St. 18. V Gorici, 30. aprila 1886, „SocV' izhaja vwuk petek in veljs po pf»sti preiemana Ji v flronU*.....I. i.i'J Vol l.»i.........'.20 tudi •> '< ../•"-g-aniaih" ae plauuji'. /.a uuviuluu iriHtop* ^~m~imf(Fr'.....""..... 8 %t, fte 8t» tiska I kittf T „ „ „ „ a .. « » » „ „ 3 .-jja »*^ (5(-kp po prtiAtoru. Tedaj XVI. Po<.;:inejaoo stevilke as dobivajo po 8 kr. a lotmkim.icah y gosposki ujici hV./a ..in»h, J-iiin", na starem „trgu hi v nttniki ulii-i tor t Trstu, via Ca» Hoi i i naj -i- blagovuljno po§iijftjo «ii. .i is" n ..Smif" v Pmrici Via Morcalo 12,1., iiiiruouiuii pa opravnifttvu „So6o'4 Via della Groce at. 4. II, Rokopiss so tic vraCajo; dopfai nnj so Wajgovoljiio. frnnkttjfjo, —. Drlnln »n in diiigiin m»prKi>lm fir nnn^nnia /,ni).a, alio no iiftlngi' jn*i opraviii&tvn aiiiiMia.nco Tuzna Istra- I I O pravosodnih razmerah v mojni grofiji istrski I govoril jo poslanec dr. Vitozic v drSavnein zboru dno 13. aprila 1886 tako lo:. MVisoka zbornica! Co tudi so je vooraj iz voL list izrekla ielja, da bi koneilno vendor /o opustili pravdanjo o narodnostnem vpraSaoji ter bi so rojSi peeali z imenitnejairni zadevami, mi ni mogoco, tej ielji ustredi, kajti narodnostoo vpraSanjo je za naa iivljensko vpra&anje. Tako zalostnih razmer, kakor-Soe so v moji ozji domovini isterski, mislim, nirnajo nikjor razen morda na KoroSkem." „Skleni! sem bit 2e poprej pri nastavku p o-litifinii uprava besedioo spregovoriti, da Vain v pravi iudi pokazem zalostne naSo razmore, posobno glede* jezika. Toda, co prav sem bit drugi na vrsti mod govorniki, ki so ae vpisali za, vendor nisem k besedi priSel. Yidite torej, gospoda moja na lovici, da so ni edino te Vain pritoievati, da se Vam no dovoljuje bescda; naSa usoda jo prav taka. Toda kaj hocomo ? druzega no kaie, nego podati so. Ome-njat bom toroj po vccem samo razmero v u p r a v i pravosodni, kakerina jo pri nas. Rad bi bit spro-govoril tudi nekaj besedi glodo obrambe, s ktoro so je trzaski poslancc gospod Burgstnller v soji dn6 3. t. m. nasproti tnojim razpravam razkoraftl. Kar pa omenjenega gcspada Se ni tukaj, toga »e morem sto-riti, da se mi nebooftitelo, dagazavratnonapadam." MGiedd rabe slovanscme pri sodnijah po latri pac" nismo tiiti za las na boljein nego pri politieuh nasth uradili, Fred vacm.nimamo uradnikov, ki bi bili zadosfci zmoini tega dezelnega jezika. Da me bodete bolje uraeli, naj Vam me-mogred6 omenim, da pri c. k. okroini sodoiji Bo-vinjski ni skoro nobenegi uradnika, ki bi bil zadosti smozen lirvalfiine v pismu in v besedi, ktcra seven* dar v okrozji omenjene sodnije povsod govori. Rokel tew: skoro nobenega uradnika ni, kajti v najngodnejem sluSaji imamo morda dva ali tri take uradoike ondi, toda kaj je to v primeri z dejansko potreboP Skoro prav tako je pri okrajnih sodnijah v Buzetu, Motavunu, v Bajah, Poreci, Pulji in v Ma- LISTEK. po Vipsvski dolioi in po Krasu. Koneo. Pa se o jednej cesti preko Krasa ohranile so se nam gotove veati. Strabon pise namre6 (VII. 5. 2), da Todi iz Trsta, „karnake vaai", cesta 6ez Okro Sroti mocnrnati dolini .Lugeura" imenovani. Na rugetn mesta smo ie videli, da je Okra Strabonu najniiji del Alp in da blizn nje stanujejo Kami. Cesta 2es HruSico peljala je tudi cez Okro. AH v tern slacaji Strabon ne more mialiti na HruSico (^eravno bi bila cesti tudi iz Trsta prav lahko peljala skozi Stanjel in Sniarje v vipavsko dolino in potem na Hroiico), ker bi drugace rekel, da je ta cesta drzala t Nauportus a* no k mo5virja Lugeum. Zato si mo-ranio misliti, da je imel Strabon vse niLe gore med trnovskc ¡iioitoa in med Cftsrijo sa Okro. Pisatelji (Moinmaen, Hitainger itd.) so precej jedoih mislij, da je ta cesta iz Trsta sla skozi B a-zovioo, Diva2o in potem cez Gaberk na Rasdrto. Sedlo na Gaberkn je Se mnogo mie (samo 550 m. visoko), nego ono v Hrusici, ki se na najvisem mesta celo do 885m azdigne. Tudi spricuje Hitxtsger *), da se kos te ceste Se vedno med ljud-strom „rimska cesta" imenuje. Bavno to cesto omenja tudi Velleias| Patcroulas, piso6 (II. 110), da se je ob njegotem casa najbolj rabila cesta „iz Trsta cez Nauportus v Pannonijo". Lfl. lem LoSinji. In taki uradniki naj potem ljudi sodijo, ki ne govori' druzoga, nego lasomo. Pa6 se bodete cudom ciidilk, gospoda moja, kakojetomogo6o, da bi Hodnik koga zaslisal, obaodil, da, co-It) na amrt obsodil, no da bi zatoSenecsodnika, Bodnik pa zutotfeneu t'azumolu. »Saj imato, ugovarjnlo so mi bode morda, za to vendor prise^one tolma^e, Gospoda moja, So celo* toh ni t Da je v nasem stoletji kaj taeega mogoSe, je v rosnici vsega ob^alovanja vredno. Kolikor jo meni znano, imamo v celoj Istri le jednega zaprise-jienoga telinaca za hVvaScmo in ta jo pri c. k. okro-ini Bodniji v Rovinji. In kaktion mo2 jo ta ? B i v S i s o d a r (liujto, Sujto! na desni). Lahko Vam je toroj, gospoda moja, misliti si, kako zvodeu mora biti ta mob v jozioih. (Cujto I na dosni.) Hicor bo pa za ta poBol jomlju ljudjo, knkerSni so ravno pri rokah. Lahko Vam tudi do polog druzoga omonim, da bo celri zonako za tolmacu rabijo, (Cujto, jujtol na dosni.) Zona sodnoga sluge pri nekoj o. lc. okrajni sodniji jo U vo^krat; nnstopila za tolmatia, KakSno so potem razsodbo, poka^o Vam sledoSi izglod/ „I)iiA 17. Hoptombra 188) obsojon jo bil kmet xarad raz^aljouja 6anti po paragrafu 401 dr^avnega kazouskoga zakouika na vo6 dm v zapor. ltekel je bil namree" drugomu kmotu: nImaS oisi kao (kakor) r i a*, s Corner ga je izpostavil javnemu zasramo* vanju. To besedo ho v oosodbi niso navedlo v jezi* ku, v ktorom so bilo izgovorjeno, namrod v hrvaafii-ni, temvo5 bila jo ondi emoujona lo jodna sama bo-sedica 0ristt, in So ta napa5no pisana, namre5 „riz" musto nrisH. V l,isLini so jo to glasilo: nTu hai gli ocohi come il diavolo" (imaS o6i kakor hudii). „Risu pa ne pomenja nkudiLau, tomveL nrisatt. „Km et je bil torej obsojon zarad be-so d e, ktere niti izgovoril ni! (Oujto 1 na desui.) Co komu recomo: ti imas o6i, kakor ris, ga s tern nikakor no razialimo, temvefi se mu Se lo pri-kupimo, kajti ris ima jako dobre o6i, ona razsodba opirala se je toroj na 6ieto napa5no prestavo ravno titite besedo, ktera bi bila raorala bUi glavni temolj celi razsodbi. Jaz mislim, da bi so bil moral v tern slufoji sodnik pac 8 pomo&jo kakega slovarja prepri- fati, nredno je pravdo razaodil, kjer bi btl takoj zve-dol, da ni'is" ne pomoni „hudicaN, pa6 pa^rUft". nNaliajajo se pa tudi sluoaji, da sodotiki uradniki juzik razuinojo, na so ga iz gologa sovraitva no-3ojo poslu2ovati. Tako so n. pr. pri okrajni sodniji v Voloski na Si a to hrvaSko pogodbo napiaali laiko logalizacijsko priznanje, 6e prav je bil dotioni urad-nik hrvaScuie povsom zmoLen (pnjte,, cujte I na do-Hni), da, dotiem je pel6 rojon llrvat; no, odpadnikov imajo pri vsakem narodu in tudi pri nas niimo broz njih. Ta slu6aj naznanil sem voditolju pravoiodnega ministorstva, pa Se ne votn, kaj in 2e so jo kaj v torn ukronilo." .Imamo postavo in odloke, ktoii nam dopusSajo rabo stovanskih do^olnib jezikov, kako page to postavo in odloki izvrfiujojo, razvideli ste iz izgledov, ki som Vam jih navedol. Ho jasnoje razvidito pa to iz tega, kar fo lo prldq," nMinistoraki odlok z dno 15, maroa 1809 it- • recno naroSa, da morajo tisto sodnijo, po kterih Bio- ' vani stanujejo, slovansko uldgo brezpogojnQ sprojo- i mati in kolikor se d& tudi slovaniki obravnovati. Co prav so jo dalje USkt pravdui red za clvilne toibo . v toliko premenil, da je etrankara dovoljeno pri avo- jib govorib postu2evati so kterega koli dozefnih jo- zikov, so vendor v Istriji nikdar no zgodi, da bi so hrvnSko ali stovensko ulege v ktorom teb dvoh jezi* \ kov roSovale. Vsaj meni ni zuan nobenttlujaj, v kte- ' rem bi so bito to zgodilo. (Cujte, iujtol na desni.) , Toda kaj hofote, saj se to niti ondi ne zgodi, kjer ' imajo za slovansko reSevanje ulog pripravljene 2edo* ticno tiskovine ter bi jih tako delo, prav nikakega , truda ne etalo.—Daljo je bilo z dekretom 15. maroa i 1862 v 5. odstavku vsem sodnijskim Rosposkam pri* ; morskim dovoljeno, da si smejo za veakojakq objave, za oskrbniStvene dekrete, za zapianike storjonib ob- ljub, za popiBe mrtvaSSine, za razglase in za manjSe odloke, ki si vedno enaki ostanejo, naroLiti slovan- skih tiskovin in na podlagi tistih siovAoskim strankam slovansko ulogo slovanski roSevati. Dekret s 27. ja- nuarja 1860 pa okrajnim sodnijam primorskim na- ravnost naroSa na sluibeno korist in na korist priza- detih strank slovanSdine se kolikor najveS mogofio . posluievati". S temi besedami zaznamovana je smer jcesio tudi onstran Gaberka in nekoliko tudi dolocena Ieza mo6virja Lugeum. Nekateri so namred mielili, da je po Strabonu omenjena cesta iz Trsta peljala bolj proti iztoku k cerkniSkemu jezeru, katero so imeli za atari Lugeum. Ali temu odloCno nasprotuje Vel-lejevo poro6ilo, da je vodila oesta iz Trsta v Nauportus in dalje v Pannonijo. Cesta v japodsko deZelo , pa je Sla (kakor ze omeojeno) iz sredoje Istro 2ez Prem in Kneiak proti Lo&u. Ta del cesto ime- . nuje se Se vedno med ljudstvom „stara oesta. * j Rimska cesta 6ez Okro proti Nauportu pa je Sla po isti poti, kot pozneje v srednjem veku, ko je akvitejski patrijarh okoli Postojnc gospodaril. Z Raz-drtega obrnila se je na Landol (tu je bila pa- ; trijarbova mitoica), in ne kakor sedaj na Postojno, potem dalje na S t u d e n e in Pi a n i n o. Med, Pla-nino in Gardarevco leiala jo iiata mo^virnata ; dolina (ob roki Unou), katero Strabon B Lugeum" imenuje. Kako se je rimska cesta tega mocvirja ogni-la, nam oi ziiano, ali verjetno, da po isti poti, kakor danaSnja glavna cesta med Pianino in Logatcom. Mogofie je pa tudi, da je vodtta postranska cesta od Landola naravnost skozi Hrulico po tako imenovani Drazkipoti. Ta pot drzi po globoko udol-beni dolini (Bdragi*), uzdiga so najvise Bamo do 709 m. in draft se z vipavsko cesto pod Predilniin vrhpm v HruSici. Po tej firti okrajsa so zelo pot med Lao-dolota in Logatcem, ker ni treba okoli Stranske-ga vrha skozi Pianino, in zato je verjetno, da so se tudi Rimljani sluftli Draike poti. Razen tu omenjenih cost vodila je po mnenji nekaterih ucenjakov so druga ioz Kras. Pri Ron-kali naSli so namred temelje starega mostu,- kateri mo nekoji jwrtraji u 9? m i» «MJs4»^ jjUpreti se moram toraj izjavam gospoda poro-eeyalca, ki je y YSerajsnji sejitrdil, da sekaj taoega ne godi, da bi se namrec alovaoake ologe ne reSe-yale alovanski. Meni pa nasprotao v celi Istri, ka-kor ssm ze rekel, niti jeden slncaj ni man, da bi so slovanske ulcge slovanski reaevale, Pad pa so sgodi, da alovanskih olog niti spiejemati nedejo, ties, da so sodnijskema redo naspiolne. (Cujte! na desni.) Uso-jam ai v tern aniialu naveati jakodrasticeadogodek". _____________ (Konee prid .) Dopisi. V Sarid, 29. aprila. — tVelikoooftni nonede-liek bile so keojake dirke na Rojicah, katerih to ao udoleiiU t yelikem slevilu tndi Ital^jani in katere so konoale jako eastno za alovanako imo. Najveo konj, ki ao tekli, bilo je slovantkih in pryo darilo dobil je g. Millbret is Petrograda ae syojo kobilo Zimo. Odli-koTali so ae fte dragi ruski konji, posebno Povcok, ZoitofT. Dirka je pokatala, da imajo Rusi najboljse konje; sato pa tadt slovejo ruski konjiki kosaki da-led po sTeta. Zima, ki je dobila pryo darilo, na yidez ni nic posebnega; je bele barre in ima komaj 14 posti, ali una pa je. Njen gospedar je ne proda ia« pod 30.000 gld. Konjske dirke priyabile so t Goiico jako veliko tttjoeT; iteli ao jib do 5000, med terai samo Tria-oanot do 2500. Posebni flak, ki je priiel is Trata ob treh in pol, 3tel je ni6 maoj ko 42 yozoy, ki so bili prepolni. li Vidma in drngih krajev t Farlaniji bilo jib je tndi dosti. Vsoh ljudij, ki so so ibrali na Rojicah, iteli so do 15.000 glar. Na vstopmnah do-bilo je druitvo 2481 gld. 10 kr. Predsednik druatva je bil Oskar baron Bitter, podpredsednik Peter grof Roma; ravnatelji so bili: Evgen rites Toai, Alfred Lenassi, Avgnst pi. Gironooli, Ferdinand grof Mela-Colloredo, Vinconc Trarisan. Presojevalciaobili: Egon knei Hohenlobe, Alojsij Fogar, dr. Frano Marani, Lijabord grof Mek-Colloredo. Pri prvem dirjanji dobila je kobila Ella gospo-darja Harry Giddings-a z Dnnaja 200 gld., pretekla je 2400 metrov y 4 minutah in 47 sekundah. Druga kobila Bimba rabila je 3 sekonde yed. Pri drugem dirjanji bilo je 1609 metrov poti. Zima je rabila 2 minnti in 31 sekund, Povcok 2-32, Zeitoff 2-327,; *a njimi so priSlo Amelija, Spy iu Volakita. Zima jo dobila 2000 frankoY (1000 gl.), Zeitoff 500 fr., Povcok 300 fr. Pri tretjem dirjanji iznasala je pot 2400 metroY. Farlanska kobila Lilly Vincenca Traviaaaa iz Goriee pretekla je y 4 min. 56 sek. in je dobila 250 gl. Ibracim rabil je 5 minnt 1 s. in je dobil 100 gl. Pri detrtem tekaaji imela at* Harry Giddings in Gav-dencij Tosi po par vprezenih konj. Tekla sta petkrat a eoako httroatjo. Darilo v zneskn 250 gld. prisodili so g. Tosju. Razen teh tekli so Se dragi konji; ne-kateri onih, ki so bili vpiaani, so se zdrzali tekanja. IZ Prva&ne, 28. aprila. (Trzaski Sokol na GoriSkem.) Dragi Velikonocni praznik priredil jo trza-Ski Sokol izlet y PrvaSino. Pri iej priliki napravila je PrvaSka citalnica lepo Yeselico Sokolu na cW. DruStvo Sokol je dospelo opoldne po zeleznici do po-staje y Eabijah, kjer so Sokolce pricakovali PrvaSki Yozovi ter odpeljali jih akozi Miraa, Bilje, Rence in sissima verba!), iztnbtal je bil y svejej ncenosti, da se je poitena nana sloveaska Postojna nekdaj imeno-valaArae Postnmiae, kakor bi bil kak Alek-sander Veliki tarn postayil znake, do kje je se syojo Yojsko prispel. Do tega a 5 e n e g a sklepa pa je priSel dr. Handler, kakor asm pripoveduje, ker je baje naSel v nekih orednjevelkih kartah (gotoYO p o-greSeno) zapisano Arensberg, mesto „Adels-berg" in alovenakd Postoima, mesto Postojna. Mozu se je hitro zaavitalo y glavi, da sta ta dva imena popafiena (sic!) iz starega „Arae Postu-mae", katero nikjer niko 1 i zivu dosa nespo-minja. All kaj je bilo Kandterja do resniee mari? On je le zelel alovenako ime polatiniti in to je do-aegel, kakor je tndi uvel Anrisino mesto Nabre-zine in El-Sacco mesto Jelian! ,Mangiando viene V appettito l*f pravi Italijan, ali predrznemn ni nikoli zadosti. Tega gasla se drze trZagki nadrizgodovioarji. Ko so jenkrat sreLno iznaili syoj bajesloYni B Arae PoBtumiae", akle-nili go hitro, da se je moral a gorenjeitalijanska ceata via Postnmia od Genove celo do Postojne ste-zati. To cesto je zaLel zidati 1. 147 pred Kr. konzul Postumins Albinos Magnus, ali ne do Postojne, nego le do Oderza blizu TreYiaa. Tamdoli JjndstYo ie vedno imenuje jedes del ravne ceste med Brento iu Pijavo „Strada postnmia*. Ali to trzaSkim zgodovinarjem Se ni bilo dosti, oni so hoteli, da ae je morale ta ceata stezati „od jednega kmja alpin-skega polukroga do drazega*, in tako so jo pripe-Ijali v biilino Akvileje in potem podaljsali uaprej po YipaYski dolini do „Arae Postumae". Or; dobroYedd. 4a je iz Bolonje r Akvilejo rodJU (najpi^ & lagn- od tarn v Prvacino. Sokoli so bili po vseb teb obfi-nab s pokanjem mozoarjeY, po obfinskih sastopih in po mnogobrojneni obSinstYn caatno sprejeti. DospeySe Sokole ob 3. uri popolndne do Prva§ke mejc, kjer je bil postavljen slavolokt pozdravili so obcinski in gitalnieni zastop ter mnogo obciostya % zaatavo in domaSo godbo. Ko so se Sokoli blSali aloYoloku xa-igra najprej godba, na to ati so objcli zastayi Sokola in Prvaike Gitalnice, potem pozdravi Sokole citalnicai odbor in ob^inski zastop Yodja Sokolov se je prearcno zahvalil za lepi in bratovski sprejem, kateri je bil y resnici za ysacega pricujocega jako ginijiv. Nato seje aprevod zacel poinikati y Procmo z domaeo godbo na celu. Uodpovai y Prva«Siuo bili so Sokoli od domade-ga ljudatva z gronioviUm zivio! in s pokanjem moi-narjey sprejeti. V fttalaieu dvorani imel je Sokol obed, med katerim je svirala na dvoriWi domaia Po obedu odili so Sokoli y Dornberg. Tndi y Dornbergtt je bil Sokol po oMinekrm zastopn in «ast. duhovsoini in s pokanjem inoznarjev stoYeeno sprejet, Dve dekliei ati podarili Sokoln dva iopka cvetic, za kar se jima je vodja Sokolov toplo zabvalil, kakor tndi obdinarjem za lepi sprejem. Ko so se Sokoli nekoliko okrepcali z dobro Dornber&ko kapljico, yrnili so se zopet y PrYafiino k veaelici, ki je obstala z godbo, petja in goyoroY. Vse todke prograraa so se yriile na yeliko zadoyoljnoat Sokolov in drugib po-slusalcey. Po veaelici so se Sokolci pripravljali na odbod, ker so morali odriniti Se tisti vecer y Trat. Pri odhodu bili so Sokolci lepo pozdravljeni, za kar so se toplo zahvaljevali, kakor tudi za lepo 6ast in yeaelje, katero so tamkaj uzili. Tr/aSkim Sokolcem brala bo je zadovoljaost na obraza, ker so bili prepri-eani, kako znajo Slovenci na Goriskem ceniti in spo-Stovati syojo brate od jadraaskega raorja. Rodoljab. IZ TP8ta, 28. aprila. TrzaSki Sokol na Goriskem bil je 26. t. m. povsod sijajao sprejet, tako da ma ostane y prijazoem spomiou prvi izlet v gorisko okolieo. Na poataji v Rubijah-SoYodojoh 6a-kal ga je tamoSoji ob&oaki zastop sb zastavo. Topici so pokali na blistajem holraci, ko je Sokol prihajal in dalje odbajal v Miren. Pri Materi boiji na miren-skem Gradu naznanjali ho Mironoem p»ihod s topici. Skoz vas korakal je Sokol mej trobljonjeui, dokler ni dospel na mesto, kjer ga je cakala velika mnoiica ae zastavo. Gospod Supan pozdravi Sokole ter jim zaklice : dot.o doSli! Na njegovem borjadi odpocije in okrepca se Sokol, obkoljeit od veliko mnoLice Mirncev. Cetovodja g. Dolinar poslovi ae a prijazuiuit besedami zahvalivSi se za gostoljuboost ter odriae dalje proti Biljam. Na poti med Mirnom in Biljaiui stoji y prijaznem kraji lep gradii; slovenske zastavo, ki so iz oken vihrale, vabile so Sokole na prijazen obisk. G. grof Obizzi sprejel jo Sokolce s pravo slo-vanako goatoljubnostjo, z velikoaocnim ^zegnom", z izyrstno kapljico in jedraatim govorom. Cez pet minnt zatrobil je rog, Sokol se poslovi od gosp. grofa in koraka jaderno v Bilje. Od dalec 5nl so je etrel v znamenje, da so znpazili rudeSe srajce, Zdaj prikaze se mnozica, na 5elu jej zastava. Gospodarski ayet pozdravil jo Sokola z Iepim govorom. Uvrsceni kora-kaM ao skoz yas do cerkve, kjer se je Sokol zopet okrepcal s kozarcem najboljega vina. Mlado dekle priatopi in podari Sokolu v imenu Biljenskih deklet nab, petem pa blize podnozjn Alp) uruga ceata, nam- J rec „ Via Emilia", kakor apricuje Strabon. Znano jim I je tndi, da je vipavaka cesia obstojala mnogo pred 1. j 147 in da se torej ni mogla imenovati po konzalu I Postnmiju, kerjenionsezidal. I Ali yse to ni5 ne pomagat treba je bilo doka- I zati, da so Postojno Rimljani utemeljili in za to se I lahko celo zgodovini s pestjo v obraz bije. Videli smo, I da skozi Postojno ni nikoli nobeca rimska ceata pe- I ljala, najmanje pa iz Akvileje. Gvegorutti pelje avojo I „Poatumijo" najpoprej v Ronke, potem po vipavski I dolini in dez HruSico, ter jo lepo zasokne nazaj doli j y Postojno! Kolika neamisel tici y tern! Ali je bila I Postojna svetovno trziaCe, ali klju6 Italije, da se je I tarn ceata nstavljala in ni sla naprej proti Pannoniji? I Zakaj potem moliijo ysi atari pisatelji o tern toli I vaznem meatu? I Gregorutci podpira avoje mnenje z nekim nad- I pisom, ki se je nasel vBelvedoru (koder gotovo I ni drzala via Postnmia) in na katerem so erke tako I izlizane, da se ne dajo yeL Litati. Ali nLeni g. doktor I je kombiniral na kamnu besede vyia Postumia" in I njegovo yeaelje je bilo neskonfno! Dalje trdi on, da j se jeden del ajdovske yasi imenuje Postojna, o j cemer pa jaz nisem mogel ni6 zyedeti in hva- j lezen bi bil, ako bi me hotel kateri ajdovski rodo- i Ijub nataoinejSe pouciti. Tako je Gregorntti dosegel I namen, in Italijani ma bodo verovah da Alpi giu- I lie bile so od nekdaj romanske, torej naj zopet [ postanejo prava meja Italije. Slovenci, odpritc j ze yendar jenkratavojezaspane oLi in I sprevidite, da yam Trzaeani pa6ijo va- ] io z^odPYijioi &JSate& j lep sopek, katerega si je precej na zastavo privezal, Po kratkom odraoru napotila se je ceta medogrom-nimi zivioklifi y Ren5e. Renoani so uze od dalefi ottU Sokolov rog; topidi so pokali, dajedaled vgore odmevalo. Cez most proti vast koraka 6ili Sokoi se zastavo, pod slavolokom 6akali so ga nebrojna mno-iica sb zastavo, obcmski zastop in prec. duhovSfiina, kar je atorilo prav ginjen sprejem. Sokol podal se je k starini g. Paliorju; tarn so je poraudil Letrt nre pri kozarci vina in prijaznem razgovoru. G. Pallor sam oakrboval je yse pray izgledno. Zopet je das pretekel in Sokol odido moj glaanim trobljenjem, pri-jazno poalovivSi se od Ren6, proti Prva^ini. Ni dolgo trajalo in Sokol blizal se jo FrvuSki tnejt Na meji bil je lep slavolok, pod slavolokom Sakalo je vse grno Ijndi a godbo in zastavo; tu sta cltalnicni odbor in obdinski zastop s prijaznimi govori sprejela Sokola, ki po odzdravljenji koraka se zastavo in godbo na celu y Prva6ino, kjer seje nekoliko odpodii in potem obedoval. Komaj je Sokol koncal obed, nie je doiel glas, da yes Dornberg pricakuje Sokola. Ni se po-mialilo dvakrat, Sokol odkoraka v prijazni Dornberg, kjer jo bil iznenadeao sprejet. Dve deklioi izrooilt sti krasne sopke Sokolu, katero je getovodja a prijazno zahvalo sprejol. Pri starini KerSevanu pomndil se je Sokol oetrt nre in potem odSel je nazaj v Prvacmo, kjer je poeela vriiti se slavoost. Yes program vriil se je tocao, le banket ne, kajti Sokol moral je ia-pustiti prijazno Prvaeiao, ako je hotel dospeti na po* stajo y Gorioo; ob 8. uri in treh dotrtih odpeljal se je z vozovi mej bengaliSuimi ognji proti Gorioi, ka* mor je todno dospel. Tr^aiki Sokol nesel je seboj lep spomin v Trat, kajti pokezali so goriiki Slovenci, da cenijo brate od Adrije. Povsod vladala je navdu-Senost, da je bil vsak ginjen. K «,emu pripomoglo jo obiino to, da so bila cerkvena opravila tako oprav-ljena, da 1,80 je ljudstvo lahko sprejema udefe^ilo. Upamo, da trlaiki Sokol, ko bode zopet povabljen, pojde yeselega area mej goriike brate. Iz Kopra, 27. aprila. — Kakor znano, poalu-zujejo se neki krogi, ki menijo, da imajo avsirijftko politiko y naj em dano, italijanskega iUlja v latn, da zatirajo i njim prvotni slovaoskt rod, ker monijo, da n;ijvecji aovraSnik avatrijakega oosarstva na jugu jo slovanstvo, ki zuga pozreti mogoono drzavo, ako se mu ne bodo stngle poruti, vsak pameten filovok, ki pozna zgodovino razcih de^el in zna&tj slovanske-ga naroda, ve na prvi pogled, da tako politikovonjo je kriv'16110, ker sloni na kriviSni podlagi. Jugoalo-vanske dezele in jugoslovanska ljudatva so Avstriji najtrdaejSi bran proti v^akteremu sovra^niku, a nlka* kor no Avstriji v pogubo. To je jasno kot beli dan; a vender je goia reanica, da nekateri politiki se bolj bojijo Jugoalovanov ne<;o irredentov in da jako radi vidijo, kako irredenta Slovane preganja in zatira. To mi&ijenje razairilo se je zadnja leta tako dalec", da pri raznovratnih volitvah v obcinakc zaatopo, y de^el-ni in drzavni zbor vidia samo kraeta in duhovnika narodno voliti; vso drugo se volitvam odteguje ali pa podpira skrivno ali javno kandidate irredente. Ka-kega miSljenja je irredenta nasproti drzavi, je sploh znano; zato si mora vsakdo le v cast Steti, ako ga irredenta preganja. Do zdaj se je inedenta v Kopru togotila le nad slovanakimi dijaki tar iirila o njih neresnidne vesti o surovosti itd. Zadnje 6ase dobila je nekoliko vec srouosti, ker vidi, da je potrebno zlo y politiki nekih krogoy, in je za6ela napadati tndi c. k. yojaatvo, ki je tukaj kot posadka. V nedoljo zbiali so ae tukajsnji c. k. daataiki v gostilni nAl Ya« poretto", kjer ao alavili poviaanje nekaterih izmed Hebe. Irredenta je za to izvedela, prista je zraven in zacne kamenje iuoati med c. k. dastnike. Nekateri nadlovci, ki so bili v apredujih sobah, prepodili so irredento. Dragi dan bilo je vse na nogab in z?ecer bi bilo priilo do tepeia med civiliati in vojaki, ako ne bi bil poveijnik zapovedal, da morajo biti vsi vojaki in castniki pred Lasom (u^e ob 8s/») doma. Celo no5 so potem strazile po mestu yojaake patrule. Slo-vani 8i moramo ateti v 6ast, da imamo take narodne naeprotnike in sibarje, kakersni so opisaui irreden-tarji; it sram naj bo onib politikov, ki se poaluzujejo takib 8metij, da zavtrjjo cesarja zvesti slovanaki na-rod v njegovem naravnem razroju. Ked:ij zasijenad latro zvezda, ki razsveti neznosne razmere, ki tukaj vladajo ? Opazovalec. Politidni razgled VelikonoCiri prazniki neso prinesii posebnih velevaznih novic na politi^nem polji, velika po-litika je mirovala. A vendar ne da se tajiti, da je nekako Sudno gibasje po sveta in tudi y Avstriji. Tako gibanje opazovati je v Galiciji med tamosnjimi kmeti, ki so se zbrali v vecjih tru-mah, tako da je moralo vojaStvo vmes seci in red narcditi. Do sedaj ni mogoce stalno razso-diti, kaj je uzrok in namen temu gibanju. Ne-fcaterl trdijo, da ao k»ete elepili, *Iabodekto# konec sveta; drugi pa, da jih je privel do tega pritisek in nezakonitost poljske Zlahte (plerastva) pri volitvah in d'^igod. Tudi na Avstrijskem so se kmetje pogoyorili, da bi se depufcacija odpo-slala do cesarja in grofa Taaffeja sproinjo, naj W se dr^avni zbor, ki zastopa le koristi boga-tasev, odstranil ter vpeljab • drugo zastops>«vo, ki bl varovalo kmeta in posestnika pred ode-rohi in zvijadniki. — Tudi na jugu — vidt se vsaj — pripravijajo se uovc re6i, kajti never-¦-jetoi^«--iiam-ziir~darjc^se-le^ttdaJ7~TitarjB" ravnokar presvitli prestolo iris led mlc Budolf dalje gasa v Dalmaciji bivai ter Hercegovino in Bosno obiskal, da je dalje minister Prazak v Mostar popotoval in slednjifi, da si sedaj nadvojvoda Albrecht novi provinciji natanko ogleda. Mo-goLe» da je to slufiaj, a nam se to ne zdi ver-jetno. Ce povemo se, da je moravski narnestnik grof Schiinborn svoj dezclnozborski mandat od-Mil, kar deia Nemcem mnogo vgselja; da madjar-ski list! mofino javkajo v svojih veWkonofcnih dlankth o zalostuem polozaji na Ogerskemj po-dali srno v glavnih potczah vsebiuo notranje politike. Na zunaj go najzanimivejia poro&la — gr-fcka. Znano je, da je mod Grki in Turki polo-zaj tak, da bi prislo lehko vsak trenotek do vojske, katero hocejo velesile zabranitt. Francija je radi tega Grkom svetovala, naj se udajo in razorozijo, in Grska je to Francozom na ljubav storila; a pri vsem tern so velesile potem po-slale grSki vladi ultimatum, da mora v 8 dneh razcroziti. Vlada misli pa na to pretenje odgo-voriti, da pod takim pritiskom odklanja razoro-ienje, da pa, ako se ji puste" proste roke, vse stori, kar je Frauciji obljubila. Ze davno v Italiji prifiakovani dekret, s katerim se ima itulijanski parlament razpustiti, objavil je zadnji nradni list; volitvc so razpisane na 23. oziroma 30. maja, novi parlament pa se snide 10. junija. Med tem pa je razburila vse italijanske kroge vest, da je dal Hararski sultan pomoriti vse dlene znanstvene ekspedicije pod poveljera grofa Porrp, kar opo/icija pri volitvah gotovo za se izkoristi. Euski car je v Livadiji in trdi se, da se bode tarn odlo&la osoda Bolgarije. Euski listi zahtevajo, naj ruske dete zasedejo Bolgarijo. Eusiji ne preti za zdaj razen upitja ptujih li-Btov nobena nevarnost. Domafie in razne vest! Monsignor dr. Evgen Karol Valussi, in- fulirani prost prvostolne cerkve goriske, imeuovan jo po Nj. Tel. presvitlem cesarji kuez in Skof v Tridootu na juinem Tirolskem. Dr. Valussi rojen je v vasi Tal-taasoos v Yidemski pokrajioi blizu Palme novo 10. fobraarja 1837. Gimnazij doviiil je v Videmskem skofijskem semoniSSi, bogoslovje pa na goriekem bo-goslovskem udilift^i. V maioika je bil posveSen 12. febr. 1860. Potem je bil poslan na Dunaj, kjer je isvriil visje duhovske itudtje t zavodu sv. Avguitina ter je bit na ondaiajem vseufiiliSci promoviran r dok-torja bogoslovja. VrnivSi sc v Gorico bil je par let ipirituval v bogoslovskem semenisci in poznejo pro-fcsor morale. Med tem je bi! leta 1873 izvoljen kot sastopnik forlan>kih kmeekih obiin v driavni zbor na Dunaj, kjer 8e zdaj zastop* svojo orvotoe volilce. Kmalu je prisel tudi v mestno stara&instvo. Leta 1SS0 postal je po srarti ranjkega barona Codelli-ja prvo-ttolni profit v Gorici. U4e moogokrat so ga imeaovati kot kandidata za izpraanjene Skofijske sedeze, a vaa-krat bres uspeha. Preridnoat boija ga je odbrala in ohranile sa vaino meato t Tridentu, kjer steje akofija ies pol milijona duS, 1200 duhotnoT, 160 bogosloy-cev, kjer potrebujejo razburjeni duhovi prsvidne in Yztrajne roke. Valuasi se odlikujo po izrednih duiuih cmoifiostib, po u^enoati, po lahkoti govora in po rse-stranski naobrazenoBti. V drzavnem zbora potegoval se je so STOjim glasom sa prarico; to mu je nako-pftlo sovraitvo med nekaterimt goriskimi iidi in laii-liberalci ter spostovanje pri vseh dobrih. Prepricani •mo, da po dloTeski sodbi je imeuovanje mons. Ya-Inssija jako srecno, in uzroka imamo dovolj zavidati . Skofijo, ki dobi takega viijega pastirja. Med goriakim duhovBtvom je veselje tploSno o tem zaaluzenem ime noTanji. Naj Bog dolgo obrani no?ega ikofa pri se-danji modi in dobri roljl KanoDifini prooes na Du-*a>i bo 3, maja. Vstajenje vrsilo se je letos v mesiu prav I sijajno in med obilno udelo2bo obMnstva. Najvefiji j kras odkril se je pri procesiji iz v. like cetkve, naj- ' lepsese je procesija razvilana Travniku, skrivnostua key 2e v mraka bila je na Placuti, duha povzdigala ' je na Kostanjevici "v nedeljo zajutra. Tega vsfcajenja j udeMilo se je premnogo ljudstva in veterauako dru- ! §tvo z zastavo in z godbo. Po veliki masi ob 11. uri podelil je na Veliko nofi knez in nadSkof v prvostol-ni oerkvi navzo&m popolen odpustek pod navadnimi pogoji. V ceskvi pri oo. kapucinih bo pa inieli ob 10. uri novo maso, katoro jo'pel c. o. Eduvard Um'ir -»-Novoga mcsta na Kranjakora. Navzo8i so bill 060 in dva brata, izmod katerih je edon vojak. Za otrogki vrt in dekligko Solo podaril je 5. g, I. I. iz llenL 2 gid. Joaip vitez Tonkli nabral je v ta namen tudi letos, kakor lani, v raznih do-brodelnih krogih na Dunaji lopo vsoto blizu 500 gld, ILvala presrfiua za mnogi trud in znatno pomo{. MaSa zadu&nica po ranjki grofinji Cham-bordovi bo pribodnji torok 4. maja ob 10. uri pred-poluduo v prvostolni cerkvi goriski. l'ravijo, da oer-kvoua slovcenoat bo enaka tisti ob pogrebu, ako ne So ve6ja. Bolnifinica uemiljenih bratov v Gorici bo praznovala 1., 2. in 3. maja stolotnico, odkar je pro-nefiona v sedanjo prostoro s Placuto, kjer jo bila proj. Pri tej priliki bo dovoljeo vstop v bolniSnico in njono prostoro v veLji meri nego o drugth dasih. Z velikouodnih po6itmo dosli bo diiaki zo-pet v mesto, da nadaljujejo svoja opravila. Pri tej priliki ne morerao, da bi so ne pridruiili wSlovenoa», ki pravi, naj bi se zu<5olo iole po ,Voliki noi ie le v <5otrtek, no pa v sredo, ki \do tako jo popoludnc proata. Moninio, da dij:iki bodo iinoli z o/arom na toloHiio vedrost in na duini pciitok vou koristi od pooitnio nego od par lolskih ur, ki so za dijako in u<5itoljo navaduo le prisiljene in polno omoriko. Uzorna suSilnica za sadje ali pajitvo ima so napmviti v Gorici, ki bo stala blizu 6000 gld. Kupjijaka zbornica poilala je bila nekega clovoka na Stajarsko v Liobotmu, da bi ti oglodal, kako jo tarn suiilnioa zidaua. Z& pot mu jo bilo nakazanlb 600 gld. KtnctiJHko druitvo goriiko podpira to na* nioro in priporoto, naj bi so uatanovile manjge eu-iiluioo tudi po deLeli. Proti strupeni rosi imenovala je o, k. kme-iijeka dru^ba v Gorici stalno koraisijo trek udov, ki nadzoruje, opazujo, udi in vodi ¦ potrobnimi oauki boj proti tej morilki sladkega grozdja. V komieiio so voljent vodja Bolle\ ravuatolj Giordano in dr. Alb. Lovi. Apnena voda priporooa se kot glavni pomo6ek zoper to roso. Razstava mn v Dornbergu, kijebilaprej-Snja leta prro nedeljo maja, bode ietos ram kojnskih dirk ? Gorici le le v nedeljo 0. maja. KatoliSko bralno drugtvo v §t. Ferjana do-bilo je tc dni % Dunaja prav lepo zastavo, katero si jo bilo naro&lo pri znani firmi Zambach. Diustvo ima zdaj pogovore, kodaj in s kakimi slovesnostimi bi zastavo blagoslovilo. Kdo v6, ali se ne oglasijo kateri goriski miroljubi, zahtevajo6, naj se St. Ferjancem prepove tako streljanje in zvonjenjo, ki bi se moglo sli&ati v .Pomerio di Gorizia" Y Potem bi morali nafii Brici najprej zidati od Podgore do St. Mavra visok zid, da bi ne prisel glas cres, in na to se le bi se smeli veseliti. Svojim prijateljem smemo vse upati. Is St. Ferjana. Za zastavo so darovali: Bre-zimenovid 4 gld.; Mu^ina Janez 1 gld.; Komio Janez 1 gld.; Gabroveo Joief 50 kr.; Zorzut Bofitjan 40 kr.; Makuc Stefan io 1 gtd.; Klede Stefan He 40 kr.; Klodo Miba se 50 kr.; Terpiu Anton se 60 kr.; Grav-ner Ferjan se 50 kr.; Paljavec Miha ie 50 kr.; Bra-tuL Janez so 50. kr. Prejsnji znesek 121 gld. 80 kr. Skupaj 132 gld. 70 kr. Za trak so darovale: Keren Marija (Baluceva) 1 gld.; Komjanec UiSa 1 gld.; Komjanec Karolina 1 gld. Prejlnji znesek 40 gld. 70 kr. Skupaj 43 gld. 70 kr. Hvala vsem darovalcem! « ,Delalsko podporno drufitvo" v Trstu in „Slov. bralno in podporno druitvo* v Gorici pojdeta binkoitno nedeljo 13. junija zajutra skupno na bcijo pot k romarski cerkvi D. M. na Sv. Goro pri Gorici. Popoludne boti imeli skupno besodo v Solkanu; zvo5er pa odideti vsako na svoje mesto. Trzasko druStvo najtne v ta namen poseben ielezniski vlak. Natanfineji spored objavimo o svojem casu. V nHrvatsko Matico" aprejema ude na Tol-minskem in Cerkljanskem g. Ivan Krajnik, uci-telj v Podmelci, do 15. t. in. Letnina znaia 3 gld., za katere se dobi mnogo lepega berila v bratskem jeziku. Oglasom naj se pridene omenjeni znesek. Pravila poddruinice GoriSke dru2bo sv. Cirila in Metoda. —• §. 1. Proddruinica GoriSka druzbe sv. Cirila in Metoda je oddelek te druzbe na podlagi njeiiih ob enem sprejetih pravil.~§ 2. jtoddruitafce joaauan je |>odpirati ja j?osj>s$eraJ* w% kar je namen glavni druibi.—§ 3. Sredstva, da se doseze ta namen, so: I. Dobava potrebnih denarnih pomo6kov. Ti so: a) Doneski dru2benikov; b) da-rila; c) z oblastvenim privoljenjera narejeni naborij d) prihodki od napravljenih besed, zabaynili skodov, dramati&uh in drugih dopugfienih iger, beril in raz-lag, II. Napravljanje zborov poddruznice ill nje nadelnistva, da se dopolni naloga, ki je po pravUib glayne druzbe poddrii^nicam odkazana. — §. 4. Druz-beniki so: a) Pokrovitelji, Idplafiajo enkrat za vse-lej najmanj 100 gld.; b) nstanovniki, ki plafiajo en-krat, za vsftlej 10 gld.; c) letniki, ki plafiujejo po 1 gld. na leto; d) podporniki, ki plafiujejo po 10 kr. na leto. Druibenik sme biti vsakdo, moSki, Sonska ali pravna oseba, ki se oglasi, da 6e izpol-njevati dru^bene dol^nosti. — §. 6. Sedez" poddru^-nici je v Gorici. — §, 6. DruStvenikov pravice in dolznosti ustanavyajo pravila glavne druzbe. — §. 7. Opravila te poddruznice oskrtyjuje: a) Poddruz-111A11 ibor; b) nacelniStvo. - §. 8. Kaj je treba, da ko skiepi poddrninifinih zborov veljavni, ustanavlja % 12. pravil glavne druzbe. — §. 9. Poddrusnica GonSka voli enega prvomestnika, zapisnikarja in blagajnika, ter za vsacega od teh po enega namest-mka. Ti opravltelji so poddruzniono naftelniStvo. Ono ima pravico, te kteri nafieluikov odstopi, izvo-liti mu za cas do prvega rednega zbora iz med poddruznicnih udov namestnika. Nacebifitvo si sa-mo naredi svoj opravilni red. — §. 10. NafielniStvo se shaja v seje, 6e ga prvomestnik sklifie ali fie pe-tina poddruznbmih udov to zahteva. Seja je sklep-Cna, te je vsaj polovica nafielniSkih udov prifiujocih, Odlofiujoaa je nadpoloviSna veelna prifiujofito, — f. 11. Prvomestnik zastopa poddru^nico na zunaj in pri druibenem vodstvu, — §, 12. Poddruznlcne od-pravke in razglasila podpisuje prvomestnik j ako je zadrzan, pa njegov namestnik. — §. 18. Prepiremed poddru^niSnimi udl, izvirajofie iz poddruinifinib raz-mer, razsoja nagelniitvo, Proti tem razsodbam je odprta pritogba do razsodniltva druzbe sv. Cirila in Metoda, ktero razsoja tudi vse drugo iz druzbe-nib razmer nastale prepire neposredno In brez pri-ziva, — §. 14. Poddruznica se razlde a) po sklepu dru^benega vodstva; b) ako se iteviloudov zmanj-§a na maivj ko dvajset; e) po sklepu poddruznice same. Ako se poddruzniea razide, je zastran vver-^titve njenib udov v drugo poddruznico ravnati po pravilib glavne druzbo. — §. 15. Ako se poddruznica Goiiika iz katerega kolivzroka raziAe, pripa-de vse njeno premo^enje dru^bi sv. Cirila in metoda. Javna zahvala. Za gostoljubni sprejem, streljanje s topi6i In izvretno postrelbo na GoriSkem fiteje si v doiznost podpisani odbor zahvaliU se najtoploje slavnirn ob-6in8kim zastopom v Sovodnjah, Mirnu. Biljah, Ben-dab, Prvatiini, g. grofu Obizzi-ju in 6, duhov&Slni, ter klifie vsem krepek: Ha zdravjel Trst, 28. aprila 1886. Odbor TrzaSkega Sokola. Zahvala. Vsem prijateljem, znancem in blagoduinim tr-ianom, ki so v obilncm Stovilu spremili k zadnjemu po&tku nafiega nepozabnega, prerano umrlega ofieta, soproga, brata, „ „ ANTONA MATBV^KJA, posebno gg. uradnikom, druStvu Citalnioi in domacnm godcem, izrekajo najtoplejSo zahvalo Y Tolminu, 28. aprila 1886. zalujoft sin, Sena, bratje in sestre. V GORICI Obilna in mnogovrstna zaloga niiakii, galutnijii, ml vH is igrac na debelo in na drobno. Najvefii izbor blaga za raznosSeke (liavzi- rarje), kramarje, ^revljarje in krojace, potem molkov, svetih podob itd. disav, mil itd. Posebnost: VRTNA SEMENA najodlieneJSih piemen. PHODAJALNICA: Gorica, via Raatello St. 7 na-sproti €. k. loterijni kolekturi. ^f Ciitot, v J|aate«jijhnB5v , P j.afiinen, friSnib, in aagoMjeiifli. tjalje oaznanjaui, da moja Sfcaouoa je yedno; dobro pteakrbljtina a drobnino in .igra&um. vsake. vrste po « bale, «er ¦• lahko rabijo kot itaoati i» .SSyjTaoBtT" poDnataie tar ae jih maoga - - e^atale so d^rat toliko. D»ljo vaatai i%oi,.«epokW$*« bale, «« ¦• I**** ***&« postetjfee o*tJe. W iwfc «twai aw»to a« po ajib njik AntilThClimOD, nsjlxdjae zdravilo proti prehfaje-njn wj «e bolijo koaU, proti hromoti dalanUh -ealaie, II boletiiuta vkriiita v prsUi, pwbJadaim bolecinam t II , glavi in t xobeh. Stekienica 40 kr. PaStile Santoninske; (koleaca coper gliste, iz-kngeno zdravilo zoper gl*stet ikatljica 10 kr., 100 ko-icekoT 50 kr., 1000 koacekov 4 gld., 20P0 koicekov 6 gl. Salicilue -paattte proti preblajenju, naj- boljii pripomoeek prcti dariei(difteritis), pUuCnim, prsnim in yratnim bole&nam, zoper kase^ in bripatost; ikat-^ica 20 Tcr. Zt»lts«lli prsni Sirop. Ta h zdraTilnih zdUc I i2delahi sirop se rabi z aajboIjSim aapehom prbti «aem 4I pranim in.pljoSnini boleanim, Melizenjo, kaa^jn, .tripa-¡oati, doiljiveau k«%^ ikd. OdraSteni naj,?rzamejo 3 do 4 zlice T»ak dan, 'dtroci pa toliko ilifiic. Steklenica 36 kr. Tu navedena, kakor tea drnga zdravila se jnniiftj *reia dob^ t lekarni »?fi Angelu" v Ljubljani, a a Dunajski oesti, tjv se narocila fykpjpopoStiproti povzetfu izvriujejo. Mnogo prihrani, kdor knpi obleko ¡ ERQJAC3IGI IGIAaiJA STEIIEnJA, ki je namtfr v Qoti* ¡ kaleri se dobi vsalc «5as na vellko izbiro Bariyena ohkek* po nadednjih ceriah: ?opo!aa poakdansh &bJthM^ Fooiadasski 3& ii I do 30 gl. H I 5 . 15 n I Vrhii tega bogata saloga Tsakovrstae robe iz ^wpili to^areano oaroeUn wledmer*, ki eeii-v^i tp^po ip 5itrq. Uwirci na zahtevo aiez-piacno in prosti pogtnine. JSoro do81i drflmaui iwjnovejsega kroja do 15 ^° * ^ "***• ^ ^^°*e 0d 4 St 16710. L s. Ra/pis slozbe u&teljice III. placilne verste na dvoraz-reduici v Lokvah. Sluiba se odda koj; prosnje naj se vlozijo pri podpisanem. C. K. OKRAJNI SOLSKI SVET V SE2AKI dne 8. aprita 1886. Oklic na wistito obcinstvo! MT ! IS az ii a, ii ilol iH lier sera opustil noji obe znani prodajatoici na (irabna in na fitefano-Tem turgn ter preaeltl «..• v stojo hiso, sera t prijetnem polalajit ker ai ni treba »ec plaLevaii rboke natemnine in nimam tako velikib atroikot, kakor t mestu, blago za 50 odstotkov ceneje prodajati. Prodttjam tedaj pristno Brnsko disto volneno blago za moske obleke ¦m za. pomlad in poletje ¦¦¦ orao, rujavo, svatloaiTo, tamnoaivo, temno, iokoiadaato, melirano in v vseb moiernih barvah in na^inih pc sUdeaii tadevito nizkih eemali. Celt obleka velja iz prtma Maja «a«o g!tf. 3J5, in iz veteprima ktaaa » 4.75. B%o j« i> cinte volne in je tuymanj deakrat toliko ¦vreino. Tako blago jo posebno primeroo za povrhne suknje, za noftke in iemko d«zne plaiie, za suknene obleke, za po.;ofints suknje itd. Poleg tega imam na prodaj fz neke konknrzne maae §e nekaj tisod ko»ov pristnega Brnskega grebenastega sukna za modke -oblelie iz po najnovojSih uzorcih, ravno toko v tomnejiih, kakor r STetlejSih barftih. To blago je prej veijalo v tovarni gld. 16, sediij ga pa prodajam aamo po gld. 8.75 za colo obleko. Blaga Je dovolj za Huknjo, blade in telovaik celo za najvofjoga in najmounejuega moza. Naj vsakdo narofii v avojem interesu, kojti tlobit-ek ima tako aamo kupec, ker tovaroar zgubi jako voliko pri tem blaga. IzJaYa. Ker manjka Sasa, se uzorci nikakor ne morejo poatati. Javno, pa izjavimo, da de^iar povrneme, ako bi blago ne ugajalo, tedaj lahko vsak brez mike naroii. Hkratn je ie prodati vec itsofi popolnih plaidov po gld. 350 prima in po gld. 5.50 veleprimakos t «ivir«itomelirani in r rsah iuodnib barvah Ti po-potni p2sidi so «aej brati dv«krat toliko vrednt, o cemer ae Tsak kupec preprifia. — Ti plaidi so aeizrefeno veliki, visoki in debeli, tedaj ncpokon^ljivi. PosiUa. se proti denaro. ali proti povzetju. Naslov: Exportwaarenhaus „2ur Austria" Wie», Oker-Doblinfl, Harieagas^e 31, t sfojej hili. Naznanilo. Y zalogi podpisatie bukvarne dobiva se knjiga: ' ^ydjlTflilWl* 4l8HMy in ^MARNICE Spiaal zupnik t LoSkem Potoku Z dovoljenjem Ljubljanskega Ktiezoskofijatva. 346 sir. Obftfg: Marija, moja Ind; moja zrezda; mojeaOlnee; moja peaem; moje bukTej^moj Trt; moja jed; moj akit: moj biaer; moja beseJa; moje drevo; moje veselje; moje zrkato ; mdja sestra; moj stadenec; moja neresta; moja podoba; moja evetlica; moj prstan; moje oroije; mcje aidro; moje pribe-zaKfiee; moje prebivaliSde; moja trdhjara; moj taren; moje zdr&Vilo; moja pot; moja ^udodelnica; moja srodnica; Tnoja mati;moja kroaa; moja kraVka. — Pr idej ana je ar. maia, mphtre, katere naj.ae z masnikom vred opraTljajo po ^8»" tifei 8T. maai, larretanake litanije, molitwe, k aretemu R*®ajen»u Telesu, k st. Devici Materi Mar'ji, k avetema Jo-zefb, za vae potrebe, Litanije vKh svetnikor, moKtve po K-tanrjsb, molitOT h kriianemu Jezuao, tri beeje tednoati in ar. kriSojr pot. Cena letosnjim wSmarnicam" je ta le: Vezane v pol usnji —Lid, 90 kr. « T8e t usnji l „ —. w « „ „ „ z zlato obrezo 1 , 20 „ Po poiti 10 kr. ve6. Kdor jih 12 sknpno na-roLi, dobi ene m namedek. Trarioa je dobro obravnavana in prar koristna; ker una mi6ne izglede in dogodbo, priljabi se knjiga —^¡ct Tsakemu. »)id^La Bukvarna v X^ji&byaxii, atolni trg at, 6. f ,ri J. •- Klra-Jctij, zalozaiku v NovomeBtu je Jprisla na svitlo knjigica: I>elavslLi prija-telj. Nauki,ki so dolavcpm v sedanji dobi posebuo potrebni. Spisal France Podgoiniilf. Cena 20 kr. Dobiva se pri zalozniku ia po vseh kajigarnah. Razpustno mijlo, iznafiel in izdoluje c. k. aivinski nadzdravnik v uvstro-ngeroki vojski, ki se je izvratno sponeolo pri vseh zunanjih hibah konj in goved. Opetovano odlikovano e lastnimi spii<5ovali, zahvalui-mi pismi in priznanji po iivinskih zdmvnikih, kme-tijskih druibali in zavodih ter po mtiugogtuvilnih po-sestnikih. — Dobiva so v Goriei pii: J. t'ristofo-lettiji. Lo»p. Fragnerju v Pragi! — Vie blizu ft let trpel aem na zelodci, da nisora mogel ni jesti in spati. Porfvetovul sent ee o tem s prnv mnogimi zdravniki in uLil preveliko zdravil pa brez vopeha. Po riusvotu tu-kajSnjetja lokarja, gosp. 8ehula-o, ponkutiil setn dr. Ro-aa-e zivljenski balzam. Vzol Hem 5 stekleucio in bole-Lina je pc/polnoma zginila, mogel »om zopot Bpati in jesti. Ob enem priporoCil Hem ta iivljonaki balzam prav mnogim, ki so bili mrzlifini, in zdravBtvoni vspoh bil je ta, da mfzlica jo zginilu. Iz toga ustroka stejera ai y dolznost, da se Vom prosreno zahvalim za iznajdbo dr. Rosu-o zirljenskcga balzam a, ter zel'm, da" bi Vfj,'j bolniki zateklt se k temn zdravilncmu in oiivljujodemu pomocku. Z odlidnim spostovanjom. Buz en (na Kumunskem), 29. novembra i860. Jakob Mendelsohn, prrfesor. Nagla in gotova ponto5 za ielodSne bolezni in njih nastopke. Ohranitev zdravja odvisna jo lo od ohrani-tve in pospeiuvaaja dobregu prebavljinla, ker to je alav-ni pogoj zdravju tcrielesnemu In duSnemu dobremu outu. Najbolj potrjhk "fJMAfiE ZDRAV1L0, ki prebav^inje are. di, doHezu primes meiaitje kfVi in odpravi pokVir-Jene nezdrave krvne dele, je u-'.o voa let sploino znanl in priljubljeni ilr. ROSA-H ^irlienslci naizam. NapravVKm iz najboljiih, zdravetveno naJkreyiKiJilh zdravitirih zeliifi, potrjen je posebuo kot gotova po-mo6 pri alabem prebavljartjl, pri presedahjl, po" klifem diieeem riganil, napenjanjl, buivanjl, pri bele&lriah v te-leau in r 2elodof, 2elod5nem krfil preiiapolnenli Ulodoa J z Jedml, zaaUienji, krvnem navalu, hemeroldah, ten* skill bolMtilh, belwnlh v orevlb, blpahandrlji initelanlo-liji (rsied slabega prebavljaoja); on ozivija prebavljan|e, deio zdravo in ftiato krv in bolno telo ilobiva pdprej-iajo no6 in zdravja. Vsled te izrrstno mofci postal je gotoro in potrjeno IJudako domaoe zdravlfo ter se je splohrazairil. I steklenica 50 kr., dvojna steklenfca I gl. Na irsoce pobvalnih pisem lahko Teak progleda. PoSilja se na frankirana pisma proti povzetja znetka ia vae strani. Svari'o! Da so izognojo neljubim napakam, pro* sim vae p. n. gg. narocnike, naj zahtevajo, povsodi izrecno dr. Rosa-e zivljenski balzam iz lekarno B. Fragner-ja v Pragi, kujti opazil sem, da so narocniki na ve5 krajib dobili neuspeano zmes, ako so zabterali aamo iivljenski balzam, in ne izrecno dr. Rosa