NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 1 Leto XLIX, št. 508, 24. oktober 2022 W Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Naslednja številka bo izšla v ponedeljek, 14. novembra. Gradivo bomo zbirali do 1. novembra. Odprli prizidek vrtca Vrtec v Horjulu V Horjulu so 18. oktobra slovesno odprli nov prizidek k vrtcu, ki so ga začeli gradili lani avgusta. Kot je dejal župan Janko Prebil, je to pomembna pridobitev, »... s katero skrbimo za naše najmlajše in njihove družine. S pravilnimi odločitvami in sodelovanjem občinskega sveta ter seveda ekipo na občini, ki mora pripraviti vso zajetno dokumentacijo, so takšni projekti nekaj lepega, saj se vsi vpleteni zavedamo, kako je to pomembno za celotno skupnost.« Ker je dogodek potekal že Borovnica Prenova železniške proge Prihodnje leto se bodo lotili obnove še borovniške postaje Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo nadaljuje z nadgradnjo delov železniških medpostaj-nih odsekov Brezovica-Preserje in Preserje-Borovnica in železniške postaje Borovnica. Od sredine oktobra bo tako zaprt promet na levem tiru do predvidoma sredine januarja 2023. Po izgradnji levega tira je načrtovana 2,5-mesečna prekinitev del na sami železniški progi. Tedaj bodo prenavljali železniško postajo Borovnica. H Vrhnika Zaživel Biciklanc Javna izposoja koles Na Vrhniki je začel delovati sistem javne izposoje koles Biciklanc. Trenutno so postavljene tri postaje, na voljo je trinajst koles, od tega štiri električna. Do konca leta, ko bo deloval poskusni sistem, bo uporaba koles brezplačna, po novem letu pa bo plačljiva. Trenutna mreža je samo začasna, v prihodnje naj bi jo občina glede na zanimanje občanov povečala. Zato svetujejo, da na občino pošljete svoje predloge o dodatnih lokacijah postaj. Več na vrhniških straneh. Log - Dragomer Prvi priklopi Kanalizacija Centralna čistilna naprava Občine Log -Dragomer je dokončana. Objekte bodo na novo kanalizacijo in čistilno napravo začeli priklapljati po 10. oktobru. Najprej bodo na vrsto prišli tisti, ki živijo na območjih, kjer je že pridobljeno uporabno dovoljenje za novozgrajene kanalizacijske kanale. Občane bo o možnosti priklopa obvestila vrhniška komunala. Obvestila o začetku poskusne ga obratovanja bodo najprej dobili prebivalci osrednjega Dragomerja. Hôj Foto: Gašper Tominc krepko po zaključku naše redakcije, bomo več o veselem dnevu v horjulski dolini pisali v prihodnji številki. Tukaj pa priobčujemo samo fotografijo s svečanega odprtja, ki so jo popestrili - kdo drugi kot - najmlajši. Vabljeni na odprtje pravljične poti Zven zaklete grofice Prva planinska zvočna pot v Sloveniji Zven zaklete grofice vas skozi legendo o zakleti grofici iz gradu nad Dobrovo popelje na prav posebno popotovanje! Odprtje 12. november 2022 ob 10. uri v Podsmreki Izhodišče: parkirišče G Design Hotel (izvoz za Brezovico, v smeri Dobrova - Polhov Gradec) Dobrova - Polhov Gradec Novi metri asfalta Obnovljene ceste V krajevnih skupnostih Občine Dobrova - Polhov Gradec so odprli več prenovljenih cestnih odsekov. Največji zalogaj je bila obnova ceste Podolnica-Brezje, katere obnova je potekala z Občino Horjul. Novih metrov asfalta so bili deležni tudi v manjših krajih, kjer je vsak meter asfalta pomemben mejnik razvoja. Več o novih pridobitvah, pa tudi o vsem aktualnem dogajanju v Občini Dobrova - Polhov Gradec si lahko preberete na dobrovsko-polhograjskih straneh. Med drugim tudi o vseh aktualnih zaporah cest. Moj prispevek Živimo v časih, ko vse merimo po učinku. Veseli smo novih pridobitev, napredka na vsakem koraku. Uspehe politikov, tudi lokalnih, merimo po metrih novega asfalta, kanalizacije, po naložbah v šport in kulturo, po podpori gasilcem in upokojencem. Vse lepo in prav. Naš časopis vam je zadnja štiri leta prinašal novice iz naših občin, ki dokazujejo, da je bilo mnogo narejenega, možnosti za nadaljnji razvoj je zanesljivo še veliko. V tej številki boste ob že znanih obrazih lahko ugledali nove, ki bodo v poštenem predvolilnem boju ponujali boljše rešitve. Koliko so uresničljive, pa bo pokazal čas, če bodo seveda dobili naše zaupanje. Konkurenca idej je vsaj v teoriji zagotovilo za napredek. Kot vemo iz izkušenj, pa napredek ni in ne more biti edino merilo naše sreče in dobrega sobivanja. Za to je potrebno veliko več. Pogosto gre za stvari, ki jih ne moremo kupiti z denarjem. V še tako veliki in razkošni hiši je težko, če ne nemogoče živeti, če so stanovalci skregani med sabo. Občine, kjer bo v tem mesecu potekal boj za nove županske in svetniške mandate, so naš skupni dom. Naredimo, da bodo prijeten dom za vse. Tega pa ne morejo narediti zgolj politiki in drugi funkcionarji, ampak lahko k boljšemu počutju vseh prispeva vsak nekaj. Ob tem, ko se bodo županski kandidati in predstavniki strank ter list potegovali za nov štiriletni mandat, ne pozabimo, da so bolj kot ves napredek pomembni dobri človeški odnosi v družinah, med sosedi, sodelavci, krajani in občani. Tudi tvoj prispevek šteje. » Peter Perše, urednik Uu NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 2 N Q5 Občina Vrhnika 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si NOVA OPEL ASTRA NAJBOLJŠA OD VSEHg # Značilni Vizor® z najnovejšimi IntelliLuJ® LED matričnimi žarometi # Pure Panel® digitalna armaturna plošča / Ergonomski aktivni sedeži s certifikatom AGR1 Zapeljite jo na testno vožnjo v Avtohiši Sever. OPEL AH Avtohiša Sever Sinja Gorica 112, 1360 Vrhnika Tel.: 01 750 6 330 www.opel-sever.com Kombinirana poraba goriva (po WLTP-ciklu): 1,1-5,7 1/100 km, izpusti COr 24-130 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6d. Specifične emisije dušikovih oksidov (NOx): 0,0215-0,0582 g/km. Trdi delci: 0,00028 g/km in število delcev 0,17-0,55 * 1011 /km pri dizelskih motorjih. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal iz prometa prispevajo k poslabšanju zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam ozona, delcev PM10 in PMi5 ter dušikovih oksidov. Več informacij je na voljo na www.opel-sever.com. Pridržujemo si pravico do spremembe ponudbe. Slika je simbolna. 1 Certifikat je pečat kakovosti, ki ga podeljuje neodvisni testni odbor, sestavljen iz strokovnjakov različnih medicinskih strok. V podjetju Huliot proizvodnja cevi in opreme d.o.o. s sedežem v Horjulu iščemo nove sodelavce v kontroli kakovosti. Huliot d.o.o. je proizvajalec in distributer cevi in spojnih kosov za hišno kanalizacijo iz polipropilena in je del skupine Huliot, ki je vodilna pri načrtovanju in izdelavi naprednih cevnih sistemov za poslovne in stanovanjske zgradbe. Ponujamo široko paleto rešitev sanitarnih sistemov, ki obravnavajo celoten cikel pretoka vode - od oskrbe z vodo, do odpadne vode in infrastrukture. Sedež skupine je v Izraelu, skupaj s šestimi proizvodnimi in komercialnimi podružnicami po vsem svetu pa servisiramo široko bazo strank, ki obsega več kot 30 držav po vsem svetu. Matično podjetje v Izraelu ima več kot 70 let strokovnega znanja na področju cevnih sistemov. Močno si prizadevamo za stalno zagotavljanje odličnosti storitev in zadovoljstvo strank. TEHNOLOG -MERILEC (m/ž) Glavne naloge in odgovornosti: S administracija v laboratoriju, S komunikacija z oddelkom kakovosti v matični družbi ter nadzornimi laboratoriji, S priprava poročil, S merjenje in testiranje izdelkov, S vhodna kontrola materialov, S sodelovanje pri vseh procesih povezanih s kontrolo kakovosti v družbi, S sodelovanje pri reševanju neskladnosti, S podpora prodaji na področju reklamacij in vprašanj s področja kakovosti, S koordinacija med proizvodnjo in laboratorijem. Pričakujemo: S izobrazba: najmanj V. stopnje S odlično znanje angleškega jezika, S računalniško znanje: aktivno delo s programi Microsoft Office, dobro poznavanje Excela, S druge sposobnosti in kompetence: komunikativnost, sposobnost za delo pod časovnim pritiskom, sposobnost samostojnega dela in sposobnost za delo v timu, natančnost. Nudimo: S dinamično delo v mednarodnem podjetju, S korektno in stimulativno plačilo, S delo na sedežu podjetja, S možnost osebnega in strokovnega razvoja, S prijetno, stabilno in urejeno delovno okolje, organizirane družabne dogodke s sodelavci vsaj enkrat letno, S zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim delom. DELAVEC NA LINIJI (m/ž) Glavne naloge in odgovornosti: S delo na stroju za ekstruzijo cevi S streženje stroju, (menjava olja, dodajanje materiala, nadzor delovanja), S osnovne meritve izdelkov in zapis meritev, S mletje materiala, S zlaganje in pakiranje izdelkov. Pričakujemo: S komunikativnost, sposobnost za delo pod časovnim pritiskom, sposobnost samostojnega dela in sposobnost za delo v timu, natančnost, zanesljivost. Nudimo: S dinamično delo v mednarodnem podjetju, S korektno in stimulativno plačilo, S delo na sedežu podjetja, delo v treh izmenah S možnost osebnega in strokovnega razvoja, S prijetno, stabilno in urejeno delovno okolje, organizirane družabne dogodke s sodelavci vsaj enkrat letno, S zaposlitev za določen čas, kasneje možnost zaposlitve za nedoločen čas. Prijave sprejemamo: mojca.bezek@huliot.si Za več informacij pokličite: Mojca Bezek, 031 342 613 NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 3 N as Občina Vrhnika 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si OSEBNI STEČAJI Tandem Se vam kopičijo obveznosti, ki jih nikakor ne morete poplačati? Pomagali vam bomo pričeti znova ... v TANDEMu je vse lažje 041 750 956 ISI info@tandem.si ® www.tandem.si FRIZERKA META Jesen je tukaj in z njo čas, ko se narava počasi umirja. Umirite in sprostite se tudi vi z obiskom našega salona. Ponujamo vam moško in žensko striženje za vse generacije, klasična in modna barvanja ter oblikovanje pričesk in ličenje za vse priložnosti. Sosede v My Beauty pa za vas ponujajo urejanje nohtov na rokah, lash lift in lash filler, depilacije, body wrapping, madera terapijo ter klasično masažo. Za vse dame, ki se boste hkrati naročile na urejanje nohtov in barvanje smo pripravile posebno akcijo, zato si čim preje rezervirajte svoj termin. Frizerka Meta 031 219 541 Meta Keršmanc s.p. U12J Cankarjev trg 3, @frizerkameta Vrhnika Optika in očesna ordinacija Jelovčan 01 755 61 05, 041 578 205 Trg Karla Grabeljška 2A, 1360 Vrhnika OKULISTICNI PREGLEDI Prve novice Kaj bo z muzejem na Vrhniki? Na to temo je bilo prelitega že veliko črnila v Pismih bralcev. Muzej je od začetka septembra zaprt. Na to temo je v Cankarjevi knjižnici 12. septembera potekala okrogla miza, kjer so dejali, da se občina še vedno pogovarja z ljubljanskim mestnim muzejem, ki skrbi za arheološke eksponate. Za pojasnilo razmer smo prosili kar direktorja omenjenega muzeja Blaža Peršina. Ambulanto splošne medicine bo prevzel Zdravstveni dom Vrhnika Po odhodu dr. Marije Munda v pokoj je ambulanta splošne medicine v Borovnici ostala brez ene od dveh zdravnic. Občina je objavila razpis, na katerega se je javilo samo podjetje Studio R, d. o. o. Na 21. seji Občinskega sveta Občine Borovnica, ki je bila v petek, 14. 10. 2022, se je Občinski svet soglasno odločil, da se koncesija ne podeli. Peter Črnilogar, podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana, in Roman Strgar, direktor Zdravstvenega doma Vrhnika, sta namreč dosegla dogovor, da ambulanto splošne medicine v Borovnici prevzame Zdravstveni dom Vrhnika. 0 Gradnja čistilne naprave v Žažarju Gradbena dela v Žažarju potekajo nemoteno, od sredine oktobra pa že stoji tudi čistilna naprava. Seveda bo še kar nekaj časa trajalo, preden jo bodo izvajalci del priklopili na kanalizacijsko omrežje in bo lahko služila svojemu namenu. Ob gradnji kanalizacijske omrežja hkrati urejajo tudi drugo infrastrukturo. Uspešen zaključek prenove ceste Brezje-Podolnica Letos je končana rekonstrukcija lokalne ceste Dobrova-Horjul na odseku Brezje-Podolnica, katere sta se lani skupaj lotili Občina Dobrova - Polhov Gradec in Občina Horjul. Kaj je projekt vključeval? Dolžina prenovljenega odseka znaša 770 metrov, izvedeno je bilo: rekonstrukcija ceste, ureditev bankin, ureditev obstoječih jarkov in izvedba novih vzdolž ceste, ureditev odvodnjavanja in meteorne kanalizacije, zaščita obstoječih telekomunikacijskih vodov in namestitev 240 metrov varovalne ograje. Projekt sta sofinancirali obe občini - Občina Dobrova - Polhov Gradec je za projekt namenila dobrih 259 tisoč evrov, Občina Horjul pa dobrih 190 tisoč evrov. & fu Starejšim že drugič polepšali dan V okviru projekta Podaj roko in mednarodnega dne starejših so v Občini Log -Dragomer že drugo leto zapored pripravili dogodek, ki so ga namenili vsem starejšim. Dan so jim polepšali z likovno razstavo osnovnošolskih umetnikov in pevskim nastopom učencev Osnovne šole Log - Dragomer. V občini je prireditev potekala drugič. Lani so led prebili z razstavo likovnih del otrok Osnovne šole Log - Dragomer in Vrtca Log -Dragomer ter stojnicami, na katerih so bila na ogled še umetniška dela, revije in čipke. PRODAJAMO DOMA PRIDELANA JABOLKA zlati delišes, jonagold, idared, lonjon, fuji, lonjon, crimson, sirius, topaz A KMETIJA JANŠA Lesno Brdo 5, Horjul; Tel: 041 967 004, 031 826 015. Ah, ta jesen, 2022. NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 4 N OS Občina Vrhnika 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Volilna kampanja je že v polnem zamahu Pred štirimi leti smo se v volilno kampanjo za župana spustili trije enakovredni kandidati. Dva sva imela nekaj političnih izkušenj, tretji je bil novinec v političnem prostoru. Ne glede na to, ali smo ali nismo imeli izkušnje, smo se za župansko mesto potegovali pošteno in v skladu z volilnimi pravili, zavedajoč se, da bo po volitvah treba sodelovati. Edino s sodelovanjem se namreč lahko razvija naša občina. Tega sodelovanja je bilo v prejšnjem mandatu veliko, kar kažejo tudi rezultati. Čeprav se uradna kampanja za letošnje lokalne volitve začenja šele 21. oktobra, se je sama predvolilna temperatura v teh mesecih že dobro segrela. Najprej so Vrhniko preplavili plakati in letaki. Nato »obtožbe koordinatorja Levice« in njegova predhodna »verbalna zloraba mojega otroka v funkciji učitelja«. Kaj od tega je res in kaj ni, sedaj preiskuje inšpekcija, policija in tožilstvo, zato o tem ne mislim izgubljati besed. Želim si le, da se v prihodnje držimo pravil in vsaj minimalnih kulturnih standardov ter v volilno kampanjo ne vpletamo zakoncev, otrok in nasploh družin protikandidatov. Navsezadnje bo treba dan po volitvah začeti sodelovati, kar pa je mogoče le v vzajemnem spoštovanju. Sodelovanje v mandatu, ki se zaključuje, je tudi rodilo idejo, da se različne stranke in lokalne liste povežemo v skupno listo. Seveda bodo na volitvah nastopile tudi stranke s tradicijo in liste s katerimi smo tvorili razvojno jedro svetniških skupin, kot so SLS, NSi, LRVP, SDS in Zeleni. Nastala pa je nova lista, in sicer Lista Daniela Cukjatija, ki so se ji pridružili tudi predstavniki lokalne liste Zalajf, stranke SMC in DeSUS ter množica posameznikov, levih, desnih in sredinskih, ki želijo v prihodnje sodelovati pri oblikovanju naših krajev. Idejo o povezovanju je s podpisom podprlo ogromno število občanov. Samo za kandidaturo za župana in listo smo prejeli več kot 400 overjenih podpisov občank in občanov. Število podpisov, ki smo jih prejeli praktično v enem tednu, kaže na to, da občani verjamete v nas in naš program. Na tem mestu se vsem zahvaljujem za že izkazano zaupanje in vas hkrati nagovarjam, da se prihodnji mesec udeležite volitev in nas s svojim glasom tudi izvolite. Župan Daniel Cukjati Postavitev kotička za oddajo še delujočih aparatov Vrhnika, 10. oktober - Raziskave kažejo, da je med zbranimi e-odpadki 2 % še delujočih aparatov. Družba ZEOS, d. o. o., v ta namen po Sloveniji postavlja kotičke za ponovno uporabo. Enega takih so odprli tudi v Zbirnem centru Vrhnika skupaj. Na uradni predaji kotička svojemu namenu so predstavniki lokalnih partnerjev projekta in predstavniki občin podpisali posebno listino, v kateri so se zavezali k skupnemu cilju - zbrati čim več aparatov, ki jih bodo lahko predali v ponovno uporabo. Direktor Zeosa Emil Šehic je dejal, da so v preteklosti že poskrbeli za odpadno elektroniko z mrežo uličnih zbiralnikov, sedaj pa v sklopu novega projekta želijo zajeti tudi druge elemente krožnega gospodarstva. Na Vrhniki s tem verjetno ne bo težav, saj je komunala znana po velikih deležih zbranih ločenih odpadkov. »Danes kotiček uradno predajamo v uporabo, sicer pa je delujoč že od junija letos, v tem času se je na njegovih policah zbralo že prek 120 različnih aparatov. Opazen je napredek iz meseca v mesec, saj je aparatov v njem vedno več, kar nas izredno veseli,« je novost pospremil direktor vrhniške komunale Gregor Klemenčič. Da gre za dobrodošlo novost, je menil tudi župan Vrhnike Daniel Cukjati: »Tehnika se prej ali slej pokvari, a zakaj bi jo odvrgli sredi svoje življenjske dobe, ker je mi več ne potrebujemo, če je še v funkciji. Kotiček zato zelo pozdravljam.« Sedaj je odvisno samo od nas, da ga bomo uporabljali. »Vse se začne doma ali v vrtcu, torej pri naših koreninah. Tudi pri nas doma so otroci tisti, ki najbolj spodbujajo te vsebine. Vesel sem kotička in upam, da se bomo še kdaj srečevali na takih dogodkih, kjer bomo malo sami sebe in pa tudi druge ozaveščali o tej problematiki,« pa je dodal župan Občine Log - Dragomer Miran Stanovnik. Kaj se zbira v kotičkih in kaj se zgodi z zbrano opremo? V kotičkih se zbira aparate, ki delujejo in so primerni za ponovno uporabo: belo tehniko - pralne stroje, hladilnike, pečice, male gospodinjske aparate; zabavno elektroniko - radie, zvočnike, LCD-televizije in monitorje; svetila, računalniško opremo in orodje za dom ter vrt. Skratka vse naprave, ki delujejo na elektriko ali baterije. Vse zbrane aparate na zbir- nem centru bodo pregledali v DEPO-ju Vrhnika v procesu ponovne uporabe in jih predali nazaj v uporabo. Vse primerne aparate boste lahko med drugim našli tudi v spletni trgovini na spletni strani www.zeos.si. Akcija zbiranja še delujočih aparatov v začetku novembra Od 1. do 14. novembra 2022 bo na Zbirnem centru Vrhnika potekala zbiralna akcija še delujočih aparatov. Prvih sto, ki bodo v kotiček za ponovno uporabo v času uradnega delavnika prinesli vsaj en še delujoči aparat, bodo nagradili. Vabljeni vsi občanke in občani, da v naslednjih tednih sodelujete v zbiralni akciji oz. tudi po njej prinesete svoj še delujoči aparat v kotiček na Zbirni center Vrhnika ter poskrbite, da bo dobil novega lastnika. (GT, foto: GT) Delovati je začel Biciklanc Vrhnika, 7. oktober - Od tega dne lahko tudi javnost uporabi prednosti sistema Biciklanc. Gre za sistem javne izposoje koles, kot ga poznajo že v večjih mestih, in so ga v večini primerov tudi dobro sprejeli. »Vsi smo za trajnostni razvoj, a preidimo od besed k dejanjem. Zato danes odpiramo prve tri postaje javne izposoje koles, s katerimi bomo dokazali našo resnost pri trajnostni mobilnosti,« je ob odprtju dejal župan Daniel Cukjati, ki si je tudi »prvi« izposodil kolo in preizkusil sistem delovanja. Pa ne gre samo za sistem trajnostne mobilnosti, ampak tudi za praktičen vidik, je bilo slišati med naključno prisotnimi na odprtju, saj je med posameznimi točkami na Vrhniki premik s kolesom hitrejši in enostavnejši kot z avtomobilom. Da pa smo ob tem še nekaj naredili za okolje in svoje telo, pa sploh ne velja izgubljati besed. Trenutno so na Vrhniki tri postaje, kjer si lahko izposodite in parkirate kolo: pri glasbeni šoli, ZIC-u in na Vrtnariji. To ni dokončen seznam lokacij. Ob odprtju je bilo rečeno, naj občani predlagajo nove lokacije. »Seveda je širitev mreže odvisna tudi od uporabe. Večja kot bo uporaba koles, bolj se bo širila mreža,« je dejal župan Cukjati. Projekt Biciklanc so podprli Občina Vrhnika, ZIC Vrhnika in 77 - optika in očesna ordinacija Jelovčan. Na voljo je trinajst koles, od katerih so štiri električna. Do konca leta bo deloval poskusni sistem, v novem letu pa bo uporaba plačljiva. V Kranju, kjer je bolj razvejan sistem kot na Vrhniki, uporabnik za letno uporabo kolesa plača 25 evrov. Na Vrhniki dokončna cena še ni določena, bo pa zagotovo nižja. Vsak uporabnik (imetnik kartice) lahko na teden uporablja kolo 840 minut. Omejitev je postavljena zato, da lahko za krmilo poprimejo tudi drugi uporabniki. Pred prvo uporabe se morate registrirati. Vse potrebno za pridobitev uporabniške kartice uredite v TIC Vrhnika na Tržaški cesti 9. Gašper Tominc, foto: GT NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 5 N Q5 Občina Vrhnika 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Moja Ljubljanica -resnica Vrhniška in širša slovenska javnost se je v zadnjih mesecih soočila s številnimi prispevki glede razstavišča Moja Ljubljanica. Občina Vrhnika je na te prispevke dolžna odgovoriti in javnosti pojasniti celostno zgodbo, ki je v medijih nismo mogli, saj so novinarji po našem mnenju zavestno postavili nemogoče pogoje za izjave. Tako so npr. od župana zahtevali, naj poda izjavo v petek ob 20.33 do konca dneva. Na drugi strani pa so uslužni vsem tistim, ki so bili vrsto let odgovorni za uspeh projekta. Rezultati - obisk in prihodek pa jasno kažeta, da je bila razstava daleč od uspeha. Tako novinarji kot različni protagonisti poudarjajo, češ da je projekt Doživljajskega razstavišča dobil UNE-SCOV znak seznam najboljših praks za podvodno arheologijo. Naj na tem mestu javnost seznanimo, da je UNE-SCOV znak najboljših praks za podvodno kulturno dediščino prejel Projekt Ljubljanica zaradi: »celovitosti projekta, ki je vključeval zaščitne podvodne raziskave, konservacijo in prezentacijo deblaka iz drugega stoletja pr. n. št., sanacijo rečnih brežin, monitoringe, analize in dokumentiranje rečnega dna in depozitorija za moker les ter vzpostavitev razstavišča Moja Ljubljanica na Vrhniki.« Jasno je, da je bil namen vzpostavitve razstavišča Moja Ljubljanica prezentacija deblaka! Ki ga še vedno ni. Je za to kriva občina?! Poglejmo dejstva. V gradivu za 9. redno sejo Občinskega sveta februarja 2016 je pojasnilo Zavoda za varstvo kulturne dediščine o razlogih za predviden podaljšan konzervatorski poseg na de-blaku iz reke Ljubljanice. Jasno je navedeno, da je bilo dogovorjeno, da bo konservatorski in restavratorski poseg izveden do konca trajanja projekta Doživljajsko razstavišče Ljubljanica. Kar se ni zgodilo! Ključni argument za vzpostavitev razstavišča je bilo ravno to - predstaviti konzerviran deblak javnosti. To je navedeno tudi v prispevku na rtvslo.si z naslovom Dvignili še zadnji del deblaka, ki pa je skrival izjemno najdbo (objavljeno 20. 7. 2015), in sicer: »Prihodnje leto bodo deblak prestavili na njegovo končno lokacijo - v Doživljajsko razstavišče na Vrhniki, kjer ga bodo razstavili ob nekaj drugih predmetih, najdenih v Ljubljanici. Deblak bo osrednji med njimi in se bo še nadaljnjih nekaj let konzerviral.« Javnost - vključno z občinskim svetom, ki je potrdil projekt -, je bila več kot očitno zavedena, saj se je ves čas predstavljalo, da bo ob odprtju razstavišča v njem njegov osrednji predmet deblak. In da bo razstavljen »ob nekaj drugih predmetih«. Očitno bolj marginalnih predmetih. A že pet mesecev kasneje lahko v prispevku »Deblak je na suhem. V pripravah novo razstavišče na Vrhniki.«, ki je bil objavljen na rtvslo.si 3. 12. 2015 preberemo: »V Restavratorskem centru domnevajo, da bo za končanje konzervatorskega posega potrebnih skoraj pet let.« Takrat se je torej že vedelo, da bodo deblak konzervirali po melaminski metodi, saj je v prispevku zapisano: »Deblak bodo konzervirali z melaminsko metodo, s katero je zaščiteno tudi barjansko kolo.« Točno se je vedelo, kako debel je deblak in vedelo se je dejstvo, ki je bilo od istih strokovnjakov kot leta 2015 navedeno v enem izmed prispevku meseca avgusta letos: »Ocenjujem, da bo celotno sušenje trajalo od 6 do 8 let, lahko še kakšno leto več, ker so nekateri deli deblaka precej £*apnjem rakave I n «rodovne vatoT litiju erddivj |ja it ponuja |udl priloinosl za pripravo novega razstavnega proiekla, Odpira ie ilto?no^ m u%tr&:no nad&radnjn vsetvne m poslan i nove ¿Trufciure uprivJjanja Pobuda 5 str-an' tohaine stupraiti orilcOma Občino Vrftnika je dobrodošla in nujno porrehna za uspešno pnpu tarna cšjo rtedl4čine v temulfclju MG ML bo V sklopu javne sluibe m v iktadu s iuctjiim poji jn^orn tudi v lem prrmeni nudil vso piKlfioro m srrokovno oomni ^ 4.JI H ^ O *J V t i v v * i* 2 K í ^ j . m > c ? * 5 j v 4 \ 'A ¡p > V., 1* \ ^ 4' V*,.-.. ' -r . . A 5 □irektbi MGi R!.ir Perlirt Izsek iz dopisa Blaža Peršina, direktorja MGML, Občini Vrhnika, 19. septembra 2022. debeli, tudi do 20 cm. Vemo pa, da se okvirno suši 1 do 2 cm na leto.« Če so torej najdebelejši deli debeli 20 cm in če se suši po najbolj optimistični napovedi 2 cm na leto, potem bo celotno sušenje trajalo še najmanj deset let in ne šest do osem let. Lahko pa bo, po najbolj pesimistični možnosti, trajalo celo dvajset let! Vse to se je vedelo že v začetku decembra 2015. Zato je še toliko bolj v tem času nerazumljiva izjava g. Stojana Jakina za medije, saj je na osmi redni seji 10. 12. 2015 javno povedal: »Mi imamo zavezo v pogodbi, da je do konca prihodnjega leta deblak tukaj, če ne bi bil deblak tukaj, potem se lahko zgodi, da moramo sredstva vračati. Zato sva se danes dogovarjala in bomo preko Ministrstva zahtevali, da ta deblak pride na Vrhniko ne glede na to, ali je restavriran dokončno ali ne. Namreč, spomnimo se, najstarejše kolo, ko so ga našli na Verdu, so ga celo v Nemčijo vozili restavrirat. Torej, če se te stvari lahko restavrirajo tukaj ali drugje, bomo zahtevali, naj se ta deblak nahaja na Vrhniki, se na Vrhniki restavrira, saj bo to še bolj zanimivo za obiskovalce, ko bodo videli, kako se to dela. Res je, restavratorstvo traja, sami ne vejo, ali pa ne znajo še vseh postopkov, se učijo, ne vem, ne poznam teh zadev. Vendar deblak bo na Vrhniko prišel.« To je bilo tri leta pred koncem mandata in do konca mandata deblak na Vrhniko ni prišel. Kar je glede na navedbe strokovnjakov logično. Še več. Glede na to, da je deblak v foliji in ga ni mogoče videti, tudi še nekaj let ne bo prišel v razstavišče. Nazadnje se bodo uresničile besede svetnika g. Janeza Ki-klja, ki je na 11. redni seji Občinskega sveta 26. 5. 2016 dejal, da lahko deblak »obnavljajo dvajset let samo zato, da bodo nagajali.« Navajanje, da zaprtje razstave pomeni izgubo zaupanja domače in svetovne strokovne javnosti, je ob vsem navedenem, milo rečeno, smešno. Glede na vsa zagotovila strokovne javnosti, da bo vsaj do leta 2020 deblak na Vrhniki, je prišlo kvečjemu do ravno obratnega pojava - izgube zaupanja vrhniške javnosti do ocen strokovnjakov. Bistvo postavitve razstavišča je bil torej deblak. Kajti drugih pomembnejših artefaktov, kot sta kolo in ost, razen v začetku, ob odprtju, vseh pet let ni bilo na Vrhniki. Pa so imeli avtorji različnih pisem bralcev vseh pet let »škarje in platno« v svojih rokah, da bi to dosegli. Saj so ali vodili projekt ali bili njegovi upravljavci. Zato ne čudi zapis g. Vida Draščka v Pismih bralcev v Dnevniku, ko navaja ugotovitve Nadzornega odbora Občine Vrhnika: »obstaja utemeljena domneva, da so projekti vodeni s strani Občine Vrhnika: - stihijski in ne sledijo splošni strategiji razvoja občine, - predragi, neučinkoviti in negospo- darni zaradi prevelikega vpliva zunanjih načrtovalcev, neizvajanja analize učinkovitosti in neupoštevanja stroškov skozi celotno življenjsko dobo, - presegajo načrtovane finančne in časovne okvirje zaradi nesledenja strokovnim metodologijam, - odpirajo možnosti netransparentno-sti zaradi pomanjkanja vključevanja strokovne javnosti in nadzora nad projekti.« Čeprav je bil obisk porazen, da debla-ka ni in ga še dolgo ne bo, da je občina kot nosilec projekta v skladu s sporazumom celotno obdobje izpolnjevala vse svoje obveznosti za delovanje razstavišča, smo verjeli v projekt. Tako je bil npr. prispevek občine za delovanje razstavišča v letu 2019 (80.000 evrov) skoraj štirikratnik vsote, ki je bila za delovanje predvidena v investicijskem programu razstavišča. Prihodki iz dejavnosti razstavišča pa so v istem letu znašali 16.089,89 evra, kar je petkrat manj od prihodkov, predvidenih v investicijskem programu, ki je bil osnova za odločitev o investiciji. In čeprav se je število obiskovalcev vztrajno manjšalo (v letu 2020 je bilo npr. 1.556 obiskovalcev, od tega 543 brezplačno; julija 2022 je razstavišče obiskalo 12 (dvanajst) obiskovalcev, avgusta pa 26) je župan še 23. 3. 2021 poslal dopis, v katerem je navedel: »Želimo si, da razstavljena zbirka ostane, zato bodo zagotovljeni ustrezni pogoji za razstavljanje in vam zbirke ne bo treba prestavljati v drugo okolje.« Skratka, tako župan kot občinska uprava sta si ves čas prizadevala, da bi zbirka ostala. Razumljivo je, da zbirka brez deblaka nima dodane vrednosti. Kot je razumljivo, da morajo artefakti v strokovno valorizacijo in preventivno konzervacijo, kot so nas z MGML obvestili 19. 9. 2022. Zato razumemo stališče muzeja, da ima vsaka razstava svojo življenjsko dobo. Ob tem javnost obveščamo, da je v obvestilu z MGML tudi navedeno, da se »ponuja tudi priložnost za pripravo novega razstavnega projekta. Odpira se možnost za ustrezno nadgradnjo vsebine in postavitev nove strukture upravljanja. Pobuda s strani lokalne skupnosti oziroma Občine Vrhnika je dobrodošla in nujno potrebna za uspešno popularizacijo dediščine v tem okolju. MGML bo v sklopu javne službe in v skladu s svojim poslanstvom tudi v tem primeru nudil vso podporo in strokovno pomoč.« Izkazalo se je, da so manevri tistih, ki so upravljali in vodili projekt, z močno podporo medijev, namenjeni predvsem zavajanju javnosti in, če uporabimo identičen izraz, »politični šentflorjanskosti«. Kajti občina si je ves čas prizadevala ravno za to - da bi presegli politične ambicije in našli najboljšo rešitev za vse vpletene in da bi muzej res zaživel ter privabil obiskovalce. Tudi na primopredaji smo imeli z direktorjem MGML konstruktivne pogovore o nadaljnjem sodelovanju in iskali idejne koncepte, ki bi bili najustreznejši. Občina Vrhnika nikoli ni in ne bo zapirala vrat. Tudi MGML je pustil odprta vrata za nadaljnje sodelovanje. Verjamemo, da bomo v sodelovanju tudi z MGML ustvarili izboljšano razstavo, predvsem pa tako, ki bo bolj živela s krajem, ki bo znala sodelovati z društvi, drugimi deležniki v turizmu, pritegniti občane in druge obiskoval- Vabilo ce regije. Da bomo vsi skupaj postavili našo razstavo, ki bo v koraku s časom in na katero bomo lahko vsi ponosni ter bo resnično privabila obiskovalce in ne bo sama sebi namen. Dokler ne bo prišel v razstavišče deblak, bomo morali najti koncept, ki bo sodoben, prijazen za otroke in družine ter povezoval tudi deležnike v okolici. Imamo izjemen potencial, ki bo s pravim pristopom lahko resnično zaživel in bo vabil tako domačine od blizu in daleč kot tuje goste. Prepričani smo, da nam bo s skupnimi močmi uspelo. Občina Vrhnika Vabimo vas, da se pridružite ekipi voznikov prostovoljcev Pomagati ljudem je naše poslanstvo: »Če rad pomagaš, se nam pridruži.« Pogoj je dobra volja in izpit B kategorije. Info: 041 639 972, Franjo. prostofer PROSTOVOLJNI ŠOFER NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 6 N OS Občina Vrhnika 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oktober, mesec požarne varnosti Gasilci prostovoljci junaki prostora in časa Počasi se končuje oktober, ki ga poznamo tudi kot mesec požarne varnosti. Letos je bila pozornost usmerjena k baterijam (akumulatorjem), s katerimi se srečujemo že skoraj na vsakem koraku, obenem pa o njih vemo bore malo - še manj, kako se spoprijeti z njimi, če zagorijo. Hvala bogu so za zdaj tovrstne intervencije redke, veliko pogostejše to tiste »klasične«, še največkrat zaradi dimniškega požara. V kurilni sezoni neočiščeni dimniki lahko povzročijo požar, tudi izpadla žerjavica lahko povzroči veliko škode. »Tudi ko odlagamo pepel, moramo biti previdni, saj se vedno lahko pojavi tleči del, ki ni dogorel v peči in ko ga odvržemo v zabojnik, ob prisotnosti zraka (kisika) zagori. Pozorni pa moramo biti tudi, ko skladiščimo večje ali manjše količine nevarnih in gorljivih snovi. Opozoril bi rad na pravilno skladiščenje plinskih jeklenk, da jih ne skladiščimo v zaprtih kleteh, še posebno ne, če so kleti pod nivojem zemlje. Jeklenke prav tako ne smejo biti izpostavljene sevanju grelnih naprav ali sončnim žarkom,« je pojasnil predsednik Gasilske zveze Vrhnika Vinko Keršmanc in dodal, da se ljudje vse prevečkrat radi zanašamo na druge, namesto da bi sami že na izvoru s preventivo poskrbeli, da ne bi bilo neprijetnih presenečenj. »Gasilci se trudimo s preventivnim ozaveščanjem, ne samo v oktobru, mesecu požarne varnosti s temami in nevarnostmi v vsakoletnih akcijah, tudi sicer organiziramo aktivnosti mladih, vse več PGD-jev vabi na dneve odprtih vrat, kjer gasilci s svojimi izkušnjami lahko tudi svetujemo in pomagamo, preden zagori.« Društva opravijo več kot sto intervencij na leto V Občini Vrhnika deluje enajst prostovoljnih gasilskih društev, od katerih PGD Stara Vrhnika, PGD Vrhnika in PGD Verd tvorijo osrednjo »udarno« enoto. Na leto imajo več kot sto intervencij, druga društva pa znatno manj, od pet do trideset. »Tipi intervencij so zelo različni, Vinko Keršmanc, predsednik Gasilske zveze Vrhnika vezani tudi na letne čase. Sedaj na začetku kurilne sezone so to dimniški požari, ki se običajno lahko razširijo na ostrešja. Pogosto zagori v stanovanjskih objektih - kuhinje, delavnice, elektroinštalacije ... Zagori pa tudi v gospodarskih objektih, pa v šolah, domovih za starejše ...« je povedal Keršmanc. A niso samo požari tisti, ki terjajo njihovo prisotnost. »Zelo pogoste so nesreče in pomoč ob prometnih nesrečah, izlitje nevarnih snovi, vključujemo se tudi v iskanje pogrešanih oseb, prenos poškodovanih in onemoglih oseb, rešujemo tudi dostop do njih. Rešujemo tudi živali, odstranjujemo osja in sršenja gnezda, ki ogrožajo ljudi. V letu 2022 je bilo največ intervencij povezanih z obširnim požarom na Krasu ter močnim vetrom in jesenskimi poplavami, kar je zahtevalo posredovanje vseh društev v Gasilski zvezi Vrhnika.« Razmislek o poklicni enoti? Društva so opremljena skladno s kategorizacijo in tipizacijo gasilske zaščitne opreme, katere razvoj in uporabnost se zelo hitro razvijata, hkrati pa se tudi pojavlja težava servisiranja opreme. »Glede na zelo raznovrstne intervencije je zagotovo še veliko potreb in želja po iz-bolj šavah ter ustreznej ši opremi za zaščito gasilcev in učinkovitejšo pomoč,« je dejal prvi mož gasilke zveze. Bi bila morebiti rešitev v poklicni enoti? »Poklicna enota da, a samo takrat, ko bi bila nadgradnja obstoječega sistema in se ne bi zajedala v uspešen sistem financiranja ter delovanja javne gasilske službe. Prostovoljna gasilska društva so veliko več kot le gašenje in pomoč ob nesrečah, so tudi povezovanje ljudi v posameznih krajevnih skupnostih.« Dodal je, da bi morala prostovoljna društva še vedno obstajati, kajti poklicna enota bi bila premalo številčna za obvladovanje obsežnih intervencij, kjer brez prostovoljcev ne gre. PGD Stara Vrhnika ima na leto okoli sto intervencij, od tega večino v cestnem prometu. Župan: za gasilce tretjino več denarja kot nekoč Letošnje leto je bilo za gasilce zelo aktivno, občani smo se lahko na lastne oči prepričali, kako pomemben steber so v sistemu zaščite in reševanja. Slovenija se je soočala s požarom na Krasu, nato pa še s poplavami. »Vrhniška gasilska zveza je bila ena redkih, ki je v požaru sodelovala kot samostojna enota. To kaže na resnično dobro usposobljenost gasilcev in na dobro opremo, ki je pogoj za učinkovito in varno posredovanje,« je pomoč prostovoljnih gasilcev komentiral župan Daniel Cukjati. »Zaradi družbenega pomena se zavedamo, da je treba redno vlagati v usposabljanje in opremo naših gasilcev. Zato so se proračunska sredstva od leta 2018 povečala za 32 odstotkov, iz 260 na 343.000 evrov. V tem času so prostovoljna gasilska društva pridobila tri vozila za prevoz moštev, dve cisterni, eno vozilo za tehnično reševanje, eno za posredovanje v gozdnih požarih in eno vozilo z vodo (osem novih gasilskih vozil). Vsak vloženi evro v gasilstvo se povrne z večjo varnostjo in manjšo škodo v primeru nesreče.« Starovrhniški gasilci so posebna enota Na območju občine deluje posebna gasilska enota, imenovana Gasilska enota širšega pomena 1 ali na kratko GEŠP -1. Gre za starovrhniško prostovoljno gasilsko enoto, ki poleg Župan: »Zaradi družbenega pomena se zavedamo, da je treba redno vlagati v usposabljanje in opremo naših gasilcev.« >> NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 7 N as Občina Vrhnika 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pojasnilo občine glede prodaje Tržaške 24 Zaradi vprašanj, ki so jih nekateri občani naslovili na občino glede prodaje nepremičnine na Tržaški 24, ki je bila v lasti občine, v nadaljevanju navajamo nekaj pojasnil. Najprej je treba poudariti, da je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 12. redni seji, 17. 12. 2020, soglasno sprejel - na podlagi 24. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18; v nadaljevanju: ZSPDSLS-1), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18: v nadaljevanju: Uredba) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015) - Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2021, ki je bil v decembru 2020 celo javno objavljen v Našem časopisu. Prodaja poslovnega prostora na Tržaški 24 je bila zavedena v Načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2021 - TABELA 2021 - 2b: Načrt razpolaganja s stavbami in deli stavb pod zap. št. 1 in 2. Orientacijska vrednost nepremičnine za Tržaško 24 (ki jo tvorita dva posamezna dela, vsak s svojo ID številko: del stavbe 2002-1026-1 in del stavbe 2002-1026-2 ) je bila 287.516,00 evrov (brez davka). Hkrati je bilo zaradi pomembnosti posla v besedilu >> klasičnih gasilskih nalog, ki jih izvajajo tudi druga društva, izvaja še tehnično reševanje, prvo pomoč in nujno medicinsko pomoč na avtocestnem odseku med izvozom za Brezovico in Logatec ter na vseh drugih cestah v občinah Vrhnika, Borovnica in Log -Dragomer. Status enote (tedaj še GEŠP - 0) so si prislužili leta 2016, ko so začeli delati v tandemu z gasilsko brigado Ljubljana. Čez dve leti, ko so dokazali svoje znanje, so napredovali stopničko višje - v GEŠP-1, kar je pomenilo, da lahko delujejo samostojno. »To predvsem pomeni veliko vaj. Napak si ne moremo privoščiti, saj imajo lahko v najslabšem primeru tudi ceno življenja. Na leto opravimo od trideset do štirideset vaj, kjer simuliramo različne scenarije nesreč,« je pojasnil predsednik PGD Stara Vrhnika Boris Remžgar. V ta namen jim pride še kako prav zemljišče na območju nekdanje vojašnice na Stari Vrhniki, ki ga uporabljajo kot poligon za urjenje v najrazličnejših tehničnih posegih. Sogovornik je dejal, da imajo približno 40 operativnih gasilcev. »Ti so, kot radi rečemo, oblečeni in izobraženi, da lahko v vsakem trenutku odhitijo na intervencijo. Na leto v povprečju opravimo okoli sto intervencij, od tega jih je kar nekaj na avtocesti.« V začetku oktobra, ko je nastajal ta zapis, so beležili že 78. intervencijo. »Ni enostavno vzdrževati takšne kondicije, zato je potrebna velika predanost temu poslanstvu. Tudi pri tehniki ne smemo zaostajati, saj vsakih nekaj let pridejo nove generacije avtomobilov, ki so varnejši za potnike, a hkrati to tudi pomeni, da moramo spremeniti ali prilagoditi način reševanja, včasih tudi orodje.« Delo opravljajo prostovoljno, zaradi svoje dejavnosti pa poleg občine oziroma gasilske zveze prejmejo namenska sredstva od države. Trenutno so v garaži gasilskega doma tri vozila: avtoci-sterna za gašenje in tehnično reševanje, mercedes sprinter kot hitro tehnično reševalno vozilo in Fiatov doblo za prevoz moštva. Slednjega bo zamenjal Volkswagnov transporter, katerega podvozje so že izbrali. Glede na pestro dejavnost počasi presegajo svoje okvirje. »Nujno je, da zemljišče ministrstva za obrambo, ki ga uporabljamo kot poligon, in tamkajšnji objekt, ki nam služi za hrambo gasilske in tehnične opreme, še naprej obdržimo, kajti soočamo se z veliko prostorsko stisko. Moja osebna vizija je, da bi na tem mestu nekoč zrasel gasilski center za celotno Vrhniko, a to ni odvisno samo od nas,« je dodal sogovornik, ki je prepričan, da bi s tem na področju zaščite in reševanja storili velik korak naprej. Ugled gasilcev Dandanes na »lestvici zaupanja v poklice« gasilci zasedajo prvo mesto, pred medicinskimi sestrami in znanstveniki. So v očeh ljudstva tudi v preteklosti uživali tolikšen ugled? »Gasilci so bili tudi že v preteklosti junaki prostora in časa. Slovenski prostovoljni gasilci smo bili vedno ponosni graditelji učinkovitega delovanja sistema zaščite in reševanja. Res pa je, da je bil v zadnjem obdobju narejen velik napredek tako pri izobraževanju naših članov kot tudi pri osebni in kolektivni zaščitni opremi. Vsekakor je pomembno, da tudi v prihodnje z lokalnimi skupnostmi in občani delujemo z roko v roki. Priznanja in podpore občanov smo vedno veseli in skrbeli bomo, da se to zaupanje ohrani in še krepi,« je zaključil Vinko Keršmanc. Gašper Tominc, foto: GT, arhiv: Stara Vrhnika/ David Pretnar in Naš časopis Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem še dodatno zapisano: »Občina Vrhnika planira v letu 2021 zaradi neprimernosti uporabe prostorov prenesti lastništvo posameznih delov na: -na naslovu Tržaška cesta 24 (stavba RK), Vrhnika.« Vse navedeno so obravnavali Odbor za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine, Odbor za gospodarstvo, finance in proračun ter v končni fazi celoten Občinski svet Občine Vrhnika. Zakaj je bilo smiselno poslovne prostore na Tržaški 24 prodati? Prostori so bili brez vsebine in samevali vse od 1999, ko jih je občina prejela v okviru poplačila dolga v stečaju od IUV Vrhnika (za ceno 94.500.000,00 SIT oz. 900.000,00 DEM), pa do prodaje v letu 2021. Zgolj v delu pritličja jih je občina dala v brezplačno uporabo OZ Rdeči križ Vrhnika od 27. 9. 2019 do 31. 10. 2021. Za občino so prostori ves ta čas bili zgolj strošek in breme, kar dokazuje naslednje: - leta 1999 se je občina lotila temeljite prenove prostorov za namene vrtca, ki se je žal zaradi nasprotovanja etažnih lastnikov predčasno končala; - aprila 2000 je sodni izvedenec in cenilec gradbene stroke ter pooblaščeni cenilec Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo Stojan Jakin, univ. dipl. inž., sestavil Cenitev vrednosti poslovnih prostorov IUV na Tržaški 24 in v njej ugotovil: • prostori so v slabem stanju, tlaki so delno porušeni, odstranjene predelne stene, inštalacije neuporabne, • vrednost nepremičnine = 79.381.880,00 SIT; - julija 2001 je sodni izvedenec in cenilec gradbene stroke ter pooblaščeni cenilec Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo Stojan Jakin, univ. dipl. inž., sestavil Revaloziracijo ocenitve vrednosti prostorov vrtca na Tržaški 24 na Vrhniki in v njej ugotovil: • vrednost nepremičnine = 86.140.998,00 SIT; - občina je 28. 10. 2003 objavila poziv za javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnine z izhodiščno ceno 80.000.000,00 SIT, ki ni bil uspešen; - oktober 2005, DODOMA, d. o. o. (zanjo pooblaščena ocenjevalka nepremičnin Sonja Gračanic), je izdelala Poročilo o oceni vrednosti in v njej so ugotovitve: • objekt je prazen in izven uporabe, v slabem stanju, • vrednost nepremičnine = 50.000.000,00 SIT oz. 208.700,00 evrov; - v letu 2006 je bilo v Programu prodaje občinskega premoženja navedeno: »Prihodki od prodaje stavb: Občina Vrhnika planira v letu 2006 po izvedenem postopku spremembe namembnosti poslovnega objekta na naslovu Tržaška cesta 24, Vrhnika v stanovanjski objekt navedeni objekt prodati. Prihodek od prodaje objekta v površini 670 m2 s pripadajočim funkcionalnem zemljiščem je planiran na podlagi pridobitve mnenja o vrednosti nepremičnine.« Ker spremembe namembnosti ni bilo, je v letu 2007 v Programu prodaje občinske premoženja navedeno: »Občina Vrhnika planira v letu 2007 prodajo objekta na naslovu Tržaška cesta 24, Vrhnika. Prihodek od prodaje objekta v površini 670 m2 je načrtovan v višini 208.646,30 EUR (50 mioSIT).« aprila 2009 je sodni izvedenec in cenilec gradbene stroke ter pooblaščeni cenilec Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo Stojan Jakin, univ. dipl. inž., sestavil Ocenitev tržne vrednosti poslovnih prostorov na Tržaški 24 na Vrhniki in v njej ugotovil: prostori so v stanju, ko njihova uporaba ni mogoča, tlaki so delno porušeni, odstranjene predelne stene, inštalacije neuporabne, vrednost nepremičnine = 500.000,00 evrov. Občina je 17. 5. 2009 objavila javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnine z izhodiščno ceno 500.000,00 evrov, ki ni bilo uspešno. Občina je 27. 5. 2009 ponovno objavila javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnine z izhodiščno ceno 450.000,00 evrov, ki ni bilo uspešno. Tudi v naslednjih proračunskih obdobjih je občina vključevala Tržaško 24 v Načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem (NRN) v naslednjih vrednostih: NRN 2015: 346.140 € NRN 2016: 173.070 € NRN 2017: 170.000 € NRN 2018: 170.000 € NRN 2019: 173.070 € NRN 2020: 173.070 € januarja 2020 je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin dr. Bojan Grum, univ. dipl. inž. gr., sodni cenilec za gradbeništvo - nepremičnine, izdelal Poročilo o oceni vrednosti pravic na nepremičnini (poročilo št. 1502-C/21): za poslovni prostor v poslovno -stanovanjski stavbi Tržaška cesta 24, Vrhnika v skladu s tretjim odstavkom 35. člena v povezavi s prvim odstavkom 36. člena ZSPDSLS-1, kar pomeni, da je vrednost nepremičnine ocenil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, ki je imenovan na podlagi zakona, ki ureja revidiranje, ali sodni cenilec, imenovan za podlagi zakona, ki ureja status in delovanje sodnih cenilcev, in v njem ugotovil: objekt, grajen leta 1978 (op. Leta 2014 obnovljena streha). Notranjost v slabem stanju in potrebna popolne prenove. Zamenjati je treba vse instalacijske vode, vse vgradne elemente, tlake itd. Tako rekoč gre za nepremičnino v IV. gradbeni fazi, s tem da je treba obnoviti tudi fasado in streho, vrednost nepremičnine = 238.000,00 evrov. V letu 2020 projekt Stanovanjska stavba Tržaška 24 s predvideno investicijo (gradbena dela, obrtniška dela, zunanja ureditev, električne instalacije, strojniške instalacije in projektna dokumentacija) 590.000,00 evrov (brez DDV) na občinskem svetu ni dobil podpore; aprila 2021 je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin dr. Bojan Grum, univ. dipl. inž. gr., sodni cenilec za gradbeništvo - nepremičnine, izdelal Poročilo o oceni vrednosti pravic na nepremičnini (poročilo št. 1502-C/21) za poslovni prostor v poslovno-stanovanjski stavbi Tržaška cesta 24, Vrhnika v skladu s tretjim odstavkom 35. člena v povezavi s prvim odstavkom 36. člena ZSPD-SLS-1, kar pomeni, da je vrednost nepremičnine ocenil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, ki je imenovan na podlagi zakona, ki ureja revidiranje, ali sodni cenilec, imenovan za podlagi zakona, ki ureja status in delovanje sodnih cenilcev, in v njem ugotovil: objekt, grajen leta 1978 (op. Leta 2014 obnovljena streha). Notranjost v slabem stanju in potrebna popolne prenove. Zamenjati je treba vse instalacijske vode, vse vgradne elemente, tlake itd. Tako rekoč gre za nepremičnino v IV. gradbeni fazi, s tem da je treba obnoviti tudi fasado in streho, vrednost nepremičnine = 296.246,00 evrov. Občina je 7. 12. 2021 na spletni strani in oglasni deski objavila besedilo javne dražbe in skladno z določili 35. člena v povezavi z določili 36. člena ZSPDSLS-1 kot izklicno ceno določila vrednost 296.246,00 evrov. Javnost na javni dražbi ni bila prisotna, lahko pa bi bila. Na javno dražbo seveda lahko pristopi vsakdo, ki izpolnjuje pogoje (op. plačilo varščine je eden izmed njih). Na javno dražbo se prijavita dva dražitelja, vendar se je zgolj Gordeja d. o. o., odločila, da bo dražila in tako uspela s ponudbo, višjo za 1000,00 evrov, kar pomeni, da je dražba uspešna. Prodajo vodi komisija, ki o tem v skladu z zakonom sestavi zapisnik. Komisija je ugotovila, da je uspeli oz. najugodnejši dražitelj: Gordeja, d. o. o., ki je za nakup predmetne nepremičnine ponudila najvišjo ceno, in sicer 297.246,00 evrov. Prodajna pogodba je bila sklenjena 17. 1. 2022. Na koncu je treba še izpostaviti, da gre za prostore, ki so popolnoma neuporabni in je ocenjena vrednost obnove vsaj 500.000,00 evrov. Občina Vrhnika Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. v svoj kolektiv, kjer ustvarjamo prijazno delovno okolje, ponujamo raznoliko in dinamično delo ter možnost strokovnega razvoja, vabimo k sodelovanju kandidate za prosta delovna mesta: 1. VZDRŽEVALEC SISTEMA I (m/ž) Kandidati morajo poleg zakonsko predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - dokončano najmanj 5. stopnjo strokovne (poklicno, tehniške) izobrazbe, z vsaj 1 letom delovnih izkušenj strojne oziroma druge tehnične smeri, - poznavanje dela z računalnikom (MS Office, internet), - vozniški izpit B kategorije. Več o razpisanem delovnem mestu, opisu del in nalog, si preberite na spletni strani JP KPV, d.o.o. oz. na http://www.kpv.si/podjetje/zaposlujemo, kjer najdete tudi ostale pogoje za oddajo vloge. Vloge pošljete na kadrovska@kpv.si do roka, ki je objavljen na razpisu. Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali. NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 8 N OS Občina Vrhnika 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zdravstvo na Vrhniškem (3.) - France Cukjati Z »gasmasko« do Ljubljane Nadaljujemo z opisom zgodovine zdravstva na vrhniškem koncu. V prejšnjih številkah smo že spoznali Primoža Rusa in pokojnega Zoltana Žekša, tokrat v časopisu predstavljamo Franceta Cukjatija, ki je bil nekaj časa direktor vrhniškega zdravstvenega doma in do leta 2000 tamkajšnji zdravnik družinske medicine. Kako ste doživljaji rojstvo samostojno države? Ko se je rojevala slovenska država, sem z družino že živel na Lesnem Brdu pri Drenovem Griču, delal pa še v ambulanti v Šiški. Ko so bile ceste z barikadami in protitankovskimi minami zaprte, sem hodil v službo s kolesom prek Dobrove in Kamne Gorice ter obvezno z »gasmasko« na prtljažniku. »Ziher je ziher«. Že v ljubljanski ambulanti smo si hitro povečali zalogo sanitetnega materiala, saj v vojnih razmerah je tak material strateškega pomena. Enako samoiniciativno smo se obnašali zdravstveni delavci tudi na Drenovem Griču, ki je bil s cestnimi blokadami praktično zaprt za ljubljanska reševalna vozila, v gasilskem domu pa smo gostili tudi enoto slovenske vojske. Eden od krajanov je ponudil garažo, da smo jo izpraznili in preuredili v zasilno ambulanto ter jo opremili s sanitetnim materialom. Po vojni vas srečamo že v vrhniškem zdravstvenem domu. Tako je, po koncu vojne se je na Vrhniki odprlo prosto delovno mesto družinskega zdravnika. Notranjski zdravstveni dom se je razdelil in odprlo se je prosto delovno mesto tudi za direktorja ZD Vrhnika. Ker sem bil na Vrhniki že prisoten, saj sem bil na prvih lokalnih demokratičnih volitvah izvoljen za predsednika Družbeno-politič-nega zbora Občinskega sveta, sem kandidiral za mesto direktorja zdravstvenega doma in bil tudi imenovan. Tako se je začelo moje delo za zdravje občanov Občine Vrhnika, ki je takrat vključevala tudi Borovnico in Log - Dragomer. Novo delovno okolje je bilo zagotovo drugačno od tistega v Šiški? Res, delovno okolje je bilo v mnogih stvareh drugačno o ljubljanskega. Boljše in bolj prijazno. Kolektiv je bil dovolj majhen, da smo mnoge probleme lahko reševali na osebni ravni. Kadrovska zasedba je bila bistveno skromnejša kot je danes, pa kljub temu smo tekoče pokrivali nadomeščanja in dežurstva. Takrat je namreč redno ambulantno osebje v celoti zagotavljalo tudi urgentno in dežurno službo. Zdravniki in sestre so bili bolj obremenjeni, a tudi s plačami takrat ni bilo problemov. Kar nekaj zdravnikov je imelo višjo plačo kot jaz, ki sem bil obenem tudi direktor zdravstvenega doma. Plačna uravnilovka še ni bila tako zabetonirana. Voditi majhen zdravstveni dom ni taka reč kot voditi gospodarsko podjetje, kjer je poleg tehnološkega razvoja in vodenja medsebojno neposredno povezanih procesov treba skrbeti tudi za trženje in konkurenco. Zdravstveni dom nima problemov z iskanjem trga, dobaviteljev in sodelavcev, pa tudi ne s trženjem in iskanjem kupcev, saj je povpraševanje po zdravstvenih »izdelkih« stalno večje kot pa ponudba. Kot direktor sem poleg ambulantnega dela porabil za »direktorovanje« le kakšni dve uri na dan. Zdaj je zdravstveni dom prenovljen, večkrat pa sem slišal, da so ga prostorske stiske pestile že dolgo. Kako je pa bilo s tem v času vašega direktovanja? Se je pa že takrat pojavljala vse večja potreba po prenovi stavbe in pridobitvi novih prostorov za ambulantno, urgentno in laboratorijsko dejavnost. Čutilo se je, da dvoizmensko delo v splošnih in zobnih ambulantah ne bo več dolgo zdržalo. A Zakon o zdravstveni dejavnosti je skrb za investicije v osnovno zdravstvo naložil občinam, ki pa nikoli niso imele dovolj denarja. V tistem času smo uspeli le z notranjo prenovo in zamenjavo dotrajanih oken. Sredi devetdesetih seje pojavila možnost izvajanja ambulantne dejavnosti kot koncesionarji. Tudi vi ste se odločili za koncesijo. Po letu 1994 se je odprla možnost koncesijskega izvajanja ambulantne dejavnosti. Predvsem v osnovnem zdravstvu je za ambulantno dejavnost značilno, da o postavitvi diagnoze in terapije, o obravnavi in napotitvi bolnika odloča zdravnik in za to tudi nosi polno odgovornost. Zdravnik tudi določa material, ki ga potrebuje, in opremo, ki jo zna uporabljati in jo šteje za smotrno. Skratka ves delovni proces in vsa strokovna odgovornost ga postavljata v status samostojnega »obrtnika«, pri čemer tako kot zdravstvenemu domu tudi njemu ceno storitve določa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zato v vsem zahodnem svetu, ki se ponaša s kakovostno zdravstveno oskrbo, osnovno zdravstvo izvajajo licencirani zasebni zdravniki in zobozdravniki. V tistem času je tudi na Vrhniki kar nekaj zdravnikov sprejelo to možnost. Tudi sam sem jo sprejel in začel delati kot zasebnik, koncesionar. Koncesionarji pri nekaterih ljudeh niste zapisani preveč dobro, češ da dajete prednost kapitalu pred zdravjem pacientov. Vaš komentar? V javnosti se je na to temo pojavilo veliko razprav in veliko nezaupanja ter strahu, kako izkorišče-valsko in goljufivo bodo zasebni zdravniki ravnali. Naj k temu dodam naslednjo anekdoto. Ko sem bil že pet let zasebnik, sem nekoč za pa-ravanom v sestrskem prostoru končeval neki poseg na pacientu, pri sestri pa sta čakali dve starejši gospe in se pogovarjali o zasebnih zdravnikih. Gospa, ki je bila že dolga leta moja redna stranka, je po premisleku rekla: »K privat dohtarju pa ne bi nikoli šla!« Jaz pa: »Prav imate, gospa, vi se kar mene držite!« sem se nasmehnil in jo povabil v ordinacijo. Potem ste se podali v politiko in pustili družinsko medicino. Kako vam je ostal v spominu ta del življenja? Leta 2000 sem odšel na Ministrstvo za zdravstvo, kjer sem prevzel mesto sekretarja za osnovno zdravstvo. Nato sem bil na volitvah izvoljen za poslanca Državnega zbora in končal z družinsko medicino, ki mi je pomenila lep del življenja, poln empatije in notranjega zadovoljstva. Kot ambulantnega zdravnika me tudi dežurstva in hišni obiski niso bremenili, ampak predvsem bogatili, saj sem spoznaval Vrhniko in okolico tudi skozi zdravstveno usodo njenih prebivalcev. Gašper Tominc, foto: arhiv FC Rožnati oktober »Bodi in ostani zdrava« »Bodi in ostani zdrava« je slogan letošnjega rožnatega oktobra, s katerim želijo organizatorji poudariti, da je mogoče za svoje zdravje veliko narediti že s preprostimi odločitvami za zdrav življenjski slog. Letos je 25 let delovanja Europe Donne Slovenija, zato so članice združenja povabili, da v svojem kraju obeležijo rožnati oktober. Številni dogodki bodo po Sloveniji tako potekali od začetka septembra do konca oktobra. Prav tako bodo različna podjetja tudi letos podprla Združenje Europa Donna Slovenija s svojimi izdelki in storitvami. Kot uvod v rožnati oktober so se članice upravnega odbora odpravile na teren in obiskale 25 krajev po Sloveniji ter pripravile srečanje z lokalno skupnostjo. Na stojnici so mimoidoče ozaveščale o pomenu preventive in zgodnjega odkrivanja bolezni, predstavile so dejavnost združenja, delile promocijski material, pripravile zabavne in nagradne igre, ponudile kavo ter prikazale pravilen samopregled dojk na silikonskem modelu. Obiskale so kraje: Murska Sobota, Ljutomer, Maribor, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Celje, Velenje, Trbovlje, Radeče, Postojna, Cerknica, Ilirska Bistrica, Izola, Sežana, Krško, Sevnica, Bohinj, Jesenice, Domžale, Vrhnika, Novo mesto, Kočevje, Tolmin in Nova Gorica. Na Vrhniki so 5. oktobra s kvačkanimi deli okrasile nekaj dreves in urbane infrastrukture v parku pred ZIC-em. Ovijanje dreves v rožnato je potekalo v sodelovanju z neformalno skupino Kvakvačkaš ter VGC - Skupna točka Vrhnika. Na tak način želijo vzbuditi naključno mimoidoče, kajti rožnate pletenine so opremljene s kartončki z osnovnimi informacijami o raku dojk, pomenu samopregledovanja in podpornih programih (program Roza). (GT, foto: GT) NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 9 N OS Občina Vrhnika 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vrhniški prometni direndaj in skrb za pešce Vrhnika z okolico postaja centralno vedno večje mesto in cestno bojišče. Ne kaže se le v prezasedenih občinskih parkirnih mestih, predvsem belih conah, katerih dobršen del zasedajo vozniki v krajevnem tranzitu, temveč bele cone zasedajo tudi lastniki stanovanj, stanovanjskih skupnostih, ki so blizu občinskih parkirnih mest. Vse to povzroča nejevoljo pri uporabnikih javnih storitev, pa tudi pri vožnji skozi Vrhniko. Tranzit skozi Vrhniko postaja neznosen, predvsem ob konicah prihodov in odhodov na delovna mesta v vse smeri skozi Vrhniko. V vso to zgodbo smo vpeti Vrhničani, medobčinski tranzit in ves preostali tranzit, ki potuje skozi Vrhniko. Žal postaja promet neznosen in štetje, ki smo ga izvedli nedavno, kaže, da se tranzit seli tudi na obvozne in lokalne ceste v središče Vrhnike in obenj. Žal smo prišli tako daleč, da vozniki vozi- Društvo ekoloških kmetov Zdravo življenje Srečanje na kmetiji Švigelj Kmetija Švigelj z Mirk je osem let vključena v sistem ekološkega certifikata. Spomladi pridelujejo sadike zelenjave, ki jih tržijo doma v rastlinjaku in v kmetijskih zadrugah, v jesensko-zimskem času pa imajo v ponudbi česen, čebulo, kislo zelje, kislo repo in žita, kar tržijo v ekoloških trgovinah ter šolah in vrtcih v okolici. 26. septembra so gostili člane Društva ekoloških kmetov Zdravo življenje. Člani so s širšega območja Domžal, Lukovice, Moravč, Kamnika ... Najprej je bil ogled kmetije, strojev in pogovor o težavah v letošnjem letu. Prisotni so bili tudi za varnost prometa Slovenije so smernice za celotno Slovenijo, ki nam dajejo napotek, kako naj delujemo in se obnašamo kot družba v prometu. V lokalnem prometu moramo za to poskrbeti sami in se tega zelo zavedati, seveda prioritetno tudi kaj postoriti. Od 3. do 16. oktobra smo v ZŠAM Vrhnika izpeljali še eno od naših preventivnih akcij, in sicer akcijo PEŠEC, ki je namenjena najbolj ranljivim skupinam v prometu. To so pešci vseh starostnih skupin. Ni vedno le krivda voznikov za vzrok nesreče s pešcem in kolesarjem, tudi sami pešci moramo poskrbeti, da smo varni v prometu. Tokrat smo pozornost name- nili organiziranim skupinam in njihovem premiku v prometu. Večdnevna akcija je bila namenjena prepoznavanju skupin v prometu, pravilni hoji, prečkanju ceste in vodenju skupin. Opozarjali smo tudi, da se v času slabega vremena, snega, dežja, ob ledu in slabši vidljivosti varnost pešcev še poslabša. Bodimo torej samoodgovorni in ne izzivajmo usode v prometu. Najmlajše udeležence v prometu pravilno podučimo, da bodo varni, ob naši akciji so obiskali tudi PP Vrhnika. Z izboljšavami v cestni infrastrukturi lahko svoj del doda tudi občina. Vi, spoštovane občanke in občani, pa na to opozarjajte z vašimi predlogi na naslov Občina Vrhnika, SPV Vrhnika. V petek, 18. 11. 2022, ob 18. uri vas vabimo, da se srečamo pri spomeniku Ivana Cankarja. Skupaj bomo obeležili svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. S prireditvijo bomo izkazali spoštovanje do žrtev prometnih nesreč in njihovih svojcev. Tudi v prihodnje si bomo prizadevali, da bomo delovali v skladu z geslom: »S skupnimi močmi se prometna preventiva gradi.« Srečno in varno na cesti! Predsednik ZŠAM Vrhnika Franjo Čretnik jo tudi v nasprotno smer Stare ceste! Kje sta strategija in zdrav razum, kje so trajnostne rešitve? Z izgradnjo novih stanovanjskih naselji in širjenja naselij na obrobje Vrhnike bo vse le povečevalo prometno agonijo. Pri vsem tem lahko le čakamo, da bodo nastale nezgode, ki so kaj več kot le zvita pločevina. Žal se to dogaja in na to nismo imuni. Preventivne akcije, ki jih izvajamo v ZŠAM Vrhnika, so namenjene opozarjanju in spopadanju s problematiko v prometu. Akcije v okviru Agencije kmetijski svetovalci iz KGZ Ljubljana, ga. Ana Pečjak, ki pokriva lokalno kmetijstvo, ga. Pavla Pir-nat iz KGZ Domžale - Lukovica ter specialistka za zelenjadarstvo ga. Ana Ogorelec, ki je v rastlinjaku prikazala pravilno sajenje sadik motovilca. Ker je kmetija na dveh lokacijah, so se na kosilo odpeljali v Blatno Brezovico. Tam sta zbrane pozdravila podžupana Vrhnike ga. Bernarda Kropf in g. Jože Malovrh. Predsednik KS Branko Vrhovec je predstavil značilnosti kraja, g. Milan Selan pa opisal kolesarske poti in Bobrovo pot. Predsednik ZEKZŽ g. Janez Ocepek je pozdravil navzoče in predstavil načrt dela društva. Na koncu je bila predstavitev sajenja ingverja v rastlinjaku. Krajevna skupnost Blatna Brezovica ZŠAM Vrhnika v tednu mobilnosti družno z najmlajšimi Vrhnika, 21. september - Vrhniško združenje šoferjev in avtomehanikov je ob Evropskem tednu mobilnosti načrtovalo večjo prireditev v športnem parku, a je zaradi vremenske ujme odpadlo. Kljub temu združenje, ki se je zadnja leta osredotočilo predvsem na preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ni stalo križem rok. V Vrtcu Vrhnika, enota Želvica, so člani postavili prometni poligon, prisoten je bil tudi policist Viljem Jereb z vrhniške policijske postaje. »Promet je eden glavnih virov onesnaževanja zraka, vzrok Vabilo Prva pomoč za delovne organizacije - tečaj in izpit - 10. november 2022 Območna obrtno-podjetniška zbornica Vrhnika v sodelovanju z RK Slovenije, Območnim združenjem Vrhnika vabi na tečaj in izpit po programu usposabljanja prve pomoči za zaposlene v delovnih organizacijah (gospodarstvo). Usposabljanje bo: KDAJ: v četrtek, 10. novembra 2022, podnebnih sprememb, telesnih poškodb in tudi smrti. Sprememba naših navad, povezanih z mobilnostjo, je tako rekoč življenjskega pomena. Te teme so mogoče pretežke za malčke, zato jih učimo predvsem osnovnih prometnih veščin in sodelovanja v prometu,« je pojasnil prvi mož ZŠAM Vrhnika Franjo Čretnik. V vodstvu vrtca so dejali, da z društvom, policijo in občino dobro sodelujejo na področju prometne varnosti. Vzgojiteljice na sprehodih z malčki slednje vedno opozarjajo na prometne izzive, vsaj enkrat na leto pa gredo z malčki po Vrhniki tudi člani združenja - ravno tako z namenom opozarjanja, ozaveščanja in učenja. (gt) KJE: v prostorih OOZ Vrhnika, Tržaška cesta 8a, 1360 Vrhnika (Dom obrtnikov), KOLIKO ČASA: od 8. do 14. ure (usposabljanje in na koncu izpit), CENA: 97,80 €. Predavatelj bo Zlatko Kvržič, mag. zdravstvene nege. Prijave s podatki udeleženca (ime in priimek) pošljite na e-naslov: rk.vrhnika@siol.net ali adela.cankar@ozs.si do 7. novembra 2022. Dodatne informacije so vam na voljo na tel. RK Vrhnika: 01 7502 447 ali OOZ Vrhnika: 01 755 77 40 ali 051 619 215. Vabljeni! NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 10 N OS Občina Vrhnika 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si K PREJELI SMO Moja Ljubljanica danes in nikoli več!? Na Vrhniki je bil protest Vrhničanov zaradi ignorance in nerazumevanja občinske oblasti glede pomena projekta Moja Ljubljanica in kulturne dediščine na Vrhniki. Gre za razstavo najdenih predmetov, predvsem iz rimskega obdobja in bronaste dobe, na območju "vrhniškega dela" reke Ljubljanice. Zadnjih trideset let in več je Vrhnika s prstom kazala na Ljubljano, češ da gredo vse najdbe z našega konca v Ljubljano in da bi morali biti neprecenljivi zakladi razstavljeni na Vrhniki. Ljubljana je ponudila roko, znanje in izkušnje, Vrhnika pa je zagotovila prostor. Že projekt, kije bil zasnovan na papirju, je prepričal strokovno komisijo za podeljevanje sredstev Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora - EGP, ki je temu projektu namenila večino potrebnih sredstev. Nastala je razstava, za katero se je slišalo daleč zunaj meja naše države. Odzval se je tudi Unesco. Projektu Ljubljanica je podelil znak najboljših praks za podvodno arheologijo v svetovnem merilu. Kaj bi si želeli še več? Treba se je vprašati, kakšne so naše želje, potrebe in s tem povezani še višji cilj! Da bi bila reka Ljubljanica uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine, piše v pravkar sprejeti Strategiji trajno-stnega razvoja Občine Vrhnika do leta 2030, ki jo je sprejel Občinski svet. Za uresničitev omenjenega cilja je zadolžena občinska oblast. In prav ta oblast je ignorantsko dopustila, da je nagrajena razstava morala zapreti svoja vrata!? Dejanje je sramotno za Vrhniko in tudi širše. Pomeni izgubo zaupanja domače in svetovne strokovne javnosti pri vseh nadaljnjih prizadevanjih in projektih na področju ohranjanja in varovanja naravne ter kulturne dediščine na Vrhniki, ki bi se jih lokalna skupnost lotila v prihodnje. Cilj iz strategije, da bi bila reka Ljubljanica razglašena za Unescovo dediščino, se s takim ravnanjem zelo odmika oziroma nima nikakršnih možnosti, da bi bil dosežen. Z obžalovanjem, Janko Skodlar, vodja projekta Moja Ljubljanica Doživljajskega razstavišča Moja Ljubljanica ni več! Na Vrhniki imamo srečo, da se je v sklopu projekta EU zgradilo Doživljajsko razstavišče Ljubljanica (DRL), t.i. »vrhniški muzej«, v katerem so snovalci prikazali zgodovino Vrhnike od pra-davnine do danes. S takšno zgodovinsko kulturno predstavitvijo kraja se ne more pohvaliti veliko mest. Na žalost je razstavišče postalo predmet nesoglasij, zamer in politične šen-florjanskosti ter bilo zaradi nezrelost lokalne politike o kulturni vrednosti in možnost njegovega razvojnega potenciala obsojeno na propad. Župan se ni uspel dogovoriti z MGML-jem, da bi razstava ostala na Vrhniki. Občinska uprava ni izpolnila edinega pogoja, ki so ga zahtevali v MGML-ju, in sicer, da do novembra 2020 pripravi vizijo razvoja muzeja za obdobje po letu 2021 in jo vključili v Strategijo razvoja Občine Vrhnika. Kljub pozivom civilne družbe in posameznikov strategija ni ugledala luči sveta, zato so 13. 9. muzej zaprli, do 5. 10. 2022 pa so iz njega odpeljali vse arheološke eksponate. Dan pred zaprtjem je bil pred občino in pred Kulturnim centrom Vrhnika simbolno položen venec žalovanja za izgubo kulturne in arheološke dediščine. Nato je bila v prostorih vrhniške knjižnice okrogla miza na tematiko reke Ljubljanice in razstavišča. Na začetku je župan povedal, da je njegova dolžnost, da nadzira gospodarno porabo sredstev in da je nujno, da zaradi kulturnega in zgodovinskega pomena z muzejem upravlja javni zavod z Vrhnike in ne zasebni zavod. Ravnanje z javnimi sredstvi je res ena pomembnejših županovih vlog. Res pa je tudi, da je občinska uprava z dopustitvijo odhoda povzročila negospodarno ravnanje z denarjem, saj je ves do sedaj vloženi denar v muzej izgubljen, za morebitno njegovo ponovno vzpostavi-tevpa bo občina morala nameniti nova finančna sredstva. V povezavi z upravljanjem muzeja je treba povedati, da je bil Zavod Ivana Cankarja Vrhnika na začetku povabljen kot partner, ki naj bi muzej upravljal, vendar je bil pozneje zaradi napak, ki jih je naredil pri svojem delu, izključen iz projekta. Dr. Velušček, priznan arheolog, je v razpravi izrazil dvom o strokovnosti razstave, ker on in še nekateri strokovnjaki za kolišča in Ljubljansko barje niso bili povabljeni k njenemu snovanju. Verjetno bi prispevek dr. Veluščka razstavo naredil še boljšo, vendar podeljene mednarodne nagrade, med katerimi izstopata priznanje Sveta Evrope za deset najboljših zgodb s področja kulturne dediščine v Evropi in uvrstitev projekta na Unes-cov seznam najboljših praks za varovanje podvodne kulturne dediščine, dovolj zgovorno pričajo o njeni strokovnosti. Z odhodom razstave izgubljamo možnost, da bi s pomočjo reke Ljubljanice povezali različne vrhniške znamenitosti, saj je bila vzpostavitev Doživljajskega razstavišča Ljubljanica mišljena kot prva faza dolgoročnega razvoja potencialov dediščine Vrhnike in širše. Tega potenciala za razvoj turizma sedaj ni več. Jernej Fefer določenimi v okviru prijave na evropski razpis EGP. Vaša navedba, da je bil ZIC izključen iz projekta, ni točna. Iz projekta je ZIC izstopil zaradi nesoglasij med partnerji. Po izstopu ZlC-a je bila za podupra-vljavca muzeja izbrana zasebna zadruga Za.polis, katere soustanovitelji so bili: Jernej Fefer, Irena Oblak, Žiga Gruden, Helena Šneberger Mandelj, Ksenija Mulej in Andrej Markovic. V obdobju, ko je Zavod Ivana Cankarja Vrhnika poslovno upravljal razstavišče (sep. 2016 - sep. 2017), je bilo v muzeju zabeleženih 8.647 obiskovalcev in ustvarjenih za 27.779,41 € prihodkov iz dejavnosti razstavišča. Po dostopnih podatkih je bilo v letu 2018 v muzeju zabeleženih 4.604 obiskovalcev ter ustvarjenih za 18.904,90 € prihodkov iz dejavnosti razstavišča. V letu 2019 je razstavišče obiskalo 5.657 obiskovalcev in je bilo ustvarjenih za 16.089,89 € prihodkov iz dejavnosti razstavišča. Na tem mestu se zato upravičeno lahko vprašamo, kakšne napake so se zgodile po septembru 2017, da se je tako zmanjšal obisk in so se zmanjšali prihodki? To pa bi moral odgovoriti tisti, ki je po septembru 2017 upravljal z razstaviščem. Marija Zakrajšek Martinjak, direktorica Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika Pripis uredništva: Daljši prispevek na temo razstavišča Moja Ljubljanica najdete na strani 5. Zakaj je bila Tržaška 24 prodana pod ceno? Glede prodaje objekta na Tržaški 24 prosimo g. župana za dodatne odgovore: predlani je bilo na občinski seji res odločeno, da se v javno-zasebno partnerstvo pri obnovi objekta na Tržaški 24 ne gre prav zato, ker bi občina dobila le dve socialni stanovanji, dala pa bi več kot 700 m2 uporabne površine. Tudi takrat je bilo parnerstvo zasnovano ''na roke" Gordeji, d. o. o. Proti so glasovali tudi svetniki vaše koalicije. Najbrž ne za to, da bo nato projekt netransparentno prodan Gordeji. V povezavi s tem vas prosim za odgovore. 1. Govorite o propadanju objekta, ki pa je bilo pokrito, zračeno, v njem sta imela skladišče Rdeči križ in Depo -skratka ni propadalo. Objekt zaradi tega ni izgubljal cene, so pa cene nepremičnin v zadnjem času zelo visoke. - Zakaj bi torej prodali objekt, ki je bil leta 2007 ocenjen na 600.000 evro, prodali za pol manj potem, ko so cene nepremičnin na znantno višji ravni, kar se razvidno tudi po cenitvah podobnih površin na Vrhniki? 2. Govorite, da ceno določi cenilec in da je bilo več cenitev. - Zanima nas, kakšne so bile vrednosti objekta po drugih cenitvah? - Zakaj ste privolili v tako nizko izklicno ceno, ki gre v korist kupca in ne občine? 3. Ko govorite o ''javni" dražbi, na katero naj bi se lahko prijavil "vsak", povejte: - Zakaj dražbe niste niti naznanili občinskemu svetu niti javno objavili na spletni strani občine niti v Našem časopisu? - Zakaj ste dražbo organizirali 3. januarja, dan po prazniku, saj s tem dajete vtis, da ste želeli posel opraviti čim bolj neopazno? 4. Na dražbo sta se ""prijavila" le dva dražitelja, drugi cene ni dvignil, kar kaže znake, da je bil dražitelj le fiktiven, zlasti zato, ker ste javno-zasebno partnerstvo predhodno načrtovali za istega prvega dražitelja, Gordejo, d. o. o. - Zakaj dražbe niste razveljavili, če ste videli, da se izklicna cena sploh ne bo dvigovala? 5. Zanima nas, ali je bil pri poslu prodaje objekta udeležen tudi posrednik in če, kdo je to bil? Marko Močnik, Levica Pripis uredništva: Daljši prispevek na to temo - prodaje Tržaške 24 - najdete na strani 7. KUHANJE PREDVOLILNEGA Golaža v Podlipi V » V- • * i . - r*. Odgovor g. Fefru Citat g. J. Fefra: »Vpovezavi z upravljanjem muzeja je potrebno povedati, da je bil Zavod Ivana Cankarja Vrhnika na začetku povabljen kot partner, ki naj bi muzej upravljal, vendar je bil kasneje zaradi napak, ki jih je naredil pri svojem delu, izključen iz projekta.« V uvodu naj pojasnimo, da Zavod Ivana Cankarja Vrhnika ni bil povabljen k sodelovanju kot partner, ampak je bil na izbran podlagi javnega razpisa s strani petčlanske Komisije za izbor upravljavca DRL, sestavljene iz predstavnikov oziroma predstavnic MGML in predstavnikov Občinskega sveta Občine Vrhnika in ga je na enajsti redni seji imenoval Občinski svet Občine Vrhnika. Za programsko vodenje muzeja/ razstavišča je bil že od začetka odgovoren Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML), za poslovno vodenje pa je bil od septembra 2016 do septembra 2017 odgovoren Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Od septembra 2017 naprej je muzej v celoti upravljal MGML v sodelovanju z izbranimi zasebnimi podu-pravljavci. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika je v času trajanja upravljanja muzeja (september 2016 - september 2017) delo opravljal profesionalno, transparentno, korektno in skladno s tripartitno pogodbo med ZIC-em, MGML-jem in Občino Vrhnika ter skladno s postavljenimi cilji, • ♦ t Krajevna skupnost Podlipa - Smrečje Vabi vse krajane Podlipe in Smrečja ter vse prijatelje Podlipe in Smrečja na tradicionalno družabno predvolilno srečanje! Posebno toplo vabljeni vsi županski kandidati, občinski svetniki in svetniki krajevne skupnosti. Med kuhanjem bomo vestno skrbeli, da bomo golaž mešali tako levo kot desno, saj ga le tako ne bomo prismodili! Družabni dogodek s čim manj" politike bo v gasilnem domu Podlipa - Smrečje v soboto 12.11.2022 ob 15 uri mm Krajevna skupnost Podlipa - Smrečje Sponzorji dogodka so obrtniki podlipske doline NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 11 N OS Občina Vrhnika 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Razstava na Stari Vrhniki Poklon starovrhniškim mojstrom Ema Goričan in Joži Krvina (foto: osebni arhiv) Stara Vrhnika, 1. oktober - V naših krajih delujejo številni mojstri, katerih delo in znanje nemalokrat z njihovo smrtjo utoneta v pozabo. Tudi na Stari Vrhniki bi se to kmalu zgodilo, če jih ne bi iz pozabe »obudili« Joži Krvina in Ema Goričan. V domu krajevne skupnosti so si obiskovalci lahko ogledali panoje desetih starovrhniških mojstrov, ki so s svojimi deli in mojstrovinami ponesli ime Stare Vrhnike v širni svet. Na razstavi so bili razstavljeni tudi številni njihovi osebni predmeti ali izdelki, ki še dandanes pričajo o njihovih mojstrskih veščinah. »Leta 2007 sem začela postavljati spletno stran za KS Stara Vrhnika, kjer sem se v rubriki Pomembni vaščani soočila s problemom, kaj pravzaprav zapisati o njih - sploh o tistih, ki jih ni več med nami. Z leti se je količina gradiva o njih množila. Zato sem prišla na idejo, da bi deset pokojnih mojstrov, ki so ponesli ime vasi v svet, prav posebej predstavili,« je o rojevanju razstave pojasnila Joži Krvi-na. Tako se je počasi oblikoval ustroj razstave s panoji, na vsakem od njih pa je predstavljen po en mojster. Hkrati je izšla tudi zloženka in postavljena je tabla pri domu KS Stara Vrhnika o bogatem in zanimivem delu mojstrov. Projekt sta finančno podprla Kulturno društvo Stara Vrhnika in Krajevna skupnost Stara Vrhnika. Poleg Joži je pri projektu sodelovala tudi Ema Goričan, rodoslovka in raziskovalka zgodovine Stare Vrhnike. Trije Franci, trije Ivani, trije Gromi in trije Ogrini Kot so zapisali v zloženki, gre za » ... predstavitev treh Fran-cov, treh Ivanov, treh Gromov, treh Ogrinov, dveh slikarjev, dveh dobrotnikov, devetih mož in ene ženske, desetih pomembnih vaščanov.« Slikar Simon Ogrin (1851-1930) je bil cerkveni slikar, čigar dela najdemo po vsej Sloveniji, na Hrvaškem, doma v cerkvi sv. Pavla in sv. Trojici. Jerica Novak (1857-1905) je bila dobro-tnica, katere oče je našel vojaški zaklad. Denar je darovala za gradnjo oltarjev in poslikavo v farni cerkvi ter za Rokodelski dom. Ivan Ogrin (1875-1946) je odšel v Brazilijo in ustanovil uspešno gradbeno podjetje. Po preselitvi na Vrhniko je zaslovel kot dober gradbenik, katerega delo je zaradi kakovosti in materialov cenil arhitekt Jože Plečnik. Danes tako imenovana »Janezova vas« je imenovana tudi po njem - bil je eden od treh Janezov. Ivan Ogrin (1875-1951) je tudi odšel v Brazilijo, kjer je postal uspešen lastnik strojarne in trgovine kož. Po vrnitvi v domovino je kupil grad v Šentilju pri Velenju in Golnik, ju prodal in kupil Lenčetovo veleposestvo z vinotočem na Lavrici, kjer je bil dobrotnik. Ivan Grom (1878-1957) je bil vojaški veterinar avstro-ogrske vojske in pozneje jugoslovanske vojske. Nekaj časa je živel v Zagrebu, nato na Vrhniki. Floris Oblak (1924-2006) je bil akademski slikar in grafik, ki je s svojim bogatim opusom zaznamoval slovenski likovni prostor. Franc Potrebuješ (1928-1997) je bil mojster oblaganja z lesom - in-tarzija, domače in tuje stranke pa so ga še posebno cenile zaradi odličnih intarzij v lesu. Franc Nagode (1929-2010) je »oče« jelenovega hlebca, ki ga še vedno najdemo na prodajnih policah. Janez Grom (19372009) se je ukvarjal z ume- tniškim oblikovanjem male plastike, izdelke je razstavljal po vsej Sloveniji. Franc Grom (1940-2015) pa je bil znan po izdelavi posebnih vrhniških pirhov, katerih vzorci so bile pravzaprav izvrtane luknjice. Rekorder je imel 24 tisoč luknjic. Razstava doma, potem še na Vrhniki Razstava s panoji in osebnimi predmeti mojstrov je bila odprta v prvih dneh oktobra v domu krajevne skupnosti na Stari Vrhniki, že sedaj pa je z vodstvom Cankarjevega doma na Vrhniki dogovorjeno, da bo ugledala luč sveta tudi tam 27. januarja 2023. Zelja je, da bi panoje postavili pri hišah mojstrov, kjer so se rodili ali delovali, pa tudi, da bi bila njihova življenja in dela opisana v knjigi. Kot sta dejali sogovornici, Joži in Ema, je zbranega še veliko gradiva. Del ga je bilo mogoče slišati že ob odprtju razstave, a še zdaleč ne vsega. Stara Vrhnika se je tako poklonila svojim rojakom, ki so ponesli njeno ime po Sloveniji in celo v svet. A verjetno niso zadnji, kajti že sedaj deluje nekaj posameznikov, ki si bodo nekoč zaslužili svoje mesto na seznamu »mojstrov«. No, prvih deset boste lahko od januarja 2023 pobližje spoznali kar iz Našega časopisa. Gašper Tominc, foto: GT NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 12 Haščasopis VOLITVE 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Intervju »Druži nas ena stvar - narediti čimveč dobrega za Vrhniko in Vrhničane« Pogovarjali smo z aktualnim županom Danielom Cukjatijem, ki se znova podaja v volilni boj - tokrat s svojo listo. Spregovoril je o »udarcih pod pasom«, o zaključenih in načrtovanih projektih, pa nenazadnje tudi o družinskem življenju, kjer ob devetih otrocih res ni nikoli dolgčas. Daniel. Začnimo s klasičnim vprašanjem. Kako ste? Odlično! Prosim?! Ob vseh dogodkih in obtožbah v zadnjem času, bi pričakovali drugačen odgovor! Verjamem. A sem že vrsto let aktiven v družbenem življenju in sem navajen, da tistemu, ki dela, ki ima kaj pokazati, mečejo polena pod noge, dobiva udarce »pod pasom« itd. To sem na nek način pričakoval. Kako to mislite? Pričakoval sem razna podtikanja. Še posebej, ker mi ne more nihče očitati, da sem kradel ali si kje uredil zazidljivo parcelo. Potem ne ostane nič drugega, kot da me skušajo diskreditirati osebnostno. Da grozite in ste nasilnež? Da. Ali pa na drugi strani, da imam kakšno ljubezensko afero. Če prav vemo, sta letos z ženo dobila devetega otroka. Čestitam! Hvala. Predvsem gre čestitka ženi. Ona je tista, ki prevzema levji delež skrbi za dom. Res sem ji hvaležen, da opravlja izjemno delo matere in žene in me podpira tudi pri vsem mojem delu za dobrobit skupnosti. In kako ocenjujete vaše delo za dobrobit skupnosti? Končno oceno bodo dali volivci. Vsekakor se zavedam, da sem pri svojem delu naredil tudi kakšno napako oz. nisem uspel narediti vsega, kar bi želel. Sam sem skušal biti čim bolj odprt za potrebe vseh ljudi, ki so prišli direktno k meni, ali do svojih predstavnikov v občinskem svetu. Skupaj smo skušali najti tiste rešitve, tiste projekte, ki bi odgovorile na stiske čim večjega števila občanov. Ogromno dela in energije je šlo v pravno bitko s Kemisom, potem v reševanje prometne situacije na Vrhniki, v finančno pomoč društvom zaradi Covid situacije, v iskanje prostorskih rešitev za podjetnike, v razvoj turističnih programov in de-stinacij, predvsem pa sem se prizadeval, da bi bila Vrhnika občina, kjer bi ljudje radi živeli in se v njej dobro počutili. Kaj konkretno imate v mislih? Februarja 2023 bo narejena južna obvozna cesta, ki bo razbremenila prometno situacijo v centru mesta iz smeri Verda. Potem so tu načrti za severno obvozno cesto, ki vključuje asfaltiranje Tan-kovske ceste in preusmeritev prometa iz Robove ceste na cesto mimo poslovno-obrtne cone Pod Hruševco, kar bo spet prispevalo k razbremenitvi prometa v centru. Borimo se s tožbami, pritožbami in drugimi postopki, celo na evropskem sodišču, s Kemisom, za katerega resnično ne razu- mem, kje je tu nacionalni interes. Kajti je v rokah kitajskih lastnikov, direktor Kemisa ni Slovenec in mi resnično ni jasno, zakaj država tako močno ščiti Kemis. Vseeno si želim razvoja podjetništva, zato je občinski svet sprejel tudi prostorski načrt za ureditev poslovne cone v Sinji Gorici. Objavili smo razpis za sofinanciranje malih čistilnih naprav, začeli z urejanjem kanalizacije Sinja Gorica - Bevke. Za prijetno bivanje na Vrhniki pa so se uredile številne kolesarske poti, parki v centru Vrhnike, narejeni so načrti za prenovo in digitalizacijo avtobusnih postajališč itd. Adaptirali smo šolo in pridobili precej državnih sredstev. Zidajo se in se še bodo enote za oskrbo starejših občanov. Očitajo vam, da skrbite samo za šport in zabavo, sedaj pa ste našteli samo infrastrukturne projekte. Kako gledate na to? Če pogledate Vrhniko, vidite, da je to, kar mi očitajo, neutemeljeno. Urejamo res veliko, veliko zadev. Od vodooskrbe, kanalizacije, cest, objektov družbenih dejavnosti itd. Res pa je, da ob tem nismo pozabili društev. A ne samo športnih. Gasilci imajo rekordna proračunska sredstva za svojo dejavnost, kulturnim, športnim in drugim društvom so se zvišala sredstva za redno dejavnost in programe. Kar je že obrodilo sadove, saj smo lahko ponosni na naša društva, ki po eni strani skrbijo, da otroci niso na ulici oziroma v teh, modernih časih, neprestano za ekrani, in na drugi strani s svojimi uspehi na državni in mednarodni ravni skrbijo za najboljšo promocijo Vrhnike. Torej niso šla vsa sredstva v šport in zabavne prireditve? Kje pa!? Najbrž so nekateri pozabili, da dve leti sploh ni bili nikakršnih prireditev. Letos smo končno zaživeli normalno leto in so se posledično odvile tudi prireditve. Nad organizacijo in izvedbo katerih sem izjemno zadovoljen. Vse je potekalo na zelo visokem nivoju. Od Dirke po Sloveniji, Argonavtskega festivala z Nočjo na Vrhniki pa do Cankarjevih dni, razstav, predstav. Še posebej sem vesel in ponosen, da je ekipa Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika ves čas, tudi v času pandemije, organizirala Poletni vklop za otroke, nad katerim sem bedel vrsto let. Program je fantastičen, kar kaže tudi obisk - več kot 140 otrok dnevno. Res, čestitke vsem, ki ta program organizirajo in vsem društvom, ki pri tem pomagajo. Kako pa je z bazenom? To se še vedno moje sanje in sanje številni Vrhni-čanov. Trudimo se, da bi se te sanje čim prej uresničile. Idejni načrt, ki so ga volivci sprejeli na prejšnji volitvah, se izvaja. A moramo iti po vrsti, saj moramo sprostiti prostor v telovadnici Partizan. Najprej moramo urediti garderobni objekt, imamo že projekt za novo telovadnico pri OŠ Ivana Cankarja in ko bo zgrajena, na kar računam, da Nov prizidek k Cankarjevi šoli bo dopolnila še prenovljena fasada in streha, za kar smo dobili precej državnih sredstev. bo v roku dveh let, lahko začnemo graditi bazen. V vmesnem času pa bomo naredili projekt, tako da lahko potem takoj štartamo. Dotakniti se morava še ene pereče teme. Doživljajsko razstavišče Moja Ljubljanica. Očitajo vam, da ste vi »pokopali« ta projekt. Ne to ne drži. Ves čas sem se trudil, da bi razstavišče ostalo. Večkrat sem sedel z direktorjem muze- Zdravstveni dom Vrhnika ja, se sestal celo z županom MOL-a g. Jankovicem in skušal preko različnih ljudi in kanalov prepričati odgovorne na MGML-ju, da razstava ostane. Na zadnje so ocenili, da razstava potrebuje osveži- » NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 13 Uaščasopis VOLITVE 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 >> tev. Najbolj pa me veseli in vliva upanje zadnje srečanje z direktorjem, saj smo skupaj iskali rešitev, kako bi lahko še naprej sodelovali in širnemu svetu pokazali artefakte iz Ljubljanice na katere smo resnično ponosni. Ta pot se mi zdi mnogo boljša, kot iskanje krivca in iskanje naše, vrhniške pravice na sodišču. Kajti vedeti morate - razstavišče Moja Ljubljanica je bilo zgrajeno predvsem zato, da bi bil notri razstavljen deblak. Sedaj pa obstaja možnost, da deblaka še 10 let ne bo na Vrhniki. Skušamo najti rešitev, ki bo ustrezna za vse strani. Predvsem bi pa morala biti ustrezna za Vrhničane in turiste, ki bi želeli občudovati zaklade Vrhnike in Ljubljanice. Potem imeta še voljo nadaljevati s svojim delom? Absolutno. Imam voljo, energijo, ideje, željo in čutim odgovornost do vsega zastavljenega dela. Še posebej zadnje dve leti, ko sem okoli sebe zbral ekipo ljudi, ki jim lahko zaupam in vem, da bodo svoje delo opravili strokovno, odgovorno in predvsem pošteno. Človek sam lahko naredi samo malo, z dobro ekipo, pa lahko spremenimo svet. Vrhnika se spreminja na boljše in lepše mesto v Obnovljen Rokodelski dom katerem je zelo lepo živeti. In tu gre res velika zahvala celotni ekipi občinske uprave ter vsem zavodom v občini. Če prav razumemo, boste še enkrat kandidirali? Tako je. S podporo volivcev? V par dneh smo zbrali potrebne podpise za kandidaturo, kar pomeni, da ljudje verjamejo v naš program in želijo, da se na Vrhniki stvari izboljšajo in polepšajo. Boste imeli svojo listo? Po tehtnem premisleku sem se odločil, da kandidiram s svojo listo. Listo, ki vključuje zelo, zelo široko paleto ljudi. Vseeno mi je, kakšnega političnega prepričanja so. Druži nas samo ena stvar - narediti čim več dobrega za Vrhniko in Vrhničane. V ekipi so tako mladi kot starejši, študenti in upokojenci, izobraženci in delavci, člani različnih društev in iz različnih krajevnih skupnosti. Bi ob koncu še koga izpostavili? Da, rad bi izpostavil ženo Katarino in otroke. To, da ona poskrbi za domače stvari, da me razume in podpira, vpliva tudi na mojo učinkovitost v službi, ki pa resnično ni služba, saj je nikoli ne moreš povsem obesiti na klin. Po drugi strani so pa veseli, ko vidijo, da me delo za skupnost izpolnjuje. Zato sta njihova podpora in spodbuda nenadomestljivi. Čeprav so najini otroci marsikdaj prikrajšani za mojo družbo, si znamo vzeti čas, ki ga posvetimo drug drugemu. Kot oče in župan si nenazadnje želim, da bi bila Vrhnika prijazen kraj za njihovo odraščanje in nadaljnje življenje. Gospod Daniel Cukjati v upanju, da bo res tako, veliko uspeha na volitvah vam in vaši listi. Enota dnevnega varstva doma upokojencev na Stari Vrhniki dobiva dokončno podobo. »Plačana objava Liste Daniela Cukjatija« Marko Močnik, kandidat za župana Vrhnike ^LEVICA Moji cilji so: - dvig politične kulture - transparentna izvedba razpisov in poraba sredstev - kadrovanje po strokovnosti - sodelovanje s civilno družbo in sorodnimi strankami - sofinanciranje šolnin za deficitarne poklice - ohranitev javnega zdravstva in ambulant v ZD Vrhnika - ureditev komunalne infrastrukture po celotni občini - sprejetje in izvedba ukrepov poplavne študije - dolgoročna ureditev in dvig kvalitete pitne vode - ponovna vzpostavitev Razstavišča Moja Ljubljanica - skrb za okolje, uveljavitev zakonitosti v primeru Kemis - ureditev odnosov in vodenja KPV, dvig strokovnosti - povečanje fonda socialnih in neprofltnih stanovanj - namenska sredstva za vsa društva - pridobitev certifikata Mladim prijazna občina - pridobitev listine Občina po meri invalidov - vključitev v slovensko mrežo Starosti prijazna mesta in občine - vzpostavitev spletne strani za predloge in vprašanja občanov NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 14 N OS Občina Vrhnika 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [m] Gasilci obiskali koroške knape V minulih dveh letih je Koroška obeležila kar nekaj okroglih obletnic: 100-letnico koroškega plebiscita, 400 let rudarjenja v Mežiški dolini in 160. obletnico rojstva skladatelja Huga Wolfa. Članice Gasilske zveze Vrhnika je zanimalo, kako dandanes ljudje živijo v tamkajšnjih krajih, zato smo se odpravile na strokovno-družabni izlet na sam hrbet slovenke kokoške. Da bi nas obvarovala deževnega vremena (same ženske na kupu prikličejo dež), sta se nam pridružila še predsednika dveh prostovoljnih gasilskih društev. Pot nas je najprej pripeljala v Legen, kjer smo si ogledali cerkev sv. Jurija, najbolje ohranjeno svetišče iz časa pokristjanjevanja Slovencev. Jeseni leta 1993 so arheologi ob zamenjavi dotrajanega tlaka naleteli na ruševinske ostanke starejših sakralnih objektov in grobove. Najdeno so ustrezno arheološko obdelali in namesto tlaka postavili steklena tla. Tako so obiskovalcem omogočili pristen vpogled v zgodovinsko dogajanje nazaj v čas do 9. stoletja. Naša druga postojanka je bila majhna vasica Libeliče, katere prebivalci leta 1920 niso priznali izidov plebiscita. Libeli-čani zase pravijo, da ne ubogajo na prvo besedo. Kar dve leti so se libeliški kmetje upirali odločitvi, da njihova vas pripada Avstriji. Vsako noč so rezali bodečo žico, ki je domačije postavljala na območje Avstrije, ruvali mejnike in se upirali orožnikom. Orožniki pa so mejnike in žico vsak dan znova postavljali na prvotno mesto. Avstrija se je naveličala stalnih nasprotovanj, zborovanj in upiranja ter je privolila v ponovni pregled rezultatov plebiscita. 1. 10. 1922 je končno odločila, da vasico vrnejo Sloveniji. Gasilci smo Libeliče obiskali ravno v času desetdnevnega slavja v počastitev tega pomembnega mejnika. Imeli smo čast videti okrašeno gasilsko črpalko, ki ima v vasici tako velik pomen, da so jo izbrali za motiv svojega grba. V Libeličah smo si ogledali še znamenito kostnico in cerkev, črno kuhinjo z muzejem koroškega plebiscita in muzej kmečkega orodja. V Slovenj Gradcu smo si privoščili kratek predah in se prepustili gurmanskim užitkom pošteno zasluženega kosila. Nato je sledil ogled podzemlja Pece. Odšli smo globoko pod zemljo, kjer plešejo škrati in se začenja svinčeva in cin-kova pot stoletij prelitega znoja in žuljev. S pravim rudarskim vlakom, opremljeni s čelado in svetilkami, smo se odpeljali v osrčje rudnika, v okrožje Mo- ring. Vožnja v zaprtem lesenem vlakcu daje občutek tesnobe, hitrosti in izgube nadzora. Nekaj, na kar so se morali rudarji, ki so nekoč služili kruh v tamkajšnjih rovih, navaditi. Izstopili smo v osrčju gore, 600 m pod površjem Velikega vrha. Sledila je hoja po turističnem delu rudnika s predstavitvijo načinov rudarjenja in rudarske opreme, ki so jo rudarji uporabljali v različnih zgodovinskih obdobjih, od začetkov pred 350 leti, do zadnjih dni v minulem stoletju. Veseli, da smo si rudnik samo ogledovali in v njem ne delali, smo ob vrnitvi na dnevno svetlobo stopili iz vlaka in se z udobnim avtobusom odpeljali do PGD Mežica. Po prijaznem sprejemu domačih gasilcev smo si pod njihovim vodstvom ogledali povečan in obnovljen gasilski dom z vso pripadajočo opremo. Polni vtisov in doživetij smo ob mraku zapustili Koroško in se vrnili v nam znane kraje. Hvala Gasilski zvezi Vrhnika, da nam je omogočila izlet. Velika hvala tudi naši vodički Alenki, ki nas je popeljala v kraje, kamor redko, nekateri pa nikoli ne zaidemo. Andreja Lenarčič Obiskali smo PŠ Bevke Oktober 2022 je za gasilce čisto poseben čas. To je mesec, ko se dogodki povezani z gasilstvom vrstijo eden za drugim. Na ulicah nas spremljajo plakati, ki opozarjajo, da Tudi baterije lahko zagorijo. Po radiu, televiziji in socialnih omrežjih se vrstijo prispevki, povezani z ozaveščanjem javnosti o pomenu pravilne uporabe in rokovanja z izdelki, ki vsebujejo litij-ionske baterije. Opozarjajo tudi, da je tovrstne baterije zelo težko pogasiti in da je izredno pomembno preprečiti, da bi samovžiga sploh nastal. Je pa ta jesenski mesec nekaj posebnega tudi zato, ker s seboj prinaša zanimiva druženja. Eden prije- tnejših dogodkov, ki jih doživi-mo bevški gasilci v oktobru, je obisk v podružnični PŠ Bevke. Naše letošnje srečanje se je začelo s predstavitvijo tematike letošnjega meseca požarne varnosti. Otroci so z odprtimi očmi poslušali poveljnika Erika, ko je razlagal, da lahko telefon in računalniška tablica v trenutku zagorita. In da je treba biti v času polnjenja baterije, npr. električ- nega skiroja, v bližini, da lahko pravočasno ukrepam, če slučajno nastane samovžig. Predvsem pa je zelo nevarno polnjenje baterij ponoči in po možnosti še pod odejo. Da je treba iztrošene naprave z baterijami odložiti v za to namenjene zabojnike ali odnesti v zbirno-reciklažni center, pa so otroci že vedeli. Uvodni predstavitvi je sledila vaja evakuacije učencev in ose- bja šole, nato pa še štiri delovno--prikazne točke. Na točki prve pomoči je gasilka Petra otrokom predstavila postopke, ki jih ob udeležbi pri nezgodi lahko izvedejo otroci sami. Skupaj so ugotovili, da znajo dati gazo na rano in poviti roko, nogo, celo glavo, če komu teče kri. Da znajo poklicati na pomoč in da bi se znašli tudi, če bi se zgodilo kaj drugega. Kako operativni gasilci sestavijo vod za gašenje ognja, so otroci praktično izkusili pod vodstvom gasilcev Petra in Klemena. Najprej so v gasilskem tovornjaku poiskali vse potrebne kose (C-cev, B-cev, trojak, turbo ročnik). Sledila je razdelitev nalog (strojnik, cevar, vodar) in nato še sestavljanje vode ter priprava na gašenje. Glede na tisto, kar smovideli, lahko rečem, da bomo imeli v prihodnosti v Bevkah zelo zagnano in ročno skupino mladih gasilcev. Gasilec Erik je otrokom predstavil izolirni dihalni aparat (IDA). Iz česa je sestavljen, za kaj ga uporabljamo in kako je videti, če srečamo gasilca z nameščenim IDA. Pokazal jim je tudi dihalno masko, ki jo gasilec namesti ponesrečencu, da mu omogoči dihanje pri umiku iz zadimlje-nega prostora. Mogoče je bila najbolj zanimiva termokame-ra. Predvsem zato, kako so na njenem ekranu vidne silhuete sošolcev in učiteljice. Kakšnim zahtevam in zakaj mora ustrezati intervencijska gasilska uniforma, sta otrokom razložila in praktično pokazala gasilca Vinko in Jan. Uniforma je tista lupina, ki gasilca ščiti pred vročino, ognjenimi zublji, vodo in raznimi drugimi neugodnimi zunanjimi vplivi. K uniformi sodijo tudi podkapa, zaščitna čelada in gasilski škornji. Zakaj in kdaj gasilec uporablja copate, pa je skrivnost, ki jo vedo samo Vinko, Jan in otroci. Naše druženje je dopolnila intervencijska prikazna vaja. Začelo se je z gasilcem znanim piskom pozivni-ka in obvestilom, da gori bevška šola. Dva gasilca sta prihitela v šolski 'gasilski dom' in se preobleka v intervencijsko uniformo, si nadela izolirni dihalni aparat in odšla gasit 'požar'. Ker jima ga ni uspelo pogasiti do konca, so gašenje prevzeli otroci. »Špri-canja« in mokrih rokavov je bilo kar precej. Ognja pa ni videl nihče. Ni ga bilo ob piskanju pozivnika in tudi ne ob gašenju. Torej je bila intervencija gori šola uspešno izpeljana. Hvala otrokom, učiteljicam in kuharici PŠ Bevke za prijetno druženje. Obljubimo, da bomo naslednje leto spet prišli. Nam je bilo v vaši družbi zelo lepo. Andreja Lenarčič, predsednica PGD Bevke NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 15 N as Občina Vrhnika 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Dobrodelni koncert Lions kluba Vrhnika Skupaj za gasilce Lions klub Vrhnika je po dveh letih premora ponovno organiziral dobrodelni koncert s priznanimi slovenskimi pevci in glasbeniki, ki je bil 30. 9. 2022 v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Na koncertu so nastopili Alenka Godec, Eva Hren, Nina Pušlar, Matjaž Mrak, Robert Smolnikar - trio, Rebeka Radovan, Lea Bartha Pesek, Tomaž Domicelj, Pepel in kri, Gojmir Lešnjak Gojc, Gal Juvan in Big Band Vrhnika pod taktirko Grega Forjaniča. Prireditev je povezoval vokalist Marjan Bu-nič. V Lions klubu Vrhnika so se letos odločili, da bodo denar od prodanih vstopnic namenili gasilcem PGD Vrhnika. Na koncertu so predsedniku društva izročili ček v višini 5.000,00 evrov. S pomočjo sponzorjev in donatorjev je klub zbral še dodatna sredstva, ki jih bo tudi namenil gasilcem, in sicer 1.000,00 evrov PGD Drenov Grič za njihove mladince, ki so bili letos olimpijski prvaki na Gasilski olimpijadi v Celju, in 2.000,00 evrov Gasilski zvezi Vrhnika. Vsi pevci in glasbeniki, ki so nastopili na koncertu, so se odpovedali honorarju. Odzvala so se tudi številna podjetja in posamezniki, ki so bili pripravljeni prispevati in podariti sredstva za poslanstvo gasilcev. Lions klub Vrhnika se zahvaljuje vsem izvajalcem, sponzorjem, darovalcem in obiskovalcem koncerta, ki so z nakupom vstopnic prispevali za gasilce. Dobrodelna sredstva je Lions klub zbiral tudi s prispevki za Ivanovo šalco, umetniško delo člana Lions kluba Vrhnika, akademskega kiparja mag. Bojana Mavsarja. Predsednik Lions kluba Vrhnika Tomaž Mesec je po koncertu povedal: »V dvorani je bilo enkratno vzdušje. Tudi izvajalci so bili navdušeni, ker je bilo toliko pozitivne energije. Rad bi se zahvalil tudi Zavodu Ivana Cankarja, ki je omogočil brezplačen najem dvorane in poskrbel za prodajo vstopnic. Hvala Občini Vrhnika, ki je plačala stroške pogostitve po kon- certu. Lepo je tudi videti, kako tak dobrodelni dogodek poveže ljudi. Za koncert s tako priznanimi glasbeniki in glasbeni program pa so zaslužni Jože Hauko in Grega Forjanič, ki sicer nista člana kluba, ter naš član Peter Ogrinc. Vsem iskrena hvala za njihov trud in požrtvovalnost.« Hvaležni so bili tudi gasilci PGD Vrhnika. Predsednik Albin Vidrih je na koncertu dejal: »Še enkrat hvala. Naj vam povem, da tukaj smo in bomo vedno, za vas.« Lions klub Vrhnika (LKV), fotografije: Elo Mihevc Gasilsko društvo PGD Vrhnika Tekmovanje v reševanju z višin Na zadnjo avgustovsko soboto je PGD Vrhnika v sodelovanju z Inštitutom Vertikala organiziralo deveto tekmovanje, ime- novano Rope Rescue Rally. Tekmovanje je potekalo na petih delovnih točkah, kjer je bilo treba opraviti sedem zah- tevnih vaj reševanja z višin in iz globin. Organizatorji so pred začetkov tekmovanja objavili točne lokacije, kjer so si gledalci lahko ogledali izvedbo vaj. Za gledalce je bilo najbolj zanimivo reševanje »ponesrečenca«, ki se je zelo poškodoval na vrhu razglednega stolpa na Planini nad Vrhniko. Ponesrečenca so morali s pravilno in varno uporabo vrvne tehnike s kombinacijo znanja s področja urgentne medicine po stolpu varno spustiti do reševalcev na tleh. Sodniki so ocenjevali pravilne postopke dela, vodenje, primernost izbranega manevra, varnost in udobje ponesrečenca, tekoče delo ter usklajenost samih ekip. Zahvala velja vsem, ki so pomagali pri sami organizaciji, predvsem pa ekipam, ki so se udeležile tekmovanja in pokazale, da imajo primerno znanje in usposobljenost za reševanje ob hudih nesrečah. Zahvala velja tudi Planinskemu društvu Vrhnika, Občini Vrhnika, vrhniškim skavtom, PGD Verd ter podjetju Dvig, d. o. o. Čestitke vsem ekipam! Rezultati tekmovanja: 1. Gasilska brigada Ljubljana - III. četa 2. PGD Gornja Radgona 3. Gasilska brigada Maribor 4. RVG Ježica 5. Gasilskoreševalna služba Kranj 6. Gasilska brigada Ljubljana - IV. četa 7. Gasilska brigada Koper 8. PGD/RVG Vrhnika 9. PGD Dolnji Logatec Avtor: Doman Blagojevic, foto: Nejc Podlesnik rCONTREX EVEMKSEj družba za poslovne storitve cLoo. )SILIKO ^STERNOTOM B p n v « L nštalocjja RcG Assist ViP prevozi -- ^termoflor QQ333 Cjostilna Tri Kranjcu EUgSAFETY Lupo lepotni sslon Saniker FINVEST d.o.o. Z OB d . □. □. ^ VAVPOTIČ t MIMIG small mala town mestna gallerygalerija studioR Birosistemi ■ B Kliping AREBERNIK nepremičnine S EE r-j I J^V NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 16 N OS Občina Vrhnika 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Gobarska razstava Letos je bila narava že v septembru in oktobru zelo radodarna z gobami. Zato smo se člani Društva ljubiteljev narave in običajev Notranjske odločili, da 8. 10. 2022 na tržnici organiziramo razstavo gob. Predsednica društva se je povezala z veliko poznavalko gob, gospo Jano Bavdek, ki se je z veseljem pozitivno odzvala na predlagano vabilo. Sama je kar nekaj časa preživela v gozdu, da je uspela nabrati vse gobe, ki so bile predstavljene na stojnici. Branko in Marija sta poskrbela za mah, praprot, listje in vejo, da so gobe bile vidne kot v naravi. Res je bilo lepo pogledati stojnico. Mimoidoči so se z veseljem ustavili in pregledali razstavljene gobe in seveda ni manjkalo vprašanj, na katere pa je gospa Jana z veseljem odgovarjala. Povedala je pozitivne in negativne lastnosti gob. Ni pa pozabila povedati, kako gobe pripravimo. Menim, da so bili mimoidoči zadovoljni z vsem, kar so videli izvedeli. Naši dolgoletni gostji - poznavalki Jani se lepo zahvaljujemo in upamo, da bo naslednje leto zopet pripravljena z nami sodelovati in deliti svoje znanje. Čuvajmo naše okolje, da bomo še prihodnja leta pobirali darove narave in jih razstavljali. Poleg stojnice z gobami smo člani društva obiskovalcem tržnice ponudili pečen kostanj, jabolčni in grozdni mošt. Manjkali niso tudi drobni prigrizki z domačo salamo. Pozabili pa nismo na mlajšo generacijo, ki smo jo razveselili z jabolčnim zavitkom, keksi in bonboni. Dobrote naše stojnice so okusili tudi ponudniki domače hrane, ki so vsak teden na naši tržnici. Naša predsednica jih je obiskala in pogostila z dobrotami naše stojnice, nad čimer so bili zelo navdušeni. Tudi obiskovalci naše stojnice so bili s ponudbo zelo zadovoljni. Menili so, da bi bilo zelo lepo, če bi se take sobote lahko večkrat ponovile. Tudi sami člani smo bili z obiskom zelo zadovoljni in se lepo zahvaljujemo vsem, ki so sodelovali pri tradicionalni prireditvi in nas obiskali. Upamo, da bo naslednje leto narava ponovno radodarna in da bomo lahko ponovno aktivni na tržnici. Sonja Bevk in Marija Dolenc Slovenija v čipki Bistra, 24. september - V Tehniškem muzeju v Bistri je svoja vrata odprla razstava klekljarske sekcije Zlati povž starovrhniškega kulturnega društva. Razstavo so poimenovali Slovenija v čipki, predstavili pa so se z različnimi motivi, zna- čilnimi za našo domovino: od neandertalske piščali in knežjega kamna do kranjske sivke (čebele), Prešerna in lipovega lista. Kot je na odprtju razstave dejala vodja sekcije Petra Fefer, so želeli na tak način spodbuditi domovinsko kulturo. Tudi pri postavitvi razstave jih je vodila omenjena misel, saj so klekljane motive položili na modre ali rdeče barvne podla- Miklavž 2022 - sporočite podatke svojih otrok Starše otrok, ki so se rodili v letu 2020, stanujejo v KS Podlipa - Smrečje, vabimo, da nam do 10. 11. 2022 (ali čim prej) sporočijo podatke (ime, priimek otroka in naslov) za letošnje Miklavževo obdarovanje. Sporočite nam tudi podatke za otroke, ki so se rodili v letih 2016 do 2019 in morebiti še niso uvrščeni na seznam za obdarovanje. Podatke sporočite na GSM: 041 959-366. E-naslov: ursa.trcek@gmail.com Z lepimi pozdravi KS Podlipa - Smrečje ge z belimi okvirji. Direktorica muzeja Barbara Juršič je ob tem povedala, da razstava sovpada s poslanstvom muzeja, saj gre v obeh primerih za ohranjanje kulturne dediščine. Izrazila je tudi zadovoljstvo nad povezovanjem muzeja z lokalno skupnostjo, kar je muzej dokazal že pred časom z odprtjem razstave o bistriškem rojaku Jagru. Klekljarska sekcija Zlati povž deluje že od leta 2016 in šteje kar osemnajst članov in članic, starih od 6 do 75 let. Petra je dejala, da mladi na tak način spoznavajo in ohranjajo kulturno dediščino, hkrati pa so srečanja tudi zgled medgeneracijskega povezovanja. Tokratna razstava, ki so jo na odprtju popestrili s programom v izvedbi starovrh-niških mladih glasbenikov, je že 14. po vrsti. Slovenijo v čipki najdete nasproti prostora, kjer prodajajo vstopnice. Gašper Tominc, foto: GT Rimljani ponovno zasedli Zaplano Že stari Rimljani so poznali lepoto Zaplane in njeno strateško lokacijo. Zato so verjetno tudi zgradili Ajdovski zid nad Vrhniko, ki pa ni edina turistična točka Zaplane. Gostilna Mesec vabi s svojo domačo hrano, od tam pa se lahko odpravite na Rupnikovo linijo ali na Smaragdno dogodivščino ob Ajdovskem zidu. Enkrat na leto Zavod Ivana Cankarja organizira prireditev Rimski dan, ko lahko spoznate znamenitosti Zaplane. In tako je bilo tudi letos. Na zelenici pri Gostilni Mesec so v nedeljo, 18. septembra, obiskovalci lahko izkusili življenje v rimskem taboru. Iz italijanskega konca so k nam prišli 'barbari' z rimskim šotorom in ponazarjali življenje pred 1700 leti. V rimskem taboru je bilo mogoče preizkusiti rimsko vojaško opremo in si nadeti oblačila ter pokusiti hrano in pijačo, navdihnjeno po receptih starih Rimljanov. Dolgčas ni bilo, saj se je povsod v taboru nekaj dogajalo. Slišati je bilo zanimivo glasbo, saj so potekale delavnice izdelovanja rimskega glasbila tibia Na drugem koncu je bilo bolj mirno, otroci in odrasli so potrpežljivo sestavljali rimske mozaike in slikali akvarele. Živahno pa je vedno pri Kulturnem društvu Vespesjan, kjer je mogoče podoživeti čas starih Rimljanov skozi prikaz antične obrti in rokodelstva, vojaške opreme skozi rimska stoletja ter reči iz tedanjega vsakdana. Dediščino rimskega obrambnega zidu claustra Alpium Iuliarum smo obiskovalcem predstavili na pohodu z barbari in rimskimi vojaki. Družine smo skupaj z Zavodom Škrateljc popeljali na Smaragdno dogodivščino ob Ajdovskem zidu, posebno gozdno, pravljično pot, ki je postala izjemno priljubljena turistična znamenitost Vrhnike. Vse navdušence vojaške zgodovine pa je naš vodnik Damjan odpeljal na tematsko pot po Rupnikovi liniji. Če ste Rimski dan slučajno zamudili, ne skrbite. Arheološke ostaline zidu, tematske poti in druge znamenitosti čakajo na vas na lepi Za-plani. Pa tudi Rimski dan je postal tradicionalen dogodek, ki ga bomo na koledarju dogodkov obdržali tudi v letu 2023. Lina Celarc, ZIC Spoštovane občanke in občani Vrhnike, Zahvaljujemo se Vam za podporo in zaupanje! Plačnik oglasa: LRVP NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 17 N OS Občina Vrhnika Obletnica Zločin v Češirkovem gozdu 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Jože in Sonja Malovrh (foto: Jure Žitko) V ČEŠIRKOVEM GOZDU LETA 1942 jfooaem imtujj Isl.i&iffil Naslovnica knjige s fotografijami pobitih mož in fantov. Sorodniki ob truplih izkopanih žrtev leta 1942. Podlipa, 13. september - Mineva 80 let, ko je v Češirkovem gozdu (med Smrečjem in Miznim Dolom) zaradi komunističnega nasilja ugasnilo življenje sedmih domačinov, enega pa so partizani ubili še predno so ga odvedli. V spomina na ta dogodek je izšla knjiga »Zločin v Češirkovem gozdu leta 1942«, avtorjev Sonje in Jožeta Malovrha. Predstavljena je bila v Podlipi. V spomin na ta dogodek je izšla knjiga »Zločin v Češirkovem gozdu leta 1942«, avtorjev Sonje in Jožeta Malovrha. Predstavljena je bila v Podlipi. V nedeljo, 9. 10. 2022, je minilo točno 80 let, ko so okupatorji Italijani na vrhniškem pokopališču 9. 10. 1942 ustrelili tri ujete vrhniške partizane. Delegacija Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika je tako v nedeljo, 9. 10. 2022, ob 9.30 položila spominski venec in z minuto molka z dvema praporščakoma obeležila spomin na tragično preminule vrhniške partizane. Nekaj besed je spregovoril predsednik ZB Vrhnika Miran Štupica, ki je poudaril, da je spomin namenjen tudi vsem padlim vrhniškim borcem za svobodo takratne Jugoslavije. Po pripovedovanju in na podlagi zapisov so bili ustreljeni trije partizani za zidom vrhniškega pokopališča, kjer je spominska tabla pritrjena na veliko skalo. Knjiga je nadgradnja simbolnega spominskega obeležja v Češirkovem gozdu, ki je bil postavljen leta 2009, letos pa aktivnosti za postavitev večjega spominskega obeležja potekajo v Rovtah, saj je večina umorjenih pokopanih na tamkajšnjem pokopališču. Gre za tragično Ustrelili so Janeza Gostišo s Stare Vrhnike, ki so ga ujeli na domu nekaj tednov po eni izmed prvih borb z belogardisti z Zaplane na Vnanjih pečinah. Janez Gostiša je bil mitraljezec v nastajajočem Dolomitskem odredu. Italijani so ustrelili še Marjana Berneža, študenta z zgodbo Pavla Lukana s Pra-protnega Brda, Franca Bogataja iz Rovt, Petra Šinkovca z Zaplane, Lovra Kogovška in Valentina Malovrha iz Smrečja ter bratov Jakoba in Jožeta Filipiča iz Podlipe, ki so jih partizani 26. julija 1942 odpeljali v Češirkov gozd ter jih Vrhnike, in Janeza Gabrovška s Stare Vrhnike. Ti podatki so bili zapisani v knjigi Vrhnika in okolica v boju za svobodo Karla Grabe-ljška - Gabra iz leta 1969 in v knjigi Viktorja Leskovca Križ-potja iz leta 1967. Simon Seljak Janko Maček: šlo je za revolucijo in ne za narodnoosvobodilno dejanje. tam ubili; Antona Leskovca iz Smrečja, pa so ob poskusu pobega s puškinim kopitom pobili že v bližini domače hiše. Da so bili umorjeni, so domačini slutili takoj, saj se ni nihče vrnil domov. Za njihove grobove so izvedeli tri mesece kasneje, ko je eden od prebeglih partizanov naznanil kraj njihovih gomil. Sedem krst s trupli so prepeljali v Rovte, kjer so Bogataja in Lukana pokopali v družinska grobova, preostalih pet pa v skupni grob. Pričevalci še vedno zadržani Nekateri domačini, družinski člani ali sorodniki so bili priče dogodku, ko so fante odpeljali. Spomin na ta tragični dogodek so mnogi od njih potlačili globoko v sebi, v tej knjigi pa prvič javno spregovorili. Kot sta na predstavitvi knjige v Podlipi v dvorani nad gasilskim domom pojasnila avtorja knjige, so ju pričevalci spraševali, »... ali si upava o tem pisati, ali se ne bojiva. Skozi pogovor pa so se počasi odpirali in morda te- Tatjana Otoničar in Marjan Podobnikar -njuna mama je bila sestra umorjenih Lazarjevih dveh fantov, zato so večkrat prihajali v Podlipo, tudi še potem, ko mame Frančiške že ni bilo več. Gospa Tatjana se takole spominja: »Ko sva se bližali La-zarjevi domačiji, je mami utihnila in oči so ji zalile solze. Ko sem jo vprašala čemu solze je rekla le: Čisto po nedolžnem so jih. In spet jo je stisnilo v grlu. Kaj? Jože pa Jaka ... besede umorili pa ni zmogla izreči.« daj prvič pred tujim človekom spregovorili o takratnem času, o grozotah, ki so jih doživeli. Videla sva, da je strah pred takratno oblastjo in njenim režimom v njih ostal za vedno. Strah, ki jih spremlja skozi življenje vse od otroških let, ko so doživeli te krute grozote in izgube svojih domačih, do danes, ko so v visoki starosti. Tega niso mogli pozabiti in tudi srca ne utišati.« Ker naj bi se »ohlajali«, naj bi si zaslužili smrt Poznavalec zgodovine teh krajev, publicist in avtor številnih knjig, Janko Maček, ki je v knjigi tudi napisal uvod, je pojasnil, da je leta 1942 v Češirkovem gozdu taboril II. bataljon Dolomitskega odreda. Po njegovem poboj v Češirkovem gozdu ni bil osvobodilni boj, ampak revolucija, kajti številni od pobitih so bili dejavni v Narodni zaščiti, kjer so zasekavali in » Ganljiva je tudi pripoved Marinke, hčerke umorjenega Lovra Kogovška, Celarskega, ki se je rodila dobra dva meseca po očetovi smrti. Po pripovedovanju njene matere Angelce, ji je ostal v spominu dogodek z Zaplane leta 1945. Tisto popoldne je bila tam maša in mama je s težko odločitvijo darovala v pušico še zadnji drobiž, ki ga je stiskala v pesti. Po maši je bila proslava, na kateri je nastopila hči Alenka, Marinkina sestrica, stara komaj pet let. Recitirala je pesmico, ki sta jo z mamo sami napisali: »Očka, našega očka ni, mamica sama z nama živi, mamica moli in prosi tako, da nam ne bi bilo preveč hudo«. Deklica je s pesmico zelo ganila zbrano množico. Ljudje so opazili stisko mlade matere in ji darovali denar. Od takrat dalje mati ni nikoli več občutila pomanjkanja in zato verjela, da jih varuje nevidna roka. Spomin na tri ustreljene partizane Delegacija ZB Vrhnika je položila venec v spomin na tri ustreljene partizane. Ustreljena Marjan Bernež in Janez Gostiša NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 18 N OS Občina Vrhnika 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si rîsj >> prekopavali ceste v boju zoper Italijane. Omenja, da je še celo Karel Leskovec, nekdanji partizan, ki je v knjigi Križpotja popisal dogodek, podvomil, ali delajo prav, ko so pred strojnico postavili mladce. Tedanja partija kot gonilo revolucije, je fante in može dala na seznam za odstrel, ker so se »ohlajali« od partizanskega gibanja. Po vojni je oblast travniško območje Češirka, kjer so bili umorjeni, zasadila z gozdnimi drevesi in tako poskušala izbrisati sledi storjenega zločina. Molk boli Predsednik KS Podlipa -Smrečje Boštjan Jurjevčič je ob predstavitvi knjige dejal, da je hudo, ker je prišlo do bratomornega zločina, boli pa tudi, da so bili zločini zamolčani in načrtno prekrivani. »Ta knjiga naj bo v spomin in opozorilo nam in prihodnjim rodovom, kaj se zgodi, če sovraštvo pre- Marinka Švigelj, nečakinja ubitega Franca Bogataja, je napisala žalostno zgodbo o Slabetovih. Kako so se med vojno zaradi strahu in negotovosti za nekaj časa selili pod zaščito vaške straže v Rovte in se pozneje vrnili na svoj dom na Podpesek, kjer jih je čakala popolnoma izropana domačija. V nadaljevanju piše, da je mati Marija Bogataj v nekaj letih izgubila sedem otrok in moža in vse do svoje smrti žalovala in se oblačila v črnino. Spominja se časa, kako jo je motilo, ko je bila še šolarka in ni imela skoraj nič za obleči, da nikoli ni dobila paketa, ki jih je razdeljeval Rdeči križ. Sedaj ve, da so bili zaznamovani in jim pomoč ni pripadala. maga ljubezen in če toleranco premaga nestrpnost. Krajani Podlipe in Smrečja se s to knjigo poklanjamo spominom na žrtve, ki jim je bilo v imenu revolucije vzeta pravica do življenja. Krajani sveta s hvaležnostjo podpiramo dejanje Sonje in Jožeta.« Peter Sušnik iz Društva Nova Slovenska zaveza, ki je založilo knjigo, je delil mnenje z Jurjevčičem, da je v ljudeh še vedno zakoreninjen strah, zaradi katerega si ne upajo povedati, kaj so videli in doživeli ter da je vsako tako zapisano pričevanje kamenček v mozaik celotitejšega pogleda na medvojno obdobje. Predstavitvi knjige, ki je potekala po darovani sveti maši v podlipski cerkvi za omenjene žrtve, je prisostvovala polna dvorana ljudi, avtorja pa sta bila po uradnem delu deležna številnih čestitk. Kulturni program sta obogatila sekstet Odoica in flavtistka Lucija Malovrh. Kot pravita Jože in Sonja, so zbrani podatki v knjigi lahko bralcem osnova ali spodbuda k nadaljevanju raziskovanja dogodkov takratnega časa. Gašper Tominc, foto: GT Roka na lice na drugem mestu Ekipa popotnikov in popotnic z imenom nju dežja. Na Republiškem orientacijskem tek-Roka na lice je spet pokazala, da so dobri v hoji, movanju v Šoštanju so zasedli odlično drugo orientaciji, taborniškem znanju in premagova- mesto. Čestitke in en dolg mmmm. TM Olimpijada za najmlajše Vrhnika, 21. september - Športna zveza Vrhnika je v sodelovanju z ZIC Vrhnika in vrhniškimi športnimi društvi v športnem parku organizirala Mini olimpijado. To je športni dogodek, na katerem sodelujejo tretješolci vrhniških šol (vključno z bevško podružnico). Nagovorila sta jih predsednik športne zveze Gvido Mravljak in župan Daniel Cukjati, manjkali nista niti olimpijska bakla in maskota Foxy. Otroci so na dvanajstih postajah spoznavali različne športe, ki jih ponujajo vrhniška društva in klubi. Bilo je razigrano, zabavno, predvsem pa športno. Na koncu so vsi prejeli tudi »olimpijske« medalje. (gt, foot: gt) >w 2 Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika RAZPIS za pridobitev pravice do uporabe znaka kakovosti Z znakom kakovosti Odlično je, vrhniško je!, želimo izpostaviti kakovost prehranskih izdelkov in gastronomskih posebnosti (jedi postrežene na gostinski način) na območju turistične destinacije Vrhnika. Cilj projekta je, da potencialni potrošniki lažje prepoznajo odlično kakovost Izdelkov, ponudniki pa lažje prodalo In dosegajo višjo ceno svojih Izdelkov. Namen projekta Je pozicloniranje Vrhnike kot destinacije s kakovostno turistično ponudbo. splošna določila Za pridobitev pravice do uporabe znaka kakovosti Odlično Je, vrhniško Je! se lahko prijavijo registrirane pravne ali fizične osebe, ki ponujajo Izdelke In storitve, kateri Izpolnjujejo naslednje splošne pogoje: « so pridelani oz. proizvedeni, opremljeni in ponujeni po zakonsko določenih predpisih in standardih, • so pridelani oz. proizvedeni in opremljeni na naravi in ljudem čimbolj prijazen način, • zagotavljajo ustrezno kakovost., • Izvor Idej, živi l/grad Iv, postopkov pridelave ln Izvedbe Izdelkov mora biti območja Vrhnike oz. Iz širšega območja Vrhnike, razen, če živil za določene izdelke/storitve (jedi) ni mogoče zagotoviti v Sloveniji in so nenadomestljivi s slovenskimi surovinami, • pri jedeh, postreženih na gostinski način, mora biti jed stalno v ponudbi (dnevno ali po predhodnem dogovoru), • so opremljeni s celostno komunikacijsko podobo in ceno. Znak Odlično Je, vrhniško Jel, se uporablja za označevanje KAKOVOSTI: • prehranske izdelke (npr.: iz mleka, mesa, sadja, zelenjave, žit ipd.), vendar ne pridelke • jedi postrežene na gostinski način. navodila zA sodelovanje PREHRANSKI IZDELKI Izdelke prinesete v ocenjevanje v četrtek, 8. decembra 2022 med 9.00 In 11.00 v sejno sobo Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška 9, Vrhnika. JEDI POSTREŽENE NA GOSTINSKI NAČIN Organizator se bo z vami uskladil glede ure prihoda Strokovne komisije za ocenjevanje jedi postreženih na gostinski način. KRITERIJI IZBORA: Komisija bo zbrane predloge pregledala in ocenila. Certifikat kakovosti Odlično je, vrhniško je!, bodo pridobili izdelki in storitve, ki bodo zbrali zadostno število točk. Komisija ima pravico, da Izdelka oz. Jedi ne Izbere. Kriteriji pri ocenjevanju sc naslednji: • videz, vonj in okus, • okvirna receptura ter zgodba o izdelku oz. jedi, ki naj sledi primernemu poimenovanju hrane, • embalaža, ki je v sorazmerju z izdelkom. Ponudniki, ki pridobijo certifikat Odlično Je, vrhniško Jel, pridobijo pravico do: • podelitve certifikata Odlično Je, vrhniško Jel • uporabe znaka Odlično Je, vrhnliko Jel • promocijo produkta na spletni strani www.visitvrhnika.si ter preko drugih promocijskih kanalov Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika • pridobitev 1.000 kos nalepk za izbran-prijavljen produkt. Ocenjevanje se bo Izvedlo le v primeru, da bodo v posamezni kategoriji vsaj trije prijavljeni ponudniki. PRIJAVE Prijave za vse izdelke so možne do četrtka, 24. novembra 2022, preko elektronskega obrazca, ki je objavljen na: www.visitvrtinika.8i/razpi8i/ Veselimo se sodelovanja in se zavedamo, da lahko le z vašo pomočjo dosežemo višjo kakovost ponudbe označene z Odlično je, vrhniško je! V Vrhnika Družinsko dopoldne v Bistri Bistra, 2. oktober - V neposredni okolici Tehniškega muzeja v Bistri in Gostilne Bistra so bile še v času korone postavljene turistične informativne table z zemljevidom in posebnostmi okolice, vendar pa zaradi epidemioloških razmer niso bile nikoli uradno predane svojemu namenu. Ker pa za dober namen ni nikoli prepozno, so se v ZIC Vrhnika in Gostinstvo Bajc - Gostilna Bistra odločili, da bodo dogodek izpeljali na prvo oktobrsko nedeljo. Dogodek je bil zasnovan zelo sproščeno: z brezplačno kavo izpod »Cankarjevih« rok in sladkimi dobrotami gostilne. Poseben pečat dogajanju pa so dala tako imenovana »zelena igrala« Draga Zadnikarja, ki spreminja odpadne kose v interaktivna igrala za male in velike, ter obisk »Menihovega vrta« z zelišči, ki so bila nekoč del slehernega slovenskega vrta. Za tiste bolj vedoželjne je bila na voljo še ze-liščarica Terezija Nikolčič, ki je s svojo zakladnico znanja očarala slehernega, ki se je ustavil pri njeni stojnici. Prisotni so se strinjali, da je bilo prijetno nedeljsko dopoldne, ki bi ga lahko ponovili tudi prihodnje leto ... (GT, foto: GT) NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 19 N Q5 Občina Vrhnika 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [79] ChesterPolje Vrata je odprl nov salon rabljenega stilskega pohištva V objektu Prosaf, nasproti Slomškove šole, je vrata odprl razstavni salon rabljenega stilskega pohištva - ChesterPolje. Kot je dejal Williem Hartmans, prihaja omenjeno pohištvo z njegove rodne Nizozemske. »Poudarek je na vrhunskih usnjenih foteljih priznane britanske znamke Chesterfield, v ponudbi pa so tudi različna pohištva starejšega datuma. Pravijo, da imam največjo ponudbo tovrstnih usnjenih foteljev v Sloveniji.« Leseno pohištvo je staro sto in več let, prevladujejo pa omare in mize. Tudi ljubitelji starih namiznih svetilk bodo prišli na svoj račun. Nekateri kosi so dodelani z intarzi-jami ali posebnimi kosi stekla, drugi kažejo zanimive vplive kolonialnega sloga. »Ponudba v salonu se stalno spreminja. Kupujem, kar je meni všeč in za kar sem prepričan, da ni ponaredek. Na svoj račun bodo tako prišli predvsem tisti, ki imajo radi patino, ki jo premore staro stilsko pohištvo.« Sogovornik je dodal, da poskrbi tudi za prevoz pohištva, če bi stranka to želela. (GT) Na Stari Vrhniki odprli proizvodnjo Jernej Bolka, Tilen Novak in župan Daniel Cukjati ob proizvodni liniji. Stara Vrhnika, 30. september - V objektu nasproti uvoza k upravni enoti je konec septembra odprla svoja vrata proizvodnja družbe GlobalPharmacia d. o. o., ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo prehranskih dopolnil in kozmetike. »V svojih novih prostorih na Stari Vrhniki imamo 15 visokotehno-loških proizvodnih strojev. Prostori merijo 1400 m2, od tega zaseda skladišče približno polovico, proizvodnja 500 m2, ostalo pa upravni prostori,« sta nam pojasnila Jernej Bolka in Tilen Novak, direktorja družbe. Kot sta še dejala sogovornika, bodo oziroma že iščejo dodatne delavce za proizvodni proces. Na »dan odprtih« vrat je prišel tudi župan Daniel Cukjati, ki je vodstvu družbe izrekel dobrodošlico na Vrhniki ter zaželel veliko poslovnih uspehov ter si hkrati ogledal prostore in proizvodnjo. GT Brezplačne delavnice, tečaji in predavanja Večgeneracijski center Skupna točka Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika. Program NOVEMBER 2022 V NOVEMBRU vam nudimo kar nekaj zanimivih delavnic oz. predavanj, sicer pa smo za obisk in izvedbo različnih aktivnosti dostopni vsak dan v delavniku, izjemoma tudi ob koncu tedna. Prav tako nudimo VSAKODNEVNO UČNO POMOČ in BRALNI KOTIČEK. UPORABO RAČUNALNIKA sedaj izvajamo v naših prostorih, veseli pa smo tudi vsakršnega vašega dodatnega predloga oz. ideje. Vse naše delavnice so BREZPLAČNE, vabljeni pa ste vsi - od najmlajših do najbolj zrelih. VGC Skupna točka Vrhnika PON - PET 8.00-16.00 na Cankarjevem trgu 4 (prvo nadstropje) Oseba za stik: koordinatorica aktivnosti Eva Ličof, e-naslov: eva. licof@zpmmoste.net in tel: 064 259 033. Program dodatnih aktivnosti lahko spremljate na strani Facebook: VGC Skupna točka Vrhnika. *Čas za osnovnošolce: ob pomoči prostovoljcev pisanje domačih nalog in druženje - od PONEDELJKA do PETKA ob 12. do 16. ure. *Skupna kvačkarija - PONEDELJEK, 7., 14., 21. IN 28. NOVEMBER, ob 9.00 do 12.00. Ustvarjalna delavnica za vse nove in stare udeležence, ki radi kvačkate, pletete ali kako drugače ustvarjate. *Rastemo skupaj: igralnica in druženje za mamice in malčke - NEFORMALNO DRUŽENJE - od PONEDELJKA do PETKA ob 8.30 do 12. ure. Naš novi prostor je prilagojen za igro, dojenje in previjanje, mamica pa ob tem lahko spije kavico. *Skupina za mamice - TOREK, 8., 15., 22. IN 29. NOVEMBER, od 9.00 do 10.30 (obvezne prijave). Pogovorna skupina za mamice, ki bi si v dopoldanskem času želele prijetnega pogovora in tople kavice. S seboj lahko pripeljete tudi svoje najmlajše. *Začetni tečaj računalništva in uporaba pametnega telefona - SREDA, 2., 9., 16., 23. IN 30. NOVEMBER, ob 9.00 do 10.30. *Igralne urice s starši za otroke od 0 do 6 let (obvezne prijave) -ČETRTEK, 3., 10., 17. IN 24. NOVEMBER, od 17.00 do 18.30. *Začetni tečaj kitare (obvezne prijave) - TOREK, 8., 15., 22. IN 29. NOVEMBER, od 18.15 do 19.15. Sole libero vabi na delavnico Zimski solsticij Zimski solsticij ali najkrajši dan v letu je prav poseben čas. Za naše prednike, ki so bili z naravo bistveno bolj povezani in hkrati od nje tudi odvisni, je bil ta del leta eden najbolj strašljivih, a hkrati tudi izredno pomemben. Sonce je za človeka eden izmed bistvenih elementov preživetja. Brez Sonca ni življenja. V času, ko ga je bilo čedalje manj in so noči postajala vse daljše, se je v človeku naselil nemir. Ljudje so verjeli v naravno cikličnost in da lahko s svojimi dejanji vplivajo na dogodke ter pojave. Tako so med drugim zimski solsticij dojemali kot konec letnega cikla. Sonce, ki jim je vse leto omogočalo preživetje, je ugašalo. A hkrati je bil to tudi začetek novega. Staro Sonce je resda umiralo, a prihajalo je novo. V želji, da bi Soncu pomagali in si zagotovili, da bi bilo novo obdobje plodno in zdravo, so razvili različne običaje, ki se med kulturami razlikujejo. Skozi čas so se različno ohranili in spreminjali. Decembrska praznovanja, ki jih poznamo dandanes, so v veliki meri odraz bogatega svetovnega izročila. Prinašanje zimzelenih rastlin v prostor, krašenje z lučkami, obdarovanje in obiski svetih mož odsevajo običaje naših prednikov. Čas zimskega solsticija in obdobja za tem, ki mu v slovenskem prostoru rečemo tudi čas volčjih noči, pa je bil tudi čas umiritve. Med dolgimi nočmi, ob prasketanju ognja in pridušenih zvokih je bil čas za razmislek o preteklosti in prihodnosti. Ravno nasprotno od sodobnega, skorajda brezglavega decembrskega vrveža. V Sole libero poudarjamo povezanost z naravo, njeno opazovanje in razumevanje. Trudimo se, da večji del časa z otroki preživimo v naši gozdni učilnici ali kje drugje na prostem. Zimskemu sol-sticiju bomo letos namenili še poseben pomen. Otrokom želimo namreč predati sporočilo, da je decembrski praznični čas nekaj posebnega. Vabimo vas - starše, pedagoge in vse, ki vas tematika zanima, - da se nam pridružite! V sodelovanju s Heleno Šneberger Mandelj, gozdno pedagoginjo in izvajalko številnih pedagoških programov, pripravljamo delavnico Zimski solsticij. V okviru delavnice se bomo seznanili z osnovami gibanja nebesnih teles in s tem povezane štiri dogodke v letu. Mednje uvrščamo tudi zimski solsticij. Spoznali bomo različne načine praznovanj in obredov ter slovensko dediščino tega obdobja. Večji del druženja pa bo namenjen prikazom različnih dejavnosti in uporabe didaktičnih materialov, ki so bili ustvarjeni prav za namen poučevanja in praznovanja tega dne. Vsi udeleženci boste dobili priročnik Zimski solsticij - didaktične aktivnosti. Aktivnosti in materiali so zasnovani tako, da jih je mogoče izvajati tudi v notranjih prostorih, poseben čar pa imajo takrat, ko jih izvedemo v naravi. Delavnica bo potekala v torek, 22. novembra 2022, ob 16. uri in bo trajala okvirno štiri šolske ure. Cena: 50 evrov. Več informacij in prijave: helena.sneberger@gmail. com SimonKr, d. o. o., in Prava vadba sta naša sončna sponzorja. Če bi želeli biti med našimi sponzorji tudi vi, nam pišite na info@sole-libero.si. ZACETNF TEČAJ KITARE VSAK ČETRTEK OD IS.15 DO 19.15 V SKUPNI T n t K I VGC V R H N I K A OBVEZNE PRIJAVE! KONTAKT RAJ NAS N A EVA . J; G G F a Z P M M 0 S T- E ft E1 NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 20 N OS Občina Vrhnika 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Intervju: Primož Suša, jadralni padalec »Igral sem celo Podarim-dobim, da bi zadel jadralno letalo« Primož Suša je bil letos v vrhniškem Cankarjevem domu razglašen za športnika leta 2021, na državni ravni pa je prejel Bloudkovo plaketo. Velja za pravo ikono lovca na svetovne rekorde v jadralnem padalstvu. V karieri jih je postavil že devet - dva sta še vedno aktualna, prav tako dva še vedno aktualna evropska rekorda. Dvakrat je bil svetovni podprvak v preletih CrossCountry z najdaljšimi preleti več kot 500 km v ravni liniji. Trenutno je aktualni in šestkratni državni prvak v preletih. Lani pa je postavil svetovni rekord v hitrostnem preletu trikotnika na 50 km. Pred skoraj petnajstimi leti ga je odletel Charles Cazaux (FRA) s hitrostjo 36,07 km/h, tokrat je bil hitrejši Primož, ki ga je odletel s hitrostjo 38,8 km/h. Živi na Gradišču, a je večji del mladosti preživel na Stari Vrhniki. Primož Suša (foto: Elvira Nieto Gutierrez) Začniva z vašim svetovnim rekordom. Pred skoraj petnajstimi leti je nazadnje padel svetovni rekord v hitrostnem preletu trikotnika na 50 km, ki gaje takrat (26.7.2006) odletel Charles Cazaux (FRA) s hitrostjo 36,07km/h. Tokrat, lani, ste bili hitrejši vi, ki ste 50 km trikotnik odleteli s hitrostjo 38,8km/h. Kako je to videti v praksi? V jadralnih preletih imaš različne discipline. Ena je, da letiš v ravni liniji od točke A do točke B. Druga je, da preletiš omenjeno linijo še nazaj, ena pa je tudi, da preletiš točke A, B, C v obliki trikotnika. Tekmujemo s časom, reliefom pokrajine in termičnimi danostmi. Preden se odpraviš opravit takšen rekord, moraš namero najaviti, tvojo pot pa spremlja elektronska naprava, ki meri različne potrebne parametre. Včasih, ko še ni bilo pametnih naprav, se je pa fotografiralo pokrajino in sebe, kar je potem služilo kot dokaz, da si odletel načrtovano dolžino. Naj omenim, da je ta rekord Charles Cazaux vzel meni, jaz pa sem ga nazaj. Prav gotovo ga je mogoče izboljšati preko40km/h, čeprav sem v vsem letu naredil le en zavoj v termičnem dviganju in tudi tisti je bil nepotreben. Vse nas vleče tja gor pod nebo ali pa v nas vsaj tli skrita želja po tem. Kako ste se vi srečali s padalstvom? V osnovni šoli me je France Ogrin navdušil za izdelovanje modelov jadralnih letal. Znanje o njih sem nadgrajeval v modelarskem klubu pri Milošu Rijavecu. Igral sem celo Podarim-dobim, da bi zadel jadralno letalo, pa mi ni uspelo (smeh). Potem pa sem videl, kako nekateri na Vrhniki letijo s padali. Nekako mi ni šlo v razum, kako zmorejo leteti višje, kot so začeli. Andrej Erznožnik, ki je tedaj že letel s padali, me je usmeril k Stanislavu Rusu z Ligojne, kjer sem se v trenutku navdušil. Doma verjetno niso skakali od veselja? Tomaž Zalaznik, sin začetnika jadralnega padalstva na Vrhniki, Stane Zalaznika, mi je na Ulovki pokazal, kako poleteti z jadralnim padalom. Štar-tal je na vrhu hriba in bil ves čas meter ali dva nad grebenom, kar je bilo za tedanji tip padala logično. Šlo je še za primitivni tip, ki je izhajal iz klasičnega padala za odskok iz letala. A nič zato, takoj sem bil za, da ga kupim, a mi tega doma niso dovolili. Šele ko sem dopolnil osemnajst let, sem začel leteti in, seveda, doma nad tem niso bili preveč navdušeni. Zdaj so padala že zelo dodelana v primerjavi z vašimi začetnimi poleti. Da, razlika je velikanska. Zdaj imamo povsem namenska jadralna padala: superlahka, ki jih nesemo v hrib in se z njimi spustimo v dolino; superlahka za v hirbe in dolge polete; akrobatska padala; jadralna padala za dolge prelete, ter splošno nezahtevna jadralna padala za rekreativno uporabo. Letalne sposobnosti so neprimerno boljše, materiali so trpežnejši, padala pa veliko Na višini se odprejo neverjetni razgledi. (Foto: Alexander Robe.) bolj vodljiva in predvsem varna. Omenili ste akrobatsko letenje. To je še posebno adrenalinsko, ali pač? Je, zato moraš tudi veliko trenirati. Gre za tako specifično disciplino, da če hočeš biti dober, se moraš uriti samo v tem, ne pa v dveh. Najboljši trenirajo tudi po osem ur na dan vsak dan na za to specifično primernih lokacijah, na primer Or-gania v Španiji, Elhiero itn. Zato sem med koronskim časom počasi opustil akrobatiko. Leta 2018 ste Bojan Gaberšek, Jošt Napret, Primož Suša in Dušan Orož poleteli s Sorice in se tja tudi vrnili, pri tem pa potovali prek Italije do obratne točke v Dolomitih in nazaj v Slovenijo. Preleteli ste 302,11 Pristanek po 500 km v Braziliji kilometra in postavili svetovni rekord. 28-letni Jošt Napret iz Sedraža je dosegel celo dvojni rekord. Poleg preleta z vrnitvijo je dosegel še rekordno povprečno hitrost 32,11 km/h. Menda ste več let načrtovali traso. Lahko razložite, zakaj? >> NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 21 N OS Občina Vrhnika 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si >> Odločili smo se za prelet 150 km v eno smer z vrnitvijo, torej 300 km. 300 km je bil za nas specifičen mejnik, več vreden kot sam svetovni rekord, ker je okrogla številka. Slovenci imamo to srečo, da smo na ozemlju, kjer so mogoči takšni rekordi. Leteli smo iz Sorice, ki je tako rekoč idealno izhodišče za lovljenje rekordov, v smeri italijanskih Dolomitov. Gre za 300 km pot, na kateri je treba prečiti grebene in doline, pri tem pa upoštevati čas in termiko. Letiš na povprečni hitrosti okoli 39 km/h, kar ni veliko, hkrati pa to pomeni, da si kar veliko časa deležen številnih termičnih in vremenskih spremenljivk. Skozi leta smo tako morali naštudirati, kdaj je najbolj idealno za letenje: ob katerem času dneva se v določeni dolini pojavi veter, ki nas bo dvignil, da bomo poleteli čez naslednji hrib ali pa kje na območju so termične pasti. Vse to lahko do podrobnosti naštudiraš v teoriji, z večkratnimi poizkusi in nabiranjem izkušenj enkrat potem vse skupaj sestaviš v celoten prelet, a ko si od devet do deset ur v zraku, je še vedno ogromno spremenljivk, ki niso odvisne od mene, da lahko vedno gre kaj po zlu. In potemtakem odpade rekord... Toda, mar res ni nikjer v Evropi pogojev, da bi leteli 300 km in več? Slovenci sodimo med odlične jadralne padalce v preletih. Do takrat, ko smo mi leteli, jih še ni bilo ali pa bolje rečeno, jih še niso odkrili. Sedaj se seveda na vseh koncih kažejo nove možnosti. Devet ur ali več, to je zelo veliko. Laično bi si predstavljal, da si na koncu otrpel od negibnosti? Ravno obratno, ves čas nekaj delam. Manjše manevre izvajam z nagibi telesa, večje z nogami ali rokami. Recimo, na nogah imaš »gas«, s čimer pospešuješ, a s tem začne postajati padalo nestabilno. To uravnavaš s potegi na roki. Torej je daleč od tega, da bi turistično spal tam zgoraj. Poleg tega ti nič ni dano. Ves čas razmišljam, kako visoko sem, kje je naslednji zračni steber, ki mi bo omogočil dvig za prečenje grebena ali doline in nadaljevanje leta. Lažje mi je leteti dvanajst ur v svojem sedežu kot osem ur na potniškem letalu brez česarkoli za početi. No, ampak ko gledam lete jadralnih padal z borovniške strani na verdsko polje, bi pa dejal, da gre bolj za »uživancijo«, ali pač? Odvisno, kako vzameš letenje. Vsak polet je lahko trening za specifično stvar; že samo preživljanje časa v zraku ti na koncu daje sproščenost pri letenju, boljše sposobnosti aktivnega letenja, letenja v zahtevnejših razmerah in boljšega odločanja. Koliko pa vipreletite na leto? Jadralni padalci beležimo letenje v urah. Imel sem tudi že po 300 ur letenja na sezono, pa tudi 150, letos imam okoli 250 ur. Najbolj navdušeni preživijo v zraku do več kot 460 ur na leto. 250 ur... S kakšnim posebnim razlogom? V nekem trenutku sem se po 25 letih letenja začel spopadati z neracionalnim strahom letenja. Vem pa, da te je strah nečesa tedaj, ko ti nekaj ni domače ali pa ne obvladaš. Torej lahko težavo odpraviš s treniranjem, na primer, da te je strah pristajanja, potem delaš na tem. Če pa ti nekaj ni domače, je zdravilo, da se s tem čim večkrat soočiš in ti postane domače. Mogoče pa to pomeni, da morate prenehati? Mogoče pa ne! (smeh) Strahove prinašajo tudi neprijetne izkušnje. Kakšna pa je bila vaša? Bilo jih je več. Ena najbolj travmatičnih je bila gotova tista iz svetovnega prvenstva v Avstriji, kjer so bile zelo slabe razmere. Na tekmovalni ruti sta se razvila dva nevihtna oblaka. Za seboj sem imel približno šest let izkušenj, kar je za moje pojme še vedno malo v primerjavi s sedaj. Približno eno uro sem se trudil pristati, vendar zaradi močnih dviganj in dolinskih vetrov nisem mogel. Vi ste član slovenske reprezentance v jadralnih preletih. Ste tam zaposleni? Ne, pa tudi mislim, da ga ni na svetu, ki bi se poklicno ukvarjal samo s tekmovanjem v preletih. Večina je profesionalcev skupaj v povezavi s tem športem. Leta 2018 ste v Braziliji preleteli razdalje 500 km. Zakaj ravno v Braziliji? Brazilija ima teren in vremenske razmere, ki omogočajo zelo dolge prelete. Tako kot sva prej govorila, se ti kljub vsemu še vedno mora vse po-klopiti. Na preletu 500 sem bil vsaj trikrat čisto na tleh in na tem, da pristanem. Trikrat smo s prijatelji odšli tja dol v želji po 500 km, če bi bilo mogoče 600 km. Ko sem bil prvič na severu Brazilije, je bil moj najdaljši osebni prelet do takrat 300 km v Alpah. Najprej sem odletel 400 km, kar je bil prvi korak, za 500 km pa se je bilo treba res potruditi. Uspelo nama je z Aaron Durogatijem zadnji dan, preden se je bilo treba vrniti domov. Občutek je bil nepopisen. Ni nama uspelo odleteti 600 km, kar bi bil nov svetovni rekord, ampak 500 km nima veliko pilotov. Še za jadralne pilote, katerih naprave so več kot petkrat bolj sposobne, 500 km ni kar tako. Veliko jih sanja preleteti prek 500 km, ampak midva sva to odletela. Po zadnjem obisku Brazilije in letenja zame v najboljših razmerah do tedaj, menim, da je zelo malo možnosti za 600 km v Braziliji. Potrebovali bi sposobnejša jadralna padala ali pa eno uro več časa do sončnega zahoda. Je pa rekord v preletu na 600 km medtem že padel, in sicer v Teksasu. Vam to zveni mikavno? Teksas imam naštudiran, največja težava je dobiti dobro ekipo za organizacijo. Projekt bi stal okoli 10 tisoč evrov. Za nameček pa je letenje v Teksasu ugodno ravno tedaj, ko so tudi pri nas najboljše razmere za letenje. Mogoče enkrat gremo. Ali obstajajo starostne omejitve glede letenja? Mislim, da ne. Če se si nekaj želiš in se torej počutiš sposobnega, lahko letiš tudi v starosti. Če nekoga zamika pogled s ptičje perspektive; kolikšen finančni vložek je potreben? Predlagam, da nadobudneži najprej obiščejo spoznavni tečaj, kjer poletiš nekaj metrov. Gre za enodnevni tečaj, kjer ugotoviš, ali je ta šport sploh zate. Če je, greš naprej na začetni tečaj, temu sledi nadaljevalni in na koncu še pridobitev licence. Razmišljam po hribovsko: potrebuješ licenco? Poznam prijatelja, kije letel kar iz prve. To je tako, kot bi se sam učil voziti avto v večjem mestu. Nevarno in izguba časa. Če pridobiš vse mogoče znanje od drugih, se lahko na koncu še vedno vse življenje učiš in izpopolnjuješ svoje letalne sposobnosti. Razumljivo. Omenjate tečaje, kaj pa oprema? Koliko stanejo tečaji, ne vem, ker s tem nima opravka, lahko pa povem več o ceni opreme. Prvo, kar je, ne smeš kupovati opreme kar na Bolhi ali na kakšni podobni tržnici. Na začetku namreč ne veš, kaj je dobro in kaj ne. Svetujem, da jo kupite pri človeku, ki se spozna na to in ki mu zaupate, na primer pri inštruktorju. Lahko je tudi rabljena. Za vstop v svet jadralnega padalstva boste morali odšteti od dva tisoč do deset tisoč evrov. Stari mački, kot vi, verjetno nimate samo enega padala? Ne, kar nekaj jih je. (Smeh) Prihaja jesen in z njo slabo vreme. Se vam kaj toži po poletju? Poleti je najbolj stabilno vreme in najdaljši dan za letenje. Pri nas je meni osebno bolje v višjih hribih, še bolje v višjih Alpah. Zame osebno je najboljša pomlad, pa tudi jesen in zima nista slabi. Jesen ponuja povsem drugo perspektivo letenja in pogledov, pozimi pa so odlične razmere na Primorskem. Tako da jadralni padalci v Sloveniji nimamo sezone, ki bi nas popolnoma prizemljila. Želim vam, da bi vas razmere čim manjkrat prisilno prizemljije, če pa že, naj bo pristanek brez poškodb. Hvala in še enkrat čestitke ob imenovanju za športnika leta. Župnijski vrtec Vrhnika Po sledeh jeseni Prvi teden v oktobru smo tudi v Župnijskem vrtcu obeležili teden otroka. Poudarek smo nemenili druženju med skupinami in tudi s starši. Naklonjeno nam je bilo čudovito jesensko vreme, tako da smo dopol-dneve izkoristili za pobege v naravo. Pripravili smo tudi prireditev Župnijski vrtec ima talent. S svojo točko so se predstavile posamezne skupine vrtca, ugotovili pa smo, da naš vrtec premore tudi veliko talentiranih posameznikov. Zelo veliko otrok iz posameznih skupin je zbralo pogum in so se predstavili s svojo točko. Nastope je ocenila strokovna žirija, vsi nastopajoči pa so prejeli priznanja za nastop na talentih. Po nekajletnem premoru smo letos z velikim veseljem zopet povabili na popoldansko druže- nje celotne družine naših varovancev. Zbrali smo se na igrišču, kjer so se otroci za ogrevanje igrali igrico, kdo pobere največ jesenskih plodov, ki smo jih vzgojiteljice prej raztresle po celotnem igrišču. Sledil je pohod v smeri Močilnika, do Drče, čez gozd do Pavkarjeve doline in čez Raskovec nazaj do vrtca. Vseskozi so sledili rumenim trakovom krep papirja. Med hojo je vsak otrok moral poiskati tri jesenske znanilce. Seveda smo vzgojiteljice poskrbele tudi za nagrado. Tokrat so bile to mini palačinke z jabolki in cimetom, ki smo jih ob vrnitvi razdelile pridnim pohodnikom. Lahko mi verjamete na besedo, da so šle vsem v slast in ni nobena ostala. Preživeli smo lepo popoldne in hvala vsem staršem, ki ste se dobre volje odzvali vabilu in se podružili z nami. V imenu kolektiva Župnijskega vrtca članek zapisala Veronika Novak Hvala tudi vam za povabilo. Gašper Tominc NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 22 N OS Občina Vrhnika 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si e Mesnica Čerina - novost v pokriti tržnici Joga - starodavna disciplina, pisana na kožo novodobnemu človeku Pokrita tržnica je zaživela, osrednji pečat pa ji daje mesnica Čerina. Kot so nam pojasnili, gre za novoustanovljeno družinsko mesnico z Vrhnike, ki jo vodi izkušeni Denis Čerina. Lahko se pohvali s tridesetimi leti izkušenj, med drugim tudi pet let na tržnici v Kosezah. Kaj imajo v svoji ponudbi? » Na voljo imamo sveže telečje, mlado goveje, svinjsko meso in občasno tudi jagenjčka ter odojka naših dobaviteljev Loških mesnin in Mesa Kamnik-Anton. Le-ta nam zagotavljata preverjeno kvalitetno meso slovenskih rejcev iz lokalnega okolja v skladu z najvišjimi standardi. Sami izdelujemo naše »hišne« izdelke kot so: pečenice, mrežne pečenke, rulade, če-vapčiče, pleskavice, ražnjiče ter drugo. Izdelke prilagajamo sezoni, po naročilu pa naredimo vse.« Poleg bohinjskih suhomesna-tih dobrot nudijo še produkte SEDEŽNE GARNITURE pni sgodimO vaši dimenziji manjših domačih družinskih podjetij širom celotne Slovenije kot so domači piščanci in kokoši, suhomesnati dimljeni izdelki, hrenovke, divjačinske salame, domača goveja juha, domači med in sirup za redčenje, domači rezanci ... Pravijo, da ponudbo nenehno dopolnjujejo. »Vodilo naše mesnice so kakovost produktov, skrb za čisto in urejeno delovno okolje ter zadovoljstvo ljudi.« V pokriti vrhniški tržnici obratujejo vsak dan, od ponedeljka do petka od 7.00 do 14.00 ter ob sobotah od 7.00 do 13.00. Prisotni so tudi na družabnih omrežjih Facebook in In-stagram pod imenom mesni-cacerina, kjer lahko spremljate njihove objave in jih kontakti-rajte za več informacij. Gašper Tominc Današnji način življenja nam prinaša številne ugodnosti in dobrobiti, vendar na nekih področjih terja svoj davek. Osemurni delavnik v našem organizmu pušča svoje posledice, tako na telesnem in psihološkem kot tudi energetskem nivoju. Dolgotrajno sedenje ali izvajanje ponavljajočih se gibov se odraža kot občutek zategnje-nosti in togosti v določenih delih telesa, lahko pa se stopnjuje vse do bolečine. Različni pritiski na delovnem mestu nas velikokrat potiskajo v stanje stresa in občutek da smo izčrpani in brez energije. Dolgotrajna izpostavljenost stresu pa lahko vodi v izgorelost in različna druga bolezenska stanja. »Protiutež vsemu temu je zelo enostavna, nekateri bi celo rekli zastarela, a zelo učinkovita -to je joga. Njeni začetki segajo 5000 let pr.n.št., vendar tudi najnovejše študije dokazujejo, da je ena izmed najučinkovitejših tehnik, saj deluje celostno, na vseh nivojih. Jogijski Joga FLOW Vrhnika OŠ IC, Lošca 1 Ponedeljek 19.00 041 617 843 - Nataša natasa@eternia.si www.eternia.si položaji (asane) so zasnovane tako, da učinkovito raztezajo in krepijo mišice. Na njih temelji praktično celoten strečing in tudi večina vaj, ki jih poznamo v katerihkoli današnjih vadbah. Kombinacija zadrževanja položajev in dinamičnega prehajanja med njimi, poleg že omenjenih telesnih učinkov, lahko poskrbi tudi za nekaj kapljic znoja, predvsem pa nudi umiritev misli in v naše glave prinese občutek prostornosti in jasnosti,« pravi učiteljica joge Nataša Zorc. Sogovornica dodaja, da jogij-ske dihalne tehnike blagodejno vplivajo na naš živčni sistem, ki dobi signal, da umiri celotni organizem in neha proizvajati stresne hormone. Meditacija in sproščanje pa nam z nekaj prakse prineseta več zbranosti in umirjenih reakcij tudi v situacijah, ki bi nas sicer pognale na 300 obratov. »Poskusite z jogo, morda vam je res pisana na kožo, vsekakor pa vam bosta hvaležna vaše celotno telo in um,« še dodaja. (gt) www.fido.si, D8Q 20 Î8 Lido'dxtiffi, Lesno Brdo '360 Vrhmka NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 23 N OS Občina Vrhnika 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Z Nauportusom v Trst Z društvom Nauportus viva smo se v petek, 23. septembra, odpravili pogledat, kako »živi« mesto »ob zalivu«, »okno v svet« nekdanjega avstro-ogrskega cesarstva. Nabralo se nas je kar lepo število, 31. Najprej smo hoteli obiskati Trst z vlakom, a ko smo ugotovili, da so minili »zlati časi«, ko si s Kranjske zlahka prišel v Trst s »hlaponom«, da se iz Ljubljane danes z vlakom lahko pripelješ le do Opčin, ne pa tudi v samo mesto, smo se odločili za avtobus. V času Rimljanov, ki so mesto ustanovili kmalu po letu 177 pr. Kr. in ga poimenovali TERGE-STE, je mesto imelo forum (trg) s civilno baziliko, teater in zgo-dnjekrščansko cerkev, posvečeno sv. Justu. Že prej, leta 181 pr. Kr., pa so Rimljani na skrajnem severu Jadranskega morja ustanovili še eno mesto, Aquileio (Oglej), od koder so proti vzhodu širili oziroma osvajali nova ozemlja. Iz obeh mest so proti severovzhodu zgradili tudi ceste; iz obeh mest je popotnik že v rimskim času zlahka pripotoval v Nauport (Vrhniko). V 15. stoletju je skoraj vso se-vernojadransko obalo in zaledne pokrajine osvojila Beneška republika, Trst z okolico pa je bil kot pomorsko mesto skoraj vseskozi v okviru habsburškega cesarstva. Za Vrhničane je bilo posebno pomembno obdobje avstrijske oblasti v 18. stol., ko so zgradili CESARSKO CESTO Dunaj-Trst, ki je potekala tudi skozi naše kraje. Z njo so bili povezani furmani in furmanske gostilne ter številne obrti (kovači, sedlarji, usnjarji in seveda peki, mesarji ter ne nazadnje sodniki, ki so reševali številne spore, povezane s prevozništvom in prodajo tovora). Po »cesarski« cesti so prepeljali ogromno tovora med Dunajem in pristaniškim mestom Trst. Na ime ceste in na tiste čase nas še vedno spominja Cesarski vrh, prelaz na meji med vrhniško in logaško občino. Ne smemo pozabiti na JUŽNO ŽELEZNICO Dunaj-Trst, ki jo je Avstrija zgradila leta 1857. »Železna cesta« je prinesla Vrhniki velike spremembe; po eni strani so mnogi ljudje, npr. furmani, izgubili zaslužek, drugi (železničarji) pa so ga pridobili. Vsekakor je prinesla železnica v deželo velik napredek. In člani društva smo hoteli iti po sledeh omenjenih sprememb in napredka. Zato izlet v Trst, kamor smo včasih hodili predvsem po nakupih, tokrat pa zaradi kulturno-zgodovinske radovednosti. Že na avtobusu smo se seznanili z zgodovino Trsta. Po prihodu v mesto smo se najprej ustavili ob obali, kjer nas je pričakal naš tržaški vodnik g. Ivo Jevnikar, novinar, publicist, urednik, organizator kulturnega ži- vljenja na Tržaškem ... Najprej smo obiskali Slovenski narodni dom, kjer so nas sprejeli v mladinski knjižnici, delu Študijske knjižnice. Ga. Ivana Soban, knjižničarka, nam je povedala zgodovino in namen gradnje veličastne stavbe. Seveda tudi tragične dogodke, požig doma pred sto leti in veselje ob dejstvu, da je mogočna Fabianijeva stavba od leta 2020 spet v slovenskih rokah. Ob slovesu od SND smo tamkajšnji knjižnici podarili knjigo Ligoj-na v plamenih s sporočilom, da je botrovala požigu Narodnega doma leta 1920 ista ideologija kot požigu Ligojne leta 1942. Potem nas je pot vodila mimo Canala Grande na nekdanji Ponte roso (Rusi most), kjer so se nam zbudili spomini na nakupovanje kavbojk, na bambole, ki so morale sedeti na zakonski postelji mnogih družin, na čez-mejno »švercanje« ... Naš vodnik g. Ivo Jevnikar nam je razkazal mestne znamenitosti: mnoge cerkve, tudi srbsko pravoslavno cerkev, mogočne stavbe na Piazza Unita (ki spominja na leto 1861, ko so se združile vse italijanske pokrajine v eno kraljestvo), občudovali velike palače pomorske družbe Loyd, sedež deželne vlade in mesta. Potem smo na pomolu San Carlo prebrali pesem Na molu San Carlo Dragotina Ketteja, ki je v Trstu služil vojsko. Spomnili smo se tudi Kettejevega prijatelja, našega rojaka Ivana Cankarja, in njegovih tržaških predavanj. Pot nas je potem vodila mimo rimskega gledališča na grič sv. Justa, kjer smo se v mislih vrnili v čas pred 2100 leti, v čas Rimljanov. Tam smo si ogledali cerkev sv. Justa, lepo ohranjeno baziliko z mozaiki iz 5. stol, zdaj sedež tržaške škofije. Ob katedrali pa smo občudovali rimski forum in baziliko na njem. Z griča sv. Justa smo uživali v lepem razgledu na mesto. Po kosilu (pici) smo se z avtobusom odpeljali na bazoviško gmajno, na pot, ki sta jo pred nami družno prehodila tudi predsednik Slovenije Borut Pahor in predsednik Italije Sergio Mattarella v prizadevanju za spravo med dvema sosednjima narodoma. Najprej smo šli na bazoviško gmajno, k spomeniku štirim junakom, žrtvam prvega tržaškega procesa leta 1930. V spomin na njihov pogum smo zapeli pesem Lipa zelenela je. Nato smo šli še do Bazoviške fojbe, kjer smo se spomnili ljudi, ki ob koncu vojne niso bili po volji »zmagovalcem« in so svoje življenje končali v kraških jamah. Potem smo se poslovili od Na Piazza Unita kraške pokrajine. Avtobus z zelo prijaznim mladim šoferjem nas je čez dobro uro pripeljal spet domov na našo Vrhniko. Ivanka Kurinčič Kino Bevke se vrača Skrajni čas je, da se je tudi v Bevke vrnil KINO, eden od templjev skupnosti in sled urbane kulture vsakega kraja. Čeprav je ob vseh možnostih, ki se dandanes ponujajo za ogled filma v udobju domačega kavča, kino pravi dinozaver, je čarobnost velikega platna dokaz, da smo ljudje vendarle družabna bitja. Lepo je, če nekaj doživiš v družbi svojih prijateljev. Lepo je, če se o svojih doživetjih lahko s kom pogovarjaš. Lepo je, če ti ni dolgčas, čeprav si vse bolj želimo, da naš čas ne bi bil tako kratek. Lepo je, če izveš kaj novega in spoznaš koga ali kaj, kar ne poznaš. Kino s svojo stoletno tradicijo je vse to in več! In ko smo v zanosu novih tehnologij čezenj že skoraj naredili križ, je prišla epidemija. Kot strela z jasnega nas je zadelo spoznanje, kaj zares pomeni »brezstično«. V vseh mračnih nočeh je luč svetila tam, kjer so si ljudje lahko delili zgodbe, toplino, ljubezen in zaupanje. Nova sezona v Kinu Bevke bo zato skrbela za nepozab- na doživetja, zanimiva druženja in tematska presenečenja! Vsak mesec bomo obiskovalce kina razveselili z nagradnim žrebom, ki bo film na sporedu spremenil v pravo dogodivščino. Vabimo vse mulke in mulce ter mlade po srcu, da se nam pridružite na popotovanjih v filmske svetove! NEDELJA, 13. november, ob 17. uri ŠKRATKI ( animiran družinski film, sinhronizirano ) Škrati in ljudje so stoletja živeli složno. Škrati so pomagali ljudem, ti pa so z njimi lepo ravnali. Vse dokler jih nehvaležna in zla krojačeva žena ni pregnala. Odtlej se skrivajo pod zemljo. Živahni in jezikavi mali škratovki Škrati pa se podzemni svet zdi grozno dolgočasen, zato jo nekega dne mahne v človeški svet, da bi odkrila, kaj je njeno pravo poslanstvo. S prijateljema Kepkom in Buč-kom se znajde v slaščičarni go-drnjavega peka Tea. soboto 26.novembra ob 17.00 uri. KINOSREČOLOV ZA SUPER NAGRADE! HRASTOVO SRCE (naravoslovni dokumentarec, 6+, brez dialogov) Mogočen hrast, star 210 let, je najvišje in najbolj veličastno drevo severne poloble. Za mnoge je simbol upanja za življenje prihodnjih generacij. V dokumentarnem filmu spremljamo vrvenje življenja na njem: od korenin do krošnje. Drevesna združba je kot prava družina, s podporo, nesoglasji in težavnimi sosedi vred. NEDELJA, 11.december, ob 17. uri POZABLJENI BOŽIČ (otroški film, 6+, slovenski podnapisi) Božična zimska pravljica, v kateri radovedna, neustavljiva deklica Eliza spoznava čarobnost davno pozabljenega božiča. Film po znani norveški božični zgodbi Alfa Pr0ysena. NEDELJA, 18. december ob 17. uri KINOOBDAROVANJE! KAPA (slovenski otroški film, 6+, v slovenščini) Erik ima devet let in živi v mladinskem domu, kjer mu ni lahko. Nanj se še posebno rada spravlja skupina starejših varovancev. Na glavi ves čas nosi kapo, ki mu jo je spletla mama. Kadar mu je še posebno hudo, si jo povezne kar čez nos. Ko je za božič izžreban, da praznik preživi pri premožni dobrodelni družini, ga to prav nič ne razveseli. Raje bi šel domov, k staršem. Nad Erikovim božičnim obiskom pa ni prav nič navdušena niti sedemletna Lučka. Ona bi raje deklico, za božič pa kužka. A kljub začetnemu nesoglasju bo njun božični večer poseben. Prijazno vabljeni v družbo Kina Bevke! Lokacija: Kino Bevke, Bevke 17, 1358 Log pri Brezovici. Nakup vstopnic: 15 minut pred začetkom filma. Cena vstopnice: 3 € za otroke in 4 € za odrasle. NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 24 N OS Občina Vrhnika 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a UPOKOJENSKI KOTIČEK Cenjene upokojenke in spoštovani upokojenci Spet smo obdarjeni z lepim sončnim vremenom in bogastvom naših gozdov, saj je dozorel kostanj, pa tudi gob je letos, pravijo tako, kar veliko. Upam, da ste se sprehodili pod kostanji in našli kaj za dobro razpoloženje. V društvu je postalo jesensko živahno. Kar 15 članic društva se je odzvalo vabilu za ročno pisanje novoletnih voščilnic. Bili smo zelo prijetno presenečeni in zadovoljni, saj jih je treba napisati kar približno 500! V tem mesecu se je 58 udeležencev izleta odpravilo raziskovat Belo krajino. Pridružite se kdaj izletnikom, vedno je zanimivo in prijetno. Začeli smo splošno telovadbo in zanimanje zanjo se vsako leto povečuje. Letos je vpisanih že 37 udeleženk, pogrešamo pa člane. Prostovoljke so zelo aktivne na terenu, saj obiskujejo jubilante in starejše, pripravljajo pa že Sončki na Javorču V meglenem jutru smo se z avtobusom odpeljali do Gorenje vasi, se dvignili do Lajš ter pri odcepu za peskokop Lajše začeli hoditi. Prvi del markirane steze ob grapi je bil bolj strm, nato pa se je pot počasi ravnala in nas vodila čez rahlo upognjen zelen hrbet Jermance, skozi zaselka Žirovski Vrh sv. Antona in Žirovski Vrh sv. Urbana, s pogledi na Škofjeloško in Polhograjsko hribovje, v daljavi pa se je na modrino severovzhodnega neba risala temno modra silhueta Storžiča in drugih vrhov Kamniško Savinjskih Alp. Našo hojo so molče spremljali betonski pričevalci poteka Rupniko-ve linije. Po zatišnem poletju je bilo med Sončki veliko smeha in sproščenih pogovorov, tako da sem se naenkrat znašla na 901 m visokem Javorču, zadnjem vrhu v verigi Polhograjskega hribovja, s še enim bunkerjem in s pogledom na Triglav. bogate humanitarne pakete hrane, ki jih bodo razdelile konec meseca. Za prednovoletna darilca pa je občina oziroma župan, iz njegovega sklada doniral 1000 €, za kar se mu v imenu vseh članic in članov še enkrat lepo zahvaljujem. Pevke in pevca se aktivno pripravljajo na revijo upokojenskih pevskih zborov, ki jo letos gosti Vrhnika. To je kar velik organizacijski zalogaj, a ga bomo s pomočjo marljivih in sposobnih članic zbora, opravili najbolje, kar je mogoče. Nastopilo bo kar 100 pevk in pevcev iz šestih občin. Večino stroškov krije Območna zveza upokojencev Notranjske, nekaj tudi ZIC Vrhnika. Upamo, da ste ugotovili, da ne »spimo«, ampak migamo. Čim večkrat poglejte na našo spletno stran in po oglasnih deskah, da boste obveščeni. Vabim vas tudi k branju celotnega Upokojenskega kotička, kjer izveste še več. V upanju, da se kmalu srečamo na kaki prireditvi, ali kar v pisarni, vas lepo pozdravljamo. V imenu UO Elica Brelih Franci Dovč, Jelovškova ul. (1930) Jožefa Burjak, Kotnikova (1931) Francka Šterman, Verd (1931) Jože Smrtnik, Ob potoku (1937) Angelca Istenič, Na Klisu (1937) Marija Nagode, Ob potoku (1937) Stanislava Njegič, Na zelenici (1937) Pavla Bizjan, Dobovičnikova (1942) Irma Krvina, Stara Vrhnika (1942) Naše člane obveščamo, da objavljamo imena članov, ki praznujejo 80, 85, 90 in več kot 90 let. Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej. Čestitke pa tudi vsem, ki so oktobra praznovali rojstni dan. Svizci na poti skozi Podlipsko dolino Dolgo vroče poletje je minilo in Svizci smo odšli na prvi jesenski pohod petnajstega septembra, na dan, ko se je vreme poslabšalo. Vremenska napoved je obetala sredi dneva plohe in nevihte, zato smo se odločili za pohod v okolico Vrhnike. Avtobus nas je zapeljal le do sredine doline, do Burjaka, kjer smo se po rekreativni poti za pešce in kolesarje podali nazaj proti Vrhniki. Veter je gnal sive oblake čez nebo, a dežniki so ostali v nahrbtnikih. Nekaj pozornosti smo namenili življenju v potoku Podlipščica, pa grmovnatim in tujerodnim rastlinam ob poti ter se ustavili za prigrizek ob spomeniku talcem pod Ligojno. Spotoma je našo pozornost vzbudil nasad asimi-ne ali indijanskih banan, malo znanem sadnem drevesu iz Amerike z okusnimi plodovi. Pri Kompostarni Rosa nas je zajel značilen, neprijeten smrad, da smo pospešili korak in prek zadnjih barjanskih travnikov prispeli do industrijskih objektov na obrobju Vrhnike. V času, ko smo si za konec pohoda privoščili kavo, so se oblaki zgostili in na poti domov je že močno deževalo - po dolgih mesecih suše. Bili smo zadovoljni, da smo pohod izpeljali in ker pot ni bila naporna, je bilo veliko možnosti za pogovor po poletnem premoru. Besedilo in fotografija: Sonja Zalar Bizjak Po nekaj korakih skozi gozd smo zagledali lovsko kočo, ob njej nazdravili jubilantki Justini, ki nas je kraljevsko pogostila, vmes pa so oči počivale tudi na skrivnostni okolici, na Lavrovcu in Vrhu sv. Treh kraljev ter Krimu in Snežniku v daljavi. Vračali smo se po nemarkirani stezi v smeri Ži-rov. Gledati je bilo treba pod noge zaradi kamenja in nanosov hudourne vode pa tudi zaradi drevesnih koreninskih sistemov iglavcev in listavcev. V spodnjem delu je steza prešla na kolovoz, ki nas je čez travnik ob potoku pripeljal do hiš v Žireh, kjer nas je čakal avtobus. Med vožnjo domov so se mi pred očmi "vrteli" sveži razgledi na znane vrhove, z Javorča drugačni, a vendar enaki, in odprli zakladnico spominov. Ja, tudi na nižjih hribih je čudovito zaradi vsega, kar hribi so, kar je in kar je bilo. Marija Dolinar, fotografija Tatjana Rodošek Vandrovke na Pečni rebri V suhem, a malo meglenem oktobrskem jutru se je enaindvajset Vandrovk, Vandrovec Andrej in vodnik Frenk odpeljalo proti Postojni, kjer je izhodiščna točka na hrib Pečna reber, ki leži 763 m visoko. Pohod smo začeli po asfaltni cesti na območju vojaškega poligona, nadaljevali mimo spomenika žrtvam druge svetovne vojne in se po skalnati poti povzpeli in obhodili oddajnik, ki je postavljen na vrhu. Kamnita pot je lahko spolzka, kadar je veliko vlage v ozračju, še posebno zato, ker so nedavne padavine zlizale apnenčaste skale. Potrebno je bilo kar nekaj previdnosti, na kar nas je opominjal vodnik. Sledil je spust na 733 m, mimo zvona želja in do koče Mladika, ki je zaprta in iščejo novega najemnika. Tam smo imeli krajši postanek. Izkoristili smo ga za okrepčilo, fotografiranje in čudoviti razgled na Postojno ter njeno okolico. Kaj več pa nismo videli skozi prosojne meglice. Prijetno preživeto dopoldne in pogled na naravo, ki je počasi začela spreminjati barve, sta nas napolnila z energijo in dobro voljo. Zapis in fotografije: Vesna Stare FILMSKO DOPOLDNE V KINU VRHNIKA ^V Vsak zadnji četrtek v mesecu. Po filmu druženje ob kavi in čaju. Četrtek, 24. 11. ob 10.00 KRALJICA SMEHA Trinajstletna Sasha želi postati stand-up komedijantka. Rada bi nasmejala vse, zlasti očeta, ki pod tušem joka, ker misli, da ga nihče ne posluša. Sasha noče jokati za nedavno preminulo mamo, temveč si raje naredi listo za preživetje: obriti si mora lase, nehati mora brati knjige (in učbenike!), nikoli ne sme skrbeti za živa bitja, kar pomeni, da se želi odreči najprikupnejšemu pasjemu mladičku na svetu. In četrto na seznamu: postati mora kraljica smeha! Pri tem ima veliko podporo strica, ki vodi stand-up klub ter spodbudo dolgoletne prijateljice Marte in novega prijatelja Johna. Film je posnet po uspešnem istoimenskem romanu Jenny Jägerfeld, lani ga je v slovenščini izdala založba Zala. k. - Za več informacij obiščite www.kino-vrhnika.si ali pišite na info@kino-vrhnika.si NAS CASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 25 NflS Občina Vrhnika clekt„ ......... UPOKOJENSKI KOTIČEK 24. oktober 2022 jnski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Zimzeleni po Napoleonovi poti Po dolgem in vročem poletju smo preizkusili kondicijsko pripravljenost 13. 9., ko smo odšli na pohod od obeliska na Opčinah prek razgledi-šča na Vejni in po gozdni poti nazaj do Opčin. Bil je lep, a ne prevroč dan in nadejali smo se lepih razgledov po Tržaškem zalivu, saj je prvi del poti speljan ravno nad njim. Ustavljali smo se na razglednih točkah in uživali v modrini mirnega morja ob pogledih na zasidrane ladje velikanke, na razkošne jadrnice in manjša plovila, ki so rezala morsko gladino. Oko je zaznalo tudi številna obmorska naselja; za vsa niti nismo vedeli imen. Ob čudovitem morskem zraku in ob razgledih sprva niti nismo namenjali pozornosti rastju, ki zeleni strmo skalovje do vrha hriba, okoli katerega je speljana pot. Toda sinje modre piramida-ste zvončice so bile dovolj visoke, da so vzbudile našo pozornost. Na suhih kamnitih primorskih tleh iz skalnih razpok poganjajo tudi do metra in več visoko ter s svojimi številnimi svetlo modrimi cvetovi zaljšajo belino kraških tal. Od kod toliko energije? Opazili smo tudi črni gaber in puhasti hrast, vedno manj je črnega bora. Približali smo se ple-zališču, navpični steni, kjer se neustrašni preizkušajo v plezanju in tam smo si privoščili malico in kratek počitek. Nekaj pohodnikov je ocenilo, da bo za jesenski začetek dovolj vrnitev po isti poti do avtobusa. Zelo odgovorno do sebe in do skupine! Velika večina pa je s planinskim vodnikom Jožetom nadaljevala naprej in desno zavila proti svetišču na Vejni. Marsikoga je presenetila »čudna« arhitektura svetišča iz številnih trikotnikov, posvečena Mariji. V enem od oltarjev so poslikave našega slikarja Toneta Kralja. Tudi na tamkajšnji točki se je bilo treba zadržati ob čudovitih razgledih po Tržaškem zalivu in od Gradeža do Ogleja. Pot do svetišča je speljana po gozdu in pripelje nazaj do obeliska, ki je bil postavljen v zahvalo cesarju Francu, ki je dal zgraditi cesto med Opči-nami in Trstom. Zaradi vročine in vlage v ozračju (pa še 13. povrhu!) se je pot vlekla zelo dolgo, predolgo, zato smo se oranžnega lepotca, ki ga je vodnik poklical k obelisku, zelo razveselili. Toda prijetno druženje, zdrav morski zrak in čudoviti razgledi so naredili nepozaben dan. Zapis: Elica Brelih Barjani z Rudnega polja do Stare fužine 13. 9. - Za prvi jesenski pohod Barjanov je vodnik Frenk Petrič izbral prijeten sprehod z Rudnega polja do Stare Fužine. Pot nas je vodila skozi senčen smrekov gozd, mimo pašnikov navzdol do razpotja, kjer se nahajajo zdravilne točke blagodejnega zemeljskega sevanja na Pokljuki. Po krajšem postanku smo se spustili do idilične planine Uskovnica. Koča na Uskovnici (1154 m) se nahaja med Pokljuko in dolino Voje. V bližini koče so številni pastirski stani, preurejeni v počitniške hišice. Le dobrih 5 minut stran od planinske koče se nahaja manjša kapelica, od koder se nam odpre lep razgled na gore, ki obdajajo Bohinj. Izredno lep je pogled proti severozahodu, kjer vidimo vrh Mišelj in vrhove od Zelnarice prek Ka-njavca do Šmarjetne glave. Med kočo in kapelico lahko opazimo zanimive grbinaste travnike, ki so redkost v slovenskih gorah. Po krajšem postanku smo pot nadaljevali proti tipični alpski vasi Stara Fužina z ohranjenimi starimi kmečkimi domovi. Med znamenitostmi vasi so Zoisova graščina, Hudičev most s koriti Mostnice, Andrejčeva žaga in mlin, stara sirarna, ki je preurejena v Planšarski muzej, Mihovčeva gostilna z lajno iz Češke in drugo. Pohoda se je udeležilo 34 Barjanov. Za varnost je poleg vodnika Frenka skrbel še naš Andrej Vel-kavrh. Zapisala: Vanda Na podlagi 7. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika« Naš časopis, št. 340/07 - UPB in 343/07, 345/08, 354/08, 365/09 in 398/12- UPB), 5. člena Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 340/07 - UPB1), Letnega programa kulture Občine Vrhnika za leto 2023 (Naš časopis, št. 507/22) ter sklepa direktorja o objavi javnega razpisa (št. 106-2-01-22, z dne 24. 10. 2022), objavlja Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, Tržaška cesta 9,1360Vrhnika. JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI V LETU 2023 1. NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA: Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 2. PROGRAMI IN PROJEKTI, KI SO PREDMET SOFINANCIRANJA: Sofinancira se redna dejavnost in projekti z naslednjih področij ljubiteljske kulture: • glasbena dejavnost (pevske, instrumentalne skupine), • gledališka dejavnost (gledališče, lutkovne skupine), • plesna dejavnost (folklora, ples), • arheološka, muzejska dejavnost, obujanje starodavnih običajev, • recitatorske, literarne, likovne, fotografske skupine, filmska dejavnost, performansi. 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU: Izvajalci redne dejavnosti in projektov morajo biti ljubiteljska kulturna društva in izpolnjevati naslednje pogoje: • da imajo sedež v občini Vrhnika, • da so registrirani za izvajanje dejavnosti na področju ljubiteljske kulture najmanj eno leto, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti na področju kulture, • da svojo dejavnost izvajajo kontinuirano, • da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih, • da vsako leto javnemu Zavodu Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika redno dostavljajo poročila o realizaciji redne dejavnosti in projektov, načrte aktivnosti za prihodnje leto, aktivnosti za prihodnje leto in poročila o doseženih uspehih na občinskih, regionalnih in državnih tekmovanjih, če se jih udeležijo. Dostavijo pa se tudi kritike in recenzije o delu društev, ki izkazujejo kvaliteto izvedenih posameznih projektov. 4. VIŠINA SREDSTEV JAVNEGA RAZPISA: Predvidena vrednost vseh razpoložljivih sredstev, namenjenih za predmet projektnega razpisa za leto 2023 je 66.366,00 €. Sredstva bodo na podlagi Letnega programa kulture Občine Vrhnika za leto 2023 namenjena za: • redno dejavnost (delovanje) ljubiteljskih kulturnih društev in skupin 40 % zneska • projekte ljubiteljskih kulturnih društev in skupin 60 % zneska, (z naslednjimi razmerji med področji ljubiteljske kulture: glasbene dejavnosti 31 %, gledališke dejavnosti, 7 %, plesne dejavnosti 5 %, arheološke, muzejske dejavnosti 11 %, ostale dejavnosti 6 %). 5. POGOJI IN MERILA ZA IZBOR PROGRAMOV IZVAJALCEV: Pogoji in kriteriji sofinanciranja, določeni s tem razpisom, upoštevajo proračunske možnosti in načelo, da so proračunska sredstva dostopna vsem v 3. točki tega razpisa navedenim izvajalcem programov in projektov. 6. ROK ZA PORABO SREDSTEV: Sofinancirajo se programi, ki se bodo izvedli v letu 2023. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2023. Sredstva niso prenosljiva. 7. RAZPISNI ROK IN NAČIN DOSTAVE PREDLOGOV: Z zbiranjem vlog na Javni razpis pričnemo v ponedeljek, 24. 10. 2022. Predlagatelji morajo vloge oddati kot priporočeno pošiljko po pošti na naslov Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, p. p. 54, 1360 Vrhnika, najkasneje z datumom 2. 12. 2022 ali osebno dostaviti na upravo Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika, najkasneje do 12. ure tega dne. Vloga mora biti izdelana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije ter vsebovati zahtevane priloge. Nepravočasno oddane vloge ne bodo upoštevane. Vloga v zaprti kuverti mora biti označena z imenom in naslovom predlagatelja, v spodnjem levem kotu pa opremljena s pripisom »RAZPIS - LJUBITELJSKA KULTURA 2023«. 8. DODATNE INFORMACIJE: Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom so vam na voljo na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, po telefonu 051-661-064, kontaktna oseba mag. Tatjana Oblak Milčinski, oziroma po elektronski pošti kultura@zavod-cankar.si. 9. ODPIRANJE PONUDB: Odpiranje ponudb bo po preteku razpisnega roka. Odpiranje ne bo javno. V primeru nepopolno izpolnjenih prijav s pomanjkljivo dokumentacijo bodo ponudniki pozvani, da v roku 8 dni prijavo dopolnijo. V primeru, da ponudnik prijave v danem roku ne bo dopolnil, bo ponudba izločena kot nepopolna. 10. RAZPISNA DOKUMENTACIJA: Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo na sedežu Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika, in sicer v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure ter v sredo od 13. do 17. ure od dneva pričetka veljave javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo vlog. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani www.visitvrhnika.si https://www.visitvrhnika.si/si/zavod-ivana--cankarja/razpisi/kultura, možno pa jo je dobiti tudi po elektronski pošti. 11. IZID JAVNEGA RAZPISA: Predlagatelji programov bodo o izidu javnega razpisa obve- ščeni v roku 60 dni po odpiranju ponudb, pod pogojem, da je proračun že sprejet. 12. ZAČETEK VELJAVNOSTI RAZPISA: Razpis prične veljati z dnem 24. 10. 2022. Številka: 106-2-01-22 Datum: 24. 10. 2022 ZAVOD IVANA CANKARJA ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM VRHNIKA Na podlagi 49. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11, 4/2013 - popr., 101/13, 55/15 - ZfisP, 96/15 - ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 - odl. US), Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis št. 430/2015, Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2022 s spremembami (Naš časopis, št. 488/2020 in 496/2021) in Rebalansov proračuna Občine Vrhnika za leto 2022 (Ur. list RS št. 17/2022 in Naš časopis št. 505/2022), je Občinski svet Občine Vrhnika na 24. redni seji dne 20. 10. 2022, sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O UPORABI SREDSTEV PRORAČUNSKE REZERVE ZA LETO 2022 1 . člen S tem odlokom se spreminja in dopolnjuje Odlok o uporabi sredstev proračunske rezerve za leto 2022 (Naš časopis, št. 507/2022). 2. člen 2.člen odloka se spremeni tako, da se glasi: Sredstva proračunske rezerve v višini 150.000 EUR se namenijo za financiranje izdatkov za odpravo posledic poplav, nastalih od 15.9.18.9.2022. Sredstva se namenijo za: - operativne in materialne stroške ob intervenciji, - stroške za delo občinskih komisij za oceno škode, - stroške za odpravo posledic škode zaradi poplav na javnih objektih in infrastrukturi. Dejanska poraba sredstev bo ugotovljena naknadno in bo specificirana v okviru polletnega poročila o izvrševanju proračuna oz. ob zaključnem računu občine Vrhnika za leto 2022. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS ali v glasilu Naš časopis. Na podlagi 24. člena v povezavi s 27. členom Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18; v nadaljevanju: ZSPDSLS-1), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18: v nadaljevanju: Uredba) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 24. redni seji dne 20. 10. 2022 sprejel ČETRTO SPREMEMBO IN DOPOLNITEV Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2022 V veljavnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2022 se doda nove tabele z naslednjo vsebino: TABELA 2022 - 1. Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja 1a: Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja Proračun 2022 BODOČI LASTNIK: OBČINA VRHNIKA ZAP. ŠT. UPRAVLJAVEC VRSTA NEPREMIČNINE SAMOUPRAVNA LOKALNA SKUPNOST OKVIRNA POVRŠINA NEPREMIČNINE M2 PREDVIDENA SREDSTVA 1 OBČINA VRHNIKA ID ZNAK: parcela 2002 1356/3 OBČINA VRHNIKA 1163 3.489 2 OBČINA VRHNIKA ID ZNAK: parcela 2002 1357/3 OBČINA VRHNIKA 7515 22.545 3 OBČINA VRHNIKA ID ZNAK: parcela 2002 1963 OBČINA VRHNIKA 1328 132.800 4 OBČINA VRHNIKA ID ZNAK: parcela 2002 1970 OBČINA VRHNIKA 557 55.700 5 OBČINA VRHNIKA ID ZNAK: parcela 2002 1972 OBČINA VRHNIKA 2903 290.300 6 OBČINA VRHNIKA ID ZNAK: parcela 2002 1981/1 OBČINA VRHNIKA 3906 106.000 7 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2656/7 OBČINA VRHNIKA 204 57.375 8 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2656/86 OBČINA VRHNIKA 116 32.625 9 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1637/1 OBČINA VRHNIKA 2125 7.401 10 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1637/4 OBČINA VRHNIKA 80 46 11 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1356/5 OBČINA VRHNIKA 2835 8.505 SKUPAJ 716.786 TABELA 2022 - 2a. Načrt razpolaganja z zemljišči 2a: Načrt razpolaganja z zemljišči Proračun 2022 LASTNIK: OBČINA VRHNIKA ZAP. ŠT. UPRAVLJAVEC SAMOUPRAVNA LOKALNA SKUPNOST ŠIFRA IN IME KATASTRSKE OBČINE PARCELNA ŠTEVILKA POVRŠINA PARCELE V M2 OCENJENA, POSPLOŠENA ALI ORIENTACIJSKA VREDNOST NEPREMIČNINE 1 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 k. o. Vrhnika 1632/6 1078 2.070 SKUPAJ 2.070 Vrhnika, 20. 10. 2022 Župan Daniel Cukjati, l.r. Četrta sprememba in dopolnitev Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2022 je skupaj s Tretjo spremembo in dopolnitvijo Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2022 z dne 21. 6. 2022, Spremenjenim in dopolnjenim Načrtom ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2022 z dne 23. 9. 2021 ter Načrtom ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2022 z dne 17. 12. 2020, sestavni del proračuna Občine Vrhnika za leto 2022 in začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu občine. Številka: 478-137/2020 (6-09) Vrhnika, dne 20. 10. 2022 ŽUPAN OBČINE VRHNIKA Daniel Cukjati l.r. NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 26 N OS Občina Vrhnika 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Na podlagi 87. člena Poslovnika Občinskega sveta občine Vrhnika na svoji 24 redni. seji, dne 20. 10. 2022 sprejel ODREDBO o spremembah in dopolnitvah Odredbe o prometni ureditvi in uvedbi časovno omejenega parkiranja na javnih parkiriščih v Občini Vrhnika 1. člen Za 4. člen Odredbe se doda nov 4.a člen, ki se glasi: ''Prometna ureditev ceste Gradišče je urejena tako, da v smeri od naslova Gradišče 1 do naslova Gradišče 10 poteka enosmerni promet. Enosmerni promet se uredi skladno s prilogo XV.'''' 2. člen Za nov 4.a člen Odredbe se doda nov 4.b člen, ki se glasi: ''Prometna ureditev ceste Partizanski tabor je urejena tako, da v smeri od naslova Partizanski tabor 5 do naslova Partizanski tabor 12 poteka enosmerni promet. Enosmerni promet se uredi skladno s prilogo XVI.'' 3. člen Ta odredba se objavi v uradnem občinskem glasilu Naš časopis in prične veljati osmi dan po objavi. Številka: 007- 4/2021 - (6-C Datum: 20. 10. 2022 ZUPAN OBČINE VRHNIKA Daniel Cukjati l. r. PRILOGA XV: Potek enosmernega prometa na ulici Gradišče. PRILOGA XVI: Potek enosmernega prometa na ulici Partizanski tabor. Na podlagi Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17 in 21/18-ZNOrg, 82/20 in 3/22-ZDeb), 7. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika (Naš časopis, št. 340/07 - UPB, 343/07, 345/08, 354/08, 365/09, 390/12, 488/20 in 494/21), 7. in 8. člena Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 463/18), v nadaljevanju: odlok, Letnega programa športa Občine Vrhnika za leto 2023 (Naš časopis, št. 507/22) ter sklepa župana o objavi javnega razpisa št. 671-1/2022 (3-01) objavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI VRHNIKA V LETU 2023 I. IZVAJALEC JAVNEGA RAZPISA: Izvajalec razpisa je Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, strokovna in administrativna dela za potrebe razpisa pa opravlja Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA IN VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV Predmet javnega razpisa je sofinanciranje športnih programov in ostalih dejavnosti v športu, ki so v javnem interesu v Občini Vrhnika. Višina razpisanih sredstev je 275.000,00 €. A. Športni programi 1. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa: 1.1 Prostočasna športna vzgoja predšolskih otrok - 3.850,00 €: Programi celoletne vadbe (60 ur) Program »Ciciban planinec« 1.2 Prostočasna športna vzgoja šoloobveznih otrok - 38.912,50 €: Programi celoletne vadbe (najmanj 60 ur in največ 80 ur) »Ciciban planinec« in »Mladi planinec« Pohodi in planinski izleti Šolska športna tekmovanja (nadgradnja interesne šolske športne dejavnosti) 1.3 Prostočasna športna vzgoja mladine -3.437,50 €: Programi celoletne vadbe (najmanj 60 ur in največ 80 ur) Pohodi in planinski izleti 1.4 Športna vzgoja otrok v pripravljalnih programih - 46.750,00 €: Cicibani in cicibanke (do 180 ur) Pripravljalni dečki in deklice (do 240 ur) 3. Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport - programi starostnih kategorij, v katere so vključeni registrirani športniki, ki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez: 3.1 Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport - 37.400,00 €: Mlajši dečki in mlajše deklice (športnik mlajši od 12 let, vendar ne mlajši od 10 let, ki je registri- ran v olimpijski športni disciplini individualni športni panogi, pri kateri lahko na svetovnih prvenstvih v članski kategoriji nastopi mlajši od 18 let - do 240 ur vadbe) Starejši dečki in starejše deklice (do 330 ur vadbe) 3.2 Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport - 54.175,00 €: • Kadeti in kadetinje (do 440 ur vadbe) • Mladinci in mladinke (do 440 ur vadbe) 4. Kakovostni šport - 27.637,50 €: • Člani in članice (do 320 ur vadbe) 5. Vrhunski šport - 8.662,50 €: • Športniki z nazivom športnik olimpijskega razreda, športnik mednarodnega razreda in športnik svetovnega razreda (do 800 ur vadbe) 6. Šport invalidov 6.4 Športna rekreacija invalidov (celoletna vadba v obsegu najmanj 60 ur in največ 80 ur) -1.100,00 € 7. Športna rekreacija - programi v različnih športnih panogah, v katere so vključene osebe, starejše od 19 let, ki niso vključene v uradne tekmovalne sisteme nacionalnih panožnih zvez - 11.000,00 €: Programi celoletne vadbe (najmanj 60 ur in največ 80 ur) Planinski izleti, pohodništvo 8. Šport starejših - programi v različnih športnih panogah, v katere so vključene osebe, starejše od 65 let - 825,00 €: • Programi celoletne vadbe (najmanj 60 ur in največ 80 ur) Planinski izleti, pohodništvo B. Razvojne dejavnosti v športu 1. Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu - 8.250,00 €: • Usposabljanje za pridobitev 1. ali 2. stopnje usposobljenosti po veljavnem programu usposabljanja (največ 2 strokovna delavca, ki pri izvajalcu opravljata vzgojno-izobraževalno delo in izpolnjujeta pogoje za vključitev v program usposabljanja) • Izpopolnjevanje strokovnih delavcev - licen-ciranje, ki pri izvajalcu opravljajo vzgojno-izo-braževalno delo C. Organiziranost v športu 1. Delovanje športnih organizacij - 24.750,00 €: • Delovanje športnih društev, ki izvajajo najmanj en športni program in športne zveze D. Športne prireditve in promocija športa - 8.250,00 €: • Športne prireditve namenjene tekmovalnemu športu • Športno rekreativne prireditve • Promocijske športne prireditve III. SUBJEKTI, KI SE LAHKO PRIJAVIJO NA JAVNI RAZPIS: V razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov: - športna društva, - zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva s sedežem v občini, - zavodi, pravne osebe in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, - zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javnoveljavne programe, - ustanove, ki so ustanovljene za splošno koristen namen na področju športa, v skladu z zakonom, ki ureja ustanove, - lokalne skupnosti, - samostojni podjetniki posamezniki, registrirani za opravljanje dejavnosti v športu v Republiki Sloveniji, - zasebni športni delavci. IV. POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI IZVAJALCI ŠPORTNIH VSEBIN: Na razpisu lahko sodelujejo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: so najmanj dvanajst mesecev registrirani v skladu z veljavno zakonodajo s sedežem v občini Vrhnika in izvajajo programe, namenjene občanom Vrhnike; imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti; izpolnjujejo ostale pogoje za sofinanciranje, določene v odloku. V. MERILA ZA VREDNOTENJE RAZPISANIH PROGRAMOV: Merila za vrednotenje športnih programov so določena v Odloku o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Vrhnika. VI. DOLOČITEV OBDOBJA, V KATEREM MORAJO BITI PORABLJENA SREDSTVA: Sofinancirajo se programi, ki se bodo izvedli v letu 2023. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2023. Sredstva morajo biti porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena in niso prenosljiva. VII. ROK IN NAČIN ZA PREDLOŽITEV VLOG: Z zbiranjem vlog na Javni razpis pričnemo v ponedeljek, 24. 10. 2022. Predlagatelji morajo vloge oddati kot priporočeno pošiljko po pošti na naslov Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, p. p. 54, 1360 Vrhnika, najkasneje z datumom 2. 12. 2022 ali osebno dostaviti na upravo Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika, najkasneje do 12. ure tega dne. Vloga mora biti izdelana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije ter vsebovati zahtevane priloge. Nepravočasno oddane vloge bodo zavržene. Vloga v zaprti kuverti mora biti označena z imenom in naslovom predlagatelja ter opremljena s pripisom »NE ODPIRAJ - VLOGA RAZPIS ŠPORT 2023«. VIII. DATUM ODPIRANJA VLOG: Odpiranje vlog bo komisija, ki jo imenuje župan, predvidoma opravila 8. 12. 2022. V primeru velikega števila vlog se bo odpiranje nadaljevalo naslednji dan. Odpiranje vlog ne bo javno. Odpirale se bodo samo pravočasno oddane ter pravilno označene ovojnice. IX. DODATNE INFORMACIJE: Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom so vam na voljo na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, po telefonu 051 661 061 (Gašper Stržinar), oziroma po elektronski pošti sport@zavod--cankar.si. X. RAZPISNA DOKUMENTACIJA: Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani https://visitvrhnika.si/razpisi/. Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo tudi na sedežu Zavoda Ivana Cankar- ja Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika, in sicer v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure ter v sredo od 13. do 17. ure od dneva objave javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo vlog. XI. IZID JAVNEGA RAZPISA: Predlagatelji programov bodo o izidu javnega razpisa obveščeni z odločbo, ki jo bo izdala občinska uprava v roku 90 dni od datuma odpiranja vlog na podlagi ocene komisije, ki jo imenuje župan. O ugovoru na izdano odločbo bo odločal župan. Zavržene bodo vloge prijaviteljev: - ki ne bodo predložene v roku in na način, ki je določen v točki VII. besedila javnega razpisa, - ki ne bodo vsebovale vseh prilog in sestavin, ki jih zahteva besedilo javnega razpisa in razpisne dokumentacije ter ne bodo dopolnjene v roku, navedenem v pozivu za dopolnitev vloge. Zavrnjene bodo vloge prijaviteljev: - ki ne bodo izpolnjevale pogojev iz javnega razpisa (točka IV.) ali drugih pogojev, navedenih v razpisni dokumentaciji in pravilniku, - ki ne bodo predložene na predpisanih obrazcih za posamezne programe, - ki jih bo komisija pri vsebinskem pregledu prijav na podlagi določil odloka ocenila kot neustrezne. XII. ZAČETEK VELJAVNOSTI JAVNEGA RAZPISA: Javni razpis prične veljati z dnem objave v Našem časopisu. Številka: 671-1/2022 (3-01) Datum: 13. 10. 2022 OBČINA VRHNIKA NAS CASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 27 N as Občina Borovnica 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si & Županova beseda Spoštovane občanke in občani Voda je bila zopet na dnevnem redu zaradi obvestila, da jo je treba pred uporabo prekuhavati. KPV, upravljavec vodovoda, je na podlagi dodatnih analiz obvestilo o obveznem prekuhavanju vode lahko umaknil, kar je dober znak, da je naša voda še vedno neoporečna. Država bo sofinancirala ureditve vodotoka Malence Organizirali smo sestanek s predstavniki KPV, kjer smo se pogovorili o pomenu učinkovitega in celovitega informiranja javnosti v primerih, kadar so v vodovodu zaznane presežne vrednosti ter o kakovosti vodooskrbe kot take. Resničnega pomena kakovostne vode in nemotene dobave se zavemo šele takrat, ko je zmanjka. Prav gotovo je novica meseca, da bo Zdravstveni dom Vrhnika lahko zagotovil nadomestnega zdravnika po odhodu dr. Marije Munda v pokoj. Ambulanta bo začela ponovno delovati v začetku decembra, podrobnejše informacije lahko preberete v posebnem obvestilu, sicer pa vas bomo tekoče obveščali na naši novi spletni strani pa tudi prek drugih družbenih omrežij. Občinski svet je potrdil proračun za leto 2023, ki je bil sprejet najhitreje v zgodovini borovniške občine. Z občinskimi svetniki smo se v juniju dogovorili, da bomo proračun sprejeli najpozneje en mesec pred volitvami zato, da ne bi kakorkoli vplivali na potek predvolilne kampanje. S sprejetjem proračuna smo zagotovili nemoteno financiranje odprtih projektov, ki potekajo v času neposredno po lokalnih volitvah, če odbori novega občinskega sveta še ne bi bili konstituirani. V proračunu smo potrdili tudi projekt za izvedbo proti-poplavnih ukrepov, v katerem je predvideno sofinanciranje države v višini 3,47 mio evrov. V oktobru pričakujemo še podpis pogodbe pristojnega ministra. Verjetno opazujete veliki gradbišči v občini: rekonstrukcijo železniške proge in obnovo brežanke. Obnova cestišča proti Bregu je predvidena do maja 2023, medtem ko bo obnova železnice predvidoma končana v poznem poletju 2023. Oba projekta sta pomembna za občino, pa tudi za državno infrastrukturo in bosta v času gradnje podaljšala potovalni čas v sosednje občine in nazaj. Potrebno bo kar nekaj potrpljenja, vendar verjamem, da bo na koncu zadovoljstvo večje od morebitne trenutne nejevolje. Montaža plezalne stene na zunanji steni šolske telovadnice je v zaključni fazi. Tako smo pridobili dodatne možnosti za krepitev gibalnih sposobnosti naših otrok, za učitelje športne vzgoje pa spodbudo in motivacijo za organizacijo dodatnih šolskih športnih aktivnosti. Supervolilno leto se nadaljuje tudi v lokalnem okolju. V osnovni šoli je odprt postopek za izbiro novega ravnatelja ali ravnateljice, na seji občinskega sveta smo soglašali s predlogom Sveta zavoda za imenovanje nove direktorice Zdravstvenega doma Vrhnika, poleg tega smo imenovali še elektorja za državnozborske volitve. V začetku junija sem prevzel vodenje občine s pooblastili župana in lahko rečem, da je bilo obdobje zelo dinamično. Verjamem, da ima Borovnica veliko možnosti za razvoj in to me je vodilo k odločitvi, da bom na letošnjih lokalnih volitvah kandidiral za župana skupaj z Listo za našo Borovnico. Kaj več o tem pa v naslednji številki Našega časopisa. Peter Črnilogar, podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Občini Borovnica je ob pripravi OPPN Staro vaško jedro Borovnica v letu 2018 in pripravi SD OPN2 pridobila mnenje Ministrstva za okolje in prostor, Direkcije RS za vode (DRSV). Ta je na podlagi Hidrološko-hidravlič-nega elaborata Malence v Borovnici in Hidrološko-hidravlične analize ugotovila močno poplavno ogroženost zaradi možnosti poplavljanja vodotoka Malence in posledično reke Borovniščice. Občini so priporočali izdelavo podrobnejše študije in ukrepe za zmanjšanje poplavno ogroženosti, ki jo predstavlja potok Malence. Obenem pa omejili možnost gradbenih posegov na vplivnem območju poplav Malence do izvedbe celovitih omilitvenih ukrepov. V letu 2019 je občina pristopila k izdelavi poplavne študije v občini Borovnica, v kateri so bili izdelavni hidravlični izračuni 10, 100 in 500 letnih povratnih vod vodotokov Malence in Borovniščica. Kasneje je bilo na zahtevo DRSV v študijo zajeto tudi območje do Bistre. Skupno je bilo obdelanih 17,3 km vodotokov. Po recenziji študije je DRSV poplavno študijo z omilitvenimi ukrepi v avgustu 2021 potrdil kot ustrezno. Občinski svet se je z »Hidrološko hidravlično študijo s kartami poplavne in erozijske nevarnosti za potrebe OPN občine Borovnica« seznanil na 15. redni seji 20. 10. 2021. Občinska uprava je nemudoma pričela iskati vire financiranja za izvedbo protipo-plavnih ukrepov, ki naj bi po grobih ocenah stali 3,865 milijona evrov z vključenim davkom na dodano vrednost. Tako smo načrtovane ukrepe decembra 2020 prijavili na Ministrstvo za okolje in prostor v Načrt zmanjševanja protipoplavne ogroženosti. V oktobru 2021 smo investicijo s predvidenimi ukrep prijavili v Načrt za okrevanje in odpornost. Ker z vidika države ta investicija nima vpliva na območje pomembnega vpliva poplav je v Načrt za okrevanje in odpornost ni bilo mogoče umestiti. V novembru 2021 smo zato podali vlogo za vključitev protipoplavnih ukrepov na potoku Malence v financiranje iz Vodnega sklada RS. Zaradi pomanjkanja sredstev so na Ministrstvu za okolje in prostor našo vlogo najprej zavrnili, potem pa po večkratnih intervencijah in pojasnilih v septembru 2022 vendarle umestili v državni proračun za leto 2023 in 2024. Iz državnega proračuna je tako predvideno financiranje v višini 3,479 milijona evrov. Da bi lahko izkoristili predvidena sredstva iz Vodnega sklada RS, mora Občina Borovnica pravočasno pripraviti projektno dokumentacijo in ustvariti pogoje za izvedbo ukrepov. Načrtovani so naslednji ukrepi: - zamenjava cevi premera 80 s premerom 110 na delih obstoječe struge Malenc do sotočja v Borovniščico in ureditev novega razbremenilnega kanala, - povečanje pretočnosti Borovniščice, - izvedba ponižanja terena za razlivanje poplavnih voda, - novogradnja mostu v Jele, - rekonstrukcija mostu pri železniški postaji, - nadvišanje kolesarske povezave ob Bo-rovniščici. Predvidena investicija se je z nekaterimi deli in s pripravo investicijske in projektne dokumentacije začela že v letu 2020. Predvideva se, da bodo vsa dela dokončana do leta 2025. (OB) Nova spletna stran občine Do konca oktobra bo zaživela nova spletna stran občine, s katero se je občina pridružila več kot polovici slovenskih občin, ki uporabljajo spletno stran e-občina. Pomembna novost , ki jo je prenesla prenova, je sodoben elektronski stik občanov z občino. Občani lahko elektronske vloge in obrazce preko spleta oddajo tudi izven uradnih ur občine. 24 ur dnevno, 7 dni v tednu lahko odprete elektronski obrazec, izpolnite vlogo, jo podpišete s kvalificiranim digitalnim podpisom, po potrebi plačate takso in elektronsko oddate vlogo. Nova spletna stran omogoča prejemanje elektronskih obvestil in SMS-sporočil (SMS-ob-veščanje je na voljo le za urgen-tna obvestila). Na spletni strani obiskovalec lahko izbere, katere kategorije obvestil želi prejemati (novice, dogodki, razpisi, seje, časopisi, urgentna obvestila ... ) in z vnosom e-poštnega naslova izvede brezplačno naročilo na obveščanje. Ob objavi nove vsebine na spletni strani občine boste prejeli obvestilo, skladno z izbrano nastavitvijo (enkrat dnevno ali enkrat tedensko). Vsi zainteresirani občani se lahko naročijo na tedensko obveščane, s čimer bodo enkrat tedensko (četrtek popoldne) prejeli elektronsko pošto s tedenskim seznamom dogodkov v občini. Nova spletna stran omogoča oddajo predlogov in pobud občanov, pri čemer prejete predloge zbiramo in jih obdelujemo brez neposrednega odgovarjanja na prejete predloge. Nova spletna stran je prilagojena delovanju na mobilnih napravah (mobiteli in tablični računalniki), tako bo brskanje po spletni strani na vašem mo-bilniku ali tabličnem računalniku odslej bistveno bolj prijazno in preprosto. Izgled strani se namreč prilagaja velikosti zaslona vaše naprave. Sodobne smernice oblikovanja spletnih strani so osredotočene na minimalističen izgled, s prevladujočo belo barvo in jasno pregledno vsebinsko strukturo. Spletna stran je minimali-stična in hkrati tudi vsebinsko zelo pregledna. Vse vsebine so odslej dostopne z enim do največ dvema klikoma v glavnem meniju, osrednja stran pa vam ponuja hitre ikone za dostop do najpogosteje iskanih vsebin. Nova spletna stran ustreza zakonskim zahtevam, ki smo jih morali upoštevati ob vzpostavljanju e-stika z občani. Vse te zahteve smo združili z željo ponuditi nove storitve na spletni strani, tako da nova spletna stran vsebuje katalog informacij javnega značaja, splošne pogoje uporabe, informacije o avtorskih pravicah, pravilnik o piškotkih, vsebino vezano na varstvo osebnih podatkov, skladnost obračunavanja taks z zakonom o upravnih taksah, oddajo vlog skladno z določili elektronskega poslovanja ... Pomembna novost je tudi ta, da je spletna stran skladna z Zakonom o dostopnosti sple-tišč in mobilnih aplikacij, torej je njeno delovanje prilagojeno za uporabnike z različnimi oblikami oviranosti. Obiskovalec spletne strani lahko sam (s klikom na ikono v zgornjem desnem kotu) izbere velikost pisave, barvno shemo, delovanje je prilagojeno tudi za delovanje na mobilnih napravah (različna širina), podprto je branje z bralnimi vmesniki ... V občini želimo zagotoviti transparentno poslovanje, zato nova spletna stran zagotavlja hiter in enostaven dostop do vseh predpisov občine. V razvidu predpisov je omogočeno iskanje glede na vsebinsko področje, omogočen je pregled sprejetih predpisov na posamezni seji, iskanje je omogočeno glede na tip (sklep, odlok, pravilnik), leto sprejema, letu sprejetja ... Nova funkcionalnost zagotavlja popolno transparentnost poslovanja in temelje za participacijo občanov v proces poslovanja občine. Nova spletna stran bo dosegljiva na starem naslovu www. borovnica.si . Kamnita zložba za preprečevanje plazenja brežine na Jelah Med 15. in 17. 9. 2022 je močno deževje odneslo del brežine pri spodnji vrsti hiš v Jelah. Po naročilu Občine Borovnica je bila do 12. 10. 2022 zgrajena nova kamnita zložba, ki preprečuje plazenje brežine. (OB) NAS CASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 28 N as Občina Borovnica 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Na zadnji seji tudi o novem zdravniku in prihodnjem ravnatelju Nov zdravnik, mnenje o izboru ravnatelja, drugo branje proračuna, protipoplavni ukrepi, revizija poslovanja šole, razvojni projekti ... vse to so bile tokratne teme, ki so zaposlovale občinske svetnike in svetnico na zadnji seji v tem mandatu. Potrdili drugo branje proračuna za 2023 Svetniki so potrdili drugo branje proračuna, ki ga je v času javne obravnave obravnaval tudi nadzorni odbor občine ter zainteresirana javnost. Prejeli so nekaj pripomb in predlogov, potrdili pa predlog društva Za-bočela za sofinanciranje vgradnje daljinskega nadzornega sistema vodovodne strojnice v višini 70% celotne vrednosti in predlog Odbora za družbene dejavnosti za napeljavo elektrike in vodovodne instalacije za Mavčevo dolino. Kar nekaj investicij v prihodnjih letih Potrdili so tudi načrt razvojnih programov 2023-2026. V njem lahko preberemo, da so med večjimi načrti nakup gasilskega vozila GVGP-1 in GVC 16/25, brv čez Borovniščico, kolesarska povezava Breg-Pako, investicije v javno razsvetljavo, spodbujanje razvoja turizma in gostinstva, sekundarna kanalizacija Dol-Laze in Ljubljanska cesta, ureditev poplavne varnosti, vodovod Prušnica-Borov-nica in Borovnica-Pako, nakup igral, ureditev nogometnega igrišča na Dolu, ureditev knjižnice, nakup zemljišča za potrebe vrtca in drugo. Revizija poslovanja šole in poziv k pregledu, kje se lahko privarčuje Svetniki so se ukvarjali tudi z izgubo v osnovni šoli za leto 2020 in 2021 v višini več kot 35.000€. Notranja revizija je pokazala, da je večji del izgube nastal na dejavnosti šole, za katero je šola realizirala višje odhodke kot je imela za to zagotovljene prihodke. Občina s strani ravnatelja tako dodatno zahteva pripravo programa varčevanja pri porabi sredstev zavoda, tako pri stroških uporabe objektov in opreme, kot tudi pri vseh ostalih stroških in to na način, da bo zagotovljeno gospodarnejše poslovanje. Protipoplavne ukrepe bo v večjem obsegu financirala država Premika se tudi s projektom protipoplavnih ukrepov. Vsi gradbeni posegi v centru Borovnice so ustavljeni, dokler se ne izvedejo predvideni ukrepi na področju potoka Malence. Ocenjena vrednost investicije po tekočih cenah je skoraj 3.168.000 €. Dobra novica je ta, da je občina pridobila obsežen vir financiranja in sicer bo investicija večinoma pokrita iz državnega proračuna iz Vodnega sklada. Iz proračuna občine pa je predvideno financiranje izdelave dokumentacije, stroškov odkupa zemljišč, novogradnje mostu v Jelah in obnove mostu proti železniški postaji. Občina išče zdravnika Občina po upokojitvi dolgoletne zdravnice dr. Marije Munda še vedno išče zdravnika splošne medicine. Zeli si ga iz mreže javnega zdravstva, a je bila do sedaj neuspešna, zato je objavila razpis za podelitev koncesije. Prijavilo se je podjetje Studio R, d.o.o. iz Domžal, a se je občinski svet soglasno odločil, da se koncesije ne podeli. Ima pa občina zagotovilo Zdravstvenega doma Vrhnika, da bosta v Borovnico prišla zdravnika iz javne mreže in bo tako situacija rešena. Kadrovska imenovanja Svetniki so odločali tudi o nekaterih kadrovskih zadevah. Za direktorico Zdravstvenega doma Vrhnika so dali soglasje k imenovanju Ane Remškar, na tajnem glasovanju za novega ravnatelja pa je aktualni ravnatelj Daniel Horvat prejel večino glasov. Ravnatelja sicer izvoli Svet zavoda, v laterem ima občina tri predstavnike. Za kandidata za elektorja v Državni svet je bil soglasno izglasovan Tine Palčič. Rok Mihevc Letovanje gasilk PGD Brezovica pri Borovnici Mlade gasilke PGD Brezovica pri Borovnici so v tekmovalni sezoni 2021/2022 večkrat izkazale svojo moč, spretnost in znanje na tekmovanjih v gasilsko športnih disciplinah. Odlično so se odrezale na pokalnem tekmovanju mesta Velenje ter na tekmovanjih v organizaciji PGD Unec in PGD Tirna. Na vseh treh tekmovanjih so pometle z vso konkurenco v skupini pionirk, poleg tega pa so obranile posebno čast in v domače društvo prinesle tudi vse tri prehodne pokale. Takšnega uspeha ne gre spregledati, kar je kar klicalo po tem, da jih za vložen trud nagradimo z letovanjem. Tokrat se 'Kačam prvič nismo podali v dobro poznano Savu-drijo, temveč smo preizkusili novo lokacijo - mladinski hostel Bežigrad v Umagu. Tam so dekleta med 21. in 28. avgustom preživela kar zanimiv teden. V jutranjih urah so se še kra-mežljavih oči odpravile dogodivščinam naproti. Ob prihodu v hostel so bile deležne toplega sprejema, po kratkem spoznavanju in ogledu okolice pa je sledila vselitev v sobe. Postelj je bilo veliko, a kaj ko po sobah niso bile razporejene tako, kot bi si to naša dekleta želela. Težavo so hitro odpravile s premikom jogija iz ene v drugo sobo, ker pa ena ni nobena in ker vaja dela mojstra, so v pri- hodnjih dneh preselile še kak jogi ali dva. Popoldne so pogumno zakorakale proti obali, da preizkusijo kako toplo in slano je morje v Umagu. Voda je sicer dobila odlično oceno, a s plažo dekleta žal niso bila zadovoljna zaradi morske trave. Naslednja poskusa sta bila mivkasta plaža pod palmami, ki jim je bila kar všeč, ter mivkasta plaža v sosednjem zalivu, do katerega je bila kar dolga pot, poleg tega pa so bili tam tudi morski ježki. Na koncu smo v bližini odkrile še peščeno plažo, poleg katere je bila tudi stojnica s sladoledom. Po uspešnem dogovoru za popust so se nekajkrat osvežile s sladoledom, dvakrat pa so imele priložnost tudi za slad-kanje z okusnimi vaflji. S plaže so se rade vračale še preden je pritisnila najhujša vročina, čas pred kosilom pa so s pridom izkoristile za učenje o zgodovini gasilstva, ki jim bo prav prišlo pozimi na gasilskem kvizu ter za učenje vozlov in topografskih znakov, za tekmovanje iz orientacije. Po kosilu je sledil kratek počitek ob družabnih igrah in sproščenem pogovoru, nato pa druga doza morja. Ob večerih so se dekleta učila skupinskih plesov, ki spodbujajo koordinacijo, krepijo pa tudi kondicijo in skupinskega duha. Gasilkam se na daleč vidi, da so odlična ekipa, saj so vedno držale skupaj, njihova tekmovalnost pa je bila najbolj očitna v jedilnici, kjer niso zamudile priložnosti, da drugi skupini mladih, ki so hkrati bivali v ho-stlu Bežigrad, pokažejo, kako rade so prve v vrsti. So jim pa nesebično prepustile jedilnico, saj so same raje obedovale pod nadstreškom zunaj na terasi - notri jih ni pregnal niti torkov dež. V petek so dekleta malo bolj pretegnila noge in se odpravile na krajši pohod proti centru Umaga. Na poti so naše gasilke srečala lokalne 'vatrogasce', ki so se vračali z intervencije in jim ponosno salutirale, oni pa so jih nagradili s kratko sireno. V soboto in nedeljo so tri dekleta praznovala rojstni dan, zato so dan začele kot se spodobi - z rojstnodnevno budnico. Da je bilo vzdušje pravo, so prostore okrasile z baloni in zastavicami, pravo praznovanje pa so popoldne začele s tortico, zaključile pa s plesnim večerom v pižamah. Na slednjega so velikodušno povabile tudi sostanovalce, a za simpatije je bilo žal prepozno. V nedeljo so se namreč v zgodnjih urah še zadnjič sprehodile ob obali do sladoleda, potem pa skočile v gasilske kombije in na pot domov. Starši so jih pred gasilskim domom že nestrpno pričakovali in lahko bi rekli, da so oni veliko bolj pogrešali svoje hčerke, kot one njih - nič čudnega, ko pa so se tako zelo zabavale. Da so se veliko novega naučile in da so ostale v vrhunski formi pa potrjuje tudi dejstvo, da so na prvi jesenski tekmi GZ Vrhnika (1. oktobra v Logatcu) tako pionirke, kot tudi mladinke ponovno osvojile prvo mesto. Zahvala gre tudi gasilcem PGD Borovnica, ki so s svojim moštvenim vozilom priskočili na pomoč pri prevozu. PDG Brezovica pri Borovnici NAS CASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 29 N as Občina Borovnica 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Ulično pohištvo v koloparku Po izgradnji »pump-track« poligona so se številni starši pritoževali, da se v Koloparku Borovnica nimajo kje usesti. Začasno smo problem rešili s postavitvijo improviziranih klopi. Zaradi številnega obiska in žejnih uporabnikov tudi nameščeni zabojnik za odpadke kmalu ni več zadoščal. Marsikdo od uporabnikov pa je ugotovil, da bi moral na kolesu spremeniti kakšno nastavitev sedeža ali krmila ali zategniti kakšen vijak, pa s seboj ni imel orodja. Tisti, ki so s kolesi prišli le gledat ostale, pa svojih jeklenih konjičkov niso imeli kam parkirati. Vsi ti problemi so zdaj rešeni. Kolopark Borovnica, ki ga v okviru projekta LAS Barje z zaledjem »Koloparki - učilnice kolesarskih veščin« sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, je od začetka oktobra bogatejši za štiri masivne betonske klopi z lesenimi sedali (dve od njih imata tudi lesena naslonjala), dve stojali za parkiranje petih koles, tri koše za (ločeno) zbiranje odpadkov (prosimo vas, da odpadke res vržete v tisti koš, v katerega spadajo) ter stojalo za popravilo koles z osnovnim orodje za popravljanje koles, pričvrščenim na jeklenice (upamo, da je s tem dovolj jasno povedano, da gre za orodje, ki je namenjeno javni rabi in ne zasebni prilastitvi). (OB) Povečana poplavna ogroženost Zatrpani odtočni kanali jarki in rešetke Obe večji deževji v septembru sta povzročili občini in občanom nemalo težav zaradi poplavne ogroženosti stavb, cestne infrastrukture in drugega premoženja. Poplavno ogroženost še povečujejo (delno) zamašeni ali zatrpani odtočni kanali, jarki in/ali rešetke, zato občane pozivamo, da poskrbijo za to, da so očiščeni listja, vej, trave, odpadlega sadje ter vsega ostalega z njihovih vrtov, sadovnjakov oz. parcel, kar ne sodi v odtočne kanale in jarke ali na rešetke. Lep primer neprimernega stanja je prikazan na fotografiji. (OB) Občina pozvala Slovenske železnice k zagotavljanju ustreznih povezav v času prenove proge Zaradi del posodobitve železniške proge Ljubljana-Sežana na odsekih Brezovica-Preserje in Preserje-Borovnica (železniška postaja) ter železniške postaja Borovnica bo od sredine oktobra 2022 do sredina septembra 2023 med Ljubljano in Borovnico moten redni potniški promet. Številni prevozi z vlaki bodo nadomeščeni z avtobusnimi prevozi med železniškima postajama v Borovnici in na Brezovici (in obratno). Občina Borovnica s strani SZ Potniški promet d. o. o. o teh spremembah ni bila seznanjena, zato je občina v začetku oktobra direktorici SZ Potniški promet d. o. o. mag. Darjo Kocjan poslala prošnjo, da SZ Potniški promet d. o. o. občino o tovrstnih spremembah pravočasno obvestijo, da bodo o spremembah občani pravočasno obveščeni tudi preko spletne in FB stani občine ter medobčinskega glasila Naš časopis. SZ d.o.o. so sicer za obdobje med 15. 10. in 12. 12. 2022 na svoji spletni strani že objavile seznam nadomestnih prevozov na relaciji Logatec-Ljubljana in obratno, vendar na Občini Borovnica menimo, da bi morale biti o tem pravočasno in neposredno obveščene tudi občinske uprave in občani v občinah ob progi in pričakujemo, da bo temu tako že ob naslednji spremembi voznega reda oz. nadomeščanju prevozov z vlaki s prevozi z avtobusi. V naslednjem dopisu pa je občina opozorila na to, da so spremembe voznega reda zelo neugodne za številne dijake iz občine Borovnica, ki se vozijo na šolanje v Ljubljano, saj v zgodnjih popoldanskih urah, ko se jim konča pouk, ni več nobenega prevoza z vlakom, saj prav vsi potekajo v obliki nadomestnega prevoza z avtobusi, ki traja vsaj dvakrat dlje. Enako velja za prevoz v večernih urah, saj med 19.08 in 21.00 ni predvidena nobena oblika prevoza do Borovnice. Podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Peter Črnilogar je vodstvo SZ Potniški promet d. o. o. opozoril tudi na to, da glede na sedanje spremembe pri prevozih v Ljubljano tisti občani, ki imajo delovne obveznosti tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, ne morejo pravočasno priti na delo. Občina je SZ Potniški promet d. o. o. pozvala naj upošteva potrebe dijakov naše občine in ob naslednjih spremembah v zgodnjih popoldanskih urah ob delavnikih zagotovi vsaj en neposreden prevoz potnikov z vlakom med Ljubljano in Borovnico, v večernem času pa prevoz okoli 20.00. Prav tako je pozvala k temu, da se občanom, zaposlenim v Ljubljani, tudi ob sobotah omogoči, da v Ljubljano pridejo do 5.30 ure zjutraj, kar jim omogoča pravočasen prihod na delovno mesto. Nekateri med njimi se na delo v Ljubljano že trideset in več let vozijo z vlakom in za prevoz v kraj delovnega mesta nimajo druge možnosti. Na priloženi sliki so objavljeni nadomestni prevozi z avtobusi na relaciji Logatec-Ljubljana oz. Ljublja-na-Logatec. (OB) Prenavljala se bo železniška proga Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo skladno s svojim razvojnim načrtom obnove železniške infrastrukture nadaljuje z izvedbo nadgradnje železniške proge Ljubljana -Divača s projektom nadgradnje delov železniških medpostajnih odsekov Brezovica-Preserje in Preserje-Borovnica ter železniške postaje Borovnica. Trenutno se začenja izvedba nadgradnje dveh železniških medpostajnih odsekov in sicer odseka Brezovica-Preserje in odseka Preserje-Borovnica. Uraden začetek izvedbe del je 15. 10. 2022, takrat je predviden začetek zapore železniškega prometa na levem tiru. Rok izvedbe obnove levega tira na omenjenih odsekih je tri mesece oziroma do 15. 1. 2023, ko je predvidena tudi ukinitev zapore levega tira. Po izgradnji levega tira je načrtovana 2,5 mesečna prekinitev del na sami železniški progi. V tem času se bodo izvajala dela na prenovi železniške postaje Borovnica in odpravi pomanjkljivosti prve faze. V nadaljevanju je predviden začetek izvedbe del nadgradnje desnega tira, to je dne 6. 5. 2023. Prav tako bo nadgradnja desnega tira trajala tri mesece. Vsi vpleteni v izvedbo projekta se zavedajo, da ima nadgradnja železniške infrastrukture določene vplive na življenje ljudi ob železnici, kakor tudi na dnevne migracije ljudi iz širšega območja. Glede na to dejstvo se vpleteni v izvedbo projekta nadgradnje prizadevajo po svojih najboljših močeh, da pred začetkom posameznih del poiskali najboljše tehnične in organizacijske rešitve, da bi bili vplivi gradnje na ljudi čim manj moteči in sprejemljivi. Iz razlogov kratkih rokov za izvedbo gradnje in zaradi zelo zahtevnih tehničnih pogojev izvedbe, je težko najti optimalno rešitev, ki bi celostno v širšem območju obnove ustrezala vsem tako ali drugače udeleženim pri izvedbi nadgradnje in družbi, ki živijo v prej omenjenem vplivnem območju. Trenutno intenzivno usklajujejo najboljšo rešitev, ki bo predvidoma dogovorjena v naslednjem tednu. Ko bo izbrana rešitev potrjena tudi s strani upravljavca Javne železniške infrastrukture jo bodo nemudoma tudi uradno posredovali in predstavili. Osnovne informacije o projektih, ki so predvideni ali se odvijajo na železniški infrastrukturi, so širši javnosti dostopne na spletni strani: http:// www.krajsamorazdalje.si/ NAS CASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 30 N as Občina Borovnica 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Šele dober začetek prizadevanj za zaščito bogate železniške dediščine Je kdaj k vam prišel kdo na obisk in vas spraševal o tem, kdaj je bil borovniški viadukt bombardiran, koliko stebrov je imel in zakaj ga niso obnovili, pa ste bili malce v zadregi? Mogoče od zdaj ne boste več, saj je občina Borovnica uredila pregledni tematski park in spominsko pot borovniškega viadukta, kamor boste lahko povabili tudi vaš obisk. Zadnji torek v septembru, prav na dan, ko je minilo 195 let od prve vožnje vlaka iz Stock-tona v Darlington, je potekala slovesna otvoritev projekta, ki je bil izveden preko LAS Barje z zaledjem sofinanciranega s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj. Dogodka so se udeležili poslanca državnega zbora Martin Premk in Bojan Čebela, direktorica Tehniškega muzeja Slovenije mag. Barbara Juršič, namestnik direktorja Slovenskih železnic - Infrastruktura Jošt Rotar, upokojeni direktor Železniškega muzeja Slovenskih železnic Mladen Bo-gic, direktorica Glasbene šole Vrhnika Dominika Naveršnik in ravnatelj OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica g. Daniel Horvat. Da občina Borovnica z železnico živi že 165 let, je v svojem nagovoru spomnil podžupan Peter Črnilogar. Železnica je imela po njegovih besedah pri preobrazbi iz tradicionalnega v moderni svet zelo pomembno vlogo, skrajšala je čas potovanj in povezala oddaljene kraje. »Tudi v našo dolino je prinesla rast prebivalstva, razvoj žagar-stva in predelave lesa. Dobili smo šolo, čitalnico, društva, začela sta se razvijati šport in kultura. Železniška proga z znamenitim Borovniškim viaduktom pa je Borovnici v času druge svetovne vojne prinesla tudi trpljenje za lokalno prebivalstvo. Viadukt je bil pomembna, a zahtevna strateška tarča za zavezniško letalstvo, ki se ni odpovedalo njegovemu bombardiranju, kljub civilnim žrtvam in uničenju stavb ter ostalega premoženja. Edini preostali steber nekdaj mogočnega dvotirnega viadukta nas spomi- nja na vse to.« Da bi ta spomin ostal živ in postal sestavni del zavesti sedanjih in prihodnjih rodov, so se na občini lotili tega projekta, katerega gonilna sila je bil Andrej Klemenc. Črnilogar verjame, da je to šele začetek prizadevanj za zaščito in ustrezno predstavitev naše bogate železniške in kulturne dediščine, hkrati pa je obljubil trud, »da nam v novi finančni perspektivi uspe pridobiti sredstva za nadgradnjo projekta, v katero bomo vključili še preostalo železniško dediščino, predvsem pa uspeli trajno zaščititi steber viadukta, ki pospešeno propada. Prav tako si bomo v prihodnje še naprej prizadevali, da preostali steber viadukta iz kulturnega spomenika občinskega pomena postane spomenik državnega pomena.« Na koncu nagovora se je zahvalil tudi vsem, ki so pri projektu sodelovali: »Petru Bezku, neumornemu avtorju besedil in oblikovalcu informacijskih gradiv, Bogomirju Trohi, sivi eminenci preverjanja dejstev in strokovnih izrazov, njegovemu sinu Boštjanu Trohi, avtorju načrtov parka in spominske poti, Simoni Stražišar, ki je ponovno opravila dragoceno lektorsko Plezalna stena pri telovadnici Občina Borovnica se je v mesecu marcu 2022 prijavila na razpis Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in pridobila podporo v višini 20.000 € za izgradnjo stene za športno plezanje. Stena je postavljena na zahodnem zidu šolske telovadnice, dolga je skoraj 16 metrov in visoka 3 metre. Namenjena je balvanskemu plezanju šolarjev in varovancev vrtca ter obča- nov, člani Jamarskega kluba in gasilci jo bodo uporabljali tudi za treninge vrvnih manevrov. Stena z varovalnim območjem je bila dokončana v prvi polovici oktobra. Uporabnike stene prosimo, da upoštevajo navodila za uporabo. (OB) Navodila za uporabo plezalne stene Za plezanje uporabljaj plezalne čevlje (plezalke). Če jih nimaš lahko plezaš tudi v drugi mehki športni obutvi (superge, drugi športni copati). Nikoli ne plezaj v čevljih. Čevlji uničujejo plezalno steno in oprimke, sploh če so trdi. Pred vsakim vzponom si obriši podplat obutve. Plezalci običajno plezalke obrišemo s krpo ki jo nosimo s seboj ali pa kar v hlačnice. Tako bodo oprimki ostali čisti, manj se bodo obrabili, plezanje bo bolj prijetno, predvsem pa lažje, saj čisti oprimki nudijo mnogo boljši oprijem za roke in noge, tako tebi, kot drugim. Za boljši oprijem rok uporabljaj le „magnezij" ki je namenjen za plezanje. Oprimke čisti le z mehko naj-lonsko ščetko (lahko je tudi zobna krtačka) ali s ščetko z naravnimi ščetinami. Maksimalna obremenitev para varovalnih točk ("ušes") na vsakem nosilcu je 2kN (visenje dveh oseb ali spuščanje ene osebe preko škripca). Maksimalno število plezalcev na steni je 15. Ne plezaj na streho! Mladoletne osebe lahko plezalno steno uporabljajo le pod nadzorom ustrezno usposobljene polnoletne osebe! Morebitne poškodbe, ki jih opazite na steni sporočite na Občino Borovnica na tel. št. 01 7507 460 ali na obcina@borov-nica.si Postavitev plezalne stene je sofinanciralo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport delo, družini Pirc za podarjene grmičke borovnic, Turističnemu društvu Borovnica za ureditev pešpoti od Ramovševe ulice do razgledne točke ter Roku Šmonu, ki je sodeloval pri izobraževanju o parnih lokomotivah in ima poleg Bogomirja Trohe velike zasluge, da imamo na borovniški železniški postaji ponovno muzejsko parno lokomotivo, kar sicer ni bil sestavni del projekta. Zahvala gre tudi vsem izvajalcem: Vrtnarstvu Hlebec, Rajku Mivšku, Andražu Drašlerju iz podjetja AD Tisk ter obema predavateljicama iz Zavoda Lokvanj, ki sta usposobili vodiče za interpretativno vodenje po železniški dediščini v naši občini - ddr. Vereni Per-ko in mag. Bredi Podbrežnik Vukmir. Ne bi šlo tudi brez pomoči Slovenskih Železnic. o.o.o, podjetja Metallmar d. o.o. in Kržič Transport, Stojan Kržič s. p. Zahvala gre tudi nekdanjemu županu Bojanu Čebeli ter vsem zaposlenim v občinski upravi, predvsem iniciatorju in pogonski sili projekta Andreju Klemencu.« Slovesna prireditev je potekala v organizaciji učencev OŠ dr. Ivana Korošca, Občine Borovnica, HUD Karel Barjanski, Glasbene šole Vrhnika in Tam-burašev Borovnica, njena vsebina pa seveda na temo železniške dediščine. Prisluhnili smo lahko tako recitaciji Franeta Milčin-skega - Ježka »Ko gre tvoja pot od tod« kot znani pesmi Čukov »Ta vlak«. Proti koncu je sledila tudi podelitev potrdil o uspešno opravljenem usposabljanju za interpretativno vodenje po železniški dediščini v naši občini. Mnogo znanja o naši železniški dediščini imajo Sabina Leben, Špela Jevnikar, Helena Petrič, Ivana Drakulič, Slavi Košir in Matjaž Ocepek. Mogoče pa kdaj tudi njih povprašate o naši železniški dediščini, ko boste naslednjič v zadregi z obiski ... Rok Mihevc NAS CASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 31 N as Občina Borovnica 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Dan brez avtomobila V okviru Evropskega tedna mobilnosti 2022, ki je letos potekal pod motom "Trajnostno povezani", je Občina Borovnica v sodelovanju z OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, ZŠAM Vrhnika, JP KV d. o. o. in podjetjema Avtera d. o. o. in kolesarsko trgovino in servisom JANSPORT d. o. o. iz Vrhnike ter MIRED Vrhnika in Policijsko postajo Vrhnika, v četrtek, 22. 9. 2022, na med 9. 00 in 15.00 uro za promet zaprti Paplerjevi ulici, izvedla naslednje dejavnosti: • "prometne igre" vrtčevskih otrok na parkirišču pred vrtcem; • kolesarski motorični poligon spretnostne vožnje; • prikaz oz. simulacija vpliva alkohola na vožnjo; • stojnica z informacijami in informacijskimi gradivi o varni vožnji v prometu, • predstavitev različnih električnih koles in skirojev z možnostjo preizkusnih voženj in • brezplačni osnovni servis koles. Sočasno je v Koloparku Borovnica v organizaciji kluba ŠKD SUPER POTENCIAL in podjetja GGV d.o.o. potekal tečaj in tekmovanje na "pump-track" poligonu. Na železniški postaji pa je strojevodja Rok Šmon vodil oglede muzejske parne lokomotive in pri tem mladim radovednežem tudi razložil osnove delovanja parnega stroja. V največjem številu so se letos dogodkov v okviru tehniškega dne, katerega program je pripravil učitelj Klemen Jevnikar, udeležili učenci 6. razredov OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. Šestošolci so se na zabaven način veliko o prometu in prometni varnosti naučili na poligonu ZŠAM Vrhnika, ki ga je vodil Franjo Čretnik. Veliko veselja in zabava je bilo tudi pri preizkusu el. skirojev znamke Urban Glide, katerih preizkus je omogočilo podjetje Avtera d. o. o. ter elektirčnih koles, katerih preizkus je omogočilo podjetja JANSPOT d. o. o. Še preden so lahko eno ali drugo preizkusili jim je policist Vili Jereb pojasnil pravila varne vožnje, razložil zakaj so električni skiroji za vožnjo manj varni od koles, kateri so najpogostejši prekrški, ki jih delajo kolesarji in vozniki skirojev v prometu ter do katerih nesreč in s kakšnimi posledicami pri tem prihaja. Pod vodstvom svojih vzgojiteljic so na dogodku množično sodelovali otroci iz vrtca, ki so ta dan v spremstvu staršev oz. skrbnikov tudi v precej velikem številu prišli v vrtec peš, s skiro-ji, poganjavčki ali kolesi. V sredo, 21. 9. 2022, zvečer je v Galeriji barje, na Rimski cesti 28, maloštevilnim Andrej Klemenc predstavil svoje dogodivščine na popotovanju na 1000 km dolgi poti od Borovnice do severnoalban-skega letovišča Shengjin, kamor se je letos poleti odpravil z električnim kolesom. V širši sklop letošnjih dejavnosti ETM pa sodita tudi postavitev prikazovalnika hitrosti na Zalarjevi cesti, pri h. š. 21 ter ureditev dodatnih površin za parkiranje ob parkirišču za zaposlene na OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica v obrtno-industrijski coni Struge. Za sodelovanje pri izvedbi »Dneva brez avtomobila 2022« se še enkrat najlepše zahvaljujemo vsem sodelujočim pri organizaciji in izvedbi: vsem strokovnim delavkam v borovniškem vrtcu, učitelju Klemnu Jevnikarju, policistu Viliju Jerebu, redarju Petru Čertnjaku, Franju Čretniku, Dušanu Rodošku in Leonu Novaku z ZŠAM Vrhnika, strojevodji Roku Šmonu, Žanu Gabrovšku iz podjetja GV d.o.o. oz. kolesarskega ser- visa in trgovine Jansport, kolesarskemu mehaniku JP KPV d. o. o. Franciju Tršinarju ter predsednici društva Super potencial Neji Malvašič Šurca in vaditeljema »pumpanja« Ta- mari Homar in Janu Modrijanu. Prav tako se za sponzor-sko podporo v obliki izposoje treh el. skirojev zahvaljujemo podjetju AVTERA d. o. o. Vabilo Vabljeni na žalno svečanost Ob dnevu spomina na mrtve vas v ponedeljek, 31. oktobra 2022, ob 15. uri vljudno vabim na žalno svečanost pri spominski plošči padlim med NOB pri Osnovni šoli dr. Ivana Korošca v Borovnici. Tovariško vas pozdravljam! Predsednik Matjaž Ocepek Ambulanto splošne medicine bo prevzel Zdravstveni dom Vrhnika Po odhodu dr. Marije Munda v pokoj je ambulanta splošne medicine v Borovnici ostala brez ene od dveh zdravnic. Po več neuspešnih poskusih pridobiti zdravnika iz mreže javnega zdravstva, je Občina Borovnica zaradi nujne zagotovitve nadomestnega zdravnika in s tem nemotenega opravljanja splošne oziroma družinske zdravstvene dejavnosti pripravila predlog odloka, ki je podlaga za objavo javnega razpisa, s katerim se je nadomestnega zdravnika iskalo s podelitvijo koncesije. Za ta namen je občina pridobila soglasje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Ministrstva za zdravje RS. Odlok o podelitvi koncesije je bil dne 2. 9. 2022 javno objavljen v Uradnem listu RS. Po objavi je občina izvedla postopek javnega razpisa. Na razpis je prispela ena prijava podjetja Studio R d.o.o iz Domžal. V prijavi ponudnik navaja dva nosilca zdravstvene dejavnosti s potrebnimi delovnimi izkušnjami in opravljeno specializacijo za delo na področju družinske medicine. Ordinacijski čas je 3 dni v tednu dopoldan in 2 dni popoldan in sicer s predvidenim delovnim časom ob ponedeljkih in sredah od 12.30 do 19.00 ter ob torkih, četrtkih in petkih od 7.00 do 13.00. Na 21. seji Občinskega sveta Občine Borovnica, ki je bila v petek, 14. 10. 2022, pa se je občinski svet soglasno odločil, da se koncesija ne podeli. Peter Črnilogar, podžupan, v začasnem opravljanju funkcije župana in Roman Strgar, direktor Zdravstvenega doma Vrhnika sta namreč dosegla dogovor, da ambulanto splošne medicine v Borovnici prevzame Zdravstveni dom Vrhnika. V Borovnici bosta tako štiri dni v tednu izmenično delovala dva zdravnika, doktorja medicine s specializacijo iz družinske in urgentne medicine, ki sta že desetletje zaposlena v Zdravstvenem domu Vrhnika. Proti koncu prihodnjega leta pa se bo delovanje ambulante lahko povečalo na pet dni v tednu. Zdravnika bosta z delom lahko pričela takoj po ureditvi prostorov, predvidoma v začetku decembra 2022. Vsi, ki ste bili vpisani pri dr. Munda in trenutno nimate izbranega osebnega zdravnika, se boste lahko vpisali pri novih zdravnikih, takoj ko bo ambulanta pričela delovati. V imenu občanov in občinske uprave se zahvaljujemo direktorju g. Strgarju, obema zdravnikoma in ostalim zaposlenim v Zdravstvenem domu Vrhnika za predlagano rešitev. (OB) NAS CASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 32 N as Občina Borovnica 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a »Ajdovke« lepo in inovativno obeležile »rožnati oktober« Rožnati oktober je mesec boja proti raku dojk, najpogostejšem malignem obolenju žensk v razvitem svetu. Po številnih krajih doma in po svetu v oktobru tečejo različne akcije ozaveščanja, katerih skupni namen je opozoriti na bolezen, pomen pravočasne- ga odkrivanja in učinkovitega zdravljenja ter nenazadnje podpora vsem tistim, ki se jih je bolezen že dotaknila. Društvo podeželskih žena AJDA je v ta namen s pomočjo g. Suhadolca in g. Turšiča pripravilo ter ob ograjo ob stebru Borovniškega viadukta postavilo lepo in domiselno "instalacijo", ki jo razumemo tudi kot podporo prizadevanjem občine za ohranitev in promocijo naše kulturne dediščine ter "nadgradnjo" tematskega parka in spominske poti Borovniškega viadukta. Ker številni občani opozarjajo na vse večjo nevarnost zaradi pospešenega krušenja kamenja in opek s stebra, občane obveščamo, da smo pred nedavnim na Zavod za varstvo kulturne dediščine OE Ljubljana po- novno poslali dopis za nujno začasno interventno zaščito stebra kot jo je lani predlagalo Jamarsko društvo Borovnica, ki bi poseg tudi izvedlo. Lani so nam za izvedbo enostavnega, "neinvazivnega" posega, predpisali navzočnost strokovnjaka za dela na višini in strokovnjaka s področja varovanja kulturne dediščine ter novelacijo ravnokar s strani Zavoda za raziskave materiala in konstrukcij izdanega strokovnega mnenja o zaščiti stebra. Ker vse to za večkrat poveča stroške samega zaščitnega posega, ker se je stanje stebra v letu dni bistveno poslabšalo in ker smo pri stebru uredili tematski park, smo se na ZVKDS OE Ljubljana obrnili s prošnjo za ponovno izdajo soglasja ob upoštevanju načela minimalnih stroškov. Na odgovor v času oddaje tega prispevka še čakamo. (ob) Brezplačni vodeni ogledi železniške dediščine V sklopu Dni evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine, ki sta letos potekala pod motom (Vz)tra-jnostna dediščina, je Občina Borovnica organizirala brezplačne vodene interpre-tativne oglede železniške dediščine v občini Borovnica. V sredo, 5. 10. 2022, naj bi ob 17.30 s kolesom po železniški dediščini v občini Borovnica« vodil Andrej Klemenc, vendar zanimanja za ogled ni bilo. V četrtek, 6. 10. 2022, je ob 17.00 sprehod po železniški dediščini za družine z otroki vodila Špela Jevnikar. V petek, 7. 10. 2022, je za udeležence srečanja pokrajinskega odbora ZZB Notranjske in ostale ob 10.00 daljši vodeni ogled, ki je vključeval tudi ogled železniške čuvajnice 666, izvedel Matjaž Ocepek. Ob 17.00 pa je Helena Petrič udeležencem ob ogledu Tematskega parka Borovniškega viadukta ter na sprehodu po Spominski poti Borovniškega viadukta razložila, kako je gradnja železnice oz. Borovniškega viadukta v Borovnico privabila številne delavce od blizu in daleč, med katerimi so prenekateri med njimi tukaj tudi ostali ter kako je prihod železnice v dobrem in slabem dal ključen pečat kraju in njegovemu razvoju. V soboto, 8. 10. 2022, se je ob 11.00 pri stebru viadukta sicer zbrala manjša skupina občanov, da bi prisluhnili zgodbi Slavi Košir o Borovniškem viaduktu, vendar je vodenje odpadlo, ker se kljub jasnim pozivom, da se je treba na vodenje predhodno prijaviti, ni prijavil nihče. Slavi Košir bo tako vodenje izvedla v nadomestnem terminu, ki v času, ko to pišemo, še ni določen. (ob) Eko hiša na Razpotju Na pust deževni dan smo Mačkoni in Pravljični junaki iz vrtca Borovnica pregnali slabo voljo in se veselo odpravili na dvourno vožnjo proti Logarski dolini. Vreme nam je šlo na roko in gospod Marko nas je med občasnim rahlim pršenjem popeljal po okolici Eko hiše in nam pripovedoval o zanimivih dejstvih o naravi. Vzgojiteljice smo bile kar malo ponosne na naše varovance, ki so se izkazali z znanjem o gozdnih živalih in drevesih. Po poti smo malicali, poslušali šumenje slapa Palenk, opazovali luknje strašnega porednega škrata Zvonka, ki ušči-pne v peto prav vsakega, ki ne spoštuje pravega prijateljstva. Priznam, da se ne Mačkoni ne Pravljični junaki niso prepirali, in tako smo srečno prestali test prijateljstva. Do večerje so otroci tekali in se igrali na vrtu, ki ni opremljen z igrali, pač pa se na njem lahko zaposlijo z žogami, obroči in drugimi preprostimi rekviziti. Zal zaradi mokre trave tega nismo mogli izkusiti, smo pa vsi razmišljali o tem, da bi se bilo vredno vrniti sem na lep sončen dan. Po večerji smo vsi skupaj popadali v postelje in ob zori nas je pozdravilo kislo deževno jutro. Odločeni, da se ne predamo ob nekaj kapljicah dežja, smo opremljeni v škor-njih, pelerinah in tudi dežnikih pogumno odšli z gospo Andrejo, »ta glavno« pri hiši, v gozd poiskat škrata Nejka. To vam je pravi škrat, njegovo delo je skrb za pravljice. Škrat Nejko nam je natresel veliko zgodb, pogledali smo spečo čarovnico in zbežali v skedenj, ko se je ulilo z neba kot iz škafa. Malce je bilo zmede, medtem ko smo se hiteli preoblačiti v suha oblačila, pojedli izvrstno kosilo, malce počivali, se malo igrali in že je bila na vrsti ena najbolj zanimivih stvari, pol-stenje. Občudovali smo volnene slike, s katerimi so bile okrašene sobe in se šele tedaj zavedli, kako težko delo je to. Pastirica Mica, potrpežljiva in prijazna, je vsem pomagala, zato so slike uspele, vse so prelepe, otroške in preproste. Vem, da jih bodo vse mame obesile na steno. In petkovo jutro? Kot čebele smo frčali okrog, marljivo pospravljali čevlje, perilo, majčke ... Še poslednji sprehod z nabiranjem gob in obiskom slapa Pa-lenk, kjer je tolmun želja. Skoraj smo zamudili kosilo in že smo se vkrcali na avtobus. Nepozabna dogodivščina in otroci iskrivih oči so vse, kar si lahko želimo. Logarska dolina, neokrnjena narava brez ene same smeti nikogar ne pusti ravnodušnega -tudi nas ni. Zvonka Makovec Tabor v Logarski dolini Vabilo Vabilo za klekljarski krožek KD Borovnica, sekcija Punkejlc, vabi vse učence, starše, učitelje in vse ljubitelje lepega ročnega dela, da se nam pridružite v krožku klekljane čipke z izvrstno mentorico. Dobimo se vsak četrtek v mesecu, v OŠ Borovnica, ob 18. uri. Informacije: 031 753 572 (Tilka). Hvala za udeležbo, ne bo vam žal. Vabljeni! NAS CASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 33 N as Občina Borovnica 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 "Skupaj delajmo za dobro" Tako nas je tokrat nagovarjal in spodbujal 5. dobrodelni koncert Župnijske karitas Borovnica, ki je poskrbel za polno mero glasbe in plesa različnih izvajalcev. "Karitas je zastonjska, z ničemer zaslužena ljubezen," je bila ena izmed misli uvodnega nagovora župnika in predsednika Župnijske karitas Borovnica Janeza Šilarja, ki se je zahvalil vsem dejavnim sodelavkam in sodelavcem, zlasti pa "spiritus agnes - spodbujevalnemu duhu", Damjani Košir. "Pravijo, da se delo gospodinje vidi samo takrat, ko ni narejeno in tudi delo sodelavk in sodelavcev Župnij ske karitas je mnogim očem nevidno. Vsak mesec priprava paketov, dežurstvo ob delitvi pomoči, urejanje oblek in obutve, delovni sestanki, razvoz paketov, obiski faranov in občanov po domovih za starejše, priprava voščil za praznike in še marsikaj se bi našlo, zato Bog vam povrni". Posebej se je zahvalil tudi dosedanjemu županu in zdajšnjemu poslancu državnega zbora Bojanu Čebeli, "ki je vedno podpiral in tudi spremljal našo Župnijsko karitas in v zadnjem času kljub nekaterim nasprotovanjem dosegel, da so bili organizaciji dodeljena višja denarna sredstva iz občinskega proračuna za naše delo". Vsem požrtvovalnim sodelavcem se je zahvalil tudi predsednik Škofijske karitas Ljubljana Marko Čižman, ki je dejal, da ponuditi pomoč ni stvar starosti, ampak ognja v sebi. "Hvala, da se trudite, da radi živite in mislite na druge. Hvala tudi vsem, ki verjetno nikoli ne boste v špici novic na RTV Slovenija ali kje drugje. Pomembno je, da Bog vidi vaše delo, naj ga tudi blagoslovi." Klicu po dobrodelnosti so se tako odzvali tudi številni glasbeni in plesni gostje. Folklorna skupina Coklarčki, Primož Rus in njegovi prijatelji Marta Kržič, Dejan Mesec in Boris Bezeg, Primož Križaj, citrarki Brigita Nagode in Urša Rožmanc, Kvartet za vas, Ansambel Jurčki, plesna skupina Frajle, Ansambel Jelen, Klapa Lumin, Komorni zbor Limbar in voditeljica Slavi Košir so priredili prijeten večer in s svojim nastopom dodali kamenček v mozaik dobrote. Rok Mihevc Otroška folklorna skupina Coklarčki FS Bistra in Tamburaši Borovnica na Vinkovačkih jesenih 8.-11. september - Ko smo se v četrtek zbirali na avtobusni postaji za odhod v Slavonijo, je padalo kot iz škafa. Mi pa smo se dobre volje stiskali pod premajhno streho. Dež pred odhodom namreč pomeni, da bo na končni postaji sonce in da se bomo imeli lepo na gostovanju. Vzdušje do Vinkovcev ni pojenjalo. Namestili smo se v hotel v centru mesta in se kljub pozni uri še pred spanjem prvič sprehodili po korzu in merili utrip kraja. V petek se je vlakec Folklorne skupine Bistra kot otvoritvena točka Folklornega festivala Slovenija v Slavoniji zapeljal po odrskih deskah. Tam-buraška skupina Borovnica, ki se je predstavila takoj za nami, pa je iz grl vseh 400 slovenskih udeležencev izvabila »Čebelice, čebelice ...« Prizorišče se je napolnilo z pozitivno energijo, da so »kocine šle pokonci«. Vsaka naslednja skupina je bila enako pospremljena z gromkim odobravanjem, da smo uživali na in pod odrom. V soboto se je vsa zgodba ponovila z novimi nastopajočimi in istimi gledalci. Vinkovačke jeseni so se komaj dobro začele, a so na vsakem vogalu mesta igrale tamburice in plesalo se je Slavonsko kolo. Na glavnem odru so se predstavljale folklorne skupine, zvečer pa znani gostje. V vso dogajanje smo se lahko vključili ali pa ga aktivno opazovali s terase hotela. Orga- nizator nas je nagradil z vodenimi ogledi Vinkovcev, Dakova in Vukovarja, tudi vinska klet je bila vmes. Naša vodička bi rekla, da je bilo Kratko, a sladko. V nedeljo smo si ogledali po- vorko petdesetih otroških folklornih skupin in bili spet priča zelo dobri organizaciji. Otroci zmorejo omehčati še tako trdo srce, ko so oblečeni v noše korakali v ritmu tamburic, pa so se nam srca kar topila. Slovo je prišlo prehitro. Okusili smo le uvod v Vinkovačke jeseni, a nas je vse navdušilo dogajanje na vsakem koraku središča mesta. Živahna je bila tudi pot nazaj v Borovnico, kjer smo se vsak v svojih vtisih razkropili po svojih domovih. Do četrtka, ko bomo spet vadili z mislijo na naslednji festival. (LK) NAS CASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 34 N as Občina Borovnica 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Ramovšev simpozij, razstava in dialektološki posvet Septembrski dogodki ob sedemdesetletnici smrti pomembnega slovenskega jezikoslovca, akademika prof. dr. Frana Ramovša V septembrski številki Našega časopisa je Simona Stražišar, bibliotekarska specialistka v borovniški knjižnici dr. Marje Boršnik, objavila prispevek o pomembnem slovenskem jezikoslovcu ter soustanovitelju univerze in akademije v Ljubljani, dr. Franu Ramovšu. September je bil usoden mesec za pomembnega slovenskega jezikoslovca, akademika in univerzitetnega profesorja dr. Frana Ramovša. Rodil se je 14. septembra in umrl 16. septembra. Od 20. do 23. septembra 2022, sedemdeset let po njegovi smrti, pa so se z različnimi prireditvami v okviru Ramovševega tedna na SAZU in ZRC SAZU ter na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani poklonili njegovemu spominu ter obsežnemu znanstvenemu delu na področju slovenske dialekto-logije in historične slovnice. Ze 16. septembra, na dan njegove smrti, je delegacija SAZU položila venec na njegov grob na ljubljanskih Zalah. 20. septembra je v Atriju ZRC na Novem trgu 2 potekal Ramovšev dan - mednarodno srečanje in dan Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Po pozdravnih besedah ministrice za kulturo dr. Aste Vrečko, predstavnice Evropske federacije nacionalnih jezikov dr. Sabine Kirchmeier, predsednika SAZU dr. Petra Štiha in direktorja ZRC SAZU dr. Ota Lutharja je o delovanju in dosežkih inštituta spregovoril njegov predstojnik dr. Kozma Ahačič, delo in načrte pa so predstavili člani posameznih sekcij inštituta. Navzoči so bili tudi predstavniki nacionalnih jezikoslovnih ustanov, ki tako kot Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša za slovenščino skrbijo za posamezne nacionalne slovanske jezike. Popoldne je sledilo še njihovo srečanje z mediji. Istega dne ob 18. uri so v avli Filozofske fakultete odprli razstavo, posvečeno Franu Ramovšu, razdeljeno na več etap v njegovem življenju in delu. Zbrane so pozdravili rektor ljubljanske univerze dr. Gregor Majdič, dekanja Filozofske fakultete dr. Mojca Schlamberger Brezar in prestojnica ljubljanske slovenistike dr. Mateja Pezdirc Bartol. Sledila je predstavitev prenovljene in dopolnjene bibliografije dr. Frana Ramovša, ki jo je pripravila upokojena bibliotekarka slovenistične in slavistične knjižnice na Filo- zofski fakulteti Anka Sollner Perdih. Na razstavi je bil predstavljen le tipkopis, bibliografija pa bo v celoti izšla v eni izmed slavističnih publikacij leta 2023. Bibliografija, pripravljena ob sedemdestletnici Ramovševe smrti, sledi podatkom iz prve objave njegove bibliografije v Slavistični reviji 1950, ki jo je pripravil Zvonko A. Bizjak, preverja in dopolnjuje te podatke ter dodaja objave, ki so izšle po Ramovševi smrti. Urejena je kronološko, znotraj enega leta pa glede na tipologijo dela oziroma na dolžino razprave, članka, recenzije, polemike ipd. Večji del bibliografskih enot vsebuje tudi spletne povezave do polnega besedila, kar bo marsikomu skrajšalo čas iskanja tiskanega gradiva v knjižnicah. Na koncu prireditve je dr. Vera Smole predstavila rdečo nit za ogled razstave, ki bo odprta do konca oktobra, pojasnila, kako so potekala dela za postavitev razstave ter da sta pri izvedbi sodelovali Filozofska fakulteta (Oddelek za sloveni-stiko ter bibliotekarke Knjižnice Oddelka za slovenistiko in Oddelka za slavistiko) ter ZRC SAZU (dr. Karmen Kenda Jež in knjižnica z bibliotekarko Alenko Porenta). Zahvalila se je tudi Ramovševim sorodnikom za udeležbo na razstavi ter za dragoceno slikovno gradivo, ki je obogatilo vpogled v jeziko-slovčevo biografijo, hkrati pa bo dopolnilo v arhivu SAZU shranjeno njegovo zapuščino. 21. septembra je na SAZU, v okviru II. razreda za filološke in literarne vede, potekal Ramovšev simpozij. Na njem je poleg uvodnega nagovora predsednika SAZU dr. Petra Štiha spregovorilo še 16 govorcev (dr. Marko Snoj, Anka Sollner Perdih, dr. Alenka Šivic-Dular, dr. Irena Orel, dr. Jožica Škofic, dr. Gerhard Neweklowsky, dr. Han Steenwyjk, dr. Matej Šekli, dr. Andreja Legan Ravnikar, dr. Majda Merše, dr. Irena Breznik Stramljič, dr. Marko Jesenšek, dr. Marija Stanonik, dr. Marc L. Greenberg, dr. Emil Tokarz in dr. Mihaela Koletnik), ki so predstavili pomen Ramovševe- ga dela na področjih zgodovine slovenskega jezika in slovenskega jezikoslovja, slovenske dialektologije, naglasoslovja slovenskega jezika, imenoslovja, geolingistike in ne nazadnje o njegovem delu pri ustanavljanju ljubljanske univerze, filozofske fakultete ter dolgoletnih prizadevanjih za slovensko akademijo. Zadnja dva dni Ramovševega tedna, 22. in 23. septembra, pa je v Prešernovi dvorani SAZU potekal 4. Slovenski dialek-tološki posvet. Na srečanju so predstavili delo Frana Ramovša na področju slovenske dialek-tologije, novejše dialektološke raziskave slovenskega jezika (naglasoslovje, oblikoslovje, besedoslovje, frazeologija, geo-lingvistika), rezultate sodobne slovanske dialektologije in primerjalnega jezikoslovja ter je-zikovnozgodovinske in etimo- loške raziskave. Nastopilo je 37 referentov iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Slovaške, Poljske, Belorusije in Rusije. Ob Ramovševih obletnicah ter ob njegovi smrti je bilo napisanih več prispevkov o njegovem obsežnem delu na različnih področjih slovenskega in slovanskega jezikoslovja, o njegovem organizacijskem delu pri ustanavljanju univerze in akademije, manj pa o njem kot znanstveniku, sodelavcu in prijatelju. V posebni luči ga prikazuje korespondenca s kolegoma na univerzi in akademiji, dr. Raj-kom Nahtigalom in dr. Francetom Kidričem, skoraj trideset let trajajoče dopisovanje z urednikom Južnoslovenskega filologa akademikom dr. Aleksandrom Beličem ter najbolj osebno s slovaško jezikoslovko dr. Zelimiro Gašparikovo. In kakšen je še bil naš pomembni Borovničan? Izbrala sem malo starejši in zelo ganljiv opis dr. Franceta Kidriča v pismu Ramovšu, poslanem iz Rogaške Slatine 26. marca 1940, kjer je spregovoril o Ramovšu kot prijatelju in strokovnjaku, »kakršnega sreča človek samo enkrat v življenju«. Dragi prijatelj, prejel sem pismo, kakršnega še nikoli nisem bral in kakršnega nikoli več ne bom dobil, razen če mi napišeš Ti še drugega. Tvoja topla prijateljska beseda se je dotaknila vseh stvari, ki brnijo v meni ob misli na preteklost in bodočnost. Vsa-kikrat, ko mi je kdo namigoval, da me življenje vendarle še ni strlo, sem se iznova zavedel, da bi me bilo strlo, ako ne bi imel Tebe, ki si si v Svoji brezmejni srčni dobroti določil za življenjsko nalogo, prijateljem pomagati, a si pri meni to Svojo težnjo še podvojil. Tvoje pismo mi je privabilo roso v oči /.../. Če bi hotel nanizati vse, za kar sem ti in Ti moram biti hvaležen, bi bila vrsta daljša od moje bibliografije, ki jo naglašaš. Hvala Ti za vse: za prijateljstvo, ki je bilo vedno čisto in iskreno; za neštevilne usluge, med katerimi je mnogo takih, ki jih od koga drugega niti sprejeti ne bi mogel; za strokovno drugovanje, ki mi je pomoglo iz raznih dvomov; a zlasti še za obljubo, da mi hočeš ostati to, kar si mi bil do zdaj: prijatelj, kakršnega sreča človek samo enkrat v življenju. (Pisma Franceta Kidriča Franu Ramovšu, 2001, str. 114). Anka Sollner Perdih NAS CASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 35 N as Občina Borovnica 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 i BOŠTJAN ZAKRAJŠEK za župana Borovnice H Kot župan se bom v prvi vrsti osebno in v sodelovanju s člani Neodvisne liste ZA razvoj Borovnice zavzel in vložil ves svoj trud v čim hitrejšo izvedbo spodnjih projektov. jj PROMETNA INFRASTRUKTURA v celotni Borovnici, predvsem regionalne ceste Pako-Breg-Borovnica-Dol. Nedopustno je, da omenjena cesta po toliko letih obstoja občine Borovnica in po številu tragično preminulih ni opremljena s pločnikom, po katerem bi pešci, predvsem pa otroci, kadarkoli, tudi v mraku, varno prišli v šolo, trgovino oziroma v center Borovnice. POSODOBITEV BOROVNIŠKEGA VODOVODA ki nam s čisto pitno vodo omogoča življenje in predstavlja enega izmed osnovnih pogojev zdravja. Količina in kvaliteta vode v Borovnici niha in jo moramo zato včasih celo prekuhavati. Zaradi tega je potrebno takojšnje dokončanje izgradnje črpališča v Kotih in nadgradnja vodovoda. PRESELITEV KNJIŽNICE katere projekt se je po nakupu zgradbe TUŠ Jurček ustavil zaradi neizbranega ponudnika. IZGRADNJA SONČNE ELEKTRARNE na strehi šole, ki bi zaradi energetske samozadostnosti poskrbela za ogromen prihranek. ŠIRITEV VRTCA saj noben otrok ne sme ostati pred vrati. IZGRADNJA BRVI ČEZ BOROVNIŠČICO saj je bil ta projekt, ki ne bi terjal veliko finančnih sredstev, stanovalcem blokov obljubljen. ODLOČNA IN HITRA UREDITEV ZADEV ki so nujno potrebne za dobro življenje občanov v borovniški kotlini. SPOSTOVANE BOROVNICANKE, CENJENI BOROVNIČANI! Sem Boštjan Zakrajšek, ki s podporo skupine volivcev ter Neodvisne liste ZA razvoj Borovnice kandidiram za župana Borovnice. Za ta korak sem se odločil, ker želim dati lasten prispevek kraju, kjer sem se rodil, odraščal, si ustvaril družino in prijeten dom. Politično sem neopredeljen in kot tak nimam težav s sprejemanjem različnih ideologij, prepričanj in razmišljanj. Moja odlika je povezovalnost,strokovnost in odločnost. O borovniški lokalni politiki sem začel intenzivneje razmišljati pred leti, saj kot občan Borovnice nisem bil zadovoljen z izvedbo nekaterih občinskih projektov, ki so kljub velikim obljubam aktualnih občinarjev ostali nedokončani, so se postopki za realizacijo le-teh nedopustno dolgo vlekli, se zaradi tega tudi večkrat podražili ali pa celo padli v vodo. Zagotavljam vam, da bi omenjene zadeve reševal hitreje ter bolje, saj imam kot ekonomist in dolgoletni uslužbenec v javni upravi veliko kilometrine ter izkušenj. Glede na podatke ocenjujem, da je občina Borovnica, ki je tudi članica Ljubljanske urbane regije (ki združuje 26 občin), slabo izkoristila politiko črpanja denarja iz fundacij, države in EU skladov. S pomočjo omenjenega združenja bi lahko dosegali pomembne cilje za Borovnico. Kot regija smo močnejši in nas država zato sliši. Sem zelo realen človek, zato vas ne bom zavajal in z izmišljenimi obljubami gradil gradove v oblakih. Poudaril bi tudi, da sem rojen Borovničan in kot tak poznam vas, vaše potrebe, želje in pričakovanja. Zato smo s skupino občanov, s katerimi imamo iste poglede na razvoj in vodenje občine ustanovili Neodvisno listo ZA razvoj Borovnice. Omenjena lista se bo tako kot jaz primarno zavzemala za dobrine, ki bodo v dobro VSEM prebivalcem Borovnice. VOL. ENOTA 1 CENTER BOŠTJAN PERVINŠEK mag. graf. inžinir // grafični oblikovalec BORIS NEMEC dipl. družb. informatik // serviser telekomunikacij SIMON ŠKRJANC strojni tehnik / pismonoša ŠPELA ZORC kozmetični tehnik / podjetnica, direktor BRIGITA KOS dip. vzgojiteljica / podjetnica, direktor KARMEN RAZBORNIK gimnazijski maturant // vodja vpisnika na sodišču BOJAN MIHEVC ekonomski tehnik// oskrbnik VOL. ENOTA 2 OKOLICA BOŠTJAN ZAKRAJŠEK dipl. ekonomist // višji pravosodni policist-operativni vodja BRIGITA PETROVČIČ finomehanik // univerzitet. zastop. z licenco, podjetnica DOMEN ČERIN dipl. varst-voslovec inf. varnosti// sodelavec v nabavi JOŽKO KOŠIR kmetijski tehnik // kmet, podjetnik, direktor IRENA BREZOVŠČEK poslovna sekretarka // referent ANDREJA BIZJAN kmetijski tehnik// učiteljica PREDVOLILNO SREČANJE Vabimo vas, da se z nami podružite na predvolilnem srečanju z golažem, v soboto, 12. novembra 2022 ob 14. uri v domu krajanov na Dolu. Se vidimo! Neodvisna Lista ZA razvoj Borovnice Kot župan bom s svežino, idejami in znanjem popeljal Borovnico v lepše, boljše čase. Ne bom dovolil, da bo postala spalno naselje in da se sredi poletja ob petkih in sobotah v centru Borovnice nič ne dogaja. Z akcijami in s pomočjo društev moramo zainteresirati vse občane, da se rekreirajo, kulturno udejstvujejo, sodelujejo, ... da so pravzaprav aktivni na vseh področjih in tako polno živijo. Delovanju društev bom dal velik poudarek, saj so oni gonilna sila družabnega življenja v Borovnici. Sem športnik in med drugim tudi predsednik Šahovskega kluba Borovnica, zato sem zelo naklonjen obogatitvi Borovnice z ustrezno športno in tudi drugo infrastrukturo, ki je pomembna za naš kraj. Zato bom ob izvolitvi za župana del nogometnega igrišča, ki leži na mojem zemljišču, v skladu z dogovorom podaril nogometnemu društvu oziroma občini. Naj bo to moj skromni prispevek razvoju Borovnice. Spoštovane Borovničanke, spoštovani Borovničani, kot sem že omenil, sem strokoven, povezovalen in odločen. Ker želim vpeljati nov veter v občinsko delo in biti prisoten na vseh področjih, tudi na terenu, ne bom suhoparen "pisarniški" župan. Bom vaš prijatelj. Tudi če boste v stiski, bodo moja vrata za vas vedno odprta. S spoštovanjem, BOŠTJAN ZAKRAJŠEK kandidat za župana občine Borovnica Naročnik oglasa je Boštjan Zakrajšek in Neodvisna lista ZA razvoj Borovnice. NAS CASOPIS 508 / 24. 10. 2022 CM K 36 N OS Občina Horjul 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Županova beseda Uspešno delo na projektih za skupno dobro Spoštovane občanke in občani. Po dolgotrajnem sušnem obdobju po navadi vedno pride do obilnega deževja, kar se je zgodilo tudi tokrat konec septembra in v začetku oktobra. V kratkem obdobju smo imeli kar dvakrat močne nalive, ki so povzročili velike poplave na določenih predelih občine. Na srečo voda večje škode pri nas ni povzročila, kar je še enkrat potrdilo, kako pravilno je bilo, da smo se odločili za ureditev protipoplav-ne varnosti. Tudi sam sem šel po prvem deževju preveriti, kakšno je stanje pri nekaterih zadrževalnikih hudourniških voda in sem ugotovil, da so dobro opravili svojo nalogo. V vmesnem času med prvim in drugim deževjem smo tudi poskrbeli za čiščenje in odvoz materiala, ki ga prinese hudournik. Z upravljalcem vodotokov, podjetjem Hidrotehnik, pa smo se tudi dogovorili, da pristopimo k čiščenju Šujice in Horjulščice. Počistili smo bre-žine obeh vodotokov, saj s tem ob nalivih preprečujemo nastanek naravnih jezov in izlivanje vode po poljih. Seveda se vse te aktivnosti izvajajo pod nadzorom rečnega nadzornika, samo čiščenje pa financira država. Naj omenim še to, da vse te aktivnosti potekajo po navodilih direkcije za vode, ki tudi bdi nad stanjem vodotokov ob povečanem deževju ali višji stopnji nevarnosti. Če bi vodo kar pustili, da odteče vsa naenkrat, bi se v nižje ležečih občinah ubadali z bistveno hujšimi posledicami, kot so jih povzročile zadnje poplave. Sicer pa izkoriščamo trenutno situacijo, kjer so praktično idealne razmere za vse gradbene aktivnosti in pospešeno gradimo oziroma delamo na vseh odprtih gradbiščih. Želimo, da izvajalci del čim več naredijo še pred zimo. Gradnja kolesarske ceste proti Vrhniki dobro napreduje, z ekipo na terenu pa delamo vse, kar je v naši moči, da bi bilo čim manj cestnih zapor, da boste lahko čim bolj nemoteno vozili po naših cestah. Veseli me tudi, da so v Ža-žarju že postavili čistilno napravo in nadaljujejo z gradnjo posameznih rokavov kanalizacijskega omrežja. Naj omenim še to, da smo tudi letos zamenjali stare luči javne razsvetljave z novejšimi varčnimi, tako da bo vidnost pešcev in kolesarjev čim boljša v mesecih, ki so pred nami, ko so dnevi vedno krajši, noči pa daljše. V torek, 18. oktobra, smo svečano odprli tudi prizidek k vrtcu v Horjulu. Gre za pomembno pridobitev, s katero skrbimo za naše najmlajše in njihove družine. S pravilnimi odločitvami in sodelovanjem občinskega sveta ter seveda ekipo na občini, ki mora pripraviti vso zajetno dokumentacijo, so takšni projekti nekaj lepega, saj se vsi vpleteni zavedamo, kako je to pomembno za celotno skupnost. Župan Janko Prebil Čiščenje vodotokov za manj poplavljanja Med zadnjim deževjem, kjer smo v dveh obilnih pošiljkah doživeli tudi poplave nizvo-dno ob obeh glavnih vodotokih v občini, se je pokazalo, da so bili vsi dosedanji ukrepi nujni in so se izkazali kot dobra zaščita ob deročih hudourniških vodah. Da bodo vodne poti proti Ljubljani dobro pretočne in ne bo prihajalo do gmotne škode zaradi poplav, so se začela dela na vodotoku Šujica od Vrzdenca do Lesnega Brda in na Horjulki od Lesnega Brda proti Horjulu vse do čistilne naprave. Namen te akcije je sprostiti pretok vodotokov z namenom preprečevanja poplavljanja ob naslednjih večjih nalivih. Peter Kavčič, Foto: občinski arhiv Gradnja čistilne naprave v Žažarju Začela se je obnova vodovoda v Horjulu in Ljubgojni Gradbena dela v Žažarju nemoteno potekajo, od sredine oktobra pa tudi že stoji čistilna naprava. Seveda bo še kar nekaj časa trajalo, preden jo bodo izvajalci del priklopili na kanalizacijsko omrežje in bo lahko služila svojemu namenu. Župan Janko Prebil je z napredovanjem del zadovoljen in je v nenehnem stiku s predstavniki vaščanov glede same gradnje. Gre za na- pravo, ki je primerne velikosti, da bo pokrila čiščenje odpadnih voda v tem delu naše občine. Ob gradnji kanalizacijske omrežja se hkrati ureja tudi ostala infrastruktura. Tako se gradi meteorna kanalizacija, telekomunikacijsko omrežje in obnavlja vodovod. Po končanih delih bo sledila tudi preplastitev asfaltnih površin. Na občini se zahvaljujejo vaščanom in uporabnikom cest za strpnost in potrpežljivost. Besedilo in foto: Peter Kavčič Začela se je gradnja oddajnika v Samotorici V sredini oktobra so začeli z gradnjo telekomunikacijskega oddajnika v Samotorici, ki bo pokrival obe dolini. Torej polhograjsko skupaj s Šentjoštom in Butajnovo ter na horjulsko stran za boljši signal na Vrzdencu in v Žažarju. Oddajnik bo visok približno 30 metrov. Investitor je telekomunikacijski operater A1 s partnerji. Gre za projekt, kjer sta dve sosednji občini z združenimi močmi uspeli z veliko vloženega časa in truda urediti vse, kar je bilo potrebno, da bodo prebivalci občine Horjul in občine Dobrova - Polhov Gradec končno lahko koristili močnejši signal na mobilni telefoniji. Oddajnik bo opremljen s tremi antenami. Od tega bosta dve usmerjeni na polhograj- sko stran, ena pa na horjulsko, skladno s tem pa si bosta občini razdelili tudi stroške projekta. Peter Kavčič Foto: občinski arhiv Podpispogodbe za obnovo dela vodovoda. Občina Horjul se je sredi oktobra lotila obnove vodovoda in vodovodnih priključkov Cvetlične poti in Vrtne ulice. Na občini glede na vso zbrano dokumentacijo in predvidena dela ocenjujejo vrednost projekta na približno 32.000 evrov brez DDV. Podpisana je tudi pogodba z izvajalcem del Janez Marolt s.p. ki bo z deli začel že v sredini oktobra. Na dosedanjem omrežju imamo v Horjulu in v Ljubgojni težave zaradi stare napeljave, saj po meritvah na občini beležijo kar med 20 % in 25 % izgube. Župan Janko Prebil ob tem tudi poziva vse občane, da v primeru, da opazite napake na omrežju, da prihaja voda na površje ali do vidnega puščanja, nujno takoj obvestite pristojne na občini Horjul. Peter Kavčič Foto: občinski arhiv Plaz ogrozil stanovanjski objekt Močno deževje v septembru je povzročilo nemalo težav, poleg poplav na poljih je prišlo tudi do plazenja, kar je zahtevalo takojšnje ukrepanje in s tem preprečevanje velike gmotne škode. Župan Janko Prebil je takole pojasnil vse skupaj: "V noči med 15. in 16. septembrom se je sprožil plaz na cesti Horjul-Ramovš. Nad plazom se nahaja stanovanjski objekt, ki je je bil zaradi tega ogrožen. Zaradi preprečitve nadaljnjega plazenja smo takoj začeli s sanacijo brežine, da ne bi prišlo do dodatne škode.'' Vzdrževalec občinskih cest je izvedel kamnito zložbo (kamen v betonu) z odvodnjavanjem zaledne vode. Z izvedbo kamnite zložbe se je tako preprečilo nadaljnje plazenje ter zaščitilo objekt. Cesta se je na tem delu zaradi kamnite zložbe malo razširila ter ima sedaj tudi boljšo preglednost. Peter Kavčič Foto: občinski arhiv Teren nad cesto so utrdili s kamnito zložbo. NAS CASOPIS 508 / 24. 10. 2022 CM K 37 N OS Občina Horjul 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vse najboljše za 109 let! Neverjetno, kakšno življenjsko zgodbo ima za sabo slavljenka Tilka Bračun, ki stanuje v domu starejših v Horjulu že 5 let. Lahko vam zaupamo tudi to, da je po podatkih statističnega urada druga najstarejša prebivalka Republike Slovenije. Pred kratkim, natančneje 26. septembra, je v krogu svojcev in prijateljev praznovala neverjetnih 109 let in se v dobri družbi poveselila ob tem častitljivem dogodku. Direktorica doma starejših Deos Horjul Silva Janežič je s temi besedami opisala praznovanje: "Gospa je skromne narave, zato smo tudi praznovanje naredili v mirnem duhu, in sicer v krogu najbližjih sorodnikov, sostanovalcev, zaposlenih ter župana Občine Horjul Janka Prebila. Zapeli smo nekaj pesmi in prebrali pismo predsednika države Boruta Pahorja, ki ji je voščil ob njenem pra- Gospe Tilki je za 109. rojstni dan voščila tudi direktorica doma Silva Janežič. zniku in se hkrati opravičil za svojo odsotnost.'' Po pripovedovanju svojcev je Tilka še pri 104 letih pekla potice in sama izdelovala rezance ter tudi na tak način skrbela za aktivnosti, ki so jo razveseljevale. In še čisto na kratko nekaj iz njenega dolgega življenja: Tilka Bračun se je rodila leta 1913. Osnovno šolo je kon- čala v Ljubljani in se priučila za pletiljo. Zaposlila se je v Pletenini, kasneje pa je delala v Saturnusu. V pokoju je ohranila aktivno življenje in nadaljevala s pletenjem in šivanjem gobelinov, kar je rada počela tudi že v mladosti. Rada je kuhala in pila kavico v družbi prijateljice. V Center starejših Horjul je prišla spomladi leta 2017. Še tri mesece Slavljenka je še pred nekaj leti sama pekla potice. pred prihodom v dom je sama hodila v trgovino in si vsak dan skuhala kosilo, čistila in samostojno živela v svojem stanovanju. Zelo rada je pekla potice. Recept za potico seveda dobro poznamo, ko pa smo jo vprašali še po receptu za dolgo življenje, je Tilka zelo jasno in direktno odvrnila: "Skromnost pri hrani in pijači, pa tudi povsod drugod." Peter Kavčič, Foto: Arhiv Deos Horjul Teden otroka Obisk DSO Horjul ob dnevu Alzheimerjeve bolezni Kot vsako leto, smo tudi letos obeležili v našem vrtcu Teden otroka, ki je potekal od 3. do 7. oktobra 2022. Tema letošnjega Tedna otroka je bila SKUPAJ SE IMAMO DOBRO. Prijateljstvo je nekaj, po čemer otroci najbolj hrepenijo in to dosegamo s ciljem, da med otroci razvijamo prija- teljstvo, povezanost, druženje, skupne dogodivščine, sproščenost in zabavo. Vzgojitelji smo za otroke pripravili zanimive dejavnosti: • dan eksperimentov, • športni dan v Športnem parku Horjul za starejše otroke in poligon na igrišču vrtca za mlajše otroke, • čutno pot, • predstavo Medved in klobuk, • kostanjčkov piknik. Te dejavnosti so otroke spodbujale k ustvarjalnemu razmišljanju, igrivosti, razvijanju domišljije, gibanju in druženju. Zelo smo uživali! I.K. Enaindvajsetega septembra je Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni oziroma demence. Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki jo povzročajo spremembe na možganskih celicah in se kaže z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, prepoznavanja, razumevanja, računskih in učnih sposobnosti ter govorjenja, izražanja in presoje. Modra spominčica predstavlja spominjanje in je zato simbol demence. Iz DSO Horjul so nas povabili, da se jim pridružimo na skupnem sprehodu ob Svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni. K njim so se na obisk odpravili otroci iz skupine Metulji, stari 5-6 let. Varovanci DSO in vrtčevski otroci so skupaj odšli na krajši sprehod po Horjulu. S seboj so nosili modre balone in papirna- te spominčice, ki so jih izdelali varovanci doma starejših. Krajši sprehod so zaključili na občinskem trgu, kjer so skupaj zapeli nekaj ljudskih in otroških pesmic. Srečanje so sklenili v atriju Doma starejših, Vabilo kjer so jim zaposleni pripravili pogostitev. Otroci so jim v slovo pomahali s podarjenimi baloni in spominčicami ter jim obljubili, da jih kmalu spet obiščejo. B. R. Klekljarske urice na Vrzdencu DU Vrzdenec vabi na klekljarske urice, ki bodo potekale v gasilskem domu Vrzdenec od 10. 10. 2022 dalje, vsak ponedeljek od 18. do 20. ure. Udeležba je brezplačna. Zaradi omejenega števila mest so zaželene prijave na tel. 031 439 020. Vabljeni! NAS CASOPIS 508 / 24. 10. 2022 CM K 38 N OS Občina Horjul 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Gasilsko tekmovanje uspešno izpeljano kljub močnemu deževju Taktična mokra vaja je vsebovala tudi premagovanje ovir ter vstop v objekt. Zadnji konec tedna v septembru je v Horjulu potekalo Občinsko gasilsko tekmovanje treh zvez, torej Horjul, Dolomiti Polhov Gradec in Brezovica. Nazadnje so se gasilci vseh starosti, torej od otroških kategorij, do članov in veteranov v Horjulu pomerili prav v času pred pandemijo koronavirusa. Tekmovanje je potekalo na dveh lokacijah, in sicer pri OŠ Horjul in v športnem parku Horjul ter prostorih Huliota. V soboto, 24. septembra, je v dvorani OŠ Horjul in njeni okolici potekalo gasilsko tekmovanje za pionirje in mladince, ki so ga tudi tokrat odlično izpeljali in organizirali pod okriljem GZ Horjul. Matej So-tošek, predsednik za mladinski pogon pri gasilski zvezi Horjul je s temi besedami komentiral pestro dogajanje na poligonih: "Tekmovanje ocenjujem kot uspešno. Razveseljuje pa dejstvo, da se je tekmovanja udele- žilo veliko število mladih. Sicer se malenkost pozna upad, ki je predvsem poledica pandemije, spomladi je bilo recimo manj sodelujočih otrok, sedaj pa ugotavljam, da se je ta številka popravila. Seveda se moramo dobro zavedati, kaj je pravzaprav glavni namen takšnega tekmovanja. Rezultati tu v teh starostnih skupinah namreč niso tako pomembni, glavno je druženje, zabava, učenje gasilskih veščin in utrjevanje vrednot, ki veljajo za prostovoljne gasilce. Če povem zelo enostavno, je to v praksi nekako takole. Če se nekdo, ki se pridruži članski operativni enoti, prej ukvarja z gasilstvom še kot otrok, je ta prehod bistveno lažji in boljši. Določene veščine, sisteme in opremo namreč spozna že prej in nato vse skupaj le še nadgradi.'' Seveda tako izvajajo določene vaje, ki so prilagojene različnim starostnim skupinam otrok. Naj si bodo to osnove korakanja in postrojevanja, do ciljanja tarče z vodnim curkom s pomočjo vedrovke in ročne črpalke ali pa že delo s sicer pravimi, a nekoliko manjšimi cevmi s tlakom do Mladina se je najbolj zabavala pri ciljanju v tarčo z ročno brizgalno. tudi vstop v objekt, plezanje po lestvi in preko prepreke, kar je ob vsej opremi, ki jo tekmovalec nosi na sebi, predstavljalo kar dober izziv.'' Kranjec tudi poudarja, da je bila vaja dokaj nova oziroma drugačna od tistih, ki se običajno izvajajo na takšnih tekmovanjih in tudi na gasilski olimpijadi in tu se pozna, da se je morda kakšno društvo manj odločilo za sodelovanje, saj je treba takšno vajo tudi predhodno trenirati. Veseli ga tudi, da so lahko tekmovanje za vetera- ne izvedli pod streho v šotoru športnega parka Horjul in se jim ni bilo treba izpostavljati obilnem deževju. Tekmovanje si je ogledal tudi župan Janko Prebil, ki je zopet izpostavil, kako pomembno je prostovoljno gasilstvo za Horjul. Robert Kranjec pa za konec še dodaja: "Zahvaljujem se tudi podjetju Huliot, ki nas je zopet gostilo na svojem dvorišču, saj za takšno tekmovanje potrebujemo dovolj dolgo in široko večnamensko asfaltno površino. No, vsekakor upam, da bomo v naslednjem županovem mandatu dobili tudi to in bodo treningi in tekmovanja lažje izvedljiva.'' Naši gasilci so se v soboto, 8. oktobra, udeležili tudi regijskega gasilskega tekmovanja v gasilsko-športnih disciplinah GŠTD, kjer lahko izpostavimo uspeh pionirk, ki so Horjulu priborile prvo mesto v konkurenci 18. ekip in drugo mesto članske ekipe Zažarja med 20. ekipami. Besedilo in foto: Peter Kavčič Pestro jesensko dogajanje v Horjulčku 5 barov. Starejše selekcije dobijo tudi posebna gasilska vprašanja, ki so tudi del tekmovanja in spodbujajo, da mladina na ta način utrjuje svoje pridobljeno znanje. Tekmovanje za memorial Matevža Haceta, kot ga poimenujejo gasilci, je na vrsti na vsake dve leti. V nedeljo, 25. septembra, pa je vreme močno ponagajalo organizatorjem, saj se dež nikakor ni ustavil. A kot pravijo gasilci, jih to niti ni pretirano motilo, saj so vajeni dela v takšnih težkih pogojih. Nenazadnje se večina intervencij na terenu zgodi prav v slabem vremenu. Robert Kranjec, poveljnik Gasilske Zveze Horjul, je dejal: "Po treh letih smo se ponovno zbrali v lepem številu in ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem domačim in sosednjim društvom ter zvezam za dobro udeležbo. Gasilci smo vajeni težkih razmer, saj običajno prihaja do reševanja ljudi in premoženja prav ob neurjih. Dež za nas torej ni nikakršna ovira, ampak samo še malo bolj pričara tisti pravi - realni občutek. Letos smo izvedli mokro taktično vajo, ki poleg razvijanja cevi uprizarja Lokal v športnem parku Horjul je v letošnjem letu lepo zaživel in postal priljubljeno zbirališče domačinov in tudi mimoidočih. Pogovarjali smo se z vodjo lokala Saro Majetič, ki se je na veselje vseh obiskovalcev odločila, da se skupaj borimo proti inflaciji. Zato je med šesto in deveto uro zjutraj vsa kava na voljo po akcijski ceni 1 evro! Za dvajset centov je dražja le bela kava, medtem ko pa velja cena en evro za upokojence kar čez cel dan. Upamo si trditi, da je to zelo ugodna cena, če pa to primerjamo s cenami v Ljubljani, je kava v Horjulu skoraj enkrat cenejša. Sara je tudi priznala, da so se lepo prijela razna praznovanja, ki jih organizirajo v Horjulčku: "Ponujamo tudi možnost praznovanja rojstnih dni, zaključene družbe, obletnice, praznovanja, najem prostora, zabave v sodelovanju cateringa s Croissant catering, a moram povedati, da se je za takšne aranžmaje treba predhodno naročiti. Rezervacije kakor tudi dodatne informacije lahko dobite, če nam pišete na horjulcek@gmail.com ali po telefonu na 069 715 842, datumi se hitro polnijo, okto- ber je že polno zaseden, nekaj rezervacij pa imamo tudi že v januarju.'' Lepo se je prijel tudi kotiček za naše najmlajše, ki lahko uživajo v igralih, ki so znotraj lokala, kar bo super trenutek za odmik, ko se lahko z otroci odpravite na kratek popoldanski sprehod. Poleg redne ponudbe čajev so sedaj bogatejši še za BUBBLE TEA (napitek z mehurčki), kjer lahko izbirate med sadnimi in mlečni okusi, latte kavo s bubbli, limonado z okusi z bubbli in celo gin tonic z bubbli. Novo v ponudbi je tudi mesni narezek z različnimi vrstami salam, posladkate pa se lahko tudi s soufleji, torticami, pitami različnih okusov ter palačinkami. Kmalu bodo v ponudbi tudi sendviči različnih velikosti ter okusov in različne okusne solate za odlično malico od znamke Hrustljava skušnjava. Sara je ponosna tudi na to, da bodo v ponudbo vključili najboljše italijanske rogljičke TRE MARIE, kot zanimivost lahko omenimo, da rogljički vsebujejo najboljše sestavine ter 12 let star kvas. Ker prihajajo hladnejši dnevi, vas v novembru čakajo tudi nove zimske pijače, kot so odlični zimski cocktaili, punč, vroče čokolade z okusi. Pekli pa bodo tudi kostanj, kuhali golaž, bograč in klobase. Za več o dogodkih in pestrem programu v novembru in decembru jih lahko spremljate tudi na Facebook in In-stagram profilu horjulček. Peter Kavčič NAS CASOPIS 508 / 24. 10. 2022 CM K 39 N OS Občina Horjul 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Mladi hokejisti odlično štartali v novo sezono V soboto, 8. oktobra 2022, so mladi inline hokejisti odigrali prvi krog prvenstva v mlajših kategorijah v Postojni. Tekmovale so selekcije do 9, do 11 ter do 13 let in v vseh treh so bile zastopane barve Dina-mitov. V selekciji U9 sicer še ne poteka uradna statistika beleženja rezultatov, saj je poudarek na igri in zabavi, ampak lahko vseeno s ponosom omenimo, da so naši fantje zmagali na vseh treh tekmah, ki so jih odigrali. Pri selekciji U11 so bile odigrane prav tako tri tekme, kjer pa so dve izgubili in eno zmagali. Prva tekma proti hrvaškemu Karlovcu se je za naše fante odvila zelo nesrečno in na koncu so fantje nasprotniku morali priznati premoč s 3:2. Drugo tekmo je bil nasprotnik tudi iz V domači horjulski dvorani bodo hokejisti letos le trenirali, tekme bodo vgosteh. Hrvaške, tokrat ekipa Bura Za-dar, ki pa ni imela odgovora na dobro igro mladih dinamitkov. Proti Buri so zabeležili zmago s 4:1. Zadnja tekma selekcije U11 je bila proti ekipi, ki je bila združena iz fantov iz Postojne ter Prevoj, te pa so Horjulčane premagali s kar 8:3. Za zaključek tekmovalnega kroga pa je z izvrstno predstavo poskrbela ekipa Dinamitov v selekciji U13. Fantje so imeli dve tekmi in obe dobili brez prejetega zadetka. Prva tekma je bila proti aktualnim državnim prvakom v tej kategoriji, Dolenjskim toplicam, ki so jih horjulski fantje premagali s 4:0. Zadnja tekma naših je bila proti hrvaški ekipi iz Karlovca, na kateri pa so Dinamiti pokazali izvrstno strelsko formo in Hrvate ugnali s kar 8:0. Prvi tekmovalni dan je bil za horjulski klub precej uspešen, se pa fantje š Mm OMAMITI HORJL ■ ■VPISUJEMO ^gGTM« S. OD la.JFTASIARtlSn ims MOŽEN VSAK PGNEDEUEK. TORi HIH ČORTFK M£D 16:01] Itt 17:3fl! ^ m. i a i,i i tnru * ŠPOFTNi PARK HORJUL 0 JAN LEBEN A Ü4053M54 WWW DINAMlTI SI O® mirHAMHIHDRJtlL že pripravljajo na naslednji krog, ki bo novembra v Novem mestu, nato pa v soboto, 3. 12. 2022, gostimo otroški turnir v domači horjulski dvorani in že sedaj vabimo, da pridete navijat za naše mlade športnike. Tekmovanja v mlajših selekcijah torej že pote- kajo v sezoni 2022/23, medtem ko člani še niso začeli s tekmovanji in se zaenkrat posvečajo predvsem treningom. Pričetek članskega tekmovanja se začne v petek, 21. oktobra, a z nekoliko grenkim priokusom. Žal nas je vse skupaj na začetku močno presenetila odločitev Inline Zveze Slovenije, saj so na uvodnem sestanku pred začetkom tekmovanja določili, da tekme državnega prvenstva Slovenije v sezoni 2022/2023 ne bodo potekale v Športnem parku Horjul. Razlog tiči v dvorani, saj je ta potrebna temeljite prenove (podlaga, streha, ogrevanje ...). Tim Fink je s temi besedami opisal to odločitev zveze: "S to odločitvijo se v HK Dinamiti Horjul nikakor ne strinjamo in smo zelo razočarani in žalostni, da je tako. S tem smo se primo-rani vsakotedensko peljati na tuje igrišče, kjer bo potekala tekma, kar seveda prinaša dodatne stroške, kakor tudi zahteva več časa.'' Vsekakor upamo, da tekme na tujem terenu našim fantom ne bodo predstavljale težav in se bodo zagrizeno, trmasto in uspešno borili s konkurenti vse do končne zmage. V to, da bodo imeli na tekmah podporo tudi horjulskih navijačev, pa seveda sploh ne dvomimo. Še vedno velja vabilo tudi vsem mladim fantom, ki jih zanima ta šport, da se oglasijo s starši na treningu, kjer lahko brezplačno preizkusijo veščine inline hokeja. Besedilo in foto: Peter Kavčič Kolesarski klub Zapravljivček Horjul Od morja na vrh Triglava in še okoli Slovenije - s kolesom in malo peš! Ko ni dovolj, da s kolesom obkrožiš Slovenijo, prekolesariš še od morja do Julijcev in od tam, kjer ne gre več s kolesom, nadaljuješ peš do vrha Triglava! Čeprav se sliši neverjetno, je vse to uspelo mlademu članu KK Zapravljivček Blažu Tolarju. Ekstremni podvigi so očitno zapisani v DNK Slovencev in kar nekaj takšnih ekstremistov imamo tudi tu pri nas v Horjulu. A da lahko počneš stvari, ki so na meji razumnega in tako naporne, da o uspehu na koncu odloča psihična moč, je potrebno ogromno treninga, odrekanja in podpore najbližjih. Blaž Tolar, ki od mladih nog navdušeno kolesari, je v letošnjem poletju izpeljal dva kolesarska podviga in v enega vključil še gorništvo. S kolesom okoli Slovenije -1000 kilometrov na kolesu brez predaha! Blaž Tolar je član horjulskega kluba že 4 leta, sicer pa prihaja iz Žirov. Je zagrizen kolesar, rad pa se poda tudi v gore. Pred dvema letoma je že uspešno opravil s svetovnim izzivom Everesting 8848, ki je dobro znan in visoko cenjen med cestnimi kolesarji. Gre za kolesarjenje na določen vrh, pri tem pa mora kolesar osvojiti 8848 višinskih metrov vzpona, kar pomeni višino Mount Everesta, najvišje gore sveta. Blaž, ki mu dolgotrajni kolesarski napori niso tuji, si je letos poleti postavil izziv, da prekole-sari pot ob slovenski meji. Za ta podvig si je natančno pripravil etape in začrtal pot kolesarjenja. Tako se je v začetku avgusta odpravil na 6-dnevno kolesarjenje, kjer ga je pot vodila najprej na Gorenjsko in preko Vršiča na Primorsko. Naslednji dan je etapo začel na Krasu, od tam je šel preko Italije do slovenske obale in nazaj proti notranjosti. Ta dan SLan Takole izgleda izpis poti okoli Slovenije. se je boril s pravim vročinskim peklom, saj se je temperatura ob segretem asfaltu dvignila preko 43° C. Kdor se spomni, kakšno vroče poletje smo imeli, se verjetno strinja, da to niso bili ravno najbolj idealni pogoji za športne aktivnosti. A Blaž je vztrajal in dan zaključil v Cerknici. Tretji dan ga je pot vodila skozi najbolj mrzel kraj na trasi, ko je prečkal Babno polje. Zatem ga je pot vodila malo čez Hrvaško in potem vzdolž reke Kolpe po slovenski strani do Bele krajine ter preko Gorjancev do Dolenjske. Četrti dan ga je čakala lažja etapa z manj vzponi, vendar se je na poti bojeval z močnim vetrom v prsa. Pot ga je najprej vodila po gričkih vinogradov, potem pa po ravnicah Dravskega polja in Prlekije do Lendave. Toda dejstvo, da je dobro na poti, mu je vlilo dodatnega zagona. Peti dan se je podal po slikovitem in razgibanem Goričkem, se dotaknil Madžarske in krenil do Maribora. Šesti dan ga je čakala zadnja etapa. Začel jo je na najbolj pro» NAS CASOPIS 508 / 24. 10. 2022 CM K 40 N OS Občina Horjul 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Blaž Tolarje takole štartal s kolesom od morja proti Triglavu. Kolesarji KKZapravljivček vabijo v svoje vrste. Blaž Tolar po opravljenm izjemnem podvigu, ko je v enem dnevu s kolesom in še malo peš prišel čisto na vrh Triglava. Na kratko je obiskal Madžarsko. Blaž med postankom na poti okoli Slovenije s kolesom. metni cesti do Dravograda. Na Koroškem je prečkal še Avstrijo in se preko Jezerskega spustil nazaj v Kranj, kjer je tudi sklenil ta dolgi krog po Sloveniji. V vsega šestih dneh je prekolesaril 1189 kilometrov, obiskal vse sosednje države, bil na najvišjem cestnem prelazu in se dotaknil morja. Več kot 1000 km je prekole-saril povsem sam, brez pomoči zavetrja drugih kolesarjev. Na kolesu je imel le torbo z najnujnejšimi stvarmi. Kot je priznal po končanem podvigu, je najtežje prenašal peklensko vročino, na srečo pa so se noge vse dni dobro vrtele in mu ni zmanjkalo moči in volje za poganjanje pedal na njegovi spe-cialki. A to še ni bilo vse za to poletje! V enem dnevu s kolesom in peš od morja na vrh Triglava! V začetku septembra se je Blaž domislil novega podvi-ha, in sicer da bi se odpravil od morja na Triglav. V soboto, 3. septembra, se je ob 20. uri dotaknil morja, se usedel na kolo in krenil na nočno pot do doline Vrat. Iz Kopra je najprej moral zagristi v najdaljši vzpon na Črni kal. Nadaljeval je proti Postojni, Logatcu in Vrhniki vse do Horjula. Tam ga je po treh urah in pol čakala dobrodošlica prijateljev in večerja. Nekaj čez polnoč je pot že nadaljeval proti Ljubljani, sledila je še ravninski del prek Gorenjske do Bleda. Za njim je bilo že preko 180 km. Potem pa so se začeli peklenski vzponi doline Ra-dovne in med drugim tudi težave z mišičnimi krči, ki so ob spustu do Mojstrane popustili. Po novo asfaltirani cesti je pot nadaljeval v dolino Vrat. Cesta se je postavila povsem pokonci, počasi je "prigrizel" do parkirišča, kjer se cesta zaključi in je možno pot nadaljevati samo še peš. Blaž je kolesarjenje od morja do vznožja Triglava zaključil prej kot v osmih urah! A pred njim je bil še strm vzpon na našega očaka. Iz kolesarskih oblačil se je Blaž hitro preoblekel v pohodno opravo. S spremljevalno ekipo je krenil po Tominškovi poti. Kar hitro si je zaradi varnosti nadel plezalno opremo za samovarovanje. Prispel je do Kredarice, kaj kmalu zatem pa je sledil še vzpon na Triglav. Občutki, ko je Blaž prispel na vrh, so bili neverjetni. Ostal je brez besed iz njega pa je kipelo navdušenje. Kar nekako ni mogel verjeti, da je od morja na Triglav prišel prej kot v 12 urah. Ekipa, ki je Blaža na poti na Triglav spremljala, je varno in srečno sestopila na Planiko. Pot so zaključili po lažji poti v dolino Krme. Tradicionalne poletno jesenske aktivnosti KK Zapravljivček Člani kolesarskega kluba Zapravljivček spodbujajo k rekreaciji in bolj zdravemu preživljanju prostega časa že od same ustanovitve. Morda so v širši javnosti še najbolj znani po tradicionalnih vzponih na Koreno. Poleg kolesarskih pa so v zadnjih letih poskrbeli tudi za večilo število vzponov peš. Tako so tudi letos, natanč- neje 28. avgusta, organizirali zaključek kolesarskih vzponov na Koreno. Največ vzponov so opravili Franci Končan (115), Ludvik Leben (107) in Gorazd Petkovšek (80). Člani KK Zapravljivček se sicer dobivajo spomladi in poleti na sredinih kolesarskih rundah. Da pa je v klubu še nekoliko več dogajanja, se je sredi junija dobršen del članov odpravil na 3-dnevno kolesarjenje po italijanskih Dolomitih, kjer so predvsem preizkusili formo in uživali v čudovitih visokogorskih prelazih. Tudi na letošnji dirki po Sloveniji so navijali ob različnih trasah. Nekateri člani so se letos preizkusili tudi na kolesarskih dirkah na Stari Vrh in Javorč. Svoje poletne podvige so zaključili s tradicionalnim kronometrom, kjer so se 10. septembra člani pomerili na 9 km dolgem šprintu po novo asfaltirani cesti proti Brišam. Ob tem so se pridružili še štirje kolesarji, ki so se vabilu z veseljem odzvali. Na kronometru je v ženski kategoriji 1. mesto osvojila Barbara Koblar s časom 11 min 27 s, 2. mesto Andreja Močnik s časom 11 min 58 s ter 3. mesto Barbara Skopec Černigoj s časom 12 min 15 s. Med moškimi je s časom 9 min 59 s 1. mesto dosegel Primož Jereb, 2. mesto Miha Tr-tnik s časom 10 min 13 s in 3. mesto Marko Trček s časom 10 min 40 s. Vsi, ki radi kolesarite in si želite druženja, ste vabljeni, da se jim pridružite v njihov klub. Veseli bodo novih članov in članic. Peter Kavčič Foto: Robi Šušteršič, arhiv KK Zapravljivček Planinski izlet na Lavrovec V sodelovanju s planinskim društvom Horjul smo se dogovorili in se na drugi jesenski dan odpeljali na prvi jesenski izlet. Zapeljali smo se v sončen dan. Iz Horjula proti Vrzdencu in skozi Suhi dol, pa naprej do križišča, kjer smo na vzpetini zagledali naš cilj. Tam smo izstopili. Otroci iz skupin Metulji, Murni in Čebele so se z nahrbtniki na ramenih odpravili sprva po asfaltni cesti, nato po makadamski poti in nato čez travnik na vrh Lavrovca. Med potjo smo si ogledovali okoliške hribe in med njimi smo opazili nam bolj poznanimi Kožljek. Na vrhu smo si pri dveh konjih privoščili po- stanek z malico, nato pa smo krenili naprej na drugo stran, kjer sta nas na avtobusnem počivališču čakala avtobusa. Pot do avtobusa je bila bolj strma. Steza, po kateri smo se spuščali, je bila prepredena s koreninami in obdana z borovničevimi grmički, med katerimi smo opazili kakšno gobo. Nasmejani in rahlo utrujeni smo sedli na avtobus in se odpeljali nazaj v vrtec, kjer nas je že čakalo kosilo. Vreme nam je bilo naklonjeno, pot je bila primerna za otroke in ni bila prezahtevna. Komaj čakamo, da se lahko skupaj podamo na naslednji planinski izlet. B. Č. NAS ČASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 41 N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si H Županov koledar Delo župana je razgibano in zanimivo, predvsem pa zahteva popolno predanost kraju, občanom in njihovim potrebam. Občanom zato želim ponuditi vpogled v moje delo župana občine Dobrova - Polhov Gradec, ki ga letos z veseljem opravljam že 12. leto. Vsak mesec si lahko ogledate izsek iz mojega rokovnika, ki ga redno polnijo sestanki, srečanja z občani in druge obveznosti. Franc Setnikar, župan I. 9. 2022: Na prvi šolski dan sem obiskal vseh šest razredov prvošolcev in jim zaželel lep dan in uspešen začetek šolanja. 3. 9. 2022: Turističnemu društvu Polhov Gradec sem ob 40. obletnici njihovega delovanja podelil občinsko priznanje, in sicer na športnem dogodku Rekord Lovrenca, ki ga je društvo organiziralo. 9. 9. 2022: Skupaj s predsednikom KS Dobrova Francem Smrtnikom sem uradno otvoril prenovljeno cesto LC067151 Žerovnik-Osredek-Topol, na odseku Žerovnik-Osredek. Poleti je bila namreč zaključena prenova skoraj kilometer dolgega cestnega odseka. II. 9. 2022: Prebivalci Šentjošta so ta dan praznovali tradicionalni Farni dan, na katerem so tri šentjoška društva obeležila tudi svoj jubilej - KPD Ivan Cankar Šentjošt je praznovalo 70 let, ŠD Šentjošt 40 let in Študentsko društvo Silaq 20 let. Farnega dneva sem se udeležil tudi jaz in med drugim društvom podelil priznanja ob njihovih obletnicah. 12. 9. 2022: Udeležil sem se 12. redne seje sveta KS Polhov Gradec. 14. 9. 2022: Ogledal sem si prenovljeno ambulanto družinske medicine na Dobrovi, v kateri deluje zdravnica Neli Grosek, dr. med. spec. 16. 9. 2022: Z županom Občine Horjul Jankom Prebilom sva otvorila cesto Brezje-Podolnica, s čemer je bil projekt za prenovo cestnega odseka še uradno zaključen. 17. 9. 2022: Na terenu sem si ogledal, v kakšnem stanju so ceste po petkovih poplavah. 17. 9. 2022: Udeležil sem se slavnostnega prevzema gasilskega vozila GVC-2 v PGD Butajnova - Planina. 23. 9. 2022: S članico KS Dobrova Martino Trček sva poskrbela za otvoritev prenovljenega območja Poti do Andrejčka. 24. 9. 2022: Na Dobrovi je letos potekalo 9. srečanje društev upokojencev na območju Ljubljana Vič - Rudnik, ki sta ga organizirala OZDU Ljubljana Vič - Rudnik in Društvo upokojencev Dobrova. Dogodek je zaznamoval bogat kulturni program, jaz pa sem nagovoril vse zbrane. 28. 9. 2022: Na 21. redni seji občinskega sveta smo obravnavali šest točk dnevnega reda. 29. 9. 2022: Sestali smo se s predstavniki KZ Dolomiti in potencialnim investitorjem v zvezi z možnostmi prenove objekta kmetijske zadruge na Dobrovi. 30. 9. 2022: S predsednico KS Črni Vrh Tončko Dolenc sva uradno otvorila več investicij na območju Črnega Vrha z okolico, ki so bile izvedene v zadnjem letu (asfaltiranje cestnih odsekov, ureditev brežine ...). 1. 9. 2022-30. 9. 2022: Večkrat sem si ogledal gradbišča po občini, da bi preveril, ali projekti potekajo skladno z načrti. Že od leta 2010 ima župan Franc Setnikar v želji po aktivnem in ažurnem reševanju težav in izzivov vsako sredo, med 14. in 17. uro, vrata svoje pisarne odprta. Tako vsako leto sprejme okrog sto občank in občanov, s katerim poskušajo poiskati rešitev za nastalo težavo. Zaradi lažje organizacije se je za termin sestanka potrebno predhodno naročiti na telefonski številki 01/3601-800. Občina Dobrova - Polhov Gradec Uspešen zaključek prenove ceste Brezje—Podolnica Letos se je zaključila rekonstrukcija lokalne ceste LC067021 Dobrova-Horjul, na odseku Brezje-Podolnica, h kateri sta v lanskem letu skupaj pristopili Občina Dobrova - Polhov Gradec in Občina Horjul. Cesta za prebivalce obeh občin predstavlja pomembno cestno povezavo, pred pričetkom del pa je bila v slabem stanju, kar je vplivalo na slabšo varnost udeležencev v prometu in višanje stroškov rednega vzdrževanja ceste. Kaj je projekt vključeval? Dolžina prenovljenega odseka znaša 770 metrov. Izvedena je bila rekonstrukcija ceste, ureditev bankin, ureditev obstoječih in izvedba novih jarkov vzdolž ceste, ureditev odvodnjavanja in meteorne kanalizacije, zaščita obstoječih telekomunikacijskih vodov in namestitev 240 metrov varovalne ograje. Iz- vajalec del pa je bilo podjetje As-falterček, storitve d.o.o., ki je projekt izvedlo skupaj s podjetjem Storitve s TGM Andrej Trobec, s.p. Projekt sta sofinancirali obe občini - Dobrova - Polhov Gradec je za projekt namenila dobrih 259 tisoč evrov, Občina Horjul pa dobrih 190 tisoč evrov. V petek, 16. septembra 2022, sta občini projekt skupaj zaključili še z uradno otvoritvijo obnovljene ceste. Otvoritve sta se udeležila oba župana, Franc Setnikar in Janko Prebil, ki sta se med drugim zahvalila lastnikom zemljišč za podana soglasja in uporabnikom ceste za njihovo potrpežljivost v času vzpostavljene zapore ceste, podala pa sta tudi svoj pogled na potek projekta, ki ga je omogočilo uspešno sodelovanje obeh občin. Besedilo: L.O. Prenovljena Pot do Andrejčka V septembru so bila zaključena dela na območju Poti do Andrejčka. Vključevala so rekonstrukcijo in asfaltiranje ceste JP567372 Pot do Andrejčka, ureditev javne razsvetljave z novim prižigališčem in prenovo avtobusne postaje, ki bo v kratkem opremljena še z novo nadstrešnico. S tem je približno 500 metrov dolg cestni odsek dobil novo podobo. Izvajalec del sta bili podjetji Roman Kralj s.p. in AS-FALTERČEK d.o.o. V petek, 23. septembra 2022, je potekal še uraden zaključek del, ko sta župan Franc Setnikar in predstavnica Krajevne skupnosti Dobrova Martina Trček skupaj prerezala trak in otvorila prenovljeno območje. l.o. Aktualne zapore cest v občini Dobrova - Polhov Gradec Občina Dobrova - Polhov Gradec obvešča vse občane in druge uporabnike cest o spodnjih aktualnih zaporah cest zaradi gradbenih del. Vabljeni k spremljanju občinske spletne strani www.dobrova-polhovgradec. si za najaktualnejše informacije. Podatki o zaporah cest temeljijo na podatkih, ki jih je izvajalec del navedel na vlogi za izdajo dovoljenja za zaporo občinske ceste: 1. POLOVIČNA ZAPORA REGIONALNE CESTE LJUBLJANICA-LJUBLJANA, NA ODSEKU OD TRANSFORMATORSKE POSTAJE NA DOBROVI DO RAZOROV Obveščamo vas, da je do predvidoma 30. maja 2023 med 7. in 16. uro vzpostavljena polovična zapora regionalne ceste Ljubljanica—Ljubljana, na odseku od transformatorske postaje na Dobrovi do Razorov, zaradi gradnje Barjanske kolesarske povezave. 2. POLOVIČNA ZAPORA CESTE POLHOV GRADEC-KOSMAČAR, NA ODSEKU OD KRIŽIŠČA Z REGIONALNO CESTO DO HIŠNE ŠTEVILKE POLHOV GRADEC 18 Obveščamo vas, da je do 24. decembra 2022 vzpostavljena polovična zapora lokalne ceste LC067091 Polhov Gradec-Kosmačar, na odseku od križišča z regionalno cesto do hišne številke Polhov Gradec 18. Polovična zapora ceste je vzpostavljena zaradi gradbenih del za prenovo ceste. 3. POLOVIČNA ZAPORA ULICE VLADIMIRJA DOLNIČARJA, ODSEK OD HORJULSKE CESTE DO ALJAŽ BARA Obveščamo vas, da je do 31. oktobra 2022 vzpostavljena popolna zapora lokalne ceste LZ067201 Vladimirja Dolni-čarja, na odseku od križišča z lokalno cesto LC067021 Do-brova-Horjul do Aljaž bara. Zapora ceste je vzpostavljena zaradi gradbenih del. Hkrati vse občane in uporabnike avtobusne linije 56 Lju-bljana-Šentjošt obveščamo, da bo v tem času avtobusno postajališče iz središča Dobrove začasno premaknjeno na novo lokacijo, in sicer: - v smeri proti Ljubljani: na makadamskem parkirišču pri rondoju - v smeri proti Šentjoštu: pri Zeleni dolini Lokaciji novih avtobusnih postajališč sta ustrezno označeni. 4. POPOLNA ZAPORA CESTE ŠUJICA-STRANSKA VAS, ODSEK OD REGIONALNE CESTE DO KRIŽIŠČA ZA GABRJE Obveščamo vas, da je na cesti Šujica-Stranska vas popolna zapora ceste podaljšana. Popolna zapora ceste je vzpostavljena na odseku od regionalne ceste na Šujici do križišča za Gabrje, odsek od križišča za Gabrje do novo urejenega križišča v Stranski vasi pa je prevozen. 5. POLOVIČNA ZAPORA REGIONALNE CESTE LJUBLJANICA-LJUBLJANA, ODSEK DVOR-BELICA Obveščamo vas, da je na regionalni cesti Ljubljanica-Lju-bljana, na odseku od Dvora do Belice, do 15. novembra 2022 vzpostavljena polovična zapora ceste. 6. POPOLNA IN POLOVIČNA ZAPORA CESTE V SREDNJI VASI Obveščamo vas, da je predvidoma do 15. decembra 2022 v svetlem delu dneva na cesti JP567491 Bajer-Hoja občasno vzpostavljena popolna zapora ceste na priključku na regionalno cesto (zaprta bo cesta proti Podrebru). Hkrati je na regionalni cesti Ljubljanica-Ljubljana vzpostavljena polovična zapora ceste. Zapore so v veljavi zaradi del za rekonstrukcijo cestnega odseka. 7. POLOVIČNA ZAPORA REGIONALNE CESTE LJUBLJANICA-LJUBLJANA, ODSEK HRASTENICE-ŽIROVNIK Obveščamo vas, da je na regionalni cesti Ljubljanica-Lju-bljana, na odseku od Hrastenic do Žirovnika, do 30. decembra 2022 vzpostavljena polovična zapora ceste. 8. POPOLNA ZAPORA CESTE V STRANSKI VASI ZARADI GRADNJE KANALIZACIJE Obveščamo vas, da je do predvidoma konca decembra 2022 na cesti skozi Stransko vas vzpostavljena popolna zapora ceste zaradi gradbenih del. Zapora ceste je vzpostavljena od križišča v Stranski vasi do regionalne ceste na Dobrovi, oz. na cestah JP567362 Stranska vas-Dobrova, JP567221 Stranska vas-Bokalci (zapora dela cestnega odseka), JP561222 Utik 1 in JP567225 Stranska vas 1 in 1a. Obvoz v času zapore je urejen na relaciji križišče Stranska vas-Gabrje-regionalna cesta na Šujici. Popolna zapora ceste velja za ves promet razen za prebivalce tamkajšnjega območja. Občina Dobrova - Polhov Gradec NAS ČASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 42 N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Tudi v Butajnovi, Šentjoštu in na Planini po obnovljenih cestah Butajnova, 8. oktober -Župan Franc Setnikar in lokalni občinski svetnik Valentin Tominc sta s prerezom slavnostnega traku na cestne odseku Butajnova - Kurja vas simbolično predala svojemu namenu obnovljeno cestno infrastrukturo na širšem območju Butajnove, Planine in Šentjošta. Dela na relaciji Butajnova - Kurja vas so se zaključila poleti, obsegala pa so zemeljska dela, odvodnjavanje in asfaltiranje 410 metrov dolgega odseka - v vrednosti slabih 100 tisoč evrov. Pred časom je bila predana v uporabo obnovljena javna razsvetljava na cesti Ljubljanica-Butajnova-Reka, z LED--svetilkami skozi vas, v vrednosti 8700 evrov. Gradbeno delovni stori so nedavno tega ropotali tudi na cestnem odseku Čamernik - Kucelj, kjer je občina asfaltirala 1400 metrov dolg odsek. V sklop infrastrukturnih projektov tega območja sodi tudi postavitev 800 metrov odbojne ograje na relaciji Suhi Dol - Planina - Zalog. Občina je v ta namen namenila skoraj 28 tisoč evrov, na območju Šentjošta pa je bil z asfaltom opremljen krajši cestni odsek v vrednosti 18 tisoč evrov. Tudi na cesti Butajnova - Planina so bila izvedena zemeljska dela in odvodnjavanje v dolžini 600 metrov, za kar je občina namenila 58 tisoč evrov, v delu je še obnova nekategorizirane ceste Dolenc - Planina, v dolžini 400 m. Na občini so pojasnili, da so krajani KS Šentjošt še v pričakovanju otvoritve obnovitvenih del pri tamkajšnji podružnični šoli in zaključka arhitekturno urbanistične delavnice, ki bo v kraju poiskala vizijo razvoja kraja skozi oči študentov arhitekture. (gt, foto: ODBPG) Novi asfaltni kilometri v KS Črni Vrh Na območju Krajevne skupnosti Črni vrh, ki se razprostira čez naselja Črni Vrh, Rovt, Setnik, Smolnik in Srednji Vrh, so pozno jesensko popoldne 30. septembra 2022 predali v uporabo še zadnji meter obnovljene cestne infrastrukture na javnih poteh. Konec leta 2021 so bila v Črnem Vrhu v celoti dokončana dela na cestnem odseku Črni Vrh-Pleste-njak. V sklopu projekta je bilo asfaltiranih 780 metrov ceste in krajši pripadajoči cestni odcep, na večjem delu novo urejene ceste pa je bila postavljena tudi odbojna ograja, ki bo skrbela za dodatno varnost. Izvajalec projekta, za katerega si je prizadevala tudi Krajevna skupnost Črni Vrh, je bilo podjetje Gradnje Žveplan, d.o.o. Za projekt je Občina Dobrova - Polhov Gradec namenila 102 tisoč evrov. V letu 2020 je bila asfaltirana cesta Črni Vrh-Gugelj-Reka v dolžini 880 metrov. Nameščenih je bilo tudi 240 metrov varovalne ograje. Izvajalec del je bil As-falterček d.o.o. v sodelovanju s partnerjem Storitve s TGM Andrej Trobec s.p. Za projekt je Občina Dobrova - Polhov Gradec namenila 93 tisoč evrov. Na cestnem odseku Sovov grič-Petačev graben (Nackov graben) sta v septembru 2022 z delom zaključila Trobec Janez s.p. in As-falterček d.o.o. Urejen in z asfaltom položen je bil 1.300 metrov dolg cestni odsek. Za projekt je Občina Dobrova - Polhov Gradec namenila 114 tisoč evrov. Poleti 2022 je bil asfaltiran 620 metrov dolg cestni odsek Kreselj-Pe-čenik. Izvajalec del je bil As-falterček d.o.o., občina pa je odštela 64.500 evrov. Poleti 2022 je bil asfaltiran tudi 410m dolg cestni odsek Žlebeder-Kreselj. Izvajalec del je bil As-falterček d.o.o.. Za projekt je Občina Dobrova - Polhov Gradec namenila 38.800 evrov. Septembra 2022 pa je bil asfaltiran še 150 m dolg cestni odsek Koritnik-Črni Vrh 7, gradbena dela je opravil Trobec Janez s.p. ter asfalt položil As--falterček d.o.o. Za projekt je občina namenila 14 tisoč evrov. V Črnem Vrhu je junija letos potekala stabilizacija in ureditev strme brežine nad glavno cesto, tik pred središčem naselja. Za dela je poskrbelo podjetje Biotec Šubic d.o.o., ki se ukvarja z biotehnično stabilizacijo brežin. Kot je povedal izvajalec del, so erozijo brežine zmanjšali s seneno za-stirko, ki bo upočasnila odtekanje vode in spodbudila širjenje zeli in podrasti. V zemljino pa so po vzoru pozitivnih lastnosti korenin, ki utrjujejo pobočje, vgradili žično mrežo, sidra in umetno koreninsko mrežo. Za projekt je Občina Dobrova - Polhov Gradec namenila 24 tisoč evrov. Kot pravijo na občini, bodo izvedena dela zagotovo olajšala marsikatero pot in izboljšala prometno varnost javnih poti. Nekaj spodbudnih besed novim ureditvam je izrekel tudi župan Franc Setnikar, ki je skupaj s predsednico Krajevne skupnosti Črni Vrh in občinsko svetnico Tončko Dolenc, ob domačemu župniku Bogdanu Oražmu, ki je novim pridobitvam podaril božji blagoslov, obnovljene odseke javnih poti simbolično predal v uporabo. Da bodo za prebivalce in obiskovalce Črni Vrha z okolico kilometri varnejši in vožnja udobnejša, pa so vsi prisotni potrdili še na skupnem druženju v Domu krajanov na Črnem Vrhu. (gt, foto: arhiv ODBPG) Kako lahko opuščeni kozolci znova zaživijo? Platforma Kajža in domačija Pr' Lenart iz zaselka Belo sta s podporo Centra za kreativnost v septembru izvedli oblikovalski izziv 1498/2022, ki je iskal najboljšo idejno zasnovo pohištva za opuščen kozolec toplar. Domačija pr' Lenart iz 16. stoletja v bližini Ljubljane leži v zaselku Belo, ki je v arhivskih virih datiran v leto 1498. Kozolec toplar na deloma prenovljeni domačiji je ob opustitvi njegove prvotne rabe postal prizorišče za druženje, povezovanje, za delavnice in kulturne dogodke, koncerte ali občasno zasilno namestitev. Kako lahko prazen prostor, prežet z zgodovino, nadgradimo v fleksibilno okolje, ki ne bo primerno le za današnji čas, temveč tudi za prihodnost? Kakšne so potrebe objektov kulturne dediščine v današnjem času? Vse to se je spraševal oblikovalski izziv 1498/2022. Predmet izziva je bila idejna zasnova večnamenskega pohištvenega kosa iz naravnih materialov, ki se bo oblikovno opiral na tradicionalne in ljudske oblikovalske principe Polho-grajskega hribovja. Med 10. in 11. septembrom je na domačiji Pr' Lenart na Belem nad Ljubljano potekal intenziven uvodni vikend, na katerem so sodelujoči spoznali domačijo ter pod vodstvom mentoric Mance Kemperl in Nine Koželj (Vulgaris) raziskovali likovne, tehnološke in konceptualne možnosti za pripravo idejne zasnove. Program so dopolnjevali obiski vabljenih predavateljev (arhitekt Aleksander Ostan, lesar in podjetnik Bogdan Gale, arhitekta Manca Košir in Jan Kozinc), mapiranje lokalnih oblikovalskih praks in materialov, individualne korekture z mentoricama ter vodeni pogovori. Po dveh tednih obdelave in razvoja osnutkov, ki so nastali na uvodnem vikendu, je žirija (v sestavi Ajda Bračič - Kajža, Anja Radovic - BIO27, Nina Koželj in Manca Kemperl - Vulga-ris, Mojca Sfiligoj - pr' Lenart) med oddanimi končnimi izdelki izbrala zmagovalno rešitev in razglasila rezultate. Zmagovalka je postala arhitektka Lara Pišl Ptičak s serijo pohištva Nekoč / danes. Zmagovalka je prejela finančno nagrado v vrednosti 300,00€. Obrazložitev žirije ob izboru zmagovalke: Projekt sodobnega ekološkega pohištva Nekoč-danes avtorice Lare Pišl Ptičak v celoti iz- Domačija Pr Lenart haja iz detajlov in materialov, ki so že prisotni na domačiji, obenem pa izkazuje visoko stopnjo razumevanja sodobnih potreb uporabnika. Projekt smo članice žirije ocenile kot estetsko dovršen, inovativen pri rabi materialna in ustrezen glede na funkcijo. Avtorica je v projekt vključila tako premislek o shranjevanju in različnih rabah kot tudi o življenjski dobi izdelka in trajnosti. Z uporabo mešanice mletega odpadnega lesa z domačije in micelija so posamezni kosi pohištva po koncu življenjske dobe pripravljeni na kompostiranje. Trdnost sestavov in nosilnost ploskev iz micelija se izkazujejo kot tista točka, kjer bi bil potreben eksperiment in nadaljnji razvoj izdelka. Vendar sorodni referenčni primeri, ki jih je v projekt vključila avtorica, prepričljivo kažejo na to, da bi serija ekološkega pohištva Nekoč-danes lahko nekoč tudi v resnici zaživela. Oblikovalski izziv je del satelitskega programa BIO27: Supervernaku-larno! Domačija Pr' Lenart je kulturni spomenik lokalnega pomena. Domačija z zasnovo iz 16. stoletja leži v zaselku treh gručastih domačij. Nekoč samooskrbno hribovsko domačijo sestavljajo hiša, preužitkarska hiška, kašča, zidan hlev s senikom, čebelnjak, sušilnica sadja, toplar, enojni stegnjeni kozolec in vodnjak. Domačija je deloma prenovljena in živi kot prostor kulture, turizma in druženja. Z različnimi umetniškimi projekti, kulturnimi in izobraževalnimi dejavnostmi se vrata domačije odpirajo in nagovarjajo lokalno in globalno skupnost. Platforma Kajža je stičišče za prenovo in trajnostno bivanje. Povezuje strokovnjake in navdušence nad arhitekturno prenovo, mojstre obrtnike in inovativne tehnologe, varuhe dediščine in lokalne skupnosti, oko-ljevarstvenike, zakonodajalce, poljedelce, arhitekte, kulturnike in znanstvenike. Kajža je tudi izobraževalno orodje, je tudi medij in tudi generator idej o drugačnih, bolj trajnostnih načinih bivanja. NAS ČASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 43 N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Na obisku pri sirarstvu in kozjereji Orešnik V občini Dobrova - Polhov Gradec je izbira med lokalnimi ponudniki bogata -bodisi med lokalnimi pridelovalci hrane bodisi med domačimi izdelovalci unikatnih izdelkov - kar nam omogoča, da v veliki meri lahko kupujemo lokalno, s tem pa podpiramo razvoj svojega domačega okolja. Lokalni ponudniki na območju občine Dobrova - Polhov Gradec so zbrani pod blagovno znamko Blagajeva dežela, igrivo zaledje Ljubljane. Nekatere že dobro poznamo, druge pa šele spoznavamo, zato vam jih bomo v prihodnjih mesecih podrobneje predstavili. En del ponudnikov vsako soboto svoje izdelke prodaja na Tržnici dobrot Blagajeve dežele - tudi sirarstvo Orešnik iz Šentjošta. Tokrat smo obiskali družino Orešnik iz Šentjošta. Beseda je tekla o njihovih začetkih, o izdelkih in tudi kupcih. Hitro je postalo jasno, da njihovo glavno vodilo »samo najboljše je dovolj dobro« preveva vse vidike in vse stopnje njihove dejavnosti - od pašnikov do končnih izdelkov na prodajnih mestih. Kakšna pa je prva stran njihove zgodbe o uspehu? Kmetija je pred več kot 25 leti zrastla iz želje po svobodi, stiku z naravo in preživljanju kakovostnega časa z družino. Leta 1991 sta Irena in Dejan Orešnik na šentjoške bregove pripeljala svoje prve kozice in pričela s pridelavo mleka za lastne potrebe. Leta 1993 sta kupila prvo čredo, pet let kasneje pa registrirala predelavo mleka in se pričela izpopolnjevati v znanju sirarstva - na Nizozemskem, v Franciji, drugje po Evropi. Francoski vpliv je bil najmočnejši in prisoten je še danes. Na kmetiji družina Orešnik danes obdeluje približno 12 hektarjev površin, njihove pašnike pa trenutno zaseda približno 100 koz. Iz kozjega mleka, ki ga pridelajo, izdelujejo različne sire, skute, jogurte in še več. Izjemnega pomena je, da mleko pridelajo po načelih ekološkega kmetijstva, saj na travnikih ne uporabljajo umetnih gnojil ali pesticidov, kar je »zagotovilo za izvrsten okus«. So torej uspešna ekološka kmetija s certifikatom, svojo proizvodnjo pa poskušajo ohraniti čim bolj naravno in tradicionalno, zato so njihovi izdelki (z izjemo jogurtov in albuminske skute) narejeni iz surovega, nepasteri-ziranega mleka. V sirarstvo in kozjerejo so vpeti vsi družinski člani, kmetijo pa bo najverjetneje prevzel najmlajši sin, ki se že izobražuje v to smer. Trenutno pa se pripravljajo na odprtje manjše trgovine na svojem domačem naslovu v Šentjoštu, ki bo svoja vrata za obiskovalce predvidoma odprla v septembru. Ob obisku družine Orešnik postane jasno, da so kmetovanje, pridelava in prodaja izdelkov le del njihove dejavnosti. To drži predvsem za Ireno Orešnik, ki deluje tudi kot svetovalka pri projektih Evropske komisije in tako državam po svetu pomaga vzpostaviti sistem kmetijske statistike. Leta 2016 je bila kandidatka za Slovenko leta, kar je označila za posebno čast in izpostavila, kako pomembno je, da je splošna javnost opazila osebo, ki se ukvarja s kmetijstvom in pridelavo hrane. Je avtorica dveh knjig; Obožujem sir (2008) in Kuhajmo s siri (2017), kjer lahko najdete različne recepte za izbrane jedi s siri. Je članica upravnega odbora Združenja kmečkih Sirarjev Slovenije, in tudi podpredsednica Evropske mreže kmečkih in obrtnih pridelovalcev sirov in mlečnih izdelkov (FACEnetwork). Letos je konferenca FACEnetwork potekala v Bohinju, Irena Orešnik pa je skrbela za organizacijo vsebin na tem široko prepoznanem dogodku. Kako ji uspeva vse to? Kot eno izmed skrivnosti svojega uspeha razkrije organiziranost in podporo družine. Podporo pa Orešnikovi občutijo tudi med domačini in nekateri so njihove redne stranke. Radi pa sodelujejo tudi z drugimi posamezniki v domačem kraju in okolici, na primer z Luko Koširjem oz. Gričem, Možinetovo hišo, Koconovo domačijo in Antonom Krekom (NOJ.TOMI, klavnica, razsek in predelava mesa, s.p.). Izdelki Pridelujejo kozje mleko, sezonsko je pri njih mogoče kupiti kozličevino, občasno kozje klobase, po predhodnem naročilu pa tudi kozje mladiče. Ponujajo bogat izbor sirov in mlečnih izdelkov iz kozjega, ovčjega mleka in mešanega mleka: kozji siri (sveži, mehki, poltrdi, zorjeni, z materino dušico, rolada v oglju, mehki sir s plesnijo), ovčji siri (mehki, poltrdi, zorjeni, mehki sir s plesnijo), mešani poltrdi sir iz kozjega in ovčjega mleka, kozja sirotka, kozja skuta, kozja albuminska skuta in ovčji ter kozji jogurt. Kot zanimivost -nekatere sire sta Dejan in Irena Orešnik poimenovala po svojih otrocih, kot sta na primer sir Lovrenc in sir Krištof. Od velike noči pa do božiča Orešnikovi tako pridelujejo kakovostne, raznolike in posebne izdelke, »sire raznolikih okusov, vonjev, tekstur in oblik«, kot navajajo na svoji spletni strani. Prodajna mesta Na viški Tržnici dobrot Blaga-jeve dežele lahko družino Ore-šnik najdemo že od leta 2007. Tržnica pa je do danes ostala pomemben del njihove dejavnosti, saj več kot polovico svojih izdelkov prodajo prav tam. Njen glavni čar, kot je izpostavila Irena Orešnik, so stalne stranke, neposreden stik in povratne informacije o izdelkih. Po čem pa kupci največkrat sežejo? »Poltrdi siri so najbolj priljubljeni,« še pove in doda, da se trudijo, da ohranijo zanimiv nabor izdelkov, ki pritegne različne kupce, domače in tuje. Velik del izdelkov pro- dajo v gostilne, restavracije in hotele, med katerimi najdemo nekatera najbolj zveneča imena slovenske vrhunske kulinarike: Hiša Franko, Strelec, Jezeršek, Landerik, kjer kot glavni chef deluje soobčan Izidor Kržišnik, ter seveda Grič. To dokazuje, da se njihovi izdelki uvrščajo v sam vrh slovenskega sirarstva. Izdelke Sirarstva in kozjereje Orešnik lahko kupite po predhodnem dogovoru na njihovem domačem dvorišču na naslovu Šentjošt 59a, 1354 Horjul, na Tržnici dobrot Blagajeve dežele, v trgovini Hiša domačih sirov Aljaževe dobrote in Ana Roš & Tuš Boutique na glavni ljubljanski tržnici, v trgovini Moja kmetija v Trgovskem centru Nove Fužine, od maja do decembra na tržnici Pr' Zabarju, vsako leto pa tudi na Miklavževem sejmu. Izdelki Sirarstva in kozjereje Orešnik so tudi del Cule dobrot Blagajeve dežele. Za več informacij in povpraševanja so dosegljivi na telefonskih številkah 041/777-975 in 041/798-285 ter na e-mail naslovu irena.oresnik@gmail.com, ali pa obiščete njihovo spletno stran www.kozjisir.si. L. O. rA|i i veste ; r V stalni rubriki Ali veste? so občanom predstavljene koristne informacije, zanimivosti in spremembe, ki se nanašajo na življenje v občini Dobrova - Polhov Gradec in večinoma odgovarjajo na pogosta vprašanja, ki jih občani naslovijo na Občino. Ali veste, da ima naziv Častni občan Občine Dobrova - Polhov Gradec šest posameznikov oz. posameznic? Občina Dobrova - Polhov Gradec vsako leto na podlagi javnega razpisa podeljuje priznanja zaslužnim občanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam za dosežke na področju gospodarstva, šolstva, kulture, športa, znanosti, ekologije, zaščite in reševanja ter na drugih področjih človekove ustvarjalnosti, ki prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in popolnejšemu življenju občanov, in ki imajo pomen za razvoj in ugled občine Dobrova - Polhov Gradec. V Občini Dobrova - Polhov Gradec je bil naziv častni občan podeljen šestim izjemnim posameznikom in posameznicam. Naziv so prejeli Joseph Sutter (2006), Jože in Jožica Kavčič (2009), Jože Trontelj (2010), Janez Ivo Belec (2014) in Urša Bogataj (2022). Od leta 2001 dalje je bilo V Občini Dobrova - Polhov Gradec podeljenih 10 zlatih grbov: Jože in Jožica Kavčič (2001), Alojzij Golob (2010), Amalija Božnar (2011), Marijanca Yartz (2013), Marko Kavčič (2014), Franc Laznik (2015), Matija Kavčič (2018), Bogdan Oražem (2019), Anton Potočnik (2020) in Anica ter Anton Tomšič (2021). Prav tako je bilo podeljenih 22 srebrnih grbov, 24 bronastih grbov, 158 priznanj občine, 37 jubilejnih priznanj občine in 53 priznanj župana. Občina Dobrova - Polhov Gradec NAS ČASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 44 N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] KS Dobrova organizira prihod Miklavža Po zelo poučni igrici bo Miklavž s svojim spremstvom delil darila pridnim otrokom v ponedeljek, 5. 12., ob 17. uri v kulturni dvorani na Dobrovi. Miklavž zbira naročila do petka, 24. novembra, na naslednjih mestih: - KS Dobrova - Občina Dobrova - Polhov Gradec - trgovina Mercator na Dobrovi Dogodki in novosti v novembru Vabilo Povabilo med folklorne plesalce Ali od nekdaj uživate v petju in glasbi? Vam ples vliva moči in dobre volje? Mogoče igrate harmoniko? Potem ste na pravem mestu. Obujena folklorna skupina Briše odpira svoja vrata in vabi prav vse nadobudne srednješolce in študente, da se z nami zavrtite v ritmih polke in valčka. Dobivamo se vsako nedeljo ob 19:00, v Kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu. Pridružite se nam že na prvi vaji, ki bo 6. 11. 2022 ob 20:00, v Kulturnem domu Jakoba Trobca. Za vsa dodatna vprašanja pa smo vam na voljo po e-pošti folklornaskupinabrise@ gmail.com. Vabljeni! Vabilo Vabljeni na predavanja 10. november, 17:00, OŠ Polhov Gradec: Družina: drevo življenja in spoznanja V tej prispodobi najdemo vse ključne poteze družinskih odnosov, ki jih človek potrebuje za oblikovanje lastnega življenjskega prostora. Pri tem idealni odnosi niso najbolj pomembni. Morebitne težke in zahtevne družinske situacije resda bolijo, a prebudijo tudi močna hrepenenja, ki prav tako hranijo. Če je v času otroštva v ospredju stik z otrokom ter sporočanje staršev, da vanj zaupajo, je od začetka mladostniškega odraščanja naprej ključno sporočilo, da zaupamo sebi in življenjskim sopotnikom (možu oz. ženi) ter smo kos lastnim življenjskim izzivom. Na teh življenjskih poljih nam tradicije posredujejo številna simbolna sporočila, ki jih v večini primerov potrjujejo tudi sodobne empirične raziskave. Predaval bo ddr. Stanko Gerjolj, duhovnik, lazarist, doktor teologije, pedagogike in psihologije 24. november, 17:00, OŠ Polhov Gradec: Tanča črta odgovornosti Večno vprašanje je kako otrokom in odraslim privzgajati občutek za odgovornost. To je toliko težje, če najprej sploh ne razumemo, kaj odgovornost pomeni. Na izobraževanju bomo skozi redefinicijo odgovornosti za sproščen način spregovorili o tipičnih vedenj skih vzorcih, ki nas oddaljujejo od osebne odgovornosti in kako jih začeti regulirati. Prej kot začnemo to učiti otroke, večja je možnost, da bodo začeli na zdrav način prevzemati osebno odgovornost in bodo lažje vzeli življenje v svoje roke. Predaval bo: mag. Jani Prgic, voditelj Centra MI, mediator, Certified Positive Discipline Trainer, NLP Trener in NLP Coach 17. november, 18:00, OŠ Dobrova: Terapija brazgotin z MSTR tehniko Skoraj vsakdo od nas ima kakšno brazgotino. Nekatere so bile pridobljene načrtovano (operacije), večinoma pa nenačrtovano (nesreče). Vsaka brazgotina pa pusti v telesu travmo. Zaradi brazgotinastega tkiva se lahko pojavijo težave, kot so otopelost predela, bolečina, srbenje, mravljinčenje, bolečina na drugem predelu telesa, pekoč ali hladen občutek, preobčutljivost. Z MSTR tehniko sproščamo brazgotinasto tkivo in s tem vse težave, ki jih povzročajo (tudi videz). Starost brazgotine za obravnavo ni pomembna. Predavala bo: Aleksandra Kozjek, diplomirana delovna te-rapevtka, bownova terapevtka. V mesecu novembru smo odprti vse dni v tednu od 10.00 do 16.00. Po planinarjenju po prekrasno jesensko obarvanih Polhograjskih dolomitih, se ustavite še v graščini, kjer so na voljo dobrote Blagajeve dežele ter ročni izdelki domačinov. Električna kolesa, ki jih najdete tudi v Šentjoštu (Možinetova hiša) in na Črnem Vrhu (Pr' Popr) prav tako čakajo na vas. V graščini in na naši spletni strani lahko rezervirate zanimiva lokalna doživetja, ki jih ponuja naš okoliš -delavnico izdelave fresk, delavnico peke kruha, rezbarsko delavnici in še več! Dvorska cerkev Pridružite se nam na ogledu najlepšega primera pozne gotike na Slovenskem -dvorske cerkve sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu. V nedeljo, 6. novembra, od 14. do 16. ure. Vodenje je brezplačno. Z vami bo Marjan Malovrh. Polhov doživljajski park Polhov doživljajski park je zasnovan tako, da skozi preplet pravljičnega in resničnega sveta ustvarja doživetja, ki otroke spodbujajo h gibanju v naravi in jih na nevsiljiv način učijo o naravi in kulturi Polhovega Gradca. Spodbujajo jih k lastnemu razmišljanju in razvijanju odnosa do narave ter budijo njihovo domišljijo in ustvarjalnost. Vrhunsko doživetje za družine z otroki! Park si deloma deli pot z Bla-gajevo tematsko potjo, ki poleg zgodovinskih poudarkov obravnava tudi prisotne naravne znameniti. Polhov doživljajski park je odprt vse dni v tednu, 10.00-16.00, vstopnice lahko kupite v graščini. Prav poseben obisk Polhovega doživljajskega parka lahko doživite v soboto, 19. 11., ko se boste na pot podali z vodnikom. Za podrobnejše informacije o dogodku spremljajte našo spletno stran. Mozartovi družinski dnevi Ljubitelji festivala klasične glasbe boste morali do letos zadnje, 233. izvedbe, počakati do 18. 12. Kot veleva tradicija, novembrskega dogodka v Polhograjski graščini ni. Napovedi ter programi vseh ostalih dogodkov Kulturno umetniškega društva Serafin lahko spremljate tudi na njihovi spretni strani. Poroka v Polhograjski graščini V romantični Polhograjski graščini lahko sklenete poročno zaobljubo. Kljub manjšemu dovoljenemu številu svatov, sta vam na razpolago poročna dvorana ali v paviljon v grajskem parku. Poročno slavje lahko nadaljujete v parku, največkrat kar pod stoletno grajsko lipo. Uradne ure za poroke so ob sredah med 12. in 17. uro, vendar le ob predhodni najavi. Grajska knjižnica Polhov Gradec V Knjižnici Polhov Gradec vas vabimo, da se na jesenske počitnice pripravite tudi z izposojo knjižnega gradiva vseh žanrov in bralne okuse, DVD zbirka ravno tako ponuja zanimiv izbor filmov in nadaljevank. Delovni čas: četrtek 17.0019.00, sobota 10.00-12.00 Pišite, pokličite, spremljajte, za vas smo na voljo: T: 031 776 259 E: info@grad-polhovgradec.si www.grad-polhovgradec.si www. visitpolhovgradec.si Spremljajte nas tudi na FB strani Bla- gajeva dežela, igrivo zaledje Ljubljane in na Instagram profilu Polhograjska graščina Bor Bevc Foto: Jaka Ivančič NAS ČASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 45 N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Pohod na Ermanovc Kljub slabi vremenski napovedi, smo se pohodniki DU Dobrova odločili, da na pohod 11.10.2022 na Ermanovc gremo. Z Dobrove smo se v meglenem in kar hladnem jutru z avtobusom odpeljali proti Ško-fji Loki do Kopačnice. Nadeli smo si nahrbtnike in se podali po kolovozni gozdni poti proti našemu ciju vrhu Ermanovca. Ermanovc je vrh visok 1026m in se nahaja nad Sovodnjem in Trebijo. Kar precej časa smo hodili ob žuborečem potoku Pothovščica, mimo osamljene kmetije, vse do manjšega slapa, kjer smo zavili desno, kar strmo v breg. Kmalu je gozdna pot postala bolj položna in nas pripeljala iz megle v dolini na rob gozda, na urejeno pot obsijano s soncem, do lepe osamljene kmetije Erzenovšek. Od tu je bil lep pogled na Škofjeloško hribovje, na Blegoš, Porezen, na grebenu pa tudi na Cerkljansko hribovje in Primorsko. Še malo hoje po cesti in prispeli smo do Planinskega doma na Ermanovcu 968 m. Žal je bil dom zaprt, sonce pa je prijetno grelo, zato smo se odločili, da si privoščimo počitek in malico iz nahrbtnika. Posedli smo se po klopcah okoli doma. Za nami je bila že skoraj polovica pohoda, zato smo si kar nekaj časa vzeli za počitek na prijetnem soncu. Po skupinskem fotografiranju smo pot nadaljevali po cesti proti vrhu Ermanovca in kar kmalu prispeli do kapelice z velikim zvonom. Tu je bilo tudi razpotje in naša pot je zavila po kolovozni poti preko travnika, se strmo vzpela in po nekaj minutah smo dosegli vrh. Vpisali smo se v vpisno knjigo, uživali v lepem razgledu, nato počasi začeli spust proti Trebi-jam. Hodili smo po gozdni poti ob kateri je bilo vse več rdečih mušnic in gobarji pravijo, kjer rastejo mušnice so tudi jurčki. Ni trajalo dolgo, ko se je zaslišal glas lejga jurčka, ja še en in še en, zagrabila nas je gobarska strast. Takoj je bilo vidno, da so med nami pravi gobarji, saj je nabranih gob bilo vedno več. Tudi tisti, ki redko najdemo gobe smo jih začeli iskati. Tako je bilo vse do vasi Trebije. Nahrbtniki so se polnili, tudi vrečke so prišle prav. Nabirali smo jih samo ob poti, vprašanje pa je, koliko bi jih nabrali, če bi odšli malo glo-bje v gozd. Ja današnji pohod bomo upravičeno imenovali » Gobji pohod ». Po dobrih dveh urah hoje in nabiranja gob smo smo prišli v Trebije, kjer nas je že čakal avtobus. Zadovoljne, tudi rahlo utrujene nas je odpeljal na zasluženo malico v gostišče Taverna Petra. Ko smo se podprli z dobro malico smo imeli še eno prijetno nalogo. Namreč naša pohodnica Ivanka Kržič je že opravila 201 pohod in zato smo ji podelili priznanje za 200 opravljenih pohodov. Vsi zadovoljni, da je za nami zopet lep dan, ki ti ostane za vedno v spominu, smo se odpeljali proti Dobrovi. Na poti smo se dogovorili, da je naslednji pohod v Lendavo, neglede na to kakšna bo vremenska napoved. Besedilo in foto: Vinko Kuder Bralni maraton in otvoritev bralne sezone na OŠ Polhov Gradec Tudi letošnje šolsko leto smo »spodbujevalci branja« zavihali rokave in izvedli Bralni maraton za učence in učitelje naše šole, ki je pomenil skok v letošnjo sezono branja. Petek, 16. september, je bil za nas poseben/bralni dan. Zavedamo se, da je ljubezen do branja tek na dolge proge, zato želimo učencem na različne načine približati branje, začenši s tradicionalnim Bralnim maratonom, ki je na šoli sinonim za uradno »odprtje« bralne sezone. Če vam ponudim podnapis: učenci naše šole na dan Bralne- ga maratona berejo (in to med poukom), k branju so povabljeni tudi učitelji. Učenci večinoma s seboj prinesejo poljubno knjigo in jo ta dan prebirajo. Tudi na ta način se poklonimo Dnevu zlatih knjig, ki poteka 17. septembra, na rojstni dan pisatelja Franceta Bevka. Knjižničarka Julija Buh je za učence pripravila nekaj zanimivih podrobnosti začetkov bralne značke na Slovenskem, ki segajo že v leto 1960, ko sta po češkem zgledu osnovala takratni ravnatelj OŠ na Pre-valjah, pisatelj Leopold Suhodolčan in profesor slovenščine na tej šoli, Stanko Kotnik. Prve Prežihove bralne značke so bile podeljene že 1961. leta na Prevaljah. Učenci od 3. do 5. razreda OŠ so lahko s 5pre-branimi deli osvojili bronasto Prežihovo značko, učenci od 6. do 8. razreda s 7 prebranimi deli patinirano srebrno Pre-žihovo značko, dijaki prvih dveh letnikov srednjih šol z 10 prebranimi deli srebrno Pre-žihovo značko, dijaki zadnjih dveh letnikov srednjih šol pa z 10 prebranimi deli zlato Pre-žihovo značko. Kaj so takrat brali učenci? Brali so sodobna leposlovna dela. Na vsakem seznamu za bralno značko je moralo biti vsaj eno delo slovenskega avtorja Prežihovega Voranca, po katerem se je značka tudi poimenovala. Bralci so morali ob branju delati zapiske. Za vsako stopnjo posebej je bilo določeno, kaj so morali zapiski vsebovati. Iz pesniške zbirke, ki jo je moral bralec prebrati, se je moral na pamet naučiti tri pesmi po izbiri. Oddaja zapiskov je štela kot prijava kandidata. Če zapiski niso bili ustrezni, jih je mentor zavrnil oz. sprejel po izboljšavi. Pogovor med mentorjem in bralcem je potekal v obliki »skušnje« pred komisijo. Pravilnik je svetoval, naj se pogovor opira »zlasti na zapiske ter naj bo čim bolj sproščen in širok«, predpisoval pa je tudi, naj značko dobi le tisti kandidat, »ki pokaže stopnji primerno zadostno poznavanje in razumevanje predpisanih del in piscev«. Do danes se je bralna značka nekoliko spremenila, mentorji branja na različne načine od bralcev želimo povratno »bralno izkušnjo«, predvsem pa, da učenci ob branju odkrivajo še neodkrite domišljijske svetove, ki jim branje približa in naredi prijetnega. Saj veste, že Tone Pavček je imel prav, ko je rekel: »Če ne bomo brali, nas bo pobralo.« Urška Žagar, učiteljica slovenščine Polhograjski osnovnošolci proslavili Slovenski dan športa Državljani in državljanke naše prelepe Slovenije nas redno razveseljujejo z izjemnimi športnimi rezultati in predstavami, zato smo pred časom, kot ena redkih držav na svetu, športu namenili poseben državni praznik, ki na žalost učencev še ni dela prost dan. 23. september ni bil izbran naključno, saj so na ta dan leta 2000 Iztok Čop, Luka Špik ter Rajmond Debevec v Sydneyu za Slovenijo kot prvi osvojili zlato olimpijsko medaljo. Obenem ta dan sovpada z začetkom Evropskega tedna športa in na šoli smo si prizadevali, da ta petek namenimo športu in izpeljavi športnega dne. Ponudila se nam je možnost, da obiščemo Ljubljano in se na Kongresnem trgu v organizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije pridružimo stotinam osnovnošolcem, ki so se lahko preizkusili v več kot 40-ih predstavitvah športov. Otroci so lahko plezali na plezalni steni, dvigovali uteži, deskali na »snegu«, igrali curling, se vozili z bobom in kolesom ter vozili kajak. Seveda je bilo športnih izkušenj več kot dovolj za vse prisotne, manjkal ni niti sladoled za okrepčilo. Ob koncu dneva se je izvedel še tek po ulicah Ljubljane, ki je presenetil mnoge mimoidoče ter jih opozoril, da morajo v popoldanskem času tudi oni uro ali dve nameniti športni aktivnosti, četudi ne bodo osvojili olimpijske medalje na prihodnjih igrah. Naši učenci so podali tudi nekaj izjav za slovenske televizije in izrazili navdušenje nad športom, tisti manj zagreti pa so lahko v tem pokarantenskem času preživeli dan na prostem v družbi vrstnikov v športni opremi. Domen Hribar, učitelj športa NAS ČASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 46 N aŠ Občina Log - Dragomer 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r46j Županova beseda Spoštovane občanke, spoštovani občani Ko danes prebirate spodnje vrstice mojega pisanja, so za nami že volitve za predsednika države. Mislim na prvi krog, ki verjetno ne bo dovolj, da bi dobili najboljšega iz ponudbe. Tisti, ki se volitev pregovorno ne udeležujete, imate torej še eno priložnost, da si z odhodom na volišče prislužite legitimno pravico biti kritičen do razmer, ki bodo nastale po volitvah. Ne glede na volitve in vsakodnevna soočanja, pa naše življenje teče naprej in verjamem, da ga med nami ni junaka, ki se ne bi ukvarjal z izzivom kako glede na visoke cene energentov preživeti zimo. Prihajamo v obdobje, ko bo resnično pomembno kako se bomo lotili varčevanja in seveda tudi investicij na tem področju. Vsi vemo, da je v tovrstnem načrtovanju zaenkrat še veliko neznank, vendar osebno skupaj z mojimi sodelavkami in sodelavci že snujemo korake za naprej. Zavedamo se, da so evropske usmeritve v smeri zelene preobrazbe. Glede na to se že v fazi načrtovanja investicij v občinsko infrastrukturo lotevamo vključevanja tehnologije, ki bi bila lahko v prihodnosti tudi sofinancirana iz različnih virov. Lahko se namreč zgodi, da bomo imeli v prihodnjih letih mnogo več streh pokritih s solarnimi paneli za proizvodnjo električne energije. Ob tem se pa moramo zavedati tudi skupnega izziva kako več sredstev vlagati v javno električno omrežje kar je bilo v preteklosti zanemarjeno do te mere, da različne transformatorske postaje po kapaciteti še zdaleč ne pokrivajo današnjih potreb. Danes odpiram to tematiko iz preprostega razloga, da se boste zavedali, da vas ne zapuščamo in, da vam bomo tudi mi s svojimi izkušnjami in informacijami iz prakse pomagali, da bomo skupaj kos izzivom, ki so na obzorju in to ne glede kdo bo v prihodnje vodil državo ali občino. Ob zaključku današnjega nagovora naj samo še opozorim na to, da je narava v tem času verjetno najlepša in se ponaša z nepozabnimi barvami. Vse to je okrog nas in ne pozabite, da imate vse razloge, da z dvignjeno glavo zaužijete kar vam narava nudi in na to opozorite tudi svoje bližnje ali mimoidoče. Želim vam vse dobro. Miran Stanovnik, vaš župan O Q> © Občina Log - Dragomer Dragomer, Na Grivi 5 UPRAVNI CENTER, Loška c. 12, Log p.p. 09, 1358 Log pri Brezovici obcina@log-dragomer.si 01 75 07 700 Poslovni čas Ponedeljek, torek in četrtek 8.00 - 12.00 13.00 - 15.00 Uradne ure: Ponedeljek 9.00 - 12.00 13.00 - 15.00 Sreda Petek 8.00 - 12.00 13.00 - 17.00 8.00 - 12.00 12.30 - 13.0 Sreda Petek 9.00 - 12.00 14.00 - 17.00 9.00 - 12.00 Občina na Dnevih javne uprave Portorož, 30. oktober 2022 - Fakulteta za javno upravo vsako leto pripravi tradicionalno letno konferenco Dnevi slovenske uprave. Na tokratni že devetindvajseti konferenci je sodeloval tudi župan Občine Log - Dragomer, Miran Stanovnik. Ta je na okrogli mizi o izzivih lokalne samouprave spregovoril o praktičnih spoznanjih o možnostih skrajšanja postopka pri prostorskem načrtovanju. Dnevi slovenske uprave so tradicionalna in največja slovenska konferenca na področju javne uprave. Potekajo v obliki predstavitvenih sekcij, delovnih sklopov, okroglih miz in struk-turiranih pogovorov, tematsko pa so vezani na ekonomske, organizacijske, upravne, pravne in informacijske vidike delovanja javne uprave. Konferenca je stičišče najširšega kroga strokovnjakov, zaposlenih v javnem sektorju in zasebnem sektorju ter širše zainteresirane javnosti. Na dvodnevni konferenci so povabljeni gosti govorili o digitalnem preboju na področju javne uprave, izzivih in novostih javnega naročanja, učinko- vitem vodenju postopkov, izivih sodobne javne uprave, izzivih lokalne samouprave ter ukrepih za debirokratizacijo. Miran Stanovnik, župan Občine Log - Dragomer, je sodeloval na delavnici na temo izzivov lokalne samouprave, ki jo je vodil doc. dr. Iztok Rakar. Zbrani gosti so iz prakse in teorije s strani občin, države in raziskovalne sfere razpravljali o vprašanjih - kje in zakaj smo na področju lokalne samouprave, kam in kako želimo naprej. Posebno pozornost so gosti namenili skrajšanju postopkov pri prostorskem načrtovanju v praksi, trendom na področju medobčinskega sodelovanja z vidika razvojnih priložnosti, zamujenim priložnostim financiranja občin iz lastnih virov ter strategiji razvoja pametnih mest v Sloveniji. V. L. Projekt gradnje kanalizacije in čistilne naprave Čistilna naprava začne poskusno obratovati že oktobra Log - Dragomer, 9. oktober 2022 -Objekte bodo na novo kanalizacijo in čistilno napravo začeli priklapljati po 10. oktobru. Najprej bodo na vrsto prišli tisti, ki živijo na območjih, kjer je že pridobljeno uporabno dovoljenje za novo zgrajene kanalizacijske kanale. Občane bo o možnosti priklopa obvestila vrhniška komunala. Centralna čistilna naprava Občine Log - Dragomer je dokončana. Sredi julija so opravili tehnični pregled, avgusta so izvajalci odpravili pomanjkljivosti in pripravili dokumentacijo. 19. septembra pa je Upravna enota Vrhnika izdala še uporabno dovoljenje za delovanje čistilne naprave. Tako je vse nared za uradni začetek poskusnega obratovanja. Kot so nam povedali na Občini, naj bi čistilna naprava uradno začela obratovati že 10. oktobra. Izvajalec je namreč takoj po pridobitvi uporabnega dovoljenja začel s pripravami na poskusno obratovanje. »Izvajalec je angažiral strokovnjake za strojne in elek-tro napeljave ter opremo, ki so opravili še zadnje preizkuse in zagone pred poskusnim obratovanjem,« so nam pojasnili na Občini. Obvestila o začetku poskusnega obratovanja, ki jih bo poslalo JP KPV, bodo najprej dobili prebivalci osrednjega Dragomerja. »Na območju osrednjega Dragomerja se bodo lah- ko operativno na terenu začeli izvajati priključki objektov na javno sanitarno kanalizacijo. Predstavnik JP KPV d.o.o. bo najprej opravil terenski predogled in podal tehnične informacije in v nadaljevanju bo predstavnik JP KPV opravil še ogled izvedbe priključitve pred zasipom kanala, katerih vsa potrebna dela priključitve opravijo sami lastniki objektov,« smo še izvedeli. Zgrajene 22,4 km kanalizacije Hidrotehnik nadaljuje z gradnjo vakuumske kanalizacije na Logu. Septembra so delavci polagali kanalizacijske cevi na območju Ceste Dolomitskega odreda od hišne številke 1 do hišne številke 13, zaključili pa so z gradnjo kanalizacije na Loški cesti med hišnimi številkami 8A do 10E. Še naprej je pestro tudi ob regionalni cesti, kjer Hidrotehnik nadaljuje z deli na primarnem vakuumskem kanalizacijskem kanalu ob sočasnem polaganju vodovoda, plina in telekomunikacijsko omrežja T. Dela potekajo na trasi regionalne ceste v območju kolesarske steze in pločnika od naselja Rosovč v smeri Luko-vice do območja naselja Mole. »Ob koncu meseca oktobra 2022 in v mesecu novembru 2022 izvajalec Hidrotehnik planira izvedbo del na kanalizaciji v območju na delu regionalne ceste od Ljubljanske ceste 26 v smeri Lukovice do propusta pod avtocesto v smeri ČN,« še pravijo naši sogovorniki. Pestro je tudi v Dragomerju, kjer so delavci Komunalnih gradenj septembra zaključili z deli na trasi gravitacijske kanalizacije na ulici Dolina med hišno številko 6 do hišne številke 15, nato pa so se dela nadaljevala v smeri do objekta Dolina 23.. Delavci Komunalnih gradenj so v septembru 2022 zaključili z izvedbo gravitacijske kanalizacije v naselju Lokovica na območju ulice Pod gradom 19 do 1. »V septembru 2022 so nadaljevali z izvedbo del na območju ulice V jami od HŠ 1 do HŠ 15 ter bodo nadaljevali v novembru do območja Pod gradom HŠ 19.« V drugi polovici oktobra naj bi tudi ulice na Lukovici preplasti-li z asfaltom, tega bodo položili na Partizanski poti ter Poti na Tičnico. V. L., Joto: Občinska uprava NAS ČASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 47 N aŠ Občina Log - Dragomer 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Podjetna misel Trideset let Biobrazde Zato v prihodnosti želimo ali pa vsaj načrtujemo več energije usmerjati v proizvodnjo. Ker ne moreš biti istočasno na vseh straneh, smo primorani svoj čas zelo dobro in načrtovano razporediti. Duša in bistvo Biobrazde je resnično v proizvajanju. No, moje srce je v pridelavi sadik zelišč, čajev in pa seveda ob možu ...« Da bi zagotovili potrebno kvaliteto in kvantiteto, so se v Biobrazdi odločili, da bodo nekoliko spremenili urnik. »Prepričana sem, da bodo obiskovalci naše proizvodne trgovinice nov urnik sprejeli z odobravanjem. Osnovna ideja je, da naši kupci vstopijo v ure- jen rastlinjak, poln sadik in zelišč, ki so jih proizvedle domače roke. Da pa si sposoben izvesti kaj takega, bo potreben kompromis med nami in nekom, ki si te izkušnje želi. Dva dni v tednu delamo samo v proizvodnji, kjer proizvajamo kompostne proizvode, sadike zelišč in čaje, ki so na voljo tudi v spletni trgovini na www.biobrazda.si. En dan v tednu pa smo ljudem na voljo daljši čas, saj bo ob četrtkih prisotna cela družina. Recimo temu četrtek je dan za Bio-brazdo. Na nek način bomo skušali ljudem, ki nas razumejo, to z spoštovanjem vrniti,« še dodaja Tamara. Četrtki s klepetom ob kavi Ravno četrtek je bil dan, ko smo kratek obisk in intervju z Damjanom in Tamaro Čamer-nik zaključili ob kavi. To bo sedaj stalnica ob četrtkih za vse kupce. Deževniki so bili povod za nastanek podjetja in še danes je vermikultura in pridelava vermikomposta rdeča nit, ki se plete v podjetju Biobrazda že od leta 1992. Za 30 let uspešnega dela jim iz uredništva čestitamo in želimo kar največ energije na področju proizvodnje in trgovine. Saj menda je ravno njihova sinergija ključna za uspešno dolgoletno delovanje. (gt) Zgodbo o Biobrazdi ste zagotovo že slišali. Ali pa vsaj kakšno na temo o deževnikih. Po 30 letih se v naselju Dragomer v mali trgovinici ob gozdu še vedno predaja znanja in izkušnje iz področja vermikul-ture in samooskrbe na novejše generacije vrtičkarjev. In to počne danes že tretja generacija Biobrazde. V Biobrazdi pravijo, da se kljub dolgi prehojeni poti še vedno učijo in spoznavajo nove korake. »Naj si bo iz situacij v naši proizvodnji ali iz pričevanj dolgoletnih strank, ki nas obiščejo. Je pa res, da se iz prakse človek največ nauči. V letošnjem letu smo se veliko naučili o pridelavi krompirja. Zadali smo si izziv in ga kar nekaj posadili na spočito njivo, kjer je prej dve leti rasla lucerna. Predvidevam, da smo se ravno s kolobarjem ubranili škodljivcev kot so strune, bramor ...« je pojasnil Damjan Čamernik in dodal, da so so se lotili tudi zelenega gnojenja in vrtnarjenja brez prekopavanja. Z vsakoletnim nanosom za-stirke iz kompostov oponašajo naravo. »Človek res z užitkom tako zaužije zelenjavo, pridelano brez kemije. Ravno to filozofijo širimo v našem podjetju že od samega začetka. Opažamo pa, da se zaradi vsemogočih nadlog tudi obupuje nad vrtnarjenjem. Včasih je edina pomoč enostavno menjava lokacije vrta - če je to seveda izvedljivo. Mnogo vrtov je tudi pregnoje-nih, posledica pa je previsok ph zemlje in slabša rast.« Znanje se prenaša na mlajši rod Biobrazda je začela leta 1992, danes za krmilo počasi poprije-mlje že tretji rod. »Veseli me, da je pri naši hiši tretji rod izbral pravo pot glede izobrazbe in bo tako lahko lažje sledil izzivom, če bo seveda želja in volja v prihodnje. Mlajši sin Luka izpopolnjuje znanje v Naklem in je že skoraj končal hortikulturno smer. Zanimivo je to, da ima polno sobo lončnic in ostro oko za škodljivce in bolezni na rastlinah. To ljubezen do narave že prenaša na naše stranke največkrat ob sobotah.« Po končanem študiju kot avtoservisni tehnik pa je nova kadrovska pridobitev v podjetju naš starejši sin Žiga. Njegova spretna roka poskrbi, da so stroji vedno pripravljeni, če pa se že kaj zalomi (beri: pokvari), pa hitro najde rešitev. »Naš Žiga pravi, da ti morata šmir in nafta dišat, pa se lahko vsega lotiš in tudi popraviš,« dodaja sogovornik. Navade strank se spreminjajo, zato od novembra dalje nov urnik trgovinice Če zase pomislite, kje ste bili pred tridesetimi leti, potem hitro ugotovite, da je od tedaj preteklo veliko časa. Od tedaj do danes se je marsikaj spremenilo. Te misli deli z nami tudi Tamara Čamernik: »Ne bi rekla, da nam je po 30 letih dela postlano z rožicami. No, razen če se postavim v čas, ko je v našem rastlinjaku polno rožic, največ v mesecu maju. Časi so drugačni, kar se navad tiče pri ljudeh. Proizvodna trgovinica BIOBRAZDA - DRAGOMER Pod Lovrencem 1, 1351 Brezovica, tel: 0175 65 196 e-mail: info@biobrazda.si Delovni čas: ZAPRTO Torek od 8. do 12. ure | [Sreda od 8. do 12. ure | Četrtek L. od 8. do 17. ure [Petek ZAPRTO [Sobota od 8. do 12. ure 1 / ^ POMOČ PRI NAKLADU ^ POPUST NA NAŠE PROIZVODE ^ GRATIS KAVICA rt^ - i -^opSO Projekt Podaj roko Starejšim že drugič polepšali dan Log - Dragomer, 30. september 2022 - V okviru projekta Podaj roko in mednarodnega dne starejših so v Občini Log - Dragomer že drugo leto zapored pripravili dogodek, ki so ga posvetili vsem starejšim. Tem so dan polepšali z likovno razstavo osnovnošolskih umetnikov ter pevskim nastopom učencev Osnovne šole Log - Dragomer. Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1990 1.oktober razglasila za mednarodni dan starejših. V Lju- bljani ga že 21 let obeležujejo s prireditvijo f3žo- Festival za tretje življenjsko obdobje. Takrat v Cankarjevem domu, ki gosti festival, vlada posebna energija, energija mladih po srcu, energija mnogih starejših, ki so še aktivni, ustvarjalni, željni znanja in učenja, pravi Erna Kos Grabnar in dodaja, da ni nič drugače v Občini Log - Dragomer, kjer mednarodni dan starejših praznujejo z dogodkom, ki so ga poimenovali Polepšajmo dan starejšim. »Čeprav imamo 100 krat manj prebivalcev kot Ljubljana, ga letos praznujemo že drugič.« še pove naša sogovornica, ki je strnila vtise z dogodka: »Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo pri ljudeh, v eni roki nosim sonce, v drugi roki zlati smeh.« Takole so nam s Kekčevo pesmijo zapeli učenci Osnovne šole Log - Dragomer in v nas že na samem začetku zasejali dobro voljo in nasmeh. Pozdravila nas je direktorica Občine, ki je s skupino prostovoljk ob branju otroških misli o babicah in dedkih odprla srečanje. Zbralo se nas je veliko, povabili smo tudi naše občane, ki so varovanci Doma upokojencev na Vrhniki. In so tudi prišli. Gospa Pavla, gospod Jože, zakonski par z Loga, ... Zelo smo se jih razveselili. Prostovoljke smo si prizadevale pripeljati na prireditev tudi čim več naših občank, občanov, ki težje hodijo in tudi organizirale prevoze. Nekaj se jih je prireditve le udeležilo. Otroci so nam pripravili čudovit kulturni program in nam skozi pesmi, spise, sporočali, kaj jim pomenita babica, dedek oziroma stara mama in stari oče. Nekateri obožujejo babiči-ne palačinke, drugi občudujejo svojega dedka pri ročnih spretnostih. Nekateri s svojim starimi starši igrajo družabne igre, gredo skupaj na sprehod ali pojedo najboljše kosilo. Radi se pogovarjajo in babičine besede tolažbe vedno zaležejo. Učenka višjega razreda nam je zaupala, da si želi biti v starosti podobna svoji aktivni, športni, urejeni in vedno nasmejani babici, od katere si je tudi zapomnila pomembno vodilo v življenju; ne sekiraj se zaradi stvari, na katere nimaš vpliva. Prav vsi učenci in učenke so svoj nastop odlično izvedli, mi pa smo jih nagradili z glasnim aplavzom. Začutili smo, da so čustvene, srčne vezi med vnuki in starimi starši močne in pristne. Da lahko drug drugemu damo zelo veliko lepega in koristnega. »Vsi smo ena generacija«; to je letošnji moto Festivala za tretje življenjsko obdobje. Za lepše življenje v naši skupnosti bodimo povezani, vključeni. Srečanje je zaključila ravnateljica s prijaznimi besedami, da je šola vedno pripravljena sodelovati in osrečevati vse generacije. Hvala lepa osebju šole, pedagoškemu kadru za kulturni program in osebju kuhinje za slastne jedi. Hvala vsem nastopajočim učenkam, učencem ter ravnateljici in občinski upravi. Resnično ste nam polepšali dan,« pravi Erna Kos Grabnar. Prireditev je v Občini Log - Dragomer potekala drugič. Lani so led prebili z razstavo likovnih del otrok Osnovne šole Log - Dragomer in Vrtca Log - Dragomer ter stojnicami na katerih so bila na ogled še umetniška dela, revije in čipke. V.L. in Erna Kos Grabnar, foto: Podaj roko NAS CASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 48 NflS Občina Log - Dragomer Na petih predavanjih o demenci Log - Dragomer, 5. oktober 2022 - V Upravnem centru Občine Log - Dragomer so lahko obiskovalci od junija do oktobra prisluhnili petim predavanjem na temo demence. Na prvem predpoletnem sklopu predavanj, ki so potekala v okviru projekta Podaj roko, je uni. dipl. socialna delavka Polona Kečkeš, spregovorila o demenci in njenih prvih znakih, sporazumevanju z osebami z demenco ter odgovorila na vprašanje, kako zmanjšati tveganje za demenco. V drugem sklopu predavanj pa so se obiskovalci učili vaj za razmi-govanje možganov ter izvedeli, kako strukturirati dan osebe z demenco. Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki jo povzročajo spremembe na možganskih celicah in se kaže z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, prepoznavanja, razumevanja, računskih in učnih sposobnosti ter govorjenja, izražanja in presoje. Z leti vsi postanemo na splošno bolj po-zabljivi, kar pa še ne pomeni, da imajo vse starejše osebe demenco. Demenca ni del normalnega staranja. Možnost, da zbolimo za demenco, s starostjo narašča. V starosti nad 65 let ima demen- co že vsak peti človek, v starosti nad 80 let pa vsak tretji. V Sloveniji je obolelih že več kot 32 000 oseb, v Evropi 10 milijonov, na svetu pa že več kot 49 milijonov. Število obolelih iz leta v leto narašča, do leta 2040 pa naj bi se v Evropi in ZDA podvojilo. Po podatkih Svetovne organizacije za Alzheimerjevo bolezen za osebe z demenco skrbi še trikrat toliko ljudi. Demenca močno poseže v medsebojne odnose v družini Demenca lahko prizadene vsakogar. Pomembno je prepoznavanje prvih znakov demence, obisk pri družinskem zdravniku, ki ob sumu na de-menco pošlje osebo k nevrologu ali psihiatru. Prav tako je pomembno hitro diagnostici-ranje in čimprejšnje ustrezno zdravljenje ter preprečevanje slabšanja stanja. Demence ni možno pozdraviti, vendar jo je z zdravili, ki so na voljo, mogoče upočasniti. Zdravila, ki so trenutno na voljo, najbolj pomaga- jo v zgodnjem obdobju bolezni, zato je zelo pomembna zgodnja diagnoza. Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot dve tretjini demenc. Vzrok za nastanek demence še ni odkrit. Največji dejavnik tveganja je starost, čeprav narašča število bolnikov, ki za demenco zbolijo že pred 65. letom. Med pomembnejšimi dejavniki tveganja za demenco so še manjša miselna aktivnost in socialna izolacija ter nižja izobrazba. Tudi ljudje s ponavljajočimi se epizodami depresije naj bi imeli večjo možnost za razvoj demence, hkrati pa je depresija v poznih letih lahko eden od zgodnjih simptomov demence. Bolezen traja v povprečju od 10 do 15 let. Ob tem lahko postanejo svojci izpostavljeni hudim psihičnim, fizičnim in finančnim obremenitvam ter tudi socialni izključenosti. Zaradi napredovanja bolezni postanejo osebe z demenco vedno bolj odvisne od drugih in potrebujejo 24-urno pomoč, saj sami zase ne morejo več skrbeti. Demenca predstavlja enega največjih zdravstvenih, socialnih in finančnih problemov današnje družbe. Svojci osebe z demenco potrebujejo čim več informacij o poteku bolezni in o tem, kako ravnati z osebo z demenco. Kot je izpostavila predavateljica je zato zelo pomembno govoriti o bolezni. »Osebe z demenco ne zmorejo povedati, da so lačne, žejne, da jih zebe ali kaj boli. Sporazumevanje s potekom bolezni demence postaja vedno bolj zahtevno. Kljub temu pa se osebe z demenco še lahko sporazumevajo! Obstaja veliko načinov, kako razumeti potrebe, želje in čustva oseb z demenco. Pomembno je pravilno in ustrezno sporazumevanje. Ne pozabimo na dobro počutje vseh ljudi!« je še razložila socialna delavka. Ob redni uporabi možganov ter vadbi spomina možgani ohranjajo svojo moč Kljub temu, da vzrok za ra- zvoj demence še ni odkrit, pa je mogoče zmanjšati tveganje za njen nastanek. Predavateljica je pojasnila, da k preventivi pred demenco lahko pripomorejo različni dejavniki, ali pa ti izkazujejo pozitiven vpliv na kasnejši začetek in počasnejši potek bolezni demence. Vsakdo lahko s svojim zdravim življenjskim slogom pozitivno vpliva na nekatere dejavnike tveganja. Pomembna pa je tudi aktivnost možganov, ki jo lahko spodbudimo z različnimi vajami, nalogami in miselnimi izzivi. Osebe z demenco potrebujejo nekoga, ki načrtuje in vodi njihov vsakdan. Polona Keškeč je tako zbranemu občinstvu povedala, kako strukturirati dan osebe z demenco. Tako je na zadnjem predavanju med drugim povedala, da je treba biti pri načrtovanju dneva osebe z demenco pozoren na to, katero aktivnost izberemo in na količino aktivnosti. Saj že preprosta aktivnost lahko za-moti osebo z demenco za dlje časa. Ustaljene dnevne rutine, ki sestavljajo strukturo dneva so za osebo z demenco zelo pomembne in imajo lahko več pozitivnih učinkov tako na človeka z demenco, kot tudi osebe okoli njega. Zanimiva tema je privabila lepo število obiskovalcev, ki so predavanjem z navdušenjem prisluhnili. V pripravi je zato že projekt Podaj roko 2, ki bo poleg drugih vsebin nadgradil tudi vsebino na temo demence z odprtjem Demenci prijazne točke in nadaljevanjem predavanj na temo demence. V. L. Zgodba neformalne oskrbovalke 6. oktober je Evropski dan neformalnih oskrbovalcev. Letos smo ga praznovali tretjič. Ivanka Bižal, fizioterapev-tka in dolgoletna prostovoljka, je o svoji izkušnji oskrbe napisala sledeče: Začela bom na koncu svojih izkušenj o neformalni oskrbi družinskega člana; takrat, ko je bil večji del moje družine, za katero sem skrbela (tašča, oče, tast, mama), že pokojen. Pri negi in pomoči vsem sem uporabila znanje, ki sem ga pridobila v šoli in na terenu v okviru patronažne fizioterapevtske oskrbe. Tedaj nisem vedela, da sem neformalna oskrbovalka. Po upokojitvi sem šla na Tečaj za družinske in druge neformalne oskrbovalce, ki ga je organiziral Inštitut Antona Trstenjaka. Kar tako, na zalogo. Želela sem poglobiti znanje o starostniku, negi, fi-zioterapiji, pravnih zadevah, umiranju. Tam sem se srečala s tečajniki, ki so oskrbovali domače. Ugotovila sem, da si oskrbovalci postavljamo podobna vprašanja: Ali smo za naše svojce dovolj dobro poskrbeli? Ali znamo dovolj? in podobno. Čez nekaj let sem se znašla skupaj z možem pred njegovo diagnozo karcinom ledvice. Lahko si predstavljate, da se ob taki diagnozi postavlja nešteto vprašanj, sprva pred- vsem, kako zdraviti. Ledvica je bila odstranjena, predpisali so mu biološka zdravila. Prijeten dopust sva preživela na otoku Lastovo. Bolezen ni mirovala. Prišlo je do zloma nadlahtnice, operacija je bila uspešna. Menjali so mu zdravila, prejel je imunološko terapijo, ki je povzročila odpoved ledvice. Pet tednov je bil hospitalizi-ran. Otroci in jaz smo mu z vsakodnevnimi obiski vlivali korajžo, ga spodbujali k hoji. Zdravljenje z visokimi dozami kortikosteroidov je povzročilo otekline nog in visok sladkor. Potrebno je bilo zdravljenje z dvema vrstama inzulina, po» neformalni DRUŽINSKI OSKRBOVALCI Družinski in drugi neformalni oskrbovalci smo vsi, ki nekaj ur tedensko ali dnevno skrbimo za svojega bolnega, starostno onemoglega ali invalidnega svojca - očeta, mamo, moža, ženo, taščo, tasta, babico, brata, sestro, dedka, otroka, soseda ali prijatelja. V Sloveniji je to vsak peti do deseti državljan, v Evropi nas je takih čez 44 milijonov. S svojim delom zagotavljamo kar 80% oskrbe. Brez nas ne gre, a delo je velikokrat težko in potrebujemo pomoč. Plemenito delo Zahtevno delo Velika večina ljudi želi do konca življenja živeti doma, kjer se najbolje počutijo in najbolje znajdejo. To, da ostanejo čim dlje v svojem okolju, je velikokrat najbolje zanje, ima pa tudi veliko prednosti za skupnost. Večina ljudi se sreča z boleznijo in onemoglostjo v visoki starosti, včasih pa zaradi bolezni ali invalidnosti že mnogo prej. Ko človek obnemore ali hudo zboli postane v marsičem odvisen od drugih. Ljudje smo odvisni med seboj, pa naj si to priznamo ali ne. Nihče si ne more narediti lepega življenja sam, brez pomoči drugih. V domovih za stare ljudi številni uslužbenci in strokovnjaki poklicno skrbijo za stanovalce. Doma pa je človek za mnogo stvari sam, velikokrat ob lastnem delu. Sreča se s stvarmi, ki jih do sedaj ni delal - kot je na primer vsakodnevna skrb za higieno svojca, sreča se tudi z različnimi boleznimi, ki jih ne pozna. Vse to je lahko zelo izčrpavajoče. Ob pogledu na pešanje bližnjega, se v človeka vsesava tudi strah pred lastno boleznijo, onemoglostjo in staranjem, zato se lahko zgodi, da začne nelagodno ali nestrpno doživljati bolnega ali starostno onemoglega svojca in njegovo obnašanje, ne da bi se tega prav zavedal. Pogosto se tudi dogaja, da smo ljudje nemočni, da bi se lepo pogovarjali s človekom, ki telesno, predvsem pa duševno peša. ČLANSTVO JE BREZPLAČNO! Za prijavo v Slovensko združenje neformalnih oskrbovalcev nam pišite na elektronski naslov ali nas pokličite po telefonu. Več informacij na: (o) Pisarna za starejše \/ Log-Dragomer, Loška cesta 12 (pon. 10:00-12:00, sre: 15:00-17:00) (g) 041-349-812 1^1 oskrbovalci@iat.si (?) Družinski oskrbovalci ¡H) www.inst-antonatrstenjaka.si SLOVENSKO ZDRUZENJE NEFORMALNIH OSKRBOVALCEV Slovensko združenje neformalnih oskrbovalcev je organizirano pod okriljem Inštituta Antona Trstenjaka in povezuje družinske ter druge neformalne oskrbovalce iz vse Slovenije. Namen združenja je širjenje informacij in to da, kot je rekel prof. Anton Trstenjak, na področju domače oskrbe 'Skup držimo'. Le oskrbovalci sami namreč vemo, kaj potrebujemo in povezani imamo večjo možnost, da si tudi v Sloveniji uredimo potrebno pomoč - možnost usposabljanja in povezovanja, možnost oddiha, pomoč v obliki storitev na domu ter dnevnega varstva, finančno pomoč, svetovanje in čustveno podporo. Člani združenja zastonj dobivamo redne novice s področja oskrbe: od čisto praktičnih novic, kako pomagati bližnjemu in se bolje znajti v oskrbi, do obvestil o predavanjih in izobraževanjih ter o dogajanju pri nas v Sloveniji in v Evropi. Članstvo je enostavno in brezplačno. Pridružite se nam! Razširimo ga! Na Inštitutu Antona Trstenjaka se zavedamo, kako težko in plemenito delo opravljate - ne le za vaše bližnje, ampak za celotno družbo. Brez vas bi se sistem oskrbe sesul. Zato se skupaj z številnimi občinami trudimo, da bi v zakon za dolgotrajno oskrbo vključili izobraževanje, različne oblike podpore in organizacijo neformalnih oskrbovalcev v vsaki občini. Pri nas najdete tudi pomoč in informacije o tem, kako doma bolje oskrbovati starejšega svojca. Oskrbovanje je z znanjem in podporo lažje. Nekaj gradiva smo za vas zbrali na spletni strani Inštituta Antona Trstenjaka. Med pogostimi vprašanji in odgovori boste morda našli odgovor na svojo dilemo, če vašega odgovora še ni na seznamu, pa vas vabimo, da nam vprašanje pošljete po elektonski pošti in bomo nanj odgovorili. Tisti, ki uporabljate Facebook, se nam lahko pridružite v skupini Družinski oskrbovalci, kjer tedensko objavljamo kratke prispevke na temo družinske in dolgotrajne oskrbe. Usposabljanje in skupine svojcev Pridružite se lahko Skupini svojcev ali kateremu od Usposabljanj za družinske in druge neformalne oskrbovalce®, ki jih izvajamo po različnih krajih v Sloveniji. Tečaj obsega osnovno znanje nege, poznavanje bolezni, učenje komunikacije in druge za oskrbo pomembne teme, omogoča izmenjavo izkušenj, na njem pa sodelujejo strokovnjaki različnih področij. Če želite izvedeti, kje potekajo tečaji in skupine svojcev, nas kontaktirajte. Na YouTube kanalu Inštitut Antona Trstenjaka najdete kratke filme na temo nege, oskrbe in skrbi zase. Pogledate si lahko, kako z izvajanjem vaj na postelji pomagati k boljši gibljivosti, kako v starosti prilagoditi stanovanje, kako slabo pokretnega pripraviti za spanje, kako človeka prestaviti po postelji, ... Prisluhnete pa lahko tudi zgodbam družinskih oskrbovalk ter rešitvam, ki so jih našle. Za nasvet nas od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure lahko pokličete na telefonsko številko: 064/299-599 C_~ Antona trsteniak A -J? - -'ZA OPOt-TOLOCIIO [N MUONESWJSKOSamiE NAS CASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 49 MČOSOpis Občina Log - Dragomer © » sebno usklajeno dieto. Koža je bila izredno občutljiva, pojavili so se razjede. Težko je vstajal, potrebna je bila prilagoditev postelje. Čeprav je prihajala patronažna sestra, je bila tudi z moje strani potrebna skrbna nega. Prehodno se je stanje izboljšalo, tako da sva si z možem, kljub dializi, uspela organizirati oddih na Pagu. Nato so se težave preko zime stopnjevale. Na dializo je odhajal ob 5h zjutraj. Vstala sem ob 4h, ker sem želela, da prej zajtrkuje. Vračal se je ob 14:30. V soboto, 1. avgusta se ni vrnil. Poklical me je, da so ga zaradi bolečin zadržali v bolnici. V nedeljo sem mu odnesla osebne stvari. Bilo je v času epidemije, tako da me niso pustili k njemu. Naslednje dni se ni javljal, zaradi visokih doz protibo-lečinske terapije. Z otroci smo smeli za 20 min k njemu, ko je umiral. S preiskavami je bilo ugotovljeno, da je bolečine povzročila hernija med prsnim in ledvenim delom hrbta. Bila je stara poškodba iz mladosti, ki se je ponovila. Poslovil se je 12. avgusta lani. Pogosto se ustavljam ob misli, da smo bili prikrajšani za naše zadnje druženje in pogovor. Bilo bi drugače, če bi se poslovil doma. Tako kot sta se poslovila moja starša. Vseeno smo naredili, kar smo lahko. V Slove- niji skoraj 400.000 ljudi skrbi za svoje starostno onemogle, bolne, invalidne družinske člane, prijatelje ali znance. Imenujejo se družinski oskrbovalci. Brez njih ne gre, ampak potrebujejo pomoč - možnost usposabljanja, možnost oddiha, pomoč v obliki storitev na domu, finančno pomoč, svetovanje in čustveno podporo. Razširimo glas družinskih oskrbovalcev in jih podprimo v njihovih prizadevanjih! V ko- likor sami oskrbujete ali pa si želite več informacij o neformalni oskrbi, nas obiščite v pisarni za starejše vsak ponedeljek med 10.00 in 12.00 uro in vsako sredo med 15.00 in 17.00 uro (Upravni center Občine Log - Dragomer, Loška cesta 12) ali pa nas pokličite na 041 349 812 ali pišite na podajrokopisarna@gmail. com. Katja Bhatnagar in ekipa Podaj roko DRUŠTVO DVIG IN MAH TEATER - UČENJE IN IGRANJE Društvo $ DVIG - IN - Deset let Bralnega krožka (2.) Med prvimi avtorji, ki smo jih prebirali na začetku naših druženj, je bil tudi nedavno preminuli Boris Pahor. Prav on pa je bil tudi tisti, ki je v svoji noveli Grmada v pristanu skozi oči otroka - očividca opisal požig Narodnega doma v Trstu in silovit vzpon fašizma in nasilja nad Slovenci že 20 let pred začetkom 2. svetovne vojne. In prav ta dogodek je zaznamoval tudi naše zadnje srečanje - literarni večer z Marijem Čukom in njegovo novo knjigo, romanom Črni obroč, v katerem je na umetniško prepričljiv način orisal naraščajoče tesnobno vzdušje v mestu ob morju na predvečer do takrat nepredstavljivega izbruha sovraštva in nasilja, ki je kulminiralo v požigu Narodnega doma, simbola vsestranskega vzpona kulturne in gospodarske moči Slovencev v Trstu v času med obema svetovnima vojnama. Roman je izšel ob stoletnici požiga in s prevodom v italijanščino dosegel nesluten odmev v italijanskem prostoru, dobil pa tudi celo vrsto najprestižnejših literarnih priznanj. In potem je tu še roman Maje Haderlap Angel pozabe, ki o vzponu nacizma in naraščajočem raznarodovalnem pritisku na koroške Slovence v času pred 2. svetovno vojno in med njo, pa o času po njej, ko se Avstrija, podobno kot na drugi strani Italija, nikoli ni opravičila in pokesala za svojo nacistično preteklost in zločine, ki jih je zagrešila nad Slovenci, spregovori z babičino zgodbo. Njene spomine na vojne grozote, ko so zavedne Slovence med prvimi odpeljali v koncentracijska taborišča ali pa jih poslali na fronto, če niso pravočasno odšli v partizane, na trpljenje domačinov, ki so ostali doma, in na usode preživelih, nekdanjih taboriščnikov, pa preplete z zgodbami, tudi s svojo, o odraščanju povojnih rodov v zadušlji-vem okolju raznarodovalnih pritiskov in iskanju svojega mesta, svojega jezika, svoje domovine in resnične enakopravnosti manjšine v sodobni avstrijski družbi. Tudi ta roman je bil preveden, najprej v nemščino, potem pa tudi v druge jezike, in tudi ta roman je dobil celo vrsto mednarodnih literarnih nagrad. Nastavil pa je ogledalo tudi večinskemu narodu, tako kot posredno tudi Čukov roman osem let kasneje, kako neodločna je bila slovenska politika pri uveljavljanju mednarodno Ob 10. letnici DVIG-ovega Bralnega krožka in 5. letnici bralnega krožka za predšolske otroke Od pravljice do lutke VAS VABIMO NA HI medgeneracijski literarni večer. i ^ 8. novembra 2022 ob 17,30 v Cankarjevi knjižnici Vrhnika Spoznali boste novo zbirko pesmi Ko spregovori srce, avtoric Dragice Krašovec in Alenke Logar Pleško ter ilustrirane pripovedi otrok o sreči. Utrinki iz spremne besede k pesmim in pripovedi o sreči: »S pesmijo iz tega, kar je najboljše v nas, nagovarjamo tisto, kar je najboljše v drugih. In ta povezanost sporoča, da nismo sami, da smo nekje v globini vsi povezani, da imamo veliko več skupnega, kot se zdi. Veže nas hrepenenje po lepoti, po pravičnosti, po sreči -»človeka prevzame silno hrepenenje, želja po sreči, po bližini, ...«, Zora A. Jurič. »Srečna sem, da se imamo radi«, Neja Jugovič, 7 let . Kakšno moč ima beseda in kako preprosto je biti srečen, boste začutili, če se nam pridružite! sprejetih zavez o pravicah manjšin v obeh sosednjih državah. In če bi na bero prebranih knjig pogledali skozi časovno okno - obdobje med obema vojnama smo spoznavali v delih Karla Grabeljška, Mile Kačič, Cirila Kosmača, Lojzeta Kovačiča, Ferija Lainščka, Florjana Lipuša, Katarine Marinčič, Mire Mihelič, Lily Novy, Borisa Pahorja, Marjana Rožanca idr., grozo medvojnega časa z vsemi dilemami in usodnimi odločitvami v knjigah Franje Bojc Bidovec, Vide Brest, Aljoše Furlana, Maje Haderlap, Dušana Jelinčiča, Borisa Pahorja, Valentina Polanška, Marjana Rožanca, Igorja Tor-karja, Vitomila Zupana, idr., problematiko povojnega časa z montiranimi procesi, informbirojem, preganjanjem in zapiranjem drugače mislečih, agrarno reformo v knjigah Igorja Torkarja, Lojzeta Kovačiča, Lada Kralja idr., problematiko sodobnega časa z vsemi perečimi eksistencialnimi vprašanji, problematiko medčloveških odnosov ter iskanjem svojega mesta v družbi v delih Miriam Drev, Mirane Likar Bajželj, Veronike Simoniti, Marka Sosica, Eveline Umek, Bronje Zakelj idr. Lahko pa bi na prebrana dela pogledali tudi drugače in skušali izluščiti teme, vprašanja in probleme, ki so jih obravnavala: od spominov na otroštvo in mladost (Andrej Arko, Marko Kravos, Miha Mazzini, Marjan Rožanc idr.), občutkov ne-sprejetosti, zanemarjanja, zlorabljanja (Igor Kar-lovšek, Florjan Lipuš, Miha Mazzini idr.), samomorilnih misli (Marko Pavček), pa tudi bolečine ob izgubi najbližjih (Maja Haderlap, Ciril Zlobec, Bronja Zakelj idr.), vprašanj o zvestobi in nezvestobi, povezanosti in odtujenosti v partnerskih odnosih (Karin Cvetko Vah, Milan Dekleva, Miriam Drev, Mira Mihelič, Desa Muck, Nedeljka Pirjevec, Samo Rugelj, Evelina Umek, idr.), zasvojenosti (Marinka Fritz Kunc, Metod Pevec idr.), odvisnosti od iger (Tina Batista Napotnik, Nataša Konc Lorenzutti idr.), pa tudi vprašanj povezanih z iskanjem dela in posledično tudi izseljevanja (Miriam Drev, Marjanca Mihelič, Maruša Krese, Mirana Likar Bajželj idr.), še posebej aleksandrink (Marjan Tomšič), problemov prekarnosti, brezposelnosti in s tem povezano finančno negotovostjo (Ivana Djilas, Maruša Krese idr.), vprašanj tujosti in rasizma (Gabrijela Babnik), pa problemov ob razpadanju nekdanje skupne države Jugoslavije, osamosvajanju Slovenije in izbrisu sodržavljanov (Dino Bauk, Lojze Kovačič, Miha Mazzini, Goran Vojnovič idr.), problemov ob spreminjanju družbenega sistema in privatizaciji (Alojz Ihan, Lenart Zajc idr.), vprašanja sprave (Tanja Tuma), a tudi problemov in dilem starajoče družbe in upokojencev ob odhodu v dom (Tone Partljič, Barbara Hanuš) in še bi lahko naštevali. In če spregovorimo še o obliki - posamezne » NAS ČASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 50 N aŠ Občina Log - Dragomer 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 DRUŠTVO DVIG IN MAH TEATER - UČENJE IN IGRANJE » pesnike in njihovo mojstrstvo smo odkrivali z branjem njihovih pesmi v zbranih delih, antolo-gijskih in jubilejnih izdajah (Ivan Minatti, Neža Maurer, Miroslav Košuta, Gustav Januš idr.), med pripovedniki smo spoznali več avtorjev kratke proze (Marko Kravos, Maruša Krese, Primož Sturman idr.), pa dolgo vrsto avtorjev krajših in daljših romanov, in med njimi cele vrste napetih kriminalk (Sergej Verč, Jože Strutz, Maja Novak, Tadej Goloba, idr.), kar je bilo svojevrstno presenečenje, saj bi avtorje kriminalk pred 10, 15 leti lahko prešteli na prste ene roke. Se nadaljuje. Alenka Logar Pleško, DVIG-ova mentorica BK Ponatis pravljice Cmokači z barja Dobro leto je minilo, odkar je Društvo DVIG izdalo pravljico naše nekdanje sokrajanke Irme v 150 izvodih (Cmokači z barja, avtorica Irma Lovrenčič, ilustriral Gorazd Vahen). V enem letu ste ljubitelji branja in slovenske besede polico s pravljico izpraznili, ostal nam je še samo arhivski izvod. Povpraševanje po pravljici pa je še vedno veliko, zato smo se odločili za ponatis 100 izvodov. Pravljico lahko naročite na elektronskem naslovu dvig@iold.si ali po telefonu 031 254 125 (Joži). Za osvežitev spomina pa nekaj besed Toneta Partljiča. Hvala za naročilo in donacijo Jožica Zorc, tajnica Društva DVIG Kako dobro in trajnostno živeti v času podnebne in prehranske krize? Študijski krožek Blaginja naše skupnosti v času podnebnih sprememb (v nadaljevanju ŠK) je končal svoj delo z organizacijo izobraževalnega srečanja s ciljem osvestiti čim širši krog ljudi o biokapaciteti naše Zemlje in pomenu ekološkega odtisa. Po letu 1970 porabimo več, kot lahko narava obnovi: dan prekoračitve porabe bio kapacitete za Zemljo je bil 28. julij; za Slovenijo 30.april; za Indonezijo 18.12.(podatki za leto 2021). Osrednji dogodek na izobraževalnem srečanju je bil predstavitev pridelave gob na kmetiji, pobuda, da bi tudi v naši občini postavili gobarno in degustacija gobjih specialitet, ki so jo pripravili Gobnjak, Večna pot, LJ in Gobalab (Krater, LJ). Člani ŠK so na študijskem obisku Inštituta za aplikativno mikologijo in biotehnologijo ter ogledu Kmetije Slapšak spoznali, da so gobe, v nasprotju s prepričanji ljudi, izjemno hranilne in ne le začimba. V pravilno pripravljenih izdelkih lahko popolnoma nadomestijo potrebe po mesu. Uporabljajo pa se tudi kot zdravilo, v kozmetiki, kot krmila za živali, v vrtnarstvu in v industriji (embalaža, izolacijski materiali). Še vedno vabimo podjetne občane, da razmislijo o postavitvi gobarne v občini Log - Dragomer. Investicija (brez zemljišča cca 500 m2) je 125.000 €, doba vračanja investicije 4,2 leti. Več ekološkem odtisu, vlogi gob v krožnem gospodarstvu in postavitvi gobarne na domači strani Društva DVIG http://iold.si/blaginja-nase-sku-pnosti-v-casu-podnebnih-sprememb/ Za člane ŠK Olga Drofenik Predstavljajo se ... Inka Zdravkovič Navadno se ob pripravi pogovora s posameznim igralcem Mah teatra srečam s sogovornikom v enem od naših lokalčkov, kjer ob kavi poklepetava o vsem, kar me zanima. Ker večine med njimi ne poznam osebno, so razgovori vselej na začetku malo zadržani, a se hitro ujamemo in vsak me preseneti na svoj način. Tale razgovor z Inko pa je malce drugačen. Poznava se kar nekaj let, odkar je predsednica Društva upokojencev Dragomer Lukovica, pa tudi tesneje sodelujeva. Obe želiva, da v delovanje društva pridobimo čim več starejših občanov, ki bi v njem našli možnosti za uresničevanje različnih interesov, s poudarkom na druženju. Mnogi Inko poznate kot strastno balinarko, odlično organizatorko družabnih dogodkov, po kulinaričnih dobrotah in seveda kot članico Mah teatra. Potem, ko ji je umrl mož, je svoj čas, energijo in znanje, nesebično poklonila svojima članoma družine in društvom, da bi tudi na ta način lažje premostila vrzel in osebno stisko. Zapis o sebi je v pismeni obliki pripravila sama, jaz sem dodala svoja razmišljanja in ga primerno oblikovala. Od kod prihajam in kdo pravzaprav sem? Rojena sem v Ljubljani, kjer sem obiskovala osnovno in srednjo šolo. Otroštvo sem preživljala za Bežigradom in v zadnjem letniku srednje tehnične šole v klubu študentov v Ljubljani spoznala bodočega moža. Ker sem po duši Belokranjka, od koder izvira moja mama, sem s to deželo belih brez okužila tudi svojega moža, rojenega Vrhni- čana. Še predno sva si ustvarila dom v Dragomer-ju, sva veliko prostih dni preživela v Beli krajini, ker je bilo tam na podeželju družabno življenje popolnoma drugačno od mestnega. Tam se je čas ustavil in še vedno čutim tako, ko sicer bolj poredko obiščem svoje prijatelje. V Dragomer sva se z enomesečno hčerko vselila pred 45 leti. Kljub temu, da hiša ni bila dokončana, in je bilo potrebnih še veliko del za dokončno ureditev, sem takoj vzljubila ta kraj. Že med potekom gradnje smo se spoznavali s sosedi, vsi iz iste generacije, prise- ljeni iz mestnega vrveža. Druženja ob vikendih so stkala mnoga prijateljstva, ki trajajo še danes. V največje veselje pa mi je, da je tudi hčerka Tea ostala v Dragomerju, kjer zdaj tudi moj štirinajstletni vnuk Luka uživa vse, kar mu nudi ta kraj. Moja poklicna pot Pričela se je v tobačni tovarni, v komerciali, kjer sem si z nekajletno prekinitvijo v moževi firmi tudi prislužila odhod v pokoj. Imela sem veliko načrtov, kaj bom počela v prihodnje. Toda življenje gre svojo pot, ne ozira se na tvoje želje in načrte in ti ne sledi, zato se moraš prilagoditi sam. Tako utiraš nove poti in spreminjaš načrtovano. Športno udejstvovanje in delo v društvu upokojencev V naselju se je pred 10. leti ustanovila ženska balinarska ekipa, h kateri sem aktivno pristopila. Letos smo na prazniku športa, ki poteka vsako leto prvo soboto v septembru in ga poimenujemo »Športfejst«, praznovale 10. rojstni dan. Obeležile smo ga s turnirjem in med 10 ekipami osvojile zlato. Druženja na tekmah in turnirjih so stkala nova znanstva in prijateljstva in preko teh druženj so me povabili tudi v društvo upokojencev. Po včlanitvi sem kot pomoč predsedniku prevzela v društvu sekcijo za šport in druženje, predvsem organizacijo izletov za naše člane. Ko pa je potekel predsedniku še zadnji mandat, je nekdo moral prevzeti vodenje društva ... V tem štiriletnem obdobju vodenja društva smo z ekipo sledili že dobro postavljenim temeljem in se skupaj trudimo slediti vsem novostim, ki nam jih vsak dan prinašajo spremembe tako v lokalnem okolju kot v naših življenjih. Želimo privabiti k sodelovanju in druženju še več novih članov, da bi skupaj spoznavali nova znanja, na pohodih uživali v lepih poteh po naši občini in izven nje. Uživam tudi v vodenju skupin na zdraviliška zdravljenja izven naših meja (Hrvaška, Bosna, Črna gora ... ) preko Kluba upokojencev Slovenije, kjer se spet tkejo nove vezi in prijateljstva. Moje sodelovanje na kulturnem področju V osnovni in srednji šoli sem bila aktivna v lutkovnem gledališču pod mentorstvom pisatelja Lojzeta Kovačiča. Igranje z ročnimi lutkami mi je bilo v veliko veselje, z igralsko ekipo smo veliko gostovali po Sloveniji. Zdaj pa sem aktivna članica v gledališki skupini Mah teater. V prvi igri sem odigrala vlogo lastnice žage in mame sinu Luliju. Igra je nasmejala veliko gledalcev na domačem odru in na gostovanjih. Vaje s to ekipo pa bodo ostale za vselej nepozabne. Toliko smeha in raznih humornih dogodivščin smo doživeli skupaj, se zabavali, ob enem pa z izkušnjami pridobili nova znanja in vzpodbude za delo v bodoče in prepričana sem, da bomo skupaj lahko dosegali cilje, ki smo si jih zastavili. Pohlep v kotlini barjanski in moje misli o predstavi V priredbi Cankarjeve igre Pohujšanje v dolini šentflorjanski, torej naši predstavi Pohlep v kotlini barjanski, smo stopili v velike čevlje in jo kljub koronskemu času poleg premiere na Logu odigrali tudi na velikem odru Cankarjevega doma na Vrhniki. Igrala sem županovo ženo, torej županjo, in po pomembnosti vlog že napredovala od prejšnje igre. Zato sem kar nekajkrat v šali rekla, da bom kmalu prerasla Mileno Zupančič in ostalim članom skupine pomahala iz Broadwaya, ha, ha. Izkazalo se je, da je čas korone močno vplival ne le na naše delo, temveč tudi na obiskovalce in opravili smo manj nastopov kot smo predvideli in si želeli. Če neko delo načrtno pripravljaš več kot eno leto, si želiš, da bi ga spoznalo čim več ljubiteljev gledališča in tako dobiš nekakšno zadoščenje za vložen trud. In kako v bodoče Z veseljem bom prebrala tekst nove komedije, ki jo pripravljamo člani Mah teatra za zimski čas. Komaj čakam, da stopimo spet na oder in z dobro odigrano komedijo navdušimo gledalce. Kajti šele odziv gledalcev nam pove, ali smo izbrali pravo igro in jo tudi dobro odigrali. Da pa mi ne bi bilo dolgčas, rada preberem kakšno dobro knjigo, predvsem biografije slovenskih znanih osebnosti, kot so Cavazza, Milena Zupančič, Radko Polič, Peter Čeferin, Vesna Milek . To so predvsem življenske zgodbe, ki zrcalijo osebo skozi njihove spomine, opravljeno delo in tudi skozi čas, v katerem so živeli in o katerem pripovedujejo. Med branjem pa mi dela družbo predvsem dalmatinska glasba, ki prekinja tišino, me pomirja in navdihuje. Za konec pa tole Inka sodi med ljudi, ki ne omahujejo in ne znajo počivati, kot radi rečemo upokojencem. Je človek, ki je vselej obdan z ljudmi, ki jim zna prisluhniti, pomagati, če je treba, ne zmanjka ji idej, iznajdljivosti in energije. Kljub nekaterim bridkim izkušnjam je ostala trdno na tleh. Na odru pa s svojo pronicljivostjo, smislom za humor in delavnostjo iz vloge naredi natanko tisto, kar od nje pričakuje režiser. Naj tako ostane še dolgo in naj ji ne zmanjka pozitivizma, optimizma in energije za delo na vseh področjih tudi v bodoče. Po Inkinem zapisu pripravila Dragica Krašovec NAS ČASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 51 N aŠ Občina Log - Dragomer 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Kostanjev piknik v Dragomerju V mesecu oktobru Društvo upokojencev Dragomer-Lukovica že tradicionalno organizira kostanjev piknik. Letos nam je bilo jesensko vreme posebej naklonjeno in na sončni petek se je v gasilskem domu v Dragomerju zbralo okoli osemdeset članov društva. Ker želimo, da ni piknik navadno veseljačenje, ga obogatimo s kulturnim programom in priložnostno razstavo. Letos se je udeležencem prvič predstavil pevski trio v sestavi Emilija, Lili - kot vodja tria - in Valerija ter publiko navdušil z izbranimi melodijami. Želimo, da dekleta še kdaj ponovijo svoj nastop. Predstavili smo tudi odlomke poezij, ki jih Društvo DVIG pripravlja za izdajo v lični knjižici še v tem mesecu. Pridne gospodinje so pripravile pester izbor različnih sladkih dobrot, kostanj pa je Jože pripeljal z Dolenjskega in je ob sladkem moštu zares teknil obiskovalcem. Nova uredniška navodila priporočajo kratke vesti, pa je kljub vsemu dobro, da sokra-jane obvestimo o dogodkih, ki popestrijo posameznikom jesen življenja. Na srečanjih se ljudje medsebojno obveščajo o vsem, kar jih teži, razveseljuje, bogati. Izmenjujejo si izkušnje od peke, kuhe, zdravljenja, preživljanja prostega časa, do informacij o počutju bližnjih, sosedov, znancev, kar lahko pripomore k rešitvi kakšne stiske ali težave. Na razstavi so bili prikazani različni pridelki, s katerimi nas narava razveseljuje v tem času in jih z malo iznajdljivosti in dobre volje najdemo v okolici našega kraja. Golaž je teknil vsem, poskrbeli smo tudi, da žejen ni bil nihče. Že zdaj vas vabimo, da se nam pridružite na martinovanju, ki bo potekalo 17. novembra v Mirni peči. Dragica Krašovec Gledališčniki v Valici Počitniške dneve navadno preživljamo vsak na svoj način, s svojimi najbližjimi in morda s prijatelji. Mahovci pa smo se odločili, da eno avgustovsko soboto pre-živimo skupaj v Valici pri Uma-gu, kjer nam je Nataša s svojim partnerjem (beri: možem) prijazno odstopila prostor na vrtu svoje počitniške hiše in seveda notranje prostore za druženje, jedačo in pijačo. Druženje je potekalo od zgodnjih jutranjih ur pa vse do večera, ko se je družba s polnimi želodčki, raznovrstnimi vtisi in zadovoljna vrnila na svoje domove. Skupni zajtrk so pripravile Zinka, Inka in Meta, in sicer so se preizkusile v pripravi jajc na različne načine ... umešana, s čebulo, s slanino in zelišči, s šparglji (seveda istrskimi, nabranimi ob pravem času) pa še kar nekaj vrst jedi iz jajc je bilo na razpolago in udeleženci niso skrivali zadovoljstva ob preizkušanju različnih okusov. Zares so se potrudile in poskrbele za izvrsten obrok. Sledil je obisk Umaga in sprehod ob obali. Ob povratku v Valico je kuharske spretnosti dokazala Zinka s pripravo morskih sadežev in testenin. »Za prste obliznit,« bi rekli tudi zahtevnejši jedci. Popoldne smo se udeleženci srečanja (kar štirinajst nas je bilo) preizkusili v spretnosti pantomime in pisanju zgodb. Čeprav vajeni improvizacije, sprenevedanja in igranja, smo se zabavali in prešerno nasmejali ob nekaterih zahtevnih predstavitvah. Ekipa z Ivico je vsekakor prekašala vse tekmece v iznajdljivosti in ponazoritvah. Nasprotnikov, četudi je v ekipi sodelovala mravljica enote JSKD z Vrhnike gospa Nataša, nam ni uspelo premagati. Na poletnih prireditvah brez žara skoraj ne gre. Tu se je mojstrsko izkazal Igor. Popoldne se je prehitro prevesilo v večer, ko smo na nebu opazovali svojevrsten svetlobni pojav. Šele naslednji dan smo v tisku prebrali, da je bilo videti Muskove satelite StarLink. Zaključili smo pod figo in se najedli zrelih fig in se zatem neradi odpravili proti domu. Nekateri so nadaljevali s počitnikovanjem v bližnjih krajih, večina pa se je vrnila v domače okolje in nadaljevala z vsakodnevnimi zadolžitvami. Hvala Nataši in partnerju za topel sprejem in odprta vrata njunega »drugega doma«, za vodenje, spremstvo in domače fige, hvala Inki, Zinki in Meti za kuharske in organizacijske spretnosti in izvedbo, hvala Igorju za peko, drugi Nataši, ki se je prijazno odzvala vabilu in seveda hvala predsedniku društva Miranu, ki je poskrbel, da se je srečanje sploh odvilo. Gle-dališčniki smo večkrat dokazali, da znamo delati, znamo pa se tudi poveseliti. Zdaj večino njih čaka delo. V razširjenem sestavu z igralci z Vrhnike in okolice pripravljajo novo delo, ki bo predvidoma še letos tudi uprizorjeno na odru. Vabljeni že zdaj vsi ljubitelji kulture in amaterskih gledališč. Dragica Krašovec Izlet v Krško, Brestanico in Podsredo V sredo, 21. septembra, se nas je 45 loških upokojencev odpeljalo na jesenski izlet. V Ljubljani se nam je pridružil vodič Vanč, ki nam je povedal veliko novega, pa še šale je pripovedoval ves čas, tako da nam ni bilo niti malo dolgčas. Po jutranji megli, ki je ležala v ljubljanski kotlini, smo se pripeljali v sončno Krško. Po ogledu mesta smo pot nadaljevali do bližnjega Rajhenburga ozirom Brestanice, kot se kraj imenuje od leta 1952. Zapeljali smo se do cerkve Marije Lurške, ki je ena izmed sedmih bazilik pri nas in spada med najlepše sakralne objekte na Slovenskem. Slovesno posvečena je bila 2. julija 1914, ravno na dan, ko so po železnici čez Brestanico na Dunaj peljali v sarajevskem atentatu ubitega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in ženo Zofijo. Zapeljali smo se do bližnjega gradu Rajhenburg, ki na šestdeset metrov visokem skalnem pomolu nad sotočjem potoka Brestanica in reke Save nadzoruje okoliški prostor že stoletja. Grajsko stavbo je med letoma 1131 in 1147 dal pozidati salz-burški nadškof Konrad. Lastništva so se v zgodovini menjavala in leta 1881 so grad kupili me- nihi trapisti ter ga preuredili v samostan. Med 2. svetovno vojno je bilo v gradu taborišče za izgon Slovencev. Po vojni je bil grad nacionaliziran in preurejen v kazensko taborišče za politične nasprotnike, kasneje pa za politične zapornice. Od leta 1966 z gradom upravlja Turistično društvo Brestanica. Mi smo si stalne zbirke ogledali skupaj z grajsko vodičko. Po ogledih smo pokukali v grajsko trgovino, napravili še skupinsko fotografijo in že smo morali dalje. Peljali smo se po gričevnati pokrajini Kozjanskega parka. Jabolka starih sadnih sort v travniških sadovnjakih so bile glavne zvezde parka. V Podsre-di, ki je po zasnovi srednjeveški trg, smo se ustavili in si ogledali znameniti sramotilni steber. Pot smo nadaljevali do Virštanja, kjer nas je že čakalo zasluženo kosilo. Za dobro voljo pred kosilom so nam naši člani Milena, Danilo, Greta in Božidar postregli s penino, ker so bili veseli, da smo se po »koronskih časih« uspeli dobiti v večjem številu in uspešno izpeljati izlet. Hvala vsem. Po kosilu smo se odpeljali mimo gradu Podčetrtek, ki so ga končno začeli obnavljati, do Dramelj in po avtocesti do Loga, kjer smo zaključili prelep dan. Irena L. NAS ČASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 52 N aŠ Občina Log - Dragomer 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Dnevi odprtih vrat pri Žabicah Žabice smo v septembru organizirale kar dve delavnici odprtih vrat. Udeležili so se ju tako stari kot novi člani. Predstavili smo obe panogi, cheerleading in performance cheer ter vadbo za predšolske otroke. Na začetku delavnic smo se ogreli kar vsi skupaj z igrami, ki jih že dobro poznamo. Najmlajši so se po kratkem gim-nastičnem ogrevanju spoznali z zabavnim poligonom, kjer so delali prevale, hodili po gredi, preskakovali ovire, skakali na mali prožni ponjavi in si z blazinami zgradili tobogan. Performance cheer delavnico so vodile Teja, Tija in Lori. Udeleženci so se preizkusili v vrtenju piruet, skokih in naučili so se kratko koreografijo. Dvigov in akrobatike prav gotovo ni manjkalo na cheer- leading delavnici. Sana, Zoja Lana in Neža so poskrbele, da so udeleženci dvige najprej videli in jih nato skušali narediti tudi sami. Po gimnastičnem ogrevanju je sledila tudi delavnica predvaj za izboljšanje izvedbe določenih gimnastičnih prvin. Imeli smo se zelo lepo in veseli smo, da so nas novi in stari člani obiskali tudi po delavnici. S temi občutki z Žabicami vstopamo v novo sezono. tii iisei' \kuffin< ir jfttži' CuinvrtUtc. /A \ KC (M ClBMAi U l'lSlTK \ k tut, k os i ngiiittH.ctmi POK lji; t M.: Z* h iMij MojaObčinasi KUD Kosec v sezoni 2022/2023 Likovna sekcija Tečajniki se bodo vsak drugi četrtek ob 18:00 v Domu krajanov Dragomer pod mentorstvom Drage Davitkove spoznavali s kaligrafsko umetnostjo in umetnostjo lepega pisanja s pomočjo peresa, kar zagotovo ne bo nikogar pustilo ravnodušnega. Likovna sekcija - umetnostna delavnica izdelovanja grafitov pod vodstvom akademskega slikarja Milana Eriča Datum in kraj tečaja v novembru bo objavljen na Facebooku, plakatih in občinski spletni strani. Delavnica bo potekala na prostem. Dobivali se bomo enkrat mesečno. Grafiti so izraz posameznikovega mnenja, misli in občutenj. Verjetno so že marsikoga izmed nas kdaj zasrbeli prsti, ko smo na ulicah videli kakšen 'hud' grafit, ki nas je pritegnil s svojo vsebino. Tisti in tiste, ki želite povedati svojo zgodbo skozi tri pločevinke spreja (in madežev na obleki ter maske na obrazu), ste lepo vabljeni, da se nam pridružite. Folklorna skupina »Nageljček« Vabi v svoje vrst otroke prve triade, kjer bodo pod vodstvom Nataše Kogovšek spoznavali pevske, ritmične in retorične sposobnosti. Seznanjali se bodo s kulturo, običaji, igrami, oblačili ... v preteklosti, ko so bila življenja in igre naših dedkov in babic precej drugačna. Vsak torek od 15:15 v OŠ Log - Dragomer. Pevska skupina »Mladi po srcu« Stopamo v 5. sezono prepevanja in druženja. Repertoar obsega ljudske pesmi, popevke, na-rodno-zabavne viže in še kaj, kar se nam zazdi primerno. Dirigentsko palico vihti Iztok Urbanc. Zbor želimo osvežiti in okrepiti, zato potrebujemo nove moške in ženske glasove. Pridružite se nam, družbi prijetnih in veselih ljudi. Vsak torek od 18:00 do 20:00 v Domu krajanov v Dragomerju. Kamišibaj - papirno gledališče Vsak prvi četrtek ob 17:00 v Domu krajanov v Dragomerju, vsak drugi četrtek v OŠ Log Dragomer ob 14:00, mentorica Tomislava Zaletelj. Pripovedovali in igrali se bomo pravljice, basni, legende, kratke zgodbe. Vabljeni otroci od 4. leta naprej, osmošolci, dijaki in študentje, star- ši z otroki. Danes, ko postajamo siti ekranov, digitalizacije, masovnih zabavnih prireditev in brezosebnih odnosov, je kamišibaj dragulj, ki s svojo toplino na pristen način - kot nekoč - poveže ljudi ob pripovedovanju zgodb. Gre za japonsko umetniško obliko pripovedovanja zgodb ob slikah na malem lesenem odru. Pedagogi so našli v kamišibaj odlično didaktično sredstvo, umetniki pa izjemne umetniške izzive. Ročne spretnosti Vsak ponedeljek od 18:00 do 19:30 v Domu Krajanov v Dragomerju, mentorica Marjeta Tešanovič. Ročne spretnosti so znova cenjene in odlična protiutež hitremu tempu sodobnega življenja, saj dokazano zmanjšujejo stres. Ustvarjanje na človeški organizem deluje pomirjujoče, pomirja misli in zaposli možgane, da pozabijo na skrbi. Med kvačkanjem možgani tudi izločajo serotonin, hormon notranjega zadovoljstva, miru in občutka sreče, zato ni nič čudnega, da so raziskave pokazale, kako se je ljudem, ki so kvačkali, izboljšalo počutje. S seboj prinesite kvačko, iglo za pletenje ali šivanje ... ostalo dobite na delavnici. Klekljanje Delavnice bodo potekale vsak torek od 15:00 do 17:00 v Domu krajanov Dragomer, mentorica Ivica Česnik. Vse, ki vas zanima klekljanje ali druženje z raznoliko skupino članic Klekljarske skupine KUD Kosec vabimo na medgeneracijsko klekljarsko delavnico. Ob prijetnem klepetu in druženju se bomo učili osnovnih prijemov klekljanja, bolj vešče ustvarjalke pa bodo posegle po bolj zahtevnih izdelkih. Vabljeni ste posamezniki vseh starosti. Zelo veseli bomo, če se nam pridružite tudi otroci in mladina pri ustvarjanju in učenju klekljanja idrijske čipke. Vse potrebne pripomočke boste dobili na delavnici, zato s seboj ne potrebujete ničesar, razen dobre volje. Sekcija za ohranjanje kulturne dediščine in starih običajev Vodja sekcije Boris Smirnov November: izdelovanje adventnih venčkov-December 2022: Miklavževanje Gledališka sekcija za odrasle Vsak četrtek ob 19:00 v Domu krajanov Dragomer Ljubitelje amaterskega gledališča, odra in igre vabimo, da se nam pridružite pod vodstvom režiserja Jožeta Čamernika. KUD Kosec Vse delavnice so brezplačne! Vabljeni k ustvarjanju in druženju. NAS CASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 53 N aŠ Skupne strani 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Krajinski park Ljubljansko barje med finalisti za nagrado Natura 2000 Narava v Sloveniji je med bogatejšimi v Skupaj pokrivajo več kot tretji- Evropski uniji. no ozemlja države. V omrežje Natura 2000 je vključeno tudi Skozi generacije smo jo uspe- je kar 355 območij vključenih v Ljubljansko barje, naše največje šno ohranili v takšni meri, da evropsko omrežje Natura 2000. mokrišče, a hkrati ena najbolj Odpadne nagrobne sveče, cvetje, pvc-embalaža Sestavni deli nagrobnih sveč iz plastike, stekla in kovine spadajo med embalažo. Zato jih je treba oddajati ločeno, v posebej zanje namenjene zabojnike na pokopališčih, na katerih je vidna oznaka z napisom Samo za odpadne nagrobne sveče. Odločite se za nakup okolju prijaznih sveč (sveče, izdelane iz polipropilena (PP) ali stekla in solarne nagrobne lučke). Prosimo, da organske odpadke (zeleni odpad, cvetje, zemljo ...) s pokopališč odlagate v zabojnike z napisom Organski znimi napisi. odpadki. Poskrbite, da bodo Javno podjetje Komunalno odpadki s pokopališč pravilno podjetje Vrhnika, d. o. o. razvrščeni v zabojnike z ustre- Izpust bub barjanskega okarčka v naravo. Foto Janez Tarman. spremenjenih pokrajin v Sloveniji. Letos obeležujemo 30. obletnico omrežja Natura 2000 v Evropski uniji ter 18. obletnico v Sloveniji. Slavi tudi finančni mehanizem LIFE, ki je v treh desetletjih obstoja na evropskem nivoju podprl že več kot 5500 projektov s področja varstva narave, varstva okolja in podnebnih sprememb. Ob tej priložnosti so v projektu LIFE-IP NATURA.SI, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor, organizirali tekmovanje za slovensko nagrado Natura 2000, namenjeno izpostavitvi dobrih praks upravljanja območij Natura 2000 z dolgoročnimi učinki. Tekmovanje je potekalo v petih kategorijah. Javni zavod Krajinski park Ljubljansko bar- je je bil s svojimi aktivnostmi izbran med finaliste v štirih izmed njih. Strokovno žirijo so prepričale naslednje aktivnosti: Z GPS-oddajniki do učinkovitejšega varstva velikega škurha (Slovenski inovativni dosežki znanosti za Naturo 2000), Vključevanje lokalnih kmetov v skrbništvo zemljišč za doseganje ciljev varstva narave (Druž-beno-gospodarske koristi), Sodelovanje s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije pri določitvi naravovarstvenih pogojev pri oddaji zemljišč (Sodelovanje) in Izboljšanje stanja populacije in habitata barjanskega okarčka na Ljubljanskem barju (v kategoriji Varstvo vrst in habitatnih tipov na območjih Natura 2000 v Sloveniji). Med finaliste se je v za- dnji kategoriji uvrstila tudi prijava Aktivno varstvo populacije puščavnika v osrednji Sloveniji. Naseljevanje te ogrožene vrste hroščev je potekalo v Mestnem logu kot del največjega projekta Krajinskega parka Ljubljansko barje (PoLJUBA), prijavo pa je pripravil Oddelek za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta za biologijo, ki je izvedel naselitev. Za slovensko nagrado Natura 2000 se je sicer potegovalo enaindvajset prijav, ki jih je pripravilo enajst organizacij. Razglasitev zmagovalcev bo v sklopu turneje slovenske nagrade Natura 2000 v novembru. Jasna Tarman, Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje Urška svetuje Je ločitev izguba odnosa? Ločitev ni samo ločitev odnosa med možem in ženo in ne pomeni samo izgube partnerja, temveč vsega, kar in za kar smo živeli. Pomeni tudi izgubo doma, družine, premoženja, statusa ter nenazadnje skupnih prijateljev. Zareže se v vse pore našega vsakdanjega življenja, vse se spremeni. Ločitev je eden najhujših stresov v človekovem življenju, na drugem mestu in takoj za smrtjo zakonca, ki se v sodobnem svetu dogaja - žal - zelo veliko parom, v Sloveniji že vsakemu tretjemu. Eden najsplošnejših, a verjetno najglobljih razlogov za tolikšno število ločitev je gotovo, da smo postali v odnosih mnogo zahtevnejši kot naši predniki. Nekoč je bilo pomembno preživeti in ljudje so bili zato prisiljeni živeti skupaj, pa če so bili zadovoljni ali ne. Dandanes se je glede tega marsikaj spremenilo; ženska si želi odnos, v katerem bo ljublje- na, predvsem pa, da jo partner čuti in se z njo tako močneje poveže, zdrži in vztraja. Moški si želijo podobno, zlasti pa da bi ga ženska spoštovala, bila nanj ponosna in z njim sodelovala. Če poskušata to doseči, a jima ne uspe, se eden kaj hitro lahko odloči za ločitev, še posebno, ker nas sodobna družba spodbuja k ugodju in hitrim rešitvam, ki nas bodo po najkrajši poti pripeljale do tistega, kar si želimo. Pri tem seveda neskončno ranimo drug drugega, predvsem pa otroke, če sta jih partnerja imela; tako izgubijo družino, dom in če se eden od staršev zanje ne meni, tudi očeta ali mamo, kar doživljajo kot popolno izgubo varnosti. Lahko jih spremljajo občutki krivde; če bi bili pridni, se starša ne bi ločila, če pa jima zanje in njihove občutke ni mar, še neljublje-nost, zavrženost in nevrednost. Če jih starša ne začutita in potolažita, ostanejo občutki del njihovega doživljanja sebe, zaradi česar imajo pozneje v življenju težave v odnosih z ljudmi, zlasti intimnih. Tudi odrasli doživljamo ob ločitvi izgubo, in sicer partnerja, doma, družine, finančne varnosti, socialne in čustvene opore, socialnega statusa. Če je bil vzrok za partnerjev odhod prevara, se počutimo izdane in zamenjane, vsekakor pa zavržene. Bolečina je toliko hujša, ker se moramo soočiti z dejstvom, da družine, kakršno smo imeli, ne bo nikoli več, tudi če si ustvarimo novo; nepovratno smo izgubili nekaj, kar nam je bilo dragoceno. Ker gre torej za smrt družine, jo moramo odžalovati in žalovanje traja različno dolgo. To je odvisno od teže okoliščin, v katerih se posameznik znajde, ter od bremena preteklosti, ali imamo za sabo že izkušnjo zavrženosti iz otroštva. Nova zavrženost namreč prebudi staro, ki je bila še mnogo hujša, le da smo jo kot otroci prav zaradi njene silne moči potlačili, v novih okoliščinah pa z vso silo privre na dan. Seveda doživljamo ločitev drugače, če smo bili zapuščeni ali smo mi zapustili partnerja, nujno pa je, da vemo, da tisti, ki odhaja, to stori zaradi sebe, ker ne zmore vztrajati in ne ker bi bil partner nemogoč. Včasih pa je ta korak kljub vsemu edini smiseln: kadar gre za fizično, psihično, spolno ali ekonomsko nasilje, kadar je eden od partnerjev zasvojen s kemičnimi ali nekemičnimi substancami in se ne želi zdraviti, kar pomeni, da je zasvojenost postavil pred družino. V takih primerih je za vse, tudi otroke, ločitev olajšanje in edina prava rešitev iz dolgotrajnega trpljenja. Kdaj iz odnosa oditi, je gotovo najtežje vprašanje in ni univerzalnega odgovora; verjetno takrat, ko človek začuti, da ne more več. Ločitev poteka v več fazah in je v večini primerov najprej fizična, ko se partnerja fizično oddaljita oz. zaživita vsak na svojem domu, sledi formalna ločitev, delitev premoženja in dogovor o skrbništvu nad otroki ter končno čustvena ločitev, ki je najzahtevnejša, saj sta partnerja še dolgo, četudi prek jeze in sovraštva, še zelo povezana. Predelovanje čutenj, povezanih z ločitvijo (jeze, besa, strahu, sramu, žalosti, nemoči, obupa, zapuščenosti, zavrženosti), je dolgotrajno, a tudi edina prava pot, če želimo zaživeti na novo, predvsem pa poskrbeti, da se nam zgodba zaradi neozaveščenega vzorca z novim odnosom ne bo ponovila. Priložnost za predelavo bolečih čutenj ob izgubi odnosa je tudi vključenost v psihotera-pevtski proces. Psihoterapev-tski odnos daje varen prostor, kjer je mogoče nasloviti izgubo, ki jo spremljajo močna in včasih tudi zablokirana čutenja. Psihoterapija omogoči prostor za izražanje jeze, žalosti, po-raženosti ter tudi olajšanja in veselja. Zlasti omogoči, da oseba sprejme dvoje: da je ločena oziroma se ločuje in da se mora prilagoditi posledicam ločitve. Urška Jesenovec, mag. zakonskih in družinskih študijev, zakonska in družinska terapija jesenovecurska@gmail.com NAS CASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 54 N aŠ Skupne strani 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Zakaj so stroge in nepremišljene diete lahko nevarne? Primerna prehrana je cilj marsikaterega posameznika in prav je tako. Primerna prehrana je boljši izraz za tisto, kar se pogosto opisuje kot »zdrava prehrana«. Gre za tak način prehranjevanja, ki posamezniku: - zagotavlja vsa potrebna hranila v zadostnih količinah, - omogoča doseganje ali vzdrževanje zdrave telesne mase in telesne sestave (kalorijsko in beljakovinsko zadostno), - ne predstavlja prevelikih stroškov, ga ne obremenjuje na vsakem koraku in je skladen z njegovim življenjskim slogom, - dopušča tudi užitke in veselje, povezano s hrano. V teoriji zveni preprosto, nič posebnega. Praksa pa je nekaj drugega, saj so prehranjevalne navade tesno povezane z ve- denjskimi vzorci posameznika, njegovim službenim in domačim okoljem ter s čustvi. Pozitivnimi ali negativnimi. Živimo v dobrih časih Napredki na vseh področjih in splošna blaginja našega časa in prostora so veliko skrbi v povezavi s hrano potisnili v ozadje ali celo zunaj obstoja. Hrana je nekaj samoumevnega. Greš v svojo najljubšo živilsko trgovino in vedno je na voljo vse, kar želiš. Zato lahko izbiramo med številnimi različnimi živili, svoje prehranjevalne navade oblikujemo ne samo glede na dostopnost živil in svoje potrebe, ampak tudi glede na preference, prepričanja, načela in čustva. Lahko rečemo: »Začel/a bom jesti več zelenjave, sadja in rib,« ali pa »Postopno bom začel/a s prenehanjem uživanja vseh mlečnih izdelkov in mesa.« Veliko ljudi se po tem načelu odloči iz svoje prehrane izključiti določena živila ali kar cele skupine živil. Če izločimo ali omejimo RADA IMAM SVOJ AVTO, ZATO DOBRO SKRBIM ZANJ VARNOST NAJ BO VEDNO NA PRVEM MESTU. ZATO NE SKLEPAJTE KOMPROMISOV IN OBIŠČITE POOBLAŠČENI OPEL SERVIS. wL'X^ 1 ■, A A e OPEL # Avtohiša SEVER, pooblaščeni serviser in prodajalec vozil Opel. # Pogodbeni partner zavarovalnic: Triglav, Sava, Generali, Allianz. # Nudimo cenitve škod in kleparska ter ličarska popravila vseh vrst vozil. AH Avtohiša Sever Sinja Gorica 112, 1360 Vrhnika Tel.: 01 750 6 330 www.opel-sever.com VEŠ DOVOLJ O PREHRANI, DA SI UPAŠ NA DIETO? prehransko manj ustrezna živila (sladkarije, peciva, slane prigrizke, predelano hrano ...), je to seveda pozitivno. Pogosto pa gre za prostovoljno izločanje ali omejevanje prehransko povsem ustreznih živil, npr. mleka, mesa, žit in sadja. Ljudje se pogosto odločajo za izločanje celih skupin živil naenkrat. Popolno prenehanje uživanja izdelkov živalskega izvora ali vseh žit, spet drugi izločijo vsa živila rastlinskega izvora. Omejevanje uživanja določenih živil lahko prinaša določene prednosti, treba pa se je zavedati potencialnih slabosti. Prej smo rekli, da je primerna prehrana v osnovi tista, ki nam zagotavlja vsa potrebna hranila in je energijsko ustrezna za naše potrebe. Kaj se zgodi, ko iz prehrane začnemo izločati živila? Zmanjšamo si nabor živil, s katerimi lahko izpolnimo naše prehranske potrebe. Več živil ko izločimo, težje je zagotoviti vsa potrebna hranila. Osebe, ki izločajo ¿WT Kombinirana poraba goriva (po WLTP-ciklu): 4,4-6,0 1/100 km, poraba električne energije: 15,8-6,2 kWh/100 km ter izpusti CO2: 0-135 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Specifične emisije dušikovih oksidov (NOx): 0-0,0460 g/km. Trdi delci: 0,00052 g/km in število delcev: 0,0900 *1011/km pri dizelskih motorjih. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal iz prometa prispevajo k poslabšanju zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam ozona, delcev PM^ in PMJ5 ter dušikovih oksidov.Več informacij je na voljo na www.opel-sever.com. Pridržujemo si pravico do spremembe ponudbe. Slika je simbolna. celotne skupine živil, se na tak način »prostovoljno« izpostavijo večjemu tveganju za nastanek pomanjkanja določenih hranil. Izločanje živil ali skupin živil ne pomeni, da bo oseba avtomatsko trpela zaradi pomanjkanja hranil in čez nekaj časa postala podhranjena. Dokler se telesu zagotavlja vsa hranila iz drugih virov, ni nobenih težav. Po domače: vedeti moraš, s katerimi živili lahko nadomestiš hranila, ki jih zaužiješ manj zaradi izločanja določenih živil. Se pa hitro porajajo vprašanja: - Ali vem, s čim taka hranila nadomestiti? - Ali vem, katera hranila vsebujejo živila, ki sem jih izločil/a iz prehrane? - Ali potencialne prednosti mojega novega načina prehranjevanja odtehtajo potencialne slabosti? Za primer vzemimo veganski način prehranjevanja - popolna izločitev vseh živil živalskega izvora (mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, rib, jajc in medu). Zelo zreducirana paleta živil, ki smo jih drugače vajeni uživati. Tak način prehranjevanja je lahko popolnoma primeren in lahko prinaša koristi, saj zelo zmanjšamo vnos nasičenih maščob, predelanih živil, soli in sladkorja. Kdor se za vegansko prehrano odloči kar tako, čez noč, ne da bi se konkretno pozanimal, kaj primerna veganska prehrana pomeni, si ne dela ravno usluge. Popolna odstranitev živil živalskega izvora lahko pomeni tveganje za pomanjkanje določenih hranil, predvsem beljakovin, železa, cinka in kalcija, sploh pa vitamina B12, ki ga živila rastlinskega izvora ne vsebujejo. Tudi manjši energijski vnos je lahko ena izmed posledic. Pri osebah s čezmerno telesno maso slednje ni preveč zaskrbljujoče, pri tistih, ki pa imajo zdravo ali premajhno telesno maso, pa hujšanje lahko precej negativno učinkuje na zdravje. Sprva težav ne bi bilo, dobro prehranjeni posamezniki imajo v telesu zaloge za večino izmed hranil. Zaradi dlje trajajočega neupoštevanja potreb telesa po hranilih bi se postopno začeli kazati znaki pomanjkanja. Lahko bi nastala utrujenost zaradi pomanjkanja železa, lahko bi se zmanjšala količina mišične mase zaradi nezadostnega energijskega in beljakovinskega vnosa, lahko bi nastal manj učinkovit imunski sistem kot posledica premajhnega energijskega vnosa, premalo beljakovin, premalo cinka in še nekaterih drugih hranil. Dolgotrajno pomanjkanje vitamina B12 je na srečo redko, a vseeno obstaja; odraža se v nevroloških težavah. Tega nočeš. Če se (resneje) ukvarjaš s športom ali imaš določene »fitnes cilje«, ti to konkretno oteži delo. Če svojega telesa ne poslušaš in mu ne daš nujno potrebnih hranil, se bodo znaki pomanjkanja prej ali slej pokazali. Če bodo blagi ali hujši, pa je odvisno predvsem od tega, koliko časa vztrajaš na taki pomanjkljivi prehrani. Telesu je vseeno, iz katerih živil dobi hranila. Kako nadomestiti hranila? Ostajamo pri primeru vegan-ske prehrane, da nadaljujemo zgodbo, ki smo jo začeli. Prvo in najpomembnejše na začetku: če iz prehrane izločiš vsa živila živalskega izvora, nujno potrebuješ prehransko dopolnilo z vitaminom B12. Druge možnosti ni, zato ravnaj odgovorno - konec koncev gre za tvoje zdravje. Železo: Dobri rastlinski viri železa so stročnice (leča, čiče-rika, fižol), vsi oreški in semena, tofu, nepredelana žita in izdelki iz njih ter zelenolistna zelenjava. Seveda so možnost tudi z železom obogatena živila. Naj bo nekaj izmed takih živil na jedilniku vsak dan in v znatnih količinah. Beljakovine: Osebe, ki se prehranjujejo izključno z rastlinsko prehrano, se morajo za beljakovine zanašati predvsem na stročnice. Tudi žita in orešč-ki vsebujejo beljakovine, vendar jih ne moremo uvrstiti med beljakovinska živila. Večkrat na dan (idealno v vsak obrok) je priporočljivo v obroke vključevati lečo, čičeriko, fižol, sojo in njene izdelke. To dopolnjujte z oreščki in nepredelanimi žiti. Cink: Živila rastlinskega izvora, ki vsebujejo cink, so predvsem stročnice (leča, čičerika, fižol), nepredelana žita ter semena in oreški. To so zgolj okvirni napotki. Glede količin posameznih živil natančneje ne moremo govoriti. Za to je potreben posamezni pristop. KAJ SI SE DANES NAUČIL/A? 1. Preden se odločiš za večje spremembe v svoji prehrani, se o tem izobrazi. Še boljše pa bo, če se pogovoriš s prehrans-kim strokovnjakom, ki ti bo dal ustrezne informacije in konkretne napotke. 2. Redno uživanje stročnic in nepredelanih žit je osnova, da je veganska prehrana lahko primerna. Uživati jih bo treba vsak dan in v znatnih količinah. Seveda stročnice toplo priporočamo tudi osebam, ki uživajo mešano, torej vsejedo prehrano. Stročnice so »kul«. 3. Več živil odstraniš iz svoje prehrane, težje je zagotavljati vsa hranila v zadostnih količinah. 4. Nič ni narobe, da si prehrano prirediš glede na svoje potrebe, preference in finančne zmožnosti. Nasprotno - prav je, da poskrbiš za to. Ne pozabi pa, da ima tvoje telo določene potrebe po hranilih. Hočeš nočeš, treba jim je zadostiti, če želiš biti zdrav/a. Telesu je vseeno, iz katerih virov mu zagotoviš ta hranila. Lahko smo veseli za tako svobodo pri odločanju, kaj pojemo. Nihče od naših prednikov ni imel takih razkošnih možnosti. Pomislimo kdaj na to, da bomo situacijo cenili še bolj. Prehrana je dokaj osebna odločitev in vsak ima pravico do njene popolne personalizacije. Kljub temu pa je potrebno nekaj znanja in previdnosti pri načrtovanju prehrane, ki izloča določena živila ali skupino/e živil. Če nisi suveren/a in podučen/a o določenih osnovnih zakonitostih prehrane in nimaš znanja o nadomeščanju hranil, se raje obrni na prehran-skega strokovnjaka. Tako bo praktična izvedba tvoje personalizirane prehrane veliko lažja, manj utrujajoča in, kar je najpomembnejše, uspešna in zate primerna. Avtor: Jernej Ogrin, mag. inž. prehrane JEKLARNA - Center Zdravega Načina Življenja www.jeklarna.si NAS CASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 55 Wasoasopis KU LTU RA 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Ustvarjalnost iz roda v rod Letošnj a prireditev Dnevi evropske kulturne dediščine 2022 so bili zopet na Vrhniki. Leta 1991 je bila Slovenija skupaj še z nekaterimi drugimi evropskimi državami med ustanovitelji prireditve. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je nosilec in glavni koordinator več kot štiristo najrazličnejših dogodkov v 170-ih krajih širom Slovenije, Porablja in Tržaškega. V Sloveniji je letos že desetič Teden kulturne dediščine, ki je namenjen predvsem vključevanju otrok in mladine k prepoznavanju, ohranjanju in varovanju naše slovenske dediščine. Letošnja skupna tema držav, ki sodelujejo pri prireditvi Dnevih evropske kulturne dediščine, je Trajnostna dediščina. Slovenci smo geslu dodali še dve črki in dobili novo besedo (Vz)Trajnost. To pomeni, da bo dediščina vztrajna tudi v prihodnosti. V Cankarjevem domu, v veliki dvorani, je bila v torek, 27. septembra, ena izmed prireditev Dneva evropske kulturne dediščine z naslovom Ustvarjalnost iz roda v rod - Anke in Lee Grom. Na začetku prireditve je o delovanju Lee in njene babice Anke Grom spregovorila Nataša Oblak Japelj (njen govor je v prilogi). Nato pa je Ustvarjalnost iz roda v rod v multiviziji prikazal vsestranski umetnik Lado Jakša, ki je resnično navdušil vse prisotne. Tako, da se je aplavz polegel šele po kar dolgem času ter tako potrdil, da so si vsi trije umetniki to zaslužili. Simon Seljak Babi Anka in vnukinja Lea: »Še dolga leta iz roda v rod.« Lado Jakša s prelepo multivizijo in ob zanimivi sceni Nataša Oblak Japelj ob nekaterih dobrotah Lee Grom Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD) so skupna, letos že 32. akcija številnih evropskih držav pod okriljem Sveta Evrope in Evropske komisije. V času podnebnih, zdravstvenih in družbenopolitičnih stisk, ki ogrožajo tudi kulturno dediščino, nas taki organizirani dogodki opominjajo na pomen varovanja in nas kot skupnost pozivajo k skrbi zanjo. Hkrati nam omogočajo še kako potrebno druženje in sodelovanje na podlagi dediščinskih vrednot. Leta 1991 je bila Slovenija skupaj še z nekaterimi drugimi evropskimi državami med ustanoviteljicami prireditve. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je nosilec in glavni koordinator več kot štiristo najrazličnejših dogodkov, na katerih sodeluje petsto organizacij iz 170-ih krajev širom Slovenije, Porabja in Tržaškega. Skupno število obiskovalcev vseh prireditev presega številko 50.000. Poleg DEKD imamo v Sloveniji letos že desetič še teden kulturne dediščine, ki je namenjen predvsem vključevanju otrok in mladine v prepoznavanje, ohranjanje in varovanje dediščine s ciljem, da bi izobraževanje o kulturni dediščini postalo vzgoja za vse življenje. Tudi pri nas na Vrhniki se že vrsto let jeseni, na prehodu iz septembra v oktober, združimo posamezniki, strokovnjaki, pedagogi, šolska mladina, društva in zainteresirana javnost na najrazličnejših kulturnih dogodkih in predstavitvah navdihujočih zgodb s ciljem širjenja pozitivnega odnosa do dediščine. Letošnja skupna tema držav, ki sodelujejo pri dnevih evropske kulturne dediščine je Trajnostna dediščina. Slovenci smo evropskemu geslu dodali še dve črki in dobili novo besedo (Vz)Trajnost. Tako, še z močnejšim pomenom, sporočamo, da lahko z našimi trajnostnimi dejanji pripomoremo, da bo dediščina vztrajala tudi v prihodnosti. Anka Grom je s svojo očarljivo kaščo sredi Stare Vrhnike aktivna soustvarjalka DEKD nekaj zadnjih let in posredno ali neposredno pri tem z veseljem sodelujem tudi jaz. Ko sva se letos spomladi spet sestali, da skupaj »stuhtava« zgodbo, ki bi ustrezala letošnji predpisani temi Trajnost - Vztrajnost, je rešitev - ne, da bi se tega takrat sploh zavedala -, prinesla kar sama s seboj v majhni kartonasti škatlici. Povedala mi je, da sladko darilo prinaša iz domače slaščičarne vnu- kinje Lee. Ko sem odprla škatlico, sem ostrmela: zagledala sem štiri ljubke, do popolnosti izdelane slaščice v obliki majhnih sladoledov - kornet-kov, oblite s čokolado in posute z elegantnim posipom. Za nameček so med slaščicami, kot po naključju, poplesavali še nežni posušeni cvetni lističi. Ne pretiravam: od ganjenosti in presenečenja, saj mi Leino delovanje do tistega trenutka sploh ni bilo znano, sem ostala brez besed. V glavi pa so se mi že kazale podobe naše tokratne prireditve. V trenutku sem namreč zaznala skupno lastnost Anke in njene vnukinje Lee, in to je: ljubezni polna predanost delu, ki se mu z vztrajnostjo posvečata z vsem svojim bistvom in tako obe, vsaka na čisto svojih področjih, dosegata izjemne rezultate. Leta 2017 je Občina Vrhnika Anki podelila srebrno plaketo Ivana Cankarja kot zahvalo za njeno večletno aktivno delovanje na področju kulture; v Zvezi kulturnih društev, v Javnem skladu za ljubiteljsko kulturo, Območna izpostava Vrhnika, za njeno aktivnost pevke in predsednice nadzornega odbora v Mešanem pevskem zboru Mavrica. Bila tudi pobudnica ustanovitve Kulturnega društva Stara Vrhnika, ki mu je predsedovala kar trinajst let. Aktivno deluje tudi v Muzejskem društvu Vrhnika. Obdobje po letu 2007 je zaznamovano z njeno skrbjo in strastjo do kulturne dediščine. Takrat je namreč kupila dvesto let staro propadajočo Lukacovo kaščo in jo v naslednjih letih obnovila po vseh načelih konservatorske stroke - v glavnem z lastnimi finančnimi sredstvi in dragoceno pomočjo Šole prenove. Po slavnostnem odprtju obnovljene ka-šče, ki je bilo oktobra leta 2016, je Gašper Tominc v Našem časopisu med drugim zapisal: » Gromo-va je bila bitko med srcem in razumom, kajti že vnaprej se je zavedala, da obnova ne bo poceni. Na srečo vseh in zanamcev je prevladalo srce oziroma njena ljubezen do kulturne dediščine.« Anka počasi in vztrajno opremlja kaščo s starinami: delovnim orodjem, hišno opremo, po-sodjem in drugimi drobnimi predmeti. V tako ustvarjenem etnološkem biseru s svojo iskreno gostoljubnostjo obiskovalcem pripoveduje zgodbe o življenju naših prednikov. » NAS CASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 56 Wasoasopis KU LTU RA 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Razstava Igorja Zimica v cerkvi na Sveti Trojici Vrhnika, 7. oktober - V cerkvi na Sveti Trojici je odprla svoja vrata slikarska razstava Igorja Zimica, ki ga je v goste povabilo vrhniško društvo Nauportus viva. Gre za ljubiteljskega slikarja, ki je prvi stik z estetiko in oblikovanjem doživel v družinski obrtniški delavnici, kjer so izdelovali kovane predmete za cerkve, kapelice in druge objekte. Izobrazbena pot ga je vodila v elektrostroko v Soške elektrarne. Zato je zanimivo, da se pod kožo elektroinženirja skriva rahločutna umetniška duša, ki ima za seboj že številne domače in tuje razstave. V cerkvi na Sveti Trojici se je predstavljal z več platni, na katerih pogosto prevladuje modra barva, ki jo navdihuje prav reka Soča. Kot je ob odprtju razstave poudarila umetnostna zgodovinarka Anamarija Sti-bilj Šajn, je Igor znan po simbolnih dimenzijah, preoblikovanih in globljih sporočilnostih. Da gre za drznost, ki nagovarja, je ugotovila tudi predsednica društva Nauportus Viva Polona Kovačič. Po njenem mnenju Igorjeva dela v ambientu cerkve doživijo še večjo izraznost. Odprtje razstave je povezoval Jože Kurinčič, za glasbeno spremljavo pa sta poskrbela Špela na prečni flavti in Andrej Marinčič na klaviaturah. Razstava je bila odprta od 7. do 14. oktobra. Gašper Tominc, foto: GT » Lea Grom. Ko sem po prvem srečanju z njenimi kornetki pobrskala po spletu in kmalu za tem med iskanjem tako imenovanih domoznanskih člankov v dnevnem časopisju našla v Odprti kuhinji še obširen članek, ki predstavlja njo in njeno delo, sem odkrila, da je ustvarjalka - na meji verjetnosti lepih slaščic je upravičeno poimenovala svojo blagovno znamko Stories by Lea. Mlada umetnica očitno v sebi nosi toliko čudovitih zgodb, ki jih preprosto mora izraziti, povedati, pokazati svetu. In to v obliki pravih slaščičarskih mojstrovin. Lea o sebi in strasti do peke slaščic je povedaa, da jo je v sebi čutila od malega, v celoti pa se je je zavedla v obdobju, ko je bila stara 13, 14 let. V času študija je delala kot organizatorka porok in od vseh ceremonij, ki pritičejo temu slavnostnemu obredu, je bil njen najljubši in najbolj vznemirljiv čas, ko so na sceno prinesli torto. Ugibala je kakšno poročno torto si je par izbral, zanimala sta jo tako oblika kot okus ... Prisluhnila je klicu srca in ustanovila lastno podjetje in si ustvarila svojo slaščičarsko delavnico, ki ustreza vsem strogim standardom. Težko predstavljivo je, kako ji uspe toliko in obenem tako kakovostno narediti; slediti in uresničiti vsa naročila, biti v stiku s številnimi občudovalci, sledilci njenega dela, izdelati, ves čas posodabljati, nadgrajevati spletno predstavitev. Lea se za svojo promocijo in komunikacijo poslužuje predvsem spletnega okolja. Prek spleta ponuja različne tečaje učenja povezanega z izdelavo slaščic: od izdelave figuric in drugih zahtevnih dekoracij do spoznavanja osnovnih sestavin za izdelavo slaščic in njihovih razmerij. Tistim, ki še razmišljajo, da bi se odpravili na podobno poslovno pot, kot jo ubira sama, je pripravljena svetovati in deliti svoje izkušnje. Za lažje razumevanje posameznih lekcij učencem ponuja tiskane, avdio- in videovsebine. Seveda ves čas sledi novim trendom na področju slaščičarstva in se tudi izobražuje. In ob vsem tem neverjetno obsežnem in napornem delu, ki med drugim vključuje tudi dostavo tort in peciva na kraj poroke, praznovanja roj stnega dne ali drugih svečanosti, vsak teden v času sezone ponuja svoje čudovite sladke dobrote še na ljubljanski Odprti kuhni, na Dvoru Jezeršek pa vodi delavnice peke. In to sploh še ni vse - piše in izdaja tudi knjige! Moderne torte in sladice Stories by Lea, ki je izšla leta 2021, je doživela že peti ponatis, tik pred izdajo je knjiga Moderne torte in sladice Stories by Lea 2. Lea knjigo na svoji spletni strani zanimivo, sveže -skratka v svojem slogu - tudi promovira. Lei in Anki čestitamo za vso moč, pogum in ljubezen, s katero opravljata delo. S svojo marljivostjo, vsaka po svoje, ustvarjata prepoznavni blagovni znamki, dragoceni pridobitvi naše skupne zakladnice kulturne dediščine. Lončeni pekači za potice, prevezani z žico, ki dandanes počivajo na policah v Ankini kašči, namreč niso od nekdaj kulturna dediščina. V nekem minulem času so bili narejeni kot najbolj izpopolnjen sodoben pripomoček, iz katerega so gospodinje s ponosom stresale sveže pečene dišeče potice, da bi z njimi osrečevale. Nataša Oblak Japelj, Cankarjeva knjižnica Vrhnika Dediščina na fotografijah Vrhnika, 4. oktober - Cankarjev dom je od 4. do 23. oktobra gostil fotografsko razstavo vrhniškega fotokluba Okular z naslovom Dediščina. Razstavljena fotografska dela odslikavajo pogled fotografov na svet kulturne dediščine skozi objektiv. Razstava je potekala v okviru prireditve Dnevi evropske kulturne dediščine. Kot je pojasnila Nataša Oblak Japelj, vodja Domoznanskega oddelka v Cankarjevi knjižnici, dediščina izhaja iz človeka, družine, prenašanja tradicij in znanj, z uporabo virov iz lokalnega okolja. »Zato Vabilo Risanje s svetlobo -brezplačna počitniška FOTOGRAFSKA DELAVNICA in mladinski FOTOGRAFSKI NATEČAJ BREZPLAČNA FOTODELAVNICA - Cankarjeva knjižnica, 3. in 4. november 2022, ob 9.30. V DELAVNICO vabimo mlade fotografske navdušence, ki želijo nadgraditi svoje znanje o fotografiji (teoretične osnove, praktično fotografiranje, obdelava fotografij). nam je lahko navdih na mnogih področjih našega življenja v sedanjosti in s tem lahko postane osnova za našo trajnostno prihodnost. Letošnja skupna tema držav, ki sodelujejo pri Dnevih evropske kulturne dediščine je Trajnostna dediščina. Slovenci smo evropskemu geslu dodali še dve črki in dobili novo besedo (Vz)Trajnost. S tem, še močnejšim pomenom, sporočamo, da lahko z našimi trajnostnimi dejanji pripomoremo k temu, da bo dediščina vz-trajala tudi v prihodnosti.« Odprtje razstave je z multivizijo obogatil Lado Jakša. Pri projektu razstave so sodelovali Fotoklub Okular, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in ZIC Vrhnika. Gašper Tominc, foto: Fotoklub Okular Hkrati bo delavnica tudi dobra priprava na aktualen FO- TONATEČAJ, poimenovan Risanje s svetlobo (photos - svetloba, graphis - pisalo), prav tako namenjen mladini do 29. leta starosti. Mentorica fotodelavnice: fotografinja Eva Križaj. Informacije in PRIJAVA: E: oi.vrhnika@jskd.si , T: 01 750 20 39: - na fotodelavnico do 31. 10. 2022, - na fotonatečaj RISANJE S SVETLOBO do 7. 12. 2022. Vljudno vabljeni! ORGANIZACIJA: Javni sklad za kulturne dejavnosti RS, Območna izpostava Vrhnika, v sodelovanju s Cankarjevo knjižnico Vrhnika, Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika in Fotoklubom Okular. Foto: Rado Krasnik, Fotoklub Okular NAS CASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 57 Wasoasopis KU LTU RA 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Skupinska razstava Moja paleta Prisotni ob odprtju razstave Mlada glasbenika Špela Stražišar in Rok Hvala V Galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki je bilo 20. septembra 2022 odprtje skupinske razstave Likovne sekcije Leon Koporc iz Ljubljane. Slikarji so razstavo poimenovali Moja paleta, ki je eno izmed orodij slikarju pri slikanju. Likovno sekcijo Leon Koporc sestavljajo slikarji KUD Univerzitetnega kliničnega centra in Medicinske fakultete Ljubljana. Zbrane je nagovorila mag. Tatjana Oblak Mil-činski, koordinatorka in organizatorka kulturnih prireditev, ki je celotno prireditev tudi povezovala. Predstavila je glasbenike, pevko Špelo Stražišar in pianista Roka Hvalo, ki sta z glasbo popestrila odprtje razstave. Pred mikrofon je povabila podpredsednico Likovne sekcije Leon Koporc, ki je predstavila delovanje društva in same člane, katerih slike so bile predstavljene na razstavi. Med drugim pa je poudarila: »Znano je, da imajo zaposleni v zdravstvu čut za umetnost, nemalokrat so tudi sami nadarjeni za to ali ono umetniško zvrst. Iz želje po ustvarjanju in prinašanju lepega v bolnišnično okolje je bilo že pred desetletji ustanovljeno tudi Kulturno umetniško društvo Univerzitetnega kliničnega centra dr. Lojz Kraigher. Leta 1980 se je znotraj društva oblikovala likovna sekcija (LS), ki je združila za slikarsko, kiparsko in fotografsko dejavnost navdušene ljubljanske zdravnike in drugo osebje. Zaradi želje po izpopolnjevanju so likovni ustvarjalci v svoj krog povabili nekaj akademskih slikarjev, ki so postali mentorji in učitelji. Dolgoletni mentor je bil akademski slikar Leon Koporc, po katerem se sekcija tudi imenuje. Zdaj šteje LS Leon Koporc več kot petdet članov, ki se srečujemo na različnih slikarskih delavnicah, ex-temporih in kolonijah.« Slike je predstavila in pokomentirala umetnostna zgodovinarka Polona Škodič. Slika Emilije Erbežnik Razstavljali so: Mili in Tone Pačnik, Sreč Frihart, Vojko Gašperut, Ivo Kolar, Marija Strnad, Danica Lešnjak, Zdravko Dolinšek, Zdenka Vinšec, Slobodan Milojevič, Blaža Fečur, Igor Šivic, Mira Uršič, Roman Planko, Emilija Erbežnik, Pavle Ščurek, Janez Ovsec, Jože Matašec, Jože Kovačič, Janez Kovačič in Peter Lazarevič. Simon Seljak Klavdija Jeršinovec nagrajena na Ex-temporu Grožnjan Ex Tempore Grožnjan je umetniško-kulturni dogodek, ki ga že tradicionalno organizira Italijanska unija v sodelovanju z Ljudsko univerzo iz Trsta, Občino Grožnjan in Skupnostjo Italijanov Grožnjan. Velja za eno najpomembnejših kulturnih prireditev italijanske narodne skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem, ki leto za letom privablja številne umetnike iz Hrvaške, Slovenije in Italije pa tudi iz drugih evropskih držav in z drugih celin. Prireditev poteka vsako leto v zadnjem tednu septembra. Tedaj se v štirih dneh zvrsti bogat spremljevalni program: kulturno-umetniški nastopi Skupnosti Italijanov Grožnjan, športni dogodki, razstave, koncerti, predavanja, degustacije in razglasitev najboljših istrskih vin, belih tartufov in gob. Slikarski natečaj Ex Tempore Grožnjan sta leta 1994 zasnovali Italijanska unija na Reki in Ljudska univerza iz Trsta ob 30-letnici njunega sodelovanja. Pri organizaciji dogodka vse od tedaj sodelujeta tudi lokalna Skupnost Italijanov in Občina Grožnjan. Ob umetnikih preplavi umetniške galerije in ulice, na katerih so razstavljena slikarska platna in druga umetniška dela, še pisana množica ljubiteljev umetnosti različnih narodnosti od blizu in daleč. Mednarodna žirija vsako leto razglasi tri najboljša dela in obenem podeli nagrado Citta di Grisignana (Nagrada mesta Grožnjan). Prav slednja je bila letos dodeljena umetnici iz Sinje Gorice, Klavdiji Jeršinovec. »Prvič sem sodelovala na Ex Temporu Grožnjan in seveda mi je v ogromno čast, da je strokovna žirija prepoznala kvaliteto v mojem delu. Vsaka nagrada mi daje potrditev, da sem na pravi poti, kar mi daje motivacijo za vnaprej, za kar sem seveda zelo hvaležna.« (gt) Mešani pevski zbor Mavrica vabi v svoje vrste vse, ki imajo pevsko znanje ali posluh in veselje do petja v zboru in z orkestrom. Pojemo skoraj vse zvrsti glasbe. Naš repertoar je zelo pester. Večina nas pozna po Novoletnih in Pomladnih gala koncertih, ko smo na odru skupaj z Orkestrom Simfonika Vrhnika Obiščite nas na: facebook.com/mavrica.vrhnika ali mepzmavrica.blogspot.co m ali pridite na vajo v ponedeljek in sredo ob 19h v Cankarjev dom na Vrhniki. Kontakt: Darinka Fabiani, 040 232 790, darinka.fabiani@gmail.com .MžSffiiiii;-! ■■■■ NAS CASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 58 Uaščasopis KU LTU RA 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Gostovanje MePZ Ivana Cankarja pri Slovencih na Madžarskem in v Srbiji Besedilo in glasbo te prelepe domoljubne pesmi je napisala Danica Ban, ki je kot mlado dekle odšla s trebuhom za kruhom v Nemčijo. Našega pevca Janeza Piška je zadela enaka usoda. V Nemčiji sta se spoznala in skupaj začela prepevati. Nekega dne je prinesel te note na vajo. Od takrat jo pojemo na vseh gostovanjih pri Slovencih, ki živijo v tujini. Ob poslušanju spolzi solza po licu. Domotožje. Zveza Slovencev na Madžarskem nas je povabila na pevsko srečanje v Monošter. Z veseljem smo se odzvali. Monošter šteje 8.000 prebivalcev. Leži ob sotočju reke Rabe in Lapinčna. Na skrajnem zahodu Madžarske, tik ob meji z Avstrijo, je 10 km oddaljen od Slovenije. Tam žive porabski Slovenci, pripadniki manjšine, ki živijo v vaseh južno od Monoštra. Več kot 3000 ljudi se je na popisu porabščini Mari, Mari, Marika. Društvo Slovencev Triglav iz Subotice nas je povabilo tudi k sodelovanju. Subotica je mesto v Srbiji. Je drugo največje mesto Vojvodine s 100 000 prebivalci, ki je ohranilo zanimivo arhitekturo v starem delu mesta v prelepem secesijskem slogu. Največja zanimivost je mestna hiša iz 20. stoletja s 47 m visokim stolpom. Z njega je lep razgled na izjemno urejeno mesto, polno zelenja in rož. V dvorani s čudovitimi vitraži, umetelno obdelanimi stenami in raznoraznimi sece-sijskimi okraski smo 30. 9. 2022 odpeli koncert. Sodelovali so: Učenci SD Subotica so se razveselili darila Knjižnice Ivana Cankarja Vrhnika. Daleč od doma Mi smo daleč od doma, potisnjeni med dva sveta, kje je roka ljubezniva, da bi nas pobožala. Mama, kje je moj dom? Kje je moja domovina? In očetov dragi dom? Mene vzela bo tujina, če nanj pozabil bom. Mama, kje je moj dom? Morda tam, kjer so planine? In kjer morje se blešči in kjer hišica v cvetju vsa bela se smeji. Mama, kje je moj dom? Ali tu, kjer je tujina? In smo tujci med ljudmi, se beseda materina po tihem govori. opredelilo za Porabske Slovence. Njihovo narečje je podnarečje prekmurščine. Lahko si mislite, da je bila komunikacija med nami prav zanimiva, čeprav nekateri med njimi govorijo odlično slovensko. 11. septembra 2022 smo koncertirali v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru. Nastopili so tudi: MePZ Avgust Pavel Zveze Slovencev Gornji Senik, MePZ Andrej Maroša, DU Beltinci in MePZ Slovenski dom Zagreb. Koncert je prenašala njihova televizija v oddaji Slovenski utrinki, ki ima program v po-rabskem narečju, prav tako pa je bil prispevek objavljen v tedniku Slovencev na Madžarskem Porabje. Slišati je bilo znane slovenske pesmi, ki jih vsi radi poslušamo: Oj Triglav, moj dom; Ko so fantje proti vasi šli; Pozimi pa rožice ne cveto ... Mi smo se predstavili s Cankarjevo pesmijo Pod jasnim nebom rdeča roža. Zapeli smo tudi Daleč od doma in pesem v Zbor Društva Slovencev Kredarica Novi Sad, Zbor Društva Slovencev Planika Zrenjanin; Zbor Društva Slovencev Sava Beograd, Moška vokalna skupina Pozdrav in Vokalno-inštru-mentalna skupina Štedientje iz Gorenje Vasi pri Škofji Loki. Kot zadnji na vrsti smo doživeli res mogočen aplavz. Ponosni smo, da smo lahko sodelovali. Organizatorji so bili odlični gostitelji in so nas ves naslednji dan vodili po prekrasnem mestu, ki se ga splača videti. Res lepo je potovati in peti, spoznavati nove kraje in ljudi in tako širiti glas o naši ljubi Vrhniki in Sloveniji. Zato se pevke in pevci zahvaljujemo za donacije Občini Vrhniki, ZIC Vrhnika ter Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Slovenci v tujini so vedno veseli slovenske knjige, tako otroci kot odrasli. Če vas pot kdaj zanese v tuje kraje, kjer žive Slovenci, jim ne pozabite podariti knjige. Špela Petkovšek MePZ IC Vrhnika, nastop v Subotici. Predsednica MePz Ivana Cankarja Vrhnika Nadja Kogovšek je predsedniku Društva Slovencev Triglav Subotica Igorju Racetu izročila darilo. NAS CASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 59 Uaščasopis KU LTU RA 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Oba zbora skupaj na odru z zborovodkinjo Darinko Fabiani Polna dvorana Glasbene šole Vrhnika Letni koncert Mavrice Dvorana Glasbene šole Vrhnika je bila v petek, 7. oktobra, zopet polna poslušalcev. Mešani pevski zbor Mavrica je pripravil in izvedel svoj letni koncert s svojo neutrudno zboro-vodkinjo Darinko Fabiani. V goste so povabili pevke in pevce Komornega zbora Fran Gebrič, ki jih vodi zborovodja Jože Rajk. Prvič so skupaj peli na letošnjih novoletnih koncertih in hitro stkali prijateljske vezi. Zbor prihaja iz cerkniške kotline, predvsem iz vasi in zaselkov okoli Cerkniškega jezera. Prvi so na oder stopili domači pevci Mavrica in navdušili poslušalce. Kmalu so se jim pridružili člani Komornega zbora Fran Gerbič; zapeli so dve pesmi, nato pa je gostujoči zbor sam zapel še nekaj znanih pesmi. Za konec sta oba zbora skupaj zapela še pesmi v priredbi Marka Fabianija V Ljubljano in Venček najlepših. Ob navdušenju prisotnih so zapeli še nekaj dodatkov in zaključili res prijeten glasbeni večer. Tako so skupaj preživeli pevci v vlogi izvajalcev in prisotni kot zvesti poslušalci. Res prelep letni koncert, ki ga je na začetku opisala mlada pevka Mavrice Lana Fabiani. Na koncu koncerta je zbrane nagovorila tudi Slavi Štirn, pevka Mavrice, ki se je vsem zahvalila Letni koncert Danes tu smo zbrani, srečni, nasmejani, zdajle tu stojimo, da vas z glasbo obdarimo. Naši mavrični glasovi nizki, srednji in visoki, tu so, da jih sliši svet, dajmo še enkrat zapet. A preden pesem se konča, bi vam še povedala naš glas seže do neba, saj to smo mi, zbor Mavrica. Lana Fabiani za uspešen koncert in poudarila ter izrekla željo, da bi se Mavrici pridružili mladi pevci in pevke, ki bi nadaljevali z njihovim delom. Pogled na Mavrico »govori«, da v naših vrstah ni veliko mladih pevk in pevcev. Simon Seljak NAS CASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 60 Wasoasopis KU LTU RA 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r6oj Darinka Fabiani, pet desetletij zborovodstva »Korona je kar pošteno zarezala v naše vrste« Darinka Fabiani se je pred štirimi desetletji preselila iz Topolšice na Staro Vrhniko, kjer stanuje še dandanes. Je upokojena učiteljica violine, ki je bila zelo uspešna tudi na poklicnem področju. A zdi se, da jo je bolj kot to v lokalnem okolju zaznamovalo zborovodstvo. Redko kdo se lahko pri njenih letih pohvali s petdesetimi leti vodenja pevskih zborov. Z njimi je začela že v dekliških letih na Štajerskem in z njimi nadaljevala na Vrhniki. Od samega začetka vodi Mešani pevski zbor Mavrica, ki bo prihodnje leto praznoval tridesetletnico delovanja. Mineva pet desetletij, ko ste začeli z vodenjem zborov. To je zelo dolga doba, ki nas ponese v čisto neki drug čas, ko je bilo ljudsko petje - vsaj tako se mi zdi -pogostejše med ljudmi, hkrati pa je bil to tudi čas, ko se ljudje niso tako pogosto odločali za glasbeni poklic, kot se dandanes. Kako seje začela vaša poklicna pot? V naši družini se je veliko prepevalo. Radi smo se družili in tudi sorodniki so radi zapeli, tako da je bilo petje reden spremljevalec naših druženj. Peli so večglasno, tako da sem se že zelo zgodaj spoznala s petjem. Ne spomnim se, da bi kazala željo po glasbeni izobrazbi, a ker je bila mama v To-polščici, kjer smo živeli, gibalo kulture, se je dobro zavedala pomena glasbene izobrazbe. Vpisala me je v tamkajšnjo glasbeno šolo. Po letu dni teorije sem se morala odločiti za inštrument. Izrazila sem željo po klavirju, ker sem edino tega poznala, a v glasbeni šoli so predlagali, naj razmislilim o violini. O njej nisem vedela skoraj nič. Pa sem nekako pristala in ni mi žal. Tedanji ravnatelj glasbene šole Ivan Marin je očitno videl v meni talent, zato je prepričal mojo mamo, da me vpiše v srednjo glasebno šolo v Ljubljani. Ravnatelj Marin si je želel, da bi po končani izobrazbi učila violino na velenjski glasbeni šoli. A načrti se ne izidejo vedno tako, kot smo sijih postavili, kajne? Tako je, poročila sem se in odšla iz Velenja. No, še pred tem sem s sedemnajstimi leti začela voditi dekliški pevski zbor v Topolšici. Po dolgem nagovarjanju mame sem le pristala, čeprav nisem imela nobenega dirigentskega znanja, a toliko več zanosa in veselja. No, ste pa imeli glasbeno znanje. Seveda in nato z leti vse več. Ustanovili smo dekliški pevski zbor, ki je kmalu postal mešani pevski zbor, ko so zraven prišli še fantje. Potem sem prevzela še otroški pevski zbor, s katerim smo si po uspehu na reviji v Zagorju zaslužili nastop na državnem tekmovanju v Celju, ki pa ga zaradi moje selitve na Staro Vrhniko niso nikoli videli. Ampak tudi na Vrhniki niste stali križemrok. Na srečo sem v glasbeni šoli na Vrhniki takoj dobila službo učiteljice violine, hkrati pa sem prevzela otroški pevski zbor, ki so ga sestavljali sami prvo- šolci. Po spletu okoliščin sem to opustila in sem iz učenk violine ter njihovih prijateljic ustanovila Dekliški pevski zbor. Zbor je številčno rasel, zato smo se kasneje preimenovale v Ženski pevski zbor Concinite. Sodelovale smo na republiški pevski reviji v Zagorju, kjer smo bile izbrane za državno tekmovanje v Celju. Ker so bile nekatere pevke stareše od 18 let, smo se potem udeležele republiškega tekmovanja odraslih pevskih zborov Naša pesem v Mariboru, in to kar štirikrat. Prvič, leta 1986, smo prejele bronasto plaketo, kasneje potem še trikrat srebrno. Dvakrat smo dobile priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe in enkrat smo bile najboljši ženski pevski zbor. Concinite zdaj ne obstajajo več, kaj se je zgodilo? Ženski pevski zbor Concinite sem vodila petnajst let. Ko se je priljubljenost novoletnih koncertov večala in je pričel orkester pod vodstvom mojega moža Marka pridobivati čedalje večjo vlogo, sem pričela razmišljati o mešani zasedbi. Manko moških glasov je sprva reševal Moški pevski zbor Liko, ko pa je prenehal z delovanjem, smo ostale brez moških glasov. Moja želja, da bi se zbor razširil v mešano skupino, ni padla na plodna tla, zato sva z možem, ki je v tistem času že zelo uspešno nadgrajeval Komorni orkester Vrhnika, v Našem časopisu objavila razpis, da ustanavljamo nov, mešani pevski zbor, ki se je sprva imenoval Mešani pevski zbor Vrhnika, kasneje pa je prevzel ime Mešani pevski zbor Mavrica. Novoletni koncerti so bili in so še velika uspešnica. Lahko poveste kaj več o ozadju tega projekta? V zlatih časih smo imeli tudi po šest ponovitev koncerta. Ampak naj se vrnem na začetek. Prvi novoletni koncert je bil samo vokalen, ŽePZ Con-cinite skupaj z Moškim pevskim zborom Liko, ki ga je vodil Mitja Drašler. Tedaj še ni bilo zraven orkestra. Naslednje leto pa smo nastop popestrili z godalnim ansamblom, ki ga je Marko vodil v glasbeni šoli. Rečeno storjeno, zdi se mi, da smo zapeli z njimi dve pesmi in odziv je bil fantastičen. Verjetno vam je uspeh nakazal smernico prihodnjih novoletnih koncertov. Da, komorna zasedba godalnega ansambla se je z leti povečevala v simfonično, s tem pa je rasla tudi potreba po večjem pevskem zboru. Naš zbor, tedaj že Mavrica, je težko konkuriral »glasnemu« orkestru, zato smo k sodelovanju povabili Mešani pevski zbor Svoboda iz Šoštanja. Z njimi smo sodelovali deset let, sedaj pa sodelujemo z MePZ dr. Frančišek Lampe iz Črnega Vrha nad Idrijo. V zlatih časih smo se predstavljali s šestimi predstavami Novoletnega koncerta: z eno predstavo v Borovnici, dvema na Vrhniki, dvema v Ljubljani in eno v Šoštanju. Bilo je lepo, a tudi zelo naporno. Zdaj imamo po štiri koncerte. Ste poleg Mavrice vodili še kateri zbor? Da, po spletu okoliščin sem zapustila Glasbeno šolo Vrhnika in za dve leti prevzela vodenje Cankarjevega doma na Vrhniki. Tedaj sem sočasno vodila tudi Moški pevski zbor Štinglc iz Borovnice. Ko so mi ponudili službo v glasbeni šoli v Šiški, sem sprva kar malce oklevala, a sem nato le pomahala v slovo Cankarjevemu domu. Mešani pevski zbor Mavrica bo naslednje leto praznoval 30. obletnico delovanja. Zdaj ste znani po tem, da raje kot po ljudskih pesmih posežete po popularnih. Kako ste se odločili, kaj bo prepeval vaš zbor? No, da ne bo kdo imel napačne predstave, enako spoštovanje gojimo do ljudskih in umetnih pesmi kot do popularnih, tudi prepevamo jih z veseljem. A glede na to, da so naš nastanek in delovanje narekovali Novoletni in Pomladni gala koncerti, smo dali prednost skladbam, ki imajo orkestralno podlago. To pa je predvsem zabavna glasba, filmska, muzikali, operna glasba, operetna, zimzelene ... Na prvi pogled se zdi enostavno, a gre za zelo širok spekter znanj, ki ga je težko vzdrževati. A v treh desetletjih tudi naš neobrušen diamant postaja vedno bolj sijoč! Smo skupina krasnih ljudi, ki se znamo tudi odlično zabavati po koncertih, na gostovanjih in piknikih. Res smo mavrični; različni in obenem homogeni, povezani ... Verjetno so bili Novoletni koncerti nekakšen magnet za prihod novi članov in članic Mavrice? Res je, z uspehi Novoletnih koncertov so se naše vrste polnile. V nekem obdobju smo imeli tudi 48-članski pevski zbor. Potem pa je prišla korona, ki je pošteno zarezala v naše vrste ... Ta nesrečna korona. Kako ste jo odnesli? V času korone smo vadili po Zoomu, in to seveda ni bilo enako kot v živo. Vadili smo po glasovih, igrala in pela sem jim dele skladb, oni pa so doma za mano ponavljali. Zaradi zamika prenosa nismo mogli družno prepevati, ampak je pel vsak zase. Jaz jih seveda nisem slišala. Res pa je, da so kljub nepraktičnosti sistema pevke in pevci dobili osnovno znanje skladb in smo jih potem ob sprostitvi omejitev lahko hitro izdelali do konca. Druga resnica pa je tudi, da je sodobna tehnika nekatere člane odbila, pomanjkanje osebnega stika pa je vodilo tudi v to, da se nekateri v naše vrste niso vrnili nikoli več. Je bilo mogoče včasih lažje dobiti nove člane pevskega društva? Dandanes se verjetno vsi zbori soočate s pomanjkanjem? Dejstvo je, da se zbori staramo. Odliv je večji, kot je priliv novih mladih članov. Po svoje razumem mlade, saj je razlika v letih med njimi in starejšimi pevci velika. Poleg tega danes veliko mladih hodi v glasbeno šolo, s tovrstnim znanjem pa bi v zboru želeli nekoliko hitrejši tempo napredovanja, ki pa jim ga je zaradi že obstoječe starejše generacije pevcev težko ugoditi. Da bi rešili zagato z generacijskim razkorakom, sem pred leti ustanovila Mlado mavrico, otroški pevski zbor. Začeli smo že peti dvoglasno, v načrtu pa smo imeli triglasje. A glej, prišla je korona, ki je vse obrnila na glavo in od takrat naprej se zbor še ni sestavil. Me pa zelo veseli, da je moja vnukinja, ki je prej prepevala pri Mladi mavrici, prešla k Mavrici. Nagovarjam jo, naj pripelje čim več prijateljic in sošolk. (smeh) Navkljub staranju pevskih zborov pa se mi zdi, daje vedno več vokalnih skupin? Res je. Lažje je, če se zbere osem, deset ali več šo-lanih glasbenikov ali pevcev, ki lahko zelo hitro napredujejo. Rada jih poslušam. Imate v vašem zboru še prostor za kakšnega pevca ali pevko? Absolutno, dobrodošli so vsi, ki imajo posluh, če pa imajo še pevske izkušnje od drugod ali glasbeno znanje, pa še toliko bolj. Vabljeni! Gašper Tominc NAS CASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 61 K U I T U R A 24- oktober 2022W^61 l\ U L I URA elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Program prireditev za konec oktobra do 20. novembra 2022 MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, MUZEJ ZA ARHITEKTURO IN OBLIKOVANJE, TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Nataša Oblak Japelj: BRATA JAGER Dokumentarna razstava bo na ogled do 29. januarja 2023. Natalija Lapajne, dr. Bogo Zupančič: ARHITEKT IVAN (JOHN) JAGER IN LJUBLJANSKA ŠOLA ZA ARHITEKTURO Razstava bo na ogled do 25. novembra 2022. Galerija in Avla Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 26. 10. 2022, ob 17. uri. Vstop prost. DRUŠTVO UPOKOJENCEV VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA REVIJA UPOKOJENSKIH PEVSKIH ZBOROV Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 27. 10. 2022, ob 10. uri Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE: LUZZU Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 28. 10. 2022, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PR'HOSTAR 2 %0 Nadaljevanje uspešne satirične komedije, Slovenija SOBOTA, 29. 10. 2022, ob 18.uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KUNG FU TAČKE Animirana uspešnica, sinhronizirano, 97 min., ZDA SOBOTA, 29. 10. 2022, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PR'HOSTAR 2 % Nadaljevanje uspešne satirične komedije, Slovenija NEDELJA, 30. 10. 2022, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZMAJEV JEZDEC Animirana uspešnica, sinhronizirano, 91 min. NEDELJA, 30. 10. 2022, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA OLGA Zgodba o predanosti športu, o družbenem zorenju. Švica, Francija, 95 min. PETEK, 4. 11. 2022, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VESELA POŠASTNA DRUŽINA 2 (novo!) Animirana uspešnica, sinhronizirano, 103 min. PETEK, 4. 11. 2022, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PR'HOSTAR 2%o Nadaljevanje uspešne satirične komedije, Slovenija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 5. 11. 2022, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KUNG FU TAČKE Animirana uspešnica, sinhronizirano, 97 min., ZDA SOBOTA, 5. 11. 2022, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ČRNI ADAM ZF - Akcija, DC Comics, režija: Jaumne Collet-Serra NEDELJA, 6. 11. 2022, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VESELA POŠASTNA DRUŽINA 2 (novo!) Animirana uspešnica, sinhronizirano, 103 min. NEDELJA, 6. 11. 2022, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ORKESTER Komična drama, Slovenija Slovenski kandidat za oskarja, režija: Matevž Luzar SREDA, 9. 11. 2022, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PR'HOSTAR 2 % Nadaljevanje uspešne satirične komedije, Slovenija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 10. 11. 2022, ob 19. uri. Vstopnina: 8 €. FUTSAL KLUB VRHNIKA POLITIČNA SATIRA Nastopajo: Tilen Artač, Jure Mastnak, Aleksander Pozvek Povezuje: Aleš Sečnik Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 12. 11. 2022, ob 11. uri. Vstopnina: 6 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OTROŠKI ABONMA in IZVEN GLEDALIŠČE UNIKAT Tomaž Lapajne Dekleva: GREMO NA VLAK Igrana predstava Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 12. 11. 2022, ob 19.30 Vstopnina: 12 €, otroci 6 €. ORKESTER SIMFONIKA VRHNIKA KLASIČNO IN DRUGAČNO 30. obletnica Orkestra Simfonika Vrhnika Dirigent: Marko Fabiani Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 13. 11. 2022, ob 17. uri Vstopnina: 4 €. EVROPSKI ART KINO DAN (znižana cena) ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA GAJIN SVET 2 (novo!, režija: Peter Bratuša) Nadaljevanje uspešnega mladinskega filma, 87 min., Slovenija NEDELJA, 13. 11. 2022, ob 19. uri Vstopnina: 4 €. EVROPSKI ART KINO DAN (znižana cena) ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PLESNA TERAPIJA komedija, 94 min, Francija SREDA, 16. 11. 2022, ob 19.30. Vstopnina: 16 €, na dan dogodka: 19 €. JABA DABA, D.O.O. Vid Valič: STRAST, DOJENČEK IN ROMPOMPOM Avtorska komedija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 16. 11. 2022, ob 16. uri. Po predhodni prijavi na JSKD. JAVNI SKLAD ZA KULTURNE DEJAVNOSTI; OI VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA LITERARNA DELAVNICA Vodi: Barbara Korun Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 17. 11. 2022, ob 19.30. Vstopnina: 18 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Florian Zeller: LAŽ Komedija, prva slovenska uprizoritev Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika Otroški abonma 11. šola 2022/23 in za IZVEN SOBOTA, 12. november 2022, ob 11. uri GLEDALIŠČE UNIKAT Tomaž Lapajne Dekleva GREMO NA VLAK Režija: Goran Završnik Glasba: Urška Zajec in Goran Završnik Koreografija: Maja Poljanec Nemec Kostumografija: Zlatka Knapič Scenografija: Sonja Lipovac PETEK, 18. 11. 2022, ob 18. uri. Brezplačne vstopnice pri predstavnikih 1890 ideja 1890 INTELIGENTNO NOR 1890 Impro predstava Nastopajo: Tomislav Vrlič, Miha Brajnik standup in gost presenečenja Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 19. 11. 2022, ob 20. uri. Vstop prost. HUMANISTIČNO IN UMETNIŠKO DRUŠTVO »O« ŠTAFELAJ Promocija albuma Štafelaj - koncert zasedbe TiTiTi z gostoma: Jure Boršič - alt saksofon, klarinet, Jošt Drašler - kontrabas, Vid Drašler - bobni, Marina Džukljev - klavir, Tomislav Vrečar - vokal, poezija. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhnika NEDELJA, 20. 11. 2022, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KAPA (novo!, režiser: Slobodan Maksimovic') Prvi slovenski celovečerni božični film, družinski film, 81 min. NEDELJA, 20. 11. 2022, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ČRNI PANTER: WAKANDA ZA VEDNO Akcija, režija: Ryan Coogler Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Igrajo: Mojca Weber/Maja Poljanec Nemec Tomaž Lapajne Dekleva Živahne melodije nas popeljejo v čas čarl-stona - naš junak potuje k svoji teti, a zamudi vlak. Medtem ko čaka naslednjega, mu ukradejo denarnico. Prijazni klošar in nežna prodajalka vijolic ga skušata potolažiti, a šele nerodni policaj, ob pomoči otrok, ujame tatu, ki mu vrne denarnico. Veselo se povzpne na vlak in odpotuje k teti, ki ga že nestrpno pričakuje. Gremo na vlak je živahen muzikal,- poln veselih melodij in razigrane koreografije. Predstava traja 30 minut. 3+ Spoštovane obiskovalke in obiskovalci, obstaja možnost spremembe ali odpovedi programa, zato prosimo, da spremljate naše spletne strani. Hvala za razumevanje! NAS CASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 62 K U I T U R A 24- oktober 202^[6z l\ U L I U r\ n elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA Vabljeni na naše prireditve v novembru 2022 Niko Nikolčič - Kam me ponesejo trenutki? »V sredo, 2. 11. 2022, ob 19.00 vas vabim na literarni večer v Grabelj škovo dvorano Cankarjeve knjižnice Vrhnika z naslovom Kam me ponesejo trenutki? Pred kratkim sem obrnil nov list med prijatelji in sorodniki, misleč, da V GODiHf zAHi nn NIZ bo poslej drugače. Pa je moja knjiga vseh knjig še vedno ista, ni še dokončno napisana, kaj šele izdana. Samo več strani ima. Na teh straneh bom z vami delil zapise iz nastajajoče zbirke kratkih zgodb - Nanašenke. Interpretirali jih bodo mladi dramski igralci, doma z Vrhnike. Glasbeno pa jih bo osmislila violinistka Rebeka Kotar z Loga, diplomirana glasbenica Akademije za glasbo v Ljubljani. Večer bomo zaključili z odprtjem priložnostne razstave, na svoj način ujetih trenutkov/fotografij v Cankarjevem salonu knjižnice.« Niko Nikolčič Komunikacija za vsak dan Vabljeni na dogodke, ki jih bo organiziralo Društvo Kneipp Vrhnika. »Gibali bomo, komunicirali na aktualne teme in se ob sproščanju imeli lepo.« Maja in Helena iz Društva Kneipp Vrhnika. Vsak drugi petek (4. in 18. november, ob 17.00) v Grabeljškovi dvorani. Prostovoljni prispevki. Vodena meditacija s Suzano Perš »Vodena meditacija poteka v skupini. Vsi udeleženi, sedimo na stolih, udobno nameščeni. Prepustimo se rahli glasbi ter vodenemu glasu. V začetku meditacije razložim potek vodenja. Skozi meditacijo prejemam tudi kanalizirana sporočila, ki jih dobivam spontano med meditacijo in jih povem na glas. Sledi vizualizacija, manifestacija, ter druge metode višjega zavedanja. Med samo meditacijo sprostite celo telo in um preneha delovati, dobimo priložnost, da univerzalna energija steče skozi celotno telo in pri tem se ustvarja ravnovesje, ki nam pripomore do boljšega kakovostnejšega življenja. Vsi, ki želite poskusiti ali že znate, vabljeni.« Suzana Perš. Cena za meditacijo: 20,00 evrov. Prijave in več informacij na št. 051 632 311. V torek, 8. 11. 2022, ob 19.00 v Grabeljškovi dvorani. Dr. Vesna Vuk Godina -Zablode feminizma Dr. Vesna Vuk Godina je antropologinja, sociologinja in kolumnistka, ki je širši slovenski javnosti znana predvsem zaradi svojega družbenega kritičnega nazora. O njeni prepoznavnosti in 4li|„iriii: uspešnosti priča avtoričina bogata bibi-lografija, ki zajema več kot tisoč enot. Vljudno vabljeni na predstavitev njene najnovejše knjige ZABLODE FEMINIZMA, v kateri "prevprašuje" ideologijo feminizma in njegov položaj v sodobni družbi. Skupaj se bomo "prevpraševali" ali ženske bežijo v ali iz objema sodobnega kapitalizma. Pridružite se nam v četrtek, 10. 11. 2022, ob 17.00. Dogodek bo v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika, z gostjo pa se bo pogovarjala Jana Petelin Zadnik. Kako biti vodnik samemu sebi, da bomo vsi skupaj živeli (v)redu skozi prizmo pedagogike montessori Časi, v katerih živimo, nas postavljajo v negotovost in pogosto v strah, kar ohromi naše misli, veselje, voljo, elan ... V posebno zagato pridemo starši ali učitelji, ko želimo otroka pripraviti na prihodnost, za katero ne moremo biti prepričani, kakšna bo. In pri tem pogosto naredimo čisto majhno napakico, ki se pozneje pri odrasli osebnosti lahko pokaže kot velika ovira. Predavala bo Eda Šteblaj, pedagoginja montes-sori, terapevtka montessori, inkluziv-na pedagoginja, ustanoviteljica vrtca montessori na Vrhniki in v Radovljici ter vodja skupine Preprosto montes-sori. Svoj veder pogled na življenje in optimističen pogled v prihodnost, skozi poglobljeno razumevanje celostnega pristopa montessori, ki ga je najbolj konkretno pridobila prek dela z otroki in starši, prenaša na otroke, mladostnike, starše, učitelje, vzgojitelje in mlade na poti k samostojnosti in karieri. Predavanje s pogovorom je brezplačno in je primerno za vse (razen za otroke). Prijazno vabljeni v četrtek, 17. 11. 2022, ob 17.00 v Grabeljškovo dvorano. Na ogled (od 10.11. do 24.11.) bo razstava ob 20-letnici delovanja programov Mon-tessori v Sloveniji ter devet let delovanja Montessori vrtca na Vrhniki. Teden splošnih knjižnic -brezplačen vpis za nove člane V tednu splošnih knjižnic vas vabimo na brezplačen vpis za vse nove člane. Letos praznujemo od ponedeljka, 14. 11., do sobote, 19. 11. 2022. Na Vrhniki in v Borovnici. Uganke - nagradno žrebanje Pozdravljeni, ugankarji! Opaziti je, da ste se bistrih misli vrnili s poletnih počitnic in potovanj. V septembru smo prejeli kar rekordnih 153 rešitev ugank. Pet reševalcev je žal napisalo nepravilen odgovor, eden je pozabil napisati svoje osebne podatke in eden rešitev. Za septembrske uganke smo žreb opravili 3. 10. 2022. Tokratni nagrajenci so: UGANKA ZA NAŠE NAJMLAJŠE -rešitev: pralni stroj, nagrajenec: MARCEL ZAVELJCINA, Vrhnika. UGANKA ZA BRIHTNE GLAVCE - rešitev: vžigalica, nagrajenka IZA BRINA LUIN, Vrhnika. UGANKARSKI IZZIV ZA VELIKE BRIHTE - psevdonim, rešitev: Victoria Holt, nagrajenka LARA GANTAR, Log pri Brezovici. Vsi bodo prejeli knjižno nagrado To sem Jaz, Špela Bašar/Mateja Pivk. Vsem trem čestitamo in jim želimo prijetne bralne urice. Vabljeni k reševanju novih ugank. Tokratno knjižno nagrado bomo izžrebali 2. novembra 2022. Nagrajenci bodo objavljeni na družabnih omrežjih naše knjižnice, na spletu in v naslednji številki Našega časopisa. Nagrado bodo lahko prevzeli v knjižnici; če to ne bo mogoče, bomo nagrade poslali po pošti. Darja Arsič, CKV Paketnik - 24-urni brezstični prevzem gradiva V Cankarj evi knjižnici Vrhnika je uporabnikom na voljo PAKETNIK (Di-rect4.me). Našli ga boste v pritličju knjižnice, nasproti knjigomata. Paketnik omogoča brezstični prevzem naročenega knjižničnega gradiva, tudi zunaj delovnega časa knjižnice - 24 ur na dan in vse dni v tednu. Za uporabo paketnika potrebujete prenosni telefon - ni potrebno, da je to pametni telefon. Paketnik polnimo po 18. uri tekočega delovnega dne oziroma po 12. uri ob sobotah. Do te ure gradivo prevzemate v knjižnici na oddelku Izposoja. Pravljice na Facebooku Vabljeni k ogledu novih in že objavljenih pravljic na Facebooku v skupini Ure pravljic. V obeh knjižnicah so za izposojo na voljo tudi Moljčkovi pravljični nahrbtniki (za tri različne starostne skupine otrok), v katere bomo poleg knjig za otroke in priročnika za vzgojo dodali še idejo za ustvarjanje ter priporočilni seznam knjig na to temo. Vabljeni k izposoji in ustvarjanju v družinskem krogu. E| •• • v -knjige in zvočne knjige V naši knjižnici si lahko naši člani na daljavo brezplačno izposodite e-knjige prek portala Biblos in zvočne knjige prek aplikacije Audibook. Več informacij si lahko preberete v članku Eme Križič na spletni strani www.ckv.si ali na družbenih omrežjih knjižnice. Branje Cankarjevih besedil V sodelovanju s Turističnim društvom Blagajana vas vsako sredo ob 16.00 vabimo v Močilnik k branju Cankarjevih besedil. Dogodek bo v vsakem vremenu. Prijava za branje na daljavo oziroma informacije o točnem kraju in terminu: mirjam. suhadolnik@gmail.com. RAZSTAVE V CANKARJEVI KNJIŽNICI VRHNIKA Niko Nikolčič - Kam me ponesejo trenutki? Prijazno vas vabimo na ogled razstave našega zdaj že upokojenega sodelavca Nika Nikolčiča. Fotografija je že dolga leta eden njegovih ljubših hobijev. Na svoj način je ujel mnoge trenutke, ki jih bo tokrat predstavil v Cankarjevem salonu naše knjižnice. Razstava bo na ogled do konca novembra. Razstava Ivanke J. Sket -Risanje darov narave Ivanka J. Sket je upokojena doku-mentalistka, ki je z risanjem začela po upokojitvi. Zanimajo jo predvsem rastlinski motivi: rože, jagodičje, sadje in zelenjava. Riše z navadnimi in barvnimi svinčniki. Akademska slikarja Janez Za-laznik in Tone Rački sta bila tudi njena mentorja. Razstava bo v vitrinah na ogled do konca novembra 2022. Razstava Načrti nadzidka OŠ Log - Dragomer Občina Log - Dragomer načrtuje nadzidek osnovni šoli, kjer bo prostore dobila tudi enota splošne knjižnice. Načrti so nastali v sodelovanju z Občino Log - Dragomer, OŠ Log - Dragomer, Cankarjevo knjižnico Vrhnika in z arhitekti Šimonom Tomorijem in Polono Kern (vizualizacija projekta). Na razstavi bodo predstavljeni načrti za nadzidek, v katerem bodo prostor dobile enota splošne knjižnice, šolska knjižnica in nove učilnice. Na ogled vas vabimo do konca novembra 2022 v Malavašičev kotiček. Montessori Od 10. 11. do 24. 11.2022 bo na ogled razstava, ki je nastala ob 20-letnici delovanja programov Montessori v Sloveniji ter devet let delovanja Montessori vrtca na Vrhniki. Prijazno vabljeni v Grabeljškovo dvorano. Razstava Vintage art Lepo vabljeni, da si ogledate razstavo Vintage art. Pavlinka Mirleva se ukvarja z obnovo in prodajo unikatnega pohištva. Na ogled je postavila različne mize in stole, ki jih je že obnovila. Več informacij na pavlinkamirleva@gmail.com ali 070 475 577. Projekt Poletavci - Najpoletavci Letošnji poletni počitniški bralni projekt Poletavci/NajPoletavci se je končal 23. 9. 2022 z Dnevom za Poletavce. Tokrat smo gostovali v Cankarjevem domu na Vrhniki in si ogledali sinhronizirano celovečerno risanko Tudi miši gredo v nebesa, ki je bila posneta je po knjižni predlogi češke avtorice Ive Prochazko-ve. Večkrat nagrajeno knjigo si lahko izposodite tudi pri nas na mladinskem oddelku. Nosilka projekta Poletavci/ Najpoletavci - poletni bralci je Mestna knjižnica Ljubljana; pri projektu poleg naše knjižnice sodeluje še petnajst drugih splošnih knjižnic po Sloveniji. Cankarjeva knjižnica Vrhnika pri projektu letos sodeluje že enajstič. Projekt Poletavci - poletni bralci je namenjen otrokom od 7. do 12. leta in spodbuja polurno branje na dan med poletnimi šolskimi počitnicami, bralna izbira pa je odvisna od otrok, saj lahko berejo karkoli. Pomembno je, da ob tem pridobivajo bralne navade, da tudi neljubitelji knjig spoznaj o, da je branje lahko zabavna in prijetna izkušnja. Projekt Najpoletavci je namenjen najstnikom od 13. do 16. leta, za sodelovanje v projektu pa v poletnem času preberejo vsaj tri knjige. Letos se je v naši knjižnici poletne bralne akcije udeležilo 129 mladih bralcev in bralk, od tega 104 Poletavci in 25 Najpoletavcev. Vsem sodelujočim pripadata majica in priznanje za sodelovanje, z nekaj sreče pa so nekateri osvojili tudi katero od številnih nagrad. Glavno nagrado za Poletavce je podaril dolgoletni sponzor Hervis, d. o. o., in sicer badminton set Talbot Torro. Glavna nagrada za Najpoletavce pa je bil set za tenis na plaži Talbot Torro, ki ga je prav tako podaril Hervis, d. o. o., ter bon v vrednosti 25 evrov, ki ga je prispevala Mladinska knjiga - Vrhnika, Cankarjeva knjigarna. Poleg glavnih nagrad smo izžrebali še nekaj drugih, ki so jih prispevali: Mladinska knjiga, Zavod Škrateljc, Gostilnica Stara Kašča, Pizza s Hriba, Gostilna Jurca iz Podlipe, Slaščičarna Berzo, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Kino Vrhnika, ki deluje pod okriljem Zavoda Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. Vsem darovalcem se najlepše zahvaljujemo za nagrade, saj ste nas na tak način podprli pri našem trudu za večjo bralno pismenost otrok in razvijanju njihovih bralnih navad. Prav tako se zahvaljujemo vsem obiskovalcem prireditve, da ste prispeli točno in z veliko dobre volje. Mi se že veselimo naslednjega poletja, ko se bomo zopet prelevli v poletne bralce in bralke in upamo, da se nam boste spet pridružili. Vaše knjižničarke NAS CASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 63 K U I T U R A 24- oktober 2022W^6J l\ U L I URA elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA Zaključujemo 18. sezono Knjižnice pod krošnjami Za nami je še eno čudovito poletje uživanja v sencah krošenj, bralnih dogodivščin in novih prijateljstev. Letos smo v sodelovanju s partnerji in podporniki zagotovili brezplačno branje na kar sedemindvajsetih enotah v šestnajstig krajih širom Slovenije in čez mejo. Sezono smo začeli z obiskom Fair trade piknika na Špici in festivala Junij v Ljubljani. Med 27. majem in 11. septembrom je v Ljubljani obratovalo osem bralnih otokov. Na pobudo zagnane prostovoljske ekipe pa je letos zaživela še enota, ki je en mesec gnezdila v parku Kodeljevo, en mesec pa v parku Staneta Severja na Bratovševi ploščadi. Na novo smo širom Slovenije razprostrli krošnje v Jurovskem Dolu in se povezali z novimi partnerji v Novem mestu. Ljubljana: Tivoli, Fužine, Botanični vrt, Trnovska plaža, Plečnikova hiša, Galerija ŠKUC, Spominčica v Savskem naselju, Kodeljevo - Bratovševa ploščad, Kongresni trg v času festivala Junij v Ljubljani, Vodnikova domačija Šiška. Širom Slovenije: Jurovski Dol, Kamnik, Kanal ob Soči, Komenda, Kropa, Lendava, Novo mesto, Nova Gorica, Polhov Gradec, Polšnik, Rašica, Ribnica, Velika planina, Vrhnika. Onkraj meja: Radgona. Partnerske enote so bralne krošnje popestrile tudi z bogatim kulturnim dogajanjem, ki je obsegal vse od glasnih branj in literarnih večerov do skupnostnih dogodkov ter pravljičnih otroških delavnic. Na vseh enotah smo beležili velik obisk in številne pohvale za idejo, vztrajnost in nabor knjig. Za še eno barvito sezono se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljicam in prijateljem, obiskovalkam in obiskovalcem, prostovoljkam in prostovoljcem, knjižničarkam in knjižničarjem, podpornicam in podpornikom, založbam in časopisnim hišam, ki vsa leta donirajo sveže izvode in izvrstne knjige, ter vsem vam, ki ste srce Knjižnice pod krošnjami! Vsebinska zasnova in produkcija: DIVJA MISEL. Organizacija na nacionalni ravni: DIVJA MISEL v sodelovanju s številnimi, prej naštetimi partnerji. Knjižnico pod krošnjami na nacionalni ravni sofinancira Javna agencija za knjigo RS. Knjižnice pod krošnjami so pred osemnajstimi leti zrasle v Ljubljani, ki je zdaj Unescovo mesto literature. Projektno pisarno omogoča MOL - Oddelek za kulturo. Vsa leta nas podpira Turizem Ljubljana. Knjižnične police so že po- spravljene in pripravljene na prezimo-vanje. Pod skupnimi krošnjami se spet vidimo prihodnje leto, dotlej pa vam želimo obilico prijetnih druženj s knjigami na toplem. Do kmalu, Vaša ekipa Knjižnice pod krošnjami H V A L A PODPORNIKOM: Javna agencija za knjigo, Mestna občina Nova Gorica, MOL - Oddelek za kulturo, Občina Dobrova - Polhov Gradec, Občina Kanal ob Soči, Občina Komenda, Občina Lendava, Občina Ribnica, Občina Velike Lašče, Občina Vrhnika, program Erasmus +: Mladina in Turizem Ljubljana. PARTNERJEM: Balinarsko športno društvo Fužine, Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Café Libero, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Domžalski dom na Mali planini, Društvo Focus, Društvo ŠKUC, Društvo Zelena centrala, Gibanje Kultura - Natura Slovenija, Hiša Juvan, JZ Ljubljanska parkirišča in tržnice, JZ Polhograjska graščina, Knjižnica - Kulturni center Lendava - Lendvai Konyvtár és Kulturális Kozpont, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, Knjižnica Litija, Knjižnica Miklova hiša Ribnica, Krajevna knjižnica Komenda, Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, KUD Priden možic, Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlova hiša, MC Nova Gorica, Mladinski center Oton Novo Mesto, MOL - četrtna skupnost Moste, OŠ Kanal ter krajevna skupnost Kanal ob Soči in prostovoljci, OŠ Litija, OŠ Polšnik, Planinsko društvo Domžale, Plečnikova hiša - MGML, Pravična trgovina, Program CONA Fužine - Društvo SPM, Spominčica - Alzheimer Slovenija, ŠKD Nasmejanih, Šport in turizem Vrhnika, Trubarjeva domačija, UIRS, VOKA Snaga, Vrtec Polhek Polšnik in Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. ZALOŽNIKOM ZA KNJIGE, REVIJE IN ČASOPISE: *cf , Ara založba, Avrora AS, d. o. o., Beletrina, Biotehniška fakulteta UL, Buča, Bukla, Cankarjeva založba, Celjska Mohorjeva družba, CICIBAN, CICIDO, ČZD Kmečki glas, Debora, Delo, Didakta, Dnevnik, Društvo 2 koluta, Društvo arhitektov DAL , Društvo slovenskih pisateljev, eBesede, Ekran, Fakulteta za arhitekturo, Fotografija, Genija, Global, Hiša poezije, Hiše, Ka- rantanija, Kino!, Krtina, KUD Police Dubove, KUD Sodobnost International, Kvarkadabra, Lili in Roza, Litera, LUD Literatura, LUD Šerpa, Maska, MGL, Miš, MK revije, Mladina, Mladinska knjiga, Modrijan, Moj Planet, Morfem, Morfemplus, d. o. o., Muzej za arhitekturo in oblikovanje, National Geographic Junior, National Geographic, Ona plus, Outsider, PIL, Planinska založba Planinske zveze Slovenije, Poetikon, Razpotja, Rokus Klett, Sanje, Sidarta, Slovenska kinoteka, Slovenska matica, Sobotna, Sophia, Striparna Stripolis, Stripburger, Studia Humanitatis, Suzy, Škrateljc, ŠKUC - Vizibilija, Tangram, The slovenian international publishing house, Totaliteta, Umco, Umetniško izobraževalno društvo Praznina, Ustanova Fundacija Piranesi, V. B. Z., Viharnik, Založba Amalietti (Slogi), Založba Fakultete za družbene vede, Založba Goga, Založba Malinc, Založba Narava, Založba Pivec, Založba Primus, Založba ZALA, Založba ZRC Sazu, Založništvo tržaškega tiska in Znanstvena založba Filozofske fakultete. Bralni potni list Za dušo in telo LIDO kotiček naj bo V sodelovanju s podjetjem LIDO vas do konca leta 2022 vabimo v nov bralni kotiček Cankarjeve knjižnice Vrhnika, ki je v naši čitalnici Pri Črnem orlu. Knjigo, revijo ali časopis boste lahko brali v udobnih počivalnikih ali na sedežni garnituri, ki očara s svojim sodobnim oblikovanjem in udobjem. Podjetje LIDO je za naše uporabnike in obiskovalce pripravilo posebno promocijo: darilni bon za 10 % popust, ki ga boste dobili v knjižnici (darilni boni se ne seštevajo) in ga lahko pri nakupu njihovega počivalnika izkoristite do konca leta 2022 (več informacij na št. 080 20 18). LIDO - ko počitek postane res pravi užitek. Knjižničarji pa dodajamo, da je za najlepši počitek nujen udoben bralni kotiček. Prijazno vabljeni. Poletje se počasi preveša v jesen in večina nas je že končala s svojimi počitnicami in potepanji doma in širom po svetu. Kot verjetno že veste, nas tudi branje lahko popelje v svet in je edino potovanje, na katerega lahko gremo prav vsi. S svojo domišljijo lahko poletimo ali se prestavimo na različne konce in kraje tega našega planeta in celo dlje. Ustvarimo si lahko like in kraje, katerih še nismo videli in v katerih še nismo bili, morda pa nekoč bomo. V knjižnici smo za vaše kratke jesenske dneve in dolge zimske noči pripravili projekt Bralni potni list. Z njim vas vabimo, da se pridružite našemu potovanju in odkrivanju neznanega. Naloga za mlade bralce (osnovnošolce) je, da v enem letu preberete 14 knjig, če ste super bralka/bralec, si dodatni dve lahko izberete sami. V Bralnem potnem listu boste našli Vstopno vizo (piktogram), ki vam bo pomagala pri samostojni izbiri knjige za določeno tematiko (npr. čarobni svet, zgodovina, življenje druge osebe, športne prigode ....). Naloga za odrasle bralce je malce drugačna. V 240 dneh oziroma v osmih mesecih boste prepotovali svet in tako prebrali sedem knjig. Če ste super bralka/bralec, si dodatno osmo knjigo lahko izberete sami. V Bralnem potnem listu boste našli Vstopno vizo, ki vam bo pomagala pri samostojni izbiri knjige za določeno celino. Ko knjigo preberete in izpolnite podatke o začetku potovanja, avtorju knjige, naslovu knjige ter napišete tri ključne besede, mlajši bralci pa še narišete ali prilepite zastavo in značilnost države potovanja, lahko pridete v knji- i^HlL«—!^*^^ L^l mwfc T,h -' žnico po Izstopni žig. Z njim vam bomo potrdili, da ste zaključili eno potovanje in se odpravili na naslednje. Ko pridobite vse potrebne Izstopne žige, vas čaka lepa nagrada. Več o njej boste izvedeli v naslednji številki Našega časopisa. Na bralnem potovanju vam želimo obilo zabave in nenavadnih dogodivščin. Vabljeni in srečno pot vam želimo. Za CKVDarja Arsič NAS CASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 64 K II I T II R A 24' oktober 2022^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA ....... Uaščasopis Uradno odprtje U3ŽO Vrhnika »Vsak, ki se preneha učiti, se postara - naj je star 20 ali 80 let. Vsak, ki se stalno uči, pa ostaja mlad,« je nekoč izjavil Henry Ford. Je bila misel/ izjava, ki sem jo postavila za začetek uradnega odprtja vrhniške univerze. Naša univerza se bo torej trudila, da ostanemo vsi mladi ... čim dlje. Z nami so bili župan Občine Vrhnika Daniel Cukjati, zaslužni profesorici dr. Ana Krajnc in dr. Sonja Kump, glasbenik Lado Jakša, posebni gostje Zdenka Gorenc iz logaške univerze za tretje življenjsko obdobje, Olga Dro-fenik, članica Društva DVIG univerze za tretje življenjsko obdobje, ki deluje v Občini Log - Dragomer, Dominika Naveršnik, ravnateljica Glasbene šole Vrhnika, Simon Seljak iz Našega časopisa, Urška Cvetkovic iz Doma upokojencev Vrhnika, udeleženci in mentorji študijskih programov ter obiskovalci, ki bodo to morda še postali. Univerza za tretje življenjsko obdobje Vrhnika je z izvajanjem študijskih programov začela v letu 2020. Takrat smo razpisali štiri študijske programe: zeliščarstvo s prvo slovensko uradno zeliščarico Terezijo Nikolčič, risanje in slikanje z akademskim slikarjem Janezom Kovačičem, italijanski jezik s profesorico italijanščine in španščine Denijo Marmilic Per-šic in računalništvo s sodelavko Jeleno Cvetkovic. Delovanje je že v prvem letu zapletla epidemija zaradi koronavirusne bolezni, zato sem vesela, da smo vseeno izvedli dva študijska programa (na daljavo). V drugem letu delovanja smo razpisali deset študijskih programov; ruski jezik v sodelovanju z Društvom DVIG iz Občine Log - Dragomer. Letos pa smo razpisali 21 študijskih programov. Vabljeni, da si programe ogledate na spletni strani knjižnice pod zavihkom U3ŽO, na naših zloženkah in/ali v Našem časopisu. Zelo vesela sem, da je delovanje vrhniške univerze pri Cankarjevi knjižnici Vrhnika podprla tudi Občina Vrhnika. Naša Univerza ima tudi svoj logotip, avtor likovnega dela je Blaž Tomšič, avtorja besedilnega dela pa sta Anton in dr. Sonja Kump. Logotip je med prejetimi predlogi izbral Upravni odbor Univerze za tretje življenjsko obdobje Vrhnika (krajše U3ŽO Vrhnika), ki ga sestavljamo: članica in predsednica Sonja Žakelj, članica in podpredsednica dr. Sonja Kump in članice in člani Greta Dečman, Jelena Cvetkovic, Mateja Božnar, Vesna Petkovšek, Irena Aljukic, Silva Križič, Nejc Pokec, Marija Tomšič, dr. Katica Pevec Semec, Štefan Skledar in Mirjam Šemrov. Promocija in skrb za vseži-vljenjsko učenje je tudi ena pomembnejših nalog/dejavnosti splošne knjižnice, zato sem se z veseljem odzvala in podprla idejo o vrhniški univerzi, ki pa je vsaj trenutno zagotovo ne bi bilo, če ne bi bilo njene pobudnice zaslužne profesorice dr. Sonje Kump, zato se ji še enkrat zahvaljujem za njen čas, trud in znanje. Naša univerza se je pridružila Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje kot 55. po vrsti, zato si štejem v čast, da je bila slavnostna gostja odprtja zaslužna profesorica dr. Ana Krajnc. Dr. Ana Krajnc je pedagoginja in an-dragoginja, ki je utemeljila visokošolski študij andragogike in na pobudo katere so leta 1985 v Ljubljani ustanovili prvo univerzo za tretje življenjsko obdobje za starej še. Kot j e v uvodnem pozdravu lepo povedal župan, ste/so udeleženci najpomembnejši, želim vam veliko novih znanj in prijetnih druženj; zelo pomembni pa ste/so tudi mentorji, zato me veseli, da so se odprtja udeležili Terezija Nikolčič (zeliščarstvo), Helena Čretnik (umetnostna zgodovina), Janko Kavčič (začetno računalništvo), Denija Marmilic Peršic (italijanski in španski jezik), Marko Mrzlikar (nadaljevalno računalništvo), Neža Majcen (angleška konverzacija) in Milena Oblak Erznožnik (risanje mandal). Lado Jakša je glasbenik in umetniški fotograf. Na prireditvi je predstavil multvizijo na temo Plečnikovih ambientov, ki jo pripravil v letu, ko obeležujemo 150-letnico rojstva iz- jemnega arhitekta, ki je s svojim opusom zaznamoval slovensko prestolnico Ljubljano in arhitekturno krajino Slovenije, pa tudi Dunaj, Prago in Beograd. Vlada Republike Slovenije je leto 2022 razglasila za Plečnikovo leto. Nedavni vpis izbranih Plečnikovih del v Ljubljani na UNESCOV Seznam svetovne kulturne in naravne dediščine je visoko mednarodno priznanje za varovanje in vrednotenje arhitekturne dediščine, pomembne za človeštvo, obenem pa zaveza za njeno še skrbnejše varovanje in vključevanje v sodobno življenje. Za čudovito multivizijo se mu zahvaljujem v imenu vseh prisotnih! Za univerzo so zelo pomembne tudi donacije in spon-zorska sredstva. Vrhniško univerzo ste oziroma so finančno ali materialno že podprli: Lions klub Vrhnika z donaci-jo 1.600,00 evrov, s katerimi smo izvedli brezplačne delavnice na temo glasbenega ustvarjanja in ustvarjanja izdelkov iz gline za širšo javnost v decembru 2021; fotograf Nejc Pokec, ki nam je podaril bombažne vrečke in nahrbtnike v vre- dnosti 1.599,00 evrov; podjetje Siliko z donacijo v vrednosti 200,00 evrov in podjetje Hiša Niša z donacijo v višini 300,00 evrov. Še enkrat najlepša hvala vsem! Uradno odprtje pa ste podprli Gostilna Pri Kranjcu, hvala direktorju Franciju Tomažiču in Jožetu Batiču za vse narezke in strežbo, za odlično rolado se zahvaljujem Mariji Maruši Ogrin, slaščičarni Berzo, ki jo vodi Muhametsejda Aliriza, se zahvaljujem za delno donacijo torte, slaščičarni Breza, ki jo vodi Vajdin Aliriza, pa za »kremšnite«; da nismo bili žejni, so za vino poskrbeli pri Orlu, hvala Eti Orel. Hvala tudi članicam Upravnega odbora U3ŽO Vrhnika Greti Dečman, Mariji Tomšič in Ireni Aljukic, ki so se posebej zavzele za pridobivanje donacij/sponzorstev. Če bi tudi kdo izmed vas ali vaših znancev, poslovnih partnerjev podprl našo univerzo, dobrodošli. Želimo si namreč, da bi bili študijski programi čim bolj dostopni vsem, ki jih to zanima ali, če uporabim Fordovo misel: vsem, ki bi radi ostali mladi. Najlepša hvala vsem, ki ste omogočili tako lepo, zanimivo, okusno in kulturno prireditev. V nadaljevanju pa seveda vabim na vseživljenjsko učenje in izobraževanje, da bomo, če že ne po letih, ostali mladi po srcu, duši in umu! Za UO U3ŽO Vrhnika Sonja Žakelj Foto: Jelena Cvetkovic in Sonja Žakelj Skodelica novega znanja Univerza za tretje življenjsko obdobje Vrhnika: študijsko leto 2022/2023 V drugi polovici oktobra smo začeli z izvajanjem večine študijskih programov U3ŽO Vrhnika (tuji jeziki: angleščina, italijanščina, ruščina, slovenski znakovni jezik, španščina; ustvarjanje: fotografska delavnica, keramika, likovno ustvarjanje - mandale, risanje in slikanje; drugo: bogastvo klasične glasbene umetnosti, likovna umetnost: kako jo gledati in brati, psihologija, računalništvo in nove tehnologije, sodobni ples, umetnostna zgodovina, vse o Kitajski, zeliščarstvo). Do zapolnitve prostih mest se nam na nekaterih programih še vedno lahko pridružite. Več informacij dobite na e-naslovuckv.u3zo@gmail.com ali vsak delovni dan od 12. do 14. ure na telefonski številki: 041 265 126. Lepo vabljeni na vrhniško Skodelico novega znanja. Svetovalno središče Ljubljana Ljubljanske urbane regije Brezplačno in zaupno informiranje in svetovanje za izobraževanje odraslih: - INFORMIRANJE: o možnostih učenja in izobraževanja (za poklic, strokovno izpopolnjevanje ali za prosti čas), o vpisnih pogojih, o trajanju izobraževanja, o učni pomoči ... - SVETOVANJE: pri odločanju za primerno izobraževanje (neformalno, formalno, NPK), pri premagovanju učnih in drugih težav, povezanih z izobraževanjem (motivacija, učni stili, tipi, vaje za spomin, koncentracijo, načrtovanje učenja, kam in kako ...), pri načrtovanju in spremljanju izobraževanja, pri izvajanju postopkov ugotavljanja in vrednotenja že pridobljenega znanja, spretnosti in kompetenc (Učenje učenja, Načrtovanje kariere, digitalna kompetenca, državljanska k., socialna k. v osebnem in delovnem okolju) Dejavnost poteka: - v Cankarjevi knjižnica na Vrhniki/prek spleta enkrat na mesec - prva sreda v mesecu: od 8. do 9. ure - skupinsko srečanje - in od 9. do 11. ure - individualna svetovanja in informiranje. Prijave zbiramo na mateja.vurnik@cdi-univer-zum.si ali svetovalno.sredisce@cdi univerzum.si. Po prijavi vam bomo sporočili povezavo do videokonference/informacijo ali bo svetovanje v knjižnici. V novembru bo svetovanje v sredo, 2. 11. 2022. Ugankarski izziv za velike brihte Katero knjigo je napisal kolumbijski pisatelj Gabriel García Márquez? A: Sto let slepote B: Sto let letalstva C: Sto let samote Takšne in podobne uganke najdete v naši knjižnici. Potegujte se za privlačne nagrade! NAS CASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 65 Haščasopis ŠPORT 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Futsal klub Siliko Še brez poraza Kljub temu, da je za vsemi selekcijami kluba že mesec in pol tekmovanja, so še vse brez poraza. Člani v času pisanja tega prispevka čakajo tekmo petega kroga proti ekipi Meteorplasta. V primeru zmage bi se zavihteli na drugo mesto prve slovenske lige. Mladinci so dosegli dve zmagi, selekcija U15 remi in zmago, naši najmlajši, U13, pa s tekmovanjem začnejo konec oktobra. Sicer pa je bil mesec oktober tudi v znamenju futsal reprezentanc, kjer pomembno vlogo igrajo naši igralci. Kar enajst jih sestavlja člansko, reprezentanco pod enaindvajset let in izbrano vrsto mladincev. Poleg tega je trener naše članske ekipe Milivoje Si-meunovič tudi selektor reprezentance U21. Slovenska futsal reprezentanca je na drugi tekmi kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2024 v Astani izgubila proti Kazahstanu z 0:2 (0:1). Izbrance Tomislava Horvata naslednja tekma v skupini 5 čaka 3. marca v Črni gori. Slednjo so Slovenci doma uvodoma premagali s 3:1. Od »naših« so za izbrano vrsto nastopili Nejc Berzelak, Uroš Burič, Max Vesel in Žan Janež, Marko Mohorič pa je tokrat zaradi poškodbe ostal doma. Futsal reprezentanca do 21 let je z zmago proti Češki (4:2) sklenila turnir v Novigradu. V štirih dneh je reprezentanca odigrala tri zahtevne tekme, na koncu pa prišla tudi do zaslužene zmage. Pa se ni najboljše začelo - Slovenija je ob vodstvu Češke slabo posredovala ob prekinitvi, Čehi so povedli. Za 1:1 so Čehi taki- sto slabo in predvsem premalo odločno reagirali v obrambi, do žoge je prišel Tilen Rajter in zadel za 1:1 Rajter je po podaji Aleksandra Staniča zabil za 2:1. Rezultat prvega polčasa, 3:1, je ob koncu postavil Jure Suban, ki je zadel po solo prodoru. V nadaljevanju je Slovenija nadaljevala z dobro igro, zmaga ni bila pod vprašajem. Potrdil pa jo je kapetan Tod Ciuha, ki je po koncu prejel tudi pokal za končno 3. mesto. Poleg že omenjenih Ciuhe in Subana sta za izbrano vrsto nastopila tudi Marko Bjelčevič in Gašper Trdin. Lovro Skrinjar, Gaj Križaj in Žiga Frank pa so naši člani mladinske zasedbe, ki se ravnokar pripravljajo v Podčetrku za kva- lifikacije za evropsko mladinsko prvenstvo. Sicer pa vse aktualne novice najdete na spletnih kanalih kluba, seveda pa vas ob tej priliki vabimo na tekme vseh naših selekcij v našo domačo dvorano OŠ A.M. Slomška. (BE) Vrhniški nogometaši uspešni doma in v tujini Nogometna sezona je v polnem zagonu, zato si tekmovanja sledijo kot po tekočem traku. Obiskovalci športnega parka tako lahko že med tednom, vsekakor pa med vikendi, spremljate pestro dogajanje na zelenicah. S športnimi uspehi v jesenskem delu tekmovanj v različnih ligah so v vodstvu kluba več kot zadovoljni. Predsednik kluba Andrej Šega pojasnjuje: »Sezona 2022/23 se je začela odlično, z rezultati na lestvicah dosegamo zastavljene cilje pri vseh selekcijah. Člani so dolgo časa kraljevali kot neporaženi na vrhu lestvice tretje državne lige. Šele v sedmem krogu so morali priznati premoč ekipi Adrie, ki jih je ugnala z minimalno razliko in še to predvsem zaradi izkušenj. Zavedati se moramo, da so naši člani med najmlajšimi v ligi, saj s tem uresničujemo strategijo, da mlade igralce čim prej vključimo v članski nogomet in jim zagotavljamo, da še v najstniških letih okusijo članski nogomet.« Tako kot v članski, tudi v selekciji U19 in U17, držijo dober rezultat. Tudi ostale selekcije dobro tekmujejo in dosegajo zavidljive rezultate. Vse to pa seveda ne bi bilo možno brez podpore staršev in skrbnikov ter strokovnega štaba v klubu. Zato se lahko pohvalimo z dobrim vpisom pri vseh mlajših selekcijah, ker dajemo pri teh najmlajših članih najprej poudarek na igro, zabavo in šele nato na rezultat. Za vse, ki se nam želijo pridružiti, velja odprto vabilo in se lahko vpišejo skozi celo leto. Za vse informacije lahko pišete na klubski elektronski naslov info@nkdren- -vrhnika.si, kjer vam z veseljem odgovorijo na vsa vprašanja. Sicer pa je NK Dren Vrhnika največji športni kolektiv v občini. Šteje točno 270 otrok v nogometni šoli in 25 igralcev v članski ekipi, skupaj torej kar 295 članov, poleg tega pa celotno uspešno zgodbo sestavljajo tudi podporniki kluba, tehnično osebje in seveda trenerji, brez katerih ne bi bilo uspeha in napredka. V klubu je trenutno 18 trenerjev in pomočnikov, kar odraža velikost kluba. Zimska liga za mlajše selekcije prvič na Vrhniki Letos bodo na Vrhniki organizirali prvo zimsko ligo za selekciji U10 in U11, ki bo trajala od 19. 11. 2022 do 25. 3. 2023. V vsaki skupini bo sodelovalo od 8 do 12 ekip, kar pomeni, da bo ob sobotah, kljub premoru, ko ni uradnih nogometnih tekmovanj pod okriljem nogometne zveze, pestro dogajanje v športnem parku. Novembra se bodo sicer najmlajši člani preselili s travnatega igrišča v telovadnice. Sponzorstvo članske ekipe Poleg partnerja, ki zagotavlja varno mobilnost, podjetja Avto Aktiv d.o.o., se je kot pokrovitelj članske ekipe pridružilo tudi podjetje Ljubljanski potniški promet d.o.o. ali na kratko LPP. V sezoni 2022-2023 so uradni prevoznik vrhniške članske ekipe. Prvič so se skupaj na pot odpravili v soboto, 1. oktobra, v Tolmin, na gostovanje k do- mačemu nogometnemu klubu. Nov sponzor in podpornik kluba zagotavlja večjo varnost na cesti in bo v bodoče stal ob strani pri doseganju športnih ciljev. 6 igralcev članske ekipe z amatersko reprezentanco MNZ Ljubljana v Španiji V začetku oktobra, natančneje med 6. in 12. oktobrom, se je 6 igralcev članske ekipe z amatersko reprezentanco MNZ Ljubljana udeležilo turnirja tekmovanja UEFA Regions Cup v Galiciji v Španiji. UEFA Regions' Cup oz. UEFA pokal regij je edinstveno nogometno tekmovanje za igralce, ki še nikoli niso nastopali na nobeni profesionalni ravni. Tekmovanje, ki se odvija vsaki dve leti, poteka že več kot 20 let. V skupini 7 je naša reprezentanca igrala z gostiteljico - Galicijo, z Ženevo (Švica) in regijo Pest (Madžarska). Prvo tekmo proti Galiciji je naša reprezentanca izgubila s 3:0, drugo tekmo proti Ženevi je zmagala z rezultatom 1:0, na tretji tekmi pa je proti regiji Pest igrala 2:0. Skupaj je torej zbrala 6 točk, kar pa žal ni bilo dovolj za napredovanje v finalni del tekmovanja. Vodja članske ekipe Matevž Kustec je s temi besedami komentiral ta podvig: »Veseli dejstvo, da največ igralcev reprezentance MNZ Ljubljana prihaja iz našega kluba. V klubu smo na naše igralce zelo ponosni, fantje, ki so se srečno vrnili iz Španije, pa so hvaležni za super izkušnjo.« Vse novice in športne uspeh nogometašev lahko spremljate na facebook profilu in spletni strani NK Dren-Vrhnika. Peter Kavčič, foto: Arhiv NK Dren-Vrhnika in Peter Kavčič NAS CASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 66 Haščasopis ŠPORT 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r66j Rokomet Septembra je ljubezen zlate barve September je mesec ozaveščanja o raku pri otrocih. Otroški rak je žal še vedno tema, ki se je ljudje zaradi občutljivosti radi izogibajo. To otrokom, ki se soočajo s to boleznijo, in njihovim staršem ne olajša že tako težke situacije. Inštitut zlata pentljica je organizacija, kjer otroci in mladostniki, ki so raka že preboleli ali se z njim še borijo, ljudi ozaveščajo o njihovi bolezni in njihovem soočanju z boleznijo ter času po ozdravitvi in prilagajanju življenju na stare tire. Ker imamo v klubu članico Kaj o Zimšek, ki je raka premagala, smo zanjo in njene sobor-ce pripravili rokometni prijateljski turnir, ki smo ga obarvali dobrodelno. Zato smo se 30. 9. zbrali v dvorani Antona Martina Slomška in odigrali dve prijateljski tekmi. Našemu vabilu so se z veseljem odzvali in se nam pridružili iz klubov RK TRGO ABC Izola, RK Zvezda Logatec in RK Sava Kranj. Turnirja so se udeležili tudi člani Inštituta zlata pentljica, med njimi je bil tudi Tomi Jakša, ki nam je predstavil svojo zgodbo in spregovoril, kako je šport pomemben Člani KK Ipros Vrhnika odlično začeli sezono Tekmovalna sezona košarkarjev se je začela. Čeprav na dan oddaje članka vse selekcije še niso stopile na parket, že lahko poročamo o odličnem začetku, vsaj glede članov, ki so doslejj odigrali dve srečanji. V prvem so doma visoko premagali ekipo Kopra. Ob koncu igralnega časa je bilo na semaforju ogromnih 49 točk prednosti za Vrhničane. Druga prvenstvena tekma je za našo člansko ekipo pomenila gostovanje v Ajdovščini. Domačini, katerih sponzor vlaga v igralski kader znatna sredstva, so se letos okrepili z nekaterimi zvenečimi imeni. V prvi vrsti je to Dražen Bubnic, nekdanji član Petrola Olimpije, ki ima tudi evroligaške izkušnje. A vse to ni bilo dovolj za razigrane Vrh-ničane, ki so se večkrat 'odlepili' za nekaj točk. Zal so sodniki z dosojanjem tehničnih napak (3) in nekaterimi nerazumnimi odločitvami Ajdovce vedno znova vračali v igro. Ob koncu so se stvari vendarle postavile na svoje mesto. Naši fantje so s preudarno igro na dolge napade uspeli zadržati točkovno prednost vse do zadnjega piska sirene, ko se je na semaforju izpisal rezultat 66 : 82. Čestitke za zmago in s tem pomembne tri točke. Med obema prvenstvema je članska ekipa odigrala tudi prvo pokalno tekmo proti ekipi Sežane. Slednja je lani zasedala sredino drugoligaške lestvice, kar v posebno luč postavlja končni rezultat srečanja (72 : 84). Ob dejstvu, da smo v tekmo vstopili precej mlačno in s premalo energije, velja izpostaviti, da smo pravi obraz vendarle pokazali v tretji četrtini (27 : dejavnik za zdrav način življenja in kaj njemu pomeni šport, s katerim se aktivno ukvarja tudi po preboleli bolezni. Je repre-zentant slovenske moške reprezentance v odbojki sede in zelo aktiven član inštituta. Turnirja se je udeležilo tudi zelo veliko gledalcev, s katerimi smo skupaj zbrali kar 1.313 evrov prostovoljnih prispevkov, ki smo jih v celoti namenili Inštitutu zlata pentljica in njihovemu delovanjuČeprav je september za nami, rak pa ostaja, še vedno lahko pomagamo tako, da se izobrazimo in poskrbimo, da se otroci, ki se borijo z rakom, in njihove družine ne počutijo prezrte, ignorirane ali celo izločene iz družbe. Otroci z rakom so še vedno le otroci, njihov pogum pa jih dela borce, junake! Rokometna družina se zahvaljuje vsem klubom, gledalcem in članom Inštituta zlata pen-tljica, ki so se udeležili turnirja in nam pomagali, da smo turnir uspešno izpeljali. Maja Radonjic Jonovic, ŠDRŠ Vrhnika Odprta so vrata telovadnic V gimastičnih programih poteka vadba v polni meri Začetni met v Ajdovščini 13). Takrat smo uspeli zmanjšati zaostanek na vsega tri točke in gostujočega trenerja prisilili v minuto odmora. Poleg vsega smo v ekipi pogrešali tudi standardnega člana uvodne peterke, ki vsakič prispeva pomembno število točk. Seveda bomo povratno tekmo odigrali 'na polno' in brez vnaprejšnje predaje, a fokus letošnjega tekmovanja vendarle ostaja v luči ligaške uvrstitve ob koncu prvega dela. Cilj je uvrstitev v zgornji del lestvice, ki nam v nadaljevanju omogoča naskok 2. SKL lige. Ob koncu še povabili: zvestim navijačem, da nas z bučnim navijanjem podpirate na vseh tekmah, in šolarjem, da vpisi še trajajo in ste prav vsi lepo vabljeni! Andrej Smrekar, KK Ipros Vrhnika Počitnice so za nami in ponovno smo začeli z redno vadbo. Po dveh letih se novi cikel treningov začenja brez uradnih omejitev zaradi covida-19 in brez vadbe na daljavo in upamo, da bo tako tudi ostalo. Predvidevamo, da bo letos tudi več priložnosti za udeležbo na tekmovanjih, ki si jih športniki zelo želijo. Z vsemi programi ritmične gimnastike in s starejšimi akrobati vadimo v telovadnicah OŠ AM Slomška, Kulturnega centra Vrhnika in Gimnazije Idrija. Podrobnosti o programih in urnikih najdete na naši spletni strani https://5k.amadeus.si/gd in profilu Facebook Gimnastično društvo Vrhnika. Program vadbe mlajših akrobatov smo žal letos morali izpustiti in smo ga delno pridružili starejšim akrobatom. Pričakujemo, da bomo z njim normalno nadaljevali v naslednji sezoni. Med poletjem so člani opravili nekaj treningov, sodelovali smo na Poletnem vklopu, od 10. do 14. 8. pa smo pripravili tradicionalni ritmič-no-gimnastični tabor v Ajdovščini. V prijetnem okolju Vipavske doline je bivalo devetnajst deklet in pet trenerk. Dejale so, da je bilo super. Upamo, da bomo naslednje leto lahko vključili še akrobatski program. V imenu trenerske ekipe, ki jo sestavljajo Ajda, Barbara, Ines, Iza, Jan, Meta, Neža, Nina, Pika in Špela, želimo vsem sedanjim in bodočim članom uspešno novo sezono. Gimnastično društvo Vrhnika /SM NAS CASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 67 Haščasopis ŠPORT 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Kakovosten tenis dvojic Blaž Kavčič je prejel pokal za prvo mesto v paru s Kadivnikom. Konec septembra je vrhniški teniški klub skupaj z Našim časopisom izpeljal že 17. teniški turnir moških dvojic. Turnir je vsako leto v okviru Argonavtskih dnevov. Vendar pa je letos zaradi slabega vremena prišel na vrsto v začetku septembra. Letošnji turnir je bil po kakovosti eden najboljših, saj se ga je udeležilo kar nekaj znanih slovenskih tenisačev, med njimi tudi nekdanji tenisač številka ena v Sloveniji, Blaž Kavčič. Vse kakovostne in dobre igre si je ogledalo veliko ljubiteljev tenisa. Nastopilo je dvanajst kakovostnih dvojic, med njimi tudi štiri vrhniške. Med osem dvojic sta se uvrstila Vrhniča-na Aljoša Kucler in Job Japelj ter tako dokazala, da sta dober par in s trdim delom lahko še izboljšata svojo igro. Vrstni red prvih štirih parov je bil naslednji: 1. Kavčič - Kadivnik 2. Schweiger - Kaplja 3. Žitnik - Beliš ter Uršič - Po- povič Vse štiri dvojice so prejele pokale in bogate nagrade -TV-aparate, ki jih je prispeval Najbolje uvrščeni Vrhničan Job Japelj in Aljoša Kucler sponzor turnirja. Ob koncu moram še enkrat poudariti, da je bil to najbolj kakovosten teniški turni na Vrhniki, in to prav za 40 let aktivnega delovanja TK Vrhnika. Zato srečno in delavno še naprej. Simon Seljak 40-letnica Teniškega kluba Vrhnika Člani in gostje ob 40-letnici kluba Če bi 3. septembra 2022 pred Cankarjevim domom na Vrhniki nepoznavalec ugibal, kakšen dogodek se obeta, bi pričakoval vsaj nastop Placida Dominga, saj so bile vse dame v čudovitih večernih toaletah, moški v elegantnih oblekah, manjkala je le rdeča preproga. Tisti dan je bil za Vrhničan-ke, Vrhničane in občino res zelo poseben dan: praznovali so 40-letnico Teniškega kluba Vrhnika. To posebno priložnost so obeležili s prireditvijo v Cankarjevem domu na Vrhniki, kjer so s svojo prisotnostjo dogodek počastili tudi g. Marko Umber-ger, častni predsednik Teniške zveze Slovenija, vrhniški župan g. Danijel Cukjati, predsednik Teniškega kluba Vrhnika g. Primož Ivančič in več kot sto članov kluba, vrhniški Big Band pa je dodal piko na i. V štiridesetih letih se je klub zavidljivo razvil. Iz kluba, ki je Za prijetno vzdušje sta poskrbela Miha Brajnik in Vito Košir. imel eno skromno igrišče in nekaj deset članov, se je razvil v klub s tremi igrišči, kar 186 člani (154 moških in 32 žensk) in dodatno še 45 otroki. Da je kar dvajset odstotkov članov otrok, navdaja z optimizmom, saj so otroci naša prihodnost. Klub ima tudi častne člane, ki so prisotni in pomagajo od samega začetka ustanovitve kluba, ti so: g. Rale Brajkovic, g. Lado Hribar in g. Vinko Bizjak. Dobro energijo delovanja kluba je moogče čutiti in jo opazijo vsi. Kot je rekel predsednik klu- ba g. Primož Ivančič: »Klub so oziroma smo člani, zato je energija v klubu neverjetna. Pozitivno vzdušje, srčnost, pozitivna tekmovalnost in predvsem ko-legialni odnosi so odlike, ki zaznamujejo in primerno opišejo Teniški klub Vrhnika.« Za konec upajmo, da bodo uresničene županove obljube, da se bo kar najbolj zavzel pri potrditvi projekta izgradnje dodatnega igrišča, da bodo članice in člani lahko še naprej uživali in opravičevali slogan kluba: »Več kot tenis.« SS PLANINSKI KOTIČEK Pohod na Veliko planino Veseli triglavci smo si za prvi podopustniški izlet izbrali Veliko planino. Od parkirišča pod Ušivcem smo pot začeli po dobro uhojeni gozdni stezi, ki nas je pripeljala do makadamske ceste. Pot se je nadalje vila med travniki in pašniki, kjer se je paslo veliko živine. Kmalu smo čez dolino zagledali Rogatec in Lepenatko, saj sta nam obe gori že dobro znani iz prejšnjih pohodov. Kljub mešanici oblačnega in sončnega vremena so nas razgledi očarali. Neokrnjena narava in tipični stanovi s čudovitimi hiškami so še vedno biser naše najvišje ležeče pašne skupnosti. Kmalu smo prispeli do kapele Marije Snežne in obiskali tudi gospoda Janka v Ukanovi bajti. Nekateri smo kupili sire in se okrepčali z domačimi dobrotami. Pot smo nadaljevali do najvišje točke Velike planine, kjer smo poskrbeli za skupinsko fotografiranje. Pot se je spustila do Zelega roba, kjer nam je dobrodošlico zaželel pastir, oblečen v značilno planšarsko opravo in obut v cokle. Pot nas je naprej vodila do Male planine mimo Domžalskega, Črnuškega in Jarškega doma, kjer je bilo obilo možnosti za okrepčilo. Krožno smo se nato po že znani poti vrnili do izhodišča, parkirišča pod Ušivcem. Za prvi izlet po poletnem premoru se je Velika planina izkazala kot odlična izbira. Glede na razpoznavnost planine in veliko domačih ter tudi tujih turistov še vedno upamo, da se ta naš prekrasen biser vseeno ne bi preveč obrusil in ga bomo ohranili ter občudovali še vrsto let. Na tem mestu velja zahvala Srečku Krašovcu za odlično idejo in vodstvo ter našemu potrpežljivemu prevozniku Miru - Jurbus, ki se nam je na čudoviti poti tudi pridružil. Za Vesele Triglavce: Mateja Tomažič NAS CASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 68 rpQpT 24. oktober 2022^6n ^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si PLANINSKI KOTIČEK Prahovske skale Snežko, 1603 m Planinski izlet na Češkem 23. - 27. avgust 2022 Po nekajletnem (koronskem) zatišju smo se Lintverni odločili, da ponovno organiziramo in izvedemo letni pohod. Ideja o planinskem izletu na Češko je medtem tudi dozorela. Osnovni cilj planinskega izleta je bil, da poleg češkega gorovja spoznamo tudi nekatere zgodovinske in kul-turno-športne znamenitosti, ki jih je na Češkem zares veliko. Program in celotno organizacijo je prevzel Lintvern Cvičkar, ki je do podrobnosti pripravil program pet dnevnega planinskega izleta po Češki. Tudi preostali Lintverni, udeleženci planinskega izleta (skupaj nas je bilo 14), smo imeli svoje naloge. 23. avgusta smo krenili z Vrhnike in se po dolgi vožnji najprej ustavili v Brnu, drugem največjem mestu na Češkem. Glavna znamenitost Brna je grad Špilberk, ki se dviguje na vzpetini sredi mesta. Po ogledu ožjega središča mesta smo se odpeljali v bližnji Slavkov - Austerlitz. Lintverni v Harrachovu Austerlitz je znan po najslavnejši Napoleonovi bitki, ki je potekala 2. decembra 1805 (poimenovana je tudi bitka treh cesarjev). Napoleon se je zavedal šibkosti svoje vojske, zato je avstrijsko in rusko vojsko, ki sta bili močnejši, zvabil v past ter ju domiselno ukanil. V bitki po bližnjih gričih Austerlitza je dosegel najslavnejšo zmago v svoji zgodovini. Naslednji postanek smo imeli v Kromerižu v Zlinski regiji. Mesto je znano po gradu Kromeriž z grajskimi vrtovi Podzamecka, ki so na seznamu svetovne dediščine. Zgodovinski vrt Podzamecka je bil ustanovljen leta 1509 in se je v nekaj stoletjih razširil na 53 he-tarjev površin. Skozi stoletja so se z menjavo različnih vladarjev in cerkvenih dostojanstvenikov tudi z vrtom dogajale številne spremembe. Največjo prenovo je vrt Podzamecki dočakal v prvi tretjini 19. stoletja, zadnje manjše spremembe pa so se zgodile v drugi polovici 19. stoletja. Ob koncu dneva smo prispeli v Olomuc, ki je zgodovinska in kulturna prestolnica Moravske. Prijetno utrujeni smo se namestili in prenočili v hotelu Prachama Park. 24. avgusta smo Olomuc zapustili in se odpeljali proti gorovju Krkonoše, ki je na severu Češke in jugozahodu Poljske. Po grebenu Krkonoš poteka tudi državna meja med Češko in Poljsko. Krkonoše z najvišjim vrhom Snežka (1603 m) na Češkem je bil naš osrednji cilj petdnevnega planinskega izleta. Na poti proti vznožju Krkonoš smo si ogledali tudi znamenitosti Hradec Kralove. Po prihodu v mestece Vrchlabi ob reki Labi smo se namestili v hotelu Gendorf, ki smo ga izbrali kot izhodišče za aktivnosti v naslednjih dveh dnevih. Še isti dan smo se odpravili v turistično naselje Špindlerjev mlin (orig. Špindleruv mlyn), znano zimsko športno središče na Češkem, ki ga tudi poleti zasedejo številnimi turisti. Napravili smo daljšo ogledno turo okoli akumulacijskega jeza na Labi in po razgibanih gozdnih poteh v okolici Špindlerjeve-ga mlina. 25. avgusta je sledil vzpon na Snežko. Zapeljali smo se na izhodišče Pec, t.j. mesto ob vznožju Snežka, in se po krožni poti povzpeli na vrh. Zadnji del vzpona je bil zavit v meglo in tudi nekoliko bolj strm. Na vrhu je bilo veliko planincev in tudi priložnostnih obiskovalcev, ki so se pripeljali s žičnico. Po krajšem fotografskem postanku smo se spustili po krožni poti in si šele po izhodu iz megle privoščili krajši počitek. 26. avgust - Program tistega dne je bil izjemno zanimiv. Najprej smo si ogledali športno-smučarski center Harrachov. Seveda nas je najbolj zanimala letalnica, ki je med največjimi na svetu. Bili smo kar razočarani, saj je bila v slabem stanju, zato je bil pogled nanjo dokaj klavrn. Ze več let na tem objektu ni bilo poletov in po tistem, kar smo videli, jih še nekaj časa ne bo. Češki raj je bila naslednja pokrajina v severni Češki, ki smo jo obiskali. V Češkem raju je vrsta naravnih znamenitosti in zgodovinskih spomenikov. Eden najbolj prepoznavnih elementov Češkega raja je peščenjak, iz katerega so zgrajena številna okoliška mesta. Najbolj znamenite pa so Prahovske skale (orig. Prachovske skaly), stare 60 milijonov let, zavarovane pa od leta 1993. Pohodna tura po Prahovskih skalah je bilo posebno doživetje za vse nas. Če je bil vzpon na Snežka glavni cilj planinskega izleta, potem lahko trdimo, da je bil ogled Prahovskih skal najbolj impresiven in najlepši dogodek na našem planinskem izletu. Naslednji zanimiv postanek je bil v Pragi, glavnem mestu Češke. Ogledali smo si staro središče mesta in se sprehodili po Karlovem mostu. Posebna zanimivost je bila mestna hiša, na kateri so delovanje znamenite ure spremljali številni turisti. Nenadna nevihta nam je skrajšala sprehajanje po mestu in nas hitro spravila pod streho. Zadnja nočitev je bila v hotelu ob avtocesti. 27. avgust - Med vrnitvijo proti domu je najprej sledil ogled Čeških Budjejovic, ki je največje mestro v južnočeški regiji ter njena trgovska prestolnica. Znane so po pivovarni Budweiser Bud-var. Zgodovinsko mestno jedro je dobro ohranjeno in zavarovano kot urbanistični spomeniški rezervat. V vrsti čeških zanimivosti smo si kot zadnje ogledali zgodovinsko mesto Krumlov. Mesto slovi po lepem mestnem jedru in gradu. Staro mestno jedro je zavarovano in sodi v Unescovo svetovno dediščino. Češko smo zapustili zadovoljni, s polno lepih vtisov in doživetij. To je bil zanimiv planinski izlet, ki nam bo ostal v trajnem spominu. Da smo planinski izlet lahko uspešno izvedli, sta nam pomagala naša tradicionalna sponzorja: Deltex in VR Elektronika. Posebna zahvala velja Cvičkarju, ki je poskrbel, da je planinski izlet v celoti potekal po predvidenem programu. Ogromno zaslug, da je izlet potekal po načrtu, so imeli logistika in oba voznika Duno in B'čar, ki sta se nesebično žrtvovala in kot prava profesionalca brezhibno prevozila 2000 km. Planinskega izleta na Češkem smo se udeležili: Bankir, B'čar, Betajnovc, Cvele, Cvičkar, Duno, Fotojager, Marč, Padal'c, Podgurc, Ponca, Špilčk, Vezist in Aleš. Besedilo pripravil: Lintvern Vezist Fotografije so prispevali Lintverni: Cvičkar, Fotojager, Ponca in Vezist Veseli Triglavci na Hrvaškem Veseli Triglavci smo se tokrat odpravili na tridnevni izlet k našim južnim sosedom, na Hrvaško. Kljub slabši vremenski napovedi smo se v petek, 9. 9., odpravili proti Kninu. Daljši postanek smo imeli v prekrasni, stari etnovasici Rastoke. Vasico sestavljajo številne tradicionalne hišice, sezidane iz kombinacije kamna in lesa. Vas z vseh strani objema reka Slunjčica, ki na svoji poti gradi slapove, jezerca in tolmune. Zapiski vasi segajo v davno 17. stoletje. Nekdaj je bilo na Slunjčici celo 22 mlinov. Po obhodu iz vasice in krajšem postanku z okrep-čilom smo se podali naprej proti Plitvičkim jezerom, in sicer mimo Korenice, Gračaca do našega cilja - motel Tri lovca v Kninu. Tam so nas pričakale prijazne uslužbenke motela. Po razporeditvi po sobah smo pred večerjo odšli še do znamenite trdnjave in na krajši ogled mesta. Slastna večerja je teknila, saj smo bili že rahlo utrujeni in praznih želodčkov. V zgodnjih jutranjih urah v soboto smo se odpravili proti Dinari. Zaradi slabe ceste in nedostopnosti terena z našim velikim avtobusom žal ni bilo mogoče priti do znanih izhodišč, zato smo se na pot podali peš že v vasi Guge. Tokrat je bilo vreme sladko-kislo, pa vendar nismo prekinili poti. Na poti nas je ujela nevihta, kar je znatno prispevalo k padcu temperature. Po nekaj minutah se je šlo slabo vreme končalo in pot smo nadaljevali po uhojeni peščeni poti med nizkim grmičevjem. Po dobrih štirih urah vzpona smo prispeli do vojaškega poligona Suho polje. Tam smo si odpočili in pomalicali. Glede na dolžino poti, ki nas je še čakala, smo se odločili, da je ne bomo nadaljevali in se raje vrnili proti izhodišču. To se je navsezadnje izkazalo za dobro odločitev. Preostanek dneva smo izkoristili za ogled enega od treh izvirov Cetine. Sam izvir je dejansko ogromno kraško brezno, ki sega v globino več kot sto metrov. Napolni ga podzemna voda, ki tvori izjemno modrino, tako da na videz deluje kot jezerce. Prijetno utrujeni smo se vrnili do motela, kjer smo pred večerjo presenetili še našega Marka, ki je letos nekje srečal abrahama. Po okusni večerji in dobri kapljici smo si naredili kar domačo »fe-što« s plesom in raznoliko muziko. Tretji dan našega pohajkovanja smo se odpravili na ogled narodnega parka, znamenitih slapov Krke. Lično urejena potka nas je vodila mimo brzic in nekaj izjemnih slapov, ki jih reka ustvarja na svoji poti do izliva v morje. Pri enem od njih smo se na mostu tudi skupinsko fotografirali. Pri okrepčevalnicah smo si vzeli čas za okrepčilo in nakup spominkov v zelo ličnih trgovinicah. Z avtobusom smo pot nato nadaljevali mimo srednjeveškega mesteca Skradin, ki je bilo še vedno polno jadrnic in turistov, proti domu. Na tem mestu velja zahvala organizatorju Borisu Riglerju, ki je pot načrtoval in jo varno izpeljal, našemu vozniku Miru - Jurbus, ki nas je prenašal, oprostite, prevažal tri dni in nas varno pripeljal v domače loge, Ireni, ki nam je vsako jutro pripravljala turško kavico, ko smo se komaj prebujali iz sna, Marku, ki mu je bog ohranil lepo lastnost in nas je pogostil, ter navsezadnje velja zahvala vsem, ki smo se angažirali z majhnimi drobtinicami za končno skupno dobro voljo, veselje in vriskanje po hribih. Dinara, še se vidimo. Za Vesele Triglavce: Mateja Tomažič Triglavke smo nadaljevale po Jakobovi poti Ni lahko najti dan, ko vse Triglavke lahko prepustijo svoje obveznosti drugim in odidejo. To dobro ve Suzana, saj se je dobro namučila, da ga je našla. Njen trud je bil poplačan, izbrani dan je bil popoln v vsem. Po prevozu v Planino pri Rakeku in okusnem burekovem zajtrku smo se spopadle s strmim začetkom, na katerega nas je že prej opozoril Roman. Jutranje čebljanje je kar kmalu potihnilo. Rešila nas je porušena cerkvica sv. Duha. Občudovale smo zidane oboke in drevesa, ki so zrasla na zidovih porušene strehe. Po stari romarski pešpoti smo kmalu prišle do Marijine cerkve na Planinski gori. Po krajšem postanku smo pot nadaljevale po označeni stezi skozi gozd do vasi Strmica. Prijazna domačinka nas je povabila na kavo in grozdje. Klepet z njo in srebanje kavice, kako prijetno. Škoda je bilo oditi in nadaljevati do Studena, kjer je cerkev posvečena našemu romarskemu zavetniku, sv. Jakobu. Postanki in srečanja z našima spremljevalcema nas dobro pripravijo za nadaljevanje poti. Tako >> NAS CASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 69 Haščasopis ŠPORT 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si PLANINSKI KOTIČEK >> smo pogumno stopile na zanimivo pot, ki je od nekdaj povezovala Planino prek Predjame s Postojno. Po njej so tovorili les iz slovenskih gozdov vse do Benetk. Med našim romanjem skozi vasici Belsko in Bukovje je vsaka v svoji glavi prisluhnila zgodbam iz tistih časov. Zatopljene v zgodovino smo hitreje prišle do Predjamskega gradu. Pod naravnim skalnim obokom je imel svoj dom roparski vitez Erazem, ki je živel v času turških vpadov. Pozneje so pred jamo zgradili grad in v bližini tudi cerkvico Žalostne Matere Božje. Od Predjame smo sledile prepletu markacij SPP in rumenim puščicam Jakobove poti vse do vasi Strane. Cerkev svetega Križa, pred katero raste ena najdebelejših tis v Sloveniji, je vredna občudovanja. Prijetno je bilo posedeti, ker smo vedele, da naš cilj Razdrto ni več daleč. Približale smo se mu po položni poti ob vznožju Nanosa skozi vas Veliko Ubeljsko. Presenetil nas je pogled na ogromno vetrnico, zelo je zadišalo, kmalu pa smo zagledale odrešilni kotiček: naš spremljevalni kombi in seveda Uroša in Jožeta. Takoj sta bila v prvem »planu«, Roman in Jože številka dve, ki sta se trudila vseh 28 km z nami, pa sta to čisto prav razumela. Med prijetnim druženjem smo podoživljale zanimive trenutke dneva in se zavedale, da je moral za vse nekdo poskrbeti. Suzana, hvala! Navdušila in pridobila si prave pomagače. Mateji in njeni ta mladi pa velja zahvala za sladki del dneva. Ekipa je krasna, veselimo se nadaljevanja. Triglavka Mateja Skladiščnik (m/ž) * prevzem in izdaja materiala ► vodenje evidenc v informacijskem sistemu h kontrola kvalitete vhodnih materialov t preverjanje stanja zalog ► skrb za ustrezno označevanje in skladiščenje materiala V ekipo vabimo natančnega in motiviranega kandidata/ko, izkušnje so zaželene, niso pa pogoj. Več informacij na www.schwarzmann.eu Prijave sprejemamo na: jobs@schwarzmann.eu NAS CASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 70 CÛSODIS 24 oktober 202W 70^ ^yw^l^J elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ...................... MALI OGLASI ...................... Storitve Pomagam družinam in starejšim osebam pri hišnih opravilih. Tel.: 070 219 044. Nudim učenje španščine, začetni in nadaljevalni tečaj. Za več informacij in prijavo pišite na tecaji.spanscine@ gmail.com Lesene voščilnice različnih prazničnih motivov. Ročno izdelane. Več informacij in naročilo na tel. št.: 040 235 455 (Robert). Izdelava betonskih visokih gred po meri, možne različne barve in dimenzije. Primer dimenzije 195 cmx100 cmx84cm: cena 270€, dimenzija 285 cmx140 cmx84 cm: cena 340€. Več info: 041 369 170, Aljoša. Trajno vam odpravim depresijo, razne strahove, tesnobo, izgorelost, ljubosumje, anksioznost, nespečnost, stres, panične napade ... s terapijo EFT. Mojca NENDL, 051-780-724, www. eft.si, mojca@eft.si. Kakovostno, hitro in ugodno opravljam zaključna gradbena dela, slikopleskarstvo ter suhomonta-žna dela. Vse informacije na telefonsko številko: 051 645 529. Nudimo vrtnarske storitve: košnja trave, obrezovanje drevja in grmovnic, vzdrževanje objektov. Tel.: 031 802 324. Globinsko čiščenje sedežne garniture, cena 50 €. Tel.: 031 648 877, Nina. Nepremičnine, gradnja Prodam pet notranjih vrat, bele barve. Telefon 7556 148. Prodam kovačijo, obnovljeno, stanovanjski objekt, v okolici Horjula. Tel.: 071 259 440. Gradbena parcela, 12 km iz Ljubljane, v velikosti 846 m2. Na parceli je že voda, elektrika in kanalizacija, do nje vodi asfaltna pot. Telefon: 041 631 556. Najamem več kmetijskih površin (travnike in njive) v okolici Vrhnike, Blatne Brezovice, Sinje Gorice, Ligojne, Podlipe in Drenovega Griča. GSM: 031/436-229. Mlad poročen par z dojenčkom kupi stanovanje na Vrhniki. Tel. št.: : 031 590 431. Kupim travnik, gozd za čebelnjak. Dobrova - Polhov Gradec, sončna parcela ob potoku. Do 8000 m2. Tel. 070 486 086. Prodam šest nerabljenih bakrenih zračnikov za 50 evrov. Telefon: 031 337 996. Star les - ostrešje hleva - prodam. Tel: 041 612 847. Kupim gozd na sončni legi. Tel 059 018 058 Delavnica - obnovljena kovačnica, 130 m2 delovne površine, 100 m2 skladišča nad delavnico, adaptirana leta 2000, vsa infrastruktura. Delavnica je ob glavni cesti Dobrova-Horjul v vasi Zaklanec, parcela 230 m2. Stavba je vpisana kot stanovanjski objekt, prodam za 180 tisoč evrov (po dogovoru). Janez: Tel: 031 819 330. Parceli, 4424 m2 (št. 1207) in 3989 m2 (št. 1212, obe k. o. Zaklanec), skupaj površine 8413 m2. Parceli sta v zazidalnem načrtu, vložena je vloga za spremembo namembnosti, sončna lega, med Podolnico in Zaklancem, z lepim razgledom na okolico, prodam. Cena po dogovoru. Janez: 031 819 330. Prodam špirovce, različnih dolžin, 12 x 14 cm. Telefon: 031 285 622. Prodam ALU okna, mere : 6x L = 1/70, H = 1330; 1x L = 960 H = 1100; 1x L = 940 H = 1090; 1x L = 950 H = 840; 1x L = 580 H = 860. Cena po dogovoru. Tel.: 031 620 856. Prodam peč za centralno ogrevanje Buderus, 11 kw rabljena, z gorilcem, in bojler, 300 L, s toplotno črpalko. Tel.: 041 613 944. Brezplačno oddam sobo s souporabo preostalega, samski ženski 50+, s stalno zaposlitvijo in svojim prevozom. Več na prezidentmeister@ gmail.com Poštni nabiralnik, bele barve, znamke Rottner tresor, nov, original embalaža, nepoškodovan, 36,6 x 11,5 x 39 cm, nerjaveče jeklo, teža 2,8 kg, zaklepa s cilindrično ključavnico - dva ključa, zelo ugodno prodam. 051 258 004 Kmetijstvo Rastlinjak Termoflor, dolžine 3 m, s polico in z dvema oknoma za zračenje, rabljen le eno sezono, prodam. Cena 700 evrov. Info: 041 784 600 Vrhnika. Prodam traktor Zetor 25/11 in nakladalko Šempeter 15. Tel.: 041 625 044. Prodam gumivoz z 18-colskimi kolesi. Tel.: 040 850 104. Električno kosilnico (širina 42 cm) s košem in ročno kosilnico na nitko prodam. Tel.: 01 75 65 802. Prodam pet velikih sadik aronije, črnega ribeza in črnih malin. Prevzem po dogovoru v Borovnici ali v nasadu ameriških borovnic pri Bistri. Tel.: 041 499-424. Visoke grede - Jeseni je pravi čas, da pripravite visoko gredo za naslednjo sezono. S trajnimi visokimi gredami po meri bo to opravilo lažje. Grede so narejene iz vibriranega armiranega betona, ki je ojačan s steklenimi vlakni. Primer velikosti 195 cm X 100 cm X 84 cm - cena 320 €, velikost 275 cm X 140 cm X 84 cm - cena 390 € v sivi ali beli barvi. Mogoče so tudi druge barve, velikosti in oblike (L, U). Temelji niso potrebni. Več info: Aljoša, 041 369 170. V najem vzamem kmetijsko zemljišče (njiva 1 ha ali pašnik oziroma travnik od 1,3 do 2 ha) na območju Podolnice, Brezij ali Zaklanca. Tel: 041 344 714. Traktor, mulčar, prikolico, koso, trosilnik, motokultivator, priključke, druge stroje, tudi v okvari, kupim (041 407 130). Ugodno prodam grozdje, namizno ali za sok, vinski kis. 041 631 556 Prodam traktorsko brano, ježevko. Telefon: 031 558 643. Drva - kostanjeva, hrastova, smrekova, mešana - prodam. Zanesljivo so suha. Naprodaj tudi smrekovi krajniki in žamanje za spodkuriti. Vse razrezano. Tudi manjše količine. Lokacija: Log pri Brezovici. Tel. 041 / 575 430. Suha bukova drva prodam. Tudi nažagam in dostavim jih lahko. Tel. 041 388 442. Cvetlični in gozdni med iz Podlipske doline. Dostavimo tudi na dom. Tel. 041 328 799. Prodam suha bukova drva. Možen razrez in dostava. Telefon 031 584 801 Prodam traktor Massey Ferguson 35, s kabino, povsem obnovljen. Telefon: 041 577 470. Ostalo Kupim manjši, dobro ohranjen motor - 25 km/h. Ponudbe na: 041 87 87 39 Prodam moški klobuk kakovostne avstralske znamke AKUBRA, model Teritory, številka 59, zajčji filc, usnjen notranji in zunanji trak (Made in Australia - Akubra Imperial. Cena 100 evrov oz. po dogovoru. Pokličite na št.: 041 / 950 162, Ana. Čoln pasara, registriran, 10 KS motor Yamaha, lokacija Pag prodam. Telefon.: 041 779 197. Prodam šivalni stroj Toyota, ohranjen. Tel.: 040 835 060. Prodam žensko kolo, rdeče barve, zelo malo rabljeno. Tel.: 070 670 933. Prodam jedilno mizo iz hrasta, raztegljivo, s šestimi stoli. Prodam tudi kavč. Tel.: 041 573 812. Prodam pokrivalo proti toči za avtomobil (namenjeno je bilo za kangoo). Pokrivalo je povsem novo. 041 573 812. Kupim kotel za žganjekuho, 100 l, prekucni. 031 852 871. Prodam smrekove deske in plohe. Telefon: 031 285 622. Prodajam snežno frezo, malo rabljeno, zaradi moževe bolezni in smrti. Znamka je OPTIMA MR 76, ima montirane tudi verige na kolesih. Tel.: 041 686 231. Prodam raztegljivi mizi, 140 cm + 40 cm, in šest oblazinjenih stolov (hrast) in kavč. Tel.: 041 573 812. Prodam pokrivalo proti toči, za kangoo ali podobno vozilo, še novo. Tel.: 041 573 812. Prodam električni invalidski voziček - juvo b4, širši model, letnik marec 2019, zelo malo rabljen. Cena 2500 evrov oz. po dogovoru. Tel. 01 7565286, 051 359 455. Prodam razne stole, mize. Telefon: 041 583 629. Starinsko omaro, kuhinjsko kredenco, mizarsko mizo, skrinjo, mizo, stole, klop ... kupim 041 623 165. Prodam sušilni stroj za perilo, malo rabljen. Telefon: 040 714 119. od 1,5 m2 do 3 m2. Tel.: 071 259 440. Hladilni pult, večje korito večje in večji hladilnik prodam. Tel.: 041 670 726. Prodam krzneno jakno, kanadski bizam, elegantno, zelo lepo ohranjeno, toplo, št.42-44. Info 041 828455. Žensko slovensko narodno nošo (gorenjsko) prodam. Tel.: 041 629 862. Prodam ostanke volne, po en evro za klobčič. Tel.: 040 784 718. Kotel za žganjekuho - kompleten - prodam, cena ugodna, tel. 041 612-847. Nove mize, tri kose, 200 x 100 cm, aluminijasto ogrodje, vodoodporna plošča, montažne noge. Primerne za zunanjo uporabo. Na voljo je tudi šestnovih kovinskih stolov z oblazinjenim sedalom. Tel.: 071 259 440. Nudim globinsko čiščenje preprog, sedežnih garnitur, avtosedežev in drugega oblazinjenega pohištva. Tel.: 031 648 877, Nina. Prodam dnevno sveža prepeličja jajčka. Naročilo: 041 645 558 Zelo ugodno prodam tridelni aparat za magnetno terapijo (z navodili) in sobni trenažer Orbitrek (zelo ohranjen). Tel.: 051 353 057. Steklenice, pletene, 15 l, 10 kosov, za žganje ali vino, cena 15 evrov, prodam. Tel.071 259 440. Trobenta Dignatone, starejša, v kovčku, brezhibna, od gorenjskega trobentača, prodam. Tel.071 259 440. Ustrojene kože, rdeče-bele barve, 4 kose, velikost od 1,5 do 3 kvadratne metre, prodam. Tel. 071 259 440. Leseni kolesi velike kočije, premera 1,3 m, primerna za okras ali lesetenec, prodam. 071 259 440. Varilni aparat za avtogeno varjenje, kisik (200 barov), acetilen (8,5 kg), polne velike jeklenke na vozičku z manometri, dolge cevi, garniture gorilnikov ... Vse v kompletu. Prodam. 071 259 440. Harmonika Zupan, velikosti 32 cm, CFB, Slakov gumb, 11 basov, totter midi, lepe barve, v kovčku. Prodam. 071 259 440. Tri nove mize, 2 m x 1 m, aluminijasto ogrodje, montažne noge, vodoodporna plošča, in šest novih kovinskih stolov z blazinami - pro- dam. 071 259 440. Moško obleko, novo, sive barve, prodam. Ženski lovski plašč, št. 42, pet moških novih hlač (pas 105 cm), prodam. Prodam tudi zbirko lovskih knjig (priročniki). Telefon: 070 670 933. Žensko podloženo, toplejšo motoristično jakno, znamke FIRST, združljivo s hlačami, velikost S-M, malo rabljeno, odlično ohranjeno. Cena po dogovoru. Telefon: 041 950 162. Slika Marije z Jezusom in stenski križ. Ročno izdelano v tehniki intarzi-je v lesu. Tel. 040 235 455. Cirkular s poravnalko znamke MIO STANDARD prodam. Cena 150 eur. 041 779 197. Lestenec, muransko steklo, s pozlačeno obrobo. Prodam tudi ogledalo, 97 x 97 cm. 01 3641 288 Prodam bojler za kmečko peč. Telefon: 031 558 643. Odkupim velike gramofonske plošče džez in rok glasbe. Tel.: 064 185 331. Moške čevlje, nove, št. 42, zelo ugodno prodam. Prvi par so rjavi mehki usnjeni udobni mokasini - italijanski Il Casato. Drugi par so elegantne bele superge s črno obrobo iz naravnega usnja, model Leo, modne znamke Kazar.Tel. 051 258 004. Prodam harmoniko v kovčku, 96-basno, skoraj nerabljeno, cena po dogovoru. Kupljena v Melodija Mengeš. Telefon: 040 856 975. Prodam invalidski voziček. Tel. 041 749 263. Ugodno prodam rabljeno žensko športno kolo na 27 prestav, znamke TREK, iz zdravstvenih razlogov. Potrebna je menjava prednje zračnice, sicer je kolo odlično ohranjeno. Cena po dogovoru. Tel. 041 - 950 162. Oddam najem grobnega prostora - dvojni grob na pokopališču Vrhnika. Spomenik odprodam, po dogovoru. Tel. 041 - 950 162. Prodam dve dobro ohranjeni češnjevi starinski omari. Cena po dogovoru. Več informacij na tel.: 041309-026. Prodam ženski lovski plašč (loden), št. 42, telefon: 070 670 933. Prodam lestenec iz muranskega stekla z zlato obrobo. Telefon: 070 670 933. Razne lupe, z lučko ali brez, s 6- do 30-kratno povečavo, prodam. Prodam tudi stereo lupo za 30-kratno povečavo. Prodam zaradi upokojitve. Tel. 041 445033 Prodam lupinico z izofiksom za dojenčka /modro-črno/, stajico - okroglo z ograjo - mrežo in trip trap stolček, svetlo rjav. Cena za posamezne elemente po dogovoru. Tel. 031/350-076. Zimske gume, Bridgestone LM 00,5 Blizzak, velikosti: 215/ 60R17 96H, NAS CASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 71 Haščasopis 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a skoraj nove z garancijo. Letnik 2021, zelo malo vožene. Cena po dogovoru. Te.: 031392706, Verd, Vrhnika. Otroški skiro iz aluminija (do 60 kg), stabilen, lahek, balanca se prilagaja višini otroka, strehici za kolesa, zadnjo zavoro, ter zložljivo nogico za prosostoječo postavitev skiroja. Zelo ohranjen in zelo ugodno! 051 258 004 Superge elegantne, nove, črno bele, ugledne znamke KAZAR - LEO, št. 42, naravno usnje, zelo udobne, za več kot pol ceneje. 051 258 004 Poslovno/študentsko torbo Roncato črne barve, dimenz. 43 x 31 x 7 (raztegne se do 14 cm), 3 večji prekati, primerna za računalnik, akte, mape... udoben ročaj, naramni pas po želji, iz kvalitetnega materiala, nikoli rabljena, ugodno prodam. Zraven podarim še tipkovnico. 051 258 004 Starine Odkupujem vse vrste starin: mizarske ponke, skrinje, orodja, kipe in drugo. Tel.: 051 258 936. Kupim stare figurice PEZ. 031 878351. Lesena kolesa od velike kočije, premera 1,3 metra - za okras ali lestenec. Prodam. Telefon: 071 259 440. »Inštrukcije« Inštrukcije kemije, telefon: 031 352 124. Zelo uspešno, z dvajsetletnimi izkušnjami, inštruiram kemijo za gimnazije, druge SŠ, osnovno šolo in pripravljam za maturo. ATO-KEM. Zlatko Šorn. s. p., e-po-šta: zlatko.sorn@siol.net Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam veliko izkušenj ter zagotavljam odlične rezultate. Več informacij: 051 346 179 Inštruiram matematiko za osnovno in srednjo šolo, tudi na vašem domu. Informacije na telefonsko številko: 031 392-842. Ima vaš osnovnošolec ali srednješolec težave pri matematiki? S svojim znanjem in izkušnjami na področju pomoči pri učenju matematike lahko pomagam, da bodo te težave hitro mimo. Pokličite na 041 621 343. Slavica Peševska. Ponujam inštrukcije za angleščino za osnovnošolce, pa tudi za srednjo šolo. 040 524 640. Ponujam inštrukcije za angleščino, slovenščino in matematiko. Zagotavljam uspeh. Lepo povabljeni. GSM: 041 878 661, Sabina Mivšek, Tičnica 24, Vrhnika. Ponujam učenje/inštrukcije norveščine - začetni tečaj. Posamezno ali v skupinah. Prijava na norvescina@gmail. com. Potrebuje vaš osnovnošolski otrok (do 5. razreda) pomoč pri učenju in domačih nalogah? Z veseljem sem mu pripravljena pomagati. Na voljo sem tudi v dopoldanskem času. Katja, 031/404-809 Nudim pomoč pri učenju/domačih nalogah osnovnošolskih otrok, pri varstvu otrok (tudi starejših) ter sprehajanju psov. Vsa dela opravljam z veseljem, s skrbnostjo. Katja, 031-404-809. Inštrukcije in poučevanje španščine ter angleščine. Tel. 031 751 561. Podarim Podarim ortopedske čevlje, nizke, številka 37, s povišico na levem čevlju. Čevlji so popolnoma novi, črne barve. Tel.: 068 636 587. Dve moški obleki, skoraj novi, številki 54. Podarim. 01 3641 288. »Ona-on« 53-letni moški s srčno kulturo, iskrenimi nameni, želi živeti v dvoje z žensko do svojih let. Deležen sem bil bolečih izkušenj s parnerko, ki nima potomcev. Imam vse pogoje za dobro partnerstvo in potrudil se bom, da nama bo vsestransko lepo. 041 230 134 VODOVOD | OGREVANJE | PLIN PREZRAČEVANJE 031/244 495 041/688 211 instalacije.bizjan@gmail.com centralno ogrevanje • vodovodne inštalacije • adaptacije • plinske nštalacije • toplotne črpalke • kotli na drva, pelete, sekance • rekuperacija viEfMANN <•> \ 11:1; KR0N0TERM WDAIKIN IŠČEMO NOVEGA SODELAVCA. Delo poteka na terenu od ponedeljka do petka. Možnost zaposlitve za nedoločen čas. Delovne izkušnje zaželjene, a ne nujne. Inf.: 031 244 495. NOVO V POKRITI TRŽNICI NA VRHNIKI Sveže meso, suhomesnate dobrote in »hišni izdelki« izpod naših rok (pečenice, mrežne pečenke, mesne rolade, čevapčiči, pleskavice ...) Produkti manjših družinskih podjetij iz različnih koncev Slovenije. Obratujemo v pokriti vrhniški tržnici VSAK DAN, od ponedeljka do petka od 7.00 do 14.00 ter ob sobotah od 7.00 do 13.00, razen nedelj in praznikov. Nedelje in praznike smo zaprti. Lepo vabljeni! 4 IOC Zapelje I 2A, 1370 Logatec S ponosom Vam sporočamo, da praznujemo 30 LET OBSTOJA NAŠEGA PODJETJA! 6 Ob jubileju nudimo 'A W f^ na vsa vozila iz Praznujte z nami in izkoristite * izjemno priložnost. mmu VRÜlElr IMÜVEC Irl tfttlHR VDill Z VAMI ZE VEC KOT * 30 LET $ t v ; Mmj^TOnaA-iliibkllli NAS CASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 72 Haščasopis 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si H DIMNIKARSTVO ENERGETSKI SERVIS D.O.O Cesta Andreja Bitenca 68, 1000 Ljubljana Hitra odzivnost naših dimnikarjev Moderno - sodobno orodje Ugodne cene 01 2300 200 J i nfo@d i m n i ka rstvo-es. s i www.dimnikarstvo-es.si k mirt», PREMIUM QUALITY KE PSI SVEŽE Prodaja mesa, Miha Medvešček s.p. Podplešivica 1, Notranje gorice 031-246-973 MAZDA CX-30 ŽE OD 23.1 90€ INTERCLASS CARS D.O.O GORJUPOVA 1 / 1000 LJUBLJANA TEL.: 01 2000 950 www.interclasscars.si DRIVE TOGETHER f iii ¥ -Sc >■ ^ > ^ Razmišljate o prihodnosti? Soustvarjajte jo! ^ j ^ ■ . TUCSON Plug-in Hybrid, KONA Electric in IONIQ 5. i^i'sif' ;! S mZ± ■__i" Prihaja novo obdobje mobilnosti v katerega vas Hyundai popelje s tremi najsodobnejšimi modeli. Popolnoma električni IONIQ 5 ima streho s sončnimi celicami, ki daljša doseg vozila, medtem ko se KONA Electric ponaša z izjemnim dosegom do 484 km* z enim polnjenjem. TUCSON Plug-in Hybrid ponuja povsem električno vožnjo s pritiskom na gumb, za daljše poti pa poskrbi še učinkovit bencinski motor. Vsi so zasnovani tako, da vam omogočajo suveren način premikanja v prihodnost. Hyundai je na poti, da do leta 2045 postane podnebno nevtralno podjetje. Električna mobilnost je šele začetek. HYurmni IrflGarancije I Povprečna poraba goriva: 0,0 -1,3831/100 km, emisije C02:0,0 - 31,40 g/km. C^jtmem«»»«i*im«w»»| Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ^__ozona, delcev PM10 in PMSJ ter dušikovih oksidov. Slike so simbolne. Akcija valja do razprodaje zalog. Več informacij vezanih na akcijsko ponudbo je na voljo pri pooblaščenih GO TO ncij© I prodaja Ici h vozil Hyundai.Pogojigarancijein podatki o specifičn i porabi gori va i n emisija h COj so na voljo na www.hyundai ji. *Doseg glede na WLTP cikel. Doseg se lahko nekoliko L JI rwbat*t1l°_| razlikuje glede na razmere na cesti, način vožnje in temperaturo. Odvisen je tudi od vrste pnevmatik, s katerimi je opremljeno vozilo. Interclass cars d.o.o., Gorjupova 1, 1000 Ljubljana Tel: 01 2000 955, WWW.INTERCLASSCARS.SI NAS CASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 73 Uaščasopis 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Oglašujte! Oglašujte! Oglašujte! Oglašujte! Oglašujte! Oglašujte! Oglašujte! WasŒsopis ES STANOVANJSKA ZADRUGA VRHNIKA z.o.o. Stara cesta 2a 1360 VRHNIKA išče novega sodelavca za delo: REFERENTA UPRAVLJANJA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH STAVB Od kandidata pričakujemo: - Najmanj srednjo izobrazbo gradbene, strojne ali druge tehnične smeri - zaželene najmanj triletne delovne izkušnje - zaželeno poznavanje predpisov s področja upravljanja in vzdrževanja objektov - samostojnost, odgovornost, komunikativnost - računalniško pismenost - pripravljenost za delo na terenu - vozniško dovoljenje B-kategorije Nudimo: dinamično in odgovorno delo v dobro organiziranem in urejenem okolju strokovno izpopolnjevanje delovno razmerje za nedoločen čas 3-mesečno poskusno delo. Informacije na tel.: 041 357 818 g. Godina e-naslov: primoz.godina@szvrhnika.si Prijave pričakujemo do 07.11.2022 na naslov: STANOVANJSKA ZADRUGA VRHNIKA z.o.o., Stara c.2a, 1360 VRHNIKA Aktualna elektronska številka in arhiv preteklih izdaj Našega časopisa na KAMNO S EŠT VO D O L N I C A R -♦- OKENSKE POLICE - STOPNICE KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI PORTALI - BALKONSKE OBROBE NAGROBNI SPOMENIKI D0lničard.0.0., Sinja Gorica 34, Vrhnika, tel.: 040 223105 * * * e-maii: marko.doinicar@siol.net * * * O ^ v Darilni art program I love Cankar / I love Vrhnika, je na voljo v TIC Vrhnika, v cvetličarni Lepa Roža in v trgovini z darili Levček. Čas je napočil, draga ti, mami, da dokončala si zemeljski boj. Zemlja domača, gruda slovenska dom ti bo dala, sanje, pokoj. LJUDMILA KRZIC, rojena Svete iz Kamnika pod Krimom (10. 4. 1939 - 8. 8. 2022) Ob izgubi drage mami Milke se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste jo v času bolezni obiskovali na domu in se ob smrti od nje tudi poslovili. Posebna zahvala velja gospodu župniku Jožetu Trevnu za vse obiske na domu in molitve ob zadnjem slovesu. Najlepša hvala tudi pevcem Podpeškega okteta in moškemu pevskem zboru Štingl'c iz Borovnice. Prav posebej bi se rada oba zahvalila sodelavkam Deos centra za vse obiske na domu, še posebno pa Sandri ki jo je obiskovala najdlje. Hvala DU Podpeč - Preserje, DPŽ Ajda iz Borovnice in tudi vsem, ki ste darovali sveče, darove za svete maše in za cerkev v Kamniku pod Krimom. Sin Tomaž in hči Marija z družino Kamnik pod Krimom, Borovnica ^PRINT^GO FOTOKOPIRANJE IN TISK. SKENIRANJE. PLAKATI. VEZAVA. VABILA... RAČUNALNIKI. PRENOSNIKI. TABLICE. MONITORJI. SERVIS... Vrtnarija 3, 1360 Vrhnika O 070 264 444 (3prodaja@molek.si @www.molek.si Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a v srcih naših boš vedno ostal... ZAHVALA STANISLAV TRČEK iz Zažarja (19. 10. 1943 - 1. 10. 2022) Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in strica se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, hvala za vse izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje, sveče in darove za sv. maše. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Bolnišnice dr. Petra Držaja za vso prijazno oskrbo, pomoč in podporo. Hvala domačemu župniku Ladislavu Jaksetiču za lepo opravljen obred, Lavandi za pogrebne storitve, gasilcem in članom društva upokojencev za zadnje slovo ter poslovilne besede in pevcem za ubrano petje. Hvala vsem, ki se ga boste spominjali. Žena Dragica, sinova Stanko in Marko z družinama v NAS CASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 74 Haščasopis 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Lavanda pogrebne storitve MARJAN ZVOKELJ S. P. PODOLNICA 33, HORJUL 041 747 646 dosegljivi 24 UR www.usluge-lavanda.si MONUMENTUM POGREBNE STORITVE fi^ 24-urna dosegljivost S 041 776 436 Uradni pooblaščenec za opravljanje vseh pogrebnih storitev v občini. MONUMENTUM d.©.®., *&*rna Drenov CrVČ 21*. 1360 Vrhnika E IrrfoCtononumerrtum.sl, T 041 776 436, W monum«ntum si fi» POGREBNA SLUŽBA PIETA 24-urna dosegljivost Franci Tršar s.p. Gabrče 9, 1360 Vrhnika e-pošta: franci.trsar@siol.net pieta.trsar@gmail.com www.pieta.si 031 774 939 051 371 177 041 930 936 Delujemo na območju občin Vrhnika, Borovnica, Log-Dragomer in Brezovica. POGREBNE STORITVE VRHOVEC DRENOV G R I Č 128, VRHNIKA 0)01/755 14 37 041 637 617 24 - URNA DOSEGLJIVOST 031 716 176 IZVAJAMO CELOTNE POGREBNE STORITVE NA OBMOČJU OBČIN VRHNIKA, DOBROVA, POLHOV GRADEC, LOG, HORJUL ... OBVESTILO Obveščamo vas, da je z dnem 1.1. 2021 na podlagi sklenjene pogodbe s Komunalnim podjetjem Vrhnika, edini pooblaščeni izvajalec pokopališke dejavnosti na Vrhniki pogrebna služba VRHOVEC. NUDIMO VAM TUDI LASTNE ŽALNE ARANŽMAJE BREZPLAČNA DOSTAVA www.vrhovec.eu Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA ob izgubi očeta, dedka in starega ata JANEZA LESKOVCA (1935-2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, besede tolažbe in darove. Hvala tudi za vso pomoč in podporo v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se osebju Centra starejših Cerknica, Pogrebnemu podjetju Lavanda in gospodu župniku Mohorju Rihtaršiču. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hčerka Mateja, vnukinji Špela in Tjaša z družinama Je čas, ki da, je čas, ki vzame; pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA V 84. letu se je poslovila MARIJA GABRŠČEK ŠKRBEC (1938-2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Vsi njeni Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker ata več med nami ni. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je... JANEZ FORTUNA (23. 1. 1942 - 20. 9. 2022) Njegova neomejena vera v Boga mu je vsa leta dajala moč, da je iz dneva v dan ohranjal moč v zdravju in bolezni. Naše hvaležne misli naj dosežejo vso družino, sorodnike, gasilce, sosede, g. župnika, pogrebno službo in pevce. Hvala, ker ste nam v težkih trenutkih ob izgubi našega ata stali ob strani, z nami molili, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče ter darove za sv. maše. Zahvala vsem, ki ste z njim preživeli svoj čas. Vsi njegovi Podlipa, september 2022 Vedno v naših srcih ZAHVALA IVANA GREGORKA (1931-2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Žalujoči mož Franc, sin Branko in drugo sorodstvo Log pri Brezovici Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo zelo boli. ZAHVALA ALENKA MARIJA ANŽIČ iz Šentjošta (1946-2022) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, podarjene sveče, cvetje in darove. Hvala vsem, ki ste mami pospremili na njeno zadnjo pot. Hčerki Tina in Barbara Srce je onemoglo, dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA ANA MARIJA OPEKA, rojena Žakelj (8. 9. 1926 - 10. 9. 2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Sin Janko z družino Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je... ZAHVALA ob izgubi najine drage mami IRENE KOZJEK (2. 8. 1956 - 25. 9. 2022) Iskreno se zahvaljujeva vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste jo z nama pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekava Pogrebni službi Vrhovec, pevskemu kvartetu Krizantema in ne nazadnje vsem njenim sodelavcem, še posebej ga. Alič. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Žalujoča: Aleš in Monika Jk % Želite tudi vi objaviti zahvalo? pošljite nam jo po elektronski pošti na naseasopis@zavod-cankar.si (besedilo v wordu, sliko kot priponko) ali po klasični pošti na Naš Časopis, Tržaška 9, 1360 Vrhnika. ■ Gega zahvale je 68,72 evrov z DDV. Zraven pripišit še naslov plačnika in telefon. NAS CASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 75 Uaščasopis RAZVEDRILO 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Nagradna križanka S U D O K U GOSPODARSKO ZELO RAZVITO NASEDE V OBČINI VRHNIKA PRODNI KAMEN ŠPORTNI VOLKSWAGEN ALFI NIPIČ OTROŠKA ZADNJICA (LJUBKO) NAŠ PISATELJ (JAKOB, MIKLOVA ZALA) POMOČ: BISUS GAT SMRKEŽ TUATARA AVTOMOBILSKA GUMA LIDIJA OSTERC SEDMA GRŠKA ČRKA MODEL ZNAMKE DACIA AMERIŠKA POP PEVKA (BRITNEY) 11 TANKA PREVLEKA BARVE NA STENI, OPLESK IRONIČEN ČLOVEK, POSMEH-UIVEC IZLOČEK ŽLEZE BISOVNICE DRŽAVNI PRAVNIK ORGAN VOHA 13 NEKDANJA RAČUNALN. ZNAMKA ANTIČNO MESTO MODEREN IZRAZ ZA UMETNOST PEVKA SOKLIČ JANEZ DOUNAR LOČENA SKUPINA LJUDI SLUŽBUJOČA VOJSKA ANGLEŠKA IGRALKA WINSLET DUŠAN MRAVLJE NEKDANJA ALPSKA SMUČARKA WÄCHTER PEVEC MEGLIČ SLADKOVODNA RIBA MESTO S PIRAMIDAMI (EGIPT) TEKOČE ZLATO NOVOZELANDSKI PRAKUŠČAR GIANNA NANNINI NEPRIPRAV-NOST, NERODNOST NAMESTITEV PNEVMATIKE AVTOR: MATJAŽ HLADNIK ZNAK ZA PRIŠTEVANJE IZPLAČILO, PRISPEVEK NEKDANJI TURŠKI BOGATAŠ MODEL ZNAMKE HYUNDAI GORDON RAMSAY POTUJOČE ZABAVIŠČE IRSKI IGRALEC NEESON SVINČNIK ZA MAKEUP POGODBENA GLOBA PRETAKANJE PROSTOR ZA PRANJE VOZIL ATA, OČE ZASTAVA 750 (LJUBKO) LISAST LOVSKI PES PETER POLES SIMBOL KRŠČANSTVA DOBESEDNI NAVEDEK FORDOV PICKUP 10 OMREŽJE, INTERNET ŽENIN ALI MOŽEV OČE MAJHEN JEZ PESNIK PAVČEK SALMAN RUSHDIE NIKOLA TESLA TANJA RIBIČ 12 QUENTIN ISRAEL NAŠA PESNICA (MAJDA) TILDA SWINTON OBMOČJE V OBLASTI KAGANA 15 Wascasopis ŠPANSKI POP PEVEC IGLESIAS SREDSTVO TOLAŽBE PRIPRAVNIK ZA ZDRAVNIŠKI POKLIC 14 MANJŠI STOTAK Geslo: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 13 14 5 15 5 10 Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom družbe Špan z Brezovice, se je glasilo: »Center mobilnosti Špan.« V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami. Praktične nagrade, pranje avtomobila, so prejeli: Terezija Oblak iz Polhovega Gradca, Dušan Šabič z Drenovega Griča, Melita Smrtnik z Vrhnike, Darinka Podobnik z Vrhnike in Slavko Celarc z Vrhnike. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 8. novembra na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika (ali nascasopis@zavod-cankar. si), s pripisom »Nagradna križanka«. Vulkanizerstvo Žagar z Vrhnike bo podelilo tri nagrade: premontažo in centriranje gum za osebno vozilo. I_IV primeru, da sem izžreban, dovoljujem da Naš časopis objavi moje osebne podatke. PRIIMEK IN IME: KONTAKTNI PODATKI: Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. JUNIOR RESI ME 9 4 5 7 2 3 7 2 6 a 2 3 5 7 1 7 3 5 9 1 2 6 2 5 4 3 9 9 1 3 4 6 7 4 2 5 1 3 ß 6 — 5 6 4 9 8 2 4 1 2 6 5 1 e 4 4 6 9 2 1 5 2 3 8 6 9 1 3 4 6 8 3 7 5 2 2 9 3 1 1 5 Kontaktne podatke zbiramo za namene nagradne igre in bodo v 7 dneh po izidu časopisa uničeni. Vaših osebnih podatkov ne bomo posredovali, prodajali ali zamenjali z nobenim drugim podjetjem ali fizično osebo. -X Most Župnik in mežnar stojita ob vaški cesti in zabijata v tla tablo z napisom: »Konec je blizu! Obrnite se, dokler še ni prepozno!« Mimo pridrvi avto, voznik skozi okno zavpije: »Pustita ljudi pri miru, vidva, verska fanatika!« Čez nekaj trenutkov se zasliši cviljenje zavor in nato glasen pljusk. Mežnar se obrne k župniku: »Ali misliš, da ne bi bilo bolje, če bi preprosto napisala: 'Most je podrt?'« Obiskovanje zdravnika Mož se vrne iz službe: »Žena! Danes sem bil v zavarovalnici in sklenil ži-vljensko zavarovanje za stotisoč evrov.« »Super! Zdaj ti pa ne bo več treba za vsako malenkost obiskovati zdravnika!« Polža Polža se sprehajata. Prideta do široke ceste in eden se odloči, da bo šel čez, ko ga drugi ustavi: »Saj si nor! Čez tri ure pride avtobus!« Boksar »Slišala sem, da si se poročila z boksarjem? Kakšen pa je?« »Ne znam ga opisati, ker po vsaki tekmi pride drugačen domov.« Zapor Se pelje motorist in zbije kanarčka. Ustavi, pobere kanarčka in gre domov. Položi ga v kletko s hrano in vodo. Kanarček se zbudi in pomisli: »Saj sem vedel! Zbil sem motorista in zdaj sem v zaporu!« Razmislek »To je že tretje vprašanje, na katerega niste odgovorili!« reče profesor študentu. »Pustite mi nekaj časa za razmislek,« stoka študent. »Rad. Razmišljajte do naslednjega izpitnega roka!« Knjižica Babica se odloči, da bo vnuku podarila katero koli knižico. Čez par dni pride vnuk k babici domov in babica mu reče: »Vnuk, izberi si katero koli knjižico!« Vnuk: »Katero koli?« Babica: »Seveda.« Vnuk: »Potem mi pa daj bančno knjižico!« Pes Pridejo trije sodelavci na obisk h Gorenjcu. Gorenjec reče: »Držte se skupaj, da ne bo pes trikrat lajal.« Majoneza Zakaj blodinka brska po majonezi? Ker išče Tomija! Wascasopis Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, katerega ustanoviteljica je Občina Vrhnika. Soizdajateljice: občine Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec in Log-Dragomer. Urednik: Peter Perše. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 041 336 277, telefon tajništva: 01 7506 630. elektronski naslov nasca-sopis@zavod-cankar.si. Celostna grafična podoba Našega časopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 14 060 izvodov; tisk Tiskarna Salomon. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073 NAS CASOPIS 508/24. 10. 2022 CM K 76 Wascasopis OGLAS 24. oktober 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a MEGA PHONE VRHNIKA MOBILNI PAKETI NAJ PO AKCIJSKI CENI! ZE OD 11,99 TC MERCATOR VRHNIKA Robova cesta 6, T: 01 755 71 61 / M: 041 342 000, mega.phone@siol.net Vrtni center EURO?acGARDEN " V harmoniji z naravo me 1% . L Kf / ! \ ^KJ 1 t ft V J j) Ik^tater J HtJ^V * ' Br ■ ff eurogarden.eu PE DOBROVA Podsmreka 7B, 1356 Dobrova, tel: 01 24 25100 PE KRŠKO Cesta krških žrtev 147,8270 Krško, tel: 07 49 88 385 CAS PRAZNIČNIH OBDAROVANJ11 VSE ZA ČAROBNI ADVENT 0J¡¡0 jKJr ■ tTÍ RAM DA STROJI CIRKULAR RAM DA *Akcija traja 1. - 30; 1\2022 RASTLINA MESECA NOVEMBRA - TRDOLESKA *Akcija traja 1. - 30. 11. 2022