IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE Dogodki prihodnjega tedna PLAVALNI DVOBOJ JUGOSLAVIJA : AVSTRIJA — Štev. 38. LJUBLJANA, 16. septembra 1951 FIZ KULTURNI TEDNIK 10. OBLETNICE JA Med mnogimi ukrepi, katere sta pcdvzela naša Vlada in Partija za krepitev obrambne moči naše socialistične domovine, ima izvenarmadna vzgoja posebno važno mesto. Ko se je povečala nevarnost za mir v svetu in varnost naše države, je postala izvenarmadna vzgoja ena glavnih in najvažnejših nalog vseh množičnih in družbenih organizacij ter s tem tudi lizkulturne. Zato je zadnji plenum Fizkulturne zveze Slovenije razpravljal o nalogah, ki stoje pred našimi osnovnimi organizacijami v zvezi z razvijanjem iz. venarmadnega dela in tudi sprejel sklepe, po katerih naj bi naše organizacije razživele izvenarmadno deio. Sprejet je bil minimalen program iz-venarmadne vzgoje, ki obsega najosnovnejše elemente vojaških vaj, ka. tere naj bi naše organizacije vnašale v svoje redno delo. Plenum je poudari^ da je naloga vseh naših organizacij, da intenzivno goje vse panoge športa in jih izpopolnjujejo s specifičnimi eiementi vojaških vaj. Seveda je pojem specifičnih vaj zeio velik in prav to oeia našim osnovnim organizacijam preglavice. Vendar mislimo, da vse športne organizacije, telovadci, planinci in siretci tako izpopolnjujejo svoje redno cieio, trening ali vadbeno uro z mnogimi vajami izvenarmadnega značaja, saj bo-do te vaje obogatile njihove programe vadbe in nastopov. Ni težko članstvo na redni vadbi seznanjati z osnovnim orožjem — puško, mu dati možnost streljanja, organizirati poiiuue z orien. tacijo, naučiti članstvo plavati, citati zemljevide itd. Vse to je nedvomno izvedljivo povsod, vendar je le mino društev, ki izvaj^u puieg rednega deia tudi takšen program. Mislim, da je glavni vzrok pasivnosti v tem, da v osnovnih crgamzacijan nimamo dovolj resnih kadrov, ki ni skrueli, da posta, ne izvenarmadno delo sistem in rezultat vsakdanjega dela osnovnih organizacij. Fizkuiturna zveza Slovenije je na PoDUdo Glavnega oonoia Zveze borcev N Oti Sivvenije razpisala tekmovanje v počastitev uneva iv. obletnice ustanovitve J A. To tekmovanje ze traja od 1, julija, razpis istega pa je bn objavljen v ka. sievnm »poleta«. Osnov-ni cilj tekmovanja je razživeti izven-armr-no deio po našin organizacijah in skrbeti, da postane izVenarmaana vzgoja trajna navada naših organizacij. Po prvem pregieau rezultatov tekmovanja pa vidimo le majhne uspene nekaterih osnovnih organizacij. Na tem toesiu moramo vsekakor pohvalili za Uspešno delo TD Bežigrad, sueice v Mariboru in Postojni, ki so do sedaj najboljši, Rezultati njihovega uspeha niso izostali, ker so pravilno razumeli namen in cilj tega tekmovanja. Krivda, da pa tekmovanje se ni zajelo vseh osnovnih organizacij, leži v prvi vrsti na posameznih zvezah, katere niso seznanile svojih organizacij o razpisu tekmovanja. S takšnim nerazumevanjem do tega tekmovanja so pokazale svoj slab odnos do osnovnin nalog, ki stoje danes pred nami. Kritičn* moi priznati, da tudi nas tisk ni posvetil temu tekmovanju dovolj pozornosti. Od tod tudi nejas. Dosti in dvomi v osnovnih organiza. cijah v zvezi s tekmovanjem. Da bi dobili jasnejšo sliko o samem tekmo-vanju in s tem izpolnili zamujeni čas, si oglejmo način tekmovanja podrobneje, Samo tekmovanje je razdeljeno Pravzaprav v dva dela. Po razpisu v številki »Poleta« tekmujejo med seboj vse republiške zveze. Osnovno delo in s tem seveda vse tekmovanje Pa se razvija v društvih, ki tekmujejo v okviru svoje zveze med seboj, katero bo boljše. Vse organizacije mo. raio zato pošiljati po vsaki akciji iz-yenarmadne vzgoje ali nastopu, ki je Duel kak značaj, poročilo svoji zvezi. Vse zveze bodo, 14-dnevno dostavljale Komisiji za tekmovanje pri FZS po . svoje najboljše organizacije v dolo-Cenem obdobju tako da bo lahko Komisija ll.dneviio objavljala rezultate tudi vodila evidenco o tem, katera od naJboljših društev v tekmovanju in osnovnih organizacij bo na koncu tekmovanja najboljša in si tudi zaslužila Priznanje ter nagrado. Glavni odbor ZB bo ob koncu tek-m°vanja nagradil 4 najboljše fizkulturne organizacije s praktičnimi navadami. Nagrajeno bo torej najboljše tD, PD, strelska družina in 1 športni nlub ali sekcija Nagrade obsegajo faktične rekvizite (trenerke, žoge, °lazine, atletska orodja, šotore, na-nrbtnike, puške, municijo itd.). Društva klubi, sekcije in družine! vključite'se v borbo za naslov najboljšega v tekmovanju v počastitev ;*• obletnice ustanovitve JA! S tem tekmovanjem bomo dokazali ljubezen do svoje domovine, pripravljenost za njeno obrambo ter prezir do vseh ti-ki nam hočejo vzeti to, kar srno 81 priborili s stotisoči žrtev. V ponedeljek, 10. t. m. so udeleženci mednarodne etapne dirke odšli na četrto etapo od Opatije do Portoroža. Tu sta se odlikovala Ročič in Ješič, vendar pa je rumeno majico še vedno obdržal Belgijec Marguillier. Naslednji dan so dirkači počivali, v sredo pa so se podali na najdaljšo progo Portorož—Bovec (193 km). Tu so Belgijci zopet pokazali svoje sposobnosti na več ali manj ravnih poteh. Prvo mesto je osvojil Van Bossel Belgija), istočasno pa so prispeli na cilj še Francoz Siquenza, Tržačan Apolonio, Marguillier in Perne Vinko. Vse je pričakovalo, da bo šesta etapa (Bovec—Bled) spremenila vrstni red udeležencev, kar pa se ni zgodilo. Marguillier je še vedno ostal v vodstvu, medtem ko je vse presenetil z zmago na tem najtežjem delu celotne dirke Slovenec Srečko Polak. Na tej etapi je zaradi oslabelosti odstopil Lulik.V petek je bil na Bledu prost dan, v soboto ob 8. zjutraj pa se je okoli 40 preostalih udeležencev podalo na predzadnjo etapo Bled—Maribor. Od Bleda do Maribora s povprečno bizino 37 km na uro Na Bledu je včeraj startalo na 5 sedmo etapo vsega 36 vozačev, med njimi trije Belgijci, trije Francozi, šest Tržačanov in 24 Jugoslovanov. Po dvodnevnem bivanju na Bledu so bili dirkači precej spočiti. Takoj od starta sta pobegnila brata Ješiča, katerima se je pridružil še Francoz Guiborra. 5 km pred Kranjem so zaradi prevelike hitrosti zaostali štirje Tržačani. Nad Iskro pri Kranju sta pobegnila še dva vozača, Bat in Ročič, oba člana prve jugoslovanske ekipe, Pri Medvodah vsi povečajo hitrost, kajti Belgijci so hoteli zmanjšati razdaljo za pobeglo petorico. Na mostu pri Črnučah je bil položaj naslednji: prva trojica (brata Ješiča in Guiborra) je imela tri minute prednosti, Bat in Ročič dve in pol minute, Mozetič in Stipčevič eno in pol minute, okoli 400 m pred glavno skupino pa je vozil Perne. Ta vrstni red je ostal neiz-premenjen do Prevoj, kjer se pričenja slaba cesta. Tu je imel Perne defekt in izgubil precej dragocenega časa in s tem upanje na ugodnejši plasma. Skozi Lukovico in Krašnjo so Belgijci spet pričeli forsirati tempo ter skupno z Rozmanom in Petrovičem pobegnil iz velike skupine ter kmalu ujeli zaostalega Bata. NA TROJANAH ROČIČ PRVI Na vrh trojanskega klanca je privozil prvi Ročič, za njim pa, Guiborra, brata Ješiča in Petrovič. Na strminah proti Vranskem je prvo skupino dohitel Belgijec van Bossel tet se pridružil Kočiču in Petroviču. V Kaplji je imel Ješič Dragiša defekt, Guiborra pa je pobegnil mlajšemu Ješiču, ki je kmalu zlomil prednjo vilico ter moral čakati na mehanika. AJDE, AJDE PROTI CELJU V bližini Št. Petra se je hitrost prvih vozačev povečala na 45 km na uro. Italijan Malabrocca, ki je vozil kot civilist, je stalno priganjal Petroviča in Ročiča. 4 km pred Celjem smo izvedeli, da pritiska za njima Francoz Guibora. Tedaj ju je začel Malabrocca priganjati: »Ajde, ajde!« Na cilj poletape v Celju sta prispela Petrovič in Ročič 15 minut prej kot je bilo predvideno. NEVERJETNA HITROST BELGIJCEV Ob 15. uri so startale iz Celja proti Mariboru ekipe v presledkih po 5 minut. Najprej so startale tri ekipe individualcev, nato Francozi, Jugoslavija II, Trst, Jugoslavija I in Belgija. Pri Slovenski Bistrici je imela najboljši čas ekipa Trsta, tik za ekipo Jugoslavije I pa so v silnem tempu prispeli Belgijci. Tu je dobil defekt na zračnici van Bossel. Po kratki zmedi je padlo povelje vodje ekipe: Marguillier in van Schil sta pustila tovariša na cesti., ter jo ucvrla za Jugoslovani. Na ravni cesti 9 km pred Mariborom sta Belgijca zvišala hitrost na 45 do 48 km na uro (!), kar je za naše ceste skoraj nedosegljiva hitrost. Na ovinku 200 m pred ciljem sta Belgijca prišla v cilj prva s prednostjo 10 m. REZULTATI PREDZADNJE ETAPE: 1. van Schil (B) 3;12:13, 2. Marguillier (B) 3;12:i3, 3. Petrovič (J) 3;12:13, 4. Ročič (J) 3; 12:31, 3. van Bossel (B) 3; 14:32, 6. Coretti (T) 3; 13:00, 7. Bat B. (J) 3-,17:13, 8. Seguenza (Fr) 3;17:34, 9. Apolonio (T) 3;19:02, 10. Fontanot (T) 3; 19:04, 11. Rozman, 19. Polak, 23. Godnič, 24. Vidali, 23. Perne, 29. Mozetič. ZADNJA ETAPA MARIBOR—ZAGREB Maribor, 16 sept. Na startu je bilo danes še 34 vozačev. Ob 11. so vozili v zaprti vožnji s Partizanske ce:te na Ptujsko cesto, kjer je bil dan znak za Zmagovalec Marguillier (Belgija) leteči start. Še pred Tovarno avtomobilov na Teznu so pobegnili Vidali, Perne, Bat, Ješič ml. ter Stipčevič. Kmalu so imeli eno minuto prednosti. Belgijca OTENBEIHER DRUGI - 3:49.6! Giiteborg, 16. sept. Ottenheimer je cliines nastopil v težko pričakovanem tekmovanju v teku na 1500 m. Švedsko mesto na jugu jv bilo v znamenju te tekme. Ottenheimer je opravičil svoj renome in je eden izmed najresnejših olimpijskih kandidatov. Lundquist, ki ima kot znano najboljši letošnji čas na 1500 m, in katerega smatrajo strokovnjaki za dostojnega naslednika velikega Magga in Andersona, je pustil za seboj Ottenkeimerja samo za 1 m. Lundcpiistu se je posrečilo šele v finišu zmagati. Norveški prvak Bovsen je začel z iz- redno ostrim tempom. Ottenheimer mu je sledil, malo po 800 m je Lumbpiist poskusil pobegniti, kar se mu pa ni posrečilo. Ottenheimer in Lundcjuist sta sedaj tekla drug ob drugem. Sto metrov pred ciljem je Lundquist pričel s finišem, glasno bodre n od tisočglave množice Švedov. Ottenheimer se je zagrizeno boril in pustil Boysena za seboj, medtem ko Lundquistovc prednosti ni mogel več zmanjšati. Rezultati teka so bili: 1. Lundmiist 3:49,4, 2. Ottenheimer 3:49.6, 3. Bov-sen 3:50.2, 4. Eriksson Ingvar 3:51.2. Proga je bila razmočena od dežja. Konjeniška izvidnica ali kaj? Ne, ampak partizanski pohod TD Beži-grad, ki je danes izvedlo množičen pohod članstva z vozmi in na konjih v Iški Vintgar. Na žalost je gosta jutranja megla občutno ovirala našega fotografa Van Shil in Van Bossel ter Fontanot so jih poskušali ujeti, vendar jim to zaradi budnosti ostalih članov jugoslovanske ekipe ni uspelo. Godnič in Coretti sta zaostala zaradi okvare in je moral Godnič pozneje odstopiti od nadaljnje vožnje. V Ptuju je dobil prehodno nagrado Vidali. V Moškanjcih smo dohiteli prvo petorico in se ustavili pri Vidali ju, ki je dobil ravno tam okvaro na gumi. Hitro jo je popravil in nadaljeval vožnjo. Skupina ostalih 25 vozačev je prispela 5 minut za vodečimi. Rumena majica in Apolonio sta hotela nekaj kilometrov pred Ormožem pobegniti, toda Apolonio je dobil oikva: ro na gumi in bega je bilo konec. SIQUENZA VOZI BOLAN V veliki skupini je vozil tudi Siquen-za, drugoplasirani po sedmi etapi. Čeprav težko bolan, je danes nadaljeval vožnjo. Ker ni mogel sedeti ves čas na kolesu, je vozil stoječ na pedalih, od časa do časa pa sta ga ostala dva Francoza in še kateri od naših vozačev potiskala, da sta mu olajšala bolečine. Tovarištvo v kolesarstvu se tu vedno pokaže. Od Ormoža je cesta v dolžini kakih 6 km zelo prašna in posuta z gramozom, kar je vožnjo skupine zelo oviralo. DESETTISOČI SO ČAKALI NA VOZAČE V Mariboru na startu, po vseh vaseh, v Ptuju in Ormožu in dalje do Varaždina je prišlo na cesto od blizu in daleč na tisoče in tisoče delavcev in kmečke mladine, da pozdravijo vozače. Stipčevič ni vzdržal 'hitre vožnje prve peterice, toda pozneje je zaostal za nekaj kilometrov in vozil nad 100 km sam vse do Zagreba. Na: vrhu varaždinskih hribov sta vozila kot prvaPerne in Bat 100 m pred mladim Ješičem. 4 in pol minute pred Stipčevičem ter 9 in pol minute pred glavno skupino, v kateri so bili Marquillier, Apolonio, Vidali, Mičič in Coretti, ki sta se v Va- raždinu odtrgala od glavne skupine in dohitela to trojico. Njihova zasledovalna vožnja se je nadaljevala vse do Zagreba. Perne, Bat in Ješič ml. so imeli do Ivana Zeline kljub močnejšemu zasledovanju že 10 minut prednosti. SMOLA PERNETA IN VIDALIJA TIK PRED CILJEM Na strmem klancu v Ivanu Zelenem je Ješič nekaj zaostal, pozneje na ravnini pa so se vsi trije spet združili. Povprečna hitrost prve trojice se je sukala okrog 40 km. Pred samim vhodom na stadion Dinama v Maksimiru, kjer je pričakovalo vozače okoli 30.000 gledalcev, se je pričela borba med prvimi tremi. Ješič ml. je hotel pobegniti kljub temu, da sta ga nad 100 km vodila Perne in Bat. Toda Bat Branko je bil izkušenejši in je prvi prispel na cilj 100 m pred Ješičem, viharno pozdravljen od občinstva. Perne je dobil okvaro na gumi tek pred vhodom na sta-dinon ter je zaostal kakih 200 m in privozil s praznim kolesom na cilj. Tri minute za njimi je prispel mladi Stipčevič iz Zadra. Devet minut za Batom je prispela na cilj skupina petorice. Kot prvi je privozil skozi cilj Marquillier, Vidali, ki je še 300 m pred ciljem vozil z 20 m prednosti, je dobil okvaro na gumi ter padel in tako izgubil sigurno peto mesto današnje etape. V daljših presledkih so nato privozili na cilj še ostali vozači. VRSTNI RED TEKMOVALCEV PO OSMI ETAPI: 1. Bat Branko J I) 3;57:12 (povprečna hitrost 36,6 km, 2. Ješič Miroslav (ind.) 3;57:21, 3. Perne Vinko (J II) 3;57:43, 4. Stipčevič (individualec) 3;59:24, 5. Marquillier (Belgija) 4;06:50, 6. Apolonio (Trst) 4;06:52, 7. Mičič (J II) 4;06:52, 8. Coretti (T) 4;07:00, 9. Vidali (J II) 4;07:02, 10. Van Bossel (B) 4;09:51, 11. Van Shil (B), 12. Fontanot (T), 13. Strain (J I), 14. Siquen-za (Fr), 15. Ročič (J I); 19. Polak (J), 24. Rozman, 32. Mozetič. ZAKLJUČNI VRSTNI RED PO 1250 KM DOLGI VOŽNJI 1. Marguilier (B) 37;48:29, 2. Si- quenza (Fr) 38;01:36, 3. Van Bossel (B) 38;08:16, 4. Ročič (J I) 38;11:53, 5. Bat Branko (J I) 39:26:54, 6. Fontanot (T) 38;27:26, 7. Apolonio (T) 38;35:39, 8. Petrovič (J I) 38;38:42, 9. Coretti (T) 38;41:45, 10. Perne (J II) 38:43:10, 11. Van Shil (B), 12. Mičič (J II), 13. Polak Srečko (prvi individualec), 14. Strain (J I), 15. Ješič Dragiša (J II), 16. Ješič Miroslav (individualec), 17. Lončarič (T), 18. Guibora (Fr), 19. Pa-pilon (Fr), 20. Lugio (T), 21. Vidali (J II), 22. Rozman, 23. Stipčevič, 24. Gosarič, 25. Blakšič, 26. Matkovič, 27. Čelesnik, 28. Radonič (vsi individualci Jugoslavija), 29. Celici (individualec Trst), 30. Kovačina, 31. Kalema, 32. Mozetič, 33. Radmanovski (vsi individualci Jugoslavija). ZAKLJUČNI VRSTNI RED EKIP: 1. Belgiia: Marguilier, Van Bossel, Van Shil 114;44:37; 2. Jugoslavija I: Ročič, Bat, Petrovič 115:17:29; 3. Trst: Fontanot, Apolonio, Coretti U5;44:50; 4. Jugoslavija II: Perne, Mičič, Ješič Dragiša 117 ;00:31; 5. Francija: Siquenza, Guibora. Pa-pilonll7;52:24. I. in II. zvezna nogometna liga Dinamo že siguren zmagovalec Marguillier m belgijska ekipa zmagovalci dirke „Po Hrvatski in Sloveniji1 plačama v gotovini Posamezna Številka R din Težak pore z BSK : Hajduk 3:0 (2:0) Beograd, 16. sept. BSK je zaigra danes kot še nikdar v tem letu Prepričljivo je zmagal z rezultatom 3:0. Ne bilo bi nič čudnega, če b bil rezultat še večji. Hajduk ni ime. niti ene priložnosti za gol. BSK ji pogosto in nevarno napadal in vrata Hajduka so bila zlasti v prvem polčasu v stalni nevartiosti. Celotna ekipa BSK je bila mnogo borbe nejša in požrtvovalnejša ter ji igrala z očitno voljo in željo po zmagi. BSK je dosegel svojo zmagi že v prvih 12 minutah, ko je votli 2:0. Hajduk je bil v drugem polčasu v terenski premoči, toda njegov napad je igral neurejeno in je netočno podajal. Kot celota je Ha j duk danes povsem odpovedal in ji zasluženo doživel prepričljiv poraz Pred koncem tekme je bil BSK po poln gospodar na terenu. V n j ego vem moštvu ni bilo slabe točke Krilska vrsta pa je bila najboljša Cvetkovič je točno interveniral te: je bil zelo siguren in je ujel tudi vsako visoko žogo. Račič je bi i boljši od Filipoviča. V napadu ji bil najbolj nevaren Antič, najbol uspešen pa Sokič. V moštvu Hajduka se od Beare do Vukasa ni niti eden odlikoval. Sodnik Podubski ji sodil dobro. Dinamo : Partizan 2:0 (2:0) Stadion Dinama v Maksimiru. Gledalcev 30.000, sodnik Nedeljkovsk-i iz Skoplja. Strelca: Pukšec v 9. in Senčar v 44. minuti. Partizan: Šoštarič, Lazarevič, Golič, Čajkovski Zlatko, Jovanovič, Torbarov, Bogojevac, Belin, Atanackovič, Bobek, Branilovič. Dinamo: Stinčič, Cimermančič, Crnkovič, Pukšec, Horvat Ivica, Cizaric, Benko, Senčar, Wolfl, Čajkovski Željko, Dvornič. Zagreb, 16. sept. Tekmo so pričakovali z veliko nestrpnostjo, ker je bila prvi derby . jesenskega dela v Zagrebu, posebno pa zaradi prvega poraza Dinama prejšnjo nedeljo v Splitu in četrte izgubljene tekme Partizana zaporedoma. Takoj ko je šla žoga s središča igrišča, je začelo občinstvo živahno bodriti »plave«. Vendar so bile prve žoge usmerjene proti Stinčičevim vratom. Partizan je napadel in izsilil dva kota, tako da je imela Dinamova obramba polne roke dela. Siloviti napad Partizana je prekinilo Dinamovo vodstvo Zaradi prekrška nad centerjem je sodnik prisodil prosti strel, ki ga je izvedel Volfi. Podal je žogo Pukšecu, ta pa jo je preko živega zidu poslal v mrežo. Tedaj se je spremenila podoba iz prvih minut. Dinamov ci postopoma Hajduka prevzemajo igro v svoje roke in napadajo, vendar mlačno, počasi in slučajno. V vmesnih protinapadih je imel Partizan nekoliko ugodnih priložnosti, vendar sta jih zapravila Belin in Bobek. V drugem delu je tempo popustil. Trener Hiigl je spremenil taktično nalogo zaradi vodstva v prvem polčasu in ukazal čuvati prednost. Senčar in Čajkovski sta bila več v obrambi kakor v napadu. Tako so Dinamovci dočakali konec v defenzivi. Dinamo je zmagal, ker sta se Pukšec in Senčar pravočasno znašla. Oba gola nista namreč dosežena iz premišljenih akcij, temveč po zaslugi obeh igralcev. Več lepih kombinacij so namreč imeli gostje, vendar so bili pred vrati prepočasni. Dinamova obramba, na čelu s Horvatom, je onemogočila vse Bobeko-ve namene. Zlatko Čajkovski je bil igralec št. 1 današnje tekme. Branil je, napadal in streljal, toda samo on. Vsi, pa tudi Bobek, so bili daleč pod svojo Rudar : Budučnost 2:1 (1:1) Igrišče Rudarja, vreme deževno leren zelo težak za igro, sodnik Romčevič iz Beograda, gledalcev 1000. Budučnost; Krivokuča, Abramovič, Zakovic, Aničič, Medhadževič. Popovič, Dermanovič. Čelebič, Božo vic, Pačuka, Radovič. Rudar: Ahlin, Šorl, Laznik, Blatnik, Hudarin, Cestnik, Gorenc Orač, Koncilja, Klančišar, Opresti i k. Strelci: Božovič v 12. in Opresnik v 20. in 67. minuti. Že med predigro, uro pred glavno ekmo je začelo deževati ter je z malimi presledki deževalo do kon-a igre. V prvem polčasu je bilo grišče še v dobrem stanju, v drugem polčasu pa je bil teren zelo ‘cžak in je oviral redni potek igre. Kaže, da je blatni teren bolj odgovarjal domačim, zlasti Opresniku. ki je s svojo prisebnostjo dvakrat ukanil Krivokučo. Moštvo Rudarja ie nastopilo popolnoma pomlajeno. Povprečna starost igralcev je 21 let. Danes so dali vse od sebe, da bi očekinili serijo porazov, kar jim je tudi uspelo. Bili so borbenejši od gostov, ki niso mogli uveljaviti tvoje rahle tehnične premoči. V domačem moštvu so zadovoljili v-si razen neizkušenega Gorenca, Dinamo : Odred 0:3 (0:1) Zagreb : Proleter 0. 3:0 (1:0) Proleter Z. : Metalac 3 : 0 (0 : 0) običajno formo, posebno Lazarevič, Jovanovič in Belin, ki so bili' izrecno slabi. Sodnik Nedeljkovski je bil do-ber, okreten, dosleden in točen. Mateško Bučan Sarajevo : Sp ar ta k 1:1 (1:0) C. zvezda : Napredak 3:2 (3:0) Borac : Močva 4:0 (1:0) Vojvodina : Lokomotiva 0 :0 Dinamo 16 13 2 1 36:11 28 Crv. zvezda 16 11 1 4 38:18 23 Hajduk 16 10 3 3 34:19 23 Partizan 16 7 2 7 25:20 16 Sarajevo 16 5 6 5 20:26 16 Lokomotiva 16 5 5 6 22:22 15 Borac 16 6 3 7 23:23 15 Vojvodina 16 6 2 8 17:22 14 Spartak 16 6 2 8 13:28 14 BSK 16 5 3 8 15:17 13 Mačva 16 4 3 9 14:22 11 Napredak 16 1 2 13 14:43 4 Kvarner : Tekstilac 4:0 (3:0) Bokelj Velež 3:2 (2:1) Rabotnički : Željezničar 3 :1 Radnički : Vardar 3:2 (3 :1) LESTVICA II. ZVEZNE LIGE Vardar 23 14 4 5 50:18 32 Rabotnički 23 13 6 4 55:23 32 Budučnost 24 14 3 7 47:26 31 Radnički 23 11 7 5 53:36 29 Kvarner 24 12 4 8 59:46 28 Velež 23 11 5 7 45:30 27 Metalac 23 10 6 7 36:26 26 Proleter O. 23 11 3 9 47:38 25 Odred 23 11 2 10 45:31 24 Dinamo 23 10 3 10 26:44 23 Željezničar 23 8 6 9 33:32 22 Zagreb 23 9 4 10 29:33 22 Proleter Z. 23 7 5 11 29:41 19 Rudar 23 6 2 15 29:73 14 Tekstilac 24 3 4 17 28:59 10 Bokelj 24 1 6 17 19:94 8 Pravilne rešitve 43. šola ..ŠPORTNE STAVB" 1. Dinamo : Partizan 1 Z. BSK : Hajduk 1 3. Vojvodina : Lokomotiva X 4. Sarajevo : Spartak X 5. Crv. zvezda : Napredak 1 6. Zagreb : Proleter O. 1 7. Dinamo : Odred 2 8. Proleter Z. : Metalac 1 9. Kvarner : Tekstilac 1 10. Rudar : Budučnost 1 ll. Rabotnički : željezničar 1 12. Bokelj : Velež 1 Rudar in Odred veselo presenetila ŽORŽ VLADO: TEKMUJMO V POČASTITEV Mii na l. Bat na 5. in Pni na IB. isti I? ljubljanskih srednjih šolah bodo vadili tudi »ubijanje in iiu-jilsu Od stopnje srednješolske teles-ne vzgoje je v veliki meri odvisna bodočnost slovenskega športa. Ce bodo naši mladinci in mladinke v gimnazijah in drugih srednjih šolah deležni dobrega pouka atletike, smučanja, plavanja itd., če bodo dobili vsestransko telesno vzgojo, tedaj bodo v društvim mnogo hitreje napredovali. Veliko je odvisno od učiteljev in profesorjev telesne vzgoje, V tem ozfru beležimo letos spet korak naprej. Tik pred začetkom novega šolskega leta je bil v Poreču 12 dnevni seminar, ki so se ga udeležili ljubljanski učitelji telesne vzgoje in nekaj gostov iz drugih slovenskih mest. Namen seminarja je bil obnovitev in razširitev znanja v sabljanju, plavanju, skokih v vodo, športni masaži in v borilnih športih. Naši šolski strokovnjaki so se izobraževali delno v Ljubljani, delno v Beogradu, Varšavi, Berlinu, Rimu in drugod. Kljub temu, da imajo nekateri strokovno kvalifikacijo, so z zanimanjem sledili izvajanjem predavateljev v seminarju. Sabljanje je poučeval olimpijski odlikovanec, mojster Rudolf Cvetko. Najprej je podal nekaj klenih misli o bistvu sabljaškega športa, nato pa je dnevno po dve uri vodil prak. tično vadbo s floretom in sabljo, V plavanju smo prve dni iskali boljšj način obdelave učnega gradiva, Ker je veliki večini učiteljev metoda plavalnega pouka že znana, smo se odločili za trening, to je za osebno izpopolnjevanje udeležencev, da bi si izboljšali tehniko prsnega plavanja in crawla. Posebno vidnih uspehov nismo želi, saj je znano, da je treba vaditi plavanje (zlasti plavanje na dolge proge) vse leto in celo leto za letom. Kljub temu pa beležimo kot razveseljivo ugotovitev, da so se tudi starejši tovariši z vnemo udeleževali treningov. Seminar v skokih v vodo je vodil tov/ Janovski Lado, bivši član držav, ne reprezentance. Ugajala je zlasti njegova skakalna gimnastika, k; jo bo moral vsekakor napisati in objaviti Kot zanimivost omenjamo, da so nekateri skakali prvič v življenju, nekateri pa po desetih ali dvajsetih letih Med učenci je bil kot gost tudi Rudolf Cvetko. Čeprav ima že 70 let, se je disciplinirano udeleževal vadt Glede borilnega športa so izrazili strokovnjaki mišljenje, da je primeren za srednjo šolo, da pa je treba paziti na pravilen izbor vaj in zlasti na vzgojo. Preprečiti je treba sleherno možnost surovosti in premakniti težišče dela na izpopolnjevanje tehnike. Največja napaka je v tem, če dovolimo borbo alj udeležbo na tekmah mladim ljudem, ki nimajo dovolj tehničnega znanja. Pouk novega predmeta jiu-jitsa je vodil tov. Erbežnik Danilo. Začel je z borilno stojo in s padanjem ter nato predelal vrsto tipičnih obrambnih prijemov in akcij. Ob tej priložnosti so udeleženci obnovili tudi znanje v boksu. Nadaljnji predmet v poreškem šemi. narju je bila športna masaža. Slednja spada k splošni izobrazbi učiteljev telesne vzgoje, koristna pa je tudi za pouk in za uporabo pri šolski telovadbi. Ce učence zebe, ali če so po napornejši vadbi utrujeni, je povsem umestno, da organizira učitelj skupno masažo, bodisi kot avtomasažo ali pa razdeli učence na pare. Za predelavo masaže je bil povabljen v Poreč priznani strokovnjak tov. Jelar iz Ljubljane. Predelal je tehniko in fiziološki učinek masaže najprej v obliki predavanj, temu pa so sledile ure prak. tične vadbe. V glavnem je bil namen seminarja ta, da se udeleženci z novim in razširjenim znanjem pripravijo na novo šolsko leto. S tem ni rečeno, da se bodo metode našega srednješolskega telesnovzgojnega dela bistveno spreme. Cim je po težki operaciji okreval, se je spet z vsem srcem podal na delo za napredek šolske telesne vzgoje. Ker je bil program dela zelo obširen, smo imeli v vsem samo en prost dan. Izkoristili smo ga za ogled slovite Srednje vinarske šole. Ljubeznivi inž, Gro-hovac nam je razkazal šolsko knjižnico (v njej je 7500 knjig!), laboratorije, gospodarska poslopja in seveda tudi kleti. Dobili smo vpogled v delo ugledne kulturne ustanove, ki deluje za gospodarski napredek Istre že vse od leta 1873., ko so ustanovili šolo na predlog Istrskega sabora. Tri ure nam je inž, Grohovac razlagal zani. mive podrobnosti o grozdju, sadju, pšenici, živini itd. Videli smo 2 m nile, podana pa je možnost, da bo pouk bolj vsestranski, živahnejši in zanimivejši. Nobenega dvoma ni, da se bodo učenci radi učili obrambnih prijemov, sabljanja (čeprav s skromnimi rekviziti!) in masaže, tudi skakalno gimnastiko bodo z zanimanjem predelavah. Glede plavanja pa je velika škoda, da nimamo na razpolago zimskih bazenov. Kolikšnega pomena bi bilo za zdravje, za higieno in za športni napredek, če bi se lahko šolska mladina redno udeleževala plavalnih vaj! Ker pa nimamo plavališč (zimsko kopališče »Ilirije« zadostuje komaj še za potrebe športnih klubov!), bo treba s plavanjem počakati na prihodnjo letno sezono... Seminar v Poreču je vodil predsednik Društva učiteljev in profesorjev telesne vzgoje LRS, tov. Borko France. Motiv iz Poreča v Istri (Risal: D. Erbežnik) visoko pšenico, okusili pa smo tudi nekaj čaš žlahtnega domačega, vina. Popoldne smo si pod vodstvom kustosa poreškega muzeja, prof. Lovrinovičeve gledali znamenitosti mesta, zlasti baziliko, lapidarij in etnografski muzej, Hvala vsem, ki so nam posredovali znanje in omogočili udeležbo na uspelem seminarju v Poreču. """ MEDNARODNI NOČNI ^ KRITERIJ V LJUBLJANI V torek, 18. t. m. bodo nastopili vsi udeleženci dirke »Po Hrvatski in Sloveniji« na prvem mednarodnem nočnem kriteriju v Ljubljani. Nastopili bodo tudi oni dirkači, ki so v teku dirke odstopili, kakor na primer luksemburški prvak Kayser, dalje vsi Tržačani, trije Belgijci, trije Francozi in vsi jugoslovanski dirkači. Dirka bo šla po Miklošičevi, Tavčarjevi, Komenskega, Resljevi, Slomškovi in Pražakovi ulici. Poleg seniorjev bodo nastopili tudi mladinci, ki bodo prevozili 25 krogov. Pri vsakem krogu zadnji izpade. Seniorji bodo vozili 80 krogov. Vsak peti krog bo cilj. Poleg tega pa bodo tudi štirje nagradni cilji, kar je novost za jugoslovanske kriterij-ske vožnje. Prvak nagradnega cilja bo prejel 1000 dinarjev. Dirko organizira kolesarska sekcija Ilirije. Ceste bodo zaprte že od 18. ure dalje. Reditelji morajo poskrbeti, da bo tekmovanje nemoteno opravljeno, gledalce pa opozarjamo, da ne bi nedisciplinirano ovirali poteka dirke. Lep uspeh mariborskih Železničarjev Prejšnji teden je imel Maribor v gosteh enega najboljših članov druge zvezne lige, enajsterico Budučnost.i iz Titograda. Kljub delavniku je prih-ite-10 na stadion ob Tržaški cesti skoraj 2000 gledalcev, ki bi bili skoraj priče izrednega presenečenja, zmage domačinov nad renomiiranim nasprotnikom. Po vodstvu Železničarja 2:0 v prvem Polčasu je vsled napake domače obrambe, odnosno vratarja, uspelo gostom izenačiti. Igra je bila včasih prav napeta in na precejšnji tehnični višini. Sicer so imeli Črnogorci terensko premoč, toda tudi Železničarji so mnogokrat nevarno prodirali na nasprotnikovo stran in ogrožali svetišče Krivokuče, ki je imel precej resnega dela in je moral dvakrat celo kapitulirati. Nedvomno so bili Tito-grajčani boljše moštvo, toda domači Železničarji so tokrat ugodno presenetili ter s silnim požrtvovanjem in lepimi kombinacijami dosegli velik uspeh proti močnemu nasprotniku. Zlasti so se odlikovali Kajšler, Stifter, Žižek, Sako, Hudelist In Čendak. Ukmar je odlično interveniral, ima pa del krivde za drugi gol. Končno stanje 3:2 za Budučnost. Is Maribora nam piseio Stadion Branika pred dograditvijo Prebivalci Maribora večkrat pose-čajo Ljudski vrt. kjer nastaja novi, reprezentativni stadion SD Branika. Marljive roke športnikov so z uvidevno pomočjo Irontovcev že skoro dokončale nova igrišča in športne naprave ki bodo med najlepšimi v naši državi. Pravkar dokončujejo še tekališče, dočim bodo tribune grajene naknadno, ko se dodobra učvrsti sedanji nasip. Nogometno igrišče je zasajeno z angleško travo. Nogometaši že nestrpno čakajo, da bodo lahko pričeli s tekmovanjem na tako krasnem terenu Vendar je upravni odbor društva mišljenja, da naj se prva tekma prične šele prihodnjo spomlad, ko bodo vse naprave že gotove. Društvo bo dobilo v uporabo tudi poslopje, v katerem je za enkrat še Dečji dom. ter bo tam uredilo športno restavracijo in prostore kjer bo lahko nudilo streho športnikom, ki bodo prihajali na tekmovanja iz drugih krajev tako, da bo povsem neodvisno od hotelov, ki jih v Maribru zelo primanjkuje. Tudi dela na novih štirih teniških igriščih se približujejo zaključku ter bodo tereni svečano predani »belim športnikom« ob priliki III. odprtega prvenstva Maribora v oktobru, na katerem se bodo zopet zbrali najboljši igralci tenisa iz vse države. Marljivim odbornikom »Branika« je treba ža uspešno delo samo čestitati, saj jim je vsa javnost Maribora hvaležna za veliki trud in požrtvovanjr-v korist skupnosti. E B. V Mariboru bodo igrali hokej na travi SD »Branik« je ustanovil klub za hokej na travi in že tudi nabavil vsa potrebne rekvizite Člani že marljivo trenirajo pod izkušenim vodstvom tov. Mariniča in bodo v kratkem imeli prvi nastop. Ker v Sloveniji še ni konkurence bo njihov prvi nasprotnik iz Zagreba Zanimanje za to novo športno panogo je med mladino zelo veliko, in bo klub razpolagal z zadostnim številom hokejašev. V košarkarskem derbyju so zmagali Železničarji Na stadionu Železničarja sta se prejšnjo nedeljo zvečer pod reflektorji srečala v prvenstveni tekmi oba mariborska rivala. Okrog 1200 gledalcev je prisostvovalo razburljivi igri, ki je bila tehnično na prav dobri stopnji. Železničarji so z energičnimi napadi,’ ki so jih zaključili s točnimi meti na koš. presenetil nasprotnike, ki pa so se zagrizeno borili in v začetku drugega polčasa precejšnjo prednost domačih zmanjšali na 29:27, Ko pa se je Železničarjem posrečilo priti v vodstvo celo 47:30, je izglodalo da bo srečanje končano s katastrofo Branika. Toda fantje so napel; vse sile in jim je do konca vendar uspelo znižati neugodno razmerje košev na 54:45. E. B. Uspelo gostovanje plavaesv ljubljanskega Železničarja na Reki Loparičeva nov državni rekord na 100 m prosto — 1:10.2 Reka, 16. sept. Sinoči je bila na re-š-kem plavališču zanimiva plavalna prireditev, v kateri so nastopili prav vsi reški plavalci, od najmlajšega 8-letrtega pionirja pa do znanih državnih reprezentantov. Obenem so imeli plavalci ljubljanskega Železničarja dvoboj z drugo ekipo domačinov. Srečanje se je končalo z razmeroma nizko zmago Rečanov (59:50), saj je treba upoštevati, da je Primorje v vseh ozirih naš najmočnejši klub. Rekordni rezultat je do- 112 MESECIH MODEREN HIPODROM Dne 10. julija sta klub za konjski šport »Borec« in sekcija športnega jahanja JA z veliKim lepakom oDjavnu Kranjčanom, da pričenjata z gradnjo modernega hipodroma. Ze M. t. m,, samo dva meseca pozneje (čudite se!), so bile na novozgrajenem dirkališču prve konjske dirke. Menda ni v vsej Slovenili podobnega oojekta ki bi nastal v tako kratkem času in še to v Kranju kier do sedaj z gradnjo raznih športnih naprav niso prišli dosti dalj od načrtov in konferenc. Prav zaradi teh izkušenj so Kranjčani zmajevali nad »drznim« podvigom KKS Borec prepričani, da se bo tudi ta gradnja končala kot vse prejšnje. Ce dodamo k temu še dejstvo, da Borec ni razpolagal s primernimi denar, nimi sredstvi, se je zdel pesimizem skoraj opravičen. Toda... NOVA ŠPORTNA PANOGA V LJUBLJANI Se ni v celoti končana gradnja novega športnega objekta v Ljuoijani' — pioscaa za vožnjo z arsaljkami na kolesih — na bivšem otroškem igrišču v Slomškovi ulici, pa že vzouja hajveeje zanimanje mladine, ki že pridno in sistematmčo vadi z maloštevilnimi ko-taljkami. v kolikor so ze na razpolago. Najprej nekaj tehničnih podatkov. Ploščad ima mere 4u m x 20 m, ima torej osnovno ploskev dveh ljubljan. skih nebotičnikov brez slehernega presledka Naši strokovnjaki v športnih gradnjah so morali rešiti tehnično tež. ko vprašanje take enotne, za naše klimaticne razmere zelo kočljive velikost; betonske ploščadi, vendar pa upamo, da so ji bili kos. Na valjani prodasti, 60 cm debeli plasti so' zabetonirali prvo 8 cm debelo ploščo, na to pa drugo 12 cm debelo arini, rano. z dvojno mrežo iz betonskega železa, nakar je položena 2 cm debela brušena teraco plošča Površinska obdelava je zelo lepa in dela čast našemu adbeništvu, ki se je lotilo z vso vnemo težkega in odgovornega dela in ga rešilo na splošno zadovoljstvo gradbenih strokovnjakov. V inozemstvu je vožnja z drsalkami na kolesih samostojna športna panoga z vsemi nacionalnimi in mednarodnimi tekmovanji. Letošnja svetovna prvaka te športne panoge sta nemška športnika tiarami alk, ki sta tudi istočasno svetovna prvaka v umetnem drsanju v parih. Ni torej siucaj, da smo zgradili ta športn; objekt v Ljubljani Kot »surogat« za umetno drsališče, za vadbo in vzgojo novih kadrov drsalcev in hokejistov, saj sta si ti dve športni panogi zelo sorodni in skupaj orno. gocata celoleten sistematičen trening enih in drugih športnikov. Otvoritev tega novega športnega ob-jekta bo 6. oktobra ter bo ob tej priložnosti v Ljubljan; prva hokejska tekma z drsaijkami na kolesih, ki jo bosta odigrali med seboj moštvi iz Nove Gorice in Pulja Na bivšem primorskem ozemlju je namreč ta šport že vpeljan in močno priljubljen saj imajo take vadbene ploščadi poleg Nove Gorice in Pulja tudi Postojna, Bovec in drugi. Ljubljanska gradnja bo torej v športnem pogledu pomenila ozko povezavo teh krajev z Ljubljano, saj jim je doslej manjkal center tega športa, ki ga je preje predstavljal Trst in druga mesta v Italiji. Poleg hokejistov bodo ob otvoritvi nastopili kot gostje umetni drsalci seveda pa bodo tudi domači drsalci pokazali svoje znanje! . , Ce bi bilo danes v Ljubljani na Republiško prvenstvo TZS v odbojki bo v Ljubljani Izbirna tekmovanja odbojkarskih ekip telovadnih društev so bila zaključena z nedeljskimi tekmami okrožnih skupin v Mariboru, Novem mestu ln Ljubljani, kjer so zmagala naslednja moštva: ČLANI: TD Novo mesto, TD Tržič. ČLANICE: TD Novo mesto, TD Fram. MLADINKE: TD Slivnica, TD Šmihel, TD Kobarid, MLADINCI: TD Petrovče, TD Novo mesto. Ta moštva so sl tako priborila vstop na tekmovanje za republiško prvenstvo TZS, ki bo v nedeljo 23. t. m. v Ljubljani na letnem telovadišču v Tivoliju za začetkom ob 9. uri. na kar že sedaj o ozarjamo vse ljubitelje te športne Igre, —- razpolago tisoč parov teh drsaljk. bi bile gotovo vse pokupljene v nekaj dneh. toliko zaviuljivm oci vidiš od pioscadi Kj komaj čakajo, da se tudi oni uvrstijo med veselo mladino, ki tako zadovoljno drvi po gladki ploskvi. Upamo, da bo tovarna športnega orodja »Elan« kmalu izdelala prototip drsaljk na kolesih po načrtu inž. Bloudke, ki ne bodo drage, imele pa bodo odlične vporabne lastnosti. Pri »Elanu« pohitite, mladina težko čaka Vaših izdelkov. In še nekaj o samem prostoru. Javno mnenje bo verjetno kritiziralo položaj ploščadi, češ da je stisnjena na premajhnem prostoru brez vsakršnih razvojnih možnosti. To je nedvomno res. Razvoj tega športa pa bo pokazal da bomo morali misliti v najkrajšem času na drugo večjo ploščad, ki bo lahko služila za velike mednarodne prireditve, sedanja pa bo trajno služila svojemu namenu le za sistematični trening v središču mesta Riba smrdi pri glavi.,. Sredi meseca junija je plenum FZS med drugim sprejel tudi sklep o tekmovanju vseh sestavnih fizkulturnih organizacij v počastitev 10, obletnice JA. Toda dasiravno so bili na plenumu navzoči zastopniki prav vseh zvez, je od 21 sestavnih organizacij samo 5 zvez izdelalo za svoje osnovne organizacije tekmovalni program in navodila za tekmovanje ter isti material dostavilo svojim društvom. To nalogo so opravile telovadna, plavalna, smučarska, atletska in kolesarska zveza, vse ostale pa se za zgoraj omenjeno tekmovnje niso zmenile niti toliko, da bi izvršile vsaj ta administrativno-tehnični postopek. Todda to še ni vse. Sekretariat FZS je na podlagi slabih uspehov v tekmovanju za obletnico JA pozval tekmovalno komisijo pri FZS, naj skliče predstavnike vseh zvez v svrho ugotovitve dejanskega stanja ter poživitve tekmovanja. Toda na sestanek, ki je bil pravočasno sklican, so od 21 republiških zvez prišli samo zastopniki telovadne, smučarske, nogometne, atletske, kolesarske, konjske m rokometne zve. ze, torej 7 zastopnikov od 21 organizacij. Dva dni pozneje, to je 14. tega meseca, je sekretariat FZS sklical z istim namenom predsednike in sekretarje vseh zvez. Udeležba na tem sestanku je bila sicer za nekaj odstotkov boljša (od 21 zvez navzočih že celo 12 predstavnikovi, oda vseeno smo pogrešali zastopnike strelske (!j), planinske (H), toksarske, težkoattetske, kolesarske (vsi odborniki pa menda res niso bili na dirki??), odbojkarske, teniške, drsalne ter zveze za hokej na travi. Ali Je treba k tem podatkom še kaj komentarjev?? Verjetno ne. Znano je, da so se ob zaključku tekmovanja za 10. obletnico OF vse zveze goreče prepirale, kateri naj pripade zmagovalni prapor. Pričakujemo torej, da se bodo od danes naprej prav vse zveze z isto gorečnostjo vrgle na tekmovanje za obletnico J«, ter s pospešenim delom nadoknadile tisto, česar niso dosegle v teh dveh mesecih zares »mrtve sezone«. Gradbeni odbor, ki so ga sestavljali tovariši Kap. nažaar, Luzar Božic. Sajovic in nerjak. je KrepKo zagraou. potrkal na razna vrata, tetal po vsen mogočih ustanovah in že se je meti Krepka telesa vojakov in prostovoljcev pomešal iti.tonski buldožer. Bred očmi mimoidočih je kar sproti nastajala preorana in s planirana ravnina. i\u su navozili in razvaljati še les, je hipo-urom pokazal svoje nouoce lice. »e nekaj krepkih Zamanov pa se je okrog dirkališča pojavna lepa ograja, postavljene so bne zapreke, se nekajkrat je traktor poravnal dirkamo siezu in že se je pnceia zgrinjati okrog nipooroma lisocgiava množica, ua prisostvuje prvim konjskim utri kam. tviariskdo bi pomislil, da je gradnja hipodroma, kot je kranjski, enostavna: maio sleze, nekaj kuiov m dirke se tanko pneno. Poda vloženi truo, težave in čvrsta volja so tako veliki oa je skoraj neverjetno tak uspeh doseči v tako kratkem času. Številke so najboljši dokument in te nam povedo dovolj: preorati, preložili m splaniran je bilo potrebno zu.uuu m-zemije; za itiu metrov ooigo stezo navoziti 4oo kamionov lesa ter ga vdelati v progo; nešteto krogov sta napravila traktor m valjar, ua sta uravnala progo Uradbeni odbor je na to aeio Janko ponosen! Za samo tekmovanje dne 9. t. m. je bilo povsod velikansko zanimanje Vzorno organizirana prireditev, rekordna udeležba m bogat spored s privlačnimi nagradami — dami kranjskih tovarn m podjetij — vse to je zapustilo pri gleuaicm neizbrisen vtis Dosežem c asi so le malo siapsi od' krških, kar pa je razumljivo gieoe na še ne ustaljeno stezo in nekoliko preostre krvine; izboljšati to je tudi prva bodoča naloga kluba. Vendar je prav povedal v svojem otvoritvenem govoru tov Dolenc, da je Slovenija pridobila lup. modern hipodrom ki mu je težko najti lepšega. KKS Borec je s postavitvijo hipodroma utrl pot konjskemu športu tudi na Gorenjskem. To se je pokazalo ob priliki prvih tekem kjer je nastopilo rekordno število konj, med njimi mnogo iz kranjske okolice. KKS Borec, njegovo agilno vodstvo in sekcija JA so porok, da se bo začeto delo uspešno nadaljevalo in da bodo uresničeni tudi načrti bodoče ureditve hipodroma, ki bo tako v ponos ne samo Kranju temveč vsej Sloveniji, Zgled marljivih članov gradbenega odbora pa naj povleče Za seboj vse ostale, ki jim je pri srcu zgraditev še nekaterih prepotrebnih športnih objekot v Kranju. Štempihar Miloš segla Branka Loparič na 100 m prosto — 1:10.2, kar je za 1.2 sekunde boljše od državnega rekorda. V ljubljanski ekipi se je odlikoval Grohar z izvrstnim časom na 400 m prosto, presenetila pa je tudi dvojina zmaga Marcarolove in Kunčičeve nad Volčičevo, ki je članica prvega moštva. Nekateri boljši rezultati dvoboja: Moški — 400 m prosto: 1. Grohar (2) 5:32.6, 2. Vukelič (P) 5:40.8, 4. Strgulec (Z) 5:45.2. 200 m prsno: 1. Jovič (P) 2:58.8, 3. Hočevar (2) 3:04.0, 4. Turk (2) 3:04.5. 100 m prosto: 1. Kos (2) 1:08.4, 2. Zamolc (P) 1:08.5, 3. Mušič (2) 1:09.6, 4. Volčič (P) 1:09.9. 100 m hrbtno: 1. Sojič (P) 1:18.2, 2. Goršič (2) 1:22.3, 4. Grohar (2) 1:26.1. 3X30 m prosto: 1. Železničar 2:31.0, 2. Primorje 2:33.0. Ženske — 100 m prosto: 1. Vukelič (P) 1:20.4, 2. Zupančič (P) 1:21.3. 100 m hrbtno: 1. Trošelj (P) 1:32.2, 2. Medanič (P) 1:33.0. 200 m prsno: 1. Macarol (2) 3:19.5, 2. Kunc (2) 3:21.6, 3. Volčič (P) 3:23.4. 4X30 m prosto: 1. Primorje 2:38.0, 2. Železničar 2:45.2. Vaterpolo: Primorje : Železničar 6:1 (3:1). _ P. M. Prijave za zimsko olimpiado v Oslu 18 držav je doslej sprejelo povabilo za sodelovanje na zimskih olimpijskih igrah leta 1952 v Oslu, in sicer: Belgija, Nemčija, Švica Finska, Francija, Švedska, ZDA, Danska, Island, Velika Britanija, Avstralija, Avstrija, Nova Zelandija, Kanada in Norveška. Vsak teden nekaj »Otroka, pravkar berem članek o pretreniranosti. Pazita se, baje j* zelo nevarno ...« VELIKANI PLAVANJA Na prvih modernih olimpijskih igrah leta 1896 je plaval zmagovalec na 100 m prosto 1:22 To je cas. s katerim se danes tudi na tekmovanju mladink ne bi nobena preveč ponašala. Leta 1912 je prišel na olimpiado v Stockholmu tudi temnopolti črnolasi mladenič, s čudnim imenom Kahana-moku. Startal je na 100 m prosto. Po skoku" v vodi je začel čudno brca"ti z nogami in veslati z nogami izmenoma nad glavo. Plaval pa je z neverjetnim tempom. Ljudje so ga začudeni gledali, toda ko je preplaval polovico proge, so že bili prepričani, da so kretnje tega Havajca, ki jih ne bi bilo tako lahko pojasniti, najpametnejši in najnaravnejši način premikanja v vodi. Kahanamoku je zmagal s časom 1:03.4. Cez štiri leta je prišel Duke Kahanamoku zopet v Evropo in ker se je medtem popravil je s časom 1:01.4 zopet odnesel zlato medaljo domov Se štiri leta se je obdržal na višini znanja in plaval leta 1924 v Parizu zopet točno 1:01 4 toda tokrat ta čas ni več zadostoval za zmago Medtem je začel svet crawiati. Leta 1912, je bi! crawl nezaslišana novost Po petih, osmih letih pa so že brcali dečki in deklice v švedskih, nemških in ameriških kopališčih po novem, da Je bilo veselje Kdor ]e znal cratvl. je imel več od življenja, ali najmanj razumel je kaj se pravi plavati. Izmed teh dečkov ki so začel; plavati po novem v treh različnih delih sveta, so se razvili trije nlavači, ki so se kasneje borili po vsem svetu v najlepših in najnapeteiših borbah, kar jih je kdaj svet videl. N_a blagoslovljeni obali Kalifom!le se je pojavil mlad mož precej velike nostave. ki je bila oblikovana tako kakor da bi sj in strokovnjak za cratvl nalašč izmislil. Široka visoka ramena, so bila kakor ustvarjena za to da lydn vrtela mnončne vzvode — nieoove roke: v širokih prsih je imel valita in močna nluča. dolga stegna dlani in noše so imele taktne dimenzije da so naoravile potrebno veslanje za zsdovolistvo .Tonnv je šel na start X sprflšče.oi is kljub temu zbrani ma. lomarnosti, ki odlikuje vse ameriške atlete In kar je potlej sledilo, je bilo užitek za vsakega ki ljubi življenje in njegova tisočera gibanja. Jonny VVeissmuller je bil kakor to imenujejo strokovnjaki — »drsalec«, plavač, ki je brez vidnega napora drsel skozi vodo. Jonny VVeismtiller ni imel samo ide-alnega telesa in potrebnega talenta za hitro plavanje — imel je tud; odličnega trenerja, ki si je najbolj naravno plavanje — crawl — točno ogledal in je prišel do novih znanstvenih spoznanj. Leta 1924 je imel stari reprezentant Kahanamoku sicer še vedno zadoščenje da je plaval prav tako hitro, kakor pred štirimi in osmimi leti. toda imel je tudi nasprotnika, ki ni bil samo naravno nadarjen, ki ni izpopolnil crawla samo do prav umetniške višine temveč je imel tudi neverjeten konči finiš. Jonny je plaval 59 sekund (prvi človek, ki je plaval na 100 m pod 1 minuto!) in ni dal Havajcu nobene možnosti Jonny je šel v vodo tudi na 400 m in zmagal čeprav so bili njegovi nasprotniki izvrstni pla-vači, kakor Arne Borg in Chorlton In Jonny je plaval končno še v zmagoviti ameriški štafeti 4x200 m Tri zlate medalje! Ne Jonny VVeissmuller ni zmagoval kar tako Tu so bili. kot že rečeno, tudi drugi, ali bolje, tu sta bila tudi tista dva dečka, ki sta zrasla v drugih kotih sveta in sta se prav tako razumela na plavanje. Plavala sta po. časne.ie in morda ne tako lepo. kakor Jonny. toda bila sta vzdržljivejša imela pa sta tudi neverjetno mero volje Tu je bil najprej Arne Borg iz Švedske, športni fenomen ki se rodi vsakih što let enkrat. Arne Borg je bil lažji kot VVeissmuller in je v vodi ležal precej višje kakor Američan. Zdravniki so ugotovili pri njem veliko anomalijo notranjih organov — nekje v telesu tega moža naj bi bil votel prostor ali nekak zračni mehur, kakor ga ni bilo mogoče videti še pri nobenem človeku Toda Borg bi postal verjetno tudi brez tega mehurja dober Plavač. saj je bil skoz in skoz pravi mož volje in človeška volja je več vredna kokar vs; zračni mehurji in posebnosti v telesu Poleg njegovega plavalnega talenta so se v vitkem, skoraj suhljatem Švedu združile še druge lastnosti. Lahko je bil neverjetno razposajen, bil je tipičen kolerik Ce se je razjezil, je dosegel najneverjetnejše stvari in razjezil se je mnogokrat. Bil je tako prepričan o svojem znanju, da je hotel ves plavalni svet enostavno poteptati. V Parizu se je prijavil na vseh progah od 100 do 1500 m in plaval je tudi v štafeti. Rezultat: VVeissmuller ga je premagal na 400 m, Charlton na 1500 m in na 100 m se je lahko plasiral šele na četrto mesto, toda v štafeti je plaval še enkrat kot obeseden in je pomagal Švedski na tretje mesto Večkrat se je zgodilo, da je Borg v lažjih tekmovanjih plaval nekoliko pred svoje nasprotnike, se vlegel na hrbet in pokazal jezik novinarju, ki ga je prejšnji dan nadlegoval. To so mu zelo zamerili Pri vvaterpolu leta 1927 mu je v Bologni izbil francoski waterpolist Pariou dva sprednja zoba Borg je bil strašno jezen in je pri plavanju na 1500 m mislil samo na svoja dva lepa izbita zoba. Pri tem mu je čas tako hitro potekal da je progo preplaval v času 19:07.2 Enajst let so se mučili vsi veliki piavači. med njimi znani Japonci. Amerikanca Medica in Fla-nagan Francoz Taris in marsikdo, ki ie nosil znamenito ime. da bi plavali bolje Toda enajst let jim ni uspelo porušiti tega sijajnega svetovnega rekorda. Ko je bli Borg na višku slave se .le napotil po svetu predvsem zato, da bi premagal svojega najhujšega nasprotnika Avstralca Charliona prav v njegovi domovini Potniki na ladji so seveda vedel; za Borgovo slavo. Ko so se v nekem indijskem pristanišču domačini notapiiaii in lovili bakrene novčiče, k; so jim jih metali potniki z9 zabavo v vodo so začeli glasno dvomiti, ali zna Borg boli e plavati kot ti divjaki Borg se je slekel in skočil X vodo. Z rokamj je kazal domačinom. da bi rad plaval z njimi za stavo, toda slednji ga niso razumeli. Menili so verjetno, da je to samo nov konkurent pri potapljanju po novce, Borg se je razjezil in priselil dvema alt trem klofuto. Dosegel je popoln uspeh — cela skupina je divje zaplavala za njim Toda kmalu so spoznali da je vse zaman, da tega belokožnega čudežnega plavača ne bodo nikdar ujeli. Borgov največji nasprotnik je bil Avstralec, tretji list v deteljici ih značilen primer, da ravno pri plavanju odpove veda o športnih tipih. Velike in majhne, debele in suhe — vse vrste ljudi najdemo med mojstrskimi piavači in skupnega imajo verjetno samo nekaj: neizmerno voljo Charlton je bil močan dečko z velikanskim prsnim košem in mehkimi kretnjami ki so v vodi spominjale na lagodno igranje počasnih tjulnov. Ko ie prišel Borg v Charltonovo domovino Avstralijo ga je ta mladi vodni atlet neusmiljeno pustil zadaj na vseh progah. In vse življenje je videl Borg v Avstralcu svojega dednega, smrtnega sovražnika, človeka, ki mu je bi! neprestano na poti in mu vedno znova »zasolil juho« Naiostrejši in nailenši pa ie bil boi med temi tremi niavači leta 1924 v nariikem nlimnliskem štadionu na 400 m ko so IVeissmfllier. Charlton in Borg nn strahoviti borbi priplavali na cilj niti pet metrov oddaljeni drug od drugega Arne,Borg se je hotel maščevati nad Weissmti!leriem ki mu ip vzel zmago na 100 m. in nad Charltonom. ki p a ie nustll na 1500 m za sabo za celo dolžino bazena Jonnv VVeissmuller le bil samozavesten kakor vedno. Chari-ton na ravnodušen in miren Prinravlieni — pozor — strel!« VVeissmliller in Borg sta začela kot divia: 60 m v 29 sekundah. 100 m v 1:04.2, Pri 200 m je VVeissmtPler orel na cilju, obrnil ie v 2‘23 0 Daleč za nitma se ie valil Bo v Charlton ki je vedno notrebpval neka' časa da se ie ogrel. N"’bče ni več računal na Avstralca. Borg se ie razjezil To ie Sadnja tekma, pri 'kateri lahko dobi zlato medaljo. Napel je vse sile jo se potegnil do VVeissmuller ja pri 250 m je obrnil prvi. Prednost je ob" držal do 300 m toda Jonny je samo polovico telesne dolžine za njim. Casomerilci So izmerili 300 m 3:4a.£. Toda takrat je začel Charlton. Be' natioma se je prikazal iz zasede 1» sedaj gredo vsi trije skupaj in . mj1 štiri metre ni od prvega do tretjega. Ko je Borg videl svojega smrtnega sovražnika tik za sabo. se je sveti jezi prtaiuzii se temen strah. 1“ prekleti sitnež, ki človeka ne mote pustiti pri meru Izgteda, da ima neizčrpne zaloge moči prav takrat. k° drugega zapuščajo. Zadnjih 25 metrov VVeissmtiller. 3e pokazat svoj znameniti končni čP»n“ podvojil je udarce nog in spredaj g“ je dvignilo iz vode kakor motorm čoln v polni brzini. Za njim je y°at vrela in počasi toda nezadržno jo j, potegnil mimo Borgovth obupanih ocl-Borg je vlekel m vlekel metal r0 .e naprej. proč od telesa zasovražil J svoje ude, ki niso več poslušan nJ* gove volje, vlekel in vlekel in iz Avstralije se mu je neprestano m . žal. lagodno in mehko kakor da se le malo kopal. ,e Jonny je na cilj ju Borg ima = tri še dva .še--------en udarec m A je pogledal na levo je ravnokar uu ril Charlton. Komaj in komaj ie J Prvi VVeissmtiller 5:04 2, drugi 5:05.6. tretji Charlotn 5:06.6. . .. Cez tri leta sn se zonet sreča ; tri leta so se zo, Arne Borg je plaval v Amsterda leta 1928 točno 1 sekundo hitreje Ksg kor 1924 v Parizu Toda Charlton je popravil za tri sekunde tako je nagnal Šveda na tretje mesto, g gal pa je tokrat argentinski Pi Zorilla. , .,nn m Charlton je leta 1928 plava JjuV924 celih 40 sekund bolje, kakor leta t v Parizu. Toda tu pa se ie oore i pravil za celo minuto in je ,Vre'unnč-Avstralca v času 19:51.8 Končno. "jato no si je vendarle priboril prvo To je bil najsrečnejši dan v živlien^ .velikega švedskega plavača. Ali je košarka slovenski šport št. 2 Uspehi so vedno zvezani z obiskom kakršnih koli športnih tekem in nastopov. Cim kvalitetnejše ekipe, tem več ima pristašev in navijačev. Tako se je tudi v Sloveniji pričel širiti krog ljubiteljev košarke, ki pa si gledalce pridobiva od tekme do tekme. Ni to samo v Ljubljani, kjer imamo dve ligaški ekipi, ampak smo opazili večje zanimanje gledalcev tudi v Mariboru, Celju itd. Toda prireditelji bodo morali na prihodnjih tekmah pripraviti navodila za nepoučene gledalce, kaj je v igri prav in kaj ne. Tako se starejšim ljudem, ki prvič pridejo na posamezne tekme, ne bo treba uvrščati med pionirje, ki poznajo vsa pravila, Majhna brošurica bi ves ta pereči problem z lahkoto rešila. Ko že govorimo o gledalcih, pa naj povemo še njihove želje. Na igrišču ASK si žele tablo s točnim rezultatom, sedaj, v nekakšnem odmoru, pa kakšno boljšo tekmo. To sta dve zelo skromni želji katerim bi lahko prireditelji ustregli. < NOVI TALENTI 2e Kosec je na Taboru, ko je pričel z vadbo košarke, gledal na mladino. Ze 1. 1946. so bile naše ekipe sestavljene večinoma iz mladih igralcev (izjeme Klojčnik, Jug, Kokot, Olivieri, Kosec, Skrij), Tako je tudi sedaj. Maribor ima mlado ekipo, Celje in Ljubljana pa tudi. Najstarejši igralci v obeh ligaških ekipah so rojeni 1. 1928. in to so: Vozelj, Breznik, Mravlje, Fugina in Steiner. Vsi,«estali pa so mlajši. Ze lani, posebno pa letos, sta se naši vodilni ekipi še bolj pomladili. V ASK igrajo Skrjanc, Kristančič in Jezovšek, pri Železničarju pa lanski mladinci Radmelič in Bezek, Toda tudi naši najmljaši, pionirji, kažejo lep napredek, tako da se nam ni bati, da bi košarka izumrla. BREZ COPAT IN ZOG Marsikdo, ki ne pozna razmer v slovenski košarki, bo rekel, saj fantom nič ne manjka. Toda če bi vedel, da so uspehi naših ekip doseženi skoraj brez sredstev, bi se začudil. Ker poznam samo razmere v ljubljankih klubih, bom omenil samo njihove težave. Nimamo žog, še manj pa copat. Zaradi tega se ne smete čuditi, če kdo igra vso tekmo bos. Težko je z denarjem za vožnje, za copate ga pa sploh ni. Zaradi tega mor? naše občinstvo naše uspehe bolj ceniti, saj so doseženi na čisti amaterski podlagi. AMON BO SPET IGRAL Kdo se ne spominja tega »košge-terja« Železničarja in najboljšega strelca državne lige 1950? Spomladi zaradi bolezni ni igral, oktobra pa bo zopet nastopil za svoj matični klub. S tem bo dobil Železničar veliko okrepitev, pa tudi igralci večjo moralo. Mogoče bo Železničar v tej postavi uspel ponoviti svoj lanskoletni uspeh V igri s Crveno zvezdo, ki nastopi 17, in 19. oktobra v Ljubljani, Tako bomo imeli Slovenci v svojih vrstah dva najboljša strelca v državi, Amona in Škrjanca, V MARIBORU IMAJO TUDI DERBV Ne samo v Ljubljani, tudi v Mariboru ga imajo. V nedeljo sta se srečali ekipi Železničarja in Branika. Zmagali so nepričakovano igralci Železničarja s 54:45. V pomladanski tekmi pa je zmagal Branik s 41:40. Tako sta tudi v Mariboru dva rivala, ki se kosata med seboj, kdo bo boljši. Za-radi tega želimo i Braniku i Železničarju veliko sreče na kvalifikacijskih tekmah za 11, in 12, člana zvezne košarkaške lige. Zanimivo bi bilo, če bi imel še Maribor svojega zastopnika v zvezni ligi, To bi bil obenem tudi dokaz, da se slovenska košarka kvalitetno dviga. CITAJTE »KOŠARKO« Nekateri že poznajo ta časopis, nekaterim pa je nabrže glasilo Košarkarske zveze Slovenije še nezano. Izhaja vsake tri tedne v Ljubljani, kupite pa ga lahko pri vseh prodajalcih časopisov. Prinaša zanimive članke o jugoslovanski in inozemski košarki, posebno zanimiva pa je včerajšnja številka, ki je izšla na 6 straneh. Ce se hočete s košarko bližje seznaniti, naročite se na ta zanimiv časopis naših košarkarjev. MLADOST NI VEC NAJBOLJŠA Poraza v Beogradu (proti Crveni zvezdi in Železničarju) sta potisnila Mladost s prvega na tretje mesto. Vsi strokovnjaki so dvomili v to, da bi ekipa zagrebških študentov lahko ostala ves čas v odlični formi. Kriza je prišla in Mladost, kakor lani in predlanskim, nima več izgledov za boljši plasma, kakor tretje mesto. Ostala zagrebška kluba, Jedinstvo in Lokomotiva, pa ne bosta prinesla slave zagrebški košarki. Jedinstvo bo ostalo v ligi, Lokomotiva pa je skupno z Egysekom kandidat za izpadanje iz lige . Tako imamo že sedaj pred koncem lige obe ekipi, ki bosta »sfrčali« iz lige. Po velikih borbah sta se lani plasirali v ligo, letos pa sta zopet izpadli. Videz je, da je rutina premagala mladost. VOZELJ JE ZADOVOLJEN Mire Vozelj, kapetan Železničarjeve dvanajstorice, je zadovoljen s plasma- Duiaiski atleti so nas ob skali Atletska reprezentanca Dunaja je imela preteklQ nedeljo dvoboj s tržaškimi atleti, katerega je dobila z rezultatom 66:50. Pri povratku skozi Ljubljano je bilo malo pred mitingom domenjeno za medmestni dvoboj v obliki enodnevnega programa. Tekmovanje je bilo zato na hitro organizirano. Atletske prireditve v Tivoliju imajo nekak interen značaj in tudi ta dvoboj kljub lepim borbam ni prinesel pričakovane napetosti. Ljubljanska reprezentanca je bila pojačana s Celjani in sicer s Hancem, Kopitarjem, Lorgerjem in Grabarjem. Izgle-da, da ni bila posrečen0 sestavljena, vsaj kar se tiče ljubljanskih atletov. Na tekmovanju je bil Kovačič boljši od Opaškarja, kii je tekel v konkurenci. Nastopil ni Wagner, pa tudj Rožman bi lahko tekel 400 m. Tekmovanje v dvobojih ne predstavlja pretežke naloge za sodnike zaradi majhnega števila tekmovalcev, zato se je tudi tu prireditev hitro odvijala. Dunajski atleti so imeli v svojih vrstah nekaj reprezentantov, nekaj boljših atletov pa je tudi manjkalo. Ce primerjamo dosežene rezultate v dvoboju in po časopisnih virih, lahk0 sklepamo, da je ljubljanska atletika danes močnejša od tržaške in približno enako močna kot graška. Dobre discipline tekmovanja so bile tek na 800 m, na 1500 m, tek čez ovire in skok v daljino. Razočarala nas je slaba forma skakačev v višino. Zgalin je sicer preskočil višino 175 cm, Štruklju pa se pozna, da je bil na počitnicah precej daleč od stojal in letvice, Miler Janko je to pot metal disk brez konkurence, kjer meče dobro, d očim je že nekajkrat odpovedal v takšnih tekmovanjih, kjer ima opraviti s konkurenco, ki mu je enaka. Pri suvanju krogle 'bi se lahko mlajši Miler odvadil prezgodaj vleči z glavo, kar mu raizbije silo izmeta. Pri gostih nam je močni Štručki pokazal dober način sprinta: močno delo rok, kolena visoko. Tekač na 400 m Block ima prožen, elastičen odriv tako, da je bil njegov tek na pogled pravi sprehod. Taktično napačno je zopet tekel Hanc, kar ga je seveda stalo zmago. Tudi tekač na 1500 m Prosinak, je dal zadovoljiv rezultat. 8.92 m za junnorja Kronbergerja je lepa znamka in kaže, da naprava za skok v daljino ni slaba. TEHNIČNI REZULTATI SO BILI: 110 m ovire: 1. Lorger (L) 15.6, 2. Zimmermann (D) 16.2, 3. Subelj (L) 16.2; 100 m: L Štručki (D) 11.1, 2. Nicki (D) 11.4, 3. Lorger (L) 11.4; 400 m: L Block (D) 49.6, 2. Kopitar (L) 52.0, 3. Orehek (L) ’ 53.0; 800 m: 1. Windh' f (D) 1:56.7, 2. Hanc (L) 1:57.2, 3. Vik (D) 1:58.2; 1500 m: 1. Prosinak (D) 3:58.0, 2. Kranjc (L) 4:05.6, 3. Pavčič (L) 4:07,6; 5000 m: 1. Grabar (L) 15:59.4, 2. Elmar (D) 16:08.6 3. Opaškar (L) 16:14 0; višina: 1. Zgalin (L) 175, 2. Schmied (D) 170, 3. Štrukelj (L) 165; daljini; 1 Kronberger (D) 6.92, 2. dr. Wurth (D) 6.84, 3. Špan (L) 6.45; disk: 1, Miler Janko (L) 46.15, 2. Miler Bogdan (L) 42.79, 3. Halama (D) 40.33; krogla: 1, Miler Bogdan (L) 13.54, 2. Sack (D) 12,97. 3. Miler Janko (L) 12.83; štafeti 4x400 m: 1. Dunaj 3:25.6, 2. Ljubljana 3:29.9; Končno stanje točk v dvoboju Ljubljana : Dunaj 53:53. Janez Špindler jem svoje ekipe, le jezi ga to, da so njegovi dečki izgubili tekmo z ASK. Kljub temu, da imamo še nekaj težjih tekem, mislim da nam četrto mesto ne uide. Imamo zopet Amona, ki nas bo zelo okrepil. ASK PA TUDI Tudi druga ljubljanska ekipa, ASK-je zadovoljna s svojim plasmajem. Malo boljše sojenje v Zagrebu proti Mladosti (41:37) bi naš plasma še bolj popravilo. Toda računamo v končni lestvici na 6. mesto. CRVENA ZVEZDA ALI PARTIZAN Na to vprašanje je najtežje odgovoriti. Toda ker so igralci Partizana sedaj v boljši formi, računamo na zmago Partizana. Tako bi po našem mnenju Partizan na prvenstveni lestvici zasedel prvo mesto. NASA PROGNOZA Zaradi različnih mnenj bomo obja. vili tudi prognozo, našega uredinka o končnem vrstnem redu na prvenstveni lestvici: 1. Partizan, 2, Crvena zvezda, 3. Mladost, 4. Zelezničar-Lj., 5.BSK, 6. ASK, 7. Zadar, 8. Zelezničar-B., 9. Proleter, 10. Jedinstvo, 11. Lokomotiva, 12. Egysek. LESTVICA Pričela se je slovenska košarkarska liga V zahodni skupini najboljše Pol ane, v vzhodni pa Zelezn čar [Mbj ZVEZNE KOŠARKARSKE LIGE Mladost 16 13 0 3 631:557 26 Crvena zvezda 15 12 1 2 781:494 25 Partizan 15 12 1 2 762:525 25 Železničar Lj. 15 6 3 G 579:558 15 ASK 17 7 1 9 688:706 15 Zadar 16 7 1 8 519:540 15 BSK 15 G 2 7 492:525 14 Jedinstvo 16 6 1 9 671:746 13 Proleter 16 6 0 10 501:779 12 Železničar B. 16 G 0 10 599:779 12 Lokomotiva 16 4 0 12 576:658 8 Egysek 17 4 0 13 637:818 8 V lestvici ni upoštevana tekma med Železničarjem Ljubljana in Zadrom, ker glede te tekme še ni dokončne odločitve. Pred desetimi dnevi se je pričel jesenski del republiške lige v ko šarki, ki je razdeljena v dve sku pini, vzhodno in zahodno. V vzhod ni skupini se je povzpel na prvi mesto mariborski Železničar, ki j< z visokim rezultatom premagal do mačega Branika. V zahodni skupin pa vodijo Poljane s 4 točkami naskoka pred ekipo ljubljanskega Železničarja, ki tekmuje izven kon karence. Do sedaj so bile odigram tele tekme: Vzhodna skupina: Železničar M Železničar C 90 : 26, Železničar M Branik 54 : 45; zahodna skupina: Železničar G. Domžale 46 : 30. Železničar Lj. : Po Ijane 55:43. Železničar Lj : Dom Žale 54:28. Poljane : Rudar 44:43 Železničar G. : Poljane 45 : 45, Rit dar : Železničar Lj. : 20 :0 p. f Poljane : Domžale 71 :20. MLADINSKO PRVENSTVO FLRJ V KOŠARKI Cačak, 16 sept. V petek se ji pričelo v Cačku četrto mladinsk-prvenstvo Jugoslavje v košarki, ne katerem sodelujejo: prvak Srbiji Bo rac iz Čačka, drugoplasirani Sr bije Partizan iz Beograda, prva! Hrvatske Duga Resa iz Duge Resi ‘er prvak Slovenije ASK iz Ljub Ijane. Mladi košarkarji ASK si ■dina ekipa, ki že četrtič zaporedo ma sodeluje na državnih prven sivih. V prvi tekmi so košarkarji ASK premagali ekipo prvaka Hrvatske Dugo Reso z rezultatom 43:36. Koše ta ASK so dali: Lampič 26, Debevc 6. Bizjak 4, Ambrož 2 in Pertot 5 LESTVICA VZHODNE SKUPINE: Železničar M. 4 3 0 1 211:141 Branik 3 2 0 1 217:147 Železničar C. 3 0 0 3 108:278 ZAHODNA SKUPINA: Poljane 9 7 11 566:299 Železničar Lj. 8 6 0 2 291:224 Železničar G. 7 4 1 2 239:216 Rudar 7 3 0 4 199:245 4004 71:133 Sloga Domžale 7007 133:352 Sprehod po atletskem svetu Atlete Odreda in Kladivarja že do-bfo poznamo, ostala tri slovenska dru-stva, ki pa tudi tekmujejo v ligi, pa smo premalo seznanili s čitatelji. Glav-na moč pri teh treh društvih, ljubljanskim in mariborskim Železničarjem in ljubljanskim Triglavom, leži v tekih. Ua se poboljšajo tudi skoki in meti, je ta teden na delu v Ljubljani znani tre-ner Kumar, medtem ko je bil prejšnji leden v Mariboru. Ljubljanski Železničar le je dobro odrezal na slovenskem prvenstvu, zlasti v sprintu, kjer ga zasto-Pata Kopše in Furlan. Mlada atleta bo-sJa napredovala, če bo šlo vse po sre-Cl v tej zagonetni disciplini. Triglavu Srn° pred kratkim naredili krivico, kajti V tablici se je tiskarski škrat pošalil in proglasil Pavčiča za atleta iz Trbo-Vej'h kakor tudi njegove klubske tova-tse. Nehote se spomnimo tu na Tr-b°ylje, kjer bi lahko začeli z atletiko, W imajo kar primerno igrišče. Marinški Železničar pa bo sedaj dobil tak-Sn° igrišče, da mu bodo lahko zavidali "L° atleti od drugod. Zadeva z Milerjem in Žerjalom se je_ *acr/a vleči in že se nabirajo celi kupi nlr)a, dokumentov in spričeval. Go-0rijo, ti govorijo, oni govorijo, se go-°r6 toda nihče ne ve, kaj je na vsej Vari točnega. Oba imata svoje zago-v°rnike in tožitelje. Izgleda, da se bo ivar zavlekla v pozno jesen, ko bomo , Malo oddaljeni od atletike in bomo presojali dogodke. Vsa tem, da je Jugoslavija na ie trezneje ’e Pr‘ Prvi proti Britancem zasedla obe mesti, sicer bi bilo prelitega že n°go črnila. Opozorimo pa lahko na Pr*kso, ki je v rabi drugod ob takih £r.°žnostih in kako dosledno se to iz-t> Miler je bil povabljen na izbirno , Movanje v Zagreb, katerega se ni ^ eiežil. To je bila njegova napaka stVez.M kapetan mora vedeti, kakšno ji - anJe moči, poleg tega, da so mu znani ' -- *- naj služijo iz ezni kapetan mora vedeti, kakšno je . ..loči, poleg ■ puhati. Primeri za to lrnpijskega ieta J948: svetovni rekor-,er v teku čez ovire, Dillard se je pla-tlr^ na izbirnem tekmovanju kot le-. zato ni prišel v poštev za olim-P,lado, Metalec krogle Foimville je bil V'r*I, zato ni dobil vozne karte za °ndon. Čeprav sta bila oba pryaka. SeK da ni dobil vozne „„ .... .. svetovnai a, nikomur ni padlo niti na mi-se ne bi udeležil tekmovanja, pa ameriškemu šefu Cromvvellu je bilo usno, da tu ni nobenih sentimentalnosti l da gredo na olimpiado prvi trije in