Razgovori z na$lmi naroCnlhi Vprašanja in odgovori Spor radi prevzema pe^sestva med sinom in umobolno vdovo. Testamerit proti dedni pogodbi. ž. I. Vaš oče je avoječasno z notarsko ženitno in dedno pogodbo določil svoji ženi — Vaši materi prevzemno pravico do posestva po njegovi smrti. Ker je Vaša mati pozneje oboleia na umu in bila popclnoma preklicana, je oče napravil testament in Vaa določil za glavnega dediča in prevzemnika njegove zapuščine. — OKomost, da je mati bila popolnoma preklicana, še ne opravičuje enostranake spiemembe določb dedne pogodbe. Oče je smel upravičeno razpolagati le z eno četrtino svoje zapuščine. Ker pa je mati-vdova še vedno umobolna in se njen akrbnik strinja s teni, da posestvo, odnosno zapuščino prevzamete Vi kot najstarejši sin, je zelo verjetno, da bo skrbstveno sodišče to odobrilo. — Skrbatveno aodišče bo sigurno gledalo na to, da vdova ne bo vztrajala pri zahtevi prekomernega prevžitka, marveč le primernega. — Cenitev zapuščine je, ker so med dediči tudi mladoletniki in preklicanka, predpisana po zakonu in se ne sme opustiti. Notarji ao sicer zoper to, da bi cenHve opravljalo sodišče, vendar pa aodišče v ozira vrednih primerih cenitve tudi sama opravljajo, in smete pričakovati, da bo Vašemu zadevnemu predlogu ugodeno. — Stvari, katere Vam je pokoinik še za časa svojega življenja izročil v last, Vam ne sme nihče odvzeti. Dvomimo, da bi imel kdo močnejšo pravico do njih ali da bi bil dan kak spodbojni razlog; v.:?kakor bi moral eventualni upravičenec nastopiti s tožbo. — Zoper hujskače Vaše matere najbi: sodno postopan.ie ne bi bilo na meatu; vsekakor iz gole br;aede »hujslcači« ne moremo presoditi, ali gre za kako kleveto ali morda dejanje, ki bi utemeljevalo eventualno odškodninsko tožbo. — Stroške, katere ste imeli »pri posestvu« za čaaa očetove bolezni, lahko zahtevate povrnjene od ležeče zapuščine; plačilo za opravljena dela pa le, ako ste jih opravljali v pričakovanju poslednjevoljne naklonitve, odnosno prevzema poseatva in do tega ne bi prišlo. Podčastniške šole. Jože L. Podčastniških šol imamo več, in sicer za pešadijo, topništvo, konjenico, inženjerstvo, momarico, zrakoplovstvo, nadalje mašinsko šolo mornarice in obrtno šolo pri vojnotehničnem zavodu. Sprejem se vrši le po predhodnih natečajih, ki se objavljajo v Službenem vojnem listu, pa tudi v dnevnem časopiaju ter so na vpogled pri okrajnih načelstvih in pri večjih občinah. Baž sedaj so razpisani natečaji za sprejem za mornariško strokovno podčastniško šolo v šibeniku, v topniško podčastni- ško šolo v čuprijd, v pomorsko zrakoplovno podčastniško šolo v Divuljah in v zrakoplavno podčastniško šolo v Novem Sadu. Rok za prošnje poteče 1. septembra, le za topniško šolo 10. septembra; vloždti jih je za topniško in pomorsko zrakoplovno šolo potom pristojnega vojnega okrožja, za ostali dve na poveljnika šole. V topniško šolo se sprejemajo gojenci, rojeni med 1. januarjem 1917 in 31. decembrom 1920, v ostale šole letniki 1918, 1919 in 1920. golske izobrazbe zadcščajo štirje razredi ljudske šole z najmanj dobrim uspehom, za zrakopkvvno šolo v Novem Sadu po možnosti tudi izučenje obrti (mehaničarske, električarske, mizarske ali ključavničarske), za pomorsko zrakoplovno pa mora imetl gojenec že najmanj dve leti »obrti« (obrtnega uka). Prošnji je treba priložiti dokaz o dobrem vladanju in da prosilec ni v sodni preiskavi, niti ni bil sodnijsko kaznovan, ter dovoljenje staršev ali varuha za vstop v šolo ter da bo gojenec smel po dovršeni šoli služiti dvalnpolkrat toliko časa pri vojakih, kolikor je trajalo učenje. Pomorska trjcovska akademija v Dubrovnikn. Janez G. v G. R. Sprejem v to šolo se vrši pod slededimi pogo.ii: 1. dovršiti ste morali najmanj štiri razrede gimnazije, realke ali realne gimnazije z nižjim tečajnim izpitom ali meščansko šolfl z završnim izpitom; 2. biti morate telesno zdrav, imeti dc-ber vid in sluh ter razpoznavati barve;: 3. ne smete biti starejši od 18 let; 4. biti morate naš držg- ;n. — Sprejemnega izpita Vam.¦-! treba polagrati. Vpi?c>vanje ae vrši 6., 7. in '8. septembra. Internata nl, marveč si morajo učenci sami oskrbet-' -ivan^c in hrano pri zasebni- kih, kar stane 700—1000 din meaečno. — Z odgovorom amo se zakasnili, ^ker amo sami morali ponovno prositi za podatke. Pogozditev travnika ob meji. Franc K. v Z. Ste lastnik ozkega kosa travnika v strmini, ki je po jarku ločen od sosedovega enako strmega travnika. Soaed je aedaj ta avoj travnik a smrekami pogozdil prav do jarka, tako, da bo čez par let, ko amreke dorastejo, Vaš travnik uničen. Vprašate, ali ima sosed pravico travnik pogozditi prav do meje, ali pa velja predpia, da sme nasaditi amreke le v razdalji najmanj 25 metrov od sosednega zemljišča. — žal ni predpisa, teme-' ljem katerega bi mogli Vi v primeru, kot je opisani, prepovedati soaedu pogozditev travnika d<J meje. Ako bi tekla ob meji cesta, potem bi debla dreves morala biti oddaljena najmanj 4m od skrajnega roba ceste. Po občem drfavljanskem zakonu le vejevje ne sme segati v Va5 zračni prostor in tudi korenine ne v VaSo zemljo; sence ae pa žal ne morete ubraniti. Prevzemiiik posestva uživa cnako zaščito kot starši-preprodajalcf. I. š. T. Ako boste prevzelL pcsestvo oii svojih ataršev, boste pri plačilu starih dolgcv, glede katerih je staršem priznana zasčita, uživalt enako zaščito; treba Vam bo le nadaljevati s plačilom anuitet —- v isti visini in v istih rokih, kakor je to določeno za Vaše starše. — Pri plačilu od starš^v določenih dednih odpravščin drugim otrokom ne bi uživali zaščite. Zet si lasti pravtco do hiše tasta in svaka. Jakob V. v M. Starši so mladoletnemu sirui 'ttapili parcelo, pri černur so si prldržali dosmrtno pravico uživanja. Na tej parceli je oče sporazumno s sinom postavil bišo. Mož slarejše hčere si lasti pravico do te hiše. Vpražale, ali zetu res pritioe . kaka pravica bodisi sedaj, bodisi po smrti staršev. — Zetu r.e piitiče nikaka pravica do hiže, Le njegova žena — omenjena hčerka — bi v primeru, ako bi bila radi tega, ker so starši kupili sinu parcelo ia potrošili imovino za postavitev hiše, prikrajšana pri svojem nujnem dednem deležu, upravičana po smrti staršev zahtevati oc! brata dopoinitev nujnega dednega deleža, in sicar v denarju. Doižmk odkloiiil podpi» nove zadolžnice radi vračunanja. vseh stroškov; posletlice. Ignac T. v Sl. K. Pred 20. aprilom 1932 ste ostali veletrgovcu dclžni kupnino za žganje. Tožil Vas je na plačilo 20. julija 1932 iu leta 1933 dosegel knjižbo zastavne pravice v piid svoje terjatve na glav. nici. V novi zadolžnici, ki Vam jo je poslal v . pcdpis, je vračunal vse pravdne in »scdnijsk^« streške, navajajoč, da so nastali pred 20. aprilom 19-32, zaradi eesar je Vi niste lioteli podpisati. Nato Vas je upnik potom odvetnika tožil ter ste bili obsojem na plačilo dveh obrolcov ir, piavimih (cdvetniSkih) stroškov. Vprašate, ali je bilo Vaše ravnajvje pravilno in ali je odločba. sodišča utemeljena, upoštevajoč. da ste na račun prvega obroka že prej poslali 79 din ^po predpisu vtredbe«. — Zaščiter. kmet j.e dolžan povrnit: upniku le tiste pravnomočno prisojene sodne stroške, nastale v času od 20. aprila 1932 dc 25. sep%embra 1936, ki so nastali v pravdah o obstoju, višini aii značaju -kmetskega do-lga. A tudi stroškov teh pravd kmet ni dolžan povrniti uprtiku, ako ni dal s avojim postopkom povoda za tožbo in je tožbeni zahtevak takoj na prvem naroku priznal. Iz Vašega dopisa ni zanesljivo razbrati, za Rako pravdo je šlo. Iz našega odgovora pa si lahfco sami ustvarite sodbo, ali Vas zadene dolžnost plačati od upnika zaračunane stroške ali ne. — Ol>ra<!una Vam ni trebalo podpisati, marveč le novo zadolžnica — slednjo pa seve le, ako je bil dcif* pravilno naveden. Ker jo nastal med Vami in upnikom spor o tem, ali ste dolžni plačati gori omenjerte strcške. odnosno za kake stroške gre, bi moralo na Vašo ali upnikovo zahtevo odločiti o tem vprašanju okrajno sodišče po nepravdnem p-ostopku (glasom avtentičnega tolmačenja odst. H. Clena 4 z dne 5. jan. 1937). Pravdno sodišče bi moralo postopanje prekiniti, dokler bi nepravdno sodišče ne izdalo svoje odločbe. Ako bi ae izkazalo, da nova zadolžnica ni bila pravilna, tedaj ste upravičeno odklonili njen podpis in bi moralo pravdno sodišče tožbeni zahtevek na plačilo prvih. dveh obrokov zavrniti radi preuranjenosti, kajti preden dolžniške listine niso zamenjane z novo obveznico, ne zapade v plačilo noben obrok. Ako pa je bila nova obveznica pravilna in niste plačali obeh prvih dveh obrokov v celoti, je bila tožba utemeljena in. ste dolžni plačati tudi zadevne pravdue (odvetniške) stroške. Ker sporni predmet najbrž ni presegal 500 din, nimate zoper sodbo okrajnega sodišča nikakega pravnega leka razen priziva iz ničnostnib. razlogov, ki pa niso podani. & Podpora za nov vinogradnnki nasad. Vinko L. v S. t. Obrnite se najprej na pristojnega okrajnega kmetijskega referenta s proanjo, naj si oglecla paroelo, katero bi radi zrigolali za vinograd, m naj Vam pove, da-li je lega vinorodna. Le ako bo cn cddal mnenje, da je lega vinorodna, morete upati na podelitev brezobrestnega posojila cd 3trani banske uprave. Zadevno prošnjo boste vložili takrat, ko bo potom občine javljeno, da se bocio taka posojila zcpet podeljevala. Zaenkrat Vam prošnja ne bi nič pomagala. — Trsov brezpla.čno ne beste mogii dobiti; dajejo se, odnosno so se dajali le onim, ki so izkrčili samorodne tise, sts.rejš-e od šestih let. Knjiga z obrazci razniii prosenj. Jožef D. v P. V Tiskarni sv. Cirila v Mariboru dobite »Veliki slovenaki spisovnik«, zbirko pisem, listin in vlog za zasebnike, trgovce in obrtnike. spisano leta 1919 od A. Podkrajška, za ceno 28 din, ter »linjigo uradnih vlog«, ki vsebuje obrazce političnih, voiašk.'h, finančnih, sodnih in drugih uradniii vlog in jo je spisal J. Dolžan leta 1914 (stane 16 din). Ofce knjigi sŁa precej zastareli m ne vsebujeta tcčnih. danes' veijavnih pogojev za podelitev raznih državnih služb, ki jih navajatc. Uatrezne knjige žal ni dcbiti, pač -pa najdete med odgovori v »Slov. gospo-darju« vse, kar žalite. Kaj je potrebno za prošnjo financarrja, smo baš zgorai objavili. Pcgoji, navedeni pod točkami 2, 3, 4, 8 in 9, so stalni za vse državne službe, enako starost najmanj 18 let; v ostalem pa se ne zahteva pri vseh službah, da ne bi smeli biti starejši nego 28 let, da bi morali biti samski in da ste odslužili obvezni rok v stalnem. kadru. Sprejmejo se tudi stalno ali zača&no nesposobni ter taki, ki so kot edini hranitelji nespasobnih zadrugarjev po odredbah Zakona o vojski in mornarici oproščeni službe v stalnem kadru; kdor je zavezan vojnici, mora dokazati, da je vojnico plačal. Končno tudi zahtevana šclska izobrazba ni povsod enaka. — Besedilo prošnje naj bo enostavno: »Podpisani N. N. pros-im za. podelitev službe . Da izpoL- njujem zahtevane pogoje, je razvidno iz priloženih lisUn.« Listine, odnosno njih \'sebino lahko kratko naved&te; najno potrebno pa to ni.