Po pošti prejeman: la celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 „ — „ četrt , , 6 „ 50 „ mescc , 2 „ 20, V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta četrt mesec 10, . ° » - > 1,70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserale sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vraia;o, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- riiSkil) ulicah št. 2, t., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 17. V Ljubljani, v ponedeljek 21. januvarija 1901. Letnik XXIX. Poljaki v Prusiji. Ko Prusija slavi 200ietnico svojega kraljestva in 301etnico svoje cesarsko hegemonije v Nemčiji, tarnajo pruski listi o »poljski nevarnosti«, ki baje preti nemštvu. To je smešno in ob enem hinavsko. Smešno, je ker se Prusi ponašajo s svojo armado in bro-dovjem kot prva velesila na kopnem, da bi jim bil nevaren poljski živelj, ki se na življenje in smrt bori za svoj obstanek na rodni zemlji. Smešna je trditev, da so poljske ljudske šole nevarne nemštvu in poljska bralna društva pogubna za nemški značaj Prusije. Se večja pa je pruska hinavščina, da poljsko jagnje vodo kali pruskemu volku. Oglaša se le slaba vest v uradnih in poluradnih pruskih listih, ki sanjajo o »velikopoljski opoziciji« v vzhodnih deželah. Jeza tare pruske birokrate, ker prepočasi napreduje germanizaoija poljskega roda, ki ga je zvita in nasilna politika izročila pruskemu molohu. Prusi so izdali milijone, da bi pokupili poljska zemljišča, s prusko silovitostjo skušajo zatreti poljski živelj. Z vso brezozir-nostjo izganjajo poljski jezik iz šole, cerkve in javnega življenja. Čez prag družinskega praga vsiljujejo Poljakom svojo prusko kulturo. Toda Poljaki so žilav narod in ger-manizacija nima tistih vspehov, katerih je že Bismark pričakoval. Kakor Angleži niso zatrli irskega roda, tako tudi Prusi ne bodo poljskega v njegovi starodavni domovini. Minoli torek in sredo jo bilo zopet poljsko vprašanje na dnevnem redu v pruskem državnem zboru. Pri razpravi o proračunu je poljski poslanec dr. pl. J a z-d z e \v s k i pruski vladi našteval njene grehe pri upravi v poljskih pokrajinah. »Poljske nevarnosti, o kateri se govori in piše — pravi govornik — jo le toliko, kolikor je vlada in njena uprava naslikata na steno. V zadnjem času se res pojavlja mej poljskim prebivalstvom velika nezadovoljnost. Toda vlada mora rabiti drugo sredstvo, da naredi mir. Pruski kralj sam je obljubil, da bode varoval poljsko narodnost. Ker se pa to ne godi, zato ni čudno, ako je nezadovoljno poljsko prebivalstvo, ki se ponaša s tisočletno zgodovino. Kako postopa pruska vlada? Ponemčuje staia poljska imena, prepoveduje shode in gledališke predstave ter preganja poljske posestnike ž njihovih zemljišč. Poljski podjetnik ne dobi javnega dela, pred sodiščem in pri upravi poljski jezik nima nobene pravice. Šola je le mučilnica. Naučna ministra baron Zedlitz in dr. Bone sta še pustila pouk kršč. nauka v poljskem jez ku. A sedanji naučni minister Studt je še to prepovedal in ukazal nemški pouk. To je proti ustavi. Naučni minister s tem žali verska čustva poljskega prebivalstva. Nikdar nismo dobili poročila o porabi dis-pozicijskega zaklada. Vse kaže, da hoče pruska vlada protestant i-zem vsiliti poljskemu prebivalstvu. Protestanški duhovniki to javno zahtevajo. Na dnevnem redu je politika s ši-vankami. In potem se čudite, ako poljski listi izražajo nezadovoljnost ob takem početju!« In kaj je odgovorila pruska vlada? Finančni minister pl. Miquel je zavrnil, da mila sredstva proti Poljakom niso umestna. Pruska vlada postopa zadnjih 30 let v soglasju z vso Nemčijo. (Ugovori pri cen-trumu in Poljakih.) Minister dalje naglaša, da Poljaki niso hvaležni za dobrote, ki jih dobivajo od pruske države, in da nikjer ne morejo bolje živeti, nego pod vlado II o h e n z o 1 I e r o v. Ali ni to surovost, ako zatiravec tako odgovarja zat.iranAmu ? Naučni minister dr. Studt je prešerno odgovoril, da naj so Poljaki še veseli, ker si z nemščino odpirajo poti v življenje. Poljski poslanec dr. M i z e v s k i je vprašal finančnega ministra, kdo plačuje dobrote »pruske kulture«. Ali ne Poljaki sami? Sicer pa je zloraba državne oblasti, ako se morajo poljski otroci celo krščanskega nauka učiti v nemškem jeziku. Poljaki se ne ustavljajo toliko nemškemu jeziku, kakor namenu tega »kulturnega dela«. Ne kultura, ampak protestanška gTinanizacija je namen pruske vlade. Minister Rheinbaben je opisaval poljsko nevarnost, ki baje preti že Berolinu, ter pre čital razne izrezke iz poljskih listov, ki ne hvalijo pruske vlade in njenih organov. Ko-nečno je bahato gromel nad Poljaki : Mi Nemci hočemo izvršiti svoje delo in pokazati Poljakom, da pruski orel mogočno vzdiga svoje peruti. Uprav prusko! Kakor kaže, bode vlada še z večjo brutalnostjo postopala proti Po ljakom. Morda še grofa AValderseeja pokli čejo s kitajskega bojišča, da v kali zatre poljske »bokserje«. Zmeda v Ljubljani. Kunčičev top proti megli je postal slavnoznan. Vse se je možu smejalo, ko je pri Virantu razvil možnost, da bi se ljub ljansko meglo lahko preganjalo s topovi. Kunčič ni bil izvoljen in megli, pravijo, so ni bati topov in vender se je te dni nekaj zgodilo, kar je na Ljubljančane uplivalo bolj, nego bi jim kdo s topom ustrelil v meglo. Ljudje, ki so v svojem gospodarstvu tako praktični da bi naposled omislili si na mestne stroške tudi top proti megli, niso več občinski svetniki ljubljanski. Avgusta Erzina, tudi nekdanjega neodvisnega kandidata na svojo pest, je nekdaj župan poslal v pokoj »brez penzjona«, sedaj je pa Erzin župana poslal v — »penzjon« ... Ali no more kaj takega na Ljubljančane še bolj uplivati, kakor Kunčičev top proti megli ? Sicer pa so na našem magistratu uver-jeni, da bode Hribar do prihodnjih volitev vsaj — vladni komisar. Ljudje si seve žele nepristranskega vladnega komisarja, ki bi lahko mej mostnimi računi in pogodbami malo pobrskal. Kaj ■ : : ..„ .v.i.11 »bi -.i,\jtjj*?, ntmrsen je nek mestni eksekutor, ki je prišel zadnjič k nekemu spoštovanemu davkoplačevalcu z grožnjo, da mora znatno svoto na zemlja-rini plačati takoj njemu, »sicer se bomo jutri takoj intabulirali«. Davkoplačevalec pa je bil tolike previden, da si je mislil: »plačuje se pri mostni blagajni,« in je ekseku-torja odpodil. Seve ni bilo nič »intabulacije«. Ali je eksekutor morda na tak način pobiral za pokritje mestnega deficita ? Ko bi zgoraj omenjeni davkoplačevalec plačal zahtevano svoto, bi so mu utegnilo isto prigoditi, kar jo doživel občeznani posestnik, kateremu so z a r u b i 1 i konje, dasi je imel pobotnice o plačanih davščinah v rokah. Na magistratu se sedaj bojo opozicije, boje se, da ne bo mogoče več dolgo vrsto točk reševati v ta;nih Bejah in da bi opozicija preskrbela, da bi morali gospodje bili napram javnosti bolj odkritosrčni. Na magistratu pravijo, da so pristaši opozicije jako sitni ljudje. Zvedeli so namreč sedaj na magistratu, da pristaši opozicije ugibajo, kdo bode zgradbo novega Franc Jožefovega mostu tako uzorno nadzoroval, ako ne bo Ivan Hribar vsaj vladni komisar. Ivan Hribar je bil tisti veleum, ki je v obč. svetu predlagal za zgradbo novega mostu tak načrt, s katerim se sedaj skoro ne more naprej. V obč. svetu se je takrat zjasnilo celo inženerjem, da bode ta načrt še hujši, kakor načrt o Rimski cesti, n obveljati je morala Hribarjeva in obveljala je tudi njegova, ko se je že pred meseci za tisoče kron prekoračil proračun. Pomislite, kaj bi bilo, ako bi opozicija zahtevala, naj sklepa Hribar s tvrdkami take proračune, da bo njihovo prekoračenje sam plačeval. V tej bojazni tudi liberalci nič kaj posebnega ne poročajo o strahoviti blamaži ma-gistratnega terorizma. V tej bojazni je dr. Tavčar pozabil na svoj trebuh in je pristaše opozicije krstil za »debeli Izrael«, dočim je občeznano, da je mej pristaši opozicije prav malo debelih ljudij in da se je uprav trebušček Ivana Hribarja za časa njegovega županovanja znatno zredil, zredil tako, da niti več peš ne hodi, kakor so hodili ljubljanski župani tedaj, ko Ljubljana ni imela deficita, ampak da se »mora« voziti z dvema Konjema. Tavčar pravi, ua opozicip »privošči razkošje«. Tu je Tavčar gotovo miBlil na svoje obligatne šampanjske steklenice. Mi jih nimamo. Opozicija raje pije poštenega domačega cvička ! Umevno je, da Hribarja skrbe tudi stroški. Tu mu povemo, da stroško res no bo plačal ni Erzin, ni Breskvar, ampak plačati bi jih moral Hribar, ker je z g u b i 1 p r a v d o. Ako Hribar hoče mestu kaj prihraniti, naj za tisto tisočake, ki jih jo dve leti brez pravico užival, plača namestu mosta vsaj to stroške. Pa še jedno dr. Lenochovo naj podamo : »Kar so v Ljubljani voli v mestni svet, se je zmiraj tajno skrutiniralo. Ta navada je obstajala več nego trideset let in nikdo se ni spodtikal nad njo«. Hm, čimbolj smo brali te stavko v »N. Fr. Pr.« bolj smo se zamislili v zlobnost opozicije. Trideset let se je na magistratu delalo po svojo — sedaj pa se no bo moglo več! Vsaka napredna LISTEK. Med Slovenci ob Renu. (Piše Luka Arh.) (Dalje.) Četrtek 27. decembra smo odločili že pred prazniki, da bomo šli v jamo. Kaplan Panhoff se je zgovoril z ravnateljem, vrlim katoličanom, da nas pelje sam pod zemljo in nam vse razloži. Toda ob 9. uri dopolu-dne pride nenadoma komisija in ravnatelj mora z njo v jamo. Nas up je sel po vodi. A prijazni ravnatelj nam sporoči, da nas rad popelje ob 12., ko odide komisija. »Meni to nič ne de,« pravi, »kosilo mo lahko počaka « Dopoludne smo sli gledat Ren, ki je od Marxloha oddaljen dobre četrt ure, in luko Alsum. Ren, nemški Ren! Kako so to že opevali, »unsern Vater Rhein!« Kar je Dunaj-čanom »dio schone, blauc Donau«, to si ti Nemcem. Posebno čujejo nad tvojim nemškim značajem. Francozi te ne smejo nikdar dobiti. Prav lepa je pesem »Rheinlied«, ki jo je zložil Miklavž Becker (1840) in uglas-bil G. Kunze. Glasi se: Sie sollen ihn nicht haben, Den freien deutschen Rhein, Ob sie wie gier'ge Raben .Sich heiser darnach schreien; So lang er ruhig wallend Sein grünes Haupt noch trägt, So lang ein Ruder schallend An seine Wogen schlägt. Sie sollen ihn nicht haben Den freien deutschen Rhein, So lang s:ch Herzen laben An seinem Feuerwein; öo lang in seinem Strome Noch fest dio Felsen stehn, So lang sich hohe Domo In seinem Spiegel sehn. Sie sollen ihn nicht haben Den freien deutschen Rhein, Bis seine Fluth begraben Des letzten Mann's Gebein. Bolj znana jo »dio Wacht am Rhein«, bojna ptsem naših Prusakov. Skoda lepo pesmi in še lepše kompozicije, da jo one-čaščajo avstrijski mlekozobi mladiči, ki niso nikoli Rena videli. In da pu3ti naša gosposka prepevati to pesem, ki (milo tolma-čeno) prav nič ne vzbuja patrijotičnega čustva ! Kaj bi rekli Prus«, ako bi pri njih pela mladina kako »Wacht an der Donau« ? Toda le potolaženi naj bodo naši Tevtončki: njih porenski Nemci gotovo no rabijo za stražo ob roki; saj jih pa tudi ne marajo, če prav se tako ponujajo. To »častno« delo opravljajo lahko sami, če hočejo. Le siliti in štuliti so nikar, kjer te ne marajo! Sama na sebi je pesem, kakor omenjeno, prav lepa. Menim, da ustrežem radovednosti več častitih bralcev, če prepišem prvo, drugo in zadnjo kitico. 1. »Es braust ein Ruf wie Donnerhall, Wie Sehwertgeklirr und Wogenprall: Zum Rhein, zum Rhein, zum deutschen Rhein! Wer will di s Stromes Hütter sein? I: Lieb' Vaterland, magst ruhig sein, Fest steht und treu dio Wacht am Rhein!:) 2. Durch llundertausend zuckt es schncll, Und aller Augen bltzen hell: Der deutsche Jüngling, fromm und stark, Beschirmt die heii'gc Landesmark. Lieb' Vaterland, magst rullig sein, Fest steht und treu die Wacht am Rhein ! Mladenič priseže, da bo vedno, do smrti stražil reko pred tujci. 6. Der Schwur erschallt, die Wogo rinnt, Die Fahnen flattern hoch im Wind: Zum Rhein, zum Rhein, zum deutschen Rhein, Wir Alle wollen Hüter sein! Lieb' Vaterland magst rullig sein, Fest fcteht und treu die Wacht am Rhein 1 Besede je zložil Max Schneckenburger (1840), napev pa Karl Wilhelm (f 1854). Ob 12. uri je žo pričakoval ravnatelj cehe »Deutscher Kaiser«, razkazal nam razne stroje in nam odkazal sobe, da urno so pre-oblekli. Vsak je dobil irhaste hlače in irhasto suknjo, težke okovane škornjo, trd klobuk, ki naj bi varoval glavo v nizkih rovih, palico in rudarsko svetilko. To jo bilo smeha, ko so jo prikazal drug za drugim, ogledujoč 8e, ii sobo. Bilo nas je pet oseb, rav-| natelj, kaplan Panhoff, midva in šo mali 1 kaplan iz Beecka. (Daljo sledi.) duša bo mora zjokati ob tem ! Upravno s o-d i 6 6 e so je »spodtaknilo« ob to lepo navado ljubljanskega magistrata. Vsak poštenjak moro torej uvideti, kako lepa in poštena je bila navada ljubljanskega magistrata, samo opozicija jo tako zlobna, da se veseli, da se glasovi ne bodo šteli več pri zaprtih vratih in ob kontroli Malovrhovih tovarišev ! Na magistratu so jezni, jezni si pa tudi drugi. Silno jezen je nek napredni agitator, ki se je za izvolitev nekega obč. svetnika trudil po gostilnah „noč in dan". Po volitvi prišel je agitator k možu svojega srca in ga pros I, naj ga opozori, kedaj bo razpisana kaka štipendija, da jo dobi njegov sin. Obč. svetnik jo od tedaj res silno pazil na razpis ustanov ter je res »štipendijo" — pridobil, a ne sinu agitatorjovemu, ampak svojemu. Kako je žo bilo nekoč nekje pisano o si-nekurah ? Hvala upravnemu sodišču, daje Ljubljančanom po „tridesetletnem" čakanju odprlo oči. Celjske razmere. Celje, 19. jan. V štev. 15. „Slovenca" priporoča nekdo iz Šoštanja, da bi se poskrbelo za Šoštanj slovenskega kleparja. Še bolj kakor v Šoštanju bi potrebovali v Celju narodnega kleparja. V Celju in po savinjski dolini se vedno mnogo zida in vedno se oddajajo dela za razne cerkvene in šolske stavbe celjskim kleparjem, kateri so vsi Nemci ali ponem-čenci. Do zadnjega časa se nam je prijaznega kazal klepar Skoberne, a ker mu je nek nemški prvak zapretil, da se mu stanovanje odpove, če ne voli Pommerja, je šel z Nemci volit in nas izdal. — Enako bi v Celju jako dobro izhajal naroden pleskar, kateri bi dobival dela v Celju od Slovencev in zmernih Nemcev — ravno tako pa tudi po vsej savinjski in šaleški dolini, kjer jim tudi manjka pleskarja. Ker sem že govoril o izsiljevanju pri zadnjih volitvah, — še naslednje: Črevljar P e 1 k o, mož brez posebnega političnega prepričanja, je dobil od Nemcev 60 kron, da je šel Pommerja volit. Neki sodni uradnik ie hotel voliti ¿v. d-^--, a ko so njegovi Kolegi to zvedeli, so ga kljub dogovoru pustili na cedilu in nihče ni prišel ga namestovat, da bi izvršil svojo volilno pravico. Nasproti je neki drugi uradnik — Nemec — imel ves dopoldan prosto, da je lahko agitiral. — Predsednik okrožnega sodišča pl. Wurmser se je celo nad tem izpodtikal, da je neki slovenski uradnik, kateri prejšnji in volitveni dan vsled neke rane na obrazu ni prišel v urad — pač pa k volitvi. Rebus sic stantibus ni čuda, da ima Pommer 83 glasov večine. Konečno naj se obregnem še ob ljudskem štetju: Radoveden naj bo svet, koliko bo v Celju Slovencev po tem ljudskem štetju. V Celju se je prakticiralo tako: Najprej je uradni sluga raznašal samo nemške pole. Precej za njim pa je prišel kak magistratni škric in je vprašal gospodarja, če se spozna iz pol, kdo mu jih bo izpolnil itd. Nazadnje se je ponudil škric, da je pripravljen mu to uslugo storiti in mü polo popisati. Vprašal pa ni nihče po občevalnem jeziku — in marširali so vsi med Nemce. Ker so pa pri mestnem uradu na nemški jezik tako obsedeni, jim je hotela neka dobra slovenska duša napraviti veselje, vpisala je namreč — ne razumevši nemške pole, — svojega petelina s kuro vred v napačno rubriko in naznanila njun občevalni jezik — kot nemški. — Nehotč dober dovtip! Celjski Nemci so dobili sedaj „Deutscher Eislaufverein." Nekemu slovenskemu obrtniku to poudarjanje nemštva ni ugajalo, za to reče nemškemu tovarišu: „Kaj boste s svojim nemštvom, ko ste pa vsi prav za prav Slovenci?!" Nemškutarček mu razlaga, da sicer niso rojeni Nemci, a da so „deutschgesinnt." Slovenski obrtnik ne razumevši notranje nezmisli pojma „deutschgesinnter Slovene", mu odvrne: „Potem pa pišite „deutschgesinnter Eislaufverein!" — Dobro jo pogodil! Politični pregled V Ljubljani, 21. januvarija. Pregled izida državnozborskih volitev. Vspeh zadnjih državnozborskih volitev jo torej znan na celi črti. Dunajski listi prinašajo zaznamek vseh izvoljenih poslancev po strankarskih skupinah. Iz t. ga pregleda so pa da tudi posneti, koliko so pesamne stranke napredovale oziroma nazadovale. Najbolj je napredoval nemški radi k a liže m. Nemški radikalci so imeli dosedaj le 8 poslancev, a sedaj jih imata Wolf in Schönerer pod komando 21, torej 13 mandatov več; nemška ljudska stranka jih je imela 41, sedaj 49, Poljaki prej 55, sedaj 60, Italijani dosedaj 15, sedaj 19 poslancev; liberalno veleposestvo več dva (30), Rusini sedaj 11, več dva, čeških agrarcev dosedaj ni bilo, sedaj jih je 6; ravno tako imajo češki narodni delavci 4 nove mandate. Po jeden mandat so dobili češki katoliki (2), poljska ljudska stranka (9), srednja stranka v vele-Ty.wnhili so na in sicer največ. MladoČebi, ki so imeli dosedaj 61, a sedaj imajo le 53 mandatov; njim slede kršč. so-cijalci, ki so padli od 27 na 21, ter soc. de-mokratje od 15 na 10 mandatov. Šest mandatov je izgubila tudi puhlo - frazasta slo-bodna nemška zveza, ki šteje sedaj samo tri člane; katoliška ljudska stranka štiri, ima jih sedaj 23. Slovenci smo izgubili dva mandata (Einspieler in Laginja) Ostale stranke so si ohranile dosedanje posestno stanje. Pripomniti je le še, da je imel stari parlament 20 divjakov, novemu jih pa pri pisuiejo listi le 9. V tem računu sta pa všteta tudi izvoljena baron Dipauli ter Klofač v smihovski skupini, vendar se računa, da se pri dopolnilni volitvi ne premeni posestno stanje. Zmagoval je torej na vsi črti narodnostni radikalizem, le na Češkem ta ni imel uspeha, ker je imel tam odločivno be- sedo gospodarski moment — Po deželah so razdele te stranke tako-le: Mladočehi: na Češkem 40, Moravskem 13; poljski klub: v Galiciji 59, v Šleziji 1 ; nemško • ljudska stranka: Češko 3, Štajersko 4, Moravsko 6, Nižjeavstrijsko 6, Gornjeavstrijsko 5, Šle-zija 3, Solnograško 4, Koroško 8, Tirolsko in Predarlsko 2; nem. radikalci: Češko 19, Nižjeavstrijsko 1, Šlezija 1; kršč. «ocijalci: Nižjeavstri|sko 20, Štajersko 1; katol.-Ijud-ska stranka: Gornja Avstrija 10, Solnograško 2, Štajersko 6, Tirolsko 5; nem. liberalci: Češko 14, Moravsko 9, Nižjaavstrija 5, Gornja Avstrija in Šlezija po 2, Bukovina, Štajersko in Tirolsko po 1; Slovenci: Kranjsko 9, Štajersko 4, Goriško 2, Istra 1; Rusini: Galicija 8, Bukovina 2; Italijani: Gorica 3, Istra 4, Tirolsko 7, Trst 5; soci-jalisti: Nižjeavstrijsko 4, Šlezija in Moravsko po 2, na Češkem in v Galiciji po 1; liberalno veleposestvo: Češko in N žjeavstrijsko po 7, Štajersko in Moravsko po 4, Slozija 3, Kranjsko in Tirolsko po 2, Koroško 1 ; konservativno veleposestvo: Češko 16, Moravsko 2; centrum: Gornje Avstrijsko 3 Tirolsko 2, Nižje - Avstrijsko 1 ; elobodna nemška zveza : Nižjeavstrijsko 2, Moravsko 1; češki agrarci in narodni češki delavci iinajo vso mandata na Češkem, češka kato lika na Moravskem, poljska ljudska stranka vseh 9 v Galiciji, Hrvatje 9 in 2 Srba v Dalmaciji, Rumuni vseh 5 v Bukovini in srednja stranka v veleposestvu vse tri mandata na Moravskem. •— Bivša desnica je štela 206, levica 189 poslancev. Desnici so pripadali: 61 Mladočehov, 55 Poljakov, 33 članov slov. kršč.-narodne zveze, 19 konservativnih veleposestnikov, 27 članov katol. ljudske stranke, centrum 6, Rumuni 5. — Mej temi vsemi je po stanu le 7 učiteljev. Vlada in parlamentarne stranke. Dunajski listi poročajo, da je jel ministerski predsednik Koerber prav marljivo vspreje-mati v avdijenci voditelje raznih večjih par lamentarnih strank. „N. Wien. Tagbl. javlja, da so bili v petek sprejeti dr. Šusteršič, Ja-worski, grof Stürgkh in dr. Chiari. \i zanesljivega vira so pa poroča, da dr. Šuster šič ni bil v olicijelni avdijenci. „Gr. Tagbl." pa ve poročati, da je bil povabljen tudi K. H. Wolf, a da je povabilo odklonil. Razgovori se bajo sučejo v prvi vrati o vprašanju gledo sostave delavne večine, o volitvi zbor ničnega predsednika, premembi poslovnika in adresi na prestolni govor. Volitev pred sednika namerava vlada postaviti na dnevni red prve seje. Listi, posebno liberalni, po ročajo, da dosedanji predsednik dr. Fuchs ne pride več na čelo parlamenta, ker so baje z njim nezadovoljni tudi nekateri desničarji. Za adreso bodo parlamentu predloženi trijo načrti; jednega predloži bivša desnica brez Mladočehov, drugega Mladočehi, in tretjega vse stranke v nemški >ge-meinbürgschait". O teh vprašanjih se vrši sedaj tudi razgovor v ministerskem svetu. Prememba v vodstvu poljskega kluba. »Kurier L\v..\vski" ve poročati, da dosedanji načelnik poljskega kluba, vitez J a \v o r s k i, radi visoke starosti, šteje nam roč 79 let, odloži predsedstvo in bo mesto njega izvoljen načelnikom novoizvoljeni poslanec vitez Chamiec, namestnik deželnega maršala, ki jo v letih 1870/1880 pripadal drž. zboru. Pred sestankom drž. zbora odloži baje Charniec mandat dež. odbornika. — Oficijelno vest še ni potrjena. Avtonomija na Tirolskem. Listi poročajo iz Inomosta, da se je v petek so-šel k prvi seji v zadnjem dežolnozborskem zasedanju izvoljeni avtonomijski odsok. V tej soji je izjavil namestnik, da vlada mora vztrajati na svojem prvotnem stališču. Odsek jo potem izvolil pododsek štirih članov, obstoječ iz poslancev Kathrein, Grabmayr, Wackernell in Brugnara, ki naj izdela avtonomijski načrt. Poročevalcem jo določen poslanec dr. Kathrein. \l vladno izjave je razvidno, da ni dokaj upanja na rešitev perečega vprašanja. Črnogorska kneževina dobi v kratkem nekako novo, moderno ustavo. Odkar je knez Nikita postal »kraljeva visokost, ni več prijatelj zastarelih naredeb in naprav. V prvi vrsti so namerava preosnovati pravosodje in ločili cd administracije, sostav-ljati in predlagati vsakoletni proračun in loč.ti upravo dvornih od državnih financ. Ta no-votarija bo zadela pri Črnogorcih ob razne pomisleke in oviro, vendar upata knez in vlada, da izvedeta mčrt brez večjih polomov. Angleška kraljica Viktorija je nevarno obolela na živčni bolezni in že peti dan je njeno zdravstveno stanje skrajno kritično. Okolu nje bolniške postelje so zbrani vsi bližnji sorodniki in njen vnuk cesar Viljem se pa nahaja na potu v Osborne. Tri-inosemdesetletna kraljica Viktorija je bila rojena 24. maja 1819 kot hči vojvoda Kent-skr-ga ter jo kot devetnajstletna mladenka nastopila vlado po smrti Viljema IV. 20. junija 1837, torej vlada že 64. leto. Pred petdesetimi leti ji je umrl soprog princ Albert saško-koburški, s katerim se je poročila 10. februvarija 1840. Doživela je v svoji lepi starosti precej veselih, a tudi dokaj žalostnih dnij, posebno pa sedaj na večer svojega življenja. Hrabri Buri so ji zdatno ogre-nili življenje in splošna sodba je, da je ravno neugodni položaj v Južni Afriki največ kriv njeno sedanje bolezni, iz katere zbog svoje visoko starosti bržkone več ne okreva. »opisi. Iz Vrhpolja pri Vipavi, 18. jan. (Požar.) Colski orožniški vodja g. Ignacij Hrast vračajoč se po svoji službeni zadevi na svojo postajo ob l.uri popolnoči 15. t. m., jo zapazil od daleč, da se neko okno blizo stare cerkve Vrhpoljsko nenavadno sveti. Ko prido nasproti dotične ozko ulice, vidi že plamen iz okna švigati. Hlev poln sena in listja bil je ves v ognju, v pritličju pa jo bila goveja živina in prašiči. Vse je trdno spalo. Skrbni gospod orožnik jel je torej buditi, vpiti, trkati po durih razbijati in še se ljudje niso O Levčevem „Slovenskem pravopisu" in njega kritikah. Spisal dr. K. Štrekeij. (Dalje.) Perušek se moti tudi v tem, da stavi besedo jasla, omenjeno na str. 102. v II. zvezku primerjajoče slovnice Miklošičeve, v isto vrsto z besedo jasli. Res je sicer, da beseda jasli prehaja v nekaterih slovenskih narečjih prav tako, kakor v srbščini ali hrvaščini od XVI. stoletja ./as/ž in gusli, iz ¿-debel med <7-debla; toda beseda jasla na omenjeni str. 102. sploh nima z besedo jasli 'Futterkrippe' nič opraviti, ker je tujka in od zgoraj že imenovane besede asía 'apostema, tvor' samo v tem različna, da je jotirana; vzeta je iz nemščine: assl: „der Aiss (Aas), das Aisslein (éassl, assl, astl) die Eiterbeule" (Schmeller* 157, Miklosich, Et. Wtb. 4). Pisati je pač tudi kuslja 'Hündin', ne kusla, ker je beseda skrajšana iz kusulja, čegar podstava je kuna, od koder imamo tudi kušek in kuselj 'der Hund'; prav pa je kusla v drugih, v Pleteršniku navedenih pomenih iz romanske tujke kozla. Tako je tudi pisati halja, haljina in ne hala, halina; Štorklja je pisati vsakakor z Ija, bodisi da je v slovenščini na nemško podstavo Stork 'Storch' pridejan sufiks ulja ali samo Ija; prvo je vero-jetnejše. Tudi za lila 'Puppe' je z ozirom na bolg. lèlja 'Tante' in poljski lala, laika (t. j. lèlja) 'Puppe pisati prav lilja. S tujkami ne ravna gledé končnega la, Ija naš jezik popolnoma enako. V obče smemo reči, da dobivajo tujke iz nemščine Ija, tujke iz italijanščine, furlanščine, latinščine in turščine pa la. Seveda sta analogija in čas prevrtala premnogokrat tudi to pravilo. Tako imajo n. p. Ija iz nemščine izposojene besede: antvilja, antvelja 'Handtuch' sgrn. hantwehel; baklja iz Fackel (ne bakla, kakor piše Leveč); burklje pl. t. iz Furkel (Ija nastavljam zato, ker imamo v Cerknem instrumental z burklem), potemtakem tudi burkljati in ne burklati; čolja 'der Hackblock iz bav. n. die Zollen; dilja die 'Diele', ne dila, zato tudi ne ravnodilec, ampak ravnodiljec; dromlja die 'Mundtrommel'; faglja die 'Fackel'; f raj Ija 'das Fräulein'; grolja 'Koralle', kor. n. gralle; fulja 'die Fülle'; gaj Sij a 'Geissei' in gaj ž Ija ti: hilja 'die Eile' (kor. n. heiin); kiklja 'der Kittel': kruglja 'Krug' bav. Krugel; kruklja 'Krücke' iKrückeT; pilja 'Spund' kor. Peil; ruklja 'eruca' je pač iz bav. Ruckdl, Ruckelein in ne iz ben. rucola; raglja, rahlja (ne rahla) Stange' n. 'Rahen', 'Rachl', toda rakla, ker je to iz furlanščine racli 'fraso, broncone', potemtakem tudi rageljščak in ne ragelščak; šeflja 'Schöpflöffel'; Špriklja 'der Spreite!'; štaplja 'die Staffel'; šublja 'die Schaufel' sign, schüvel; šveglja, srgn. swügel itd. Narečja, ki izpreminjajo a za palatalnimi soglasniki v e, imajo v teh primerih e, v Cerknem n. pr. govorč: dntle, bakle, čudle, dile, dritmle, fule, kikle, šuble, šičfle. Stdfle. Nekatere iz nemščine izposojene besede pa se temu pravilu vpirajo, n. p.: bula 'die Beule, skula neka bolezen iz srgn. schule 'Maulkrankheit der Pferde', Spila 'der Wurstspeiler', stgn. spilla; šula, šola 'die Schule'; kandla (kor. kandva) 'Kandel', kugla (kor. kuhva) 'die Kugel'), perla 'die Perle' (poleg pereljni), šala 'die Schale', Stala 'der Stall', sola 'der Saal' in še morda nekaj drugih. Kaj je temu vzrok? Prve tri besede so pač stare izposojenke ' in so bile sprejete v obliki bula, skula, spila, šola itd.; ostale pa se mi zdč več ali manj vse iz novejše dobe, ko je že začel pri nas srednji / stopati na mesto t-». Včasi tudi ni lehko določiti, je-li beseda izposojena iz nemščine ali iz kakega drugega jezika: coklja je lahko iz bav. 'die Zockel, ZuckeV, pa tudi iz ital. socolo, kaj-kavski cokol, kakor piše Habdelič; koroški izgovor cokla govori za pisavo coklja, cokljati in za nemščino; bergla (kor. berhva), berla, ferla iz n. Ferel, lat. ferula, v češčini berla poleg birle (gl. moje opomnje v Archivu XI. 460); patrola 'die Patrouille', v nemškem izgovoru 'Patrule', pištola n. 'Pistole', ital. pištola iz č. pišfdl; tabla ' Taf er in lat. 'tabula'. Za pisavo orgije iz n. Orgel govori koroški orgle, orglati, proti nji dosledna kajkavska pisava or-gule, kjer bi pričakovali vsled naslombe na sufiks ulja pisavo orgulje, ki je v hrvaščini pravilna; poleg kaj-kavske oblike govori tudi izgovor orglati v narečjih, kjer bi pričakovali orglet, za orgle in ne za orgije. Razložiti tega srednjega za Ij ne vem: tudi na Goriškem znana beseda orlist 'organist' govori za / ne za Ij. Temna beseda je perla 'pedisequa \pirdlja 'Begleiterinder Braut'; v obojem tiči najbrž srgn. verte 'Begleiter' in bav. Gfldrt; nastopil je pač sufiks la, kakor v dekla. Moderne tujke iz nemščine imajo seveda la in ne Ija; prim, zgoraj omenjeni sola 'Saal'. (Dalje Prib.) zavedli, kaj da je, dokler ni jel kamenja me tati skozi okna v spalnice, ki so bile deloma že dimnate. Zaprte duri pri hlevu je vlomil s puškinim kopitom in svojo telesno silo ter tako rešil vso živali. Na klajo so padali že ognjeni utrinki. Ostalim zbeganim ljudem je pomagal sam iz hiš vlačiti opravo in hrano. Storil jo požrtovalno z lastno nevarnostjo vse, da so reši, kar je mogoče, ter «e trudil do belega dne. Nevarnost je bila sila velika, ker pogoreli hlev je sredi ulice, na obeh straneh ulice so zopet druga poslopja, vse tikoma skupaj takorekoč pod eno streho, in vse je bilo s senom in steljo natlačeno. Hvala Bogu, da je o istem trenutku, ko je ogenj bruhnil izpod strehe, pojenjala silna burja, drugače bi bila zgorela vsa poslopja, stara cerkev in mogoče bi bilo prišlo tudi župnišče na vrsto in dalje še druga bližnja poslopja. O žalostnem prizoru smo se pa tudi lahko prepričali, kaka dobrota je vodovod, kojega oskrbništvo je bilo kmalo na licu nevarnosti. Naglo so se nastavile dolge cevi na hidrant, kakor veverice so bili možje naglo na lestvicah in strehah ter so držali napeto cevi, vodovod pa je klestil po gorečih tramih, gredah in po senu tako, da je kmalo skozi duri hleva tokla voda kakor potok, in zjutraj bil je ogenj zadušen. Hvala torej Bogu, ki je ostavil silno burjo, hvala požrtovalnemu g. orožniškemu vodju, hvala skrbnemu vodstvu vodovoda, da na kraju nevarnega požara nimamo dru zega žalostnega spomina, ko pogoreli hlev. Dejak, župnik. Iz Bele Krajine, 16. jan. Kakor je bila volivna borba v marsikateri lari Bele Krajine prav huda, tako jo bila tudi v pod zemeljski lari, za katero so se liberalci tudi obilo trudili, da bi dobili v njej večino za Lukca in Globočnika. Kdor ve, da so v lari št'ri občino in da leži (ara v sredi med Črnomljem in Metliko, tema največjima liberalnima gnezdoma, ta se pač ne bo čudil, da so imeli liberalci primeroma precej glasov. Hvaležni pa morajo biti liberalci za to tudi tamošnjemu g. učitelju, res \rednernu drugu črnomaljskega Ščetine, ki je storil tudi vse, kar je .sploh mogel. Hodil jo neki po noči okoli po vaseh, kakor veša, in po hišah nagovarjal za liberalce Mnogo jih je pregovoril, no da bi vedeli ljudje, kdo je Jelencc. Svest si je bil popolne zmage svojega ljubljanskega kolege. Pa vendar je tudi on pogorel, kakor črnomaljski Ščetina. No morda mu pa tudi ta poplača pogorelnino, saj je Ščetina tuui agent, seveda »Slavije«. — Kdo je vso v Beli Krajini še agitiral za liberalce, je skoro neverjetno. Liberalci so izdali parolo: Pfeifer mora pasti, in zato so storili vse, kar so mogli. Kacih 14 dni pred volitvijo Pfeiferjevo prišel je v Podzemelj neki agent menda »Concordiae«, pravijo, da se je pisal Kranjc, in ta je hodd od vasi do vasi, od hiše do hiše, seveda s pretvezo, da zavaruje, pa je le agitiral in podpisaval gla sovnico in lepake nabijal za Globočnika. Naj navedemo še posledico liberalne volitve v podzemeljski lari. Kmalo po volitvah je zblaznel, kakor so pripoveduje, kmet J. B. iz Krasinca. V blaznosti mnogo govori o volitvah, Jelencu in Globočniku in kako je bil zapeljan in kako so zdaj kesa. Pred volitvami je neki hudo nasprotoval domačima duhovnikoma in grdo govoril proti njima. V tej vasi je tudi največ agitiral g. učitelj in je največ volivcev volilo liberalce. Dnevne novice. V Ljubljani, 21. januvarija. Osebne vesti. Presvetli cesar jc vpo-kojenemu polkovniku Avgustu Salamonu v Ljubljani podelil plemstvo. — Pravni praktikant pri deželnem sodišču v Ljubljani Ivan Mencinger je imenovan avskul-tantom. Ljubljanski občinski svet ima jutri ob 5. uri popoludne izredno sejo. Na dnevnem redu zopet ni potrditve soglasno izvoljenega novega odbora prostovoljnega gasilnega društva. Ali se res obč. svetniki na tak način hočojo norčevati iz poštenih mož. Ognjegasci najbolje store, ako so energično postavijo napram tekemu postopanju. Tudi pri njih mora zmagati pravica! Shod ljubljanskega kršč. soc. delavstva. Včeraj dopoludne ob 10. uri se je vršil v dvorani „Kat. doma" dobro obiskani ljudski shod, katerega je sklicalo „Slov. kat. delavsko društvo." Tovariš G o s t i n-č a r je poročal o zahtevah delavcev, ki so: Znižanje delavnega časa, ureditev minimalne plače, spopolnitev obrtnega nadzorstva, in zavarovanj za bolezni in nezgod, vstanovitev državne zavarovalnice za onemogle in dela nezmožne delavce. V političnem oziru najodločneje zahtevamo splošne jednake direktne in tajne volivne pravice, katera bi ne koristila samo delavcem, marveč bi tudi državo rešila sedanje krize. Ako bode drž. zbor dela zmožen, pričakujemo od naših zastopnikov, da vstopijo odločno za te gotovo opravičene zahteve. Dalje je povdarjal, da jc treba preosnovati sedanje šolstvo v verskem duhu. Ako hoče država dobiti odkritosrčnih in dobrih državljanov, jih mora vzgojiti v dobrih šolah. Delavstvo more tudi zase le tedaj pričakovati zdatnega zboljšanja, ako bode javno življenje preveto s krščanskim duhom. Tovariš J e r a j je poročal o volivni pravici za mestni občinski odbor v Ljubljani. Kazal je, kako malo sedanje zastopstvo skrbi za domačega obrtnika in delavca. V Ljubljani bi domačini lahko zaslužili veliko več, ko bi mestni občinski zastop imel smisla za to, da dd delo domačinom. Predlagal je resolucijo, v kateri se pozivlje občinski s v e t, da vendar enkrat da tudi onim prebivalcem občine, ki dosedaj nimajo volivne pravice pa vendar donašajo ogromne prispevke občini. Resolucija jc bila soglasno vsprejeta. Tovariš Moškerc je govoril o političnem pregledu ter je pokazal, kako zamotan je naš politični^ položaj. Upanja, da bi se to kmalu premenilo, je malo. Zato je treba, da se delavci zavarujemo z dobro organizacijo za vse slučaje. Predsednik L u k-n a r je na to z živijo klicem cesarju zaključil lepi shod. Peticija za volivno pravico se bode vložila na občinski odbor. Pravico javnosti je nauJni minister podelil nemški enorazredni ljudski šoli v Domžalah. Iz zapora v Škofji Loki jo ušel 46 letni Jakob Vodnik, domače Kobal, iz Ga brško gore. Zaprt je bil zaradi tatvine. Srečolov je vlada dovolila delavskemu bolniškemu in podpornemu društvu v Tržiču 212 gld Zgubila je včeraj neka Že-leznik na poti iz Tivoli po Dunajski cesti, Šelenburgovih ulicah preko Kongresnega trga. Telefon. V interurbannem telelonskem prometu je bilo meseca decembra v Ljubljani 166 pogovorov, v lokalnem pa 19.500. V Trstu je bilo decembra meseca interurbannih pogovorov 2.201, lokalnih pa 300.000. V Špitalski ulici A.: »Zakaj v Ljubljani vedno cesto razkopavajo?« B.: »Zato ker imajo deficit, pa iščejo podzemeljskih ,šacovV Umrl je v Mošnjah na Gorenjskem g. župan Andrej Jurgele. Bil je spoštovan, neupogljiv katoliško - naroden mož. Pogreb se vrši dne 22. januvarija dopoludne ob en četrt na 10. Kunčičevi konji splašili so so danes dopoludne na Bregu Nek ižanski kmet jih je prijel. Tatvina. Včeraj je Jak. Kalan iz Zg. Senice pri Medvodah šel k maši. Mej tem imel je doma prijazen obisk. Vtihotapil sc je v njegov dom tat ter mu ukral hranilno knjižico kranjske hranilnice v znesku 700 gold. Ljudsko štetje v Trstu se vrši na tak način, da razburja slovensko ljudstvo ter ubija pravni čut in spoštovanje do oblasti. Mestni magistrat namreč postopa po svojih organih popolnoma svojevoljno. Magistrat noče izdavati slovenskih tiskovin, a sekcije vračajo strankam popisno pole z zahtevo, naj jih izpolnijo v italijanskem ali nemškem jeziku. Največje nezakonitosti so vrše v tr žaški okolici. Zato je politično društvo »Edinost« uložilo na namestništvo pritožbo, v kateri prosi, da izda magistratu stroge ukaze v tem oziru. Potrjen zakon. Vsled najvišjega sklepa z dne 28. dec. je potrjen zakon, s katerim se preminja § 8. cestnega zakona za Go riško. Po tej premembi d -bi kobariški okraj svoj cestni odbor, tolminski pu izgubi dva odbornika. Te dni se bodo vršile nove vo itve v tolminskem in goriškem političnem okraju. Preprečna pot v Ameriko. Stražnik Slanovec j s na ljubljanskem kolodvoru are-toval dva v Ameriko namenjena Sodražana, ki sta hotola čez morje, ne da bi še zadostila vojaški dolžnosti. Avstrijske železnice Dolžina vseh avstrijskih železniških prog je 1. 1899 znašala 18.738 kilometrov in sicer državnih železnic proga je dolga 7584 kilometrov, privatnih pa 11.154 kilometrov. Kolodvorov in postaj je bilo 4102, hišic za čuvajo in drugih malih poslopij 10.988, hiš za uradnike in uslužbenci 1361. Lokomotiv je bilo 5153, osebnih vozov 11.165, tovornih pa 113.100. Na avstrij. železnicah se je 1. 1899 prevozilo 142milij. ljudij, v tovornem premetu pa seje vozilo 114 milijonov ton. Prometni dohodki so znašali 296 milijonov, izdatki 193 mili jonov gld. Nesreč je bilo 2015, potnikov je je bilo poškodovanih 215, od katerih je bilo 15 usmrčenib. Pri železnicah uslužbenih oseb je bilo 91.172 oseb in s:cer 17.699 uradnikov, 11.172 poduradnikov, 1906 ženskih uslužbenk, 60.335 slug in 101.657 delavcev je bilo plačanih na dan. Vsi ti so za svoj trud dobili plačila nad 107 milijonov gl. Te podatke smo posneli po doposlani nam knjigi »Statistik der in členim Roichratlio ver-tretenen Konigreichen und l.iindern im Be-triebe gestandenen Locomotiv Eisenbahren«. Novi poslanci po poklicu. Izvoljenih je pri zadnjih volitvah 169 posestnikov, 69 advokatov in notarjev, 52 trgovcev in obrtnikov, 31 profesorjev in učiteljev, 28 pisateljev in urednikov, 24 duhovnikov, 8 tehnikov, 6 zdravnikov in lekarnarjev. Rudokopi sedaj uslužujejo na vsem svetu 4,355.204 ljudi. Največ rudarjev ima Angleška, namreč 875.603, potem pride Nemčija s 498.569 rudarji, ameriške združene države s 444.578, Indija 318.888, Francoska 292.821, Rusija 239.434, Avstro - Ogerska 219227, Belgija 160.150 rudarji. Na vsem svetu so lani izkopali 449.000 kilogramov zlata, 5,695.000 kg. srebra, 75.563 ton kositra, 471.000 ton cinka, 442.000 kg. bakra, 790.000 kg. svinca, dobili so dalje 11,353.000 ton soli in 15,771.000 kg. petroleja. Žalosten spomin Krogljo, ki jc umorila laškega kralja, je laški iustični minister Giantano izročil za „spomin" kraljici vdovi Margariti. Zdravnikov v Avstriji je po zadnjem izkazu 10.576, in sicer na Nižjeavstrij skem 3054, na Gornjeavstrijskem 368, na Solnograškem 114, na Štajerskem 674, na Koroškem 141, na Kranjskem 99, na Primorskem 331, na Tirolskem in Predarlskem 548, na Češkem 2563, na Moravskem 881, v Šleziji 225, v Galiciji 1313, v Buko-vini 134, v Dalmaciji 131. Varčevalci in volitve. Po novi po stavi o volitvah poslancev v državno zbornico ima pravico do glasovanja vsak državljan, ki jo dne 15. maja dopolnil 25 let svojega življenja in če premore izkazati, da jo od dne 1. februvarija vsaj skoz jedno celo leto nepretrgoma v poštnej hranilnici imel shranjenih najmanje 50 gld. A da se ime sme zapisati v imenik \olivcev, to se zgodi še le v slučaji, če je državljanu do-tično potrdilo dal ravnatelj poštnohranilnič-nega urada. Pri zadnjih volitvah se je 678 državljanom pripoznala volivna pravica, in 1616 varčevalcem, ki so žo prej dobili v roke zahtevano potrdilo, so se ob času zadnjih volitev uradnim potom njihova imena vpisala v imenik volivcev. Pa ta postava ne velja pri nas v Avstriji, za zdaj ima ona svojo veljavo samo na — Nizozemskem. Bi bilo tudi v Ljubljani dobro! Policija v Hildesheimu je izdala naredbo, po kateri omejuje »promenade«, oziroma poba janje mladih dekletec po mestnih ulicah. Srečni ognjegasci. Na Francoskem se napram prostovoljnim gasilcem postopa vse drugače, nego pri nas. Sedaj dobe ondi ognjegasci v slučaju, da so sc ponesrečili, državno penzijo in sploh po 251etnem službovanju in po 65 letu svoje starosti pokojnino. Da so za to pokrijejo stroški, naložili se bodo večji davki zavarovalnicam. Samomori. Najstrašnejši korak, ki ga more storiti obupan človek, je samomor. Zgodovina nas uči, da se povsod tam množe samomori, kjer ljudstvo opušča versko življenje. Le oni jo dovolj močan, da prenaša vse težave in nesreče, kdor veruje v božjo previdnost in pravičnost ter ve, da ga čaka onkraj groba večno plačilo ali večna kazen. Na Dunaju je biio leta 1888 samo 345 samomorov, lansko leto 1900 pa seje umorilo 500 oseb, med njimi 10S ženskih. Najmlajši je bil desetleten deček, najstarejši 841eten starec. Vanderbiltova poroka. Minoli teden se je v Novem Jorku poročil znani ameri-kanski milijonar Vanderbilt z gdč. Crench. Ženin ima imetja samo 1500 mil. frankov. Nevesta mu je prinesla malenkost 250 milijonov frankov. Italijanski anarhisti v Pa-torsonu so ugovarjali proti tej zvezi kapitala in novoporočencema poslali več ostrih dopisov. Zanimivo vprašanje je: Kateri teh dveh je vzel drugega zaradi denarja ? Zedinjene države merijo brez naselbin prav toliko, kakor vse evropsko države skupaj, in štejejo 85 milijonov prebivavcev. Da b mo razvideli velikanski napredtk Z o r » a. »>« ____ Dn6 21. januvarija. Skupni državni dolg v notah ... . . Skupni državni dolg v ¡nebni...... Avstrijska zlata renta 4°/„....... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Ogerska zlata renta 40/0........ Ogerska kronska renta 4"/„, 200 ..... Avstro-ogerske bančno delnice, 600 gld. . . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista ........ . Nemški drž. bankovci i& 100 ni. or.m.dri. velj 98-25 9810 11745 98-30 11705 9215 1701 — 600 50 240 55 11700 20 mark........................23 53 20 frankov (napoleondor)...... 1915 Italijanski bankovci.........90-45 C. kr. cekini........................1134 Bne 19. Januvarija. 3-2% državne srečke 1. 1854, 250 gld.. . . 181 — 6°/o državne srečke t. 1860, 100 gld. . . . 165 50 Državne srečko 1. 1804, 100 gld.....196-50 »4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 krou . 95-30 Tišine srečke 4"/„, 100 gld.......140- — Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . . 268' - Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . 1C6-— Zastavna pisma iv. osr.zem.-kred.banke l°/0 . 93-90 Prijoritetne obveznice državue železnice . . 42H- — » > južne železnice 3°/0 340 40 > r južne železnice 5°/0 . 120 50 » > dolenjskih železnic 4°/0 . 99 50 Kreditne srečke, 100 gld..............388 — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 258" — Avstrijskega rudefega križa srečke, 10 gld . 48- - Ogerskega » „ » 6 » . 23' — UudimpeSt. bazilika-srečke, 5 gld.....14 15 Rudolfove srečke, 10 gld. . . ... 60- — Salmove srečke, 40 gld..............180 — St. Génois srečke, 40 gld........201 — Waldsteinove srečke, 20 gld....... Ljubljanske srečke....................58 — Akcije anglo-avstrijske banka, 200 gld. ■ , 268 — Akcije Ferdinandove sev. žetnz., 1000 gl- st v . 6205-— Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........822 —• Akcijo južne železnice, 200 gld sr. . . . 110 25 Splošna avstrijska jtavbinska družba . . , 145 74 Montanska družba avstr. plan............429 —. Trboveljska premogarska družba, 70 gld. 450 — Papirnih rubljev 1130 . . .............254 — Nakup in prodaja Tfejffi vsakovrstnih ¿ri&vnib papirjev, »rtfik, denarjev itd. Za?ttiovanja za zguba pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Premeno za vsako žrebanje. Kulanlin izvršitev narodi), na borzi. Monjamicna delniéka družba „iti m AC C U H" I., üüollzeite 10 in 13, Dunaj, I., Slro&elgasss 2. rtMT Pojasnila "gja v vseh gospodarskih in flninčnili «Uam, potem o kursnib vrednostih vseh ipekulacljskih vriijnciteli! papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče vitioccga ohrestovanja pri popolni varnosti SJf n aloženih gin vni o. TEB