
Savinjske novice št. 52, 28. december 2018
2
Oglasi
Tema tedna:    
Posameznikom in družinam 
pomagajo številni mali in veliki donatorji  ...... 4
Srečanje IO SLS v Juvanju: 
Priprave na evropske volitve, 
kongres in tabor stranke v teku  ........................... 6
3. razvojna os: 
Popravljena časovnica razjezila Korošce  ........ 7 
Koncert Glasbene šole Nazarje: 
S Polarnim vlakom vse do 
Severnega pola in Božička  .................................... 10
Deos Center starejših Gornji Grad: 
Miklavž v družbi zbora 
na obisku pri stanovalcih  ........................................ 14
Zavod Stanislava:
Na ogled bogata zbirka jaslic 
iz številnih obdobij in materialov ....................... 15
Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka-
lo, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto L, št. 52, 28. december 2018. Izhaja vsak 
petek. Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinj-
ske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glav-
ni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: 
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 
4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-
791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.
savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. 
Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 52, 28. december 2018 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
V jubilejno leto z mislimi o dobrodelnosti
Božično-novoletni prazniki so vsako leto čas, 
ko se večina ljudi v razvitem svetu »za trenutek« 
ustavi in se v tem trenutku pozornosti do svojih 
bližnjih zave tudi tega, da v njihovi neposredni 
okolici živijo posamezniki ter družbene skupine, 
ki iz različnih razlogov nimajo pogojev za dostoj-
no življenje oziroma imajo potrebe, ki jih sami ne 
morejo zadovoljiti. Zato so v tem času, ko ljudje 
znajo pretiravati z nakupovanjem, praviloma us-
pešne tudi različne dobrodelne akcije. Slednje so 
sicer vse pohvale vredne, vendar le do točke, ko 
dobrodelnost postane potuha za državo, ki ne po-
skrbi za sistemske rešitve na področjih, kjer bi bi-
lo to potrebno. Najbolj pogosto se tovrstni prime-
ri dogajajo na področju zdravstva. 
V Sloveniji ta čas poteka kar nekaj dobro-
delnih akcij, preko katerih je na različne načine 
mogoče pomagati pomoči potrebnim. Na prvem 
mestu morda velja omeniti projekt Anina zvez-
dica, ki sicer poteka čez celo leto, a so v decem-
brskem času še posebej aktivni in marljivi, ko v 
svojih zbirnih centrih v pakete zavijajo hrano z 
daljšim rokom uporabe in z njo skušajo obdari-
ti čim več družin. 
V Sloveniji je več kot 50 tisoč otrok, ki živijo 
na pragu revščine, so ugotovile prijateljice Alia, 
Ana in Vanja, ki so leta 2013 začele z dobrodelno 
akcijo Trije zimski botri. »Vsak otrok ima sanje in 
želje in številni med njimi verjamejo, da jim bo 
kakšno skrito željo uresničil vsaj eden od dobrih 
zimskih mož,« so zapisale na spletni strani, kjer 
lahko postanete zimski boter tudi vi. 
Bolnim, brezposelnim, družinam z nizkimi do-
hodki in še komu je priprava na zimo težak iz-
ziv. V podjetju Alpina zato izvajajo akcijo Poda-
ri svoj par, saj so opazili veliko povpraševanje 
posameznikov, družin in dobrodelnih organiza-
cij po brezplačni obutvi. Ves oktober so skupaj z 
Zvezo prijateljev mladine Slovenije tretjo sezono 
zapored zbirali rabljene čevlje, ki so jih popravi-
li, pokrpali, očistili in jih bodo podarili tistim, ki 
jih potrebujejo. 
Pod okriljem Zveze prijateljev mladine Lju-
bljana Moste-Polje že od leta 2010 poteka pro-
jekt Botrstvo v Sloveniji, preko katerega poma-
gajo otrokom in mladostnikom iz socialno šibkih 
družin, ki potrebujejo dodatno podporo in po-
moč za izboljšanje kakovosti življenja. Ob vsem 
tem seveda ne smemo prezreti aktivnosti, ki jih 
na tem področju stalno izvajata Rdeči križ Slo-
venije in Karitas.
Z mislimi o dobrodelnosti se poslavljamo od 
leta 2018 in vstopamo v novo leto, ki bo za Sa-
vinjske novice jubilejno, praznovali bomo na-
mreč 50 let izhajanja zgornjesavinjskega ča-
sopisa. V letu 2019 vam želim vse najboljše in 
upam, da se srečamo na katerem od dogodkov, 
ki jih bomo pripravili v sklopu praznovanja.
(ML)
(BR)
(ŠS)
Savinjske novice št. 52, 28. december 2018
4
Tema tedna
DECEMBER JE MESEC DOBRIH DEL
Posameznikom in družinam pomagajo številni mali in veliki 
donatorji
Ilka Kramer Marolt, 
sekretarka Območnega združenja 
Rdečega križa Zgornje Savinjske 
doline:
»V okviru organizacije Rdečega 
križa Slovenije v dobrodelnih akci-
jah skozi vse leto socialno ogrože-
nim posameznikom in družinam po-
magajo številni mali donatorji. Vsak 
prispevek, še tako majhen, je na-
mreč dobrodošel. V zadnjih letih se 
predvsem ob prihajajočih decem-
brskih praznikih vse pogosteje do-
gaja, da se na našo območno zdru-
ženje obračajo ljudje, ki želijo poma-
gati družinam v stiski. Želijo namreč, da jim pomagamo poiskati primerno 
družino, ki potrebuje in bi tudi sprejela pomoč. 
Načini pomoči so različni. Nekateri donatorji želijo družino, kateri bo-
do pomagali, osebno spoznati in jim pomagati pri nakupu daril, oblačil in 
ostalih potrebnih stvari za otroke oziroma za vso družino. Drugi spet se 
odločijo za plačilo položnic, skratka različno. V vseh primerih pa je njihova 
pomoč res vredna pohvale.«
Zgornjesavinjčani so v vseslovenski akciji Božiček za en dan 
prispevali darila za izbranega otroka ali starostnika iz socialno 
šibkega okolja. (Foto: Marija Šukalo)
December je praznični čas ob-
darovanj in dobrodelnosti. To je tu-
di obdobje, ko nekateri finančno ali 
drugačno stisko še močneje čuti-
jo, zato zanje potekajo številne do-
brodelne akcije in prireditve. Dej-
stvo je, da Zgornjesavinjčani radi 
pomagajo in stopijo skupaj v času 
večje nesreče ali posameznikove 
stiske. V dolini se tudi v teh dneh 
odvijajo dobrodelne aktivnosti.
POMAGAJO VELIKE 
HUMANITARNE ORGANIZACIJE …
Številni dobrodelni projekti hu-
manitarnih organizacij, kot so Rde-
či križ Slovenije, Karitas, Zveza pri-
jateljev mladine Slovenije in njiho-
vih območnih organizacij ter neka-
terih posameznikov so prepoznav-
ni po vsej državi. V prazničnem de-
cembru potekajo zbiranja obleke, 
hrane ali daril za otroke. Že dob-
ro zasidrana med Zgornjesavinjča-
ni je tudi vseslovenska akcija Boži-
ček za en dan, v kateri prispevajo 
darila za izbranega otroka ali sta-
rostnika iz socialno šibkega okolja. 
Na zbirnem mestu na Rečici ob Sa-
vinji so letos zbrali preko 60 daril-
nih paketov. 
… IN RAZLIČNA DRUŠTVA TER 
POSAMEZNIKI
Med drugimi so se tudi gledališč-
niki Kulturnega društva Gornji Grad 
odločili pomagati. Tako vabijo na 
prednovoletno predstavo Diagnoza: 
Fotr!, s katero bodo zbirali sredstva 
za PGD Bočna, natančneje za izgra-
dnjo garaže za novo gasilsko vo-
zilo. Med posamezniki, ki delujejo 
dobrodelno v širšem okolju, velja 
omeniti Nazarčana Daliborja Mati-
jevića in njegovo socialno podjetje 
Robin food, svojo dejavnost pa us-
merja tudi v dobrodelnost.
DOBRODELNOST TUDI V ŠPORTU
Prava dobrodelnost se začne v 
lokalnem okolju in traja skozi vse 
leto. Zgornjesavinjčani so poma-
gali že številnim domačinom, ki so 
se znašli v eksistenčni stiski. Pod-
jetja in posamezniki so pomagali 
graditi hiše, kupiti drage medicin-
ske pripomočke in sofinancirali te-
rapije za invalidne osebe. 
Lokalne skupnosti so ob sti-
skah sokrajanov zelo odzivne. Do-
brodelne prireditve so dobro obi-
skane. V decembru poteka že tra-
dicionalna prireditev Športnik leta 
Zgornje Savinjske doline. Z udelež-
bo občinstvo podpre vse športnike 
naše doline. Poleti je potekal dru-
gi Maraton Savinja. Organizator-
ji, društvo T.E.A.M., ob tem zbirajo 
sredstva za poletne počitnice ot-
rok iz socialno ogroženih družin. 
Poleg tega veliko športnih dru-
štev preko celega leta organizira 
dobrodelne tekme, na katerih zbi-
rajo sredstva za pomoči potrebne 
domačine. Pomagajo tudi nekateri 
prepoznavni športniki, ki prihajajo 
iz Zgornje Savinjske doline, tako je 
slovenski reprezentant in bivši ka-
petan ljubljanske Olimpije Mozirjan 
Antonio Mlinar Delamea, ki živi v 
bližini Bostona in igra za klub New 
England Revolution, lansko leto mo-
zirskim nogometašem podaril 15 
nogometnih žog vrhunske kvalitete.
ZGORNJESAVINJSKE ŽUPNIJE 
POMAGAJO MISIJONOM 
Vsako leto je zelo uspešna akci-
ja Rdečega križa Drobtinica, v ka-
teri zbirajo sredstva za šolarje na 
lokalni ravni. Tudi župnijske Karitas 
uspešno zbirajo sredstva za ljudi 
v stiski. V Mozirju so v minulih le-
tih v ta namen organizirali številne 
dobro obiskane dobrodelne kon-
certe. Župnije pomagajo še misi-
jonom po svetu. Tako je septembra 
v Solčavi potekala dobrodelna mi-
sijonska tombola, pri njeni organi-
zaciji so sodelovale vse zgornjesa-
vinjske župnije. Zbrana sredstva 
so namenili misijonu na Madaga-
skarju. V mozirski župniji pa so v 
okviru misijonskega projekta Ka-
zahstan pomagali pri obnovi misi-
jonske cerkve. 
TUDI DOBER SOSED JE 
DOBRODELEN ČLOVEK
Dobrodelni so tudi števil-
ni krvodajalci, ki darujejo kri na 
krvodajalskih akcijah. Zaščitniki 
živali v zimskem času skrbijo, da 
so živali na toplem. Dobrodelen 
je pravzaprav tudi vsak sosed, ki 
nudi sosedsko pomoč tistim, ki jo 
potrebujejo. 
Po podatkih Nacionalnega in-
štituta za javno zdravje, ki je prou-
čeval sosedsko povezanost po ob-
Preko 70 odstotkov 
ljudi v občinah Zgornje 
Savinjske doline dobi 
sosedsko pomoč, kadar jo 
potrebuje. 
činah v letu 2015, so Zgornjesavi-
njčani dobri sosedje. Kot kaže-
jo podatki, kar preko 70 odstotkov 
ljudi v naših občinah dobi sosed-
sko pomoč, kadar jo potrebuje. 
Tatiana Golob
(Foto: TG)
Savinjske novice št. 52, 28. december 2018 5
Tema tedna, Aktualno
ZBIRNO MESTO ZA PROJEKT BOŽIČEK ZA EN DAN TUDI NA REČICI OB SAVINJI
Škatla za nasmeh na obrazu in iskrico v očeh
V Medgen borzi na Rečici ob Savinji so »zgornjesavinjski božički« 
pustili več kot 60 paketov, ki jih bodo prejeli otroci in starostniki iz 
različnih krajev Slovenije. (Foto: Marija Šukalo)
V decembrskih dneh so v Med-
gen borzo na Rečico ob Savinji 
»božički za en dan« prinesli več 
kot 60 paketov. S tem so prispeva-
li darilo za izbranega otroka ali sta-
rostnika iz socialno šibkega oko-
lja. Na letošnjem seznamu je več 
kot enajst tisoč otrok in skoraj ti-
soč starostnikov. Med njimi je sko-
raj sto otrok in starostnikov iz na-
še doline. 
DAROVALCI NE OBDARUJEJO 
POVSEM ANONIMNEGA 
PREJEMNIKA
Dobrodelna akcija se je »rodi-
la« pred šestimi leti in temelji na 
humanitarnosti, ustvarjalnosti in 
osebnem pristopu. Darovalci na-
mreč ne obdarujejo povsem ano-
nimnega prejemnika. Poznajo nje-
govo ime, spol, starost in regijo, 
vljeno z mislijo na obdarovanca. »Ta-
ko ne gre samo za črtanje s sezna-
ma, ampak za temeljit razmislek o 
tem, kakšno darilo bi nekomu nari-
salo nasmeh na obraz. Pravilnik pro-
jekta namreč določa, da naj otroško 
darilo vsebuje šest stvari: nekaj za 
crkljanje, za šolo, igranje, pripomo-
ček za osebno higieno, kos oblačila 
in nekaj sladkega. Starostniki pa naj 
prejmejo nekaj uporabnega in slad-
kega,« so zapisali na svoji spletni 
strani pobudniki akcije. 
VEČ PREJMEJO KOT DAJO
Zgornjesavinjski »božički« so 
mnenja, da s takim dejanjem več 
prejmejo kot dajo. Menijo, da ni 
večjega zadovoljstva kot dejstvo, 
da lahko narišeš nekomu nasmeh 
na obraz in prižgeš iskrico v očeh. 
Marija Šukalo
iz katere izhaja. S temi podatki so 
vpisani na seznamu, ki je objavljen 
na spletni strani www.bozicekza-
endan.si. 
DARILA SESTAVLJENA Z MISLIJO 
NA OBDAROVANCA
Organizatorji si prizadevajo, da 
»božički« pripravijo darilo, ki je sesta-
TEDEN KARITAS – MLADOST IZ KORENIN MODROSTI
Mladi želijo začutiti, da jih jemljemo resno
Janez Kobal je poudaril, da je poslanstvo Karitas ponuditi mladim 
nove možnosti za izzive. 
(Fotodokumentacija Župnijske karitas Mozirje-Šmihel)
Letos je vseslovenski teden Ka-
ritas potekal pod geslom Mladost 
iz korenin modrosti. Obeležili so 
ga tudi v Župnijski karitas Mozir-
je-Šmihel. Z njim so organizatorji 
predstavili povezanost med mladi-
mi in starejšimi. 
PRIPRAVILI VELIKO AKTIVNOSTI
Po besedah vodje župnijske ka-
ritas Alenke Brezovnik so pripra-
vili veliko aktivnosti, v katerih so 
sodelovali med seboj tako mla-
di kot starejši. Obiskali so starejše 
in bolne in se udeležili romanja na 
Slomškovo Ponikvo. 
Osrednja njihova prireditev je 
bilo predavanje izolskega župnika 
Janeza Kobala. Ta je poudaril, da 
je poslanstvo Karitas ponuditi mla-
dim nove možnosti za izzive. Tako 
bodo lahko dejavno sodelovali pri 
izgradnji družbe, ki bo bolj pravič-
na, solidarna, ki bo bolj spoštovala 
dostojanstvo ljudi. 
STAREJŠI NAJ SPREJEMAJO IDEJE 
MLADIH 
»Mladi so danes dostikrat spre-
gledani in ubogi, ker ta svet gra-
di na kulturi izločevanja in zavra-
čanja, trgovanja z logiko – imeti 
vedno več in metanja stran, zavre-
či. Prisluhnimo jim, pustimo jim, da 
povedo svoje doživetje, svoje stra-
hove in bolečine. Mladi želijo začu-
titi, da jih jemljemo resno, da imajo 
svoje mesto in priložnost. Za njim 
si moramo vzeti čas. S tem poka-
žemo, da jih cenimo in jih spreje-
mamo takšne,  kot so,« je med dru-
gim povedal Kobal. Mladi namreč 
v družbi iščejo priložnosti, v kate-
rih se lahko izkažejo in osebnostno 
rastejo. Starejši pa so povabljeni, 
da ideje mladih sprejemajo in jim 
zaupajo.
DOBRODELNI SKOZI VSE LETO
V mozirski karitas seveda niso 
aktivni samo v omenjenem ted-
nu. Skozi vse leto skrbijo za bol-
ne in onemogle ter socialno šibke. 
Njihovo pomoč v različnih oblikah 
lahko potencialni uporabniki poiš-
čejo v času tedenskega dežurstva. 
Marija Šukalo
ZLTC GOLTE 
Center ponovno naprodaj 
Zimsko letni turistični center 
Golte je ponovno naprodaj. Ve-
činska lastnica družba Sicom In-
vest ga je ponudila v odkup obsto-
ječim delničarjem. Družba Golte pa 
je z ljubljansko nadškofijo podpi-
sala sporazum o ureditvi medse-
bojnih odnosov. Po pisanju Dnev-
nika je nadškofija proti družbi pred 
časom vložila tožbi, ki ju je po spre-
jetju sporazuma umaknila. 
Tako sta družba in nadškofija 
določili obseg koriščenja zemljišč 
in nadomestilo za uporabo. Dogo-
vorili sta ureditev služnosti, stav-
bnih pravic, način medsebojne-
ga dogovarjanja in urejanja odno-
sov. Pri tem gre za razvoj turistične 
dejavnosti in načrtovane investici-
je. Ministrstvo za okolje in prostor 
je izdalo delno odločbo, s katero so 
bila nadškofiji vrnjena zemljišča, 
na katerih obratuje smučišče Gol-
te, in to po skoraj 27 letih postopka 
denacionalizacije. 
IS
Savinjske novice št. 52, 28. december 2018
6
Politika, Organizacije
SREČANJE IZVRŠILNEGA ODBORA SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE V JUVANJU
Priprave na evropske volitve, kongres in tabor stranke v teku
Del izvršilnega odbora SLS s predsednikom Marjanom Podobnikom (tretji z desne) in 
evropskim poslancem Francem Bogovičem (levo) na srečanju v Juvanju (foto: Marija Lebar)
Izvršilni odbor Slovenske ljudske stranke 
je na srečanju, ki so se ga udeležili tudi člani 
stranke z našega območja in je potekalo v Šport 
centru Prodnik v Juvanju v torek, 18. decembra, 
podprl predlog predsednika stranke Marja-
na Podobnika o skupnem oblikovanju liste za 
evropske volitve s stranko NSi. Potrdili so še ne-
katere druge prioritete. 
SKUPAJ NA EVROPSKE 
VOLITVE
Kot je predlagal Podobnik in je predlog potr-
dil izvršilni odbor, bodo oblikovali pobudo No-
vi Sloveniji – krščanski demokrati (NSi) za za-
četek formalnih pogovorov o skupni listi za 
evropske volitve. Volitve evropskih poslancev 
bodo namreč maja prihodnjega leta. IO SLS je 
ob tem odprl tudi kandidacijski postopek za 
oblikovanje liste kandidatov SLS za evropske 
volitve. 
Pobuda za začetek uradnih pogovorov z 
NSi za skupno listo za evropske volitve izha-
ja iz prepričanja SLS, da v Sloveniji potrebuje-
mo več sodelovanja za boljše izkoriščanje pri-
ložnosti, ki jih imamo tako v državi in družbi kot 
tudi v politiki.
Obravnavali so tudi priprave na kongres SLS 
in tabor stranke aprila in maja prihodnje leto 
ter aktualna vprašanja, povezana s korišče-
njem evropskih sredstev. 
Podobnik je ob tem dejal: »Na tem področju 
se sedaj ugotavlja, da so bile storjene velike 
napake, ki bodo lahko predstavljale precejšnjo 
škodo za Slovenijo. Nedopustno je, da se iz rok 
spušča evropska sredstva, ki so nam na razpo-
lago. Želimo jasno povedati, da je to nespreje-
mljivo in da bomo terjali odgovornost in trans-
parentno in odgovorno delo za naprej.« 
PROTI SIROMAŠENJU PODEŽELJA
Na srečanju so podprli tudi pobudo poštnega 
sindikata za ohranjanje enot pošte po Sloveniji, 
ker je to zelo pomembno za podeželje. »Enako ve-
lja za bančne poslovalnice, da se te ohranijo oziro-
ma ustrezno nadomestijo tam, kjer jih zaradi raci-
onalizacije banke zapirajo. Vse to je za ohranitev in 
razvoj podeželskih občin izjemnega pomena, da se 
kakovost življenja na podeželju ne poslabšuje, am-
pak se, če se le da, izboljšuje,« je še dejal Podobnik. 
Marija Lebar
LJUBNO OB SAVINJI
Projekti LAS pomemben dejavnik razvoja podeželja 
Nejc Slapnik je srečanje popestril z duhovito predstavljeno 
zgodbo o vodi.
V četrtek, 13. decembra, je na 
Ljubnem ob Savinji potekal 3. iz-
redni zbor članov Društva za ra-
zvoj slovenskega podeželja (DR-
SP) in posvet o rezultatih izvaja-
nja projektov sodelovanja Lokal-
no akcijskih skupin (LAS). Ob tem 
sta bila podrobneje predstavljena 
projekta sodelovanja Vodne zgod-
be Kamniško-Savinjskih Alp in In-
tegralni turistični produkt zeliščar-
ske dediščine, ki ju izvaja LAS na-
šega območja. 
O NAČRTIH DRUŠTVA ZA 
PRIHODNJE LETO 
Dogodka se je udeležilo preko 
40 udeležencev, ki jih je uvodoma 
pozdravil Franjo Naraločnik, žu-
pan občine Ljubno in predsednik 
LAS Zgornje Savinjske in Šaleške 
doline (ZSŠD). Člani društva in 
predstavniki koordinacijskega od-
bora pri kmetijskem ministrstvu so 
pregledali program dela DRSP za 
prihodnje leto ter obravnavali ak-
tualno problematiko lokalnega ra-
zvoja, ki ga vodi skupnost (CLLD). 
Sledil je posvet o rezultatih izva-
janja projektov sodelovanja LAS s 
poudarkom na predstavitvi projek-
tov LAS ZSŠD.
LAS Z NAJVEČ PROJEKTI 
SODELOVANJA 
LAS našega območja izmed 
vseh slovenskih LAS izvaja največ, 
kar pet, projektov sodelovanja. 
Njegovo delovanje sta predstavili 
Ivica Orešnik in Tamara Danijel 
iz Zavoda Savinja, vodilnega par-
tnerja tukajšnje LAS. 
Orešnikova je povedala: »Skup-
no smo do sedaj prijavili devet 
projektov sodelovanja. Pet jih iz-
vajamo, od enega smo po potr-
ditvi odstopili, enega nismo do-
bili odobrenega, prijavili pa smo 
še dva projekta, ki pa sta še v pre-
gledu.« 
ZANIMIV PRIKAZ VODNIH IN 
ZELIŠČARSKIH ZGODB.
Iz konferenčnih prostorov so 
se prisotni sprehodili do bližnje 
Savinje, kjer so bili priča zanimivi 
interpretaciji zgodb dveh projek-
tov sodelovanja naše LAS. Marko 
Slapnik in Nejc Slapnik iz Zavo-
da Poseben dan sta na izviren 
način predstavila Vodne zgodbe 
Kamniško-Savinjskih Alp, Aman-
da Kladnik in Maja Žerovnik iz 
Zavoda Mesto na vasi pa Inte-
gralni turistični produkt zeliščar-
ske dediščine. Prikaz obeh pro-
jektov skozi zgodbo je prisotne 
navdušil in pokazal, da je inter-
pretacija naravne in kulturne de-
diščine lahko tržna niša na po-
dročju turizma, ki je še premalo 
izkoriščena. 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 52, 28. december 2018 7
Iz občin, Politika, Organizacije
3. RAZVOJNA OS 
Popravljena časovnica razjezila 
Korošce
Dars je ministrstvu za infra-
strukturo predstavil noveliran ča-
sovni načrt izgradnje severnega 
dela tretje razvojne osi, po kate-
rem bi odsek Velenje–Slovenj Gra-
dec začeli graditi šele konec leta 
2020. Po lani poleti sprejetem pro-
tokolu bi se morala gradnja koro-
škega dela ceste začeti graditi ko-
nec prihodnjega leta. Kakšna pa 
bo usoda odseka od Šentruperta 
do Velenja?
ROKI V PROTOKOLU NEREALNI?
V lani sprejetem protokolu, ki ga 
je takratni infrastrukturni minister 
Peter Gašperšič podpisal s pred-
stavniki Koroške in Savinjsko-ša-
leške regije, se roki za izgradnjo bi-
stveno razlikujejo od novelirane-
ga predloga. Po predstavljenem 
predlogu Darsa se začetek grad-
nje odseka Velenje–Slovenj Gra-
dec, predviden za konec leta 2019, 
zamika za eno leto, medtem ko je 
dokončanje gradnje tega odseka, 
ki je v protokolu predvideno v le-
tu 2023, po novem predvideno v le-
tu 2026. Dars, ki poudarja, da ni bil 
podpisnik omenjenega protokola, 
pravi, da je bila obstoječa časovni-
ca nerealna
NEZNANA PRIHODNOST ODSEKA 
OD ŠENTRUPERTA DO VELENJA
Ob tem je negotova tudi priho-
dnost vmesnega odseka, to je od-
seka od avtoceste oziroma od Šen-
truperta do Velenja, za katerega je 
vložena zahteva za ustavno preso-
jo državnega prostorskega načrta. 
Dejavnosti glede projektiranja tega 
odseka so zaradi tega prekinjene. 
Po informacijah naj bi ustavno so-
dišče odločitev o tem sprejelo pred-
vidoma spomladi prihodnje leto, je 
povedal Aljaž Verhovnik, član od-
bora za izgradnjo 3. razvojne osi in 
koordinator mladinske iniciative za 
3. razvojno os.
O zadevi bodo obvestili predse-
dnika vlade Marjana Šarca, seda-
nja infrastrukturna ministrica mag. 
Alenka Bratušek, ki zatrjuje, da je 
3. os eden prioritetnih projektov, 
pa je bila v tem času odsotna, saj 
je bila na srečanju v Bruslju. 
Marija Lebar
SPODNJE KRAŠE
Zaključili delno prenovo vodovoda 
Dela na prenovi vodovodnega omrežja v Spodnjih Krašah 
(fotodokumentacija Občine Nazarje) 
Občina Nazarje v skladu s svo-
jo usmeritvijo postopno in na po-
sameznih najbolj nujnih odsekih 
izvaja modernizacijo obstoječega 
vodovodnega omrežja. To jesen so 
potekala dela na vodovodni nape-
ljavi hkrati z rekonstrukcijo ceste 
Spodnje Kraše–Brdo in preko Dre-
te v Spodnjih Krašah, ki so jih prav-
kar zaključili.
UREDILI ŠE PRIKLJUČKE IN 
POSTAVILI HIDRANT
Občinska uprava je ugotovila, da 
je smiselno, da se v času obnove 
prvega dela omenjene ceste sko-
zi vas zamenja del lokalnega vo-
dovodnega omrežja v dolžini ma-
lo manj kot 500 metrov. Ob tem so 
izvajalci del uredili še priključke in 
postavili hidrant za zagotovitev po-
žarne vode. 
NAPRAVILI PODVRTANJE V 
DOLŽINI 70 METROV
Ker se je kazala nevarnost, da bi vo-
dovodno cev, ki je bila napeljana pre-
ko Drete in ni bila več vkopana v dol-
žini treh metrov, nepredviden dogo-
dek lahko poškodoval, so sklenili pod 
dnom Drete napraviti podvrtanje v dol-
žini 70 metrov in namestiti novo cev. 
Dela sta izvajala Komunala Mozirje in 
Gradbeništvo - posredništvo Ribežl 
Samo s. p. Za investicijo napeljave no-
ve cevi pod Dreto je občina iz proraču-
na namenila okoli 9 tisoč evrov.
Marija Lebar
9 tisoč evrov
je stala napeljava nove cevi 
pod Dreto v Spodnjih Krašah.
SOCIALNI DELAVCI OPOZARJAJO NA TEŽKE DELOVNE RAZMERE
9. januarja se obeta opozorilna 
stavka centrov za socialno delo
Neprimerne in nevzdržne delov-
ne razmere, v katerih naj bi zad-
nje obdobje delali socialni delav-
ci na centrih za socialno delo, so 
povod za opozorilno stavko, ki jo 
bodo centri izvedli 9. januarja. Če 
se ministrstvo na njihova opozori-
la ne bo odzvalo, načrtujejo obsež-
nejšo stavko.
ZAPOSLENI NA CENTRIH 
PREOBREMENJENI Z DELOM
Obremenitve čutijo tudi zapos-
leni na mozirski enoti, o tem smo 
v našem časopisu pisali nekaj šte-
vilk nazaj. Takrat je pomočnica di-
rektorice CSD Savinjsko-Šaleška, 
Marjana Veršnik Fale povedala, 
da pogoste spremembe zakono-
daje prinašajo dodatne obremeni-
tve in obveznosti za zaposlene, po-
leg tega je tako težje načrtovati de-
lo na daljši rok. 
Kot opozarjajo v konfederaci-
ji Pergam, bi bilo treba za norma-
lizacijo razmer na centrih zaposli-
ti najmanj 300 dodatnih delavcev, 
le tako bi se vzpostavile minimalne 
razmere za kakovostno opravlja-
nje dela. Slovenija namreč po dele-
žu zaposlenih v socialnem varstvu 
močno zaostaja za povprečjem 
Evropske unije, poleg tega je mi-
nistrstvo za delo že pred desetle-
tjem predvidelo normative za po-
večanje števila zaposlenih v cen-
trih za 30 odstotkov. Sklep o ome-
njenih normativih do sedaj še ni bil 
uresničen.
NAPOVED STAVKE PRESENETILA 
PRISTOJNO MINISTRSTVO
Iz ministrstva za delo, družino, 
socialne zadeve in enake možnos-
ti so sporočili, da so v zadnjem ča-
su sprejeli več ukrepov za ureditev 
razmer na centrih, zato so nad na-
povedjo stavke presenečeni. Kot 
pravijo, so bili centri v zadnjih dveh 
letih kadrovsko okrepljeni za več 
kot 11 odstotkov, dodatne delav-
ce je ministrstvo zagotovilo tudi v 
okviru javnih del za leto 2019. Mini-
strica za delo Ksenija Klampfer je 
po napovedi stavke takoj organizi-
rala sestanek, na katerem je mini-
strstvo podalo predloge za rešitev. 
Tatiana Golob
Savinjske novice št. 52, 28. december 2018
8
Kultura, Oglasi
VEČER SLOVENSKE POPEVKE Z MEPZ KD LJUBNO OB SAVINJI
Z Ljubenci »Na vrhu nebotičnika« v Nazarjah
Franjo Naraločnik (levo) in Damjan Žvipelj sta ob spremljavi ljubenskih pevcev zapela 
popevko Ota Pesnerja in z izvedbo navdušila vse v dvorani. (Foto: Tatiana Golob)
Ne, ne gre za šalo, čeprav je dvorana v Do-
mu kulture Nazarje pokala od smeha. Ne gre ni-
ti za gradbeni projekt, ki bi ga v Nazarjah izvajali 
Ljubenci. Gre pa za dobro medobčinsko sodelo-
vanje, saj je prišel Mešani pevski zbor Kulturne-
ga društva Ljubno ob Savinji pod taktirko zbo-
rovodja Mitja Venišnika s pesmijo ogreti mrzel 
petkov večer, 14. decembra. 
Ljubenski pevci so s koncertom Na vrhu 
nebotičnika, v katerem prepevajo nostalgič-
ne zimzelene hite, navdušili tudi polno dvo-
rano v Nazarjah. Zbrani so prisluhnili znanim 
slovenskim popevkam, kot so Ko boš priš-
la na Bled, Mini in maksi, Dan ljubezni …, in 
skupaj s pevci prepevali Med iskrenimi ljud-
mi. Pevsko obarvan program, v katerem je bil 
gost tudi kitarist Franjo Jurovič, so s humor-
nimi vložki popestrili gledališčniki in vedno 
znova izzvali salve smeha.
Dogodek sta usklajeno moderirala, tudi z vme-
snimi vložki recitacij, Nataša Terbovšek Coklin 
in Luka Paulič. Za kitarami so se poleg Juroviča 
predstavili Tomaž Dobrovc in Mitja Venišnik.
Tatiana Golob
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO STOPINJE
Literarni večer posvečen Cankarjevemu hlapcu Jerneju
Odlomke iz novele Hlapec Jernej in njegova pravica sta med drugim 
predstavila Sonja Lubej (levo) in Ian Žvipelj. (Foto: Primož Vajdl)
nič. Franc Jurkovnik, Ivana Žvipelj 
in Janko Rošelj pa so se predstavili 
z lastnimi pesmimi. Na temo nate-
čaja sta Berta Vasle in Valentin De-
želak pripravila tudi krajša pripo-
vedna dela, za zaključek pa se je 
z aforizmi predstavil še Alojz Bastl.
Primož Vajdl
Člani Kulturno umetniškega 
društva Stopinje so se v Mozirju 
12. decembra srečali na literarnem 
večeru. Posvetili so ga stoti oble-
tnici smrti Ivana Cankarja in nove-
li Hlapec Jernej in njegova pravica. 
Dogodek je sovpadal s šesto oble-
tnico delovanja društva in bil izve-
den v okviru evropskega leta kul-
turne dediščine.
SPOZNALI SO SE S CANKARJEVO 
NOVELO
Po uvodnih glasbenih točkah, ki 
so jih izvedli Gašper Žvipelj na har-
moniki, Tajda Žvipelj na flavti in Sla-
vica Biderman na citrah, so udele-
ženci večera spoznali zgodbo Can-
karjeve novele Hlapec Jernej in nje-
gova pravica. Njeno ozadje in sporo-
čilo je predstavila Sonja Lubej, ki je 
med drugim dejala, da je hlapec Jer-
nej simbol za vse, katerih beseda ni 
slišana ne glede na čas v zgodovini. 
V nadaljevanju so odlomke iz 
novele prebrali Simona Zadravec, 
Meta Finkšt, Ian Žvipelj in Janko 
Rošelj, s kratko gledališko uprizori-
tvijo pa sta večer popestrila Stojan 
Knez in Bojan Knevh.
HLAPČEVSTVO DANES IN JUTRI
V drugem delu so se predsta-
vili člani društva, ki so sodelova-
li na natečaju z naslovom Hlap-
čevstvo danes in jutri. Svoje ese-
je in razprave na to temo sta preb-
rala Božena Tanšek in Igor Fabja-
Savinjske novice št. 52, 28. december 2018 9
Kultura
KULTURNO DRUŠTVO SLAP 
Uspel literarni večer in predstavitev novega zbornika
Kristjan Germelj, ki je dogodek popestril z glasbo, je predstavil tudi 
lastno pesem s šaljivo vsebino. (Foto: Marija Lebar)
Ljubiteljski literarni ustvarjalci, 
ki se združujejo v Kulturno društvo 
Slap, so tudi letos uspeli pripravi-
ti in izdati svoj tradicionalni letni 
zbornik – že 19. po vrsti. Predstavi-
tev so pripravili v okviru literarne-
ga večera, ki so ga izvedli na Ljub-
nem ob Savinji. 
V KNJIGI PISANA BERA 
NAJNOVEJŠIH DEL
Že na občnem zboru v začet-
ku leta so sklenili, da bodo izdali 
bero svojih najnovejših literarnih 
snovanj v knjižni obliki. Skozi leto 
so tako na različnih dogodkih, ki 
so jih prirejali, govorili o pripravah 
na izdajo knjige. Ta je zagledala luč 
sveta konec novembra, na Miklavž-
ev večer pa so jo predstavili javno-
sti. V knjigi so objavljena večinoma 
pesniška dela, nekaj je tudi proze. 
Za objavo se je odločila večina čla-
nov, to je 20 avtorjev, in kot je za-
pisano v uvodu, so objavljena de-
la po vsebini pisana, kot je pisano 
življenje samo.
Knjigo so uspeli izdati s finanč-
no pomočjo zgornjesavinjskih ob-
čin in nekaterih drugih donatorjev, 
ki jim je mar kulturna dejavnost. 
OBDARILI ČLANE – JUBILANTE 
Sama prireditev je zbudila ve-
liko zanimanja, saj so obiskoval-
ci do zadnjega napolnili razstavno 
prireditveni prostor v Fašunovi hi-
ši. Večer je povezovala Albina Raj-
ter, predsednica društva, ki je pre-
birala dela prisotnih avtorjev iz no-
ve knjige. Kot je dejala, se prav v 
teh decembrskih dneh spominja-
mo obletnic dveh velikih mož naše 
literature – Prešerna in Cankarja. 
Ob zaključku je prisotne preseneti-
la s tankočutno zapeto pesmijo, si-
cer pa je večer razgibal najnovej-
ši član društva Kristjan Germelj s 
svojo harmoniko. 
Ob tokratni priložnosti so se 
spomnili vseh članov, ki so v tem 
letu praznovali okrogle življenjske 
jubileje, jim voščili in jih skromno 
obdarili.
Pesem, glasba in petje so zaz-
namovali večer, ki je po koncu ura-
dnega dela potekal v skupnem 
petju slovenskih pesmi in prijet-
nem druženju. 
Marija Lebar
RAZSTAVA MARJANE VERBUČ
Moje krajine v Jakijevi hiši
Obiskovalci otvoritve razstave so napolnili Jakijevo hišo – Galerijo Nazarje. (Foto: Maruša Fužir)
Marjana Verbuč je na ogled postavila tako 
likovna dela kot tudi keramiko. 
(Foto: Maruša Fužir)
V začetku decembra je imela otvoritev še ene 
izmed svojih mnogih zanimivih razstav avtorica 
Marjana Verbuč. Tokrat jo je poimenovala Moje 
krajine. Na ogled v nazarski Jakijevi hiši je pos-
tavila tako likovna dela kot keramiko, pri kateri 
uporablja tehnološko različne pristope. Omenje-
na dela bodo galerijo krasila do sredine januar-
ja prihodnjega leta.
PREDSTAVITEV AVTORICE
Na otvoritvi je Verbučevo in njeno ustvarjanje 
predstavila umetnostna zgodovinarka Anama-
rija Stibilj Šajn. O avtorici je povedala, da je še-
le po upokojitvi našla čas za sledenje svojim že-
ljam. S pomočjo mentorjev, predvsem pa s svojo 
željo in predanostjo je v razmeroma kratkem ča-
su začela suvereno izražati svoje vtise na pod-
ročjih slikarstva, grafike in keramike. 
STIL IZRAŽANJA MARJANE VERBUČ
Stibilj Šajnova je o avtorici povedala še, da je 
naklonjena posnemanju stvarnega, čemur do-
daja osebna notranja ovrednotenja in tanko-
čutnost. V njenih delih je moč zaznati streme-
nje h kompozicijskemu ravnovesju, kar v njih 
vzpostavlja pomirjajočo atmosfero. Svojim kera-
mičnim ženskim figuram pa svojstveno življenje 
vliva z barvnim izčiščevanjem in oblikovnim po-
enostavljanjem.
GLASBENA SPREMLJAVA OBOGATILA 
OTVORITEV
Skrbno izbrane pesmi, ki sta jih izvedla voka-
list Gregor Verbuč in citrarka Urša Vedenik, so 
lepo zaokrožile občutja mnogoštevilnih obisko-
valcev. Nekaj besed o razstavi, ki jo je otvoril, je 
povedal še župan občine Nazarje Matej Pečov-
nik. Izrazil je tudi veselje ob tem, da Jakijeva hi-
ša lepo služi tovrstnim prireditvam.
Maruša Fužir
Savinjske novice št. 52, 28. december 2018
10
Kultura, Čestitke
KONCERT GLASBENE ŠOLE NAZARJE
S Polarnim vlakom vse do Severnega pola in Božička
Božično-novoletni koncert Glasbene šole Nazarje je bil tudi zaradi številnih nastopajočih 
in izbora skladb prava glasbena pustolovščina, ki so jo s koreografijami pospremili učenci 
plesnega oddelka. (Foto: Barbara Rozoničnik)
Božično-novoletni koncert Glasbene šo-
le Nazarje se je pričel s povabilom na Polarni 
vlak, ki je številne nastopajoče in poslušalce v 
Športni dvorani Nazarje odpeljal na Severni te-
čaj. Praznične skladbe v izvedbi kar treh orke-
strov in sestavljenega zbora so pospremile toč-
ke plesnega oddelka.
PRAZNIČNA GLASBENA PUSTOLOVŠČINA
Z izborom skladb je poslušalce iz cele doli-
ne na dobro uro trajajočem koncertu skoraj 200 
nastopajočih popeljalo v pravljično pustolovšči-
no, prežeto z glasbo in plesom. Pod taktirko di-
rigenta Stefana Garkova sta zaigrala Mladinski 
pihalni in godalni orkester. Nastopil je Big band 
v sestavi učiteljev nazarske glasbene šole ter 
sestavljen zbor učencev solo petja ter učencev 
glasbene šole s solisti po vodstvom Kristine 
Šuster Uršič in Tadeje Cigale. Glasbene točke 
so z domiselnimi tematskimi nastopi pospremi-
li učenci plesa, od plesnih pripravnic vse do 6. 
razreda. 
VERJAMEMO
»Pravi duh božiča je skrit v naših srcih. Ver-
jemite v to, kar vam pravi srce in poslušajte 
njegovo melodijo. Storite to že danes, ne iz-
gubljajte časa, toliko je stvari, ki se jih lahko 
vsak dan veselimo in toliko je razlogov, da lah-
ko vsak dan praznujemo. Kot pravi moto tokra-
tnega koncerta Verjamemo, tudi vi verjemite v 
to, kar čutite globoko v sebi in svojim sanjam 
dajte krila, da boste lahko poleteli,« je poveda-
la povezovalka Maša Tiselj, ki je program us-
merjala v vlogi sprevodnika Polarnega vlaka. 
Za organizacijo koncerta sta poskrbeli Karin 
Garb in Tanja Pečenko. Slednja je bdela tu-
di nad koreografijo, kostumografijo in scenari-
jem prireditve.
Barbara Rozoničnik
LITERARNO SREČANJE BESEDIČICA
Med besedili mladih literatov odlična dela
Nagrajena dela in njihovi avtorji: Zgodba o prijateljstvu – Tja-
ša Veber z OŠ Mozirje, Kako se je moj oče naučil ubogati (K'k se je 
moj ati naučil vbogat) – Tanja Papež z OŠ Nazarje, Slovo od jeseni 
– Veronika Starič z OŠ Rečica ob Savinji, Kralj Matjaž se je prebu-
dil – Emej Liam Ulaga z OŠ Ljubno ob Savinji, Kako je nastal pral-
ni stroj – Iza Moličnik z OŠ Luče in Čustva morja – Polona Kerznar 
z OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad.
Matjaž Pikalo je čestital najboljšim piscem s posamezne šole, med 
drugim tudi Emeju Liamu Ulaga z ljubenske šole. (Foto : Štefka Sem)
Na ljubenski šoli je potekalo le-
tošnje tradicionalno druženje mla-
dih literarnih ustvarjalcev, ki ga vsa-
koletno pripravlja mozirska obmo-
čna izpostava Javnega sklada RS 
za kulturne dejavnosti v sodelova-
nju z osnovnimi šolami. Že 15 let se 
na literarnem srečanju Besedičica 
srečujejo učenci zgornjesavinjskih 
osnovnih šol. S srečanjem zazna-
mujejo rojstvo našega največjega 
poeta, dr. Franceta Prešerna. Stro-
kovni spremljevalec srečanja je bil 
pesnik, pisatelj, dramatik, igralec, 
glasbenik in pevec Matjaž Pikalo.
DOBRA BERA IZVRSTNIH 
BESEDIL IN PESMI
Kar 38 učencev je prebiralo pe-
smi in prozna besedila. Pikalo je z 
vsake šole izbral eno delo, ki ga je 
najbolj navdušilo. To je bilo zahtev-
no delo, saj so bila številna besedi-
la in pesmi odlična, je dejal ter po-
vedal precej o svojem delu in mla-
dim piscem podal kup uporabnih 
nasvetov. 
Izrazil je veselje, da lahko z mla-
dimi literati praznuje 15-letnico 
Besedičice in Prešernov praznik. 
Udeležence sta pozdravila ravna-
telj Osnovne šole Ljubno ob Sa-
vinji mag. Samo Kramer, vod-
ja mozirske izpostave JSKD Simo-
na Zadravec, članice skupine Ple-
sni mojster z ljubenske šole pa so 
med prebiranjem besedil izvedle 
dve plesni točki.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 52, 28. december 2018 11
Organizacije, Ljudje  in dogodki
Do izplačila državne štipendije 
8.500 več upravičencev
Vlagateljem, ki do sedaj niso bi-
li upravičeni do štipendije, torej tis-
ti s prihodkom na družinskega čla-
na med 576,89 in 659,30 evra, se s 
1. januarjem obeta pozitivna spre-
memba. Do državne štipendije bo-
do po novem opravičeni vsi dija-
ki in študenti, pri katerih mesečni 
dohodek na družinskega člana ne 
presega 659,30 evra. Po ocenah 
naj bi bilo takšnih kar okoli 8.500. 
Študentska organizacija zato vse 
dijake in študente poziva, da pre-
verijo, ali lahko na podlagi spre-
memb postanejo upravičenci za 
državno štipendijo. 
Ker pa centri za socialno delo o 
upravičenosti do štipendije ne bo-
do odločali po uradni dolžnosti, 
ampak samo na podlagi vloge, je 
potrebno vlogo oddati še v decem-
bru. Seveda, če želi upravičenec 
štipendijo prejeti že z januarjem. 
TG
NATALIJA JERAJ PREDSTAVILA KNJIGO SLADKO JE RAJ
Zbrala 53 receptov slaščic na rastlinski osnovi
Natalija Jeraj iz Nizke je v svoji kuharski knjigi zbrala recepte slaščic 
na rastlinski osnovi. (Foto: Marija Šukalo)
Sredi prazničnega decembra 
je v restavraciji Lesnika v Mozir-
ju svojo knjigo z recepti za sladi-
ce na rastlinski osnovi predstavi-
la Natalija Jeraj. Dvaindvajsetle-
tnica obiskuje oddelek likovne pe-
dagogike na ljubljanski pedagoški 
fakulteti. Njena strast je področje 
umetnosti in ustvarjanja, kar je na 
izviren način pokazala tudi v svo-
ji knjigi s kreacijami sladic na ra-
stlinski osnovi.
VEČKRAT OMENJENA 
PREPROSTOST
Avtorica je o sebi povedala, da 
je preprosta oseba. Svojo lastnost 
je želela zliti v knjigo, ki izžareva 
njo. Zato ima knjiga preprost ovi-
tek, prav tako je preprosto naredi-
ti sladice po njenih receptih. Spre-
govorila je o še eni preprosti stva-
ri, ki jo omenja tudi v knjigi – da je 
preprosto biti slaščičar tudi brez 
uporabe sestavin živalskega izvo-
ra. Poudarila je, da včasih najbolj-
še sladice nastanejo ravno takrat, 
ko imaš pomanjkanje sestavin, saj 
si takrat prepuščen svoji domišljiji. 
Pripravila je degustacijo in prisot-
nim zaželela, naj svoje brbončice 
ponesejo v raj.
ŠIRJENJE OBZORJA
Jerajeva je spremenila način 
prehranjevanja pred nekaj leti. 
Ker je pogrešala sladkanje, so se 
ji začele porajati ideje o izdelavi 
lastnih sladic na rastlinski osno-
vi. Iz ustvarjenih dobrot in recep-
tov zanje je napisala predstavlje-
no knjigo, ki izžareva tudi njen po-
skus čim bolj oddaljiti se od ume-
tno pridelanih sestavin. S takšnim 
raziskovanjem širi svoja obzor-
ja in jih na nevsiljiv način širi tu-
di drugim.
Maruša Fužir
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ Z NATEČAJA GORE IN LJUDJE
Nazarski planinci ponovno razkazujejo lepote 
gorske narave
Planinsko društvo Nazarje je v 
torek, 11. decembra, že šesto leto 
zapored na mednarodni dan gora 
pripravilo odprtje razstave planin-
skih fotografij. Fotografije so na-
stajale v okviru društvenega foto-
grafskega natečaja, ki je letos no-
sil naslov Gore in ljudje. V Muzeju 
Vrbovec bodo fotografije postavlje-
ne na ogled še vse do marca pri-
hodnjega leta.
PLANINCI IMAJO OSTRO OKO
Na društveni razpis, ki ga je prip-
ravil načelnik odseka za varstvo 
gorske narave Marijan Denša, se 
je letos odzvalo trinajst avtorjev. 
Ti so predložili petdeset fotografij, 
komisija pa je med njimi izbrala tri-
deset primernih za razstavo. Kot je 
na odprtju povedal član komisije 
Štefan Matjaž – Stepa, je bila ka-
kovost poslanih fotografij večino-
ma dobra. Planinci imajo tudi ostro 
oko, saj so v objektiv znali ujeti za-
nimive izseke iz gorske narave. Kar 
štiri fotografije so tako prejele zla-
to priznanje, saj nosijo močno spo-
ročilno moč o dejavnosti človeka v 
gorah. Alenka Verbuč je za najbolj 
opazno fotografijo prejela še po-
sebno priznanje. 
NASLEDNJI NATEČAJ »GREMO V 
GORE«
Organizator natečaja Marijan 
Denša je povedal, da društvo s to 
razstavo vedno obeleži mednaro-
dni dan gora, že tri leta zapored pa 
se z dogodkom vključi tudi v festi-
val Brati gore. Planince je povabil 
k sodelovanju na prihodnjem nate-
čaju, ki nosi naslov Gremo v gore. 
Zbrane sta pozdravila tudi direkto-
rica Muzeja Vrbovec Barbara Šos-
ter Rutar in predsednik PD Nazar-
je Marjan Ostruh. Oba sta sodelu-
jočim čestitala za njihov prispevek 
k razstavi.
Tatiana Golob
Alenka Verbuč je za najbolje ocenjeno fotografijo prejela posebno 
priznanje Planinskega društva Nazarje. (Foto: TG)
Savinjske novice št. 52, 28. december 2018
12
Kultura, Organizacije, Obvestilo
RAZSTAVA ZGORNJESAVINJSKIH LIKOVNIH USTVARJALCEV
Čakalnica nazarskega zdravstvenega doma postala 
galerijski prostor
Članice društva Gal ob osebju Zdravstvenega doma Nazarje (fotodokumentacija društva)
V nazarskem zdravstvenem domu je čakal-
nica splošne ambulante zdravnice Andreje 
Podbregar Marš dobila novo podobo. Od petka, 
7 . decembra, stene prostora krasijo likovna dela 
članic Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev 
Zgornje Savinjske doline Gal z Rečice ob Savinji. 
Dela so na ogled postavile Erna Acman, Blanka 
Božič, Branka Ermenc, Irena Remic, Neva Kolar, 
Darinka Marolt in Marjeta Špec.
ČAKALNICA TUDI GALERIJSKI PROSTOR
»Tako je čakalnica postala galerijski prostor, kjer 
bomo nekateri posamezniki, ki smo pristopili k pro-
jektu, predstavili svojo ustvarjalnost na likovnem 
področju in jo delili s pacienti in obiskovalci iz raz-
ličnih delov naše doline. Veseli smo, da bomo lah-
ko v tem prostoru, ki nudi občutek zasebnosti, pos-
tavili razstave in projekte, ki jih skozi celotno leto 
pripravljamo v organiziranih delavnicah, ex tempo-
rih, kolonijah ali pa v zasebnih kotičkih,« je poveda-
la predstavnica društva Blanka Božič.
LIKOVNA DELA BODO MENJALI
Likovniki želijo, da prostor zaživi in postane 
prijetnejši. Da bi bilo na stenah kar se da pe-
stro, bodo dela menjali. Tako upajo, da bo v pe-
stri izbiri tehnik in tematskih predstavitev vsak 
našel likovni zapis, ki bo pritegnil njegovo po-
zornost.
Marija Šukalo
OBVESTILO BRALCEM
Obveščamo vas, da za 1. številko Savinj-
skih novic zaradi praznikov sprejemamo 
čestitke, zahvale, male oglase, kupone in 
rešitve miselne igre do ponedeljka, 31. de-
cembra, do 11. ure. Čestitke, zahvale in ma-
le oglase lahko pošljete tudi po elektronski 
pošti na trzenje@savinjske.com. Pri glavnih 
vratih v grad Vrbovec in pri vratih v uredni-
štvo imamo tudi nabiralnika, v katera lahko 
vržete tovrstno pošto.
Uredništvo
BRALI SMO GORE Z VRHUNSKIH ALPINISTOM SILVOM KAROM
Knjižnica in nazarski planinci skupaj proslavljali branje gora
Legendarni alpinist Silvo Karo je na 
predavanju navdušil tako kolege gornike 
kot tiste, ki gore spoznavajo predvsem 
preko knjig. (Foto: Roman Mežnar)
V decembru že četrto leto zapored na ob-
močju Alp obeležujemo festival Brati gore. 10. 
decembra sta skupaj ta festival proslavljala 
Osrednja knjižnica Mozirje in Planinsko dru-
štvo Nazarje. V goste je bil povabljen legen-
darni slovenski alpinist Silvo Karo, ki je v sa-
mozaložbi izdal biografsko delo Alpinist. Do-
godek se je odvijal v Domu kulture Nazarje, 
predavanja pa se je udeležilo okoli sto ljubi-
teljev gora in branja.
SKOZI PREDAVANJE RAZKRIL VELIKO 
LJUBEZEN DO GORA
Karo je zbrane v kronološkem zaporedju, ta-
ko kot v svoji knjigi, popeljal od svoje mladosti, 
preživete na kmečkem podeželju, do nastanka 
legende slovenskega alpinizma. S pomočjo fo-
tografij je pokazal in opisal preplezane zahtev-
ne smeri na nekaterih najzahtevnejših vrhovih 
tako v Patagoniji kot Himalaji.
Od leta 1977 je opravil okoli dva tisoč ple-
zalnih vzponov, med njimi je 300 prvenstve-
nih, udeležil se je 27 alpinistično-plezalnih 
odprav na različne konce sveta, od Himalaje 
do Grenlandije. Skozi predavanje je bilo moč 
zaznati njegovo veliko ljubezen do gora ter 
iskreno prijateljstvo s prav tako legendarni-
ma alpinistoma, Frančkom Knezom in Jane-
zom Jegličem.
GORE IN BRANJE POVEZUJE TUDI MOZIRSKA 
KNJIŽNICA
Brati gore je pobuda nemškega predsedstva 
Alpski konvenciji. Njen cilj je promocija alpske 
literature in alpske kulture, ki predstavljata po-
memben del Alp. Kot je v pozdravnem nagovoru 
v imenu knjižnice in planincev povedala Tatia-
na Golob iz Knjižnice Mozirje, Slovencem pove-
zovanje gora in knjig ne dela nobenih težav. Šte-
vilni slovenski alpinisti in gorniki so namreč av-
torji leposlovnih ali dokumentarnih del. Precej 
njihovih del je bilo razstavljenih tudi na razsta-
vi gorniške literature, ki so jo v preddverju doma 
kulture pripravili knjižničarji. V mozirski knjižnici 
poleg tega že štirinajst let na seznam knjig, ki jih 
člani knjižnice prebirajo v bralni znački za odra-
sle, uvrstijo tudi knjigo z gorniško vsebino. Letos 
je to prav knjiga Silva Kara.
Druženje, s katerim so zbrani obeležili tudi 
mednarodni dan gora, se je zaključilo v sproš-
čenem vzdušju, klepetu z gostom in drugimi lju-
bitelji gora ter branja.
Roman Mežnar
Savinjske novice št. 52, 28. december 2018 13
Iščemo stare fotografije
Iz zapisov 
Aleksandra Videčnika
Zgodovina in narodopisje
Ko je bil ogrožen radmirski zaklad
Nekdanja šolska stavba v Mozirju, kot jo je videl risar leta 1833.
Šmihelčani za pašne pravice
Poseben ponos naše doline je 
zakladnica v Radmirju, ki si jo vsa-
ko leto ogleda veliko ljudi. Glas o 
njej sega daleč preko naših meja 
in je nepogrešljiv del naše turistič-
ne ponudbe. A le malo ljudi ve, da 
so bile te dragocenosti v času dru-
ge svetovne vojne hudo ogrožene.
OGROŽENE DRAGOCENOSTI
Znano je, da so okupatorji ra-
di segali po takih dragotinah in jih 
odnašali v njihovo deželo. Tega so 
se zavedali nekateri razgledani in 
osveščeni domačini Radmirja in 
okolice. Tako je že ob napadu Nem-
čije na Poljsko Anica Hojnik opo-
zarjala ljudi, da bo gotovo tudi na-
ša država žrtev fašističnega poh-
lepa in nasilja. Pripovedovala je, 
kaj pomeni fašizem za svobodna 
ljudstva, kakšno zlo se lahko obeta 
tudi nam. Ljudje, ki so poznali Ani-
co Hojnik, so vedeli o njej poveda-
ti samo dobro.
ODPORNIŠKE AKTIVNOSTI ANICE 
HOJNIK
Marija Razbornik, rojena 
Brglez, mi je povedala, da je kot 
soseda Hojnikove vedela za nje-
no delo za OF že od samega za-
četka. Mnogokaj sta si zaupa-
li; tako je vedela, da Anica Hoj-
nik svoje delo za osvobodilno gi-
banje opravlja po nalogu in navo-
dilih Albina Vipotnika – Strgarja. 
Kot zelo verna ženska je takoj pri-
čela zbirati denar, ki ga je name-
nila pregnanim slovenskim du-
hovnikom in ga osebno prenaša-
la na Hrvaško. Seveda se je zave-
dala svojega početja in velike ne-
varnosti, v kateri je živela, saj ta-
ko prizadevno delo ni moglo osta-
ti prikrito okupatorjem in njihovim 
pomagačem. Večkrat je prenoče-
vala drugje in ne doma, da bi se 
izognila aretaciji.
SKRIVANJE KELIHOV V 
DRVARNICI
V Radmirju je bil organist Franc 
Petek, sin revnih staršev. Z Anico 
sta dobro sodelovala in oba ima-
ta velike zasluge pri reševanju cer-
kvenega zaklada v Radmirju. Pobu-
do za reševanje zaklada naj bi dal 
Franc Petek. Najprej je kazalo spra-
viti na varno oba keliha, od teh je 
bil eden iz zlata. Oba so skrili v dr-
varnici pri Brdovniku v Boršah. Za 
to je vedela posvojenka te družine, 
Marija Brglez, ta pa je s tem sez-
nanila še hčerko Marijo, ki je bila 
telesno prizadeta, torej invalidna. 
Verjetno zato so jo Nemci 2. julija 
1942 odpeljali, končala pa je v kre-
matoriju taborišča Auschwitz okto-
bra istega leta. 
IZ DRVARNICE V NJIVO
Ta aretacija je narekovala pre-
vidnost glede skritih kelihov in 
na predlog Franca Petka je Marija 
Brglez takoj po tem, ko so hčerko 
odpeljali Nemci, prinesla oba keli-
ha h Grosovim. Ta dogodek je opi-
sala Marija Zavolovšek - Grosova, 
ki se je spominjala, kako je k njim 
prinesla keliha Marija Brglez in ob 
tem izrazila bojazen zaradi aretaci-
je invalidne hčerke. Skrivnost skri-
vališča bi lahko bila izdana, zato je 
želela, da se dragocenosti skrijejo 
pri Grosovih. Očeta ni bilo doma, 
zato je sin Alojz Zavolovšek za-
motal oba keliha in ju tako zava-
rovana zakopal v bližnjo, sveže zo-
rano njivo. Za znamenje mu je bila 
blizu stoječa češnja. O tem je sez-
nanil svojega očeta in mater.
KELIHA NEPOŠKODOVANA NAZAJ 
V CERKEV 
Po osvoboditvi je Alojz Zavolov-
šek skrit zaklad izkopal, mati pa ga 
je nesla k maši in tamkaj predala 
oba keliha nepoškodovana takrat-
nemu župniku Ivanu Vogrincu. Sle-
dnji o skritem zakladu ni vedel ni-
česar, saj je bil med vojno pregnan, 
torej odsoten. 
Šmihel je staro kmečko naselje, 
kjer so že od nekdaj živeli odločni 
ljudje, predvsem pa so to bili za-
vedni kmetje, ki so vseskozi skrbeli 
za napredno gospodarjenje. Veliko 
je dokazov za to trditev. Pa si oglej-
mo enega izmed njih.
PAŠA ZA KMETE ŽIVLJENJSKO 
VAŽNA
V sredini 18. stoletja so kme-
tje imeli drugačen setveni red, kot 
ga poznamo danes. Vse je bilo tre-
ba pridelati doma, od žita vseh vrst 
do zelenjave. Res, takrat kuhinjska 
umetnost ni bila tako razvita kot 
sedaj in ljudje so uživali enostavno 
hrano. Treba je bilo poskrbeti tudi 
za krmne žitarice, zato je ostalo le 
malo površin pod travniki, kar po-
meni, da je bila paša za kmete ze-
lo pomembna in življenjsko važna.
ŽOVNEK PREPOVEDAL PAŠO 
VOLOV
Zemlja je bila v rokah zemlji-
ških gospodov, tista tam na plani-
ni nad Šmihelom je bila last Žovne-
ka. Razumljivo je, da so kmetje že-
leli čim več pašnikov za svojo rabo, 
graščak pa je poznal vrednost pla-
ninske paše in je zato ceno navijal, 
pa tudi sicer je postavljal neugod-
ne pogoje. Med drugim je prepove-
dal pašo volov na planini. Takratna 
živinoreja je glede proizvodnje me-
sa temeljila v glavnem na reji vo-
lov, ki so bili tudi delovna živina.
PAŠA ZNOVA DOVOLJENA, 
TODA …
V takih okoliščinah je šmihel-
ske kmete prepoved paše volov 
zelo prizadela. Njihove prošnje 
na Žovnek niso pomagale in dol-
ga desetletja so se borili za raz-
širitev pašne pravice na graščin-
ski planini. Njihovi napori so bi-
li poplačani šele 22. decembra 
1826, ko je lastnik Žovneka An-
ton pl. Ruhetal dovolil pašo vo-
lov, vendar je omejil njih števi-
lo na 52, pravico paše pa je ime-
lo dvanajst kmetov iz Šmihela. 
Poleg navedenih volov so sme-
li prepasti 485 ovac in 55 telet. 
Leta 1838 je Žovnek povišal naje-
mnino, zoper katero so se kmetje 
pritožili, vendar niso uspeli.
KMEČKA ODVEZA ZA 
ŠMIHELČANE BREZ UČINKA
Po revolucionarnem letu 1848 se 
je spreminjal odnos med kmetom 
in zemljiškim gospostvom. Uzako-
njena je bila kmečka odveza, kar 
je pomenilo odpravo tlake in po-
stopen prehod lastništva obdelo-
valne zemlje na kmete, ki so jo ob-
delovali. Tako je razumljivo, da so 
kmetje iz Šmihela postavili zahte-
vek za lastništvo planine. Morda je 
krivda v preobremenitvi komisij, ki 
so izvajale prenos zemlje z gospo-
ske na kmete, morda pa tudi naga-
janje s strani Žovneka, da planina 
ni prešla v last kmetov. 
Nadaljevanje prihodnjič.
Savinjske novice št. 52, 28. december 2018
14
DARINKA PRESEČNIK, 
svetovalka za hortikulturo
Nasveti, Organizacije
Sobne rastline pozimi
Zimski čas je za sobne rastli-
ne velika preizkušnja, ki jo bodo 
z našo pomočjo uspešno prežive-
le. V tem obdobju je potrebno upo-
števati nekaj dejavnikov, da bo-
do resnično lepe. Lončnice mora-
mo zalivati s postano vodo, rahljati 
substrat in dognojevati z ustrezni-
mi gnojili. Potrebni sta ustrezna 
vlaga in temperatura. Rastlinam 
zagotovimo ustrezno nego, varstvo 
pred boleznimi in škodljivci ter do-
volj sončne svetlobe. 
Pozimi jim je težko omogočiti 
idealne rastne pogoje. Pozorni mo-
ramo biti na mikroklimo, saj rastli-
ne, ki izhajajo iz tropskih predelov, 
potrebujejo veliko zračne vlage. 
ZALIVANJE 
Zalivanje se razlikuje glede na 
vrsto rastlin, mesto in temperatu-
ro v prostoru. Palme in fikuse zali-
jemo enkrat na 10 do 14 dni. Cveto-
če rastline, kot so kamelije, azale-
je, ciklame, zalijemo takrat, ko opa-
zimo, da je zemlja suha od 2 do 3 
dni. Pogosto se zgodi, da kljub na-
šemu trudu in prizadevanju rastli-
ne pričnejo rumeneti. V primeru, 
da gre za klorozo, jih je potrebno 
zaliti z mikrohranili. To preprečuje-
jo nadaljnjo rumenenje in v nekaj 
dnevih bodo ponovno pridobile ze-
leno barvo. 
PRIMERNA VLAŽNOST
Za rastline je v zimskem času 
najboljša povečana zračna vlaga. 
V toplih in suhih prostorih jim malo 
pomagamo tudi tako, da jih v zgo-
dnjih jutranjih urah pršimo po li-
stih. Na radiatorje lahko postavimo 
napolnjene posode z vodo ali vla-
žne brisače. Rastline odmaknemo 
od toplotnih virov. Rošenje rastlin 
je v času kurjenja nujen ukrep. Vso 
potrebno vlago, ki jo potrebujejo, 
ne moremo zagotoviti z rednim za-
livanjem, zato jih na tak način oh-
ranjamo zdrave in vitalne. 
Vse rastline le nimajo rade pre-
več vlage, zlasti tiste, katerih rast 
je gosta in ne dovolj zračna. Takšne 
rosenja sploh ne prenašajo. Pazi-
ti moramo tudi na cvetoče rastli-
ne, saj nekatere izmed njih tudi ne 
prenesejo rošenja. 
DOGNOJEVANJE
Rast je zaradi krajšega dneva 
nekoliko šibkejša. Zato je dovolj, 
da rastline dognojujemo enkrat 
mesečno. Dognojujemo zelene 
kot tudi rastline, ki v zimskem ča-
su cvetijo. 
VARSTVO
Sobne rastline so občutljive na 
različne bolezni in škodljivce. Naj-
bolj pogosti škodljivci zaprtih pro-
storov v zimskem času so: tripsi, 
bela muha, pršice, rdeči pajek, va-
taste uši in kaparji. Od bolezni naj-
pogosteje najdemo kakšno glivič-
no okužbo, kot sta plesen in rja. Pri 
lončnicah moramo biti še posebej 
pozorni na zmerno zalivanje, saj s 
tem preprečimo gnitje korenin. Če 
voda ne zastaja v območju kore-
ninskega spleta, potem ne bomo 
imeli večjih težav. 
MRZEL ZRAK
Mrzel zunanji zrak lahko poško-
duje liste rastlin, ki jih imamo za-
radi večjih potreb po svetlobi blizu 
oken. Zato jih od oken odmaknimo 
vsaj za 15 cm. Še večja nevarnost 
za sušenje listov in propadanje 
rastlin je, če so v bližini vhodnih 
vrat, zato jih moramo odmakniti tu-
di od tam. 
DOVOLJ SVETLOBE
Sobne rastline postavimo na 
južne in zahodne police. Lah-
ko jim zagotovimo tudi dodat-
no osvetlitev. V ta namen so pri-
merne žarnice z rdečim in modrim 
spektrom. Paziti moramo, da bodo 
dovolj oddaljene od žarnic, da ne 
bo prišlo do ožigov. Z vsemi temi 
ukrepi bomo rastline ohranili lepe 
in zdrave.
DEOS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD
Miklavž v družbi zbora na obisku pri stanovalcih
Pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Ljubno 
ob Savinji so stanovalce centra vrnili v čase njihove mladosti.
V petek, 7. decembra, se je 
Miklavž v družbi angelčka in par-
keljnov oglasil v DEOS Centru sta-
rejših Gornji Grad. S sabo je pri-
peljal tudi pevce Mešanega pev-
skega zbora Kulturnega društva 
Ljubno ob Savinji, ki so stanoval-
ce s prepevanjem slovenskih po-
pevk vrnili v čase njihove mla-
dosti.
Miklavž je obdaril stanovalce 
in jim namenil prijazno besedo 
ter s tem polepšal praznične dni. 
Tudi prepevanje zbora pod vod-
stvom Mitje Venišnika je zaradi 
praznične razposajenosti pevcev 
na vse naredilo velik vtis. Izbor 
skladb, ki je segal v čase najlepših 
slovenskih popevk, so z nostalgi-
jo spremljali vsi prisotni, ki so si 
zaželeli še več takšnih dogodkov. 
Miklavža sta spremljali tudi pred-
sednica in predstavnica Krajev-
nega odbora Rdečega križa Ljub-
no ob Savinji Slavica Robida in 
Ana Kladnik, ki sta Miklavžu pris-
krbeli darila.
Tekst in foto: Štefka Sem
Savinjske novice št. 52, 28. december 2018 15
Organizacije, Informacije
KNJIŽNICA MOZIRJE
Najbolj brane knjige v letu 
2018
ODRASLI: 
Širok, Mojca: Pogodba, Golob, Tadej: Jezero, Golob, Tadej: Kot bi Lu-
na padla na Zemljo : biografija Milene Zupančič, Lindnord, Mikael: Artur 
: pes, ki je prečkal džunglo, da bi našel dom, Miklavčič, Milena: Ogenj, rit 
in kače niso za igrače, Brown, Dan: Izvor, Gržan, Karel: Jaz, Čarli Čeplin 
: Karel Gržan kot Čarli, Jančar, Drago: In ljubezen tudi, Moriarty, Liane: 
Vse za ljubezen, Tamimi, Widad: Vrtnice vetra : zgodba o prekrižanih nitih 
usod, Konc Lorenzutti, Nataša: Bližina daljave, Moyes, Jojo: Zadnje lju-
bezensko pismo.
MLADINA:
Rippin, Sally: Brina Brihta, Seliškar, Tone: Bratovščina Sinjega gale-
ba, Muster, Miki: Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika, Möder-
ndorfer, Vinko: Kit na plaži, Makarovič, Svetlana: Kosovirja na leteči žli-
ci, Prežihov Voranc: Solzice, Russell, Rachel Renée: Zguba : dnevnik, 
Levstik, Fran: Kdo je napravil Vidku srajčico, Peroci, Ela: Muca Copatari-
ca, Ingolič, Anton: Gimnazijka : roman.
DEOS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD
Kako zmanjšati tveganje za demenco
Stanovalci in obiskovalci so prisluhnili predavateljici Samiri Lah na 
temo, kako zmanjšati tveganje za demenco. (Fotodokumentacija centra)
V DEOS Centru starejših Gornji 
Grad so pred časom gostili mag. 
Samiro Lah iz združenja za pomoč 
pri demenci Spominčica – Alzhei-
mer Slovenija, ki je nevladna hu-
manitarna organizacija. Njihova 
glavna naloga je pomoč svojcem 
obolelih za demenco, ki so pri tej 
bolezni izpostavljeni hudim sti-
skam, obremenitvam in izgoreva-
nju.
DEMENCO LAHKO UPOČASNIMO
Na predavanju Preventiva – ka-
ko zmanjšati tveganje za demenco 
so lahko obiskovalci in stanovalci 
izvedeli, da so programi preventive 
usmerjeni na biološke, psihološke 
in socialne dejavnike, ki vplivajo na 
zdravje ljudi. Čeprav demence ne 
moremo preprečiti, lahko vsaj od-
ložimo začetek bolezni in upočas-
nimo njeno napredovanje. K pre-
ventivi sodijo redna vadba – fizič-
na aktivnost, zdrava prehrana, um-
ska aktivnost, kakovostno spanje 
in aktivno družabno življenje.
BOLNIK POTREBUJE POMOČ
Predavateljica Lahova je pouda-
rila, da pri težavah s spominom lah-
ko pomaga že zapisovanje stvari v 
temu namenjen zvezek. Urejeno in 
mirno življenjsko okolje tudi pripo-
more k manjšim vedenjskim spre-
membam. Vsekakor je pomembna 
seznanitev bolnika in njegovih svoj-
cev s potekom bolezni. Bolniku mo-
ra biti zagotovljena pomoč, če jo že 
potrebuje in če je še toliko pri mo-
čeh, ter spodbuda pri vsakodnevnih 
aktivnostih. Dogodek so v centru or-
ganizirali v sodelovanju z Zavodom 
AS in Občino Gornji Grad, ki je sofi-
nancirala dogodek.
ŠMS
ZAVOD STANISLAVA
Na ogled bogata zbirka jaslic iz številnih obdobij in materialov
V prostorih Zavoda Stanislava v 
Gornjem Gradu so na začetku de-
cembra pripravili razstavo jaslic, 
angelčkov in razglednic z božični-
mi motivi. Odprta bo vse do 19. ja-
nuarja, vsako soboto in nedeljo po-
poldan.
BOGATA DEDIŠČINA JASLIC 
Tudi letos z zavodom sodelu-
je veliko razstavljavcev z jaslica-
mi iz različnih materialov in veli-
kosti. Že v preddverju hiše stoji-
jo jaslice, postavljene na mahu s 
figurami iz lesa in druge iz gline. 
Razstavljene so tudi takšne iz pa-
pirja, kvačkane, mozaika, kerami-
ke in biserne matice v morski soli. 
Razstavljenih je še veliko vezenin 
z božičnimi motivi.
ZBIRKA ANGELOV IN 
RAZGLEDNIC
Posebno mesto imajo keramič-
ne hišice in angelčki iz različnih 
materialov. Slednji so dobrodoš-
el okras prazničnih domovanj. Bo-
gata je tudi zbirka razglednic z 
božičnimi motivi zbiratelja Ivana 
Mavriča iz Gornjega Grada. Pro-
store krasijo še razni božični ok-
raski, drevesca iz naravnih mate-
rialov ter ročno izdelane praznič-
ne voščilnice. 
ZGODOVINA JASLIC
Jaslice predstavljajo umetniško 
upodobitev ali uprizoritev rojstva 
Jezusa Kristusa. Nekdaj je bil obi-
čaj, da jih je družina skupaj pos-
tavljala na božični večer. Med 
zgodnejšimi jaslični motivi se po-
javljajo že v 13. stoletju na pečatu 
gornjegrajskega benediktinskega 
samostana, kar priča o bogati zgo-
dovini jaslic teh krajih. Zgodovina 
živih jaslic sega v 13. stoletje, nji-
hov začetnik je bil Frančišek Asiški.
Tekst in foto: Štefka Sem
Jaslice s klasičnimi figuricami iz gline so delo Margarete Atelšek iz 
Okonine, štalca pa Jožeta Božiča iz Gornjega Grada. 
Savinjske novice št. 52, 28. december 2018
16
Organizacije, Oglasi
SREČANJE STAREJŠIH MOZIRJANOV
Župan zaželel tudi višje pokojnine
Na tradicionalnem prednovoletnem srečanju se je zbralo okoli 120 starejših občank in 
občanov občine Mozirje. (Foto: Benjamin Kanjir)
V večnamenskem prostoru OŠ Mozirje se je 
zbralo okoli 120 starejših občank in občanov ob-
čine Mozirje, da so se na tradicionalnem pred-
novoletnem srečanju zabavali, pogovorili in si 
nazdravili. Pozdravil jih je župan Ivan Suho-
veršnik, s krajšim kulturnim programom pa tu-
di učenci.
PRISLUŽILI SO SI GROMEK APLAVZ
Zapeli in zaigrali so par zimzelenih melodij, s 
katerimi so udeležence srečanja odpeljali v ča-
se njihove mladosti. Z odigranim skečem so jih 
nasmejali in si zaslužili močan aplavz. 
ZAHVALA IN ŽELJE ŽUPANA
Župan Suhoveršnik se jim je zahvalil za delo, 
ki so ga za svoje družine in družbo opravljali v 
času, ko so bili na višku svojih moči. Izpostavil je 
dejstvo, da starost prinaša izkušnje in modrost, 
na drugi strani pa tudi težave. Tudi takšne, za ka-
tere prej niti vedeli niso, da obstajajo. Razne bo-
lezni in s starostjo pogojene ovire ob preživlja-
nju dni jim ne smejo pobrati vseh moči. Vsakdo 
ima za sabo še koga, tudi kopico vnukov, ki so 
jim dobrodošla pomoč. Župan jim je zaželel še 
večje pokojnine, saj je tudi od njihove višine od-
visno kvalitetno preživljanje starosti.
VESELO DRUŽENJE
Udeleženci srečanja so se ob obloženih mi-
zah in ob strežbi učiteljic zadržali dolgo v popol-
dan. Veliko je bilo smeha, izmenjave različnih iz-
kušenj ob reševanju starostnih tegob. Spomnili 
so se tudi prijateljic in prijateljev, ki so jih zapus-
tili v letu, ki se izteka.
Benjamin Kanjir
DRUŽABNO SREČANJE ČLANOV DRUŠTVA UPOKOJENCEV NAZARJE
Napovedali menjavo vodstva v prihodnjem letu
Nazarski upokojenci so nazdravili prihajajočemu novemu letu. (Foto: Marija Šukalo)
Na Venišah so se na svojem vsakoletnem 
prednovoletnem srečanju sešli člani nazarske-
ga društva upokojencev. Ob prazničnem kosilu 
so nazdravili prihajajočemu letu. Pozdravne be-
sede sta jim namenila predsednica društva Ve-
ra Pečnik in župan občine Nazarje Matej Pe-
čovnik.
V LETU 2019 VOLITVE V DRUŠTVU
Pečnikova je poudarila, da bodo v prihodnjem 
letu volitve novega predsednika in upravnega 
odbora društva. Pri tem verjame, da bo društvo 
dobilo dobrega vodjo, ki bo znal koordinirati de-
lo v društvu. Pri delu je po njenih besedah naj-
pomembnejše dejstvo, da si med seboj zaupajo 
in drug drugemu pomagajo. 
PLAN DELA
Da dobro skrbijo za svoje člane, je bilo opa-
ziti tudi iz plana dela za prihodnje leto. V njem 
je bilo razbrati, da bodo skrbeli za razvedrilo in 
rekreacijo z različnimi pohodi in srečanji. Aktiv-
ni bodo tudi pri skrbi za starejše. Glede sodelo-
vanja z občino verjamejo, da bo tudi v prihodnje 
tako dobro, kot je bilo do sedaj. 
OBČINA ZA OBČANE
To je obljubil tudi župan Pečovnik. Po njego-
vih besedah se vedno dogajajo problemi, ki ter-
jajo rešitve. »Zavedati se moramo, da ne živi-
mo vsi v enakem okolju, zato je tudi komunalna 
opremljenost različna. Moje načelo je še vedno 
občina za občane. Zato upam, da bomo s svojim 
delom uspeli zadosti pričakovanjem čim večje-
mu številu prebivalcev,« je med drugim povedal. 
Za razvedrilo je s kulturnim programom pos-
krbela kulturniška sekcija društva pod vod-
stvom Ane Škotnik, za glasbo pa harmonikar 
Adam Brunet. 
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 52, 28. december 2018 17
Organizacije, Ljudje in dogodki
LJUBNO OB SAVINJI
Na obiskih pri starejših bodo razdelili preko 130 daril
Številna udeležba vabljenih in veselo razpoloženje sta bila poudarka srečanja. 
(Fotodokumentacija DU Ljubno ob Savinji)
Občina Ljubno in Društvo upokojencev Ljub-
no ob Savinji sta pripravila srečanje starejših 
občanov. Vsakoletno prednovoletno srečanje je 
tradicionalno, nanj povabijo vse občanke in ob-
čane, starejše od 70 let. 
POZDRAVI IN IZREČENE ŽELJE
Tudi letos so se starejši občani vabilu odzva-
li v lepem številu in se zbrali v večnamenskem 
prostoru Osnovne šole Ljubno ob Savinji. Priso-
tne sta nagovorila predsednik društva Jože Vo-
dušek in ravnatelj mag. Samo Kramer. Oba sta 
vsem zaželela dobrega zdravja in še nadaljnje-
ga veselja na vsakoletnem druženju. 
NASTOPILI SVERJANSKI GADI
Za veselo razpoloženje na dogodku so poskr-
beli glasbeniki Sverjanski gadi iz Radmirja. Ob 
poskočnih zvokih njihove glasbe se je zavrtelo 
kar nekaj parov, drugi pa so v prijetnem vzdušju 
poklepetali s starimi prijatelji. 
OBISKUJEJO STAREJŠE PO DOMOVIH
Prav tako v sodelovanju z Občino Ljubno 
člani društva upokojencev v teh prednovole-
tnih dneh obiskujejo starejše na njihovih do-
movih in v domovih starejših. Razdelili bodo 
več kot 130 daril in vsakomur zaželeli vse le-
po ob praznikih.
Marija Lebar
BOŽIČEK OBISKAL ZGORNJESAVINJSKE OTROKE 
Dobrodušen starček zmogel veliko opravilo
Na Ljubnem ob Savinji so člani šolskega dramskega krožka pod vodstvom Monike Repše 
pripravili kratko igro o bolnem snežaku in potem Božičku pomagali deliti darila. 
Božiček je imel v naši dolini te dni veliko de-
la. Veliko daril je bilo treba pripraviti in jih razde-
liti otrokom. V vseh občinah so pripravili spreje-
me za najmlajše, ki so si pred njegovim priho-
dom največkrat ogledali kratko predstavo. Te so 
pripravili šolarji in zaposleni v vrtcih ter šolah.
RAZNOLIKA DARILA
Darila so bila od občine do občine drugač-
na. Največkrat nekaj poučnega, igrača ali knji-
ga. Božiček je želel izvedeti, če so bili otroci pri-
dni in so si darila zaslužili. Še posebej je bil ve-
sel zahvale otrok s pobarvanimi risbicami na va-
bilih.
NA POTI Z VREČO BOMBONOV
Občine povabijo Božička na obisk in na obda-
ritev otroke stare od dveh let dalje. Nekje dobijo 
darila še prvošolci, v nekaterih občinah le otro-
ci do vstopa v šolo. So pa njihovi odzivi povsod 
lepi, saj se razveselijo dobrega moža v rdeči ob-
leki in z vrečo sladkih bombonov. Božiček je po-
nekod obiskal tudi otroke v vrtcih in jih obdaril z 
igračami, s katerimi si bodo krajšali čas.
Tekst in foto: Štefka Sem
ZAVOD STANISLAVA V GORNJEM GRADU
Praznična izmenjava oblačil uspešna
Ljudje so prinesli precej oblačil, ki jih več ne potrebujejo. 
(Foto: Štefka Sem)
V mesecu decembru na stojnici 
pred Zavodom Stanislava poteka 
izmenjava oblačil. Rabljena, a lepo 
ohranjena in nova oblačila so hitro 
menjala lastnike. Ljudje so prines-
li precej oblačil, ki jih več ne potre-
bujejo, a so prišla prav drugim. Ne-
kateri so oblačila le oddali, drugi 
so jih le vzeli, tretji zamenjali. 
Praznični projekt je bil lepo 
sprejet. Tako v svetu kot pri nas 
postaja menjava rabljenih stvari 
vedno bolj pomembna tako z vidi-
ka ponovne uporabe kot varovanja 
okolja. Naslednji projekt bo oddaja 
ali izmenjava knjig. 
Štefka Sem
Savinjske novice št. 52, 28. december 2018
18
Organizacije, Ljudje in dogodki
Decembra
Pred 40 leti
NOVEMU LETU 1979 NAPROTI!
Le nekaj dni nas loči, ko se bomo poslo-
vili od starega leta in si s stiskom rok zaže-
leli srečno, zdravo ter uspehov polno no-
vo leto 1979. Leto 1978 je bilo bogato po-
litičnih dogodkov. Zvrstili so se republiški 
in zvezni kongresi Zveze komunistov, Zve-
ze sindikatov, Združenja zveze borcev NOV 
in Zveze socialistične mladine Jugoslavije. 
V letu 1978 smo opravili referendum, s ka-
terim smo se zavestno odločali za uvedbo 
samoprispevka. Z njim bomo v naslednjem 
obdobju razreševali skupne probleme v ob-
čini in postopno uresničevali programe ra-
zvoja krajevnih skupnosti. 
Pred 30 leti
KAKŠNA BO NAŠA POT V LETU 1989
Pred letom smo zapisali, da je morda pred 
nami leto velike preizkušnje streznitve de-
la, poenotenja in konec z napakami, ki smo 
jih delali, katere so nas pripeljale do stanja, 
v katerem se nahajamo. Žal se naša, za nas 
pomembna novoletna želja, ki smo jo izrek-
li iz srca, čeprav zaskrbljeno, ni uresniči-
la v nobenem delu, le da je bilo leto 1988 
za nas vse res velika preizkušnja. Preizkuš-
nja v vsem svojem slabem, ki jemlje voljo, 
delo, pospešuje inflacijo, v borbi za oblast 
ustvarja negotovost, ko javno in glasno 
brez dlake na jeziku kažemo na možne in 
nemožne republiške meje, posameznim re-
publikam pa se nakazuje prostor nekje iz-
ven jugoslovanskega.
Pred 20 leti
BESEDA UREDNIKA OB KONCU 
LETA 1998
Pa smo »spravili pod streho« še en le-
tnik Savinjskih novic. Jubilejni, trideseti po 
vrsti. Obeležili smo ga dostojno. Maja smo 
izvedli družabno srečanje s poslovnimi par-
tnerji in naročniki na Venišah, konec okto-
bra smo izdali jubilejno številko časopisa, v 
začetku decembra skupaj z mozirskim za-
vodom za kulturo pripravili razstavo foto-
grafij našega sodelavca Cirila Sema, ciklus 
praznovanja pa smo zaključili pred dnevi 
s slavnostno akademijo in podelitvijo pri-
znanj zaslužnim za razvoj Savinjskih novic. 
V letnik XXXI vstopamo okrepljeni z novi-
mi izkušnjami, trdno odločeni, da nadalju-
jemo z razvojem, predvsem v smislu večje 
ažurnosti informiranja bralcev.
Pripravila Tatiana Golob
DRUŠTVO BICKA SOLČAVA
Zadišalo po kruhu naših babic
Udeleženke delavnice so pozorno spremljale razlago in praktični prikaz peke kruha z 
drožmi, ki jo je predstavila Polona Klančnik (na sredini).
Solčavske filcarke so letošnji bogati beri de-
javnosti nedavno dodale še en dogodek. Pripra-
vile so delavnico peke kruha z drožmi. Delavni-
co so izvedle v sodelovanju s PolaBekeraj iz Čr-
nomlja.
V pravilih Društva Bicka ni zapisano samo 
ukvarjanje z volno in njeno predelavo, ampak 
tudi delovanje na področju razvoja podeželja in 
izobraževanje na različnih področjih sodobne in 
tradicionalne dejavnosti.
V tej luči je bila organizirana delavnica, ki je 
potekala na Matkovi domačiji. Izvajala jo je moj-
strica Polona Klančnik iz PolaBekeraj iz Črno-
mlja. Prisotni so spoznali, kaj so droži (nadome-
stek za kvas), izvedeli, kako se pripravijo, in nato 
izdelali testo za ržen in beli kruh. Klančnikova je 
opozorila na posebnosti pri peki z drožmi, na de-
lovanje testa med fermentacijo in prisotne sez-
nanila z različnimi vrstami mok, z različnimi mo-
žnostmi oblikovanja testa ter drugimi pekovski-
mi triki za čim boljši končni izdelek.
Marija Lebar, foto: Bernarda Prodnik
NOVA ŠTIFTA
Čebelarji počastili god zavetnika 
Udeleženci čebelarske slovesnosti pred cerkvijo Marije Zvezde v Novi Štifti
Tradicionalno srečanje čebelarjev in Ambro-
ževo mašo so v Čebelarski družini Gornji Grad 
pripravili letos že 14. leto po vrsti. Dogodka se je 
udeležilo okoli 150 čebelarjev iz 14 čebelarskih 
društev in družin iz Čebelarske zveze Saša, pa 
tudi gostov od drugod. 
Mašo je daroval novoštiftni župnik Alojz Ter-
nar, ki je svoj nagovor posvetil čebelam in nji-
hovemu življenju, ki naj nam bo zgled razume-
vanja v skupnosti. Zbrane je pozdravil predse-
dnik ČD Gornji Grad Janez Fale, jim ob izteka-
jočem letu zaželel miren božič ter srečno in me-
deno novo leto. Za še bolj praznično vzdušje so 
poskrbeli pevci iz Luč. Celotno dogajanje so po-
sneli, saj v čebelarski družini pripravljajo kraj-
ši film o svoji dejavnosti. Sledilo je druženje ob 
medenih in drugih domačih dobrotah. Dogovo-
rili so se, da se prihodnje leto spet srečajo. 
Marija Lebar, 
fotodokumentacija ČD Gornji Grad
Savinjske novice št. 52, 28. december 2018 19
Šport
ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO 
Vse nastopajoče zabeležile zanesljive zmage
Ekipa za malo odbojko s tremi zmagami in enim porazom zaseda drugo mesto v svoji 
skupini. (Fotodokumentacija OK KLS Ljubno)
Za odbojkarske ekipe KLS Ljubno (mala od-
bojka, starejše deklice, članice) je bil vikend sre-
di decembra zelo uspešen, saj so vse nastopa-
joče zabeležile zanesljive zmage. Članice so v 
zadnjem jesenskem krogu gostovale v Bene-
diktu in z dobro igro brez večjih težav zabele-
žile prvo zmago na gostovanju in z osvojenimi 
točkami zadržale šesto mesto na lestvici 2. DOL 
vzhod.
ČLANICE ZMAGALE S 3:0
V prvem nizu je bila tekma izenačena sa-
mo na začetku, nato so ljubenske odbojkarice 
z učinkovito igro popolnoma onemogočile do-
mačo ekipo in brez večjih napak zanesljivo po-
vedle z 1:0. 
V drugem je bolje začela domača ekipa in po-
vedla s 6:2, nato so igralke KLS stopnjevale tem-
po igre, zanesljivo zaključevale napade ter do 
desete točke izid izenačile. Z dobro igro so tu-
di drugi niz zaključile sebi v prid. 
Tretji niz so povedle s 4:0, po odmoru na zah-
tevo domačink so le-te izid izenačile na deve-
ti točki. V nadaljevanju si nobena ekipa ni pri-
igrala večje prednosti, v končnici niza pa so bi-
le uspešnejše ljubenske odbojkarice in v ize-
načeni igri uspešno zaključile tekmo že s prvo 
zaključno žogo s končnim izidom 3:0 (25:16; 
25:16; 25:23). Spomladanski del prvenstva v 2. 
DOL vzhod se bo nadaljeval konec meseca ja-
nuarja.
TRI ZMAGE IN EN PORAZ ZA EKIPO MALE 
ODBOJKE
Turnir za malo odbojko se je v soboto od-
vijal na Ljubnem ob Savinji. Domače igralke 
so v prvi tekmi zanesljivo premagale ekipo 
Celja z rezultatom 2:0 (25:20; 25:19), v drugi 
tekmi pa v bolj izenačeni igri še ekipo Kajuh 
Šoštanj z rezultatom 2:1 (22:25; 25:18; 25:3). 
Ekipa za malo odbojko s tremi zmagami in 
enim porazom zaseda drugo mesto v svoji 
skupini.
STAREJŠE DEKLICE ZMAGALE NA OBEH TEKMAH
Turnir starejših deklic je prav tako potekal 
na Ljubnem, kjer so nastopile ekipe KLS Ljub-
no, Prebold, Mežica in Mislinja. Domače igralke 
so pokazale zelo dobro igro in zanesljivo zmaga-
le na obeh tekmah. Najprej so premagale ekipo 
Prebolda z rezultatom 2:0 (25:16; 25:19), v drugi 
tekmi pa še bolj gladko ekipo Mislinje z rezulta-
tom 2:0 (25:10; 25:3). Ekipa starejših deklic je v 
svoji skupini zasedla tretje mesto.
Franjo Atelšek
DRŽAVNO TEKMOVANJE V SMUČARSKIH SKOKIH V PLANICI
Timi Zajc in Ljubenci na zmagovalnem odru
Med ekipami so zmagali Ljubenci. (Fotodokumentacija SloSki)
Najboljši slovenski smučar-
ji skakalci in skakalke so se v ne-
deljo pomerili za naslov državnega 
prvaka. V Planici zaradi blažje vi-
roze ni nastopil edino Peter Prevc. 
Timi Zajc (SSK Ljubno ob Savinji 
BTC) je na Bloudkovi velikanki ob-
ranil lanski naslov državnega pr-
vaka (142.5 in 132 m, 280,7 t). Drugi 
je bil Anže Semenič (137 in 129.5 m, 
267 ,0 t) in tretji Bor Pavlovčič (128.5 
in 133.5 m, 250,4 t). Ekipno je slavi-
la ekipa SSK Ljubno ob Savinji BTC 
pred kranjskim Triglavom in drugo 
ekipo z Ljubnega.
Do desetega mesta so se raz-
vrstili Žak Mogel (SSK Ljubno ob 
Savinji BTC), Anže Lanišek, Jernej 
Damjan, Žiga Jelar, Tilen Bartol, 
Domen Prevc in Jaka Hvala. Pe-
ter Prevc bo po božiču že nada-
ljeval s pripravami na novoletno 
turnejo. 
ZAJC NAŠEL PRAVO FORMO
Timi Zajc je po drugem član-
skem naslovu v karieri povedal: 
»Zelo sem vesel, uspela sta mi dva 
zelo dobra skoka. Naslov sem ub-
ranil, zdaj sledi novoletna turneja. 
/…/ Veliko smo trenirali in mislim, 
da sem našel kar pravo formo.«
URŠA BOGATAJ DRŽAVNA 
PRVAKINJA, GRD PADEC EME KLINEC
Ema Klinec je po prvi seriji s 134 
metri močno vodila, pri doskoku v 
finalu pri 131 metrih pa si je poš-
kodovala koleno. Čaka jo operaci-
ja in večmesečno okrevanje. Zma-
gala je Urša Bogataj (127 in 127 .5 m, 
234,0 t), druga je bila kljub padcu 
Ema (232,6 t) in tretja Nika Križ-
nar (2 x 127,5 m, 231,2 t). Do šeste-
ga mesta so sledile Maja Vtič, Špe-
la Rogelj in Jerneja Brecl.
NOVOLETNA TURNEJA
Glavni trener reprezentance Go-
razd Bertoncelj je določil šesterico, 
ki bo nastopila na 67 . novoletni tur-
neji. To so Timi Zajc, Domen in Pe-
ter Prevc, Jernej Damjan, Anže Se-
menič in Bor Pavlovčič.
IS
Savinjske novice št. 52, 28. december 2018
20
Šport
PRAZNIK ŠPORTA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V MOZIRJU V VSEM SIJAJU
Drugič zapored zmagala Monika Hrastnik, prvič Timi Zajc
Projekt Športnik leta 2018 Zgornje Savinjske 
doline se je v zadovoljstvo več kot 800 obisko-
valcev v športni dvorani v Mozirju 20. decembra 
končal z glasbenim spektaklom v prijetnem sre-
čanju s številnimi nominiranimi športnicami in 
športniki. Najboljša športnica leta 2018 je drugič 
zapored postala gorska kolesarka Monika Hra-
stnik iz Lepe Njive, prvič pa je zablestel špor-
tnik leta, smučarski skakalec slovenske repre-
zentance iz kluba SSK Ljubno ob Savinji BTC, Ti-
mi Zajc, ki je lani postal mladi športnik.
GLASOVALCI NA TESNO, KOMISIJA SKORAJ 
SOGLASNO DO ODLOČITEV
Skupina predstavnikov sedmih občin doline in 
športne stroke je po besedah vodje komisije in 
organizacijskega odbora projekta Iva Milovano-
viča opravila zelo dobro in premišljeno delo že s 
predlogi športnih kandidatov, ki so v minulem le-
tu dosegali zelo dobre in odlične rezultate na raz-
ličnih športnih tekmovanjih. Po javnem glasova-
nju, ki je pokazalo na zelo majhne razlike med fa-
voriti, je padla končna odločitev o najboljših špor-
tnikih. S približno polovičnim vplivom ob 992 gla-
sovih so v žiriji odločili o zmagovalcih te sezone in 
določili letošnje prejemnike priznanj in pokalov.
MLADA ŠPORTNIKA KATJA MIHALINEC IN 
NEJC NARALOČNIK
Mlada športnica leta je postala odbojkari-
ca Katja Mihalinec iz Mozirja in mladi športnik 
alpski smučar Nejc Naraločnik z Ljubnega ob 
Savinji. Med petimi nominiranimi športnimi eki-
pami je postal zmagovalec SSK Ljubno ob Sa-
vinji BTC. V kategoriji najboljših prirediteljev 
športnih dogodkov je tudi letos zmagal Orga-
nizacijski odbor SSK Ljubno ob Savinji BTC.
PRIZNANJE ZA ŽIVLJENJSKO DELO 
Komisija je priznanje za življenjsko delo po-
delila vsestranskemu športnemu delavcu in 
funkcionarju Iztoku Benetku iz Mozirja. Skoraj 
50 let je deloval tako v tekmovalnem kot rekre-
ativnem športu in je prejemnik številnih pri-
znanj za delo na lokalni in državni ravni. 
PRIZNANJA ZA POSEBNE ŠPORTNE DOSEŽKE
Priznanje za posebne dosežke na podro-
čju športa so prejeli ultra maratonka iz Mo-
Smučarski skakalec Timi Zajc, lanski mladi 
športnik leta, je bil letos izglasovan za 
športnika leta.
Gorska kolesarka Monika Hrastnik je že 
drugič postala športnica leta Zgornje 
Savinjske doline.
Bernarda Čeplak Poznič – Berny in Erik 
Rosenstein sta prejela priznanji za izjemne 
dosežke.
Prejemniki priznanj z županjama, župani in drugimi predstavniki občin ter sponzorji
Tanja Žagar je igrala in pela tudi skupaj z 
mladimi pevci.
Savinjske novice št. 52, 28. december 2018 21
Šport
ŠPORTNIK LETA:
Timi Zajc (smučarski skoki)
ŠPORTNICA LETA:
Monika Hrastnik (gorsko kolesarstvo)
MLADI ŠPORTNIK:
Nejc Naraločnik (alpsko smučanje)
MLADA ŠPORTNICA:
Katja Mihalinec (odbojka)
NAJBOLJŠE EKIPE:
1. SSK Ljubno ob Savinji BTC
2. Namiznoteniški klub Savinja Luče
3. Odbojkarski klub Mozirje (članice)
PRIREDITELJ TEKMOVANJ:
Organizacijski odbor SSK Ljubno ob Savinji BTC
PRIZNANJE ZA ŽIVLJENJSKO DELO:
Iztok Benetek 
(vsestranski športni delavec, funkcionar v različnih športih)
PRIZNANJA ZA IZJEMNE DOSEŽKE:
Bernarda Čeplak Poznič – Berny (tekaški šport, maraton)
Erik Rosenstein (ekstremno kolesarstvo)
Samo Supin (ekstremni alpinist, ledno plezanje, GRS)
zirja Bernarda Čeplak Poznič – 
Berny, ekstremni kolesar, Mozir-
jan Erik Rosenstein in plezalec 
ter ekstremni alpinist Samo Su-
pin iz Luč. 
PRIREDITEV KOT DARILO 
ŠPORTU
Priznanja in čestitke je od šte-
vilnih obiskovalcev in župana ob-
čine Mozirje Ivana Suhoveršnika 
prejel tudi Ivo Milovanovič. Kot or-
ganizator je tudi tokrat s sodelavci 
in partnerji v projektu poskrbel za 
njegovo izvedbo. 
Povezovalka prireditve Andre-
ja Petrovič je igrivo šarmirala med 
točkami glasbenega programa. 
Nastopili so Godba Zgornje Savinj-
ske doline z dirigentom Tomažem 
Podlesnikom, Mladinski pevski 
zbor OŠ Frana Kocbeka iz Gornjega 
Grada z zborovodkinjo Evo Stvar-
nik in pevka Tanja Žagar. 
Organizator Milovanovič se je 
zahvalil športnim delavcem, trener-
jem, športnikom, sponzorjem, župa-
njama in županom naših občin, gla-
sovalcem, glasbenim gostom, teh-
ničnim sodelavcem, komisiji ter 
članom organizacijskega odbora: 
»Dobro ste opravili svoje delo v du-
hu športa, podpori športnikom in 
kot zahvalo vsem, ki se trudijo, da 
šport ostaja simbol mladosti, zdrav-
ja in lepšega življenja.«
Tekst in foto: Jože Miklavc
Predstavnik komisije Jože Jelen (levo) in prejemniki priznanj za 
najboljše ekipe.
Glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic mag. Franci Kotnik 
(desno) je podelil priznanje za življenjsko delo Iztoku Benetku.
Za najboljšega organizatorja je bil izbran Organizacijski odbor SSK 
Ljubno ob Savinji BTC. Pokal je iz rok župana občine Luče Cirila 
Rosca prevzel Rajko Pintar (desno).
Dogodek je popestrila Godba Zgornje Savinjske doline.
Nastop Mladinskega pevskega zbora OŠ Frana Kocbeka iz Gornjega 
Grada z zborovodkinjo Evo Stvarnik
Savinjske novice št. 52, 28. december 2018
22
Oglasi
Savinjske novice št. 52, 28. december 2018 23
Kronika, Zahvale, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
Veš, da je vse tako, kot je bilo.
V vsaki stvari si, ki je v hiši,
v mislih si, besedah naših,
da, celo v sanjah,
le, da korak se tvoj
nič več ne sliši …
                               (J. Medvešek)
V SPOMIN
Konštantinu 
KUMPREJU
iz Tera 
1940 - 2008
28. decembra 2018 mineva deset let, odkar našega moža, očeta in 
starega očeta ni več med nami.
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite ob njego-
vem grobu in prižgete svečo v spomin.
Vsi njegovi
•	 DELAVCU	SPODRSNILO	PRI	HOJI	NAVKREBER
Solčava: 12. decembra v popoldanskem času sta v Solča-
vi delavca odpravljala napako na električnem drogu. Pri hoji 
navkreber po strmem pobočju je enemu izmed njiju spodrsni-
lo, zaradi česar se je pričel kotaliti in ga je po okoli 30 metrih 
zaustavil sodelavec. Poškodovani delavec je bil odpeljan z re-
ševalnim vozilom v Splošno bolnišnico Celje, kjer je bilo ugo-
tovljeno, da je dobil lahko telesno poškodbo. 
•	 VLOMILEC	UKRADEL	RADIATORJE
Ljubno ob Savinji: 14. decembra v popoldanskih urah so 
bili policisti PP Mozirje obveščeni o vlomu v objekt na Ljub-
nem ob Savinji. Neznani storilec je iz objekta ukradel štiri radi-
atorje. Materialna škoda znaša okoli 400 evrov. 
ZAHVALA
Ob žalostni smrti ljube mame, sestre in tete 
Valerije ROBNIK 
1958 - 2018 
bi se želeli zahvaliti vsem dobrim sosedom, sorodnikom, pevcem, 
lučkim gasilcem, reševalcem, govornici ge. Valčki Robnik, prijateljem, 
praproščakom, gospodu župniku Vikiju za lepo opravljen obred in 
vsem dobrim ljudem, ki ste darovali v nabirki na pogrebni maši, ka-
kor tudi za vse darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem in 
vsakemu posebej .
Bog vam povrni.
Žalujoči vsi njeni
Mamica je kakor sonček, 
srček njen je zlat, 
kakor žarek, ki posije 
od nebeških vrat.  
Savinjske novice št. 52, 28. december 2018
24
Za razvedrilo
ZA JERNEJEVO PRAVICO NA TEM SVETU NI PROSTORA
Na literarnem večeru KUD-a Stopinje sta Stojan Knez (levo) in 
Bojan Krevh odigrala prizor iz povesti Hlapec Jernej in njegova pra-
vica. Jernej (Knez) je potem, ko je po celem svetu iskal pravico sto-
pil pred sodnika (Krevh) in od njega zahteval pravico za svoje 40-le-
tno hlapčevstvo, saj po smrti gospodarja ni dobil kmetije, ki bi si jo 
po svojem mnenju zaslužil. Sodnik mu je obrazložil, da mu ne pripa-
da nič, saj za očetom deduje najstarejši sin. Jernej je tako spoznal, 
da zanj ni pravice na tem svetu, mogoče jo bo našel na katerem dru-
gem. Spoznanje, s katerim se marsikdo sreča še danes.
PRIPRAVITE VOZOVNICE, VSTOPAMO NA POLARNI VLAK!
Na božično-novoletnem koncertu Glasbene šole Nazarje je pove-
zovalka programa Maša Tiselj v vlogi sprevodnika Polarnega vlaka 
prisotne povabila na čarobni vlak, ki pelje vse do Severnega pola in 
Božička. Vstopnice je preverila predvsem in najprej v prvi vrsti pova-
bljenih, pri vodji poslovne enote Kemija Mozirje Ireni Vačovnik, na-
čelnici Upravne enote Mozirje Mileni Cigale, županu občine Ljubno  
Franju Naraločniku in tako naprej. K sreči neveljavnih vstopnic ni 
bilo, torej tudi ne ovir za vkrcanje na vlak.
KOZARČKI SLADKO JERAJ
Na predstavitvi svoje knjige z recepti je avtorica Natalija Jeraj v 
roke prijela dva kozarčka s svojimi kreacijami. Na pogled zelo raz-
lična, pa vendar, poskusite ugotoviti, če mogoče obstaja kakšna po-
dobnost med njima. Namig: recept je po vsej verjetnosti enak, je 
pa očitno, da so sestavine popolnoma drugačne. Kreativnost res ne 
pozna meja, le paziti je treba, da namesto sladice ne nastane »kisla 
grenčica«, ki te zagotovo ne ponese v raj.
(Foto: PV)
(Foto: BR)
(Foto: MŠ)
Savinjske novice št. 52, 28. december 2018 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 1. številki SN
2018
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Informacije
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21.
Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 
7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31.
Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, 
sobota od 7 . do 8.30 ure.
Dežurne	službe
VETERINARSKO DEŽURSTVO
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobo-
tah in nedeljah od 7 . ure (sobota) do 7 . ure (ponedeljek), enako velja tudi za dr-
žavne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva  so možni tudi 
zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se 
nato napoti dežurni elektromonter na teren. 
(03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7 . do 15. ure
(03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950.
Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Savinjske novice št. 52, 28. december 2018
26
Petek,
28. december
ob 9.30. Rečica ob Savinji
Pravljična Rečica (aktivnosti za otroke)
ob 17 .00. Kulturna dvorana Luče
Delavnica izdelovanja voščilnic, aranžmajev 
in dekoracij
ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad
Dobrodelno predstava Diagnoza: Fotr!
Sobota,
29. december
ob 9.00. Smučarsko-skakalni center Ljubno ob Savinji
Tekma v smučarskih skokih za pokal Cockta
ob 9.30. Rečica ob Savinji
Pravljična Rečica (aktivnosti za otroke)
ob 10.00. Kulturna dvorana Luče
Delavnica pletenja šala z rokami in 
izdelovanja broške
ob 18.30. Kulturna dvorana Luče
Veseli večer s p. Karlom Gržanom
Nedelja,
30. december
ob 12.00. Golte
Ski party z DJ Marnixom
ob 17 .00. Solčava
Novoletni koncert na prostem
ob 18.00. Dom kulture Nazarje
Predstava Pismo rosno! Vsega je kriv poštar ...
 Ponedeljek,
31. december
ob 9.30. Rečica ob Savinji
Pravljična Rečica (aktivnosti za otroke)
ob 20.00. Mozirska koča
Silvestrovanje z DJ Marnixom
ob 20.00. Hotel Golte
Silvestrovanje s skupino PopGaraž in DJ Vitom
Sreda,
2. januar
ob 8.00. Žekovec
Tradicionalni pohod na Mozirsko planino
Četrtek,
3. januar
ob 17 .00. Knjižnica Mozirje
Ura pravljic: Prav tako kot ti!
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa 
ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kva-
litetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	
TOTAL	TV	paketov!		gsm:	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. 
DRUGO – PRODAM
Jabolka, neškropljena, jonatan, jo-
nagold, in orehova jedrca prodam; 
gsm; 041/239-017 .
Brezhiben pomivalni stroj gorenje 
korting, star štiri leta, prodam; gsm 
040/698-808.
IŠČE SE
Izgubil se je mladič kamerunske 
ovce; gsm 041/754-808.
NEPREMIČNINE – PRODAM
Ugodno prodam 87 m2 veliko sta-
novanje v Mozirju; gsm 030/284-
699.
Savinjske novice št. 52, 28. december 2018 27
Oglasi
Ljudje in dogodki, Oglasi