URADNE OBJAVE
Leto XX	Murska Sobota, dne 7. novembra 1985	Št.: 24
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
210.	Odlok o ureditvi cestnega prometa v občini Gornja Radgona
211.	Odlok o ureditvenem načrtu za melioracijsko območje Ži-hlava—Biserjane
212.	Sklep o imenovanju občinske volilne komisije
STRAN 15 VESTNIK 7. NOVEMBRA 1985
210
Na podlagi 9. člena zakona o varnosti cestnega prometa (ur. 1. SRS, št. 5/82) 4. čl. in 9. čl. zakona o prekrških (Ur. 1. SRS, št. 25/83) in 206. čl. statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81 je skupščina občine Gornja Radgona na zboru združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. 10. 19,85 sprejela
ODLOK O UREDITVI CESTNEGA PROMETA V OBČINI GORNJA RADGONA
I.	SPLOŠNE ZADEVE
1.	člen
S tem odlokom se ureja cestni promet oz. določajo ukrepi za nemoten potek cestnega prometa in varnosti udeležencev v cestnem prometu na javnih prometnih površinah na območju občine Gornja Radgona.
Promet na magistralnih cestah se urejuje v soglasju s skupnostjo za ceste Slovenije.
2.	člen
Javne prometne površine po določbah tega odloka so: vse javne ceste in javne poti, trgi, ulice, pločniki, parkirni prostori ter dovozne ceste oz. druge površine za dostop k javnim, stanovanjskim in poslovnim objektom (v nadaljnjem besedilu ceste).
II., PROMETNA UREDITEV
3.	člen
Izvršni svet in upravni organ pristojen za promet (Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občina Gornja Radgona) 'urejata zadeve po določbah tega odloka in skrbita za zagotovitev in izvajanje ustreznega prometnega reda na območju občine Gornja Radgona.
V ta namen lahko v naseljih odredi naslednje ukrepe:
Izvršni svet:
1.	Določi prednostne in stranske ceste,
2.	določi enosmerne ceste,
3.	omeji hitrost vožnje skozi naselje,
4.	prepove promet na posameznih cestah ali drugi prometni površini, ki ni javna cesta, za vsa vozila ali posamezne vrste vozil,
5.	uredi promet pešcev in promet s vprežnimi vozili.
Upravni.organ pristojen za promet:
1.	določi parkirne prostore, avtobusne postaje in postajališča, način parkiranja in prepoved ustavljanja in parkiranja vseh ali posameznih vrst vozil na določeni cesti,
2.	odredi postavitev in vzdrževanje zaščitnih ograj na nevarnem kraju, kjer so ogroženi udeleženci v prometu,
3.	odredi posebne tehnične in druge ukrepe za varnost otrok na prehodih čez vozišče v bližini šol in druge ukrepe za zagotovitev varnosti udeležencev v cestnem prometu,
4.	uredi gonjenje in vodenje (živine) živali,
5.	uredi posebne tehnične in druge ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev varnosti udeležencev v cestnem prometu,
6.	ukrepa v drugih zadevah lokalnega prometa v naseljih.
Pred odreditvijo posameznih ukrepov iz prejšnjega odstavka tega člena se občinski upravni organ, pristojen za promet posvetuje z zainteresiranimi organi, organizacijami in skupnostmi.
4.	člen
v Krajevne skupnosti spremljajo prometno ureditev na svojem območju in v ta namen predlgajo izvršnemu svetu in občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za promet, zlasti:
1.	ureditev prometa pešcev in kolesarjev
2.	ureditev dostavnega prometa
3.	ureditev prometa pred šolami in vzgojno varstvenimi ustanovami
4.	določitev lokacij avtobusnega postajališča
5.	ureditev prometa pred izhodi iz objektov organizacij združenega dela in drugih organizacij ter organov,
6.	ureditev parkirišč in parkiranja ter druge ukrepe, ki zadevajo ureditev prometa in prometne varnosti udeležencev v prometu.
Krajevna skupnost lahko v soglasju z upravnim organom oz. izvršnim svetom iz 3. čl. tega odloka ureja promet pešcev, kolesarski promet in parkiranje ter garažiranje izven javnih prometnih površin in določa na teh prometni režim (odprta dvorišča, s katerimi opravljajo hišni sveti in druge površine).
;	, 5. člen
Parkirni prostori so splošni in posebni:
1.	Splošni prostori so:*
— urejeni parkirni prostori s prometniki znaki ali označbami
2.	Posebni parkirni prostori .so:
—	parkirni prostori, kjer je parkiranje časovno omejeno
—	posebej urejeni parkirni prosotri
—	parkirni prostori rezervirani za določene uporabnike.
6.	člen
Parkirni prostori morajo biti označeni s prometnim znakom in po potrebi z označbo na vozišču. Prometni znak lahko vsebuje obvestilo o vrsti vozil, ki se jih sme parkirati in čas dovoljenega parkiranja.
Parkiranje je dovoljeno le znotraj obeleženih parkirnih površin.
7.	člen
Na parkirnih prostorih, kjer je parkiranje časovno omejeno, morajo vozniki na vidnem mestu na notranji trani vozila namestiti parkirno uro in jo naravnati na čas prihodka na parkirni prostor. Po izteku dovoljenega časa za parkiranje mora voznik vozilo odpeljati.
8.	člen
Ne glede na omejitve prometa oz. prepoved ustavljanja ali parkiranja po določbah tega odloka, smejo na javnih prometnih površinah ustavljati ali parkirati vozila s prednostjo, ki so na intervencijski vožnji ter službena vozila, ki so potrebna za odstranjevanje prometne ovire, za opravljanje komunalnih in drugih nujnih del ter za opravljanje PTT dejavnosti. Ta vozila morajo biti označena z oznakami, ki predstavljajo oviro na cesti.
Določbe iz prejšnjega odstavka tega člena veljajo tudi'za vozila zdravstvenih delavcev ob obiskih bolnikov ali nudenju pomoči ponesrečenemu ter za vozila invalidnih voznikov, če tako ustavljamo ali parkiramo vozilo, ne predstavlja nevarnosti za druge udeležence v prometu.
9.	člen
Avtobusne postaje in postajališča so lahko samo na zato določenih krajih in morajo biti označena z ustreznim napisom oz. znakom.
Avtobusno postajališče na lokalnih cestah in na cestah z gostejšim prometom mora biti zgrajeno zunaj vozišča. Taka postajališča določi občinski upravni organ iz 3. čl. tega odloka v soglasju z upravljal-cem cest.
Označba avtobusnega postajališča postavlja in vzdržuje upravlja-lec ceste na stroške zainteresiranih prevoznikov (strank).
10.	člen
Oskrbovanje organizacij združenega dela, organov in drugih organizacij ter občanov je treba opraviti, kjer je to možno samo z dvorišča ali drugega podobnega prostora.
Izjeme od določbe iz prejšnjega odstavka tega člena so dovoljene samo v primerih, ko je oskrba možna samo z javne prometne fiovrši-ne.
Razkladanje in nakladanje v primerih iz tega odstavka je treba opraviti hitro in brez odlašanja. Zaradi nakladanja in razkladanja ne sme biti oviran promet. Po opravljenem razkladanju, nakladanju, oz. po odstranitvi blaga, mora naročnik oz. uporabnik javno prometno površino temeljito očistiti, vozila pa takoj odstraniti.
V času razkladanja, nakladanja in v vseh drugih primerih (carinski pregledi), razen v primerih zastoja prometa ali zaradi ravnanja po prometnem znaku, motor ustavljenega vozila ne sme obratovati.
I h člen
Prepovedano je parkirati in ustavljati, čeprav ni posebnega znaka prepovedi parkiranja in ustavljanja na pešpbteh, zelenicah, parkih, pred vhodom za vozila v stavbo, dvorišča ali garažo, v hišnem prehodu za pešce, na prostoru za odlaganje posod za smeti, na stezah med stanovanjskimi in drugimi zgradbami in med komunalnimi napravami, kjer so te vidne ali posebej označene.
12.	člen
Stanovalci ne smejo puščati vozil na javnih prometnih površinah oz. na splošnih parkirnih prostorih in parkirnih površinah v naseljih, če imajo možnost parkiranja na dvoriščih ali v garažah.
Delovne in druge samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne poskrbeti za parkirne prostore za svoje delavce in poslovne partnerje.
III.	POSEBNA UPORABA PROMETNIH POVRŠIN
13.	člen
Za dela na javnih prometnih površinah, razen za redna vzdrževalna dela, mora izvajalec imeti dovoljenje.
Zahtevek za izdajo dovoljenja za posebno uporabo javne prometne površine se vloži najmanj 15 dni pred nameravano uporabo ter mora vsebovati navedbo začetka in trajanja del, skico postavitve prometnih znakov, način zavarovanja in organizacijo prometa ter obvezne smeri, če dela trajajo z začasno zaporo prometa.
V primeru, ko posebne uporabe javne prometne površine ni bilo mogoče predvideti vnaprej, mora izvajalec v najkrajšem možnem času sporočiti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za promet o posebni uporabi javne prometne površine.
Dovoljenje za zaporo prometa na določeni cesti ali na zasedbo javne prometne površine izda občinski upravni organ pristojen za promet v soglasju z občinskim upravnim organom, pristojnim za notranje zadeve.d
V dovoljenju se določi rok za izvedbo del, način zavarovanja in obvoz, če je ta potreben.
Ureditev obvoza z namestitvijo ustreznih prometnih znakov ter izvedbo zavarovanja in druge ukrepe opravi izvajalec, če ni v dovoljenju pristojnega upravnega organa drugače določeno.
O zapori prometa na določeni cesti ali delu ceste mora investitor ali izvajalec del obvestiti javnost.
Upravni organ, pristojen za promet lahko odredi, da mora izvajalec del na prometnih površinah opraviti dela v nočnem Času.
14.	člen
Delo na vozišču ali pločniku mora biti vidno označeno in zavarovano s predpisanimi prometnimi znaki tako, da je zagotovljen varen promet.
Delovišče na cesti ali neposredno ob cesti mora biti ponoči in v megli razsvetljeno s predpisano svetlobno signalizacijo.
15.	člen
Kdor prekoplje vozišče, stezo ali pločnik, ga mora v roku, določenem z odločbo, spraviti v prejšnje stanje, do takrat pa redno vzdrževati.
16.	člen
Kadar je potrebno zaradi gradnje zasesti pločnik, stezo ali del vozišča tako, da se postavi oder, mora izvajalec gradnje speljati pod odrom prehod za pešce, ki mora biti zavarovan in urejen za varno hojo.
17.	člen
Takoj, ko preneha posebna uporaba javne prometne površine, mora izvajalec del odstraniti prometne znake, branike, ograje in druge ovire, ki jih je postavil med izvajanjem del.
18.	člen
Za izvedbo občhsnih javnih prireditev lahko občinski upravni organ, pristojen za promet, na predlog organizatorja prireditve dovoli začasno preusmeritev prometa, da se ne moti potek prireditve.
Začasna preusmeritev prometa mora biti izvršena tako, da je zagotovljena varnost prometa.
Stroške začasne preusmeritve prometa plača organizator prireditve.
19.	člen
Organizator športne prireditve z,vozili na motorni pogon ali druge javne prireditve mora imeti dovoljenje upravnega organa pristojnega za notranje zadeve, za izvedbo prireditev, čeprav je prireditev na cestah in površinah, ki niso javne prometne površine.
Organizator javne prireditve, vezane na dovoljenje ali priglasitev, je dolžan zagotoviti varnost cestnega prometa in zadostno število urejenih ter zavarovanih parkirnih prostorov.
20.	člen
Upravljalec cest skrbi, da so križišča, ovinki in drugi deli ceste pregledni in opremljeni z ustrezajočo signalizacijo.
Za inšpekcijo javnih cest pristojen občinski upravni organ z
odločbo odredi odstranitev ograje, žive meje, dreves in podobnih objektov, če tak objekt povzroča nepreglednost na cesti ali križišču oz. če tak ukrep narekuje večjo varnost cestnega prometa.
Organ iz prejšnjega odstavka z odločbo odredi znižanje ograje, žive meje ali druge podobne ovire na primerno višino, če taka ovira zmanjšuje preglednost križišča ali ovinka.
21.	člen
Osnovne šole so zaradi varnosti otrok v prometu dolžne organizirati pionirsko prometno službo tam, kjer otroci na cestah ali ulicah z gostejšim prometom prečkajo cestišče ali v večjem številu hodijo po njem.
Pionirska prometna služba, pod vodstvom mentorja, skrbi, da otroci pravilno uporabljajo prometne površine, opozarjajo pa tudi druge udeležence v prometu na varnost.
22.	člen
Upravljalec cest oz. pooblaščena OZD postavlja na predlog pristojnega upravnega organa, zaščitne ograje na tistih delih in ob tisti strani ceste ali ulice, kjer je to potrebno za varnost vseh udeležencev v prometu, vštevši pešce, predvsem pa tam, kjer cesta poteka tik ob rečnem bregu, večji strmini ali ovinku.
23.	člen
Voznik motornega vozila, ki s prevozi onesnaži cestišče ali drugi uporabnik, ki onesnaži javno površino mora*cestišče oz' javno površino očistiti. Čiščenje ceste oz. javne površine je treba opraviti tako, da pri tem ni oviran ali ogrožen promet in da se ne poškoduje cesta oz. javna ovršina. Če tega ne opravi prevoznik oz. uporabnik sam, očisti cesto upravljalec ceste na stroške prevoznika oz. uporabnika.
Izvajalec gradbenih del ali OZD, ki pri svoji dejavnosti (dovozu ali odvozu) onesnažuje javno prometno površino, jo mora v času svojega dela sproti čistiti.
IV. POSEBNI VARNOSTNI UJKREPI
24.	člen
Zaradi varnosti pešcev nedovoljena vožnja s kolesi ali drugimi vozili po sprehajalnih stezah in drugih poteh parkov in zelenih površin, kakor tudi ne po pločnikih in drugih površinah, ki so označene in namenjene pešcem.
25.	člen
Prepovedano je privezovanje živine in parkiranje vprežnih vozil pred javnimi lokali iri stavbami ob cesti ter drugih javnih prometnih površinah tam, kjer bi privezana živina ali parkirano vprežno vozilo oviralo ali ogrožalo druge udeležence prometa.
26.	člen
Prepovedano je na javni prometni površini igranje, smučanje, sankanje, kotalkanje in drsanje.
27.	člen
V slabih prometnih razmerah, ko je na vozišču voda oz. brozga, morajo vozniki voziti tako, da ne onesnažijo oz. poškropijo pešcev na pločnikih oz. drugih udeležencev v prometu ali pročelja zgradb.
28.	člen
Kolesa in kolesa z motorjem je dovoljeno puščati le na mestih opremljenih s stojali ali tako, da ne ovirajo cestnega prometa, poškodujejo pročelja zgradb, ograj ali podobno.
29.	člen
Na poslovnih, gospodarskih in stanovanjskih zgradbah v družbeni ali zasebni lasti, ki so neposredno ob javnih prometnih površinah morajo biti nameščeni ustrezni snegobrani.
30.	člen
Hišni sveti in drugi upravljalci, lastniki, uporabniki ali najemniki nepremičnin ob javnih prometnih površinah so dolžni:
—	redno odstranjevati ledene sveče, ki visijo s strešnih napuščev in žlebov,
—	odstraniti sneg s hodnikov za pešce in jih posipavati.
31.	člen
Zapadli sneg mora biti odstranjen s hodnikov za pešce najkasneje do 8. ure.
Odstranjevanje snega in posipavanje mora biti opravljeno v celotni dolžini objekta oz. meje funkcionalnega zemljišča objekta.
32.	člen
Da se prepreči poškodovanje cest ter objektov ob njih, oviranje in ogrožanje prometa je zlasti prepovedano:
1.	Odvajati na ceste oz. javne površine in poti meteorno vodo, gnojnico in kakršne koli druge odplake ali ovirati odtok meteorne vode,
2.	odlagati na ceste oz. javne površine kakršenkoli material ali odpadke (drva, šibje, gradbeni material, itd.)
3.	vleči po cesti oz. javni površini hlode ali druge predmete oz. zavirati po cesti s coklo ali verigo,
STRAN 16 VESTNIK 7. NOVEMBRA 1985
4.	poškodovati ali odstranjevati prometne znake ali spreminjati njihov pomen oz. poškodovati druge označbe na prometni površini,
5.	kakorkoli drugače poškodovati ali onesnažiti javne prometne površine.
V. POSTAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE PROMETNIH ZNAKOV 33. člen
Na cestah postavlja in vzdržuje prometne znake ter označuje vozišča OZD, ki jo pooblasti samoupravna komunalna interesna skupnost.
Postavitev novega ali nadomestitev starega prometnega znaka ali označbe na vozišču financira za novogradnje in rekonstrukcije cest investitor, za stare ceste pa upravljalec ceste.
Postavljanje, snemanje ali spreminjanje prometnih znakov na cesti se opravi na podlagi odločbe upravnega organa iz 3. čl. tega odloka.
34.	člen
Delovne in druge samoupravne organizacije in skupnosti, organi javne varnosti in upravni organi ter Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu predlagajo ukrepe za izboljšanje urejenosti cestne signalizacije, če menijo, da se lahko s tem poveča varnost prometa.
Organizacija, ki skrbi za prometno signalizacijo predlog prouči in predlagatelju v 30 dneh sporoči svojo odločitev glede predloga.
Če se predlagatelj z ukrepom ne strinja, posreduje predlog z odgovorom pristojnemu občinskemu pravnemu organu iz 3. člena tega odloka, ki v postopku ugotovi upravičenost predloga in o njem odloči.
35.	člen
Organizacija, pooblaščena za postavljanje prometnih znakov in označevanje cestišč mora skrbeti, da so prometni znaki postavljeni in cestišča označena v skladu s predpisi. Označbe morajo obnavljati tako, da so vedno razločno vidne, prometni znaki pa ne smejo biti izrabljeni ali poškodovani.
36.	člen
O postavljenih prometnih znakih vodi pooblaščena OZD register prometnih znakov, ki mora vsebovati naslednje podatke:
—	tekoča številka
—	datum in uro psotavitve prometnega znaka
—	naziv in številko prometnega znaka
—	kraj oz, cesto, kjer prometni znak stoji
—	številko, datum in naziv organa, če je bil prometni znak postavljen z odločbo upravnega organa pristojnega za promet.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
37.	člen
Z denarno kaznijo 300. din se kaznuje za prekršek na mestu:
L kdor parkira vozilo v nasprotju z označbami na parkirnem prostoru ali v nasprotju s'prometnim znakom 6. člen,
2.	kdor nima parkirne ure ali je ne uporabi oz. po izteku časa za parkiranje ne odpelje vozila, če parkira na parkirnem prostoru, kjer je čas parkiranja omejen 7. člen,
3.	kdor ravna v nasprotju s 3. odstavkom 10. čl. tega odloka
4.	kdor parkira vozilo na prostoru iz l L člena tega odloka,
5.	kdor pušča vozila na javnem prostoru, čeravno ima za to urejen prostor ali garažo 12. člen,
6.	kdor ne ravna v skladu s 23. čl. tega odloka,
7.	kdor se vozi po sprehajalnih stezah v nasprotju s 24. čl. tega odloka,
8.	kdor privezuje vprežno živino pred javnimi lokali ali zgradbami ali pušča živino ali vprežno vozilo brez nadzorstva, 25. čl. tega odloka,
9.	kdor ravna v nasprotju s 26. čl. tega odloka,
10.	kdor vozi vozilo po javni prometni površini tako, da onesnaži druge udeležence v prometu ali pročelja zgradb, 27. čl. tega odloka,
l	L kdor ravna v nasprotju z določili 28. čl. tega odloka
Za izterjavo denarne kazni po prvem odstavku tega člena so pooblaščeni delavci milice, občinski komunalni inšpektor in komunalpi nadzornik, ter v ožjem zdraviliškem centru Radenci tudi parkovni čuvaji.
38.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000.— do 30.000.— din se kaznuje za prekršek OZD ali druga pravna oseba:
l.	če ravna v nasprotju z odredbo pristojnega občinskega upravnega organa iz 3. čl. tega odloka,
2.	če ravna v nasprotju z 10. čl. tega odloka,
3.	če ne uredijo parkirišča po 2. ods. 12. čl. tega odloka,
4.	če opravlja dela na javni prometni površini brez dovoljenja pristojnega,upravnega organa ali v nasprotju z ukrepi, določenimi v iovoljenju 13. čl. tega odloka,
5.	če ne zavaruje pločnika ali del vozišča in ga ponoči ne razsveti 14. čl. tega odloka,
6.	če v določenem roku ne vzpostavi na vozišču, stezi ali pločniku prejšnje stanje in ga do takrat redno ne vzdržuje, 15. čl. tega odloka,
7.	če ob postavitvi gradbenega odra ne uredi prehodaža pešce ta
ko, da je zavarovan pred padanjem materiala ali vode ali ga ne razsvetli oz. ne uredi za varno hojo pešcev, 16. čl. tega odloka,
8.	če ne ukrepa v skladu s 17. čl. tega odloka.
9.	če brez dovoljenja pristojnega upravnega organa začasno preusmeri promet zaradi izvedbe javne prireditve 10. čl. tega odloka,
10.	če brez dovoljenja izvedbe športno ali drugo javno prireditev z vozili na motorni pogon na krajih cestah, ki niso javne prometne površine, 19. čl. tega odloka,
1 L če ne ravna v skladu z 2. odst. 23. čl. tega odloka,
12.	če ne postavi, spremeni ali odpravi prometnega znaka po odločbi pristojnega upravnega organa oz. če prometni znak postavi, spremeni ali odstrani brez odredbe, 3. odst. 33. čl.,
13.	če ne označuje parkirnih in drugih označb na vozišču ali drugih naprav, 35. čl. tega odloka,
14.	če o postavljenih prometnih znakih ne vodi tekoče ali ne vodi registra prometnih znakov 36. člena tega odloka,
15.	če v določenem roku ne izvršijo oz. izvedejo določb 45. čl., 46. čl., 47. čl. tega odloka.
39.	člen
Z denarno kaznijo od 500.— do 1.000.— din se kaznuje za prekršek odgovorna oseba, ki dovoli katero izmed dejanj 37. čl. tega odloka.
40.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000.— do 3.000,— din se kaznuje za prekršek odgovorna oseba OZD ali skupnost, ki dovoli, povzroči ali opusti katero izmed dejanj iz 38. čl. tega odloka.
41.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000,— do 3.000.— din se kaznuje za prekršek organizator javne prireditve, ki ne uredi parkirišč v skladu z 2. odst. 19. člena tega odloka.
42.	člen
Z denarno kaznijo od 300.— do 1.000.— din se kaznuje ža prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki ne uredi parkirišč v skladu z 2. odst. 19. čl. tega odloka.
43.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000.— do 30.000.— din se kaznuje za prekršek OZD, druga pravna oseba ali posameznik, če ravna v nasprotju z določili 29., 30., 31. in 32. čl. tega odloka.
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba, pravne ‘osebe z denarno kaznijo od 1.000.— din do 3.000,- din.,.
44.	člen
Kdor stori dejanje v nasprotju s 27., 30. in 32. čl. tega odloka je dolžan poravnati tudi materialno škodo, ki je nastala na tuji imovini ali objektu.
VIL PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
45.	člen
Samoupravna komunalna interesna skupnost mora pooblastiti OZD za postavljanje in vzdrževanje prometnih znakov in označb na vozišču do 31. 12. 1985.
46.	člen
Pooblaščena organizacija združenega dela mora opraviti popis prometnih znakov ter nastaviti register prometnih znakov najkasneje v 6 mesecih od dneva veljavnosti tega odloka.
47.	člen
Organizacija združenega dela, SIS in druge delovne organizacije in skupnosti so dolžne poskrbeti za parkirne prostore iz 2. odst. 12. čl. tega odloka do 31. 5. 1986.
48.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo delavci milice in pooblaščena oseba, ki jo pooblasti občinska skupščina ter upravni organ, pristojen za promet.
49.	člen
Podrobnejša navodila za postopek in izvajanje določb 2. odstavka 37. člena izda v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka pristojni upravni organ za promet.
50.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o ureditvi cestnega prometa v občini Gornja Radgona (Uradne objave, št 1/79 in 13/79).
51.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 34-3/85-02
Datum: 29/10-1985
Predsednik
Skupščine občine G. Radgona
Jože KOLBL
211
Na podlagi 39. člena zakona.o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84) ter 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave št. 41/81) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združnega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 28/10-1985, sprejela
ODLOK o ureditvenem načrtu za melioracijsko območje Žihlava—Biserjane
1.	Uvodne določbe
1.	člen
S tem odlokom se sprejema ureditveni načrt za melioracijsko območje Žihlava—Biserjane, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti, pod št. 14/85-UN/R.
2.	člen
Ureditveni načrt iz prejšnjega člena vsebuje:
a)	grafične priloge
—	izrez iz družbenega plana — namenska raba površin M 1:25000
—	izrez iz družbenega plana — vodnogospodarski ukrepi M 1:25000
—	območje obdelave M 1:5000
—	prikaz elementov plana in kategorizacije zemljišč M:5000
—	ureditvena situacija M 1:5000
b)	obrazložitev k ureditvenemu načrtu
c)	smernice za varstvo naravne in kulturne dediščine
d)	soglasje, pristojnih-organov in organizacij
II.	Meje območja
3.	člen
Območje, za katerega se sprejme ta ureditveni načrt, obsega površino 300 ha.
Območje leži ob reki Ščavnici in .desnima pritokoma potokov Sivjak in Blaguški potok. Vzhodno meji na vas Slaptinci, jugovzhodno na vas Žihlava, južno in jugozahodno na naselje Stara gora, zahodno na Jamno in Biserjane, na severni strani pa meji na vas Drago-tinci.
4.	člen
Obravnavano območje je v družbenem planu opredeljeno kot kmetijske površine predvidene za melioracijo.
.	5. člen
Kategorizacije in opredelitev zemljišča je določena v grafičnem delu načrta iz 2. člena tega odloka.
III.	Funkcionalne in oblikovalske rešitve v prostoru
6.	člen
Površine na obravnavanem območju so namenjene za kmetijsko proizvodnjo in bodo meliorirane, pri tem pa je upoštevati:
—	. da se ohrani primerno razmerje med gozdnimi in njivskimi površinami,
—	da se uredijo vetrobranski in gojitveni pasovi ob melioracijskih jarkih z avtohtonimi drevesnimi vrstami in grmičevjem.
—	ohraniti je neregulirani del potoka Sivjak, ki teče skozi gozd ključno z izlivom v Ščanivco.
—	zagotoviti je ohranitev dela stare struge Ščavnice in pretok žive vode skozi ta del
7.	člen
Lega melioracijskih jarkov in dovoznih poti je prikazana v grafičnem delu iz 2. člena tega odloka.
IV. Namembnost zemljišč in obveznosti investitorja in izvajalca pri izvajanju ureditvenega načrta
8.	člen
Zemljšča na ureditvenem območju iz tega odloka se uporabljajo izključno v kmetijske namene.
9.	člen
Izvajalec melioracijskih del je pri izvajanju del dolžan paziti na arheološka najdišča v predelu Jamne in o vsem sproti obveščati Zavod za spomeniško varstvo Maribor, ki opravlja arheološki nadzor.
10.	člen
Investitor je dolžan poskrbeti za redno vzdrževanje melioracij-zskih jarkov v času eksploatacije zemljišč.
V. Končne določbe
11.	člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora.
12.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Uprava inšpekcijskih služb za občine G. Radgona, Lendava, Ljutomer, in M. Sobota.
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 350/5/85-10
G. Radgona, 28/10-1985
PREDSEDNIK skupščine občine G. Radgona Jože KOLBL
1 I t