>tev.2.

Lienz, petek 2. novembra 1945♦

Na

je minister

narodne

"skrinjice brez

if 2 K" | i 'O vj[/ !k_/

seji predsedstva začasne
za konstituanto E.Kardelj
liste" rekoč;

"Da bi se zajamčila popolna tajno

stavil

N k

skupščine danes teden
nujen predlog za uvedbo

grasovanja m
" 1

da bi s

sleherni volilec lahko svobodno in v polni meri poslužil svojih dr¬
žavljanskih pravic, proti katerim je bil izvršen napad nedemokratič*
ne manjšine, predlagam predsedstvu Začasne narodne skupščine predlog
zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvolitvi narodnih po¬

slancev za Ustavodajno skupšc

10

r

Bistvo

Zvezno skupščino in Dom narčdov).
zakona je, da se rasen skrinjic, ki nosijo ime
liste in kandidata, postavljajo tudi takoimenovane skrinjice brez
liste. Volilci, ki ne bodo hoteli glasovati za nobenega določenega
kandidata, bodo lahko spustili krogljico. v "skrinjico brez liste"
(skrinjico brez označbe). Glasovi te skrinjice ne prihajajo v po¬
štev pri podelitvi mandatov.

Sodim, da bo ta zakon popolnoma zajam6.il demokrati6no'" iz¬
vedbo volitev ter preprečil, da bi kdo oviral normalni demokratični
razvoj v naši državi z raznimi protidemokratičnimi manevri, klevf
tami in neupravičenimi očitki. Ta zakon bo še tem bolj zajamčil, >

•o volja narodov Jugoslavije prišla svobodno ter v polni mori do o
raza, Hkrati bo odgovor vsem tistim, ki hočejo s protidemokratičn:
mi sredstvi in proti volji ljudstva privesti na oblast manjšino,"
Nato je dobil besedo minister za industrijo Andrija Hebm
’ je v svojem govoru med drugim rekel: "Ako bi ne bilo te skrinj-

>i se točno vedelo, kdo ,e prišel na volitve in

kdo

kdo ni prišel in kdo se je abstiniral. Toda po volitv
•pokazalo, da se je vzdržalo glasovanja malo ljudi, bi
ja reči, da se je vzdržalo veliko večje število.'S to
je treba omogočiti vsakomur

je glasoval tc

iCL

.h, ko bi se
mogla reakoi
skrinjico pa
glasovati za listo, da spusti

svoj glas v to skrinjico. Tako bomo točno vedeli, kakšno število je
glasovalo in kakšno se je vzdržalo in koliko jih je proti, ter bomo
imeli;čist račun z opozicijo, ki ne bo mogla niti v deželi, niti v
inozemstvu manevrirati in goljufati svet."

V istem smislu sta nato govorila dr.Miloš Moskovljevič in
Moša Pijade, ki je na koncu svojega govora povdaril sledeče: "Po¬
trebno je v polni meri zajamčiti tajnost glasovanja, kar se s tem
zakonom doseže, Ta zakon bo uničil vse manevre opozicije, ki bi med
svoje pristaše štela tudi one ljudi na smrtni postelji, bolnike in
začasno odsotne in še koga drugega, ki iz drugega razloga ne bi pri-

Tako. pa imamo čist položaj«, Na ta način opozicija
tk tudi vseh onih, ki niso prišli na glasovanje,
temveč samo one, ki"spustili svojo krogljico v skrinjico brez liste."

šel h glasovanju
ne bo mogla raču

ila tovariša

Urednika »Slov,poročevalca" in "ljudske pravice" sta pose
Borisa Kidriča in ga prosila, naj odgovori na neka

n

njuna vprašanja glede "skrinjice brez liste". V naslednjem uric

jemo vprašanja in odgovore tov.predsednika, kakor jih objavljata
.pr. in Slov- por. z dne 30.oktobra t.l.

Štev.2

Domači glasovi,2 . 11 .1945♦

Str .2

1, "Kakšen pomen ima skrinjica brez liste v Sloveniji?"

"V Sloveniji ima "skrinjica brez liste" isti pomen in na¬
men kot po vsej drugi Jugoslaviji, Ko je tov« Kardelj na zadnjem
zasedanju predsedstva začasne marodne skupščina predlagal skrinji¬
co brez liste, je izjavil med drugim sledeče: "Toda dolžnost vsa¬
kega demokratičnega volilnega zakona ni samo, 'da zajamči popolno
tajnost glasovanja, temveč tudi, da zavaruje volilce in vse držav¬
ljane nase domovine pred vsemi škodoželjnimi protidemokratičnimi
poizkusi? ki bi naj jih ovirali v njihovi polni uporabi demokrati'
a ih. pravic, katere daje nova Jugoslavija na. Šim ljudskim množicam. 1
Skratka zadeva je tale in takale. Vkljub skrajni - vsefeinski in
formalni - demokratičnosti in svobodnosti volilnega zakona se rea
cionarni krogi, ki se nazivaj o tudi opozicija in ki so dejansko p.
stali glasnik vseh notranjih in zunanjih protidemokratičnih in pi
tidržavnih sovražnikov jugoslovanskega ljudstva, nočejo udeležit’!
volitev. Kamen njihovega protivolinega manevra je več kot prozore
Prvič želijo doma in nred svetom zakriti svojo slabost in onemoglost,
ki bi ju njihova volilna udeležba očitne razgalila. Drugič pa so
nameravali doma in prod svet ’ - olitvah zavpiti, da volitve in

zmaga "Ljudske fronte"ne izražajo svobodne odločitve jugoslovanskega
ljudstva, ker pač oni - to je tkzv 0 opozicija - niso udeleženi. -

"Skrinjica brez " iste" pomeni odločen, pravočasen in pov¬
sem zadosten udarec po ter in takem manevru 0  Kor imamo tudi skrinji -
co brez liste? ne bo naših volitev mogel nihče obrekovati, da nis.
zares svobodne in tajne, pa čeprav hoče reakcija s svojo abstinenco
preprečiti njihovo dejansko z.zakonom zajamčeno tajnost. Skrinjica
brez liste potemtakem seveda ne pomeni nikakršnega "izpopolnjevanja"
volilnega zakona, ki je sam ob sebi skrajno demokratičen in svobo¬
doljuben? temveč pomeni kratko in malo preprečitev, da bi reakcio¬
narna manjšina s protidemokratičnim manevrom odvzela našim volitvam
značaj njihove tajnosti,"

2, "Skrinjica brez liste je potemtakem skrinjica protiljud-
ske in protinacionalno reakcije?"

"Točno, V tretjo skrinjico bo krogijico spustil tisti? ki
je proti demokratičnim in proti nacionalnim pridobitvam osvobodilne
borbe, ki je proti enakopravnosti jugoslovanskih narodov, ki je
proti agrarni reformi, ljudki demokraciji, republiki itd., skratka
tisti, ki je za starojugoslovanski sistem zatiranja, tujega vmeša
vanja v naše suverene nacionalne in državno zadeve, brezobzirnega
socialnega izkoriščanja, fašističnih diktatur in kraljevske tiran
-i e."

3, "Zakon o izpremembah in dopolnilu zakona o valitvah n:
rodnih poslancev je torej demokratična obramba svobode in'pomemb::.,
sti ljudskega odločevali ja? "

"Vsekakor. Primer "skrinjice brez liste" je v vsej zgode j.-
ni redek? skoraj edinstven primer, kako 1judskodemokratični režim
vkljub protidemokratičnim manevrom reakcionarne manjšine zajamči
svobodno ljudsko odločitev. T • p ' Viza nove Jugoslavije izvira'pred¬
vsem iz naše globoke vere v naše ljudstvo in njegove silo. Mi namreč
niti'najmanj ne dvomimo, da se bo našo ljudstvo znalo odločiti v
svojo, v ljudsko korist." -

Z uvedbo "skrinjl.ee brez liste" hočejo Titovi komunisti da¬
ti svojim volitvam videz demokratične svobode. Toda vsi vemo, da je
to samo izredno zvita in pretkana poteza s katero bi radi zlasti
pred zunanjimm svetom prikrili strašni volilni teror, ki v Titovini
vina.

/ / 7 'K\  / T-v-f e j  / /—-'s č 1

'le i l  / Ji l-l  i/ U,  / '

"Dailv Telegraph" ie

j ega tržaškega

c. op i sr:

-Jb' ‘

L k?

na otoku Brioniju in sap ~li 2

prinesel
o V.i Iv:
o uUi c n i lici

V

20,3,t .1,tole poročilo svo-
oslovansk.i vojaki so prijeli

Ln enega vojaka londonskih

Štev.2.

Domači glasovi,2.XI. 1945.*

Str. 5 .

Irskih, strelcev- To so major Mc Cahe, poročnik Palmer in vojak
Stanley, ki pripadajo bataljonu, ki je nastanjen v Pulju. Vsi tri¬
je so se v soboto popoldne rosili z jadrnice po morju in se izkr¬
cali na prijaznem jadranskem otočku-, ki ga na splošno smatrajo že

za mnogo
li za nj:

.epšega kot'Capri, Ker se niso vrnili.

50

Pul ja posla¬

le talo, da bi jih. našli,

'kanjo brez uspeha, je<brit.brig,general

ljimi motorni com. in
Kor je bilo »vso

,^ 0 . v stik s krajevnim jug osi, poveljnikom. Ta mu je sporočil,
da so  vsi trije izstopili na otoku Brioniju, ki da jo jugoslovansko

zemlje, in da so

oz c


:i. ■

13» korpus pod g,Eardingom, ki ima

i.eno Julijsko Doneči jo, je to zadevo .vzel z vso resnostjo nasipen, j,
Ce-prav na tem ozemlju od 1.9»avg«ni bi] o neredov, vendar

t«vojakom pre-

bstoji napeto ozračje, Titove čete ne dovolijo bri
koračiti Morganove črto pod, nobenim pogojem, med tem ko civilno
prebivalstvo lahko hodi som in tja, kakor se mu zljubi. Vodje slo-
zenskih komunistov v brit o zasedbenem pasu dr »Bevk so izzivalno ob-

n

"Dane,^ n 1  n j - <

uaša napram zavezniški vojaški

upravi,

Isti list pa poroča 21*septembra;

5 0  Titove c o te o-

katere so aretirale

A

otoku Brioni.ji

,ie

1

bil v brez-

brit* čas tnika in- vo j aka izpustil 9 ,
prte 4 dni. Vzrok, da so isst'-■ ^ 1  ■' -

veterju, zaradi katerega niso mogli veo jadrati, marveč so morali
pristati. Jugoslov*vojaki so jih aretirali in odpeljali na Roko.
Danes se je brit .mornaric h i. častnik z motornim čolnom- odpel jod. na
Brioni po zapuščeno jadrn:
dovoli

seboj, je prišli jugosi»vojaška policija in mu ukazala pustiti ja¬
drnico tam, kjer je. Brit e častnik jo odgovoril, da mora povelje iz¬
polniti in jadrnico odpeljati,, Tedaj so jug o sl »vojaki naperili puš¬
ke, Da bi preprečil nadalnji incident, je brit,častnik odstopil in
se brez jadrnice vrnil v Pulj.

Jaz sem se včeraj z motornim kolesom odpeljal v Pulj po t
cesti, Brit»vojakom .ul dovoljeno nositi or 96 je. Titovi vojaki so

Doki jugosi, mornariški častnik mu
.co odpeljati. Ko pa jo bil na tem, da jo odpelje s

vsa naša vozila 1

.uš  a vili i

so

pr e :
;. stavil-:

ali. Ko jo našo vozilo prišlo v

tri jug o s. l,

ra;'

Selo neprijazno

vasico v

so se obnašal;, do nas in odklonili ponudone cigarete.

Častnik amer,Rdečega Krlša v Pulju mi je pripovedoval, da

?ga p

so

O

Včeraj Titovi partizani nasilno’ odpel, j ali' njegovega pomočnika -
redu Italijana - iz njegovega stanovanja ih, mU ranili lobanjo.

a

. i

-e

im ni o1č
bizoni

Ciu•. Ze  okrog 2.000 ital.prebivalcev iz .Pulj
Odpeljali v internacijska taborišča, Le- okrog

u jo pologoma '-vrnilo, Vsi ti so zelo shujšani in bi
o je dobiti idt-pia poročila o grozodejstvih jug 00 1» p?

,, y  -č/ pasarskemu

Slov.poročevalec z dne 30» okt.t»1. je prinesel tole ves-

ki

so ga je

oki priznaš barski nadškof dr.!?“ 'tola

(Orna gora) je bilo zborovanje Ljudkso fre -
okoli d o 000 ljudi. Navzoč je bil tudi srt -

generalni

major Svetozar Vaknianovj.c in m:,n, notivzade^ fina-onja Golubovič

"V Starem g  aru

udeležilo ol

^obrečič, Govo:

, -dey -Ra .....

V zvezi s 'pastirskim pismom katoliških škofov je povzel be¬
sedo tudi dr»Bobrečic, ki e izjavil: "Zaradi pokorščine Sem se mo¬
ral udeležiti 'škofovske ko ference v Zagrebli 20, sept. Osebno sem
razpravljal in ostro nastopil proti pastirskemu pismu, ki sem ga 00
sodil kot izdaje Iško dejanje. Nisem ga podpisal, niši nisem dovoli¬
la bi se čital na področju moje škofije, kči menim, da je naperjeno
proti koristim našega ljudstva* Jaz se strinjam z narodno osvobodil¬
nim gibanjem, pastirsko pismo pa io. rrou. 7. jndstvu , rt  ~~

Crdno^p':
bit ve bolj ne Jp
o vsakem svoj en 1

> Do

•p

smo

a org o

i 6n,o

li 'vajen
'oko ra z p

cit r> .k

■■

•f a

fl

voj e pride*

!.cx s o  o e 1::oi s-t4
ii in take vesti ob-


Domači glasovi, 2. XI. 1945 •

Str.4•

javi,jali v svojih listih z velikimi napisi, To poročilo pa so dali

na drugo stran

Poročevalca in samo kot drobno vest v en sam stol

pec„ Imamo vtis, da niti sami ne verujejo v resničnost te svoje iz¬
niči jotine, zato je ne upajo napihovati.

.ešk

STALIN NAJ BI ODSTOPIL? An~
katoliški tednik "Herald"

• e, da

J o

zelo

možno, da bo mar¬
šal Stalin odstopil kakor hitro bo¬
do podpisane mirovne pogodbe. Boj

pravi list,
to¬
liko bolj ker med.rdečo armado in
med komunistično partijo ni prave¬
ga soglasja

za nasledstvo bo hud,
si kakor o’

AJ c
ia*i

n,j onrnovi smrra.,

ZLOČINCI ŠKRIPAJO Z ZOBMI»Ju¬
goslovanski poslanik v komisiji

zločin-
konfe-

renci to komisije imel govor,v ka¬
kavi 1,

učenih narodov za vojn.
oe Radomir Živkovi6 je na

1 _ ,

O v

terem je

a a

srednje registrature

je¬

za

del

ve;

.o

' Tl C

O-

sr

lo-

fcince v Parizu pomembno, obenem pa
se je razjezil zaradi "počasnosti,

vojaške obla

i Q

in Italiji pošiljajo

!T

3  katero zave zn:
ti v Nemči

tej .ustanovi potrebne podatke,
Povdaril je, da je prav zaradi te-
važne delo preiskoval-.,in komi-,
a vojne zločince, katere po¬
jo zainteresirane vlado na
>ov rafcno o z emlj e."Bočis» obstojajo
komisije v Nemčiji, zavezniške o-
tlasti še niso dovolile, da bi de-
-ovale v Italiji," - Živkovič se

ga
sij
šil j

v, , A  n l

zadržal pri Vprašanju

o izročitvi domačih vojnih zločin¬
ec v in izdajalcev, ki bivajo na
ozemlju, katero je pod nadzor¬
stvom ameriških in angleških ob¬
lasti, Povdaril je, da doslej še
nihče od njih. ni, pil Izročen,Ju¬
goslovanski zastopnik je zaklju-
erenco z Vesedami

l.

kor

a a

%

za jugoslovansko flado najvažnej-
(Hi ) ? mako izbcljsa-
elo zave. niškega

še vprašanje .

ti in pospešili > de3-

jtočanj

aparata za

4

X )o  j

6 in c e v, Tako 'p  oj*  n r o p i

vojnimi zlo
"Ljudska'pra

vica". - Najvažnejše vprašanje
Titove "dem6kračiIe" j e
vedno - klanje političnih
nikov, ki jih mečejo
koš - vojnih zloViricevI Za njih to

~h,__ A_4 „ A

tor-;

še

našnrot-
enostavno v

tv

rej ni najvažnejše vh
narod bos in laičen g p

til , S,

DRAGINJA. V jlky :
z dne LO,.okt,Arinaea
za t  ovl j arak e :A z d e Ike
Iz njega je razvidno,
ja vlada v Titovini.

.

n \

;anj e

cia

je cena gorskih ali smučarskih
čevljev 850,--ciin, samo dolo
pri šivanih din 585«--, pri ži¬
tih din 290.-- Visoki moški
čevlji iz boksa stanejo din 5L
samo delo din 295»--Nizki moč

čevlji'

iz

f

boksa

in 540., - - 2enš i

vis-cki Čevlji iz tok s a din 550
Ce preračunamo Titov dinar v
marke ( IRM so zamenjali za 60
par!)? dobivamo take cene, da
jihntudi najbolj pretirana ta¬
boriščna črna borza ne doseže.
Zraven pa šepomislimo, da so
vsakemu prejšnje valute' zamenja
li le do 5.000 din, - Ubogi
ljudje, ki morajo živeti pod ko¬
muni s t j. čn o knut o i

•p m

I r QTT\ rnTilAJ'*'
V O.H- vr.iruM-jL

ED POLITIČNIH STAVK

ITAI.I JI.

obla'

Zavezniške

so prepovedale vse po¬
litične stavke v severni Italiji
in sporočile- da bodo organiza¬
torji takih gibanj aretirani.

TA JE PA KREPKA: - Fin«min.
Titove Jugoslavije Sreten Pajo¬
vič j o na konferenci žena VII..
rajona v Belgradu pribil: "Gn: ;  ,
ki se ponašajo z demokracijo
in j o zlorab j. ja jo, bi Vilo. tu
ba vbiti v glavo, da nimajo p
vice imenovati se demokrate.

Mi gremo mirni in polnih sr?;
naprej, prepričani, da bomo č.

3gli vse kar namerav.

trn o

e


zimi naspro- ni
ke

O!

LO, let Čimbolj krepko bedo z;
paane demokracije učili demokz -
cije, tem prej bodo dosegli -
vislice 1

PPEDEZNOST FA TAKAi V Lj.
pravici beremo o Grčiji sledeče
besed« s "Grčija in 3 p alti ja, s t ?
si zaouda podobni, Franco je
zavzel Španijo s pomočjo ital..
jonskih in pemfekih. oboroženih
sil. Y Grčiji je sedaj manjšina

jalistov na ob¬
oam o za to, k er se nadalju ■
intervencija brit, armade v
ji. Dobro znani kolaboraoio-
sti imajo v Grčiji prosto ro- .
in p omagaj o\policiji pri u-

de spi 6 or s kili r

1 M c- -1-

Ido v

. o v, v  C r

kaka dragim-
?o tem ceniku

.U.LO t: V  ti '

predrzne
liti. v o J A:

n;

v'.p  omirnistie
To So v ros
obdolži
■■a.Loži a

cev pač-ne.

I

tv?., rja j o

at zaolin-
iici nad. vse
inglečke v o--

tir ar j am

ko

iši'