Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka stane 1-25 Din. Naročnina: Za tu-zemstvo: z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60, za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej. — 0- glasi po dogovoru. SOC GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE Izhaja vsak četrtek dopoldne. — Uredništvo Ljubljana, Šelenburgo-va 6/II. — Upravništvo: Maribor, Ruška cesta 7. — Nefrankirana pisma in dopisi brez podpisov se ne sprejemajo. St. 13. Ljubljana, četrtek, 8. novembra 1923. 1. leto. Glavni vzrok. Tri velike stavke so pri nas propadle, mornarska, rudarska in železničarska. Reakcija napreduje tudi sicer na teli črti. Postavljamo vprašanje: Kje je glavni vzrok za te poraze? Vzrokov je mnogo in vse, kar se tozadevno kje navaja, je resnično. A, ker se navaja preveč vzrokov, ostaja glavni vzrok premalo podčrtan. Zato hočemo podčrtati ta glavni vzrok. V velikih obratih bodo stavke težke, dokler bo delavstvo brez vsake politične moči. Socialne zakone nam je težko braniti, če nimamo nobene politične mo či. V tem, da nima naše delavstvo danes skoro nobene politične moči, vidimo slavni vzrok naših porazov. Paralela med češko rudarsko stavko, ki se je končala z delnim uspehom in našo, — med popolnoma različnim stališčem, na katero se je postavila napram stavki češka in naša vlada, primerjanje mezdnih bojev v prvi povojni dobi s sedanjimi, nam jasno govore: Delavske organizacije morajo vreči svojo moč tudi na politično tehtnico! One morajo postati zopet resen političen faktor! Zato pa je treba edinstva in politične resnosti. Nas, ki zastavljamo v tej smeri svoje sile se blati. Mi pa ostajamo mirni, ker vemo, da je nemogoče, da bi ostala neopažena -razlika med našim delom in med delom tistih, ki bla tijo. V sredi najhujšega komunističnega navala je leta 1920 socialistično delavstvo znalo pokazati imponujočo politično moč. Kako pa je bilo leta 1923, potem ko so prišli proroki, ki jim je neskončno cepljenje proletarijata edina politična umetnost? Ali se niste vi v rdeči Mežiški dolini in drugod od jeze jokali, ko ste izpolnili svojo socialistično dolžnost do zadnjega moža — a je bilo vse to zastonj? Tudi nam je bilo težko in dejali smo sami pri sebi: Do tega ne sme priti nikdar več. Zapomnite si vi vsi, ki čitate dan za dnem napade na vse one, ki si upajo glasno povedati, da se mora vrniti delavstvo zopet do politike edinstva in po litične resnosti: vse to je zato, ker pravijo ti sodrugi enako kot vi vsi: do tega ne sme priti nikdar več! Včeraj še najboljši socialisti — so danes v očeh nekaterih izdajalci, ako se drznejo izgovoriti z vso odločnostjo be sedo, ki so je vsa proletarska srca polna: do tega ne sme priti nikdar več! Politika, ki je vodila v katastrofo leta 1923 mora ostati za veke mrtva. Zakaj, ta katastrofa je glavni krivec vseh težkih nesreč, ki zadevajo delavstvo. Že se obrača reakcija z odkrito drznostjo proti vsem socialnim pridobitvam povojnih let. Zveza industrijcev je poslala vladi resolucijo, ki zahteva revizijo zakona o zaščiti delavcev, odpravo delavskih zaupnikov, odpravo osemurnega delavnika, poslabšanje delavskega zavarovanja! O vsem tem pa danes en del tako-zvanega delavskega časopisja nima pro štora pisati. On ne napada in ne blati tistih, ki prihajajo, kakor razbojniki, da ugrabijo delavstvu še tisti košček pravice, ki si ga je v povojnih letih pridobilo. O, za to ta tisk nima ne prostora, ne časa! On mora blatiti tiste, ki so pomagali najodličneje, da so se ti zakoni izvojevali — samo zato, ker pravijo, da je politike dlakocepstva in cepljenja v slovenskem delavskem pokretu dovolj. To je glavni vzrok za vse napade, proti mnogim, ki delajo najpožrtvoval-neje v delavskem pokretu. To stanje de lavskega pokreta in dejstvo da delavstvo take napade tako dolgo dopušča, pa je obenem glavni vzrok — za njegovo politično in socialno propadanje. Kdaj bo spregledal to še slepec in kdaj bo mera polna? Iz V. Mednarodne konference dela. Kaj so Mednarodne konference dela? V vse mirovne pogodbe, ki urejujejo mednarodne razmere po svetovni vojni je sprejeto tudi poglavje o mednarodni zaščiti dela. V smislu tega poglavja so stopile vse države, ki so članice Zveze narodov v mednarodno zajednico, ki se zavezuje uravnavati delovna razmerja v svojem področju v smislu medsebojnih dogovorov. Organi te zajednice so: Mednarodne konference zastopnikov včlanjenih držav in mednarodni u-rad dela. Konference se vršijo po potrebi, naj manj pa po enkrat na leto. Na te konference pošlje vsaka včlanjena država po štiri zastopnike. Izmed teh imenuje dva zastopnika vlada, po enega pa organizaciji podjetnikov in delavcev. Te konference volijo vsaka tri leta upravni svet mednarodnega urada dela. V ta upravni svet je voliti 12 zastopnikov vlad včlanjenih držav, po šest zastopnikov podjetnikov in po šest zastop nikov delavcev. Upravni svet imenuje ravnatelja Mednarodnega urada dela. Mednarodne konference dela imajo pravico sklepati o tem, kateri mednarodni ukrepi so v zaščito dela potrebni. Ti ukrepi imajo lahko obliko predlogov, s katerimi svetuje konferenca včlanjenim državam, naj uredijo delovne razmere v njihovem področju v predlaganem smislu potom svojih zakonov, ali pa obliko mednarodnih dogovorov, ki jih morajo posamezne države le potrditi (ratificirati) ali ne, ne morajo jih pa spreminjati. Vsaka včlanjena država se zavezu- narodnih konferenc dela najpozneje 18 mescev potem, ko so bile sprejete. Kaj so Washingtonske konvencije. Prva mednarodna konferenca dela se je vršila leta 1919 v Washingtonu. Ta konferenca je sprejela 6 predlogov in 6 konvencij. Konvencije urejujejo: Izvedbo o- semurnega delovnika, sredstva proti brezposelnosti in njenim posledicam, za ščito ženskih delavk zlasti ob porodu, pri nočnem delu in zdravju škodljivih delih, zaposlitev otrok, prepoved nočnega dela obrtnih delavk in o prepovedi vporabe belega fosforja za izdelovanje vžigalic. Ravnokar se je vršila peta Mednarodna konferenca dela. Najzanimivejši del te konference je bil pregled čez dosedaj dovršeno delo. Iz tega pregleda vidimo, da naša država tudi na tem polju ne sledi občemu razvoju. Koliko držav je Washingktonske konvencije potrdilo? Iz izvestja ravnateljstva Mednarodnega urada dela sledi, da je prijavilo pritrditev Washingtonskih konvencij 86 držav. Daljnih 23 držav je te konvencije po trdilo, a potrditve Mednarodnemu uradu še ni prijavilo. Skupaj je odobrilo konvencije torej 109 držav. V 127 nadaljnih državah pa so pred ložene konvencije zakonodajnim skupščinam v odobritev. Ali je Jugoslavija med njimi? Jugoslavije ni med državami, ki bi potrdile konvencije v celoti. V 109. državah sveta se torej obvez rovnih pogodbah izpolnjujejo, v Jugoslaviji se ne izpolnjujejo. Kako pa poroča o tem naša država Mednarodnemu uradu? Naša država je sporočila Mednarod nemu uradu dela, da so v Jugoslaviji najvažnejše izmed Washingtonskih konvencij že izvedene, čeprav se te kon vencije v celoti še niso potrdile. Tako zakon o osemurnem delovnem času; o pobijanju brezposelnosti; o zaščiti žen ob porodu; o zabranitvi ženskega dela po noči; o zabranitvi zaposlitve mladoletnih; o zabranitvi nočnega dela otrok. Delavski zastopnik na Mednarodni konferenci s. Vladimir Pfeifer je pa pojasnil, da tudi to poročilo naše Vlade ne odgovarja resnici. Najprej je ugotovil, da se konvencije pri nas res niso potrdile in da se tudi parlamentu niso predložile. Pri nas je sprejel parlament le zakon o zaščiti delavcev, ki regulira po svoje vprašanje osemurnega delavnika, vprašanje nedeljskega počitka, vprašanje zaščite žen in otrok, nočnega dela, delavskih posredovalnic, volitev in delovanje delavskih zaupnikov, svobode strokovnega organiziranja itd. — a ta zakon se dejansko ne izvaja. Kot primer je naš delavski delegat navedel, da vlada volitev delavskih zaupnikov ne priznava, »dokler se ne izdela pravilnik«, — na kojega čaka delavstvo zaman že en in pol leta. Tudi določbe o nedeljskem počitku, osemurnem delovnem času, zabranitvi nočnega dela se dejansko ne izvršujejo, ker ni pravilnika, ki ga vlada zopet nima časa izdelati. Tako veljajo vkljub zakonu o zaščiti delavcev pri nas dejansko stari avstrijski in mad žarski in predvojni srbski zakoni naprej.Jugoslavija je dežela, kjer ostajajo socialni zakoni — le na papirju. Klasičen primer za protidelavski in proti socialni duh naše vlade je dejstvo, da se pripravlja naša vlada na to, da ukine ministrstvo socialne politike in preod-kaže njegove agende — ministrstvu policije, — seve iz razlogov varčevanja ki ga pa pri drugih panogah uprave ni opažati. Omenil je tudi, da je svoboda strokovnega organiziranja v naših državnih podjetjih enaka ničli. Z ozirom na vse to je predlagal, da se sprejme sledeča resolucija: Pretresajoč poročilo ravnatelja Med narodnega urada dela se ugotavlja na podlagi pojasnil delavskega predstavnika kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev : 1. Da se kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ne nahaja med onimi 109 evropskimi in izvenevropskimi državami, ki so ratificirale v smislu mirovnih pogodb konvencije, ki so bile osvojene na raznih prejšnjih konferencah dela, ozir. ki so jih predložile v ratifikacijo svojim zakonodajnim skupščinam. 2. Da pa sledi iz poročila direktorja Mednarodnega urada dela, da so na podlagi posebnega zakona v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev določbe Washingtonskih (od 1. 1919) konvencij provedene. 3. Da izhaja na drugi strani iz pojasnila delavskega oredstavnika kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, da tak zakon res obstoja, da pa se ne izvaja in da je vsled tega na poročilih vlade sloneča ugotovitev, da se v kralje vini Srbov, Hrvatov in Slovencev Wa-shingtonske konvencije izvajajo, neresnično. 4. Iz tega razloga se pooblašča U-pravni odbor Mednarodnega urada dela, da prevzame vse korake, ki so predvideni v mirovnih pogodbah, da bi se ustvarila tako na eni strani jasna situacija in da bi se dvignila na drugi strani veljava teh konvencij. 5. O svojih opažnjah v tem pogledu ima poročati Upravni svet Mednarodnega urada dela naslednji Mednarodni konferenci dela. Kaj je odgovoril na to vladni zastopnik Kraljevine SHS. Vladni zastopnik Kraljevine SHS je na to odgovoril: Da je vlada Washingtonske konven cije v predpisanem roku sicer Narodni skupščini predložila, da jih pa ta ni u-tegnila odobriti, ker ima preveč zakonodajnega dela. Nadalje je trdil, da se pri nas zakon o zaščiti delavcev — najgrobeje izvaja. Povzpel se je celo do trditve, da nudi naš zakon o zaščiti delavcev več, nego Washingtonske konvencije. S tem je seveda uveril celo konferenco o istinitosti svoj h ostalih izjav. Tako se je završila razprava o tem predmetu. Drugi dan pa je omenil ravnatelj Mednarodnega urada ozirajoč se med drugim gotovo tudi na ta predlog, naslednje: Mednarodni urad je samo toplomer, ki kaže socialni čut posameznih držav. On ne more kazati tam toplote, kjer je ni. On ima toliko moči, kolikor mu je dajo njegovi člani — posamezne države. A one mu bodo dale toliko moči, v kolikor jih bodo delojemalske organizacije posameznih držav na to prisilile. Te organizacije naj pritisnejo na svoje vlade, da izpolnijo svoje mednarodne obveze. S tem bo vzrasel tudi ugled Mednarodnega urada dela. Delojemalske organizacije Jugoslavije se bodo po tem navodilu ravnale. In če se bo njih glas dalje omalovaževal, bodo vsaj za to skrbele, da bo kazal mednarodni ter mometer vkljub vsem olepševalnim poskusom resnico. Zatočišče monarhizma. je uzakoniti predloge in dogovore med- nosti, ki so jih prevzele države v mi Jugoslavija je postala središče monarhizma in reakcije. To se ne vidi samo po vedno pogostejših obiskih raznih kronanih in nekronanih glav, kraljev, kraljic, princev in princesinj, ki se počutijo v našem militarističnem Beogradu očividno zelo dobro, ampak tudi na drugih pojavih. Tako smo čitali te dni, da se je naš poslanik v Atenah, gospod Balugdžič na najnenavadnejši način vmešaval v grške notranje razmere s tem, da je izjavil, da bi pomenila zmaga grške republičanske stranke in odstavitev grške dinastije resno ohladitev dobrega razmerja, ki vlada med našo državo in Grčijo. Komu je to povedal? Zastopnikom republičanske smeri v Grški, ki simpatizira z bivšim grškim državnikom Veni-zelosom, ki je stal ob uri nevarnosti na strani naše države. In za koga* se je s to izjavo zavzel? Za grško dinastijo, med katerimi so bili izraziti agenti Viljemove politike. . Sedaj je prišlo pa par porok vmes, — in grška monarhija je postala za našo kraljevino velika pridobitev, za kojo se sme naš poslanik demonstrativno izpostavljati. Jačenje in učvrščevanje monarhizmaj in militarizma v Jugoslaviji je znak okr^. pitve reakcije ip eksploatacije ljudstva v Jugoslaviji in na Balkanu. Militarizem in monarhizem bo pridobival vedno več-, ji vpliv na življenje in socialni razvqj4 S tem se spravlja v nevarnost svoboda in demokracija, ki je neobhoden predpc^ goj za miren in pravilen razvoj družbe. Socialistična stranka Jugoslavije protestira odločno proti temu rhonarbri-stičnemu-reakcionarnemu kiiržti v nš* državi in poziva jugoslovenško d^lavsWb' da okrepi svoje strokovne ih pblitjčne organizacije, da se duhovno d^igod in pripravi za sedanje in bbdoče borb^: lJ