ČASOPIS 7 A SLOVENSKO KRAJ K V N O / C O D O V I N O KRONIKA FERDINANDEJSKl RUDARSKI RED ZA FUŽINE POD JELOVICO JOŽA GAŠPERSIČ PREDHODNIKI ■»Cigar je zemlja, tega je luda v njej,« je menil sredinji vek o svobodi rudarjeinja, do- kler isredi XII. stol. ni sklenil nemški državni zbor, da pritičejo rudni zakladi 'in razpolaganje z njimi edinole vladarju in tistemu, ki mu bo on p>osebej podelil ta re- gal. Zato si je izprosil freisinški škof ru- darsko praA^ioo za svoja kranjska posestva 1277. medtem ko o datumu podelitve dru- gima dvema gorenjskima gospostvoma, briksenskemu in lipniško-radovljiškemu ali ortenburškemu ni nič znanega. Prejemu ru- darske pravice je sledila naselitev tujih družb, dveh freiisinških: rudarske v Moj- strani 1291 ali nekaj prej in fužinske v Že- leznikih okoli 1340, orteiiburške rudarsko- fužinske v Planini 'nad Jesenicami pa 1381 ali nekaj prej. Življenje v teh prvotno delovnih in malo- številnih tovarištvih je dobivalo a'sebino in 'j>odoibo X zapisih podelitvenih pogojev, bre- men, pravic in s\obošč,in, najpopolneje iin zelo zgodaj 1381 v ortenburškem rudar- skem redu za omenjeno Planino. V primer- javi s pravnim, gospodarskim in družbenim položajem drugih gospoiščinskih podložni- kov so bile rudniške naiselbine deležne davčnih in služnostnih olajšav in oprosti- tev, zlasti pa jim je pod Ortenburžani ustre- zala pravica do lastnega nižjega sodstva in posebnega upravnega reda, ki ju je izvrše- val voljeni predstojnik naselja, po zemlji- škem gospodu potrjeni rudarski sodnik. Ortenburški rudarski red so si privzele na nek način in v neki meri tudi pozneje or- tenburške rudarske naselbine na Kranjskem, Kropa, Kamna gorica in Kolnica, katere so dobili po medsebojnih dednih pogodbah za Ortenburžani 1418 Celjani in za temi 1456 Habsburžani s Friderikom III. (1435—1493). Med habsburškimi relormanu v drugi po- lovici XV. in v prvi polovici XVI. stol. v smeri centralistične vladavine je bila po- membna podreditev rudarstva in železarstva vladarjevemii uTadništvu, ki je postopno od- tegnilo zemljiškim gospodoan pravice do rudnega regala. Kot zgodnji ugovor in ukrep proti takšnemu posegu deželnega kneza v pridobljene pravice fevdalstva smemo raz- lagati že potrdilo ortenburškega reda' po zadnjem Celjanu Ulriku 1452. Okoli 1500 je Jrlovica proti jugu: za goro Jamiiiški vrh s stotino rudnih jam (Foto M. Gašperšič) 149 KRONIKA ČASOPIS ZA S 1, O V K X S K Ü k K A J V: V N O Z CV O I) O Y 1 N O clolbilo nekaj spocliijeavstrijskili dežel, med njimi Ki'aajska, skupiiega rudarskega sod- nika, cesarakega uradnika. Ta ali pa po iineiifii neznani krajevni rudarski sodnik je imel 14% viradni dan"^ v Kropi, Kamnii gorici in Kolniici, da je s tamkajšinjimi fužinarji določil dolžino ja;mske vrvice, izmeroi in šte- vilo fužinskili jam in rešil nekaj drugih za- dev rudarskosodnega samoiupravljaiuja. Ime- novani trije kraji so tedaj in še v drugi po- lovici XVI. stol. tvorili nekakšno rudarsko- uipravno enoto v radovljiškem goispostvu. Kolikšno in kakšno J)esedo je imelo pri njej to gotspostvo, nam za čas okoli 1500 dii znano. Freisiiiški Železniki -so dobili od škofa okoli 1500 pravico voliti sodnika iz svojili vrst, a vse še v zvezi z loškim gospostvom.^ Ta ureditev nam jastno' odkriva prehodno stanje med prodiranjem deželnoknežjih re- form in obrambo gospoščinskih pravic. Ob- ramba pa je držala vedno slabše in najdalj do tretje četrtime XVI. stol., ko je 1575 ob- veljal karolinški kranjsko-goriški rudarski red in je nastopil prvii redni v-išji rudarski sodnik v Ljubljani. V/KOK ZA POSEBEN RUDARSKI RED ZA PODJELOVŠKE FUŽINE Lipniško ali radovljiško gospostvo, h ka- teremu so šteli tudi Bohinj s posebnim ru- darsko-pravnim začetkom, ki ga tu ne upo- števamo, je ležalo med karavanškim pred- gorjem Doibrčo in Moišenjsko planino na Jelovici, v dolini pa med sredinami strug Tržiške Bistrice, Lipnice in Završnice.'' Z nastopom celjske dediščine so postali habs- burški deželni knezi tudi zemljiški gospodje podjelovških fužin, katerim je bilo tako pri- hranjeno dokaj brtidkih motenj, ki sO' jih okušali poizneje freisinški poidložniki. Pač pa so Kroparji, Kamnogonničani im Kolničani Pluniua Vodici' juid Kropu z Gradiščem iii rudnimi jamami v bližini, ki jo je Ferdinand 1. 1550 prisodil pol Kroparjem in Kamničanom, pol Žalošanom (Foto Val. I>rezelj) prišli v hud spor s svojo gospoščino po dru- gi poti. Friderikov naslednik Maiksimilijan I. (1493—1519) je zastavil radovljiško gospo- stvo 1515 v užitek za 12 let Volbeiiku Die- Irichstainu^ za posojilo 19.000 gold. Na isti način je nastopil 1526 užitek te gospoščine Nikolaj Zrinjski, a 1546 najdemo kot radov- ljiškega imetnika zopet Dietrichstaina in za njim kmalu sina Morica. Imetniku zastavljene gmpoščiuc ni šlo nadzorstvo v rudarskih zadevah, potrjeva- nje ali izbiranje tudarskega sodnika ipd., ako je kateri bil, pač pa je dobival vse fu- žinske dajatve, ker je I udi nosil bremena, ki sta jih nakladala gospoščini vladar in de- žela. Ta pa so stalno in krepko naraščala zaradi vojska, turške nadloge ipd., a gospošči- ne so jih nalagale dalje podložnikoni, četudi niso imele vselej pravice do tega. Podložniki so se upirali in tako so se v začetku 1547 pritožili tudi podjelovški fužinarji' na cesar- ja Ferdinanda, Maksimilijanovega nasled- aiika (1519—1564). Fuždnarji so tožili Morica Dietrichstaina, da proti njihovim pravicam do užitka planin oddaja Vodice v najem kmetom, ko fužimar- jem samim manjka krme, da ni dovolu stavbnega lesa za popravila fužin iz bližnjega hrastovega gozdiča, od katerega plačujejo najemščino, da oddaja sosednim podložnikoan les, ki bi moral služiti za oglje, da zahteva zoper vicedomovo odločbo kot novo to deseti pfenig kupixine ob prodaji fu- žin in hiš, da zahteva od dninarjev (arme Leut), ki delajo v rudniku (die das Bergwerk bauen) in so si v njem postavili dvajset hišic, tlako, ki je niso dolžni, da siili v kupno pravo fužine in zemijišča, čeprav sta od 26 pisem samo dve kupnega prava (t. j. zavezani poseb. davku ob vsaki prodaji), da zahteva polno najemščino (davek, Zins) od zemljišč in fužin, ki jo je Maksimilijan zinižal pred 30 leti za polovico. Med tožbami nadaljujejo fužinarji vloigo s prošnjami, naj jim cesar dovoli sv-oboščine in artikle, s kfuterimi so obdeir- jene jeseniške fužine po priloženem pre- pisu' in* še drugi sejem v letu, ribolov pri fužinah laško miljo daleč, obnovitev dovoljenja poti na Baoo, in končujejo vlogo z napovedjo, da bo sicer rudnik propadel v škodo^ komorne posesti. V skladu s takratnimi prizadev^anji za dvig rudarstva je bila rešitev vloge podje- 150 C A s o p I s ZA SLOVENSKO K R A J ]•: V N O V. C, O D O V I N' O KRONIKA lovskih fužiiiarjev še kar ugodna in hitra. Tretjega januarja 1550 je komisija komoT- nega sveta na Dunaju podpisčila Svoboščine in rudniški red fužinarjeo železnega rudnika d Kropi, Kamni gorici in Kolnici' Za uvodom se vrsti 71 členov, in sicer 32 določb različne vsebine, v glavnem policij- skega reda, 15 določb za rudarje in 24 do- ločb za plavžarje. Pred vsako točko je na- slov z napovedjo vsebine, ki ga bomo tu iz- pustili. Zaradi preglednosti pristavljamo k razvrstitvi členov po izvirniku še svoje šte- vilke 1) do 71). Besedilo precej krajšamo in skušamo v prevodu ohraniti stari izraz. OKRAJŠANI PREVOD FERDINAND. RUDARSKEGA REDA Uvod) N. fužinarji, podložniki in urbar- ski ljudje železnega rudnika v Kropi, Kamni goriei in Kolnici so obvestili cesarja, da se je rudnik sedaj razcvetel in povečal ter da bi se čim dalje bolj množila komoirna posest in siplošna koriist, če bi dobili dober red (pol- lizei), če se rešijo pravične pritožbe in če bi v vseh rečeh ravnali prav in pošteno. Zato so pTOsili za vzpostavitev potrebnega reda in za poidelitev nekaterih svoboščin, ki jih ima- jo takšni rudniki. Ko' je vse poizvedel, jim je cesar podpisal naslednji rudniški red. 1) 1. Rudarji (die gemeinen Bergknap- pen) naj izmed radovljiških meščanov nekaj dni, vendar dovolj zgodaj pred iztekom leta sporoče vicedoniu tri častivredne osebe, spretne in sposobne za opiravljanje službe rudarskega sodnika. Če vicedom po temelji- tih in nesumljivih poizvedbah dožene, da je kateri izmed mož sposoben za to, naj ga v vladarjevem imenu nastavi s čim manjšo plačo iz dohodkov vicedomskega urada, ga zapriseže in mu ukaže izvrševati ta red z vso pridnostjo in zvestobo. Ce pa med tro- jico ne najde primemega, naj sam vzame in nastavi kakega drugega dobrega. 2) 2. Ostane pri polovični najemščini pe- tih funtov pfenigov od gore (Geptirg), rude, planinskih pašnih pravic, fužin in lesa, koli- kor so svoj čas popustili Maksimilijanovi komisarji in so tudi sedanji komisarji za to, da se plačuje po pet funtov od vsake fužine in ravno toliko od štirih hub, izročenih fužinam. 3) 3. Čeprav so te hübe sedaj za ohranje- vanje fužin razdeljene med fužinarje na mnogo delov, naj se plačuje najemščina za planino, rudo, pravice, gozde, les in kar je potrebno za vzdrževanje rudnika, kakor ne- kdaj in kakor je zgoraj določeno in naj ra- dovljiško gospostvo ne predpisuje fužinar- jem novot, kakor davkov, tlake in desetega pfeniga, ker jih nisO' dolžni plačevati. 4) 4. Tudi urbarščine niso dolžni več, kot je bilo predpisane po starem, čeprav bi jih deset ali več sedelo na eni hiü)i in bi zato postavili več hiš. 5) 5. Prodaja fužin, hiš in zemljišč, ka- mor segajo, ker so kupnega prava, naj se opravi vselej z vednostjo in privoljenjem imetnika gospoščine in se mu od tega plača deseti pfenig. Za izdajo pisem naj imetnik ne jemlje več kot šest krajcarjev. 6) 6. Za nove domke (Hofstätten) izven hub naj ostane letna davščina dvanajst la- ških šilingov od enega domka, ki jih dobiva sedanji in prihodnji imetnik, a od prodaje teh domkov je odpravljen deseti pfenig. 7) 7. Fužinarji, drvarji, rudarji, oglarji, plavžarji, fužinski in žebljarsiki kovači ter drugi podložniiki pri rudniku naj bodo cesar-j Hišica rudarjev Kavčičev, Tiiieta, roj. .1814, in Jurija, roj. 18'>4, v Kropi (Fo*o SI. Skriba) 151 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO K U A J E V N O ZGODOVINO ju in goispošoini v Radovljici v splošnili deželnih potrebah in pozivih vselej poslušni in postrežni kot zvesti komorski in urbarski ljudje (komora je bila cesarska, urbar pa graščinska zadeva). 8) 8. Rudarski sodnik naj pobira globe, ki zapadejo pri fužinarjih in rudniških lju- deh, na gori, v fužinah (Werchgaden) in kjerkoM, izroča polovico vicedomu, ki ob- računa odvedeni znesek; drugi del ostane sodniku, da bo opravljal službo tem marlji- veje v dobro rudniku in da bo skrbel v njem za mir in pravnico. Ima naj moč in oblast prosfo obravnavati, razsojati in izrekati vse, tudi osebne in stvarne zadeve razen hudo- delstev. Ce rudarski sodnik ni dovolj močan, naj mu imetnik radovljiškega gos.po9tva na zahtevo nudi potrebno pomoč in podporo. 9) 9. Nihče naj ne začenja na gori, v plavžu, fužinah in kovačnicah z nikomer česa nasilnega ali hudega; kršilce naj sodnik kaznuje na telesu in imetju, kakor v drugih rudnikih. 10) 10. Ce je kdo zagrešil hudodelstvo, pa je pribežal v fužino ali rudnik, naj ga rudarski sodnik izroči deželskemu sodišču ali radovljiški gospoščini; ta dva naj ne se- gata s silo na ozemlje rudarskega sodišča. 11) U. Zaradi planine Vodice je prišlo po poTOČiilu komisarjev med strankami t. j. med Otočanci in Zalošani na eni in med fužinarji na drugi strani do poravnave, da uživajo to planino vzajemno in da bodo gnaili vsako leto prvi dan po Vneibohodu in ne prej. 12) 12. Fužinarji smejo za popravila svo- jih naprav in hišic s predhodno vednostjo in posvetom z graščinskim imetnikom ter ru- darskim sodnikom jemati les iz hrasitovih in drugih gozdov proti primernemu plačilu. 13) 13. Sodnik naj skrbno pazi, da kmet- je in drugi zaradi lazov ne bodo požigali in pustošili gozdov in drevja okoli rudnika,. Bajer v Voščah pri nekdanji kolniški fužini (Foto ]. Bcrtoncelj) kar se bo težko telesno^ kaznovalo. Ce bi se kdo tega lotil, ga je treba naznaniti gospo- ščini; če bi to ne zaleglo, pa vncedomu v Ljubljani, da stvar preišče. 14) 14. Čeprav so fužinarji prosili za do- voljenje, loviti ribe laško miljo daleč od fužin, jim to iz razumljivih vzrokov ni bilo dovoljeno. 15) 15. Po poizvedbah in poročilih se do nadaljnjega dovoljuje pot na Bačo, da bodo fužinarji in drugi mogli voziti in nositi svo- je železo, žeblje, vino in drugo blago tja in nazaj, na Gorico, Videm in v druge navadne kraje, toda tako, da bodo plačali vse na- klade, mitnine in carine kakor na ljubljan- ski cesti, ki so se je do zdaj posluževali; izdano je povelje, da posebni komisar odpre to pot. 16) 16. Ce bi se med fužinarji, delavci, rudarji in drugimi osebami, ki imajo oprav- ka z rudo in delom pri železu, pripetili ne- sporazumi in prepiri, ki spadajo v preiskavo in presojo rudarskega sodnika, naj ta vsaki ■ krat na zahtevo strank hitro postopa in jih skuša poravnati, da ne bodo imeli zaman stroškov in potov ter da ne bodo zamujali dela zaradi narokov. 17) 17. Prej navedeni naj nimajo shodov, skrivnih zvez, dogovorov in takšnih nedo- pustnih istvari brez vednosti in privoljenja oblasti, da ne zapadejo težki nemilosti in kazni; kršilca naj oblast strogo kaznuje in naj odpravi ter uniči kakršnekoli dogovore. 18) 18. Podelitve rudnih jam z njihovimi pravicami in merami za vsako fužino v Kropi, Kamni gorici in Kolnioi sprejmejo fužinarji za svojo potrebo od rudarskega sodnika. 19) 19. Za podelitev jam je treba plačati sodniku tri, pisarju za A^pis v rudniško knji- go pa en krajcar. 20) 20. Podeljenemu rndišču (Pan) ali jami naj se da v višino (im Saiger) dvajset sežnjev, v širino (auf Scherbm) pa 6 »Lehen« (Lehen je 7 sežnjev) ali kolikor na priliko prenesa gora. 21) 21. Jame, jaiške, rove in odkopna me- sta (Oerter) je treba dobro oskrbeti s pod- pornimi lesovi in drugimi potrebščinami, ki jih je treba obvarovati pred okvaro. 22) 22. Sodnik naj dodeljuje rudo in jame iz imenovanega rudnika najprej tamkajš- njim fužinarjem za njihove plavže. Kadar je dosti rude, naj da izročati rudo iz jame drugim fužinam kot ob Sori Zeleznikarjem, da ne bodo trpeli zastoja. 23j 23. Naj nihče brez potrebe ne seka v gozdu na način, ki bi bil drugim nevaren. 152 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Ce ga pri takem poslu dobe, naj ga sodnik kaznuje. 24) 24. Ce rudar, voznik ali delavec v gori tja aH nazaj grede koga pretepe ali opsuje in tako prelomi kraljevsko svobodo, naj ga sodnik po njegovem ravnanju in de- janju ostro kaznuje. 25) 25. Rudarji in drugi delavci, eden ali več, ne smejo pod hudo in težko kaznijo svojevoljno zapustiti ali podkopati (ein- hacken zasuti?) rova ali zapustiti posade. 26) 26. Vsaka jama ali jašek naj ima prosto izsipališče za jalovino, da ne bo nihče drugim v škodo. Kdor to prestopi, naj bo kaznovan v višini škode. Kjer manjka pro- stor za izsipanje jalovine, naj ga sodnik pre- gleda in odloči po legi in pošteno. 27) 27. Kadar oddajo fužinarji v gori rov, odkop ali predor (Stölln, Ort, Durchbruch) na rudo, naj se to vselej opravi pred sodni- kom, da bi ta, če si prideta fužinar in dela- vec navzkriž, mogel vsakogar braniti v nje- govi pravici. 28) 28. Sodnik ali tisti, ki mu on ukaže, naj posname v zapisniku vsako tako pogod- bo, pri čemer plačata fužinar in kopač za posnetek po 3 krajcarje. 29) 29. Sodnik naj ima prisežno (ge- schworne) vrvico 7 sežnjev. kakor je na Kranjskem v drugih rudnikih navada, in eno s podrazdeljenim sežnjem; ravno tako naj ima tudi vžgano (prente) mero za oglje, ki mu jo dostavi vicedom in je enaka vice- domski. 30) 30. Sodnik naj bo zmeraj nad rudarji in naj skrbi, da bodo kopali, na gori dobro prebirali in k plavžem dovažali dobro rudo, ne pa kamenja vmes kot doslej. To naj jim sodnik dostikrat zabiča. Ce dobi koga, ki ne bi kopal rude ali je ne bi prav prebiral, naj ga celo odslovi iz rudnika. 31) 31. Fužinarji naj dajejo v gozdove dobre drvarje in oglarje, da ne bo zastajalo delo fužin in da komorna imovina tudi po tej poti ne bo prikrajšana. 32) 32. Zaradi plačevanja jamskega paz- nika (Hutman), revnega in rudnega kopača, hlapca in tekača z rudnimi posodami naj velja, da se jim odmerja in postavlja plača vsakokrat po priliki mehkega ali trdega sve- ta in po odločitvi sodnika in zapriseženih mož. RED RUDARJEV 33) 1. Pazniki pri jamah naj prisežejo sodniku, da bodo izpolnjevali, kar jim na- laga ta red ali tudi sodnik; ne smejo spreje- mati podkupnine (Muet, primščine?) ali da- ril od delavcev ali kogarkoli, temveč naj] vsakemu delavcu napovedo plačo po sodni- kovem preudarku in z vrednostjo fužinarjev po priliki njegovega dela. Nadzirajo naj jih ■ in ne spregledujejo naj jim zamud in nemar- nosti. Kdor bi to prestopil, se o prazniku vina prenapil in zato tudi delo zamudil, naj ga sodnik kaznuje. 34) 2. Jamski pazniki naj ne najemajo delavcev brez vednosti ali volje fužinarjev in sodnika, ampak naj jih opozarjajo na škodo in gledajo, da bo vsak delavec svojo plačo dobro zaslužil, da ne bo zamudil nobe- ne posade ali časa (Schicht oder Pass), da ne bo puščal med dobro rudo slabe, malo- pridne zemlje (bös Erden), trhline, prsti (Moder), surovine (Ranvent-Rohwand?) trdi- ne? (Pflinz) ali gnajsa, ki v sebi nima železa. 35) 35. Jamski pazniki morajo o pravem času jame dobro opirati z lesovi in vzdrže- vati jamske odre in opore (Stolntragfert — Tragfarten, aiisprich) in kar je drugega po- trebno. Ko je to storjeno, naj ukažejo začeti delo na rudo. 36) 4. Sodnik (tu Perkhmeister) naj pove vselej red in mero, koliko posad mora rudar vsak teden narediti in koliko ur se računa za posado. Severozahodni konec rudnatega Vreča med Savo in Komno gorico (Foto i-Gorjana« 153 KRONIKA C- A S O 1' T S ZA SLOVENSKO K H A .[ K \ N O Z i, O I) O V I N O 37) 5. Pazniki naj ne dajo nikomur delati vnaprej ali za nadoknado; zamude naj na- znanijo, da se take posade izbrišejo iii ne plačajo. 38) 6. Pazniki naj nadzorujejo vso pri- pravo, želez je, loj in drugo: stolčeno želez je naj se pridno pobira in vrača fužinar jem. 39) 7. Vsak paznik naj ima s kovačem rovaš, da na njem zarezuje vsak teden sko- vano orodje; če se ugotovi, da kakšni odkopi ali dela (Oerter oder Arbeit) niso bila dobra, se tista kovaču ne zareže jo in ne računajo. 40) 8. Kakor po drugih rudnikih naj ima- jo rudarji in delavci tudi tukaj svoj lastni »khnoden« (?) in opremo (shirer), fužinarji pa naj jih oskrbujejo po sodnikovi odredbi z lojem. 41) 9. Noben paznik, rovni ali rudni ko- pač, tekač z rudo in nosač naj ne drvari doma pri hiši in naj ne bo dolžan opravljati kako drugo delo za fužinar ja; tudi sodnik naj ne dovoljuje tega razen v višji sili ali v veliki potrebi, da ne bi zastal komorni do- liodek ali pogorel plavž ali fužina, ali če bi ju morali popravljati, narediti glavo peči (Ofenhaupt) ali ognjišče (Wuer) in niso mogli dobiti drugih delavcev; tedaj naj po- magajo delati in jim dajo fužinarji za to tedensko rudarsko plačo in zadostno hrano. 42) 10. Ce dobe koga pri nepridnem ali nezvestem delu, naj ga paznik z naznanilom njegove krivde in z vednostjo njegovega fu- žinarja odslovi (ablegen) in naj ga kaznuje sodnik po preudarku. 43) 11. Ce fužinarji ali kdorkoli nočejo brez oklevanja plačati rudarju ali delavcu v fužini in plavžu za delo, kar so dolžni, naj se prizadeti pritoži sodniku, ki mora po- skrbeti plačilo v 14 dneh; če pa fužinarji ne morejo plačati v denarju in hočejo dati bla- go, naj se to pošteno oceni in plača po vred- nosti pfenig za pfenig. 44) 12. Ce ostane delavec ali rudar dol- žan fužinar jem, enemu ali več, ker so mu dali kaj na delo ali kot predujem, naj se postopa z njim, kakor zgoraj rečeno. Ako pa skrivaj odide, naj sodnik in fužinarji pišejo za njim in ga naznanijo kot nemarnega in nepoštenega. 45) 13. Ce pa rudar hoče iti ali je odšel pošteno in očitno drugam in so mu fužinarji dolžni, naj mu preskrbe plačilo v treh dneh v gotovem denarju ali blagu, ki ga sme po- nesli s seboj kakor v drugih rudnikih. 46) 14. Sodnik naj gre večkrat v letu, zlasti po praznikih nadzorovat in pregledal vse stvari v rudniku. V prihodnje naj tudi odreja vse potrebno zaradi tovorne poti in drugih zadev. 47) 15. Sejem naj za zdaj ostane eden iim leto, ta, ki je bil doslej v nedeljo po sv. Mai- jeti in ga je varoval gospoščinski imetnik, dokler se rudnik še bolj ne povzdigne. 1'I.AVZARSKI RED 48) 1. Pečniki ali plavžarji (Bläher) s po- možnimi delavci-gradlarji (Gradier) naj bo- do poslej marljivi pri žganju in praženju rude, pri posadah in delih; spravljajo naj oglje in rudo v pravšne kupe, ne devljejo naj preveč v peč in naj ne dajejo masam pre- malo oglja; pripravljajo (anrichten) naj vse. kolikor je mogoče in delo prenese; ne pri- devajo naj rude spodaj (under hineinsezen). da razbeljeno železo ne bo krhko (radpracli. rotbrlicliig) in slabo taljeno (unsauber ge- plat): pazijo naj na zanič (pös) rudo in naj takoj povedo sodniku, če jo dobe; pravi čas naj hodijo na delo, vse pregledajo in k rokam pripravijo; naprej naj poskrbe za vsa po- pravila pri peči, v žgalnici rude, v mehovju, pri žlebeh in vseh drugih pripomočkih (Zeug); posebno naj pazijo tudi na ogenj, da ne bo naredil škode v kolpernih in v drugih bližnjih stavbah. 49) 2. Ljudje pri pečeh naj ne hodijo med tednom na vino ali drugam, temveč naj stre- žejo delu, kakor je treba; noben pečnik ali gradlar naj ne začne razsajati (aufpochen) in odpovedovati, če mu fužinar v potrebi očita nemarno delo, temveč naj svojo neprid- nost popravi s pridnostjo: kršitelja naj noben fužinar ne sprejme. 50) 3. Sodnik naj gre vsak mesec in koli- korkrat bi bilo treba v vse plavže in kladiva, da se sam pouči o delu, rudi, oglju, o tem, kdo praznuje in kdo je tisti teden stal; o vzrokih, da se presuknejo in odpravijo, da se bo komorna posest množila in da fužinar- ja ohranimo v delu. 51) 4. Sodnik naj pazi, da bodo ljudje rudo pravilno žgali in vsipali, talili dobro železo in ga čedno kovali. 52) 5. Sodnik naj posebno skrbno pre- prečuje, da bi tekmeci (Gegenkheufl) ne iz- rivali revnih fužinarjev iz njih posesti na krivičen način s praktikami, ki se včasih gode pri železnem blagu, kjer drug z drugim posluje, temveč da se revnemu ohrani njegov delež v fužini pa tudi v gori in gozdu in da se ne ovre ime njegovega železa; kjer pa fužinar nemarno trosi denar, ki ga je dobil na delo, se ne žene za rudo in ogljem, se za- naša rta sodeležnike (ali na delavce? — Ge- sellen) in ravna po svoji glavi v škodo rud- niku in komori, ki ji krati dohodke, ter hoče poleg sebe še druge spraviti do ustavitve j (54 ČASOPIS ZA SLOVENSKO K H A J i: \ \ O Z C O 1) O \ I N O KRONIKA dela, k takemu naj vzame sodnik zapriseže- ne može in druge pametne fužinarje in ob- čane (purger). da sklenejo in store, kar je po pravici in kar so dolžni, da bodo plavži kakor tudi fužinarji obdržali zadovoljno delo in se ubranili nezakrivljenega počivanja. 33) 6. Sodnik in zapriseženi možje ne smejo imeti deležništva v poslih in združbah s fužinarji in ne smejo biti z njimi v sorod- stvu, da bodo mogli tem krepkeje nastopati pri utrjevanju reda in po dolžnosti kaznovati prestopnike, da se ne bo mogel nihče prito- ževati zaradi njihovega koristoljubja, ampak da bodo proti vsakomur enako ravnali v vseh rudniških zadevah. 34) 7. Sodnik naj skrbi, da se cena železa brez pristanka deželnega kneza ne bo dra- žila ali zviševala. 55) 8. Ce se najde in koplje ruda na trav- uikih in njivah ter s tem nastaja znatna ško- da na zemljišču, naj se škoda pov-rne po spo- znavi sodnika, zapriseženih mož in dveh ne- prizadetih sosedoA". 56) 9. Ce sodnik komu podeli eno ali več odmer (?) ali jam (Aufschlag oder Gruben), naj seznani in natanko pouči prejemnika o rudniškem pravu, o pravici jame. o merah pod seboj, nad seboj in ob sebi, kolikor pre- nese rudnik po legi, da ne bo zašel (sich uicht verpau). 57) 10. Ce fužinar ali fužinarji hočejo prodati svoje dele (Talle), naj jih ponudijo sofužinarjem; če se sami ne morejo zediniti o ceni, naj vestno in nenamerno presodijo, posredujejo in izrečejo po legi tistih jam sodnik in zapriseženi možje; če bi drugače ravnali, naj prodaja nima moči. Ce pa fuži- narji niso kupec, naj omenjeni fužinar z vednostjo sodnika in mož da prodati svoj del drugemu. 58) 11. To mora veljati tudi, če je treba izročiti ali prodati fužino, kladivo ali plavž z deli (mit den tailen), ker je takšno staro izročilo. 59) 12. Fužinarji naj drug drugemu ne prevzemajo in nagovarjajo (abthaidingen oder aufreden) pogojenih delavcev. 60) 13. Vsakdo naj viživa v rudniku, na gori, v fužinah, rudniških kopiščih in drvo- sekih svobodo in varnost; kadar pa sodnik zahteva pokorščino, ga je treba ubogati. 61) 14. Ce kdo meni, da mu drugi dela nadlego in noče tega trpeti, naj ne sodi sam, marveč naj se pritoži rudarskemu sodniku; če tedaj sodnik ukaže mir, naj miruje, da ne bo izgubil telesa in življenja (prav: imetja). 62) 15. Nihče naj s hudobnim namenom ne teka za nikomer pod kap ali v hišo, ker bi izgubil roko. 63) 16. Ce rudar v rudniku pretepe koga do krvi, naj deželski sodnik nima opravka z rudarjem, ker kaznovanje pristoja rudar- skemu sodniku. 64) 17. Ce zakrivi rudar v gori ali v ru- darskem sodiščti uboj in ga prime rudarski sodnik, naj ga ta izroči radovljiškemu dežel- skemu sodišču. 65) 18. Kdor zagreši poboj? (fräfl) ali potegne orožje, zapade sodniku 72 pfenigov. 66) 19. Kdor koga poškoduje (ain lemb tun), plača sodniku 5 mark in 60 pfenigov, marka po 40 kraje, in mora poškodovancu |)ovriuti škodo. 67) 20. Kdor koga rani, plača sodniku funt pfenigov in povrne škodo. 68) 21. Katerikoli rudniški pripadniki naj se proti nikomur ne stekajo in zbirajo, naj ne nosijo o praznikih, na plesih in sej- mih in nikoder prepovedanega orožja: osti? (Wurfhakl), kopij, samostrelov, pušk in dru- gega neprimernega orožja, da ne bi prišlo do hudih dejanj in poškodb. Prestopnika naj kaznuje vicedom na telesu in imetju. 69) 22. Ta red velja za najnižjega kot za^ predstojnika (Maister), za reveža kot za bogatina. 70) 23. Kdor bi enega ali več členov ne izpolnjeval, temveč bi delal nazoper, naj boj janiiiišku cerkev iz srede XV. stol.; pogled proti Jelovici (Foto Gašperšii;) 155 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO K R A J E V N O Z G O D O VINO v razmerju s priliko in pregreškom kazno- van na telesu in imetju, bodi fužinar ali delavec, ki spada k rudniškemu poslu in se z njim preživlja. 71) 24. Sodnik naj v tem in v vsem gleda na komorno in rudnikovo potrebo, prid in dobro. Ce bi imel v čem težave, naj se vselej obrne na vicedoma ali, če je treba, po spod- njeavstrijski komori celo na vladarja in naj čaka odgovora, katerega naj poslušno izvrši. Cesarski pečat V mestu Dunaju, 3. januarja 1550. Komisija komornega sveta: Sigmundt Herberstain Cristof Tanhausen Blasv Spiler Hanns Schweinhaimbl PRIPOMBE K PREDNJEMU BESEDILU RUDARSKEGA REDA (Uvod) Rudarski red izraža vladarjevo skrb za dobro delovanje rudnika, od katere- ga si obeta povišanje dohodkov, ki naj bi pomagali kriti stroške n. pr. za vojevanje; to je bilo spričo dolgotrajne turške nadloge splošna zahteva. Znan je bil tudi rek: Ce se dviga rudarstvo, imata od tega koristi kralj in dežela (rudarski red za Ogrsko 1573). Zato se tolikokrat poudarja deželnoknežja komor- na posest, od koder se je polnila državna blagajna. Sem so šteli posebno rudnike, v katere je prihajal od vseh uradov ob vsaki priliki klic: Množite, pospešujte komorne do- hodke! To slišimo ponovno tudi iz našega rudarskega reda. Rudniki morejo in morajo več donašati, če boste imeli dobro »policei«, pod katero so razumeli skrb za red, varnost in blagostanje. Pomanjkanje »policije« je bilo Fedinandu glavni vzrok gospodarskega nazadovanja.'" Pod Ferdinandom sta izšla 1542 in 1552 dva policijska reda za vse ajli za nekatere avstrijske dežele, ki prihajata do izraza ob členih starejšega izvora tudi v nekaterih poglavjih tistodobnih rudarskih redov. 1. člen. V resnici niso volili sodnika samo rudarji in ne izmed radovljiških meščanov, pač pa prav kmalu izmed domačih fužinar- jev. 2. člen. »Cinž« 5 funtov pfenigov od vsake fužine in hübe predpisujeta tudi radovljiška urbarja 1498 in 1579. 4. člen. Urbarščina je bila v urbarju 1579 predpisana tudi za domke. 7. in 60. člen vsebujeta sicer ne izrecno tudi oprostitev od rekrutiranja, ki je pozneje za kmečke sinove mnogo pomenila. 10. člen. Izročilo, da je bil oproščen sodne- ga zasledovanja, kdor je n. pr. iz radovlji- škega dcželskega ali gospoščinskega sodišča pribežal v rudnik (pred rudarskega sodnika), izvira iz tega člena. Biriči niso smeli čez mejo, ki je sekala cesto blizu brezoviške poti, najbrž ob freisinško-radovljiški meji, kjer je pozneje stal po MilUnerju*"" kamen z na- pisom, da je tam kroparska sodna meja, a rudarski sodnik je moral na tej meji izročiti hudodelca radovljiški deželski sodni ji. V pri- meru rudarskega sodnika Klemena Bobka vemo, da je ta dal marca 1569 biti plat zvo- na (Glockenschlag) proti Dietrichstainovim biričeni. 11. člen. Pravilni datum, na katerega so gonili živino na Vodice, je pač dan »po sv. Primožu«. 14. člen. Ribolov je bil regalna pravica, gospoščinski. Fužinam ni bil potreben za obstoj. 15. člen. Tovornikov čez Bačo iz srednje Gorenjske, posebno preko Škofje Loke je bilo mnogo. Morda so zaprli to pot tako za- radi kmečkega prekupčevanja, ki so ga pre- prečevali s policijskimi redi, kot zaradi tiho- tapljenja in skrivanja pred mitničarji. Kmet- je so kupčevali tudi z železom in žeblji," kar je bilo prepovedano. 19. člen. Rudniške ali podelitvene knjige (Empfachbücher) iz časa pred 1668 se niso ohranile, pač pa je nekaj podelilnic za ko- pišča od 1611 dalje in ena na rudo v loškem muzeju. Omenjene knjige hrani Državni arhiv Slovenije kot »fužinske«. 21. člen. Ort, das; Oerter — odkopi v no- tranjščini rova ali jame, odkopno mesto, ki obeta rudo, rudnat kraj ipd. 22. člen. Zeiering je Sora; imeni Zeiering in Selca sta na tem mestu pleonazem za Želez- nike.'^ Zaradi rude je nastal nekajkrat pre- pir med sosednimi fužinami. Okoli 1506 so loški mislili, da sega freisinški svet do srede potoka Kropa, da so torej Kroparji kopali rudo na loškem ozemlju, za kar jih je dal loški glavar na gradu pretepsti.'^" Železni- karji so se tudi 1553 pritožili, da Kroparji. Kamnogoričani in Kolničani kopljejo rudo na loškem svetu, iz česar se je vnela med gospoščinama dolga pravda. 24. člen. Posada kakor izmena, Schicht; pomeni pa po Cigaletu v montanistiki tudi globino, ležišče, sklad, Flöz. 26. člen. Kupi jalovine (Halden, Schutt- büchel) pred jamami razodevajo še danes, ko je nje in jame skoraj do nespoznavnosti pokrila zemlja, kje so kopali rudo. Na Jelo- vici je tudi dosti udorin in kotanj kraškega značaja, hkrati pa nahajamo nekdanje rudne 156 C; A s o p 1 s ZA H I. O V E .N S K O K. R A J K \' \' O ZGODOVINO KRONIKA jaške ali poševne vhode v rove (Pinge), ki jih je zakrilo vejevje, listje, zemlja ali za- delala človeška roka. 27. člen. Kopanje na pogodbo, od količine (Gedinge), so navadno oddajali od rude iz rovov, predorov ipd., ki so po večji enako- mernosti profilov olajševali izračun zaslužka po izpraznjeni prostornini. Zapis ali posne- tek pogodbe so imenovali »Gedinge abzie- hen«, kakor se je izražal tudi Zois. 29. člen. Prisežna vrvica (geschworne schnür) s 7 sežnji s po ca. 1.90 m je bila predpisana v vseh avstrijskih starih redih. |)o Pircheggerjii že 1409 v salzburškeni rud- niku Krems pri Griindu na Kor. V Kropi, Kamni gorici in Kolnici so se dogovorili fuži- narji iu sodnik v torek po Treh kraljih 1496. da naj ima vrvica 6 sežnjev okoli in okoli (umb und umb), takrat torej seženj manj, morda zaradi terena. Yicedomska a'otla mera za oglje je držala po karol. redu 3 dunaj- ske mernike ali 6 ljubljanskih starov. 32. člen. Jamski paznik (Hutman) je bil nekoliko višje plačani rvidar in hkrati za- priseženi komorski človek. Rovni kopač (Stollenhauer) je v prvi vrsti kopal rov, po- tem pa tudi rudo. Rove so kopali, včasih izsekavali z ročnim orodjem in si pri tem po- magali z ognjem; smodnik so začeli uporab- ljati v rudnikih šele okoli 1715. Posoda za dviganje rude iz jam je bila v Jelovici močno okovano vedro, kbou (slika v Kroniki 1. VH — 1, str. 7); v Železnikih pa je v isti namen služil pleten koš s pribl. enako prostornino okrog 10 dm^. Vrh jame ali na kakem po- molu v jami je bil nameščen vitel z vrvjo, na katerega se je navijala vrv s posodo. 25. člen. Tragfert-Tragfarten. Pirchegger misli na tla ali odre iz desak,*' kakršni so mogli služiti v jamah z jaški in kamini ali v breznih (Höhlen, kakor imenujejo Nemci kraške jame). 38. in 39. člen. Jamski kovač — Berg- schmied — je delal in popravljal jamsko orodje, okovje ipd. Zakaj se mu ni obraču- nalo kovanje, če se je odkop izkazal zanič, ne moremo dognati. Rovaš, roš, v ogrskem rudarskem redu 1573 rabisch, sicer Span, Kerbholz, je bila po dolžini razpolovljena deščica ali palica, v katero so zarezavali v rudniku tedensko kovanje, po Ort RR pa delavčeva plačila dolga za vsakdanje potreb- ščine. Eno polovico je hranil paznik, drugo kovač, veljali sta le obe skupaj in če so se zareze ujemale. Po Ort RR je veljala fuži- narjeva polovica, če je delavec svojo izgubil. 40. člen. Kateri del rudarske ali jamske opreme je bil »khnoden«, ni dognal tudi Pirchegger.*^" Shirer — Geschirr, posoda. oiwlje, oprema. Inslit — Unschlitt, loj, ki je rabil za svečavo tudi v jamah, kasneje tudi v obliki sveč, ki so si jih rudarji sami ulivali in so služile kot časomeri v jamah. Zaradi pomanjkanja loja je včasih zastal odkop rude, če ni delovala dobava živine. 45. člen. Plačilo v blagu (Pfennwerte) so bile dnevne potrebščine, živež, obleka ipd. 47. člen. Znamenje sejmske oblasti je bila tudi v Kropi sejniska roka z mečem, ki so jo obešali na trgu. 48. člen. »Gradier« je bil nižji, pomožni delavec pečnika (plajerja) pri plavžu; nje- gova opravila niso navedena. Na Štajerskem so šteli na dva pečnika enega »gradlerja«. Pomena označbe, ki je prišla v gorenjskem fužinarstvu v pozabo, zdaj ne vemo več. V tem členu dela težave še dober prevod mesta »darzue die ordentlichen hauffn mit koli und Arzt tragn«, ki ga skušamo izraziti »prinaša- jo (pripravljajo) naj poštene (zadostne) kupe oglja in rude«; dalje »naj ne prenasipljejo (ne presilijo) peči, namreč z rudo, kakor je tudi v štajerskih redih. Če »anrichten« v za- povrstnem naštevanju opravil pri plavžu ni- ma posebnega, v plavžarski jezik prenesenega pomena, se more ta beseda prevesti »pripra- viti, kolikor je mogoče — anzurichten sovil muglich«. Za razumevanje postopkov je še pomembno »khain arzt under hineinsezen«, da se spodaj ne sme pridevati ruda. 52. člen. Gegenkheuffl so morda tekmeci. l)rekupčevalci, nasprotniki, drugi ponudniki. Rudar spravlja rudo iz jame (po lotografiji M. Pfeiferja iz leta 1956). Vedro in moiikica sta iz jame, ki se končava v 60 m dolgem rovu 157! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO Z (J O D O V I N O >Zapriseženi možje« se pojavijo v tem in v prejšnjih členih nenadoma in brez pojasnila in so pač sodnikovi priscdniki kakor v šta- jerskih redih. 53. člen. Prepoved fužinskega deležništva sodniku se vsaj okoli 1600 že ni več izvajala. 57. in 58. člen. »Taile« so rudni deli, deli v gori, ki nas vabijo, da bi v njih videli naj- starejšo razdelitev rudnega področja v XV. ali celo že v XTV. stoletju. Označbo »stari deli« in »pri starih delih« beremo še v po- delilnih knjigah (Empfaclibücher) n. pr. 1678 itd. in še 1709 v rudnih revirjih Planic, Var- lovne, Jamniške gore. Na Coku, kar je po- membno za preučevanje starosti revirjev ali posamičnih jam. V 58. čl. so »deli« istega pomena ali pa fužinski deleži. Oba člena sta imela namen preprečevati nekontrolirano od- tujevanje fužinske posesti vsakokratnim skupnostim. 64. člen. Nekatere navedbe našega reda se najbrž ne nanašajo enako na vse tri rudniške kraje. Rudarskosodni okoliš Krope je bil n. pr. nesporno tak, kot ga ima še sedaj ta kraj, pri Kolnici n. pr., ki je najkasneje okoli 1650 nehala veljati kot rudniški okoliš, ker se je popolnoma opustila vsaka železarska de- javnost, njen rudarskosodni okoliš ni raz- viden; ali so trije podjelovški kraji tvorili kdaj sklenjen rudarskosodni okoliš, je tudi dvomljivo. Vsak od njih je imel še pred 1600 svojega rudarskega sodnika. SORODSTVO IN NADALJNJA USODA FERDINANDEJSKEGA RUDARSKEGA REDA Komorna komisija je očitno sestavljala I podjelovški red po koroških in štajerskih predlogah XV. in XVI. stol.,'^ posredno ali tudi neposredno pa poOrtRR. Razčlemba in primerjava gradiva bi pokazala v razvoju j dolnjeavstrijskega železnega rudarstva inj fužinarstva marsikako enakost ali podobnost i pa tudi znatne razločke. V ta namen bi bilo ■ najbolj potrebno najprej obdelati Ort RR j kot najstarejši in v pravnem pogledu naj- obsežnejši dokument med vrstniki, ki je bil kdo ve od kod presajen na naša tla. Po Ort RR je bilo ustanovljeno in se je nanj opiralo gorenjsko srednjeveško železar- stvo in najtrajnejša sled za njim — rudarsko sodstvo — je držala štiri stoletja (1381 do 1781) z znatnimi razločki od organizacije že- lezarske uprave v koroških, posebno pa v štajerskih rudnikih. Ferdinandejski, na male podjelovške fu- žine omejeni, in njihovim preprostejšim okoliščinam se prilegajoči rudarski red je dobil 1575 bolj izdelanega, sodobnejšega na- slednika v karolinškem redu za Kranjsko in Goriško, ki je veljal do odprave rudar- skega sodstva 1781 in deloma do avstrijskih rudarskih zakonov XIX. stol. Srditi nasprotnik rudarskega sodstva, imetnik radovljiške gospoščine Moric Die- trichstain, ki je 1569 želel porabiti podje- lovški red za krpanje svojih oken,'" bi se bil moral v imenu gospostva izjaviti tudi o karolinškem redu," pa tega ni več utegnil storiti, ker ga je 1576 prehitela smrt. Nato je Janž Mandelc natisnil karolinški red v Ljub- ljani 1577. leta. OPOMBE /. iotokopije Ort RR imata muzeja na Jesenicah in v Loki. Oskrbel jih je po miinchenskem izvodu Pavie Blaznik. — 2. Pripis na miinchenskem izvodu Ort RR iz 14%. — 5. Obvestilo Pavla Blaznika piscu. — 4. Po radovljiškem ur- barju iz 1498 v DAS. — 5. Mü 264. — 6. Mü 281—283. — 7. Dunajski izvod Ort RR navaja Mü 574 ssl. — 8. Ni go- tovo, kateri prepis Ort RR so priložili podjelovški fužinarji svoji prošnji na cesarja. — Vriva se tudi vprašanje, koliko je pravno in praktično veljal Ort RR še 154T. — 9. So izšle samo rokopisno. Njihov prepis iz XVI. stol. hranijo v držav- nem arhivu na Dunaja; original ali drug star prepis ni znan. Mii str. 249 ssl. prinaša nepopolno in ponekod slabo prebrano besedilo. Kovaški muzej v Kropi ima fotokopijo dunajskega izvoda in po njem narejen vidiran strojni pre- pis. — 10, Josip Žontar v spisu Nastanek, gospodarska iu družbena problematika policijskih redov prve polovice XVI. stoletja za dolnjeavstrijske dežele s posebnim ozirom na slovenske pokrajine. Zgodovinski časopis X—XI, Ljubljana 1936—1957. — lOa. Mü 298. ~ 11. Glej 10. — 12. Glej 5. — f2a. Glej 3. — 13. Pi 86 si. — IJa. Pi 86, zlasti pogl. Der Berg. — 14. Pi na mnogih mestih, zlasti str. 36 (Hüttenberg 1492), 59 (Erzberg 1507), 86 (Der Berg) in drugod. — 15. in 16. Mü 136. Kratice: Mü: Alfons Müllner, Geschichte des Eisens in Krain, Görz und Istrien, 1908. — Pi: Hans Pirchegger, Das steirischc Eisenwesen bis 1564, Graz 1937. 138