15, štev. V Kranja, dne 13. aprila 1912. X1IL letu. ,m* "iuu !uyj.i Političen in gospodairslg list Staje« f* Kf«KJ s dtastavttaajeai aa dow 4 K, po peMi a eal* "eio t I, a pd leta S C, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko t dolarja. Ptwam«m* ttevUke pd 10 na. ~ Ha naročbe bra iaročean« m m »nra. — Uredništvo in upravniAtvo je v hiši iU&v. 178. —' Udajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Ciril Mohor. — Rokopisi naj še ne potiljaje prepozno. Izhaja vsako soboto ob enajstih dopoldne Inserati se računajo ta celo stran 60 K, sa pol strani 60 K, ca četrt strani SO K. Inaerati ae plačujejo naprej. Za manjfct ocnanHa *« plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, ca večkrat Rut** popust — U pravni Stru naj se blagovolijo pošiljati naročaiaa, rekla aaacije, oznanila, sploh jrae upravne tadeve, uredništvu pa dopisi (a novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi m ne vračaj«. Sosednji bratje. Gorenjci in koroški Slovenci smo si sosedje in že od nekdaj dobri prijatelji. Visoke Karavanke pač delajo grajo med obema deloma istega naroda, toda kupčjjskih in narodnih odnošajev ta graja nikoli ni ustavila; odkar je pa prevrtana :n blapon drči pod njo, so odnošaji postali tesnejši in zveze iskrenejie. Gorenjci ne ljubimo Korošcev samo kot svoje brate, ampak jih cenimo tudi kot junake in mučenike v trdem boju za obrambo nase severne meje. Boriti se morajo Korošci že dolgo vrsto stoletij z močnim in brezobzirnim sovragom za vsako ped zemlje, za vsakega učenčka, za vsako gostivnico in pro-dajavnico, in občudovanja je vredno, da vkljub hudemu ognju in vedno izpostavljenemu položaju Korošci še niso izgubili poguma v boju za vero in narodnost očetov. Kranjski Slovenci imamo samo verski boj, v narodnem oziru nam ni sile. Zato pa obstoja nevarnost, da lahko postanemo zaspani v narodnih stvareh in brezbrižni za varstvo narodnih mej. Da se to ne zgodi, je treba iskati stikov z obmejno stražo, treba kazati njene muke in vzbujati posebno med mladino požrtvovavno rodoljubje. Tlačenim koroškim Slovencem pa moramo por magati, da dobe narodne pravice, podpirati smo jih dolžni v razvoju omike in vzplamtiti v njih željo po slovenski celokupnosti. Koliko bi se lahko za-nje storilo, ako bi liberalci na Kranjskem vsaj nekoliko prenehali s svojimi krivičnimi napadi na duhovščino! Saj so duhovni vendarle že nekaj storili za domovino! Kaj so Slovencem duhovni, se najbolj kaže na Koroškem, kjer bi dandanes že nobenega Slovenca ne bilo, ako bi ne bilo ondi narodno zavedne in delavne duhovščine. Kako naj se vrši zdaj naše narodno delo ? Najprej radi bodimo Gorenjci gledat, kakšen je svet na oni strani stare Pece in sivega Obira. Krasen svet je to, poln spomenikov naše narodne in cerkvene zgodovine. Pomlad je tu — čas izletov. Gorenjska izobraževavna društva naj večkrat na-pravljajo izlete v one lepe, od neba blagoslovljene doline, naša dramatična, pevska in telovadna društva naj ondi pokažejo, koliko so napredovala. Koroški bratje bodo tega ve3eli, še bolj veselj pa bomo mi, ko nam bodo Korošci obiske vračali. Naše cerkvene družbe že itak vedo, da je prijetno skupno romanje k starodavni Gospej Sveti in da pogled na to zibelko krščanstva napravlja na duGo mogočen vtis. .Slovenska Straža" je na Gorenjskem še premalo delavna. Koliko je tu trgovcev, ki še niso naročili blaga, katero se prodaja v korist .Straži", v podporo obmejnim Slovencem! Koliko je rodoljubov, ki so še mrzli, četudi čitajo, da Nemci s .Schulvereinom" in „Sudmarko" pridno delajo I Nemci so nabrali zadnji čas v enem tednu 20.750 K za Roseggerjev sklad in ker je ta sklad za vzdržavanje nemških šol v slovanskih krajih že dosegel milijonsko ustanovo, so zdaj drugi milijon začeli nabirati pod imenom planinca Kern-stocka. Pri društvih na Gorenjskem naj se včasih določi čisti dobiček kake predstave na korist .Slov. Straži". Naše gospodične naj ne gledajo le od daleč kakor plahe srne pri nabiranju darov, ampak naj gredo kot vnete rodoljubkinje pogumno na delo. Čas beži naglo, še bolj bo prodiralo tujstvo, če roke križem držimo! Gorenjski kmetje so zadnji čas začeli iskati na Koroškem nekaj prav praktičnega. Na Koroškem so zemljišča za polovico cenejša, kakor na Gorenjskem. Svet je ondi rodoviten, travniki so lepi in gozdi blizu. .Bolj kaže. izseliti se na Koroško, kakor v Ameriko," pravijo nekateri Gorenjci, in prav imajo! Kadar je na Koroškem kje kakšna kmetija naprodaj, je gotovo tudi za koroške Slovence boljše, če se med njimi naseli katoliški Gorenjec, kakor pa luteranski Nemec! Zato naj koroški Slovenci v tem oziru svojim gorenjskim bratom gredo na roko. Korotan je bila in mora ostati slovenska zemlja! Letošnje leto naj se posebno v društvenem življenju pokaže, da smo si Gorenjci in Korašcf ne-le bližnji sosedje, ampak tudi dobri prijatelji in zavezniki. Gospodarile! dtt. Železnice v Bosni in Hercegovini. V teh dveh deželah so dovršene tele železnice: 1. Bosniški Brod preko Sarajeva in Mostara cio Gabele 442 km daljave. 2. Doberlin—Banjaluka 110 km. 3. Jajce—Lašnja 94 km. 4. Sarajevo preko Megvgje do Vardišta 128 km. 5. Sarajevo preko Megvgje do Uvaca 130 km. Izvršiti so pa proge: 1. Banjaluka—Jajce približno 50 km. 2. Bugojno—Aržana v Dalmaciji 65 km. 3. Uvac— Mitrovice na Turškem 150 km dolžine. Te železnice bodo stale veliko denarja, ker bodo izpeljane po gfbbokih soteskah in bo treba več predorov. Kar se tiče zveze Uvac—Mitrovica, je poizkusit minister grof Aerenthal napraviti pogodbo s turško vlado, a ko se je ruska vlada protivila.ter rožljala z orožjem, je padel načrt v vodo. Čas za to, da bi se bil načrt izvedel, je bil takrat, ko je bila rusko-japonska vojska. A žal, da je tedanji minister Goluhovski to ugodno priliko zamudil. Ni dvoma, da se bodo te projektirane železnice v svojem času zgradile. Državnozborska večina. Grof Sturgkh namerava sestaviti v državnem zboru delovno večino, ki bi bila delavna. Ta večina bi obstala iz nemške narodne zveze, krščanskih socijalcev, Po- PODLISTEK. Ljubo Mrak: V Kozmovl kovačnicl. Kovač Kozma je bil velik in močan človek. Najtežje kladivo, ki ga je dvigal njegov vitki pomočnik, Čmooki Hrvat Mirko, z obema rokama, e on sukal kakor igračo v desnici. Slovel je za najmočnejšega korenjaka daleč po okolici. Enkrat sem ga obiskal. Naslonjen na kladivo, pokoncu stoječe na nakovalu, je gledal v ogenj. Bil je velike postave, suhljate majhne glave, in prijaznih sivih oči, ki so mu gledale izpod rjavih obsmojenih obrvi. V kotu pa je čepel Marko, kodrolasi Hrvat, in igral na ustno harmoniko ter si delal z nogo takt Nekako v zadregi sta bila, ko sem vstopil. Zaprosil sem Marka, naj nadaljuje. , In zopet se je oglasila v kovačnki hitra po-fckoenica, prehajajoča v počasnejšo melodijo, čudno sa glaseča med prsketanjem žrjavice. Kozma je naložil na ogenj oglje ter zagonil stari meh« da je zaškripal kakor vzbujen iz sanj. Marko je igral dalje. Kozma je jel spremljati z žvižgom glas harmonike, dvigati črno desnico. Trudna noga mu je z nervozno naglico gonila meh, , .Nehaj, Marko!" se je naenkrat zadri Kozma sjkoro sirovo. Vstal je pomočnik in se zasmejal. .Lepo igraš, Marko!" sem ga pohvalil. Pogledal me je presenečeno, skoro boječe. .Vi se šalite, to je igrača," je pričel živahno, .enkrat je bilo, da, takrat sem igral." Potem je obmolkni). .Toda dolgočasilo Vas bo." .Nič me ne bo dolgočasilo, le govori" In potem je nadaljeval: .Komaj deset let sem bil star, ko so šli skozi našo vas potujoči muziki. Eden je prenočil pri nas. Lep ni bil tisti človek. Bil je velik in suh. Na čelu je imel veliko bradavico, da bi jo komaj pokril z mojim palcem. Toda igrati je znal na gosli. Celo tisto noč se mi je sanjalo o njem in njegovih goslib. Zjutraj sem se vzbudil še pred solnčnim vzhodom in pogledal sem k peči, kjer je bilo tujčevo ležišče. Muzikant ni spal, ampak naslonjen na peč je sam vzdihal: »Alma, Alma!" Strah me je bilo in vendar sem ga vprašal, kaj mu je. .Nič mi ni, nič," je odgovoril, .le spavaj, malček I" „Gospod, ali smem, ali dovolite, da pogledam vašo rauziko," sem ga vprašal boječe. .Le poglej, kodrolašček," mi je rekel. In stopil sem k mizi, gledal vijolino in zdelo se mi je, da se vstajali tedaj glasovi pred menoj, mili in vzdihujoči; zdaj so padali, zdaj se spet dvigali. Gospod z bradavico pa je igral in se smejal Uho, otožno. Vzdrarail sem se. Stal je pred menoj. .Ali ti je všeč moj instrument?" me je vprašal. Jaz sem mu zamišljeno pokimal in mu pogledal v oči, ki so bile solzne. Tisti dan je bila nedelja in ostal je cel dan pri nas. Sviral je, pri peči sedeč, na vijolino in tudi meni jo je dal v roke. Igral sem tudi jaz, seveda slabo. On me je pohvalil. Skoro všeč mi je bil tisti človek, le bradavica I Pozneje sem se izučil za kovača, toda muzika mi ni šla iz glave. Kupil sem si gosli in se sam priučil igrati. Enkrat sem se pridružil muzikantom Bili so slučajno tisti, ki so šli pred leti skozi našo vas, le onega z bradavico ni bilo. Čul sem, da je umrl za jetiko. Alma je bila hči našega gospodarja in mož z bradavico je bil vanjo zaljubljen. Hodila je z nami in pobirala denar. Njemu je bila nezvesta in to mu je še nekoliko pripomoglo, da je hitreje opešal. Tudi jaz sem se zagledal vanjo, čeravno je bila par let starejša od mene. Ljubila me je kake pol leta in potem se mi je izneverila. Zapustil sem njo in nje družbo ter ostal sam. Dolgo sem blodil okrog. , Jel sem obupavati in enkrat sem v obupu vrgel vijolino v vodo. Žal mi je bilo, toda prepozno. Prišel sem tudi v ta kraj in mojster Kozma me je sprejel za pomočnika. No, zdaj je vse to minulo. Ampak vijolina, to vam je instrumenti" .Zakaj si ne omisliš druge," sem ga vprašal. .Imel sem jo, toda mojster..." Pogledal sem Kozmo. .Odpusti, Marko, ali jaz nisem mogel dru-gače," se je opravičeval Kozma. .Pomislite, kadar je igral, sem jokal. Igral je jako žalostno, veselo igrati ni znal. Oba sva postala ob teh glasovih tiha in zamišljena. Še delati se nama ni ljubilo. In enkrat mi je dovolil, da sem vzel jaz gosli v roke. Dal je nežno igračo medvedu. Potegni! sem z lokom enkrat, dvakrat, in dve struni — sta počili. Marko je pričel vpiti in zahtevati vijolino nazaj. Ujezilo me je in zdrobil sem jo v roki kakor kosec kruha, ab, da bi je ne I Kupil sem mu ustno harmoniko in zdaj živiva spet v slogi." Zaigral je Marko, Kozma Je prijel debel železni drog in kladivo je zazvenelo. Zapustil sem kovačnico. Še v daljavi mi je čudna mešanica glasov udarjala na uho. Ijakov, Čehov in Jugoslovanov. Sestavilo bi se potem tudi ministrstvo iz zaupnikov strank. V beljatkem okraju bo dne 23.. oz. 30. aprila volitev poslanca za državni zbor. Nastopile bodo štiri stranke: Slovenci, nemški krščanski socijalci, nemški nacijonalci hi socijalni demokrati. .Slov. Narod" snubi Slovence, da bi kar mokrača volili. To Je v smislu .Narodovega" programa, kajti vere nimajo raokrači nič, narodnosti pa ravno toliko. Na HrvaŠkem se ne more več govoriti o svobodi. Čuvaj dela, kar se mu ljubi: liste kon-fiskuje, urednike odstavlja, politične liste s kavcijami zatira. Soproga pa Čuvaju stanovanje prireja po ukusu kralja Ludovika XVI. Hrvaško-slovenski klub naj pugumno nastopi In popraša v delegacijah in v državnem zboru, na čegave stroške se vse to dela. Hrvatje in Poljaki. Veliko sočutja imajo Poljaki s tlačenimi Hrvat". Poljski listi prinašajo obširne članke o hrvaških razmerah in izražajo gnev nad ogrsko vladno krutostjo. Poljsko društvo prijateljev južnih Slovanov je poslalo hrvaškim dnevnikom brzojavke, v katerih izraža srčno sočutje in protest zoper nasilje in krivice, ki se gode Hrvatom. 1600 letnica. Letos, dne 28. oktobra, bo preteklo 1600 let, kar je krščanski veri naklonjeni cesar Konstantin Veliki ob mostu Ponte Molle pri Rimu slavno premagal hudega sovražnika kristijanov, poganskega cesarja Maksencija, ki je utonil v valovih Tibere. To slavno zmago je dosegel Konstantin v znamenju križa. L 313., dne 13. junija, je izdal Konstantin skupno s tesarjem Licinijem v Milanu razglas, da smejo v celi rimski državi tudi kristijani očitno priznavati svojo vero, zidati cerkve in v njih obhajati božjo službo. Kristijani so bili tega osvobojenja cerkve neizrečeno veseli. Papež Pij X je pred kratkim imenoval komisijo kardinalov, ki bo sestavila načrt, kako naj se ta 1600 letnica priznanja krščanstva slovesno proslavi. Socijalisti v Italiji so razdeljeni v dva tabora: nekaj je revolucionarjev, drugi so pa reformisti. Ta razdvojenost se kaže tudi v nastopih stranke proti vladi glede vojne v Tripolisu. V Lisaboni so anarhisti vrgli med velikonočno procesijo v sredo ljudstva dve bombi. Pet oseb je bilo ubitih in 10 težko ranjenih. To so divjaki pa vzorniki naših naprednjakov ! Finski katoličani spadajo v cerkvenem oziru, kakor oni v Petrogradu, v mohilevsko nad-škofijo. V deželi Finski je okoli 2.670.000 lute-rancev, nekaj pravoslavnih in le 800 katoličanov. Odkar je Gustav Wasa deželo poluteranil, ni noben domačin več postal duhovnik. Sedaj je pa v Wiborgu postal za župnika Finec dr. Adolf Karling, ki je kot dijak se izpreobrnil v katoličanstvo. Iz Helsingforsa je šel študirat v Rim ia je na kolegu propagande postal doktor. Mož, ki je star šele 29 let, utegne veliko koristiti katoliški cerkvi na Finskem. Na Turškem so pri volitvah v državni zbor z veliko večino zmagali Mladoturki. Italijansko-turska vojska. Dne 4. t. m. so Turki napadli Italijane pred Tobrukom in jih 30 ubili. — Admiral FaravelK, poveljnik italijanske mornarice, je odstavljen. Za poveljnika prvega brodovja je imenovan Vialo in admiral D' Aste-Stella za poveljnika drugega brodovja. To vedno menjavanje poveljnikov ni nič prida. — V Rdečem morju so Italijani razširili blokado. — Dne 9, t. m. so Italijani izkrcali na libijskem obrežju nekaj novih čet, manevrirali pa z ladjami tako, da so Turki na drugem kraju pričakovali sovražnika. Na Laškem so ljudje vedno bolj siti vojske, z bojišča si vojaki želio domov in se upirajo. Japonke Evropejkam. Na Danskem je neko žensao društvo, ki se poteguje za politično enakopravnost z moškimi, povabilo Japonke, da naj bi se udeležile mednarodnega ženskega kongresa. Japonke so pa odgovorile: .Me imamo dosti z otroci opraviti, da jih vzgojimo kot dobre državljane in branitelje domovine, za politiko pa nimamo časa." DOPISI. Iz Smlednika. .Kmečka zveza" je priredila pri nas 8. t. m. političen shod. Mnogoštevilna udeležba gospodarjev iz cele okolice, ki so napolnili prostorno dvorano .Društvenega doma" do zadnjega kota, nam je bila vnovič dokaz, kako živo se zanimajo zadnji čas naši ljudje za delovanje S. L. S. Prof. Jarc je v uvodu svojih izvajanj s šaljivimi besedami pokazal Smlejcem neverjetno zlobo in nagajivost tukajšnjih par liberalcev, zlasti svobodomiselnega učitelja Ciuhe in slavnoznane poštarice. Ta mora ne bo dolgo tlačila mirnega Smlednika! — Sadovi delovanja S. L. S. za gorenjske občine se bodo pokazali čez nekaj let, zlasti v porabi neprecenljivih zakladov .belega premoga", savskih vodnih sil, in pa v koristi novega cestnega zakona. Značilno je, da so naši delavci ostro obsodili izžemanje, katero trpe že leta in leta od strani družbe Levkam—Josephstal; vsi željno čakajo, da pridejo vodna podjetja končno v deželne roke. — Dr. Krek je s krasnimi besedami naslikal in utemeljil cilje naše stranke, ki smo jih deloma že dosegli, nekaj pa jih moramo z združenimi močmi zahtevati od bližnje bodočnosti: širše pravice slovenskega ljudstva pri državni upravi in nujno potrebno zedinjenje Jugoslovanov potom trializma. Žalostne razmere na Hrvaškem in laška pohlepnost po našem morju naj bi nas vendar enkrat prepričala, da je samo v zbližanju in okrepitvi bratskih narodov upati lepše in varnejše bodočnosti. — Predsednik .Kmečke zveze" g. Brodar je poživil s svojim govorom zanimanje za to koristno stanovsko organizacijo in pokazat našim možem tudi njene gospodarske koristi. — Želja po vodovodih v vaseh Hraše in Smlednik se bo po prizadevanju naših poslancev kmalu uresničila. Lazarinijeva nemška graščina, ki hoče v vseh gospodarskih zadevah povsod imeti glavno besedo, je pokazala svojo hvalisano skrb za vodovod s tem, da se za ljudski shod še zmenila ni! Selca. Velikonočna procesija, katero je vodil g. dr. Krek, je bila zelo veličastna. Sicer je bila udeležba vsako leto velika, taka pa še. nikoli kakor letos. Šla je procesija po daljši poti, kakor druga leta, in vkljub temu je Šolska mladina korakala že nazaj v cerkev, ko zadnji pari še niso odšli od cerkve. K tej veličastnosti in velikanski udeležbi je največ pripomogel nastop odseka »Orel* s svojo godbo. Pri prvem nastopu, pri procesiji v Stari Loki, so naši .Orli" dobro igrali, Pri drugem nastopu v Selcih so biti ljudje z godbo tako zadovoljni, da so takoj po procesiji zanjo prispevali v denarju Križe pri Tržiču. Premog iščejo v sle menu pri Seničnem. Zvrtali so že precej globoko. Čeravno še niso prišli do premoga, pa niso še obupali. Pravijo, da je gotovo tukaj premog, ker se cedi taka voda vun, kakršna se nahaja le, kjer je premog. — Dne 10. t. m. so našli na poti v Sp. Veterno. navsezgodaj zjutraj mrtvega hlapca Jožefa Ferlica \7 Sp. Veternega Prejšnji večer je šel ob 8 uri iz Bajdove gostilne v Seničnem, kjer je izpil osminko žganja Ali je na poti proti domu omagal, ali ga je slabost obšla, aH je za spal in potem ^zmrznil, ker je bil hud snežen vihar tisto noč, se ne ve. Star je bil 56 let. — Občinske volitve bodo maja meseca enkrat. Vo-livni imenik je bil položen na ogled 16. okt. 1911, sedaj je šele končnoveljaven. Ta čas je že umrlo osem volivcev. V volivnem imeniku ostanejo, a voliti seveda ne bodo mogli. Vseh volivcev je 603, torej bo treba poleg štirih odbornikov iz štirih podobčin voliti še 21 odbornikov, da bo vseh 25 Iz Tržita. Minoli četrtek je umrl tu trgovec in izdelovatelj sodavice g. Ivan Jelene. Pokojni je bil doma iz Velikih Lašč, odkoder se je preselil v Tržič in pričel tu trgovino. Kmalu si je opomogel in postal posestnik dveh lepih hiš, in sicer v trgu in v Križih pri Tržiču, kjer je imel tudi dobro vpeljano trgovino — Vihar, ki je divjal v noči od torka na sredo, nam je prinesel precej mraza in tudi nekoliko snega. Ta mraz je dokaj škodoval sadnemu drevju. — Poročil se bo te dni mlajši g Gassner, veletovarnar, z Angležinjo Power. Poroka bo menda v Mona kovem. — Predivnica je bila napovedala delavstvu, da se s prvim aprilom prične delo že ob 6. uri zjutraj, a tozadevna pogajanja z drugimi tovarnami so ostala brezvspešna in dela se zopet po starem od 7. ure zjutraj. Novičar. Kaj bo z naprednjaki? Pri občinskih volitvah v Krškem so naprednjaki pri prvi volitvi v drugem razredu zmagali. Mislili so, da jim bo še bolje šlo pri ponovljeni volitvi. Pri tej so pa dobili v drugem razredu le 76 glasov, S. L S. pa 600 glasov ! Naprednjaki gredo nazaj! Okrajne blagajne, iz katerih se vzdržujejo okrajne ceste in pokrivajo druge potrebščine davčnega okraja, bo kranjski deželni odbor koncem tega leta odpravil Nadomeščali jih bodo drugi sam> unravni zastopi. , Česa je kriv liberalizem? »Da je ostajalo napreunjaštvo v vrstah učiteljstva do danes brez globljega kulturnega temelja, t. j. v frazah, temu je kriv povečini liberalizem, ki je namesto kul- Jauko Bajde : Grajski lovec. Daije. V svoji mladosti sem bila družabnica kamniške graščakinje Ljudmile. Dobra gospa je bila, z materinsko skrbjo se je zavzela zame. Marsikaj dobrega in koristnega sem se naučila od nje. Graščak je bil le malo doma. Večinoma je živel na dvoru svojega vladarja Ko pride nekoč domov, zapazim med njegovim spremstvom mladeniča močne postave in prikupljivega obličja. Zvedela sem, da je to novi oproda našega gospoda. Sirota je bil brez starišev in sorodnikov. Njegov oče je bil graščak blizu goriške meje. Gospodaril pa je tako slabo, da sinu Ahcu po svoji smrti ni zapustil druzega kakor ime. Zasmilil se je mladenič kamniškemu graščaku, in ker je bil lepega vedenja ter nenavadno hraber, vsprejel ga je za svojega oprodo. Mladi gospod Sokolski pa mu je to dobroto kmalu poplačal. Rešil mu je življenje v nekem boju, katerega je imel z roparji. Že poprej mi je ugajal pogumni mladenič, po tem Činu pa se mi je njegova podoba vtisnila globoko v srce. Lahko si misliš, da mi ni bilo ravno prijetno pri srcu, ko sem videla, da Sokolski dvorjani vsem drugim gospodičnam, le mene se nekako namenoma ogiblje. Nekoč sem sedela v senci košate lipe na grajskem dvorišču. Zamišljena sem zrla gori proti izviru Bistrice, ki je bila od deževja narasla in se je mogočno vila pod gradom. Kar začujem nagle korake, ozrem se in zapazim mladega oprodo, ki se je ustavil pred menoj. S pripro-stimi besedami me zasnubi. Srečna sem bila takrat kakor še nikdar poprej in s tresočim glasom sem mu priznala, da ga tudi jaz ljubim od onega trenutka, ko sem ga prvič ugledala. Z roko \ roki sva potem kovala načrte za bodočnost. Naposled stopiva pred graščaka. Solze radosti so se zale-sketale v očeh dobrega gospoda, ko mu v kratkem razloživa, da sva si obljubila večno zvestobo. .Stopita bližje, otroka moja!" je dejal z mehkim glasom. „Sprejmila prve čestitke od svojega dosedanjega gospodarja I Storil si mi veliko uslugo, Abec Sokolski, rešil si mi življenje. Brez tvoje pomoči bi sedaj že počival v temni raki svojih pradedov. Dosedaj ti še nisem poplačal tega hrabrega dejanja, naj storim to danes. Daleč doli pri Savi blizu Trojan, v Zabrezniku, imam pristavo. Od rok mi je in večkrat sem jo že mislil prodati. Ta pristava bodi tvoja. Sicer ni velika, a živela bodeta ondi lahko brez skrbi z Almo Obdržal bi te še rad v svoji bližini, toda vem, da hrepeniš postati bržkomogoče samostojen. Sedaj pa pojdita k moji Ljudmili, tudi ona bo vesela, ko izve o vajini zaroki!" Ko se je hotel Ahec zahvaliti dobremu gospodu, odhitel je ta v sosednjo sobo. Napotila sva se k graščakinji. Vsa vesela me je objela dobra gospa, ko sva ji povedala, kaj sva doživela. .Ker je moj soprog obdaroval zvestega Ahca," dejala je naposled gospa, .zaostati nočem tudi jaz. Napraviti ti hočem, Alma, balo, kakor svoji lastni hčeri." Naglo so nama potekali dnevi, polni zado-voljnosti. Šetala sva pod gradom ob deroči Bistrici in sanjala o sreči, ki se nama je smehljala naproti. Ko je napočila pomlad, poslovila sva se kot srečna poročenca od graščaka in njegove soproge ter se napotila z majhnim spremstvom proti svojemu novemu domu. Solnce je ravno zahajalo, ko smo prišli do Volčj h jam. Pred nami se je razgrnil čaroben razgled. S svojimi zadnjimi žarki je zlatilo solnce krasno okolico. Vrh mogočnega Kuma je bil zavit v oranžasto, malce v modro se prelivajočo barvo. Globoko doli pa se je v temni senci videla struga deroče Save. Na prvi pogled se mi je priljubil kraj in komaj sem čakala, da pridem v svoje bodoče domovje. Polagoma se je jela vlegati gosta, siva, neprodorna megla, nastala je temna noč, da smo komaj razločevali pot pred seboj. Končno smo dospeli v hišo, kjer si bil rojen ti, sinko moji Sprva se mi je malo tožilo po hrupnem življenju na kamniškem gradu, a kmalu sem se privadila samoti in dnevi, meseci, da, celo leta so mi potekala neizrečeno hitro. Zadovoljno in srečno sva živela s tvojim očetom; najino veselje pa se je še povečalo, ko sva dobila tebe. Tako nama je preteklo v neskaljeni sreči kakih deset let Nekega dne pa pridrvi na upehanem, penečem se konju iz Kamnika sel, ki na znani, da leži graščak na smrtni postelji. Pozval je mojega moža k sebi, Češ, da mu ima povedati nekaj zelo važnega. Mož ni pomišljal I Zapovedal je hlapcem, naj urno osedlajo najhitrejše konje in čez dobrih deset minut je že vihrala četica konj ikov proti Kamniku. S strahom sem mislila na to, da bi se utegnilo dragemu soprogu lahko pripetiti kaj hudega. Ko sem bila zvečer v svoji sobici, vzkipela mi je vroča molitev k devici Mariji, da bi ona varovala moža nesreče. Vlegla sera se spat, a temna slutnja, da svojega Ahca ne bom videla nikdar več živega, mi ni dala miru. Kar začujem glasno trkanje. Hitro skočim pokoncu, odprem duri, na pragu zapazim hlapca, ki sta držala tvojega očeta priloga „Gorenfcu" itev. 15 \z 1191*. turnega spoznavanja in naziranja širil tudi med učiteljstvom le verski indiferentizem.' (.Učiteljski Tov ", 1912, 14). Pa res včasih slepa kura zrno najde! Samo to naj bi bil napredni učitelj še dodal, da se na temelju verskega indiferentizma kaj lahko razvije kulturni ateizem preden se pride $o kulturnega spoznavanja. izobrazba med Slovenci. Leta 1843. je pisal škof Slomšek v uvodu knjige: .Hrana evan-geljskih naukov«; .Veselo je slišati in videti, kako se mladi Slovenci in Slovenke, posebno po nedeljskih šolah, brati učijo; kmalu bo že vsaka hiša koga imela, ki zna brati." Od tedaj bo preteklo v kratkem 70 let, in sedaj bi se lahko reklo: kmalu bo redka hiša, ki bo koga imela, ki brati ne zna. In mogli bi pa tudi reči: kmalu bo vsaka hiša in družina imela svoj časnik. Pisec pozna gospodarje kmete, ki imajo po več časnikov. Preveč ravno ni dobro. Na vsak način pa mora biti cilj: V vsako našo družino po jeden katoliški časnik. .Slovenec" je dne 16. p. m. poročal o razmerah med katoličani na Nemškem to-le: .Bere se v Nemčiji silno mnogo vsak kmet, sleherni delavec ima svoj dnevnik naročen, nekateri še po več. Geslo katoličanov je: V vsako katoliško rodbino katoliško časopisje! Na vseh shodih se neumorno agitira za dobro časopisje, ki je izborno organizirano." — Pri nas smo še pač daleč od tega, da bi imela vsaka družina svoj dnevnik; zadovoljni bi bili, ko bi ga imeli premožnejši, ali vsaj po več družin skupno. Na vsak način pa je dosegljivo, da na] ima vsaka katoliška družina vsaj po 1 tednik ali mesečnik. Družine brez vsakega katoliškega časnika bodo postale kmalu suhe veje na drevesu sv. cerkve. Družina brez dobrega časnika je trdnjava brez zidu, mesto brez straže. Navadni izgovor, ki se sliši, je: .Ni denarja!" Dokler bodo pa Slovenci izdajali po 50 milijonov kron na leto za alkohol, ta izgovor — ne drži. To je pa res napredek! Pri Mariji Devici v Polju je 24 .Orlov" napravilo svojo godbo. ,Slov. Narod" piše o njej: „Će se pomisli, da včasih fantje niso poznali drugih inštrumentov, kakor polena in remeljne, s katerimi so svirali po človeških glavah, je to vsekako napredek". Celo nasprotniki so tedaj primorani priznati napredek društev pod znamenjem — križa. Nekdo je potegnil .Slov. Narod" z brzojavko, da je bil črnomeljski župan Skubicz dvema odbornikoma obsojen. .Narod" je brž napravil uvod: .Ne preteče niti dan, da bi časopisi ne javili, da je bil ta in ta klerikalec obsojen, ktr se je pregrešil proti zakonu v varstvo volivne svobode." Čez par dni so pa .Narodovci" s skrem-ženim obrazom objavili: .Danes nam je sporočil naš novomeški dopisnik, da smo bili z ono brzojavko mistificirani, ker so bili vsi gori navedeni obtoženci oproščeni." Slovensko ženstvo. Piše se nam: Svoj čas je ženstvo veliko pripomoglo k zmagi krščanstva aa Dunaju in zato se tudi mi nadejamo, da bode slovensko ženstvo krepko pripomoglo k popolni zmagi krščanske misli na Slovenskem. Liberalci svoje ženske že organizirajo, tedaj — pozor! — mrtvega na svojih rokah. Zavrtelo se mi je v glavi, nezavestna sem se zgrudila na tla. Ko se prebudim, vidim tebe poleg sebe z objokanimi očmi. Pozneje sem izvedela, da sem se borila nad teden dni s smrtjo. Žalostno je, kar si izvedel; toda odpusti ubijavcu svojega očeta, kakor sem mu odpustila jaz. Bil je celjski grof — tudi njega je že zadela pravična roka Vsemogočnega. Napadel je bil Ahca v Črnem grabnu, pobil mu par hlapcev in tudi njemu zadal smrtni udarec." Gregor je planil kvišku. Vroče mu je bilo, zdajinzdaj pa mrzlo. Vrelo in kipelo je v njem in vihre so mu rjule v srcu, kakor še nikdar ne. Čutil je v sebi moč — moč, da bi kakor Samson s Čeljustjo pobil celo nasprotnikovo vojsko. Da bi maščeval svojega očeta, ki se ga je le malo spominjal, bilo je prepozno. Maščeval je uboj Ou, ki maščuje tudi najmanjšo krivico. Videla je mati boj, ki je divjal v sinovem srcu; rahlo je položila svojo desnico na njegovo ramo in mu dejala: .Varuj se našega graščaka, tudi on ni mnogo bolji od rajnega celjskega grofa I" Gregorju je bilo pretesno v sobi Bežal je ven v prosto naravo in blodil celo popoldne po gozdu. Toda zvečer! Zvečer je prikipela njegova razburjenost do vrhunca. Ko je prišel domov v svojo sobico, sedel je k mizi in podprl z dlanjo svojo glavo. Kakor temen hudourni oblak se mu je po razdraženih možganih podila misel za mislijo. Nehote se mu je vsiljevala v spomin podoba Tamare. Zrl je v duhu njene velike, mile oči, s katerimi ga je pogledala tako čudovito, da mu je kri naenkrat šinila v obraz. V prsih mu je pla- To so farizeji, ti dninarji! Najbolj je pisal proti odpravi praznikov .Dan". .Mi škofa ne bomo ubogali; dokler državna oblast praznikov ne odpravi, bomo mi praznovali!• — tako je pisal .Dan" prej, ko je mislil, da bo koga nahujskal proti škofu. Zdaj je pa ravno narobe. Ljudje so praznovali sv. Jožefa, Mater božjo in na velikonočni ponedeljek, v .Učiteljski tiskarni" so pa te praznike delali tlako in .Dan" tiskali, prav tisti .Dan", ki je prinesel sliko, kako svetniki gredo čez mejo! Prenagljeno veselje. Neki berolinski Žid si je izmislil, da bo papež izdal okrožnico, s katero bo duhovnom zabranjeno, v cerkvi pridigo-vati zoper liberalizem in udeleževati se političnih shodov. Slovenski liberalci so kar znoreli veselja, ko so izvedeli, da bo papež duhovnom usta zaprl in na pomoč prišel tistim, ki danzadnem napadajo cerkev. .Narod" in .Dan" sta prinesla cele članke o .veliki dobroti", katero bo naklonil papež naprednemu časopisju. .Dan" pravi, da napreden človek zato doslej ni mogel več v cerkev, ker bo na Kranjskem kmalu že vsaka cerkev obdana od konsumov(l). Ti napredni ljudje, ki že zdaj tako neumne tvezejo, bi bili kmalu obdani od zidov norišnice, ako bi vest o papeževi okrožnici ne bila raca. Odkod draginja? Zadnja premogarska stavka na Angleškem je napravila nad tisoč milijonov kron škode, ker ljudje niso nič delali, jedli pa. Rudarji pravijo, da ne bodo še prijenjali, ampak da bodo začeli vnovič stavkati. Kjer ne vlada krščanska pravičnost, šiba tepe ljudstva tudi v najbolj napredni državi. Šolski vrtovi. Kranjski deželni odbor je sklenil, da se napravi nekaj vzornih vrtov, Sklicana bo enketa, ki se bo posvetovala, kako bi se dobro uredili Šolski vrtovi, ki bi bili koristni v napredek kmetijstva. Gorenjskim gospodinjam! Novejši čat se je pričelo splošno bolj skrbeti tudi za izobrazbo ženskega spola. To je prav potrebno, zlasti pri kmečkih dekletih in gospodinjah, za katere se je dosedaj gotovo premalo storilo. Pregovor pravi, da gospodinja tri hišne vogle podpira. To je resnica, če je gospodinja brihtna in pametna. Nespametna žena pa tudi tri hišne vogle podira. Celo sv. pismo povdarja, da bo možu dobro samo pri modri ženi. Zato so gospodinjski tečaji, ki jih prireja marljivi deželni odbor po deželi, res hvalevredni. Toda povsod taki tečaji ne bodo mogoči, oziroma bode udeležba mogla biti le bolj majhna. Naj toraj v naslednjem opozorimo na jako lepo, poučno knjigo: .Gospodinjstvo". Dobi se tudi v Kranju, v knjigarni .Ilirija", in stane vezana 2 K 80 v. Kaj izveste iz te knjige? Pojasnjena so vsa opravila, ki jih vrši dobra gospodinja. Najprej so naštete lastnosti dobre gospodinje: bodi verna, bodi redna, bodi snažna, bodi varčna, bodi delavna. Govori se o obleki, o stanovanju, o kuhinji, o hrani, o perilu, o pe-rutninarstvu, o vzgoji otrok o bolnikih, o poslih. To je res zlata knjiga, kakršne dosedaj v slovenskem jeziku nismo imeli. Brala jo bode z zanimanjem vsaka gospodinja; je pa knjiga tudi ko- polal plamen, žgoč in boleč, ki ga dozdaj še ni poznal. Je li to ljubezen? Je li to srd nad očetovim morivcem in želja po maščevanju ? Zastonj je iskal miru, zastonj je hotel trezno misliti. Končno se je vlegel v postelj; toda dolgo se je premetaval po njej, predno je zaspal. Drugo jutro je ravno zlata zarja naznanjala prihod Žarkega solnca, ko se Gregor zbudi. Glava mu je danes lažja in v srcu se je polegel vihar, ki je divjal sinoči. Spomni se, da je obljubil Tamari, priti v grad. Pri misli nanjo so izginili vsi pomisleki. Urno se napravi in hajd v grad, kjer bo, ako mu bo sreča mila, videl zopet njo. Ko je bila prišla Tamara onega usodepolnega jutra domov, naletela je na dvorišču na očeta, ki je priganjal hlapce k delu. Čelo se mu je nekoliko zjasnilo, ko je zagledal svoje dete.. . .Kje pa si bila že tako zgodaj, dragica," jo vpraša s kolikor mogoče mehkim glasom? .Šla sem nekoliko na izprehod, a malo je manjkalo, da ne ležim sedaj mrtva v gozdu. Napadel me je ris; lok, ki si mi ga podaril, se mi je zlomil. Ris bi me bil gotovo umoril, ako bi me ne bil rešil mladenič iz okolice. Naročila sem mu, naj pride jutri v grad, da ga nagradiš." Odbežala je nato Tamara hitrih korakov v svojo sobico. Čelo je potemnelo grasčaku, ko je slišal, da je hči povabila navadnega kmeta v grad, da se mu zahvali. Govoril je sam pri sebi: .Bi mu li ne mogla ona poslati po hlapcu kakega darila? Čemu to svojat vabiti v grad? Nazadnje se ti prevzame in postane domišljava." Tamara, prišedši v svojo sobo, se vrže izmučena v mehak naslonjač. Oko se ji nehote ristna odraščenim dekletom, ki so za možitev. Poleg drugih reči naj bi nevesta peljala s seboj za balo tudi to knjigo. Pa ne samo za balo, učila naj bi se iz nje, predno se omoti 1 Oattnjke, posebno matere, ki imate hčere, odtrgajte si toliko krajcarjev, da namesto kake zidane rute kupite svoji družini v Kranju to lepo delo. ki bo za moglo veliko koristiti in vzbuditi zanimanje za gospodinjski poklici In možje, posebno mladi možje, tudi ne bedo zavrgli denarja, če prineso svojim ženam za .štruco" knjigo: .Gospodinjstvo*. Počitnice na srednjih šolah. Naučni mi nister je definitivno določil, da naj bodo velike počitnice na avstrijskih srednjih šolah od 16. julija do 15. septembra, božične od 24. decembra do vštevši 2. januvarja in velikonočne od velike srede do vštevši velikonočnega torka. Znani dr. Slane, ki je s svojimi članki veliko let strašil po .Narodu", je začel svoje neprebavljive neslanosti prodajati v .Glasu Svobode" in v .Zarji". Tudi tu ga bodo kmalu siti. V Celju imajo liberalci še staro .Narodno stranko", ker njen izvrševavni odbor meni, da se pod tem plaščem lože skriva liberalizem, kakor pod plaščem ljubljanske .napredne" stranke. Ta odbor .Narodne stranke" je izdal skrajno hinavsko in nenarodno spisan razglas, v katerem se meče vsa krivda, da ni bil liberalni dr. Božič izvoljen za župana, na .nestrpnost klerikalnega političnega vodstva". V resnici je pa to zakrivil odbornik .Narodne stranke", ki je rajši dal glas Nemcu, kakor dr. Božiču, in tako napravil, da dr Božič ni prišel v ožjo volitev in ni mogel biti izvoljen. Da so potem pri volitvi v starešinstvo narodnjaki volili skupaj z Nemci na škodo slovenski stvari, o tem pa ta čudno narodni odbor kar molči. Vse kaže, da je celjsko narodnjaštvo počeno. Iz Železnikov. Dne 29. marca je umrl v Železnikih nagle smrti Janez Lotrič, p. d. Matičkov. Star je bil 75 let. Šel je v gozd delat Glo-bočnikom, pa je bil tako nesrečen, da mu je padla bukev za vrat. Našli so ga mrtvega pozno v noč. Pri zadnjih občinskih volitvah je volil liberalno. Gospod Kor! mu je vzel izkaznico in glasovnico pri županu. Liberalec pa ni bil, vsaj prepričan ne, saj je hodil rad v cerkev. Bog se usmili njegove duše! Odlikovan je deželni svelnik Gustav Ku-lavic z redom železne krone III. reda. t Dr. Jakob Sket. Dne 11. t. m. je umrl v Celovcu vladni svetnik, profesor dr. Jakob Sket, katerega bodo koroški Slovenci težko pogrešali. Pokojnik si je pridobil zaslug kot slovenski pisatelj, pa tudi kot ravnatelj .Družbe sv. Mohorja". Izdajal je .Kres", čitanke za srednje šole in Ja-nežiČevo slovnico, spisal .Miklovo Zalo" in več drugih povesti. Dosegel je starost 60. let. Pogreb bo danes popoldne ob 3. uri. N. p. v m. 1 Na Vačah se je ravno pred procesijo vnei božji grob, pa so srečno pogasili. Iz Škofje Loke. Tukajšnjo pivovarno je kupila akcijska družba .Union". V Ljubljanico je skočila Ivana Novak, Lozarjeva v Ljubljani, stara 23 let. ozre v sliko matere, ki je visela na nasprotni steni; v duši pa so se ji vrstile te-le misli: ,Ah, kako prijetno je bilo takrat, ko si ti še živela 1 Kako dobrega srca si bila! Kolikokrat si pomagala revnim tlačanom! Zato so te pa tudi ljubili in spoštovali, očeta pa se samo boje in ga sovražijo. Dobro se še spominjam, kako si mi vedno naročala, naj bom usmiljena do pri-prostega kmeta. Roke, ki so me tolikokrat gladile, trohne sedaj v hladni zemlji, in usta, ki so me nežno poljubovale, so utihnile za vedno." Solze so ji stopile v oči, prsi so se ji krčevito dvigale in pričela je milo plakati. Dan ji je mineval le polagoma in komaj je pričakala večera, da bi se mogla nemotena odpočit). Pomladno solnce je plavalo na sinjem nebu in ogrevalo pomlajeno prirodo s svojimi dobrodelnimi žarki. Lahna jutranja sapica je vela po zraku in se poigravala z mladim, svetlozelenim listjem na drevesih. Vsa božja narava se je smehljala Gregorju v obraz, ko je stopal med grajskimi njivami, nad katerimi so visoko v zraku krožili škrjančki. Ustni sta mu goreli, lice mu je žarelo mladeniške ognjevitosti, oči pa so mu brezskrbno zrle v svet. Prikazali pa so se nad gorani beli oblački in se zbirali v vedno večjih kopah, ki so kar vidno temnele, črnele ... Veter je postajal vedno silnejši in se izpremenil v vihar, ki je pripogibal drevje, da je žalostno ječalo. Solnčni žarki so se poskrili za temno-sivimi oblaki. Iz daljave se začuje votel grom. Blisk šviga na blisk, grom udarja na grom, kakor da se hoče podreti obok nad zemljo. Padati začnejo prve kaplje, debele kakor lešniki. Dalje priti. «af«*%4a tvalm»a«*«a ohranite. Vaša slabost in bolečine izginejo. Vaše oči, živci, mišice in žile postanejo krepke, Vaše spanje zdravo, aopet se počutite dobro, ako rabite pravi OVOjt? A Uiti V J19 Fellerr t fluid z znamko ElsaUuid. Poizkusa! tucat 5 K franko. - Iidelovavec tamo lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg štev. 264 (Hrvatsko). III 148-7 Smlejaka posta ni v redu, ker se tam včasih dobiva .Gorenjec" šele v torek, ko ga mi redno odpošiljamo v soboto. Na Sveti Gori nad Litijo je umrl dne 7. aprila č. g. župni upravitelj Feliks Knižek. Breanica. Nadučiteljevega brata Andreja AŽmana je mlad konj tako udaril v trebuh, da je kmalu potem umrl. Na tedenski semen) v Kranju dne 9. t. m. je bilo prignanih: 104 glave domače govedi, (za mesarja 25), 7 telet, 23 glav bosenske govedi, hrvaške govedi 0 in 0 domačih prešičev. Cena za kilogram žive teže: za pitane vole 96 v, za srednje pitane vole 88 do 92 v, za nepitane 84 do 88 v, za boaensko goved 84 v, za teleta 1 K 22 v. — Za 100 kg pšenice 22 K; rž 21 K; ječmen 20 K; oves 20 K; koruza 21—24 K, ajda 24 K, proso 21 K; krompir 9 K; fižol (rdeč) 40 K, koks 42 K, detelja 160 K, slanina 1 80 do 1*90 K, drva (trda)18 K, drva (mehka; 10K, maslo 280K. 1 jajce 6 v, seno 7 K, pšenična moka 36 v, kaša 31 v, ješprenj 30 v. Godovi prihodnjega tedna. Nedelja (14.) sv. Justin; ponedeljek (16.) sv. Helena kralj.; torek (16) sv. Kalist m.; sreda (17.) sv. Rudolf; četrtek (18.) sv. Apolonij; petek (19) sv. Leon pap.; sobota (20.) sv Božidar. * • » Bnaki misijonarji. V nekaterih ruskih bogoslovnih semeniščih se vzgajajo gojenci za misijonarje. V Kazanu imajo bogoslovci posebne misijonske kurze. Poučuje se v kurzih o izlamu in budizmu, o zgodovini teh veroiz povedan j in o narodih, ki se teh ver drže, poučujejo se pa tudi jeziki, katere ti narodi govore: uče se tedaj ti bodoči misijonarji arabski, tatarski, mongolski in tibetanski jezik. To Rusom nadomešča našo propagando v Rimu. Kitajska pošta. L. 1901. je bilo na Kitajskem le 176 poštnih uradov, 1. 1910. pa že 5832 uradov s 14.284 uslužbenci. Pošta je delovala jako točno tudi za časa vstaje. Mnogo poštarjev govori tudi angleški in francoski jezik. IlouelSe uestl. Umrl je včeraj popoldne v Krškem odvetnik dr. Janez Mencinger, slovenski pisatelj, ki je bil rojen na Brodu v Bohinju leta 1836. Spisal je več povesti, posebno je znana njegova duhovita bajka .Abadon". — V Ljubljani je dne 12. t. m. umrl c. kr. notar dr. Franc V o k. Stoletnico rojstva škofa dr. Jurija Dobrile bodo dne 16. t. m. slovesno praznovali Hrvati in Slovenci v Istri. Solnce bo mrknilo dne 17. aprila, kar sc bo videlo pri nas od poldne do treh popoldne. V Braziliji bo popolni solnčni mrk ob 11. uri dopoldne , ko bo luna stala ravno v črti med solncem in zemljo. Pri nas bodo zgornje štiri petinke solnca temne, na Francoskem bo pa mrk obročast. Budimpešta. Justhova stranka hoče K.hue-nov kaoinet zaradi dogodkov na Hrvaškem spraviti na zatožno klop. — Na Hvaško ne smejo hrvaški in srbski listi, ki se tiskajo zunaj Hrvaške. Sej ogrskega državnega zbora se hrvaški poslanci več ne udcležunjo. Sedem otrok. V beigiški vasi Barleur je žena nekega delavca dne 12. t. m. porodila čve-torčke, pred desetimi meseci pa trojčke. Vsi so živi in zdravi. V premogovem rovu pri Jedu v Ameriki so se užgalt plim in mrinh je bilo 83 delavcev, med njimi veliko Slovanov. Pri Kairu se je dne 8. t m. potopil parnik; v valovih Nila je utonilo '200 izletnikov. Vreme. V noči od 7. do 8. t. m. je bil okoli Dunaja velikanski vihar, ki je napravil po gozdovih in vrtovih veliko škode. Po Galiciji so bili hudi sneženi meteži. Naglo stajanje snega je povzročilo izstop voda v mnogih deželah. To neurje je šlo čez Nemčijo doli proti jugu. V noči od 9. do 10. t. m. je veter prinesel hlad na Gorenjsko in sneg je pobelil hrbe do dna. V nemških pristaniščih je vihar potopil nad 30 ladij Veliki sneženi zameti so bili 12. t. m. na Češkem, Tirolskem, Ogrskem, okrog Dunaja, po Bosni in južni Rusiji. S^oda je velika. Tudi na Dolenjskem sta sneg in mraz napravila škodo na drevju in trti »Gorenjca" prodajajo: Erasj: Knjgaoia .Iiiriia"; J. Kušlan; toba-karua na kolodvoru in v naši tiskarni. LJubljana: Trafiki na južnem in drža v n m kolodvoru in trafika Pichler na Kongresnem trgu »kolja Loka: Matej Žigon, trafika, in Janez Potočnik, trgovec. K umik: Franc Šubelj tŠutna). Tilic : Peter Gregorec, trgovec; I. B. Mally, trgovka. Roduvljloa : Oion Homann. Bl*d: Jurij Oblak, trgovec Podtabor pri P<>dbr«*t»h Jan« z Razpet. DRUŠTVA. V »Ljudskem Domu" v Kranju bo predaval jutri zvečer ob polosmih g. prof. dr. Karol Capuder o Benetkah. Po predavanju, kjer se bodo kazale skioptične slike, bo kinematograf. Videli bomo Dalmacijo, gardsko jezero, stari Rim in italijansko dramo (v barvah). Vstopnina znaša za nečlane 60 vinarjev, za člane 40 vin in za dijake 20 vin «Ljudski oder* v Kranju uprizori prihodnjo nedeljo zvečer igro .Rokovnjači" in jo ponovi v nedeljo, dne 28. t. m. popoldne. Kat. slov. izobrazevavno društvo v Smartnu pri Kranju priredi na belo nedeljo dne 14. t. m. v veži župnišča dve igri: .Tri želje", igrokaz v treh dejanjih in enodejanko .Proti domu". Začetek ob 3. uri popoldne. Vabljeni ste zlasti okoličanje, nudi se vam poštena zabava in lep izprehod. K obilni udeležbi vabi odbor. Učiteljska protialkoholna zveza je imela dne 3. t. m v .Mestnem Domu" v Ljubljani važno zborovanje. Navzočih je bilo tudi več c. kr. okrajnih šolskih nadzornikov. Pozdravni govor je imel g. Slapšak, nadučitelj v Radovljici. Zboro-vavci so sklenili naprositi odstopivšega g. Janeza Kalana, ki je bil razžaljen po govorih v deželnem zboru, da bi zopet prevzel predsedništvo društva „Abstinent" in uredništvo .Zlate Dobe". Potem je govoril g. nadučitelj Hrovat o predmetu .Mladina in alkohol" in nazadnje je bilo sprejetih več umestnih predlogov za pospeševanje proti-alkoholnega gibanja. V tem oziru učitelji drugim stanovom nosijo luč naprej, kar je vse hvale vredno. 7jj IfjIVflpnn s* sprejme tako]. 164 2- t Vpraša naj se v kavarni ..Prešeren'4 v Ljubljani. sprejme takoj 166 2—1 VIL.aEJ%! PFUNDNER v Kranju. Glavni trtf Štev. 117. Proda, sa ▼ Kranju (Kokrsko predmestje) na prometnem kraju Več stavbnih parcel različne velikosti. — Pojasnila daje upravništvo .Gorenjca«. 157 2 ivilj G>~ se takoj sprejmejo za izdelovanje perila pri ESdm. Kotabeku v Kranju. 167 3-1 Učenca 153 2-2 Pozor, kovači! Izvrstno oglje 81 12—12 se dobi vsaki čas „pri Jelenu" v Kranju. Odda se takoj lepa iillina mesečna soba s posebnim vhodom, brez hrane. — Kje, se po-izve pri M. Siler t Kranjn, Roie^vanska nlioa 68. 165 l Istotani se poceni proda še dobro ohranjeno „Styria Pncb'-Holo. poštenih staršev sprejme takoj Janez U dir krojač v Drnlovkd It. 26 pri Kranju. Hiša z vrtom 15 minut od Kranja se proda radi družinskih razmer. V hiši je vodovod. Vrt je pripraven za kakega vrtnarja ali pa zasebnika, ki ima veselje z vrtom. — Več pove lastnik Matevž Erznan v Kranju. 155 3-2 Pod ceno! Vsakdo, ki se prepriča, da Z-hUfa wm pra&ift« št. I, pospešuje hitro in izdatno rejo, št. II. izredno hitro debelost in ukusno meso, lahko dobi kot prvo poizkušnjo od 50 do 500 kg za a 11*50 a BO kg z vrečo poštnine prosto na vsako železniško postajo. 8 109 Brata Tans§ky, generalno zastopstvo združenih tovarn za izdatno klajo, delniška družba DnnaJ II., Praterstrasse 15|70. Prospekti (zlata jama) zastonj in poštnine prosto. milijoni uporabljajo proti kašlju hrlpavostl, kataru, zasićenju, krčevitemu in hrznemu kašlju Kafserjeve prsne karamele s tremi Jelkami. 20 24—14 CABA not. over. izpričeval od zdravnikov in privatnikov ww zagotavlja siguren uspeh. Zelo prijetni in dobri bonboni. Paket 20 in 40 vin., doza 60 vin. se dobi pri KAREL ŠAVNIK, lekarna pri sv. Trojici v Kranju. Okrajna bolniška blagajna v Kranju, VABILO k zastopnikov in odposlancev okrajne ZZZ bolniške blagajne v Kranju rr kateri se vrši v nedeljo, 21. aprila 1912 ob pol 11. uri dopoldne v dvorani mestne niše v Kranju. Dnevni red : 1. Poročilo načelnika; 2. Poročilo blagajnika o računskem zaključku za leto 1912; 3. Volitev: a) dveh članov načelništva, b) nadziralnega odseka, c) razsodišča; 4. Raznoterosti. Za slučaj, da bi ne bilo ob napovedanem času navzočih najmanj '/« opravičenih udeležnikov (§ 30., III. odstavek blag. pravil), se vrši isti dan ob pol 12. uri dopoldne ravnotam novo zborovanje z neizpremenjenim dnevnim redom. Načelnl&tvo okrajne bolniške blagajne xr Kranju, 168 1 dne 11. aprila 1912. Načelnik: O trii Plro, jaan S B 01 lllts.S a w i H pj um posili Pozor! Vsak svoj mlinar! zaslužek! Veliki Kakšno težavo in sitnosti provzroča mletje žita kmetom posebno letos, ko povsod vode manjka, je splošno znano. Vsega tega si prihranite, ako si takoj posamezno, ali cela zadruga ali vas naročite moj zajam -:: čeno neprekostjlvl mlin na smtrkovl kamni :: 99 KOMET" -180 * 98 01 ' m u ja a 1! 11 *m m i i I| 27 Dunajska cesta „prl Figovcu". »WsWrarasW*wra katere se lahko gonijo z roko. gepeljni, motorji ali z vodo. Delajo čudovito fino In hitro I Cena takega milna Je od K 600 — do K 2.200 in melje na uro i^—W^iis od 200 do 600 kg žita. urim ^miri.r^nj-i Jran Zenian, Ejubljatta Dunajska cesta „prl Figovcu". 79 Honme coljoklh grofov. Celjskemu grofu Friderika II, ki je umrl 1. 1454, Je sledil njegov sin Ulrik n Ulrik je bil dvomi mojster ogrskega kralja Vladislava. Med celjskimi grofi in ogrskimi grofi Hunvadi je bilo veliko nasprotstvo zaradi vpliva na dvoru. Ulrik m je Hunvadijem dobrikal, da bi jih pridobil zate. Pripomogel je k temu, da je stari Hunvadi postal grof Bistriške pokrajine in vrhovni poveljnik ogrske armade, njegov starejši sin Vladislav Hun vadi je bil pa izvoljen za hrvaškega bana in poveljujočega generala v omenjenih pokrajinah. Ker pa Hanyadovci niso podpirali načrtov celjskih grofov, jih je Ulrik začel ailno sovražiti, L. 1456. so bili v Belgradu, kjer je leto poprej Hunavdi pomagal Turke v beg zapoditi, zbrani poleg ogrskega kralja Vladislava tudi mlada Vladislav in Matija Hunvadi ter celjski grof Ulrik. Porabil je Ulrik vsako priliko, da je navdihoval kralju nezaupnoat do obeh Hunvadijev. Zato sta ta dva sklenila, da se bodeta nad Ulrikom maščevala, in to tembolj, ker sta iz nekega prestreženega pisma spoznala, da ju hoče Ulrik ugonobiti Dne 9. novembra 1456 je povabil Vladislav Hunvadi Ulrik* v mestno trdnjavo, češ, da se hoče ž njim nekaj posvetovati. Pokazal mu je tudi pisma, katera je pisal kralju, očital mu njegove zlobne namene in ga dal od svojih pristašev posekati. Tako je preminul zadnji celjski grof in je izmrl ta rod. Kralj Vladislav sprva zaradi tega ni storil ničesar, ko se je pa vrnil v Budo, je dal Vladislava Hun-vadija zapreti in postaviti pred sodnijo. Vladislav je bil obsojen na smrt in dne 14. marca 1457 obglavljen. Tako ga je zadela zaslužena kazen. Drobtinice Iz zdrasllstii. Žavbelj. Katera mamka ga ne pozna in ne cenil Manj je pa znano, da je žavbelj dobro zdravilo tistim, ki se hudo pote. Jetični ljudje se posebno ponoči zelo pote. Žavbeljnov čaj ustavlja pot Na 203 gramov vode vzemi 8 gramov žavbeljna, od tega Čaja zavžij vsak dan štirikrat po eno žlico in pot bo kmalu preneha). Glavobol. Veliko ljudi je. ki jih rada glava boli. To je mnogokrat prav mučno. Če se možganske opne preveč s krvjo napolnijo, pritiska krt na živce v možganih in to napravlja glavobol. Lahko so ti živci prizadeti tudi po refleksnih učinkih, prihajajočih iz drugih delov telesa. Včasih so pa živci razdraženi tudi po tujih snoveh, takozvanih samostrupih, ki so v krvi. Vzrok gla vobolu je lahko tudi ta, da se kri po Človeku pravilno ne pretaka. Če si želodec preobložiš a pokvarjenimi jedrni, kar napravi slabo prebavanje, če bivaš v slabem zraku, ali se premalo giblješ, če imaš prenaporno duševno delo, rad pride glavobol. Ako tedaj hočeš, da te bo nehala glava boleti, si pravilno vravnaj življenje. Pred vsem skrbi za to, da se bo kri živahno pretakala po žilah in da bo koža dobro delovala. Večkrat se čvrsto drgni po vratu, tilniku in rokah, pa samo navzdol. Ako nimaš teka, je najboljše zdravilo post. Teka si ne vzbujaj z umetnimi' sredstvi. Jej bolj sadje in zelenjavo, varuj se alkohola in mesa vživaj malo. Hodi mnogo na izprehod, tudi na hribe, telovadi, če ni drugače mogoče, pa v sobi, in išči svežega zraka, to ti stori dobro. Napačne niso mlačne polkopeli (28 do 30* C), preden grtš spat, tudi ako si tuš, če je tudi mrzel, spuščaš včasih na tilnik, ali pa če se po pami kopeli z mrzlo vodo umiješ, ti bo koristilo. S strupi, kakor antipvrin ali migrenin, si le živce in organizem omotiš, se nekako zastrupljaš, glavobol je pa čez nekaj časa še hujši. Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu marcu i 912 je 278 strank vložno 107 408 K 61 vin., 365 strank dvignilo 123.154 K 47 vin. 20. strankam se je izplačalo posojil 42 900 K — vin Stanje hranilnih vlog brez kapitaltzovanih vložmh obresti 5.168.232 K 90 vin. Stanje bipo-tečn h posojil 3 393.160 K 60 vin. Denarni promet 427.127 K 87 vin. Mestna hranilnica v Kamnika. V mesecu marcu wU je 145 strank vlužuo 45 689 K 69 vin. 182 strank dvignilo 61 778 K 49 vin. 0 strankam izplačalo hipotečmh posojil 00.000 K — vin Stanje hranilnih vlog 2.039.117 K 64 vin. Stanje hipotečnih posojil 1,585.866 K t>9 vin. Denarni promet v mesecu marcu 1912 275.898 K 74 vin. Za smeh in kratek čas. Naznanilo. Mesarjeva žena je povila dvojčka. Mož naznani to novico staršem takole: .V naglici Vam naznanjam, da smo ravnokar dobili dvojčka. Prihodnjič več!" Pošten. .Gospod natakar, jaz moram danes dolžan ostati. Da boste pa vedeli, da imate opraviti s poštenim človekom. - posodite mi pet kron!" Otročja želja. Gospa pestunji: .Spravi otroke iz sobe moj zdravnik grel* — Hčerka: .Mama, pusti nas, bi radi videli ., .- Mati: .No, kaj pa?* Hčerka: .Oče vedno pravi, da te doktor za nos vodi in to bi radi videli!* V šoli. Učitelj: .Koliko je dvanajst manj dvanajst?* .. . .No, če imaš dvanajst vinarjev v žepu,pa jih izgubiš, kaj imaš v žepu?" — Učenec: .Luknjo!" Kratek odgovor. A: .Kako je kaj? — B: .Hvala, dobro!" A: .In kaj dela Vaš sin?* — B: .Dolgove!* Olajševavno. Sodnik: .Vi ste zatoženi, da ste v nedeljo ženo pretepli in ji ta šop las izpulili!" — Mož: .Nikar ne verjemite, gospod sodnik; lasje niso od enkrat, ampak ona jih je že štiri tedne zbirala!" Verjetno. Gospa: .Vi ste poznali mojega pudelčka — in ta psiček mi je poginil. Tako sem žalostna, da že en teden ne morem skoraj nič jesti!" — Kmetica! ,0, gospa, rada verjamem! Taka krepana rarha se človeku gnusi C Popravljen pregovor. fl.Vsak je svoje sreče kovač, — toda vsak ne zna kovati.g .Glad je najboljši kuhar, pa njegove hrane človek ne more dolgo prenašati." Uslišana prošnja... Tako Vas imam rad, gospica, da ne morem povedati. Samo enkrat mi recite »ti" in bom neizrekljivo srečen!" — Gospodična: .Poberi se, ti osel!" Previden. Baron: .Stvar je torej urejena. Jutri nastopite lahko službo. Ali imate še kaj pripomniti?" — Strežaj: .Ali igrate, gospod baron, na borzi?" — Baron: .Zakaj to vprašate?" — Strežaj: .Zato, ker bi potem prosil, da mi naprej plačate!" Kaj je krivo, da je na svetuhudo? — .Ljubezen, denar, jezik in pero." Preveč. Zdravnik položi bolniku, ki je zelo suh, ženofov obliž na prsi. Ko bolnika začne peči, vpije na vse grlo: „Gospod doktor, to je preveč ženofa za tako malo mesa!" Mrtia cfnm izkušnia me uči in drži, da J»lvPja. za odpravo izpustljajev, kakor tudi za nego kože ni boljšega mila kakor je svetovno-znano Steckenpferd 1 lijmo zaledno milo Berg-manna in dr., Tešin ob Labi. — Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijah, parfimerijah i. t. d. — Ravnotako je brez primere Bergmannova lilijina krema „Manera" za nego nežnih, belih damskih rok; v škatljicah po 70 vin. se dobi povsod. 147 50—3 Kosmetlčna sredstva. Morrnimtiia luc P'xavon, tekoče smolnato milo, HegUVdilJC ld». Shampooing-Catrame, katranovi izvleček, stekl. po K 250, Hair Petrol (znamka G. Wil-lamson, Novi Jork), preparat iz petroleja, stekl. K 2—, Bay-Rum St Thomas stekl. po K 1 20. 150 in 2—, Eau de Quinine tonique, stekl. K 1 20, Sharnpooing Bay-Rum (znamka Jakson & Co., London), stekl. K 1 20, Men-thol franc. žganje, stekl. K 1 50, Eau de Vegetale, stekl. K 1 60, Eau d' Athenienne, stekl K 1 50, Brezova voda (znamka dr. Dralle, Hamburg), stekl. K 2—, Jajčni Shatnpooing. zav. K 30, Nerll barva za lase v vseh nijansah, kart. K 2 40, Briljantina, razi. vonjave, stekl. K —'50 NArrnvnniA nolti • Malattine, sestavina iz glicerina HCgUvd.llJC puni. in medu odpravi vse nečistosti kože (znamka dr. Dralle, Hamburg), tuba K 1—, Edel-weiss - Krema zoper pege (znamka O. Klement, Inomost), karton K 2*20, krema zoper pege (izdelek lab. du So-leil, Dunaj), lonček K 1'50, lrene-k eraa zoper raskavo kožo, lonček K 1 50, Leichneriev mastni puder, razne barve, škatlja K 1 —, Rouge, škaUja K 1—, parf. toaletni glicerin, stekl. K — 50. Nprrnvpnip ynh * Per8eno1 (,ab- dr BYk> Charlotten-flt^OVdnje ZOU. burg). stekl. K 260, zobna voda dr. Heiderja, stekl. K 1'-, Odol. stekl. K 2—, Pebeco, zobna krema (lab. P. Beiersdorf & Co., Hamburg), tuba K 1*—, Sapodont, zobna krema za kadilce, tuba K —*60, antis. zobna krema dr. Heiderja, tuba K —-60, zobni prašek dr. Heiderja, škatlja K — 50, Princ Albert Ca-chou (znamka Tli. Jakson, London), ikatljica —'70, angleške in francoske zobne ščetke od K L- do K 250. Za gospode, ki se brije jo sami: gjljjj Stick, angl. milo za brijenje, tuba k 1 10, Euxaton, krema, lonček K 1 50, Heda-krema, lonček k 1 — U~ quor deslnfectas Heda, razprševalna voda, stekl. K 1*20, Eau de Cologne, stekl K 1 20, razprte valna priprava, K 4—, Bloc desinfect s, K 1—, Stvptic, za ustavljenje krvi pri brijenju, komad K —'30, zgoščeni puder, parf., kos K — 60, čopiči, komad K —'50. Razni parfumi: od K 1— do K 5— za komad. Tnalorna mila* Kaloderma (postavno zavarovana 1 OdietlM DJiid. znarnka F. *olf & sin, Karlsruhe), kos K 1 20, Royal Windsor Soap, angl. milo, kos K 1 20, Eau de Cologne, Whitte-Rose-Soap, Savon a la Rose The i. t d., komad K —80. ^ Za gledališke odre: v™onzaeobrvi,kom.k* 50, puder, ikatljica K 1 —, rdečilo za lica, škatlja K 1 — i. t. d. i. t. d. 150 26-3 Lasničarski izdelki: ro&'u)vodseK8b^ razni podložki, komad od K — 80 dalje, pravi angleški krep, lasne rmežiče i. t. d. Vsa naročila se izvršu ejo strogo diskretno. Izdelki se dostavijo ev. na dom. Zunanja naročila po povzetju. Prodajal Valent. Rozman, b ivoica, Kranj i nasproti zupae cerkve. Mfi&Alfl Prcneha Popolnoma od sveže pripravljene* Kneipovega čaja proti kaliju. Cena zav« I krono. Dobiva se vedno svež samo pri lekarnarju Vlad Bartoltta ▼ Stegiralra, Jalaetttv tef *t 19. 160 20 q& trn 36l&l|l|tf31KI/ 9Uofu£eiv Trgovina z železnino Podružnica Frani; Mm r Kranj priporoča svojo veliko zalogo ■nogovrstne šeleznine, traverz, itn, leli zanesljivega dalmatinskega lertlail- ca ■enta, železnih pocinkanih cevi ter vs potrebščine za stavbe, vodovode L L d po jako nizkih cenah. 1335 Stebre za ograje iz starih kovanih Cevi. (Zelo lične in ceneje kot les. Poslano. Preteklo leto smo napravili v Zgornjem Br niku pri Kranju vodovod v obsegu približne 1500 metrov. Cevi in potrebni materijal dobavili nam je po nizkih cenah občeznana tvrdka in edrnj založnik ivetovaih kaallalh »t roja v «Beeriao> Fr. Stopica v Ltabl|aal. Čutimo se torej dolin izraziti omenjeni tvrdki tem potom za točno h kulantno postrežbo vse priznanje. Obenem pa priporočamo vsem onim, ki nameravajo napraviti vodovode ali nabaviti karkoli v železniško stroko spadajočega, da se ob meje zaupno na označeno tvrdko. 126 8—< %q. Bralk pri Kranja, dne 3. februvarja 1912. Zormau in drugi. Prednaznanilo. Podpisanec uljudno naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in okolici, da pričnem izvrševati zidarsko obrt. , Ker sem napravil pri c kr. deželni vladi % Ljubljani izpit za zidarskega mojstra, se pri po ročam za vsa v to stroko spadajoča dela, posebno za izdelovanje načrtov, proračunov, projektov hi za zgradbo najrazličnejših stavb po zmerni ceni Za obila naročila se priporoča 130 5—4 obL ispraian.1 aidaraki mojetar Josip Zmet, Kranj 37. Več slo cenlo. sena in slane proda 162 3—2 Marija Mayr v Kranja. Jakob Eošmerl) eifn« slovenski tvrtka t« mte ▼ Trstu, ulica St. Martici 11. Telefon 49 VUI — Čekovni račun c. kr. po*, hran. St. 181 805. Priporočam slavnemu občinstvu veliko natego kava, 6aja, južnega sadja i. t. d. Postrežba točna in solidna. m 4 ■a ti telo poiilft« prest* vezala po poviatju pa žetemJei ii v lavitkik po posu. Cenik izhaja Štirikrat na leto. Priporoča se J. Wr lit I 13 Iv J. Spreitserjev naslod. LJUBLJANA Slomikova ulloa at. 4. StmcH-iMtifl li kontnteliiki Wi«m«intT«. Žično omretje na stroj, ograje na mirodvoru, obmejno onuresje, Tesna vrata, balkoni, verand«, stolpne križe, Itedilnike 1.1 d Specijaliteta: 61 52-48 valjicni zastori (RollbalkanV fvft Šivalni stroji in kolosa TovmrnJ«ka uloga 154 52 2 Iv. Jax-a v Ljubljani Onnaj, a cmita 17 priporoma tvoje najbolj pruraan« šiv. stroj« in kolesa 8« delikates in špecerije ::: ter"deželnih pridelkov :: Kavarna >n zajotrkovalnlca, kjer se do-■Vtt varna Wy>io ^m različnih špecija- Mtet tudi dobra lina vina In Izvrstno pivo. Mi Kraj«, Kranj, Jmšt. Zabozdraunlfkl In znbo-s tehniški atelje :: Chr. iSdv. OlOtbocntk, okrožni zdravnik in zobozdravnik in Fr. Holzhacker, konc. zobotchnik V KRANJU v Mebtevi hlsi, nasproti rotovža, le slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. are zjutraj do 5. ure popoldne hi ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne izven velikih praznikov na razpolago. 34 22 aar KBIL-OV L&K naj bolj ii lak sa. tla is mehkega lesa. Ked-ova bela prevlaka (glazura) za umivalne mize 90 vin. Keil-ova pasta za čevlje po 30 vin. Keil ov lak za zlatenje okvirjev 40 vin. 152 6—3 Keil-ov lak za klobuke v različnih barvali Keil-ovo leščilo za pode 90 vin. ima vedno v zalogi tvrdka fl^oraes^ f™C '°lMZ * K'««!«. Črnomelj: Anton Zurc. Kočevje: Franc Loy. Idrija: Valentin Lapajne. Radovljica: O. Homann. Kamnik: Ed. Hajek Zagorje: Rili. E. Mihelčič. FRANC 0MERSA naslednik FRANC BERJAK V KRANJU priporoča: Zanesljivo kaljiva semena, peso, pravo „Lucerno" ln domače deteljno seme, vsakovrstne trave. Poljedelsko orodje, pluge, brane 1.1, d. Zaloga želesnine, kuhinjske posode, porcelana, stekla, šip, stavbenih potrebščin, Portland- cementa, oljnate ln suhe barve, lakov in firneša. Vedno sveže špecerijsko blago, špirit, raznovrstno 94 26-12 žganje in deželni pridelki. Prodaja na drobno in debelo! Najboljša in najcenejša prva delavnica ur ter z= trgovina z zlatnino in srebrnino zzzzrr Ivan Levičnik v Kranju, nasproti tvrdke Peter Majdič, „Merkur". iw Cenejše kakor po cenikih I Ne kupujem od prekopcer! m Sprejmem in lavriim vaa popravila natančno, solidno in po najnižjih cenah. _ Istotako sprejmem vsakovrstno slatnino in srebrnino v popravilo. — Posebno sa priporočam v nakup ženinom ln nevestam. — Železničarjem in ananoem dajem tudi na obroka. — Sprejmem optična stvari v popravilo. — Na saht« vanje izvršim tudi vsako popravilo v osmih dneh. — Priložnostni nakup i 74 52-1 s Otročje oblekce prav lepe, moderne, v veliki izberi prodaja po :::: najnižji ceni :::: 1. PFEIFER i manufakturna, modna in konfekcija trgovina „pri Fajfarju" _v Kranju. 123 6 Bartulićeva zdravilska mast se priporoča kot izvrstno in preizkušeno domače sredstvo za zdravljenje in celjenje ran, poškodbe in bolečine na koži, ker ublažuje bol in vnetje na rani, ozeblino in opeklino vsake vrste, zdravi kraste, srbečico, izpustljaje po licu in telesu, rane od potu po nogah in telesu, pik od ose, bučele ali komarja, predvsem pri otrocih, kraste in izpustljaje vsake vrste. Cena škatlje 50 vin., kdor pošlje 70 vin. v znamkah za eno ali 6 K za 12 vnaprej, dobi povsod poštnine prosto. Dobiva se v lekarnah in pri izdelovatelju, lekarniku Vladku Bartol t ća v Zagrebu. 161 202 Siualnl stroji najnouejSe orste, najboljši In zelo ceno se dobe tndi na mesečne obroke o oelikl izberi, nadalje ose potrebSCIne k strojem In kolesom, kakor tudi oozna kolesa pri domaČi tordkf 156 2 L. Rebolj, Kranj KokriSko predmestje, o hisi, kjer je spodaj trgovina Feliks Urbane m;); v. )■ i; ui ■;■(>•)■ m ) 1; )• :iri: )• mi 1; hi ;i: )■)!)■ m\ m a mi r in; t; v m v va a v i ?! 5 fl :: O ta „ a eo N rt -T* mm jO o TJ O C* o a. 3 o* S. o & 2 • • ■* "C o £ (U a m t- sa, Knet|£! mlinarji! KolarU! mizar|I! ^vv^v^A^ IfljnCaiinlCarjI f •»»»^■vv«"^' Napravite takoj Astro-Boston bencin motor, prihranite si drugih delavskih moči in veliko jeze! Naprava takega motorja z motažo vred stane samo K 1000 in so stroški za eno konjsko moč samo pet do šest vinarjev. Kmetje! pro£ z tfepeljnl, živina pri njih veliko trpi in so stroSkl nasproti z motorjem desetkrat višji, z motorjem vsak lahko sam slamo reže, mlati, drva žaga in melje. Ti neprekosljivi motorji se dobivajo edino le pri FRAN 2EMAN :: LJUBLJANA Dunajska cesta „prl Plgovcu". 27 r ii 1:131: i: v i r i: v. v. v in; h y is i; hi a ))■ r. n m> i: »• i i; v m Kranjska deželna banka o Ljubljani SiKttSJ1 Xic; Obrastala krasUse vloge pa 4Va0(o brez vsakega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici pokatatato. Vloge v tekočem, giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih. Da|s komunalna poscjUa občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v 4 »/z o/o komunalnih zadolžnicali. Hipotekama posojila v zastavnih listih po 4«/a°/o 128 52 -5 Btkomptn|G menice denarnih zavodov in daje l