Kratek
	užitek se
	plača z
	dolgo
	bolečino.
	Italijanski pregovor
	
S	t:
	
Številka 10 Letnik 51
Cena 15,- šil. (150-SIT)
petek,
12. marca 1999
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P. b. b.
Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt /
Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
CITAT TEDNA
Prisiljeni
smo, da iščemo nove poti.
mag. Rudi Vouk, deželni tajnik EL
Volitve: DEMO 99
bo vložila pritožbo
=	^	---= Stran 2
POLITIKA
Pogovor Našega tednika s Haiderjem
>.V manjšinskem vprašanju bo vladal absolutni konsenz med strankami", tako Haider v pogovoru z
našim tednikom.
Pogovor na strani 5
Mladi glasovi v Skocijanu
Pred nedavnim je KD Škocijan vabilo na koncert, kjer so nastopali samo mladi pevke in pevci. Obiskovalce, ki so napolnili dvorano pod cerkvijo do zadnjega kotička in katere je pozdravila Helka Mlinar, so navdušili: Otroški zbor Škocijan (vodi Miriam Sadnikar), pevska skupina NOMOS (nastopila je pod vodstvom mag. Berteja Logarja v novem sestavu s petimi fanti in štirimi dekleti), Pevski krožek graških študentov (mag. Bertej Logar), Šmihelski kvintet (Martin Kušej - imeli so svojo krstno predstavo) in Vogrški puabi (mag. Bertej Logar). Koncert je bil mogočen dokaz ljubezni, ki jo slovenska mladina izkazuje domačjm in tujim pesmim. Na sliki našega fotografa Marjana Fere: Otroški zbor Škocijan.
ŠPORT
Nogomet - vigredno prvenstvo
Na pripravah SAK v Me-dulinu je eden presenetil -Damir Uremovič se je zbudil. Zdaj daje gole po vrsti.
Poročilo na strani 15
2
Politika
Politika
3
jANKOj<ULMESCh^_
Komentar
NAŠEGA TEDNIKA
Tudi deželna EL je potrebna
Če se odpovemo deželni EL, bi to zanesljivo škodovalo tudi občinskim listam
Krivični volilni red za male stranke, še posebej pa tudi za samostojno volilno gibanje koroških Slovencev, je prvič veljal za deželnozborske volitve leta 1979. Uvedli so ga prav zaradi tega, ker je na volitvah leta 1975 KEL z dr. Pavletom Apov-nikom samo za nekaj sto glasov zgrešila vstop v deželni zbor. Leta 1979 je KEL s Karlom Smollejem na čelu nastopila sama in dosegla 4.279 glasov. Pet let pozneje je KEL kandidirala skupno s koroško Alternativno listo, predhodnico Zelenih. Dobila je 4.710 glasov, od tega pretežno večino na dvojezičnem ozemlju (3.370). Na naslednjih deželnozborskih volitvah leta 1989 je prišlo do skupne liste KEL in Zelenih (..Drugačna Koroška") z glavnim kandidatom dr. Marjanom Sturmom.
Takrat je izje-	——
moma javno podprla samostojno kandidaturo na deželni ravni tudi ZSO. Za ..Drugačno Koroško" je glasovalo 5.976 volilk in volilcev, od tega večina spet na dvojezičnem ozemlju	(3.410). Na
deželnozborskih volitvah leta 1994 ni prišlo do skupne kandidature; EL, ki je nasledila KEL, je dobila 3.324 glasov. LIP je na teh volitvah podprlo 8. 958, Zelene 5.540, Združene zelene 1.249 volilk in volilcev. Na letošnjih deželnozborskih volitvah je kandidiralo volilno združenje EL, LIP, Zelenih in Združenih Zelenih - DEMOKRACIJA 99 - in dobilo skupno 12.845 glasov oz. 3,9% (brez volilnih kart). V občinah, kjer so EL oz. samostojne liste zastopane z mandati, je dobila 3.624 glasov (8,2%). Leta 1994 je v teh dvojezičnih občinah EL dobila 2. 754 glasov (5,8%).
Razvoj v preteklih 20-ih letih kaže predvsem naslednje: dokler bo še naprej veljal krivični volilni red in dokler koroški Slovenci ne bomo dobili za-
jamčenega mandata, bomo na deželnozborskih volitvah z listo, ki bi jo nosila samo EL, nazadovali od volitev do volitev. Osebno sem prepričan, da bi preteklo nedeljo s tako listo zdrknili pod 3. 000 glasov. Ta negativni proces bi se nadaljeval, dokler bi za EL glasovala samo še peščica njenih najzvestejših zagovornikov.
Skupno z DEMOKRACIJO 99 pa smo v občinah, kjer smo na preteklih občinskih volitvah kandidarilil samostojno, dosegli 3.624 glasov. Kakor kažejo podrobnejše analize, je v primerjavi z letom 1994 EL v glavnem ohranila svoje volilce. Prav tako velja: delež nemškogovor-ečih se je za listo, na kateri je EL kandidirala skupno s skupinami iz večinskih struktur, tokrat prvič bistveno povečal - v primerjavi z letom 1989 („Dru-gačna Koroška") za dobrih 7.000 glasov.
To seveda ne spremeni dejstva, daje bil izid nedeljskih volitev za DEMOKRACIJO 99 vse drugo kakor razveseljiv. Mdr. ni uspelo pritegniti večine dosedanjih volilcev Zelenih in LIP. Uspelo tudi ni prepričati velikega dela potencialnih volilcev iz vrst večinskega naroda, da bi premagali predsodke proti slovenski narodni skupnosti.
In vendar: najkasneje v petih letih bomo spet imeli deželnozborske volitve. Bomo slovenskega volilca prepustili samo še večinskim strankam?
V tem primeru bi bile posledice za narodno skupnost usodne. Toliko bolj mora zato biti v njenem interesu, da deželni EL zagotovimo obetavnejšo prihodnost. Če se bi ji odpovedali, bi to zanesljivo imelo tudi negativne posledice za občinske liste - slovenska narodna pa bi prej ali slej utonila v folkloriza-ciji.
Volilni red: PritožbDemokracije 99 pri ustavnem sodišču
Demokracija 99 bo nadaljevala svoje delo. Predsedstvo EL je potrdilo politično linijo predsednika Andreja VVakouniga in poslovodečega tajnika Bernarda Sadovnika.
Deželno predsedstvo EL se je zahvalilo Andreju V/akounigu (levo, in Bernardu Sadovniku za prizadevno delo v okviru volilnega boja.
Foto: Ferč
Koroška je volila. Pričakovana zmaga Haiderja je bila še večja, kakor jo je sam pričakoval (42,2%; plus 8,8% oz. plus 3 mandate; skupno 16). Ausser-vvinkler (32,9%; minus 4,5% oz. 2 mandata; skupno 12) je še pred uradnim izidom volitev odstopil. Docela nepričakovan je bil poraz dosedanjega deželnega glavarja Zernatta (20,7%; minus 3,1% oz.
1 mandat; skupno 8). Neuspešen je bil tudi izid za DEMOKRACIJO 99; dosegla je samo 3,9%. KPA je dobila 0,4%. Propadel je integracijski model ZSO, kar pa se je že izkazalo pred volitvami, saj je Blatnikova kandidirala na popolnoma neizglednem mestu. Kakor vse kaže, bo v naslednjih petih letih novi koroški deželni glavar Haider.
Preteklo sredo sta predsedstvo EL in vodstvo DEMOKRACIJE 99 izčrpno analizirali nedeljske volitve, predvsem pa tudi razpravljala o prihodnosti volilnega združenja. Predsedstvo EL je potrdilo politično linijo predsednika Andreja VVakouniga in poslovodečega tajnika Bernarda Sadovnika. Ugotovilo je, da volitve niso prinesle zaželenega uspeha, da pa je EL v glavnem držala svoj volilni potencial v dvojezičnih občinah, kar ji zagotavlja dobro osnovo za nadaljnje politične nastope. Poudarilo je, da je DEMOKRACIJA 99 kandidirala
pod zelo težkimi pogoji. Poleg visokega volilnega praga je otež-kočilo kandidaturo DEMOKRACIJE 99 tudi dejstvo, da se je voliln boj osredotočil na vprašanje deželnega glavarja. Ljudje so hoteli, da pride na Koroškem do političnih sprememb, kar se je tud zgodilo. Zahvalilo se je glavnemu kandidatu Andreju VVakounigu vodji volilnega štaba Bernardu Sadovniku ter vsem kandidatom odbornikom in aktivistom EL zč prizadevno delo v okviru volilnega boja. Sklenilo je, da bo redne deželno zborovanje EL ob začet ku letošnjega poletja.
Predsedstvo EL je potrdilo tud sklep vodstva DEMOKRACIJE 99, da bo pri ustavnem sodišči vložilo pritožbo proti izidu volitev Andrej VVakounig: „Veseli nas, de je priznani strokovnjak za ustav no pravo in častni predsednik av strijske odvetniške zbornice dr VValter Schuppich pripravljen prevzeti to nalogo." Poleg tega j< Andrej VVakounig poudaril, da bo do partnerice volilnega združenji skupne cilje tudi v prihodnost skupno zastopale, hkrati pa mo rajo okrepiti svojo samostojni delovanje in lastne strukture.Tinf Rabi je napovedala, da bo DE MOKRACIJA 99 v naslednji! dneh vodila pogovore z dežel nozborskimi strankami o spre membi volilnega reda in o odpra vi proporca.
Tajnik EL mag. Rudi Vouk o izidu nedeljskih volitev in o vprašanju, kako bi bilo mogoče najti izhod iz krize, v kateri se nahajajo vse slovenske politične strukture.
»Prisiljeni smo, da iščemo nove poti“
Tajnik EL mag. Rudi Vouk
Naš tednik: Kako ocenjujete izid nedeljskih volitev?
Maa. Rudi Vouk: Zadovoljni ne moremo biti. Cilja, da pridemo v deželni zbor, nismo dosegli. Analiza kaže, da je EL držala glasove iz leta 1994. V občinah, v katerih smo na zadnjih občinskih volitvah kandidirali s samostojno listo, je DEMOKRACIJA 99 povprečno dosegla 8,2%. Temu nasprotno pa stoji rezultat v mestih Celovec in Beljak, kjer je znašal delež 5%. Ravno v teh dveh občinah smo pričakovali nadpovprečni delež za DEMOKRACIJO 99. Na območju Koroške, h kateremu ne pripadajo občine s samostojnimi slovenskimi občinskimi odborniki ter mesti Celovec in Beljak, je bil delež za DEMOKRACIJO 99 še nižji; znašal je 2,9%. To pomeni, da je EL svojo domačo nalogo naredila, čeprav nam ni uspelo pridobiti novih volilcev.
Zakaj ne?
Rezultat deželnozborskih volitev smo dosegli, nismo pa dosegli rezultata občinskih volitev leta 1997. Tega iz dveh razlogov ne: prvič, ker je sorazmerno veliko Slovencev volilo Ausservvink-lerja - v upanju, da bodo tako preprečili Haiderja kot deželnega glavarja. Brez teh volilcev EL bi bil rezultat za SPO še slabši. Drugič: Mnogi nam enostavno niso verjeli, da bi bilo možno dobiti osnovni mandat. Bili so prepričani, da je škoda vsakega glasu za DEMOKRACIJO 99.
Zakaj se je Zelenim in LIF po Vašem prepričanju še slabše godilo kakor EL?
Ker na Koroškem nimajo nobenih struktur. Poleg tega je usmerjen splošni trend proti obe-
ma strankama. To so dokazale tudi volitve na Tirolskem in Salzburškem, kjer imajo zgrajenih vsaj nekaj struktur. Na Koroškem je bilo zanje toliko huje, ker niti teh struktur nimajo.
Kaj pravite na trditve, da je skupna kandidatura z Zelenimi in LIF škodovala EL?
Glede rezultata nam to ni toliko škodovalo. Večina podpornikov EL je akceptirala argument, da gre.tokrat za izvolitev EL v deželni zbor in da podpora za DEMOKRACIJO 99 ne pomeni podpore za različne izjave LIF in Zelenih. Zavedati pa se je treba, da bo v prihodnje dosti težje pridobiti našega volilca za podporo podobnim koalicijam.
Pomeni to, da v prihodnje taka koalicija ne pride več v poštev?
DEMOKRACIJA 99 bo obstajala naprej. Že zaradi tega, ker bomo koroški volilni red ospora-vali pred ustavnim sodiščem. Potrjuje pa se, da bi bila edina rešitev, ki bi prepričala našega volilca, zajamčeni manjšinski mandat. Pogajanja za zajamčeni mandat se bodo nadaljevala, ker nam v tem vprašanju evropski razvoj daje prav. Volilna reforma, ki bi predvidevala znižanje volilnega pragu na 5 ali 4%, za zajamčeno manjšinsko zastopstvo v deželnem zboru ne zadostuje.
Kaj, če do zajamčenega mandata kljub prizadevanjem EL ne pride?
Po zadnjih volitvah imamo krizo v vseh slovenskih političnih strukturah. Še dosti hujši, kakor neuspeh EL, je bil neuspeh integracijskega modela ZSO. Ta je
popolnoma propadel. Tudi Narodnemu svetu ni uspelo, da bi v Avstriji in Sloveniji dobil priznanje za svoje prve neposredno izvoljene volitve. Brez akceptance pri pogovornih partnerjih v Avstriji in Sloveniji pa je smisel takih volitev vprašljiv. Kaj pomaga zmobilizirati 6000 ljudi za neposredne volitve NSKS, če Avstrija in Slovenija tretirata takšno zastopstvo enako kakor vsako drugo organizacijo koroških Slovencev. Samo za to volitev ne potrebujemo.
Kakšna naj bi bila alternativa?
Osnovno vprašanje je slej ko prej: kako priti do vsestransko priznanega in demokratično legitimiranega zastopnika narodne skupnosti? Možnih oblik je več, npr. zajamčeni mandat ali javnopravno zastopstvo. Edino, kar mora biti zagotovljeno, je, da si naše zastopnike demokratično izvolimo sami in da nam jih ne postavlja vlada, kot se to dogaja v sosvetu.
Kakšno obliko demokratično izvoljenega zastopstva si lahko še predstavljate?
Prav tako demokratično legitimirani oz. neposredno izvoljeni so slovenski občinski odborniki. Njihovo izvolitev avstrijski pravni red tudi priznava, med koroškimi Slovenci pa uživajo največje zaupanje. Zato bi bila možna diskusija o tem, ali ne bi slovenski občinski odborniki tvorili volilno telo za skupno zastopstvo koroških Slovencev. To volilno telo bi iz svojih vrst izvolilo vodstvo skupnega zastopstva. Člani takšnega volilnega telesa ne bi prihajali samo iz vrst EL oz. samostojnih list, temveč bi mu pri-
padali tudi slovenski občinski odborniki iz vrst večinskih strank.
Bi to pomenilo ukinitev osrednjih organizacij?
V njuni obstoječi obliki da.
Kakšno prednost bi imel ta model za slovensko narodno skupnost?
Prednost bi bila dvojna. Na eni strani občinski odborniki niso samo soočeni z narodnostnimi vprašanji v ožjem smislu, temveč s problemi našega ožjega prostora v vsej širini. EL nikoli ni bila samo nacionalna stranka, temveč ima kompetenco na vseh političnih področjih, npr. na gospodarskem, socialnem, ekološkem itd. To nam priznavajo tudi naši politični nasprotniki. Ta širina bi gotovo vplivala na oblikovanje narodnostne politike. Na drugi strani pa bi občinski odborniki še bolj kakor doslej prevzemali odgovornost za reševanje specifičnih manjšinskih problemov. Tako bi mdr. odpadel - nikoli upravičeni - očitek, da manjšinsko politiko delajo samo nekateri poklicni Slovenci.
Se ne bojite, da bodo naši ljudje rekli: spet en nov poizkus, ki ne bo uspel?
Res je, da gre za nov poizkus. Zavedati pa se moramo, da brez novih poizkusov ne bo nobenega napredka. Trenutne strukture so dejansko zastarele in ne rešujejo več problemov narodne skupnosti. Naših doslejšnjih poizkusov za ustvarjanje sodobnih struktur niti Avstrija niti Slovenija nista hoteli priznati. Zato smo prisiljeni, da iščemo nove poti.
Janko Kulmesch
4
Deželne volitve
Kako so volili v občinah s samostojnimi listami?
Podatki deželnozborskih volitev 1999 in 1994 na območju dvojezičnih občin Koroške z Enotnimi (samostojnimi) listami (24).
V rubriki D 99 je pri letu 1994 za primerjavo naveden seštevek rezultatov malih strank (Zeleni, VGO, LIF, EL).
																				
Leto	Volilna udel. %	Veljavni glasovi	SPO		FPČ		OVP		D99		KPO		Zeleni		VGO		LIF		EL	
			abs.	%	abs.	%	abs.	%	abs.	%	abs.	%	abs.	%	abs.	%	abs.	%	abs.	%
1999	82,4	16644	6595	39,6	4844	29,0	3352	20,1	1800	10,8	73	0,4				-				
1994	85,2	17116	7032	41,1	3896	23,3	3955	23,1	2143	12,5			216	1,3	32	0,2	241	1,4	1654	9,6
Dif.	-2,8	-472	-437	-1,5	948	5,7	-603	-3	-343	-1,7										
																				
1999	82,5	12995	4581	35,3	4955	38,1	2394	18,4	1007	7,8	55	0,4								
1994	86,4	13526	5823	43,0	3961	29,3	2691	19,9	1041	7,7			156	1,2	47	0,3	275	2,0	563	4,2
Dif.	-3,9	-531	-1242	-7,7	994	8,8	-297	-1,5	-34	-0,1										
																				
1999	81,6	44090	16326	37,0	15537	35,2	8408	19,1	3624	8,2	192	0,4								
1994	85,4	45685	18860	41,3	12540	27,4	9954	21,8	4297	9,4			568	1,2	125	0,3	850	1,9	2754	6,0
Dif.	-3,8	-1595	-2534	-4,3	2997	7,8	-1546	-2,7	-673	-1,2										
Primerjava volilnih podatkov EL in DEMOKRACIJE 99 po občinah, v katerih so zastopane samostojne liste
									
Bistrica v Rožu	66	=	3,9	257	=	14,9	108	=	6,6
Borovlje	88	=	1,8	321	=	7,2	282	=	6,1
Hodiše	29	=	2,0	67	=	4,7	71	=	5,1
Kotmara vas	60	=	3,4	102	=	5,9	127	=	7,4
Bilčovs	109	-	9,6	134	=	11,3	148	=	13,0
Škofiče	37	=	2,9	146	=	11,0	54	=	4,2
Šmarjeta v Rožu	30	=	3,9	68	=	9,4	68	=	9,2
Sele	144	=	27,5	159	=	30,9	149		32,3
					G				
Bistrica n. Z.	12	=	2,5	43		8,9	18		4,9
Bekštanj	157	=	3,1	293	=	6,0	216	=	4,5
Straja vas	18	=	3,4	82	=	14,5	29	=	5,6
Rožek	43	=	4,1	76	=	7,1	62	=	6,0
Šentjakob v Rožu	221	=	7,5	311	=	10,5	254	=	9,1
Vrba	86	=	1,7	273	=	7,1	238	=	5,0
		H						B	
Pliberk	357		14,4	584	=	23,0	315		13,2
Djekše	21	=	3,2	65	=	9,9	28	=	4,7
Dobrla vas	160	=	4,3	483	=	12,0	229	=	6,3
Železna Kapla	183	=	9,0	513	=	27,5	220	=	12,0
Bistrica nad Pliberkom	280	=	22,7	336	=	25,8	266	=	20,4
Galicija	62	=	5,4	104	=	8,7	82	=	7,1
Globasnica	236	=	23,1	363	=	33,8	250	=	25,0
Suha	44	=	5,7	123	=	14,9	41	=	5,1
Žitara vas	124	=	8,7	281	=	19,9	140	=	10,2
Škocijan	187	=	6,9	388	=	14,5	229	=	8,8
					G			B	
Skupno	2.754	=	5,8 %	5.527		12,6%	3.624		8,2 %
5
Politika/EU
Nadaljevanje politike tristrankarskega pakta
Dr. Jorg Haider v pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM: Manjšinska politika uradne Koroške samo v soglasju med FRO, SPO in OVP.
Se bo koroška politika glede Slovencev v primeru, da dr. Haider postane deželni glavar, bistveno spremenila? Sodeč po pogovoru, ki ga je NAŠ TEDNIK imel s Haiderjem, bo ostalo vse pri starem. Izjema naj bi bilo samo znižanje volilnega praga v okviru reforme koroške ustave. Dr. Haider NAŠEMU TEDNIKU: Jako bi slovenska narodna skupnost imela možnost, da iz lastne moči dobi svojega poslanca." Po trenutnem predlogu FRČ bi za . vstop v deželni zbor bilo potrebnih 5%. Zajamčenega mandata za slovensko narodno skupnost Haider ne predvideva, ker „mora zastopnik narodne skupnosti do-. biti svojo legitimacijo na volitvah".
Glede drugih aktualnih manj-šinskopolitičnih vprašanj so njegova stališča v glavnem podobna SPO in ČVP. Deželni zakon o dvojezičnih vrtcih zanj ne pride v poštev, temveč privatni vrtci s finančno podporo dežele. Enako velja za dvojezične napise, ki bi I jih dežela morala uresničiti po za-I konu o narodnih skupnosti. Dal je razumeti, da bi to povzročilo samo nemir v deželi. Zanikal je trditve, da se bo zavzemal za Ponovno ugotavljanje manjšine.
Za Staroavstrijce v Sloveniji pričakujem isto rešitev kakor za Italijane in Madžare.
DR. JČRG HAIDER
Zelo skeptičen je tudi glede predloga NSKS, da naj bi bili člani sosveta demokratično legitimirani. Poudaril je, da je treba biti zelo previden, ker bi se lahko pojavil očitek, da „hočemo ugotavljanje manjšine". Sploh pa je mnenja: Če hoče narodna skupnost nekaj doseči, se mora sprva sama uskladiti. To velja tudi za narodnostno zbornico.
Načelno stališče Haiderja je: ..Koroška mora navzven govoriti z enim jezikom. Njena zunanja politika mora biti v absolutnem konsenzu med vsemi tremi dežel-nozborskimi strankami. To velja tudi za vprašanja, ki zadevajo olimpijske igre Brez meja ter odnos do slovenske narodne skupnosti in do Republike Slovenije." V ta namen hoče Haider uvesti poseben zunanjepolitični svet, v katerem bi bile zastopane vse tri deželnozborske stranke, vodil pa naj ga bi deželni glavar.
Na vprašanje, katere pobude hoče sprožiti v odnosu do Slovenije, je Haider odgovoril: „Slove-nija mora pred vstopom v EU izpolniti zahteve, ki jih je postavil koroški deželni zbor že v pretekli mandatni dobi oz. v resoluciji iz leta 1997. Prvič - rešiti mora za-
devo Krško, drugič - v slovenski ustavi je treba priznati Staroavstrijce kot narodno skupnost, tretjič - Slovenija mora razveljaviti sklepe II. avnojskega zasedanja v Jajcu leta 1944.“ Haider je prepričan, da podobno razmišlja tudi večina Slovencev in da „uradna politika Slovenije šepa za njenimi državljani". Kulturni sporazum, o katerem sta se pred nedavnim dogovorila zunanja ministra Schussel in Frlec, ne odgovarja Haiderjevim predstavam. „Da se lahko nekdo svobodno priznava k neki narodni skupnosti, mora biti za demokratično državo samoumevno," tako Haider. Po njegovem mnenju morajo Staroavstrijci dobiti v slovenski ustavi isti status, kakršnega imajo Italijani in Madžari.
Torej tudi zajamčeno zastopstvo v državnem zboru? Haider tega ne izključuje, hkrati pa je nakazal možnost, da bi to lahko pri reševanju vprašanja koroških Slovencev ..podžigalo (beflugeln) politično fantazijo". Z drugimi besedami: predstavlja si lahko reševanje vprašanj koroških Slovencev in Štaroavstrijcev po načelu reciprocitete.
Janko Kulmesch
Slovenska ustvarjalnost v Bruslju
Kvaliteta ter samozavestno oblikovanje v Evropi
V mesecu marcu se predstavlja slovenska ustvarjalnost iz Slovenije in Avstrije z mnogimi prireditvami v Bruslju, ki bodo zlasti potekale v okviru evropskih ustanov (EU). Posebnost pa je, da to ne dela le neka „vi-. soka" elitama kultura, ampak da k temu medsebojnemu oplojevanju v Evropi samozavestno in legitimno prispevek tudi naša tradicionalna izredno bogata prosveta. Prav ta zasnova je že navdušila pristojne evropske ko-lege.
Prva prireditev je razstava „V zadnji minuti", kjer razstavlja 13 mladih slikarjev in grafikov iz Slovenije. Otvoritev je bila v ponedeljek, 8. marca. Prireditev je organizirala TAIEX, Služba Evropske komisije za tehnično «j	podporo in izmenjavo informacij
|	v okviru predpristopnih priprav
držav kandidatk. Njena naloga
je sicer predvsem podpora v pristopnih prizadevanjih in usklajevanje zakonodaje, vendar nudi vsem državam kandidatkam kot simboličen znak dobre volje tudi možnost, da le-te predstavijo svojo sodobno umetnost.
Nadaljnje prireditve, skoraj bi lahko rekli „meseca slovenske kulture", v Bruslju pa imajo močni avstrijski delež.
Šestnajstega se začnejo „lnter-akcije", to je „multimedialna razstava ustvarjalnosti avstrijskih Slovencev kot prispevek k evropski integraciji" (slikarstvo, film, video, glasba, kiparstvo, znanost, vino in domače dobrote), ki bodo trajale skoraj tri tedne.
Poleg raznolike umetnosti slikarja, kiparja in video-umetnika Nika Šturma, ki je po svoje zelo subjektivna in torej predstavlja sprejemanje mednarodnih to-
kov, bodo predstavljeni: dvojna zgoščenka zbora Rož „Pesem upanja" ter ..Ponižani in razžaljeni", ki sta vzbudila veliko zanimanje kulturnih delavcev v Bruslju, nadalje film „Bo bilo" Mihe Dolinška in gimnazijcev Slovenske gimnazije, potem novejše nemške prevode Ivana Cankarja in zlasti tiste, ki opisujejo Dunaj in ki so izšli pri založbi Drava ter tudi uspehi dunajske slovenistike in Slovenskega znanstvenega inštituta ter Narodopisnega inštituta Urban Jarnik. Knjižne police naših založb Drava, Mohorjeva in VVieser pa bodo dale gostom možnost, da lahko nadaljujejo spoznavanje slovenske kulture. Naše kmete in kmetice pa sem prosil, da prispevajo svoje z domačimi kulinaričnimi izdelki. Slišati je, da se tudi tega že marsikdo posebej veseli.
Še posebej lepo pa je, da sem pridobil za podporo za to akcijo najrazličnejše prestižne ustanove iz Avstrije in Slovenije ter naše organizacije s Koroške, tako da akcija tudi na tej ravni povezuje ljudi in misli, ter da otvori nove sinergije in gradi trdne mostove za bodočnost. Razstava poteka od 16, dan slavnostne otvoritve, do 31. marca, 23. marca pa bo predstavitev dvojne zgoščenke in branje.
Zadnja prireditev slovenskega meseca v Bruslju pa bo v okviru festivala vzhodno-evropskega filma v Evropski komisiji, kjer bom predstavil uspešnico „Eksp-res, ekspres" iz Slovenije ter dva kratka metraža s Koroške. Prav ta zasnova pa je bila tudi organizatorjem posebej všeč.
Bojan-llija Šturm-Šnabl, asistent v Evropskem parlamentu
6
Iz naših občin
Občinski gasilski referent Štefan Visotschnig je z delovanjem gasilcev v občini zelo zadovoljen.
Gasilsko društvo Repije bo letos 18. in 19. julija praznovalo svojo 70-letnico. Čeprav je vas relativno mata, šteje gasilsko društvo danes 28 članov. Večina je tudi še aktivna. Rep/jani so v okviru gasilskega društva tani opravili 1530 brezplačnih ur.	Foto: Kumer
Gasilci so lani delali 10.000 ur brezplačno
Lani so gasilska društva v občini Pliberk opravila 10.131 brezplačnih ur. Skupno je v občini 265 gasilcev, ki delujejo v petih društvih.
Med tednom
je vedno manj gasilcev doma v občini, ker imajo v vedno večji meri delovna mesta izven občine. Mladih gasilcev imajo društva na srečo dovolj, predvsem v Vo-grčah (slika), ki je največje društvo, je navdušenje med mladino veliko.
Foto: Fera
Pred kratkim so gasilska društva občine Pliberk predstavila letna poročila za preteklo leto. V Pliberku delujejo društva v Li-bučah, v Pliberku, v Dobu, v Vo-grčah in v Repljah. Občinski komandant vseh je Pliberčan Franz Kolesnik (namestnik Pepej To-mitz), za občino pa vodi gasilske agende podžupan Štefan Visotschnig, ki je sam gasilec in je tako seveda s posebnim „ognjem“ pri stvari, če gre za gasilske zadeve.
Na občnih zborih, ki so bili vsi na isti dan, je Visotschnig slišal' zelo pozitivna poročila kakor običajno, pa tudi celo vrsto želja, za katere pa ima razumevanje. Visotschnig: ..Gasilci opravljajo brezplačno naloge, za katere je po zakonu odgovorna občina. Zato je prav, da jim občina tudi finančno pomaga".
Finance. V letu 1998 je občina razdelila na gasilska društva skupno 558.000,- šilingov, kar sicer zadostuje za osnovno delovanje, toda primeri iz drugih občin kažejo, da dobivajo gasilska društva deloma precej več denar-
ja (npr. Peračica pri Škocijanu je dobila lani sama 800.000,- šil.). Precej denarja pa zberejo gasilci s poletnimi veselicami tudi sami, denar pa gre običajno za investicije, kot za nakup strojev in gasilskih avtomobilov.
Lani so dobili nove „EU-obleke“ vogrški gasilci, letos so na vrsti Pliberčani, leta 2000 pa bodo na novo oblekli Repljane, Libučane in Dobljane. Denar občina daje za take stvari rada, tako Visotschnig, ki je prepričan, da je denar dobro
MARCA POSVEČENJE
Vogrški gasilci so
podpirali
bogoslovca
Na željo že umrlega vogrskega župnika Vinka Zaletela so vogrški gasilci dolga leta podpirali bogoslovca Eli-seo Ovure iz Ugande. Polletno sta Franc Juch in Armin Dobrounig pobirala od vsakega gasilca po 150 šilingov. Z denarjem so bogoslovcu financirali študij. 20. marca letos bo Eliseo Ovure v Innsbrucku posvečen, na slavnosti pa bo pel vogrški cerkveni zbor. Prihodnje leto pa novo-mašnik bo Eliseo Ovure v Vo-grčah bral novo mašo, na kar so vogrški gasilci posebno ponosni.
naložen. ,.Danes mora občina biti vesela, da se ljudje hočejo prostovoljno in brezplačno udejstvovati," ugotavlja gasilski referent občine. Vedno večji problem za gasilska društva pa je, da morajo gasilci na delo izven občine in tako niso vedno na razpolago. Tako so npr. pri zadnjem požaru v Pliberku vsa društva skupaj komaj in komaj zbrala dovolj gasilcev za uspešno gašenje. Prav zaradi tega je v Vi-sotschnigoveh očeh važno, da se obdržijo tudi mala vaška gasilska društva.	Silvo Kumer
7
Iz naših občin
Ljudske iniciatve so predložile alternativni predlog. (Z leve). E. Rudolf (BI Vidra vas), A. Meklin (BI Dob), župan mag. R. Grilc, g. Jakomini (HL AG), vodja občinskega urada F. Sourij, S. Kumer (BI Blato), Schlieser (BI Dobrova), H. Smetanig (HL AG).	Foto: Fera
Pliberk: Železnica 2000 naj gre skozi
Ljudske iniciative so predložile alternativno traso, ki jo podpira tudi občina.
Pliberk. Ljudske iniciative vasi Blato (govornik Silvo Kumer), Dob (Alfred Meklin) in Vidra vas (Erich Rudolf) so pretekli teden predložile alternativno traso, po kateri naj bi bila speljana Železnica 2000. HL AG (Hochleistungs-AG), je doslej predložila dve trasi, ki pa jih ljudske iniciative ne sprejmejo. Erich Rudolf: „Obe trasi sta pre blizu vasi in za nas nesprejemljivi". Zato so ljudske iniciative predložile skupen predlog, ki predvideva traso severno od vasi Dob, Vidra vas in Blato, in naj bi šla skozi gozd. Večje težave pa so pri vasi Brege, kjer bi Železnica 2000 šla tik mimo hiš. Zato zahtevajo iniciative, da naj gradijo tam železnico pod zemljo.
HL AG. Predstavnik HL AG Dl Herbert Smetanig je predlog vzel na znanje in zatrdil, da ga bo HL AG natančno preverila in po možnosti tudi uresničila. Predlog v celoti podpira tudi občina Pliberk, kjer se je mestni svet že izrekel za Predlog iniciativ. Tudi pliberški občinski svet bo začetek aprila potrdil zahteve ljudskih iniciativ. Želja občine Pliberk pa je tudi, da se obstoječa železnica skozi Pliberk elektrificira in da bo dobila občina Pliberk optimalni priključek
na Železnico 2000. S tem bi bila gradnja kolodvora Blato nepotrebna. Ostala pa naj bi postaja Aich/Dob.
Termini. Dokončna odločitev o trasi bo padla do septembra
1999, do konca 1999 pa bo ministrstvo izdalo dokončni odlok, proti kateremu lahko iniciative še vedno vložijo ugovor. Toda kaže, da se bodo iniciative, HL AG in občina Pliberk prej domenile.
INFORMACIJE
Merjenje hrupa
V sredo, 24. marca 1999 se lahko vsi, ki se zanimajo, v Velikovcu (19.00 Neue Burg) informirajo o hrupu, ki čaka na vasi vzdolž katerih bodo gradili železnico 2000. Strokovnjaki bodo po zvočnikih simulirali hrup in s prebivalci diskutirali o možnih ukrepih za zmanjšanje hrupa.
Odškodnine za zemljišča
Za gradnjo Železnice 2000 potrebujejo približno 30 metrov širok pas, ki ga bo HL AG odkupila. Večinoma so posestniki kmetje, zaem-Ijišča pa poljedeljske in gozdne površine. Ceno za odkup naj bi menda določil izvedenec Kmetijske zbornice, ki je (tako HL AG) „itak na strani kmetov". Kljub temu kmetje ne morejo pričakovati višjih cen kot 30 do 40 šil./ m2.
Več informacij
Informacije dajejo po vaseh ljudske iniciative. HL AG pa ima biro v Pliberku (Glavni trg, tel. 04235/35 35) in v Sinči vasi (na kolodvoru) in je prebivalstvu za vsa vprašanja na voljo.
Metlovčani in Blačani zahtevajo gradnjo obvoza
Deželni referent za promet Mathias Reichhold podpira zahtevo vaščanov.
Blato/Metlova. V ponedeljek, 1. marca, je vasi Blato in Metlo-va obiskal deželni referent za promet Mathias Reichhold in se srečal z obema ljudskima iniciativama, ki se zavzemata za gradnjo obvoza Metlove in Blata. Metlovčani in Blačani zahtevajo, da se naj v sklopu gradnje Železnice 2000 gradi tudi obvoz deželne ceste, kar bi precej izboljšalo življenjsko kvaliteto na vasi. Dnevno se skozi vasi vozi do 5000 avtomobilov. Reichhold je predloge iniciativ podprl in že dan po obisku pisno potrdil, da se bo zavzel za gradnjo obvozov. S tem je Reichhold seznanil tudi HL AG, ki bo na tem območju gradila Železnico 2000.
Na Blatu se je Reichhold informiral o prometnem položaju in obljubil, da se bo zavzel za gradnjo obvoznice.	Foto: Fera
8
Rož - Podjuna - Žila
ČESTITAMO
Prav danes obhaja v Galiciji rojstni dan Pavla Juch. Želimo vse najboljše, prav tako pa vse dobro v prihodnje, mnogih zadovoljnih in zdravih let v krogu najdražjih.
V nedeljo bo praznoval rojstni dan Pepej Krop, doma na Ko-gelski gori nad Suho. Priljubljenemu kulturniku iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo uspehov pri kulturnem udejstvovanju. Čestitki se pridružuje EL.
Jutri bo obhajal rojstni dan dr. Tomi Partl. Iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga uspešna leta. Čestitkam in najboljšim željam se poleg sorodnikov, prijateljev in članov SPD Kočna pridružuje tudi Naš tednik.
Na Obirskem je pred kratkim slavila 50. rojstni dan Marta Karničar. Slavljenki ob posebnem jubileju od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje.
Osebni praznik sta pred nedavnim v Ovčini nad Baškim jezerom slavila Ani in Karli Zoll-ner. Vse najboljše.
Daniela Doujak z Obirske praznuje rojstni dan. Čestitkam vseh domačih in sorodnikov se pridružujejo prijatelji od blizu in daleč.
Društvo upokojencev Pliberk čestita sledečim svojim članom: Tili Sumitsch iz Doba pri Pliberku, Pepki Pajank iz Bistrice nad Pliberkom in Ančki Dlopst
iz Večne vasi. Čestitkam in najboljšim željam vseh ostalih članov društva upokojencev se pridružuje uredništvo NT.
Na Bistrici pod Peco te dni obhajata 40-letnico Marija in Franc Kristan. Slavljencema od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova tudi v naprej.
Rojstni dan v teh dneh praznuje tudi Anica Šumej. Iskreno čestitamo.
V	Ločah je pred kratkim slavil rojstni dan Joži VVrolich. Čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružujejo vsi domači in prijatelji.
V	Železni Kapli bo praznovala rojstni dan Traudi Urschitz. Deželna EL iskreno čestita, želi vse najboljše, mnogo zdravja in dobre volje naprej.
Lep življenjski praznik, 50. rojstni dan, obhaja Josefine Ogris, pd. Pevcarjeva iz Dra-bunaž pri Galiciji. Slavljenki od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta.
Na Blatu pri Pliberku praznuje svoj osebni življenjski jubilej kmet Janez Milač, p. d. Prenar. Vsestransko znanemu narodnjaku iskreno čestitajo domači in sosedje in mu kličejo še
na mnoga zdrava leta.
55. rojstni dan je v Grabnu v Selah slavil Pepi Dovjak. Iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga leta!
V	Pliberku praznuje 30. rojstni dan Marica Komar. Čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in tihega osebnega zadovoljstva.
Sabina Sadjak iz Male vasi pri Globasnici je prav tako slavila 30. rojstni dan. Vse najboljše.
V	Branči vasi v občini Bilčovs v ponedeljek obhaja rojstni dan Mihi Miškulnik, pd. Kržej. SJK in EL prav prisrčno čestitata, želita vse najboljše, mnogo zdravja in zadovoljstva v naprej.
Na Beli pri Galiciji je v torek, 2. marca slavila 74. rojstni dan Jerca Verdel. Slavljenki od srca čestitamo in kličemo še na mnoga zdravja polna leta v krogu najdražjih.'
Preteklo nedeljo je v Verov-cah na Radišah praznovala 70. rojstni dan Rozalija VVoschitz. Čestitkam in najboljšim željam za prihodnost se poleg domačih pridružuje uredništvo NT.
Marija Kollmann iz Horc pri Šentvidu v Podjuni je praznovala 75. rojstni dan. Od srca čestitamo in kličemo na mnoga leta.
Visoki življenjski jubilej, 94. rojstni dan, je v Šentradegundi pri Rudi slavila Gertrud Hirm. Slavljenki od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja in zadovoljstva.
Albin Supan, pd. Gornik iz
Sel na Zgornjem Kotu te dni praznuje 40. rojstni dan. Čestitkam vseh domačih, prijateljev in znancev se pridružuje uredništvo NT.
V	Koprivni, Lepeni in Železni Kapli obhajajo tri sestre osebne praznike. To so Tildi Kukež, Kati Osojnik in Tini Malle. Vsem trem želimo vse najboljše.
60-obletnico v Mokrijah pri Dobrli vasi praznuje Martina Starz. Čestitkam in najboljšim željam za prihodnost se pridružuje poleg številnih znancev in prijateljev uredništvo NT.
V	Selah slavijo rojstne dneve
Lenči Olip, Pepi Oraže in Pepi Dovjak. Vse najboljše.
V	društvu upokojencev Podjuna slavijo osebne praznike Jožefa Boschitz iz Metlove, Lucia VVertjanz iz Škocijana, Matilda Fido iz Sel pri Miklavčevem. Matilda Lesjak iz Dobrle vasi pa obhaja 90. rojstni dan za kar veljajo še posebne čestitke. Čestitkam ostalih članov se pridružuje uredništvo NT.
V	Kokjah pri Dobrli vasi praznuje 64. rojstni dan Jože Pas-terk. Iskreno čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje.
Člani društva upokojencev Šentjakob čestitajo sledečim članom za osebne praznike:
Ivanu Živkoviču, Nanči Baum-gartner, Pepiju Miklu, Johanni Koren in Lojzu Baumgartner-
ju. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT.
60-letnico in god bo te dni praznovala sestra Karmela Kelih iz Zavoda šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu. Iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga zdrava leta.
Rojstni dan slavi Mici Ra-bitsch. Iskreno čestitamo.
Na Plaznici praznuje osebni praznik Valentin Dovjak. Vse najboljše.
ČESTITKA TEDNA
60 letnica Dori Michor iz Smarjete v Rožu
V Šmarjeti v Rožu slavi v teh dneh 60-letnico življenja Dori Michor. Zibelka ji je stekla pri Čopiču v Šmarjeti, kjer je doraščala s tremi brati in eno sestro. Vsi so znani kot dobri pevci. Tudi Dori je Bog podaril lep glas in tako ni čuda, da je že v rani mladosti začela peti v domačem cerkvenem zboru. Še danes si ne bi mogli predstavljati zbora brez nje, saj je s svojim lepim sopranom važna solistka v zboru.
S 25-imi leti se je poročila s Fridijem Michorjem, po domače Butljevim iz Trebelj. Ustvarila sta si lep doma na sončnem kraju Šmarjeta. Tu zdaj z veliko ljubeznijo skrbi za moža in hčerko.
Slavljenki čestitajo vsi znanci, predvsem pa cerkveni pevci. Želimo ji predvsem trdnega zdravja in ji kličemo še na mnoga leta!
Dorica Michor je praznovala z možem.
9
Rož - Podjuna - Žila
Sele - Šajda
Josef Mautz odšel po večno plačilo
Globoka vera in zvestoba do naroda sta rojaka iz Sel vodili skozi celo življenje. Pretekli ponedeljek so ga položili k večnemu počitku.
Globoko je pretresla vest, da se je za vedno poslovil od nas Jožef Mautz iz Sel na Šajdi. Rajni se je rodil 27. septembra 1911 kot prvi sin Tomaža in Katarine Mautz na Čolnarjevi kmetiji v Selah na Šajdi. Imel je še tri brate; najmlajši brat Avguštin je umrl že pred desetimi leti, Rajmund pred letom dni, brat Matija pa živi na Kokrici pri Kranju. Po poklicu je bil gozdni delavec in njegov poklic mu je bil v pravo veselje.
Leta 1936 se je poročil z Uršulo, rojeno Dovjak, ki je bila prav tako doma v Selah na Šajdi. Njima se je rodilo 6 otrok; dva sta umrla že v otroških letih. Skupno zakonsko srečo sta uživala skoraj 63 let. Njegova življenjska pot pa tudi ni bila zmeraj posuta z rožicami, kajti v drugi svetovni vojni je bil vpoklican k vojakom. S težkim srcem je moral doma zapustiti ženo in najstarejšo hčerko Ano, ne da bi vedel, ali se bo še kdaj vrnil domov ali ga bo vzela kruta vojna. Pot je vodila najprej v Celovec, potem v Admont in nato na Norveško in Finsko, kjer je doživljal vojno skoraj štiri leta In na fronti večkrat gledal smrti v oči. Kljub temu ni obupal in ved-
no iskal pomoč v molitvi. Trdna vera, upanje in srčna želja, da se vrne zdrav na svoj dom v Sele, so mu omogočili srečno vrnitev 27. avgusta 1945.
Nadvse pri srcu mu je bila slovenska beseda in tako sta z ženo Uršulo vzgajala tudi svoje otroke. Zelo rad je prebiral slovenske časopise, predvsem pa NAŠ TEDNIK, katerega naročnik je bil od prve številke naprej. Dokler mu je bilo zdravje še dano, se je zelo rad udeleževal izletov.
Leto in pol je bil priklenjen na invalidski voziček, zadnja dva meseca pa na posteljo. Zelo hvaležen je bil vsem domačim, ki so ga do zadnjega oskrbovali z veliko ljubeznijo in potrpežljivostvjo ter mu po najboljši moči poskušali olajšati jesen življenja. V soboto, 6. marca 1999 zvečer, pa je po dolgi in hudi bolezni za vedno zatisnil svoje oči.
Pogrebna svečanost je bila v ponedeljek, 8. marca, v selski farni cerkvi. Pospremila ga je velika množica žalujočih. Ob asistenci diakona mag. Hermana Keliha je pogrebne obrede opravil domači župnik Štefan Krampač, ki je rajnega tudi vsak prvi petek v mese-
cu obiskal na domu.
Pevsko je svečanost oblikoval domači mešani zbor pod vodstvom mag. Pavla Olipa, ob odprtem grobu pa mu je zapel še moški zbor.
Rajni Jožef je zdaj tam, kjer vladata večno veselje in božja pravičnost. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Žalujoči družini izrekamo iskreno sožalje.
Josef Mautz t
ZAHVALA
Ob slovesu našega dragega očeta, dedija in pradedija Jožefa Mautza iz Sel na Šajdi se prav prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nas v dneh globoke žalosti spremljali z molitvijo in s sočustvovanjem ter se udeležili pogrebnih svečanosti.
Hvala gospodu župniku Štefanu Krampaču in diakonu mag. Hermanu Kelichu za tolažilne in spodbudne besede, župniku Štefanu Krampaču velja tudi posebna zahvala za dolgoletno duhovno oskrbo. Prisrčna hvala selskemu pevskemu zboru, ki se je s pesmimi žalostinkami poslovil od našega dragega rajnega.
Bog naj povrne vsem, ki so namesto cvetja darovali za cerkev, za nove orgle v selski farni cerkvi ali v dobre namene.
Dr. Ani Schvvarz pa najlepša hvala za dolgoletno zdravniško oskrbo.
Družine Mautz, Pegrin in Oraže
Rebrca - Suha
Bukovnikove Roze ni več med nami
Precejšnja množica žalnih gostov se je zbrala v četrtek, dne 25. februarja pri mrtvaški vežici na Rebrci, da se je poslovila od Roze Hribar, pd. Bukovnikove Roze na Suhi.
Bukovnikova Roza je bila zatilja iz te družine, ki je nekoč gospodarila na Bukovnikov! kmetiji. Njena teta je umrla že januarja 1957, njen oče je umrl leta 1963 in njena sestra Liza pa leta 1979. Roza je preživela celo življenje Pn Bukovniku, bila je zelo delav-na in je rada prijela za vsako Pelo, tudi moška dela je bila opravljala. Usoda tudi njej ni bila Preveč naklonjena, imela je trdo življenje, a kljub temu je bila do-brovoljna in veselega značaja, ^udi zakonske sreče ni dolgo uži-vala. Ko se je .poročila, je moral njen mož po dveh mesecih zako-
na oditi k vojakom, čez nekaj časa je prišel še za kratek čas na dopust. Ko je spet odšel, ga ni bilo nikoli več nazaj, vzela ga je vojna.
Rajna Roza je bila nekoč tudi cerkvena pevka in je 30 let sodelovala pri cerkvenem pevskem zboru na Rebrci in je zelo rada prepevala. Ob nedeljah je hodila tudi še k popoldanskim pobožnostim na Rebrco in je še rada poganjala meh za cerkvene orgle, da je mogel tedanji mežnar Ha-derlap orglati, tako je še sama večkrat pripovedovala. V zadnjem letu je bila zaradi težke bolezni priklenjena na bolniško posteljo in je veliko trpela in je vse to voljno prenašala. V torek, 23. februarja pa je v svojem 86. letu za vedno mirno zatisnila svoje trudne oči.
Roza Hribar t (na sliki z bivišm županom Dieterjem Haiierjem)
Na dan pogreba, v četrtek, 25. februarja 1999, je bil zelo lep in sončen dan, kot si je to vedno želela, tako ji je bila tudi ta zadnja želja izpolnjena. Pogrebne obrede je opravil kapelški župnik Polde Zunder, ki je v svoji pridigi orisal njeno življenje in se ji zahvalil kot nekdanji cerkveni pevki za sodelovanje in za prijateljstvo ter za dobrovoljnost. Kapelški cerkveni zbor in Zbor upokojencev pa sta se od nje poslovila s pesmimi žalostinkami.
Župnik se je ob koncu zahvalil tudi Bukovnikovi družini, ki so v času njene bolezni za Rozo tako lepo skrbeli in ji stregli. Draga Roza počivaj v miru, Bog pa naj ti bo bogat plačnik za vse, kar si v življenju dobrega storila. Ohranili te bomo v lepem spominu. Vsem sorodnikom in Bukovnikovi družini pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Jože Pasterk
10
Kultura/smrt
SEDEM PREDSTAV
Škofjeloški pasijon v prvotnem besedilu
Od 27. marca naprej si bo v Škofji Loki možno ogledati pasijon, ki ga bodo igrali v prvotni obliki.
Tisočletno mesto Škofja Loka nosi v sebi številna bogastva. Eno izmed takih bogastev je tudi Škofjeloški pasijon - najstarejšo ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku, ki spada med najelitnejšo kulturno dediščino Slovencev. Napisal ga je pater R. Marušič leta 1721. Pasijon je bil odigran v letu nastanka in še nekajkrat, vendar ga odigranega v prvotni obliki nismo videli že več kot 200 let.
V letu 1999 bodo v Škofji Loki izvedli izvirno rekonstrukcijo Škofjeloškega pasijona iz leta 1721. Pasijon predstavlja 13 slik, ki prikazujejo zgodbo človeštva od Adama in Eve preko smrti do Kristusovega trpljenja. Slike se bodo v procesiji na prenosnih in premičnih odrih pomikale po ulicah in trgih Škofje Loke.
Zaradi svoje vsebinskosti, posebnosti in spekularnosti ima pasijon izrazito privlačno moč. Po-
novna uprizoritev pasijona spomladi 1999 bo nedvomno velik kulturni, zgodovinski, gledališki in religiozni dogodek nacionalnega pomena. Na sedmih predstavah, ki se bodo zvrstile od 27. marca do 5. aprila bodo gledalci imeli priložnost videti in doživeti več kot 600 nastopajočih, med njimi nad 80 konjenikov.
V času predstav škofjeloški gostinci pripravljajo tudi ponudbo baročnih jedi, ki so se kuhale na
Termini:
sobota, 27. marec 1999, ob
20.00	uri
nedelja, 28. marec 1999, ob
15.00	in 20.00 uri
četrtek, 1. april 1999, ob
15.00	uri
petek, 2. april 1999, ob
15.00	in 20.00 uri
ponedeljek (velikonočni): 5. april, ob 15.00 uri
Škofjeloškem v prvi polovici 18. stoletja. Baročna kulinarika bo predstavljala eno izmed ključnih ponudb v času predstav. Poleg tega bostejahko dobili tudi ponatis knjige Škofjeloškega pasijona in druge zanimive spominke. Doživetje in ogled pasijionske igre je nedvomno enkraten, čudovit in obenem tudi vseslovenski dogodek.
TUCE - RADIŠE
Boštjanovi materi v slovo
Kristina Hribernik je pretekli ponedeljek, 8. marca, umrla v 91. letu starosti.
„Leta 1942, aprila, smo bili izseljeni. Šele pol leta je bila stara hčerka Anica. Sta rekli sestra in svakinja: Pusti dekle, bova skrbeli zanjo. Vojak-policist pa je rekel: Dekle zraven sliši. Zadnja minuta je bila. Sem vzela za deklico samo dve moški srajčki, da sem jo zavila. Niso pustili več vzeti. Otrokom sem hotela dati piti malo mleka, ker sem imela kuhanega, pa je policist zagrabil pisker in ga vrgel po tleh. Po fanta so šli policisti v šolo. Dvanajst policistov je k nam prišlo. So vsi nekaj pograbili zase, kar jim je bilo všeč."
Tako piše Boštjanova mati -Kristina Hribernik v knjižni seriji narodopisnega inštituta Urban Jarnik „Tako smo živeli". Pot pregnanstva je Boštjanove vodila sprva v taborišče Frauenau-rach, nato v Hesselberg, nazadnje pa v Hovenburg. Boštjanova mati nikoli ni zgubila upanja na srečno vrnitev. „Sem si rekla: Bo maj prišel, bomo šli domov. So pa minili trije majniki in smo šli domov."
Svoje upanje v zmago pravice in resnice je v prvi vrsti črpala iz
svoje globoke vere in molitve. Po značaju je bila skromna, zato pa sta toliko večji bili njena skrb za družino in trdo delo na kmetiji. Rodila je osem otrok - Hanzi-ja, ki je prevzel domačo kmetijo, Marijo (šolska sestra v Žabni-
cah), Justino, Neži, Nužeja (umrl je pred enim mesecem na Dunaju), Angelo, Anico in Reziko. Nudila jim je vse vso materinsko ljubezen ter jih vzgajala v smislu svojih narodnih in verskih načel. Sama je zvesto obisko-
Kristina Hribernik t
vala prireditve slovenskega kulturnega društva na Radišah, zelo so ji bili pri srcu tudi slovenske knjige in časniki, mdr. NAŠ TEDNIK.
Zadnja leta je Boštjanova mati živela pri hčerki Angeli na Radišah, še prej pa nekaj časa pri hčerki Reziki v Žrelcu. Pretekli ponedeljek, 8. marca, ji je Vsemogočni zaprl knjigo zemeljskega življenja. Sedaj uživa v večnosti bogato plačilo za vso svojo človeško dobroto in ljubezen.
Domači bodo svojo mamo in babico z globoko žalostjo v srcu pogrešali - nam vsem, ki smo jo poznali, pa bo ostala v lepem spominu.
Vsem žalujočim izrekamo iskreno sožalje.
Janko Kulmesch
Domača zemlja te zdaj krije, ki ljubila si jo iz srca.
Zdaj nebeška sreča naj ti klije, kjer ni težav in ne gorja.
V krščanski žalosti sporočamo vsem sorodnikom, izseljencem in znancem, da je odšla po večno plačilo k vsemogočnemu Bogu naša ljubljena mama, tašča, babica, prababica in teta, gospa
Kristina Hribernig
rojena Pisjak
p.d. Boštjanova mama v Tucah
v ponedeljek, dne 8. marca 1999, v 91. letu starosti je odšla v večno življenje.
Drago mamo bomo pospremili v soboto, dne 13. marca, ob 14. uri na pokopališče na Radišah k zadnjemu počitku.
Radiše, dne 8. marca 1999
V ljubezni in hvaležnosti:
otroci z družinami
v imenu vseh sorodnikov.
Kultura
11
MLADI LITERARNI USTVARJALEC MARTIN KUCHLING
Prva knjižna izdaja prizadevnega umetnika
Konec lanskega leta njegova prva pesniška zbirka Oka-menela sled. V pesniški zbirki se v spremni besedi sam opisuje z naslednjimi besedami:
„S pisanjem se ukvarjam že kar nekaj let, vendar se je šele v zadnjih letih stopnjevalo do te mere, da mi je postalo več kot le obrobni konjiček. Skušati z besedami izraziti to, česar pravzaprav ni mogoee izraziti z besedami poimenovati to, kar še nima (ali pa: že nima več) imena, to so (bila) -med drugim - prizadevanja, ki so me vodila v leposlovje. Zapustiti jezik vsakdana in funkcionalnosti in ga obleči v nedeljsko oblačilo, skušati za navadnimi besedami odkriti nevsakdanje in jim presveti pomenski spektru m.“
Naš tednik: Minilo je že nekaj časa, ko si izdal pesniško zbirko. Kakšni so bili doslej odzivi?
JVIartin Kuchlinn: Vsekakor pozitivni in spodbudni. Knjiga je bila predstavljena po radiu in po slovenskih tednikih in mislim, da je to s tem v redu opravljeno. Seveda pa se vse odvija v zelo majhnem krogu, v glavnem znotraj slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Matjaž Kmecl je v spremni besedi zapisal: „Zato lahko mirno zagotovimo, da je slovenska literatura na avstrijskem Koroškem s Kuchlin-gom ponudila še enega vsega upoštevanja vrednega in spoštovanja vrednega besednega umetnika." Kaj praviš na to?
Ja, skoraj me spravlja v rahlo zadrego. Saj gospod Kmecl ni le strokovnjak na področju književ-nosti, pač je mimo tega še posebno dober poznavalec slovenske literature na Koroškem. Tako
je njegova spremna beseda dodatna spodbuda k pisanju in sem se je res razveselil.
Kdo te pa je spodbujeval k pisanju?
Prvotno nihče, to se je nekako porodilo samo - ne vem iz česa. Potem pa je bilo spodbudno enostavno dejstvo, da sem svoja besedila objavil, da so bila sprejeta, in to najprej v Nedelji in v Celovškem zvonu.
Kako pa so te knjige nagovorile v gimnazijskih in študijskih letih?
Šolska leta so čas, ko je človek primoran, da se ukvarja z mnogimi stvarmi, s katerimi se po lastni izbiri ne bi ukvarjal. Tako je tudi z branjem. Vse, kar je človek prisiljen storiti, vzbuja v njem določen odpor. Misli, da je v pouku preveč ustaljenih pisateljev in literarnih del, tako da je sodobna literatura, ki bi lahko bila učencem bližja od kake pretekle in že malo „za-
prašene", premalo upoštevana. Ampak, ne vem, če je to res pravi vzrok. Dejstvo je, da se moraš nekako sam dokopati do branja, za to pa mislim, da ni splošno veljavnega recepta.
Kakšen je tvoj odnos ali ljubezen do jezika?
Mislim, da moj odnos do slovenskega jezika pride do izraza prav v tem, da pišem v njem, da se na kreativen način gibljem v njem. Porodilo se je verjetno prav iz jerzikovne stiske, kakršno na Koroškem doživljam od mladih nog naprej. V tem smislu lahko kar rečem,- da je ta odnos nekako ..ljubezenski".
V svoji zbirki si za moto izbral Kocbekove besede „Vse je večno, kar nastane". Zakaj?
Izmed sodobnejših slovenskih pesnikov - ali celo izmed pesnikov nasploh - me prav Edvard Kocbek najbolj nagovarja. In ko
sem imel pesmi zbrane, sem si mislil, da kak moto vsekakor ne bi bil napačen in sem izbral ta verz iz Kocbekove Molitve. Seveda tudi s to zamilijo, da so tudi moje pesmi, s tem da so nastale in da izidejo v knjigi, vsaj za en čas takorekoč „večne“ - v kakršnikoli obliki že.
Kje pa črpaš svoje ideje oz. misli?
Ne vem. Iz vsakdana, iz razmišljanja in opazovanja, skratka iz življenja, kakršno me obdaja in v katerem se nahajam. Pa iz branja.
Zbirka je razdeljena na tri dele. Kako si se odločil za to členitev?
Razdelitev pesmi v tej obliki, kakršna je v knjigi, ni bila načrtovana od začetka, pač pa se je ponudila, ko je bilo treba pesmi spraviti v neke sklope - oblikovne in vsebinske. Samo zadnji, tretji del je bil že zasnovan kot samostojna enota, in sem mu že v nastajanju dal prav to obliko.
Tvoje pesmi so intimne, diskretne, nekatere tudi erotične.
Erotika je del življenja in kot taka je sprejeta tudi v ustvarjalnost in v umetnost. Osebno mi je všeč taka, ki ne razgali vsega, ki ostaja do neke mere prikrita in skrivnostna. V današnjem svetu, ko se vse skuša privleči na dan in se o vsem - tudi o najbolj intimnih stvareh - na javno in na široko razpravlja, izgublja tudi erotika svoj čar. Seceda pa ostaja za pesnika slejkoprej - ali pa ravno zaradi tega - izziv.
Izredni občni zbor Krščanske kulturne zveze
V petek, 19. marca 1999, ob 19. uri v Modestovem domu v Celovcu.
Dnevni red:
>	pozdrav (dr. Janko Zerzer)
>	reformni proces KKZ 2000 (dr. Alexander Dovjak)
» praksa enoletne obnove (dr. Miha Vrbinc)
>	poročila reformnih skupin
>	program + finance + odnosi do društev in drugih ustanov
>	profil nastavljencev KKZ + marketing
» predstavitev domače strani KKZ v internetu
» pobuda društvom za vključitev na internet
t izsledki reformnega procesa KKZ (dr. Janko Zezer)
1 hišni sejem KKZ (informacije in pogovor ob stojnicah)
»razprava v plenumu
Glasbeni okvir: Vaščani pojo Moderacija: dr. Jože Marketz Multimedijska predstavitev:
agencija dol&šek in prouč
T
A
PETEK, 12. marca
18.10-19.00 Utrip kulture
T
E
D
E
N
SOBOTA, 13. marca
18.00 -18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca
NEDELJA, 14. marca
6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgan, Karnten. 6.20 Duhovna misel (mag. K. Einspieler). 18.00 -18.30 Dogodki in odmevi
PONED., 15. marca
18.10-19.00 Kratek stik
TOREK, 16. marca
18.10-19.00 Otroška oddaja.
SREDA, 17. marca
O
R
F
18.10 - 19.00 Glasbena mavrica 21.04 Večerna oddaja: Srednjeevropski obzornik
ČETRTEK, 18. marca
18.10-19.00 Rož-Podjuna - Žila
NEDELJA,
14. marca 99,13.30
PONEDELJEK, 15. marca 1999
ORF 2, ob 4. 20_______
TV SLOVENIJA 1, ob 16.30
Predvidoma z naslednjimi prispevki:
•	Po deželnozborskih volitvah: Nič ni ostalo pri starem?
•	Knjižne zbirke, krajevne monografije in etnološke monografske študije Slovenskega narodopisnega inštituta „U. Jarnik" za strokovno in širšo javnost.
•	21. zimski pohod „Arihova peč" v spomin na padle borce ob 50-letnici Slovenske športne zveze
•	»Oblaki dom“ - V dveh jezikih v celovškem mestnem gledališču.
•	Kaj takega: V postu še posebno teknejo polenta in žganci.
Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih
radijskih sporedov - lahko preberete tudi
na ORF-teletekstu, stran 299.
Internet: http://www.kaernten.orf.at
RADIO/TV, PRIREDITVE
petek, 12. marec 1999
Dnevno od
10. do 14. ure in od 18. do 02. ure
na frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla).
Dnevno: 12.00 & 18.45 Poročila slovenskega oddelka BBC
V marcu:
Vsak torek, četrtek, petek: 10.10 Blazno resno o seksu (ponovitev ob 19.20)
RADIO AGORA
Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec, tel. 0463/418 666, fax 0463/418 666 99
Od ponedeljka do oetka:
10.00	Kalejdoskop
11.15 Infoteka
12.10 Divan (glasba).
13.00	Magazin: Alpe-Adria (ponedeljek), V pogovoru (torek), Po Koroškem (sreda), Kultura (petek), Die Welt im Dorf (sob.)
18.00	CD tedna
19.00	Otroški kotiček
20.00	Glasba: Jazz (poned.) Noche Latina (torek), ob 23.00 Nachtfalter, Ruff Radio (sre.), ob
22.00 Mad Force, Mučiš for the masses (čet), Soundcheck (pet.), Jugorock (sob.), ob 22.00 Klub Karate, Sunday loops (ned.), ob 22.00 For those about to rock Sobota:
10.00 Forum 11.30 Radio campus (14-dnevno), Nedelja:
10.00 Evropa v enem tednu (BBC), 11.00 Literarna kavarna (ponovitev ob torkih 22.00)
RADIO
KOROi°
Poklišite nas - poslušamo vas! Tel: 0463 - 59 53 53 Fax: 0463 59 53 53 99 e-mail: radio@korotan. at
Zbujanje po domače
6.00	- 8.30 Dobro jutro sonce!
Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi porodili, domačim vremenom in napotki za dan!
Vsak dan z drugim budilcem, voditeljem oddaje
Novo: 8.00 - 8.30
Domače viže in zborovska glasba
8.30- 10.00 Živa
14.00	- 16.00 V taberni
16.00	- 18.00 Od štirih do šestih Novo: od 14. 00 do 15.30 domača glasba
Zajtrk s profilom: ob nedeljah od 8.00 do 10.00 (ponovitev v sredo ob 14. uri)
Petek, 12. marca
BRNCA/ZMOTIČE Občni zbor SRD Dobrač
Čas: ob 18. 30 Kraj: pri Prangarju Po občnem zboru (ob 20. uri) bo predstavitev zgoščenke „Brnški moški sekstet -1931“
Vabi: SRD Dobrač
LEDINCE
Lutkovna predstava »Muca Copatarica"
Čas: ob 9.30 (ob 10.30 ponovitev)
Gostuje: igralska skupina Navihanci iz Celovca Kraj: v ljudski šoli Vabi: SRD Jepa Baško jezero
Sobota, 13. marca
LEDINCE
Občni zbor SRD Jepa Baško jezero in odprtje razstave domačih samoukov Čas: ob 18. 30 Kraj: v Kulturnem domu Razstavljajo: (ob 20. uri) rrista in Alfred Kircher,
Franc Rasinger, Aloisia Mul-ler, Johannes Koschu Glasbeni program: MoPZ Jepa Baško jezero in Trio flavt Glasbene šole
GLOBASNICA
27. Globaški kulturni teden
Koncert: Argentina 98
Čas: 20. uri
Kraj: v avli ljudske šole Nastopajo: Živ-žav, MePZ Sele, ansambel Drava Vabita: SKD Globasnica in SRS Edinost Šteben
OBIRSKO
23. srečanje od Pliberka do Traberka
Čas: ob 19.30
Kraj: pri Kovaču Nastopajo: Vokalni kvintet Ajda, MoPZ Foltej Hart-mann, Mešani komorni zbor »Carinthia cantat", MoPZ Vres, MoPZ Valentin Po-lanšek
Vabi: SPD V. Polanšek
CELOVEC Velikonočni bazar
Čas: od 8. ure naprej Kraj: v ljudski šoli Vabi: Mohorjeva Ij. šola
BOROVLJE Gledališka predstava »Samomorilec"
Čas: 19. uri
Nastopa: igralska skupina SPD Dobrač
Kraj: pri Cingelcu na Trati Vabi: SPD Borovlje
Nedelja, 14. marca
GLOBASNICA
27, Globaški kulturni terlan
Odprtje razstave Čas: 15. uri
Kraj: v Posojilnici-Bank Razstavlja: Bogdan Borčič Glasba: mag. Michael Vauti (saksofon)
Vabita: SKD Globasnica in SPD Edinost Šteben
TRBIŽ
Primorska in Koroška poje
Čas: ob 14.30 Nastopajo: MePZ Podjuna, MoPZ Jepa-Baško jezero, MePZ Štandrež pri Gorici, MePZ Danica in zbori iz Primorske in Slovenije Kraj: v Kulturnem centru v Trbižu
Ponedeljek, 15. marca
LOČE
Dia-predavanje: J-Afrika
Čas: 19. uri Kraj: v taverni Paco Predava: Ulrike Genrich (v nemščini)
ROŽEK
Predavanje: Rakasta obolenja
Čas: ob 20. uri Kraj: v ljudski šoli Predava: dr. Dušan Schlapper
Vabi: KD P. Markovič
Torek, 16. marca
ŠENTJAKOB Spremljanje človeka v težki bolezni in pred obličjem smrti (o strahu, onemoglosti, nemoči, težavah, vprašanjih)
Predava: mag. Marjan Schuster (dušni pastir v bolnici v Beljaku)
Čas: ob 19. 30
Kraj: v Regionalnem centru
Sreda, 17. marca
ŠENTJANŽ V ROŽU Kako sem uspel/a narediti kariero (okrogla miza)
Čas: ob 20. uri Kraj: v k & k centru
DUNAJ
Jazz koncert: Tone Janša Ouintet
Čas: 20. uri
Kraj: HAK, Schvvindgasse 14,1040 Dunaj Vabi: KSŠŠD
Četrtek, 18. marca
GLOBASNICA
27. Globaški kulturni teden
Homeopatska hišna lekarna
Čas: 20. uri
Kraj: v gostilni Šoštar
Predava: dr. Peter Smolnig Vabita: SKD Globasnica in SPD Edinost Šteben
ŠKOFIČE
Skupinski ples za stare in mlade
Čas: ob 19. uri Kraj: v Posojilnici Vodi: Gregi Krištof Vabi: SPD Edinost
Petek, 19. marca
SELE-KOT
Dia-predavanje: Himalaja Čas: ob 19. uri Kraj: v ljudski šoli Predava: L. Milosavljevič
CELOVEC Izredni občni zbor K KZ
Čas: ob 19. uri
Kraj: v Modestovem domu
ŠENTJANŽ V ROŽU Gledališka predstava „Sa-morilec"
Gostuje: igralska skupina SPD Dobrač z Brnce Čas: ob 20. uri Kraj: v k & k centru
Sobota, 20. marca
PLEŠERKA Koncert: Pesem združuje Čas: 20. uri Kraj: pri Habnarju Nastopajo: Die Rosentaler, Kvartet A'Capella, ženski komorni zbor »Glasbene matice" Trst, vokalna skupina »Karantanija"
Vabi: SPD Zvezda Hodiše |
SVEČE	;
Naučimo se novo pesem - f otroški program	t
Vodita: Lenčka in Niko Kup- < per	r
Čas: ob 15. uri	I
i
PRIREDITVE, OGLASI
Kraj: pri Adamu Vabi: SRD Kočna
ŠENTJAKOB Otroški popoldan :
Srečanje s kulturo Nigerije Čas: ob 14. 30 Kraj: v Regionalnem centru Vabi: Regionalni center
TINJE
Delo z javnostjo Čas: od 9. do 18. ure Kraj: v Tinjskem domu Seminar vodi: Ivan Lukan Vabi: Dom v Tinjah
PLIBERK Igra: Videoklub
Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Nastopa: mladinska gledališka skupina SRD Radiše Vabita: MePZ Podjuna in fara Pliberk
ŽVABEK
Tečaj obrezovanja sadnih dreves
Čas: ob 13. 30 Kraj: v gostilni Luckner (praktični del se bo vršil v sadovnjaku družine Richarda Burgerja)
Tečaj vodi: Dl Ernst Dra-gaschnig
Vabita: KPD Drava in Strojni krožek Podjuna
BOŽEK
Posredovanje umetnosti
Čas: 18. uri
Kraj: v galeriji Šikoronja
ŠENTJAKOB
Koncert in razstava Nastopajo: Dvojezični zbor, Ozioma Nvvachkvvu iz Nigerije (branje), Tony Nwa-chukvvu (razstava)
Čas: ob 19. 00 Kraj: v farni dvorani Vabi: Regionalni center
KOIMaravas
Vigredni koncert
Čas: ob 14.30 Kraj: v ljudski šoli Vabi: SPD Gorjanci
VELJNJAVAS Dan domačih jedi Kraj: v gostilni Seher -Knaberle
Slobasnica
^Zjjlobaški kulturni teden
Kulturnozgodovinski po-
RAZSTAVE
ROŽEK
Jana Vizjak - njegova prostorska navzočnost - (litografija in slikarstvo)
Kraj: v galeriji Šikoronja. Razstava je odprta do 28. marca. Petek, 26. marca, ob 18. uri - posredovanje umetnosti:,.Približevanja"
TINJE
Razstava del bratov Čertov
Kraj: v Tinjskem domu - razstava je odprta vsak dan.
men gore sv. Heme za
našo regijo in za predkrščansko arheologijo Evrope
Predava: univ. prof. dr. Franz Glaser Čas: ob 20. uri Kraj: v gostilni Hudi Vabita: SKD Globasnica in SPD Edinost Šteben
ŠMIHEL
5. festival otroške in mladinske knjige
Otroci so na ta dan vabljeni na poseben spored med 9. in 11. uro, starši pa predvsem na informacijski večer „Primerna knjiga za določeno starost"
Čas: ob 19. uri (od8. do 20 ure razstava knjig v telovadnici LŠ)
Kraj: v telovadnici ljudske šole
Torek, 23. marca
ŠKOCIJAN 5. festival otroške in mladinske knjige
Otroci so na ta dan vabljeni na poseben spored med 9. in 11. uro, starši pa predvsem na informacijski večer „Primerna knjiga za določeno starost"
Čas: ob 19. uri (od 8. do 20 ure razstava knjig v telovadnici LŠ)
Kraj: v telovadnici ljudske šole
Sreda, 24. marca
ŠENTJAKOB Tečaj: Velikonočne jedi Vodi: Nataša Partl Čas: ob 18.30 Kraj: na Višji šoli v Šentp. Vabi: Regionalni center
CELOVEC
5. festival otroške in mladinske knjige
Otroci so na ta dan vabljeni na poseben spored med 9. in 11. uro, starši pa predvsem na informacijski večer „Primerna knjiga za določeno starost"
Čas: ob 19. uri (od8. do 20
ure razstava knjig)
Kraj: v Modestovem domu
Četrtek, 25. marca
ŠENTJAKOB Vigredno prebujanje (dia-predavanje)
Čas: ob 20. uri Vodi: žpk. Jurij Buch Kraj: v kapeli župnišča Vabi: Regionalni center
Petek, 26. marca
ŠTEBEN
21. Globaški kulturni teden
Dia-predavanje: Avstralija Predava: Dietmar Malej Čas: ob 20. uri Kraj: v gostilni Hudi Vabita: SKD Globasnica in SPD Edinost Šteben
Sobota, 27. marca
GLOBASNICA
27. Globaški kulturni teden
Otroški popoldan: „Skrin-jica želja"
Čas: ob 14. 30 Kraj: v ljudski šoli Vabita: SKD Globasnica in SPD Edinost Šteben
RAVNE
Zaključni koncert od Pliberka do Traberka
Čas: ob 20. uri Kraj: v Osnovni šoli Vabi: ZKO Ravne
PLIBERK Koncert „mihgroup“
Čas: ob 21. uri Kraj: v hotelu Breznik
Vabi: KIB
GLOBASNICA
27. Globaški kulturni teden
Igra: „Trije vaški svetniki"
Po motivu M. Neala in M. Fernerja
Režija: Peter Militarov Nastopa: Oder treh herojev Pirniče
Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Vabita: SKD Globasnica in SPS Edinost Šteben
Nedelja, 28. marca
ŠENTJAKOB Film: Drabosnjakov pasijon (igran teta 1990 na Kostanjah)
Čas: ob 14. uri Kraj: v Reg. centru Vabi: Društvo upokojencev Šentjakob
ŽELEZNA KAPLA Plesna predstava „Kekec“ Nastopa: plesna šola Mojce Hrovat iz Ljubljane Čas: ob 11.30 Kraj: v farni dvorani Vabi: SPD Zarja
ŠENTPRIMOŽ Plesna predstava „Kekec“ Nastopa: plesna šola Mojce Hrovat iz Ljubljane Čas: ob 17. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: SPD Danica
PLIBERK
Priče časa pripovedujejo o preganjanju koroških Slovencev Čas: ob 19. uri Kraj: v Posojilnici-Bank Vabi: Zveza slovenskih izseljencev
GLOBASNICA
27. Globaški kulturni teden
Blagoslovitev Rozalskega križa
Čas: ob 19. uri Kraj: pred cerkvijo sv. Heme
Sodelujejo: MoPZ F. L. Le-sičjak, Manfred Rischner (trobenta); nato procesija z baklami v Podjuno, sledi kulturni spored v šotoru in osvetlitev Rozalskega križa Vabita: SKD Globasnica in SPS Edinost Šteben
Torek, 30. marca
ŠENTJANŽ
Predaja nagrad za najboljše spise natemo „Dek!eta in izobraževanje"
Čas: ob19. 30 Kraj: v k & k centru
(MM W TOKkOAKl
Ti 04239/26 42
v soboto, 13. marca, od 9. do 17. ure in v soboto, 20. marca, od 9. do 17. ure
Neomejene možnosti slikanja na svilo
Voditeljica: mag. Evelyn Sickl
od sobote, 13. marca, od 14.30 do nedelje, 14. marca, do 16.30 Priprava na zakon, nem. Predavatelji: mati, zdravnik, duhovnik
od sobote, 13. marca, od 15. ure do nedelje, 14. marca, do 17. ure
Duhovna obnova za mladino „Skupno na poti"
Vabi: Katoliška mladina
v nedeljo, 14. marca, ob 19. uri
Jaz vem, da moj rešitelj živi in da se bo, poslednji, dvignil nad prahom! (Job 19,25)
Predavatelj: rektor Hermann Josef Repplinger
od ponedeljka, 15. marca, od 18. ure do četrtka, 18. marca, do 13. ure
Duhovne vaje za Živi rožni venec: Kako molitev oblikuje naše življenje ?
Voditelj: p. Tomaž Podobnik D. J.
v ponedeljek, 15. marca, ob 19. uri
Biblični pogovori: ..Življenje je več kot boj proti smrti", nem.
Voditelj: prof. mag. Božo Hartmane
v torek, 16. marca, ob 19. uri
Predstavitev pesniške zbirke Darinke Slavovec, Marjetke Smrekar, Ljubice Jančar in Benjamina Žnidaršiča
Razstava slika Vojka Gašperuta in Vide Solzlič
v sredo, 17. marca, ob 15. uri
Plesni tečaj za otroke (med 8. in 12. letom)
Voditelj: Gregej Krištof
v četrtek, 18. marca, ob 9. uri
Dopoldansko izobraževanje: ..Puberteta"
Predavatelj: dr. Christoph Schnei-dergruber
NAS TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 Celovec, 10.-Oktober-StraBe 25/IV. Narodni svet zastopa Politične, gospodarske in kulturne pravice in interese Slovencev oa Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega re-■ da, zlasti društvenega prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih Pogodb, konvencij, načel in priporočil o varstvu človekovih pravic , ln Pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z
dne 15. 5. 1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroški deželni vladi in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer, Franc Sadjak (urednika), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, 10. Oktober-StraBe 25/IV. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56
Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-StraBe 25/IV, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 3500,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,- šil.; Slovenija: 150,— SIT.
14
Šport
Predsednik Slovenske športne zveze Marijan Velik je zahteval, da naj šport dobi več finančnih sredstev.
FINANCIRANJE____________
Denar je tudi v športu osnova
Brez zadostnih finančnih sredstev slovenska športna društva na Koroškem niso v stanju nadaljevati svojo uspešno pot. Medtem ko so enojezična društva večinoma deležna velikodušnih finančnih podpor s strani občin, so slovenska društva odvisna od podpor, ki jih dobi Slovenska športna zveza na Koroškem. Najboljši primer za to je SAK, ki je tudi po skoraj 30 .letih še vedno brez domovine.
Ker naj bi po sklepu ZSO in NSKS šlo letos precej manj denarja v slovenski šport kot še v prejšnjih letih, je predsednik SŠZ Marijan Velik v Ljubljani interveniral v državnemu zboru, kjer je Velika sprejel predsednik odbora za kulturo in šport Janez Mežan. Z Velikom je bil tudi predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Jure Kufersin, ki je podobno kot Velik poudaril, da si zamejski športniki pričakujejo, da bo matična država skrbela za gmotno osnovo za delovanje društev.
„Letos praznuje Slovenska športna zveza svojo 50-letni-co in bi bil napačni znak, če bi ravno v tem letu skrajšali finančna sredstva športu," tako predsednik Velik, ki se bo v tej zadevi aprila srečal tudi z ministrom za šport Slavkom Gabrom.
DOB PREMAGAL STEVR V REKORDNEM ČASU
\z
Ce Dobljeni hočejo - gre!
Prvi poraz naj bi ostal zadnji. Dobljani so se po presenetljivem porazu proti Furstenfeldu spet zavedali, da se je tudi proti „malim“ treba boriti.
Šef Dobljanov Martin Micheu je zmago proti Furstenfeldu analiziral in našel vzroke. Eden teh je gotovo tudi novi števalni sistem, ki omogoča tudi senzacije - predvsem če favorit ne kaže dovolj koncentracije pri igri.
In teg Dobljani v Furstenfeldu gotovo niso pokazali. Povsem drugačen je bil položaj preteklo soboto doma v „Domu“. Gostje iz Steyra so se komaj preoblekli, že je bila tekma mimo in ni trajala več ko 40 minut. Sicer so bili gostje res malo starejši gospodje, ki niso zapustili ravno najboljšega atletičnega vtisa, borili pa so se do zadnjega in ob koncu tudi s humorjem prekrili razočaranje.
V tem krogu so Dobljani gostje v Dčblingu in pričakujejo spet zmago. Kapetan Martin Micheu: „Prvi poraz mora ostati zadnji - sicer je I. liga v resni nevarnosti!" Izpad iz I. lige bi pomenil za Do-bljane športno in finančno krizo, verjetno bi nehal tudi Martin Micheu, ki je motor I. ekipe in ce-lotnga kluba. Ker se tega bojijo vsi, se bodo Doblajni v preostalih devetih tekmah govoto bolj borili.
TEKMOVALNJE ZA POVZDIG V1. LIGO
1.	Fiirstenfeld	2	2 0	6:0	4
2.	Gleisdorf/Weiz	2	f 1	4:3	2
3.	ATV Steyr 2	11	3:3	2
Aich/Dob	2	11	3:3	2
5.	Dobling	2	11	3:4	2
6.	SV Linz	2	0 2	0:6	0
Kapetan Dobljanov Martin Micheu (v sredini) je po prvem porazu e ki pi krepko zakuril in Dobljani so zmagati proti Steyru doma jasno s 3:0.
21. pohod na Arihovo Peč
300 udeležencev iz Slovenije in Koroške na Arihovi Peči
Čemernica/Šentjakob. Slabe vremenske razmere niso mogle obdržati pohodnikov doma. 21. pohoda na Arihovo Peč se je udležilo spet veliko ljudi, precej jih je po stari tradiciji prišlo iz Slovenije. Celo s Hrvaške (Sambo r) so prišli pohodniki, ki so šli na Arihovo Peč po sveži snežni oddeji, ki se je čez noč legla na zemljo. Kakor skoraj vsako leto je prišel tudi Drago Druškovič iz Ljubljane, ki je bil borec za svo-
bodo in preživel borbo pod Arihovo pečjo leta 1945. Prav zaradi te borbe je pohod posvečen bivšim borcem. Organizacijo prir-ditve so imeli na vesti Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo Celovec in SPD Rož. Vsi udeleženci so dobili okrepčila ter spominske plakete. Za 20-kratno udeležbo je prejel priznanje Ljubo Urbajs, za 15-kratno pa Franci Černut iz Loč ob Baškem jezeru.
KOŠARKA______________________
Zmagali so tokrat samo mladinci
Tokrat so za edino zmago košarkašev Slovenske gimnazije skrbeli mladinci.
Mini I:
KOŠ - VVortersee Piraten
17:60 (Benetik 8, C. Rozman 4, Wi-cher 3, Sturm2)
KOŠ - SU Celovec 24:28
(Sturm 10, C. Rozman 8)
Mladinci:
KOŠ - ALF 78:73 (Vauti 21, Štukelj
15, Trifunovič 12, Schiemann 10, Ošlak in Gomez 8, Brumnik M. in J. 2)
Juniorji:
Šentandraž - KOŠ 59:55 (Ka-
risch 34, Krevs 12, Valentinitsch 4, Toth 3, Gomez 3)
15
Šport

V Medulinu je imel SAK / odlične pogoje za trening. Skupno s člansko ekipo je bila na Hrvaškem tudi ekipa SAK U 14 iz centra Pliberk, ki je smeta deloma trenirati tudi z velikimi. Seveda je bilo to za mlade igralce nepozabno doživetje.	Foto: j. Parti
NA PRIPRAVAH SAK V MEDULINU JE EDEN PRESENTIL
Uremovič se je zbudil
Jeseni lani so navijači zaman čakal na gole Damira Uremoviča, ki se je šele vigredi aklimatiziral in zdaj gole gole po vrsti.
Pretekli teden je bila SAK na pripravah v Medulinu na Hrvaškem. Pogoji so bili odlični (temperature med 10 do 20 C°), noben igralec se ni poškodoval in nekateri so igrali v odlični formi.
Pot Stanisavljeviča. Predsednik SAK Jurij Perč je bil najbolj navdušen nad napadalcem Damirjem Uremovičem, o katerem so pripovedovali, da je svojčas v Rijeki štel v I. ligi med najboljše nogometaše. Uremovič je prišel jeseni k SAK, da bi od tod pozimi šel v I. ligo, podobno kot svojča Goran Stanisavljevič, ki je zelo uspešen pri Riedu.
Toda Uremoviču jeseni ni uspelo veliko, skupaj je dal tri zadetke - za profesionalce premalo! SAK je že premišljeval, da ga bi spet oddal. Ko pa je Uremovič bil Pripravljen pristati na novo pogodbo, ki mu zagotavlja honorar le za dobljene točke, je lahko °stal. Ta odločitev predsednika Perča je bila očitno pravilna. V oampu v Medulinu je Uremovič igral odlično, in na treh tekmah dal 5 golov.
Derbi. Ta konec tedna bo trener Dinko Vrabac dovolil igralcem odmor, potem pa že čaka prvenstvo. Tekma SVG Pliberk -SAK bo v nedeljo, 21. marca ob 14. 30 v Pliberku in vsa pozornost velja tej tekmi. s K
Damir Uremovič (v sredini) je prišel v Avstrijo, da bo igral v /. ligi. Toda po slabi jesenski sezoni je moral načrte spremeniti. Zdaj se mu je očitno odprlo, v Medulinu je daI kar pet golov.	Foto: J. Parti
Trener SAK Dinko Vrabac bo tudi letos spet sam igral. Čeprav je stalr že 38 tet, mu mladina še veno ni kos.
SAK______________________
Prva tekma doma na velikonočno nedeljo
Prvensto v Regionalni ligi se bo pričelo v nedeljo 21. marca. SAK mora v Pliberk. Prvo tekmo na domačih tleh pa ob SAK igral na cvetno nedeljo.
Rea. liga - 1. krog
SVG Pliberk - SAK (21. marca ob 14.30)
Reg, lioa - 2. kroo SAK - St. Florian (28. marca ob 15.00-igrišče ASV) Pripravljalne tekme SAK: SAK I - Pachern 2:0 SAK I - VVeisenstein 6:2 SAK I - Kozina 3:2
Naraščaj SAK:
SAK U 16/1 - A. VVolfsberg
2:1 (H. Nachbar, Malej) Žvabek I - SAK U 16/1 2:0
Ekipa SAK U 16/1 igra to soboto v Gorici in v nedeljo v Sežani.
GLAS IZ LJUDSTVA
FRLOŽEV LUKA
„Ma škoda Luka,“
mi je dejala moja ljuba prijateljica Jezičnikova Liza, "škoda, da midva nimava nič malega. Pomisli, ko bi imela kakega otročička, bi jaz kot mama odslej dobivala od Jčrga Haiderja kot deželnega glavarja mesečno tistih obljubljenih 5.700 šilingov in morda še kaj. Kaj misliš, kako bi živela! Elektrika bo, kakor je obljubil, tudi veliko cenejša. Najemnine za stanovanja bojo padle, da bo zagrmelo. Doživljali bomo čudeže, živeli bomo v raju!"
"Liza," sem ji odgovoril, "se še spominjaš, kaj si sama nekoč rekla: Ko bi bila neumnost smrtna bolezen, na svetu ne bi bilo preobljudenih krajev."
OD
TAM
Pripravil Silvo Kumer
Prva skupna oddaja.
Prvič sta radio Korotan in radio Agora skupno oddajala. Povod so bile deželnozbor-ske volitve, o katerih so poročali sodelavci obeh radijev preteklo nedeljo skupno od 15.30 do 19.15. Do težav ni prišlo - prej nasprotno. Vzdušje v skupnem študiju je bilo odlično, najbolj pa so bili zadovoljni poslušalci širom Koroške, ker so imeli tako celovito informacijo o volitvah v slovenskem jeziku.
Ker voditeljica skupine Rozina Katz (desno) nikoli ni „pustila skupine v dežju", so ji pevke kupile umetniško oblikovan dežnik.
&
OSEBE
DOGODKI
20 - LETNICA IN NOV CP
KDO? KJE?
Žvabek. Skoraj ne bi verjeli, saj so vse pevke še tako malde. Toda res, je. Pevsko instrumen-talan skupina Žvabek je preteklo soboto praznoval svojo 20-letnico ter predstavila svoj prvi CD. Prišlo je nad 400 obiskovalcev, ki so doživeli izreden koncert ter slišali tudi marsikaj novega, med drugim, da so bila „dekleta“ v teh 20 tih -letih skupno kar 3 mesece na vajah (čas za kavo in cigarete med vajami je vštet). V 20-tih letih se je rodilo že 20 otrok, 21. pa je ravno na poti.
Pevsko instrumentalna skupina Žvabek je preteklo soboto predstavila svojo prvo CD „ To je naša pesem".
Najhitrejši Selan. Odgovor na vprašanje, kdo je najhitrejši Selan, bomo dobili to nedeljo, ko bo ob 13. uri tradicionalno društveno prvenstvo DSG Sele v smučanju. Prvenstvo bo pri Pušelcu v Selah na Borovnici. Vsi prijatelji smučarskega športa prav prisrčno vabljeni. Po stari selski navadi tudi tistim, ki ne bobo smučali, ne bo mrzlo - saj za osrkbo navijačev skrbi domače društvo.
Občni zbori. Kar dvoje društev ima ta konec tedna občne zbore in sicer SPD Dob-rač in SPD Jepa Baško jezero.
GLOBAŠANI ZELO KULTURNI
Globasnica. SKD
Globasnica in SPD Šteben sta letos postavila na noge spet zelo pester kulturni teden, ki so bo pričel to soboto, ob 20. uri s koncertom. V nedeljo pa bodo v Posojilnici odprli razstavo umetnika Bogdana Borčiča. Kulturni teden bo trajal do 28. marca, ko bodo na gori sv. Heme zvečer blagoslovili Otroci zbora Živ-žav bodo v soboto peti v ljudski šoli.	„Rozalski križ".