Št. 62.
¦\
V Gorici, dne 4. avgusta 1899.
Tečaj XXIX.
Izhaja dvakrat na teden t fitlrlh izdanjlh, in sicer: vsak torek in petek, »Jutranje Izdanje opoldne, vežemo izdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom« in s kako drago uredniško izredno prilogo vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom poSiljana:
Vse leto   ....... gld. «}•—
.      -        pol leta. ._.,.» ^.  ...»   3 —
četrt teta .-.'.¦. T . V "T- 1*5© PosamiCne Številke stanejo 6 kr.
Naročnino sprejema upravniStvo it Gosposki ulici      ^*3| štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni« J2 OabrSček vsak         ~*
dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; oŠ nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročilu brez; dopof&ute naročnine se ue oziramo.
'»PJUMOREC* iztaja-neodvisno od. «So8e» trikrat mesečno in stane vse leto gld. 1'SO.
«Soča» in «Primoreo> se prodajata v Gorici v to-bakarni Sclnvarz v Šolski ulici in JelJersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami LavrenčiČ na trgu delia Caserma in Pipan v "ulici Ponte dalla Fabbra.
SOČA
(Večerno izdanje).
Uredništvo in odpravnlStvo
se nahaja v Gosposki ulici St 9 v Gorici v H. nadstr.-zadaj. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11 do 12. ure predpoldne. »opisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči. katere ne spadajo  v  delokrog uredništva,  naj  se  oošiljajo le upravoiStru.                                              "    "¦
•'Neplačanih, pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravnjstvo.                   _____i.  '  ¦>.  .
.«\                    Oglati in poslanice
seničunijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-fcrat 6 kr. vsaka vrsta. Tečkrat po pogodbi. — ;Vetje črke po prostoru.                         J,. ¦      ¦
k       Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
»Soriška Tiskarna« A. GabrScek tiska in zalaga
. razen «Soče» m »Primorca* še »Slovansko knjižnico*,
katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 por
ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «81ov.
knjižnici« se računijo po 20 kr. petit-vrstioa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod t
»Gor. Tiskarna« A. Gabrsčck (odgov. Iv, Meljavec) tiska in zal.
Brez propma - brez odločnosti!
Dr. Turni danes silno zamerjajo nekateri gospodje, ker je povedal v pismu 9. ja-nuvarja »Slogi" nekaj rezkih a p ovsem resničnih besed. Imamo priče, da je sam dr. Gregorčič potrjeval i s t i n o s t Tumovega izreka, češ: Kar se mene tiče — sem imel program, pa so mi ga drugi prekucnili; !jaz nisem voditelj, kakor me šteje ljudstvo, marveč sem vojen, udajati se moram in udajati, da ohranim edinost! Kak program hočete zdaj od mene? Saj veste, da za hirupno življenje nisem, marveč le za mimo, tiho delovanje. Največje moje veselje so naše šole; tu živim in delam z veseljem. Z državnim in deželnim zborom itak nič ni — in s tema životari tudi naše politično življenje. Kar ga je, se združuje okoli »Soče« in Gabrščeka, ki pozna ljudi in razmere cele dežele. Dr. Turna je pa naš »Finanzmini-ster* itd.
To so — vsaj po pomenu, večinoma pa docela — ipsissima verba dr. Gregorčiča še iz mesecev marca in aprila letošnjega leta. Uverjeni smo, da dr. Gregorčič jih danes ne bo zanikal. — Kdorkoli dr. G. pozna, poreče takoj, da povsem odgovarjajo njegovi nravi in značaju. In nikdo mu ni zamerjal, ako je tudi takč govoril, kajti navadili smo se že vsi, računiti tudi ž njegovo šibko platjo, ki je neločljiv del njego" vega »jaz*.
Ako prav premislimo, j e imel dr. Turna * stvarno povsem prav, ko je takd ostro načrtal naše politiško životarenje in menca-renje. AH bi bilo tak tiski morda umest-neje, zatajiti svoje prepričanje in mirno gledati, tako, cincamo dalje tje v dan, dokler bi ne došla ugodna prilika, da bi dobili lahko boljših sodelavcev, o tem so mnenja različna.
Le ozrimo se na dobo zadnjih dveh let {""Naj govore dejstva!
V začetku 1. 1897. je pričela abstinenca (neudeležba/ v deželnem zboru. Kakč se je to zgodilo in zakaj, to je čitateljem več ali manj znano. Ali kako so naši poslanci razumeli abstinenco?! Po priliki takd,kakor otrok, ki se kuja, da ga mamica potolaži s kakim darč'r.om. Mi ne gremo v zbor,
MARCO  VISCONTI
Zgodovinski roman
i                                                                                   -255-
,                italijanski napisal ZTommaso 6rossu
(Dalje)
\
A grof, ne da bi stopil  od okna,
;         kjer je bil prej z  Markom, se je začel
sam pri sebi srditi Čez ženo, čez hčer,
!         čez Ottorino, ki so ga bili spravili v tako"
hudo zadrego. I                 Ko se je nekoliko potolažila v njem
tista   jeza  in  je   nekoliko izginil tisti grozni strah,  ko se je nekoliko  pove->         selil z  mislijo,  da je  bil  tisti strašni
j         razdor vendarle poravnan, se je spom-
|         nil Lupa in pa milosti, katero bi moral
j         prositi zanj. Zgodilo se  je v njegovem
duhu kakor v razburkani, kalni vodi, da, ko se poleže v njej plavajoče blato, se more zopet videti do dna. Spomnil se je torej Lupo njegovih starišev, njegove sestre ; videl je zopet v duhu njih obilne solze; prišla mu je v spomin obljuba, katero je bil storil dom & vpričo vseh, storilo se mu je prav milo pri srcu, vest ga je jela peči, da, tudi sramovati se je začel; a vse to ga ni niti i         za trenotek zganilo od sklepa, do ka-
dokler nam ne daste tega in tega, drugače bomo mirr.o doma sedeli in — čakali, saj pečene piske nam morajo same priti na mizo I Tak6 nekako I Kaj pa, če bi šlo tako dalje 10 in več let ? Ali bi bil slovenski na-rod na Goriškem res takč nesrečen, da bi imel poslance, ki bi le roke križem držali in ne umeli ogromne naloge, katero so si z abstinenco naložili?!
Goriški Slovenci smo v položaju, da bi lahko rekli: Mi piskamo na deželni zbor, ako ga tudi 10 let ne bo — mi si bomo pomagali sami!! In res! Karkoli dobimo podpor od deželnega zbora — ali jih ne dobimo lahko tudi po drugih poteh?! Namesto da iz cele dežele plačujemo v deželno blagajno, da potem po milosti Lahonov dobimo kake mrvice iz nje — ali tega lahko ne storimo tudi po drugi poti?! Tako delovanje bi bilo mogoče posebno pri javnih zgradbah in melioracijah, za katere morajo dati bodisi dežela ali prizadete občine neki prispevek, da potem država priskoči na pomoč po obče veljavnem načelu. — Ali na to stran se ni zgodilo prav nič! Le dr. T u m a je skušal iz deželnega odbora nekaj storiti v tem zmislu.
Ako smo že nastopili abstinenco, tedaj bi moralo biti toliko živejše delovanje po načelu »samopomoči*, posebno v deželnem glavnem mestu, kjer sla trgovina in obrt edini sredstvi, da dobimo mesto in deželno upravo v svoje roke. Ustanovljena je bila »Trgovsko-obrtna zadruga", ki je Tumovo dete. »Soča" je že pred leti mnogo sanjarila o takem zavodu, vspodbu-jala na delo, a ni bilo moža, ki bi ga ustanovil. Tega posla se w iGtH dr. T u m a, proučil mnogo podobnih zavede., tudi na licu mesta v Ljubljani, v Ci-roclcu !n na Dunaju, in častno je rešil svojo nalogo. Zavod danes cvete in sicer razmerno bolje nego katerikoli drug enake vrste v Avstriji. Že do danes je ta zavod naši obrti in trgovini najlepša podpora; ž njegovo pomočjo seje ustanovilo v Gorici nekaj novih ob rt ni j in trgovin, ki vse dobro uspevajo. In kolikega pomena bo ta zavod za Slovence šele za par let, ko se nekoliko okrepi, da bo lože podpiral tudi bolj
terega ga je brž spravila njegova plaha narava.
Da bi govoril z Markom o Ottori-novem oprodi, potem ko sem kaj takega slišal? o kaj še! — je mišk sam pri sebi. — Ne, ne, me ne vlovijo¦! Naj gre pod zid Lupo, in kedor drži ž njim; a jaz se nečem pogubiti za nikogar... To bo javkanje v moji hiši — Ermelinda, Biče, boste kričali... Kdo jima braui! pa jaz bom še bolj kričal. K sreči nisem tak božji volek, da me boste oni dve kar na vrvici imeli. — Ker ga je pri teh mislih zopet jeza popadala, je prišel ven iz kota, kjer je tičal toliko či^sa, in kazal se je po dvorani zamišljenega in nevoljnega.
Biče, Tri je s svojega mesta videla, da ima oče dolgo opraviti z Markom, je mislila, da govori ž njim o Lupu, in je vsa v skrbeh čakala konec. Ko je videla, da ga je nazadnje Marko pustil in. se povrnil med množico, je ona tega skrivajo plaho pogledala, hoteč brati na njegovem obrazu usodo svojega varovanca. A ker ni mogla iz tistega obličja ničesar spoznati, je čakala, da bi prišel k njej oče.
Po dolgem Čakanju se jej je ta res prikazni, toda s čmeniim obrazom, kakor smo Že omenjali. To je bilo deklici
riskovana podjetja, ki se pa najbrže vsa posrečijo-! Le na tak način dobimo Slovenci v roke trgoving in obrt — dobimoGorico in deželni zbor! Vse drugo je čenčarija, a to je — »pozitivno delo«, pa naj ga »Gorica« še takč ironizuje! — Koliko je podjetij, pri katerih ustanovi je dr. Turna neposredno sodeloval z nekaterimi drugovi, v glavnem z Gabrščekom!
Kje so pa razni drugi veliki rodoljubi, prvaki in voditelji?! Niti člani zadruge niso, ker — o čujte! čujte! je neomejeno jamstvo! Da, takč »omejeni" so pojmi o »neomejenem jamstvu" celč med našimi voditelji, dasi to drugod navadni kmetje razumejo, da neomejeno jamstvo je najgatovejša podlaga zavoda za vse slučaje ter daje zadružnikom največ varnosti za slučaj vsake krize. Velika večina naših posojilnic je na tuki podlagi, celč pri nas na Primorskem! Le pri nas v Gorici se naši voditelji kar tresejo tega neomejenega jamstva in se drže daleč proč! A da bi svoje postopanje opravičili, morajo nekaj reči — In kar govore, je vse zavodu le v škodo! Da, celč namenoma se rnznašajo o tem zavodu neresnično vesti, da bi mu le škodile, ker je — Tumovo delo, ki se zate-gadel ne sme sponesti, da bi njegov oče ne imel v očeh naroda dobrega imena! Toda vspeh pokaže, kakč uzorno je nastavil d»r**uiu« huz v srce nasprotni nam narodnogospodarski sili I Potem pa se utegnejo tudi naši drugi voditelji približati, in v skrbi za Tumovo zdravje bi ga skušali postaviti na hladno ter sami sesti v gorak stolec, — kakor so nameravali v posojilnici. Tudi la zavod je pod Tumovim spretnim vodstvom vzrasel do čudovite višine, dela za gospodarska osvobojo iz krempljev tujega kapitala vspešno, in zato so hoteli dr. Turno kar brcniti iz ravnateljstva ter polastiti se zavoda v — prospeh svojih postranskih namenov. Ker se jim to ni posrečilo, služi naj jim zdaj menda »S. Dom*, ki bi moral biti vzvišen nad vsako domačo prasko, kajti denar smo skladali vsi, in je navezan na podporo vseh Slovencev tudi v prihodnje! Vsled breztaktnosti odbora, ki je zajedno uredništvo »Gorice", katere velik del naroda prav nič ne mara in jo najstrože obsoja, bojimo se, da bi »3. Dom«
slabo znamenje, in zato" se je zelo" prestrašila.
•Torej kako je? kaj vam je odgo-govoril?» ga je poprašala brž, ko je bil pri njej.
•Glede česa?*
• Pač glede Lupa, za katerega ste prosili milosti*.
• Naj bo milost ali nemilost, to meni ni nič mar, jaz ne grem prositi milosti za nikogar*.
«Oh, moj Bog! ali vam je torej odbil prošnjo ?»
•Ni je mi niti odbil niti uslišal; in to ni moja reč, pa tudi tvoja ne, zapomni si dobro. In glej, da boš držala jezik za zobmi, sicer nas utegneš s svojim klepatanjem še vse pogubiti«.
• A vi niste več poprejšnji!*
«Ne, nisem več poprejšnji, ker sem zvedel reči, katerih poprej nisem vedel».
«Tak6 torej ni pomoči, in revež bo moral res umreti?*
•O, tiho, ti pravim, neumnica, in ne delaj mi zmot tu!»
«Slišite, ga bom torej prosila jaz, na kolena so vržem pred njega in ga bom rotila...*
«Se v6, še tega nam treba!»
«Pa zakaj ne ? pa kaj se je zgo-I dilo ?»
silno trpel, kar se skoro zadnji mesec že pbkazava in na kar bi se sklepalo morda tudi iz pičlega vspeha tombole v Št. Petru. —
(Dalje pride).
Odprto pismo
voloč. gosp. dr. A. Gregorčiču,
Vaša »Gorica« se ne zadovoljuje le s tem, da bi si zagotovila ži Ijenje, marveč si je postavila nalogo: izpodriniti »Sočo« kjerkoli le mogoče — s Svojo tiskarno pa nimate druge nujnejše želje nego da bi škodovali moji. Boj v ta prelepi namen je v največjem ognju; Vi sami ste Sli naprej z »dobrim vzgledom" ... Ker pa narod čisla »Sočo« in ve ceniti splošno veljavo VBOh drugih mojih podjetij, zatč si je postavila Vaša »Gorica* nalogo: črniti me pred svetom kolikor mogoče, uničiti vso veljavo mojemu MMetneniu delovanju v Vali družbi — to sumničiti moja podjetja na načine, kakor se doslej nikjer na svetu nI delalo .,,, da bi bil takč dosežen oboji namen, to jo uničiti me gmotno in storiti nemogočega v politiki. Takč se govori na sploh! — —
Vi najbolje veste, kakd sem deloval poleg Vas skoro 10 1*1, kako sem bil v najhujših časih v Gorici glavni ali celč edini delavec v dosego najvažnejših namenov, Na vse to gotovo niste še pozabili l Potrebno se
ml   pa   a«U,   A<x   Vao   opomnim   n<a   nokolnCA
dejstva, ki sama zavrnejo razne dosedanje in morebitne nove napade v »Gorici«, da ne bo potreba posobe polemizovali, ker je Škoda časa in prostora, kateri porabi »Soča« lahko za koristniše berilo.
Vi ste se 1. 1889. naveličali politike in ste se hoteli docela umakniti v zatišje. »Sočo" sle izročili meni. Tiskala se je v 640 iztisih in je bila docela p asivna — vsaj za mojo drugo polovico leta; že veste zakaj. Deficit se je le deloma pokril s prejemki za prejšnjo dobo. — Jaz sem mnogo dolžnikov črtal iz imenika naročnikov, no vendar je naraslo njih število že v dveh mesecih na 800 in potem polagoma vedno više. Nastal je razkol in ustanovil sem »Novo Sočo* ; to se je zgodilo v dveh dneh. Ker sem imel pri roki le za 600 gld. obligacij, ste priložili za kavcijo Vi 300 gld. in dr. Rojic 10G gld.,
»Za sedaj veš že zadosti, bodi pametna in ne vtikaj se v zadeve drugih!*
To rekši se je grof oddaljil in~po-mešal med druge goste, a hči je ostala ondi zbegana in kakor v sanjah.
Marko, ki je vedno pogledoval na tisto stran, ko je videl, da je oče šel od nje, se je približal stolici, na katero se je bila vsedla, in jo je vprašal, ali bi hotela — Če teta privoli — počastiti ga s tem, da bi se ž njim pošetala. po veseličnih dvoranah; pokazal bi jej prireditelje bojnih iger. Biče, ki je tako srčno želela priložnosti, da bi mogla biti sama. pri njem, ker ga je hotela prositi milosti za Lupa, se je s tetinim privp-ljenjem oprijela roke, katero jej .je uslužno ponudil Marko, ter se napotita ž njim.
»Vseh prirediteljev,. kakor veste, je dvanajst*, je dej&l Viscpnte:, vode1?, jo po dvorani. «Jednajst vam jih [pokažem, vsi so tukaj; a dvanajstega ne boste videli. Vem pa; da tfstega vafti ni treba spoznavati po mojem posredovanju, ker ga že davno poznate, hi res ?»
Biče je vsa zarudela, a rekla.'ni nič.
• Videl sem, da ste ga jafco.uijutfnb pozdravili to dni, ko sva jezdila skupaj mimo vaše hiše. In pa vera, da je ;oti dlje časa bival v Limonti, m tudi sedaj...»
katere si je pa dal na davkariji za- j pisati   na  svoje  ime.  (Se   pred nekaj dnevi se je hvalil, kakd da mi je pomagal...!} Kakošne večne težave sem imel s tiskarjem, tudi veste. Kupiti sem mu  moral stroj in Črke  in razmeroma   drago plačevati   Usek. Toda vkljub vsem neprilikam bi bil list lahko Iep6 aktiven, da ni bilo nesrečnih tiskovnih pravd,  katerih  nobene nisem jas  zakrivil, pač pa sera .prevzel vso odgovornost na svoje rame. Na kak način sem si nakopal Babševo in Tbnklijevo pravdo, veste dobro. Z g. dr. Tonklijem sem se pogodil na nujno prigovarjanje dr. Staniča, d a s c m  obvaroval strahovite blamaže in  politiškega samomora tri gospode, ki hote v zahvalo danes mene pogubiti!!  Pravde so me stale nad 2400 gld., a podpore sem prejel le mal znesek; vse drugo sem plačal iz svojega žepa, — Ravno ko je začel list postajati akMven, sem  3e udal sii.:i  potrebi, da sem začel izdajati .Sočo« po dvakrat na teden, a ceno sem povišal od 4'40 le na 6 gld., da je »Soča* eden najcenejših pod, b-nih listov. Dohodki so se mi le malo zvišali, izdatki pa so se podvojili,      Se več: Ker je delo naraslo, sem moral poiskati še jed-nega  urednika, ki tudi ne  živi  od   zraku. Vkljub deficitom nisem nikogar nadlegoval za podporo in je tudi nisem dobil, vedno v nadi, da se časi zboljšajo, ker ljudstvo čedalje vec čita. In ko bi »Soči* tudi res imeli priti ti »boljši časi", ste nastopili Vi z »Gorico* ter hočete  »Sočo* kar uničiti. Vprašam Vas: Ali ne čutite do .Soče" prav ni-kake dolžnosti za vse usluge 9'/» let? Imeli ste glasilo, da boljšega si niste mogli želeti, kakor dokazujejo vspehi, ne da Vam je bilo kakorkoli zanj skrbeti I  To tiče tudi nekaterim drugim gospodom! Povsod drugodi stane tako glasilo precej žrtev, le pri nas so naši »voditelji" živeli v presrečnei j položaju, da so imeli do »Soče" edino le zahteve, niso se pa nikdar pobrigali, kakd sem se moral boriti sam, da sem jo ohranil in celo povzdignil do take sedanje višine. — To sem povedal, ker bi se rado vzbujalo mnenje, kakd so me naši prvaki podpirali. Nekateri bi celo radi trdili, da sem s »Sočo"   kar obogatel! Kakd je bilo z urejevanjem  »Soče". — je Vam tudi najbolje zna ;o. Sprva sva  delala skupno, a po  volitvi v državni  zbor I. IStll. ste me puščali  čedalje bolj  samega; zaupali ste mi popolnoma — in  od vspIi stranij sem dobival le pohvalo in vzpodbujanje, da naj nadaljujem po takem polu. O kaki nejevolji ali le graji — nikdar govora! Vi sami ste   vedno  (in  še letos v aprilu 1) uaglašali, da je »Soča" tako spretno urejevana, da si  boljše  ne  moremo  želeti! — Da jaz nisem  bil  kak trmoglavež, ki bi bil gluh za prijazne svete,  to morete prav Vi najbolje potrditi! Vi se gotovo še spominjate, da sem se vedno pritoževal, da ni kdo sposobnih gospodov  noče  prijeti  za   pero, marveč da le čakajo:  »kaj »Soča" poreče" ; veste, da sem celo prosil sodelovanja, posebno v tistih žalostnih časih, ko  sem  imel r. soprogo v Bolcu in Lošinju in sem bil večinoma odsoten; veste tudi, da sem se Vam pogosto pritoževal, češ: vse premalo me infurmujete, vsemu moram le nekako in-stiktivno slediti itd. — a Vi ste hvalili »moj dober instinkt*. To je bilo še meseca marca, če se opominjate,  posebno   ob   odhodu  od
Vas po stopnicah. In še dan po zloglasnetn občnem zboru v posojilnici ste • m«noi podobno govorili! Ko sem Vam hotel dati r*a dispozicije »Sočo", „P.tl in »A. P/, ste prišli v tiskarno, kjer sva se srečala — in Vi stte rekli: Kakor je bilo, takd naj bo, saj bolje si ni mogoče želeti! — Zdaj pa vprašani*: Odkod v »Gorici« povsem drugačna sodba o tej preteklosti? Kdaj sem jaz terorfeov*! V**s ali druge veljake? Ali morda s fcnt,8k©se*n imel včasih kako drugačno mnenje? A fol«j sem nastopil z vso silo, da mora moja obveljati?! Ali se nisem vedno lojalno — Se preveč! — udal večini?! Posnemal seiaVas: saj ste se Vi tudi, da ste se mi kar smilili! — To v odgovor na različne insinnvacije v »Gorici"! O mojem sedanjem nastopanju j>a sodite, kakor Vam drago, — saj drugi ljudje imajo tudi svoje oči in svojo glavo!
L. 1893. som ustanovil tiskarno. Tu je pričela doba prav veselega napredka! Postal sem založnik kar v velikem stil«, da je j moja tiskarna važen zavod za celo Slo«*c j niio. Ali dasi sem književno sam delaven, da imam radi tega manjše stroške, venetar se z gmotnim vspehom ne morem hvaliti. Vsak tiskar in založnik enakega obsega, v kateremkoli narodu bi se mogel vse bolje pohvaliti z gmotnim vspehom, — a nekateri naši Slovenci hočvjo meru.a kar »j'6«ti zavisti, ker nisem še prišel na nič! T*udi v »Gorici" se že kažejo taki sledovi, kar ni čuda, ako gospodarita v njej MedvešCek in Likar — na Vašo odgovornost!! Povem V^ni pa, da na take insinuvacije ne bom odgovarjal. Samo za stroje, črke in opravo sem plačal nad 16.000 gld., katerih nisem vfcniCH pri »Soči" jih nisem zaslužil, a Vi ml niste nič darovali in ne kdo drugi — pustitetc^iej v »Gorici" mojo pošteno obrt na nuiru in glejte, da bo raje pri Vaši vse prav, pa. ia^c6, da ne pride preblizo v dotiko z uprava ,&ol. doma"! — V mojih podjetjih je danes toliko vezanega denarja, da v slučaju ke»ke krize ne dobim niti polovice. Tako nils^do podjetje je nekaterim zavidnežem lorej ie trn v peti — in celd »Gorica" jim gre že na roko v plemeniti čednosti. Lepa hvala Vt^m, g. doktor! Jaz pa bom dosledno hodil posedanji poti — a na podporo naroda sme ni r*aW*iili z vso gotovostjo. Zatd tudi mirno gledain v bodočnost, iskreno obžalovaje, da ste pahnili od sebe tiste, ki so Vas toliko let takcrejjoč oboževali, in oklenili se ijudij, ki s« V^ zmerjali še pred par tedni.
Bodite uverjeni, da ni nikomur bolj žal nego meni, da moram tako nastopiti v obrambo svojega poštenja in svoje -preteklosti ter dotikati se tudi Vaše osebe in odnošajev, ki so z Vami v zvozil Vsakomur je dolžnost, da varuje poStenje in čast, — katero mi hoče Vaša ,Groriea" do cela vzeti. Skoro ne morem verjeti, da se vse to godi z Vašo vednostjo, — ali Yi stojite listu na čelu — in Vi ste ob enem Najboljši svedok za mojo preteklost! —Gospod doktor — roko na srce! V Gorici, 2. avgusta 1899.
Andrej Gabršček.
Pi-Ottic&eiije. — Računski svetnik pri c. kr. gozdarskem vodstvu v Inomostu g. IvanPirjev ec je premeščen v Gorico h gozdarskemu  uradu.
Nofa maša. — Kakor smo že poročal* bo v nedeljo daroval prvo sv. mašo č. g. Ciril Metodi Vuga v Solkanu. Kakor ču-jenuo, prir«de Solkanci svojemu rojaku slovesen dan.
Omeniti se nam zdi vredno, da č. jf. Voga j« pokazal svojo duševno spretnost že ua slovenskem pesniškem polju ter da je v tiasi škofiji edini duhovnik, ki je krščen na im« velikih slovanskih apostolov sv. Cirila in M&todn. Novomašniku čestitamo!
^»jnorejSt Ma odbora   »Sloge".  — 6.  dr. Tttma je dobil tafco-Ie pismo: \fm\9c. gosp. doktor!
Naz«anjana Vam, da odbor društva ,,&(oga'c Va* le w sajf 1. avgusta 1.1. fefefjtttft «a podlagi §. 4. društvenih pvavll, fc«r sodi« da ovirata dosego d*ii»tv»«ill» nsmsnov.
Odličnim spoštovanjem W fioricl 2. »vg. 1888.
Dr. A. Gregorčič,
«Da, res je, poznam ga», je rekla deklica plaho sklonivši glavo, «on ima oprodo, za katerega...>
«Ne govoriva o njegovih, če vara je drago«, je posegel vmts Marko «go-voriva nekoliko o njem».   *
V tem sta oba stopala v neko dolgo sobo zraven veseličnih dvoran. Na pragu se je deklica ozrla in tedaj je zagledala svojega očeta, kateri, položivši prst čez usta, ji je z jako resnim obrazom dajal razumeti, da mora molčati in čuvati se. To je še bolj povekšalo zadrego in strah ubožice, katera je bila že dovolj zbegana in plaha, ker je bila tam sama s tistim možem, o katerem je slišala že toliko pravit:, in ker jo je on izpraševal o nežni tajnosti njenega srca, a ona se Jfif morala pripravljati, da bi ga prosila za pomoč v tak6. važp; reči. Vendar, ko se je udala l;'J\ svoji deviški srčnosti, ki je v najtežjih trenotkih m nikoli zapuščala, je začela s tresočim in prose-čim glasom:
•Gospod, ali se smem nadejati, da bo uslišana neka moja ponižna in vroča prošnja?*
Domače in razne novice.
Poroka. — Poročil se je dne 2. t„ ni. v Pulju g. Lacko Križ z g.čno Arabelo R i e g e r j e v o. Čestitamo!
«Ali me niste sprejeli kot s^roj^ga. viteza in služabnika ?» je odgovoril Marko, «in ali je spodobno, Ast ri z menoj tak6 ponižno govorite ? Vair* ni treba prositi me, ampak le naajjasiita mi svoje želje, da jih izpolnim*.
Tedaj sta obmolknila oba, prešla. še čez tri ali štiri druge dvorane, in prišla nazaTije v neko skrajno scibo, kamor niso mogli dospeti pogledi gostov. Deklica, vsa zamišljena v- gv-0jo> prošnjo do Viscontija, a ta razrjur-jea od strasti, ki ga je že slepila, nista jponijs-lila, da ta njuni odhod je mogel lehko* osupniti goste, ter dozdevati se jim dokaj nepriličen.
V tej samoti se je Biče ozrl a, prvi hip jo je spreletel strah; a pa&ši *na-hom na kolena pred tistega, ki jo je-bil spravil tja, je rekla vzdihuje: *Jof3na. sama vaša beseda ga more rešiti ! o, fia bi mogla jaz tak6 jokati, kakor ravnokar njegov oče! O, če bi mi Bog po-kladal na jezik tiste njegove beseda gotovo bi mi vi mogli odrefii:» (Dalje pride.)
K temu dostavljamo, da odborniki „Sloge" so bili v petek in soboto pismen . potom vabljeni, naj se udeleže oilborove se, •irie i. avgusta, i. j. v torek. Dr. Turne tu»"aš n i so vabili, pne pa so mu poslali v torek zjutraj vabila k seji, ko so izvedeli, da je službeno odšel iz Gorice ter ga tisti dan ne bo doma, da potem porečejo: Vabili srno Vas k seji, pa Vas ni bilo!
rfo je najnovejši junaški f.in naših „ voditeljev* okoli „Sloge'\
Tako posloparaje se označuje dovolj pač s^nio po sebi, zategadel se zdržujemo za diincs vsakega komentarja, — naše ljudstvo bo že vedelo samo razsoditi, kakšno je tako početje niož, ki hočejo b»'i naši voditelji!
Dofciin prihajajo iz ljudstva samega glasovi po spravi, nadaljujejo naši voditelji svoj srditi boj proti dr. Turni.
Le naprej« gospoda, da Vas ljudstvo vedno bolj spoznava!
InŽ Iui» kratke noge. — Glasilo narodnega voostva* bi me rado potopilo v najgrše Uulo. Ker nečastnih dejstev ni, si ji$i ifctnistja, Pripoveduje namreč, da sem ob de?„ ufiit. konferenci I. 1894. iskal poročevalca in oblazil vse učitelje, da mi bi preskrbeli poročilo, a zastonj, ker je bilo že takrat razmerje med menoj in učiteljstvom hladno. Konečiio sem se obrnil rta P. Med-vcšfieka. Posebno sem prosil poročila o nekem dogodku radi avstr. hirnne proti vit. Klodiču. Sam sem ščuval proti Klodiču, a naposled nisem nic poroftal, ker — no ker sem dobil v zahvalo zalogo Sol. tiskovin l Vitez Kloclie s<e postavlja v luč, kakor da se je odkupil o<J napadov v »Soei* s tem, da mi je naklonil zalogo tiskovin.
Na le podlost* ta-le odgovor: »Soča" je imela že naprej zagotovljeno ločno poročilo »z prvega vira, — katero je tudi objavila; — obsega skoro |edno celo s tra n brez govora, ponatisnjenega v podlistku. Pomoči P. Medveščeka ni nič potre-b»ovaIa, tolilto manj, ker M. za moje dobe ni b>il nikitar „Sočin" sotrudnik. — O nekem nelj'*be"J dogodku ob zaključku konference se je nekaj govorilo, ali udeležniki sami so želeli, da se o njem nič ne piše. —' Moja tiskarna je takrat že imela zalogo lisico vin. Tako n. pr. je naročil c. kr. okrajni Selški svet v Sežani že tri mesece poprej La gld. 157*85 tiskovin, goriški dva meseca poprej aa »5 gld., enako tolminski za večjo svoto. Kak6 je prišlo do tega, bi vedel najbolje povedati gg. „voditeljem* ces„ svetnik V o cl o p i v e c. Ako poprašajo njega, saj je faktotutn njih tiskarne, prenehajo za vselej s takimi podlimi insinuvacijami 1
AH ni čudno, da se moram braniti proti takim podlostim? »Soči* se je očitalo, da je preveC napadala razne osebe, — a zdaj ji Štejejo v zlo, ker 1. 1894. ni Bo2ehtala* vit. Klodica!                                             A. G.
Razsoden učitelj" je priobčil v ,Soči" SŽ8. pr. m. dopis, s katerim se ne morem strinjali  v polnem obsegu.
Vsak učitelj se sme in more boviti s politiko in kar je ž njo v zvezi, pa bodisi Že dopisovanje v liste in nastopanje v javnosti.
—  Toda prjv v obrambo te svobode in da fc>i se ognili nevarnosti, da bi nekega lepega dne vlad« ne udarila po učiteljslvu, kakor se je že Ceslo godilo, je res priporočali — p revi d no s t i. Vse se lahko stori, toda način je raznovrsten i Saj so bili Časi, ko so imeli *JČ'toIji -grobne sitnosti za vsako ničarijo; jaz Sam sem v tem pogledu okusil mnogo grenltostij I — Toliko v popravek oziroma v clopolriilo k onemu dopisu.                A. 6.
.tjfltcljstvo*  ni maralo za »Sodo*.
— Torej že I. 1894. „učiteljstvoB ni maralo fca »Sočo!" Tak6 pravi danes »Gorica!* — I^esje, tista peščica učiteljev, katerim je sstul na čel« P. Medvc-ček, ni marala za ^Sočo!" Pred vsem naj odgovorimo, da tista peščica učiteljev Se niso »učiteljslvo",
—  saj so bili prav ti učitelji takrat strančica «a se, izstopili so celo iz učit. društva, ker se Pečina ni hotela udajati njihovemu terorizmu xa najsrditejši boj proti — našim po-«3limcem \ Ti učitelji so se bili vrgli v naročje s o e i j a | n c d e m o k r a c i j e, na čelu njim ftle clv eše ek ! Za »Sočo" niso rnnrnli, ker Je .bila preveč „f arška", a Gabršček jim je bil le »furflk i h U pec". Ideal uzor-
nega lista jim je bil socijalistiski »Delavec*, v kateri so dopisovali, daje .Prim. List" cesto 2 njimi polemlzoval. Večkrat so Gabr-ščeku pisali in govorili: Otresi se „farške komande", in vsi bomo za teboj l Pred 3 Jeti je prišel Medvešček v tiskarno in skušal Gab. naščuvati proti Gregorčiču, češ: far je ' farl  Sprla sta  se — in M. je jezen odšel.
—  Se pred obe. zborom 25. maja t. 1. so nastopili ti učitelji pod zastavo: proč s farji! Celo na zboru so takč kričali, kar je javno potrdil „P. L.* — Medv. sam je delal propagando za »Delavca* med ljudstvom ; in ceič v večjem zboru svojih tovarišev je baje vskliknil: ,A kaj, meni je denar Bog — in poln trebuh narod!" — Kak6 je nastopil na občnem zboru 25. maja, je znano. Za dr. Turno ni maral, ker je na zboru »Zaveze* nekako pohvalil  Ebenhochov 5o!*ki predlog l
In danes? Danes je ta Medvešček urednik »Gorice", najboljši tovariš dr. Gregorčiča, kmalu pride tudi on med »voditelje naroda I" Zdaj je pod jedno streho s »krščanskimi so-cijalisti' in s »P. L.!* — Kak6 bo ta družba skupno orala ?! Pač moramo reči: Gosp. dr. Gregorčič — po taki družbi Vus bo gotovo še glava bolela, — ne pa »Ed." po družbi Gabrščekovi, ki je nesposoben za tako prožne metamorfoze a la Peter Medvešček!
Narod — ti sodi!
Velik sum! — »Gorica* in .Pr. L.* pripovedujeta v eni sapi, kako veiik sum je porodil v Gorici, ker »Gorriere* hvali dr. T u m o, o dr. Gregorčiču pa pravi, da ni za nič! Čudita se tudi, da »Soča* nič o temne piše! — Pred vsem bodi povedano, da »S.* ne čuti potrebe, odgovarjali na vsako »G." neslanost ali celč braniti gospodo nasprotnega taborja. — Ker smo pa že izzvani, naj povemo, da ost »C." je enako obrnena proti dr. T. kakor proti dr. G., češ: kur se tiče nas Italijanov — so vsi jeclrfnki, Res je pa, da je tG." pripoznal veliko nadarjenost, sposobnost, vsestransko izobraženost, pa tudi neumorno delavnost in eneržijo dr. Turne, vsled česar je Italijanom bolj nevaren. Saj so itai. prvaki cesto govorili v zasebnem občevanju, da — dr. Turna jim imponuje in so si Želeli na svoji strani takega delavca. »C." se je pa veselil, da znana slovensko hvaležnost tega moža ubija! Taka je resnica — čestita gospoda okoli »G." in »P. L.l*v
»Priin. List* in »Ooriškd tiskarna".
—  Vse mogoče cepce pošiljajo v boj proti nam. Zadnja »Gorica* trdi, da se je Gab. mnogo prizadeval, da bi dobil v Usek H »P. L." — in dostavlja po svoje razna s .jtia podtikanja »6 širokem in globokem žepu* itd.
Evo resnico!                                    #
Dr. Gregorčič je bil tisti, ki je že pred par leti sprožil misel, naj bi se »P. L.* tiskal | naši tiskarni. Naj pove^ ali ga^ je Gab. v to nagovoril! Naj pove, ali se* ni Gab. smejal tej najivni, takrat dobro mišljeni želji njegovi! — In ko so nastali neki prepiri v Hil. tiskarni, je isti d' Gregorčič sanj-zopet sprožil to misel, na kar je Gab. dejal: Za pošteno ceno bom rad tiskal. Dam jim celd poseben oddelek, posebnega zaupnika, ki bo imel sam za-se vse pod ključem! — Reč je zaspala! Letos pa, ko je bil neki gospod od »P. L." nejevoljen, da se ni njemu posrečilo kupiti Ohbizzijevo tiskarno, in je pripovedoval o sitnostih, katere ima »P. L." v Hilarijanski tiskarni, je Gab. prvič sam sprožil misel, katero je gojil dr. G. že pred leti. Ponudil je za isto ceno list v obliki »Soče". — Kaj je tu hudega? Čemu pa je tu; takd velika tiskarna, ako ne za tiskanje?! Da bi Gab. ne tiskal za »božji Ion" ampak za pošten dobiček, to se umeje samo po sebi! Spodtikati na tem se more pač edino le glasilo »narodnega vodstva*, takd spretno ure-dovano pod nadzorstvom, ki »ima več očij in več vidi", kakor se je »Gorica* pohvalila!
»Primorski list* o izrednem občnem zbora »Sloge*. — Pravi: »Ker predsednik ni ugodil njihovi zahtevi, uprizorili so pristaši dr. Turne velik škandal. Pričeli so vpiti, razsajati, žvižgati, dase je dvorana tresla. Vse pa je nadkrilil dr. Triller, ki je v plemeniti namen porabil vso moč svojih pljuč. Stoječ na s t o 1 i c i in mahajoč z rokami je vpil, daje bilo res smešno". Torej grozovito je bilo in teh Tumovcev je bilo toliko, da se je celo dvorana tresla! Malo nižje pa pravi: .Smešno je, kar trobi »Soča" v svet, da je od navzočih članov večina njihova. Smela trditev, kateri se s m e j a vsakdo, ki je bil na občnem zboru. Kako malo je bilo število 'Tumovcev pove »Soča" sama, itd.....
Kako protislovje! Gori jih je bilo toliko, da se je dvorana tresla, malo nižje pa že pravi, da je smešno, če trdi »Soča", da je bila večina na njeni strani, in iz pooblastil, oddanih nam, sklepa —, „kako malo je bilo število Tumovcev". Ali so "bili lorej tisti Tumovci sami telesni orjaki — kakor je n. pr. urednik »Pr. lista" — da se je ob njihovem kriku dvorana tresla ?! Ne, niso bili taki orjaki, temveč možje, ki so prišli od blizu in od daleč, da poizvedo, kaj prav za. prav pomenja ta naš na novo nastali razdor. Ker pa niso dobili zahtevanega pojasnila, so odšli ogorčeni. „Pr. 1.* je zadnjič sam povedal, da Tumova stranka se ni udeležila volitev. —
O dr. Trillerju pravi, da je stal na slo-lici. Mi lega nismo videli, pač pa smo videli najboljše pristaše Gregorčičeve in Derma-stijeve stranke, kako so stali po stolicuh, ki so W »Goriške čitalnice", in videli in sli-
šali smo tudi, kak6 je oštel.prav pošteno či-talniški odbomik-gospodar nekega izmed tistih pristašev nasprotnih strank, ker je stal na dragi Citalniški mehki stolici ter isto očividno kvaril I Videli in slišali pa smo tudi, kako so pristaši dr. Gregorčiča in Dermastije vpili: ,Ven ž njim! kričali ter dvigali pesti. — Vsega tega »Pr. list" ne ve ?!
Vi, ki pravite, da resnica je ljudem in :Bogu ljuba;, zakaj.jane^ovipriie?J?
Vse jo smešno. — „Pr. listu¦ se zdi vse smešno. Po njegovem mnenju je g. dr. Triller vpil, „da je bilo res smešno", smešne so razne trditve .Soče", istim se mora vsakdo smejati, kdor je bil navzoč na izrednem ohCnejn.zboru^,Sloge*. Vse je smešno, in vsemu se „Pr. lJ" smeja.
Kako že pravi tiski nemški pregovor? »Wer zulelzt lacht, lacht am besten* !
Štarašlnstvo v Kanalu je poslalo za-jedno z zaupnico g. dr. T umi brzojavko g. dr. Gregorčiču, v kateri protestuje proti neopravičenim napadom na dr. T.
Glasi se tako: Kanalsko slarašinstvo, zbrano v javni seji, obsoja ostro in obžaluje neopravičene napade na poslanca dr. Turno in spor med slovenskimi deželnimi poslanci ter izraža željo, da boste Vi, gospod kot naš narodni voditelj, delovali na to, da se ta spor po-r a v n ii.
Zaupnice. — Žiir t,'vi občine sv. Križ in v Gaberji pri Ajdovšči-u da poslali dr. Gregorčiču in g»» • (smmh. :\: zaupnici, v katerih izrekala ivf>olm /f*uj>.MJe njuni politiki ter obsojata p Oi^io „<wobo;lue roke"! Županstvo v Čep^ ¦.i^si m prišli'" tudi zaupnico dr. GregorCiCi K p.* lice vseh poslancev, da naj stoje Aoi. trden steber ter branijo koristi Slovence* in države.
Društvo »Sloga" se je v seji 1. t. m. konstituiralo, in sicer je izvoljen podpredsednikom dr. Rojic, tajnikom dr. Fran ko, blagajnikom kapelan Dermaslija. Ustanovilo se je mesto društvenega uradnika. »Sloga" namerava napraviti po deželi več javnih shodov!
Gorska razmišljevanja. — »Edinost" od srede je prinesla pod takim zaglavjem dopis iz Soške doline, v katerem po zatrjilu »Ed." odličen slovenski rodoljub piše o našem sedanjem prepiru. Pravi, da na zadnja dva občr.i zbora »Sloge* jih je prišlo mnogo iskat poravnave med štirimi stenami. Prišli pa so zastonj. Reklo se je: pojasnila Že najdeta v »Gorici". Bati se je pa, da »Gorica" ne prinese dobrodejne Ciste studenCnice in ljube soInCne svetlobe, ampak — kaj druzega. Govori o nevspehih naše domače politike ter pravi, da v sedanjih časih je nam neobhodno potrebno vkupno in složno delovanje. s
SkonCuje pa tak6: »Jaz za svojo osebo sem prepričan do dna duše o poštenosti in požrtvovalnosti dra. Gregorčiča, a fstotako v globino svoje duše sem uverjen o delavnosti, poštenosti in blagih namenih dra. Turne. Zame ni dvoma o iskreni ljubezni teh dveh mož do naroda slovenskega. In ta dva moža, ki sta si tako sorodna po plemenitosti svoje •nravi, ki oba koprneče stremita po istem cilju, ki sla oba pripravljena za delo in žrtve na blagor istega svojega naroda — ta dva naj ostaneta v borbi med seboj?! Zakaj, zakaj? Kje so vzroki? To je vprašanje, ki mora vznemirjati gorišker Slovence, zlasti sedaj, ko so nam povedali z vladnega odra doli, da od vlade nimamo ničesar pričakovati in da nas uprava države ne pozna in ne pripoznava kakor jednakopravne državljane; zlasti sedaj, ko bi na to cinično In usodno sporočilo vlade morali odgovoriti s podvojenim in zložnim delom vseh onih, ki znajo delati in imajo tudi voljo za delo; zlasti sedaj, ko bi morati manifestirati na impozanten način, da se tudi od vlade ne pustimo potiskati v razmerje podrejenosti, ker vemo, kaj nam gre, marveč da si hočemo izsiliti svoje pravo !! V takih časih naj bi bila v nasprotstvu moža krkoršna sta Gregorčič in Turna? Ne, tako nasprotslvo bi bilo nenaravno, bilo bi proti prepričanju obeh teh dveh mož, kajti oba sla prerazumna in preplemenila, da bi si zatiskala oči pred nevarnostjo, ki mora navstuti iz razkola v takih usodnih časih.
Roko naj si podata zopet, da zabranita zlo, preteče goriškim Slovencem! Njiju modrost, bislrost in ljubezen do naroda jima že pokažejo na pot do sprave, do vspešnega dela. In spremljal ju bode blagoslov naroda. A to je hkratu tudi božji blagoslov. Dajta, storita ta krepostni korak! V Vajinem srcu je prostora ljubezni do trpečega ljudstva, do siromašnega učiteljstva — vsemu, kar znaCi potrebo ukupnosti. Vse naše oči so obrnjene v Vaju. Dan spr«ve med Vama hočemo goriški Slovenci praznovati kakor dan zmage pravice, resnice in slovenskega rodoljubja nad, homatijami in spletkami. Potem se prične zopet novo življenje narodne kreposti. Ne Gregorčič - Coroninijevo, ne Turna - Gabršče-kovo, ampak Gregorčič-Tumovo jedno in edino stranko naj Bog poživi!"
K temu dostavljamo, da Tumova slranka je vedno bila za sporazumljenje. Saj so pristaši njegovi na občnem zboru »Sloge" dosti jasno zahtevali pojasnil, katera bi bila podlaga zopetnemu sporazutnljenju — pa jih ni bilo! Kakor takrat — bojimo se, da ostane tudi glas rodoljuba iz Soške doline le glas vpijočega v puščav! 1
V ostalem pa Cujemo glasove po celi deželi, du bi bilo najbolje, ako se stranke sporazumnejo. Tako mislijo možje po deželi, namreč tisti, katere boli razkol, ter bi radi videli slogo; ali so zopet drugi, ki mislijo drugače, katerim je nesloga prišla prav v posebne namene.
Izpred sodišča. — Italijan iz Sicilije T u r a n o Domgnico je tisti italijanski trgovec z vinom na Kornu, kateri je svoj Cas "sToriTžloCrnT^Slerega ?.rtev je bil neki deCko, kakor smo poroCali. V sredo je bila na tukajšnjem okrožnem sodišču obravnava pri zaprtih durih. Turano je obsojen na 16 mesecev v ječo, potem pa ga pošljejo domov v Italijo potom izgnanstva.
* Protest proti davku na sladkor. — V torek je imel občinski zastop v Gorici sejo, v kateri so sprejeli energičen protest proti davku na sladkor. Državni poslano?, Lonassi je poslal še med sejo ministerskemu predsedniku protestno brzojavko,
Profesor dr. Strelnz. — S severa piše »Corrieru", da ni govoril tistih besed, katerih ga je dolžil, namreč da Nemci so bolj nadarjeni od Italijanov, kakor tudi omenja, da vse tisto, kar je pisala »Soča" o njem, ni resnično. Pravi, da nikdar ni podil slovenskih dijakov z gimnazija da pa je prigovarjal šestošolcem. naj gredo učit se farmacije. Na koncu pa še samozavestim pove, da ni nikomur odgovoren za svoje postopanje nego samo svojim predstojnikom, ter da se na »napade" v listih ne bo oziral.
Tako, g. profesor! Kljubu zatrjevanju Vašemu, da ni res, kar smo pisali o Vas, Vam lega ne verjamemo, ker nimamo prav nikakega povoda, smatrali svojo dotiCno in-foma.cijo za lažnjivo! — G. profesor je gotovo odgovoren svojim predstojnikom za svojo delovanje, pa naša javnost •— ali ga ne sme soditi, kakor zasluži ? Povemo mu, da odslej bomo še strožje opazovali njegovo profesoro-vanje na goriškem gimnaziju, iti Ce bo na istem deloval še dalje tako, kakor lansko leto, bo slovenska javnost imela večkrat priliko, baviti se ž njim. In ce taCas bo on preziral take »napade*, pa prisilimo njegove predstojnike, da jim da odgovor. Tako bo, g, profesor!
Deželni zavod gluhonemih. — Pre-skušnja gojencev lukajšnega deželnega zavoda gluhonemov bode dne 12. avgusta od 9—IS ure predpoldne.
»Iz narodne strasti proti  Lahom"
so izvirali lani tisti velikanski izgredi »• Ba-lujah. Tako je rekel tam sam g. namestnik, ko ga je interpeloval g. župan Bolko, naj se kaj stori v prilog obsojenim. Namestnik je takega mnenja, da le iz narodne strasti so se vršili znani izgredi ter da isti ne stoj6 v nikaki zvezi z umorom cesarice. Potem seveda se ni čuditi, da so diktovali z Dunaja »strenge Bestrafung!"
Iz narodne strasti! Hm, kako slabo nas sodijo, ker hočejo nas slabo soditi! Pri Slovencu v Primorju paC ne moremo govoriti o narodni strasti, temveC le o neskončni potrpežljivosti proti razdivjanim v narodnostnem pogledu strastnim Italijanom. G. namestnik, tam je  strast doma, pri nas je ni!
Tukajšnji pcšpolk št. 47. odide jutri zjutraj na manevre z vlakom do Rakeka. Tam izstopi ter se napoti okoli Planine. Po daljšem bivanju odidejo vojaki na Koroško, kjer bodo letos glavni manevri. Pešpolk se vrne v Gorico po preteku 7 tednov.
TopniCarji so odšli v Krško na Kranjskem že pretekli teden.
Priporočilo. — Č. g. Alojzij Valentin K o v a C i C, bivši kapelan na Placuti v Gorici, je nam poslal sledečo prošnjo:
Toplo priporočamo častiti duhovščini in vsem prijateljem mladine knjižico: »Bratje in sestre, z gorečo molitvijo si vse zadobimo". Gena je 10 novč. za komad. Cisti dohodek onih knjižic, katere razpečamo na Primorskem, namenimo »Šol. domu" in »Slov. Alojzijevištu" v Gorici, kar razpečamo po drugih deželah, hočemo vestno odračunili tamošnjim potrebnim zavodom. Naročila in denar sprejema Anton Rejc, ulica dielro Cistello v Gorici št. 4. Račune nadzoruje odbor   »Slovenskega  Alojzijevišča" v Gorici.
»SrojI k svojim"  — Ironija? — V
»Slov. Nar." od torka smo Citali podlistek, v katerem nekdo drastično slika, kako se Slovenci poslužujemo v trgovini ponajveC pri ptujcih ter kako zanemarjamo trgovino in svoje trgovce!             •
i V tem pogledu bi paC mogli tožiti v polnem pomenu besede naši slovenski trgovci v Gorici, ki vidijo drn za dnevom, kako polnijo Slovenci laške prodajalnice, in v največ slučajih za take potrebščine, s katerimi bi bili istotako lahko postrežem pri Slovencu! Kako tuje nam je še geslo »Svoji k svojim!!
Dijaška veselica t Tolminu. — Opozarjamo še enkrat na dijaško veselico, katera bo v nedeljo v Tolminu. Po pripravah sode utegne biti krasna; udeležba obeta biti prav velika. Iz Gorice se odpeljejo žardinjere v nedeljo v jutro ob 5. uri, in sicer z Go-riščeka.
V Št. Andrcžu bo v nedeljo popoldne po blagoslovu shod v prostorih stare Šole. Predaval bo g. dr. Jos. Pavlica.
Občinske volitve v Šenipasu. — Za Šempas, Ozeljan, Vitovlje, Št. Mihel in Osek bodo občinske volitve po SO. t., ker so bile
prve letos ovržene v vseh 3 razredih. Koli- i kor smo že poučeni o nasprotujočih si stran- ! kah," utegnejo biti volitve znamenite v marsikaterem pogledu. Vederemo!
Nedvignjena pisma. — Uradni list je razglasil, da se nahaja na poštnem ravnateljstvu v Trstu veC priporočenih in navadnih pošiljatev z denarji, listinami,  delavskimi, vo- i jaškimi knjižicami itd., katere se niso mogle oddati največ, vsled pomanjkljivosti v našlo- ! "vlh.. Dobiti jih je tekom'3 mesecev pri pošt- i nnem ravnateljstvu v Trstu.                            j
Išče se deuarnlčarka za tukajšnjo obrt. One, ki so zmožne nekoliko knjigovodstva, imajo prednost.
Oglase sprejema »Trgovsko-ebrtno pospeševalno društvo", semeniška ul. štev. 1. I. nadstr.
Priloga. — Današnji številki smo priložili »Popis leposlovnih in drugih knjig Goriške tiskarne", v katerem dobe" naročniki na drobno oznaCene vse knjige s cenami istih. Prosimo gospode čitatelje, da popis razširijo med svojimi znanci in ljubitelji slovenske književnosti. — Opozarjamo tudi na oglas tiskarne na Četrti strani. Društvo »Šolski dom" (VII. izkaz od 1. do 31. julija 1899).
Vplačali so:                                 gl. kr.
Pri Škrlovih v Tolminu nabrano povodom imenovanja g. A. Mavorja sodu. kancelistom (poslal   g. Jos.
Plahuta)...........     10' —
Bevk Al„ vikar v Zupotoku, 7. obrok
ustanovnine..........     10*—
Povodom županskega shoda ajdovskega okraja nabrala g. podžupan Berbuč iz Sela in Al. Makovec iz
Brjen............      4*40
Murovec Janez, dekan v Cerknem, 4.
obrok ustanovnine.....,  .     10* ™-
Prof. Bežek  Viktor v Gorici za julij
in avgust...........      4*—
Monsign. dr, Sedej Fr., korar v Gorici     10'— »Podkuknik* iz Trsta, 7. obrok ustanovnine   ...........    tO*—
Bovk Al., vikar v Zopoloku, 8, obrok
ustanovnine........, .    10*
Ponikvar Ant., župnik v Stareuitrgu
(Rakek)...........      1-60
Občina Rocinj..........     10'—
Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Prvacini 3. obrok ustanov.     25.— S. K. G, 2. obrok ustanovnine . . ,    50'— Prof. BorbuC v poseben namen .  .    35' -Miklavie Fran v Kobaridu nabral pri
volitvi županstva........     18*10
CibiC Ant., dekan v Crničah .... 20*— Neimenovan ud iz Gorice za 1.1899. 1*05 V  Urbancičevi gostilni  v Kobaridu
požrl zamorec..........      2*—
Kakor izkazano v »Soči" št. 54.. .      2*96 »           »       »      »       ,   56. .  .      6*65
•     '    .       »      .       »   GO. .  .     27*57
Skupaj   268*23 Vsled prejšnih izkazov  .  .  .... 5132*79
Do 31. julija došlo torej   ..... 5401*02
Društvo »Šolski dom".
Radodarni doneski.
Za „Šolski dom":
Pr«jelo je naše upravnišlvo: Pri veselici v Skopem je nabrala gospica Klemena Hrovatin gld. 2*65.
Popravek: V zadnjem razkazu radodarnih doneskov »Šolskega doma" v štev. 60., se je minila pomota. Pri soštevanju se je štelo tudi »Šolskemu domu" svotc gld. 4*85, katera jo namenjena »Slov. AlojzijevišCu*. Prava svota je torej v znesku gid. 27*57.
Razgled po svetu.
Državni zbor bo sklican morda meseca septembra. Tako zatrjujejo uradne vosti.
V Isehl k cesarju odpotujeta jutri mi-nisterski predsednik grof Thun in grof Go-lucuovvski. Drugi teden pride za njima tudi Szell.
Kako je naučni minister naklonjen Slovanom. — Češko društvo „Komensky" na Dunaju je prosilo pri naučnem minister-stvu za svojo šolo pravico javnosti, ali minister je odbil prošnjo.
Tako se ovira poduk otrok tistih Čeških starišev, kateri jih hočejo ohraniti svojemu narodu. G. minister bi menda rad videl, da češki otroci bi pohajali le nemške javne šole.
Proti novim davkom. — Dunajski mestni svet je jednoglasno vsprejel resolucijo proti davku na žganje in sladkor. Občinski zastop je izrekel nado, da državni zbor ne odobri naredbe glede na davke.
Protesti se množe na vsej črti. Nekatere nemške občino so sklenilo celo, sploh ne sodelovati pri nikakem zakonu, ki bi se uveljavil po § 14.
Viuo Maršala tudi pripade novemu davku na sladkor, ker to vino je šteto med tekočine, ki imajo v šibi sladkor in alkohol. Golnine za kvintal je bilo treba plačati doslej 3 gld. 20 kr. v zlatu, odslej pa se col-nina poviša za 3 gld. 80 kr. v zlatu pri kvin-talu.
Nesreča ua morju. — Z Reke brzo-javljajo, pa dne 2. t. m. se je peljalo 5 pomorskih vojakov s čolnom na vojno ladjo. Čoln. pa je na morju začel zajemati vodo ter se pogreznil. Dva vojaka sta se rešila, trije pa so utonili.
Mlnisterstro t Belgiji je odstopilo baš vsled volilne reforme, s katero ni moglo prodreti. Opozicija je dolžila ministerstvo, da z novo volilno reformo hoče le krščanskim socijalistom zagotoviti prevlado, zat6 se je upirala reformi in tudi strmoglavila ministerstvo. Sestavlja se novo ministerstvo, katero predlogi drug načrt volilni reformi.: r
Not denar. — Zajedno z novim pa^ pirnatim denarjem v kronski veljavi se izdajo
tudi srebrni komadi po pet kron. Vsega pride*.....
64 milijonov kron  takega denarja v promet,......
in sicer 44.8 milijonov za Avstrijo in 19.2 : milijonov za Ogersko. Novi srebrni petaki *¦¦ bodo imeli 900 delov čistega srebra ter bodo nekaj večji od srebrnih goldinarjev. Težki bodo po 24 gramov. Državne blagajnice bodo sprejemale ta denar v vsaki količini, zasebnikov pa se ne more siliti, da bi jih sprejemali v plačilo več nego po 50 komadov.
Srbija. — Obravnava proti Milanovemu napadovalcu KneževiCu bo 7; ali 8. t. na.; za njim pridejo na vrsto TaušanovicV Pasi6 in drugi.                                              f;} y
»Sokol Tyrš" t Pulju. - Tržaško na-mestništvo je potrdilo pravila, druStveno nošo in trobojnico društva »Sokol Tyrš" v Pulju. Prvi redni občni zbor bo v nedeljo.
Velika skupščina družbo sv. Cirila in Metoda, ki je bila včeraj m Vrhniki, je sijajno vspela. Vrhnika je imela praznično lice. Namesto kurata Koblarja je izvoljen ravnatelj Šubic.
Konj za tisoč. — Ljubljanski veletržec in založnik vžigalic družbe sv. Cirila in Metoda g. Ivan P e r d a n je kupil od g. Ho-mana v Radovljici konja za 40.000 zaklopnic vžigalic družbe sv. Cirila in Metoda.
Družba sr. Mohorja. — Rojakom svojim naznanjamo veselo novico, da je število udov družbe sv. Mohorja tudi letos napredovalo ! Naša družba šteje namreč 78,103 udo, t. j. 972 več,- kakor lani, in 65G3 več, kakor predlanskim. Vidimo torej, da število Mohorjanov stalno raste — naj tako ostane i v bodoče!-
Udje se razdelo po škoiljah tak6 lo;
1.  Goriška.....8.904 t. j.  več    72
2.  Krška.....6.227   „      »    424
3.  Lnvnitllnska .  .  . P4.806   »      ,    364
4.  Ljubljanska .  .  . 30.742 t. j. manj 140
5.  Tržaško . koperska   3.983    ,    vefi   103
6.  Sekovska ....     525   „   manj   05
7.  Somboteljska   .  .     316   „    več      3
8.  Zagrebška....     568   »      »       4
9.  Senjska.....     214   ,      »       8
10.  Poreška    ....      111    »       »        7
11.  Videmska ....      197    »       »       33
12.  Djakovaška   ...        47 \
13.  Bosenska ....      227}  „       ,       57
14.  Razni kraji .  . .      318J
15.  Amerikanci   .  .  .      790    »       »       72
16.  Afrika in Azija   .      123    »    manj      7
Izkaz kaže, da je družba najbolj napredovala v krški škofiji (424), v lavatinski (364) in tržaško-koperski (103). Nazadovala je najbolj v ljubljanski (149). V drugih je ostalo število nekako na isti visočini kakor lani.
Da smo tudi letos dosegli toliko uspeha, zato gre zahvala najprej Bogii, ki je zopet tako očividno blagoslovil naše delo, dalje požrtvovalnim poverjenikom, ki delujejo z rodoljubnim trudom za družbo, in vsem, ki so ji kakorkoli pripomogli k lepemu napredku. Iskrena hvala vsem!
Udom se bode torej letos razdelilo vkup 468.618 knjig. Rokopisov je družbenemu odboru v minulem letu došlo nad 55. V seji dne 5. jul. t. 1. je odbor sprejel sledeče:
1. Fr. Malograjski: »Za srečo*. Obširna povest. — 2. Anton Medved; »Krivica in dobrota". Igra v treh dejanjih. — 3. Dr. Jan. Ev. Krek: »Božji blagoslov«, Povest. — 4. Fr. Finžgar: »Dovolj pokore". Povest. -— 5. J. Kostanjevec: »Za denar*. Povest. — 6. Fr. Ks. Meško: »Norec*, Slika iz vasi. —• 7. P. Bohinjec: »Pri moji kokoši* Sličica iz naroda. — 8. J. M. Dovič: »Izkoriščevalci". Dogodbica. — 9. Podravski: »Dobro se je izvil" Dogodbica. — 10. Dr. A. Pavlica: „Sv. Gora pri Gorici". Opis. — 11. Jurij Trank: „Žganje — naš sovražnik". — 12. Neimenovan: „Novi civilno - pravdni red'*. — 13. A. Obreza: „Kako plačujmo davke". •— 14. Frančišek Podboj: »Krmljenje z fosforokislim apnom". — 15. Ist.: „Gospodarske drobtinice".
Dalje sta se sprejela obširna rokopisa:
16. Dr. Andrej Karlin: »Priprava na smrt ali premišljevanje večnih resnic". Spisal sv. Alfonz Marija Ligvorski. — 17. Dr. Ant. Medved: „Anton Martin Slomšek, knezoškof lavantinski". Spominska knjiga ob stoletnici njegovega rojstva.
Za prihodnje leto (1900) pripravlja odbor Mohorjancm že  sedaj  lep  knjižni dar. Izdali bodemo II. zvezek ^Slovenske Pesmarice", ki se je že od mnogo stranij zanteval, leno okrašeno knjigo „Anton Martin Slom- . šek",  Ugvorijevo  „Pripravo  na smrt" itd. ^ — Odbor se nadeja, da  bode  tako .družbi V ohranil stare ude ter privabil še prav .mnogo novih 1 To dal Bog!
Književnost
Vzgoja In omika ali izvir sreče. —
Spisal Jožef Valenčič v Ljubljani. Založil nf na svetlo dal pisatelj. Knjige take vrste doslej Slovenci še nismo imeli, in ker se je kazala v slovenskem fcnjigotržtvu že veC let živa in
vedno večja potreba take knjige, in ker smo se morali prej zatekati po večini zlasti glede predpisov olike k tujcem, je pisatelj sestavil to knjigo po najboljših virih, ter tako gotovo vstregel dotifinim potrebam vseh različnih slojev našega naroda. Knjiga je razdeljena na 3 dele,Prvi;.moralno duševni del; drogi: nravstveno-osebni del in tretji: nravstveno družabni del. Knjiga je zelo obsežna ter ima 254 stranij. V njej najdeš najraznovrstnejša navodila za duševno, telesno in družabno od-gojo za vse dobe človeškega življenja, zate-gadel pa je tudi ta knjiga priporočila vredna za vsakega Slovenca, zlasti za bolj omikane stanove. Knjiga stane gld, 1*80, po pošti 10 kr. več. Prodaja jo pisatelj in založnik sam v Ljubljani. Stari trg št. 4 — III. nadstropje.
Rohsddene Bastkleider Fl. 8-65
bis 42-75 per Stoff z. korapl. Robe — Tussors and Shantuugs - Pong s — sovrie schvrarae, vreisse und farbige Henneberg-Selde von 45 kr. bis fl. 14-65 per Met. — in den moderosten Geweben Farben und Dossins. In Privale porto- niid »teuerfrei tasHaiis. Muster umgehend.                                     „ m, „ G>)
SfiJden-Fitbrlkeu G. Henueberg (k. u. k. Hod.) Zuricl,.
Zahvala*
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izkazali ali izrazili v žalostnih dneh ob smrti naSega ljubega očela
Josipa Lutmaita,
veleposestnika in župana v Št. Audrcžu
svoje sožalje, izrekamo najloplejo zahvalo. Posebej pa preč. g. kuratu za tolažbo, starešinstvu za venec, domačim pevcem in g. nadučiteljn za nagrobno pelje. Bog povrni! V Št. And rezu, 31: julija 1899. Pokojnikov» družina.
JLeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovSi-ini in slavnem« obt-inslvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.)              tiskarno 2rk na perilo.              (P. cl.)
Kuštrin Anton
trgovec
z jedilnim blagom
Gosposka ulica it 23. Priporoča svojo  zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah.
Ima zalogo vsakovrstnega olja, navadnega in najfineje vrste «Luka».
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Obljubuje točno lit hitro postrežbo.
Garancija  5
M. SULIGOJ,
urar v Kanalu.
Velika zaloga šivalnih strojev najnovejših sistemov, kakor Ringschiffchen in Rundsthiff-chen »Afrana* s tihim tokom. Slednja je eicdč praktičnosti in hitrosti nedosegljiva (1000-2000 šivov v minuli), šiva naprej in n a z aj. Sme se jo po vsej pravici krono vseh strojev imenovati. - Stroji za šivilje od 30 gld., za krojače od 38 gld. naprej s stojalom vred.
Ob enem se priporoča za točno popravo vsakovrstnih ur m strojev po zmerni ceni.
Garancija  9
SAIMHIM
V Carici — Nunska ulica 14-16 — V Carici
Prodajalnica
in
edina mehanična
popravlj silnica
šivalnih strojev
Bre* konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe od gld. 32 naprej.
V zalogi imata tudi dvokolesa, puške ,-n samokrese.
Domača slovenska gostilna
?-?**'^.ttttu
v Trstu v ulici Soiitario it. 12
toči dobro, črno in belo vipavsko, Istrsko In okolieaiisfco Tino. Daja se tudi vino na debelo krem ar-jem in družinam po znižani ceni,— Kuhinja Je preskrbljena z vsem potrebnim. Postrežba točna. Cena primerna, Za mnogobrojni obisk se priporoča uilani Fran Valetfč, kremar.
P. Drašček
trgovec z jedilnim blagom
t Stolni ulici št. 2. t Gorici priporoča se p. n. .v "venskemu občinstvu v 64                  Gorici in z dežele.
Prodaja kavino prlmeso iz  tovarna
ARNOLD & GUTMANN z Dunaja. Zaloga zvepleak družba sv. Cirila fn
i Anton Fueelj »
•§5                  brivec                   *j|
jg     na Travniku št. 21.      j|
IS  Priporoča se  si.  občinstvu v mestu   5^
t«  in na deželi za dobro in hitro   po-  J*
•§!  strežbo. Prodaja tudi   različne   pro-  iJ^
•$j  fumerije  za dame   in  gospode  po  Hff
$t      .              najnižji ceni.                      gg»*
.ag   Ur- Na Travniku štev. 21. -%«  {g.
Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svelinjo No Ivovski razstavi s prvo »eno - »rebrno svetinjo
%t
TI—iT
Razglednice
krasno dovršene o d 20—25 gld. 19G0. Naročila sprejema Anton Jctrkic, fotograf v Gorici. Ka željo pride fotografirat sam in sicer brezplačno. Nobeden kraj naj bi ne zamudil te ugodne prilike, v tem ko sp ilustruje celi svet na razglednicah.
Anton Obidič,
čevljar
v Semeniški uliel štev. 4 JS^" v Gorici, """^fll
priporoča se
za raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode. Naročila so izvršuje hitro.
PoŠte na slovenska družina v Gorici
sprejme na stanovanje 2 učenca
do 12 let stara.
V družini sla odrasla srednješolca, katera lahko poučujeta učenca,   .
Več se izve pri našem upravnišlvu.
Karol PraščiK,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih .cenah."
D:bi ž«
povsod
pripoznano najbolje sredstvo za čiščenja zob.
Xy3E3CtS;X3rX3 Kava družbe sv„ <
Tovarna vzornih telovadnih priprav ŠOB. HINDTŠ-iR,
v Pragi na Smihovu
(Praha-Smichov) Vinohradska ulico čislo 816. se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskib in šolskih telovadnic
|io najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoioču-očih spričal domačih in inozemskih.                             i
Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, plačuje • se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
J/avadns priprave so vedno y zalogi.
Ceniki, prorafum in načrti za popolne telovadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnin« prosto.                                                                  — 3
Poprave izvršuje po najnižjih cenah.
OGLAS.            ~
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem po 17-lelnem praktičnem svojem delovnnju v prvih goriških izdelovalnicah utež otvoril
v Senneiiiški ulici štev. 8
lastno zalogo z isrfefovalnico tehtnic raznovrstnih sistema« in višino, v kateri izvršujem vsa naročita, ki spadajo v to stroko, kar naj-
ailjeje in po najnižji ceni. Reference o izvršenem delu more dali siavno županstvo v Št. Andrežu, kjer sem izdelal občinsko tehtnico.
Prevzemam v mehanično popravo vsakovrstne uleže, kolesa, šivalne stroje in slične reči.
Imam glavno zalogo koles prvih amori-kanskih sistemov, katera so pripoznana najboljša. — Vedno pripravljen na izvrtf-ev se belež udani
KAROL K01HEL,
02—6                                v Semeniški ulici številka 8
Cenjena gospodinja
P3
Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, nmpak zahteviijte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugaja!, to jo iz ciste cikorijske in stadove tvarine napravljena domača „Kava" in „8ladna kava družbe sv. Cirila in Matoda".
Dobiva se povsod! Glavna zaloga pri: Iv. JebaČiniil v  Ljubljani.
ffij53HSSr3    Sladna kava družbe svTcirlla in Metoda!    gj^JSSrjS^Cl
M
$m&Šti^
Velika zaloga vsakovrstnega modernega pohištva
Anton Breščak v Gorici
Gosposka ulica št. 14.
HofMiln zalojta jmdob na plalim iu Sipe /. različnimi okvirji, ogledala vsak'.' velikosti Icr preproge za okna. Iliizlirnr« slolice iz trnja in po nomakem floau, prisebno zu jedilne sobe. Blazine na h'rune iu afriške trave z žimutni in platnom na izbein b»r razne lajn>carije. Sprejema nnrorila rnznili diviuinv ler naroČila od pripmsle do. najlhieje jedilne, spi.lue in |>r)Hi!(ne sobe od prvih mizarskih mojstrov, posebno orl odlikovane Črni^ojev«' delavnice v (iorii-i.
Iteii, katere sr; ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izberi eenikov v najkiajSem ('asu.
fJ.ije sn tudi na obroke, bodisi tedenske ali meso iv. Pošilja se tudi izven (Jerici' po železnici in narobroriih.
Zahteva naj se popis in cenik leposlovnih-in drugih knjig iz naše zaloge, katerega pošiljamo-franko kamorkoli.

.GORIŠKA TISMNA- A. CABRSCBK V COHICI
\C3J          ^    (Ustanovljena leta 1893.)
Gosposka ulica št. 9.
t
(Ustanovljena leta 1893.)
-     &
je najmoderneje  urejeni  tiskarski  zavo.-.   kjer  se  izgotavlja  vsako najfineje iit elegantno tlelo  v najkrajšem časa po jako
kulantnih cenah, kakor:
HW* Brošure v vseli oblikah in jezikih v modernih in trdnih platnicah, diplome za častne občane in druge enake prilike v najrazličnejših barvah, trgovske račune, pisma in zavitke s firmo, cenike, društvene vsparede in vabila na kartonu ali papirju, posetnice najelepntneje kakovosti v škatljah z zavitki, poročna in zaročna naznanila v veliki izberi in vseh mogočih oblikah, plesne vsporede, osmrlnice itd. itd.
fc
D začetku šolskega
J-p^taLaLraa?2&fc'N*^w potrebne šolske tiskovine
v slov., hrv. in Hal. jeziku za Goriško in Istro, nadalje za izdelovanje uradnih zavitkov [kuvertJ v različnih
oblikah in kakovostih.
Velika zaloga izgotovljenih tiskovin
za c, kr. okrajna glavarstva, županstva, sodnije, notarje, šolske, cerkvene in druge urade.
V naii založbi imamo te-Ie časopise:
t/Soea", celoletna naročnina stane gld. 6'-, izhaja dvakrat na teden. — „Primoree", celoletna naročnina stane gld. f'20,
izhaja^ trikrat mesečno,  na osnvh straneh.  — »adriutisehe Post", list, kateremu je namen proučevati druge narode in
višje Kroge o naših razmerah, celoletna naročnina stane gld. 2'—, polletna gld. f*L0. — „Slovanska knjižnica", izhaja
6. leto ler je izšlo do sedaj 88 snopičev iK.jrazličneje vsebine, celoletna naročnina stane gld. f'80,
..Salonska kniižnica" za odrasle iz,1N*v n* '¦ofenlh r»>k»h- *. fcnjte* ».o t« i«mk«", novele in crtir«.
V teku  jedneg-, meseca izide interesantno gradivo za III. knjigo.
knjiga,  katera prinese Šekšpirovo žaloigro „HAMLET",
JEH-HUR", roman iz časov Kristusovih.
— Pripravljeno je jako

Mehko vezan gld. 1-30, trdo vezan gld. 1-65 s poštnino. Ker je ta knjig'* interesantne vsebine je postalo
obče zanimanje tako, da imamo le malo izvodov več v ralogi.  Kdor že;   se imeti to knjigo, opozarjamo,
da si io za časa omisli.
„Rusko- slovenski slovar in slovnica"
Sestavil M. M. Hostnik.

Cena mehko vezanemu gld. P50, trdo vezanemu gld. /'SC, poštnina W kr. veš.   -^(B        j