226
Naši dopisi
V Kremzu na dolnjem Avstrijskem 4. julija. J. L. *)
Vesel ogleduje kmetic lepo žitno polje, ki mu obilo obeta povrniti njegov trud. Pa kaj! ker je veselje le redko kedaj brez žalosti. To skušajo tudi tukajšnji gospodarji. Veselje jim bereš na obrazih, kedar gredć po polji, a zmrači se jim veseli obraz, ko pogledajo v vinske gorice. Oj tam bo letos malo opravila ; spomladanski mraz je vničil upanje in popolnoma pomoril trtni sad. — Sv. Petra in Pavla   dan  je   bilo tu blago-
*) Drago!                                                                Vred.
slovljenje zastave na novo ustanovljenega društva tukajšnjih veteranov. Od blizo in daleč so prihiteli ljudje in celo druzih društev veteranov z zastavami. Slovesnost je bila pod prostim nebom. Kedo nas Slovencev se pri taki priliki živo ne spominja preteklih let, ko je naš narod navdušeno tirjaje svoje pravice, taboroval po mnozih okrajnah domovine naše! Ce pa zdaj pogledamo v ces. uradnije in iščemo slovenskih razglasov, slovenskih pisem, slovenskih zapisnikov — menda jih utegnemo iskati po vseh kotih, a najti jih nikjer !
V Gorici 9. julija.   —   Prihodnji četrtek   13. julija bo   v   našem   Ogle j i   zgodovinsk   dan —  posve-čevanje ondašnje bazilike.    Njih ekscelenca naš knezo-nadškof  se   spremstvom   se   podajo   tje doli že v sredo popoldne  —   sv. Mohorja dan.    O priliki sedanje ko sekracije staroslavne  bazilike   ni mogoče ,   da ne bi se spominjali prvega nje posvečenja 1. 1031. in vsega, kar se tiče tega častitljivega poslopja.   Staro cerkev je bil sezidal škof  (ne še nadškof in patriarh) Fortuna-tianus (iz Afrike doma) 1. 347.; bila je za tisto dobo nenavadno krasna.    Da je poslopje res starše ,   ko   Po-ponova vlada v I. polovici 11. stoletja, kažejo med drugim  tla v cerkvi,   ki   so   2l[^ čevlja   niža,   ko   zemlja krog   cerkve   in   se   vjemajo   s   površjem   starorimskih ulic ;— nj h tlaka in mozaikov.    Patriarh Popon od 1. 1019—1042. je Fortunatianovo cerkev z dalj šal in popravil   in   velesijajno posvetil.    Bilo  je   pričujočih ne samo 12 škofov (kakor sem uni pot pisal),   temuč tudi 2 kardinala.    Škofje (poddružniki Oglejski),   ki so bili priče posvečevanja, so: Tržaški, Puljski, Pičanski (Pe-deua v Istri),  Novomeški (Aemona, Citta nuova v Istri), Concordia-ski (Portogruaro),   Trevižanski,   Padovanski, Briksenski (v Tirolih), Belunski, Feltre-ski, Tridentinski in   Ceneda-ski   (tedaj   7   škofov   z   Beneškega).   —   Za opravljanje službe božje je postavil Popon v novi cerkvi 50 duhovnikov. —  Popon, po rodu Nemec, je eden naj-mogočniših patriarhov.   Nek star napis, katerega pa ni moč več brati,   pravi o njem:   ,,Popo,   sacerdotum  lux et decus ecclesiarum —   Gloria Romani   spes simul Im-perii" itd. Namesto starega zguljenega napisa so napravili v poznejih   časih   druzega;   tudi   tega   ni   moč   več brati   —   ali   cerkev   —   kamenje   —   še oznanja slavo Poponovo.    Popon   je   bil   kancelar   in   prijatel  cesarja Henrika II.  in naslednika   njegovega, Konrada II.    Bil je v Rimu o priliki ,   ko se  je   dal Konrad II. kronati. Po raznih homatijah  med Oglejskimi in sosednimi  Grajskimi (Grado)  patriarhi je cerkveni zbor v Rimu Oglejski cerkvi prisodil   prvostolne   pravice  (6. aprila 1027.) in papež Ivan XIX.  je to potrdil rekoč ,   da   Popon in njegovi nasledniki naj  bodo namestniki sv. Petra (Peter je bil sv. Mohorja za Oglej odločil) in cerkev Oglejska naj   ima   predstvo   pred vsemi cerkvami v Italiji razen Rimske. —  Popon pa ni bil le imeniten vladika in 2 cesarjev svetovavec,   temuČ   tudi dober vojskovodja. Henrik II.   mu je zaupal leta 1022 krdela vojakov, ki ga je peljal proti južni Italiji.    Boril se je tudi z Benečani zarad Grada, od koder je mnogo dragocenosti odnesel.   (Papež  je   bil   namreč   Grad Ogleju podvrgel).    Nasprotniki Poponovi trdijo,   da so se njegovi vojaki in podložni na otoku Gradu surovo obnašali. Vse hvale vredna   pa  je   Poponova   odločnost   O gro m nasproti,   ko   so bili v naše kraje pridrli. — Akoravno si je   bil   P. pridobil   mnogo   posestev   in  pravic   (med drugimi tudi pravico,   denar kovati),   ni imel še prave svetne oblasti in kraljevine.    Umrl je  po 331etnem vladikovanji 28. sept. 1042. — Temu v sredoveku slavnemu možu naslednika   sta   zdaj   naš prečastiti nadškof dr.  Andrej Gollmavr   in   nadškof Videmski   mons. Casasola. — Drugikrat kaj o svečanosti 13. jul. t. I,
iz Vrem na Notranjskem 9. jul. — Župana Dolnje-
vremskega brat je zadnji dan preteklega meseca že več let zmešane pameti šel zarano v reko „Reka"; brat, ki je precej za njim pritekel, ga je iz vode, v kateri je do ram tičal, klical ter prosil, naj gre ven, al nesrečnež hoteč bratovega klica slušati, se proti bregu obrne, al voda, katera je ravno ondi dereČa, ga izpodnese ter potopi. Oče potopljenca je 50 gold. zagotovil onemu, kdor ga najde. Iskali so ga do včeraj na nalašč narejenem plavu, a brez vspeha. Danes zjutraj ga je en jančar (janeji pastir) pol četrt ure od kraja, kjer je nesrečni človek utonil, med skalami zamotanega slučajno našel. — Prilično smemo omeniti, da smo z novim županom gosp. Andrejem Magajno vsestransko zadovoljni, le naš „Rothschild" je še vedno malkontent in tudi ostane tako.
Iz Ljubljane. — Za nami je tedaj oni veliki dan — S. julij — na katerega je bila obrnjena pozornost, sme se reči, vsega sveta, ker od onega, o čemur sta se ta dan porazumela car Avstrijski in car Ruski, ima odvisna biti osoda Jugoslovanov v Turčiji v prvi vrsti, ima pa odvisno biti še mnogo druzega v drugi vrsti. Al telegrami in druga poročila niso o tem shodu dozdaj svetu razodela uio druzega kot to, da sta se cara drug druzega ljubeznjivo sprejela, — kako milo je car Ruski poljubil cesarjeviča Rudolfa, — kako sta se vozila knez Gorčakov in grof Andrassv, uni v ponošeni popotni obleki, ta v svoji uniformi honvedskega generala, — kako so pri obedu za mizo sedeli in da po obedu so eno uro v skupni konferenci se posvetovali. O tem pa, kar je glavna stvar, kaj namreč sta cara sklenila 8. julija, ne ve nobeno poročilo kaj povedati. Samo to „Pressin" telegram poroča, da je cesar Franc Jožef bil veselega obraza in da, ko je na povratku iz Reicbs-stadta se malo mudil v Ustji nad Labo , kjer se mu je poklonilo občinsko starešinstvo, je dr. Rusu rekel, da ,,se jako zadovoljen povrača in da narodi monarhije smejo zadovoljni biti z resultatom ovega shoda." Več do danes ni znano. Da bi bil le še kak program popisal Andrassvev obraz po konferenciji z Gorčakovom, po tem bi se lahko sodilo, ali barometer kaže popolnoma .ali le nekoliko na — lepo Rusko vremp. Pa vsaj zdaj ne bode več dolgo skrito ostalo, kaj imajo ustaši pričakovati. Naj le pravični Bog blagoslovi vsak dan orožje jugoslovanskih junakov; kajti to bode več odločilo kot vse diplomatične konference.
— (O zadevah banke „Slovenije1.) V zadnjem listu smo objavili oklic upravnega odbora banke „Slovenije", po katerem ima izvanredni občni zbor njenih delničarjev biti 3. dan prihodnjega meseca avgusta. Ker je ta zbor velike važnosti zato, ker bode odločil prihodnjo o so d o banke ,,Slovenije", tedaj pač ni treba še posebno opominjati delničarjev, da se gotovo udeležijo tega zborovanja. Al na to se nam vendar treba zdi opozoriti one delničarje, ki niso že zadnji pot ban-kinemu vodstvu izročili svojih delnic, po katerih še le pravico glasovanja v zboru imajo, da jih ne zamude vložiti do 28. dne t. m. — Iz razglasa bankinega vodstva je pa dalje 1) razvidno, da upravni odbor bode stavil predlog za novo vplačanje po 90 gld. za vsako -akcijo, — da 2) sicer tudi v zadnjem občnem zboru izvoljeni zaupni odbor je med svoje alternativne predloge privzel predlog novega doplačanja; al ta predlog kaže le konečno dolžnost delničarjev po banki nih pravilih, a nikakor ni nasvet, da bi se sprejel predlog upravnega bankinega odbora; on je le kažipot za sprejem enega izmed treh v 2. predlogu zaupnih mož navedenih nasvetov. Lahko bode delničarjem se prijeti pravega nasveta, ko bodo iz poročila zaupnega odbora slišali stan premoženja banki-
nega. Mi smo zvedeli od tega odbora, ki je bilanco „Slovenije" od 31. decembra 1875. leta v pretres vzel, da , aktiva" banke po njegovi cenitvi znašajo okoli 107.000 gold., „pasiva" pa 83 000 gold., tako, da le okoli 24.000 gld. pravega premoženja ostane. Ako se pomisli, da na delnice je bilo 327.500 g\d. gotovega denarja vplačano, je žalibog preočitno, koliko zgube je banka doživela, če tudi se stroški organizacije s kakimi 40.000 gold. v postev vzamejo. — „Dvakrat smo naši ljubi nevesti banki „Sloveniji", ko seje možila , dote dali, vdrugič sicer neradi , a vendar smo jej dali , na-djaje se, da bode dobro gospodarila" — nam piše domoljubni delničar — vtretje jej je radovoljno ne damo nič več, sicer pridemo mi ž njo vred na kant." »Novice" — to pričajo vsi tečaji preteklih let — so iskreno podpirale domačo banko in zagovarjale tudi še drugo doplačanje; al po dosedanjih britkih skušnjah ne morejo delničarji več pričakovati tako ugodnega vspeha, da bi rado volj ni še nesli v banko za vsako akcijo 90 gold. — Zato naj bi se izmed nasvetov zaupnega odbora izbral tisti , ki je najbolj koristen in časten za banko in za nas: ali da se banka „Slovenija" proda (kakemu konsorciju delničarjev, katere še zmirom navdaja zaupanje dalje eksistencije njene) ali pa da se stopi (fuzionira) s kako dobro banko (banko „Slavijo": to bi najugodneje bilo na obojno stran). Na to ali uno delajmo, da se domaČi zavod, od domačih in tujih že dosti obrekovan, reši zadnjih nadlog. Na to delajmo delničarji in pa ves upravni odbor ,,viribus unitis" !
—    (Iz seje deželnega odbora 8. julija.) V službo 1. nadpaznika v deželni prisilni delalnici je bil sprejet sedanji 2. nadpaznik Ant. Štrukelj. — Deželni odbor je pritrdil vsem predlogom kmetijske družbe, da se udeleže Kranjski vinorejci in deželna sadje- in vino-rejska šola na Slapu vinske razstave , ki bode meseca septembra t. 1. v Mariboru, ter je sklenil, da se v ta namen d& nekoliko podpore iz deželne blagajnice. — Zarad oddaje treh izpraznjenih Kranjskih državnih štipendij za vstop mladenčev v vojaške učilnice je deželni odbor po načinu trojičnega predloga nasvetoval, katerim prosnjikom naj  se dado štipendije.
— (Srednje sole) tukajšnje se končajo v soboto ljudske pa proti koncu meseca itd. Tako različno končavanje šolskega leta je zopet ena onih novoernih novotarij, s katero je zadovoljen menda samo — minister Stremavr.
—   (Dan za JaneziČevo svečanost) je zdaj za gotovo odločen na  13. avgusta.
—   V Trstu je naš rojak, duhovni pomočnik gosp. France Remic, po dolgi bolezni umrl. Ranjki je bil tudi spoštovan naroden mož.    Naj  v miru  počiva!
—   (Jož$fa Zupančiča), kmeta na Dobravi pri Bledu, zarad umora svoje tašice na smrt obsojenega, je presv. cesar pomilostil na to, da ga viša sodnija po prevdarku svojem obsodi v ječo. Obsodila ga je na 15 let in sodbo s tem poostrila, da se 23. svečana vsako leto — na spomin svojega hudodelstva — zapre v temnico in tisti dan posti.
—   (Alojzij Kusar), kmet iz Jarš pri Tomačevem, ki je bil na potu zapiti svoje posestvo in sebe in deloma svojo ženo in pridne otroke na beraško palico spraviti, je v soboto ženi svoji, ko je v Ljubljano šla gosposko prosit, naj preglasovitega zapravljivca dene pod kuratelo , dohitevši jo na polji, na rokah in nogah z nožem prerezal žile, da je reva v smrtni nevarnosti. Res, čedalje bolj se razcvetuje sad bogotaj-nega liberalizma, ki nebesa in pekel zanikuje , da že prosti kmet, ki sliši, kako se dandanes ljudje sami sebe in druge iz sveta spravljajo, posnema gospodo!
227