NASLOV
DAVEK OD KMETIJSTVA BO PRAVIČNEJŠI
stran 8
Leto XXXIV Št. 4
Murska Sobota, 4. februarja 1982
CENA 10 DIN
DAVEK OD KMETIJSTVA BO PRAVIČNEJŠI
VESTNIK

Miselni prebliski ob kulturnem prazniku
Osmega februarja 1849 so nam Slovencem usahnili še zadnji izviri »studenca človečnosti«, kot je dr. Franceta Prešerna označil pisatelj Beno Zupančič v enem izmed svojih zapisov.
Izviri so usahnili, toda studenec je ostal. In vendar se nam zdi. kot da bi ga še dandanes napajali živi izviri, kajti 'ako sveža je njegova ume-'nost in tako živo aktualne so je danes prisotne med nami in vsvetu njegove vizionarske in genialne ideje v njegovih pesnitvah o pravičnejši podobi sveta, v katerem naj vlada svobodoljublje. bratstvo, enakost, demokračija in v kate-rem naj se narodi uveljavljajo z velikimi deli — ne z boji.
Prešernu je materina beseda, do takrat nepo-membnega naroda, zableščali v taki umetniški lepoti, da so se njegove pesnitve samoumevno in organsko včlenile v krog svetovne poezije. Njegova umetniška dela nam Uiko nesmrtno bogatijo domače in svetovno slovstvo.
Iz vsega tega je razumljivo, da ni naključje, daje Prešeren Postal simbol slovenskega naroda in da je njegova svobodoljubna in domoljubna Pesem slovenskemu narodu bila močna opora, izzi v, pozi v. dolg in obveza tudi v naši oboroženi revoluciji med bi O P. ki je v težnji osvoboditi se okupatorja in zaživeti svobodno, človeka vredno življenje. v svojem notranjem bistvu 'udi sama bila pravzaprav veliko kulturno dejanje.
Znani so nam primeri, da so marsikaterega borca med "OB spremljale tudi Prešernove Poezije in da živost Prešernovega duha med pa-"'zani potrjuje tudi odlok Predsedstva SNOS leta 1945 ° Proglasitvi dneva Prešernove smrti za slovenski kulturni Praznik.
L °b dnevu slovenske kulture, ki pooseblja našo kulturno ustvarjalnost, raz-Wsljamo o našem kulturnem l"ripu. se nam ob tem vsem gotovo prepletajo globo-. kulturni približki različnih 1,1 nadvse bogatih nians. Dej-sj'o pa je. da o kulturi pri nas J dolgo več ne govorimo le ob .ulturnih prireditvah in da altura danes ni več okrasni a°datek človeka, ampak rejeno vse globlja sestavina seh naših prizadevanj. Kul-n'?.je pravzaprav tudi bistvo Jjših celokupnih medseboj-m odnosov, ki jim pravimo bbtoupravljanje.
P' prenesenem pomenu be-^de pravimo, da človek nosi
svojo kulturo v svojem srcu. Treba pa je reči, da je to bogata človekova zakladnica in popotnica, ki ima eno nadvse pomembno značilnost: bolj človek kulturo razdaja, boljše mu oplaja, hitreje se regenerira, več je je. In če kdo oži prostor kulturi v svojem okolju v medsebojnih odnosih, postaja nehote ali hote nosilec zbirokratiziranih, neosebnih odnosov med ljudmi, s Jem si pa oži pot do soljudi, kar se večkrat odraža tudi v stopnji
K temu znaten delež prispevajo kulturno-umetniška društva, poklicne ustanove, zveze kulturnih organizacij, kulturne skupnosti, umetniške skupine, naše šole, družben o po H tič n e organ izacije. TOZD. KS. sredstva obveščanja in drugi subjekti. Nepretrgana dejavnost v mnogih društvih., na nOvo oživljena dejavnost društev ponekod, kol tudi nekatera na novo ustanovljena društva v KS in TOZD, v zadnjem času do-
razvitosti samoupravnih odnosov v posameznih sredinah.
Zato je treba takšne odnose v posameznih sredinah odpravljali. zavestno se je treba borili proti njim z vsemi ob- . stoječimi sredstvi, zlasti pa s kulturo, kajti naše samoupravljanje je v svojem glo- ' bokem bistvu dejansko splet kulturnih in humanih odnosov med ljudmi v celotnem urejanju naših skupnih družbenih zadev in naših interesov.
Zato moramo prizadevanja za razvoj samoupravljanja v vseh sredinah nenehno in vsakodnevno kulturno bogatiti in oplajati. To je pot. da bomo samoupravljanja v naših delovnih in življenjskih sredinah imeli še več. kar pa j e naš cilj.
Prepričan sem. da nam je lahko r zadovoljstvo, da lahko ob tem. ko se v teh dneh z ljubeznijo in spoštovanjem klanjamo spominu našega velikega Prešerna, ugotavljamo. da tudi v naši pokrajini ob Muri, na področju kulture dosegamo pomembne uspehe.
kazujejo. da j^interes občanov imdelovnih ljudi za kulturno dejavnost v porastu. Ta ugotovitev je brez dvoma obetavna in potrjuje, da delovni ljudje in občani na področju kulture čedalje bolj izražamo svoje interese in svoj vpliv. K vsemu temu pa je vendarle trbba dodati, da nas doseženi rezultati ne morejo zadovoljevati. ker je bistvo naše kulturne politike vsestransko osvobajanje našega delovnega človeka in občana. Zato se predvsem tudi v prihodnje moramo organizirati in angažirati tako, da na tej poti ne bo prihajalo do nepotrebnih večjih zastojev ali preveč kampanjskega delovanja. Neprestano moramo imeti pred' očmi in stalno izpopolnjevati zemljevid kulturnega utripa znotraj KS. OZD in občin. Družbeno poslanstvo kulturnih institucij je treba v povezavi z združenim- delom še bolj postavili v korist delovnega človeka in občana.
Vzpodbujati in negovati pa moramo razvoj amaterizma, saj je ljubiteljska dejavnost v
kulturi po svojem izvoru izraz človekovih ustvarjalnih potreb. Ljubiteljsko dejavnost moramo v sodobnih pogojih negovati in vzpodbujati z no-. S vinu' prijemi, oblikami in me- I /odami. Menim, da prav tu | čakajo organizatorje kultur- S nega delovanja in druge de- | javnike pomembne naloge I tudi v tem smislu, da nam S bodo znali ukrasti včasih del I tudi naše človeške lagodnosti I in televizijske zasvojenosti.
Resje, da'v pogojih inten- O zivne gospodarske stabiliza- -cije materialni pogoji za kul- | turno dejavnost ponekod ne bodo prav rožnati, kar pa vendar ne pomeni, da poglavitnih — bistvenih aktivnosti in kulturnega oblikovanja ne bi pospešeno peljali naprej.
Ne gre posploševati, toda upal bi si trditi, da smo nekoč pred leti z dokaj skromnejšo materialno osnovo pa z večjim zagonom ponekod imeli kulturnega delovanja več. kot ga mogoče imamo sedaj, ko smo v materialnem pogledu in po sposobnosti kulturnega izraza mnogo bogatejši.
Ob tem je prav gotovo treba reči, da nam povsod v KS in TOZD ter drugih delovnih skupnostih še vedno ni prav stopilo v zavgst, da so naši srednjeročni plani brez pm-gramiranja tudi razvoja kulture. dejansko nepopolni — okrnjeni.
Takšno stanje povzroča, da za boljšo kulturno dejavnost v takšnih sredinah še vedno skrbijo le redki zanesenjaki, ki jih nekateri drugi včasih sicer celo nekoliko pomilujejo. ne da bi ob tem pomislili na nebogljen položaj, v katerem so ob takem stanju tudi sami. Takšne razmere moramo v posameznih konkretnih sredinah hitreje in učinkoviteje spreminjati.
Ta dejstva sicer uspehov, ki smo jih na področju kulturnega delovanja v Pomurju dosegli, ne morejo zasenčiti. Gre nam pa vendarle za to. da bi skozi vse leto — do našega naslednjega kulturnega praznika povsod hitreje in še bolj dosledno uresničevali cilje naše kulturne politike.
S tem se bomo pa tudi najbolj vsebinsko oddolžili vsem ustvarjalcem naše bogate kulturne dediščine.
Štefan DRAVEC
K pripravljenosti še udarnost
Čeprav se zdi. da nam obilica nalog tu in tam zabriše rdečo nit delovanja, je naša temeljna usmeritev vendarle dovolj jasna in nazorna. Gre najprej za to. da znamo dati predvolilni in predkongresni aktivnosti, naprezanjem za boljše gospodarjenje in stalno čvrstitev družbenoekonomskega in političnega položaja delavcev, delovnih ljudi in občanov skupni imenovalec. Da se skratka najdemo v samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah, društvih in združenjih, delegacijah in delegatskih skupščinah in se složno lotimo, soočamo in spopadamo z vsem tistim, kar še posebej tišči in žuli posamezna delovna in življenjska okolja.
S teh vidikov je tudi dosti lažje piesojati, kaj seje v resnici v tem štiriletnem obdobju premaknilo, kje in zakaj pa se še zatika. Če bi.hoteli biti dovolj poglobljeni in pronicljivi, bi seveda rabili tehtno analizo, ker pa je — vsaj za zdaj — ni na voljo, smo se primorani omejiti le na nekatera spoznanja in dejstva v pomurskem prostoru. V tem pogledu nam bodo v dokajšnjo oporo nedavno minule volilno-programske seje organizacij socialistične zveze in zveze komunistov, ob tem pa še splet vseh drugih aktivnosti. Dasiravno jim gre šteti kot poglavitno hibo posplošenost in načelnost, ni manjkalo opredeljevanj in ukrepanj. Tako so se denimo — če spomnimo le na nekatere — komunisti v lendavskem Gore-nje-Varstroju, soboški Mesni industriji in Konstruktorjevem tozdu Pomurje, radgonski Opekarni in ponekod v krajevnih skupnostih, zelo odločno spoprijeli z nakopičenimi slabostmi in težavami. V večini primerov je šlo za vrzeli v gospodarjenju. kadrovski politiki, nagrajevanju po delu — tu se sploh najraje lomijo kopja — in delovni disciplini.
O integracijskih tokovih (gradbinci, lesarji, kmetijci), naložbenih vlaganjih in.sočasno snovanju in razvijanju novih programov (Iskra, Lek, Krka, Slovenijaceste), izvozu in maloobmejni blagovni menjavi in. vrsti drugih, za Pomurje življenjskih' vprašanj, so delavci, delovni ljudje in občani očitno preskopo obveščeni. Tu bo vsekakor veljalo storiti korak naprej in jim — ža to smo organizacijsko in kadrovsko, vprašanje pa, če vedno tudi vsebinsko, usposobljeni — ponuditi več informacij za odločanje in s tem samoupravljanje v najširšem pomenu te besede. Hkrati bo po tej poti moč učinkoviteje vplivati na. često občutljive in posledično dolgoročne, odločitve, kise še vse preveč snujejo v strokovnih in poslovodnih organih in na političnih forumih in ponavadi post festum (prekasno) prodro v »bazo«.
Vseh teh in podobnih pojavov se kajpada ne bo dalo preseči z danes na jutri, kar je za pomursko članstvo zveze komunistov kot na dlani. Po že omenjenih volilno-pro-gramskih sejah v osnovnih organizacijah — kmalu pase bodo zvrstile še na občinskih ravneh — so precej bolj optimistično razpoloženi. Tako so na sejah izvolili 70 odstotkov novih sekretarjev, od tega 35 odstotkov žensk in čez 10 odstotkov mladih do 27 leta starosti. Med 8. in 9. kongresom ZKS — ta bo predvidoma med 15.in 17.aprilom — so sprejeli v članstvo ^1223 ljudi, tako daje zdaj v regiji skupno 4574 članov zveze komunistov, ki delujejo v 323 osnovnih organizacijah. V tem času so iz članstva izključili kakih 100 komunistov, 165 pa jih kaznovali.
Skorajda ni krajevne skupnosti ali organizacije združenega dela, kjer ne bi komunisti organizirano delovali, če seveda ne štejemo nekaj tozdov in.krajevnih skupnosti, kjer sicer formalno ni organizacije ZK. Toje vsekakor spodbudno dejstvo, vendar bodo prav v teh okoljih morali veliko več storiti na področju sodelovanja in povezovanja z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, zlasti socialistično zvezo in sindikatom.
Ce bi skušali strniti naloge, ki ostajajo v ospredju zavzemanj komunistov v Pomurju, bi jih poleg že naštetih ponovili ali dodali še nekaj. Ob nenehni skrbi za sprejemanje novih članov in boljšo strukturo (več kmetov!) članstva, stalnem idejnopolitičnem (samo)izobraževanju in usposabljanju in ustrezpih metodah in Oblikah dela — tod se pripravljajo določene statutarne spremembe — jih čakajo zajetni sklopi vsebinskih problemov. Gre za naslednja področja: kmetijstvo, gostinstvo in turizem, integralni transport, drobno gospodarstvo, množična inventivna in raziskovalna dejavnost in nenazadnje zaposlovanje. Vsega se pravzaprav niti ne da zajeti, še najmanj pa področje, ki bi ga tudi sicer težko opredelili. Namreč, ustvarjanje primernega vzdušja in zdravih, medsebojnih, medčloveških odnogov med delavci, delovnimi ljudmi in občani. Prav tu često radi zatajimo, čeprav se bolj ali manj zavedamo, kako znajo v mnogočem in celo odločilno vplivati na nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov v določenemdelovnem in življenjskem okolju.
Branko ŽUNEC
k izkušenj za Prihodnost
stran
V mrzlem domu še kulhirorzebe'
Štefan DRAVEC
aktualno po svetu
SPET VELIKO BESED O POLJSKI
Tuje časopisne agencije poročajo, daje akcija solidarnosti s poljskim narodom, ki so jo ZDA v soboto in nedeljo želele izpričati s televizijskimi in radijskimi oddajami in manifestacijami v največjih ameriških mestih, zbudila močan odmev po svetu.
V Chicagu, kjer živi veliko Američanov poljskega rodu, seje zbralo 15.000 do 20.000 ljudi, da bi izrazilo podporo članom poljskega sindikata Solidarnost. Podobne manifestacije so organizirali v še 20 ameriških mestih.
Na Dunaju seje okoli 500 ljudi odzvalo pozivu avstrijske socialistične mladine, naj izrazijo podporo poljskim sindikatom Solidarnost. Podobno manifestacijo so organizirali tudi v Stockholmu na pobudo švedske socialnodemokratske stranke in upravne sindikatov.
Demonstracije solidarnosti s poljskim ljudstvom so organizirali tudi v več britanskih mestih.
Ob dnevu solidarnosti s Poljsko so v javnosti govorili vsi vodilni zahodnonemški politiki. Kancler Schmidt je znova terjal odpravo izrednega stanja na Poljskem in skušal podrobneje pojasniti zanimanje ZRN za razvoj dogodkov na Poljskem. Zunanji minister Genscher je v Hannovru izrazil nasprotovanje bonske vlade gospodarskim sankcijam proti Poljski in pozval Zahodne Nemce, naj ukrenejo vse, da
bi bolj pomagali Poljakom.
Tudi vodja socialnih demokratov Willy Brandt je poudaril, daje trenutno veliko bolj potrebna materialna pomoč Poljakom kot pa ostre izjave in obsodbe.
Na Poljskem so odločno obsodili ameriške televizijske in radijske oddaje in manifestacije v največjih ameriških mestih v znamenje podpore Solidarnosti. Poljske oblasti poudarjajo, da je ta akcija naperjena, proti Poljski in poljskemu ljudstvu. Ob tej priložnosti je Poljska tretjič v zadnjih desetih dneh uradno reagirala in obsodila stališče ameriškega predsednika Reagana. Sodeč po izjavah zunanjega 'ministrstva in vlade je tudi poljska skupina med-palamentarne unije poslala posebno poslanico ameriški skupini te unije in jo prosila, naj z vsebino poslanice seznani poslance ameriškega kongresa. V poslanici je odločno zanikala, da bi bila uvedba vojnega stanja na Poljskem v kakršnikoli zvezi z vojaško diktaturo, ker da vsi ustavni organi državne oblasti delujejo v skladu s svojimi pooblastili, omejitev nekaterih državljanskih pravic pa je
Mauno Koivisto je svečano prevzel dolžnost predsednika republike Finske. Na volitvah je nastopil kot kandidat socialdemokratske stranke. Pred tem je bil dvakrat predsednik vlade in minister za finance. Koivisto je star 58 let, svojo kariero pa je pričel kot pristaniški delavec. Leta 1956 je promoviral za doktorja filozofije.
Začasna. Zato na Poljskem obsojajo akcijo ZDA kot vmešavanje v notranje zadeve suverene države in kot »odkrito propagandno agresijo«.
V zahodnoevropskih državah je trenutno 150.000 do 180.000 Poljakov. Večina še ni prosila za azil, ker čakajo, kako se bodo razvili dogodki na Poljskem. To je izjavil tiskovni predstavnik visokega komisariata ZN za begunce. Navedel je. da se je največ Poljakov zateklo v ZR Nemčijo. V tej državi jih je trenutno 54.000. le 10.000 pa jih je prosilo za azil.
V Moskvi poudarjajo, da Reaganova administracija ni solidarna s Poljsko in poljskim narodom, ampak »želi rešiti majhen krog poljskih ekstremistov. ki sestavljajo vrh Solidarnosti«, in daje vsakemu mislečemu človeku jasno, da so »dejanja ameriške administracije sovražna poljskemu narodu«.
»Televizijski spektakel«, kot imenujejo tukaj Reaganov »dan solidarnosti s Poljsko«, je še en dokaz vračanja »ameriškega konservatizma in antikomunizma«, menijo v Moskvi. Pri tem Pravda ne pravi samo, da so na »predstavi sodelovali najokorelejši provokatorji anitkomunizma in podkupljeni novinarji«, am pa k d a je to vse sk u paj še en poskus »razrušitve povojne Evrope«.
V zvezi s krizo na Poljskem je prišlo do ostre polemike med sovjetsko in italijansko komunistično partijo. Pred dobrim tednom sta moskovska Pravda in Komunist ostro kritizirala italijansko partijsko vodstvo, češ, da že nekaj let pripravlja »postopen odmik od marksistično-leninistične in revolucionarne platforme« in da pod različnimi parolami o »tretji poti«, »evro-komunizmu«, »evropski zvezi« itd. »skriva ta prehod pred italijanskimi komunisti in italijanskim delavskim razredom«.
Generalni sekretar KPI Italije Enrico Berlinguer je potem na velikem zborovanju komunistov v Bariju odgovarjal na obtožbe. Kar zadeva trditev, da so voditelji KPI prešli v »tabor sil, ki se bojujejo proti socializmu«, pravi Berlinguer, da morajo na to vprašanje odgovoriti sami italijanski komunisti — udeleženci številnih bojev proti imperializmu, kolonializmu, vojnim hujskačem in nasprotnikom boja za osvoboditev in neodvisnost narodov (Alžirija. Vietnam, Kuba. Angola, Mozambik. Salvador), zvesti idealom miru in socializma.
Na obtožbo, da KPI »želi drugim vsiliti svoj model socializma«, odgovarja Berlinguer. daje resnica drugačna in da KPI želi, da bi spoštovali in cenili v& ideje demokracije in socializma po svetu, zlasti pravico vsakega naroda, da si izbere lastno pot brez kakršnegakoli vmešavanja. »Mislili smo. da so časi izobčenja minili. Toda spet poslušamo glasove tistih, ki se imajo za poklicane, da varujejo dogme in delijo obsodbe, pri čemer si prilaščajo vlogo nekakšnega vrhovnega sodišča«, je rekel Berlinguer in opozoril na »številne napake in škodo, ki je bila s takšno metodo povzročena v preteklosti«, zlasti paje opozoril na to, da so »leta 1948 tako obsodili jugoslovanske komuniste s poudarki in celo z besedami, ki so žal podobni tistim, s katerimi danes obsojajo italijanske komuniste.«
Tudi Jugoslaviji so takrat očitali, »da je prešla v sovražni
tabor«, je oejal Berlinguer in nadaljeval, da je bil to čas Stalina in kominforma. »daje bil takrat drugačen položaj v komunističnem gibanju,« a so »po dvajsetem kongresu KPSZ (1956) napako priznali in popravili.« Berlinguer ob tem pripominja, da so bili Jugoslovani »ustanovitelji svetovnega gibanja neuvrščenih držav, ki je imelo in še vedno ima bistveno vlogo v boju za mir in sodelovanje.«
Berlinguer je v svojem odgovoru tudi spomnil, da so se leta 1956 po »skupni samokritiki zaradi napak iz leta 1948 vse partije zavzele, da ne bodo več zagrešile kaj takega.« Italijanski komunisti so ostali zvesti tej zvezi, pravi Berlinguer. imajo pa »vtis, da bi proti njim želeli ponoviti to hudo napako iz leta 1948.«
Po njegovi Oceni bi bila vrnitev v takšnim metodam »skok nazaj«, ki bi škodoval vsem komunističnim in delavskim partijam, vsem osvobodilnim in naprednim gibanjem. a »po našem mnenju tudi Komunistični partiji Sovjetske zveze.« Berlinguer je ob koncu svojega govora v Bariju še dodal, da sedaj ni čas za izobčenja, ampak za svobodne razprave, ne za partije vodnice, ampak za odnose med enakopravnimi.
Na sovjetsko obtožbo, da vodstvo KPI svojim članom prikriva dejstva, je Berlinguer v svojem govoru tudi povedal, da bodo članek iz sovjetske partijske revije Komunist objavili v tedniku italijanske komunistične partije Rina-scita.
globus
MADRID - Španija bo postala polnopravi član NATO junija letos, ko se bodo v Bruslju sestali voditelji držav in vlad vseh 15 članic zveze. Za ameriškega predsednika Reagana bo to prvi obisk * Zahodni Evropi.
WASHINGTON - Ameriški minister za kmetijstvo je pozval farmarje naj letos pridelajo za 10 do 15 odstotkov manj pšenice, koruze, bombaža in riža. Ra; čunajo, da bodo tako prišli do ugodnejših cen kmetijskih pridelkov.
BRUSELJ - Belgija ne bo odstopila od dolgoročne pogodbe o preskrbi s sovjetskim plinom. To je p®' vedal belgijski minister za energijo Knops.
RIM — Posebna enota ita; lijanske policije je v Veroni osvobodila ameriškega generala, ki je bil 42 dni* »proletarskem zaporu* rdečih brigad.
NEW YORK - Nekdanji generalni sekretar OZN Kurt Waldheim je preje1 zlato medaljo OZN za min HELSINKI - Za predsednika ministrskega sveta Finske je bil izvoljen Mauna Koivisto. Volitve s® razpisali, ker je bivši predsednik Urho Kekkonen zaradi bolezni odstopil.
BRUSELJ - Francija j® spet prepovedala uvažat' italijanska vina, kar ja navzkriž z dogovori deseterice.
WASHINGTON - IZVOZ orožja v ZDA je v času oktober 1980—81 znašal preko 25 milijard dolarjev. Poznavalci razmer sodij°> da bodo ZDA pri tem kmal® prehitele Sovjetsko zvezo-Večina izvoženega voja-škega materiala gre v dr žave v razvoju, ki so pre' jšnja leta kupovala zastarelo orožje, sedaj pa s® vedno bolj zanimajo z® modernejše vojaške na' prave in orožje.
HAVANA — Na Kubi bpd® pričeli graditi tisoč ki*®' metrov dolgo cesto, ki b® povezala vzhodni z Z®' hodnim koncem otoka. ______________________J
ms V žarišču dogodkov
Agonija neke kupčije v džungli

V sobotni prilogi zagrebškega Vjesnika, Sedam dana, je Salih Zvizdič pred nedavnim opisal primer podjetja »Socabois S. A.«, ki se v afriškem Kamerunu ukvarja s predelavo in trgovino eksotičnega lesa. Jugoslovanska podjetja so udeležena v tem mešanem podjetju z 80 odstotki. Toda, namesto, da bi že predlani pričeli dobivati surovine, se je zadeva zapletla toliko, da »proizvajajo« — izgubo. V zamujanju rokov, v napačnih predračunih stroškov, in ne nazadnje, v premajhni prizadevnosti naših ljudi, naj bi po mnenju avtorja sestavka iskali vzroke za neuspeh.
Jugoslovandki delničarji v »Socabois S. A.« so trije: industrija za predelavo lesa »Bilokalnik« iz Koprivnice, industrija za predelavo lesa »Slavonija« v Slavonskem brodu ter zagrebška delovna organizacija za izvoz in uvoz »Astra«. Podjetje so ustanovili leta 1978 z namenom, da lesnopredelovalni podjetji dobita mahagonij in ebenovino. s katero bi zamenjali izredno drago domačo hra-stovino. Astra pa je imela svoje račune v tem. da del eksotičnega lesa proda na domačem in na svetovnem tržišču.
Podjetje »Socabois« je
obstojalo pravzaprav že od prej: bilo je v rokah Francozov in domačih ljudi. Vendar so Francoze pregnali. ker so se obnašali kot kolonizatorji, kar so skupaj z Angleži do leta 1960 tudi bili. Naši so morali, da so si pridobili koncesijo, plačati kamerunski vladi in zasebnemu lastniku koncesije, nekdanjemu- predsedniku kamerunskega parlamenta, okrog 600 tisoč dolarjev!
Vendar je vzačetku vse skupaj kazalo na dobro poslovno potezo; vsi trije jugoslovanski partnerji bi prišli na svoj račun, če ne bi delali tako.Kot so.
KONCESIJA V DŽUNGLI
Danes, po štirih letih obstoja tega mešanega podjetja. seje izkazalo, kaj je bilo narobe že na samem začetku. Najbolj seje »zaračunala« Astra, čeprav bi to zaradi njenih desetletnih izkušenj najmanj pričakovali. Končno se je Astra odločila, da izstopi iz konzorcija, kar pa ima lahko za posledico, da propade cfkrog 4.5 milijonov vloženih dolarjev, čeprav je že znano, da za tretjino teh sredstev ni več nobene rešitve.
»Sacobois S. A.« deluje — razumljivo — po kamerunskih predpisih. Naša udeležba v tem podjetju bi morala biti v duhu jugoslovanske politike izvajanja višjih oblik gospodarskega sodelovanja z deželami v razvoju, za kar se je Jugoslavija opredelila ne samo z vrsto resolucij, temveč tudi s stališči na srečanjih neuvrščenih od Alžira do Havane.
Koncesija podjetja »Sacobois« obsega 250 tisoč hektarov pragozda v ju
govzhodnem delu Kameruna. Letno dovoljuje ta koncesija posek 50 tisoč kubikov lesa, od tega 30 tisoč za izvoz in 20 tisoč kubičnih metrov za razlaganje. Kakor vse tropske dežele, ki imajo v lesu največje bogastvo, si tudi Kamerun prizadeva, da izvozi čim.manj nepredele-ganega lesa. V tem primeru 40 odstotkov.
Poleg tega zahteva Kamerun od vseh partnerjev, seveda tudi od jugoslovanskih. da prispevajo celotno mehanizacijo, da zgradijo gozdne ceste, stanovanja za domače delavce (trenutno jih je okrog 100). prostore za tuje strokovnjake (šest naših strokovnjakov: dva od Astre in štirje od lesnopredelovalnih podjetij), objekt za proizvajanje elektrike, studenec. nekaj mostov, povezanih z delovišči v tej. doslej še nedotaknjeni naravi. Stroški za vse to so znesli 3.976.000 dolarjev!
Kamerun je poleg tega še zahteval — in naši partnerji so na to pristali — da zgradijo tudi sodobno žago, to
varno gradbenih elementov ter prispevajo felotno mehanizacijo. tudi transportno.
NEIZPOLNJENE OBVEZNOSTI
Ta del dogovora — žaga,: mehanizacija ter tovornjaki — s strani naših partnerjev še do danes ni izpolnjen, čeprav bi moral biti že leta 1980. To pa pomeni, da bi kamerunska vlada našim delničarjem lahko odvzela koncesijo, s čemer bi propadel ves doslej vloženi denar. Zato je delegacija našega konzorcija decembra lani zaprosila pri prostojnem kamerunskem ministrastu za podaljšanje roka, ugotavljajoč, da je betonsko ogrodje žage že postavljeno. Toda, to so začasne rešitVe. ki samo podaljšujejo agonijo.
ŽE OD ZAČETKA - NAROBE
Jugoslovanskim delničarjem je sedaj popolnoma jasno. kakšne napake so delali in česar, vaj za Astro, ni mogoče več nadoknaditi. Že
takoj v začetku so naredili nepravilne izračune o rentabilnosti vlaganj v »Soca-bois«. Danes se naprimer ve. daje prevoz drevesnih debel predrag (200 km slabe ceste in 300 km železnice do pri; stanišča Douala na obali Atlantika). Prevoz rezanega lesa je še dražji, ker ga je treba opraviti s kamioni, saj železniška postaja v Mbal-maji nima naprav za nato; varjanje pa tudi ne dovolj vagonov. Tako pomeni prevoz nerezanega lesa do pristanišča 80 odstotkov vrednosti lega lesa!
Napačnaje bila tudi ocena evropskega in svetovnega tržišča, ki je pravzaprav za-šičeno z eksotičnim lesom-Prav tako je bila prenizko izračunana vsota, ki bi bila potrebna za ureditev infra' strukturnih objektov.
Potem neizpolnjeni roki; To pripisujejo slabi Astrin1 kadrovski politiki, kije v tre'1 letih v Kamerunu kar trikrat zamenjala direktorje, delno tudi zato, ker so skrbeli bolj zase kot pa za »Socabois«-
(Konec prihodnji

VESTNIK, 4. FEBRUAR
STRAN 2
aktualno doma
Iz izkušenj za prihodnost
Ni dneva, da ne bi mogli prebrati ali slišati o velikih I težavah v vseh panogah industrije in drugod v zvezi s pomanjkanjem deviz. Lani bi skoraj postali popolnoma nekulturni, če bi — kot se je to včasih trdilo — merili kulturo naroda po kilogramih porabljenega mila. (Zmanjkovalo je južnega sadja, da o kavi sploh ne govorimo. Na vseh koncih in krajih slišimo o Prizadevanjih, kako varčevati z devizami in z dinarji. Zvezni sekretariat za zunanje zadeve bo ukinil določeno I število diplomatsko-konzularnih predstavništev in kulturnih misij v tujini. Vse zavoljo pomanjkanja denarja.
Pa poglejmo, kaj smo lani tudi uvažali. Za okrog 10,6 milijona dolarjev smo kupili takšne predmete, ki jih I imamo dovolj tudi doma. Devizno blagajno smo ,,olajšali” za uvoz lopat (47 ton 1,8 milijonov dolarjev), ril in grabelj 2,1 milijona dolarjev, in za deset ton uvoženih sekir pa smo plačali 1,9 milijona dolarjev. Kdo |so bili izvozniki teh ,,specialitet”? ZR Nemčija, Italija, Francija, Sovjetska zveza in celo Združeni arabski emirati. Za obleke za igračke smo dali 10,3 milijona dinarjev. Iz Cehoslovaške in Kitajske smo uvozili okraske za novoletne Ijekle (11 milijonov dinarjev). Potem kemični svinčniki, nalivna peresa, kreda, črnilo, vžigalniki, sveče, toliko in toliko dolarjev oziroma deviznih dinarjev. V tujini smo I kupili tudi sedem ton kovinskih in ostalih gumbov.
Naj živi trgovina 
Napake se ne
Zadnjega marca letos naj bi r^Publiška skupščina sprejela a” zavrnila predlog novega ^kona o davkih, ki naj bi ^eboval tudi določila o davku na premoženje. Davek od Prenioženja naj bi po novem Predlogu plačevali občani, ki "Uujo V lasti stavbe, dele stavb. stanovanja in garaže; Prostore, ki se od časa do časa uporabljajo za počitek in od-U'h. tovorna cestna vozila. Priklopna ter kombi vozila; °sebne avtomobile domače Proizvodnje nad 1600 in uvodne nad 1300 kubikov. gli-yje. jadrnice, jahte in druga Povila, katerih dolžina pre-.	6 metrov, ladijske moto-
rje in motorje za čolne z močjo
13.23 kW oziroma 18 KS. 8ralne avtomate in aparate za in razvedrilo, ki se upo-ab'jajo v javnih prostorih ter gradbeniške stroje in naprave: lektorje, buldožerje, rovo-ravnalne stroje, vi-u'orje, drobilce in podobno, ^ovi predlog zakona ne Podeljuje. kolikšen naj bi bil ‘ davek in kako naj bi ga
uali. Na Hrvaškem so se , >očili tako,' da bodo ob-avuili vse predmete, katerih e9°st presega 100 tisoč di-/r-Nriv skupnem znesku 500 din. Primer: Lastnik ti^edesa. ki je vreden 600 Lp1- din. in motornega čolna. . Ju vreden 150 tisoč din bi n davek od vrednosti 250 vds'P- V Sloveniji niso na-n aseni nad takšnim siste-991. ker bi se v takšnem e|‘^Cru dogajalo.; da bi po-ar družine, prijavil svoj glides. žena ha primer kai^v s'n hčerka spet ne-koi aAa Je vredno nekaj manj naea lis°č din. Po takšnem čal ° U davka ne bi nihče pla-
bodo sploh dovolj za morebitno povečano število uslužbencev.
Osnovni namen davka naj bi bil izravnavanje socialnih razlik med posameznimi kategorijami občanov. Direktor republiške uprave za družbene prihodke Zdene Mali zagovarja predlog novih davščin tako: »Ker imajo nekateri več kot drugi, naj bi tudi za sku--pne potrebe več dajali«.
Ko je pred nedavnim pravobranilec samoupravljanja SR Hrvatske. Jure Ivezič. odgovarjal na vprašanja novinarjev »Večernjih novosti«, je med drugim dejal, da se mora delavec v proizvodnji močno potruditi, če hoče ob koncu meseca dobiti namesto 7 tisoč 9 tisoč dinarjev osebnega dohodka. po drugi strani pa je cela vrsta primerov, ko z majo ali nič dela posamezniki nagrabijo milijone in milijarde.
Davek torej ne bo odpravljal vzrokov za prevelike socialne razlike temveč bo samo izvajal staro pravilo: ... in cesarju, kar je cesarjevega!
BEOGRAD— Najkasneje do konca marca bodo zaprli 169 zunanjetrgovinskih predstavništev v tujini. Na seji koordinacijskega odbora pri ZIS so sklenili, da bodo zaprli še nadaljnjih 14 gospodarskih predstavništev v tujini.
OSIJEK - Tu so sprejeli srednjeročni program komasacij v Slavoniji in Baranji. V 105 katastrskih občinah nameravajo komasirati 208 tisoč hektarjev zemlje.
goV(e^ °g zakona tudi nič ne šnih'" ° obdavčevanju- tak-Poh;>Prcdmetov kot so stilno ke /nlV°' zlatnina. slike, zbir-umk in podobno.
kako^^P^je lud’ vprašanje ZaJemau te davke in ali
4. FEBRUARJA 1982
Ob 72-obletnici rojstva Edvarda Kardelja se je v Mariboru zbralo prek 100 uglednih jugoslovanskih znanstvenih, političnih in družbenih delavcev na znanstvenem posvetu o temi »Družbenoekonomski vidiki mednacionalnih odnosov v Jugoslaviji«. Iz uvodnega referata predsednika predsedstva SFRJ Sergeja Kraigherja objavljamo nekaj misli.
Družbenoekonomski vidik mednacionalnih odnosov tako v socialistični samoupravni Jugoslaviji kot drugod v svetu v vsej raznolikosti družbenoekonomskih in političnih sistemov in odnosov v njih in med njimi potrjuje, da je za njihovo razumevanje in za razvoj znotraj držav in med državami odločilnega pomena: kdo razpolaga s presežnim delom in odloča o njem.
Jugoslavija se je razvijala kot nova oblika države in samoupravne družbene skupnosti njenih narodov in narodnosti ter njihovega delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in občanov s popolnoma novo družbeno naravo in novo vsebino. Značilnosti njenih družbenih odnosov in našega razvoja se ne morejo razumeti na podlagi drugod veljavnih dr-žavno-pravnih kategorij federacije in konfederacije in še manj reševati protislovja v družbenoekonomskih odnosih in razvoju, ki obstajajo in ki nastajajo v pluralizmu samoupravnih pa tudi političnih in nacionalnih interesov, ko gre za njihove medsebojne odnose in njihov razvoj.
Povezanost usod in medsebojna odvisnost narodov in narodnosti v socialistični federativni Jugoslaviji, ki je nastala kot plod samoodločbe njenih narodov in narodnosti, se z razvojem in poglabljanjem samoupravljanja kot specifične ob- , like trajnega uveljavljanja pravice do samoodločbe ne samo nikomur ne vsiljuje, ker se to tudi ne more, kot odvisnost ,,navržena od zgoraj, marveč je rezultanta skupnih interesov delovnih ljudi in vseh naro- ' dov”, kot pravi Edvard Kardelj.
Preživela praksa in ukrepi omogočajo ponoven razmah vseh tistih družbenih, ekonomskih in političnih sil in tendenc v mednacionalnih odnosih, ki smo jih v dosedanjem razvoju že obvladali in za katere smo našli ustrezne, v razvoju naše federacije in mednacionalnih odnosov sprejete in potrjene rešitve. To pa daje možnost ponovnega uveljavljanja v osnovi že poraženih protisamo-upravnih tendenc in njihovih nosilcev.
Sergej Kraigher
podcenjuje, ponekod pa se mu tudi nasprotuje. Vendar brez udeležbe subjektov samoupravnih odločitev v družbenem dohodku na podlagi rezultatov upravljanja in gospodarjenja z minulim delom ne učinkuje v družbeni reprodukciji na samoupravnih temeljih s pravico dela z družbenimi sredstvi in z družbeno lastnino osnovni ekonomski motiv za to, da bo razporejanje in delitev dohodka povsod v ustrezni meri v funkciji povečanja proizvodnje in produktivnosti dela.
Popolno obvladovanje in odločanje o družbenem kapitalu s strani delavcev v vseh fazah in sestavinah družbene reprodukcije in v družbi kot celoti ter v tem posebej odločanje delavcev TOZD o
ZAGREB — V tem srednjeročnem obdobju naj bi Zagreb dobil nov obrat za predelavo gospodinjskih odpadkov. Računajo, da se je v letih 1978 do 1980 nabralo okoli 751 tisoč ton takšnih odpadkov iz katerih bi lahko
LJUBLJANA — I n so prejšnji teden podpisali listino o pobratenju Kardeljevega in Ljubljane. Do februarja 1980 se je Kardeljevo imenovalo Ploče.
centralizacije kapitala, hkrati pa uveljavljamo samoupravno združevanje dela in sredstev. Z dogovorom o temeljih družbenega plana Jugoslavije smo, ob polnem razumevanju vseh delegatov republik in pokrajih in soglasju o prednosti združevanja dela in sredstev kot oblike, s- katero lahko zagotovimo hitrejši razvoj manj razvitih v SAP Kosovo, sprejeli razširitev samoupravnega združevanja dela in sredstev na 50 odstotkov. Tudi v idejnopolitičnem smislu to pomeni korak naprej glede na sistem prisilne centralizacije in nato distribucije akumulacije z vsemi negativnimi posledicami urejanja odnosov na takih osnovah.
Bistveno za preseganje sedanjih odnosov je, da se v socialistični praksi v svetu
utrjuje in poglablja ustvarjalno uporabljanje izročil oktobrske revolucije in spoznanje, da administrativni socializem in državno lastninski monopol nad sredstvi družbene reprodukcije ni in ne more biti kot edino mogoča oblika socializma in socialističnega razvoja.
Potrditev Kardeljevih pogledov na spreminjanje odnosov med narodi lahko danes najdemo ne le v socialističnih in antikolonialnih revolucijah sodobnega sveta, v politiki gibanja neuvrščenih, temveč tudi v zavesti in spontanih političnih gibanjih delavskih in najširših množic razvitih dežel zahodnega sveta, v relativno
KOLIČINA DAJE KAKOVOST
V Jugoslaviji, poročajo statistike, imamo že čez dva milijona samoupravnih sporazumov. Na vsake tri delavce po enega, bi ugotovilo poprečje. Iz prakse pa izhaja, da so ti samoupravni sporazumi vse drugo samo sporazumi ne, kajti največkrat so to pogodbe na podlagi izsiljevanja boljših pogojev gospodarjenja zase na račun drugih.
Pomanjkljivosti samoupravnih sporazumov povzročajo mnogo nezadovoljstva in kritike v raznih forumih, kjer že desetletja premlevajo to materijo in so prišli do mnogih pisarniških spoznanj, ki jih v praksi očitno ne uporabljajo dovolj hitro. Vprašanje pa je, ali bi ti forumski in pisarniški nestrpneži bili sposobni spreminjati obstoječe stanje glede na svoja pisarniška in teoretična dognanja?
Pomislek ni brez osnove, saj so se že tudi v sindikatih ujeli v nesposobnosti uresničevanja novega, pa so ob kritikah si-sovskega sistema nekateri že tudi predlagali, da bi veljalo nekatere rešitve iz predlogov zveznih svetov preizkusiti v praksi in da bi naj to delo prevzel nase tudi sindikat. Vemo namreč, da nam je s samoupravnimi interesnimi skupnostmi najbolj spodrsnilo v praksi, saj smo dobili pod novo firmo staro državno jemanje in dajanje, namesto da bi na izgrajevanju svobodne menjave dela snovali racionalnejšo uporabo minulega dela.
Množica samoupravnih sporazumov kajpak še zdaleč ni nobena kakovost. Toda količina vedno daje kakovost, pa je tako tudi s samoupravnim sporazumevanjem, kjer je tudi še vedno preveč prisoten etatistični način mišljenja, češ da je treba zaokroževati kroge samoupravnega sporazumevanja na podlagi trenutnih državnih interesov, kakor je bilo na primer s samoupravnim sporazumevanjem o zagotavljanju zadostnih količin nafte z zagotavljanjem zadostnih količin deviz iz republik in pokrajin itd.
V takšnem samoupravnem sporazumevanju na pobudo od
zgoraj je kajpak od samega začetka preveliko zadreg. V omenjenem primeru so se namreč že na začetku spotaknili ob družbeni dogovor, ki so ga eni tolmačili tako drugi pa drugače, kot če še ne bi bil podpisan. No in za posledice vemo — deviz
ni bilo dovolj, ker ni bilo pravega samoupravnega sporazumevanja, iz katerega bi šele zraslo družbeno dogovarjanje. . .
Živimo pač v časih hibridnih družbenoekonomskih odnosov, ko nam še vse preveč ponujajo etatistične rešitve v imenu sanoupravljanja, ki da bo toliko hitreje prišlo, kolikor bolj bodo imeli proste roke gospodarji, ki jim je to poklic in so se
v preteklosti izurili v tem delu. To je videti, rečeno v prispodobi, tako, kot bi se ljudje, ki so bili doslej sami v velikem bazenu, obkroženi z gledalci, 'ki niso znali plavati, zgrozili nad množico, ki je planila v vodo in jim v njihovem bazenu odvzela skoraj ves prostor, pa bi radi znova spravili to množico ven, da bi jim še naprej kazali, kako se pravzaprav plava v vodi, v katero ne smejo.
To množično učenje plavanja so samoupravni sporazumi, ki še zdaleč niso to, kar bodo morali postati, kakor ni navadno čofotanje plavanje, ki rešuje pred potapljanjem. Samoupravni sporazumi lepo kažejo, koliko smo sposobni samoupravno misliti, kajti mnogi so zgolj prepisani, mnogi narejeni po vzorčnih predlogah, marsikaterega je naredil pravnik, ki se še sam ne znajde v samoupravljan ju in še in še je špekulacij s lemi sporazumi, ki se nikakor ne morejo iztrgati iz kupoprodajnih odnosov. Pa kako bi se lahko, če pa celo področje svobodne menjave dela ni nič drugega kot nova formula za staro prispevkarstvo, ko mnoga vprašanja dohodka še tudi niso tako razčiščena, da bi bilo delavcem jasno, za kaj kaj dajejo in kako do dajatev pride.
Samoupravno sporazumevanje bo delovalo brez sleherne motnje šele tedaj, ko bodo vsi družbenoekonomski odnosi razčiščeni med samoupravljanjem in etatizmom, saj je menda nesporno res, da se v praznem bazenu ne more učiti plavanja, kajti učenje, plavanja na suhem je pač le teorija. Delavci pa ne morejo biti samo teoretični gospodarji, pa naj jim to še tako laska. Voda v bazenu gospodarjenja pa je minulo delo — materialna osnova samoupravljanja. Če je je malo, je tudi plava-
STRAN 3
PLAN SETVE ZA LETO 1982
Izvršni svet SO Ljutomer je na četrtkovi seji sprejel dokončno poročilo o planu setve poljščin za letošnje leto. Poročilo je bilo narejeno na podlagi podatkov, ki so jih poslale OZD s področja kmetijske proizvodnje. Največ površin bo zasajenih s koruzo za zrnje — 2116 hektarjev — s pšenico je zasejanih 1817 hektarjev, s koruzo za silažo pa bodo zasadili 1320 hektarjev, s sladkorno peso pa 535 hektarjev. V letošnjem letu bodo izkoriščene vse poljske površine, teh je 7041 hektarjev. 1156 hektarjev polj je v lasti kmetijskih zadrug, 2937 hektarjev je v lasti zasebnikov, ki so sklenili kooperantske pogodbe, 2948 hektarjev pa je v lasti kmetov, ki nimajo sklenjenih kooperacijskih pogodb. Za izvedbo tega plana pa bo potrebno zagotoviti precejšnje količine repromateriala: 31 ton umetnih gnojil in 81 ton zaščitnih sredstev. Po izjavi predstavnikov kmetijskih delovnih organizacij so sklenjene pogodbe za dobavo potrebnega repromateriala. V celoti je do sedaj zagotovljen le za sladkorno peso.
Problemi nastajajo predvsem pri dobavi gnojil in zaščitnih sredstev, ki vsebujejo komponente iz uvoza. Za to je potrebno zagotavljati devizna sredstva, ki jih pa kmetijske delovne organizacije nimajo. Zato si je potrebno prizadevati, da so devizna sredstva zagotovijo v okviru SISEOT.
D. L.
TOZD BELTINKA IZ BELT-NEC
Uspešno delo delegacij
Kljub obsežnim nalogam, ki so jih zapisali v program dela pred dvema letoma na občnem zboru osnovne sindikalne' organizacije Beltinke iz Beltinec, sojih v veliki meri uresničili. Zlasti pa je sindikat opravil pomembno delo pri uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. To so ugotovili na občnem zboru osnovne organizacije sindikata, ko so ocenjevali delo v preteklem obdobju.
Splošna ugotovitev tako poročevalcev, kakor tudi številnih raz-pravljalcev, med katerimi so bili tudi gostje, je bila, da sindikalna organizacija v TOZD Beltinka uspešno deluje in bi lahko bila mnogim za zgled. Ugotovili so, da so se uveljavile delegacije, ki so se aktivno vključevale v razreševanje problematike ne ie v TOZD, temveč mnogo širše. Zaživele so sindikalne skupine, kar je pripomoglo k dobremu informiranju zaposlenih. Sicer pa se je sindikat vključeval v razreševanje najpomembnejših vprašanj, tako na področju gospodarjenja, delitve po delu, svobodne menjave dela, planiranja, zaposlovanja, stanovanjske problematike, rekreacije in splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Razvili so tesno sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami in delovnimi organizacijami v krajevni skupnosti, skrbeli za kulturno razvedrilo zaposlenih, čisto okolje in obujanje tradicij NOB. V živahni razpravi pa so tudi opozorili na nekatere slabosti, ki jih bodo skušali odpraviti. Dostojno so tudi proslavili 20-letnico delovanja in 5-letnico združitve z DO Rašica.
Za svoje uspešno delo je sindi-'kalna organizacija Beltinke prejela priznanje RS ZSS, kar jim je dalo še večje spodbude za uspešno delo.
F. Maučec
Nespremenjeno število
Tudi v prihodnjem mandatnem obdobju bodo vsi trije zbori SO Gornja Radgona delovali v nespremenjenem številu delegatskih mest. Kot do sedaj bo štel zbor združenega dela 35. oba preostala skupščinska zbora zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor pa 23 delegatov.
Takšen odlok so sprejeli na zadnji skupni seji vseh treh zborov. V sestavi znotraj posameznih zborov pa bodo premiki in to predvsem zaradi gospodarskega razvoja, nastajanja novih TOZD in naraščanja industrije, v zboru združenega dela. Gospodarstvo bo pridobilo dve delegatski mesti na račun zasebnega kmetijstva in področja vzgoje in izobraževanja. Odlok, ki odseva razvoj občine — tudi osnu-
Dvigniti varnostno kulturo
Požarna varnost danes ni takšna, kot je bila pred leti, razvoj industrije je zahteval drugačne prijeme, organizacijo pa tudi več znanja. Stara resnica je. da požarna varnost ne sme sloneti le na delu gasilcev, biti mora upoštevana na vseh področjih in nivojih. Da bi to dejansko bila, si v lendavski občini prizadevajo dvigniti požarnovarnostno kulturo, predvsem pa zagotoviti več znanja, saj je le-to porok za učinkovito požarno preventivo. V minulih letih je bila uspešno rešena vrsta sistemskih problemov. kot so financiranje nalog s področja varstva pred požarom, v teku pa je izdelava načrta požarne varnosti v občini, uredili pa so se tudi samoupravni odnosi na tem pomembnem področju.
Kakšni so torej letošnji načrti? Potrebno bo urediti vodne razmere v nekaterih naseljih pa tudi v industrijski coni, saj v njej ni dovolj vode. Najpomembnejša naloga pa bo vsekakor izdelava načrta požarnega varstva v občini, ta naj bi konkretno določal ukrepe pri izvajanju nalog in izboljšal obrambo pred požari. Skupnost za varstvo pred požarom predvideva, da bo s prispevno stopnjo 0.33 od-'
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od poteka roka za prijavo.
delegatov tek. kije bil v javni razpravi konec lanskega leta, ni terjal bistvenih sprememb —je bil sprejet soglasno in bo zato nedvomno prispeval k še boljšemu delovanju skupščinskega sistema na delegatskih osnovah.
Poleg priprav na volitve — na skupni seji sta bili imenovani volilna komisija za volitve delegatov v zbor združenega dela, ki jih delegirajo kmetje in delavci zaposleni pri zasebnikih — je v ospredju tudi v gornje-. radgonski občini aktivnost v reorganizaciji delovnih skupnosti strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti. Zato je bila informacija. o kateri so razpravljali vsi trije zbori na ločenih sejah, komentirana dokaj različno. Na področju družbenih dejavnosti je
stotkov iz dohodka iz delovnih organizacij in skupnosti zbrala 3.5 milijonov dinarjev, nekaj sredstev pa bodo dobili tudi iz požarnih premij zavarovalnih skupnosti. Pomembno mesto v letošnjih načrtih ima tudi izobraževanje članov gasilskih organizacij pa tudi občanov, slednje naj bi seznanili z osnovami požarnega varstva. Tudi na posodobitev opreme ne bodo pozabili, tako nameravajo kupiti avtocisterno, tri gasilske motorne brizgalne, opre-
Društvo upokojencev v Murski Soboti je sporočilo, da bodo člani sekretariata opravili predkonferenčne sestanke na poverjeništvih po vseh krajevnih skupnostih občine Murska Sobota v mesecu februarju in marcu 1982.
Na teh konferencah bodo podali poročilo o delu izvršnega odbora v letu 1981 in obrazložili perspektivni plan dela za leto 1982.
Predvideni bodo kandidati za hov IO in izvoljeni delegati za volilno konferenco, ki bo predvidoma konec marca ali v začetku aprila.
Ob tej priliki bodo tudi sprejemali naročila za kolektivno naročitev kurjave — premoga in drv, prijave za letovanje v počitniških domovih v Piranu, Izoli, Rogaški Slatini in Žirovnici.
predlog nove organiziranosti — ob enakem številu.zaposlenih. to je 25 delavcev, ki bi naj delali v tajništvu SIS. analitsko finančni službi in splošnih zadevah — že izdelan. O upravičenosti takšnega števila — tudi to je bil predmet razprave delegatov — bo moč soditi po opravljeni sistemizaciji, ko bo opravljen opis posameznih delovnih mest in nalog. Kot tudi o tem. kaj bo to pomenilo za bolj kakovostno in racionalnejše poslovanje.
Paveo
mo za reševanje iz vode ter opremo za odstranjevanje vnetljivih tekočin. Letošnje leto bo za požarno varnost tudi izjemno, ena izmed akcij NNNP bo namreč terjala tudi prikaz sposobnosti požarnega varstva, zlasti gasilskih društev. Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom zavoljo tega že sedaj vabi vse občane k aktivnemu delu, saj bo le z njihovo pomočjo zagotovljena večja budnost.
Jani D.
Pomembna sestavina letošnjega programa dela občinskega sveta zveze.sindikatov v Lendavi je tudi medna-
Kako ublažiti problem zaposlovanja?
Ko je predsedstvo občinske konference SZDL Lendava razpravljalo o načrtu zaposlovanja v letošnjem letuje ugotovilo, da bo na voljo le 147 novih delovnih mest, medtem ko naj bi zaposlitev Iskalo okoli 750 občanov, med temi dve tretjini mladih, ki prihajajo iz šol. Problem j e torej velik, prizadeli pa bodo predvsem mladi. Da bi vendarle ublažili težave, je predsedstvo občinske knference predlagalo, naj bi skupnost za zaposlovanje pri posredovanju zaposlitvedajala prednost tistim, ki so v težjem gmotnem položaju. Možnost večjega zaposlovanja naj bi bila v zaposlitvi večjega števila pripravnikov in ob doslednejšem spoštovanju obveznosti združenega dela do štipendistov ter ob omejevanju vseh oblik dela po pogodbi in nadurnega dela. Dolgoročna rešitev pa je seveda odvisna od tega, kako se bodo uskladile potrebe med izobraževalnimi interesi in zaposlitvenimi potrebami. Iz šol namreč še vedno prihajajo kadri, za katere se ve. da v občini nimajo možnosti za zaposlitev.
Predsedstvo socialistične zvezeje razpravljalo tudi o predlogu samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje razvojnih programov krajevnih skupnosti do leta 1985. Združeno delo bo r te namene zbiralo sredstva v višini 0.40 odstotkov iz čistega dohodka od osnove bruto osebnih dohodkov, tako zbrana 'sredstva pa naj bi se delila. 50 odstotkov glede na stalno bivališče delavcev in 50 odstotkov solidarnostno, da bi zagotovili skladnejši razvoj posameznih območij. Samoupravni sporazum naj hi podpisali že prihodnji mesec. Letošnje akcije NNNP. o katerih so razpravljali na predsedstvu, bodo usmerjene v zagotovitev večje prometne in požarne varnosti in krepitev enot civilne zaščite, preverili pa bodo tudi mobilizacijsko sposobnost nekaterih obmejnih vasi. Konkretnejši program letošnjih akcij bo v kratkem pripravil koordinacijski odbor za SLO in DS pri predsedstvu občinske konference SZDL Lendava.	Jani D.
Skrb za premoženje
Čeprav so bili v zadnjih letih storjeni pozitivni premiki na področju družbene samozaščite v TOZD, stanje še vedno ni tako, da bi lahko bili i njim zadovoljni. V soboški občini, kjer so analizirali nekaj TOZD, so ugotovili, da nekatere TOZD nimajo izdelane varnostne ocene in varnostnega načrta. Večina delovnih organizacij ima organizirano lastno enoto narodne zaščite, nekatere jo imajo skupaj s krajevno skupnostjo, medtem ko se iz nekaterih TOZD delavci vključujejo v enote narodne zaščite v krajevni skupnosti. Bolj zaskrbljujoča pa je ugotovitev, da skoraj polovica analiziranih delovnih organizacij nima izdelanega načrta delovanja narodne zaščite. Prav tako v večini primerov pripadniki narodne zaščite niso dovolj seznanjeni s pravicami in dolžnostmi.
V soboški občini imajo v nekaterih delovnih organizacijah družben0 premoženje zavarovano s signalnimi varnostnimi napravami, nekaj je takih, ki menijo, da bi bilo potrebno družbeno premoženje zavarovatis signalnimi napravami. Sicer pa velja ugotovitev, da večina analiziranih TOZD ima urejeno čuvajsko službo, ponekod si prizadevajo, da bi uvedb čuvajsko službo, so pa tudi delovne organizacije, ki smatrajo, da taka služba ni potrebna. Delovne organizacije, ki imajo urejeno čuvajsko službo za zavarovanje premoženja, imajo tudi urejene samoupravne akte, razen nekaj izjem. Prav tako imajo v večini delovnih organizacij urejen telefon v čuvajnici, medtem ko so redke delovne organizacije, ki imajo službenega psa. Zanimiva pa je tudi ugotovitev, da v večini primerov čuvaji ne opravljajo samo, te službe, temveč še razna druga opravila, kot na primer telefonista, kurjača in podobno. Nikakor pa ni zadovoljivo stanj0 čuvajske službe glede strukture. Od 149 čuvajev, kolikor jih je bil? analiziranih, je le 8 starih do 30 let, 91 do 50 let in 58 starejših. Med njin? pa je 23 invalidov. Ker pa je bilo nekaj takih delovnih organizacij, ki niti niso odgovorile na anketo, je vprašanje, kakšno je stanje družbene samozaščite pri njih. Čeprav tokrat nismo posebej izpostavili nobene delovne organizacije, upamo, da bo samo opozorilo zaleglo in da se bodo odgovorni zamislili ob nekaterih ugotovitvah prej, kot pa takrat, ko bo že prepozno.
F. Maučec
Tudi letos izvozni rekorder
Planika TOZD Tovarne < obutve v Turnišču je že nekaj । let največji izvoznik v lendav- < ski občini, še zlasti potem, ko I se je močno poslabšalo pošlo- < vanje v lendavski Petrokemi- j ji. Izvozna usmerjenost je v i tem delovnem kolektivu I vsakdanja stvar, že uhojene ’ poti pa lajšajcrizvozne težave. < dasiravno teh nikoli ne manj- । ka. Pretežni del svoje proiz-, । vodnje (športna obutev iz ; programa Adidas) izvažajo
občine. Izvoziti namerava namreč za 189 milijonov dinarjev obutve na konverti; bilno področje. V delovni organizaciji pravijo, da bodo izvozili še več, v kolikor ne bo težav s surovinami. Letos bodo v modernizacijo proiZ' vodnje vložili 17.9 milijona dinarjev, samo proizvodnjo pa bodo povečali za 25 tisoč parov obutve. Letos bodo zaposlili 10 novih delavcev-
Tovarna bo tako kot vsa dosedanja leta veliko pomagala tudi pri razvoju krajevno;
Mednarodna aktivnost lendavskih sindikatov
rodna aktivnost. Progran1 dela za to aktivnost je razdeljen na ekonomske odnose s tujino, mednarodno sindikalno sodelovanje, delo z zdorn' ci in delo z obrati, katerih delavci delajo v tujini 1,3 raznih montažnih delih.
Naj večja teža letošnje mednarodne aktivnosti sindi' katov pa bo posvečena p°' glabljanju sodelovanja meh organizacijami združene^ dela lendavske občine 1(1 | delavnimi organizacijami/0' sednje županije Zala, ki bilo tudi v preteklih let,n dokaj uspešno. Letos bo g°s, občinskega sveta zveze sind1' katov Lendava delegacij1' županijskega sindikalnega sveta, pripravili pa bo° športno srečanje žena in klet iz delovnih organizaclJ županije Zala in OZD lefl' davske občine. Tudi let0 bodo lendavski sindikati h3' daljevali z organizirano menjavo letovanj naših °e lavcev na Madžarskem '. madžarskih delavcev v R0^: nju. Večjo skrb kot doS c bodo sindikati posvetili tu z sodelovanju z zdomci, ne vsakoletnim srečanjem °z novem letu, temveč tudi obiski v tujini. V letošnje0 programu pa jc novost. °  bodo prvič posVetili pozornost delu in življeC tistih delavcev naših delovh organizacij, ki delajo na m° v lažnih in drugih delih
tujini.
.lani P’
STRAN 4
VESTNIK, 4. FEBRUARJA
SEJA SKUPŠČINE V LENDAVI
VEČJE NALOŽBE V KMETIJSTVO
Sklepi občinske skupščine iz leta 1980 o hitrejšem razvoju kmetijstva v lendavski občini se ne uresničujejo, so ugotovili delegati vseh treh zborov skupščine, ko so analizirali stanje na področju kmetijstva. V lendavski občini menijo, da glede na ostali del Pomurja možno zaostajajo v razvoju, saj je zadovoljiv razvoj le v primarni proizvodnji v družbenem sektorju, manj pa na drugih področjih. Predelovalne industrije v lendavski občini domala ni, ugotavljajo pa, da nadalje pada delež investiciicij v kmetijstvo. Neurejeni so tudi cenovni odnosi med Slovenijo in Hrvaško, to pa močne bremeni razvoj kmetijske kooperacije tako v živinoreji, kot v poljedeljstvu. Da je temu tako, delegati pravijo, da je na tržišču stagnacija pri sklepanju pogodb o proizvodnem sodelovanju s kmetijstvo zadrugo, tako na področju rastlinske in ži-yonorejske proizvodnje, opaziti pa Je tudi močan odliv kmetijskih pridelkov izven meja republike.
Zbori občinske skupščine so opo-zorili na potrebo po spremembi samoupravne organiziranosti pomurskega kmetijstva, nadaljevati Pa bo potrebno zastavljeni koncept za področje primarne proizvodnje * družbenem sektorju. Se naprej “° potrebno vlagati v odkup ze-™Je in melioracije, da bi okrepili družbeni sektor, ki naj bi postal Prevladujoč v občini. Na področju živinoreje v zasebnem sektorju bo P° mnenju delegatov potrebno do-seči večje izkoriščanje že obstoje-"" hlevskih kapacitet, nove pa usmeriti za potrebe krav in telet. Letos naj bi v Lendavi uredili tudi Prevzemno mesto za tržne viške grozdja, da bi se tako izognili veli-
kim izgubam časa in gneči, ki je vselej pri Ljutomerski kleti, ki odkupuje tržne viške grozdja iz lendavske občine.
V lendavski občini pa ta čas najbolj potrebujejo razvojne programe, v kmetijstvu, zlasti programe za melioracije, novogradnje in adaptacije hlevov v družbenem sektorju, programe za razvoj predelovalne industrije pri kmetijski
Osnutki odlokov s področja davčne politike, ki jih bodo obravnavali tudi delegati zborov občinske skupščine, so bili v ospredju tokratne seje izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti. Razen tega pa je bil govor še o uvedbi melioracijskega postopka v katastrskih občinah Salovci, Krplivnik in Hodoš, kjer bo strokovna služba KZ Panon-ka kot izvajalec melioracij na desnem bregu Krke uredila 114 hektarov zemljišč. Člani murskosoboškega izvršnega sveta pa so se seznanili tudi s stališči in sklepi o nekaterih vprašanjih gospodarjenja z zasebnimi gozdovi na območju občine ter s programom izvajanja politike cen v letu 1982 iz občinske pristojnosti, pri čemer so zahtevali selektivno obravnavanje nekaterih predvidenih podražitev, da ne bi prekoračili resolucijskih okvirjev.
V bistvu izhajajo omenjeni osnutki odlokov iz dogovora o nujnosti usklajevanja davčne po-
Posebna skrb izobraževanju žensk
ekonomski in politični položaj žensk pri občinski konferenci soci-
Krepiti obrambne priprave
katerih bodo ne le izvolili nova vodstva, temveč sprejeli pravila krajevnih organizacij ter pgorame dela za letošnje leio. Organizacija rezervnih vojaških starešin pripravlja tudi serijo predavanj za nerazporejeno prebivalstvo, kakor tudi predavanja za svoje člane, da bi tako s strokovne plati še več pridobili. Rezervne vojaške starešine bodo tako kot vsako leto tudi letos sodelovale v vseh akcijah NNNP , najprej pa v pripravah članstva in pripadnikov enot narodne zaščite. Ker bo v letošnjem letu potrebno preveriti tudi mobilizacijsko sposobnost v krajevnih skupnostih, bo aktivnost članov oziroma rezervnih vojaških starešin še toliko večja.
Jani D.
REDsednicI zbora združenega dela miJJJ^BENOPOLnTCNEGA ZBORA TER s^DSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
KUPščine OBČINE MURSKA SOBOTA
SKLICUJEMO
52. S^ora združenega dela.
49, Sej “[užbenopolitičnega zbora in
J° Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine M. Sobota, bodo v
vdvor}6: ^ebruarja 1982 ob 8. uri
dni Gasilskega doma v Murski Soboti
Je Predlagamo naslednji začasni zadnjih sej zborov, z dne 29/12— 1981
j občini M	*n izvajanje zakonov s področja kmetijstva v
 živinoreje in živilske predelave v občini Murska Sobota obč^L . ?lika gospodarjenja z zasebnimi gozdovi na območju
Murska Sobota J
tofi iqon° Poročilo o izvršitvi programa za odpravo posledic po Stalijx.
Sin  '.Poporočila in sklepi o uresničevanju nalog na področju
P ^edlo .n ler civ’1ne zaščite
delen.., d‘okaodoločitvi števila delegatskih mest in delegiranju Dm»klOV v Zbor združenega dela. Zbor krajevnih skupnosti in
’ Osnui k°oloka o uvedbi uličnega sistema za naselje Rakičan o uvedbi melioracijskega postopka v delih k. o.
,	' K-rplivnik in Hodoš
zadrugi Lendava, ter programe za vlaganja v zasebni sektor kmetijstva. Delegati zborov občinske skupščine so zahtevali, da se tudi v lendavski občini gradi kmetijska predelovalna industrija.
Skupščina je v nadaljevanju seje sprejela še samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje razvojnih programov krajev
Fprehod na nov sistem obdavčevanja I
litike v letošnjem letu, zato so že prilagojeni novemu davčnemu sistemu, zlasti pa pogojem gospodarjenja in ustvarjanju dohodka. Med drugim je v tekstu opredeljeno, da- davčni zavezanci od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, katerim se ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, razen kme-tov-kooperantov, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, plačujejo še poseben davek. In sicer od katastrskega dohodka, ki ostaja nespremenjen, za negozdne površine po stopnji 25 odstotkov ter za dohodke iz gozdov po stopnji 40 odstotkov. Zanimivo je tudi to, da bodo z uveljavljenimi spremembami .oproščeni plačevanja davka tisti občani, ki bodo izdelke domače obrti, če bodo seveda ti po obrtnem zakonu tudi priznani,
Določene spremembe se obetajo tudi pri komunalnih taksah, ki bodo veliale od leta 1983 dalje.
nih skupnosti do leta 1985 in pozvala delovne organizacije, ki bodo podpisnice sporazuma, da ga dosledno izvajajo, saj se bo le tako lahko zbralo dovolj sredstev za krajevne skupnosti, čeprav bo glavni vir dohodkov krajevnih skupnosti še vedno krajevni samoprispevek občanov. Delegati skupščine so sprejeli še program dela zborov za letošnje leto.
Turistična taksa se bo namreč povišala na 10 dinarjev (zdaj 4 dinarje) dnevno, ker so doslej zaostajali za pomurskimi občinami. Ne bi pa teh zbranih finančnih sredstev, k"ot so menili v razpravi, linearno razporejali po ključu za vsako krajevno skupnost, ampak bo to v večji meri odvisno od samega programa določene krajevne skupnosti. K pravilnejši razporeditvi sredstev pa bo pripomogel tudi družbeni dogovor, po katerem bi se turistična taksa še venomer prelivala prek občinskega proračuna.
Znatno manj sprememb pa je predlaganih za področje prometnih davkov, pri čemer so se člani soboškega izvršnega sveta strinjali s predlogom obrtnega združenja, da bi oprostili plačilo posebnega občinskega prometnega davka od opravljanja obrtnih storitev, kmemičnega čiščenja oblek.
Milan Jerše
alistične zveze v Murski Soboti ter predsednic sekcij pri krajevnih konferencah SZDL iz murskosoboške občine, bodo v svojem okolju oblikovali konkretne programe dela za letošnje leto. Dobra udeležba in vsebina pogovora sta potrdili, da so nekatere sekcije za družbenoekonomski in politični položaj žensk v krajevnih skupnostih, kot npr. Martjanci, Rogašovci, Partizan in Ali Kardoš v Murski Soboti itd., zelo aktivne. Tudi letos bodo posebno pozornost namenile raznim oblikam izobraževanja in tečajem, pri čemer so kritično opozori--le, da se ponekod izvajalci povsem ne držijo obveznosti. Ob tej priložnosti so se dogovorili tudi o večji usklajenosti izvajanja raznih oblik izobraževanja žensk s predstavniki tukajšnje delavske univerze, da ne bi prihajalo do določenih podvajanj predavanj. Veliko nalog pa jih čaka, kot so poudarile v razpravi, tudi pri izobraževanju žene-kmetice, za kar skrbi trenutno le ena pospeševalka na območju celotnega Pomurja. V svojem programu imajo med drugim tudi pospeševanje kmečkega turizma in podobno.
Članice sveta in predsednice sekcij za aktivnost žensk pa so spregovorile tudi o delovanju družbene prehrane v Murski Soboti, kjer so opozorile na marsikatero pomanj-
kljivost. Zato so sklenile, da bodo organizirale okroglo mizo o tej problematiki, na katero bodo povabile vse odgovorne dejavnike v občini, da bi negativne pojave odpravili. Ko so razpravljale o volitvah v, družbenopolitične skupnosti, pa so menile, daje zastopanost žensk glede na njihovo število in udeležbo v proizvodnem procesu še premajhna. Zato so se zavzela, da v kandidacijskem postopku z liste evidentiranih možnih kandidatov ne bi v večji meri izpadle ženske.
Ker se bliža 8. marec, je bilo v razpravi govora tudi o praznovanju dneva žena. Rečeno je bilo, da se v vseh okoljih pripravljajo na proslave, pri čemer so sekcijam dale pobudo, da se povežejo s šolami, kulturnimi in mladinskimi organizacijami, društvi in drugimi, ki lahko skupno pripravijo prireditve v krajevnih skupnostih. Možnosti pa so tudi za organiziranje izletov, ogledov raznih razstav, kot npr. razstave domačih izdelkov žensk, razgovorov, predstavitev žena v naši literaturi itd. Hkrati pa so se dogovorile, da bodo ob prazniku obiskale starejše ženske na njihovih domovih, pri čemer bodo ustrezno pozornost namenile starim revolucionarkam, borkam in družbenopolitičnim delavkam, ki se sedaj več ne morejo vključevati v družbenopolitično življenje.
Milan Terše
10. Dopolnilna odločba o uvedbi komasacijskega postopka v k. o. Bogojina in k. o. Filovci
11. Osnutek dotoka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnih načrtov za posamezna območja v naseljih in območja določena za posebne namene na območju občine Murska Sobota
12. Predlog družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse v obdobju 1982—1985
13. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Murska Sobota
14. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Murska Sobota
15. Osnu'ek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil v občini Murska Sobota
16. Volitve in imenovanja
17. Delo zborov Skupščine SR Slovenije
18. Delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja
Družbenopolitični zbor bo obravnaval L. 2.. 3.. 4.. 6.. 7. in 16.točko dnevnega reda.
Gradivo za obravnavo 2. in 3. [očke dnevnega reda je bilo objavljeno v I. številki Delegatskega vestnika, z dne 14. januar 1982. O tem gradivu poteka javna razprava.
Gradivo ža obravnavo L. 4.. 5.. 6.. 9.. 10.. 1 L. 12.. 13., 14.. 15. in 16. točk . dnevnega reda je posredovano vodjem delegacij in konferenc delegacij ter delegatom družbenopolitičnega zbora.
Osnutek odloka pod 7. točko dnevnega reda je bil posredovan vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij ter delegatom družbenopolitičnega zbora, za sejo dne 29. decembra 1981. Spremembe in dopolnitve k osnutku odloka so posredovane vodjem delegacij in konferenc delegacij ter delegatom družbenopolitičnega zbora.
Predjog odloka pod 8. točko dnevnega reda obravnava in sprejema samo Zbor krajevnih skupnosti. Osnutek je bil posredovan vodjem delegacij za sejo zbora dne 18. decembra 1981 in je enak predlogu
odioka.
VEsTNU<~7-----------------
'""'-L'FEBRUARJA 1982
STRAM 5
mala anketa
Počitniški utrip
Polovico zimskih počitnic, ki so jih šolarji že težko pričakovali, da bi pozabili na vsakdanje šolske skrbi in se podali na sneg, led ter se tako alf drugače sprostili, je že za nami. Nekateri načrti, kako počitnice najbolje izkoristiti. so sicer splavali po vodi, vendar najbrž še vse ni zamujeno. Če bo namreč dovolj snega, bo še možno organizirati smuko na Kapeli, v Mačkovcih na Goričkem, na Kamenščaku, na pobočjih Lendavskih goric in še kje. Ko smo tik pred koncem pouka v prvem polletju zbirali podatke, kako so se šole v Pomurju pripravile na počitnice, smo med drugim ugotovili,-da so dokaj organizirano pristopili k temu v lendavski občini. Za učence petih razredov vseh osnovnih šol v občini in tudi za skupino drugih so organizirali smučanje pod strokovnim vodstvom na Rogli, osnovna šola Drago Lugarič iz Lendave pa bo zadnji teden počitnic še posebej organizirala v torek in četrtek avtobusni prevoz na smučišča Pohorja. V radgonski občini je že tradicija, da Smučarski klub Gornja Radgona organizira v polletnih počitnicah tečaj v Mežici, društvo Partizan iz Radenec pa na Pohorju. Iz Ljutomera so rezervirali poseben avtobus, ki vozi do smučišč pri Arehu na Pohorju, OŠ Ivan Cankar pa je predvidela enotedenski tečaj pri Ravnah na Koroškem. Tudi več osnovnih šol v soboški občini — OŠ I in II iz Murske Sobote, Beltinci, Gornji Petrovci — so načrtovali smučarske tečaje na Pohorju. Načrte pa je marsikomu nekoliko prekrižalo pomanjkanje snega. In kake preživljajo počitnice tisti, ki so ostali doma?
SLAVKO PRELEC iz Mur-
	ske S°b°te: »Obiskujem 2.
	letnik srednje ekonomske šole v
	Murski	Soboti. Ker sem v času
pouka	kolikor toliko pridno
	delal, zdaj skrbi z učenjem
	nimam.	Brezskrbne počitniške
	dni tako lahko koristim za
		nekatere svoje priljubljene kon-
 jičke. Posebno rad zahajam v radio klub, kjer lahko vzpostavljam zveze z različnimi kraji sveta, včasih pa imamo v naših prostorih na Vaneči tudi kakšno drugo delo. Veseli me tudi igranje odbojke, zato včasih grem na trening pri odbojkarskem klubu Pomurje. Za kaj drugega pa skoraj ne preostane časa.«
ŠTEFAN ČASAR iz Tešano-vec: »Sem učenec 4. razreda osnovne šole v Bogojini. Kaj delam med počitnicami? Do zdaj sem bil skoraj cele dneve "	na ledu, kjer igramo s prijatelji
hokej. Drsalk sicer nimam, pa tudi pravih hokejskih palic toda tudi brez tega gre. Glavno je, da se igramo in si krajšamo čas. Prinesel sem si tudi dve knjigi iz šolske knjižnice, da lahko včasih tudi kaj berem. Pa tudi delam doma. Luščim ko uzo in jo ,šrotam’ za svinje. Ob večerih pa seveda gledam televizijo.«
NATaŠA FUJS iz Nemča-vec: »To je zame zadnje leto v *	osnovni šoli, zato me že nekoli-
ko skrbi, kako bo z mojim ‘	nadaljnjim šolanjem. Odločila
sem se, da bom obiskovala 9 J	gozdarsko šolo v Postojni. No,
kljub vsemu so tile počitniški dnevi še kar prijetni. Vse do začetka pouka bom ostala kar doma. Mami pomagam pri kuhanju in tudi sama se kdaj pa kdaj preizkusim v kuharskih spretnostih. Berem tudi knjige, še najbolj pa me vleče na ledeno ploskev pri gostilni Baranja. Da bi šla kam na smučanje, je predaleč, pa tudi dosti stane.«
DUŠAN TIVADAR iz Te-
JBL	šanovec: »Počitnice so seveda
1	zame najlepši čas, saj ni treba
delati domačih nalog in se &	ubadati z drugimi šolskimi
J*	skrbmi. Obiskujem sicer 5.
.Jr*	razred osnovne šole in v šoli
nimam posebnih težav. Iz šolske knjižnice sem si prinesel 3 ™	K knjige. Medtem sem eno že
prebral, in to povest Kekec nad samotnim breznom. Drugače pa grem večkrat na Veščino, to je zaledenela graba, kjer se sankamo in drsamo ter igramo hokej. Mogoče bom šel za nekaj dni na počitnice tudi k sestri v Maribor.«
MILORAD DJAČIČ iz Stre-
I	‘‘ hovec: »Prve dni počitnic sem
preživel doma, nato pa sem
‘	odšel k prijatelju v Dobrovnik.
'	Tu se skupaj smučamo in gremo
’ razne igre, večkrat pa gledamo wg /1 ’ televizijo. Čeprav govori prija-
/ /	telj Bojan po madžarsko, se
 //	dobro razumeva. Tudi jaz že
nekaj vem povedati. Kaj posebnega ne pričakujem od letošnjih počitnic, drugače pa bo, vsaj tako upam, drugo zimo, ko bom-kot učenec 5. razreda šel v zimsko šolo v naravo. Takrat bom, kot mi je obljubil oče. dobil tudi nove smuči.«
JOŽE GRAJ.«
1 Zveza rezervnih vojaških starešin je pravzaprav orga-uizacija strokovnih ljudi, ki so najbolj poklicani za delo v sistemu splošnega ljudskega ^Pora in družbene samozaščite, je pa to tudi močna družbenopolitična organiza-^lja, ki ima velik vpliv na krepitev obrambnih priprav ?Jasti v krajevnih skupnostih. Prav so se pred leti v lendavski občini odločili, ko so formirali več krajevnih organizacij, upravičenost take odločitve se je pokazala že predlani in lani, še bolj pa se 7' prihodnjih letih, ko bomo ’ krajevnih skupnostih pre-Verjali znanje iz pestre var-"ostne problematike. Te dni ¥ krajevne organizacije v lendavski občini Pripravljajo na volilne in Pr°gramske konference, na
, Na osnovi razprave, ki je poteka-a na skupni seji sveta za družbeno-
kulturna obzorja
KUD IVAN KAVČIČ LJUTOMER
Množičnost in pestrost
Trdne kulturne korenine
Kulturno-umetniško društvo Ivan Kavčič iz Ljutomera ja najstarejše tovrstno društvo v občini. Poleg starosti bi mu lahko pritaknili še več takšnih nazivov, na primer: najbolj množična, najbolj razvejana dejavnost. . . Se bi lahko naštevali, pa ni potrebno, kajti delo KUD Ivan Kavčič govori samo zase.
PESTROST KULTURNEGA DRUŠTVA
Kulturno-umetniško društvo iz Ljutomera je sestavljeno iz šestih različnih sekcij, v katerih gojijo prav toliko različnih kulturnih zvrsti. Najštevilnejša je pevska sekcija, v kateri sta dva zbora: mešani pevski zbor in Ljutomerski oktet. Kot aže bo ta sekcija letos pridobila še moški komorni pevski zbor. Delo pevske sekcije je najbolj opazno, daj ne mine skoraj nobena pomembnejša kulturna prireditev, na kateri pevci ne bi nastopali. Da je tudi kakovost dobra, potrjuje bronasta plaketa mesta Maribora na zadnji prireditvi Naša pesem, kjer ocenjujejo kvaliteto slovenske pevske dejavnosti. Seveda pa pevci prirejajo tudi samostojne koncerte, se udeležujejo občinskih območnih revij pevskih zborov in vsakoletnega tabora pevskih zborov v Stični.
Tudi dramska sekcija je dokaj številna in delovna. Poleg iger, s katerimi vsako leto predstavi svoje delo občinstvu širom Slovenije, so v dramski sekciji tudi recitatorji. Le-ti popestrujejo kulturne prireditve s krajšimi proznimi teksti in pesmimi slovenskih pesnikov.
Pihalni orkester praznuje letos pomembno obletnico: šestdeset let delovanja. Kljub temu da se zadnja leta srečuje s kadrovskimi težavami (akutno pomanjkanje mladih godbenikov),' pa vseeno ohranja tradicijo ljutomerske ,,pleh bande". V šestdesetih letih svojega obstoja so ljutomerski godbeniki dosegli marsikateri pomemben uspeh, naj omenim samo prva in druga mesta na tekmovanjih pihalnih orkestrov Slovenije. Med drugim je ljutomerska godba bila tudi
35 let neprekinjene aktivnosti
prva, ki se je povzpela na Triglav. To je bilo leta 1954. Poleg muzike gojijo torej v tej sekciji tudi še kaj drugega.
V KUD Ivan Kavčič je vključena tudi šahovska sekcija. Nedvomno je to malce presenetljivo, vendar pa je šah kot igra vreden oznake ,,kultura”. Sahisti se udeležujejo raznih turnirjev. Najbolj opazno
Množičnost je ena od odlik KUD Ivan Kavčiči Ljutomer. Njegove sekcije so prisotne na vseh manifestacijah v občini.
pa je delo kino sekcije. S skrbnim programom zadovoljuje raznovrstne potrebe občanov. Kino Ljutomer je po številu sicer najmanjša sekcija društva, vendar pa je njen prispevek zelo velik. Z uvajanjem novosti (kino gledališče) poizkuša ujemati korak časom in popestriti ponudbo in prek filmskega traku vzgojno delovati na gledalce. Likovna sekcija združuje slikarje in kiparje amaterje. Tudi oni so jubilanti, saj so lani praznovali desetletnico svojega dela. Njihove razstave so bile postavljene v mnogih slovenskih krajih, znani pa so tudi v Titovih Užicah in drugod.
POGOJI DELA
KUD Ivan Kavčič se lahko postavlja z dobro organizacijo dela, tudi nad pogoji dela se ne more
pritoževati. Moderen Dom kulture lahko zadovolji še tako zahtevne umetnike. Tudi garderobni prostori so urejeni in v njih nekatere sekcije intenzivno študirajo svoje letne programe. Če pa jim ne zadostujejo ti prostori, vadijo v glasbeni šoli.
Najbolj pa so zadovoljni slikarji. Z moderno galerijo, ki nosi ime
slikarja domačina Anteja Trstenjaka, so dobili (pa ne samo oni) prostor, kjer na primeren način lahko predstavljajo svoje delo.
POMEN
In končno: kaj pomeni KUD Ivan Kavčič Ljutomer za družbeno dogajanje v samem mestu in občini Ljutomer? Precej. KUD Ivan Kavčič je nosilec kulturne dejavnosti na tem območju. S strokovno podkovanimi vodji dosegajo pomembne rezultate na področju kulture in tako prispevajo svoj delež k celotni podobi mesta in občine Ljutomer. Vendar pa je zato potrebno mnogo vloženega dela, truda in samoodpovedovanja. In dostikrat je njihovo delo premalo vrednoteno. Pa upajmo, da ne za vedno.
Dušan Loparnik
OD FINŽGARJA DO ...
Dasiravno so časi velikih kulturnih mitingov iz let po osvoboditvi — starejši Videmčani se jih še dobro spominjajo — že davno za nami, niso kulturne prireditve, ki jih uprizarjajo člani Prosvetnega društva Videm ob Ščavnici, nič manj obiskane. Saj so krajani, pa tudi prebivalci sosednjih vasi, rasli skupno s kulturo in svoja nagnjenja prenašali na mlajše rodove.
Svojčas — med obema vojnama pa tudi kasneje — so veliko igrali Finžgarjeve ljudske igre, posegali pa so tudi za prevodi tujih avtorjev. Takrat so člani društva kmečkih fantov in deklet zgradili dom Matije Gubca, ki pa ga — mimogrede povedano — že močno načenja zob časa in kar kliče po prenovi.
Prosvetno društvo — že samo ime pove, da so bili in ostajajo gonilna sila prosvetni delavci, kot ie že običaj na podeželju — pa je doživelo pravi razcvet v šestdesetih letih.
Kastelka, Pernjakovi, Jezusovi apostoli. Dekle iz Trente, Lacko in Krefli ... so samo nekateri naslovi iger, ki so jih igrali člani društva in nedeljo za nedeljo polnili dvorano v Vidmu in okoliških krajih. V tem času je uspešno delovala še kinosekcija, ki pa že dve leti ne dela, in to zaradi dotrajanosti naprav in ket ne premorejo usposobljenega kinooperaterja.
Pomemben premik v delu društva je bilo leta 1972. Takrat so na pobudo Ivana Krefta orga-
Člani PD Videm ob Ščavnici na kmečki ohceti leta 1980 v Ljubljani.
nizirali prvo kiparsko kolonijo pod imenom Od Gubca do Lacka, katere plodovi krasijo središče kraja. Žal pogrešajo zaradi pomanjkanja sredstev in lesa Videmčani kiparje že dve leti, ponovno pa jih želijo sprejeti medse letos.
... VESELIH VEČEROV
Ker pa so se razmere in s tem tudi potrebe po kulturnih dobrinah spremenile tudi na podeželju, so temu primerno prilagodili svojo dejavnost v prosvetnem društvu. Televizija, možnost obiska gledaliških predstav in gostovanje poklicnih igralcev v samem kraju, vse to je vplivalo na delo društva. Odločili so se, da bodo poskusili ljudi predvsem ob priložnostih zabavati, in tako odtegniti od sive in včasih utrudljive vsakdanjosti.
Tako so že leta 1970 pripravili prvi veseli večer, prijetno urico ali dve, v katerih se izmenjujejo skeči, kratke prigode, humoreske pa tudi stari običaji in ljudsko petje. Ker so naleteli med poslušalci na izjemno ugoden odziv, jih pripravljajo odtlej vsako leto.
Na letošnjem, ki bo, kot je že običajno, v pustnem času, bodo zaigrali smešnico Miroslava Slane Mirosa: Piskrovez Marko pricopra vino. Za to priložnost pa je napisal kratko humoresko tudi Janez Milčinski.
Prosvetno društvo Videm ob Ščavnici pa šteje trenutno okrog
60 članov, ki delujejo v okviru pevske in dramske sekcije. Posebej so ponosni na moški oktet, petje pa je pred leti dobilo novo razsežnost. Od leta 1979, ko so nastopili v oddaji ljubljanskega radia Naša zemlja v pesmi in besedi, delujejo ljubitelji starih ljudskih pesmi. Ti so takrat tudi sodelovali na paradi starih kmečkih običajev, šeg in navad, ki je bila v času mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, leto kasneje pa na „ kmečki ohceti” v Ljubljani, lani novembra pa v oddaji TV Beograd Znanje — imanje v Vla-ški, vasi v pobrateni občini Mla-denovac v SR Srbiji. Zanimivo in spodbudno je, da radi prepevajo stare pesmi prav vsi od osnovnošolske mladine do študentov in sedemdesetletnikov, kar jc^ porok, da ljudska pesem v teh krajih ne bo izumrla.
Da ima kultura bogato tradicijo, krajani pa zanjo veliko razumevanja, so dokazali z zadnjim krajevnim samoprispevkom, saj so namenili del sredstev za razvoj kulture in obnovo dotrajanih kulturnih objektov. Pa tudi korenine ne bodo pozeble — v osnovni šoli uspešno deluje šolsko kulturno društvo, ki letno pripravi po eno igrico in sodeluje na vseh proslavah v okviru krajevne skupnosti.
V. Paveo
Člane amaterske madžarske dramske skupine Lendava smo zmotili sredi dela. V dvorani Nafte se namreč pripravljajo na skorajšnjo uprizoritev komedije Karolya Szakanyija Lasulja iz Hongkonga. O delu današnje skupine nekoliko pozneje, zakaj te dni se izteka 35 let, odkar je bila na pobudo mestne organizacije mladih v Lendavi leta 1946 ustanovljena madžarska dramska amaterska skupina. 1951. leta se je skupina vključila v takratno Svobodo. Njeno delo pa je postalo še bolj plodno in kar je najbolj pomembno, nepretrgano do današnjih dni. Poglejmo le nekaj številk:
V 35 letih so uprizorili 40 del, nastopili več kot 400 krat v skoraj vseh dvojezičnih vaseh lendavske in soboške občine, večkrat so gostovali tudi v sosednji Madžarski. 1963 leta, tako je zapisano v bogati zgodovini skupine, so dosegli izjemen uspeh na srečanju dramskih amaterskih skupin Slovenije z osvojenim drugim mestom, kljub za slovenske gledalce nerazumljivemu jeziku. In še nekaj velja povedati, od ustanovitve do danes je v delu dramske skupine sodelovalo več kot 300 igralcev amaterjev, njihove nastope pa si je ogledalo kakih 60 tisoč gledalcev. Pri vsem tem seveda nismo našteli veliko drugih nastopov, kot so literarni večeri, veseli večeri, nastopi članov skupine na proslavah. Več kot 20 let so bili edini v občini, ki so v materinem jeziku pripravljali za pripadnike madžarske narodnosti gledališke predstave in tako ohranjali bogato kulturno izročilo. Potem so začele v naše kraje zahajati tudi gledališke hiše iz Subotice, Novega Sada in Budimpešte, toda amatersko delo skupine se je nemoteno nadaljevalo, niso izgubili volie, zakaj novsod. kjer so nastopili, so bili navdušeno sprejeti. Vsa leta od svojega obstoja so člani madžarske dramske skupine iz Lendave veliko pozornost posvečali tudi delovanju dramskih skupin, ki so nastajale v vaseh lendavske občine. Njihova pomoč in nasveti so bili neprecenljivi in le njim se je zah-
Madžarska dramska skupina iz Lendave ima velikozaslug za aktivno delo vaških amaterskih skupin, sama pa goji gledališki amaterizem že 35 let. V kratkem bodo gledalce razveselili z novim delom s komedijo Lasulja iz Hongkonga.
(Jani D.)
valiti, da danes v vsaki vasi, kjer prebivajo občani madžarske narodnosti, obstajajo dramsko amatersko društvo ali najrazličnejše sekcije, ki skrbijo za razvoj kulture v svojem kraju.
Povrnimo se k današnjemu delu društva in prepustimo besedo režiserju, organizatorju in vodji skupine Feriju Toplaku. Povem naj še, da od leta 1961 dela v dramski skupini, sprva kot igralec, leta 1968 pa se je lotil tudi režije. Od takrat pa do danes je v delovanju skupine nepogrešljiv. O delovanju dramske skupine pravi: ,,V današnjem času, ko ljudje nimajo časa, ko vsi nekam hitimo, je delo amaterske skupine še tolike težje. Igralci so namreč ali zaposleni ali obiskujejo šole, tako da je težko uskladiti čas za vaje in nastope. Kljub vsemu se nas vsako leto zbere dovolj ljubiteljev, ki nekako v sebi čutimo veselje do tega dela. Uspe nam, da naštudiramo neKO delo in z njim nastopimo, to pa je tudi največja zahvala vsem, ki v skupini delujejo.”
Devet ljubiteljev nastopa v novem delu, čigar uprizoritev bo v kratkem, omeniti pa velja znan-k'* amaterskega odra Švardovo,
znane obraze bratov Varga in druge, ki že leta uspešno delajo v skupini, pa ne samo v njej, so nekakšni kulturni animatorji tudi v delovnih organizacijah, v katerih so zaposleni. Zanimivo je, da je iz vrst te dramske skupine izšla tudi bodoča gledališka profesionalna igralka Vargova iz lendavskih goric.
Iz števila in tematike dosedanji!? uprizoritev bi lahko razbrali, da dramska skupina goji komedijo, čeprav so se včasih lotili tudi zahtevnejših del. Ljudje so pač radi, če jih iztrgajo iz vsakdanjih skrbi, to pa je seveda najlažje s komedijami.
Tudi skorajšnja premiera ima ta namen, pri tem pa seveda razgaliti današnjo potrošniško družbo. Glede na dosedanje uspešno delo dramske skupine lahko pričakujemo obilo zabave, ki bo dodobra napolnila vaške dvorane in razvedrila preprostega človeka. Tako kot vselej, bo skupina tudi letos gostovala v več vaseh lendavske in soboške občine, in tako še veliko let. Prišli bodo novi amaterji, saj delo ne sme zastati.
Jani D.
KUD BOGOJINA
Pevci, igralci, recitatorji in plesalci so gibalo kulturnega življenja
Že večkrat je bila izrečena ali zapisana ugotovitev, da, ko so še ob Muri bobneli topovi, je bil v Bogojini partizanski miting, na katerem je donela slovenska zborovska pesem. Zapeli so jo domači pevci pod vodstvom pevovodje Ignaca Maučeca. To je bil za takratne razmere — neposredno ob zatonu vojne vihre — vsekakor neobičajen kulturni dogodek. In začetki kuiturnoumet-niškega društva v Bogojini segajo prav v to obdobje. Kmalu po osvoboditvi je namreč zaživelo tudi delo v dramski skupini. Danes pa društvo vključuje še folklorno in recitacijsko sekcijo.
Mešani pevski zbor iz Bogojine ima zares bogato tradicijo. Uspešno obdobje je bilo zlasti nekako do leta 1955. ko so nastopali po številnih krajih v Pomurju, sodelovali na raznih festivalih in revijah. Nato so sledila bolj »tiha« leta, in sicer do 1973.. do otvoritve vaške knjižnice, zlasti pa je delo zbora spet zaživelo, ko so čez dve leti zgradili v vasi kulturno dvorano. To je dalo bogojinskim pevcem in njihovemu pevovodji nov zagon. Spet so nastopali na proslavah v krajevni skupnosti, na revijah in obiskali tudi več krajev. Še danes se vsi radi spominjajo gostovanja v majhni vasi Bukovnica. kjer jih je pričakala polna dvorana poslušalcev. zgodilo pa se je. da je zmanjkala elektrika. In kar naenkrat so domačini postavili prednje prižgane sveče: toliko jim je bilo do njihovega nastopa. To je bilo za vse enkratno doživetje.
Žal so se morali pred leti poslovili od svojega neumornega pevovodje Maučeca in kazalo je. da bo spet nastalo'obdobje zatišja. Naposled pa so uspeli pritegniti med svoje vrste Jožeta Vukana in zdaj zbor spet deluje. Vendar pa je nastala težava v tem. ker starejši
člani odstopajo, ker ne zmorejo več tega dela, mladi pa ne kažejo dovolj interesa, da bi se vključili. To vsekakor ni prav, kajti tradicija dobrega petja v Bogojini se mora nadaljevati.
Tudi dramska sekcija ima v Bogojini dolgoletno tradicijo — podobno kot pevski zbor s plimami in osekami v delovanju. Težave so nastale zlasti takrat, ko so
Folklorna skupina KUD Bogojina se je uspešno predstavila tudi " prireditvi ob otvoritvi lovskega doma v Bogojini. (Foto: Jože BerdC'
celotno breme naložili le prosvetnim delavcem, ki pa niso zmogli vsega dela. Kljub vsemu pa se v zadnjih petih letih še ni zgodilo, da ne bi naštudirali kakšnega dramskega teksta in se z njim predstavili na domačem odru pa v okoliških krajih. Novi kadri se kalijo že v osnovni šoli, kjer imajo prav tako v navadi, da vsako leto pripravijo eno igrico.
V okviru kulturnoumetniškega društva je posebej aktivna tudi mladinska recitacijska skupina, ki v sodelovanju s šolo pripravlja nastope za vse proslave v krajevni
skupnosti, prav tako pa je uspeš'!!! steklo tudi v folklorni sekcij1: Nekaj časa so sicer nastopile P'! njihovem delu težave, vendar spet vadijo in se pripravljajo nastop ob 8. marcu. Ce bo"0 uspeli rešiti še vprašanje glasbe"1 spremljave, o čemer se že dogoV"1 jajo z domačim mladinskim samblom, potem bodo prav goto19 delali še z večjo vnemo.
V čem je ključ do uspeha. dosegajo v Bogojini na kultur" . področju? Predvsem zagnan nekaterih posameznikov za 10 j st no delo, dobro sodelovanj" Zvezo kulturnih organizacij °" u ne Murska Sobota, in zanim°5 ljudi za kulturne prireditve, namen so tudi s skupnimi m°c y zgradili novo kulturno dvoran0,^ zadnjem času sicer tisti, ki v0!!dj kulturno društvo, niso zadovoljni z odzivom na nek"1 prireditve, kar bo seveda ie škoda, če se bo to ponavljal0' A se bo?	JOŽE^
STRAN o
VESTNIK, 4. FEBRUARJA
kulturna obzorja
murska sobota
\ -- - — 
Proslava z zborom Slava Klavora
, Osrednja proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika v onoški občini bo v ponedeljek (8. februatja) ob 18.00 v novi glaeriji v urski Soboti. To bo vsekakor izjemen dogodek, saj bo na proslavi i st0P" moški pevski zbor Slava Klavora iz M ari bora, ki spada v sam vrh 'Rovanške zborovske poustvarjalnosti. Zbor je nosilec Gallusove Pakete, leta 1979 je na mednarodnem tekmovanju v Haagu na Nizo-^mskem prejel 2. nagrado, na tekmovanju Naša pesem leta 1980 v Mariboru pa so mu podelili srebrno plaketo. Lani pa je na tekmovanju feme Maribor ponovno prejel najvišjo oceno in osvojil I. mesto. Zbor priznan dirigent in profesor na pedagoški akademiji v Mariboru
S preobrazbo družbe na nove samoupravne socialistične osnove se počasi spreminja tudi odnos do kulture. Kljub temu da je podružbljanje kulture težak pa tudi dolgotrajen proces, saj terja precej sprememb delavskega razreda v odnosu do kulture, kot tudi med temi, ki so doslej usmerjali kulturne tokove v imenu delavcev, je še kako pomembna za popolno osvoboditev človeka. Ohrabruje pa nas spoznanje, da se počasi presega miselnost o delitvi umskega in fizičnega dela in da izbranci izgubljajo monopol do kulturnih dobrin in se ta domena počasi pa vendarle vztrajno razširja med delovne ljudi in občane. In prav je tako. Saj sleherni izmed nas nosi v sebi delček kulture, kot potrebo po umetniškem izražanju svoje notranjosti pa tudi stvarnosti, ki nas obdaja. Le da so načini različni, in tako eni posegajo za čopičem, drugi za peresom, tretji si pomagajo z glasbo ...
DELAVSKO PROSVETNO DRUŠTVO SVOBODA GORENJE-ELRAD
Širi kulturo med delavce
Pomurski gledališki studio
de|0 Na.P°df°čju kulture v Pomurju se odpirajo nove možnosti za so-da hi Y nastajanju je namreč Pomurski gledališki studio z namenom, kadr s*UDai usposabljali amaterske igralce za delo v kulturnih društvih in skUne.za (kulturna vzgoja) v usmerjenem izobraževanju ter da bi Paj naštudirali zares kvalitetno dramsko predstavo.
•nursl Prvem primeru gre za tako imenovani A-program delovanja po-°blik YFa gledališkega studia, ki bo obsegal razne vzgojnoizobraževalne gram* ”e'a’ gledališki laboratorij, seminarje, tečaje ipd. Izvedba B-pro-prnf a. Pa l*0 pomenila naštudirati skupno gledališko predstavo (pol-smnalno gledaišče).	, i
rarnib^emlma dejavnost studia bo tudi spodbujanje pomurskih lite-Zal P^ee* k ustvarjanju novih dramskih tekstov, ki naj bi jih Pomurska ®a izdajala tudi v knjižni obliki, seveda če bodo dovolj kvalitetni.
spr(;j ravilnik o delovanju Pomurskega gledališkega studia sicer še ni ®bčin ’ Vendar pa so se člani programskega sveta iz vseh štirih pomurskih bvajai?:av?eli, naj se delo kljub temu začne. Posamezne oblike bodo Men 1V občini, ki bo zagotovila najboljše pogoje. Tako bodo že drugi NajnrZa|5e'' uresničevati A-program. Začelo se bo torej usposabljanje, igranji “° na vrsti ritmika (od 8. do 13. februarja), to je o gibalnem sistemu z miiirL0 plesnem izrazu, zatem se bodo obiskovalci seminarja seznanili Wians 'n Pan*omimiko na odru (1. do 6. marec), tretji sklop uspo-bodn nja bo zajemal gimnastiko čutil (22. do 26. marec), za konec pa se turškee.Z,!an'l' s kuluro odrskega govora, obravnavo besedila z drama-de|u 'n režijskega vidika ter z nekaterimi teroretičnimi spoznanji o Sob,,,. al'SCa. Seminar bodo izvajali v prostorih kluba mladih v Murski
1	JOŽE GRAJ
DRUŠTVO NASTALO ZARADI POTREB DELAVCEV
Pri tem igrajo še kako pomembno vlogo kulturna društva v organizacijah združenega dela. V regiji prednjačijo v svojih prizadevanjih. da bi kulturna dogajanja neposredno povezali s svojimi delavci in jih tudi navdušili za umetniško ustvarjanje v Gore-nje-Elradu. Zaradi tega so na pobudo delavcev, ki so že takrat usmerjali kulturna dogajanja v tem delovnem kolektivu, leta I976 ustanovili delavsko prosvetno društvo Svoboda. Da so bili v svojih prizadevanjih upravičeni, priča dejstvo, da so naleteli med delavci na ugoden odmev. Ti so jih podprli in tako oboroženi so o potrebi tudi lažje prepričali vodstveni kader.
Resnici na ljubo moramo tudi na tem mestu zapisati, da brez entuziazma posameznikov in njihovih idej ne bi šlo. Je že tako.'da se mora najprej nekdo vpreči, če hočemo voz premakniti. Tudi kulturniškega. Toda zanosajim ni zmanjkalo nikoli in izostali niso tudi rezultati. Danes ponosno zatrjujejo, da se na ta ali oni način bavi s kulturo v Gorenje-Elradu že skoraj vsak drugi zaposlen.
V okviru DPD Svoboda trenutno delujejo naslednje sekcije: recitatorska, pevska, likovna in knjižna.
Delavce pa tudi delavke v tej DO je že od nekdaj pritegovalo petje. Tako je več let deloval ženski pevski zbor. Toda zaradi dvoizmenskega dela, pa tudi dejstva. daje imela večina pevk doma še družinske obveznosti, se je njihova pesem zadnja leta slišala vse redkeje. Zamenjali so jih fantje. Danes ni občana, ki ne pozna
Razgovor z udeleženci likovne kolonije Gorenje Elrad — Avtoradgona (prva z leve predsednica DPD Svoboda Gorenje Elrad Manica Gornjak).
okteta Elrad. Njegovi člani, vsi so zaposleni v orodjarni, so nekaj časa vadili naskrivaj, delavcem pa so se predstavili šele, ko so bili mnenja, da so dovolj ubrani. Še danes, ko so v občini, pa tudi med poznavalci kakovostnega jvetja drugod že priznani, izkoristijo sleherni prosti čas za vaje. In delavci jih lahko poslušajo vsak delavnik ob malici.
PRESEGLI TOVARNIŠKE PLOTOVE
DPD Svoboda je v svojem šestletnem delovanju že presegla okvire zgolj svoje delovne organizacije. Njihova dejavnost dobiva vse bolj/središčno mesto kulture v občini Gornja Radgona. Zakaj? Predvsem zaradi njihove likovno-kiparske kolonije in izdajanja literarne brošure Oči in srce.
Organizacijo-’obeh je vodila želja po zbližanju kulturnih ustvarjalcev z delavci. Pri teh prizadevanjih so popolnoma uspeli, še več. spodbudili so tudi kulturno udejstvovanje med samimi delavci. Popestrili pa —
mislimo na izdelke udeležencev vseh petih likovnih kolonij — so na ta način še svoje poslovne prostore in jedilnici na stari in novi lokaciji v Meleh.
Brošura Oči in srce — izšle so že štiri številke, tik pred izidom pa je peta — pa je postalo mesto, kjer se vsako leto najdejo vsi literati iz občine. Doslej se jih je predstavilo okrog petdeset, med katerimi jih je skoraj četrtina zaposlena prav v tej DO.
Zadnje čase pa posvečajo v DPD Svoboda Gorenje Elrad največ pozornosti knjižni dejavnosti. S sodelovanjem občinske matične knjižnice so uspeli organizirati v DO izposojevalnico knjig. In to opravljajo vsak petek kar med malico. Da bi privabili čimveč bralcev, plačuje izposo-jevalnino DO. To. pa tudi zanimanje za pisano besedo, je vključilo že tristo rednih bralcev iz Gorenje-Elrada.
Za razmah kulture pa skrbijo tudi v tovarniškem časopisu, ki izhaja v 1500 izvodih. Tukaj zavzemajo kulturna dogajanja, pa tudi razmišljanja, pomembno mesto. Tako imajo stalne kulturne rubrike o knjižnih novostih, zapisujejo in spremljajo mnenja delavcev, okrog pol strani pa je na razpolago literatom v Literarnem kotičku.
To so utrinki iz bogate dejavnosti DPD Svoboda Gorenje Elrad. dejavnosti kulturnih delavcev v organizaciji združenega dela, ki so ubrali pravo pot. Alijih bodo posnemali še kje?
V. Paveo
Proslave ob kulturnem prazniku
Petek, 5. februarja
LJUTOMER — V dvorani kulturnega doma bo ob 19.00 osrednja občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. KUD Ivan Kaučič organizira literarno-glasbeni večer, na katerem se bodo predstavili Manko Golar, Branka Jurca, Ivan Potrč, Nada Gaborovič in France Filipič (literati) ter učitelji in učenci glasbene šole.
Ponedeljek, 8. februarja
MURSKA SOBOTA — V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo ob 18.00 v dvorani nove galerije koncert moškega pevskega zbora Slava Klavora iz Maribora.
Četrtek, 11. februarja
GORNJA RADGONA — Letošnji kulturni praznik bodo v občini Gornja Radgona povezali s proslavo dneva prosvetnih delavcev. Prireditev bo ob 16.00 v radgonskem kulturnem domu. Obiskovalci si bodo lahko ogledali komedijo Toneta Partljiča Na svidenje nad zvezdami v izvedbi Mestnega gledališča Ljubljana. Vstopnine ne bo.
V MRZLEM DOMU ŠE
SLOVENSKI BAL
edtem ko so pripadniki hr-. narodnosti, ki živijo v Zelez-na Madžarskem, pred-v okolici Szombathelyja in cin^a/že več let prirejali tradi-^nalni HRVAŠKI BAL — tako ;a ga Pripravili tudi v soboto 23. ^uarja — porabski Slovenci niso
so zasrbele pete, da se je vsaj enkrat zavrtel v ritmu Polke in valčka. (Foto: J. H.)
FEBRUARJA 1982
Goste je pozdravila v slovenskem in madžarskem jeziku profesorica slovenskega jezika Ilona Safar iz Monoštra, ki je posebej poudarila, naj starši učijo svoje otroke govoriti tudi slovensko. Prireditev
je nato vodila prav tako v obeh jezikih sekretarka občinskega sveta Dolnji Senik Irena Barber.
Pripravili so tudi srečolov in kot zanimivost naj zapišemo, da je drugo glavno nagrado zadel vršilec dolžnosti generalnega sekretarja Demokratične zveze južnih Slovanov na Madžarskem Djuro Dju-rok, ki se je prav tako udeležil slovenskega bala.
Dobro razpoloženje je bilo na višku in kogar koli smo povprašali, kako se počuti, vsakdo je izrazil zadovoljstvo in povedal, da si želi še več takšnih prireditev.
JOŽE GRAJ
Torej tudi kulturnike, moramo dodati, da ne pozabimo. To je namreč ena od poglavitnih zaprek, da kulturni utrip v Cerkvenjaku, osrčju Slovenskih goric, zlagoma in neizbežno zamira. Ostajajo zgolj lepi spomini na čase, ki smo jih obujali pred nedavnim s Tušakovimi — Vladom, Pavlo in Rihardom — ki navzlic teinu še dandanes ostajajo zvesti kulturni tradiciji.
,,Taki spominski sprehodi dobro
dejo,” pravi Vlado. ,,Sicer pa je
bilo kulturni zamah tod zaznati že
v letu 1906, ko smo dobili slovenskega župana in se je začelo uradovati v slovenskem jeziku. Razmahnil se je pod okriljem takratnega kulturno-prosvetnega društva, še siloviteje pa po prvi vojni vihri v okviru tedanjega tamburaškega društva, ki je imelo še dramski in pevski odsek. Z njega je leta 1929 zraslo telovadno društvo Sokol, ki je malone v hipu pritegnilo množico tukajšnjega kmečkega življa. O tem priča podatek, da je bilo par let kasneje vanj včlanjenih že blizu 280 aktivnih članov, posebej mladine in seveda starejših. Jasno, da ni ostalo zgolj pri telovadbi, saj je imelo sokolsko' društvo več dejavnosti. Poleg dramskega in pevskega še lutkovni odsek in knjižnico. Resda borno, a so jo skrbno zalagali z izdajami takratne Vodnikove družbe.
Po zadnji vojni se je, posebej z gradnjo kulturnega doma, kulturniška vnema še bolj razživela. V dom gre namreč kakih 400 obiskovalcev, oder v domu pa je veljal takrat za enega najsodobnejših in največjih na slovenskem podeželju, Zato za vaje, nastope in gostovanja ni bilo težav. Celo svojevrstne poskuse smo si omislili in se denimo lotili igranja zahtevnejših del. Omenim naj samo avtorje kot so Dickens, Dousseau, Cankar, uprizorili smo Kreftovo Veliko puntarijo in nazadnje Žižkovo Miklovo Zajo, kjer je sodelovalo kar 82 igralcev, vsi iz Cerkvenjaka. Ce vemo, da ima naš kraj blizu 200 prebivalcev, je omenjeni podatek o številu nastopajočih več kot zgovoren.
Družina kulturnikov iz Cerkvenjaka računajo na boljše čase.
Dandanes temu ni več tako, zato je — če je bil sprehod po minulosti prijeten — j>o sedanjosti toliko bolj bridek. Čeprav smo lani na rednem letnem občnem zboru društva izvolili novo mlajše vodstvo in si razdelili naloge, ne gre pa ne gre.”
Kje so — poleg mrzlega kulturnega doma seveda — glavni razlogi za to, nas je samoumevno zanimalo.
,,Dejal bi,” meni Vlado, pritrdila pa sta tudi Pavla in Rihard, „da je temu krivo potrošništvo, lagodnost, ki sta tudi k nam priromala. Namreč lagodnost, da bi ljudje prišli na vaje. Celo tako daleč je prišlo, da smo bili primorani ukiniti predvajanje filmov v okviru naše kinosekcije, saj je obisk rapidno padel in se nam je obetal finančni krah. Poglejte! Stroški za
elektriko, najemnino, in Vsi drugi so namreč izredno visoki in si glede tega ne moremo kaj prida pomagati. Tudi filmi, ki so prišli k nam, so bili dvomljive kvalitete, najraje tretje ali četrtorazredni.”
— Vlado, Pavla in Rihard Tušak —
Pavla je še določnejša: ,,Manjka mladih moči, ki bi nadaljevale z delom. Ljudje bi se gotovo radi vključevali, pa naj bo to v dramsko ali pevsko sekcijo, nenazadnje pa tudi folkloro, a kaj, ko se ne najdejo organizatorji.”
K vsemu pristavljata Vlado in Rihard: ,,S sredstvi pravzaprav še ni tolikšen križ, saj smo denimo za glasbeno sekcijo namenili kar 25 tisoč dinarjev za nabavo instrumentov. Toda, kaj se je zgodilo? Ko se je vpeljal, je šel svojo pot. Prav toliko sredstev je šlo za folkloro, za obleke, folklorne skupine, toda spet ni šlo. Skratka, zadreg je ničkoliko in pri najboljši volji ne vemo, kaj še storiti. Mi smo vsekakor pripravljeni pomagati,” sklene pomenek nekdanji predsednik Zveze kulturnih organizacij v Lenartu Vlado Tušak.
Branko ŽUNEC
V razstavnih prostorih lendavskega gradu vas še vedno pričakujejo na ogled razstave skupine676. (Na fotografiji je ena izmed slik Ota Jurgeca iz Beltinec).
RADENCI — Na predvečer slovenskega kulturnega praznika (7. febr.) bodo ob 20.00 v kongresni dvorani hotela Radin predvajali jugoslovanski film Visoka napetost.

STRAN 7
 Davek od kmetijstva 

Lahko trdimo, da že dolgo noben zakonski predpis ni naletel na takšno zanimanje in odmev med kmeti kot PREDLOG ZAKONA O DAVKIH OBČANOV, zlasti še tisti njegov del, ki zajema davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti. O tem je v zadnjem času tekla med kmeti zelo živehna razprava, žal pa je zaradi nezadostne obveščenosti nemalokrat prišlo do napačnega tolmačenja, vse to pa je vnašalo med kmete določeno zmedo. Med kmeti je celo prevladovala miselnost »Več boš delal, večji davek boš plačal«, zato so nekateri začeli razmišljati, da bodo opustili določeno proizvodnjo. Da pa ne bo nesporazuma, je potrebno že uvodoma zapisati, da je namen nove davčne politike predvsem spodbujanje bolj smotrnega obdelovanja zemljišč in pravičnejša razdelitev bremena — ne pa večje dajatve. Prav tako - pa je treba tudi zapisati, da nov način obdavčevanja dohodka iz kmetijske dejavnosti ne bo začel veljati v tem letu in najbrž tudi ne prihodnje leto, saj bo za ugotavljanje dohodka potrebno sprejeti posebni zakon in izdelati ustrezna merila. Trenutno nerazpoloženje med nekaterimi kmeti je zato odveč in se ne bi smelo negativno odražati v proizvodnji. Proizvodnja hrane dobiva prednostno mesto v naši družbi, zato gotovo ne bomo sprejemali takih zakonskih predpisov, ki bi vplivali na zmanjševanje proizvodnje.
V Pomurju se zaključuje šrioka javna razprava, ki je v okviru socialistične zveze tekla o nekaterih kmetijskih zakonih in na teh sestankih so kmetje več ali manj tudi dobili odgovore na vprašanja o novi davčni zakonodaji. Bolje rečeno: dobili so pojasnila o ciljih predlaganega zakona, saj konkretnih odgovorov ne bo mogoče dati vse dotlej, dokler ne bodo sprejeta merila za ugotavljanje in določanje dohodka. Kljub vsemu temu pa ne bo odveč, če v pričujočem prispevku še enkrat pojasnimo nekatera določila predlaganega zakona.
Po sedaj veljavnem sistemu plačevanja davka iz kmetijstva plačujejo davčni zavezanci da »ek od katastrskega dohodka, pravtako pa že sedanji zakon dovoljuje, da lahko občinske skupščine za določene zavezance uvedejo progresivno obdavčitev po dejanskem dohodku. V Pomurju se v glavnem odmerja davek od katastrskega dohodka, saj so zelo redki primeri, ko uprave za družbene prihodke odmerjajo davek po dejanskem dohodku (v soboški občini, kjer je največ davčnih zavezancev, sploh ni bilo takega primera, v radgonski občini pa le eden). Osnovo za odmere davka iz kmetijstva predstavlja torej katastrski dohodek, ki je tudi osnova za odmero dela prispevka za zdravstveno in starostno zavarovanje kmetov ter>$e za nekatere druge obveznosti (krajevni samoprispevek, vodni prispevek). Izjema velja le glede obdavčevanja dohodkov iz gozda, kjer se kot davčna osnovna uporablja vrednost lesa določenega za posek (odbije pa se vrednost za lastno uporabo). Ta sistem obdavčevanja velja od leta 1955. V obdobju do leta 1954 pa je osnova za obdavčitev dohodkov iz kmetijstva temeljila na dejansko doseženem dohodku. Dejansko doseženi dohodek je predstavljal denarno vrednost kmetijskih pridelkov in dohodek iz nekmetijskih virov, zmanjšan za stroške, ki so bili potrebni za dosego dohodka. V ta namen se je za vsako gospodarstvo izpolnil poseben obračunski list, ugotavljanje dohodka pa je bilo v veliki meri vezano na normative, poleg tega pa so bili na voljo tudi precej izčrpni podatki o obsegu tržnih presežkov, saj je bila do leta 1951 pod režimom obveznega odkupa vrsta najvažnejših kmetijskih proizvodov. Že takrat pa so ugotovili, da je sistem obdavčevanja po dejanskem dohodku lahko uspešen le; če je na voljo strokovno usposobljena davčna služba, ki tudi stalno spremlja in pozna ekonomsko moč posameznega zavezanca.
Glede na vse te pomanjkljivosti sedanje zakonodaje predlagani zakon predvideva nekatere kvalitetne spremembe, katerih cilj je predvsem pravičnejša porazdelitev bremen, nikakor pa ne večji davki. Predlagane spremembe izhajajo tudi iz ustavnega načela, po katerem ima vsakdo, ki dela na kmetiji in mu je to edini oziroma glavni vir sredstev za preživljanje, na podlagi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavec v združenem delu. Seveda bo to možno uveljaviti le takrat, ko bo v postopku ugotavljanja čistega dohodka možno priznati osebne dohodke tistih, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo. To pa zahteva tudi predhodno spremembo in
smo že, da katastrski dohodek ne predstavlja le osnove za odmero davka, pač pa tudi osnovo za ostale prispevke (zdravstveno in starostno zavarovanje kmetov). Podatki, ki jih je zbrala republiška uprava za družbene prihodke, kažejo, da obremenitve za zdravstveno in starostno zavarovanje močno presegajo znesek obremenitve z davkom iz kmetijstva. V skupni obremenitvi predstavlja namreč davek le 17 odstotkov, prispevek za zdravstveno zavarovanje 46 odstotkov, prispevek za starostno zavarovanje 29 odstotkov in ostale obveznosti (vodni prispevek, samoprispevek, davek na posest gozdov) 8 odstotkov (podatki so za leto 1980). Ob tem pa je treba še dodati, da je plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje v obsegu dobre tretjine določeno v pavšalnih zneskih na gospodarstvo, torej neodvisno od katastrskega dohodka, za starostno zavarovanje kmetov pa se 75 odstotkov skupnih obveznosti določa v pavšalnem znesku na gospodarstvo in le 25 odstotkov v odvisnosti od katastrskega dohodka. Iz tega lahko zaključimo, da dajatve za zdravstveno in starostno zavarovanje relativno močneje zadevajo kmete z nižjim katastrskim dohodkom. Pa še na eno pomanjkljivost sedanjega sistema obdavčevanja po katastrskem dohodku je potrebno opozoriti. Namreč tisti zavezanci davka iz kmetijstva, ki so v delovnem razmerju, so, kljub plačevanju dodatnega davka iz kmetijstva, glede skupnih .obremenitev v mnogo ugodnejšem položaju kot čisti kmetje, saj prvi ne plačujejo prispevka za zdravstveno in starostno zavarovanje. Na to opozarja poenostavljen izračun za zavezance s katastrskim dohodkom 70.000 dinarjev. Glede na razvrstitev v skupine (od IV. do I. skupine) znašajo skupne obremenitve za čiste kmete od 14.490 do 33.801 dinarjev, ža zavezance, ki so v delovnem razmerju, pa le od 7.700 do 14.700 dinarjev. Da v prihodnje ne bi prihajalo do takš-
nji izračun katastrskega dohodka je Jail namreč opravljen leta 1977 in ga v poznejših letih niso povečevali sorazmerno z rastjo cen kmetijskih pridelkov. Poenostavljeno rečeno bo torej dohodek predstavljal v nekem smislu sedanji katastrski dohodek, razlika bo le v tem, da je dosedanji katastrski dohodek že upošteval kmetovo delo (kot strošek), medtem ko bo obdavčevanje po dohodku
Iz predloga novega zakona sicer ni jasno razvidno, kako se bo ugotavljal dohodek, saj bodo načela in merila za njegovo ugotavljanje določena s posebnim zakonom. Jasno pa je, da bodo davek po dohodku plačevali tisti zavezanci, ki dosežejo dohodek iz kmetijstva s proizvodnjo, vezano na obdelavo zemljišča. Pravzaprav v tem primeru ne bo šlo za neko večjo spremembo, pač pa v bistvu le za nov izračun dohodka, ki naj bi ga dosegli na kmetijskih zemljiščih. Zad
enaki površini in ob enakih pogojih bo dohodek, izračunan po določenih merilih, znašal 200.000 dinarjev, izračunani in poprečno določeni stroški (vključno s pokrivanjem priznanih osebnih dohodkov) bodo znašali 150.000 dinarjev, kar pomeni, da bo osnova za odmero davka 50.000 dinarjev. Če bo prvi kmet s smotrno in dobro obdelavo zemlje dosegel dohodek 250.000 dinarjev, bo njegov ostanek čistega dohodka 100.000 dinarjev, davek pa bo plačal le od 50.000 dinarjev (ostanek dohodka nad poprečno določenim ne bo obdavčen). Drugi kmet bo s poprečno obdelavo dosegel dohodek 200.000 dinarjev, kar pomeni, da bo njegov ostanek čistega dohodka 50.000 dinarjev in od tega zneska bo plačal davek. Tretji kmet pa bo s slabo obdelavo dosegel le dohodek 150.000 dinarjev, ker pa so v tej višini priznani tudi poprečni stroški, ne bo imel ostanka čistega dohodka. Kljub temu pa bo moral plačati davek od 50.000 dinarjev, saj je v vseh treh primerih osnova za odmero davka 50.000 dinarjev. Predlagana zakonodaja torej spodbuja bolj smotrno obdelavo kmetijskih zemljišč, saj ostanek čistega dohodka nad poprečno določenim ne bo obdavčen. Bojazen za obdavčevanje pridnosti je torej odveč.
Pretežni del davčnih zavezancev v SR Sloveniji naj bi bil obdavčen po tem sistemu — torej po dohod
Predlog zakona predvideva tudi sjstem obdavčevanja po dejanskem dohodku in sicer bi se le-ta uvedel za tisti krog zavezancev, ki dosegajo višje dohodke iz vrst proizvodnje, ki niso ali pa so le v manjšem obsegu
DAVČNE OLAJŠAVE
Tako kot dosedanji zakon tudi predlog novega zakona predvideva nekatere davčne olajšave, ki ji zavezancem priznavajo občinske skupščine. Davčne oprostitve se priznajo zavezancem zaradi elementarnih nezgod in drugih izrednih dogodkov, če je bil zaradi njih dohodek iz kmetijstva manjši. Oprostitve in olajšave veljajo tudi za zavezance iz hribovitih krajev, kjer so pogoji za doseganje proizvodnje slabši, vendar morajo biti zemljišča obdelana v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Prav tako se še naprej priznavajo olajšave za otroke in dela nezmožne člane, vendarle za tiste kmete, ki so na tej osnovi zdravstveno zavarovani. Tudi v tem primeru morajo biti zemljišča obdelana v skladu z zakonom. Novost pa je ta, da so opuščene olajšave iz kmetijstva za kmete — borce NOV ter za lastnike zemljišč, katerih dohodek ne presega 500 dinarjev. S tem naj bi se zagotavljala smotrna obdelava zemlje in osebni status posameznika ne bi smel biti razlog za • davčno olajšavo.
vezani na obdelavo zemljišč. Ta način konkretno opredeljuje 45. člen, ki pravi:
Dejanski dohodek se ugotavlja za davčne zave
zance, ki se ukvarjajo z naslednjimi vrstami kmetijske proizvodnje:
1.	z rejo perutnine,
2.	s pitanjem govedi in prašičev na industrijski način, ki ni vezano na doma pridelano krmo, kot tudi v primerih, ko število živine za najmanj eno tretjino presega število, kakršno je mogoče doseči na ustreznih kmetijskih površinah po normativih, ki jih predpiše Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
3.	s farmsko rejo drugih živali, razen čebel in ovac,
4.	s specializirano proizvodnjo jagodičevja, vrtnin, cvetja, drevesničarstva, trs-ničarstva in drugih kultur, ki jih določi občinska skupščina, ter s specializirano proizvodnjo sadja in grozdja, razen organizirane proizvodnje z organizacijami združenega dela.
Opredelitev celotnega prihodka, dohodka in ugotovitev davčne osnove, kolikor pogoji na področju zasebnega kmetijstva dopuščajo, se približuje rešitvam kot so predlagane pri gospodarskih dejavnostih oziroma kot veljajo v združenem delu. Po predlaganem sistemu se celotni prihodek gospodarstva, ki predstavlja vrednost blagovne proizvodnje in vrednost lastne oorabe članov gospodarstva zmanjša za materialne stroške in amortizacijo. Tako ostane dohodek, iz katerega se pokrivajo pogodbene in zakonske obveznosti, za katere je kot vir oprede-
Ijen dohodek. Iz tako opre- I deljenega čistega dohodka  se pokrivajo še osebni dohodki (enako kot pri zave- | zancih, ki bodo obdavčeni | po dohodku) ter sredstva za skupno porabo. Preostali J znesek, takoimenovani ostanek čistega dohodka, g predstavlja davčno osnovo. I
Razlika v obdavčevanju | po dohodku in v obdavčevanju po dejanskem dohodku g je v tem, da se v prvem I primeru ’onodek izračuna
po vnaprej določenih meri- I lih, ki upošteva tudi poprečne stroške, medtem ko se v drugem primeru dejanski g dohodek izračuna na osnovi dejansko doseženega celotnega prihodka in de- ’ janskih stroškov, zato zakon tem tudi nalaga obvezno vodenje evidenc, ki jih I predpiše republiška uprava J za družbene prihodke.
Sedanji način obdavčeva- g nja kmetijstva je temeljil na lastništvu na zemlji, zato se je uvedba obdavčevanja po “ dejanskem dohodku poka- g zala kot nujnost. Nekatere g vrste kmetijske proizvodnje (npr. reja perutnine) doselj g niso bile vezane na kmetijsko proizvodnjo in kljub doseganju visokih dohod- * kov niso bile obdavčene. S predlagano rešitvijo glede I opredelitve davčnega zavezanca je vzpostavljen tudi | postopen prehod od obdavčevanja po lastništvu na g obdavčevanje po vloženem delovnem prispevku.
Prehod na nov sistem I obdavčevanja pa bo seveda terjal določen čas, če pa 1 želimo z njim doseči enak družbenoekonomski polo- | žaj kmeta kot ga ima delavec v združenem delu, pa g seveda tudi prilagoditev ustreznih drugip predpisov. Za dosego teh ciljev je I najbolj primeren in potreben postopen prehod na | sistem ugotavljanja in ob- I davčevanja dohodka. Zato J je tudi tistim, ki bodo sicer obdavčeni po dohodku, da- g na možnost, da se odločijo I za prehod na obdavčitev po L dejanskem dohodku, seve- " da pod pogojem, da vodijo ustrezne evidence, ki jih | sicer ni treba voditi.
Poleg naštetih prednosti, P ki jih nudi prehod na ugotavljanje dejanskega dohod; g ka, pa se zastavljajo tudi f nekatere pomanjkljivosti- g Če bi namreč hoteli obdavčitev nasloniti na individualno ugotovljeni dejanski do; P hodek, potem bi morali vsi davčni zavezanci preiti na I letno napoved doseženega dohodka, za kar bi morali J voditi najnujnejšo evidenco-Za to pa bi potrebovali tudi g močno strokovno usposob; Ijeno davčno službo, ki bi I vsaj v globalu spremljala * pridobivanje in trošenje do-hodkov zavezancev. Je Pa še cela vsta drugih proble' I mov, ki jim ob sedanji orga' P niziranosti ne bi bili kos, zato predlagani zakon pred- g videva v pretežni meri ob- I davčenje po dohodku in le v izjemnih primerih obdavčevanje po dejanskem dohod' g
J
Ludvik Kovat
STRAN 8

kmetijska panorama
ČEBELARJI ZASKRBLJENI
Čebelarska zveza občine Gornja Radgona je prejšnjo nedeljo sklicala posvet čebelarjev v Radencih, katerega se je udeležilo večje število čebelarjev, kar je dokaz, da le-ti hočejo vedeti, pod katerimi pogoji bodo v letu 1982 lahko vozili čebele na pašo, s kakimi boleznimi se bodo srečevali in ne nazadnje, kakšna so zakonska določila za čebelarje in tazvoj čebelarstva v Sloveniji.
Izzadnjih podatkov o širjenju živalskih kužnih bolezni je razvidno, da je v SR Sloveniji pri čebelah največ okužb z varroo. Okuženih je čez 5000 panjev. V Jugoslavijo se je bolezen varrooatoza prinesla iz Bolgarije in je Prvi primer bil registriran na beograjski veterinarski fakulteti leta 1976. Vzorec zalege je bil poslan iz Dimitrograda, kjer je že bolezen bila tako razširjena, da so čebelje družine propadale, zato se predpostavlja, da je varrooa bila prenešena v Jugoslavijo v Dimitrograd v letu 1974. Iz Južne ^rbije se je razširila na otok Vis in Hvar 1978. leta, ter naprej po Dalmaciji. V Sloveniji je prvi primer okužbe z varrootozo bil v občini Logatec in Kočevje leta 1980.
Poglejmo, kaj je pravzaprav ta okužba, kateri se veterinarska Medicina ne more dokončno zoperstaviti.
Varrooa je Jacobsoni klop, viden s prostim očesom, veličine 1,6 mm, etnne barve, ima 4 pare nog. Hrani se s hemolimfo (krvjo). Samice, ki se s: .. 1° poleti živijo, 2 do 3 mesece, medtem, ko samice, izležene v jeseni, lvijo 6 do 8 mesecev. Celotna fazvojna pot od jajčeca do odraslega klopa samicah od 8 do 9 dni pri samcih pa 6 do 7 dni. Ko se samice in samci 'ezejo, se že parijo v trotovih oziroma čebeljih bubah. Samci po parjenju Poginejo, samice pa po rojstvu čebel in trotov nadaljujejo življenje na ^utaslih čebelah. Zajedavci najprej napadejo trotovsko zalego in ti gubijo polovico svojih potencialnih sposobnosti in matice ostanejo ^oplojene. Optimalna temperatura za razvoj in življenje klopa je od 33 — 5 C. Pri temperaturi +45° C in od —10 navzdol klopi masovno Poginjajo.
. Če hočemo ugotoviti napadeno stojišče, je potrebno v jeseni ali Pozimi pregledati drobir na dnu panja ali na bradi panja. To lahko napravi čebelar ali veterinar. Dovolj je, da najdemo na stojišču samo eno napa-ueno družino, pa že lahko rečemo, da so obolele vse čebele. Izvrstne lezultate daje opazovanje pokrite zalege in to najprej trotovske zalege. ^Pr®st na^'n odkrivanja varrooje v čebelni družini je predložil C. Petrov treh05^0'^6 Poljedelske akademije. Takole pravi: »Na panjski bradi je v > “a nabrati najmanj 50 čebel in jih dati v steklenico z dolgim grlom (ali na , . jk°)> naliti na nje vodo in segrevati do vrelišča, da se začne kaditi P ra iz steklenice, iz te posode je potem treba preliti vodo s čebelami vred vs^ev: Med segrevanjem se zajedalci ločijo od čebel. Ko izlivamo Pob'lnO 'z steklenice na svetel ploščat krožnik ali v široko čašo in sproti dol 'v?”10 čebele, lahko- vidimo v vodi mrtve zajedavce. Tako lahko '»cimo stanje v čebelni družini že kar na začetku, ko je zajedavec naPadel 2 do 3 % čebel.
10"/ ?a,ančno ugotovitev stopnje varrooznega obolenja zadostuje točk ?rad'va družin na posameznem stojišču. Vzeti se mora na različnih Ur a st°jišča. Velike obsege v diagnostiki daje uporaba varrooatina.
Odna potrditev bolezni pa je laboratorijski pregled.
: , £ri pravočasnem preprečevanju te trdovratne zajedavske bolezni pa ' čebelar prvi poklican, da prepreči, da do okužbe pride, oziroma da ^ePreči nevarnost izumiranja družin zaradi okužbe z zajedavci s tem, da OslS,5°8° drži pravil o vzdrževanju močnih družin in jih pravočasno l .“uje z visbko kvalitetno beljakovinsko krmo, kar je eden od učin-vKih varnostnih ukrepov.
Posamezni čebelerji bolezni ne jemljejo dovolj resno, to pa zato, ker Obr r ? $e 'eto ce'° dve — ,r' 'eta na zunaJ zdrave in mukotrpno X avljajo svoje delo. Šele ko začnejo čebeljne družine propadati, se lotijo ž av • nia’ za' Pa ie takrat že največkrat prepozno. Vsak čebeler mora zin V sPomladi najpozneje do 30. 3. v letu dati v laboratorijski pregled oj. .1 drobir iz vseh panjev. Ke»je jemanje vzorcev nadvse pomembno pri stvr V-anju kužnih bolezni čebel, je nujno, da jemanju vzorcev priso-ČeK i delavci veterinarske postaje (veterinarski tehnik, bolničar, itd.) Plast v r ze v -iesen' vl°ži v panje označene podnice, katere mora prekriti s ljetl- no mrežo, da onemogoči čebelam, da odnašajo drobir in omam-"n zajedavcem vrnitev nazaj na čebele.
bolezni varrooatoze je vsak čebelar obvezen po zakonu pri-presop finski veterinarski inšpekciji, ki odredi ukrepe za zdravljenje in ZdravjeVa,/je čebel na pašo. Veterinarska organizacija pa mora preskrbeti a’ ki se dobijo pri nas in kontrolirati zdravljenje.
iUOfJz Podatkov čebelarske zveze Slovenije je razvidno, da v zadnjih letih letih °, narašča število organiziranih čebelarstev in y naslednjih petih tisoč * Predvideva da se bo število čebeljih družin povečalo od 120 na 160 v satiS ,etn Pa se bo zvišala proizvodnja medu od 840 ton na 2600 ton medu n'lečk 0<* 680 kg na 5 ton, cvetnega pratu od 12 na 24 ton, matičnega 24 t0 a od b00 kg na 2 toni, propolisa od 1,2 na 2,4 tone in voska od 18 na Sprem' • *' podatki pa narekujejo, da se v srednjeročnem programu ki m en' struktura čebelarjev v korist organiziranih, zdravstveno varstvo, Org^3 dobiti glede na pomembnost prioritetno mesto predvsem pa 'zirana preventivna dejavnost vseh, ki so za to poklicani.
/	Rozina ŠIMUNDIČ
bi tudi k povečanju tržno usmerjenih kmetij. V današnjem času, ko je pridelovanje hrane dobilo velik pomen, bi bilo potrebno razviti tudi.višje oblike sodelovanja kmetovalcev ž zadrugo, ter poživiti delo sekcij za kmetijstvo pri krajevnih konferencah SZDL. Veliko nedorečenega je še v kmetijstvu, so menili na- seji sveta in sklenili, da bodo o uresničevanju kmetijskih zako-,nov in vseh razvojnih problemih kmetijstva spregovorili v javni razpravi v krajevnih skupnostih, ki jo bo vodila socialistična zveza. Svet za kmetijstvo pričakuje, da bo razprava tehtna in koristna, saj bodo le tako lahko odpravili tisto, kar ovira hitrejši razvoj te dejavnosti.
Jani D.
Dobri odnosi s kmetijsko zadrugo
Oseminštiridesetletni Franc Horvat iz Beltinec je znan daleč naokrog kot dober kmet, ki že petindvajset let sodeluje s kmetijsko zadrugo kot kooperant in ima tudi veliko izkušenj. Kot naprednega kmeta pa so ga kooperanti tudi izvolili za predsednika zadružnega sveta TZO
Beltinci. Zato ni naključje, da sem se obrnil prav nanj in ga povprašal po dosedanjih izkušnjah. Z ženo obdelujeta šest hektarjev zemlje. Že zelo zgodaj je spoznal, da po stari metodi obdelovanja zemlje ni zaželjenega dohodka glede na vloženo delo, zato se je preusmeril na proizvodnjo krompirja in živinoreje.
Kombinacija obeh mu sedaj prinaša primeren dohodek.
ber, je bila cena nizka, sicer pa višja. To pa je v nasprotju z ekonomskimi zakonitostmi. Pri rastlinski proiz-vodnji se cesto tudi srečuje s pomanjkanjem škropiva in umetnih gnojil, včasih pa jih dobi tudi prepozno. Še vedno ni rešeno vprašanje odkupa živine, saj to odkupujejo po
različnih cenah, kar tudi negativno vpliva na pitanje. Moti ga, da lahko z živino manipuliramo in jo vozimo iz enega konca na drugi po različnih cenah. Dokaj dobro pa je po njegovem rešen odkup mleka in tudi sam letno odda okrog 8.000 litrov. Ves čas, odkar se ukvarja s preusmerjeno kmetijo, pa čuti pomanjkanje ustreznih načrtov za gradnjo potrebnih objektov. Zato bi temu vpra-
Franc Horvat iz Beltinec je uredil tudi silose, ki so pri pitanju živine potrebni.
Na 1,5 hektarju zemlje pridela letno okrog 3,5 vagone tržnega krompirja, v hlevu pa ima 14 glav živine, od tega štiri krave, ostalo pa pitance.
Predno pa se je odločil preusmeriti na živinorejo, je moral zgraditi nov hlev za 25 glav živine z ustreznimi silosi, prav tako pa tudi nabaviti potrebno kmetijsko mehanizacijo. Dobil je posojalo, tako da z gradnjo hlevov ni imel težav, ki ga je že skoraj v celoti vrnil. Sicer pa je večina kmetijske mehaniza-cjije v lasti strojne skupnosti.
Zelo je zadovoljen z reorganizacjijo kmetijske zadruge Panonka, ki je bila izvedena pred tremi leti, saj v okviru TZE Beltinci kmetje kooperanti lažje samoupravno rešujejo probleme. Prav tako meni, da je za nadaljnjo proizvodnjo krompirja izredno velikega pomena novo skladišče pri železniški postaji v Beltincih, saj bodo z uskladiščenjem krompirja lažje obvladovali trg po stal-nejši ceni, kar bo kmetovalce tudi spodbujalo k večji proizvodnji krompirja.
Kmetje namreč prejšnja leta nismo bili zadovoljni s stalnim nihanjem cen krompirja, tako je bila cena odvisna od letine. Če je bil pridelek do-
šanju morale projektantne organizacije posvetiti več pozornosti. Ima težave s krmljenjem krav, ker v hlevu nima urejenega odplakova-nja in tako mora živina nekaj let stati na rešetkah. Moral bi si tudi urediti tekališče za živino, vendar zato nima primernega dvorišča.
Franc Horvat iz Beltinec že petindvajset let tesno sodeluje s kmetijsko zadrugo in ji proda vse tržne viške. S sodelovanjem je zadovoljen in meni, da mu je družba omogočila, da danes lahko na kmetiji z družino primerno živi. Žal pa ima malo prostega časa, saj mora delati tudi ob sobotah in nedeljah.
Zelo je zainteresiran, da bi kmetom čimprej v celoti uredili socialno in pokojninsko zavarovanje, prav tako pa tudi vprašanje davčne politike. Meni, da davek od dohodka brez rešenega po-kojninsko-in valid sk ega zavarovanja ne rešuje te problematike.
Naš sogovornik je tudi velik ljubitelj čebel, saj ima kar 130 panjev, vendar zadnje čase zanje ni dovolj hrane doma in jih mora prevažati v druge kraje.
F. Maučec
TURNIŠČE: cene pujskov
Kot poroča Matija Pozderec, ponudba na turniškem sejmu pujskov ni velika; prejšnji četrtek so namreč rejci pripeljali le 32 tekačev, prodali pa so jih 25. Cena za par pujskov je tokrat bila od 3.000 do 3.400 dinarjev.
zanimalo vas bo
Z NOVOSADSKE BORZE
Prašiči že po 75 dinarjev
V zadnjem času je močno prisotna rast cen nekaterih kmetijskih proizvodov, kar je posledica porasta cen reprodukcijskega materiala. Ta težnja je močno prisotna predvsem v živinorejski in prašičerejski proizvodnji, saj so na jugoslovanskem trgu v zadnjih mesecih močno narasle cene krmil. Sicer pa so se Cene posameznih proizvodov prejšnji teden gibale takole:
ŽITARICE: Pšenica, letnik 1981, dogovorjene kvalitete, v vrečah— 14.00 din za kg: rž. letnik 1981 — 15.40 din za kg; ječmen za
industrijsko predelavo v vrečah — 15,50 din za kg; oves, letnik 1981. v vrečah — 12.80 din za kg. Semenski ječmen, provrazredni »union« je veljal 18,50 din po kilogramu.
ŽIVINSKA KRMA: Živinska sol — 4.90 din za kg; krmilo za prašiče na 50 kg z 12 odstotki beljakovin — 12,50 din za kg; krmilo za molznice z 12 odstotki beljakovin 11,35 do 11,40 din za kg.
ŽIVINA: Prašiči, mesnati beli, iz kooperacije, teže 90 do 130 kg — 74,50 do 75.00 din za kg žive teže; pujski za nadaljnjo rejo, teže 20 do 30 kg — 96.00 din za kg; pitano govedo, teže 450 do 600 kg — 82.00 do 84.00 din za kg žive teže (z obračunanim 5-odstotnim kalom).
Zbordelavcev VETERINARSKE POSTAJE p. o. LENDAVA razpisuje prosta dela in naloge DIPLOMIRANEGA VETERINARJA iz splošne smeri veterinarstva.
Posebna delovna pogoja sta: nočno delo v izmenjavah in pasivno znanje madžarščine.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Stanovanje ni na razpolago.
Pismeno prijavo s potrebnimi dokazili je treba poslati Veterinarski postaji p. o. Lendava, Kolodvorska 37 v 15 dneh po objavi razpisa.
Kandidate obvestimo o izbiri v 30 dneh po poteku roka za objavo.

KMETIJSKI KOMBINAT-
W RADGONA n.sol.o.

Dolom skupnost skupnih služb Gornja Radgona

Prodaja na javni licitaciji
naslednja osnovna sredstva:
izklicna cena din
1 kom osebni avto fiat 132 v voznem stanju 100.000,—
1 kom fakturirni stroj TRS 711/64
dolžina valja 46 cm	317.000,—
1 kom fakturirni stroj soemetron EMEVS 3/III
dolžina valja 46 cm	82.500,—
1 kom fakturirni stroj soemetron 372/4
dolžina valja 30 cm	74.500,—
Licitacija bo v nedeljo, dne 7/2 1982 na upravi Kmetijskega kombinata Radgona s pričetkom ob 10. uri.
Ogled osnovnih sredstev je možen uro pred pričetkom licitacije. Interesenti za pozicijo 1 morajo pred pričetkom licitacije položiti varščino v višini 10 % od izklicne cene, kupljeno osnovno sredstvo pa takoj plačati s prometnim davkom in odpeljati.
Vse informacije v zvezi s prodajo lahko dobite štev. (069) 74-321 int. 54.
po telefonu na
STRAN 9
FEBRUARJA 1982
Na « 
^in^'isveta za kmetijstvo pri dava	konferenci SZDL Len-
vbali	Pr<-‘d nedavnim razpra-
ZakonovUrQSP‘čevanju kmetijskih Preds„. ' ,?Je so se udeležili tudi K K szni • sekcU za kmetijstvo htgu L ln Predstavniki izvrš-^SotoviB6? .skupščine občine. nJU krnet 'a se Pr' uresničeva-P°javli >i1JS . zakonov v praksi '°gosti n’, težave. ki so plod omenTtCr''1 zakonov. Tako v " ^l^je preživnin-|Pora le-t"S\Va kmetov, češ da »k^pnost;1 odda svojo zemljo ^ev' če na' lniet‘ Privolitev dedi-ne PotrVt Proda, te privolitve Tudi Predpisi o kažejo na l kmeiijo, ' ,p° mnenju sveta letoval tV° Je zakon o davkih kmetov^ ,sP°dbuden za do-<Uce, pr’^nmnoel nn
^SVETA ZA KMETIJSTVO OK SZDL LENDAVA
Nekateri zakoni so pre togi
naši kraji in ljudje
Razpet med naravna nasprotja in različne interese
I Precej nestvaren se nam zdi kraj, ki ga predstavljamo tokrat. Saj, GRABONOŠ, Ivas v krajevni skupnosti Spodnji Ivanjci, vasi sploh ni podoben. Takole razdrobljen na več delov: spodnji ravnin-Iski del. ki ga sestavlja desetina trdnih kmečkih hiš in leži ob cesti Spodnji Ivanjci—Videm ob Ščavnici, na drugi del, ki ga tvori par kmetij ob I krajevni cesti, ki se počasi vzpenja proti »vrhu vasi« kot ga imenujejo domačini — tu prebiva večina Grabonoša-Inov — se bolj dozdeva kot več nepovezanih zaselkov. Kako pa tudi ne, saj jih ta edini element, ki bi jih naj I združeval — krajevna cesta, ki jo uporabljajo vsi — bolj ločuje kot povezuje.
1 NAJSLABŠA CESTA V OBČINI
Borbin nagrajenec Franc Špindler
V jugoslovanskem diplomat-sko-konzularnem predstavništvu v Bruslju je 14. julija lani ob okrog pol enajstih dopoldne po belgijskem času odjeknilo šest revol-verskih strelov. V analih medna-remega terorizma in protijugoslovanske gonje bo ta teroristično dejanje, ki tokrat k sreči ni terjalo smrtnih žrtev, zabeleženo kot eden od številnih poskusov sovražne emigracije, da bi se znesla
UNIVERZAL BO GRADIL
Trgovsko podjetje Merkator — Univerza! Lendava je nosilec razvoja trgovske mreže v lendavski občini in torej, odgovoren za nemoteno preskrbo prebivalstva z živili in drugim blagom. V zadnjih desetih letih so veliko postorili za posodobitev trgoyskc mreže, v letošnjem : letu pa bodo s tem delom nadaljevali, saj nameravajo v gradnjo prodajnega skladišča v Lendavi vložiti okoli 29 milijonov dinarjev in 16 milijonov dinarjev za gradnjo marketa v Veliki Polani. Gradnja prodajnega skladišča v Lendavi je prednostna naloga, saj pomanjkanje takega objekta že ovira razvoj trgovine, stara trgovina v Veliki Polani pa je že leta ozko grlo v preskrbi občanov. Trgovsko podjetje se je v zadnjih letih dodobra uveljavilo tudi v maloobmejni blagovni menjavi s sosednjo Madžarsko. ILetos naj bi ta menjava dosegla okoli 19 milijonov dinarjev. Ob maloobmejni blagovni menjavi pa bi bilo potrebno povedati to, da bi le-ta morala biti naravnana tako, da bi naše gospodarstvo dobilo potrebno blago in surovine in ne kot pred leti, ko je bila blagovna lista polna takih izdelkov, ki jih doma ne potrebujemo, ali pa jih imamo. Pa še na nekaj bi veljalo opozoriti: Pozornost trgovcev naj bi bila usmerjena v pestro ponudbo, saj bi tako lahko zajezili še vedno premočan odliv denarja iz občine.
Jani D.
Ti v večini stanujejo v ravninskem delu in imajo tako lažji dostop do krajevnega pa tudi občinskega središča. Za krajevno cesto jim ni mar. kljub teinu da imajo vsi v »vrhu« vinograde in jo uporabljajo.
Kako bo s cesto, ki kaže precej klavrn videz, kljub temu da so za njeno gramo-ziranje lani porabili več kot milijon dinarjev, ostaja precej negotovo. Zatrdili so nam sicer, dajo bodo pričeli asfaltirati prihodnje leto, toda po izkušnjah sodeč . ..
— Sporna cesta, ki loči in povezuje dve občini. Gornjeradgonsko in Grabonoš (na sliki desno) in lenarško oz. Grabonoški vrh.
— Če se uskladijo interesi, ne izostanejo rezultati. Posodobljen gasilski dom v Grabonošu.
in odstranila naše predstavnike na tujem.
»Sedel sem za dežurnim pultom v sprejemni sobi predstavništva in držal v rokah telefonsko slušalko, ko je vstopil neznanec. Bil je nižje rasti, temnejše polti, star še ne trideset let. Mimo se mi je približal — mislim, da na manj kot dva metra — in pozdravil sem ga z dobar dan in izvolite. Brez da bi karkoli odvrnil je znenada
Pri vsem tem se vrinja misel, da je vzrok za to precej globlji in temelji še na starih posestniških časih, ko so posestniki še izkoriščali in odirali bajtarje. Ta miselnost v nekaterih glavah še danes ni presežena, saj dobro stoječi kmetje manjšim, ki se komaj prebijajo na svoji borni zemlji, še kako drago zaračunavajo strojne storitve, ali pa jih v
Lanski nagrajenec Borbe Franc Špindler iz postaje milice Gornja Radgona.
dvignil roko in oglušujoč pok je preparal ozračje. V desnem ramenu sem začutil ostro, pekočo bolečino in vrglb me je s stola na tla. Počilo je še dvakrat — ena od krogel je preluknjala telefonsko slušalko, druga pa končala v zidu — in nato še trikrat zapored. Neznanec je namreč streljal na kolega iz Makedonije Blagoja Ana-kioskega. kijev tem času prišel po stopnicah iz vrhnjega nadstropja. Bil je namenjen k meni po telefonski imenik. Vsi trije streli so ga zadeli in huje ranili.
Ko je neznanec izstreli! vseh šest nabojev, je zbežal iz predstavništva. Kljub slabosti in krvavitvi. sem stekel za njim, vendar pa po kakih 150 metrih omagal.«
Tako se usodnega dne — »natanko dve leti je minilo, odkar sem
zameno uporabljajo za ceneno delovno silo v času obilnih kmečkih opravil.
Pa so vendarle ti z »vrha«, čeprav revnejši, siožnejši, kar dokazuje njihov skupni vaški vodovod.
Sicer pa kaže prav zgornji del vasi precej .paradoksno sliko. Cesta namreč ločuje sosede na občane dveh občin. Na eni strani so vaščani Grabonoša, ki sodijo v KS Spodnji Ivanjci in tako v gornjeradgonsko občino, na drugi pa prebivalci Grabo-noškega vrha — vasi iz KS Cerkvenjak v lenarški občini. Tudi to. kljub temu, da to ne vpliva na dobre sosedske odnose, je v preteklosti vplivalo na komunalno urejenost kraja, Le da so vašča: ni Grabonoša razpeti med več središč. Eni na središče krajevne skupnosti Spodnje Ivanjce, drugi se odpravljajo češče po nakupih v Cerkvenjak, prebivalci spodnjega dela pa tudi v sosednji Videm ob Ščavnici.
To lego pa najbolj občutijo delavci, ki imajo okrog pol ure hoda do najbližje avtobusne postaje, ko se odpravljajo na delo v Gornjo Radgono, Radence, Lenart pa tudi v Maribor. In seveda najmlajši — šolarji. Saj je do Vidma, kjer jih obiskuje osnovno šolo največ. z vrha okrog štiri kilometre.
Zato bi bilo pptrebno cesto urediti tudi zaradi otrok. Da pa se vaščani Grabonoša vendarle znajo dogovoriti, so dokazali lani, ko so posodobili gasilski dom in zgradili novo zbiralnico mleka. Včasih jim manjka samo dobra volja in trohica medsebojnega razumevanja.
prišel v Bruselj« — spominja 24-letni delavec milice s postaje milice Gornja Radgona Franc Špindler, poprej vodič službenega psa in nato s soglasjem zveznega sekretariata za notranje zadeve SFRJ dodeljen med administra-tivno-tehnično osebje našega di-plomatsko-konzularnega predstavništva v Bruslju.
»V bruseljski bolnišnici sem bil enajst dni in potlej še na okrevanju vse do 7. avgusta, ko sem se vrnil domov, »pravi Špindler, kije zdaj stalni dežurni na gornjerad-gonski postaji milice. Sicer pa se pomenkuje hladno in zadržano in bolj mimogrede zvemo, kako je pravzaprav prišlo do tega, da mu je časopis Borba s politično upravo zveznega sekretariata za narodno obrambo 12. decembra lani v Beogradu podelila plaketo' Podvig Vojnika '81. Med 17 tovrstnimi nagrajenci v Jugoslaviji je bil namreč Franc Špindler, doma sicer iz Radoslavec. lani edini iz Slovenije.
»Vsekakor je to zame izredno priznanje in v trajen spomin mi ostaja plaketa s pozlačeno stranjo Užičke Borbe, »meni Borbin nagrajenec. čeprav je bil kot žrtev terorističnega dejanja 14. julija lani v jugoslovanskem diplomat-sko-konzularnem predstavništvu v Bruslju v hudi življenjski nevarnosti in preizkušnji.
»Pozabiti se tega seveda ne da. a čas- bo vendarle tudi to zabrisal, »dodaja Špindler, ki ga na jesen čaka začetek šolanja na višji upravni šoli v Ljubljani v okviru Republiškega sekretariata za notranje zadeve SR Slovenije.
Branko ZUNEC
BODONČARJI PONOSNI NA PRIDOBITVE
Krajevna skupnost Bodonci, ki vključuje naselji Vadarci in Bodonci, je v preteklem srednjeročnem obdobju dosegla nekaj pomembnih pridobitev za nadaljnji razvoj kraja. To še posebej velja za naselje Bodonci, ki leži ob vznožju Goričkega. Na te pridobitve so ponosni, zlasti še, ker sami veliko prispevajo za razreševanje nekaterih problemov. V krajevni skupnosti Bodonci, kjer živi 1056 prebivalcev, letno zberejo okrog 200.000 dinarjev samoprispevka. Veliko pa naredijo tudi s prostovoljnim delom ob raznih akcijah. Sicer pa je za krajevno skupnost Bodonci značilno, da ima kar 37 kilometrov vaških cest, ki jih je potrebno vzdrževati, in dobro razvito kooperacijsko proizvodnjo, saj kar 290 kmetov že vrsto let sodeluje s kmetijsko zadrugo Panonka. Kmetje se predvsem ukvarjajo z živinorejo in poljedeljstvom, v zadnjem času pa gojijo veliko jagodičevja.
To so prav gotovo velike pridobitve, ki so jih dosegli v preteklem srednjeročnem obdobju. Nova štirirazredna šola, vrtec, pošta in prostori krajevnega urada dajejo kraju tudi lepši videz. Poleg tega so v Bodoncih tudi uredili fasado na
Nova pošta in krajevni urad v Bodoncih.
Potreb je sicer veliko, vendar v krajevni skupnosti Bodonci realno načrtujejo, v okviru zmožnosti. Prizadevajo si. da bi še bolj razvili samoupravni sistem, in tako pritegnili slehernega občana k dogovarjanju in odločanju. V načrtu imajo, da bi skupaj s krajev no skupnostjo Zenkovci razširili telefonijo.
Čeprav v prvi fazi računajo lena 9 telefonskih priključkov. kar bo stalo 1.110.000 dinarjev., nameravajo zgradili celotno telefonsko omrežje za 60 novih
priključkov, ki si jih delijo s krajevno skupnostjo Zenkovci. Novo telefonsko centralo naj bi dobili leta 1984. V načrtu imajo tudi zgraditev nove mrliške veže v Bodoncih. kar bo predvidoma stalo 500.000 dinarjev. V Vadarcih je že bila zgrajena nova mrliška veža. Poleg tega pa KZ Panonka namerava zgraditi noyo skladišče, pri čemer bodo krajani opravili tudi veliko prostovoljnega dela.
Ob skladišču pa nameravajo zgraditi tudi hladilnico. Če bo šlo vse po načrtu, bi morala biti skladišče in hladilnica zgrajena že do prvega maja. Krajani Vadarec pa imajo akcijo za zbiranje potrebnega denarja za nakup novega gasilskega avtomobila.
V načrtu so imeli tudi asfalti" ranje ceste v spodnjem delt* Bodonec in pa cesto v Vadarce-vendar so to investicijo morah črtati iz tega srednjeročnega obdobja, kajti ni denarja, pra*^ predsednik skupščine krajevne skupnosti Bodonci Ludvik NO" vak. Zato ostaja to vprašanje še naprej nerešeno, vendar upaj0-da ga bodo morali rešiti, ko b° mogoče. V zgornjem delu B°' doneč so že leta 1976 asfaltira'1 cesto. Pogrešajo tudi železnino-ki so jo morali zapreti, ker J« lastnik odpovedal lokal. Upaj0 pa. da bodo ta problem morda rešili z izgradnjo novega skladi' šča kmetijske zadruge. Sicer pa imajo v Bodoncih samopostrežb no. trgovino, s katero so zad°' voljni.
Feri Mauč«c
STRAN 10
VESTNIK, 4. FEBRUARJA
Uspehi brigadirjev spodbujajo
V murskosoboški občini namenjajo posebno skrb pripravi mladink ih mladincev za razne mladinske delovne akcije širom naše domovine in zunaj nje. O tem priča tudi podatek, da so se že v teh dneh intenzivno lotili evidentiranja bodočih brigadirjev. ki bodo v letu 1982 sodelovali na številnih deloviščih. V zvezi s to nalogo se je še posebej angažiral center za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci zveze socialistične mladine v Murski Soboti. Z njegovim vodjem Milanom Fujsom smo zato poskušali razgrniti problematiko na področju prostovoljnega dela mladih. VESTNIK: Kako bi ocenili minulo brigadirsko leto?
MILAN FUJS: To brigadirsko leto bi lahko ocenili kot zelo uspešno, kajti vse naloge, ki smo si jih zadali, smo dokaj dobro uresničili. Vendar moram takoj povedati, da smo imeli velike Probleme z ustreznim številom brigadirjev, kar pa na koncu vendarle ni vplivalo na uspeh posameznih mladinskih delovnih brigad, kajti vse brigade, ki smo jih organizirali letos, so
dosegle vsa možna'priznanja in pohvale. Tako bi lahko rekli, da smo s prostovoljnim delom mladih iz murskosoboške občine dokaj zadovoljni. To pa ne pomeni, da smo povsem zadovoljni. saj bi resnično lahko naredili še več kot smo.
VESTNIK: Na nedavnem srečanju brigadirjev iz murskosoboške občine pa ste si zadali dokaj smel program za delo vnaprej?
MILAN FUJS: V okviru našega centra nameravamo v kratkem izvesti predavanja po vseh srednjih in osnovnih šolah, da bi se nam ne pripetilo, kot se nam je. da bi primanjkovalo brigadirjev. S tem se hočemo zavarovati, ker je to tudi predpogoj za dobro pripravo brigad, ki dosegajo vedno boljše rezultate kot tiste, ki so slabo pripra-•vljene. Zato so ta predavanja prvo dejanje v sklopu nalog, ki jih imamo v programu dela centra za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci zveze socialistične mladine. Zlasti dajemo velik pomen evidentiranju brigadirjev, kije že v
IZJEME POTRJUJEJO PRAVILO
drž $a republ'ški izvršni svet vnovič zahteva zmanjšanje zaposlovanja v n 3vni uprav' — tokrat za 8 odstotkov — ni nobeno naključje. Očitneje zda t - aKc'ia> ^i se za&'a v prvih mesecih lani, zaspala in je tedaj enj H-13 .»injekcija od zgoraj” prišla ob pravem času. Še posebej, ker po ŠtevJ11'	število iskalcev zaposlitve, po drugi strani pa se množi
adm ° nadurnega, pogodbenega in dela upokojencev, da na bohotenje ga j । s?rat>vnih moči in družbene režije, zlasti v organizacijah združenega in delovnih skupnostih, posebej ne opozarjamo.
POrn .dni' P°datk' kažejo, da imamo v vseh štirih občinskih upravah v Sob UrjU zaP°s'en’h 459 delavcev, od tega v Gornji Radgoni 82, Murski zan Oti' Lendavi 108 in Ljutomeru 91. V primerjavi z lani se število deht en'h n' b’stveno povečalo, kar pa je pri tem najbolj spodbudno je j0 .v°’.tia honorarnih, pogodbenih in zaposlitev upokojencev ne beleži-dih Teb So 'e nekaj nadomeščanj: v Gornji Radgoni lani v krajevnih ura-Op |Pa& in Negova po 14 dni, v Ljutomeru troje nadomeščanj za dom {ian-!e strokovnih del v občinski upravi in v Murski Soboti dvoje na-esčanj, prav tako v občinski upravi.
strOkoani.miv° bi se bilo prepričati, kako je z zaposlitvenimi gibanji v ®’lejŠihVn^ s'u^ah samoupravnih interesnih skupnosti, vendar tod to-diniai Prstkov, spričo reorganizacij, ki povsod še niso opravljene, še na voljo.
^Sodh ° b°b dai° misliti podatki o delu prek polnega delovnega časa, de|0Vn.5nem delu in delu upokojencev v organizacijah združenega dela in ljanja 'pnostih. Kot ugotavlja družbeni pravobranilec samouprav-tlad gen jurski Soboti je bilo samo v lanskih devetih mesecih opravljenih Mene bso^ nadur, skoraj 359 tisoč ur po pogodbah, skupno 155 upo-p°sloveV pa oPravilo nad 39 tisoč delovnih ur. Čeprav se tovrstno za-dovO|: aPle dovoljuje le izjemoma, se pravi v primerih in pogojih, ki jih ^itn« _ zakon oziroma samoupravni splošni akt, se v teh okoljih tega
2 ne Pridržujejo.
deni^ t0> da je bilo toliko nadurnega dela — v lanskem devetmesečju so V MosV Vseb $br'b občinah opravili v gospodarstvu nad 672 tisoč nadur, V kovinP?darstvu Pa okrog 186 tisoč nadur — pojasnjujejo z več razlogi. stih jn nsko'Predelovalni industriji, elektroindustriji, prometnih dejavno-p0g^dbeništvu, kjer se jih je nabralo največ, krivijo za nadure krat-°zka gr| ne roke, izvozne obveznosti, neredno dobavo repromaterialov, Wtner a v Proizvodnji spričo omejitev uvoza opreme, dela, ki jih — na ^kovnih raflbeništvu — ni moč prekiniti, terenska dela in podobno. V je n 'b službah in delovnih skupnostih organizacij združenega dela dov terP. omeren čas vzelo pripravljanje periodičnih in zaključnih raču-'nvcnture. v šolstvu jim manjka ustreznih pedagoških delavcev za
• ° Pa ie^predmete — posredi so namreč najraje neuspeli razpisi — veli-"> Porod 8? tud' nadomeščanj odsotnih delavcev, največ zaradi bolniških nadur v ?“k'h dopustov. V zdravstvu tičijo razlogi za tolikšno doseganje  pri <,k| Stvu 'n opravljanju 24-urnega turnisnega dela.
.Spanju pogodbenih del so na prvem mestu kmetijske organiza-PDraviia6 23 spravila poljskih pridelkov in druga sezonska kmetijska ? sPravi|~~ .gobarstvo, kjer so sklepali pogodbe o delu za pogozdovanje ' OzUna° - ’ 'n srednje šole. Pri slednjih imamo v mislih pedagoško Je tudi sicnj'b ^delavcev in pogodbeno delo na delavskih univerzah, kjer Precej Ur ?r tovrsten način zaposlovanja prevladujoč. Zanimivo, da se kar Mstorov 2 Pogodbenega dela pojavlja pri čiščenju in kurjenju poslovnih 2a'° raxjd-'iM^skih in čuvajskih službah in še kje. Morda bi ob tem ve-j^ajske 0'•	0 možnosti za ustanovitev oziroma organiziranje enotne
°	vratarske ali varnostne službe, o čemer se je še ne tako
sl pri govorilo.
Ovalo na nS°Vaniu upokojencev naj dodamo, da se jih je največ zapo-bi družbe .oJju gostinstva in turizma, v PTT dejavnosti in šolstvu, za^ dalo pr3v°branilec samoupravljanja v Murski Soboti, meni, da jc'io dela a^ne.mu 'n pogodbenemu delu izogniti s smotrnejšo organi-kj Cev in sev^H j° ‘zkoriščenostjo delovnih sredstev, prerazporeditvijo de-rn Sijati ™a.boljšo izrabo delovnega časa. Poleg tega bi kazalo marsikje	oblike delovnega razmerja, na primer: delovno raz-
cij plovno °cen ^3S’ delovno razmerje za krajši delovni čas in nenazad-Priti združe razmerie delavca, ki dosega poln delovni čas v več organiza-tih > na vr«e^a dela- To bi bila hkrati ena od poti, po kateri bi zlagoma
’ Koliko- vseb tistih 1500 in še nekaj, večidel mladih m usposoblje-Jm v tem času išče zaposlitev v Pomurju. p-anko ŽUNEC
-------------------------------------------------------
FEBRUARJA 1982
teku, pri čemer morajo posebno vlogo odigrati vodstva osnovnih organizacij ZSMS. V letošnjem letu smo namreč ugotovili, da le-ta niso naredila vsega, kar bi lahko; to pa je tudi eden od razlogov, da smo imeli določene težave s polnoštevilnostjo brigad. Kljub težavam pa se je raznih akcij po domovini in zunaj nje udeležilo okrog 140 brigadirjev.
VESTNIK: Kakšne pa so konkretne možnosti za nadaljnje brigadirsko delo,
MILAN FUJS: Prej navedene akcije, kot so predavanja, srečanja. enodnevne mladinske delovne akcije, razgovori in podobno. bodo po mojem mnenju vsekakoi prispevale svoj delež k večjemu interesu* mladih za prostovoljno delo. Zato pričakujem. da se bo v prihodnjem letu vključilo v naše brigade še v.eč mladih,, s čimer bodo prispevali k igradnji naše samo-mpravne socialistične skupnosti.
Naša skupna želja je. da bi se prihodnje leto ena od brigad udeležila republiške mladinske delovne akcije v Istri v prvi izmeni. ena brigada pa zvezne akcije v Nišu ali na Kozari, in sicer v tretji izmeni. Poleg tega pa imamo še bratsko brigado »Bratstvo in enotnost« skupno z mladimi iz pobratene občine Paračin. Hkrati pa nameravamo. ustanoviti tudi pionirsko delovno brigado, ki bi vključevala pionirje iz pomurske regije. O slednjem pa se šele dogovarjamo.
Milan JURŠE
Pojasnilo o delu komisije za oceno investicij v Pomurju
V zadnjem času se v sredstvih javnega obveščanja pojavljajo kritike na račun dela Komisije za oceno investicij v Pomurju. Z namenom, da javnost pravilno in objektivno seznanimo o namenu ustanovitve te komisije in o njenem dosedanjem delu, objavljamo naslednje pojasnilo:
Komisiji) sestavljajo na osnovi Dogovora o družbeni in strokovni aktivnosti na področju investicij in o ustanovitvi regionalne komisije za oceno investicij v Pomurju priznani in uveljavljeni gospodarstveniki in družbeno politični delavci iz vseh štirih pomurskih občin, s čimer je zagotovljena strokovnost in objektivnost pri njenem delu. Komisijo sestavljajo:
1.	Zelko Emil, IMP Panonija M. Sobota — predsednik komisije
2.	Sever Matija, Ljutomerčan Ljutomer — podpredsednik komisije
3.	Farič Jože, DO Radenska Radenci — član
4.	Hajdinjak Stefan, MGZ za Pomurje M. Sobota — član
5.	Hanc Emerik, SDK M. Sobota — član
6.	Jerebic Ludvik, IS SO Lendava — član
7.	Kovač Janez, ZGEP Pomurski Tisk M. Sobota — član
8.	Kuharič Božo, DO Mura Mura M. Sobota — član
9.	Kuzma Tibor, INA Nafta Lendava — član
10.	Likar Oskar, IS SO Ljutomer — član
11.	Režonja Štefan, LB Pomurska vabka M. Sobota — član
12.	Štrakl Franc, SOZD ABC KK Radgona G. Radgona — član
Osnovni namen komisije ni zaviranje ali odbijanje investicijskih naložb v Pomurju, saj ugotavljamo, da je slednjih ta ko ali tako premalo, ampak predvsem selekcija teh naložb v skladu z Dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—85, upoštevajoč pri tem specifične razmere v Pomurju. Z željo, da bi komisija vplivala na strategijo investiranja v Pomurju, je komisija zaprosila pomursko združeno delo, da slednje pošlje v obravnavo tudi investicijske zasnove, to je zametke novih investicijskih naložb, za katere še ni izdelana investicijska dokumentacija. Tako bi imela komisija možnost, da že v začetku prepreči morebitne nerealne investicijske želje, delovnim organizacijam pa prihrani čas in denar za pripravo investicijske dokumentacije. Na žalost je odziv na to prošnjo komisije'majhen, saj je komisija do sedaj dobila (in obravnavala) komaj 5 investicijskih zasnov.
Nič manj pomembna naloga komisije je tudi preprečevanje podvajanja, investicijskih naložb v Pomurju, saj je komisija do sedaj sklenila, da ne bo obravnavala novih investicij s področja gradbeništva. vinarstva in proizvodnje močnih krmil, dokler se delovne organizacije na tem'področju ne sporazumejo o delitvi dela in nadaljnjem razvoju. Podobne\sporazume bo komisija v prihodnje zahtevala tudi v drugih gospodarskih panogah.
Resje, daje do sedaj komisijavse vloge ocenila pozitivno, vendar so vse vloge izpolnjevale minimalne zahteve uspešnosti po kriterijih za prestrukturiranje gospodarstva, kijih vsebuje Dogovor o temeljih družbenega plana SRS 1981—85. Pozitivno oceno dobijo po teh kriterijih investicije, ki zberejo minimalno vsoto 60 točk. Obravnavane pomurske investicije pa so zbrale od 79 do 108,7 točk in torej ni komisija nikomur ničesar podarila. Da ima komisija pri svojem delu čisto vest priča tudi dejstvo, da so vse vloge, ki so zaradi višje predračunske vrednosti morale tudi na republiško komisijo za oceno investicij, tudi tam dobile zeleno luč (razen ene. kije odložena zaradi dopolnitve dokumentacije in bo verjetno tudi dobila pozitivno mnenje). Razen tega je komisija dosedaj obravnavala največ naložb s področja kmetijstva, ki ima v tem srednjeročnem obdobju prioriteto.
Seveda komisija ne daje pozitivne ocene na osnovi nepopolnih in nerealnih podatkov, kot je bilo objavljeno v nekaterih sredstvih javnega obveščanja. Zaradi nepopolnih in nerealnih podatkov je komisija več vlog zavrnila oz. odložila in zahtevala ustrezne dopolnitve in popravke. Pred vsako obravnavo zahteva komisija tudi mnenje LB Pomurske banke. Da člani komisije vestno in odgovorno sodelujejo pri izoblikovanju končne ocene naložb priča tudi maratonska dolžina sej (posamezna seja traja 4—5 ur). Vsakomur pa mora . bi ti jasno, da člani komisije (volonterji) ne bodo izgubljali časa zaradi golih formalnosti, saj jih na njihovih delovnih mestih čakajo številni nerešeni problemi in dolžnosti.
Ob koncu želimo poudariti še naslednje:
Komisija bi bila srečna, če bi dobila v obravnavo več kvalitetnih investicijskih vlog. Da ni temu tako, ni kriva komisija, ampak to, da ima v Pomurju malo DO razvojno-raziskovalne službe in. da so strokovnjaki, ki jih v Pomurju ni malo, razkropljeni in premalo funkcionalno izkoriščeni. Vsi pa moramo imeti pred očmi dejstvo, da smo imeli v Pomurju že ob koncu leta 1981 okrog 1500 nezaposlenih (od tega okrog 32 % strokovno usposobljenih!) in da se bo v letu 1982 ta številka dvignila najmanj na 1700. Komisija bo hvaležna vsem, ki ji lahko pri delu pomagajo s konkretnimi nasveti in sugestijami. Pripravljena je sprejeti tudi kritiko, če je le ta opravičena. Vendar pa meni, daje bil dosedanji način seznanjanja javnosti z delom komisije milo rečeno nekorekten ih senzacionalističen.
KOMISIJA ZA OCENO INVESTICIJ V POMURJU
Ljutomerska turistična pota
Ugotovitev, da so turistična pota v občini Ljutomer dokaj čudna, se bo zdela posameznikom morebiti zanimiva ali celo pretirana, a podatki in dejstva kažejo, da je tako. Ljutomer se ne more pohvaliti s kakšnim svetovnim slovesom kot nekatera pomembna turistična središča pri nas. Čeprav ima možnosti za razvoj, in da se vsaj približa nekaterim takšnim imenom.
Razvoj v zadnjih nekaj letih je pokazal, da se turizem usmerja na tri različna področja. Na prvo mesto vsekakor lahko postavimo zdraviliško-kopališki turizem, ki je (seveda na račun nekaterih drugih panog) dosegel največji razvoj doslej. Središče le-tega je v majhni vasici nedaleč od Ljutomera — v Banovcih. Nosilec te veje turizma je Zdravilišče Radenska s svojo TOZD Hotel Jeruzalem v Ljutomeru. Do danes so v Banovcih naredili precej, pa tudi nji-
gre res v občino Ljutomer, a to je tudi vse. Nedaleč — dober kilometer vstran — pa sameva in propada Vinski hram, ki ga še vedno upravlja TOZD Hotel Jeruzalem Ljutomer. Namenjen je redkim zaključenim skupinam, ki se v borni sobici (če je slabo vreme) ali pa zunaj okrepčajo z ražnjiči, čevapčiči, pleskavico...
Ker se je Zdravilišče Radenska usmerila v bolj komercialni turizem v Banovcih, je seveda Jeruzalem še dolgo nezanimiv, in bo vsaj še tako dolgo, dokler Banovci ne dosežejo določene stopnje razvoja. Do takrat
Kam vodijo pota ljutomerskega turizma? Naprej, nazaj ali pa se vrtijo celo v krogu? Jasno je samo eno. Brez pametnega dogovora in odrekanja na račun skupnih interesov še ne bo tako hitro prišlo do pestrejše ponudbe. Foto: D. L.
hovi apetiti v bodoče so precej veliki: poleg že obstoječih bazenov in objektov nameravajo v prihodnjih letih zgraditi in urediti še naturistični kamp, pokriti bazen in hotel. S tem bi se Banovci prebili visoko proti vrhu v turistični ponudbi Pomurja in Slovenije. Načrt, ki je obetaven.
Druga pot je tako imenovani lovni turizem. Ta je nekako na sredi. Lovska družina Ljutomer in ribiči si prizadevajo, da bi tudi v mrtvi turistični sezoni prinesli kak (devizni) dinarček. Najzanimivejša pa je tretja pot: lahko bi jo imenovali tudi
SPREHOD PO TURISTIČNIH RAZVALINAH.______________
Občina Ljutomer ima dokaj pestro geografsko lego. Slovenske gorice in vrhovi Jeruzalema, Železnih dveri, Slamjaka ter nižinski del ob rekah Ščavnica in Mure nudijo pestre možnosti za izletniški turizem. Znano je, da gost, ki že pride na počitek v nek kraj, ne želi samo hotelske sobe in restavracije pa še mogoče bazena. Želi si več. Košček tiste prirodne danosti, ki jo kraj premore. Nekateri več, drugi manj. Ljutomer se lahko pohvali z nekaj več teh prirodnih danosti. In včasih je to tudi ponujal. Turista so povabili na Tri ribnike, kjer se je lahko sprehodil in se tudi okrepčal. Druga izletniška točka je vodila mimo Treh ribnikov na Železne dveri. To znano središče dobre vinske kapljice s staro »graščino« je lansko leto dočakalo neslaven zaton: del kleti se je namreč porušil in tako dokončno ostal zaprt, miren in tih. Kdo bo dal sredstva za sanacijo, in če bodo Železne dveri vsaj v doglednem času sanirali, kakšni načrti obstajajo za naprej, kaj bodo sanirali — to so vse še odprta vprašanja, na katera malokdo lahko odgovori.
Sprehodimo se še od Železnih dveri do Jeruzalema — drugega celo bolj poznanega vinskega središča. Na vrhu, pri cerkvici in trgovini, je gostišče, ki ga upravlja ormoško gostinsko podjetje. Prometni davek
OSTALE GOSTINSKA PONUDBA
STRAN 11
I ne zgodi se vsak dan
KADAR IMAJO NORCI DENAR . . .
Ustvarite si raj na zemlji!
Slobodana Spirovskega (36), ki začasno dela v Švici, je medobčinski sodnik za prekrške v Skopju obsodil na 30 dni zapora, ker se je prekršil proti javnemu redu in ker je širil lažne vesti: posredoval je prodajo parcel na Cape Coralu, jugozahodnem delu sončne Floride, polotoku ob Mehiškem zalivu v ZDA.
Ob Novem letu so se v nekaterih listih v Beogradu, Zagrebu. Sarajevu in Sjcopju pojavili mali oglasi o prodaji gradbenih parcel na Floridi (12 tisoč kilometrov od Jugoslavije. v ZDA ). In to na »prelepem Cape Coralu. ki ima več kanalov kot Benetke.«
Približno 400 kupcev iz Jugoslavije. pretežno obrtnikov iz Beograda. Sarajeva. Zagreba, Niša. Novega S9da. Splita in drugih krajev se je prijavilo. Cena parcele, ki meri tisoč kvadratnih metrov se je gibala od 4500 do 45.000 dolarjev; odvisno pač od lege parcele: čisto ob morju, ali pa nekoliko vstran. Poleg tega bi moral kupec plačati še 1700 dolarjev komunalne takse. Vendar:
Letošnja zima je prizadela tudi sicer sončno Florido. Snežni meteži in nizke temperature so spremenile drevje — kot kaže slika — v nekakšne novoletne jelke.
stare koprive najbolj pečejo
»Sobota z nekaj manj kot devet tisoč duš je manjše mesto, z razkopanimi cestami, neurejenimi dvorišči, nedokončano kanalizacijo, s pitno vodo samo za močne želodce in z nezdravimi ambicijami ob mogočnih poslovnih in stanovanjskih stavbah, skoraj palačah, ostati zanikrno gnezdo malomarnih meščanov.
Sobočanci, zamera gor ali dol, toda kar je res, je res! Človek, ki ni navajen soboške premajhne skrbi za red in snago v krajšem sprehodu po ulicah tega panonskega mesteca zaključi: tod pa že dolgo niso pometali. Zadeva pa je prav nasprotna: pometa se vsak dan, se pa tudi močno smeti vsak dan!
Da bi bila Sobota lepo snažno mesto, je občinska skupščina
plačati je mogoče v več obrokih. v prvem najmanj deset odstotkov celotne cene...
Spirovski se je izdajal za jugoslovanskega - zastopnika ameriške kompanije za prodajo nepremičnin »Craw Property«. Pravzaprav, neki Goran Brandin naj bi bil glavni zastopnik firme in ta naj bi v ZR
Takšni in podobni oglasi so se pojavili v nekaterih jugoslovanskih časopisih ob novoletnih praznikih.
Halo, zakaj pri vas smrdi?
sprejela odlok o zunanjem videzu in komunalni ureditvi mesta že 1965 leta. Kako izvajajo odlok občani?
Papirji in druge smeti so na pločnikih, večje kose prenaša veter z ene strani ceste na drugo, iz dvorišča v dvorišče. Pokriti smetnjaki, tipske posode so kupljeni in posebni avti smeti tudi odvažajo. S ceste pometajo smeti pometači komunalnega podjetja, pred trgovinami pa vajenci. Kaj je torej pri vsem tem narobe? Narobe je to, da je kljub naštetemu še vedno vsepovsod veliko smeti. Po dvorišču hotela Diana in okrog, na avtobusni postaji, v parku in poleg košaric za smeti. Najhujša nesnaga pa je v in ob kanalu, ki teče vzporedno z Le-davo na severnem koncu mesta. Temna sivkasta brozga se lepo pomika mimo dvorišč zasebnikov in nekaterih delovnih organizacij. Oba bregova kanala sta založena z najrazličnejšo ropotijo in smetmi, vsake vrste. V teh kupih lahko najdete vse od sta-
Nemčiji »organiziral« kupce. Sicer pa. med solastniki firme naj bi bil tudi neki Jugoslovan. Spirovski je bil — razumljivo — med prvimi, ki so »kupili« parcelo na Floridi.
Panika, je nastala, ko sta Radio Koln in Hamburg v'oddajah v naših jezikih opozorila na prevaro..
Neki Slobodan Petrovič iz .Smedereva, ki je bil prav tako med »kupci«, je kupil letalsko karto in se odpeljal na Florido. Zaskrbelo ga je. kaj bo z njegovimi 2500 dolarji, kijih je že predal kot akontacijo Goranu Brandinu. Kaj je videl. 'ko je prispel na Florido? »Navadno močvirje, kakšnih 17 kilometrov od morja, ki ni za nobeno gradnjo. Ni elektrike, ni cest. A meričani so se mi smejali, ko semjih povedal zakaj sem prišel na Florido, saj nihče niti ne pomisli, da bi v tem močvirnem kraju, polnem komarjev, kdajkoli gradili«, je povedal Petrovič, ko se je vrnil s , Floride. Takoj je seveda poiskal Bran-dina in zahteval denar nazaj.
Nihče pač ni pomislil na to. da r ZDA ni mogoče kar tako kupiti parcelo in graditi vikend — če nisi državljan ZDA. seveda. Nihče tudi ni ugotovil, ali firma »Craw Property« sploh obstaja.
Se dobro, da Spirovski od tistih 400 »srečnežev«, ki so si nameravali zgraditi raj na zemlji, ni pobral akontacije in izginil (morda pa prav takšna lekcija ne bi bila odveč). Zgodba o parcelah na Floridi ponovno potrjuje kako trdoživ je pregovor: kadar imajo norci denar, pametni tržijo.
rega štedilnika, praznih konzervnih škatel, starih registrskih tablic za avtomobile do crknjenih vran; največje sedaj papirja. Vsa ta zbirka predmetov in stvari ob nizkem zračnem pritisku zas-mrajuje polovico mesta. Kje so daj urejena smetišča in »za to določeni prostori«?
Stanovalci ob kanalu pravijo, da slišijo ropotali samokolnice in druge priprave, ko neznanci pripeljejo smeti. In to so gotovo Sobočanci!
Kako izvajajo odlok inšpekcijske službe?
Halo, je tam sanitarni inšpektor? Prosim ste že koga kaznovali zaradi kršenja občinskega odloka o komunalni ureditvi in zunanjem videzu mesta? Doslej še nismo nikogar. Veste, nekatere stvari je težko čez noč spraviti v življenje. Opozarjali pa smo in je tudi zaleglo.«
Za leto 1981 oziroma leto 1982 se bomo raje vsakega komentarja glede čistoče v mestu Murska Sobota vzdržali.	(brž—
Naj se večne zgodi...
Če ne bi bila dva Ken-nedyja ameriška predsednika — John in Robert Bob, svet verjetno ne bi vedel za Kennedyje. Kot vemo so oba ubili. Od takrat pa, ko je bil John izvoljen za predsednika, se Kennedy pogostokrat pojavljajo na straneh časopisja po vsem svetu. Nekakšen vrhovni vodja ken-nedyjevskega klana je 91-letna Rose Kennedy, Johnova, Bobova in Edvardova mati, ki bedi nad 29 vnuki obeh spolov.
Pa se ji je menda pred kratkim »razpočil žolč«. K sebi je poklicala svojega edinega sina Edvarda in mu povedala: »Če se vnuki ne bodo lepše obnašali in če bodo še naprej blatili Kennedyjevo ime, ne bodo dobili dote po meni!«
Babičino sporočilo je mlade Kennedyje močno vznemirilo, saj vejo, da bo zapustila 40 milijonov dolarjev. In ne bo niti tako dolgo, ko bo prišel čas, za doto, saj je Rose v bolnici zaradi srčnega napada, pa še 91 let ima.
Potem je šlo kar po vrsti. Edvard Kennedy je najprej poklical na odgovornost svojega sina Teddyja, ki je na vrhu babičine »črne liste«. Dejal mu je, da ne bo dobil niti centa, če bo šlo tako naprej. Teddyja so namreč aretirali zaradi mamil. Nič boljši pa ni niti Robertov sin David, ki se je spoprijateljil s harlemskim podzemljem, poleg tega pa sta z bratom Joejom vozila neko deklico, v divjaški vožnji povzročila prometno nesrečo, po kateri je deklica ostala hroma. Babica se tudi ne strinja, da bi se Marija, hčerka Eunice Kennedy poročila z nekim graškim frajerjem Arnoldom Schwarzenneg-gerjem. Tudi sedanji kavalirji Johnove hčerke Caroline babici ne ugajajo, ka-Kor tudi ne to, da se njen brat John druži s punkovci.
Babica je torej rekla — naj se ne zgodi več ...
za razvedrilo


POZNO, NE ZGODAJ
— Predvčeraj pa si zgodaj na pot. Luči so prižgane že pred četrto traj.
ZAVIDANJE S POMISLEKI
— Verjemi, Mariška, prav zavidam ti!
— Zakaj?
— Ne popiva, ne kadi, ne ponočuje... Čudovitega moža imaš.
— Veš, Marjan, on je takšen' čudak že vse od takrat, ko sva se spoznala...


PROMETNA KONTROLA
— Tovariš, imate vso zimsko opremo? Gume so v redu. Kaj pa ostalo?
— Vse imam v prtljažniku, le na dolge gate sem pozabil...
Londonska blagovnica Harrold’s je po vsem svetu zaslovela zato, ker lahko v njej kupite vse — od šivanke do lokomotive. Zadnje čase pa v tretjem nadstropju te velike viktorijanske zgradbe v Knightsbridgeu kupce vljudno odpravljajo s še bolj vljudnim: »Oprostite, razprodano je!«
Predmet, po katerem kupci vprašujejo je pas nedolžnosti, ki ga izdeluje (menda edini pa svetu) upokojeni 58-letni oficir Robin Hugessen, ki se je odločil, da ga bo pošiljal odslej naročnikom le po pošti in to po sedem in pol funtov za kos. V devetih letih je Hugessen prodal blizu '30 tisoč pasov v tridesetih različnih dežel po svetu, »razen v Vatikan«, kot se rad pošali.
Pas nedolžnosti v izložbi butika »Lady Jane« na londonskem Carnaby Streetu.
Pred desetimi leti, ko je bil upokojen, se je Hugessen oprijel obrti, ki se je je izučil še kot mladenič: tapetarstvo z usnjem. Uredil si je delavnico, naredil, nekaj izdelkov in jih razstavil v Londonu. Toda ni šlo ...
Potem se je njegova žena spomnila ... Ko je bit Hugesson še vojak v Indiji, je imel doma psico, s katero je imel veliko preglavic. Smilili so.se mu mladi psički, ki jih je radodarna psica prinašala na svet, saj jih je moral na nekakšen način odstraniti. Izdelal je za svojo psico poseben pas, ki ji gaje nadel, ko je prišel čas snubljenja. »Vidiš,« je rekla žena, »če nam je pas pomagal takrat, nam lahko tudi danes!« Tako je Hugessen pričel izdelovati pasove nedolžnosti.
PRAVICA PRVEGA
— Adam je bil srečen.
— Zakaj?
— Nihče ga ni gnjavil vse do takrat, ko je zaradi sobesednice izgubil rebro...
... in danes se bomo še učili o rezanju trakov pri otvoritvah in polaganju temeljnih kamnov
Šele »četrta generacija« pasov je bila toliko izpopolnjena, da j® predstavljala pravo remek delo iz kovanega železa.
Pa ni šlo najprej preveč P® maslu. Zataknilo se je namreč p" davkariji, ki mu je odredila 1« odstotni davek na promet, tako pač kot pri vseh oblačilih. Hugessonj® ugovarjal, češ, ne gre za oblačilo, temveč za zaščitno sredstvo, p®’
dobno kot so čelade za motorist® ali pa zaščitne rokavice. Po dvef letih prepiranja z davkarijo je zad®' va prišla celo pred parlament.
Ideje za obliko svojega izdelka j® Hugessen iskal po muzejih. Pr0 pasovi nedolžnosti so se pojavili v 13. stol., najboljše pa so izdeloval' Italijani in Francozi. Pasje imel dv® ključa, enega je odnesel mož, ki j® odšel, recimo na vojno, drugega P® je shranil pri domačem župniku, z® primer pač, če bi bila žena noseča že pred moževim odhodom.
In zakaj kupujejo ljudje Hugess®’ ve pasove nedolžnosti? Izključn® za šaljivo darilo. Ampak Hugess®0 se je vendarle dal pri Lloydu zavarovati za visoko ceno — boji s® britanskih feministkinj.
OB JUBILEJU
— Dedek, ob devetdes®*' letnici vam odkrito čestita®1' Upam, da se bova čez let° spet videla.
— Zakaj? Se tako slab0 počutiš?
STRAN 12
VESTNIK, 4. FEBRUARJA
za vsakogar nekaj
Jedilni pribor
Renault 9 — avto leta
Prav gotovo se vam je že zgodilo, da ste bili povabljeni na kako pojedino, vendar se niste najbolje ,.znašli” z jedilnim priborom, ko pa ga je bilo toliko na mizi. Nasvet, ki vam ga posredujemo, ne bo odveč in
Z malo žlico si pomagamo: pri pitju čaja, kave, kakaa in kislega mleka, prav tako uporabljamo malo žlico, kadar bo na mizi: mehko kuhano jajce, kompoti, kreme, sladoledi,
t£ VEDETI
RECEPT
Linške rezine
SESTAVINE: 30 dekagramov moke, pol zavitka pecilnega praška, 15 dekagramov margarine, 7 dekagramov sesekljanih orehov, 12 dekagramov sladkorne moke (mleti sladkor), 1 zavitek vanilina, 3 dekagrame naribane čokolade, 2 jajci, limonina lupina, malo cimeta in zmletih klinčkov, 15 dekagramov ribezove marmelade za nadev; pol beljaka za mazanje.
RENAULT 9 — AVTO LETA. Novinarji avtomobilističnih revij vsako leto izberejo »avto leta«. Lani si je to laskavo priznanje prislužil nov Renaultov model R—9. Gre za resnično lep (in za naše razmere drag) avto. Priznanje, ki ga je dobil R—9, je zelo pospešilo kupčijo. Pa ne le doma, ampak tudi v mnogih evropskih državah se zelo zanimajo za nakup tega lepotca. In kdaj ga bomo lahko kupili pri nas? Ne tako kmalu.
torej preberite, s kakšne vrste priborom si pomagamo pri jedi.
Z roko (torej brez vilic ali žlice) prinašamo k ustom: kruh, sendvič, žemljo s salamo ali šunko, razne vrste kolačev (npr. makovke ali orehovi kolači, vrtanki ipd.), raka, suho pecivo, krofe, sadje in jagodičevje, npr. jagode.
Z žlico jemo: juhe in nekatere prikuhe.
kremna torta, maline, gozdne jagode, robidnice itd.
Vilice: solata, prikuha, rezanci, makaroni, špageti, krompir, meso v kosih, papri-kaš, pljučka, ribe (pomagamo si lahko z dvema vilicama). Z veliko vilico jemo tudi pite in burek.
Z malo vilico: predjedi, jajce na oko, palačinke in druge vrste podobnih zvitkov, torta in razne slaščice.
Nož: uporabljamo ga za razkosanje mesnih jedi, pri rezanju sadja, rezanju sira... Z nožem nobenega jedila ne nosimo k ustom. Z njim tudi ne režemo solate ali rib. Nož je le pomožni
OTROŠKA POSTELJA
Za počitek in zdravo spanje potrebujemo Praktično, udobno in higiensko posteljo. Le v takšni postelji bo spanje koristilo razvijajočemu se. rastočemu in dozorevajočemu organizmu. Manjši je otrok, več časa preživi v postelji in
bolj dolgo spi. Majhen otrok tudi menjuje postelje, kot jih potrebuje glede na svojo rast.
Prva postelja je košarica ali zibelka, ki jo skoraj praviloma namestimo ob materini postelji. To ležišče bo otroku zadostovalo do njegovega četrtega meseca. Potem pa se otrok seli v svojo prvo pravo posteljico, ograjeno sprva z nizko, nato pa z višjo ograjico. Ta posteljica ima tudi že blazino, posteljnino, vse skrbno izbrano z upoštevanjem higienskih in zdravstvenih načel.
Ko pa otrok preraste tudi to fazo, je čas, da dobi svojo normalno posteljo, ki jo bo uporabljal od otroštva pa do zrelosti. Dobro zamišljeno posteljo, s čvrstim dnom, elastični vzmetnico, enostavnih oblik in brez nepotrebnih okraskov, bo otrok lahko uporabljal tudi več kot deset let.
Pogosto se dogaja, da mora otrok spati na ležišču, ki ne ustreza vsem zdravstvenim vidikom. To se zgodi takrat, kadar živi družina v zelo utesnjenem okolju, majhnem stanovanju ali pa celo v eni sami sobi. V teh primerih načrtujemo postelje, ki jih zlagamo in raztezamo na vse mogoče načine in jih pač moramo trpeti kot nujno zlo.
za razvedrilo
PRI SODNICi ZA pREKRŠKE
, ~ Sosedje so vas prija-zato, ker ste trinajste-januarja skoraj zlomili vhodna vrata v stanova-tako ste razbijali po ^h in kričali vmes.
— Nisem bil sam. Lačen Sern se vrnil z dolgočas-?®9a sestanka, pa sem — Uuč sem nekam zataknil
SKRAJNI ČUDAK
— Tinek je na sinočnji zabavi, odkrito priznam, izpadel kot bela vrana.
— Zakaj?
— Šest nas je bilo in vsi smo na račun tašč povedali vse kar jim gre, le on je svojo hvalil...
— Poskrbite za njo, za taščo namreč!
POJASNILO
— Priznavam, odkrito priznavam, da sem zaradi nejevolje in hudih besed vaši kolegici predvčeraj vrgel v obraz skodelico od kave. Tudi plačal sem jo, ko se je na tleh razbila.
— Kaj pa krožnik?
— Ostal je na mizi, čisto pomotoma. Ga bom vrgel in plačal kdaj drugič. Mogoče bodo vmes kakšni popusti.
BONTON
Smrt v družini
Ob smrti katerega od družinskih članov bo družina poslala sorodnikom, prijateljem in znancem kratko osmrtno naznanilo, v katerem bosta navedena tudi čas in kraj pogreba.
Sorodniki, prijatelji in znanci naj se udeleže pogreba; to ni Je znak žalovanja za umrlim, temveč tudi izraz sožalja z njegovimi najbiižjimi.
Pred pogrebom izrazimo sožalje najbližjim sorodnikom, če jim ga nismo izrekli že pismeno. Po pogrebu naj obišče družino umrlega le najbližje sorodstvo, seveda, če je povabljeno.
Za pogreb se moramo primerno obleči. Ne potrebujemo žalne obleke, a na pokopališče ne prihajajmo v svetlih oblačilih, pisanih srajcah ali kričečih oblekah. Isto velja tudi za obiske pri družini umrlega-
Sorodniki, prijatelji in znanci lahko pošljejo k mrtvaškemu odru vence ali šopke cvetja z ustreznim besedilom na črnih trakovih. Cvetje moramo poslati v mrtvašnico vsaj uro pred pogrebom.
Pri pogrebu je prostor tik ob grobu namenjen le najbližji družini umrlega. Vsi drugi, ki se udeleže pogreba, naj stoje malo stran. Med pogrebnim obredom se ni dovoljeno pogovarjati.
Cas žalovanja ožje družine danes ni več strogo določen. Torej ni več predpisano, koliko časa družina ne sme obiskovati gledaliških predstav, kinematografov, veselic In drugih prireditev.
Čeprav danes opuščamo formalne znake žalovanja za pokojnikom, pa se ožja družina tudi takim zunanjim znakom ne bo odrekla. Žalovanje je seveda odvisno od samih družinskih članov, od njihove povezave z umrlim in še marsičesa drugega.
PRIPRAVA: Naredimo testo iz vseh naštetih sestavin. Testo naj počiva pol ure. Dobro polovico testa nato razvaljamo en centimeter debelo in položimo v p kač. Večkrat ga prebodemo (testo namreč) z vilicami. Namažemo ga z ribezovo marmelado. Iz ostale polovice testa naredimo tanke svaljke in jih v obliki mreže zložimo na marmelado. Pomažemo z beljakom in spečemo v zmerno topli pečici.
Sestavil Marko Napast	Menjavanje predruga-cevanje	Mesto v Makedoniji	Delavec v ledarni	Bivši ugandski diktator (l<«)	Diapozitiv	Najvišja gora v Veliki Britaniji	Glavna telesna žila odvodnica
Glasbena stvaritev, kompozicija							
Ministrski predsednik							
Točka, iz katere izhaja žarcenje Zemeljski plin na naftnih poljih					Nikalnica	—	
					Kvocient		
Madžarski pisatelj lokal				Podredni veznik			
				Ostanek			
Rimska številka 4			Jaški				
			Angleški dramatik Jonson				
Kemična prvina [znak No)							
Jug		Ladijski vijak					
		Politik Roa					
Slovenski skladatelj (Blaž)						Pesnik Šopov	Usnjen trak
Natrij			Rudar				
			Sarajevo				
Državno sodstvo							*
Pisateljica Peroci				Rumenokljuna ptica pevka			
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: smodnik, toaleta, arzenal, Nias, Li, il, Enij, skunk, Lah, osa, A, Osman, VS, tori, spor, Tl, Konakri, ilinden.
y^STNlK,
4. FEBRUARJA 1982
STRAN 13
^Prešeren - poet
Prešeren bilje tak mož, da v času njegovem kultura razcvetela se kot Šopek rož.
Pisal je pesmi, romance, gazele, a visoke družbe tega niso hotele.
V tistem času ni bil tako znan, mi pa danes vsi vemo, da bil je največji naš poet, od narave in ljubezni prevzet.
Toda ljubezen in bolezen ga strla sta, ko ustvarjal bi lahko naj lepše pesmi še.
Dragica Granfol, 8. raz. OŠ Bakovci
Moja pot pozimi
V šolo moram hoditi po gozdu, travnikih in po asfaltni cesti. Najbolj težko je hoditi v šolo pozimi. Takrat si moram narediti gaz, da lahko hodim. Večkrat pridem v šolo mokra. Kljub temu imam rada snežno zimo.
Darinka Golob OŠ Sp. Ščavnica-
IZBRANA GRAFIKA: ,,Kako preživljam prosti čas” — Narisal Peter Porš, 6. a OŠ Dane Šu-menjak Murska Sobota.
Obisk pri ostarelih v Rakičanu
Tudi letos smo se na sestanku Rdečega križa zmenili, da bomo obiskali ostarele ljudi. Predlagali smo, da bi obiskali dom ostarelih v Rakičanu. Ta predlog je bil sprejet.
Bil je četrtek, ko smo se zbrali na avtobusni postaji in se odpeljali proti Rakičanu. Z nami so šli mentorica Rdečega križa, člani RK ter tamburaši. V domu smo imeli kratek program. Peli smo jim domače narodne in zabavne pesmi ob spremljavi tamburašev. Na obrazih starčkov seje videlo njihovo zadovoljstvo.
Povabili so nas naslednje leto ob dnevu žena, da jih spet obiščemo s šopkom zvončkov.
Povabilo smo z veseljem sprejeli in obljubili, da bomo izpolnili njihovo željo.
Liljana Kohek in Dragica Gruškovnjak
8. r. OŠ Črenšovci
Počitnice naše začele so se spet, šolska vrata treba za tri tedne zapret’. Kdor se pridno je učil, dobre ocene je dobil.
Kdor pa lenobo je pasel, doma na ušesa bo zrasel.
Darinka Golob OŠ Spodnja Ščavnica
KRIŽEMKRAžEM
Lutkovni krožek
Na šoli imamo lutkovni krožek. Obiskujem ga že tretje leto. Vodi ga tovarišica Marija Brumen.
Vaje imamo enkrat na teden. Krožek šteje okrog deset članov. Naučimo se več igric in z njimi nastopamo na proslavah v šoli, kino dvorani in v drugih krajih. Povsod nas lepo  sprejmejo in nam navdušeno ploskajo.
Zelo rada se ukvarjam z lutkami. Najraje igram z zajčkom, miško in ježkom Moja želja je, da bi z nastopom lutkovne igrice razveselili male nadobudneže v vrtcih.
Marica Duh Oš Gornja Radgona
UREJA JOŽE GRAJ
Moja pot v šolo
Doma sem v majhni vasi Markišavci blizu Murske Sobote. V šolo hodim v Mursko Soboto na osnovno šolo Edvard Kardelj. Pot me najprej vodi skozi gozd. V njem vidim veliko zanimivega.
V šoli smo se učili o veverici. Ko sem šla domov, sem videla majhno veverico, ki je plezala in krmarila s košatim repom. Videla sem tudi srno, kako je skakljala po travniku, zajca in še druge gozdne živali.
Potem pridem v Kopališko ulico, kjer je kopališče, kamor se hodimo poleti kopat. Tudi jaz se grem rada kopat. Ko grem poleti iz šole, me privablja vrišč iz kopališča in tako bi tudi jaz rada šla v kopališče in plavala po vodi. Ko pa je Kopališke ulice konec, pridem v ulico, ki se imenuje Trubarjev drevored. Ob cesti stojijo zgradbe, ki so namenjene zdravljenju občanov. Iz ulice Trubarjev drevored pridem na ulico, ki se imenuje Titova ulica. Tam vidim dve veliki blagovni hiši, semenarno, slaščičarno . . . Privabljajo me trgovine s slaščicami; najrajebi jih vzela in jedla, namesto da bi šla v šolo. Na koncu ulice stoji hotel DIANA. Ko se Titova ulica konča, prečkam Kidričevo in pridem v Mladinsko ulico. Tam je telovadni dom Partizan. Potem prečkam Cankarjevo ulico in pridem v ulico Borisa Kraigherja. Na koncu ulice je naša šola.
Nekega jesenskega dne sem se s kolesom peljala v šolo. Z mano so bili prijatelji in prijateljice. Ponoči je bilo zelo hladno in ker je deževalo, je bila cesta zaledenela. Peljali smo se po cesti in naenkrat je nekdo izmed nas padel, ker je zaradi prehitre vožnje zaviral. Mi smo se takoj na ves glas smejali in nekateri so nalašč padali. Niso pomislili, da se lahko težko poškodujejo. Ko smo jih na to opozorili, se niso več norčevali. Nadaljevali smo pot in tekmovali, kdo ne bo padel. Jaz na srečo nisem padla.
Moja pot je dolga in tudi prometna, saj vodi po glavni cesti, kjer se odvija največ prometa in delček poti še ni asfaltiran.
Rada hodim po tej poti, ker vidim veliko zanimivega. Na stara leta mi bodo ostali lepi spomini.
Karmen Erjavec OS Edvard Kardelj
Zeblo nas je
V ponedeljek smo se zopet zbrali v šoli. Učencu Dušanu je bilo zelo mrzlo. Tovarišici je povedal, da ga zebe. Ona je rekla: »Komur je mrzlo, naj se obleče«. Večina učencev tega ni storilo. Napravili so nekaj telovadnih vaj. V razredu je bilo oblečenih šest učencev. To so bili: Tadeja, Terezija, Martin, Dušan, Vinko in jaz. Bilo nam je topleje. Tudi tovarišica je bila oblečena v dolg zimski plašč. Kurili smo, a peč ni dajala dovolj toplote, da bi se ogreli. Četrto uro je bilo že topleje. Tega dogod ka ne bom nikoli pozabila.
DARJA MARKOJA, 3. raz.
OŠ ODRANCI
FERDO GODINA
Nikoli nisem videla ječe od znotraj, vendar sem bila prepričana, da obsojeni na smrt preživijo zadnje trenutke v prijetnejšem bivališču. Stene iz kamna, strop visok, da sem ga komaj razločevala, tla iz starih, sprhnelih desk.
Kljub temu je bila Je ta soba mesto, kjer sem našla zatočišče in Helena človek, ki me razume in me je s toplino sprejel. Pravzaprav drugega nisem potrebovala. Pri njej nisem našla samo zatočišča, ampak sem čutila, da sem našla človeka, ki mi bo pomagal, ko bodo prišle moje najhujše ure. Njena širina, iznajdljivost in pogum so mi dajali upanje, da se bo vse dobro izteklo. Smešno sem razmejila svoj čas: Najvažnejše je bilo preživeti do poroda, po porodu, ko bo otrok na svetu, se bo svet čisto spremenil.
Da bi se vse moje želje in predstave prekucnile, bi bilo treba samo, da mene in Heleno aretirajo. Najino življenje bi potem velialo le toliko, kolikor podatkov bi imeli o naju. O usodi otroka si v takem primeru sploh nisem upala razmišljati.
O usodi otroka? O njem sem lahko več premišljevala, ko me je Helena namestila v luknji nad pekarno in odšla. Ni vedela, ali se bo vrnila pred policijsko uro ali šele naslednjega dne.
Nekaj hrane, ki jo je imela na stolu, mi je ponudila: precejšen kos kruha, odprto govejo konzervo in nekaj jabolk. Brž ko sem ostala sama, sem vse pojedla. Nato sem legla na posteljo s pogreznjeno mrežo, postlano s posteljnino, kije imela duh po trohnobi, kakor zidovi in pod.
Kljub vsemu sem se le sprostila. Za Heleno nisem vedela, v kaki nevarnosti je bila na vsakem koraku. Nisem slutila, da je skoraj nemogoče, da je ne bodo prej ali slej aretirali. Mnogo obveščevalcev so v Ljubljani ujeli in mnoge izmed njih pobili. A Helena se mi je v tistih časih, ko mi je tu omogočila življenje, zdela vsemogočna.
Potrebovala sem tako lažno predstavo o njej.
V tem zatišju sem laže zaživela z otrokom in Darkom. Približala sta se v tej tesni zatohli kamri čista in velika. Prinesla sta mi radost, ki me je v duhu prestavila v drugo življenje, v družinsko, polno ljubezni, miru, lepe prihodnosti.
Moje stanje je te predstave do kraja poglobilo, poplemenitilo in bila sem na meji prepričanja, da je ni sile na svetu, ki bi nas tri ločila ali bi katerega ugonobila. Toliko smrti vsak dan. V mestu so umirali, streljali so jih v gramozni jami, padali so vsakdan v hribih. Slepo sem verjela, da sreče nas treh ni mogoče izpodkopati.
Nekaj let po vojni, ko sva z Darkom skušala do potankosti obnoviti najine poti S Krima, njegovo pot v Prekmurje in mojo v Ljubljano, sva ugotovila, da je najbrž prav v tej moji prvi noči pri Heleni on doživljal reči, ki so še kako ogrožale prihodnost nas treh. Prihodnost, o kateri sem tisto noč sanjarila.
DarKo je namreč odšel s Krima nekaj dni pred menoj, a prišel je samo na Pugled nad Vevčami. Tu je moral na kurirski javki čakati deset dni na zvezo čez Savo, ki je bila meja med Nemčijo in Italijo in zastražena na obeh straneh. Dolgčas mu je bilo v tistih dneh čakanja in nekega večera se je pridružil kurirjem, ki so šli v Zgornji Kašelj po dva brata belogardista. Ko so hoteli s silo v hišo, so iz prvega nadstropja začele deževati bombe in spodaj pred vrati je nastal pekel.
V tem peklu je eden izmed kurirjev padel, nekaj pa je bilo ranjenih. Darko se je izvlekel, a je bi! precej razmrcvarjen. Se isto noč so ranjence z Darkom vred spravili v gozdu nad Sostrim v bunker, skopan v zemljo, ki je služil za bolnico. In Darkova pot na Štajersko se je končala že na Pugledu.
Tisto noč sem ostala sama. Nestrpno sem pričakovala policijsko uro, a Helena se ni vrnila. Čumnato sem zapustila /e takrat, ko sem šla na stranišče na hodniku. A bolje bi bilo, da ne bi šla, sajje čarovnik še vedno sedel za mizo v kuhinji in njego va glava je grozeče žarela pod lučjo.
Zdelo se mi je, da je čarovnik malo pred policijsko uro odšel. Gotovo ne stanuje daleč, ali p‘a je agent, daje lahko po policijski uri na ulici. .
Edino, kar je bilo tisto noč prijetnega, so bile moje misli o otroku in Darku. Vsaka ločitev od njega v tem vojnem času je bila boleča, a zadnja ločitev na Krimu je bila posebne vrste. Pekla sem mu;
,,Kose bova spet srečala, bomo trije."
Moram priznati, da tedaj v to nisem povsem verjela, a tudi nisem hotela pomisliti, da se ne bomo nazadnje vsi trije srečali. Na poseben način je vdiral čas v najina čustva, katerim je dajal otrok prabitno težo. Neprestano naju je potiskal v neko prirodno stanje, v katerem naj bi človek moral misliti nase, čas pa naju je trgal od tega. Ta neprestana razdvojenost je bila težka in otrok, ki se je ponujal na svet, je bil novo breme. Izločili so me iz vsakdanjega vojnega življenja, v katerega je bil vpet sleherni, ki se je prepusti! tej vihri. Vsak izmed nas je bil nepogrešljiv. Jaz do sedaj tudi.
Zdaj pa sem postala vsem odveč. Z menoj si ni mogel nihče nič pomagati in zato me je bilo treba nekam spraviti. A kam, ko ni bilo pravega prostorčka zame nikjer na zemlji.
Na drugi strani ceste od mojega brloga teče v globokem betoniranem koritu Ljubljanica. Poznam vsak kvadratni meter tega korita. Lestve iz kovinskih palic so vzidane v beton, ob koritu rasejo divji kostanji, ki jim je skoraj že odpadlo rumeno Ustje. Ob kostanjih teče ulica, na obeh straneh Ljubljanice so stisnjene starodavne hiše, kjer žive ljudje, spijo, jedo, se smejejo, kvartajo, hodijo v kino, v gledališče, na sprehode; vse to teče zunaj mojih zidov, med katere sem prinesla svoje pogubno partizanstvo, zaradi katerega streljajo ali ginevajo ljudje na Rabu, v Gonarsu ali Trevisi.
Se bi kaj pojedla; premalo mi je bilo tisto, kar mi je pustila Helena. Ne bo je, ker je že policijska ura. Kaj če je sploh ne bo več? Nazaj k Jerebicu? Ne bom šla. Kako nesrečen bi bil, ko bi me spet zagledal.
V tej popolni temi in gluhi tihoti sem živo videla Darka pred menoj. Lasje so mu med roško ofenzivo zrasli; v očeh sem mu opažala nenavadno skrb. Večkrat je obmolknil sredi razgovora, kakor da bi se nečesa spomnil in kar ne bi rad povedal. Ob tem pa se.nisva mogla izogniti mnogim globokim nesporazumom, ko seje edinica dan in noč premikala. Bili smo brez hrane, brez zadostne obleke, s premalo orožja. Mnogi so se predali Italijanom, ki so jih potem razkazovali po Ljubljani kot trofeje, nato pa ponavadi postrelili.
Nikoli nisem mogla razumeti, zakaj so nama spomini na čas, ko sva se spoznala, prav v tem težkem času grenili življenje. Crv ljubosumnosti se je nezadržno oglašal v njem in vsaka moja najbolj ‘neznatna ljubezen, še preden sem Darka spoznala, je prihajala na dan z nenavadno grenkobo, ki se je ni mogel znebiti. Dobro sem poznala vsak odtenek v njegovem molku, po katerem sem lahko zmerila globino ljubosumnosti.
Včasih se mi je zdelo, da to m več ljubosumnost, ampak nekaj hujšega, bolj nerazumljivega, bolj nesmiselnega. Moja preteklost ga je od časa do časa v celoti bolela, in ko je minilo, je bil dober, mehak in zdelo se mi je, da mu je vsega žal in bi vse, kar mi je storil s tem, rad popravil.
(nadaljevanje prihodnjič)
STRAN 14
VESTNIK, 4. FEBRUARJA 19«2
šport
USMERITEV TELESNE KULTURE V RADGONSKI OBČINI
Športna društva v večjih delovnih organizacijah
E radgonski občini so v zadnjih letih dosegli na področju telesne kulture viden napredek, čeprav se pri svojem delu srečujejo s finančnimi težavami. Sicer pa tokrat ne bomo govorili o doseženih, rezultatih, temveč ° nadaljnji usmeritvi telesne kulture v občini. O tem smo se pogovarjali s predsednikom IO TKS Gornja Radgona Tonetom Žnidaričem.
—- Kakšna je torej usmeritev telesne kulture v občini?
»Naša osnovna usmeritev je množičnost. Zato mislimo nadaljevati z akcijo ustana-vljanja delavskih športnih društev v vseh večjih delovnih organizacijah. V minulem obdobju je to delo dobro zaživelo v Avtoradgo-ni. V teh naših prizadevanjih se bomo povezovali tudi s SZDL in mladino ter Se skupno dogovarjali za množični razvoj telesne'kul-ture. Prav tako bomo nadaljevali z akcijami kot so, hoja, kolesarjenje, plavanje, smučanje in trimske akcije. Posebna akcija v naši občini je »maraton treh src«, ki smo ga uvedli lansko leto in bo letos že na sporedu meseca aprila v Radencih. Zatem pa bosta maratona v Bovcu in Kranju. Razširiti nameravamo tudi število Panog in ekip v občinskih rekreacijskih ligah. Mislim predvsem na odbojko, košarko, mali nogomet, rokomet, namizni tenis. Poseben Poudarek bomo dajali tudi razvoju, telesne kulture z vidika splošne ljudske ob-fambe, v društvih Partizan m v okviru akcije »iščemo mtjboljšo krajevno skupnost«.
. — V radgonski občini •mate dobro razvito dejavnost šolskih športnih društev. Kakšno pozornost pa boste njim namenjali?
_ »Moram povedati, da so solska športna društva v naši občini nosilec dejavnosti telesne kulture med mladino. V
naši občini ni šole, ki ne bi imela šolskega športnega društva. Zato imajo prav gotovo veliko zaslug učitelji telesne vzgoje. Dosledno bomo tudi nadaljevali s tekmovanjem za športno značko I. in II. stopnje, letos pa se bomo tudi pripravljali za osvojitev športne značke II1. stopnje. Prav tako bomo organizirali tudi smučarske in plavalne tečaje, za kar
— Kako pa je z vrhunskim športom v radgonski občini?
»Moram reči, da na tem področju ne dosegamo vidnejših rezultatov, če izvzamem avto-moto šport, kjer je Gornja Radgona med najboljšimi v državi. Prizadevali si bomo, da tudi na tem področju dosežemo več, in sicer Z načrtnim delom v selekcijah v tistih panogah, ki imajo pri nas že tradicijo. To velja zlasti za rokomet, košarko, namizni tenis, v zadnjem času pa tudi za borilne športe.«
Feri Maučec
Krznar občinski prvak
A Ljutomeru je bilo občinsko prvenstvo članov v namiznem tenisu za jeSameznike in dvojice. Nastopilo je 20 tekmovalcev. Med posamezniki ^agal Krznar (Partizan) pred Rajnarjem (Partizan). Tretje do četrto n- '° pa si delita Tone Ficko (Partizan) in Vargazon (Cven). V tekmova-Ju Parov sta zmagala Novak — Tone Ficko (Branoslavci—Partizan) pred Znar-Rajnar (Partizan), 3—4. Magdič—M. Ficko (Kamenščak) in Var-0*i—-Babič (Cven—Cezanjevci).
T. Ficko
NA LEDU V MARKIČAVC1H — Mrzle zimske dneve in ledeno ploskev so koristno Z v°p's,'li mladi iz Markišavec pri Murski Soboti za igranje hokeja na ledu. Njihovo igranje sc ^okim zanimanjem spremljali številni krajani.	Foto: A. Abraham
NAMIZNI TENIS — PION. PRVENSTVO ZAGREBA
Tretje mesto ekipe
Tradicionalno, že 29. odprto pionirsko prvenstvo Zagreba, najmnožičnejše tekmovanje v namiznem tenisu v Jugoslaviji — letos je nastopilo nad 600 igralcev in igralk iz 99 jugoslovanskih klubov vseh republik in pokrajin — je zbralo ves najboljši mladi naraščaj Jugoslavije. Po nekaj letih je Sobočanom spet preneslo nekaj dobrih uvrstitev, ki kažejo, da se Sobočani s to generacijo počasi prebijajo proti jugoslovanskemu vrhu.
Svojo najboljšo uvrstitev so dosegli v ekipni konkurenci, ko je prva ekipa, za katero sta igrala Dušna Kovač in Vlado Veren med 150 ekipami osvojila zelo dobro 3. mesto. Po številnih zmagah v predtekmovanju sta v osmini finala premagala Ibar s 3:0, v četrtfinalu Ado prav tako s 3:0 in v polfinalu izgubila z zmagovalcem turnirja državnimi pionirskimi prvaki — ekipo Unirea iz Uzdina z 1:3.
V posamezni konkurenci se je Kovač uvrstil med osmerico, potem pa za vstop v polfinale nekoliko nepričakovano izgubil s Cularjem (Šibenik) z 0:2. Med najboljših 16 sta se uvrstila Veren, ter mladi Benko, ki mu je to največji uspeh, saj je za vstop med osmerico izgubil s svojim soigralcem Kovačem. V tej konkurenci je nastopilo 200 pionirjev. Med mlajšimi pionirji, kjer je nastopilo 215 igralcev, sta solidno uvrstitev dosegla Mir-ko unger in Ivan Kuzma, ki sta se uvrstila med najboljših 16 in pri tem imela tudi precej smole pri žrebu, saj je prvi izgubil z zmagovalcem turnirja Kožuharjem (Unirea) po veliki borbi, drugi pa s finalistom Jak-šičem (Vinkovci). Med najboljših 32 se je uvrstil še Smiljan Mekicar ter pri pionirkah Tanja Sinic.
M. U.
-----JUDO-------------------------------------------
Horvatova in Krančič zmagovalca
V Mariboru je bil prvi pozivni turnir v judo za članice Slovenije, na katerem sta sodelovali tudi članici soboškega Partizana in še lepo odrezali. Najboljša je bila Joža Horvat, ki je v kategoriji do 56 kg osvojila prvo mesto. Vse svoje nasprotnice je premagala gladko z 10:0 in tako dokazala, da je najboljša v tej kategoriji v Sloveniji. Uspešna je bila tudi Milena Dokl, ki je v kategoriji do 62 kg osvojila drugo mesto. To je za mlado tekmovalko izreden uspeh, saj se s to športno zvrstjo ukvarja komaj dve leti in je prvič nastopila v konkurenci članic.
V Ptuju je bilo odprto prvenstvo članov v judo, na katerem so nastopili tudi Sobočani in dosegli nekaj odličnih uvrstitev. To še posebej velja za Gezo Krančiča, ki je v kategoriji do 95 kg osvojil prvo mesto. V finalni borbi je gladko z 10:0 premagal reprezentanta Mesariča iz Slovenske Bistrice. Izkazal se je tudi Vinko Apšner, ki je v kategoriji do 78 kg zasedel tretje mesto. V polfinalu ga je po hudi borbi izločil reprezentant Imanovič iz Celja. Solidna pa sta bila tudi Marjan Slak in Darij Semen, ki sta v kategoriji do 86 kg zasedla peto oziroma šesto mesto.
V soboto, 6. februarja bo v Tacnu republiško prvenstvo članov. Na tekmovanju bo nastopilo 13 pomurskih tekmovalcev: Mihalič, Kavčič, Apšner, Semen, Slak in Krančič iz Murske Sobote, Kovač, Vnuk Varga in Firman iz Lendave ter Klemenčič, Magdič in Čirič iz Ljutomera.
O. Sooš
ANDREJCI
Ustanovili novo strelsko društvo
Te dni so v Ajdrejcih ustanovili novo strelsko družino ,,Strelec”. Že sama udeležba na ustanovnem občnem zboru je pokazala, da med krajani, zlasti pa med mladino, vlada veliko zanimanje za strelsko dejavnost in da je bila ustanovitev družine potrebna. Sprejeli so ustrezne akte in se dogovorili za pester program dela. Tako si nameravajo urediti strelišči za zračno in malokalibersko puško, si nabaviti potrebno opremo in organizirati družinska tekmovanja, hkrati pa se tudi vključevali v program tekmovanj občinske strelske zveze Murska Sobota.
Mladi iz Andrejec so se tudi odločili, da bodo istočasno pristopili k izgradnji večnamenskega igrišča. Tako se nadejajo, da bo tudi v Andrejcih zaživela športno-rekreacijska dejavnost. Za predsednika SD ,,Strelec” so izvolili Emila Vučkiča.
Sodelovalo 52 rekreativcev
Športno društvo Mura iz Murske Sobote je v telovadnici Mure pripravilo odprto prvenstvo društva v namiznem tenisu, na katerem je nastopilo 52 tekmovalcev — rekreativcev. Zmagal je Jože Žekš pred Sašom Kolarjem, Marjanom Žekšem, Sinicom, Banki-čem, Horvatom, Martinuzijem in B. Kolarjem. Zmagovalec je prejel pokal, prvih osem pa tudi priznanja in praktične nagrade. Tekmovanje je lepo uspelo.
SMUČANJE
Avtobusni izleti
Smučarski klub Pomurje iz Murske Sobote organizira v soboto, 6. in 13. februarja 1982 smučarska izleta na Pohorje ali Roglo, odvisno od snežnih razmer. Obakrat bo odhod avtobusa izpred Doma Partizana v Murski Soboti ob 7.00 uri. Prijave zbira poslovalnica Kompasa v Murski Soboti. Pri prevozu imajo starejši 25, mladina pa 50 odstotkov popusta.
RADENCI
Smučarski tek 20. februarja
Zaradi slabih snežnih razmer je bil odpovedan I. smučarski tek treh src. ki bi moral biti na Arehu. 30. januarja. Organizator Partizan Radenci bo v vseh razpisanih kategorijah pripravil tekmovanje v soboto. 20. februarja 1982 ob isti uri.
NAMIZNI TENIS
Prijateljsko srečanje
V prijateljskem namiznoteniškem srečanju sta se pomerili ekipi Gornje Radgone in Ljutomera. Rezultata: Radgona l:Ljutomer I. 6:3 in Radgona II-:Ljutomer I. 2:7. Povratno srečanje bo v Ljutomeru.
r. f.
KEGLJANJE
Podvig Garde v Celju
V Celju je bilo finalno kvalifikacijsko tekmovanje v kegljanju za vstop v prvo slovensko ligo. Nastopile so štiri ekipe: Gradis iz Ljubljane in R udar iz Trbovelj, k i sta lansko leto izpadla ter prvaka vzhodne in zahodne skupine Tekstina iz Ajdovščine in Čarda iz Murske Sobote. Pravi podvig so tokrat pripravili kegljači Čarde, ki so nadoknadili precejšnjo prednost prvih dveh ekip in podrli 10,777 kegljev, kar je bilo dovolj za drugo mesto in uvrstitev v prvo slovensko ligo. Junak srečanja je bil zopet Miro Steržaj, ki je podrl 946 in 941 kegljev ali skupaj 1.905 in bil najboljši tekmovalec ter Smodiš, ki je podri 934 iti 913 kegljev ali skunat 1J847kegljev in bil drugi najboljši tekmovalec. Zadnji dan tekmovanja pa so ostali kegljači Čarde dosegli naslednje rezultate: Prelog 888, Drvarič 879, Hari Steržaj 874 in Kovačič 872. Skupni vrstni red kvalifikacij: Gradis21327, Čarda 20.928, Tekstina 20.876 in Rudar 20.648 podrtih kegljev. V slovensko ligo sta se tako uvrstili moštvi Gradisa in Čarde, tekmovanje bo 13. februaija. Izmed šestih ekip pa se bo pet uvrstilo na državno^rvcnstTO.
OBDRŽATI TRETJE MESTO
Nogometaši Mure so začeli s pripravami za spomladanski del tekmovanja v slovenski ligi 12. januarja in trenirajo petkrat tedensko, izmenjave v dvorani in na prostem. Dvakrat trenirajo v dvorani in trikrat na igrišču. Treninge vodi Zoran Cirkvenčič ob pomoči tehničnega vodje Slavka Zoreča. Udeležbana treningih je dobra, tako da priprave potekajo po programu. Želja tehničnega vodstva je, da bi se dobro pripravili za drugi del tekmovanja in obdržali tretje mesto, ki so ga osvojili jeseni. Zato imajo vsekakor vse možnosti, saj z najmočnejšimi nasprotniki večinoma igrajo doma kot je Maribor, Šmartno, Izola, Slovan in Rudar. Poleg tega pa spomladi tudi igrajo eno tekmo več doma. Že v nedeljo so nogometaši Mure na zasneženem igrišču v Murski Soboti odigrali prvo prijateljsko tekmo z mariborskim Kovinarjem in prepričljivo zmagali s 6:0. Zlasti v prvem delu so Sobočani pokazali dopadljivo igro.
V spomladanskem delu tekmovanja bo pri Muri prišlo do nekaterih sprememb v moštvu. Kot vse kaže ne bo igral eden najboljših igralcev Fridrajh, ki je bolan in pa Slavic, ki spomladi odhaja na odsluženje vojaškega roka v JLA. Z aktivnim igranjem je prenehal Horvat. Moštvo pa sta okrepila Mertilk in NK Beltinke in Ternar iz NK Turni-
šče. K Muri pa se namerava ponovno vrniti Sebjan.
Za obiskovalce nogometnih tekem v Murski Soboti pa bo zanimiva tudi tale novica. Začeli so z gradnjo nove tribune na nogometnem igrišču Mure, ki je bila vsekakor potrebna, saj je
Zorah Cirkvenčič — trener Mure iz Murske Sobote.
stara že zdavnaj dotrajala.
V Času priprav bo Mura odigrala naslednje dogovorjene prijateljske tekme: Ljutomer : Mura (7.2.), Kovinar : Mura (14.2.)j Varteks : Mura (20.2.), Mura : Flavia Sojva (21.2. MTČ : Mura (28.2.). V programu imajo še tekme z varaždinsko Slobo-do in pa nekaterimi pomurskimi klubi.	F. M.
IZBOLJŠATI PLASMAN
Te dni so člani nogometnega kluba Nafta na občnem zboru ocenjevali delo v preteklem obdobju in ugotovili, da kljub prizadevnemu delu članov upravnega odbora tekmovalni rezultati niso bili temu primerni.
Milivoj Matičič — trener Nafte iz Lendave.
Zato so se dogovorili, da bodo v prihodnje še načrtneje -zastavili delo z mladimi, hkrati pa si prizadevali odpraviti slabosti. Dogovorili so se, da bodo dogradili tribuno, v doglednem času pa tudi uredili pomožno igrišče, pri čemer računajo na pomoč TKS in KS. Izvolili so si novo vodstvo. Za predsednika kluba je bil izbran Vladimir Karakatič, za podpredsednika Jože Madžar in
Milan Balantič. Peto selekcijo Nafte, ki nastopa v slovenski ligi bo vodil kot trener Milivoj Matičič, tehnični vodja pa je Jože Varga. Trener četrte selekcije je Stefan Vidak, tehnični vodja pa Rudi Krampač. Za tretjo selekcijo bo kot trener skrbel Karel Kapun, tehnični vodja pa Jože Pal. S prvo in drugo selekcijo pa bo delaj Feri Horvat.
Nogometaši Natte so začeli s pripravami za spomladanski del tekmovanja 10. januarja. Trenirajo trikrat tedensko, v programu imajo 29 treningov in 14 prijateljskih tekem. Že v nedeljo so odigrali prvo prijateljsko tekmo ž Var-teksom v Varaždinu. Nastopili so oslabljeni in izgubili z 0:6. V času priprav pa imajo dogovorjene še naslednje tekme: Nafta : Udarnik (7. 2.), Nafta : MTC (14. 2.), Nafta : Varteks (17. 2.), Sloga : Nafta (21. 2.), Udarnik : Nafta (24. 2.), Nafta : Bakovci (28. 2.), Nafta : Sloga (7. 3.), Nafta : Ljutomer (14. 3.). Predvidoma bodo še dve tekmi odigrali s Slobodo iz Varaždina.
Po besedah trenerja pete selekcije Milivoja Matičiča si bodo prizadevali izboljšati plasman, saj bi po kvaliteti sodili vsaj v sredino lestvice slovenske lige. V spomladanskem delu bo tehnično vodstvo razpolagalo s širšim krogom igralcev. Iz JLA sta se vrnila Gorza in Farkaš, iz MTČ je prišel Slamek, ki je zaposlen pri Nafti in Ternar iz NK Turnišče. Ponovno pa so se aktivirali Pal, Kasaš, Drg in Balažič.
F. M.
—_________________
4. FEBRUARJA 1982
STRAN 15
dopisniki so zabeležili
KAMOVCI
Ustanovili bodo gasilsko društvo
V krajevni skupnosti Kamovci do sedai niso imeli gasilskega društva, ki bi, aktivno delovalo. Mladi v Kamovcih pa snujejo nove načrte In predlagajo, da bodo tudi v tej vasi na spomlad ustanovili gasilsko društvo. V vasi pač imajo dobro mladinsko organizacijo in tudi aktivne člane. Kot smo zvedeli, hočejo ustanoviti dve desetini — moško in žensko desetino, saj imajo v vasi toliko aktivnih članov.
Mladi gasilci bodo sami in s prostovoljnim delom preuredili vaško-gasilski dom ter nabavili najnujnejšo gasilsko opremo.	F. Feher
V teh zimskih dneh na prenekaterih pomurskih dvoriščih prijetno diši. Čas kolin, tistih — ta pravih.	Otok
MURSKA SOBOTA
Glasilo bo še bolj zanimivo
Na sestanku sekcije za informiranje in propagando Kluba mladih v Murski Soboti so se dogovorili o delu uredniškega odbora glasila kluba »Mlada jelšnica«. Glasilo bo izhajalo mesečno in bo pripomoglo k boljši informiranosti, saj bodo v njem poročila o bogati dejavnosti sekcij, razna obvestila, razpisi natečajev, literarni prispevki in še več drugega zanimivega branja.	ptok
JANŽEV VRH
Informirati tudi krajane
Mladi v OO ZSMS Janžev vrh že štiri leta zapored izdajajo tri do štirikrat letno svoje informativne liste. V letošnji prvi številki Informacij so zapisali rezultate iz preteklega leta in navedli glavne probleme in zastavljene naloge za prvo polletje. Razmišljajo pa tudi o tem, da bi Informacije dobili tudi drugi krajani.	-saša-
G. RADGONA
V štirih gasilskih društvih 100-let nice
V letošnjem letu bodo v občini Gornja Radgona kar v štirih gasilskih društvih praznovali 100 let delovanja. Najstarejša gasilska društva v občini so v Gornji Radgoni. Apačah, Orehovcih in Ži-bercih. Vsako društvo bo ta jubilej praznovalo na svojstven način. Za društvo v Gornji Radgoni in Orehovcih pa bo to leto posebno pomembno, saj bi obe radi dokončno uredili nove gasilske domove.
Franci Klemenčič
Dovolj dela za mlade
V mladinsko organizacijo v Bolehnečicih je, kot poroča dopisnik Srečko, vključenih 36 mladih. .Kar pridni so na kulturnem in športnem področju, pa tudi delovnih akcij ne zanemarjajo. Dogovorili so se. da bodo uredili sanitarne prostore v vaškem gasilskem domu, nogometno igrišče in v dvorani zagotovili najnujnejše za tenis.
Pripravljajo se na dan žena, ko bo v kraju primerna kulturna prireditev, precej pa se jih ogreva za organiziranje plesnega tečaja.
GANČANI
Številne naloge
Pred dnevi so mladi v OO ZSMS Gančani ocenili delo v preteklem obdobju in si začrtali okvirni delovni program. Kot so ugotavljali, so v preteklem letu precej pozornosti posvetili prostovoljnemu delu, ohranjevanju revolucionarnih tradicij, prirejanju kulturnih programov, športnim prireditvam...
Med najpomembnejše naloge, ki so jih zapisali v program dela, sodijo prav gotovo priprave na skupščinske volitve in na 11. kongres ZSMS. Ker pa je v Gančanih premalo mladih vključenih v gasilsko društvo in strelsko družino, bodo morali mlade v čimvečjem številu vključiti v omenjeni društvi. Tudi v prihodnje želijo sodelovati s sosednjimi mladinskimi organizacijami in navezati prijateljske stike z nekaterimi OO ZSMS iz lendavske občine in z mladimi iz združenega dela. Več pozornosti b<ylo posvetili tudi idejnopolitičnemu usposabljanju. , T. Horvat
POMURSKA ZALOŽBA
V Pomurju smo v zadnjih letih zgradili nekaj javnih telefonskih govorilnic. Za nje skrbijo Podjetje za PTT promet iz Murske Sobote in krajevne skupnosti, nekatere pa samevajo. Dokaj klavrna slika že nekaj mesecev buri duhove v Ljutomeru. Na glavnem trgu je javna telefonska govorilnica, na kateri so brezbriž-neži polomili steklo, pa tudi telefonskega imenika ni več. Pa še to: pred vhodom v govorilnico vozniki parkirajo avtomobile: J. Ž.
LENDAVA
Poglobljena srečanja
Osnovna organizacija zveze sindikatov Gidos iz Lendave je pred dvema letoma navezala stike s podjetjem za distribucijo vode in kanalizacije iz Nagyka-nizse na Madžarskem. Sodelovanje med delavci teh dveh sorodnih organizacij združenega dela se iz leta v leto krepi. Predstavniki Gidosa iz Lendave so obiskali madžarske prijatelje, le-ti so jim v lanskem letu obisk vrnili. V Lendavi so se^srečali na športnem področju, govorili pa so tudi o težavah in problemih. Ob koncu srečanja so jim člani Gidosa za spomin podarili Bilten lendavske občine. Letos bodo ta srečanja še poglobili na drugih področjih.	j Žerdin
GRADIŠČE V SLOV. GORICAH
Prvo šahovsko
društvo
V Gradišču v Slovenskih goricah so takoj po ustanovitvi prvega šahovskega društva v lenarški občini začeli z aktivnim delom. V društvu imajo že 20 članov, ki so predvsem iz Gradišča in Lenarta. Pred kratkim so se dogovorili o krajšem delovnem programu, razpravljali pa so tudi o pravilih društva, ki ki jih bodo sprejeli na občnem zboru. V programu dela so predvsem tedenske šahovske vaje.
Predsednik društva dr. Marjan Kancler, ki je bil med glavnimi pobudniki za ustanovitev društva, si prizadeva, da bi bilo vanj vključenih več mlajših šahistov, za katere bodo pripravili tudi krajša predavanja o šahovskih pravilih in različnih sistemih šahovskega tekmovanja.
J. Lorber
GORNJA RADGONA
OBISK NA ISTI RAVNI
V preteklem letu so v Kanu Gornja Radgona, ki deluje v okviru DPD Svoboda Radgona, predvajali 156 filmov, od tega le petnajst domačih. Vseh kino predstav je bilo 336, katere si je ogledalo 25.713 obiskovalcev. Upravitelj kina ugotavlja, da je obisk z ozirom na število gledalcev ostal na enaki ravni kot leto prej, čeprav tudi v preteklem letu ni bilo Tedna domačega filma, ki so ga v preteklih letih že organizirali. Ta je odpadel zaradi pomanjkanja sredstev.
Radgonski kino oskrbuje s filmi tudi kino, ki deluje v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih. Tod si je 53 predvajanih filmov ogledalo 4.087 gledalcev. Ob začetku obratovanja je omenjeni kino deloval le za goste zdravilišča, dočim si sedaj lahko predstave ogledajo tudi krajani Radenec, kar je za ta kraj velika pridobitev. Ludvik KRAMBERGER
ŽIBERCI
GASILCI SE USPOSABLJA JO
Žiberci so eden tistih krajev v Apaški dolini, kjer se odvija glavno gibalo družbenega življenja skozi gasilske vrste. Veliko skrb posvečajo tudi pri izobraževanju gasilcev. Ker je zimski čas najprimernejši za tovrstno izobraževanje, te dni poteka pri gasilskem društvu tečaj za pridobivanje znanja iz gasilskih veščin, kakor tudi iz področja požarne varnosti. Kot nam je povedal tajnik društva Jože Stelcer, tečaj obiskuje 20 članov društva, kar je za ta mali kraj kar veliko.	L. K.
CENTER ZA SOCIALNO DELO
MURSKA SOBOTA
Objavlja prosta dela in naloge
PSIHOLOGA
Pogoji:
— diplomirani psiholog
— dve leti delovnih izkušenj
—	dva meseca preizkusnega dela na ostalih delovnih mestih Centra
—	nastop dela 1. 4. 1982.
Prijave sprejema 15 dni od dneva objave CENTER ZA
SOCIALNO DELO MURSKA SOBOTA, Alija Kardoša 2.

RIBJE KONZERVE IN DRUGA GOTOVA JEDILA
so primerna za hitro pripravo jedi za goste ali domače
ZA RADIATORJE 4yiN SANITARNE ARMATURE
" akiimatw armal
MARIBORSKE livarne	/&/
v Mariboru na Koroški /ponuja: -rezervne dele, daje nasvete o vgradnji in vzdrževanju.
STRAN 16
VESTNIK, 4. FEBRUARJA
OSUMLJENCA ZA ZAPAHI
V zadnjih dveh mesecih je bilo na območju Pomurja več vlomov, ki so občane upravičeno vznemirili. Iskanje storilca je bilo sicer naporno, saj je z vlomi v eni noči na več različnih krajih hotel zakriti sledi, vendar so nepridiprava naposled prijeli. Aretacija je pokazala, da gre za povratnika, torej storilca, ki mu tokratne »operacije« niso bile Prve. V preiskovalnem zaporu je 33-Ietni Stanislav Mrzaj iz Koprivnice na Hrvaškem. Mladenič je namreč tudi na območju hrvaških občin vlamljal.
Pa poglejmo, kje vse po Pomurju je stikal! Od 7. decembra do 11. decembra 1981 je vlomil v prostore osnovne šole in vrtca v Križevcih pri Ljutomeru, v osnovno šolo in bencinski servis v Beltincih, v osnovno šolo in vzgojno-var-stveni zavod v Lendavi, na-
DELOZA Zagorje ob Savi
TOZD Konfekcija Velika Polana
RAZPISUJE
po sklepu delavskega sveta TOZD in v skladu s statutom, dela in naloge
VODJE TOZD KONFEKCIJE VELIKA POLANA
POGOJI:
1.	dokončana visoka ali višja strokovna izobrazba tekstilne, konfekcijske, ekonomske ali druge ustrezne smeri ter najmanj pet let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornejših del in nalog;
2.	pasivno znanje enega tujega jezika;
3.	moralno-politične kvalifikacije;
4.	organizacijske in vodstvene sposobnosti;
5.	predložitev referenc o svoji dotedanji dejavnosti.
Na razpisana dela in naloge se imenuje kandidata za dobo 4 let.
Pismene vloge z dokazili se pošljejo v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: DELOZA — TOZD Konfekcija Velika Polana, Velika Polana 106, z navedbo: razpisna komisija za imenovanje vodje TOZD.
O izidu imenovanja bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa.
Alkoholizem in združeno delo
H. del
Vrsto možnosti, ki jih ima delovna organizacija, da prisili alkoholika na zdravljenje, smo povzeli po knjigi dr. Janeza Ruglja Alkoholizem in združeno delo in knjigi Alkoholno omamljen I Jožeta Ramovša. O drugi razpoložljivi literaturi o alkoholizmu pa boste lahko prebrali v, enem od naših prispevkov.
Alkoholik bo prej ali slej začel kršiti svoje delovne obveznosti. V začetku bodo to le manjše nerodnosti in zamujanje v službo, kmalu pa bo napravil tudi večje napake ter povzročil škodo. Zakon o združenem delu in vsi samoupravni akti, ki izhajajo iz njega, nam jasno določajo kaj so hude kršitve delovnih obveznosti ter zanje predvidevajo tudi prenehanje delovnega razmerja. Med hujše kršitve delovnih obveznosti sodi prihajanje na delo v vinjenem stanju, uživanje alkohola med delom, neopravičen izostanek z dela najmanj 5 delovnih dni v obdobju treh mesecev, povzročanje nereda in še bi lahko naštevali. Dobro vemo, da alkoholiki počno navedene kršitve skoraj vsakodnevno. Kako naj torej ukrepamo?
Najprej se skušamo z delavcem — alkoholikom, ko bo trezen, pogovoriti o njegovi bolezni in mu predlagati zdravljenje. Ce to ne zaleže, začnemo sistematično beležiti njegove napake in kršitve delovnih obveznosti (kdaj, kje, kako) in proti njemu Uvedemo disciplinski' posto-Pek. Na obravnavi pred komisijo mu ponudimo na •zbiro kazen (t. j. prenehanje
zadnje pa še v prostore TZO Črenšovci. v tamkajšnjo trgovino s tekstilnim blagom in v. ekspozituro Ljubljanske banke v Črenšovcih. Osumljeni Mrzaj je, kot vse kaže. iskaLdenar. Ker je v glavnem naletelna prazne mize, je bil »izkupiček« bolj slab, večja je škoda, ki jo je povzročil na objektih, ko jih je s silo odpiral. Mrzaj je v preiskovalnem zaporu v Varaždinu.
Na temelju odredbe preiskovalnega sodnika v Murski Soboti pa se nahaja v preiskovalnem zaporu tudi 21-le-tni Janez Peterko iz Bakovec. Osumljen je kaznivega dejanja prisvojitve tujega premoženja in vlomov. Tako naj bi ponoči 18. januarja 1982 v Mariboru protipravno vzel osebni avto Jožeta Korošca in še isto noč vlomil v bencinski servis v Križevcih pri Ljutomeru, nato pa še v samopostrežno trgovino v Bakovcih. Očitajo mu
delovnega razmerja) ali zdravljenje. Ce se bo uspešno zdravil, ga delovna organizacija sprejme nazaj. Ce ima alkoholik družino, ki mu je (še) pripravljena pomagati, se bo verjetno odločil za zdravljenje.
Pri zdravljenju mora razen družine ' sodelovati tudi delovna organizacija in zdravljencu omogočiti, da se čimprej znova vključi v delovno okolje. S potekom zdravljenja morajo biti sodelavci alkoholika dobro seznanjeni in mu pri zdravljenju pomagati. Pomembno vlogo ima socialna služba delovne organizacije, predvsem pri povezavi z alkoholikovo družino in pri rehabilitaciji po zdravljenju.
Alkoholizem v delovni organizaciji je predvsem vprašanje reda in delovne discipline, pa tudi humanih socialističnih samoupravnih odnosov v njej, poudarja dr. Rugelj. Pri razvoju teh odnosov imajo odločilno besedo družbenopolitične organizacije in vodstveni delavci. Dr. Rugelj celo predlaga, naj bi razpisi za direktorje vsebovali kot pogoj — razčiščen odnos do alkoholizma.
Preberimo še, kaj o tem problemu misli uspešno zdravljeni alkoholik ti leta po zdravljenju: ,,Približno pred petimi leti sem pod vplivom alkohola začel delati površno, izostajal sem z dela, prihajal na delo pijan in kljuboval predpostavljenim, vendar sem bil prepričan, da je vse, kar delam, v redu ih da ne delam nobenih napak. Zgodilo se je, da sem namesto na delovnem mestu dan preživel v gostilni. Pijan sem
tudi vlom v tovorni avto in v stanovanje Herte Weingerl v Murski Soboti. Povsod naj bi stikal po denarju in tehničnih predmetih.
Sedaj pa poglejmo stanje v prometu! Kaže, da so nekateri vozniki motornih vozil neprilagodljivi na spremembe voznih pogojev. Na upravi za notranje zadeve namreč ugotavljajo. da je prometnih nesreč v času slabih voznih -pogojev. ki trajajo dalj časa, manj. Po drugi strani pa število nesreč naraste, ko je nekaj časa lepo vreme, naenkrat pa se poslabša, torej pade sneg ali pa je poledica. Tedaj število nesreč naglo poraste. Iztekajoča se zima, z njo pa različni vozni pogoji, lahko še marsikoga zepeljejo v svoje štrene. Pazljivost je torej še naprej potrebna in seveda prilagoditev vožnje stanju cestišča.
Da zapisana trditev drži, dokazujejo tudi nesreče, ki jih
se pozno ponoči vrnil domov, tudi drugi dan nisem bil sposoben za delo. Mučila me je mora. Vedel sem, da za svoje dejanje nimam opravičila, da so sodelavci delali namesto mene. Bilo me je sram in strah hkrati. Počutil sem se ničvrednega in ko sem si nabral dovolj poguma (seveda s pomočjo alkohola), sem prišel na delo z lažnimi opravičili in izgovori. Ker je delovodja opazil, da so se moji izhodi v mesto končali s pijanostjo, nisem dobil več dovoljenja. Beg čez ograjo ie bil nezanesljiv, zato sem za« čel alkohol prinašati na delo. V vinjenem stanju nisem mogel dobro delati, oviral sem tudi tiste, ki bi radi delali. Na ta način je padla storilnost posameznika pa tudi cele delovne organizacije.
Ko sem se vrnil z zdravljenja, sem analiziral svoj nekdanji odnos do OZD v kateri delam in ugotovil, koliko več koristi bi imelo združeno delo od mene, Če bi bil trezen. Takrat sem se odločil, da si bom z vestnim delom, tovariškimi odnosi in vsestransko aktvnostjo skušal ponovno pridobiti zaupanje sodelavcev in predpostavljenih. Sem na dobri poti, da mi bo to uspelo, zato delam z veseljem, počutim se sproščeno, dvignil sem produktivnost in izboljšal kvaliteto svojega dela.
Nikoli več ne želim nazaj v alkoholizem in živeti na račun drugih. Ostati hočem trezen, pošten in ustvarjalen.”
V sodelovanju z zdravljencem K. Š. pripravila dr. Zdenka Čebašek Travnik
bomo opisali zdaj. 27. januarja ob 17.00 se je zgodila na regionalni cesti izven Gederovec prometna nesreča. Tedaj seje voznica osebnega avta Jelka Šoštarič iz Murske Sobote neliala proti Gederovcem. Na spolzkem in zasneženem cestišču je avto zaneslo v jarek, nastala je gmotna škoda za 20 tisočakov, voznica in njena sopotnica Cecilija Šoštarič pa sta se lažje poškodovali.
28.	januarja se je pripetila prometna nesreča na Plitvič-kem vrhu. Kot vzrok zanjo omenjajo neprimerno hitrost na zasneženem vozišču. Mihael Krecembaher iz Selnice ob Dravi seje peljal s tovornim avtom po magistrami cesti Gornja Radgona-Lenart. V levem blagem ovinku se mu je nasproti pripeljal z osebnim Avtom Viljem Kovač od Grada. Zaradi težko vozne ceste in njej neustrezne hitrosti je osebni avto zaneslo v tovorni avto, od katerega se je odbil in obtičal v jarku. Iz vozila sta padla Kovač in sopotnik Andrej Zrim z Doliča in se hudo poškodovala. Materialna škoda na vozilih znaša 60 tisočakov.
Tudi prometni nesreči istega dne ob 8.15 uri je botrovala neustrezna hitrost na slabem cestišču. Na regionalni cesti izven Radomerja je namreč voznik osebnega avta Milan Hergula iz Mihovc med bo-žnjo iz Ormoža proti Ljutomeru zapeljal s ceste v grmovje in se < vozilom večkrat prevrnil. Avto je skoraj popolnoma uničen, sicer pa je škode za 90 tisoč dinarjev.
30.	januarja ob 14.00 seje Miroslav Janžekovič iz Moravec pri Bučkovcih peljal iz Ljutomera proti Bučkovcem. Med vožnjo je spregledal v levem ovinku stoječi osebni avto, ki ga je tam zaustavil Karel Pušnik iz Ptuja. Janžekovič se je z osebnim avtom zaletel v Pušnikovo vozilo in tako povzročil za 80 tisočakov škode.
Pa še vest iz Rakičana. 31. januarja ob 16.45 uri se je Alojz Tratnjek iz Rankovec peljal z osebnim avtom iz Rakičana proti letališču. Tam ni uspel izpeljati desnega ovinka in je trčil v zgradbo. V nesreči se je hudo poškodoval sopotnik Franc Toplak iz Rankovec. Škode je za 10 tisoč dinarjev.	Š. S.
SDtudiv' G.Petrovcih Prejšnji teden so na pobudo krajanov Gornjih Petrovec ustanovili strelsko družino. »Tromejnik«. V vasi je zadnja leta bilo veliko zanimanje za ustanovitev, tega društva, predvsem med mladino, kajti na OŠ deluje strelski krožek. Na ustanovnem zboru so izvolili vodstvo in izdelali program delovanja za leto 1982. Za predsednika je bil izvoljen Milan Horvat, društvo pa že šteje 49 članov, od tega je kar 15 žensk.
Za začetek bodo streljali z zračno in malokalibersko puško. Za treninge z zračno puško so jim na razpolago prostori OS, za streljanje z malokalibersko puško pa imajo v načrtu z lastnimi močmi preurediti prostor v bližini gozda. Začeli so se dogovarjati tudi za izgradnjo sodobnega strelišča, katero bi gradili ob pomoči krajanov. V svoje vrste nameravajo vključiti tudi pionirsko ekipo in to učence OŠ, kateri delujejo v strelskem krožku.
^.V tem letu nameravajo izvesti eno tekmovanje, na katero l>odo povabili okoliške strelske družine in vse občane, da bodo lahko streljali z zračno puško.. Udeležili pa se bodo tudi vseh strelskih tekmovanj v občini.
Š. Abraham
MATIČNI URAD LJUTOMER — Josip Sedmak, vodovodni inštalater, Banfi 191, in Tatjana Zupanec, trgovska pomočnica, Globoka 43/a; Srečko Babič, študent, Mota 8, in Tatjana Lajovic, medicinska sestra, Mota 63; Alojz Slavič, mesarski pomočnik, Križevci pri Ljutomeru 56/E, in Irena Slokan, kuharica, Križevci pri Ljutomeru 56/E; Anton Holc, trgovec, Kuršinci 4, in Marija Černjavič, gospodinja, Kuršinci 4; Anton Kšela, strojni ključavničar, Berkovci 19, in Anica Ranca, trgovska pomočnica. Spodnji Kamenščak 65; Ivan Pušenjak, kmetovalec, Spodnji Kamenščak 33, in Angela Feuš, trgovska pomočnica, Spodnji Kamenščak 68; Miroslav Nežič, kuhar, Lukavci 8, in Dragica Skuhala, natakarica, Bunčani 9; Milan Govedič, trgovski delavec, Mekotnjak 36/A, in Nevenka Kosi, gimnazijska maturantka. Stara cesta 45; Miroslav Rauter, študent, Cezanjevci 36, in. Danica Abunar, študentka, Čemošnjice_pri Stopicah 12; Andrej Pučko, kmetijski tehnik, Maribor, in Jelislava Makovec, medicinska sestra, Ljutomer, Zacherlova 6; Andrej Bohinec, strojni ključavničar, Cven 28, in Zdenka Rajh, absolventka PA, Pristava 9; Martin Žabot, kmetovalec, Veščica 7, in Lučka Zanjkovič, šivilja, Razkrižje 27; Aleksander Rozman, strojni ključavničar, Titovo Velenje, in Majda Cmagar, krojaška delavka, Presika 23; Dušan Zadravec, strojni ključavničar, Plešivica 34, in Metka Golob, administratorka, Podgradje n. h.; Stanislav Lihtenvalner,strojni delovodja, Ilovci 15, in Cecilija Golob, krojaška delavka, Nunska graba 20; Tomislav Črnjavič, taracer, Desnjak 15, in Zdenka Gasparič, administratorka, Kokoriči 16; Bojan Plohl, miličnik, Veržej 90, in Hilda Hladnjak, administrativni tehnik, Veržej 30; Milan Rudolf, avtoelektrikar, Radoslavci 27, in Avguština Kšela, krojači-ca, Godemarci 3; Janez Springer, farmacevt, Trate, in Ivka Marsič, administratorka, Trate pri Gornji Radgoni; Boro Savič, mizar, Mota 61, in Veronika Vuk, delavka, Mota 61.
ČESTITAMO!
ZA IZGRADNJO KIRURŠKEGA BLOKA SO DAROVALI:
MURA TOZD Ženska oblačila — sodelavke 315. brigade (namesto venca na grob pok. očeta Gerič Matilde, Hotiza 124 a) — din 1.500,00; AOP „MURA” M. Sobota (namesto venca, materi Sadi Jožeta iz Kruplivnika) — din 500,00; Družina Bencik iz Seberorec, družini Kerčmar in Siplič iz M. Sobote (namesto venca na grob sorodnice Kukojca Gizele iz Krneč) — din 1.000,00; Gasilsko društvo Adrijanci (namesto vencev za preminule tovariše ob priliki 50. obletnice) — din 2.000,00; Skupne službe SIS občine M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta naše bivše sodelavke Dšuban Štefke iz Gederovec) — din 500,00; Tanacek Herman, M. Sobota, Cvetkova . (namesto venca pok. Hujs Jožetu) — din 600,00; Možir Katarina, Tolmin (namesto venca na grob pok. Kuhar Terezije iz Markišavec) — din 500,00; OOS Vzgojnovarstveni zavod Murska Sobota (namesto venca za pok. očeta Kouter Marjete) — din 500,00; OOS Vzgojnovarstveni zavod M. Sobota (namesto venca za pok. očeta Dietner Angele) — din 500,00; Luk — Nečak, Murska Sobota, Ciril Metodova 3 (namesto cvetja na grob Rehn Pavle, Ciril Metodova 24, M. Sobota) — din 300,00; Sodelavci tov. Beznec Marjane (namesto venca na grob pok. očeta) — din 1.900,00; Delavci Ginekološko-porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota (namesto venca na grob pok. Apatič Andreja iz Šoštanja) — din 1.000,00; Organizacija Rdečega križa Rakičan (namesto venca na grob pok. Gyerek Kolomana, Rakičan) — din 1.000,00; Družine Pintaričevih iz Ljubljane, Ravničevih iz Murske Sobote in Jesenic (namesto venca na grob pok. ing. Ficko Stefana iz Murske Sobote) — din 5.000,00; Družina Perhavec iz M. Sobote (namesto venca na grob pok. dipl. ing. arh. Stefana Ficka) — din 1.000,00;
Darovalcem se zahvaljujemo.
Prispevek nakazujte na račun: 51900-763-30297
1.	VODJA KUHINJE
— vodi delo v kuhinji, kuha-in skrbi za kvaliteto hrane ter sodeluje pri pripravi jedilnikov
2.	SKLADIŠČNIKA ŽIVIL
— vodi skladišče živil
3.	SKLADIŠČNIKA INVENTARJA
— vodi skladišče inventarja
4.	EKONOMA - ŠOFERJA
— skrbi za nabavo živil, pijač in pomaga pri drugih delih
5.	FINANČNEGA MANIPULANTA - RECEPTORJA
— vodi evidenco o izdanih blokih za prehrano, sodeluje z vodstvom jlede zasedenosti kapacitet, vodi pomožno blagajno
6.	KUHINJSKE POMOČNICE
— pomaga pri pripravi, kuhanju, delitvi hrane in pomivanju posode
7.	TOČAJKE
— prodaja pijačo in vodi obračun opravljenega prometa
8.	SERVIRKE
— servira hrano gostom in pomaga pri pripravi hrane v kuhinji
9.	PERICE
— pere in lika perilo
10.	DELAVCA - VZDRŽEVALCA
— opravlia razna vzdrževalna dela
11.	SNAŽILKE
— pospravlja in čisti skupne prostore, sanitarije ter pomaga pri drugih pomožnih delih
Poleg splošnih pogojev, ki jih morajo kandidati izpolnjevati po zakonu o delovnih razmerjih se zahteva, da izpolnjujejo še pogoje 84. člena, zakona o notranjih zadevah (da niso v kazenskem postopku, da niso bili obsojeni za kakršnokoli kaznivo dejanje iz nečastnih nagibov).
Pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh od objave republiškemu sekretariatu za notranje zadeve SR Slovenije, upravi za organizacijo in kadre, Ljubljana, Kidričeva 2, telefon št. 327-290.
^STNIK, 4. FEBRUARJA 1982
STRAN 17
Zbor delovne skupnosti TOZD OŠ Edvard Kardelj Kobilje razpisuje prosta dela in naloge učitelja slovenskega in nemškega jezika.
Pogoj: PRU
Dela in naloge so razpisana za določen čas od 15/3— 30/6-1982 (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu).
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa.
Stanovanje je zagotovljeno
PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE
GORNJA RADGONA
Proizvodno transportno podjetje AVTORADGONA n. sol. o., Gornja Radgona, TOZD Avtotrgovina-servisi, Ljutomerska 26, objavlja naslednja prosta dela in naloge:
- 5 AVTOMEHANIKOV lil
vaš tednik
Pogoji: končana poklicna šola za avtomehanika in eno leto delovnih izkušenj
- 2 KLEPARJEV III
Pogoji: končana poklicna šola za avtokleparja in eno leto delovnih izkušenj
Za objavljena prosta dela in naloge združujemo delo za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Kandidate vabimo, da pošljejo pismene prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o strokovnosti kadrovski službi delovne organizacije v 15 dneh od dneva objave.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o opravljeni izbiri v 30 dneh od poteka roka za sprejem prijav.
Prodaina mesta JEKLO-TEHNE v Pomurju: MURSKA SOBOTA - KRIŽEVCI V PREKMURJU -LENDAVA
Pomurski zdravstveni center M. Sobota, TOZD Zdravstveni dom G. Radgona ponovno
RAZPISUJE
dela oz. naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
direktorja temeljne organizacije združenega dela
Kandidat za razpisana dela oz. naloge mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
— da ima visoko izobrazbo medicinske, ekonomske, pravne ali politološke smeri
—	da ima najmanj pet let delovnih izkušenj in organizacijske sposobnosti
—	da se zavzema za samoupravljanje — da je moralno in politično neoporečen.
Dela in naloge se razpisujejo za štiri leta.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 20 dneh po objavi na naslov: Pomurski zdravstveni center M. Sobota, TOZD Zdravstveni dom G. Radgona, 69250 G. Radgona — za razpisno komisijo. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire . obvestili v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
I»1
KRIŽEVSKE OPEKARNE
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
BOREČI 36 69242 KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
(reelekcija)
Pogoji:
—	višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, ali
—	srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih,
—	da je moralnopolitično neoporečen in družbeno aktiven,
—	da ni v postopku zaradi gospodarskega prestopka in da nima sodne prepovedi za opravljanje svojega dela.
Mandat za razpisana dela in naloge traja 4 leta. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: KRIŽEVSKE OPEKARNE BOREČI p. o., KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — ,,za razpisno komisijo".
Kandidati bodo o jzbiri obveščeni v 10 dneh po končanem razpisnem roku.
Po sklepu Sveta delovne organizacije Invalidske delavnice ,, Solidarnost" v ustanavljanju v Murski Soboti, Titova 5
razpisujemo
dela in naloge
vodje komercialne službe DO
Kandidat mora izpolnjevati poleg pogojev po ZZD še naslednje:
—	da ima končano višjo šolo komercialne Smeri;
—	da ima sposobnosti organizirati in voditi delo komerciale;
—	da ima primeren odnos do delavcev v ZD in do samoupravljanja;
Kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Stanovanj ni.
Prošnje z dokazili poslati v 15 dneh od razpisa. Nepopolne prošnje ne bodo obravnavane.
Kandidati bodo o izboru seznanjeni v 10 dneh po preteku roka za prijavo.
INA NAFTA LENDAVA
razpisuje javno licitacijo
za Sledeča osnovna sredstva:
— Rabljeni poltovorni avtomobil TAM-2000 izklicna cena 15.000.— din
— Rabljena cisterna 10.000 I
— Rabljeni kombi IMV-1600 izklicna cena 5.000.— din
Licitacija bo v četrtek 18. 2. 1982, ob 10.00 uri pri Trimlin-skem skladišču v Petišovcih.
Možnost udeležbe na licitaciji imajo pravne in fizične osebe.
Kandidati morajo pred licitacijo položiti 500,00 din kavcije.
CENEJE
DO
Prvi paket:
DELA
A. Bibič: INTERESI IN POLITIKA
B. Kavčič —I. Svetlik:
POGLAVJA IZ SOCIOLOGIJE
PAKETNI NAKUP
20% POPUST
ZNANJA!
Peti paket:
Šesti paket:
Četrti paket:
ZDRUŽENEM DELU
250, - din
300, — din
TEORIJA
150,- din
1868-1980
700,— din
550, — din
550, — din
, 250, - din
360,— din
M. Gorjup: SAMOUPRAVNO
140,— din
NOVINARSTVO
390,— din
360, — din
1918-1922
PROBLEMI NAŠE GRADITVE
650,— din
250,- din
JUGOSLAVIJE
240,— din
S. Ilič: PSIHOSOCIOLOŠKI ASPEKT INFORMIRANJA V
V. Tomšič: ŽENSKA V RAZVOJU SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE
Več avtorjev: INVENTIVNA DEJAVNOST V ZDRUŽENEM
dr. V. Štambuk: KIBERNETIKA
Več avtorjev: KRONOLOGIJA NAPREDNEGA DELAVSKEGA GIBANJA NA SLOVENSKEM
V. Sruk: FROMMOVA HUMANISTIČNA VIZIJA 290, - din
Več avtorjev: AKTUALNI
PROBLEMI MARKSIZMA 310,-din
DELU	j
G. Devetak: TEHNIČNE INOVACIJE
L. Sočan: POT V GOSPODARSKO RAZVITOST
M. Bunc: MARKETING V ZDRUŽENEM DELU C. Mlakar: EKONOMSKI
680, - din (v 3 obrokih; 1 obrok 226,— din)
F. Džinič: KOMUNIKOLOGIJA
320,- din
. 1.608,— din
(v 5 obrokih; 1 obrok 321,— din)
P. Alatri: ORIS ZGODOVINE MODERNE POLITIČNE MISLI 420,- din
920,- din
(v 3 obrokih; 1 obrok 306, - din)
1.360,- din
(v 5 obrokih; 1 obrok 272, — din)
1.544,- din
(v 5 obrokih; 1 obrok 308,— din)
C. Ribičič: IZVRŠNI SVET V DELEGATSKEM SKUPŠČINSKEM SISTEMU JUGOSLAVIJE 300,-din dr. B. Kavčič —V. Antončič: SAMOUPRAVNA UREJENOST IN GOSPODARSKA USPEŠNOST DELOVNIH ORGANIZACIJ
250, - din
1.930,- din
— 20 % popust -	386, — din
2.010,— din
— 20 % popust 402,— din
P. Alatri: ORIS ZGODOVINE MODERNE POLITIČNE MISLI
420,- din dr. M. Stiplovšek: RAZMAH STROKOVNEGA SINDIKALNEGA GIBANJA NA SLOVENSKEM
1.700, - din
— 20 % popust 340, — din
L. Šetinc: TEMELJI SAMOUPRAVNEGA SISTEMA INFORMIRANJA	190,- din
1.150,- din
— 20 % popust 230,— din
850, - din — 20 % popust 170,— din
Drugi paket:
Tretji paket:
190,- din
SOCIALIZMA
IN IZOBRAŽEVANJE A. Kranjc: METODE
824,- din
(v 3 obrokih; 1 obrok 274, — din)
A. Kranjc: IZOBRAŽEVANJE
NAŠA DRUŽBENA VREDNOTA
220, - din
S. Bezdanov: ZDRUŽENO DELO
IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH 260,- din
E. Rojc: IZOBRAŽEVANJE ZA DELO IN SAMOUPRAVLJANJE
360, - din
1.030,- din
- 20 % popust 206,— din
DE
DELAVSKA ENOTNOST
OBROČNO ODPLAČEVANJE
M. Kerševan: RAZREDNA ANALIZA IN MARKSISTIČNA DRUŽBENA
Z vplačilom 1. obroka na žiro račun št.: 50100-603 41502 DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4 in navedbo željenega paketa vam pošljemo naročen(e) paket(e) in ustrezno dokumentacijo za obrcano odplačevanje.
Podrobnejše informacije zahtevajte na naslov DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4 (telefon 320-403), Knjigarna DE (telefon 317-870) in po vseh knjigarnah v Sloveniji.
STRAN 18
VESTNIK, 4. FEBRUARJA 1982
^AD!W OBJAVE
Leto XVI	Murska Sobota, dne 4. februarja 1982	št.: 4
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
36.	Resolucija o izvajanju družbenega plana občine Lendava za obdobje 1981 — 1985 v letu 1982
37.	Popravek odloka o višini prispevnih stopenj za financiranje propramov SIS družbenih dejavnosti v občini Ljutomer za leto 1982
STRAN 19 VESTNIK, 4. FEBRUARJA 1982
36 _
Na podlagi 156. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu Slovenije ter 265. členu Statuta občine Lendava (Uradne objave, št. 37/81) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti dne 28. 12. 1981 ter družbenopolitični zbor dne 28. 12. 1981 sprejela
RESOLUCIJO
o izvajanju družbenega plana občine za obdobje 1981—85 v letu 1982
L TEŽIŠČE POLITIKE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA OBČINE V LETU 1982
Upoštevajoč dogovor o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1981—1985, dogovorjene cilje skupne politike ekonomskega in socialnega razvoja občine, sprejete v družbenem planu občine za obdobje 1981—1985 ter ključne probleme razvoja v letu 1981, bo težišče politike družbenoekonomskega razvoja občine v letu 1982 usmerjeno na:
1	. nadalnje uveljavljanje socialističnega samoupravljanja kot bistvena predpostavka za uresničitev ciljev in nalog razvojne politike in zlasti ekonomske stabilizacije, kar zahteva:
—	uveljavljanje ustavne vloge delavcev na vseh področjih družbenega življenja ter krepitev delegatskih odnosov;
—	uveljavljanje dohodkovnih odnosov v procesu družbene reprodukcije na osnovi medsebojne soodvisnosti in povezanosti gospodarskih in družbenih dejavnosti;
—	dosledno izvajanje sistema samoupravnega družbenegaplaniranja.
2	. Dosledno uresničevanje zastavljene politike ekonomske stabilizacije, kar zahteva:
—	večji obseg proizvodnje na podlagi večje produktivnosti dela ter uveljavljanju drugih kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja, kot so: produktivno zaposlovanje; večje varčevanje; boljše in učinkovitejše izkoriščanje delovnega časa; racionalnejša izraba razpoložljivih zmogljivosti in drugih proizvodnih dejavnikov; večje angažiranje znanstvenih potencialov, itd.
—	krepitev sposobnosti gospodarstva za večje vključevanje v izvoz, da bi s tem prispevali k izboljševanju razmerja med izvozom in uvozom v republiki in državi, ter k možnostim večje oskrbe s surovinami iz uvoza,
—	obvladovanje vseh oblik porabe v okviru razpoložljivega dohodka ter krepitev materialne osnove združenega dela,
—	združevanje sredstev za reševanje prioritetnih razvojnih nalog na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti.
II.	MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA V LETU 1982
Na podlagi gospodarskih gibanj, ki se prenašajo iz leta 1981 v leto 1982 ter nadaljevanju intenzivne aktivnosti za stabilizacijo gospodarstva, ocenjujemo, da bo v letu 1982 možno doseči naslednje materialne okvire razvoja:
stopnja rasti v %
Gospodarska rast občine v letu 1982 ne bo bistveno odstopala od načrtovane za celotno republiko. S ciljem doseganja dinamične gospodarske rasti se mora ustrezno sanirati poslovanje INA Nafte Lendava ter povečati izvoz gospodarstva občine. Možnosti za povečanje izvoza v letu
1982 bodo odvisne predvsem od povečanja konkurenčne sposobnosti našega gospodarstva na tujih trgih. Osnovni nosilec izvozne aktivnosti v občini bo tudi v prihodnjem letu industrija. Z boljšo organiziranostjo bo treba povečati tudi izvoz tistega dela gospodarstva, ki ustvarja devizna sredstva z storitvami, to je zlasti gostinstvo in turizem, gradbeništvo in transport. Investicije v osnovna sredstva gospodarstva, ki so bile v preteklem srednjeročnem obdobju osnovno gibalo pospešenega gospodarskega razvoja občine, bodo tudi v letu 1982 pod vplivom splošnih usmeritev glede zmanjšanja investicijske aktivnosti. Investicijska vlaganja bodo usmerjena na dokončanje že začetih objektov, ter izgradnjo tistih projektov, ki ustrezajo razvojnim usmeritvam družbenega plana SR Slovenije ter kriterijem investiranja.
Zaradi stagnacije investicijske aktivnosti v obdobju 1979—1981 bodo tudi v letu 1982 prisotne manjše možnosti zaposlovanja v primerjavi s srednjeročnim obdobjem 1976—1980. Ocenjujemo, da bo v letu 1982 možno na novih delovnih mestih zaposliti okoli 220 delavcev (predvsem na račun novega obrata LEK Ljubljana) ter okoli 120 delavcev kot nadomestne zaposlitve.
Na ta način bi bilo možno zaposliti celoten generacijski priliv. Zaostriti se mora odgovornost organizacij združenega dela glede obveznega zaposlovanja pripravnikov.
Uresničevanje politike zmanjševanja relativne brezposelnosti v občini bo terjalo izvajanje ustreznih ukrepov: v zvezi z zmanjševanjem obsega pogodbenega dela in nadzornega dela, v zvezi s povečevanjem števila zaposlenih v drobnem gospodarstvu, v zvezi z večjim šteivilom zaposlovanja mladih v kmetijstvu ter usklajevanjem izobraževalnega sistema s potrebami gospodarstva.
Vse oblike porabe bodo morale tudi v letu 1982 naraščati počasneje od rasti dohodka. Projekcija za leto 1982 izhaja iz usmeritve, da bo rast sredstev za osebne dohodke rasla v skladu z rastjo dohodka, upoštevajoč novo amortizacijo.
Sredstva za skupne družbene potrebe (brez sredstev za skupnost pokojninsko invalidkega zavarovanja) bodo zaostajala za 9 % za rastjo dohodka, sredstva za splošne družbene potrebe pa bodo zaostajala za 10 % za rastjo dohodka, upoštevajoč spremembe v obračunu amortizacije.
III.	NALOGE NA PODROČJU PROIZVODNJE
Temeljna naloga gospodarstva v naslednjem letu bo povečati obseg industrijske proizvodnje in ostalih dejavnosti ob bistveno večji udeležbi produktivnosti dela.
Da bi lahko dosegli večji obseg proizvodnje kot v letu 1981, bodo morali v organizacijah združenega dela pravočasno izpeljati ustrezne aktivnosti glede zagotovitve kontinuirane oskrbe s surovinami in reprodukcijskim materialom.
TOZD bodo zagotovile rast produktivnosti dela zlasti z usmeritvijo, na:
— stimulativnejše oblike delitve sredstev za osebne dohodke:
—	izboljšanje koriščenja delovnega časa in večjo delovno disciplino ter produktivnejše zaposlovanje;
—	izboljšanje organizacije dela.
Ta merila produktivnosti veljajo tudi za negospodarstvo.
Organizacije združenega dela bodo:
—	pripravile programe investiranja v razširitev in izboljšanje proizvodnje v skladu z novimi kriteriji investiranja;
—	dopolnile svoje strukture proizvodnje z novimi tehnološko in dohodkovno ter tržno zanimivimi proizvodi, zlasti za potrebe izvoza;
—	dosegle večjo spodbudo za organizirano raziskovalno in inovacijsko dejavnost ter jo vključile v svojo razvojno politiko;
STRAN 20 VESTNIK, 4. FEBRUARJA 1982
V letu 1982 bomo zagotovili, da se bo rast cen iz občinske pristojnosti gibala v mejah dogovorjenih odstotkov rasti cen na ravni republike.
Politike cen bomo izvajali na temelju programa o spremembah cen, ki ga bo sprejela občinska skupnost za cene. Ob tem bomo vspodbujali samoupravno urejanje cen in dosledno uveljavljanje meril in kriterijev za oblikovanje cen po zakonu o cenah.
V	primeru odstopanja od sprejete politike cen bo izvršni svet v skladu s svojimi pristojnostmi sprejel potrebne ukrepe neposredne kontrole cen.
Zaradi stabilnosti na področju preskrbe bomo povečali obseg občinskih blagovnih rezerv. V ta namen bomo pristopili k izgradnji potrebnih skladiščnih prostorov za potrebe blagovnih rezerv.
V	I. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Temeljne naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bodo:
—	posodabljanje in razvoj teritorialne obrambe, zagotavljanje sodobne oborožitve in opreme s poudarkom na protizračni in protioklepni obrambi, zadostne količine streliva in minsko-eksplozivnih sredstev z ustreznim skladiščnim prostorom, izvajanje vzgoje in urejanje enot in štabov teritorialne obrambe,
—	organiziranje, usposabljanje in opremljanje narodne zaščite v krajevnih skupnostih in OZD kot najširše oblike organiziranja delovnih ljudi in občanov za opravljanje določenih nalog družbene samozaščite in za vključevanje v splošni ljudski oboroženi odpor,
—	organiziranje, opremljanje in usposabljanje enot in štabov civilne zaščite, povečanje števila v civilno zaščito vključenih delovnih ljudi in občanov in krepitev preventivnega delovanja civilne zaščite,
—	izpolnjevanje avtonomnega sistema zvez za organe in organizacije družbenopolitičnih skupnosti ter nadaljnji razvoj sistema za opazovanje, obveščanje in alarmiranje, opremljanje in usposabljanje za to potrebnih kadrov,
—	opremljanje, oboroževanje in usposabljanje organov in organizacij družbenopolitičnih skupnosti za delovanje v izrednih in vojnih razmerah in
—	vzgoja in izobraževanje delovnih ljudi, občanov in izvenšolske mladine za obrambo in zaščito v skladu s potrebami okolja, kjer delujejo in živijo, pridobivanje mladih za vojaške šole in obrambne poklice ter dodatno usposabljanje delavcev, ki delajo na obrambnih in samozaščitnih nalogah v organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
VIL	SPREMLJANJE URESNIČEVANJA PLANA IN RESOLUCIJE
Za uspešno izvajanje dogovorjene razvojne politike in tekočih nalog so odgovorni vsi dejavniki, od TOZD, samoupravnih interesnih skupnosti, DPO in organov skupščine.
Izvršni svet skupščine občine bo skupščini občine poročal najmanj dvakrat letno o uresničevanju resolucije.
Vse samoupravne organizacije in skupnosti morajo pričeti s preverjanjem svojih srednjeročnih planskih dokumentov zaradi zaostrenih družbenoekonomskih razmer. V tem smislu morajo v smislu kontinuiranega planiranja izpeljati postopke spreminjanja svojih planskih dokumentov, v primeru da zoženi materialni okviri terjajo večje zamike v dinamiki uresničevanja nalog iz planskih dokumentov.
PRILOGA K RESOLUCIJI IZVAJANJE NALOG IZ DOGOVORA O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ZA OBDOBJE 1981—85 V LETU 1982
I.	GOSPODARSTVO
OZD bodo v letu 1982 svoja investicijska vlaganja usmerila v veliki meri v rekonstrukcijo in modernizacijo in razširitev obstoječih proizvodnih zmogljivosti s čimer bi zagotovilo nemoteno in večjo proizvodnjo, večji dohodek na delavca in kar je zelo pomembno tudi večji izvoz.
DO INA Nafta TOZD Petrokemija bo vložila 0,8 mio din v izgradnjo rezervoarjev za umetna lepila, TOZD Strojne delavnice v opremo 4 mio din. Na novo bodo zaposlili 8 delavcev, vse v TOZD Strojne dejavnosti. V letu 1982 bodo izvozili 141,2 mio din.
Iz sredstev ISNAP-a bo vloženo v meritve na področju Ormoža, Ptuja in Ljutomera 40,8 mio din, v globoko vrtino PG-6 in PG-5 15 mio din, skupaj torej 399,2 mio din.
— DO Gorenje Varstroj bo vložila v modernizacijo obstoječih proizvodnih programov 239 mio din, od tega v osnovna sredstva 180 mio din. Obseg investicij po TOZD je sledeče: TOZD TVO 95 mio din, TOZD Montaža 13 mio din, TOZD Varis 84 mio din in TOZD Purlen47 mio din. S temi naložbami bodo vsi TOZD bistveno povečali Obseg proizvodnje. Izvozili bodo proizvodnjo v vrednosti 158 mio din, in opravili investicijska dela v tujini v vrednosti 40 mio din, na novo pa zaposlili 27 delavcev, tako da bo konec prihodnjega leta zaposlenih 1281 delavcev. DO Gorenje Varstroj bo sovlagala v investicijo za proizvodnjo dodajnih materialov za varjenje v Črni gori v Plužinah v višini 70 milijonov din, ker je skupna investicija 640 milijonov. Po končani investiciji bo ta tovarna postala TOZD v okviru Gorenje Varstroj.
— SGP Konstruktor TOZD Gradbenik bo naložbe v višini 8 mio din vložil v izgradnjo objektov za nove stranske obrate in 6,8 mio din za nakup gradbene opreme.
— Povprečno bo v naslednjem letu zaposlenih 446 delavcev, oz. 10 več kot v letu 1981 od tega bo 86 delavcev delalo v tujini.
— ABC Pomurka TOZD Poljedelstvo in govedoreja Lendava bo v letu 1982 vložila v nakup zemlje (200 ha) in melioracije (419 ha) 111 mio din, za adaptacijo in izgradnjo hlevov za pitanje živine 51,8 mio din (celotna predračunska vrednost je 103,6 mio din), izgradnja prevzemnega mesta za grozdje kot zaključna faza primarne proizvodnje, za nakup kmetijske me
hanizacije 10 mio din in ureditev šupe in garai 4 mio din, ter za trajna obratna sredstva 15 mio din. Število zaposlenih bodo povečali za tri delavce.
— ABC Pomurka TOZD Predelava mesa bo vložila 0,6 mio din v toplovodne inštalacije. Število zaposlenih bo ostalo nespremenjeno.
— SGP Konstruktor TOZD Opekarna Dolga vas, bo vložila 4,6 mio din za nadomestitev dotrajale opreme. Novih zaposlitev ne bo.
— Agromerkur TOZD Tovarna močnih krmil ho v let" L' zaposlila enega delavca, investicij v osnovna 'sreč-: proizvodnjo krmil pa bodo povečali za 3500 ton.
— Primat TOZD Tovarna skladiščne opreme bo vložila v izgranjo proizvodnih prostorov v izmeri 1886 kvadratnih metrov do mio din, v nakup strojne opreme pa 23 mio din. Načrtujejo izvoz v višini 18.6 mio din, število zaposlenih pa bodo povečali za 24 delavcev, tako da bo konec leta zaposlenih 470 delavcev.
— Delo za TOZD Konfekcija, Velika Polana za naslednje leto ne načrtuje investicij, število zaposlenih bodo povečali za 5 delavcev, proizvodnjo pa za 13.000 kosov. Izvoziti nameravajo proizvodnjo v vrednosti 5 mio din.
— Integral TOZD Promet in delavnice bo vložil 12,8 mio din na nakup 2 specialnih prikolic, 2 vozil Raba in 4 kamione. S pievozom v tujino bodo ustvarili 4 mio din, na novo pa bodo zaposlili 13 delavcev.
— Integral TOZD Gostinstvo bo v letu 19.82 porabil za dokončanje L in II. faze hotela 65,5 mio din. V letu 1982 bodo zaposlili 8 delavcev, od tujih gostov pa predvidevajo ustvariti dohodek v višini 5 mio din.
— GIDSO bo vložil 4,5 mio din za nabavo opreme in servisnih vozil, zaposlili pa bodo 6 novih delavcev.
— ELMA TOZD Elektromaterial bo investiral v nadomestitev dotrajane opreme in v obratna sredstva 10,2 mio din, s čimer bodo povečali proizvodnjo za 126 ton. Izvozili bodo proizvodnjo v vrednosti 5 mio din, novih zaposlitev ne bo.
— ABC Pomurka TOZD Primarna predelava lesa, bo vložila v ureditev skladiščnega prostora v Lendavi v večje rekonstrukcije žage v Mačkovcih in nakup opreme 15 mio din, izvozili bodo za 11,6 mio din. Število zaposlenih ne bodo povečali.
— Mercator Univerzal bo v naslednjem letu vloži; v izgradnjo prodajnega skladišča v Lendavi 29,6 mio din in marketa v Veliki Polani 16 mio din. Zaposlili bodo dva delavca. Z maloobmejno blagovno menjavo bo izvozil 18,6 mio din blaga in prav toliko tudi uvozil.
— Planika TOZD Tovarna obutve, Turnišče bo vložila 17,9 mio din v modernizacijo proizvodne opreme. Proizvodnjo bodo povečali za 25.000 parov. Na konvertibilno tržišče bodo izvozili na 189 mio din obutve. V kolikor ne bo težav pri preskrbi s surovinami bo izvoz v letu 1982 večji. Na novo bodo zaposlili 10 delavcev.
— INTES Maribor bo v letu 1982 začel z izgradnjo pekarne v Lendavi, ker sedanje ne ustreza sanitarno tehničnim predpisom.
— CERTUS TOZD Avtobusni promet Murska Sobota bo v zvezi z izgradnjo nove avtobusne postaje v Lendavi realiziral L fazo, ki predstavlja ureditev peronov in najnujnejših pokritih prostorov, s čimer bi omogočili preselitev sedanjega postajališča iz središča mesta na bolj ustrezno lokacijo.
— INDIP bo v naslednjem letu zaposlil 15 delavcev, izdelali pa bodo za 18 tisoč kom več dežnikov. Investicij v letu 1982 ne predvidevajo.
— TOKO TOZD drobna galanterija Žižki bo vložila v modernizacijo proizvodnje 2,3 mio din, zaposlili bodo 9 delavcev, izvozili pa bodo proizvode v vrednosti 38 mio din.
— ABC Pomurka Kmetijska zadruga, bo vložila 70 mio din v izgradnjo silosov za žito, 7 mio din v adaptacijo skladišč in 1,8 mio din za deponije za peso. Zaposlili bodo 4 delavce, izvozili pa bodo proizvode v vrednosti 13,8 mio din.
II.	RAZVOJNE NALOGE SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
1.	OTROŠKO VARSTVO
Obseg del in nalog s področja otroškega varstva bo v globalu ostal na ravni letošnjega leta. Iz leta 1981 se prenesejo v leto 1982 planirane investicije kot so: ureditev igrišč v Lendavi (Tomšičeva), Dolgi vasi in Veliki Polani. Te investicije pa bodo izvršene samo v primeru, če bodo zagotovljena sredstva za redno dejavnost.
2.	OSNOVNO IZOBRAŽEVANJE
Občinska izobraževalna skupnost bo nadajevala s prizadevanji za izboljšanje kvalitete vzgojno-izobraževalnega dela, poglabljanja marksistične idejnosti pouka in zagotavljanje boljših pogojev izobraževanja. Posebni povdarek bo v letu 1982 dan delovni vzgoji otrok in mladine ter aktivnosti pri ustanavljanju šolskih pionirskih zadrug.
Posebne naloge v letu 1982 bodo zastavljene za doseganje naslednjih ciljev:
—	izboljšanje delovnih pogojev vzgojno-izobraževalnega procesa,
—	dodatno izobraževanje v okviru aktivov na šolah, DO Vzgojno izobraževalnega zavoda Lendava in Zavoda za šolstvo Ljubljana,
—	razširitev sodelova-nja s pobratenimi šolami v domovini in tujini,
-	— realizacija narodnostnega programa v šolah z dvojezičnim programom in razvijanja dvojezičnega srednješolskega izobraževanja,
—	izgradnja sistema svobodne menjave dela,
—	kvaliteten premik v obračunavanju osebnih dohodkov s prehodom na obračunavanje bruto delovne ure,
—	poseben povdarek kontroli pouka, da bi zagotovili večjo učinkovitost izobraževalnega procesa,
—	štipendiranje pedagoških kadrov za narodnostno mešano področje,
—	za realizacijo navedenih ciljec bodo izvedene investicije kot sledi:
—	uveljavile stimulativnejši sistem materialnega in moralnega priznanja za doseženi uspeh na področju razvojnega in inovacijskega dela, zlasti na področju z energijo in surovinami ter izboljšanjem organizacije dela in uvajanja sodobne proizvodnje na bazi večje produktivnosti dela.
Vsi porabniki si bodo morali prizadevati za racionalnejšo porabo vseh vrst energije ter v ta namen izdelovati .konkretne programe varčevanja in racionalizacij V letu 1982 bomo nadaljevali z raziskovanjem nahajališč nafte, plina in premoga na Petišovskem polju z * ustanovitvijo posebne DO za te namene.
Na področju izvoza bodo najpomembnejše naloge naslednje:
—	Glede na težave, ki se bodo pojavljale z uvozom opreme in repromateriala, bodo se morala OZD, ki pretežno uvažajo, postopoma preusmeriti na domače surovine, oziroma postopoma preusmeriti svoje proizvodne programe.
— OZD bodo okrepile dohodkovno povezovanje in samoupravno sporazumevanje o skupnem ustvarjenem deviznem prihodku ter o skupnem prihodku, z nameno zagotoviti stabilnejše pogoje v oskrbi s surovinami ter s tem kontinuiteto proizvodnje, zlasti namenjene za izvoz ali v nadaljnjo proizvodnjo za izvoz.
—	vse OZD, ki že pridobivajo del celotnega prihodka z izvozom blaga ali storitev, si bodo prizadevale, da ta delež še povečajo.
—	vse OZD, ki še ne pridobivajo celotnega prihodka z izvozom, bodo proučile možnosti nastopanja na tujih tržiščih, ter v primeru možnosti, pripravile programe ukrepov za zagotavljanje pogojev za izvoz.
Pomemben predpogoj za povečanje industrijske proizvodnje v občini ter s tem pozitivno gospodarsko rast bo uresničitev oziroma izvajanje sanacijskih ukrepov za izboljšanje poslovanja v INA Nafti Lendava. Med ostalim bo zelo pomembno zagotoviti tildi:
—	maksimalno izkoriščanje že izgrajenih proizvodnih zmogljivosti;
—	definiranje in začetek uvajanja novih — nadomestnih programov pri INA Nafta Lendava,
—	ustanovitev nove delovne organizacije za raziskave in vrtanje nafte, plina in premoga.
Na podlagi analize razvojnih možnosti gospodarstva občine ugotavljamo, da je možno z večjim medsebojnim poslovno tehničnim in proizvodnim sodelovanjem nekaterih industrijskih OZD v občini (kot so INA Nafta, Gorenje — Varstroj, Primat, Elma) razviti nekatere nove vrste proizvodnje, ki bi bile skupnega pomena za te OZD. Zato bomo v letu 1982 konkretizirali te možnosti.'Pri tem bomo pritegnili in v večji meri izkoristili šolski kovinarski center Lendava ter njihove proizvodne in kadrovske zmogljivosti.	।
Zaradi določenih motenj v proizvodnji in zastojev, ki se bodo utegnili pojaviti, bodo organizacije združenega dela okrepile medsebojno sodelovanje ter se dogovarjale o začasnem premeščanju presežka delovne sile na področju, kjer so možnosti za povečevanje proizvodnje.'
Z namenom čimvečje proizvodnje hrane in zagotovitev večje stopnje samooskrbe bodo temeljne naloge kmetijske proizvodnje naslednje:
—	povečanje tržne usmerjenosti kmetijske proizvodnje;
—	nadaljevanje modernizacije proizvodnih zmogljivosti v družbenem sektorju in kooperaciji;
—	intenzifikacija rastlinske proizvodnje, z boljšim izkoriščanjem mehanizacije in večjo povprečno uporabo gnojil;
—	povečanje proizvodnje kvalitetne osnovne hrane zlasti v zasebnem sektorju;
—	nadaljevati z usposabljanjem zemljišč za večjo kmetijsko proizvodnjo (melioracije, komasacije);
—	nadaljevati z vključevanjem opuščenih kmetijskih zemljišč v proizvodnjo ter oddajanjem kmetijskih zemljišč (zaradi ostarelosti) preko preživninskega varstva;
Izvršni svet se bo v zvezi z izvajanjem nalog na področju kmetijstva zavzemal:
—	da bo v začetku leta 1982 zaživel samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu, za katerega bodo sredstva združevali delavci v organizacijah združenega dela ter občinski proračun;
—	da se pripravi takšne interventne ukrepe za pospeševanje kmetijstva, ki bodo spodbujali kooperacijsko proizvodnjo v okviru kmetijske zadruge in večanje družbeno organizirane kmetijske proizvodnje;
—	da se bodo pravočasno sprejeli setveni plani, ki bodo vsklajeni s cilji družbenega plana in z družbenimi potrebami;
—	da se izdela razvrstitev kmetijskih zemljišč v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih in agrokarte;
—	da se v okviru živilsko predelovalne industrije na podlagi delitve dela doseže optimalna proizvodnja in s tem ustvarjanje večjega dohodka in povečanje materialne osnove dela.
Ocenjujemo, da se bo kmetijska proizvodnja povečala približno za 4 %, s čimer bo moč uspešneje zadovoljevati domače potrebe, poleg tega pa se uspešne je vključevati v izvoz hrane. Letos smo pšenico posejali na 3460 ha od tega v družbenem sektorju na 580 ha ter v zasebnem sektorju na 2880 ha. Z organizirano akcijo bomo v letu 1982’zagotovili odkup 3060 ton pšenice.
Proizvodnja koruze in sladkorne pese se bo še nadalje povečevala, po eni strani zaradi povečevanja posejanih površin s temu kulturami, po drugi strani pa zaradi intenziviranja proizvodnje. Ocenjujemo, da bomo v letu 1982 pridelali okrog 21.000 ton koruze ter 20.000 ton sladkorne pese.
Na področju živinoreje bo prednostna naloga povečanje osnovne črede, s čimer bi si zagotovili stabilnejšo proizvodnjo v naslednjih letih.
Melioracije bomo izvršili na 420 ha. V letu 1982 bosta Kmetijska zadruga Lendava in Kmetijska zemljiška skupnost vodili intenzivnejše aktivnosti glede melioracij v zasebnem sektorju v letu 1982 bodo se
nadaljevale aktivnosti glede komasacije v Pincah, začeli pa bomo tudi z altivnostmi glede komasacij na drugih območjih, ki so predvidena v družbenem planu.
V letu 1982 bo družbeni sektor odkupil 250 ha zemljišč, s čimer bo povečana družbena kmetijska proizvodnja.
V letu 1982 bo kmetijska zadruga konkretneje pristopila k uveljavljanju nekaterih oblik kooperacijske proizvodnje kot so skupna obdelava kmetijskih zemljišč, strojne skupnosti, proizvodnja v skupnih hlevih, itd.
Težišče gradbene dejavnosti bo spreminjanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjske in druge gradnje v smislu uveljavljanja dohodkovnih odnosov v celotni verigi od nastajanja urbanistične dokumentacije, projektiranja, gradnje in zaključnih del. Gradbeništvo v občini se bo moralo v večji meri povezovati v smislu delitve dela in skupnega nastopanja pri gradnji objektov. Svojo dejavnost mora še v večji meri usmeriti na opravljanje storitev v tujini. V letu 1982 se bo na osnovi stališč Skupščine občine o razvoju gradbeništva nadaljevalo z iskanjem in uvajanjem novih racionalnejših obljk povezovanja gradbeništva.	,
Na področju cestnega prometa bo težišče na racionalizaciji pretoka blaga in ljudi.
Trgovina na drobno mora skrbeti za nemoteno oskrbo ljudi in občanov z vsemi življenjskimi potrebami.
V letu 1982 se mora povečati aktivnost na področju obmejnega gospodarskega sodelovanja z Madžarsko, zlasti aktivnosti za razvijanje višjih oblik gospodarskega sodelovanja.
Na področju turizma in gostinstva bo treba doseči večjo izkoriščenost izgrajenih zmogljivosti — z usklajeno akcijo vseh dejavnikov, ki lahko vplivajo na razvoj te dejavnosti.
Podpreti in ustvariti moramo pogoje za večji razvoj drobnega gospodarstva tako v družbenem sektorju in v okviru samostojnega osebnega dela, zlasti razvoj deficitarnih dejavnosti ter kooperacijskih odnosov malega gospodarstva z industrijskimi organizacijami.
Prizadevali si bomo, da bomo naloge in ukrepe za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva v občini določili s posebnim družbenim dogovorom, preko katerega bomo zlasti spodbujali:
—	zagotavljanje ustreznih lokacij za potrebe drobnega gospodarstva;
—	selektivno davčno politiko in ustrezno politiko cen;
—	širjenje proizvodne kooperacije enot drobnega gospodarstva z organizacijami združenega dela v občini;
—	usmerjanje mladine v izobraževanje za poklice, ki so značilni za drobno gospodarstvo,
—	ustanovitev pogodbenih organizacij združenega dela.
Podpreti bo treba akcije za zbiranje in predelavo odpadnih surovin. Ta naloga mora zajeti vse strukture gospodarstva in negospodarskih dejavnosti.
IV.	NALOGE NA PODROČJU RAZPOREJANJA DOHODKA
Nujnost krepitve reprodukcijske sposobnosti združenega dela kot osnove za nadaljnji razvoj narekuje:
—	relativno zmanjševanje stroškov v primerjavi z rastjo celotnega prihodka, ker omogoča hitrejšo rast bruto dohodka. Hitro naraščanje materialnih stroškov v OZD je eden od razlogov za poslabševanje reprodukcijske sposobnosti gospodarstva;
—	racionalnejše razporejanje bruto dohodka v gospodarstvu v korist sredstev akumulacije;
—	počasnejša rast vseh oblik porabe, to je osebne, skupne, splošne in investicijske v primerjavi z rastjo dohodka.
Ob upoštevanju pogojev zaostrenega gospodarskega položaja in nujnosti, da se vse oblike porabe vključijo v prizadevanja za stabilizacijo gospodarstva, bo osebna poraba zaostajala za rastjo dohodka v povprečju za 8 %, skupna poraba SIS družbenih dejavnosti (brez skupnosti pokojninskega zavarovanja) bo zaostajala za rastjo dohodka za 25 % ter splošna poraba za 28 %.
Na osnovi takih razmerij v delitvi dohodka se bo povečal delež dohodka za razširitev materialne osnove dela (ob tem niso upoštevane spremembe zakona o amortizaciji in povečanje sedanjih amortizacijskih stopenj).
Pri razporejanju dohodka se bomo delavci v OZD in delovnih skupnostih držali republiškega dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka. Vse OZD in delovne skupnosti bodo najkasneje do 28. februarja 1982 ob sprejemanju zaključnih računov za leto 1981 sprejele plane razporejanja dohodka za leto 1982, ki bodo usklajeni z usmeritvami iz resolucije in dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka za leto 1982.
Samoupravne interesne skupnosti in OZD družbenih dejavnosti bodo v okviru stabilizacijskih prizadevanj racionalizirali stroške svojega poslovanja, vodili politiko racionalnega zaposlovanja in skrbele za večjo učinkovitost svojega dela.
Glede zaposlovanja v OZD družbenih dejavnosti bomo izhajali iz omejenih materialnih možnosti, tako da bomo dodatno zaposlovali samo v izjemnih primerih, zaradi razširitve dejavnosti — za katero so se predhodno izvajalci in uporabniki dogovorili v okviru interesnih skupnosti.
Pri sprejemanju odločitev v splošni porabi v letu 1982 mora biti eno od temeljnih izhodišč učinkovitejša vključitev te porabe v napore gospodarske stabilizacije. Zato morajo organi družbenopolitične skupnosti s smotrno uporabo sredstev izboljšati kvaliteto v opravljanju svojih funkcij.
V.	UKREPI IN NALOGE NA PODROČJU TRŽIŠČA IN CEN
Za zagotovitev večje stabilnosti gospodarstva je nujno, da se vsi nosilci politike in oblikovanja cen zavzemajo za nadaljevanje zaviranja rasti inflacije ter za takšno stopnjo rasti cen, ki bodo bistveno nižje od rasti cen v letu 1981.
1.	adaptacija osnovne šole v Odrancih,
2.	gradnja prizidka pri OS D. Lugarič Lendava,
3.	posodobitev ogrevanja na podružničnih šolah Centiba, Gaberja Dolina, obnavljanje šolske opreme v OS Dobrovnik in Genterovcih,
(prioritetni red določi sk-upščina izobraževalne skupnosti).
3.	USMERJENO IZOBRAŽEVANJE
Na področju usmerjenega izobraževanja bo potrebno več pozornosti posvetiti naslednjim nalogam:
—	zaposlitev ustreznih pedagoških kadrov na Šolskem kovinarskem centru Lendava,
—	v čimkrajšem času si morajo zaposleni pedagoški delavci pridobiti zahtevano strokovno izobrazbo,
—	usposobitev telovadnice za učinkovit pouk telesne vzgoje in zagotovitev vseh pogojev usmerjenega izobraževanja.
4.	KULTURA
Posebno skrb bo občinska kulturna skupnost v letu 1982 namenila kakovosti muzejske in galerijske dejavnosti, knjžničarstvu, spomeniškemu varstvu in kinematografiji. Posebna naloga te skupnosti bo tudi zbiranje sredstev za vzdrževanje muzeja Ljudske pravice v Veliki Polani, končana pa bo tudi obnova rojstne hiše Štefana Kovača v Nedelici.
Zveza kulturnih organizacij bo aktivno sodelovala pri aktivnosti kulturnih društev, izpopolnjevanju njihovega članstva, organizirala bo več prireditev v Lendavi in krajevnih središčih, sodelovala pa bo tudi z društvi naših zdomcev.
5.	TELESNA KULTURA
Občinska telesno kulturna skupnost bo v letu 1982 nadaljevala z razvojem koncepta množičnosti in racionalnosti v športu in rekreaciji. V krajevnih skupnostih bo aktivno sodelovala s ciljem povezovanja klubov in. sekcij v športna društva in si prizadevali da bodo KS in OZD postali središče rekreativne dejavnosti. Povečati bo potrebno število športno rekreativnih prireditev in v telesnokulturne aktivnosti vključiti čim širši krog občanov. Programi selektivnega športa bodo izvajani po sprejetih normativih za prioritetne športne panoge in v okviru finančnih možnosti TKS Lendava.
TKS bo nosilec aktivnosti pri uresničevanju naslednjih nalog:
—	usposobiti potrebne strokovne delavce, ki bodo nosilci telesnokulturne aktivnosti v klubih in društvih,
—	izboljšati uporabnost in izkoriščenost športnih objektov,
—	nadaljevati sodelovanje s športnimi kolektivi in društvi naših zdomcev,
—	v okviru razpoložljivih finančnih sredstev pomagati pri izgradnji športnih objektov v krajevnih skupnostih in izgradnji trim steze v Lendavi.
6.	ZDRAVSTVO
Osnovna naloga zdravstvenega varstva v letu 1982 bo v prizadevanju za enakomernejši razvoj te dejavnosti v občini. Stremeti bo treba za na-dalnje izboljšanje kadrovske zasedbe, v ta namen bo potrebno zagotoviti kadrovske štipendije za šolanje na višjih in visokih šolah.
V letu 1982 bo realizirana izgradnja zdravstvene postaje v Turnišču.
Prednost v zdravstvenem varstvu je treba dati medicinskim panogam, ki so kot prioritetne obravnave že v resoluciji SRS. Gre za prednostne naloge v dejavnostih, ki so za razvoj osnovne zdravstvene dejavnosti tudi v naši občini izredno pomembnega značaja.
Eden od osnovnih ciljev zdravstvenega varstva v občini je zadržati obseg pravic izhajajoč iz racionalizacije procesa zdravljenja in zaviranja rasti cen zdravstvenih storitev.
7.	SOCIALNO SKRBSTVO
Na podlagi svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci ter združevanja sredstev za socialno-skrbstveno dejavnost, bo skupnost socialnega skrbstva Lendava v letu 1982 dala prioriteto naslednjim nalogam:
—	nadaljnjemu zagotavljanju socialne varnosti občanov v obliki solidarnostnega in dopolnilnega vira za preživljanje,
—	zagotavljanju boljših socialnih pogojev invalidnim osebam, njihovemu usposabljanju in zaposlovanju,
—	v skladu s sprejetim programom o sanaciji življenjskih razmer Romov z večjim vključevanjem otrok v predšolsko varstvo in šolstvo, preventivnim zdravstvenim varstvom, izboljšanjem stanovanjskih razmer v Crcnšovčih in Dolgi vasi, večjim zaposlovanjem, predvsem pa s preprečevanjem asocialnih pojavov Romov kot faktorju njihovega hitrejšega prilagajanja družbenim normam ter z aktivnim sodelovanjem z vsemi nosilci nalog pri izboljšanju njihovega socialnega položaja,
—	z ustanovitvijo Centra za socialno delo kot izvajalske organizacije bo v dejavnosti te službe prisotno več strokovnosti, in preventivnega dela, boljše sodelovanje s KS, OZD, SIS in strokovnimi službami ter s socialno humanitarnimi organizacijami in društvi.
8.	ZAPOSLOVANJE
Zaradi vse večjega razkoraka med potrebami združenega dela glede novih zaposlitev in številom iskalcev zaposlitve bo potrebno intenzivnejše sodelovanje med Skupnostjo za zaposlovanje in združenim delom. Skupnost za zaposlovanje bo v ta namen izdelovala tromesečne bilance zaposlovanja na podlagi bilanc zaposlovanja OZD.
PosebnO skrb bo potrebno v letu 1982 posvetiti zaposlovanju priliva mladih iz šol, delavcev, ki so na začasnem delu v tujini ter zaposlovanju
latentne delovne sile v kmetijstvu.
Z stimulativno štipendijsko politiko in nagrajevanjem po delu bo potrebno pridobiti mlade za proizvodne poklice.
Angažirati se bo potrebno pri izobraževanju kadrov na vseh nivojih usmerjenega izobraževanja, skladno s potrebami OZD, za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, Romov, učencev s posebnim programom ter pri zagotavljanju selektivne štipendijske politike giede na potrebe združenega dela.
9.	RAZISKOVALNA DEJAVNOST
Občinska raziskovalna skupnost bo še naprej združevala sredstva iz dohodka organizacij združenega dela. Sredstva bodo usmerjena predvsem za'sofinanciranje razvojno — raziskovalnih nalog, ki so skupnega pomena, za področja ki so opredeljena po samoupravnem sporazumu o temeljh plana za obdobje 1980—85. Občinska raziskovalna skupnost se bo aktivno vključevala pri ustanavljanju raziskovalnih enot pri INA Nafti in Gorenje Varstroju ter pri vspodbujanju inovacijske dejavnosti.
IH. RAZVOJNE NALOGE SIS MATERIALNE PROIZVODNJE
1.	KOMUNALNA DEJAVNOST
Komunalna skupnost Lendava bo nosilec aktivnosti za realizacijo programa pri reševanju problema odpadnih voda v Lendavi in večiih naseljih v občini, ureditvi hudournikov v Lendavskih goricah (Benec) in združevanju cest na območju občine. Za uresničitev teh ciljev bodo v letu 1982 realizirane naslednje naloge:
—	pridobitev likacijske in gradbene dokumentacije za Čistilno napravo v Lendavi in izgradnjo kolektorja do L faze,
—	izgradnja hudournikov in vodohrama v Lendavskih goricah, — vzdrževanje cest (najnujneša dela na makadamskih cestah). Modernizacija cest se preloži zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, ki bodo angažirana pri odplačevanju obveznosti za kredite občinskega cestnega sklada, ki je prenešen na komunalno skupnost.
V letu 1982 bodo zaključene aktivnosti glede sklepanja samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za celotni projekt čistilne naprave in kolektorjev v Lendavi ter glede razširitve vodooskrbe iz centralnega vodovoda Lendava še na krajevne skupnosti Orešje — Dolina in Gen-terovci.
2.	STANOVANJSKA GRADNJA
Stanovanjska skupnost bo nadalje uveljavljala družbenoekonomske odnose v stanovanjskem gospodarstvu. V letu 1982 se bodo nadaljevala gradbena dela v centralni coni v Lendavi, tako da bo v 1. polovici leta vseljivih 50 stanovanj. Ostale naloge te skupnosti bodo zajele naslednje aktivnosti:
—	priprave na reorganizacijo oblike združevanja sredstev za gradnjo družbenih stanovanj — investitorstvo,
—	povečanje števila družbene pomoči (subvencij),
—	priprave za dograditev stanovanjske soseske v centralni coni ((107 stanovanj),
—	prilagoditev upravljanja in vzdrževanja stanovanjskega fonda v skladu z novim zakonom,
—	postopni prehod na ekonomske stanarine.
Vsporedno s potrebami za zasebno gradnjo bo potrebno nadaljevati s komunalnim urejanjem zemljišč.
3.	PTT DEJAVNOST
Na področju PTT prometa bo delno realizirana naloga iz leta 1981. Tako bo v letu 1982 razširjena telefonska centrala v Crenšovcih za 100 priključkov in razširjeno telefonsko omrežje v okviru finančnih možnosti.
4.	ELEKTROGOSPODARSTVO
V letu 1982 bo aktivnost elektrogospodarstva usmerjena v izgradnjo 110 KW elektrodaljnovoda Ljutomer — Lendava. V tem letu bo posebna skrb namenjena zagotavljanju potrebnih finančnih sredstev za izgradnjo daljnovoda. Določena je že trasa, izdana so vsa potrebna soglasja.
Izboljšanje oskrbe z električno energijo je sestavni del planov krajevnih skupnosti. V letu 1982 bodo zgrajene transformatorske postaje po nrioritetnem redu kot je: Centiba, Staro Mostje, Kobilje, Odranci, Dolnji Lakoš, Dolgovaške gorice Lendavske gorice, Hotiza. V odvisnosti od časa izgradnje 110 KW daljnovoda se bo investiralo tudi v izgradnjo 20 KV napajalne mreže v občini (sedaj 10 KV).
5.	VODNO GOSPODARSTVO
Na področju ukrepov za izboljšanje vodnega režima bodo izvedeni ukrepi v skladu s prioritetami iz sporazuma o temeljih plana. Območna vodna skupnost bo zagotovila sofinanciranje izgradnje čistilne naprave v Lendavi.
Pri izboljšanju oskrbe s pitno vodo ter gradnji vodooskrbnih objektov zlasti na manjrazvitih obmejnih predelih občine bo Območna vodna skupnost Mura sodelovala z občinsko komunalno skupnostjo.
Številka: 30-2/82
Lendava, dne 26/1-1982
Predsednik
Skupščine občine Lendava
Stanko LEBAR, 1. r.
POPRAVEK	37
odloka o višini prispevnih stopenj za financiranje programov SIS družbenih dejavnosti v občini Ljutomer za leto 1982
L V 2. členu odloka o višini prispevnih stopenj za financiranje programov SIS družbenih dejavnosti v občini Ljutomer za L 1982 (Uradne objave, št. 1 /82) se pravilno prispevna stopnja glasi:
L Občinska izobraževalna skupnost	6,25 %
Radijski in televizijski spored od 5. do 1 1 .februarja
PETEK SOBOTR NEDEUA PONEDEUEK  TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
15.30
Zabavna
glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 Dnevnik, 16.10 - Ob koncu tedna (Kulturni koledar. Šport ob koncu tedna, Povabilo...), 17.00 - Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.50 Propagandna oddaja, 9.55 Schladming: Veleslalom za moške, prenos L teka (do 11.20/45) EVR, 12.20 Propagandna oddaja, 12.25 Schladming: Veleslalom za moške, prenos 2. teka (do 13.30/45) EVR, 16.10 Propagandna oddaja, 16.15 Veleslalom za moške, posnetek iz Schladminga, 17.25 Poročila, 17.30 Kaj je novega na podstrešju otroška serija Tv Zagreb, 18.00 Radenci 82, glasbena oddaja, 18.30 Obzornik, 18.45 Človekovo telo: Biološki način življenja, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 A. Marodič: Naša krajevna skupnost — Prisilno mrtev, 20.45 Propagandna oddaja, 20.50 Ne prezrite, 21.05 Ti dnevi, ta leta: Filmska kronika 1951 — 1. del, dokumentarna serija, 21.50 Poročila, 21.55 Spremljajmo — sodelujmo, športna oddaja, 22.05 Nočni kino: Zlata kočija, francosko i-'alijanski film.
VESTNIK
Oddajniki II. Tv mreže:
17.10 Tv dnevnik v madžarščini, 17.30 Tv dnevnik, 17.45 Nihče kakor jaz, otroška oddaja, 18.15 Mladinska oddaja, 18.45 Zvezde, 1 k' ne ugasnejo, zabavno ! glasbena serija, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Glasba ob osmih, 20.45 Zagrebška panorama, 21.05 Lyon: EP v umetnostnem drsanju (plesni pari prosto) EVR, (do 23.00)
TV ZAGREB
prvi program
17.45 Nihče tako kot jaz, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Rijeke, 18.45 Mladinski ekran, 19.15 Risanka, 1930 Dnevnik, 20.00 Poto’ anje Charlesa Darjina, 21.05 Stenica (zabavna oddaja), 21.50 Dnevnik, 22.65 Kultura srca, 0,05 Poročila.
TV AVSTRIJA
P^'Program
9.05	Poročila,
9 55 o^ adlnski program, Rallve t V S.mučaniu. H-30 Portaža)^ft n te (re' dovoli J’ 12,5 Nebeško za-čan^’,12'25 SPvsmu-redakcija3 Opoldanska Program ’ Mladinski kum, 18
magazin i«° Družinski slik!, 30 Avstrija v 20 is eD ° Cas v sliki, Jolly T„vV SmuCanju> 21 -10
Kaši00 w
^madžarska
8.05 in 13.50 Šolska TV. 16.15 Veleslalom, posnetek iz SP. 17.30 Navzkrižno vprašanje, ugankarska igra. 18.00 Okno, reportaže. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Delta,, znanstveni magazin. 20.25 Filmski festival Pecs, prenos gala prireditve ob otvoritvi festivala. 21,35 EP v umetnostnem drsanju, Plesi, posnetek. 23.10 TV dnevnik.
RADIO
MURSKA SOBOTA
15.30
Zabavna
glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 —
Dnevnik, 16.10 — jetno soboto vam iimo (Naš nasvet, botna reportaža,
naših
Pri-že-
So-
časopisov)
16.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.50 Propagandna oddaja, 9.55 Haus: Slalom za ženske, prenos 1. teka, 11.00 Pisani svet: Nenavadni dogodek v gozdu, 11.30 Zgodovina letalstva, francoska serija, 12.20 Propagandna oddaja, 12.25 Haus: Slalom za ženske, prenos 2. teka, 13.15/40 Ljudje in zemlja ponovitev . (do 14.15/40), 15.55 Poročila, 16.00 Košarka Šibe-nka:Partizan prenos v odmoru Propagandna oddaja, 17.30 Sadko, sovjetski mladinski film, 18.55 Naš kraj, 19.10 Zlata ptica — 1001 noč: Bogataš in berač, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Veliko nebo, ameriški film, 21.15 Zrcalo tedna, 21.30 Večer z Ladom Leskovarjem, 22.10 Poročila, 22.15 SP v bobu dvosedu, posnetek iz St. Moritza.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
Oddajniki 11. TV mreže:
15.10 Vroči veter, ponovitev Tv nadaljevanke, 16.00 Lyon: EP v umetnostnem drsanju (ženske prosto) prenos, EVR, 19.00 SP v bobu dvosedu, posnetek iz St. Moritza, 19.3&Tv dnevnik, 20.00 Tv kaseta: Moni Kovačič, 20.30 Poezija, . 21.05 Poročila, 21,10 Rojaki: Dimče Solidarni, dokumentarna oddaja, 21.40 Športna sobota, 22.00 Izziv novega, dokumentarna serija (do 23.00).
TV ZAGREB
Prvi program
, 9.30 Mladinski program, 12.00 SP v smučanju, 13.55 Nogomet: , Partizan—Dinamo, 15.50 TV koledar, 16.00 Košarka: Šiben-ka—Partizan, 17.30 Sam mu povej, 18.30 Ti dnevi, ta leta, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Prepovedano stopnišče (film), 21.45 Dnevnik, 22.00 Nočni žep, 0.00 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
9.00 Jutranja poročila, 9.05 Mladinski program, 9.55 SP v smučanju, 11.30 Bob (SP), 12.25 SP v smučanju, 13.30 Opoldanska redakcija, 15.10 Študent in cirkuška princesa (film), 16.45 Rezbarimo skupaj, 17.15 Mladinski in otroški program, 18.25 Dober večer v soboto, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Stavimo, da..., 21.55 šport.
TV MADŽARSKA
8.00 Šolska TV. 9.50 Smučanje. 10.55 Kaviar, pon. 12.20 Smučanje. 13.50 Risanka. 14.15 Fauna Iberi-ca. 15.10 Pravliična igra. 16.10 Glasba. 16.55 Utopija. 17.45 Feleki Kamill. 18.40 Havana pred kongresom. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Kabaret Telepodij. 21.15 EP v umetnostnem drsanju, ženske. 22.40 TV dnevnik. 22.50 Nema barikada, češki film.
RADIO
MURSKA SOBOTA
10.05
Najlepše
želje s čestitkami in pozdravi, 11.00	—
Srečanje na pomurskem valu, 12.00 —
Spored
madžar-
skem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO:
9.00
do 13.00 (telefon 21-232)
TV LJUBLJANA
8.55 Poročila. 9.00 Živ žav, otroška matineja. 9.50 Propagandna oddaja. 9.55 Schladming: Slalom za moške, prenos 1. teka. 11.10 TV kažipot. 11.30 St. Moritz: SP v bobu dvosedu, vključitev v prenos. 12.20 Propagandna oddaja. 12.25 Schladming: Slalom za moške, prenos 2. teka (do 13.20/45). 14.20 Poročila. 14.25 Prebujajoča se dežela, ameriška nadaljevanka. 16.00 MPF Celje 81: Skoraj samo dekleta. 16.40 Športna poročila. 16.55 Skrivnost Nikole Tesle, jugoslovanski film. 18.40 Človek brez meja: 6 mesecev z ladjo ,,Ljubljana”, dokumentarna serija. 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.22 TV in radio nocoj. 19.24 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Siniša Pavič: Zadnje dejanje, 1. del nadaljevanke. 21.35 Športni pregled. 22.05 Poročila.
VESTNIK
Oddajniki II. TV mreže:
9.00 Oddaje za JLA (do 12.00).: 15.15 SP v bobu dvosedu, posnetek iz St. Moritza. 15.45 Lyon: EP v umetnostnem drsanju — revija, prenos. 19.00 Glasbeno popoldne. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Cas jazza. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Izobraževalna oddaja. 21.30 H. Fallada: Človek hoče navzgor, nadalje-- vanka. 22.25 Kronika festa । (do 23.10).
TV ZAGREB
9.50 Poročila, 10.00 Ne-
deljsko dopoldne,
12.00
Kmetijska oddaja, 13.00
Jugoslavija, dober
dan,
14.45 Imate radi TV?, 15.15 Kozmos, 16.15 Praznik pečenega krompirja (film), 17.40 Nedeljsko popoldne, 18.55 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zadnje dejanje (dramska serija), 21.35 Športni pregled, 22.05 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.55 do 16.30 Šport, 16.30 Zrcalne slike, 16.45 Nils Holgersson, 17.10 Don in Peter, 17.15 Tehnika za otroke, 17.40 Helmi, 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Spoznanja prevaranta Felixa Krulla, 20.30 Šalom, 20.35 Šport.
tv madžarska
8.25 Šola za vsakogar. 9.30 Za otroke. 9.50 Smučanje. 10.50 Za otroke. 12.20 Smučanje. 13.45 Ko-zara, kratek film. 14.15 Spored prihodnjega tedna. 14.45 Bogati in siromašni, film. 16.30 EP v umetnostnem drsanju, gala. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.05 Derrick, kriminalka. 21.05 Risanka. 21.20 Družabna igra. 22.00 Drsanje.
RADIO
MURSKA SOBOTA
15.30
Zabavna
glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored slovenske narod-no-zabavne glasbe, 16.30 — Športna oddaja, 16.40 — Najbolj iskane plošče preteklega tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
8.45 TV v šoli: TV koledar, Pravljica, Etnografski muzej v Zagrebu, Make-donščina. 10.00 Poročila. 10.05 TV v šoli (do 12.10). 16.00 Kmetijska oddaja TV Beograd. 17.00 Poročila. 17.05 Zgodovina letalstva, francoska serija. 18.00 Delegatski vodnik: Delovanje delegatskega sistema v SIS. 18.20 Zobozdravstvo: Nikoli ni prepozno. 18.30 Obzornik. 18.45 Zdravo, mladi. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Prešernov dan — prenos proslave iz Cankarjevega doma. 21.00 S. Grum: Dogodek v mestu Gogi, predstava Primorskega dramskega gledališča iz Nove gorice. 22.35 V znamenju.
VESTNIK
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik v Madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Zgodbe po Shake-speareju. 18.00 Deček Skok, lutkovna serija. 18.15 Izobraževalna oddaja. 18.45 Športni grafikon. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Po sledeh napredka, oddaja TV Ljubljana. 20.55 Zagrebška panorama. 21.15 Lice ob licu, ponovitev zabavno glasbene oddaje. 22.05 Kronika festa (do 22.50).
TV ZAGREB
Prvi program
8.45 do 12.10 Izobraževalni spored, 15.30 do 16.30 Izobraževalni spored, 17.40 Poročila, 17.45 Zgodbe iz Shakespeara, 18.00 Deček Skok, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Karlovca, 18.45 Zdravo mladi, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Drama, 21.15 Izbrani trenutek, 21.20 Argumenti, 22.05 En avtor, ep film, 22.20 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Jutranja poročila, .9.05 Mladinski program, 10.30 Študent in cirkuška princesa (film), 12.05 Živalske zgodbe, 12.25 Roke gor, mojster prihaja, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Mladinski program, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Šport v ponedeljek, 21.05 Profesionalci, 21.55 Večerni šport.
VESTNIK
Drugi program
18.00 Znanost danes, 18.30 Cisto navadna neumnost, 19.30 Cas v sljki, 20.15 Ljuba družina, 21.05 Schilling, 21.50 lOpred 10, 22.20 Buffalo Bill in indi-janci (film).
TV MADŽARSKA
Ni sporeda.
RADIO
MURSKA SOBOTA
15.30
Zabavna
glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10	—
Glasbena oddaja,16.40 — Aktualna tema, 18.00 — Sotočje, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
8.55 TV v šoli: TV koledar, Varnost v prometu, O pogumu, Dnevnik .0. 10.00 Poročila. 10.05 TV v šoli (do 12.10). 15.30 TV v šoli: Učenci v samoupravni družbi, Savinjska dolina, Zanimivo potovanje (do 16.20). 17.05 Poročila. 17.10 Potovanje škrata Spančkolina, češka risana serija. 17.20 Kruno Cipci: Pika Nogavička, balet. 18.00 Pustolovščina, otroška serija TV Beograd. 18.30 Obzornik. 18.45 Cas, ki živi: Pohod na Stol. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio -nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Skupno, oddaja TV Beograd in drugih jugoslovanskih studiev. 20.45 Propagandna oddaja. 20.50 E. L. Voynich: Obad, zadnji del sovjetske nadaljevanke. 21.55 V znamenju.
ljubljanska banka
Pomurska banka
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik v Madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Otroška oddaja. 18.15 Knjige in misli. 18.45 Amaterski studio. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Koncert narodne glasbe. 20.45 Dokumentarna oddaja. 21.35 Zagrebška panorama. 21.50 Izviri. 22.,20 Kanjon Lazarjeve reke, dokumentarni film. 22.35 Kronika festa (do 23.20).
TV ZAGREB
Prvi program
8.55 do 12.10 Izobraževalni spored, 16.30 do 17.30 Izobraževalni spored, 17.40 Poročila, 17.45 Potrebno je hoteti in smeti, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Osijeka, 18.45 Amaterski studio, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Skupno (notranjepolitična oddaja), 20.50 Ugrizni metek (film), 22.30 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Jutranja poročila, 9.05 Mladinski program, 10.30 Samo tako naprej (film), 11.55 Roke gor, mojster prihaja, 12.15 Klub seniorjev, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Mladinski program, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Teleobjektiv, 21.00 Zrcalne slike, 21.45 Iz Avstrijske zgodovine.
Drugi program
17.30 Življenje mesta, 18.00 Usmeritve, 18.30 Cisto normalna neumnost, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Alfred potuje, 21.03 Dallas, 2L5O 10 pred 10 in klub 2.
RADIO
MURSKA SOBOTA
15.30
Zabavna
glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Ne-
kaj minut z
16.30
— Koncert na domačem valu, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.00 TV v šoli: TV koledar, Učenci v samoupravni družbi, Savinjska dolina, Zanimivo potovanje. 10.00 Poročila. 10.05 TV v šoli (do 12.10). 17.25 Poročila. 17.30 Ciciban, dober dan: Civ, čiv, še dolgo bom živ — 2. del. 17.45 Padla z neba, češka otroška serija. 18.15 Okrogli svet. 18.30 Obzornik. 18.45 MPF Celje 81, 1. del. 19.15 Risanka. 19.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna: Smrt v živo, francosko-zahodno-nemški film. 22.05 V znamenju.
VESTNIK
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik v Madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Cas za pravljico, otroška oddaja. 18.15 Aktualnosti. 18.45 Narodna glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Panorama, kulturna oddaja. 20.45 Zagrebška panorama. 21.05 Sir Laurence Olivier je izbral za vas: H. Pinter: Zbirka. 22.10 Kronika festa (do 22.55).
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 do 12.10 Izobraževalni spored, 17.35 Poročila, 17.45 Minute za pravljico, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Siska, 18.45 Pod zastavo, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zabavna sreda, 21.55 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Jutranja poročila, 9.05 Mladinski program, 10.35 Božične sanje (film), 11.55 Živalske zgodbe, 12.15 Teleobjektiv, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Mladinski program, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Žaba z masko (film).
VESTNIK
Drugi program
18.00 Dežela in ljudje, 18.30 Cisto navadna neumnost, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Kavarna Central, 21.50 lOpred 10, 22.20Gas-pardi (film).
TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
8.05 in 14.10 Šolska TV. 16.25 Naš vrt, naše dvorišče. 16.45 Sedanjost in bodočnost imunologije. 17.35 Kratki filmi. 18.10Sahmat. 18.30 Trta na Alfdldu. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Kaviar ni vedno potreben, nadaljevanka. 20.55 Studio 82, kulturni tednik. 21.55 Psi-fi, biologija duševnih pojavov, 2. del. 22.35 TV dnevnik.
8.35 in 15.20 Šolska TV.
9.55 TV reprize: Delta, Oče Amable, Glasbeni film. 16.20 Pesem in morje. 16.50 Za otroke. 17.30 Hotel Germania, TV film. 18.25 Zakladi. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Veverica na ramenu, kratek film. 20.25 Eho naših čustev. 20.45 Pošasti globin, kratek film. 21.15 Slonovina. 21.20 Skupina „R”. 22.30 TV dnevnik.
RADIO
MURSKA SOBOTA
15.30
Zabavna
glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 —
Dnevnik, Glasbena
16.10	-
oddaja,
16.30 — Kultura in mi — mi in kultura, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
8.55 TV v šoli: TV koledar, Matematika, Okno v vesolje, Kakšno vodo pijemo. 10.00 Poročila. 10.05 TV v šoli (do 12.00). 15.30 TV v šoli: O dieti (do 16.00).	17.10 Poročila.
17.15 ZBIS — S. Rozman: Oblaček pohajaček, 1 del. 17.30 Kuhinja pri violinskem ključu: Peter in volk. 18.00 Mozaik kratkega filma: Antun Augstinčič in Dušan Džamonja, jugoslovanska filma. 18.30 Obzornik. 18.45 Po sledeh napredka. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Mednarodna obzorja. 21.30 Lela Gluhak — Buneta, oddaja TV Zagreb. 22.00 V znamenju.
VESTNIK
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik v Madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Prvi cvetovi, otroška serija TV Skopje. 18.15 Znanost. 18.45 Banatske pripovedi. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Teleskopija. 21.00 Po izbiri. 22.30 24 ur. 22.35 Kronika festa (do 23.20).
TV ZAGREB
Prvi program
8.55 do 12.00 Izobraževalni spored, 15.30 do 16.00 Izobraževalni spored, 17.35 Poročila, 17.45 Prvi cvetovi, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Splita, 18.45 Banatska pričanja, 19.15 Male tajne velikih mojstrov kuhinje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Spekter (politični magazin), 21.20 Kvizkoteka, 22.25 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Jutranja poročila, 9.05 Mladinski program, 10.30 Žaba z masko (film), 12.00 Veselje z zabavo, 12.10 Romanca, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Mladinsi program, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Uhnan (TV film), 21.10 Ljudje in človeške opice, 21.55 Večerni šport.
ljubljanska banka
Pomurska banka
Drugi program
17.45 Šolska TV, 18.00 Popotovanje po Avstriji, 18.30 Cisto normalna neumnost, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Bing Crosby (film), 21.45 Reklame, 21.50 10 pred 10 in Klub 2.
TV MADŽARSKA
8.05 in 14.10 Šolska TV.
16.35 British Museum.
17.00 Zimska vožnja. 17.10 Poklicna posvetovalnica, zidar. 17.25 TV borza. 17.35 Pred posredovalnico za delo na zapadu. 18.00 Telešport.
18.25 Pedagoški forum.
19.30 TV dnevnik. 20.00 Neumna Milostljiva, TV igra. 21.00 Zapojmo! 21.10 Išče se reporter, I. polfinala. 22.40 TV dnevnik.
STRAN 21
4- FEBRUARJA 1982
PETEK, 5. februar — Agata SOBOTA, 6. februar — Ljubo NEDELJA, 7. februar — Rihard PONEDELJEK, 8. februar — Janez
TOREK, 9. februar — Polona SREDA, 10. februar — Silvan ČETRTEK, 11. februar — Zvezdana
11.	februarja ob 19. uri italijanski film: »ŠERIF V DOLINI NILA«.
PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE prodam. Radovci 2. M-324 ZASTAVO 101, obnovljen, registriran, ugodno prodam. Vugler, Veržej 82. M-326
ZASTAVO 750, letnik 1981, zaradi gradnje, prodam. Tišina 35/A. M-327
KRAVO s teletom prodam. Gomilice 31, P- Turnišče. M-329
BREZHIBEN MENJALNIK ZA WARTBURG PRODAM. Roga-šovci 75. M-295
KRAVO, staro pet let, tri mesece brejo, prodam. Renkovci 125. M-296
ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, prodam. Jože Gerenčer, Kovačeva 9, Lendava, telefon 75-796. Le-41 AVTO TAM 5000, letnik 1972, motor 1977, prodam. Vladimir Lebar, Mursko Središče, b. b. (avtoprevoznik). Le-40
FIAT 1300, letnik 1971, poceni prodam. Veržej 118. In-38 ZASTAVO 101 ZELO UGODNO PRODAM. Ogled je možen v petek, soboto in nedeljo. Jože Tominšek, Ljutomer, Ul. Slavka Osterca 14. In-35
STREŠNO OPEKO BIBER — večjo količino, prodam. Klavniška 15. M-308
HLADILNO SKRINJO in kombinirani štedilnik (plin-elektrika), ugodno prodam. Jože Pertoci, Krog 45. M-309 KOMPLET DIFERENCIALA v ohišju za lado 1200, amortizerje in prage, prodam. Ratnik, Tišina 33/A. M-311
ZAPOROŽEC, registriran do decembra 1982, prevoženih 35.000 km, prodam. Krnci 17, p. Martjanci. M-314
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK PRODAM. Jožefa Branšperger, Korovci 27, p. Cankova. M-315 ZASTAVO 101, dobro ohranjeno, prodam. Franc Raduha, Banovci 29, p. Veržej. M-348
ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Kovač, Zorana Velnarja 21, Murska Sobota. M-349
OSTREŠJE 5 x 20 (rabljeno) prodam. Ludvik Kučan, Križevci 105 v Prekmurju. M-350
ZAMRZOVALNO SKRINJO, 210 1, prodam. Lendavska 4/IL, stanovanje 10, M. Sobota. M-351 48 AROV ZEMLJE v Ivanj-ševskem vrhu, prodam. Franc Petko, Rihtarovci 17, p. Radenci. M-352
DVOBRAZDNI TRAKTORSKI PLUG OLT, 10-colski in tridelno klinasto brano Tehnostroj prodam. Krog 34. M-344
FORD CORTINA, letnik 1974, ugodno naprodaj. Franc Hajdinjak, Tropovci n. h. M-345 1,50 ha zemlje v Poznanovcih, na sončni legi, prodam. Informacije: Predanovci 8. M-346 RENAULT-4 TLS, letnik 1978, prodam. Pečarovci 118. M-347
Dragemu sinu in bratu LUDVIKU MAGYA-RJ U iz Dolnjih Slaveč, ki služi vojaški rok v Subotici. ob praznovanju 20. rojstnega dne iskreno čestitajo ter želijo dosti zdravja, dobrega počutja med novimi prijatelji in skorajšnji povratek v domači kraj — oče. mama in brat Jani.
ROBERTU VAŠU. ki živi s starši v Nemčiji, želijo ob praznovanju 6. rojstnega dne vse najboljše. lepih in srečnih trenutkov med svojimi dragimi z željo, da bi se večkrat spomnil na vse. ki ga imajo radi v domovini — stara mama. teta, mali Kristjan in Gizi »mama«.
TRAVNIK V LUKAČEVCIH prodam. Informacije: Tešanovci 31. M-316
KARAMBOLIRANO DIANO, letnik 1977, lahko tudi po delih, ugodno prodam. Ogled v popoldanskem času. Janez Časar, Petrovci 59. M-317
TRAKTOR STEYER, 15 KS, registriran do aprila, s priključki, prodam. Pojbič, Križevci 114 v Prekmurju. M-318
HRASTOVE PLOHE (dolgi 4 m, široki 40 cm in 8 cm debeli), prodam. Naslov v upravi lista. M-289 DVE TRAJNOGOREČI PEČI na trda goriva prodam. Žižki 125. M-290
AMI 8, v dobrem stanju, registriran, prodam. Cena 20.000 din. Ogled v petek, soboto in nedeljo. Eva Mlinarič, Velika Polana 106/A, Črenšovci. M-291
KRAVO, staro osem let, osem mesecev brejo, dobro mlekarico, prodam. Ulica ob potoku 11, Bakovci. M-293
OSEBNI AVTO DIANA, letnik 1978, naprodaj. Teleion dopoldne: 74-311, interna 47. M-294
KOMPLETNO POHIŠTVO SPALNICE z garderobno omaro, ugodno prodam. Flisar, Titova 14. Ogled in telefon v popoldanskem času: 22-480. M-MM
KVALITETNO SENO in otavo prodam. Polana 24, p. Puconci. M-353
RENAULT 4 TLS, letnik 1978, prevoženih 32.000 km, prodam. Stefan Jankovič, Budinci 5, p. Šalovci. M-354
BIKCA, starega 7 tednov, za nadaljnjo rejo, prodam. Partizanska 49, Murska Sobota. M-355 TROSED, dva fotelja z mizico in omaro v mahagoni furnirju za dnevno sobo prodam. Ogled od 14. do 17. ure. COr, Košičeva 5 (pri parku), M. Sobota. M-359 GUME 7.00—14, 8—P.R. (6 kom.), za tovorni avto, prodam. Jože Vaš, Moravci 70, p. Martjanci. M-360
BARVNI TELEVIZOR GORENJE in plinsko peč prodam. Titova 1/B, IV/17 — popoldne. M-361 PARCELO ZA VIKEND v bližini Radgone prodam. Naslov v upravi lista. M-362
TRAKTOR IMT de lux, mlin-kla-divar, kapaciteta 3000—5000 kg/h, skupaj z vertikalnim mešalcem (primeren za mletje sveže koruze za siliranje) in enoosno prikolico prodam. Informacije v nedeljo: Osojnik, Cankova 15, telefon 76-629. M-366
TOVORNI AVTO, ’ ZASTAVA 619 N, star eno leto, registriran do 14. XI. 1982, kasko zavarovan, prodam. Tone Herbaj, Ormoška 11/A, p. Ljutomer. IM-40 VINOGRAD z zidanico v Strehov-skih goricah prodam. Naslov v unravi lista. M-MM
ENOOSNO PRIKOLICO (3,5 t), prodam. Skakovci 60, p. Cankova. M-58
SILAŽNI KOMBAJN ZNAMKE MAJS PRINZ prodam za 40.000 din. Franc Klajnošek, Grabanoš 81, p. Videm ob Ščavnici. M-193 ZASTAVO 750 in zastavo 1300, registrirano do decembra 1982, prodam. Moravci 46. M-328
KRAVO prodam. Kuštanovci 23, p. Mačkovci. M-330
KOMBI IMV DIESEL UGODNO PRODAM. Pečarovci 33, telefon 77-010. M-331
KRAVO, brejo osem mesecev, ugodno prodam. Hotiza 122. M-332
KRAVO, staro šest let, 7 mesecev brejo, prodam. Naslov v upravi lista. M-333
GOZDNE PARCELE NA GORIČKEM PRODAM. Naslov v upravi lista. M-334
OSTREŠJE ZA ŠUPO (20 x 5 m), krito z opeko, prodam. Naslov v upravi lista. M-335
ZASTAVO 750 s prikolico prodam. Juša Kramarja 21. M-338 MALE PUJSKE in visoko brejo telico prodam. Bertalanič, Lemerje 28. M-339
STAREJŠO HIŠO V DOBROVNIKU prodam. Informacije do 15. ure v Dobrovniku št. 215, po 15. uri pa v Dobrovniku št. 166. M-340 TROSILEC ZA GNOJ SIP in dvobrazdni zetorjev plug prodam. Noršinci 62, p. Martjanci. M-341 MALE PUJSKE, stare 8 tednov, prodam. Satahovci 4. M-342 TELEVIZOR črno-beli in hladilnik prodam. Ferčak, Arh. Novaka 19, I. nadstropje, stanovanje 7. M-343
BOROVE PLOHE, ostrešje (11 x 12 m) ali gozd kupim. Rakičan n. h. M-284
STAREJŠO KMEČKO HIŠO z nekaj zemlje kupim. Telefon 22-288. M-305
STREŠNO OPEKO FOLC KUPIM. Odranci 52, p. Črenšovci. M-312
STAREJŠO HIŠO z nekaj zemlje kupim. Naslov v upravi lista. M-357
7. januarja se je v neznano zatekel lovski pes, nemško kratkodlaki ptičar. Sliši na ime DANA. Vse morebitne informacije sporočite proti nagradi Francu Vrbnjaku, Hrastje Mota 75, p. Radenci. M-288
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in starega očeta
Ludvika Ferenceka
iz Tesanovec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje.
Hvala tudi g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS za poslovilne besede ter predstavnikom KZ »Panonka«.
Vsem še enkrat —' iskrena hvala!
Tešanovci, 26. januarja 1982
Žalujoči: žena Vilma, sin Ernest z družino, sin Franc z družino in ostalo sorodstvo
10 AKACIJEVIH SOH, primerne za električno napeljavo, po ugodni ceni prodam. Naslov v upravi lista.
M-301
PEČ NA OLJE UGODNO PRODAM. Moščanci 63, p. Mačkovci. M-302
MOLZNI STROJ WESTFALIA, nov, prodam. Fokovci 37. M-303 VINOGRAD (28 arov) prodam. Informacije: Simon Ivanušič, Ban-fi 92, p. Štrigova. M-307
NOV PIANINO z garancijo prodam. Informacije: Anica Vogrin, Spodnji Ivanjci 5. M-OP
KREDENCO in mizo in 6 stolov za jedilnico prodam. Sebeborci 44/A. M-279
KOSO ZA URSUS 355 prodam, Naslov v upravi lista. M-281
AUDI 60, generalno popravljen, registriran do 25. maja, letnik 1968, ugodno prodam. Ribič, Grajska 1, Gornja Radgona. M-285
ENODRUŽINSKO HIŠO z garažo (telefon) v centru Murske Sobote, primerno tudi za pisarniške prostore ali obrtno dejavnost, prodam. Ponudbe na upravo lista. M-286
TERMOAKOMULACIJSKO PEČ 4,5 KW z garancijo, rabljeno samo 40 dni, prodam. Babič, Stara 10, pritličje M-287
TRAKTOR FERGUSON 35 in ford taunus 15 M, prodam. Jože Kolar, Domanjševci 4, p. Križevci v Prekmurju. M-297
SILAŽNI KOMBAJN HAGEDORN prodam. Gregorčičeva 24, Beltinci. M-319
ZASTAVO 101 (po delih), ugodno prodam. Rogašovci 68. M-323
Obveščamo interesente, da gradimo na stanovanjskem kompleksu Lendavska — sever v Murski Soboti lokale, namenjene za preskrbo in usluge občanov naslednjih ali sličnih dejavnosti:
— pediker, maniker
— ekspres čevljarstvo
— zlatarstvo in graverstvo
— prodaja časopisov in revij
— knjigoveznica
— urarstvo
— torbarstvo in krznarstvo
— servis radio in TV
— kozmetika in maserstvo
— šiviljstvo, krojaštvo
— prodaja spominkov in časopisa
— izdelava štampiljk in ključev
— ali slične dejavnosti, ki služijo za preskrbo in usluge občanov.
Za nakup oziroma pridobitev lokalov je dana možnost najetja kredita pri LB — Pomurski banki M. Sobota na osnovi veljavnega pravilnika za kreditiranje občanov za razvoj malega gospodarstvi.
Vsi interesenti, ki so zainteresirani za nakup, naj se prijavijo na sedežu podjetja do 15. II. 1982, kjer dobijo podrobnejše informacije.
Draga žena in mama! Težko je spoznanje in ne moremo dojeti, da teže eno leto ni več med nami in nadvse boleča je resnica, da te nikoli več ne bo. Lik ljubeče mame bo ostal v naših srcih do konca dni.
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer— Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova --------------------------------- 29/1 — Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec(direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Davčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Janez Kurbus, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šnort), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gonter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 - Telefon: novinarji 21 232,21 064 in 21 383; direktor m glavni urednik, odgovonn urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 W04 in 383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74 597, dopisništvo Lendava tel. 75 085 m* dopisništvo Ljutomer te . 81 317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 - Devizni računpri Jugobanki Ljub jana 50100—620—000112—25730—30—4—01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska CGP Večer Maribor - Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
VESTNIK
Žalujoči: mož Vinko, hčerki Irena, Irma z možem Ferijem, sinoma Borisom in Bojanom, brata Koloman in Geza z družinama ter ostalo sorodstvo
STRAN 22
VESTNIK, 4. februarja
• Male oglase in zahvale, objavljene v četrtek, sprejemamo še v ponedeljek do 13. ure. Naročniki imajo pri objavah 20-odstotni popust.
Štefan Ceh
kovaški mojster iz Nedelice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim, sosedom, botrini, kolektivu in dijakom SKŠ Rakičan, kolektivom Planike. Primata, in Panonije ter vsem, ki so dragega pokojnika tako množično pospremili ob slovesu, mu poklonili vence in cvetje ternam ustno ali pismeno izrekli sožalje. Globoka hvala zdravstvenim delavcem infekcijskega in kirurškega oddelka za zdravljenje in nego, g. župniku Ratniku in pevcem za obred. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v spominu in se ga spominjali z dobrimi deli.
Nedelica, M. Sobota. Odranci. Turnišče, 26. L 1982.
Žena Roza v imenu vseh njegovih
cvetjem, prisrčno zahvalo.
Iskrena hvala č. g. župniku za poslovilne besede ob odprtem grobu in pevkam za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Turnišče, Ljubljana, Nedelica. 26. L 1982
Žalujoči: sin Alojz z ženo Marto, vnuki Slavko, Mirko in Milena, sestra Bara in brat Štefan z družinama ter ostalo sorodstvo
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala sošolkam L letnika tekstilne šole v M. Soboti in razredničarki tov. Darinki Uršič, učencem 8. razreda OŠ Veržej, duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi, mladinkam in mladincem iz Banovec ter predstavniku KS za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
žalujoči: mož Anton, sin Alojz z ženo, vnuk Rainer, sestra z družino iz Francije ter ostalo sorodstvo
ki nas je v 82. letu starosti po težki bolezni za vedno zapustil, se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem ter dobrim sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali ter ga v tako lepem številu spremljali na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje, njegov grob pazasuli Scvetjem. Prisrčna hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem in predstavniku KS za poslovilne besede ter godbi na pihala iz G. Radgone.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: VSI NJEGOVI
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
žalujoči: žena Marija, sinovi Milan, Branko, Stane in Joško ter hčerka Milena z družinami, vnuki, vnukinje in ostalo sorodstvo
Žalujoči: hčerki Helena z družino in Marija, sinovi Drago, Janez in Jože z družinami, zet Milan z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, ujca in tas
Martina Tkalca
iz Gornje Radgone
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem	pokojnika v
k' so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalj evdje ter počastili vehkem številu spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali ve	J
njegov spomin.
d^-k"0 zahval° izrekamo tov. Brusu, ki seje poslovil od njega v '™e"u D ubeno Političnih organizacij. KS. invalidov in upokojencev. L p •	‘
Djhu. nekdanjemu sodelavcu za poslovilne besede m zahvalo v	tir zdrlv-
se tu<1‘ zdravstvenemu osebju Onkološkega instituta v J J‘ - času lenemu osebju ušesnega oddelka v Murski Soboti za vso zdravniško pomoč ca.
njegove bolezni.
Vem še enkrat — iskrena zvala!
G- Radgona. Ljutomer. Ljubljanna. Maribor. Lewerkusen, G. Radgona. 19. L 1982
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Po težki bolezni nasje v 76. letu starosti za vedno zapustil naš oče in dedek
Jožef Celec
iz Kuzme
Ob tej težki izgubi se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem ter znancem od blizu in daleč, vsem darovalcem vencev in šopkov ter vsem, ki so pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi.Izidorju za vso pomoč. Posebna zahvala g. župniku za* pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter predstavniku KS tov. Cerpnjaku za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Kuzma. 21. januarja 1982
Žalujoči: sinova Karel in Jože z ženo Mileno ter hčerki Erika in Marija z družinama iz Avstrije
1M2
STRAN 23
v besedi in sliki po pomurju
V petek in soboto so se zbrali na dvodnevnem seminarju v dijaškem domu v Radencih mladi iz vodstev občinskih konferenc ZSMS iz vseh štirih pomurskih občin. Na usposabljanju, ki ga je prvič pripravil na nivoju regije Medobčinski svet ZSMS za Pomurje, se je čez trideset slušateljev seznanilo z aktualnim mednarodnim političnim položajem v svetu, kot tudi z družbenoekonomskim položajem v regiji in nalogami, ki so v zvezi s tem pred mlado generacijo. Posebej so predsedniki, podpredsedniki in sekretarji občinskih organizacij mladih opredelili svoje naloge v pripravah na 11. kongres ZSMS.
Zimske šolske počitnice so za osmošolce vseh osnovnih šol v lendavski občini namenjene razen oddiha tudi resnim stvarem. saj se osmošolci že leta dan dva spoznavajo s poklici, za katere se odločajo. oziroma za katere se bodo izobraževali po končanem osnovnem šolanju. Komisije za poklicno usmerjanje v osnovnih šolah namreč spremljajo poklicne želje svojih učencev in jih usmerjajo v delovne organizacije, kjer lahko spoznajo poklice. Letos je bilo v delovnih organizacijah. ustanovah in šolskem kovinarskem centru okoli 300 osmošolcev, ki so ob spoznavanju poklicev spoznavali tudi delovni proces, skratka spoznali so se s tistim delom, ki ga bodo nekoč po končanem šolanju tudi sami opravljali. Letošnje leto je menda izjemno po tem, da je večina učencev spoznavala proizvodne poklice.
Ali naj to pomeni, da se bo tehtnica nagnila na stran potreb gospodarstva, da bo torej gospodarstvo dobilo več kadrov, kijih potrebuje? Še vedno pa je preveč tistih učencev, ki silijo v poklice, za katere se že sedaj ve. da jih občina ne bo potrebovala, ali vsaj ne v takem številu, da bi lahko zaposlitev našli doma. Spoznavanje poklicev pa je slej ali prej potrebno in pri tem velja omeniti, da delovne organizacije uspešno sodelujejo s šolami.
Jani D.
Že nekaj let v lendavskem PRIMATU načrtujejo gradnjo .novih proizvodnih prostorov, v katerih bi lahko hitreje razvili proizvodnjo dvižne opreme in tako razširili svojo ponudbo na tržišču. Doslej se je zmeraj zatikalo pri sredstvih, letos pa naj bi, tako je med drugim zapisano tudi v resoluciji o družbenoekonomskem razvoju občine, vendarle zgradili novo proiz-
V RADENCIH SEMINAR ZA VODSTVA QK ZSMS V POMURJU
JUTRI
Za takšen način usposabljanja vodilnih mladih kadrov so se odločili na podlagi izkušenj na programsko volilnih konferencah v občinskih mladinskih organizacijah, kjer so ugotovili, da so ti kadri še premalo izkušeni in podkovani. Vključevanje mladih v vse tokove družbenopolitičnega dogajanja pa je še kako odvisno od vodilnih kadrov.
Sodeč po zanimanju slušateljev, pa tudi kakovosti predavanj — mladim so predavali družbenopolitični delavci iz regije — se obeta še večja angažiranost mladih v Pomurju in tudi njihov boljši jutri.
PRIMAT BO GRADIL
vodno halo s 1886 kvadratnimi metri površine, medtem ko bi za nakup strojne opreme porabili 23 milijonov dinarjev. Izvoz v višini nekaj nad 18 milijonov dinarjev za to delovno organizacijo ni ravno velik, vendar pa bodo z novo naložbo v naslednjih letih lahko izvoz občutno povečali, zlasti izvoz na konvertibilno področje. Ta čas v lendavskem PRIMATU dela
Pletenje cekarjev

Srečanje krvodajalcev
v Bogojini
V Bogojini je bilo srečanje krvodajalcev iz vasi Bogojina, Filovci, Ivanci, Bukovnica in Tešanovci.
V uvodnem govoru na proslavi je predsednica KO RK Bogojina spregovorila o pomenu organizacije krvodajalstva, ki sodi med osnovne družbene naloge, kjer morajo sodelovati vsi družbeni dejavniki in družbenopolitične organizacije v okviru socialistične zveze, spodbudila krvodajalce, da postanejo vsi tudi aktivisti Rdečega križa in tako s skupnimi močmi pridobijo čim več novih krvodajalcev, predvsem iz mlajših vrst. Zelo pester kulturni program so pripravili učenci osnovne šole »Ivan Cankar« Bogojina.
Na proslavi so podelili večkratnim krvodajalcem spominske značke. Posebno priznanje — plaketo za 25-kratno darovanje krvi je prejel še sorazmerno mlad krvodajalec Tibor Rituper, hišnik na osnovni šoli Bogojina.
Zelo pohvalno je, da šo se skoraj vsi zbrani krvodajalci ponovno prijavili za krvodajalsko akcijo, ki bo'za KS Bogojina 9. februarja 1982. pozivajo pa še vse ostale zdrave in humane ljudi v svojem okolišu, da se akcije v čim večjem številu udeležijo.
Z. M.
okoli 450 delavcev, do konca letošnjega leta bodo zaposlili 24 novih, kar je za lendavske razmere veliko, saj nekatere druge delovne organizacije ne nameravajo zaposliti novih delavcev. Upati je, da bo proizvodnja dvižne opreme, zlasti baterijskih viličarjev, uspešno stekla in da se bodo z njo še bolj uveljavili na domačem in tujem tržišču. , Jani D.
Inštruktorji proizvodne prakse
V prejšnjem tednu še je končal še zadnji seminar usposabljanja inštruktorjev proizvodnega dela — delovne prakse.
Izvajalec seminarjev je bila . delavska univerza v M. Soboti, ki jo je za tovrstno izobraževanje potrdila Gospodarska zbornica Slovenije. Seminarji so trajali 31 ur'po sprejetem programu. Udeleženci so dobili ustrezno gra- . divo kot pripomoček za temeljitejše poglabljanje v to pro- I blematiko. Kot nalogo so ob koncu seminarja slušatelji pripravili podrobnejši opis del in opravil, ki jih bodo I dijaki opravljali v času delovne prakse oziroma proizvodnega dela v posameznih OZD. Slednje so na seminarju slušatelji-inštruktorji tudi zagovarjali.
V decembru in januarju je v 3 skupinah končalo usposabljanje 112 inštruktorjev. Dobra tretjina jih je bila iz Mure in združenih organizacij sozd ABC POMURKA.
Razen tega so za gostinsko in trgovinsko dejavnost bili opravljeni seminarji že prej. V tozdih, kjer bodo učenci opravili delovno prakso, pa . l poleg tega izdelujejo še operativne načrte za proizvodno delo prvega letnika učene,ev usmerjenega izobraževanja. Z delovno prakso bodo prvi dijaki pričeli 8. februarja.
Krajani Filovec
" Bogojina, v katero so vključena naselja: Buko-vnica. Ivanci, Filovci in Bogojina, so vzadnjih letih veliko storili za napredek posameznih krajev. To pa so lahko storili le ob velikem razumevanju občanov, ki poleg krajevnega samoprispevka veliko del opravijo s prostovoljnim delom, hkrati pa še dajejo prostovoljne prispevke. Čeprav mora krajevna skupnost plačevati dokaj visoke anuitete za nekatera komunalna dela iz prejšnjih let. kar še posebej
Jože Horvat — predsednik sveta KS Bogojina.
velja za naselji Ivanci in Bogojina, so tudi v lanskem letu precej naredili. Tako so v Filovcih in Bogojini uredili ulično razsvetljavo, zakar je v Bogojini moralo vsako gospodinjstvo prispevati po 1.000 dinarjev prispevka. V Bogojini so izkopali jarke za melioracijo in izvedli ipriprave na komasacijo. V Filovcih so uredili prostor za mrtvaški voz in živinsko tehtnico. V Bukovnici pa so opravili dela pri izkopu potoka. Poleg tega pa so v vseh naseljih krajevne skupnosti precej sredstev porabili tudi za ureditev poti.
Krajanom Filovec 
V torek zjutraj ob 630 uri je voznik osebnega avtomobila 23-letni Stanislav PANKER iz Satahovec 18 vozil osebni avto po Kidričevi ulici v Murski Soboti. Pred zaznamovanim prehodom za pešce je prečkal cestišče 58-letni FRANC ŠKAFAR iz M. Sobote, Mladinska 22. PANKER je zaradi neprimerne hitrosti spregledal pešca in ga s prednjim delom avtomobila zadel in zbil po cestišču. Pri padcu po vozišču seje ŠKAFAR hudo telesno poškodoval in se zdravi v soboški bolnišnici-Materialna škoda na vozilu znaša 5000 dinarjev, PANKERJA so preizskušali z alkotestom, kateri je že zjutraj reagiraj r>a alkohol, zato mu je bila vzeta še kri za analizo. Š. A-
urejali le za naselji Bogojina in Filovci, kajti sicer krajevna skupnost ne bi zmogla bremena. Zadeva pa se je vendarle zavlekla, kajti Podjetje za PTT promet Murska Sobota ni bila v stanju pravočasno poskrbeti za novo telefonsko centralo. Šele pred kratkim je bila na pošti v Bogojini montirana 100-šte-vilčna telefonska centrala in tako je 70 naročnikov dobilo telefon in sicer 44 v Bogojini in 26 v Filovcih. Čeprav so občani sami sodelovali s prostovoljnim delom pri urejanju tele-
Tonskega omrežja, so morali naročniki plačati za. omrežje po20.000dinarjev in za priključek 12.480 dinarjev. Poleg tega pa je bilo potrebno prispevati še 11.000 dinarjev za samoupravno interesno skupnost. Tako je znašal prispevek za telefon po naročniku 42.480 dinarjev. Z ureditvijo telefonije pa bodo nadaljevali tudi za naselji Ivanci in Bukovni-ca. za kar so rezervirali nekaj priključkov, v kolikor bo seveda dovolj zanimanja. Na telefonsko centralo v Bogojini pa naj bi se priključili tudi naročniki iz