DOLENJSKE NOVICE DoloTijHkfi Novico izbajttjo vsiik foS solzami V očeh se mi je zahvaljeval za moje tolažilne besede; da ni še našel tako plemenitega srca, odkar je zapustil mamico; da sem mu največji dohi'otnik za lastno mamo itd. Moral sem se zares braniti njegove hvale. Prijateljstvo je bilo sklenjeno. Ni minil dan, da bi ne bil vsaj za liipec pokukal v moj stan. Kadar nni je služba dovoljevala, je priskakai k meni. Z otročjo vdanostjo je visel na meni. Skiipaj sva brala pisma, ki nni jih je pisala mamica, skupaj pisala mamici pisma, polna otroške ljubezni in nežnosti. Kako je on ljubil svojo mater! Kadar sva omenila „mamico", vedno so se mu lesketale solze v očeh; a govoril bi bil najraje vedno o „mamici"! In kako ne bi ! Očeta ni poznal nikdai', bratov in sester ni imel. Jaz sem mu na-niestoval očeta, brata in sestre, tako mi je zatrjeval vedno. Nepričakovano pa je prišlo, česar sva se bala on in jaz — prideljen jo bil dtngi kompaniji. Slovo je bilo težko in bildko. Obljubil sem mu, da ga bom ob vsaki |)riliki obiskal. Jokaje me je zaïuistîl. Zdaj, ko ga več ni bilo, sem spoznal, kako mi je bil prirasel na srce, kako se mi je bila priljubila ta nežna duša, to dete, otrok po duhu in telesu. O prvi iiriliki, ki se mi je ponudila, sem jo krenil pi'oti njegovi kompaniji. To je bilo veselje! zaiušfieno, da bi jiodlaga iziastel iKjganjek laliko redila. Tam, kjer je odgnal copifi kasneje, to jc še-ie takrat, ko jc bilo ce-liiliio tiiesto že dovolj zaraščeno in tako zveza med [todlago in co))ii';ein ti'ajna, je bil uspeh cei)ijenja dobei'. tega sledi, da za naše podnebje visoko cepljenje trt bodisi, da sploli ni, ali pa da je treba cepiti že prej. predno trta najhuje odgatija, tedaj znabiti že koncem itiarca, to je v Času, kot se navadno tudi di'evje cepi. To/adevne poskušnje bo treba šd letos izvesti. Ti'av dobi'o pa se je obneslo cepljenje na snlio tam, kjej' se je cepilo nizko pri tleh ali celo v tleli in sc je na to ves ccJ)ifi z zemljo zagrenil. Najboljši je bil uspeh pri cepljenju po Vipavskem, lani tudi v tem listu opisanem nafiinu, to je prt cejjljenju v sklad ali razkol v star les trte. Kdor ima tedaj letos trte, ki sc dajo na ta način cepiti, to jc, da niso preveč globoko sajene, naj ocepi vse trte na ta naćin in bo dosegel gotovo i)rav \e[\ vspch. Nikakor pa naj ne nieiejo gospodarji niotinih amei'iških trt iz zemlje z namenom, da jih nadomestijo s kupljenimi cepljtinkami, kajti tia stalnem mestu na omenjen način ocepljena trta bo že drngo leto pi'av lepo rodila, medtem ko rabi podsajena cepljenka tri do štiri leta, da prîine roditi. Kdor pa misli letos vinogi'ad na novo zasaditi, ta stoj'i najbolje, da amei'iške trte koncem marca najprvo v roki ocepi, nato jih vloži v zaboje z Žaganjem in jili da na toplo mesto (hlev itd.) kaliti in še-le potem jili posadi v vinogi'ad. Ďc sadimo po dve dobro kaljeni tili k enenui kolu, se bo gotovo vsaj ena pi'ijela. Kar se jih pa prime vef, te bodo dale drugo leto trte za podsajanje. Na ta način se dandanes najhitreje in tiajenostav-neje pride do cepljenega vinograda. B. Skalický. Gospodarstvo. Podružnica Vojne zveze za trgovino z dete^nim semenom za Kranjsko je c. ki-, kmetijska družba v Ljubljani, ki v imenu dunajske centrale vi^ši na Kranjskem tozadevne posle. Kmetijska družba v Ljubljani torej izdaja pooblastila zatiesijivím nakii-povalcem deteljnega semena, ki so se s to knpOJjo pečali že pred vojno in ki smejo nakupljeno det(djno seme i)i'odajati edino-le udont Vojne zveze. Nadalje izdaja kmetijska di'užba transportna dovoljenja za jiošiljatve deteljnega semena po žttleznici, kakor jilt predpisuje tozadevna ministrska naredba. IJdje Vojne zveze za trgovino z deteljnim semenom, ki so upravičeni to seme nakupovati naravnost ali potom upravičenih nakupovalcev, so na Kranjskem: C.ki'. ktiie- „Gospod poročnik, gospod poročnik !■' je klical že od lialeč in mi [iritekel naproti. Obiske sem ponavljal, kadar mi je bilo le mogoče. Kadar sem doŠel, je bil zanj praznik. Včasi sem mu izposloval dovoljenje, da je smel iti z tmiuoj v moje kritje. To je bil zanj višek veselja! Koliko mi je imel povedati, koliko potožiti! Nekoč več ilni nisem itiiel prilike iti k njemu. Vreme se je bilo med tem spremenilo, nastopila je bila huda zima. Nekega mrzlega jutra začujem krepko trkanje na moja vrata. Odprem ; zunaj sanitetna nosila, na njili vojak {lokrit z odejo. Kaj hočejo? To sliko vidim vendar vsak dan! „(losj)od poi'očnik!" Bil je moj varovanec, — Zjutraj so ga bili našli na sti'aži nezavestnega, z rusko kroglo v prsiii; majhno je še tlela v njem iskra življenja. Odšel je v bolnico. Daj mu mili Tiog, da knialti objame svojo ljubljeno mamico! tijska dfiižl)a kranjska v Ljubljani, Gospodarska zveza v Ljubljani, A. Ebenspanger, Kmet & drugi, J. Knez, Prane Pogačnik, Sever ik. Urbatiič, Viljem Steitthei'z, Adolf Lorand vsi v Ljubljani ter -i. i. fi. Jlajdič v Kranju. Nova naredba glede masti. V krogih poljedelcev razširjeno jc v precejšnji meri naziranje, da je po eni sti'ani treba oddati le mast onih prašičev, ki so koljejo v kasnejšem času, po drugi strani pa, da je treba oihiati od teh jx'asicev celo mast. Temu nasproti se opozarja pred vsem na to, da se dolžnost do oddaje ne I'azteza na celo pridobljeno mast, nego le na (lel masti. Surove masti bo treba oddati od prašiča: pri zakolni teži do 60 kg ii kg, pri zakolni teži od (iO do 10Û kg HVakg, pri zakolni teži od lOU do 150 kg (i kg, pri zakolni teži nad 150 kg 10 kg. Če je mast, že stopljena, je treba oddati mesto surove masti pi'imerno množino stopljene masti ter je računati pri tem Šest delov prve za pet delov dragoimenovane. Dalje se izrecno povdai'ja, da jirenagljen zakol ne oju'oščuje od omenjene dolžnosti, ker veljajo tozadevne določbe brez izjeme za vse prešiče, ki so bili zaklani od 1. novembra 1916 na|(rej. Prehrana, Dunajski listi poi'očajo, da nam bo Ogi'ska dala nekaj več žita in ludi več picšičev na teden. Pomanjkanje kruha na Dunaju je samo treinitno, Ghide imsprave žita so v nekaterih kronovinali izdali strožje odredbe, ki se n. pr. na Nižjem Avstrijskem izvišujejo s pomočjo vojašt va. Strožje bodo nadzirali peke. Franco Neubauer: Pismo. (Pesem Jeklo t«,) lielo pismo sem pisala dolge, dolge dneve tri. Prvi dan sem ju'ejokaJa, listič bil najiisan ni. Spet sem drugi dan pisala, da me duša vsa boli. Lista nisem dokotičala, ker za bol besede ni. Ko sem tretji dan pisala, vran mi Črni prileti: „Vojska ga je pokopala, pisma več mu treba ni." Vojni pregled. Italijansko bojišče. — Kakor smo omenili v zadnji sievilki, ďa se pripravljajo imlijaiii skupno 8 Francozi na velik sunek na laški bojni črti, potrjujejo tudi ruzui drugi bsti, V kratkem se utegnejo razviti na wm ))ojišču za laško avstrijsko nemško vojsko odločilni boji. Da na tej bojni črti morajo navaliti združeni Italijani in ÍVaiicozí, je častno za naše junake. Toda teh junakov tudi združeni naval sovražnikov ne bode zmogel in sovražnik se bo preprii;al, da je bil ravno tako ničev to-" zadevui sklep konference v Rimu, kakor vsi dosedanji sklepi entente. Po uradnem poročilu 27. januarja postalo jo delovanje topništva in letalcev živahneje. V okraju Dobrdobskoga jezera se je do okoli i>o]noči stresalo z ue-zmangšano siio. Pri letalskih nastopih prišlo je na Goriškem do več bojev v zraku z zmagovitim izidom za naše letalce. Tako je pri Sv. Florjanu neko naših letal (opazovalec kad. asp. .Matijevžič, pilot narednik Vogiiar) prisililo sovražno iiieuportako letalo, da je pristalo. Jugovzhodno Nove vasi moral se jo neki veliki italijanski dvokrovoik, ko je bil {joražen v zrai'nem boju, spustiti na tla. Pri Opatjemselu je naš obrambni ogenj sestrelil eno letalo, neko drugo pa ae jo moralo pri Tržiču spustiti na tla. Itiisk« bojišče. — Nemški sunek jiigo-zaboiino liige zniaj^onosno napreduje. 34. jan. so vzhodno pruske «te po snliti topovski pred pri pravi junaško naskočile ruske postojanke zai»adno od Kaluzena. V močvirnatem ozemlju te^^a frontnega oddelka ni nobenih pravih strelnih jarkov; v močvirju ae pri[>ra-vijo postojanke z drevesnimi debli in drugim gradivom. Privedena sveža ruska ojačeiya so začasno zakasnila napredovatye Nemcev, katerim se pa je nieil tem posrečilo prodreti po nekem zveznem jarku do tri in pol kilometra severno lîuhiia, vsled česar so bili linsi prisiljeni, se proti severu utiiakuiti, Izgube Rusov so bilo kakor prejšiqe dni tudi seilaj izredno težke. Po izpovedi vseli ujetnikov si je rešilo živtieiye od nekega ruskega polka največ 400 mož a tremi častniki; vedna je bila pobita ali pa po topovskem ognju v postojankah zasuta. Ujetniki so izjavili, da so bili dva dni brez vsake brane in da seje mnogo tovaii^ev uprio. Vzhodno Ae so Rusi petkrat srdito napadli, a bili s težkimi izgut)arai odbiti. — Avstrijsko uradno poročilo 27. januarja jav(ja, da80 avstrijsko-ogrske iu nemško poizvedovalne čete podmaršala pl. Kniza v doliuab Putua in (^■asinu ujelo inO mož. Sicer pri avstrijskih četah nič važnega. — Kakor poroča „Tagl, Rumlschan" iz Berna, je v zadnjih tednih doslo v odsek Galaca-Reni osem do deset novih ruskih divizij, da Galttc tudi v razvalinah drze kolikor mogoče dolgo. — Več listov v Rigi poroča, cla So ruske oblasti uničile v Galacu do iJ milijone l'udov žita, ki je bil last Anglc'žev ter zapo-vedali, naj se tudi kurivo uniči. Velike zaloge drv KO zazgali, a radi močnega vetra se je požar razširil na skladiši:a ob bregu ter jili uničil. Pri tem je zgorelo tudi veliko hiš. Četam, kakor tudi civilnemu prebivalstvu se je [JO naročilu rumunskega poveljstva naznanilo, da so požgali deželne priuelke angleški agenti, ker so bih angleška last, katera noče, da bi prišli sovražnikom v roko. Zahodno bojišče. — Preizkušeni west-falski m oeJi badenskih polkov v odseku generala pehoto pl. Francois pod pcveí)atvoin generalnega pobočnika pl. Boernerja so 2>ii]Q 304. lliilkausk« bojišče. — „Daily News" pišejo, da se v solijakih vojaških krogih odkrito govori o bližnji veliki ofenzivi na macedonském bojišču, katere cilj bo, da se Bitolj zopet iztrga ententi. — Bolgarsko uradno poročilo 27. januarja jav^a: Pri Bitolju se jo slabo streljalo s pii.škami, strojnicami, minami in s topovi. Slabo se je streljalo s topovi v oviuku Črne. Osam^eni streli s topovi le v nekaterih odsekih pri Moglcni. Precej slab topniški ogenj in streUanje med patruljami na obeh straneh roko Vardar. Boji med patruljami in slab topovski ogenj ob Strumi. Isto poročilo 28. januarja javtja, da so Bolgari v bojih poizvedovalnih oddelkov na nižini reke Strume priborili znatne uspehe. — Po izjavi admirala Fourniçrja, prejšnjega poveljnika bojnega brodovja sporazuma na Grškem, v „Ma-tiuu", nakupuje Anglija grško brodovje zato, da pospešuje s tom popolno slabost Grške na morju, ker bi se, če pristopi'Grška osredpjiiu velesilam, ustvarila sporazumu sovražna bojna črta od Pulja do Dardanel in bi ne bilo mogoče vzdržati blokade na Sredozemskem morju. Ilazna bojišča. — (K. u.) Poroča so iz Oarigrada 27. januarja uradno: Našo postojanko pri Felahie je pričel sovražnik 27. januarja živahno s topovi obstreljevati, a napadel ni. Našo postojanko južno Tigrisa je napadel sovražnik 25. januarja po mocni topniški pripravi z znatnimi silami. Sovražniku se je posrečilo za ceno težkih izgub, da je pridobil ta dan nekaj prostora. 2000 angleških mrličev leži pred kratkim odsekom naše bojne^črte. Sovražnik jo dne 28. januarja zopet najiadel, a smo ga popolnoma odbili. Na niorjn. — Po uradnem poročilu nemške mornarice 28. januarja je neki nemški podmorski čoln na vzhodnem Sredozemskem morju i), januarja potopil popolnoma naloženi tovorni ijOno tonski oboroženi parnik in 15. jan. angleški 3838 tonski oboroženi parnik ,.Bar-tield", ki je vozil iz ilalte v Port Said premog in olje. Ujet je kapitan parnika „Barfield". 25. januarja je potopil s torpedom isti podmorski čoln približno 2.'>0 morskih milj vzhodno Malto proti vzhodu vozeči se transportni parnik, ki jo bil oborožen in katerega je spremljala neka francoska torpedovka. Parnik, kateri je bil poln čet, se je v 10 minutah potopil, — Iz Rio do Janeiro se poroča Lyonskim listom, da je potopila neka nemška krizarka franco.sko jadrnico „Asnuera" in francosko trojadrnico „Nantes". Moštvo je rešila posadka neke nemške ladje. Dopisi. Iz Novega mesta. ííivijenje jc daroval za domovino na ruski fi'onti g. .Alaks S e v C1', C. kr. profesoi' na novomeški gimnaziji, sedaj nadporočnik. Takoj pi'vi dan, ko je pi'išei s svojo hrabro četo v ogenj, je bil smrtnonevai'no ranjen in jc kmalu potem nmil v bolnici v Munkaču na Ogrskem. Da se je zares vse tako naglo zgodilo, nam je dokaz dopisnica, ki jo je [loslal g. prof. Sevei' i>rečastitcmu konventu oo. frančiškanov v Novo mesto, kot izi'az sožalja i)ovodom smrti šolskega ravnatelja gosp, P. Gotliarda Podgoršeka. Pisal jo je. namreč 22. jan. in v samostanu so jo prejeli 26, jan. Dne 25. januarja jc pa došla brzojavka na njegovo gospo, da je močno ranjen in 26. jan. pa je prihitela druga brzojavka s pretužnim poročilom, da je umrl. Grozovito je zadela ta vest njegovo neutolažljivo gospo soprogo in njegove jokajoče petere male otročiče. Dopisnica, ki je torej doŠla enako-časno s smrtnim naznanilom, se glasi: „Pre-črtstiti gospodje patri! Kakor mi moji pišejo. Vas jc zadela bridka izguba. IVcjuiite od menenajodki'itosi čnejše sožalje! — Titnam je bilo prav dobro; kako bo naprej, to vse je v Božjih rokah. Koncem tega tedna odpotujem s svojo kompanijo v toplo stanovanje strelskega jarka, pogledat, kaj delajo ííusi, V bojih za Stanislav se je leta 1915 že enkrat odlikoval na.š polk, sedaj gi'enio po nove lavoi'ike. Sicer pa je sedaj na naši fronti za enkrat mir, kako dolgo, kdo ve? — Vsem gg. patrom, kakor tudi častitim gostom iz bližnje in daljne okolice, i)0Šilja i/pod mrzlih Kai'patov tople pozdrave ndani M. Sevci'." K prebi'idko usodo nesrečne rodbine in z njeno nenadomestljivo izgubo sočustvuje vse Novoniesto, Rajnega gospoda jirofesorja jc vse spoštovalo vsled njegovega Ijlldomilegain plemenitega značaja. Dijakom je bil izvivsten učitelj, modei' vzgojitelj in tudi usmiljen sodnik. Ohranimo hrabremu junaku najboljši spomin! Njegovi dtlši pa daj liog rajsko plačilo! Iz Trebnjega. V noči od 27. na 28. jan. nekako o polnoči so jo čutil precej tnoCan vertikalen poti'es; istotako se je Čutil 29. jainiarja ob 'J. nri 20 minut srednjo močan potresni sunek, - Trt nas je občuten mraz, sneg vedno naletava. Posledica tega je, da ljudje ne morejo v cei'kev, otroci ne v Šolo. V nedeljo 2S, januarja se je to jako poznalo, skoraj polovica Ijtidij je bilo manj v cei'kvi, Oi) delavnikih jih pride celo malo. Iz Črnomlja. Naši vrli gosjiodarji in mladeniči krvavijo na lazriih bojiščih, vsled česar se tudi ne more društveno življenje tako razvijati, kakor prej. MladeniCi-Orli so ali pod oi'ožjem ali v bčiltiicah zaposleni, ne morejo torej nadaljevati |.elovadnili vaj in drugih društvenih prii'edi(.ev. Pj'i vsem tem pa ni zaspalo naše društveno življenje, ker so di'uštveni prostori postali ognjišče iia-trijotičnega delovanja našega vrlega ženstva. Kar tekmujejo med sabo, kako bi olajšale grozote vojsko in olajšale vojakom na fronti bivanjo v mrzlih strelskih jarkih. Z vso tiiarljivostj« iziieljiijoj» siaiutiafa obuvala in priicijajo /,hirkc /a lanjeiicc. Zelo se zaiiiiiianio o nspcliili m» bojišČti iii iiaj-vefjiiii zaiiiiiiaiijetii vsaktlaiija })oročila. V tem o/Jrti iiitiii jH'av dobro služi ])i'o(lajahia TUit, ki iliievno i'az-prufiaja „SloťoiKia" ill tako iioiiiaga razširjati iia-toliški tisk po navoiiilili paiieža Pija IX. Kadi tiKii prel)ii-anio ostalo časopisje, kakor: „Domoljuba", „Bogoljubu" in naše ljube „Dol. Novice", ki prinašajo vedno toliko zanimivega i/, naše lepe Belekrajine. Iz Vinice. Kakor ostale župnije v Tielikrajini, tako tudi viiiiška žaluje za mnogimi padlimi junaki, ki so darovali svoje mlado življenje na raanih bojiščili za cesarja in domovino. Kakor se je doznalo, se (losedaj jiogrešajo sledeči vojaki; 1. Belavič Janko, Todklaiic št. 2, padel na gališkem bojišču. — 2. Malešič Jože, Podklanc, v Srbiji umrl za ranami. — 3. Kajin Jure, Podklanc, padel na gališkem bojišču. — 4. Kajin Fianc, Podklanc, timrl težko ranjen na bojišču. — ">. Prokšel Miha iz IJčakovec, po zanesljivih poi'očilih padel na italijanski fronti, (uradnega potrdila še ni). — (i. Trempus Vincenc iz Vinice, v Galiciji smi'tnoranjen umrl, — 7. Moravec Jože, Vinica 47, v Galiciji ranjen, innrl na Dunaju. — 8. Tomcc Jože, Poiiklanec 28, ranjen na bojišču, umrl na Dunaju. — 9. Goi-Šc Jnre, Hrast 24, padei v Srbiji 1. 4.—10. Mubič 1'et.er, Sta'i'alipa 1 íi, raznesla granata na italijanski fi-onti, pozatrdihi očividca. — 11. Belavič Ive iz Novelipe 34, i»ri trcnskih četah padel v Galiciji. — 12. I\!ršc Mato, Dol. Suhor, padel na itali-janskotu bojišču. — 13, l^lajnik Jakob, Drenovec 14, padci na italijanskem bojišču. Pogi'CŠajo se tudi: Cestnik Franc iz Vinice 52. Tremims Ciril iz Ogulina 4. Iz Semiča. V tcdmi po sv. Neži so imele naše matere tridnevne duhovne vaje. Vodil jih je preč. g. siipei'ior iz Ljubljane, )). Kunstelj, Ker jc ena najvažnejših, jia zaradi odsotnosti očetov liidî najtežjih dolžnosti mater dobra ki'ŠČanska vzgoja otrok in jc ta res večki'at pomanjkljiva, so se ozii-ale predvsem za vzgojo. Čeprav je bilo ravno tiste dni bolj slabo v)'enie, so sc vendar vaj matere tiKÎi iz iiajod-(liiljenojših vasi prav priilno udeleževale, gotovo ne brez koi'isti zase in za svoje otroke, — V letu .lí)líi je bilo v nasi fart rojenih 75, porok 8, ntnrio 85. f iriiittiljski zbor e. kr. državne gimnazije v UndoHuveni naznanja tužuo vest, da jo gospod profesor Maks Sever C, iti kr. rezervni nadporoeniti 2'!, januarja t. ]., junaško boreč so za cesarja in domovÎDo, padel na vzhodnem bojišču. Sv. mašo zadu,žilico, katere so se udeležili profesorji in učenci, je opravil gitnnazijski katehct doktor Ciril Ažman v fraačiškanski ccrkvi prvega februarja ob osmi uri. Naj mirno počiva v junaškem grobu ! Veliki cesar je bogato ilustrovaná in „„'čna knjižica, ki jc pred ki-atkini izšla. Gena 1 krona, po pošti 20 vinarjev več. Prodaja se v Novetn nicstu pri J. Krajec nasi, in TTrb. lloi'vat, v Ljubljani v Katol. Bukvami, v Kranju v „Iliriji". — Šole pa lahko naročajo knjižico pi i izdajatelju Fr. PetriČti, nicstncnt nčitelju v Ljui)ljani, Glince, vila „Mila". Knjižica zasluži vsled svoje lepe in tlomoljtibne vsebine vsestranskega p]'i-poročiUi. DomaČe in tuje novice. Poroka. Dne 27. januarja se je v kajjiteljski ccrkvi v Novem mestu poročil g. di". Fran Lozar, c. kr. avskultant v Kostanjevici z gdčno bivšo učiteljico Silvijo Bučar. Nevesta je doma iz ugledne rodbine g. dež. sod. svetnika Bućar-ja. Poroko je izvi-šil tnil. g. prošt dr. Seb. Klbert, kot priči pa sta fnngirala gg. brata neveste, oba v vojni službi: Julij Bučar, abs. inr. in nadporočnik v rezervi; Danilo Bučai*, farmaceut în enoletni prostovoljec. Mladeitui paru iskrene Čestitke in obilo sreče! Poročil se je 29. januarja g. Štefan Sprajzer, hiš. posestnik in bivši ti'govec s sadjem v Novem mestu z gdČ. FranČiško Lindič. Obilo blagoslova! Umrl je nenadoma pretekli pondcljek zjutraj g. Ivan Kastelie, niizar in posestnik v Novem mestn. V neda^jo je bil šc pri sv. maši. Ponoči nin je prišlo slabo in nastopila je možganska ka]). Naj v miru počiva! Umrl je nepričakovanoEvgen Krctić iz Goi'icc, sedaj učenec tretjega razreda novomeške deške šole. V pondcljek do-poludne je še bil v šoli, a zvečer ob devetili je že izliibnil "svojo nedolžno dtišo. Bil jc vrl, marljiv učenec, dober in blag sošolcc, drag vsakemu, kilor ga je poznai. Pogrtib se jc vršil vkljub slabemu vremenu ob obilni udeležbi gg. učiteljev in učenccv. Spavaj mirno v tiliotni Prečini, dragi Evgen, in nad zvezdami nc pozabi nas, svojih novotiieških in bršljinskih prijateljev! Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu jatmarjti 1017 je 32.5 strank vložilo 330.702 kron Ki h; 330 strank vzdignilo 1G7.8CI kron 93 li; torej vcČ vložilo 102,840 K 23 h; eni stranki se jc izi)lačalo hipoteČnih posojil 6600 kron; stanje vlog 4,733.898 K 14 h; denarni promet 969.094 kron 13 h; vseli strank bilo jc 1131. Semenj za plemene in rejne prešiče bo v Novem mestu v [loiuieljek februarja. Šentjanški premogokop na Dolenjskem je bil na prisilni dražbi pri okrajnem sodišču v Radečah prodan, in sicer Filipu Kuschu, tovarnarju usnja v Celovcu, ki je stavil največji ponudek 726.000 kron. Premogoko)! je, kakoi' znano, lastnina Řentjanškc pieniogokoptie družbe v Trstu, ki jc pa od leta 1900 dalje tako gospodarila, da je nastalo dolgov in bremen nad dva milijona kron. Pretrgani dvokronski bankovci. Opozarjamo občinstvo, da e. kr. poštni in brzojavni in'adi sprejemajo preti'ganedvokronske bankovce samo še do 31. januarja in potem ne več. Od I. februarja dalje bo sprejemala kose pretrganih dvokronskili bankovcev samo še Avstro-ogrska banka, toda le v sttiisln svoječasno izdanili določeb. Občinstvo naj torej gleda, da pred 31.jamiarjem odda kose pi'etrganih dvoki'onskih bait-kovcev ali na pošti ali pri Avstro-ogrski banki, da pozneje ne bo imelo izgube. Usmilite se ubogih ptičkov! Nenadni mraz in sneg je hudo zadel tudi naše kri-latce, uboge ptičke, ilalostni in lačni čivkajo okoli poslopij in ztiirzujejo po drevju, Tmcjtno usntiljenja z ubogimi živalicanii ter itrivoščimo jitn kak zrnček žita ali drobtinico kruhka, katerega si Še semtertja marsikdo lahko pritrga ter s tem ubrani krilatce pred poginom lakote. Ubogi ptički nam za to spomladi nc bodo izkazovali hvaležnosti saiito s petjem, marveč tudi s pokoni'^vaTtjcm tisoč in tisoč škodljivega mrčesa. Gasilski koledar za leto 1917 jc izdala in založila „Kranjska deželna gasilska zveza", s primerno vsebino, v prav lični obliki in čedni, rudeči vezavi z zlatimi črkami in oki'aski. T'rcdil ga je tajnik g. 1^'ran Lavtižar. Veliko snega itnamo po vsem Dolenjskem. Visoki zatiieti oviiajo v več krajiij ves j)romfit. Snežuje šc naprej. Potres. V Novem mestu smo Čutili dne 29. januarja dva potresna sunka. Prvi je bil precej močan ob 9, uri in 20 Tuinut dojioldne, in drugi ob 1 1, uri in 25 minut dopoldne. — Potres so jia čutili tiuli veČ ali manj v Ljubljani in okolici, v Zagrebu, v Trsitt, v Pulju, v Gradcu in tudi na Dunaju. — Hudo so pa bili prizaileti po poti'csu Brcžice in prav [losebno še Krška vas na Dolenjskem, ki šteje nad ňOO pie-bivalcev, kjer je potres napravil veliko škodo. Več hiš se je popolnoma podrlo, 28 jih je težko poškodovanili, skoraj vse druge liiše in gospodarska poslopja so več ali manj poškodovana. Prebivalci so bežali iz gugajočili se hiš, ne da bi poizkušali kaj resiti iz njih. Gledali so le na to, da so rešili živino, ííavetja so iskali v lesenih hišah, kočah, skedttjili in v blevili. Dva fanta: eden je bil 17, drugi pa 12 let star, je podirajoče se zidovjo podsulo, a so jih rešili, ker jc orožiiištvo skupaj z občinskim predstojtiištvom takoj ukrenilo rešilna dela; starejši: Jožef Hrovatovič, je bil težko l»oško(lovan. Na prošnjo deželnega pied-sednika g. grofa Attemsa, ki se jc podal že včeraj popoldne z okrajnim komisarjem Kočevarjcm v Krškovas, je vojaštvo poslalo v Krškovas šotore, odeje in vojne kuhinje. Potres je napravil tudi veliko škode v Brežicah. Moćno je poškodoval veliko hiš in stavb. Posebno je trpelo poslopje okrajnega glavarstva, frančiškanski samostan, cerkveni stolp, notarjeva hiša veliko drugih zasebnih hiš. Eno žensko so zasule podirajoče se stene; ntnrla je. Prebivalci so zapuščali mesto in iskali zavetja v sosednih vaseh in v tovornih železniških vozeh, v katerih sc lahko kuri, ki so jih že sinoči poslali iz Zidanega mostu. V žeiezniškili vozeh biva veliko brežiških rodbin. L'omožno akcijo tudi v Brežicah vojaštvo krepko podpira. ~ Zagrebški osrednji mctereološki zavod pa še poroča: Središče včerajšnjega potresa je bilo ob mejali Hrvatske, Řtajcrske in Kranjske 30 km od Zagreba. Glavncnui valovanju zemeljske plasti jo sledila še cela vrsta slabejših stresljajev, a Ic nekaj so jih daleč čutili. Seistiiografski aparati tukajšnje potresne opazovalnice so beležili danes ob 4. uri zjutraj katastrofalen potres v razdalji 8400 ktn; valovanje je trajalo 4V2 ure. ' Potres je moral biti nenavadno silen. Ordinacije za očesne in ušesne bolezni po umrlem g. dr. Bocku je prevzel g. dr. Ernest Dereani iz Goricc. Ordinuje Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 4. Umrla je v Ljubljani Novomeščanka, gospa Karolina Petsche roj. Mayer, davkarjcva vdova, dne 24. januarja, po dolgem, uuifinem trpljenju, previđena in vboguudana. Bog ji daj rajski mir! Miši snedle denar. Nekemu kmetu na vzhodnetn Štajerskem, ki jc nieiiil, da je denar najboljše shranjen doma, so niišt snedle devet dvajsetkronskili bankovcev. Milijonarka umrla lakote. Iz Sarajeva poročajo: Po svojem nezaslišanem sko-puštvu in sebičnosti znana milijonarka Ana Dugonić jc te dni tu lakote umrla, stara 72 let. Starka zaradi skopuštva ni itiiela nobenega i>osla in niti postrežnice. Živela je skrajno revno in zakurila si jc le v najhujšem mrazu. Zadnji čas je tri dni ni bilo niČ na tzpregled, zato je policija silotna vdrla v stanovanje in našla starko v revne cunje zavito mrtvo na tleh, dočim je bila na divanu lepo zložena svilena odeja. Skopuliitija očividno niti v najhujši sili ni imela srca, da bi se odela z njo. Starka je umrla lakote, kakor je pokazalo raztelesciije. Soi'odnikov ni zapustila nikakih ter dobi celo njeno itremožetijc njena domovinska občina Mostar. Dobra žena! IMožu jc poslala Marija Buidiar v Hohenelhc na Řtajersketn na bojišče zastrupljeno pecivo in zastrupljeno vino. Zločinko so zaprli. Orožniški umor pri Oplotnici. Svojčas smo poročali, da je iiosestniški sin Leopold MatevžiÓ pri Oplotnici ustrelil namcstncga stražmojstra Antona GlanČnik, ki je imel od oblasti nalog, da zapre MatevžiČev mlin, da se prepreči nedovoljeno ndetje žita. Te dni sta stala Leoptdd jMatevžič in njegov oče Anton ])i'ud celjskim sodiščem. Oče je priznal, da jti vedel, da ho sin streljal na oi'ožnilia, sin se je pa zagovaijai, da ga je hote! samo osďašiti, a ga je po nesreči stnitno zadel. Sin je bil obsojen na 8 let težke ječe, oče pa na sedem mesecev. Oba sta kazen takoj nastopila. Roparski umor na Dun^u. V njenem stanovanju so našli ubito gospo Gizelo L o s C h i t z, mater znanega zobozdi'avnika dr. Pfetfermanna. Sum je lakoj padel na tiovo iiostrežnico, ki se je bila predstavila kot Jožefiita Lcitner. Hčerka ubite, ki je ui'adnica, je med fotografijami nevarnih tatic na policiji takoj spoznala novo po-sti'ežnico, ki sc piše v rcsnici Viljcmina Lichteneckcr, jo bila že velikokrat kaznovana ter so jo ravno zopet iskali zaradi težke tatvine. Ljubimec Lichteneckerjeve jc agent Aleksandei' Hirt, večkrat kaznovan zločinec in ravnokar zopet zasledovan po tii'alici. Domîicvajo, da je on ubil s sekiro gospo Loscliitz, pri čemer mu jc pomagala Lichteneckcr. Oba zločinca so prijeli v Gradcu; svoj peklenski zločin sta priznala. Roparja zaprli, Kočar Franc Plavčak iz Sv. Roka pri Kogatcii je hotel te dni v neki trgovini menjati tisočkronski bankovec. Ko so ga vprašali, odkod ima denar, se je zapletel v taka protislovja, da so ga zaprli. Osumljen je namreč, da se je udeleževal znanih drznih ropov po obmejnih krajih. Plavčak je znan, že večkrat kaznovan tat. Na Svečnico dovoljeno jesti meso. Gledé na to, da je v petek, dne 2. februarja, cerkven praznik, je deželna vlada razveljavila za ta dan prepoved uživati mesnata jedila. Iz Suhora se nam poroča, da jc gosp. župniku Jak. Pavlovčiču, ki so ga, kakor znano, 13. deccmbi-a napadli roparji, sedaj že toliko bolje, da opravlja polagoma vsa svoja vsakdanja opravila. — Dal Bog, da se občcpriljubljeni in velespoštovani gospod župnik prav kmalu popolnoma pozdravi in da se mu zopet povrne njegova poprejšnja živahnost iii veselost! ,,Dol. Novice" bi ne smele manjkati v nobeni hiši na Dolenjskem. Prigoiii (sejmi) za plemensko živino. „Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne Živine v Ljubljani" prii'edi dogone za tiilado živino, in slccr: Dne 5. svečana t. 1. v Novem mestu, 7. svečana v Št. ^Jerneju na Dolenjskem, 14. svečana v Ornomlju, 15. svečana v Kandiji pri Novem mestu. 17, svečana v St. Vidu pri ZatiČini, 21. svečana v Ribnici. Ti prigoni se prično točno ob 9. uri dopoldne. Prignalo se bo iz cele okolice teli ki'ajev mnogo lepo, plemenske, mlade živitie, zlasti volov, ki se delotua lahko uporabljajo Že sedaj za vožnje, delotua pa bodo ravno prihodnjo spomlad dorasli za delo. Na razpolago bo tudi lepih plemenskih telic. /živina v teh krajih je sive pasme in je posebno dobra za vprego, zato se opozarjajo ktnetovalcl cele dežele na to priliko nakupa. Pravico nakupa ima vsak kranjski kmetovalec, kateri prinese potrdilo od svojega županstva, da rabi živino za ideme oziroma vožnje. Opozaija se kmetovalec tudi na to, da sc utegne živina tekom prihodnje spomladi podražiti in da vsak imloži svoj kapital, ako nakupi mlado pletnensko živino, seveda to v toliko, kolikor ima potiebne krme. Prigoni se bodo vršili i>od nadzorstvom posebne komisije „Kranjskega deželnega mesta" in se živina ne bo smela prodajati preko določenih cen. iv prigonotn se sme prignati živino v starosti do dveh let. Starejše živine se ne bo pustilo na sejmišče in tudi ne ho prodajalo. Mešetarji in prcku|ici bodo na teh prigonih izključeni. Zanimiv zapisnik o cerkveni vizitaciji v mokronoški župniji leta 1702. Spifiil Ivan Sfcklasa. ŠenU'upiii'ški župnik je imel pi'avico instalacije in vi/.itacije v vseli onih Žnp-jiijali, ki so se izločile iz veiežnpnije šent-nilterške celo še nekaj éasa iiot.eni, ko je bila nteiovljena ta vcležiiiJiiija tiovoitieškemu kapiteljnn. Prost novonieškt, na katerega je prešla kasneje ta i)ravica, se pa v vseh instalacijskih (lekj'ctili pozivlje na to pravico le kot iiiiejitelj šentrnpei'ške veležupnijc. Ko so bili leta 1787. nvedeni v Ijnbljaiiski škofiji dekanati, je ostala tudi šentrupei'ška veležtipnija kot dekanija v svojem stai-em obsegu z žnpnijaini: Polšknik, Dole, Bostanj, Šentjanž, Sv. Trojica in Mokronog. Pj'idj'ii-Žena jej je bila tudi trebelska župnija, Id pa sicer nt spadala na stai'o ozemlje šent-ruperške veležnpnije. Glede in'avice instalacije šentrupei'škega žnjinika sem že iznesel dokaz v podlistku „Dol. Novic" leta 1915 štev. 21., a glede pravice vizitacije setn našel dokaz v iiovoiiieškem kapiteljskem arhivu, kjer se nahaja doliro ohranjen zapisnik Nr. 3) o vizitaciji, ki sta jo opravila v moki'onoŠki župniji 3. julija 1702 šentrnperški župnik Ivan Počervina in kapelan Ivan Lubi. Najprej sta vizitii'ala cerkveno po-di'užnico sv. Florijana. Doloiila sta, da se nioi'a prostor pi'ed cerkvijo ograditi, da ga ne osnaži živina, ki se tatiikaj pase. Posebno je treba na to i»aziti, da se to ne zgodi ob času žegnanja. Kelili, razen katerega nî v cerkvi sicer nobene vrednosti, naj se shi'ani pri cerkvenetii ključarju, da ga ne hi ofhiesii tatje. — Cerkev na Žalostni Gori je bila z vsetn dobro oskibljena in vse je bilo v redu. Le to mora vikar mcžnai-jti naložiti, da opravlja sam vse, kar se ttie podvorbe dnhovnov pi-i oltarju ne pa njegova žena. ~ Župnijska cerkev sv. Tilna v Mokronogu obiluje z vsetii potrebnim, zato naj se naredi nov tabei'iiakelj in kljnč pozlati ter naj so hrani viseč na svileni vrvici; tiuli oki'as na oltarju in nova vrata naj se naredijo. OlUirni i)rt se moi'a spremeniti, ker se ho sicer odluščil še pečat na portatiln, kar se je opazilo tndi v cerkvi pri sv. Floi'ijaiin. Ker ima vsak oltar svojega oskrbnika, naj poskrbi vikar, da se naredijo nova antipendija. Vrč za polivanje pri krstu se moi'a dati narediti. Če ne iz srebi'a pa iz medi ter ga držati vedno Čistega. Velikonočna sveča, če je lesena, oblita z voskom, se sine rabiti le o veliki noči, če se nabavi jia nova od samega voska, se lahko potroši. — Tožbe proti vikarju. Misstna občina pravi, da so za veliki zvon dali manj ali več tudi neki bližnji preiiivalci, tla se zvoni njiiti iîi nji-hoviui naslednikom ob pogrebu. Vikar pa zahteva zdaj plačo zato. Otrokom se ne zvoni z nobenim zvonom. Gostači, (hhaischlei') a ne meščani morajo dajati kapelanu in mežnai'ju kolekturo in vikarju desetino, in vendai' se zalitevřijo od njih 4 repai'ji (pacci) za krst, kar zovejo duhovni „vin-tini". (Repar jo bil denar za štiri ki. ali 14 Činih viimrjev; en funt vinarjev jc imel 17 i'epai'jev in dva vin.; en ogerski goldinar je 2(1 reparjev; en gold, v zlatu je 90 kr.; ena petica je pet repaijev). — Simon Šelina .>50 je potožil, ila mora jjlaíati od cerkvene njive o.^em fnntov, poprej je bilo le komaj 12 reparjev. — Mešiani so prigovarjali, da nitnajo doma službe božje, pa ostanejo tako večkrat brez nje, vikar pa vendar le pobira dc-wtino. Plača se od cerkvenih njiv in so še drugi dohodki, pa vemiar oltaiji Jiiso niti najmanje ozalj-šani. — Na te pritožbe se je odgovorilo tako-Ie; Vikai' naj da zvoniti vsem meščanom, ki imajo pravico na to, z velikim zvonotii. Če se pritožijo [demiČi iz okolice, da zdaj in" nobene i'azlike med njimi, naj se zvorn" iilemičem malo dle, nego meščanom in drugim ljudem. Maiim, ne izpod dve leti, jiaj se zvoni z. enim delom, če žele meščani kaj več, naj se da cerkvi kaj miloščine. — Gostači, lii plačajo kolekturo in desetino, naj dajo v bodoče za krst te dva reparja. — Sitnon ,'letina plača od cerkvene njive le en goldinai*. Vikar moia ceniti najem sam, le ne čez tiiero, sicer pa naj ostane za zdiij staia cena. — Vikar je dolžan brati (loina mase na vse velike pi'aznike, lazen na mlade nedelje in neke praznike, ko je služba božja na Žalostni Gori ali pri sv. Floi'ijaini, kamor naj sitidijo ovce pastirja, Ttidi na druge nezap:)vedane pi'aznike je dolžan vikai' biati doma mašo, ra/en če je bil prošen, da opravi služtio božjo romarjem na Žalostni Gori ali kje drngej, a zato naj se ne hudujejo meščani. — Vikar naj daje v bodoče račune s ključarji, da bodo meščani znali, kam gre denar in da ne bodo mogli piigovarjati. — Kapelan dobi za obhajilo In pogreb tri groše; če se pa hoče, kakor je navada, ijtieti govor nad mrličem, dobi Še 30 kr. Za poroko dobi štiri reparje. — Če kdo iietiiedno plačuje najemnino za njive, naj se mu vzamejo in dado drngetini, — Cerkev sv. Florijana ima zaklade 9 pravih cekinov in 12 v obliki krone; ceikev sv. Tilna pa 2G cekinov iti 10 v obliki ki'one. Denarja itiiata v posojilu obe cerkvi pri Josipu Adatitu bai-ottii Galu 200 gold, nemške vrednosti, pri grofu Heissigtt pa 100 gold. Teh 100 gold, naj vikar hitro iztirja, ker je nevarnost, da jih izgnbi. — (Baron Gal je bil jmestnik niokronoŠkega Turna, grof Keissig pa niukronoške graščino.) Na pot. tStopil je na belo cesto v srcu polno zialih nad vriskal je, ko šel je v tiiesto svojo srečo si iskat. Sobice žarko je sijalo, ko je stopal v širni svet. Petje ptic ga je spi'etitljalo, klatijal se ntii je vsak cvet. Tam z gorá je klic priplaval in donel črez dol in plan in mladenič je zaznaval, da ttni vstaja novi dan. Tihomir. Raznoiero. Buffalo Bill umrl. V Ameriki v Združenih državali je ntiirl na svojeiti posestvu Big Ilom prosluli Buffalo Bill, s pravim imenom Miroslav Cody, o katerem je jtred nekaj leti s iiosebtio slastjo in strastjo prebiralo tudi naše ljudstvo njegova gorostasna dejanja in nadčloveške njegove čine. Učakal je visoko starost 70 let in je dosegel čast polkovnika po burnih ndadostnih dneh, ki jih je preživel na pustetn zapadu in pestrih potih življenja. Njegov oče je padel v tako-imenovani mejtii vojski v Kanadi in ttiladi Cody je postal knrir. V stnelosti in naglosti je že tedaj slovel. Kakor 20 letni tnladenič se je oženil iti si je našel prav sebi primerne ])0.sle. Za venal se je titnogobrojiietiiu delavstvu pii gradbi železnice Canadian-Pacific dobavljati meso l)ivolov, ki se pasejo v preriji. Najel je družbo lovcev, s kateriuii je in'odii pieko pustinj, v katere še ni bila doslej stopila bela noga. V osemnajstih mesecih je sam pobil 4280 bivolov in tako se ga je prijel priimek Buffalo Bili. V letih 1807 do 1872 ae je bojeval z Indijanci rodti Sioux în Cheyenne. Postal pa je junak dne, ko je v dvoboju nsiintil poglavarja Cheyeiinev. L. 1890 iti 1891 je vodil odpravo proti Sioiixom in bil ranjen v koleno. L. 188.^ je piepotoval s svojo zbirko spominov iz bojev z Indijanci celi svet in s letu zaslužil tiiilijoiie. Razutite so, da se ga je polastilo klativitcško slovstvo o rdečekožcih, a kai' ni doživel v resnici to je pridejala dojtjišljija. Prava umetnost ob pravem času. 1'iof. dr, Rabes na vseučilišču v Ifali na Sali se bavi s št ud i lil njem, kako bi bilo možno živeti živim stvarem brez hi'ane. V današnjih dneh poitnuijkanja in sti'adanja je Uabesova šindija o umetnem gladu, še bolj: o uinettieitt hranenjtt, pač zelo aktualna, — Čim več živi živa st.var v titii'u, tetit dlje zdrži brez hrane. Ptice ujede, ki prcsede večkrat po cele poldne na veji, zdi'že dlje nego lastavice, ki neutiiorno lovijo po zi akii nn-čes. A še dlje zdrži glad razna golazen, ki je pravzor negibanja. 1'odoben pojav najdetiio tudi pri zitnskeni si)anju mnogih Živali. Ali vse te prekosijo stenice, „stiadalne umediike", ki žive čili, kakor trdi Steinmanti, po več mesecev v destilirani vodi brez hratie. Nekatere živali morejo po več let v nekakem olipneleni stanju izsttšettosti živeti, da pozneje iznova ožive. Tako more preživeti pšenična za-jediivka v podobnem stanju celo 27 let. Triliiti Živi v mišicah svojega nosilelja do 30 let, da se potetn, začutivši se v Želodcu drugega, iznova zbudi k življenju. Pri polžih so slučaji, da polži, shranjeni v zbirkah po 30 let in skriti za svojo ai)tieno pokrovko, po tej dobi tia vlažnem zopet oživijo. Rinijeet Singh, ki sam ni veroval v fakirske umetnosti, uvesti se v otr)ilost in živeti daljšo dobo brez dihanja in brez hrane, je dal zazidati fakirja, ko je bil uspavan in zašit v vrečo, z voskotii za-nnišeniitii nosnicami. Po preteku (! tednov je jela vreča plestiiveti, ali ko so vi'ečo polili z vrelo vodo, je fakir zopet oživel. To se je neki v resnici zgodilo. — Jasno je, da bi se tiinogi ljudje ne le v današnjih dneh tetiiveč tudi v časih, ko ni bilo po-tiianjkatija, radi priučili podobni utiietnosti, zlasti Če ne bi bila združena z daljšo dobo učenja. Kako dolgo zdrži človek brez hrane? Najznamenitejši čin v strailanju je dosegel v zadnjem času badeiiski profesor Artiold Eiiret, ki je preživel ob najstrožjem nadzorstvu za])rt celih 40 dtti brez vsakršnih živil. Žejo je gasil ju'i tem z mineralnimi vodami. Najpotiiembnejše pri tem pa je to, da ni iitiel 40 lianski )iost zanj tiobenili škodljivih posledic. — Znana stradaîtia nmelnica Servalova je izvršila v posledtijein času vrsto stradahiib poizkusov. Zdržala je največ 25 dtti brez hratie. Pri tetu je izgubila 10 kg od svoje telesne teže. Človek zdrži torej vrsto dni brez hrane, a mora se ogibati vsakega težkega dela in piti precej jiijače. Žeja je za človeka hujša nego lakota. Nekatere živali pa zdrže tudi brez žeje jako dolgo. K tetini spada slara šaljiva uganka: V čem se loči človek od velblodaV — Odgovor se glasi: Velblod more dolgo delati brez pijače, a človek more dolgo piti brez dela. Dobro mleko. „Za rezati — tako je gosto tuleko!" pravi Marijana, dekla, ko je končala svoje opravilo v hlevn. „Kavno petdeset litrov gaje! To bi morala biti zelo nespiitiietna, če bi pustila skopi gospodinji ves dobiček in jaz naj bi imela satno trud od v.'îcga tega! Pet liirov bom odlila in jili bom prodala mickarici na svojo riiko, saj že dolgo rabitii nov preilpasnik. Tega ne bo nobeden človek zapazil pri lako dobretn mleku!" In odlila je pet litrov mleka, v nadomestilo pa nalila v gospodinjino mleko pet in pol litra vode, potem pa odnesla vseh petdeset, dobro merjenih litrov k gospodinji, „Hi, bi," se je muzala kmetica, ko je bila sama s prinešenim mlekom, „čuha iti sivka, to ste dve kravi, kakršnih se na celem svetu drugje ne najde, kot v mojem lilevu! Tako gosto tuleko, tako izvrstno mleko in koliko ga je!" Tako govoreč je prihajala vedno bližje vodnjaku in čisto zamišljena je napolnila vrč — z vodo seveda, — ga potem izpraznila. — se razume, da v mleko. In popolnoma zatopljena v misli je to dejanje ponovila še dvakrat: „To bi bilo vendar zelo škoda," meni sama pri sebi, „če bi dobili mestni škrici to izvrstno mleko, ka-korštiega sta mi namenili sivka in čttlia ; kaj ni istina? Deset litrov vode, to se nič ne pozna in jaz pa pridem tako lalikitit potom do že doigo zažeijeno svilene rute." Dekla, ki je vozila kmetici mleko v mesto pride z vozom in ga odpelje. K'ot je že menila in sodila o mleku Marijana in ktiietica, tako tudi ona. „Ta bi bila lepa, če bi dobili meščani tako dobro mleko! Lenuhi ne delajo cel dan nič in bi radi dobro mleko; eden izmej nas naj bi pa nosil krvave žulje " Tako modrujoč je privozila do nekega vodnjaka ob cesti; prime za roč in tako srdito zanj poteza, kot da bi držala živo hudobo za vrat. Naenkrat se vzdrami od svojega dela. „Oho!" pravi malone v strahu, „kmalu bi bilo preveč; pa nič ne stri; jaz rabim že tako dolgo novo obleko!" Přišedši v mesto, odda tiilekarici mleko, ki je narastlo sedaj že do sedemdeset litrov, in se odpelje domov. Mlekai ica, [iri kateri jc oddala mleko, zmaje večkrat z glavo in računa izkupiček. Devetdeset litrov bi rada i)rodala, pa jih ima samo sedemdeset in njena soseda ima nov klobuk, dočim ga ona nima. Pomagala si je zopet z vodo, da sc maščuje nad usodo . . . Kotnaj se je to zgodilo, pride, kakor vsak dan, tiiesLna kuharica za svojo gospodo 1)0 dva litra mleka. Rekla je: „Ravno prav sem prišla, da (îobim zanesljivo sveže mleko, ker sem vide.la, da ga je ravnokar pripeljala kmetica. Povem vam, da se naš malček kljub vašemu dobremu mleku prav nič ne more zboljšati . . V njenem sočuttiem srcu pa ni satno prostora za tiialega gospejnega ljubljenčka, ampak za svojega desetnika. Težko dobi ona pri natančnosti njene „milostljive" kako desetico za tijega, ki gre tako rad v nedeljo malo ž njo na izprcbod. Tako inoia biti mleko zojiet ki'Ščeno s pol litrom vode ... „Jaz ne vem," pravi pozneje gospa, ko polni steklenico za sinčka, „zakaj noče dojenček uspevati in zmeraj kriči, če vidi steklenico'? Ali je morebiti to dobro mleko z dežele preveč gosto zanj?" „Seveda je to vzrok!" pravi gospod soprog pri pisalni tnizi, ue da bi se ozrl. „To bi morala ti vendar že vedeti!" In marljivo zredČi skrbna mati svojemu dojenčku mleko.---- Razvedrilo. Vesten uradnik, „Naš gospod svetnik je tako vesten v službi, da ko bo umrl, bo gotovo tako uredil, da bo pogreb na nedeljo, da ja uradniki no bodo nič zamudili." Če je res? Kar pripovedujejo lovci ali logarji — je vse resnično. Prav nei'adi govore ti ljudje kaj tacega, kar bi resnici nasprotovalo; saj priznavajo in trdijo satni, da lažejo le v sili. Samo poslušalci so premalo dovzetni za resnico — edino to jo napaka. V Šoli. Profesor učencu, ki ga je vodja okregal: „No, jaz menim, da se bote poboljšali ^n si to, kar vam je gospod vodja pod nos dal, za ušesa zapisali!" Nedolžen prešič. „Ti stara, kaj ko bi za najino srebrno poroko zaklala našega debelega prešiča?" — „Lepo te prosim stari, ne storiva tega. Kaj je prešič kriv, da se že 25 let vojskujeva!" Ženitna ponudba. Mlad gospod, z lepim iiremoženjem, se želi seznaniti z gospico, ki bi imela posestvo, gostilno, ali nekaj kapitala. Tudi vdova z etiim otrokou. ni izkljiu'icna. Ponudbe pod ,lepa prihodnost št.1914' na tiskarno J. Krajec nasi. ] 15-2-1 Loterijske številke. Trst, 24. januarja 24 7(1 8 85 ÍÍ7