Št. 152 (14.548) letoXLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 SREDA, 9. JUNIJA 1993 TRST / NAPOVED ITALIJANSKEGA OBRAMBNEGA MINISTRA FABBRIJA Poostritev nadzora na meji s Slovenijo KOMENTAR Odprta meja le še spomin? Bojan Brezigar Nekoč, ko je železna zavesa Se delila Evropo na dva dela, smo bili ponosni, da imamo v tem proštom najbolj odprto mejo v Evropi. Ta ponos ni bil enostranski: Italija in Jugoslavija, ^ zlasti pa obmejni dežela Furlanija - Julijska krajina in republika Slovenija sta to mejo pnkazovali kot primer premoSCanja ovir, ki orugod niso bile videti premostljive. S Časom seje ta prostor razširil na Koroško in nato v oblilo delovne skupnosti Alpe-Jadran postal evropski primer sodelovanja med regijami, ki 80 pripadale različnim političnim in družbe-oo-gospodarskim sistemom V tem proštom je telo še marsikatera vprašanje nerešeno, na primer vprašanje manjšin v Italiji in v Avstriji, vendar je povsod prevladalo optimistično vz-dušje, prežeto z voljo po premostitvi tistega, km je razdvajalo in utrjevanju vsega, kar je zoruževalo. Včerajšnja tiskovna konferenca italijanskega obrambnega ministra Fabbrija v Trstu je 1zzvenela kot uradno sporočilo, da ni veC tako. Slišali smo sicer predvsem skrb za zaSCito mžave pred terorizmom, trgovino z orožjem m prekupčevanjem z mamili, ki je nedvomno opravičena, kontekst, v katerem je bilo to po-yedano, izrazoslovje, prikaz stanja v Sloveniji m odnosov z njo, pa opozarjajo, da se je na tej meji nekaj spremenilo. Italija je tu postavila yoejo med mirom in vojno, mejo med Evropo m Balkanom, mejo z neznanim. Slovenijo je Potisnila za novo železno zaveso. Posledice te odločitve bodo najbolj občutili ■tedje ob meji, Id so, prav tako kot njihovi voditelji, s ponosom gledali na mejo, ki pove-tejjo. Občutili jo bodo tudi prebivalci širšega Prostora Alpe Jadran, ki je perspektive svojega razvoja gradil tudi na odprti meji. Te sedaj ni veC. Sedaj živimo z novo stvar-oostjo. Delati maramo, da bi se spremenila in m pojem odprte meje postal spet del našega vsakdana MArjan Kemperle Obrambni minister Fabbri na tiskovni konferenci (KROMA) TRST - Italija bo poostrila nadzor na meji s Slovenijo. Kako, še ni odločeno. O tem bo sklepala italijanska vlada. Najverjetnejša, Ce že ne edina možna rešitev, je uporaba vojske. Vojaki naj bi nadzorovali mejo, »da bi zavarovali Italijo pred tihotapci z orožjem, ki prihajajo z vojnih območij v nekdanji Jugoslaviji«. Ta predlog je rezultat včerajšnjega sestanka v Trstu, na katerem se je obrambni minister Fabio Fabbri sestal z visokimi predstavniki vojaških oblasti italijanskega severovzhodnega vojaškega območja, namestnikom poveljnika policije, ravnateljem vojaških tajnih služb SI-SMI in še kakimi 40 drugimi izvedenci. Na tiskovni konferenci, ki je sledila, je minister izjavil, da silijo Italijo k povečanju nadzora na meji s Slovenijo sedanje razmere v nekdanji Jugoslaviji in nevarnosti, ki iz njih izvirajo. V prvi vrsti je omenil znane Sešljeve grožnje o raketiranju italijanskega ozemlja, na katere je odgovoril, da se Italija ne boji napadov iz zraka in z morja, saj te dejansko onemogočajo obsežne preventivne akcije evropskih zaveznikov, ki že dalj Časa potekajo z izvidniskimi letali in patruljiranjem Jadranskega morja. Drugače pa je z »nevarnostmi po zemlji«. Po zemeljski poti se stekajo v Italijo orožje in razstreli- vo. Vlada hoče te kanale zajeziti, zato namerava povečati nadzor na meji. Fabbri je pojasnil, da ta akcija ni uperjena proti Sloveniji niti proti 24 tisoC beguncem iz republik nekdanje Jugoslavije. Italija želi z njo le povečati svojo varnost. Italijansko vlado skrbi »usoda« jedrske centrale Krško, ki bi lahko postala tarCa srbskih teroristov. Italija pa nima možnosti, da bi kakorkoli vplivala na varnost objekta. Edino možna pot je moCan pritisk evropskih sil na Srbijo, da se ne bi lotila nepremišljenih akcij. Na vprašanje o poostritvi nadzora na morski meji je italijanski obrambni minister odgovoril, da je nadzor 'že zdaj učinkovit, prisotnost dveh italijanskih vojaških ladij v tržaškem pristanišču pa je ocenil le kot »odmor« za mornarje, ki so prebili vrsto tednov pri nadzorovanju embarga Srbiji. VeC na 2. strani. RIM / VOLILNI ZAKON Nobenega zajamčenega zastopstva manjšine Vojmir Tavčar RIM - Politično zastopstvo manjšin je za italijanski parlament Se vedno dokaj kislo jabolko. Se zlasti, ko je govor o pravicah slovenske narodnostne skupnosti. To je prišlo do • izraza včeraj v ustavni komisiji poslanske zbornice, ki je začela z razčlembo in z glasovanjem o popravkih, ki so jih razne skupine predložile k predlogu o novih volilnih pravilih poročevalca Sergia Mattarelle. Prejšnji teden je na posredovanje predsednika poslanske zbornice Giorgia Napolitana komisija pripravila pravo avdicijo za predstavnika Slovenske skupnosti Iva Jevnikarja in Andreja Bratuža, ki sta komisiji izročila peticijo z okoli 1.700'podpisi, da bi bilo upoštevano in primerno rešeno vprašanje političnega zastopstva slovenske manjšine. Istega dne sta Stranka komunistične prenove (amandma je pripravil senator Stojan Spetič) in Demokratična stranka levice (amandma je bil pripravljen s sodelovanjem deželnega poslanca Miloša Budina) vložili dokaj podobna popravka, ki sta predvidevala homogenost volilnih okorožij v krajih, kjer so naseljene manjšine, in možnost izvolitve manjšinskega poslanca s posebnim mehanizmom (v primeru, da bi manjšinski poslanec ne dobil polnega kvocijenta, bi bil izvoljen kot zadnji tisti kandidat manjšine, ki bi se izrecno predstavil kot zastopnik narodnostne skupnosti in bi se najbolje uveljavil). Prvi del amandmajev je bil del osvojen in komisija bo priporočila vladi, naj v izrisovanju volilnih okrožij upošteva prisotnost manjšin. Drugi del pa ni bil osvojen, ker je minister za reforme Leopoldo Elia ocenil, da je protiustaven, ker naj bi bil v nasprotju s 67. Členom ustave. V predloženi formulaciji naj bi bil po ministrovem mnenju osvojljiv le z ustavnim zakonom. S tem se razprava o političnem predstavništvu Slovencev se ni konCala. Tako SKP kot DSL kot tudi druge sile, ki so dovzetne za manjšinsko problematiko (prevsem gre za ao-stansko narodnostno stranko Union Valdo-taine in južnotirolske SVP), nameravajo oblikovati drugačne popravke za razpravo skupščine na plenarnem zasedanju. Včerajšnja razprava v komisiji pa je pokazala, da je fronta nasprotnikov političnega zastopstva manjšin pisana. Poleg pripadnikov MSI so se z vehementnostjo ugovarjanja taki rešitvi »izkazali« predstavniki Severne lige ( v na-speortju z dokajšnjo odprtostjo, ki jo kažejo v FJK) in predstavnik Zelenih Marco Boato. 7 ....... —S D^il/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DV*II\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Moja banka, v žepnem formatu. ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Eksplozija v tovarni umetnih ognjev Dva mladeniča sta včeraj umrla v eksploziji, kije razdejala tovarno umetnih ognjev v neapeljski mestni četrti Sanitd. Eksplozija je povzročila pravcat preplah med tamkajšnjim prebivalstvom: ljudje so po strahovitem poku sprva domnevali, da gre za atentat, in so preplavili ulice rajona. stran 3. Novosti na Deželi: Liga protagonist Novoizvoljeni deželni svet Furlanije-Julijske krajine se bo sestal 2. julija. Stranke še ocenjujejo volilne izide, a hkrati že razmišljajo o sestavi novega deželnega odbora. ......................stran 3... Nabrežina: župan zapušča upravo Devinsko-nabrežinskl župan Vittorino Caldi (PSI) bo danes najbrž odstopil. Politično krizo je formalno sprožila stranka Slovenske skupnosti. ........................stran 4... Gorica: po volitvah vprašanje, kako naprej Volilni izidi za Slovence na Goriškem niso bili ravno ugodni. Izpadla je izvolitev deželnega svetovalca, na pokrajini, kjer je sicer treba počakati še na izidi balotaže, pa je tudi nevarnost zmanjšanja slovenskega predstavništva. Slovenski kandidati ocenjujejo volilne izide in perspektive po volilni preizkušnji, ki je z novirHi volilnimi mehanizmi in političnimi pretresi gotovo spremenila dosedanje razmere. ........................stran 7... Bugnova kalvarija Za Giannija Bugna postaja letošnji Giro prava kalvarija. Na včerajšnji etapi, ki jo je v Sprintu dobil Italijan Fabio Baldato (to je bil njegov drugi uspeh na tej dirki), je namreč na lažji vzpetini malo pred ciljem, ki so jo šprinterji premagovali nonšalantno, utrpel še 42 sekünd zaostanka. Valter Bonča, edini slovenski udeleženec kolesarske dirke po Italiji, je prispel na cilj v drugi skupini, skupaj z Giannijem Bugnom, in zasedel 80. mesto, z zaostankom 42 sekund za zmagovalcem. .......................stran 21... JVROPSKI PARLAMENT Povoljno mnenje o treh sporazumih med ES in Slovenijo BRUSELJ - Komisija tropskega parlamenta [6 .yCeraj soglasno odo-“ha tri poročila o od-osih med Evropsko s upnostjo in Slove- tržašV ’ih ,je PriPravil . aski poslanec Gior-P° Rossetti (na sliki) 11 zadevajo osnutke Porazuma o tranzitih, ° teianenem ter gospo-^skem in trgovskem ^delovanju. O spora-umih bo glasovala Se ro^Pstena na zasedanju 21. junija. Odobrena pola se o vseh treh sporazumih izrekajo pozitivno. Dn na vCerajSnjem zasedanju je bila dokaj So^h iena R°ssetti fe predstavnici komisije ES m 'd payil0Vi zastevil vrsto vprašanj o sodelovanju o ES in Slovenijo ter predvsem o pogodbi o pri-BnUženem Članstvu. Souberaynova je najprej spre-teriL', ° .^katerih oblikah obmejnih stikov, o ka-b n deiala’ da 80 šete začetek sodelovanja, ki ga Zv . a razsiriti tudi v okviru programov Phare. V n J^1 8 P0godbo o pridruženem članstvu pa po nje-Onl .mn?niU °k začetku pogajanj Slovenija še ni iz-Po Poteobnih pogojev, hkrati pa bi taka skp 0lk nuino vsebovala »zelo moCne« dvostran-o veznosti. Rossetti je dejal, da s tem staliSCem « soglaša’ in zahteval, da ES pospeši postopek sk-ra-smVe P08od^e- Sicer pa je bilo iz posega Soube-ynove razumeti, da so o taki pogodbi v komisiji ts mnenja deljena. VeC na 17. strani Strniti vrste manjšine za dosego zaščitnega zakona Poziv javnosti v Sloveniji, naj ne naseda provokatorjem SPETER - SinoCi je v Spetru Slovenov zasedal glavni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze. Predsednik SKGZ Klavdij PalciC je v uvodnem poročilu nanizal sklop perečih problemov, ki so značilni za sedanji položaj Slovencev v Italiji. Gre za trenutek velike nejasnosti, ki ga manjšina doživlja kot posledico velike razk-rojenosti italijanske družbe, tak položaj pa je nedvomno tudi odraz nakopičenih odgovornosti italijanske države, ki v dolgih letih ni bila sposobna rešiti osnovnih odprtih vprašanj naše skupnosti. PalciC je dejal, da bi se kot Slovenci na Cisto drugačni podlagi lahko vključevali v preobrazbo italijanske družbe, Ce bi nam za to bile osnova že pridobljene pravice. Tako pa se lahko zgodi, da dobimo odgovor, da so spričo drugih pomembnejših problemov naše zahteve marginalne, kar je lahko samo v škodo demokraciji, ki je doslej vselej padala na izpitu manjšinskega vprašanja. Za našo skupnost je v tem trenutku značilna skrajna negotovost, ko še niti ni znano, ali bo kot začasen 'ukrep obnovljeno finansiranje kulturnih ustanov z zakonom za obmejna območja. Po nedeljskih volitvah pa je še jasnejša potreba, da se Slovencem zagotovi zajamčeno zastopstvo v izvoljenih telesih. Obenem postaja v preoblikovanju italijanskega volilnega sistema vse bolj jasno, da bo ob polarizaciji družbe mesto naše skupnosti v naprednem gibanju, ki ne bo moglo mimo doslednega reševanja manjšinskega vprašanja. Nadalje je PalciC podčrtal, da je nujno potrebno strniti moCi celotne naše sku-pnoti za predstavitev skupnega zaščitnega osnutka, kajti zakonodajna doba utegne drugače iti mimo ne da bi Slovenci naredili ta pomemben korak. PalciC je v poročilu namenil velik poudarek tudi odnosom s Slovenijo, kjer so v teku prizadevanja, da se utrdi država, je pa tudi mnogo odkritih in zakulisnih bojev za oblast z očitno zaletavam! in avahturistiCni-mi tendencami. To je žal občutiti 'tudi v odnosu z našo zamejsko skupnostjo, ki doživlja preko ljubljanskega Dela klevetniške napade in podtikanja. PalciC je ostro obsodil in zavrnil podle poskuse krimina-liziranja dejavnosti v zamejstvu in pozval slovensko javnost, naj ne naseda provokatorjem, ovaduhom in prodanim dušam, ki dajejo Časopisom v Sloveniji navdih, v zamejstvu pa se družijo s prvaki tržaškega šovinizma. napadi Muslimanov iščejo zavetje pri Srbih SARAJEVO, LUKSEMBURG - Bolj se zahodni svet (med seboj) pogaja o možnostih za zaustavitev vojne v Bosni, kar naj bi se zaCelo z varovanjem šestih enklav, kamor naj bi zaprli Muslimane, bolj se vojna na Balkanu spreminja v splošno klanje. Zunanji ministri držav ES so včeraj v Bruslju prav na hitro ugotovili, da bo za varovanje muslimanskih rezervatov Cisto dovolj štiri do pet tisoC vojakov. Danes bodo svoje poglede usklajevali z ameriškim kolegom Christopherjem, v Četrtek pa bodo staknili glave skupaj z vsemi ministri držav zveze Nato in določili datum začetka operacije, ki so jo menda na sedežu Nata v Bruslju vojaški strokovnjaki že začrtali. Načrt o muslimanskih enklavah, o katerem se diplomati za mizo še vedno niso do konca pogodili, se že uresničuje na bojiščih. V vzhodni Bosni predstavniki Unproforja opozarjajo, da srbske sile dovažajo okrepitve pred Gorazde in da v Srebrenici ljudje umirajo tudi zaradi lakote. Kjer so mogli, so prihodnje enklave vzeli zares tudi Muslimani, ki so zasedli po vsem svetu znani Andricev Travnik, hrvaško vojsko pa pognali v beg. Na tisoCe hrvaških vojakov se je v smrtnem strahu predalo kar srbski vojski. Britanski vojaki poročajo, da so bili pri Vitezu v srednji Bosni priCe muslimanskega hladnokrvnega pobijanja hrvaških civilistov. Na sever Bosne je k Srbom pribežalo veC kot pet tisoč Hrvatov. Razmere se nevarno zaostrujejo tudi na Hrvaškem. Krajiski Srbi so v torek oklicali splošno mobilizacijo in napovedali »totalno vojno« Hrvaški, ker je sklenila z vsemi silami preprečiti za 19. in 20. junija napovedani referendum o priključitvi Krajine Srbiji. (R. S.) H ŠPETER / GLAVNI ODBOR SKGZ M ___ _ _ | ■ i i . ■ ■ | V PROMETNI NESREČI Umri košarkar D. Petrovič V prometni nesreči na avtocesti pri Miinchnu je včeraj umrl najboljši evropski košarkar,. Hrvat Dražen Petrovič (28 let). Na 21. strani Sreda, 9. junija 1993 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA NOVICE Preklicali zaporo bencinskih črpalk RIM - Napovedano zaporo (danes in jutri), ki so jo napovedali lastniki bencinskih Črpalk, so preklicali, ker je minister za finance Gallo podpisal sklep, s katerim bodo Črpalkarji oproščeni plačevanja tako imenovanega »minimum tax«. Ta ukrep pa velja le za tiste črpalkarje, ki ustvarijo vsaj 85% prometa s prodajo goriva in maziv, ki so davCno že dovolj nadzorovani. Sporazum o oprostitvi tega davka so sprejeli že marca na pogajanjih treh stanovskih organizacij Črpalkarjev s finančnim ministrstvom. Nova jamstvena obvestila parlamentarcem MILAN - Milanski sodniki so izdali dober ducat jamstvenih obvestil raznim parlamentarcem. Dve jamstveni obvestili je prejel nekdanji generalni tajnik PSI Craxi, po eno nekdanja milanska župana Tbgnoli in Pillitteri (oba PSlj, prav tako še Vincenzo Meo (KD), Franco Castiglioni (PSI), Giuseppe Astone (KPI), Raffaele Russo (KD), Carlo Vizzini (PSDI), Severino Citaristi (KD), Vittorio Sbardella (KD) in.Paris Dell’Unto (PSI). Craxija obtožujejo, da je prejel 360 milijonov lir, ki jih je družba Olivetti dala kot podkupnino za nakup elektronske opreme pravosodnega ministrstva. Za to podkupnino so že aretirali Valmo-reja Venturinija, ki je bil osebni tajnik Franca Castiglionija, ki je prav tako prejel sodno obvestilo zaradi te podkupnine. Novo jamstveno obvestilo za upravnega tajnika KD Citaristija pa se nanaša na veC podkupnin, in sicer 400 tisoč dolarjev, ki jih je plačala Olivetti, 500 milijon lir, 120 tisoč dolarjev in 462 tisoč mark, ki mu jih je nakazala družba Ansal-do. Ob teh jamstvenih obvestilih pa še vedno odmevajo obtožbe, da bi bila v afero o podkupninah v Turinu vpletena tudi Stranka komunistične prenove. Sodstvo skrbno proučuje račune federacije, saj sumi, da je del denarja prišel tudi k njim. Odgovorni v federaciji navajajo, da se obtožbe nanašajo na podkupnino 250 milijonov lir, ki naj bi jih Cogefar izročila pokojnemu partijskemu funkcionarju Antoniu De Franciscu, to pa naj bi se zgodilo konec osedesetih let, ko še ni prišlo do razkola v partiji. Policisti prodajali ukradene avtomobile NEAPELJ - Pet agentov neapeljske kvesture so aretirali, eden pa je na begu, v zvezi s preiskavo o prodajanju ukradenih avtomobilov. Policisti so namreč z brisanjem podatkov s seznama ukradenih avtomobilov omogočili neki tolpi, da je nemoteno prodajala take avtomobile. TRST / SESTANEK OBRAMBNEGA MINISTRA FABBRIJA Z GENERALNIM ŠTABOM ZA SEVEROVZHODNO ITALIJO Vojaki na mejnih prehodih? O »poostrenem nadzorstvu« na meji s Slovenijo bo odločala vlada - Ukrep naj bi bil potreben do bi povečali varnost v državi pred tihotapci z orožjem iz vojnih območij v bivši Jugoslaviji Obrambni minister med Fabbri tiskovno konferenco (foto Križmančič/KROMA) TRST - Italija bo poostrila nadzor na italijan-sko-slovenski meji, da bi preprečila tihotapljenje orožja in razstreliva iz republik nekdanje Jugoslavije. Akcija bo izključno obrambnega značaja, saj je njen namen povečati varnost v državi. O tem, kako jo bodo izpeljali in kdaj jo bodo zaceli izvajati, bo odločala vlada. Obrambni minister Fabio Fabbri ni ne potrdil ne demantiral možnosti, da bi za ta »poostreni nadzor« uporabili vojaške sile; ves Cas tiskovne konference po »srečanju na vrhu« na tržaški prefektu- ri je govoril le o »okrepitvi nadzora na meji«; že samo dejstvo, da se je sestanka udeležil dejansko celoten generalni štab severovzhodnega italijanskega vojaškega območja, pa daje dokaj jasno razumeti, kakšen naj bi bil odslej ta »poostreni nadzor«. 2e sam pogled na del Trga zedinjenja Italije pred tržaško prefekturo je zgovorno pričal, da se v marmornati palači »kuha« nekaj zelo pomembnega. Popoldne je bilo pred vladno palaCo parkiranih nad dvajset limuzin italijanske vojske, kakih deset policijskih avtomobilov, ob njih pa se je bleščalo še veC kot dvajset pološCenih »modrih avtomobilov«, kot v Italiji pravijo službenim avtomobilom predstavnikov oblasti. »Summita« z obrambnim ministrom Fabiom Fabbrijem in podtajnikom ministrstva za notranje zadeve Costantinom Dell’Ossom, ki je nadomeščal zadržanega notranjega ministra Manci-na, se je udeležilo nad 50 visokih predstavnikov vseh rodov italijanske vojske iz treh Benecij, policijskih sil, karabinjerjev, finančne straže, vsi pre- fekti in kvestorji iz Furla-nije-Julijske krajine. Med navzočimi so bili tudi poveljnik kopenskih zavezniških sil v južni Evropi in severovzhodnega italijanskega vojaškega območja general hrecco, ravnatelj tajne službe za vojaške zadeve SISMI Pucci, namestnik poveljnika policije prefekt Rossi in poveljnik karabinjerjev v Furlaniji-Julijski krajini Marzano. Taka udeležba je že sama po sebi dala slutiti, da se na prefekturi pripravlja nekaj zelo pomembnega. Dejstvo, da je obrambni minister sklical po srečanju tiskovno konferenco, je te slutnje le še potrjevalo. Ministrov delovni obisk v Trstu je lahko - po mnenju navzočih novinarjev domala vseh vsedržavnih Časopisnih in televizijskih medijev - pomenil le eno: bližnjo namestitev ita-lijanske vojske na mejnih prehodih s Slovenijo (za mejne prehode so pooblaščeni policija, karabinjerji in finančna straža). Minister Fabbri teh domnev ni potrdil. Dejal je, da so na prefekturi opravili zelo koristen pregled sedanjega stanja na italijansko-slovenski meji; ugotovili so, da je delo ka-rabinjerjev, finančnih stražnikov in policije dobro usklajeno, vendar pa sedanje stanje v nek- danjih jugoslovanskih republikah Italijo sili v poostritev nadzora na mejnih prehodih, da bi kar najbolj omejili najrazličnejše protizakonite dejavnosti. »To sploh ne pomeni, da bomo povečali nadzor nad 24.000 begunci, ki so pribežali v Italijo z vojnih območij; tudi ne gre za sovražno dejanje proti Re- publiki Sloveniji, pac pa izključno za povečanje pozornosti ljudem, stvarem in predmetom, ki prihajajo iz krajev vojaškega konflikta v Italijo,« je pojasnil minister. Dodal je, da je bil sestanek zelo ploden, da pa na njem niso sprejeli nobene odločitve. O vsem bo zdaj odločala vlada, potem ko Fregata Orsa v Trstu (foto Križmančič / KROMA) RIM / OBISK V ITALIJI IN VATIKANU Kovač predstavil novo Slovaško V okviru dvodnevnega obiska v Rimu je slovaški predsednik Kovač imel vrsto pogovorov, med katerimi velja zabeležiti sestanek z italijanskim predsednikom Scalfarom RIM / SKORAJ PRAZNA POSLANSKA ZBORNICA V parlamentu razpravljali o odloku zoper rasizem Dosedanji se je baje omejeval le na represivni aspekt RIM - Pojavi rasizma in narodnostne mržnje, ki so v teh dneh spet bruhnili na dan v Nemčiji, so lahko nevarni tudi za Italijo, Čeprav so bili doslej manj izraziti kot drugod v Evropi. Zato so potrebna sredstva, ki naj omogočijo boj proti tem pojavom. Toda odlok, ki ga je tik pred odstopom pripravila Amatova vlada, najbrž ni najbolj ustrezen, ker se omejuje predvsem na represivni aspekt in ne upošteva propozitivnega, kulturnega in vzgojnega pristopa. Tako bi lahko strnili razpravo, ki se je razvila vCeraj dopoldne v skoraj prazni poslanski zbornici. Ukrep, ki znatno zaostruje kazni Vojmir Tavčar zoper vse, ki spodbujajo narodnostno mržnjo in širijo ideje o nadvrednoti neke rase ter manjvrednosti drugih, je že preučila zbornična pravosodna komisija, pred tem pa sta se izrekli še ustavna in kulturna komisija. Ustavna komisija je priporočila pravni, naj oceni oportunost seganja po dodatnih represivnih normah,-kulturna pa je poudarila predvsem nujnost preventivnega pristopa zlasti v šolskem sistemu za širjenje kulture strpnosti in vecetnicno-sti. Včerajšnja razprava se je omejila na splošne smernice zakonskega odloka. Del kritik udeležencev razprave je bil uvodoma namenjen prav temu aspektu vladnega pristopa. Marsikomu se je zdelo, da bi bilo bolje, ko bi bila vlada vztrajala z začetnim predlogom zakonskega osnutka in se ne bi nato opredelila za zakonski odlok, saj po oceni parlamenta ni bil potreben nujnosti postopek. Poleg tega so poslanci očitali vladi stihijsko in konjukturno ukrepanje, saj odlok v bistvu samo zaostruje določila, ki so že prisotna v italijanski zakonodaji, pa Čeprav so razpršena v raznih zakonih. Poleg tega pa so vsi opozorili na nesorazmerje med strogostjo kazni in predvidenimi zločini, Ces včasih je strogost kazni le krinka zato, da si človek opere vest, prikriva pa težnjo po neukrepanju. Po tej splošni razpravi bo zakon vrnjen ožjemu odboru poslancev, ki bo moral na osnovi včerajšnje razprave in popravkov, ki jih je izoblikovala pravna komisija, pripraviti besedilo odloka. Novi tekst naj bi omilil predvsem tisti del besedila, ki predvideva nujnostne policijske ukrepe brez predhodne avtorizacije sodstva. V generiCnosti vladnega besedila je marsikdo videl nevarnost za svobodo izražanja misli. Vlada potrdila popravke svojega manevra RIM - Vlada je včeraj potrdila, da bi lahko spremenila zakonski odlok, s katerim skuša uskladiti državni proračun. To je včeraj potrdil podtajnik pri zakladnem ministrstvu, tržaški poslanec Sergio Colo-ni (KD). Po njegovem so popravki možni, Ce se ne spremeni duh usklajevanja. Vsekakor pa morajo parlamentarci vedeti, da razbremenitev ene postavke, avtomatično obremeni drugo. Zakonski poročevalec Bruno Tabacci ni zadovoljen s tem usklajevanjem, ker je po njegovem izhodišče zgrešeno in nehomogeno. bo operativna skupi113 pripravila svoje tehnicn0 »politicno-vojaško pij rocilo«, je zatrdil novi narjem. , ,• Na naše vprašanje, a se je italijanska vlada P° svetovala o teh možni ukrepih s slovenskun oblastmi, je obrambni nu nister Fabbri odgovori’ »Odnosi med Italijo i Republiko Slovenijo so dobri. Prispel sem v iTS .’ da bi pregledal položaj p nas doma, za kar pa n potrebujem dovoljeni drugih. Podtajnik minis stva za notranje zacfeV potrjuje, da policijski o ^ gani obeh držav dobro so delujejo.« . , Italijanske novinar]6 J ^ predvsem zanimalo vPra šanje jedrske elektrarn6 Krško, ki je le kakšnih sto kilometrov oddaljena o Trsta. Minister je pojasni1’ da Italija ne more biti p rok za varnost jeCirs . centrale, saj je le-ta v p stojnosti »prijateljice venije«. Italija se zavena nevarnosti morebitni srbskih terorističnih ak6 na Krško, Srbi pa se ni rajo zavedati, kaj bi se 1 lahko dogodilo, Ce oi Česa takega prišlo: pn kovati bi morali temu P^ meren odgovor medna rodnih sil. . Na vprašanje, ali bo n lija poostrila nadzor tu na meji z Avstrijo, s o katero vodijo vse bol] r predene tihotapske vojnih območij P Madžarske in AvstnjeJ-J Fabbri odgovoril, da o Italija »zavarovala« svo] meje brez vsake diskn nacije: »Zavedati se mora mo, da imamo vojno pm^ vrati,« se je glasilo nje&-vo pojasnilo. . , Novinarji tako SP.0 niso mogli izvedeti, ah s Italija nagiba k uporaoi vojske za nadzorovan]6 mej. Minister se je kot dober odvetnik jeguljasto izmikal neposrednim p § _ vorom. Le nekajkrat je p° novil, da vojska m stanju pripravljenosti... Po srečanju z novuiarp. si je obrambni ministe ogledal fregato Orsa, ki ] tacaš privezana ob Porn _ lu tržaške Pomorske pu staje. Sprehod po nabrežju je bil priložnos za eno vprašanje: » spod minister, bodolahk0 Tržačani v prihodnje sp odhajali v slovensko Is na ribe?« »Ce me povabite, se vam bom rade vol]6 pridružil...,« je odgovori • »A komu bomo na m J nem prehodu pokaza dokument, policistu ai vojaku?« se je sj33"?,11 daljnje vprašanje. Odg vom ni bilo, ker je medtem minister že izginil v tesnem spremstvu ose nih stražnikov...(M.K.J _______ITALIJA / ZANIMIVA RAZISKAVA EURISPESA_ Kdo pravzaprav komandira? RIM - Med oblastniki so politiki v manjšini, toda mediji jim namenjajo tolikšno pozornost, da zasenčijo vse ostale kategorije. Tako trdita Carlo Carboni in Gian Maria Fara, ki sta za Institut za družbene, gospodarske in politične vede Eurispes pripravila prvo študijo o oblasti v Italiji. Raziskovalca sta iz italijanske stvarnosti izluščila 10 tisoC bigov na gospodarskem, političnem, kulturnem in športno-prireditvenem po-drocju. Osnovno merilo za izbiro ni bila »debelina« listnice, pac pa odmevnost, prestiž, ugled in zadolžitev. Po tej prvi selekciji pa sta postavila vsakega od bigov pod drobno- gled, da bi zbrala kar največ informacij in na tej osnovi začrtala osnovne poteze italijanskega »obraza oblasti«. Iz raziskave izhaja, da je največ oblastnikov na gospodarskem področju (47), na drugem mestu sta kulturno in profesionalno področje (27 odstotkov), politika je na tretjem mestu (14 od sto), na Četrtem pa športno in prireditveno področje z 11 odstotki bigov. NajveCjo odmevnost v medijih pa ima politika. Podoba oblasti v Italiji je zato izkrivljena, obenem pa je ta anomalija preprečila potrebno uravnovešenost oblasti. Samo krah ideologij je delno odrinil s scene stranke in omogočil ostalim področjem, da si postopno pridobivajo vsaj del avtoritete, od katere so bili v preteklosti odrinjeni. Namen raziskave ni bil razkriti mehanizmov oblasti, pad pa je težil predvsem k evidentiranju njenih predstavnikov. A že ta razclenba je privedla do zanimivih zaključkov. Predvsem do te, da je oblast v Italiji siva in polna gub, saj ima 75 odstotkov »top leaderjev« nad 51 let, 25 odstotkov pa nad 65 let. Samo 2, 3 odstotka bigov ima manj kot 35 let in dobra polovica teh deluje na športnem in prireditvenem področju. Priletnost oblasti se pozna predvsem v dejstvu, da je vezana še na stare ideološke sheme, ni do- jemljiva za novo, predvsem pa ne zna dojeti in anticipirati teženj spreminjajoče se družbe. V mapi oblasti so zenske slabo zastopane (samo 8 odstotkov), prav tako je slabo zastopan Jug z edino izjemo politike, kjer je prisoten s skoraj 40 odstotki voditeljev. Druge značilne poteze italijanskih oblastvenikov pa so »alergiC-nost« na otroke (kar 42 odstotkov jih nima), znatna izobrazba (66 odstotkov je diplomiranih), v prostem Času pa se najraje razvedrijo s športom (34,5 od sto), s knjigo (11,2 od sto) ali s prireditvami (predvsem gledališče in glasba, 8,5 od sto). (V.T.) CGIL / ZASEDANJE VODSTVA Trentin: »Abete želi pregaziti sindikat« Predvideva se zelo oster spopad s Confindustrio pred podpisom delovnih pogodb RIM - »Abete želi poteptati vsako pravico delavskega razreda«: generalni tajnik CGIL Bruno Trentin je s temi beseda-" mi ocenil včerajšnje izjave predsednika Confin-dustrie Abeteja, po besedah katerega je treba doseči »dober sporazum o ceni dela, ali pa bodo sprejete samo posamezne pogodbe za razna podjetja«. Abete je včeraj s svojimi izjavami nepričakovano dvignil raven polemike med sindikati in podjetniki. Trentin mu je takoj odgovoril: Abetejeve izjave, je dejal generalni taj- nik CGIL pred zasedanjem vodstva sindikalne organizacije, jasno potrjujejo njegov načrt; sindikatu je treba odvzeti vsako moc, ali pa prevzeti njegove naloge. Trentin meni, da je ta predlog neracionalen in kaže, da je pod vprašajem samo vprašanje individualnih in skupinskih pravic, ki jih želi Confindustria poteptati. Abetejeve izjave je ostro obsodil tudi zvezni tajnik Sergio Cof-ferati v poročilu na seji vodstva sindikalne organizacije. Del Confindu-strie z Abetejem na Čelu namreč ne želi -po njegovih besedah- da bi prišlo do sporazuma, poleg tega pa namerava preprečiti svojim elanom, da bi podpisali sektorialne pogodbe. Dodal je še, da bo treba sporazum doseči do konca meseca junija, sicer bo vsakršno pogajanje prekinjeno. Cof-ferati je tudi potrdil, da se bo CGIL po današnjem srečanju z vlado posvetovala z bazo o stanju pogajanj; gre namreč za zelo delikaten trenutek, v katerem se morajo soočati sindikalni voditelji, elani in delav- izk- osno- . sta->i ze- ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Sreda, 9. junija 1993 P El PO NEDELJSKI VOLILNI ZMAGI SEVERNE LIGE Deželi se obetajo res velike novosti KD prvič v vlogi opozicijske stranke? Bossijevi somišljeniki postavljajo v ospredje program, a jasno razmišljajo o koaliciji brez KD 2. julija prva seja novoizvoljene deželne skupščine - Napovedi o novem volilnem zakonu TRST - Za Deželo Fur-:anijo-Julijsko krajino se je končalo tridesetletno zgodovinsko obdobje, s 6' junijem pa se je začelo n°vo, polno neznank, a tudi upanj in velikih Pričakovanj. To je bistve-na značilnost nedeljskih Molitev, na katerih so vo-juci zelo strogo kaznova-t1 Krščansko demokra-Clj° in socialiste in s tem neposredno dosedanjo vlado, ki je temeljila Prav na teh dveh strankah. KD in PSI je Cez noe nadomestila Severna liga, ki ima (glej Usodo!) isto število (18) svetovalcev, kot danes obe bivši večinski stranki skupaj. Severna liga je kot si-tovit vihar pobrala za sa-oo nekdanjo večino in se sedaj na osnovi volilnega tjonsenza pripravlja voditi Deželo. Kako in s k°m pa je za sedaj velika neznanka. Stranke sicer Se ocenjujejo zmage in Poraze, veselje in razočaranja izvoljenih in neizvoljenih kandidatov, iz njihovih vodstev pa že Prihajajo prvi signali, Pričakovanja in napove-ru o sestavi nove vlade. Novoizvoljeni svet se bo Prvič sestal 2. julija z dnevnim redom, ki predvideva umestitev izvolje-d^h in izvolitev predsed-dika skupščine. Za odbor Pa bo treba skoraj gotovo Ppcakati na drugo polo-vico julija, Ce že ne na avgust. V deželnem svetu vlada - kljub novemu volilnemu zakonu - še precejšnja strankarska razpršenost, ki sili k združevanju politično različnih sil. Spet bomo najbrž imeli koalicijske večine, Čeprav ne gre vnaprej izključiti tudi sestave manjšinskega odbora Severne lige, ki bi ob zunanji podpori drugih strank v razmeroma kratkem času izdelal novo volilno zakonodajo in korenito spremenil deželni statut. Potem bi šli spet na volitve. To je sicer samo ena od hipotez, ki si utirajo pot v tej še nejasni politični situa-ciji- Liga je v prvih povolilnih izjavah postavila v ospredje programske iztočnice nove vlade (federalizem, volilna reforma itd.), nekateri njeni voditelji pa so dali jasno vedeti, da nimajo nobenega namena sodelovati s KD in MSI. Bossijevo gibanje je nastalo kot protiutež tradicionalnim strankam ter dosedanji deželni večini, zato je zelo težko verjeti, da se bo prav v FJK vezala s KD, ki je bila 30 let osrednja os vseh dosedanjih koalicij. Liga - Čeprav z veliko previdnostjo - gleda s simpatijo na zavezništvo oziroma na sodelovanje z DSL, zelenimi in republikanci, ki že v volilni kampanji niso izključili zavezništev z Bossijevimi somišljeniki. Morebitna koalicija Liga-DSL-Zele-na lista-PRI razpolaga v skupščini z 28 glasovi na 60 in zato nujno rabi še podporo vsaj treh svetovalcev drugih strank. Od kje bi prišla ta morebitna podpora je v tem trenutku nemogoče napovedati. Stranka komunistične prenove je vso svojo volilno kampanjo osredotočila na opozicijski usmeritvi in bi seveda z veliko težavo pristopila v zgoraj omenjeno more- bitno zavezništvo. Socialisti, ki so doživeli volilni polom, bodo verjetno Čakali na razvoj dogajanj, Čeprav je njihova deželna tajnica Roberta Breda že predlagala manjšinsko vlado Severne lige. Ostaneta dva svetovalca Furlanske avtonomne lige, ki je nastala v polemiki z Bossijem, nekateri pa so prepričani, da bodo spori kmalu mimo in da bo prišlo med ligaši do neke vrste premirja, Ce že ne do sodelovanja. KD ne skriva, da se boji opozicije, Čeprav so mnogi njeni voditelji prepričani, da bi opozicija še kako koristila stranki, ki je bila v naši deželi stalno na oblasti. Njen deželni tajnik Bruno Longo je glede tega skrajno previden in meglen. V prvih izjavah po volitvah je postavil v ospredje nujnost programskih sooCanj in tudi širših programskih večin, do katerih - Ce izvzamemo možnost manjšinskega odbora Severne lige - pa bo zelo težko prišlo. Položaj je - kot vidimo - vse prej kot jasen. Z gotovostjo pa lahko napovedujemo, da bo tudi v Furlaniji-Julijski krajini v prihodnjih tednih prišlo do velikih novosti. In to je bilo tudi glavno sporočilo volilcev. ____VOLITVE / PREGLED IZIDOV_ Tudi v Benečiji polom KD in PSI Sicer pa je zgubila tudi levica Rudi Pavšič ČEDAD - Bežen pregled nedeljskih volilnih rezultatov v Benečiji kaže, da se je tudi v teh krajih zrušil, pod udarci Bossijevih pristašev, demokristijanski fevd. V marsikateri občini, kjer je KD imela veC kot 50 odstotkov glasov, je postala druga stranka za Severno ligo. Edina rezultata »proti toku« so zabeležih v občinah Dreka in Naborjet-Ovcja ves, kjer so se demokristjani celo okrepih. Za Občino Dreka pa je zanimivo, da so socialisti z 19, 9 % zdrknih na 1,1 in zbrali le dva glasova. Severna liga je marsikje postala vodilna stranka in s tem se je uresničila ugotovitev, da se tudi v Benečiji vse veC Slovencev opredeljuje za Bossijevo gibanje. Rekord v odstotkih ima Severna liga v Reziji, kjer je presegla mejo 40 in spravila KD na kolena, saj je od prejšnjih 54, 2 odstotka padla na 31, 5. Isto se je zgodilo socialistom, ki so ohranili le petino prejšnjega volilnega konsenza. V teh krajih se DSL in SKP nista uveljavih in sta obe zabeležih trend, ki je precej nižji od deželnega. Sicer so sploh levičarske stranke, po neuspehu PSI, v Benečiji žele zelo malo in skupaj ne pre: segajo 10 odstotkov glasov. Tudi Slovenska skupnost ni dosegla vidnejših rezultatov in v okrožjih TolmeC in Videm zbrala le nekaj nad 400 glasov. Podobno kot KD morajo tudi socialisti beležiti pravi polom. Najhujši udarec so utrpeli v Spetru, kjer so zbrali le 5, 1% glasov, medtem ko so pred petimi leti imeli skoraj 35% volilnega konsenza. Edini kraj, kjer se je PSI uveljavila, je Bardo. Tu je presegla 20 % glasov. Zanimivo tudi, da desničarske stranke niso v teh krajih zabeležile pričakovanega uspeha. MSI je v beneških dolinah zbral manj glasov, kot v drugih krajih dežele. Isto velja za Listo za Italijo, ki je le v Spetru in Svetem Lenar- tu zabeležila uspeh. Posebno poglavje velja za Čedad, ki je veljal za pravo trdnjavo KD in doslej tej stranki vedno zagotavljal senatorja. Severna liga je tudi tu prevzela vodstvo, medtem ko sta KD in PSI zabeležila velik neuspeh. Sicer poglejmo rezultate najveCjih strank v nekaterih občinah, kjer živijo Slovenci na Videmskem. ČEDAD: Severna liga 33, 5% glasov, KD 27,5 (leta 1988 48, 2), PSI 2,6 (16, 7). DREKA: KD 67, 0 (65, 3), SL 17, 0, PSI 1,1 (19,9). ’ GRMEK: KD 34, 5 (47, 8), SL 29, 0, PSI 7,6 (28, 9). BARDO: KD 29, 0 (51, 3), SL 23, 8, PSI 20,6 (23, 9). PODBONESEC: KD 39, 0 (66, 9), SL 29, 2, PSI 4,1(14,6) PRAPROTNO: SL 39, 7, KD 29, 9 (50, 6), PSI 6, 9 (16,3). REZIJA: SL 40, 9, KD 31, 5 (54, 2), PSI 4,8(19, 2). SV. LENART: KD 32, 4 (62, 5), SL 32, 2, Lista za Italijo 10,9. SPETER: SL 38, 4, KD 18, 2 (36, 7), PSI 5,1 (34,6), lista za Italijo 11,0. SOVODNJE: SL 39, 0, KD 36,4 (75,7). SREDNJE: KD 39, 0 (58, 7), SL 30,9, PSI 7, 2 (23,1). TRBIŽ: SL 24,1, KD 24,1 (24, 9), PSI 10, 7 (36,4), MSI 10, 7. AKTEN: KD 36, 2 (53, 8), SL 33, 0, PSI 6,4 (19,6). FOJDA: SL 34, 6, KD 28, 2 (49, 2), PSI 3,4 (16, 5). OVČJA VES/NABORJET: KD 56, 6 (40, 5), SL 23, 8, PSI 5, 6 (30,4). NEME: SL 41, 5, KD 27, 7 (48, 5), PSI 2, 2 (11, 7). TIP ANA: KD 50, 3 (63, 2), SL 24, 6, DSL/SKP 7,6 (KPI12,6). CENTA: SL 32,4, KD 32, 3 (48, 8), PSI 5, 3 (22,6). SEJA TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA ODBORA SKGZ / NEAPELJ / NEVARNO DELO CODEGA PROTI SARDOSU ALBERTINI JU Ob volilnih izidih ne more biti nobenega zadovoljstva Za Slovence zelo pomembna potrditev Miloša Budina Dva mladeniča ob življenje v eksploziji Ponedeljkova seja r5askega pokrajinskega odbora SKGZ je soupada-a s svežo objavo volilnih rezultatov, zato je bila pr-Va ocena slednjih v ospredju razprave. Iz deželnih volitev je Po mnenju pokrajinske KGZ izsla globoko spre-aaenjena politična scena, po kateri ni jasno, kako bo lzgiedalo oblikovanje pro-grainov in bodočih koali-B- Za Slovence pred-stavlja izvolitev in močna Osebna uveljavitev Miloša pdina pomembna potr-Bev, nobenih razlogov Za zadovoljstvo pa logie-^P ne more biti ob ugoto-je °d dosedanjih nh slovenskih deželnih svetovalcev "preživel” le ® ,?n- Zato je pokrajinski bor izrazil obžalovanje, a zaradi omejevalnega volilnega mehanizma in neuspelih predvolilnih dogovorov niso bili izvoljeni v deželo še drugi slovenski kandidati, za katere bi možnost v primeru dogovora obstajala. Volilni rezultat torej potrjuje potrebo, da se manjšim v izvoljenih telesih omogoči zagotovljeno zastopstvo. Razprava je bila osredotočena predvsem na tržaške razmere, kjer je do zadnjega trenutka izglodalo, da bo na pokrajinskih volitvah spričo zasuka v desno prišlo do balotaže med listarskim in misov-skim kandidatom, kar bi bila za Trst prava katastrofa. Na sreCo se to ni zgodilo, kajti za las je v drugi krog volitev ob nacionalistu Sardos-Alberti-niju, prodrl demokratični kandidat Codega. Pri tem so se po mnenju pokrajinske SKGZ izkazali kot še kako umestni pozivi, naj se Codega podpre že v prvem krogu, saj dejstva pravilnost takšne usmeritve nedvoumno potrjujejo. Trst ima torej še eno priložnost za streznitev in usmeritev v bodočnost odprtosti in sožitja, to pa se lahko zgodi le ob množični podpori slovenskega in italijanskega prebivalstva Francu Co-degi v drugem krogu pokrajinskih volitev, ki bodo Cez dva tedna. Pokrajinski odbor SKGZ je izrazil stališče, da gre za izjemno zahtevno nalogo in odgovornost vseh demokratičnih sil, ki morajo za dosego tega cilja nemudoma opustiti cepitve in medsebojne polemike. Nov večinski volilni sistem namreC še zlasti pri drugem krogu ne dopušča nikakršnih slepomišenj. Pokrajinski odbor je v nadaljevanju seje razpravljal še o osnutku novega pravilnika in o pripravah na partizansko slavje ob 50-letnici Partizanskega dnevnika, ki bo 4. julija na Vrhu na Goriškem. Po mnenju pokrajinskega odbora gre za priložnost, ob kateri naj se s spominom na izjemen doprinos Primorske v NOB izrazi odločnost naših ljudi, da se tudi v današnjih razmerah potrdi trdna volja po obstanku in prizadevanju, da se ob meji vzpostavljajo življenjsko potrebni odnosi mirnega sožitja in sodelovanja. NEAPELJ - Dva mladeniča sta včeraj umrla v eksploziji, ki je razdejala tovarno umetnih ognjev v neapeljski mestni četrti Sanitä. Eksplozija je povzročila pravcat preplah med tamkajšnjim prebivalstvom: ljudje so po strahovitem poku sprva domnevali, da gre za atentat, in so preplavili ulice rajona. Sele po dolgih minutah, po prihodu gasilcev in policijskih agentov jim je postalo jasno, kaj se je pravzaprav zgodilo. Tovarne umetnih ognjev so ena od neapeljskih posebnosti. Domačini so namreC med najveCjimi »porabniki« tovrstnih razvedril, nie Čudnega, da so tudi med najveCjimi proizvajalci umetnih ognjev. Do eksplozije je prišlo ob 10.30. Po prvih izvidih gasilcev kaže, da jo je zanetila iskrica, ki se je sprožila iz električne napeljave. Padla je na smodnik, ki so ga takrat vlagali v etui enega od večjih umetnih ognjev. Eksplozija je bila strahovita. Povsem je uničila tovarno (kakih 50 kvadratnih metrov pokrite površine), ogenj pa se je nato razširil tudi v jamo, kjer so hranili eksplozivni prah. Gasilci so šele po enournem delu odkrili pod ruševinami trupli obeh mladeničev: 30-let-nega Antonia Marzatica, sinu lastnika tovarne, in njegovega 27-letnega bratranca Vincenza Do-nisia.Včerajšnja eksplozija v tovarni umetnih ognjev postavlja že spet v ospredje vprašanje varnosti v tovrstnih objektih. Ze večkrat je namreC prišlo v njih do hudih nesreč s številnimi smrtnimi žrtvami. V veliki večini primerov je šlo za protizakonite tovarne, v katerih sploh niso spoštovali protipožarnih in drugih varnostnih predpisov. Tokrat ni bilo tako. Tovarna Marzatico je bila uradno prijavljena. Pred kratkim so jo tudi pregledali izvedenci nadzorništva za razstreliva in je zadoščala vsem zakonskim predpisom za tovrstne industrijske objekte. Vsa ta predvidena zagotovila pa očitno niso zadostovala in niso »zaustavila« iskrice, ki je sprožila eksplozijo in uničila dve mladi življenji. PATRONAT INAC SVETUJE Do konca junija plačati prostovoljne prispevke Vsak zavarovanec lahko plača socialne dajatve samo iz enega naslova Piše Boris Smoneta Vpr.; »Pred leti sem bila zaposlena v privatnem sektorju, nato sem si do konca lanskega nta kar sama plačevala prosto-'ijoljne prispevke za pokojnino. 6 januarjem 1993 sem se vpisala kot moževa sodelavka v tngovinstvu. Ker sem sedaj Podvržena zavarovanju kot samostojna delavka, se mi zdi čudno, da mi je INPS poslal položnice za plačilo prostovolj-nih prispevkov z že natisnjenimi zneski. Dvojnega zavarovanja pa si res ne morem privoščiti! Moram vrniti zavodu INPS položnice?« A.B. Sleherni zavarovanec lahko plačuje socialne dajatve le iz enega naslova in ni združljivo torej sočasno kritje obveznih in prostovoljnih prispevkov. Izjema velja le za tiste zavarovance, ki so pridobili dovoljenje za samoplacevanje pred letom 1983, seveda Ce imajo od tega sploh kako korist (v glavnem so za to zainteresirani samostojni delavci, ki bi se radi upokojili 5 let prej). INPS avtomatično pošilja vsako leto snopiče položnic z že natisnjenimi znesld (na osnovi pripadajočega plačilnega razreda) vsem za- varovancem, katerim je bilo izstavljeno dovoljenje za plačevanje prostovoljnih prispevkov. Vsak poedinec se nato lahko ravna tako ali drugače, lahko pa kadarkoli prekine s plačevanjem in mu ni treba tega javljati zavodu INPS, niti vraCati neizkoriščenih položnic. Vse zainteresirane državljane naj opozorimo, da 30. junija zapade rok za poravnavo prostovoljnih prispevkov za prvo trimesečje (obdobje 1.1.1993 -31.3.1993). Kdor bi plačal z zamudo, bo vplačilo neveljavno in INPS bo povrnil znesek. Z letošnjim letom so bili prostovoljni prispevki podvrženi dvojnemu povišku: upošteva se odstotni porast življenjskih stroškov v višini 6, 2 %, kar je osnova za povišico na pokojninah, prišteli pa so še dodatni prispevek 0, 20 %. Najnižji plačilni razred so znižali od 19. do 18. in strošek znaša 60.976 lir na teden, za najvišji predvideni ( 46.) razred, ki ga je INPS določil na osnovi povprečja prejemkov v zadnjih treh letih zaposlitve, pa treba vplačati tedenski prispevek 280.431 lir. Zgodovinski izpit za »drugi« Trst TRST - V nedeljo, 20. junija bo imel odprti in demokratični del Trsta edinstveno priložnost, da premaga nacionalistično desnico. V balotažnem glasovanju za predsednika Pokrajine se bosta namreC pomerila nekdanji predsednik katoliških delavcev ACLI Franco Codega in odv. Paolo Sardos Albertini, predsednik Zveze združenj istrskih beguncev, ki od vedno zagovarja zatohla desničarska sta-lišCa. Na glasovnici, ki jo bomo dobili 20. junija na volišču (tudi tokrat bodo volitve samo na nedeljo) bodo natisnjeni imeni obeh kandidatov in simboli strank, ki se bodo z njima povezala. Z RAZLIKO OD ZADNJIH VOLITEV, KO SMO LAHKO PREKRIŽALI LE SIMBOL STRANKE, BOMO TOKRAT LE PREKRIŽALI PRAVOKOTNIK, V KATEREM BO NATISNJENO IME FRANCA GODEČE. TUDI TOKRAT NE BOMO PISALI NOBENIH PREFERENC. Pokrajinski tajnik stranke Slovenske skupnosti Martin Brecelj je izročil Codegi pismo, v katerem SSk kaže pripravljenost za pogovor z njim v zvezi z balotažnim glasovanjem. SSk bo dokončno odločitev o zadržanju na volitvah 20. junija sprejela na petkovi seji strankinega pokrajinskega sveta, ko bodo tudi ocenili potek ter izide nedavnih deželnih in pokrajinskih volitev. Codega ohranja dosedanjo povezavo z Demokratično stranko levice in z Zavezništvom za Trst. Tako on, kot seveda Sar- dos Albertini, imata sedaj Cas do nedelje, da najavijo morebitno povezavo še z drugimi strankami. Povezava mora seveda biti vzajemna. LpT, kot kaže, noCe odkrite povezave z MSI, Čeprav je jasno, da bodo fašisti podprli njenega kandidata. KD pa bo verjetno svojim volilcem prepustila svobodo izbire. Zavezništvo za Trst nam je poslalo tiskovno noto, v kateri sporoča javnosti, da ima sedež v Ul. Campanelle 138 (tel. 395-552), ki je odprt vsak dan med 16.30 in 19. uro. Zavezništvo je seveda na razpolago predvsem vsem tistim, ki podpirajo kandidaturo Codege. V ta namen zbirajo tudi finančna sredstva za volilno kampanjo v korist Codege. Pri- spevke zbirajo na bančnem tekočem raCunu št.1800-72, ki so ga odprli v podružnici Monte dei Paschi di Siena-Ul. Valdi-rivo 35. Imetnik tega bančnega raCuna je Zavezništvo za Trst. Sardos Albertini je medtem označil za oslarijo znani manifest razumnikov o bodočnosti Trsta, ki je močno odmeval v javnosti. Zelena lista, ki podpira Codego, opozarja nacionalističnega kandidata, daje med podpisniki te listine tudi Man-lio Cecovini, ki mu mnogi v sami Listi za Trst očitajo, da se ni dovolj angažiral za desničarskega kandidata. Sardos Albertini je s tem znova dokazal svojo skrajno nacionalistično usmeritev. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-7/3715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, V/ulfčngasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov , zahvale in sožalja po formatu, Cena: 1.200 LIT - 45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT . za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73573 Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Clan italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG NOVICE Uspeh mladega harmonikarja Se en lep uspeh mladega glasbenika - gojenca harmonikarske šole Glasbene matice. David Žerjal iz razreda prof. Eliane Zajec je na 4. mednarodnem festivalu Alpe-Adria za klasično harmoniko v kraju Savorgnano del Torre, ki je bilo konec maja v okviru tamkajšnjega praznika vina pod pokroviteljstvom Dežele Furlanije-Julijske krajine in videmske pokrajine, v starostni kategoriji B osvojil prvo mesto. V konkurenci je bilo kakih 30 harmonikarjev iz Slovenije, Avstrije, Nemčije in Italije, kar daje uspehu našega mladega harmonikarja še večji blišč, (jkj Danes nagrajevanje zmagovalcev natečaja o Krasu V konferenčni dvorani Tržaškega velesejma bo danes zjutraj nagrajevanje naravovarstvenega natečaja Julius Kugy, za katerega je dala pobudo Pokrajina Trst. Tema letošnjega natečaja je bila »Zakaj park: pozitivni vidiki zaščite teritorija«. Na današnji svečanosti bodo nagradili pet razredov za kategorijo A (šole) in zmagovalca za kategorijo B (zasebniki in organizacije). Po nagrajevanju bo prof. Renato Mezzena s Tržaške univerze predaval o posebnostih Krasa, nakar bodo predvajali video Deželnega centra za TV produkcije o tržaškem Krasu. Tečaj o upravljanju morskih parkov V Grljanu se je včeraj zaCel enotedenski teCaj o upravljanju morskih rezervatov, ki ga organizna deželna sekcija Svetovnega sklada za naravo WWF in ki se ga udeležuje kakih 30 tečajnikov iz vse Italije. Kot je znano, obstajata v Italiji samo dva morska parka - eden pri Miramaru, drugi pa pri Ustici v južni Italiji - vendar po novi zakonodaji naj bi v prihodnjih letih ustanovili še kakih 40 drugih rezervatov. Namen seminarja v Grljanu je zato priprava kadrov, ki bodo morali te parke upravljati. O dosedanjih izkušnjah na tem področju, posebno o organizacijskih in birokratskih težavah, je tečajnikom spregovoril Graziano Bene-detti, ki odgovarja za miramarski morski rezervat. Včeraj se je zaključil kongres o Winckelmannu Prav na dan 225. obletnice smrti Johanna Joachi-ma Winckehnarma se je včeraj v Trstu zaključil mednarodni kongres Winckelmann Gesellschaft. Naše mesto so izbrali prav zato, ker je znani preučevalec antične umetnosti tukaj umrl. Kongres je trajal štiri dni ter se je zaključil z občutenim poklonom znamenitemu umetnostnemu zgodovinarju ob navzočnosti tržaškega župana Staf-fierija in župana Winckelmannovega rojstnega mesta Stendal Hartmuta Gebhardta. Zaključni večer drevi v Dijaškem domu Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel priredi danes ob koncu šolskega leta 1992/93 zaključni večer, na katerem bosta izredna gosta glasbena skupina osnovne šole Pier Paolo Vergerio iz Kopra in otroški pevski zbor Fran Venturini od Domja. Pozdravom in kulturnemu programu, v katerem bodo nastopili gojenci doma, bo sledila družabnost. Začetek ob 20. uri. Južnoameriška noč za “Dom zdraulja” Združenje za italijansko-perujsko sodelovanje, Združenje ‘TUna e l’Altra“ in Združenje Italija-Cile vabijo na “Južnoameriško noč“, ki bo jutri, 10. trn, ob 20.30 v Zenskem centru v Ul. Gambi-ni, 8. VeCer so prireditelji organiznali, da bi zbrali denarna sredstva, ki jih bodo nato izročiti reške-mu zdravstvenemu centru “Dom zdraulja“. Nastopili bodo ansambli “Bandidos! “, “Enrique Bar-razza“, “Edoardo Boero“, “Roberto Cheminet“ in “Sambax“. Po koncertu se bodo udeleženci lahko okrepčali z južnoameriškimi pijačami in jedmi. Uspešna akcija proti razpečevalcem mamil V okviru operacij proti razpečevanju in posesti mamil so tržaški karabinjerji prejšnje dni aretirali 23-letnega Tržačana Valentina Stefanuttija, opravili pa so tudi veC hišnih preiskav. Stefanuttija, ki so mu dalj Časa sledili, so zalotili v trenutku, ko je nekemu drugemu Tržačanu, 28-letnemu P.F., izročal okrog 4 grame heroina. Na domu razpečevalca, ki so ga odpeljali v koronej-ske zapore, so že prej našli šest avtoradiov, sa-mokres-igraCo ter druge predmete sumljivega izvora. Hišne preiskave so izvedli na domu P.F.M., kjer so našli semena in tri cvetlične lonce z 18 stebli indijske konoplje, lekarniško tehtnico in pripomočke za kajenje, ter na domu B.G. in C.A., kjer je bilo 1, 272 grama neke snovi, podobne heroinu. V tem zadnjem stanovanju je bila tudi L.A. iz Milana, ki je v torbici imela nekaj te snovi. Vsi so znani zaradi prekrškov v zvezi z mamili in drugih manjših kaznivih dejanj, karabinjerji pa so jih znova prijavili sodnim oblastem. Karabinjerji bodo slavili 179. obletnico ustanovitve V kasarni »Gen. Petitti di Roreto« pri Sv. Jakobu bo jutri ob 10.30 slovesnost, na kateri bodo proslavili 179. obletnico ustanovitve karabinjerskega rodu. Na slovesnosti, ki se je bodo udeležili predstavniki civilnih, vojaških in verskih oblasti, bo uradni govor imel podpolkovnik Gianfranco An-tonini, pokrajinski komandant, ki bo orisal delovanje karabinjerjev v zadnjih 12 mesecih, njihov boj proti kriminalu in napore za zagotovitev javne varnosti. Med drugim bodo podelili priznanja tistim karabinjerjem, ki so se odlikovali v raznih akcijah in nagrade študentom s srednjih šol, ki so zmagali na natečaju na temo o rodu karabinjerjev. POLITIČNA KRIZA V OKOLIŠKI OBČINI POGOVOR S PREDSEDNIKOM IN RAVNAlIulS Nabrežina: župan PSI napoveduje odstop \/ miljski občini skoraj gotovo predčasne volitve SLOPI na strmi poti sanacije Martin Breceu __ Devinsko-nabrežinski župan Vittorino Caldi (PSI) bo danes skoraj gotovo odstopil in s tem tudi formalno sprožil politično krizo, ki bo najbrž privedla do razpusta občinskega sveta in do novih volitev, morda že jeseni. Politično gledano je krizo v nedeljo - pred zaprtjem volišč - odprla Slovenske skupnost, odnosi med koalicijskimi zavezniki PSI, KD in SSk pa so že nekaj mesecev skrajno napeti. Podžupan Martin Brecelj je na včerajšnji od-borovi seji formalno seznanil kolege v upravi z vsebino pisma, ki ga je sekcijski tajnik SSk An-tek TerCon v nedeljo izročil Caldiju. V njem ga seznanja, da SSk zapušča koalicijo, ker smatra, da ni veC pogojev za upravno sodelovanje s socialisti in s krščanskimi demokrati. SSk se je že pred Časom izrekla za razširitev koalicije na DSL in to stališče zagovarja še danes, Ce tega ne bo mogoCe doseči pa bo bolje iti takoj na volitve. Odbor župana Caldija se vsekakor že precej mesecev sooCa s krizo. Paradoks je, da je župan v glavnem ostal brez celovite podpore svoje stranke in KD, ki sta ga večkrat podpirali le z besedami, ne pa s stvarnimi dejanji. Da je župan kolikor toliko dobro in uravnovešeno vodil Občino mu priznava sam TerCon, ki mu v pismu »izreka priznanje in zahvalo za nelahko delo, ki ga je opravil z velikim Čutom odgovornosti in z objektivnostjo«. Caldi vCeraj ni hotel uradno komentirati stališča Slovenske skupnosti, pokazal pa je veliko zaskrbljenost nad usodo uprave, kjer je MSI - na osnovi pokrajinskih volitev - zelo moCna stranka. Sinoči se je sestalo občinsko vodstvo PSI (ta stranka je tudi v Nabrežini globoko razdeljena in razkosana), župan pa bo danes - kot reCeno - skoraj gotovo vrnil mandat. SSk je sprožila krizo pred objavo volilnih rezultatov, ki so potrdili globoko vsidranost neofašistične desnice. Na pokrajinskih volitvah je MSI celo prekoračila prag tisoC glasov, saj je imela kot kandidata v tem okrožju občinskega svetovalca Vinicia Sca-pina. Zelo dobro se je na pokrajinskih volitvah obnesla SSk, veC glasov pa je dobila tudi Occhet-tova stranka. Volilci so v nedeljo strogo kaznovali KD in posebno socialiste, ki so izgubili skoraj 10 odst. glasov. DSL je že svojcas pozitivno odgovorila na povabilo SSk, da vstopi v upravo, veto nad vstopom svetovalcev te stranke pa je prišel iz vrst KD in PSI. Tudi načelnik skupine DSL Depan-gher je - podobno kot TerCon - precej shep-tiCen nad realno možnostjo, da se oblikuje nova koalicija. V teh nejasnih pogojih - nam je dejal -predstavljajo volitve z novim zakonom morda edini izhod iz sedanje politične in upravne krize. Ce je v Nabrežini položaj še nekoliko nejasen ne moremo istega trditi za Občino Milje, ki se naglo bliža k predčasnim občinskim volitvam. Koalicije, ki je podpirala socialističnega župana Ferdinanda Ulci-graia, enostavno ni veC, tako da bodo verjetno vsi občinski svetovalci v kratkem odstopili in s tem avtomatično razpustili občinski svet. Volitve niso povzročile nobenih težav v zgo-niški in v repentabrski občini, kjer bodo volitve leta 1995, to se pravi ob naravnem izteku zakonodajne dobe obeh izvoljenih skupščin. Tudi v dolinski občini ne bo prišlo do pretresov, Čeprav nekateri konkretno razmišljajo o oblikovanju naprednega volilnega kartela, saj bodo na osnovi novega volilnega zakona neposredno izvolili župana. Kot domala vse kulturne ustanove naše narodnostne skupnosti se tudi Slovenski raziskovalni inštitut ta Cas spopada z velikimi finančnimi težavami. Položaj SLORI-ja je mogoCe celo še hujši od drugih, saj kljub velikim žrtvam, ki si jih je že naložil, še vedno nima jasne bodočnosti pred sabo. Vodstvo je položaj SLORI-ja podrobno opisalo na obenem zboru 22. aprila letos. Naj v ponazoritev povzamemo le tri posebno zgovorne podatke. SLORI je stopil v tekoCe poslovno leto s skoraj 223 milijonov lir dolga. Da bi se finančni položaj ne poslabšal, je občni zbor sklenil, da bo po redulcijah osebja iz preteklih let letos SLORI odpustil iz službe še ti redno zaposlene. Prav tako je bilo sklenjeno, da se v tekočem letu nikakor ne smejo povišati drugi režijski stroški, pa Čeprav se SLORI po izselitvi iz sorazmerno udobnega sedeža v Ul. Gallina v Trstu trenutno nahaja v zasilnih prostorih, v katerih nima možnosti, niti da bi uredil svojo knjižnico. »Kot za druge slovenske kulturne ustanove v Italiji se je finančna kriza našega inštituta zaostrila na zaCetku tega desetletja ob hudi krizi, ki je zajela celoten naš gospodarski sistem ob potresu, ki so ga sprožile zgodovinske spremmembe zlasti v sosednji Jugoslaviji,« nam je povedal predsednik SLORI-ja prof. Aljoša Volčič. »Težave so se nato nadaljevale in se celo povečale zato, ker smo iz deželnih blagajn na osnovi zakona za obmejna območja prejeli manjše prispevke, kot smo prvotno predvidevali. In tako smo zdaj prisiljeni sprejeti izredno boleče odločitve, kot je odpust nadaljnjih treh naših uslužbencev.« Kot smo zvedeli, so bila odslovilna pisma že odposlana in bo do odslovitve prišlo predvidoma v nekaj mesecih. »Zdaj bomo ob tri uprav-no-organizacijske profile, kar bo hudo obremenilo vodstvo inštituta,« je pristavil ravnatelj prof. Emi-dij SusiC. »Toda Ce ne bomo prejeli prispevkov, ki jih predvideva naš finančni naCrt, bodo nadaljnje redukcije nujno načele tudi samo znanst-veno-raziskovalno osebje, kar bi lahko predstavljalo dobesedno smrtni udarec za našo ustanovo,« je še pristavil. Vodstvo inštituta raCu-na nadalje in predvsem na ohranitev oziroma po večanje deželnih pr1 spevkov na osnovi že omenjenega zakona za obmejna področja. Kot ]e znano, pa se tu postavi]3 velik vprašaj, saj do danes ni povsem zaneslji' vih zagotovil, da bo par' lament refinanciral ta zakon. Zadeva se bo odločala ob odobritvi državnega proračuna za leto 1994, se pravi v kratkem, in od njenega izida bo odvisna ne e usoda SLORI-ja, ampaR tudi ostalih naših kulturnih ustanov, od Glasbene matice do Slovenskega stalnega gledališča itd »Rad bi podčrtal, da je naš inštitut poznan n3 evropski ravni. VeliR3 škoda bi nastala, ko bi moral ugasniti,« je pojj daril ravnatelj SusiC. »Bi cer pa naš inštitut kljub vsemu še vedno obstaja, živi, vztraja in upamo, da bo še deloval,« je z optimistično noto zaključi predsednik VolCiC. V tej zvezi naj omenimo, 3 kljub sedanji stiski vo stvo SLORI-ja gleda naprej in išCe v razliCn6 smeri, kako bi si v Trstu uredilo primernejši sedež. Po eni strani se je obrnilo na deželno upra vo, po drugi strani pa vo di pogovore za rešitev vprašanja v sklop manjšine. i_ Danes odstop tržaškega občinskega odbora Kot je svoj čas napovedal, bo danes odstopil tržaški župan Giulio Staffieri, z njim pa ves občinski odbor, ki ga sestavljajo Krščanska demokracija. Lista za Trst, PSI in PLI. Sklep o odstopu je bil sprejet pred dvema tednoma, potem ko je bilo več članov odbora vpletenih v preiskave o podkupninskih aferah, do formalnega odstopa pa bo prišlo šele danes, ker Staffieri »ni hotel motiti volilne kampanje«. Od jutrišnjega dne bo imel občinski svet 60 dni časa, da izvoli nov odbor. Ce se to ne bo zgodilo, bo moral tržaški prefekt imenovati izrednega komisarja in razpustiti občinski svet. Sam občinski odbor je v tiskovni noti predvidel, da se bo zgodilo prav to, in napovedal tudi roke: avgusta naj bi bila skupščina razpuščena, že konec novembra pa naj bi bile predčasne volitve. Tokrat pa bi seveda potekale po novih pravilih, se pravi z neposredno izvolitvijo župana. BANI / JUTRI SVEČANOST Stari kal bodo začeli urediti Na pobudo krajevne osnovne šole, zadruge Bon in KD Grad Pri Banih se bodo jutri ob 10.30 s krajšim slavjem začela dela za ureditev Starega kala, ki se nahaja severno od naselja, nedaleč od šolskega poslopja ob pokrajinsldi cesti, na kraju, ki mu domačini pravijo Stara ograda. Pobudniki ekološke akcije so osnovna šola z italijanskim uCnim jezikom Julius Kugy, zadruga Ban in SKD Grad od Banov, ki si prizadevajo povrniti napol zasuti in dodobra zaraščeni kotanji nekdanji videz. Pobudo je podprla občina Trst, strokovno in znanstveno pomoC bo nudil dr. Dolce, ravnatelj naravoslovnega muzeja v Trstu. Dolgoročen naCrt predvideva v prvem delu odstranitev materiala in smeti. V nadaljnji fazi na- meravajo pobudniki ob finančni podpori krajevnih ustanov urediti še tlak in podtalne žlebove za nabiranje deževnice. Z ureditvijo najstarejšega kala v vasi bodo dani pogoji za nastanek živega biotopa z zanimivo floro in favno. Vodni zbiralnik bo ovrednotil krajino in postal predmet didaktičnega opazovanja in raziskovanja. Pobuda je nadvse pomembna še zlasti zato, ker so v njej soudeleženi vzgojno-izo-braževalna ustanova, ki že vrsto let posveča varstvu okolja posebno pozor-not, in krajevna skupnost, ki si pri svojem delovanju prizadeva za to, da bi se ohranila in ovrednotila naravna in kulturna dediščina. POIMENOVANJE Tržaška ulica po škofu Santinu Včeraj so poimenovali krajšo ulico med Trgom Unita‘ in Borznim trgom po pokojnem tržaškem škofu msgr. Antoniu Santinu. Svečanosti poimenovanja se je udeležil tudi župan Staffieri, poleg drugih osebnosti pa je bil prisoten takratni Santinov tajnik msgr. Malnati. Krajše slovesnosti sta se udeležila tudi Santinova sestra in bivši župan Spaccini. Msgr. Santin se je rodil v Rovinju leta 1895; bil je najprej župnik v Pulju, nato škof na Reki. Škofovsko mesto je v Trstu prevzel leta 1938, ko je zamenjal msgr. Fogarja, ki so ga takratne fašistične oblasti odstranile zaradi njegove odprtosti do Slovencev in Hrvatov. NOVINAR LUBRANO V KROŽKU MIANI V obrambo porabnikov Kako naj se občani izognejo vsakovrstnim »pastem« Popularni televizijski novinar Antonio Lubrano je bil vCeraj v Trstu, gost krožka Ercole Miani. V gledališču Miela je predstavil svojo knjigo z naslovom »Tranelli d’Italia«, v kateri opozarja na vse »pasti«, v katere lahko pade navaden potrošnik, Ce ni dovolj pazljiv in osveščen. V knjigi Lubrano dejansko nadaljuje bitko, ki jo vodi že leta preko svoje televizijske oddaje »Mi manda Lubrano«, v kateri uCi občane, kako naj se branijo pred zasebniki in predvsem pred birokracijo, da ne bodo žrtve krivic in izsiljevanj. Novinar Antonio Lubrano (levo) s predsednikom krožka Miani Mauriziom Fogarjem (foto Križmančič/KROMA) sodišče / četverica oproščena Zmaga pacifistov ki so se upirali vojni v Zalivu Proces proti skupini pacifistov, ki je bila obtožena, da je med demonstracijo, ki je bila 15. januarja predlanskim proti vojni v Perzijskem zalivu, žalila javne funkcionarje, se je končal s popolno oprostitvijo, ker »dejanje ne obstaja«. Tako je razsodil pretor Arturo Picciotto, njegovo odločitev pa so številni predstavniki solidarnostnega odbora z obtoženci, ki so se včeraj zbrali v sodni dvorani tržaške preture, sprejeli z burnim ploskanjem. Tako obramba kot javni tožilec sta kaj kmalu našla skupni jezik, češ da žaljive besede niso bile namenjene nobeni določeni osebi, bile so splošne, iz cesar je sledilo, da je bila tudi obtož- ba neosnovana. Ker sta se še agenta Zuliani in Goria iz osebnih razlogov odrekla nameri, da bi se predstavila kot zasebna stranka, ni bilo več dvomov, da se bo proces zaključil z opro-stitivijo Fabia Ferija, Daria Pacorja, Claudia Ven-ze in Giulie Conen, znanih predstavnikov mirovnih in protirasistic-nih organizacij. Četverica je vedno zavračala obtožbe: priznala je le, da je protestirala proti sistemu in vladi, ki sta izvajala intervencijsko politiko. Mirovne organizacije iz vse Italije so štirim obtožencem izrazile svojo solidarnost s številnimi telefaxi, brzojavkami in telefonskimi klici. ZA JAVNA DELA V TURINU Tovarna velikih motorjev plačevala podkupnine? Naveza Ansaldo - Fiat Engineering - GMT (Veliki motorji Trst) - CCPL (Konzorcij zadrug za produkcijo in delo iz Reggio Emi-lia) naj bi bila izplačala okrog milijardo lir podkupnine za zakup, vreden 50 milijard lir. Zakup se nanaša na izgradnjo električne centrale Mirafiori Nord, last občinskega podjetja za energetiko iz Turina. Predvčerajšnjim naj bi karabinjerji v Ansaldu v Genovi zaslišali nekaj oseb, vendar so njihova imena zavita v naj strožjo tajnost. Preiskavo vodi namestnik državnega pravd- nika Vittorio Corsi. Korak naprej pa so narediti v okviru preiskave o Mauriziu Bordonu, bivšemu predsedniku Sagata, ki upravlja letališče Torino Caselle. Bordon, elan PSI, je v zaporu od 4. marca letos pod obtožbo izsiljevanja: med za- slišanjem naj bi bil priznal, da je prejel okrog 100 milijonov lir podkupnine, ki jih je izplačala Tecno-tour (družba, ki sodi v grupo Olivetti) za dela, ki so se nanašala na avtomatske sisteme kontrole turinske-ga letališča. Tudi neko menedžer Tecnotoura naj bi bil potrdil te okoliščine. OPENSKI PRVOOBHAJANCI_ Ponesli so igrače in darila malini beguncem iz BiH Preteklo soboto so se letošnji prvoobhajanci z Opčin podali s svojimi spremljevalci in z openskim župnikom Zvonetom Strubljem v Slovensko Benečijo, da bi tam obiskal svoje vrstnike iz Bosne v begunskem taborišču pri Čedadu. Letos je namreč prejelo na Opčinah prvo sv. obhajilo 19 otrok, ki so, kakor je paC vsako leto v navadi, zbrali svoje prihranke in nekaj sredstev, ki so jih primaknili starši, da bi nudili pomoC potrebnim. Odločili so se, da bodo svojim vrstnikom, ki jih je prizadela vojna v nekdanji Jugoslaviji in živijo v begunskem zbirnem središču, nakupili igraCe in jim jih odnesli. Z Opčin je odšla skupina, ki je s spremljevalci štela 40 oseb. Obisk je bil napovedan za deseto uro dopoldne v kraju Purgessimo pri Čedadu. Prvi stik je bil seveda nekoliko oprezen z obeh strani. V zbirnem središču je približno 130 oseb iz okolice Bosanskega Broda - največ iz vasi Modrice. Za one, ki sledijo kroniki, naj povemo, da gre za tiste begunce, ki so lani preživeli tri dni in tri noCi v vlaku, na tiru pri Fernetičih, v pričakovanju konCne namestitve. Otrok pod 16. letom starosti je v tem središču kakih 45. Deset je tudi moških, ki pa so večinoma invalidi - žrtve vojne. Kmalu po prihodu so predvsem otroci znali razbiti led: porazdelili so igraCe in se zaceli igrati. Večji so celo improvizirali odbojkarsko tekmo. Iz pogovora so Openci izvedeli, da otroci v sre dišCu niso sami, vsaK ima vsaj še mamo, brata ali sestro. Vsi pa pogrešajo: očeta, ki J ostal na vojnem P°' droCju, ali brata, sestro, mamo, ki so v vojni vin-ri izgubili življenje. Mnogi nimajo o svoji sorodnikih že dolgo no o v šolo n se, ko- od- ker so ko časa ošCeno ziku, ki [j podo- rvedalL anjkuje CP 1 j.i'-' • so bili : nam-kasar-malo kva- m jim jdati. i na-ama-obi-avrst- tudi sak- .L/ I I < PAVKI / ENOTNA ZAHTEVA CARINIKI NE OPRAVLJAJO NADUR Sindikati: odložiti rok za prijave Izpolnjevanje obrazov 740, s katerimi ita-“janski državljani Prijavijo svoje dohod-j*’ postaja iz leta v leto težavnejše. Obrazci, °ziroma vprašanja, ki s° v njih zastavljena, s° vedno bolj zaplete-na, tako da se malokdo znajde in se mora največkrat zateci k stro-jrevnjakom. Tega se dobro zavedajo sindikalne organizacije, ki skusajo pomagati obca-nu, ko se znajde v teža-vah. Zato se obračajo da Pristojne oblasti, da oi podaljšale rok za Predstavitev omenje-dm prijav. Sedeži sindikalnih organizacij so damrec v teh dneh Preobemenjeni z delom in ne morejo izpolniti vseh prošenj tvsak dan se v njihovih Posameznih uradih na celotnem deželnem teritoriju zglasi okrog 100 državljanov, ki potrebujejo to obliko po-dioci).Mnogi občani Za3° tvegajo, da davC-dm prijav ne bodo mo-izpolniti in izročiti L Predvidenem roku. pd tridnevno zamudo o°do morali plačati de-darno kazen v višini eh odstotkov na zne-seh ki bi ga morali si-cer plačati, Ce bo zamuda večja pa bo glo-a narasla na 40 odstotkov celotnega zne- ska. Adele Pino za UIL, Giobatta Degano za CGIL in Paolo Coppa za CISL so sedanje stanje označili kot “eksplozivno“. Sindikati so na deželni ravni že večkrat posegli pri pristojnih oblasteh, prav vCeraj pa je bil govor o tem vprašanju v Rimu, kjer so se sindikati soočali s finančnim ministrom. Sindikati v bistvu zahtevajo, da se rok za predložitev prijav podaljša do 31. julija, Ce pa bi to ne bilo mogoCe zahtevajo, da bi bile globe za zamude nižje. V primem/ da vlada ne bi sprejela njihovih zahtev, napovedujejo ostrejše akcije, da bi na tak naCin ščitile interese prebivalstva, ki izponjuje vse zakonske obveznosti. Predstavniki sindikalnih organizacij vsekakor poudarjajo, da ne bodo dopustili, da bi občani plačevali razne napake in zamude pristojnih oblasti. Ob tem dodajajo, da je izpolnitev tudi najbolj enostavnih obrazcev zelo zamudna in zahteva vsaj eno uro dela, ravno toliko Časa pa je potrebno, da uradniki zberejo vso potrebno dokumentacijo, ki jo je treba predložiti prijavi. Spet težave na mejah Pri Fernetičih več sto tovornjakov ustavljenih Spet težave za avtoprevoznike na mejnih prehodih med Italijo in Slovenijo. Cariniki so spet proglasili sindikalno akcijo ter se vzdržujejo nadur zaradi neurejenih razmer v carinski službi. To pomeni, da v popoldanskih urah carina dejansko ne deluje, tovornjaki, ki se pripeljejo na mejo po 14. uri, pa morajo Čakati na carinske preglede do na- slednjega jutra. Položaj sicer za zdaj še ni zelo zaskrbljujoč, utegnil pa bi se korenito poslabšati, ko bi stavka trajala Se veC Časa. Za zdaj je Se največ težav na mejnem prehodu pri Fernetičih, kjer je na bližnjem tovornem postajališču ustavljenih že nekaj sto kamionov in kjer je bila posneta gornja slika (foto Križ-manCic/KROM A). PONEDELJKOV VEČER V DSI akademiki SAZU o Brižinskih spomenikih Štirje strokovnjaki orisali izreden pomen in vsebino tega izrednega rokopisa - Predstavitev dveh knjig Helena Jovanovič v Ui deljek sh in i delov Prve; zikcn Govo Janke nel ( nim Strokovnjaki SAZU so se odločili za izdajo dveh knjig. V prvi so natančna jezikovna, vsebinska in zgodovinska analiza Brižinskih spomenikov, ter prevodi tega dokumenta v sodobno slovenščino, latinščino, nemščino in angleščino, v drugi, veliko tanjši knjižici pa je popolni faksimile Brižinskih spomenikov po originalu, ki ga hrani Bavarska državna knjižnica v Miinchnu. VeCer v Društvu slovenskih izobražencev je uvedel prof. Jože Faganel, ki je povedal nekaj zanimivih podatkov o nastanku te izdaje, za katero sta bili potrebni dve leti dela. Dejal je, da so Brižinski spomeniki ne samo izjemen jezikovni, ampak tudi literarni dokument. Dr. Jože Grdina pa je med drugim povedal, da naj bi bili ti spomeniki stari okrog tisoč let. Nastali naj bi v Času škofa Abrahama iz Freisinga (slovensko Brižinj). Prof. Tine Logar pa je delo analiziral predvsem z jezikoslovnega vidika, ob koncu pa je spregovoril še dr. Janko Kos, ki je povedal nekaj besed o težavah prevoda Brižinskih spomenikov v sodobno slovenščino. Poudaril je tudi izredno miselno in duhovno vsebino tega prvega slovenskega pisanega teksta, v katerem se prepleta dvoje različnih krščanskih pristopov -zahodni in vzhodni. V pogovoru z občinstvom so gostje povedali Se marsikateri zanimiv podatek. Med drugim so poudarili, da bo točen datum in kraj nastanka Brižinskih spomenikov verjetno za vedno ostal skrivnost. VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 9. junija 1993 PRIMOŽ Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.52 - Dolžina dneva 15.36 - Luna vzide ob 0.06 in zatone ob 10.16. Jutri, ČETRTEK, 10. junija 1993 TELOVO VREME VCERAJ: Temperatura zraka 26,1 stopinje, zračni tlak 1014,8 mb rahlo narašča, veter zahodnih 8 km na uro, vlaga 65-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Leonardo Cecot, Gabriele Fabris, Ivano Florean, Elisa Peros-sa. UMRLI SO: 82-letni Giordano Cermeli, 90-letna Giovanna Ronzel, 84-letni Alberto Višini, 59-letni En-nio Guido, 91-letni Emilio Vasco, 67-letna Bruna Angela Visintin, 46-letni Fer-ninando Camera, 65-letni Giovanni Romanello, 80-letni Giordano Subelli, 88-letna Maria Cociancich, 97-letna Giovanna elemente, 78-letni Rodolfo Marc, 62-letni Bruno Pellizzari. ‘ ‘ LEKARNE Od ponedeljka, 7., do nedelje, 13. junija 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (tel. 631785), Naselje sv. Sergija - Trg 25. aprila 6 (tel. 281256), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Ul. S. Zenone 6 Tel. 763429 KD Fran Venturini ŠAGRA NA KRMENKI Sobota, 12.6.: ob 18.00 koncert godbe na pihala BREG, od 20.00 do 24.00 ples z ansamblom TAIMS Nedelja, 13.6.: od 15.00 mednarodno netek-movalno srečanje godcev na diatonično harmoniko GLAS KARMO" NIKE, od 20.00 do 24.00 ples z ansamblom KRT Ponedeljek, 14.6.: od 20.00 do 24.00 ples z ansamblom HAPPY DAY Delovali bodo dobro založeni kioski! lÖaterya mmm Vljudno Vas vabimo na otvoritev razstave lesorezov jutri, 10. t.m., ob 17.30. Razstavljena bodo dela 17 umetnikov realizirana v letu 1992-93 na Mednarodni šoli za grafiko v Benetkah na seminarjih, ki jih je vodil Franko Vecchiet. sbene skupine Jonatan iz Brezovice v cerkvi. ŠPORTNI PRAZNIK v Trebčah bo od 11. do 14. in od 18. do 21. junija. Poskrbljeno bo za prijetno glasbo, dobre jedi in osvežilno pijačo. SKD VIGRED vabi danes v društvene prostore v Sem-polaj na zaključni nastop otroškega pevskega zbora Vigred in malih glasbenikov. GLASBENA SOLA Godbe iz Ricmanj, pod pokroviteljstvom Občine Dolina, vabi v petek, 11. t.m., ob 20.30 na »II. ZAKLJUČNO PRIREDITEV SVOJIH GOJENCEV« v občinskem gledališču F. Prešerna v Boljuncu. Nastopali bodo gojenci z razredom trobil in pihal ter šolski pihalni orkester. Vabljeni. OBVESTILA Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 UL Mazzini 43, Naselje sv. Sergija - Trg 25. aprila 6, Ul. Combi 17, Zavije - Ul. Flavia 89. FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL Combi 17 (tel. 302800). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. _______________KINO ARISTON - 17.45, 20.00, 22.15 »Blade Runner«, i. Harrison Ford. Zadnji dan. EXCELSIOR - 18.00, 20.00, 22.15 »Lezioni di piano«, r. Jane Campion, i. Holly Hunter. EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 »Un giorno di ordinaria follia«, r. Joel Schumacher, i. Michael Douglas, Robert Du-vall. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »II di-stinto gentiluomo«. NAZIONALE 2 - 16.30 18.20, 20.15, 22.15 »Tracce di rosso«, i. J. Belushi. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Basic Instinct«, i. Sharon Stone, Michael Douglas. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Qual-cuno da amare«. GRATTACIELO - 17.45, 19.50, 22.00 »Proposta in-decente«, i. Robert Redford, Demi Moore, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La scorta«, r. Ricky Tognazzi, i. Claudio Amendola, Enrico Lo Verso, Leo Gullotta. EDEN - 15.30, 22.10 »Anal games - giochi di...«', porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »L’ultimo dei mohicani«, i. Daniel D. Lewis.. LUMIERE - 18.00, 20.05, 22.15 »Gli occhi del delit-to«, r. Bruce Robinson, i. Andy Garcia, Uma Thur-man, John Malkovich. ALCIONE - 20.00, 22.00 »Tir-na-nog« (»E’ vietato portare i cavalli in cittä«), r. R. Newell, i. Gabriel Byrne. RADIO - 15.30, 21.30 »Le proibitissime viziose novelle di Canterbury«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. a PRIREDITVE SK BRDINA priredi 11., 12., 13, junija na Opčinah v Prosvetnem domu . »Smučarski praznik«. V petek in soboto otvoritev kioskov ob 17. uri ,v nedeljo ob 16. uri. Od 21. ure dalje ples z ansamblom Happy day. DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR »VESNA« vabi na koncert ženskega pevskega zbora »CARMINA« iz Prestic (Češka), v Dom A. Sirka v Križu, v soboto, 12. junija, ob 20.30. Prisrčno vabljeni. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM »S. KOSOVEL« priredi danes, ob 20. uri zaključni veCer šolskega leta 1992/93 v notranjih in zunanjih prostorih doma. Gosta veCera bosta glasbena skupina o.š. »P. P. Vergerio il Vecchio« iz Kopra in o.p.z. »F.Venturini« od Domja. Po pozdravih in programu gojencev doma, sledi družabnost,) Vabljeni. GODBA NA PIHALA »MAVRICA-ARCOBALE-NO« vabi na zaključni nastop svojih gojencev, danes, ob 18.30 v italijanski srednji šoli - Ul. Forlanini 32. SKD LIPA iz Bazovice vabi v petek, 11. .m., ob 20.30 v bazovsko dvorano. Na ogled bodo diapozitivi jamarske skupine C. Debeljak »Črni diamant v Bazovici - najnovejša odkritja« V NEDELJO, 13. t.m. so vsi mladi vabljeni na »II. mladinski dan«, ki ga organizirata Mladinska skupina iz openske župnije in odbor za mladinsko pastoralo na Tržaškem: ob 11. uri zbiranje in skupna pevska vaja; ob 12. uri mladinska maša; ob 13. uri skupen pik-nik v parku MarijanišCa na Opčinah. Sledil bo odbojkarski turnir med ekipami raznih skupin in organizacij; ob 18.30 koncert gla- OBVESTILO NAROČNIKOM, KI ŽELIJO PREJEMATI DNEVNIK V KRAJU LETOVANJA Uprava Primorskega dnevnika naproša naročnike, ki želijo prejemati dnevnik tudi med letovanjem, naj sporočijo naslov na Primorski dnevnik, tel. 7796600, od 13. do 19. ure, vsaj Štiri dni pred odhodom na počitnice. URNIK oglasov in raznil skem dnevniku za naslednji dan: vsak delavnik 8.30 -12.30 PUBLIEST - Tel. 7796611 URNIK sprejemanja osmrtnic, sožalij, čestitk, oglasov in raznih brezplačnih obvestil za objavo v Primorskem dnevniku za naslednji dan: samo osmrtnice in sožalja tudi popoldne 13.30-17.00: od ponedeljka do petka PUBLIEST ob sobotah Redakcija Primorskega dnevnika - tel. 7796600 UPRAVNI ODBOR GLASBENE MATICE sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 14.6.93 ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu v Trstu ul. R. Manna 29. ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN vabi Clane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v Četrtek, 10. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. ZADRUŽNI CENTER za socialno dejavnost - skupina Sončni žarek prireja od 30. avgusta do 10. septembra za mladino s posebnimi potrebami poletni center v Brojenci pri Trstu. Vpisovanje je odprto vsem, ki si želijo sonca, morja in dobre družbe. Za informacije in vpisovanje tel. St. 360324, ali na sedežu zadruge Ul. Cicerone 8. ODBOR ZA LITERA-TURNO DEJAVNOST pri ZKOS priredi POLETNO LITERARNO SOLO v Gozdu Martuljek od 28. t. m. do 3. julija. Sola je namenjena vsem, ki se zanimajo za literaturo kot npr. uredniki in elani uredniških odborov glasil oz. revij, mentorji, mladi ustvarjalci, slavisti, ipd. Podrobne informacie lahko dobijo interesenti na ZSKD, tel. št. 635626 vsak dan, razen ob sobotah, ob uradnih urah. BOMPIANI EDITORE in KULTURNI KROŽEK ZETA vabita v petek, 11. junija, ob 18. uri, v Časnikarski krožek (Circolo della Stampa), Korzo Italia 13, na predstavitev romana »IL DIARIO DI DRACULA«; knjigo je napisal romunski pisatelj Marin Mincu, ob prisotnosti avtorja pa jo bo predstavil Boris Pangerc. Vabljeni. KD LONJER - KATINA- RA prireja od 26. do 31. julija otroški poletni center. Informacije in vpisovanje pri Jani PeCar tel. 910178 ali pri Mirki Cok tel. 910055. SKD SLAVEC RIC-MANJE-LOG vabi vse vaščane, da se udeležijo masovno sestanka danes, ob 21. uri v kulturnem domu v Ricmanjih. Dnevni red: vaška šagra od 2. do 5. julija. NA KATINARI je razstava slik, listin in predmetov, ki bo odprta prihodnjo nedeljo od 10.30 do 13.00, ter od 16.00 do 19.00, me tednom pa od 16.00 do 19.00. Za šole tudi zjutraj po dogovoru na tel. št. 910181. KD KRAŠKI DOM obvešča, da bo posvetovalnica za narodne noše v ponedeljek, 14. t.m., ob 21. uri v BubniCevem domu v Re-pnu. SKLAD »M. CUK« vabi vse šolske otroke »V NARAVO VESELO« v soboto, 12. t.m., od 9. ure dalje v parku Finžgarjevega doma na Opčinah. Otrokom bomo nudili malico, kosilo, pijaCo in zabavo zastonj. Tudi odrasli ne bodo laCni. Prinesite stare igraCe in stripe za »boljsji sejem« in odejo za na travo. TV KOPER vabi občinstvo v Četrtek, 10. t. m., ob 19.45 v sejno dvorano dolinskega županstva na javno snemanje oddaje »Kam vodijo naše stezice...«. S svojimi posegi boste obogatili razpravo o rezultatih deželnih in pokrajinskih volitev. IZLETI Sindikat upokojencev SPI-CGIL občine Dolina organizira v soboto, 12. t.m. izlet v Voleji potok pri Kamniku z ogledom znamenitega parka Arboretum in pivovarne v Domžalah. Vpisovanje na tel. 228597, 228909, 228387. Društvo slovenskih upokojencev - Trst organizira izlet v Chioggio in Co-macchio z minikrižarjenjem po delti reke Pad. Izlet bo 16. t.m., Vpisovanje danes, ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicerone 8. S SPISKE VEST? UCENCI IN UČITELJICE osnovne Sole »F.S. Finžgar« - Barkovlje, vabijo na zaključno prireditev »JURI MURI v AFRIKI« jutri, ob 11. uri. UCENCI IN UČITELJI osnovne šola Josip JurCiC iz Devina vabijo na zaključno prireditev, ki bo jutri, ob 11. uri v šolskih prostorih. UCENCI OSNOVNE SOLE NA PROSEKU vabijo na zaključno prireditev, ki bo v Kulturnem domu na Proseku jutri, 10. t.m., ob 20. uri. UCENCI, UČITELJICE in STARSI osnovne šole Mackolje vabijo na otvoritev etnografske razstave, ki bo v šolskih prostorih danes, ob 17. uri. Naši gostje bodo Kristina Kovačič, ženska skupina »Stu ledi« in tamburaški ansambel iz Boljunca. SREDNJA SOLA »F. ERJAVEC« vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo jutri, 10. t.m., ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29). Na sporedu bo nastop šolskega pevskega zbora, glasbene točke in veseloigra 2. Petana »Obtoženi volk«. Vabljeni starši, prijatelji in bivši uCenci. CELODNEVNA OSNOVNA SOLA »M. SAMSA« -Domjo, in »Ivan Trinko -Zamejski« - Ricmanje ter _ otroška vrtca od Domja in Ricmanj vabijo na zaključno šolsko prireditev, ki bo jutri, 10. t.m., ob 20. uri v gledališču »F. Prešeren« v Boljuncu. UCENCI OSNOVNE SOLE F. Bevka vabijo na zaključno prireditev, ki bo v prostorih openskega otroškega vrtca v poneeljek, 14. t.m., ob 18. uri. SREDNJA SOLA S. KOSOVELA vabi na zaključno prireditev, ki bo jutri, 10. t.m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. V spomin na dr. Serafa Hrovatina darujeta Berta in Rinaldo Vremec z družino 40.000 lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši. N.N. daruje 100.000 lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši in 100.000 lir za SKD Tabor. Ob 20. obletnici smrti dragega Luckota daruje žena Zmaga 50.000 lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši in 50.000 lir za SKD Tabor. Namesto cvetja na grob Serafa Hrovatina daruje Zmaga Malalan 20.000 lir za MPZ Tabor. Namesto cvetja na grob Serafa Hrovatina darujeta Pavla in Živa Gruden 40.000 lir za MoPZ Tabor. V spomin na Serafa Hrovatina daruje Karlo Pirjevec 20.000 lir za SKD Tabor. V spomin na drago teto Albino Petaros daruje nečakinja Vesna 100.000 lir za dvojezični šolski center v Spetru. V spomin na Selmo Mauri daruje Vesna Zahar 20.000 lir za celodnevno oš F. Venturini iz Boljunca. V spomin na Ludvika Mokole daruje Angelo Rebula 50.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Prečnika. V spomin na Sarino mamo gospo Karlo Micalessi daruje DPZ Vesela pomlad 125.000 lir za Center za rakasta obolenja. V isti namen daruje Patrizia Kovačič 20.000 lir za DPZ Vesela pomlad. Namesto slavnostnega kosila daruje Vladimir Scuka ob priliki svoje 80-letnice 500.000 lir za slovensko Karitas in 300.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Zapustil nas je nas dragi mož, oCe, nono in brat Rudolf Marc -fH* □ ČESTITKE Včeraj sta praznovali KATJA STAREC 9 let in nona SILVANA kakšno leto veC. Vse najboljše jima želijo vsi domači, Martina pa pošilja obema kos poljubčkov. Našemu hitrohodcu FA-BIU RUZZIERJU iskreno Čestitamo ob izrednem uspehu na evropskem prvenstvu na Češkem - absolutno prvo mesto. Vsi sosedje iz Lonjerja. MALI OGLASI OSMICO je odprl na novo Boris Lauriha v Dolini pri občini. OSMICO imajo Pri županovih v Medji vasi št. 1 OSMICO ima odprto Jožko Škrk - Salež 61. PRI GOLJEVIH so odprli osmico v Samatorci 20. OSMICO ima Ivan Terčon v Mavhinjah. OSMICO je odprl Mario Milic - Zgonik 71. IŠČEMO vajenca za kamnoseško obrt. Tel. 200115 ob večernih urah. NA PROSEKU išCemo izkušeno pomočnico za celodnevno nego ostarele gospe, občasno tudi ponoči. Tel.225197. PRODAM AVTO panda regimental, letnik okt. '92, prevoženih 2785 km, katali-zirana, plave metalizirane barve. Tel. (0481) 882553. ZARADI selitve prodam po ugodni ceni 80 literski hladilnik in 50 litersko zmrzovalno skrinjo. Telefon 220202. IŠČEMO izkušeno osebo za pomoč v gospodinjstvu. Telefon 200848. PRODAM avtomobil Golf-match, letnik '85, prevoženih 88.000 km, v odličnem stanju, edini lastnik upokojenec. Telefon 825845. PRODAM motorno kolo znamke Cagiva 125. Tel. 229227 ali 200175. NA PROSEKU je na prodaj večja stanovanjska hiša s 500 kv m dvorišča, primerna za dve družini. Tel. 229343 po 20. uri. PRISPEVKI Za Skupnost družina Opčine so darovali: družina Grgič (Padrice) 50.000 lir, družina iz Saleža 40.000 lir in Lucio z družino 50.000 Pogreb bo danes, 9. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazovsko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Zdenka, hči Magda in sin Rudi z družinama, sestra Marija ter ostalo sorodstvo. Bazovica, Gropada, 9. junija 1993 (Pog. pod. Zimolo) Dne 6. t. m., nas je zapustil naš dragi Giuseppe Susel (Pepi) Pogreb bo danes, 9. t. m., ob 9.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo: žena Ana, hci Mariuccia in sin Giorgio z družinama, sestra Ida ter ostalo sorodstvo. Trst, 9. junija 1993 Dijaki V. TEEI - TMI razreda izrekajo sožalje prof. Patriciji Petirosso ob izgubi drage mame. 6 Sreda, 9. junija 1993 OPERNA GLASBA / ZADNJA POSTAVITEV GLEDALIŠČA VERDI V LETOŠNJI SEZONI LIKOVNOST Cimarosova prijetna komična opera pred poletnim premorom Dostojna postavitev »opere buffe«, v kateri so prišle do izraza predvsem pevke Na Gradu poklon Gorice slikarju Robertu Joosu Jože Koren Gledališče Verdi je svoje letošnje prvo (koliko jih bo še?) gostovanje v adaptirani dvorani Tripcovich sklenilo z uprizoritvijo Cimaro-sove buffo opere ”11 ma-trimonio segreto” (Tajna poroka), za katero je libreto pripravil Giovanni Bertati po komediji ”The clandestin marriage” Davida Garricka. Delo je bilo prvič uprizorjeno leta 1792 v dunajski Hofoper in je tako navdušilo cesarja Leopolda II., da so jo morali na njegovo željo še istega večera v celoti ponoviti. ”11 matrimonio segre- to” je edina italijanska komična opera 18. stoletja, ki je preživela in se ohranila na repertoarjih italijanskih in tudi drugih opernih gledališč. Priljubila se je predvsem zaradi svoje muzikalne igrivosti, ki res spominja po eni strani na Mozarta in po drugi na Rossinija, ki pa ji je Cimarosa dal svojstveno neapeljsko barvitost in lahkotnost. Njegove osebe (vseh je na odru šest) so življenjsko pristne, tako stari Geronimo v svojih malce egoističnih računih z zakonskimi zvezami svojih dveh hčera, kot obe hčerki Carolina in Elisetta v svojem hrepenenju po možu in z njima vred nekoliko prilet-nejša, pa še mikavna teta Fidalma, ki jo mučijo podobne želje, kot Paoli-no, skrivni mož Caroline in po malem tudi spletkar, ter grof Robinson, kateremu sta Paoli-no in potem seveda Geronimo namenila za ženo Elisetto, grof pa je po vsej sili hotel Carolino, na skrivaj že poročeno z njegovim prijateljem Paolinom. Po vrsti zapletov, ljubezenskih vzdihljajih in solzah ter komičnih situacijah, se seveda nazadnje vse lepo izteče: Paolina in Carolina javno razkrijeta svojo poroko, grof Robinson poroči Elisetto, moža željna Fidalma ostane še naprej samska, Geronimo pa je navsezadnje zadovoljen, da je oddal obe hčerki - lepo in živahno Carolino in bolj trmasto in na videz manj prikupno Elisetto. Vsaka od teh oseb je v besedilu in v glasbi ustrezno karakterizirana, celotni splet pa je medsebojno povezan v sosledje v variacijah ponavljajočih se glasbenih motivov in petih recita-titov, ki nihajo med komičnostjo in lirizmom, vseskozi v lahkotnem teku značilnem za okus takratnega časa. To pa nikakor ne pomeni, da sodi to Cimarosovo delo med lahko uprizorljive, saj zahteva tako od glasbenega vodstva kot od pevcev pomembne glasovne vrline tako v individualnem kot kolektivnem oziru. Za tokratno tržaško postavitev lahko rečemo, da je bila na dostojni ravni neglede na za- menjavo dirigenta sredi priprav. "Hišni” dirigent Guerrino Gruber, ki je že večkrat reševal situacijo, tudi tokrat ni zatajil. Orkester je pripravil do stilno ustreznega muziciranja z dovolj precizno izdelanimi pasažami zlasti godal in zvočno čistostjo, kar ni bila vedno odlika Verdijevega orkestra. Manj zanesljivo je bilo na nekaterih mestih ritmično skladje med orkestrom in pevci, kar pa ni težko odpraviti (pri prvih ponovitvah se je to tudi pokazalo). Raz-položenost je orkester izrazil že v uvodni simfoniji, ki v svojih začetnih in potem večkrat ponovljenih variacijah, v glasbenem smislu nakazuje celotno muzikalno tkivo partiture. Solistični sekstet je bil ubran na precej lepo izravnano valovno dolžino, čeprav bi v izrazito vokalnem oziru dal prednost Zenskemu tercetu in v njem zlasti ver-zirani pevki, kakršna je mezzosopranistka Helga Mueller Molinari v vlogi Fidalme. Sopranistka Silvia Gavarotti je bila pevsko čista in igralsko prikupna Carolina, Lucia Scilipoti pa glasovno nekoliko manj izrazita Elisetta. Tenorist Max Renš Cosotti je v vlogi Paolina potrdil pomembne pevske odlike, ki jih že poznamo: po volumnu sicer ne preobsežen, zato pa glasovno Cist in spevno lahkoten tako v liričnih kot tehnično zahtevnejših pasažah, je ustvaril prijeten lik. Grofa Robinsona je pel basist Marco Camastra z ustreznimi komičnimi poudarki v glasu in s primerno scensko prožnostjo, čeprav na trenutke brez zadostnega glasovnega volumna, kar velja v Se večji meri za bas-baritona Romana Franceschetta, čigar Geronimo prav zaradi Se ne spročne glasovne moči ni mogel biti vseskozi izravnano gibalo dogajanja, čeprav je znal ustvariti tudi glasovno in odrsko lepe trenutke. Sicer pa na splošno ostaja dejstvo, da so nastopajoči v solih, duetih, triih in zlasti sekstetih dosegli pomembne umetniške učinke. Na nekomplicirani in prav zato funkcionalni salonski sceni je dogajanje dobro vodil režiser Luigi Alva. V njegovi režiji sta prišli do veljave obe komponenti: poznavanje odrske zakonitosti in glasovno vodenje solistov, kar ne preseneča, saj je bil Alma pred leti sam odličen lahki tenor italijanskih opernih prizorišč. Skupinski prizor iz Comarosove opere »II matrimonio segreto« (Tajna poroka) ZBOROVSKO PETJE / REVIJA PESEM NE POZNA MEJA 2E OSEMNAJSTIC »Pesem nas združuje« Po štirih letih se je prireditev vrnila na tržaška tla, in sicer v Ljudski dom v Trebčah Damjana Ota »Doživeli smo velike spremembe, zamajala se je vrsta osnovnih prepričanj in vrednot, ki so vodile naše delo do nedavnega, sami nismo več isti kot pred nekaj leti. Slovenski človek išče nove poti za svojo rast in potrjevanje, ne samo v Sloveniji, tudi izven meja metične domovine. Ena izmed temeljnih vrednost pri tem iskanju ostaja kultura, kot vedno v zgodovini našega naroda.« S temi besedami je Milena Padovan, predsednica Slovenskega pevskega društva Primorec Tabor, v imenu prirediteljev pozdravila občinstvo 18. izvedbe zborovske revije Pesem ne pozna meja. Srečanje se je letos po štirih letih spet vrnilo na tržaška tla: na svoji krožni poti po Sloveniji, Avstriji in Italiji pa se je tokrat udejanilo v Trebčah (foto Križmančič). Poleg pevcev in pevk osmih slovenskih zborov in godcev trebenske godbe na pihala se je nedeljskega pevskega popoldneva na vrtu Ljudskega doma udeležilo kar lepo število poslušalcev. Se posebej le-tem je bila v nagovoru Milene Padovan posvečena osnovna misel, ki to pomembno kulturno pobudo iz leta v leto vodi po krajih, kjer »živi, poje in dela slovenski človek«. Pevci teh zborov se srečujejo v prpričanju, da je ta revija »vsako leto znova pomemben trenutek v iskanju vsega, kar nas kot Slovence in kulturne delavce druži.« Koncert je torej izzvenel v duhu teh misli: s predstavitvijo posameznih skupin in pesmi sta spored povezovala Danijel Malalan in Eva Cuk. Po MePZ Primorec Tabor, ki so kot gostitelji pod vodstvom Matjaža Sčeka otvorili nedeljsko revijo, so se občinstvu predstavili MoPZ Foltej Hartman iz Pliberka na Koroškem, oba zbora iz Slovenije -MoPZ Franc Zgonik iz Branika in MePZ Svoboda II iz Trbovelj, in pa še ostali zbori iz zamejstva -moški in pravkar ustanovljeni dekliški zbor Jezero iz Doberdoba ter moški in dekliški Vesna iz Križa. Zbori so koncert sklenili s skupnimi pesmimi: med drugim so prisluhnili Vrabčevi Zdravljici in na koncu še Simonitijevem Vstajenju Primorske ob spremljavi trebenske godbe na pihala. Tudi letošnjo Pesem ne pozna meja je še pred koncertom odprl mimohod vseh prisotnih do vaškega spomenika, kjer je v imenu trebenske in pokrajinske VZPI-ANPI spregovoril Lucijan Mala-na. Opozoril je na neizbrisno zgodovinsko vrednost NOB, ki kljub vsemu ostala temelj današnje slovenske države. Ob spominu na vojne žrtve vseh narodov je Malalan posvetil misel tudi trpečim v BiH in obsodil vse, ki so te morije krivi. Jurij Paljk Na goriškem gradu bo v galerijskih prostorih odprta do 26. junija prva letošnja večja likovna razstava na Goriškem, odprli so jo pred kratkim, na odprtju razstave so bili prisotni domala vsi tisti, ki na Goriškem kaj veljajo in pomenijo, od politikov do kulturnikov. Razstava nosi naslov "Ljubezenska pisma mojemu mestu” in nam po desetih letih spet predstavlja likovna dela goriškega rojaka Roberta Joosa (Joosu je goriška občinska uprava pred desetimi leti priredila veliko in odmevno antološko razstavo). Na razstavi "Ljubezenska pisma mojemu mestu” gre za serijo nedavno nastalih 34-ih, največkrat zelo velikih platen, ki jih je Joos naslikal, ko je obujal spomine na svoja mladostna leta v Gorici. Roberto Joos se je leta 1926 rodil v premožni družini hotelirjev Joos v Gorici, kjer je tudi študiral vsa gimnazijska leta. Med njegovimi gimnazijskimi kolegi sta bila tudi bivši trener italijanske nogometne reprezentance Enzo Bearzot in radijski novinar Gianni Bisiach, ki je v katalog razstave tudi zapisal nekaj svojih spominov in misli na tedanje čase (iz kataloga je vzeta tudi slika, ki jo objavljamo). Iz Gorice je Joos odšel v Benetke že kot uveljavljen novinar beneškega časopisa II Gazzettino, bil je namreč njegov dopisnik iz Gorice. Poleg tega, da se je Joos že mlad uveljavil kot časnikar, je vedno rad risal in slikal in to je pozneje tudi študiral v Benetkah, kamor se je leta 1960 preselil. Roberto Joos je v Gorici že zelo mlad zaslovel, saj je že kot dvajsetletnik razstavljal skupaj z Zigaino in Cralijem, po ilustratorskih sposobnostih pa je bil znan že pri šestnajstih letih, bil pa je tudi med ustanovitelji gledališča "Piccolo teatro cittä di Gorizia”. V svojih go-riških letih je bil Joos zelo dejaven na kulturnem področju, zanimal se je tudi za film in predvsem je bil izredno aktiven pri mestnem društvu likovnih umetnikov. Kot umetnik je dozorel in se uveljavil šele pozneje, ko je začel razstavljati v Benetkah in po svetu, do sedaj je imel že okrog sedemdeset samostojnih razstav jegova dela so razstavljena v ajda vseh pomembnejših gale po svetu. ■azstavija preuvsem uija, ^ o- . a s svojimi živimi barvami i privlačijo ali pa tudi ne. J00, imreč figuralika ni tuja, saj rsem na nji gradi svoje slikar ompozicije in to je morda tu i v minus, saj ima gledalec pre cVnraiHa ves CaS iHJUteK., ua je nej^aj — V cje videl. Poleg tega je P0^re, _ vedati še to, da slike preveč činkujejo zelo kričavo, z ro dojemanje pa moramo pr še "Ljubezenska pisma m°l lestu”, kratka avtorjeva r cestave lustev m oučutGiiiTi 7 :o opisujejo vsako sliko. Gre te, ki jih je Goriška hranilni- c TV /n Tl VOT TfJZStäVGj iraniimca tuen najveu 1 orici za kulturno življenje, la v zelo bogatem katalogu re zraven dobrih posnetko h olj. Ljubezenska pisma mojem so v bistvu avtorjevi sporni ijegova goriška leta, ki segajo v obdobje med 1930-im ]n m letom. To so občuteni m kar preveč čustveni spomini 0 sedaj že minulo mladost m evečkrat zapadejo v mehko aliziranje, ki je daleč ocj s ti in zato deluje prevečkrat ričljivo. Sicer pa je tudi re > e s takimi čustvi, kot je ie in nikdar več povrnjena epa mladost, zelo nevarno cer se takoj zaide v PreP0* Ce z uezet 0 Pa p okraj e’ izstopa n ,, evice, ki ^Zeto pribli Predsedni]< kandidata t Jcinsko' . LjH ^ kjer j franka, kup vpra, ugotoviG Vse strai Marko Marinčič koalicije le Se nekaj več kot tretjino glasov, protest pa se usmerja bolj v desno kot na levo, kjer se rešujejo edinole Zeleni in kjer imata DSL in PSI skupaj le še 10 odstotkov konsenza. Vsa ta vprašanja se že pojavljajo v komentarjih k izidom in bodo najbrž označevala politično razpravo v prihodnjih tednih. Posebno pozornost pa gre posvetiti izidom, kar zadeva slovenske kandidate in politične sile. Volilno kampanjo je označevala razprava okrog enotnega nastopanja ali povezovanja. SSk je najbrž tudi na ta račun povečala svoj konsenz in postala v slovenskih krajih stranka relativne večine, čeprav so se slovenski kandidati raznih strank levice na pokrajinskih volitvah dobro uveljavili: Viljem Gergo-let je na listi SKP na drugem mestu (na tretjem, če upoštevamo, da bo prvo svetovalsko mesto pripadlo predsedniškemu kandidatu), Alenka Florenin je na listi PSI na tretjem mestu, Aleksandra Devetak na listi DSL na petem, ki je še na prejšnjih volitvah zadoščalo za izvolitev, danes pa najbrž ne več, četudi bo dokončno sodbo mogoče izreči šele po ba-lotaži. V komentarjih slovenskih kandidatov prihaja do izraza zavest, da se z novimi volilnimi sistemi politično prizorišče spreminja in da se bodo tudi slovenske politične sile prilagoditi novim razmeram. Pri tem pa so še vedno deljena mnenja o tem, ali naj iščejo v smeri enotnega strankarskega nastopanja ali drugačnih oblik povezovanja. Za oblike povezovanja, ki ne bi vse Slovence stlačile v eno stranko, je Marjo Lavrenčič. V oceni svojega rezultata na deželnih volitvah ne prikriva razočaranja, ker razen v Doberdobu ni bil deležen večje podpore slovenskih vo-lilcev izven DSL.»Tisti, ki so hoteli vsi pod isto zastavo in ki na deželnih volitvah niso imeli možnosti, bi lahko pokazali večjo odprtost«, je ugotovil in dodal, da je tudi to dokaz, da bomo Slovenci pač vedno ostali ideološko deljeni. S tem se je treba sprijazniti kot z značilnostjo pluralistične ureditve. Po drugi strani je Lavrenčič podčrtal, da je DSL z iz-volitivjo Budina vsekakor zagotovila Slovencem edinega pred- stavnika na deželi. V bodoče pa bo morala vsa levica, ki je tokrat nastopila ločeno, najti skupni jezik glede programov in se, spričo novih volilnih pravil, na nek način povezati. Drugače ocenjuje volilne izide Damijan Terpin, ki z zadovoljstvom poudarja, da je SSk na pokrajinskih volitvah dosegla zgodovinski rezultat z najvišjim odstotkom glasov v zadnjih nekaj mandatih.»Volilci so pozitivno odgovorili na našo idejo o skupnem nastopanju, v to smer pa sili tudi razmišljanje, ko ocenjujemo za Slovence porazno politiko pri nastopu na deželnih volitvah«. Kar zadeva priprave na balotažo se SSk še ni dokonočno opredelila, pač pa je navezala že prve neformalne stike. Njen cilj je potrditev prisotnosti v upravi, kar je mogoče le v okviru zmagovite koalicije. Os te koalicije bi utegnila biti KD, če bo pritegnila tudi DSL in PSI, pogajanja o tem pa se bodo odločila v prihodnjih dneh. Zadovoljna z osebnim izidom, zlasti v So-vodnjah manj pa v Doberdobu, je Alenka Florenin. »Spričo katastrofe PSI sem z rezultatom ze- lo zadovoljna. Pozitivno kljub vsemu ocenjujem tudi porast SSk, zaskr-blja pa me uveljavitev Severne lige: upam, da so naši ljudje temeljito premislili, kaj to pomeni za našo narodnostno skupnost«. Pokrajinski tajnik PSI Stacul je v tiskovnem sporočilu priznal pekoč poraz PSI (razen izjem ponekod, kot v Sovodnjah), ga pripisal prejšnjemu (in tudi sedanjemu) vsedržavnemu vodstvu stranke in potrdil, da so goriški socialisti ubrali pot utrjevanja levice z DSL in reformističnimi silami, četudi volilci tokrat niso nagradili skupnega kandidata. Viljem Gergolet je zadovoljen z rezultatom SKP in ugotavlja, da bi Slovenci lahko na tej listi izvolili deželnega svetovalca, če bi naj koncentrirali le nekaj sto preferenc več. Posebej je zadovoljen zaradi osebnega uspeha na pokrajinskih volitvah, četudi je še odprto vpršaanje zavezništev in se SKP najbrž ne bo povezala z nikomer.»Izbiri med KD in Ligo bi se bili izognili, ko bi DSL namesto siliti za sredinskimi silami kot so PRI in PSI bila sprejela naš predlog o skupni listi, h kateri bi se morda pridružili tudi Zeleni. Povezana levica bi lahko zmagala, tako pa...«. Večina trgovin včeraj zaprtih zaradi protesta Trgovci jezni zaradi davkov Trgovci v Gorici so se včeraj popoldne množično odzvali pozivu strokovnega združenja Ascom, ki je razglasilo zaporo trgovskih in gostinskih obratov. Povod za protest so nove fiskalne obremenitve, ki so močno razhudile trgovce. Pri tem poudarjajo, da ne gre za varovanje privilegijev ali potuho davčnim utajevalcem, temveč da so fiskalna bremena za majhna podjetja tolikšna in tako zapletena, da marsikomu že onemogočajo normalno poslovanje. Popoldne so se trgovci zbrali na skupščini v dvorani pristaniške ustanove v Tržiču. Na sliki (foto Studio Reportage) ena od številnih spuščenih navojnic. V tovarni La Giulia vsi na dopust zaradi modernizacije obrata Pred kratkim se je sestal tovarniški svet tovarne La Giulia. Ugotovili so, da je veliko težav na področju prehrambene industrije, saj bodo tovarno La Giulia zaprli od 14. junija do 12. julija in delavci bodo tako na prislinem dopustu. Gre za nujna posodo-bitvena dela v tovarni, ki jih je konkurenca že opravila. Za prislini dopust so se odločili zato, ker je modernizacija tovarne nujno potrebna. Prav zato so bili vsi mnenja, da je tak korak nekaj normalnega in ne gre La Giulie uvrstiti med krizna podjetja, ki pošiljajo svoje delavce v dopolnilno blagajno in teh je na Goriškem veliko. V Tržiču predstavitev zbirke pesnice Lilijane Visintin V Tržiču bo danes ob 20. uri v prostorih Beneške palače (Palazzetto Veneto) predstavitev pesniške zbirke znane kulturne delavke in ustvarjalke Lilijane Visintin. Gre za pesniški prvenec z naslovom “Ecafombre“, v katerem je Visintinova zbrala najbolj značilne pesmi iz svoje bogate pesniške bere. Lilijana Visintin je pripravila svojo zbirko v treh jezikih, v katerih se tudi sama najlažje izraža: v slovenščini, v italijanščini in v španščini. Pesnico in njeno delo bo predstavil kritik prof. Silvio Cum-peta. Prisotna pa bo tudi avtorica ilustracij, ki krasijo pesniško zbirko, Bruna de Fabris. Pesniška zbirka je izšla s pomočjo in v sodelovanju Pokrajinskega odbora za šolstvo in kulturnega društva Jadro iz Laškega. SSK se zahvaljuje volilcem Slovenska skupnost Gorica se v posebni izjavi»zahvaljuje vsem rojakom in prijateljem, ki so na nedavnih pokrajinskih in deželnih volitvah v tako velikem številu podprli edino slovensko stranko in na ta način prispevali k njenemu prodornemu uspehu. Doseženi rezultati so več kot ugodna osnova za drugi krog pokrajinskih volitev, na katerih bomo izbrali predsednika. To bo pravzaprav odločilno dejanje, ki bo lahko omogočilo naše mesto v pokrajinskem svetu, zato se vsem volilcem za odgovoren nastop 20. junija še posebej priporočamo«. Kraja v zavarovalnici Včeraj zjutraj je na kvesturi lastnik zavarovalne agencije Assicurazioni Generali na korzu Italija Andrea Bonaldo prijavil tatvino v uradih svoje agencije. Ko je namreč prišla zjutraj na delo uradnica Lucia Bertacini, ki je zaposlena pri zavarovalniški družbi, je opazila, da je nekdo na silo zlomil ključavnico in odprl vrata. Takoj so temeljito pregledali urad in ugotovih, da so tatovi odnesli 798 tisoč lir, ki so bile shranjene v neki pisalni mizi, in pustili za sabo precej nereda. Zlikovce še iščejo. ŠOLE / JUTRI KONEC ŠOLSKEGA LETA Pred slovesom od šole še zadnje bralne značke Učenci pripravljajo še nekaj prireditev Jutri zjutraj t °snovnogolci fadnjic v go] ognjem šolsk ^°lske poletne 0 že pred vrati Pa še nihče ne i ^Sak° leto bod akljucno prirei pa so p °° koncu šolsl fdrfili s podel Jalnih značk nacka je ena ({spešnih ped Pogruntavščin 16 aedaj na šob . Udjenju. Braln Jaaj-o namreč Pdadega clov Paljat! v svet ki vn]1go prikupi končno tudi r Pri tem, da poč oj branje. V Sve j9® skorajda n &n)e'bi 18 Na nižji srednji šoli v Doberdobu in na go-riškem sedežu šole Ivan Trinko kake večje slovesnosti ne bodo imeli ob zaključku leta, bodo pa zato po zaključni maši jutri ob 9. uri podelili bralne značke in tudi primerno nagradili vse, ki res radi berejo knjige in se po njihovem znanju vidi, da ne berejo samo pod pritiskom višje sile, ki jo največkrat predstavlja samo učiteljica ali pa starši. Na osnovni šoli v ulici Brolo bo zaključna maša jutri ob 9. uri, ob 11. uri pa bo med osnovnošolce prišel animator Sten in jim bo tako za spremembo on napravil zaključno prireditev. Sten pa bo že prej šel (ob 8.30) v Standrež, kjer bo osrečil tamkajšne otroke. Mašo bodo imeli na tej šoli ob 11. uri. Osnovnošolci z Vrha so pripravili imenitno številko svojega časopi-sa-almanaha za letošnje šolsko leto. List vrhov-ske osnovne šole, ki je prijetnega izgleda in lepo branje, bodo predstavili danes ob 10. uri na Vrhu. V Sovodnjah bodo jutri bralno značko na zaključni šolski prireditvi podelili 33 mladim bralcem, ob 11. uri pa bodo imeli zaključno mašo. Doberdobski osnovnošolci pa bodo po maši ob 9. uri Imeli razstavo svojih ročnih izdelkov v prostorih Sole. Na osnovni šoli Alojza Gradnika v Steverja-nu pa bodo danes upri-zoprili ob zaključku šolskega leta ob 14.30 Finž-garjevo otroško igro Ve-dež. Po gledališkem nastopu učencev bodo še podelili bralne značke. šolsko leto so sklenili z izletom v Brda Slušatelji tečaja slovenščine S krajšim izletom v Goriška brda, večerjo in podelitvijo spričeval se je v soboto sklenil Multi-medialni tečaj slovenskega jezika, ki ga že tretje leto prireja Kinoatelje-LO-GLAB v Gorici in letos tudi v Trstu. Tečajniki iz obeh mest so si najprej ogledali zanimivo cerkvico sv. Križa na starem gradu v Koj-skem, ki skriva v sebi znamenit poznogotski oltar. Razgledali so se po briški okolici in se naporih do gradu v Dobrovem, kjer jim je grajska klet ponudila osvežujoči drink. Večer se je sklenil oz. začel v utrjeni vasi Šmartno, kjer so v Smartnski kleti lahko okusili tradicionalne briške jedi, med katerimi tudi zelo okusno “tonfo”. Sicer pa se je goriški del tečaja sklenil že prejšnji teden, v torek, 1. junija. Tečajnike dveh začetnih tečajev in nadaljevalnega tečaja je izpraševal prof. Mihael Bregant s Centra za slovenščino kot drugi jezik, seveda pa so mu pri tem pomagale lektorice prof. Ksenija Ferjančič, Nadja Velušček in Marija Mercina. Tečajniki so se lepo odrezali in vse čaka zaslužen poletni odmor. Oktobra pa spet znova. (A.D.) SOVODNJE / KULTURNO DRUŠTVO Spet je zaživela otroška skupina Navdušenje otrok dalo zagon dejavnosti že no prvih srečanjih V prejšnjih dneh se je v Kulturnem domu v Sovodnjah zadnjič v tej sezoni sestala skupina otrok, ki je v aprilu in maju vsak teden preživela par ur v veseli in brezkrbni družbi. Odziv približno desetih otrok, ki obiskujejo osnovno šolo v Sovodnjah, je bil nadvse zadovoljiv in pomeni za domače društvo izjemen uspeh. Po dolgem času je ponovno zaživela dejavnost za otroke. Cilj odbora je bil sicer ta, da se v končnici sezone otroci srečajo le nekajkrat za poskus in da se torej prava dejavnost prične šele naslednjo jesen. Navdušenje otrok pa je bilo takšno, da so se v teh dveh mesecih srečali kar desetkrat. Zasluga za to gre seveda animatorki Anki Krpan, ki je sicer zaposlena v vrtcu v Šempetru in ki si je zelo vzela k srcu želje in potrebe teh otrok. Zal je bilo to obdobje prekratko za pripravo zaključne prireditve in je torej ta načrt prenesen na prihodnjo sezono. Kljub temu pa so se otroci odločili, da bodo risbice, ročne izdelke in druge rezultate letošnje dejavnosti razstavili v Kulturnem domu. V teh dneh bo v domu še nekaj prireditev in prav gotovo si bo marsikdo rad ogledal delo komaj ustanovljene skupinice. Zahvala gre staršem in vsem, ki so podprli to pobudo, ki bo gotovo pripomogla k zdravi ter srečni rasti naših otrok, (af) GRADIŠČE Župan Colombi odstopil in odpri krizo Zupan Gradišča Ferruccio Colombi (KD) je odstopil včeraj dopoldne zaradi nesoglasij v občinskem odboru. Večina je na zahtevo DSL namreč odvzela arh. Brunu Brunellu vodenje del za obnovo gledališča, s čemer se Colombi ni strinjal. Kriza je tako odprta, časa je 60 dni za oblikovanje nove uprave. Zahtevo po odprtju krize so v Gorici vložili misovci, ki se sklicujejo na volilni izid. Občinska uprava je zavrnila to zahtevo, četudi se zdi, da sedanja koalicija nima več dolgega življenja. ŠTANPREŽ / PRAZNIK PROSVETNEGA DRUŠTVA Ob špargljih tudi obilo kulture Nastopili pritrkovalci, pevski zbori, dramska skupina, godba idr. V nedeljo se je v Stan-drežu zaključil štiridnevni Praznik špargljev v organizaciji PD Standrež. V popoldanskih urah se je vršilo prvo tekmovanje v pritrkovanju, ki se ga je udeležilo dvanajst skupin iz Slovenije in iz naše dežele. Najboljše so se izkazali pritrkovalci iz Ajdovščine, Vipovž in iz Podturna v Gorici. Sodelovala je tudi mlada dekliška skupina iz Novega Mesta, ki je prejela posebno priznanje. Standreški mladinski zbor pod vodstvom Elvire Chiabai je zvečer odprl kulturni program na katerem so nastopili še vokalna skupina Akord iz Podgore pod vodstvom Mirka Špacapana, mešani zbor Rupa-Peč in moški zbor Mirko Filej, oba pod vodstvom Zdravka Klanjščka. Člani dramske skupine PD Standrež so se predstavili z vedrim prizorom “Obravnava”, ki ga je priredila in režirala Mira Štrukelj. V tej zelo prijetni igri, ki je deloma podana v domačem narečju, sodelujejo Marjan Breščak, Božidar Tabaj, Silvan Zavadlav, Vanja Bastjančič, Silvana Žnidarčič in Viktor Selva. V nedeljo so nagradili udeležence slikarskega ex tempore, na katerem je sodelovalo lepo število osnovnošolskih otrok in dijakov nižje srednje šole. V posameznih starostnih skupinah učencev so se najbolje odrezali Fabiola Torroni, Stefan Faganel in Martin Tomsig. Za nižjo srednjo je najlepše risal Boris Budal. Na prazniku špargljev so organizatorji tudi poklonili posebno plaketo odbojkarskemu klubu Val-Prapor, ki je'letos prestopil v B-2 odbojkarsko ligo. REORGANIZACIJA 550 V sredo, 9. junija 1993 bo v župnjiski dvorani v Doberdobu, Goriška 8, ob 20.00 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju PRVO ZASEDANJE SVETA ■ NOVEGA ORGANA SS0 Društva in Federacije so naprošene, da zagotovijo prisotnost svojih predstavnikov. KINO GORICA VITTORIA 20.30-22.15 »Srce pozimi«. Srebrni lev na Festivalu v Benetkah. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Basic Instinct«. M. Douglas, S. Stone. Prep. ml. pod 14. letom. VERDI Zaprto zaradi dopusta. TRŽIČ COMUNALE Zaprto. EXCELSIOR Zapro zaradi dopusta. a PRIREDITVE KD SOVODNJE vabi na koncert ženskega pevskega zbora “Carmina” iz Preštic (Češka), ki bo v petek, 11. junija, ob 20.45 v Kulturnem domu v Sovodnjah.. ZSSDI vabi nocoj na podeljevanje priznanj najzaslužnejšim slovenskim goriškim športnikom in ekipam v sezoni 1992/93. Prireditev bo ob 20.30 v domu Andreja Budala v Standrežu. H!! OBVESTILA DRUŠTVO KRVO-DAJALCEV iz Doberdoba poziva izletnike, ki bodo 26. junija potovali v Španijo, naj poravnajo do 15. junija preostali znesek in obvešča, da bo avtobus odpeljal iz Doberdoba ob 6. uri. Za informacije tel. 78103. POLETNO SREDISCE bo v dijaškem domu Simon Gregorčič od 21. junija do 10. julija (vsak teden od ponedeljka do petka). Vpisovanje v uradu dijaškega doma od 12. do 15. ure do 11. junija. AKCIJA TABORNIKOV RMV ob 40-letni-ci ustanovitve: Nazaj v taborniški raj. Prijave do konca junija. Prijavnice so na razpolago v ulici Malta, v knjižnici D. Fei-gel ter pri članih. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sporoča, da bo tradicionalni jesenski seminar za šolnike v zadnjem tednu meseca avgusta v Murski Soboti. Goriškim šolnikom je odmerjenih deset mest. Prijave sprejemajo odborniki SSS do 18. junija 1993. SEKCIJA KRVODAJALCEV iz Sovodenj organizira od 9. do 12. septembra izlet v Rim. Vpisovanje pri Ljubici Butkovič do 20.6. H RAZSTAVE SLOVENSKI FOTO KLUB “SKUPINA 75”, Katoliška knjigarna in Zveza slovenske katoliške prosvete vabijo na odprtje razstave goriških fotoamaterjev, ki bo v galeriji Katoliške knjigarne v petek 11. junija ob 18. uri. Razstavljena dela bo predstavil prof. Milko Rener. E LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI DTJDINE, Trg S. Francesco 4, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14/B, tel. 480405. POGREBI Danes ob 10.\25 Eno Sclauzero iz splošne bolnišnice v Gradišče. NOVICE Kurdski gverilci napovedali vojno Turčiji ANKARA - Abdulah Ocalan, vodja Kurdske delavske stranke (PKK), je na tiskovni konferenci v vzhodnem Libanonu napovedal, da njegovi gverilci ne bodo vec spoštovali enostranske prekinitve ognja, ki so jo razglasili 17. marca, ter zagrozil s splošno oboroženo akcijo. Obdobje zatišja se je sicer končalo že konec maja, ko so kurdski uporniki iz zasede ubili 33 turških vojakov in pet civilistov, od takrat pa je bilo na obeh straneh že vec kot tristo žrtev vojaških obračunov. Tik pred Ocalanovo izjavo je turška vlada objavila delno amnestijo za zajete kurdske gverilce, ki so samovoljno zapustili »oborožene bande«. (Reuter) Kohl pred parlamentom, napadi na tujce se vrstijo BONN - Nemški kancler Kohl, ki je še vedno tarča napadov, ker se je izognil obisku žalnih slovesnosti v Cologni, bo 16. junija nastopil v parlamentu. Poslanec Kohlovih krščanskih demokratov Reuttgers je sporočil, da bo kancler govoril o naraščajočem desničarskem ekstremizmu ter obenem naCel razpravo o rasizmu v zakonodaji. Kohl je v ponedeljek gledalcem nemške televizije pojasnil, da se pogreba petih Turkinj ni udeležil, ker je pričakoval glasne proteste tako s turške kot z nemške strani in ni želel izzvati novih neredov.Medtem pa se po vsej Nemčiji nadaljujejo napadi na tujce. V Wülfrat-hu blizu Diisseldorfa so neznanci v torek zjutraj podtaknili požar v hiši, kjer živi vec turških družin. Zaradi zastrupitve s strupenim dimom so morali veC ljudi prepeljati v bolnišnico. Zagorelo je tudi v dveh turških restavracijah v Hamburgu in Oberhausen-Rheinhausnu ter stanovanjski zgradbi v Frankfurtu na Maini, k sreči brez človeških žrtev. (Reuter, DPA) Vandali poškodovali židovsko in katoliško pokopališče BUDIMPESTÄ - Madžarski Časopis, ki se sklicuje na agencijo MTI, poroCa, da so neznanci v mestecu Eger na severu Madžarske poškodovali židovsko in dve katoliški pokopališči. Vandali so spomenike katoliških grobov počečkali z obrnjenimi svastikami in drugimi satanistiCnimi simboli. Po tem incidentu se je skupina neznancev znesla nad skorajda 40 nagrobniki na židovskem pokopališču, na katere so med drugim napisali »Hitler je še vedno živ«. (AFP) Bolgarskim stražarjem grozi smrtna kazen SOFIJA - Bolgarski javni tožilec TatarCev je zahteval najhujšo kazen za štiri stražarje v nekdanjem delovnem taborišču Lovec - različici sovjetskih gulagov. Obtoženi, ki zatrjujejo, da so nedolžni, naj bi med leti 1959 in 1962 umorili 14 zapornikov - nasprotnikov komunističnega režima. (Reuter) RUSIJA / NADALJEVANJE ZASEDANJA O NOVI USTAVI V Kremlju sklepajo tudi kompromise Predsednik Jelcin naj bi začasno pristal na delitev oblasti ®:I8s IM . ' MOSKVA - Zavezniki Borisa Jelcina so v torek napovedali, da se utegne kremeljski vodja začasno pogoditi o razdelitvi oblasti med predsedstvom in parlamentom, kar naj bi bil nekakšen kompromis v njegovem boju proti konservativnim sovražnikom. Sergej Jušenkov, liberalni poslanec, ki je blizu ruskemu predsedniku, je pozdravil sredinski predlog, da bi odložili sprejem celotne ustave in se raje pogodili v zvezi s tem. »Po mojem predsedniku ni najpomembnejši sprejem ustave, ampak predvsem prenehanje krize oblasti, ki postaja vse bolj jasna in grozi z nevarnostjo državljanske vojne,« meni Jušenkov. Jelcin je sklical 700 predstavnikov ruske elite oblasti, da bi skupaj izoblikovali nov osnutek ustave, s katerim bi državo izvlekli iz politične krize. Toda burni prizori, do katerih je prišlo v soboto, ko je rohnel predsednik parlamenta Ruslan Hasbula-tov, so šele razkrili vse Anatoly Verbin / Reuter razsežnosti naloge, ki si jo je Jelcin zadal in h kateri so poslanci dodali vsaj 1.500 amandmajev. »-Oblast v zakonu« bi sicer lahko rabila tudi za predsednikove namene, vendar je predvsem prisilila konservativni kongres ljudskih odposlancev, ki je poglaviten branik odpora zoper Jelcina, da je stopil korak nazaj v korist nižje stoječega parlamenta. Druga ključna Jelcinova zahteva so bile predčasne volitve novega parlamenta, ki naj bi zamenjal sedanje telo, izvoljeno leta 1990, ko je bila na oblasti še sovjetska komunistična partija. Jelcin naj bi se srečal z voditelji dvajsetih ruskih avtonomnih republik šele pozneje, ko se bo zrak nekoliko izčistil po sobotnih kaotičnih prizorih, ko so nekega komunističnega poslanca varnostniki vrgli ven, potem ko si je zaman prizadeval, da bi prišel do besede. Voditelji so izra- Kijev popustil Washingtonu WASHINGTON -Ukrajinski voditelji so dali svoje soglasje k ameriškemu predlogu za varno uskladišcenje jedrskih glav na njihovem ozemlju, ki so zajete s sporazumom Start I -pod mednarodnim nadzorom, je sporočil Washington Post. Ameriški obrambni sekretar As-pin se je v Kijevu pogovarjal o različnih možnostih odstranjevanja jedrskih izstrelkov Ukrajine. Ukrajina, Rusija, Belorusija in Kazahstan so dedinje jedrske oborožitve dolgega dometa v nekdanji SZ, ukrajinski parlament pa je edini, ki še ni potrdil sporazuma Start I. Kijev se upira, da bi jedrske glave izstrelkov prepeljali v Rusijo. Sporazum predvideva odstranitev 1.600 do 1.800 jedrskih konic, ki jih bodo sneli iz 176 raketnih izstrelkov ter od 600 do 800 jedrskih izstrelkov, shranjenih v objektih, ki jih nadzorujeta Rusija in Ukrajina. Državi se bosta tudi dogovorili o načinu, kako si bosta delih prihodek od prodaje jedrske vsebine raketnih glav v ZDA. Aspin je izrazU polno razumevanje ob zaskrbljenosti Kijeva okrog vprašanj varnosti ukrajinskega ozemlja, čeprav ni povedal nie o tein, ah so ZDA pripravljene v tem smislu dati nova zagotovila, ah o denarju, ki naj bi ga prejela Ukrajina za soglasje pri izvajanju sporazuma Start I. (AFP) žili kar precej zaskrbljenosti v zvezi s predlogi, da bi povzdignili status 66 ruskih regij na raven republik. Te so namreč že prej uživale precejšnjo avtonomijo. Kot znamenje problemov je Moskovski regionalni svet (Sovjet) v torek izglasoval predlog o večjem finančnem nadzoru regij, ki zajemajo v celoti 16 milijonov prebivalcev. Podobno zahtevo so aprila izrazili tudi volilci drugega najveejega mesta v Rusiji St. Petersburga. Jelcinov tekmec Hasbu-latov je lahko spoznal vse slabe plati svojega namestništva. Se drug udarec je prejel pozno zveCer v ponedeljek, ko na sestanku z voditelji poslanskih klu- bov ni dobil soglasne podpore za svojo odločitev, da bo zapustil zasedanje. Oleg Rumjancev, avtor konkurenčnega osnutka ustave, ki ga je predložil parlament, je izjavil, da je zborovanje izzvalo »resne razprave« z veliko vljudnostnih fraz, s katerimi so opisovali goreCo streho. Jelcin je očital, da so njegova prizadevanja za preobrazbo Rusije v tržno gospodarstvo naletela na glavno oviro, ki jo predstavlja sedanja ustava, napisana v Časih nekdanje SZ. Ko je Jelcinov štab pripravil alternativni predlog ustave s kongresom ljudskih odposlancev ter z izbrisanim mestom podpredsednika, je njegov poslanec Aleksander Ruckoj odkrito prešel v opozicijo. Kompromisi niso prijetni (felefoto: AP) .Gospodar« kitajske partije in vojske Jiang Zemin se vse bolj prebija v politično ospredje PEKING - Zaradi odsotnosti kitajskega premiera v javnosti se predsednik Jiang Zemin vse bolj prebija v ospredje političnega prizorišča, na katerem že deluje kot pravi gospodar dežele in naslednik vrhovnega voditelja Deng Xiaopinga, ugotavljajo analitiki in diplomati, V odsotnosti premiera Li Penga, ki je zaradi zdravja izginil iz javnosti pred mesecem in pol, Jiang iz tedna v teden potrjuje svojo avtoriteto pri vseh ključnih vzvodih oblasti. Odločen, v vojaški srajci z Maovim ovratnikom, sredi visokih Častnikov, ki so napredovah v generale Vojske ljudske osvoboditve, ali nasmejan v obleki poslovneža ob Franju Tudmanu, kakršen se je v torek dvakrat pojavil na naslovnici Ljudskega dnevnika. Se-deminšestdesetletni Jiang je v priložnostnem nagovoru ponovno potrdil usmeritev Komrmisti-Cne partije Kitajske, kate- re generalni sekretar je, in hkrati spodbudil novopečene generale, naj dodobra proučijo teorijo Deng Xiaopinga o socializmu s kitajskim obrazom kakor tudi misli Mao Zedonga, zlasti o disciplini. »Dokazuje, da je gospodar partije in vojske, v kateri je zares številka ena, saj je predsednik Vrhovne vojaške komisije, kot poudarjajo zahodni diplomati, ki pa so njegov priložnostni nagovor označili kot »ne preveč vsebinski«. Velikanska publiciteta, ki jo je temu ceremonialu zagotovila propaganda, je Jiangu, ki je sam priznal, da nima prav nobene vojaške izkušnje, omogočila utrditi položaj voditelja vojske, kot ugotavljajo analitiki. To prvo napredovanje šestih visokih vojaških Častnikov v generale, je prvo po letu 1988. Vsi imajo tehnično izobrazbo, stalno napredovanje pa naj ne bi imelo nobenega političnega predznaka, kot je pripo- PlERRE LaFRANCHI / AFP mnil eden od tujih vojaških izvedencev. Ko je pozval visoke Častnike Ljudske osvobodilne vojske - ki bolj ali manj neposredno sodeluje pri gospodarskem razvoju -, je Jiang ob vsej hvali marksizma in revolucionarne misli Maa ohranil precej sredinsko usmeritev, vsekakor v senci pa- Jiang Zemin (Telefoto: AP) triarha Deng Xiaopinga, kot ugotavljajo analitiki. V tem smislu je njegov poseg v gospodarstvo tik pred Četrto obletnico pokola pekinške pomladi prejšnji teden veliko pomembnejši. V tem prvem nagovoru, odkar je vstopil v predsedstvo, je pozval k pospešenemu uveljavljanju reform ter na boj zoper inflacijo in korupcijo, dvema od poglavitnih motivov za nezadovoljstvo ljudstva leta 1989. Jiang, ki je uradniška osebnost in je naredil svojo kariero pod okriljem Denga, je bil imenovan za generalnega sekretarja kitajske Komunistične partije po zlomu gibanja in odstavitvi svojega predhodnika Cao Cianga. »Ne obstaja kaj podobnega. Čemur bi lahko rekli‘misel Jianga Zemina“. Njegovi govori v sicer prepričljivem tonu so skrbno zavarovani z Deng Xiao-pingom, omogočajo mu pa predvsem, da pokaže, kako je on tisti, Id lahko zagotovi nadzor nad žavo v odsotnosti Li P®1" ga,« ugotavljajo jÜP °_ matski krogi. Ker je hm kcija predsednika PraV zaprav Častna, je JienS edini voditelj, ki je v ospredju političnega P«' zorišCa, potem ko je nil ministrski premiei’ uradno zaradi »mocneg prehlada«. 2e sedem ® dnov odsotni in nepri j bijem LiPeng naj bi im* v resnici težave s s Cesar uradno še niso nikali. Nedvomno v senci spomina na nasledni ka Maa, Hua Huofenga, ki ga je odstranil Deng> dve leti po smrti Velike ga Krmarja leta 1976, se zdi, da Jianga predvsem skrbi, da ne bi nare i najmanjšega napaCneg koraka in si tako zar® lahko zagotovil našle ^ stvo svojega predhodni ka, ki bo v jeseni praznoval 89-letnico. Čeprav on marca 1990 ne opravlja nobene uradne funkcije, ostaja Deng vsekakor vr hovni razsodnik ob vseh pomembnih odločitvah. FELJTON Piše: Barbara Kramžar V prejšnjih nadaljevanjih zgodbe o prihodnosti sveta, kakršno vidi sociolog in zgodovinar Paul Kennedy, smo brali o demografeki Časovni bombi v nerazvitih državah, ekološki katastrofi in drugih s tem povezanih nesrečah, ki grozijo koncu tisočletja. Tisti, ki niso naklonjeni mračnim napovedim, opozarjajo, da je zgodovina že velikokrat prinesla hude preizkušnje, toda vsakokrat so se našli voditelji, ki so reših nevarno uganko, Četudi za ceno vojn, prevratov in človeških žrtev. Kakšen bo torej politični sistem konca 20. stoletja, ko se bo edini nam znani naseljeni planet sreCal z vizijo uničenja, kakršne preteklost ni poznala? Kje je naSa resnična moC? Po drugi svetovni vojni pa do danes je bil svet pravzaprav nekaj Čudovitega. Ce pozabimo na revščino v manj razvitih delih in na stalinistično, polkovni-ško ali plemensko diktaturo, ki so tlačile kar velik del človeštva ter odrinemo iz zavesti nekaj hudih regionalnih vojn, kakršne sta hili bližnjevzhodna in vietnamska, in celo doslej najresnejše grožnje z medsebojnim jedrskim uničenjem ob kubanski ali berlinski krizi, lahko zadnjo polovico stoletja opišemo kot Cas sorazmerne stabilnosti. MoCne države sveta so si po dveh uničujočih svetovnih vojnah želele miru za obnovitev svojih gospodarstev, zato niso nikoli prestopile Črte, ki je ločila merjenja moči v obrobnih predelih sveta od velikih zgodovinskih spopadov med najmočnejšimi. Države, ki so narekovale različne ideološke sisteme, so svoja interesna območja ure- jale vsaka po svoje. Za tokratno analizo bližnje preteklosti je zanimivejša taktika in strategija zmagovite ideološke ureditve, kapitalizma. NajveCja rast v zgodovini Države, ki so sledile ZDA, so v nasprotju z administrativno obsedeno Sovjetsko zvezo sklenile, da jim ne koristita pretirano urejanje in trgovinski protekcionizem. Značilnost preteklega obdobja v industrijskem delu sveta je zato nenehno zmanjševanje trgovinskih ovir. Vse do hitrega zadolževanja Združenih držav v Reaganovem obdobju so imeli stabilno svetovno valuto, ameriški dolar. Po 70. letih, ko so Združene države odpravile monetarno sidro zlatega standarda, pa sploh ni bilo veC pravih ovir za trgovanje. Obdobje po drugi svetovni vojni bo zato zapisano z zlatimi črkami - to je bil Cas najveCje gospodarske rasti v zgodovini Človeštva! Med leti 1953 in 1975 je statistično izračunani proizvod naraščal z neverjetno stopnjo šestih odstotkov na leto. Tudi poltretji odstotek visoka gospodarska rast med leti 1973 in 1980 je zelo veliko za zgodovinska merila, te številke pa opisujejo samo rast v gospodarstvu! V storitvah, kakršne so bančništvo, zavarovalništvo, oglaševanje ali oskrba, je bila rast še veliko višja, saj so te dejavnosti v najbolj razvitih državah dosegle kar 70 odstotkov bruto narodnega proizvoda. Po letu 1945 je globalno svetovno gospodarstvo bolj napredovalo kot v vsej zgodovini do druge svetovne vojne skupaj. Realni bruto narodni proizvod se je samo med leti 1950 in 1980 početveril. Toda ta neverjetna rast ni rešila tragičnega razpotja sodobnega sveta med privilegirano manjšino in brezpravno večino. Nasprotno, prepad je Čedalje globlji. Povprečni Švicar je bil leta 1991 »vreden« 36.300 ameriških dolarjev, Indijec pa samo 360 dolarjev, v celi vrsti držav pa so prebivalci v povprečju nekako preživeh še z manj denarja. Grotesknost teh številk pove, zakaj stopa milijarda ljudi v 21. stoletje laCna in brez prihodnosti. Zmagoslavje nadnacionalnih družb Vrnimo se k političnim in gospodarskim spremembam po drugi svetovni vojni. Ce govorimo o razporeditvi moči, je najpomembnejši dogodek neslu-ten razvoj multinacionalnih družb, ki so Čedalje manj povezane z interesi držav, v katerih so nastale. V boju za svetovni trg jim je pomagala revolucija v komukacijah in v finančnem poslovanju. Multinacionalne družbe so razvile strategijo usmerjanja investicij in proizvodnje z enega konca planeta na drugega. Svetovna trgovina poteka noC in nad od Tokia, Singapurja, Londona, Frankfurta, Züricha so New Yorka, Chicaga in Toronta. Enotni svetovni trg je že resničnost. Hkrati pa je pretok kapitala vse manj odvisen od trgovine s proizvodi in uslugami. Vse vec finančnih transakcij poteka samo zaradi valutnih špekulacij, in ne zaradi plačevanja dobrin. Konec 80. let so izračunali, da je kar 90 odstotkov trgovine s svetovnimi valutami brez vsake povezave s »pravo« trgovino ah z investici- jami. Razmišljanje trgovcev novega obdobja, ki se z razpetimi kravatami drenjajo po svetovnih borzah, je preprosto: gospodarska kriza v Evropi jih bo skrbela veliko manj, Ce bodo delovali tudi na hitro razvijajočih se pacifiških trgih. Poleg tega lahko učinkovito bežijo pred državnimi birokracijami z enega konca sveta na drugega. Zadostuje telefonski ukaz borznemu meše-tarju ali pritisk na računalniško tipko. Kaj je to - ameriški tovornjak? Podjetja imajo danes v vec državah in na različnih celinah celo razvojne oddelke. In ko se vlade pritožujejo nad tujo nelojalno konkurenco, se na koncu izkaže samo absurdnost »nacionalnega» gospodarskega razmišljanja: ameriška tovarna »forklift« tovornjakov Hysler je bila poleg znamenitega proizvajalca avtomobilov Chryslerja med najglasnejšimi zagovorniki kaznovanja japonskih tekmecev. Dokler se ni izkazalo, da vsebujejo njihovi »ameriški« tovornjaki vec tujih delov kot tisti, ki so jih po kraju proizvodnje identificirah kot japonske. Tudi Francija in Italija se zaman pritožujeta nad Japonci. Ti izvažajo svoje avtomobile v obe državi prek svojih podjetij v Veliki Britaniji, ki je Članica skupnega evropskega trga. S svojimi pritožbami tvegata meddržavni spor in bruseljske razsodnike ali celo sodišče institucije, ki jo poznamo pod imenom Pogajanja o svetovni trgovinski liberalizaciji (Gatt). Politične oblasti posameznih držav Čedalje bolj izgubljajo nadzor nad svojimi gospodarstvi, navadni državni po- dložniki pa ne vedo, komu se lahko pritožijo. Svojemu parlamentu, ki lahko tujemu proizvajalcu samo žuga s pestjo Cez državno mejo? Žrtve novega Časa Ekonomski nacionalisti in zagovorniki protekcionizma so najveCje žrtve novega obdobja svetovne ekspanzije trgovinskih in finančnih transakcij - poleg njih pa še sposobnost ljudi, da nadzorujejo dogajanje okrog sebe. Druga žrtev je finančna stabilnost. Pred štirimi desetletji so valutna razmerja odslikavala trgovinske in proizvodne sposobnosti posameznih držav. Danes pa je dnevni obseg finančnih transakcij nekaj stokrat večji od vrednosti svetovne trgovinske menjave. Ce hoCe kakšna vlada pomagati svojemu gospodarstvu z zmanjšanjem obrestnih mer, bo morda bolj škodovala kot koristila, saj lahko povzroči takojšen odtok kapitala iz države. Francoskemu predsedniku Mitterrandu je tako v začetku 80. let neslavno propadel poskus »go it alone«, gospodarske politike proti mednarodnemu toku. Investitorjev ni zanimalo, da je želel Francozom zgraditi boljše šole, poskrbeti za stanovanja in urediti zdravstvo. Zanje so to samo stroški, zaradi katerih zbežijo drugam. Zadnja in najveCja žrtev sodobne finančne in komunikacijske revolucije pa so štiri petine vsega Človeštva, ki jim nove tehnologije s televizijo na Čelu niso prinesle ničesar, razen jasnega spoznanja, da na drugem koncu sveta ljudje živijo stokrat bolje. (Se nadaljuje) ISTRA /CRNJE GRADNJE ■ NOVICE Začenja se »čiščenje« Po odstranjevonju črnih gradenj v občini Buje sledi »čistilna akcija« na območju Pulja -Od 980 zahtevkov za legalizacijo črnih gradenj doslej pozitivno rešili le šestdeset Goran Moravcek, / Reka REKA - Črnograditelji Počitniških hišic in si- eršnji graditelji turisti-^oih objektov, ki jih je na območju Pulja 6 kot 4.500, so v skr-»rn ^§ra »Bradavičasta svinja«, ^ so jo že preizkusili med afivsko V0jn0 proti ]iaku ta 1991, in F-15E, »Sb-n/oglavi orel« za letalske 1 Paraciie na zemlji. Sode-F-a h na^ ^ brdi bombniki '■n/18 in presbezniki A-6 Nicholas Doughty / Reuter z ameriške letalonosilke Theodor Roosvelt v Jadranskem morju; ti naj bi bom-bardirati tudi srbske sile, ki napadajo šest muslimanskih enMav. Piloti se bodo srečevali s protiletalskim ognjem, obstaja pa tudi nevarnost za civilno prebivalstvo, ko bodo streljali na topništvo, minometalce in tanke, skrite med hišami. ZN so v petek izglasovali resolucijo o obrambi varnostnih območij, zunanji ministri držav Nata pa naj bi v Četrtek v Atenah uskladili začetek operacije zagotavljanja letalske podpore. Večina letal bo iz oporišč v Italiji. Število letal Nata nad bosanskim nebom se bo podvojilo. Že zdaj varujejo ta zračni prostor ameri- OBiH so govorili tudi ministri v Luksemburgu (Telefoto: AP) ška, francoska, nizozemska, britanska in turška letala, toda večina jih je opremljena za zraCne spopade, in ne za podporo kopenskim silam, brez topov, raket in bomb. V prvotnem naCrtu Nata je zapisano, da bodo zavezniki pripravljeni za novo operacijo v desetih dneh. Letala bodo letela zelo visoko, kjer jih ne morejo doseči izstrelki z zemlje. »Ko bo prišlo do napada, bodo letala s pomočjo zračne konbole poklicati v napad ter jim sporočiti koordinate sovražnikovih topov ali sil,« je bilo mogoče izvedeti iz zaupnih virov. Takrat bodo letala sbmoglavila navzdol in »odpihnila« nasprotno sban. Preden bo Nato zaCel svojo operacijo, morajo ZN določiti, koga naj pravzaprav varujejo, ter najti vsaj še 5000 vojakov. ZDA želijo, da bi letalske sile branile predvsem enote ZN, evropski zavezniki pa ugovarjajo, Ceš da bi morali braniti tudi civilno prebivalstvo. Resolucija ZN, ki so jo sprejeli v petek, to vprašanjempredeljuje skrajno nejasno. Predstavniki Nata pričakujejo, da bo na srbske sile, ki oblegajo enklave, delovala že grožnja z zračnimi napadi. »Samo enkrat je beba dobro zadeti njihove topniške položaje, pa si bodo zelo hibo zapomnili nauk. Kaj hibo bodo umaknili svoje topove in jih poskriti v gozdove, šole, hiše ati kamorkoli že«. Bosanska vlada, ki jo vodijo Muslimani, je že zagotovila svojo podporo temu naCrtu, Čeprav ne brezpogojno, vprašanje pa je, ali bodo bosanski Srbi, ki so zasedli gorske vrhove, dovoliti, da bo prišlo v enklave še veC vojakov. Hrvati proti Muslimanom Krajevne hrvaške oblasti vzpostavljajo »demografsko ravnotežje« - Muslimane skušajo prisiiti, da zapustijo levi breg Neretve - V mestu vlada čudno zatišje pred novim viharjem MOSTAR - V Mostarju, na jugu Bosne in Hercegovine je napetost med Hrvati, ki si prizadevajo prevzeti nadzor nad mestom, in Muslimani, ki se od tam ne pustijo pregnati, vsak dan večja. Tako poročajo mednarodni viri. V skladu z Vance-Ownovim načrtom, ki Hrvatom zagotavlja upra- vljanje mesta in province, ki mu pripada, so si vojaške sile bosanskih Hrvatov (HVO) že na začetku maja zaCele prizadevati za vojaške prednosti in izjemno okrepile svojo vojaško navzočnost. »Radi bi vzpostavili ravnotežje med Hrvati in Muslimani,« pojasnjuje predstavnik poveljstva FfVO v Bruno Franceschi / AFP Mostarju Veso Vegar. Ob navajanju povsem različnih številk Hrvati in mednarodne organizacije priznavajo, da so Muslimani zdaj v Mostarju še vedno v večini v mestu, ki ima 80.000 prebivalcev in se razteza na obeh bre- govih Neretve. Pri zadnjem popisu prebivalstva leta 1991 so Hrvati in Muslimani zabeležili vsak po 34 odstotkov prebivalstva, drugi odstotki pa so bili razdeljeni med Srbe (18 odstotkov) in »Jugoslovane«. V Kljub ožganim poslopjem in porušenim hišam je življenje v Mostarju dokaj normalno (Foto: TRIO) to kategorijo so všteti vsi tisti, ki takrat niso hoteli biti uvrščeni v nobeno narodnostno skupnost. Potem ko so spomladi leta 1992 pregnali srbske sile iz mesta, kar je predvsem zasluga HVO, kot omenja Veso Vegar, so mesto zalili številni valovi muslimanskih beguncev iz osrčja Bosne, iz katere je odšlo precej Hrvatov. Krajevne hrvaške oblasti si od takrat prizadevajo, da bi vzpostavile demografsko ravnotežje in prepovedujejo Hrvatom, da bi zapustili mesto, hkrati pa si prizadevajo nagovoriti še druge hrvaške begunce, da bi prišli vanj. Vendar pa je za nadzor nad mestom še zmeraj potrebna oborožena sila, zlasti še, ker so po majskih spopadih Srbi nekoliko zmanjšali pritisk na Mostar, vsaj kar zadeva obstreljevanje s topovi dolgega dosega. »Zdaj mi opravljamo njihovo delo,« z nasmeškom pripoveduje Vašo Vegar. Po majskih spopadih, ki so se zaceli hkrati s spopadi v Zenici, Vitezu, Jablanici in Konjiču v srednji Bosni, so Muslimani zavzeti levi breg Mostarja, kjer je zgodovinsko jedro mesta, HVO pa nadzoruje levi breg z izjemo nekaterih muslimanskih žepov. Hrvaške sile hočejo prisiliti muslimansko prebivalstvo, da bi zapustilo levi breg, kar je težavna operacija, saj so prebivalci zelo pomešani med seboj, kot ugotavljajo tuji opazovalci. Po spopadih v prejšnjem mesecu se HVO zdaj zateka k različnim oblikam »zastraševanja«, ropa po nekaterih muslimanskih okoliših na desnem bregu in internira Muslimane na nekdanjem pristajališCu za helikopterje v samem mestu. Po podpisu sporazuma o prekinitvi ognja 18. maja, ki ga vse manj spoštujejo, so te Muslimane spustili in jim dovolili, da so se vrnili domov. Za prekinitev ognja so se dogovorili v Medugorju, 25 kilometrov južno od Mostarja, na območju, ki ga nadzorujejo španski vojaki Unproforja ter ob navzočnosti obeh mednarodnih posrednikov Stol-tenberga in lorda Owna. Člani velikih mednarodnih organizacij, kot sta Mednarodni komite Rdečega križa ali Visoki komisariat za begunce ZN, ki so navzoči v mestu, ugotavljajo, da se tako na muslimanski kot na hrvaški strani občasni spopadi pravzaprav sploh niso nehali; zdi se, da vsaka stran poskuša dodobra izrabiti zatišje pred viharjem - za pripravo na prihodnje ofenzive. V zahodnem predelu Mostarja, ki je pod nadzorom HVO, življenje še zbuja vtis nekakšne normalnosti kljub ožganim poslopjem, preluknjanim od zažigalnih granat, in napol porušenih hiš. Nekaj bifejev je odprtih in iz njih je slišati zvoke bard rocka, med strankami pa prevladujejo mladi, uniformirani in oboroženi, Na nekdanjem sprehajali^ šCu, nekaj sto metrov od frontne Črte, se približno desetletni otroci igrajo vojno s plastičnimi ali lesenimi pištolami in puškami. KOMENTAR So tokrat stave previsoke? _______PREISKOVALNA PARLAMENTARNA KOMISIJA_ Kdo je kriv za dosedanji neuspeh preiskave? Fanelli ni prišel na zaslišanje - Podobnik obtožuje Dobrajčevo Tanja Starič Res je, da smo naivni opazovalci sprva prizanesljivo opazovali vratolomne zasuke in preobrate parlamentarnih preiskovalcev, ki naj bi dokončno in nedvoumno razkrili krivce zloglasne afere Hit v vrhovih slovenske politike. Res je tudi, da prva »prava« preiskovalna komisija, ki je nastala v skoraj popolnem pravnem vakuumu in pod silovitim pritiskom javnega mnenja, nekaj prizanesljivosti tudi zasluži. Toda včerajšnji fiasko je vseeno prekoračil meje strpnosti in dobrega okusa. Ne samo zato, ker nekateri preiskovalci Se vedno ne vedo, ah »lovijo« kriminalce, revolverase in tatove ah njihove politične botre. In ne samo zato, ker drugi z zakonskimi in ustavnimi določbami opletajo, kot se jim pac tisti hip zazdi. Tudi ne zato, ker se ure in ure zapletajo v proceduralne in poslovniške zanke, ker se tu in tam pošiljajo k psihiatru in ker jih lahko vedno znova postavi ob zid vsak nekoliko bolj izkušen pravi strokovnjak. Še vedno namreč lahko upamo, da se hodo sčasoma dogovorih vsaj o minimalnih pravilih igre in da bodo sprejeli vsaj nekaj sklepov, ki ne bodo v nasprotju z veljavno zakonodajo. Ni pa mogoče spregledati dejstva, da se je preiskava kljub vsem nerodnostim ustavila na ključni tocld, ko je treba vendarle glasno spregovoriti o pohhcnih ozadjih vse zgodbe. In v tej igri so očitno stave vendarle previsoke. Vse bolj očitno postaja dejstvo, da elani različnih strank iSCejo različne »nosilce javnih pooblastil«, ki so zlorabih svoj položaj. Provladni namigujejo na tiste, ki so vladah v prejšnjem mandatu, opozicijski pa kažejo s prstom na sedanjo vladno združbo. Kar je načeloma logično in kar bi lahko pomenilo, da bodo na koncu res našli tiste prave krivce. Ce ne bi seveda takrat, ko je treba spregovoriti o konkretnih imenih, molcah oboji in s tem vzbujali utemeljen sum, da se jih bojijo najti preveč, torej tudi tiste, Id so na »pravi«, »njihovi« strani. Na tej tocld pa ni vec mogoča nikakršna prizanesljivost in strpnost: po tem, ko smo ob aferah že praktično izgubih zaupanje v oblast, pohtiko, pravosodje, podjetništvo, tajne službe, državo in sami vase, si Se enega kroga sprenevedanj in politikanskih iger enostavno ne smemo veC dovoliti. Tanja Starič LJUBLJANA - Tudi peti poskus zaslišanja priče preiskovalni parlamentarni komisiji ni uspel - Aldo Fanelli se je namreč tudi tokrat opravičil, da mu »slabo zdravstveno stanje ne dopušCa pričanja pred komisijo«, in k opravičilu tokrat priložil še zdravniške izvide. Marjan Podobnik je - ko so ugotovili, da zaslišanja ne bo - nre-dlagal razpravo o »uresničevanju dosedanjih sklepov«. Izvedel je namreč, da predsednica Polona Dobrajc ni sporočila državnemu svetu pred dvema tednoma sprejete pobude za odvzem imunitete Danilu Kovačiču. Podobnik je to dejstvo označil kot »škandalozno«, Dobrajčevo pa je obtožil, da je »premišljeno in zavestno delovala zoper interese preiskovalne komisije«. Predsednica je povedala, da je imela z omenjenim sklepom precejšnje težave -komisija namreč v skladu s 83. členom ustave ne more zahtevati odvzema imunitete poslancem ali članom državnega sveta, ki naj bi v preiskavi nastopile kot priče. Poleg tega je po njenih besedah od sprejetja sklepa minilo tako malo časa, da »ni še nič izgubljeno«. Člani komisije (predvsem opozicijski) se s takšno razlago niso strinjali in so bili silno ogorčeni zaradi »samovolje« svoje predsednice. Ivo Hvalica je na primer menil, da je bil ves čas »zaveden« in da bi morala Dobrajčeva pravne zadržke povedati takrat, ko so sklep sprejeli in ne skoraj dva tedna kasneje. Polona Dobrajc je na to odgovorila, da je glasovala proti sklepu in da je pravočasno opozorila na spornost take zahteve in tudi vseh številnih drugih sklepov komisije, ki so pravno dvomljivi. Se bolj ogorčeni pa so bili člani komisije po tem, ko so ugotoviti, da predsednica javnemu tožilcu ni izročila ovadbe zoper odgovorne ljudi v Hitu. Dobrajčeva je za to navedla nekaj razlogov (ovadbo bi lahko vložil samo državni zbor na temelju poročila komisije, tega poročila pa preiskovalci še niso narediti). Kljub temu se je razprava sprevrgla v tri ure trajajočo polemiko, v kateri je Marjan Podobnik obtožil Polonco Dobrajc, da je »odvetnik Danila Kovačiča«, Dobrajčeva, druge člane komisije, da ne berejo več tisoč strani gradiv o aferi in da govorijo na pamet, Leo Šešerko Jožeta Jagodnika, da preprečuje preiskavo, Jagodnik pa Šešerka, da »minira« sejo. Kljub temu so sprejeti nekaj sklepov - gradiv odslej ne bo prevzemala samo predsednica, ampak trije člani komisije ali njihovi namestniki, o realizaciji vseh sklepov pa bo morala Dobrajčeva redno in v naj- Kdo bo koga? (Foto: AleS PavletiC/TRIO) krajšem roku poročati drugim preiskovalcem. Komisija je tudi sprejela pobudo državnemu svetu, naj odvzame imuniteto Danilo Kovačiču, čeprav so Polona Dobrajc, Jože Jagodnik, Jože Lenič in Tone Peršak opozarjali, da to ni v skladu z ustavo. Po treh urah, ko je v sejni sobi ostalo samo še pet članov komisije, so sejo prekiniti in se odločiti, da razpravo nadaljujejo prihodnji torek. Marjan Podobnik je takoj po prekinitvi sklical tiskovno konferenco, na kateri je ponovil svoje stališče, da Dobrajčeva »premišljeno« deluje proti preiskavi, in povedal, da bi moral državni zbor čim prej oceniti delo predsednice, pa tudi drugih članov komisije. »Sedanja vlada je tako globoko povezana s to svinjarijo, da očitno preiskava ne bo razkrila ničesar,« je dejal Podobnik. Povedal je še, da ima pripravljen seznam funkcionarjev, ki bi jih morali poklicati pred komisijo, za začetek pa namerava kot pričo predlagati Janeza Siršeta. Podobnik meni, da je predlog novega poslovnika narejen tako, da bi zavrl prihodnje parlamentarne preiskave, na primer tisto, ki bo raziskala povezanost Drnovškovega sodelavca Petra Rigla z »gospodom Vukobratom, ki organizira seminarje o novi združitvi v Jugoslavijo«. ŽELEZARNE / SANACIJA Slika res m rožnata Lani za 19 milijard SIT izgub -Tržni položaj se slabša Mre Čuk I 'm ; \\ \ . Člani gospodarskega odbora državnega zbora so biti na včerajšnji seji presenečeni in pretreseni zaradi poteka sanacije Slovenskih železarn (S2) in izgub, ki so lani znašale 18, 9 milijarde tolarjev. Državni sekretar za industrijo Ivo Banič je poudaril, da je to precej več, kot je bilo načrtovano. Ustvarjena izguba, ki jo bodo odpisati v breme rezerv, je trikrat večja od bruto osebnih dohodkov (6, 1 milijarde tolarjev), kar prepričljivo dokazuje, da so SZ potrebne korenitih sanacijskih ukrepov. To pomeni, da bi država, ki je v sanacijo železarn vložila ogromna sredstva, privarčevala približno 12 milijard, če bi zaposleni lani ostati doma. Vlada je že opozorila prenovljeni upravni odbor SZ, da še niso izpeljali nujne revizije, ki bi pokazala dejansko stanje. Revizija zdaj poteka in pričakujejo, da bodo natančni lanski rezultati poslovanja SZ na voljo v dveh mesecih. Pokazala naj bi tudi, ali je mogoče govoriti o morebitnih malverzacijah, na kar je opozorilo nekaj razpravljalcev. Banič je ocenil, da v SZ lani sploh niso obvladovali trženja. Posledica tega je, da se njihov tržni položaj poslabšuje. Slovenske žele- namreč ne morejo urirati vzhodnoe- kim, saj te v cene ijejo ekoloških, ener- ’ravo puuuuw -v okviru programa !ti pozitivni preim-se je obseg proizv°' □večal za osem o r, hkrati pa je za ve- 1111 ' raj bi se SZ vse- zdetile na tn de- urgijo, ki naj jjviru SZ in b11 , naprej deloma • —kovm jvatno reba ovrednoti- jdati ter stroje- r iztržkom on treba sanirati jetja in jih V°' Jati. DolgoroOi •tes NOVICE LOKALNA SAMOUPRAVA / NOVINARSKA KONFERENCA ŠOLSTVO / STAVKA Drnovšek in Schaefer o gospodarskem sodelovanju BRDO PRI KRANJU - Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek se je včeraj z guvernerjem ameriške zvezne države Maryland, Williamom Donaldom Schaeferjem, pogovarjal o možnih oblikah sodelovanja med državama. »Kaže se možnost skupnega nastopa v različnih projektih, zlasti na gospodarskem področju,« je povedal Drnovšek. Izrazil je prepričanje, »da se bo ta obisk končal z vrsto konkretnih dogovorov, ki se bodo realizirati v naslednjem obdobju in pripeljati do razvoja gospodarskih, predvsem trgovskih odnosov med Slovenijo in Marylandom.« Schaefer je kot enega konkretnih dogovorov navedel sodelovanje z marylandskim Westing Houseom, ki že več let deluje v Sloveniji. Dejal je še, da ga zanima tudi sodelovanje na kulturnem in izobraževalnem področju, predvsem pa si Zeti dobrih medčloveških odnosov. (STA) Nimajo »nekrščanskega« značaja LJUBLJANA - Vodstvo Slovenskega nacionalso-cialnega liberalnega bloka (SNS LB) je na včerajšnjem delovnem srečanju ugotovilo, da je slovenska politična javnost naklonjeno sprejela njihov nastop. Izjavljajo, da nimajo »nekrščanskega« značaja, kot jim ga pripisujejo nekateri politiki. Članice bloka - Liberalna stranka, Narodna stranka Slovenije in Samostojna poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke - želijo v Sloveniji uveljaviti vrednote današnje evropske desnice. (P.T.) »Naj se tragične zgodbe ne ponovijo« LJUBLJANA - Mladi liberalni demokrati protestirajo zoper »nestrpno in fašistoidno početje skupine mladih«, ki so v Prevaljah razbiti okna in groziti družini Tahič. Slovenska družba se mora zavzemati za strpen odnos do državljanov in tudi drugih prebivalcev Slovenije, ki niso pripadniki slovenskega naroda, saj v Slovenijo niso pribežati po svoji krivdi, ampak pred grozotami nasilja v republikah nekdanje Jugoslavije. Mladi liberalni demokrati pozivajo, naj se tragične zgodbe iz Nemčije ne ponovijo v Sloveniji. (P. T.) Prehod iz sedanjih občin v nove je prednostna naloga Pripravljen je nov osnutek zakona o lokalni samoupravi Majda Vukelič LJUBLJANA - Zaradi blokade prejšnje skupščine je uresničevanje lokalne samouprave povsem zastalo. Tudi doslej ni bilo zaznati, da bi se politične stranke, ki sestavljajo novi parlament, intenzivno ukvarjale s prihodnjo občinsko ureditvijo, ki jo predvideva slovenska ustava. Toda očitno se bodo zadeve premaknile z mrtve točke, saj sta tako državni zbor kot državni svet sprejela stališča o uresničevanju ustavne zasnove lokalne samouprave. O aktualnih vprašanjih, povezanih s preobrazbo sedanjih občin v nove, so na včerajšnji novinarski konferenci govoriti Ciril Ribičič, predsednik komisije državnega zbora za lokalno samoupravo, Tone Peršak, član te komisije, Dušan Plut, predse- dnik komisije državnega sveta za regionalni razvoj, in Stane Vlaj, vodja strokovne skupine, ki že pet let pripravlja osnutek zakona o lokalni samoupravi. Da je razvoj lokalne samouprave izjemno zahteven projekt, s katerim se v nekaterih evropskih državah ukvarjajo desetletja, ni treba posebej poudarjati. Tako s strokovnega kot tudi s političnega stališča je vsak prehod iz ene ureditve v drugo izjemno občutljivo dejanje, zaradi česar je toliko pomembnejši čim večji konsenz vseh, od katerih je odvisno uresničevanje lokalne samouprave. Za zdaj je v parlamentu doseženo soglasje, da je uresničitev lokalne samouprave prednostna naloga, zato je treba zakon o lokalni samoupravi sprejeti do konca leta". Hkrati s tem zakonom naj bi uredili sistema državne uprave in javnih financ ter pravosodje, saj ne bi bilo dobro, če bi te zadeve potekale neusklajeno. Z zakonom je treba razmejiti državne pristojnosti od lokalnih, pri čemer je za nove občine zlasti pomembno, da bodo močne, vplivne in neodvisne. To bodo dosegle, če bodo imele svoje vire financiranja, saj se sicer ljudje zanje ne bodo odločati. Se vedno ostaja najbolj sporno vprašanje pokrajin kot vmesnih stopenj med občino in republiko. Po Zadeve se premikajo z mrtve točke (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO) večinskem prepričanju je treba iskati rešitve znotraj ustavnega okvira in njihovo oblikovanje prepustiti samostojnemu odločanju občin. Toda kot so dejati včerajšnji udeleženci novinarske konference, preobrazba v lokalno samoupravo ne bo učinkovita, če bomo ostati le na enostopenjski ureditvi. Da je prehod v novo lokalno samoupravo nujen, potrjuje tudi dejstvo, da državni zbor s področno zakonodajo centralizira čedalje več zadev in s tem prazni vsebino samouprave. Barcelonska konferenca je ugotovila, da je področna zakonodaja največji sovražnik lokalne samouprave. Ce ne bomo v razmeroma kratkem času (dveh do treh letih) prišli do novih občin, potem obstaja bojazen, da nove občine ne bodo imele česa urejati, saj si bo vse podredila država. Strokovna skupina je pripravila nov predlog za izdajo zakona o lokalni samoupravi z osnutkom (podrobneje ga bomo predstavili v četrtkovem časopisu), v katerem so že upoštevane temeljne pripombe iz dosedanje razprave. Ena izmed novosti je, da naj bi nove občine imele vsaj pet tisoč prebivalcev, mestne pa najmanj dvajset tisoč (v obeh primerih so možne izjeme). Ce bi obveljala ta merila, bi v prihodnje lahko imeti 163 občin. To je seveda le eden možnih modelov, saj se bodo v vsaki občini samostojno odločiti, kaj storiti. Možno je, da se bodo celo odločiti, da ne gredo v preobrazbo, in bodo občine ostale takšne, kot so zdaj. Administrativni ukrepi zoper šolnike Vlada predlaga zvišanje izhodiščne plače v okviru skrajnih možnosti državnega proračuna Mua Gačnik Šolski minister Slavko Gaber (Foto: Tomi Lombar/TRIO) LJUBLJANA - Ker se pogajanja med Šolskimi sindikati in predstavniki vlade včeraj niso uspešno končala in naj bi se stavka učiteljev danes nadaljevala, je na včerajšnji tiskovni konferenci minister za Šolstvo in šport Slavko Gaber izjavil, da iščejo rešitev, po kateri bi skušati doseči, da bi učenci kljub grožnjam šolnikov dobiti spričevala. Minister Gaber pravi, da ministrstvo ni naklonjeno prisilnim administrativnim rešitvam, zato skušajo skleniti vsaj dogovor s sindikati, da bi učenci dobili končne ocene. Vsem ravnateljem je Gaber poslal tudi dopis, v katerem jim priporoča, da storijo vse, da bi učenci dobili ocene. Vladni pravniki sicer že pripravljajo svoj predlog, saj pravilnik o stavki pravi, da ne smejo trpeti temeljne dejavnosti, delavci pa so po zakonodaji zavezani opraviti svoje dolžnosti. Minister Gaber je opozoril, da je med sindikati in vlado že usklajeno določilo, po katerem se stavkajočim v primeru, da vlada ne krši kolektivne pogodbe, dnevi stavke ne plačajo. To določilo sicer spada v normativni del nepodpisane kolektivne pogodbe, vlada pa že ves čas pritiska na sindikate, naj podpišejo vsaj ta del. Ce bi torej sindikati podpisali normativni del, bi se jim dnevi, ko stavkajo, odbiti od plače. Minister Gaber je poudaril, da velja v svetu znano pravilo, da med pogajanji ni stavke. Opozoril je tudi na velika nesoglasja med posameznimi šolskimi sindikati. SVIZ je tako edini, ki še vztraja pri 36 tisoč tolarjih za izhodiščno plačo. Vlada je pri pogajanjih naredila tudi velik korak naprej, saj od prvotne vsote 23.833 tolarjev zdaj ponuja 26 tisoč tolarjev. V pri- čeraj L1 išjn< :e za red v i za .A»-'-*-) " aospodar- ;VO za dovanju s •avilo tudi dlog spre- i o plačah vko Gaber opravilne -- , ki A ' posredo- Tako na LAA -- lobrazbo , kot trdi-me 39 ti- ičunana nonudbo AVSTRIJA Sreda, 9. junija 1993 ___________DUNAJ / KONFERENCA OZN O ČLOVEKOVIH PRAVICAH_ Obnavljanje praznih obljub, ali konkretni napredki za človeštvo? Velik mednarodni dogodek z nod 4500 udeleženci - Tudi Peterle bo govoril Igor Schellander Višji dohodki davčna reforma s 1.1.94 DUNAJ - S 1. januarja leta 1994 načrtovana realizacija druge etape davčne reforme je zagotovljena: - vsak avstrijski davkoplačevalec bo od prihodnjega leta naprej plačal manj davka. »Zeleno luC« za realizacijo refor-ma sta včeraj dala vlada in socialni Partnerji po sklenitvi zadnjih detaljlov reforme. Le-ta bo predvsem v korist delojemal-eem z nizkimi osebnimi dohodki, vsak davkoplačevalec pa bo plačal približno 4000 Šilingov letno nianj v državno blagajno. Osebni dohodki do 11.500 Šilingov pa sploh ne bodo obdavčeni. Prav tako se finančni niinister ni dotaknil 13. in 14. place, tako da bosta le-ti ostali nianj obdavčeni kot navadn mesečni dohodek. Reforma bo bre-nienila državno blagajno za približno 17 ndlijarde šilingov. Pinancni minister Lacina je dejal, da je reforma že upoštevana v proračunu za leto 1994 ter da gre ; Za pomemben im-Pulz za poživitev gospodarstva. DUNAJ - Naslednji ponedeljek, 14.junija, bo uradno otvorjena mednarodna konferenca Organizacije združenih narodov (OZN) o človekovih pravicah, ki bo trajala do 25.junija. Do-gododek, ki ga organizatorji radi primerjajajo z lanskoletnim svetovnim vrhom o svetovni klimi in ekološki problematiki v Riu de Janeiru, bo za dunajske razsežnosti vsekakor edinstven. Napovedanih je okoli 4.500 uradnih udeležencev - med njimi bo dobrih 100 zunanjih ministrov (med njimi tudi slovensi zunanji minister Lojze Peterle) - in kakih 2.000 predstavnikov nedržavnih organizacij, od predstavnikov humanitarnega združenja za pomoč politično zasledovanim Amnesty international do Številnih humanitarnih organizacij in političnih predstavnikov iz vseh delov sveta. Tako med drugim računajo s prihodom Nelsona Mandele. Akreditiranih je tudi okoli 900 novinarjev. Predstavniki nedržavnih organizacij bodo s svojim trodnevnim alternativnim kongresom vzporedno h konferenci OZN pričeli že danes, poleg vrste paralelnih konferenc, seminarjev in diskusijskih prireditev pa so napovedane tudi demonstrativne akcije, kot na primer veriga luCi ob Donavi (prireditelj je Amnesty international) v spomin žrtvam nespoštovanja Človeških pravic, prireditev »Zur namesto trdnjave« (prireditelj je avstrijska iniciativa proti sovraštvu do tujcev SOS-soClovek) z obširnim kulturnim in glasbenim programom zoper evropsko restriktivno azilsko politiko ali pa na primer »Civilna konferenca za mir in spravo na področju nekdanje Jugoslavije«, ki jo v okviru »Veronskega mirovnega foruma« z udeleženci iz nekdanjih jugoslavanskih republik prirejajo Marijana Gran-dič (zelena poslanka v av-sttisjkem parlamentu), Aleksander Langer (zeleni poslanec evropskega parlamenta), Tanja Peto-var (Institut za človeške pravice v Beogradu) in Žarko Puhovski (profesor politologije v Zagrebu). Kot delegati v okviru uradnega programa konference OZN o Človeških pravicah bodo sodelovali tudi vodili politični predstavniki R. Slovenije, poleg ministra Peterleta Se ambasador Slovenije v Ženevi dr. Bebler in predvidoma tudi predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek. Pred delegati bodo govorili generali sekretar OZN Boutros Ghali in zunanji minister ZDA War-ren Christopher, IS.junija pa je na sporedu govor slovenskega zunanjega ministra. Ze ll.junija bo na Dunaj prispel tudi bivši predsednik ZDA Jimmy Carter. Generalna skupščina OZN je za dunajsko konferenco o človeških pravicah določila naslednje smernice in vsebinske cilje: * iskanje možnosti za izboljšanje situacije glede Človeških pravic ter razpravo o napredkih v tem vprašanju; * osvetlitev povezav med razvojem, demokracijo in Človeškimi pravicami; * razpravo o zaSCiti izvirnega prebivalstva (pra-prebivalstva); *zašCito posebej ogroženih ali prizadetih skupin, kot npr. Zena, otrok in manjšine. Avstrijska vlada je organizacijo konference podprla s proračunom v višini 125 milijonov Šilingov, kar je le desetina stroškov vrha v Riu, avstrijsko notranje ministrstvo pa bo za zaščito konference in za osebno zaščito nekaterih osebnosti dostavila okoli 5.000 policajev ter 300 kriminalistov. Brez dvoma bo konferenčni Spektakel tudi bistvena poživitev za dunajske turistične obrate tik pred poletno sezono. Dunajski konferenčni dogodek pa je že v Času priprav poskrbel za vrsto kritičnih izjav. Zlasti Amnesty international (AI) je izrazil svojo skepso, Ceš dunajski vrh o človeških pravicah obeta le vrsto praznih obljub in morda celo poslabšanje stanja v nekaterih državah. Osnovni problem, tako opozarja vodstvo organizacije, je na primer, da vrsta držav (zlasti iz islamskega kulturnega kroga ter iz 3.sveta) zavrača univerzalnost in nedeljivost Človeških pravic kot vmešavanje v državno suverenost. Odprto je ostalo tudi vprašanje, ali naj prisojajo političnim ali socialnim človeškim pravicam večjo težo. Pretekli teden pa je generalni sekretar AI Pierre Sane v pogovoru za BBC celo govoril o sabotaži dunajskega konferenčnega vrha, Ceš v primerjavi do ekološkega vrha v Riu vrsta državnih vlad dunajski dogodek naravnost bojkotira, udeležba prominentnih osebnosti da ostaja vse do zadnjega odprta. Sane je kritiziral pozne priprave OZN na dunajski vrh, posamezne vlade pa naj bi jih - kljub Čedalje večji eskalaciji prekrškov proti človekovim pravicem v kriznih centrih širmo sveta -ovirale z razpravami o tehničnih vprašanjih. Duanj je leta 1979 postal eden izmed sedežev Organizacije združenih narodov. NOVICE Bukoshi zahteva prisotnost OZN na Kosovu DUNAJ - Predstavnik samozvane »Neodvisne pokrajine Kosovo« Bukoshi je v pogovoru za avstrijska televizijo (ORF) zahteval prisotnost »modrih Čelad« na Kosovu. Poudaril je, da obstaja »objektivna nevarnost«, da pride tudi na Kosovu do »eskalacije naslija«, in hkrati obtožil Srbijo, da je le-ta že zaCela s poskusi izseljevanje in pregona Albancev iz ozemlja Kosova. Bukoshi je udeležencec tridnevne konferenco o Albaniji, ki naj bil prispevala k boljšemu medsebojnemu razumevanju konfliktnih strank. ■ ' I Zaseg desničarske publikacije DUNAJ - Avstrijska policija je konec preteklega tedna v neki dunajski tiskarni odkrila in zasegla 4000 »svežih« knjig znanega avstrijskega neonacista Gerda Honsika. Le-ta je v Avstriji obsojen zaradi oživljanja nacionalsocialistične miselnosti, vendar mu je uspelo pravočasno pobegniti v tujino. V knjigi »Premetenec in pošast«, ki jo desnora-dikalni avtor imenuje »dokumentacijo«, Honsik skuša obračunavati z dunajskim lovcem na nacistične zločince in desno-ekstremisticnim krogom skrajno zasovraženim Simonom Wiesenthalom. Huda prometna nesreča graškega industrijalca VIDEM/LJUBLJANA/GRADEC - Eden izmed vodilih avstrijskih industrialcev je pretekli teden bil zapleten v hudo prometno nezgodo na avtocesti med Vidmom in Trbižem 20 kilometrov pred avstrijsko mejo. Podjetnik Franz Mayr-Melnhof in gozdarski veleposestnik Johann Thun-Hohenstein sta zaradi previsoke hitrosti (200 kilometrov na uro!) izgubila kontrolo nad svojim Ferrarijem ter se zaletela v odbojno ograjo. Vozilo se je takoj vnelo, vozaC (verjetno Thun Hohenstein) je vklenjen zgorel, Mayr-Melnhof pa je preživel s hudimi poškodbami. Sprva so 44-letnega avstrijskega industrijalca prepeljali v videmsko bolnico, od tam pa je v soboto zaradi svojih hudih opeklin (zgorelo je 40 odstotkov kožne površine) s helikopterjem bil prepeljan v ljubljanski klinični center. Franz Mayr-Melnhof iz Frohnleitna je lastnik najveCjega evropskega proizvajalca kartonaža. SPÖ za nekomercialni radio DUNAJ - Na strankarskem kongresu SPÖ je konec preteklega tedna med drugim bila sprejeta tudi resolucija o zasebnem radiju. Tako naj bi novi zakon o regionalnih radijskih postajah upošteval tudi možnost »odprtih kanalov«, ki naj bi ostali na voljo nekomercialnim radijskim iniciativam in tako imenovanemu radiju občanov. Ta zvrst radijskih postaj v sedanjem zakonskem osnutku, ki je bil izdelan od centralnih sekretariatov SPÖ in ÖVP, ni bila predvidena. ------------------ Celodnevna šola v Avstriji DUNAJ - Zvezni minister za pouk Rudolf Schölten je ministrskemu svetu Predložil osnutek za uovelizacijo šolske organizacije, ki predvideva uvedbo celodnevne šole v avstrijski redni šol-ski sistem že za šolsko leto 1994/95. Ustanovitev celodnevnih sol naj bi oda mogoča na prostovoljni osnovi -Potrebno je soglasje mnd učitelji in starši. Možne naj bi ode različne šolske variante: poleg dosedanje (izključno dopoldanske) šole bi tanko bila uvedena ■ oelodnevna šola z rednim popoldanskim poukom ali s Popoldanskim oskrbovanjem dijakov in Poglabljanjem v učno snov. Organiza-oijska sprememba naj bi bila mogoča v ljudskih in glavnih Šolah ter v politeh-nikumu in nižji stopnji gimnazij. V Scholtenovem osnutku je še nerešeno vprašanje financiranja. Prav tako tudi ni jasno, ali bo ljudska stranka sprejela ta predlog, saj so se njene pred-stave glede vprašanja celodnevne šole do zdaj nekoliko razlikovale od socialdemokratskih koncepcij. ÖVP je med drugim dajala večjo težno popoldanski oskrbi dija-kov p0 zgledu dijaških domov. (I.S.) AVSTRIJA/ KONGRES SPO Ljudska stranka govori o oživljanju razrednega boja Spravljive besede kanclerja DUNAJ - Na slab odmev je naletel nastop ministra za socialne zadeve Josefa Hesorma pri strankarskem kongresu avstrijskih socialdemolcra-tov konec preteklega tedna. Kot smo poročali, je Hesoun v svojem govoru pred delegati napadel koalicijskega partnerja ljudsko stranko (ÖVP) in Zvezno zbornico za gospodarstvo zaradi in jim očital, da želita tudi v Avstriji uveljaviti trend k demontaži socialnih standardov. Čeprav je predsednik SPÖ, zvezni kancler Vranitzky, v svojem zaključnem govoru pred kongresom to kritiko zelo omilil ter izpostavil potrebo po partnerskem reševanju problemov in odprtih vprašanj med za- stopniki delojemalcev in delojemalcev, so v zvezni centrali ljudske stranke ostro in užaljeno reagirali na Hesounove očitke. Generalna sekretarka Korošec je socialdemokratom očitala, da so na kongresu spet oživljali besedni zaklad razrednega boja. Kancler Vranitzky je nato v okviru televizijske tiskovne me ponovno na-glašal spravljive besede ko je dejal, da socialdemokrati tudi pri naslednjih volitvah nikakor ne mislijo na paktiranje s Haiderjevo FPÖ, glede na evropsko integracijo pa naj bi bila tudi za naslednjo zakonodajno obdobje najboljša in najbolj resna varianta velika koalicija socialdemokratov in ljudske stranke (I.S.) CELOVEC / PUBLIKACIJE V Celovškem zvonu vrsto zanimivih prispevkov CELOVEC - V najnovejši številki Celovškega zvona objavlja glavni urednik revije Reginald Vospernik razmišljanje o neizogibnih napadih nemških nacionalistov pred volitvami, Andrej Capuder se filozofsko spoprime s pojmoma »domovina« in »Evropa domovin«, Andrej Vovko piše o »dobrih sosedih Slovenije« in Peter Millo-nig o vlogi krščanskih demokratov v slovenski vladi. Jeseničan Marko Hudnik v novem Zvonu objavlja svojo poezijo, Rebula pa nadaljuje s svo- jim dnevnikom iz leta 1970. S Stefanom Zwei-gom se ukvarja Matjaž Birk, Igor Senčar pa piše o »Času in veri«. Sledi esej Jožefa Muhoviča o umetnosti. Arturo Martini pa piše o izraznosti kiparstva. Vilko Novak je napisal prispevek o nekdanjem ravnatelju ravenske študijske knjižnice Francetu Sušniku, Alojz Rebula objavlja tudi obsežen intervju s profesorjem Eziom Martinom, zunanji minister Lojze Peterle pa pojasnjuje nekaj trditev iz knjige Cirila Zlobca, ki so po njegovem nepravilne. CELOVEC / HEARING S PREDSTAVNIKI KOROŠKIH SLOVENCEVh »Vloga Slovenije naj ne bi bila vloga sodnika« Ivan Lukan CELOVEC - Delegacija odbora za mednarodne odnose slovenskega parlamenta se je včeraj mudila na Koroškem. V pogovorih z vsemi ključnimi predstavniki slovenske manjšine se je seznanila z zapletenim položajem znotraj slovenske narod-nostene skupnosti, da bi - brez da bi posegla v avtonomijo manjšine -po svojih možnostih prispevala k pozitivnem reševanju icrize. Predsednik odbora Zoran Thaler(slika, desno ), podpredsednik Borut Pahor (levo) ter Članica odbora Mihaela Logar so na tiskovni konferenci poudarili, da je pri pogovorih, ki so potekali v generalnem konzulatu Republike Slovenije v Celovu, šlo za hearing, ter da si bo slovenski parlament ustvaril dokončno sliko in s tem tudi stališče po »manjšinskem vrhu« s koroškimi Slovenci, ki naj bi bil še julija letos v slovenskem parlamentu. Vodja delegacije Thaler je na tiskovni konferenci tudi izrazil mnenje, da vloga Slovenije v tej za-pletetni situaciji znotraj manjšine na Koroškem ne bi smela biti vloga sodnika ali učitelja, ki ocenjuje, katera stran ponuja pravilen koncept, marveč da prispeva k temu, da se znotraj manjšine najde najmanjši skupni imenovalec. Thaler je dalje menil, da mora tudi Slovenija najti nov pristop do vprašanja krepitve slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem (tudi na gospodarskem področju) ter se pri tem posluževati tudi novih mehanizmov, ki so ji na razpolago kot mednarodno priznani državi. Temu je še dodal, da bi Slovenija morala postati bolj aktivna tudi na tehnološkem in medijskem področju. Konkretno je podprl zahteve koroških Slovencev po razširitvi slovenskih radijskih in televizijskih oddaj, spreje- mu signala TV-Slove-nija itd. Borut Pahor se je v svojem prispevku na ti: skovni konferenci zavzel za ohranitev pluralizma znotraj manjšine, pri tem pa poudaril, da je razvoj na Koroškem dosegel točko,' na kateri je treba napraviti »korak, ki presega dilemo«. Kot pereč problem je navedel rešitev vprašanja načina in oblike direktnega zastopstva manjšine v legislativnih organih, tako na koroški kot tudi na avstrijski ravni. Po Pahorjevem mnenju tudi ne gre zato, ali bo Slovenija podprla to ali ono stran, marveč da se bio našla rešitev, katero bi podprlo in ki bi zajela Cim večje število pripadnikov manjši- ne. Pri tem pa mora Slovenija upoštevati tudi avtonomnost manjšine, je poudaril podpredsednik parlamentarnega odbora Mihaela Logar se je izrelda za ohranitev dialoga znotraj manjšine kot tudi med koroškimi Slovenci in pristojnimi organi slovenske države. Pridružila se je tudi mnenju sogovornikov, da bo bistvenega pomena za nadaljnji razvoj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, kako se bo rešilo vprašanje zastopstva Slovencev - ali v obliki parlamenta koroških Slovencev ali pa v obliki integracijskega modela oz. vključevanja Slovencev v stranke. Včerajšnji sogovorniki delegacije parlamentarnega odbora za mednarodne odnose so bili zastopniki Zveze Slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroški Slovencev na Čelu s predsednikoma Marjanom Sturmom in Matevžem Grilcem, zastopnik Enotne liste Andrej Wa-kounig, gospodarstvenik Joža Habernik ter direktor Slovenskega znanstvenega instituta v Celovcu Avguštin Malle. ÖMV: interesent GASPROM DUNAJ - Rusko podjetje za nafto in zemeljski plin-GASPROM je preteldi petek na Dunaju prvič uradno potrdilo svojo zainteresiranost nad udeležbo pri avstrijskem državnem podjetju ÖMV (Avstrijska uprava mineralnega olja). Trenutno še preverjajo strokovno analizo avstrijskega podjetja, je dejal generalni direktor GASPROM Vjahirev. Tudi udeležba drugega tujega partnerja pri ÖMV ruskega podjetja ne bi motila. Konkreten interesent naj bi bila Libija, o nedavno naglašenih kooperacijskih možnostih ÖMV s slovaško SLOVNAFT pa v preteklih tednih ni bilo slišati kaj novega. Tesnejše sodelovanje CELOVEC - Koroški deželni glavar Christof Zer-natto se je izrekel za tesnejše sodelovanje med zveznima deželama Koroško in Štajersko. Najvišji korošJd politik je s tem v zvezi poudaril, da bi bilo tako sodelovanje obema deželama v korist, predvsem Ce gre za skupne projekte, ki jih je treba zagovarjati pri zvezni vladi. Zematto je s tem v zvezi omenil projeJct železniškega predora pod Golico, ki je v interesu obeh dežel. Po mnenju deželnega glavarja naj bi še pred poletjem prišlo do srečanja s štajerskim glavarjem Krainerjem, na katerem naj se bi izdelal prioritetni katalog skupnih prizadevanj. 90 let občina Otok CELOVEC - Občina Otok na Vrbskem jezeru je pretekli konec tedna praznovala svojo 90-letnico. Občina Otok je nastala leta 1903 z zdmžitvjio občin Škofiče in Hodiše po odredbi cesarja Franza Jožefa. V okviru slavnostne seje občinskega sveta je deželni glavar Zematto poudaril, da je zgodovina koroškega turizma neloCjivo povezana z zgodovino občine Otok, saj je Vrbsko jezero »zibelka koroškega turizma«. Občina šteje 1200 prebivalcev, za turizem pa je na razpolago 5000 postelj. tl PRIREDITVE Sreda, 9.6.1993 SENTPRIMOZ Kulturni dom, 20.30 -»Sonce nima hlačk ...aber jeder Lump sein Dach« (Neža Maurer), predstava skupine »Profidiletantje«; režija in koreografija: Zdravko Haderlap, prireditelj: SPD Danica; PLIBERK Pri Brezniku, 19.00 -Srečanje Glasbene šole iz Slovenj Gradca in Glasbene šole Koroškem«, prireditelj: Glasbena šola in SPD »Edinost»; Četrtek, 10.6.1993 SELE Farna dvorana Sele, 14.30 - Koncert ob 40-let-nici obstoja Pevskega društva Sele«, nastopajo: MePZ in otroški zbor ljudske šole iz Sel, skupina flavtistov s Kota, MoPZ Borovlje; Solrato, 12.6.1993 2ELEZNA KAPLA Otroški dan in Dan odprtih vrat na Lindenhofu, ob 11.00 uri spored za otroke, SUHA Na gradu, 20.00 - Srečanje oktetov na Suhi, nastopajo: Oktet Valvazor, Oktet iz Bleda, Tržaški oktet, Doppelquartett Tai-nach/Tinje, Oktet Suha; ZTl’A RA VAS Ljudska šola, 20.00 -Srečanje folklornih skupin; nastopajo: KUD Beltinci iz Prekmurja, KPD »Ivan Cankar« iz Šentjošta pri Vrhniki, MoPZ in folklorna skupina SPD Trta iz Zitare vasi; Sreda, 9. junija 1993 KULTURA IZ TUJINE Srečanje prijateljev helenske kulture ATENE- Prvega velikega srečanja prijateljev helenske kulture se je v Četrtek udeležilo veC kot dvesto osebnosti z vsega sveta. “Prijatelji” so se zbrali v Atenah, srečanje pa bodo nadaljevali tudi ob Egejskem morju. Prvi dan so v Antični glasbeni dvorani Herodus Atticus ob vznožju akropole prisostvovali veCem pesmi in glasbe v šestih jezikih, imenovanem Myrissai to ariston (Duh popolnosti). Predstaviti so dela antičnih umetnikov, pa tudi Ronsar-da, Hugoja, Valeryja, Goetheja in drugih, ki so iskati inspiracije pri helenskih vzornikih in prihajajo iz različnih držav. Na povabilo Sklada za helensko kulturo, ustanovljene lani, bo teh dvesto osebnosti, med katerimi so predvsem vodilni politiki, ekonomisti in univerzitetni profesorji ter mnogi umetniki, odšlo na potovanje na Egejsko morje. Srečanje naj bi končali na otokih Delos, ki je posvečen gr- ■ škemu bogu svetlobe Apollonu, na Santorinu in Patmosu,. otoku, na katerem je bila napisana Apokalipsa. Na teh teh otočkih bodo spremljati koncerte in gledališke predtave, navdihnjene z duhom helenske kulture. (AFP) Posmrtna vloga Ane Pavlove AMSTERDAM- VeC kot šestdeset let po svoji smrti igra slavna balerina Ana Pavlova osrednjo vlogo v njenem poslednjem labodjem spevu. Z drugimi besedami, gre za spor o tem, ati naj njeni posmrtni ostanki ostanejo še naprej v “izgnanstvu“ v Londonu ati naj se prenesejo v balerinino rodno Rusijo. Marmornata žara s posmrtni ostanki slavne balerine, izgnane po boljševiški revoluciji v Rusiji, so shranjeni v krematoriju v okolici Londona. Čeprav Pavlova ni zapustila oporoke, dva nizozemska slikarja trdita, da je bila njena najglobja želja, da se vme v ljubljeno Rusijo. Jean Thomassen in Ine Veen se že veC let prizadevata, da bi se balerinin pepel prepeljal v Rusijo, kjer bi bil obdan z bliščem in slavo. Ana Pavlova, ki je zaslovela v baletu Labodje jezero ruskega skladatelja Čajkovskega, bi morala biti CašCena z veCno plamenico in rožami, trdita slikarja. (Reuter) Neodvisna ameriška produkcija na severu Francije PARIZ - Združenje raziskovalnih kinematografov severa (ECRAN) pripravlja na severu Francije posebno prireditev - predstavitev ameriškega filma neodvisne produkcije. V 24 kinodvoranah bodo od 19. maja do 15. junija predvajati 15 različnih programov, med njimi tucti ciklus filmov avtorjev z vzhodne (Scorsese, Warhol, Cassavetes, Woody Allen...) in zahodne (Jon Jost, Alex Cox, Allison Sanders ...) obale Združenih držav Amerike ter novega ameriškega filma 90. let. Pri predstavitvi slednjega bodo sodelovali tudi sodelavci filmskega mesečnika Cahiers du Cinema. Ob projekcijah filmov bodo tudi številne spremljevalne prireditve in okrogle mize, ki se jih bo udeležilo precej cineastov.(V. R.) Prvih deset filmov v preteklem tednu (od 31.05. do 06.06.1993) V Ljubljani smo konCno doCakali premiero Drakule, ki je zasedel drugo mesto, v Cankarjevem domu pa je bila premiera Mesa Marca Ferrerija (170 gledalcev). Z lestvice so se poslovili Petelinji rock, Prehod prepovedan in Oddaljena obzorja. Legenda: Prva številka pomeni število predstav, druga Številka gledalcev in tretja bruto izkupiček v preteklem tednu. Številke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička. 1. VeCno mlad / Lj. kinem. 25(46) 4.214(7.467) 1.641.450(2.910.050) 2. Drakula / Mladina film 18 (18) 4.078 (4.078) 1.646.700 (1.646.700) 3. Beethoven / Camium 19 (108) 2.842 (18.599) 964.500 (6.378.050) 4. Prva ljubezen / Mladina film 28 (51) 1.445 (2.194) 564.850 (1.089.150) 5. Igra solz / Mladina film 28 (263) 1.117 (16.577) 438.950 (6.532.050) 6. Reka poje mi / Mladina film 7 (53) 905 (4.079) 307.800 (1.372.100) 7. Priveži me! / Mladina film 21 (108) 671 (9.706) 262.750 (3.778.600) 8. Pršut, pršut / Mladina film 4 (5) 646 (857) 258.400 (342.800) 9. Oblegani / Lj. kinem. 18 (112) 467 (8.053) 129.400 (2.681.550) 10. Igralec / Poly Bros. 9 (?) 283 (2.031) 113.200 (812.400) V Zagrebu je bila prav tako premiera Drakule, VeCno mlad je Se vedno na prvem mestu. Navajamo število gledalcev v preteklem tednu in (v oklepajih) skupno število gledalcev. 1. Večno mlad 9.947 (20.791) 2. Drakula 6.150 (6.150) 3. Singles 2.899 (11.328) 4. Oddaljena obzorja 1.980 (9.214) 5. Igra solz 1.193 (21.774) 6. Folks 1.069 (1.069) 7.Igralec 948 (12.909) Prvih pet mest na mednarodnem tržišču so v tednu med 19. in 25. majem zasedb naslednji filmi (izkupiček v milijonih USD): 1) Indecent proposal 9, 22 (21, 1) 2) Sommersby 2,6 (39) 3) Groundhog day 2,21 (13, 14) 4) Les visiteurs 1,9 (45) 5) The piano 1,33 (1, 33) Igor Kemel FILM / USPEŠNICA F. F. COPPOLE Drakula Drakula pred Coppolo Italijanska revija za modo Donna je izdelala naslednjo primerjavo med doslej posnetimi filmi na temo Drakule: - PRVI: Nosferatu, Mumau; - MOJSTROVINA: Vampir, Carl Theodor Dreyer; - NAJBOLJ VZNEMIRLJIV: Drakula, Tod Browning, Bela Lugosi v glavni vlogi; - NAJBOLJ ZLOGLASEN: Drakula-vam-pir, Terence Fisher in Christopher Lee; - NAJBOLJ SILOVIT: Prosim...ne za vrat, Roman Polanski; - NAJBOLJ KRITIZIRAN: Drakula, Andy Warhol; - NAJBOLJ NEUMEN: Drakula isce kri device...in umre od žeje, A. Margheri-ti, Vittorio de Sica; - NAJBOLJ ŽALJIV: Blacula s temnopoltimi igralci; - NAJBOLJ ROMANTIČEN: Nosferatu, W. Herzog, Klaus Kinski, Isabelle Adjani; - FILM BREZ REPA IN GLAVE : Vamp, Grace Jones kot vampirka, pred katero vsi bežijo. (T.L.) Francis Ford Coppola -Drakula in prihodnost HOLLYWOOD - V Coppolovi verziji Drakule je v ospredju romantična pripoved o ljubezni med vampirjem in Mino Murray (igra jo Winona Ryder, na sliki levo zgoraj), lepo in čustveno herojko. »Ljubezen Drakule do Mine je čista in nedolžna, kot tista med Romeom in Julijo ali Trista-nom in Izoldo, čustvo polno tragike, epike, ki lahko premaga karkoli in kogarkoli. O taki ljubezni nisem nikoli prej pripovedoval, sedaj sem navdušen, « je odgovoril Coppola na pripombe kritikov, da je njegova zgodba o vampirju preveč nabita z erotiko. Coppola je povedal, da je hotel z Drakulo »posneti samo en lep film, ki bi prinesel veliko denarja.« Zato je bila reklama za film tudi tako bučna in povsod prisotna. »Pobral bom ves zaslužen denar in začel načrtovati projekte, ki si jih želim posneti že vse od začetka kariere. Imam še veliko sanj, na prvem mestu sta novi verziji Ostržka in Frankensteina.« Vendar bo The Cure naslednji film, pri katerem bo Coppola tako scenarist kot režiser. Iz zgodovine in pravljičnosti, se bo Coppola moral za nekaj časa preseliti na realna tla sedanjosti. Tema filma: AIDS. Režiser pravi, da bodo stalni in mladi igralci v filmu zaigrali tako prepričljivo in ganljivo, da bodo znanstveniki takoj odkrili cepivo proti smrtonosni bolezni. (T.L.) Drakula -diktator mode PARIZ, MILANO - Aristokrat iz bogate družine, Drakula, je prepričal tudi vrhunske modne kreatorje, da je on tisti, ki bo nekaj časa narekoval smernice mode. Byblos je del svoje kolekcije popolnoma podredil zahtevam aristokratskega vampirja. Ob lahkotnih, strogo krojenih hlačah in srajcah ter telovniku mora obvezno viseti zlata ura, da človek ve, kdaj je čas za hrano, in da Drakula ve, kdaj je čas za kri. Malo manj vsakdanja so “vampirska“ očala a la Jean Paul Gaultier iz njegove kolekcije Junior (na stiki reklama zanje), za katere je kreator dobil idejo ob Drakulovih napadih slabosti, ko se je skušal odžejati na vratu katere od lepotic. (T. L.) Kdo je Drakula? NEW YORK - Za masko vampirja leta se skriva eden najbolj zanimivih igralcev nove generacije: Gary Oldman. V svoji igralski karieri se je Anglež Gary Oldman odlikoval že v številnih vlogah, največkrat pa so mu režiserji zaupati vloge psihopatov: bil je Sid Vici-ous, vodja skupine Sex Pistols, ki je umrl zarad prevelikega odmerka mamil v bografiji Sid in Nancy. Bil je tudi Joe Orion, homoseksualni komediograf v filmu Prlek up your eyes. Igral je filmu Rozenkrantz in Guildestem sta mrtva, ki je dobil Zlatega leva v Benetkah. Res je, da ni igral v uspešnicah in finačno najbolj uspelih filmih, vendar so ravno te vloge Oldmanu prinesle status kultnega igralca, ki je znal zasloveti tudi brez Hollywooda. Dve vlogi sta mu vendar odklenili skrbno zaprta vrata filmskega raja: psihološka kriminalka Stanje milosti, v katerem je igral s Seanom Peanom, in vloga Leeja Harveyja Oswalde v JFK Oliverja Stonea. In končno je napočil čas za njegov veliki tri-umf, postal je sam gospod Drakula v filmu Francisca Forda Copple Bram Sto-ker’s Dracula. »Samo on je zmogel to vlogo,« pravi Coppola: »Videl sem njegove filme in spoznal, da bo Gary znal odtično igrati tako nevšečneža kot pri- kupnega gentelmena.« Oldman, 34 let, živi v New Yorku z igralko Urno Thurman (Nevarna razmerja), v prostovoljnem izgnanstvu, ki ga sam opisuje takole: »Tu ni razrednega ločevanja, ki je stalno prisoten v angleški družbi. Ce bi ostal v Londonu, bi najverjetneje že zdavnaj opustil igranje: tam so me označili kot »delavski razred« zaradi moje družine, in nikoli mi ne bi ponudili vloge aristokrata, kakršen je Drakula.« Na stiki desno zgoraj kot Drakula, pod njo pa Gary Oldman kot on sam. (T.L.) * ir Poljub v Coppolovem filmu - Drakula v 90. letih išče večnost skozi ljubezen (Foto: arhiv) Posodili so mu telo: Bela Lugosi, Klaus Kinski in Kiefer Sutherland (Foto: arhiv) Christopher Lee kot Drakula z mesenim poželenjem v 60. letih (Foto: arhiv) Vampirski muzej DUBLIN - Za čaščenje slavnega vampirja obstaja tu di muzej, kje drugje kot na Irskem, domovini °ce a Coppolovega Drakule, pisatelja Brama Stokerja (1847 - 1912). Bolj natančno, na Parnel Square 18/19 v Dublinu so odprli muzej v čast pisate ] Maurica Čorbama, nekaj prostora pa so nameni tudi drugim pišočim Ircem, s slavnim Bramom S o kerjem na čelu. V muzeju je razstavljena kopica slik iz pisateljeve^ ga življenja, prva izdaja Drakule, gledališki list Pr^ ve predstave Drakule v Gariock Theatru 23. jarJlja rja 1928. Razstavljeno pa je tudi nekaj fotogratij s snemanja filma o tem znanem vampirju, ki 8a le začetku stoletja posnel nemški ekspresionist Mur nau. , Morda pa bodo v Romuniji, domovini samega Draku e, odprti muzej posvečen izključno šarmantnemu varnU rju, saj je jasno, da krvi željni aristokrat ne bo do g zdržal v senci manj znanih “pisateljčkov“. (T.L.) ALI JE CESAR NAG? / FILOZOFIJA IN ŽIVLJENJE Tudi strpnost je lahko prisila Nasilje nad estetiko, estetizirano nasilje ipd. so različne variacije na temo »estetika in nasilje« - Takšen je bil naslov nedavnega kolokvija, ki ga je v Informativnem centru ljubljanske Moderne galerije pripravilo Slovensko društvo za estetiko Fašistični korporativi-ei11. nacistični totalita-1Zem in ruski boljševi-®tn js svojimi »realsoci-etičnimi« derivati) so godovinske izkušnje, ki govorijo v prid tezi, da v £ žbi, v kateri ni politi-®ega in ekonomskega P Uralizma, ne more obijati niti kulturni plu-abzem. Ampak po na-prepričanju velja oi obratno! Ce namreč Daki družbi ni kultur-6§a Pluralizma, lahko z ehko verjetnostjo trdi-da bo umanjkal tudi P°bticni in ekonomski. . slaiika je torej v te-111 zvezi s politiko, bolj atančno, z državo. Drava nikoli ni in ne bo i popila od svoje regu-a ivisticne, pogosto tu-1 arogantno-oblastniške P°zicije. Zato je nemški ^aconalsocializem goto- »?,^ftajčistejši«, prav s Paalno-tipski« primer Nasilja nad estetiko«. arbarski obračun z a niško avantgardo v ; jbb letih tega stoletja j ao podrobnosti razde-H scenarij državnega tik anja določene este-e; S tem namenom so aaionalsocialisti organizirali nešteto »difama-r Jskih« razstav, na kate-li*1 s° skušali prepričati indstvo, da je nemška vantgarda »izrojena«. a vso moč so si priza-evali dokazati, da so vantgardni slikarji Pravzaprav »nori mala- Aldo Mhohnič rji«, neprištevni in kot takšni škodljivi za (»zdravo«, korporativi-stično) družbo. Da bi se izognili »zmešnjavi« v estetskih vprašanjih so celo ukinili 'umetniško kritiko. Izrojeno ni bilo le avantgardno slikarstvo, ampak tudi atonalna glasba, ki se kajpada nikakor ni skladala z ritmom koračnic. Ideološko diktirana/dirigirana glasba je nedvomno, kot je to na nedavnem kolokviju Slovenskega društva za estetiko Nasilje in estetika povdarila Cvetka Bevc, »odraz in sredstvo politične moči«. Po tiranski logiki surove moči je transfer krivice z osebe na skupnost preprosta linearna operacija, ki je Adolfu Ziegle-rju, nacionalsocialističnemu estetičnemu pa-tronu, omogočila, da pride do naslednjega sklepa: »Ker izhaja iz glasbenega nauka Zida Arnolda Schönberga, razlagam atonalitete tudi kot produkt judovskega duha.« Nič lažjega. »Nasilje nad estetiko« je posredno nasilje nad ljudmi. Hitler je sistematično moril Žide, ampak se je še bolj mi-nuciozno lotil njihovih kulturnih dosežkov. Zakaj mu niso zadoščale samo plinske celice, nam zgovorno pove njegova parola: »Nobeno ljudstvo ne živi dalj kot dokumenti njegove kulture.« Kako dobre učence in zveste epigone si je najdel Hitler na območju nekdanje Jugoslavije, nam je na kolokviju »Estetika in nasilje« s sliko in besedo ponazoril Zelimir Ko-ščevič. Razruvani dubrovniški Stradun, uničene secesijske stavbe v Osijeku, nešteto uničenih cerkev itn., vse skupaj okoli 700 uničenih ali poškodovanih kulturnih spomenikov - to je (dosedanja) bilanca vojne (samo) na Hrvaškem. Zato pogosto uporabljana sintagma »etnično čiščenje« ne pomeni samo pobijanje oz. preganjanje prebivalstva, ampak tudi uničevanje »dokumentov njegove kulture«. Ob temi »estetika in nasilje« velja pripomniti še nekaj. Razen »nasilja nad estetiko«, o katerem je prej tekla beseda, obstaja še »estetizirano nasilje«. Tukaj imamo opravka z nekim navideznim paradoksom, da namreč nekaj, kar je izvirno »grdega« (nasilje), vešč umetnik lahko prelevi v umetniško, estetizirano lepoto. Spo- mnimo se samo znanega Andričevega opisa turške metode eksekucije, t.i. »naticanja na kolač«, ko žrtev umira (celo več dni) v nezaslišanih bolečinah. Ali pa Lautrea-montovih Maldororjevih spevov, Markiza de Sada, nepregledne množice antologijskih prizorov nasilja na filmu itn. K temi estetiziranega na-silja nedvomno lahko prištejemo tudi referat Andreja Medveda (ki ga je na kolokviju prebral Igor Zabel) o akcionistu Hermanu Nitschu, zagrizenemu klavcu prežvekovalcev in autodestru-ktivcu Günterju Brusu, ki se je ukvarjal z rezanjem lastnega telesa. Omenimo na koncu še tretji aspekt teme »estetika in nasilje« -dokumentarnost in njegov odnos do »estetiziranega nasilja«. Najboljši primer so gotovo vizualni mediji - fotografija, televizija, video... Pri dokumentarni fotografiji je pomembno to, da je bil fotograf v pravemu trenutku na pravemu mestu in mu je uspelo posneti neki enkratni, pretresljivi dogodek. To se je zgodilo Eddiju Adamsu, fotoreporterju agencije Associated Press, ki je leta 1968 sredi vietnamske vojne v objektiv svojega fotoaparata ujel trenutek, ko Ngujen Ngoc Lo-an, šef sajgonske policije, iz neposredne bližine strelja v glavo nekega ujetnika. »Tisti ali tisto, ki je ali kar je na fotografiji, je tarča«, zapiše Barthes v Cameri lu-cidi in po naključu zadane v bistvo omenjene fotografije. Fotografija je kasneje seveda šla skozi »filter kulture«; zvedeli smo še veliko drugih detailov, npr. ime žrtve, banalno usodo morilca, ki je kasneje emigriral v ZDA in postal pekač pizz itn. Adamsov posnetek je dejansko postal ne le politično, ampak tudi estetično dejstvo (Barthes: »Fotografijo kon-sumiramo estetično, ne politično.«), ali pa z drugimi besedami -izvirno dokumentaristi-čni material si je priboril status artefakta in pristal v območju »estetiziranega nasilja«. Zato je morda malce naivno slepo priseganje na mobilizacijsko moč medijev. Kot je v svojem prispevku na omejenem kolokviju opozorila videastka Marina Gržinič, imamo opravka z določenim »kratkim stikom«, saj grozodejstva iz npr. bosanske vojne mediji ne le predvajajo, ampak istočasno tudi tolerirajo. GLASBA / OBLETNICA ZBORA CONSORT1UM MUSICUM 2&tetnica V času, ko nam je že zmanjkalo tretjerazrednih dirigentov za direktorje Opere ali pa vsaj vršilce dolžnosti na tem majavem in nikoli resno obravnavanem stolčku strokovno razvrednotene slovenske glasbene kulture, je prava žalost, da nismo in nismo hoteli odkriti neverjetnih organizacijskih sposobnosti kot posledice strokovnih prizadevanj - kako nenavadno ob izkušnjah našega glasbenega življenja - za stvar, ki se ji reče glasba in na katere smo tako rekoč čelno trčili (seveda brez nevarnosti, da bi že tako popolnoma otopele »glasbene« glave mogle utrpeti še dodatno škodo) ob listanju spremne knjižice h koncertu ob petindvajsetletnici zborovskega združenja Consortium Milan Stibiu musicum z ustanoviteljem in umetniškim vodjem dr. Mirkom Cudermanom na čelu. Bili so časi, ko so se samozvani »esteti« skušali uveljaviti z vpeljevanjem nekakšnih bosonogih kulturnih agitatorjev, ki bi »širokim ljudskim množicam« vcepljala tisto pravo glasbo »od srca«, ko so s politično pogojeno »okte-tomanijo« in izkoriščanjem političnega položaja samo-občudovalno stregli svojim diletantskim ambicijam in uspeli tako po koščkih in vztrajno podirati našo zborovsko kulturo. Se več: s sodelovanjem najmanj sposobnih glasbenikov, ki so v politizaciji stroke odkrili enkratno možnost za lastno uveljavljanje, so dosegli danes že bolestno razvrednotenje strokovnosti, katerega vrh ledene gore, žalibog gotovo vedno brez upa na izboljšanje, spet in spet odmeva v našem dnevnem časopisju. To so bili tudi časi, ko je pričel delovati zbor Consortium musicum. Vsebinska usmerjenost njegovih programov - srž predstavljata baročna in klasična liturgična glasba, pri čemer tudi domača ustvarjalnost ni zapostavljena - je v prvih letih delovanja povzročila nerazumevanje pri politikih in glasbenikih, ki so »gojili« skupne interese in so se brez vzroka in potrebe čutili ogrožene. Vztrajnost prizadevanj in doslednost usmerjenosti dela za stvar brez lažnega nacionalizma, pa vendar tudi s skr- * r r / r f * 7 < it uSm W!‘r iv .4 r \ j . ( f _?- . "m ^ tA * % «Aui.- bjo za našo glasbeno dediščino kot nenadomestljivo slovensko kulturno vrednoto, sta pripeljali do nedeljskega koncerta kot slavja ob petindvajsetletnici (v veliki dvorani Slovenske filharmonije, 30. maja letos) s pogledom na prehojeno pot, ki lahko le razveseljuje. Naključje ali ne, v zmešnjavi našega opernega sindroma nam je Consortium musicum pod vodstvom svojega neutrudnega skrbnika Mirka Cudermana in ob sodelovanju odličnih solistov, tenorista Al-da Baldina in basista Marka Finka, ter spremljavi priložnostno sestavljenega orkestra predstavil prav glasbo opernih skladateljev Giuseppa Verija Quatro pezzi sacri in Giacoma Puccinija Messa da gloria. Na trenutke prav opemoju-naska glasba s poglobljenostjo liturgičnib besedil je bila vsekakor ustrezna programska poteza za zasluženo slavje zborovskega združenja. Nagasawa pripravlja razstavo v beneškem okolju BENETKE - Razstavo konceptualnega umetnika Hi-detoshija Nagasawe bodo 12. junija odprli v plemiškem nadstropju hiše Grossetti v Benetkah v razstavnih prostorih kulturnega društvaNova Ikona. Razstava, ki jo je umetnik začel postavljati 20. maja, obsega instalacijo, postavljeno primerno značilnemu beneškemu interieru, in še štiri druga dela. Nagasawa, rojen v japonski družini v Mandžuriji, je razvil zelo oseben konceptualni stil, ki ga zaznamuje izvirna sinteza vzhodnih in zahodnih elementov. Nagasawa bo na povabilo direktorja beneškega bienala Achilla Bonita razstavljal tudi na letošnjem bienalu. Kot je zapisano v spisih društva Nova Ikona, Bonito Nagasawu priznava vlogo simbolne osebnosti, ki prestopa nacionalne meje v umetnosti devetdesetih let. Med njegovimi najpomembnejšimi deli sta instalaciji Drevo iz leta 1993, Rožni kraj iz leta ’85 in Strela iz leta ’89. Umetnik bo razstavil tudi potopis potovanja okrog sveta na kolesu, ki se je končalo v Milanu, kjer se je avtor srečal z milansko in torinsko revno umetnostjo. (Ansa) ZGODBA 2 7 Interpretacija neke slutnje Iz osebnega dnevnika elana oddajniske posadke: To noC pričakujemo odgovor. O tem, da je bila naša odločitev o izklopu univerzalne matrice pravilna, ne dvomi nihče od nas. Pravilnik povsem jasno določa, v katerih primerih moramo brez odlašanja prekiniti oddajanje: A) kadar perci-pienta ogrožajo indivi-dui ali skupine zaradi ohranitve destruktivnega globalnega procesa ali v prid neperspektivni konkurenci: 1. preprečujejo njegovo percepcijo univerzalne matrice; 2. ga ovirajo ali onesposabljajo v svobodnih mentalnih operacijah; 3. ga ovirajo ali preprečujejo v evidentno pozitivnem eksperimentalnem delovanju; 4. ga ovirajo ali preprečujejo v procesu realizacije evidentno adekvatnega končnega projekta. B) Kadar katerikoli pozitiven percipient razširi vest o obstoju univerzalne matrice in domnevno lokacijo njenega oddajnika do stopnje ogroženosti oddaj- Bojan Rauter Kosič V primem ogroženosti sevalnika dodaten predlog: fokusiranje matrice naravnost na percipi-enta. Percipient A: Eksperiment, ki ga je izvedel percipient A z osebo C, je uspel. Bioo-jaCevalnik, ki ga je predlagala oseba C, je stvar najbližje prihodnosti; percipient B že iSCe primerne osebe, ki bi bile pripravljene za psihoterapevtski proces. Ni mu še povsem jasno, koliko oseb bo zadostovalo za primerno ojačitev telepatske sugestije. To je odvisno tudi od globine in stabilnosti njihovega paranormalnega stanja, pa tudi od mesta oddajanja. Po naših izračunih jih bo v idealnih razmerah potrebno najmanj devet. Dvomimo pa, da bo percipient A dognal ključno točko, kamor bi bilo treba usmeriti ojaCan voljni snop in naCin njenega razbitja. Njegovo obstoječe znanje je za kaj takega prešibko in preozko. In brez univerzalne matrice bo takšno tudi ostalo. Pojavlja se še večji Cnih potezah - Čeprav smo mu veC kot nazorno razkrili namen naše navzočnosti in Čeprav je dojel pravo ozadje svoje aktivnosti. Oseba C: Sprva je kazalo, da bo igrala vlogo dostojnega tekmeca percipi-entoma A in B. Njene parapsihiCne moCi in sposobnosti so namreč izjemne. Univerzalno matrico je zaznala pred njima in jo je tudi perci-pirala najpogosteje; pred njima se je tudi zavedala, kaj matrica pomeni in kakšne možnosti vsebuje. Vendar je premalo racionalna, da bi mogla z njeno pomočjo samostojno urediti svoj um in psihični kaos - kajti njeni nameni so vse prej kot cisti: svetu ne želi pomagati, ampak mu zavladati. Poslanstvo percipien-ta A je odkrila s pomočjo sanjske projekcije, nakar se je pričela projicirati še v sanje percipi-enta B, upajoC, da bo tako izčrpala njuno znanje. Vendar je že kmalu ugotovila, da za kaj takega ni sposobna, zato se je s percipientom A po- nika in njene posadke; C)... Zgodilo pa se je marsikaj od tega. In se še dogaja. Pravilnik ne določa, kaj moramo storiti v položaju, v katerem smo se znašli. To pomeni, da moramo samostojno presoditi o resnosti položaja, domisliti pravilno potezo, jo posredovati kot predlog matični ladji ter jo v primeru odobritve nemudoma izvesti. Nas predlog se glasi: onemogočiti osebo C v nadaljnjem subverzivnem manipuliranju s percipientoma A in B, znova vključiti se-valnik in percipientoma A in B omogočiti nadaljevanje njunega dela. Prepričani smo namreč, da oddajnik še ni ogrožen, Čeprav od trenutka razkritja naše lokacije vsake toliko Časa opazimo posameznike in skupine, ki se z (neustreznimi) detektorji sprehajajo po dolini. Ampak ni skrbi. V nedelujočem stanju je oddajnik za človekove instrumente in percepcijo popolnoma neopazen. problem: Ce bomo morali osnesposobiti osebo C, bo percipient A ostal brez najsposobnejše sodelavke. Bo zmogel nadaljevati brez nje? Jo bo lahko nadomestil? Percipient B: se dobro zaveda svoje napake. Oseba C z njim ni imela veliko dela; predobro je vedela, kako močno je dojemljiv na vplive, Ce so podkrepljeni z zadostno mero erosa. Ni nam jasno, Cernu se ga ne loti konkretneje. A gotovo ga pozna bolje kot mi; v sebi nimamo ničesar, s čimer bi se lahko ustrezno vživeli v njuno zapleteno duševnost. Ponovno razmišljamo o možnosti sodelovanja percipientov A in B - ta varianta bo zagotovo prišla v poštev, Ce bo sevalnik moral ostati ugasnjen. Percipient A, kot že rečeno, ni sposoben aplicirati matrice na celotno področje svoje mentalne slike, percipient B pa ima veliko možnosti za dokončno sistematizacijo, vendar še zmeraj premalo razmišlja o prakti- vezala osebno ter zaCela sodelovati v njegovih eksperimentih. On o njenih skritih namenih še zmeraj ničesar ne ve. Ko je dognala njegove umske meje, se je konkretneje lotila še percipi-enta B. Njena sugestija, da objavi svoje odkritje ter ponudi svoje znanje sodelavcem, je bilo nadvse uspešno, kajti dobila je veC, kot je pričakovala: informacijo o obstoju in lokaciji sevalnika ter namenu obstoja univerzalne matrice. Se kak dan ali dva in postala bo prva (in najbrž tudi edina) »sodelavka« per-cipienta B. Ce ji seveda prej ne preprečimo. Kako jo bomo zavrli, nam še ni znano. Obstajata dve možnosti: z blokirno frekvenco ali fizično - to je odvisno od ocene o stopnji nadaljnje izpostavljenosti sevalnika. Ce fizično, bo nekoga od nas doletela sreCa, da se po dolgem Času poda med človeška bitja. Jaz se bom prostovoljno javila za to nalogo. Nadvse me mika priti v osebni stik z osebo C. MEROSLOVJE / UVELJAVITEV SISTEMA IN PROPAD DOLOČENIH SLU2B Avstroogrsko meroslovje po podpisu metrske konvencije Cesarjeva želja: »Noben državljan ne bo potreboval več kot en dan potovanja, da bi lahko dal overiti svoja merila.« Martin Sever Potem ko je cesarica Marija Terezija uveljavila obširen meroslovni sistem, so ustrezne službe vedno bolj propadale. Meroslovne oblasti so Čedalje bolj obtoževali, da ne delujejo korektno in da so podkupljive. Tako je bil na primer direktor dunajskega meroslovnega urada 19. junija 1861 razrešen svojega položaja zaradi obtožbe, da sprejema podkupnine v obliki daril. Metrski sistem je bil uveden z objavo v cesarskem uradnem listu št. 16 leta 1872. Potrebno je bilo ustvariti organizacijo, ki bo zagotovila uvedbo novega merskega sistema in uredila meroslovje v monarhiji. V ta namen je bila ustanovljena pri Ministrstvu za trgovino posebna komisija Normal - Aic-hungs - Kommission (N. A. C.) z nalogo, da pripravi predloge za ureditev meroslovja v cesarstvu. Komisija je bila sestavljena iz univerzitetnih profesorjev in visokih državnih uradnikov. Imela je predsednika in podpredsednika in dvanajst elanov iz vrst profesorjev fizike in filozofije ter enega pravnika. V komisiji je deloval tudi naš rojak, fizik Jožef Stefan. Najprej je bilo treba poskrbeti za etalone, ki so jim takrat rekli normale. Izdelani naj bi bili po vzorcu francoskih pramer in merskotehniCno navezani nanje. Z novimi me- rami je bilo treba seznaniti prebivalstvo in zagotoviti njihovo rabo. Za več kot 20 milijonov prebivalcev v avstrijskem delu monarhije je bilo treba organizirati merosodstvo, kot so takrat rekli meroslovju. Na cesarjevo željo je moralo biti to izvedeno tako, »da noben državljan ne bi potreboval veC kot en dan potovanja, da bi lahko dal overiti svoja merila.« Ob takratni infrastrukturi in razpoložljivih prometnih sredstvih je bilo mogoCe to zahtevo izpolniti le z ustanovitvijo velikega števila uradov (Eichamt) in merilnic za sode (Eichstelle). Treba je bilo ustanoviti centralno službo za administrativno delo z meroslovnimi ma- ch. Ta služba je prevzemala vedno veC novih nalog in s tem preraščala v današnji Zvezni urad (BEV). Komisija N. A. C., ki se je pozneje preimenovala v N. E. K. (Normal - Einc-hungs - Kommission), je pridobila iz Pariza dve kopiji prametra s številkama 15 in 19 ter dve kopiji pra-kilograma, številki 14 in 33 (cena teh normal je bila v današnji valuti 2, 97 milijona ÖS). Leta 1890 so bile te normale pregledane. Pri pregledu dolžin iz protokola ni razvidno, ali rezultati veljajo za obe kopiji ali samo za eno in za katero od obeh. Meroslovno delo se je odvijalo v meroslovnih nadzornih okrožjih (Aic- haufsichtsbeizirke). Vsako okrožje je imelo svoj sedež z nadzomištvom (Aichin-spektorate), ki je vodilo meroslovne urade na svojem področju. Ob koncu stoletja je bilo deset meroslovnih nadzornih okrožij s skupno 390 meroslovnimi uradi (Aichamt) in me-rilnicami (Aichstelle). Po stanju konec leta 1898 je bilo stanje teh uradov naslednje: 1. Spodnja Avstrija s sedežem na Dunaju -44 madov, 2. Gornja Avstrija in Salzburg s sedežem v Linzu - 33 madov, 3. Štajerska in Koroška s sedežem v Gradcu - 44 uradov, 4. Primorska in Kranjska s sedežem v Trstu - 27 madov, 5. Dalmacija s sedežem v Zadru -15 uradov, 6. Tirolska in Vo-rarelberg s sedežem v Innsbrucku - 39 uradov, 7. Zemljevid Avstroogrske monarhije 1815-1919 Jibr|ts| 187$. l£etdjögefet*l)latt fic *« im Jlridjsratljc ocrlrtlcncti Soiiigtcidic unD fanto- VUI. ilöA — eii> «rrfflt&rl an 4 *84f4 20, Inlrrnitionalr IBtrtcr-domirntiim Dom 20. Jtoi i> ta. «u> vm, **• «*»* t m» i ««.»»a«« «m«#** •«*** ^ ** >1. vm) Noslranciscas Josephas Primus, dlVjnafaveateclemeDUaAostrlae Imperator; ApostoUeas Rex Hangariae, Rex Baheraiie, D*im*ti»e, Croeti*«. Sla-voniae, Gtlime, Lodomeriae et Illyra«; Archidux Aasfcäe; Dux. Cracotiie; Dux Lotharingiae, Salisbargi, Stjme, Canüoliae, Bocorirae, soperiom «t bferior» Sdwiae; Mag»«9 *?***& Tnasiirafume; Marchio Morariae: Cornea Habsburgi et Tiro6* «te- • Notaa kartafamKpie onmibua et aingulia, qmonaa iokroL ***?*-pr^mn fedmoa:' (famn '*& «eotnraai et poadas ioUmtlionaie iotrödoeemd«® t®**" riom If ®*lnnn et rem puhlicam Fraoco gnUtcam atque reli cp» 3.000 ÖS. Ta zne' a primer v takratni n zadostoval za ce-najemnino merl' lov. )trebi so v posanae-ärilnicah nastavlja-pomožne ®er.oS° avce.kisobihna- ai in nagrajevan . Ponekod so s po ai delavci sklepe® e pogodbe, pr1 aaašala letna nag® MEDICINA IN EKOLOGIJA / OB IZIDU KNJIGE KABILA AL-SABTIJA: SEVANJE IN CITOGENETSKE POŠKODBE, Citooenetika Peter Stegnar Knjiga Sevanje in cito-genetske poškodbe Kabila Al-Sabtija je prava novost v strokovni literaturi na področju vplivov ionizirajočih sevanj na citoge-netske poškodbe. V knjigi, ki je namenjena tako strokovnjakom kot laikom, so prikazani vplivi sevanja na zdravje ljudi s poudarkom na citogenet-skih poškodbah. To je prva knjiga te vrste v slovenskem jeziku. Pisec v njej obravnava vpliv onesnaževanja okolja in učinke sevanja na poklicno izpostavljene ljudi z uporabo kromosomskih aberacij, z metodo izmenjave sestrskih kromatid in z metodo mikronukle-usov. V bližnji preteklosti se je moCno povečalo zanimanje za meritve poklicne izpostavljenosti nizkim dozam ionizirajočih sevanj, za katere se kot biološki dozimeter uporablja analiza krvnih limfocitov. Prav tako se je povečalo raziskovalno delo pri preučevanju posledic sprememb DNK (deoksiribonukleinske kisline), ki jih povzročajo nizke doze ionizirajočega sevanja in številni kemijski agensi, ki delujejo nanje na različne načine. Glede na to bi lahko tudi v našem prostoru z opazovanjem limfocitov ljudi, ki so poklicno izpostavljeni na delovnih mestih, ter pri živalih, ki na- ZNANOST IN TEHNOLOGIJA Pogovori guvernerja W. D. Schaeferja na MZT V okviru obiska v Republiki Sloveniji je bila včeraj, 8. junija letos, na uradnih pogovorih na Ministrstvu za znanost in tehnologijo politično-gospodarska delegacija ameriške Zvezne države Maryland, ki jo je vodil guverner William Donald Schaefer. Delegacijo sta sprejela minister Rado Rohinc in državni sekretar Rado Genorio s sodelavci. Obe strani sta poudarili velik pomen sodelovanja med državama, obojestranski interes za podlobitev znanstvenega in tehnološkega sodelovanja. Pogovarjali so se tudi o nabavi znanstvene opreme iz posojila, ki ga je Sloveniji odobrila država Maryland. Predstavnik Westinghouse Electronic Systems Company se je Se posebej zanimal za vzpostavitev tesnejših stikov s slovenskimi raziskovalnimi skupinami, ki se ukvarjajo z raziskavami na področju elektromotorjev, električnih avtomobilov in mikroelektronike. Razgovor je potekal tudi o nadaljevanju sodelovanja z Whiting School of Engineering Univerze Johns Hopkins iz Baltimora. (MZT) seljujejo onesnažena področja in za katere domnevamo, da so izpostavljene sevanju, ugotavljali genotoksiCne učinke nizkih doz ionizirajočih sevanj in drugih naravnih in induciranih onesnaževalcev okolja v Sloveniji. Z izpostavljenostjo ljudi mutagenim dejavnikom narašča tudi tveganje, da zbolijo za rakom. Pri tem bo knjiga v pomoč pri pojasnjevanju korelacij med citogenet-skimi poškodbami in nekaterimi obolenji. Pisec knjige je nedvomno uspešen raziskova- lec na svojem raziskovalnem področju, ki postaja vse bolj pomembno pri raziskavah vpliva okolja na žive organizme ter vpliva delovnega okolja na zdrave ljudi. Večino svojih publikacij s tega področja je objavil v mednarodni znanstveni periodiki in v zbornikih mednarodnih konferenc. Prepričan sem, da so biološki testi zelo dobro dopolnilo različnim »kvantitativnim« raziskavam onesnaževalcev v zunanjem in delovnem okolju in pravzaprav edini naCin za splošno vre- dnotenje njihovega škodljivega vpliva. Knjiga prikazuje zaščito našega okolja in zdravja tudi z znanstvenega vidika, kar daje knjigi posebno vrednost, saj je avtor v njej zgoščeno strnil vse bistvene informacije o vplivih sevanja in citogenet-skih poškodbah. Pričujoča knjiga je novost na knjižnem trgu v Sloveniji in bo namenjena strokovnjakom in delavcem, ki delajo na področju raziskav onesnaževanja okolja in citogenetskih poškodb, ljudem, ki so poklicno izpostavljeni razli- čnim onesnaževalcem na delovnih mestih, lju Ijem okolja in ne dnje tudi Širšemu kmgu bralcev, saj je v knfig dokaj poljuden naCin predstavljena strokovna problematika. (Nov. v četrtek 10.6. se bo v Ljubljani, na Srednji šoli za strojništvo na Aškerčevi 7 (vhod s strani, ob 18.00 uri zaCe tečaj globinske meditacije - GAMA. a uvodnem predavanju je vstop prost. _/ VPLIV ŠMARNICE (PRVIČ) Mora vlada seči po pendrekih? olf , MIlarnice na ra: eKologke zavesti« kri Policijo in vlado, lsta s pretepanjem 1 r°segli nadaljevanja ] e«a gradnje skladi sorskih odpadkov v «Sovcu. Cinizem g. Mihelj ^«iminira v obsodbi u ^er represi' Tipala. In samo zat ««soja. Ne zato, ker je lisice Kalisovca in ( 81« krajev, ki so bili iz m ^ P^isljono spravil ®ko in jim hotela «ekaj, cesar nočejo sar si niso zaslužili. Res je, da je pod Zavnega sekreta energetiko, gospo, iOa, da Vlada zag Prebivalcem Kali da v ________ i oai, Pomeni tudi zap iskanja takega o «Ca sploh. To je ovec in druge : '«Jene kraje, kje “testo za odlagal llk uspeh! Za Vlado pa t Pomeni: preden s “lomni nakup n ageneratorjev, m stl slovenski refe o zaprtju JE Krško. Ce bo skladišče nizko in srednje odgovor državljanov radioaktivnih odpadkov v »DA«, bodo zavezani tudi Krškem že polno, k temu, da povedo, kje Doslej je veljalo, da so naj bo v taksnem primeru tisti, ki so se predstavljali odlagališče, saj je začasno za reprezentante civilne družbe, nasprotovali represivnosti države, Se zlasti pa uporabi policijskega ali vojaškega nasilja nad spontanimi protesti državljanov. Saj prav ti predstavljajo spontano in avtentično civilno družbo nasproti državi in njeni policiji. Gospod Miheljak pa se z avreolo iz nekdanjih Časov, ko je sam še bil avtentični intelektualec civilne družbe in pisec v Mladni, v imenu civilne družbe postavlja na drugo stran za hrbet države in ji prisepetava in jo SCuva, naj kot potencialna zver v kali zatre vsakršen protest, ne le v Kalisovcu, temveč kjerkoli se ta pojavi, samo da bo omogočila delovanje JE Krško in da bodo napaCne pretekle odločitve o njeni gradnji samoumevni diktat sedanjosti in prihodnosti. Lahko se zgodi, da bo tudi moj kraj Muta ponovno zašel pred vizir iskalcev odlagališča jedrskih odpadkov. Potem boste morali spremeniti naslov zaradi »Šmarnice« in uporabiti drug cinizem: »-Vpliv koroškega mosta na razvoj ekološke zavesti.« Vladimir Topler, dr.med., Zeleni - Ekološka socialna stranka VPLIV ŠMARNICE (DRUGIČ) Želimo sodelovanje Kratko bi želel pokomentirati tisti del Članka, v katerem avtor govori o Zelenih. Občutek, da gre za dokaj nejasen del sicer premočrtnega komentarja, mi potrjuje že začetna pripomba o narodnjaških in liberalnih Zelenih. Cernu lahko pripišemo to zamegljenost? Stvari so vendar dovolj jasne: del vodstva Zelenih Slovenije je letos ustanovil novo, Eko-socijalno stranko (ESS), velika večina baze (odborov) Zelenih Slove- nije pa se je odločila za kontinuiteto dela in normalno (čeprav zaradi znanih okoliščin nekoliko oteženo) deluje naprej kot stranka Zelenih Slovenije. Ni jasno, koga misli avtor z narodnjaškimi in koga z liberalnimi Zelenimi. Glede krilatice, da je ekologija preresen problem, da bi jo prepustili Zelenim, pa naslenje: mi si seveda močno želimo (in si za to tudi aktivno prizadevamo), da bi sodelovali s Cim Širšim krogom za okolje zaskrbljenih sil, tako posameznikov kot raznih organizacij: od društev za varstvo narave do različnih duhovnih gibanj, s katerimi nam je skupno spoznanje, da grobi ma-terijalizem (kot pravi Octavio Paz: Trg je visoko učinkovit, a nima cilja) vodi v propad planeta. Pri Čemer si ne domišljamo, da ne delamo napak! Dr. Vladimir Auer, podpredsedik Zelenih Slovenije Po slabo prespani noči V Republiki ste 3. junija na drugi strani objavili Članek z naslovom »Glavic svari«. V njem je omenjeno tudi moje ime. Zato Vam pošiljam odgovor državnemu svetniku dr. Petru Glaviču. Vase drugo pismo, naslovljeno na Državni svet Republike Slovenije, in vaš nastop na seji v Celju dne 2. 6. 1993 glede obtožb kar precej prekaša vaše prvo pismo. Zgleda, kot da bi ga pisali po slabo prespani noči. Se posebej zanimivo je, kako ste si z njim - želeli ali ne - zamislili postopek za preštevanje »sindikalnih jurišnikov« in njihovo pribijanje na križ. Ce »sindikalne juri-Snike« mečete v isti Žakelj kot udeležence afere HIT-VIS, domnevam, da morate imeti tudi vi nekaj materiala iz zaloge VIS. In še nekaj, saj drugače, po mojem mišljenju, ne bi mogli soditi o tem, kdo kaj ruši, na levo in desno ter po dolgem in poCez. Imate pa v nečem prav: ljudi, ki povzročajo taksne nevarnosti, ki grozijo, da bodo zrušile gospodarstvo, državo, demokracijo, zadušile človekove pravice in svoboščine ter Slovenijo oddaljile od Evrope, taksne ljudi je treba po civilno-pra-vnih normah v pravnih postopkih spraviti tja, kamor sodijo. In za konec: ponekod po svetu sindikalne voditelje ubijajo, nam je zaenkrat s tem še prizaneseno. Sekretar Sveta ZSSS Rajko Lesjak Dileme današnjega slovenstva (2) . Problemi integriranja T^omisleki o smisel-l—'nosti in racionalno-sti slovenskega obsoja ostajajo del naše «sode tudi poslej. Naj jih 6 ako racionaliziramo, oživljamo jih kot gro-... J° za «as obstoj, ker se J1« Poslužujejo tudi naši raznarodovalci. Tako 8 edarno Slovenci pove-«u na sedanje kampanj-Kü združevanje z Evro-P° s precejšnjim nezau-Pfijem, pa naj nam poli-«Ka evropeiziranja dopoveduje, kar hoče. Cim ooi) perfidno agresivna «o ta politika, tem mo-«nejsi samoobrambni re-«eks bo izzvala. , Pr? samoobrambni re-oiji se je slovenski na-°d naučil obnašati večinoma racionalno. Opa-zen znak te naše racio-«alnosti je prilagodlji-st. Zato ni pričakovati odpora zoper vključevanje v Evropo, pac pa zo-Per takšen način, ki bi ogrožal slovenski obstoj. rav v \em smislu moralno svoj obstoj, samobi-teost in razvoj ter s tem večanje notranje narodove suverenosti danes noj) povezovati z uspe-«im vključevanjem v razvojne tokove in z osvajanjem sodobne kibernetične tehnologije *-°t pogojem le-tega, kot Pa z oblikovanjem tradicionalne nacionalne države z vsemi njenimi ustanovami, tudi civilizacijsko že preseženimi. Integraciji v širSo mednarodno skupnost se v Prihodnje preprosto ne «o mogoče izogniti. Sodobna vključenost pa ne zadeva le ozemeljske pridružitve, enotnega proizvodno-tržnega prostora, skupnega «ga, nemotene komunikacije, se Pravi jezikovne podrejenosti navzven, ampak terja tudi poenotenje civi-uzacijskih modelov ži- vljenja, kar vključuje tudi osvojitev modeme tehnologije in družbene organiziranosti. Prav ob tem pa se razgali naša nezadostnost, zaostalost in s tem podrejenost prav drastično. Ze samo usvajanje in vldjuCevanje poteka lahko le po mediju večjega jezika, enega tako imenovanih svetovnih jezikov, kolikor to ne postaja vse bolj le angleščina. Glede jezikovne podrejenosti je treba pristaviti, da se je položaj vendarle spremenil od časov klasičnega raznarodovalnega pritiska na Slovence. Kibernetična tehnologija in njen komunikacijski jezik, kar je postala angleščina, postavljata v domala enak položaj vse jezike, tudi tako imenovane svetovne. Jezik dvomilijonskega naroda tako ni v bistveno slabšem položaju kot jezik dvajsetih ali petdesetih milijonov govorečih, ko gre za jezik sodobne tehnološke znanosti in komunikacije. Jezik hrvaške, italijanske ali nemške narodne skupnosti, Ce ostanemo pri teh, ki so zgodovinski in dejanski dejavniki našega raznarodovanja oziroma asimilacije, je v domala enakem položaju kot slovenski, ko gre za vključevanje v kibernetično tehnologijo in njeno proizvodnjo. Glede gospodarske samostojnosti ali samozadostnosti tudi ne gre za bistvene razlike, saj je kibernetična tehnologija in njena proizvodnja pa tudi kapitalna moc že zdavnaj prerasla okvir ne le narodnih, ampak tudi imperialnih nacionalnih državnih tvorb in tudi že celinske meje - kot sebi neustrezen, pretesen produkcijski in ekonomski prostor. Kar zadeva položaj, ki ga je uveljavila indus«ij- ska revolucija in njena kapitalistična ekspanzija, namreč položaj imperialne nacije kot sebi zadostne moCi in enotnega nacionalnega komunikacijskega jezika, prihajajo vsi narodi v enak položaj, zato bi morali biti preseženi tudi raznarodovalni pritiski. Danes se zdi, da svet še moCno zaostaja za razvojem lastnih civilizacijskih možnosti, prav razvidno pa se veCa razkorak med civilizacijskimi zahtevami in etično dozorelostjo zanje. Toda tudi Ce bi se ta razkorak zaCel manjšati, ne bo presežena dilema, kako naj se zaostala družba uspešno pridruži nastajajoči integraciji sveta. Ce smo spričo vključevanja v moderno civilizacijo glede na narodno pripadnost, samobitno kulturo, jezik in celo gospodarsko soodvisnost v podobnem položaju z drugimi, tudi sosednjimi narodi, pa nismo v enakem položaju glede na nas tehnološki razvoj ali gospodarski potencial, glede na našo družbeno organiziranost in proizvodno učinkovitost. To pa ni odvisno od narodne podstati, pac pa od dosežene civilizacijske ravni. Nešteto je primerov, kako se lahko tudi majhen narod ne le učinkovito vključi, pac pa tudi soustvarja sodobno civilizacijo. Ob gospodarski učinkovitosti bo tudi položaj njegove lastne kulture ter njenih institucij ugoden, torej nev-prašljiv, s tem pa tudi zagotovljena nacionalna samobitnost. Tu so pre-' dnosti ali pa zaostajanja. Tu se tudi odpira resnično vprašanje, ki ga sodobni civilizacijski procesi postavljajo pred vsak narod in družbo - Peter Kovačič - Persin namreč: kako se tako organizirati, da se bomo uspešno vključili v obstoječe procese, ker bomo sicer samoizrinjeni na obrobje, izpostavljeni samodejno postopnemu, a nezadržnemu izničevanju do izginotja, kar se je v zgodovini zgodilo z mnogimi sicer kulturno razvitimi narodi, pa tudi z močnimi državami, ki so slepo vztrajale pri preživelem civilizacijskem modelu he-gemonistiCne in unitarne vladavine, kakor je bilo na primer z avstroo-grsko monarhijo ali Jugoslavijo. Spričo naše civilizacijske zapoznelosti predstavlja oviro za uveljavljanje slovenstva tudi zgodovinska prikrajšanost slovenskega naroda. Kot doslej podrejen, nedržaven vstopa v svetovne integrativne procese brez tiste bogate dediščine, ki jo je državotvornim narodom zapustila nacionalna država. V to dediščino ne sodijo le kulturne, znanstvene in podobne za narodovo suverenost reprezentativne ustanove, sem je uvrščati tudi zgrajeno gospodarsko in upravno strukturo, pa tudi doseženo raven državljanske zavesti in modelov obnašanja. Slovenci smo v precejšnji meri ta zgodovinsko manko nadomestili v obdobju vključenosti v Jugoslavijo, posebej še v okviru zvezne republike SR Slovenije. V tem obdobju smo si postavili vse nacionalno pomembne ustanove od univerze, akademije, znanstvenih ustanov do upravnega aparata. Manjka pa nam državniška tradicija in zavest ter mehanizmi demokratičnega družbenega življenja, ki so prvi pogoj za uspešno integracijo v sodobni svet. Kot gospodarsko šibek subjekt pa bomo v novih razmerah še teže ohranjali in razvijali kulturne in družbene elemente svoje izvirne entitete. Ker kapital danes ne operira veC v okvirih nacionalnega prostora, ampak je v službi svetovnih centrov moCi, mu skrb za narodno ni veC pre-zentna. Zato se ohranjanje samobitnosti prenaša iz skrbi države na zavest ljudstva. Da je temu tako, kaže obnašanje komaj ustanovljene slovenske nacionalne države oziroma njenega aparata. Ce hoCe ta država uspešno funkcionirati, nujno zapostavlja vse neprofitne dejavnosti, tudi tiste, ki so najveC prispevale k njenemu konstituiranju ter so skozi zgodovino ohranjale slovenstvo in zaradi katerih nacionalna država sploh ima svoj pomen kot nacionalna, namreč nacionalno kulturo in znanost, prosveto in izobraževanje itd. Zaradi učinkovite organiziranosti proizvodno gospodarskega sistema ali moderne družbene strukturiranosti nacionalna država pac ni potrebna. Nasprotno, v nastajajočih razmerah je v oviro učinkovitosti in racionalnosti globalne organizacije. Nacionalna država danes prav na tem segmentu izkazuje svojo protislovnost, in sicer dovolj drastično na primeru novo nastalih malih držav. Ob procesih poenotenja civilizacijskih in kulturnih modelov prihaja še do enega pomembnega pojava. To poenotenje se odvija po vzorcu velikih družb, predvsem ameriške. Amerika vsiljuje - tudi zaradi moči kapitala, ki ga nadzoruje - svoj model poenotenja kot obči. Ves svet se srečuje z agresivno amerikanizacijo vsega življenja, javnega in zasebnega. Amerikanizacija načenja domala po vsem svetu izvirne kulture kot poslednje zatočišče narodnih individualitet. Tak model integriranja za večino narodov ni sprejemljiv in ga moramo zavreči tudi Slovenci. Med tradicijo in vključevanjem v moderno življenje Dilema: Cernu ohranjati svojo jezikovno in kulturno identiteto spričo napora, ki je za to potreben, a daje morda prav pičle rezultate - je seveda razumljiva in jo je treba upoštevati. Vzdrževanje lastnih jezikovnih in kulturnih institucij, ki pri majhni populaciji ne more biti profitno, je pa pogoj, da se neka jezikovno-kul-turna skupnost ohranja, pomeni dodatno finančno obremenitev posameznikov in družbe. Zagovorniki asimilacije dostavljajo, da je rezultat velikih prizadevanj prav neznaten, saj je pripadnik majhnega naroda prisiljen pri vsaki komunikaciji navzven uporabljati medij večjega jezika. Lastna jezikovna in kulturna identiteta sta glede na učinek skorajda brez haska. Ob tem dejstvu si ni mogoče zatiskati oCi, Ceš da je imenovana dilema brez podlage, niti ni mogoče ovreči njenih argumentov s tradicionalnimi ugovori. Opisana dilema namreč izvira iz samega ustroja sodobne civilizacije, ki je organizirana na principih racionalizacije, funkcionalnosti in ekonomičnosti. Vsak subjekt, ki ne bo sprejel teh principov, se bo izločil iz modernega življenja in bo kot slep rokav civilizacije izginil. Zato je «masto vzhajanje pri utečenih modelih življenja, pri tako imenovanem domačijstvu, in zavračanje zahtev razvoja samomorilsko. Toda vključevanje v moderno življenje ne terja samozanikanja naroda niti opuščanja lastnega izročila. Gotovo bodo številni elementi tradicije sami po sebi izginili. A etnične značilnosti sb med trdovratnejširni in se paC prilagodijo novim razmeram. Neusmiljeno pa bo razvoj pometel z domačijstvom. Se pravi s tistim občutenjem nacionalnega fenomena, ki lastni narod doživlja kot nekaj svetega in s tem absolutno zavezujočega ter nedotakljivega. S tistoznaCilno zaprtostjo vase in namišljeno samozadostnostjo, ki jo izkazujejo civilizacijsko zaostala ljudstva, Se posebej majhni in zato občutkom ogroženosti obremenjeni narodi. S tisto mentaliteto, ki zavrača vsako drugačnost in tudi nujne spremembe. Z domačijstvom, ki je izraz življenjske insuficience in umanjkanja zgodovinske zavesti ter moCi določenega ljudstva. Iz te svoje blokiranosti, ki se je morda niti ne zaveda, bo tak narod iskal izhod v šovinizem, nacionalizem in agresijo do drugega. Na tak način prikriva svoj strah pred izzivi življenja in svojo nemoč za soočenje s civilizacijskim razvojem. Logika domačijstva nujno vodi v ksenofobijo. Od nje do agresije in etničnega CišCenja, do nacionalnih vojn in genocida pa je le korak. Se nadaljuje Deutschstunde Vlado Miheljak Težko je reci, kaj je bilo bolj pretresljivo, ali barbarsko divjanje s pogumom nalitih pre-valjčanov ali vse tisto, kar je sledilo, oziroma - Se bolj -kar bi moralo slediti, pa ni sledilo. Zamislite si situacijo, da vam je ime Lojze in se pišete PovpreCnislovenec, pa vas nekdo napade, vam v navzočnosti vaSih otrok demolira stanovanje in opsuje vašo nacionalno identiteto. Res neprijetna zadeva. A Se hujSa je, Ce potem v javnih medijih posvetijo več prostora vam, kot napadalcem in posebaj poudarjajo, da je Lojze P. dobro asimilirani v okolje ter da "doslej ni bilo z njim (t.j. z vami) nobenih večjih težav, pa tudi v kartoteki na policiji ni nobenih uradnih zabeležk". Najbrž bi se razburjeno vprašali, kaj hudiča imajo morebitne uradne zabeleske o vas opraviti z vandalizmom drugih, katerega žrtev ste bili. Vprašali bi se zagotovo tudi, zakaj sploh kartoteka o vas, Ce doslej ni bilo potreb po "uradnih zabeležkah ". In nenazadnje, kaj je z policijskim varovanjem osebnih podatkov, če mediji lahko lan-sirajo ugotovitev o vaši čisti preteklosti. No, na skoraj identitečen način, kot je opisana hipotetična situacija, so mediji sporočili novico o divjanju v Prevaljah. Ko smo jo sliSali na televiziji, je podpisani pomislil, da gre zgolj za latentni predsodek sicer dobronamernega poročila koroškega dopisnika, a smo naslednji dan prebrali - na žalost - tudi v Republiki skorajda identične form ulacije. Pa se obravnava "bosanske družine" ni končala zgolj z medijski sporočili (mimogrede: osrednji in najbolje obveščeni slovenski dnevnik incidentu, ki se je zgodil v noči iz petka na soboto, ni posvetil v ponedeljek niti vrstice, ažurne Revolverske novice iz iste hiše tudi ne, tudi Zavedni Slovenec nič), ampak se je v isti maniri nadaljevala tudi na tiskovni konferenci slovenjegraške UNZ. O napadalcih smo izvedeli le, da so bili "mlajši" (pa ni bilo jasno, kaj je hotel načelnik UNZ s tem povedati), vse ostalo pa o "družini T." Tudi to ni bilo jasno, zakaj zgolj inicialke žrtve. Morda zato, ker ni sigurno kdo je žrtev in kdo napadalec. Morda je kaznivo, da so ob razgrajanjem pred stanovanjem menda odprli okno, kot je to natančno opisal pedantni načelnik. Ali pa zato, ker se niso strinjali, da jim korajžna druščina pod taistim oknom urinira. Se najbolj atraktivna je bila razlaga načelnika UNZ, zakaj so kljub večim klicam prišlo na mesto incidenta Sele z dvourno zamudo. Menda zato, ker so najprej morali poloviti storilce. To kajpak pomeni, da so intervenirali in odvzeli svobodo skupini državljanov Zgolj na podlagi - nepreverljivega - telefonskega klica. Pomeni pa tudi, da bi lahko mirno aretirali in nadlegovali koga zgolj zaradi telefonske potegavščine. Ravnanje policije se nekako pokriva s splošno klimo v slovenski policiji zadnjega časa. Kar nekako preveč neustreznih ravnanj (lomljenje rok potnikom drugih ras, obrcavanje in vehementno obravnavanje potnikom, ki pridejo preko hrvaške meje ...) oziroma nedejanj (nein-tervencija v primeru ugrabitve in maltretiranja novinarjev v Kalisovcu, počasni refleksi v Prevaljah ...). Nekomu bo treba v teh dneh zastaviti javno vprašanje v zvezi vlogo, pooblastili in delovanjem policije. Morda bi bilo zaradi vse bolj standardne policijske manire in prakse ministra Bizjaka kar preskočiti in vprašanja zastaviti kar predsedniku vlade. Človek, ki mu ob naštevanju uspehov vlade bolj leži prva oseba ednine kot prva oseba množine, bi nesporno moral do vseh teh dogajanj zavzeti jasno stališče in povedati, kaj bo storil, da bo poslej delovanje policije bolj solidno, profesionalno in -nenazadnje - olikano. Sam dogodek v Prevaljah zasluži zaradi nespornega nacionalističnega okvirja divjanja posebno obravnavo. Država, v kateri se grožnje in streljanje na občane zgolj zato, ker govorijo kak tuj jezik kaznuje z denarno kaznijo, je tempirana bomba desnega radikalizma. Ne vem, kako je dejansko bilo ob strelskih vajah prvaka SNS, a če ga je že sodiSče spoznalo za krivega, potem je zmerna denarna kazen, ki ne dosega mandatne kazni za krivolov, v posmeh demokraciji. In če je bil dogodek v Tržiču sporadičen in atipičen, je v Prevaljah vendarle Slo za zelo tipično in iz drugih okolij znano maniro. Po Prevaljah tudi tipična srednjevropske država z velikim številom brezposelnih, ter koncentracijo sicer številčno nerizične populacije priseljencev v nekaj urbanih centrih ni virgo intacta. Vsak začetek je težak, zato je najtežje demolira-ti prvo stanovanje, dati na ogenje prvega Turka, Bosanca itd. Prav lahko se zgodi, da bomo po tem dogodku tudi v Sloveniji priča folklori vikendnacizma, kakršnega pozna Nemčija. No, Nemci se vendarle na vseh nivojih (neuspešno) spopadajo s fenomenom, mi pa ga tipično slovensko minimaliziramo. Ce že ni drugih razlogov za upor takšnim pogromom, se morda vendarle splača vsaj zaradi pouka iz "nemške zgodbe": "Ko so prišli po Žide smo porekli, da so samo Judje, ko so prišli po najbližjega soseda, smo poreldi, da so samo komunisti, ko so prišli po nas, nas ni imel več kdo braniti". Tako nekako. MENJALNIŠKI TEČAJI 8. junij 1993 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni Avtohiša* 70,70 71,40 9,90 10,20 7,60 7,90 Ažur Grosuplje 70,70 71,30 9,95 10,20 7,60 7,90 Bela vrtnica 70,90 71,40 10,00 10,15 7,70 7,90 Bobr Trzin in Fužine 70,70 71,20 10,00 10,20 7,60 7,90 Brod 70,50 71,50 9,95 10,20 7,60 8,00 BTC Terminal Sežana 70,50 71,50 9,95 10,20 7,70 7,85 BTC d.d. Ljubljana 70,50 71',80 9,90 10,15 7,50 8,00 Come 2 us 71,00 71,50 10,00 10,15 7,65 7,90 Dom Kaffe* 70,70 71,30 10,00 10,15 7,70 8,00 Dom na trgu 70,91 71,39 10,04 10,14 7,77 7,86 Emona Globtour* 70,50 71,50 9,90 10,15 7,54 7,88 Eros Ljubljana 70,50 71,20 10,00 10,10 7,65 7,85 Eros Kranj 70,50 71,20 10,00 10,10 7,65 7,85 Eurotours International* 70,10 71,50 10,00 10,35 7,65 7,95 Galileo Kozina 70,50 71,50 9,80 10,20 7,65 7,85 Golfturist Ljubljana 70,00 71,20 9,89 10,15 7,60 7,80 Hida* 70,90 71,00 10,05 10,10 7,806 7,85 Hram Rožice Mengeš 70,65 70,95 9,90 10,15 7,78 7,95 Hipotekarna banka Koper* 70,30 71,30 9,90 10,20 7,65 7,85 Idila Sečovlje 70,50 71,40 9,90 10,15 7,68 7,90 llirika Ilirska Bistrica 70,80 71,35 9,86 10,10 7,70 7,80 llirika Slovenj Gradec 70,55 71,49 9,93 10,07 7,70 7,82 llirika Postojna 70,60 71,10 9,93 10,10 7,65 7,80 llirika Sežana 70,60 71,40 9,96 10,07 7,70 7,79 llirika Podgrad 70,17 71,80 9,80 10,12 7,60 7,95 Italdesign Nova Gorica 70,80 71,40 9,97 10,15 7,70 7,80 Komercialna banka Triglav 70,50 71,55 9,94 10,14 7,65 7,88 Klub Slovenijales 70,90 71,50 10,00 10,20 7,65 7,85 Kompas Hertz Celje* 70,80 71,30 9,95 10,10 7,55 7,85 Kompas Hertz Velenje* 70,80 71,40 9,95 10,10 7,55 7,85 Kompas Hertz Idrija* 70,80 71,40 9,95 10,10 7,55 7,85 Kompas Hertz Tolmin* 70,80 71,40 9,95 10,10 7,55 7,85 Kompas Hertz Novo Mesto* 70,80 71,40 9,95 10,10 7,55 7,85 Kompas Hertz Krško* 70,80 71,40 9,95 10,10 7,55 7,85 Kompas Hertz Bled* 70,60 71,40 9,95 10,10 7,55 7,85 Kompas Hertz Nova Gorica* 70,80 71,30 9,95 10,05 7,61 7,80 Kompas Hertz Maribor 70,80 71,40 9,95 10,10 7,55 7,85 Kompas Holidays 70,80 * 71,20 9,80 10,10 7,60 7,80 Kompas Fintrade 70,60 71,09 10,00 10,19. 7,60 7,89 Ljubljanska banka d.d. 70,03 72,40 9,89 10,28 7,54 7,95 LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje 70,00 72,00 9,95 10,23 7,40 7,91 LB Dolenjska banka NM 70,00 72,00 9,90 10,20 7,60 7,85 LB Komercialna banka NG 70,00 71,95 9,77 10,35 7,30 7,80 LB Kreditna banka MB d.d. 69,60 71,10 9,85 10,10 7,50 7,90 LB Splošna banka Celje 69,80 71,40 9,81 10,15 7,55 7,81 LB Splošna banka Koper 70,10 71,50 9,70 10,09 7,58 7,88 Ma Vir 70,70 71,20 9,95 10,15 7,65 8,00 Madai N. Gorica*, Šempeter* 70,50 71,00 9,96 10,10 7,68 7,78 Medla' 70,70 71,20 10,00 10,15 7,65 7,80 Moneta Invest 70,85 70,95 9,93 10,04 7,73 7,83 Niprom 1,11 70,60 71,00 10,05 10,10 7,60 7,90 Optimizem Lož* 70,70 71,70 9,95 10,25 7,60 7,85 Optimizem Postojna 70,70 71,30 9,95 10,14 7,73 7,80 Petrol* 70,50 71,10 10,00 10,15 7,50 7,90 Pigal Solkan * 70,70 '71,40 9,98 10,15 7,70 7,82 Pigal Kobarid * 70,70 71,40 9,98 10,15 7,70 7,82 Pigal Obutek * 70,70 71,40 9,98 10,15 7,70 7,82 Pigal Diskont * 70,70 71,40 9,98 10,15 7,70 7,82 Pigal Ilirska Bistrica* 70,70 71,40 9,98 10,15 7,70 7,82 Poštna banka Slovenije* 70,20 71,29 9,80 10,09 7,25 7,79 Probanka Maribor 69,60 71,60 9,90 10,10 7,55 8,00 Publikum Ljubljana 70,90 70,99 10,05 10,08 7,65 7,79 Publikum Celje 70,90 71,19 9,95 10,07 7,70 7,80 Publikum Dobova 70,70 71,50 9,70 10,18 7,41 7,79 Publikum Kostanjevica 70,70 71,50 9,70 10,18 7,41 7,79 Publikum Krško 70,70 71,50 9,70 10,18 7,41 7,79 Publikum Maribor 70,75 70,94 9,95 10,06 7,60 7,82 Publikum Metlika 71,00 71,50 9,90 10,10 7,60 7,80 Publikum Mozirje 70,50 71,40 9,92 10,14 7,65 7,82 Publikum Novo Mesto 71,00 71,50 9,90 10,10 7,60 7,80 Publikum Piran 70,50 71,40 9,95 10,08 7,68 7,80 Publikum Tolmin 70,99 71,39 9,92 10,12 7,72 7,85 Publikum Sevnica 71,00 71,40 10,00 10,20 7,60 7,90 Publikum Šentilj 70,70 70,98 9,92 10,12 7,60 7,82 Publikum Šentjur pri Celju 70,50 71,29 9,90 10,10 7,60 7,75 Publikum Trebnje 70,70 71,70 9,92 10,19 7,60 7,90 Publikum Žalec 70,60 71,19 9,85 10,09 7,65 7,79 Roja 70,60 71,40 10,02 10,16 7,70 7,90 Shalaby 70,50 71,45 9,88 10,10 7,67 7,82 Sit-on 70,70 71,50 10,00 10,16 7,70 8,00 SKB banka d.d.* ** 70,70 71,20 10,04 10,11 7,73 7,81 Slovenijaturist Jesenice 70,60 71,40 9,95 10,05 7,70 7,80 Slovenijaturist žel. p. Ljubljana 70,80 71,60 9,95 10,10 7,65 7,80 Slovenijaturist Ljubljana 71,00 71,40 10,02 10,12 7,72 7,83 Sl. hran. in posojilnica Kranj 70,90 71,40 9,97 10,07 7,70 7,83 Slovenska investicijska banka 70,60 71,60 9,85 10,15 7,60 7,85 Sonce 71,00 71,20 10,00 10,16 7,70 7,90 Tartarus Postojna 70,51 71,59 9,88 10,20 7,64 7,88 Tentours Domžale 70,80 71,30 9,95 10,25 7,70 8,00 Tori 70,60 71,40 10,00 10,25 7,60 7,95 Upimo 70,85 70,95 9,98 10,05 7,70 7,85 Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * * H11>/K Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista St. HO z dne 8. junija 1993 — Tečaji veljajo od 9.6.1993 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 74,9033 75,1287 75,3541 Avstrija 040 šiling 100 981,5821 984,5357 987,4893 Belgija 056 frank 100 336,01.16 337,0227 338,0338 Kanada 124 dolar 1 87,1835 87,4458 87,7081 Danska 208 krona 100 1805,0695 1810,5010 1815,9325 Finska 246 marka 100 2044,3872 2050,5388 2056,6904 Francija 250 frank 100 2051,6392 2057,8126 2063,9860 Nemčija 280 marka 100 6906,7133 6927,4958 6948,2783 Grčija 300 drahma 100 — 50,9933 51,1463 Irska 372 funt 1 — 168,8231 169,3296 Italija 380 lira 100 7,5939 7,6168 7,6397 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 4,5000 — Japonska 392 jen 100 105,0511 105,3672 105,6833 Nizozemska 528 gulden 100 6156,2989 6174,8234 6193,3479 Norveška 578 krona 100 1631,7110 1636,6209 1641,5308 Portugalska 620 escudo 100 72,7277 72,9465 73,1653 Švedska 752 krona 100 1547,1038 1551,7591 1556,4144 Švica 756 frank 100 7707,2014 7730,3926 7753,5838 Velika Britanija 826 funt Sterling 1 170,1123 170,6242 171,1361 ZDA 840 dolar 1 111,9233 112,2601 112,5969 Evropska Skupnost 955 ECU 1 134,9502 135,3563 135,7624 Španija . 995 peseta 100 90,1326 90,4038 90,6750 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 9. JUNI JA 1993 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni skupaj del tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. JUNIJA 1993: 1,000,000 653,531 692,604 1,346,134 130,7061% 138,5207% 134,6134% 100,000 65,353 69,260 134,613 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. OKTOBRA 1993: 1,300,000 647,101 677,761 1,324,862 118 99,5540% 104,2710% 101,9125% 130,000 64,710 67,776 132,468 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 8. JUNIJ 1993 vSLTzal 00 HRD menjalnica nakupni prodajni Ažur Grosuplje 4,10 4,90 Brod 3,50 5,00 Hida 4,30 5,00 Idila Sečovlje 4,00 5,30 llirika Podgrad 3,60 4,60 Italdesign 3,00 5,00 MA Vir 4,00 5,50 Niprom 1,11 4,00 5,00 Shalaby 3,30 5,00 4,50 6,00 Upimo 4,00 5,90 Tečaj velja danes: 8. JUNIJ 1993 V LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1455,00 1505,00 nemška marka 902,00 925,00 francoski frank 266,50 275,00 holandski gulden 800,00 826,00 belgijski frank 43,50 45,00 funt Sterling 2220,00 2275,00 irski Sterling 2190,00 2257,00 danska krona 234,00 242,00 grška drahma 6,40 7,00 kanadski dolar 1135,00 1170,00 japonski jen 13,40 14,20 švicarski frank 1006,00 1028,00 avstrijski šiling 127,60 131,50 norveška krona 212,00 218,00 švedska krona 200,50 207,00 portugalski escudo 9,30 9,90 španska pezeta 11,60 12,20 avstralski dolar 978,00 1009,00 madžarski florint 10,00 15,00 slovenski tolar 12,25 12,85 hrvaški dinar «■0,40 0,65 8.JUNIJ 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni! ameriški dolar 11,2000 11,7000 kanadski dolar 8,7000 9,1000 funt Sterling 17,0500 17,8500 švicarski frank 769,0000 799,0000 belgijski frank 33,701X3 35,0000 francoski frank 206,0000 214,0000 holandski gulden 615,0000 639,0000 nemška marka 689,7000 715,7000 italijanska lira 0,7550 0,7950 danska krona 181,0000 188,0000 norveška krona 163,5000 170,500 švedska krona 154,0000 161,0000 finska marka 204,0000 214,0000 portugalski escudo 7,3000 7,7000 španska peseta 9,0000 9,5000 japonski jen 10,4500 10,8500 slovenski tolar 9,7000 10,3000 hrvaški dinar 0,0400 0,0700 Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu. valute. 8. JUNIJ 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1455,00 . 1505,00 nemška marka 900,00 920,00 francoski frank 266,00 281,00 holandski gulden 800,00 820,00 belgijski frank 43,40 45,40 funt Sterling 2210,00 2260,00 Irski Sterling 2185,00 2235,00 danska krona 234,00 244,00 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1133,00 1173,00 švicarski frank 1005,00 1025,00 avstrijski šiling 127,30 132,50 slovenski tolar 12,20 12,90 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 9, junija 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni ^prodajni_^ Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne šiling frank marka lira funt dolar i okvirni. Pri tečaje na 100 100 100 100 Hi i i konkre trgu de 995,2664 2080,2412 7003,0000 7,6998 172,4839 113,4836 itnih poslih je mo; viz oz. poseben c 998,8194 2087,6674 7028,0000 7,7273 173,0996 113,8887 !no odstopanje iogovor. banka valuta nakupni nofödgjnL 70,40 Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaii so okvirni. Pri konkretnih pos DEM DEM ih ie možn 70,50"" 70,10 n odstoDani« Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 9. junija 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodojm Creditanstalt- Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM DEM DEM DEM HF so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o večjih pr zavezujen aju in v s e. 70.15 70,20 70.15 70,25 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma Jkup prilivov livih in naku no kupovati 521 - švicarski frank - 111,590 - avstrijski šiling - 14,232 - italijanska lira - 1,099 švedska krona - 22,400 , a I 8. JUNIJ 1993 ZA DEVIZE - država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija Kanada Francija Nemčija Italija Japonska Švica Velika Britanija Slovenija ZDA Tečaj HRD velja za ot šiling dolar frank marka lira jen frank funt tolar dolar iračun carir 100 1 100 100 100 100 100 1 100 1 i in starega 22456,2296 2013,0741 46912,4173 158024,5000 173,5109 2391,0687 175669,1996 3899,7286 2569,1623 i deviznega varče 22523,8010 2019,1315 47053,5780 158500,0000 174,8330 2398,2635 176197,7930 3911,4630 2270,0000 2576,8930 vanja. 22591,3724 2025,1889 47194,7387 158975,5000 174,5551 2405,4583 176726,3864 3923,1974 2584,6237 8. JUNIJ 1993 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 10,00 12,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 9,00 10,00 Avstrija Posojilnica Borovlje 9,25 10,50 Avstrija Posojilnica Šentjakob 9,70 10,30 Avstrija Posojilnica Ločilo 9,50 10,00 Italija Kmečka banka Gorica 12,20 12,90 Italija Tržaška kreditna banka 12,25 12,85 ■ | 8. FEBRUAR 1993 ZA DEVIZE J država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 1074,69 1108,02 1142,34 Kanada dolar 1 1024,21 1027,32 1030,40 Francija frank 100 23099,54 23169,14 23238,65 Nemčija marka 100 78144,93 78380,07 78515,20 Italija lira 100 84,63 84,88 85,14 Švica frank 100 84591,88 84846,42 85100,96 R. Hrvaška dinar 100 — 197,03 — Jugoslavija dinar 100 — 25,00 •— R. Slovenija tolar 100 — 1231,45 ZDA dolar 1 1291,73 1295,62 1299,50 8. JUNIJ 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 887200 889900 892600 Francija frank 100 1853300 1858900 1864500 Nemčija marka 100 6244100 6262900 6281700 Italija lira 100 6836 6857 6878 Švica frank 100 6983600 7004600 7025600 ZDA dolar 1 99886 100187 100488 V.Britanija funt 1 154154 154609 155073 1 Opomba: povzeto po Reuterju OgČIJA / POROČILO ORGANIZACIJE ZA GOSPODARSKO SODELOVANJE Vlada je sicer stroga, ni pa kos davčnim utajam . OECD hvali vlado, ker je od leta 1990 znižala letno raven inflacije z 20,5 na 15,5 odstotka - Latninjenje izvajajo počasi ATENE - Grčija je PjAi h gospodarske] 0krevanju, vendar se r ra Se naprej držati sv ^priljubljene stroge ; itike, ce želi uspeti, u tavlja OECD v svojem jjocilu, katerega deli di objavljeni v torek. V letnem poročili 'f'dji OECD ugotavlja, uapreaeK v zai dveh letih. Povzetk rocda, ki jih je obji Stško ministrstvo zi tonalno ekonomijo, ärle opozarjajo ko: Vatnmo __ * ira.u. pil bVUJl Politiki, Čeprav se 1 gojitve, ki bodo ] dnje leto aprila. Poročilo pravi, ^rcija Se daleč od da bi ustrezala m( Maastrichta, pri i 80 mišljeni ekom C1lji, ki jih je dvam oa določila dece dSSi za združitev §°spodarstev. Izra: hvab grški vladi, m tlačijo z 20, 5 od v letu 1990 sprav Povprečnih 15, 5 tka v začetnih m< 993. OECD pravi, ü0 letna inflacija oa leta 1993, p odstotkov pa 1 ini6 proti ko] j.j94- V zadnjih m se je prepok zahteva za po: Vnega sektorja, s tu 1992 znaSala 10, 5 odstotka BDP, v primerjavi z 18,'5 odstotka v letu 1990. Trenutni proračunski primanjkljaj bi v letu 1993 lahko zmanjšali na dva odstotka BDP, v primerjavi z lanskim 2, 5-odstotnim in predlansko vrednostjo 5, 5 odstotka. Grško gospodarstvo je očitno na pravi poti, da premaga infrastrukturna in makroekonomska nesorazmerja iz osemdesetih let. Če se bo taka politika nadaljevala, je mogoče pričakovati nadaljnje izboljšanje v naslednjih osemnajstih mesecih, ugotavlja OECD. Grški naCrt prilagajanja evropskim .merilom zajema velikopotezne cilje, ki naj bi jih dosegli do leta 1998. To so štiri-odstotna inflacija, nobenih posojil v javnem sektorju in dolg na ravni osemdeset odstotkov BDP. OECD priporoča, naj grška vlada vztraja pri takih načrtih. Čeprav se je brezposelnost v letu 1992 povzpela na 9, 25 odstotka, s skoraj nespremenljivih 7, 5 odstotka od leta 1972 naprej, je OECD poudaril nujnost zmanjšanja Števila državnih uslužbencev in omejitev odpuščanja v zasebnem sektorju na dva odstotka mesečno. Poročilo tudi ugotavlja, da je ob javnem dol- Turizem je vir dohodka, ta pa osnova za davCne utaje gu v vrednosti 116 odstotkov BDP prva naloga vlade izboljšati stanje državnih financ. Zmanjševanje realnih plač in pokojnin ne more veC dolgo trajati, medtem ko so brez uspeha prizadevanja, da bi se omejilo novo zaposlovanje na državni ravni. Zato poročilo ugotavlja, da je izdatke mo- goče precej znižati z zmanjšanjem števila državnih uradnikov. Boj proti izmikanju davkom je dal le majhne rezultate, ker se ga niso lotili pravilno, privatizacijski naCrti pa so počasni in njihova pravila niso jasna, ugotavlja poročilo OECD. ( Dina Ky-riakidu / Reuter) POLJSKA n Evropska pomoč za vstop v Evropo VARŠAVA - Evropska skupnost in Poljska sta podpisali sporazum, po katerem bo ta država dobila osemdeset milijonov ekujev (96 milijonov dolarjev) pomoči za spodbujanje gospodarstva in za priprave na integracijo z ES. Pomoč bo usmerjena prek programa Phare, ki podpira ekonomske spremembe v vzhodni Evropi. V skladu s sporazumom bo Šestdeset milijonov ekujev (72 milijonov dolarjev) neposredna pomoč malim in srednjim podjetjem v gospodarsko nerazvitih območjih. Preostalih dvajset milijonov ekujev (24 milijonov dolarjev) bodo porabili za pomoč Poljski, da bi svojo zakonodajo prilagodila standardom Evropske skupnosti in pripravila državno administracijo za prihodnjo integracijo s Članicami Skupnosti. Cilj sporazumov je pomoč Poljski pri vključitvi v Evropsko skupnost.Poljska je zdaj pridružena Članica Evropske skupnosti, njena vlada pa pričakuje, da bo najpozneje v desetih letih postala polnopravna Članica. (Reuter) ČRNOMORSKE DRŽAVE / KAPITAL Pravi kraj za banko Sofija bi rada gostila banko za regionalno sodelovanje SOFIJA - Bolgarija bo ta teden ponudila organizacijo sedeža za novo regionalno banko, ki bi oskrbovala 11 držav znotraj novoustanovljenega Črnomorskega sporazuma o sodelovanju. Predstavniki finančnih in zunanjih ministrstev ter centralnih bank, Članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje Črnomorskih držav (BSECO), se se danes sestali v Črnomorskem bolgarskem pristanišču Varni, da bi proučili vprašanja osnovnega kapitala banke, določili njen sedež ter opredelili ustanovne deleže in upravljanje. »Bolgarija bo ponudila sedež banke v Sofiji, kjer so najugodnejše povezave s preostalimi Članicami BSECO,« je izjavil namestnik guvernerja bolgarske centralne banke Emil Haršev. Povedal je, da so Sofijo k oblikovanju taksnega predloga spodbudili bolgarski zakon o liberalizaciji tujih vlaganj, stabilna finančna politika in razvoj menjave na tujem tržišču. »Sofija bi lahko postala naravni center za to organizacijo,« je dodal. Za sedež banke so predlagali še: Istanbul, Bukarešto in severnogr-ško mesto Solun. Združena investicijska banka naj bi bila gonilna sila pobud za vzpostavi- tev tesnejših vezi v tem območju, ki vključuje tudi nekdanje sovjetske republike. Članice Albanija, Armenija, Azerbajdžan, Bolgarija, Grčija, Gruzija, Moldavija, Rusija, Romunija, Turčija in Ukrajina so se prvič srečale pred dvema mesecema v Atenah in sklenile, da bo znašal kapital vsaj milijardo posebnih pravic do Črpanja (skoraj 1, 4 milijarde dolarjev). Sestanek v Atenah je potrdil nujnost ustanovitve banke, ki bi oblikovala potrebne finančne vire, vendar so hkrati priznali, da obstajajo tudi težave, saj je gospodarstvo nekaterih Članic precej prizadeto zaradi recesije. Sporazum, ki so ga podpisali 25. junija v Istanbulu, naj bi spodbudil sodelovanje med regionalnimi zavezniki in nekdanjimi sovražniki. Omogočil naj bi tudi morebitno prosto gibanje ljudi, blaga in storitev v tem območju, podobno kot v ES. Omenjena investicijska banka je samo eden od številnih projektov s področij ekologije, energetike, transporta in komunikacij. To so področja, zajeta v tem sporazumu o sodelovanju, ki ga je predlagala Turčija. ( Elisaveta Konstantinova / Reuter) SLOVENIJA, EVROPSKA SKUPNOST Izvajanje sporazuma Priporočilo za uresničevanje marca sprejetega sporazuma Vlasta Bernard TRST - Komisija Evropskega parlamenta za zunanje ekonomske odnose Evropske skupnosti ( ES) je včeraj odobrila poročilo o zaključku sporazuma o ekonomskem in trgovinskem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Slovenijo. Predlog za zaključek sporazuma med Slovenijo in ES bo moral zdaj odobriti še strasbour-ški parlament, nato bo konec marca sklenjen sporazum zaCel veljati. Poročevalec na včerajšnjem zasedanju komisije za zunanje ekonomske odnose ES je bil tržaški evropski poslanec Giorgio Rossetti, njegovemu poročilu pa so bila priložena tudi pozitivna mnenja parlamentarnih komisij za zunanje zadeve in varnost, za proračune in za promet in turizem. Poročilo se zaključuje s priporočilom Evropskemu parlamentu, naj sporazum s Slovenijo nujno odobri. To priporočilo je v Ros-settijevem referatu utemeljeno s petimi poglavji, ki zadevajo položaj Slovenije glede na nekdanjo Jugoslavijo oziroma genezo njene osamosvojitve, njen politiCno-ustavni položaj, njene ekonomske kazalce in sporazume o kooperaciji z ES, medtem ko so v zadnjem poglavju navedene zaključne ugotovitve bistvenega pomena. V zvezi tem naj omenimo, da se poročevalec kritično sprašuje, zakaj se ES ni odločila za daljši korak pri opredelitvi svojega odnosa s Slovenijo (»demokratično, kulturno in družbeno razvito državo, ki se hitro prilagaja tržnemu gospodarstvu«), glede na tistega, ki ga je imela do nekdanje Jugoslavije. Se veC, Rossetti se sprašuje tudi, zakaj se ES v primeru Slovenije ni odločila za obliko pridruženega Članstva, kot je to storila pri nekaterih drugih vzhodnoevropskih državah, ki po trdnosti, demokratičnih jamstvih in političnem in gospodarskem razvoju za Slovenijo nedvomno zaostajajo. Poročilo se v zaključku sklicuje tudi na potrebo po poenotenju zaščite italijanske manjšine v Sloveniji in Hrvaški na višji ravni ter vabi skupnost k najveCji pozornosti in podpori za projekte sodelovanja med Italijo in Slovenijo, medtem ko Slovenijo poziva, naj se z novim »evropskim« duhom loti odprtih vprašanj v odnosih z nekaterimi Članicami ES oziroma z Italijo, da bi »prišli do pravične rešitve dolgotrajnih zapletov, ki so velikokrat kvarili odnose med prizadetima stranema«. JÜ*ANCUA /CENTRALNA BANKA INTERVJU / BRANKO JAZBEC Neodvisnost jim povzroča skrbi Zaposlene skrbi, da bi se jim v neodvisni banki slabše godilo Pariz - tj slenih v fran kalni banki s< Ceb stavkati 2 poj sna, opoZici Da ec T auivKi pnk neset odstot] S°C ljudi, ko v francoski c Sklicali s Iku, ko so v razpravljali c niu. Dejala Podružnic p Prtih in da zbe ne deluje SU niso re: Stavkajoči banke, pai bodo prh aktivnosti osebje. Banka se med drugim ^Tarja z vrsto ekonom-sRih raziskav, vzdržuje Plačilni sistem in nadzoruje banke. V parlamentu le nakaj predstavnikov opozicije vztrajalo pri poskusu spodbijanja vladi-nega namena, Čeprav se srcer na splošno pričakuje. da bo ukrep jutri sprest- Prejšnji minister iz stranke socialistov Jean Iherre Chevenement je nienil, da zakon uničuje demokratični nadzor nad Banko Francije in spodkopava neodvisnost, rancoska monetarna politika bo še bolj pod vplivom nemške Bundesban-ke, pri Čemer se odpira velika možnost spora med vlado in centralno banko. »Se nikoli doslej ni nihče tako velike državne inštitucije branil s Ukrep je v skladu z zahtevo iz maastrichtskega sporazuma, da morajo nacionalne centralne banke postati neodvisne, da bo lahko ES oblikovala neodvisno evropsko centralno banko, ki bo upravljala z enotno valuto. Vlada upa, da bo s tem, ko bo prenesla nadzor nad monetarno politiko na banko, ki bo po zakonu prisiljena brzdati inflacijo, okrepila francosko ekonomijo in frank. Zakonski predlog daje Banki Francije neodvisnost pri vodenju monetarne politike. Toda podobno kot druge neodvisne centralne banke bo morala slediti vladi pri vprašanjih, kakršno je menjalna stopnja franka. Minister za gospodarstvo Edmond Alphandery je v parlamentu dejal, da bo Banka Francije sicer neodvisna pri monetarni politiki, vendar bo ta v bistvu odvisna od splošne vladne ekonomske politike. Zakon predvideva ustanovitev neodvisnega sveta za monetarno politiko, ki bi nadzoroval, kakšno monetarno politiko izvaja' banka. Poseben splošni svet pa bo nadzoroval druge dejavnosti banke. Po ministrovih besedah vlada ni želela posnemati drugih neodvisnih centralnih bank, kakršni sta nemška ali ameriška. »Oblikujemo novo zamisel centralne banke, centralno banko v izvirnem francoskem slogu,« je dejal. ( Myra MacDonald / Reuter) Manjšina med dvema gospodarstvoma Odbor za gospodarstvo pri Slovenski kulturno gospodarski zvezi, ki ima sedež v Trstu, je pripravil predlog za ustanovitev območja svobodne trgovine, ki bi ga organizirali na delu slovenskega in italijanskega ozemlja ob meji Branko Jazbec ( Foto: Ferrari / Kroma) TRST - Odbor za gospodarstvo pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi, krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji, je pred dnevi sprejel razčlenjeni dokument o viziji gospodarskega razvoja in sodelovanja na italijansko-slo-venski meji. U njegovem središču je predlog o »območju svobodne trgovine in medregijskega sodelovanja na meji med Evropsko skupnostjo in Slovenijo«, ki naj bi ga ustanovili v perspektivi dokončne vključitve Slovenije v ES. O tem celovitem in izredno zanimivem predlogu smo se pogovarjali s predsednikom odbora za gospodarstvo pri SDGZ Brankom Jazbecem. Z novo politično podobo Evrope so zašli v krizo tudi tradicionalni in nekdaj dobro utečeni tokovi blagovne menjave in gospodarskega sodelovanja ob italijan-sko-slovenski meji. V teh tokovih je imela slovenska manjšina v Italiji primarno vlogo. Kako gledate na nove razmere? Slovenci v Italiji kot razvejan političen in gospodarski subjekt smo se na nove razmere odzvali na dva načina, ki odražata potrebo po dveh različnih pristopih. Na podlagi analiz, ki so temeljile na zaznavanju sprememb v širšem okolju, ki mu pripadamo (s tem imam v mislih tako Italijo kot ES) oziroma na katerega smo vezani (v ožjem smislu je to seveda Slovenija, širše gledano pa veCji del srednje in vzhodne Evrope), smo že zelo zgodaj, ob znamenitih dogodkih leta 1989, zaceli resno razmišljati o vlogi slovenskega gospodarstva v razmerah samostojnosti. To nam je omogočilo, da smo pred dvema letoma na zelo uspelem in dokaj odmevnem posvetu predstavili vizijo razvoja slovenske nacionalne ekonomije v povezavi s Slovenci v zamejstvu. Lahko bi torej dejali, da že nekaj let poteka prilagajanje gospodarskih struktur novi stvarnosti. Za organizacijo, kakršna je SKGZ, zgolj prilagoditev novim razmeram seveda ni zadosten odgovor na nove izzive. Če bi se s tem zadovoljili, bi se dejansko odrekli vlogi političnega subjekta. Prav najnovejši predlogi, ki smo jih pravkar izdelali, pričajo o sposobnosti naše organizacije, da razmišlja o prihodnosti in predlaga pozitivne rešitve v prid razvoja na italijansko-slovenskem obmejnem območju, katerega značilnost sta visoka tranzitna in prometna vloga. To je postalo še posebej aktualno, ko sta se državi zaceli pogajati o novih meddržavnih sporazumih, ki naj bi nadgradili zlasti gospodarski del osimskih sporazumov, kasneje pa še ob sklenitvi sporazuma z ES. V ta kontekst sodi naš predlog, da se vzdolž italijansko-sloven-ske meje, ki je edino neposredno stičišče Slovenije z ES, določi območje svobodne trgovine in medregijskega sodelovanja. Vlasta Bernard Kako naj bi konkretno izgledalo to območje svobodne trgovine in kakšen naj bi bil njegov ozemeljski okvir? Pomembna značilnost predloga je, da na delu slovenskega ozemlja in delu ozemlja ES predvideva vzpostavitev cone svobodne trgovine za industrijsko blago, proizvedeno v družbah, ki jih imajo v skupni lasti osebe iz ES in Slovenije (ali iz pridruženih Članic ES, s katerimi bi Slovenija v bližnji prihodnosti utegnila skleniti sporazume o svobodni trgovini). Mešane družbe, pa tudi podjetja, ki so s podjetji iz navedenih državi povezana s kakršnokoli obliko bilateralne ali multilateralne kooperacije, bi vsekakor morala imeti sedež na tem območju. Zaradi te značilnosti naj bi bilo to tudi območje medregijskega sodelovanja. To dejansko pomeni, da bi ob italjansko-slo-venski meji, to je na območju, ki že ima značilnosti evroregije, nekoliko anticipirali in pilotsko preizkusili združitvene trende, ki bodo s Časovnim zamikom stopili v veljavo na celotnem ozemlju Republike Slovenije. To bi seveda omogočilo prosto konkurenco in sodelovanje gospodarskih subjektov z enotnega evropskega tržišča na eni strani ter iz držav Srednjeevropske pobude na drugi. Ozemeljski okvir, ki ga predlagamo, sovpada z območjem sporazuma o lo- kalni izmenjavi med obmejnimi conami iz leta 1955. Na slovenski strani so to občine Koper, Izola, Piran, Sežana, Nova Gorica, Tolmin in Jesenice, na italijanski pa celotni tržaška in goriška pokrajina ter obmejni pas videmske pokrajine. Kakšne koristi bi imeli severovzhodna Italija in Slovenija, če bi se to območje oblikovalo? Severovzhodna Italija, ki je za evropske razmere nadpovprečno razvito regionalno območje, sega s svojim ekonomskim potencialom (13 odstotkov italijanskega BDP) vse do meje med ES in Slovenijo. Ta sistem je gospodarsko odprt tako v smeri proti zahodu (Padska nižina) in jugu (Emilija-Romagna) kot proti severu (Nemčija), zelo skromno pa proti vzhodu. Značilno je namreč, da predstavlja vzhod le 5, 1 odstotka celotnega izvoza Veneta, medtem ko je Furlanija-Julijska krajina, kjer je učinek meje že zaznaven, za vzhodna tržišča bolj specializirana, saj je tja v najboljših letih usmerjala veC kot 20 odstotkov svojega izvoza. Pričakujemo lahko, da bo ta sistem v prihodnjih letih poskusil izkoristiti to doslej še neizkoriščeno možnost. Temu območju, ki naj bi preseglo italijansko mejo in se razvilo prek Slovenije naprej proti vzhodni Evropi, daje še poseben pomen cestno omrežje, ki zaenkrat sega do slovenske meje. Dejali smo že, da bi šlo v primeru Slovenije le za an-ticipiranje in preizkuša- nje integracijskih procesov, napovedanih v pravkar podpisanih sporazumih z ES, in sicer na tistem delu njenega ozemlja, ki predstavlja edino neposredno stičišče Slovenije z ES. S tem bi bilo omogočeno organizacijsko posodabljanje slovenskih gospodarskih struktur, še zlasti v smislu njihove postopne internacionalizacije, kar bi po eni strani pomenilo omogočanje tujih vlaganj v Sloveniji, po drugi pa spodbujanje slovenskih neposrednih naložb v tujini. Poleg tega menimo, da bi tak predlog uravnotežil naglo naraščajočo zunanjetrgovinsko odvisnost Slovenije od njenih severnih sosed, Avstrije in Nemčije. Menjava s tema dvema državama je v letošnjem prvem trimesečju dosegla 34, 8 odstotka celotne slovenske menjave, medtem ko je v celem lanskem letu znašala 26, 3 odstotka. Kaj pa slovenska in italijanska manjšina? V preteklosti smo ni-čkolikokrat ugotovili, da se lahko narodne manjšine razvijajo samo v ozračju dobrih sosedskih odnosov in odprtosti meja. O našem predlogu pa bi dejal, da ni naravnan le k večji odprtosti oziroma prepustnosti meja, saj se zavzema za drugačen značaj meje, ki naj bi iz Črte loCnice postala stičišče in katalizator dveh stvarnosti, ki se zbližujeta. Seveda to krepi vlogo povezovalca, ki jo lahko odigrata obe manjšini. V tem smislu predlog SKGZ vsebuje tudi zamisel o Čezmejnem zaposlitvenem bazenu, ki ima - spričo dejstva, da gre zlasti na italijanski strani za ozemlje, na katerem od nekdaj strnjeno živimo Slovenci -še poseben pomen, Ce smo še naprej sposobni razmišljati o slovenskem narodu kot o nerazmeje-ni celoti. Ali namerava odbor za gospodarstvo ta predlog predstaviti italijanskim in slovenskim pogajalcem? Predlog SKGZ moramo razumeti kot strnjeno vizijo razvoja gospodarskega sodelovanja na italijansko-slovenski meji, ki je lahko zanimiva tako za pogajalce kot za širšo politično javnost. Poudariti pa želim, da predstavlja predvsem okvirno orientacijo, saj že pripravljamo natančno oblikovane predloge za konkretna področja skupnega interesa, ki sjo v dokumentu le nakazana. To sta na primer sodelovanje v prometu in pri gradnji infrastruktur ter zamisel o skupnem tehnološkem polu ih Čezmejnem zaposlitvenem bazenu; poleg drugih, ki jih nameravamo predstaviti na posvetu v Trstu. GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM (061/222-815) Kunst - Štromajer: LA LA SLINA (danes, 9. 6., ob 21. uri, Štihova dvorana). Igra PETRA GOVC. Emil Horvatin: ZENSKA, KI NENEHNO GOVORI- POLIGON (v nedeljo, 13. 6., ob 21. uri, Linhartova dvorana). Nastopajo Neda R. Bric, Mojca Dimeč, Petra Govc, Barbara Novakovič in Metka Trdin. DRAMA SNG (061/221-511) M. Frisch: DON JUAN ALI LJUBEZEN DO GEOMETRIJE (danes, 9. 6. ob 19.30 uri, za abonma Dijaški 7 Večerni in izven; v Četrtek, 10. 6., ob 19.30 uri, za abonma Dijaški 8 Večerni in izven; v petek, 11. 6., ob 19.30 uri, za izven). OPERA (061/331-945) TRAVIATA (v Četrtek, 10. 6., ob 19. uri). Nastopajo Grecelj, Kušar, JeraCa. Za izven in konto. NETOPIR (v soboto, 12. 6., ob 19. uri). Nastopajo Jeric, Reja, Jeraša, F. Radovan, LebariC, Kores, Hočevar, Webra, MoraCa, Spruk, Gorenc. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO (061/210-852) J. B: P. Moliere: AMFITRION (danes, 9. 6. ob 19.30 uri). Za abonma Red O in izven. L. Jagodic, M. Pokorn, B. Tadel: KLINIKA TIVOLI d. o. o. (danes, 9. 6., in v Četrtek, 10. 6. ob 22. uri). Za izven in konto. A. Dorfman: DEKLICA IN SMRT (v Četrtek, 10. 6., ob 19.30 uri). Za abonma Mladinski 2. ADOMESTNI PREDSTAVI za KLINIKO TIVOLI d.o.o., ki sta bili zaradi bolezni odpovedani 28. in 29. maja, bosta na sporedu 18. 6. ob 22. uri (vstopnice od 28. 5.) in 19. 6. ob 20. uri (vstopnice od 29. 5.). ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE (061/312-860) O. Scheinpflugova : FILM SE MU JE UTRGAL (OKENCE) (danes, 9. 6., ob 17. uri, in v Četrtek, 10. 6., ob 17. uri). Za izven. O. Scheinpflugova : FILM SE MU JE UTRGAL (OKENCE) (v petek, 11. 6., ob 19.30 uri). Za abonma red A in izven. Predvidoma zadnjic v letošnji gledališki sezoni. J. Anouilh: LJUBI TIČKI (VSE PODREKAJO) (v soboto, 12. 6., ob 19.30 uri). Glavno vlogo igra Jurij SouCek. Za izven. Predvidoma zadnjic v letošnji gledališki sezoni. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE (061/310-610) Cehov: VIŠNJEV VRT (danes, 9. 6., ob 18.30 uri PREMIERA- razprodano). Skupna postavitev AGRFT in Slovenskega mladinskega gledališča. Režija Matjaž Pograjc, dramaturgija Klavdija Zupan, Mojca Urankar, glasbena oprema Mitja Vrhovnik Smrekar, scenografija Tomaž Štrucl, mojster gl. trika Miran Canak, gib Tanja Zgonc, kostumografija Ana Matijevič, lučno oblikovanje Aleksander S., Matjaž Pograjc, lektorstvo Jože Faganel, vodja predstave Mitja Trampuš. Igrajo: Neda R. Bric, Nataša Konc, Vesna Maher, Peter Musevski, Davor Herga, Mario Selih, Gregor Bakovič, Bojan Maroševic, Ivan Paternelj, Nataša B. GraCner, Sandi Pavlin, Dario Varga- LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA - GLEDALIŠČE BOMBOLINI I.Sancin-Z. More: SVETOVNO GLEDALIŠČE KANDRSE, zelo Čudna komedija (danes, 9., v Četrtek, 10., v petek, 11. in v soboto, 12. 6. ob 21. uri). Režija: Z. More-I. Sancin, igrajo: Zoran More, Igor Sancin, Bariča Blenkuš. KUD FRANCE PREŠEREN (061/332-288) Predstava s senenimi lutkami za odrasle "MAVRIČNA KAČA" v izvedbi Lutkovne skupine Pb (danes, 9. 6. ob 20.30 uri). CEUE DVORIŠČE PROTHASYJEVEGA DVORCA Premiera predstave Misterij muzinih pisem v izvedbi Plesnega Foruma iz Celja (v Četrtek, 10. 6. ob 21. uri). MARIBOR SNG DRAMA (062/221-206) Dante Alighieri: LA DIVINA COMMEDIA -PARADISO (danes, 9. 6., za red Sobota 2, in v Četrtek, 10. 6., za red Torek, ob 20. uri). MALI ODER Kabaret XX. stoletja: AS TIME GOES BY (danes, 9. 6., v Četrtek, 10. 6. in v petek, 11. 6. ob 21. uri, za red RdeCi). Nastopata Darja Švajger, vokal in Peter Wegele, klavir Jutri odprejo v TK Galeriji v Trstu zadnjo razstavo v letošnji sezoni. Razstavljajo Maria Anna Parolin, Marianne Boberg, Pierre Horain, Florence Fa-val, Andreas Kra- mer, Patrizia Gar-belli, Erica De Luigi, Alda Crocetta, Angela Scarparo, Car-melo Cacciato, Donatella Besa, Franco Ciot, Giuseppina Baltera, Roberto Mazzetto, Giusy Barbagiovanni, Alberta Vianello in Hermine Laurent. Katalog bo na razpolago v galeriji, razstava bo odprta do 24. junija 1993 od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA EU PLAN UA-JU LUSKA KRAJINA LJUBLJANA ARBORETUM VOLČJI POTOK TRST DVORANA TRIPCOVICH Operna sezona in Baleti 1992/93 Danes, 9. junija, ob 20. uri (red B) ponovitev predstave D. Cimarosa »II matrimonio segreto«. Dirigent Guerrino Gruber. Režija Luigi Alva. Nastopajo Romano Franceschetto, Lucia Scilipoti, Silvia Gavarotti, Helga Müller Molinari, Marco Camastra, Max Re ne J Co-sotti. Jutri ponovitev ob 20. uri za red C. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich. Urnik: 9-12, 16-19 (zaprto ob ponedeljkih), ob predstavah: 9-12, 18-21. GLEDALIŠČE CRISTALLO LA CONTRADA V juliju, in sicer 2., 8. in 9., bo v okviru Festivala operete, v sodelovanju z občinskim gledališčem G. Verdi na sporedu predstava »L’amore e un treno» z Danielo Mazzucato in Max Reneö. Cosottijem. Režija Francesco Macedonio. ROSSETU sodelovanju z gledališčem Rossetti predstavilo niz baletov »Trieste danza», ki jih je pripravila Giuliana Barabaschi. Na sporedu bodo baleti »Ma mere l’oye» - Ravel, »Boutique Fantasque» - Respighi in »Bolero» - Ravel. Premiera bo 15. junija, ob 20.30, sledile bodo ponovitve 16., 19., 20., 22. in 23. junija. 18. junija se bo pričel Mednarodni festival operete z otvoritvenim koncertom »Musical Gala» v dvorani Tripcovich, ki se bo nadaljeval 26. junija s premiero musicala »Cabaret«. Abonenti gledališča Verdi in gledališča Rossetti imajo poseben popust za vseh šest predstav. Rezervacije in prodaja vstopnic so v teku pri blagajni dvorane Tripcovich. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE V petek, 11. t. m., ob 20.30 zadnja predstava turneje Paola Rossija »Pop e Rebelot«. Režija Giampiero Solari. Glasba Vinicio Caposella. Predprodaja vstopnic pri blagajni občinskega gledališča v Tržiču. CANKARJEV DOM JAVNI NAKUPI- seminar Centra za zunanjo trgovino v sodelovanju z EFTO (danes, 9. 6., od 9. do 14. ure, sejna V4). Simultano prevajanje, brez kotizacije. FESTIVAL LJUBLJANA (061/226-544) Vstopnice za 41. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL so že v predprodaji pri blagajni Festivala Ljubljana, od 11. do 13. in od 18. do 19. ure, v prodajalni plošč v Maximarketu, v poslovalnici Kompasa, Slovenska 12, in v knjigami Kazina, Kongresni trg 1, KLUB K4 (061/113-282) MUSA BANGING (danes, 9. 6., ob 22. uri). Head bangers' bali z DJ-jem Muso. V soboto, 12. 6., ob 16. uri, se bo priuCelo 2. (za leto 1993) slovensko prvenstvo v govorništvu. DOMŽALE KNJICNICA DOMŽALE Literarni veCer s pisateljem VELIMIRJEM VULIKICEM (v Četrtek, 10. 6., ob 20. uri). Literarni večer je namenjen predstavitvi nove pisateljeve knjige »Beg iz pekla, iz življenja vojaškega zdravnika«. Razgovor bo vodil Matjaž Brojan. Odlomske iz knjige bo bral igralec Aleksander Valič. NOVO MESTO XXIV. srečanje mladih raziskovalcev zgodovine (v Četrtek, 10., in v petek, 11. 6., v O. S. Grm Novo mesto). FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Od srede, 15. junija, bo gledališče Verdi v KOROŠKA AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA Danes ob 11.30 bo tiskovna konferenca , na ' kateri bodo predstavili poletni Festival operete. ŽENTPRIMOŽ KULTURNI DOM Danes ob 20.30 Neža Maurer: »Sonce nima hlačk .. aber jeder Lump sein Dach» , predstava skupine Profidiletantje, dikajov Mladinskega doma v Celovcu. Režija in koreografija Zdravko Haderlap. SELE Farna dvorana Jutri ob 114:30 ö Koncert ob 4061etnici obstoja Pevskega druitva Sele: ZA NAJMLAJŠE SLOVENIJA LJUBLJANA LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA (061/314-789) R. Dahi- Alja TkaCev: VDV-VELIKANSKI DOBRODUŠNI VELIKAN (v soboto, 12. 6., ob 11. in 17. uri). Za izven. KULTURNICA A. Papier: HUDOBNI GRAŠČAK (v petek, 11. 6., ob 17. uri). Za izven. MARIBOR KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Robert Thayenthal: ANA IN KRALJ, KI JE PADEL IZ PRAVLJICE, igra za otroke - PREMIERA (danes, 9. 6. ob' 19. uri). Igrico so pripravili prevajalec in režiser Samo Strelec, scenografinja Mirjana Koren, kostumografinja Gordana Gašperin, lektor ARKO in Vesna Tomšič, ki je izbrala glasbo. V igrici nastopata Tatjana Dimitrievska in Ludvig Bagari. LUTKOVNO GLEDALISCE(062/26-748) Ava Lokošek: MUC VASUJE, MUC SE ŽENI (danes, 9. 6. ob 16., 17.,in 18. uri za DOBO d. o. o. Maribor). GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM (061/222-815) Koncert simfonikov RTV Slovenija (v petek, 11. 6., ob 20. uri, Gallusova dvorana). Za Zeleni abonma. CEUE DVORANA GLASBENE SOLE Koncert harmonikarskega orkestra Glasbene šole (danes, 9., 6., ob 19.30 uri). PADOVUICA GRAŠČINA Koncert klarinetista ORIOLA ROMANIA iz Barcelone (danes, 9. 6., ob 20. uri). Izvajal bo skladbe svojim najljubših skladateljev: Bacha, Stockhausena, Vivaldija, Cagea. FURLANIJA-J.ULUSKA KRAJINA TRST PASSARIANO GLEDALIŠČE MIELA ZATTERE AT.T.A DERIVA: danes, 9. t. m., ob 21.30 bo na sporedu koncert skupine Les Batteries v sodelovanju z La Gazza Pendente iz Trsta. VIDEM STADION FRIULI V soboto, 12. junija kpneert Vasca Rossija. Predprodaja vstopnic je že v teku pri Utat v Pasaži Protti. VILLA MANIN V soboto, 19. junija koncert Giannija Moran-dija. V ponedeljek, 28. junija koncert Zucchera. Predprodaja vstopnic je že v teku v Pasaži Protti. GAIO Dl SPILIMBERGO DISCO ROTOTOM V torek, 22. junija koncert ameriške skupine Living Colour. RAZSTAVE SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM Na ogled je razstava Novejša slovenska arhitektura: REALNOST VIZIJE, v I. preddverju. Razstava bo na ogled do 18. junija. CEKINOV GRAD Do 30. junija si lahko ogledate razstavo slikarja MARJANA GUMILARJA. MESTNA GALERIJA Na ogled je slikarska in kiparska razstava SODOBNA LITVANSKA UMETNOST iz Kaunasa. Razstava bo na ogled do 15. junija. GALERIJA DESSA Na ogled je razstava Portugalska - štirje vidiki GONCALO SOUSA BYRNE KUD FRANCE PREŠEREN, Trnovo Na ogled je razstava slik NATAŠE RIBIC z naslovom The War and the Distance. KULTURNO-ENFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE Razstava RIHARD JAKOPIČ - To sem jaz, umetnik... Iz življenja in dela velikega slikarja. NARODNA GALERIJA Na ogled so dela RIHARDA JAKOPIČA iz javnih in državnih zbirk. LJUBLJANSKI GRAD Na ogled je razstava akademskega slikarja VELJKA TOMANA. GALERIJA INSULA (Dvorni trg) Na ogled je razstava akademskega slikarja RAJMUNDA KOCBEKA. GALERIJA ZALA, Gosposka 7 (061/213-566) Do 24. junija je na ogled razstava slikarja ZDENKA HUZJANA. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Na ogled je razstava risb, slik in grafik SAMUELA GRAJFONERJA. Razstavo so pripravili v sodelovanju z Umetnostno galerijo iz Maribora. GALERIJA KRKA Do 23. junija je na ogled razstava plastik in grafik akademske kiparke MILENE BRANI-SELJ iz Cerknice. GALERIJA SLOVENIJALES Do konca junija je na ogled je razstava akademskega slikarja IVETA ŠUBICA Slikovne predloge za freske. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE /CEKINOV GRAD Na ogled je razstava LETALSKE MAKETE s prikazom razvoja letalstva. Zaradi zanimanja do konca junija podaljšujemo razstavo MENJAVE DENARJA v 20. STOLETJU V SLOVENIJI. GALERIJA SKUC Do 20. junija je na ogled razstava zagrebškega umetnika NENADA DANCUA, z naslovom Fly me to the Moon. VODNIKOVA DOMAČIJA Otvoritev razstave slikarja PAVLETA SEDEJA (v Četrtek, 10. 6., ob 19. uri). Razstavo bo odprl dr. Ivan Sedej. V kulturnem programu bo nastopil duo Duma. Razstava bo odprta do 29. junija. RAŽICA TRUBARJEVA DOMAČIJA Na ogled je razstava akademskega slikarja VELJKA TOMANA. MARIBOR RAZSTAVIŠČE PEDAGOŠKE FAKULTETE Na ogled je razstava risb BOJANA GOLIJA iz cikla ZRCALCE, ZRCALCE, POVEJ... RAZSTAVNI PROSTORI (na trgu B. Kraigerja 3) Do 19. junija bo na ogled razstava skulptur DRAGICE ČADEŽ. NOVINARSKI KLUB (062/222-251) Na ogled je razstava risb TAMARE SEVČNIKAR. MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE MARIBOR Do 15. septembra je na ogled razstava S KULTURNO UMETNIŠKIM DRUŠTVOM JOŽE HERMANKO PONOVNO DO GLASBENE MATICE V MARIBORU. SALON ROTOVŽ Na ogled je razstava vzhodno in zahodno-nemške fotografije POROČILA O STANJU (1950-1990). CEUE GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI (H. nadstropje Mestnega gradu) V novih razstavnih prodorih je na ogled stalna zbirka likovnih del, ki jih je Celje odkupovalo tri desetletja. CAFE GALERIJA Na ogled je razstava del akademskega slik3' rja MILANA TODICA. BREŽICE GOLF HOTEL/GRAD MOKRICE V galeriji Hubertus: Razstava del diplomantov 4. letnika Akademije za likovno umetnost, Ljubljana. ROGAŠKA SLATINA RAZSTAVNI SALON Otvoritev razstave mojstra tradicionalnega kitajskega slikanja prof. LIM EOW HARNVANICH, iz Bankoka (12. junija, ob 20. uri). Razstavo si boste lahko ogledali do 17. junija. SEŽANA KULTURNI CENTER SREČKA KOSO-VELA Na ogled je razstava KRIŠTOFA 2TJP TA. FURLANUA-JULUSKA KRAJINA TRST TK GALERIJA Jutri, 10. t. m., ob 17.30 otvoritev razstave lesorezov umetnikov, ki so bila realizirana na Mednarodni šoli za grafiko v benetkah v letu 1992-93 in na seminarjih, ki jih je vodil Franco Vecchiet. RAZSTAVNI PROSTOR TKB-Agencija Mitnica Do 15. junija je na ogled pregledna razstava slikarskih del Demetrija Ceja. GALERIJA TORBANDENA Do 11. junija razstavlja Zoran Mušic. Na ogled bodo slike od 1946 do 1953 leta. GALERIJA CARTESIUS Na ogled je razstava slikarke Marie Terese De Žorži. GALERIJA BASSANESE Na ogled razstava Michaela Goldberga. Urnik: vsak delavnik od 17.00 do 20.00. ART GALLERY Ul. S. Servolo 6 Do 15. t. m. bodo razstavljali svoja dela: P. Altomare, S. Dominelli in N. Spezzano Urnik: delavniki-od 10.30 in 12.30 ter od 17.00 do 19.30, ob nedeljah zaprto. ART LIGHT HALL -Trg S. Giovanni 3/I.nadstr. Do 25. t. m. je na ogled skupinska razstava posvečena mladim z naslovom »Spazio gio-vani«. MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA WAGNER Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik :ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure. GALERIJA MALCANTON Na ogled je razstava slikarke Olivie Siauss. MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letovišCar-ske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella. OPČINE PROSVETNI DOM Do 11. junija je na ogled razstava akvarelov Edija Žerjala. Urnik: ob delavnikih od 16. do 18. ure. BANI (OPČINE^ OVČARJEVA HIŠA Razstava »Ondile Cez Stari vrh« - Bani: Zgodovina kraškega naselja skozi stare katastrske mape, listine in pričevanja, ki jo je pn' pravilo SKD Grad je na ogled vsako nedeljo v juniju od 18. do 21. ure. GORICA GORIŠKI GRAD V galerijskih prostorih je na ogled razstava likovnih del Roberta Joosa. Urnik : od torka do sobote od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30, ob nedeljah od 9.30 do 13.00 in o i.30 do 19.30. Pokrajinskem muzeju na goriškem gradu vsak dan na ogled razstava o proizvodnji uporabi svile med leti 1725-1915 »Sve kajoCa se nit» ter stalna muzejska zbirka o vi svetovni vojni in goriška pinakoteka o 1.00 do 13.00 ter od 15.00 do 20.00, ob po- GRADISCE GALERIJA L. SPAZZAPAN Na ogled je razstava o goriškem likovnem zavodu »Max Fabiani«. VIDEM PALAČA SAVORGNAN Do oktobra je na ogled razstava o arheo loških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgo dovina pod mestom«. KOROŠKA CELOVEC GALERIJA CARINTHIA Alter Pl. 30 Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Staudacherja. RITTER UMETNA HALA (H.-Gmeiner Str.) Do 1. oktobra je na ogled razstava »Misere« H- Kerolda in W. Biittnerja. GALERIJA FREUND (Weisbadener Str. 3) Do 12. junija razstavlja Reimo Wukounig. ARS TEMPORIS (Herreng. 14) Na ogled je razstava Stuhlobjekte. TINJE GALERIJA TINJE Na ogled je razstava Andreja in in Marjetke Dolinar. RICARJA VAS GALERIJA 7 Odprta je razstava W. Aichorn in I. Juritsch. SLOVENSKI PROGRAMI fr SLOVENIJA 1 Batman, 20. del ameriške nanizanke VideoSpon, ponovitev Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini, VPS 1125 Kronika, ponovitev 8/12 dela kanadske dokumentarne serije, VPS 1205 Na poti z dr. Stinglom, ponovitev 6/12 dela nemške serije VPS 1230 Poročila Poslovna borza, ponovitev Trije semestri, ponovitev 3/4 dela Švedske nadaljevanke, VPS 1530 Svet poroča, ponovitev TV dnevnik 1 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke Štiri v vrsto, tv igrica * TV dnevnik 2, vreme, Sport ZariSCe Film tedna: Limonada z mento, francoski film, VPS 2035 TV dnevnik 3, VPS 2215 Sova V Športnem duhu, 10/15 del ameriške humoristične nanizanke, VPS 2245 Vrnitev Sherlocka Holmesa, 8/11 del angleške nanizanke (do 00.05) SLOVENIJA 2 Kolesarska dirka Giro d'Italia Magija + Moda, ponovitev Omizje, ponovitev Sova, ponovitev 'Alo! 'Alol, 14/18 del angleške humoristične nanizanke Sherlock Holmes: Opatijski dvor, 7/11 del angleške nanizanke Analitična mehanika, 18/52 del ameriške izobraževalne serije Dnevnik 2, vreme, šport Športna sreda Košarka NBA: Phoenix Suns - Seattle Superconics Kolesarska dirka Giro D'Italia Zadnje kolo DP v nogometu: SCT Olimoija - Mura, posnetek 34. kolo I. slovenske nogometne lige EP v jadranju: Razred soling, reportaža iz Portoroža Oci kritike Video strani RAI 1 RETE 4 Ul Koper Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Film: Febbre bionda (kom., VB ’55), vmes (11.00) dnevnik Variete: Buona fortuna Dnevnik 1 Nan.: La signora in giallo Dnevnik in Tri minute Film: La carica dei 600 (pust., ZDA ’36) Dok.: Centominuti Mladinski variete Danes v Parlamentu Italijanske kronike Dnevnik 1 Kviz: Patente da cam-pioni (vodi D. Mura) Quelli del Giro Vremenska napoved Dnevnik 1 in šport Variete: Noi maggio-renni (vodi G. Mina) Dnevnik 1 Dentro la notizia A carte scoperte Dnevnik in vreme i RAI 2 KANALA Otroški variete Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Film: La ragazza di Harvey (pust., ’46) Nan.: Lassie Kratke vesti Segreti per voi... Nan.; Una famiglia co-me tante Dnevnik in gospodarstvo, Motorji in vreme Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara Film: Ombre sulla Cina (dram., ZDA '91) Iz Parlamenta in vesti Nan.: Hill Street, 18.40 Miami Vice, vmes (18.30) šport Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Film: II giallo del bi-done giallo (kom., ’90) Aktualno: 740, kaj storiti?, 23.15 Pegaz NoCni dnevnik mcm Kekec, ponovitev slovenskega filma MCM Drugačen svet, ponovitev 177. dela Male živali Poročila Blagovno denarna loterija KK Miklavž Med dvema ognjema, soočenje v študiju Čudoviti cirkus pod morjem, 8. del dokumentarne serije Rock starine, 18. oddaja Pet minut za kulturo Poročila Drugačen svet, 178. del ameriške nadaljevanke Astrološka napoved MCM Video strani RAI 3 ® KOPER Jutranja oddaja: L’al-trarete Veleggiando sottoco-sta, 11.30 Evropa Dnevnik ob 12-ih Deželne vesti Popoldanski dnevnik Regioni d’ Europa, 15.15 dok. 500 cicli di vita thailandese Samo za Sport Drobci, vreme, Sport Variete: Ma de ehe, ahö (i. C. Guzzanti) Dnevnik, deželne vesti Blob in Una cartolina Atletika: Golden Gala Dnevnik ob 22.30 Nanizanke Nad.: General Hospital, 8.40 Marilena, 9.55 Ines, 10.50 Sole-dad, (9.30) vesti li pranzo & servito Nad.: Celeste TG 4 vesti Nad.: Sentieri, 15.15 Grecia, 16.00 Anche i ricchi piangono Aktualno: Lu lei l’al-tro, nato (17.30) vesti Aktualno: C’ eravamo tanto amati Kviz: II nuovo gioco delle coppie TG4 vesti Nad.: Micaela Filma: II burbero (kom.), 22.30 52 gioca o muori (dram., ’86), vmes (23.30) vesti CANALE 5 Na prvi strani Nan. in film L’ultima estate del mio bambi-no (dram., ZDA ’88) Variete: Ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Forum, 14.35 Agenzia matrimoniale, Ti amo par-liamone, Arca di Nob Otroški variete TG 5 Flash - vesti Kviz: OK il prezzo b giusto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Aktualno: Affari di famiglia, 22.00 Scene da un matrimonio, 22.30 Spazio 5 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vesti ITALIA 1 Pregled tiska Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Dieci sono pochi Variete: Non e la Rai 76. Giro d’Italia Varieteja: Unomania Studio šport Nan.: Tarzan, 18.30 Baywatch Variete: Ma mi faccia il piacere Variete: Karaoke Nan.: Beverly Hills -Un’ occasione manca-ta, Una misteriosa ragazza (i. J. Priestley) Sport: Girosera Aktualno: L’istruttoria Odprti studio, pregled tiska in Sport # TELE 4 Studio 2 mladi m Milano, Italija Nan.: Perry Mason Dnevnik in vreme Variete: Fuori orario Lastne oddaje: Dogodki in odmevi Dogodki in odmevi Crime Story, ameriška tv nanizanka Maščevanje Toma Hunterja - ameriški akcijski film Accordi, 10. oddaja Novice Čarobna svetilka, otroški program TV magazin Studio 2 mladi Primorska kronika TV dnevnik Crime Story, ameriška tv nanizanka Nočni sodnik - ameriška TV nanizanka Portorož: Jadranje - EP v razredu Soling (reportaža) Sprehod po moderni umetnosti - italijanska dokumentarna serija TV dnevnik Arhitektovi nasveti Zasebni Vietnam - švicarski dokumentarni film N.Y.P.D., serijski film EMF1 Avstrija 1 Cas v sliki Zapuščena žena, pon. francoskega filma Sinha Moča, zadnji del Mistralova hci, 6/8 del franc./ameriške nadaljevanke po romanu Judith Krantz Cirkuška umetnost iz Kanade Ewoki Zlati dež, 2. del Otroci se pogovarjajo z znanimi ljudmi Cas v sliki S telesom in dušo: Strašen sum Perry Mason: Umor v studiu, am. tv kriminalka (Raymond Burr in drugi) Tekmeca Sahara, ameriški film S težavo skozi Pariz, fr./italijanski film Poročila (nmsF Avstrija 2 Tisoč mojstrovin Poklicne slike: Tesar Kolesarska dirka po Avstriji, 6. etapa Zemlja in ljudje Alf: Nekoč je bil komi Nori show Cas v sliki/vreme Igre ob jezeru, nova igralnica v Bregenzu Nevarni vesoljski poleti: Vesoljske ladje tretjega tisočletja Sport Round Midnight: Mounty Alexander, Ray Brown, Herb Elfis, posnetek koncerta tra Raya Browna, april 1988 Poročila Hrvaška 1 Dobro jutro, Hrvaška Poročila Zgodbe iz Monticella, 144. del Poročila TV šola Ameriška angleščina, 28. lekcija Tom in Jerry kot otroka, 11. del risane nanizanke Poročila Ko se svet vrti, 144. del ameriške nadaljevanke Monofon Poročila Odvetniki, ponovitev 3/3 dela nadaljevanke Poročila Učimo se o Hrvaški: Hrvaški glasbeniki -svetovni umetniki Malavizija Hrvaška država in ljudje Poročila Moja kniga o džungli, 19/27 del serije Santa Barbara, 425. del Dnevnik 1 Northangerska opatija, angleški film TV Rastava: Dragica Cvek Jordan Grof Eltz Vukovarski Dnevnik Hrvaška 2 TV Koledar Ko se svet vrti, 144. del ameriške nadaljevanke Morala bi umreti, ponovitev ameriškega filma Dnevnik 1 Duhoviti dvorec, 4/6 del humoristične nanizanke National Geographie: Vroče gore, 2/6 del dokumentarne serije Iskanje Salome, 1/6 del švicarsko-nemške nadaljevanke Glasbeni večer Horoskop © Madžarska Dobro jutro Cez dan, informativni spored Svet je Čudovit, reka življenja Ambasadorkin mož, ponovitev 3. dela francoske serije Igra Poročila Popoldanski saldo Novitete, zavbavno glasbeni magazin Strast in oblast, 3. del avstralske serije Večerna pravljica Miami Vice, ameriška kriminalka Dnevnik Podstrešna sobica, ameriški TV film EP v košarki, Mad-žar-ska-Francija, ž. TVS 1 / FILM TEDNA - NOCOJ OB 20.35 Sestri in njune poletne počitnice Francoski barvni film, 1977 Scnarij in režija: Diane Kurys : Jrancoski film Limonada z mento »Diabolo menthe« je nastal leta 977 in istega leta prejel tu-ai nagrado Le Duce. Režiserka Diane Kurys je P° eg Agnes Varda med naj-°1] zanimivimi sodobnimi ustvarjalci francoskega fil-^na. Predvsem film Limona-a z mento dokazuje avtoričino izjemno občutljivost za tenkočutno oblikovanje zgodbe, ki kljub svoji intimnosti odraža duh Časa. iQe|0d^a se dogaja leta It-n ^godnjih šestdesetih s ih, ki jifi je zaznamovala ^ennedyjeva smrt, vojna v Vietnamu, grozeča nevarnost atomske borne, nasilje hancoskega OAS-a, bližajoče se študenstske demonstracije m začetek preneka-enh revolucionarnih druž- bnih sprememb, ki so takrat burile razvajene in že »uka-lupljene« duhove. Sestri Anne, ki jih ima trinajst in starejša petnajstletna Frederique se vrneta s počitnic na podeželju domov v Pariz. Starši so loCeni, tako da oCeta srečujeta predvsem med počitnicami, v Parizu pa živita z materjo in obiskujeta licej Jules Ferry. Na tem dekliškem liceju se dekleta v prvih dneh šole spominjajo svojih pravkar preživelih počitnic, svojih prvih ljubezni in prvih vzdi-hlajev ob srečanjih s fanti. Starejša dobiva ljubezenska pisma od fanta, ki ga je spoznala med počitnicami, mlajša pa ji to ljubezen seveda zavida. Sestri je dovoljeno precej več kot njej, ki v vsem za dve leti zanjo zao- staja. Film je pretanjena pripoved o odraščanju dveh sester od začetka šolskega leta do počitnic. Nežno odstira njune medsebojne odnoste, svet njunega odraščanja, hrepenenj in iskanj, večnih pričakovanj in prvih razočaranj. Z gledališko predstavo, v kateri nastopata tudi obe sestri, se zaključuje še eno šolsko leto, dekleti pa sta leto dni starejši in bogatejši za leto izkušenj in spoznanj. Glavne vloge igrajo: Eleonore Klarwein, Odile Michel, Coralie Clement, Marie Veronique Maurin, Valerie Stano. Glasbo je napisal Yves Simon, direktor fotografije je bil Philippe Raus-selot, režiserka Diane Kurys pa je hkrati tudi avtorica scenarija. HRVAŠKA TV 1 20.05 RAI 1 14.00 NORTHANGERSKA OPATIJA, angleški film LA CARICA DEI 600, ameriški film Mlada Catherine se na samotnem podeželskem domu predaja knjigam in sanjarjenju. Nekega dne se ji ponudi priložnost da odpotuje v znani kopališki kraj Beth in življenje se ji pokaže v poponoma novi luči. Med oddihom spozna mladega Henriya, lastnika skrivnostne Northan-gerske opatije, ki je že dolgo burila njeno domišljijo. Ko mladenič in njegova sestra Elonor povabita Catherine na obisk se meja med resničnostjo in fantazijami začne zabrisovati... Angleški film, ki je nastal leta 1986, je posnet po romanu znane pisateljice Jane Austen. Igrajo: Katharine Schlesinger, Peter Firth, Robert Hardy in drugi. Med krimsko vojno je leta 1856 angleška lahka brigada brezupno napadla rusko trdnjavo pri Balalaklavi, Ta dogodek je v svoji pesnitvi proslavil angleški pesnik Alfred Tennyson, na filmu pa ga je uprizoril režiser Michael Curtiz leta 1936. Na Krimu sta med angleškimi oficirji bratranca, ki sta oba zaljubljena v isto žensko. Ona pa je zaročena z enim, drugega pa ljubi. V to osebno tragedijo se vmeša še vojna in turški emir, ruski zaveznik, ki je v Indiji dal pobiti angleške žene in otroke. Med igralci blestita Errol Flynn in Olivia de Havilland ter Nigel Bruce in David Ni-ven. RA SLOVENIJA 3 21.30 RTL 23.15 ARS ANTIQUA POTOMCI NOČI, ameriški film V oddaji boste slišali posnetke s koncerta članov akademije Schütz v WartburSki festivalni dvorani. Umetniški vodja je bil Howard Arman. Koncertni spored so oblikovali z duhovno vokalno glasbo in instrumentalnimi deli avtorjev iz obdobja reformacije. Najprej so zaigrali dve petglasni melodiji Thomasa Stolzerja in dva mašna stavka Sanctus in Agnus Dei nizozemskega skladatelja Adama Renerja. Nadaljevali pa so z glasbo njunega sodobnika, skladatelja flamskega rodu Heinricha Isaaca. Predstavitev dela koncertnega sporeda članov Schützove akademije bo sklenjena z Marijinim motetom Josquina de Preša. Boon, ki ga policija krivi groznih zločinov, se zateče v zatočišče blizu pokopališča, v bližini katerega živi skupnost pošasti, ki jih je človeška družba zavrnila. Boonov prihod pa jih spravi v nevarnost, saj jih je odkrila policija in psihiater. Gledalčeva naklonjenost je na strani pošasti, ki jim grozi uničenje. Režiser dive Barker je znani angleški pisatelj in slikar, tokrat tudi scenarist svojega lastnega istoimenskega romana Nightbreed. Igrajo: Craig Sheffer, Anne Bobyin drugi. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 9.00 Turistični napotki; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.30 Iz tujega tiska; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Pogovor s poslušalci; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odskočna deska; 20.20 Glasbena panorama; 21.05 Koncert za besedo ; 21.30 Operne melodije; 22.30 Etno glasba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.30 Dopoldne na valu 202; 8.40 Prireditve; 9.45 Kje vas čevelj žuli; 10.40 Primorski val; 11.00 Moped Show; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilizem; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17,50 Šport; 18.00 Italian style; 19.30 Melodije po pošti; 21.30 Metalna glasba; 22.20 Rock'n'roll radio. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Umetniška beseda; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasbenih revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbena panorama; 16.45 Naši umetniki; 17.00 Posnetki Euroradia; 19.30 Intermezzo; 20.00 Pota naše glasbe; 21.30 Ars Antiqua; 22.30 Okrogla miza; 23.00 Glasba pripoveduje...; 23.55 Utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informa- cije; 9.00 Pesem tedna; 9.15 Soča misli na vas; 9.45 Iz odvetnikove pisarne; 11.00 Moped Show; 11.30 Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Finančni nasveti; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Glasbene aktualnosti; 19.30 Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14,30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.20 Drobci; 7.15 Dober dan, otroci; 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Iz kulturnega sveta; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Zlata leta rocka; 16.00 Ob štirih popoldne; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve; 16.35 Butik Gallus; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Novi glasbeni tokovi; 19.30 Dnevnik. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev, nato slov. lahka glasba; 9.30 Revival; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (Ivan Tavčar, režija Marko Sosič); 11.45 New Age; 12,00 Male skrbi - veliko veselje; 12.20 Potpuri; 12.40 Koroška poje: Mladinski PZ Vesela pomlad; 12.50 Orkestri; 13.20 Krajevne stvarnosti; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Soft Musič; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Maša Sie benedi-cam te (S. Jericijo, zbor S. Ignazio iz Gorice in godalni orkester Cappella Ca-rinthia); 18.00 V mreži metafor; 18,30 Jazz; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom; 22.30 Drugi Trst. Radio Koroška 18.10-19.00 Glasbena sreda; 21.05-22.00 Dvojezično Marijino petje v Ločah. IZBOR IZ SATELITOV "\ MUSIČ TELEVISION 07.00 Awake on the wild side, vodi Rebecca de Ruvo; 10.00 Video, vodi Paul King; 13.00 Video, vodi Simone Engelen; 16.00 Greatest Hits, vodi Paul King; 17.00 Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu, vodi Pip Dann; 17.30 Poročila; 20.00 Dial MTV; 20.30 Most wanted; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report, pon.; 00.00 Post Modern, vodi Pip Dann; 02.00 Video; 03,00 Nočni video SKY ONE 07.00 The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 11.00 Card Sharks; 11.25 Dynamo Duck; 12.00 Drzni in lepi; 12.30 Sokolov greben; 14,00 Drugačen svet; 14.45 Santa Barbara; 18.00 Zvezdne steze; 19.00 Games World; 19.30 E Street; 20.00 Rescue; 20.30 Polna hiša; 21.00 Hunter; 22.00 Zakon v Los Angelesu; 23.30 Zvezdne steze; 00.00 Ulice San Francisca PRO 7 06.54Serije, ponovitve; 09.30 Slep hrepenenje, ameriški tv film; 14.05 Taborišče prekletih, nemški film; 16.24 Risanke; 18.35 Show Billa Cosbyja, 170. del; 19.05 Ulice San Francisca, 149. del; 20.15 Matlock: Zagovor odvetnika, am. tv kriminalka; 22.05 Jake in McCa-be, 37. del; 22.55 Vrhunsko moštvo, hongkonški film PREMIERE 07.00 Romeo; 14.15 Cesarska 3, Masako Owada, jka- V^poroka, ponska Lady Di?; 15.15 Smrtonosna vprašanja, ameriški film; 20.15 Neugnanec redko pride sam, am. komedija; 21.55 Mati vseh filmov, ameriška komedija; 23.20 Twilight Mystery, ameriška kriminalka EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09.00 Jadranje, ponovitev; 10.00 Košarka, ponovitev; 13.00 Tenis, ATP turnir, prenos z Nizozemske; 17,00 Teniški magazin; 19.00 Duatlon; 19.30 Športne novice; 20.00 Pirenejske igre; 20.30 Lahka atletika; 23.00 Nogomet, kvalifikacije za SP 3SAT 22,30 FBI - boj proti nasilju, ameriški film, zadnji del SAT 1 09.15 Ponovitve serij; 13.20 Dr. Trapper John, 3\ del; 20.15 Stari Heildelberg, nemški film; 23.40 Profesionalci, 10. del RTL 09.00 Serije, ponovitve; 12.30 Springfieldova zgodba, 1723. del; 13.20 Valifornijski klan, 1046. del; 15,00 Umor je napisala: Smrt legende; 20,15 Kajak: Ariana, ameriška tv kriminalka; 23.15 Potomci noči, ameriška grozljivka; 01.05 Vojna v kitajski četrti, ameriški akcijski film ■E-- SUPER CHANNEL 23.00 Mirror, Mirror, ameriška grozljivka, 1991 AKADEMIJA / V SKLOPU PROSLAV 30-LETNICE SZ DOM Tradicionalna redna zaključna telovadna akademija, ki jo vsako leto ob koncu sezone prireja SRG in SG sekcija SZ ”Dom” iz Gorice, je bila letos Se posebej praznična - saj jo je sekcija pripravila ob 30. obletnici ustanovitve SZ ”Dom”. Sporočilo prirediteljev, ki so želeli opozoriti otroke, da naj ljubijo živali, je povsem dosegla svoj namen in je obenem prikaz (na otrokom svojstven naCin) razvejane dejavnosti pri tej sekciji, ki Šteje 55 otrok. Na akade- miji je nastopilo tudi 35 otrok iz Nove Gorice. Vsega torej 90 otrok. Akademijo je številno občinstvo ugodno sprejelo in s tem izreklo pohvalo vsem, ki so skrbeli za najmlajše Domove predstavnike, predvsem trenerjem sekcije SG-SRG. Petkov spored so uvedle mažoretke ”HIT” in OS Fran Erjavec iz Nove Gorice. Na parketu so se nato zvrstili: pajacki, Čarovnik, karte, konjički in koCijaži, pes dalmatinec, Črni panterji, slon Zelenko, ravnotežec, akrobati, tiger, "skakalci” na prožni ponjavi, telovadci... itd. in pa orodni telovadci novogoriškega gimnastičnega centra, ki so državni prvaki Slovenije. Trenira jih Miloš Figelj. Pred pričetkom prisrčnega veCera, ki mu je sledilo res lepo število gledalcev, je v imenu društva pozdravil vse navzoCe predsednik Doma ing. Niko Bresciani, za njim je povzel besedo predsednik CONI-ja cav. Elvio Ferigo, ki je Čestital društvu ob 30. obletnici in predal predsedniku olimpijsko zastavo. Ob koncu akademije, so otroci dobili priložnostno darilo. Akademijo je režirala Damjana CešCut, za glasbo je poskrbel Igor Devetak, koreografije so delo Mije CešCutove. Glasbene posnetke je nudila zasebna radijska postaja Onda Est. V soboto je društvo akademijo ponovilo za uCence didaktičnega ravnateljstva iz Gorice, ki so stopnišče napolnili do zadnjega kotička. Za to srečanje gre predvsem zahvala učiteljem in ravnateljici, ki je to srečanje omogočilo. -MUC- ODBOJKA / TROFEJA MIRAMAR »Kosovel» že petič Priznanje za F. Germanija V sredo je bilo v telovadnici šole Suvich in na dveh zunanjih igriščih vse živo, saj se je odvijal sklepni del tradicionalnega, letos že šestič izvedenega odbojkarskega tekmovanja za trofejo Miramar. Tekmovanje je namenjeno moškim ekipam tržaških nižjih srednjih šol, prireditelj pa je društvo Pallavolo Trieste z avtorizacijo šolskega skrbništva in pod pokroviteljstvom tvrdke Miramar. Namen je jasen. Cim-veCja popularizacija odbojke med šolsko mladino. Letos se je vabilu odzvalo šest šol, kar je nadvse spodbuden podatek. Razveseljivo pa je tudi dejstvo, da je bila igra, ki so jo mladi odbojkarji prikazali, že zelo dovršena, tako da je bila raven tekem dosti višja kot na primer med letošnjim prvenstvom naraščajnikov. Od slovenskih šol se je tekmovanja letos udeležil le openski Kosovel, ki je stalni gost te manifestacije. Openska šola je v vseh teh letih tudi gospodarila na turnirju. Naj povemo, da so se kosovelovci le enkrat uvrstili na drugo mesto, petkrat pa so tekmovanje osvojili. Prehodni pokal prejme v trajno last ekipa, ki ga osvoji dvakrat, to pa tudi pomeni, da krasita police openske šole že dva stalna pokala, tretjega pa so kosovelovci dobili vCeraj, sicer še ne v trajno last in si ga bodo morali dokončno priigrati v naslednji izvedbi. Se eno odbojkarsko priznanje za našo šolo torej, za njene uCence in kajpak za prof. Ivana Peterlina, ki jih je tudi letos znal navdušiti za igro. IZIDI A skupina: Kosovel - Codermatz 1:1 (5:15, 15:12), Roli - Codermatz 1:1, Kosovel - Roli 2:0 (16:14,15:7). B skupina: Bergamas - Dante 2:0, De Tommasini -Dante 2:0, Bergamas - De Tommasini 1:1. Za 5. mesto: Rolli - Dante 2:0; za 3. mesto: Codermatz - De Tommasini 2:1; za 1. mesto: Kosovel - Bergamas 2:0 (15:6, 15:10). Lestvica: 1. Kosovel, 2. Bergamas, 3. Codermatz, 4. De Tommasini, 5. Roli, 6. Dante. Za šolo Kosovel so nastopili: Corbatti, Germani, Damjan, Jan in Jaš Gregori, Grilanc, Milic, Pavletič, Peterlin, Sosič, Stopar. Tekmovanju samemu je sledilo nagrajevanje. Organizator se je najprej zahvalil profesorjem telesne vzgoje, ki so svoje šolske ekipe pripravili, in jim izročil priložnostno darilo. Vse nastopajoče ekipe so prejele plakete, Kosovel tudi prehodni pokal, igralci prvih treh uvrščenih ekip tudi kolajne. Praktično darilo pa je dobil tudi Fabio Germani iz šole Kosovel, kot najboljši igralec turnirja. (INKA) Poškodba končala sezono Igorja Sedmaka Meniskus in križna vez Za Igorja Sedmaka, najboljšega slovenskega atleta, elana AD Bor in naj-bljšega sklakalca v deželi, je letošnje sezone po vsej verjetnosti konec: na zadnjem treningu prejšnjega tedna je namesto v jamo doskočil na rob tako nerodno, da mu je potisnilo koleno navzven v stran in si, kot pravijo prve zdravniške ugotovitve, pri tem poškodoval zunanji meniskus ter natrgal križno vez. Povsem sodec bo Sel Igor zaradi meniskusa že tretjič pod nož. Res velika smola. Potem ko je prejšnjo sezono preživotaril, se mu je v letošnji odprlo in pričakovati je bilo marsikaj, predvsem pa deželni rekord v troskoku. Poškodba je resda huda, a upati je, da ne tako, da bi mu mnogo prezgodaj prekinila kariero. Z njemu lastnim pogumom, zagnanostjo in zaljubljenostjo v atletiko - v takih primerih je gotovo prav to potrebno - se ho lotil novih nalog brž, ko bo shodil. (LP.) Za Primorje obremenitev še ni konec »Najmlajši« v Fiumicellu San Canzian - Primorje 1:0 (1:0) PRIMORJE: Damjan Gregori, Jan Gregori, Bukavec, (Lorenzi), Mi-liani, Sancin (Križ-mancic), Zornada, Ka-riš, Šušteršič, Ota (Damjan Gregori), Man-zin, Baselice (Skrij), 12. Budin Na nogometnem turnirju v Fiumicellu, kjer nastopajo najboljše ekipe v deželi in je eden najkakovostnejših turnirjev v naši deželi v kategoriji najmlajših je ekipa Primorja proti San Canzianu doživela tesen poraz. Na turnirju sodeluje 16 ekip, ki so razporejane v štiri skupine. Naša združena ekipa je v skupini D skupno z ekipami videmske Ancone, San Canziana in novogoriške ekipe iz Bilj, ki že vrsto let sodeluje na tem turnirju. Ker je naša ekipa trenutno izredno angažirana na veC turnirjih, proti San canzianu ni nastopila z vsemi najboljšimi, kar je tudi glavni vzrok,, da so proti sorazmerno povprečni ekipi nerodno izgubili. Furlani so bili boljši nasprotnik, Čeprav so z edinim resnim strelom na vrata zadeli cilj. Našim se je poznala predvsem utrujenost prejšnjih dni, saj so dva dan prej igrali tekmo s Palmanovo. Na začetku so se naši kar dobro upirali» kljub temu, da so bili igralci San Canziana fizično močnejši, saj so nastopili z igralci, ki so nastopali v deželenem prevenstvu in so leto dni starejši. Resnih priložnosti za gol ni bilo ne na eni ne na drugi strani, le da so Furlani po napaki na sredini igrišča nepričakovano povedli. Najprej je napadalec San Canziana preigral vratarja in streljal iz precejšnje razdalje proti vratom-Kariš je žogo sicer zaustavil, toda ni imel moči, da bi jo z gol Črte odbil na igrišče in žoga mu je ušla v mrežo. Tudi po odmoru se igra ni spremenila in naša ekipa z prikazano igro ni zadovoljila proti povprečnemu nasprotniku. Primorje Čaka prihodnje srečanje z ekipo iz Bilj, ki bo v soboto. Izidi D skupine: Ancona - Bilje 2:1; San Canzian - Primoje 1:0. Lestvica: Ancona in San Canziani 2 točki, Bilje in Primorje 0. Prihodnje kolo: Bilje - Primorje, Ancona -San Canzian. Dve pr-vouvršCeni ekipi vsake skupine igrata v nalnih srečanjih-fDarkn (Trcnčl NOVICE Balinarsko srečanje na Proseku Balinarski odsek športnega društva Primorje je imel v soboto v gosteh balinarje iz Vrhnike, s katerimi ga vežejo že večletni prijateljski stiki. Na zelo lepo urejenem balinišču za Prosvetnim domom na Proseku, je potekalo medsebojno tekmovanje, na katerem so zmagali domačini. Sledila je družabnost, na kateri so domači balinarji ponudili gostom dobre ribe in domače vino in si nato obljubili, da se bodo na jesen zopet srečali v Vrhniki. Balinarji balinarskega odseka SD Primorje so izredno aktivni ter imajo skoraj vsakodnevno balinanje na tem lepem prostoru, kjer prirejajo večkrat tudi družabne veCere, pa tudi srečanja z balinarji iz okoliških vasi. Obvestila FC PRIMORJE sklicuje jutri, 9. junija 1993, 30. redni občni zbor. Prvi sklicob 20. uri in drugi ob 21. uri. Dnevni red: poročila, diskusija in razno. ZSSDI obvešča ,da bo jutri, 10. t.m., ob 20.30 na sedežu SD Polet v Prosvetnem domu na Opčinah seja izvršnega odbora. MLADINSKI ODSEK SPDT priredi v nedeljo, 20. t.m. izlet v Bovec s spustom z gumijastimi Čolni po reki SoCi. Informacije in prijave pri Jasmin Rudež tel. 572585 do 9. t.m. ROKOMETNI ODSEK SK KRAS prireja od 26. junija do 2. julija 1993 v Zgoniku poletni kamp za fante in dekleta letnikov od 1981 do 1977. Pod vodstvom strokovnjakov bodo tečajniki imeli splošno vadbo in se seznanili z rokometnimi prvinami. Umik kampa bo od 9. do 17. ure. Cena znaša 100.000 lir, v katero je vključeno kosilo in prevoz. Prvi skupni sestanek bo v petek, 18. t. m., ob 19. uri v Športno- kulturnm centru v Zgoniku. Društvo sprejema vpisnine v tajništvu Športno kulturnega centra do vključno 18. junija v dneh: ponedeljek: 18. - 20.; sreda in Četrtek: 14. - 17; petek: 8.30 -12.30, kjer vplačate na raCun 20.000 lir. Tel. št. tajništva je 229477. PLAVALNI KLUB BOR organizira od 4. do 12. septembra poletne priprave v Cerknem pri Idriji za elane tekmovalnih skupin. Prijave sprejema Andreina v bazenu pri Altu-ri ob urah vadbe ali po telefonu na št. 51377 najkasneje do 15.6. SD KONTOVEL KOŠARKARSKA SEKCIJA prireja košarkarski tečaj za začetnike in mi-nikošarke letnikov od 1980 do 1987. TeCaj je v teku na odprtem igrišču na Kontovelu. Urnik: od 17.30 do 18.15 let. 86 in 87; od 18.15 do 19.15 let. 85 in 84; od 19.00 do 20.00 let. 83, 82, 81, 80. NOGOMET /VI. AMATERSKI LIGI STA SE OBE NASI EKIPI CELO POTEGOVALI ZA NAPREDOVANJE Pri Zarji in Vesni v glavnem zadovoljni Z nekaj sreče obračun se bolj pozitiven LA “ T - noenmetašev. KlinVi vserrm I — — " VESNA Čeprav so Križani startali naa visoko uvrstitev, gotovo nihče ni predvideval, da se bo Vesna do zadnjega kola potegovala za napredovanje. Prvenstvo kriške enajsterice je zato bilo nadvse uspešno, posebno v prvem delu, ko je doživela le en sam poraz proti prvouvr-šCeni Ponziani, čeprav je kar dvakrat (Cividalese, Villanova), zaradi treh izključitev končala tekme le z osmimi nogometaši. Tudi v nadaljevanju »plavi« niso popustili. Pomanjkanje nogometašev pa je morda bilo tudi letos usodno za Vesno, ki je večkrat s težavo spravila na igrišče 11 nogometašev, saj dobro vemo, da je treba poleg izključitev v prvenstvu računati tudi s poškodbami. Trenerju Petagni je tako kot lani tudi letos uspelo, da se je ekipa kljub vsem težavam solidno odrezala, saj je pristala na končnem tretjem mestu. Res škoda, da Križani nimajo mladinskega odseka, kar pa je v zadnjih sezonah nekje upravičeno, če upoštevamo, da mora Vesna že od decembra 1989 zaradi preureditve kriškega igrišča igrati domaCe tekme na »tujem«, na Proseku. Zagotovila in obljube, da bodo igrišče kmalu uredili, niso bile verodostojne, saj so se dela precej zavlekla. Pred kratkim je tržaška občina sporočila, da je dodelila denar za dokončanje igrišče in zato upamo, da bo Vesna po štirih letih lahko spet igrala na domačih tleh. EURO PETAGNA (Trener): »Nedvomno je bilo prvenstvo nadvse pozitivno upoštevajoč, da pogoji za delo niso bili najboljši. Tu se seveda sklicujem na naš boleči problem, ki se vleCe že štiri leta, to je pomanka-nje igrišča. Poletne priprave smo letos imeli kar v gozdu, za treninge pa smo se morali zadovoljiti z majhnim igriščem v Križu, ker smo na Proseku imeli igir-SCe na razpolago le enkrat tedensko. Prav zaradi tega tudi letos nismo imeli mladinskega odseka, kar se je krepko poznalo. Mnogokrat zaradi izključitev in poškodb sem bil v težavah, kako poslati na igrišče 11 Sezona 1992/93 1. Am. liga Skupina B Končna uvrstitev: 3. mesto, DOMA 39 T 14 Z 11 N 5P GOLI D Pr 42 22 V GOSTEH 1 de! 2 del skupaj 11 22 14 24 8 Izključitve:Leonardi, Krisejak, Vlach (Cividalese), Leonardi (Opicina), Soa-vi, Sambaldi, Bertoli (Villanova), Krisejak (Edile), Sigur, naldi (Mossa), Sigur (Pro Romans) 11-metrovke vkorist:Soavi (Turriaco, Portuale), Nonis zastreljal llm proti Pro Romansu 11-metrovke proti:Pm Romans, Villanova, Piedimonte; Zemanek ubranil llm proti Isonzu Število odigranih tekem in doseženi goli posameznih igralcev Zemanek (30), N. Sedmak (29), Malusa (29, 1), Nonis (28, 3), Soavi (27 4) 'ßertoli (26, 3), Sigur (25, 14), Samabaldi (24, 2), Vlach (24, 1), Castello (23),’ Candotti (22, 3), Kostnapfel (22, 7), Leonardi in Krisejak (18), Naldi (li 2) Košuta (8), P. Sedmak (3), Pichieri (2), Škabar (1). LEGENDA: T - točke; Z - zmage; N - neodločeni izidi; P - porazi- D - doseženi goli; Pr - prejeti goli nogometašev. Kljub vsemu temu pa ostaja seveda grenkoba, da nismo dosegli napredovanja, ki vsekakor ni bilo v programih društva, vendar ko smo se našli v ugodnem položaju smo upali vse do konca. Spodletelo nam je le za točko in zato je bilo razočaranje še toliko večje. Vesna je že od nekdaj poznana po požrtvovalnih in odločnih nogometaših, ki na igrišču dajo vse od sebe, ker so zelo navezani na klub. Letos mislim, da so vlogo portagonistov igrali Soavi, Sedmak, Sambaldi, Malusa, Nonis in Vlach. Nekoliko veC sem si pričakoval od Bertolija, Leonar-dija in Kriscjaka. Tudi Sigur, Čeprav je dosegel 14 golov, ni vedno intenzivno treniralin bi bil njegov doprinos ekipi lahko še večji. Veliko problemov s treningi je seveda tudi letos imel zaradi študijskih obveznosti Kostnapfel in vsi dobro vemo, kaj pomeni ta nogometaš za našo ekipo. ZARJA Soliden začetek (7 tekem in 11 točk), katastrofalen konec (trije zaporedni porazi, vmes nekaj nestabilnih nastopov) to bi lahko bil obraCun letošnjega prvenstva Bazovcev, ki so letos precej obnovili svoje vrste in zato startali z velikimi ambicijami. Od 22 nogometašev, ki jih je trener Pon-gracic poslal na igrišče, jih je kar polovica (Donaggio, Štrukelj, Marassi, Speranza, De Micheli, Milani, Giacca, Gentile, Gregorič, Dandri, Parovel) prvič igrala za Zarjo. To jasno dokazuje, da so zarjani računali na visoko uvrstitev, kar pa jim jena žalost spodletelo prav v zaključnem delu prvenstva. Z N P T D Pr Z N P T D Pr 1 del 3 3 1 9 9 6 2 5 1 9 8 6 2 del 4 2 2 10 12 9 0 4 3 4 6 11 skupaj 7 5 3 19 21 15 2 9 4 13 14 IV Sezona 1992/93 1. Am. liga Skupina B Končna uvrstitev: 5. mesto 32 T 9Z 14N 7P DOMA V GOSTEH Izključitve: Donaggio (Ponziana), Kalc (Villanova), D. Fonda (Torreanese), De Micheli (Pro Romans), Kalc (Ponziana), Gregorič (Isonzo), Žagar (vesna), Štrukelj (Mossa), Donaggio (Piedimonte). 11-metrovke v korist: Tognetti (Edile, Turriaco, Torreanese) 11-metrovke proti: Ponziana, San Marco, Villanova, Pro Romans; Ponziana zastreljala llm. Število odigranih tekem in doseženi goli posameznih igralcev: De Micheli (29, 7), Kalc (28, 2), Donaggio (26), Marassi (26), E. Fonda (26, 4), Štrukelj (24), D. Fonda (24, 2), Tognetti (24, 5), Voljč (23, 5), Antonič (22, 1), Ferluga (19, 1), Ciocevari (18), Žagar (18), Speranza (18, 1), Milani (13), Gregorič (12, 7), Giacca (6), Parovel (4), Jurincich (3), Gentile (2), Dandri (2), Renčelj (1) LEGENDA: T - točke; Z - zmage; N - neodločeni izidi; P - porazi; D - doseženi goli; Pr - prejeti goli Doma so sicer Bazovci igrali še kar zanesljivo, v gosteh pa jim ni Slo najboljše, posebno v povratnem delu ko so iztržili le Štiri neodločene rezultate. V prvem delu so sicer v gosteh poleg pet neodločenih rezultatov premagali še Isonzo in Piedimonte. Svoje so strnile tudi številne poškodbe, ki so stalno pestile Zarjo. Tudi izključitev (skupno devet) je bilo morda nekaj preveč. K temu lahkote dodamo, da so zaradi opominov nogometaši dobili skupno še 9 nedelj prepovedi igranja in da je bil v zadnjem kolu zaradi izključitve kaznovan s prepovedjo igranja na osmih tekmah kaznovan Donaggio. Ti podatki dokazujejo, da Zarja vsaj iz disciplinskega vidika letos gotovo ni preveč blestela. Tolažba vsekakor ostaja v tem, da so Bazovci končali prvenstvo na petem mestu, kar je vsekakor pozitivno, če računamo, da so se lani rešili izpada šele v predzadnjem kolu. GIORGIO PONGRACIC (trener): »Kljub nihajočim nastopom je bilo prvenstvo pozitivno. Osebno sem zadovoljen s prvenstvom, če odvzamemo zadnje tri tekme, ko je ekipa dobesedno odpovedala. Vzrok temu je treba iskati morda v tem, da ko smo z vso vnemo zasledovali drugouvrščeni Sta-ranzano, premagali smo celo prvouvršCeno Ponziano. Poraz, ki smo ga doživeli doma z Mosso nam je praktično odrezal vsako upanje. Posledica tega je bila, da nogometaši niso bili več tako zbrani in zato niso igrali več tako zagrizeno, kar so nasprotniki seveda takoj izkoristili. Peto osvojeno mesto se mi zdi dobra uvrstitev, čeprav moram priznati, da so v taboru a rje upali na kaj veC. Ne smemo pa mimo dejstva, da je izkušeni Gregorič, Ki je gotovo bil velika prido 1 tev za ekipo, k nam prestopil Sele v drugem delu prvenstva. V glavnem mislim, da so vsi nogometaši veC ali manj odpravili dolžnost. Ime 1 smo dva dobra in zanes jiva vratarja, obramba je do ro držala, čeprav smo morda prejeli preveč golov in to e zaradi neizkušenosti. Neko-' liko pomanjkljivi smo bili na sredini igrišča in to so še najbolj občutili napadalci, ki pa so v glavnem opravili svojo nalogo. GIRO / V 16. ETAPI MNQ2ICNI ŠPR1NT Baldoto drugič prvi Bugnova kalvarija Svetovni prvak zaostaja vsak dan - Bonča še 36. R(BORGO VAL Dl TA n ' Va Giannija Bušni va u ^ košnji Giro pra ra« Varija. Na vCe gJ.11]1 etapi, ki jo je 1 dobil Italijan Fa kov h at0 (t0 ie bil nie " j ui— ežkim tovornjakom se je končala življenska pot Dražena Petroviča (AP) sko napredoval iz sezone v sezono. Stalno je težil k temu, da bi dosegel košarkarski vrhunec, skoraj dovršenost. Prepričan sem, da bi lahko Dražen še izboljšal svojo igro, tudi v tako pomembnem prvenstvu, kot je NBA liga ... Spormnjam se ga kot golobradca in v Čast si štejem, da sem ga že leta 1981 kot prvi vključil v člansko reprezentanco, ki je novembra istega leta odigrala nekaj tekem v ZDA. Tudi vsa ta leta, ko sem m v Trstu, sva bila z Draženom v stalnem kontaktu. Vedno sem ga cenil kot košarkarja in Človeka. Tudi ni skrivnost, da smo si pri Stefanelu prizadevali, da bi ga imeli v svoji sredi. Žal je bila in bo ostala ta naša želja neizpolnjena ...« nam je dejal trener tržaškega Stefanela Bogdan TanjeviC. Dražen Petrovič je bil zelo priljubljen tudi v Italiji, saj so mu prav v Italiji nadeli vzdevek »Mozart košarke«, tako da je nato sam Dražen poimenoval svojo restavracijo v Zagrebu »Amadeus«. Najbolj popularni italijanski špor-tni dnevnik »La Gazzetta dello Spori« ga je tudi trikrat izbral za najboljšega evropskega košarkarja. Petar Skansi, ki se te dni mudi v Italiji, je tako orisal lik tega nepozabnega igralca: »Bil je vrhunski košarkar, ki je znal z neomajno voljo in zagrizenostjo premostiti vse težave. Bil je pravi artist na parke-tu in zgleden Športnik.« Včerajšnja tragedija je močno odjeknila tudi v Srbiji, kjer je bil seveda Petrovič še iz Časa, ko je nastopal v jugoslovanski reprezentanci, zelo po- znan in priljubljen. Srbska televizija in radio sta namreč kot prvo vest, skupno s poročili o vojni v Bosni, posredovali prav novico o Petrovičevi smrti. Kako pa je prišlo do nesreče? Petrovič bi moral skupaj s hrvaško reprezentanco poleteti iz Frankfurta do Zagreba, a je raje ostal še v Nemčiji, kjer ga je pričakala 23-letna Clara Gabriela Szalaczy (bila je tudi miss Nemčije), ki naj bi jo hrvaški as spoznal že v ZDA. Skupno z njeno prijateljico, 23-letno Hilal Haire, sta se nato odpeljala z golfom proti Mü-nchnu. In prav na avtocesti blizu bavarskega mesta se je pripetila tragedija: avto, ki ga je vozilo 23-de-kle, se je zaletel v tovornjak, ki ga je pri zaviranju na spolzki cesti zaneslo z nasprotne strani, nakar se je prevrnil in zablokiral cestišče. Petrovič je bil na mestu mrtev, sopomici pa težko ranjeni. BRANKO LAKOVIČ Košarkarska pot Dražen Petrovič, rojen 22. oktobra 1964 v Šibeniku, se je že zelo mlad s Sibenko uveljavil na jugoslovanski in evropski košarkarski sceni. Svoje prve večje uspehe pa je dosegel s prestopom k Giboni v sezoni 1984/85, ko je tudi osvojil naslov evropskega prvaka v Atenah, naslednje leto pa je ponovil uspeh v Budimpešti, kjer je Ci-bonav finalu premagala Sabonisov CSKA. Leta 1987 je s Cibono osvojil pokal pokalnih zmagovalcev. 1989 je spet posegel po tem pokalu, toda z dresom Real Madrida. Petrovič je bil že leta 1986 »izbira« (št. 60) ameriške profesionalne ekipe Portland in v sezoni 1989/90 je tudi debitiral v NBA ligi. Pri Portlandu je igral sezono in pol, nato pa ga je najel New Jersey Nets, s katerim je v tej sezoni poprečno dosegel več kot 20 točk na tekmo in bil eden najboljših igralcev lige. Z jugoslovansko državno reprezentanco je na OI v Los Angelesu osvojil bronasto, v Seulu pa srebrno kolajno. Na SP v Španiji leta 1986 je osvojil bron, leta 1990 v Buenos Airesu pa zlato. Na EP v Zagrebu 1989 je osvojil zlato kolajno. S hrvaško reprezentanco je lani na OI osvojil drugo mesto za slavnim ameriškim »dream teamom«. Letos si je s hrvaško selekcijo v Wroclawu prislužil nastop na EP v Nemčiji, kjer se je tudi tragično končala njegova mlada življenjska pot. V WROCLAWU Z DRAŽENOM Zadnji nastop proti izbrani vrsti Slovenije LJUBLJANA, WROCLAW - »Ali je to njegova reprezentanca?« se je v prvem polčasu finalne tekme na kvalifikacijskem turnirju v Wroclawu ob rezervni klopi (ne) upravičeno razburjal Dino Radja ter hkrati brcnil v športno torbo zdravnika Soudila. Torbo je odneslo v reklamni pano, za katerim smo sedeli slovenski časopisni poročevalci, ki smo se odličnega hrvaškega centra kar malce ustrašili. Dražen Petrovič je v Wroclawu igral zadnjo tekmo v svoji vrhunski karieri prav proti reprezentanci Slovenije. Tako kot na celem turnirju tudi v nedeljo zveCer ni igral najbolje, vendar je bil na Poljskem kljub temu osrednja zvezda. Košarkarska zvezda, ki je ugasnila le za trenutek, saj bo portret Dražena Petroviča z najsvetlejšimi črkami zapisan v svetovni zgodovini igre pod koši. Deset dni smo živeli, ocenjevali, se veselili in »dihali« z Draženom in za Dražena, ki nas je, mimogre- de, kar dva dopoldneva zaporedoma, v petek in soboto, pustil Čakati v predverju hotela Polonia, Čeprav smo se skupaj s hrvaškimi kolegi dogovorili za pogovor točno ob uri. Ni ga bilo, kasneje pa se je opravičeval, da je nekaj narobe z njegovimi sinusi in da zato dolgo spi. Vsi so vedeli za njegove »štose«, vsi so vedeli, kaj pomeni biti Dražen Petrovič, in prav vsi v Wroclawu so vedeli, da je prvi in edini ter da ga morda vidijo tudi zadnjic. In res, usoda najboljšega košarkarja Evrope vseh časov je tragično zaustavila blestečo športno in življenjsko pot 28-letnega Sibencana, ki bo nedvomno za vedno živel v spominu vseh oboževalcev najboljših med najboljšimi. Zato, Dino Radja, je (bila) reprezentanca Hrvaške tudi njegova, še mnogo bolj pa je bil on njen. Bil in ostal pa je predvsem samosvoj, ostal je le Dražen Petrovič. JURE ZORCIC 22 Sreda, 9. junija 1993 KRONIKA - RUBRIKE ČRNA KRONIKA Voznik golfa - javi se LJUBLJANA - Še vedno ni popolnoma pojasnjena prometna nesreča, ki se je 24. maja ob 19. uri in 30 minut zgodila na križišču Klunove ulice in ulice Ob Ljubljanici. Takrat sta se zaletela beli golf ljubljanske registrske tablice (že nove oblike) in kolo z motorjem. Voznik golfa je ranjeno motoristovo sopotnico odpeljal v bolnišnico. Policisti prosijo voznika golfa ali priče, ki so nesrečo videle, da se zglasi(jo) pri njih zaradi dodatnih podatkov o nesreči. (Postaja prometne policije Ljubljana, Trdinova 10, ali telefonska Številka 92). Prehitro, prehitro... MARIBOR, MURSKA SOBOTA - Na slovenskih cestah so prvi dan v tednu spet umrli trije ljudje, vzroki nesreč pa so, kot to statistični podatki tudi venomer ponavljajo, prevelika hitrost in vožnja po nepravem voznem pasu. Na območju mariborske Uprave za notranje zadeve se je v ponedeljek zgodilo 26 nesreč, 23 se jih je končalo samo z zvito pločevino, ena z lažjimi in ena s težjimi poškodbami, na cesti v Zgornji Polskavi pa sta umrla potnika v stoenki. Tega popoldneva je 41-letni Sfefan R. s fordom orionom nenadoma zavil na nasprotni vozni pas in Čelno trčil v nasproti vozečega Jožefa Jamnika; v njegovi stoenki je poleg njega umrla Se sopotnica Julijana Ribic, Stefana pa so odpeljali v bolnišnico s hudimi poškodbami. V Pomurju je v Berkovcih zaradi prehitre vožnje v ovinek s ceste zletel jugo 22-let-nega Roberta KoCiSa. Avtomobil se je trikrat prevrnil in obstal na strehi. Iz razbitin so potegnili huje ranjenega KoCiSa in ga prepeljali v soboško bolnišnico, kjer je kmalu umrl zaradi prehudih poškodb. Zaradi prehitre vožnje na mokri (in spolzki) avtomobilski cesti pri Brezovici pa je začelo zanašati tovornjak s prikolico, ki ga je vozil možakar iz Češke. Zaneslo ga je v varovalno ograjo na sredini cestišCa, po skoraj 50 metrih drsenja po njej pa ga je odbilo Cez cesto in odstavni pas na rob njegove strani cestiSCa. Med drsenjem po ograji je tovornjaku odtrgalo del pločevine in ga vrglo na nasprotni vozni pas pod nissana, ki je prav v tem trenutku pripeljal nasproti. K sreCi brez večjih posledic. (V. K.) POROČILO UNZ - LJUBLJANA Casino ■ tržnica Ljudje svoje stiske vse preveč radi sproščajo na nedovoljene načine - Prepirljivci in pretepači Vlado Kadunec LJUBLJANA - Ljubljanski policisti vsekakor ne držijo križem rok, prav lepo pa to potrjujejo še njihovi statistični podatki. In ti nam povedo, da se je glede na prve štiri mesece lanskega leta kršitev vseh vrst povečala za poštenih 20 odstotkov. Tako so do začetka maja pri ljubljanski Upravi za notranje zadeve v knjige vpisali 5.411 raznih prekrškov - gre predvsem za prekrške JRM (zoper javni red in mir), kršitve zakona o tujcih, o orožju itd. Podatki o kršitvah JRM povedo, da smo Ljubljančani kar prepirljive narave: 3.381-krat so v prvih štirih mesecih policisti morali posredovati pri prepiranju, (noCnem) vpitju in pretepanju, zanimivo pa je to, da se vedno večkrat vsa ta razgrajanja dogajajo po zasebnih stanovanjih. Procentualno so tudi te vrste prekrški narasli za 20 odstotkov, policisti pa so še zaznali, da je v 23 odstotkih vseh prekrškov redno posredi alkohol. Najbolj »produktivni« v pretepih in kršitvah noCnega miru so v občini Center in Vic, pri podrobnejšem pregledu o udeležencih kršitev pa pride na dan še podatek, da se raznovrstne barabije dogajajo (še zmeraj) predvsem ponoči - 53 odstotkov vseh prekrškov se zgodi nekje med 22. uro in 6. zjutraj, kršitelji pa so v glavnem moškega spola; 48 odstotkov je starih nad 30 let. (Do 18 let je starih 6, 7 odstotka prekrškarjev, od 18 do 21 let pa 15 odstotkov); pri teh številkah je vštetih vse veC nezaposlenih. Se en podatek izstopa v policijskih zapiskih; hazardiranje. V teh mesecih so namreč zaznali 139 odstotkov veC te vrste »poslov«; najvecja »igralnica« pa je na ljubljanski osrednji tržnici, kjer so policisti posredovali v 43 primerih nedovoljenega hazardiranja. Glede na zaostrovanje imigracijske politike se vzporedno s tem veča tudi število prestopkov pri kršenju zakona o tujcih; v prvih štirih mesecih letošnjega leta so poli-cisto namreč obravnavali 800 takih prestopkov, kar je 246-od-stotno povečanje glede na enako lanskoletno obdobje, ko so obravnavali »le« 231 tistih, ki si niso hoteli urediti svojega statusa glede bivanja v naši državi. Poletne ceste brez velikanov SLOVENIJA - V soboto je po vsej državi začela veljati letošnja odredba o ureditvi prometa v poletnem Času. Nanaša se na promet tovornih vozil s priklopniki ali brez njih, katerih najvecja dovoljena teža presega pet ton. Odredba za- deva tudi vozila, ki so sama ali s priklopnikom daljša od štirinajst metrov, tiče pa se tudi traktorjev, delovnih strojev, motokultivatorjev, vozil avtošol in vprežnih vozil. Za vsa navedena vozila je tako do 15. septembra promet pre- povedan ob petkih med 17. in 23. uro, ob sobotah med 5. in 14. uro in ob nedeljah med 7. in 11. uro ter 17. in 23. uro. Prepoved vožnje velja na avtocestah, cestah, rezerviranih za promet z motornimi vozili, in na magistralnih cestah. V času omejitev navedenim vozilom tudi ne bodo dovolili vstopa v Slovenijo prek mednarodnih mejnih prehodov. Dovoljen pa je lokalni promet omenjenih vozil na magistralnih cestah, ki potekajo vzporedno z avtocestami. (B. P.) Trava za predivo LJUBLJANA - Prvi dan novega tedna so policisti zasegli 50 sadik indijske konoplje, ki jih je imela v svojem vrtu med fižolom in koruzo posajene 60-letna vrtiCkarica z Vica. Stara gospa je policistom povedala, da je iz konoplje hotela »pridelati« predivo za... (V. K.) (Ne)hladnokrvni pokeraš LJUBLJANA - V ponedeljek so morali policisti posredovati v bifeju Kina Šiška, kjer se je »utrgalo« 34-letnemu možakarju iz BiH. Ni Čudno, da se mu je, saj je po napornem pritiskanju na gumbe igralnega avtomata za poker končno zadel poln dobitek. Dobiti bi moral 23.000 tolarjev za zmago nad aparatom, a glej ga zlomka, natakarica mu jih ni hotela izplačati. Seveda je srečni dobitnik »popenil« in to nazorno dal vedeti tudi natakarici, ta pa je poklicala policijo, ki je hazarderja pomirila in najavila sodniku za prekrške zaradi »kaljenja« miru v »igralnici«. Pri tem pa se kar samo od sebe postavlja vprašanje, ali je bil Bosanec upravičeno jezen ali ne: Ce je namreč avtomat tam samo za zabavo, ne bi smel obljubljati nagrade, Ce pa obljublja nagrade, lastnik krši zakon o (prepovedanih) igrah na srečo. Avtomata policisti lastniku niso vzeli, torej očitno ni kršil zakona, za kaj je bil v lokalu postavljen avtomat, pa naj si igralec (tudi očitno) sam misli. V Časopisih je bilo že veliko napisanega o igralnih avtomatih v naših lokalih, njihov »nejasen« status pa bo, kot kaže, še nekaj Časa povzročal veCje in manjše zaplete okoli njih. (V. K.) Ti prekleta strela CELJE - Ponedeljkova noCna nevihta - okoli 22. ure - je spet povzročila nekaj škode; predvsem si jo bodo zapomnili na Črnem vrhu, kjer je strela udarila v gospodarsko poslopje Antona L. Ogenj je uničil leseno ostrešje, veliko sena ter električno napeljavo - tudi v Antonovi stanovanjski hiši. V Miklavžu pri Žalcu je strela zadela v gospodarsko poslopje, kjer je zgorelo žito, seno, deske in puhalnik za seno, v Smiklavžu pa so iz gorečega hleva, kamor je seveda tudi udarila strela, rešili skoraj vso živino, nekaj živali pa je našlo smrt v plamenih. Tudi v Slatini pri Velenju je strela na hiši Jožefa S. povzročila za dva milijona škode - toliko pa cenijo škodo tudi na preostalih naštetih poslopjih. (V. K.) ZDRAVA HRANA plevel! M. P. Jejmo MOJ VRT Varstvo pred škodljivci Milka Pance - CZP Kmečki glas Ste že kdaj poskusili plevel ali kakšno drugo divjo rastlino? Ne boste verjeli, kako okusne in zdrave solate je mogoče pripraviti iz rastlin, ki rastejo na obronkih negovanih vrtov in polj. Ljudje na podeželju so jih nekdaj pridno nabirali, posebej spomladi, ko ni bilo pri hiši še nobene sveže zelenjave. Mnoge užitne divje rastline so namreč bogate z vitamini in rudninami in zato pomembna sestavina zdrave prehrane. Ne samo regrat, tudi mlade koprive, pripravljene kot špinača, so okusna hrana, žal pa smo tako kot še na marsikaj drugega pozabili tudi na te dobrine, ki nam jih ponuja narava. Preden se odločimo za nabiranje divjih rastlin, ki jih nameravamo uporabiti v prehrani, jih moramo seveda dobro poznati. Ni dovolj, da jih prepoznavamo samo s fotografij v učbenikih, mnogo bolje bo, Ce nam jih v naravi pokaže izkušen botanik. Prav tako ni dovolj, da poznamo le krajevna imena, saj se ta od kraja do kraja precej razlikujejo. Najbolje je; Ce poznamo tudi njihova latinska imena. Rastline vedno nabiramo zjutraj, ko so sveže. Nabiramo mlade in nežne liste, ker so stari trdi in žilasti ter pogosto spremenijo okus. Liste operemo in dodamo različnim jedem, najbolje solatam. Običajno jih uživamo surove, nekatere - na primer mlade koprive - pa tudi kuhane. Najbolj poznana divja rastlina pri nas je regrat. Iz listov pripravimo solato, na katero lahko nastrgamo očiščeno korenino, cvetovom pa mnogi pripisujejo tudi zdravilne sestavine, zato iz njih pripravljajo med in posebne napitke. Povsod raste tudi rman, ki ga je mogoCe nabirati vse leto. Ker ima zelo močan okus, ga uporabljajmo previdno. Navadna re-gaCica je na moC nadležen plevel, ki pa ima Čudovit okus po angeliki. Ker je rastlino mogoCe zamenjati z gol-šCem, ki je strupen, bodimo pri nabiranju posebej previdni. Tudi navadni plešec je v naših vrtovih zelo razši- rjen plevel, ki zeleni vse leto. Listi so najboljši surovi in imajo značilen okus po žveplu. Rastlina je zelo priljubljena v kitajski kuhinji, menda vsebuje celo več vitamina C kot pomaranče. Kurja Črevca - ponekod rastlino poznajo pod imenom navadna zvezdica - je najbolj razširjen plevel pri nas. Raste skozi vse leto, najokusnejši pa so listi, ki rastejo v senci. Uporabljamo le mlade rastline. Okusen dodatek k različnim solatam so tudi listi in poganjki hrena, vse leto pa je uporabna tudi hrenova korenina. Naberemo lahko tudi bedrenec, repušico, škrbinke, kislice, zajčjo deteljico, vodno krešo, poljski mak in mnoge druge divje rastline. In Ce se boste morda ob tem samo nasmehnili, ne pozabite, da so se vse današnje povrtnine razvile iz divjih rastlin. Vse veC ljudi se zaveda škodljivih posledic kemičnega zatiranja rastlinskih bolezni in škodljivcev. Mnogi menijo, da je to tudi razlog za velik porast alergičnih obolenj, še posebej pri otro-kih, in opozarjajo, da bo treba odnos do zemlje in pridelave hrane temeljito spremeniti. Alternativa uporabi kemičnih sredstev naj bi bilo sonaravno pridelovanje hrane, ki skuša ohraniti naravno (ekološko) ravnovesje med škodljivimi in koristnimi bitji in ga tam, kjer je že porušeno, na novo vzpostaviti. Pri sonaravnem pridelovanju hrane zato ne govorimo veC o zatiranju, temveč o varstvu pred škodljivci. To pomeni, da vrtne prebivalce le obrzdamo, Ce so se namnožili, pri tem pa uporabljamo samo preizkušena naravna sredstva. Med škodljivce uvrščamo glive, med katerimi povzročajo največ težav siva in krompirjeva plesen, različne rje, pepe-laste plesni in peronospore. Škodljivci so tudi živali, na primer žuželke, kot so uši, stenice, muhe, mravlje in drug mrCes, ne-matodi oziroma gliste, mehkužci, kamor uvrščamo različne vrste polžev, in sesalci, na primer kunci, zajci in drugi glodalci. Bolezni na rastlinah povzročajo še bakterije in virusi. Naravnih pripomočkov, ki jih uporabljajo pri varstvu pred škodljivci, je veliko, zato bomo omenili le nekaj najbolj znanih. ZelišCne prevrelke lahko pripravljamo sami. Potrebujemo le desetlitrsko vedro vode in prgišče zdravilnih rastlin. Ce jih ne poznate, lahko posušene kupite v večini zeliščnih lekarn. Kopri-vova prevrelka je pri nas najbolj poznana, ker rastline varuje pred žuželkami. V vodo namočimo približno kilogram svežih kopriv, Ce imamo suhe, pa največ 200 gramov. Najbolje je, da uporabimo deževnico, v kateri morajo koprive ostati 12 ur. S tekočino zalivamo tla in okolico korenin, Ce pa jo zelo razredčimo, lahko zalivamo tudi liste. Ce je na rastlinah veliko uši, jih polivamo z ostro koprivovo brozgo, v kateri smo koprive namočili za 24 ur. Gabezovo prevrelko pripravimo podobno kot koprivovo, isti je tudi namen uporabe. Zelo dobre rezultate dosežemo, Ce obe prevrelki mešamo, ker se med seboj dopolnjujeta. Brozga iz njivske preslice vsebuje veliko kremenčeve kisline in preprečuje nastanek mnogih rastlinskih bolezni. Pripravimo jo iz kilograma njivske preslice (Ce imamo suho, bo dovolj le 150 gramov), ki jo 24 ur namakamo v vodi, naslednji dan pa brozgo kuhamo na majhnem ognju približno pol ure. Nato jo odcedimo in ohladimo. Pripravek tudi krepi rastline, Ce jih napadajo pršice. Praprotno prevrelko uporabljamo nerazredčeno za zimsko škropljenje. Škropimo jo na rastline in drevje, pomaga pa proti kaparjem ter mazavim in krvavim ušem. Pripravimo jo tako kot koprivno prevrelko, in sicer iz navadne glistovnice ali orlove praproti. Zavira tudi prekomerno razmnoževanje polžev. Vsebuje veliko kalija, zato razredčeno lahko uporabljamo tudi za izravnavo hranilnih snovi v tleh. Pelinovo brozgo ali prevrelko pripravimo iz pol kilograma svežega ali 30 gramov posušenega pelina. Spomladi preprečuje ribezovo rjo in razmnoževanje pršice na robidnicah, nasploh pa je učinkovita proti ušem, mravljam in gosenicam, Ce so se te preveč razmnožile. Junijsko in julijsko trikratno škropljenje z razredčenim pelinovim Čajem (pripravimo ga v enakih količinah, le da rastline poparimo s kropom in pustimo, da se tekočina ohladi) pomaga v borbi z listnatimi ušmi in jabolčnim zavijačem. Prevrelka iz Čebule in Česna pa povečuje obrambne sposobnosti proti glivičnim boleznim, predvsem pri krompirju in jagodah. Rastlinski antibiotiki v Čebuli zdravijo tudi breskve, Ce jih je napadla kodra-vost. Prevrelko pripravimo iz pol kilograma Česna in Čebule, ki ju za 24 ur namočimo v vodi. Ko mešanica prevre, jo desetkrat razredčimo in z njo zalivamo tla grede ali drevesne kolobarje. Za boljši učinek lahko prevrelki dodamo tudi liste Črnega ribeza. Takole pri roki morajo biti sodi s prevrelko. JEDILNIK SlavkoAdamUE goveja juha z jetrnimi žličniki zeljnate rulade peCen krompir sladoled z vročo čokolado Zeljnate rulade SESTAVINE: glava zelja, sol, 250 g mletega mesa, J do 2 žemlji, jajce, sesekljana Čebulo, so , poper, muškat, 50 g maščobe, 1/2 1 juhe, paradižnikova mezga, 10 g jedilnega Škroba CAS PRIPRAVE: 70 minut Ije očistimo, izrežemo storž in ga kuhamo ižno 10 minut v vreli slani vodi- Potem o io liste in jih dobro odcedimo. Iz mletega , namočenih žemelj, jajca, čebule in dišav •avimo mesno testo, oblikujemo iz njega s in jih zavijamo v zeljne liste. Zvitke sPne lesenimi nabodalci, jih popečemo navro i :obi na vseh straneh, zalijemo z juho m no pokrite na majhnem plamenu 45 do 't. Rulade damo na toplo, omako pa pce o s naradiznikovo mezgo, zgostimo z je i VEGETARIJANSKI JEDILNA pomladanska juha iz sedmih zelišč pommes frittes solata ledenka z mlado čebulo Pomladanska juha iz sedmih zelišč SESTAVINE: Šopek: peteršilja, trpotca, pehtrana, jagodnih listov, Črne mete, drobnjaka a nekaj listov jabolčne mete, jajce, 3-4 J ce olivnega olja, korenček (po želji), žlici cele moke, 1,51 vode, sol Drobno sesekljana zelišča zmešamo z )aIce _ Na olju popražimo na vžigalice narezan rencek, dodamo sesekljana zelišča z jajcem i poprosimo z moko, da se napravijo kepice Pražimo kaki dve minuti, da zelišča zadišijo^ nato pa vse skupaj stresemo v vrelo, oso jen vodo. Pri nizki temperaturi kuhamo 10 mm oziroma toliko, da zelišča obarvajo juho zeleno. To aromatično in zdravilno juho lahko pr pravljamo od zgodnje pomladi do pozne iGJen Nabiramo le mlade, mehke liste, ki jim odstranimo trde peclje. FRANCIJA / NASILNI KONEC KOLABORACIONISTA JAPONSKA/ DANES V Parizu ubili Reneja Bousqueta Petainovega notranjega ministra Židovsko skupnost obsodila umor, ker bi morali nekdanjemu zločincu soditi PARIZ - Rene Bousquet, načelnik policije za časa Vichyjevega režima, ki je v sodelovanju z nacisti ukazal pregon in deportacijo na tisoče francoskih Zidov, je bil včeraj umorjen na svojem domu v Parizu. Policija je že nekaj ur zatem aretirala ubijalca Christiana Didiera, ki je pred televizijskimi novinarji v nekem predmestnem hotelu prevzel odgovornost za umor. 84-letni Bousquet je bil leta 1991 obtožen zločinov proti človeštvu zaradi deportacije židovskih otrok v nacistična koncentracijska taborišča med drugo svetovno vojno. Prizivno sodišče bi moralo v teh tednih odločiti, ali naj mu sodijo. »Ni mi bilo žal ubiti tisto nesnago, skrbelo pa me je, da bi moral ustreliti njegovega alzaškega ovčarja, ko bi me naskočil,« je izjavil Didier v intervjuju za televizijski dnevnik postaje TF1. »Pes je pobegnil, čim je slišal prvi strel.« 50-let-ni likvidator je pozvonil na vrata Bosquetovega stanovanja v šestem nadstropju poslopja na Aveniji Raphael ob 8.45 zjutraj, češ da mora izročiti sodni poziv. Ko je žrtev prišla k vratom, je proti njej ustrelil štirikrat, je hišnik povedal policiji. Didier je naglasil, da je potegnil pištolo na dan in ustrelil iz neposredne bližine, vendar se je Bousquet zakadil proti njemu. »Možakar je bil neverjetno krepak. Ustrelil sem ga drugič, pa je še vedno prihajal proti meni. Ustrelil sem tretjič in se je začel opotekati. Ko sem ga četrtič zadel v glavo ali vrat, je padel, kri je curkoma lila iz njega.« Bousquetov hišni pomočnik Nam, ki je bil priča umoru, je prvi sprožil alarm in skušal zasledovati ubijalca. Didiera, Nama ter hišnika Lafola, ki je ubijalca spustil v hišo skozi glavni vhod, je policija že zaslišala. Dnevnik TF1 je poročal, da je Didier že odsedel štiri mesece v zaporu leta 1987 zaradi poskusa umora bivšega gestapovca Klausa Bar-bieja, medtem ko so mu sodili zaradi zločinov proti človeštvu. Predstavniki zidovskih skupnosti, ki so se zavzemali, da bi prišlo do sodbe, so Bousquetov umor obsodili. Jean Kahn, ki je na čelu francoske zidovske skupnosti, je izjavil, da obžaluje, da ne bo veC mogoče soditi Bousquetu, saj bi Francozom lekcija o njihovi kolabofacioni-sticni preteklosti moCno koristila. Odvetnik Charles Libman, ki se ukvarja z lovom na naciste, je izjavil, da nihče nima pravice, da bi prevzel zakon v svoje roke. Pristavil je, da ga dejanje navdaja z grozo. »Hoteli smo pravičnost, ne pa maščevanje.« Bousquet je bil najvišji funkcionar ministrstva za notranje zadeve Vichyjeve vlade. Odgovoren je bil policijskega preganjanja več kot 13.000 pariških Zidov, ki so jih julija 1942 zbrali na kolesarskem stadionu Velodrome d’Hiver in jih nato z živinskimi vagoni prepeljali v nacistična taborišča na Poljskem. Sodili bi mu, ker je podpisal dogovor z Nemci, posledica katerega je bila pregon okrog 2.000 tujih Zidov v okupirani Franciji. Po vojni so ga aretirali in ga leta 1949 obsodili zaradi sodelovanja z okupatorjem. Vrhovno sodiSCe mu je takrat odvzelo civilne pravice za pet let. Nato je bil oproščen, ker je pozneje pomagal francoskemu odporniškemu gibanju. Neverjetno je, da med razpravo niso obravnavi! vloge, ki jo je imel pri deportaciji okrog 140.000 ljudi, od teh 75.000 Zidov. Bousquet je nemoteno Živel do leta 1979, ko so prišli na dan dokumenti o njegovi preteklosti. Z ministrom Mauricem Paponom in olicijskim načelnikom aulom Touvierom je bil eden od treh francoskih funkcionarjev, obtoženih zločinov proti človeštvu. Poroka stoletja NaruhitoMasako Osrednji del slovesnosti bo prepovedan vsem navadnim smrtnikom in televiziji Policija z metaldetektorjem pregleduje cestlšCe (AP) TOKIO - O današnji poroki stoletja med japonskim prestolonaslednikom Na-ruhitom in »meščanko« Masako Ovada so revije, časopisi in televizijske mreže zapisale skoraj vse, tako da je ljubiteljem takih spektaklov v bistvu vse znano. Z navadne smrtnike, naj navedemo le nekaj bistvenih podatkov. Nevesta bo oblečena v 13-kilogramski kimono iz 11. stoletja, ženin pa v oranžno haljo iz 8. stoletja. Njima »ljubezenska« zgodba traja že šest let, toliko sta namreč porabila, da sta pristala na ta odločilen korak. Naruhito je rojen v znamenju lokostrelca, Masako pa v znamenju rib (ogenj in voda). »Storila bom vse kar vem in znam, da bom služila Vašemu veličanstvu«, je izjavila nevesta. Za ženina »pa ni razlik, če kdo služi svoji domovini na dvoru ali v zunanjem ministrstvu«. Ceremonial bo v notranjosti cesarske palače, v templju prednikov, kjer hranijo »sveto ogledalo«, simbol dinastije. Poroka bo trajala le 15 minut in bo vsebovala prestolonasledniko izjavo in požirek sakeja. Nato bo prestolonasledniški par obvestil svoje prednike in cesarja o storjenem koraku. Temu osrednjemu delu ne bo smel prisostvovati nihče od nepoklicanih, prav tako ga ne bodo ovekovečile ne televizijske kamere in niti fotoaparati OBLETNICA / VRAŽEVERNOST NE POZNA MEJA AVTOMOBILIZEM / NOVOST IZ TURINA NOVICE Mit Drakule prinaša denar tako Pemjcem kot Romunom ^ Prisoj naj bi vstala od mrtvih žena, v Bistriti pa Drakula naP,MA’ BUKAREST, mT 1 9a Pokopališči ruSfmmjferaLP°zabl Drakule.ToTe An l1ZkrCal V PiSCU 61 .8 ež J.p. Roberts, k Pripeljal krsto s po ^ žene Sarah I Pokopal v tem pristan stecu 8° med ljudmi t «ožiti govorice. Z leti rice postale legenda, 1 *lh’ da je bila Sarah j žena transilvanskega 8roia Drakule in tudi Pirkam da bo 80 letpc b vstala iz groba mla zdrava tako da bo lab o sesala kri svojim žr omacin pa je prepri bo pri tem opila, saj i «no in žganje tečeta tako med radovednež domačini. Prisco znan, n™-• žganju, ki ga sedaj točijo radovednežem, turistom in domačinom. Slednji so legendo o vstajenju pridno izkoristili, saj prodajajo vse, kar je v zvezi z mitom teh človeških krvosesov: križe, kladiva, česen in ošiljene kole, ki so edino uspešno orožje proti vampirjem. Da je ta mit dobičkonosen, že leta vedo tudi v Romuniji, kjer se skrbno pripravljajo na podoben dogodek. Na podlagi romana, ki ga je leta 1897 napisal Irec Bram Stoker, naj bi prav letos tudi grof Drakula vstal od mrtvih. Turistični delavci v transilvanski Bistriti si že manejo roke, saj se prav tu nahaja grad plemičev Vlad, ki so navdihnili irskega romanopisca. Stoker je namreč uporabil vzdevek Drakula (vrag), ki so ga ljudje dali očetu znanega Vlada Na-tikalca na kole. Med domnevnimi potomci Vlada Natikalca naj bi bil tudi pokojni romunski diktator Nicolae Ceausescu, ki se je svojim »uglednim« prednikom oddolžil in v Bistriti ustanovil ogromen lovski rezervat. Sele po njegovem nasilnem koncu pa so lahko ustanovili »transilvansko združenje za Drakulo«. V njej sodelujejo zgodovinarji, etnografi in drugi znanstveniki, njihov predsednik Nicolae Paduraru pa se ne sramuje ekskurzov v fantazijski svet, če ti prinašajo denar. »Iz banalnih grozljivk mi črpamo le navdih, tako da organiziramo kulturne ekskurzije v živečo legendo«, trdi Paduraru, po katerem njegovo združenje skrbi le za zaščito »ugleda plemičev Vlad«. Turistične agencije pa ta »ugled« sedaj s pridom prodajajo. »Konec tedna z grofom« s prenočitvijo v bistritskem gradu stane 300 tisoč lir. Za nekaj več kot milijon lir neka agencija poskrbi za pravo ekskurzijo v magični svet krvosesov z ogledom Bistrite in Sighi-soare, slikovitega rojstnega kraja Vlada Natikalca. Punto ■ Fiatov Jeseni bo nared nov Fiatov malček. Imenovali so ga »punto« in bo na voljo v 30 različicah z bencinskim motorjem ali dizlom tre s tremi različnimi menjalniki Pogasili požar sibirskega plinovoda MOSKVA - Po 12 urah so končno pogasili požar, ki je v ponedeljek izbruhnil na sibirskem plinovodu po eksploziji na črpalki pri vasi Tarbejevo, 150 kilometrov od Saranska, glavnega mesta Mordovske avtonomne republike. V eksploziji in kasnejšem požaru je ena oseba izgubila življenje, sedem pa jih je bilo ranjenih, med temi tudi 8-letni otrok, ki ga je neka uslužbenka vzela s seboj na delo. Po zadnjih podatkih nesreča ne bi smela bistveno vplivati na dobave sibirskega plina Zahodni Evropi, saj bodo s pomožnimi plinovodi obšli kraj nesreče. Letalska nesreča terjala 11 življenj KARTUM - Zaradi okvare na motorjih je pri rudniku zlata Hasai (450 kilometrov severovzhodno od Kartuma) strmoglavil cessna 404, ki je imel na krovu 11 oseb, med katerimi dva Francoza in po enega Britanca, Kanadčana in Novozelandca. Obsojeni na smrt zahteva izvršitev obsodbe WASHINGTON - David Mason, ki so ga obsodili na smrt zaradi petih umorov, hoče umreti in je zato umaknil priziv in se odpovedal svojim odvetnikom. Sodstvo je sprejelo njegovo »prošnjo«, tako da je le vprašanje časa, kdaj bo vstopil v plinsko celico. Prifravda: Silvo Kovač 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 Ib 16 • 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 27 28 29 • 30 31 • 32 33 34 3b 36 Vodoravno: 1. pritok Rudolfovega jezera v Afriki, 4. pohoten gozdni duh, 8. švedska pisateljica, avtorica romanov Gosta Berling in Čudovito potovanje Nilsa Holgersona, (Selma), 11. vojaški pra-tež, 12. zadnje predivo, 13. mozolja-vost, 14. svobodna posest, ki ni bila vezana na fevdalno pravo, 15. ime ubitega indijskega voditelja Gandhija, 17. ameriški pisatelj (George), 18. športnik, ki jezdi na valovih, 20. naselje v Boki Kotorski v Črni gori, 23. italijanska popevkarica (Anna), 24. madžarsko ime za reko Tiso, 28. ime nekdanjega italijanskega sabljača Na-dija, 30. njivski plevel, 31. kopno, ki je z vseh strani obdano z morjem, 32. majhno dirkalno vozilo, 33. za otroke značilna nepravilna izgovorjava gla- sov c, s in z, 35. luknjač, 36. germanski orel. Navpično: 1. žrtvenik, 2. vojaško urejen mejni teritorij frankovske države, ki mu je načeloval mejni grof, 3. pojav pri gorenju, 4. kemijski znak za francij, 5. afriška lilijevka z mesnatimi listi, 6. votla opeka, 7. nespreten, počasen človek, 9. Vergilov ep, 10. rimski pesnik v Avgustovi dobi, Phaedrus, 16. novica, 19. težek položaj, 20. občutek velike moralne vrednosti, 21. mesto v jugozahodni Angliji, 22. veselje, sreča, 25. pojav na travi v mrzlih jutrih, 26. pojav ob sončnem vzhodu in zahodu, 27. igralec, 29. cepinov okel, 34. začetnici slovenskega nabožnega pisdate^ Ija Čandka. •jbb ‘ehietjsas T-req ‘qo}0 ‘qBjs ‘opaN ‘bzsij^ ‘bxq ‘lsBJ9d 'iBSfsap ‘apv ‘At[ey ‘pop ‘amp ‘ai;o ‘uaq ‘jaopiaSeq ‘uabj ‘omo :ouABjopoA. Aaiisan 8 / b b 4 5 1 1 a o c d e T g n ^ Naloga 207 Naloga 208 ^ 8 ib ■ jss m 7 m mm ta± 6 mu, mm 5 m fj m±m 4 .Mm. mm 3 m. ,mmmp 2 mjämm 1 m m m « a b c d e f g h Šahovska naloga št.: 207 Madsen - Napolitano / Stockholm 1953 Na drugo vrsto je prodrl črni kmet, ki ga je beli uspešno blokiral in ga že grozi osvojiti. Toda črni se ne sprijazni z nastalim dejstvom in išče rešitev za svojega svobodnjaka. Črni, ki je na potezi, v nadaljevanju uspešno ubrani kmeta in na njegov račun tudi zmaga! Šahovska naloga št.: 208 Beižai - Hodža / Albanija 1954 Napad na črnega kralja je dosegel vrhunec. Črnemu kralju grozi mat na polju g7 in h7. Ali črni vse te matne grožnje lahko prepreči? Pogled na pozicijo na šahovnici nam potrjuje, da je le črna dama tista figura, ki še lahko zaustavi napad belih figur. Analizirajte možne poteze črne dame in obrambna ideja se vam bo uresničila. Črni na potezi zmaga! Rešitev naloge St: 205 S prefinjeno potezo l...d4H črni sledi ideji za odprtje velike bele diagonale a8 - hl.2.Ld4: Sd4: 3.Dd4: Le6! Pasivni belopoljni lovec črnega kar naenkrat postane glavni akter v poziciji na Šahovnici! Da bi beli lahko branil polje d5, na katerega se bo usidral lovec, ne pomaga 4.c4 Tad8! 5.De3 Lc4: itd. Beli se vda! Rešitev naloge St: 206 Da bi lahko belega kralja ogrozil z novo damo, je črni najprej Žrtvoval damo l...Dhl + ! Po izsiljenem 2.Khl: clD+ 3.Kg2 Sedaj se beli kralj ne more umakniti na polje h2, ker je prosta črna trdnjava na drugi vrsti. 3...Dc6+ in beli se je vdal! Na 4.Kfl Dhl mat!; na 4.Kgl Tbl+ z matom! Sreda, 9. junija 1993 EVROPA / DE2 NA VZHODU IN ZAHODU_ ALPE JADRAN / SONČNO IN VROČE VODOTOKI Vremenska slika Nad severno in srednjo Evropo ter Balkanom in osrednjim Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska. Nad naše kraje priteka v višinah s šibkimi vetrovi topel in suh zrak. hladna okluzija fronta C A sredisC' ciklone sredisce anticiklona OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% pod 5 44 ** 10-30% 5-10 444 *** 30-50% 10-30 4444**** 50-80% o 30-60 444 *** 444 *** nad 80% nad 60 VETER I NEVIHTE 1 f 5-10 m/s TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA..... 18/27 TRST........ -/- CELOVEC....... -/25 BRNIK..... 17/27 MARIBOR...... 20/25 CELJE..... 18/27 NOVO MESTO... 19/26 NOVA GORICA.. 20/30 MUR. SOBOTA.. 18/25 PORTOROŽ..... 20/28 POSTOJNA..... 14/27 IÜRSKA BISTRICA. 14/28 KOČEVJE...... 15/25 CRNOMEU......- 19/26 SLOV. GRADEC.. 17/26 BOVEC..... 17/28 RATEČE....... 13/24 VOGEL........- 16/17 KREDARICA.... 7/8 VIDEM...... -/30 GRADEC....... -/25 MONOŠTER..... -/23 ZAGREB....... -/27 REKA...... 24/30 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI........... 5/17 STOCKHOLM..... 7/18 K0BENHAVN..... 9/26 MOSKVA....;....... 8/15 BERUN............. 15/22 VARŠAVA....... 8/26 LONDON........ 14/27 AMSTERDAM..... 10/23 BRUSELJ........... 13/26 PARIZ............. 16/27 DUNAJ.....:....... 17/30 MÜNCHEN....... 14/26 ZÜRICH............ 15/29 ŽENEVA............ 15/30 RIM............... 15/29 MILAN............. 19/23 BEOGRAD....... 18/31 BARCELONA..... 15/26 BUKAREŠTA..... 15/30 ISTAMBUL...... 16/23 MADRID........ 15/21 LIZBONA....... 17/26 ATENE............. 18/28 TUNIS............. 21/27 MALTA............. 21/26 KAIRO............. 20/30 DOLŽINA DNEVA Sonce je danes vzšlo ob 05.11 in bo zašlo ob 20.51 Dan bo dolg 15 ur in 40 minut Luna bo vzšla ob 23.38 in zašla ob 09.07. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju Vodnarja, element zrak. Presajate in negujete lahko predvsem cvetje in vse vrste okrasnih rastlin. Se naprej lahko nabirate in susite zelišča. TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA lezera: Blejsko 21°C, Bohinjsko NP, Baško 21‘>C, Milstalsko 20°C, Osojsko 20°C, Vrbsko 20°C, Klopinjsko 23°C. jadransko morje: Portorož 21,5“C, Trst NP, Gradež NP, Crikvenica NP, Pulj NP, Lošinj NP, Split 21,0“C, Hvar 20,6°C, Vis 21,3°C. Reke: Mura (G. Radgona) 11,60C. Sava (RadeCe) 14,6°C, Savinja (Laško) 12°C, Ljubljanica (Moste) 12,1JC, Bistrica (Sodražica) 10,5°C, Paka (Šoštanj) NP, Sora (Suha) 10,9°C, GradaSCica (Dvor) 9,4°C, Iška (Iška) 9,8°C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.54 najnižje -47 cm, ob 14.10 najvisje 29 cm, ob 19.42 najnižje 1 cm, ob 24.20 najvisje 17 cm. Tutri: ob 7.25 najnižje -39 cm, ob 14.59 najvisje 28 cm, ob 21.08 najnizje 1 cm, oh 24.53 najvisje 7 cm. Slovenija: Danes bo precej Sosednje pokrajine: Tudi jasno in vroče. Najvišje dne- v sosednjih krajih bo vne temperature se bodo gi- sončno in vroče. Le v bale med 27 in 32°C. alpskem svetu so še mo- žne posamezne nevihte. V Sloveniji: V četrtek bo Obeti: V petek ne bo bi-sončno, vroče in soparno. stvene spremembe vre-Popoldne bodo ponekod mena. nevihte. Začel bo pihati jugozahodnik. RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste so suhe in normalno prevozne. Promet poteka tekoče in brez zastojev, kar velja tudi za mejne prehode. Hidrološko stanje konec maja 1993 Bogdan Lalič ___ Gladine slovenskih rek postopoma upadajo od srede decembra lanskega leta, ko so padle zadnje obilne količine padavin. V drugi polovici marca smo ponekod že ugotavljali nadpov- prečno zimsko sušo (predvsem na Savinji, Savi, Soči, Dravinji in tudi kraški Ljubljanici in Krki). Zaradi izostanka običajnih pomladanskih padavin (izjema je južna Slovenija, kjer se je zara- di obilnejšega dežja stanje na Ljubljanici in Krki občutno izboljšalo) na večini slovenskih vodotokov ugotavljamo najnižje majsko nizkovodno stanje v vsem obdobju po drugi svetovni vojni (glej tabelo). Na številnih vodotokih je letošnje majsko vodno stanje bistveno nižje od povprečnega nizkovodnega stanja, ki nastopa v času največjega deficita dežja (poletna in zimska hi- drološka suša). Tako kot v lanski poletni suši tudi tokrat opažamo najnizje vodno stanje v vzhodni in severnovzhodni Sloveniji (Ščavnica, Pesnica, Savinja, Dravinja). Reke, ki so trenutno še sorazmerno vodnate (Krka, Kolpa, Ljubljanica), v primerjavi z najnižjim majskim nizkovodnim stanjem ob sedanjem sušnem času naglo upada- Lansko majsko nizkovodno stanje je bilo močno pod dolgoletnim povprečjem, tako da smo stopili v izredno vroče in suho poletje z zelo skopimi vodnimi zalogami-Letos pa so te zaloge na mnogih vodotokih najm-žje v zadnjih 50 letih (p° letu 1958 najnizje). Ce bo tudi letošnje poletje podobno suho, kot je bilo lansko, nas na že zdaj najbolj prizadetih oBmO" čjih čaka ena najhujših suš tega stoletja. 1993 maj QNP (m3/s) celotno obdobje maj nQNP (m3/s) Pesnica Zamušani 0,360 0,700 Dravinja Loče 0,642 1,050 Sava Radovljica 11,100 15,200 Sava Radeče 58,100 78,900 Savinja Laško 5,070 9,200 Paka Šoštanj 0,100 0,490 Soča Solkan 20,700 23,000 Vipava Miren 2,500 2,930 r Horoskop piše Aleksandra Zorc-Berce OVEN 21-3/204: Pripravite se na prijetno presenečenje, ki ga boste doživeli kot posledico usluge sodelavcu. Pobuda, ki ste jo dali, pomeni zanj velik korak naprej. BIK 21-4/20-5: Partnerjevo razpoloženje se bo spreminjalo iz ure v uro. Kako se boste s tem spoprijeli, je vaša stvar, vendar bi se morali zavedati posledic vedenja obeh. DVOJČKA 21-5/21-4 : Ze nekaj časa vam utripa rdeča luč, ki jo vztrajno poskušate spregledati. Vzemite to raje kot opozorilo in se ne spuščajte v spore s partnerjem. RAK 22-4/22-7: V želji, da bi storili kaj zase, ste začeli pretiravati pri fizični vadbi, zato se počutite tako neznansko utrujeni. Previdni bodite tudi pri vseh oblikah prevozov. LEV 23-7/23-8: Danes boste precej občutljivi in ob živce vas bodo spravljali tudi najmanjši problemi. Ce ste vstali z levo nogo, pustite dihati vsaj drugim. DEVICA 24-6/22-9: Polni energije ste, varovati pa bi se morah nepremišljenih korakov, ki vas lahko zapeljejo v težave, iz katerih se dolgo ne boste mogli izkopati. TEHTNICA 23-9/22-10 : Posebno pozorni in previdni morate biti, če boste danes daleč od doma, kajti vaša raztresenost je lahko za nekoga odlična priložnost. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Imate srečo, da se lahko vedno obrnete na vplivne osebe, ko ste v taki kaši, iz katere si ne morete sami pomagati. Zdaj je spet čas za telefonski klic. STRELEC 23-11/21-12 : Virusi, bacili in prehlad pomenijo v tem obdobju za vas nevarnost, zato ukrepajte preventivno, sicer se bodo zaloge vaših moči zmanjšale. KOZOROG 22-12/20-1: Ce ponovno prižigate ugasli plamen, se zavedajte, da to ne bo olimpijski ogenj in da boste tokrat morah razkriti mnogo več čustev. VODNAR 21-1/IM : Prihaja čas, ko se boste morali odločiti za eno rešitev. Ce pa vam v mislili že zvonijo poročni zvonovi, je danes primeren dan za tako odločitev. RIBI 20-2/20-3 : Nespametne poslovne odločitve, ki jih podpira celo vas partner, niso nekaj, s čimer bi se lahko hvalili. Prej ah slej boste naleteli na nepremostljive ovne. ZDA / S KRITIČNIMI OCENAMI NJEGOVE OSEBNOSTI Sodnik zapečatil usodo režiserja Woodyja Allena Jeanne King, Reuter NEW YORK - Le redkokdaj se zgodi, da nekdo tako oblati slavno osebnost, kot je to naredil sodnik Elliot Wilk z režiserjem in igralcem Woodyjem Allenom. Zastor je tako zagrnil človeka, ki je bil znan pod vzdevkom »newjorski kralj«, človeka, ki ja vc svojih filmih na tako svojstev način prikazal življenje tega svetovnega velemesta. Režiser Woody Allen se je torej bridko motil, če je mislil, da mu bo sodnik z razsodbo o sporu z bivžu ženo Mio Far-row o tem, kateremu od obeh ločencev bodo zaupani mladoletni otroki, pomagal ponovno pridobiti ugled v javnosti in nadaljevati s svojo uspešno režisersko kariero. Razsodba Allenu Se zdaleč ni bila v prid, saj ga je newjorski sodnik v 32 strani dolgem besedilu med drugim označil za »gizdalina«. O njem je napisal, da nima nobenega očetovskega čuta, da ne zna nadzorovati svojih nagonov in da ni vreden zaupanja. Bolj kot razsodba sama, s ka- tero je sodnik Allenu dejansko odvzel otroke, so te ocene verjetno zapečatile njegovo usodo, podobno kot so dog odki zasebnega življenja zapečatili usodo Charlieja Chaplina in Romana Polanskega, ki pa sta se zatekla v »varna nebesa evropske domovine«. Takih nebes pa Allen nima. Woody Allen in Mia Farrow sta se znašla na sodišču, ker sta vsak zase hotela, da jima bi bili zaupani dva posvojena otroka, 15-letna Moses in 7-letna Dylan ter njun 5-letni sin Satchel. Sodnik je v svoji razsodbi pustil lebdeti nad Allenom sum, da je igralec lani poleti res spolno zlorabil Dylan. To obtožbo je seveda izrekla Mia Farrow, ki je s filmsko kamero skrivaj posnela dogodek, Allen pa je obtožbo ves čas zavračal, češ da si je Mia vse izmislila. Režiser je bil celo evforičen, ko so zdravstveni izvedenci univerze v Yalu po natančnem pregledu potrdili njegovo umsko neoporečnost ter je takrat obtožil Mio Farrow obrekovalne kampanje. Vendar je bil sodnik Elliot Wilk drugačnega mnenja. V razsodbi je bil kritičen do strokovnjakov univerze v Yalu in je pikro zapisal, da »verjetno nikoli ne bomo izvedeli« kaj se je dogajalo med Allenom in Dylan. Dejal je sicer, da ni nobenih jasnih dokazov, da bi Allen spolno izkoriščal Dylan, vendar pa poročilo strokovnjaka iz Yala te možnosti ni izpodbilo. Iz tega razloga po sodnikovem mnenju Allen ne sme srečati otrok brez primernega nadzorstva. Edini način, na se lahko sreča z otroki, je za Allena prisotnost pdihiatra. Prav to določilo je hud uradec za režiserja. Po mnenju predsednika združenja ameriških odvetnikov družinskega prava Garyja Skoloffa iz Livingstona gre za »dejanski udarec Alleno-vemu ugledu, saj pomeni, da Allen ne sme nikoli biti sam s svojimi otroki.« Sicer pa je sodnik Wilk tudi očital Allenu odnos z 22-letno posvojenko Soon Yi Previn, hčerko Mie Farrow in njenega prejšnjega moža Andreja Previna. Prav ta odnos je bil povod za celotno zadevo, saj je Mia Farrow vzrojila, ko je januarja lanskega leta v stanovanju našla fotografije gole Soon Yi, ki jih je posnel Allen. Wilk je bil zelo razburjen, ker Allen ni razumel, da bi lahko njegov odnos s Soon Yi Mia Farrow je bila z razsodbo seveda zadovoljna (AP) zelo negativno vplival na njenega polbrata in na druge posvojene otroke. »Allen je dokazal, da tega ni razumel in to je zelo hudo,« je zapisal sodnik. Po njegovem mnenju je Allen v bistvu osamil Soon Yi ter ni upošteval, kako bo to vplivalo nanjo, na Mio Farrow, na Previnove otroke in na posvojene otroke, »o katerih Allen trdi, da jih ima zelo rad«. Sicer pa sta oba bivša zakonca na tiskovnih konferencah pojasnila svoje stališče. Mia Farrow je dejala, da je zadovoljna, da je zadeva končana ter da bo njena družina sedaj končno zaščitena, »lipam, da se lahko vrnem domov k otrokom in da se bo jutri začel nov, povsem običajen dan,« je dodala z nekoliko pate-tričnim zanosom. Allenov odv etnik Elkan Abramowitz pa je dejal, da je v razsodbi nekaj pozitivnih pou-darkov smo, da Allenu pravico, ^ srečuje otroke in da ° do srečanj prišlo v terapevtskem kontekstu,« Je povedal. Allen pa je na tiskovni konferenci, na kateri je napovedal pn-ziv zoper to razsodbo, tu di dejal, da bi bil zanj najhujsi udarec, ko bi ne smel več srečati svojin otrok. »Zelo rad pn imam,« je izjavil novi narjem, ki so ga oblega i po objavi razsodbe. Sodnega spora seveda Se ni konec, ne samo zaradi priziva, ampak tudi zato, ker se bosta morata Mia Farrow in Woody Allen že danes vrniti na sodišče. Začela se bo namreč obravnava, ki ]° je sprožila Mia Farrow z namenom, da bi odf so diSča dosegla preklis odloka o posvojitvi Moses in Dylan s strani Woodyja Allena. Zgodba torej še ni končana. je sodnik priznal