glass (cat. no. 472j).634 All glass beads were found next to the child's teeth. Železni predmet, odkrit ob fragmentirani pražnici in Glass beads from the Early Medieval grave in Dolsko dveh loncih v jami SE 101/SE 102, je prav tako slabo were discussed in more detail in a separate study on ohranjen (kat. št. 474). Na eni strani je bil ploščat, na Early Medieval glass in Slovenia.635 From the dou-drugi strani se razširi v votli tulec, zato se domneva, ble grave, a ring-shaped bead made of blue glass da bi lahko šlo za puščično ost.633 (cat. no. 472j), a double-segmented bead made of sil- very-white glass (cat. no. 472g) and a double-segment- Steklene jagode ed bead made of golden coloured glass were analysed by PIXE-PIGE (cat. no. 472h).636 Analyses showed Pomembnejše so steklene jagode, ki so bile odkri- that the beads were made of plant-ash (halophytic) te ob dveh loncih v zgodnjesrednjeveškem grobu z glass. In contrast to natron glass that was made in the dvojnim pokopom. Skupaj gre za 43 jagod, med nji- Roman tradition, this type of glass began to spread mi za 39 različnih okroglih sploščenih jagod: 25 iz throughout Europe in the 2nd half of the 8th century stekla svetlo modre barve (kat. št. 472a, 472b, 472c), AD. In the south-eastern Alpine region, beads made 12 iz stekla temno modre barve (kat. št. 472d), eno of this type of glass were frequently found in graves iz stekla svetlo zelene barve (kat. št. 472e) in eno iz dating to the 2nd half of the 8th and the 1st half of the stekla črne barve (kat. št. 472f). Dve jagodi, odkriti v 9th century AD, alongside pots.637 625 Tica 2013, 47, 106–109, npr. kat. št. 1–5, 122–123. 626 Guštin, Tiefengraber 2002, 54–58, 60–62, sl. 9, 10. 627 Kerman 2011c, 157–159, kat. št. 66, 69–71; glej tudi Ker- man 2005, 122–132, t. 1: 1, 3. 628 Novšak 2002, kat. št. 2 in 9. 629 Šavel, Knific 2013, 123, kat. št. 102, 103, 109, 110. 630 Šavel, Sankovič 2013, 250, KIA328952, kat. št. 670, 671, 674–676. 631 Kerman 2011b, kat. št. 1361–1365, 1456–1460, 1467, 633 Žorž 2009, 40, fig. 7. 1508–1515; glej tudi Kerman 2002. 634 See also Žorž 2009, 38, fig. 5. 632 Strmčnik Gulič 2003, 238. Fotografija spodaj desno: „ke- 635 Knific, Šmit 2018. Monografije CPA 20 grobu, sta dvojnočlenasti, od tega ena iz stekla srebr- 8.4 Conclusion nkasto bele barve ( kat. št. 472g) in ena iz stekla zlate barve (kat. št. 472h). Ena je bila fragmentirana, iz ste- Archaeological excavations have shown that both, kla zlate barve (kat. št. 472i), ena pa svitkaste oblike in the eastern and the westernmost parts of the Dolsko iz prosojnega stekla modre barve (kat. št. 472j).634 Vse – Spodnje Škovce site were inhabited during the Ear- jagode so bile odkrite pri zobeh otroka. ly Middle Ages. In the western part of the site, a me- Steklene jagode iz zgodnjesrednjeveškega groba v dium-sized pit was discovered, possibly a pit-house. Dolskem so bile podrobneje obravnavane v okviru In the eastern part of the site, a medium-sized pit, a širše študije o zgodnjesrednjeveškem steklu v Sloveni- grave with a double burial, at least two smaller pits ji.635 Iz dvojnega groba so bile z metodo PIXE-PIGE of a round ground plan, which presumably served as analizirane svitkasta jagoda iz modrega stekla (kat. št. post-holes, and perhaps the remains of house built 472j), dvojnočlenasta jagoda iz pramenastega stekla with posts were uncovered. The Early Medieval pits, srebrnkasto bele barve (kat. št. 472g) in dvojnočle- together with the one from the nearby Kleče near nasta jagoda iz pramenastega stekla zlate barve ( kat. Dolsko (fig. 16: 13),638 indicate that the area of the št. 472h).636 Analize so pokazale, da so jagode izdelane Middle Sava terrace around Dolsko was sporadically iz halofitskega stekla oziroma stekla izdelanega s pe- settled in the Early Middle Ages, whereby settlements pelom slanoljubnih rastlin (halofitov). V nasprotju z consisted only of small groups of people building a natronskim steklom se je tako steklo začelo širiti po few houses. Similar situation can be seen northeast of Evropi v drugi polovici 8. stoletja n. št., pri nas pa so Dolsko at the sites Podgorica near Črnuče ( fig. 16: 3)639 najzgodnejše v grobovih z lonci kot grobnimi pridatki and Dragomelj – Pri Kozolcu (fig. 16: 12).640 iz druge polovice 8. in prve polovice 9. stoletja n. št.637 The settlement in Spodnje Škovce is contemporane- ous with the second phase of the early Slavic set- tlement in northeastern Slovenia, the horizon, which 8.4 Sklep can be roughly dated between the middle of the 7th and the end of the 9th century AD. However, the Arheološka izkopavanja so pokazala, da sta tako discovery of a bead made of halophytic glass in the vzhodni kot skrajni zahodni del najdišča Dolsko grave, together with ceramic pots, enables us to date – Spodnje Škovce služila za poselitev v zgodnjem the grave from Dolsko with greater precision to the srednjem veku. V zahodnem delu je iz tega časa le 2nd half of the 8th century AD or the first half of the srednje velika jama (zemljanka?), v vzhodnem delu 9th century AD. pa sodijo v ta čas srednje velika jama, grob z dvoj- nim pokopom, vsaj dve manjši okrogli jami, ki sta domnevno služili za stojki, in morda objekt, grajen v stojkasti tehniki. Zgodnjesrednjeveške jame skupaj s tisto iz bližnjih Kleč pri Dolskem (sl. 16: 13)638 kažejo na sporadično poselitev na območju srednje savske terase v okolici Dolskega v zgodnjem srednjem veku, z naselji majhnih skupin ljudi, ki so zgradile le po ne- kaj hiš. Gre torej za podobno situacijo, kot se kaže severovzhodno od Dolskega na najdiščih pri Podgo- 638 Pergar, Nadbath 2008, 93, fig. 6. 639 Novšak 2003a, 217–218; Novšak 2022; Vojakovič, Novšak 634 Glej tudi Žorž 2009, 38, sl. 5. 2022. 640 Turk 2003, 128; Pavlović 2022; Turk et al. 2022. 635 Knific, Šmit 2018. 636 Knific, Šmit 2018, 395, kat. št. 14, 25, 26, t. 1: 14, 25, 26. Dolsko – Spodnje Škovce rici pri Črnučah (sl. 16: 3)639 in Dragomelj – Pri Ko- zolcu (sl. 16: 12).640 Poselitev je okvirno sočasna z drugo fazo zgodnjes- lovanske poselitve v severovzhodni Sloveniji, tj. ho- rizontom, ki ga datiramo okvirno od sredine 7. do konca 9. stoletja n. št. Jagode iz halofitskega stekla, odkrite v grobu skupaj s keramičnima loncema, pa omogočajo datiranje dvojnega groba v Dolskem na- tančneje v drugo polovico 8. ali najkasneje v prvo polovico 9. stoletja n. št. 639 Novšak 2003a, 217–218; Novšak 2022; Vojakovič, Novšak Monografije CPA 20 9 Rezultati datiranja po postopku 14C AMS Results of 14C AMS dating 9.1 Uvod 9.1 Introduction Z arheološkega najdišča Dolsko – Spodnje Škovce je A total of 12 samples from the archaeological site of bilo na radiokarbonsko datiranje poslanih 12 vzorcev, Dolsko – Spodnje Škovce were sent for radiocarbon deset leta 2009 v The Leibniz Laboratory for Radiometric dating. Of them, in 2009, ten were sent to The Leibniz Dating and Stable Isotope Research v Kielu,641 dva leta 2021 Laboratory for Radiometric Dating and Stable Isotope Re-v Beta Analytic Miami.642 Za datiranje so bili izbrani search in Kiel.641 In 2021, further two were sent to the vzorci iz različnih materialov: tri živalske kosti, štirje Beta Analytic Miami.642 Samples from different ma-živalski zobje in pet vzorcev lesnega oglja. terials were selected for dating: three animal bones, V poročilih o rezultatih radiokarbonskega datiranja643 four animal teeth and five samples of charcoal. je navedeno, da so bili vzorci oglja v laboratorijih Charcoal samples were first examined in laborato-najprej pregledani glede morebitnih kontaminantov ries under a microscope for possible contaminants.643 pod mikroskopom. Nato so odvzeli ustrezno količi- Then the appropriate amount of charcoal sample no vzorca oglja za nadaljnjo obravnavo, ki se je začela was selected for further processing, which started s kemičnim čiščenjem vsakega posameznega vzorca. with chemical cleaning of each individual sample. Gre za standardni postopek, ki obsega ekstrahira- This is a standard procedure that involves extraction nje v 1 % raztopini HCl (acid), nato v 1 % raztopini in 1% HCl solution (acid), then in 1% NaOH solu- Vzorec / Sample Kontekst / Context LAB št. / no. Terenska št. Snov / Material Masa / % Intepretacija, SE / Časovna opredelitev / Dating / Field no. Mass Interpretation, SU KIA37347 65 oglje / charcoal 2 g 90% Jama / Pit 2, SE 200 Pozni neolitik / Late Neolithic Beta–591316 118 oglje / charcoal 5,1 g 100% Jama / Pit 1, SE 194 Pozni neolitik / Late Neolithic KIA37351 160 zobje goveda (apatit) / cattle tooth (apatite) 2,5 g 40% Jama / Pit 1, SE 194 Pozni neolitik / Late Neolithic KIA37350 130 zobje goveda (apatit) / cattle tooth (apatite) 2,5 g 50% Jama / Pit 1, SE 113 Pozni neolitik / Late Neolithic KIA37346 42 zobje goveda (apatit) / cattle tooth (apatite) 2,5 g 40% Jama / Pit 1, SE 148 Pozni neolitik / Late Neolithic KIA37349 112 zobje goveda (apatit) / cattle tooth (apatite) 44 g 80% Jama / Pit 1, SE 196 Pozni neolitik / Late Neolithic KIA37343 2007 oglje / charcoal 2 g 80% Ognjišče / Fireplace, Srednji eneolitik / Middle Copper Age SE 2055 KIA37352 223 kost / bone 17 g 80% Plast / Layer, SE 219 Pozna bronasta doba / Late Copper Age 3900 ± 150 Premalo za natančno analizo; zelo občutljivo za kontaminacijo / Too little for KIA37342 4 oglje / charcoal 2 g 100% Grob / Grave 1, SE 32 Zgodnji srednji vek / Early Middle Ages KIA37344 18 kost / bone 4 g 10% Jama, SE 124 Zgodnji srednji vek / Early Middle Ages KIA37345 19 oglje 2,5 g 80% Ognjišče, SE 101 Zgodnji srednji vek / Early Middle Ages Slika/Figure 54 Radiokarbonske datacije. Odstotki pri posameznih vzorcih pomenijo deleže vzorcev, ki so bili poslani na analize. PMC – delež modernega ogljika; δ13C – popravek za izotopsko frakcinacijo na podlagi razmerja 13C/12C. / Radiocarbon dates. The percentages for individual samples mean the proportions of the total amount of samples that were sent for the analysis. PMC – Percent Modern Carbon; δ13C – correction for isotopic fractionation based on the 13C/12C. 641 Grootes 2009a; Grootes 2009b; Grootes 2009c. 641 Grootes 2009a; Grootes 2009b; Grootes 2009c. 642 Hatfield 2021. 642 Hatfield 2021. Dolsko – Spodnje Škovce NaOH (alkali) pri temperaturi 60 °C in ponovno v 1 tion (alkali) at a temperature of 60 °C and again in % HCl (acid).644 1% HCl solution (acid).644 Tudi pri vzorcih kostnega materiala je bil vsak posa- In the case of the samples of bones, following the mezni vzorec po tem, ko so odstranili primerno koli- removal of the requisite quantity of material, each in- čino materiala, najprej mehansko očiščen. V nadalje- dividual sample was subjected to a mechanical clean- vanju so po mehanskem čiščenju izločen del vzorca ing process. Subsequently, the separated part of the najprej zdrobili, razmastili z acetonom, sprali s H O sample was crushed, degreased with acetone, washed 2 in nato demineralizirali s HCl (pribl. 1 % raztopina). with H O and then demineralised with HCl (approx. 2 Demineraliziran kostni material je bil v nadaljevanju 1% solution). The demineralised bone material was ekstrahiran v raztopini z 1 % NaOH (20 °C, 1 h) in subsequently extracted in a solution with 1% NaOH ponovno v raztopini z 1 % HCl (20 °C, 1 h), zato (20 °C, 1 h) and again in a solution with 1% HCl da so odstranili morebitne sekundarne zemeljske hu- (20 °C, 1 h) in order to remove any secondary hu- minske kisline. Frakcija za datiranje, kolagen, je bila mic acids. The fraction for dating, collagen, was dis- čez noč raztopljena kot želatina v demineralizirani solved overnight as gelatine in demineralised water vodi pri temperaturi 85 °C in pH = 3. Vsi netopni at a temperature of 85 °C and pH = 3. All insoluble deli, ki bi lahko vključevali morebitne kontaminan- fractions that could include possible contaminants te, so bili odfiltrirani z 0,45 μm-srebrovim filtrom. were filtered out with a 0.45 μm-silver filter. The gel- Raztopina želatine je bila liofilizirana, kolagen pa sež- atine solution was lyophilised and the collagen was gan kot „vzorec kosti“, kar je na splošno metoda, ki burned as a ‘bone sample’. This is a general meth- jo opisuje Longin.645 Po tem je potekalo izgorevanje od described by Longin.645 After that, the collected zbranih delov vzorcev do CO v zaprti kremenovi parts of the samples were burned to CO in a closed 2 2 ampuli skupaj s CuO in Ag volno pri temperaturi quartz ampoule together with CuO and Ag wool at a 900 °C. Nastali CO je bil nato pretvorjen v grafit temperature of 900 °C. The resulting CO was then 2 2 BP δ13C (‰)* PMC Cal BC (68,3 %) Cal BC (95,4 %) 5837 ± 32 –26.29 ± 0.28 48.35 ± 0.19 4770–4620 BC 4788–4608 BC 5690 ± 30 –28.9 o/oo / 4547–4458 BC 4609–4450 BC 5587 ± 35 –13.36 ± 0.23 49.88 ± 0.22 4452–4369 BC 4488–4352 BC 5602 ± 32 –13.25 ± 0.34 49.79 ± 0.20 4459–4370 BC 4493–4358 BC 5612 ± 30 –11.49 ± 0.22 49.73 ± 0.18 4486–4371 BC 4500–4360 BC 5563 ± 30 –14.00 ± 0.39 50.03 ± 0.19 4446–4360 BC 4454–4350 BC 4577 ± 27 –25.89 ± 0.28 56.56 ± 0.19 3483–3142 BC 3495–3119 BC a precise analysis; very sensitive to contamination 1182 ± 29 –27.84 ± 0.49 86.32 ± 0.31 782–887 AD 730–951 AD 1328 ± 25 –17.85 ± 0.12 84.77 ± 0.26 656–757 AD 651–768 AD 1234 ± 29 –25.20 ± 0.24 85.76 ± 0.31 695–860 AD 688–879 AD Monografije CPA 20 s H pri temperaturi 600 °C z uporabo železovega converted to graphite with H at a temperature of 2 2 katalizatorja. Pripravljena mešanica železa in grafita 600 °C using an iron catalyst. A prepared mixture of za datiranje z AMS-jem pa je bila stisnjena v tableto iron and graphite for AMS dating, was then pressed v držalu tarče.646 into a tablet in the sample holder.646 Datiranje štirih zob goveda je temeljilo na apatitu. Za The dating of four cattle teeth was based on apatite. datiranje je bil najprej odstranjen sekundarni kalcit For dating, the secondary calcite in the outer part v zunanjem predelu vsakega posameznega zoba. V of each individual tooth was first removed. For this ta namen je bil mehansko očiščen vzorčen materi- purpose, the mechanically cleaned sample material al zdrobljen in raztopljen s HCl do najmanj 28 %. was crushed and dissolved with HCl to at least 28%. Preostali material vzorca je bil hidroliziran do CO The remaining sample material was hydrolysed to 2 s 4 ml 60 % fosforne kisline. Nadaljnji postopek je CO with 4 ml of 60% phosphoric acid. The further 2 podoben kot pri vzorcih iz drugih materialov. Da so procedure is similar to that of samples made of oth- odstranili vse prisotne žveplove spojine, je bil vzorec er materials. To remove all the sulphur compounds CO vstavljen v kremenovo ampulo skupaj s CuO in present, the CO sample was placed in a quartz am-2 2 Ag volno, ki so jo zaprli in 4 ure sežigali pri tempe- poule together with CuO and Ag wool, which was raturi 900 °C. Nato je bil dobljen vzorec CO pre- closed and burned at a temperature of 900 °C for 2 tvorjen v grafit s H pri 600 °C z uporabo železovega four hours. The resulting CO sample was then con-2 2 katalizatorja, nazadnje pa je bila mešanica železa in verted to graphite with H at 600 °C using an iron 2 grafita za datiranje z AMS-jem stisnjena v tableto v catalyst, and finally the iron-graphite mixture was držalu vzorca.647 pressed into a tablet in the sample holder for AMS Koncentracije 14C so rezultat primerjave sočasno do- dating.647 ločenih ravni 14C, 13C in 12C v vsakem posameznem The 14C concentrations are the result of comparing vzorcu s tistimi v merilnem standardu CO (oksalna the simultaneously determined 14C, 13C and 12C lev-2 kislina II) in ustreznimi vzorci v ozadju. Konvenci- els in each individual sample with those of the CO 2 onalna starost 14C je bila izračunana po Stuiverju in measurement standard (oxalic acid II) and the cor- Polachu648 s popravkom za izotopsko frakcionacijo responding background samples. Conventional 14C na podlagi razmerja 13C/12C, izmerjenega sočasno z ages were calculated according to Stuiver and Polach648 AMS-jem. Ta vrednost δ13C vključuje tudi učinke frak- with correction for isotopic fractionation based on cioniranja izotopov, ki se pojavijo med grafitizacijo the 13C/12C ratio measured simultaneously with AMS. in v AMS napravi, zato ni neposredno primerljiva z This δ13C value also includes isotope fractionation ef-vrednostmi δ13C, izmerjenimi v masnem spektrometru fects that occur during graphitisation and in the AMS na CO . Pri določitvi negotovosti rezultata 14C meritve device, and is therefore not directly comparable to 2 (standardna deviacija δ) so upoštevani statistika štetja δ13C values measured in a CO mass spectrometer. 2 14 14 C v meritvi in variabilnost intervala rezultatov, ki sku-When determining the uncertainty of the C meas-paj predstavljajo eno meritev. Višja vrednost od obeh urement result (standard deviation δ), the statistics spremenljivk je določena kot negotovost meritve. K of the 14C count in the measurement and the varia-tej je v laboratoriju v Kielu dodana še negotovost, po- bility of the result interval, which together represent vezana z odštevanjem „blanka“.649 one measurement, are considered. The higher value Vse radiokarbonske datacije so bile kalibrirane s pro- of the two variables is defined as the measurement gramom OxCal v4.4.4650 in uporabo kalibracijske uncertainty. In addition to this, the laboratory in Kiel 646 Grootes 2009a; Grootes 2009b; Grootes 2009c. 647 Grootes 2009a. 648 Stuiver, Polach 1997. 646 Grootes 2009a; Grootes 2009b; Grootes 2009c. Dolsko – Spodnje Škovce OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5 Atmospheric data from Reimer et al (2020) Pozni neolitik / Late Neolithic Jama 2 R_Date KIA37347,SE 200,oglje Jama 1 R_Date Beta-591316,SE 194, oglje R_Date KIA37351,SE 194, zob R_Date KIA37350,SE 113, zob R_Date KIA37346,SE 148, zob R_Date KIA37349,SE 196, zob Srednji eneolitik oz. bakrena doba / Middle Copper Age R_Date KIA37343,SE 2055, oglje Pozna bronasta doba / Late Bronze Age R_Date KIA 37352,SE 219, kost Zgodnji srednji vek / Early Middle Ages R_Date KIA37342,grob 1, SE 32, oglje R_Date KIA37344,SE 124, kost R_Date KIA37345,SE 101, oglje 6000 5000 4000 3000 2000 1000 1calBC/1calAD 1001 Calibrated date (calBC/calAD) Slika/Figure 55 Graf s kalibriranimi radiokarbonskimi datacijami razvrščenimi po obdobjih glede na starost arheoloških najdb, ki so bile odkrite ob datiranih vzorcih. Datacija iz pozne bronaste dobe je okvirna (z veliko standardno deviacijo, vzorec občutljiv na kontaminacijo). / A graph of calibrated radiocarbon dates sorted by period according to the age of the archaeological finds that were discovered together with the dated samples. The Late Bronze Age dating is unsecure (with a large standard deviation, sample is delicate to contamination). krivulje IntCal20.651 V nadaljevanju jih predstavljamo also considered the uncertainty associated with the po arheoloških obdobjih glede na arheološki konte- subtraction of the ‘blank’.649 kst (sl. 54, 55). All radiocarbon dates were calibrated using OxCal v4.4.4650 and the IntCal20 calibration curve.651 In the following, we present them by archaeological periods 9.2 Rezultati according to the archaeological context (fig. 54, 55). Večina vzorcev z najdišča Dolsko – Spodnje Škovce je vsebovala več od minimalne priporočene količine (približno 1 mg) ogljika, zato je bila v večini primerov meritev s pospeševalnikom delcev (AMS napravo) 649 Grootes 2009c. Monografije CPA 20 uspešno izvedena. Podobno velja za apatit iz posa- 9.2 Results meznih vzorcev zob KIA 37346, KIA 37349, KIA 37350 in KIA 37351, saj so vsi vzorci vsebovali več Most of the samples from the Dolsko – Spodnje kot minimalno priporočeno (približno 1 mg) količino Škovce site contained more than the minimum rec- ogljika iz karbonata za natančno določitev starosti. ommended amount (approximately 1 mg) of carbon, Le ohranjenost kolagena ni bila v vseh vzorcih kosti therefore in most cases the measurement with accel- enako dobra, kar v dveh primerih ni zadoščalo za za- erator mass spectrometer (AMS device) was success- dostne ekstrakcije iz kostnega materiala. fully carried out. Similarly, all samples of apatite from Med vzorci kosti se je za nezadostnega izkazal najprej individual samples of teeth KIA 37346, KIA 37349, vzorec kosti KIA37352 iz plasti SE 219. Iz enega gra- KIA 37350 and KIA 37351 contained more than ma kostnega materiala je bilo namreč mogoče ekstra- the minimum recommended (approximately 1 mg) hirati 3,59 mg kolagenske frakcije, ki je po zgoreva- amount of carbon 14C for accurate age determina- nju dala le 0,15 mg ogljika (izračunano iz tlaka CO , tion. It was found that the preservation of collagen 2 vsebnost C 4,2 %).652 Taka količina ogljika je manjša was not optimal in all bone samples. In two cases, the od najmanjše priporočene količine (1 mg ogljika) za quantity of extracted collagen was insufficient. natančno določanje starosti. Kljub temu je bila me- Among the bone samples, sample KIA37352 from ritev izvedena po prilagojenem postopku, vendar je layer SU 219 proved to be inappropriate. It was pos- zaradi prilagojenega postopka merilna negotovost za sible to extract 3.59 mg of the collagen fraction from ta majhen vzorec bistveno večja; izračunana starost one gram of bone material, which after combustion 14C je okoli 3900 BP (negotovost okoli 150 let), pos- yielded only 0.15 mg of carbon (calculated from ledica česar je širok starostni razpon 2900–2000 pr. n. the CO pressure, C content 4.2%).652 This amount 2 št. Izredno nizka količina kolagena in ogljika iz kosti of carbon is less than the minimum recommended kaže na zelo slabo ohranjenost organskega kostnega amount (1 mg of carbon) for accurate age determina- materiala (<0,02 % od prvotnega kostnega materia- tion. Nevertheless, the measurement was carried out la). Zaradi nizkega ionskega toka in izrazite občutlji- using an adjusted procedure, but due to the adjust- vosti vzorca na kontaminacijo rezultata meritve tega ed procedure, the measurement uncertainty for this vzorca ni mogoče šteti za zanesljivega.653 small sample is significantly larger, the calculated 14C Premalo kolagena je vseboval tudi vzorec kosti iz age is about 3900 BP (uncertainty about 150 years), poznoneolitske jame SE 200, ki je bil poslan na dati- resulting in a wide age range of 2900–2000 BC. The ranje v Beta Analytic Miami leta 2021, zato v nadalje- extremely low amount of collagen and carbon from vanju ni bil datiran. the bones indicates a very poor preservation of the organic bone material (<0.02% of the original bone Pozni neolitik material). Due to the low ion current and the marked Iz poznoneolitskih jam v Dolskem je bilo na radio- sensitivity of the sample to contamination, the meas- karbonsko datiranje skupaj poslanih 6 vzorcev iz raz- urement result of this sample cannot be considered ličnih materialov. Prve datacije so bile iz laboratorija reliable.653 v Kielu, in sicer iz jame 2 (vzorec oglja) in iz jame 1 A bone sample from the Late Neolithic pit SU 200, (štirje vzorci zob). which was sent to Beta Analytic Miami in 2021 for Iz jame 2 sta bila na datiranje poslana 2 g vzorca les- dating, also exhibited an insufficient quantity of col- nega oglja (90 % vzorca 0065), katerega preostanek lagen, rendering it unsuitable for dating. (10 % vzorca 0065) je bil po datiranju določen kot 652 Na datiranje je bilo poslanega 80 % vzorca kosti iz plasti 652 80% of the bone samples from layer SU 219 was sent for SE 219. Preostanka kosti (20 %) arheozoološko ni bilo mogoče dating. The rest of the bone (20%) could not be determined ar- Dolsko – Spodnje Škovce hrast ali kostanj (Quercus ssp./Castanea sativa).654 Ana- Late Neolithic lize so pokazale, da so vrednosti δ13C analiziranega A total of six samples of different materials from the vzorca lesnega oglja iz jame 2 običajne za organske Late Neolithic pits in Dolsko were sent to radiocar- snovi C3, C14 AMS datiranje pa je pokazalo naslednjo bon dating. The first dates were from the laboratory starost: KIA37347, 5837 ± 32 BP, 4770–4620 cal BC in Kiel, from pit 2 (a sample of charcoal) and from (68,3% verjetnost), 4788–4608 cal BC (95,4% verje- pit 1 (four samples of teeth). tnost) (sl. 56). A 2 g sample of charcoal (90% of sample 0065) from Vsi vzorci zob iz jame 1, ki so bili poslani na datira- pit 2 was sent for dating, the rest of which (10% of nje v laboratorij v Kielu, so se izkazali za ustrezne, the sample 0065) was determined to be an oak or zato so bile analize uspešno izvedene. Vrednosti δ13C chestnut (Quercus ssp./Castanea sativa) after dating.654 so bile precej visoke, kar je običajno za apatit CO , Analyses showed that the δ13C values of the analysed 2 štirje vzorci zob pa kažejo na zelo podobno starost, sample of charcoal from pit 2 were normal for C3 kar podpira zanesljivost datacij: so nekoliko mlajše organic matter, and 14C AMS dating yielded the fol-od datacije oglja KIA37347 iz jame 2, okvirno 4500 lowing age: KIA37347, 5837 ± 32 BP, 4770–4620 cal in 4350 pr. n. št. (sl. 57–60). BC (68.3% probability), 4788–4608 cal BC (95.4% Leta 2021 smo iz jame 2 poslali na datiranje v Beta probability) (fig. 56). Analytic Miami še kost (100 % razpoložljivega vzorca All samples of teeth from pit 1 sent for dating to the vz. 0222),655 iz jame 1 pa vzorec oglja (100 % raz- laboratory in Kiel proved to be suitable, and the anal- položljivega vzorca vz. 0118). S tema vzorcema smo yses were successfully carried out. The δ13C values želeli preveriti morebitne razlike v datacijah vzorcev were quite high, which is typical for CO apatite, and 2 iz različnih materialov znotraj istega arheološkega the four tooth samples show a very similar age, which konteksta. Kosti iz jame 2 v nadaljevanju, kot že reče- supports the reliability of the dating: they are slight- no, ni bilo mogoče datirati, saj ni vsebovala zadostne ly younger than the sample of charcoal KIA37347 količine kolagena, medtem ko je bilo datiranje oglja iz from pit 2, dated to approximately 4500 and 4350 cal jame 1 uspešno. Datacija se je izkazala za starejšo od BC (fig. 57–60). datacij vzorcev ogljika iz apatita zob (z njimi se prak- In 2021, we sent a sample of bone (100% of the tično ne prekriva), vendar nekoliko mlajšo od datacije available sample 0222)655 from pit 2 and a sample OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) 6000 KIA37347 R_Date(5837,32) KIA37351 R_Date(5587,35) 68.3% probability 68.3% probability 4780 (15.0%) 4751calBC 5800 4448 (9.5%) 4438calBC 4729 (45.9%) 4675calBC 4427 (58.8%) 4364calBC 4633 (7.3%) 4619calBC 95.4% probability 95.4% probability 4493 (6.2%) 4471calBC 4792 (95.4%) 4606calBC 4461 (89.2%) 4349calBC 5800 5600 5600 5400 Radiocarbon determination (BP) Radiocarbon determination (BP) 5400 5200 4700 5000 4900 4800 4700 4600 4500 4400 4600 4500 4400 4300 4200 Calibrated date (calBC) Calibrated date (calBC) Slika/Figure 56 Radiokarbonska datacija vzorca oglja Slika/Figure 57 Prva radiokarbonska datacija vzorcev iz jame 2 (SE 200). / Radiocarbon date of the charcoal zob goveda (apatit) iz jame 1 (SE 194). / First radiocarbon sample from pit 2 (SU 200). date of cattle tooth sample (apatite) from pit 1 (SU 194). 654 Glej poglavje 9.2 Arheobotanična analiza. 654 See chapter 9.2 Archaeobotanical analysis. Monografije CPA 20 OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) 5800 KIA37350 R_Date(5602,32) KIA37349 R_Date(5563,30) 5800 4455 (14.1%) 4438calBC 4443 (24.8%) 4419calBC 5700 68.3% probability 68.3% probability 4426 (54.1%) 4365calBC 4401 (43.4%) 4356calBC 95.4% probability 95.4% probability 4496 (95.4%) 4354calBC 5600 4451 (95.4%) 4347calBC 5600 5500 5400 5400 5300 Radiocarbon determination (BP) Radiocarbon determination (BP) 5200 5200 4700 4600 4500 4400 4300 4600 4500 4400 4300 4200 Calibrated date (calBC) Calibrated date (calBC) Slika/Figure 58 Druga radiokarbonska datacija Slika/Figure 60 Četrta radiokarbonska datacija vzorcev zob goveda (apatit) iz jame 1 (SE 113). / Second vzorcev zob goveda (apatit) iz jame 1 (SE 196). / Fourth radiocarbon date of cattle tooth sample (apatite) from pit 1 radiocarbon date of cattle tooth sample (apatite) from pit 1 (SU 113). (SU 196). OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) KIA37346 R_Date(5612,30) 68.3% probability of charcoal from pit 1 (100% of the available sam- 5800 4487 (7.0%) 4478calBC 4458 (15.5%) 4441calBC ple 0118) for dating to Beta Analytic Miami. With 95.4% probability 5600 4532 (1.0%) 4525calBC 4501 (94.5%) 4357calBC differences in the dating of samples from different 4423 (45.8%) 4368calBC these two samples, we wanted to check the possible materials within the same archaeological context. As 5400 mentioned below, the bone from pit 2 could not be Radiocarbon determination (BP) dated because it did not contain enough collagen, 5200 while dating of the charcoal from pit 1 was success- 4700 4600 4500 4400 4300 ful. The sample of charcoal turned out to be older Calibrated date (calBC) than the dating of samples of carbon from tooth vzorcev zob goveda (apatit) iz jame 1 (SE 148). /Third younger than the date of charcoal from pit SU 200: radiocarbon date of cattle tooth sample (apatite) from pit 1 Beta-591316, 5690 ± 30 BP, 4547–4458 cal BC (68, Slika/Figure 59 Tretja radiokarbonska datacija apatite (dates do practically not overlap), but slightly (SU 148). 3%), 4609–4450 cal BC (95.4%) (fig. 61; cf. fig. 56). oglja iz jame SE 200: Beta-591316, 5690 ± 30 BP, 4547–4458 cal BC (68,3 %), 4609–4450 cal BC (95, 4 Middle Copper Age %) (sl. 61; prim. s sl. 56). From the excavated hearth SU 2055/SU 2056 in sec. 3, sq. AS18, which contained a lot of charcoal (60%) Srednja bakrena doba in clay loam (40%), and ceramic finds from the Mid- Iz vkopanega ognjišča SE 2055/2056 v sek. 3, kv. dle Copper Age (totally 23), flakes (totally 36), a re- AS18, ki je vsebovalo veliko oglja (60 %) v glinenem touched flint (cat. no. 301) and a flint without retouch melju (40 %), od najdb pa kose keramike iz srednje (cat. no. 302), about 2 g of the sample field marked bakrene dobe (skupaj 23), odbitke (skupaj 36), retu- as 2007 (80% of this sample) were sent for dating. širano klino (kat. št. 301) in klino brez retuše (kat. št. The rest of the sample (20%) was identified as oak 302), je bilo na datiranje poslanih okoli 2 g vzorca s (Quercus ssp.) after the analysis.656 terensko oznako 2007 (80 % tega vzorca). Preostanek Dolsko – Spodnje Škovce OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) Beta-591316 R_Date(5690,30) KIA37343 R_Date(4577,27) 68.3% probability 4800 68.3% probability 4547 (55.1%) 4488calBC 3483 (4.7%) 3476calBC 5800 4476 (13.2%) 4458calBC 3372 (55.4%) 3338calBC 95.4% probability 3208 (8.1%) 3196calBC 4609 (95.4%) 4450calBC 4600 95.4% probability 3494 (11.4%) 3462calBC 3376 (58.2%) 3326calBC 5600 3231 (16.3%) 3180calBC 4400 3157 (9.6%) 3108calBC 5400 Radiocarbon determination (BP) Radiocarbon determination (BP) 4200 4800 4700 4600 4500 4400 4300 3500 3400 3300 3200 3100 3000 Calibrated date (calBC) Calibrated date (calBC) Slika/Figure 61 Radiokarbonska datacija vzorca oglja Slika/Figure 62 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz jame 1 (SE 194). / Radiocarbon date of the charcoal iz bakrenodobnega ognjišča (SE 2055). / Radiocarbon date sample from pit 1 (SU 194). of the charcoal sample from the Middle Copper Age hearth (SU 2055). vzorca (20 % vzorca) je bil po končani analizi prepoz- The extracted part of the sample contained more nan kot hrast ( Quercus ssp.).656 than enough carbon, which resulted in a sufficient Izločen del vzorca je vseboval več kot dovolj ogljika, ion beam during the AMS measurement. The δ13C kar je rezultiralo v zadostnem jonskem žarku med me- values of the extracted part of charcoal were within ritvijo AMS-ja. Vrednosti δ13C izločenega dela lesnega normal limits for C3 organic material.657 The dating oglja so bile v mejah normale za C3 organski materi- showed the following age: KIA37343, 4577 ± 27 BP, al.657 Datacija je pokazala naslednjo starost: KIA37343, 3483–3142 cal BC (68.3% probability), 3495–3119 4577 ± 27 BP, 3483−3142 cal BC (68,3% verjetnost), cal BC (95.4%) probability (fig. 62). 3495−3119 cal BC (95,4% verjetnost) (sl. 62). Early Middle Ages Zgodnji srednji vek Three samples from the Early Medieval part of the Z dela najdišča, ki sodi v obdobje zgodnjega sre- site were sent to a laboratory in Kiel for dating. 2.5 dnjega veka, so bili poslani na datiranje v laboratorij g (80%) of charcoal sample 0019 was sent from pit v Kielu trije vzorci. Iz jame SE 101/SE 102 je bilo SU 101/SU 102; the remainder (20%) of which was, poslano 2,5 g (80 %) vzorca oglja 0019; v preostanku after the completion of the radiocarbon analysis, de- (20 %) po končani radiokarbonski analizi določenega termined to be oak (Quercus spp.).658 From post-hole kot hrast (Quercus spp.).658 Iz jame za stojko SE 124/ SU 124/SU 125, 4 g (10%) of a sample of bone SE 125 je bilo poslanih 4 g (10 %) kosti vzorca 0018, 0018, which was determined as an animal rib (iden- določenega kot živalsko rebro (identifikacija do vrste tification to species was not possible),659 and a total ni bila mogoča),659 in iz groba SE 32/SE 33 skupaj 2 of 2 g (100%) of sample of charcoal field marked g (100 %) vzorca oglja z oznako 0004 ( sl. 54). as 0004 from grave SU 32/SU 33, were also sent for Vsi vzorci iz zgodnjesrednjeveških kontekstov so dating (fig. 54). vsebovali dovolj ogljika. Vrednosti δ13C izločene- All samples from the Early Medieval contexts con- ga dela lesnega oglja so bile v mejah normale za C3 tained enough carbon. δ13C values of the extracted organski material, vrednosti za kolagen pa nekoliko part of the charcoal were within normal limits for C3 težke, kar kaže na uživanje izotopsko težkih kompo- organic material, while the values for collagen were 656 Glej poglavje 9.2 Arheobotanična analiza. 657 Grootes 2009c. 657 Grootes 2009c. Monografije CPA 20 OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) KIA37342 R_Date(1182,29) KIA37345 R_Date(1234,29) 1400 68.3% probability 68.3% probability 775 (12.1%) 791calAD 1400 705 (23.2%) 738calAD 1300 821 (56.2%) 890calAD 787 (35.5%) 830calAD 95.4% probability 855 (9.6%) 873calAD 1300 771 (85.8%) 899calAD 95.4% probability 1200 920 (9.7%) 957calAD 680 (32.1%) 745calAD 1200 759 (63.4%) 883calAD 1100 1100 1000 1000 Radiocarbon determination (BP) 900 Radiocarbon determination (BP) 900 700 600 700 800 900 1000 800 900 1000 Calibrated date (calAD) Calibrated date (calAD) Slika/Figure 63 Radiokarbonska datacija vzorca oglja Slika/Figure 65 Radiokarbonska datacija vzorca iz zgodnjesrednjeveškega groba (SE 32). / Radiocarbon date oglja iz zgodnjesrednjeveške jame (za stojko?) ali vkopanega of the charcoal sample from the Early Medieval grave (SU ognjišča (SE 101). / Radiocarbon date of the charcoal 32). sample from the Early Medieval pit (post-hole or a hearth?) (SU 101). OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) KIA37344 R_Date(1328,25) 1500 68.3% probability 657 (43.2%) 682calAD somewhat heavy, which indicates the consumption 745 (20.6%) 760calAD 1400 767 (4.5%) 771calAD of isotopically heavy food components. For bone 95.4% probability 1300 737 (37.4%) 775calAD sample 0018 (KIA37344), archaeozoological analysis 651 (58.0%) 705calAD indicated that it was an animal rib, but it was not pos- Radiocarbon determination (BP) 1200 sible to determine the species. If the animal mainly 1100 consumed terrestrial food (which is likely), e.g. C4 plants, this has no effect on the result. Only if the an- 600 700 800 900 imal mainly consumed food of aquatic origin, heavy Slika/Figure 64 Radiokarbonska datacija vzorca ervoir’ effect, which would mean that the measured živalske kosti iz zgodnjesrednjeveške jame za stojko (SE Calibrated date (calAD) 13 δC values could indicate a pronounced ‘marine res- 124). / Radiocarbon date of the charcoal sample from the sample. 14C age is too early compared to the actual age of the 660 Early Medieval post-hole (SU 124). The date of the sample of rib bone from pit SU 124/ nent hrane. Za kost vzorca 0018 (KIA37344) je arhe- SU 125, which we interpret as the post-hole, proved ozoološka analiza pokazala, da gre za živalsko rebro, to be the oldest among the medieval dates from vendar ni bilo mogoče ugotoviti, katere vrste živali. Dolsko: KIA37344, 1328 ± 25 BP, 656–757 cal AD Če je žival pretežno uživala kopensko hrano (kar je (68.3% probability), 651–768 cal AD (95.4% prob- verjetno), npr. rastline C4, to nima vpliva na rezul- ability) (fig. 64). The dates of samples of charcoal tat. Le v primeru, če bi žival pretežno uživala hrano from grave SU 32/SU 33 and pit SU 101/SU 102 vodnega izvora, bi težke vrednosti δ13C lahko kazale overlap with the dates of the sample of bone from na izrazit „marine reservoir“ efekt, kar bi pomenilo, pit SU 124/SU 125, but only partial. The intervals of da je izmerjena starost 14C prestara glede na dejansko the two calibrated 14C dates of the samples of char-starost vzorca.660 coal indicate a time span between the end of the 7th Ravno datacija vzorca kosti rebra iz jame SE 124/ or the beginning of the 8th century AD and the 2nd SE 125, ki jo razlagamo za jamo za stojko, je med half of the 9th century AD (fig. 63 and 65). Dolsko – Spodnje Škovce srednjeveškimi datacijami iz Dolskega najstarejša: 9.3 Discussion KIA37344, 1328 ± 25 BP, 656−757 cal AD (68,3% verjetnost), 651−768 cal AD (95,4% verjetnost) A total of 10 samples were successfully dated from (sl. 64). Dataciji vzorcev oglja iz groba SE 32/33 in the Dolsko – Spodnje Škovce site. Four of these jame SE 101/SE 102 se z datacijo vzorca kosti iz samples are related to cattle teeth from the Late Ne- jame SE 124/SE 125 prekrivata, vendar je prekriva- olithic, two to charcoal from the Late Neolithic pits, nje le delno. Intervala obeh kalibriranih 14C datacij one to a hearth from the Middle Copper Age, one to vzorcev oglja kažeta na časovni razpon med koncem a bone from an Early Medieval pit, one to charcoal 7. oz. začetkom 8. in drugo polovico 9. stoletja n. št. from an Early Medieval pit and one to grave with a (sl. 63 in 65). double burial from the Early Medieval Period. Given that the samples originate from different ma- terials, one has to be cautious with interpretation of 9.3 Diskusija the results. The issue is particularly pertinent to char- coal, largely due to the phenomenon known as the Z najdišča Dolsko – Spodnje Škovce je bilo uspešno ‘old wood effect’. This arises from the fact that each datiranih 10 vzorcev, med katerimi se štirje nanašajo tree ring (medullary ray) ceases to exchange carbon na zobe goveda iz poznega neolitika, dva na oglje iz with the biosphere at the conclusion of the annual jam iz poznega neolitika, eden na ognjišče iz srednje cycle. Consequently, only the outer ring reflects the bakrene dobe, eden na kost iz zgodnjesrednjeveške actual time the wood was harvested, whereas the jame, eden na oglje iz zgodnjesrednjeveške jame in wood from the inner rings is older, with the oldest eden na grob z dvojnim pokopom iz zgodnjega sre- located at the centre of the tree. Thus, for 100-year- dnjega veka. old trees, the difference in age between the outer ring Ker razpolagamo z vzorci iz različnih materialov, je and the core of the trunk is 100 years, for trees that potrebno biti pri interpretaciji rezultatov datiranja have lived 150 years, 150 years, and so on. The dif- previden. Problem je zlasti pri lesnem oglju, pred- ference in age between the outer ring and the core vsem zaradi „efekta starega lesa“, ki izhaja iz dejstva, of the trunk depends on the age of the tree and can da vsak drevesni obroček (branika) po koncu letnega be hundreds of years.661 A further challenge in the cikla preneha izmenjavati ogljik z biosfero, zaradi če- dating of wood is the delayed use of wood. Due to sar le zunanji obroček odraža dejanski čas sečnje lesa, the durability of the material, wood can be used for medtem ko je les iz notranjih branik starejši, najsta- a long time after the life cycle of the plant has been rejši na sredini drevesa. Tako je odstopanje pri 100 interrupted. In certain conditions it is even possible let starih drevesih v starosti med zunanjo braniko in to reuse cut wood in a later period.662 The dating of jedrom debla 100 let, pri drevesih, ki so živela 150 let, samples of charcoal can therefore in most cases only 150 let in tako naprej. Razlika v starosti med zuna- mean a terminus post quem for the dating of archaeo-njim obročkom in jedrom debla je odvisna od staros- logical contexts, the time of felling to be more pre- ti drevesa in lahko znaša tudi več sto let.661 Dodaten cise. The only exceptions are cases where it is possi- problem pri datiranju lesa je zakasnela uporaba lesa, ble to date the last ring of the wood (in the case of saj je mogoče les zaradi obstojnosti materiala upo- pile-dwellings) or to date thin twigs. rabljati še dlje časa po tem, ko je bil življenjski krog Among the radiocarbon dated samples from Dolsko, rastline prekinjen; v določenih pogojih je mogoča five charcoal samples were successfully dated. They celo ponovna uporaba posekanega lesa v poznejšem come from the Late Neolithic pit 2 (KIA37347), Late 661 E.g. Schiffer 1986; Whittle 1990; Brock et al. 2010; Oross et Monografije CPA 20 OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5 Atmospheric data from Reimer et al (2020) Jama 2 R_Date KIA37347, SE 200, oglje lesno oglje iz Jama 1 zasutij jam / charcoal from the pits R_Date Beta-591316, SE 194, oglje R_Date KIA37351, SE 194,zob R_Date KIA37350, SE 113, zob živalski zobje iz zasutij jam R_Date KIA37346, SE 148, zob / animal teeth from the pits R_Date KIA37349, SE 196, zob 5100 5000 4900 4800 4700 4600 4500 4400 4300 4200 Calibrated date (calBC) Slika/Figure 66 Graf s kalibriranimi radiokarbonskimi datacijami iz poznoneolitskih jam. Označene so datacije na vzorcih oglja (rdeča barva) in datacije na vzorcih živalskih zob (modra barva). / Graph with calibrated radiocarbon dates from Late Neolithic pits. Dates on charcoal samples (red colour) and dates on animal tooth samples (blue colour) are marked. obdobju.662 Datacije vzorcev oglja torej v večini pri- Neolithic pit 1 (Beta-591316), the Middle Copper merov lahko pomenijo le terminus post quem za datira- Age hearth (KIA37343), and the Early Medieval pit nje arheoloških kontekstov oz. časa sečnje; izjeme so (KIA37345) and grave (KIA37342). It is known to le primeri, ko je mogoče datirati zadnjo braniko lesa which tree ring the dated charcoal belonged to. In (v primeru kolišč) ali pri datacijah tankih vejic. the case of the Late Neolithic pit 2, the Copper Age Med radiokarbonsko datiranimi vzorci iz Dolskega hearth and the Early Medieval pit SU 101/SU 102, it je bilo uspešno datiranih pet vzorcev oglja. Izvirajo was only found that the dated charcoal belonged to iz poznoneolitske jame 2 (KIA37347), poznoneolit- long-lived tree species: oak and oak/chestnut. ske jame 1 (Beta-591316), ognjišča iz srednje bakre- Oak trees have a lifespan of between 300 and 500 ne dobe (KIA37343) in jame (KIA37345) ter groba years. Although it is unlikely that 500-year-old trees (KIA37342) iz zgodnjega srednjega veka. V nobe- were used in the Late Neolithic in Dolsko, research nem primeru ni jasno, kateri braniki je datirano oglje has shown that, in the Early Neolithic, they cut and pripadalo. V primeru poznoneolitske jame 2, bakre- processed wood from trees that were up to 300 years nodobnega ognjišča in zgodnjesrednjeveške jame old. Such old trees with a diameter of around 1 m SE 101/SE 102 je bilo ugotovljeno le, da je datirano have been proven to be used in the construction of oglje pripadalo dolgoživim drevesnim vrstam: hrastu wells, as well as in the construction of dugout boats.663 in hrastu/kostanju. In the case of Dolsko, it is crucial to note that when Drevesa hrasta imajo življenjsko dobo med 300 in comparing the dates of charcoal recovered from 500 let. Čeprav je malo verjetno, da bi 500 let sta- both Late Neolithic pits with the dates of apatite ra dreves v poznem neolitiku v Dolskem izkoriščali, from animal teeth (cattle), a significant discrepancy Dolsko – Spodnje Škovce pa so raziskave pokazale, da so v zgodnjem neolitiku is observed. While the dates of charcoal do not over- sekali in obdelovali les iz dreves, ki so bila stara do lap, those of teeth exhibit a near-complete overlap 300 let. Tako stara drevesa s premerom okoli 1 m and are demonstrably younger (fig. 66). so dokazano uporabljali pri izdelavi vodnjakov, pa Further, it is significant that the dated cattle teeth tudi pri izdelavi deblakov.663 Za vzorce iz Dolskega je (KIA37347, KIA37349, KIA37350, KIA37351) pomembno, da če primerjamo dataciji oglja iz obeh were discovered together with the dated charcoal poznoneolitskih jam z datacijami ogljika iz apatita sample in pit 1 (Beta-591316). The analysis of the živalskih zob (goveda), lahko ugotovimo, da je med ceramic finds showed that parts of individual vessels njimi občutna razlika: dataciji oglja se ne prekrivata, were scattered in pit fills of various ages. This could medtem ko se datacije zob praktično v celoti prekri- indicate that the pit was filled with different fillings vajo in so izrazito mlajše (sl. 66). over a relatively short period of time. This could also Nadalje je pomembno, da so bili datirani zobje go- be indicated by the dates of samples of cattle teeth, veda (KIA37347, KIA37349, KIA37350, KIA37351) which were discovered in different fillings of the pit odkriti skupaj z datiranim vzorcem oglja v jami 1 (SU 113, SU 148, SU 194, SU 196), as they practi- (Beta-591316). Primarna analiza keramičnih najdb je cally completely overlap (around 4500–4350 BC), pokazala, da so bili deli posameznih posod raztreseni while the sample of charcoal (Beta-591316) is older v različno starih polnilih jam. To bi lahko kazalo, da (around 4609–4450 BC with 95.4% probability). je bila jama zasuta z različnimi polnili v razmeroma The X2 test provides a clear illustration of the limited kratkem časovnem obdobju. Da je bila zapolnjena overlap between the dates on tooth apatite and char- v kratkem časovnem obdobju, kot že rečeno, potr- coal. Combining the data with the R_Combine tool jujejo datacije vzorcev zob goveda, ki so bili odkri- shows that the discrepancy is considerable (fig. 67). ti v različno starih polnilih jame (SE 113, SE 148, However, if we exclude charcoal date from the X2 SE 194, SE 196), saj se praktično v celoti prekrivajo test and perform it only with dates of cattle teeth, (okoli 4500–4350 pr. n. št.), medtem ko je datacija the X2 test is successful: Combination R_Combine oglja (Beta-591316) starejša (okoli 4609–4450 pr. n. (5590,17), 4447–4369 cal BC (68.3%), 4453–4359 cal št. s 95,4% verjetnostjo). BC (95.4 %) (fig. 68). It can be observed that the date 5800 OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) Combination R_Combine(5613,15) 68.3% probability Combination R_Combine(5590,17) 5700 4457 (19.8%) 4442calBC 4422 (61.8%) 4369calBC 4421 (29.5%) 4396calBC 95.4% probability 4385 (13.1%) 4370calBC 4453 (95.4%) 4359calBC 95.4% probability 4486 (5.9%) 4479calBC 4447 (6.5%) 4442calBC 5700 68.3% probability 4495 (13.7%) 4470calBC 5600 X2-Test: df=3 T=1.4(5% 7.8) 5600 4461 (24.1%) 4437calBC 4430 (57.6%) 4363calBC X2-Test: df=4 T=10.1(5% 9.5) 5500 5500 Radiocarbon determination (BP) 5400 Radiocarbon determination (BP) 5400 4600 4550 4500 4450 4400 4350 4550 4500 4450 4400 4350 Calibrated date (calBC) Calibrated date (calBC) Slika/Figure 67 X2-Test: kombinacija vseh petih Slika/Figure 68 X2-Test: kombinacija štirih datacij datacij iz jame 1. Sporočilo: „Warning! X-Test fails at 5 vzorcev iz kratkoživega materiala (živalskih zob) iz jame % - Combination X2-Test: df=4 T=10.081(5 % 9.5)“. / 1. / X2-Test: a combination of four dates of samples from X2-Test: combination of all five dates from pit 1. Message: short-lived material (animal teeth) from pit 1. ‘Warning! X-Test fails at 5 % - Combination X2-Test: df=4 T=10.081(5 % 9.5)’. Monografije CPA 20 Kako malo je prekrivanje med datacijami ogljika iz of the sample of charcoal Beta-591316 is an “out- apatita zob in iz oglja dobro ponazori X2 test. Kom- lier” in the context of the other dates from pit 1. biniranje datacij z orodjem R_Combine pokaže, da Given that the charcoal was dated and that the date je neujemanje precejšnje (sl. 67). Če pa iz testa X2 obtained is older than all four dates of teeth, it is datacijo oglja izključimo in ga izvedemo le z data- prossible that the charcoal is older due to the effect cijami zob goveda je X2 test uspešen: Combination of old wood. R_Combine (5590,17), 4447–4369 cal BC (68,3 %), In contrast to pit 1, only a radiocarbon date has been 4453–4359 cal BC (95,4 %) (sl. 68). Tako lahko vi- obtained for the charcoal sample (KIA37347) from dimo, da gre v primeru vzorca oglja Beta-591316 v pit 2. However, this dating is problematic from the kontekstu ostalih datacij iz jame 1 za „outlier“. Ker je point of view of the archaeological context and the bila datirano oglje in je datacija starejša od vseh šti- analysis of the findings. The ceramic finds discovered rih datiranih zob, je možno, da je oglje starejše zaradi in both pits exhibit a consistent visual pattern. Both efekta starega lesa. pits yielded finds that were comparable in terms of Iz poznoneolitske jame 2 imamo v nasprotju za data- decoration, shape, and manufacturing methods. cijami iz jame 1 na voljo le datacijo oglja (KIA37347), A comparison of the dates from Dolsko with those vendar je ta datacija problematična z vidika arheo- from the sites where the most common points in ce- loškega konteksta in opravljene analize najdb. Kera- ramic shapes and decoration can be observed (see mične najdbe, ki so bile odkrite v obeh jamah, na- fig. 39),664 reveals that the dates from Dolsko over-mreč kažejo enotno podobo. V obeh so bile odkrite lap best with collagen dates from samples of animal najdbe, ki so dobro primerljive tako po okrasu kot po bones from the lowest cultural layer on Gradec near oblikah in načinu izdelave. Mirna (artefact assemblages 1 and 2), which indicate Če primerjamo datacije iz Dolskega z datacijami z a range of approximately 4500–4350 cal BC (with najdišč, pri katerih je mogoče opaziti največ skupnih a 95.4% probability).665 The charcoal sample from točk v keramičnih oblikah in okrasu (glej sl. 39),664 pit 1 in Dolsko, which is older than the teeth (Beta- lahko ugotovimo, da se datacije najbolje prekrivajo 591316, 4609–4450 BC with 95.4% probability) z datacijama na vzorcih kolagena iz živalskih kosti overlaps completely with the dates from the sample iz najnižje kulturne plasti na Gradcu pri Mirni (ar- of the ring from one of the piles from the pile-dwell- tefaktna skupka 1 in 2), saj kažeta na razpon približ- ing Resnikov prekop at the Ljubljansko barje,666 dates no 4500–4350 pr. n. št., če jih kalibriramo s 95,4% from a sample of charred seed (hawthorn seed) and verjetnostjo.665 Vzorec oglja iz jame 1 v Dolskem, ki charred remains from the interior of one of the pots je starejši od zob (Beta-591316, 4609–4450 pr. n. št. from the Neolithic pit (SU 1099) at the Dolenji Lesk- s 95,4% verjetnostjo), se prekriva v celoti z datacijo ovec site667 and with the dates from a charcoal sample vzorca zunanje branike enega od kolov na najdišču from pit SU 128 in Stoperce.668 The charcoal samples savske skupine Resnikov prekop na Ljubljanskem from the same pit in Dolenji Leskovec, in which the barju,666 datacijama vzorca zoglenelega semena (seme aforementioned seed and pot with charred remains gloga) in zoglenelih ostankov z enega izmed loncev were uncovered, and charcoal samples and charred v neolitski jami (SE 1099) na najdišču Dolenji Le- remains from layer SU 056 in Moverna vas are older; skovec667 ter z datacijo vzorca oglja iz jame SE 128 v Stopercah.668 Starejši pa so vzorec oglja iz iste jame, 664 Lončenina najdišč Savska skupina Ib (Kramberger 2020a). 664 Lončenina najdišč Savska skupina Ib (Kramberger 2020a). 665 Sraka 2020, sl. 2, pril.: Poz-72746 in Poz-72747. 665 Sraka 2020, fig. 2, App.: Pos-72746 and Pos-72747. 666 Velušček 2006, 36, sl. 14, Hd-24038. 666 Velušček 2006, 36, fig. 14, Hd-24038. 667 Hlad 2015,13; Sraka 2016, 105, t. 4.3.1: Poz-66248, Poz- 667 Hlad 2015, 13; Sraka 2016, 105, pl. 4.3.1: Poz-66248, Poz- 66249. 66249. Dolsko – Spodnje Škovce kot sta omenjeno seme in lonec z zoglenelimi ostanki these show a time span of approx. 4800–4600 cal v Dolenjem Leskovcu, ter vzorci oglja in zogleneli BC.669 ostanki iz plasti SE 056 v Moverni vasi; kažejo časov- As can be observed, the radiocarbon dates of char- ni razpon cca 4800–4600 pr. n. št.669 coal samples at other sites also differ from the dates of Kot lahko vidimo, se tudi pri drugih najdiščih dataci- samples from short-lived materials. The dates of the je vzorcev oglja razlikujejo od datacij vzorcev iz krat- teeth from Dolsko are consistent with those of the koživih materialov. Datacije na zobeh iz Dolskega se collagen from animal bones from Gradec near Mirna, prekrivajo s tistimi na kolagenu iz živalskih kosti z and represent the youngest age among the sites with Gradca pri Mirni in so najmlajše v okviru najdišč s comparable ceramics. A further example is that of primerljivo keramiko. Drug primer je Dolenji Lesko- Dolenji Leskovec, where the dates of the seed sample vec, kjer se dataciji na vzorcu semena in na vzorcu and of the charred remains from the pot overlap, but zoglenelih ostankov z lonca prekrivata, datacija vzor- the date of the charcoal sample is significantly older. ca oglja pa je občutno starejša. Domnevamo, da gre v It is assumed that the discrepancies observed in these teh primerih verjetno za „efekt starega lesa“.670 cases are likely due to the phenomenon known as the V primerjavi z lengyelsko kulturo so datacije iz Dol- ‘old wood effect’.670 skega, Gradca pri Mirni, Resnikovega prekopa, Sto- Compared to the Lengyel culture, dates from Dol- perc in Dolenjega Leskovca primerljive z datacijami, sko, Gradec near Mirna, Resnikov prekop, Stoperce pridobljenimi na zoglenelih ostankih s poznolen- and Dolenji Leskovac are comparable to dates ob- gyelske lončenine (stopnja Lengyel III) iz Andren- tained from the charred remains of the Late Lengyel cev671 in Bukovnice,672 na zahodnem Madžarskem na pottery (phase Lengyel III) from Andrenci671 and Bu-oglju in na kolagenu iz dveh živalskih kosti z najdi- kovnica,672 in western Hungary to dates from char-šča Zalaszentbalázs – Szőlőhegyi mező.673 Pri tem je coal and collagen from two animal bones from the pomembno, da so tudi na najdišču Zalaszentbalázs Zalaszentbalázs – Szőlőhegyi mező site.673 However, – Szőlőhegyi mező datacije na kolagenu iz živalskih it is important to mention that even at the Zalasze- kosti mlajše od datacij oglja. Z njimi so primerljive ntbalázs - Szőlőhegyi mező site, the dates from ani- datacije kolagena iz živalskih kosti na poznolengyel- mal collagen are younger than those obtained from skem najdišču Szombathely metro674 in večinoma na charcoal. The dates of animal collagen at the Late živalskih kosteh z najdišča Michelstetten, faze MOG Lengyel site of Szombathely metro674 and mostly of IIa.675 animal bones at the Michelstetten site, phase MOG Datacije kolagena iz živalskih kosti, ogljika iz apatita IIa, are comparable to them.675 zob, zunanje branike kola in zoglenelega semena z The dates from animal collagen, carbon from tooth najdišč savske skupine Ib in pozne lengyelske kultu- apatite, the tree ring of a pile and charred seed from re, ki ju kronološko vzporejamo, se torej prekrivajo the Sava Group Ib sites and the Late Lengyel culture, in so deloma mlajše od datacij vzorcev oglja, v prime- which are assumed to be chronologically contempo- ru Moverne vasi (poselitvena faza 2) pa tudi zoglene- rary, therefore overlap and are to a large extent young- lih ostankov s keramike. Prav datacije na vzorcih iz er than the dates of the samples of charcoal, and in kratkoživih snovi so tiste, na katerih temelji krono- 669 Dolenji Leskovec (Hlad 2015, 13; Sraka 2016, 105, pl. 669 Dolenji Leskovec (Hlad 2015, 13; Sraka 2016, 105, t. 4.3.1: 4.3.1: Poz-66250); Moverna vas (Sraka 2012, App.; Sraka 2014, Poz-66250); Moverna vas (Sraka 2012, pril.; Sraka 2014, pril.). App.). 670 Glej npr. Regenye et al. 2022; Stadler, Ruttkay 2007; prim. s 670 See e.g. Regenye et al. 2022; Stadler, Ruttkay 2007; cf. To-Tomaž 2022, 27–32, 73–84; Sraka 2014; Sraka 2012; Sraka 2020. maž 2022, 27–32, 73–84; Sraka 2014; Sraka 2012; Sraka 2020. 671 Kramberger 2014a, sl. 4–5: Beta-339593. 671 Kramberger 2014a, fig. 4–5: Beta- 339593. 672 Sraka 2014, pril.: Poz-53989, Poz-53990. 672 Sraka 2014, App.: Poz-53989, Poz-53990. 673 Hertelendi 1995, 105, deb-3365, deb-3378, deb-3385, deb- 673 Hertelendi 1995, 105, deb-3365, deb-3378, deb-3385, deb- 3379, deb-3379. 3379, deb-3379. Monografije CPA 20 logija lengyelske kulture na zahodnem Madžarskem the case of Moverna vas (settlement phase 2) also the in primerljive vzhodnoavstrijske skupine s slikano dates from charred remains on the pottery. It is, how- keramiko.676 ever, the dates on samples from short-living materials Drugače je pri savski skupini v Sloveniji, kjer je bilo that are the base for the chronology of the Lengyel doslej večinoma datirano oglje. Danes lahko tako na culture in western Hungary and comparable Moravi- podlagi datacij vzorcev iz kratkoživih snovi in lesa iz an-Eastern-Austrian group (MOG).676 kola na Resnikovem prekopu predlagamo le okvirni The situation is different with the Sava group in Slo- časovni razpon za skupino najdišč Dolsko – Spodnje venia, where mostly charcoal samples have been dated Škovce, Resnikov prekop, spodnja plast na Gradcu pri so far. Today, based on the dating of samples from Mirni in Dolenji Leskovec (SE 1099). Gre za najdi- short-living materials and wood from the piles at šča, ki se ujemajo v večini keramičnih tipov in motivih Resnikovo prekop, we can only propose an approxi- okrasa, zaradi česar jih obravnavamo kot del enotne mate time span for the group of sites Dolsko – Spod- kronološke faze, datirane v čas okoli 4600/4550– nje Škovce, Resnikov prekop, the lower layer at Gradec 4400/4350 pr. n. št. (savska skupina Ib).677 near Mirna and Dolenji Leskovec (SU 1099). These Datacija vzorca oglja iz ognjišča SE 2055/SE 2056 v are sites that match in most ceramic types and dec- Dolskem, ki je vsebovalo najdbe iz srednje bakrene oration motifs, which is why we consider them as a dobe, je okoli 1000 let mlajša od poznonenolitskih part of a single chronological phase dated to around datacij. Okvirno namreč kaže na drugo polovico 4. 4600/4550–4400/4350 cal BC (Sava group Ib).677 tisočletja pr. n. št., ko poznamo v Sloveniji najdišča The date of the charcoal sample from hearth predvsem na Ljubljanskem barju (sl. 62). V tem času SU 2055/SU 2056 in Dolsko, which contained finds so na podlagi dendrokronološke analize in radiokar- from the Middle Copper Age, is approximately 1000 bonske datiranja živela kolišča, kot so Stare gmajne, years younger than the Late Neolithic dates. It rough- Spodnje mostišče, Črešnja pri Bistri, Veliki Otavnik ly points to the 2nd half of the 4th millennium BC, the 1b in Blatna Brezovica.678 Dolsko je šele drugo ob- period from which the sites in Slovenia are known javljeno najdišče z najdbami iz tega časa izven Lju- mainly at Ljubljansko barje (fig. 62). During this time, bljanskega barja. Prvo je Grad Borl, kjer so bile med based on the dendrochronological analysis and the arheološkimi izkopavanji CPA-ja v letu 2019 prido- results of radiocarbon dating, settlements, such as bljene najdbe iz različnih časovnih horizontov bakre- Stare gmajne, Spodnje mostišče, Črešnja pri Bistri, ne dobe.679 Veliki Otavnik 1b and Blatna Brezovica, were inhab- Edine datacija iz arheološkega konteksta naslednjega ited.678 Dolsko is only the second published site with obdobja poselitve v Dolskem, aluvialne plasti SE 219 finds from this period outside the Ljubljansko barje (iz pozne bronaste dobe), zaradi majhne količine ko- to date. The first one is Borl Castle in northeastern lagena v analizirani kosti in občutljivosti vzorca na Slovenia, where, during the archaeological rescue kontaminacijo ne gre upoštevati v diskusiji. Je tudi excavations of the CPA in 2019, finds from various več kot 1000 let starejša od najdb, ki so bile odkrite Copper Age time horizons were obtained.679 v plasti SE 219. Pomembnejše so tri datacije, ki se The only radiocarbon date from the archaeological nanašajo na poselitev najdišča in pokop v zgodnjem context of the next settlement phase in Dolsko comes srednjem veku. Analize so pokazale, da so bile v from alluvium SU 219 (from the Late Bronze Age), zgodnjesrednjeveškem grobu in naselbinskih jamah and it should not be considered in the discussion due to the small amount of collagen in the analysed bone 676 Oross et al. 2010; Regenye et al. 2022; Stadler, Ruttkay 2007. 677 Kramberger 2020a. Savska skupina Ib (Kramberger 676 Oross et al. 2010; Regenye et al. 2022; Stadler, Ruttkay 2007. 2020a). 677 Kramberger 2020a. 678 Velušček, Čufar 2014; Velušček 2009a. 678 Velušček, Čufar 2014; Velušček 2009a. Dolsko – Spodnje Škovce najdbe, ki jih je mogoče datirati v okviru zgodnje- and the sample's sensitivity to contamination. It is also slovanske poselitve v Sloveniji v drugo fazo. Tako more than 1,000 years older than the finds that were časovno opredelitev potrjujejo tudi vse tri radiokar- discovered in layer SU 219. The three dates that refer bonske datacije. Datacija vzorca živalske kosti je, za- to the settlement and the burial in the Early Middle nimivo, nekoliko starejša od datacij vzorcev oglja iz Ages are of greater significance. The analysis of the groba in iz jame SE 101/SE 102, kar kaže na mož- material culture has revealed that the finds from the nost, da so naselbinske ostaline širšega trajanja. Grob Early Medieval grave and settlement pits can be dated je glede na grobne pridatke (steklene jagode) verjetno to the second chronological horizon of the early Slav- iz druge polovice 8. stoletja n. št., čemur ustreza radi- ic settlement in Slovenia. All three radiocarbon dates okarbonska datacija (sl. 63). confirm this. The date of the animal bone sample is somewhat older than the dates of the charcoal samples from the grave and pit SU 101/SU 102. This suggests 9.4 Sklep that the settlement remains may have been of a longer duration. In consideration of the grave goods (glass Predstavljene radiokarbonske datacije so pokazale, da beads), the grave is likely to have been constructed je poznoneolitska poselitev v Dolskem iz časovnega during the 2nd half of the 8th century AD, which aligns razpona 45. in prve polovice 44. stoletja pr. n. št. Da- with the results of radiocarbon dating ( fig. 63). taciji oglja sta nekoliko starejši, vendar domnevamo, da zaradi efekta „starega lesa“, kar v primeru jame 1 zlasti nakazujejo štiri mlajše datacije iz apatita zob 9.4 Conclusion goveda, odkritega v različnih zasutjih jame. Poselitev iz srednje bakrene dobe je na podlagi radiokarbonske The radiocarbon dates presented indicate that the Late datacije okvirno iz druge polovice 4. tisočletja pr. n. Neolithic settlement in Dolsko dates to the 45th and št., zgodnjesrednjeveška poselitev iz časovnega raz- the 1st half of the 44th century BC. The two dates of pona med drugo polovico 7. in drugo polovico 9. charcoal samples are slightly older than the other dates, stoletja n. št. in grob, upoštevajoč najdb, verjetno iz but this is assumed to be due to the “old wood” effect druge polovice 8. stoletja n. št. ali najkasneje prve (pit 1). This is particularly indicated by the four young- polovice 9. stoletja n. št. er dates from the apatite of cattle’s teeth discovered in various fills of the pit. Based on radiocarbon dates, the settlement from the Middle Copper Age dates ap- proximately to the 2nd half of the 4th millennium BC, the Early Medieval settlement dates to the time span between the 2nd half of the 7th and the 2nd half of 9th century cal AD, and the grave, considering the find, probably dates to the 2nd half of the 8th century cal AD or the 1st half of the 9th century AD. Monografije CPA 20 10 Arheobotanična analiza Archaeobotanical analyses Tjaša Tolar 10.1 Uvod 10.1 Introduction V analizo smo dobili več vzorcev oglja in nekaj Among the archaeobotanical remains, charcoal is the ostankov semen/plodov ( sl. 69, 70), ki so bili odkriti most prevalent, though in some instances it is se-pri pregledu vzorcev sedimenta z izkopavanj v letu verely degraded, making it challenging to identify the 2008 na najdišču Spodnje Škovce. specific plant taxa. The examination of the sediment Med arheobotaničnimi ostanki prevladuje oglje, ki je samples yielded a limited number of seeds and fruit v nekaterih primerih zelo slabo ohranjeno in zato ni remains (fig. 69, 70). vedno vrstno specificirano (sl. 70). 10.2 Methods 10.2 Metode dela The archaeobotanical analysis of samples from the Arheobotanična analiza vzorcev z najdišča Dolsko Dolsko – Spodnje Škovce site has yielded the iden-– Spodnje Škovce zajema identifikacijo ostankov se- tification of remains of seeds and fruits, as well as men/plodov in oglja. Pri delu smo uporabljali stere- charcoal. A stereomicroscope with a magnification omikroskop z do 50-kratno povečavo in mikroskop of up to 50× and a light microscope with a mag- z do 600-kratno povečavo. V pomoč nam je bila re- nification of up to 600x were employed, along with Spodnje Škovce 2008 Flot 34/1-4 2024 2042 Vzorec / Sample 2014 2008 no. SE / SU 194 2091 2082 2036 Sek./Kv. AK 93/1 AR 12/3 AR 17/3 AR 18/3 Rastlinski takson / Plant taxa Ostanek / Plant remain Vitis vinifera cf. vinifera vinska trta / grape NC seme ? rec. / 1 vine NC seed ? rec. Prunus spinosa črni trn / C frg. plod / C frg. blackthorn fruit Corylus avellana leska / hazel C frg. plod / C frg. fruit Quercus sp. hrast / oak C/NC želod cel / C/NC acorn Plantago lanceolata trpotec / plantain NC seme / NC seed 1 Obdobje / Period pozni neolitik / bakrena doba bakrena doba bakrena doba Late Neolithic / Copp. Age / Copp. Age / Copp. Age Interpretacija SE / jama / pit ognjišče / jama / pit plast / layer Interpretation SU hearth Dolsko – Spodnje Škovce 30 25 20 15 10 5 Qu Querc 0 N . a . . . . p. W us W us ca ca ba tiva tiva ne ti ti ss RP a ssp a tul ssp ssp ssp folia ssp s s DP orn a a al s us us sta er lv ini lv a s a s be y y ies Ca rbu rnu s/C nu Ac ne xin ne nis s s arp s s Ab Pi So Co us/ rbu sta Fra sta gu a c gu rpi cf. cf. So Ca Ca xin Fa Ca try Fa us; us; Fra Os cf. p./ ero ero ss cf. W; nif nif us DP Co Co erc Slika/Figure 70 Oglje z najdišča Dolsko – Spodnje Škovce, vsa obdobja (cf. – najverjetneje; RPW – venčastoporozen les; DPW – difuznoporozen les). / Charcoal from Dolsko – Spodnje Škovce site, all periods (cf. – most likely; RPW – ring-porous wood and DPW – diffuse-porous wood). ferenčna zbirka semen, plodov, lesa in oglja Inštituta the help of the reference collection of seeds, fruits, za arheologijo ZRC SAZU ter specifična literatura za wood and charcoal from the Institute of Archae- identifikacijo semen, plodov, lesa in oglja.680 ology ZRC SAZU and specific literature for the Vsa semena in plodovi so bili vrstno določeni, med- identification of seeds, fruits, wood and charcoal.680 tem ko smo pri vzorcih oglja naključno podvzorčili All remains of seeds and fruits were identified to the po enega do tri primerke oz. fragmente oglja iz vsa- genus or species level, whereas in the case of char- kega vzorca. V večini primerov so bili posamezni coal, only randomly selected one to three examples of izbrani primerki, glede na podoben videz, fragmenti charcoal from each sample were identified to the ge- enega in istega koluta (kosa) lesa oz. oglja, zato ni nus or species level. In most cases, the selected char- bilo potrebe po identifikaciji več fragmentov oglja iz coal fragments were derived from the same piece of 3006 2008 15 2004 2015 208 47 2036 225 2034 101 101 2025 2066 AV 16/4 DEPO/1 AT 13-14/3 AL 93/1 AL 93/1 AM 20/3 AJ 19/3 1 6 1 1 5 5 bakrena doba / starejše od bakrene dobe / prazgodovina / zgodnji srednji vek / zgodnji srednji vek / ? ? Copp. Age older than Copp. A. Prehistory Early Medieval Early Medieval plast / layer naravna plast / layer jama / pit ognjišče / hearth ognjišče / hearth jama / pit jama / pit Monografije CPA 20 Vzorec / Sample No. 86 1 3 11 12 Spodnje Škovce 2008 SE / SU 1025 11 27 86 76 Sek./Kv. 2/AC 89 1/AS 92 1/AN 80 1/AN-MO 91 1/AP 90 Drevesni takson / Tree taxa Quercus ssp. oak / hrast 1 1 Quercus oak/chestnut / hrast/ ssp ./Castanea sativa kostanj Fraxinus ssp. jesen / ash 1 Castanea sativa kostanj / chestnut Fraxinus/Castanea jesen/kostanj / ash/ chestnut RPW VPL Cornus ssp. dren / Cornus 1 Sorbus/Cornus jerebika/dren / Sorbus Acer ssp. javor / maple 1 Carpinis betulus beli gaber / white hornbeam Sorbus ssp. jerebika / Sorbus Fagus sylvatica bukev / beech cf cf. črni gaber / black . Ostrya carpinifolia hornbeam Coniferous; iglavec; cf. jelka / 1 cf . Abies alba conifer; cf. fir Coniferous; iglavec; cf. bor / cf . Pinus ssp . conifer; cf. pine DPW; cf DPL; cf. bukev / . Fagus sylvatica cf. beech DPW DPL 1 pred prvo Obdobje / Period poselitvijo prostora pred neolitikom / before Neolithic / before settling Interpretacija SE / Interpretation SU plast (geološka) / sled drevesa / savski prod / layer tree hole Sava gravel Vzorec / Sample No. 68 71 78 79 82 87 Spodnje Škovce 2008 SE / SU 200 198 194 194 194 196 Sek./Kv. 1/AO 93 1/AK 94 1/AK 93 1/AK 93 1/AK 93 1/AK 94 1/AK 94 1/AK 94 1/AK 94 1/AK 93 1/AK 94 1/AJ 94 1/AJ 93 1/AJ 93 1/AN 79 1/AJ 93 1/AJ 94 1/AJ 93 Drevesni takson / Tree taxa Quercus ssp. oak / hrast 1 Quercus ssp./Castanea sativa oak/chestnut / hrast/kostanj 1 Fraxinus ssp. jesen / ash Castanea sativa kostanj / chestnut Fraxinus/Castanea jesen/kostanj / ash/chestnut RPW VPL 1 1 1 1 Cornus ssp. dren / Cornus Sorbus/Cornus jerebika/dren / Sorbus Acer ssp. javor / maple Carpinis betulus beli gaber / white hornbeam Sorbus ssp. jerebika / Sorbus Fagus sylvatica bukev / beech cf . Ostrya carpinifolia cf. črni gaber / black hornbeam Coniferous; cf . Abies alba iglavec; cf. jelka / conifer; cf. fir Coniferous; cf . Pinus ssp. iglavec; cf. bor / conifer; cf. pine DPW; cf DPL; cf. bukev / . Fagus sylvatica cf. beech DPW DPL Obdobje / Period pozni neolitik / Late Neolithic Interpretacija SE / Interpretation SU jama / pit Dolsko – Spodnje Škovce 27 32 34 36 38 40 46 52 54 58 65 67 113 89 148 148 148 192 192 194 194 200 200 196 AK 94/93 1/AN 94 1/AK 93 1/AK 94 1/AK 94 1/AK 93 1/AK 93 1/AK 93 1/AK 93 1/AN 93 1/AN 94 1/AK 94 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 pozni neolitik / Late Neolithic jama / pit 92 105 119 119 125 139 144 149 153 181 183 186 196 196 196 194 196 196 194 194 218 194 194 194 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 pozni neolitik / Late Neolithic jama / pit Monografije CPA 20 Vzorec / Sample No. 2002 1/3 2002 2/3 2002 3/3 2013 2007 2016 Spodnje Škovce 2008 SE / SU 2031 2111 2055 2036 Sek./Kv. 3/AL/AM 20 3/AO 15 3/AS 18 3/AN 19 Drevesni takson / Tree taxa Quercus ssp. oak / hrast 1 1 1 1 Quercus ssp./Castanea sativa oak/chestnut / hrast/kostanj Fraxinus ssp. jesen / ash Castanea sativa kostanj / chestnut 1 Fraxinus/Castanea jesen/kostanj / ash/chestnut RPW VPL Cornus ssp. dren / Cornus Sorbus/Cornus jerebika/dren / Sorbus Acer ssp. javor / maple Carpinis betulus beli gaber / white hornbeam 1 Sorbus ssp. jerebika / Sorbus Fagus sylvatica bukev / beech cf . Ostrya carpinifolia cf. črni gaber / black hornbeam Coniferous; cf . Abies alba iglavec; cf. jelka / conifer; cf. fir Coniferous; cf . Pinus ssp. iglavec; cf. bor / conifer; cf. pine DPW; cf. Fagus sylvatica DPL; cf. bukev / cf. beech DPW DPL Obdobje / Period bakrena doba / Copper Age bakrena doba / Copper Age Interpretacija SE / Interpretation SU ognjišče / hearth Vzorec / Sample No. 109 797 147 83 2015 Spodnje Škovce 2008 SE / SU 1029 219 1029 1031 2109 Sek./Kv. 2/AE 87 1/AL 80 2/AI 84 2/AG 87 3/AN 15 Drevesni takson / Tree taxa Quercus ssp. oak / hrast 1 1 Quercus ssp./Castanea sativa oak/chestnut / hrast/kostanj Fraxinus ssp. jesen / ash Castanea sativa kostanj / chestnut Fraxinus/Castanea jesen/kostanj / ash/chestnut RPW VPL Cornus ssp. dren / Cornus verjetno Sorbus/Cornus jerebika/dren / Sorbus Acer ssp. javor / maple Carpinis betulus beli gaber / white hornbeam 1 1 Sorbus ssp. jerebika / Sorbus Fagus sylvatica bukev / beech cf . Ostrya carpinifolia cf. črni gaber / black hornbeam Coniferous; cf . Abies alba iglavec; cf. jelka / conifer; cf. fir Coniferous; cf . Pinus ssp. iglavec; cf. bor / conifer; cf. pine DPW; cf. Fagus sylvatica DPL; cf. bukev / cf. beech DPW DPL Obdobje / Period prazgodovina / prehistory Interpretacija SE / Interpretation SU plast oglja / jama / pit charcoal layer Dolsko – Spodnje Škovce 3002 2009 2010 3004 25 28 116 165 170 199 210 2057 2036 2036 3070 133 135 1034 232 231 219 219 4/AV 16 3/AR 19 3/AR 18 4/BA 14 AK/AL 82 AL 81/82 2/AJ 85/86 1/AL 81 1/AL 82 1/AL 80 1/AG 77 1 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 pozna bronasta doba / Late Bronze Age plast / layer jama / pit plast / layer plast 5 6 9 15 19 24 29 31 8 26 89 2001 32 67 67 101 101 101 101 101 69 117 1/AS 93 1/AP 90 1/AP 90 1/AL 39 1/AL 93 1/AL 93 1/AL 93 1/AL 93 1/AP 91 AK 91 1/AK 94 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 zgodnji srednji vek / Early Middle Ages novodobna / ? ? modern grob 1 (skeletni jama / pit ognjišče / hearth jama / pit ? ? grob) / grave 1 Monografije CPA 20 2008 124 124 204 72 71 103 2115 Sek./Kv. Spodnje Škovce SE / SU Vzorec / Sample No. 22 16 49 10 7 30 2012 1/A0 94 1/ AO 94 1/AS 93 AR 93 1/AR 82 AL 93 3/AR 18 Drevesni takson / Tree taxa Quercus ssp. oak / hrast 1 1 Quercus ssp./Castanea oak/chestnut / hrast/ 1 1 sativa kostanj Fraxinus ssp. jesen / ash Castanea sativa kostanj / chestnut Fraxinus/Castanea jesen/kostanj / ash/ chestnut RPW VPL Cornus ssp. dren / Cornus Sorbus/Cornus jerebika/dren / Sorbus Acer ssp. javor / maple Carpinis betulus beli gaber / white 1 hornbeam Sorbus ssp. jerebika / Sorbus 2 Fagus sylvatica bukev / beech cf cf. črni gaber / black 1 . Ostrya carpinifolia hornbeam Coniferous; cf . Abies iglavec; cf. jelka / alba conifer; cf. fir Coniferous; cf . Pinus iglavec; cf. bor / conifer; ssp. cf. pine DPW; cf DPL; cf. bukev / cf. . Fagus sylvatica beech DPW DPL 1 Obdobje / Period ? ? Interpretacija SE / Interpretation SU jama / pit jama za stojko / stand pit Slika/Figure 71 (strani/pages 192–196) Identificirano oglje z najdišča Spodnje Škovce po obdobjih: pozni neolitik, bakrena doba, bronasta doba, srednji vek (cf. – najverjetneje; RPW – venčasto-porozen les; DPW – difuzno-porozen les). / Identified charcoal from Spodnje Škovce by periods: Late Neolithic, Copper Age, Bronze Age, Middle Ages (cf. – most likely; RPW – ring-porous wood types; DPW – diffuse-porous wood types). istega vzorca. V več primerih je bilo oglje ohranjeno wood or charcoal. Consequently, there was ano need v zelo slabem, drobljivem stanju, zato v teh primerih to identify multiple fragments from the same sample. identifikacija ni bila mogoča. Od skupno 102 vzorcev In several instances (i.e., 32 samples), the charcoal v 32 primerih oglja nismo uspeli identificirati (sl. 70). was unidentifiable due to its poor state of preser- vation. A total of 76 randomly selected fragments of charcoal from 70 samples were identified (fig. 70). 10.3 Rezultati Med redkimi ohranjenimi ostanki semen/plodov 10.3 Results ni bilo odkritih ostankov kulturnih rastlin (pšenice ali ječmena), temveč le štiri vrste možnih nabiranih Among the scarce remains of seeds and fruits, no ev- plodov oz. sadežev in oreškov: grozdje, črni trn, idence of cultivated plants was uncovered. Four taxa lešnik in želod. Razen pečk trte so bili vsi ohranjeni of potentially gathered fruits and nuts were identi- v zoglenelem stanju. Po ohranjenosti in videzu sodeč fied: grapes ( Vitis vinifera), blackthorn (Prunus spinosa), bi grozdne pečke, najverjetneje že udomačene pod- hazelnut (Corylus avellana) and acorn (Quercus sp.). Ex-vrste vinske trte, lahko bile mlajšega izvora, torej ne cept for the grape seeds, all the remains were found Dolsko – Spodnje Škovce a b 2 mm 2 mm c d 2 mm 2 mm Slika/Figure 72 Fotografije analiziranih vzorcev oglja: a – oglje jesena (Fraxinus sp.) iz vz. 12 (pozni neolitik); b – oglje hrasta (Quercus sp.) iz vz. 2002 (bakrena doba); c – oglje kostanja (Castanea sativa) iz vz. 25 (bronasta doba); d – oglje cf. bukve (Fagus sylvatica) iz vz. 5 (srednjeveški grob). Foto: T. S. Kristan (ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo). / Photographs of analysed charcoal samples: a – ash charcoal (Fraxinus sp.) from s. no. 12 (Late Neolithic); b – oak charcoal (Quercus sp.) from s. no. 2002 (Copper Age); c – chestnut charcoal (Castanea sativa) from s. no. 25 (Bronze Age); d – charcoal cf. beech (Fagus sylvatica) from s. no. 5 (Medieval grave). Photo: T. Skrt Kristan (ZRC SAZU, Institute of Archaeology). ne oz. prazgodovinske jame (sl. 69). Ostali nabirani most likely already of a domesticated subspecies of plodovi so verjetno arheološkega izvora. Zoglenelo the grapevine, could therefore be of a younger ori- seme trpotca je bilo odkrito v jami iz poznega neoliti- gin, i.e. archaeological, although they were obtained ka, zoglenela lešnika v jamah iz srednje bakrene dobe from sediments from the Copper Age or prehistoric in zgodnjega srednjega veka (SE 101/SE 102), v isti pits (fig. 69). zgodnjesrednjeveški jami pa tudi ostanki črnega trna. Among the charcoal fragments, although not always Med odlomki oglja, čeprav ne vedno določenega do determined to the species level, ring-porous wood vrste natančno, prevladujejo venčasto porozne vrste, taxa predominate, mainly oak (Quercus sp.). Conifers predvsem hrast (Quercus sp.). Iglavci so identificirani are identified in only four cases. In general, species le v 4 primerih. V splošnem je vrstna pestrost majhna, diversity is relatively low, with oak being the most ugotovljenih je 11 vrst lesa, od skupno 76 vrstno do- prevalent tree taxon identified among 11 different ločenih naključno izbranih primerkov oglja iz 70 vzor- taxa (fig. 70, 71). cev s terena (sl. 70, 71). Almost half (34) of the examined samples of char- Skoraj polovica (34) pregledanih vzorcev oglja izha- coal come from Late Neolithic contexts were ob- ja iz poznoneolitskih kontekstov, pretežno odpadnih tained, mainly from what are probably waste pits. jam. Med identifikacijami prevladujejo hrast (n = 11) The identifications are dominated by oak (Quercus sp.; Monografije CPA 20 sen ali kostanj; sl. 72: a–c) Difuzno poroznih identi- ash ( Quercus sp./Fraxinus sp.) or chestnut (Castanea sa-fikacij je bilo 8, med njimi je bilo ugotovljeno oglje tiva); fig. 72a-c). Eight diffuse-porous tree taxa identi-drena, belega gabra in javorja. Iglavcev (cf. jelke in fications from Late Neolithic contexts, among which bora) je bilo le za vzorec (n = 3). Sorbus/Cornus, white hornbeam (Carpinus betulus) and Bakrenodobnih vzorcev je 10. Tudi tu prevladuje hrast maple (Acer sp.) were quite frequently determined. (n = 5; sl. 72b) in ostale venčasto-porozne vrste (n = 2) Conifers (cf. fir and pine) were identified in only a lesa oz. oglja. Iglavcev ni, med ostalimi listavci so bili few cases (n = 3). identificirani še beli gaber, jerebika/mokovec in bukev. A total of 10 charcoal samples are from the Copper Vzorcev iz bronastodobnih kontekstov je 11. Šest Age period. Oak (n = 5) and other ring-porous types identifikacij pripada hrastu in ostalim venčasto-poro- of wood (n = 2) predominate. No conifers were iden- znim vrstam, tri belemu gabru in en cf. jelki.Pet vzor- tified. Among rare diffuse-porous tree taxa, white cev iz srednjeveškega ognjišča je večinoma vsebovalo hornbeam, Sorbus and beech (Fagus sylvatica) were iden-oglje hrasta, le v enem vzorcu je bilo identificirano tified. oglje jerebike/mokovca. Iz srednjeveške jame je bil 11 charcoal samples were recovered from the Bronze identificiran jesen. Eno pomembnejših identifikacij s Age contexts. Six identifications belong to oak and tega najdišča predstavlja najdba ostanka „deščice“ iz other ring-porous taxa, three to the hornbeam and dvojnega skeletnega srednjeveškega groba ženske z one to probably fir tree. otrokom. Ostanki zoglenele deščice, ki je bila polože- 5 samples from the medieval pit, probably a hearth, na v grob v bližini pokojničine glave in najverjetneje contained mostly oak charcoal, only one sample was pod večji lonec,681 so identificirani kot najverjetneje identified as Sorbus. Ash (Fraxinus sp.) was identified bukov les (Fagus sylvatica; sl. 72d). Žorževa ponuja in a sample from another medieval pit. One of the interpretacijo o deščici, ki bi lahko bila namenjena most significant identifications from this site is relat- zapisu uroka, ki naj bi po etnoloških spoznanjih z ed to the discovery of the remains of a small wooden izbrisom, torej s sežigom, začel tudi delovati.682 Stari “board” from a double skeletal medieval grave of a Bukovci (prebivalci spodnje bohinjske doline) so ne- woman and a child. The remains of a charred board, koč pisali na lesene bukove deščice (informator: Joža which was placed in the grave near the woman’s Čop, Brod, Bohinj).683 head and most likely under a larger pot,681 have been identified as most likely beech wood (Fagus sylvatica; fig. 72d). A. Žorž682 offers an interpretation of the board, which could have been intended to record a spell. According to ethnological knowledge, the spell is believed to start working with erasing it, i.e. burn- ing the board. Old Bukovci (inhabitants of the lower Bohinj valley) used to write on wooden boards made of beech (informant: Joža Čop, Brod, Bohinj).683 681 Klasinc 2008, 153; Žorž 2009, 36. 681 Klasinc 2008, 153; Žorž 2009, 36. Dolsko – Spodnje Škovce 11 Arheozoološka analiza Archaeozoological analyses Borut Toškan 11.1 Uvod 11.1 Introduction Arheozoološka analiza gradiva z najdišča Dolsko – The archaeozoological analysis of the archaeozoo- Spodnje Škovce je zajela 1643 ostankov sesalskih kos- logical material from the Dolsko – Spodnje Škovce ti in zob, ki pa so bili zaradi izrazite fragmentiranosti site took into account 1,643 mammal remains, most večinoma taksonomsko nedoločljivi. Vsaj do nivoja of which could not be taxonomically identified due rodu (v primeru drobnice pa do nivoja poddružine) to their high degree of fragmentation. Only a small je bilo namreč mogoče opredeliti le dobro desetino, proportion of the finds (i.e. 195 specimens) could tj. 195 najdb, sicer pripisanih najmanj šestim vrstam be identified to genus or species level (in the case (sl. 73). Na najdišču so bile odkrite ostaline iz mlaj- of the Caprinae to subfamily level). This list includes še kamene, srednje bakrene in pozne bronaste dobe the remains of at least six species (fig. 73). The site ter iz zgodnjega srednjega veka.684 Nekaj odlomkov yielded archaeological remains, from the Late Neo- kosti in zob je bilo pobranih še iz arheološko sterilne lithic, Middle Copper Age, Late Bronze Age and Ear- geološke plasti in iz sodobnih sedimentov, vendar ti ly Medieval periods.684 Additionally, bone and tooth v nadaljevanju niso podrobneje predstavljeni. Ena- fragments were collected from the archaeologically ko velja za gradivo, ki je bilo odkrito v stratigrafskih sterile geological layer and from the modern layers, enotah s kronološko mešanimi najdbami. however, these are not presented in detail below. The same applies to material from stratigraphic units with chronologically mixed finds. Takson / Geološka Pozni Srednja Pozna Zgodnji Novodobno Nedol. / ∑ % ∑ Taxon osnova neolitik bakrena doba bronasta srednji vek / Modern Unknown / Late / Middle doba / Late / Early neolithic Copper Age Bronze Age Middle Ages B. taurus 3 71 2 32 - 9 2 119 60,7 Sus sp. 2 10 - 16 - 3 2 32 16,9 Caprinae - 2 1 23 - 2 - 28 14,3 E. caballus - - - 6 - - - 6 3,1 C. familiaris - - - 4 - - 1 5 2,5 C. elaphus - - - 5 - - - 5 2,5 Skupaj / 83 3 86 - 14 4 195 100 5 Together Indet. frgm. 83 505 2 816 10 11 20 1447 - Slika/Figure 73 Zastopanost posameznih taksonov velikih sesalcev na najdišču Dolsko – Spodnje Škovce po fazah. Količina najdb je podana kot število določenih primerkov (Number of Identified Specimens; NISP). / Representation of individual taxa of large mammals at Dolsko - Spodnje Škovce by period. The number of finds is given as the number of identified specimens (NISP; Grayson 1984); multiple fragments that could be assigned with certainty to the same bone/tooth were treated as a single specimen (i.e. NISP = 1). Monografije CPA 20 11.2 Taksonomika 11.2 Taxonomy Med taksonomsko opredeljenimi živalskimi ostanki Most of the taxonomically identified animal remains jih večina pripada domačim živalim. Lovnim vrstam belong to domesticates. Seven finds were attributed je namreč mogoče pripisati kvečjemu sedem najdb: to wild animals: in addition to five partially preserved ob petih delno ohranjenih kosteh jelena ( Cervus elap- bones of red deer (Cervus elaphus) from the Late hus) iz poznobronastodobne plasti SE 219 (sl. 73) še Bronze Age layer SU 219 (fig. 73), a relatively large razmeroma velik zob morda divjega prašiča (Sus scrofa) tooth possibly belonging to a wild boar (Sus scrofa) iz poznoneolitske jame SE 248 in odlomek diafi- was found in the Late Neolithic pit SU 248, and a ze stegnenice iz poznobronastodobne jame SE 212 fragment of the diaphysis of a femur belonging to (vzorec št. 121), ki pripada bodisi drobnici (Capri- either a sheep/goat (Caprinae) or a roe deer (Capre-nae) bodisi srni (Capreolus capreolus). Z izjemo repne- olus capreolus) was found in the Late Bronze Age pit ga vretenca ožje taksonomsko neopredeljenega ma- SU 212 (sample No. 121). Except for the caudal ver- lega sesalca (glodavca?) iz zgodnjesrednjeveške jame tebra of a taxonomically unidentified small mammal SE 101 vključuje arheozoološko gradivo iz Dolskega (rodent?) from the Early Medieval pit SU 101, the izključno ostanke živali s telesno maso nad 5 kg. archaeozoological material from Dolsko exclusively comprises remains of animals with a body weight of Pozni neolitik above 5 kg. Najstarejši ostanki favne se navezujejo na naselbino savske skupine lengyelske kulture iz sredine in začet- Late Neolithic ka druge polovice 5. tisočletja pr. n. št.685 Od nekaj The earliest faunal remains are associated with the sto razpoložljivih živalskih ostankov iz te faze jih le settlement of the Sava group of the Lengyel culture 22 ni bilo pobranih z območja jame 1. Posledično je from the middle and beginning of the 2nd half of the ta 11 × 7 m velik ovalni vkop z neravnim dnom, v ka- 5th millennium BC.685 Of the several hundred animal terem je bila odkrita tudi obilica odlomkov keramike remains available from this phase, only 22 do not in kamnitih orodij,686 edina arheozoološko zares rele- originate from pit 1. This makes the said 11 × 7 m vantna struktura v naselbini. Zaradi manjkajočih ar- oval pit with an uneven floor, in which a wealth of hitekturnih elementov naj jama 1 ne bi bila v uporabi pottery fragments and stone tools were also found,686 kot zemljanka, temveč verjetneje kot odpadna jama.687 the only archaeozoologically relevant structure of Arheozoološko gradivo iz jame 1 izkazuje prevla- the settlement. Due to its shape (both in plan and dujoč delež kalciniranih, močno fragmentiranih pri- cross-section) and the lack of architectural elements, merkov (sl. 74), kar priča o dlje časa trajajoči izposta- pit 1 was probably not used as a pit house but as a vljenosti številnih kosti in zob razmeroma močnemu waste pit.687 ognju (T > 500° C).688 Vrstna pestrost je skromna: The archaeozoological material from pit 1 shows a med 83 taksonomsko opredeljenimi najdbami jih preponderance of calcined, highly fragmented bones namreč kar 70 pripada domačemu govedu (Bos tau- (fig. 74), indicating prolonged exposure to a relatively rus). Prevladujejo ostanki zob, predvsem kočnikov, strong fire (T > 500° C).688 The taxonomic diversity pri čemer sta nepoškodovana primerka v celotnem is low: of the 83 identified finds, 70 belong to cattle analiziranem zbiru le dva. Med kostnimi ostanki je (Bos taurus). The remains of teeth, especially premo- lars and molars, predominate, with only two com- 685 Glej tukaj 5 Naselbinske ostaline iz poznega neolitika; Klasinc et al. 2009, 59–60. 685 See here: 5 Settlement remains from the Late Neolithic. 686 Glej tukaj 16.3 Jame in plasti iz poznega neolitika. 686 See here: 16.3 Jame in plasti iz poznega neolitika. 687 Cf. Guštin 2005b, 9–10. Glej tudi tukaj 5 Naselbinske osta- 687 Cf. Guštin 2005b, 9–10. See here 5 Settlement remains from Dolsko – Spodnje Škovce pletely preserved specimens in the entire assemblage analysed. Among the bone remains, most unidentifi- able fragments come from diaphyses of various long bones,689 and the only three identified specimens were attributed to cattle. The list includes the proxi- mal part of a first phalange, a fragment of a lumbar vertebra and some fragments of the same mandible. In addition to cattle, partially preserved teeth of caprines (Caprinae) and pigs/boars (Sus sp.) were also found in pit 1. The attempt to distinguish be- tween the remains of sheep (Ovis aries) and goat Slika/Figure 74 Izrazita fragmentiranost kalciniranih (Capra hircus) was unsuccessful, while the assem- blage of suine finds (almost?) exclusively comprises kostnih najdb neolitske starosti z najdišča Dolsko – Spodnje specimens of domestic pig ( Sus domesticus ). The only Škovce. / Pronounced fragmentation of calcined animal remains from the Late Neolithic layers at Dolsko – Spodnje exception could be the relatively large second low- Škovce. The size of the fragments exceeds one centimetre only er incisor from the deepest fill SU 196 (Sample No. in exceptional cases. FL 65), which could belong to a wild boar (Sus scrofa) or a cross between the two species mentioned. daleč največ neopredeljivih drobcev diafiz različnih Animal remains from the Late Neolithic settlement dolgih kosti,689 edini trije določljivi odlomki pa so bili phase other than those from pit 1 were discovered pripisani govedu. Seznam vključuje proksimalni del in the fill of the paleochannel (SU 218; N = 18) to- prve prstnice, odlomek ledvenega vretenca in nekaj gether with fragments of contemporary pottery and delčkov iste spodnje čeljustnice. stone flakes and in pit 2 (SU 200; N = 4), which may Ob domačemu govedu sta bila v jami 1 zastopana še have belonged to a wooden structure.690 None of drobnica (Caprinae) in prašič (Sus sp.), oba z delno them show traces of exposure to fire, but due to re- ohranjenimi zobmi. Poskus razlikovanja med ostanki duction processes in the water-logged anaerobic sed- ovce (Ovis aries) in koze (Capra hircus) ni bil uspešen, iment they are all dark brown in colour.691 The only zbir prašičjih najdb pa vključuje (skoraj?) izključno taxonomically identified specimen was found in layer primerke domačega prašiča (Sus domesticus). Edi- SU 200 at the bottom of pit 2. It is a fragmented na izjema bi utegnil biti razmeroma robusten drugi tooth that is attributed to cattle. spodnji sekalec iz najglobljega polnila SE 196 (vzo- rec FL 65), ki bi ga prav zaradi izstopajoče velikosti Middle Copper Age morda kazalo pripisati divjemu prašiču (Sus scrofa) ali The next settlement phase dates to the Middle Cop- križancu med obema navedenima vrstama. per Age, more precisely to the 2nd half of the 4th mil-Živalski ostanki iz poznoneolitske poselitvene faze, lennium BC.692 The number of animal remains from ki ne izvirajo iz jame 1, so bili odkriti v polnilu pale- this phase is limited, with the list comprising only a ostruge (SE 218; N = 18), skupaj z odlomki tedanje pair of taxonomically unidentified fragments of cal- keramike in kamnitimi odbitki ter v jami 2 (SE 200; cined bone, two fragmented cattle molars and a right N = 4), ki je morda služila kot z leseno konstrukci- upper second premolar of a sheep or goat. Both taxa jo nadgrajen delovni prostor.690 Nobeden izmed njih ne izkazuje sledi izpostavljenosti ognju, so pa zaradi redukcijskih procesov v z vodo prepojenem anaerob- 689 Cf. Morin et al. 2017, 888–889 and the literature cited therein. 690 See here 5 Settlement remains from the Late Neolithic. Monografije CPA 20 Taxon palia Takson / es ar brae acar us salia es Cranium axilla te at palia salia andibula et et adius M M Dent Ver Scapula Humer R Ulna M Car Pelvis Femur Tibia MTar Phalang B. taurus - - 4 12 - - - 1 1 3 1 - - 1 3 3 3 Caprinae - - 1 18 - - - 2 - - - - - - 1 1 - Sus sp. - - 4 7 - - 1 1 2 - - - - 1 - - - E. caballus - - - 1 - 1 - 3 - 1 - - - - - - - C. familiaris 1 2 - 1 - - - - - - - - - - - - - C. elaphus - - - - - - - - - - - - - - 3 - 2 Skupaj / 77 3 86 - 15 - 195 5 Total Indet. frgm. 83 505 2 816 10 11 20 1449 Slika/Figure 75 Zastopanost posameznih taksonov velikih sesalcev na najdišču Dolsko – Spodnje Škovce v plasteh in jamah iz pozne bronaste dobe po skeletnih elementih. Količina najdb je podana kot število določenih primerkov (Number of Identified Specimens; NISP). Več odlomkov istega zoba/kosti je obravnavanih kot en primerek (tj. NISP = 1). / Representation of individual taxa of large mammals in layers and pits from the Late Bronze Age Dolsko – Spodnje Škovce according to skeletal elements. The number of finds is given as the number of identified specimens (NISP); multiple fragments that could be assigned with certainty to the same bone/tooth were treated as one specimen (i.e. NISP = 1). nem sedimentnem okolju vsi obarvani rjavo.691 Edi- are commonly found at 4th millennium BC sites in ni taksonomsko opredeljen primerek je bil odkrit v Slovenia.693 plasti SE 200 na dnu jame 2. Gre za odlomek zoba domačega goveda. Late Bronze Age In Late Bronze Age pits and in the fillings of paleo- Srednja bakrena doba channels with archaeological material from the said Naslednja poselitvena faza datira v srednjo bakreno period, 902 animal finds were documented. Most of dobo, sodeč po radiokarbonski dataciji v drugo polo- them come from a layer of pebbles and sandy loam vico 4. tisočletja pr. n. št.692 Število živalskih ostankov (SU 219), which was formed as alluvium of a stream iz te faze je skromno: ob dveh taksonomsko neopre- or because of a large flood. Both the bones and the deljenih kalciniranih kostnih drobcih namreč v ta čas archaeological finds presumably originate from a sodijo le še dva poškodovana meljaka domačega go- nearby Late Bronze Age settlement.694 veda in desni drugi zgornji predmeljak drobnice. Oba Of the total of 86 taxonomically identified animal taksona sta na najdiščih iz četrtega tisočletja pr. n. št. remains, most belong to cattle, followed by caprines na Slovenskem standardno zastopana.693 and pig ( fig. 75). In contrast to the finds from the Late Neolithic settlement phase, both teeth and Pozna bronasta doba bones are well represented, which is probably due V jamah iz pozne bronaste dobe in v polnilih palo- to less pronounced fragmentation. The species iden- estrug z arheološkim gradivom iz tega obdobja so tified are consistent with data from other roughly izpričane 902 živalske najdbe. Večina jih izvira iz contemporaneous sites in the southeastern Alpine plasti prodnikov in peščenega melja (SE 219), ki je region, such as Ormož,695 Gornja Radgona (own nastala kot vodni nanos hudournika oziroma večje 691 Cf. Ćirić 1986. 693 See e.g. Drobne 1975, Tab. 3; Turk et al. 1992, 38; 1993, 692 Glej tukaj 9 Rezultati datiranja po postopku 14C AMS. 72; Toškan, Dirjec 2004, Tab. 3.7.1; Velušček et al. 2004, Tab. 3; 693 Glej npr. Drobne 1975, t. 3; Turk et al. 1992, 38; 1993, 72; Velušček et al. 2018, fig. 10; Toškan et al. 2020. Dolsko – Spodnje Škovce povodnji. Ob kosteh so bile v omenjeni plasti odkrite unpublished data), Kostel,696 Acijev spodmol near tudi številne arheološke najdbe, ki domnevno izvirajo Petrinje,697 Podmol near Kastelec,698 Iška Loka, iz bližnjega poznobronastodobnega naselja.694 Žlebič,699 Brinjeva gora above Zreče700 and Podgor-Med skupno 86 taksonomsko opredeljenimi ži- ica near Ljubljana.701 As expected, the number of valskimi ostanki je največ govejih, na drugo in tret- bones from wild animals is low (N = 5; all assigned je mesto pa se uvrščata drobnica in prašič (sl. 75). to red deer). Suine teeth and bones are relatively Za razliko od najdb iz poznoneolitske faze so med small, so they probably all belong to a domestic pig. tem gradivom, domnevno zaradi manj izrazite fra- Of particular importance is the discovery of six bone gmentiranosti, dobro zastopani tako zobje kot kos- and tooth fragments of domestic horse (Equus caballus), ti. Nabor vrst je skladen s podatki z drugih okvirno which are among the earliest finds of this species in sočasnih najdišč v jugovzhodnoalpskem prostoru, Slovenia.702 Horse remains were also discovered at the kot so Ormož,695 Gornja Radgona (lasten neobjav- Mesolithic site of Zalog pri Verdu and among the re- ljen podatek), Kostel,696 Acijev spodmol pri Petri- mains of piles and predominantly Copper Age pottery njah,697 Podmol pri Kastelcu,698 Iška Loka, Žlebič,699 at the pile-dwelling settlement of Parte near Ig,703 but Brinjeva gora700 in Podgorica pri Ljubljani.701 Delež their archaeological dating is unreliable as they were divjadi je pričakovano skromen; vključuje namreč found in the Ljubija and Iščica riverbeds. The oldest le pet kosti jelena. Prašičji ostanki so razmeroma radiocarbon dated remains of a domestic horse from majhni, zato najbrž vsi pripadajo domačemu prašiču. the south-eastern Alpine region come from the area of Pomembno je izpostaviti odkritje šestih odlomkov the pile-dwelling settlements of Založnica near Kam- kosti in zob domačega konja (Equus caballus), ki so- nik pod Krimom and Dušanovo near Verd, dated to dijo med starejše ostanke te živalske vrste na Slo- the 2nd quarter and middle of the 3rd millennium BC, venskem.702 Posamezne konjske najdbe so bile sicer respectively (own unpublished data).704 odkrite tudi že na srednjekamenodobnem najdišču Zalog pri Verdu ter med ostanki kolov in pretežno Early Middle Ages bakrenodobne keramike na kolišču v Partih pri Igu,703 All eleven analysed animal remains from this period vendar je njihova arheološka datacija zaradi odkritja v come from a pit with clear traces of burning (SU 101), strugi Ljubije oziroma Iščice nezanesljiva. Najstarej- which probably served as a posthole. It is therefore ši radiokarbonsko datirani ostanki domačega konja not unexpected that the bone and tooth fragments z jugovzhodnoalpskega prostora izvirajo z območja are small, calcined and therefore taxonomically uni- koliščarskih naselbin Založnica pri Kamniku pod dentified. The only exception is the tail vertebra of a Krimom in Dušanovo pri Verdu iz druge četrtine small mammal (rodent?), which possibly belongs to oziroma sredine 3. tisočletja pr. n. št. (lasten neob- an animal that died naturally. javljen podatek).704 694 Klasinc et al. 2009, 37. Glej tukaj 7 Pozna bronasta doba. 695 Bartosiewicz 1987, 58; Toškan, Dirjec 2010. 696 Dirjec 1996, 68. 696 Dirjec 1996, 68. 697 Turk et al. 1992, 38. 697 Turk et al. 1992, 38. 698 Turk et al. 1993, 72. 698 Turk et al. 1993, 72. 699 Both: Toškan 2005, 92. 699 Oboje: Toškan 2005, 92. 700 Omahen et al. 2019. 700 Omahen et al. 2019. 701 Toškan 2022a, fig. 122. 701 Toškan 2022a, sl. 122. 702 Cf. Rakovec 1973, 259; Bartosiewicz 1987, 58; Toškan, 702 Cf. Rakovec 1973, 259; Bartosiewicz 1987, 58; Toškan, Dirjec 2010; Omahen et al. 2019. Dirjec 2010; Omahen et al. 2019. 703 Both Ljubljansko barje; Harej 1977; Toškan, Dirjec 2006a, 703 Oboje Ljubljansko barje; Harej 1977; Toškan, Dirjec Tab. 8.1. Monografije CPA 20 Zgodnji srednji vek 11.3 Palaeoeconomy Vseh enajst analiziranih živalskih ostankov iz tega obdobja izvira iz jame z izrazitimi sledmi gorenja The analysis of the archaeozoological remains from (SE 101), ki je domnevno služila kot jama za stoj- the Dolsko – Spodnje Škovce site has raised more ko. Ne preseneča torej, da so odlomki kosti in zob new questions than it has provided credible answers. majhni, kalcinirani ter zato taksonomsko neoprede- The small number of taxonomically identified finds ljivi. Edina izjema je repno vretence malega sesalca highlights the issue of the representativeness of the (glodavca?), ki sicer utegne pripadati naravno pogi- studied bone assemblage. It is important to empha- nuli živali. size that this phenomenon is not exclusive to the two smallest assembalges from the Middle Copper Age and Early Medieval period, but also to the two larger 11.3 Paleoekonomija ones (i.e. Late Neolithic and Late Bronze Age mate- rial). Analiza arheozoološkega gradiva z najdišča Dolsko – Spodnje Škovce je odprla več novih vprašanj kot Late Neolithic ponudila verodostojnih odgovorov. Skromno število As previously stated, the animal remains from the taksonomsko opredeljenih najdb namreč v ospredje Late Neolithic period are predominantly recovered postavlja problematiko reprezentativnosti, izpoved- from a single pit, designated as pit 1. It is therefore nosti gradiva. Pomembno je poudariti, da to ne ve- possible that these animal remains are not be repre- lja le za peščico ostankov iz srednje bakrene dobe in sentative of the dietary habits of all the inhabitants. zgodnjega srednjega veka. Rather, they could reflect the diet of a more or less limited group of people who were connected to this Pozni neolitik pit in one way or another.705 The resolution of the Kot je bilo že omenjeno, so bili živalski ostanki iz po- aforementioned quandary is of paramount impor- znoneolitskega obdobja v veliki večini pobrani iz ene tance for the interpretation of the obtained results. same jame, tj. iz jame 1. Posledično morda ne mo- In light of this, comparative data from the wider re- rejo zadovoljivo odražati prehrambnih navad vseh gion are presented below for the purpose of contex- vaščanov, temveč kvečjemu neke bolj ali manj omeje- tualisation. ne skupine ljudi, ki je bila s to jamo tako ali drugače Animal rearing undoubtedly served the Neolithic povezana.705 Razrešitev navedene dileme bi ključno communities on the territory of present-day Slove- pripomogla k interpretaciji dobljenih rezultatov, zato nia as an important, often crucial source of animal je v nadaljevanju predstavljenih nekaj primerjalnih proteins and fats.706 However, our knowledge about podatkov iz širše regije. the role of individual domestic animal species is fair- Živinoreja je neolitskim skupnostim z območja da- ly limited. In Dolsko – Spodnje Škovce, 70 (i.e. 85 %) našnje Slovenije nedvomno služila kot pomemben, of the 83 taxonomically identified bone and tooth marsikdaj kar ključen vir živalskih beljakovin in ma- remains from pit 1 were attributed to cattle. This val- ščob.706 Precej skromnejše je védenje o tem, kakšna ue is extremely high compared to finds from other, je bila vloga vsake posamezne vrste domačih živali. roughly contemporaneous sites in the southeastern V Dolskem – Spodnjih Škovcah je bilo od skupno 83 Alpine region. Although finds of this domesticate taksonomsko opredeljenih ostankov kosti in zob iz are known from practically all archaeozoologically jame 1 kar 70 primerkov (tj. 85%) pripisanih doma- investigated sites of the Sava group in Slovenia (e.g. 705 Cf. Drobne 1974; Drobne 1975; Marti-Grädel et al. 2003; 705 Cf. Drobne 1974; Drobne 1975; Marti-Grädel et al. 2003; Toškan, Dirjec 2006b, t. 1; Toškan, Bartosiewicz 2018; Toškan Toškan, Dirjec 2006b, Tab. 1; Toškan, Bartosiewicz 2018; Toškan Dolsko – Spodnje Škovce čemu govedu. Gre za vrednost, ki je v primerjavi z Čatež-Sredno polje, Gradec near Mirna, Resnikov ugotovitvami z drugih okvirno sočasnih najdišč v ju- prekop near Ig, Zamedvedica near Plešivica, per- govzhodnoalpskem prostoru izjemno visoka. Čeprav haps also Spaha above Brezovica near Predgrad and so namreč najdbe te domače živali poznane s prak- Ciganska jama near Kočevje), and this also applies tično vseh arheozoološko obdelanih najdišč savske to the sites of some other roughly contemporane- skupine na Slovenskem (tj. Čatež – Sredno polje, ous cultural groups in the Karst region and in Istria Gradec pri Mirni, Resnikov prekop pri Igu, Zamed- (see e.g. Podmol near Kastelec, Acijev spodmol near vedica pri Plešivici, morda tudi Spaha nad Brezovico Petrinje, Stenašca/Grotta dell'Edera on the Kras pla- pri Predgradu in Ciganska jama pri Kočevju) in tudi z teau, Mušego near Rovinj), the dominance of cattle najdišč nekaterih drugih okvirno sočasnih kulturnih remains is only so pronounced in the case of Dolsko skupin na Krasu in v Istri (glej npr. Podmol pri Kas- – Spodnje Škovce.707 In all the other sites mentioned telcu, Acijev spodmol pri Petrinjah, Stenašca/Grotta above, except for Ciganska jama,708 the proportion of dell‘Edera na Krasu, Mušego pri Rovinju), je bila tako cattle was notably low, never exceeding 50% NISP. izrazita prevlada govejih kosti in zob dokumentirana It is important to note that the archaeozoological le v Dolskem – Spodnjih Škovcah.707 Pravzaprav je assemblages from the mentioned sites generally in- bil na vseh drugih zgoraj naštetih lokacijah, z izjemo clude less than a hundred taxonomically identified re- Ciganske jame,708 delež goveda celó manjšinski. mains,709 so their representativeness is questionable.710 Pomembno je opozoriti, da zbiri arheozooloških Nevertheless, since a small proportion of cattle was najdb z navedenih najdišč praviloma vključujejo documented in as many as nine of the total ten loca- manj kot sto taksonomsko opredeljenih kosti in zob,709 tions considered, the occurrence may not have been zato je njihova reprezentativnost vprašljiva.710 Je pa merely a conincidence. Indeed, for the Late Neolithic tudi res, da je bil skromen delež goveda dokumen- communities of this part of Europe, the rearing of tiran na kar devetih od skupno desetih upoštevanih relatively large711 cattle was objectively a significantly lokacijah, čemur najbrž ni moglo botrovati le naklju- greater challenge than the rearing of sheep, goats and čje. Ne nazadnje je bila za poznoneolitske skupnosti pigs, particularly in terms of maintaining herd size tega dela Evrope reja razmeroma velikega711 goveda and providing (winter) fodder.712 It was possible to objektivno bistveno večji izziv od reje telesno skro- limit the efforts required to maintain livestock during mnejših drobnice in prašiča, predvsem glede ohra- the winter months by concentrating the culling on the njanja velikosti čred in zagotavljanja (zimske) krme.712 autumn months, i.e. in the time before the onset of Napore v zimsko oskrbo živine je bilo sicer mogoče the climatically and vegetational least favourable part omejiti z osredinjenjem zakola na jesenske mesece, tj. of the year.713 Similarly, at least part of the challenges v čas pred nastopom klimatsko in vegetacijsko naj- arising from the relatively slow growth of cattle and manj ugodnega dela leta.713 Na podoben način je bilo the small number of calves per female714 could be 707 Turk, Vuga 1984, 85; Turk et al. 1992, 38; Turk et al. 1993, 707 Turk, Vuga 1984, 85; Turk et al. 1992, 38; Turk et al. 1993, 72; Guštin et al. 2005a, 108; Toškan, Dirjec 2006b, t. 1; Toškan 72; Guštin et al. 2005a, 108; Toškan, Dirjec 2006b, Tab. 1; Toškan 2011; Toškan 2022a; 2022b, 114–117; Boschin 2020. 2011; Toškan 2022a; 2022b, 114–117; Boschin 2020. 708 Toškan 2011, 275–276. 708 Toškan 2011, 275–276. 709 Cf. Toškan 2011, t. 9.2. 709 Cf. Toškan 2011, Tab. 9.2. 710 Cf. Bartosiewicz 2005, 58–59; Manning et al. 2013a; 710 Cf. Bartosiewicz 2005, 58–59; Manning et al. 2013a; Manning et al. 2013b. Manning et al. 2013b. 711 Edini v celoti ohranjen goveji zob iz poznoneolitske pose- 711 The only completely preserved tooth of cattle from the litvene faze v Dolskem – Spodnjih Škovcah se v svojih dimenzi- Late Neolithic settlement phase in Dolsko – Spodnje Škovce is in jah (glej prilogo) umešča blizu povprečnih vrednosti za govedo its dimensions (see appendix) close to the average values of cat- iz rimskega obdobja, ko so bile v srednji Evropi (ob primitivni tle from the Roman period, when large animals of “Roman bre- obliki lokalnega izvora) že razširjene velike živali napredne rim- eds” were already widespread in Central Europe (Toškan 2013). ske „pasme“ (Toškan 2013). 712 Higham 1968, 16. 712 Higham 1968, 16. 713 Higham 1967, 93; Toškan, Dirjec 2004, 121–122; see also Monografije CPA 20 mogoče vsaj del izzivov, ki izhajajo iz sorazmerno effectively addressed by increasing the slaughter age.715 počasne rasti teh živali in skromnega števila telet na However, the available archaeozoological data for the samico,714 učinkovito nasloviti s povišanjem klavne south-eastern Alpine area show that some communi- starosti.715 Vendar razpoložljivi arheozoološki po- ties of that time primarily responded to the demands datki za jugovzhodnoalpski prostor kažejo, da so se of cattle breeding by focusing on the breeding of nekatere tedanje skupnosti na zahtevnost govedoreje other domestic animals and/or hunting. vendarle primarno odzivale prav z osredotočanjem The closest analogy to the data observed in Dolsko is na rejo drugih domačih živali in/ali na lov. found among the pile dwellers from the Ljubljansko Dolskemu najbližji primer takšne prakse je najti pri barje, who intermittently settled the shores of the koliščarjih z Ljubljanskega barja, ki so bregove te- then lake from the middle of the 5th to the 2nd half danjega jezera s prekinitvami naseljevali od sredine of the 2nd millennium BC.716 Although the remains 5. do druge polovice 2. tisočletja pr. n. št.716 Čeprav of the four economically most important domestic so bili ostanki vseh štirih gospodarsko najpomemb- animals (cattle, sheep, goat and pig) were already nejših domačih živali (govedo, ovca, koza in prašič) found at the earliest, i.e. Late Neolithic pile dwell- odkriti že na najzgodnejših, tj. poznoneolitskih ko- ings,717 hunting was always an important, often even liščih,717 je lov pri teh skupnostih vseskozi, tj. vse tja the most important source of meat for these com- do srednje bronaste dobe ohranjal vlogo ključnega munities until the Middle Bronze Age.718 It can be vira rdečega mesa.718 Goveje črede so bile sprva do- postulated that the initial herds of cattle were likely mnevno zelo majhne, manjše tudi od čred drobnice to be of a relatively modest size, defenitely smaller in prašičev, kar je njihovo gospodarsko in simbolno than the herds of caprines and pigs. This further en- vrednost le še povečevalo. S postopnim širjenjem hanced their economic and symbolic value. Never- pašniških/travniških površin in vpeljavo nekaterih theless, with the gradual expansion of pasture and tehnoloških inovacij, kot je bil začetek uporabe voza,719 meadow areas and the introduction of some tech- se je število glav goveda vendarle počasi povečevalo, nical innovations, such as the introduction of the kar pa je bil dolgotrajen proces. Do zares očitnega wagon,719 the number of cattle slowly increased over porasta govedoreje na območju Ljubljanskega barja time. The really significant increase in cattle rearing je namreč prišlo šele po zatonu kolišč, ko se je težišče on Ljubljansko barje only occurred after the end poselitve s tedaj že zamočvirjenega območja nekda- of the pile-dwelling period, when people gradually njega jezera prestavilo na kmetijsko perspektivnejšo moved from the then already marshy area of the for- trdino v njegovem zaledju. Tako korenita spremem- mer lake to the newly founded settlements on the ba v poselitveni sliki je pomembno preoblikovala lo- more agriculturally suitable land in its hinterland. kalno gospodarstvo,720 med drugim tudi z razvojem Such a radical change in the settlement pattern sig- za ta mikro prostor inovativnih vzorcev oskrbovanja nificantly altered the local economy,720 including the s hrano. Pomen lova je drastično upadel, med doma- development of innovative food supply patterns for čimi živalmi pa je vodilno vlogo dokončno prevzelo this micro-region. The significance of hunting di- prav govedo. minished considerably, and cattle eventually assumed the dominant position among domesticated animals. The high proportion of game in the diet of the pile 714 Cf. Higham, Message 1972, 328; Ebersbach 2002. 715 Cf. Higham 1967, 104. 715 Cf. Higham 1967, 104. 716 Glej npr. Toškan, Dirjec 2004; Velušček et al. 2018 in tam 716 See e.g. Toškan, Dirjec 2004; Velušček et al. 2018 and the navedena literatura. literature cited therein. 717 Toškan, Dirjec 2006b. 717 Toškan, Dirjec 2006b. 718 Glej npr. Toškan 2008a; Toškan 2008b. 718 See e.g. Toškan 2008a; Toškan 2008b. 719 Gardner 1999, 169; Velušček 2006; Toškan 2009, sl. 56; 719 Gardner 1999, 169; Velušček 2006; Toškan 2009, fig. 56; glej tudi Higham 1968, 16; Schibler 2004, 150. see also Higham 1968, 16; Schibler 2004, 150. Dolsko – Spodnje Škovce Visok delež divjadi v prehrani koliščarjev z Ljubljan- dwellers of Ljubljansko barje can be explained by skega barja je mogoče razložiti z naravnimi danostmi the natural conditions of the area inhabited by these območja, ki so ga te skupnosti naseljevale. Za njive communities. In the narrow strip between the watery in pašnike primernih površin je bilo namreč v ozkem shore of the lake and the mostly wooded hills in its pasu med vodnatim obrežjem jezera in večinoma hinterland, there was relatively little suitable land for gozdnatimi vzpetinami v njegovem zaledju razmero- fields and pastures. Consequently, it was difficult to ma malo, zato je bilo že manjše upade letine težko compensate for even slight declines in harvest in any nadomestiti drugače kot s povečanjem ulova.721 Pri other way than by increasing hunting.721 It is note-tem ni nepomembno, da so bile lovne živali – od div- worthy that the forest-rich hinterland of the former jih prašičev, jelenjadi, srnjadi in kožuharjev do vod- lake, which is characterised by a greater degree of bi- nih ptic in rib – v tamkajšnji razmeroma neokrnjeni odiversity than the more anthropogenically modified krajini bolj številčno prisotne kot na izraziteje antro- landscape in lowland areas elsewhere in continental pogeno spremenjenih ravninskih območjih drugod Slovenia was home to a greater number of wild ani- v celinski Sloveniji.722 Na podoben način so se neo- mals, including wild boar, red deer, roe deer and fur litske skupnosti Dalmacije, Istre in Krasa osredoto- animals, as well as waterfowl and fish.722 Similarly, the čili na rejo drobnice kot prilagoditev na tamkajšnje Neolithic communities of Dalmatia, Istria and the sušno okolje s plitko prstjo in posledično skromnim Karst focused on the keeping of caprines as an adap- rastjem.723 tation to the arid environment there with shallow soil Dolsko je od severovzhodnih obronkov Ljubljanske- and consequently low plant growth.723 ga barja oddaljeno pičlih 10 km, obenem pa se nahaja Dolsko is situated a mere 10 km from the northern na robu kmetijstvu naklonjenih ravnic Ljubljanskega fringers of the Ljubljansko barje, while at the same polja, kjer je mogoče domnevati dovolj travniško- time being located on the periphery of the agricultur- -pašniških površin za vzdrževanje razmeroma velikih ally advantageous plains of the Ljubljana Basin. The čred goveda. Na podobne naravne danosti so se ne- latter circumstance allowed for the establishment of olitske skupnosti s srednjega in vzhodnega Balkana pastureland and grazing grounds that could support odzvale z razmeroma visokim obsegom govedoreje the rearing of substantial herds of cattle. Neolithic že v zgodnjeneolitskem času. Čeprav je bila namreč communities from the central and eastern Balkans v naselbinah kulturnih skupin Starčevo–Körös–Criş responded to similar natural conditions with a rela- in Karanovo drobnica zelo solidno zastopana, je bil tively high level of cattle rearing already in the Early delež goveda v povprečju vendarle značilno višji kot Neolithic. Although the settlements of the Starčevo- vzdolž vzhodne obale Jadranskega morja ali v juž- Körös-Criş and Karanovo cultural groups kept rela- ni Grčiji.724 Na srednjeevropskih najdiščih linearno tively large numbers of sheep and goats, the propor- trakaste kulture, tudi tistih iz najstarejše faze, je kot tion of cattle was on average significantly higher than najpomembnejšo živalsko vrsto na podlagi podatkov at contemporary settlements on the eastern Adriatic o številu ostankov praviloma že mogoče prepoznati coast or in southern Greece.724 The number of ani-domače govedo, v nadaljnjih stoletjih pa se je pomen mal remains at Central European sites of the Linear te živali v povprečju le še povečeval.725 Tako niti ne Pottery culture indicates that cattle were the most important animal species, even in the earliest phase. Over the following centuries, its importance further 721 Schibler 2004, 145–149; Andrič et al. 2017; Andrič 2020. 722 Glej npr. Bartosiewicz 2005, 55; Nyerges, Biller 2015, 4; Živaljevič et al. 2017; Rabensteiner, Berg 2019, 31–32. 723 Glej npr. Bonsall et al. 2013; Boschin 2020. 721 Schibler 2004, 145–149; Andrič et al. 2017; Andrič 2020. 724 Bartosiewicz 2005, 54–56; Manning et al. 2013a; Manning 722 See e.g. Bartosiewicz 2005, 55; Nyerges, Biller 2015, 4; Ži- et al. 2013b; Orton et al. 2016. valjevič et al. 2017; Rabensteiner, Berg 2019, 31–32. 725 Bartosiewicz 2005, 56–57; Schmitzberger 2008, 232–233, 723 See e.g. Bonsall et al. 2013; Boschin 2020. Monografije CPA 20 preseneča, da je v krajih severno726 in vzhodno od increased.725 It is therefore not surprising that in re-nas727 najbolje zastopana vrsta na poznoneolitskih gions to the north726 and east of present-day Slove-najdiščih lengyelske kulture prav govedo.728 nia,727 cattle is the most prevalent domesticate on the Vztrajanje pri govedoreji kot osrednji živinorejski pa- Late Neolithic sites of the Lengyel culture.728 nogi navkljub njeni zahtevnosti priča o izjemnem go- The significance of cattle rearing, despite its inherent spodarskem pomenu te živalske vrste, ki je bila tedaj complexity, testifies to the extraordinary economic očitno že razumljena kot ključen vir mesa, kože, mleka importance of this animal. It is evident that cattle in gnoja.729 Zaradi dramatičnega porasta deleža zasto- were already being utilised as a key source of meat, panosti goveda na srednjeevropskih najdiščih linear- hides, milk and manure.729 The proportion of cattle no-trakaste kulture v primerjavi s predhodnimi pose- at Central European sites of the Linear Pottery cul- litvenimi fazami istega prostora je bila ponujena celó ture has increased dramatically compared to earlier razlaga, da je utegnila obravnavana žival v tem času settlement phases of the same area. This has led to pridobilti tudi vlogo družbeno priznane oblike premo- the suggestion that the animal in question was so- ženja.730 Okolje na širšem območju Dolskega – Spo- cially recognised as a form of property during this dnjih Škovc je bilo v sredini 5. tisočletja pr. n. št. reji period.730 The environment in the wider Dolsko – velike živine domnevno naklonjeno.731 Posledično bi Spodnje Škovce area in the middle of the 5th millen-predstavljeni podatki o izraziti prevladi govejih najdb nium BC was probably conducive to the keeping of med tam izkopanimi živalskimi ostanki načeloma lah- large livestock.731 Consequently, the presented data ko obveljali kot prvi pravi kazalec skladnosti v načinu on the clear predominance of cattle teeth and bones upravljanja z živalmi med naselbinami savske skupine among the animal remains studied here could in prin- lengyelske kulture v jugovzhodnoalpskem prostoru ciple be regarded as the first tangible evidence of a in tistimi iz jedrnega območja razširjenosti lengyelske correlation between the types of animal husbandry kulture v zahodnem delu karpatskega bazena. practised in the settlements of the Sava group of the Lengyel culture in the south-eastern Alpine region Pozna bronasta doba and those in the core area of the Lengyel culture in Rezultati analize poznobronastodobnega gradiva do- the western part of the Carpathian basin. kazujejo, da so tudi prebivalci tedanje naselbine prete- žni del svojih potreb po mesu in maščobah zadostili z Late Bronze Age rejo živine (sl. 73). V tem smislu je vodilna vloga zelo The results of the analysis of the Late Bronze Age verjetno pripadala govedu, ne nazadnje tudi zato, ker bone material demonstrate that the inhabitants of je masa te živali nekajkrat presegala maso drobnice ali the settlement met most of their meat and fat re- prašiča.732 Navedenemu navkljub govedoreja ni bila quirements through the consumption of livestock primarno usmerjena v prirejo mesa, saj bi v tem pri- (fig. 73). A comparison of the number of remains per meru v gradivu prevladovali ostanki telet. Namesto taxon indicates that cattle were likely the most signif- tega odsotnost kosti s še nezraščenima epi- in dia- icant contributor, particularly given the substantial fizo ter praviloma znatna obraba žvekalne površine 725 Bartosiewicz 2005, 56–57; Schmitzberger 2008, 232–233, Abb. 4; Kovačiková et al. 2012; Manning et al. 2013a, 1054, Tab. 726 Npr. Michelstetten pri Dunaju; Schmitzberger 2008, 227– 6; Manning et al. 2013b, 242–249, Tab. 12.3; Orton et al. 2016. 240. 726 E.g. Michelstetten near Vienna; Schmitzberger 2008, 227– 727 Npr. Zalaszentbalázs Szőlőhegyi mező in Alsónyék- 240. -Bátaszék v Transdanubiji; Bartosiewicz 1995, Tab. 2; Nyerges, 727 E.g. Zalaszentbalázs Szőlőhegyi mező and Alsónyék- Biller 2015, 4–6. -Bátaszék in Transdanubia; Bartosiewicz 1995, Tab. 2; Nyerges, 728 Glej tudi Bartosiewicz 2005, 57–58. Biller 2015, 4–6. 729 Glej npr. Bartosiewicz 2005, 55–56; Kovačiková et al. 728 See also Bartosiewicz 2005, 57–58. 2012; Bogaard et al. 2013; Budja et al. 2013. 729 See e.g. Bartosiewicz 2005, 55–56; Kovačiková et al. 2012; 730 Manning et al. 2013b, 250. Bogaard et al. 2013; Budja et al. 2013. Dolsko – Spodnje Škovce 0–1 Starost / Age difference in body mass between a cow/bull/ox and Epifiza / Epiphysis 732 a sheep, goat, or pig. Nevertheless, the rearing of Zraščena / Nezraščena / Fused Unfused cattle was not primarily geared towards meat pro- - - duction. Indeed, the absence of bones with unfused 1–2 2 - epiphyses and the generally heavy wear on the teeth 2–3 1 - 3– 1 - indicate that predominance of adult and old speci- ∑ 4 - mens (fig. 76). It can be surmised that they were in- P4: f, M1: k, M2: j, M3: g P4: h, M1: m, M2: k, M3: k M. W. S. = 47 itially employed as working animals, with the cows M. W. S. = 41 M3: e M. W. S. ≈ 31 also likely providing milk. Slika/Figure 76 The estimation of the age at death of caprines is Število kosti domačega goveda v gradivu z najdišča Dolsko – Spodnje Škovce (pozna bronasta based on an even smaller number of remains. One doba) z nezraščenima epi- in diafizo po starostnih skupinah of the two second lower molars and the only sur- (zgoraj) ter podatki o stopnji obrabe spodnjih kočnikov iste viving first lower molar exhibited minimal occlusal vrste iz iste faze istega najdišča (spodaj). Posamezno skupino wear733 indicating that they likely belonged to six- to ontogenetski starosti (tj. v prvem, drugem, tretjem ali po tretjem the finding of a radius fragment with a non-fused letu življenja). Podatke o časovnem poteku zraščanja epi- in proximal epiphysis, as ossification of this part of the sestavljajo skeletni elementi, ki popolnoma osificirajo pri isti twelve-month-old animals. This is consistent with površine kočnikov pa Grant (1982). Obrazložitev simbola: bone is complete in sheep at around ten months of diafiz podaja Silver (1972), tiste o stopnji obrabe žvekalne M.W.S. – stopnja obrabe spodnje čeljustnice oz. mandible age.734 The only remaining lower molar belongs to wear stage (cf. Grant 1982). an animal that was between two and six years old at /The number of unfused cattle bones in the Late Bronze Age subassemblage from Dolsko the time of death.735 If the available data were more – Spodnje Škovce by age class (top) and the degree of wear extensive, such a preponderance of kids and lambs of the lower premolars and molars of the same species from might have indicated a tendency towards meat and includes skeletal elements that ossify completely at the same The preferred age at death data for pigs and horses ontogenetic age (i.e. first, second, third or after the third year are in line with the expectations. The partially pre- the same subassemblage (bottom). Each individual age class milk production.736 fusion and Grant (1982) for tooth wear. Explanation of the served proximal radius and distal metacarpal attrib- of life). The methodology follows Silver (1972) for epiphyseal abbreviation: M.W.S. – mandibular wear stage (cf. Grant uted to the horse both exhibit a fused epiphysis, in- 1982). dicating that they belonged to specimens that were over 15 to 18 months old. A second horse radius zob izpričujeta večinski zakol odraslih in starih živali exhibits complete ossification of the distal end, in- (sl. 76). Te so bile torej sprva izkoriščane kot delovna dicating an age of over three and a half years.737 Pig živina, samice pa zelo verjetno tudi kot vir mleka. keeping was likely geared towards the production of Ostankov, na podlagi katerih bi bilo mogoče oceniti meat and fat. Two not yet completely ossified frag- starost ob zakolu pri drobnici, je malo. Eden izmed ments of the proximal part of the ulna belonged to dveh razpoložljivih drugih spodnjih meljakov ter edi- a three-year-old specimen,738 and a mandible with the ni ohranjen prvi spodnji meljak izkazujeta razmero- ma majhno obrabo žvekalne površine733 in sta verje- tno pripadala med šest in dvanajst mesecev starima živalima. Skladna s tem je najdba odlomka proksi- malne koželjnice s še nezraščenima epi- in diafizo, 732 Bartosiewicz 1987, 58. 733 I.e. M1: 4A; M2: 1A; cf. Payne 1973; Payne 1987, 610. 734 saj se pri ovci osifikacija tega dela kosti zaključi pri Cf. Silver 1972, 285. 735 M2: 9A; cf. Payne 1973; Payne 1987, 610. 736 Munson 2000, 401. Monografije CPA 20 second739 and the third molar740 belonged to an ani- Povprečje pri 741 mal a few months younger. rimskodobnih psih / Average for The final commentary is dedicated to the partially Roman Age dogs preserved occipital bone of a dog and the almost complete left and right maxilla of the same species, / Number of specimens which are included in sample no. 218 (quadrant: AO76; SU 219). The fourth premolars and the first and second molars were present in each of the jaws. Both orbits and 66 other fragments of the crani- al vault of the assumingly the same dog were also found in proximity. The carnassial (P4) is similar in / Standard deviation in Roman Age dogs size to the largest specimens of the otherwise rela- Slika/Figure 77 tively small Copper Age and Early Bronze Age dogs Primerjava velikosti psa iz Dolskega – Spodnjih Škovc (pozna bronasta doba) in več in the region ( fig. 77). Although in the Canidae family bakrenodobnimi primerki s prostora današnje Slovenije the direct correlation between the size of the teeth na podlagi standardiziranih vrednosti dolžine zgornjega and the weight of the animal is sometimes problem- podatkov glej Bartosiewicz 2002; kot referenčni vzorec so to have been quite large by the standards of the bili uporabljeni podatki za rimskodobne pse z madžarskega time, even comparable to the average size of Roman derača (P4). Za opis postopka standardizacije metričnih atic,742 the dog from Dolsko – Spodnje Škovce seems najdišča Táàc (Bökönyi 1984). Seznam upoštevanih 743 dogs in the region. It is likely that the bones from bakrenodobnih najdišč: Ajdovska jama (Pohar 1988); SU 219 were discovered in a secondary position. The Dežmanova kolišča (Bartosiewicz 2002), Hočevarica (Toškan in Dirjec 2004) in Maharski prekop (lastni chemical processes induced by the waterlogged sedi- neobjavljeni podatki). / Comparison of the size of the ments are known to result in the formation of a dark dog from the Late Bronze Age layer SU 219 at Dolsko brown colouration.744 This also applies to the here – Spodnje Škovce with several Copper Age specimens from discussed dog. Canid finds are notably scarce at Late length of the upper carnassial (P4). For a description of the with the majority comprising skeletal elements of the standardisation process see Bartosiewicz 2002; the data head. present-day Slovenia based on standardised values for the Bronze Age sites in the south-eastern Alpine region, of the Roman dogs from the Hungarian site Tác/Gorsium 745 It is quite possible that some of these finds (Bökönyi 1984) were used as reference. List of Copper Age could be interpreted as evidence of ritual activities.746 sites considered: Ajdovska jama (Pohar 1988), Dežman's pile-dwellings (Bartosiewicz 2002), Hočevarica (Toškan, Dirjec 2004), Maharski prekop (own unpublished data). 11.4 Taphonomy približno desetih mesecih.734 Edini preostali spodnji As previously stated, the pronounced fragmentation kočnik pripada med drugim in šestim letom stari ži- of the animal remains from Late Neolithic pit 1 is vali (M2: 9A)735. Če bi bil vzorec razpoložljivih podat- largely attributable to the effects of fire. This is be- kov večji, bi tovrstna prevlada ostankov kozličev in cause calcined bones are extremely brittle due to the jagnjet utegnila pričati o težnji po pridobivanju mesa in mleka pred runom.736 Vpogled v preferenčno starost ob zakolu pri praši- 739 Wear stage: E; cf. Grant 1982. ču in konju je še pomanjkljivejši. Odlomka proksi- 741 Cf. Rolett, Chiu 1994. 742 Fortelius 1990, 215–216; Van Valkenburgh 1990, 193. 740 Wear stage: B; cf. Grant 1982. 743 Bökönyi 1984, 66–92. 744 Ćirić 1986; Hebting et al. 2006. 734 Cf. Silver 1972, 285. 745 Škvor Jernejčič, Toškan 2018, Tab. 2 and 3; Omahen et al. Dolsko – Spodnje Škovce SE / SU Kontekst / Bos Caprinae Sus cf. Neopredeljeno / Tafonomske opazke / Notes Context taurus domesticus Non-identified on taphonomy 113 ni sledi izpostavljenosti ognju / 4 (4) - - - no traces of exposure to fire 148 dva kalcinirana odlomka / two 11 (11) 1 (1) - 10++ calcined fragments 194 = 196 pribl. 70 % najdb je kalciniranih jama 1 / pit 1 53 (50) 1 (1) 10 (10) 478 (6) / approx. 70% fragm. calcined 190 ni sledi izpostavljenosti ognju / 2 (2) - - 2 no traces of exposure to fire 217 ni sledi izpostavljenosti ognju / 1 (0) - - - no traces of exposure to fire 200 ni sledi izpostavljenosti ognju / jama 2 / pit 2 1 - - 3 no traces of exposure to fire 218 paleostruga / ni sledi izpostavljenosti ognju / - - - 18 palaeochannel no traces of exposure to fire Slika/Figure 78 Živalski ostanki poznoneolitske starosti z Dolskega – Spodnjih Škovc po stratigrafskih enotah. Količina najdb je izražena kot število določenih primerkov (Number of Identified Specimens, NISP), pri čemer je v oklepaju ločeno podano tudi število odkritih odlomkov zob. Predstavitev stratigrafskih enot: SE 190 – zasutje poglobitve SE 191 v dnu jame 1 (tj. SE 248); SE 217 – zasutje poglobitve SE 197 v dnu jame 1; SE 194 = 196 – najnižje zasutje jame 1; SE 148 – vmesno zasutje jame 1; SE 113 – zgornje zasutje jame 1; SE 200 – najnižje zasutje jame 2 (tj. SE 90); SE 218 – polnilo paleostruge z odlomki keramike in kamnitimi odbitki iz poznoneolitskega obdobja. / Animal remains from the Late Neolithic sediments at Dolsko – Spodnje Škovce according to stratigraphic units. The number of finds is given as the number of identified specimens (NISP), with the number of tooth fragments discovered listed separately in brackets. Presentation of the stratigraphic units: SU 190 – fill of pit SU 191 in the bottom of pit 1 (i.e. SU 248); SU 217 – fill of the deepening of SU 197 in the bottom of pit 1; SU 194 = 196 – lowest fill of pit 1; SU 148 – intermediate fill of pit 1; SU 113 – upper fill of pit 1; SU 200 – lowest fill of pit 2 (i.e. SU 90); SU 218 – filling of a paleochannel with ceramic fragments and stone flakes from the Late Neolithic. malne konjske koželjnice in distalne dlančnice z že degradation of collagen fibres.747 On the other hand, zraščenima epi- in diafizo sta pripadala nad 15 do 18 acidic sediments, comparable to those that filled pit mesecev starima primerkoma. V celoti osificiran je 1,748 accelerate the dissolution of such fragments,749 bil tudi delček distalnega dela koželjnice iste živalske resulting in a lower proportion than would be expect- vrste, ki je pripadal nad polčetrto leto staremu konju.737 ed in unburnt specimens. Incidentally, the calcined Prašičereja je bila skladno s pričakovanji domnevno remains are not evenly distributed across the strati- usmerjena v izkoriščanje mesa in maščob. Dva še graphic sequence of the pit fillings. They were main- ne v celoti osificirana odlomka proksimalnega dela ly found in the deepest filling, i.e. SU 194 = SU 196 komolčnice sta namreč pripadala pod 3 leta starima (fig. 78). primerkoma,738 spodnja čeljustnica z drugim (stopnja SU 194 = SU 196 was a silty clay layer with charcoal obrabe: E)739 in tretjim (stopnja obrabe: B)740 melja- fragments, burnt clay, animal remains as well as Late kom pa še nekaj mesecev mlajši živali.741 Neolithic stone tools and ceramic finds. Above this, Zadnji komentar je namenjen odlomku pasje zatil- small concentrations of charcoal (SU 192/SU 193; nice in skoraj v celoti ohranjenima levi in desni po- size 0.4 × 0.1 m) and burnt clay (SU 244/SU 245; lovici zgornje čeljustnice iz vzorca št. 218 (kvadrant: size 0.49 × 0.37 m) were discovered, which could be AO76; SE 219). V vsaki od čeljustnic so bili prisotni the remains of hearths. The sediment in the vicinity četrti predmeljak in prvi ter drugi meljak. V nepo- of SU 244/SU 245 contained, among other things, sredni bližini sta bila odkrita še oba podočnika ter 66 numerous fragments of cremated bones,750 which in 737 Cf. Silver 1972, 285–286. 747 Stiner et al. 1995, 235. 738 Cf. Silver 1972, 285. 748 Klasinc et al. 2009, 62. 739 Cf. Grant 1982. 749 Lyman 1999, 390–391. Monografije CPA 20 delčkov lobanjskega svoda domnevno istega psa. De- SU 194 = SU 196, however, were scattered in smaller rač (P4) se velikostno umešča na zgornjo mejo vari- numbers over the entire surface of the pit. Can we acijske širine razmeroma majhnih bakrenodobnih in therefore assume that the concentration of calcined zgodnjebronastodobnih psov v regiji (sl. 77). Čeprav bone fragments is related to the presumed hearth je neposredna navezava velikosti zob na maso živali SU 244/SU 245 and the burning there?751 Rather pri kanidih do neke mere problematična,742 je moral unlikely. In fact, it has been observed that the bones biti torej pes iz Dolskega – Spodnjih Škovc za teda- are effectively protected from heat-induced degrada- nje razmere dokaj velik, primerljiv celó s povprečjem tion by a sediment layer only a few centimetres thick,752 rimskodobnih psov v regiji.743 while the fire-exposed bone fragments in SU 194 = Kosti iz SE 219 so bile domnevno odkrite v sekun- SU 196 were – as previously mentioned – found even darni legi. Zaradi kemijskih procesov, ki jim je botro- much further away from the two presumed hearth valo z vodo prepojeno sedimentno okolje, so značilno sites (i.e. SU 192/SU 193 and SU 244/SU 245). temno rjave barve.744 To velja tudi za zgoraj omenjene An alternative interpretation, according to which at ostanke psa. Na poznobronastodobnih najdiščih v ju- least some of the burnt remains should have entered govzhodnoalpskem prostoru so pasje najdbe malošte- pit 1 together with the filling, is supported by the ob- vilne, med njimi pa izrazito prevladujejo skeletni ele- servation of the almost complete absence of calcined menti glave.745 Nekatere od teh najdb je zato nemara finds in SU 148. This layer, which covered SU 194 = utemeljeno razlagati kot sled obrednih dejavnosti.746 SU 196 and thus also the two putative hearths men- tioned above, also contained a large amount of char- coal (up to 40% of the volume), but of the several 11.4 Tafonomija dozen animal remains found there, only two showed traces of fire exposure. If the accumulation of char- Zgoraj je že bilo poudarjeno, da je treba izrazito fra- coal in SU 148 had been due to in situ burning, the gmentiranost živalskih ostankov iz poznonelitske proportion of charred bones would undoubtedly jame 1 v pomembni meri pripisati njihovi izposta- have been higher. Finally, pieces of burnt loam were vljenosti ognju. Kalcinirane kosti so namreč zaradi documented in the fills of two pits on the floor of razkroja kolagenskih vlaken izjemno krušljive747 in pit 1 (i.e. SU 190 and SU 217753), and none of the pospešeno razpadajo na manjše drobce. Po drugi stra- five animal remains found there show traces of ex- ni kisel sediment, kakršen je v Dolskem – Spodnjih posure to fire. The same applies to the bone finds Škovcah med drugim zapolnjeval tudi omenjeno ja- from the fill of pit 2 and the paleochannel with the mo,748 takšne drobce raztaplja hitreje od nesežganih.749 Late Neolithic archaeological remains, where only a Kalcinirani ostanki vzdolž stratigrafskega stolpca si- few charcoal fragments (< 1 % of the volume) were cer niso razpršeni enakomerno; odkriti so bili pred- observed. vsem v najglobljem od treh zasutij, tj. v SE 194 = In contrast to the animal finds from the Late Neo- SE 196 (sl. 78). lithic, those from the Late Bronze Age are much bet- SE 194 = SE 196 je bila med izkopavanji opisana kot ter preserved. The taphonomic losses were less pro- plast meljaste ilovice z drobci oglja, ožgane ilovice, nounced, as shown by the preponderance of bone živalskimi ostanki ter poznoneolitskimi kamnitimi in fragments over teeth (fig. 75). Most of the animal remains from the Late Bronze Age were recovered 743 Bökönyi 1984, 66–92. from SU 219, i.e. a layer of pebbles and sandy loam 742 Fortelius 1990, 215–216; Van Valkenburgh 1990, 193. 744 Ćirić 1986; Hebting et al. 2006. 745 Škvor Jernejčič, Toškan 2018, t. 2 in 3; Omahen et al. 2019, App. 1. 751 See e.g. Shipman et al. 1984, 308; Lyman 1999, 386. 746 Škvor Jernejčič, Toškan 2018. 752 Stiner et al. 1995, 230; Bennett 1999, 6. 747 Stiner et al. 1995, 235. 753 Fill of pit SU 217 also included charcoal fragments (up Dolsko – Spodnje Škovce keramičnimi najdbami. Nad njo sta bili odkriti manjši 1 Diskast Oblast zgostitvi oglja (SE 192/SE 193; vel. 0,4 × 0,1 m) in ožgane ilovice (SE 244/SE 245; vel. 0,49 × 0,37 m), ki bi lahko bili ostanek ognjišč. Sediment v okolici 0,7 SE 244/SE 245 je med drugim vključeval številne drobce ožganih kosti,750 čeprav so bili ti v manjšem b/a številu sicer razpršeni preko celotne površine jame. 0,4 Je koncentracijo kalciniranih kostnih drobcev ob do- mnevnem ognjišču SE 244/SE 245 torej utemeljeno Lopatast Paličast 0,1 pripisati tamkajšnjemu kurjenju? 751 Najbrž ne. Kosti 0,2 0,4 0,6 0,8 1 1,2 c / b namreč pred toplotno sproženimi procesi učinkovito obvaruje že nekaj cm krovnega sedimenta,752 ognju Slika/Figure 79 Razporeditev med 1 in 5 cm velikih izpostavljeni kostni drobci v SE 194 = SE 196 pa so kostnih fragmentov iz Dolskega – Spodnjih Škovc (SE 219; bili – kot že navedeno – odkriti tudi dlje od obeh pozna bronasta doba) in Resnikovega prekopa (sondiranje domnevnih ognjišč (tj. SE 192/SE 193 in SE 244/ iz l. 2002; Toškan in Dirjec 2004b) v štiri oblikovne SE 245). razrede na podlagi njihove dolžine (a), širine (b) in debeline (c). Najdbe s Spodnjih Škovc so označene s piko (●), tiste z Alternativno razlago, po kateri naj bi vsaj del sežganih Resnikovega prekopa pa s krogcem (○). Opomba: navedena najdb v jamo 1 zašel skupaj z zasutjem, podkrepljuje opredelitev merjenih dimenzij je le pogojna, saj izbrane ugotovitev o skorajšnji odsotnosti kalciniranih najdb osi ne odražajo anaotmske orientiranosti merjene kosti. / v SE 148. Ta plast, ki je prekrivala SE 194 = SE 196 Distribution of bone fragments between 1 and 5 cm in size in torej tudi obe zgoraj omenjeni domnevni ognjišči, from the Late Bronze Age layer SU 219 in Dolsko – je namreč prav tako vključevala veliko količino oglja Spodnje Škovce and from the Late Neolithic pile-dwelling (tj. kar 40 % prostornine), med nekaj deset tam od- settlement of Resnikov prekop near Ig (excavations 2002; kritimi živalskimi ostanki pa sta sledi izpostavljenosti Toškan and Dirjec 2004b) in four classes according to length ognju kazala le dva. Če bi do kopičenja oglja v SE 148 (a), width (b) and thickness (c). The finds from Dolsko – prišlo zaradi kurjenja in situ, bi bil delež ožganih kosti Resnikov prekop with a circle (○). Spodnje Škovce are marked with a dot (●) and those from nedvomno višji. Poleg tega so bili kosi ožgane ilovice dokumentirani tudi v polnilih dveh poglobitev dna interpreted as alluvium. Consequently, archaeologi- jame 1 (tj. SE 190 in SE 217),753 sledi izpostavljenosti cal and animal finds were also deposited in this layer ognju pa ne kaže nobena od petih tam odkritih ži- with water transport.754 valskih najdb. Enako velja za kostne najdbe iz zasutij Their greyish to dark brown colour755 indicates that the jame 2 in paleostruge s poznoneolitskimi ostalinami, bones were in an anaerobic water environment for at kjer so sicer maloštevilni tudi ostanki oglja (<1 % least some time. Furthermore, the surface abrasion of prostornine). many fragments shows that this water flowed at least Za razliko od živalskih najdb iz poznega neolitika so intermittently. The energy of the water flow, which tiste iz poznobronastodobne faze veliko bolje oh- probably facilitated the pre-sedimentation (transport) of ranjene. Da so bile tafonomske izgube skromnejše, the archaeozoological finds studied, was estimated by priča že prevlada kostnih odlomkov nad najdbami analysing the ratio between the length, width and thick- zob (sl. 75). Glavnina živalskih ostankov poznobro- ness of individual bone fragments ranging from one to five centimetres in size ( fig. 79). Frostick and Reid756 had 750 Glej tukaj established through experiments that spherical and rod-5 Naselbinske ostaline iz poznega neolitika: Jame in plasti. 751 Glej npr. Shipman et al. 1984, 308; Lyman 1999, 386. 754 See here 4 Excavations at the site of Spodnje Škovce in 2008; 752 Stiner et al. 1995, 230; Bennett 1999, 6. Klasinc et al. 2009, 37. Monografije CPA 20 nastodobne starosti je bila pobrana iz SE 219, tj. iz shaped bone remains (i.e. remains with pronounced plasti prodnikov in peščenega melja, interpretirane sphericity) are washed away sooner and further by water kot vodni nanos. Z vodnim transportom naj bi se v currents than disc- or blade-shaped ones. In the Bronze tej plasti posledično znašle tudi arheološke in živalske Age material from SU 219, the proportion of the lat- najdbe.754 ter is greater than that of the rod-shaped and spheri- Da so kosti vsaj nekaj časa ležale v (anaerobnem) cal specimens, which indicates a relatively high energy vodnem okolju, priča njihova sivkasta do temno rjava of the water current. In this sense, a comparison with obarvanost,755 da je bila ta voda vsaj občasno tekoča, the Late Neolithic pile-dwelling settlement of Resnikov pa kaže površinska obrušenost številnih odlomkov. prekop near Ig is interesting, as there the flowing water Hitrost vodnega toka, ki naj bi botrovala presedi- washed away a considerable part of the cultural layer af- mentaciji (transportu) analiziranih arheozooloških ter the settlement was abandoned.757 While the investi-najdb, je bila ocenjena z analizo razmerja med dol- gated finds from Resnikov prekop were collected in the žino, širino in debelino posameznih kostnih drobcev area of the former village and thus still relatively close velikosti med enim in petimi cm (sl. 79). Frositckova to their primary location,758 the finds from SU 219 in in Reid756 sta namreč s spremljanjem erozijskega de- Dolsko – Spodnje Škovce were transported much fur- lovanja hudourniških voda ugotovila, da vodni tok ther. The median sphericity of the bone remains over paličaste in zaobljene kostne ostanke (tj. ostanke s 1 cm in size from Dolsko is relatively high at 0.53 and poudarjeno sferičnostjo/krogličavostjo) odplavi prej is thus significantly higher than the value of the same in dlje od lopatastih oz. diskastih. Med bronastodob- parameter at Resnikov prekop (namely 0.40; F-test: F nim gradivom iz SE 219 je delež slednjih večji od de- = 8.68; p = 0.004). Frostick and Reid759 report that in leža paličastih oz. zaobljenih, kar pomeni, da je bila their experiment the median sphericity of the washed- hitrost vodnega toka znatna. V tem smislu je zanimi- out finds was 0.55 and that of those which remained in va primerjava s poznoneolitsko koliščarsko naselbi- their primary position despite the water flow was 0.47. no Resnikov prekop pri Igu, kjer je tekoča voda po opustitvi vasi odplavila pomemben del kulturne pla- sti.757 Čeprav so bile analizirane najdbe z Resnikovega 11.5 Conclusion prekopa pobrane na območju vasi in torej okvirno še vedno razmeroma blizu svoji primarni legi,758 tis- The assemblage of animal remains from the Dolsko te iz SE 219 v Dolskem – Spodnjih Škovcah pa je – Spodnje Škovce site yielded a small number of tax- vodni tok odplavil dlje, znaša mediana sferičnosti onomically identified finds. Nevertheless, the results nad 1 cm velikih ostankov v slednjem primeru kar of the archaeozoological analysis permit the drawing 0,53, medtem ko je bila vrednost istega parametra of some interesting conclusions. The most signifi- na Resnikovem prekopu statistično značilno nižja cant finding is the clear dominance of cattle remains (tj. 0,40; F test: F = 8,68; p = 0,004). Frostickova in in the material from the Late Neolithic pit 1. This Reid759 poročata, da je v njunem poskusu mediana could indicate that cattle rearing played a central role sferičnosti odplavljenih najdb znašala 0,55, tistih, ki in the livestock husbandry of the community living so kljub izpostavljenosti vodotoku ostale v primarni there. The pronounced fragmentation of the finds legi, pa 0,47. from pit 1 indicates that the 67 identified cattle tooth fragments and three bone remains may belong to a relatively small number of animals, potentially only 754 Glej tukaj 4 Terenski razvidi izkopavanja na najdišču Spodnje two or three.760 However, as cattle are also the best Škovce leta 2008 ; Klasinc et al. 2009, 37. 755 Cf . Ćirić 1986; Hebting et al. 2006. 756 Frostick, Reid 1983. 757 Toškan, Dirjec 2006b, 145–148. 757 Toškan, Dirjec 2006b, 145–148. 758 Achino et al. 2017. Dolsko – Spodnje Škovce 11.5 Sklep represented animal species among the indeed rare finds from other Late Neolithic structures at the site Zbir živalskih ostankov z najdišča Dolsko – Spodnje (e.g. pit 2, paleochannel SU 218), the hypothesis of Škovce označuje pičlo število taksonomsko oprede- their leading role in relative to other domestic ani- ljenih najdb. Navkljub temu so rezultati arheozoolo- mals may appear slightly more likely. The data from ške analize ponudili nekaj zanimivih ugotovitev. Naj- the contemporaneous and culturally related sites of pomembnejša je izrazita prevlada ostankov goveda the Lengyel culture in Transdanubia are generally v gradivu iz poznoneolitske jame 1, kar bi utegnilo similar.761 pričati o govedoreji kot osrednji živinorejski panogi Archaeozoological material from more recent peri- v gospodarstvu tam živeče skupnosti. Zaradi izrazite ods is even more sparsely represented than the Late fragmentiranosti najdb iz jame 1 bi 67 prepoznanih Neolithic. The 86 taxonomically identified remains govejih zobnih drobcev in trije odlomki kosti sicer from the Late Bronze Age include finds of cattle, utegnili pripadati razmeroma majhnemu številu živali, sheep, goat and pig, as well as a partially preserved morda le dvema ali trem.760 Ker pa je govedo najbolje dog skull and a few horse remains. zastopana vrsta tudi med sicer izjemno maloštevilni- mi najdbami iz drugih poznoneolitskih struktur na najdišču (tj. jama 2, paleostruga SE 218), se zdi teza o vodilni vlogi živinoreje nemara za odtenek verjetnej- ša. Podobno sliko navsezadnje izrisujejo tudi podatki z najdišč lengyelske kulture v Transdanubiji.761 Arheozoolološko gradivo iz mlajših obdobij je v Dol- skem – Spodnjih Škovcah zastopano še skromneje od poznoneolitskega. Med 86 taksonomsko oprede- ljenimi ostanki iz pozne bronaste dobe so bile zasto- pane vse štiri gospodarsko najpomembnejše domače živali (tj. govedo, ovca, koza in prašič), prav tako tudi pes (izključno z ostankom lobanje) in konj. 760 Zaradi odkritja najmanj dveh levih tretjih predmeljakov ter dveh desnih prvih, drugih in tretjih meljakov je zbrano gradivo right first, second and third premolars indicates that the collected mogoče pripisati najmanj dvema živalma. material can be attributed to at least two animals. Monografije CPA 20 12 Antropološka analiza zgodnjesrednjeveških skeletnih ostankov Anthropological analysis of the Early Medieval skeletal remains Tatjana Tomazo-Ravnik, Petra Leben-Seljak 12.1 Uvod 12.1 Introduction V prispevku je predstavljena antropološka analiza ske- The paper presents an anthropological analysis of the skel- letnih ostankov (postkranialnega skeleta in kraniuma) in etal remains (postcranial skeleton and cranium) and teeth zob, ki so jih izkopali 11. 04. 2008 v zgodnjesrednjeve- excavated on 11 April 2008 in the Early Medieval grave at škem grobu na najdišču Dolsko – Spodnje Škovce pri the Dolsko – Spodnje Škovce site near Dol near Ljubljana. Dolu pri Ljubljani. 12.2 Results 12.2 Rezultati Anthropological analysis of bones Antropološka analiza kosti Tatjana Tomazo-Ravnik Tatjana Tomazo-Ravnik The examination of the skeletal remains was carried out Pregled skeletnih ostankov je bil opravljen v maju 2008. in May 2008. The remains of the cranium and postcrani- Ostanki kraniuma in postkraniuma so ohranjeni v sle- um were preserved in traces. However, the skeletal remains dovih. Skeletni ostanki so bili izrisani in situ, v pravilnem were drawn in situ, in correct anatomical arrangement. The anatomskem razporedu. Iz risbe je razvidno, da so se drawing indicates that fragments of skull bones and teeth ohranili fragmenti lobanjskih kosti ter zobje na dveh lo- were preserved in two locations. The first group of teeth kacijah – skupina zob (A) ob lobanji in druga skupina (A) is situated next to the skull, while the second group (B) (B) ob steklenih jagodah nekoliko nižje. is located slightly lower, next to the glass beads. Izrisani so bili ostanki kosti medeničnega obroča, leve The skeletal remains of the pelvic ring, the left and right in desne stegnenice, leve in desne golenice in leve piš- femurs, and the left and right tibias were meticulously de- čali. Deli skeleta so bili dvignjeni skupaj s podlago in lineated. The skeleton was disassembled and the base was zaviti v alufolijo ter shranjeni ločeno po posameznih removed. The individual bones were wrapped in alumini- anatomskih enotah. Ob pregledu so bili deli skeleta tes- um foil and stored separately. Consequently, upon receipt no sprijeti s podlago. of the bones for examination, the skeleton was found to be V želji, da bi pridobili kakšno informacijo več, smo tightly attached to the base. del podlage s kostnim fragmentom namočili v vodo To obtain further information, a portion of the base was in kostni fragment je razpadel v milimetrsko majhne immersed in water containing the bone fragment. Howev- fragmente, zato klasične antropometrijske in antro- er, this resulted in the bone fragment disintegrating into poskopske analize niso bile izvedljive. millimetre-sized fragments, rendering classic anthropomet- ric and anthroposcopic analyses impossible. Postkranialni skelet Kostni ostanki postkranialnega dela skeleta so bili Postcranial skeleton shranjeni v petih škatlah z oznako SE 166, sek./kv. 1/ The bone remains of the postcranial part of the skele- Dolsko – Spodnje Škovce stegnenice, deli desne golenice, deli leve golenice in evant catalogue number. These were SU 166, sec./sq. 1/ delčki medeničnih kosti. Kot sem že omenila, so bili ko- AT 93. The contents of the boxes were as follows: parts stni ostanki zelo tanki in tesno sprijeti s podlago. Kljub of the right femur, parts of the left femur, parts of the temu dajejo vtis odraslih dimenzij, gracilne gradnje. right tibia, parts of the left tibia, and fragments of pel- Izmerili smo izrisani skelet in ocenili približni dolžini vic bones. As previously stated, the bone remains were osrednjega dela stegnenice okoli 350 mm in golenice poorly preserved and tightly attached to the substrate. okoli 300 mm. Nevertheless, the dimensions of the bones give the im- Po nekaj metodah smo določili, kakšna bi bila možna pression of an adult person of a graceful construction. starost osebe v času smrti z ozirom na stopnjo razvito- We measured the drawing of the skeleton and estimated sti dolžin diafiz dolgih kosti. Po tabeli Strouhal, Hana- the approximate length of the central part of the femur kova762 bi bila lahko starost v času smrti več kot 14 let. to be around 350 mm and the tibia to be around 300 mm. Ta tabela je izdelana na osnovi staroslovanskega ske- The age of the individual at the time of death was de- letnega materiala. Tabeli po Mareshu763 in po Gindhar- termined using several methods, taking into account the tu764 pa sta izdelani na recentnem materialu in ločeni degree of development of the lengths of diaphyses of the za oba spola. Z določenimi odkloni bi bili predvideni long bones. The table of Strouhal, Hanakova,762 indicates dolžini kosti prisotni pri starostih med 11 in 14 let. that the age at the time of death could be more than 14 years. The table was constructed using data from Old Slav- Kranium ic skeletal remains. The tables according to Maresh763 and Sledovi lobanjskih kosti so bili prav tako tesno sprijeti s Gindhart764 are based on recent material and distinguish podlago. Debelina delčkov je bila le 1−2 mm, nekaj ne- between the sexes. With certain exceptions, the predicted določljivih delčkov pa nekoliko več. Koščki so bili veliki bone lengths would be present on the skeleton at ages be- od nekaj mm do 5 cm. Ohranjenega ni nobenega šiva tween 11 and 14 years. ali delčka, ki bi omogočil določitev domnevnega spola ali starosti ob času smrti. Cranium Additionally, the remains of skull bones were firmly at- Antropološka analiza zob tached to the substrate. The fragments exhibited a thick- Petra Leben-Seljak ness of 1-2 mm, with some unidentifiable fragments ex- hibiting a slightly greater thickness. The pieces exhibited Dentalna antropološka analiza je bila narejena po stan- a range of sizes, from a few millimetres to 5 centimetres. dardnih morfoloških metodah765 v juniju 2009. Zobje The coronal suture, which would have enabled the deter- so bili odkriti na dveh različnih lokacijah istega groba mination of the presumed sex of the individual or the age ter označeni kot skupek A (ob lobanji skeleta 1) in sku- at the time of death, was not preserved on any fragment. pek B (SV del grobne jame, ob steklenih jagodah skeleta 1). Bili so v zelo slabem stanju, saj je bil ohranjen samo Anthropological analysis of teeth skleninski del zobne krone brez zobovine (dentina). Petra Leben-Seljak Menimo, da je slaba ohranjenost posledica substrata, kisle zemlje (pri nizkem Ph se kalcij raztaplja). Podobne A dental anthropological analysis was carried out accord- primere, ko ni od skeleta ostalo nič drugega kot nekaj ing to standard morphological methods765 in June 2009. zobnih kron, poznamo z nekaterih dolenjskih najdišč, The teeth were discovered in two different locations of the npr. iz Mačkovca.766 same grave and designated as assemblage A (next to the skull of Skeleton 1) and assemblage B (NE part of the bur- 762 Strouhal, Hanakova 1978. 763 Maresh 1970. 762 Strouhal, Hanakova 1978. 764 Gindhart 1973. 763 Maresh 1970. Monografije CPA 20 Skupek A: spol nedoločljiv, adultus I, 20−25 let. ial pit, next to the glass beads of Skeleton 1). The teeth Fragmenti zobne sklenine (tip zoba nedoločljiv) in tri were in a state of advanced deterioration, with only the zobne krone stalnih zob: spodnji prvi kočnik (M1), enamel portion of the tooth crown remaining intact, de- tretjina kočnika in ličnik (PM, domnevno). Vse tri void of dentin. We believe that the poor preservation is zobne krone imajo zelo tanko plast sklenine, denti- due to the substrate, acidic soil (calcium dissolves at low na ni. Na prvi pogled so videti kot zobne zasnove, Ph). Similar cases, when nothing but a few tooth crowns vendar to niso, ker je grizna (okluzalna) površina že remained of the skeleton, are known from some sites obrabljena. Stopnja obrabe M1 in okvirna starost po from Dolenjska region, e.g. from Mačkovec.766 metodah Brothwell (stopnja 3+, na meji med staro- Group A: sex indeterminate, adultus I, 20–25 years stnima kategorijama 17−25 let in 25−35 let), Murphy Tooth enamel fragments (tooth type indeterminate) and (stopnja obrabe 4 do 5) in Miles (starost 18−25 let). three dental crowns of permanent teeth: lower first mo- Skupek B: otrok, infans I, 4 leta ± 12 mesecev. lar (M1), third molar and canine (PM, presumed). All 14 zobnih kron od štirih mlečnih in desetih stalnih three tooth crowns have a very thin layer of enamel, de- zob. Mlečni zobje: podočnik in trije drugi mlečni void of dentin. Upon initial observation, the specimens kočniki (c in 3 mII – 2 spodnja, 1 zgornji). Stalni appear to be tooth designs. However, this is not the zobje: zobne zasnove vseh štirih spodnjih sekalcev case, as the occlusal surface has already undergone wear. (I), vseh štirih podočnikov (C – 2 spodnja in 2 zgor- The dental wear M1 and approximate age according to nja) in obeh spodnjih prvih kočnikov (M1). Mlečni Brothwell (level 3+, on the border between the age cate- kočniki mII še niso obrabljeni (okluzalne abrazije gories 17-25 years and 25-35 years), Murphy (wear level ni), sklenina je nekoliko spolirana le na bukalnih plo- 4 to 5) and Miles (age 18-25 years). skvah. Razvojna stopnja zobnih zasnov stalnih zob Group B: child, infans I, 4 years ± 12 months odgovarja kronološki starosti 4 leta ± 12 mesecev po 14 dental crowns from four baby teeth and ten perma- Ubelakerju. nent teeth. Deciduous (baby) teeth: premolar and three other primary molars (c and 3 mII – 2 lower, 1 upper). Permanent teeth: tooth designs of all four lower inci- 12.3 Sklep sors (I), all four canines (C – 2 lower and 2 upper) and both lower first molars (M1). The primary molars of Na osnovi obeh analiz lahko podamo naslednje mII are not yet worn (no occlusal abrasion), the enam- zaključke. Ohranjeni skeletni elementi iz groba 1 na el is slightly polished only on the buccal surfaces. The najdišču Dolsko – Spodnje Škovce, označeni kot Ske- developmental stage of the dental structures of perma- let 1, pripadajo dvema okostjema: gracilni odrasli ose- nent teeth corresponds to the chronological age of 4 bi, stari med 20 in 25 let, in otroku, staremu 3−5 let. years ± 12 months according to Ubelaker. 12.3 Conclusion Based on both analyses, the following conclusions can be drawn. The preserved skeletal elements from grave 1 at the Dolsko – Spodnje Škovce site, marked as Skel- eton 1, belong to two skeletons: gracile adult person between 20 and 25 years old, and a child 3–5 years old. Dolsko – Spodnje Škovce 13 Analiza vzorcev kamnin Characterisation of stone samples Igor Rižnar 13.1 Uvod 13.1 Introduction Analiziran je bil 201 kamnit vzorec z arheološkega A total of 201 stone samples were analysed from the najdišča Dolsko – Spodnje Škovce.767 Gre za mala archaeological site of Dolsko – Spodnje Škovce.767 The kamnita orodja, izdelana z odbijanjem, in za večje artefacts in question are small stone tools, the majority vzorce kamnin, ki po arheološki interpretaciji pred- of which were manufactured by chipping. According stavljajo večinoma brusne kamne in odlomke žrmelj, to the archaeological interpretation, the larger samples deloma pa tudi polizdelke in dokončana glajena orod- represent primarily parts of grinding stones and querns, ja. Večje vzorce kamnin smo predstavili z opisom in with a smaller proportion representing semi-finished morebitnim komentarjem, medtem ko smo drobne stone tools and finished polished stone tools. The re- kamnite artefakte, v glavnem orodja na odbitkih in sults of characterisation of larger samples of stones klinah (a tudi jedra), predstavili tabelarično. are presented with a description and possible commen- Vsak vzorec je bil makroskopsko pregledan. Določili tary. In contrast, the results of analysis of flakes, flints, smo vrste kamnine, posebnosti in s pomočjo geolo- small stone tools made of flakes and flints, as well as ških kart768 določili lokacije, kjer posamezne forma- cores, are presented in tabular form. cije najbližje arheološkemu najdišču izdanjajo. Ker za Each sample was subjected to a macroscopic exam- slovenski prostor ni na voljo primerjalne baze rožen- ination. The types of stones were identified, as were cev, ki so prisotni v določenih geoloških formacijah, any peculiarities. Geological maps were consulted in so bile pri takih vzorcih makroskopsko analizirane in order to determine the closest locations of individual opisane lastnosti posameznih artefaktov. Opisani pa- formations to the archaeological site, in relation to the rametri so bili: barva, sijaj, otip in struktura sedimen- discovered stones.768 Given the absence of a compar-tne teksture.769 Nato so bili določeni litotipi, katerim ative database containing the locations of flint stones smo pripisali posamezne vzorce z enakimi oz. zelo within specific geological formations in the Sloveni- podobnimi lastnostmi. Med pregledanimi vzorci smo an region, the properties of individual artefacts were lahko določili različne litotipe, ki jih lahko razumemo analysed and described on a macroscopic level. The tudi kot posamezne vire, pri čemer ne vemo, koliko aforementioned parameters were colour, gloss, feel predstavljenih litotipov predstavlja morebiti isti vir. and the structure of the stone texture.769 Subsequent- ly, the lithotypes were determined, with the objective of assigning individual samples with similar or identi- cal properties. Among the examined samples, we were able to determine different lithotypes, which can also be understood as individual sources. However, it is not 767 Rižnar 2023. 767 Rižnar 2023. 768 Osnovna Geološka karta, Geološki zavod Slovenije. 768 Osnovna Geološka karta, Geological Survey of Slovenia. https://ogk100.geo-zs.si/ https://ogk100.geo-zs.si/. Monografije CPA 20 13.2 Rezultati known how many of the presented lithotypes possibly represent the same source. V nadaljevanju so predstavljeni najprej rezultati pre- gleda večjih vzorcev kamnin. 13.2 Results Večji vzorci kamnin Kat. št. 74: vzorec predstavlja ploščat fragment sivega Samples of larger artefacts zelo drobnozrnatega litično-kremenovega peščenja- Cat. no. 74: The sample is a flat fragment of grey, very ka s sljudo. Peščenjak je laminiran, pri čemer so v fine-grained lithic quartz sandstone with mica. The vzorcu predstavljene tri lamine. Na obeh straneh je sandstone is laminated, with three laminae represent- zelo ravno oglajen, a gre za ploskvi, ki sta popolno- ed in the sample. The surface is polished to a very flat ma vzporedni z laminacijo. Ker so zrna zelo majhna, finish on both sides, with the lamination remaining na njih ne moremo z gotovostjo potrditi, da gre de- parallel to the surface throughout. Given the small jansko za delovni površini. Zanimiva je vdolbina v size of the grains, it is not possible to ascertain with najdaljši stranici, ki bi utegnila predstavljati sled upo- absolute certainty that the surface is an actual work- rabe. ing surface. An indentation is visible on the longest Izvorna kamnina je karbonski peščenjak, ki je matič- side, which may be indicative of previous use. na kamnina v bližnji okolici, prodniki te kamnine pa The rock is carboniferous sandstone, which is the so prisotni tudi v Savi. parent rock in the immediate vicinity. Pebbles of this Kat. št. 75: artefakt je bil izdelan iz rdečega drob- rock are also present in the river Sava. nozrnatega kremenovega peščenjaka s sljudo, ki pri- Cat. no. 75: The artefact was made of red fine-grained pada groedenski formaciji. Tudi v obravnavanem quartz sandstone with mica belonging to the Groeden primeru ima artefakt dve oglajeni ploskvi, vendar sta Formation. In the case under consideration, the arte- ploskvi različni. Nekoliko večja oglajena ploskev je fact exhibits two polished surfaces, although the char- rahlo konkavna in tudi nekoliko valovita. Že sama acteristics of these surfaces differ. The slightly larger, konkavnost, čeprav je rahlo izražena, kaže na an- smoothed surface is slightly concave and slightly wavy. tropogenost. Podrobnejši pregled druge, nekoliko The slight concavity, although barely perceptible, is manjše oglajene ploskve pa kaže drugačno podobo. indicative of an anthropogenic origin. Upon closer Ploskev je konkavna in precej bolj gladka od večje, examination of the second, slightly smaller polished konkavne ploskve. Sredi manjše oglajene ploskve surface, a different situation becomes evident. The je 3 cm dolga in 1 cm široka izboklina, ki je visoka surface is concave and significantly smoother than the približno 0,5 mm. Izboklina je del kamnine, površi- larger, concave surface. The smaller, smooth surface na izbokline pa je prav tako oglajena in ravna. Če bi is bisected by a 3 cm long and 1 cm wide protrusion, šlo za delovno površino, bi bila izboklina odbrušena, which is approximately 0.5 mm high. The protrusion tako pa je jasno, da gre za naravni pojav. Menim, da is a part of the rock, and the surface of the protrusion gre za ostanek t. i. tektonske drse (angl. slickenside). Te is also smooth and flat. If there would be a working nastanejo na prelomnih ploskvah, ki so nekoliko trše surface, the protrusion would be sanded off, so it is od okoliške kamnine. Pri manjši oglajeni ploskvi gre a natural phenomenon. It can be reasonably assumed torej za naravno oglajeno ploskev, kar pomeni, da gre that the observed phenomenon is a remnant of tec- v primeru obravnavanega artefakta za del velikega tonic slides, commonly referred to as slickensides. prodnika, iz katerega so izdelane žrmlje. These are formed on fracture surfaces that are slightly Kat. št. 76: gre za artefakt, ki je bil izdelan iz enake harder than the surrounding rock. The smaller pol- kamnine, kot vzorec z identifikacijo kat. št. 75, torej ished surface is therefore a natural polished surface, Dolsko – Spodnje Škovce s sljudo, ki pripada groedenski formaciji. Kremenova tion, it is a part of the large pebble from which the zrna so velika 0,2 do 0,5 mm, medtem ko so posa- querns were made. mezna zrnca sljude lahko velika do 2 mm. Gre za Cat. no. 76: It is an artefact that was made of the nekarbonatno kamnino. Rdeča barva je posledica že- same rock as the sample with cat. no. 75, i.e. from lezovih oksidov, v glavnem hematita. red fine-grained quartz sandstone with mica belong- Artefakt ima več približno ravnih faset, izmed katerih ing to the Groeden Formation. Quartz grains are 0.2 pa sta le dve delovni ploskvi. Obe sta rahlo konkavni to 0.5 mm in size, while individual mica grains can in obe za spoznanje valoviti. Temno rdečkaste, bolj be up to 2 mm in size. It is a non-carbonate rock. hrapave ploskve so naravne in so posledica tektonsko The red colouration is attributed to the presence of inducirane razkolnosti oziroma razpokanosti matič- iron oxides, predominantly hematite.The artefact has ne kamnine na njenem nahajališču. Svetlejši, rjavkasti several approximately flat facets, of which only two površini vzdolž daljšega roba večje delovne ploskve are working surfaces. Both are slightly concave and so sveže in so, domnevam, posledica poškodb ob iz- both exhibit a recognisable wavy pattern. The darker, kopavanju. reddish, rougher surfaces are a natural phenomenon Na artefaktu ni znakov naravne abrazije, ki bi kazala resulting from tectonic splitting or cracking of the na dejstvo, da gre za prodnik iz bližnje Save, čeprav parent rock at the site of deposition. The lighter, prodniki rdečega groedenskega peščenjaka v Savi brownish surfaces along the longer edge of the larger niso redkost, saj te kamnine izdanjajo v Karavankah working area are relatively fresh. vzdolž zgornjega toka Save. V bližnji okolici arheo- There are no indications of natural abrasion on the ar- loškega najdišča tovrstne kamnine ne izdanjajo. Naj- tefact, which would suggest that it is a pebble from the bližje najdišču so približno 15 km jugozahodno, pri nearby Sava. However, pebbles of red Groeden sand- Podlipoglavu, severno pa so najbližje vzhodno od stone are not uncommon in the Sava, as these rocks Radomelj, v okolici Velikega vrha. originate in Karavanke along the upper course of the Kat. št. 142: gre za ploščat fragment zelo drobnozrna- Sava. Such rocks are not found in the immediate vi- tega kremenovega peščenjaka s sljudo. Zrna kremena cinity of the archaeological site. The closest locations so debela 0,1 mm, zrna sljude pa do 0,5 mm. Plošča- to the site are approximately 15 km to the southwest, tost je vzporedna s slabo izraženo plastnatostjo near Podlipoglav, and the closest to the north are east peščenjaka. Na vzorcu sta dve večji ploskvi. Prva je of Radomlje, in the vicinity of Veliki vrh. nekoliko konkavna in zagotovo predstavlja delovno Cat. no. 142: The specimen is a flat fragment of quartz površino. Druga večja ploskev je približno ravna, sandstone with mica. The quartz grains are 0.1 mm na njej pa je plitev žleb, širok približno 1 cm in glo- thick, while the mica grains are up to 0.5 mm thick. bok približno 1 mm. To se zdi edini znak, da gre za The flatness of the specimen is parallel to the weakly obdelovalno površino (brus) na tej strani artefakta. expressed layering of the sandstone. Two larger flat Poleg opisanih velikih ploskev sta ob robovih tudi surfaces are evident on the sample. The first surface dve manjši izravnani ploskvi, orientirani pod približ- is slightly concave and unquestionably represents the no kotom 45° glede na veliki ploskvi. Tudi ti manjši working surface. The second larger surface is roughly ploskvi predstavljata delovni površini. flat and has a shallow groove about 1 cm wide and Izvorna kamnina je siv karbonski peščenjak, ki v bliž- about 1 mm deep. This appears to be the sole indica- nji okolici predstavlja matično kamnino. tion that this surface is a working surface (grind) on Kat. št. 143: gre za dobro oglajen prodnik laminira- this side of the artefact. In addition to the aforemen- nega zelenkastega tufskega peščenjaka. Na prodniku tioned large surfaces, two smaller, flattened surfaces ni jasnih sledi uporabe, oglajenost in oblikovanost are present at the edges, oriented at an angle of ap- prodnika je naravna. proximately 45° with respect to the large surfaces. The Monografije CPA 20 Kat. št. 144: vzorec predstavlja del ploščatega prodni- The rock is grey Carboniferous sandstone, which rep- ka sivega zelo drobnozrnatega litično-kremenovega resents the parent rock in the immediate vicinity. skrilavega peščenjaka s sljudo. Zrna kremena in ka- Cat. no. 143: The pebble is a well-polished specimen mnin so debela povprečno 0,1 mm, zrna sljude pa of laminated greenish tuffaceous sandstone. There do 0,2 mm. Na vzorcu sta dve oglajeni ploskvi. Večja are no clear indications of utilisation on the pebble. ploskev je za spoznanje bolj oglajena od ozke, stran- The pebble’s smoothness and shape are likely to be a ske ploskve, to pa je pravzaprav edini argument za natural phenomenon. to, da gre za artefakt. Delovna ploskev je vzporedna Cat. no. 144: The sample represents part of a flat pebble s skrilavostjo kamnine. Karbonski peščenjak je v sa- of grey very fine-grained quartz sandstone with mica. vskem produ zelo pogost, tako da je najverjetnejši iz- Quartz and rock grains are on average 0.1 mm thick, vor materiala, iz katerega je izdelan brus, savski prod. while mica grains are up to 0.2 mm thick. The sample Kat. št. 145: gre za artefakt, izdelan iz drobnozrnate- exhibits two distinct working surfaces. The larger face ga poroznega kremenovega peščenjaka s sljudo. Zrna is smoother than the narrow side face, which is the merijo 0,1 do 0,2 mm in so dobro sortirana, plastna- only argument for it being an artefact. The working tost oz. laminacija je slabo izražena. Na vzorcu sta surface is parallel to the schist of the rock. Carbonifer- dve umetno oglajeni ploskvi. Manjša je konkavna, ous sandstones are a common occurrence in the gravel pa tudi večja ploskev na robovih kaže znake obrabe. of the river Sava, which lends credence to the hypoth- Izvorna kamnina je miocenski peščenjak, ki izdanja esis that the material from which the grinding stone severno in vzhodno od Kamnika in vzhodno od Mo- was crafted originated from the Sava gravel deposit. ravč, prodniki pa so prisotni tudi v produ Kamniške Cat. no. 145: This artefact is made of fine-grained, po-Bistrice. rous quartz sandstone with mica. The grains have a Kat. št. 146: gre za fragment drobnozrnatega kreme- diameter of 0.1 to 0.2 mm and are well sorted, with a novega peščenjaka s sljudo. Zrna merijo 0,1 do 0,2 layered or laminated structure that is poorly expressed. mm, zrna sljude do 0,5 mm, laminacija je zelo slabo The sample exhibits two artificially smoothed surfac- izražena. Peščenjak je močno preperel in nekoliko es. The smaller surface is concave, while the larger sur- porozen ter zato lahek. Rdeča barva je posledica oksi- face also exhibits signs of wear on the edges. The rock dacije železovih mineralov. Vzorec je sicer ploščat is classified as Miocene sandstone, which is exposed in vzdolž plastnatosti oz. laminacije. Ostale približno the northern and eastern regions of Kamnik and east ravne ploskve so naravne, posledica razkolnosti ka- of Moravče. Additionally, pebbles are present in the mnine. Izvorna kamnina je najverjetneje neogenski gravel of the Kamniška Bistrica River. peščenjak, ki je v osnovi vseboval delež karbonatnih Cat. no. 146: It is a fragment of fine-grained quartz zrn in cementa, ki pa sta raztopljena, zaradi česar je sandstone with mica. Grains measure 0.1 to 0.2 mm, kamnina nenavadno lahka. V kamnini ni pričakovati while the mica grains are up to 0.5 mm in size. The biote, zato starostna opredelitev na podlagi fosilov lamination is very poorly expressed. The sandstone is ni možna. Neogenski (miocenski, morda tudi oligo- highly weathered and somewhat porous and therefore censki) peščenjak je razmeroma redek prodnik v Savi, light. The red colouration is the result of the oxidation zato menim, da bi izvorno področje utegnilo biti se- of iron minerals. The sample is otherwise flat along verno in zahodno od Kamnika. Na vzorcu vsled pre- the layering or lamination. The other roughly flat sur- perelosti ni posebej prepričljivih znakov uporabe. faces are natural, resulting from the splitting of the Kat. št. 196: gre za fragment podolgovatega prodni- rock. The probable source of the rock is Neogene ka lapilnega tufa. Takšni prodniki so v Savi prisotni sandstone, which contains a proportion of carbonate in izvirajo iz oligocenskih plasti t. i. peračiškega tufa grains and cement that have been dissolved, resulting na Gorenjskem. Res je tudi, da je večina (prodnikov) in an unusually light rock. Given the absence of biota Dolsko – Spodnje Škovce dar tudi trdnejši različki, kot je obravnavani vzorec, based on the presence of fossils. Neogene (Miocene, niso redkost. Površina prodnika je naravno oglaje- potentially also Oligocene) sandstones are relatively na. Prodnik je razpolovljen vzdolž smeri tečenja, ki scarce pebbles in the gravel of Sava. Consequently, the je optično sicer zelo prezentna, a razkolnost vzdolž original area of collection of the rock may be located nje ni tako močno izražena. Na prodniku so znaki to the north and west of Kamnik. Due to the effects poskusa rezanja s peskom, na fasetah žlebov pa so of weathering, there are no clear indications of previ- ohranjene vzdolžne raze. Menim, da gre za prodnik ous use on the sample. oligocenskega tufa, ki so sicer prisotni tudi v Savi. Cat. no. 196: It is a fragment of an elongated pebble Kat. št. 197: vzorec predstavlja odlomljen prodnik si- of the lapis tuff. Such pebbles are present in the Sava vega srednjezrnatega litično-kremenovega peščenja- gravel and originate from the Oligocene layers of Per- ka s posameznih zrni velikosti do 2 mm, v povprečju ačica tuff in the Gorenjska region. It is also the case pa so zrna velika 0,2 mm. Na zunanji strani je raz- that most pebbles of the Peračica tuff are more po- polovljeni prodnik približno koncentrično, a neena- rous and therefore softer. However, even harder vari- komerno rdeče oksidiran. Intenzivna rdeča barva, ki ations, such as the sample in question, are not uncom- je zajela več kot polovico prodnika, kaže, da je bil mon. The surface of the pebble is naturally polished, prodnik, preden se je prelomil, izpostavljen ognju. exhibiting a smooth and uniform texture. The pebble Na prodniku ni vidnih drugih prepričljivih znakov is split in half along the flow direction, which is opti- antropogene uporabe; morda je bil prodnik morda cally present, but the splitting along this direction is izpostavljen ognju, da bi ga razklali na polovico po not as strongly expressed. Evidence of an attempt to dolgem, a se je prelomil prečno na ravnino, ki so jo cut the pebble with sand is present, as are longitudinal želeli kot delovno. Morda gre za neuspelo izdelavo cracks on the facets of the groove. It is likely that the ploščatega brusa. Prodniki karbonskega peščenjaka stone is an Oligocene tuff pebble, which is also pres- so v savskem produ zelo pogosti. ent in the river Sava. Kat. št. 253: vzorec predstavlja ploščat fragment zelo Cat. no. 197: The sample is a broken pebble of grey me-drobnozrnatega lamniranega meljastega kremenove- dium-grained quartz sandstone, comprising individual ga peščenjaka s sljude. Vzorec je ob robovih rdeč- grains up to 2 mm in size, with an average grain size of kast, kar je posledica izpostavljenosti ognju. Sledi 0.2 mm. On the outside, the bisected pebble exhibits te oksidacije so opazne tudi na površini, ki ni obra- concentric but uneven oxidation, displaying a red hue. bljena. Oglajenost je vsekakor antropogena, saj kaže The intense red colour covering more than half of the dva plitva žleba in raze, ki potekajo vzdolž žlebov. pebble indicates that the pebble was previously exposed Rdečkasta barva je lahko posledica izpostavljanja ka- to fire before fracturing. No other clear indications of mnine ognju, da bi s tem kamnino lažje razklali na anthropogenic use are visible on the pebble. It is pos- tanke, ploščate kose, saj izpostavljenost laminiranih sible that the pebble may have been exposed to fire to sedimentov, ki vsebujejo sljudo, povišani temperaturi split it in half lengthwise, but fractured transversely to intenzivira razkolnost. Izvorna kamnina za izdela- the surface that was desired for use. It is possible that vo brusa je neogenski peščenjak, ki najbližje izdanja this pebble represents a failed attempt at producing a vzhodno in severno od Kamnika ter vzhodno od flat grinding stone. Carboniferous sandstone pebbles Moravč. are very common in the Sava gravel. Kat. št. 264: gre za artefakt – brus, izdelan iz svet- Cat. no. 253: The sample is a flat fragment of silty lo sivega litično-kremenovega peščenjaka s sljudo. quartz sandstone with a very fine grain and lamina- Zrna kremena in kamnin merijo 0,2 do 0,5 mm, zrna tions, which contains mica. The sample exhibits a sljude pa do 1 mm. Plastnatost ni izražena na ravni reddish hue around the edges, which is indicative of vzorca. Edina naravna ploskev je rumenkasto oksi- exposure to fire. Even on a surface that is not worn, Monografije CPA 20 odlomno ploskev, ki je bila preperela že na izvornem unquestionably anthropogenic, as it exhibits two shal- mestu. Korteks oziroma debelina preperele, oksidi- low gullies and rifts running along the gullies. The red- rane površine, je debel 3 do 4 mm. Brus je izdelan dish colour may be the result of exposing the rock to iz sivega karbonskega peščenjaka, ki izdanja v bližnji fire to break the rock into thin, flat pieces, as exposure okolici. of mica-containing laminated sediments to elevated Kat. št. 267: vzorec predstavlja velik, podolgovat pro- temperature intensifies the splitting. The raw material dnik litično-kremenovega konglomerata. Prevladujo- to produce the grinding stone is Neogene sandstone, ča svetla zrna pripadajo kremenu, v manjši meri tudi which outcrops nearest to the east and north of Kam- glinencem, medtem ko mnogo redkejša, temnejša nik and east of Moravče. zrna pripadajo rožencu in muljevcu, tudi skrilavcu. Cat. no. 264: The artefact is a grinding stone made of Gre za dobro cementiran nekarbonaten drobnozrnat light grey quartz sandstone with mica. Quartz and konglomerat s peščeno-muljastim nekarbonatnim rock grains measure 0.2 to 0.5 mm, while mica grains vezivom; peščena zrna pripadajo v glavnem kreme- measure up to 1 mm. Layering is not apparent at the nu. Konglomerat je karbonske starosti in je med sa- surface of the sample. The only natural surface is the vskimi prodniki razmeroma pogost, ker je kamnina yellowish oxidised end part of the fragment. The sur- zelo trdna in odporna na erozijo. Da gre za žrmlje, je face is naturally formed and has already undergone jasno, ker so zrna konglomerata plosko obrušena le weathering in its original location. The cortex, or the na eni faseti. Gre za prodnik iz Save. thickness of the weathered, oxidised surface, is 3 to 4 Kat. št. 299: gre za dva kosa plasti drobnozrnatega mm thick. The grinding stone was composed of grey litično-kremenovega peščenjaka s sljudo. Na večjem carbonaceous sandstone, which is a geological forma- kosu je zelo jasna antropogena oglajenost, ki pa je tion that occurs in the area in which it was discovered. prisotna tudi na drugi strani ploščatega kamna, le da Cat. no. 267: the sample represents a large, elongated je ohranjen le manjši del delovne površine. Tudi na pebble of quartz conglomerate. The dominant light manjšem kosu vzorca je sled antropogene obrabe, a grains belong to quartz, and to a lesser extent also to le na eni strani. Gre za peščenjak karbonske starosti, claystone, while much rarer, darker grains belong to ki izdanja v okolici najdišča. quartz and siltstone, also to slate. It is a well-cement- Kat. št. 300: sekira je izdelana iz drobno zrnatega ed non-carbonate fine-grained conglomerate with gnajsa, visoko metamorfne kamnine iz alkalnih gli- a sandy silty non-carbonate binder, the sand grains nencev, kremena in sljude. Metamorfne kamnine so belong mostly to the quartz. The conglomerate is of sicer najbližje prisotne na Medvednici na severnem Carboniferous age and is relatively common among Hrvaškem pri Zagrebu, vendar v opisu metamorfnih the pebbles of Sava gravel because the rock is very kamnin na Medvednici ne najdemo gnajsa. Metamor- solid and resistant to erosion. It was used as a quern fne kamnine, ki vsebujejo tudi gnajs, so najbližje na because the grains of the conglomerate are ground flat Pohorju v severovzhodni Sloveniji, prodniki pa so on only one facet. It is a pebble from the river Sava. prisotni v dravskem produ in prodiščih desnih prito- Cat. no. 299: These are two pieces of layers of fine-kov Drave, kot so Dravinja, Oplotnica in potoki med grained quartz sandstone with mica. On the larger Razvanjem in Slovensko Bistrico. piece, anthropogenic rounding is very clear, although Kat. št. 352: gre za temno siv laminiran karbonski it is also present on the other side of the flat stone, muljevec. Karbonski muljevec je v bližnji okolici except that here only a small part of the working sur- matična kamnina, prisoten pa je tudi kot prodnik v face is preserved. Additionally, a faint indication of an- savskem produ. thropogenic wear is visible on the smaller piece of the Kat. št. 418: gre za odlomljen del ploščatega prod- sample, but only on one side. It is a sandstone of the nika. Svetlo sivega karbonskega litično-kremenovega Carboniferous age, which outcrops near the site. Dolsko – Spodnje Škovce konveksno oglajeno ploskev. Ker sta obe ploskvi ena- Cat. no. 300: The axe is made of fine-grained gneiss, a ko oglajeni in ker ni nikakršnih drugotnih znakov, ki highly metamorphic rock composed of alkaline clay- bi kazali na antropogeno uporabo vzorca, menim, da stones, quartz, and mica. The metamorphic rocks are ne gre za artefakt. Prodniki karbonskega peščenjaka most closely present at Medvednica in northern Cro- so v savskem produ pogosti. atia, near Zagreb. However, the description of meta- Kat. št. 419: artefakt je izdelan iz podolgovatega prod- morphic rocks at Medvednica does not include gneiss. nika belega skrilavega aplita. Gre za metamorfozira- Metamorphic rocks, which also contain gneiss, can be no intruzivno magmatsko kamnino oziroma žilnino. found at Pohorje in northeastern Slovenia. Pebbles V glavnem je sestavljen iz glinencev (bele barve) in are present in the gravel of the river Drava and the „očes“ kremena, povprečno velikih 1 mm. Rožnata streams of the right tributaries of the Drava, such as barva je posledica oksidacije železovih mineralov, Dravinja, Oplotnica and the streams between Razvan- razpršenih v kamnini, pri čemer gre lahko tudi za je and Slovenska Bistrica. izpostavljenost ognju. Tovrstne kamnine izdanjajo Cat. no. 352: The rock is a dark grey laminated carbo-najbližje na Pohorju, kot prodniki pa so lahko priso- naceous mudstone. The immediate vicinity is charac- tni tudi v dravskem in murskem produ ter v pritokih terised by the presence of Carboniferous mudstone, Drave, ki pritekajo s Pohorja. which also occurs as pebbles within the gravel of the river Sava. Manjši vzorci kamnin Cat. no. 418: It is a broken part of a flat pebble, light Pregledali smo 180 drobnih kamnitih vzorcev, ki grey carbonaceous lithic quartz sandstone with mica. predstavljajo orodja in v manjši meri jedra, iz kate- The fragment exhibits one flat and one convex pol- rih so orodja izdelana. Kamniti vzorci pripadajo v ished surface. Given that both surfaces are equally največji meri rožencu; takšnih je kar 174 vzorcev, 4 polished and there are no secondary signs of anthro- vzorci pripadajo tufu, dva primerka pa sta izdelana iz pogenic use, it can be reasonably assumed that the kamene strele. sample is not an artefact. Carboniferous sandstone Med pregledanimi vzorci smo lahko določili 8 različ- pebbles are common in the Sava gravel. nih litotipov, pri čemer dopuščamo možnost, da več Cat. no. 419: The artefact is made of an elongated pebble litotipov predstavlja isti vir (sl. 80). of white shale aplite. It is a metamorphosed intrusive Litotip A (LT A) predstavlja temno rjav do črn rože- igneous rock or vein. It mainly consists of claystones nec tipa wackestone do mudstone z drobnimi mikrofosili, (white in colour) and “eyes” of quartz, with an average najbrž radiolariji, tudi brez alokemov. Na površini je size of 1 mm. The pink colour is the result of oxidation videti, da so fosili raztopljeni. Več vzorcev (PN 5008, of iron minerals dispersed in the rock, which can also PN 2245, PN 2112, PN 2110, PN 2098) kaže tudi iz- be due to exposure to fire. The outcrops of this type of raženo razkolnost; lahko so celo izdelani kar iz istega rock are located around the Pohorje massif in north- jedra, sicer pa ostali vzorci, ki pripadajo litotipu A eastern Slovenia. Pebbles of this type can also be found ne kažejo tektonsko inducirane razkolnosti. Poglavi- in the gravel of Drava and Mura and in the tributaries of tni atributi za litotip A so bili neprosojnost in črna, the Drava that flow from the Pohorje masiff. do rjavočrna barva roženca ter drobni, 0,1 mm veliki sferični mikrofosili, ki so na površini videti raztoplje- Samples of smaller artefacts ni. Školjkast lom je zelo dobro izražen, površina pa A total of 180 small stone samples were characterised, je v glavnem hrapava. Le zelo redki vzorci, ki smo jih representing tools and, to a lesser extent, cores from pripisali temu litotipu, ne vsebujejo fosilov, v glav- which tools are made. Most of the samples belong to nem pa so na površini opazne raztopljene sferične chert, with a total of 174 such samples identified. Four forme, ki najbrž pripadajo radiolarijem. V litotip A samples were found to be tuff, and two quartz. Monografije CPA 20 Litotipu B (LT B) pripada 42 vzorcev. Gre za homo- We were able to identify eight different lithotypes gen roženec z belimi mikrofosili, običajno tudi do 0,2 among the examined samples. However, it cannot be mm velike planktonske foraminifere in do nekaj mm ruled out that several lithotypes originate from the velike svetlejše ali bele nodule. To sta bila kriterija, same source (fig. 80). ki sta rožence litotipa B ločevala od ostalih vzorcev. Lithotype A (LT A) represents a dark brown to black Pri litotipu B gre za precej široko paleto barvnih od- chert of the wackestone to mudstone type with small tenkov od temno rumenkasto oranžne preko zelo microfossils, probably radiolarians, without allochems. bledih tonov rumenkasto in rožnato sivih do srednje On the surface, the fossils appear to be dissolved. Sev- sive. Precejšen delež vzorcev, ki pripadajo litotipu B, eral samples (PN 5008, PN 2245, PN 2112, PN 2110, je tudi nekoliko lisastih. Menimo, da je bila večina PN 2098) also show pronounced splitting, they may vzorcev izpostavljena povišani temperaturi, posledi- even be made from the same core, since other sam- ca česar je sprememba izvirne barve kamnine. ples belonging to lithotype A do not show tectonically Enako podobo, kot roženci litotipa B na makroskop- induced splitting. The main attributes for lithotype A ski ravni kažejo roženci z Gargana, ki pripadajo spo- were the opacity and black to brownish black colour of dnji kredi in zgornji juri. Ne trdimo, da gre za isto the chert, and the tiny, spherical microfossils measur- kamnino, saj so roženci iz zgornje jure prisotni tudi v ing 0.1 mm that appear dissolved on the surface. The t. i. bianconski formaciji v Alpah. Vsekakor pa bi pa- shell-like fracture is clearly visible, and the surface is leontološka analiza vzorcev različnih barv tega litoti- mainly rough. Only a small amount of samples, which pa lahko potrdila homogenost litotipa in seveda do- we attributed to this lithotype, do not contain fossils. mnevno starost izvorne kamnine. Omenim naj še, da However, the surface is mostly covered in dissolved gre v primeru litotipa B za zelo kakovosten material. spherical forms, which are probably radiolarian fossils. V litotip C (LT C) smo združili rjavkasto sive, rjavo- A total of 30 samples were classified as lithotype A. črne do temno sive različke, ki so ponekod prozor- 42 samples are classified as lithotype B (LT B). The ni, v prozorni kamnini pa lahko vidimo temna zrna, material is a homogeneous chert with white microfos- ki so običajno tudi usmerjena. Takih vzorcev je 27. sils, which are typically accompanied by 0.2 mm large Prozorno kamnino je opaziti predvsem na robovih, planktonic foraminifera and lighter or white nodules kjer je vzorec tanjši, včasih pa je opaziti tudi večja up to a few millimetres in size. The two criteria em- prozorna polja v kamnini. Mikrofosili so v kamni- ployed to distinguish lithotype B cherts from other ni sicer prisotni, včasih opažamo na površini razto- samples were as follows. pljene domnevno radiolarije, vendar je v tem litotipu Lithotype B exhibits a considerable range of colour biote manj kot v litotipu A. Ločevalni kriterij je bil shades, from dark yellowish orange to pale tones of tako predvsem prozornost kamnine na tanjših robo- yellowish and pinkish grey to medium grey. A nota- vih, prevladujoča temno siva barva (N3) s svilnatim ble proportion of samples belonging to lithotype B leskom in za stopnjo bolj gladka površina od litotipa also exhibit a degree of mottling. It is postulated that A. Glede na pojav na površini raztopljenih drobnih the majority of the samples were subjected to higher sferičnih mikrofosilov (najbrž radiolarijev) je verje- temperatures, resulting in a change in the original col- tno, da litotip A in C pripadata isti geološki formaciji our of the rock. The macroscopic similarity between in posledično morda tudi istemu viru, vendar dokler the lithotype B cherts and those from Gargano, which ne opravimo paleontološke analize, z interpretacijo belong to the Lower Cretaceous and Upper Jurassic ne moremo seči dlje. periods, is noteworthy. Furthermore, the cherts from Litotip D (LT D) smo opredelili kot temno siv rože- the Upper Jurassic are also present in the so-called Bi- nec, običajno lisast, domnevno zaradi izpostavljenosti anconi Formation in the Alps. In any case, a paleon- povišani temperaturi. V rožencu so vselej vidni do tological analysis of samples of different colours of Dolsko – Spodnje Škovce delih kamnine v nekaterih vzorcih tudi milimetrske lithotype and the assumed age of the source rock. It is ovalne temnejše lise, ki jih razumemo kot bioturbaci- also worth noting that the stones of lithotype B are of jo. Mnogokrat je na površini opaziti < 0,1 mm velike a particularly high quality. raztopljene sferične mikrofosile, domnevno radiolari- In lithotype C (LT C) we describe brownish grey, je. Artefakti praviloma vsebujejo vsaj eno, velikokrat brownish black to dark grey variations of cherts, pa kar dve ravni ploskvi, ki sta posledica tektonsko which are transparent in places. In the transparent inducirane razkolnosti (razpokanosti kamnine). Ker rock, we can observe dark grains, which are usually te lastnosti nismo opazili pri nobenem drugem vzor- also oriented. A total of 27 such samples were identi- cu oz. litotipu, je bil to poglaviten atribut pri kate- fied. Transparent rock is visible primarily at the edges, gorizaciji vzorcev. Res je, da tektonsko inducirano where the sample is thinner, but occasionally larger razkolnost kaže tudi nekaj vzorcev litotipa A, vendar transparent areas can also be seen within the rock. The litotipa nista zlahka zamenljiva. Glede na tektonsko rock contains microfossils, which are sometimes ob- inducirano razkolnost bi roženec litotipa D utegnil served as dissolved radiolaria on the surface. However, biti tudi lokalnega izvora. V Sloveniji namreč roženci the biota present in this lithotype is less diverse than niso redki, je pa res, da v veliko primerih tektonsko in lithotype A. The distinguishing criterion was main- inducirana razkolnost prevladuje nad školjkastim lo- ly the transparency of the rock on the thinner edges, mom, tako da je izdelava orodij iz takšnih rožencev the predominant dark grey colour (N3) with a silky težja. Litotipu D pripada 53 vzorcev. luster and a slightly smoother surface than in the case Značilnost litotipa E (LT E) je prosojnost roženca. of stones of lithotype A. The presence of dissolved Kamnina je prosojna celo, če je debela 5 mm. V ka- tiny spherical microfossils (likely radiolarians) on the mnini nismo opazili značilnih sedimentnih tekstur surface suggests that lithotypes A and C may belong ali fosilov, ki bi natančneje opredeljevali ta litotip. to the same geological formation and, consequently, Roženec litotipa E je vselej nekoliko lisast oziroma may have originated from the same source. However, prelivajočih se barv. Vsekakor vsaj dva vzorca kaže- until the paleontological analysis is completed, it is not ta izpostavljenost ognju, sicer pa za ta litotip drugih possible to draw any further conclusions. atributov nimamo. Tudi v tem primeru lahko ugoto- Lithotype D (LT D) was defined as dark grey chert, vimo, da gre za kakovosten material, ki je zelo verje- usually mottled, presumably due to exposure to high- tno uvožen. Litotipu E pripada 8 vzorcev. er temperature. Darker spherical allochems up to 0.2 Sivo zelenkast roženec brez alokemov je pravzaprav mm in size are visible in the chert, and in the lighter vse, kar lahko povemo o razmeroma slabo zastopa- parts of the rock, in some samples, oval darker spots nem litotipu F (LT F), ki se pojavlja v 6 primerih. of approx. one millimetre in size are also visible. These Kamnina je nekoliko lisasta in na stanjšanem robu are understood to be bioturbation. On numerous occa- tudi prosojna. Izdelki iz tega litotipa so kakovostni, sions, the observation of dissolved spherical microfos- žal pa o tem litotipu ne moremo povedati kaj več. sils, presumed to be radiolaria, with a diameter of less Kamnina je po barvi dovolj odstopala od opisanih than 0.1 mm, has been made on the surface. In gener- litotipov, da smo jo morali opredeliti kot poseben li- al, the artefacts comprise at least one, and frequently totip, ni pa izključeno, da gre za varianto katerega od two, flat surfaces, which are the result of tectonically opisanih litotipov. induced cleavage (cracking of the rock). As this feature V litotip G (LT G) smo uvrstili vzorce, izdelane iz was not observed in any other sample or lithotype, it tufa. Med vzorci litotipa G so trije ožgani vzorci ro- was the primary criterion for categorising the samples. žnate barve, gre pa za drobnozrnat dacitni tuf, ka- It is indeed the case that some samples of lithotype kršen izdanja najbližje arheološkemu najdišču sever- A also exhibit tectonically induced cleavage. However, it should be noted that the lithotypes are not easily Monografije CPA 20 no od Dola pri Domžalah.770 Četrti vzorec, izdelan cleavage, it is possible that lithotype D chert originated iz tufa, je zelenkaste barve z < 0,05 mm drobnimi locally. In Slovenia, cherts are not uncommon, but it zrni glinencev in bi načeloma zlahka izviral iz oligo- is accurate to state that in many instances, tectonical- censkih tufskih plasti v okolici, ali pa je lahko izdelan ly induced cleavage is more prevalent than conchoidal iz savskega prodnika oligocenskega tufa. fracture. Consequently, the production of tools from Litotip Q (LT Q) predstavlja kamena strela oziroma such cherts is more challenging. A total of 53 samples prozoren monokristal kremena (2 vzorca). Da gre za were identified as belonging to the lithotype D. monokristal, je jasno na podlagi ohranjenih faset kri- One defining characteristic of lithotype E (LT E) is its stala. Kamena strela je lahko lokalnega izvora, saj so transparency, which is exhibited by the chert constitu- kamnine zaledja najdišča v glavnem kremenove. ent. The rock is translucent even when it is 5 mm thick. No further evidence of sedimentary textures or fossils was observed in the bedrock to define this lithotype. 13.3 Sklep The stones of lithotype E are invariably characterised by a degree of mottling or iridescence. It is evident Analiza je pokazala, da je večina večjih vzorcev ka- that at least two examples exhibit evidence of expo- mnin iz različkov kremenovega peščenjaka s sljudo, sure to fire. However, there are no other attributes that ki je matična kamnina v bližnji okolici, kot prodnike can be attributed to this lithotype. In this instance, it pa jih najdemo tudi na prodiščih reke Save. Iz njih can be reasonably concluded that the material is of a so bili izdelane žrmlje in brusni kamni. Ene žrmlje high quality and is likely to have been imported. Eight so bile iz kremenovega konglomerata, verjetno prod- samples were identified as belonging to lithotype E. nika iz reke Save. Del brusnih kamnov in žrmelj pa The relatively poorly represented lithotype F (LT F) je bil izdelan iz miocenskega in neogenskega pešče- is represented in six cases and can be described as njaka, ki je najbližje arheološkemu najdišču vzhodno grey-green chert without allocems. The rock displays a od Kamnika in vzhodno od Moravč, vendar so kot somewhat mottled and translucent appearance on the prodniki prisotni tudi v produ Kamniške Bistrice, ki thinned edge. The products derived from this litho- se izliva v Savo severozahodno od Dolskega. type are of a high quality; however, it is regrettable Iz lokalne kamnine je tudi kamnita ploščica z dvema that we are unable to provide any further informa- izvrtanima luknjicama. Gre za laminiran karbonski tion regarding this lithotype. The colour of the rock muljevec, ki izdanja v bližnji okolici, najdemo ga pa differed sufficiently from the described lithotypes to tudi kot prodnike v savskem produ. necessitate the creation of a new lithotype classifica- Vzorec večjega kamna, izdelan iz lapilnega tufa, je tion. However, it cannot be ruled out that this rock is a zanimiv, saj so na njem izraziti sledovi rezanja s kre- variant of one of the described lithotypes. menčevim peskom, s katerim so prodnik želeli raz- In lithotype G (LT G) we classified samples made poloviti. Tudi takšni prodniki so v Savi prisotni, ven- of tuff. Among the samples of lithotype G, there are dar redko tako malo porozni; izvirajo iz oligocenskih three pink burned samples of a fine-grained dacite plasti t. i. peračiškega tufa na Gorenjskem. tuff, the kind of stone, which outcrop closest to the Nelokalnega izvora sta med večjimi kamnitimi vzorci archaeological site north of Dol near Domžale.770 The dva. Eden teh je kamnita sekira (kat. št. 300), izde- fourth sample, composed of tuff, exhibits a greenish lana iz drobnozrnatega gnajsa, visoko metamorfne hue and comprises grains with a diameter of less than kamnine iz alkalnih glinencev, kremena in sljude. 0.05 mm. These characteristics suggest that the sam- Take kamnine so prisotne najbližje na Pohorju, kot ple could originate from layers of Oligocene tuff in prodniki pa so prisotne v Dravskem produ in v pro- the surrounding area. However, it is also possible that Dolsko – Spodnje Škovce diščih desnih pritokov Drave v severovzhodni Slove- the sample was formed from a pebble of Oligocene niji, kot so Dravinja, Oplotnica in manjši potoki med tuff derived from the Sava gravel. Razvanjem in Slovensko Bistrico. Na istem področju Lithotype Q (LT Q) is represented by quartz, i.e. a je mogoče iskati tudi najbližji možen izvor artefakta, transparent monocrystal of quartz (two samples). The izdelanega iz podolgovatega prodnika belega skrila- crystal’s single-crystal nature is evident from the pre- vega aplita (kat. št. 419). Slednji so prisotni tudi v dra- served facets. It is possible that the quartz originated vskem produ, v pritokih Drave in v murskem produ. locally, given that the rocks of the hinterland of the Med manjšimi analiziranimi vzorci kamnin, iz katerih site are mainly composed of quartz. so bila izdelana orodja na odbitkih in klinah, je bilo mogoče makroskopsko prepoznati osem litotipov. Večina litotipov pripada rožencu (skupaj 176 kosov – 13.3 Conclusion v šestih litotripih), štirje kosi pripadajo tufu (LT G), dva pa kameni streli (LT Q). Kamena strela je lahko The analysis showed that most of the larger stone sam- lokalno prisotna, trije artefakti litotipa G pripadajo ples are from variations of quartz sandstone with mica, drobnozrnatemu dacitnemu tufu, ki izdanja najbližje which is the parent rock in the immediate vicinity. Ad- arheološkemu najdišču severno od Dola pri Ljublja- ditionally, these stones are also found as pebbles in the ni, en vzorec tufa je zelenkaste barve z < 0,05 mm gravel on the banks of the river Sava. These materials drobnimi zrni glinencev in bi lahko izviral iz oligo- were used to manufacture querns and grinding stones. censkih tufskih plasti v bližnji okolici. One of the querns was constructed from quartz con- Med vzorci roženca je bilo mogoče makroskopsko glomerate, likely derived from the Sava. Part of the razlikovati šest litotipov (LT A, LT B, LT C, LT D, grinding stones and querns were made from Miocene LT E, LT F). Bolj kakovosten material so litotipi LT and Neogene sandstone, with the closest outcrops east B, LT E in LT F, med katerimi so verjetno kamni, ki of Kamnik and east of Moravče. These materials are so bili uvoženi oz. preneseni na območje arheološke- also present as pebbles in the river of Kamniška Bis- ga najdišča z nekoliko večje razdalje, gotovo več kot trica, which flows into the Sava northwest of Dolsko. 100 km. The stone tile with two drilled holes is also from the local rock. It is a laminated carbonaceous siltstone that occurs in the immediate vicinity. It is also found as pebbles in the gravel of the river Sava. The sample of a larger stone, made of lapis tuff is interesting as it shows distinct traces of cutting with quartz sand, which was used to split the pebble in half. Such pebbles are also present in the Sava, but rarely so slightly porous. They originate from Oligocene layers of so-called Peračica tuff in the Gorenjska region. Two samples of the larger stones are of non-local or- igin. One of these is a stone axe (cat. no. 300), which was made of fine-grained gneiss, a highly metamor- phic rock composed of alkaline claystones, quartz, and mica. Such rocks are found on Pohorje and they occur as pebbles in the Drava gravel and in the right tributaries of the Drava in northeastern Slovenia, such as Dravinja, Oplotnica and smaller streams be- Monografije CPA 20 Kat. št. / SE / sek. / kv. / sq. PN / SF Barva / Colour Barva (opisno) / Colour Litotip / Cat no. SU sec. (Munsell) (descriptively) Lithotype 62 194 1 AK93 PN 440 10 YR 7/4 sivo oranžna B 63 194 1 AJ93 PN 460 5 YR 5/6 svetlo rjava B 64 194 1 AJ93 PN 520 5 YR 6/1 svetlo rjavo siva B 65 194 1 AK93 PN 271 10 YR 6/2 bledo rumeno rjava B 66 194 1 AK93 PN 188 10 YR 7/4 sivo oranžna B 67 194 1 AK93 PN 177 5 YR 5/6 svetlo rjava B 68 194 1 AJ93 PN 464 5 YR 6/1 svetlo rjavo siva B 69 194 1 AK93 PN 269 10 YR 6/2 do 5 YR 7/2 bledo rumeno rjava do sivo oranžno B rožnata 70 194 1 AK93 PN 185 10 YR 4/2 do 10 YR 8/2 temno rumeno rjava do zelo bledo B oranžna 71 194 1 AK93 PN 276 5 YR 7/2 svetlo oranžno rožnata B 72 194 1 AK93 / YR 6/2 bledo rumeno rjava B 73 194 1 AK93 PN 187 10 YR 8/6 do 10 YR 8/2 rumena do zelo bledo oranžna B 128 srednje temno siva; mestoma se preliva 196 1 AK94 PN 467 N4 B v rumenkasto 129 196 1 AJ94 PN 226 N7 svetlo siva ? 130 196 1 AK94 PN 328 5 YR 6/1 do 5 YR 6/4 svetlo rjavo siva do svetlo rjava B 131 196 1 AK94 PN 447 10 YR 8/2 zelo bledo oranžna B 132 196 1 AK94 PN 861 5 YR 7/2 sivo oranžno rožnata B 133 196 1 AK94 PN 222 5 YR 6/1 svetlo rjavo siva B 134 196 1 AK94 PN 262 N5 do 5 Y 6/1 srednje siva do svetlo olivno siva B 135 196 1 AK94 PN 332 5 Y 2/1 olivno črna F 136 196 1 AK94 PN 233 5 YR 6/1 svetlo rjavo siva B 137 196 1 AK94 PN 309 N3 temno siva C 138 196 1 AK94 PN 307 5 YR 6/4 svetlo rjava B 139 196 1 AK94 PN 260 5 YR 4/11 - 5 YR 6/1 rjavo siva do svetlo rjavo siva ? 140 196 1 AK94 PN 308 5 Y 6/1 svetlo olivno siva B 141 196 1 AK94 PN 251 5 YR 8/1 rožnato siva B 191 148 1 AK93 PN 152 5 YR 7/2 sivo oranžno rožnata B 192 148 1 AJ94 PN 419 5 YR 7/2 sivo oranžno rožnata B 193 148 1 AK94 PN 139 5 YR 6/1 do 5 YR 8/1 svetlo rjavo siva do rožnato siva B 194 148 1 AK93 PN 125 5 Y 7/2 rumeno siva B 195 148 1 AK93 PN 127 N4 do N6 srednje temno siva do srednje svetlo siva B 216 113 1 AK94 PN 88 5 YR 7/2 sivo oranžno rožnata B 217 113 1 AJ93 PN 399 5 YR 6/1 svetlo rjavo siva B 218 113 1 AJ93 PN 403 5 YR 4/1 rjavo siva B 250 89 1 AN94 PN 62 5 YR 5/6 svetlo rjava B 251 89 1 AN94 PN 63 5 YR 5/6 svetlo rjava B 252 Brezbarven, prosojen, le pri vrhu je 89 1 AN94 PN 41 / E rdečkasto obarvan. 260 75 1 AL94 PN 117 5 YR 4/4 do 5 R 4/6 rumeno rdeča B 265 21 1 AO94 PN 52 N2 sivo črna C 273 2057 4 AV16 PN 3011 N2 sivo črna C 274 2057 3 AS18 PN 2076 N3 temno siva C 275 2057 3 AP19 PN 2108 N2 sivo črna C 276 2057 3 AN20 PN 2228 10 R 5/4 bledo rdeče rjava B 277 2057 3 AP19 PN 2109 5 Y 2/1 do 5 YR 4/1 olivno črna do rjavo siva ? 278 2057 3 AO19 PN 2123 N2 sivo črna A 279 2057 3 AO19 PN 2127 N2 sivo črna C 280 2057 3 AO20 PN 5031 N2 sivo črna C 282 2057 3 AR17 PN 2114 N1 črna A 283 2057 3 AO20 PN 5032 N3 temno siva D 284 2057 3 AO19 PN 2172 N3 sivo črna D 285 2057 3 AO19 PN 2239 5 YR 2/1 rjavo črna D 286 2057 3 AO19 PN 2164 N3 do 5 YR 4/1 sivo črna do rjavo siva D 287 2057 3 AO20 PN 5030 N3 temno siva C 288 2057 3 AO20 PN 5035 N3 temno siva D Dolsko – Spodnje Škovce Kat. št. / SE / sek. / kv. / sq. PN / SF Barva / Colour Barva (opisno) / Colour Litotip / Cat no. SU sec. (Munsell) (descriptively) Lithotype 291 2057 3 AO20 PN 5037 N3 temno siva D 292 2057 3 AO18 PN 2133 6 YR 2/1 rjavo črna D 293 2057 3 AR18 PN 2112 5 YR 2/1 rjavo črna A 294 2057 3 AO20 PN 5040 N3 temno siva D 295 2057 3 AO19 PN 2231 N4 srednje temno siva D 296 2057 3 AN19 PN 2229 N2 do 5 YR 2/1 sivo črna do svetlo olivno siva C 297 2057 3 AR18 PN 2110 N1 do N2 črna do sivo črna A 298 2057 3 AK20 PN 2234 10 YR 6/6 - 5/4 temno rumeno oranžna B 301 2055 3 AS18 PN 2066 N1 črna A 303 2089 3 AR12 PN 2130 N3 temno siva E 304 2084 3 AN19 PN 2245 N1 do N2 črna do sivo črna A 305 2084 3 AN19 PN 5042 N3 temno siva D 306 3003 3 BC10 PN 3002 5 YR 6/1 svetlo rjavo siva B 308 2080 3 AR16 PN 2124 N3 do N5 temno siva do srednje siva D 318 2036 3 AK18 PN 2084 5 YR 8/4 srednje ornažno rožnata G 319 2036 3 AR18 PN 2077 N3 temno siva C 320 2036 3 AP19 PN 5049 5 Y 7/2 rumeno siva G 321 2036 3 AR17 PN 2083 10 YR 4/2 temno rumeno rjava F 322 2036 3 AU16 PN 3005 5 R 4/2 do 5 YR 6/1 sivo rdeča do svetlo rjavo siva E 323 2036 3 AZ15 PN 3010 5 R 4/2 sivo rdeča B 324 2036 3 AR16 / 5 Y 5/2 do 5 Y 4/4 svetlo olivno siva do srednje rjava F 325 2036 3 AO20 PN 2120 N2 sivo črna C 326 temno siva do sivo črna; na robu 2036 3 AT18 PN 5007 N3 do N4 C brezbarven 327 2036 3 AS17 PN 2018 5 YR 2/1 rjavo črna A 328 2036 3 AO19 PN 2118 5 YR 2/2 rjavo črna A 329 2036 3 AT18 PN 2051 5 Y 5/2 svetlo olivno siva F 330 2036 3 AO19 PN 5020 5 YR 2/1 rjavo črna C 331 2036 3 AN19 PN 5024 5 YR 4/7 do 5 YR 2/1 rjavo siva do rjavo črna ? 332 2036 3 AN19 PN 5025 5 R 6/2 do 5 R 4/2 sivo rdeča (prelivajo se proti vijolični) D 333 2036 3 AU16 PN 3004 10 R 5/4 bledo rdeče rjava B 334 2036 3 AS17 PN 2040 N5 do 5 YR 4/1 srednje siva do rjavo siva E 335 2036 3 AT17 PN 5013 5 YR 2/1 do N2 rjavo črna do sivo črna A 336 2036 3 AS18 PN 2053 N3 do 5 YR 4/1 sivo črna do rjavo siva C 337 2036 3 AS18 PN 2060 N3 temno siva C 338 2036 3 AP19 PN 2072 5 YR 2/2 rjavo črna A 339 2036 3 AS16 PN 5003 10 YR 2/2 motno rumeno rjava C 340 2036 3 AO19 PN 5021 5 Y 4/1 olivno siva D 341 2036 3 AO19 PN 2184 5 YR 4/1 rjavo siva D 342 2036 3 AR16 PN 2160 10 YR 6/2 bledo rumeno rjava D 344 2036 3 AN19 PN 2180 N1 črna A 345 2036 3 AS17 PN 2026 N3 do 5 YR 4/1 sivo črna do rjavo siva D 346 2036 3 AR17 PN 2102 5 YR 2/2 rjavo črna C 347 2036 3 AO20 PN 2121 5 YR 4/1 rjavo siva ? 348 2036 3 AO19 PN 2220 N4 do 5 YR 4/1 srednje rjavo siva do rjavo siva D 349 2036 3 AR18 PN 5009 5 YR 2/2 rjavo črna C 350 2036 3 AO20 PN 2144 5 Y 2/1 olivno črna D 351 2036 3 AN20 PN 2157 N3 do 5 YR 4/1 sivo črna do rjavo siva D 353 2036 3 AR17 PN 2073 N1 črna A 354 2036 3 AO19 PN 2200 N3 temno siva C 355 2036 3 AO20 PN 2211 5 Y 2/1 olivno črna D 356 2036 3 AN20 PN 2179 5 YR 6/1 rjavo siva D 357 2036 3 AO19 PN 5044 N3 temno siva D 358 2036 3 AO19 PN 2205 N2 sivo črna D 359 2036 3 AO20 PN 2119 5 Y 2/1 olivno črna D 360 2036 3 AR17 PN 2094 5 YR 2/1 rjavo črna D 361 2036 3 AR17 P2088 5 YR 2/1 rjavo črna D Monografije CPA 20 Kat. št. / SE / sek. / kv. / sq. PN / SF Barva / Colour Barva (opisno) / Colour Litotip / Cat no. SU sec. (Munsell) (descriptively) Lithotype 365 2036 3 AO19 PN 2223 N4 do 5 YR 6/1 srednje temno siva do svetlo rjavo siva D 366 2036 3 AO20 PN 2212 N2 sivo črna D 367 2036 3 AO19 PN 5047 N4 do 5 YR 4/1 srednje rjavo siva do rjavo siva D 368 2036 3 AN19 PN 2203 N2 sivo črna D 369 2036 3 AR17 PN 2244 10 YR 6/2 zelo bledo rumeno rjava ? 370 2036 3 AO19 PN 2204 N2 sivo črna D 371 2036 3 AR18 PN 2243 5 YR 2/2 rjavo črna A 372 2036 3 AO19 PN 2215 N1 črna A 373 2036 3 AO20 PN 2214 5 Y 2/1 olivno črna D "N3 do N4 374 2036 3 AO19 PN 2188 Medium dark gray to temno siva do sivo črna D Dark gray" 375 2036 3 AN20 PN 2210 N1 črna A 376 2036 3 AT18 PN 5008 N1 do N2 črna do sivo črna A 377 2036 3 AO19 PN 2248 N3 temno siva D 378 2036 3 AN19 PN 2209 N2 do 5 YR 6/7 sivo črna do svetlo olivno siva D 379 2036 3 AO19 PN 2206 N3 do 5 YR 4/1 sivo črna do rjavo siva D 380 2036 3 AR17 PN 2093 5 YR 2/2 rjavo črna A 381 2036 3 AO20 PN 2194 6 YR 2/1 rjavo črna A 382 2036 3 AR17 PN 2098 N2 sivo črna A 383 sivo črna do rjavo siva do svetlo rjavo 2036 3 AO19 PN 2208 N3 do 5 YR 6/7 D siva 384 2036 3 AS17 PN 2019 N1 črna A 385 2036 3 AO19 PN 2159 N3 temno siva C 386 2036 3 AR17 PN 2086 5 Y 2/1 olivno črna A 387 2036 3 AR17 PN 2113 5 Y 2/1 olivno črna A 388 2036 3 AP19 PN 2075 5 YR 4/1 rdeča, lisasta F 389 2036 3 AR17 PN 2116 5 YR 2/2 motno rjava D 390 2036 3 AO19 PN 2158 N2 sivo črna D 391 2036 3 AO20 PN 2195 N2 sivo črna D 392 2036 3 AO19 PN 2222 N2 sivo črna A 393 2036 3 AR17 PN 5028 N3 temno siva D 394 2036 3 AO19 PN 2189 N2 sivo črna D 395 2036 3 AR18 PN 2079 10 YR 2/2 motno rumeno rjava C 396 2036 3 AR18 PN 2081 5 YR 2/1 rjavo črna A 397 2036 3 AO20 PN 2153 N2 sivo črna D 398 2036 3 AN20 PN 5026 N3 temno siva C 399 2036 3 AP18 PN 2247 5 YR 7/2 sivo oranžno rožnata B 400 2036 3 AR17 PN 2089 N3 temno siva C 401 2036 3 AN19 PN 2174 N4 srednje temno siva E 402 2036 3 AS17 PN 2056 10 YR 6/2 do 5 YR 4/4 zelo bledo rumeno rjava do srednje rjava G 403 2036 3 AO20 PN 2154 prozoren / Q 404 2036 3 AO19 PN 2183 N3 temno siva C 405 2036 3 AR17 PN 2099 5 YR 4/1 rjavo siva F 406 "5 YR 6/1 do 5 YR 4/1 2036 3 AR17 PN 2074 Brezbarven, prosojen, korteks siv E (korteks)" 407 2036 3 AN20 PN 2131 N5 srednje siva E 408 2036 3 AR16 PN 2233 N2 - N3 do 10 YR 7/4 temno siva do sivo črna; oranžna lamina D 409 2036 3 AO19 PN 2197 N2 sivo črna C 410 2036 3 AO19 PN 2217 N1 črna A 411 2036 3 AR17 PN 2085 5 Y 2/1 olivno črna A 412 2036 3 AS17 PN 2017 5 YR 2/2 rjavo črna A 413 2036 3 AS17 PN 2045 5 YR 2/2 rjavo črna A 414 2036 3 AR17 PN 5022 5 YR 2/1 do N2 rjavo črna do sivo črna C 415 2036 3 AP19AO19 PN 2070 5 YR 8/4 srednje ornažno rožnata G 416 2036 3 AS16 PN 2037 5 Y 6/1 svetlo olivno siva ? 417 2036 3 AR17 PN 5027 5 YR 4/1 do 5 YR 6/1 rjavo siva do svetlo rjavo siva D 422 1029 1 AI84 PN 446 10 YR 8/8 do 10 YR 6/6 rumena do rumeno rjava B Dolsko – Spodnje Škovce Kat. št. / SE / sek. / kv. / sq. PN / SF Barva / Colour Barva (opisno) / Colour Litotip / Cat no. SU sec. (Munsell) (descriptively) Lithotype 468 ? ? ? PN 5048 N3 temno siva D 469 ? ? ? PN 5045 N3 temno siva D 502 34 1 AS92 PN 29 5 YR 5/6 svetlo siva B 505 2002 3 AL20 PN 2004 N5 srednje siva E 506 2002 3 AT16 PN 2043 5 YR 2/1 rjavo črna A 509 "4 YR 2/1 2002 3 AP14 PN 5014 rjavo črna C " / / / / PN 2022 10 YR 5/4 temno rumeno rjava ? / 2036 3 AS17 PN 2035 5 YR 2/2 rjavo črna A / / / / PN 3003 prozoren / Q Slika/Figure 80 Dolsko – Spodnje Škovce. Rezultati petrografske analize majhnih kamnitih artefaktov. / Dolsko – Spodnje Škovce. Results of petrographic characterisation of smaller stone artefacts. area, the closest possible source of the artefact made from an elongated pebble of white shale aplite (cat. no. 419) can be found. The latter are also present in the gravel of the Drava and Mura, as well in smaller tributaries of the Drava. Eight lithotypes could be recognized macroscopically among the samples of smaller artefacts from which the tools on flakes and flints were made. Most of the lithotypes were identified as chert (a total of 176 piec- es – in six lithotypes), four pieces classified as tuff (LT G), and two as quartz (LT Q). Quartz may be locally present. Three artefacts of lithotype G belong to the fine-grained dacite tuff that outcrops closest to the archaeological site north of Dol pri Ljubljani. One sample of tuff is of greenish colour with < 0.05 mm fine clay grains and could originate from layers of Ol- igocene tuff in the immediate vicinity. Six lithotypes (LT A, LT B, LT C, LT D, LT E, LT F) could be distinguished macroscopically among the samples of chert. Lithotypes LT B, LT E and LT F are of a chert of higher quality and it is likely that some of these stones were imported or transferred to the area of the archaeological site from a greater distance, certainly more than 100 km. Archaeological excavations conducted in 2008 in Dolsko resulted in the discovery of a multi-period site from the Late Neolithic, Middle Copper Age, Late Bronze Age and Early Middle Ages. Addition- ally, five paleochannels with finds from different pe- riods were identified, which are also visible on the surface as vegetation marks. The results of the ar- Monografije CPA 20 14 Zaključek Conclusion V Dolskem so arheološka izkopavanja leta 2008 various methods (typo-chronology, 14C AMS analy-odkrila večobdobno najdišče iz poznega neolitika, sis, archaeobotanical, archaeozoological analysis and srednje bakrene dobe, pozne bronaste dobe in zgo- characterisation of stone artefacts) permit the fol- dnjega srednjega veka, odkritih pa je bilo tudi pet lowing conclusions to be drawn regarding the forma- paleostrug z najdbami iz različnih obdobij, ki so kot tion and development of the settlement: vegetacijski znaki opazne na površini. Arheološki razvidi izkopavanja, poročilo geologa in rezultati ana- Late Neolithic liz odkrite materialne kulture z različnimi postopki The oldest settlement is attributed to the Sava group (tipokronologija, 14C AMS analize, arheobotanična, of the Lengyel culture. The Late Neolithic settle- arheozoološka in petrografska analiza kamniti arte- ment was observed to have spread in the eastern part faktov) omogočajo naslednje zaključke glede nastan- of the site, although some pits were also found about ka in razvoja poselitve: 400 m away, in the western part. It is evident that the (middle) Sava terrace was inhabited just above its Pozni neolitik edge, near which the river was probably flowing in Najstarejša poselitev je opredeljena v savsko skupi- the Late Neolithic. This is evidenced by the shape of no lengyelske kulture. Naselje iz poznega neolitika the Sava gravel surface discovered at the bottom of a se je razprostiralo v vzhodnem delu najdišča, nekaj large depression beneath the former edge of the ter- jam pa je bilo najdenih tudi okoli 400 m stran, v za- race. During this time, a layer of soil was deposited hodnem delu. Kot kaže, je bila poseljena (srednja) sa- at the edge of the river terrace. This layer has been vska terasa tik nad njenim robom, v bližini katerega interpreted as buried soil, as evidenced by the finds je verjetno v poznem neolitiku tekla reka Sava, kar je discovered in it. In subsequent periods, however, the mogoče sklepati po obliki površine savskega proda, Sava and smaller watercourses (streams) transport- odkritega na dnu velike kotanje pod nekdanjo strmo ed and deposited younger sediments along the edge ježo terase. V tem času se je na rob rečne terase od- of the Sava terrace, resulting in a gradual southward ložila plast, ki jo razlagamo kot pokopana tla, kar ka- shift of the terrace. žejo najdbe, odkrite v njej. V kasnejših obdobjih pa The only surviving evidence of the Neolithic set- so Sava in manjši vodotoki (hudourniki) naplavljali tlement on the Sava terrace are medium-sized pits mlajše sedimente in jih nalagala ob rob savske terase, and two large pits of an irregular and oval ground zato se je le-ta postopoma prestavljal proti jugu. plan. No evidence of houses built with posts was Edini ostanki neolitskega naselja na savski terasi so discovered, which is a similar situation to that ob- srednje velike jame in dve veliki jami nepravilnega served in nearby Dragomelj and Čatež – Sredno tlorisa. Hiš, grajenih na način gradnje s stojkami, ni polje on the Krško Plain, where large pits are inter- bilo odkritih, kar je podobna situacija, kot jo pozna- preted as pit-houses. We pointed out that similar pits mo npr. z bližnjega Dragomlja in Čatež – Srednega are known from contemporaneous sites in Hunga- polja na Krški ravnini, kjer velike jame razlagajo kot ry, Austria and Slovakia, where they are not typically zemljanke. Opozorili smo, da so podobne jame po- interpreted as pit-houses. This is because, over the znane iz sočasnih najdišč na Madžarskem, v Avstriji past three decades, ground plans of large rectangular Dolsko – Spodnje Škovce kot zemljanke, saj so bile v zadnjih tridesetih letih ly excavated sites next to them. Irregular shape and na novo raziskanih najdiščih ob njih odkrite večje size, uneven bottom and missing architectural ele- pravokotne hiše, grajene s stojkami. Nepravilna in ments are the basic characteristics of pit 1 in Dolsko. nepravilna oblika ter velikost, neravno dno in manj- These characteristics are also present in most pits at kajoči arhitekturni elementi so osnovne značilnosti other contemporary Slovenian sites. Based on these jame 1 v Dolskem, kar velja tudi za večino jam na facts, the pit 1 was probably not a pit-house. A dif- drugih sočasnih slovenskih najdiščih. Zaradi tega se ferent interpretation is possible for pit 2, which was nam zdi malo verjetno, da bi šlo v primeru jame 1 za discovered to the north of pit 1. Its ground plan was zemljanko. Drugačna interpretacija je možna za jamo of a regular oval shape with a post-hole next to it. It 2, ki je bila odkrita severno od jame 1: bila je pravil- is therefore possible that the pit served as an integral ne ovalne oblike v tlorisu, ob njej pa jama za stojko, part of some kind of auxiliary structure (of econom- zato bi bilo možno, da je jama služila kot sestavni del ic function?). manjšega objekta (gospodarske funkcije?). The most of the Neolithic ceramic finds on the site Prav v jamah 1 in 2, ki sta bili prvotno imenovani were discovered in pits 1 and 2, which were originally objekt 1 in 2, je bila odkrita večina neolitskih kera- named as structures 1 and 2. A comparative analysis mičnih najdb na najdišču. Primerjalna analiza ke- of the ceramic finds revealed that among the nearby ramičnega gradiva je pokazala, da so med bližnjimi sites, there are similar finds known from the Resnikov najdišči sorodne najdbe poznane iz Resnikovega pre- prekop. However, there are fewer similarities, for ex- kopa, manj podobnosti pa je npr. z Dragomljem ali ample, with sites of Dragomelj and Gradišče above Gradiščem nad Dešnom, čeprav sta slednja od nase- Dešen. Despite the latter being only a short distance lja v Dolskem odmaknjena le dobrih 5,5 km oz. sla- away, at approximately 5.5 km or just under 9 km,771 bih 9 km771 (sl. 10). Keramično gradivo kaže številne respectively, from the settlement in Dolsko, the sim- sorodnosti tudi z najdbami iz Dolenjega Leskovca ilarities are less pronounced (fig. 10). The ceramic pri Brestanici v Posavskem hribovju, najnižje kultur- finds also shows many affinities with those from Do- ne plasti v Moverni vasi v Beli krajini, spodnje plasti lenji Leskovec near Brestanica in the Sava Hills, the na Gradcu pri Mirni v Posavskem hribovju in tudi s lowest cultural layer in Moverna vas in the Bela Kra- tistimi iz Gradišča pri Stiški vasi na Gorenjskem in jina region, the lower layers in Gradec near Mirna in jame SE 128 v Stopercah v Halozah (sl. 41). Ta najdi- the Sava Hills, and also with those from Gradišče near šča povezujejo zlasti naslednje najdbe: lonci z močno Stiška vas in the Gorenjska region and pit SU 128 izvihanimi vratovi, okrašeni z aplikami na največjem in Stoperce in Haloze (fig. 41). These sites are con-obodu; podobno oblikovani in okrašeni lonci z ročaji; nected in particular by the following finds: pots with lonci z elipsoidnimi vratovi; vrči z izvihanimi vratovi, strongly everted necks, decorated with appliqués on okrašeni z aplikami na največjem obodu; sklede z iz- the largest circumference; similarly shaped and dec- vihanim robom ustja (na votli nogi ali brez), okrašene orated pots with handles; pots with ellipsoidal necks; z aplikami na klekastem prehodu; sklede in skodele z pitchers with everted necks decorated with appliqués uvihanim robom ustja, okrašene z okroglimi aplikami on the largest perimeter; dishes with an everted rim na največjem obodu; in okraševanje loncev v kombi- (with or without a hollow pedestal), decorated with naciji z vtisnjenimi jamicami in aplikami na največjem appliqués on a belly-rim transition; dishes and bowls obodu ter snopi vrezov nad njimi. Najdbe z ostalih with inverted rims, decorated with round appliqués najdišč savske skupine so manj primerljive oz. v več on the largest circumference; and decoration of pots 771 Najstarejše najdbe iz Gradišča nad Dešnom bi po svojih 771 The oldest finds from Gradišče above Dešen would, značilnostih glede na tipokronologijo avtorja besedila (Kramber- according to the author’s chronology (Kramberger 2020a), be- ger 2020a) sodile v lasinjsko kulturo (npr. Pavlin, Dular 2007, t. 7: long to the Lasinja culture (e.g. Pavlin, Dular 2007, t. 7: 3, t. 8: 3, Monografije CPA 20 vidikih odstopajo od teh, odkritih v Dolskem. Odsto- in combination with appliqués on the largest circum- panje v primerjavi z najdbami iz bližnjega Dragomlja ference and bundles of incisions above them. Finds in Čateža – Srednjega polja je predvsem v okrasu, from other sites of the Sava group are less compara- saj je tam lončenina večinoma okrašena z vtisnjenimi ble, since they differ from those discovered in Dol- jamicami (zlasti pogosto sklede). Tako po oblikah kot sko in various aspects. The deviation compared to po okrasu pa obstajajo še očitnejše razlike v primer- the finds from nearby Dragomelj and Čatež – Sred- javo z lončenino z najdišč Drulovka na Gorenjskem, nje polje is mainly in the decoration, as the pottery Ponikve pri Trebnjem v Posavju, 4. in 5. poselitvene there is mostly decorated with impressions, which faze v Moverni vasi v Beli krajini ter Ozalj – Stari most often occurs on dishes. In terms of both shape grad v hrvaškem Pokoplju, ki jih datiramo na konec and decoration, there are more obvious differences savske skupine (savska skupina II).772 compared to the pottery from the sites of Drulov- Na podlagi lončenine že dlje časa ugotavljamo, da ka in Gorenjska region, Ponikve near Trebnje in the najdišča iz 5. tisočletja pr. n. št. v celinskem delu Slo- Sava Hills, settlement phases 4 and 5 of Moverna vas venije ne predstavljajo enotnega kronološkega hori- in Bela Krajina, and Ozalj – Stari grad in Pokoplje, zonta.773 Aktualne tipokronološke analize, podprte z Croatia. These sites are dates to the end of the Sava rezultati radiokarbonskega datiranja, pa so pokazale, group (Sava group II).772 da je mogoče najdišča savske skupine razvrstiti v tri On the base of pottery, we have assumed for a long skupine.774 To potrjuje tudi analiza keramičnega gra- time that the sites from the 5th millennium BC in the diva s poznoneolitskega najdišča Dolsko – Spodnje continental part of Slovenia do not represent a single Škovce, ki ga je mogoče natančneje časovno opre- chronological horizon.773 The results of radiocarbon deliti v savsko skupino Ib. V širšem srednjeevrop- dating and current typo-chronological analyses have skem kontekstu gre za čas stopnje Lengyel III po P. demonstrated that the Sava group can be classified Raczkyu in N. Kaliczu,775 kar kažejo zlasti vrč z izvi- into three distinct groups.774 This is also confirmed hanim vratom, okrašen z okroglo apliko na največ- by the analysis of ceramic finds from the Late Ne- jem obodu, sklede z uvihanim ravnim robom ustja, olithic site of Dolsko – Spodnje Škovce, which can okrašene z okroglimi aplikami na največjem obodu, be more precisely attributed to the Sava group Ib. In pa tudi lonci z izvihanimi vratovi in trakastimi ročaji, the wider Central European context, it is the time ki jih v zgodnejših fazah lengyelske kulture ne poz- of the Lengyel III phase according to P. Raczky and namo. N. Kalicz,775 which is shown in particular by a pitch- Na podlagi rezultatov radiokarbonskega datiranja er with an everted neck, decorated with a round ap- vzorcev apatita iz zob goveda je jama 1 v Dolskem pliqué on the largest circumference, dishes with an iz časovnega razpona okvirno med 4500 in 4350 pr. inverted rim, decorated with round appliqués on the n. št., medtem ko je datacija oglja iz te jame nekoliko largest circumference, as well as pots with everted starejša, še starejša pa datacija oglja iz jame 2. Data- necks and banded handles, which are in comparable cije zob se prekrivajo predvsem z datacijami vzorcev form unknown in the earlier phases of the Lengyel živalskih kosti iz spodnje plasti na Gradcu pri Mir- culture. ni, pa tudi z datacijo lesa kola na kolišču Resnikov The results of radiocarbon dating of samples of apa- prekop in z zoglenelim semenom ter zoglenelimi os- tite from the cattle teeth indicate that pit 1 in Dolsko tanki na notranji strani lonca iz Dolenjega Leskov- dates to between 4500 and 4350 BC, while the date 772 Glej Kramberger 2020a, 63–64, sl. 4. 772 See Kramberger 2020a, 63–64, fig. 4. 773 Glej npr. Horvat 1986; Tomaž 1999; Guštin et al. 2005b; 773 See e.g. Horvat 1986; Tomaž 1999; Guštin et al. 2005b; Horvat 2005; Velušček 2006; Kramberger 2010, 317–332; Kram- Horvat 2005; Velušček 2006; Kramberger 2010, 317–332; Kram- berger 2014a; Ravnik, Tica 2018; Horvat 2020 berger 2014a; Ravnik, Tica 2018, Horvat 2020. 774 Kramberger 2014a; Kramberger 2020; Kramberger et al. 774 Kramberger 2014a; Kramberger 2020; Kramberger et al. Dolsko – Spodnje Škovce ca; starejša je datacija oglja iz iste jame v Dolenjem of the charcoal from this pit is older, and the dating Leskovcu. Taka situacija kaže, da je oglje tam, kjer so of the charcoal from pit 2 even older. The dates of na voljo vzorci iz različnih materialov, praviloma sta- the teeth are primarily consistent with those of the rejše od vzorcev kratkoživih snovi (tudi znotraj iste- animal bone samples from the lower layer in Gra- ga naselbinskega konteksta), verjetno zaradi različnih dec near Mirna, as well as with those of the wood razlogov, povezanih z efektom starega lesa. To je tudi from the pile dwelling in Resnikov prekop and the eden glavnih razlogov, zakaj je absolutna kronologija charred seeds and charred remains from a pot from savske skupine slabo poznana. Dolenji Leskovec. The dating of the charcoal from Obravnavano najdišče Spodnje Škovce s štirimi da- the same pit in Dolenji Leskovec is, however, older. tacijami vzorcev živalskih zob domačega goveda This demonstrates that charcoal samples are typical- torej prinaša pomembne nove podatke o absolutni ly older than samples of short-lived materials, even kronologiji najdišč savske skupine. Še pred časom within the individual settlement context. This is likely so bile datacije z najdišč, ki so opredeljena v mora- due to various reasons related to the old wood effect. vsko vzhodnoavstrijsko skupino s slikano keramiko Consequently, the paucity of dates on the samples of (MOG) in lengyelsko kulturo, prepoznane kot neko- short-lived material represents a significant obstacle liko mlajše od najdišč savske skupine in neskladne z to the absolute chronology of the Sava group being relativno kronologijo. Danes lahko ugotovimo, da se fully identified. nove datacije na vzorcih iz kratkoživih snovi povsem The discussed site of Spodnje Škovce with four dates prekrivajo s tistimi na vzorcih iz kratkoživih materia- of samples of animal teeth of domestic cattle brings lov, predvsem živalskih kosti faz MOG IIa in Lengyel important new data on the absolute chronology of III. Številne primerljive datacije na kratkoživih vzor- the Sava group sites. It was previously established cih živalskih kosti so poznane npr. iz Michelstettena, that the dates from the sites of the Moravian-East- tri z najdišča Zalaszentbalazs-Szőlőhegyi Mező, če ern-Austrian group (MOG) and the Late Lengyel cul- izpostavimo le najdišči, s katerih je objavljena največ- ture were younger than those of the Sava group and ja količina primerljivih najdb. Gre torej za sočasna inconsistent with the relative chronology. The new najdišča, datirana od druge polovice 46. do sredine dates on samples from short-living materials com- ali začetka 44. stoletja pr. n. št. pletely overlap with those on samples from short-liv- Rezultati arheozoološke analize so pokazali, da v ing materials (mostly of animal bones) of the MOG zbiru živalskih kosti in zob iz poznoneolitskih jam IIa and Lengyel III phases. Many comparable dates v Dolskem močno prevladuje govedo, medtem ko on animal bone are known, e.g. from Michelstetten, med ostanki semen/plodov ni bilo ostankov kultur- three from the Zalaszentbalazs-Szőlőhegyi Mező nih rastlin (pšenice ali ječmena). Taka situacija na eni site. These have been selected based on the largest strani nakazuje, da je bila živinoreja tukajšnjih prebi- number of comparable finds available. It can be con- valcev morda pretežno usmerjeno v govedorejo, kar cluded that these sites are contemporaneous, dating je drugače kot npr. na sočasnih naselbinah na obrež- to the 2nd half of the 46th to the middle or beginning ju nekdanjega jezera na bližnjem Ljubljanskem barju, of the 44th century cal BC. a primerljivo s sočasnimi najdišči lengyelske kulture The results of the archaeozoological analysis showed na zahodnem Madžarskem. Na drugi strani pa manj- that the assemblage of animal bones and teeth from kajoči ostanki semen/plodov niso značilni le za to the Late Neolithic pits in Dolsko is strongly dominated najdišče, ampak jih na splošno ne poznamo z najdišč by cattle, with no evidence of cultivated plants (wheat savske skupine lengyelske kulture, zato se postavlja or barley) among the remains of seeds and fruits. This vprašanje, a gre le za stanje raziskav (tafonomske iz- suggests that the animal husbandry of the inhabitants gube in/ali neprimerne strategije vzorčenja?) ali so se may have been mainly oriented towards cattle breed- Monografije CPA 20 tisočletja pr. n. št. v jugovzhodnoalspkem prostoru neous settlements on the shore of the former lake on pretežno ukvarjale z živinorejo in/ali lovom. the nearby Ljubljansko barje, but comparable to that of contemporaneous sites of the Lengyel culture in Bakrena doba western Hungary. In contrast, the absence of seed and Nekoliko mlajše so najdbe, odkrite v polnilu paleo- fruit remains is not unique to this site; it is also a gen- struge v sektorjih 3 in 4 v zahodnem delu najdišča eral feature of the Sava group of Lengyel culture sites. Dolsko – Spodnje Škovce (okoli 360 m zahodno This raises the question of whether the observed state od jame 1 in 2). Večinoma sodijo v srednjo bakreno of research is the result of taphonomic losses and/ dobo, del najdb pa je mogoče datirati v mlajšo savsko or inappropriate sampling strategies, or whether the skupino (II) ali v lasinjsko kulturo zgodnje bakrene communities in the south-eastern Alpine region in the dobe (sl. 45). Te najdbe iz okvirno zadnje tretjine 5. middle and at the beginning of the 2nd half of the 5th tisočletja pr. n. št. so bile odkrite skupaj z najdbami iz millennium BC primarily obtained their food through srednje bakrene dobe v spodnji temni plasti (SE 2021 animal husbandry and/or hunting. = SE 2057) paleostruge manjšega vodotoka, nad njo pa se je nahajala plast (SE 2036), ki je vsebovala iz- Copper Age ključno najdbe iz srednje bakrene dobe. Obe plasti Somewhat younger finds were discovered in the fill razlagamo kot pokopana tla ali plasti odpadnega ma- of the paleochannel in sectors 3 and 4 in the western teriala (ang. „midden“), ki sta se odložili v paleostru- part of the site Dolsko – Spodnje Škovce around 360 gi, ko ta ni bila več aktivna. V bližini in na območju m west of pits 1 and 2). Most of them belong to the temnih plasti so bili odkriti tudi jame in dve ognjišči Middle Copper Age, and part of the finds can be z najdbami iz srednje bakrene dobe. dated to the younger Sava group (II) or the Lasinja Med najdbami iz srednje bakrene dobe izstopa ne- culture of the Early Copper Age (fig. 45). These finds navadna količina svedrov in puščičnih osti, zato ob that can be dated approximately to the last third of prisotnosti dveh ognjišč in odsotnosti arhitektur- the 5th millennium BC were discovered together with nih ostalin domnevamo, da bi lahko šlo za ostanke finds from the Middle Copper Age in the lower layer kratkotrajnega lovskega tabora. Na podlagi radio- of dark soil (SU 2021 = SU 2057) of the paleochan- karbonske analize vzorca oglja, odkritega v ognjišču nel of a small stream. Above it was a layer (SU 2036) SE 2055/SE 2056, je to okvirno iz druge polovice 4. containing exclusively finds from the Middle Copper tisočletja pr. n. št., kar ustreza starosti kolišč skupine Age. Both layers are interpreted as buried soils or lay- Stare Gmajne na Ljubljanskem barju. ers of waste material (‘midden’) that were deposited Kamnita orodja so bila verjetno izdelana iz lokalne in the paleochannel when it was no longer active. Pits surovine, deloma pa tudi iz kamna, ki je prišel iz raz- and two hearths with finds from the Middle Copper dalje vsaj 100 km od najdišča. Takšen primer so ver- Age were also discovered nearby. jetno nekatera orodja na klinah in odbitkih, predvsem Among the findings from the Middle Copper Age, an obojestransko ploskovno retuširane puščične konice, unusual high number of drills and arrowheads stand izdelane iz kakovostnega roženca, in po vsej verje- out. In the absence of architectural remains, the tnosti paličast predmet ter kamnita ploščata sekira. presence of two hearths, we assume that finds and Oba izdelka sta bila namreč izdelana iz metamorfnih features from Middle Coper age could be the remains kamnin, in sicer iz belega skrilavega apatita in drob- of a short-lived hunting camp. The radiocarbon anal- nozrnatega gnajsa, ki najbližje izdanjajo na območju ysis of charcoal samples from hearth SU 2055/SU Pohorskega masiva v severovzhodni Sloveniji. 2056, indicated an approximate date from the 2nd half Ostankov favne in flore je bilo v delu najdišča z of the 4th millennium BC. This corresponds with the bakrenodobnimi jamami in plastmi malo. Med od- age of the pile-dwellings of the Stare Gmajne group Dolsko – Spodnje Škovce identificirati le tri kosti. Dve pripadata govedu, ena The stone tools were probably made from local raw ovci ali kozi. Pri enemu od rastlinskih ostankov iz materials, but also partly from stone material that jame SE 2025/SE 2026 je bilo ugotovljeno, da gre came from a distance of at least 100 km from the za zoglenel plod lešnika, torej za potencialno nabran site. Such an example is provided by the tools made plod. Majhna količina ostankov kosti ne omogoča on flints and flakes, especially bifacial retouched ar- trdnejših zaključkov; morda so bili kosi domačih ži- rowheads. These were made of high-quality chert vali prineseni na najdišča kot hrana ali pa ne gre za and, in all probability, a stick-shaped object and a ostanke lovskega tabora, temveč za ostanke trajnejše- stone flat axe. Both products were made from meta- ga naselja (z jedrom nekje v bližini), v katerem so se morphic rocks, namely from white schist apatite and ukvarjali tako z živinorejo kot z lovom. fine-grained gneiss, which outcrops closest to the site on the Pohorje massif in northeastern Slovenia. Pozna bronasta doba There was little evidence of fauna and flora in the Po koncu srednje bakrene dobe je na raziskanem ob- part with the Copper Age pits and layers. Among the močju, kot kaže, sledilo daljše obdobje brez sledov discovered animal bones, only three bones could be poselitve ali najdb. Okoli 1100 ali 1000 pr. n. št. oz. identified to species. Two belong to the cattle, one to v pozni bronasti dobi je prišlo do ponovne poseli- a sheep or a goat. In the case of one of the plant re- tve mikro lokacije. Najdbe iz tega časa so bile odkrite mains from pit SU 2025/SU 2026, it was found to be večinoma v plasteh oz. polnilih velike kotanje pod a charred fruit of hazelnut, i.e. a potentially harvested nekdanjim robom srednje savske terase v vzhodnem fruit. The limited quantity of bone remains precludes delu najdišča, kamor so bile naplavljene iz višje leže- the formulation of more robust conclusions. It is čega območja, nekaj pa jih je bilo tudi v zahodnem possible that the fragments of domestic animals were delu najdišča. Malo je bilo odkritih jam iz pozne bro- transported to the sites as food, or that the features naste dobe, zato je mogoče zaključiti, da gre za ob- identified are not the remains of a hunting camp, but robno območje naselbine, ki se je nahajalo severno rather the remains of a more permanent settlement ali severozahodno od najdišča, od koder so bile najd- (with a core located in the vicinity) in which both ani- be naplavljene. Poselitev lahko datiramo le okvirno mal husbandry and hunting were practiced. v Ha A ali Ha B stopnjo, ena najdba (skleda, odkrita v vrhnji plasti) pa je morda celo iz začetka starejše Late Bronze Age železne dobe. After the end of the Middle Copper Age, there seems Iz bronastodobnih kontekstov je bilo identificiranih to have been a long period without traces of settle- 11 vzorcev oglja. Šest jih pripada hrastu, trije bele- ment or finds in the studied area. The micro-location mu gabru in eden cf. jelki; nabiralnih plodov ali žit ni was resettled around 1100 or 1000 BC, during the bilo odkritih. Med skupno 86 taksonomsko določe- Late Bronze Age. Most of the archaeological discov- nimi živalskimi kostmi (večina jih je iz aluvialne plasti eries from this period were found in layers or fills of a SE 219) prevladujejo kosti domačega goveda, čemur large depression located beneath the former edge of sledita drobnica in prašič. Odkrite so bile tudi kosti the middle Sava terrace in the eastern part of the site. udomačenega konja, ki sodijo med najstarejše pozna- It is believed that these finds were deposited from ne najdbe te živalske vrste na Slovenskem, in psa. a higher area. In addition, a small number of finds were also discovered in the western part of the site. Zgodnji srednji vek A small number of pits from the Late Bronze Age Vzhodni in zahodni del najdišča Dolsko – Spodnje have been discovered, so it can be concluded that it Škovce sta bila znova poseljena ob prihodu naših is a peripheral area of the settlement, which was lo- prednikov zgodnjih Slovanov v zgodnjem srednjem cated north or northwest of the site from where the Monografije CPA 20 skupnosti in morda postavili objekt, grajen na način approximately to the Ha A or Ha B phase, with one gradnje s stojkami, ter zemljanko. Gre za razpršeno find (a dish discovered in the upper layer) potentially poselitev, ki je na območju Dolskega očitno obsega- dating to the beginning of the Early Iron Age. la širše območje, kar poleg jam, odkritih v različnih Taxa of 11 samples of charcoal from the Bronze Age delih obravnavanega najdišča, dokazujejo tudi arheo- contexts could be identified to species. Six of the loške ostaline, odkrite na slabše raziskanem najdišču samples belong to oak, three to white hornbeam and v Klečah pri Dolskem. one cf. fir tree. No seeds of harvested fruits or grains Med 10 fragmenti živalskih kosti iz zgodnjesrednje- were discovered. Among the total of 86 taxonomical- veških jam ni bilo nobeni mogoče identificirati žival- ly determined animal bones (most of them from the ske vrste. Več je bilo pridobljenih rastlinskih makro alluvium SU 219) the bones of domestic cattle pre- ostankov. Arheobotanične analize so pokazale šest dominate, followed by Caprinae and pigs. The remains zoglenelih plodov črnega trna in plod lešnika. Vsi so of a domesticated horse, which represent one of the bili odkriti v manjši jami SE 101/SE 102, v kateri so earliest known discoveries of this animal species in bili tudi odlomki pražnice, precej ožgane ilovice in Slovenia, were found alongside those of a dog. večji kamni. V tej jami sta bili od drevesnih vrst iz analiz drobcev oglja ugotovljeni še hrast in jerebika/ Early Middle Ages mokovc. Prvotno so jamo razlagali kot ognjišče, na The eastern and western parts of the site Dolsko – tem mestu pa predstavljamo hipotezo, da gre morda Spodnje Škovce were repopulated upon the arrival of za eno od skupaj sedmih jam za stojke zgodnjesre- Early Slavs in the early Middle Ages, who also buried dnjeveške hiše. two members of their community here and perhaps V preostalih jamah iz zgodnjega srednjega veka po- erected a structure built using the posts and one pit- dobno kot v jamah iz prazgodovinskih poselitvenih house. The settlement is dispersed, with evidence horizontov prevladuje oglje hrasta; preostalo oglje of a wider area of occupation in the Dolsko region. je bilo identificirano kot hrast/kostanj, jesen, bukev, This is indicated by the pits discovered at various lo- črni gaber in beli gaber. Ostanki zoglenele deščice, cations on the site, as well as the archaeological re- ki je bila položena v grob v bližini pokojničine glave, mains found at the less well-known Kleče site in the so bili identificirani kot najverjetneje bukov les (Fagus vicinity of Dolsko. sylvatica). Among the 10 fragments of animal bones recovered Zgodnjesrednjeveški grob predstavlja pomembno from the Early Medieval pits, none could be taxonom- odkritje. Nanj so naleteli v vzhodnem delu najdišča, ically identified. A greater number of plant macrofos- severno od jam za stojke domnevnega objekta. Na sils were recovered. The results of the archaeobotani- osnovi analiz zob in skeletnih ostankov je bilo ugo- cal analyses revealed the presence of six charred fruits tovljeno, da gre za pokop dveh oseb, in sicer odrasle of blackthorn and a hazelnut fruit. All of them were osebe starosti med 20 in 25 let in ob njej otroka sta- discovered in a smaller pit SU 101/SU 102, which also rosti med 3 in 5 let (obe osebi nedoločljivega spola). contained fragments of a roasting tray, much of burnt S pridanima najdbama dveh loncev in setom stekle- clay and larger stones. The charcoal fragments recov- nih jagod, izdelanih iz halofitskega stekla (slednje je ered from this pit were identified as oak and partridge/ imel, kot kaže, okoli vratu v ogrlico spete otrok), ter spur. The pit was originally interpreted as a hearth, but ob podpori rezultata radiokarbonske analize je mo- here we propose a new hypothesis that it may be one of goče grob datirati v drugo polovico 8. ali najkasneje a total of seven post-holes of an Early Medieval house. v prvo polovico 9. stoletja n. št.; ostale zgodnjesre- In the remaining Early Medieval pits, similar to those dnjeveške jame lahko datiramo okvirno od sredine 7. from prehistoric settlement horizons, oak charcoal do konca 9. stoletja n. št. To je čas konca poselitve v predominates, with the remaining charcoal identified Dolsko – Spodnje Škovce Po koncu zgodnjega srednjega veka je srednja savska white hornbeam. The charred remains of a board, terasa na območju najdišča pretežno služila za polje- which was placed in the grave near the head of the delstvo, kar je z globokim oranjem v sodobnem času deceased, were identified as most likely to be beech povzročilo uničenje zgornjega dela arheološkega pa- wood (Fagus sylvatica). limpsesta, ki je bil že pred tem precej poškodovan The discovery of an Early Medieval grave represents zaradi erozije, povezane z delovanjem vodotokov. V a significant archaeological find. The find was dis- manjši meri je najdišče poškodovala tudi izgradnja covered in the eastern part of the site, located to the železniške proge tretjega rajha med drugo svetovno north of the post-holes that may have been associ- vojno. ated with a possible house. The analysis of the teeth and skeletal remains revealed that the burial was that of two individuals: an adult between the ages of 20 and 25 and a child between the ages of three and five (both of indeterminate sex). The grave goods of two pots and a set of glass beads made of halophytic glass (the latter were apparently around the child’s neck in a necklace) and the results of the radiocarbon analysis provide evidence that the grave can be dated to the 2nd half of the 8th century AD or the latest in the 1st half of the 9th century AD. The other Early Medieval pits can be roughly dated to between the middle of the 7th and the end of the 9th century BC. This is the final phase of the settlement in the excavated part of Dol- sko – Spodnje Škovce. Following the end of the Early Middle Ages, the middle Sava terrace in the vicinity of the site was predominantly utilised for agricultur- al purposes, resulting in the substantial deterioration of the upper section of the archaeological palimpsest through extensive ploughing in the modern era. This, however, had already been considerably compromised by the erosion associated with the watercourses prior to this. In addition, the site was also affected by the construction of the railway line during the Third Reich in the Second World War. Monografije CPA 20 15 Literatura Literature 15.1 Poglavja 1–9, 14, 17 / Chapters 1–9, ološka spoznanja o Emoni med zatonom prazgodovinske skupnosti in gradnjo rimskega mesta (druga polovica 1. 14, 17 stol. pr. n. št. in začetek 1. stol. n. št.) / New Archaeo- Bine Kramberger logical Insight about Emona between the Decline of the BÁNFFY, E. 1995a, Early Chalcolithic settlement at Za- man Town (second half of the 1 Prehistoric Community and the Construction of the Ro-laszentbalazs-Szőlőhegyi Mező. – V: B. Miklós Szőke (ur.), century AD). – V: st century BC and early 1st Archaeology and settlement history in the Hahót Basin, Ljubljana. Emona: mesto v imperiju. / Emona: a city of BÁNFFY, E. 1995b, South West Transdanubia as a media- DEMARCHI in A. ALBERTI 2009, Scambi e strategie di ting area. On the cultural history of the Early and Middle approvvigionamento del Ljubljansko barje del IV millennio a.C. Chalcolithic. – V: B. Miklós Szőke (ur.), Archaeology and dedotti dallo studio archaeometrico di manufatti in pietra / Izmenja-South-West Hungary, Antaeus 22, 71–102. BERNARDINI, F., E. MONTAGNARI KOKELJ, G. the empire, ry, Antaeus 22, 157–196. Kr. na podlagi arheometričnih raziskav kamnitih orodij. settlement history in the Hahót Basin, South-West Hunga- va in oskrbovalne strategije na Ljubljanskem barju v 4. tisočletju pr. BÁNFFY, E. 1995c, Neolithic and Copper Age settle- Velušček (ur.), – V: A. ments at Hahot and Zalaszentbalazs (Zalaszentbalazs- , Opera Instituti Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas / early Calcholithic Transdanubia: data on the “western ro- Human Burials from Ajdovska cave, Slovenia. – Radiocar-ute”. − Acta Archaeologica Academiae Scientiarum Hungaricae bon 49/2, 727–740. 53, 41−60. BREGANT, T. 1956, Dve slučajni najdbi. – Arheološki ve-BARNA, J. 2017, The formation of the Lengyel Culture in south-stnik 7, 439–440.-western Transdanubia. – Archaeolingua 39, Budapest. BREGANT, T. 1974a, Kolišče ob Maharskem prekopu pri BARNA, P. J., Z. T. TOKAI, E. PÁSZTOR, I. EKE, S. Igu – raziskovanja leta 1970 (Der Pfahlbau am Maharski-PUSZTA, A. PUSZTA, J. BUSZNYÁK, K. T. BIRÓ in -Kanal bei Ig – Untersuchungen aus dem Jahre 1970). – C. SZÁRAZ 2016, Late Neolithic Circular Ditch Systems Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 3, 7–36. in Western-Hungary. Overview on the present stage of BREGANT, T. 1974b, Kolišče ob Maharskem prekopu Archaeology and settlement history in the Hahót basin, South-West BONSALL, C., Mi. HORVAT, K. MCSWEENEY, M. Hungary , Antaeus 22, 35–50. MASSON, T. F. G. HIGHAM, C. PICKARD in G. T. BÁNFFY, E. 2002, A unique southeastern vessel type from COOK 2007, Chronological and Dietary Aspects of the -Pusztatető, Hahot-Szartori I–II). – V: B. M. Szőke (ur.), Archaeologici Sloveniae 16, 251–280. Stare gmajne pile-dwelling settlement and its era research in Zala County, Hungary. – V: J. Kovárník et al. pri Igu – raziskovanja leta 1972 (Der Pfahlbau am Mahar- (ur.), Centenary of Jaroslav Palliardi‘s Neolithic and Aeneolithic ski-Kanal bei Ig – Untersuchungen aus dem Jahre 1972). Relative Chronology (1914-2014) , Hradec Králové, 309−336. – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 3, 39–68. BATOVIĆ, Š. (ur.) 1981, Nakit na tlu Sjeverne Dalmacije od BREGANT, T. 1975, Kolišče ob Maharskem prekopu pri prapovijesti do danas. – Zadar. Igu – raziskovanja 1973. in 1974. leta (Der Pfahlbau am BELANOVÁ ŠTOLCOVÁ, T. in K GRÖMER 2010, Lo- Maharski-Kanal – Forschungen aus dem Jahren 1973 und om-weights, Spindles and Textiles – Textile Production in 1974). – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 3, Central Europe from the Bronze Age to the Iron Age. – V: 39–68. E. Andersson Strand, M. Gleba, U. Mannering, C. Mun- BRILEJ, M. 1999, 150 let železnice: od Celja do Ljubljane kholt in M. Ringgaard (ur.), North European Symposium for 1849–1999. – Litija. Archaeological Textiles X. Ancient Textile Series 5, Oxford, BROCK , F., T. HIGHAM, P. DITCHFIELD in C. 9–20. BRONK RAMSEY 2010, Current Pretreatment Methods BERGGREN, G. 1981, Atlas of Seeds and small fruits of for AMS Radiocarbon Dating at the Oxford Radiocarbon Northwest-European plant species (Sweden, Norway, Denmark, Accelerator Unit (ORAU). – Radiocarbon 52(1), 103–112. East Fennoscandia and Iceland) with morphological descriptions 3. BRONK RAMSEY, C. 2021, OxCal v4.4.4. Saliacaceae – Cruciferae. − Stockholm. BUDJA, M. 1992, Pečatniki v slovenskih neolitskih nasel- BEKLJANOV ZIDANŠEK, I. (ur.) 2014, Novejša arhe- binskih kontekstih. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita Dolsko – Spodnje Škovce in eneolita v Sloveniji 20, 95–109. stigations of wood from Resnikov prekop and radiocar- BUDJA, M. 1995, Neolithic and Eneolithic settlement bon dating. – V: A. Velušček (ur.), Resnikov prekop, najstarej-patterns in the Bela krajina Region of Slovenia. – V: A. ša koliščarska naselbina na Ljubljanskem barju, Opera Instituti Aspes (ur.), Symposium Settlement patterns between the Alps and Archaeologici Sloveniae 10, 123−127. the Black Sea 5th to 2nd millenium B.C. Atti del Siposio Inter- ČREŠNAR, M. 2006, Novi žarni grobovi iz Ruš in pog- nazionale Modelli Insediativi tra Alpi e Mar Nero dal 5° al 2° rebni običaji v ruški žarnogrobiščni skupini / Die neuen Millenio A. C., Verona - Lazise 1992, Memore del museo ci- Urnengräber aus Ruše und das Bestattungsritual in der Ru- vico di storia naturale di Verona, IIa serie, sezione scienze še-Gruppe der Urnenfelderkultur. – Arheološki vestnik 57, dell`uomo 4, Verona, 119–127. 97–162. BUDKOVIČ, T. 2010, Karta rudišč in rudnih pojavov Slovenije. ČREŠNAR, M. 2010, Nova spoznanja o pozni bronasti – Ljubljana. dobi Slovenije na primeru naselja Rogoza pri Mariboru / BULATOVIĆ, A., A. N. KAPURAN in N. I. STRUGAR New research on the Urnfield period of Eastern Slovenia. 2010, The Neolithic stratum at the archaeological site of A case study of Rogoza near Maribor. – Arheološki vestnik Kormadin in Jakovo – Probe excavations of 2008. – Godi- 61, 7–120. šnjak grada Beograda 60, 1–32. DIRJEC, B. 1977, Kresnice. – Varstvo spomenikov 21, 231. BUTINA, E., R. KLASINC in M. ZORC 2007, Predsta- DJURIĆ, B. 1976, Antični mozaiki na ozemlju SR Sloveni- vitev prostorskega dokumentiranja arheoloških izkopavanj je. – Arheološki vestnik 27, 537–613. in programskega paketa Miniexplorer. – Arheo 24, 93–115. DOLINAR, N. 2016, Neo/eneolitska jama iz Kranja (Neo-CARNEIRO, A. 2001, Die Lengyelkeramik der Fundstel- -eneolithic pit from Kranj). – Diplomska naloga. Oddelek za le von Michelstetten, NÖ. Kulturelle Kennzeichnung und arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Chronologische Stellung. – V: J. Regenye (ur.), Sites and sto- Ljubljana. nes: Lengyel culture in western Hungary and beyond. A review of DRAKSLER, M. in B. NADBATH 2007a, Poročilo o arhe-the current research, Vézprem, 47–54. oloških terenskih pregledih na območju urejanja MP 11/1 – Dol- CARNEIRO, A. 2002, Das neolithische Haus von sko, faza 1. Vrednotenje terena z izkopom strojnega testnega jarka Münchendorf, Drei Mahden, in Niederösterreich. – Ar- in izvedba predhodnih pregledov na območju dovozne ceste. – Lju-chaeologia Austriaca 86, 45–53. bljana (neobjavljeno poročilo). CARNEIRO, A. in P. STADLER 2004, Das neolithische DRAKSLER, M. in B. NADBATH 2007b, Poročilo o arhe-Haus von Münchendorf-Drei Mahden in Niederöster- oloških terenskih pregledih na območju urejanja MP 11/1 – Dol- reich. – V: P. Kaserer (ur.), Chronik Münchendorf. 4300 vor sko. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). Christus bis 2004 nach Christus, Münchendorf, 7–12. DRAKSLER, M. in R. MASARYK 2014, Arheološke raz- CESTNIK, V. 2009, Arheološka dediščina Vač: vodič po arheo- iskave ob gradnji Osnovne šole Litija. – Arheologija v letu loški poti Vače. – Vače. 2013. Dediščina za javnost. Zbornik povzetkov. Strokovno sre- CESTNIK, V. 2010, Arheološka pot Vače. – Argo 53/2, čanje Slovenskega arheološkega društva. Ljubljana, Mestni muzej 75–77. Ljubljana MGML, 6.–7. marec 2014, 13. CICHOCKI, O. 2003, Der Pfahlbau im Keutschacher See. DULAR, J. 1978, Poskus kronološke razdelitve dobovske- – V: B. Samonig (ur.), Studien zur Pfahlbauforschung in Öster- ga žarnega grobišča (Versuch einer Einteilung des Urnen- reich Materialien II. Die Pfahlbaustation des Keutschacher Sees, feldes in Dobova). – Arheološki vestnik 29, 36–45. Mitteilungen der Prähistorischen Kommission 51, Wien, DULAR, J. 1979, Žarno grobišče na Borštku pri Metliki 30–34. (Das Urnenfeld auf Borštek in Metlika). – Arheološki ve- CIGLENEČKI, S. 1979, Podgorje pri Pišecah. – Varstvo stnik 30, 65–86. spomenikov 22, 260. DULAR, J. 2001, Neolitska in eneolitska višinska nase- CIGLENEČKI, S. 1987, Katarija. – Varstvo spomenikov 29, lja v osrednji Sloveniji (Neolithische und äneolithische 291–292. Höhensiedlungen in Zentralslowenien). – Arheološki ve- CIGLENEČKI, S. in M. STRMČNIK GULIČ 2002, Sle- stnik 52, 89–106. dovi zgodnje slovanske poselitve južno od Maribora. − V: DULAR, J. 2013, Severovzhodna Slovenija v pozni bronasti dobi M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani. Zgodnjesrednjeveška lončenina / Nordostslowenien in der späten Bronzezeit. – Opera Instituti na obrobju vzhodnih Alp / Die frühen Slaven. Frühmittelalterliche Archaeologici Sloveniae 27, Ljubljana. Keramik am Rand der Ostalpen, Ljubljana, 67–75. DULAR, J. 2016, Der eisentliche Zentralort Vače und CULIBERG, M. 2011, Paleobotanične raziskave v pale- seine kriegerische Elite / Železnodobno središče Vače in olitskih najdiščih v Sloveniji. − V: B. Toškan (ur.), Drobci njegova bojevniška elita. – Arheološki vestnik 67, 73–104. ledenodobnega okolja, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae DULAR, J. 2021, Gradivo za topografijo Dolenjske, Po- 21, 219–234. savja in Bele krajine v železni dobi. 1. del. – E-Monographiae ČUFAR, K. in T. KORENČIČ 2006, Raziskave lesa z Monografije CPA 20 Instituti Archaeologici Sloveniae 10/1. 37347, 37354−37372. − Kiel (neobjavljeno poročilo). DULAR, J., B. KRIŽ, D. SVOLJŠAK in S. TECCO-HVA- GULYÁS, S. in P. SÜMEGI 2011, Farming and/or fora- LA 1991, Utrjena prazgodovinska naselja v Mirenski in ging? New environmental data to the life and economic Temeniški dolini. – Arheološki vestnik 42, 65–198. transformation of Late Neolithic tell communities (Tisza DULAR, J. in S. TECCO HVALA 2007, South-Eastern Culture) in SE Hungary. – Journal of Archaeological Science 38 Slovenia in the Early Iron Age: settlement, economy, society (Ju- (12), 3323–3339. govzhodna Slovenija v starejši železni dobi: poselitev, gospodarstvo, GUŠTIN, M. 1976, Poročilo o izkopu kulturnih slojev v družba). – Opera Instituti archaeologici Sloveniae 12. Levakovi jami (Bericht über die Ausgrabung der Kultur- ECSEDY, I. 1983, Ásatások Zók-Várhegyen (1977−1982) schichten in der Höhle Levakova jama. – Arheološki vestnik (előzetes jelentés) / Excavations at Zók-Várhegyen 27, 260–282. (1977−1982) (Preliminary Report). – A Janus Pannonius GUŠTIN, M. (ur.) 2002, Zgodnji Slovani, Zgodnjesrednjeveška Múzeum Évkönyve 27, 59–106. lončenina na obrobju vzhodnih Alp / Die frühen Slaven. Frühmi- GABROVEC, S. 1954, Poročilo o slučajnih najdbah v Slo- ttelalterliche Keramik am Rand der Ostalpen. – Ljubljana. veniji. – Arheološki vestnik 5(1), 132–153. GUŠTIN, M. (ur.) 2005a, Prvi poljedelci. Savska skupina len-GABROVEC, S. 1959, Vače, Hrastje. – Varstvo spomenikov gyelske kulture / First farmers. The Sava group of the Lengyel 7, 317. culture. – Koper. GABROVEC, S. 1965, Kamniško ozemlje v prazgodovini. GUŠTIN, M. 2005b, Savska skupina lengyelske kulture / – Kamniški zbornik 10, 89–134. The Sava group of the Lengyel culture. – V: M. Guštin GABROVEC, S. 1975a, Domžale. – V: S. Gabrovec, S. Jes- (ur.), Prvi poljedelci. Savska skupina lengyelske kulture / First se, P. Petru, J. Šašel in F. Truhlar (ur.), Arheološka najdišča farmers. The Sava group of the Lengyel culture, Koper, 7–22. Slovenije, Ljubljana, 177–178. GUŠTIN, M. 2014, Konstrukcija brez sledu. Staroslovan- GABROVEC, S. 1975b, Ihan. – V: S. Gabrovec, S. Jesse, P. ske zemljanke iz Prekmurja in pastirski stan z obrežja Ska- Petru, J. Šašel in F. Truhlar (ur.), Arheološka najdišča Slovenije, darskega jezera. – V: S. Tecco Hvala (ur.), Studia praehistorica Ljubljana, 178. in honorem Janez Dular, Opera Instituti Archaeologici Slove-GABROVEC, S. 1975c, Brdo. – V: S. Gabrovec, S. Jesse, P. niae 30, Ljubljana, 405–414. Petru, J. Šašel in F. Truhlar (ur.), Arheološka najdišča Slovenije, GUŠTIN, M. in G. TIEFENGRABER 2002, Oblike in Ljubljana, 177. kronologija zgodnjesrednjeveške lončenine na Novi tabli GABROVEC, S. 1975d, Zaboršt pri Dolu. – V: S. Gabro- pri Murski Soboti. – V: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani, Zgo-vec, S. Jesse, P. Petru, J. Šašel in F. Truhlar (ur.), Arheološka dnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp / Die frühen najdišča Slovenije, Ljubljana, 177. Slaven. Frühmittelalterliche Keramik am Rand der Ostalpen, Lju- GASPARI, A. 2010, »Apud horridas gentis...«: začetki rimskega bljana, 46–62. mesta Colonia Iulia Emona. – Ljubljana. GUŠTIN, M., A. TOMAŽ in B. KAVUR 2005b, Drulovka GAVRANOVIĆ, M. 2011, Die Spätbronze- und Früheisenzeit pri Kranju. – V: Guštin (ur.), Prvi poljedelci. Savska skupina in Bosnien. – Universitätsforschungen zur prähistorischen lengyelske kulture / First farmers. The Sava group of the Lengyel Archäologie 195, Bonn. culture, Koper, 37–62. GERBEC, T. 2015, Hotinja vas pri Mariboru. – Arheologija HAREJ, Z. 1974, Poročilo o površinskih najdbah na ko- na avtocestah Slovenije 45, Ljubljana. https://www.zvkds. lišču ob Partovskem kanalu I pri Igu (Bericht über die si/publikacije/zbirka-aas/ oberflächefunde beim Pfahlbau am Parte-Kanal I bei Ig). GIMBUTAS, M. 1989, The Language of the Goddess. – Lon- – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 3, 76–90. don. HAREJ, Z. 1975, Kolišče ob Resnikovem prekopu – II GRAHEK, L. 2015, Orehova vas. – Arheologija na avtoce- (Der Pfahlbau am Resnik-Kanal – II). – Poročilo o raziskova-stah Slovenije 46, Ljubljana. https://www.zvkds.si/publi- nju neolita in eneolita v Sloveniji 4, 145–169. kacije/zbirka-aas/ HAREJ, Z. 1976, Kolišče v Notranjih Goricah. – Poroči-GRAYSON, D. K. 1984, Quantitative zooarchaeology: topics in lo raziskovanju paleolitika, neolitika in eneolitika v Sloveniji 5, the analysis of archaeological faunas. – Orlando, Florida. 85–117. GROOTES, P. M. 2009a, Datierungsergebnisse der Proben HAREJ, Z. 1982, Kolišče v Partih pri Igu na Ljubljanskem KIA 37337, 37346, 37349–37353. − Kiel (neobjavljeno barju – Raziskovanje 1978. in 1979. leta (Der Pfahlbau in poročilo). Parte bei Ig auf dem Moor von Ljubljana – Forschungen GROOTES, P. M. 2009b, Datierungsergebnisse der Pro- in den Jahren 1978 und 1979). – Poročilo o raziskovanju neoli-ben KIA 37318−37325, 37328−37336, 37338−37342. − ta in eneolita v Sloveniji 9–10, 31–100. Kiel (neobjavljeno poročilo). HAREJ, Z. 1987, Kolišče v Partih pri Igu na Ljubljanskem GROOTES, P. M. 2009c, Results of Radiocarbon da- barju – Raziskovanja leta 1981 (Der Pfahlbau in Parte bei ting of your samples: KIA 37315−37317, 37343−37345, Ig auf dem Moor von Ljubljana – Die Forschungen im Dolsko – Spodnje Škovce 15, 141–194. usends v. Chr., kalibriert (Naselbinske najdbe pozne faze HATFIELD, R. E. 2021, RE: Radiocarbon Dating Results. lengyelske kulture pri Nagykanizsi (jugozahodna Madžar- Beta Analytic Testing Laboratory. − Miami (neobjavljeno po- ska) (Zadnji dve tretjini petega tisočletja pr. n. š.)). – V: A. ročilo). Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela. Prispevki o kamenodobnih HERTELENDI, E. 1995, 14Carbon dating of Zalaszen- in bakrenodobnih kulturah med Savo in Donavo / Between Sopot tbálzs- Szőlőhegyi Mező (1992–1993). – V: B. M. Szőke and Lengyel. Contributions to Stone Age and Copper Age cultures (ur.), 1995, 105–107. between the Sava and the Danube, Koper, 53–66. HIGHAM, C. 1967, Stock rearing as a cultural factor in HRVATIN, M. 1998, Posavsko hribovje. – V: D. Perko in Prehistoric Europe. – The Prehistoric Society 6, 84–106. M. Orožen Adamič (ur.), Slovenija. Pokrajine in ljudje, Lju-HIGHAM, C. 1968, Size trends in prehistoric European bljana, 178–190. domestic fauna, and the problem of local domestication. HVALEC, S. 2016, Arheološke raziskave na območju rimsko-– Acta Zoologica Fennica 120, 3–21. dobnega grobišča v Goričici pri Moravčah. Prvo strokovno poročilo o HIGHAM, C. in M. MESSAGE 1972, An assessment raziskavi 16-0145. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). of prehistoric technique of bovine husbandry. – V: D. ILON, G. 2004, Szombathely Őskori településtörténetének vázla-Brothwell in E. Higgs (ur), Science in archaeology. A survey of ta Avagy, a római kor előtt is volt élet / Outline of the Pre-historic progress and research, 315–330, London. settlement of Szombathely or life before the Roman Age. – Ős-HLAD, M. 2015, Dolenji Leskovec pri Krškem. Neolitski objekt kurunk / Our Prehistory 2. 3. – Diplomska naloga. Oddelek za arheologijo, Filozofska IPAVEC, A., M. DRAKSLER, M. SRAKA, A. J. KLA- fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. SINC in D. PEČAR 2021, Arheološke raziskave na Vačah – HORVAT, Ma. 1986, Ajdovska jama pri Nemški vasi – poslovilna vežica. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). desni hodnik (Die Höhle Ajdovska jama bei Nemška vas JAMNIK, P., P. LEBEN-SELJAK, J. BIZJAK in B. HOR- – der rechte Gang). – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita VAT 2002, Koblarska jama na Kočevskem – prazgodo- in eneolita v Sloveniji 14, 77–88. vinsko grobišče in kultni prostor. Antropološka analiza HORVAT, Mi. 1989, Ajdovska jama pri Nemški vasi (Ajdo- skeletnih ostankov z opisom pridatkov (Koblarska Cave vska jama bei Nemška vas). – Znanstveni inštitut Filozofske near Kočevje – a prehistoric cemetery and cult area. fakultete, Ljubljana. Anthropological analysis of the skeletal remains with a HORVAT, Mi. 1999, Keramika. Tehnologija keramike, tipologi- description of the grave goods). – Arheološki vestnik 53, ja lončenine, keramični arhiv. – Znanstveni inštitut Filozofske 31–49. fakultete, Ljubljana. JANEŽIČ, M., B. KRAMBERGER in K. UDOVČ 2023, HORVAT, Mi. 2003, Podrečje pri Viru. − V: D. Prešeren Krtina. – Arheologija na avtocestah Slovenije 89, Ljublja-(ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Sloveni- na. https://www.zvkds.si/publikacije/zbirka-aas/ je. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 219–220. JELENC, D. 1953, O raziskovanju mineralnih snovi v LR HORVAT, Mi. 2005, Col 1 pri Podgračenem (Col 1 near Sloveniji. – Geologija 1, 11–36. Podgračeno). Tipološka opredelitev neolitskega keramič- JENKO, M. 2008, Prva sistematska triangulacija na našem nega zbira SE 002/1/1. – V: Guštin (ur.), Prvi poljedelci. Sa- ozemlju. – Geodetski vestnik 51/1, 83–95. vska skupina lengyelske kulture / First farmers. The Sava group JERONČIČ, J. in M. NOVŠAK 2006, Šentpavel pri Dom- of the Lengyel culture, Koper., 145–153. žalah. – Varstvo spomenikov, poročila 39–41, 204–205. HORVAT, Mi. 2009, Prvi prebivalci v Posavju. – V: J. Pe- JOSIPOVIČ, D. 1984, Kamena industrija z Luž pri Šen- ternel (ur.), Ukročena lepotica – Sava in njene zgodbe, Sevnica, čurju in neo-eneolitska naselbina na Štefanji gori. – Poročilo 25–35. o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 12, 73–89. HORVAT, Mi. 2019, Podrečje pri Viru. − Arheologija na JOSIPOVIČ, D. 2022, I. faza: starejša kamena doba, pale- avtocestah Slovenije 79, Ljubljana. https://www.zvkds.si/ olitik. – V: P. Vojaković in M. Novšak, Podgorica, Arheologi-publikacije/zbirka-aas/ ja na avtocestah Slovenije 97, Ljubljana, 27. https://www. HORVAT, Mi. 2020, Col 1 pri Podgračenem. – Arheologija na zvkds.si/publikacije/zbirka-aas/ avtocestah Slovenije 85, Ljubljana. https://www.zvkds.si/ JOSIPOVIČ, D. in M. SAGADIN 2001, Šentpavel. – publikacije/zbirka-aas/ Varstvo spomenikov, poročila 38, 122–123. HORVAT, Mi. in Ma. HORVAT 1987, Ajdovska jama pri JOVANOVIĆ, A., R. ŽIŽEK in A. NAĐANDER 2012, Nemški vasi. – Varstvo spomenikov 29, 234–236. Poročilo o arheološkem izkopavanju na najdišču Dolenji Leskovec HORVÁTH, L. A. in H. K. SIMON 2004, Kupferzeitliche – Za Savo 2011. Poročilo 15/2012. – Brežice (neobjavljeno Siedlungen auf dem Fundort Dobri-Also-mező. – Zalai poročilo). Muzeum 13, 55–118. KALICZ, N. 1991, Beiträge zur Kenntnis der Kupferzeit HORVÁTH, L. in N. KALICZ 2006, Siedlungsfunde im ungarischen Transdanubien. – V: J. Lichardus (ur.), Die der Spätesten Phase der Lengyel-Kultur bei Nagykanizsa Kupferzeit als historische Epoche. Symposium Saarbrücken und Monografije CPA 20 skunde 55/1, 347–387. www.zvkds.si/publikacije/zbirka-aas/ KALICZ, N. 2003, Az újkőkorvégi és rézkori megtele- KERMAN, B. 2014, Pince pri Lendavi. – V: B. Teržan in pedés maradványai a nagykanizsai Inkey-kápolna mellett M. Črešnar (ur.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na (Kr.e. 5. évezred elsőharmadától a 3. évezred elsőfeléig). Slovenskem / Absolute dating of Bronze and Iron Ages in Slove- / Endneolithische und kupferzeitliche Besiedlung bei nia, Katalogi in monografije 40, Ljubljana, 31–63. Nagykanizsa (Inkey-Kapelle). − Zalai Múzeum 12, 7–47. KIM, J., D. K. WRIGHT, J. HWANG, J. KIM in Y. OH KALICZ, N. 2006, Ein Idolkopf der formativen Phase 2019, The old wood effect revisited: a comparison of ra-der Lengyel-Kultur aus Letenye Szentkeresztdomb (Kom. diocarbon dates of wood charcoal and short-lived taxa Zala). – Zalai Múzeum 15, 25–46. from Korea. – Archaeological and Anthropological Sciences 11, KALICZ, N., E. KREITER in Z. M. TOKAI 2007, Die 3435–3448. Rolle der Sopot-Kultur in der Entstehung der Lengyel- KLASINC, R., A. ŽORŽ-MATIJAŠIČ, J. KUSETIČ in E. -Kultur auf Grund der neuen Ausgrabungen in Südwes- LEGHISSA 2009, Poročilo o zaščitnih arheoloških izkopavanjih tungarn. − V: J. K. Kozłovski in P. Raczky (ur.), The Len- na območju nove industrijske cone Dolsko (Območje urejanja MP gyel, Polgár and related cultures in the Middle/Late Neolithic in 11/1 – Dolsko). – Kranj (neobjavljeno poročilo). Central Europe, Krakow, 29–48. KNIFIC, T. in Ž. ŠMIT 2018, Zgodnjesrednjeveško steklo KAVUR, B. 2010, Polomljena kolesa in pozabljene živa- na Slovenskem: študij sestave in jagode iz halofitskega ste- li. Odsevi predmetov na razpotjih kultur / Broken whe- kla / Early medieval glass in Slovenia: Analytical study and els and forgotten animals. Reflection of artifacts on the beads of plant-ash glass. – Arheološki vestnik 69, 369–436. crossroads of cultures. − Zbornik soboškega muzeja 15, KOKEZA, N. 2003, Bronastodobna keramika iz naselbine Kr-63–75. tina pri Moravčah. – Diplomska naloga. Oddelek za arheolo- KAVUR, B. 2018, Kremeno in kamnito gradivo. – V: M. gijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Ravnik in G. Tica, Ponikve pri Trebnjem, Arheologija na av- KOMAC, B. 2004, Dolomitni kras ali fluviokras? – Geograf-tocestah Slovenije 57, 67–75. ski vestnik 76-1, 53–60. KAVUR, B. 2020, Kamnita orodja. – V: Mi. Horvat, Col KOPRIVNIK, V. 2021, Pobrežje v Mariboru – grobovi 1 pri Podgračenem, Arheologija na avtocestah Slovenije 85, mlajše kulture žarnih grobišč. – V: B. Teržan in M. Črešnar Ljubljana, 67–75. (ur.), Pohorsko Podravje pred tremi tisočletji. Tradicija in inovativ-KAVUR, B. 2022, Kamnita zgodba, analize kamnitih oro- nost v pozni bronasti in starejši železni dobi, Katalogi in mono-dij in njihova interpretacija. – V: A. Tomaž, Čatež – Sredno grafije 44, Ljubljana, 177–214. polje, Arheologija na avtocestah Slovenije 98, 86–96. KOROŠEC, J. 1956, Neolitična naselbina v Drulovki pri KAZDOVÁ, E., P. KOŠTUŘíK in I. RAKOVSKý 1994, Kranju (Eine neolitische Siedlung in Drulovka bei Kranj). Der gegenwärtige Forschungsstand der Kultur mit mähri- – Arheološki vestnik 7, 3–28. scher bemalter Keramik. – V: Internationales Symposium über KOROŠEC, J. 1960, Drulovka (Drulovka). – Zbornik Filo-die Lengyel-Kultur 1888–1988, Brno-Lódź, 131–155. zofske fakultete III/4, Ljubljana. KÁROLYI, M. 1992, A Korai Rézkor Emlékei vas Megyében KOROŠEC, J. 1963, Prazgodovinsko kolišče pri Blatni Brezovi-/ The Early Copper Age in County vas. – Őskurunk 1, Szom- ci. – Dela 1. razreda SAZU 14/10, Ljubljana. bathely. KOROŠEC, J. 1964a, Danilo in danilska kultura. – Ljublja- KERMAN, B. 2002, Staroslovanska naselbina Kotare– na. Baza pri Murski Soboti. – V: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slova- KOROŠEC, J. 1964b, Kulturne ostaline na kolišču ob ni, Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp / Die Resnikovem prekopu odkrite v letu 1962 (Die im J. 1962 frühen Slaven. Frühmittelalterliche Keramik am Rand der Ostal- entdeckten Kulturüberreste im Pfahlbau am Resnik-Ka- pen, Ljubljana, 17–26. nal). – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 1, KERMAN, B. 2005, Staroslovanska jama z najdišča Gro- 25–46. fovsko 2 pri Murski Soboti / Die altslawische Grube am KOROŠEC, J. 1965, Neo- in eneolitski elementi na Ptu- Fundort Grofovsko 2 bei Murska Sobota. − Zbornik So- jskem gradu. – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Slo-boškega muzeja 8, 117–135. veniji 2, 5–51. KERMAN, B. 2011a, Celtic settlement in Prekmurje. – V: KOROŠEC, P. 1975, Poročilo o raziskavah v Ajdovski M. Guštin in M. Jevtić (ur.), The Eastern Celts: the communities jami 1967. leta (Bericht über die Forschungen in der Aj- between the Alps and the Black Sea, Koper, 65–82. dovska Höhle im J. 1967). – Poročilo o raziskovanju neolita in KERMAN, B. 2011b, Kotare–Baza pri Murski Soboti. – Ar- eneolita v Sloveniji 4, 170–187. heologija na avtocestah Slovenije 17, Ljubljana. https:// KOROŠEC, P. in J. KOROŠEC 1969, Najdbe s koliščarskih www.zvkds.si/publikacije/zbirka-aas/ naselbin pri Igu na Ljubljanskem barju (Fundgut der Pfahlbausi- KERMAN, B. 2011c, Grofovsko 2 pri Murski soboti. – Ar- edlungen bei Ig am Laibacher Moor). – Ljubljana, Arheološki heologija na avtocestah Slovenije 22, Ljubljana. https:// katalogi Slovenije. Dolsko – Spodnje Škovce u Jaroměřice n. R. – Studie Archeologického Ustavu Česko- kacije/zbirka-aas/ slovenske Akademie věd v Brně, Academia Praha, Praga. KRAMBERGER, B. 2023, Prazgodovina. – V: M. Janežič, KRAMBERGER, B. 2010, Zgornje Radvanje, Cluster 10 B. Kramberger in K. Udovč, Krtina, Arheologija na avtoce-– a Late Neolithic pit with a structure and smaller pits. – stah Slovenije 112, Ljubljana, 22–29. https://www.zvkds. Documenta praehistorica 37, 311–338. si/publikacije/zbirka-aas/ KRAMBERGER, B. 2014a, The Neolithic-Eneolithic KRAMBERGER, B., N. OGRINC, D. POTOČNIK in sequence and pottery assemblages in the fifth millennium J. GRDADOLNIK 2020, The multi-disciplinary study of BC in north-eastern Slovenia. – Documenta Praehistorica 41, Early Copper Age lamps from Zgornje Radvanje (NE Slo- 237–282. venia). – Quaternary International 569–570, 102–119. KRAMBERGER, B. 2014b, Naselbinske strukture in kera- KRAMBERGER, B. in M. ČREŠNAR 2021, Pobrežje v mični zbiri v petem tisočletju pred našim štetjem v severovzhodni Mariboru – naselbina iz mlajše kulture žarnih grobišč. – V: Sloveniji. – Doktorska disertacija. Oddelek za arheologijo, B. Teržan in M. Črešnar (ur.), Pohorsko Podravje pred tremi Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. tisočletji. Tradicija in inovativnost v pozni bronasti in starejši železni KRAMBERGER, B. 2015, Svetilka iz zgodnjeeneolitske dobi, Katalogi in monografije 44, Ljubljana, 55–107. naselbine Zgornje Radvanje v Mariboru / Eine Lampe aus KRAMBERGER, B., M. JANEŽIČ in M. NOVŠAK 2021, der früh-äneolithischen Siedlung von Zgornje Radvanje in Spodnje Hoče. – Arheologija na avtocestah Slovenije 90, Lju-Maribor. – Arheološki vestnik 66, 57–81. bljana. https://www.zvkds.si/publikacije/zbirka-aas/ KRAMBERGER, B. 2018, Najdbe in sledovi poselitve iz KRAMBERGER, B. in P. MASON 2022, Kovinske najd- bakrene dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro / be in ostali pridatki. – V: P. Mason in B. Kramberger, Ob- Funde und Besiedlungsspuren aus der Kupferzeit unter režje. Prazgodovina, Arheologija na avtocestah Slovenije 105, dem Grabhügel in Brezje unterhalb der Brinjeva gora. – 88–110. https://www.zvkds.si/publikacije/zbirka-aas/ Arheološki vestnik 69, 69–133. KRAMBERGER, B., M. LUBŠINA TUŠEK in T. TO- KRAMBERGER, B. 2020a, Zur relativen und absoluten LAR 2023, Naselbina iz poznega neolitika in zgodnje Chronologie des späten Neolithikums und frühen Äneo- bakrene dobe v Stopercah / Late Neolithic and Early lithikums im kontinentalen Teil Sloweniens. – V: C. Gut- Copper Age settlement at Stoperce (Haloze, NE Slove- jarh in G. Tiefengraber (ur.), Beiträge zur Kupferzeit am Rande nia). – Arheološki vestnik 74, 39–124. der Südostalpen. Akten des 4. Wildoner Fachgesprächs am 16. und KÜHTREIBER, K. 2020, Von Grubenhäusern, Backöfen 17. Juni 2016 in Wildon / Steiermark (Österreich), Materialhe- und Speichergruben – Das Beispiel der frühmittelalterli- ften zur Archäologie des Südostalpenraumes 1, Leidorf, chen Siedlung von Pellendorf/Gaweinstal (Niederösterre- 53–89. ich) (Sunken-featured buildings, bread ovens and storage KRAMBERGER, B. 2020b, Najdbe in sledovi poselitve pits. The Early Medieval settlement at Pellendorf/Gawe- iz bakrene dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro instal (Lower Austria)). – Beiträge zur Mittelalterarchäologie in / Funde und Besiedlungsspuren aus der Kupferzeit unter Österreich 36/2020, 7–51. dem Grabhügel in Brezje unterhalb der Brinjeva gora. – LAMUT, B. 1989, Kronološka slika prazgodovinske na- Arheološki vestnik 69, 69–133. selbine v Ormožu (Chronologische Skizze der vorgeschi- KRAMBERGER, B. 2021a, Malečnik. – Arheologija na chtlichen Siedlung in Ormož). – Arheološki vestnik 39–40, avtocestah Slovenije 89, Ljubljana. https://www.zvkds.si/ 235–276. publikacije/zbirka-aas/ LAVRIČ, M., M. MIHELIČ, N. KOVAČIČ, N. VERŠNIK KRAMBERGER, B. 2021b, Zgornje Radvanje. Naselbinske in S. ČREP 2020, Ocena arheološkega potenciala na območju ostaline in keramične najdbe. – Arheologija na avtocestah Slo- OPPN za obvoznico Moravče metode 1 – 6. – Ljubljana (neob-venije 93, Ljubljana. https://www.zvkds.si/publikacije/ javljeno poročilo). zbirka-aas/ LAVRINC, M. in B. NADBATH 2007, Poročilo o arheolo-KRAMBERGER, B. 2022a, Opredelitev prazgodovinske- ških terenskih pregledih na območju predvidene gradnje pllinovodne- ga gradiva. – V: E. Lazar, M. Arh in B. Kramberger, Grad ga omrežja Beričevo-Dolsko odsek Dol - Nova industrijska cona Borl. Arheološke raziskave v letu 2019, Monografije CPA 14, in odsek Kamniška Bistrica - Dol. – Ljubljana (neobjavljeno Ljubljana, 23–31. poročilo). KRAMBERGER, B. 2022b, Rezultati radiokarbonskega LAZAR, E., M. ARH in B. KRAMBERGER 2022, Grad datiranja. – V: E. Lazar, M. Arh in B. Kramberger, Grad Borl. Arheološke raziskave v letu 2019. – Monografije CPA Borl. Arheološke raziskave v letu 2019, Monografije CPA 14, 14, Ljubljana. Ljubljana, 60–62. https://www.zvkds.si/wp-content/uploads/2024/03/ KRAMBERGER, B. 2022c, Lončenina. – V: P. Mason in mcpa_14_grad_borl_splet_0.pdf B. Kramberger, Obrežje. Prazgodovina, Arheologija na avto- LEBEN, F. 1975, Babja jama. – V: S. Gabrovec, S. Jesse, P. cestah Slovenije 105, 68–88. https://www.zvkds.si/publi- Petru, J. Šašel in F. Truhlar (ur.), Arheološka najdišča Slovenije Monografije CPA 20 1975, 178. menikov 11, 131. LEBEN-SELJAK, P. 2008, Antropološka analiza skeletnega MIKL CURK, I. 1970, Zalog pri Ljubljani. – Varstvo spo-materiala - Žabji grad 2007 (vodja izkopavanja: Rok Klasinc, menikov 13–14, 172. univ. dipl. arheolog). – Žiri (neobjavljeno poročilo). MIKL CURK, I. 1986, Rimski kastel v Zalogu pri Ljublja- LENNEIS, E. 1995 (1999), Altneolithikum: Die Bandke- ni. – Arheološki vestnik 37, 227–236. ramik. – V: E. Lenneis, C. Neugebauer-Maresch in E. Ru- MINICHREITER, K. 1990, Prvi rezultati Arheoloških ttkay (ur.), Jungsteinzeit im Osten Österreichs, Wissenschaftli- Istraživanja u Pepelanama godine 1985 (Erste Resultate che Schriftenreihe Niederösterreich 102/103/104/105 (= archäologischer Forschungen in Pepelane 1985). – Izdanja Forschungsberichte zur Ur- und Frühgeschichte Band 17), Hrvatskog arheološkog društva 14, 19–38. St. Pölten, 11–56. MINICHREITER, K. 1992, Starčevačka kultura v sjevernoj LICHARDUS, J. in J. VLADÁR 2003, Gliederung der Hrvatskoj. – Dissertationes et monographie 1, Zagreb. Lengyel-Kultur in der Slowakei. Ein Rückblick nach vier- MOLNÁR, G., T. PODOBNIKAR in G. TIMÁR 2009, zig Jahren. – Slovenská Archeológia 51/2, 195–216. Mozaičenje listov kart merila 1 : 75.000 tretje vojaške iz- LILLIE, M. C., C. E. BUDD, I. POTEKHINA, T. D. mere Avstro-Ogrske / Mosaicking the 1 : 75,000 maps of PRICE, M. P. SOKHATSKY in A. G. NIKITIN 2017, the third military survey of the Austro-Hungarian empire. First isotope analysis and new radiocarbon dating of Try- – Geodetski vestnik 53/3009 – 3, 459–468. pillia (Tripolye) farmers from Verteba Cave, Bilche Zolote, MURGELJ, I. in B. NADBATH 2014, Šmarna gora pri Ukraine. – Documenta Praehistorica 44, 306–324. Ljubljani. – V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), Absolutno dati-LOCHNER, M. 1991, Ein Gräberfeld der älteren Urnen- ranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute dating of felderzeit aus Horn, Niederösterreich. – Archaeologia Au- Bronze and Iron Ages in Slovenia, Katalogi in monografije 40, striaca 74, 137–220. Ljubljana, 345–354. LOCHNER, M. 2012, Bestattungsrituale auf Gräberfel- MÜLLER-KARPE, H. 1959, Beiträge zur Chronologie der Ur-dern der älteren Phase der mitteldonauländischen Urnen- nenfelderzeit nördlich und südlich der Alpen. – Römisch-Germa-felderkultur. – V: G. Danek in I. Hellerschmid (ur.), Rituale nische Forschungen 22, Berlin. – identitätsstiftende Handlungskomplexe, 2. Tagung des Zentrums MÜLLER-KARPE, H. 1968, Handbuch der Vorgeschichte, fur Archäologie und Altertumswissenschaften an der Österreichi- Zweiter Band, Jungsteinzeit. – München. schen Akademie der Wissenschaften, Wien 2.–3. November 2009, NADBATH, B. in M. LAVRINC 2009, Poročilo o izvedenih Origines 2, Wien, 37–45. predhodnih arheoloških raziskavah na območju predvidene gradnje LOCHNER, M. 2013, Bestatungssitten auf Gräberfel- plinovodnega omrežja v Zajelšah, parcelne številke po projektu IDZ dern der mitteldonauländischen Urnenfelderkultur. – V: S 2085/21495, Ljubljana, november 2008, k.o. Dol pri Ljublja- M. Lochner in F. Ruppenstein (ur.), Brandbestattungen von ni in Podgora. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). der Mittleren Donau bis zur Ägäis zwischen 1300 und 750 v. NEUGEBAUER-MARESCH, C. 1995 (1999), Mittelne- Chr., Akten des internationalen Symposiums an der Österreichi- olithikum: Die Bemaltkeramik. – V: E. Lenneis, C. Neu- schen Akademie der Wissenschaften in Wien, 11.-12. Februar gebauer-Maresch in E. Ruttkay (ur.), Jungsteinzeit im Osten 2010, Mitteilungen der Prähistorischen Kommission Ta- Österreichs, Wissenschaftliche Schriftenreihe Niederöster-gungsband Band 77, Veröffentlichungen der Mykenischen reich 102/103/104/105 (= Forschungsberichte zur Ur- Kommission Band 32, Wien, 11–31. und Frühgeschichte Band 17), St. Pölten, 57–107. LONGIN, R. 1971, New Method of Collagen Extraction NOVŠAK, M. 2001, Poročilo o zaščitnih izkopavanjih na loka-for Radiocarbon Dating. – Nature 230, 241–242. ciji Šentpavel. – Sevnica (neobjavljeno poročilo). LUBŠINA-TUŠEK, M. 1993, Kamnito orodje v seve- NOVŠAK, M. 2002, Zgodnjesrednjeveške najdbe z naj- rovzhodni Sloveniji. – Ptujski arheološki zbornik, 31–158. dišča Grofovsko pri Murski Soboti. – V: M. Guštin (ur.), MARKOVIĆ, Z. 1989, Novi prilozi poznavanju neolita Zgodnji Slovani, Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhod- Sjeverne Hrvatske (Neue Beilagen zur Kenntnis des Neo- nih Alp / Die frühen Slaven. Frühmittelalterliche Keramik am lithikums Nordkroatiens). – Poročilo o raziskovanju paleolita, Rand der Ostalpen, Ljubljana, 27–32. neolita in eneolita Slovenije 17, 61–79. NOVŠAK, M. 2003a, Podgorica. − V: D. Prešeren (ur.), MARKOVIĆ, Z. 1994, Sjeverna Hrvatska od neolita do bron- Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vo-čanog doba. Problem stanovništva in kultura sjeverne Hrvatske od dnik po najdiščih, Ljubljana, 216–218. ranog neolita do početka brončanog doba. – Koprivnica. NOVŠAK, M. 2003b, Šentpavel. − V: D. Prešeren (ur.), MAROLT, J. 2005, Domžale s širšo okolico v antični dobi. Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vo-– D. Nećak (ur.), Stiplovškov zbornik, Ljubljana, 361. dnik po najdiščih, Ljubljana, 253–255. MASON, P. in B. KRAMBERGER 2022, Obrežje. Prazgo- NOVŠAK, M. 2012, Šentpavel pri Domžalah. – Arheologija dovina. – Arheologija na avtocestah Slovenije 105, Ljublja- na avtocestah Slovenije 26, Ljubljana. https://www.zvkds. na. https://www.zvkds.si/publikacije/zbirka-aas/ Dolsko – Spodnje Škovce si/publikacije/zbirka-aas/ Adamič (ur.), Slovenija – pokrajine in ljudje, Ljubljana, 84–93. NOVŠAK, M. 2017, Šentpavel pri Domžalah. – Arheologija PARZINGER, H. 1984, Die Stellung der Uferrandsi- na avtocestah Slovenije 53, Ljubljana. https://www.zvkds. edlungen bei Ljubljana in äneolithischen und frühbronze- si/publikacije/zbirka-aas/ zeitlichen Kultursystem der mittleren Donauländer. – Ar- NOVŠAK, M. 2022, VI. Faza: Zgodnjesrednjeveško ob- heološki vestnik 35, 13–75. dobje. – V: P. Vojaković in M. Novšak, Podgorica, Arheolo- PAVLIN, P. 2006, Grac pri Selih pri Zajčjem vrhu. – V: A. gija na avtocestah Slovenije 97, Ljubljana, 79–81. https:// Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela. Prispevki o kamenodobnih www.zvkds.si/publikacije/zbirka-aas/ in bakrenodobnih kulturah med Savo in Donavo / Between Sopot NOWAK, M., M. MOSKAL-DEL HOYO, A. MU- and Lengyel. Contributions to Stone Age and Copper Age cultures ELLER-BIENIEK, M. LITYŃSKA-ZAJAC in K. between the Sava and the Danube, Koper., 211–227. KOTYNIA 2017, Benefits and weakness of radiocarbon PAVLIN, P. in J. DULAR 2007, Prazgodovinska višinska dating of plant material as reflected by Neolithic archaeo- naselja v Posavskem hribovju (Prehistoric hilltop settle- logical sites from Poland, Slovakia and Hungary. – Geochro- ments in the Posavje Hills). – Arheološki vestnik 58, 65–120. nometria 44, 188–201. PAVLOVIČ, D. 2013, Zgodnjesrednjeveška poselitev severovzho-OBEREDER, J. 1989, Die jungneolitische Siedlung Raababerg dne Slovenije: primer najdišča Nova tabla pri Murski Soboti. – bei Graz. – Diplomska naloga. Universität Wien (neobja- Doktorska disertacija. Fakulteta za humanistične študije, vljeno). Univerza na Primorskem, Koper (neobjavljeno). OMAN, D. 1981, Brinjeva gora 1953 (Obdelava prazgo- PAVLOVIČ, D. 2022, Zgodnji srednji vek. – V: P. Turk, dovinske keramike) (Brinjeva gora near Slovenske Konji- V. Svetličič in D. Pavlovič, Dragomelj, Arheologija na av-ce, excavation 1953). – Arheološki vestnik 32, 144–153. tocestah Slovenije 106, Ljubljana, 127–139. https://www. OREHEK, B., H. RISMONDO, N. VERŠNIK, T. MULH zvkds.si/publikacije/zbirka-aas/ in G. RUTAR 2018, Ocena arheološkega potenciala območja PAVLOVIČ, D. in V. SVETLIČIČ 2022, Sledovi rimsko- DPN za G2 108/1182 Zgornji Hotič – Spodnji Hotič, metodi 5 dobne poselitve. – V: P. Turk in V. Svetličič, D. Pavlovič, in 6. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). Dragomelj, Arheologija na avtocestah Slovenije 106, Lju-OROSS, K., T. MARTON, A. WHITTLE, R. E. M. bljana, 125–127. https://www.zvkds.si/publikacije/zbir- HEDGES in L. J. E. CRAMP 2010, Die Siedlung der Ba- ka-aas/ laton-Lasinja-Kultur in Balatonszarzo-Kis-erdei-dőlő. – V: PAVÚK, J. 2003, Hausgrundrisse der Lengyel-Kultur in J. Sutekova, P. Pavuk, P. Kalabkova in B. Kovar (ur.), Panta der Slowakei. – V: J. Eckert, U. Eisenhauer in A. Zimmer- Rhei: Studies in Chronology and Cultural Development of South mann (ur.), Archäologische Perspektiven. Analysen und Inter-Eastern and Central Europe in Earlier Prehistory Presented to pretationen im Wandel. Festschrift für Jens Lüning zum 65. Ge- Juraj Pavuk on the Occasion of his 75th Birthday, Studia Archa- burtstag. Internationale Archäologie. Studia honoraria 20, eologica et Mediaevalia 11, 381–407. Rahden, 455–469. OSOLE, F. 1969, Babja jama pri Gorjušah nad Dobom. – PAVÚK, J. 2007, Zur Frage der Entstehung und Verbrei- Varstvo spomenikov 12, 81. tung der Lengyel–Kultur. − V: J. K Kozłowski in P. Raczky OSOLE, F. 1971, Babja jama, zatočišče ledenodobnih lov- (ur.), The Lengyel, Polgár and related cultures in the Middle/Late-cev. – Naše jame 13, 35–40. Neolithic in Central Europe, Kraków, 11–28. OSOLE, F. 1983, Epigravitien iz Lukenjske jame pri Preč- PERGAR, M. 2018, Litija – arheološko območje Šmarska ni (Das Epigravettien aus der Höhle Lukenjska jama bei Dobrava – Grbin. – Varstvo spomenikov 53, poročila, 109– Prečna). – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v 110. Sloveniji 11, 7–25. PERGAR, M. in B. NADBATH 2008, Poročilo o arheoloških OSREDKAR, M. 2008, Moravška dolina v zgodnjem srednjem raziskavah na trasi plinovoda Beričevo - Dolsko, odsek Dol - nova veku. – Diplomska naloga. Oddelek za arheologijo, Filo- industrijska cona. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). zofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. PETRU, P. 1966, Zalog pri Ljubljani. – Varstvo spomenikov OSZTÁS, A., I. ZALAI-GAÁL in E. BÁNFFY 2012, 10, 107. Alsónyék-Bátaszék: a new chapter in the research of Len- PETRU, S. 1983, Zalog. – Varstvo spomenikov 25, 249. gyel culture. – Documenta Praehistorica 39, 377–396. PETRU, S. 2020, Analiza sledi uporabe na kamnitih orod- PAHIČ, S. 1972, Pobrežje. – Katalogi in monografije 6, Lju- jih. – V: Mi. Horvat, Col 1 pri Podgračenem, Arheologija na bljana. avtocestah Slovenije 85, Ljubljana, 98–109. https://www. PAHIČ, S. 1976, Seliščne najdbe v zahodnih Slovenskih zvkds.si/publikacije/zbirka-aas/ goricah – Andrenci, Spodnji Duplek, Spodnji Porčič, Vu- PETRU, S. 2022, Odbitkovna kamnita orodja. – V: P. Turk, mpah. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v V. Svetličič in D. Pavlovič, Dragomelj, Arheologija na av-Sloveniji 5, 29–83. tocestah Slovenije 106, Ljubljana, 153–158. https://www. PAK, M. 1998, Savska ravan. – V: D. Perko in M. Orožen zvkds.si/publikacije/zbirka-aas/ Monografije CPA 20 ologija 41, 191–211. 24–49. PLESNIČAR-GEC, L. 1999, Zgodnjekrščanski center v Emo- RAJŠP, V . in A. SERŠE 1998, Slovenija na vojaškem zemljevidu ni. – Ljubljana. 1763–1787, zvezek 4. – Ljubljana. PLESTENJAK, A. 2010, Gorice pri Turnišču. – Arheologija RAVNIK, M. in G. TICA 2018, Ponikve pri Trebnjem. – Ar-na avtocestah Slovenije 12, Ljubljana. https://www.zvkds. heologija na avtocestah Slovenije 57, Ljubljana. https:// si/publikacije/zbirka-aas/ www.zvkds.si/publikacije/zbirka-aas/ PLETERSKI, A. 2010, Zgodnjesrednjeveška naselbina na blej- REGENYE, J. 2004, Háztípusok és településszerkezet a ski Pristavi. Tafonomija, predmeti in čas / Frühmittelalterlische si- késői len-gyeli kultúrában veszprémi és szentgáli példák edlung Pristava in Bled. Taphonomie, fundgegenstande und zeitliche alapján. House types and settlement structure in the Late einordnung. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 19, Lengyel culture, based in the examples at Veszprémand Ljubljana. Szentgál. – Veszprém Megyei Múzeumok Közle-ményei 23, 25– PODBORSKÝ, V. 1970, Současný stav výzkumu kultury 47. s moravskou malovanou keramikou. – Slovenská archeológia REGENYE, J. 2006, Temetkezések Veszprém, Jutasi út 18/2, 235–310. lelőhelyen (lengyeli kultúra, Balaton-Lasinja kultúra). – A PODBORSKÝ, V. 1985. Těšetice-Kyjovice 2. Figurální Veszprém Megyei Múzeumok Közleményei 24, 7–35. plastika lidu s moravskou malovanou keramikou / Těše- REGENYE, J. 2006, Kaposvar-Gyertyanos, die Siedlung tice-Kyjovice 2. Die Figurale Plastik des Volkes mit mährischer der Lengyel-Kultur. – V: T. Tomaž (ur.), Od Sopota do Len-bemalter Keramik. – Brno. gyela. Prispevki o kamenodobnih in bakrenodobnih kulturah med PODBORSKÝ, V. 2004, Über das geistige Leben der Trä- Savo in Donavo / Between Sopot and Lengyel. Contributions to ger der Lengyel-Kultur. – V: B. Hänsel in E. Studeníková Stone Age and Copper Age cultures between the Sava and the Da- (ur.), Zwischen Karpaten und Ägäis. Neolithikum und ältere nube, Koper, 67–74. Bronzezeit, Gedenkschrift für Viera Nemejcová Pavúková, In- REGENYE, J. 2007, The Late Lengyel culture in Hun- ternationale Archäologie – Studia honoraria 21, 271–283. gary as reflectedby the excavation at Veszprém. – V: J. K. Rahden/Westf. Kozłowski in P. Raczky (ur.), The Lengyel, Polgár and rela-PODOBNIKAR, T. 2009, Georeferencing and quality as- ted cul-tures in the Middle/Late Neolithic in Central Europe, sessment of Josephine survey maps for the mountainous Kraków, 381–396. region in the Triglav National Park. – Acta Geodaetica et Ge- REGENYE, J., K. OROSS, E. BÁNFFY, E. DUNBAR, ophysica Hungarica, Akadémiai Kiadó 44(1), 49–66. R. FRIEDRICH, A. BAYLISS, N. BEAVAN, B. GAY- POHAR, V. 1988, Živalski kostni ostanki kot pridatki DARSKA in A. WHITTLE 2022, Some Balaton-Lasinja prazgodovinskih grobov v Ajdovski jami pri Nemški vasi. graves from Veszprem-Jutasi ut and an outline chronology – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji for the earlier Copper Age in western Hungary. – Documen-16, 85–102. ta Praehistorica 49, 2–21. POHAR, V. 1997, Vpliv poznoglacialnih temperaturnih REIMER, P. J. et al. 2020, The IntCal20 northern he-nihanj na velike sesalce v Sloveniji / The Influence of misphere radiocarbon age calibration curve (0–55 cal Late Glacial Temperature Oscillations on the Macrofauna kBP). – Radiocarbon 62, 725–757. in Slovenia. – Razprave 4. razreda SAZU 38, 117–135. RIBIČ, N. 1966, Križevska vas nas Moravčami. – Varstvo PREMRU, U. 1982, Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100.000, spomenikov 10, 194. List Ljubljana. – Beograd. RIŽNAR, I. 2008, Poročilo o geoloških razmerah na arheološkem PUŠ, I. 1971, Žarnogrobiščna nekropola na dvorišču najdišču Spodnje Škovce. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). SAZU v Ljubljani. – Razprave SAZU VII/1, Ljubljana. RIŽNAR, I. 2023, Poročilo o preiskavi vzorcev kamnin z arhe-PUŠ, I. 1982, Prazgodovinsko žarno grobišče v Ljubljani (Das ološkega najdišča Dolsko – Spodnje Škovce. – Ljubljana (neob-vorgeschichtliche Urnengräberfeld in Ljubljana). – Razprave 1. javljeno poročilo). razreda SAZU 13/2, Ljubljana. ŘÍHOVSKÝ, J. 1979, Die Nadeln in Mähren und im Ostalpen-RACZKY, P. 1974, A Lengyeli-kultúra legkésőbbi sza- gebiet. – Prähistorische Bronzefunde 13/5, München. kaszának leletei a Dunántúlon (Funde der spätesten Phase RUTAR, G. 2016, Ljubljana. – Varstvo spomenikov, poročila der Lengyel-Kultur in Westungarn). – Archaeologiai Értesitő 50–51, 133. 101, 185–210. RUTAR, S. 1897, Fundebericht über die archäologischen RACZKY, P. 1987, Öcsöd – Kováshalom, A settlement of Grabungen auf den prähistorischen Grabfeldern Krains the Tisza culture. – V: L. Tálas in P. Raczky (ur.), The Late im Jahre 1896. – Mittheilungen der k. k. Central-Commission Neolithic of the Tisza region, Budapest, Szolnok, 61–83. zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und Historischen Den- RACZKY, P. 2005, Újkőkori ház kísérleti rekonstrukciója kmale, N. F. 23, 183–187. Polgár-Csőszhalom településéről. Experimental recon- RUTTKAY, E. 1994, Neues Tonstempel der Kanziani- structionof a Neolithic house at the Polgár-Csőszhalom berg-Lasinja-Gruppe. – Mitteilungen der Antropologischen Ge- Dolsko – Spodnje Škovce sellschaft in Wien 123/124, 221–238. Draşovean (ur.), The Neolithic and Eneolithic in southeast Eu-RUTTKAY, E. 1999, Ein Heilzeichen aus dem 5. Jahrta- rope. New approaches to dating and cultural dynamics in the 6th to usend v. Chr. in der Lengyel-Kultur. – Das Altertum 45, 4th millennium BC, Prahistorische Archaologie in Sudoste-271–291. uropa 28, 369–396. SAGADIN, M. 1984, Gorišca nad Zg. Prekarjem. – Varstvo SRAKA, M. 2016, Prazgodovinske kronologije in kulturna za-spomenikov 26, 206–207. poredja. – Doktorska disertacija. Oddelek za arheologijo, SAGADIN, M. 1985, Gorišca nad Zgornjim Prekarjem. – Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Varstvo spomenikov 27, 210–213. SRAKA, M. 2020, Calendar chronologies and cultural SAGADIN, M. 1989, Velika vas. – Varstvo spomenikov 31, dynamics in the 5th millennium BC in Slovenia. Case stu- 220. dies in Bayesian chronological modeling of the settlements SAGADIN, M. 1990, Velika vas – Travnarjevo gradišče. – at Gradec pri Mirni and Bukovnica and cave necropolis at Varstvo spomenikov 32, 187. Ajdovska jama. – V: C. Gutjarh in G. Tiefengraber (ur.), SAGADIN, M. 1998, Šentpavel pri Dragomlju. – Varstvo Beiträge zur Kupferzeit am Rande der Südostalpen. Akten des 4. spomenikov, poročila 37, 119–120. Wildoner Fachgesprächs am 16. und 17. Juni 2016 in Wildon / SAGADIN, M. 2005, Nekatere neolitske najdbe z vzhod- Steiermark (Österreich), Materialheften zur Archäologie des ne Gorenjske (Some Neolithic finds from the Eastern Südostalpenraumes 1, Leidorf, 91–132. Gorenjska). – V: Guštin (ur.), Prvi poljedelci. Savska skupina STADLER, P. in E. RUTTKAY 2006, 14C(AMS)-datierte lengyelske kulture / First farmers. The Sava group of the Lengyel Fundkomplexe der MOG in Österreich Eine typologische Ano- culture, Koper, 29–36. rdnung des Materials nach Phasen. PDF-publication online. SAGADIN, M. 2006a, Brdo pri Ihanu. – Varstvo spomeni- https://www.researchgate.net/publication/210281791_ kov, poročila 39–41, 18. 14CAMS-datierte_Fundkomplexe_der_MOG_in_Os- SAGADIN, M. 2006b, Šentpavel pri Domžalah. – Varstvo terreich_Eine_typologische_Anordnung_des_Materials_ spomenikov, poročila 39–41, 205. nach_Phasen SAMONIG, B. 2003, Studien zur Pfahlbauforschung in Öster- STADLER, P. in E. RUTTKAY 2007, Absolute chrono- reich Materialien II. Die Pfahlbaustation des Keutschacher Sees. – logy of the Moravian-Eastern-Austrian Group (MOG) of Mitteilungen der Prähistorischen Kommission 51. Öster- the painted pottery (Lengyel-culture) based on new radi- reichische Akademie der Wissenschaften Philosophisch- ocarbon dates from Austria. – V: J. K. Kozłovski in P. Ra- -historische Klasse, Wien. czky (ur.), The Lengyel, Polgár and related cultures in the Middle/ SCHIFFER, M. B. 1986, Radiocarbon dating and the „Old Late Neolithic in Central Europe, Kraków, 117–146. Wood“ Problem. The case of the Hohokam chronology. – STARE, F. 1954, Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani (Illyri-Journal of Archaeological Science 13, 13–30. sche Funde aus der Eisenzeit in Ljubljana). – Dela 1. razreda SLABE, M. 1983, Zgornji Kašelj. – Varstvo spomenikov 25, SAZU 9, Ljubljana. 249–250. STARE, F. 1975, Dobova. – Posavski muzej 2, Brežice. SLAPŠAK, B. 1977, Sveti Križ nad Dolskim. – Varstvo spo- STARE, V. 1967, Zapodje. – Varstvo spomenikov 11, 132. menikov 21, 297. STARE, V. 1975a, Zgornja Zadobrova. – V: S. Gabrovec, SMOLE, M. 1982, Graščine na nekdanjem Kranjskem. – Lju- S. Jesse, P. Petru, J. Šašel in F. Truhlar (ur.), Arheološka naj-bljana. dišča Slovenije, Ljubljana, 196. SNOJ, D. 2003, Krtina. − V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod STARE, V. 1975b, Vače. – V: S. Gabrovec, S. Jesse, P. Pe- vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po naj- tru, J. Šašel in F. Truhlar (ur.), Arheološka najdišča Slovenije, diščih, Ljubljana, 167–169. Ljubljana, 205. SNOJ, M. 2009, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih STARE, V. 1975c, Janče. – V: S. Gabrovec, S. Jesse, P. Pe- imen. – Geografski vestnik 81 (2), 123–125. tru, J. Šašel in F. Truhlar (ur.), Arheološka najdišča Slovenije, SOTIROPOULOU, S., V. PERDIKATSIS, C. APOSTO- Ljubljana, 196. LAKI, A. G. KARYDAS, A. DEVETZI in K. BIRTA- STARE, V. 1975d, Litija. – V: S. Gabrovec, S. Jesse, P. Pe- CHA 2010, Lead pigments and related tools at Akrotiri, tru, J. Šašel in F. Truhlar (ur.), Arheološka najdišča Slovenije, Thera, Greece. Provenance and application techniques. – Ljubljana, 186. Journal of Archaeological Science 37, 1830–1840. STARE, V. 1975e, Zgornja Slivna. – V: S. Gabrovec, S. SRAKA, M. 2012, 14C calendar chronologies and cultural Jesse, P. Petru, J. Šašel in F. Truhlar (ur.), Arheološka najdišča sequences in 5th millennium cal BC in Slovenia and ne- Slovenije, Ljubljana, 205. ighbouring regions. – Documenta Praehistorica 39, 349–376. STARE, V. 1975f, Mala Štanga. – V: S. Gabrovec, S. Jesse, SRAKA, M. 2014, Bayesian modeling the 14C calendar P. Petru, J. Šašel in F. Truhlar (ur.), Arheološka najdišča Slove-chronologies of the Neolithic-Eneolithic transition. Case nije, Ljubljana, 196. studies from Slovenia and Croatia. – V: W. Schier in F. STARE, V. 1975g, Tuji grm. – V: S. Gabrovec, S. Jesse, P. Monografije CPA 20 Ljubljana, 196. Eneolithic and Bronze Ages. – V: B. Teržan (ur.), Depojske STRAŽAR, S. 1979, Moravška dolina. Življenje pod Limbarsko in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Sloven- goro. – Moravče. skem 2 / Hoards and Individual metal Finds from the Eneolithic STRMČNIK GULIČ, M. 2003, Slivnica pri Mariboru 1. − and Bronze Ages in Slovenia 2, Katalogi in monografije 30, V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na 125–164. avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 237−238. ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2014, Ljubljana – dvorišče STUIVER, M. in H. A. POLACH 1997, Discussion Re- SAZU. – V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), Absolutno datira-porting of 14C Data. – Radiocarbon 19/3, 355–363. nje bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute dating of ŠALKOVSKÝ, P. 2001, Häuser in der frühmittelalterli- Bronze and Iron Ages in Slovenia, Katalogi in monografije 40, chen slawischen Welt. – Archaeologica Slovaca Monographiae 6. Ljubljana, 363–385. ŠALKOVSKÝ, P. 2009, Frühmittelalterliche Grubenhäu- TECCO HVALA, S. 2014, Kačaste fibule z območja Slo- ser. Probleme der Terminologie, Typologie und Rekon- venije. – Arheološki vestnik 65, 123–186. struktion. – Archaeologica Adriatica 3, 273–292. TEGEL, W., R. ELBURG, D. HAKELBERG, H. STÄU- ŠAŠEL, J. 1975a, Polje. – V: S. Gabrovec, S. Jesse, P. Pe- BLE in U. BÜNTGEN 2012, Early Neolithic Water Wells tru, J. Šašel in F. Truhlar (ur.), Arheološka najdišča Slovenije, Reveal the World‘s Oldest Wood Architecture. – PLOS Ljubljana, 195. ONE 7(12): e51374. ŠAŠEL, J. 1975b, Zgornji Kašelj. – V: S. Gabrovec, S. Jes- TERŽAN, B. 1990, Starejša železna doba na Slovenskem Šta-se, P. Petru, J. Šašel in F. Truhlar (ur.), Arheološka najdišča jerskem / The Early Iron Age in Slovenian Styria. – Katalogi in Slovenije, Ljubljana, 196. monografije 25, Ljubljana. ŠAŠEL, J. 1975c, Vernek. – V: S. Gabrovec, S. Jesse, P. TERŽAN, B. 1995 (ur.), Depojske in posamezne kovinske najd-Petru, J. Šašel in F. Truhlar (ur.), Arheološka najdišča Slovenije, be bakrene in bronaste dobe na Slovenskem 1 / Hoards and Indivi-Ljubljana, 185. dual metal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia ŠAŠEL, J. 1983, Zgornji Kašelj. – Varstvo spomenikov 25, 1. – Katalogi in monografije 29. 249–250. TERŽAN, B. 1996, Weben und Zeitmessen im südostal- ŠAVEL, I. 1992, Bukovnica – rezultati terenskih raziskav pinen und westpannonischen Gebiet. – V: E. Jerem in A. v letih 1987–1988 (Bukovnica – Resultate der Ausgrabun- Lippert (ur.), Die Osthallstattkultur. Akten des Internationalen gen in den Jahren 1987–1988). – Poročilo o raziskovanju pale- Symposiums (Sopron, 10.-14. Mai 1994), Budimpešta, 507–536. olita, neolita in eneolita v Sloveniji 20, 57–85. TEŽAK-GREGL, T. 2001, The Lengyel culture in Cro- ŠAVEL, I. 2006, Prekmurje v mlajši kameni dobi (Pre- atia. – V: J. Regenye (ur.), Sites and Stones: Lengyel culture in kmurje in the Late Stone Age). – V: A. Tomaž (ur.), Od western Hungary and beyond. A review of the current research, Sopota do Lengyela. Prispevki o kamenodobnih in bakrenodobnih Vézprem, 27–35. kulturah med Savo in Donavo / Between Sopot and Lengyel. Con- TEŽAK-GREGL, T. 2005, Ozalj-Stari grad, neolitička tributions to Stone Age and Copper Age cultures between the Sava naseobina (Ozalj-Stari grad, Neolithic settlement). – V: and the Danube, Koper, 89–94. Guštin (ur.), Prvi poljedelci. Savska skupina lengyelske kulture ŠAVEL, I. in S. SANKOVIČ 2013, Nedelica pri Turnišču. – / First farmers. The Sava group of the Lengyel culture, Koper, Arheologija na avtocestah Slovenije 39, Ljubljana. https:// 155–162. www.zvkds.si/publikacije/zbirka-aas/ TICA, G. 2013, Močna pri Lenartu. – Arheologija na av-ŠAVEL, I. in T. KNIFIC 2013, Popava pri Lipovcih 2. – Ar- tocestah Slovenije 35, Ljubljana. https://www.zvkds.si/ heologija na avtocestah Slovenije 41, Ljubljana. https:// publikacije/zbirka-aas/ www.zvkds.si/publikacije/zbirka-aas/ TICA, G. 2019, Poročilo o izvedbi predhodnih arheoloških razi-ŠERCELJ, A. in M. CULIBERG 1985, Rastlinski ostan- skavah za gradnjo razgledišča na Šumberku – ročni izkop testnih ki v paleolitskih postajah v Sloveniji (Pflanzenreste in den sond na parc. št. 1314, k.o. Brezovica. – Slovenska Bistrica (ne-Paläolithstationen Sloweniens). – Poročilo o raziskovanju pa- objavljeno poročilo). leolita, neolita in eneolita v Sloveniji 13, 53–65. TIEFENGRABER, G. 2018, Der Wildoner Schlossberg. Die ŠINKOVEC, I. 1995, Katalog posameznih kovinskih Ausgrabungen des Landesmuseums Joanneum 1985–1988. – For-najdb bakrene in bronaste dobe / Catalogue of Individual schungen zur geschichtlichen Landeskunde der Steiemark Metal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages. – V: B. 80, Schild von Steier 7. Teržan (ur.), Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in TOLAR, T. 2022, Dolsko – Spodnje Škovce. Arheobotanična bronaste dobe na Slovenskem 1 / Hoards and Individual metal Fin- analiza. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). ds from the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia 1, Katalogi in TOMANIČ-JEVREMOV, M. 1973, Eneolitska naselbina monografije 30, 29–128. na Pavlovskem vrhu pri Ormožu. – V: Ormož skozi stoletja, ŠINKOVEC, I. 1996, Posamezne kovinske najdbe bakre- Maribor, 20–31. ne in bronaste dobe / Individual Metal Finds from the TOMANIČ-JEVREMOV, M., A. TOMAŽ in B. KAVUR Dolsko – Spodnje Škovce (Neolithic and Copper Age finds from Ptuj Castle). – V: A. najdiščih, Ljubljana, 126–128. Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela. Prispevki o kamenodobnih TURK, P. 2004, Dragomelj. – V: D. Prešeren (ur.), The in bakrenodobnih kulturah med Savo in Donavo / Between Sopot Earth Beneath Your Feet. Archaeology on the Motorways in Slove- and Lengyel. Contributions to Stone Age and Copper Age cultures nia, Ljubljana, 130–132. between the Sava and the Danube, Koper, 175–194. TURK, P. 2010, Priložnosti in pasti. Radiokarbonske data- TOMAZO-RAVNIK, T. 2008, Rezultati antropološke anali- cije iz neolitske naselbine v Dragomlju (Opportunities and ze skeletnih ostankov – Spodnje Škovce 2008 (vodja izkopavanja: traps: radiocarbon datings from the neolithic settlement in Rok Klasinc, univ. dipl. arheolog). – Kranj (neobjavljeno po- Dragomelj). – Argo 53/1, 41–44. ročilo). TURK, P. 2022, Skupni pregled radiokarbonskih analiz. – TOMAŽ, A. 1999, Časovna in prostorska strukturiranost neolit- V: P. Turk in V. Svetličič in D. Pavlovič, Dragomelj, Arhe-skega lončarstva. Bela krajina, Ljubljansko barje, Dinarski kras. ologija na avtocestah Slovenije 106, Ljubljana, 140–143. – Magistrsko delo. Oddelek za arheologijo, Filozofska fa- https://www.zvkds.si/publikacije/zbirka-aas/ kulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. TURK, P. in V. SVETLIČIČ 2005, Neolitska naselbina v TOMAŽ, A. 2005, Čatež – Sredno polje, analiza neolitske Dragomlju (The Neolithic settlement in Dragomelj). – V: keramike iz objektov 055 in 093 (Čatež – Sredno polje, M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci. Savska skupina lengyelske kultu-analysis of Neolithic pottery from pits 055 and 093). – re / First farmers. The Sava group of the Lengyel culture, Koper, V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci. Savska skupina lengyelske 65–79. kulture / First farmers. The Sava group of the Lengyel culture, TURK, P., V. SVETLIČIČ in D. PAVLOVIČ 2022, Drago-Koper, 113–129. melj. – Arheologija na avtocestah Slovenije 106, Ljubljana. TOMAŽ, A. (ur.) 2006a, Od Sopota do Lengyela. Prispevki o https://www.zvkds.si/publikacije/zbirka-aas/ kamenodobnih in bakrenodobnih kulturah med Savo in Donavo / TURK, P. in V. SVETLIČIČ 2022a, Neolitik. – V: P. Turk, Between Sopot and Lengyel. Contributions to Stone Age and Copper V. Svetličič in D. Pavlovič, Dragomelj, Arheologija na av-Age cultures between the Sava and the Danube. – Koper. tocestah Slovenije 106, Ljubljana, 29–48. https://www. TOMAŽ, A. 2006b, Neolitski keramični nakit v Sloveniji. zvkds.si/publikacije/zbirka-aas/ – Annales Series Historia et Sociologia 16(1), 93–100. TURK, P. in V. SVETLIČIČ 2022b, Bronasta doba. – V: P. TOMAŽ, A. 2022, Čatež – Sredno polje. – Arheologija na Turk in V. Svetličič in D. Pavlovič, Dragomelj, Arheologija avtocestah Slovenije 98, Ljubljana. https://www.zvkds.si/ na avtocestah Slovenije 106, Ljubljana, 49–112. https:// publikacije/zbirka-aas/ www.zvkds.si/publikacije/zbirka-aas/ TOMAŽ, A. in B. KAVUR 2006, Zemlja in ogenj. – Koper. TURK, P. in V. SVETLIČIČ 2022c, Starejša železna doba. TRUHLAR, F. 1978, Severna emonska cesta in mostna za- – V: P. Turk, V. Svetličič in D. Pavlovič, Dragomelj, Arhe-pora ob Savi. – Arheološki vestnik 29, 333–335. ologija na avtocestah Slovenije 106, Ljubljana, 113–125. TRUHLAR, F. 1981, Gradišča – utrjene naselbine Sloveni- https://www.zvkds.si/publikacije/zbirka-aas/ je. – Arheološki vestnik 32, 530–538. TUŠEK, I. in B. KAVUR 2011, Ivankovci (Ivánkóc) pri Len-TURK, I. in D. VUGA 1984, Zamedvedica pri Plešivici. davi. – Arheologija na avtocestah Slovenije 15, Ljubljana. Novo eneolitsko naselje na Ljubljanskem barju (Zamedve- https://www.zvkds.si/publikacije/zbirka-aas/ dica bei Plešivica. Eine neue äneolithische Ansiedlung auf UMEK, E. 1986, Plovba po Savi v 18. stol. – Zgodovinski dem Moor von Ljubljana (Laibacher Moor). – Arheološki časopis 40, 233–268. vestnik 35, 76–89. URANKAR, R. 2022, Arheološke raziskave ob gradnji in arhe-TURK, J. 2009, Petrološka sestava in izvor kamnitih najdb ološko izkopavanje v Domžalah. – Slovenska Bistrica (neobja-z najdišč Stare gmajne in Blatna Brezovica. – V: A. Ve- vljeno poročilo). lušček (ur.), Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas / VALVASOR, J. W. 1689, Die Ehre des Herzogthums Krain II. Stare gmajne pile-dwelling settlement and its era, Opera Instituti − Ljubljana. https://www.dlib.si Archaeologici Sloveniae 16, 281–286. VELUŠČEK, A. (ur.), 2004, Hočevarica – eneolitsko kolišče na TURK, P. 1997, Das Depot eines Bronzegießers aus Ljubljanskem barju. / Hočevarica – an eneolithic pile dwelling in Slowenien – Opfer oder Materiallager? – A. Hänsel in B. the Ljubljansko barje. − Opera Instituti Archaeologici Slove-Hänsel (ur.), Gaben an die Götter. Schätze der Bronzezeit Euro- niae 8, Ljubljana. pas, Berlin, 49–52. VELUŠČEK, A. 2005, Kratna nad Kamnikom, Gradišče TURK, P. 2002, Dragomelj – zgodnjesrednjeveška nasel- pri Stiški vasi (Kratna above Kamnik, Gradišče near Stiška bina / eine frühmittelalterliche Siedlung. – V: M. Guštin vas). – V: Guštin (ur.), Prvi poljedelci. Savska skupina lengyelske (ur.), Zgodnji Slovani, Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju kulture / First farmers. The Sava group of the Lengyel culture, vzhodnih Alp / Die frühen Slaven. Frühmittelalterliche Keramik Koper, 23–28. am Rand der Ostalpen, Ljubljana, 79–88. VELUŠČEK, A. 2006, Resnikov prekop – sondiranje, ar- TURK, P. 2003, Dragomelj. − V: D. Prešeren (ur.), Zemlja heološke najdbe, kulturna opredelitev in časovna uvrstitev. Monografije CPA 20 naselbina na Ljubljanskem barju, Opera Instituti Archaeolo- rian plain). A preliminary evaluation of the sites Győr-S- gici Sloveniae 10, Ljubljana, 19−86. zabadrétdomb and Mosonszentmiklós-Pálmajor. – V: J. K. VELUŠČEK, A. 2009a, Koliščarska naselbina Stare gmajne pri Kozłovski in P. Raczky (ur.), The Lengyel, Polgar and related Verdu / Stare gmajne pile-dwelling settlement near Verd. – V: A. cultures in the Middle/Late Neolithic in Central Europe, Krakow, Velušček (ur.), Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas / 345–364. Stare gmajne pile-dwelling settlement and its era, Opera Instituti VOJAKOVIĆ, P. 2014, Ljubljana – Tribuna. – V: B. Ter- Archaeologici Sloveniae 16, Ljubljana, 49–122. žan in M. Črešnar (ur.), Absolutno datiranje bronaste in železne VELUŠČEK, A. 2009b, Koliščarska naselbina Blatna Brezovi- dobe na Slovenskem / Absolute dating of Bronze and Iron Ages in ca / Blatna Brezovica pile-dwelling settlement. – V: A. Velušček Slovenia, Katalogi in monografije 40, Ljubljana, 392–412. (ur.), Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas / Stare gmaj- VOJAKOVIĆ, P. 2022a, II. faza: Mlajša kamena doba (ne- ne pile-dwelling settlement and its era, Opera Instituti Archaeo- olitik). – V: P. Vojaković in M. Novšak, Podgorica, Arheolo-logici Sloveniae 16, Ljubljana, 133–166. gija na avtocestah Slovenije 97, Ljubljana, 27–29. https:// VELUŠČEK, A. 2011a, Spaha in kronologija osrednje- in www.zvkds.si/publikacije/zbirka-aas/ južnoslovenskega neolitika ter zgodnejšega eneolitika / VOJAKOVIĆ, P. 2022b, III. faza: Konec srednje brona- Spaha and chronology of central and south Slovenian Ne- ste dobe in začetek starejšega in mlajšega žarnogrobišč- olithic and Early Eneolithic. – V: A. Velušček (ur.), Spaha, nega obdobja. – V: P. Vojaković in M. Novšak, Podgorica, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 22, 201–243. Arheologija na avtocestah Slovenije 97, Ljubljana, 30–66. VELUŠČEK, A. 2011b, Spaha: Predstavitev in tipologija https://www.zvkds.si/publikacije/zbirka-aas/ arheoloških najdb / Presentation and typology of archae- VOJAKOVIĆ, P. 2022c, IV. faza: Starejša železna doba. ological finds. – V: A. Velušček (ur.), Spaha, Opera Instituti – V: P. Vojaković in M. Novšak, Podgorica, Arheologija na Archaeologici Sloveniae 22, 105–200. avtocestah Slovenije 97, Ljubljana, 66–76. https://www. VELUŠČEK, A. 2011c, Arheološke najdbe iz Ciganske zvkds.si/publikacije/zbirka-aas/ jame na Kočevskem iz obdobja po ledeni dobi / Archaeo- VOJAKOVIĆ, P. in I. BEKLJANOV ZIDANŠEK 2022, logical finds from the cave of Ciganska jama near Kočevje V. faza: Rimsko obdobje. – V: P. Vojaković in M. Novšak, from the period after the Ice Age. – Arheološki vestnik 62, Podgorica, Arheologija na avtocestah Slovenije 97, Ljublja-33–50. na, 76–79. https://www.zvkds.si/publikacije/zbirka-aas/ VELUŠČEK, A., K. ČUFAR, M. CULIBERG, B. TO- VOJAKOVIĆ, P. in M. NOVŠAK 2022, Podgorica. – Ar-ŠKAN, J. DIRJEC, V. MALEZ, F. JANŽEKOVIČ in M. heologija na avtocestah Slovenije 97, Ljubljana. https:// GOVEDIČ 2004, Črešnja pri Bistri, novoodkrito kolišče www.zvkds.si/publikacije/zbirka-aas/ na Ljubljanskem barju. – Arheološki vestnik 55, 39–54. VUGA, D. 1970, Šmohor pri Moravčah. – Varstvo spome-VELUŠČEK, A., B. TOŠKAN in K. ČUFAR 2011, Za- nikov 15, 146. ton kolišč na Ljubljanskem barju. – Arheološki vestnik 62, VUGA, D. 1981, Velika vas. – Varstvo spomenikov 23, 306. 51–82. WHITTLE, A. 1990, Radiocarbon dating of the Line- VELUŠČEK, A. in K. ČUFAR 2014, Kolišča na Ljubljan- ar Pottery culture: the contribution of cereal and bone skem barju / Pile-dwellings at Ljubljansko barje. – V: S. samples. – Antiquity 64 (243), 297–302. Tecco Hvala (ur.), Studia Praehistorica in Honorem Janez Du- ZALAI-GAÁL, I. 1998, Die applizierte Tierplastik der lar, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 30, 39–64. Lengyel-Kultur. – Acta Archaeologica Academiae Scientiarum VELUŠČEK, A., B. PODPEČAN, T. TOLAR, B. TO- Hungaricae 50(1–3), 43–90. ŠKAN, J. TURK, M. MERELA in K. ČUFAR 2018, Čr- ZALAI-GAÁL, I. 2009, Die Stellung des Typs Svodín der nelnik in Devce, novoodkriti najdišči iz bakrene dobe na anthropomorphen Gefässe im Neolithikum des Donau- Ljubljanskem barju / Črnelnik and Devce, Newly disco- beckens. – Acta Archaeologica Academiae Scientiarum Hunga-vered Copper Age sites at Ljubljansko barje. – Arheološki ricae 60, 1–49. vestnik 69, 9–68. ZUPANČIČ, M. 1975a, Kleče. – V: S. Gabrovec, S. Jesse, VERBIČ, T. 2022, Luminiscenčno datiranje, interpretaci- P. Petru, J. Šašel in F. Truhlar (ur.), Arheološka najdišča Slove-ja. – V: P. Vojaković in M. Novšak, Podgorica, Arheologi- nije, Ljubljana, 177. ja na avtocestah Slovenije 97, Ljubljana, 97–98. https:// ZUPANČIČ, M. 1975b, Dolsko. – V: S. Gabrovec, S. Jesse, www.zvkds.si/publikacije/zbirka-aas/ P. Petru, J. Šašel in F. Truhlar (ur.), Arheološka najdišča Slove-VIDRIH, R. 2002, Svet mineralov. – Ljubljana. nije, Ljubljana, 177. VINSKI-GASPARINI, K. 1973, Kultura polja sa žarama u ZUPANČIČ, M. 1975c, Križevska vas. – V: S. Gabrovec, sjevernoj Hrvatskoj (Die Urnenfelderkultur in Nordkroatien). – S. Jesse, P. Petru, J. Šašel in F. Truhlar (ur.), Arheološka naj-Monografije 1, Zadar. dišča Slovenije, Ljubljana, 177. VIRÁG, Z. M. in A. FIGLER 2007, Data on the settle- ZUPANČIČ, M. 1975d, Sv. Mohor. – V: S. Gabrovec, S. ment history of the Late Lengyel period of Transdanubia Jesse, P. Petru, J. Šašel in F. Truhlar (ur.), Arheološka najdišča Dolsko – Spodnje Škovce ZUPANČIČ, M. 1975e, Žeje. – V: S. Gabrovec, S. Jesse, P. Blatna Brezovica settlements and the vegetation of Lju- Petru, J. Šašel in F. Truhlar (ur.), Arheološka najdišča Slovenije, bljansko barje (Slovenia) in the 4th millennium cal BC. – Ljubljana, 178. Documenta Praehistorica 47, 420–445. ZUPANČIČ, M. 1975f, Goričica pri Ihanu. – V: S. Gabro- ANDRIČ, M., T. VERBIČ, J. LOMAX in T. TOLAR vec, S. Jesse, P. Petru, J. Šašel in F. Truhlar (ur.), Arheološka 2017, Človekov vpliv na okolje v prazgodovini: primer z najdišča Slovenije, Ljubljana, 178. obrežja Ljubljanice pri Špici (Ljubljana). – Arheološki ve-ŽORŽ, A. 2009, Zgodnjesrednjeveški obredni prostor na stnik 68, 479–498. najdišču Spodnje Škovce (Early Medieval Sacral Area at BARTOSIEWICZ, L. 1987, Ormož, vloga živali v kmeč- the Site of Spodnje Škovce). – Studia Mythologica Slavica 12, kem gospodarstvu. – V: N. Trampuž Orel, B. Teržan in D. 31–54. Svoljšak (ur.), Bronasta doba na Slovenskem, Ljubljana, 58–60. ŽORŽ MATJAŠIČ, A. 2009, Dolsko – naselbina Spodnje BARTOSIEWICZ, L. 1995, Archeozoological studies from Škovce. – Varstvo spomenikov, poročila 45, 53–57. the Hahót Bassin, SW Hungary. – Antaeus 22, 307–368. ŽORŽ, A. in B. NADBATH 2010, Arheološke ostaline s BARTOSIEWICZ, L. 2002, Dogs from the Ig pile dwel- Spodnjih Škovc pri Dolskem. – V: S. Umerzu (ur.), Iz dežele lings in the National Museum of Slovenia. – Arheološki Jurija Vege: zbornik občine Dol pri Ljubljani 2, 341–381. vestnik 53, 77–89. ŽUPANEK, B., I. ŽMUC in J. POLAJNAR 2010, Emona: BARTOSIEWICZ, L. 2005, Plain talk: animals, envi- mit in resničnost (katalog razstave). – Ljubljana. ronment and culture in the Neolithic of the Carpathian Basin and adjacent areas. – V: A. Whittle in D. Bailey (ur.), (Un)setting the Neolithic, Oxford, 51–63. 15.2 Poglavje 10 BENNETT, J. L. 1999, Thermal alteration of buried bone. / Chapter 10 – Journal of Archaeological Scinece 26, 1–8. Tjaša Tolar BOGAARD, A., R. FRASER, T. H. E. HEATON et al. 2013, Crop manuring and intensive land management by ANDERBERG, A. L. 1994, Atlas of Seeds and small fruits Europe’s first farmers. – PNAS 110(31), 12589–12594. of Northwest-European plant species (Sweden, Norway, Denmark, BONSALL, S. B., Z. BOZANIC, P. E. FISCHER Resedaceae-Umbelliferae. 2013, What Do Management Earnings Forecasts – Uddevalla. East Fennoscandia, and Iceland) with morphological descriptions 4. CAPPERS, R., R. M. BEKKER in J. E. A. JANS 2006, Convey About the Macroeconomy? – Journal of Accou-Digitale Zadenatlas van Nederland (Digital Seed Atlas of the nting Research 51(2), 225–266. Netherlands). − Groningen Archaeological Studies 4. BOSCHIN, F. 2020, Holocene macromammal remains GALE, R. in D. CUTLER 2000, Plants in Archaeology. Iden- from Grotta dell’Edera/Stenašca, Trieste Karst (excavati- tification manual of artefacts of plant origin from Europe and the ons in 1990–2001). – Arheološki vestnik 71, 321–357. Mediterranean, Westbury, Royal Botanic Gardens – Kew. BÖKÖNYI, S. 1984, Animal husbandry and hunting in Tác-KLASINC, R. 2008, Dvojni skeletni grob z najdišča Dol- -Gosium. – Studia Archaeologica 8, Budimpešta. sko pri Ljubljani. – V: Guštin M. (ur.), Srednji vek / Mitte- BUDJA, M., N. OGRINC, A. ŽIBRAT GAŠPARIČ, D. lalter. Arheološke raziskave med Jadranskim morjem in Panonsko POTOČNIK, D. ŽIGON in D. MLEKUŽ 2013, Transi-nižino, Ljubljana, 153–155. tion to farming – transition to milk culture: a case study SCHWEINGRUBER, F. H. 1990, Mikroskopische Holzana- from Mala Triglavca, Slovenia. – Documenta Praehistorica 40, tomie. – Birmensdorf. 97–117. ŽORŽ, A. 2009, Zgodnjesrednjeveški obredni prostor na ĆIRIĆ, M. 1986, Pedologija. – Sarajevo. najdišču Spodnje Škovce (Early Medieval Sacral Area at DIRJEC, J. 1996, Analiza osteoloških ostankov favne. – V: the Site of Spodnje Škovce). – Studia Mythologica Slavica 12, A. Velušček, Kostel, prazgodovinska naselbina, Arheološki 31–54. vestnik 47, 67–69. DROBNE, K. 1974, Predhodno poročilo o živalskih os- tankih s kolišča ob Maharskem prekopu pri Igu – razisko- 15.3 Poglavje 11 vanja leta 1970. – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v / Chapter 11 Sloveniji 3, 37–38. Borut Toškan DROBNE, K. 1975, Živalski ostanki iz kolišča ob Mahar- skem prekopu iz let 1973 in 1974. – Poročilo o raziskovanju ACHINO, K.F., B. TOŠKAN in A. VELUŠČEK 2017, neolita in eneolita v Sloveniji 4, 135–141. Potentiality of intra-site spatial analysis and post-deposi- EBERSBACH, R. 2002, Von Bauern und Rindern. – Basel tional processes: a Slovenian case study Resnikov Prekop. Beiträge zur Archäologie 15, Basel. – Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu 34(1), 83–99. FORTELIUS, M. 1990, Problems with using fossil teeth Monografije CPA 20 in B. J. MacFadden (ur.), Body size in mammalian paleobiology: LEBEN-SELJAK, P. 2009, Poročilo o antropološki ana- estimation and biological implications, Cambridge, 206–228. lizi, Mačkovec – Gomila I, 2005. – V: K. Udovč, Mačk-FROSTICK, L. in I. REID 1983, Taphonomic significan- ovec pri Novem mestu, Arheologija na avtocestah Slovenije ce of sub-aerial transport of vertebrate fossils on steep 8, Ljubljana, 84–85. https://www.zvkds.si/publikacije/ semi-arid slopes. – Lethaia 16, 157–164. zbirka-aas/ GARDNER, A. 1999, The ecology of Neolithic envi- MARESH, M. M. 1970, Measurements from roentgenog-ronmental impacts – re-evaluation of existing theory using rams. – V: R. W. McCammon (ur.), Human Growth and De-case studies from Hungary & Slovenia. – Documenta Praehi- velopment. Springfield: C. C Thomas, 157–200. storica 26, 163–183. STROUHAL, M. in H. HANAKOVA 1978, Die Länge GRAHEK, L. 2017, Iška Loka in grob iz Matene: nova der Langknochen altslawischer Bevölkerungen unter be- odkritja o pozni bronasti dobi na Ljubljanskem barju / sonder Berücksichtigung von Wachstumfragen. − Homo Iška Loka and the grave from Matena: New findings on 29, 53−69. the Late Bronze Age in the Ljubljana marshes. – Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu 34(1), 101–121. age of domestic ungulates. – V: B. Wilson, C. Grigson in 15. 5 Poglavje 13 GRANT, A. 1982, The use of tooth wear as a guide to the / Chapter 13 S. Payne (ur.), Ageing and sexing animal bones from archaeological Igor Rižnar sites, BAR: British series 109, Oxford, 91–108. GUŠTIN, M. 2005b, Savska skupina lengyelske kul- KRALJ, P. in K. GRAD 2000, Oligocene tuffs at Domaža- ture / The Sava group of the Lengyel culture. – V: le, the Ljubljana basin, Slovenia. – Geologija 43(2), 219–221. RIŽNAR, I. 2023, Poročilo o preiskavi vzorcev kamnin z arhe- M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci. Savska skupina lengyelske ološkega najdišča Dolsko – Spodnje Škovce. – Ljubljana (neob-kulture / First farmers. The Sava group of the Lengyel culture, javljeno poročilo). Koper, 7–22. Osnovna Geološka karta, Geološki zavod Slovenije, prido- GUŠTIN, M., A. TOMAŽ, B. KAVUR, A. JAKIMOVSKI, bljeno 14. 1. 2023. https://ogk100.geo-zs.si/ Z. MILEUSNIĆ, G. TIEFENGRABER in Z. HINCAK 2005a, Neolitska naselbina Čatež-Sredno polje. – V: Guštin (ur.), Prvi poljedelci. Savska skupina lengyelske kulture / First far- mers. The Sava group of the Lengyel culture, Koper, 101–112. HAREJ, Z. 1977, Ig. V Partih. – Varstvo spomenikov 21, 168– 170. HEBTING, Y., P. SCHAEFFER, A. BEHRENS, P. ADAM, G. SCHMITT, P. SCHNECKENBURGER, S. M. BERNASCONI in P. ALBRECHT 2006, Early diagenetic reduction of organic matter: implications for palaeoenvi- ronmental reconstruction. – Goldschmidt Conference Abstra- cts, Melbourne, 239. HIGHAM, C. 1967, Stock rearing as a cultural factor in Prehistoric Europe. – The Prehistoric Society 6, 84–106. HIGHAM, C. 1968, Size trends in prehistoric European domestic fauna, and the problem of local domestication. – Acta Zoologica Fennica 120, 3–21. 15. 4 Poglavje 12 / Chapter 12 Tatjana Tomazo-Ravnik, Petra Leben-Seljak GINDHART, P. S. 1973, Growth standards for the tibia and radius in children aged one month through eighte- en years. – American Journal of Physical Anthropology 39(1), 41–48. Dolsko – Spodnje Škovce Monografije CPA 20 16 Katalog stratigrafskih enot Catalogue of stratigraphic units Stratigrafske enote z najdišča Dolsko – Spodnje Okrajšave Škovce, odkrite med izkopavanji leta 2008, so pred- stavljene v devetih sklopih (podpoglavjih), opisno, s kat. št. kataloška številka fotografijami in deloma v risbi. kv. kvadrant Najprej predstavljamo od najmlajše do najstarejše PN posebna najdba plasti osnovnega stratigrafskega zaporedja (podpog- pr. premer lavje 16.1). Gre za plasti, ki so prekrivale večjo povr- SE stratigrafska enota šino najdišča in so naravnega nastanka ali pa so bile sek. sektor preoblikovane zaradi intenzivne kmetijske rabe pros- vel. velikost tora v preteklosti. V nadaljevanju so predstavljene paleostruge in narav- ne kotanje linearnega tlorisa. Razvrstili smo jih po 16.1 Osnovno stratigrafsko zaporedje sektorjih od severovzhoda proti jugozahodu, polnila znotraj njih so razvrščena od najmlajšega do najsta- SE 1 (= SE 2001, SE 3001, SE 3011/SE 3012) – rejšega (podpoglavje 16.2). zgornja ornica Sledijo poglavja, v katerih so predstavljene stratigraf- Zgornja ornica je plast temno rjave barve (10YR ske enote, ki jih povezujemo s poselitvijo in človeško 3/3), sestavljena iz glinenega melja (84 %) s prodni- aktivnostjo v arheoloških obdobjih. Najprej so prika- ki in kamni (16 %), ki je segala od površja do globi- zane jame in plasti iz poznega neolitika (podpoglav- ne okoli 0,3 m (sl. 18–33). Nahajala se je v večjem je 16.3), nato ognjišči, jame in plasti iz bakrene dobe delu izkopnega polja in je bila odstranjena strojno. V (podpoglavje 16.4) in jame iz pozne bronaste dobe njej so se mešale najdbe iz različnih obdobij. Kera- (podpoglavje 16.5). Sledijo tiste jame, ki jih lahko da- mične najdbe: 212 odlomkov iz prazgodovine, 25 iz tiramo le okvirno v prazgodovino (podpoglavje 16.6). srednjega veka, 16 iz novega veka in 176 sodobnih. Zatem so predstavljeni grob, jame in jame za stojke iz Poleg tega so bili v plasti odkriti klina iz rdečega kre- zgodnjega srednjega veka (podpoglavje 16.7) ter na- mena (PN 29), retuširana klina iz kamene strele (kat. zadnje še sodobne jame (podpoglavje 16.8) in neopre- št. 510), več kot 100 kovinskih predmetov, 7 kosov deljene stratigrafske enote (podpoglavje 16.9). žlindre, 17 kosti, 26 kosov ožgane ilovice, 11 kosov Risba jame 1 je v merilu 1 : 50, risba groba v merilu steklenih posod, novec iz leta 1904 (PN 31) in večja 1 : 10. količina sodobnega gradbenega materiala (deli opeke, strešnikov, salonitnih plošč itd.). Jama ovalnega tlorisa (SE 3011/SE 3012), vel. 1,9 × 1,1 m in globine do 0,32 m, je bila odkrita pod zgornjo ornico, v sek., kv. BC13 in nad spodnjo orni- co (SE 17 = SE 19, SE 34, SE 2002, SE 3002). Inter- pretirana je bila kot globlji del ornice. Dolsko – Spodnje Škovce SE 17 (= SE 19, SE 34, SE 2002, SE 3002, SE 3042, rjave barve (10YR 4/2), sestavljena iz glinenega melja in SE 3015/SE 3016, SE 3019/SE 3020, SE 3023/ (89 %) in kamnov (11 %). Vidna je bila v preseku 1, v SE 3024, SE 3025/SE 3026, SE 3049/SE 3050) – preseku 2 in v preseku 5. Meja med SE 20 in spodnjo spodnja ornica ornico (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.) ni bila povsem ja- Gre za plast, ki se je nahajala pod zgornjo orni- sna. Interpretirana je bila kot „kulturna plast“, vendar co (SE 1 = SE 2001, SE 3001), v sek. 1, 3 in 4 (sl. je vsebovala prazgodovinsko in sodobno keramiko. 18–19, 26–33). Bila je temno rjave (10YR 3/3) do Pod to plastjo je bil v najvišjo geološko osnovo (SE 2 temno rumenorjave barve (10YR 4/4), sestavljena iz = SE 21, SE 1007) vkopan zgodnjesrednjeveški grob peščenega melja (96 %) in proda (4 %); v različnih (SE 32/SE 33 – sl. 18). delih najdišča se je nekoliko razlikovala po konsisten- ci. Najdbe: prazgodovinski keramični odlomki (kat. SE 55 – plast št. 497–501, 503–504, 509), retuširana orodja (kat. št. Odkrita je bila v sek. 1, kv. AN85, pod zgornjo orni- 502, 505–506, 508), nekaj najdb je iz rimskega ob- co (SE 1 = SE 2001, SE 3001) in nad plastjo savske- dobja (kat. št. 507) in novega veka (keramični odlom- ga proda (SE 18 = SE 45, SE 46/SE 67 itd.). Bila ki, opeka in kovinski predmeti). je rjavkasto rumene barve (10YR 5/6), sestavljena Jame SE 3015/SE 3016, SE 3019/SE 3020, iz čvrste meljaste gline (100 %). Vsebovala je drob- SE 3023/SE 3024, SE 3025/SE 3026 in SE 3049/ ce keramike, oglje in bila interpretirana kot naravna SE 3050 so bile odkrite v kv. BC14, BB15, BC15, plast, nastala s spiranjem ornice. BB33, BC33. Interpretirane so bile kot globlji del spodnje ornice. SE 2 (= SE 21, SE 1007) – plast (najvišja geološka osnova v sek. 1 in 2) SE 26 (= SE 27/SE 28, SE 52/SE 123) – spodnja Najvišja geološka osnova se je nahajala pod SE 20, ornica v sondi 1 nad plastjo savskega prodnatega nanosa Bila je v enaki stratigrafski legi kot zgoraj opisana (SE 18) in v jugovzhodnem preseku sonde 2 nad pla- spodnja ornica (SE 34 = SE 17, SE 2002 itd.) in stjo SE 29 (sl. 18–20). Bila je svetlo rumenkasto rjave enako interpretirana, vendar z njo ni bila v neposre- barve (10YR 5/6), sestavljena iz meljaste gline, meh- dnem stiku (sl. 23 in 25). Vsebovala je večjo količino ka in gnetljiva. Gre za holocenski aluvialni nanos, ki najdb, med njimi prazgodovinsko keramiko (kat. št. se je izklinil na meji med kvadrantoma AR90, AP90. 481–493), odlomke poznosrednjeveške, novoveš- Bil je linijskega tlorisa, potekal je od severozahoda ke (kat. št. 494–496) in sodobne keramike, bronast proti jugovzhodu in se proti severozahodu nadaljeval predmet (PN 26), kovan žebljiček (PN 28) in kamniti izven izkopnega polja. Vanjo so bile v sektorjih 1 in odbitek (PN 27). SE 27/SE 28 in SE 52/SE 123 sta 2 vkopane zgodnjesrednjeveške jame in poznoneolit- bili interpretirani kot globlji del plasti SE 26. SE 27 je ske jame, nad njo se je nahajala plast linijskega tlorisa vsebovala štiri odlomke prazgodovinske keramike in SE 75/SE 218 (= SE 202/SE 203), s poznoneolitski- odlomek sodobne keramike. SE 52 predstavlja več- mi najdbami, ki je bila enake usmeritve. jo zgostitev apnenčastih prodnikov, bila je lečastega profila, brez jasno vidnega vkopa (SE 123), vsebova- SE 270 – plast (geološka osnova) la je kos novoveške keramike. Odkrita je bila v sek. 1, kv. AZ92, AZ93, pod pla- stjo SE 257, ki je vsebovala najdbe iz pozne brona- SE 20 – vrhnja plast pod spodnjo ornico ste dobe in nad savskim prodom (SE 18 = SE 45, Odkrita je bila v sek. 1, pod spodnjo ornico (SE 17 = SE 46/SE 47, SE 171 itd.). Bila je temno sivkasto rja- SE 19, SE 34 itd.) in nad geološko rumenkasto rjavo ve barve (10YR 4/2), sestavljena pretežno iz proda meljasto glino (SE 2 = SE 21, SE 1007), presekana s velikosti 5−10 cm (80 %) ter iz meljaste gline (20 %). Monografije CPA 20 SE 18 (= SE 45, SE 46/SE 47, SE 171, SE 1005) – SE 1007 (= SE 2, SE 21) – plast (najvišja geološka prod (savski nanos) osnova) Savski prod je predstavljal najnižjo geološko osnovo Glej opis SE 2 (sl. 20). v različnih delih sek. 1 in sek. 2. Odkrit je bil pod ornico in tudi na dnu velike kotanje v južnem delu SE 1008 – plast (geološka osnova) sektorja 2, SE 240c (kv. AN80-89, AM81-83, AK80, Odkrita je bila v sek. 2, kv. AH95 (sl. 20), pod najviš-AK81, AK82, AK83, AM81, AM82, AM83; sl. 19– jo geološko osnovo (SE 2 = SE 21, SE 1007) in nad 22, 25), v sektorjih 1 in 2 je proti jugo ostro padal, kar savskim prodom (SE 18 = 45, SE 1005 itd.). Bila je predstavlja strmi rob sipine (Rižnar 2008, 6). Bil je debeline 0,27 m, svetlo rumenorjave barve, sestavlje- starejši od arheološko sterilne rumenkastorjave me- na iz mehke meljaste gline in drobcev oglja (1 %). ljaste gline, SE 1008 (sl. 20), temno rumenkasto rjave barve (10YR 4/4), sestavljen iz rahlega karbonatnega SE 1016 – plast (geološka osnova) proda (90 %) z grobim (5 %) in finim peskom (5 %). Odkrita je bila v sek. 2, kv. AD89, v sondi 7, v prese- Enačili so ga s plastmi SE 45, SE 46/SE 47, SE 171 ku, ki se je porušil, preden so ga dokumentirali. Na- in SE 1005. hajala se je pod plastjo SE 1004. Bila je sivkasto rjave barve, sestavljena iz finega peska (mivke). SE 139 – plast (geološka osnova) Odkrita je bila v sek. 1, kv. AL80, 81 – AK80, 81, pod SE 1017 – plast (geološka osnova) plastmi z lončenino iz pozne bronaste dobe (SE 131, Odkrita je bila v sek. 2, kv. AD89, v preseku (sonda SE 219, SE 224) in nad geološko osnovo SE 239. 7), ki se je porušil, preden so ga dokumentirali. Naha- Bila je svetlo olivno rjave barve (2.5Y 5/4), sestavlje- jala se je pod plastjo SE 1016. Bila je svetlo rjavkas- na iz proda (80 %) in peščenega melja (20 %). Verje- to sive barve (10YR 6/2), sestavljena iz finega peska tno gre za prodnati nanos reke Save. (mivke). SE 239 – prod (savski nanos na dnu velike kotanje SE 1019 – plast (geološka osnova) SE 240c) Tudi ta plast je bila odkrita v sek. 2, kv. AD89, v pre- Plast SE 239 predstavlja v delu najdišča, kjer je bila seku (sonda 7), ki se je zrušil pred dokumentiranjem. odkrita, najnižjo geološko osnovo. Odkrita je bila v Nahajala se je pod SE 1016 in nad SE 1018. Bila je sek. 1, kv. AI79-AK80 (sl. 23), na dnu velike kotanje sivkasto rjave barve, debeline 0,15 m, podobna ali SE 240c, pod arheološko sterilno plastjo meljaste- enaka plasti SE 1016. ga peska (SE 220 = SE 225). Sestavljena je bila iz 10−15 cm velikih prodnikov apnenca, peščenjaka in SE 1018 – plast (geološka osnova) laporja (100 %); brez najdb. Morda je enaka savske- V preseku (sonda 7), ki se je zrušil pred dokumentira- mu produ SE 1005 (SE 18 = SE 45 itd.). njem, se je nahajala pod SE 1016 in SE 1019. Bila je sive barve, bolj glinena, debeline do 0,22 m. SE 247 – plast (spodnja geološka osnova pod paleo- strugo SE 240) SE 2008a – plast (najvišja geološka osnova v sek. 3 Odkrita je bila v sek. 1, kv. AM78, AM79, pod pla- in 4) stjo SE 225 (= SE 220/SE 221). Gre za plast rjavega Odkrita je bila v sek. 3, pod spodnjo ornico (SE 17 = glinenca (100 %). Interpretirana je bila kot najstarej- SE 19, SE 34, SE 2002 itd.); tam, kjer te ni bilo, pa se ša geološka osnova, skalna podlaga savske doline, iz je nahajala tik pod zgornjo ornico (SE 1 = SE 2001, katere so sestavljeni tudi okoliški hribi. Nanjo je reka SE 3001). Zapolnjena je bila s polnilom SE 2008, Sava nasula prod (prim. sl. 2 in 3). presekana s paleostrugo SE 2054 – glej presek 2021 Dolsko – Spodnje Škovce SE 2008 (= SE 2022, SE 3013) – plast (najvišja ge- (sl. 31). Bila je rjave do svetlo rjave barve, sestavljena ološka osnova v sek. 3 in 4; polnilo paleostruge iz finega peska. SE 2008a) Odkrita je bila v sek. 3, pod spodnjo ornico (SE 17 SE 2203 – plast (rečni nanos) = SE 19, SE 34, SE 2002 itd.); tam, kjer te ni bilo, se Odkrita je bila v sek. 3, kv. AL21, AL22, AL23, AL24 je nahajala tik pod zgornjo ornico (SE 1 = SE 2001, in AT 24, pod plastjo SE 2020 in nad plastjo SE 2202, SE 3001). Gre za mlajšo geološko osnovo nad geolo- ob paleostrugi SE 2037a ( sl. 31). Gre za plast grobega ško osnovo SE 2009 (= SE 2042, SE 3072), poplavni peska, naplavljen sediment. sediment (sl. 26–30); podobno najvišji geološki osno- vi v sek. 1, 2 (SE 2 = SE 21, SE 1007), le nekoliko SE 2202 – plast (rečni nanos) temnejšo. Bila je rjave barve (10YR 4/3), sestavljena Odkrita je bila v sek. 3, kv. AL21, AL22, AL23, iz glinenega melja, debeline do 0,37 m. V njo so bile AL24 in AT 24, pod plastjo SE 2020 in nad plastjo vkopane prazgodovinske jame. Najdbe: 32 prazgo- SE 2201, zapolnjevalo je paleostrugo SE 2037a (sl. dovinskih keramičnih odlomkov (infiltrati?). 31). Bila je sive barve (10YR 5/1), sestavljena iz sip- kega glinenega peska (100 %). Zelo podobna plasti SE 2020 – plast (geološka osnova) SE 2037, a mlajša. Odkrita je bila v sek. 3, kv. AI10-AI20, AI21-AT21, AS20-AV20, AT19-AV19, pod plastjo SE 2008 SE 2201 – plast (rečni nanos) (= SE 2022, SE 3013), nad plastema SE 2009 (= Odkrita je bila v sek. 3, kv. AL21, AL22, AL23, AL24 SE 2042, SE 3072), SE 2037 in plastjo proda SE 2003 in AT 24, pod plastema SE 2020 in SE 2202, zapol- (sl. 31). Bila je rumenkasto rjave barve (10YR 5/6), njevala je paleostrugo SE 2037a (sl. 31). Bila je rjave sestavljena iz meljastega peska. Najdbe: prazgodo- do svetlo rjave barve, sestavljena iz finega peska. vinska (81 odlomkov), srednjeveška (5 odlomkov), novoveška (12 odlomkov) in sodobna keramika, že- SE 2200 – plast (rečni nanos) belj, kosi ožgane ilovice, kamniti odbitek in jedro. Odkrita je bila v sek. 3, kv. AL21, AL22, AL23, Ker so bile v mlajši plasti SE 2021 odkrite izključno AL24 in AT 24, pod plastjo SE 2020 in plastjo proda najdbe iz bakrene dobe, so srednjeveški odlomki in SE 2003, vanjo je bila vrezana paleostruga SE 2037a recentne najdbe v plasti SE 2020 verjetno infiltrati. (sl. 31). Bila je rumenkasto rjave barve (10YR 5/6), Verjetno predstavljajo najdbe vrinjene kose iz ornice sestavljena iz meljastega peska. (SE 1 = SE 2001, SE 3001), saj se je v večjem delu sek. 3 plast SE 2020 nahajala tik pod njo. SE 2037a – vkop paleostruge Odkrita je bila v sek. 3, kv. AL21, AL22, AL23, AL24 SE 2009 (= SE 2042, SE 3072) – plast (rečni nanos) in AT 24, pod plastjo SE 2020, vkopana v savski Odkrita je bila v sek. 3, pod geološko plastjo rjave- prod SE 2003 in plast SE 2200 (sl. 31). ga glinenega melja (SE 2008) in nad plastjo rečne- ga proda (SE 2003). Bila je rjave barve (10YR 5/3), SE 2037 (= SE 2043) – polnilo (rečni nanos) sestavljena iz meljastega peska, debeline do 0,32 m. Odkrita je bila v sek. 3, kv. AL21, AL22, AL23, AL24 Mestoma je bila tudi sive barve (10YR 6/1), z lečami in AT 24, pod geološko plastjo SE 2020 in nad pro- temno rjavega meljastega peska. dom SE 2003, zapolnjevala je paleostrugo SE 2037a (sl. 31). Bila je sive barve (10YR 5/1), sestavljena iz SE 2204 – plast (rečni nanos) sipkega glinenega peska (100 %). Odkrita je bila v sek. 3, kv. AL21, AL22, AL23, AL24 in AT 24, pod plastjo SE 2037 in nad savskim pro- Monografije CPA 20 SE 2044 – plast (geološka osnova) SE 3072 – plast (najvišja geološka osnova v sek. 4) Odkrita je bila v sek. 3, kv. AS26, AT26 (sl. 29), pod Nahajala se je v sek. 4, kv. AZ14, AZ15, pod spodnjo plastjo SE 2009 (= SE 2042, SE 3072) in nad plastjo ornico (SE 17 = SE 19, SE 34, SE 2002), tam, kjer proda (SE 2003). Sestavljena je bila iz več različno te ni bilo, pa pod zgornjo ornico (SE 1 = SE 2001, obarvanih leč in iz tanke plasti grobega peska, ki je SE 3001). Bila je podobna geološki plasti SE 2008 ločevala spodnji in zgornji del plasti. Gre torej za več (= SE 2022, SE 3013), temno sivkasto rjave barve plasti, združenih pod eno. (10YR 4/2), sestavljena iz peščenega melja in grušča (15 %). Vanjo so bile vkopane jame in jame za stojke. SE 2003 – plast proda (savski nanos) Najdbe: dva kamnita odbitka in nekaj kosov prazgo- Odkrita je bila v sek. 3 (sl. 29–32), pod plastjo sipke- dovinske keramike (infiltrati). ga glinenega peska SE 2037. Nanjo so naleteli prav tako v preseku 2014, pod geološko plastjo SE 2008 SE 3073 – plast (geološka osnova) (sl. 30). Sestavljena je bila iz grobega peska (10 %), Odkrita je bila v sek. 4, kv. AU17, AU18, pod pla- finega peska (5 %), meljastega peska (5 %) in proda stjo rjavega glinenega melja (SE 3072) in nad plastjo (80 %), debeline do 0,6 m. Gre za savski prod, podo- savskega proda (SE 3006). Bila je sive barve (10YR ben savskemu produ, odkritem v drugih delih najdi- 6/1), sestavljena iz meljastega peska (95 %). V zgor- šča (SE 18 = SE 45, SE 46/SE 47, SE 171, SE 1005, njem delu je meljast pesek prehajal v rjavo barvo, na SE 1052). dnu pa je bilo tik nad prodom nekaj glinenih zaplat. SE 3045 (= SE 3046) – plast (geološka osnova) SE 3006 – geološka plast (savski prod) Nahajala se je v sek. 4, kv. BB24-27, BC24-27 in BB- Nahajala se je v sek. 4 (sl. 26–28, 33). Bila je rožna-32-BC41 (preseka 3003 in 3004), pod spodnjo ornico to sive barve (7.5YR 7/2), sestavljena iz prodnikov (SE 17 = SE 19, SE 34, SE 2002, SE 3002, SE 3042 (80 %) in finega peska (20 %). Gre za pleistocenski itd.) in nad plastjo savskega proda (SE 3006). Bila je ali holocenski rečni nanos, ki se pojavlja na različ- debeline do 0,31 m, temno rumenkasto rjave barve nih globinah in po terenu precej valovi. Na nekate- (10YR 4/4), sestavljena iz peščenega melja in grušča rih delih se pojavi že pod ornico (SE 1 = SE 2001, (20 %); brez najdb. SE 3001), drugje šele na več kot dveh metrih globine. Prodniki so do velikosti 12 cm. Podobna (ali ena- SE 3053 – plast (najvišja geološka osnova v sek. 4) ka?) savskemu produ v drugih delih najdišča (SE 18 Nahajala se je v sek. 4, kv. BD36, BD37 (sl. 33), pod = SE 45, SE 46/SE 47, SE 171, SE 1005, SE 1052, spodnjo ornico (SE 17 = SE 19, SE 34, SE 2002, SE 2003). SE 3002, SE 3042 itd.) in nad savskim prodom (SE 3006). Bila je podobna geološki plasti rjavega gli- SE 3040 – plast (geološka osnova) nenega melja (SE 2008 = SE 2022, SE 3013), vendar Nahajala se je v sek. 4, kv. BB16, BB17, BC16, BC17, bolj peščena, sestavljena iz peščenega melja temno pod plastjo SE 3100 in nad plastjo savskega proda rumenkasto rjave barve (10YR 4/4), debeline do 3006 (sl. 26). Bila je pretežno sive barve (10YR 6/1), 0,19 m (100 %). sestavljena iz finega peska. Na vzhodni strani se je postopoma izklinila, proti zahodu debelila. Ponekod SE 3056 – plast (geološka osnova) je bila tudi rjave in oranžne barve. Sekala jo je paleo- Odkrita je bila v sek. 4, kv. AU-BA22 ( sl. 27), pod struga (SE 3038a). plastjo rjavega glinenega melja (SE 2008 = SE 2022, SE 3013) in nad plastjo savskega proda (SE 3006). Bila je sive barve (10YR 6/1), sestavljena iz glinenega Dolsko – Spodnje Škovce SE 3041 – plast (geološka osnova) 2010, 357). Predstavlja eno od linearnih lis, poteka- Gre za plast podobno plasti SE 3040 v preseku jočih s severozahoda proti jugovzhodu, ki jih razla- 3002, morda sočasno ali enako (sl. 26). Nahajala se gamo kot naplavine in polnila paleostrug potokov, je v sek. 4, kv. BB16, BB17, BC16, BC17, pod pro- ki so erodirali v holocenu severozahodno od arhe- dnato-peščeno plastjo SE 3038 (polnilo paleostruge ološkega najdišča, kasneje pa so postali suhe struge. SE 3038a). Bila je pretežno svetlo rdečkasto rjave Domnevamo, da gre tudi v tem primeru za polnilo barve (2.5YR 7/3), sestavljena iz finega peska. paleostruge ali manjšega (krakotrajnega?) rokava pa- leostruge; morda za pokopana tla, ki so zapolnjevala vrh paleostruge. 16.2 Paleostruge Najdbe iz SE 75: 49 poznoneolitskih keramičnih odlomkov, 19 kamnitih odbitkov (med njimi kat. št. Paleostruga SE 218 = SE 203 (najdbe iz 260). Najdbe iz SE 202: 22 keramičnih odlomkov. poznega neolitika; sl. 34–35) Paleostruga SE 187/SE 187a (brez najdb; sl. SE 75/SE 218 (= SE 202/SE 203) – paleostruga iz 34, 18) poznega neolitika Lisa linijskega tlorisa, potekajoča iz severozahoda SE 2 (= SE 21, SE 1007) – plast (najvišja geološka proti jugovzhodu, odkrita v sek. 1, kv. AL93–AN94, osnova v sek. 1 in 2) na površini velikosti 10,0 × 4,0 m, pod spodnjo or- Za opis glej: 16.1 Osnovno stratigrafsko zaporedje. nico (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.) in nad arheološko sterilno svetlo rjavo meljasto glino (SE 2 = SE 21, SE 18 (= SE 45, SE 46/SE 47, SE 171, SE 1005) – SE 1007). Potekala je čez poznoneolitski jami 1 in 2, prod (savski nanos) presekana je bila z jamo za stojko SE 154/SE 155. Za opis glej: 16.1 Osnovno stratigrafsko zaporedje. Bila je debeline do 0,2 m, zapolnjena z rjavim (10YR 4/3) peščenim meljem (95 %) s kamni (5 %) (SE 75 SE 186 – plast (geološka osnova) = SE 202). Prvotno je bila razlagana kot hodna po- Odkrita je bila v sek. 1, kv. AV93, AZ93, pod arheo- vršina (Klasinc et al. 2009, 24), v kasnejši objavi pa loško sterilno peščeno glino (SE 29) in nad savskim kot steza, ki naj bi povezovala poznoneolitski jami 1 prodom (SE 18 = SE 45, SE 46/SE 47 itd.; sl. 18). in 2 – domnevno bivanjska objekta (Žorž, Nadbath Bila je svetlo rjavkasto sive barve (2.5Y 6/2), sesta- vljena iz sipkega finega peska (100 %). Verjetno gre za naplavljen holocenski sediment, starejši od paleo- struge SE 187/SE 187a. SE 31 – plast (geološka osnova) Odkrita je bila v sek. 1, pod plastjo SE 30 in nad plastjo SE 186, presekana s paleostrugo SE 187/ SE 187a (sl. 18). Bila je rjavkasto rumene barve (10YR 6/8), sestavljena iz sipkega finega peska (100 %). Gre za poplavni sediment, verjetno potoka s paleostrugo SE 187/187a. SE 30 – plast (geološka osnova) Odkrita je bila v sek. 1, pod arheološko sterilno me- Monografije CPA 20 peskom (SE 31) (sl. 18). Bila je rjavkasto rumene bar- SE 243 – tretje polnilo erozijskega žleba SE 240a v ve (10YR 6/8), sestavljena iz sipkega finega peska P15 (100 %). Gre za poplavni sediment, morda potoka s Odkrita je bila v sek. 1, kv. AO75, AO76, AO77, paleostrugo SE 187/SE 187a. AN75, AN76, AN77, pod spodnjo ornico (SE 26 = SE 27/SE 28, SE 52/SE 123) in nad SE 265 (sl. 25). SE 29 – plast (geološka osnova) Bila je debeline do 0,32 m, sestavljena iz peščenega Odkrita je bila v sek. 1, pod sterilno rumenorjavo melja zelo temno sivkasto rjave barve (10YR 3/2) s meljasto glino (SE 2 = SE 21, SE 1007), ki je bila ne- prodniki (5 %) in drobci oglja (3 %). Poleg prodni- koliko svetlejša od plasti SE 29, in nad plastjo SE 30 kov je vsebovalo oglate kamne (5 %). Fragmenti ke- (sl. 18). Bila je olivno rumene barve (2.5Y 6/8), sesta- ramike in opeke kažejo na čas od prazgodovine do vljena iz peščene gline (100 %). Gre za plast aluvial- poznega srednjega ali zgodnjega novega veka ( kat. št. nega nastanka, morda poplavni nanos potoka s pale- 478) in 20. stoletja. ostrugo SE 187/SE 187a. SE 265 – drugo polnilo erozijskega žleba SE 240a v SE 187a – paleostruga P15 Odkrita je bila v sek. 1, kv. AT94, presekala je geo- Odkrita je bila v sek. 1, kv. AO75, AO76, pod SE 243 loško osnovo SE 186, zapolnjena s SE 187 (sl. 18). in nad SE 264 (sl. 25). Bila je zelo temno sivkasto Morda gre za starejšo paleostrugo istega vodotoka rjave barve (10YR 3/2), sestavljena iz glinenega me- kot SE 218 = SE 203, ki je bila odkrita v tlorisu in je lja, proda in kamnov (23 %) ter drobcev oglja (2 %); enake usmeritve ( sl. 34–35). brez najdb. SE 187 – prod (polnilo paleostruge) SE 264 – prvo polnilo erozijskega žleba SE 240a v Polnilo paleostruge SE 187 je bilo prodnato, naha- P15 jalo se je tik pod najvišjo geološko osnovo (SE 2 = Odkrita je bila v sek. 1, kv. AO76, pod SE 265 in nad SE 21, SE 1007) in nad peščeno plastjo SE 31 (sl. 18). SE 260, zapolnjevala je erozijski žleb SE 240a (sl. 25). Sestavljeno je bilo iz proda (80 %), grobega (10 %) in Bila je debeline do 0,52 m, sestavljena iz peščenega finega peska (10 %). Debelejši prod kaže na močnejši melja temno sivorjave barve (10YR 4/2), s prodom vodni tok. (30 %) in ožgano ilovico (3 %); brez najdb. Erozijski žlebi in polnila v veliki kotanji SE 222 (= SE 1036/SE 1037) – polnilo erozijskega (najdbe iz poznega neolitika, pozne bronaste žleba SE 240a (sodobno) dobe in novega veka; sl. 34, 20, 23, 25) Odkrita je bila v sek. 1, kv. AI80, AI81-AL83, AM78, AM79, v erozijskem žlebu SE 240a, pod prodnatim SE 128 (= SE 1038/SE 1039) – polnilo velike kota- nasutjem za železniško progo (SE 241) in nad spo- nje, verjetno erozijskega žleba SE 240a dnjo ornico (SE 26 = SE 27/SE 28, SE 52/SE 123); Odkrita je bila v sek. 1, kv. AK-AL84, pod spodnjo pretežno je bila odstranjena strojno (sl. 23). Bila je ne-ornico (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.), presekala jo je re- pravilnega tlorisa, v preseku konkavna, sestavljena iz centna gramozna jama (SE 115/SE 116). Sestavljena rjavega (10YR 4/3) trdega glinenega melja (100 %). je bila iz proda (95 %). Gre za eno od najvišjih za- Pod plastjo se je nahajal glinen melj s sledovi oksidov, polnitev velike kotanje oz. verjetno erozijskega žleba ki so posledica spiranja vode. Na določenih delih je SE 240c; brez najdb. Odstranjena je bila strojno. bila sivozelene barve. Najdbe: keramika iz različnih obdobij, vmes tudi kosi poznosrednjeveške keramike (kat. št. 479, 480) ter žebelj in kos plastike. Dolsko – Spodnje Škovce SE 240a – erozijski žleb SE 262 – polnilo velike kotanje SE 240c Odkrita je bila v sek. 1, kv. AI-AO80-83 (sl. 23 in Odkrita je bila v sek. 1, kv. AP76, pod zgornjo or- 25). Gre za najmlajši erozijski žleb v veliki kotanji nico (SE 1 = SE 2001, SE 3001), plastjo SE 246 in SE 240c, ki se je raztezala v južnem delu sek. 1 in po nad plastjo SE 132 (sl. 25). Bila je debeline do 0,3 m, celotnem sek. 2 od severozahoda proti jugovzhodu. sestavljeno iz glinenega melja temno sivkasto rjave barve (10YR 4/2; 95 %), drobcev oglja (2 %), pešče- SE 26 – drugo polnilo erozijskega žleba SE 240b v njakov (1 %) in apnenčastih prodnikov (2 %). Bila P10 je brez najdb. Ne gre za poplavni sediment (Rižnar Za opis glej: 16.1 Osnovno stratigrafsko zaporedje. 2008, 6). Interpretiramo jo kot paleotla na nekdanji strmi ježi savske terase. SE 260 – polnilo erozijskega žleba SE 240b v P15 Odkrita je bila v sek. 1, kv. AP76, pod SE 264, za- SE 261 – polnilo velike kotanje SE 240c polnjevalo je erozijski žleb SE 260 (sl. 25). Bilo je de- Odkrita je bila v sek. 1, kv. AP76, pod SE 260 in nad beline do 0,42 m, sestavljeno iz apnenčastega proda SE 224 (sl. 25). Bila je debeline do 0,14 m, v preseku (45 %), peščenega melja, drobcev oglja (1 %) in ope- lečasta, sestavljeno iz glinenega melja temno sivorja- ke (1 %). ve barve (10YR 4/2), s peščenjaki (2 %), apnenčasti- mi prodniki (5 %) in drobci oglja (5 %). SE 131 – prvo polnilo erozijskega žleba SE 240b v P10 SE 224 – polnilo velike kotanje SE 240c Odkrita je bila v erozijskem žlebu SE 240b, v sek. 1, Odkrita je bila v veliki kotanji v sek. 1, pod SE 132 kv. AK80–AK83, AL80–AL82, v veliki kotanji in nad SE 219, v preseku 15 pod polnilom SE 261 SE 240c, pod spodnjo vrhnjo plastjo, ki predstavlja in nad polnilom SE 246, ki je bilo zelo podobno drugo polnilo erozijskega žleba SE 240b (SE 26) in SE 219 (sl. 23, 25). Bila je temno sivkasto rjave barve nad plastjo SE 132 (sl. 23). Bilo je olivno rjave barve (2.5Y 4/2), sestavljena iz glinenega melja (85 %) in (2.5Y 4/3), sestavljeno iz glinenega melja (90 %) in prodnikov (15 %). Najdbe: 12 odlomkov lončenine prodnikov (10 %). Najdbe: odlomki lončenine iz po- iz pozne bronaste dobe (med njimi kat. št. 460), 1 zne bronaste dobe. keramični odlomek neopredeljen. SE 240b – erozijski žleb SE 242 – polnilo velike kotanje SE 240c Odkrita je bila v sek. 1, kv. AI–AJ80–83 (sl. 23, 25), Odkrita je bila v sek. 1, kv. AN78, AO78, nad pla- presekal je polnilo SE 132 velike kotanje SE 240c. stjo SE 219 v paleostrugi SE 240, strojno izkopana. Bila je rumene barve, sestavljeno iz peščenega melja SE 246 – polnilo velike kotanje SE 240c (30 %) in apnenčastega proda (70 %) ter železovih Odkrita je bila v SE 240b, v sek. 1, kv. AN77, AN78, oksidov. Najdbe: 27 odlomkov prazgodovinske lon- AN79, AM77, AM78, AM79, pod polnilom SE 224 čenine (pozna bronasta doba). (sl. 25). V preseku je bila lečasta, v tlorisu linearna, sestavljena iz trdo sprijetega peščenega melja in kar- SE 219 (= SE 235/SE 236) – polnilo velike kotanje bonatnega proda (70 %). Po sestavi je bila zelo po- SE 240c dobna plasti SE 219. Najdbe: 12 odlomkov lonče- Odkrita je bila v sek. 1, blizu dna velike kotanje nine iz pozne bronaste dobe, 2 kosa ožgane ilovice. SE 240c, pod polnilom z lončenino iz pozne bro- Plast je bila odstranjena strojno. naste dobe (SE 224) in nad plastmi SE 223, SE 225 in SE 263 (sl. 23 in 25). Bila je sive barve (2.5Y 5/ SE 1), sestavljena iz peščenega melja (20 %), proda Monografije CPA 20 aluvialnega nastanka, ki pa je vsebovala precej najdb. polnilom SE 262 ter nad polnilom SE 223 velike Najdbe: bronasti igli iz pozne bronaste dobe (kat. št. kotanje SE 240c, vanjo je bila vrezana paleostruga 423, 424), 2300 odlomkov lončenine iz pozne bro- SE 240b (sl. 22, 25). Bila je svetlo olivno rjave barve naste dobe (med njimi kat. št. 425–459), sedem od- (2.5Y 5/4), sestavljena iz peščenega melja (99 %) in lomkov iz novega veka, en neopredeljen keramični apnenčastih prodnikov velikosti do 5 cm (1 %). Va- odlomek, 1 sodobni keramični odlomek in 983 fra- njo so bile vkopane jame (SE 135−SE 231/SE 136, gmentov kosti. Ker manjka pesek, verjetno ne gre za SE 233/SE 234) in jame za stojke (SE 140/SE 141, poplavni sediment, ki bi ga odložila reka. Prodniki so SE 142/SE 143, SE 212/SE 213) iz pozne bronaste tudi oksidirani in prepereli, iz česar sledi, da so bili dobe. Najdbe: 60 odlomkov lončenine iz pozne bro- verjetno preneseni s površja, kjer so bili izpostavlje- naste dobe (med njimi kat. št. 420). Šlo je za poplavni ni preperevanju. Meljasta glina, v kateri so „plavali“ sediment (Rižnar 2008, 6), vendar plast verjetno ni prodniki, je bila nekarbonanta. Verjetno je šlo za nap- bila prinesena iz daljšega območja oz. presedimenti- lavljen sediment manjšega vodotoka (Rižnar 2008, 7). rana dlje časa, kar nakazujejo ostri robovi keramičnih odlomkov. SE 263 – polnilo velike kotanje SE 240c Odkrita je bila v sek. 1, kv. AP76, pod plastema z SE 223 – polnilo velike kotanje SE 240c najdbami iz pozne bronaste dobe (SE 132, SE 219) Odkrita je bila pod plastema z najdbami iz pozne in nad sivo plastjo meljastega peska SE 223 ter pla- bronaste dobe (SE 219, SE 132) in plastjo SE 263 ter stjo SE 225 (sl. 25). V preseku je bila dolžine 1,92 m, nad arheološko sterilno plastjo SE 225 (= SE 220/ debeline do 0,18 m, po sestavi in barvi podobna SE 221) (sl. 22, 23, 25). Bila je sive barve (2.5Y 6/1), plasti SE 225. Sestavljena je bila iz meljastega peska zelo mehka, sestavljena iz meljastega peska (100 %). sive barve (10YR 5/1) z drobci oglja (3 %) in kamni Sekala jo je jama iz bronaste dobe (SE 212/SE 213). (2 %); brez najdb. Plast aluvialnega nastanka? SE 225 (= SE 220/SE 221) – polnilo velike kotanje SE 226 – polnilo velike kotanje SE 240 c SE 240c Odkrita je bila v sek. 1, kv. AJ81, AJ82, AK81, AK82 SE 225 je bila odkrita v sek. 1, kv.: AN79 in AL77– (sl. 22), pod polnilom SE 223 in nad savskim prodom AO79, AP76, AP77, pod sivo mivko s prodniki in (SE 18 = SE 45, SE 46/SE 67 itd.). Bila je temno bronastodobno keramiko (SE 219), plastjo SE 223 sive barve (2.5Y 4/1), sestavljena iz proda velikosti (polnilo paleostruge) in nad geološko plastjo SE 239 5−10 cm (80 %) in čvrstega peščenega melja (20 %). (sl. 23, 25). Bila je sipka, temno sive barve (2.5Y 4/1), Gre za aluvialni sediment. sestavljena iz meljastega peska (85 %) in večjih ko- sov oglja (15 %). Proti južnemu delu sonde je bila SE 1024 – polnilo velike kotanje SE 240c temnejša, tam je vsebovala več oglja. Morda gre za Na polnilo SE 1024 so naleteli v sek. 2, kv. AC89, pokopano brežino ali dno stranskega rokava Save. AG94 (sl. 21), pod polnilom z redkimi prazgodo- vinskimi najdbami (SE 1004 = SE 170) in nad polni- SE 239 – prod (savski prod na dnu velike kotanje lom brez najdb (SE 1033). Bila je rumenkasto rjave SE 240c) barve (10YR 5/6), zaradi železovih oksidov „mar- Za opis glej: 16.1 Osnovno stratigrafsko zaporedje (sl. 20, morirana“, pretežno sestavljena iz meljastega peska. 21, 22). Železovi oksidi kažejo na zastajanje vode. V sondi 8 naj bi bila videti naslonjena na SE 1013, ki je vsebo- SE 132 – polnilo velike kotanje SE 240c vala keramične odlomke iz poznega neolitika. Odkrita je bila v sek. 1, kv. AK81–AK83, AL80– Dolsko – Spodnje Škovce SE 1033 – polnilo velike kotanje SE 240c SE 1003 (= SE 170) – polnilo velike kotanje 240c Odkrita je bila v sek. 2, kv. AC89, AG94 (sl. 21, 24), Odkrita je bila pod ornico (SE 1 = SE 2001, SE 3001) pod geološko plastjo SE 1024 in nad plastjo savskega in nad plastjo SE 1004, v sek. 2, pretežno odstranje- proda (SE 1052), v preseku 11 pa se je nahajala tik na strojno (sl. 20, 21, 24). Bila je rjave barve (10YR pod plastjo SE 1004 (polnilo velike kotanje SE 240c 4/3), debeline do 0,25 m, sestavljena je bilaiz me- nad polnili s poznoneolitskimi najdbami). Bila je ljastega peska (90 %), proda (5 %), preostalo so bili konveksne oblike v preseku, sestavljena iz meljastega drobci oglja, kosi keramike, kosti in opeke. Najdbe: peska (100 %). Verjetno gre za aluvialno plast. okoli polovica odlomkov je iz pozne bronaste dobe, v vrhnjem delu pa so bili odkriti tudi srednjeveški in SE 1052 – polnilo velike kotanje SE 240c (savski na- novoveški keramični odlomki. Na enakem nivoju, a nos) v sosednjem kvadrantu, je bila dokumentirana plast Odkrita je bila v sek. 2, kv. AC89 (sl. 21), pod polnilom SE 170 – verjetno gre za isto plast. V plast SE 1003 velike kotanje 240c in nad geološko plastjo SE 1053. je bila vkopana jama SE 1034/SE 1035, ki je iz pozne Bila je premera 0,12 m, sestavljena iz apnenčastega bronaste dobe. proda (70 %) in grobega peska (30 %). Gre za savski prod, podoben savskemu produ, odkritemu v drugih SE 1014/SE 1015 – polnilo velike kotanje SE 240c delih najdišča (SE 18 = SE 45, SE 46/SE 47, SE 171, Plast SE 1014 in mejna površina te plasti (SE 1015) SE 1005), vendar je iz preseka 7 razvidno, da je mlaj- sta bili odkriti v sek. 2, kv. AD95, znotraj plasti ši; med njima sta se nahajali peščena plast (SE 1053) SE 1003. Bila je lečastega preseka, sestavljena iz in plast meljastega peska z lesom (SE 1025). apnenčastega proda (100 %), brez oglja ali keramike. Domnevno je šlo za polnilo, sočasno ali starejše od SE 1053 – polnilo velike kotanje SE 240c plasti SE 1003. Vodni nanos. Odkrita je bila v sek. 2, kv. AD89 (sl. 21), pod pla- stjo savskega proda SE 1052 in nad geološko pla- stjo meljastega peska SE 1025. Bila je sive barve (5Y 5/1), sestavljena iz peska (100 %). V zgornjem delu je imela rjavo lečo (neoštevilčeno), ki je bila enake sestave. Verjetno gre za naplavljen sediment (morda reke Save). SE 1025 – polnilo velike kotanje 240c Odkrita je bila v sek. 2, kv. AC89 (sl. 21), pod pla- stjo SE 1053 in nad plastjo savskega proda SE 18 (= SE 45, SE 46/SE 47, SE 171, SE 1005). Bila je SE 1004 – polnilo velike kotanje SE 240c lečastega preseka, sive barve (5Y 5/1), sestavljena iz Odkrita je bila v sek. 1, kv. AK84, 85, 86, 87, 88, pod meljastega peska (95 %) in lesa vel. do 20 cm (5 %). polnilom SE 1003 in nad plastjo s poznoneolitskimi Podobna ji je bila plast SE 225 = SE 220. Pokopan najdbami (SE 1006), v preseku P7 pa je bila nad pla- rob nekdanje brežine Save ali njenega stranskega ro- stjo SE 1033 (sl. 20, 21, 24). Bila je olivno rjave (2.5Y kava? Nahajala se je v enaki stratigrafski legi kot plast 5/6) do rumenkasto rjave barve (10YR 5/6), sesta- SE 1006 z najdbami iz poznega neolitika (sredine 5. vljena iz meljastega peska; s sodobnim keramičnim tisočletja pr. n. št.). odlomkom (infiltrat?). Glede na stratigrafsko lego je bila mlajša od plasti SE 1006. Prostorsko se je prekri- vala s plastjo SE 1003. Monografije CPA 20 SE 1006 (= SE 1013) – plast s poznoneolitskimi SE 1020/1021 – plast s poznoneolitskimi najdbami najdbami (polnilo SE 240 c) (polnilo SE 240c) Odkrita je bila v sek. 1, kv. AG95, AG94, AH92, Odkrita je bila v sek. 1, kv. AG94, AH93, AH94, AH93 in AH94 (sl. 20), raziskana na površini velikos- raziskana na površini velikosti 10,5 × 0,67 m, doku- ti 17,0 × 2,0 m. Sestavljena je bila iz glinenega me- mentirana v preseku 9. Bila je debeline do 0,16 m, lja (93 %) rjave barve (10YR 4/3), s kamni (1 %) in sestavljena iz glinenega melja (97 %) temno rjave drobci oglja (5 %). Razlagamo jo kot kulturno plast barve (10YR 3/3), s posameznimi kamenčki (1 %) oz. pokopana tla na robu prvotne ježe srednje savske in drobci oglja (1 %). Interpretirana je bila kot po- terase. Gre za polnilo na robu velike kotanje SE 240c, kopana tla, najnižje polnilo tik nad dnom prvotnega verjetno del SE 1020. Najdbe: 14 odlomkov po- roba srednje savske terase (SE 240c). Poševno se je znoneolitskih keramičnih posod, 3 neopredeljeni. spuščala in prehajala v svetlejšo plast 1013, ki je imela manj keramike; morda je šlo za isto plast. SE 1021 je predstavljala mejno površino plasti SE 1020 (inter- facies). Najdbe: 31 odlomkov poznoneolitskih kera- mičnih posod (med njimi kat. št. 257 in 258), 3 kosi ožgane ilovice. Dolsko – Spodnje Škovce SE 1026 (= SE 1040/SE 1041) – plast s poznoneo- na najdbe iz plasti na dnu roba kotanje, ki jih razla- litskimi najdbami (polnilo SE 240c) gamo kot pokopana tla, se je začela zapolnjevati v Odkrita je bila v sek. 1, kv. AJ85-AI91, raziskana na poznem neolitiku. Najdbe so verjetno povezane s površini velikosti 23,4 × 0,36 m. Sestavljena je bila poznoneolitsko naselbino, ki se je nahajala tik nad iz glinenega melja (94 %) rjave barve (10YR 4/3) in robom kotanje na srednji savski terasi. prodnikov (6 %). Šlo je za temnejšo plast ob šodru – ob robu savske paleosipine, ki je bila podobna pla- SE 1005 (SE 18 = SE 45 itd.) – savski prod, vanj vre-sti SE 1013, vendar ni bila kopana. Enačena je bila s zana velika kotanja Save SE 240c plastjo SE 1040 (SE 1041 je predstavljala mejno po- Za opis glej: 16.1 Osnovno stratigrafsko zaporedje (sl. 20, vršino te plasti). 21, 22). SE 240c – velika kotanja (strma ježa) Paleostruga SE 1030 (najdbe iz pozne Gre za rob velike kotanje, ki se je raztezala v južnem bronaste dobe) delu sek. 1 in po celotnem sek. 2 od severozahoda proti jugovzhodu, nato pa nadaljevala v obe smeri SE 1030 – paleostruga izven izkopnega polja ( sl. 20). Zasuta je bila z različ- Gre za paleostrugo, odkrito znotraj velike kotanje, nimi polnili. Eno izmed polnil v višjem delu je vse- v jugozahodnem delu sektorja 2 (sl. 24). Potekala bovalo najdbe iz pozne bronaste dobe (med njimi je od zahoda proti vzhodu, nato pa je v kv. AI87 in kat. št. 420), najnižja polnila na robu velike kotanje so AH87 ostro zavila proti jugu. Vrezana je bila v plast vsebovala keramične odlomke iz poznega neolitika SE 1004, ki je zapolnjevala zgornji del paleostruge (SE 1006 = SE 1013, SE 1020/SE 1021, SE 1026). SE 240c. Verjetno gre za prvotni rob (strmo ježo) srednje sa- vske terase, ki ga je v holocenu erodirala reka Sava, SE 1029 – polnilo paleostruge SE 1030 nato pa se je postopoma pomikala proti jugu. Glede SE 1029 predstavlja polnilo paleostruge SE 1030, ki je sekala plast SE 1004 (sl. 24). Odkrita je bila v SE 1029 Monografije CPA 20 SE 2022, SE 3013), zapolnjevala je skrajni zgornji del paleostruge SE 2054 v skrajnem severozahodnem delu le-te; pretežno je bila odstranjena strojno (sl. 28). Bila je temno sivkasto rjave barve (10YR 4/2), sesta- vljena iz glinenega melja s posameznimi kamenčki vel. do 2−6 cm (5 %) in drobci oglja (5 %). SE 2086 predstavlja mejo te plasti (interfacies). Vsebovala je večjo količino kamnitih odbitkov in odlomkov kera- mičnih posod ter tudi večjo koncentracijo oglja. Naj- sek. 2, kv. AE86, AE87-AI86, AI87, pod plastjo večja koncentracija najdb je bila v kv. AU16–AU17. SE 1003. Bila je nepravilne oblike v tlorisu, debeline Skupna količina najdb: 94 keramičnih odlomkov, 13 do 0,32 m, sestavljeno iz rjavega (10YR 4/3) gline- kamnitih odbitkov in odlomek retuširane kline (kat. nega melja (90 %), karbonatnega proda (1 %), kam- št. 306). Datacija: keramični odlomki so glede na na-nov (2 %), drobcev oglja (4 %), hišic polžev (1 %) in čin izdelave večinoma iz pozne bronaste dobe, med keramike (2 % – skupaj 82 prazgodovinskih kosov, njimi je tudi odlomek pekve. 1 fragment iz novega veka, 8 neopredeljenih). Inter- pretirana je bila kot naravna zapolnitev struge poto- SE 3004 – polnilo paleostruge SE 2054 ka ali mrtvega rokava. Fragment keramike iz novega Odkrita je bila v sek. 3, pod spodnjo ornico (SE 3002), veka je morda infiltrirat, prazgodovinska keramični vanjo je bila vrezana paleostruga SE 3022 = SE 3028 odlomki so iz pozne bronaste dobe (med njimi kat. (sl. 26). Bila je rjave barve (10YR 4/3), sestavljena iz št. 421). V plasti je bila odkrita tudi retuširana klina glinenega melja, debeline do 0,37 m. Gre za aluvialni (kat. št. 422). Pod polnilom paleostruge so bili odkri- sediment, podoben aluvialnemu sedimentu SE 2008 ti večja (SE 1031/SE 1032) in manjši jami iz pozne = SE 2022, SE 3013. V preseku SE 3002 je prekri- bronaste dobe. Eni od manjših jam je bila dana enaka vala paleostrugo ali mrtvi rokav SE 3037/SE 3037a oznaka kot paleostrugi – tukaj SE 1029a/SE 1030b – (sl. 26, 27), v preseku je zapolnjevala paleostrugo druga je bila označena kot SE 1027/SE 1028 (manj- SE 2054 (sl. 28). ka na tlorisu). SE 2036 (= SE 2086, SE 3003) – polnilo paleostruge Paleostruga SE 2054 = SE 2119 (najdbe iz SE 2054 pozne bronaste in bakrene dobe) Odkrita je bila v sek. 3, pod spodnjo ornico (SE 17 = SE 19, SE 34, SE 2002 itd.) in nad polnilom pale- SE 2054 (SE 2119) – paleostruga (negativ) ostruge SE 2057 (sl. 32). Širila se je na obeh straneh Gre za paleostrugo v večji linearni kotanji v sektorjih paleostruge potoka, je mlajša od polnila SE 2021 (= 3 in 4, potekajočo v smeri severozahod−jugovzhod, SE 2057). Proti zahodu se je tanjšala. Bila je temno ki se je nadaljevala izven izkopnega polja in je vidna sivkasto rjave barve (10YR 4/2), sestavljena iz gline- tudi na ortofoto posnetkih (sl. 7). Vrezana je bila v nega melja (95 %) z drobci oglja (5 %). SE 2086 in plast rjavega glinenega melja (SE 2008 = SE 2022, SE 3003 predstavljata mejno površino plasti SE 2036. SE 3013), ki predstavlja najvišjo geološko osnovo v Vsebovala je keramične odlomke (skupaj kar 2687 od- tem delu najdišča. Zasuta je bila z različnimi polnili. lomkov) in kamnita orodja ter odbitke iz bakrene dobe (1741 kamnitih odbitkov in orodij; med njimi kat. št. SE 3003/SE 2086 – polnilo paleostruge SE 2054 309–419). Pojasnimo jo lahko kot pokopana tla (ali Odkrita je bila v sek. 4, pod spodnjo ornico (SE 17 = „kulturno plast“) v takrat že suhi strugi. Vanjo so bile SE 19, SE 34, SE 2002, SE 3002) in nad arheološko vkopane nekatere jame iz bakrene (SE 2080, SE 2093, Dolsko – Spodnje Škovce SE 3058 – polnilo paleostruge SE 2054 Odkrita je bila v sek. 4, kv. AU14, AV14; odstranjena strojno. Bila je rjave barve (10YR 4/3), sestavljena iz peščenega melja (99 %) z drobci oglja (1 %) in je pred- stavljala obrobni del plasti SE 2036. Nastala je v istem obdobju kot SE 2036 in verjetno na enak način. Monografije CPA 20 SE 2021 (= SE 2046/SE 2047, SE 2057) – polnilo SE 3070/SE 3071 – polnilo paleostruge SE 2054 paleostruge SE 2054 Odkrita je bila v sek. 4, kv. BA13, BA14, BA15, pod Gre za polnilo paleostruge (SE 2054) v sek. 3, plastjo iz bakrene dobe SE 2036 in nad arheološko kv. AL19, AL20, AM19, AM20, ki so jo enačili s pol- sterilno plastjo rjavega glinenega melja (SE 2008 = nilom SE 2057. V preseku 2012 se je nahajala tik pod SE 2022, SE 3013), torej na dnu paleostruge SE 2054. spodnjo ornico (SE 17 = SE 19, SE 34, SE 2002) in Bila je temno sive barve (10YR 4/1), sestavljena iz gli- nad polnilom SE 2045, v preseku SE 2013, pa pod nenega melja (94 %), s kamenčki (1 %), ogljem (5 %) plastjo SE 2036, na dnu paleostruge SE 2054, ki je in keramiko. Najdbe: keramični odlomki (skupaj 14: sekala arheološko sterilno plast rjavega glinenega nekaj jih je iz bakrene dobe, drugi so iz poznega ne- melja (SE 2008 = SE 2022, SE 3013). Bila je temno olitika), kos ožgane ilovice, majhna ploščata glajena sivkasto rjave barve (10YR 4/2), sestavljena iz me- kamnita sekira (kat. št. 3070) in odbitki (skupaj 16). ljaste gline (90 %) in drobcev oglja (10 %). Vanjo SE 3070 je morda enaka plasti SE 2057 in SE 2021. sta bili vkopani jami SE 2025/SE 2026 in SE 2027/ SE 3071 je predstavljala njeno mejno površino. SE 2028, ki sta iz bakrene dobe glede na stratigraf- sko lego (najdbe iz SE 2026 in SE 2045). Plast je vsebovala keramiko iz bakrene dobe (SE 2021: 19 odlomkov; SE 2057: 291 odlomkov), ožgano glino (10 kosov) in številne odbitke ter orodja na klinah in odbitkih. Izenačena je bila s SE 2057, in SE 2046/ SE 2047, stratigrafska enota SE 2119 pa predstavlja mejno površino polnila. V katalogu predstavljamo naslednje najdbe: kat. št. 270–298. Razlagamo jo kot pokopana tla. SE 2045 – polnilo paleostruge SE 2054 Gre za spodnje polnilo paleostruge SE 2054, v sek. 3, SE 3005 – polnilo paleostruge SE 2054 kv. AL20, AL21, AM20 in AM21, pod polnilom Nahajala se je v sek. 4, v kv. BB9, BC9, pod polni- SE 2021. Bilo je svetlo rumenorjave barve (2.5YR lom paleostruge SE 3004 in nad plastjo savskega 6/65), sestavljena iz meljaste gline in drobcev oglja proda (SE 3006) (sl. 28). Bila je temno rjave barve (20 %). V njej so bili odkriti 47 kosov keramike iz (10YR 3/3), sestavljena iz sipkega finega peska, z li- bakrene dobe in 3 odbitki. sami sivorjave (10YR 5/2), rjavorumene (10YR 6/6) in svetlo rjavosive barve (10YR 6/2). Gre za polnilo paleostruge SE 2054 (naplavljen sediment). Dolsko – Spodnje Škovce Paleostruge SE 3022 = SE 3028, SE 3037 in SE 3004 – polnilo paleostruge SE 2054 SE 3038a (brez najdb) Za opis glej SE 2054 (SE 2119) – paleostruga (ne- gativ). SE 3022 = SE 3028 – paleostruga ali mrtvi rokav Odkrita je bila v sek. 4, kv. BB16, BB17, BC16, SE 3037a – paleostruga ali mrtvi rokav BC17, pod spodnjo ornico (SE 3002), vkopana v Gre za paleostrugo ali mrtvi rokav, dokumentiran v plast SE 3004 (sl. 26). Bila je širine 8,05 m, globine preseku 3002 (sl. 26), v sek. 4, kv. BB16, BC16. Sekala do 0,63 m. je arheološko sterilni aluvialne sedimente (SE 3101, SE 3102). Zasuta je bila z različnimi polnili. SE 3035 – polnilo paleostruge SE 3036 Najvišje polnilo paleostruge ali mrtvega rokava z ozna- SE 3037 – polnilo paleostruge ali mrtvega rokava ko SE 3036 je bilo odkrito pod spodnjo vrhnjo pla- SE 3037a stjo (SE 17 = SE 19, SE 34, SE 2002, SE 3002 itd.) in Najvišje polnilo paleostruge SE 3037a je bilo pod nad polnilom SE 3021 = SE 3027; sl. 26). Bila je širine polniloma SE 3021/SE 3022, SE 3027/SE 3028 in 4,17 m, debeline do 0,31 m, sestavljena iz meljastega pod plastjo SE 3004 ter nad plastema SE 3101 in peska rumenkasto rjave barve (10YR 5/6; 100 %); brez SE 3102 (sl. 26). Bilo je širine 4,38 m, debeline do najdb. Verjetno je nastalo z erozijo (brežine?) potoka. 0,26 m. V njej se je nahajala meljasta glina sive bar- ve (10YR 5/1; 99 %) z drobci oglja (1 %) in železo- SE 3036 – paleostruga (negativ) vi oksidi, ki jih je bilo več v zgornjem delu polnila. Paleostruga s polnilom SE 3035. Odkrita je bil pod Naplavina. spodnjo ornico (SE 3002) in nad polniloma starejše paleostruge (SE 3021, SE 3027) (sl. 26). SE 3101 – polnilo paleostruge ali mrtvega rokava SE 3037a SE 3021/SE 3022 – polnilo paleostruge ali mrtvega Polnilo je bilo pod polnilom SE 3037 in plastjo rokava SE 3022 = SE 3028 SE 3004, na dnu paleostruge ali mrtvega roka- Odkrita je bila pod SE 3035/SE 3036, zapolnjevala je va SE 3037a, ki je bil vkopan v plasti SE 3100 in spodnji del paleostruge SE 3022 = SE 3028 (sl. 26). SE 3102 (sl. 26). Bilo je podobna plasti SE 3037, ven-Bila je širine 5,06 m in debeline do 0,17 m, sestavlje- dar nekoliko svetlejše. Naplavina. na iz glinenega melja temno rjave barve (10YR 3/3; 99 %) in drobcev oglja (1 %). SE 3022 je predstavlja- SE 3100 – plast (naplavina v preseku 3002) la mejno površino polnila, ki se je nahajalo na des- Nahajala se je v sek. 4, kv. BB16, BB17, BC16, nem bregu paleostruge. BC17, pod plastjo SE 3004 in polniloma paleostruge SE 3037 in SE 3101 ( sl. 26). Bila je sive barve (10YR SE 3027/SE 3028 – polnilo paleostruge ali mrtvega 6/1), sestavljena iz finega peska. Na vzhodni strani rokava 3022 = SE 3028 se je postopoma izklinila, proti zahodu debelila. Po- Odkrita je bila v sek. 4, kv. BB16, BB17, BC16, nekod je bila tudi rjave in oranžne barve (marmorizi- BC17, pod SE 3035/SE 3036, zapolnjevala je spo- rana), podobna plasti SE 3040 pod njo. Prekrivala je dnji del paleostruge SE 3022 = SE 3028 (sl. 26). Bila paleostrugo SE 3038/SE 3038a. je širine 2,34 m, debeline do 0,24 m, sestavljena iz glinenega melja temno rjave barve (10YR 3/3; 99 %) SE 3102 – plast (naplavina v preseku 3002) in drobcev oglja (1 %). SE 3028 je predstavljala mej- Odkrita je bila pod polnilom SE 3037 paleostruge no površino polnila, ki se je nahajalo na levem bregu SE 3037a, ki jo je presekala (sl. 26). Bila je podobna paleostruge. plasti SE 3004, rjave barve (10YR 4/3), sestavljena iz Monografije CPA 20 SE 3039 – plast (naplavina v preseku 3002) dnjem delu jame (v plasti SE 194 = SE 196 = SE 198 Odkrita je bila v sek. 4, kv. BD16, BD17, pod polnilom = SE 216 = SE 237) 2943 oziroma slaba polovica.774 paleostruge SE 3102 in nad geološko plastjo SE 3040 ( sl. 26). Bila je sive barve (10YR 5/1), sestavljena iz Nad plastjo v spodnjem delu jame (SE 194 = SE 196 glinenega peska, vsebovala je železove okside. = SE 198 = SE 216 = SE 237 = SE 244), je bila od- krita v zemlji temno rumenorjave barve (SE 192/ SE 3038a – paleostruga SE 193) zgostitev oglja, v delu jame nad poglobitvijo Nahajala se je v sek. 4, kv. BB16, BB17, BC16, BC17, SE 195, pa v temno sivkasto rjavi zemlji 0,02 m de- pod plastjo SE 3100, vkopana je bila v plasti SE 3029, bela zgostitev ožgane ilovice, velikosti 0,49 × 0,37 m SE 3040 in SE 3041, zapolnjena s polnilom SE 3038 (SE 244/SE 245). (sl. 26). Zgostitvi oglja in ožgane ilovice je prekrivala plast SE 148, ki se je raztezala malodane po celotni površi- SE 3038 – polnilo paleostruge SE 3038a ni velike jame (SE 248). Bila je temnejša od plasti pod Nahajalo se je v sek. 4, kv. BB16, BB17, BC16, BC17, njo, temno sivkasto rjave barve, in je vsebovala poleg pod plastjo SE 3100, zapolnjevalo je paleostrugo poznoneolitskih najdb precej oglja (do 40 %). SE 3038a, ki je sekala plasti SE 3040 in SE 3041 (sl. Najvišje v jami SE 248 je bila plast SE 113, ki je bila 26). Bila je širine 5,06 m, sestavljena iz proda (70 %) še nekoliko temnejša od plasti SE 248 (zelo temno in grobega peska (30 %), pretežno temno sivkasto sivkasto rjave barve). V njej je bilo manj oglja (le 3 %) rjave barve (10YR 4/2), ponekod sive in bele bar- in najdb. Plast se je raztezala čez približno tri četrtine ve ter z oranžnimi do rdečimi železovimi oksidi. Na velike jame. zahodnem delu sektorja se je nenadoma končalo, na V katalogu predstavljamo iz jame 1 (SE 248) izbor vzhodnem se je izklinilo postopoma. 218 najdb, ki so bili raztreseni v različni polnilih, od dna do vrha jame (kat. št. 1–218). 16.3 Jame in plasti iz poznega neolitika SE 248 – velika jama Velika jama je bila vkopana v geološko osnovo, Jama 1 (kompleks jam) rumenkasto rjavo meljasto glino (SE 2 = SE 21, SE 1007). Imela je nepravilne stene in dno, zato je Neolitska jama 1 (SE 248) je bila odkrita v sek. 1, bilo na dnu označenih več poglobitev. Pred izkopava- kv. AJ93, AJ94, AK93 in AK94 (sl. 19). Bila je ne- njem je bila izmerjena manjša, kot se je izkazala njena pravilnega tlorisa, velikosti 11 × 7 m (SE 248). Na velikost po izkopavanju, saj se obris jame z vrha ni njenem dnu je bilo več poglobitev oz. manjših jam dobro videl. Na podlagi tega spoznanja je bil dejanski (SE 191, SE 193, SE 195, SE 197, SE 199, SE 217, SE 238, SE 195, SE 245). Spodnji del jame SE 248 in poglobitve na njenem dnu je zapolnjevala plast rumenkasto rjave do rjave barve, sestavljena iz meljaste ilovice. V njej so bili drobci oglja, ožgane ilovice, živalske kosti in zobje ter poznoneolit- ska kamnita orodja in odlomki lončenine (SE 194 = SE 196 = SE 198 = SE 216 = SE 237). Le jama SE 191 je imela individualno zasutje, ki je bilo sestavljeno iz rjavega glinenega melja (SE 190). Skupaj je bilo v jami 1 odkritih 6282 odlomkov lončenine, od tega v spo- Dolsko – Spodnje Škovce obris jame določen po terenu: s seštevkom skrajnih mej vseh polnil. Jama je bila zapolnjena s tremi različ- nimi polnili, v vseh so bile odkrite najdbe iz poznega neolitika: SE 194 = SE 196 = SE 198 = SE 216 = SE 237; SE 148; in SE 113. SE 190/SE 191 – poglobitev v jami SE 248 Ena izmed poglobitev v jami SE 248 je bila v sek. 1, kv. AK931–AV92, vkopana v geološko osnovo, rumenkasto rjavo meljasto glino (SE 2 = SE 21, SE 1007). Gre za edino poglobitev na dnu jame SE 248, ki je imela individualno polnilo. Bilo je rja- ve barve (10YR 4/3), sestavljeno iz glinenega melja (96 %) s kosi ožgane ilovice (4 %) in zgostitvijo ož- gane ilovice premera 0,2 m. Jama SE 191 in njeno polnilo (SE 190), sta se navezovala na jamo SE 194/ SE 195, vendar je bila meja med polniloma jam neja- sna. Najdbe: več živalskih zob in kosti, 31 odlomkov lončenine (med njimi kat. št. 147). Monografije CPA 20 keramika kamen ožgana glina oglje kost plast rumenkasto rjave barve iz meljaste ilovice 248 196 A 21 192 197 217 196 21 195 191 21 194 B 248 M 1 : 75 A B 264 m 264 m 1 263 m 34 113 263 m 21 148 21 196 194 248 Dolsko – Spodnje Škovce SE 194 = SE 196 = SE 198 = SE 216 = SE 237 – bila odkrita jama SE 216/217. Bila je okroglega tlorisa, spodnje polnilo jame premera 0,51 m in globine do 0,08 m. Enačena je bila Najnižje polnilo v jami SE 248. Med izkopavanji se z jamo SE 197 in njenim polnilom. je izkazalo, da se širi v različne poglobitve ali manjše jame, ki so bile odkrite na dnu velike jame (SE 248). SE 194 = SE 196 = SE 198 = SE 216 = SE 237/199 Vsebovala je številne keramične odlomke in kamnita – poglobitev v jami SE 248 orodja, ki jih predstavljamo v nadaljevanju po posa- Odkrita je bila v sek. 1, kv. AK94, pod polnilom meznih poglobitvah. SE 248, stikala se je z jamo SE 197. Bila je preme- ra 0,75 m in globine do 0,05 m. V jami je bila rjava SE 194 = SE 196 = SE 198 = SE 216 = SE 237/ zemlja (7.5YR 4/4) z drobci oglja (1 %) in ožgane SE 195 (= SE 238) – poglobitev v jami SE 248 ilovice (1 %) (SE 194 = SE 196 = SE 198 = SE 216 Odkrita je bila v sek. 1, kv. AK93, pod polnilom = SE 237). Najdbe: 30 kosov lončenine (med njimi SE 148 v jami SE 248, vkopana v geološko osno- kat. št. 121). vo, rumenkasto rjavo meljasto glino (SE 2 = SE 21, SE 1007). Bila je nepravilnega tlorisa, velikosti SE 192/SE 193 – večji kos zoglenelega lesa v jami 10,3 × 2,35 m (SE 195), globine do 0,1 m. V jami je SE 248 bila zemlja zelo temno sivkasto rjave barve (10YR Odkrit je bil v sek. 1, kv. AK93–AK94, pod polni-3/2) z okoli 30 % koščkov oglja velikosti 0,3 do 1 cm. lom SE 148 in nad jamo SE 197, morda del polnila Najdbe iz SE 194 = SE 196 = SE 198 = SE 216 = jame SE 197 (SE 194 = SE 196 = SE 198 = SE 216 SE 237 znotraj jame SE 195: 1248 keramičnih od- = SE 237). Gre za zgostitev oglja nepravilnega tlo- lomkov (med njimi kat. št. 1–9, 12–14, 16–23, 25–32, risa, velikosti okoli 0,4 × 0,1 m, v zemlji temno ru- 35, 38–57, 59–61; in deli kat. št. 10, 11, 15, 24, 33, 34, menkasto rjave barve (10YR 4/4); ob njem koščki 36, 37, 58, 156), odlomek ožgane ilovice, 30 kosov ožgane ilovice. Najdbe: trije odlomki keramičnih po- kosti, kamniti odbitki ter klesana orodja (med njimi sod in kamniti odbitek. SE 193 je predstavljala mejno kat. št. 62–72), jedro (kat. št. 73), brusni kamen (kat. površino zgostitve oglja SE 192. št. 74) in dva odlomka žrmelj (kat. št. 75, 76). SE 194 = SE 196 = SE 198 = SE 216 = SE 237/ SE 197 (= SE 217) – poglobitev v jami SE 248 Odkrita je bila v sek. 1, kv. AK94, pod polnilom SE 148, vkopana v geološko osnovo, rumenkasto rja- vo meljasto glino (SE 2 = SE 21, SE 1007). Bila je ve- likosti 8,5 × 4,2 m, globine do 0,15 m (SE 197). V njej je bila zemlja temno rjave barve (10YR 3/3), s koščki ožgane ilovice (1 %) in oglja (10 %) (SE 194 = SE 196 = SE 198 = SE 216 = SE 237). Sestavni del te jame je bila morda tudi zgostitev oglja (SE 192/193). Najdbe SE 244/SE 245 – zgostitev ožgane ilovice v jami iz SE 194 = SE 196 = SE 198 = SE 216 = SE 237 SE 248 znotraj jame SE 195: 1633 keramičnih odlomkov (med Odkrita je bila v sek. 1, kv. AJ93, pod polnilom njimi kat. št. 77–90, 92–120, 122–127; in deli kat. št. 10, SE 148 in nad polnilom SE 194 = SE 196 = SE 198 33, 34, 36, 91), sedem kosov ožgane ilovice, kamniti = SE 216 = SE 237 v jami SE 248. Bila je nepravilne odbitki, klesana kamnita orodja ( kat. št. 128–141), štiri ovalne oblike v tlorisu, velikosti 0,49 × 0,37 m in glo- fragmenti brusnih kamnov (kat. št. 142, 144–146) in bine do 0,02 m. V njej je bila zelo temno sivkasto rja-Monografije CPA 20 SE 113/SE 114 – zgornje polnilo jame SE 248 in nekaj oglja. Najdbe: en kos keramike ter drobci ož- Odkrita je bila v sek. 1, kv. AK93, AK94, pod spo- gane kosti. Morda je šlo za ostanke ognjišča. SE 245 dnjo ornico (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.) in nad je predstavljala mejno površino zgostitve ožgane ilo- polnilom SE 148. Gre za najvišjo polnilo v jami vice (SE 244). SE 248, zelo temno sivkasto rjave barve (10YR 3/2), sestavljeno iz glinenega melja (97 %) z drobci oglja SE 148/SE 149 – srednje polnilo jame SE 248 (3 %). SE 114 je predstavljala mejno površino pol- Odkrita je bila pod polnilom SE 113 in nad polnilom nila SE 113, ki je bilo velikosti 8,0 × 5,0 m, debeline SE 194 = SE 196 = SE 198 = SE 216 = SE 237. Bila do 0,15 m. Najdbe: 966 keramičnih odlomkov (med je temno sivkasto rjave barve (10YR 4/2), sestavlje- njimi kat. št. 198–215; in deli kat. št. 149, kat. št. 171), na iz glinenega melja (60 %) in precej oglja (40 %; 75 kosov živalskih kosti, 11 kosov ožgane ilovice, ka- koščki velikosti 0,3–2 cm). Najdbe: 2370 keramičnih mniti odbitki, klesana kamnita orodja (skupaj 8 ko- odlomkov (med njimi kat. št. 148, 150–155, 157–170, sov; med njimi kat. št. 216–218). 172–190; in deli kat. št. 11, 15, 34, 37, 58, 149, 156, 171, 223), 11 kosov kosti, 30 kosov ožgane ilovice, odbitki, klesana kamnita orodja ( kat. št. 191–195), polizdelek glajene kamnite sekire (kat. št. 196) in veli- ki brusni kamen (kat. št. 197). SE 149 je predstavljala mejno površino polnila SE 148. Dolsko – Spodnje Škovce Jama 2 (kompleks jam) iz zelo temne sivkasto rjavega glinenega melja (10YR 3/2; 98 %) z drobci oglja (2 %). Najdbe: poznone- Jama SE 90 je bila odkrita v sek. 1, kv. AN93, AN94, olitska keramika (skupaj 457 kosov; med njimi kat. AO93, AO94. Bila je ovalnega tlorisa, dolžine do št. 227–249 in deli kat. št. 219, 225), ožgana ilovica 3,5 m. Imela je dve polnili (SE 89 in SE 200). Pod (skupaj 16 fragmentov), kremenovi odbitki, klesana zgornjim polnilom (SE 89) so bile odkrite plitva jama kamnita orodja (kat. št. 250–252) in fragment brus-SE 152/SE 153, jami SE 214/SE 215, SE 188/SE nega kamna (kat. št. 253). 189 in verjetno jama SE 162/SE 163. Jame SE 152/SE 153, SE 188/SE 189 in SE 214/ SE 152/153 – jama za stojko pod SE 89 SE 215 so se nahajale pod polnilom SE 200. Jama Odkrita je bila v sek. 1, kv. AN94, pod polnilom SE 162/SE 163, je bila odkrita v južnem delu jame SE 89, vkopana je bila v rumenkasto rjavo meljas- SE 90 in je bila okroglega tlorisa, globlja od ostalih to glino (SE 2 = SE 21, SE 1007). Bila je ovalnega in z jasno vidnimi ostanki kola. Služila je za stojko. tlorisa, velikosti 0,52 × 0,4 m, globine do 0,06 m. V njej je bila rjava zemlja (10YR 4/3) z drobci oglja. SE 90 – jama 2 Najdbe: 7 odlomkov lončenine (med njimi del kat. št. Odkrita je bila v sek. 1, kv. AO93, AO94, AN93, 225) in kremenov odbitek. Del dna kat. št. 225 je bil v AN94, pod spodnjo ornico (SE 17 = SE 19, SE 34, polnilu SE 89 nad polnilom jame SE 152. SE 2002), vkopana je bila v geološko osnovo, rumen- kasto rjavo meljasto glino (SE 2 = SE 21, SE 1007). Bila je nepravilnega tlorisa, velikosti 10,0 × 5,0 m, globine do 0,3 m. SE 89 – zgornje polnilo jame SE 90 Zgornje polnilo v jami SE 90 je bilo odkrito tik pod spodnjo ornico (SE 17 = SE 19, SE 34, SE 2002) in je prekrivalo celotno površino jame, velikosti 10,0 × 5,0 m, globine do 0,3 m. Sestavljeno je bilo Monografije CPA 20 SE 162/163 – jama za stojko pod SE 89 Odkrita je bila v sek. 1, kv. AN93, pod polnilom SE 89, vkopana v geološko osnovo, rumenkasto rja- vo meljasto glino (SE 2 = SE 21, SE 1007). Bila je premera 0,33 m, v preseku v obliki črke U in globine do 0,22 m. Polnilo jame za stojko (SE 162) je bilo iz temno rumenkasto rjavega glinenega melja (10YR 4/4; 60 %) z ogljem (40 %) in odlomki ožgane ilovi- ce; brez najdb. V jami je bil viden odtis stojke. SE 200/201 – spodnje polnilo jame SE 90 Odkrita je bila v sek. 1, kv. AN93, AN94, AO93, AO94, pod SE 89, v spodnjem delu jame SE 90, pri čemer ni prekrivala celotne površine jame, temveč le najgloblji osrednji del. V tlorisu je bila oglate oblike z zaobljenimi robovi (vel. 3,67 × 3,66 m), globine do 0,3 m. SE 201 je predstavljala mejno površino polnila SE 200. Najdbe: 170 keramičnih odlomkov (med nji- mi kat. št. 220–222, 224, 226; deli posod kat. št. 219, 223), 3 kosi ožgane ilovice in kamniti odbitek. SE 188/189 – jama pod SE 89 Odkrita je bila v sek. 1, kv. AN94, pod SE 89, vko- pana v geološko osnovo, rumenkasto rjavo meljasto glino (SE 2 = SE 21, SE 1007). Bila je ovalnega tlori- sa, v preseku v obliki črke U, velikosti 1,86 × 0,72 m in globine do 0,05 m. V jami je bila polnilo, sestavlje- no iz rjave meljaste gline (10YR 4/3; 98 %) s koščki oglja (2 %). Najdbe: 14 odlomkov lončenine. SE 214/SE 215 – jama pod SE 89 Odkrita je bila v sek. 1, kv. AN94, pod polnilom SE 89, vkopana v geološko osnovo, rumenkasto rja- vo meljasto glino (SE 2 = SE 21, SE 1007). Bila je ovalnega tlorisa, velikosti 1,04 × 0,57 m, globine do 0,07 m. V jami se je nahajalo rjavo polnilo (10YR 4/3), sestavljeno iz peščenega melja (88 %), proda Dolsko – Spodnje Škovce Ostale jame in plasti iz poznega neolitika SE 66 – plast ali jama (?) Odkrita je bila v sek. 1, kv. AR92, AR93, pod spo- dnjo ornico (SE 17 = SE 19, SE 34, SE 2002 itd.), nad arheološko sterilno rumenkasto rjavo meljasto glino (SE 2 = SE 21, SE 1007). Sestavljena je bila iz glinenega melja (80 %) z drobci oglja (20 %), zelo temno sivkasto rjave barve (10YR 3/2). Z nejasno meja, izkopana stratumsko. Najdbe: 3 keramični od- lomki. V plast sta bili vkopani jami za stojki (SE 58/ SE 76/SE 77 – jama SE 59 in SE 60/SE 61). Odkrita je bila v sek. 1, kv. AO–AP90, pod spodnjo ornico (SE 17 = SE 19, SE 34, SE 2002 itd.), vko- pana v geološko osnovo, rumenkasto rjavo meljas- to glino (SE 2 = SE 21, SE 1007). Bila je velikosti 4,02 × 1,1 m, v preseku v obliki črke U, globine do 0,2 m (SE 77). V jami je bilo polnilo zelo temno sive barve (10YR 3/1), sestavljeno iz glinenega melja (95 %), z drobci oglja (5 %) (SE 76). Najdbe: 3 kera- mični odlomki. SE 86/SE 87 – jama Odkrita je bila v sek. 1, kv. AO–AN91, pod spodnjo ornico (SE 17 = SE 19, SE 34, SE 2002 itd.), vkopa- na v geološko osnovo, rumenkasto rjavo meljasto gli- no (SE 2 = SE 21, SE 1007). Imela je nejasno mejo, izkopana v velikosti 3,2 × 1,2 m, globine le do 0,05 m (SE 87). V jami je bila temno sivkasto rjava zemlja SE 74/SE 88 – jama (10YR 4/2), sestavljena iz glinenega melja (98 %), s Odkrita je bila v sek. 1, kv. AP92-93, pod spodnjo kamni (1 %) in drobci oglja (1 %) (SE 86). Najdbe: ornico (SE 17 = SE 19, SE 34, SE 2002 itd.), vko- dva keramična odlomka. pana geološko osnovo, rumenkasto rjavo meljas- to glino (SE 2 = SE 21, SE 1007). Bila je velikosti SE 109/SE 110 – jama 2,54 × 1,83 m, globine do 0,1 m (SE 88). V jami se Odkrita je bila v sek. 1, kv. AM91, pod spodnjo or- je nahajala zelo temno sivkasto rjava zemlja (10YR nico (SE 17 = SE 19, SE 34, SE 2002 itd.), vkopana 3/2), sestavljena iz glinenega melja (95 %), s kam- v geološko osnovo, rumenkasto rjavo meljasto glino ni (1 %) in drobci oglja (8 %) (SE 74). Najdbe: 149 keramičnih odlomkov (med njimi kat. št. 254–256), 2 kosa ožgane ilovice in kremenov odbitek (PN 37). SE 75 = SE 202 – polnilo paleostruge SE 218 = SE 203 Vsebovalo je keramične odlomke in kamnite odbitke Monografije CPA 20 SE 76–SE 79 SE 76–SE 79 (SE 2 = SE 21, SE 1007). Bila je ovalnega tlorisa, ve- SE 255/SE 256 – jama likosti 1,59 × 0,62 m, v preseku v obliki črke U in Odkrita je bila v sek. 1, kv. AU92, AV92, pod spo- globine do 0,15 m (SE 110). V jami je bila temno rja- dnjo ornico (SE 17 = SE 19, SE 34, SE 2002 itd.), va zemlja (7.5YR 3/2), sestavljena iz glinenega melja vkopana v geološko osnovo, rumenkasto rjavo me- (75 %), ki je vsebovala 25 % kamnov ter drobce oglja ljasto glino (SE 2 = SE 21, SE 1007). Bila je nepra- (SE 109). Najdbe: 10 fragmentov keramičnih posod. vilnega ovalnega tlorisa, velikosti 2,81 × 1,12 m in globine do 0,26 m (SE 256). Na severozahodni strani SE 160/SE 161 – plast Lisa SE 160/SE 161 je bili odkrita v sek. 1, kv. AV91- 92, AU91–92, AT91–92, pod spodnjo ornico (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.) in nad najvišjo geološko osnovo (SE 2 = SE 21, SE 1007). Bila je vrsti s SE 75/SE 218 (= SE 202/SE 203), ležala je severneje. V preseku je bila v obliki leče (vel. 8,54 × 3,61 m, debeline do 0,05 m), ovalnega tlorisa, nekoliko temnejša kot plast SE 21; vsebovala je odlomek posode iz poznega neo- Dolsko – Spodnje Škovce je imela stene strme, na južni bolj položne; dno je bilo neravno. V jami je bila olivno rjava (2.5Y 4/3) meljasta glina (98 %) z drobci oglja (1 %) ter kamni (1 %) (SE 255). Najdbe: 16 odlomkov lončenine, 9 odlomkov ožgane ilovice in 7 kamnitih odbitkov. SE 1006 (= SE 1013) – plast s poznoneolitskimi najdbami (polnilo SE 240 c) Kulturna plast oz. pokopana tla na robu savske pa- leosipine v sek. 1, kv. AG95, AG94, AH92, AH93 in AH94 (sl. 20). Vsebovala je odlomke poznoneolitskih keramičnih posod. Za opis glej: 16.2 Paleostruge. SE 1020/SE 1021 – plast s poznoneolitskimi najdba- mi (polnilo SE 240c) Podobna plast, odkrita v sek. 1, kv. AG94, AH93, AH94, dokumentirana v preseku 9. Vsebovala je od- lomke poznoneolitskih keramičnih posod (med njimi kat. št. 257 in kat. št. 258). Za opis glej: 16.2 Paleostruge. SE 2050/SE 2051 – jama SE 1026 (= SE 1040/SE 1041) – plast s poznoneolit- Odkrita je bila v sek. 3, kv. AK20, vkopana v geološko skimi najdbami (polnilo SE 240c) plast, rjavi glineni melj (SE 2008 = SE 2022, SE 3013). Podobna plast, odkrita v sek. 1, kv. AJ85–AI91; vse- Jama je bila ovalnega tlorisa, v preseku banjasta, veli- bovala je odlomke posod iz poznega neolitika. Za kosti 1,11 × 0,74 m in globine do 0,06 m (SE 2051). opis glej: 16.2 Paleostruge. V njej se je nahajala rumenkasto rjava zemlja (10YR 5/4), sestavljena iz glinenega melja (99 %), z drobci SE 2048/SE 2049 – jama oglja (1 %) (SE 2050). Najdbe: odlomek okrašenega Odkrita je bila v sek. 3, kv. AK20, tik pod spodnjo ustja z ostenjem posode (kat. št. 268), drobci keramike ornico (SE 17 = SE 19, SE 34, SE 2002 itd.), vkopa- ter odbitek iz rdečega kremena. na je bila v najvišjo geološko plast v sek. 3 in 4, rjavi glineni melj (SE 2008 = SE 2022, SE 3013). Bila je nepravilno ovalnega tlorisa, velikosti 1,02 × 0,6 m in globine do 0,145 m (SE 2049). Zasuta je bila z rjavo zemljo glinastega melja (98 %), z drobci oglja (0,5 %) in kremena (0,5 %) (SE 2048). Najdbe: drobci ožga- nih kosti, zoglenel zob (VZ 2006), retuširane kline in odbitki ter odlomki keramičnih posod iz poznega ne- olitika. Na dnu jame je bil odkrit tudi večji odlomek žrmelj (kat. št. 267). SE 2103/SE 2104 – jama Odkrita je bila v sek. 3, kv. AO20, vkopana v geo- loško plast, rjavi glineni melj (SE 2008 = SE 2022, Monografije CPA 20 SE 3033/SE 3034 – jama Odkrita je bila v sek. 4, kv. BB11, BB12, pod plastjo iz bakrene dobe SE 2036, vkopana v polnilo paleo- struge SE 3004. Bila je oglate oblike z zaobljenimi robovi, velikosti 2,51 × 0,75 m, debeline do 0,29 m. V njej se je nahajalo polnilo rjave barve (10YR 4/3), sestavljeno iz peščenega melja (98 %) z drobci oglja (1 %) in prodniki (1 %). Najdb ni bilo. Bila je po- dobne velikosti, enake usmeritve in oblike kot jama SE 3030, zato domnevamo, da gre za sočasno jamo. preseku v obliki črke U in globine 0,15 m (SE 2104). SE 3031/SE 3032 – jama V njej je bila temno sivkasto rjava zemlja (10YR 4/2), Odkrita je bila v sek. 4, kv. BB11, pod plastjo iz bakre- sestavljena iz glinenega melja (99,9 %) z drobci oglja ne dobe (SE 2036), vkopana je bila v geološko plast, (0,1 %) (SE 2103). Najdbe: keramični odlomki – ver- rjavi glineni melj (SE 2008 = SE 2022, SE 3013). Bila jetno iz poznega neolitika (6) in odbitki (5). je okroglega tlorisa, velikosti 0,83 × 0,74 m, debeli- ne do 0,12 m (SE 3032). V jami se je nahajala tem- SE 3029/SE 3030 – jama no rumenkasto rjava zemlja (10YR 4/4), sestavljena Odkrita je bila v sek. 4, kv. BB10, BB11, pod plastjo iz peščenega melja (97 %), z drobci oglja (2 %) in iz bakrene dobe SE 2036, vkopana v geološko plast, prodniki (1 %), podobna SE 3003 (SE 3031). Gle- rjavi glineni melj (SE 2008 = SE 2022, SE 3013). Bila de na stratigrafsko lego (in bližino jam SE 3030 in je velikosti 2,35 × 1,1 m, globine do 0,35 m, oglate SE 3034), je morda iz poznega neolitika. oblike z zaobljenimi robovi (SE 3030). Polnilo je bilo iz rjavega (10YR 4/3) peščenega melja (99 %) z drobci oglja (1 %). Najdbe: dva odlomka keramičnih posod iz poznega neolitika. Dolsko – Spodnje Škovce 16.4 Ognjišči in jame iz bakrene dobe SE 2010/SE 2011 – jama Odkrita je bila v sek. 3, kv. AL10, AM10, vkopa- na v geološko plast, rjavi glineni melj (SE 2008 = SE 2022, SE 3013). Jama je bila velikosti 2,7 × 0,86 m (SE 2011), oglatega tlorisa z zaobljenimi robovi, zasuta s temno rumenkasto rjavo zemljo (10YR 4/4), sestavljeno iz glinenega melja (95 %) in apnenčastih kamnov velikosti do 3 cm (5 %) (SE 2010). Najdbe: dva prazgodovinska keramična odlomka. SE 2025/SE 2026 – jama Odkrita je bila v sek. 3, kv. AM20, vkopana v polnilo je iz bakrene dobe glede na stratigrafsko lego (najdbe paleostruge, SE 2021 (= SE 2046/SE 2047, SE 2119; iz SE 2036 in SE 2045). paleostruga – SE 2054), sekala jo je sodobna jama SE 2018/SE 2019. Bila je ovalnega tlorisa, velikosti SE 2027, SE 2031/SE 2028 – jama 1,87 × 1,23 m, v preseku U-oblike (SE 2026). V njej Odkrita je bila v sek. 3, kv. AL20, AM20, vkopana v se je nahajalo temno sivkasto rjavo polnilo (10YR polnilo paleostruge, SE 2021 (= SE 2046/SE 2047, 4/2), sestavljena iz glinenega melja (98,5 %), z drobci SE 2119; paleostruga – SE 2054) in v arheološko ste- ožgane gline (0,5 %) in oglja (1 %) (SE 2025). Jama rilni rjavi glineni melj (SE 2008 = SE 2022, SE 3013). Bila je podolgovatega tlorisa, v preseku banjasta SE 2010/SE 2011 Monografije CPA 20 SE 2055/SE 2056 – jama (ognjišče) Odkrita je bila v sek. 3, kv. AS18, pod plastjo iz bakrene dobe SE 2036. Jama je bila ovalnega tlorisa, velikosti 0,82 × 0,67 m, globine do 0,2 m. V njej se je nahajala zelo temno sivkasto rjava do rjava zem- lja (10YR 4/3, 10YR 3/2), z veliko oglja (60 %) v glinenem melju (40 %). Razlagamo jo kot ognjišče, ki je glede na najdbe iz bakrene dobe: kosi keramike (skupaj 23), odbitki (skupaj 36), retuširana klina (kat. št. 301) in klina brez retuše (kat. št. 302). (SE 2028). V zgornjem delu je bila zasuta s temno sivkasto rjavo zemljo (10YR 4/2), sestavljeno iz gline- nega melja (69 %) in okoli 31 % oglja (SE 2027). Pod njo je bilo polnilo podobne sestave, vendar z večjimi kosi oglja (vel. 3−30 cm – 30 %) (SE 2031). Najdbe: fragment keramične posode z razčlenjenim plastičnim rebrom (PN 2006). Ob njej se je nahajala kronološko težje opredeljiva plitva jamica SE 2029/SE 2030. SE 2029/SE 2030 – jama Odkrita je bila v sek. 3, kv. AL20. Bila je okroglega SE 2070/SE 2071 – jama tlorisa, velikosti 0,54 × 0,48 m in globine 0,09 m, v Odkrita je bila v sek. 3, kv. AT18. Bila je ovalnega preseku v obliki črke U (SE 2030), vkopana v geo- tlorisa, velikosti 0,82 × 0,76 m (SE 2071). V njej se loško plast, rjavi glineni melj (SE 2008 = SE 2022, je nahajala temno sivkasto rjava zemlja (10YR 4/2), SE 3013) in deloma v polnilo paleostruge, SE 2021. sestavljena iz glinenega melja (94 %), z grobim pe- Zasuta je bila z zemljo temno sivkasto rjave barve skom (1 %) in koščki oglja (5 %) (SE 2070). Najdbe: (10YR 4/2), sestavljeno iz glinenega melja z drobci koščki keramike in odbitek. Morda je šlo za globlji oglja; brez najdb. Glede na neposredno bližino jame del bakrenodobne plasti SE 2057. SE 2027, SE 2030/SE 2028, s katero je bila v enaki Dolsko – Spodnje Škovce SE 2082/SE 2083 – jama SE 2093–2080/SE 2081 – jama z dvema polniloma Odkrita je bila v sek. 3, kv. AR17, AS17, pod spo- Odkrita je bila v sek. 3, kv. AR16, AS16, pod spo- dnjo ornico (SE 34 = SE 17, SE 2002 itd.), vkopana dnjo ornico (SE 34 = SE 17, SE 2002 itd.), vkopa- v bakrenodobno plast SE 2036 in v geološko osnovo na v bakrenodobno plast SE 2036 (sl. 32). Jama je SE 2008 (= SE 2022, SE 3013) (sl. 32). Bila je veli-bila okrogla, U-preseka, velikosti 1,15 × 1,04 m, glo- bine do 0,4 m (SE 2081). V zgornjem delu jame se je nahajala na površini velikosti 0,55 × 0,45 m rjava zemlja, sestavljena iz glinenega melja (99 %), z drobci oglja (1 %) (SE 2093). Pod njo je bilo polnilo podob- ne sestave, a iz zelo temno sivega (10YR 3/1) gli- nenega melja (99 %) z drobci oglja (1 %) (SE 2080). Najdbe iz SE 2080: 23 odbitkov brez retuše, odlo- mek retuširanega odbitka (kat. št. 308), 15 prazgodo- vinskih keramičnih odlomkov. Najdbe iz SE 2093: 3 odbitki. SE 2094 predstavlja mejno površino zasutja SE 2093. Monografije CPA 20 kosti 0,73 × 0,3 m, ovalnega tlorisa, U-preseka, veli- kosti 0,73 × 0,3 m in globine do 0,3 m (SE 2083). V jami se je nahajal rjavo polnilo (10YR 4/3), sestavlje- no iz glinenega melja (94,5 %), s koščki oglja (5 %) in ožgane ilovice (0,5 %) (SE 2082). Najdbe: 20 kosov prazgodovinske keramike, 4 odbitki in živalski zob. Ročno izkopana je bila le polovica jame, polovico so odstranili strojno ob kopanju sonde 12. SE 2084/SE 2085 – jama Odkrita je bila v sek. 3, kv. AN20, vkopana v bakrenodobno plast SE 2057 in v zasutje paleos- truge SE 2045. Bila je okroglega tlorisa, velikosti 1,19 × 1,69 m. V njej se je nahajalo temno sivkas- to rjavo polnilo (10YR 4/2), sestavljeno iz glinenega melja (99,9 %), z drobci oglja (0,1 %). Najdbe: odbit- ki (25), kamnita svedra (kat. št. 304, 305) in prazgodo- vinska keramika (14 odlomkov). SE 2091/SE 2092 – jama (ognjišče) Odkrita je bila v sek. 3, kv. AP12, AR12, vkopana v bakrenodobno jamo SE 2089/SE 2090. Bila je oval- nega tlorisa, velikosti 0,45 × 0,4 m, debeline do 0,1 m (SE 2092). Sestavljena je bilo iz glinenega melja (30 %) z veliko oglja (70 %) (SE 2091). Najdbe: dva keramična odlomka. SE 2089/SE 2090 – jama Odkrita je bila v sek. 3, kv. AP12, AR12, vkopa- na v geološko plast, rjavi glineni melj (SE 2008 = SE 2022, SE 3013), seka jo ognjišče iz bakrene dobe (SE 2091/SE 2092). Bila je podolgovatega tlorisa, ve- likosti 3,9 × 1,05 m, globine do 0,15 m (SE 2090). V njej je bilo temno sivkasto rjavo polnilo (10YR 4/2), sestavljeno iz glinenega melja (98 %), s peskom (1 %) SE 2095/SE 2096 – jama in drobci oglja (1 %) (SE 2089). Najdbe: retuširano Odkrita je bila v sek. 3, kv. AP19, AP20. Bila je oval- kamnito orodje – sveder (kat. št. 303) in živalski zob. nega tlorisa, v preseku v obliki črke U, z dvojnim dnom (morda je šlo tudi za dve jami s podobnim zasutjem). V jami je bila rjava zemlja (10YR 4/3), sestavljena iz glinenega melja (99,9 %) z drobci oglja (0,1 %). Najdbe: 10 keramičnih odlomkov iz bakrene Dolsko – Spodnje Škovce SE 2101/SE 2102 – jama va zemlja (10YR 4/2), sestavljena iz glinenega melja Odkrita je bila v sek. 3, kv. AR16. Bila je ovalnega (99 %) z drobci oglja (1 %). Pri mokrem spiranju se- tlorisa, velikosti 2,88 × 0,48 m, v preseku v obliki dimenta je bil pridobljen košček prazgodovinske ke- črke U in globine do 0,15 m (SE 2102). Zasuta je bila ramike. Glede na stratigrafsko lego je jama za stojko s temno sivkasto rjavo zemljo (10YR 4/2), sestavlje- verjetno iz bakrene dobe. no iz glinenega melja (98 %), z drobci oglja (1 %) in ožgane ilovice (1 %). En pas jame je bil temnejši, z več oglja. Najdbe: drobci keramike (5) in odbitki (27). SE 2111/SE 2112 – jama Odkrita je bila v sek. 3, kv. AO15, vkopana v geolo- ško osnovo SE 2008 (= SE 2022, SE 3013). Bila je ovalnega tlorisa, velikosti 0,89 × 0,66 m, globine do 0,06 m (SE 2112). V jami je bila rjava zemlja (10YR 4/3), sestavljena iz glinenega melja (95 %), pomeša- na z ogljem (5 %) (SE 2111). Najdbe: 6 odlomkov bakrenodobnih keramičnih posod. SE 2076/SE 2077 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 3, kv. AT17, pod polnilom pa- leostruge s keramiko iz bakrene dobe (SE 2036), vkopana v najvišjo geološko plast, rjavi glineni melj (SE 2008 = SE 2022, SE 3013). Jama je bila ovalnega tlorisa, U-preseka, premera 0,3 m in globine do 0,1 Monografije CPA 20 SE 2078/SE 2079 – jama (za stojko?) SE 2097/SE 2098 – jama Odkrita je bila v sek. 3, kv. AT18, vkopana v polnilo Odkrita je bila v sek. 3, kv. AP19, pod polnilom pale- paleostruge z najdbami iz bakrene dobe (SE 2057). ostruge z bakrenodobnimi najdbami (SE 2036), vko- Jama je bila ovalnega tlorisa, U-preseka, velikos- pana v geološko plast, rjavi glineni melj (SE 2008 = ti 0,34 × 0,27 m in globine do 0,14 m. V njej se je SE 2022, SE 3013). Bila je okroglega tlorisa, velikos- nahajala temno sivkasto rjava zemlja (10YR 4/2), ti 0,5 × 0,44 m, U-preseka in globine do 0,11 m. V sestavljena iz glinenega melja (99,9 %) z drobci oglja jami se je nahajala temno sivkasto rjava zemlja (10YR (0,1 %). Najdbe: drobci keramike in odbitki, verjetno 4/2), sestavljena iz glinenega melja (99,8 %) z drobci iz bakrene dobe. oglja (0,2 %). Najdbe: pri flotaciji so bili odkriti drob- ci keramike in odbitek. Glede na stratigrafsko lego je jama verjetno iz bakrene dobe. SE 2109/SE 2110 – jama SE 2087/SE 2088 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 3, kv. AN15, pod spodnjo orni- Odkrita je bila v sek. 3, kv. AP20, pod polnilom pa- co (SE 17 = SE 19, SE 34, SE 2002, SE 3002), vko- leostruge z bakrenodobnimi najdbami (SE 2036), pana v geološko osnovo, rjavi glineni melj (SE 2008 vkopana v najvišjo geološko plast, rjavi glineni melj = SE 2022, SE 3013). Bila je ovalnega tlorisa, dolži- (SE 2008 = SE 2022, SE 3013). Bila je ovalnega tlori- ne in širine okoli 1 m, globine 0,25 m (SE 2109). V sa, velikosti 0,44 × 0,31 m, v preseku v obliki črke U jami je bila temno sivkasto rjava zemlja (10YR 4/2), in globine do 0,13 m (SE 2088). V njej se je nahajala sestavljena iz glinenega melja (97,5 %), z drobci oglja temno rjava zemlja (10YR 3/3), sestavljena iz gline- (1 %), ožgane ilovice (0,5 %) in kamni (1 %). Najdbe: nega melja (99,5 %) z drobci oglja (0,5 %) (SE 2087). odbitek iz kremena in 53 odlomkov (verjetno) bakre- Glede na stratigrafsko lego in dejstva, da starejših nodobne keramike (med njimi kat. št. 307). najdb v bližini ni bilo, je jama verjetno iz bakrene dobe. Dolsko – Spodnje Škovce SE 2115/SE 2116 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 3, kv. AR18, pod polnilom pale- ostruge z najdbami iz bakrene dobe (SE 2057), vko- pana v geološko osnovo, rjavi glineni melj (SE 2008 ljo (10YR 4/2), sestavljeno iz meljaste gline (97,9), z = SE 2022, SE 3013). Bila je ovalnega tlorisa, veli- drobci oglja (0,1 %), ožgane ilovice (1 %) in grobim kosti 0,43 × 0,25 m, globine do 0,2 m. Zasuta je bila peskom (1 %). Najdbe: košček keramike in 4 odbitki. s temno sivorjavo zemljo z ogljem (5 %) (SE 2115). Polovica jame je bila odstranjena pri strojnem izkopu. Najdbe: keramični odlomek in 5 odbitkov. SE 2120/SE 2121 – jama Odkrita je bila v sek. 3, kv. AO20, pod polnilom pale- ostruge z najdbami iz bakrene dobe (SE 2057), vko- pana v polnilo paleostruge potoke (SE 2045). Bila je nepravilnega tlorisa, velikosti 0,26 × 0,15 m, v pre- seku v obliki črke U in globine do 0,2 m (SE 2121). Zasuta je bila s temno sivkasto rjavo zemljo (10YR 4/2), sestavljeno iz meljaste gline (98 %), z drobci oglja (1 %) in ožgane ilovice (1 %) (SE 2120). Najd- be: drobci keramike in kamnit odbitek. Interpretirana je bila kot star živalski rov iz plasti SE 2057. Glede na stratigrafsko lego je iz bakrene dobe. SE 2117/SE 2118 – jama Odkrita je bila v sek. 3, kv. AP8, pod spodnjo orni- SE 2122/SE 2123 – jama za stojko co (SE 34 = SE 17, SE 2002 itd.), vkopana v geolo- Odkrita je bila v sek. 3, kv. AP17, pod plastjo iz ško osnovo, rjavi glineni melj (SE 2008 = SE 2022, bakrene dobe (SE 2036). Bila je premera 0,27 m, v SE 3013). Bila je ovalnega tlorisa, v preseku v obliki preseku v obliki črke U. V njej je bila temno sivkas-Monografije CPA 20 melja (99,9 %), z drobci oglja (0,1 %). Glede na stra- tigrafsko lego je verjetno iz bakrene dobe. SE 3059/SE 3063 – jama Odkrita je bila v sek. 4, kv. AU13, AV13, znotraj ali nad plastjo SE 3058. Bila je nepravilnega tlorisa, ve- likosti 3,8 × 2,4 m, debeline do 0,21 m. Sestavljena je bila iz rjavega peščenega melja (10YR 4/3; 98 %) z drobci oglja (1 %) in keramike (1 %). Najdbe: 7 keramičnih odlomkov iz bakrene dobe. SE 3063 je predstavljala mejno površino SE 3059. SE 3057/SE 3062 – jama Odkrita je bila v sek. 4, kv. AU15, AV15, pod plastjo iz bakrene dobe (SE 2036), vkopana v najvišjo geo- 16.5 Jame in plast iz pozne bronaste loško osnovo (SE 2008 = SE 2022, SE 3013). Bila je dobe ovalnega tlorisa, premera 1,26 m, globine do 0,31 m, v preseku v obliki črke U. V jami se je nahajala rja- SE 133, SE 232/SE 134 – jama va zemlja (10YR 4/3), sestavljena iz peščenega melja Odkrita je bila v sek. 1, kv. AL82, pod spodnjo or- (95 %), z drobci oglja (3 %) in prodniki (2 %). V jami nico (SE 26 = SE 27/28, SE 52/123), vkopana v je bil odkrit kamnit odbitek. Glede na stratigrafsko polnili SE 132 in v SE 223 v kotanji SE 240c. Bila lego je morda iz bakrene dobe. je ovalnega tlorisa, velikosti 1,1 × 0,77 m, globine do 0,15 m (SE 134). Imela je dve polnili. Polnilo SE 133 je bilo zelo temno sivkasto rjave barve (10YR 3/2), sestavljeno iz meljaste gline (93 %), z drobci oglja (7 %) (SE 133). Pod njem se je nahajalo polnilo SE 232, ki je bilo temno sivkasto rjave barve (10YR 4/2), sestavljeno iz peščenega melja (92 %), s kamni (7 %) in drobci oglja (1 %). Najdbe iz SE 232: 17 od- SE 3060/SE 3061 – jama Odkrita je bila v sek. 4, kv. AV12, nad plastjo SE 3058, ki je podobna plasti SE 2036 z najdbami iz bakrene dobe. Bila je ovalnega tlorisa, v preseku U-oblike, ve- likosti 4,26 × 2,17 m, globine do 0,61 m. V jami se je nahajala rjava zemlja (10YR 4/3) z drobci oglja (1 %) in večjo koncentracijo oglja. Pri flotaciji je bil odkrit odbitek iz kamene strele. Dolsko – Spodnje Škovce lomkov lončenine (verjetno iz pozne bronaste dobe), ste dobe (plast SE 132), ležala je ob jami SE 133/134, 23 kosti. ki je vsebovala najdbe iz pozne bronaste dobe. Bila je nepravilnega tlorisa, velikosti 0,44 × 0,27 m, globine SE 135, SE 231/SE 136 – jama do 0,11 m. V jami je bila temno rumenkasto rjava zem- Odkrita je bila v sek. 1, kv. AL81, AL82, pod spodnjo lja (10YR 4/4), sestavljena iz glinenega melja (90 %) in ornico (SE 26 = SE 27/28, SE 52/123), vkopana v kamnov (10 %). Glede na bližino jame SE 133/134, s polnilo SE 132 v kotanji SE 240c. Bila je ovalnega katero je bila tudi v enaki stratigrafski legi, je verjetno tlorisa, velikosti 1,25 × 1,24 m, globine do 0,06 m iz pozne bronaste dobe. (SE 136). Imela je dve polnili. Polnilo SE 135 je bilo zelo temno sivkasto rjave barve (10YR 3/2), sesta- SE 142/SE 143 – jama za stojko vljeno iz finega peska (40 %), glinenega melja (59 %) Odkrita je bila v sek. 1, kv. AL82, pod spodnjo or- in drobcev oglja (1 %). Drugo polnilo, SE 231, se nico (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.), vkopana v plast je nahajalo pod SE 135. Bilo je temno sivkasto rja- z najdbami iz pozne bronaste dobe (plast SE 132 – ve barve (10YR 4/2), sestavljeno iz peščenega melja polnilo velike kotanje SE 240c). Bila je ovalnega tlo- (95 %), drobcev oglja (1 %) in kamnov (3 %). Najd- risa, velikosti 0,22 × 0,2 m, globine do 0,1 m. V njej be iz SE 135: 31 odlomkov lončenine iz pozne bro- je bila temno rumenkasto rjava zemlja (10YR 4/4), naste dobe, odlomek ožgane gline. Najdbe iz SE 231: sestavljena iz glinenega melja (39 %), apnenčastih dva keramična odlomka. kamnov (60 %) in drobcev oglja (1 %); brez najdb. Glede na bližino jame SE 133/134, s katero je bila tudi v enaki stratigrafski legi, je verjetno iz pozne bronaste dobe. SE 140/SE 141 – jama za stojko SE 212/SE 213 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 1, kv. AL82, pod spodnjo ornico Odkrita je bila v sek. 1, kv. AN79, pod spodnjo orni- (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.), vkopana v polnilo velike co (SE 26 = SE 27/28, SE 52/123), vkopana v raz- kotanje SE 240c, ki je vsebovalo najdbe iz pozne brona- lični polnili velike kotanje s poznobronastodobnimi Monografije CPA 20 najdbami (SE 132, SE 219). Bila je ovalnega tlorisa, velikosti 0,86 × 0,62 m, globine do 0,42 m. V njej je bila siva zemlja (5Y 5/1) z apnenčastimi kamni (70 %). Najdbe: 286 odlomkov lončenine iz pozne bronaste dobe (med njima kat. št. 461, 462), 1 kost, 3 kosi ožgane ilovice. SE 233/SE 234 – jama Odkrita je bila v sek. 1, kv. AK82, AK83, pod spo- dnjo ornico (SE 26 = SE 27/28, SE 52/123), vko- pana v polnilo v veliki kotanji s pozno bronastodob- SE 1027/SE 1028 – jama za stojko nimi keramičnimi odlomki (SE 132) in v sivo plast Odkrita je bila v sek. 2, kv. AE87, tik ob jami meljastega peska (SE 223), ki je bila brez najdb. Bila SE 1031/SE 1032. Bila je premera 0,36 m, v preseku je velikosti 0,69 × 0,44 m, debeline do 0,14 m. Prvot- v obliki črke U in globine do 0,14 m (SE 1028). V no je bila datirana v bakreno dobo, vendar je plast jami je bila rjava zemlja (10YR 4/3), sestavljena iz SE 132, v katero je bila vkopana vsebovala najdbe iz glinenega melja (50 %), kamnov (48 %) in oglja (1 %) pozne bronaste dobe. Jama je torej ali iz pozne bro- (SE 1027). Najdbe: 10 kosov lončenine iz pozne bro- naste dobe, ali mlajša. Glede na bližino jam SE 134 naste dobe in zobje (VZ8, VZ81). Kamni so tvorili in SE 136, ki sta se nahajali v enaki stratigrafski legi kamnit venec, v sredini pa je bila jama za stojko, za- in sta vsebovali najdbe iz pozne bronaste dobe, je polnjena s peščenim meljem. morda tudi jama SE 233/SE 234 iz pozne bronaste. SE 257 – plast (pokopana tla?) Odkrita je bila v sek. 1, kv. AV92, AV93, AZ92, AZ93, pod vrhnjo plastjo pod spodnjo ornico (SE 20) in SE 1031/SE 1032 – jama nad geološko osnovo, olivno rumeno peščeno glino Odkrita je bila v sek. 2, kv. AH87, pod polnilom (SE 29) ter plastjo SE 171. Bila je olivno rjave barve SE 1029, na dnu paleostruge SE 1030. Bila je nepravil- (2.5Y 4/4), sestavljena iz peščenega melja (90 %) z nega tlorisa, velikosti 3,14 × 0,83 m, globine do 0,2 m. drobci oglja (10 %). Najdbe: 27 keramičnih odlom- V njej se je nahajalo polnilo temno sivkasto rjave bar- kov iz pozne bronaste dobe, 1 morda poznoneolitski. ve (10YR 4/2), sestavljeno iz peščenega melja (58 %), posameznih kamenčkov (1 %), vsebovala pa je tudi precej oglja (kosi velikosti do 6 cm – 40 %) in odlom- ke keramike iz pozne bronaste dobe. SE 1032 je bila Dolsko – Spodnje Škovce V jami se je nahajala temno rumenkasto rjava zemlja (10YR 4/4), sestavljena iz glinenega melja (99,9 %), z zelo majhnim deležem kamnov velikosti okoli 4 cm (0,1 %). Najdbe: 2 odlomka prazgodovinske kerami- ke (pozni neolitik?). SE 1034/SE 1035 – jama Odkrita je bila v sek. 2, kv. AJ85, AJ86, vkopana v polnilo paleostruge, SE 1003. Bila je ovalnega tlori- SE 266/SE 267 – jama za stojko sa, velikosti 4,2 × 1,6 m, globine do 0,28 m. V njej Odkrita je bila v sek. 1, kv. AS93, pod kulturno pla- je bilo zemljeno polnilo temno sivkasto rjave barve stjo (SE 20) pod spodnjo ornico (SE 17 = SE 19, (10YR 4/2), sestavljeno iz glinenega melja (94 %), SE 34 itd.), vkopana v geološko osnovo, rumenkasto s posameznimi prodniki (1 %), apnenčastimi kamni rjavo meljasto glino (SE 2 = SE 21, SE 1007). Bila (1 %), kosi oglja (velikosti do 4 cm – skupaj 2 %) in je skoraj oglatega tlorisa, velikosti 0,4 × 0,37 m in odlomki keramike iz pozne bronaste dobe (38 od- globine do 0,1 m. V jami je bila temno rumenkas- lomkov oz. 1 %). Stene jame so bile strme, prehod v to rjava zemlja (10YR 4/4), sestavljena iz glinenega dno je bil zaobljen, dno banjasto. melja (99,9 %), z nekaj drobci oglja (0,1 %). Najd- be: odlomek prazgodovinske lončenine in odlomek ožgane ilovice. Jama je bila v enaki stratigrafski kot jame iz poznega neolitika in plast z lončenino iz po- zne bronaste dobe v bližini (SE 257/SE 258). Morda je bila povezana z jamami za stojke SE 204/SE 205, SE 206/SE 207. 16.6 Prazgodovinske, podrobneje neopredeljene jame SE 253/SE 254 – jama SE 258/SE 259 – jama Odkrita je bila v sek. 1, kv. AT94, pod spodnjo orni- Odkrita je bila v sek. 1, kv. AU91, pod spodnjo ornico co (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.), vkopana v geološko (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.), vkopana v geološko osno- osnovo, rumenkasto rjavo meljasto glino (SE 2 = vo, rumenkasto rjavo meljasto glino (SE 2 = SE 21, SE 21, SE 1007). Bila je nepravilne ovalne oblike v SE 1007). Bila je ovalnega tlorisa, v preseku v obliki Monografije CPA 20 jami je bila olivno rjava zemlja (2.5Y 4/3), s številni- 0,39 × 0,34 m, globine do 0,1 m, U-oblike v preseku mi drobci oglja (10 %). Najdbe: 3 odlomki keramičnih (SE 2039). Zasuta je bila z glinenim meljem temno posod, po katerih je mogoče jamo okvirno datirati v rumenkasto rjave barve (10YR 4/4; 100 %). Najdbe: prazgodovino (ne gre za 5. tisočletja pr. n. št.). koški prazgodovinske keramike. Dno jame za stojko? SE 2052/SE 2053 – jama Odkrita je bila v sek. 3, kv. AK20. Jama je bila oval- nega tlorisa, v preseku v obliki črke U, velikosti SE 2034/SE 2035 – jama 0,79 × 0,59 m in globine do 0,13 m. V njej se je naha- Odkrita je bila v sek. 3, kv. AS13, AT13, vkopana v jal glinen melj rjave barve (10YR 4/3), z drobci oglja najvišjo geološko plast, rjavi glineni melj (SE 2008 (2 %). Najdbe: drobci prazgodovinske keramike. = SE 2022, SE 3013). Bila je nepravilnega tlori- sa, velikosti 3,0 × 1,0 m, v preseku v obliki črke U (SE 2035). V jami se je nahajala temno rumenkasto rjava zemlja (10YR 3/4), sestavljena iz glinenega me- lja (95 %) z drobci oglja (5 %). Najdbe: drobci praz- godovinske keramike in peška. SE 2066/SE 2067 – jama Odkrita je bila v sek. 3, kv. AJ19, vkopana v polnilo SE 2038/SE 2039 – plitva jama (za stojko?) paleostruge s keramiko iz bakrene dobe (SE 2021). Odkrita je bila v sek. 3, kv. AM17, vkopana v geo- Jama je bila ovalnega tlorisa, velikosti 0,96 × 0,89 m, loško plast, rjavi glineni melj (SE 2008 = SE 2022, globine do 0,09 m. V njej se je nahajala temno rjava Dolsko – Spodnje Škovce V enaki stratigrafski legi so se nahajale v bližini jame iz bakrene dobe. SE 2099/SE 2100 – jama Odkrita je bila v sek. 3, kv. AP17, vkopana v polnilo SE 2068/SE 2069 – jama paleostruge z najdbami iz bakrene dobe (SE 2036). Odkrita je bila v sek. 3, kv. AJ18, vkopana v geo- Bila je okroglega tlorisa, premera 0,48 m, v preseku loško plast, rjavi glineni melj (SE 2008 = SE 2022, v obliki črke U in globine do 0,09 m (SE 2100). V SE 3013). Jama je bila ovalnega tlorisa, velikosti jami se je nahajala temno sivkasto rjava zemlja (10YR 0,46 × 0,39 m, globine do 0,1 m. V njej se je na- 4/2) z drobci oglja (0,1 %) (SE 2099); brez najdb. V hajala temno rumenkasto rjava zemlja (10YR 4/4), enaki stratigrafski legi so se nahajale nekatere jame z sestavljena iz glinenega melja z (99 %) in drobci oglja najdbami iz bakrene dobe, jam iz mlajših obdobij v (1 %). Meja jame je bila nejasna. Pri mokrem spira- bližini ni bilo. Bakrena doba? nju sedimenta so bili odkriti drobci prazgodovinske keramike. 12.7 Grob, jame in objekt iz zgodnjega srednjega veka SE 2072/SE 2073 – jama SE 32/SE 33 (= SE 166/SE 167) – grob Odkrita je bila v sek. 3, kv. AI20, ob polnilih poto- Odkrit je bil v sek. 1, kv. AS93, pod spodnjo or- ka SE 2021, SE 2045, SE 2054, vkopana v geološko nico (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.) in vrhnjo plastjo plast SE 2020. Jama je bila ovalnega tlorisa, velikosti (SE 20), vkopan v geološko osnovo, rjavo meljasto 0,97 × 0,75 m, globine do 0,16 m. V njej se je nahajala glino (SE 2 = SE 21, SE 1007; sl. 18). Grobna jama temno sivkasto rjava zemlja (10YR 4/2), z drobci oglja je bila komaj vidna. Del jame je bil odkrit v testnem (5 %). Najdba: fragment prazgodovinske keramike. jarku, kjer je bila videti okroglega tlorisa (SE 32/ Monografije CPA 20 od testnega jarka, kjer je bilo prepoznano, da gre za grob pravokotnega tlorisa s slabo ohranjenimi člo- veškimi kostmi (SE 166/SE 167). Grobna jama je bila velikosti 2,12 × 0,7 m, globine do 0,15 m (SE 33 = SE 167). Antropološke analize so pokazale, da gre za dvojni pokop, grob odrasle ženske (starost prib- ližno 25 let) in otroka (starosti okoli 4 leta +/- 12 mesecev). Kosti je prekrivala temno sivkasto rjava zemlja (10YR 4/2) z ogljem (1 %) (SE 32 = SE 166). Najdbe: lonec, okrašen z nažlebljenimi valovnicami (kat. št. 472), manjši lonec (kat. št. 471), steklene jago- de (kat. št. 470a–470i) in lesena bukova deščica (glej tu: 9.2 Arheobotanična analiza). Večji lonec in steklene jagode so bili odkriti skupaj z zobmi otroka v južnem delu jame, ki je bila izkopana okroglega tlorisa. Manj- ši lonec je bil odkrit v severnem delu jame pravo- kotnega tlorisa skupaj s skeletnimi ostanki in zobmi odrasle ženske. keramika kamen oglje kost steklo (jagode) PN 116 21 33 AT94 32 jagode zobje lobanje deli PN 23 Dolsko – Spodnje Škovce SE 2023/SE 2024 – jama Odkrita je bila v sek. 1, kv. AS9, pod spodnjo orni- co (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.), vkopana v najvišjo geološko osnovo v sek. 3 in 4 (SE 2008 = SE 2022, SE 3013) ter v plast savskega proda (SE 2003). Bila je ovalnega tlorisa, plitva, njeno polnilo (SE 2023) je bilo sestavljeno iz peščenega melja (96 %) temno rumenkasto rjave barve (10YR 4/4), kamnov (3 %), ožgane ilovice (0,5 %) in oglja (0,5 %). Najdbe: 118 kosov zgodnjesrednjeveške keramike in 10 kosov ož- gane ilovice. SE 67/SE 68 – jama Odkrita je bila v sek. 1, kv. AP90, pod spodnjo or- SE 124/SE 125 – jama za stojko nico (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.), vkopana v geo- Odkrita je bila v sek. 1, kv. AO94, pod spodnjo or- loško osnovo, rjavo meljasto glino (SE 2 = SE 21, nico (SE 17 = SE 19, SE 34, SE 2002), vkopana v SE 1007). Bila je velikosti 0,99 × 0,73 m, globine do geološko osnovo, rumenkasto rjavo meljasto glino 0,08 m (SE 68). Zasuta je bila z zemljo zelo temno (SE 2 = SE 21, SE 1007) in v savski prod (SE 18 = sivkasto rjave barve (10YR 3/2), sestavljeno iz gli- SE 45, SE 171 itd.). Bila je premera 0,32 m, globine nenega melja (86 %), lapornatih lomljencev (5 %), do 0,34 m, v preseku v obliki črke U. V jami je bila apnenčastih oblic (1 %), ožgane ilovice (1 %) in oglja zelo temno siva zemlja (10YR 3/1), sestavljena iz gli- (7 %) (SE 67). Jama je sekala polnilo podolgovate nenega melja (10 %), velike količine ožgane ilovice jame SE 76. Najdbe: 2 keramična odlomka iz zgo- (70 %) in oglja (20 %). Najdbe: zoglenele kosti in del dnjega srednjega veka, 16 kosov ožgane ilovice. rebra. Objekt (SE 107/SE 108, SE 105/SE 106, SE 126/SE 127, SE 101/SE 102, SE 111/SE 112 in SE 154/SE 155) Jame za stojke lesenega objekta so bile odkrit juž- no od zgodnjesrednjeveškega groba, na območju kvadrantov AL93, AM 93 in AL94. Datacija objek- ta je mogoča na podlagi najdb iz jame za stojke SE 101/102 in deloma stratigrafske lege jam. Dve jami za stojki – ena v severozahodni in druga v jugo- Monografije CPA 20 112) – sta bili namreč nedvomno vkopani v plast iz poznega neolitika (SE 75). Najdb iz drugih obdobij v bližini ni bilo odkritih. Objekt je bil usmerjen od se- verozahoda proti jugovzhodu, pravokotnega tlorisa, dolžine 5,7 m in širine okoli 4,3 m. SE 103/SE 104 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 1, kv. AL93, vkopana v geolo- ško osnovo, rumenkasto rjavo meljasto glino (SE 2 = SE 21, SE 1007). Bila je premera 0,47 m, globine SE 101/SE 102 – jama za stojko do 0,55 m. Zasuta je bila z zemljo zelo temno siv- Odkrita je bila v sek. 1, kv. AL93, pod spodnjo orni- kasto rjave barve (10YR 3/2), sestavljeno iz gline- co (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.), vkopana v rjavo me- nega melja (94,7 %) in apnenčastih kamnov (0,3 %) ljasto glino (SE 2 = SE 21, SE 1007). Bila je premera ter drobcev oglja (5 %). Jama za stojko je bila ver- 0,64 m, v preseku v obliki črke U in globine do 0,32 jetno povezana z jamami za stojke SE 107/108, m (SE 102). Polnilo je bilo sestavljeno iz glinenega SE 105/106, SE 126/127, SE 101/102, SE 111/112 melja (69 %) zelo temno sivkasto rjave barve (10YR in SE 154/155, s katerimi je tvorila površino pravo- 3/2), z drobci oglja (10 %), apnenčasti lomljenci kotnega tlorisa. (1 %) in ožgano ilovico (20 %) (SE 101). Najdbe: fragmentiran železni predmet s tulcem za držaj (kat. št. 474) in skupaj 434 kosov odlomkov lončenine (ve- činoma pripadajo fragmentirani pražnici kat. št. 473, ostali posodam kat. št. 475, 476). Prvotno je bila jama interpretirana kot ognjišče, vendar je bila podob- nih dimenzij in globine kot sosednja jama za stojko SE 103/104, s katero se je nahajala v vrsti. Fragmenti Dolsko – Spodnje Škovce do 0,15 m. V jami je bila temno sivkasto rjava zemlja (10YR 4/2), sestavljena iz glinenega melja (98 %) s kamni (2 %); brez najdb. SE 107/SE 108 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 1, kv. AM93, vkopana v geolo- ško osnovo, rumenkasto rjavo meljasto glino (SE 2 = SE 21, SE 1007). Bila je velikosti 0,24 × 0,22 m, v preseku v obliki črke U in globine do 0,11 m. V jami se je nahajala zelo temno sivkasto rjava zemlja (10YR 3/2), sestavljena iz glinenega melja (99,9 %) z drobci oglja (0,1 %). Najdba: košček ožgane gline. Jama je bila brez najdb. SE 154/SE 155 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 1, kv. AL94, pod spodnjo or- nico (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.), vkopana v neo- litsko plast SE 75. Bila je ovalnega tlorisa, velikosti 0,39 × 0,29 m, v preseku v obliki črke U in globine SE 105/SE 106 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 1, kv. AM93, vkopana v geolo- ško osnovo, rumenkasto rjavo meljasto glino (SE 2 = SE 21, SE 1007). Bila je ovalnega tlorisa, velikosti 0,24 × 0,22 m, globine do 0,12 m, v preseku v obliki črke U. Zasuta je bila z zemljo zelo temno sivkasto rjave barve (10YR 3/2), sestavljeno iz glinenega me- lja (99,9 %) in drobcev oglja (0,1 %); brez najdb. Monografije CPA 20 rjavo meljasto glino (SE 2 = SE 21, SE 1007). Bila je ovalnega tlorisa, velikosti 0,6 × 0,47 m, globine do 0,16 m. V jami se je nahajala temno rumenkasto rja- va zemlja (10YR 4/4) z drobci oglja. Najdbe: košček (prazgodovinske?) keramike je bil lahko infiltriran iz poznoneolitske plasti, v katero je bila jama vkopana. 16.8 Sodobne jame, plasti in strukture SE 126/SE 127 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 1, kv. AM93, pod spodnjo or- Kozolec nico (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.), sekala je geološko Jame za stojke kozolca so bile odkrite v sek. 1. Ne- osnovo, rumenkasto rjavo meljasto glino (SE 2 = katere so bile okroglega tlorisa, premera okoli 0,8 m, SE 21, SE 1007). Bila je velikosti 0,67 × 0,45 m, glo- druge ovalnega ali pravokotnega tlorisa, v preseku v bine do 0,09 m, v preseku v obliki črke U. V jami obliki črke U. Že z vrha je bilo v jamah vidnih precej je bila zelo temno sivkasto rjava zemlja (10YR 3/2), sodobnih predmetov (železo, keramika, opeka, pla- sestavljena iz glinenega melja (99,9 %), z drobci oglja stika in apno). Jame zato niso bile izkopane, temveč (0,1 %). odstranjene strojno. Po pripovedovanju domačinov je stal na tem mestu kozolec. Jame so verjetno služile za stojke kozolca. SE 3/SE 4 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 1, kv. AK94, pod ornico (SE 1 = SE 2001, SE 3001), vkopana v najvišjo geološko osnovo, rumenorjavo meljasto glino (SE 2 = SE 21, SE 1007). Bila je premera 0,8 m (SE 4). Polnilo jame je predstavljala temna zemlja s sodobnimi najdbami (opeka, keramika, železo) (SE 3); odstranjena strojno. SE 111/SE 112 – jama za stojko SE 5/SE 6 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 1, kv. AM93, pod spodnjo or- Odkrita je bila v sek. 1, kv. AK94 in AL94, pod or- nico (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.), vkopana v neolit- nico (SE 1 = SE 2001, SE 3001), vkopana v najvišjo Dolsko – Spodnje Škovce = SE 21, SE 1007). Bila je pravokotnega tlorisa, vel. SE 1001/SE 1002 – jama za stojko 0,76 × 0,36 m (SE 6), zasuta s temno zemljo s so- Jama za stojko, domnevno za kozolec, nepravilne- dobnimi najdbami (SE 5); odstranjena strojno. ga okroglega tlorisa in U profila (SE 1002). Polni- lo (SE 1001) je bilo sestavljeno iz peščenega melja SE 7/SE 8 – jama za stojko (83 %), opeke (15 %), proda (1 %), oglja (1 %); tudi Odkrita je bila v sek. 1, kv. AL94, pod ornico (SE 1 najdbe apna in plastike; odstranjena strojno. = SE 2001, SE 3001), vkopana v najvišjo geološko osnovo, rumenorjavo meljasto glino (SE 2 = SE 21, SE 1009/SE 1010 – jama za stojko SE 1007). Bila je premera 0,83 m (SE 8), zasuta s Jama za stojko, morda istega kozolca. Polnilo temno zemljo s sodobnimi najdbami – tudi plastika, (SE 1009) je bilo sestavljeno iz peščenega melja železo in pločevina (SE 7); odstranjena strojno. (87 %), proda (2 %), oglja (1 %) in številnih najdb ke- ramike, kovine in stekla (10 %); odstranjena strojno. SE 9/SE 10 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 1, kv. AM94, pod ornico (SE 1 SE 1022/SE 1023 – jame za stebre kozolca = SE 2001, SE 3001), vkopana v najvišjo geološko Vkop zadnje v nizu raziskanih jam, domnevano za osnovo, rumenorjavo meljasto glino (SE 2 = SE 21, stojke kozolca, je bil v tlorisu pravilne štirikotne obli- SE 1007). Bila je ovalnega tlorisa, vel. 0,86 m × 0,57 ke, dobro vidna (SE 1023). Polnilo (SE 1022) je bilo m (SE 10), zasuta s temno zemljo s sodobnimi najd- sestavljeno iz peščenega melja (97 %), proda (2 %) in bami – opeka in keramika (SE 7); delno odstranjena opeke (1 %); odstranjena strojno. strojno, delno se je nadaljevala izven izkopnega polja. Sodobni objekti (vojaške barake?) SE 227/SE 228 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 1, kv. AJ94, pod ornico (SE 1 Gre za pravokotne in ovalne jame velikosti = SE 2001, SE 3001), vkopana v spodnjo ornico 51 × 38 cm do 0,88 × 0,78 m, odkrite pod zgornjo (SE 34 = SE 17, SE 2002 itd.) in v arheološko ste- ornico (SE 1 = SE 2001, SE 3001), v katerih so bili rilno rumenorjavo meljasto glino (SE 2 = SE 21, deloma vidni ostanki lesenih stebrov premera med SE 1007). Bila je okroglega tlorisa (SE 228), zasuta 0,25 in 0,35 m, globine med 0,57 in 1,12 m. Deloma z olivno rjavo zemljo, sestavljeno iz glinenega melja so bile izkopane strojno. Raziskovalci domnevajo, da (85 %) z grobim peskom (10 %). Vsebovala je so- bi lahko šlo za ostanke vojaških barak, ki so izpričane dobne najdbe – keramični odlomki, kost (SE 227); na tem področju. odstranjena strojno. SE 22/SE 23 – jama za stojko SE 229/SE 230 – jama za stojko Odkrita je bil v sek. 1, kv. AS94, pod ornico (SE 1 = Odkrita je bila v sek. 1, kv. AI94, pod ornico (SE 1 SE 2001, SE 3001), vkopana v spodnjo ornico (SE 17 = SE 2001, SE 3001), vkopana v spodnjo ornico = SE 19, SE 34, SE 2002). Bila je premera 0,24 m, glo- (SE 34 = SE 17, SE 2002 itd.) in v arheološko ste- bine 0,57 m (SE 23). Zasuta je bila s polnilom (SE 22), rilno rumenorjavo meljasto glino (SE 2 = SE 21, sestavljenim iz grobega peska (25 %), finega peska SE 1007). Bila je okroglega tlorisa (SE 230), polnilo (25 %) in oblic (50 %). Izkopana strojno. (SE 229) je bilo sestavljeno iz glinenega melja (60 %), proda (5 %), grobega peska (20 %) in finega peska SE 24/SE 25 – jama za stojko (15 %); brez najdb; odstranjena strojno. Odkrita je bil v sek. 1, kv. AS94, pod ornico (SE 1 = SE 2001, SE 3001), vkopana v spodnjo ornico (SE 17 = SE 19, SE 34, SE 2002). Zasuta je bila s polnilom Monografije CPA 20 sestavljenim iz grobega peska (40 %), glinenega me- SE 95/SE 96 – jama za stojko lja (40 %), kamnov (10 %) in oglja (10 %). Odkrita je bila v sek. 1, kv. AP94, pod zgornjo or- nico (SE 1 = SE 2001, SE 3001), sekala je spodnjo SE 35/SE 36 – jama za stojko ornico (SE 34 = SE 17, SE 2002 itd.). Bila je oglatega Odkrita je bil v sek. 1, kv. AS94, pod ornico (SE 1 = tlorisa, velikosti 0,48 × 0,41 m. V jami je bila zemlja SE 2001, SE 3001), vkopana v spodnjo ornico (SE 17 rjave barve (10YR 4/3), sestavljena iz glinenega melja = SE 19, SE 34, SE 2002). Bila je premera 0,27 m, za- (93 %) in kamnov (7 %). suta s polnilom (SE 35) olivno rjave barve (2,5Y 4/3), sestavljenim iz grobega peska (20 %), finega peska SE 150/SE 151 – jama za stojko (20 %), meljastega peska (20 %) in proda (40 %). Jama je bila odkrita v sek. 1, kv. AS94, dokumentira- na v presekih P0001 in P0002 (sl. 18), vkopana v vrh- SE 43/SE 44 – jama za stojko njo plast pod spodnjo ornico (SE 20). Bila je premera Odkrita je bil v sek. 1, kv. AR94, pod ornico (SE 1 0,3 m, globine do 0,35 m, v preseku v obliki črke U. = SE 2001, SE 3001), vkopana v spodnjo ornico Zasuta je bila z rjavo zemljo (10YR 4/3), sestavljeno (SE 17 = SE 19, SE 34, SE 2002). Bila je premera iz peščenega melja (100 %). Najdbe: plastika. Inter- 0,28 m, zasuta s polnilom (SE 43) olivno rjave bar- pretirana je bila kot ostanek korenine, vendar glede ve (2,5Y 4/3), sestavljenim iz grobega peska (20 %), na njeno lego gre morda tudi v tem primeru za jamo finega peska (30 %), meljastega peska (30 %), proda za stojko sodobnega objekta (vojaške barake?). (19 %) in drobcev oglja (1 %). Ostale jame za stojke SE 48/SE 49 – jama za stojko Odkrita je bil v sek. 1, kv. AP94, pod ornico (SE 1 = SE 13/SE 14 – jama za stojko SE 2001, SE 3001), vkopana v spodnjo ornico (SE 17 Odkrita je bila v sek. 1, kv. AS92, pod spodnjo ornico = SE 19, SE 34, SE 2002). Bila je premera 0,31 m, za- (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.) in nad geološko osno- suta s polnilom (SE 48) olivno rjave barve (2,5Y 4/3), vo (SE 2 = SE 21, SE 1007). Bil je ovalnega tlorisa, sestavljenim iz grobega peska (20 %), finega peska velikosti 0,27 × 0,22 m, debeline do 0,05 m (SE 14). (20 %), meljastega peska (50 %) in proda (10 %). V njej je bila zelo temno sivkasta zemlja (2,5y 4/2), sestavljena iz glinenega melja (99,5 %) z drobci oglja SE 84/SE 85 – jama za stojko (0,5 %). Na podlagi oblike dna in polnila je bila jama Odkrita je bil v sek. 1, kv. AR94, pod ornico (SE 1 = opredeljena kot sled sodobnega živalskega rova. SE 2001, SE 3001), vkopana v arheološko sterilno ru- menorjavo meljasto glino (SE 2 = SE 21, SE 1007). SE 37/SE 38 – jama za stojko Bila je ovalnega tlorisa, zasuta s polnilom (SE 84) tem- Odkrita je bila v sek. 1, kv. AS92, pod zgornjo ornico no rjave barve (7,5Y 3/2), sestavljenim iz finega pe- (SE 1 = SE 2001, SE 3001), vkopana v jarek SE 11/ ska (8 %), glinenega melja (82 %), kamnov (10 %) in SE 12, spodnjo ornico (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.) in drobcev oglja. Vsebovala je drobce sodobne keramike. najvišjo geološko osnovo (SE 2 = SE 21, SE 1007). Bila je ovalnega tlorisa, velikosti 0,36 × 0,27 m, glo- SE 91/SE 92 – jama za stojko bine do 0,13 m (SE 38). V jami je bilo zelo temno Odkrita je bila v sek. 1, kv. AP94, pod zgornjo ornico sivkasto rjavo polnilo (10YR 3/2), sestavljeno iz me- (SE 1 = SE 2001, SE 3001), vkopana je bila v spo- ljaste gline (49,9 %), pomešane z apnenčastimi kamni dnjo ornico (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.). Bila je ogla- velikosti 9 × 5 cm (50 %) in drobci oglja (0,1 %). tega tlorisa, velikosti 0,68 × 0,67 m, zasuta z zemljo rjave barve (10YR 4/3), sestavljeno iz glinenega me- Dolsko – Spodnje Škovce SE 39/SE 40 – jama za stojko bila temno rjava zemlja (7.5YR 3/2), sestavljena iz Odkrita je bila v sek. 1, kv. AS91, pod zgornjo orni- glinenega melja (10 %), apnenčastih kamnov (79 %) co (SE 1 = SE 2001, SE 3001), vkopana v spodnjo ter oglja (1 %). Najdba: sodobni žebelj. ornico (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.). Bila je ovalnega tlorisa, velikosti 0,33 × 0,31 m, globine do 0,95 m. V Železniška proga tretjega rajha jami je bila temno rumenkasto rjava zemlja (10YR 3/4), sestavljena iz glinenega melja (40 %), apnenčas- SE 241 – prodnato nasutje tih in lapornatih kamnov velikosti 12 × 7 cm (60 %) Odkrita je bila v sek. 1, nad ornico (SE 1 = SE 2001, ter nekaj drobcev oglja. SE 3001) in sodobno plastjo glinenega melja (SE 222) (sl. 23, 25). Plast je bila v celoti sestavljena iz proda SE 41/SE 42 – jama za stojko (100 %) in po vsej verjetnosti predstavlja nasutje za Odkrita je bila v sek. 1, kv. AR92, vkopana v spodnjo železniško progo, ki je vidna na karti iz leta 1941 (sl. 8). ornico (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.). Bila je ovalnega tlorisa, velikosti 0,3 × 0,26 m, globine do 0,11 m. V SE 1044/SE 1045 – jama jami je bila zelo temno sivkasto rjava zemlja (10YR Odkrita je bila v sek. 2, kv. AH83. Bila je nepravil- 3/2), sestavljena iz glinenega melja (99 %), apnenčas- nega tlorisa (SE 1045), zasuta z zemljo, sestavljeno tih kamnov (0,9 %) in drobcev oglja (0,1 %). iz glinenega melja (87 %), proda (8 %), apnenčastih kamnov (1 %) (SE 1044). Najdbe: odlomki kerami- SE 43/SE 44 (= SE 82/SE 83) – jama za stojko ke, kosi lesa, kovine, stekla in kosti (skupaj 5 % za- Odkrita je bila v sek. 1, kv. AR94, pod zgornjo orni- sutja). Zasutje je premešano, jama je glede na lego in co (SE 1 = SE 2001, SE 3001), vkopana v spodnjo vsebino morda nastala v povezavi z gradnjo nemške ornico (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.) in najvišjo geo- železnice. loško osnovo (SE 2 = SE 21, SE 1007). Bila je pre- mera 0,28 m. V jami je bila rjava zemlja (10YR 4/3), SE 1046/SE 1047 – jama sestavljena iz meljastega peska (30 %), finega peska Odkrita je bila v sek. 2, kv. AG82, AH82. Bila je ne- (30 %) in grobega peska (20 %), kamnov velikosti do pravilnega tlorisa, velikosti 1,1 × 1,2 m (SE 1047). 5 cm (19 %) in drobcev oglja (1 %). Izenačili so jo s Zasuta je bila s polnilom (SE 1046), sestavljenim iz SE 82/SE 83. glinenega melja (76 %), proda (4 %), kamnov (5 %) in oglja (5 %). Najdbe: odlomki keramike in opeke, SE 62/SE 63 – jama za stojko kosi lesa, kovine, stekla in kosti (skupaj 10 % zasutja). Odkrita je bila v sek. 1, kv. AR93, pod zgornjo orni- Zemlja je bila večinoma sivkasto rjava, ponekod bolj co (SE 1 = SE 2001, SE 3001), vkopana v spodnjo siva, drugod pa je prehajala celo v rumenkasto. Jama ornico (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.). Bila je ovalnega je glede na lego in vsebino morda nastala v povezavi tlorisa, velikosti 0,29 × 0,26 m, globine do 0,06 m. V z gradnjo nemške železnice. jami je bila rjava zemlja (10YR 4/3), sestavljena iz melja (99 %) in grobega peska (1 %). Najdbe: praz- SE 1048/SE 1049 – jama godovinski keramični odlomek (infiltrat). Odkrita je bila v sek. 2, kv. AH82. Bila je oglatega tlo- risa, velikosti 1,35 m × 1,35 m. Zasuta je bila s pol- SE 69/SE 70 – jama za stojko nilom, sestavljenim iz glinenega melja (88 %), proda Odkrita je bila v sek. 1, kv. AP91, pod zgornjo orni- (1 %), kamnov (1 %) in oglja (5 %); rumenkasto rja- co (SE 1 = SE 2001, SE 3001), vkopana v spodnjo ve barve. Najdbe: odlomki keramike in opeke, kosi ornico (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.). Bila je skoraj lesa, kovine, stekla in kosti (skupaj 5 % zasutja). Jama okroglega tlorisa, s presekom v obliki črke U, veli- je glede na lego in vsebino morda nastala v povezavi Monografije CPA 20 SE 1050/SE 1051 – jama bine do 0,07 m. Polnilo je bilo sestavljeno iz rjave- Odkrita je bila v sek. 2, kv. AH82. Bila je nepravil- ga peščenega melja (10YR 4/3; 100 %); brez najdb. na, velikosti 3,1 × 2,4 m (SE 1051). Zasuta je bila Jama je bila interpretirana kot sled živalskega rova. z mešanico grobega peska (60 %) in proda (35 %) (SE 1050). Najdbe: odlomki keramike, kovina in Jame fitogenega nastanka steklo (skupaj 5 % zasutja). Jama je glede na lego in vsebino morda nastala v povezavi z gradnjo nemške SE 11/SE 12 (= SE 50/SE 51) – lisa (sled drevesa) železnice in je bila odstranjena strojno. Lisa SE 11/SE 12 se nadaljuje v SE 50/51, s katero je bila zato izenačena. Odkrita je bila v sek. 1, kv. AS92, Jame zoogenega nastanka pod spodnjo ornico (SE 34 = SE 17, SE 2002 itd.), vkopana je bila v najvišjo geološko osnovo (SE 2 = SE 137/SE 138 – jama (sled živalskega rova) SE 21, SE 1007). Bila je linearnega tlorisa, U-prese- Jama SE 138 je bila odkrita v sek. 1, kv. AK82, pod ka, vel. 1,83 × 0,65 m in debeline do 0,24 m. Sesta- spodnjo ornico (SE 26 = SE 27/SE 28, SE 52/SE vljena je bila iz čvrstega glinenega melja (98,9 %), 123), v neposredni bližini jame iz pozne bronaste apnenčastih kamnov velikosti do 3 cm (0,1 %) in dobe SE 133/SE 134, sekala je plast SE 132. Bila je drobcev oglja (1 %), ki so se koncentrirali predvsem velikosti 0,22 × 0,18 m, globine do 0,05 m in zasuta v severnem delu lise. Vsebovala je tudi dva drobca s peščenim meljem (100 %); brez najdb (SE 137). In- keramike. Interpretirana je bila kot naravna tvorba, terpretirana je bila kot sled živalskega rova. sled drevesa. SE 156/SE 157 – jama (sled živalskega rova) SE 144/SE 145 – jama (sled korenine) Jama je bila odkrita v sek. 1, kv. AT92, sekala je spo- Jama je bila odkrita v sek. 1, kv. AN80, v rečnem na- dnjo ornico (SE 34 = SE 17, SE 2002 itd.) in vrhnjo nosu na brežini paleostruge SE 132, v katerem so plast pod spodnjo ornico (SE 20). Bila je nepravilne- bile najdbe iz bakrene dobe. Bila je ovalnega tlorisa, ga ovalnega tlorisa, velikosti 0,65 × 0,42 m, globine velikosti 0,78 × 0,54 m, debeline do 0,06 m. Zasu- do 0,09 m (SE 157). V njej je bilo polnilo zelo temno ta je bila s temno sivkasto rjavo zemljo (10YR 4/2), sivkasto rjave (10YR 3/2) barve, sestavljeno iz melja sestavljeno iz peščenega melja (95 %) in apnenčastih (60 %), koškov oglja vel. med 0,5 in 1 cm (40 %) in kamnov (5 %). Jama je domnevno fitogenetskega na- nekaj drobcev keramike (SE 156). Interpretirana je stanka (sled korenine). bila kot živalski rov. SE 146/SE 147 – jama (sled korenine) SE 2060/SE 2061 (= SE 2062/SE 2063, SE 2064/ Jama je bila odkrita v sek. 1, kv. AN80. Bila je preme- SE 2065) – jame (sled živalskega rova) ra 0,19 m, globine do 0,07 m, v preseku v obliki črke Jame so bile odkrite v sek. 3, kv. AK20 in AK21. V. Zasuta je bila z rjavo (10YR 4/3) zemljo, sestavlje- Bile so nepravilnega tlorisa, velikosti 0,23 × 0,18 m, no iz peščenega melja (100 %) s sprhnelimi ostanki 0,25 × 0,13 m in 0,14 × 0,13 m, zasute s temno korenine; brez najdb. rumenkasto rjavim glinenim meljem (10YR 4/4; 100 %) in med seboj povezne. Interpretirane so bile SE 158/SE 159 – jama (sled drevesa) kot sistem živalskih rovov. Lisa SE 158/SE 159 je bila odkriti v sek. 1, kv. AT92, pod spodnjo ornico (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.) SE 2074/SE 2075 – jama (sled živalskega rova) in nad najvišjo geološko osnovo (SE 2 = SE 21, Odkrita je bil v sek. 3, kv. AI20, sekala geološko SE 1007). Bila je ovalnega tlorisa, vel. 1,31 × 0,41 m, osnovo, rumenkasto rjavi meljast pesek (SE 2020). debeline do 0,2 m, sestavljena iz čvrstega glinenega Dolsko – Spodnje Škovce (1 %); brez najdb. Interpretirana je bila kot naravna osnovo (SE 2 = SE 21, SE 1007) in spodnjo ornico tvorba, sled drevesa. (SE 34 = SE 17, SE 2002 itd.). Bila je oglatega tlo- risa, velikosti 3,4 × 1,45 m, v preseku v obliki črke Gramozna jama U (SE 185). Zasuta je bila s temno rjavim polnilom (10YR 3/3), sestavljenim iz proda (40 %), grobega SE 15, SE 16 (= SE 115), SE 53/SE 54 (= SE 116) peska (10 %), finega peska (10 %) in peščenega melja – jama (40 %) (SE 184). Najdbe: steklo in plastika. Jama je Odkrita je bila v sek. 1, AN80, AN81, AN82, AN83, zaslužila za betonsko korito napajalnika za živali, ki je AN84, AN85, AN86, AN87, AN88, AN89, AK-AO bil viden na površini ob prihodu na teren. 89-91, AN85-87. Bila je ovalnega tlorisa, nepravilne- ga kvadratnega preseka, velikosti 39,34 × 16,57 m. V Brazde od oranja, testne jame, odtis kolesnic njej je bilo več polnil. Najvišje, pod ornico, je bila in preostale jame jama zasuta z glinenim meljem rjave barve (10YR 4/3) z drobci oglja (SE 15). Pod njem je bilo polni- SE 64/SE 65 – jarek lo rjave barve (10YR 4/3), sestavljeno iz glinenega Odkrit je bila v sek. 1, kv. AR94, pod zgornjo ornico melja, pomešanega s prodom (SE 16, SE 115), tretje (SE 1 = SE 2001, SE 3001), vkopan v spodnjo orni- polnilo pa je bilo peščeno (50 %) – prodnato (50 %) co (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.). Bil je ovalnega tlorisa, (SE 53). Najdbe: premešane najdbe iz različnih ob- velikosti 1,4 × 0,28 m, globine do 0,06 m. V njem je dobij, precej sodobnih predmetov. bila rjava zemlja (10YR 4/3), sestavljena iz meljastega peska (95 %), peska (3 %), nekaj prodnikov velikosti Korito za napajanje živali do 5 cm (2 %), drobcev oglja in koščkom sodobne keramike. Gre za brazdo pluga – sled oranja. SE 184/SE 185 – jama Jama je bila odkrita v sek. 1, kv. AV91, AZ91, pod or- SE 78/SE 79 – jama nico (SE 1 = SE 2001, SE 3001), sekala je geološko Odkrita je bila v sek. 1, kv. AO90, pod spodnjo or- nico (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.), sekala je poznone- olitsko jamo (SE 76/77). Bila je oglatega tlorisa, ve- likosti 1,22 × 0,5 m, globine do 0,1 m; v preseku je bila v obliki črke U. Zasuta je bila z zemljo temno rja- ve barve (10YR 3/3), sestavljeno iz glinenega melja (15 %), pomešanega z apnenčastimi kamni velikosti 2-5 cm (85 %) ter drobci oglja. Več zemlje je bilo na vrhu jame, na dnu pa so prevladovali prodniki. Najd- be: železni fragmenti, železen žebelj, ustje novoveške posode ter drobci prazgodovinske keramike. SE 80/SE 81 – jama Odkrita je bila v sek. 1, kv. AO92–AN92, pod spo- dnjo ornico (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.), vkopana je bila v najvišjo geološko osnovo, rumenkasto rjavo meljasto glino (SE 2 = SE 21, SE 1007). Bila je veli- kosti 1,54 × 1,22 m, globine do 0,12 m, v preseku v obliki črke U. V jami se je nahajala temno rjava zemlja Monografije CPA 20 SE 164/SE 165 – jama za stojko Jama je bila odkrita v sek. 1, kv. AV92, pod spodnjo ornico (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.), vkopana je bila v vrhnjo plast pod spodnjo ornico (SE 20) in v najvišjo geološko osnovo (SE 2 = SE 21, SE 1007). Bila je oglatega tlorisa, velikosti 1,03 × 0,45 m. V njej je bila temno sivkasto rjava zemlja (10YR 4/2), sestavljena iz glinenega melja (100 %). Služila je za sodobni ste- ber. apnenčastih kamnov (40 %) in drobcev oglja (0,3 %). SE 168/SE 169 – jama za steber Najdba: odlomek novoveške keramike. Jama je bila odkrita v sek. 1, kv. AV91, pod spodnjo ornico (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.), vkopana je bila v SE 99/SE 100 – jama (testna sonda) vrhnjo plast pod spodnjo ornico (SE 20) in v najvišjo Odkrita je bila v sek. 1, kv. AN–AM92, velikosti geološko osnovo (SE 2 = SE 21, SE 1007). Bila je 1 × 1 × 1 m, globine do 1 m. Gre za arheološko te- ovalna, velikosti 1,63 × 0,69 m. Zasuta je bila s tem- stno sondo št. 17, ki je bila izkopana pred arheološ- no sivkasto rjavo zemljo (10YR 4/2), sestavljeno iz kim izkopavanjem. glinenega melja (100 %). Najdbe: koščki betona. SE 117/SE 118 – jama SE 182/SE 183 – jama (dno testne sonde?) Odkrita je bila v sek. 1, kv. AK91, pod zgornjo or- Odkrita je bila v sek. 1, kv. AZ90, pod spodnjo or- nico (SE 1 = SE 2001, SE 3001), vkopana v plast nico (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.), sekala je geološko savskega proda (SE 18 = SE 45, SE 46/SE 67 itd.). osnovo, rumenkasto rjavo meljasto glino (SE 21). Bila je oglatega tlorisa, v preseku v obliki črke U, ve- Bila je oglatega tlorisa, velikosti 0,77 × 0,48 m in likosti 1,25 × 1,2 m in globine do 0,26 m. V jami je globine do 0,1 m. V jami je bila zemlja rjave barve bila rjava zemlja (10YR 4/3), sestavljena iz glinenega (10YR 4/3), sestavljena iz glinenega melja (97 %) z melja, nato pa meljast pesek rjave barve (2,5Y 4/3) drobci oglja (3 %). Najdbe: košček keramike. (oboje SE 117). Najdba: sodobni žebelj. SE 251/SE 252 – jama za steber SE 119/SE 120 – jama Odkrita je bila v sek. 1, kv. AV93, AZ93, pod zgor- Odkrita je bila v sek. 1, kv. AO91, vkopana v spodnjo njo ornico (SE 1 = SE 2001, SE 3001), vkopana v ornico (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.). Bila je oglatega spodnjo ornico (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.). Bila je tlorisa, velikosti 0,5 × 0,35 m. V jami je bila zemlja nepravilno ovalnega tlorisa, velikosti 1,85 × 1,22 m. rjave barve (10YR 4/3), sestavljena iz peščenega me- Zasuta je bila z zemljo iz grobega peska (15 %) in lja (100 %). Najdba: vertikalno zapičen kos sodobne glinenega melja (85 %). Najdbe: prazgodovinska in žice. sodobna keramika. SE 129/SE 130 – jama (testna sonda) SE 1042 – odtis kolesnic od tovornjaka Odkrita je bila v sek. 1, kv. AK85, velikosti Odkrite so bile v sek. 2, kv. AG84, AG85, AG86, ob 1 × 1 × 1 m, globine do 1,0 m. Gre za arheološko robu deponije zemlje, nastale med izkopavanjem. testna sonda št. 15, ki je bila izkopana pred arheološ- Bile so velikosti 9,0 × 0,2 m, zasute s temno sivkasto kim izkopavanjem. rjavo zemljo, nastale ob prenašanju zemlje bagra na razmočenem terenu. Dolsko – Spodnje Škovce SE 2004/SE 2005 – jama (testna sonda) SE 3009/SE 3010 – jama (testna sonda) Odkrita je bila v sek. 3, kv. AL10, vkopana v ornico Odkrita je bila v sek. 3, kv. BC12, vkopana v orni- in spodnjo ornico (SE 2001, SE 2002). Bila je kva- co in spodnjo ornico (SE 2001, SE 2002). Bila je dratnega tlorisa, velikosti 0,36 × 0,36 m, zasuta z oglatega tlorisa, velikosti okoli 0,8 × 0,8 m, globine zemljo, sestavljeno iz peščenega melja temno rjave 0,4 m, v preseku v obliki črke U. Zasuta je bila z rjavo barve (10YR 3/3) (SE 2004). Ostanek arheološke te- zemljo (10YR 4/3), premešano s prodom in peskom stne sonde, velikosti 40 × 40 × 40 cm, nastale pred (zmes plasti SE 3001, SE 3002, SE 3003, SE 3004, izkopavanjem. Ni bila izkopana. SE 3005). SE 2040/SE 2041 – jama (testna sonda) SE 3050/SE 3051 – jama (testna sonda) Odkrita je bila v sek. 3, kv. kv. AS23, vkopana v or- Odkrita je bila v sek. 3, kv. BB35, vkopana v ornico nico in spodnjo ornico (SE 2001, SE 2002). Bila je in spodnjo ornico (SE 2001, SE 2002). Bila je oglate- kvadratnega tlorisa, velikosti 0,28 × 0,28 m, zasuta z ga tlorisa, velikosti okoli 0,9 × 0,9 m, globine več kot zemljo, sestavljeno iz peščenega melja temno rjave 0,5 m, v preseku v obliki črke U. Zasuta je bila z rjavo barve (10YR 3/3) (SE 2004). Ostanek arheološke zemljo (10YR 4/3), premešano s prodom in peskom testne sonde, velikosti 40 × 40 × 40 cm. Ni bila iz- (zmes plasti SE 3001, SE 3002, SE 3003, SE 3004, kopana. SE 3005). SE 2006/SE 2007 – jama (testna sonda) SE 3007/SE 3008 – jama Odkrita je bila v sek. 3, kv. AM9, vkopana v ornico Odkrita je bil v sek. 4, kv. BC9, dokumentirana v pre- in spodnjo ornico (SE 2001, SE 2002). Bila je oglate- seku 3001. Sekala je obe vrhnji plasti (SE 3001, 3002), ga tlorisa, velikosti okoli 1,0 × 1,0 m, globine več kot plast z najdbami iz pozne bronaste dobe (SE 3003) v 0,5 m, v preseku v obliki črke U. Zasuta je bila z rjavo paleostrugi in najvišjo geološko osnovo (SE 2008 = zemljo (10YR 4/3), premešano s prodom in peskom SE 2022, SE 3013). Bila je premera 0,7 m, globine do (zmes plasti SE 3001, SE 3002, SE 3003, SE 3004, 1,05 m, v preseku v obliki črke U (SE 3008). Zasu- SE 3005). ta je bila z rjavo zemljo (10YR 4/3), sestavljeno iz peščenega melja, proda (1 %) in drobcev oglja (1 %). SE 2018/SE 2019 – jama (testna sonda) Bila je brez najdb. Odkrita je bila v sek. 3, kv. AM 20, vkopana v ornico in spodnjo ornico (SE 2001, SE 2002). Bila je oglate- SE 3047/SE 3048 – jama ga tlorisa, velikosti okoli 1,0 × 1,0 m, globine več kot Odkrita je bil v sek. 4, kv. BB24, vkopana v orni- 0,5 m, v preseku v obliki črke U. Zasuta je bila z rjavo co (SE 1 = SE 2001, SE 3001) in najvišjo geološko zemljo (10YR 4/3), premešano s prodom in peskom osnovo (SE 2008 = SE 2022, SE 3013). Bila je ve- (zmes plasti SE 3001, SE 3002, SE 3003, SE 3004, likosti 2,38 × 1,18 m, v tlorisu nepravilne oblike, SE 3005). odstranjena strojno. Najdbe: vrečke, salonitna plošča, plastika. SE 2058/SE 2059 – jama (testna sonda) Odkrita je bila v sek. 3, kv. AJ21, AK21, vkopana v SE 3054/SE 3055 – jama ornico in spodnjo ornico (SE 2001, SE 2002). Bila je Odkrita je bil v sek. 4, kv. BC39, vkopana v spodnjo oglatega tlorisa, velikosti okoli 1,0 × 1,0 m, globine ornico (SE 17 = SE 19, SE 34, SE 2002, SE 3002, več kot 0,5 m, v preseku v obliki črke U. Zasuta je SE 3042). Bila je premera 1,26 m, globine do 0,38 m, bila z rjavo zemljo (10YR 4/3), premešano s prodom v preseku v obliki črke U. V jami je bila temno rja- in peskom (zmes plasti SE 3001, SE 3002, SE 3003, va zemlja (10YR 3/3), sestavljena iz peščenega melja Monografije CPA 20 SE 3064/SE 3065 – jama dar sodeč po videzu polnila jama za stojko verjetno Odkrita je bil v sek. 4, kv. AU7 (glej sl. 21), vkopana ni sodobna. v ornico (SE 1 = SE 2001, SE 3001). Bila je globine do 0,74 m, v preseku v obliki črke U in zasuta z zem- SE 58/SE 59 – jama za stojko ljo rjave barve (10YR 4/3), sestavljeno iz peščenega Odkrita je bila v sek. 1, kv. AR92, pod spodnjo orni- melja (98 %), proda (1 %) in drobcev oglja (1 %). So- co (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.), vkopana v neolitsko dobna je glede na stratigrafsko lego. plast SE 66. Bila je okroglega tlorisa, premera 0,37 m in debeline do 0,14 m. V njej je bila zelo temno siv- kasto rjava zemlja (10YR 3/2), sestavljena iz glinene- 16.9 Časovno neopredeljene stratigrafske ga melja (99,9 %) z drobci oglja (0,1 %); brez najdb. enote Ker je bila vkopana v neolitsko plast, je od nje mlajša. SE 56, SE 71/SE 57 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 1, kv. AR92, pod spodnjo or- nico (SE 17 = SE 19, SE 34, SE 2002, SE 3002, SE 3042), sekala je najvišjo geološko osnovo (SE 2 = SE 21, SE 1007). Bila je ovalnega tlorisa, velikos- ti 0,53 × 0,41 m, globine do 0,2 m (SE 57). V spo- dnjem delu je bila zasuta z zemljo temno rjave barve (10YR 3/3), sestavljeno iz glinenega melja (99 %) z drobci oglja (1 %) (SE 56), v zgornjem delu z zelo temno sivkasto rjavo zemljo (10YR 3/2) z apnenčas- timi kamni velikosti 15 × 8 cm (60 %) in drobci oglja (5 %). Zraven tega so bile opažene tudi rdeče lise, ki so bile verjetno sledovi strohnele stojke. V enaki stratigrafski legi so bile odkrite jame iz zgodnjega sre- dnjega veka, prazgodovinske in sodobne jame, ven- SE 60/SE 61 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 1, kv. AR93, pod spodnjo orni- co (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.), vkopana v neolitsko plast (SE 66). Bila je velikosti 0,23 × 0,24 m, U-obli- ke v preseku in globine do 0,12 m (SE 61). V jami se je nahajala zelo temno sivkasto rjava zemlja (10YR 3/2), sestavljena iz glinenega melja (99 %) z drobci oglja (1 %) (SE 60). Tudi ta jama je mlajša od neolit- ske plasti SE 66. Dolsko – Spodnje Škovce SE 93/SE 94 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 1, kv. AO94, pod spodnjo or- nico (SE 17 = SE 19, SE 34, SE 2002), vkopana v geološko osnovo, rumenkasto rjavo meljasto glino (SE 2 = SE 21, SE 1007). Bila je okroglega tlorisa, velikosti 0,27 × 0,26 m, globine do 0,12 m, v prese- ku v obliki črke U. V jami je bila temno rjava zemlja (7.5YR 3/2), sestavljena iz glinenega melja (99 %) in koškov oglja (1 %). SE 72/SE 73 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 1, kv. AR93, pod s spodnjo or- nico (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.), vkopana v geolo- ško osnovo, rumenkasto rjavo meljasto glino (SE 21). Bila je velikosti 0,33 × 0,32 m, v preseku v obliki črke U in globine do 0,25 m. V jami se je nahajala zelo temno sivkasto rjava zemlja (10YR 3/2), sestavljeno iz glinenega melja (69 %) s kamenčki (1 %) in veliko drobcev oglja (30 % – ostanki stojke?). Jama je sekala SE 97/SE 98 – jama za stojko neolitsko plast (SE 202). Odkrita je bila v sek. 1, kv. AO91, pod spodnjo or- nico (SE 17 = SE 19, SE 34, SE 2002 itd.), vkopana v geološko osnovo, rumenkasto rjavo meljasto glino (SE 2 = SE 21, SE 1007) in v jamo SE 86/SE 87, ki Monografije CPA 20 je vsebovala poznoneolitsko keramiko. Bila je pre- SE 174/SE 175 (= SE 176/SE 177, SE 178/SE 179, mera 0,45 m, v preseku U-oblike in globine do 0,7 SE 180/SE 181) – kompleks jam m. V jami je bila zelo temno sivkasto rjava zemlja Odkrite so bile v sek. 1, kv. AU91, pod ornico (SE 17 (10YR 3/2) s koščki oglja (0,5 %); brez najdb. Jamo = SE 19, SE 34 itd.) in nad najvišjo geološko osno- so datirali v pozni neolitik, vendar ker je sekala jamo vo (SE 2 = SE 21, SE 1007). Večja jama je bila vel. SE 86/SE 86 (s poznoneolitsko keramiko), je lahko 1,76 × 1,99 m, L oblike v tlorisu in debeline do 0,09 tudi kasnejša. m. V njej se je nahajalo polnilo rjave barve (10YR 4/3), sestavljeno iz mehkega peščenega melja (98 %) SE 121/SE 122 – jama za stojko z drobci oglja (2 %); brez najdb. Odkrita je bila v sek. 1, kv. AO93, pod spodnjo or- Lise SE 176/SE 177, SE 178/SE 179 in SE 180/ nico (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.), sekala je geološko SE 181 so bile v neposredni bližini lise SE 174/ osnovo, rumenkasto rjavo meljasto glino (SE 2 = SE 175 in z njo deloma v stiku, a manjše in okroglega SE 21, SE 1007). Bila je premera 0,23 m, globine do tlorisa. Sledovi konstrukcije? 0,08 m, v preseku je bila v obliki črke U. V jami se je nahajalo polnilo temno rjave barve (10YR 3/3), sestavljeno iz glinenega melja (99 %) in drobcev oglja (1 %); brez najdb. SE 172/SE 173 – jarek Odkrit je bil v sek. 1, kv. AV91-92, pod spodnjo vrh- njo plastjo pod spodnjo ornico (SE 20), sekal je geo- loško osnovo, rumenkasto rjavo meljasto glino (SE 2 = SE 21, SE 1007). Bil je dolžine 2,49 m, širine 0,39 m in globine do 0,13 m; v preseku je bil v obliki črke U. V jarku je bila zelo temno sivkasto rjava zemlja (10YR 3/2), sestavljena iz melja (65 %), oglja (30 %) in razmazane ožgane ilovice (5 %). Funkcija in sta- SE 204/SE 205 – jama za stojko rost jarka nista znani. Odkrita je bila v sek. 1, kv. AS93, pod spodnjo vrh- njo plastjo pod spodnjo ornico (SE 20) in nad geo- loško osnovo, rumenkasto rjavo meljasto glino (SE 2 = SE 21, SE 1007). Bila je premera 0,19 m, globine do 0,16 m, v preseku v obliki črke V. V jami je bila temno sivkasto rjava zemlja (10YR 4/2), sestavljena iz glinenega melja (98 %) in drobcev oglja (2 %); brez najdb. Glede na videz polnila jama verjetno ni sodob- Dolsko – Spodnje Škovce SE 208/SE 209 – skupek raztresenih kamnov Odkrit je bil v sek. 1, kv. AN92, AN93, pod spodnjo ornico (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.) in nad geolo- ško osnovo, rumenkasto rjavo meljasto glino (SE 2 = SE 21, SE 1007). Šlo je za raztresene apnenčaste kamne in oblice velikosti 5-10 cm na površini veli- kosti 2,6 × 0,68 m, morda ostanek neke strukture. Vkopa ni bilo vidnega; brez najdb. SE 209 je predsta- vljala mejno plast omenjenega skupka. SE 210/SE 211 – večja kamna Kamna velikosti 10-20 cm sta bila odkrita v sek. 1, jame iz poznega neolitika, plast (SE 257/SE 258) z kv. AP94, pod spodnjo ornico (SE 17 = SE 19, najdbami iz pozne bronaste dobe in jame iz zgodnje- SE 34, SE 2002) in nad geološko osnovo, rumen- ga srednjega veka. kasto rjavo meljasto glino (SE 2 = SE 21, SE 1007). S SE 211 je bil označen negativ oz. mejna površina SE 206/SE 207 – jama za stojko obeh kamnov. Vkop ni bil viden. Odkrita je bila v sek. 1, kv. AS92, pod spodnjo orni- co (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.), vkopana v geološko osnovo, rumenkasto rjavo meljasto glino (SE 2 = SE 21, SE 1007). Bila je premera 0,42 m, globine do 0,1 m, v preseku v obliki črke U. V jami je bila tem- no rumenkasto rjava (10YR 4/4) zemlja, sestavljena iz peščenega melja (99 %) in drobcev oglja (1 %); brez najdb. Morda je bila povezana z jamo za stojko SE 204/SE 205. SE 249/SE 250 – jama Odkrita je bila v sek. 1, kv. AN78, AO78, pod spodnjo ornico (SE 26 = SE 27/SE 28, SE 52/SE 123), vko- pana v plast v paleostrugi z lončenino iz pozne bro- naste dobe (SE 242). Bila je ovalnega tlorisa, velikosti 1,4 × 1,1 m, sestavljena iz proda (50 %) in peščenega Monografije CPA 20 SE 268/SE 269 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 1, kv. AR93, pod kulturno pla- stjo (SE 20) pod spodnjo ornico (SE 17 = SE 19, SE 34 itd.), vkopana v geološko osnovo, rumenkasto rjavo meljasto glino (SE 2 = SE 21, SE 1007). Bila je premera 0,38 m, globine do 0,04 m. V jami je bila temno rumenkasto rjava zemlja (10YR 4/4), sesta- vljena iz glinenega melja (100 %) z drobci oglja; brez najdb. Morda je bila povezana z jamami za stojke SE 204/SE 205, SE 206/SE 207 in SE 266/SE 267. zemlja (10YR 4/2), sestavljena iz glinenega melja z ogljem (0,1 %). Najdb ni bilo. SE 2014/2015 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 3, kv. AL13, pod ornico (SE 1 = SE 2001, SE 3001), vkopana v najvišjo geološko plast, rjavi glineni melj (SE 2008 = SE 2022, SE 3013). Bila je oglatega tlorisa, velikosti 0,34 × 0,27 m, globine do 0,09 m. V jami je bila temno sivkasto rjava zemlja (10YR 4/2), sestavljena iz glinenega melja, z drobci oglja (0,1 %). SE 1011/SE 1012 – jama Odkrita je bila v sek. 2, kv. AE95, pod ornico, kateri je bila po sestavi in barvi podobna. Bila je premera 0,85 m, globine do 0,18 m, meja s spodnjo ornico je bila nejasna. Polovico jame je bilo odstranjene strojno. SE 2016/SE 2017 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 3, kv. AL13, pod ornico (SE 1 = SE 2001, SE 3001), vkopana v geološko plast, rjavi glineni melj (SE 2008 = SE 2022, SE 3013). Bila je ovalnega tlorisa, velikosti 0,35 × 0,28 m, globine do SE 2012/SE 2013 – jama za stojko 0,07 m. V jami je bila temno sivkasto rjava zemlja Odkrita je bila v sek. 3, kv. AM11, pod ornico (SE 1 (10YR 4/2), sestavljena iz glinenega melja, z drobci = SE 2001, SE 3001), vkopana v najvišjo geološko oglja (0,1 %); brez najdb. plast, rjavi glineni melj (SE 2008 = SE 2022, SE 3013). Bila je ovalnega tlorisa, velikosti 0,26 × 0,22 m, glo- Dolsko – Spodnje Škovce glineni melj (SE 2008 = SE 2022, SE 3013). Bila je okroglega tlorisa, velikosti 0,51 × 0,46 m. V jami je bila temno sivkasto rjava zemlja (10YR 4/2), sesta- vljena iz glinenega melja (100 %); brez najdb. SE 2107/SE 2108 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 3, kv. AO16, pod ornico (SE 1 = SE 2001, SE 3001), vkopana v geološko plast, rjavi glineni melj (SE 2008 = SE 2022, SE 3013). Bila je ovalnega tlorisa, velikosti 1,74 × 0,73 m, globine do SE 2032/SE 2033 – plitva jama (za stojko?) 0,22 m. V jami je bila temno sivkasto rjava zemlja Odkrita je bila v sek. 3, kv. AS14, vkopana v naj- (10YR 4/2), sestavljena iz glinenega melja, z večjo višjo geološko plast, rjavi glineni melj (SE 2008 = količino drobcev oglja (5 %). SE 2022, SE 3013). Bila je okroglega tlorisa, premera 0,23 m in globine do 0,05 m, v preseku v obliki črke U. V njej se je nahajala temno rumenkasto rjava zem- lja (10YR 4/4), sestavljena iz glinenega melja z drobci oglja (0,5 %). Brez najdb. SE 2113/SE 2114 – jama Gre za jamo, ki se je nahajala v sek. 3, kv. AN14, AO14, pod ornico (SE 1 = SE 2001, SE 3001) in nad plastjo rjavega glinenega melja (SE 2008). Bila je velikosti 1,35 × 0,75 m, v preseku banjasta, polnilo je bilo sestavljeno iz čvrstega glinenega melja temno sivkasto rjave barve (10YR 4/2); brez najdb. SE 2105/SE 2106 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 3, kv. AO16, pod ornico (SE 1 = SE 2001, SE 3001), vkopana v geološko plast, rjavi Monografije CPA 20 SE 3017/SE 3018 – jama je iz bakrene dobe ali mlajša (v plast SE 2036 so bile Odkrita je bila v sek. 4, kv. BB14, BB15, BC14, BC15, vkopane tudi jame z najdbami iz bakrene dobe). na nivoju plasti iz bakrene dobe (SE 2036). Bila je ovalnega tlorisa, velikosti 2,0 × 1,2 m, globine do 0,2 SE 3068/SE 3069 – jama m. V jami je bila rjava zemlja (10YR 4/3), sestavlje- Odkrita je bila v sek. 4, kv. BA11, pod spodnjo or- na iz peščenega melja (98 %) in drobcev oglja (2 %). nico (SE 17 = SE 19, SE 34, SE 2002 itd.) in nad Brez najdb. plastjo SE 3058. Bila je ovalnega tlorisa, velikos- ti 4,12 × 2,35 m, debeline do 0,21 m (SE 3069). V jami se je nahajala rjava zemlja (10YR 4/3), sesta- vljena iz peščenega melja (98 %) z drobci oglja (2 %) (SE 3068). Najdb ni bilo. Morda je šlo za liso, ki je nastala zaradi zastajanja vode. SE 3043/SE 3044 – jama Odkrita je bila v sek. 4, kv. BB20, BC20, vkopana v polnilo paleostruge SE 3004. Bila je nepravilnega ovalnega tlorisa, velikosti 2,71 × 1,16 m, globine do 0,19 m. V jami je bila rjava zemlja (10YR 4/3), sesta- vljena iz glinenega melja (99 %), z drobci oglja (1 %). SE 3066/SE 3067 – jama z zgostitvijo oglja Odkrita je bila v sek. 4, kv. AZ11, pod spodnjo or- nico (SE 17 = SE 19, SE 34, SE 2002 itd.), vkopa- na v plast SE 3058, ki predstavlja verjetno del plasti SE 2036 (najdbe iz bakrene dobe). Bila je ovalnega tlorisa, velikosti 0,49 × 0,35 m, globine do 0,19 m, v preseku v obliki črke U. V njej je bila zelo temno siv- kasto rjava zemlja (10YR 3/2), sestavljena iz glinene- ga melja (70 %), s kosi oglja dolžine do 2 cm (30 %). Zahodna stena je dokaj položno prehajala v dno, vzhodna stena pa strmo. Koncentracija oglja je pote- kala v profilu linearno od zgoraj proti sredini stojke in dalje proti desni steni. Glede na stratigrafsko lego Dolsko – Spodnje Škovce 17 Katalog najdb Catalogue of finds V katalogu je predstavljen izbor najdb z najdišča keramičnih izdelkov z najdišč iz 5. tisočletja pr. n. št. Dolsko – Spodnje Škovce ( prilogi 1 in 2). Predstavlja- v severovzhodni Sloveniji (Stoperce, Andrenci, Ptuj mo jih po stratigrafskih enotah in po kronološkem – Šolski center, Zgornje Radvanje in Hoče – Orglar- vrstnem redu – od najstarejših do najmlajših. Tako ska delavnica). Razredi zrnavosti (zelo finozrnata, fi- začenjamo z najdbami iz jam in plasti iz poznega ne- nozrnata, drobnozrnata in grobozrnata) so kompati- olitika. Zatem so predstavljene najdbe iz jam in plasti bilni s prejšnjimi avtorjevimi analizami777 in z manjšo iz zgodnje in srednje bakrene dobe, nato iz pozne referenčno zbirko vzorcev keramike iz objekta 10 z bronaste dobe, nazadnje pa najdbe iz zgodnjega sre- najdišča Zgornje Radvanje, ki je nastala v sodelova- dnjega veka ter iz novoveških in sodobnih plasti. nju z Mi. Horvat pri izdelavi avtorjeve diplomske na- Pri bolje ohranjenih posodah je najprej navedena ti- loge.778 pološka opredelitev, nato so navedeni ohranjeni deli Površino keramičnih izdelkov smo opisali glede na in nato njen opis. V primerih, ko tipološka oprede- videz in občutek ob dotiku, kar je služilo kot osnova litev ni možna, pa predmete poimenujemo glede na za analize obdelave površine.779 Površina je različne ohranjene odseke posod, npr. odlomek ustja, ostenja, barve, lahko je luknjičava (z večjimi in večjim števi- dna, ročaja, držaja itd.775 lom praznih prostorčkov), različnega videza in oti- Opis keramičnih predmetov vsebuje podatke o na- pa.780 Gladka površina pomeni, da je bila le-ta pred činu („atmosferi“) žganja, o zrnavosti in vključkih v žganjem sistematično obdelana na način, da se od- lončarski glini. Sledi opis površine keramike: hrapava stranijo nepravilnosti (brisana). Svetlikajoča se gladka ali gladka, barva površine, barva premaza (tam, kjer površina pomeni, da je bila pred žganjem verjetno je prisoten), podatki o okrasu (način okraševanja, spolirana; hrapava in/ali groba781 površina pa pomeni motiv okrasa) ter opombe v zvezi z ohranjenostjo neobdelano, slabše obdelano ali slabše ohranjeno po- površine in sledovi uporabe (prisotnost zoglenelih vršino (če je temu tako, je to posebej izpostavljeno). organskih ostankov, sledovi ožganosti itd.). Luknjiča- Z izrazom vtisnjene jamice označujemo značilen ok- vost navajamo le v primerih, ko se pojavlja na manj- ras: majhne jamice, ki so bile narejene z vtiskovanjem šem prostoru večje število luknjic, kot je to v primeru konice različnih orodij ali prsta v površino pred žga- zgodnjesrednjeveške lončenine. njem predmeta. Za majhne bunčice različnih oblik, Analize lončarskih glin in žganja so bile prirejene po ki so bile oblikovane iz gline in v procesu izdelave na Mileni Horvat. Sljuda in železovi oksidi so prisotni v vseh keramičnih izdelkih, zato jih posebej ne iz- 777 Npr. Kramberger 2010; Kramberger 2014a; Kramberger postavljamo. Gre namreč za snovi, ki so običajne v 2014b; Kramberger 2021b. silikatnih glinah in tudi v (kremenčevem) pesku, ki 778 Horvat 1999. 779 Horvat Mi. 1999, 148. Rezultati in statistično vrednotenje so ga uporabili kot pustilo. Zrnavost je bila določena analiz načina izdelave keramike z najdišča Dolsko – Spodnje Škov- na podlagi pogostosti in velikosti delcev na površini ce so bili predstavljeni na 26. Neolitskem seminarju v Ljubljani, v predavanju z naslovom „Reassessment of the Neolithic Sava velikosti cm Group in Slovenia after 20 Year: New Data on the Chronology, 2 , 776 po zgledu referenčne zbirke vzorcev Settlement Features, Ceramic style(s) and Economy from Dolsko – Spodnje Škovce“, in bodo objavljeni v samostojni študiji. 780 Barve površine predmetov in glinenih premazov so bile 775 Prim. npr. s Kramberger 2018; Kramberger 2020; Kram- določene s pomočjo barvne lestvice Munsell soil colour chart, ven-Monografije CPA 20 posode (pred žganjem) pritrjene oz. „nalepljene“, pa Okrajšave uporabljamo na željo recenzentov in uredništva izraz aplika.782 d. dno Vsa prazgodovinska lončenina je bila izdelana pro- DZ drobnozrnata storočno. Način oblikovanja posod zato posebej iz- FZ finozrnata postavljamo le pri lončenini iz zgodnjega srednjega GZ grobozrnata veka in novega veka, ki so bile izdelane ob pomoči J1 jama 1 počasnega oz. hitrega vretena. J2 jama 2 Keramične najdbe in večja kamnita orodja so bili kv. kvadrant izrisani prostoročno, risbe pa vektorizirane v vek- najv. ob. največji obod torskem programu. Majhna kamnita orodja, glajene O oksidacijsko kamnite sekire, jedra, odbitki in kline so bili najprej odl. odlomek fotografirani z makro objektivom z ventralne in dor- okr. okrašen/-a zalne strani, nato so bile fotografije pretvorjene v ost. ostenje merilo 1:1 in zatem so bili artefakti izrisani po fo- PN posebna najdba tografijah v vektorskem programu; le preseki so bili NPO nepopolno oksidacijsko izrisani prostoročno. pr. premer Risbe keramičnih najdb in velikih kamnitih orodij so R redukcijsko v merilu 1 : 3, le tiste, ki bi bile v merilu 1 : 3 prevelike R82 risba 82 za velikost tabel, so v merilu 1 : 4. Vsa majhna kamni- rek. rekonstruiran/-a ta orodja in steklene jagode so v merilu 1 : 2. roč. ročaj SE stratigrafska enota u. ustje v. višina vel. velikost ZFZ zelo finozrnata 782 Prim. npr. z Velušček 2004, 170, 193 – Tip L18, 230; Ve- Dolsko – Spodnje Škovce PRAZG RIM zSV vSV NV Sodobno Neopredeljeno Quantity and mass št. g št. g št. g št. g št. g št. g št. g Količina in masa / Keramika / Ceramic 16216 68406 11 68 553 11619 224 862 207 934 418 1747 216 482 Bulding material / / 5 177 / / / / 25 126 1192 10936 56 749 Gradbeni material / Ožgana ilovica / Burnt / / / / / / / / / / / / 478 1801 loam Kamen / Stone 2551 9912 / / / / / / / / / / 347 7440 Kovina / Metal 2 30 / / 1 20 / / / / 65 1414 316 3060 Žlindra / Slag / / / / / / / / / / / / 14 172 Steklo / Glass / / / / / / / / / / 29 262 4 14 Kost / Bone / / / / / / / / / / / / 1193 2417 Ostalo / Other / / / / / / / / / / / / 2 13 Skupaj / All together 18769 78348 16 245 554 11639 224 862 232 1060 1704 14359 2626 16148 % od celote / % of 78% 64% / / 2% 9% 1% 1% 1% 1% 7% 12% 11% 13% total amount Skupaj / Total amount 24125 kosov (pieces) / 122661 g Priloga 1 Statistični podatki o odkritih najdbah iz seznama najdb z najdišča Dolsko – Spodnje Škovce. Seznam ne vključuje vzorcev (semen, oglja, kosti) in posebnih najdb (steklene jagode, kamnita orodja, posebne keramične najdbe). RIM – rimsko obdobje; zSV – zgodnji srednji vek; vSV – visoki srednji vek; NV – novi vek. Statistical data on the discovered finds from the list of finds at the Dolsko – Spodnje Škovce site. The list does not include samples (seeds, coal, bones) and special finds (glass beads, stone tools, special ceramic finds). PRAZG – Prehistory; RIM – Roman era; zSV – Early Middle Ages; vSV – High Middle Ages; NV – Early Modern Age; Sodobno – Modern; Neopredeljeno – Undefined. Prazgodovina / Prehistory Mlajša obdobja / Later periods NEO zBKD sBKD pBRD Neopr. RIM zSV vSV NV Keramika / 216 3 11 55 9 1 6 2 5 Ceramic Kamen / Stone 52 / 137 / 10 / / / / Kovina / Metal / / / 2 / / 1 / / Steklo / Glass / / / / / / 43 (1 kat. št.) / / Skupaj (št.) / All 268 3 148 57 19 1 50 2 5 together of total amount % od celote / % 48,50% 0,50% 26,80% 10,30% 3,40% 0,20% 9% 0,40% 0,90% % od celote / % 89,50% 10,50% of total amount Skupaj (št.) / 553 fragmentov (511 kat. št.) / 553 fragments (511 catalogue numbers) Total amount Priloga 2 Statistični podatki o najdbah, predstavljenih v katalogu najdb. NEO – pozni neolitik; zBKD – zgodnja bakrena doba; sBKD – srednja bakrena doba; pBRD – pozna bronasta doba; Neopr. – podrobneje neopredeljeno; Rim – rimsko obdobje; zSV – zgodnji srednji vek; vSV – visoki srednji vek; NV – novi vek. / Statistical data on the finds presented in the catalogue of finds. NEO – Late Neolithic; zBKD – Early Copper Age; sBKD – Middle Copper Age; pBRD – Late Bronze Age; Neopr. – more specifically undefined; Rim – Roman era; zSV – Early Middle Ages; vSV – High Middle Ages; NV – Early Modern Age. Monografije CPA 20 1 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; PN 327; R82, premaz; okras: vtisnjene jamice na robu noge, nad R2020/8 njimi navpični in poševni nizi vtisnjenih jamic ter po- Skleda na nogi; NPO žganje; iz FZ gline z delci kre- ševni vrez. Vel.: 4,0 × 3,1 cm in 2,3 × 3,0 cm. mena (vel. do 0,2 × 0,2 cm); površina gladka, rjava in zelo temno siva, na njej v sledovih rdeč premaz; okras: 7 J1, SE 194; sek. 1, kv. AJ93; R221b pod u. apli- Skleda (na nogi?), odl. u. z ost.; NPO žganje; iz FZ ke. Pr. u.: gline z delci kremena (vel. do 0,4 × 0,3 cm); 23,5 cm. površina gladka, bledo rjava, rdečerumena in temno siva (poškodovana). Vel.: 2,3 × 3,9 cm. 8 J1, SE 194; sek. 1, kv. AJ93; R2020/5 2 J1, SE 194; sek. 1, kv. AJ93; R222 Skleda (na nogi?), odl. u. z okr. ost.; NPO žganje; iz Odl. noge; NPO žganje; iz ZFZ gline; površina ZFZ gline; površina gladka, temno siva; okras: tik pod gladka, bledo rjava in temno u. okrogla aplika z vbočeno sredino; odl. perforiran siva, na njej rdeč premaz. (sledovi popravljanja). Vel.: 14,1 × 12,8 cm. Vel.: 12,3 × 5,3 cm. 3 J1, SE 194; sek. 1, kv. AJ94; ob PN 528; R219 Odl. d. z delom noge; NPO žganje; iz FZ gline z 9 J1, SE 194; sek. 1, kv. AJ93; R221a delci kremena (vel. do 0,2 × 0,2 cm); površina glad- Skleda (na nogi?), odl. u. z ost.; NPO žganje; iz ZFZ ka, svetlo rdeča in temno siva, gline; površina gladka, svetlo rdeča in na njej v sledovih rdeč premaz. temno siva. Vel.: 5,5 × 2,4 cm. Vel.: 14,1 × 12,8 cm. 10 J1, SE 194, 196; sek. 1, kv. AK93; PN 295, 296; 4 J1, SE 194; sek. 1, kv. AJ94; PN 483, 493; R2020/45 R2020/29, R218 Odl. noge; NPO žganje; iz DZ gline s kremenčevim Skleda na nogi; NPO žganje; iz FZ gline z delci kre- peskom (vel. do 0,3 × 0,3 cm); površina gladka, zelo mena (vel. do 0,2 × 0,2 cm); površina gladka, svetlo bledo rjava, rdeča in temno siva. Pr. u.: 29 cm. rdečerumena in zelo temno siva (poško- dovana). Vel.: 14,5 × 9,5 cm. 5 J1, SE 194; sek. 1, kv. AJ93; R2020/78 11 J1, SE 194, 148; sek. 1, kv. AJ93; PN 492, 213, Odl. votle noge; NPO žganje; iz ZFZ gline; površina 126; R52a gladka in rožnata, na njej v sledovih rdeč Skleda; NPO žganje; iz ZFZ gline; površina gladka, premaz. Vel.: 4,6 × 2,4 cm. bledo rjava, rožnata in temno siva; rdeč premaz, ki na notranji strani 6 J1, SE 194; sek. 1, kv. AJ93; R2020/75 prehaja v rjavo bar- Odl. okr. noge; NPO žganje; iz FZ gline z delci vo; luknjičava. Pr. u.: kremena (vel. do 0,2 × 0,3 cm); 26,4 cm. površina gladka, zelo bledo rjava, Dolsko – Spodnje Škovce Monografije CPA 20 12 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; PN 280; R80 16 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; PN 278; R81 Skleda (na nogi?), odl. u. z ost.; NPO žganje; iz ZFZ Skleda (na nogi?), odl. u. z ost.; NPO žganje; iz FZ gline; površina gladka, rumenorjava, na njej rdeč pre- gline z delci kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina maz. Vel.: 12,2 × 3,8 gladka in rumenorjava, na njej v sledovih rdeč pre- in 5,1 × 5,6 cm. maz; okras: pod u. okrogla aplika z vbočeno površino. Vel.: 7,8 × 4,8 cm. 13 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; PN 266, 273; R99 Skleda (na nogi?); NPO žganje; iz ZFZ gline; povr- 17 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; R2020/71 šina gladka, rjava, rožnata in temno siva, na njej v Skleda (na nogi?), odl. u. z ost.; NPO žganje; iz FZ sledovih rdeč premaz; okras: na klekastem prehodu gline s kremenčevim peskom (vel. do 0,1 × 0,15 cm); aplika; prežgana. Pr. u.: 23 cm. površina gladka, zelo bledo rjava, rožnata in temno siva, na notranji strani rdeč pre- maz. Vel.: 8,4 × 4,6 cm. 18 J1, SE 194; sek. 1, kv. AJ93; PN 529; R97 Skleda (na nogi?), odl. u. z okr. ost.; NPO žganje; iz 14 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; PN 263; R98 FZ gline z delci kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); po- Skleda, odl. u. z ost. in prehodom v roč.; NPO žga- vršina gladka, svetlo rjava, rjava in sivorjava, na njej nje; iz ZFZ gline; površina gladka, poš- v sledovih rdeč premaz; okras: na klekastem preho- kodovana, bledo rjava, na njej zelo temno du okrogla aplika in vtisnjene jamice siva lisa. Vel.: 4,0 × 4,15 cm. (odtisi nohta?); rahlo luknjičava ke- ramika. Vel.: 6,9 × 4,5 cm. 15 J1, SE 194, 148; sek. 1, kv. AJ93; PN 436, 426; R100 19 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; R2020/81 Skleda; NPO žganje; iz DZ gline s kremenčevim pe- Skleda (na nogi?), odl. u. z okr. ost.; NPO žganje; skom (vel. do 0,2 × 0,2 cm); površina gladka, bledo iz FZ gline z delci kremena (vel. do 0,3 × 0,3 cm); rjava, rožnata in temno siva; okras: na robu d. vtis- površina gladka, rumenorjava; ok-njene jamice (odtisi nohta?), nad klekastim preho- ras: na klekastem prehodu vtisnjene dom okrogli apliki z rahlo vbočeno površino; deloma jamice. Vel.: 6,0 × 3,9 cm. prežgana. Pr. u.: 26 cm. Dolsko – Spodnje Škovce 12 13 14 15 16 17 18 19 Monografije CPA 20 20 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; zraven PN 324; 25 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; PN 179; R2020/33 R2020/17 Odl. okr. ost.; NPO žganje; iz ZFZ gline; površina Skleda, odl. u. z ost.; NPO žganje; iz ZFZ gline; povr- gladka, rožnata, na njej rdeč premaz; okras: na najv. šina povsem gladka, nekateri odl. rožnate, drugi temno ob. okrogla aplika. Vel.: 4,2 × 1,9 cm. sive barve. Vel.: 4,7 × 2,0 cm, 2,7 × 2,3 in 2,4 × 1,9 cm. 26 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; PN 215, 459 (del); R251 21 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; PN 202; R2020/46, Odl. okr. ost.; NPO žganje; iz ZFZ gline; površina R220 gladka, rožnata, na njej rdeč premaz; okras: na najv. Skleda, odl. u. z ost. in izlivom s pregrajo; NPO žga- ob. okrogli apliki (prvotno verjetno nje; iz FZ gline z delci kremena (vel. do štiri). Vel.: 8,6 × 3,4 cm. 0,1 × 0,1 cm); površina gladka, zelo bledo rjava, na njej rdeč premaz. Vel.: 3,3 × 3,0 cm. 27 J1, SE 194; sek. 1, kv. AJ94; PN 494; R165 Odl. ost. z najv. ob.; NPO žganje, iz FZ gline z del- 22 J1, SE 194; sek. 1, kv. AJ94, AJ93; PN 504, 509; ci kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina gladka, R96, R101 zunaj svetlo rjava in rdeča, znotraj Skodela – odl. u. z okr. ost. in roč.; NPO žganje, R temno siva. Vel.: 8,8 × 4,4 cm. v končni fazi; iz FZ gline z delci kremena (vel. do 0,2 × 0,2 cm); površina gladka, znotraj sivorjava in 28 J1, SE 194, sek. 1, kv. AK93; PN 219; R103 temno siva, zunaj Odl. ost. z roč.; NPO žganje; iz ZFZ gline; površina siva; okras: na najv. gladka in bledo rjava. Vel.: 2,6 × 2,2 cm. ob. okrogli apliki. Pr. u.: 13,6 cm. 29 J1, SE 194, sek. 1, kv. AK93; PN 219, 272; R92 Odl. okr. ost. in d.; NPO žganje; iz ZFZ gline; po- vršina gladka in bledo rjava. Pr. d.: 3,3 cm, pr. najv. ob.: 7,5 cm. 30 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; PN 217; R164 23 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; PN 199; R115, Odl. okr. ost.; NPO žganje; iz ZFZ gline; površina R2019/2 hrapava, zunaj svetlo rjava, znotraj temno siva; okras: Majhna skleda ali zajemalka z zoomorfno oblikovanim na najv. ob. aplika v obliki živalske glavice. držajem; NPO žganje; iz ZFZ gline; površina Vel.: 3,0 × 2,0 cm. gladka, rjava in temno siva, na njej v sledovih rumenordeč premaz. Vel.: 3,5 × 3,5 cm. 31 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; R2020/21 Odl. okr. ost.; NPO žganje; iz ZFZ gline; površina 24 J1, SE 194, 196; sek. 1, kv. AJ94, AK93, AK94; gladka, rdečerumena, na njej rdeč premaz; PN 208, 324; R29, R102 okras: na najv. ob. okrogla aplika. Vel.: Vrč; O žganje; iz ZFZ gline z delci kremena (vel. 4,1 × 2,7 cm. do 0,1 × 0,1 cm); površina povsem gladka, rume- norjava, na njej rdeč premaz, okras: na največjem 32 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; PN 282; R107 obodu okrogli apli- Odl. okr. ost.; iz ZFZ gline; NPO žganje; površina ki. Vel.: 6,2 × 6,7 in gladka, bledo rjava in zelo temno siva, znotraj rdeč 6,5 × 4,3 cm. premaz; okras: na najv. ob. okrogla aplika. Dolsko – Spodnje Škovce 20 21 23 22 24 25 26 27 28 29 30 31 32 Monografije CPA 20 33 J1, SE 26, SE 148, SE 194, SE 196; sek. 1, kv. AJ94; PN 474, 510; R2020/3 Lonec; NPO žganje; iz DZ gline s kremenčevim pe- skom (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina gladka, rjave in sivorjave barve, deloma poškodovana; okras: na vra- tu in ramenih izmenjujoči se snopi po dveh pošev- nih žlebov, na prehodu v vrat štiri ohranjene aplike (namesto pete je lahko bil roč.), na najv. ob. ovalne ploščate aplike. Pr. u.: 22 cm. 34 J1, SE 194, SE 196, SE 148; sek. 1, kv. AJ94; PN 218, PN 294, PN 371, PN 340, PN 97; R2020/4 Lonec – odl. u. z okr. ost. in odl. okr. ost. z najv. ob.; NPO žganje; iz GZ gline s kremenčevim peskom (vel. do 0,2 × 0,2 cm); površina gladka, rjava in si- vorjava, ponekod poškodovana; okras: na vratu snopi ozkih plitvih kanelur v cikcaku (po tri kanelure v sno- pu), na ramenih snopi vtisnjenih jamic v cikcaku (po tri vrste vzporednih jamic v snopu) in na najv. ob. ve- like ploščate aplike z vbočeno površino. Pr. u.: 22 cm. Dolsko – Spodnje Škovce 33 34 Monografije CPA 20 35 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; PN 186; R258 Lonec; NPO žganje; iz FZ gline z delci kremena (vel. do 0,2 × 0,2 cm); površina gladka, svetlo rdeča, ru- menorjava in temno siva; luknjičava; okras: pod roč. na najv. ob. okrogla ploščata aplika z vbočeno povr- šino. Pr. u.: 15,6 cm. 36 J1, SE 194, SE 196; sek. 1, kv. AJ94; PN 452, PN 321, PN 322, PN 319, PN 253, PN 254, PN 232; R22, R23 Lonec; NPO žganje; iz ZFZ gline; povr- šina izrazito luknjičava, a gladka, bledo rjava, rjava in zelo temno siva; okras: na najv. ob. štiri ovalne aplike (ena ohranje- na, dve odlomljeni). Pr. u.: 31 cm. Dolsko – Spodnje Škovce 35 36 Monografije CPA 20 37 J1, SE 194, SE 148; sek. 1, kv. AJ93; PN 448, okras: na najv. ob. okrogla aplika z vbočeno površino. PN 415; R56 Vel.: 3,6 × 4,5 cm. Lonec – odl. d. z ost. in ost. z okr. najv. ob. in ra- meni; NPO žganje; iz FZ 41 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; PN 212; R111 gline z delci kremena (vel. Odl. okr. ost., verjetno lonca; NPO žganje; iz DZ gline do 0,2 × 0,2 cm); površina z delci kremena (vel. do 0,2 × 0,2 cm); površina zunaj gladka, rjava in sivorjave, gladka, bledo rjava in temno siva, znotraj hrapava in bledo rjave in temno sive siva (poškodovana?); okras: na najv. barve; okras: na najv. ob. ob. okrogla aplika z vbočeno povr- ovalna aplika; izrazito šino. Vel.: 7,4 × 4,9 cm. luknjičava keramika. Pr. najv. ob.: 17 cm. 42 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; PN 216; R113 Odl. okr. ost., verjetno lonca; NPO žganje; iz DZ gline z delci kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina 38 J1, SE 194; sek. 1, kv. AJ93; PN 430, PN 431, hrapava (poškodovana), bledo rjava in tem-PN 437; R83 no siva; okras: na najv. ob. vtisnjene jamice. Lonec; NPO žganje.; iz DZ gline s kremenčevim pe- Vel.: 2,6 × 5,6 cm. skom (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina gladka, svetlo rjava, 43 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; R2020/22 rjava in temno Odl. okr. u. z ost.; NPO žganje, iz DZ gline s kre- siva; okras: menčevim peskom (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina na najv. ob. ravna, poškodovana, siva in rjava; okras: tik pod u. štiri okrogle vtisnjene jamice. Vel.: 3,3 × 2,2 cm. ploščate aplike z vbočeno 44 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; PN 200; R2020/36 sredino; rahlo luk- Odl. okr. ost., verjetno lonca; NPO žganje; iz DZ njičava keramika. Pr. gline s kremenčevim peskom (vel. do 0,2 × 0,2 cm); u.: 20 cm. površina poškodovana in zelo temno siva; okras: na najv. ob. okrogla aplika z vbočeno povr- šino. Vel.: 4,7 × 2,4 cm. 39 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; PN 207; R102 Odl. ost. z roč.; NPO žganje; iz FZ gline z delci kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); po- vršina gladka, poškodovana, rožnata in siva. Vel.: 3,3 × 5,8 cm. 40 J1, SE 194; sek. 1, kv. AJ93; PN 450; R112 Odl. okr. ost., verjetno lonca; NPO žga- nje; iz DZ gline z delci kremena (vel. do 0,4 × 0,5 cm); površina izrazito luknjiča- va, sicer gladka, rjava in zelo temno siva; Dolsko – Spodnje Škovce 37 38 39 40 41 42 43 44 Monografije CPA 20 45 J1, SE 194; sek. 1, kv. AJ94, AJ93; PN 475; R25 O žganje; iz ZFZ gline; površina gladka, rdečerjava. Lonec – odl. u. z ost. in Vel.: 1,0 × 1,1 × 0,4 cm. okr. ost. z najv. ob.; NPO žganje; iz FZ gline; povr- 52 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; PN 178; R121 šina gladka, rjava in siva; Keramični obesek v obliki štirikrake zvezdice; O žga- okras: na najv. ob. vtisnje- nje; iz ZFZ gline; površina gladka, bledo rja-ne jamice in ovalne aplika va. Vel.: 1,4 × 1,3 × 0,5 cm. z vbočeno površino, na ramenu snopi rahlo 53 J1, SE 194; sek. 1, kv. AJ93; PN 525; R91 poševnih plitvih ozkih Odl. d. z ost.; NPO žganje; iz ZFZ kanelur. Pr. u.: 17 cm, pr. gline; površina gladka, rjava, rdeča najv. ob.: 23,5 cm. in temno siva. Vel.: 8,5 × 6 cm. 46 J1, SE 194; sek. 54 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; PN 214; R88 1, kv. AK93; PN 196; Odl. d. z ost.; NPO žganje; iz FZ gline z R2020/30, R224 delci kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); po- Lonec; NPO žganje; iz vršina hrapava, svetlo rjava, rjava FZ gline; površina glad- in zelo temno siva. Pr. d.: 6,7 cm. ka, bledo rjava; okras: na najv. ob. ovalna 55 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; PN 274; R89 aplika. Pr. u.: 15 cm. Odl. d. z ost.; NPO žganje; iz DZ gline s kremenče- vim peskom (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina gladka, 47 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; PN 195; R119 rjava, sivorjava, temno Keramični obesek v obliki stožca; O žganje; siva Pr. d.: 9,6 cm. iz ZFZ gline; površina povsem gladka, ble- do rjava. Vel.: 1,4 × 1,1 × 1,2 cm. 56 J1, SE 194; sek. 1, kv. AJ93; PN 473; R90, R225 Odl. d. z ost.; NPO žganje; iz FZ gline z delci kre- 48 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; PN 175; R122 mena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina gladka, rjava, Keramični obesek v obliki štirikrake zvezdi- rdečerjava in temno siva. ce; O žganje; iz ZFZ gline; površina gladka, Vel.: 10,1 × 7,7 cm. bledo rjava. Vel.: 1,65 × 1,4 × 0,6 cm. 57 J1, SE 194; sek. 1, kv. AJ93; PN 490, 499; R253 49 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; PN 180; R124 Posodica z nastavkom v obliki dulca; NPO žganje; Keramični obesek v obliki štirikrake zvezdi- iz FZ gline z delci kremena (vel. do 0,2 × 0,2 cm); ce; O žganje; iz ZFZ gline; površina gladka, površina gladka, ro-bledo rjava. Vel.: 1,6 × 1,2 × 0,4 cm. žnata in zelo bledo rjava, na njej zelo 50 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; PN 181; R123 temno sive lise; ok-Keramični obesek v obliki peterokrake zvezdice; O ras: na ustju, robu žganje; iz ZFZ glin; površina gladka in rdeča. d. in zunanjem Vel.: 1,0 × 1,0 × 1,25 cm. robu nastavka so vtisnjene jamice, tik 51 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; PN 363; R120 nad najv. ob. ovalni Dolsko – Spodnje Škovce 45 47 48 49 46 50 51 52 53 54 57 55 56 Monografije CPA 20 površino, rob u. krasijo poševni vrezi, pod njimi pa 64 J1, SE 194; sek. 1, kv. AJ93; PN 520; R2020/197 so na trebuhu posamične vtisnjene jamice. Sledovi Klina iz svetlo sivega kamna z ostanki korteksa, retu- uporabe: znotraj zogleneli organski ostanki, zunaj širana na levem lateralnem robu na dorzalni strani in površina ožgana. Vel.: 15 × 9,1 × 6,8 cm. na desnem lateralnem robu na ventralni strani; talon je gladek; sledovi uporabe: na desnem lateralnem robu 58 J1, SE 194, SE 148; sek. 1, na ventralni strani je svetlikajoča se po-kv. AK93; PN 182; R114, R229 vršina. Vel.: 1,0 × 2,0 × 0,35 cm. Odl. roba keramičnega predmeta; NPO žganje; iz ZFZ gline; površina izrazito groba, 65 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; PN 271; R2020/192 bledo rjave in temno sive barve. Vel.: 9,9 × 4,9 cm. Odl. kline iz svetlo sivega kamna, retuširane na des- nem lateralnem robu na dorzalni strani; talon je fa- 59 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; PN 153; R116 setiran; sledovi uporabe: na desnem lateralnem robu Miniaturna zajemalka; NPO žganje; iz ZFZ gline; na dorzalni strani je svetlikajoča se površina izrazito groba, bledo rjava in površina. Vel.: 1,9 × 3,0 × 0,4 cm. siva. Vel.: 4,0 × 2,5 cm. 66 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; PN 188; R2020/193 60 J1, SE 194; sek. 1, kv. AJ93; PN 491; R117 Klina iz zelo bledo rjavega kamna, retuširana na distal- Zajemalka – odl. z nastavkom v obliki dulca; NPO nem, proksimalnem in na obeh lateralnih žganje; iz FZ gline z delci kreme- robovih na dorzalni strani; talon je raz-na (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površi- bit. Vel.: 0,9 × 2,4 × 0,6 cm. na gladka, bledo rjava in siva. Vel.: 6,5 × 6,3 cm. 67 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; PN 177; R2020/187 Odl. odbitka iz zelo bledo rjavega kamna, retuši- 61 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; PN 192; R118 ranega na levem lateralnem robu na dorzalni stra- Zajemalka – odl. z nastavkom v obliki dulca; NPO ni in na desnem lateralnem robu na žganje; iz ZFZ gline; površina ventralni strani; talon je razbit. Vel.: gladka, bledo rjava, rožnata in 1,2 × 2,2 × 0,45 cm. zelo temno siva; luknjičava ke- ramika. Vel.: 8,0 × 8,4 cm. 68 J1, SE 194; sek. 1, kv. AJ93; PN 464; R2020/196 Klina iz sivega kamna, retuširana na 62 J1, SE 194; kv. AJ93; PN levem in na desnem lateralnem robu 440; R2020/194 na dorzalni strani; talon je gladek. Fragment klinice iz zelo bledo rjavega kamna, retu- Vel.: 1,45 × 2,85 × 0,5 cm. širane na levem lateralnem robu na dorzalni strani in na levem lateralnem robu na ventralni strani. Vel.: 69 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; PN 269; R2020/198 0,55 × 1,2 × 0,1 cm. Odbitek iz svetlo sivega kamna z ostanki korteksa, retuširan na levem in na desnem lateral- 63 J1, SE 194; sek. 1, kv. AJ93; PN 460; R2020/164 nem robu na dorzalni strani; talon je raz-Klina iz rdečerumenega kamna; talon je gladek. Vel.: bit. Vel.: 1,15 × 1,85 × 0,45 cm. 1,0 × 3,6 × 0,1 cm. Dolsko – Spodnje Škovce 59 58 62 60 61 63 64 66 65 69 67 68 Monografije CPA 20 70 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; PN 185; R2020/158 74 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; PN 297; R2021/11 Odbitek iz sivega kamna z ostanki korteksa; drobtin- Brus (?) iz kamna sive barve (kremenov peščenjak s časte retuše na distalnem delu in na desnem lateralnem sljudo). Vel.: 8,3 × 5,7 × 0,5 cm. robu na dorzalni stra- ni; talon je gladek. Vel.: 3,5 × 3,4 × 0,8 cm. 71 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; PN 276; R2020/152 Praskalo na odbitku iz rožnatega kamna; na di- stalnem delu na dorzalni strani je čelo praskala, retuša tudi na desnem lateralnem robu na dor- zalni strani; talon fasetiran. Vel.: 1,9 × 2,1 × 0,6 cm. 72 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; R2020/277 Praskalo na retuširanem odbitku iz bledo rjavega kamna; na distalnem delu na dorzalni strani je čelo praskala; retuši sta na levem in na desnem lateral- 75 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; PN 157a; R2021/7 nem robu na dorzalni strani; talon je gladek; sledovi Del žrmelj iz finozrnatega peščenjaka sive do svetlo uporabe: svetlikajoča se površina na desnem lateral- rdeče barve (drobnozrnat kremenov peščenjak s slju- nem robu na dorzalni strani. Vel.: do). Vel.: 11,7 × 16,0 × 5,4 cm. 1,8 × 1,8 × 0,45 cm. 73 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; PN 187; R2020/156 Unipolarno jedro iz svetlo sivega do rdečerume- nega kamna; udarna ploskev je retuširana; ostanki korteksa. Vel.: 3,5 × 3,1 × 2,0 cm. 76 J1, SE 194; sek. 1, kv. AK93; PN 157b; R2021/7b Del žrmelj iz finozrnatega peščenjaka sive do rdečer- jave barve (drobnozrnat kremenov peščenjak s slju- do). Vel.: 17 × 8,6 × 6,0 cm. Dolsko – Spodnje Škovce 71 72 70 73 74 75 76 Monografije CPA 20 77 J1, SE 196; sek. 1, kv. AK94; PN 348, 337; R249, 82 J1, SE 196; sek. 1, kv. AJ93; R2020/38 R250, R2020/31 Skleda (na nogi?), odl. u. z ost.; NPO žganje; iz Skleda na nogi; NPO žganje; iz DZ gline s kremen- ZFZ gline z delci kremena (vel. do čevim pekom (vel. do 0,2 × 0,2 cm); površina gladka 0,1 × 0,1 cm); površina gladka, rdečeru-in rožnata, na njej rdeč premaz, večinoma prežgana, mena do svetlo rdeča. Vel.: 4,6 × 4,2 cm. deloma dobro ohranjena; okras: na klekastem preho- du okrogle aplike z vbočeno 83 J1, SE 196; sek. 1, kv. AJ93; R2020/43 površino (ohranjene tri). Pr. Skleda (na nogi?), odl. u. z ost.; NPO žganje; iz DZ u.: 29 cm. gline s kremenčevim peskom (vel. do 0,2 × 0,3 cm); površina ravna, rožnata in siva, poškodovana, znot- raj ohranjen rdeč premaz, zunaj prehod v apliko. Vel.: 11,2 × 4,9 cm. 78 J1, SE 196; sek. 1, kv. AJ94; PN 478; R26 84 J1, SE 196; sek. 1, kv. AK94; PN 346; R2020/10 Skleda (na nogi?), odl. u. z okr. ost.; NPO žganje; iz Skleda na nogi, odl. u. z ost. in odl. ost. s prehodom v FZ gline z delci kremena (vel. do 0,2 × 0,2 cm); po- nogo; NPO žganje; iz ZFZ vršina gladka, bledo rjava in rožnata; ok- gline; površina gladka, rjava ras: na klekastem prehodu okrogla aplika in siva; vel.: 11,1 × 7,0 in z vbočeno površino. Vel.: 3,8 × 5,8 cm. 5,1 × 2,7 cm. 79 J1, SE 196; sek. 1, kv. AK94; R2020/67 85 J1, SE 196; sek. 1, kv. AJ94; R2020/69 Skleda (na nogi?), odl. u. z ost.; NPO žganje; iz Skleda (na nogi?) – odl. u. z ost.; NPO žganje; iz ZFZ ZFZ gline z delci kremena (vel. do gline z delci kremena (vel. do 0,2 × 0,2 cm); površina 0,2 × 0,2 cm); površina gladka, zelo gladka in zelo bledo rjava, na njej bledo rjava, na njej rdeč premaz. Vel.: rjav premaz. Vel.: 6,7 × 3,4 cm, pr. 4,1 × 3,4 cm. u.: 28 cm, db.: 0,4 cm. 80 J1, SE 196; sek. 1, kv. AJ93; PN 462; R24 86 J1, SE 196; sek. 1, kv. AJ94; R2020/40 Skleda (na nogi?); NPO žganje; iz ZFZ gline z delci Skleda (na nogi?), odl. u. z ost.; NPO žganje; iz ZFZ kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina gladka, rde- gline; površina gladka, svetlo rjava in čerjava in temno siva; okras: tik pod u. okrogle aplike svetlo rdeča, na njej rjav premaz. Vel.: z vbočeno površi- 6,1 × 3,1 cm. no. Vel.: 16,0 × 9,8, 8,9 × 3,0 in 87 J1, SE 196; sek. 1, kv. AJ94; R2020/73 7,8 × 4,0 cm. Skleda, odl. u.z okr. ost.; NPO žganje; iz ZFZ gli- ne; površina gladka, svetlo rjava in 81 J1, SE 196; sek. 1, kv. AK94; PN 252; R256 rdeča; okras: na klekastem prehodu Skleda na prstanasti nogi; NPO žganje; iz DZ gline okrogla aplika. Vel.: 7,5 × 4,0 cm. s kremenčevim peskom (vel. do 0,2 × 0,2 cm); povr- šina izrazito hrapava (slabo obdelana), svetlo rjava in siva. Pr. u.: 14,3 cm. Dolsko – Spodnje Škovce 77 78 79 80 82 81 83 84 85 86 87 Monografije CPA 20 88 J1, SE 196; sek. 1, kv. AJ94; R2020/32 žganje; iz ZFZ gline; površina gladka, svetlo rjava in Skleda (na nogi?), odl. u. z ost.; NPO žganje; iz FZ sivorjava. Vel.: 6,5 × 5,4 cm. gline s kremenčevim peskom (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina gladka, rjava, sivorjava in 95 J1, SE 196; sek. 1, kv. AJ94; PN 526; R19 siva, na njej rdečerumen premaz. Odl. d. z ost. in odl. najv. ob.; NPO žganje; iz ZFZ gli- Vel.: 4,8 × 3,0 cm. ne z delci kremena (vel. do 0,2 × 0,2 cm); površina groba in svetlo rjava; okras: 89 J1, SE 196; sek. 1, kv. AJ94; R2020/41 na največjem obodu aplika; kerami-Skleda, odl. u. z ost.; NPO žganje; iz ZFZ ka je luknjičava. Vel.: 6,8 × 3,2 cm in gline; površina poškodovana, gladka, zelo 3,3 × 2,2 cm. bledo rjava in siva. Vel.: 2,7 × 4,4 cm. 96 J1, SE 196; sek. 1, kv. AJ94; PN 459; R252 90 J1, SE 196; sek. 1, kv. AK94; R2020/66 Odl. d. z ost. in najv. ob.; NPO Skleda – odl. u. z ost. in prehodom v izliv; R žganje; žganje; iz FZ gline; površina gro-iz FZ gline z delci kremena (vel. do 0,2 × 0,3 cm); ba, rdečerjava, rjava in siva. Pr. d.: površina gladka in zelo temno 3,7 cm. siva. Vel.: 9,3 × 4,3 cm. 97 J1, SE 196; sek. 1, kv. AK94; PN 240; R167 91 J1, SE 196; sek. 1, Odl. okr. ost. z najv. ob.; NPO žganje; iz FZ gline z kv. AK93 in AJ94; delci kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina glad- PN 147; R232 ka, bledo rjava in temno siva; okras: na najv. Odl. d. z ost. in delom noge; NPO žganje; iz DZ gline ob. luknja od odpadle okrogle aplike. Vel.: s kremenčevim peskom (vel. do 0,2 × 0,2 cm).; povr- 3,2 × 2,5 cm. šina gladka, zelo bledo rjava in temno siva, na notranji strani rdeč premaz; okras: noga v zgornjem delu okra- 98 J1, SE 196; sek. 1, kv. AK94; PN 230; R166 šena s snopi poševnih žlebov. Vel.: 13,2 × 10,3 cm. Odl. okr. ost. z najv. ob.; NPO žganje; iz ZFZ gline; površina gladka, svetlo rjava in rdeča; 92 J1, SE 196; sek. 1, kv. AK94; PN 211; R2020/35 okras: na najv. ob. okrogla aplika. Vel.: Skleda – odl. u. z okr. ost. ; NPO žganje; iz ZFZ gline 5,1 × 2,7 cm. z delci kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina glad- ka in zelo bledo rjava, na njej rdeč 99 J1, SE 196; sek. 1, kv. AJ94; R2020/42 premaz; okras: na klekastem prehodu Odl. okr. ost.; NPO žganje; iz ZFZ gline; okrogla aplika. Vel.: 6,2 × 3,2 cm. površina poškodovana, zelo bledo rjava in siva; okras: na najv. ob. aplika. Vel.: 2,5 × 4,3 cm. 93 J1, SE 196; sek. 1, kv. AK94; PN 284; R217 Skleda; NPO žganje; iz FZ gline z 100 J1, SE 196; sek. 1, kv. AK94; PN 173, 193; R255 delci kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); Vrč; NPO žganje; iz FZ površina izrazito groba, rožnata, siva gline z delci kremena in temno siva; luknjičava keramika. (vel. do 0,2 × 0,2 cm); Vel.: 9,0 × 8,1 cm. površina izrazito groba (slabo obdelana), svetlo 94 J1, SE 196; sek. 1, kv. AJ94; rjava in zelo temno siva. PN 486; R257 Pr. u.: 9,7 cm. Dolsko – Spodnje Škovce 88 89 90 91 92 93 94 97 95 96 98 99 100 Monografije CPA 20 101 J1, SE 196; sek. 1, kv. AK94; PN 336; R248 107 J1, SE 196; sek. 1, kv. AJ94; PN 287; R28 Odl. okr. ost.; NPO žganje; iz ZFZ gline; površi- Odl. okr. ost., verjetno lonca; NPO žganje; iz FZ gli- na gladka in zelo bledo rjava, na njej rdeč premaz; ne z delci kremena (vel. do 0,6 × 0,2 cm); površina okras: na najv. ob. okrogla aplika. povsem gladka, bledo rjava, siva; okras: na klekastem Vel.: 6,3 × 3,2 cm. prehodu okrogla vtisnjena jamica, na ramenih okro- gla bunčica, ki pa je lahko nastala ob 102 J1, SE 196; sek. 1, kv. AJ94; PN 247; R30 sušenju gline, saj je pod njo kamen Odl. okr. ost. z najv. ob., verjetno lonca; NPO žganje; (0,6 × 0,2 cm). Vel.: 6,0 × 4,6 cm. iz ZFZ gline z delci kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina povsem gladka, zunaj sivorjava, znotraj svet- 108 J1, SE 196; sek. 1, kv. AJ94; PN 512; R49 lo rjava; okras: na najv. ob. okrogla aplika Lonec – odl. u. z ost.; NPO in globoke vtisnjene jamice. žganje; iz DZ gline s kre- menčevim peskom (vel. do 103 J1, SE 196; sek. 1, kv. AJ94; PN 326; R42 0,05 × 0,05 cm); površina glad-Odl. u. z ost. in roč., verjetno vrča; NPO ka, bledo rjava in zelo temno siva. žganje; iz FZ gline z delci kremena (vel. Vel.: 8,3 × 8,6 cm. 0,1 × 0,1 cm); površina gladka in rožna- ta, poškodovana. Vel.: 3,9 × 4,8 cm. 109 J1, SE 196; sek. 1, kv. AJ94; PN 468; R110 Odl. okr. ost., verjetno lonca; NPO žganje; iz FZ gli- 104 J1, SE 196; sek. 1, kv. AJ94; PN 85, 80, 338, ne z delci kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina 539; R20, R21 gladka, rožnata in temno siva; Lonec – odl. u. z okr. ost.; NPO žganje; iz DZ gline okras: okrogla aplika z vbočeno z delci kremena (vel. do 0,2 × 0,3 cm); površina glad- površino. Vel.: 6,2 × 6,8 cm in ka, pretežno zelo temno siva, ponekod rjava; okras: 6,4 × 4,4 cm. tik pod u. vtisnjene jamice; keramika je izrazito luk- njičava. Pr. u.: 26 cm. 110 J1, SE 196; sek. 1, kv. AJ94; PN 480; R33 Lonec – zgornji del z u.; NPO žganje, R v končni fazi; iz DZ gline z delci kremena (vel. do 0,2 × 0,2 cm); površina gladka in siva. Vel.: 6,2 × 8,0 in 6,4 × 8,5 cm. 105 J1, SE 196; sek. 1, kv. AJ94; PN 489; R32 Odl. okr. ost., verjetno lonca; NPO žganje; iz ZFZ gli- 111 J1, SE 196; sek. 1, kv. AJ94; PN 470; R47 ne; površina gladka in bledo rjava; okras: na najv. ob. Odl. okr. ost.; NPO žganje; iz FZ gline z delci kre- okrogla aplika z vbočeno sredino; luknji- mena (vel. do 0,2 × 0,2 cm); površina gladka, znotraj čava keramika. Vel.: 4,0 × 3,1 cm. zelo temno siva, zunaj rdečerjava; okras: okrogla aplika z vbočeno površino; kera- 106 J1, SE 196; sek. 1, kv. AK94; PN 291; R2020/34 mika izrazito luknjičava. Vel.: 2,6 × 4,1 cm. Lonec – odl. okr. ost.; NPO žganje; iz DZ gline s kre- menčevim peskom (vel. do 0,2 × 0,2 cm); površina 112 J1, SE 196; sek. 1, kv. AJ93; R2020/39 gladka, bledo rjava in zelo temno siva; okras: na najv. Odl. okr. u. z ost.; iz DZ gline s kremenčevim ob. okrogla aplika in vtisnjene peskom (vel. do 0,1 × 0,1 cm); NPO žganje; površi- Dolsko – Spodnje Škovce 101 102 103 105 104 107 106 109 108 111 112 110 Monografije CPA 20 113 J1, SE 196; sek. 1, kv. AK94; PN 290; R2020/55 120 J1, SE 196; sek. 1, kv. AJ94; PN 500; R38 Odl. d. z ost.; NPO žganje; iz Odl. prevrtanega ost., verjetno sklede; NPO žganje; iz ZFZ gline z delci kremena (vel. ZFZ gline; površina povsem gladka in rožna-do 0,3 × 0,3 cm); površina glad- ta, na njej rdeč premaz. Vel.: 2,9 × 2,65 cm. ka, zelo bledo rjava, na njej rdeč premaz. Pr. d.: 7,6 cm. 121 J1, SE 198 (= SE 196); sek. 1, kv. AK94; R2020/74 114 J1, SE 196; sek. 1, kv. AJ94; PN 347; R253b Odl. okr. ost.; NPO žganje; iz ZFZ gline; površina Odl. d. z ost.; NPO žganje; iz FZ gline s kremenčevim poškodovana in svetlo siva do temno siva, na njej peskom (vel. do 0,2 × 0,2 cm); površina groba (poško- v sledovih rdeč premaz; okras: na najv. ob. okrogla dovana), svetlo rdeča, rjava in aplika. Vel.: 4,5 × 2,5 cm, pr. najv. ob.: temno siva. Vel.: 10,2 × 6,3 cm. 14 cm, db.: 0,15−0,2 cm. 115 J1, SE 196; sek. 1, kv. AJ94; PN 317; R51 122 J1, SE 196; sek. 1, kv. AJ94; PN 483; R39 Odl. d. z ost.; NPO žganje; iz DZ gline z delci kreme- Odl. keramičnega predmeta z luknjo; NPO na (vel. do 0,2 × 0,2 cm); žganje; iz FZ gline; površina gladka ravna in površina gladka, rjava, svet- bledo rjava, na njej rdeč premaz. Vel.: 1,1 × 1,2 cm. lo rjava in zelo temno siva. Vel.: 12,0 × 7,3 cm. 123 J1, SE 196; sek. 1, kv. AK94; PN 293; R48 Glinen svaljek z odtisi človeških prstov; v 116 J1, SE 196; sek. 1, kv. AK94; R2020/51 jamicah in tudi na drugih mestih svaljka Odl. u. s perforiranim držajem; NPO žganje; iz ZFZ vidna konfiguracija prstnih odtisov. Vel.: gline; površina gladka in zelo bledo rjava. 5,3 × 2,3 × 2,0 cm. Vel.: 4,1−2,2 cm. 124 J1, SE 196; sek. 1, kv. AJ94; PN 477; R34 117 J1, SE 196; sek. 1, kv. AJ94; Zajemalka, odl. z nastavkom v obliki PN 302; R45, R247, R2019/1 dulca; NPO žganje; iz FZ gline z delci Odl. zoomorfno oblikovanega držaja (rožička?); kremena (vel. do 0,2 × 0,2 cm); površi-NPO žganje; iz ZFZ gline; površina gladka in bledo na gladka, rožnata, svetlo rjava in temno rjava do svetlo rdeča. Vel.: 1,9 × 2,4 cm. siva; luknjičava. Vel.: 4,4 × 4,8 cm, db.: 0,4 cm. 118 J1, SE 196; sek. 1, kv. AJ94; 125 J1, SE 196; sek. 1, kv. AK94; PN 289; R36 PN 472; R44, R2019/3 Zajemalka, odl. nastavka v obliki dulca; Odl. držaja v obliki živalske šape (ohranjeni tri prsti, NPO žganje; iz DZ gline z delci kremena četrti odlomljen); NPO žganje; iz ZFZ gline; površi- (vel. do 0,2 × 0,2 cm); površina gladka in na gladka in bledo rjava. Vel.: 2,0 × 2,8 cm. svetlo rjava. Vel.: 2,9 × 4,2 cm. 119 J1, SE 196; sek. 1, kv. AK94; PN 236; R37 126 J1, SE 196; sek. 1, kv. AJ94; PN 466; R35 Odl. roč. v obliki rilca (t. i. „Rüsselhenkel“); NPO Zajemalka, odl. nastavka v obliki dulca; žganje; iz ZFZ gline; površina gladka, poškodovana NPO žganje; iz ZFZ gline; površina gladka, in svetlo rjava, na njej v sledovih rdeč premaz. rožnata in temno siva. Vel.: 5,1 × 3,1 cm. Vel.: 1,3 × 2,3 cm. Dolsko – Spodnje Škovce 113 114 115 116 117 118 119 120 121 122 123 124 125 126 Monografije CPA 20 127 J1, SE 196; sek. 1, kv. AJ94; PN 505; R2020/59 134 J1, SE 196; sek. 1, kv. AK94; Zajemalka z nastavkom v obliki PN 262; R2020/151 dulca (rek.); NPO žganje; iz FZ Praskalo na klini iz sivega do bledo gline z delci kremena (vel. do rjavega kamna; na distalnem delu na dorzalni stra- 0,1 × 0,1 cm); površina gladka, ni je čelo praskala; retuše tudi na desnem lateralnem siva do sivorjava. Vel.: 7,4 × 5,7 cm. robu na ventralni strani, ter na desnem in levem la- teralnem robu in na proksimalnem delu na dorzalni 128 J1, SE 196; sek. 1, kv. AJ94; PN 467; R2020/118 strani. Vel.: 1,5 × 2,8 × 0,5 cm. Odl. bifacialno retuširane konice iz sivega do temno sivega kamna; na dorzalni in ventralni strani 135 J1, SE 196; sek. 1, kv. AK94; ploskovne retuše. Vel.: 0,9 × 1,55 × 0,3 cm. PN 332; R2020/195 Sveder na klini iz zelo temno sivega kam- 129 J1, SE 196; sek. 1, kv. AK94; PN 226; R2020/117 na; strmi retuši na levem lateralnem robu Odl. bifacialno retuširane puščične konice s trnom na dorzalni strani in na levem lateralnem robu na ven- iz sivega kamna, na dorzalni in ven- tralni strani; talon je fasetiran. Vel.: 1,1 × 3,4 × 0,6 cm. tralni strani ploskovne retuše. Vel.: 1,8 × 2,5 × 0,6 cm. 136 J1, SE 196; sek. 1, kv. AK94; PN 233; R2020/149 130 J1, SE 196; sek. 1, kv. AK94; PN 328; R2020/165 Odl. praskala na odbitku iz rožnato Klina iz sivega do svetlo sivega in sivega kamna; na distalnem delu na dorzalni strani je rdečerumenega kamna, z drobtin- čelo praskala. Vel.: 2,7 × 1,8 × 0,45 cm. často retušo na proksimalnem delu desnega lateralnega roba na dor- 137 J1, SE 196; sek. 1, kv. AK94; zalni strani; talon je fasetiran. Vel.: PN 309; R2020/153 1,0 × 3,6 × 0,1 cm. Praskalo na odbitku iz zelo temno sivega kamna z belimi lisami; na distalnem delu na 131 J1, SE 196; sek. 1, kv. AJ94; PN 4477; R2020/157 dorzalni strani je čelo praskala; talon je odbit. Vel.: Klina z drobtinčasto retušo na 1,7 × 2,4 × 0,7 cm. distalnem delu in na desnem lateralnem robu na dorzalni 138 J1, SE 196; sek. 1, kv. AK94; strani, iz sivega kamna; talon je PN 307; R2020/175 gladek; sledovi uporabe: na des- Praskalo na odbitku iz svetlo rdečerjavega kamna z nem lateralnem robu zagladitve belimi lisami; na distalnem in na proksimalnem delu in svetlikajoča se površina. Vel.: na dorzalni strani sta izdelani čeli praskala, retuše tudi 2,1 × 7,6 × 0,6 cm. na levem in na desnem lateralnem robu na dorzalni strani; talon je razbit. Vel.: 2,3 × 2,15 × 0,8 cm. 132 J1, SE 196; sek. 1, kv. AK94; PN 261; R2020/150 Klina s pravokotno prečno retušo iz svetlo 139 J1, SE 196; sek. sivega kamna. Vel.: 1,3 × 2,4 × 0,2 cm. 1, kv. AK94; PN 260; R2020/174 133 J1, SE 196, kv. 1, kv. AK94; PN 222; R2020/188 Praskalo na odbitku iz Odl. klinice iz svetlo sivega kamna; retuša na levem sivorjavega kamna; na distalnem delu na dor- in na desnem lateralnem robu na dorzalni zalni strani je čelo praskala; talon fasetiran. Vel.: Dolsko – Spodnje Škovce 128 129 127 130 131 132 133 134 135 136 137 138 139 Monografije CPA 20 140 J1, SE 196; sek. 1, kv. AK94; PN 308; 144 J1, SE 196; sek. R2020/181 1, kv. AN94; PN 487; Praskalo na odbitku iz svetlo rjavosivega kamna z R2021/5 ostanki korteksa na proksimalnem delu in na levem Del brusnega kamna sive lateralnem robu na dorzalni strani; na distalnem delu barve (kremenov skrilavi na dorzalni strani je čelo praskala, na desnem lateral- peščenjak s sljudo). Vel.: nem robu na dorzalni strani 9,9 × 10,0 × 3,1 cm. retuša; talon je fasetiran. Vel.: 2,7 × 2,9 × 0,6 cm. 141 J1, SE 196; sek. 1, kv. AK94; PN 251; R2020/116 Odbitek iz sivega kamna, retuširan na levem in des- 145 J1, SE 196; sek. 1, kv. AJ94; PN 521; R2021/4 nem lateralnem robu na dorzalni strani ter na le- Del brusnega kamna iz zelo finozrnatega peščenjaka, vem in na desnem robu na ventralni strani. Vel.: sive do rumene barve (drobnozrnat 0,8 × 1,6 × 0,35 cm. kremenov peščenjak s sljudo). Vel.: 6,4 × 3,4 × 2,8 cm. 142 J1, SE 196; sek. 1, kv. AJ94; PN 456; R2021/1 Del brusnega kamna iz zelo finozrnatega peščenja- 146 J1, SE 196; sek. 1, kv. AK94; ka, sive do rdečerjave barve (drobnozrnat kremenov PN 318; R2021/6 peščenjak s sljudo). Vel.: 7,6 × 7,8 × 1,8 cm. Del brusnega kamna iz zelo finozrna- tega peščenjaka, sive do rumene barve (drobnozrnat kremenov peščenjak s sljudo); na njem lise rdeče barve – pi- gment? Vel.: 4,5 × 5,8 × 2,0 cm. 147 J1, SE 190; sek. 1, kv. AK93; PN 174; R202 143 J1, SE 196; sek. 1, kv. AK94; PN 342; R2021/8 Odl. okr. ost.; redukcijsko žganje; iz ZFZ gline; povr- Veliki brus/zgornji del žrmelj (?) iz kamna svetlo sive šina gladka in zelo temno siva; okras: majhna barve (tufski peščenjak). Vel.: 9,8 × 14,8 × 5,6 cm. okrogla aplika. Vel.: 2,3 × 2,0 cm. 148 J1, SE 148; sek. 1, kv. AK94; PN 132; R2020/37 Skleda (na nogi?), odl. u. z okr. ost.; NPO žganje; iz ZFZ gline; površina gladka in sivorja- va; okras: pod u. velika okrogla aplika z vbočeno površino. Vel.: 3,7 × 3,0 cm. 149 J1, SE 148, 113; sek. 1, kv. AK 93; PN 96; R1, R53 Skleda (na nogi?), odl. u. z okr. ost.; NPO žganje; iz FZ gline z delci kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina gladka, bledo rjava in siva, na njej v sledovih rdeč premaz. Okras: pod u. ena ob Dolsko – Spodnje Škovce 141 140 142 144 143 147 145 146 148 149 Monografije CPA 20 150 J1, SE 148; sek. 1, kv. AK94; PN 133; R231 157 J1, SE 148; sek. 1, kv. AJ93; PN Skleda (na nogi?), odl. u. z okr. ost.; NPO žganje; iz 425; R58 ZFZ gline; površina gladka in rož- Skodela (rek.); NPO žganje; iz ZFZ gli-nata, na njej rozast premaz: okras: ne; površina gladka in svetlo rjava, na tik pod u. okrogla aplika z vboče- njej rdeč premaz. Pr. u.: 11 cm. no površino. Vel.: 7,2 × 5,7 cm. 158 J1, SE 148; sek. 1, kv. ?; PN 421; R21b 151 J1, SE 148; sek. 1, kv. AK93; PN 147; R232 Skodela; NPO žganje; iz FZ gline s kremenčevim pe- Skleda (na nogi?), odl. u. z okr. ost.; NPO žganje; skom (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina gladka in ble- iz FZ gline z delci kremena (vel. do 0,2 × 0,2 cm); do rjava, ponekod temno siva; površina gladka in svetlo rjava, na njej poškodovana; okras: okrogli rjav premaz; okras: na klekastem pre- ploščati apliki z vbočeno sredi-hodu okrogla aplika z vbočeno površi- no. Pr. u.: 13 cm. no. Vel.: 4,6 × 5,1 cm. 152 J1, SE 148; sek. 1, kv. AK94, ob PN 124; R233 Odl. d. z zgornjim delom votle noge, verjetno skle- de; NPO žganje; iz ZFZ gline; površina gladka, ru- menordeča in temno siva, na njej 159 J1, SE 148; sek. 1, kv. AJ93; PN 150; R52b v sledovih rdeč premaz. Vel.: Skleda, odl. u. z ost. in luknjicama od roč.; NPO žga- 9,3 × 5,7 cm. nje; iz ZFZ gline; površina gladka in rožnata, poškodovana; luknjičava kera- 153 J1, SE 148; sek. 1, kv. AJ94; PN 120; R59 mika. Vel.: 5,0 × 3,8 cm. Skleda (rek.); NPO žganje; iz ZFZ gline; površina gladka, temno siva, 160 J1, SE 148; sek. 1, kv. AK94; PN 159; R246 svetlo siva in rožnata. Pr. u.: 16 cm. Odl. okr. ost.; NPO žganje; iz ZFZ gline; površina gladka, zelo bledo rjava, na njej rdeč premaz; ok- 154 J1, SE 148; sek. 1, kv. AJ93; R2020/85 ras: na najv. ob. okrogla aplika. Vel.: Odl. roba votle noge, verjetno sklede; NPO žganje; 5,7 × 3,5 cm. iz ZFZ gline; površina gladka, rožnata, na njej rdeč premaz. Vel.: 4,7 × 2,75 cm. 155 J1, SE 148, 194; sek. 1, kv. AK93; R2020/23 Odl. votle noge, verjetno sklede; NPO žganje; iz DZ gline s kremen- čevim peskom (vel. do 0,2 × 0,2 cm); površina gladka, poškodovana, rož- nata in siva. Pr.: 14,5 cm. 156 J1, SE 148; sek. 1, kv. AJ93; R2020/84 Skleda, odl. u. z ost.; NPO žganje; iz FZ gline s kre- menčevim peskom (vel. do 0,2 × 0,2 cm); površina Dolsko – Spodnje Škovce 150 152 151 153 154 155 156 157 158 159 160 Monografije CPA 20 161 J1, SE 148, 196; sek. 1, kv. AJ94; PN 121, 135; 164 J1, SE 148; sek. 1, kv. AK93; PN 164; R77 R55, R64 Odl. okr. ost. z najv. ob., verjetno lonca; NPO žganje; Lonec (rek.); NPO žganje; iz ZFZ gline; površina iz FZ gline z delci kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); povsem gladka in bledo rjave barve, na njej lise zelo površina gladka, zunaj zelo temno siva, znotraj li- temno sive barve; okras: na največjem obodu štiri sasta, rjava do temno siva; okras: na najširšem obodu okrogle aplike. Pr. u.: 13,3 cm. vtisnjene jamice, na ramenu široki pli- tvi žlebovi. Vel.: 4,6 × 2,8 cm. 165 J1, SE 148; sek. 1, kv. AK93; PN 356; R2020/52 Odl. okr. ost.; NPO žganje; iz FZ gline z delci kreme- na (vel. do 0,15 × 0,3 cm); površina poškodovana in zelo bledo rjava; okras: na najv. ob. okrogla aplika. Vel.: 2,4 × 2,2 cm. 166 J1, SE 148; sek. 1, kv. AK94; R2020/56 Odl. okr. ost.; NPO žganje; iz ZFZ gline; površi- na gladka in zelo bledo rjave; okras: na največjem obodu ovalna aplika. Vel.: 3,7 × 2,3 cm. 167 J1, SE 148; sek. 1, kv. AK94; PN 138; R205 Odl. d. z ost.; NPO žganje; iz ZFZ gline; površina gladka in zelo bledo rjava do ro- žnata. Pr. d.: 3,4 cm. 168 J1, SE 148; sek. 1, kv. AK94; PN 134; R54 162 J1, SE 148; sek. 1, kv. AJ93; PN 411; R68 Lonec, odl. u. z ost.; NPO žganje; iz DZ gline s kre- Odl. okr. ost. z najv. ob.; NPO žganje; iz FZ gline z menčevim peskom (vel. do 0,3 × 0,3 cm); površina delci kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina glad- gladka, bledo rjava in temno siva Vel.: 17,7 × 9,4 cm. ka, bledo rjava in rožnata; okras: na naj- večjem obodu vtisnjene jamice; luknjičava keramika. Vel.: 4,0 × 2,7 cm. 163 J1, SE 148; sek. 1, kv. AK93; R2020/24 Odl. okr. ost. s prehodom v roč.; NPO žganje; iz ZFZ gline; površina gladka, svetlo rdečerjava in siva: okras: pod prehodom v roč., na najv. ob. okrogla aplika. Vel.: 4,2 × 2,6 cm. Dolsko – Spodnje Škovce 162 163 164 161 165 166 167 168 Monografije CPA 20 169 J1, SE 148; sek. 1, kv. AJ94; PN 143, ob PN 171 J1, SE 148, 113; sek. 1, kv. AK94; PN 45, 115, 145; R60, R61 okoli PN 121; R65, R2020/27 Lonec, odl. u. z ost. in okr. ost. z najv. ob.; NPO žga- Lonec (rek.); NPO žganje; iz FZ gline z delci kreme- nje, R v končni fazi; iz DZ gline z delci kremena (vel. na (vel. do 0,2 × 0,2 cm); površina gladka, rdečerjava, do 0,3 × 0,3 cm); površina gladka in temno siva; ok- svetlo rjava in siva; okras: na najv. ob. okrogla aplika; ras: na najv. ob. okrogla ploščata aplika in vtisnjene luknjičava keramika. Pr. u.: 23,5 cm. jamice. Pr. u.: 20 cm. 170 J1, SE 148; sek. 1, kv. ?; PN 405; R57 Lonec z roč.; NPO žganje; iz GZ gline z delci kreme- na (vel. do 0,4 × 0,3 cm); površina večinoma močno poškodovana, ponekod še dobro ohranjena, gladka, siva, rjava in svetlo rdeča. Pr. u.: 21 cm. Dolsko – Spodnje Škovce 169 170 171 Monografije CPA 20 172 J1, SE 148; sek. 1, kv. AK94; PN 119, 129, 130, 375, 376; R62, R78, R226 Lonec (rek.); NPO žganje; iz DZ gline z delci kre- mena (vel. do 0,2 × 0,3 cm); površina gladka, rdečer- java, rjava in temno siva; okras: na najv. ob. okrogla ploščata aplika z vbočeno sredino in vtisnjene jamice, v spodnjem delu vratu poševni snopi iz ozkih vtisnje- nih jamic (odtisi nohta?). Pr. u.: 16,5 cm. 174 J1, SE 148; sek. 1, kv. AJ93; R2020/83 Odl. okr. u. z ost., verjetno lonca; R žganje; iz FZ gline z delci kremena (vel. do 0,2 × 0,2 cm); povr- šina gladka in zelo temno siva; okras: tik pod u. ovalne vtisnjene jamice. Vel.: 173 J1, SE 148; sek. 1, kv. AJ94; PN 417, 422; 4,3 × 3,8 cm. R2020/7 Lonec, zgornji del z okrasom; NPO žganje; iz FZ 175 J1, SE 148; sek. 1, kv. AJ94; R2020/88 gline z delci kremena (vel. do 0,2 × 0,2 cm); površi- Odl. okr. u. z ost., verjetno lonca; NPO žganje; iz na gladka, pretežno svetlo rjava, deloma zelo temno ZFZ gline; površina večinoma poškodovana, bledo siva; okras: na najširšem obodu štiri okrogle ploščate rjava do siva, ponekod še dobro ohranjena, gladka in aplike z vbočeno sredino in vtisnjene jamice, na ra- zelo temno siva; okras: pod u. vtisnjene menu poševni nizi iz vtisnjenih jamic; rahlo luknjiča- jamice. Vel.: 4,2 × 3,1 cm. va keramika. Pr. u.: 26 cm. 176 J1, SE 148; sek. 1, kv. AJ94; R2020/76 Odl. okr. ost., verjetno lonca; iz ZFZ gline; NPO žganje; površina gladka in svetlo rdeča, izrazito luk- njičava: okras: na najv. ob. oval- na aplika z dvema izboklinama. Vel.: 7,7 × 3,4 cm. Dolsko – Spodnje Škovce 172 173 174 175 176 Monografije CPA 20 177 J1, SE 148; sek. 1, kv. AJ94; PN 144; R18 184 J1, SE 148; sek. 1, kv. AJ93; PN 146; R63 Odl. u. z ost.; NPO žganje; iz FZ gline z delci kre- Odl. d. z ost.; NPO žganje; iz DZ gline s kremen- mena (vel. do 0,2 × 0,3 cm); površina čevim peskom (vel. do groba, rjava in sivorjava; keramika je 0,2 × 0,2 cm); površina poš-luknjičava. Vel.: 4,7 × 4,5 cm. kodovana, ravna, siva in svet- lo rjava. Vel. 11,8 × 9 cm. 178 J1, SE 148; sek. 1, kv. AK94; PN 373; R227 Odl. roč.; NPO žganje; iz ZFZ gline; po- 185 J1, SE 148; sek. 1, kv. AJ93; PN 146; R65 vršina gladka in bledo rjava; izrazito luk- Odl. d. z ost.; NPO njičava. Vel.: 2,9 × 4,1 cm. žganje; iz DZ gline z delci kremena (vel. do 179 J1, SE 148; sek. 1, kv. AK94; PN 141; R74 0,1 × 0,1 cm); površina Odl. ost. z roč.; NPO žganje; iz FZ gline poškodovana, ravna, z delci kremena (vel. do 0,2 × 0,2 cm); svetlo rjava in temno siva; površina hrapava (poškodovana) in ble- luknjičava keramika. Pr. d.: 13,5 cm. do rjava. Vel.: 3,4 × 4,5 cm. 186 J1, SE 148; sek. 1, kv. AK93; PN 151; R71 180 J1, SE 148; sek. 1, kv. AJ93; PN 410; R76 Zajemalka z nastavkom v obli-Odl. ost. z roč.; NPO žganje; iz ki dulca; NPO žganje; iz ZFZ DZ gline z delci kremena (vel. do gline; površina gladka, zelo 0,1 × 0,1 cm); površina bledo rjava temno siva in bledo rjava. Vel.: do svetlo rdeča, ponekod gladka, 8,2 × 5,8 cm. drugod hrapava (poškodovana). Vel.: 5,6 × 5,5 cm. 187 J1, SE 148; sek. 1, kv. AK93; PN 423; R70 Zajemalka z nastavkom v obliki dulca; NPO žga- 181 J1, SE 148; sek. 1, kv. AJ93; PN 412; R75 nje; iz DZ gline z delci kremena Odl. ost. z roč.; NPO žganje; iz ZFZ (vel. do 0,2 × 0,2 cm); površina gline; površina gladka, rdečerjava, si- gladka, bledo rjava in zelo tem-vorjava in bledo rjava; luknjičava ke- no siva; luknjičava keramika. Vel.: ramika. Vel.: 4,9 × 4,9 cm. 6,1 × 3,3 cm. 182 J1, SE 148; sek. 1, kv. AK94; PN 246; R73 188 J1, SE 148; sek. 1, kv. AK94; PN 142; R69 Odl. okr. roba keramičnega predmeta; NPO žganje; Zajemalka z nastavkom v obliki dulca; NPO žganje; iz ZFZ gline; površina gladka, svetlo rdeča in temno iz DZ gline s kremenčevim pe-siva; okras: rob je okrašen z vtisnjenimi jami- skom (vel. do 0,2 × 0,2 cm); cami. Vel.: 2,0 × 1,9 cm. površina gladka, bledo rjava, rožnata in temno siva. Vel.: 183 J1, SE 148; sek. 1, kv. AJ94; R228 4,8 × 8,2 cm. Odl. d. z ost.; NPO žganje; iz DZ gline s kremen- čevim peskom (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina glad- ka, svetlo rdeča, rjava in temno siva. Vel.: 11,2 × 4,8 cm. Dolsko – Spodnje Škovce 177 178 179 182 180 181 183 185 184 186 187 188 Monografije CPA 20 189 J1, SE 148; sek. 1, kv. AJ93; R2020/68 196 J1, SE 148; sek. 1, kv. AJ93; PN 404; R2021/9 Zajemalka, odl. z nastavkom v obliki dulca; NPO Polizdelek glajene kamnite sekire iz kamna modroze- žganje; iz GZ gline s kremenčevim peskom (vel. do lene do bele barve (lapilni tuf); ob prelomu dve dolgi 0,3 × 0,3 cm); površina poškodovana in brazdi nastali z rezanjem prodnika s kremenčevim rjave barve; okras: na najv. ob. vtisnjene peskom. Vel.: 18,9 × 5,9 × 6,6 cm. jamice. Vel.: 3,7 × 3,4 cm. 190 J1, SE 148; sek. 1, kv. AJ94; R229 Zajemalka, odl. roba brez nastavka; R žganje; iz FZ gli- ne z delci kremena (vel. do 0,2 × 0,1 cm); površina gladka in zelo temno siva; poš- kodovana. Vel.: 4,5 × 3,9 cm. 191 J1, SE 148; sek. 1, kv. AK93; PN 152; R2020/185 Odl. kline iz rožnato sivega kamna, z drobtinčas- to retušo na levem lateralnem robu na dorzalni strani; talon je fasetiran. Vel.: 0,95 × 1,9 × 0,2 cm. 197 J1, SE 148; sek. 192 J1, SE 148, kv. AJ94; PN 419; R2020/191 1, kv. AK94; PN 137; Klina iz svetlo sivega kamna z ostan- R2021/10 ki korteksa, z retušo na levem late- Zgornji del žrmelj (?) iz ralnem robu na dorzalni strani; talon kamna rdečerjave do sive je gladek. Vel.: 0,8 × 3,5 × 0,5 cm. barve (srednjezrnat kre- menov peščenjak). Vel.: 193 J1, SE 148; sek. 1, kv. AK94; PN 139; R2020/148 8,1 × 9,4 × 4,7 cm. Praskalo na klini iz svetlo sivega kamna; na distal- nem delu na dorzalni strani je čelo praskala, na des- nem lateralnem robu na dorzalni strani retuša; talon je gladek. Vel.: 1,2 × 2,4 × 0,65 cm. 198 J1, SE 113; sek. 1, kv. AJ93; PN 68; R13 194 J1, SE 148; sek. 1, kv. AK93; PN 125; R2020/115 Skleda na nogi, odl. d. z ost. in zgornjim delom Odbitek iz sivega kamna, s strmo retušo na levem noge in odl. u. z ost.; NPO žganje; iz FZ gline z del- in desnem lateralnem robu na dor- ci kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina gladka, zalni strani; talon je fasetiran. Vel.: rožnata, na njej rdeč premaz. Vel.: 7,0 × 5,0 cm in 1,8 × 1,0 × 0,4 cm. 3,4 × 3,8 cm. 195 J1, SE 148; sek. 1, kv. AK93; PN 127; R2020/186 Praskalo na odbitku iz svetlo rjavosivega do temno sivega kamna; na distalnem delu na dorzalni strani je čelo praskala, na desnem lateralnem robu na dorzalni strani retuša; talon je gladek. Vel.: Dolsko – Spodnje Škovce 189 190 191 194 193 192 195 196 197 198 Monografije CPA 20 199 J1, SE 113; sek. 1, kv. AJ93; R2020/11 205 J1, SE 113; sek. 1, kv. AJ93; R2020/12 Odl. d. z zgornjim delom votle noge, verjetno skle- Skleda (na nogi?), odl. u. z ost.; iz FZ gline z delci de; NPO žganje; iz DZ gline z delci kremena (vel. kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); NPO žganje; povr- do 0,1 × 0,1 cm); površina šina gladka, rjava in temno siva, na njej rdeč gladka, bledo rjava in zelo premaz. Vel.: 2,6 × 3,2 cm. temno siva, na njej rdeč pre- maz. Vel.: 13,5 × 6,3 cm. 206 J1, SE 113; sek. 1, kv. AJ93; R2020/54 Skleda (na nogi?), odl. u. z okr. ost. in ost. s klekastim 200 J1, SE 113; sek. 1, kv. 1; R2020/9 prehodom; NPO žganje; iz FZ gline z delci kremena Odl. roba votle noge, verjetno sklede; NPO žganje; (vel. do 0,2 × 0,2 cm); površina gladka in rožnata, na iz FZ gline s kremenčevim peskom njej rdeč premaz; okras: (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina glad- tik pod u. okrogla aplika z ka, rjava in temno siva, na njej svetlo vbočeno površino. Pr. u.: rdeč premaz. Vel.: 6,0 × 5,3 cm. 26 cm. 201 J1, SE 113; sek. 1, kv. AJ94; PN 382; R12 207 J1, SE 113; sek. 1, kv. AK93; PN 79; R240 Odl. d. z ost. in zgornjim delom votle noge, verje- Odl. kljunastega izliva s pregrajo; NPO žganje; iz tno sklede; NPO žganje; iz FZ gline z delci kremena ZFZ gline; površina groba, poškodovana, zelo bledo (vel. do 0,2 × 0,2 cm); površina gladka, zunaj bledo rjava in temno siva, na njej je v sledo-rjava z rdečim premazom, znotraj noge zelo temno vih rdeč premaz; luknjičava keramika. siva (brez premaza). Vel.: Vel.: 4,2 × 4,9 cm. 11,1 × 6,9 cm. 208 J1, SE 113; sek. 1, kv. AJ93; R2020/70 202 J1, SE 113; sek. 1, kv. AL93; PN 47; R239 Skleda, odl.u. z ost.; NPO žganje; Odl. ost. z zgornjim delom noge, verjetno sklede; NPO iz ZFZ gline; površina gladka in žganje, R v končni fazi; iz ZFZ gline z delci kremena zelo bledo rjava, na njej rdeč pre-(vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina maz. Vel.: 7,7 × 4,3 cm. poškodovana, zelo temno siva in siva. Vel.: 8,3 × 5,8 cm. 203 J1, SE 113; sek. 1, kv. AJ93; PN 390; R5 Skleda (na nogi?), odl. u. z okr. ost.; NPO žganje; iz DZ gline z delci kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina gladka in bledo rjava, na njej rdeč premaz, okras: tik pod u. aplika v obliki slepega roč. Vel.: 3,3 × 3,3 cm. 204 J1, SE 113; sek. 1, kv. AJ93; PN 398; R2 Skleda (na nogi?), odl. u. z okr. ost.; NPO žganje; iz FZ gline z delci kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina gladka in bledo rjava, na njej rdeč premaz; okras: pod u. okrogla apli- ka. Vel.: 3,3 × 3,6 cm. Dolsko – Spodnje Škovce 199 201 202 200 203 205 204 206 207 208 Monografije CPA 20 209 J1, SE 113; sek. 1, kv. AJ94; PN 384; R3 216 J1, SE 113; sek. 1, kv. AK94; PN 88; R2020/183 Skleda, odl. u. z okr. ost.; NPO žganje; iz ZFZ gline; Klina iz rožnato sivega kamna z ostanki korteksa in površina gladka in bledo rjava, na njej rdeč premaz; retušo na desnem lateralnem robu na okras: tik pod u. velika okrogla dorzalni strani; talon je fasetiran. Vel.: aplika. Vel.: 8,7 × 3,7 cm. 1,0 × 1,65 × 0,45 cm. 210 J1, SE 113; sek. 1, kv. AJ93; ob PN 388; 217 J1, SE 113; sek. 1, kv. AJ93; PN 399; R2020/190 R2020/82 Klina z drobtinčasto retušo na desnem lateral- Odl. okr. u. z ost.; iz FZ gline z delci kre- nem na dorzalni strani in na desnem lateralnem mena (vel. 0,1 × 0,1 cm); NPO žganje; po- robu na ventralni strani, iz svetlo si-vršina groba, rožnata in siva; okras: na u. vega kamna; Talon je fasetiran. Vel.: vtisnjene jamice. Vel.: 2,9 × 2,5 cm. 0,9 × 2,0 × 0,4 cm. 211 J1, SE 113; sek. 1, kv. AJ93; PN 402; R6 218 J1, SE 113d; sek. 1, kv. AJ93; PN 403 BK; Odl. okr. ost.; NPO žganje; iz ZFZ gline; površina R2020/154 gladka, bledo rjava in siva; okras: aplika Praskalo na odbitku iz sivega kamna; v obliki slepega roč.; izrazito luknjičava na distalnem delu na dorzalni strani keramika. Vel.: 4,8 × 3,9 cm. je čelo praskala; talon je gladek. Vel.: 1,15 × 1,8 × 0,6 cm. 212 J1, SE 113; sek. 1, kv. AK93; PN 78; R10 Odl. d. z okr. ost.; NPO žganje; iz FZ gline z del- 219 J2, SE 89, SE 200; sek. 1, kv. AN93, AN94; ci kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina gladka, R2020/19 rožnata in temno siva; okras: nad dnom Skleda (na nogi?), odl.u. z ost.; NPO žganje; iz FZ vodoravni niz vtisnjenih jamic. Vel.: gline s kremenčevim peskom (vel. do 0,2 × 0,2 cm); 4,1 × 3,4 cm. površina gladka, rjava in temno siva, poškodovana okras: tik pod u. velika okrogla 213 J1, SE 113; sek. 1, kv. AK93; PN 94; R2020/57 aplika. Vel.: 7,8 × 2,8 cm. Zajemalka, odl. z nastavkom v obliki dulca; NPO žganje; iz ZFZ gline; povr- šina gladka in zelo temno siva; izrazito luknjičava. Vel.: 6,4 × 6,3 cm. 214 J1, SE 113; sek. 1, kv. AK93 in AJ94; PN 103, 352; R2020/58 Zajemalka, odl. z nastavkom v obliki dulca; NPO žganje; iz ZFZ gline; površina gladka, svet- lo rjava in zelo temno siva. Vel.: 8,0 × 6,9 cm. 215 J1, SE 113; sek. 1, kv. AK93; PN 76; R2020/61 Zajemalka, odl. z nastavkom v obliki dulca; R žganje; iz ZFZ gline; površina groba in zelo temno Dolsko – Spodnje Škovce 210 209 211 212 213 214 215 216 217 218 219 Monografije CPA 20 220 J2, SE 200; sek. 1, kv. AN94; R2020/79 225 J2, SE 89, 152; sek. 1, kv. AN94; PN 358, 170; Skleda (na nogi?), odl. u. z ost.; NPO žganje; iz FZ R200 gline z delci kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); povr- Odl. okr. d. z ost.; NPO žganje; iz FZ gline z del- šina gladka, svetlo rdečerjava, na ci kremena (vel. do 0,2 × 0,2 cm); površina gladka, zunanji strani rdeč premaz. Vel.: zunaj rjava, znotraj zelo bledo rjava; 6,3 × 4,3 cm. okras: na robu d. o vtisnjene jamice. Vel.: 5,5 × 4,7 cm. 221 J2, SE 200; sek. 1, kv. AN94; R2020/90 Odl. okr. ost.; NPO žganje; iz ZFZ gline; površina 226 J2, SE 200; sek. 1, kv. AN94; PN 258; R197 gladka in zelo bledo rjava; okras: na najv. ob. Zajemalka, odl. z nastavkom v obliki dulca; NPO okrogla aplika. Vel.: 3,2 × 2,0 cm. žganje; iz DZ gline s kremenčevim pe- skom (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina 222 J2, SE 200; sek. 1, kv. AN94; R2020/80 groba, zelo bledo rjava in temno siva. Vel.: Odl. okr. ost.; NPO žganje; iz ZFZ gli- 3,3 × 4,3 cm. ne; površina gladka in zelo bledo rjava; okras: na najv. ob. okrogla aplika. Vel.: 227 J2, SE 89; sek. 1, kv. AN94; PN 71, 81; R242 3,8 × 2,9 cm. Skleda (na nogi?), odl. u. z ost.; NPO žganje; iz FZ gline z delci kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površi- 223 J2, SE 200 in J1, SE 148; sek. 1, kv. AN94; PN na gladka, rdečerumena, svetlo rdeča in temno siva 256, 210; R2020/26 (poškodovana), na njej v sledovih rdeč premaz; ok- Lonec z roč.; NPO žganje; iz ras: tik pod u. okrogla aplika z vbočeno površino. ZFZ gline; površina deloma Vel.: 8,4 × 4,6 cm in 7,8 × 3,7 cm. povsem gladka in rdečerjava z zelo temno sivo liso na notra- 228 J2, SE 89; sek. 1, kv. AN94; PN 101; R132 nji strani, deloma poškodova- Odl. zgornjega dela votle noge z dnom, verjetno na in rumeno rdeče barve; ok- sklede; NPO žganje; iz FZ gline; površina ravna ras: na najv. ob. okrogle aplike; (poškodovana) in bledo rjave barve, znotraj noge rahlo luknjičava keramika. Pr. zelo temno siva. Vel.: 6,0 × 2,8 cm. u.: 20 cm. 224 J2, SE 200; sek. 1, kv. AN94; PN 559; R196 Odl. ost. lonca; NPO žganje; iz DZ gline s kremenčevim peskom (vel. do 0,2 × 0,3 cm); površina groba, svetlo rdeča in temno siva. Vel.: 6,7 × 6,5 cm. Dolsko – Spodnje Škovce 220 221 222 224 226 223 225 228 227 Monografije CPA 20 229 J2, SE 89; sek. 1, z delci kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); NPO žganje; kv. AN93; PN 98; R134, površina gladka in rjave barve; okras: na najv. ob. R2020/25 ovalna aplika in z vtisnjene jamice. Vel.: Skleda (na nogi?), odl. u. z ost.; NPO žganje; iz FZ gli- 3,9 × 2,6 cm. ne s kremenčevim peskom (vel. do 0,2 × 0,2 cm); po- vršina povsem gladka in bledo rjava, na njej rdeč pre- 236 J2, SE 89; sek. 1, kv. AN93; PN 91; R135 maz. Vel.: 9,2 × 3,7 cm, 4,5 × 2,8 cm in 5,2 × 3,4 cm. Odl. u. z ost., verjetno lonca; NPO žganje; iz FZ gline z delci kremena (vel. do 0,2 × 0,2 cm); 230 J2, SE 89; sek. 1, kv. AN93 in površina povsem gladka, svetlo rjava AN94; PN 162; R131 in siva. Vel.: 7,9 × 5,3 cm. Skleda (na nogi?), odl. u. z ost.; NPO žganje; iz FZ gline z delci kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina 237 J2, SE 89; sek. 1, kv. AN94; PN 360; R2020/53 ravna, poškodovana, rdečerjava in temno siva, na njej Odl. okr. u. z ost.; NPO žganje; iz DZ gline s kre- svetlo rdeč premaz (ohranjen v sledovih); ustje per- menčevim peskom (vel. do 0,2 × 0,2 cm); površina forirano. Vel.: 5,2 × 3,3 cm. gladka in rjava; okras: na u. vtisnjene jamice. Vel.: 4,7 × 2,4 cm. 231 J2, SE 89; sek. 1, kv. AN94, 93; R2020/15 Skleda (na nogi?), odl. u. z ost.; NPO žganje; iz FZ 238 J2, SE 89; sek. 1, kv. AN93; PN 53; R2020/62 gline z delci kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina Odl. ost. z okr. roč., verjetno lonca; NPO žga- gladka, svetlo rjava in temno siva, na njej rdeč pre- nje; iz DZ gline s kremenčevim peskom (vel. do maz; okras: tik pod u. velika okrogla vtisnje- 0,2 × 0,2 cm); površina gladka, bledo rja-na jamica. Vel.: 3,0 × 3,7 cm. va in sivorjava; okras: na ročaju vtisnjene jamice. Vel.: 4,1 × 3,2 cm. 232 J2, SE 89; sek. 1, kv. AN93; PN 100; R241 Skodela, odl. u. z ost. in roč.; NPO žganje; iz ZFZ gli- 239 J2, SE 89; sek. 1, kv. AN94; R2020/20 ne; površina gladka in zelo ble- Odl. okr. u. z ost.; NPO žganje; iz FZ gline z del- do rjava, na njej v sledovih rdeč ci kremena (vel. do 0,2 × 0,2 cm); površina gladka, premaz. Vel.: 10,1 × 5,5 cm. rjava; okras: na u. vtisnjene jamice. Vel.: 2,9 × 2,5 cm. 233 J2, SE 89; sek. 1, kv. AN94, 93; R2020/16 Skleda (na nogi?), odl. u. z ost. in odl. ost.; NPO žga- 240 J2, SE 89; sek. 1, kv. AN94; PN 359; R2020/108 nje; iz FZ gline z delci kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); Odl. okr. ost.; NPO žganje; iz FZ gline z delci kreme- površina gladka, svetlo rjava in siva, na (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina gladka in sivorja- na njej rdeč premaz. Vel.: 3,0 × 3,6 va; okras: na najv. ob. vtisnjene jamice. Vel.: in 4,6 × 3,9 cm. 2,4 × 2,9 cm. 234 J2, SE 89; sek. 1, kv. AN94, 93; R2020/14 241 J2, SE 89; sek. 1, kv. AN94; PN 109; R125 Odl. u. z ost.; NPO žganje; iz FZ gline z delci kre- Odl. ost. z okr. najv. ob., verjetno lonca; NPO žga- mena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina gladka, rjava nje; iz ZFZ gline; površina gladka, rjava do bledo in svetlo rjava, na njej rdeč premaz. Vel.: rjava; okras: na najv. ob. okrogla 4,1 × 3,3 cm. aplika z vbočeno površino. Vel.: 6,0 × 4,1 cm. 235 J2, SE 89; sek. 1, kv. AN94; PN 106; R127 Dolsko – Spodnje Škovce 230 229 231 232 233 234 235 236 237 238 239 240 241 Monografije CPA 20 242 J2, SE 89; sek. 1, kv. AN94; PN 82; R126 249 J2, SE 89; sek. 1, kv. AN94; PN 92; R139 Odl. ost. z najv. ob., verjetno lonca; NPO žganje; iz Zajemalka, odl. z nastavkom v obliki dulca; NPO DZ gline s kremenčevim peskom žganje; iz DZ gline s kremenčevim (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina peskom (vel. do 0,2 × 0,2 cm); povr-gladka, bledo rjava in zelo temno šina gladka, zelo bledo rjava do rožna-siva. Vel.: 6,2 × 6,1 cm. ta. Vel.: 5,0 × 6,1 cm. 243 J2, SE 89; sek. 1, kv. AN94; PN 357; 250 J2, SE 89; sek. 1, kv. AN94; PN 62; R2020/184 R2020/107 Odl. kline iz rdečerumenega kamna, z retušo na Odl. okr. ost., verjetno lonca; NPO žga- levem in na desnem lateralnem nje; iz FZ gline s kremenčevim peskom (vel. do robu na dorzalni strani. Vel.: 0,2 × 0,3 cm); površina poškodovana, zunaj siva do 1,3 × 2,6 × 0,3 cm. rdečerumena, znotraj svetlo rjava; okras: na najv. ob. vtisnjene jamice. Vel.: 2,9 × 3,5 cm. 251 J2, SE 89; sek. 1, kv. AN94; PN 63; R2020/189 Klina iz rdečega kamna, z retušami na levem in na 244 J2, SE 89; sek. 1, kv. AN94; desnem lateralnem robu na dor-PN 90; R129 zalni strani; talon je fasetiran. Vel.: Odl. d. z ost.; NPO žganje; iz FZ gline z delci kreme- 1,1 × 2,45 × 0,6 cm. na (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina povsem gladka in zelo temno siva. Vel.: 6,9 × 3,4 cm. 252 J2, SE 89; sek. 1, kv. AN−AO93, 94; PN 41; R2020/161 245 J2, SE 89; sek. 1, kv. AN93; PN 72; R128 Odbitek iz svetlo sivega do svetlo rdečega kamna, z Odl. d. z ost.; NPO žganje; iz DZ gline s finim retušo na proksimalnem delu na kremenčevim peskom (vel. do ventralni in dorzalni strani; talon je 0,1 × 0,1 cm); površina gladka, poš- gladek. Vel.: 2,3 × 2,35 × 0,4 cm. kodovana, bledo rjava in zelo temno siva. Vel.: 4,9 × 5,4 cm. 253 J2, SE 89; sek. 1, kv. AN94; PN 362; R2021/2 Del brusa iz kamna bledo rjave do svetlo rdeče bar- 246 J2, SE 89; sek. 1, kv. AN94; PN 102; R133 ve (drobnozrnat Odl. d. z ost.; NPO žganje; iz DZ gline s kremenče- meljast kremenov vim peskom (vel. do 0,2 × 0,2 cm); površina povsem peščenjak). Vel.: gladka, svetlo rjava in zelo temno 3,6 × 4,0 × 0,7 cm. siva. Vel.: 6,0 × 4,3 cm. 254 SE 74, kv. 1, kv. AP92, 93; PN 36; R2020/103b 247 J2, SE 89; sek. 1, kv. AN94; PN 108; R130 Odl. okr. u. z ost., morda lonca; NPO žganje; iz FZ Odl. d. z ost.; NPO žganje; iz ZFZ gline; površina gline s kremenčevim peskom (vel. do 0,1 × 0,1 cm); povsem gladka, bledo rjava. površina gladka, svetlo rjava; ok-Vel.: 5,1 × 4,1 cm. ras: tik pod u. vtisnjene jamice. Vel.: 4,5 × 3,0 cm. 248 J2, SE 89; sek. 1, kv. AN93; PN 83; R138 Zajemalka, odl. z nastavkom v obliki dulca; NPO žganje; iz ZFZ gline; površina gladka, svetlo rjava; luknjičava keramika. Vel.: Dolsko – Spodnje Škovce 243 242 244 245 246 247 248 249 251 250 253 254 252 Monografije CPA 20 255 SE 74; sek. 1, kv. AP92, 93; PN 36; R2020/103c 262 SE 21; sek. 1, kv. AO94; PN 51; R193 Odl. okr. u. z ost. (morda lonca); NPO žganje; iz FZ Odl. okr. ost., verjetno lonca; NPO žganje; iz DZ gline s kremenčevim peskom (vel. do 0,2 × 0,3 cm); gline s kremenčevim peskom (vel. do 0,2 × 0,2 cm); površina gladka, zunaj rožnato siva, površina gladka, svetlo rjava in temno znotraj svetlo rjava; okras: tik pod u. siva; okras: na najv. ob. vtisnjene jami-vtisnjene jamice. Vel.: 3,3 × 3,5 cm. ce. Vel.: 4,7 × 3,2 cm. 256 SE 74; sek. 1, kv. AP92; PN 34; R2020/103a 263 SE 21; sek. 1, kv. AO94; PN 61; R191 Odl. okr. u. z ost. (morda lonca); NPO žganje; iz FZ Skleda (na nogi?), odl. u. z okr. ost.; NPO žganje; iz gline s kremenčevim peskom (vel. do 0,1 × 0,1 cm); FZ gline z delci kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); po- površina gladka in svetlo rjava do temno vršina gladka, svetlo rdeča in tem-siva; okras: tik pod u. vtisnjene jamice. no siva; okras: tik pod u. okrogla Vel.: 4,5 × 3,9 cm. aplika z vbočeno sredino. Vel.: 5,8 × 3,5 cm. 257 SE 1020; sek. 2, kv. AH94, AG94; R2020/18 Odl. ost. z okr. najv. ob., verjetno lonca; NPO žga- 264 SE 21; sek. 1, kv. AN94; PN 64; R2021/13 nje; iz GZ gline s kremenčevim peskom (vel. do Veliki brusni kamen podolgovate oblike skoraj oval- 0,1 × 0,1 cm); površina ravna, zunaj rja- nega preseka, iz finozrnatega peščenjaka sive barve va, znotraj svetlo rdeča; okras: na najv. (kremenov peščenjak s sljudo); zbrušene ploskve po ob. vtisnjene jamice. Vel.: 4,3 × 3,2 cm. celotni delovni površini, en konec je gladek, drugi obtolčen. Vel.: 42,5 × 6,2 × 9 cm. 258 SE 1020; sek. 2, kv. AH94; PN 378; R2020/99 Odl. ost. z vertikalno postavljenim držajem; NPO žganje; iz ZFZ gline; površina gladka, zelo bledo rjava in temno siva, na njej rjav premaz. Vel.: 3,5 × 3,7 cm. 265 SE 21; sek. 1, kv. AO94; PN 52; R2020/159 259 SE 202; sek. 1, kv. AO94; PN 283; R204 Odbitek iz zelo temno sivega kamna z ostanki kor- Odl. d. z ost. in z zgornjim delom votle noge; NPO žga- teksa in drobtinčastimi retušami na desnem lateral- nje; iz FZ gline z delci kremena (vel. do 0,2 × 0,2 cm); nem robu in na proksimalnem delu površina gladka, svetlo na dorzalni strani; talon je zdrobljen. rjava do rožnata. Vel.: Vel.: 3,5 × 3,4 × 0,8 cm. 12,0 × 7,1 cm. 266 SE 160; sek. 1, kv. AU91; R2020/72 260 SE 75; sek. 1, kv. AL94; PN 117; R2020/167 Skleda (na nogi?), odl. u. z ost.; NPO žganje; iz FZ Odl. kline iz svetlo rjavega do rde- gline s kremenčevim peskom (vel. do 0,2 × 0,2 cm); čerjavega kamna; talon je fasetiran. površina gladka, rjava, na njej je v sledo-Vel.: 1,7 × 2,0 × 0,35 cm. vih rdeč premaz. Vel.: 3,9 × 3,1 cm. 261 SE 21; sek. 1, kv. AO94; PN 69; R190 Skleda (na nogi?), odl. u. z ost.; NPO žganje; iz FZ gline z delci kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina gladka, rjava in siva. Vel.: 4,3 × 2,6 cm. Dolsko – Spodnje Škovce 255 256 257 258 259 260 261 262 263 264 265 266 Monografije CPA 20 267 SE 2048; sek. 3, kv. AK20; PN 2061; R2021/3 Del žrmelj iz kamna sive do temno sive barve (kremenov konglome- rat). Vel.: 27,7 × 11,5 × 9,8 cm. 268 SE 2050; sek. 3, kv. AK20; PN 2059; R212 271 SE 2021 (= 2057); sek. 3, kv. AJ19; PN 2237 in Odl. okr. u. z ost.; NPO žganje; iz FZ gline z delci PN 2238; R2020/28 kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina Lonec; NPO žganje; iz DZ gline z delci kremena (vel. gladka, siva; okras: na u. vtisnjene jamice. do 0,3 × 0,3 cm); površina gladka, rjava in temno Vel.: 2,7 × 3,0 cm. siva; okras: na ramenu snopi poševnih plitvih žlebov. Pr. u.: 16 cm. 269 SE 2057 (= 2021); sek. 3, kv. AT17; PN 2067; R207 Odl. d. z zgornjim delom votle noge; NPO žganje; iz FZ gline z delci kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); po- vršina gladka, bledo rjava do temno siva, luknjičava keramika. Vel.: 4,8 × 4,5 cm. 272 SE 2021 (= 2057); sek. 3, kv. AK20; PN 2057; 270 SE 2057 (= 2021); sek. 3, kv. AP19; PN 2136; R2020/47 R2020/64 Odl. d. z okr. ost.; R žganje; iz ZFZ gline; površi- Skleda (na nogi?), odl. u. z okr. ost.; NPO žganje; na gladka in zelo temo siva; okras: na trebuhu snopa iz FZ gline z delci kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); globokih vrezov v obliki ribje kosti, obro-površina gladka, bledo rjava in temno siva; okras: na bljena z globokimi vtisnjenimi jamicami. klekastem prehodu aplika v obliki žival- Pr. d.: 2,8 cm. ske glavice. Vel.: 4,8 × 2,8 cm. 273 SE 2057 (= 2021); sek. 4, kv. AV16; PN 3011; R2020/129 Bifacialno ploskovno retušira- na ovalna puščična konica iz zelo temno sivega kamna. Vel.: 1,8 × 3,1 × 0,6 cm. Dolsko – Spodnje Škovce 267 268 269 270 271 272 273 Monografije CPA 20 274 SE 2057 (= 2021); sek. 3, 280 SE 2057 (= 2021); sek. 3, kv. AO20; PN 5031; kv. AS18; PN 2076; R2020/253 R2020/133 Odbitek iz zelo temno sivega kam- Odbitek z drobtinčasto retušo na distalnem delu le- na, z retušo na distalnem delu in na vega lateralnega roba na dorzalni strani, iz desnem lateralnem robu na dorzalni strani; talon je temno sivega kamna z ostanki korteksa. fasetiran. Vel.: 1,5 × 2,7 × 0,8 cm. Vel.: 0,9 × 1,9 × 0,25 cm. 275 SE 2057 (= 2021); sek. 3, kv. AP19; PN 2108; 281 SE 2057 (= 2021); sek. 3, kv. AO19; PN 2241; R2020/257 R2020/235 Bifacialno ploskovno retuši- Sveder na odlomku kline iz svetlo sivega kamna; rana ovalna puščična konica strmi retuši na levem in na desnem la-iz zelo temno sivega kamna; teralnem robu na dorzalni strani. Vel.: konica poškodovana. Vel.: 0,8 × 1,7 × 0,35 cm. 2,3 × 4,4 × 1,0 cm. 282 SE 2057 (= 2021); sek. 3, kv. AR17; PN 2114; 276 SE 2057 (= 2021); sek. 3, R2020/210 kv. AN20; PN 2228; R2020/173 Sveder na klini iz zelo temno sivega kamna z os- Odbitek iz rdečkastega kamna, z tanki korteksa v proksimalnem delu; strmi retuši retušami na levem in na desnem na levem in na desnem lateralnem robu lateralnem robu na dorzalni strani; talon je fasetiran. na dorzalni strani; talon je fasetiran. Vel.: Vel.: 1,9 × 2,95 × 0,8 cm. 0,6 × 1,7 × 0,45 cm. 277 SE 2057 (= 2021); sek. 3, kv. AP19; PN 2109; 283 SE 2057 (= 2021); sek. 3, kv. AO20; PN 5032; R2020/258 R2020/243 Klina iz sivega do zelo temno sivega kam- Sveder na odlomku kline iz zelo temno sivega do si- na. Vel.: 0,6 × 1,8 × 0,2 cm. vega kamna; strme retuše na levem in na desnem la- teralnem robu na dorzalni strani in na ven- 278 SE 2057 (= 2021); sek. 3, kv. AO19; tralni strani. Vel.: 0,55 × 1,6 × 0,3 cm. PN 2123; R2020/260 Klina iz zelo temno sivega kamna z ostanki korteksa v 284 SE 2057 (= 2021); sek. 3, kv. AO19; PN 2172; proksimalnem in distalnem delu ter retušami v proksi- R2020/218 malnem delu na desnem lateralnem robu na dorzalni Sveder na klini iz zelo temno sivega kamna z ostanki strani; talon je fasetiran. Vel.: 0,8 × 1,9 × 0,5 cm. korteksa v proksimalnem delu; strme retuše na levem lateralnem robu na dorzalni strani in na levem late- 279 SE 2057 (= 2021); sek. 3, kv. AO19; PN 2127; ralnem robu na ventralni strani; retuša na R2020/261 desnem robu na ventralni strani nastala ob Klinica iz zelo temno sivega kamna; talon je fasetiran. uporabi. Vel.: 0,7 × 1,75 × 0,4 cm. Vel.: 0,45 × 1,75 × 0,35 cm. Dolsko – Spodnje Škovce 274 275 276 277 278 279 280 281 282 283 284 Monografije CPA 20 285 SE 2057 (= SE 2021); sek. 3, kv. AO19; 292 SE 2057 (= SE 2021); sek. 3, PN 2239; R2020/234 kv. AO18; PN 2133; R2020/284 Sveder na klini iz zelo temno sivega kamna z ostanki Sveder na klini iz zelo temno sivega kamna; strmi korteksa v proksimalnem delu; strmi retuši na levem retuši tako na levem in na desnem lateralnem robu in na desnem lateralnem robu na dorzalni na dorzalni strani kot tudi na levem in na desnem strani. Vel.: 0,8 × 2,2 × 0,4 cm. lateralnem robu na ventralni strani; talon je fasetiran. Vel.: 0,7 × 1,7 × 0,35 cm. 286 SE 2057 (= SE 2021); sek. 3, kv. AO19; PN 2164; R2020/216 293 SE 2057 (= SE 2021); sek. 3, Sveder na klini iz zelo temno sive- kv. AR18; PN 2112; R2020/283 ga do temno sivorjavega kamna z ostanki korteksa Sveder na odlomku odbitka iz zelo temno sivega v proksimalnem delu; strma retuša na levem in na kamna; strmi retuši na levem in na desnem lateral- desnem lateralnem robu na dorzalni strani. Vel.: nem robu na dorzalni strani. Vel.: 0,7 × 1,5 × 0,4 cm. 1,0 × 2,65 × 0,4 cm. 294 SE 2057 (= SE 2021); sek. 3, 287 SE 2057 (= SE 2021); sek. 3, kv. AO20; PN 5040; R2020/297 kv. AO20; PN 5030; R2020/132 Sveder na odbitku iz zelo temno sivega do črnega Sveder na klini iz temno sivega kamna z kamna z ostanki korteksa v proksimalnem delu; str- ostanki korteksa. Vel.: 1,2 × 3,15 × 0,3 cm. mi retuši na levem lateralnem robu na dorzalni strani in na levem lateralnem robu na ventralni strani. Vel.: 288 SE 2057 (= SE 2021); sek. 3, 0,85 × 1,3 × 0,3 cm. kv. AO20; PN 5035; R2020/295 Sveder na klini iz zelo temno sivega kamna z ostanki 295 SE 2057 (= SE 2021); sek. 3, korteksa v proksimalnem delu; strmi retuši na levem kv. AO19; PN 2231; R2020/233 in na desnem lateralnem robu na dorzalni strani. Vel.: Sveder na odlomku odbitka iz zelo temno sivega 0,45 × 2,0 × 0,3 cm. kamna; strmi retuši na levem in na desnem lateralnem robu na dorzalni strani. Vel.: 1,15 × 1,5 × 0,5 cm. 289 SE 2057 (= SE 2021); sek. 3, kv. AN20; PN 2246; R2020/238 296 SE 2057 (= SE 2021); sek. 3, Sveder na odlomku kline iz zelo temno sivega kamna; kv. AN19; PN 2229; R2020/274 strmi retuši na levem in na desnem lateralnem robu Klina iz zelo temno sivega kamna; talon je fasetiran. na dorzalni strani. Vel.: 0,5 × 1,8 × 0,2 cm. Vel.: 0,6 × 1,6 × 0,25 cm. 290 SE 2057 (= SE 2021); sek. 3, kv. AO20; 297 SE 2057 (= SE 2021); sek. 3, PN 5033; R2020/294 kv. AR18; PN 2110; R2020/282 Sveder na odlomku kline iz sivega kamna; strmi retu- Sveder na odlomku odbitka iz zelo temno sivega kam- ši na levem in na desnem lateralnem robu na dorzalni na. Strmi retuši sta na levem in na desnem lateralnem strani. Vel.: 0,6 × 1,45 × 0,2 cm. robu na dorzalni strani. Vel.: 0,9 × 2,5 × 0,45 cm. 291 SE 2057 (= SE 2021); sek. 3, kv. AO20; 298 SE 2021 (= SE 2057); sek. 3, PN 5037; R2020/296 kv. AK20; PN 2234; R2021/12 Sveder na odlomku kline iz zelo temno sivega kamna; Puščična ost s pecljem iz rumenor-strmi retuši na levem in na desnem lateralnem robu javega roženca; retuše ob vseh robo- Dolsko – Spodnje Škovce 285 286 287 288 290 289 291 292 293 294 295 296 297 298 Monografije CPA 20 299 SE 2021 (= 2057); sek. 3, kv. AJ20; PN 2235; 303 SE 2089; sek. 3, kv. AR12; R2020/276 PN 2130; R2020/213 Skoraj v celoti ohranjen brusni kamen pravokotne Sveder na klini iz sivega kamna z os-oblike iz peščenjaka sive do rdečerjave barve (drob- tankom korteksa na proksimalnem nozrnat kremenov peščenjak s sljudo); delovna po- delu; strma retuša na levem lateralnem robu na dor- vršina na eni strani v celoti ohranjena, ravna in izgla- zalni strani; retuša na desnem lateralnem robu na ven- jena, na drugi strani večinoma poškodovana; robovi tralni strani; talon je gladek. Vel.: 0,6 × 1,95 × 0,4 cm. grobo obdelani. Vel.: 17 × 11 × 2,6 cm. 304 SE 2084; sek. 3, kv. AN19; PN 2245; R2020/291 Sveder na klinici iz črnega kamna; strmi retuši na desnem in na levem lateralnem robu na dor- zalni strani; talon je gladek. Vel.: 0,55 × 1,4 × 0,25 cm. 305 SE 2084; sek. 3, kv. AN19; PN 5042; R2020/298 Sveder na odbitku iz temno sivega do črnega kamna z ostanki korteksa v proksimalnem delu; strmi retuši na levem in na desnem lateralnem robu na dorzalni strani. Vel.: 0,6 × 1,2 × 0,35 cm. 306 SE 3003; sek. 4, kv. BC10; PN 3002; R2020/178 Odl. kline iz sivega do svetlo sivega kamna, z retu- šami na levem lateralnem robu na dorzalni strani in 300 SE 3070; sek. 4, kv. BA14; PN 3012; R2020/146 na desnem lateralnem robu na ventralni strani; sle- Majhna ploščata glajena ka- dovi uporabe: na levem lateralnem robu na dorzal- mnita sekira iz modro zele- ni strani in na desnem lateralnem robu na ventralni nega do svetlo sivega kamna strani je svetlikajoča se površina. Vel.: (drobno zrnat gnajs). Vel.: 1,4 × 1,6 × 0,15 cm. 2,7 × 4,4 × 0,7 cm. 307 SE 2109; sek. 3, kv. AN15; PN 2232; R214 301 SE 2055; sek. 3, kv. AS18; PN 2066; R2020/201 Odl. okr. ost.; NPO žganje; iz GZ gline z delci kre- Klinica iz zelo temno sivega kamna, str- mena (vel. do 0,3 × 0,3 cm); površina groba, rdečer- ma retuša je na levem lateralnem robu java in temno siva; okras: okrogla aplika. na dorzalni strani; talon je gladek. Vel.: Vel.: 3,1 × 3,5 cm. 0,5 × 1,2 × 0,3 cm. 308 SE 2080; sek. 3, kv. AR16; PN 2124; 2020/144 302 SE 2055; sek. 3, kv. AS18; PN 2065; R2020/252 Odl. odbitka iz sivega do zelo temno Klinica iz sivega kamna; talon je gladek. sivega kamna, z retušo na levem late-Vel.: 0,25 × 1,75 × 0,1 cm. ralnem robu na dorzalni strani. Vel.: 1,6 × 2,6 × 0,5 cm. Dolsko – Spodnje Škovce 300 301 299 302 303 304 305 306 307 308 Monografije CPA 20 309 SE 2036; sek. 3, kv. AP18; PN 2155; R2020/50 315 SE 2036; sek. 4, kv. AU16; R2020/114 Odl. u. z ost., verjetno skodele ali sklede; NPO žga- Odl. okr. ost.; R žganje; iz ZFZ gline z delci kremena nje; iz FZ gline z delci kremena (vel. do 0,2 × 0,2 cm); (vel. do 0,3 × 0,3 cm); površina poškodovana, po- površina groba, sivorjava in siva; izra- nekod dobro ohranjena, gladka in zelo temno siva; zito luknjičava keramika; okras: pod okras: snop poševnih vrezov, nad njim najv. ob. masivna oglata aplika. Vel.: v poškodovanem delu morda sledovi 6,0−6,1 cm. še enega snopa in prečnega vreza. Vel.: 3,8 × 3,4 cm. 310 SE 2036; sek. 3, kv. AS16; R2020/106 Lonec, odl. u. z ost.; NPO žganje; iz GZ gline s 316 SE 2036; sek. 3, kv. AT18; PN 2052; R2020/49 kremenčevim peskom (vel. do 0,5 × 0,7 cm); povr- Vijček; R žganje; iz ZFZ gline; površi-šina deloma poškodovana, groba, na groba in zelo temo siva; luknjičava. lisasta, temno siva in svetlo rdeča, Pr.: 4,2−4,8 cm. deloma še dobro ohranjena, gladka in rjava. Vel.: 6,8 × 5,6 cm. 317 SE 2036; sek. 3, kv. AS18; PN 2054; R2020/48 Vijček; R žganje; iz ZFZ gline; površi- 311 SE 2036; sek. 3, kv. AT18; R2020/113 na groba in zelo temo siva; luknjičava. Odl. ost. z držajem; NPO žganje; morda iz enake Pr.: 4,4 cm. gline kot posoda kat. št. 314; površina groba in izra- zito luknjičava, svetlo rjava; okras: držaj je imel dva vrhova (en odlomljen). Vel.: 3,2 × 2,3 cm. 312 SE 2036; sek. 3, kv. AT18; R2020/109 Odl. okr. ost.; NPO žganje; iz ZFZ gline; površina poškodovana, groba in rdečerjava, izrazito luknjičava; okras: polkrožno razčlenjeno plastično rebro. Vel.: 6,0 × 3,8 cm. 313 SE 2036; sek. 3, kv. AS16; PN 2050; R208 Odl. okr. ost.; NPO žganje; iz ZFZ gline; površina gladka, rjava, rumenorjava in temno siva, izrazito luknjičava; okras: razčlenje- no plastično rebro. Vel.: 4,6 × 4,1 cm. 314 SE 2036; sek. 3, kv. AS18; R2020/110 Odl. ost. z držajem; NPO žganje; verjetno iz enake gline kot posoda kat. št. 311; površina poškodovana, groba in rdečerjava, izrazito luknjiča- va. Vel.: 5,1 × 3,2 cm. Dolsko – Spodnje Škovce 309 311 310 312 314 313 317 315 316 Monografije CPA 20 318 SE 2036; kv. 3, AK18; PN 2084; R2020/170 325 SE 2036; sek. 3, kv. AO20; Bifacialno ploskovno retuširana tri- PN 2120; R2020/125 kotna puščična konica iz rožnatega Bifacialno ploskovno retuširana trikotna puščična kamna. Vel.: 1,6 × 1,8 × 0,35 cm. konica s trnom iz zelo temno sivega kamna. Vel.: 1,55 × 2,4 × 0,4 cm. 319 SE 2036; sek. 3, kv. AR18; PN 2077; R2020/122 Bifacialno ploskovno retuširana trikotna puščična ko- 326 SE 2036; sek. 3, kv. AT18; PN 5007; R2020/128 nica brez trna iz zelo temno sivega Odl. bifacialno ploskovno retuširane trikotne puščič- kamna. Vel.: 1,85 × 2,25 × 0,3 cm. ne konice z delom trna in večjim delom konice iz zelo temno sivega 320 SE 2036; sek. 3, kv. AP19; PN 5049; R2020/130 kamna. Vel.: 1,7 × 2,1 × 0,4 cm. Puščična konica iz svetlo sivega kamna; na le- vem in desnem lateralnem robu na dorzalni stra- 327 SE 2036; sek. 3, kv. AS17; PN 2018; R2020/119 ni so retuše; talon je fasetiran. Vel.: Bifacialno retuširana puščična konica 0,9 × 2,6 × 0,15 cm. s kratkim trnom iz zelo temno sivega kamna. Vel.: 1,4 × 2,5 × 0,45 cm. 321 SE 2036; sek. 3, kv. AR17; PN 2083; R2020/169 Bifacialno ploskovno retušira- 328 SE 2036; sek. 3, kv. AO19; na trikotna puščična konica s PN 2118; R2020/124 pecljem iz rjavega kamna. Vel.: Bifacialno ploskovno retuširana 1,9 × 2,9 × 0,45 cm. puščična konica v obliki lista in s trnom iz zelo temno sivega kamna; v celoti ohranjena. Vel.: 322 SE 2036; sek. 3, kv. AU16; 1,6 × 3,0 × 1,65 cm. PN 3005; R2020/126 Bifacialno ploskovno retuširana 329 SE 2036; sek. 3, kv. AT18; PN 2051; R2020/120 trikotna puščična konica z delo- Bifacialno retuširana puščična ko-ma odlomljenim trnom iz svetlo sivega do bledo rde- nica z deloma odlomljenim trnom čega kamna. Vel.: 2,2 × 3,1 × 0,5 cm. iz olivno rjavega kamna. Vel.: 1,8 × 2,3 × 0,35 cm. 323 SE 2036; sek. 3, kv. 4, AZ15; PN 3010; R2020/127 330 SE 2036; sek. 3, kv. AO19; Odl. bifacialno ploskovno retuši- PN 5020; R2020/138 rane trikotne puščične konice s trnom (odlomlje- Odl. retuširane kline iz temno sivega do bledo rjave- na del trna in konice) iz rdečerjavega kamna. Vel.: ga kamna. Vel.: 1,0 × 1,4 × 0,2 cm. 1,7 × 2,0 × 0,4 cm. 331 SE 2036; sek. 3, kv. AN19; 324 SE 2036; sek. 3, kv. 3, AR16; PN 5024; R2020/141 PN 2104; R2020/123 Odl. kline iz sivega kamna, z retušami na desnem la- Bifacialno ploskovno retuširana teralnem robu na dorzalni strani; talon je gladek. Vel.: trikotna puščična konica z odlomljenim zaključkom 1,05 × 1,55 × 0,15 cm. trna iz olivno rjavega do zelo temno sivega kamna. Vel.: 1,85 × 2,95 × 0,6 cm. Dolsko – Spodnje Škovce 318 320 319 321 323 322 325 326 324 327 328 329 330 331 Monografije CPA 20 332 SE 2036; sek. 3, kv. AN19; PN 5025; nem robu na ventralni strani; talon je razbit. Vel.: R2020/134 0,85 × 1,45 × 0,3 cm. Klina iz sivega do rdečerjavega kamna, z retušami na levem in na desnem lateralnem robu na dorzalni stra- 339 SE 2036; sek. 3, kv. AS16; PN 5003; R2020/136 ni; talon je gladek. Vel.: 0,65 × 1,9 × 0,6 cm. Odl. kline iz zelo temno sivega kamna, z retušami na levem lateralnem robu in na sredini desne- 333 SE 2036; sek. 4, kv. AU16; PN ga lateralnega roba na ventralni strani. Vel.: 3004; R2020/179 0,75 × 1,4 × 0,75 cm. Retuširana klina z drobtinčasto retušo na levem lateralnem robu na dorzalni strani, iz rde- 340 SE 2036; sek. 3, kv. AO19; PN čega do svetlo rdečerjavega kamna; talon je fasetiran. 5021; R2020/140 Vel.: 1,2 × 2,5 × 0,3 cm. Odbitek iz sivega kamna z delom korteksa, z retuša- mi na levem lateralnem robu na dorzalni strani; talon 334 SE 2036; sek. 3, kv. AS17; PN 2040; R2020/249 je gladek. Vel.: 0,75 × 1,8 × 0,4 cm. Klina iz rdeče sivega kamna, z retušami na levem lateralnem robu na dorzalni 341 SE 2036; sek. 3, kv. AO19; PN strani ter na levem in desnem 2184; R2020/270 lateralnem robu na ventralni Odl. retuširane kline iz rjavega kam-strani; talon je fasetiran. Vel.: na z ostanki korteksa v proksimalnem delu; ploskov- 2,0 × 3,55 × 0,75 cm. na retuša je v distalnem delu na dorzalni strani, na desnem lateralnem robu prehaja v polstrmo retušo; 335 SE 2036; sek. 3, kv. AT17; PN 5013; R2020/137 retuširana tudi levi in desni lateralni rob na ventralni Okrcan odbitek iz zelo temno si- strani. Vel.: 1,2 × 2,7 × 0,45 cm. vega kamna; proksimalni del na dorzalni in ventralni ter distalni del 342 SE 2036; sek. 3, kv. AO19; PN 2160; na ventralni strani so potolčeni. R2020/267 Vel.: 1,8 × 3,4 × 0,7 cm. Sveder na klini iz rjavega kamna; strmi retu- ši na levem in na desnem lateralnem robu na dorzalni 336 SE 2036; sek. 3, kv. AS18; PN 2053; R2020/251 strani; talon je razbit. Vel.: 0,45 × 1,6 × 0,35 cm. Odbitek iz svetlo sivega do zelo temno sivega kam- na, z retušami na levem lateralnem robu 343 SE 2036; sek. 3, kv. AO19; PN 2134; na dorzalni strani; talon je razbit. Vel.: R2020/262 1,0 × 1,8 × 0,3 cm. Odl. kline iz zelo temno sivega kamna, s strmima re- tušama na distalnem delu in na desnem lateralnem 337 SE 2036; sek. 3, kv. AS18; PN 2060; R2020/145 robu na dorzalni strani. Vel.: 0,55 × 1,4 × 0,2 cm. Sveder na odlomku kline iz temno sivega kamna; re- tuše na levem in na desnem lateralnem robu na dor- 344 SE 2036; sek. 3, kv. AN19; PN 2180; zalni strani ter na desnem lateralnem robu na R2020/268 ventralni strani. Vel.: 0,7 × 1,6 × 0,35 cm. Klina iz zelo temno sivega kamna; brez retuše. Vel.: 0,8 × 2,2 × 0,65 cm. 338 SE 2036; sek. 3, kv. AP19; PN 2072; R2020/121 Sveder na odlomku kline iz zelo temno sivega kam- na; retuše na desnem lateralnem robu Dolsko – Spodnje Škovce 332 333 334 335 336 337 338 339 340 341 342 343 344 Monografije CPA 20 345 SE 2036; sek. 3, kv. AS17; PN 2026; R2020/247 353 SE 2036; sek. B, kv. AR17; PN 2073; Klina iz sivega kamna; talon gladek. Vel.: R2020/202 0,75 × 2,4 × 0,4 cm. Sveder na klini iz zelo temno sivega kam- na; strma retuša na desnem in na levem lateralnem 346 SE 2036; sek. 3, kv. AR17; PN 2102; robu na dorzalni strani; talon je fasetiran. Vel.: R2020/166 0,7 × 2,1 × 0,5 cm. Klinica iz sivega do temno sivega kamna; talon je fa- setiran. Vel.: 0,55 × 1,8 × 0,15 cm. 354 SE 2036; sek. 3, kv. AO19; PN 2200; R2020/221 347 SE 2036; sek. 3, kv. AO20; PN 2121; Klinica s hrbtom (sveder) iz kamna zelo temno sive R2020/259 barve z ostanki korteksa v proksimalnem delu; strmi Klina iz temno sivorjavega kamna; na desnem lateral- retuši na desnem in na levem lateralnem robu na dor- nem robu na dorzalni strani drobtinčasta retuša. Vel.: zalni strani; na levem lateralnem robu na dorzalni stra- 0,45 × 1,5 × 0,25 cm. ni je drobtinčasta retuša. Vel.: 0,45 × 1,75 × 0,4 cm. 348 SE 2036; sek. 3, kv. AO19; PN 2220; 355 SE 2036; sek. 3, kv. AO20; PN 2211; R2020/273 R2020/227 Klinica iz sivega kamna z ostanki korteksa v proksimal- Sveder na klini iz zelo temno sivega kamna z ostanki nem delu; talon je gladek. Vel.: 0,4 × 1,8 × 0,25 cm. korteksa v proksimalnem delu; strmi retuši na des- nem in na levem lateralnem robu na dorzalni strani. 349 SE 2036; sek. 3, kv. AR18; PN 5009; Vel.: 0,45 × 1,55 × 0,45 cm. R2020/180 Klina iz zelo temno sivega kamna z ostan- 356 SE 2036; sek. 3, kv. AN20; PN 2179; ki korteksa na distalnem in proksimalnem R2020/285 delu; talon je fasetiran. Vel.: 0,55 × 2,8 × 0,25 cm. Sveder na klini iz sivega kamna z ostanki korteksa v proksimalnem delu; strmi retuši na levem lateralnem 350 SE 2036; sek. 3, kv. AO20; PN 2144; robu na dorzalni strani in na levem lateralnem robu R2020/263 na ventralni strani. Vel.: 0,7 × 1,7 × 0,35 cm. Klinica iz zelo temno sivega kamna z ostanki kor- teksa na proksimalni in na distalni strani. Vel.: 357 SE 2036; sek. 3, kv. AO19; PN 5044; 0,4 × 1,95 × 0,25 cm R2020/299 Odl. svedra na odbitku iz sivega do temno sivega 351 SE 2036; sek. 3, kv. AN20; PN 2157; kamna z ostanki korteksa v proksimalnem delu; srma R2020/265 retuša na levem lateralnem robu na dorzalni strani. Klina iz rjavega do zelo temno sivega kam- Vel.: 0,4 × 1,3 × 0,25 cm. na z ostanki korteksa v proksimalnem in v distalnem delu. Vel.: 0,7 × 2,7 × 0,3 cm. 358 SE 2036; sek. 3, kv. AO19; PN 2205; R2020/224 352 SE 2036; sek. 3, kv. AS17; PN 2064; R2020/142 Sveder na odlomku kline iz zelo temno sivega kamna; Dvojno prevrtana kamnita ploščica z izglaje- strmi retuši na desnem in na levem lateralnem robu nima ploskvama iz sivega kamna; ena luknja na dorzalni strani. Vel.: 0,4 × 1,6 × 0,2 cm. v celoti ohranjena, od druge polovica (lami- niran karbonski muljevec). Vel.: 1,95 × 1,7 × 0,3 cm. Dolsko – Spodnje Škovce 345 346 347 348 349 350 351 352 353 354 355 356 357 358 Monografije CPA 20 359 SE 2036; sek. 3, kv. AO20; PN 2119; 365 SE 2036; sek. 3, kv. AO19; PN 2223; R2020/212 R2020/232 Sveder na odlomku kline iz zelo temno sivega kam- Sveder na klini iz zelo temno sivega kamna na; strmi retuši na levem lateralnem robu na dorzal- z ostanki korteksa v proksimalnem delu; strmi retuši ni strani in na levem lateralnem robu na ventralni na levem in na desnem lateralnem robu na dorzalni strani; na desnem lateralnem robu na dorzalni stra- strani; talon je gladek. Vel.: 0,45 × 2,4 × 0,3 cm. ni in na desnem lateralnem robu na ven- tralni strani retuši nastali ob uporabi. Vel.: 366 SE 2036; sek. 3, kv. AO20; PN 2212; 0,4 × 1,5 × 0,45 cm. R2020/228 Sveder na klini iz zelo temno sivega kamna 360 SE 2036; sek. 3, kv. AR17; PN 2094; z ostanki korteksa v proksimalnem delu; strmi retuši R2020/208 na levem lateralnem robu na dorzalni strani in v di- Sveder na odlomku kline iz zelo temno sivega kamna; stalnem delu na levem lateralnem robu na ventralni strmi retuši na levem in na desnem lateralnem robu strani. Vel.: 0,65 × 2,45 × 0,25 cm. na dorzalni strani. Vel.: 0,45 × 1,7 × 0,35 cm. 367 SE 2036; sek. 3, kv. AO19; PN 5047; 361 SE 2036; sek. 3, kv. AR17; PN 2088; R2020/207 R2020/245 Sveder na klini iz zelo temno sivega kamna z ostanki Klina z drobtinčasto retušo iz svetlo sive-korteksa v proksimalnem delu; strmi retuši ga kamna z ostanki korteksa na proksimal-na levem in na desnem lateralnem robu na nem delu; retuši na levem in na desnem lateralnem ventralni strani. Vel.: 0,5 × 1,85 × 0,3 cm. robu na dorzalni strani. Vel.: 0,95 × 2,3 × 0,5 cm. 362 SE 2036; sek. 3, kv. AN20; PN 2170; 368 SE 2036; sek. 3, kv. AN19; PN 2203; R2020/217 R2020/222 Sveder na klini iz zelo temno sivega kamna Sveder na klini iz zelo temno sivega kam-z ostanki korteksa v proksimalnem delu; strma retu- na z ostanki korteksa v proksimalnem delu; strmi ša na desnem lateralnem robu na dorzalni strani in retuši na desnem in na levem lateralnem robu na dor- na desnem lateralnem robu na ventralni strani. Vel.: zalni strani. Vel.: 0,75 × 1,85 × 0,25 cm. 0,6 × 1,65 × 0,2 cm. 369 SE 2036; sek. 3, kv. AR17; PN 2244; 363 SE 2036; sek. 3, kv. AS16; PN 5002; R2020/240 R2020/237 Sveder na klini iz zelo temno sivega kamna; strma re- Sveder na odlomku kline iz rjavega kam-tuši na levem in na desnem lateralnem robu na; strmi retuši na levem in na desnem lateralnem na dorzalni strani; talon je gladek. Vel.: robu na dorzalni strani. Vel.: 0,6 × 2,2 × 0,4 cm. 0,5 × 1,25 × 0,25 cm. 370 SE 2036; sek. 3, kv. AO19; PN 2204; 364 SE 2036; sek. 3, kv. AO19; PN 2216; R2020/223 R2020/231 Sveder na odlomku kline iz zelo temno sivega kamna; Sveder na klini iz svetlo sivega do sivega strmi retuši na desnem in na levem lateralnem robu kamna z ostanki korteksa v proksimalnem na dorzalni strani. Vel.: 0,5 × 1,3 × 0,35 cm. delu; strmi retuši na levem lateralnem robu na dor- zalni strani in na levem lateralnem robu na ventralni strani. Vel.: 0,7 × 2,7 × 0,45 cm. Dolsko – Spodnje Škovce 359 360 361 363 362 364 365 366 367 368 370 369 Monografije CPA 20 371 SE 2036; sek. 3, kv. AR18; PN 2243; R2020/236 378 SE 2036; sek. 3, kv. AN19; PN 2209; Sveder na odlomku kline iz zelo temno sivega kam- R2020/289 na; strmi retuši na levem in na desnem Sveder na odlomku kline iz sivega do lateralnem robu na dorzalni strani. Vel.: temno sivega kamna; strmi retuši na desnem in 0,7 × 1,4 × 0,3 cm. na levem lateralnem robu na dorzalni strani. Vel.: 0,8 × 2,0 × 0,45 cm. 372 SE 2036; sek. 3, kv. AO19; PN 2215; R2020/230 379 SE 2036; sek. 3, kv. AO19; PN 2206; Sveder na odlomku kline iz zelo temno sivega kamna; R2020/287 strmi retuši na desnem in na levem lateralnem robu Sveder na odlomku kline iz temno sivega do sivorjave- na dorzalni strani. Vel.: 0,6 × 1,35 × 0,4 cm. ga kamna; strmi retuši na levem in na desnem lateral- nem robu na dorzalni strani. Vel.: 0,8 × 1,7 × 0,4 cm. 373 SE 2036; sek. 3, kv. AO20; PN 2214; R2020/229 380 SE 2036; sek. 3, kv. AR17; PN 2093; Sveder na odlomku kline iz zelo temno sivega kamna; R2020/279 strmi retuši na desnem in na levem lateralnem robu Odl. svedra na klini iz zelo temno sivega na dorzalni strani. Vel.: 0,55 × 1,25 × 0,4 cm. kamna; strma retuša na desnem lateralnem robu na dorzalni strani; retuša tudi na proksimalnem 374 SE 2036; sek. 3, kv. AO19; PN 2188; delu levega lateralnega roba na ventralni strani. Vel.: R2020/286 0,65 × 1,9 × 0,45 cm. Sveder na odlomku kline iz temno sivega kamna z os- tanki korteksa na levem lateralnem robu na dorzalni 381 SE 2036; sek. 3, kv. AO20; PN 2194; strani; strmi retuši na levem in na desnem lateralnem R2020/288 robu na ventralni strani. Vel.: 0,65 × 1,6 × 0,45 cm. Sveder na odlomku kline iz črnega kamna z ostan- ki korteksa v proksimalnem delu; strmi retuši na 375 SE 2036; sek. 3, kv. AN20; PN 2210; desnem lateralnem robu na dorzalni strani in na R2020/226 desnem lateralnem robu na ventralni strani. Vel.: Sveder na klini iz zelo temno sivega kamna 0,65 × 1,25 × 0,35 cm. z ostanki korteksa v proksimalnem delu; strmi retuši na desnem in na levem lateralnem robu na dorzalni 382 SE 2036; sek. 3, kv. AR17; PN 2098; strani. Vel.: 0,75 × 2,3 × 0,4 cm. R2020/280 Sveder na odlomku odbitka iz zelo temno sivega 376 SE 2036; sek. 3, kv. AT18; PN 5008; R2020/292 kamna; strmi retuši na levem in na desnem lateralnem Sveder na klini iz črnega kamna; strmi robu na dorzalni strani. Vel.: 0,75 × 1,3 × 0,4 cm. retuši na desnem in na levem lateralnem robu na dorzalni strani; talon je gladek. 383 SE 2036; sek. 3, kv. AO19; PN 2208; Vel.: 1,1 × 1,8 × 0,3 cm. R2020/225 Sveder na klini iz zelo temno sivorjavega do zelo 377 SE 2036; sek. 3, kv. AO19; PN 2248; temno sivega kamna; strmi retuši na desnem in na R2020/239 levem lateralnem robu na dorzalni strani; talon je fa- Sveder na klini iz zelo temno sivega kamna z ostanki setiran. Vel.: 0,8 × 1,8 × 0,4 cm. korteksa v proksimalnem delu; strmi retuši na levem in na desnem lateralnem robu na dorzalni strani. Vel.: Dolsko – Spodnje Škovce 371 373 372 374 375 376 377 378 379 381 380 382 383 Monografije CPA 20 384 SE 2036; sek. 3, kv. AS17; PN 2019; R2020/199 391 SE 2036; sek. 3, kv. AO20; PN 2195; R2020/220 Sveder na odbitku iz zelo temno sivega kamna z os- Sveder na klini iz zelo temno sivega kamna z ostanki tanki korteksa; retuša na desnem in na levem lateral- korteksa v proksimalnem delu; strmi retuši na des- nem robu na dorzalni strani; talon je faseti- nem lateralnem robu na dorzalni strani in na des- ran. Vel.: 1,0 × 1,5 × 0,3 cm. nem lateralnem robu na ventralni strani. Vel.: 0,75 × 1,5 × 0,3 cm. 385 SE 2036; sek. 3, kv. AO19; PN 2159; R2020/266 Sveder na odlomku kline iz zelo temno sivega kam- 392 SE 2036; sek. 3, kv. AO19; PN 2222; R2020/290 na; strmi retuši na celotnem levem in desnem la- Sveder na odbitku iz sivega do črnega kamna z os- teralnem robu na dorzalni strani. Vel.: tanki korteksa v proksimalnem delu; strmi retuši na 0,45 × 1,6 × 0,35 cm. desnem lateralnem robu na dorzalni strani in na des- nem lateralnem robu na ventralni strani. 386 SE 2036; sek. 3, kv. AR17; PN 2086; R2020/206 Vel.: 0,8 × 1,45 × 0,35 cm. Sveder na odlomku odbitka iz zelo temno sive- ga kamna; strmi retuši na levem in na desnem la- 393 SE 2036; sek. 3, kv. AR17, 18; PN 5028; teralnem robu na dorzalni strani. Vel.: R2020/242 0,85 × 1,35 × 0,3 cm. Sveder na klini iz zelo temno sivega kamna z ostanki korteksa v proksimalnem delu; strmi retuši na levem 387 SE 2036; sek. 3, kv. AR17; PN 2113; R2020/209 in na desnem lateralnem robu na dorzalni strani; ta- Sveder na odlomku odbitka iz zelo temno sive- lon je gladek. Vel.: 0,6 × 1,55 × 0,3 cm. ga kamna; strmi retuši na levem in na desnem la- teralnem robu na dorzalni strani. Vel.: 394 SE 2036; sek. 3, kv. AO19; PN 2189; R2020/219 0,7 × 1,2 × 0,4 cm. Sveder na odlomku kline iz zelo temno sivega kamna; strmi retuši na levem in na desnem lateralnem robu 388 SE 2036; sek. 3, kv. AR17; PN 2075; R2020/203 na dorzalni strani; na desnem robu na Sveder na odlomku kline iz sivorjavega kamna; strmi ventralni strani retuša nastala ob uporabi. retuši na levem lateralnem robu na dorzalni strani in Vel.: 0,95 × 1,6 × 0,2 cm. na levem lateralnem robu na ventralni strani. Vel.: 0,7 × 2,1 × 0,3 cm. 395 SE 2036; sek. 3, kv. AR18; PN 2079; R2020/204 Sveder na odlomku odbitka iz temno sivega kamna; 389 SE 2036; sek. 3, kv. AR17; PN 2116; R2020/211 strmi retuši na levem in na desnem lateralnem robu na Sveder na odbitku iz zelo temno sivega kamna z os- dorzalni strani. Vel.: 1,1 × 1,4 × 0,35 cm. tanki korteksa na proksimalnem delu; strmi retuši na levem lateralnem robu na dorzalni strani in na levem 396 SE 2036; sek. 3, kv. AR18; PN 2081; R2020/205 lateralnem robu na ventralni strani. Vel.: Sveder na odlomku odbitka iz zelo temno sivega 0,9 × 1,6 × 0,4 cm. kamna z ostanki korteksa; strmi retuši na levem in na desnem lateralnem robu na ventralni 390 SE 2036; sek. 3, kv. AO19; PN 2158; R2020/215 strani. Vel.: 1,15 × 1,55 × 0,4 cm. Sveder na klini iz zelo temno sivega kamna z os- tanki korteksa v proksimalnem delu; strma retuša 397 SE 2036; sek. 3, kv. AO20; PN 2153; R2020/214 na levem in na desnem lateralnem robu na dorzal- Sveder na odlomku odbitka iz zelo temno sive- ni strani; na desnem in levem lateralnem robu na ga kamna; strma retuša na levem in na desnem ventralni strani retuši nastali ob uporabi. lateralnem robu na dorzalni strani. Dolsko – Spodnje Škovce 384 385 386 387 388 389 390 391 392 393 394 395 396 397 Monografije CPA 20 398 SE 2036; sek. 3, kv. AN20; PN 5026; R2020/241 404 SE 2036; sek. 3, kv. AO19; Sveder na odbitku iz zelo temno sivega kamna z PN 2183; R2020/269 liso zelo bledo rjave barve; strmi retuši na levem Odbitek iz zelo temno sivega kamna, z retušama in na desnem lateralnem robu na na desnem lateralnem robu na dorzalni strani in dorzalni strani; talon je gladek. Vel.: na levem lateralnem robu na ventralni strani. Vel.: 1,3 × 1,6 × 0,35 cm. 1,3 × 1,6 × 0,5 cm. 399 SE 2036; sek. 3, kv. AP18; PN 2247; R2020/177 405 SE 2036; sek. 3, kv. AR17; PN 2099; Praskalo na klini iz rožnatega kamna; na proksimal- R2020/281 nem delu na dorzalni strani je čelo praskala; na levem Odbitek z drobtinčasto retušo na levem lateralnem in na desnem lateralnem robu na dorzalni robu in v proksimalnem delu na dorzalni strani, iz strani so retuše. Vel.: 1,1 × 1,7 × 0,55 cm. rjavega kamna. Vel.: 0,7 × 1,3 × 0,2 cm. 400 SE 2036; sek. 3, kv. AR17; 406 SE 2036; sek. 3, kv. AR17; PN 2089; R2020/155 PN 2074; R2020/162 Praskalo na klini iz zelo temno si- Odbitek iz rdeče sivega kamna z ostanki korteksa; vega kamna; na distalnem delu na na levem lateralnem robu na dorzalni strani drobtin- dorzalni strani je čelo praskala; časte retuše; talon je gladek. Vel.: 1,5 × 2,3 × 0,4 cm. talon je gladek, na dorzalni strani ostanki korteksa. Vel.: 1,8 × 5,2 × 1,5 cm. 407 SE 2036; sek. 3, kv. AN20; PN 2131; R2020/171 401 SE 2036; sek. 3, kv. AN19; Odbitek iz sivega kamna, z retušo na distalnem delu PN 2174; R2020/172 na dorzalni in ventralni strani; talon je razbit. Vel.: Praskalo na retuširanem odbitku iz sivega kamna; 1,7 × 2,0 × 0,7 cm. na distalnem delu na dorzalni strani je čelo praskala; retuša na levem lateralnem robu na dorzalni strani; 408 SE 2036; sek. 3, kv. AR16; PN 2233; talon je gladek. Vel.: 1,4 × 1,9 × 0,4 cm. R2020/275 Unipolarno jedro iz zelo 402 SE 2036; sek. 3, kv. AS17; PN 2056; R2020/163 temno sivega kamna. Vel.: Groba konica izdelana iz odbitka iz svetlo rjavega 2,75 × 2,4 × 2,2 cm. kamna; na levem in na desnem lateralnem robu na dorzalni strani so retuše; talon je gladek (ohranjena 409 SE 2036; sek. 3, kv. AO19; PN 2197; R2020/271 gladka površina nekda- Retuširan odbitek iz zelo temno sivega kamna z njega prodnika). ostanki korteksa v proksimalnem delu; retuša na Vel.: 3,1 × 3,6 × 0,8 cm. proksimalnem delu levega lateralnega roba na dor- zalni strani; talon je fasetiran. 403 SE 2036; sek. 3, kv. AO20; PN Vel.: 1,6 × 2,9 × 0,5 cm. 2154; R2020/264 Odbitek iz prosojnega kamna (kamene strele). Vel.: 0,95 × 1,5 × 0,6 cm. Dolsko – Spodnje Škovce 399 398 401 400 403 402 404 405 406 407 409 408 Monografije CPA 20 410 SE 2036; sek. 3, kv. AO19; PN 2217; R2020/272 417 SE 2036; sek. 3, kv. AR17, 18; PN 5027; Bipolarno jedro iz zelo temno sivega kamna; udar- R2020/131 ni površini sta retuširani. Vel.: Unipolarno jedro iz temno sivega 1,6 × 1,9 × 0,65 cm. kamna z ostanki korteksa. Vel.: 1,9 × 2,6 × 0,75 cm. 411 SE 2036; sek. 3, kv. AR17; PN 2085; R2020/254 Odl. retuširanega odbitka iz zelo temno sivega 418 SE 2036; sek. 3, kv. AR17; PN 2090; R2020/255 kamna; retuša po vseh robo- Odl. žrmelj (?) iz svetlo sivega do bledo rjavega vih na dorzalni strani. Vel.: kamna (kremenov peščenjak s sljudo). V ohranje- 2,5 × 2,0 × 0,7 cm. nem delu se podolžni stranici zaključujeta v grobo oblikovanem robu. 412 SE 2036; sek. 3, kv. AS17; PN 2017; R2020/246 Delovna površina (? Retuširan odbitek iz zelo – glej tu: 9.5 Analiza temno sivega kamna. Vel.: vzorcev kamnin) je ra- 2,2 × 2,3 × 0,6 cm. hlo konkavno izboče- na, izglajena, spodnja 413 SE 2036; sek. 3, kv. AR17; PN 2045; R2020/250 površina obla. Vel.: Unipolarno jedro iz zelo temno sive- 7,7 × 7,2 × 2,6 cm. ga kamna. Vel.: 1,55 × 1,8 × 1,2 cm. 419 SE 2036; sek. 3, kv. AR17; PN 2095; R2020/256 414 SE 2036; sek. 3, kv. AO19; PN 5022; R2020/135 Paličasti predmet iz zelo bledo rjavega do rjavega Odbitek iz temno sivega kamna, z retušami na le- kamna, ovalnega preseka; na eni strani odlomljen (bel vem lateralnem robu na dorzalni strani in na distal- skrilav aplit). Vel.: 9,4 × 1,7 × 1,6 cm. nem delu na ventralni strani. Vel.: 1,8 × 2,0 × 0,5 cm. 420 SE 132; sek. 1, kv. AL80; PN 463; R154 415 SE 2036; sek. 3, kv. AP19; PN 2070; R2020/168 Svitek; NPO žganje; iz ZFZ gli-Odbitek z drobtinčasto retušo na distalnem delu ne; površina gladka in rdečeru-desnega lateralnega roba mene barve; mehka keramika. na dorzalni in ventralni Vel.: 11,1 × 5,8 cm. strani, iz rožnatega kam- na; talon je razbit. Vel.: 421 SE 1029; sek. 2, kv. AI85; R2020/105 3,1 × 4,5 × 1,5 cm. Lonec, odl. u. z ost.; NPO žganje; iz GZ gline z del- ci kremena (vel. do 0,5 × 0,7 cm); površina gladka, 416 SE 2036; sek. 3, kv. AS16; PN 2037; R2020/176 izrazito groba, rjava, rdečerjava in zelo Bipolarno jedro iz svetlo sivega kamna. Vel.: temno siva. Vel.: 4,4 × 3,5 cm. 4,5 × 3,9 × 2,7 cm. 422 SE 1029; sek. 1, kv. AI84; PN 446; R2020/160 Retuširana klina iz rdečerumenega do rožnatega kamna; na distalnem delu na dorzalni strani retuše; talon je gladek. Vel.: 1,0 × 1,7 × 0,2 cm. Dolsko – Spodnje Škovce 410 411 412 413 414 415 416 417 418 419 420 421 422 Monografije CPA 20 423 SE 219; sek. 1; PN 543 430 SE 219; sek. 1, kv. AN79, R2020/94 Bronasta igla z enostavno kroglasto glavico. Odl. u. z ost.; NPO žganje; iz FZ gline z delci ke- (izrisano po fotografiji, založena) ramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm); površi- na gladka, rumenorjava in siva. Vel.: 424 SE 219; sek. 1; PN 555 4,4 × 3,1 cm. Odl. glavice igle z enostavno krog- lasto glavico. (izrisano po fotografiji, 431 SE 219; sek. 1, kv. AO78; R2020/98 založena) Lonec, odl. u. z ost.; NPO žganje; iz FZ gline z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm); površina gladka, rja- va, rumenorjava in temno siva. Vel.: 425 SE 219; sek. 1, kv. AN79; R2020/77 6,9 × 6,9 cm. Skleda, odl. u. z ost. in vodoravno perfo- riranim držajem/apliko; NPO žganje; iz 432 SE 219; sek. 1, kv. AN78; PN 561; R147 ZFZ gline; površina gladka, rdečerjava in Odl. okr. ost.; NPO žganje; iz GZ gline z delci ke- bledo rjava. Vel.: 4,1 × 3,6 cm. ramike (vel. do 0,4 × 0,7 cm); površina groba, zunaj rdečerjava, znotraj temno siva; okras: 426 SE 219; sek. 1, kv. AL79; R2020/65 vodoravno razčlenjeno plastično reb-Skleda, odl. u. z ost.; R žganje; iz ZFZ ro. Vel.: 5,4 × 3,2 cm. gline; površina gladka in zelo temno siva. Vel.: 4,0 × 2,9 cm. 433 SE 219; sek. 1, kv. AN78; PN 534; R149 Odl. okr. ost.; NPO žganje; iz DZ gline z delci ke- 427 SE 219; sek. 1, kv. AN78; PN 553; R2020/100 ramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm); površina groba, poš- Skleda, odl. u. z okr. ost.; R žganje; iz FZ gline z del- kodovana, rdečerjava in zelo ci kremena (vel. do 0,3 × 0,3 cm); površina gladka in temno siva; okras: vodorav-zelo temno siva; okras: na robu u. poševne kanelure. no razčlenjeno plastično Vel.: 8,3 × 2,9 cm. rebro. Vel.: 4,1 × 4,3 cm. 428 SE 219; sek. 1, kv. AN79; R2020/86 434 SE 219; sek. 1, kv. AN79; R2020/89 Skleda, odl. u. z okr. ost.; NPO žganje; iz FZ gline z Odl. okr. ost. z držajem; NPO žganje; iz FZ gline z delci kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina groba delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm); po-in rdečerjava; okras: rahlo valovito raz- vršina groba, rjava; okras: na obeh straneh členjeno plastično rebro, u. okrašeno z držaja razčlenjeno plastično rebro. Vel.: vtisnjenimi jamicami. Vel.: 2,7 × 5,0 cm. 3,9 × 4,3 cm. 429 SE 219; sek. 1, kv. AN79; R2020/87 435 SE 219; sek. 1, kv. AN77; PN 548; R144 Skleda, odl. u. z ost.; NPO žganje; iz FZ gline z Odl. okr. ost.; NPO žganje; iz FZ gline z delci ke- delci kremena (vel. do 0,4 × 0,4 cm); površina glad- ramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm); površina ka, rdečerumena in temno siva. Vel.: poškodovana, ravna, rdečerumena in 5,5 × 2,5 cm. rožnata; okras: vodoravno razčlenjeno plastično rebro. Vel.: 4,7 × 4,4 cm. Dolsko – Spodnje Škovce 424 426 425 423 427 428 429 430 431 432 434 435 433 Monografije CPA 20 436 SE 219; sek. 1, kv. AN78; PN 527; R150 443 SE 219; sek. 1, kv. AN78; Odl. ost. z držajem; NPO žganje; iz FZ gline z delci PN 516; R151 keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm); povr- Svitek; NPO žganje; iz ZFZ šina groba, poškodovana, rdečerjava in gline; površina gladka in rdeče-zelo temno siva. Vel.: 4,5 × 3,8 cm. rumena; mehka keramika. Vel.: 9,8 × 3,4 cm. 437 SE 219; sek. 1, kv. AN77; PN 544; R146 Odl. okr. ost.; NPO žganje; iz FZ gline z delci ke- 444 SE 219; sek. 1, kv. AN79; PN 511; R2020/93a ramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm); površina poškodova- Svitek; NPO žganje; iz ZFZ gline; površina na, ravna in rdečerumena; okras: vodo- poškodovana in rdečerumena; mehka kera-ravno razčlenjeno plastično rebro. Vel.: mika. Vel.: 3,7 × 2,7 cm. 3,8 × 3,2 cm. 445 SE 219; sek. 1, kv. AL80; PN 496; R156 438 SE 219; sek. 1, kv. AL81; PN 471; R2020/44 Svitek; NPO žganje; iz ZFZ gline; površi-Keramična utež, odl. zgornjega dela z luknjo; na gladka in rdečerumena; mehka kerami-NPO žganje; iz DZ gline z delci keramike (vel. do ka. Vel.: 6,6 × 2,7 cm. 0,3 × 0,3 cm); površina gladka, svetlo siva, rdečerumena in zelo temno siva. 446 SE 219; sek. 1, kv. AN79; PN 511; R2020/93b Vel.: 5,1 × 5,4 cm. Svitek; NPO žganje; iz ZFZ gline; površina poškodovana, rdečerumena; mehka kerami- 439 SE 219; sek. 1, kv. AO77; PN 556; R142 ka. Vel.: 2,6 × 4,2 cm. Odl. d. z ost.; NPO žganje; iz DZ gline z delci kera- mike (vel. do 0,35 × 0,3 cm); površina groba, temno 447 SE 219; sek. 1, kv. AN77; PN 552; R145 siva, temno rjava in rdečerjava. Vel.: Svitek; NPO žganje; iz ZFZ gline; površina 7,9 × 5,3 cm. gladka in rdečerumena; mehka keramika. Vel.: 6,8 × 2,8 cm. 440 SE 219; sek. 1, kv. AL80; PN 316; R2020/60 Vijček; R žganje; iz ZFZ gline; površina gladka in zelo temno siva. Pr.: 3,2 cm. 441 SE 219; sek. 1, kv. AN94; PN 562; R140 Svitek; NPO žganje; iz ZFZ gline; po- vršina gladka in rdečerumena; mehka keramika. Vel.: 8,4 × 3,8 cm. 442 SE 219; sek. 1, kv. AN78; PN 515; R141 Svitek; NPO žganje; iz ZFZ gline; po- vršina gladka in rdečerumena; mehka keramika. Vel.: 8,2 × 2,8 cm. Dolsko – Spodnje Škovce 436 437 438 439 440 441 442 443 444 445 446 447 Monografije CPA 20 448 SE 219; sek. 1, kv. AO77; PN 557; R143 455 SE 219; sek. 1, kv. AN79; R2020/95a Svitek; NPO žganje; iz FZ gline z delci Svitek; NPO žganje; iz ZFZ gline; površina kremena (vel. do 0,9 × 0,7 cm); površi- poškodovana, rdečerumena; mehka kerami- na gladka in rdečerumena; mehka kera- ka. Vel.: 2,7 × 6,8 cm. mika. Vel.: 8,4 × 3,5 cm. 456 SE 219; sek. 1, kv. AL80; PN 482; 449 SE 219; sek. 1, kv. AN79; PN 514; R153 R194 Svitek; NPO žganje; iz ZFZ gline; Svitek; NPO žganje; iz FZ gline z delci površina gladka in rdečerumena; kremena (vel. do 1,4 × 0,7 cm); površina mehka keramika. Vel.: 5,5 × 2,8 cm. gladka in rdečerumena; mehka kerami- ka. Vel.: 5,4 × 2,4 cm. 450 SE 219; sek. 1, kv. AL80; PN 498; R157 457 SE 219; sek. 1, kv. AN79; R2020/92 Svitek; NPO žganje; iz ZFZ gline; površi- Svitek; NPO žganje; iz ZFZ gline; povr- na gladka in zelo bledo rjave do rdečeru- šina gladka in rdečerumena; mehka kera- mena; mehka keramika. Vel.: 6,3 × 3,1 cm. mika. Vel.: 7,5 × 3,1 cm. 451 SE 219; sek. 1, kv. AL80; PN 540; R158 Svitek; NPO žganje; iz ZFZ gli- ne; površina gladka in rdeče- rumena; mehka keramika. Vel.: 6,3 × 3,5 cm. 452 SE 219; sek. 1, kv. AN78; PN 523; R152 Svitek; NPO žganje; iz ZFZ gline; površina gladka in rdečerumena; mehka keramika. Vel.: 9,0 × 3,2 cm. 453 SE 219; sek. 1, kv. AL80; PN 497; R155 Svitek; NPO žganje; iz ZFZ gline; površina gladka in rdečerumena; mehka keramika. Vel.: 9,4 × 2,7 cm. 454 SE 219; sek. 1, kv. AL80; PN 465; R2020/63 Svitek; NPO žganje; iz ZFZ gline; po- vršina gladka in rdečerumena; mehka keramika. Vel.: 7,4 × 3,7 cm. Dolsko – Spodnje Škovce 448 449 450 451 452 453 454 455 456 457 Monografije CPA 20 458 SE 219; sek. 1, kv. AN79; R2020/95b 464 SE 20; sek. 1, kv. AR93; PN 33; R188 Svitek; NPO žganje; iz ZFZ gline; površina poško- Skleda, odl. u. z ost.; NPO žganje; dovana, rdečerumena; mehka ke- iz FZ gline z delci keramike (vel. do ramika. Vel.: 3,2 × 8,5 cm. 0,3 × 0,4 cm); površina groba in svetlo rjava. Vel.: 5,3 × 6,7 cm. 459 SE 219; sek. 1, kv. AL78; PN 506; R198 Lonec, odl. u. z ost.; NPO žganje; izdelan na vretenu 465 SE 20; sek. 1, kv. AT94; PN 112; R192 iz FZ gline z delci kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); Keramična utež z votlo sredico; NPO površina ravna, poškodovana in temno žganje; iz FZ gline z delci kremena sive barve. Na notranji strani ostanki hra- (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina groba, ne. Vel.: 4,1 × 3,1 cm. rdeča, svetlo rjava in temno siva. Vel.: 5,3 × 6,3 × 3,3 cm. 460 SE 224; sek. 1, kv. AN79; R2020/91 Odl. okr. u. z ost. ; NPO žganje; iz FZ gline z delci 466 deponija; PN 35; R2020/147 kremena (vel. do 0,2 × 0,3 cm); površina iz- Praskalo na klinici iz sivega kamna; na distalnem delu razito groba, rdečerjave, rjave in temno sive na dorzalni strani je čelo praskala; na levem in des- barve; okras: na ustju vtisnjene jamice. Vel.: nem lateralnem robu na dorzalni strani 4,7 × 3,5 cm. drobtinčaste retuše; talon je fasetiran. Vel.: 0,95 × 1,6 × 0,25 cm. 461 SE 212; sek. 1, kv. AN79; R2020/97 Svitek; NPO žganje; iz ZFZ gline; povr- 467 deponija; PN 5029; R2020/293 šina poškodovana, rdečerumena; mehka. Sveder na odlomku kline iz sivega kamna; strmi retu- Vel.: 2,95 × 7,2 cm. ši na desnem lateralnem robu na dorzalni strani in na desnem lateralnem robu na ventralni strani; 462 SE 212; sek. 1, kv. AN79; R2020/96 talon je razbit. Vel.: 0,8 × 1,8 × 0,35 cm. Lonec, odl.okr. ost.; NPO žganje; iz DZ gline z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,3 cm); znotraj povr- 468 deponija; PN 5048; R2020/300 šina gladka in svetlo Sveder na odlomku odbitka iz zelo temno sivega kam- rdečerjava, zunaj gro- na; strmi retuši na levem lateralnem robu na dorzalni ba in temno rjava do strani ter izmenično na desnem lateralnem robu na temno siva; okras: vo- dorzalni strani in levem lateralnem robu na doravno razčlenjeno ventralni strani. Vel.: 0,65 × 1,3 × 0,35 cm. plastično rebro. Vel.: 6,2 × 5,6 cm. 469 deponija; PN 5045; R2020/244 Sveder na odlomku kline iz zelo temno sivega kam- 463 SE 115; sek. 1, kv. AM83; PN 60; R199 na; strmi retuši na distalnem delu in na desnem late- Odl. d. z ost.; NPO žganje; iz FZ gline z delci kreme- ralnem robu na ventralni strani; retuša na distalnem na (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površi- delu desnega lateralnega robu na proksimalni strani. na izrazito groba, rjava in temno Vel.: 0,6 × 1,45 × 0,45 cm. siva. Vel.: 7,3 × 4,3 cm. Dolsko – Spodnje Škovce 459 458 460 461 462 463 464 465 466 467 468 469 Monografije CPA 20 470 grob 1, SE 166; sek. 1, kv. AT93; PN 116 472a grob 1, SE 32; sek. 1, kv. AS93; PN 21 Lonček; NPO žganje; izdelan prosotoročno iz FZ gli- Jagoda iz svetlo modrega stekla. Pr.: 0,4 cm. ne, u. dodelano na počasnem vre- tenu; površina groba, rjave in zelo 472b grob 1, SE 32; sek. 1, kv. AS93; PN 563 temno siva; na dnu okrogla jamica Jagoda iz svetlo modrega stekla. Pr.: 0,4 cm. od podlage počasnega vretena; luk- njičava keramika. Pr. u.: 7,7 cm. 472c grob 1, SE 32; sek. 1, kv. AS93; PN 24 23 jagod iz svetlo modrega stekla. Pr.: med 0,35 in 471 grob 1, SE 32; sek. 1, kv. AS93; PN 23 0,5 cm. Lonec; NPO žganje; izdelan prostoročno iz FZ gline, u. dodelano na počasnem vretenu; površina groba, 472d grob 1, SE 32; sek. 1, kv. AS93; PN 24 rožnata in zelo temno siva; na notranji strani zogle- 13 jagod iz temno modrega stekla. Pr.: med 0,35 neli ostanki hrane; okras: ma ramenu tri snopi vodo- in 0,6 cm. ravnih nažlebljenih valovnic; luknjičava keramika. Pr. vratu: 9,0 cm. 472e grob 1, SE 32; sek. 1, kv. AS93; PN 24 Jagoda iz svetlo zelenega stekla. Pr.: 0,4 cm. 472f grob 1, SE 32; sek. 1, kv. AS93; PN 24 Jagoda iz črnega stekla. Pr.: 0,4 cm. 472g grob 1, SE 32; sek. 1, kv. AS93; PN 21 Dvojnočlenasta jagoda iz bledo rjavega do rumenega stekla. Pr.: 0,45 cm. 472h grob 1, SE 32; sek. 1, kv. AS93; PN 563 Dvojnočlenasta jagoda iz rumenega stekla. Pr.: 0,53 cm. 472i grob 1, SE 32; sek. 1, kv. AS93; PN 24 Del jagode iz rumenega do rjavega stekla. Vel.: 0,5 × 0,45 cm. Dolsko – Spodnje Škovce 470 471 472a 472f 472b 472e 472g 472h 2 cm 472d 472c 472i 472j Monografije CPA 20 473 SE 101; sek. 1, kv. AL93; PN 89 Pražnica za sušenje žitnih zrn, pravoko- tne oblike z zaoblje- nimi robovi, prež- gana ob uporabi in zelo fragmentirana. Vel.: 45 × 35 cm. 474 SE 101; sek. 1, kv. AL93; PN 149 476 SE 101; sek. 1, kv. AL93; PN 86, 87 Fragmentiran železni predmet s tulcem, oh- Odl. d. z ost. lonca; NPO žganje; izdelan prostoroč- ranjen v dveh delih, morda dela puščične no iz FZ gline; površina izrazito groba, rožnata, ble- osti. Vel.: 3,5 × 1,4 cm in 4,8 × 1,0 cm. do rjava in siva; luknjičava. Pr. d.: 12,0 cm. 475 SE 101; sek. 1, kv. AL93; PN 84 Odl. d. z ost. lonca; NPO žganje; izdelan prostoroč- no iz FZ gline, dodelan na počasnem vretenu; povr- šina groba, bledo rjava in siva; luknjičava; na dnu okrogla jamica od podlage počasnega vretena. Pr. d.: 8,2 cm. Dolsko – Spodnje Škovce 473 474 475 476 Monografije CPA 20 477 SE 2023; sek. 3, kv. AS09; R2020/104 483 SE 26; sek. 1, kv. AN80; PN 7; R179, R180 Lonec, odl. okr. ost.; NPO žganje; iz- Skleda; R žganje; iz ZFZ gline; delan prostoročno (u. verjetno dode- površina gladka in zelo temno lano na vretenu) iz ZFZ gline; povr- siva, ponekod svetlikajoča se šina gladka, rjava in zelo temno siva; (spolirana?); okras: na ramenu okras: na ramenu večkrat nažleb- široki navpični žlebovi. Vel.: ljene valovnice in vodoravni niz 5,8 × 3,0 cm. vrezov (okras narejen z lončarskim glavnikom). Vel.: 4,5 × 3,8 cm in 484 SE 26; sek. 1, kv. AM80; PN 8; R173 4,5 × 4,3 cm. Odl. u. z ost.; NPO žganje; iz DZ gline z delci kremena (vel. do 0,2 × 0,2 cm); površina izrazito 478 SE 243; sek. 1, kv. AO77; PN 549; R216 hrapava, rdečerjava in temno siva. Lonec, odl. u. z ost.; R žganje; izdelan na vretenu Vel.: 5,8 × 3,0 cm. iz ZFZ gline; površina gladka in zelo temno siva. Vel.: 4,9 × 3,8 cm. 485 SE 26; sek. 1, kv. AM80; PN 10; R172 Odl. u. z ost.; NPO žganje; iz DZ gline z delci kre- 479 SE 222; sek. 1, kv. AM78; R2020/101 mena (vel. do 0,5 × 0,5 cm); površina Lonec, odl. u. z ost. ; R žganje; izdelan na vrete- hrapava, rdečerjava in temno siva. Vel.: nu iz FZ gline s kremenčevim peskom (vel. do 4,1 × 2,8 cm. 0,1 × 0,1 cm); površina gladka in zelo temno siva. Vel.: 5,2 × 2,5 cm. 486 SE 26; sek. 1, kv. AN80; PN 5; R181 Odl. okr. ost.; NPO žganje; iz DZ gline z delci kre- 480 SE 222; sek. 2, kv. AK82; PN 339; R2020/102 mena (vel. do 0,2 × 0,2 cm) in delci keramike (vel. do Lonec, odl.u. z ost.; NPO žganje; izdelan na vre- 0,2 × 0,2 cm); površina izrazito hrapava, zunaj rde- tenu iz FZ gline s kremenčevim peskom (vel. do čerjava, znotraj temno siva; okras: 0,1 × 0,1 cm); površi- vodoravno razčlenjeno plastično na gladka, rdečerume- rebro. Vel.: 7,3 × 4,1 cm. na in zelo temno siva. Vel.: 14,8 × 5,6 cm. 487 SE 26; sek. 1, kv. AN80; PN 6; R185 Odl. okr. ost.; NPO žganje; iz FZ gli- 481 SE 26; sek. 1, kv. AN80; PN 4; R182 ne; površina hrapava, rjava in temno Skleda, odl. u. z ost. in delom roč.; NPO žganje; siva; okras: vodoravno razčlenjeno iz DZ gline z delci kremena (vel. plastično rebro. Vel.: 5,5 × 4,8 cm. do 0,4 × 0,4 cm); površina hrapa- va, temno rjava in temno siva. Vel.: 488 SE 26; sek. 1, kv. AM80; PN 57; R171 5,4 × 4,4 cm. Odl. d. z ost.; NPO žganje; iz FZ gline z delci kreme- na (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina rde- 482 SE 26; sek. 1, kv. AM80; PN 9; R175 čerumena in siva, zunaj ravna in gladka, Odl. u. z okr. ost.; NPO žganje; iz FZ gline; znotraj poškodovana. Vel.: 3,8 × 5,0 cm. površina izrazito hrapava, rjava in temno siva; okras: vodoravno plastično rebro. Vel.: 2,9 × 3,6 cm. Dolsko – Spodnje Škovce 478 477 479 480 482 481 484 485 483 486 487 488 Monografije CPA 20 489 SE 26; sek. 1, kv. AM80; PN 11; R170 rdečerumena; okras: vodoravno razčlenjeno plastič- Odl. d. z ost.; R žganje; iz ZFZ gline; površina gladka no rebro. Vel.: 6,5 × 4,4 cm. in zelo temno siva. Vel.: 6,9 × 4,3 cm. 497 SE 34; sek. 1, kv. AR93; PN 19; R163 490 SE 26; sek. 1, kv. AN80; PN 3; R184 Odl. okr. ost.; NPO žganje; iz DZ gline z Odl. d. z ost.; NPO žganje; iz FZ gline; površina delci kremena (vel. do 0,5 × 0,35 cm); po-hrapava, rjave in temno sive barve. vršina hrapava, zunaj svetlo rjava, znotraj Vel.: 8,1 × 6,5 cm. siva; okras: metličenje. Vel.: 2,7 × 5,4 cm. 491 SE 26; sek. 1, kv. AN80; PN 14; R183 498 SE 34; sek. 1, kv. AS94; PN 1; R162 Vijček; NPO žganje; iz ZFZ gline; površina Odl. okr. ost.; R žganje; iz ZFZ gline; površina hra- gladka, rdečerumena in zelo bledo rjava. Pr. pava in zelo temno siva; okras: vzporedni razčlenjeni 2,2 cm. plastični rebri; izrazito luknjičava keramika. Vel.: 2,4 × 2,3 cm. 492 SE 26; sek. 1, kv. AN80; PN 12; R186 499 SE 34; sek. 1, kv. AR94; PN 13; R161 Svitek; NPO žganje; iz ZFZ gline; po- Odl. d. z ost.; NPO žganje; iz DZ gline z delci kreme- vršina gladka in rdečerumena; ponekod na (vel. do 0,2 × 0,2 cm); površina hrapava, sivorjava poškodovana; mehka keramika. Vel.: in temno siva; rahlo luknjičava keramika. 9,1 × 3,2 cm. Vel.: 4,8 × 3,0 cm. 493 SE 26; sek. 1, kv. AN80; PN 158; 500 SE 34; sek. 1, kv. AR93; PN 18; R160 R187 Odl. d. z okr. ost.; NPO žganje; iz GZ gline z del- Svitek; NPO žganje; iz ZFZ gline; površi- ci kremena (vel. do 0,2 × 0,2 cm); površina hra- na gladka in rdečerumena; mehka kerami- pava, zunaj sivorjava, znotraj temno ka. Vel.: 5,4 × 2,4 cm. siva; rahlo luknjičava keramika. Vel.: 5,8 × 4,0 cm. 494 SE 26; sek. 1, kv. AL80; PN 59; R178 Odl. u. z ost.; NPO žganje, R v končni fazi; izdela- na na vretenu iz FZ gline z delci kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina gladka in temno siva. Vel.: 3,9 × 2,5 cm. 495 SE 26; sek. 1, kv. AM80; PN 56; R174 Odl. u. z ost.; NPO žganje; izdelana na vretenu iz FZ gline z delci kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površi- na poškodovana, rdečerumena do temno siva. Vel.: 3,0 × 2,3 cm. 496 SE 26; sek. 1, kv. AL81; PN 66; R177 Odl. okr. ost.; NPO žganje; izdelana na vretenu iz DZ gline z delci kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm); površina gladka in Dolsko – Spodnje Škovce 489 490 491 493 492 494 495 498 496 497 499 500 Monografije CPA 20 501 SE 34; sek. 1, kv. AP93; PN 49 in PN 50; R159. 508 SE 3002; sek. 4, kv. AU16; R2020/111 Skleda, odl. u. z ost. in roč.; NPO žganje; iz FZ gline z Odl. okr. ost. z držajem; NPO žganje; iz DZ gline delci kremena (vel. do 0,4 × 0,3 cm); s kremenčevim peskom (vel. do 0,4 × 0,4 cm); po- površina hrapava, rdečerumena, svet- vršina hrapava in rdečerjava; izrazito lo rjava in siva. Vel.: 5,8 × 5,8 cm. luknjičava; okras: poševno razčlenje- no plastično rebro, nad držajem odtis 502 SE 34; sek. 1, kv. AS92; PN 29; R2020/182 prsta. Vel.: 6,8 × 4,8 cm, db.: 1,2 cm. Klina iz rumeno rdečega kamna, z retušo na le- vem lateralnem robu na ventral- 509 SE 3002; sek. 4, kv. AV17; PN 5014; R2020/139 ni strani; talon je gladek. Vel.: Klina iz zelo temno sivega kamna, z drobnima re- 1,6 × 2,6 × 0,4 cm. tušama na desnem lateralnem robu na dorzalni strani in na desnem lateralnem robu na 503 SE 2002; sek. 3, kv. AK19; PN 2062; R211 ventralni strani; talon je gladek. Vel.: Odl. okr. ost.; NPO žganje; iz FZ gline z delci kre- 1,0 × 2,0 × 0,2 cm. mena (vel. do 0,2 × 0,3 cm) in keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm); površina gladka, rdeče- 510 SE 3001; sek. 4, kv. BA14; R2020/278 rumena in temno siva; okras: okrogla Retuširana klina iz prozornega kamna (kamena stre- bradavica, narejena z modeliranjem. la); na distalnem delu in na proksimalnem delu levega Vel.: 4,3 × 5,1 cm. lateralnega roba na dorzalni strani sta drobtinčasti retuši; ploskovna retuša je 504 SE 2002; sek. 3, kv. AL19; PN 2001; R215 na ventralni strani; talon je fasetiran. Odl. okr. ost.; NPO žganje; iz GZ gline z delci kre- Vel.: 1,1 × 2,55 × 0,35 cm. mena (vel. do 0,2 × 0,2 cm) in keramike (vel. do 0,5 × 0,35 cm); površina hrapava, 511 SE 3; sek. 3; R2020/112 rdečerjava, temno rdečerjava in tem- Odl. u. z ost., skodele ali skodelice; NPO žganje; iz no siva; okras: vodoravno razčlenjeno FZ gline s kremenčevim peskom (vel. plastično rebro. Vel.: 3,1 × 3,5 cm. do 0,3 × 0,3 cm); površina gladka in rdečerjava. Vel.: 4,6 × 5,1 cm. 505 SE 2002; sek. 3, kv. AL20; PN 2004; R2020/143 Odl. trna ali konice bifacialno ploskovno retušira- ne puščične konice iz sivega kamna. Vel.: 1,2 × 1,3 × 0,25 cm. 506 SE 2002; sek. 3, kv. AT16; PN 2043; R2020/200 Odl. svedra na klini iz zelo temno sivega kamna; strma retuša na desnem in na levem la- teralnem robu na dorzalni strani. Vel.: 0,6 × 1,4 × 0,25 cm. 507 SE 2002; sek. 3, kv. AP14; PN 2101; R213 Odl. prstanastega d. z ost.; O žganje; iz ZFZ gline; površina poškodovana in zelo bledo rja- va. Vel.: 4,0 × 4,3 cm. Dolsko – Spodnje Škovce 501 502 503 505 504 506 507 508 509 510 511