9 20 LET MUZEJSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA Nika Čelešnik 20 LET MUZEJSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA1 UVOD Razvoju muzejske dejavnosti na Slovenskem lahko sledimo od 20. let 19. stoletja naprej. Svoj razcvet je muzejstvo doživelo v 20. sto- letju, kar se je odražalo tudi v ustanavljanju velikega števila muzejev, ustanavljala pa so se tudi muzejska društva. Slednja so bila v mnogih primerih podlaga za ustanovitev po- sameznih krajevnih muzejev in so imela ve- lik pomen pri razvoju muzejske dejavnosti na Slovenskem. Začetki muzejske dejavnosti na Vrhniki se- gajo v 30. leta prejšnjega stoletja, ko so bo- gate antične izkopanine arheologa Walterja Schmida botrovale temu, da se je med pe- ščico takratnih vrhniških izobražencev, med katerimi je bil še posebej zaslužen Marijan Marolt, porodila misel o ustanovitvi muzej- skega društva in krajevnega muzeja. Tako je bila Vrhnika med kraji, ki je že zelo zgodaj imel svoje muzejsko društvo in muzejsko zbirko. Vojni in povojni čas pa je izbrisal spomin na obetavne začetke muzejske de- javnosti na Vrhniki in na muzejsko zbirko arheoloških predmetov antičnega Nauportu- sa, za katero je odstopil prostor v občinski stavbi takratni župan Stanko Hočevar. Leta 1992, po osamosvojitvi Slovenije, je bilo v navdušenju in odgovornosti občanov ob velikem dogodku ustanovljeno novo muzej- sko društvo. Njegovi pobudniki in snovalci so načrtovali, da bo društvo s svojo dejav- nostjo pripomoglo k osveščanju in samoza- vedanju Vrhničanov, da imamo zgodovino in naravne danosti, ki so izvirno naše in po katerih smo lahko prepoznavni. Krepilo bo pripadnost kraju in prispevalo k večji zavesti o pomenu varovanja zgodovinske, kulturne, umetnostne in naravne dediščine kraja. Naslednji prispevek bomo posvetili Muzej- skemu društvu Vrhnika, ustanovljenemu 14. februarja leta 1992, ob njegovi 20-letnici. Muzejsko dejavnost v 30. letih 20. stoletja pa bomo podrobneje predstavili v eni priho- dnjih številk Vrhniških razgledov. Podatke o društvu smo našli v društvenem arhivu, v letnih poročilih o delu društva, ob- javljenih v Vrhniških razgledih (VR), in lo- kalnem listu Naš časopis (NČ), ki je redno spremljal društveno življenje od njegove ustanovitve. OBUDITEV MUZEJSKE DRUŠTVENE DEJAVNOSTI PO OSAMOSVOJITVI Za Vrhniko se je po osamosvojitveni vojni in po odhodu JLA začelo obdobje »sprostitve« in prebujanja različnih dejavnosti na podro- čju kulture, turizma, pa tudi muzejstva. 10 Vrhniški razgledi Pomemben je 14. november 1991, ko so se na povabilo vrhniškega župana Franca Kva- ternika zbrali na posvet vrhniški rojaki raz- lični profilov, z namenom, da bi podali za- misli o bodočem razvoju Vrhnike in njene okolice2. Zbrani so med drugim bili mne- nja, da Vrhničani in okoličani malo ali skoraj nič ne vedo o zgodovini, o načinu življenja prejšnjih rodov ter naravnih in kulturnih znamenitostih svojega kraja. Zlasti mlajše generacije so bile vsa leta po drugi svetov- ni vojni še posebej prikrajšane za splošno izobrazbo te vrste zaradi načel šolskega izobraževanja, ki domači zgodovini ni bilo posebej naklonjeno3. V občini je bilo zaradi neorganizirane mu- zejske skrbi do takrat narejene že veliko škode, na kar je opozoril Pavle Mrak: stari meščansko opremljeni domovi so bili izpra- znjeni, starine izgubljene in raznešene, ne- kaj gradiva je bilo pri posameznih zbiralcih. Navzoči prof. Peter Habič je zato nakazal pot, ki bi lahko veliko prispevala k rešitvi teh problemov. Podal je pobudo za ustano- vitev muzejskega društva na Vrhniki, kar bi bil tudi prvi korak k ustanovitvi muzeja. Na okrogli mizi so govorili o etnografskih, arheoloških, geoloških in drugih muzejskih zbirkah, celo o usnjarskem muzeju. Julka Fortuna iz Podlipe pa se je zavzela za izdaja- nje zbornika o Vrhniki po zgledu Loških in Žirovskih razgledov. Pobudo za ustanovitev muzejskega društva je podpisala večina prisotnih in stekle so pri- prave za ustanovni občni zbor4. Iniciativni odbor za ustanovitev vrhniškega muzejskega društva se je sestal 7. februarja 1992 v gostišču Močilnik. Navzoči so bili: inž. France Kvaternik, dr. Peter Habič, dr. Bran- ko Stanovnik, Jožica Rode, Jože Rode, Janez Smrtnik, Franc Smrke, Simon Seljak za »Naš časopis« in Marta Rijavec. Namen srečanja je bil opredeliti vsebino delovanja društva, pre- gledati osnutek pravil in pripraviti ustanovni občni zbor5. Namen in vsebino delovanja društva sta pripravila dr. Peter Habič in dr. Branko Sta- novnik. V zapisu z naslovom »K pobudi za ustanovitev muzejskega društva na Vrhniki« sta vsebinsko opredelila vse tematike in po- dročja, o katerih naj bi društvo zbiralo zna- nje in gradivo. Društvo naj bi svoja spozna- nja v poljudnoznanstveni obliki objavljajo v zborniku z naslovom Nauportus (Vrhniški razgledi) in v drugih publikacijah6. Iniciativni odbor je podal tudi predlog za društvene organe in pripravil vse potrebno za ustanovni občni zbor7. »Petek 14. 2. 1992 bo zapisan kot dan, ko je bilo ustanovljeno »Muzejsko društvo Vrh- nika«. Na ustanovnem občnem zboru je imel uvo- dni nagovor ing. France Kvaternik, dr. Bran- ko Stanovnik pa je na kratko razložil pravila Društva, katera so člani zbora sprejeli brez pripomb. Na tajnih volitvah so bili izvoljeni člani izvršnega in nadzornega odbora dru- štva. V izvršni odbor so bili izvoljeni: dr. Pe- ter Habič, dr. Branko Stanovnik, inž. France Kvaternik, inž. Herman Bole, dr. Janez Ver- bič, Jože Rode, Janez Smrtnik, France Smr- ke in Marta Rijavec. V nadzorni odbor pa: Inka Krašovec, Janez Petkovšek in Julka For- tuna. Za predsednika je bil izbran dr. Peter Habič. Za sedež muzejskega društva je bil določen Cankarjev dom na Vrhniki (Tržaška 25), kjer naj bi vsa tajniška in organizacijska dela vodila Marta Rijavec8.« Društvena pravila Pravila Vrhniškega muzejskega društva so bila sprejeta na občnem zboru društva 20. marca 19929. Novembra 1995 je začel veljati nov zakon o društvih, ki je določal, da mo- 11 rajo društva v roku dveh let neskladnosti iz starega zakona uskladiti z novim10. Spre- membe in dopolnitve je v pravilnik vnesel član Izvršnega odbora Herman Bole. Z no- vim zakonom usklajena pravila so sprejeli na občnem zboru 27. oktobra leta 199711. Na občnem zboru 22. oktobra leta 2001 so sprejeli spremembo pravil glede spremembe sedeža društva s Tržaške ceste št. 25 na št. 23. Na občnem zboru 2. marca leta 2004 pa je bila pri imenu zbornika Vrhniški razgledi (Nauportus) črtana beseda Nauportus. V Pravilih je navedeno, da je muzejsko dru- štvo ustanovljeno z namenom ohranjanja in razvijanja domoznanskih, muzejskih in dru- gih kulturnih vrednot domačega kraja; dru- štveno delovanje pa je omejeno na območje Vrhnike in kraje na jugozahodnem delu Lju- bljanskega barja ter v njegovem hribovitem obrobju, ki predstavljajo širši vrhniški kot. Društvo svoj namen dosega s povezovanjem rojakov, občanov in drugih oseb, ki želijo sodelovati pri razvijanju domoznanstva in muzejske dejavnosti, z zbiranjem in obdelo- vanjem gradiva, prirejanjem predavanj, ek- skurzij, razstav ter razvijanjem drugih dejav- nosti. Društvo za spoznavanje preteklosti in sedanjosti ljudi in krajev v vrhniškem kotu sodeluje z drugimi muzeji, pristojnim zgo- dovinskim arhivom in zavodom za spome- niško varstvo ter znanstvenimi ustanovami, izdaja zbornik Vrhniški razgledi in druge domoznanske publikacije. Za uresničevanje svojih ciljev se povezuje tudi z drugimi or- ganizacijami na območju Vrhnike, Slovenije in po svetu. Članstvo Ob 15-letnici Muzejskega društva je bil v 8. štev. Vrhniških razglediov objavljen seznam vseh od leta 1992 do 2007 vpisanih članov. V vsem tem času se je v društvo vključilo 200 članov. Leta 1992 so bili v društvo vpisani 104 člani, 1993. leta 115, prav tolikšno šte- vilo članov v letu 1994 in 1995, leta 1996 pa je bilo v Muzejsko društvo vpisanih že 125 članov. V letu 1997 je bilo v društvo vpisanih 140, v letu 1998 pa 159 članov, vendar je do zadnjega dne tega leta število članov zaradi smrti in odselitve padlo na 153. Društvo je Ustanovni sestanek Muzejskega društva Vrhnika, 14. 2.1992 (Naš časopis, marec 1992, str. 1). 20 LET MUZEJSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA 12 Vrhniški razgledi konec leta 1999 štelo 156, konec leta 2000 pa 165 članov. V letu 2001 se je število članov povečalo na 170, v letu 2012 pa je v društvu 172 članov. V veliki večini so se za članstvo odločili po- samezniki, stanujoči na Vrhniki in v okoli- ških vaseh (Stara Vrhnika, Verd, Sinja Gori- ca, Drenov Grič, Ligojna, Podlipa, Smrečje, Šentjošt, Rovte). Posamezni člani pa so tudi iz Borovnice, Logatca, Dragomerja, Brezo- vice, Ljubljane, Postojne in celo iz Kranja, Celja ter Bleda12. Na občnem zboru, 15. maja 2012, so bili za- radi izrednih zaslug za delo društva progla- šeni za častne člane društva Frančiška Zala- znik, Franci Dovč in Niko Šušteršič13. Društvene aktivnosti v 20-letnem obdobju smo v tem prispevku prikazali po štirih pet- letnih obdobjih, in sicer kronološko ter v okviru tematskih sklopov; znotraj teh pa po vrstah dejavnosti, kot so: muzejski prostori, zbiranje gradiva, razstave, predavanja, sre- čanja in pogovori z občani, spominska obe- ležja, odzivi na aktualna vprašanja v občini, publicistična dejavnost, ekskurzije. OBDOBJE 1992–1996 Po ustanovitvi društva se je začel uresniče- vati društveni program. Z vso zagnanostjo se je začelo zbirati in pripravljati gradivo za prvi muzejski zbornik14. So pa v prvih letih delovanje društva ovirale predvsem službe- ne obveznosti ter zdravstvene in druge te- žave predsednika pa tudi nekaterih drugih članov izvršnega odbora društva15. V letih 1992 in 1993 je društvo pripravilo več predavanj oz. muzejskih večerov, pa tudi že prvo razstavo. Razstavo z naslovom »Cvetje naših logov« je marca leta 1992 iz svojega herbarija pripravila Darja Stanič. Predavanje o florističnih posebnostih Slovenije »Rastli- ne doma in na tujem« z diapozitivi pa je pri- pravil prof. dr. Tone Wraber16. 22. januarja 1993 je društvo organiziralo pogovor o ure- ditvi dela mesta Vrhnike ob Ljubljanici, kjer je predstavnik PRIMIS-a (Zavod za načrtova- nje, Vrhnika) inž. arh. Igor Vintar nakazal dileme, ki se pojavljajo zaradi le parcialno pripravljenih rešitev posameznih gradbenih posegov, in prikazal možnost prenove Stare ceste, kakor so jo videli in v diplomski nalo- gi obdelali študentje arhitekture (Vintar, Le- naršič, Furlan)17. Februarja je Tatjana Oblak predstavila svojo diplomsko nalogo z naslo- vom »Hiša v mitologiji in izročilu«18, dr. Ra- movš pa je pripravil predavanje o kamninski podobi okolice Vrhnike19. Za obdobje od leta 1994 do 1996 v društve- nem arhivu niti v lokalnem časopisu ni po- datkov o predavanjih in razstavah. Aktivno se je društvo odzivalo na aktualna vprašanja v občini. Na zgoraj omenjenem sestanku 22. januarja 1993, kjer naj bi začr- tali smernice za celovito urejanje Vrhnike, je bila dana pobuda za ustanovitev strokovne komisije za mestno prenovo in urejanje Vrh- nike. V tem času se je pripravljala dokumen- tacija za graditev novega blagovnega centra na površinah nekdanje tovarne Kovinarska. Z lokacijo in s projektom ni soglašal Zavod za spomeniško varstvo. Nekatere udeležen- ce je zaskrbelo, da bo spet zgrajen objekt, ki ne bo usklajen z vrhniško dediščino, saj investitor in projektanti niso upoštevali Za- vodovega mnenja20. O tem sta nato na svoji seji, januarja 1993, razpravljala tudi izvršni in nadzorni odbor Muzejskega društva. Društvo je poslalo žu- panu pismo. V njem je poudarilo, da mora biti vsak poseg na področju Vrhnike stro- koven in dolgoročno utemeljen. Pri tem so mislili predvsem na Mulajevo hišo in novo trgovsko hišo; omenili pa so tudi nekate- re druge probleme (Močilnik, Ljubljanica 13 od izvira do Sinje Gorice, Mantova, predel Brega in okolice, nekdanji vojaški kompleks in poligon pod Tičnico, Klis) in ponovno predlagali ustanovitev »Strokovnega sveta za urbano prenovo Vrhnike«21, kar pa je pri občinskem izvršnem svetu naletelo na neo- dobravanje22. Ob primeru Kovinarske je društvo menilo, da bi bilo potrebno izdelati idejni projekt z vsemi pogledi v kontekstu stare arhitekture ter ob upoštevanju posebnosti lokacije. Tak projekt pa bi bilo najlaže in najhitreje dobiti prek natečaja, katerega pokrovitelj bi bil iz- vršni svet občine. Vendar konkretnega odgo- vora s strani občinskega izvršnega sveta na takšen predlog ni bilo23. Člani izvršnega in nadzornega odbora so se sestali tudi maja 1993, na katerem so zopet razpravljali o urbanistični problematiki na Vrhniki, vezani na zgodovinske ostaline24. Še jeseni leta 1994 si v nekdanji občinski skup- ščini niso bili na jasnem o tem, ali je bil posto- pek za gradnjo trgovskega centra Loka zakonit ali protizakonit. Blagovnica pa je bila na koncu vseeno zgrajena, in to v zelo kratkem času, od- prta pa v začetku julija leta 199525. Zaživela je tudi publicistična dejavnost, saj so člani uredniškega odbora (dr. Branko Stanovnik – urednik, dr. Peter Habič, France Kvaternik, Jožica Rode, Jože Rode in Pavel Mrak) kmalu po ustanovitvi društva začeli pripravljati gradivo za prvi zbornik Vrhniški razgledi. Prispevki so bili v glavnem ureje- ni že do konca leta 1992, z vso skrbjo pa je tehnična urednica Cvetka Glumac prevzela nalogo priprave zbornika za tisk. Zapleti pri zbiranju denarja za izdajo so bili rešeni s po- močjo župana Vinka Tomšiča. Prva številka zbornika je izšla spomladi leta 199726. Za mesec maj 1992 je bil napovedan ogled Idrije in muzejskih zbirk ob 500. letnici me- sta27. V poročilu predsednika društva za ob- dobje 1992–1997 je navedeno, da sta bili do- bro sprejeti obe strokovni ekskurziji iz leta 1992 in 1993; prva po stari cesti čez Veharše v Idrijo, druga pa v Škofjo Loko, Poljane in Žiri28. Za leta 1994–1996 v društvenem arhi- vu niti v lokalnem časopisu ni podatkov o izletih in ekskurzijah. OBDOBJE 1997–2001 V arhivu društva so prvi podatki o občnih zborih šele od leta 1997 naprej. Predsednik društva, dr. Peter Habič, je preminil decem- bra 199829. Na februarskem občnem zboru leta 1999 je bila za predsednico izvoljena Marija Oblak Čarni30, ki društvu predseduje še danes. Ves čas je v društvu prisotno prizadevanje za pridobitev ustreznega prostora. Začetki sega- jo že v leto 1997, ko je Janez Verbič podal pre- dlog o ustanovitvi posebnega Odbora za uredi- tev Muzejske hiše (predsednik Pavel Kunc), ki naj bi pripravil vsebinsko zasnovo muzeja in si prizadeval za pridobitev prostorov31. Sprva so menili, da bo društvo dobilo svoje prostore v stavbi na Poštni ulici 1, ko bi bili izpraznjeni prostori vrtca. Tudi Jurcova hiša ob Ljubljanici in Lenarčičeva hiša v Verdu sta bili med možnimi lokacijami, kakor tudi Komotarjeva, Mulajeva, Repova hiša, Rož- mančeva kovačija in Maroltova domačija v Verdu. Člani odbora so v tem obdobju veliko razmišljali in načrtovali, kakšna naj bi bila muzejska hiša. Menili so, da je potrebno po- hiteti in začeti pripravljati zametke zbirk in pozivati občane k zbiranju etnografsko zani- mivih predmetov32. Ob koncu leta 1998 je kot možna lokacija muzejskih društvenih prostorov postala za- nimiva adaptirana Mulajeva hiša33, na sredi- ni leta 1999 prostori v hiši Anice Czižek34, v avgustu leta 1999 pa del pritličja v bivšem 20 LET MUZEJSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA 14 Vrhniški razgledi Rokodelskem domu na Tržaški cesti št. 23 na Vrhniki35. Ob podpori občine, zlasti žu- pana Vinka Tomšiča, je društvo prostore v nekdanjem Rokodelskem domu konec leta 1999 tudi dobilo36. V letu 1999 je člane društva poleg pridobi- tve muzejskih prostorov v veliki meri za- poslovalo vprašanje, kako najti možnost za pridobitev velike zbirke (prek 1000) arhe- oloških predmetov, ki jih je pri svojih dol- goletnih potapljanjih v Ljubljanici in Bistri našel Miro Potočnik in jih ponudil Vrhniki v odkup. Občina Vrhnika in Muzejsko dru- štvo sta bila za zbirko zelo zainteresirana, zaradi visoke cene in ker je bilo Ministrstvo za kulturo pripravljeno financirati le konser- viranje predmetov in postavitev zbirke, pa je vprašanje ostalo odprto in je aktualno še danes37. V tem letu so potekali tudi pogovori o prevzemu in postavitvi del akademskega slikarja Florisa Oblaka, vrhniškega rojaka, ki jih je bil pripravljen podariti svojemu roj- stnemu kraju38. Po januarju 2000, ko je društvo prevzelo prostore v bivšem Rokodelskem domu39, se je društveno delovanje vidno razmahnilo. Društvo je lahko začelo zbirati gradivo za muzejsko zbirko o Vrhniki. Najprej so začeli z zbiranjem fotografij40, v naslednjem letu pa so pri tem dali poudarek izdelkom vrhni- škega fotografa Ivana Tišlerja41. V obdobju 1997–2001 se je zvrstilo veli- ko srečanj z rojaki, predavanj in razstav. Sprva je društvo prirejalo srečanja z rojaki, kasneje so nadaljevali s srečanji z občani. Januarja 1998 so organizirali pogovor z dr. Francetom Habetom42, marca srečanje s prof. dr. Mihom Japlom ter prof. dr. Bran- kom Stanovnikom43 in novembra pogovor s patrom Jožetom Cukaletom44. V tem letu so pripravili tudi dva muzejska večera: marca je imela Marija Oblak Čarni predavanje z na- slovom »Pogled v arhive45, aprila pa Sergej Kapus predavanje z naslovom »Petkovšek, slikarstvo ali mit«. Peter Hawlina, dr. Tone Pisanski in Lojze Kobi, člani Slovenskega rodoslovnega društva, pa so maja govorili o rodoslovju46. V začetku januarja 1999 so pripravili preda- vanje in razstavo o novih odkritjih v znani Člani izvršnega odbora Muzejskega društva na sestanku prvič v svojih društvenih prostorih v Rokodelskem domu (od leve: Marička Rosenwirth, Milena Živec, Janez Verbič, Franci Dovč, Inka Krašovec, Branko Stanovnik, Nuška Železnik), fotografijo posnela Marija Oblak Čarni, 18. februar 2000. 15 kraški Kačni jami pri Divači. Predaval je Mi- ran Nagode. V uvodnem delu pa je bila kraj- ša spominska slovesnost, v decembru 1998 umrlemu predsedniku Muzejskega društva dr. Petru Habiču47. Februarja tega leta sta bili organizirani še predavanji Bojana Gabrov- ška »Popotovanje od Grčije do Indije« ter Nataše Oblak, ki je predstavila svojo diplom- sko nalogo »Prenova Kotnik – Lenarčičevega posestva v Verdu pri Vrhniki«48. Novembra pa je ob 130-letnici rojstva in 50-letnici smrti slikarja Mateja Sternena (1870–1949) o nje- govem delu predaval dr. Andrej Smrekar, direktor Narodne galerije. Kot uvod v preda- vanje so predvajali film o slovenskih impre- sionistih49. Avgusta 2000 so v društvu pripravili razsta- vo dotlej zbranih fotografij, ki so jo naslovili: »Iz naših albumov«50. Decembra tega leta pa je bilo organizirano srečanje s predstavni- ki Markljevega rodu, ki so dali Vrhniki kar osem fotografov. Srečanje je spremljala pri- ložnostna razstava51. Oktobra leta 2001 so pripravili pogovor o vrhniškem fotografu in kulturnem delavcu Ivanu Tišlerju (1887– 1983), spremljan prav tako z razstavo52. Ena od pomembnih dejavnosti društva so spominska obeležja pomembnim Vrhniča- nom. Aprila 1999 so postavili spominsko ploščo slikarju Jožefu Petkovšku (1861– 1898), ob 100-letnici njegove smrti53. Slove- snost ob odkritju spominske plošče na roj- stni hiši v Verdu je spremljala priložnostna razstava reprodukcij Petkovškovih slik v ga- leriji Kašča54. Decembra leta 1999 so postavili spominsko ploščo na nekdanji Sternenovi domačiji v Verdu rojaku, slikarju, grafiku in restavra- torju Mateju Sternenu (1870–1949)55. Tudi to odkritje je spremljal krajši kulturni program in v galeriji Kašča priložnostna razstava ne- katerih slikarjevih del, ki so v privatni lasti56. V letu 2000 je minilo 70 let od smrti in v letu 2001 150 let od rojstva rojaka slikarja Simo- na Ogrina (1851–1930). Ob teh obletnicah je Muzejsko društvo Vrhnika ob podpori obči- ne Vrhnika oktobra 2001 postavilo spomin- ski obeležji na slikarjevi rojstni hiši na Stari Vrhniki in na hiši na Vrhniki, kjer je slikar živel in ustvarjal57. Proslavljanje slikarjeve 150-letnice rojstva pa je društvo uskladilo s Priprava razstave Muzejskega društva Vrhnika: Iz naših albumov (od leve: Inka Krašovec, Marija Oblak Čarni, Milena Živec, Nuška Železnik), fotografijo posnela Nataša Oblak, 22. avgust 2000. 20 LET MUZEJSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA 16 Vrhniški razgledi Cankarjevim domom, ki je izdal Ogrinovo monografijo, in Rodoslovno sekcijo, ki je pripravila slikarjev rodovnik58. Društvo je imelo v programu za leto 2001 tudi postavitev spominske plošče bratoma, arhi- tektu Ivanu Johnu in duhovniku in profesorju čebelarstva Francu Francisu Jagru, rojenima v železniški čuvajnici nad Bistro (čuvajnica danes ne stoji več). Po mnenju ljubljanskega Regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine pa je bilo potrebno neka- tere podatke, zlasti o njunem bivanju v Bistri, kjer naj bi ploščo postavili, še natančneje pre- veriti v arhivski dokumentaciji. Zato se je po- stavitev spominske plošče zavlekla59. V tem času je bila v občini aktualna proble- matika barje (urbanizacija, ohranjaje kme- tijstva idr.). Spomladi 1998 je bil podpisan medobčinski sporazum o sodelovanju pri razglasitvi krajinskega parka Barje. Novem- bra 1998 je občina v sodelovanju z Muzej- skim društvom in Zvezo kulturnih društev na Vrhniki organizirala odmevni posvet z naslovom »O sožitju na zahodnem delu Bar- ja«. Kot pripravo na ta posvet je Muzejsko društvo imenovalo poseben pripravljalni od- bor, katerega vodja in koordinator je bil dr. Peter Habič60. V letih 1999 in 2000 so v društvu veliko go- vorili o vprašanjih, ki so se dotikala kultur- nih spomenikov in njihovega evidentiranja na vrhniškem območju, v zvezi z novim za- konom o naravni in kulturni dediščini. Me- nili so, da bi tudi društvo moralo imeti (no- vejši) pregled/seznam spomenikov kulturne in naravne dediščine vrhniškega prostora61. V decembru 2001 je društvo z namenom se- znanjanja širšega kroga občanov o kulturni dediščini v vrhniški občini in njeni zaščiti organiziralo predavanja konservatorjev iz Regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine z naslovom »Kulturna dediščina – vrednote današnjega časa«62. Člani društva pa so na svojih sejah razpra- vljali tudi o poimenovanju nove šole, ki je bila zgrajena v letu 2000. Bili so mnenja, da naj bi bilo ime nove šole povezano z Vrhniko oz. naj bi šola nosila ime enega njenih zaslu- žnih občanov, npr. G. Jelovška, I. Michlerja, M. Sternena, J. Petkovška, P. Habiča, F. Ha- beta ali I. Jagra63. Pozornost so namenili tudi publicistični dejavnosti. Ob izidu prve številke zbornika Vrhniški razgledi so leta 1997 ugotavljali, da je širši vrhniški javnosti slabo poznan in je vse preveč zaprt v muzejski društveni krog64. Zato so bile leta 1997 in 1998 podane razne pobude, kako bi zbornik bolj približali jav- nosti in prodali več izvodov65. Pripravili so že drugo številko, ki je prinesla zgodovinsko povest »Rdeče nebo«. Po ljudskem izročilu jo je napisal Ivan Malavašič iz Podlipe. Zara- di finančnih težav je izšla šele poleti 199966. Poleti 2000 je društvo s Cankarjevim do- mom in z občino Vrhnika izdalo zgibanko o rimskem zapornem zidu nad Vrhniko, z na- slovom »Claustra Alpium Iuliarum: Rimski zid v Sloveniji, Sektor: Verd – Zaplana nad Vrhniko«, ki jo je napisal arheolog dr. Marko Frelih67. Sodelovalo je tudi pri pripravi mo- nografije o slikarju Simonu Ogrinu, ki jo je Cankarjev dom izdal leta 200168. Decembra 2000 pa je izšla tretja številka Vrhniških razgledov, ki je prinesla prispevke s posvetovanja o Sožitju na zahodnem delu Barja. Posvečena je bila pokojnemu predse- dniku društva Petru Habiču, ki je posvet o Barju leta 1998 organiziral in vodil69. Na občnem zboru društva oktobra 2001 so bili društveni člani seznanjeni z odstopom urednika zbornika Branka Stanovnika. Ker so bili drugi člani uredništva pripravljeni ostati, se je izvršni odbor odločil, da bodo z izdajanjem nadaljevali70. Uredništvo je pre- vzela Marija Oblak Čarni. 17 Marca 1998 je društvo organiziralo izlet na Dolenjsko z ogledom arheoloških izkopanin na Kapiteljski njivi v Novem mestu in ogle- dom galerije v Kostanjevici71. Za september 1998 načrtovani izlet v Idrijo, Most na Soči in Kobarid pa so odpovedali zaradi slabega vremena72. Že za leto 1999 načrtovani pohod ob ostan- kih rimskega zidu od Verda do Zaplane in obisk razstave o Celjskih grofih v Celju73 je društvo izpeljalo leta 2000. Aprila 2000 so si pod strokovnim vodstvom dr. Marka Fre- liha ogledali ostanke rimskega obrambnega zidu nad Strmico in Zaplano, na Lanišču in Hrušici. Maja pa so se podali v Šempeter v Savinjski dolini, kjer so si ogledali staro rimsko nekropolo, in v Celje, kje so obiskali Pokrajinski muzej in razstavo o celjskih gro- fih, celjske zgodovinske spomenike in stari celjski grad74. OBDOBJE 2002–2006 Pomemben dogodek v tem obdobju je bil sklep Ministrstva za kulturo z dne 28. maja 2004, da Muzejskemu društvu podeli status društva, ki deluje v javnem interesu na po- dročju kulture75. Zbiranju gradiva so tudi v tem času posve- tili veliko pozornosti. Poleg fotografij so zbi- rali tudi drugo gradivo, kolikor jim je to do- voljeval prostor. Poudarek je bil na gradivu o: vrhniški Stari cesti, Novi vasi, pristanišču ob Ljubljanici, fotografu in kulturnemu de- lavcu Ivanu Tišlerju, usnjarstvu na Vrhniki76, čebelarstvu na Vrhniškem, parkih in drevo- redih na Vrhniki, Olepševalnem društvu trga Vrhnike in njegove okolice ter padlih obča- nih v prvi svetovni vojni77. V letu 2005 in 2006 so zbirali gradivo za dva dolgoročnejša projekta, in sicer o vrhniških učiteljih in vrhniških županih. Pozornost v letu 2006 so posvetili tudi iskanju in zbira- nju gradiva o mlinih, žagah in malih elek- trarnah, ki jih je nekoč poganjala Podlipšči- ca s svojimi pritoki78. Kar 440 novih fotogra- fij je društvo pridobilo v letu 2005, v letu 2006 pa še dodatnih 450 (društvo je tako v tem času imelo zbranih že prek 2000 kosov fotografij). V letu 2004 je bila uresničena tudi ena od idej, za katero je društvo dajalo pobude že od konca 90. let. Vrhnika je prevzela dona- cijo akademskega slikarja Florisa Oblaka (1924–2006). Maja 2004 je bila odprta stal- na zbirka njegovih slik, ki jo je slikar še sam uredil. Slike so namestili v Rokodelskem domu, v prostorih, v katerih je delovalo dru- štvo79, ki je obdržalo le manjšo sobo. S tem se je sicer društvu zmanjšal problem plače- vanja najemnine, a društvo ni imelo več pro- stora za deponiranje zbranega gradiva. Že zbrano gradivo je začasno shranil Cankarjev dom v svojem pododrju80. Še vedno pa je ostala aktualna dolgoletna društvena pobuda za pridobitev in postavi- tev zbirke arheoloških predmetov, najdenih v Ljubljanici, ki jih je Vrhniki v odkup ponu- dil Miro Potočnik. Še vedno so iskali možno- sti za njeno pridobitev. Eden izmed uspešnih načinov seznanjanja širšega kroga krajanov z zanimivimi tema- mi in ljudmi iz zgodovine kraja in obenem z delom društva so tudi razstave, predava- nja in srečanja z občani. Januarja 2002 je društvo v Cankarjevem domu pripravilo pre- davanje Tatjane Oblak Milčinski o etnološki temi »Vrata v Verdu – oblikovni in simbol- ni pomen hišnih vhodov«, kar je bila tema njene magistrske naloge81. Marca 2002 sta o vrhniških rojakih Francu – Francisu in Ivanu – Johnu Jager govorila Franci Dovč in Pavel Mrak82. Od septembra do oktobra je bila v Cankarjevem domu na ogled naravoslovna razstava o pivških presihajočih jezerih, av- torice Špele Habič83. Decembra 2002 pa so v 20 LET MUZEJSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA 18 Vrhniški razgledi prostorih društva84 pripravili srečanje z obča- ni in razgovor o vrhniških usnjarnah »Iz zgo- dovine usnjarstva na Vrhniki«, s spremljajo- čo razstavo v prostorih društva in uvodnim predavanjem Olge Pivk. 17. junija 2003 je na društvenem sestanku arhitektka Mateja Popit predstavila svojo vi- zijo vrhniške mestne hiše, ki jo je obdelala v diplomski nalogi na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Avgusta 2003 so predstavili (poster) du- hovnika in čebelarja Francisa Jagra na sve- tovnem čebelarskem kongresu v Ljubljani. Septembra 2003 je društvo v sodelovanju s Cankarjevim domom pripravilo razstavo o rimskem zapornem zidu z naslovom »Aj- dovski zid na Vrhniškem«, avtorice Ivanke Kurinčič85. Na razstavi so sodelovale tudi šole oz. občine Velike Lašče, Preserje in Lo- ški Potok, ker po njihovem ozemlju poteka del rimskega zidu. V času razstave je 10. septembra v Cankarjevem domu predaval dr. Marko Frelih o primerjavi Rimskega zidu pri nas in Zidom cesarja Hadrijana v Veliki Britaniji. Decembra 2003 pa so pripravili sre- čanje z občani in razstavo o čolnarjenju po Ljubljanici z naslovom »Ko je bila Vrhnika še pristanišče«, z uvodnim referatom Olge Pivk86. V sodelovanju s Cankarjevim domom je društvo od januarja do februarja 2004 po- stavilo na ogled večjo razstavo o usnjarstvu – ki je bila razširjena razstava iz decembra 2002 – z naslovom »Razvoj usnjarstva na Vrhniki«. Na njej sta se s svojim gradivom predstavili še usnjarni Šoštanj in Tržič87. Razstavo so junija prenesli še v Tehniški muzej v Bistri, kjer je bila na ogled do sep- tembra 200488. Decembra 2004 pa so Vrhni- čanom z razstavo in s predavanjem obudili spomin na »Parke in drevorede na Vrhniki«. Kot uvod pa so pripravili še pogovor z ob- čani89. Marca 2005 je predaval strokovnjak za arhe- ologijo barja, dr. Anton Velušček. Predstavil je okoliščine najdbe več tisoč let starega ko- lesa z osjo na Starih Gmajnah pri Verdu90. Veliko priprav je terjala oktobra 2005 odpr- ta razstava »Vrhnika v prvi svetovni vojni: 1914–1918«. Podatke zanjo sta avtorja Olga Pivk in Janez Žitko iskala celo v Vojnem ar- hivu na Dunaju. Pomemben doprinos k zgo- dovini kraja je bil razstavljeni seznam prek 200 v vojni padlih občanov (pripravil Janez Žitko), ki ga Vrhnika dotlej še ni imela91. V letu 2006 je društvo pripravilo tri razstave, vse v sodelovanju Zavoda Ivana Cankarja. Na razstavi »Ljudstvu je spomenik všeč …«, avtorjev Marije Oblak Čarni in Igorja Ber- ginca, ki je potekala maja in junija, ob 130. obletnici rojstva Ivana Cankarja, so prikaza- li dolge in zapletene priprave za postavitev spomenikov pisatelju na Vrhniki (1930) in v Ljubljani (1982).92 Junija so z vrhniškimi čebelarji postavili razstavo ob 100-letnici Čebelarskega društva93, septembra in okto- bra pa je bila odprta razstava »Vrhnika na pomembni evropski poti«, s prikazom Vrh- nike kot izjemno pomembne prometne in strateške točke že od davnine. Pripravili so jo: Janez Kos, Ivanka Kurinčič, Marija Oblak Čarni in Igor Berginc94. Za postavitev spominskega obeležja brato- ma Jager so iskali možnosti tudi v tem obdo- bju.95 V letu 2006 pa so sklenili postaviti spo- minsko obeležje tudi vrhniškim krasoslov- cem: dr. Francetu Habetu, Ivanu Michlerju in dr. Petru Habiču. Priprave so stekle že v letu 2006, a je medtem prišlo do zamenjave lastnika zemljišča v Močilniku, kjer naj bi spomenik postavili, in delo se je zavleklo še v leto 200796. Društvo se je tudi v tem obdobju odzvalo na aktualna vprašanja v občini. V letu 2003 in 2004 je z občino sodelovalo pri obeležitvi vrhniških stoletnic (vodovoda, šole, hranilni- 19 ce in mlekarne ter ceste Podlipa–Smrečje). Sodelovali so v posebnem odboru, ki ga je župan imenoval avgusta 2003. Prispevek društva je bila na to temo pripravljena peta številka zbornika Vrhniški razgledi97. Sode- lovali so tudi pri pripravi jubilejnega kole- darja »100 let Jelovškove Vrhnike«98 in pri pripravi vesti o življenju na Vrhniki pred stoletjem za objavo v lokalnem Našem ča- sopisu99. V letu 2005 pa si je društvo prizadevalo pre- prečiti prodajo ene od vrhniških zgodovin- sko najpomembnejših stavb, »Stare pošte«. V ta namen so zbrali podatke o njenem kul- turno-zgodovinskem pomenu, obvestili so predstavnike na občinskem in državnem ni- voju, v lokalnem časopisu so objavili infor- mativni članek, podali izjavo na lokalnem radiu in za pomoč zaprosili vse pristojne, da bi spomenik, ki je bil tudi kvalitetno re- stavriran, ostal v lasti občine100. Vendar niso uspeli. Na rimski zaporni zid (Claustra Alpium Iu- liarum), neprecenljiv arhitektonski spome- nik, star 1700–1800 let, katerega velik del se nahaja na območju med Verdom in Zaplano nad Vrhniko, je društvo opozarjalo že ves čas. Leta 2000 so izdali zgibanko o rimskem zidu in objavili članek v Vrhniških razgle- dih, št. 5. Leta 2003 so pripravili razstavo z naslovom »Ajdovski zid« (kakor je to zapo- ro imenoval Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske leta 1689), avtorice Ivanke Kurin- čič. Iskali so možnosti za pripravo medob- činskega projekta za njegovo zaščito in s tem povezavo z drugimi občinami, kjer zid pote- ka. V letu 2006 je bilo videti, da so se zadeve na tem področju nekoliko premaknile. Regi- onalna razvojna agencija Ljubljanske urba- ne regije je organizirala posvet o rimskem zapornem zidu, ki so se ga v imenu občine Vrhnika udeležile predstavnice društva in Zavoda Ivana Cankarja. Na podlagi zaključ- kov posvetovanja je bila pri Zavodu Ivana Cankarja formirana skupina (vodja Marija Zakrajšek, v njej tudi predstavniki muzej- skega društva), ki naj bi iskala možnosti za pridobitev finančnih sredstev za zaščito tega spomenika in njegovo predstavitev kot turi- stično-izobraževalne točke101. Skupina se je sešla jeseni 2006, kjer so se dogovorili, da bodo občino Vrhnika seznanili s svojimi ide- jami o zaščiti zidu in v ta namen pripravili projekt102. Pomanjkanje finančnih sredstev za izdajo publikacije Vrhniški razgledi je na začetku obdobja 2002–2006 močno pestilo društve- ne člane oz. uredniški odbor. Članki za če- trto številko zbornika so bili namreč zbrani že konec leta 2001103, vendar se je društvo znašlo pred vprašanjem, kako jo brez po- moči občine izdati. Problem so nato rešili društveni člani sami s prostovoljnim delom in z donacijami104. Zbornik je izšel spomla- di 2003. Z vsebinsko zanimivo in oblikovno lepo knjigo je bil prebit led. Na pomoč je priskočil Cankarjev dom, ki je bil pripravljen izdajanje zbornika finančno podpreti. Od naslednje številke naprej publikacija v soiz- dajateljstvu izhaja kontinuirano vsako leto. V letu 2003 so začeli s pripravami na peto številko105. Izšla je spomladi 2004. S pri- spevki o vrhniškem vodovodu, gradnji šole, kmetske posojilnice, ceste Podlipa–Smrečje je bila nekakšen uvod v proslavljanje vrhni- ških stoletnic. Prvič pa jo je izdalo in založi- lo Muzejsko društvo skupaj s Cankarjevim domom Vrhnika. Šesta številka je izšla de- cembra leta 2005106. Decembra 2006 je izšla sedma številka, katere del je bil posvečen Ivanu Cankarju ob 130. obletnici njegovega rojstva107. Soizdajatelj te številke zbornika je bil medtem ustanovljeni Zavod Ivana Can- karja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. V tem obdobju je bilo veliko izletov. Aprila leta 2003 so si pod vodstvom dr. Marka Fre- liha ogledali ostanke rimskega zapornega 20 LET MUZEJSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA 20 Vrhniški razgledi zidu nad Verdom108, junija pa okrogli stolp pri vrhniškem pokopališču, ki je del nekda- njega rimskega vojaškega tabora na Hribu; rimsko nagrobno ploščo, vzidano pri vhodu v cerkev sv. Pavla; Turnovše ter restavrirani stolp in del rimskega zapornega zidu ob sta- ri cesti proti Logatcu109. Del zahodnega jugo- slovanskega obrambnega sistema na Strmici in Zaplani, t. i. Rupnikovo linijo, ki je bila zgrajena pred drugo svetovno vojno, pa so si ogledali oktobra 2004110. Zadnja dva ogleda je organizirala in vodila članica društva Nu- ška Železnik. V letu 2005 je društvo organiziralo dva iz- leta: maja so si udeleženci ogledali ostanke starega jugoslovanskega obrambnega siste- ma, tokrat na Ljubljanskem vrhu111, po kate- rih jih je vodil ing. Andrej Pajnič; septembra pa so se podali v Mokronog, Sevnico in na Vranje. Po ogledu Mokronoga, od koder se je leta 1944 preselila na Vrhniko Kalinova usnjarna, so se povzpeli na Žalostno goro z umetnostno-zgodovinsko zanimivo božje- potno cerkvijo, nato so si v Sevnici ogledali stari Sevniški grad in Lutrovo klet; pot pa jih je na koncu vodila še do Ajdovskega gradca nad Vranjim. Izlet je vodila Elica Brelih112. Društveni člani so si februarja 2006 ogledali razstavo Gabrijel Gruber v Arhivu republi- ke Slovenije113, maja pa so obiskali Posočje. Ogledali so si kulturno-zgodovinske zname- nitosti Mosta na Soči ter obiskali kobariški Muzej soške fronte in italijansko kostnico. Tudi ta izlet je vodila članica društva Elica Brelih.114 OBDOBJE 2007–2011 Društvo je v tem obdobju postalo prejemnik občinskega priznanja. Občina Vrhnika mu je ob občinskemu prazniku maja 2010 podeli- la srebrno plaketo Ivana Cankarja in listino – priznanje za dolgoletne uspehe in izjemne dosežke trajnega pomena pri ohranjanju zgodovinskega spomina115. Društvo je še naprej pestilo pomanjkanje prostora. Zato so tudi v letih 2007–2011 zbi- rali le fotografije in dokumente, ne pa pred- metov. V letu 2007 so društveni člani zbrali Člani Muzejskega društva Vrhnika na izletu v Mokronogu. Na mestu, kjer je nekoč stala Kalinova tovarna usnja, razlaga njeno usodo Marko Kapus, 24. september 2005 (foto: Marija Oblak Čarni). 21 podatke o županih: dr. Janku Maroltu, mag. Stanku Hočevarju, Josipu Verbiču in Ignaci- ju Hrenu ter o učiteljicah Ani Pour Suhadolc in Mariji Mlakar. Posebej so se posvetili zbi- ranju gradiva o zgodovini hiš in prebivalcev na vrhniški Stari cesti. Posneli so dva nova zapisa narečnega govora. Kljub pomanjka- nju prostora pa so zaradi dragocenosti kupi- li harmonij, izdelan v nekdanji Lenarčičevi tovarni na Vrhniki. Finančno sta nakup pod- prla občina in Zavod Ivana Cankarja116. Har- monij danes krasi preddverje Cankarjevega doma. V letu 2008 je društvo zbralo nekaj doku- mentov in fotografij. Pridobili so podatke o županu Francu Tršarju, učiteljicah Mariji Pleško in Ljudmili Sirnik in o učitelju Francu Stojcu ter zbrali nekaj podatkov o dogodkih ob koncu prve svetovne vojne117. V letu 2009 so zbrali 276 fotografij, pridobili gradivo in ustne vire o učiteljicah Mariji Ma- rinko in Antoniji Završnik, o učitelju in šol- skemu upravitelju Emilu Milanu Schiffrerju ter še o županu Francu Tršarju. Pomagali so pri zbiranju gradiva o glasbenih dejavnostih na Vrhniki, sokolskem gibanju in o športu na Vrhniki po drugi svetovni vojni. Poskrbeli so za obnovo starega harmonija118. V letu 2011 se je društvo zanimalo za arhiv in zbirko receptur propadle tovarne IUV, kar je bilo v stečajni masi naprodaj. Arhiv in knjižnico je nato kupila Cankarjeva knjižni- ca. Vprašanje receptur je zaradi visoke cene ostalo odprto. Društvo tudi nameravanega nakupa petih slik vrhniških avtorjev ni rea- liziralo119. V tem letu so zbrali nekaj fotogra- fij in pisnega gradiva. Najpomembnejša je bila pridobitev dela osebnega fonda Rafaela Ogrina (1885–1966), ljubiteljskega razisko- valca vrhniške zgodovine120. V sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja je društvo v letu 2009 končalo projektno nalogo »Muzej Vrhnika« v okviru strategije razvoja kulture, turizma in športa na Vrhniki (avtorja Marija Oblak Čarni in Janez Kos), v kateri je podana idejna zasnova vrhniške mu- zejske zbirke. V njej bi predstavili poleg geo- loških obdobij s fosili favne in flore premično kulturno dediščino z območja občine Vrhni- ka iz vseh zgodovinskih obdobij, umetniška dela vrhniških slikarjev in izdelke umetne obrti. Rdeča nit predstavitve vseh zgodovin- skih obdobij bi bila Vrhnika kot kraj na po- membni evropski poti in tu je najpomemb- nejša Ljubljanica in njena bogata kulturna dediščina. Med možnimi zbirkami za muzej je v projektni nalogi predvidena tudi Potoč- nikova zbirka predmetov iz Ljubljanice, že pred leti ponujena Vrhniki. Od možnih stavb za namestitev zbirke projekt predvideva »Sta- ro pošto« ali poslopje nekdanjega skladišča idrijskega rudnika ob Ljubljanici, poslopje nekdanje mlekarne ali poslopje vrtca na Po- štni ulici 1121. Medtem ko načrt za vrhniško muzejsko zbirko čaka na realizacijo, je bila septembra 2011 Vrhnika seznanjena z vzpod- budno vestjo, da želi Mestni muzej Ljubljana Potočnikovo zbirko najdb iz Ljubljanice pred- staviti na Vrhniki. Potrebno bi bilo torej čim prej poiskati prostor. Prostorski problem in željo po krajevni muzejski zbirki je društvo v letu 2011 predstavilo tudi novemu županu Stojanu Jakinu. Izrazili so tudi željo po mul- tivizijski predstavitvi vrhniške zgodovine na podlagi v zadnjih letih pripravljenih razstav. Kot možni prostor za multivizijo in tudi za muzejsko zbirko je društvo videlo tudi v pra- znem pritličju objekta na Tržaški cesti 24, ki je v lasti občine. Podžupan Janko Skodlar pa je menil, da so tamkajšnji prostori v zelo sla- bem stanju in da bi veljalo razmisliti o ume- stitvi mulitvizije v sklop prenove Cankarjeve knjižnice122. Zametek muzeja pa na Vrhniki že imamo, in sicer leta 2004 pridobljeno in urejeno zbirko umetniških del akademskega slikarja Florisa Oblaka. 20 LET MUZEJSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA 22 Vrhniški razgledi Društvo je v obdobju 2007–2011 pripravilo več razstav in predavanje. Marca 2007 je bila odprta razstava »Voda teče, mlini me- ljejo, žage pojo« (avtorja Olga Pivk in Janez Žitko), ki jo je društvo pripravilo v sodelova- nju z Zavodom Ivana Cankarja123 in s katero se je predstavilo tudi zunaj domače občine. Od maja do julija 2007 je z njo gostovalo v Kozjem v muzejski hiši Kroflov mlin124 in avgusta še v Podlipi125. Na povabilo Tehni- škega muzeja v Bistri je društvo razstavo o usnjarstvu, ki so jo nekoliko izpopolnili, na novo tehnično opremili in zdaj naslovili »Od obrtnih delavnic do Industrije usnja Vrhni- ka«, septembra 2007 postavilo v Tehniškem muzeju v Bistri126. Leta 2008 so se zvrstile spet tri razstave: marca je društvo v sodelovanju s Cankarje- vim domom odprlo razstavo »Stara cesta na Vrhniki« s podnaslovom »Hiše se spremi- njajo, sledovi ostajajo«, avtorice Polone Ro- blek127. Junija se je društvo z razstavo »Lubi Slovenci«, ki so jo pripravili v sodelovanju s Cankarjevim domom in Cankarjevo knjižni- co, vključilo v vseslovensko počastitev 500-le- tnice rojstva Primoža Trubarja128 (avtorja Ma- rija Oblak Čarni in Igor Berginc). Septembra pa so s Turističnim društvom Blagajana in z Zavodom Ivana Cankarja pripravili razstavo, posvečeno 120. obletnici delovanja Olepše- valnega društva na Vrhniki (avtorja Marija Oblak Čarni in Igor Berginc)129. Naslednje leto je društvo pripravilo dve raz- stavi: junija 2009 so v okviru Argonavtskih dnevov oz. Grškega večera odprli razstavo fotografij in dokumentov o vrhniškem Gra- dišču skozi stoletja130, novembra pa v sode- lovanju z Zavodom Ivana Cankarja spomin- sko razstavo o življenju in delu preminulega karikaturista Vrhničana Marjana Bregarja (1928–2009) z naslovom »Črta kot spomin« (avtorica Ana Tršar)131. Z razstavo o mlinih in žagah na Podlipščici društvo gostuje v Kozjem. Na fotografiji od leve: Štefan Skledar, Edvard Krofl, Marija Oblak Čarni, Slavko Kremenšek, (?), Anže Stržinar, Olga Pivk, Zvone Šemrl, Dragica Šemrl, Gregor Novak, Dragica Pelan, Neda Novak, Francka Zalaznik, (?), Marija Coren, Iva Pečar. Fotogra- fijo posnel Janez Žitko, 25. maj 2007. 23 V letu 2010 so postavili dve razstavi. Ob 65. obletnici osvoboditve je društvo v sodelo- vanju s Cankarjevo knjižnico, z Zavodom Ivana Cankarja in Zvezo borcev za nego- vanje tradicij NOB maja odprlo razstavo o dogajanju na Vrhniki v času druge svetovne vojne »Slike iz vojnih dni z Vrhnike in oko- lice 1941–1945« (avtorici Marija Oblak Čarni in Anja Frković)132. Razstava »Brata Jager« o duhovniku in čebelarju Francu – Franci- su Jagru in arhitektu Ivanu – Johnu Jagru, avtorice Nataše Oblak Japelj, je bila v sode- lovanju z Zavodom Ivana Cankarja na ogled novembra in decembra tega leta133. Spomladi 2011 je društvo v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja pripravilo razsta- vo o Voljčevi cesti in Klisu, avtorice Polone Zadnikar (na ogled maja in junija)134. Maja 2011 je društvo razstavo o usnjarstvu na Vrhniki postavilo v Usnjarskem muzeju v Šoštanju. Z razstavo o bratih Jager je junija gostovalo v Urbanističnem inštitutu v Lju- bljani135, novembra pa v Kulturnem domu v Cerknici136. Decembra 2011 sta društvo in Cankarjev dom v počastitev 150-letnice roj- stva slikarja Jožefa Petkovška (1861–1899) pripravila Petkovškov večer s predvajanjem Klopčičevega filma »Nori malar« in preda- vanjem dr. Milčka Komelja o slikarjevem življenju in delu137. V tem obdobju je društvo nadaljevalo s pri- pravami na postavitev spominskega obelež- ja trem vrhniškim krasoslovcem. Leta 2008 jim je uspelo pridobiti zanj prostor138 in de- cembra tega leta so ga v Močilniku odkrili139. Uspešno so zaključili tudi obsežne priprave za postavitev spominske plošče bratoma Francu – Francisu in Ivanu – Johnu Jager, ki so trajale že od leta 2002140. Maja 2010 so jo odkrili na obzidju zunanjega grajskega dvo- rišča v Bistri141. Aktualna vprašanja v občini. Po sklepu občnega zbora je društvo februarja 2008 ob- čini Vrhnika predlagalo naj eno izmed novih ulic imenuje po Stevanu Švabiću (kot se je nekoč že imenovala današnja Ljubljanska cesta na Vrhniki), in sicer zaradi pomembne vloge tega komandanta srbske vojske v Slo- veniji pri zaustavitvi prodiranja italijanske vojske na slovensko ozemlje novembra 1918, že po sklenitvi premirja142. Publikacije. V tem času so izšle 8., 9., 10., in 11. številka zbornika Vrhniški razgledi, ki jih je Muzejsko društvo izdalo in založilo z Zavodom Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. V letu 2011 so zbrali in pripravili prispevke tudi za 12. zvezek, ki je izšel v začetku leta 2012. V tem obdobju so priredili ekskurzije in izle- te, nekaj tudi v tujino. Maja 2007 so obiskali Krško, grad Rajhenburg, grad Podsredo, Koz- je in Pilštajn. V Kozjem so prisostvovali odpr- tju razstave o vodnih pogonih na Podlipšči- ci143. Junija tega leta so se odpravili na Dunaj in si ogledali glavne znamenitosti mesta in kraje, povezane z delom in prisotnostjo naših ljudi (Cankarja, Plečnika)144. Junija so si pod strokovnim vodstvom ogledali ljubljansko mestno jedro in obiskali semeniško knjižni- co. Na Vrhniki pa so julija gostili predstavni- ke Muzejskega društva Kozje. Popeljali so jih po Podlipski dolini, kjer so si ogledali lokacije nekdanjih opuščenih in še danes ohranjenih mlinov, žag in elektrarnic145. V maju 2008 so organizirali ekskurzijo na Solnograško, kjer so si ogledali zgodovinsko mesto Hallstatt, vpisano na seznam svetov- ne kulturne dediščine, letovišče Bad Ischl in Salzburg, ki je imel veliko vlogo tudi v slo- venski zgodovini146. Maja 2009 so obiskali znana rečna pristaniška mesta v Nemčiji, kot je bila nekoč tudi Vrhnika, in sicer: Bur- ghausen, Passau in Regensburg. V Regens- burgu so si ogledali lepo ohranjeno staro pristaniško stavbo, kjer je urejena tudi mu- zejska zbirka147. 20 LET MUZEJSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA 24 Vrhniški razgledi Na južno Tirolsko je bila ekskurzija organi- zirana v juniju 2010. Na poti so si ogledali Lienz. V južni Tirolski pa je bil njihov prvi cilj mesto Briksen, v katerem so si ogleda- li mestne znamenitosti, med njimi muzej v škofovski rezidenci z zanimivo zbirko rez- barskih izdelkov (jaslice). Drugi dan pa so občudovali pokrajinsko prestolnico Bolzano in tamkajšnji arheološki muzej z znamenito 5000 let staro mumijo Oetzy148. Maja 2011 so obiskali kraje ob reki Zali na Madžarskem. Ogledali so si muzej na prostem v Zalaeger- szegu, v Zalavaru ostanke Blatenskega Ko- stela, središča slovanske države iz 9. stoletja, mestece Kestely in zdravilišče Hevis. Na- slednji dan pa na poti do polotoka Tihany na Blatnem jezeru še predstavo čikošev – madžarskih konjskih pastirjev149. LETO 2012 Marca je bila v Cankarjevem domu razsta- va »Velika Ligojna – hiše in ljudje«, ki jo je pripravil Franci Dovč v sodelovanju s Cvetko Koderman. Konec marca je dr. Andrej Ga- spari v predavanju »Nauportus in vrhniški prostor v prazgodovini« predstavil najnovej- ša odkritja arheoloških raziskav na Vrhniki. Maja je društvo sodelovalo s Cankarjevo knjižnico pri pripravi razstave vrhniških raz- glednic. Ob občnem zboru 15. maja je društvo pri- pravilo krajšo slovesnost ob svoji 20-letnici. Na njej so predstavili novo številko zbornika Vrhniški razgledi, št. 12. Prisotne je nato na- govoril nekdanji župan ing. France Kvater- nik, ki je pred 20 leti dal pobudo za ustano- vitev društva. Zgodovinarka Nika Čelešnik je podala krajši prispevek o ustanavljanju društva in muzejske zbirke na Vrhniki že sredi 30. let prejšnjega stoletja. Za častne člane Muzejskega društva so razglasili: Frančiško Zalaznik, Francija Dovča in Nika Šušteršiča. Muzejsko društvo pa je ob svoji 20-letnici prejelo priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Za popestritev prireditve je poskrbel glasbeni gost Smiljan Ogorelec. Junija so na dokumentarni razstavi »Muzej- sko društvo praznuje 20 let« (pripravile Na- taša Oblak Japelj, Tatjana Oblak Milčinski, Marija Oblak Čarni) podali zgoščen pregled dosedanjega dela društva. Sodelovali so pri pripravi spominske razsta- ve slikarja Milogoja Dominka (1932–2011), ki je bila odprta v Cankarjevem domu no- vembra 2012. Zbirali so gradivo o Stari Vrh- niki in nadaljevali z raziskavami in zbira- njem gradiva o vrhniških učiteljih, vrhniških mojstrih rezbarstva, Lenarčičevi tovarni har- monijev iz 19. stoletja idr. Pripravili so 13. številko zbornika Vrhniški razgledi. SKLEP Leta 2012 društvo praznuje svojo 20-letni- co. Zaradi naraščanja in razraščanja nje- gove dejavnosti je nujno potrebno preseči okvir prostovoljstva in poiskati možnost, da bi Vrhnika dobila muzej, kjer bi lahko hranili predmete kulturne dediščine z nje- nega območja. V njem bi domačim in tujim obiskovalcem predstavili bogato zgodovino in vlogo Vrhnike v preteklosti. Muzej je bil med glavnimi cilji društvenih prizadevanj v preteklih dvajsetih letih. Opombe: 1 Prispevek je nastal na podlagi diplomske naloge: »Tako je ustvarjen začetek novemu muzeju, ki obeta postati lepa kulturna ustanova …« Razvoj muzejske dejavnosti v občini Vrhnika v 20. stoletju, ki jo je avtorica zagovarjala na Oddelku za zgodovino FF v Ljubljani leta 2012. 2 Peter Habič, O Vrhniki in njenem današnjem polo- žaju ter perspektivah, v: Vrhniški razgledi (dalje: VR), leto 1 (1996), str. 84. (Dalje: Habič, O Vrhniki). 3 Branko Stanovnik, Vrhniškim razgledom na pot, v: VR, leto 1 (1996), str. I. (Dalje: Stanovnik, Vrhni- škim razgledom). 4 Habič, O Vrhniki, str. 85–87. 25 5 Marta Rijavec, Iniciativni odbor za ustanovitev Vrh- niškega muzejskega društva, v: VR, leto 1 (1996), str. 227. (Dalje: Rijavec, Iniciativni odbor). 6 Peter Habič, Branko Stanovnik, K pobudi za usta- novitve muzejskega društva na Vrhniki, Naš časopis (dalje: NČ), leto 19, št. 179 (feb. 1992), str. 5. 7 Rijavec, Iniciativni odbor, str. 227. 8 S. S., Ustanovili muzejsko društvo, NČ, leto 19, št. 180 (mar. 1992), str. 1. 9 Muzejsko društvo Vrhnika (dalje: MDV), fascikel: 1992–2001, Pravila MDV. 10 Upravna enota Vrhnika, Obvestilo društvom!, NČ, leto 25, št. 229 (jan. 1997), str. 3. 11 MDV, fascikel: 1992–2001, Zapisnik rednega občne- ga zbora, dne 27. 10. 1997. 12 Niko Šušteršič, Člani Muzejskega društva Vrhnika v letih 1992–2007, v: VR, leto 8 (2007), str. 306–308. 13 MDV, fascikel: 2012, Marija Oblak Čarni, Zapisnik, Vrhnika, 15. 5. 2012. 14 S. S., Od besed k dejanjem, NČ, leto 19, št. 181 (apr. 1992), str. 7. 15 MDV, fascikel: 1992–2001, Poročilo predsednika na občnem zboru, 24. 11. 1997. 16 S. S., Od besed k dejanjem, NČ, leto 19, št. 181 (apr. 1992), str. 7. 17 Dragica Pelan, Ureditev dela mesta Vrhnike ob Lju- bljanici, v: VR, leto 1 (1996), str. 228. (Dalje: Pelan, Ureditev). 18 D. K., Hiša v mitologiji, NČ, leto 19, št. 192 (maj 1993), str. 10. 19 Poročilo predsednika na občnem zboru, 24. 11. 1997. 20 Pelan, Ureditev, str. 228–229. 21 Peter Habič, Celovit pogled na razvoj, NČ, leto 19, št. 190 (feb. 1993), str. 6. 22 Peter Habič, France Kvaternik, Polde Torkar, Izjava Muzejskega društva, NČ, leto 19, št. 192 (maj 1993), str. 6. 23 Prav tam. 24 MDV, fascikel: 1992–2001, Vabilo na 4. sestanek Iz- vršnega odbora MDV, Vrhnika, 25. 5. 1993. 25 N. Č., Loka se vrača na Vrhniko, NČ, leto 22, št. 212 (jun. 1995), str. 3. 26 Stanovnik, Vrhniškim razgledom, str. I–II. 27 S. S., Od besed k dejanjem, NČ, leto 19, št. 181 (apr. 1992), str. 7. 28 Poročilo predsednika na občnem zboru, 24. 11. 1997. 29 Branko Stanovnik, Prof. dr. Peter Habič, NČ, leto 26, št. 250 (jan. 1999), str. 7. 30 MDV, fascikel: 1992–2001, Zapisnik občnega zbora MDV, z dne 26. 2. 1999. 31 MDV, fascikel: 1992–2001, Zapisnika rednih občnih zborov, dne 27. 10. 1997 in 24. 11. 1997. 32 MDV, fascikel: 1992–2001, Zapisnik občnega zbora MDV, z dne 24. 11. 1997; Zapisniki 1., 2. in 3. seje IO MDV, z dne 8. 12. 1997, 16. 2. 1998 in 8. 6. 1998. 33 MDV, fascikel: 1992–2001, Zapisnik 4. seje IO MDV, z dne 14. 12. 1998. 34 MDV, fascikel: 1992–2001, Zapisnik 3. seje izvršne- ga in nadzornega odbora MDV, z dne 25. 5. 1999. 35 Muzejsko društvo Vrhnika, NČ, leto 26, št. 256 (sept. 1999), str. 35. 36 MDV, fascikel: 1992–2001, Marija Oblak Čarni, Be- ležka razgovora z županom Vinkom Tomšičem, 1. 12. 1999. 37 MDV, fascikel: 1992–2001, Vinko Tomšič, Marija Oblak Čarni, Sofinanciranje odkupa zbirke arheo- loških predmetov, Vrhnika, 16. 7. 1999. 38 MDV, fascikel: 1992–2001, Zapisnik 6. seje IO MDV, z dne 14. 1. 2000. 39 MDV, fascikel: 1992–2001, Marija Oblak Čarni, Pro- račun občine Vrhnika za leto 2000, Vrhnika, 15. 1. 2000. 40 Muzejsko društvo Vrhnika, Zdajšnjim in nekda- njim vrhniškim občanom!, NČ, leto 27, št. 260 (jan. 2000), str. 34. 41 Marija Oblak Čarni, Fotografi in fotografinje nekda- nje Vrhnike, NČ, leto 28, št. 274 (mar. 2001), str. 34. 42 Pogovor z rojakom, dr. Francetom Habetom (zlo- ženka), Vrhnika: Muzejsko društvo Vrhnika, Zveza kulturnih organizacij, 23. januar 1998. 43 MDV, fascikel: 1992–2001, Peter Habič, Vabilo, Vrh- nika, 3. 3. 1998. 44 Srečanje s patrom Jožetom Cukaletom, NČ, leto 25, št. 249 (dec. 1998), str. 7. 45 Peter Habič, Vabilo, Vrhnika, 3. 3. 1998. 46 Zapisnik 4. seje IO MDV, z dne 14. 12. 1998; Anton Kos, Ustanovno srečanje rodoslovne sekcije, NČ, leto 25, št. 243 (jun. 1998), str. 35. Zaradi želje nekaterih interesentov po iskanju kore- nin in torej po raziskovanju rodovnika so se Sloven- sko rodoslovno društvo, Zveza kulturnih organiza- cij, Cankarjeva knjižnica in Muzejsko društvo dogo- vorili, da ustanovijo Rodoslovno sekcijo na Vrhniki, katere pobudnik je bil Anton Kos. Ustanovno sreča- nje Sekcije je bilo 25. maja leta 1998 v Cankarjevem domu, na katero so bili povabljeni vsi, ki jih je ta dejavnost zanimala. Ob tej priložnosti je bila tudi razstava rodovnikov in nekaterih pripomočkov za izdelavo rodovnikov. Anton Kos, Ustanovitev Rodo- slovne sekcije, NČ, leto 25, št. 242 (maj 1998), str. 4. 47 S. S., Raziskave in nova odkritja v Kačni jami, NČ, leto 26, št. 250 (jan. 1999), str. 6. 48 MDV, fascikel: 1992–2001, Marija Oblak Čarni, Po- ročilo o delu v letu 1999, Vrhnika, 30. 1. 2000. (Da- lje: Oblak Čarni, Poročilo o delu v letu 1999). 49 Marija Oblak Čarni, Predavanje o slikarju Mateju Sternenu, NČ, leto 26, št. 259 (dec. 1999), str. 27. 50 S. S., Odprtje razstave Iz naših albumov, NČ, leto 27, št. 268 (sept. 2000), str. 30. 51 S. S., Trije rodovi fotografov, NČ, leto 28, št. 272 (jan. 2001), str. 29. 52 Marija Oblak Čarni, Poročilo o delu Muzejskega dru- štva v letu 2001, v: VR, leto 4 (2003), str. 171–172. (Dalje: Oblak Čarni, Poročilo o delu Muzejskega dru- štva v letu 2001). 20 LET MUZEJSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA 26 Vrhniški razgledi 53 Zapisnika 3. in 4. seje IO MDV, z dne 8. 6. 1998 in 14. 12. 1998. 54 S. S., Odkrili spominsko ploščo slovenskemu slikarju Jožefu Petkovšku, NČ, leto 26, št. 253 (maj 1999), str. 25. 55 Marija Oblak Čarni, Program vrhniškega Muzejske- ga društva za leto 2000, NČ, leto 26, št. 257 (okt. 1999), str. 28. 56 S. S., Odkrili spominsko ploščo slikarju Mateju Ster- nenu, NČ, leto 27, št. 260 (jan. 2000), str. 36. 57 Muzejsko društvo Vrhnika, Ob 70 letnici smrti slikarja Simona Ogrina, NČ, leto 27, št. 264 (maj 2000), str. 34. 58 Oblak Čarni, Poročilo o delu Muzejskega društva v letu 2001, VR, št. 4, leto 2003, str. 170–171. 59 MDV, fascikel: 1992–2001, Mojca Arh Kos, Kultur- novarstveno mnenje za postavitev spominskih obe- ležij bratoma J. in F. Jager, 9. 4. 2001. 60 Zapisnika 3. in 4. seje IO MDV, z dne 8. 6. 1998 in 14. 12. 1998. 61 MDV, fascikel: 1992–2001, Zapisnik 1. seje izvršne- ga in nadzornega odbora MDV, z dne 18. 3. 1999. 62 Marija Oblak Čarni, Kulturna dediščina našega kra- ja, NČ, leto 29, št. 279 (jan. 2002), str. 26. 63 MDV, fascikel: 1992–2001, Zapisnik 7. seje izvršnega in nadzornega odbora MDV, z dne 18. 2. 2000. 64 Poročilo predsednika na občnem zboru, 24. 11. 1997. 65 Zapisnik občnega zbora MDV, z dne 24. 11. 1997; Zapisnika 1. in 2. seje IO MDV, z dne 8. 12. 1997 in 16. 2. 1998. 66 S. S., Izšla druga številka Vrhniških razgledov, NČ, leto 26, št. 256 (sept. 1999), str. 36. 67 Janez Kos, Claustra Alpium Iuliarum, NČ, leto 27, št. 271 (dec. 2000), str. 32. 68 MDV, fascikel: 1992–2001, Sodelovanje pri izdaji monografije Vrhniškega slikarja Simona Ogrina. 69 MDV, fascikel: 1992–2001, Marija Oblak Čarni, Poro- čilo o delu v letu 2000, Vrhnika, 15. 1. 2001. 70 MDV, fascikel: 1992–2001, Milena Živec, Občni zbor muzejskega društva Vrhnika, 22. oktobra 2001; Oblak Čarni, Poročilo o delu Muzejskega društva v letu 2001, str. 172. 71 Zapisnik 2. seje IO MDV, z dne 16. 2. 1998 in Zapi- snik 4. seje IO MDV, z dne 14. 12. 1998. 72 Zapisnik 3. seje izvršnega odbora MDV, z dne 8. 6. 1998; MDV, fascikel: 1992–2001, Marija Oblak Čar- ni, Poročilo o delu za leto 1998, Vrhnika, 21. 3. 1999. 73 Zapisnik 3. seje izvršnega in nadzornega odbora MDV, z dne 25. 5. 1999; Oblak Čarni, Poročilo o delu v letu 1999. 74 Marija Oblak Čarni, Izleti Muzejskega društva Vrh- nika, NČ, leto 27, št. 264 (maj 2000), str. 33. 75 Marija Oblak Čarni, Delo Vrhniškega Muzejskega dru- štva v letu 2004, NČ, leto 32, št. 312 (feb. 2005), str. 35. 76 Marija Oblak Čarni, Poročilo o delu Muzejskega dru- štva v letu 2002, v: VR, leto 4 (2003), str. 172–173. (Dalje: Oblak Čarni, Poročilo o delu Muzejskega dru- štva v letu 2002); Marija Oblak Čarni, Poročilo o delu Muzejskega društva Vrhnika za leto 2003, v: VR, leto 5 (2004), str. 244. (Dalje: Oblak Čarni, Poročilo o delu Muzejskega društva Vrhnika za leto 2003); S. S., Razstava in pogovor o usnjarstvu na Vrhniki, NČ, leto 29, št. 289 (dec. 2002), str. 35. 77 Marija Oblak Čarni, Poročilo o delu Muzejskega dru- štva Vrhnika v letu 2004, v: VR, leto 6 (2005), str. 335. (Dalje: Oblak Čarni, Poročilo o delu Muzejskega društva Vrhnika v letu 2004). 78 Marija Oblak Čarni, Poročilo o delu Muzejskega dru- štva Vrhnika v letu 2005, v: VR, leto 7 (2006), str. 284; Marija Oblak Čarni, Poročilo o delu Muzejskega društva Vrhnika v letu 2006, v: VR, leto 8 (2007), str. 302–303. (Dalje: Oblak Čarni, Poročilo o delu Muzejskega društva Vrhnika v letu 2006). 79 S. S., Izid monografije Florisa Oblaka, NČ, leto 31, št. 304 (maj 2004), str. 47. 80 Oblak Čarni, Poročilo o delu Muzejskega društva Vrhnika za leto 2003, str. 245. 81 S. S., Vrata v Verdu, NČ, leto 29, št. 279 (jan. 2002), str. 26. 82 S. S., Spoznali smo naša rojaka Francisa in Ivana Jagra, NČ, leto 29, št. 281 (mar. 2002), str. 25. 83 S. S., Kje se začne Ljubljanica, NČ, leto 29, št. 286 (okt. 2002), str. 33. 84 S. S., Razstava in pogovor o usnjarstvu na Vrhniki, NČ, leto 29, št. 289 (dec. 2002), str. 35. 85 Oblak Čarni, Poročilo o delu Muzejskega društva Vrhnika za leto 2003, str. 243. 86 Marija Oblak Čarni, Ko je bila Vrhnika še pristani- šče, NČ, leto 31, št. 300 (jan. 2004), str. 36. 87 S. S., Razvoj usnjarstva na Vrhniki, NČ, leto 31, št. 300 (jan. 2004), str. 31. 88 Niko Šušteršič, Razstava usnjarstva v Tehniškem mu- zeju Bistra, NČ, leto 31, št. 305 (jul. 2004), str. 42. 89 Franci Dovč, Parki in drevoredi nekoč in danes, NČ, leto 32, št. 311 (jan. 2005), str. 42. 90 Novi Vrhniški razgledi v pripravi, NČ, leto 32, št. 313 (mar. 2005), str. 42. 91 Vrhnika v prvi svetovni vojni, NČ, leto 32, št. 319 (okt. 2005), str. 43. 92 S. S., »Ljudstvu je spomenik všeč«, NČ, leto 33, št. 326 (maj 2006), str. 42. 93 Gašper Tominc, Sto sladkih let, NČ, leto 33, št. 328 (avg. 2006), str. 4. 94 Vrhnika in pomembne evropske poti, NČ, leto 33, št. 331 (nov. 2006), str. 44. 95 Oblak Čarni, Poročilo o delu Muzejskega društva Vrhnika za leto 2003, str. 244. 96 Niko Šušteršič, Občni zbor muzejskega društva Vrh- nika, v: VR, leto 7 (2006), str. 283; Oblak Čarni, Poročilo o delu Muzejskega društva Vrhnika v letu 2006, str. 303; Marija Oblak Čarni, Poročilo o delu Muzejskega društva Vrhnika v letu 2007, v: VR, leto 9 (2008), str. 306–307. (Dalje: Oblak Čarni, Poročilo o delu Muzejskega društva Vrhnika v letu 2007). 97 Marija Oblak Čarni, Ob 5. številki Vrhniških razgle- dov, v: VR, leto 5 (2004), str. 8. 98 Oblak Čarni, Poročilo o delu Muzejskega društva Vrhnika za leto 2003, str. 245. 27 99 Oblak Čarni, Poročilo o delu Muzejskega društva Vrhnika v letu 2004, str. 335. 100 Muzejsko društvo Vrhnika, Spomenik vrhniške zgo- dovine naprodaj, NČ, leto 32, št. 316 (jun. 2005), str. 3. 101 Oblak Čarni, Poročilo o delu Muzejskega društva Vrhnika v letu 2006, str. 302. 102 Gašper Tominc, Vrhniška kronika, v: VR, leto 7 (2006), str. 280. 103 Oblak Čarni, Poročilo o delu Muzejskega društva v letu 2002, str. 173. 104 Marija Oblak Čarni, Ob 4. številki Vrhniških razgle- dov, v: VR, leto 4 (2003), str. 5. 105 Oblak Čarni, Poročilo o delu Muzejskega društva Vrhnika za leto 2003, str. 245. 106 Oblak Čarni, Poročilo o delu Muzejskega društva Vrhnika v letu 2004, str. 337, v: VR, leto 6 (2005), str. 1–340. 107 Marija Oblak Čarni, Ob 7. številki Vrhniških razgle- dov, v: VR, leto 7 (2006), str. 6. 108 Oblak Čarni, Poročilo o delu Muzejskega društva Vrhnika za leto 2003, str. 243. 109 Olga Pivk, Po sledeh starih Rimljanov, NČ, leto 30, št. 296 (sept. 2003), str. 32. 110 Muzejsko društvo Vrhnika, Obrambni sistem nad Vrhniko, NČ, leto 31, št. 309 (nov. 2004), str. 39. 111 Nuška Železnik, Ogled bunkerja na Ljubljanskem vrhu, NČ, leto 32, št. 315 (maj 2005), str. 13. 112 Marija Oblak Čarni, Z muzejci v Mokronog in Sevni- co, NČ, leto 32, št. 320 (nov. 2005), str. 41. 113 Oblak Čarni, Poročilo o delu Muzejskega društva Vrhnika v letu 2006, str. 304. 114 Čez most po modrost – izlet v Posočje, NČ, leto 33, št. 327 (jun. 2006), str. 46. 115 S. S., Podelili štiri priznanja, NČ, leto 37, št. 372 (maj 2010), str. 2. 116 Oblak Čarni, Poročilo o delu Muzejskega društva Vrhnika v letu 2007, str. 306–307. 117 Marija Oblak Čarni, Delo Muzejskega društva Vrhni- ka v letu 2008, v: VR, leto 10 (2009), str. 193. (Dalje: Oblak Čarni, Delo Muzejskega društva Vrhnika v letu 2008). 118 Marija Oblak Čarni, Poročilo o delu Muzejskega dru- štva Vrhnika v letu 2009, v: VR, leto 11 (2010), str. 212–213. (Dalje: Oblak Čarni, Poročilo o delu Muzej- skega društva Vrhnika v letu 2009). 119 Gašper Tominc, Recepture IUV za 50 tisoč evrov, NČ, leto 38, št. 383 (maj 2011), str. 53; ustni vir: Marija Oblak Čarni. 120 MDV, fascikel: 2011, Marija Oblak Čarni, Poročilo o delu Muzejskega društva Vrhnika v letu 2011, Vrh- nika, 12. 2. 2012. (Dalje: Oblak Čarni, Poročilo o delu Muzejskega društva Vrhnika v letu 2011). 121 MDV, fascikel: 2009, Marija Oblak Čarni, Janez Kos, Projektna naloga »Muzej Vrhnika« v okviru strate- gije razvoja kulture, turizma in športa na Vrhniki, Vrhnika, avgust 2009, št. dok. 47/09. 122 Gašper Tominc, Recepture IUV za 50 tisoč evrov, NČ, leto 38, št. 383 (maj 2011), str. 53. 123 S. S., Vodni pogoni na Podlipščici, NČ, leto 34, št. 336 (mar. 2007), str. 44. 124 Olga Pivk, Razstava Voda teče, mlini meljejo, žage pojo na gostovanju v Kozjem, NČ, leto 34, št. 339 (jun. 2007), str. 50. 125 Oblak Čarni, Poročilo o delu Muzejskega društva Vrhnika v letu 2007, str. 306. 126 Prav tam. 127 Gašper Tominc, Odprli razstavo o Stari cesti, NČ, leto 35, št. 347 (mar. 2008), str. 45. 128 S. S., Razstava »Lubi Slovenci«, NČ, leto 35, št. 350 (jun. 2008), str. 55. 129 S. S., Odprli razstavo, NČ, leto 35, št. 352 (sept. 2008), str. 13. 130 S. S., Gradišče skozi stoletja, NČ, leto 36, št. 362 (jun. 2009), str. 6. 131 S. S., Oživel karikaturist Marjan, NČ, leto 36, št. 367 (dec. 2009), str. 44. 132 S. S., 65. obletnica osvoboditve Vrhnike, NČ, leto 37, št. 372 (maj 2010), str. 4. 133 Vrhničana udejanjila ameriške sanje, NČ, leto 37, št. 377 (nov. 2010), str. 46. 134 Gašper Tominc, Skozi zgodovino po Klisu in Voljče- vi, NČ, leto 38, št. 384 (jun. 2011), str. 53. 135 Nataša Oblak Japelj, Brata Jager na urbanističnem inštitutu, NČ, leto 38, št. 384 (jun. 2011), str. 55. 136 Nataša Oblak Japelj, Brata Jager v Cerknici, NČ, leto 39, št. 390 (jan. 2012), str. 46. 137 Gašper Tominc, Slikarjeva norost ali genialnost?, NČ, leto 39, št. 390 (jan. 2012), str. 46. 138 Oblak Čarni, Delo Muzejskega društva Vrhnika v letu 2008, str. 193. 139 S. S., Spomenik trem krasoslovcem, NČ, leto 35, št. 356 (dec. 2008), str. 1. 140 Oblak Čarni, Poročilo o delu Muzejskega društva Vrhnika v letu 2009, str. 214. 141 Gašper Tominc, Odkrili spominsko ploščo bratoma Jager, NČ, leto 37, št. 372 (maj 2010), str. 60. 142 Oblak Čarni, Delo Muzejskega društva Vrhnika v letu 2008, str. 194. 143 Olga Pivk, Razstava Voda teče, mlini meljejo, žage pojo na gostovanju v Kozjem, NČ, leto 34, št. 339 (jun. 2007), str. 50. 144 Marija Oblak Čarni, Z Muzejskim društvom na Du- naju, NČ, leto 34, št. 341 (sept. 2007), str. 46. 145 Oblak Čarni, Poročilo o delu Muzejskega društva Vrhnika v letu 2007, str. 308. 146 Marija Oblak Čarni, Potovanje po Solnograškem, NČ, leto 35, št. 350 (jun. 2008), str. 59. 147 Olga Pivk, Muzejci v Nemčiji, NČ, leto 36, št. 362 (jun. 2009), str. 56. 148 Marija Oblak Čarni, Z muzejci na Tirolsko, NČ, leto 37, št. 373 (jun. 2010), str. 59. 149 Marija Oblak Čarni, Po sledeh slovanske Kocljeve spodnje Panonije, NČ, leto 38, št. 385 (avg. 2011), str. 47. 20 LET MUZEJSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA