lil. priloga „iMlrasslSiis Howosli»“ lle». SSS z dsie 1= deeemibra WTs.
Ш8ЖЖ$К1 GIÄSNIK“, il.7.
81
L
Naprej v radikalne vrste!
Ena beseda našim nasprotnikom. — laka! smo radikali ?
Politični nasprotniki Narodne Padi-k|lne Stranke nevoščljivi radi velikega Uspeha in njenega hitrega širjenja na VSe strani naše Slovenije in ki so tako slabotni, da ji ne morejo delati zaprek javno in častno politično borbo, so se toslužili nekorektnih in v kulturnem društvu nemogočih političnih metod, ter skušajo z intrigami lažjo in različnim! nepoštenimi sredstvi škodovati naši stranki.
. Zdi se, da našim nasprotnikom v nji-"pvi zaslepljenosti ni absolutno zrtano, ta j je radik. stranka, kaj je vse dobrega naredila za naš ujedinjeni narod in za Stvaritev naše močne države. Zaradi teža ji na vsakem koraku imputirajo prvič, da je koruptivna, drugič, da je velikosrbska, tretjič, pravoslavna, potem plemenska in separatistična i. t. d. radi teža hočemo mi poskusiti, da jim to za Sokrat samo z nekaterimi primeri razjasnimo.
: ^ostavimo samo nekaj vprašanj: Komu pripadajo zasluge in kdo je Speljal Srbski narod, kateri je po balkanski vojni zelo izčrpan po svojih močeh, v grozno svetovno vojno, kate-ra je nam vsem prinesla svobodno in Ujedinjeno državo?
Kdo je pa za vse to nosil moralno in materijalno odgovornost in kdo je v naj-Шј kritičnih momentih naše zgodovine, ko je Srbija, ki se je do zadnje kaplje krvi borila tudi za nas, ter popolnoma zgubila svojo politično teritorijo, poln Donosa in samozavesti prodiral vedno Uaprej z devizo — »Borimo se ne za da-in jutri, ampak za bodočnost«... "p je bil gospodje naš največji državnik m politik, šef nar. rad. stranke g. Niko-m P a š i č, in kraljeva vlada.
Marsikateremu ne gre to vse v gla-£0. In zakaj? Temu je lahko najti vzrok. Radikalna je ena najmlajših političnih strank pri nas v Sloveniji. Mi pa, ki smo s® s politiko do pred kratkim jako malo rU-Vili, smo spoznavali narodno radikalko stranko samo iz nasprotnih časopisov, katerih parola je bila, da se na] •Ukdar NRS pri nas v Sloveniji ne ustanovi, še manj pa ukorenini. Toda vsa ta %cija jim je ostala brezplodna in brezlesna. Ti gospodje niso hoteli nikdar Pteledati v preteklo pozitivno delovanje p’RS, katero naj nam bo garancija, kako ■•Uj se politično opredelimo, če hočemo mnesti kar največ koristi našemu na-todu.
’ Dve tretjini srbskega naroda kateri Spadate NRS ste uprli pogled v nas, ‘mkor da vprašajo: zakaj mirujete? Ali Nn ni še jasnog na kateri način si naj-FŽje pomagate v teh težkih političnih ^sih, ko še vedno stojite na eni mrtvi
teki.
i To ravno je nam dalo povod, da se Ш resno zanimamo, kakšna da je NRS j? kateri vzroki so, da je postala naj-jkOČnejša v naši državi. Dovolj dokazov argumentov imamo, na kako nizki ®tenji je bila srbska država v kultur-
Va,
$Cr ^'
V nasprotnih časopisih večkrat a-da je NRS »velikosrbska« in jksklnzivistična stranka itd. Na teme-Л tega krivega mišljenja o naši stran-r*’ ie marsikateri mnenja, da je naša *rahka celo proti ideji narodnega Swnstva.
'. Vprašanje narodnega edinstva ne Duda ravno v politična vprašanja, dasi i® °zko zvezano z politiko. To je čisto л^игпо vprašanje. Za rešitev tega ЛГа2апја poklicana so v prvi vrsti raz-5 kultumo-prosvetna, ter nacijonalna Sjetva in organizacije, a nikakor in v 1;4,)enem slučaju politične stranke.
^L^ri nas, na žalost, mnoge politične jJUnke radi pomanjkanja čisto politič-uačel, opravičujejo svoje delovanje jjUjo radi tega, da rešijo to kulturno-(^ionalno vprašanje, njihovo glavno Wt® v к>°г^ Proti nasprotne partije 7 da-li nasprotna stranka akcep-^ei°	edinstva po nje-
receptu ali nekako drugače. dy^Prba za narodno edinstvo spada v Ojy°g kuitumo-prosvetnih, ter na-bjj 0 znanstvenih institucij; ona naj se med učeniaki. književniki ter dru-ni iavnimi	o nikakor ne
se ta borba na Političnem polju, tedaj bi to
nem, političnem in ekonomskem oziru do prihoda NRS -na vlado. Ni bilo treba dolgo čakati in srbska država je z neverjetno naglico procvitala in v vsakem oziru se konsolidirala, tako, da je postala vzor vsem sosednim državam, ter pri velikih in kulturnih državah na zapadu vzbudila zanimanje in zadobila simpatije, katere mi vsi danes skupno uživamo.
In tedaj, ko je Srbija z radikalno vlado na čelu razširila svoje meje, ter osvobodila svoje brate turškega jarma, si je stavila za svojo sveto nalogo, da reši tudi svoje ostale brate, ki so ječali pod avstro-ogrsko krono. To je p'-a rodilo svetovno vojno, ki je zahtevala od srbskega naroda nepregledne žrtve. In na tisočih grobovih in morju prelite srbske krvi se je rodila tudi naša svoboda. Ta srbski narod, ki je prenesel toliko gorja in prebolel toliko žrtev, je dal večinoma svoje glasove*, a z njimi tudi popolno poverenje in vodstvo države v roke g. Nikole Pasica m NRS.
Po osvobojehju, ko so se morala reševati najvažnejša in najbolj aktuelna vprašanja v naši notranji in zunanji politiki, ko je bilo potrebno-, da se reši razmejitveno vprašanje z vsemi sosednimi državami, uradniško vprašanje, invalidsko vprašanje, agrarno vprašanje in neskončno število drugih vprašanj in nalog, so se vse druge politične grupe potuhnile in pustile homogeni radikalski vladi da to vse reši kakor ve in zna, in obenem, da prevzame na sebe moralno in materijalno odgovornost. Ih po kratkem samostojnem vladanju NRS vidimo, da so gotovo vsa vprašanja s pozitivnim uspehom likvidirana. Komu naj izrečemo za to vse pohvalo? —- Mogoče Radiču, ali Korošcu, ali kakemu Spahu in njima sličnim separatistom in federalistom? — Nel! Hvala šefu Narodne radikalne stranke g. Nikoli Pašiču in njegovi vladi.
Vsi naši politični nasprotniki pa so obdržali le pfavico ostre kritike-, ne da bi aktivno hoteli sodelovati pri reševanju državnih proiMemov, kateri so bili po pravici rečeno^ usodepolni za obstanek naše države.
Nebroj teh in podobnih dokazov nas silijo, da stopimo v vrste najmočnejše in najbolj agilne stranke — Narodne radikalne stranke.
Kakor smo že prej omenili, so hoteli in še hočejo naši politični nasprotniki da NRS pred javnostjo oblatijo, naziva-jbč jo koruptivno. Mi jim to dovolimo, ker smo prepričani, da so eventualne napake), ki so zagrešene, tako minimalne in da niso vredne ene javne debate in enega javnega obračuna, v primeri zaslug, ki si jih je pridobila NRS za ves naš svobodni narod.
Gospodje, vsa vaša delovanja, s katerima ste hoteli preprečiti naš rapiden razvoj v Sloveniji, so- ostala brezuspešna. Mi pa slovenski radikali našli smo vzroke, radi katerih smo in ostanemo v bodoče zavestni radikali, i«	Radikal iz dežele.
Narodno edinstvo.
lavnimi delavci, a Političari. - Ako bi na kitičnem polju, .w««, U1 LU ty Analno - kulturno vprašanje zado-,*° Politični karakter, a to bi jjjto škodilo temu vprašanju. To bi fei 0 umetno zadrževalo ter prepreča-‘o njeno pravilno rešenje.
Wa *a na®n Predbacivalo mnoge stranke naši stranki, da je šovi-k ao srbska ekskluzivistična stranka, g.redo v..svoii neumnosti tako io stavijo v isto vrsto kakor ^nkovce med Hrvati;
Vsakemu je jasno, da so to neumestna sredstva nasprotnih partij; oni delajo samo na to, da bi narod zgubil zaupanje v našo stranko.
To so nizka sredstva za povzdigo politične moči ter oblasti v državi. Oni, kateri pozna zgodovino, načela ter program radikalne stranke; oni, koji pozna borbe, katere je radikalna stranka imela in vzdrževala; oni, kateri zna kaj je to in kakšna mora biti prava politična stranka, katerih sredstev se sme posluževati v politični borbi itd., ta zna zelo dobro, da ta kvalifikacija naše stranke ni točna in pravilna.
Proti taki tendenciozni kvalifikaciji protestirajo vsi zavedni radikali in radikalski prvaki ob vsaki priliki, a proti temu najbolj in najmočneje protestirajo dela, velika dela in delovanje radikalne stranke.
V dokaz temu ne omenim drugo nego:
a)	Naš sivi šef g. Nikola Pašič je že januarja 1. 1914 posredoval pri tedanjemu ruskemu carju, da se zraven Srbov in Hrvatov, kateri živijo v Avstriji, osvobodijo tudi Slovenci, ker oni tvorijo s Srbi in Hrvati eden etični jedinstveni narod.
b)	Izjavo niške Narodne Skupščine v začetku vojne 1. 1914.
c)	Krfskb deklaracijo L 1917 in
d)	sprememboi imena partije, katera se sedaj imenuje stranka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, čije član more biti vsak Srb, Hrvat in Slovenec, kakor tudi vsak drugi državljan naše kraljevine, kateri sprejme naš program, ter načela stranke in konečno
e)	delo za vidovdansko ustavo in striktno izvajanje te ustave.
Ako je radikalna stranka velikosrbska ali samosrbska1, ona bi ne storila vsega tega; ona je mogla, samo ako je hotela, že takoj v začetku vstva-riti Veliko Srbijo, ker je ona imela v svojih rokah vso državno oblast Srbije, in radi bi vedeli, kdo bi ji zatnogel to preprečiti?	«
Torej, ako znamo vse to, potem nam je jasno, kako so te trditve neumestne in za našo stranico neopravičene. — Razen tega, moramo imeti vedno v spominu, da radiltalnd0 stranka ni bila nikoli šovinistična in Vključno nacionalistična stranka. Ona je že v začetku svojega delovanja uvidela, da ji je vsaki nacijonalizem škodljiv, ako predvsem ni socijalen.
Radikalna stranka je socijalistična stranka, katera je uvidela, da brez celokupnega narodnega osvobojenja in uje-
dinjenja ni mogoče urediti moderno In močno državo, katera bi omogočila pravilni in normalni, socijalni in kulturni razvoj in emancipacijo naroda. Radikalna stranka si ni usvojila idejo inter-nacijonalizma, ona si je usvojila idejo narodnega radikalizma; t. j. posebno strugo v socialističnem pokretu. Ideja radikalizma prenesla je našo stranko na razmere in stanje našega naroda, in se je trudila da v okviru teh idej vodi politiko našega naroda.
Vsakemu so znani uspehi radikalne politike. Kako so ti vspehi ugodno vplivali na razvoj narodnega edinstva, o tem ni treba mnogo besed.
Trditev, da je NRS proti narodnemu edinstvu, pomenilo bi, da je mati proti svojemu rojenemu detetu.
Lj. D. Jurkovič.
Kaj dela dr. Korošec 1
Opemln @ pranem Easy.
Slovenska ljudska stranka z dr. Korošcem na čelu je pokazala v parlamentarni borbi še dosti smisla, sposobnosti in okretnosti za politiko. Nasprotno s politiko realizma in politične zrelosti, ki jo kaže parlamentarna skupina g. Korošca v narodni skupščini, pišejo novine in listi te skupine v Sloveniji o na>-ših razmerah v državi tako, da prekaša Radičeve neumnosti. Zdi se, da je državna oblast v Sloveniji zelo slaba in da je državna avtoriteta omajana, ako je mogoče lansirati v časopisje žalitve in napise, ki odlikujejo n. pr. »Slovenca« z 22. novembra v uvodnem članku »Novi atentat«. Svoboda tiska, ustanovljena z ustavo, se zlorablja v Sloveniji v navedenih listih na najogabnejši način. Ni nam prijetno, da to ugotavljamo, ker smo g. Korošca in njegove prijatelje smatrali za umerjene ljudi, s katerimi poleg vseh razlik v pojmovanju lahko sodelujemo pri parlamentarnem in drugem političnem delu. Mislili smo, da ta skupina upošteva skupnost naše države in da stoji visoko nad partijskimi razlogi državna enota, državni ugled, državna avtoriteta, ki jo ne smemo istovetiti z nobeno stranko in tudi ne s strankarskimi pogreški, ako bi se taki recimo dogodili. Na žalost, pisanje »Slovenca« je takšno, da najresneje razmišljamo o sredstvih, s katerimi bomo te ekscese in takšne odijozne napade na državo lahko pobijali. Vsekakor bo v doglednem času izšel tiskovni zakon, ki bo nalagal odgovornost za vsa kazniva dejanja izvršena potom tiska.
»Slovenec« hudobno in lažnjivo dolži srbski centralizem, češ da stremi za tem, da bi bil oglodal in »opljačkal« kakor se fino izraža, Slovenijo in slovenske kraje do golega. Namenoma podžigava svoje čitalce, kakor da bi centralizem ukinil v Sloveniji vsako samoupravo, čeprav je jasno in znano, da Slovenija ni imela kot celina nikake samouprave. Prav tako prepričuje svoje čitalce, da centralizem ruši kulturno samoupravo in celokupno stabilnost Slovenije in to samo zato, da bi mogel preiti v zaključek, da so danes Slovenci prišli iz evropskih razmer, v katerih so živeli pod Avstrijo, v azijatske razmere; pri tem pa I namigava na naše toli pričakovano uje- j'
dinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Povod za tako blazno klevetanje in izdajstvo nad svojo rodno državo je našel »Slovenec« v gotovih odredbah zakonskega predloga o občinski in mestni samoupravi, v katerem je po njegovem mnenju pogrešen in ogrožen princip samouprave, kakor je prazno s predlogom ki še ni prišel v razmotrivanje v skupščini, tako ne verujemo v ta predlog, da bi mogel imeti odredbe, kakoršne jih mu nadevlje »Slovenec«. Pa to puščamo za pozneje), da to vprašanje bližje ogledamo. Na vsak način bo pa radikalna stranka, ki je vedno spoštovala in ščitila načelo samouprave, umela tudi obdržati to načelo v ujedinjeni kraljevini. Trditev »Slovenca«, da bi se z novim zakonom zrušila samouprava, ki jo je občina upirala na temeljih avstrijskega zakona, ki pozna občinski zakon, ki je veljal za avstrijske dežele. Ako je »Slovencu« žal za tem in takimi odredbami je naravno, da mu mi ne moremo pomagati, kar nas pa napeljava, da pišemo take stvari je tista skrajna drznost, s katero piše ta list o Beogradu in o Srbi ji. Tako1 daleč se je spozabil, da naziva našo kraljevino velikosrbski despotizem, ki ogroža kulturo; red in mir v celi Evropi in ki se mora v interesu človečanstva uničiti.
Nadejamo se, da kolebanje državnih organov napram takim izpadom proti državi kmalu preneha. Kar se pa tiče g. Korošca in njegovih tovarišev smatramo za dolžnost, da jih najresnejše opozorimo na pisanje »Slovenca«, ki je prekoračilo vse meje, ki ne more ostati brez posledic!«
Ena politična grupa, Id spoštuje sebe in ki želi, da jo spoštujejo tudi drugi, mora biti korektna in sicer ne samo napram državi, ampak tudi napram drugim političnim grupam. Pisanje »Slovenca« kot službenega organa Koroščeve stranke, nas vede v neugoden položaj, tako da moramo svoje mnenje o klerikalcih in njihovi politični treznosti zamenjati in da se njihovemu zadržanju napram nam tudi mi preokrenemo. To na znanje dr. Korošcu in njegovim prijateljem.
(Beogradska »Samouprava«.)
Mladi radikali organizirajte se!
©smwajfe klybove Nar. ßad. Omladine.
Radikalizem se med Slovenci širi, treba da se začne z organizacijo.
V naših vrstah naj se zbere vse, kar je svežega, mladega, čilega, idealnega.
Zunaj naj ostanejo koristolovci, se-bičneži, ki iščejo samo svoje koristi časti in službe.
Zunaj naj ostanejo vsi, ki se §e drže plesnjivih ideologij iz starega avstrijskega robstva.
Radikalna Omladina mora biti nositeljica svetlih idej, ki so dovele do naše svobode in jedinstva.
Radikalna Omladina je nasprotnica kapitalističnega gospodarskega reda. Ona je socijalistična, ker sprejema dva osnovna načela socijalizma: socijalizacijo proizvajalnih sredstev in razredni boj, to je boj vseh zatiranih, delavnih trpečih slojev z vrstami zatiralcev in izkoriščevalcev.
Narodna Radikalna Omladina pobija odločno vsak plemenski separatizem. Ona stoji na stališču narodne jedinstvenosti. Plemenske in separatistične težnje so samo posledica stare avstrijske vzgoje in ostanki srednjeveškega fevdalizma. Boj, neizprosni boj vsem tem srednjeveškim ostankom!
Narodna Radikalna Omladina je Proti vsaki verski intoleranci, a tudi Proti vsaki protiverski gonji. Verska
čustva in prepričanja čisla in spoštuje, toda je protivna vsaki stranki na verski podlagi, pa naj bi bila katoliška, muslimanska, judovska, pravoslavna ali tudi brezverska. Radikalna stranka mora ščititi vero, kakor sploh mora ščititi in podpirati vse narodne svetinje in vsa idealna stremljenja.
Narodna Radikalna Omladina je narodna, hoče ne samo dobrobit in svobodo posameznika, ampak tudi dobrobit in svobodo celega naroda. Kakor se je doslej borila in žrtvovala za narodne ideale, tako bo tudi v bodočnosti pripravljena vse žrtvovati za narodno državo in za naše še neosvobojene brate.
Vsi, ki stoje na našem socialnem, kulturnem in državnem stališču, vsi, ki hočejo, da izginejo plemenski boji, verski antagonizmi, socijalne krivice, vsi, ki hočejo, da bo naša država močna in dobro urejena, da se izvrši, kar je želel naš pesnik:
»Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene,«
naj se združijo v radikalnih omladinskih klubih.
Od časa teoretičnih razprav moramo preiti k delu, k osnovanju klubov Narodne Radikalne Omladine.
Rešimo Sokolski Tabori
'e
Boj za Idealizem.
Ali smemo biti idealni — ali ne smemo?
Ali smemo ljubiti domovino — aij ne smemo?
Ali smemo delati za državo — ali ne smemo?
Ali smemo delati, trpeti, žrtvovati, da se naša država lepo uredi da vlada v nji mir in sloga, da se vsi deli naroda med seboj vse bolje spoznajo, vzljubijo, zedinijo?
Pravijo: Ne, ne smeš!
Pravijo:	Ti smeš samo psovati,
zmerjati, delati razdor, obrekovati, ovirati delo drugih.
Pravijo: Ti si hlapec, izdajalec, plačanec, podkupljena duša... in še mnogo takih izrazov ti namečejo na hrbet
v	eni sapi.
Ne smeš biti idealen, ne smeš ljubiti države in domovine, ne smeš delati po svojem prepričanju. Kakor si moral za avstrijskih časov prikrivati svoje narodno prepričanje, tako ga moraš tudi sedaj!
Ali je prinesla vojska osvobojenje, ali ga ni prinesla?
AH moramo še sedaj trpeti, da bomo zasramovani radi našega idealizma?
Ali naj v resnici velja »država«, »narod«, »domovina« kot psovka, katere se moramo sramovati?
Vzbojevati moramo boj za idealizem ...
Reči moramo:
Bili so, ki so za avstrijskih časov pri vsaki priliki manifestirali svojo uda-nost cesarju in Avstriji. Bili so in dobro se jim je godilo.
Mi jim ,tega ne oponašamo.
Bili so, katerim je izraz »srbofil« pomenil velikega zločinca. Bili so in tudi po osvobojenju se jim ni ničesar zgo» dilo.
Mi jim tega ne oponašamo.
Bili so, ki so navduševali sebe in druge za »sveto vojsko«, se veselili vseh avstrijskih uspehov, pevali pesmi: »vinarje zbirajmo, jih za sveto vojsko dajmo«, ter »s kanoni vas pozdravimo,
vi	Srbi« in tako dalje.
Bili so in godi se jim sedaj bolje, kakor se jim je poprej.
Mi jim to privoščimo!
Toda naj se pusti tudi nam, da smo drugačni. Če imajo oni svoje praktične nazore, ki so nesli pred vojno, med vojno in po vojni, naj puste tudi nam, da ostanemo sedaj, ko so naše ideje zmagale njim istotako zvesti, kakor smo bili pred vojno in med vojno, če tudi nimamo od našega idealizma nobenih mate-rijelnih koristi in jih tudi ne iščemo.
Ta pravica se mora izbojevati.
Knjiga
© Nikoli Pašiču.
Beogradski listi javljajo, da neki širši odbor parlamentarnega radikalnega kluba že dalje časa intenzivno zbira biografski materijal za knjigo o življenju šefa Narodne radikalne stranke in državnega premijera našega, g. Nikole Pasica.
Knjiga bode zelo obsežna in posebnega, največjega političnega interesa in značaja. To je tudi popolnoma razumljivo, če se pomisli, da je celo življenje in delo g. Pašiča nerazdvojeno spojeno z življenjem in politično zgodovino našega naroda zadnjih nekoliko desetletij.
S požrtvovalno pomočjo svojih političnih prijateljev je g. Pašič v resnici preporodi! naše politično življenje, boreč se do popolne končne pobede za politična prava in svobode našega naroda. V tej dolgi in mučni borbi je On, s svojimi prijatelji, večkrat izpostavil tudi svoje življenje v smrtno nevarnosti vedno brez neodločnosti in strahu, v zavesti, da ta borba za pobedo Nje>-govih osebnih in partijskih načel pomeni obenem tudi borbo in pobedo samega našega naroda proti vsem našim političnim in nacionalnim sovražnikom.
Kako sijajno in popolno zmago je v tej borbi izvojeval g. Pašič, na čelu Narodne radikalne stranke), je največji dokaz oni idealni dovršeni demokratizem in najustavnejši parlamentarizem Predvojne Srbije, kateri so ji edini omogočili moralni preporod in materialni napredek v tolikšni meri, da je do takrat majhna in vsled stoletnih bojev oslabela Srbija bila v mogočnosti prevzeti na sebe vlogo Piemonta Slovenskega Juga, ter započeti boj sedaj ne samo s pojedincima, temveč s celim močnim imperijem, turškim, avstrijskim in nemškim.
In to nacionalno borbo junaškega in plemenitega srbskega naroda za osvobojenje njegovih zasužnjenih ha potlačenih mučeniških bratov, nas Slovencev in Hrvatov — tudi to borbo je vodila Narodna radikalna stranka, pod modrim in izkusnim vodstvom g. Nikole Pašiča. Venčana je ta borba z največjim mogočnim vspehom: osvobojenjem in ujedinjenjem celokupnega našega na-
III, priloga ,>ДШгат1Ш И<»»оШјј>“ Ite«. Ž5S ж 1. сјатетћта liži. Cs^muCALSKl CiSLftSNSjC.**}
roda v to veliko in mogočno skupno našo državo — kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev!
To so torej, da ne navajamo za sedaj obširneje, zunanji in vsem nam dobro znani rezultati narodne politike radikalne stranke in državniške modrosti njenega šefa g. Nikole Pašiča.
Gospod Nikola Pašič dočakal je za vso to svojo gigantsko borbo popolno priznanje. Visoko povišan nad malenkostno in nevredno dnevno politiko-, tako visoko, da do Njega ne doseže niti trohica onega političnega in moralnega blata, s katerim bi ga, v nedostatku na-čednosti, hoteli oblatiti Njegovi nedostojni in nemočni politični nasprotniki. On skozi desetletja že vživa popolno zaupanje celokupnega srbskega, a sedaj tudi našega ujedinjenega naroda, bodoči ne samo šef najmočnejše naše politične partije, nego — poleg narodnega — odlikovan tudi z neizčrpnim zaupanjem Krone — obenem tudi povsod v svetu kot eden največjih politikov in državnikov, cenjeni premijer Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Knjiga o življenju g. Nikole Pašiča bode najprijetnejša politična lektira in najboljši poduk za vsakogar, ki se aktivno bavi ali se samo interesuje o politični prošlosti in sedanjosti našega naroda, a kot življenjepis največ j ega našega političarja in državnika bode knjiga obenem tudi primer za vzgled vsem nam, katerim so na srcu ideje in ideali, katerim so g. Nikola Pašič in Narodna radikalna stranka tako resnično in požrtvovalno služili — v blagostanje in srečo vseh nas!
Ko bo knjiga izšla, bomo pravočasno obvestili o tem naše prijatelje in bralce.
Delovanje Akcijskega Odbora.
Zveza Slovenije $ morjem.
Na zadnji seji A, O. se je razpravljalo tudi o zvezi Slovenije z morjem.
Tajnik Ljuba Jurkovič je poročal, da se je Trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani obrnila na Akcijski odbor za priporočilo pri ministrstvu saobra-čaja, da bi se proga Kočevje—Severin Vrbovsko, Črnomelj—Severin in Sevalca—St. Janž dogradila do konca, v kateri namen je vložila posebno prošnjo. Trasiranje teh prog se je namreč v svrho zveze Slovenije z morjem začelo iz Blairovega posojila, a vsled problematičnosti tega posojila je bilo telegrafično dne 17. julija 1. 1923 ustavljeno. Prošnja gre za tem, da bi se na-daljno trasiranje krilo iz rednega državnega proračuna. Ker naši kočevski tovariši to vprašanje sigurno najbolje poznajo, je tajništvo v sporazumu s predsedstvom napotilo dr. Sajovic-a iz Kočevja, da v tem vprašanju seji referira in stavi pismene predloge.
Dr. Sajovic poroča: »V svrho zveze Slovenije z morjem obstojata dva pravca: Maribor—Zidanimost—Sevnica Št. Janž—Črnomelj—Severin s stransko vejo Severin—Kočevje (Ljubljana) in pa Maribor—Ljubljana—Kočevje— Brod—Moravče—morje. Prvi gre torej mimo Ljubljane in upošteva Ljubljano le po stranski progi Severin—Kočevje, drugi pa hoče z dograditvijo 44 km dolge proge Kočevje—Brod— Moravče zvezati Slovenijo z najkrajšim potom z morjem. Ta najkrajša zveza je strokovno brezhibno že iztrasirana in izračunana. Je visoko aktivna sama na sebi. Uradno ugotovljeni prirastek lesa znaša 28 vagonov dnevno. Ne gre skozi gozdove, pač v bližini gozdov, skozi močno obljudene kraje in sicer občine: Sivold—Črni potok, Novilazi, Banjaluka, Fara Brod na Kupi. To so jako lepi kraji, bogati lesa, vodnih sil in premoga. K temu pridejo še sosedne vse močno obljudene občine. Do trasiranja je bilo že jeseni 1921, v juliju 1922 so bili vsi načrti dotiskani in bi se bilo že takrat ob času Blairovega posojila, lahko nastavilo z lopato. Mesto te pa se je na zahtevo SKS v zadnjem trenutku uzakonilo Kočevje—Severin—Vrbovsko in Črnomelj—Severin ter Sevnica—Št. Janž, pri čemur se je Vinico izpustilo. Ta proga je daljša od prve, tkzv. Musilove. Kočevje—Severin—Vrbovsko znaša ca. 60 km, Črnomelj—Severin 23 km, skupno torej nad 80 km. K temu pride še Sevnica—Št. Janž, kjer je jako težaven teren. Z uzakonjenjem Blairovega posojila se je jelo trasirati to progo; dotrasiralo se je nekako do Starega trga (iz Kočevja), ko so bila dela vsled nesigurnosti nadaljnih sredstev telegrafično ustavljena.
Zveza Slovenije z morjem po last" nem teritoriju, kot prvovrstna izvozna in uvozna železnica, je ena izmed živinskih potreb v Sloveniji. Vsled tega je treba to vprašanje nadvse resno proučiti. Nikakor se pa ne sme prosmatrati iz strankinih ali osebnih vidikov, ampak le iz strokovnih in gospodarskih. Vsled tega predlagam, da naša partija intervenira na merodajnem mestu, da se za trasiranje žel. prog Kočevje Severin— Vrbovsko, Črnomelj—Severin in Sev-
nica—Št. Janž dovolijo in dajo na razpolago sredstva iz rednega državnega proračuna in da se po dotrasiranju teh prog v zvezi z Musilovo (Kočevje— Bred—Moravče) po strokovnjakih in sporazumno s prizadetimi gospodarskimi korporacijami ugotovi, katere ali katera od navedenih prog je v največjo splošno korist Slovenije. (Sprejeto soglasno. Tajništvu se naloži, da ukrene takoj primerne korake.)
Objave.
P jm vsem radikalom mesta Ljubljane»
V	svrho organizacije rednega mestnega radikalnega odbora v Ljubljani poživljamo še enkrat vse člane, da se takoj zglasijo v pisarni Akcijskega odbora N. R. S. (Wolfova ul. 1/1), kjer dobe proti vplačilu od 2.50 D nove legitimacije. Vsakdo naj prinese s seboj tudi staro legitimacijo.
Pisarna je odprta od 9.—12. ter od 14.—18. ure. Tajnik sprejema stranke od 11.—12. ter od 16,—19. ure. Pri izmenjavi legitimacije se bode vsakega člana obvestilo, kateremu mestnemu radikalnemu pododboru pripada.
V	smislu sklepa seje Akcijskega odbora od dne 26. oktobra t. 1. ustanovilo se bode v Ljubljani osem krajevnih radikalnih pododborov, kojih predsedniki, podpredsedniki in delegati tvorijo redni ljubljanski mestni radikalni odbor, ka^ teri ima po statutih rang okrožnega radikalnega odbora. —
Iz naroda — za narod!
V	Ljubljani, 27. novembra 1923.
Akcijski odbor N RS.
Predsednik:
Dr. Niko Županič, 1. r.
Sekretar:
Ljubo D. Jurkovič, 1. r.
Poziv I
Pozivamo vse naše pristaše, da se čimprej organizirajo v smislu navodil, ki smo jih objavili v »Radikalskem Glasniku« — »Jutranjih Novosti«. V to svrho naj se v vseh občinah, kjer se nahaja vsaj 10 naših pristašev, organizira krajevni odbor. Želeli bi, da se izvrši ta organizacija na inicijativo naših pristašev. Nikdo naj se ne boji vstopiti v našo stranko; v stranko, po katere programu in delu ter s pomočjo ogromnih žrtev najboljših sinov našega naroda se je ■ustvarila naša velika kraljevina.
Nikdo naj se ne boji delovati v stranki, kateri je narod dal preko svojih narodnih zastopnikov v roke vlado in težko dolžnost, da organizira našo mlado kraljevino, ter da ji izdela osnovne državne zakone.
Nikdo naj se ne boji vstopiti v stranko, ki je edina sposobna, da pripelje ves narod iz težkega stanja, v katerem se nahaja.
NRS je dokazala, da more potom svojih voditeljev rešiti težka finančna vprašanja, ter dovesti državo k napredku in blagostanju.
Kdor deluje za jačenje in širjenje NRS, ta deluje za blagobit svojega mesta, svojega kraja, cele Slovenije in cele države.
Naprej v Narodno radikalno stranko! Moč politične stranke leži v njeni organizaciji, moč organizacije pa v disciplini in redu, ki se morata uveljaviti v vseh organizacijah.
V	našem listu dobi vsak pristaš in član točna navodila), kako treba sprovesti organizacijo, kako se vpisujejo in sprejemajo člani, radi tega je potrebno, da se drže točno teh navodil.
Ko bo organizacija izvedena, prosimo, da na naslov: »Akcijski odbor NRS v Ljubljani (poštni predal 106) pošljete poročilo po sledečem formularju:
Volilni okraj:.....................
Politični srez:....................
Krajevni radikalste odbor:..............
Na radikalskem zborovanju v . ki se je vršilo dne .... 1923, se je ustanovil krajevni radikalste odbor za občino ......
V	smislu strankinega statuta izvoljeni odbor se je konstituiral na sledeči način:
Predsednik:.............
Podpredsednik: .............
Tajnik:.............
Blagajnik:..............
Odborniki (najmanj 1):..............
Ta krajevni radikalste odbor šteje dosedaj.............članov.
Za sprejemanje pošte je bil določen g. X. X. in se naj pošiljajo vsi dopisi na njegov naslov.
V	............dne . . . 1923.
Tajnik: . . . Predsednik: . . .
POZIV.
Ker je mesto Maribor že organizo-vano v smislu strankinega statuta na pet krajevnih pododborov, sklicuje se na dan 5. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v tajništvu skupna
SEJA
vseh krajevnih pododborov v svrho konstituiranja mariborskega MEJNOG RADIKALSKOG ODBORA.
V	ta odbor pošlje vsak pododbor predsednika, podpredsednika in še enega delegata.
Dnevni red:
1.	Konstituiranje M. R. O.
2.	Ukrepi glede smernic za vse pododbore.
3.	Slučajnosti.
V	Mariboru, dne 28. nov. 1923. Predsednik: Dr. Ravnik 1. r. Sekretar: Janko Trošt 1. r.
»ft---------
Pozor I
Tajništvo Narodne radikalne stranke v Mariboru^ Frančiškanska ul. 14 otvori počenši s 1. decembrom t. 1. informacijsko pisarno za davčne zadeve, katero bodo vodili strokovnjaki. Somišljeniki se vabijo; da se v svojem lastnem interesu poslužujejo te ustanove, ter se posebno opozarjajo na napoved dohodnine, ki se zahteva prihodnji mesec, ter na prizive proti nje odmeri. Pisarna bo poslovala vsako soboto popoldne in v nedeljo predpoldne. Pismene vloge se takoj rešujejo. Poslovanje je brezplačno!
Sirite ratkalski tisk S
Na »Jutranje Novosti« katere prinašajo v rubriki »Radikalski Glasnik« službene vesti in objave vseh organizacij NRS v Sloveniji bi morali biti naročeni vsi naši člani. Stavlja se vsem strankininf organizacijam v dolžnost, da se pobrigajo za širjenje našega lista.
V	vseh kavarnah, čitalnicah, društvih in brivnicah naj naši člani zahtevajo »Jutranje Novosti«.
Z širjenjem našega tiska se širi paše ideje ter se deluje za dobrobit naroda in države 1 V vsakem krajevnem odboru naj se ustanovi propagandna sekcija, katera naj se briga za širjenje našega lista. Te sekcije bi nabirale tudi mesečnino odnosno naročnino za »Jutranje Novosti« ter bi se v tem slučaju pripisani dobiček od nabiranja naročnine vložil v blagajno odnosnega odbora.
Širite naš list, kateri vsakomur zraven tega ostalega, nudi zabavno čtivo in prinaša obči pregled razvoja vseh kulturnih, nacijonalnih, političnih in znanstvenih vprašanj 1
Podpirajte naš tisk!
Apeliramo na vse naše trgovce in industrijalce, da objavljajo svoje inse-rate v »Jutranjih Novostih«, katere se od dne do dne vedno bolj širijo 'ter pridobivajo vedno večji ugled.
S pomočjo obširne in velike organizacije naše stranke čitajo se »Jutranje Novosti« v vseh krajih naše kraljevine in raditega imajo inserati v našem listu prednost pred vsemi drugimi časopisi v Sloveniji.
Razen tega, da je to v interesu trgovskih in industrijskih podjetij se z iuseriranjem v našem listu podpira naš tisk, kar je uajvečja dolžnost vsakega našega člana.
Pokret NRS.
Ijubffa&iski OM,
Iz študentskega radikalnega kluba »Slovenski Jug«.
Dne 29. t. m. ob 8. uri zvečer se je v prostorih štiid. rad. kluba »Slovenski Jug« vršilo prvo predavanje, s katerim otvarja omenjeni klub vrsto predavanj v svrho političnega izobraževanja svojih članov in ostale akademske omladine, katera se za to zanima.
Predaval je kolega Ljubo Jurkovič o temi: Ideologija in program Narodne Radikalne Stranke. Predavanje ie bilo zanimivo in mnogoštevilno obiskano. Sledila je živahna debata.
Z zadovoljstvom pozdravljamo uspešen začetek mladega kluba, ter mu tudi v bodoče želimo mnogo uspeha.
Prvi ljubljanski radikalski pododbor v Spodnji Šiški. Po živahni agitaciji pripravljalnega odbora se vrši v petek, 30. t. m. radikalski shod, na katerem se bo izvolil prvi krajevni pododbor ljubljanskega mestnega radikalskega odbora. Naj živijo šišenski radikali!
Zagorje. Omladina občuti potrebo udeležbe v javnem političnem življenju. Uvidevajoč, da ji je to mogoče samo v veliki in dobro organizirani NRS, je povzela akcijo za organizacijo kluba ra-dikalske omladine. Delo in zavednost nove omladine dokazuje, da bo bodočnost NRS ravno tako velika kot je njena Prošlost. Živela radikalska omladina!
Dravlje. Gornje-šišenski KRO je sprejel visoko število članov iz Dravelj, kjer vlada živahno zanimanje za NRS. Gornje-šišenski KRO se pod predsed-ništvom g. Pitamica živahno trudi za širjenje NRS. Naprej za blaginjo naroda in države — za napredek Slovenije'
lisa*
Ä5I sl elan
Jugoslovanske Matice
Mariborski OKO.
Maribor. Radikali v Maribora se sestajajo vsak četrtek zvečer v posebni sobi restavracije »Grajska klet«. Somišljeniki dobrodošli!
Slovenska Bistrica. KRO deluje z vso energijo za razširjanje NRS. Število članov postaja vedno večje. KRO je zaprosil akcijski odbor, da naj se interesira za ureditev uradniškega vprašanja. Prošnja je bila odposlana na glavni radikalni odbor v Beograd z dragimi pred-stavkami ostalih organizacij. NRS bo na tem delovala, da v mejah možnosti, uredi uradniško vprašanje tako, kakor najbolje odgovarja interesu naroda in države.
Cvetkovci. V naši občini napreduje NRO s posebnim zanimanjem tukajšnjega KRO., kateri je preko strankine organizacije v Beogradu izposloval, da se od vlade dovoli pomoč za dograditev mostu črez Pesnico, kar je v korist celi občini in narodu. NRS pomaga narodu ne samo z praznimi frazami, ampak tudi z . dejanji. Širite NRS, katera je edino zmožna koristiti in dati narodu pomoč.
lama izjava.
Podpisani Grašič Franc, bivši ključavničar delavnice južne žel. v Mariboru, Frankopanova ulica št. 29 priznavam, da sem bil kot intemacijonalni socijaldemokrat vedno nasproten slovanskemu pokretu in da sem kot Slovenec zelo mnogo grešil v tem oziru. Socijaldemokratizem v Maribora, ki se še ni otresel nemškega predvojnega upliva in še danfes zelo bujno cvete zlasti v delavnicah južne železnice, mi je konečno odprl oči, vsled česar izjavljam javno, da izstopam iz te stranke, ki stremi za tem, da obdrži nadvlado in da se Slovenci mečejo ne samo na cesto, pač pa tudi v pogubo, kar sem občutil tudi jaz sam. Ker sem sprevidel, da je edina NRS stranka tudi poštenega in zavednega slovenskega delavca, sem vstopil v to stranko in vabim vse bivše svoje somišljenike, da sledijo mojemu zgledu.
V Mariboru, dne 8. novembra 1923.
Grašič Franc, 1. r.
Celjste 080.
Trbovlje. Ob delovanju predsednika tukajšnjega KRO, g. Sitter ja, zadobiva NRS vedno bolj in bolj .čvrst temelj; osnovana je nadeja, da se bodo strankine zadeve z resnim delom novo izvoljenega odbora preokrenile stalno na boljše. Delavcu niso ugajale neresnosti raznih političnih demagogov, in sam prihaja do zavesti in občutja, da more zasijati delavstvu in vsem državljanom boljša usoda samo z delom v resnih strankah.
Celje. S pomočjo g. Stermeckega deluje KRO v smeri širjenja NRS v Celjskem mestu. Za malo časa se bo že izvedla organizacija SRO in ORO. Gotovo se bo potem stranka še lepše razvijala in jačala.
Prekmurski ORO.
Murska Sobota. V celem Prekmurju vlada živahno zanimanje za NRS. Ustanovitev posebnega okrožnega radikalskega odbora je bila pozdravljena z radostjo, ker se bo na ta način mogla stranka lažje razvijati. Razmere so v Prekmurju povsem različne od razmer v ostalih okrožjih, in je potrebna v vseh ozirih posebna taktika; posebne metode glede širjenja strankinih načel, glede njene organizacije. V vsaki občini se mora ustanoviti krajevni radikalski odbor! Živio naše Prekmurje!
Dolnja Lendava. Radi delovanja KRO in njegovega predsednika g. Ki-raly se širi NRS po vseh občinah tukajšnjega okrožja. V nedeljo 2. decembra, se vrši velik radikalski shod, na katerem se bo prvič pokazala moč NRS, zavednost naših vzglednih Prekmurča-nov. Zadnjo nedeljo je pričel izhajati radikalski tednik »Istina«, ki bo širil idejo radikalizma v prekmurskem narečju in v madžarskem jeziku Naprej v NRS!
Novomeški ORO.
Vinica. Kiub vsem težkočam je vini-Ški KRO razširil svoje delovanje preko cele prostrane občine. Število članov se neprestano širi: nadejati se je, da se bo narod polagoma organiziral in vstopil v močno NRS. Naprej, iz naroda za narod!
Žužemberk. Naši vzgledni požrtvovalni in delavni člani gradijo tudi v tem kraju organizacijo Narodne radikalne stranke. Delo in sposobnost voditeljev otvarja oči vsem iskrenim rodoljubom. Z zaupanjem stopajo v njene vrste. Delo za NRS znači delo za narod in za državo.
Opozorilo dopisnikom.
Dopisi, kutci so namenjeni za rubriko »Radikalni Glasnik« v »Jutranjih Novostih« morajo biti podpisani in označeni- z žigom onega krajevnega odbora \z katerega Pride doniš. Ponovno
prosimo vse dopisnike, da se tega točno držijo, ker se drugače ne bom» ozirali na njihove dopiše/
Strankin pokret v kraljevini. Kongres Nar. Rad Omladine.
Te dni se vrši v Beogradu kongres radikalne omladine, žal nam jej, da Slovenija ne more biti na kongresu zastopana tako, kakor bi želeli mnogi radikalski omladinci iz Slovenije. Ali kljub temu hoče radikalna omladina razširiti svojo organizacijo v tukajšnjih krajih v čisti veri, da bo s tem izvršila svojo radikalno dolžnost iskrenih patriotov. Trdno smo prepričani, da bo beograjski kongres dal naši omladinski organizaciji novo smer delovanja in da bo to delovanje v korist celi naši stranki.
Radikalste) omladino, katera prihaja iz vseh strani kraljevine v našo lepo prestolico, da zboruje, organizira in razširi vsoje delovanje, na j srčne je pozdravljajo bratje iz Slovenije.
Želimo kongresu obilo uspeha!
Naprej za končno zmago radikalste misli!
NRS v Bosni.
Iz gradačačkega sreza je izstopilo lepo število volilcev iz zemljoradniške stranke, ter priglasilo svoj pristop v Narodno Radikalno Stranko. Ti naši novi člani so poslali poslanskemu klubu zemljoradnikov sledečo izjavo: »Z današnjim dnevom prenehamo biti pristaši stranke, katera ruši vse ono, kar je sezidalo s krvavo žrtvo toliko in toliko junakov. Naš narod ne sme dovoliti tega na ljubo nikomur niti na ljubo vašemu stanovskemu idealu. Ideal junaštva ter edinstva našega naroda je prvi in najvišji ideal. Uvideli smo tudi, da so vse vaše Obljube, vaš program, vaša stranka, ter vse ideje, o katerih ste tako lepo govorili, samo pesek v oči. Vaš razum je preplitek in nezrel, da bi uvideval, kaj je naši mladi državi, katera ima toliko narodnih in državnih nasprotnikov, nujno potrebno. — Ti in še drugi vzroki so nas dovedli do tega, da hočemo sodelovati samo v taki politični stranki, katera dejanski zastopa interese države, katera mora biti močna in srečna. —-Majka Srbija in srbski brati naj nam bodo učitelji - prednjaki. Ti naj nam pokažejo, komu naj sledimo in za koga naj glasujemo. In ti so nam dokazali, da je edina naša prava stranka NRS.
Nov radikalni politični tednik za Medji-murje.
V Dolnji Lendavi je začel izhajati nov radikalni politični tednik za Medji-murje v slovenskem in ogrskem jeziku: »Istina-Igazsäg«, v redakciji g. Jožefal Kiralja.
Politično in informativno zelo dobrd urejena prva številka prinaša simpatično napisan programatičen uvodnik, L? katerega citiramo le sledeče:
»Pod naslovom »Istina« je stopil na dan pravičen borec slovenskega in ogr- | skega prebivalstva za lendavski okraj* Slovensko in ogrsko prebivalstvo živi že več sto let skupaj, skupaj se je vzgojilo, skupno prenašalo vse težave živ' ljenja. To prebivalstvo vežejo tudi ožjd zveze: skupaj je živelo v času miru; skupaj v zmetnem času vojne, in je zato gospodarsko in kulturno prisiljeno eden na drugega. Ravno to so bili vzroki, da prebivalstvo tega kraja stopi V enotno politično fronto, da s skupno močjo ohrani svoje interese. Ti vzroki so dovedli, da so zaupniki 24. oktobra osnovali organizacijo Narodne Radikalne Stranke, kot organ danes vladajoče stranke, v kateri mislijo pridobiti obrano svojih skupnih interesov, in to tem več, ker to do danes nobena nasprotna stranka ni mogla doseči...
»Istina« bo pri vladi zastopala interese našega ljudstva, dokler ne pridobi pravega parlamentarnega zastopstva ono ljudstvo, katero so ukanili brezdušni Radičevi agitatorji, kateri so se dali izvoliti za zastopnike naroda, ali so pozabili iti tja, kjer se rešava usoda ljudstva — v parlament!
Za odklonitev naših nekrivic je samo ena pot in sicer začeta pot, vspešno pa je naše delo samo tedaj, če z rame ob rami se vojujemo eden polfeg drugega. Naše geslo bodi vsegdar in povsod: »Kdor ni z nami — on je proti nas!«...
Našemu novemu časnikarskemu tovarišu želimo popoln uspeh v težki, Pa vzvišeni borbi za velika načela NRS-» katera je ne samo največ doprinesli osvobojenju in ujedinjenju celokupnega našega naroda v eno močno državo,: ampak je tudi z vso svojo slavno dosP* d an jo tradicijo in delom v sedanjosti dokazala, da je edina v stanju dovesti naš narod do blagostanja, in povesti g* k še slavnejši bodočnosti.	I
Iz naroda — za narod!