Izhaja od meseca oktobra 1965 List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat mesečno Leto izhajanja: XII St. 11 november 1976 Kako smo poslovali v 9 mesecih letošnjega leta razgovor »V mladih letih sem želel postati glasbenik.« Je pričel svoje pripovedovanje moj sobesednik AVGUST POTOČNIK, ki je v letošnji jeseni matu-riral na srednji tehniški tekstilni šoli v Kranju. stran 7 Že v samem začetku ocene gospodarskih gibanj ter poslovno finančnih rezultatov doseženih do konca tretjega tromesečja 1976. leta ugotavljamo, da niso zadovoljivi. Istočasno pa ocenjujemo, da so poslovno finančni rezultati v navedenem obdobju ugodnejši od doseženih v periodičnem obračunu za prvo polletje tega leta. Približujemo se realizaciji planskih nalog in ciljev, katere bomo z velikim prizadevanjem, verjetno izpolnili do konca leta. Pričakovali smo in tudi programirali mnogo slabše poslovno finančne rezultate v primerjavi s preteklim letom, kajti preveč je bilo objektivnih in subjektivnih težav že v prvem polletju, da bi lahko nadoknadili zamujeno že do konca tretjega tromesečja. Ves čas našega poslovanja smo se srečavali z neštetimi objektivnimi in subjektivnimi težavami, katere so negativno vplivale na boljše poslovne rezultate. Naj omenim samo nekatere: Velika konkurenca v prodaji naših izdelkov na inozemskem trgu, kjer smo morali znižati cene v povprečju za 39 %, zmanjšana proizvodnja filtrov za cigarete, 4 mesece smo delali v eni izmeni, ko smo čakali na izvozno dovoljenje, visoka bolniška odsotnost t; dela, ki se iz meseca v mesec še stopnjuje in je postala zelo zaskrbljujoča, velik porast stroškov proizvodnje, prodajne cene pa so od avgusta 1974. leta nespremenjene. Zaskrbljujoča je produktivnost, ki je celo pod povprečjem preteklega leta, uvozne restrikcije, ki so posledica znižanja stopnje proizvodnje in ne nazadnje velika konkurenca v prodaji na domačem trgu. Predvsem pa sta bila odločilna poleg navedenih tržnih dejavnikov zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev in zakon o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka. Namen zakonov je, da se vskla-juje proizvodnja in prodaja s plačilno sposobnostjo kupcev, in da se odpravi anticipativna potrošnja, ki jo je sistem obračuna po fakturirani realizaciji omogočil. Ta prehod ni bil brez posledic za našo delovno organizacijo, saj smo v mesecu aprilu prodali naših izdelkov (nadaljevanje na 2. strani) Delo računskega centra Ob raznih kritikah o delu na lačunalniku se čutimo dolžni, da nekoliko natančneje spregovorimo o tem področju dela. Kritika je večkrat neupravičena ter v glavnem plod nepoznavanja poslov. To temo smo obravnavali že v eni izmed lanskoletnih številk TOSAME, vendar menimo, da je bila podana v preveč skrajšani obliki. stran 5 Rak debelega črevesa in danke dr. Franc Lukič Debelo črevo in danka predstavljata približno 150 cm zadnjega dela prebavnega sistema. Poleg neštetih, za prehrano važnih opravil, o-blikujeta ta dva predela črevesa tudi blato. Pojav rakavih obolenj na tem delu črevesa je pogosten in število obolenj iz leta v leto narašča. V Sloveniji odkrijemo letno blizu 3800 novih bolnikov, obolelih za rakom, in od teh jih boluje za rakom debelega črevesa in danke okoli 280. Ta številka jasno opozarja na resen problem, ki ga predstavljajo ta obolenja. Kaj povzroči rakavo bolezen črevesa in danke danes še ne vemo. Vemo pa, da obstajajo predrakava obolenja tega predela črevesa, ki so nagnjena, da se izrodijo v rakava. To pa seveda ne pomeni, da se tako obolenje vedno spremeni v raka. V predrakava obolenja debelega črevesa in danke sodijo dolgotrajna vnetja sluznice in polipi. Bolnike s takimi obolenji moramo imeti pod stalnim nadzorstvom. Prehod iz zdravja je vedno prikrit. Kmalu pa bolezen naznanja vrsta znamenj, ki so dokaj značilna ... Posebno pozorni moramo biti na motnje prebave z zaprtjem, tope nedoločene bolečine v trebuhu, driske, ki se pojavijo za dolgotrajnejšim zaprtjem in na to, da bolniki tudi po odvajanju blata ne občutijo olajšanja, kot so ga bili navajeni čutiti poprej. Bolniki občutijo v trebuhu pritisk, tiščanje, napetost, krče, po jedi se jim spahuje, lahko tudi bljujejo. Pojavi se izguba apetita, hujšanje, slabokrvnost, splošna slabost z utrujenostjo, duševno nerazpoloženje in zmanjšana zbranost. Važno je, da bi vsakdo opazoval svoje blato, posebno še, če ima težave v trebuhu. Blato je lahko smolasto, črne barve, vodeno, smrdeče ali pa mu je primešana sveža kri, lahko postane tenko kot svinčnik ali podobno kozjemu blatu. Če bula na debelem črevesju naraste, jo včasih otiplje že sam bolnik. Čeprav opazimo vsa ta znamenja, to še ne pomeni zanesljivo, da ima bolnik že raka, pač pa nam je opozorilo, da moramo temeljito pregledati debelo črevo. Izkušnje nam kažejo, da je obdobje od tedaj, ko bolnik opazi en ali drugi od naštetih vzrokov, do posveta z zdravnikom po večini zelo dolgo, pogosto traja 9 mesecev in več. Bolnik bi moral biti urnejši, to pa bo možno le, če bo seznanjen z znaki bolezni in če bo bolje opazoval nenavadna dogajanja v svojem organizmu. Ustrezni strokovnjak ima na voljo inštrumente s katerimi lahko pregleduje notranjost debelega črevesa in danke. Če odkrije, da gre za raka, se z bolnikom pomeni o predvidenem zdravljenju in o tem, kakšne bodo morebitne posledice. Kot pri vseh rakavih obolenjih imamo tudi pri raku na debelem črevesu in danki na voljo tele načine zdravljenja: kirurško zdravljenje, zdravljenje z obsevanjem in zdravljenje s kemičnimi sredstvi. Najbolj zanesljivo in zato na prvem mestu je še vedno kirurško zdravljenje. Pravočasna operacija danes omogoča bolniku popolno zdravljenje. Osnovno načelo operativnega zdravljenja je, da odstranimo oboleli del črevesa in spojimo preostalo črevo. Če je potrebno odstraniti večji del debelega črevesa in danko, moramo napraviti na trebuhu novo odprtino za odvajanje blata. Pogosto se bolnik te posledice operacije ustraši in s težavo privoli v operacijo. Iz pogovorov z bolniki, s katerimi vzdržujemo redne stike še dolgo po zdravljenju, vemo, da se le ti na novo odprtino za blato tako navadijo, da lahko žive povsem normalno življenje kot pred operacijo. Ker so obolevanja za rakom na debelem črevesu in danki v porastu, je ljudi s tako odprtino za odvajanje blata na trebuhu danes po svetu več in več. Kot ozdravljeni se vrnejo k svoji družini in v svoj poklic. Usoda pravočasno operiranih bolnikov je zelo ugodna. Zaradi precejšnjega števila zakasnelih primerov pa v poprečju dosegamo le okoli 50 % dokončno ozdravljenih. Če opazimo enega ali drugega od naštetih bolezenskih znamenj, torej čimprej k zdravniku! ZAHVALA Ob nadvse boleči izgubi moje ljubljene mame se vsem sodelavcem in sodelavkam iz trakotkalnice najtopleje zahvaljujem za sočustvovanje ter za denarna sredstva poklonjena namesto venca na grob. Obenem se prav iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji podjetja za podarjena finančna sredstva. Pichler Majda samo za 64 % in v maju za 94 °/o-Iz vseh navedenih objektivnih in subjektivnih vzrokov je jasno, da smo plan proizvodnje izpolnili le 101 % in plan prodaje do konca tretjega tromesečja le 99 %. IZPOLNITEV FINANČNEGA PLANA Celotni dohodek Doseženo — indeks 90 Porabljena sredstva 87 Dohodek 103 Pogodbene obveznosti 95 Zakonske obveznosti 416 Osebni dohodki 110 Osebni prejemki 464 Ostanek dohodka — Navedeni podatki izpolnitve finančnega plana vsekakor niso zadovoljivi in tudi niso realno primerljivi z istim obdobjem preteklega leta. Razlika med fakturirano in plačano realizacijo je neplačana realizacija, ki znaša ob koncu tromesečja 34.576.141, —din. Če primerjamo fakturirano realizacijo s planom do konca tretjega tromesečja bi bili poslovni rezultati zadovoljivi, tako pa se bomo morali v bodoče prilagoditi novemu načinu poslovanja. Naš dohodek je tudi nerealno obremenil zakonski predpis, po katerem se plačujejo prispevki republiškim interesnim skupnostim v procentnem znesku osnove dohodka iz preteklega leta, vendar upamo, da bo do konca leta predpisana realna in pravična osnova plačila prispevkov iz dohodka. Omeniti moramo še to, da smo ob prvem polletju prikazali po Pečani realizaciji izgubo, ob zaključku tretjega tormesečja se je ta občutno zmanjšala, kar nam daje upanje, da bomo z velikim prizadevanjem tudi letošnje leto uspešno za; ključih. Sprejeli smo stabilizacijski program in nosilci nalog so odgovorni za izvršitev sprejetih sklepov-Ne bo mogoče tolerirati tistih, ki svojih nalog na delovnem mestu in programiranih v gospodarskem načrtu ne izvršujejo. Storiti moramo vse, da bi premostili subjektivne in ublažili vse objektivne teza- ve. Kako smo izpolnili proizvodni plan za 9 mesecev 1976 °/o. — tkalnica ovojev 112 — konfekcija 97 — mikalnica 101 — filtri 101 — tkalnica šir. tkanin 90 — belilnica 88,5 Oddelek 1KALNICA OVOJEV 1 povprečje leta 1975 ^ povprečje I-IX 76 TKALNICA ŠIROKIH TKANIN J Povprečje leta 1975 2 Povprečje I-IX 76 IJELILNICA * povprečje leta 1975 2 Povprečje I-IX 76 MIKALNICA * Povprečje leta 1975 2 Povprečje I-IX 76 KONFEKCIJA 1 povprečje leta 1975 2 Povprečje I-IX 76 filtri ' Povprečje leta 1975 2 Povprečje I-IX 76 pELOVNA ORGANIZACIJA ‘ povprečje leta 1975 2 Povprečje I-IX 76 Proizvodnja na delavčevo uro Indeks 137,79 din/del. ura 159,68 116 86,41 vot/del. ura 86,04 100 35,19 kg/del. ura 34,43 98 491,95 din/del. ura 560,28 114 419,24 din/del. ura 423,52 101 983,83 din/del. ura 1,095,36 111 295,91 din/del. ura 300,15 101 Prodaja gotovih izdelkov je bila v omenjenem času dosežena v višini 331.868,449 din, kar predstavlja 99% od planirane letne realizacije. Na domačem trgu smo od doseženega zneska realizacije prodali za 276.105.725,— din, ostanek 55.762.724 din ali 16,8% pa predstavlja prodajo na tuja tržišča. Realizacija je bila v primerjavi z letnim planom sledeča: januar februar marec aprii maj junij julij avgust september % 112 110 90 64 97 104 104 102 110 S pregledom doseženih rezultatov ugotavljamo, da ti niso najboljši, vzrok za to je poleg veljave novega zakona o zavarovanju plačil tudi dejstvo, da nismo uspeli zagotoviti optimalnih zalog. Jz nekoliko zgoraj navedenih podatkov je razvidno, da so rezultati Proizvodnje nekoliko boljši od re-zu,tatov v prvem polletju. Nikakor Pa nismo zadovoljni z doseženo Produktivnostjo in ekonomičnostjo Poslovanja, ki bistveno vplivata na finančni uspeh ali neuspeh poslo- Tekstilna tovarna Senožeče dopolnjuje naš proizvodni plan z gazo in tetra blagom za plenice. Proizvodni plan je dosežen z naslednjimi rezultati: % izpolnitev Gaza surova — m 103 Tetra surov — m 109 Prodaja v 9 mesecih Težko pričakujemo novo skladišče NAKUP SUROVIN IN REPRODUKCIJSKEGA . MATERIALA V tretjem tromesečju letošnjega leta so se pri nabavi surovin ali reprodukcijskega materiala pojavljale različne situacije. Najbolj kritična je bila v redni preskrbi z bombažnimi izčeski in ostalimi bombažnimi odpadki, ki jim cena na domačem in svetovnem trgu konstan tno raste, tako da se upravičeno pričakuje pomanjkanje tovrstnih materialov. Podobno je bilo z bombažno prejo, ker predilnice v zadnjem času dosegajo na zunanjem trgu višje cene kot so trenutno veljavne na domačem. Z restrikcijo uvoza so se pojavile težave pri nabavi rezervnih delov iz uvoza. Stanje glede samega razpoložljivega skladiščnega prostora se je izboljšalo, zato so tudi delovni rezultati na tem področju boljši. Izboljšani delovni pogoji, večji nadzor in zavzetost v nabavni in skladiščni službi so pogoj za doseganje uspehov pri pravočasni nabavi materialov. UVOZ V smislu novih zunanjetrgovinskih predpisov, ki veljajo v letošnjem letu, je naš uvoz iz konvertibilnega področja vezan na izvoz lastnih izdelkov, prav tako na konvertibilno področje. Ta odnos med uvozom in izvozom je bil izračunan časovno za obdobje preteklih 21 mesecev, to je 9 mesecev leta 1974 in leto 1975. Prav v tem času smo močno povečali naš izvoz iz-(Nadaljevanje na 4. strani) delkov. Ta obveza vezave, ki pa ne velja za uvoz iz klirinškega področja, je torej grajena na časovnem obdobju 21 mesecev ter nas v letošnjem letu obvezuje obdržati finančno velik izvoz, da bi zadovoljili potrebe lastne proizvodnje uvoznih surovin, je spričo padca cen najmočnejšega izvoznega artikla cigaretnih filtrov kar za 39 % za na‘ še podjetje izredno ostra. Kljub večjemu fizičnemu izvozu, ki ga bomo realizirali do konca letošnjega leta, bo fakturirana realizacija izvoza manjša za približno 1,751.444,— Veljavni sistem vezave nam je že ob polletju povzročil precejšnje težave pri normalnem uvozu reprodukcijskega materiala. Zaradi man-j še finančne realizacije izvoza komaj uspevamo zadostiti planirane količine repromateriala uvoziti in s tem obdržati planski nivo proizvodnje. Zato smo tudi skoraj brez zalog v glavnih surovinah kot so: acetatni kabel, sulfatna in sulfitna celuloza, netkano blago in triacetin. Dinamika uvoza, razdeljena po TOZD je za 9 mesecev sledeča: TOZD Saniteta $ 1.484.810,35 TOZD Filtri $ 2.323.746.86 $ 3.808.557.21 Uvozne surovine in repromateri-al kot so acetatni kabel, triacetin, sulfatna in sulfitna celuloza, netkano blago, predstavljajo finančno že cca 80 % celotnega uvoza. IZVOZ Kot je navedeno že pri uvozu, v letošnjem letu ne bomo dosegli finančne realizacije lanskoletnega izvoza, predvsem zaradi padca cen celulozno acetatnih filtrov na svetovnem trgu. Če količinsko in vrednostno primerjamo izvoz filtrov, ki predstavljajo naš glavni izvozni artikel, pridemo do sledeče ugotovitve: Izvoz filtrov kom. vrednost 1975 1,575,676,200 $ 4,832.948,— 1976 1,627.555.080 $ 3.081.504,— Pri izvozu 1976 smo upoštevali celoten izvoz, tudi tisti, ki ga po pogodbenih obvezah še nismo izvršili. Iz gornjih podatkov je razvidno, da bomo v letošnjem letu izvozili več filtrov, to je 51.878.800 kom., iztržili pa na račun padca cen manj § 1.751.444,—. Filtre smo v letošnjem letu izvozili v SSSR, Turčijo in Alžir. Pri izvozu sanitetnih izdelkov pa beležimo porast, ki se kaže v sledečem podatku: 1. 1975 1. 1976 januar-september ------------------- S 133.925,— 242.365,— Iz navedenega podatka je razviden porast izvoza sanitetnih izdelkov za 45 %. Ta porast predstavljajo predvsem izdelki kot so muli ovoji rezani izvoženi v Libijo in Nigerijo. V pregledu smo upoštevali samo izvoz sanitetnih izdelkov na konvertibilno področje, ker pač leta šteje za vezavo in nam s tem omogoča potreben uvoz surovin. Na klirinško področje — ČSSR pa smo izvozili za cl. $ 96.662.—. Izvoz v 9 mesecih tekočega leta, celotnega podjetja: TOZD Saniteta $ 358.872,56 TOZD Filtri $ 2.331.682,81 Skupno OZD $ 2.690.555,37 Sanitetne izdelke smo izvažali kupcem v Avstrijo, Zahodno Nemčijo, Dansko, Holandijo, Grčijo, Ciper, Libijo, Nigerijo ter na klirinško področje v ČSSR. Novo skladišče gotovih izdelkov Gibanje zaposlenosti-varnost pri delu GIBANJE ZAPOSLENOSTI OD I - IX 1976 30. septembra nas je bilo v celotni OZD 846, od tega 619 žensk in 227 moških. Povprečna zaposlenost je znašala 847,33 delavca, odnosno 627,33 žensk in 220 moških. V obravnavanem obdobju je vstopilo v OZD 15 delavcev, odšlo pa 20. VARSTVO PRI DELU Nesreče pri delu V obravnavanem obdobju letošnjega leta se je pripetilo pri delu in bilo prijavljenih 28 nesreč Po- gostost poškodovanja se je napram lanskem enakem obdobju povečala z 28 poškodbami na 1000 zaposle-nih na letošnjih 33 poškodovancev pri enakem številu zaposlenih. Največ nesreč se je pripetilo na strojih (il), dokaj številne be pa so bile tudi pri drugih oblikah dela, zlasti pri transportu različnih materialov. Največ nesreč pri delu je bilo zabeleženih v oddelku mikalnice 9, sledita pa belilnica s 4 nesrečami in konfekcija s 3 nesrečami. Resnost poškodb, izražena v dnevih okrevanja je znašala 13,4 on ’ skupaj pa je bilo zaradi vseh n -sreč pri delu izgubljenih 375 dn • Nesreče na poti Poleg omenjenih nesreč pri delu se je pripetilo v obravnavanem času še 9 nesreč na poti na delo oziroma z dela, zaradi česar je bilo izgubljenih 199 delovnih dni. Povprečna odsotnost zaradi poškodb, dobljenih na poti, je znašala cca 22 delovnih dni. V primerjavi z lanskim obdobjem se je število tovrst-nm nesreč povečalo za dve. Zdravstveno varstvo V devetih mesecih je bilo zaradi dplezenskih izostankov izgubljenih 14.830 dni, kar pomeni povprečno nekaj več kot 8,7 % dnevno odsotnost. V primerjavi z lanskim le-lom, ko je znašala povprečna dnev-!la zdravstvena odsotnost 6,5 %, je letošnje povprečje tovrstnih izostankov precejšnje. ,,, Odrast odsotnosti napram letu 1975 znaša 33 %. Visok odstotek odsotnosti je zabeležen zlasti v oddelku mikalnice in konfekcije, pa tudi delovna skupnost skupnih služb ima zabeleženo sorazmerno visoko odsotnost, ki je na ravni povprečne dnevne odsotnosti Tosame za lanskoletno obdobje. Splošno kadrovski sektor se utora zamisliti nad zdravstvenim stanjem naših delavcev. Nesprejem-Uvo je nadaljnje odlašanje preventivne dejavnosti, kajti bolniški sta-'ez. ki ga imamo, je zelo zaskrblju-loč. Takoj je potrebno prevzeti vse v našem zdravstvenem varstvu, da se bolniški stalež normalizira ali ne na škodo zdravja naših delavcev. Ekonomsko planski sektor je v obravnavanem obdobju 'niel mnogo dela, katero je bilo po-vezano z objektivnimi in subjektiv-dum težavami, vendar je uspel iz-V|siti vse obveznosti, predvsem na Področju planiranja, uvedel sistem Kontinuiranega planiranja, sistem Kontrole izpolnjevanja gospodarske-§a načrta; na področju analiz je uvedel dopolnilni sistem informiranja in razširil obstoječi sistem in- tormiranja. Finančni in ekonomsko planski sektor naj tudi v bodoče posvetita vso pozornost informiranju vseh cianov naše delovne organizacije, samoupravnih organov in vodstvo ° poteku realizacije gospodarskega načrta za tekoče leto in ostalih po-uatkih, v cilju boljših poslovnih Uspehov. Vse informacije naj bodo pravočasne in operativne, da bi lahko ?amoupravni organi in vodstvo delovne organizacije pravočasno pred-lagali potrebne sklepe. Slavko Bajec, oec. Delo računskega centra Prvo področje, katerega smo skušali strojno obdelovati je bilo fakturiranje, ki je bilo že pred nabavo računalnika »ozko grlo« v komerciali. Ta problem smo z medsebojnim dogovarjanjem dokaj uspešno rešili ter kmalu po nabavi računalnika pričeli s strojnim fakturiranjem. Ne trdimo, da v začetku tu ni bilo problemov, saj je bilo področje strojne obdelave popolnoma novo za vse osebje, ki je bilo nameščeno. Le to je moralo vseskozi dopolnjevati svoje znanje in privajati ostale na novo obliko dela. Danes nam fakturiranje ne povzroča nobenih težav in tekoče teče. računov, strojno izpišemo tudi virmanski nalog za nakazilo dolga. Koncem vsakega meseca naredimo spisek kumulativnega prometa vseh kupcev in dobaviteljev. Z željo, da prenesemo čimveč področij dela na računalniško obdelavo, smo lansko leto pričeli z obdelavo potrošniških kreditov. Ta program smo kar hitro osvojili, tako da danes teče brez posebnih zastojev. Trenutno, ko smo pričeli nakazovati še posojilo za ceste, se nam je delo pri tej obdelavi povečalo za 100 %. Morda damo v ilustracijo samo majhno primerjavo. Delavka, ki je tipkala položnice za Vzporedno s fakturiranjem shranjujemo podatke na magnetne kartice kupcev in magnetne kartice gotovih izdelkov. Te uporabljamo za izpisovanje tabel, kot so: a) Stanje zalog artiklov po prodajnih cenah b) Stanje zalog artiklov po direktnih stroških s pokritjem c) Prodaja artiklov po potnikih d) Vrednostna prodaja po potnikih e) Prodaja grup artiklov po kupcih. To so samo nekatere najvažnejše tabele, katere izpisujemo ob vsakem zaključnem mesecu, nekatere pa tudi vsakega pol meseca. Tabele izpisujemo v glavnem za potrebe komercialnega pa tudi za potrebe planskega ter finančnega sektorja in še nekaterih drugih služb. Na strojno obdelavo smo prešli tudi s saldakonti kupcev in dobaviteljev hkrati s knjiženjem došlih nakazilo kreditov na pisalni stroj, je za opravilo tega dela porabila približno 16 ur. Isto delo pa opravi računalnik v petnajstih minutah. S to majhno primerjavo hočemo prikazati, da je tisto najosnovnejše rutinsko delo pripadlo stroju in s tem je bila dana možnost osebju, da se ukvarja s koristnejšimi nalogami. Skladno s prehodom obdelave kreditov, smo se začeli pogovarjati o prenosu osebnih dohodkov na strojno obdelavo. Obdelava osebnih dohodkov naj bi obsegala poleg samega obračuna tudi rekapitulacijo prispevkov po občinah z izpisanimi virmanskimi nalogami, specifikacijo prispevkov za posameznega delavca ter izpisovanje nalogov za vpis v hranilno knjižico. Verjemite, da to ni bilo lahko delo, saj smo se ga kar malo s strahom lotili. Kot vemo, so osebni dohodki najobčutljivejša točka za vsakega iz- med nas. Imeli pa smo občutek, da tudi s strani drugih nismo dobili veliko zaupanja, skoraj bi lahko rekli rahel odpor. Kaj je bil vzrok temu odporu, na teh straneh nimamo namena razpravljati. No, kot ste videli, je bila prva letošnja kuverta malo spremenjena. Pivi led smo prebili, s tem pa ne otresli težav. Ob vsakem »spodrsljaju«, ki se je pojavil, je bilo odgovorno osebje pri stroju, nihče pa ni realno presodil, kdo je dejanski povzročitelj nepravilnosti. Področja, katera prevzamemo v računalniško obdelavo, smo dolžni samo strojno obdelati in odgovarjati za pravilne strojne izračune. Smo samo servis za izvrševanje prevzetih nalog od posameznih služb. Vsi poteki programov so bili izdelani ob prisotnosti odgovornih oseb, zato se ne čutimo odgovorne, če je bila tu storjena kakšna pomota. Ob pojavu prve nerodnosti smo obvestili za to zadolžene osebe. Vsled tega si upamo trditi, da posamezni nesporazumi, ki so nastali med obdelavo OD, niso posledica napačnega Dolga leta nas je dan na dan spremljal tisti zamolkli, topi ropot težkih, nerodnih starih strojev, kateri so nas dostikrat spravili ob živce še preden smo stopili v tkalnico. Vedno je bilo vse pokvarjeno in zaradi tega je bilo veliko napak ter malerjev. To je brigadirke preveč obremenjevalo, da velikokrat niso vedele kje bi se lotile dela. Mojstri so imeli veliko popravil, tu je odletel en kos, tam se je zlomil drugi, po zraku pa so se »spreletavali« tudi čolnički, katerih moč je marsikatera tkalka občutila na lastni koži. Upanje, da bi bilo kdaj bolje, nam je postalo le kot senca, čeprav smo vsi vedeli, da je treba nekaj ukreniti, da bi se izboljšala kvaliteta blaga in seveda da bi porast-la tudi proizvodnja ter boljše izkoriščanje kot smo ga takrat lahko ustvarili. Osebni dohodek je bil nizek in tkalke so veliko plačevale za kvaliteto blaga, katero je šlo v drugo ali tretjo vrsto. Vendar ni se dalo pomagati, kajti s takimi stroji nismo mogli ustvarjati dobre kvalitete blaga. Vsi so imeli več ali manj bolje opremljene tkalnice in tudi mi smo si želeli novih strojev, katerih si pravzaprav nismo niti dobro predstavljali. Toda sredstva, kje dobiti sredstva za modernizacijo celotne tkalnice? Po dolgem času pa je prišlo leto, ko smo se tudi mi odločili, da nabavimo 36 delovanja računalnika ampak neprimernega načina obračuna OD za računalnik. Okoli tega problema smo se že veliko pogovarjali, in upamo, da ga bomo skupno v najkrajšem času najustrezneje rešili. Ponovno pa poudarjamo, da je neupravičena trditev o nepravilnosti osebnih dohodkov. Menimo tudi, da je plačilna kuverta dovolj jasno izpisana ter si lahko vsak delavec svoje osebni dohodek prekontrolira sam. V kolikor bo kdo zasledil napako, ki je posledica, zmotljivosti računalnika ali osebja pri računalniku, naj nas takoj obvesti. Za vse ostale nepravilnosti pa so zadolžene posamezne službe. Toliko smo hoteli na kratko opisati delo računskega stroja. Upamo, da smo s temi kratkimi zapiski dovolj jasno prikazali področja in širino našega dela. Mislimo, da bodo vprašanja, kot so: Zakaj ni izplačilo osebnih dohodkov prej?« odpadla, ker so osebni dohodki samo ena izmed obdelav na računalniku, nikakor pa ne edina. RC novih avtomatov, na katerih naj bi izdelovali gazo. To je bilo leto 1696. Najprej so pripeljali en stroj za preizkušnjo. Vsi smo ga hodili gledat kot bi bil zlato. Vsem se je zdel tako nenavaden, tako izpopolnjen. Komaj smo čakali, da bodo stare stroje zamenjali novi, pričakovanja polni, avtomati. Trajalo je nekaj časa, da smo stare stroje nadomestili z novimi. V tem času pa smo pričeli delati v treh izmenah, kar je bilo seveda tudi naporno, saj tega nismo bili vajeni. Pa je tudi to sčasoma minilo. Pogled, ki se nam je ustavil na treh dolgih vrstah novih strojev, nam je vlil upanje, da bo sedaj bolje. Vsaka tkalka je imela prej okoli 30 strojev. Rezultat še ni bil takoj zadovoljiv, saj so bili vsi preostali stroji potrebni, da jih nadomestimo z drugimi. Vse naenkrat pa se tega ni dalo storiti. Zato smo vsako naslednje leto nabavili po 36 avtomatov, tako da imamo danes tkalnico vso avtomatizirano. Tudi sistem strojev se je s to montažo spremenil in vsaka tkalka ima danes manj strojev in sicer od 19 do 24. Tkalnica se širi naprej in bo zasedla celo halo, nakar bo treba izseliti meril-nico in strižno čistilni stroj v novo halo, križno previjalni stroj in volkov stroj pa sta že preseljena v nove prostore. Kljub temu, da imamo vse noye stroje, pa v celem letu le nastopijo trenutki, ko ne moremo doseči tistih rezultatov kot bi jih morali. Posebno v poletnem času nastopijo težave in problemi zaradi katerih proizvodnja pade, kar se pozna na osebnih dohodkih, na kvaliteti in na količini proizvedenega blaga. Vendar pa novo je vedno boljše kot staro, kajne! Frank Milica IZDELAN JE PLAN UVOZA BOMBAŽA Iz Ekonomske politike št. 1283 (1. november 1976) Na Gospodarski zbornici Jugoslavije je bil, nedavno tega, izdelan regionalni plan uvoza bombaža za potrebe tekstilne industrije za leto 1977. Uvozilo se bo skupno 114 tisoč ton bombaža za česanje in mi-kanje, od tega blizu 50 tisoč ton iz nerazvitih dežel. Po mišljenju čla-| nov komisije za uvoz bombaža in | kemičnih vlaken pri sekretariatu za tekstilno industrijo Gospodarske zbornice Jugoslavije, bodo omenje-[ ne količine, obenem z obstoječimi i 32 tisoč tonami prehodnih zalog, dovolj velike, da pokrijejo potrebe proizvajalcev tekstila s to surovino. Seveda ob pogoju, da ne bo odstopanj od že sprejetega plana. Porabniki bombaža pa so manj optimistični. Iz izkušenj prejšnjih let kot tudi na podlagi poročil pred; stavnikov porabnikov bombaža, ki so se prav te dni vrnili iz obiska v nerazvitih deželah, obstoji bojazen, da se ne bodo zagotovile planirane količine, vsaj kar se tiče asortima-na. Gotovo je tudi, da bodo, od 35 tisoč ton bombaža za česanje, ne; razvite države zmogle odposlati največ 25 tisoč ton. Spričo tega je bil konec oktobra na sestanku ko-J misije za uvoz bombaža sprejet 1 sklep, da se poskusi uvoziti bombaž tudi iz ZDA, kjer so obenem cene surovemu bombažu, vsaj zaen krat, tudi najugodnejše. Iz Ekonomske politike št. 1280 JULIJA PRIHODNJEGA LETA — PAPIRNA KONFEKCIJA V tovarni kartona in papirja na j Sladkem vrhu je v teku investicija v višini 450 milijonov din. Ko bo končana, bo v tovarni začelo obratovati nekaj novih oddelkov, trgu pa bo ponujeno več izdelkov. Že 1. julija prihodnjega leta bo v okviru investicijskega programa začela z delom tovarna za proizvodnjo papirne konfekcije in sicer se ' bo izdelalo 50 tisoč ton letno, namesto sedanjih 30 tisoč ton. Ko pride čas tazg^Mcit »V mladih letih sem želel postati glasbenik«, je pričel svoje pripovedovanje moj sobesednik AVGUST POTOČNIK, ki je v letošnji jeseni maturiral na srednji tehnični tekstilni šoli v Kranju. Najprej mu čestitam in zaželim, da bi svoje znanje in trud kar najbolj uporabil na delovnem mestu, nato pa začneva odvijati klopčič. »Leta 1959 sem se kot belilec zaposlil v belilnici, malo kasneje sem se znašel med tkalskimi stroji v stari tkalnici gaze, kjer sem ostal od konca obratovanja tega oddelka. Sedaj kot pomočnik vodje izmene »strežem strojem* v tkalnici širokih tkanin.« »Zakaj ste se odločili za izredno izobraževanje?« »Že dolga leta je v meni kljuvala želja, da nadoknadim vrzel iz mladosti. Zdaj sem vedel, da z glasbo ne bo nič. Preko televizije in časopisov sem zvedel za izredno izobraževanje. Odločil sem se, čeprav sem se zavedal, da bo potrebno mnogo volje in odpovedovanja. Kajti razdajati se na toliko strani, to-varna, družina, šola, ni kar tako. Vendar danes, po 4 letih šolanja, Pravim, da se je splačalo. Vse mi Je poplačano s ciljem, katerega sem dosegel.« »Ste kdaj hoteli vreči puško v koruzo? »To se mi ni nikdar zgodilo. Tudi takrat ne, ko sem se po končanem delovniku, po neprespani noči, kajti pred leti smo delali v treh izmenah, odpravil z avtom v Kranj nn predavanje in sem na bencinski črpalki zaspal za volanom. Vsa šti-fi leta sem ob vseh prostih, pa tudi delovnih sobotah, ko mi je bilo o-mogočeno, prisostvoval predavanjem. Ponavadi so trajala od zgodnje jutranje ure do poznega popoldneva. Vendar splačalo se je, ker sem od poslušanja v šoli odnesel veliko znanja, da je pri izpitu lažje šlo.« »Kdo vam je pri učenju dajal največ pobud in pomoči?« »Naš razred je štel le 9 slušateljev. Predavatelji so imeli možnost, da so s slehernim predelali snov v tolikšni meri, da si jo povsem razumel. Drugo kar nas je vodilo k uspehu, je bila velika složnost med slušatelji. Bili smo si kot bratje! Seveda ne smem pozabiti tudi žene, ki mi je vsekozi pomagala pri osnovnih predmetih. Poleg naštetega še kopica dobre volje in šlo je!« »Imate dva odraščajoča otroka — kako sta onadva spremljala vaše neumorno delo, odsotnost z doma?« »Bila sta razumevajoča, vendar smo včasih le prišli malo navzkriž, ko se je hotel mladi vrvež odpeljati na nedeljski izlet. Vselej jim nisem mogel ugoditi, posebno, če je bil izpit pred vrati in pred menoj debela, nepredelana skripta. »Vemo, da ste vodja našega okteta — kako je bilo z vajami in nastopi, saj ste bili s časom na tesnem?« »Velikokrat sem omahoval, ali bi šel na vajo ali ne. Ampak skoraj vedno sem se odpravil. Veste, pri petju se sprostiš in po napornem dnevu ti kaj dobro dene tak zaključek dneva! V času od 21 do 24. oktobra je DITT — Jarše organiziral ogled znane poljske tovarne tekstilnih strojev »BEFAMA«. Ob isti priliki smo si poleg drugih znamenitosti ogledali tudi množično taborišče smrti Auschwitz, ki je na vsakega izmed nas napravilo globok vtis. V kratkem bom skušal prikazati nekaj vtisov oz. podatkov le o tovarni Befama. V zadnjih mesecih, ko sem se pripravljal na maturo, resda nisem uspel redno prihajati na vaje. Fantje so me razumeli in čakali, ko bo to za mano, da bomo zopet pričeli z rednim petjem. Zdaj bo spet vse tako kot v starih dobrih časih, časa na pretek, lepih pesmi se tudi ne zmanjka!« »Da se še malo povrneva k vašemu šolanju — bi se morda še kdaj odločili za tako zvrst izobraževanja?« »Če bi bilo potrebno, bi! Zaenkrat ne želim nadaljevati na kaki višji stopnji pač sem pripravljen na izpopolnjevanje, saj se stroji in tehnologija nenehno spreminjajo.« »In kakšni občutki so vas spremljali, ko ste v rokah držali diplomo?« »Verjetno je bil to eden najsrečnejših dni mojega življenja! Občutkov se ne da opisati, saj tisti čas, ko smo bili še vsi utrujeni od napornega pripravljanja za maturo, nismo dojeli sreče, ki smo ji bili kos!« »Morda nasvet tistim, ki so se že podali na ta korak, oziroma želijo po vaših stopinjah?« »Brez omahovanja — zbrati pogum in začeti! Tistim pa, ki so na tej poti, naj vzdržijo in vso srečo jim želim!« »Bi imeli na koncu še kaj povedati?« »Želim si, da bi zasedel tako delovno mesto, kjer bom najbolj koristen! S tem bi želel tudi izraziti vso zahvalo samoupravnim organom in sodelavcem, ki so mi omogočili, da sem dosegel življenski cilj — postal sem tekstilni tehnik!« »Hvala za prijetno in zanimivo kramljanje in srečno v novem poklicu!« Tovarna je v letošnjem letu praznovala 125 letnico obstoja, kar je zavidljiva doba in je sestavljena iz petih obratov, ki zaposlujejo skupno 4.500 ljudi, medtem ko je bilo ob ustanovitvi leta 1851 zaposlenih le 28 ljudi. Sedanje podjetje je sposobno izdelati sledeče vrste oz. grupe tekstilnih strojev: a) Stroji za trganje in regenera- Obisk tovarne tekstilnih strojev „Befama" cijo odpadkov: So najstarejšega izvora in segajo v prejšnje stoletje. Z njihovo pomočjo je možna uporaba vseh vrst odpadkov, ki se običajno mešajo s kvalitetnejšimi še neuporabljenimi surovinami. b) Kompletni strojni park za izdelavo prej po postopku za mikano volno. Ti stroji so našim tovarnam dobro poznani, saj jih uporablja večje število naših tovarn med njimi TEKSTILANA Kočevje. c) Stroji za izdelavo polčesanih prej. Postopek je vsem bolj ali manj dobro poznan, saj podjetje INDUPLATI izdeluje prejo po tem postopku. d) Po licenci firme Schlumber-ger oz. Duranitre proizvajajo raz-tezalke z dvojnim igličastim poljem, ki so popolnoma avtomatizirane in dopolnjujejo program strojev za izdelavo polčesanih prej. e) Po licenci firme Duranitre je izdelan tudi konventer za trganje kabla. Stroj se lahko uporablja v predilnicah sintetičnih prej namesto mikalnika pod pogojem, da je osnovna surovina kabel brezkončnih filamentnih niti, ki jih le ta raztrga na željeno dolžino in izdela iz njih pramen. f) Proizvajajo tudi sodobna raztezala po licenci firme SKF. g) Firma ima nekaj znanih patentov na področju proizvodnje ne-tkanega tekstila. Stroji za izdelavo tovrstnih proizvodov se vključujejo v mednarodno trgovino. Izdelujejo kompletni strojni park za proizvodnjo netkanih blag. h) V zadnjem času so začeli proizvajati tudi nove turbinske predil-ne stroje za proizvodnjo OE —preje na pnevno mehanični način. Ta stroj je konstruiran po zamisli poljskih strokovnjakov in vključuje tudi licence angleških in belgijskih proizvajalcev. Uporaben je za izdelavo grobih prej. Iz opisanega je razviden širok proizvodni program firme Befama, ki v glavnem tudi v celoti izdeluje vse načrte za proizvodnjo strojev. Podjetje po njihovih podatkih zaposluje okoli 300 inženirjev različnih strok in okoli 500 tehnikov. Številke so za naše pojme visoke, vendar naj takoj omenimo tudi dejstvo, da morajo le ti obvladati skupno 8.000 različnih operacij. Ogledali smo le del tovarne, ki obdeluje, izdeluje, montira in pripravlja strojne dele za transport v 48 različnih držav sveta. Med njimi so tudi močno razvite kot ZDA, Velika Britanija, Kanada. Kljub temu prevladuje izvoz v države vzhodnega bloka s SZ na čelu. Zanimiv je tudi podatek, da je Befama leta 1945 izvozila le 2,5 % strojev, leta 1975 pa že 68,6 %. V tem delu tovarne je 60 % celotne proizvodnje Befame. Vsakdo izmed nas je lahko dobil vtis, da je tovarna sodobno urejena in da v njej vlada popolen red ter čistoča. Lah- ko še omenimo, da je večina obdelovalnih strojev bolj ali manj avtomatiziranih in da delavec le nadzoruje delovanje. Nekateri od teh strojev obdelujejo novo nastajajoče strojne dele na štirih mestih istočasno. Obdelovalni stroji so v glavnem izdelani v državah vzhodnega bloka, nekaj strojev pa imajo tudi iz zahodnih držav. Kot posebnost navajam, da nekaj od teh strojev obdeluje litoželezni mikalni boben teže cca 3,5 tone. Na koncu naj še omenim zelo topel sprejem, ki so ga pripravili vi- soki predstavniki firme Befama in sicer glavni direktor ter direktorji proizvodnje, prodaje za inozemstvo in razvojnega inštituta. Poudarili so velik pomen trgovinskih stikov z Jugoslavijo in velik delež izvoza za njihovo tovarno, ki ga predstavljajo naša podjetja. Iz mesta Bielsko — Biala, ki šteje okoli 250.000 ljudi in kjer je sedež firme Befama, smo odšli obogateni z novimi izkušnjami. Jože Podpeskar, dipl. ing. Ta čas nam mine zelo hitro in v prijetnem vzdušju. Nikogar ne priganjamo, vsak pač dela vaje po svojih močeh in zmogljivostih. Pri tem se popolnoma sprostimo, pozabimo na vsakodnevne skrbi in težave. Telovadimo v telovadnici Osnovne šole Šlandrove brigade, ki je nova in lepo opremljena. Nekaj sodelavk se nam je letos iz Tosame že pridružilo. VABIMO ŠE OSTALE! Pripravila: Breznik Helena, dipl. ing- ZAHVALA Rekreacija Sindikalni organizaciji Tovarne sanitetnega materiala se najlepse zahvaljujem za denarno pomoč, katero sem prejela po smrti mojega moža. .. Minka Zarnik Ker je tempo življenja tak, da zmeraj hitimo, tako zjutraj v službo, pa zopet iz službe in ker se tudi na delovnem mestu ne gibljemo, je postala nuja, da svoje telo razgibamo. Na delovnem mestu sedimo, stojimo ali pa opravljamo gibe, ki se neprestano ponavljajo. Zato postajamo neokretni, pridobivamo na teži, ne počutimo se dobro, premalo se gibljemo na svežem zraku. V zadnjem času družba posveča temu stanju nekaj več pažnje, vendar še zmeraj premalo. TRIM akcijam v naravi sledijo tudi akcije naše televizije in pozivamo predvsem delovne ljudi naj se pridružijo in začno skrbeti za svojo rekreacijo. Domžalsko Telesno vzgojno društvo »PARTIZAN« ima že več let tudi rekreacijo tako za člane kot za članice. Za članice je ta rekreacija vsak četrtek zvečer. Traja poldrugo uro. Najprej se v lahkem teku in hoji ter poskoki ogrejemo, nato pa sledijo razgibalne vaje, s katerimi razgibamo vse mišice. Ko je vaj konec se razgibamo še ob lestvah, gugamo na krogih in telovadimo na blazinah. Za spremembo igramo tudi odbojko. Ob smrti mojega očeta se vsem sodelavkam in sodelavcem iz splošno kadrovskega sektorja in zavarovalne službe zahvaljujem za podarjeno cvetje in izraze sožalja. Zahvaljujem se tudi sindikalni organizaciji za finančno pomoč. Štifter Franc Ob smrti mojega dragega očeta se vsem sodelavkam in sodelavcem iz konfekcije zahvaljujem za podarjeno cvetje, izraze sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Sindikalni organizaciji se zahvaljujem za denarno pomoč. Milka Zmrzlikar Sindikatu TOSAME se naj lepše zahvaljujem za darilo in obisk na domu v času moje bolezni. Podbevšek Ani Organizaciji sindikata TOSAME se lepo zahvaljujem za obisk, šopeK in denar. , Marenk Vina oooooooooooooooooooooooo Pričela se je I » nove jedilnice oooooooooooooooooooooooo ŠPORTNO SREČANJE V KRŠKEM Ni še dolgo tega, kar smo se srečali v raznih športnih panogah s Prijatelji-športniki »Papirkonfekci-ie« iz Krškega. Na domačem terenu so se Tosamovci zelo dobro odrezali. S sobotnim odhodom v Krško smo se odzvali vabilu športnikov “Papirkonfekcije«. Še med potjo po »preštevanju« se je vodila aktualna debata o sestavi ekip. Muri, ki je bd naš vodja, se je upravičeno bal močne konkurence v gosteh. Izmed tekmovalcev je ob vsestranski pomoči sestavil ekipo, ki naj bi uspešno branila naše barve in prvo mesto, doseženo na prejšnjih srečanjih. Kljub temu, da nam je vreme kazalo zelo kisel obraz, izpod nizkih oblakov je poleg megle rahlo rosilo, je vožnja minila zelo hitro, ''eselih obrazov so nas gostitelji povabili za bogato obložene mize v njihovem obratu družbene prehrane. Sendviči in sokovi so v želodcih zapolnili vrzeli in še utrdili dobro razpoloženje. Nehote smo se ozirali po lepo urejeni jedilnici, kjer so ravno delili malico. Za bore ma-lo denarja je tu moč dobiti razme- roma bogat obrok, ki bi se komu zazdel že preobilen. Ker sem vedel, da me čaka pisanje vtisov s srečanja, sem skrbno opazoval obraze tekmovalcev. Strelci so bili sigurni v svoje moči in svoje orožje, nasmejanih obrazov so s svojimi rekviziti in priložnostnimi darilci odšli na tekmovalni prostor. Da ne bi bilo nepotrebnega ugibanja naj takoj povem, da so zmagali. Ob tej priliki naj povem, da je Ivan pristreljal zmagoviti rezultat. Kot majhen otrok se je veselil uspeha: dve leti, ne še mnogo dalj sem bil večni drugi, tretji ali še slabši! Sedaj pa mi je uspelo. Streljal je res šampionsko in si prislužil iskrene čestitke nas vseh. Nogometaši so nervozno mencali in se zanimali za sestav nasprotnikov, ki je bil po besedah domačinov »malo« spremenjen. Trema je trajala vse do trenutka, ko je sodnikova piščalka označila pričetek tekme. Od dežja razmočen teren in ponekod visoka trava sta bistveno vplivala na potek igre. Kljub vsemu pa smo gledali izredno razburljivo in lepo igro obeh enajsto-ric. Manjkajoče tehnično znanje je nadomestila izredna borbenost in srčnost obeh ekip. Najboljši na terenu je bil vsekakor vratar ekipe »Tosame» Niko, ki je kljub skromni postavici bil vedno tam, kjer je bila žoga in reševal že skoraj izgubljene situacije. Kot bolha je skakal iz kota v kot in delal sive lase domačinom, izredno hitrim napadalcem. Da igra ni bila »zrežirana«, je dokaz izredna zagrizenost obeh nasprotnikov in na trenutke kar malo pretrde igre, ki je imela za posledico odstop nekaterih igralcev. Tako smo po izgubi vratarja poceni in na hitro prejeli tri zadetke, kar pa se na srečo ni končalo tragično. Prejšnja prednost in sodnikova piščalka sta rešila naše nogometaše najhujšega. Kegljači so se pomerili v Cate-ških toplicah na sedem steznem avtomatskem kegljišču. Da so zmagali, se zdi že kar normalno. Veliko presenečenje pa je bila medsebojna uspešnost tekmovalcev Tosame. V rezultatih so prednjačili mladi kegljači, saj je zmagal Silvo Prenar, premisleka pa je vreden tudi rezultat Janeza Kerča. Na prostih stezah je bilo bučno tekmovanje dvojic spremljano s stavami in z obilo REZULTATI Kegljanje 6 x 100 lučajev: Papirkonfekcija — Tosama 1935 : 2472 Posamezni rezultati naših kegljačev: Prenar Silvo — 443 kegljev Jurij Vulkan, — 442 kegljev Kerč Janez — 433 kegljev Halner Marjan — 414 kegljev Kramberger Stane — 379 kegljev Vidmar Jože st. — 361 kegljev Najboljši posameznik iz ekipe Pa-pirkonfekcije je bil Geršak Marjan s 366 podrtimi keglji. smeha. Nekateri so si privoščili kopanje v zimskem bazenu v topli vodi Cateških toplic. Dobro razpoloženje se je nada- ljevalo naprej do Kostanjevice, kjer so nas domačini, športniki Pa-pirkonfekcije povabili na kosilo in kasneje v priznano kostanjeviško klet, kjer nimajo nič lekarniškega vina, temveč samo pravo naravno kapljico. Dobra kapljica, veselo razpoloženje in pa uspeh v tekmovanju je sprožilo plodno in konstruktivno debato in oceno srečanja, ki je v celoti uspelo tako v tekmovanju, kot v medsebojnem zbli-žanju. Ker želodci vseh niso prenesli dvojnega kosila, smo si privoščili na poti domov večerjo, ki je zadovoljila vse potrebe in apetite. Večini nam je tedaj v mislih in pred očmi bila samo še — postelja. Čudnega nič, saj je bil kljub vsemu lepemu dan dolg in naporen. Lepo zaključil in okarakteriziral pa bi to pisanje z besedami nogometaša Rajka: zabil sem dva gola, kot vratar sem dva »požrl« — skupaj nula! Bilo pa je čudovito. Tone Stare Nogomet: Papirkonfekcija — Tosama 4 : 6 (1 : 3) Moštvo Tosame je nastopilo v naslednji postavi: Piskar, Osolin, Limoni (Vrhovnik), Sorn, Frankovič, Stare J., Štrukelj, Oražem, Grujič, Močnik, Kerč M. Gole za Tosamo so dosegli: Oražem 4 in Močnik 2. Streljanje: Papirkonfekcija — Tosama 337 : 470 Posamezni izidi naših strelcev, ki so od 150 možnih krogov dosegli naslednje rezultate: Cerar Ivan 121 krogov Kos Ivan 120 krogov Klopčič Stane 116 krogov Kovič Janez 113 krogov Najboljši posameznik iz ekipe Pa-pirkonfekcije je bil Žičkar Ivan s 150 krogi minus 48 krogov. Naši gostitelji — športniki Pa-pirkonfekcije so nam podelili v trajno last pokal, ki bo poleg drugih krasil vitrine. Te so naj lepši dokaz o uspehih, kakor tudi v ponos športnikov Tosame v njihovem dolgoletnem nastopanju na športnih tekmovanjih. Športni referent KOOS: Marjan Štrukelj OSEBNE VESTI računovodja, Frezza Silva, 4. 12. — čistilka cevk, Peroša Ada, 11. 12. — čistilka cevk, Petvar Jože, 6. 12. — vodja mizarske delavnice, Fabčič Stanislava, 24. 11. —kuharica, Petrovčič Marija, 16. 12. — natikalka votka. Rojstni dan praznujejo: od 16. 11. do 15. 12. 1976 POROČILA SE JE: Tominc Majda — Kariž. RODILA STA SE: Čehovin Jožefi — hči, Škerjanc Zdenki — sin. ROJSTNI DAN PRAZNUJEJO OD 12. 11. DO 11. 12. Konfekcija 26. 11. Burja Julka, 8. 11. Cerar Marija, 2. 12. Gostič Francka, 2. 12. Jeretina Marica, 20. 11. Lederer Betka, 23. 11. Lukane Tončka, 24. 11. Pančur Majda, 28. 11. Podbevšek Mici, 20. 11. Pohorič Duša, 13. 11. Pernek Betka, 23. 11. Rožič Betka, 3. 12. Stupica Mija, 14. 11. Šarc Bori, 17. 11. Vode Marija, 22. 11. Pe-stotnik Dorca. Mikalnica 3. 12. Cerar Fani, 24. 11. Cajhen Marija, 26. 11. Hrovat Marija, 27. 11. Osovnik Mimi, 13. 11. Rode Zinka, 6. 12. Urbanija Marija, 14. 11. Vrhovnik Gizela, 25. 11. Hribar Kati. Belilnica 29. 11. Kokalj Franc, 13. 11. Kosmač Pavla, 5. 12. Banko Janez, 8. 12. Piskar Niko. Tkalnica ovojev 27. 11. Andrejka Andrej, 6. 12. Ivanetič Majda, 9. 12. Kokalj Cilka, 10. 12. Majdič Pavla, 11. 12. Miklavčič Fani, 25. 11. Smolnikar Štefka. Pripravljalnica 22. 11. Ferlič Cilka, 24: 11. Gostič Angelca, 9. 12. Koprivnikar Rozka, 23. 11. Osolin Franc, 25. 11. Toman Jožefa. Avtomatska tkalnica 29. 11. Grad Francka, 11. 12. Sev-šek Slavka, 11. 12. Šinkovec Marija, 22. 11. Vehovec Andrej. Izdaja: Tovarna sanitetnega materiala Domžale. Urejuje uredniški odbor: Vladka Berlec, Janez Drolc — KOOS sindikat, Marjan Hafner, Janja Vidergar, Francka Kerč — Blagajna, Karol Strehar, Stane Tomažič MA Tosama, Marjan Štrukelj, Jurij Vulkan, Slavko Bajec, Tone Stare-fotograf. Odgovorni urednik: Dušan Borštnar. Naklada: 1200 izvodov Tisk: »Papirkonfekcija« Krško Filtri 3. 12. Gotar Joža, 6. 12. Grošelj Majda, 25. 11. Jančar Elizabeta, 16. 11. Kramar Joži, 25. 11. Pevec Jana, 29. 11. Sankovič Stanka, 15. 11. Vrbančič Majda. Pomožni obrati 7. 12. Cerar Franc, 12. 11. Kerč Miha, 20. 11. Pavlič Andrej. Komerciala 17. 11. Capuder Albert, 2. 12. Debevc Marjan, 7. 12. Jeretina Franc, 9. 12. Strehar Zvonka. Uprava 9. 12.Breznik Helena dipl. ing., 11. 12. Bunič Kristina, 9. 12. Deisinger Štefka, 4. 12. Ferlič Heda, 30. 11. Kavka Mira, 29. 11. Leskovec Janez, oec., 13. 11. Limovšek Milena, 9. 12. Matko Silva, 30. 11. Novak Kri- stina, 26. 11. Pogačar Nuša, 18. 11. Prelovšek Marija, 7. 12. Prosenc Marica, 16. 11. Rožič Franc, dipl. ing. Poročila se je: Hribar Neli — Rode. PRIŠLI V PODJETJE: Sever Janez, Križman Brigita, Barišič Ivanka, Bratun Pavla, Rode Pavla, Kočar Zdenka in Vasiljev-ski Blagoja. ODŠLI IZ PODJETJA Stojanovski Trajan, Kolbl Cilka in Lavrič Ljudmila. Nagradna križanka Sestava Z V- Zname- nje drlave Telesno slab Človek Država na Pire-ne iškem polotoku Razjeda na koži Medn. organ. beguna Iglavec Črn premog | — 1 Tl ,, Športna obleka Žitarica AVi- oz. Hašice ttrstvo \ > Zdravilo proti bdečim J i Jesen življenja I Tropska rasitm I /*/ J Ocena Naš otok Barva Kole Voznik tanka Papiga Šolska iorbg 'k žival igralka Ekberg Srebro Hitra. smrt rimal Rimsko 500 Vairosi Oblak Vezni element z navoji Okrajšava Jza približno Obuvala Sredoz. okras. rastlina Janez Podkož. maščob. Vodni prevoz 1 Lonton oče V Erenburg lija Delavski svet Arabski žrebec S I f) ► i Letni posek