GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV ZDRUŽENIH PAPIRNIC LIUBLIANA PAPIRNICE KOLIČEVO TOVARNE CELULOZE MEDVODE Plenum papirne industrije Slovenije VEVČE, JANUAR — V Krškem so se 26. decembra lani zbrali številni delegati papirne industrije Slovenije. Plenuma se je udeležilo 46 predstavnikov naslednjih organizacij: Ceršak. Gorjana. Institut za celulozo in papir, Količevo. Krško. Medvode, Papirles, Prevalje, Radeče, Sladki vrh in Vevče. Med gosti sta bila posebno zapažena tov. France Popit, predsednik CK ZKS in tov. Jože Globačnik, v. d. predsednika slovenskih sindikatov. Plenum je najprej obravnaval vprašanja o uresničevanju ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah papirne industrije Slovenije. Večina govornikov je povedala o težavah, kako v papirni industri- ji organizirati temeljne organizacije združenega dela (TOZD). Papirna industrija in še posebej celulozna industrija imata tako homogen in tekoč proizvodni proces, da ni praktično mogoče dehti tovarne na samostojne enote. Ker večina tovarn še nima za seboj poglobljenega dela pri uveljavljanju ustavnih dopolnil, sta bila sprejeta dva pomembna sklepa. Prvi glasi: »V vseh delovnih organizacijah je treba ustanoviti komisije za ustavna dopolnila, ki morajo probleme okoli ustanavljanja TOZD temeljito analizirati ter svoja stališča in predloge podati v presojo in sklepanje delovnim kolektivom, skratka, takoj je treba pričeti z Tovarna lesovine in lepenke CERŠAK aktivnim delom.« Drugi pa glasi takole: »Kljub objektivnim dilemam obstajajo v papirni industriji realne možnosti za ustanavljanje TOZD in OZD. V delovnih organizacijah, kjer pa ne bo' mogoče ustanoviti več TOZD. je samoupravljanje prav tako treba postaviti na temelje ustavnih dopolnil, tj. treba je prilagoditi statute tem zahtevam ter preiti na neposrednejše oblike samoupravljanja.« Za izmenjavo izkušenj po delovnih organizacijah je Papirles prevzel pobudo in nalogo, da bo sklical že v januarju prvi delovni sestanek predsednikov komisij za realizacijo ustavnih dopolnil. Po odmoru je bilo na plenumu slišati zelo živahne razprave po drugi točki dnevnega reda: Združevanje papirne industrije Slovenije. Prevladovali so optimistični razpravljavci. Tu in tam se je kdo oglasil z večjo mero strahu za svoj sedanji položaj ali vsaj izrazil pesimistično razpoloženje in pa to, da so le velika podjetja ona, ki so kriva sedanjemu stanju oz. razdrobljenosti papirne industrije Slovenije. Naj izrazim nekaj misli, ki so jih izrekli delegati papirnic na plenumu. Tov. Dular je povedal: »Delavci v delovnih organizacijah želijo večjega sodelovanja med podjetji. Pri tem mislim predvsem na želje našega kolektiva v Krškem, ki se zaveda, da je v večji interesni asociaciji socialna varnost delavcev večja, da so možni večji proizvodni in poslovni učinki, da je poslovni rizik manjši, in da se upravljalski horizont znatno razširi. Takim napredkom, ki jih pozna že cela vrsta podjetij in ki spoznanja že s pridom uporabljajo, ne nasprotujejo celotni kolektivi, ampak le posamezniki, medtem ko se večina vedno nagiba v progresivnejšo smer.« Tov. Dular je menil, da papirna industrija Slovenije ni dovolj močna. Sicer še vedno uspešno proizvaja in posluje, toda ves dosedanji in sedanji razvoj je prepočasen. Za hitrejši razvoj je potreben skupen in usklajen nastop. Svoje misli je zaključil: »Mi smo v Krškem prepričani, da se akcija za združitev papirne industrije ne more porazno končati, če jo bomo zastavili in izvajali tako, kot to terja vloga samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij v podjetjih. Toda glavni delež mo» rajo vsekakor prispevati vodstva delovnih organizacij, katerim tudi take akcijske naloge sodijo v njihov delokrog, saj gre za družbenoekonomsko akcijo. Če bodo vodstva delovnih organizacij podpirala to akcijo s prepričanjem, da se bodo v združenem podjetju dosegli poslovni rezultati, da je v skupnosti večja moč kot v razdrobljenosti, da bo v združenem podjetju razvoj hitrejši ipd., potem akcija bo uspela. To pa je tudi naš cilj in cilj današnjega plenuma.« Tudi tov. Vengust se je izrekel za aktivno združevanje podjetij papirne industrije. Povedal je: »V slovenski papirni panogi nas je komajda 5.000 zaposlenih. Proizvodnja je komaj 40 ton na zaposlenega, kar pa je slabo, če primerjamo s švicarsko papirno industrijo, ki ne slovi po zelo visoki tehnologiji ni ko tudi v sami Švici nima v državnem planu posebnega mesta, vendar je tam 80 ton na zaposlenega. Ob tej primerjavi je aktualizacija slovenskega papirnega programa zelo (Nadaljevanje na 4. strani) Kako se novi predpisi odražajo na Vevčah VEVČE, JANUARJA — V novem letu smo vstopili tudi v nove pogoje gospodarjenja, ki so se pripravljali skozi vse preteklo leto. Žal, tako Zvezni izvršni svet kot tudi drugi organi na zvezi, republiški in občinski ravni niso izpolnili svojih obljub, saj še do sedaj niso sprejeli cele vrste nujno potrebnih predpisov in družbenih sporazumov, ki so osnova za normalno poslovanje in za pripravo gospodarskih delovnih organizacij. Prav zato v delovnih organizacijah ne moremo v celoli izdelati niti letnega programa, čeprav smo že v januarju mesecu. Pač pa je ZIS že napravil nekaj izjem pri izvajanju takoimenova-nega »likvidnostnega paketa«, ki so morda bolj ali manj potrebne, vendar lahko pomenijo, da bodo odstopanja vse večja in bo pričakovani učinek posameznih ukrepov povsem izplahnel. Vsekakor nam začetek novega leta ni prinesel tiste nujno potrebne gotovosti, ki smo jo pričakovali. Precej podobno pa je tudi z ukrepi, ki so začeli veljati z novim letom in smo jih pričakovali s precej strahu, čeprav slovenskih papirnic niso neposredno zadevali tako kot nekatera druga podjetja. Trenutno se še ne zavedamo dovolj novega položaja, ker še urejujemo podatke o preteklem letu in pripravljamo zaključne račune. Tudi drugih delovnih organizacij, s katerimi sodelujemo, likvidnosti paket še ni posebno »pretresel«, ker je bila družbena pomoč z odpisi izgub, pro-longacijami kreditov in novimi krediti precejšnja in najbolj pereči problemi vsaj začasno rešeni. Kmalu pa bomo nove pogoje precej občutili vsi. Kako bomo nove pogoje čutili na Vevčah, si na kratko oglejmo. Čeprav smo vse leto imeli precej težav in smo ves čas zaostajali za planiranim dobičkom, prvi računi kažejo, da ob zaključenem računu ne bomo mnogo zaostajali za dobičkom, ki smo ga planirali in ki nam tudi zagotavlja izvaja- nje investicijskega programa. Računali smo, da bomo v poslovni sklad izločili 500 milijonov S din in v sklad skupne porabe 250 milijonov S din. S tem bi imeli zagotovljene investicije, zagotovljena potrebna obratna sredstva in zagotovljen obseg družbenega standarda, kot v preteklih letih (regres za dopuste, tople malice, izobraževanje, stanovanjska izgradnja, pomoč raznim družbenim organizacijam na Vevčah in podobno). Zaradi novih predpisov pa bomo' morali odvesti v rezervni sklad približno 900 milijonov S din in zmanjšati dobiček zaradi v 90 dneh neplačanih terjatev do kupcev za približno 40 milijonov S din, skupno torej 130 milijonov S din. Ob že itak zmanjšanem dobičku bomo tako ob zaključnem računu pred zelo hudim problemom, kako razdeliti dobiček. Zmanjša- nje izločitve v poslovni sklad lahko zavre izvajanje investicij, prav tskoi pa je težko zmanjšati delež skupne porabe, saj naš takoime-novani družbeni standard prav gotovo ni nadpovprečen in je, lahko rečemo', tudi nujni sestavni del naše tovarne. Tako kot pritiskajo novi ukrepi na dobiček, pa je tudi vedno težje vzdrževati likvidnost. Pritisk dobaviteljev, ki zahtevajo iz dneva v dan krajše plačilne roke, se vedno bolj povečuje. Čeprav smo mnogim kupcem, ki niso redno plačevali svojih obveznosti, prenehali dobavljati papir, pa bomo morali prodajno politiko še znatno zaostriti. Pri prodaji naših proizvodov bo treba vse več časa posvetiti preverjanju plačilnih sposobnosti kupcev in prodajati le tistim, ki nam bodo lahko' zagotovili plačilo v dogovorjenem roku. J- G. Delo komisije za analitično oceno delovnih mest napreduje -so pa težave VEVČE, JANUARJA — V poročilu predsednika komisije za analitično oceno delovnih mest Toneta Novaka je bilo na decembrski seji delavskega sveta rečeno, da je vzrok za zavlačevanje izvedbe te naloge predvsem v nesporazumu in globoki različnosti med metodo analitične ocene delovnih mest in dosedanjim načinom vrednotenja dela, pri katerem je bistveno ocenjevanje oseb in zastopanje koristi in prednosti posameznih enot, grupacij ali posameznikov. Ko smo se v preteklih letih lotili dela z analitično oceno, ni bilo ustreznega odziva v prepričanju, da je uvajanje metode analitične ocene delovnih mest nekakšna izdelava tarifnega pravilnika, ki naj ga izdela ožji krog V "/o Celuloza Pinotan Tovarna celuloze Medvode PROIZVODNJA I—XI/72 XII/1972 I—XII/72 104.8 105,6 105,0 121.3 120.5 99,0 Plan 109 100 71/72 108,5 120,2 Letni plan proizvodnje celuloze smo presegli za 5°/o. Na drobno proizvodnjo so vplivali manjši zastoji, dobra organizacija dela in kvalitetna lesna masa. Proizvodnja pinotana je od visna od prodaje, zato plan ni dosežen, čeprav pa je večja količina tekočega pinotana prikazana kot nedovršena proizvodnja ki bo realizirana v mesecu januarju 1973. Združene papirnice Ljubljana Gibanje proizvodnje v mesecu decembru 1972 Plan Doseženo december , t , 1972 1610 ' Klasični papirji 100 80,0 92,6 Premaz 100 149,4 126.3 Skupaj: 100 96,3 100,5 Lesovina 100 137,2 102,3 Izvoz ton 100 63.9 104,3 Izvoz $ 100 72,0 115,2 Izkoriščanje zmogljivosti papirnih ter v decembru 1972 premaznega stroja December Povprečno Povprečno 1972 1. 1972 1. 1971 I. PS 92.2 92,4 92,4 II. PS 92,1 90,2 92,1 III. PS 92.1 91,4 91,4 IV. PS 80,2 90.7 90,9 Skupaj: 89.1 91.2 91,7 Premazni stroj 48,5 52,1 47,6 Količinskega obsega proizvodnje v mesecu decembru zaradi remonta IV. PS nismo dosegli, povečale pa so se tudi zaloge nedokončane proizvodnje. Standardnih pisalnih in tiskovnih vrst smo izdelali minimalne količine, manj tudi ofset papirjev, porasla pa je proizvodnja pigmentiranih, bankpostov, kulerjev ter kontaktnih papirjev. Zastoji PS so bili na običajni višini pa tudi izmet ni bil pretirano visok (7.6 ^ ' ' : jvv*' ■ . ; '-v ■ . ■ ■*'' -•'V' ^ »i. ^ 5 Sladkogorska tovarna kartona in papirja Sladki vrh »Vsi predstavniki prisotnih delovnih organizacij so se izjasnili, da vidijo v predlagani obliki integracije boljše možnosti za druž-beno-ekonomske premike razdrob- ljene slovenske papirne industrije, in to še zlasti v smeri hitrejšega razvoja in doslednejših oblik samoupravljanja. Temu ustrezno se je zato plenum tudi izrekel za združitev slovenske papirne industrije v enotno organizacijo združenega dela. Za pripravo potrebnih gradiv ter še zlasti samega predloga sa- V"*'VVv.'> v-,• KT r*flL . igM .■. -V :'v'’ t -v '"‘P« . V.:. ! Tovarna lesovine in lepenke Prevalje moupravnega sporazuma o združitvi je bila imenovana delovna skupina v naslednji sestavi: Gasperič Zdenko -Ignatijev Ivan Jesenšek Milan Kosmina Dušan -Krošelj Pavle Lednik Janez Lihteneger Ivanka-Milič Ljubo Nekret Jože Rajič Slobodan Zule Slavko Inštitut Ceršak Radeče Paphies Krško Vevče Prevalje Količevo Sladki vrh Gorjana Medvode Delovna skupina mora pripraviti predlog samoupravnega, sporazuma o združitvi do 15. 3. 1973.« Da bo stvar tekla tudi po druž-beno-političnih organizacijah, je bil formiran aktiv ZK papirne industrije Slovenije, ki je za svojega sekretarja izvolil Antona Vodiška. Na sestanke aktiva ZK je vabiti sekretarje občinskih komitejev ZK, na katerih območjih so delovne organizacije papirne industrije. Za zaključek je predsednik tov. Rošker dejal, da je od besed pristopiti k dejanjem. Poskusil sem z napisano besedo ustvariti izjemno vzdušje, ki je bilo na plenumu papirne industrije Slovenije. Sedaj so na nas trenutki odločitve kakšno, pot bomo izbrali za jutri. Albin Vengust Tokrat pet predsednikov (Nadaljevanje s 3. strani) kako mi delamo in razpolagamo z bančnimi sredstvi in ni vseeno, kako banka gospodari z našimi sredstvi. Z živim stikom preko bančnega zastopnika v našem izvršilnem odboru je ta nadzor v večji meri izpolnjen. Škoda le, da banka to zvezo slabo izkorišča. Izvršilni odbor je lani redno delal in se sestajal najmanj enkrat mesečno. Udeležba je bila vselej izjemno dobra, saj je bila običajno skoraj 90-odstotna. V izjemno težavnih gospodarskih razmerah preteklega leta je izvršilni odbor imel obilo kritičnega dela. Najhujše preglavice so nam delale zamrznjene cene naših izdelkov ob nezamrznjenih cenah domačih in uvoznih re- Stanovanjski krediti v letu 1973 VEVČE, JANUARJA — Odbor za družbeni standard je ugotovil, da je bilo stanje na računu pri SDK konec lanskega leta 431.712,65 din. Po pogodbi je bilo pri Ljubljanski banki vezanih 400.000. 00 din sredstev. Torej je ostalo na razpolago le 31.712,65 din. Za leto 1973 je predviden priliv sredstev v višini 2,7 o/o od bruto OD, kar bo dajalo mesečno okoli 81.000. 00 din. Sprejeli so sklep o sklenitvi pogodbe za vezavo sredstev pri LB. Po tej pogodbi bomo sprejeli kredit v višini 700.000,00 din, ki ga bo možno izkoristiti za stanovanjske kredite delavcem, začenši z 29. 10. 1973. Kadrovska služba podjetja bo v skladu s pravilnikom o kreditiranju stanovanjske graditve in oddajanju ter prodaji stanovanj zbrala potrebe po stanovanjskih kreditih za leto 1973. Na podlagi potreb in analize teh potreb bo napravljen načrt za kreditiranje. Iz tega načrta bo razvidno, katerim prosilcem in v kakšni višini bodo odobreni krediti po posameznih mesecih. Inštitut za celulozo in papir v Ljubljani produkcijskih materialov. Doma imamo vedno določene možnosti, da boljše delamo in s tem krijemo svoj prispevek v napredku družbe kot celote, ne moremo pa prevzeti takih izjemnih bremen, kot so bila v letu 1972, ko so se repromateriali podražili za več kot 20 milijonov, ob dejstvu, da celotni rezultat Papirnice Vevče ne bo kaj prida presegal 200 milijonov. Dokaj časa smo posvetili investicijskemu vlaganju in napredku Papirnice Vevče. Izpolnili smo vse pogoje, da smo začeli rekonstruirati tovarno. Za začetek gradimo tovarno tapet, v teku je priprava pogodb za kotlarno, medtem ko je potrebna rekonstrukcija IV. PS danes še zelo negotova ter so v kratkem predvidene temeljite razprave med vsemi delavci, ki bodo kakorkoli dali svoj strokovni prispevek za najugodnejšo varianto rekonstrukcije četrtega papirnega stroja. V preteklem delu izvršilnega odbora so bile zastopane tudi kadrovske zadeve višje in visoke skupine. Po novem jih je delavski svet dal v odločanje novemu odboru za kadrovske zadeve in izobraževanje. Praksa je namreč pokazala, da ni bilo umestno kadrovske zadeve deliti med dva samoupravna organa. Samoupravna struktura kolektivnih organov je najbrž za sedanji čas zadovoljiva za odločanje na nivoju podjetja. Ce pre-štejem vse delavce, ki delajo v kateremkoli svetu, odboru ali komisiji jih je okroglo sto. To pa še vedno ni devetsto, kolikor je zaposlenih v Papirnici Vevče. Groba primerjava pove, da en delavec odloča v imenu devetih. Potrebne bodo določene spremembe, da bi izboljšali samoupravljanje in ga postavili bližje vsem zaposlenim. Četudi imamo procesno tehnologijo, ki je ni moč deliti po željah, so vendar lepe možnosti za organizacijo OZD (organizacija združenega dela). To bo vsekakor ena osnovnih nalog izvršilnega odbora v tem letu. Organizacijo podjetja in obračun po enotah bomo morali tako prirediti, da bo slednja delavnica razpolagala z dovolj podatki za uspešno in zanesljivo odločanje; kako gospodariti, da bosta OZD in celo podjetje uspešna. Poleg tekočih nalog proizvodnje in tržišča bo izvršilni odbor najbrž posvetil obilo časa ta trenutek zelo aktualni temi: združevanje slovenske papirne industrije. Ta naloga bo še posebej težavna, ker podjetjem papirne industrije Slovenije relativno dobro gre. Čeprav tehnologija in ekonomika kažeta na smotrnost večjega povezovanja oz. celo fizičnega združevanja papirne industrije, bodo organizacijski problemi težki in še hujša bo kadrovska problematika. Z dosedanjim delom izvršilnega odbora sem zadovoljen. Sem prepričan, da bomo letos uspešnejši pri izvrševanju nalog DS, da bom0 teamsko delo IO bolj poglobili z večjo odgovornostjo', ki v podjetju po malem šepa. Dosledno izvršena naloga iz dogovorjenega sklepa šele opraviči vzdevek teamsko ali kolegialno delo. Dopisujte v »Naše delo« Občni zbor osnovne organizacije sindikata papirnice Vevče VEVČE, JANUARJA — Po določilih statuta ZSS in statutov sindikatov posameznih dejavnosti imajo osnovne organizacije sindikata redne občne zbore vsaki dve leti. Na teh zborih članstvo ocenjuje dejavnost organizacije, njeno materialno stanje in finančno poslovanje, sprejema programsko usmeritev za delo organizacije v prihodnje ter voli in razrešuje izvršni organ in nadzoruje odbor osnovne organizacije sindikata. Sredi decembra preteklega leta je bil občni zbor OO sindikata tudi na Vevčah. Na predhodnih zborih volivcev so bili izvoljeni delegati za občni zbor, ki je torej delal po delegatskem sistemu. Od 53 izvoljenih se je zbora udeležilo 42 delegatov. Prisotni so bili tudi člani izvršnega in nadzornega starega odbora in nekaj povabljenih gostov iz vodstva samoupravnih organov, ZK, mladinske organizacije in zastopstva Krajevne skupnosti. Po običajnih formalnostih, ki so potrebne za regularno delo zbora, so prišla na vrsto poročila o delu in delovanju sindikalne organizacije v pretekli mandatni dobi, ki je trajala nekaj dalj, kot je to določeno v statutu oz. pravilih. Poročilo — kritično Bivši tajnik OO sindikata tov. Stane Trtnik je podal kritično poročilo in oceno dela v pretekli mandatni dobi. Med drugim je dejal: Sindikati so sestavni del družbeno-političnega sistema, ki temelji na družbeni lastnini in samoupravljanju. Sindikat naj organizira delovne ljudi v boju za današnje razredne cilje in zadovoljevanje potreb, ki so v procesu socialistične preobrazbe pogoj za ekonomsko, socialno in kulturno osvobajanje. Pomaga delavcem, da se uveljavljajo pri upravljanju družbe in delovnih organizacij. Tako jih združuje pri reševanju gospodarskih, kulturnih, življenjskih in drugih vprašanjih. V še ne sklenjenem procesu upravljanja mora biti sindikat pomemben družbeno-politični čini-telj, ki s pomočjo akcije opozarja in reagira na nepravilnost. Te temeljne naloge so bile vodilo za našo osnovnoi organizacijo. Izvršnemu odboru se je včasih bolj, včasih pa tudi manj posrečilo usmerjati delo akcije. Hiba v bivšem IO je bila v tem, da v njem niso bili zastopani vsi oddelki enakomerno. Zlasti je bilo pomanjkljivo zastopstvo iz proizvodnih oddelkov. Tako sindikat ni bil kos nalogam na nekaterih področjih dela, kot so šport in rekreacija, sociala, kultura itd. Na občnem zboru je važna izbira ljudi, ki so pripravljeni delati na sindikalnem področju s polno odgovornostjo. Upoštevati je dejstvo, da je odbor delal v obdobju dokaj občutnega političnega zatišja. Po- moč, ki jo je dobival od ZK, je bila dokaj pičla. To velja seveda le znotraj podjetja. Odvisno pa je pač od ljudi v samem vodstvu organizacij, ki sindikat opazijo le takrat, ko ga potrebujejo, ali ko ga je treba kritizirati. Ugotavljam, da bi bilo rečeno v poročilu, da odnosi med sindikalno organizacijo^ in samoupravnimi organi niso bili slabi. Vendar bi morali pogovori in razprave, ki so bili bistvenega in odločilnega pomena prodreti širše med delavce. Sindikat bi takrat mogel biti zastopnik in posrednik koristi delavcev, če so bile te koristi kakorkoli prizadete. So namreč vprašanja, ki zadevajo1 širši krog, zato' nekaterih življenjsko važnih odločitev ni več mogoče reševati samo v okviru delavskega sveta ali njegovih komisij. Tako je sindikalna organizacija sodelovala pri sprejemanju samoupravnega sporazuma, obravnavala socialna vprašanja svojega članstva in probleme splošnega standarda delavcev. Sem so spadala vprašanja zdravstva in okrevanja, stanovanjski problemi, rekreacija itd. Vendar se ti problemi s stalnim prihodom novih delavcev nevzdržno večajo*. Na kulturnoprosvetnem področju je ugotovljeno, da se krog obiskovalcev gledališč iz vrst članov sindikata stalno veča. Prav tako je prisotna skrb za sindikalno knjižnico, ki je sicer javna, vendar je opaziti, da zadnja leta število obiskovalcev precej upada. Tudi skrb za najmlajše je vidna ob vsakoletnem obisku dedka Mraza. Nastaja pa, posebno v zadnjem času, vedno večja potreba po družbeno-političnem izobraževanju. V sestavi, v kateri je sindikat deloval in v okoliščinah, v katerih je bil, je dobival zares tako podporo, da je skrb za ponovno* oživitev sindikalnega dela odveč. Ob zaključku poročila je tov. Trtnik zaželel novemu IO veliko uspehov, predvsem pa več pomoči, kot jo je imel stari. Po poročilu nadzornega odbora in pregledu blagajniškega stanja se je razvila živahna razprava na poročila. Stane Meljo, član organizacije ZB in ZK, dolgoletni aktivni delavec v družbeno-političnih organizacijah in samoupravnih organih je tehtno govoril o pomembnosti in aktualnosti pisma predsednika Tita, ki se ga morajo sindikalni aktivisti posebno oprijeti. Bistvo njegove razprave je bila tematika o izboljšanju organizacije poslovanja v podjetju. Pri tem je zlasti priporočil vodilnim delavcem dosledno spremljavo faktorjev, ki vplivajo na boljše rezultate dela, na analizo rezultatov in sprotno odpravljanje vseh slabosti in negativnih pojavov. Področje dela sindikata je tudi rešitev vprašanja samohranilk in nočnega dela žena. Tega je menda vedno več, kar pa ni pereče vprašanje samo v naši tovarni. Tov. Silvo Razdevšek, predsednik delavskega sveta je govoril o družbeni vlogi in pomenu delavca — samoupravljavca, ki je obenem član sindikata. Ta ima pravico in dolžnost, da sodeluje pri reševanju stanovanjske problematike, strokovnega in družbeno-političnega izobraževanja, rekreacije, Na občnem zboru sind. občnega zbora je dal delegatom nekaj smernic Stane Meljo, od nedavnega upokojeni strojevodja III. papirnega stroja problematike družbenega standarda itd. Minimalni osebni dohodki so spričo kronične gospodarske nestabilnosti še vedno neurejeni in prej nerealni kot realni. Zavzeti se je za še aktivnejšo politiko izobraževanja, posebno delavcev iz neposredne proizvodnje. Tov. Andrej Pirkmaier je pohvalil aktivnost sindikalne organizacije na področju športa in rekreacije. Navedel pa je potrebo po postavitvi referenta za športno rekreacijo, ki bi v odboru uskla-jal to aktivnost. O organiziranju vzajemne pomoči, o kateri je bilo že precej razprav je govoril tov. Ciril Potočnik. O obveščanju v kolektivu je bil tov. Ciril Zupančič mnenja, da je še vedno nezadovoljivo. Zapisniki samoupravnih organov so po njegovem mnenju pomanjkljivi, težko razumljivi in preozko formulirani. Da bi člani kolektiva lahko* razpravljali o programih, bi morali biti informirani o vsebini razprav vnaprej. Razpravo je zaključil še direktor podjetja tov. Albin Vengust. Prisotnim je razložil gospodarske razmere pri nas. Ob novih gospodarskih ukrepih je upal na najboljše. Poslovni odnosi z našimi partnerji gredo v dobro smer. Situacija delovnih uspehov in poslovanja v naši tovarni je glede na gospodarske ukrepe optimistična. Boljše čase pa lahko pričakujemo tudi z novo investicijo, tj. izgradnjo tapetnega oddelka. Pri reševanju problematik okrog nagrajevanja na stalnost in minulo delo nismo neaktivni. V doglednem času bo tudi na tem področju narejenega nekaj koristnega. Omenil pa je tudi potrebo po integraciji slovenskih papirni-čarjev. Po razpravi je bil občnemu zboru perdložen Pravilnik osnovne organizacije. Ta vsebuje 52 členov in med drugim navaja temeljne pravice in dolžnosti članov sindikata, sestav in delovanje organov OOS, organizacijo sej, jav- KOLIČEVO. januarja — OMO je na svoji zadnji 48. seji razpravljal o raznih kadrovskih zadevah v zvezi z določitvijo točk nekaterim našim delavcem, ki so bili premeščeni na druga delovna mesta. Na delovno mesto ko*re-spondenta nabave je sprejet tov. Jelko Lepenik. Po sklepu te seje bodo ponovno odprte kopalnice, kjer bodo naši delavci imeli usluge brezplačno, ožji svojci in tuje osebe pa bodo kopanje plačevali. Sklenjeno je tudi bilo, da bodo kopalnice odprte ob petkih in sobotah od 14. do 22. ure. Poslovni odbor je na svoji zadnji, 54. seji, razpravljal o rezultatih poslovanja v mesecu novembru 1972. Iz obračuna je razvidno, da je v novembru bilo ustvarjenega 612.000,00 din dobička. Obračun poslovanja za 11 mesecev pa kaže, da smo imeli celotnega dohodka 96.090.000,00 din, da so bili skupno poslovni stroški 86.800.000, ustvarjeni dobiček je 9.290.000. 00 din. V zvezi s praznovanjem novega leta je PO sklenil, da se_ pred prazniki izplača 500/o* dobička iz osnove za prvih 10 mesecev. Na tej seji je bil obravnavan tudi plan prodaje za leto 1973, katerega je PO tudi sprejel. O predlogu sprememb samoupravnega sporazuma je govoril tov. Milič in povedal, da je predlog sedaj v postopku in je potrebno počakati na odločitve tripartitne komisije pri izvršnem svetu. Člani PO so razpravljali končno še o prodajni politiki našega podjetja in sklenil, da bodo o tem obširneje razpravljali na eni prihodnjih sej. Na svoji 32. seji je DS podrobno obravnaval pismo predsednika Tita in izvršnega biroja ter program ZK Papirnice Količevo. Dalje je obravnaval plan obratovanja ob praznikih v letu 1973 in sklenil, da bo podjetje obratovalo za vse državne praznike, razen 1. in 2. januarja ter 1. in 2. maja. Po sklepu te seje je bilo naši sindikalni organizaciji dodeljenih 10.000. — din za organizacijo občnega zbora in končno tudi sklenjeno, da se naroči izdelavo načrtov za gradbeni del predvidene nove kotlarne. Na 33. seji pa so razpravljali o rekonstrukciji energetskih naprav in soglasno sklenili, da naj podjetje nabavi kotel pri firmi Standard s posredovanjem ljubljanskega Smelta. Razpravljali so dalje o novih investicijah in sklenili, naj odgovorne službe pripravijo prioritetni red dela za leta: 1973, 1974 in 1975, hkrati pa so- nost dela in obveščanje, akcijsko enotnost sindikatov, izobraževanje sindikalnih kadrov itd. Pravilnik je bil soglasno sprejet. Po sprejetju tehtnih in konstruktivnih sklepov so delegati izvolili 11-članski izvršilni in 5-članski nadzorni odbor, ki se je na prvi seji takole konstituiral: Maks Krpan — predsednik, Bogo Kokalj — tajnik, Drago Tatič — blagajnik. Člani: Rado Anžur, Stane Anžur, Franc Ambrož, Stane Močnik, Rado Nenadič, Anica Zupančič, Betka Lukec, Ostoje Mataruga. Nadzorni odbor: Stane Zajc — predsednik, Franc Jagodič. Ciril Jeriha, Jurij Mušič, Jože Zajšek. Ce bo uresničen le del priporočil, ki jih je nanizal bivši predsednik IO tov. Ciril Potočnik in sklepi, ki jih je občni zbor sprejel, je pričakovati, da bo sindikalna organizacija podjetja dobila tisto vlogo* med kolektivom, ki si jo bo zaslužila in ki ji pripada. glasno sprejeli plan investicijskega vzdrževanja za leto 1973. Delavski svet je tu podrobno obravnaval poročilo inventurne komisije o popisu sredstev in sprejel predloženo odločbo. Posebej pa je sprejel še, naj se uredi evidenca osnovnih sredstev, za kar sta predvsem odgovorni tehnična služba in računovodstvo, poleg tega pa tudi splošni sektor in komerciala. Določiti pa je potrebno tudi prostor, kamor bodo uskladiščena med letom odpisana in izrabljena osnovna sredstva. Sklenjeno je bilo, da bo planska vrednost točke v letu 1973 0,15 dinarjev. Sprejete so bile amortizacijske stopnje za leto 1973. O podpisu družbenega dogovora za stanovanjsko* izgradnjo* je govoril tov. Lapajne in poudaril, da sedanja sredstva, ki jih v višini 4°/o od bruto OD odvajajo delovne organizacije za stanovanjsko izgradnjo, ne zadoščajo za odpravljanje stanovanjskih problemov. Predložene zakonske spremembe skušajo zagotoviti več sredstev za stanovanjsko gospodarstvo, večje spoštovanje urbanističnih načrtov ter večjo socialno varnost. Občinska skupščina je dala v razpravo bogat material o problematiki stanovanjskega gospodarstva. Bistvena določila sporazuma pa so: Temeljne organizacije združenega dela bodo v letu 1973 izločale najmanj 7 Vo od bruto OD namensko za stanovanjsko gospodarstvo, doslej 40/o*. Delitev tega prispevka pa bi bila: 45 ^/o izključno za potrebe delovne organizacije, 30 “/o za družbeno pomoč socialno ogroženim družinam. 25 odstotkov za obvezno združevanje v kreditnem skladu pri banki. Delavski svet je soglasno sklenil, da podjetje ta sporazum podpiše. Po sklepu navedene seje se podpiše tudi sporazum o sofinanciranju telesne kulture v občini. Končno je tov. direktor poročal, da so na sestanku, v Krškem, ki ga je sklicala Gospodarska zbornica, razpravljali o ustavnih amandmajih ter o integracijskem procesu v papirni industriji. V zvezi s tem pa so bili sprejeti naslednji zaključki: — ustanovljen je bil aktiv komunistov slovenskih papirničar-jev, — do 7. januarja naj bodo poslani zaključki plenuma vsem udeležencem tega sestanka ter — formirana je bila komisija predstavnikov papirne industrije z nalogo, da do 15. marca 1973 izdela osnutek predloga integracijskega procesa papirne industrije. -gm- Sklepi samoupravnih organov Občni zbor osnovne sindikalne organizacije KOLIČEVO, JANUARJA — Popoldne, dne 16. decembra 1972 je bil v dvorani kulturnega doma na Viru organizrian občni zbor osnovne sindikalne organizacije Papirnice Količevo. Za razliko od prejšnjih zborov, je bil topot organiziran množični občni zbor. Zbora so se člani sindikata udeležili v lepem številu, seveda pa tistih delavcev, ki so skrbeli ta čas za nemoteno obratovanje proizvodnih strojev, ni bilo. Po sprejetem dnevnem redu je občni zbor potekal do poročil. V poročilih predsednika, blagajnika, poročilu o vzajemni pomoči, poročilu nadzornega odbora, je bilo razvidno, da je izvršni odbor organizacije deloval v smislu sklepov in programa sindikalne organizacije. Razrešnica izvršnega odbora je bila sprejeta. V razpravi so člani sindikalne organizacije razpravljali o načinu volitev, ker so bile topot javne, množične in O' seznanjenju članov z bodočim sindikalnim programom v »Našem delu« in v »Tedenskem obvestilu« — program sindikalne organizacije bo objavljen v naslednji številki »Našega dela«. V nadaljnji razpravi je bilo govora o razvojnem programu Papirnice Količevo, o rekonstrukciji KS II in o možnostih izgradnje KS III z vsemi pripadajočimi objekti in napravami. Potem o preureditvi prostorov za prehrano delavcev, o organizaciji maloprodaje naših izdelkov, o stanovanjski gradnji spričo novih predpisov in Pogojev. Razprava je potekala o finančnem poslovanju podjetja v letu 1973, o osebnih dohodkih, delovni disciplini, o proizvodnji izdelkov^ in o izboljšajnu odnosa do družbene lastnine. V razpravi so člani izrazili zadovoljstvo, ker so se po daljšem času sešli spet v množičnem občnem zboru in razpravljali o delu sindikalne organizacije, oi ureditvi 1 pogojev letovanja in še o zboljšanju več drugih pogojev. V razpravi je bil omenjen občinski sindikalni program, organiziranje TOZD in sploh je bilo govora o poglobitvi samoupravljanja. V javnih volitvah je bil izvoljen novi izvršni odbor. Občni zbor je število članov odbora povečalo od 9 na 11 članov. Izvoljeni so bili naslednji člani in so po' konstituiranju odbora dobili tudi svoje funkcije: Janez Cerar, predsednik Anton Smole, tajnik Zdenka Kovačič, blagajnik Vide Vavpetič, referent za šport in rekreacijo Franc Pančur, referent za socialna vprašanja Miro Avbelj, gospodar Lado Korošec, član Peter Muhič, član Radovan ing. Nikolič, član Marija Kosmatin, član Ivan Korošec II, član V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Stane Laznik, predsednik Boris Kenda, član Jože Hrovat, član Občni zbor je bil tako zaključen. Sprejeti sklepi bodo skupno s programom dela objavljeni v »Tedenskem obvestilu« in »Našem delu«. SA Mladinski konferenci sta kot gosta prisostvovala tudi predsednik občine Ljubljana Moste-Polje tov. P. Maček in direktor Papirnice Vevče tov. A. Vengust Ustanovna konferenca mladine podjetja VEVČE, JANUARJA — Iniciativni odbor Kluba mladih proizvajalcev je sklical 19. 12. 1972 ustanovno konferenco mladih. Ob 3 3. uri se je v primerno okrašeni sejni sobi zbralo 30 mladih in več vabljenih gostov. Konferenco je otvoril predsednik iniciativnega odbora KMP tov. Daniloi Zabukovec in uvodoma pozdravil vse prisotne mladince, mladinke in goste. Od vabljenih gostov so se ustanovne konference udeležili: Albin Vengust — direktor podjetja, Polde Maček — predsednik ObS Moste-Polje, Jože Žibert — sekretar OZK podjetja, Silvo Razdevšek — predsednik delavskega sveta podjetja, Maks Krpan ■—■ predsednik IO sindikalne organizacije podjetja, Tone Cvek — predsednik občinske konference ZMS Moste-Polje, Ivo Avbelj — odbornik ObS Moste-Polje in nekateri člani komisije za kadrovska in mladinska vprašanja sekretariata OZK. Nato je predlagal, da konferenco usmerja in vo^ di delovno predsedstvo treh članov: Jože Marolt ■—■ predsednik, Peter Selan in Dušan Alič. V nadaljevanju je predsednik iniciativnega odbora podal krajši izvleček iz programa dela KMP za 1972/73 leto, sledila pa je razprava. Peter Selan je najprej predlagal, da KMP organizacijsko prevzame priprave za morebitni obisk dijakov celovške gimnazije. Predlagal je tudi, da bi enkrat mesečno imeli TRIBUNO MLADIH, na katera bi povabili strokovnjake in se pogovarjali o vseh problemih tovarne in bi vsak mladinec imel možnost izmenjave mnenj s strokovnjaki podjetja o problematiki podjetja1. Mitja Predalič: Prav bi bilo, da bi mladinska organizacija ob državnih praznikih organizirala proslave. Če ne bi bili sami sposobni, bi povabili mladino s terena. Zanima me, kako bo naša organizacija sodelovala z občinsko konferenco ZMS. Silvo Razdevšek: Razveseljivo je, da se mladina ponovno- organizira. Omenil bom tisti del programa, ki zadeva sodelovanje s samoupravnimi organi podjetja. Vse seje delavskega sveta so dostopne vsem, saj obveščamo člane kolektiva o le-teh s plakati. Za sodelovanje na sejah odborov, ki jih je imenoval delavski svet, pa se bomo morali dogovoriti za primeren način sodelovanja. Strinjam se s tem, da boste organizirali »tribuno mladih.« Ker je veliko mladincev zaposlenih v osnovni proizvodnji, boste veliko problemov s tega področja lahko rešili sami. Menim, da so vse možnosti na vaši strani. Na prihodnji seji delavskega sveta bo razprava o- ustavnih dopolnilih. Želim, da tudi vi aktivno sodelujete pri tem. Prav bi bilo-, da organizirate predavanje o ustavnih dopolnilih. Pogrešam pa v programu poudarek na ideološko politični vzgoji, kakor tudi pomembnost sodelovanja z odborom za splošni ljudski odpor. Tone Cvek: V imenu predsedstva občinske konference ZMS pozdravljam vse prisotne. Pridru- žujem se mnenju tov. Razdevška, da v programu ni omenjeno ideološko politično: izobraževanje. Pri izvajanju programa je opaziti, da bodo vse komponente enako- zastopane. Razlike med družbenimi in mladinskimi problemi ni več, ti so naši skupni problemi, saj smo vsi delavci v podjetju. Nikakor ne smemo pozabiti na sodelovanje s sindikalno organizacijo. Občinski komite ZMS idejno usmerja mladinske organizacije v (Nadaljevanje na 8. strani) Mladi smo krenili KOLIČEVO. JANUARJA — December 1972 pomeni za MA Papirnice Količevo nov veter. Gre namreč za novo oživitev mladinskega aktiva, ki je v preteklosti več ali manj sameval. Očitek, da je premalo delal, da je bil v akcijah preveč samohoten in naključen in premalo širokopotezen, množičen, organiziran, načrten je resda umesten. Res pa je tudi, da ni bilo mladih, ki bi bili voljni delati ali pa so ti bili brez podpore in vpliva. Tega se dobro zaveda novoustanovljeni odbor, v katerem so: Birk Ivan, Avbelj Lado, Repnik Matjaž, Smrkolj Ciril in Zabnikar Valentin, predseduje pa mu Mav Janez. Glavna misel je bila ta, da je treba mladini dati več prostora v poseg samoupravnega družbenega dogajanja, da sama aktivno ter neposredno razglablja in sodeluje pri o-dločitvah prihodnosti podjetja. Nesmiselno pa bi bilo, če sam ne bi prevzel del odgovornosti. Mnenja smo bili tudi, da borno v bodoče več pisali o- dejavnosti mladih, s tem bi se izognili neprijetni kritiki, ki je bila posledica neobveščenosti. Trditev, da je mladinska organizacija nepomembna, je bila v glavnem zastopana pri starejših ljudeh. Le-ti so nam očitali, da brez potrebe zapravljamo denar. Na tem mestu pa bi rad zapisal v vednost teh, da je mladinska organizacija politična organizacija, kar ji daje Začeto delo je treba tudi dokončati VEVČE, JANUAR — Bodisi, da strokovna izobrazba ne ustreza zahtevam delovnega mesta, ali pa je prisotna želja posameznika po večji izobrazbi, kar je povezano tudi z napredovanjem na delovnem mestu. Iz enega ali drugega motiva so se kandidati vpisovali na srednje in višje šole različnih strok. V nekaterih, sicer redkejših primerih, je začetni študij nekako stekel, nikakor pa ni moč priti do uspešnega zaključka. Vzroke je največkrat iskati v osebnem prizadevanju. Jasno pa je, da nobena šola ne velja, če ni zaključnega spričevala oz. diplome. Prizadete je potrebno opozoriti na sklep kolektiva učiteljskega zbora Šolskega centra tiska in papirja o pogojih zaključka študija na oddelku za odrasle v tehnični šoli za grafično in papirno stroko. Ta sklep se glasi: 1. V drugi letnik se lahko vpišejo le tisti slušatelji, ki do 20. septembra po zaključenem I. letniku opravijo izpit iz najmanj 8 predmetov prvega letnika. 2. Vsi slušatelji leta 1972/73 morajo najkasneje v štirih letih diplomirati. Ce tega ne store, so vsi njihovi posamezni dosedanji izpiti neveljavni. 3. Slušatelji, ki so pred šolskim letom 1972/73 končali šolo, a še niso diplomirali, morajo to storiti do 3,1. avgusta 1973; po tem datumu izgube pravico delati izpite in diplomirati. Čeprav imajo podobno vsebino tudi pogodbe o štipendiranju in plačilu stroškov šolanja, je prav, da je navedeni sklep sprejela tudi ta izobraževalna ustanova. enakovredno mesto drugim v tovarni in družbi. Naklonjenost starejših in vodilnih ljudi do mladih v tovarni je bila do sedaj slaba. Vzrok je bil slaba povezava, pobuda pa vemo, da bi morala priti od mladih. Te pa zaradi že v uvodu omenjenih slabosti ni bi- lo. Beseda je stekla tudi o kadrovski politiki. So taki, ki jim je vseeno kaj bo jutri, precej več pa je takih, ki si želijo znanja, izobrazbe. Nekaj jih že izredno študira (večerna, dopisna), vendar pa bi morala kadrovska služba v tovarni pomagati mladim, ampak ne samo to, da pridejo do osnovnega znanja, temveč, da se še naprej strokovno izpopolnjujejo,. Dose-daj si naredil poklicno šolo, potem pa si umiral. Hiter tehnični in tehnološki razvoj nas na to opozarjata. Odbor se je zavzel tudi za večje sodelovanje, v vsem iz MA, tako tovarniškim v občini, kakor tudi s terenskimi iz okolice, aktivi drugih papirnic ter ostalimi družbeno,političnimi organizacijami in samoupravnimi organi. Decembrska konferenca žal ni dala vseh rezultatov. Poleg že v uvodu omenjenega izvoljenega vodstva, pa bi morala začrtati tudi delo za prihodnost, tega pa ni bilo. Glavni vzrok je bila premajhna udeležba, za kar je botrovalo izmensko delo in nezanimanje. Šele prvi sestanek odbora s predsednikom na čelu je sestavil akcijski program, ki bo v razsežnostih resničnih zmožnosti. Poudarek pa je bil predvsem na športnem sodelovanju. Organizirali bomo več strokovnih ekskurzij in predavanj. Aktivno se bomo vključili v tekmovanja v mesecu mladosti, v novoustanovljeno občinsko ligo MA Domžal (streljanje, kegljanje, košarka, namizni tenis in šah), udarniška tekmovanja, kakor tudi srečanja mladincev drugih tovarn nam sorodnih vej. Ustanoviti nameravamo tudi ansambel. Dosti je fantov, ki imajo glasbeno šolo ali pa že Igrajo v okoliških skupinah. Vsi upamo, da ne bo ostalo: samo, pri zamisli. Prostora zaenkrat nimamo. Za uspešno delo pa je prepotrebna soba. Na zadnji seji odbora je bil sprejet tudi proračun za leto, 1973, v glavnem za nabavo tekmovalnih potrebščin in organizacijo. Številka se giblje okoli milijon starih din. Polovico pričakujemo od tovarne, ostalo pa bo prispevala članarina in tisto,, kar je še v blagajni. MA se.je torej odločil, za pot po strogo začrtanih tirih, večjo angažiranost v samoupravnem družbeno-političnem procesu in za organiziran nastop v družbi. Odločno se bo boril proti stihiji in karierizmu. Viktor Hribar Stran 8 Prva seja izvršilnega odbora kluba Razgovor z vodjem mladih proizvajalcev energetike KOLIČEVO, JANUAR — Tokrat našim bralcem predstavljamo dipi. ing. Nikolič Radovana, ki je v lanskem letu v našem podjetju zasedel delovno mesto vodje energetike. Tov. Nikoliča smo zaprosili za za odgovore na nekaj vprašanj, na katera nam je dal naslednje odgovore VEVČE, JANUARJA — 1. seja IO KMP je bila 26. decembra 1972. Razprava je potekala po naslednjem dnevnem redu: konstituiranje izvršilnega odbora; pregled dela, ocena razprave in oblikovanje sklepov ustanovne konference KMP; povezava z Občinsko konferenco ZMS, vodstvom podjetja in družbenopolitičnimi organizacijami podjetja. Po krajši razpravi so bile imenovane in potrjene naslednje delitve funkcij članov Izvršilnega odbora: Danilo ZABUKOVEC: predsednik IO KMP Miloš SVARC: namestnik predsenika IO KMP Jože VIDMAR: vodja komisije za kulturno dejavnost Andrej ZAPUŠEK: vodja komisije za športno dejavnost Edo PODOBNIK: član komisije Peter SELAN: vodja komisije za sodelovanje s strokovnimi službami podjetja Dušan ALIČ: član komisije Polde POTOČNIK in Rudi ŽABJEK: odgovorna za propagandno dejavnost in organiziranje mladine v oddelku vzdrževanja Bojan REPŠE: blagajniška dela in evidenca (Nadaljevanje s 7. strani) posameznih podjetjih. Organizira razne delovne akcije, delovne pohode s področja SLO. Po razrešnici iniciativnega odbora KMP so razpravljali še: Jože Vidmar: Izvoljen sem bil za vodjo komisije za kulturno delo pri KMP. Glavna naloga komisije je organizirati medsebojne stike z delovnimi organizacijami sorodnih panog. Skušali bomo združiti in organizirati tudi športno in družabno življenje mladincev. Ciril Zupančič: Mladinska organizacija v našem podjetju je že dolgo pogrešana. Menim, da je program zadosti obsežen, vendar imam pomisleke, da mladina ne bo vsega realizirala. Mladina mora biti organizirana in složna, da bo lahko plodno delovala. Važna naloga mladine je kadrovanje v OZK. Novi člani naj se sprejemajo v OZK na podlagi aktivnega dela v družbeno-političnih in drugih organizacijah. Mladino je nujno usmerjati v političnem vzdušju. Mladinska organizacija mora tesno sodelovati z občinsko konferenco ZMS, kakor tudi z IO sindikalne organizacije in sekretariatom OZK podjetja. Dušan Alič: Pozivam vse mladince, da sporočijo vsem tistim mladincem, ki danes niso mogli prisostvovati konferenci, o čem smo se pogovarjali in želim, da bi se mladina naših sestankov udeleževala v čim večjem številu. Na ustanovni konferenci je razpravljal tudi tov. Albin Vengust 1. Danilo ZABUKOVEC 2. Miloš SVARC 3. Nada KLANJČAR 4. Jože VIDMAR 5. Andrej ZAPUSEK 6. Edo PODOBNIK 7. Polde POTOČNIK 8. Rudi ŽABJEK 9. Peter SELAN 10. Dušan ALIČ 11. Sulejman OSMANAGIČ 12. Mitja PREDALIČ 13. Bojan REPSE Nato so sklenili, da bodo sklepe na podlagi razprave in predlogov ustanovne konference na 1. sestanku IO KMP oblikovali predsedniki komisij. S tako obravnavanimi sklepi se dopolni že sprejeti program KMP. Ob zaključku se je delovni predsednik konference zahvalil Nada KLANJČAR: povezava z Občinsko konferenco ZMS in mladinci, zaposlenimi na upravi podjetja — administrativna dela za KMP. Mitja PREDALIČ in Sulejman OSMANAGlC: odgovorna za pravilno usmeritev IO KMP in povezavoi z OZK. Predlagano je bilo tudi, da se vsaka komisija dopolni po potrebi ob posameznih večjih akcijah z 2—3 člani zaradi boljšega dela komisije in večje povezave z mladimi člani kluba. Člani Izvršilnega odbora so nato ocenili v razpravi ustanovno konferenco mladine kot ugodno, tako po vsebinski strani, kot glede udeležbe mladih. Vendar pa želijo, da bi bil odziv mladih na prihodnjih sejah in konferencah še večji in tako zagotovljena še boljša izmenjava mnenj, problemov mladih in tako tudi reševanje njihovih težav. Na podlagi zapisnika ustanovne konference so člani IO KMP in vodje komisij oblikovali naslednje sklepe s predlogom, da se s sklepi dopolni že sprejeti PROGRAM KMP: Ti sklepi soi: 1. Podpora sprejetemu programu KMP za leto 1972/73. 2. Sodelovanje mladine članov KMP pri obisku mladine celovške gimnazije 3. Organiziranje javne tribune kot stalna oblika aktivnosti mla- — direktor podjetja, ki je med drugim dejal: Pozdravljam mladince in mladinke, ker smo ponovno zbrani pri oživitvi mladinske organizacije v podjetju. Pripominjam, da sta obe strani krivi, da je prišlo do mlačnosti. Tako mladinci, kot tudi podjetje. Mladina ni imela preveč pobude, da bi organizirano delala. Čeprav je program zadosti obsežen, bi bilo potrebno še marsikaj dodati. V programu ni omenjeno Društvo ljudske tehnike, kakor tudi ne plavanje. Nastaja problem v odnosu do kvalitetnega športa. V bližini imamo umetno ledeno ploščo. Pravilen odnos moramo imeti tudi do nogometnega kluba »Slavije«. Kvaliteten šport nam bi lahko mnogo pripomogel k reklamiranju naših bodočih proizvodov — tapet. Všeč mi je, da boste organizirali »tribuno mladih«. S tem bo čimmanj nerešenih vprašanj in sumničenj, zakaj tako delamo. Nikakor ne smete pozabiti na sodelovanje s krajevno skupnostjo Vevče. Mladince s terena je nujno povezovati z našo mladinsko organizacijo. Tudi papirniški pihalni orkester je potrebno popestriti z mladino. Upoštevati moramo vse tisto, kar je v korist zaposlenih. Aktivno delo mladih v vseh organizacijah bo dalo veliko številčno moč v DS. Tisti, ki bo aktivnejši, bo zagotovo imel več glasov pri kandidaturi, kar je tudi prav. Po razpravi je bil soglasno sprejet program KMP za leto 1972/73. Izvoljen je bil tudi predlagani novi izvršilni odbor KMP. — pripravnik v proizvodnji — pripravnik v proizvodnji — tajnica samoupravnih organov — konstruktor — obratni laborant — I. pomočnik na premaz, stroju — ključavničar — ključavničar — kemotehnik-analitik II. — pripravnik v proizvodnji — II. pomočnik na premaz, stroju — delovodja II. — I. pomočnik IV. papir, stroja vsem gostom in mladincem za udeležbo, razpravo in predloge, podane na konferenci, ter jih povabil na krajši razgovor v prostore DUR. Menim, da je konferenca povsem uspela, tako glede udeležbe mladih, razprave in pripomb razpravljavcev. J. M. dih (enkrat mesečno oz. po potrebi) 4. Sodelovanje mladih pri organiziranju proslav ob državnih praznikih in družbenih manifestacijah mladine v občinskem ali mestnem merilu (npr. pohod po poteh partizanske Ljubljane) 5. Koordinacija dela z mladino terena Vevč zaradi skupnih akcij, kot tudi na področju športne dejavnosti mladih. Nadalje so sklenili, da vsaj enkrat mesečno nekdo od članov izvršilnega odbora KMP, predvsem predsednik, namestnik predsednika in vodje komisij osebno izmenjujejo mnenja in stališča na Občinskem komiteju ZMS Moste-Polje. Pošiljanje zapisnikov o akcijah, sestankih in konferencah mora biti še ekspeditivnejše. Član IO KMP tov. Sulejman Osmanagič je imenovan soglasno za odgovornega za povezavo med CK ZMS in organizacijo mladih v zvezi s splošnim ljudskim odporom. Predlagali so tudi, da se tov. Vid VILFAN imenuje za športnega referenta podjetja, tov. Andrej ZAPUŠEK pa za njegovega namestnika. O tem se takoj obvesti IO sindikalne organizacije in Mestni sindikalni svet Ljubljane, komisijo za rekreacijo in šport. Komisija za sodelovanje s strokovnimi službami podjetja in odbori samoupravnih organov podjetja naj pripravi vsebinsko in organizacijsko javno tribuno »KADROVANJE IN MLADI«. Na javno tribuno je povabiti vse odgovorne za kadrovsko politiko podjetja in vodje družbenopolitičnih organizacij. J. M. 1. Vaši vtisi ob nastopu službe v Papirnici Količevo? Kmalu bo minilo leto dni, odkar sem nastopil službo vodje energetike v naši tovarni. Gledano s te časovne odmaknjenosti, se prvi vtisi vse bolj umikajo vedno novim vtisom, ki se porajajo ob delu na širokem energetskem področju. Te, že nekoliko zabrisane, prve vtise pa moram označiti vsekakor kot pozitivne in prijetne. Začetki na novem področju dela so skoraj po pravilu težavni. Kljub temu pa so mi ravno prvi spodbudni vtisi glede odnosa vodstva podjetja ter članov kolektiva, do mene novinca, ustvarili pravo psihološko osnovo za delo, ki me je čakalo v prvem obdobju. 2. Kako ste zadovoljni s svojim delom in s svojimi sodelavci? Na moje delo, v smislu področja dela, skušam gledati pač kar se da realno. Težave in neprijetnosti na eni strani ter pozitivne plati pri svojem delu na drugi strani, štejem kot celovitost, ki jo je potrebno vzeti v »zakup« ter z njo živeti. Vendar naletim na tem področju včasih na probleme, ki so posledica bolj ohlapne razmejitve področij dela med nekaterimi dejavnostmi. Na tem mestu ne bi razčlenjeval, koliko so ti problemi objektivne narave, ampak bi želel, da te reči v perspektivi skupno opredelimo in bolj določimo. Potrebna medsebojna povezanost pa ne bo, po mojem mnenju, zato utrpela nobene škode. Glede večine mojih sodelavcev lahko rečem, da sem zadovoljen. 3. Kako gledate na obstoječe energetske naprave? Obstoječe energetske naprave v naši tovarni so v marsičem precej različne. En del naprav, tako parnih kot elektro, je star čez 40 let. Drugi del je relativno novejši. Vendar pa proizvodne zmogljivosti naših termoenergetskih naprav komaj še zadoščajo zahtevam po tehnološki pari. Dobro polovico potrebne el. energije pa že nabavljamo iz zunanjega omrežja. Tudi razvodje energetskih medijev je pretežno obremenjeno do končne stopnje. Naše obratovalne Nikolič Radovan rezerve pri preskrbi s tehnološko paro in električno energijo iz domačih energetskih virov so ob velikem odjemu potrošnikov zares minimalne. Podobne probleme imamo z zmogljivostjo naših vo-dočistilnih naprav za tehnološko vodo. Glede na vse skupaj, je naša energetika res potrebna obnove in dograditve kapacitet. Na ta način bi proizvodnja kartona, lepenke in papirja dobila po količini in kakovosti svojim potrebam ustrezne energetske medije za naslednje časovno obdobje. 4. Vplivi rekonstrukcije KS II na sedanje energetske naprave? Vplivi rekonstrukcije KS II na energetske naprave bodo širšega značaja, kot bi se dalo sklepati samo z ozirom na povečanje potreb po tehnološki pari, električni energiji in vodi za tehnologijo. Kompleksna problematika rekonstrukcije tako velikega in za nas važnega tehnološkega postroja bo. kot kaže, močno vplivala na celotno energetiko. Nov kvaliteten kotel bo energetiki za relativno daljše obdobje omogočil oskrbo tehnologije s količinsko ustrezno paro konstantnih parametrov. Rekonstruiralo se bo tozadevno razvodje električne energije, krogotoki zamaščene pare pa bodo lokalizirani. Seveda bo kvalitetnejša in zahtevnejša tehnologija po rekonstrukciji KS II še bolj zahtevala ustrezno kvaliteto pare, el. energije in tehnološke vode, kar bo za energetiko poudarjena naloga. 5. Imate morda kakšno posebno željo in jo želite sporočiti kolektivu? Želel bi, da bi v sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja vsi člani kolektiva čim bolj enotno delali za skupni cilj, ker bomo le tako zmogli bremena, ki nam jih bodo naložile nove investicije v tehnologiji in energetiki. - PREGLID DELOVNIH REZULTATOV PAPIRNICE VEVČE t**pnii* v*«t* mit*«* > tMMHČHA &SMIZACUA / »***«*» v - v »»£{*>■#< &0»riS*X * !2©U*A. til » 1 ,oh>n ia Še en način informacij. Tablo o pregledu rezultatov papirnice Vevče si bodo člani kolektiva lahko vsak dan ogledali ob vhodu v tovarno Zimske športne igre papirničarjev Slovenije VEVČE, JANUAR — Ker bo Sladkogorska tovarna papirja letos praznovala pomemben jubilej — 100-letnico obstoja, je v zvezi s tem prevzela organizacijo tradicionalnih športnih iger slovenskih papirničarjev, tako tudi zimskih. Organizator je predvidel tekmovanja v slalomu na Pohorju za 17. februarja 1973. Ne dvomimo v uspeh organizacije tekmovanj, drugo pa je vreme. Ko to pišemo, po celi Sloveniji ni snežne odeje. Upamo pa, da bo do navedenega datuma le pobelil pohorske in druge strmine. Našim zastopnikom na tem tekmovanju želimo dosti uspeha. ki naj bi ostale športnike vspodbudil tudi za letne igre. Seveda pa je zmaga brez predhodnih priprav in vadbe zelo daleč. Že v zimskih mesecih bi se morali referenti za šport in rekreacijo pri sindikatu in mladini pobrigati za obisk treningov. Pri konditoniranem stroju na Vevčah Ustanovna konferenca mladine podjetja Oddelek za izdelavo zidnih tapet postaja stvarnost VEVČE, JANUARJA — Stvarnost zaradi tega, ker nekateri ljudje verjamejo le v tisto, kar vidijo. Zahvaljujoč ugodnemu vremenu in dobri organizaciji dela na delovišču pa je na prostoru bivše vrtnarije danes že kaj videti. Dela zelo hitro napredujejo in skoraj ni bojazni, da ne bi »Gradis« svojih del v roku opravil. Končna gradbena pogodba je bila podpisana z »Gradisom« 18. 12. 1972. Vrednost del znaša 4.427.857.— dinarjev. Cena je določena na ključ. Dobavitelj opreme za proizvodnjo zidnih tapet firma »OL-BRICH« bo dobavil prve dele strojev že v prvi polovici aprila. Razčiščevanje tehnološke in tehnične problematike z omenjeno firmo je v zaključni fazi. Od te firme bomo nabavili naslednje stroje in naprave: — 2 premazna stroja za prema-zovanje (grundiranje) osnovnega Papirja in vodoodpornih prevlek, — 2 osembarvna potiskovalna stroja, — 1 kaširni, vtiskovalni in po-tiskovalni stroj, — 1 prego in gaufrierkalander, — 1 polnoavtomatski stroj za Izdelavo rolic, — 1 polavtomatski stroj za izdelavo rolic. — 1 stroj za pakiranje rolic v folijo, — 1 laboratorijski aparat za testiranje pralnosti tapet, — 1 simus-hydro-dissdver za pripravo zelo gostih tiskarskih pigmentov, — 1 mešalo za pripravo premaznih nanosov, — 1 mešalo za pripravo veziv, — 1 cevna vodna črpalka, — 2 vodni uri, — 1 vibracijsko sito, — 1 ročno mešalo, — 1 tiskarski stroj za potisko-vanje hrbtnih strani vzorcev, — 1 stensko mešalo. Omenim naj, da so kupljeni res najnujnejši stroji in naprave, ki so za tovrstno proizvodnjo potrebni. Naprave bodo omogočile proizvodnjo ca. 3,5 milijona rolic pralnih, polpralnih in nepralnih tapet. Izbira vzorcev tapet je v zaključni fazi. Omenim naj, da teče raziskava na tem področju že od maja meseca preteklega leta, v zadnjih dveh mesecih pa imamo intenzivno raziskavo tržišča, kakor tudi posvetovanje s predstavniki tovarn za izdelavo zaves in dekorativnega blaga. S polno odgovornostjo se zavedamo, da je to modni artikel in bo v bodoče nujno spremljanje tržišča. Pogodba s tovarno za iz- delavo tapet »MARBURGER TA-PETENFABRIK« nam daje vse možnosti da damo izdelati vrsto tiskarskih valjev z modernimi desig-ni, ki nam bodo garantirali uspeh na tržišču. V teku so že tudi dogovori s firmo »WETZEL«, ki izdeluje gaufrierne in tiskarske valje. Za nas bodo rezervirali kapacitete, vendar moramo dati končne predloge najkasneje do prve polovice februarja. V času, ko berete to poročilo, je 5 naših ljudi že na tri in pol mesečni praksi v tovarni tapet »MARBURGER TAPETENFA-BRIK«. Iz priloženih načrtov je razviden izgled tlorisa pritličja kakor tudi zunanji izgled bodoče tovarne zidnih tapet na Vevčah. graf. ing. Bogovič J. Obrisi stavbe oddelka za izdelovanje tapet že lezejo iz zemlje (stanje v prvih dneh januarja 1973) Splošno o investicijah (naložbah) v podjetju Investicijska politika - sestavni del poslovne politike KOLIČEVO. JANUAR — Ce hočemo doseči osnovne ekonom-sko-socialne cilje podjetja — čim-večji dohodek oziroma dobiček, zagotovitev trajnosti obstoja podjetja, vedno večje nudenje zaposlenosti in samoupravno ureditev podjetja — moramo v podjetju voditi in izvajati ustrezno splošno poslovno politiko in v okviru te posamezne delne politike: investicijsko, kadrovsko, nabavno, proizvodno, prodajno in finančno. SEVEROVZHODNA FASADA V tem sestavku bomo obravnavali samo investicijsko politiko, saj se pri tej odločamo predvsem o nakupiu delovnih sredstev, ki pa potegnejo za seboj tudi tehnološki in gospodarski razvoj podjetja, kar pa ima vpliv na vsakega zaposlenega v podjetju. Ker smo prav v tem času pred obsežno rekonstrukcijo energetskih in proizvodnih naprav v podjetju, si poglejmo, kaj bi naj vseboval vsak predlog o investicijski naložbi, ki je predložen samoupravnim organom podjetja: a) investicijski predlog mora nuditi samoupravnim organom pravočasno in zadostno informacijo za odločitev; b) investicijski predlog bi moral razmejevati potencialno odgovornost med strokovnimi službami in samoupravnimi organi v zvezi z investicijsko odločitvijo; c) investicijski predlog bi moral zagotavljati vsem primarnim izvajalcem projekta investicije jasne naloge in področja dela pri izvedbi. Za zagotovitev zgoraj navedenega pa je potrebno, da ima predlog povsem določeno vsebino, kar pa bomo obravnavali v naslednjih poglavjih sestavka. Načrtovanje investicij v podjetju Gospodarsko načrtovanje v podjetju je zavestno usmerjanje in vodenje pogojev gospodarjenja in s tem tudi bodočega razvoja k določenemu cilju (čim večji dohodek oziroma dobiček itd). V okviru te dejavnosti pripada načrtovanju investicij za ©hranjenje in povečavanje proizvodnih sposobnosti v podjetju poseben pomen. Vsako investicijsko načrtovanje se ukvarja s prihodnostjo; za analizo pri pripravi odločitev pa mora uporabljati podatke iz preteklosti in sedanjosti, upoštevati pa mora tudi oceno pogojev prihodnosti, ki pa so lahko bolj ali manj verjetni, skladno temu je tudi določen učinek investicije bolj ali manj verjeten, odvisno od tega, koliko pozna tisti, ki odloča okoliščine in možne izide učinkov. Glede na obdobje ločimo: a) dolgoročno načrtovanje investicij je vsebinsko povezano z dolgoročnim planom proizvodnje in zajema obdobje ca. 15 let vnaprej. To načrtovanje je po značaju okvirno, vendar moramo posebno pozornost posvetiti elementom, ki so nespremenljivi v daljšem časovnem obdobju, npr. zgradbe 50 let. b) Srednjeročno načrtovanje investicij je vsebinsko povezano s srednjeročnim planom proizvodnje in zajema obdobje ca. 5 let vnaprej. Predstavlja pa podrobnejšo določitev dolgoročnega plana investicij za obravnavano obdobje, pri čemer je potrebno upoštevati vse spremembe pogojev, ki so nastale po izdelavi prejšnjih planov. c) Kratkoročno ali tekoče načrtovanje investicij je vsebinsko povezano s kratkoročnim planom proizvodnje in zajema obdobje 1 do 2 leti vnaprej. Predstavlja pa podrobno določitev srednjeročne- ga plana investicij in je povsem konkretno'. Način pripravljanja, sprejemanja in spremljanja izvajanja kratkoročnih investicijskih odločitev je prikazan v naslednjih poglavjih. Pripravljanje invesiicijskih odločitev. Priprava investicijskih odločitev poteka v treh fazah: 1. Investicijski predlog izdela strokovnjak za planiranje ali drug vodilni delavec z upoštevanjem elementov kratkoročnega, srednjeročnega in dolgoročnega plana podjetja. Investicijski predlog mora vsebovati vsaj naslednje podatke o investiciji: naziv in opis, ocenjeno vrednost, rok uresničitve, pričakovani rezultat in oceno pogojev za uresničitev investicije. Investicijski predlog mora biti kratek in jasen ter predložen odgovornemu organu investitorja v presojo. 2. Investicijska predštudija. Odgovorni organ potencialnega investitorja presodi, če je investicijski predlog umesten. Če je ugotovitev pozitivna, naroči pri ustrezni strokovni službi podjetja ali pa tudi zunaj podjetja izdelavo investicijske predštudije. V investicijski predštudiji mora biti obdelano vprašanje tržišča, suro-vinske osnove, energije, tehnične vode, transporta iin kadrov. Nadalje mora vsebovati obdelano lokacijo investicijskega objekta, ocenjeno vrednost investicije, rok uresničitve in pričakovani vrednostni rezultati investicije. Prikazani pa že morajo biti tudi posamezni ekonomski in tehnični kazalniki in informativni rokovnik za posamezne stopjne poteka investiranja. Investicijska predštudija je od-vsina od vrednosti investicije že precej obsežnejša kot inv. predlog, predloži pa se v sprejem samoupravnim organom (PO, DS). 3. Investicijski program je tisti osnovni dokument, ki da potrebne informacije osebam in organom, ki so odgovorni, da se odločijo za ali proti investiciji. Investicijski program mora vsebovati: a) tehnološko-tehnično zasnovo investicije, b) organizacijsko zasnovo investicije, c) ekonomska utemeljitev investicije. Poleg tekstualnega dela mora vsebovati še vse izračune, predračune, diagrame in sheme, ki imajo svoj izvor v podrobnih študijah in raziskavah. Podrobno pa investicijski program vsebuje: a) opis investicijskega objekta (naziv, panoga, namen, tehnični opis, makrolokacija, mikrolokacija, surovine, energija, voda, transport, kadri, pričakovani rezultat, tržišče), b) program proizvodnje in kapacitete (teoretično*, praktično), c) vključevanje investicije v družbeni plan in plan panoge, č) Analiza pogojev za izgradnjo in obratovanje investicije (suro- (Nadaljevanje na 10. strani) Nekaj pojmov iz ustavnih dopolnil VEVČE, JANUARJA — Po vseh delovnih organizacijah že nekaj časa tečejo priprave za uresničitev ustavnih dopolnii XXI., XXII., XXIII., tako imenovanih »delavskih amandmajev«. V našem podjetju so te priprave šele v začetni fazi. Ustanovljena je bila komisija za realizacijo ustavnih dopolnil, ki se je že večkrat sestala. Delavski svet podjetja je na svoji seji dne 22. decembra razpravljal o tem, kako uresničiti ustavna dopolnila v naši delovni organizaciji in prevsem ugotovil, da je potrebno v to razpravljanje vključiti čim več članov kolektiva, zato mora biti komisija za realizacijo ustavnih dopolnil pobudnik za širjenje razprav v vse organizacijske enote. V ta namen mora komisija intenzivno delati in predvsem skrbeti za to, da se članom kolektiva pojasni namen ustavnih dopolnil, nato pa pripravi konkretnejše predloge, v katerih bo končno besedo izrekel kolektiv na zborih. Ustavna dopolnila globoko posegajo v življenje naše družbe in delovnih ljudi in pomenijo zelo pomemben korak v izpopolnjevanju našega samoupravnega sistema. Če hočemo v naši delovni organizaciji ustavna dopolnila uresničiti po njihovi vsebini in ne le po črki, potem je najprej potrebno, da je vsakemu članu delovne skupnosti ta vsebina ustavnih dopolnil dobro poznana in da v celoti dojame, kako boi uresničevanje dopolnil vplivalo na urejanje medsebojnih razmerij v organizaciji. Ker so ustavna dopolnila napisana v zgoščenem jeziku in uvajajo vrsto novih pojmov in izrazov, je bila na delavskem svetu postavljena zahteva, da jih je treba kolektivu predstaviti v razumljivejši obliki, opremljena s potrebnimi razlagami in komentarji. To bo naloga komisije za realizacijo ustavnih dopolnil. Na tem mestu pa bi skušali raztolmačiti nekaj pojmov, ki jih uvajajo ustavna dopolnila, zlasti kaj pomenijo pojmi: temeljna organizacija združenega dela, samoupravno združevanje, samoupravni sporazum in družbeni dogovor. Če hočemo te pojme pravilno razumeti, moramo izhajati iz te- meljnega smotra ustavnih dopolnil, ki je v tem, da se vsakemu delavcu omogoči neposredno in enakopravno soodločanje o vseh važnih zadevah delovne organizacije, zlasti pa o dohodku in medsebojnih odnosih. Poudarek je torej na neposrednem odločanju in pa na tem, da se doseženi dohodek ugotavlja in deli v tisti enoti združenega dela, ki je ta dohodek ustvarila z delom svojih delavcev. Idealno^ bi bilo, če bi lahko za vsakega posameznega delavca izmerili presežno vrednost njegovega dela in bi sam odločal o tem, koliko od te presežne vrednosti bo prispeval za skupne potrebe, koliko pa bo obdržal za zadovoljevanje lastnih potreb. To bi bilo izvedljivo le v razmerah primitivne obrtniške proizvodnje, kjer posameznik opravlja celotni delovni proces od začetka do končnega izdelka. V moderni industrijski proizvodnji je delovni proces porazdeljen na celo množico delovnih mest, posameznik opravlja le delček tega procesa. Zato ustavna dopolnila govorijo o združenem delu. V pogojih, ko se delo opravlja v združenem delu, je ustvarjeno presežno vrednost mogoče ugotavljati le za določene skupine delavcev, ki opravljajo neko zaokroženo fazo v delovnem procesu in je uspeh njihovega združenega dela mogoče samostojno izraziti z vrednostjo njihovih izdelkov oziroma storitev. S tem smo prišli do pojma temeljne organizacije združenega dela (TOZD). Tista skupina delavcev, ki pomeni delovno celoto in se uspeh njenega združenega dela lahko potrdi kot vrednost izdelka ali storitve na tržišču ali pa znotraj delovne organizacije, se ima pravico organizirati kot temeljna organizacija združenega dela. To pomeni, da se obstoječa delovna organizacija lahko razdeli na več temeljnih organizacij združenega dela, če so za to podani ekonomski, tehnološki in drugi pogoji. Pri tem pa velja zelo važna omejitev: z nastankom temeljnih organizacij združenega dela ne smejo biti kršene pravice delovnih ljudi v drugih delih podjetja, niti interesi in pravice podjetja kot celote, ki izhajajo iz medsebojne odvisnosti pri delu, oziroma iz dela z združenimi sredstvi. To, da se obstoječa delovna organizacija razdeli na več temeljnih organizacij združenega dela, ne sme pomeniti, da je delovna organizacija razpadla. Ravno nasprotno! Če pa je podan ekonomski interes, da ustanovljene temeljne organizacije združenega dela še naprej delujejo združeno in s tem omogočajo bolj učinkovito, bolj ekonomično in bolj uspešno delo posameznim organizacijam, potem je nujno, da se te temeljne organizacije združijo v podjetje ali drugo obliko samoupravnega združevanja. Če se temeljne organizacije združenega dela odločijo za združitev, sklenejo samoupravni sporazum o združitvi, s katerim na principu medsebojne solidarnosti uredijo svoja medsebojna razmerja, vlogo in naloge podjetja kot celote in skupnih služb ter medsebojne finančne obveznosti. Namen ustavnih dopolnil torej ni razbijati sedanje delovne organizacije na manjše enote, temveč omogo» čiti delavcem neposredno odločanje v temeljnih organizacijah združenega dela, s tem pa še povečati njihov interes za prostovoljno, samoupravno združevanje v večje delovne organizacije, ki bodo bolj sposobne živeti na tržišču. Ustavno dopolnilo XXIII. govori o samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih. S samoupravnim sporazumom usklajujejo delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter interesne skupnosti medsebojne interese pri družbeni delitvi dela in družbeni reprodukciji, določajo osnove in merila za usklajevanje svojih posebnih interesov s skupnimi interesi in določajo tudi medsebojne pravice in odgovornosti. Takšni samoupravni sporazumi se sklepajo na različnih področjih. Na področju stanovanjske graditve so, na primer, organizacije združenega dela obenem z družbenopolitičnimi skupnostmi (občine), družbenimi organizacijami in društvi sklenile samoupravni sporazum o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev v višini 6% bruto OD. Z družbenim dogovorom pa organizacije združenega dela, inte- Splošno o investicijah (Nadaljevanje z 9. strani) vine, materiali, energija, voda, transport, kadri). Za navedene elemente je potrebno s pomočjo podrobne analize potrditi obstoj, kakovost, ceno in možnost preskrbe. d) Prikaz osnovne tehnološko-prodzvodne zasnove tvori jedro investicijskega programa, ker iz nje izhajajo tehnično-ekonomske posledice. V okviru zasnove se obdela izbira tehnološko-proizvod-nega procesa, razdelitev v faze, materialno bilanco, časovni potek procesa, normative časa, materiala, energije, vode in kadrov. Na osnovi tehnološko-proizvodne zasnove se izbere potem opremo in izdela ploskovno1 ter prostorsko ureditev investicijskega objekta. e) Prikaz organizacije z opisi delovnih mest. f) Predračun vrednosti investicijskega objekta (osnovna in obratna sredstva z rokovnikom trošenja). g) Izvor finančnih sredstev (lastna, tuja, z rokovnikom razpolaganja). h) Prikaz in analiza osnovnih ekonomskih kazalcev in učinkov (celotni prihodek, dohodek, dobiček, produktivnost, ekonomičnost, rentabilnost). i) Terminski plan izgradnje (gantogram, mrežni plan, trans plan). Glede na vsebino investicijskega programa je jasno-, da mora pri njegovi izdelavi sodelovati uglašena delovna skupina strokovnjakov s tehničnega, ekonomskega in organizacijskega področja. Sam program pa obsega lahko v odvisnosti od vrednosti ivnesti-cije nekaj ali pa tudi nekaj 100 strani normalnega formata. Investicijski program (ali glavni izvlečki) se predloži v sprejem samoupravnim organom (OMO, PO, DS). Sprejemanje in spremljanje odločitve o investiciji Ce je investicijski program predložen delavskemu svetu podjetja in tudi sprejet, se začne faza izvajanja investicijskega programa oziroma investicije. Ker v tem sestavku ne bomo obravnavali izvajanja, naj omenimo samo še to, da je potrebno spremljati izvajanje investicije. Večkrat se namreč pokaže, da so nastopile druge okoliščine, kot pa so predvidene v investicijskem programu in je zato poleg začetnih odločitev potrebno sprejeti še dodatne popravljalne odločitve, ki korigirajo prvotno odločitev, te popravljalne odločtive pa pač glede na nivo problema sprejemajo strokovne službe ali pa samoupravni organi. Posebna stanje nastopi takrat, če investicijski program s strani DS ne bi bil sprejet ali pa sprejet v neki drugi varianti, kot ga je predlagala delovna skupina, takrat pa nastopi problem razmejitve odgovornosti, ki pa je v tem sestavku ne bomo obravnavali. Zaključek Za kvalitetno in odgovorno odločanje o investicijah na samoupravnih organih se moramo posluževati informacij v obliki investicijskih predlogov, predštudij in programov, le na ta način bo možno bolj sigurno predvidevati ekonomsko-socialne posledice sprejetih odločitev in le s tako obliko bomo zagotovili ustreznejše informiranje političnih, samoupravnih in prodzvodno-poslovnih dejavnikov v podjetju pa tudi izven njega. Literatura: Ekonomika podjetja — I. Turk, Upravljalni vidik računovodstva — I. Turk. Vprašanja sodobne organizacije — F. Bučar Investicijska izgradnja — M. Tež Karol Dimc resne skupnosti, družbenopolitične skupnosti, sindikati ali kakšne druge družbeno-politične organizacije usklajujejo in urejajo družbenoekonomske in druge odnose, ki so skupnega ali splošnega pomena. Primer takšnega družbenega dogovora je družbeni dogovor o vezavi sredstev pri poslovni banki za stanovanjsko graditev, ki so ga sklenili mestni sindikalni svet, občina in posamezna podjetja, oziroma temeljne organizacije združenega dela. Samoupravni sporazum in družbeni dogovor sta torej širša poj- ma, ki presegata okvire delovnih organizacij v gospodarstvu: V teh dveh oblikah družbenega dogovarjanja se usklajujejo širši družbeni interesi na večjih teritorialnih območjih. Usklajujejo se na eni strani interesi delovnih ljudi v gospodarstvu, na drugi strani pa interesi, ki jih uresničujejo t. im. interesne skupnosti, npr. skupnost zdravstvenega zavarovanja, izobraževalna skupnost itd. Pri tem sodelujejo tudi družbenopolitične skupnosti, zlasti občina in republika. J. M. Kršitve delovne dolžnosti v papirnici Količevo v letu 1972 KOLIČEVO. JANUARJA — Delovna disciplina v slehernem delovnem kolektivu je porok zdravim odnosom med delavci, vpliva na njihovo ugodno počut-je> kar tudi prispeva 'k Visoki produktivnosti dela. Glede na to, da je produktivnost dela tesno povezana in soodvisna od delovne discipline v podjetju, moramo temu problemu posvečati posebno pozornost. Večina delavcev vestno opravlja zaupano delo na svojem delovnem mestu, se podreja nalogam predpostavljenih, skratka podreja se predpisom, kateri sankcionirajo početja, ki so z njimi v nasprotju. Ljudje pa ne bi bili ljudje, če se ne bi iz množice dvignili posamezniki, kateri mislijo, da določila o redu in disciplini zanje ne veljajo: Ravno ta peščica delavcev kvari zdravo delovno klimo, posebno pa, česar se sploh ne zavedajo, jemlje zaslužek sebi, sodelavcem in seveda celotnemu kolektivu. Zaradi peščice ljudi delovni kolektiv ne dosega takih poslovnih rezultatov, katere bi ustvaril, če nekaterih posameznikov ne bi mikalo enostavno ignoriranje prepisov o delovni disciplini. Če sestavimo tabelo kršitev delovnih dolžnosti v letu 1972, dobimo naslednjo sliko: Kršitve delovne dolžnosti O JO ZJO Izkl j. Post. ust. Post. v teku Skup. Prihod na delo v opitem stanju ali popiv. med delov, časom 2 2 4 — 6 4 18 Neopravič. izost. z dela 11 3 — — 20 5 39 Neizpolnj, delovne naloge — 1 2 — 1 1 5 Malomarno opravljanje dela Povzroč. nereda, netov. obn., 1 2 “ 2 5 opravljanjem dela Povzroč. nereda, netov. obn., — 1 1 žaljenje sodelavcev — — — — 2 — 2 Tatvine — 1 — 1 3 2 7 Ostale kršitve del. dolž. — — — — 2 2 4 14 9 6 1 34 17 81 Iz tabele torej sledi, da so člani delovnega kolektiva 81-krat kršili delovno dolžnost, kar je v primerjavi z letom 1971 povečanje za 29 primerov. Že ta podatek kaže na povečan razmah nediscipline v podjetju. Ob pogledu na posamezne vrste kršitev ugotovimo, da so na prvem mestu neopravičeni izostanki z dela, ki so se od 23 primerov v 1. 1971 povečali na 39. Takoj za njimi pa je prihod na delo v opitem stanju ali popivanje med delovnim časom. Navedena kršitev je povzročila veliko izgubljenih delovnih ur. Če številko 39 pomnožimo z 10 (v nekaj primerih je bilo po več dni neopravičenih izostankov), ugotovimo, da smo v letu 1971 izgubili najmanj 400 delovnih ur. Mislim, da nam ta številka le nekaj pomeni. Glede prihoda na delo v opitem stanju oziroma popivanje med delovnim časom pa ugotovimo, da je bilo stanje približno enako kot v letu prej. Torej stagnacija te vrste disciplinskih prekrškov, z druge strani pa dejstvo, da izrečene kazni niso imele pravega učinka. Odbor za medsebojne odnose je na svojih sejah, na katerih je izrekal disciplinske kazni, ugotovil, da disciplinski ukrepi le malo zaležejo. V tistih primerih, kjer se uživalci alkohola niso bili pripravljeni zdraviti, je imenovani organ izrekel ostre kazni. Če pričnemo ugotavljati, koliko delovnih ur smo izgubili zaradi omenjenih kršitev delovne dolžno» sti, pridemo do rezultata 140 izgubljenih delovnih ur. Tudi ta podatek je vreden razmišljanja. Na tretjem mestu so po priloženi tabeli tatvine. Mislim, da je bilo teh primerov v tovarni več kot je bilo danih prijav. Le v enem primeru je bil delavec zaradi kraje papirja izključen iz delovne organizacije. Kar zadeva vrste izrečenih kazni ugotovimo, da je OMO izrekel največ opominov, takoj za tem javnih opominov, najmanj pa zadnjih javnih opominov. Glede podatka, da je bil v 34 primerih postopek zoper kršitelje delovne dolžnosti ustavljen, moram pojasniti, da približno polovica ustavljenih postopkov odpade na tiste kršitelje, katerim je med postopkom prenehalo delovno razmerje in na primere, ko so kršitve iz objektivnih razlogov zastarele. Kakor sem že uvodoma poudaril, je bilo lani prijavljenih 81 kršitev delovne dolžnosti. Če to številko primerjamo s poprečnim številom zaposlenih (700 ljudi), pridemo do podatka, da je dobra desetina vseh zaposlenih v podjetju kršila delovno disciplino. Vsak, ki misli, da so bile vse kršitve delovne dolžnosti prijavljene, je v zmoti, saj bi bila slika povsem drugačna. Če seštejemo izgubljene delovne ure, ki so bile posledica neopravičenih izostankov z dela in prihoda na delo v vinjenem stanju, oziroma popivanja med delovnim časom, pridemo do podatka, da smo lani zaradi kršitev izgubili približno 540 delovnih ur. Prikaz podatkov o kršitvah delovne dolžnosti v letu 1972 ni bil v nobenem primeru interpretiran s tendencioznim namenom. Podatki so namenjeni izključno kršiteljem delovne dolžnosti, kateri naj vidijo kolikšen kos kruha mečejo v smeti sebi, sodelavcem in celotnemu kolektivu, ker ne upoštevajo predpisov o delovni disciplini v podjetju. Potokar 1/3 °/00 v skupni mestni sklad VEVČE, JANUARJA — Na seji Odbora za splošni ljudski odpor je bil sprejet sklep, da pristopimo k skupnemu financiranju in nabavi opreme za partizanske enote. Prispevek bo znašal 1,3 %o od OD, kar bo znatno cenejše, kot če bi material nabavilo podjetje samo. Program družbene akcije za graditev delavskih stanovanj KOLIČEVO, JANUAR — Zaradi aktualnosti objavljamo nekatere pomembne ugotovitve ter sklepe predsedstva ZSJ in izvršnega biroja Predsedstva ZKJ. kjer je bil po širših razpravah in posvetih sprejet Program družbene akcije za graditev delavskih stanovanj. Obstajajo gospodarski, socialni in politični razlogi, da v okviru aktivnosti za uresničevanje pisma Predsednika Zveze komunistov Jugoslavije in izvršnega biroja ter v okviru splošne politične aktivnosti, ki teče, organiziramo tudi širšo akcijo za hitrejše reševanje stanovanjskih potreb delavcev. Socialne razlike na stanovanjskem področju neposredno vplivajo na materialni in socialni položaj delavcev, zato zahtevajo to akcijo. Le-ta je izrednega družbenega in političnega pomena, kajti z reševanjem stanovanjskih Problemov delavcev rešujemo delno tudi socialne probleme in s lem eno izmed razrednih vprašanj. Akcija izraža interese delavskega razreda za solidarno reševanje teh vprašanj z vse večjim združevanjem sredstev organizacij združenega dela za te namene. Izhajajoč iz tega, začenjata Zveza komunistov in sindikat akcijo za hitrejšo graditev delavskih stanovanj. Pobuda za to akcijo ne pomeni, ha bomo zidali za delavce socialna stanovanja nižje kakovosti in Vrednosti ter na izoliranih lokacijah, ampak stanovanja, ki tako Po strukturi kakor po kakovosti ustrezajo standardom skupne stanovanjske graditve Graditev teh stanovanj je dolgoročna naloga in rešuje stano* vanjske probleme delavcev, posebno iz neposredne proizvodnje, ki doslej niso rešili svojega stano-yanjskega vprašanja. S to akcijo naj nastanejo družbene in ma-lerialne razmere za kompleksno reševanje stanovanjskih problemov delavskega razreda v celoti, a v skladu z doseženo ravnijo dohodka in nalogami, ki jih želimo uresničiti na področju življenjske ravni. Zato je to tudi širši družbeni proces in ne samo kampanja. Zaradi teže problemov na tem Področju je potrebno prva leta reševati predvsem probleme tistih delavcev, ki že dolgo vrsto let ni-y° dobili stanovanja in tudi nima-3o možnosti, da bi ga v naslednjem obdobju dobili v okviru svo-3;h delovnih organizacij ali pa ga financirali iz svojih sredstev. Tprej je potrebno, da vse organizacije združenega dela, druž-beno-politične organizacije itd. sestavijo programe s konkretnimi Ukrepi za zgraditev delavskih stanovanj. Akcija mora biti dolgoročna in sestavni del že spreletih programov in načrtov za stanovanjsko graditev v temeljnih urbanizacijah združenega dela, v občinah in vključena v tekočo in dolgoročno ekonomsko politiko. V ta namen je potrebno: 1- da so temeljne organizacije združenega dela temeljni nosilci y reševanju stanovanjskih vpra-sanj, da ugotavljajo stanovanjske Potrebe svojih delavcev ter na tej podlagi sestavijo programe za njihovo reševanje. Ob tem je potrebno ugotoviti tudi potrebe za reševanje stanovanjskih vprašanj samcev. Programi morajo vsebo-vati: potrebe po stanovanjih z dš-uamiko njihovega reševanja, bi-anco sredstev in delitev stanom vanj; 2- da na ravni komun v skladu s Podatki iz temeljnih organizacij združenega dela sestavijo načrte Potreb za zgraditev delavskih stanovanj. Reševanje teh vprašanj mora biti zasnovano na delavski solidarnosti, ter na podlagi druž-uonih dogovorov in sporazumov združenega dela. Pri tem se mora zlasti pokazati solidarnost tistih, m so doslej rešili svoje stanovanjce probleme, in to tako', da na- unijo več sredstev za graditev h stanovanj. Prav tako je po-rebno, da se razpoložljiva sred-tva za stanovanjsko graditev smerijo bolj v to stanovanjsko graditev. Finančni viri so lahko: — sredstva, ki jih združujejo ali vežejo iz namenskih sredstev za solidarno stanovanjsko graditev, zato je potrebno v vsaki občini izpeljati že začeti proces sklepanja družbenih dogovorov oziroma samoupravnih sporazumov o višini izločanja teh sredstev; — naj večji del namenskih sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve iz bančnih kreditnih skladov. Tej zahtevi je po potrebi potrebno prilagoditi tudi obstoječe predpise (zakon o bankah, statute bank ipd.); — del sredstev v stanovanjskih podjetjih, zbranih z najemninami; — sredstva, ki bi jih zbrali s skupnim verčevanjem v skladih skupne porabe; — sredstva na podlagi nakazil naših delavcev, ki delajo v tujini; zbirali pa bi jih s stimulacijo varčevanja za stanovanje; — sredstva, ki bi jih dobili z revalorizacijo kreditov za stano-vanjsko graditev; — sredstva, ki se oblikujejo prek raznih davčnih virov: od prodaje stavb, zemlje, dohodkov na podlagi rente, odvzema nezakonito pridobljenega premoženja in dohodka, prek večjega obdavčenja luksuzne porabe, vikendov, reklam itd. 3. Da bi nastale razmere za večjo stanovanjsko graditev, je potrebno poskrbeti za strogo namensko porabo sredstev, izločenih in namenjenih za stanovanjsko graditev. 4. Vlaganje sredstev za graditev stanovanj mora biti povezano z družbeno določenim standardom stanovanja. V tej zvezi je potrebno določiti, kaj je stanovanje in kako mora biti, glede na število družinskih članov, minimalno opremljeno, da bi lahko pri enaki vsoti denarja dobili več stanovanj. Ta stanovanja morajo imeti standardno udobje ter biti vključena v okviru preostale stanovanjske graditve. 5. Potrebno je zagotoviti večjo smotrnost stanovanjske graditve: — z organiziranejšim pristopom in dolgoročnim programiranjem stanovanjske graditve ter pripravo zemljišč v občinah. Zato je potrebno v vsaki občini vztrajati pri sprejetju dolgoročnih programov stanovanjsko-komunalne graditve. Stroški za urejanje zemljišča, ki so pomemben del cene za stanovanje, se morajo stabilizirati in postopoma zniževati taka, da se bodo v veliko večji meri razporedili na vse uporabnike mestnega zemljišča, ne samo na ceno za stanovanja. Tej zahtevi je potrebno prilagoditi predpise ekonomske in fiskalne politike ter tako ustvarjena sredstva usmerjati v urejanje zemljišča (nadomestila za uporabo zemljišča, del prometnega davka, davka na nepremičnine, obdavčenje vseh vrst rente in podobno). Cene za zemljišče ne bo mogoče stabilizirati brez trajne rešitve razširjene reprodukcije komunalnega gospodarstva. Potrebno je bolje organizirati gradbeno ope-rativo in znižati proizvodne stroške na tej podlagi kakor tudi uvajati sodobne oblike dela in nove tehnološke rešitve v stanovanjski graditvi. Nadalje je potrebno uporabljati rezultate raziskovalnega dela posameznih naših centrov, kakor tudi izkušnje drugih držav na tem področju, posebno pa se je potrebno zavzeti za časovno skrajšanje graditve, uvedbo ustreznih standardov v graditvi in podobno1. Hitrejši razvoj v industriji gradbenega materiala bo omogočil, da se bo proces proizvodnje stanovanj odvijal nemoteno. V tej zvezi je potrebno povečati naložbe v to proizvodnjo in uskladiti zmogljivosti za proizvod- njo gradbenega materiala s potrebami stanovanjske graditve. Za hitrejši razvoj teh zmogljivosti je potrebno seči tudi po ustreznih posojilih iz tujine. Da bi znižali ceno1 za stanovanje, je potrebno proučiti problem prometnega davka na gradbeni material. Vsi ti elementi bodo pripomogli k stabilizaciji cen stanovanjske graditve, kar je še posebno pomembno za obseg stanovanjske graditve in za nastanek družbeno sprejemljivih odnosov na tem področju. 6. Solidarna stanovanjska graditev mora postati del ekonomske politike, s tem pa tudi trajna sistemska rešitev. 7. V to akcijo se morajo poleg temeljnih organizacij združenega dela in občin, ki so nosilke programov za graditev delavskih stanovanj, vključiti tudi vsi drugi družbeni subjekti. Izvršni biro predsedstva ZKJ in predsedstvo ZSJ sta sklenila, da se morajo v to akcijo obvezno vključiti vsi dejavniki družbenoekonomskega in političnega življenja v naši družbi. V tem smislu je potrebna ustrezna uskladitev na vseh ravneh, od organizacij združenega dela prek občin, pokrajin in republik do federacije, od predstavnikov pristojnih organov ZK, zveze sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacij, predstavniških teles, oblastnih organov, raznih poklicnih združenj, bank, komunalnih organizacij, znanstvenih institucij in podobnih. Vsakdo mora v tej aktivnosti izpolniti svoj del obveznosti in prispevati k splošni družbeni akciji. Na vseh ravneh je potrebno ustanoviti ustrezna delovna telesa, ki bodo operativno spremljala vso akcijo. (Nadaljevanje v prihodnji šte- Mihovec Matevž upokojen MEDVODE. DECEMBRA — V mesecu novembru je odšel v zasluženi pokoj MATEVŽ MIHOVEC. V podjetju se je zaposlil 2. 1. 1954. Dolga leta je delal v kuhariji, kjer je napredoval za I. pomočnika, po potrebi pa je zamenjaval kuharja. Leta 1969 mu je bila priznana zaradi poklicne bolezni invalidnost III. kategorije. Ker ni mogel več delati v težkih delovnih pogojih, je bil premeščen na lesni prostor po nasvetu zdravstvene službe, kjer je opravljal vsa fizična dela pri razkladanju lesa in surovin. Bil je vesten, marljiv in prizadeven delavec na vseh delovnih mestih, ki jih je opravljal v 20-letih neprekinjenega dela v tovarni. V imenu članov kolektiva in. uredništva mu želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let v zasluženem pokoju. __TT Matevž Mihovec Dragica Kasagič, Slavko Lampe in Mirko Jeriha ob slovesu Po izteku delovne dobe -srečno! VEVČE. JANUAR — V mesecu januarju 1973 trije naši sodelavci ne prihajajo več na svoje delovno mesto. To je za vse tri preteklost. Kar polovico svojega življenja — želimo, da bi bila to slabša polvica — so žrtvovali delu in napredku v tovarni. Vsak zase ob svoji delovni ali pisalni mizi, vendar za delovno skupnost. Posvetimo vsakemu posebej nekaj vrstic! Dragica KASAGIC je kot mladenka, s še ne dopolnjenimi 15 leti nastopila službo 8. 3. 1937 v ročni dodelavi papirja. Takrat je bilo uvajanje v delo1 precej drugačno kot sedaj. Vsa pomožna dela je morala spoznati, daje postala prebiralka papirja. Vse to pa je ni skrbelo. Največ skrbi, tako je rekla, ji je prizadejala kontrolna Kartica pri vratarju, če ta ne bi bila v predalčku na spodnji strani. Kako jo bo dosegla. K sreči je bila njena evidenčna številka res spodaj. S prizadevnostjo, naravno inteligenco in pridnostjo je prevzela delovno mesto obračunalca norm za oddelek ročne dodelave papirja. To delo ji je šlo zlahka od rok, saj je poznala vse faze dela do posameznih gibov. — Tako v službi. Doma pa nič slabše. Kot dobra žena in mati je vzgojila tri otroke in jih privedla do za življenje primernih poklicev. Iz nič je začela. S sodelovanjem cele družine, zlasti pa marljivega moža, si je dogradila miren in ljubek dom. Ne brez težav. Ko so ji ožji sodelavci ob slovesu segali v roke, je bilo vsem težko. Njej in njim. Njena vedrost bo manjkala v pisarni. Vsekakor pa čutimo, da se bomo še srečavali, čeprav bo to srečanje le slučajno. Torej, Dragica, vso srečo in na mnoga leta! Slavko LAMPE, visokokvalificirani voznik motornih vozil, odhaja z delovnega mesta vodje montažne skupine. Januarja 1948 se je prvič srečal z notranjščino Papirnice Vevče. V začetku kot avtomehanik in šofer, kasneje pa v oddelku za vzdrževanje je svoje delo opravljal s strokovno natančnostjo. Med vojno v vrstah borcev NOV je bil do septembra 1946 zaposlen v svoji stroki v vojaških edinicah, potem pa vsesko^ zi na Vevčah. Motorji in druga pogonska tehnika je jedro njego- vega znanja, ki je prehajalo v poklic in konjiček. V mladosti smo ga gledali na dirkališčih Slovenije in drugod. Le redko je iz športnih tekmovanj te vrste izšel brez priznanja. Poseben kotiček v njegovem stanovanju je rezerviran za odlikovanja, ki jih je kar lepo število. Tradicijo mehanika in tekmovanja je prenesel tudi na svoje tri sinove, ki bodo verni nasledniki njegovih prizadevanj. Prosti čas, ki ga bo sedaj v izobilju, pravi, da bo izrabil za popravila motornih vozil le znancem in prijateljem, sicer pa da bo poleti stopil na balinišče in za rekreacijo vrgel partijo ali dve, kadar bo družba prijetna — Želimo mu dosti dobrega uspeha! Mirko JERIHA — nas zapušča kot najstarejši član kolektiva. »Mladostnik« 62 let odhaja čil in zdrav, poln vitalnosti in energije. Na Vevčah se je zaposlil že leta 1929 in bil tu z majhnimi presledki vse do leta 1942. Vojno je srečno prestal med borci NOV. kjer je postal oficir in kot tak aktivno sodeloval v enotah JLA vse do konca leta 1951, ko se je ponovno vrnil v tovarno1. Poleg strokovnih funkcij v voznem parku Papirnice Vevče ga v začetku uvajanja samoupravnega sistema najdemo kot aktivista v vseh forumih družbeno-političnega dela. Bil je član in predsednik delavskega sveta, predsednik sindikalne podružnice, podjetje je zastopal pri občinskih in republiških forumih. Skratka, ni mu bilo žal ne časa, ne truda, kadar je bilo treba nadaljevati tradicijo' delavskega gibanja. Ob zadnjih dneh preteklega leta so se od njega poslovili vsi njegovi ožji sodelavci. V miljeju, kakršnega si tudi on vedno želi, je bilo slovo prisrčno in prijateljsko. Željam, ki so mu jih izrekli sodelavci, se pridružujemo tudi mi in se mu kot tudi ostalima dvema novima upokojencema zahvaljujemo za dolgoletno sodelovanje in pri tem kličemo — srečno! Dopisujte v »Naše delo« Dva prijatelja — Mirko Jeriha (levo) se je poslovil in odšel v pokoj in Jože Zajšek, ki je prevzel njegovo delovno mesto Podelitev nagrad za dolgoletno delo MEDVODE. DECEMBRA — Dne 23. decembra 1972 je bila v prostorih TVD Partizan Medvode tradicionalna podelitev nagrad za dolgoletno delo. Ob tej priložnosti organizira vsako leto osnovna organizacija sindikata družabni večer za vse člane kolektiva. Navzoče člane kolektiva je pozdravil predsednik osnovne organizacije sindikata tov. ing. Anton Uršič, nato pa je nagrajencem in ostalim članom kolektiva spregO'-voril predsednik delavskega sveta tov. Dominik Tomažin. Direktor podjetja Slavko Zule je v krajšem govoru podal oceno go^ spodarjenja ob zaključku poslovnega leta in čestital kolektivu na doseženih uspehih, obenem pa opozoril na precej težje pogoje poslovanja in gospodarjenja, ki čakajo kolektiv v prihodnjem letu. Govoril je tudi o razvojnem programu podjetja in o možnostih za njegovo realizacijo. Nagrade za dolgoletno delo so prejeli: — Za 10 let dela v podjetju so prejeli ročne ure: Abdič Nuni j a Benčina Alojz Čolič Danica Gašperin Janez Grošelj Silva Korbič Jože Luštrek Florijan Mahmutovič Arif Mihovec Alojz Mlakar Franc Mravlje Vid Muratagič Smail Oven Franc Prezelj Jakob Rihtaršič Stanko Rus Cvetka Stevanovič Vladislav Talan Drago Tehovndk Milan — Za 15 let dela v podjetju so prejeli 50 °/o poprečnega OD: Bertoncelj Kristina Dolinar Pavel Ferlež Ivan Fras Majda Petač Marija Rozman Anica Sabolčec Jurij — Za 20 let dela v podjetju so prejeli 50 “/o poprečnega OD: Kopač Franc, ključ. Stanonik Peter — Za 25 let dela v podjetju so prejeli 50 “/o poprečnega OD: Bernik Tanja Gaber Albin, pom. belilca Gleščič Milan Jamnik Franc, izparilec Kalan Filip Kisovec Ivan Križaj Stanko Kuralt Ernest Merjasec Jože Stale Karel Tršan Ivan Verlič Franc Keber Cilka Po podelitvi nagrad se je pozno v noč v prijetnem razpoloženju odvijal družabni večer, ki je postal ena izmed uspešnih oblik medsebojnega spoznavanja tako med ožjimi sodelavci kot med vsemi člani podjetja. Aparati, ki rešujejo življenja in premoženja VEVČE, JANUAR — »Vsaka oseba, katera opazi požar, je dolžna, da ga takoj ugasi, če ima za to možnost.. .« (člen 15. osnovnega zakona o zaščiti pred požari). Ta člen torej obvezuje vse člane naše delovne organizacije, da so seznanjeni in da znajo uporabljati protipožarne aparate, s katerimi razpolaga podjetje. Zmotno je mišljenje, da glede na enostavno upravljanje teh aparatov ni potrebno obnavljati znanja, kako se posamezni aparati aktivirajo. Vedeti je treba, da ima vsak aparat določene specifičnosti, kar se tiče upravljanja z njimi. V gasilski praksi večkrat naletimo na Posameznike, ki so prepričani, da že vse vedo in se jim zdi sramotno, da ne bi obkladali upravljanja s tako enostavnimi gasilskimi aparati. Seveda pride v primeru Požara do neljubih situacij, ko ljudje ne znajo aktivirati aparatov in nato trdijo, da so pokvarjeni. Po pregledu pa komisija ugotovi, da so bili vsi aparati v redu, le delavec ni upošteval napisanih navodil. V našem podjetju imamo več vrst ročnih gasilskih aparatov. Vzdrževanje je zaupano izprašanemu gasilcu Antonu Kuretu. Z uporabo aparatov pa mora biti seznanjen vsak delavec, za kar je zadolžen šef °brata oziroma sektorja. Teorija gorenja in gašenja Da lahko snov gori, morajo biti prisotni frije faktorji, in sicer: kisik, ki se spaja s snovjo, gorljiva snov in toplota. Če enega °d teh faktorjev uničimo, gorenje preneha. Vsako gašenje torej sloni na principu odstranitve enega treh faktorjev in sicer tistega, za katerega imamo največ možnosti, da ga čimprej eliminiramo. „ V glavnem sredstva za gašenje prepre-S^jejo dostop kisika do snovi, ki gori, s čimer preprečijo oksidacijo (—gorenje). APARATI ZA GAŠENJE Gasilski aparat V.H.-10— Opis: 1. Udarno vreteno — igla p- Pokrov z navojem 3- Zgornja ročica 4. Posoda cilindrične oblike 5. Spodnja ročica 6- Ustnik I- Varnostni ventil 8- Steklena ampula 9- Košarica 10- Ojačano podnožje. Namen: Aparat se lahko uporablja za gašenje trdih gorljivih materialov (les, premog, plastika, slama ipd.), ne pa za gorljive metale (magnezij, aluminij, titan in drugi), ki gorijo v prisotnosti vode. Nevarnost: V. H. aparati se ne smejo uporabljati za požare električnih inštalacij, ker je voda prevodnik električnega toka. Uporaba: Aparat se obrne in udari z udarno iglo ob trd predmet. Pri tem se razbije steklena ampula, v kateri je ogljikov dioksid, ki pritiska vodo skozi ustnik aparata. Curek usmerimo v žarišče požara in sicer v cik-cak liniji. Sposobnost gašenja je I, 5—2 m- v 55 sekundah. Vzdrževanje: Aparate moramo letno kontrolirati: pozimi jih je treba zavarovati pred nizkimi temperaturami. Gasilski aparat PHT 15 Opis: 1. Vreteno z ročico 2. Bakreni nastavek notranje steklene ampule 3. Ustnik 4. Varnostni ventil 5. Ležišče košare 6. Pokrov z navojem 7. Zgornja ročica 8. Notranja steklena ampula 9. Posoda cilindrične oblike 10. Spodnja ročica II. Ojačano podnožje _______6' Sl. 2 Namen: Aparat se uporablja za gašenje gorljivih tekočin v posodah (bencin, nafta, olje, laki ipd.). Lahko se uporablja tudi za gašenje trdih snovi. Nevarnost: Življenjsko nevarno je uporabljati aparate za gašenje električnih inštalacij in naprav, kjer je osnovna polnitev voda. Uporaba: Z levo roko primemo zgornjo ročko aparata, medtem ko z desno roko odvijemo vreteno z desne v levo do kraja. Aparat primemo z obema rokama in ga obrnemo nekolikokrat za 180 stopinj. Curek pene, ki ima domet 6 m, usmerimo direktno preko plamena na požar. Sposobnost gašenja je 2 m3 v 60 sekundah. Kemična pena, ki se je ustvarila iz emulzije in polnitve ampule, onemogoča dostop kisika, ki je potreben za gorenje in tako se požar ugasi. Vzdrževanje: Ta tip aparata ni primeren za češče premikanje oziroma transport. Pozimi ga moramo zavarovati pred mrazom, če je temperatura nižja od —15° C. Gasilski aparat na COj (ogljikov dioksid) Opis: COs-aparate dobimo na trgu različnih kapacitet, in sicer od 1—30 kg neto polnjenja. Aparat COa ima posodo- cilindrične oblike. Ventil za aktiviranje je nameščen na vrhu aparata, gumijasta cev pa je priključena na izpustni ustnik. Na koncu cevi se nahaja plastični tulec. Manjši aparati imajo na izpustni cevi namesto cevi tanko kratko metalno cevčico, na kateri je montiran tulec. Na večjih aparatih, z daljšim časom delovanja, je postavljena pod tulcem lesena ročka, ki omogoča zaščito upravljavca pred visoko temperaturo. Vsak COj aparat ima varnostni ventil, ki se nahaja na nasprotni strani ekspanzijskega ventila. 1. Ventil 2. Ročaj tulca 3. Posoda cilindrične oblike 4. Ojačeno podnožje 5. Gumijasta cev 6. Ventil za aktiviranje 7. Varnostni ventil 8. Lesena ročka 9. Tulec Namen: CO2 aparati se uporabljajo za gašenje vseh električnih naprav pod tokom — nizke in visoke napetosti, telefonskih in radijskih naprav itd. Ogljikov dioksid je najučinkovitejše sredstvo za preprečevanje eksplozije hlapov vnetljivih tekočin, plinov in gorljivega prahu v prostoru. CO2 ni priporočljiv za gašenje vročih avtomobilskih motorjev, ker bi lahko zaradi hitrega ohlajevanja počil blok motorja. Nevarnost: Nevarno je gasiti požare lahkih kovin kot npr. aluminija, magnezija, elektrona, titana itd. Priporočljivo je pri gašenju držati za leseni ročaj, zaradi nevarnosti zmrzovanja in statične elektrike, ki se pojavlja pri hitrem iztekanju CO2. Uporaba: V našem podjetju imamo več tipov aparatov na CO2. Ker je princip delovanja približno enak pri vseh aparatih, ni treba opisovati vsakega posebej. Pri starejših tipih, z navadnim ventilom, se ta samo odvije do konca iz desne v levo, s čimer je aparat že pripravljen za gašenje. Pri aparatih z ventilom na vzvodno ročico je potrebno- ročico z dlanjo pritisniti do konca, počakati nekaj sekund in nato še enkrat pritisniti. Pred tem moramo izvleči varnostni zatič. Tulec moramo držati z levo roko in ga usmeriti v žarišče požara — pod plamen, pri vnetljivih tekočinah pa nad samo gladino tekočine. Vzdrževanje: Aparate kontroliramo s tehtanjem na tri mesece. CO2 aparati morajo biti zavarovani preko leta pred sončno toploto ali pred katerimkoli drugim toplotnim izvorom. CO_. — aparati na prah Gašenje požarov s prahom je eden od najuspešnejših načinov gašenja požarov, ki gorijo s plamenom. Kot potisno silo. ki vrže prašek iz posode, uporabljamo CO2. Uporaba tega plina povečuje tudi učinek gašenja, ker je vsako zrno obdano s plinom. Pri požarih vnetljivih tekočin, plinov, električnih naprav (do 1000 V) se prašek obnese z izrednim učinkom. Usmerjeni curek prahu omogoča dostop v neposredno bližino goreče površine. Prašek ni strupen, ne uničuje kovin, lesa, tekstila itd., vendar ni priporočljiv pri gašenju telefonskih in radio-televizijskih naprav, ker jih preveč zapraši. Sl. 4 Gornji članek ima skromen namen, da tudi v našem podjetju seznanimo ljudi s preventivno protipožarno službo. Posebno pozornost moramo posvetiti strokovni vzgo» ji zaposlenih, ki lahko v primeru začetnih, manjših požarov z opisanimi gasilskimi aparati preprečijo večjo škodo. Protipožarno zaščito smo dolžni izvajati vsi, ker je to potreba in dolžnost vsakega državljana. Naša skupna želja naj bo, da s preventivnimi ukrepi naredimo vse potrebno-, da ne pride do požarov, če pa že pride, moramo izkoristiti vse razpoložljive naprave in aparate, da požar čimprej pogasimo. Hišna apoteka ali shramba za strup? VEVČE, JANUARJA — Hišna ^Poteka je v družinskem stano-.'.®n5u, oddelku, planinski koči ud- nujna potreba. Nekontrolirana p'a lahko postane shramba za strup. Dosežek v hišno apoteko naj se-^eda ne nadomesti nujno zdrav-Jenje ob pomoči zdravnika. Taka “Poteka naj vsebuje bolj sredstva ra Prvo pomoč in primeren kraj a hranjenje zdravil, ki jih je Predpisal zdravnik. Dobro je, če Je deljena, kjer v enem delu,, ki , ^ da zakleniti, najdemo tablete, aPljice in toplomer za merjenje rantperature, v drugem delu, ki vezedd ^ose®^v> pa u^ž, ob- Hišna apoteka naj bo nameščene *a^atinem, suhem in otrokom •Pristopnem kraju; kopalnica za J takega ni primerna. Vsebino °ramo od časa do časa pregle- dati. Ta pregled je precej lažji, če imamo za važnejše stvari vsebinski seznam. Dobro je. če od zdravnika predpisana zdravila opremimo z datumom nakupa, še bolje s .časom, ko zdravilo ni več uporabno, kar najdemo največkrat v navodilih ali nam povedo v' apoteki. Hišna apoteka mora imeti tudi zaznamek hišnega ali ambulantnega zdravnika, telefonsko številko zdravnika, dežurne ambulante in reševalne postaje. Tudi kratek uvod v prvo pomoč je primerna vsebina hišne apoteke. Če niste prepričam, da vsebina omatic še usttreza potrebam in zahtevam in, če so shranjena zdravila še uporabna, se obrnite za nasvet k zdravniku. Od nakupa sem je prav mogoče, da so zdravila že postala neuporabna in se zaradi starosti spremenila v strup. Odpadki - surovina bodočnosti VEVČE, JANUARJA — Znana ameriška firma za prečiščevanje odpadnih vod je zgradila ustrezne inštalacije v neki tovarni papirja. S procesom čiščenja vod tovarna ni samo pridobivala čisto vodo, ampak izkoristila tudi kemikalije, ki jih je uporabljala pri proizvodnji papirja. Stroški čiščenja vode znašajo dnevno okoli 100 dolarjev, medtem ko tovarna istočasno prihrani 500 dolarjev na kemikalijah, ki se s tem procesom ponovno vračajo v proizvodnjo. Na ta način dobiva tovarna popolnoma svežo vodoi namesto- da bi onesnaženo puščala v bližnjo reko. Neka druga tovarna v državi Washingto.n, katere odpadna voda je z velikimi količinami sulfida zastrupljala rastlinski in živalski svet, je izpopolnila metode za predelavo odpadne vode v medicinski alkohol. Na ta način je imenovana tovarna postala največji proizvajalec tega alkohola na tihomorski obali Amerike. Zani- miv je tudi podatek, da termoelektrarna v Filadelfiji črpa žveplov dioksid iz vseh dimnikov in na ta način proizvaja dnevno okoli 1.000 ton žveplene kisline. Dodatni dopust zaradi delovnih pogojev VEVČE, JANUARJA — Na podlagi predloga vodstva proizvodnje je komisija za kadrovska vprašanja sprejela sklep o dodatnem dopustu za delavce pri kon-ditionirnem stroju. Zaradi vedno pogostejšega obratovanja stroja in meritve vlage in temperature v prostoru, kjer stroj obratuje, je komisija ugotovila, da se tu delo odvija v težjih delovnih pogojih. Tako bo osnova dopusta delavcev v tem oddelku po ostalih kriterijih povišana za dva delovna dneva tj. 14 ur. Ta sklep bo vnesen v 67. člen Pravilnika o delovnih razmerjih v poglavju, ki obravnava težje delovne in zdravstvene pogoje dela na delovnem mestu. Namesto komisije za kadrovska vprašanja - odbor VEVČE, JANUARJA — Na šesti redni seji delavskega sveta so sprejeli sklep, da se komisija za kadrovska vprašanja preimenuje v odbor za kadrovska vprašanja in izobraževanje. V odbor so imenovani dodatno- še 4 člani, ker se je delokrog precej razširil, tako da bo odbor odslej sklepal o vseh vprašanjih, ki zadevajo kadre in nekatera vprašanja s področja izobraževanja, kot so štipendiranje, odobritev raznih vrst študija in plačevanja stroškov študija in podobno-. Predsednik odbora je še vnaprej Vlado Kocjančič — delovodja na premaznem stroju, tajnik Tone Peternel — kadrovik, člani pa so: dipl. ing. Janez Hribar, Franc Cerk, Milan Izgoršek, Jože Zajšek. Roman S-evšek, dipl. oec., Jože Žibert, Franc Lampelj. Slovenski ljudski pregovori Ako hočeš nekoga spoznati, mu moraš oblast dati. Besede mičejo, zgledi vlečejo. Bolje je s pametnim jokati, kakor z bedakom peti. Cena spoznanja je draga. Če krava veliko veka, ima malo mleka. Česar mladi ne vedo, stari povedo. Če se ne bi pametni motili, bi morali norci obupati. Iz dima v ogenj, iz dežja pod kap, iz jame v brezno. Kakšen gospodar, takšen sluga. Kadar imajo otroci in norci denar, imajo kramarji sejem. Lačen sitemu ne verjame, sit lačnemu ne zaupa. Med pravico in krivico ni sredine. Napake starih maščujejo se na mladih. Neumni jezik napravi mnogo težav. Ples imajo miši, kadar mačke ni pri hiši. Pomagaj z dejanjem, ne z besedami. Zadnje dni lanskega leta je pihalni orkester zamenjal standardne uniforme in se preoblekel v posebne za sprejem dedka Mraza REŠITEV NOVOLETNE KRIŽANKE Vodoravno: ples, pesem, radost — Silvestrov večer — eks, izpij na srečo — Tatarka, če, cep — novo leto, Si vrana, vi — animator, Tea. izgon — zemljan, zamorci, kreda — DM, antologija, Mia — rehta, sila, Stael —■ ala, samaritanka ■—■ Vodnik, z. r., tik — J. S., azur, spis, pa — etimolog, mrcina, go — Rab, Mariani, Ru, Col — rop, red, Engelbert — amok, čer, OO, Mali — žagovina, SO, luč — era, Aco, kastelan — večplastni kartoni — petka, emu, Teal, zel — ambon, t, Kalkuta — pecljanje, ej, rame. A. D. — in, leper, atol. svečava — rtič, vrtorepec, starec — namen, g, vgraviranje — ilovica, ion, Korint — celovečerni film, kit — Aca, olika, Taila, Ika (aki). Prejeli smo 4 rešitve iz Medvod, 3 iz Sladkega vrha, 23 iz Količevega in 41 iz Vevč. Od pravilnih rešitev novoletne križanke so bili izžrebani naslednji ugankarji: 10.— din Marjana Limbek — Količevo, 10.— din Marija Dmitrovič — Vevče, 10.— din Tonka Jelnikar — Vevče. 30.— din Stane Klešnik — Vevče, 60.— din Fani Morela — Vevče, 100.— din Viktor Drnovšek — upokojenec. KADROVSKA SLUŽBA POROČA Papirnica Vevče Prišli v decembru: Mohorčič Vlasta, referent za prodajo tapet Janežič Milko, ključavničar III Skubic Andrej, ključavničar II Aj dinovič Žejna, snažilka B u r z i č Kasim, vnašalec K a h r i č Nurija, vnašalec Mlakar Marjan — iz JLA, I. pomočnik premaznega stroja Cosič Dimitrije, II. pomočnik dodelavnega stroja Horvat Ivan, snemalec lesovine Gradišar Marjeta — prevedena iz DR Vevče, obratni laborant Nograšek Slavko — iz JLA, I. pomočnik papirnega stroja Po renta Miloš — iz JLA, I. pomočnik premaznega stroja D u j kd č Živko, pospravljalec izmeta v premaznem oddelku Napotnik Joža, pomočnica kuharice Odšli v decembru: T r d a n Marija, upokojena Ferjan Mihael, upokojen Bitenc Jože, lastna odpoved Skubic Stanislav, lastna odpoved Zemva Majda, dipl. ing., lastna odpoved B o s n i č Stojan, odšel v poskusni dobi 7 ISiLv.; Dedek se je najprej ustavil pri najmlajših v varstvenem zavodu Lampe Slavko, invalidsko upokojen Poročili so se: Z u j f a j Ramiiz z Morino Bahrije Čestitamo! Rodili so se: Aliču Dušanu, sin Luka Stojanoviču Aleksandru, hči Suzana Levičniku Jožetu, sin Janko Čestitamo! Tovarna celuloze Medvode v mesecu decembru so se zaposlili v podjetju: Kneževič Ivo — nakladalec lesa in žamanja Pejič Drago — razkladalec surovin Katic Milutin — nakladalec lesa in žamanja J e 1 i c a Ivo — razkladalec surovin Markotič Ivica — razkladalec surovin V mesecu decembru so odšli iz podjetja: Mihovec Matevž — samovoljno Jelica Vinko — samovoljno Jekeševič Ivo — samovoljno Kitanovič Jevko — samovoljno Kurtovič Mirsad — samovoljno Simič Ivan — samovoljno M e h i č Uzejir — samovoljno Zuravlev Milan — samovoljno Križaj Stanko — upokojen Rojstva : Marjanoviču Srečku dila hči Beti Handanagiču Ramu dila hči Fatima Škulju Dragu se Gregor Zupanu Edu se Katja ČESTITAMO! se je se je ro- je rodil sin je rodila hči Papirnica Kol ičevo V mesecu decembru 1972 so se zaposlili: Rode Blaž — delavec pri zidarjih Urankar Vinko — zidar Praprotnik Andrej — prema-zovalec Švare Franc II — izdelovalec lesene embalaže Križanki 2 ! 1 V širša polja vpisujete po. dve črki, v ožja pa po eno. Opisi pod isto številko v obeh križankah so med seboj pomešani. Vodoravno: 1. mesto v Bosni s tovarno celuloze in papirja — kraj na Koroškem s tovarno lepenke, 5. kraj pri Ljubljani s tovarno papirja — kraj v Sloveniji z največjo tovarno roto papirja in celuloze, 8. daljše obdobje — reka v Pakistanu, 9. konica, bodica — mednarodna kratica za inženirja, 10. moško ime (Marx, Schranx) — barva kože, ten, 11. krilo:, jopa — prvotni prebivalci Nove Zelandije, 13. moško ime (.Aškerc, Dermota) — velika reka v zahodni Afriki, 15. lepo vedenje, olika — mesto na Poljskem ob roki Visli, 17. iglasto drevo — ameriški pisatelj grozljivih zgodb (Edgar Allan), 18. preprosta ležišče, zlasti v planinskih kočah — kraj ob Muri s tovarno lepenke, 20. 'smisel, jedro stvari — najslabša ocena v šoli, številka, 22. ime več slovenskih vasi, dolina — zdravilo, 23. ozek pasi med dvema njivama ali parcelama — obmorsko mestece na otoku Rodhos, 25. spust, zdrsljialj — pečina, velik kamen, 26. ind. mesto na Koroškem — črnomorsko mesto pod Kavkazom, 29. obala, sipina, ki loči laguno od morja, tudi kopališče pri Benetkah — odeja, pokrivalo, 31. števnik — tulec, tudi struja, 33. ruska reka, tudi naslov odličnejših ljudi, gospod — strelno orožje, kanon, 34. mesto v severni Dalmaciji s katedralo iz 13. stoletja — muslimansko, svetišče v Meki, 35. črnogorsko mesto ob Limu Z lesno in papirno industrijo — velik vzvod za povezovanje parnega stroja s črpalko v rudniku ali s pogonskimi kolesi na ladji. Navpično: 1. prvi ton oktave, tudi vse, kar je izvrstno — tekstilna vlakna, predivo, 2. Perzija — trener japonske telovadne reprezentance, prej odličen telovadec, 3. kratica za naš denar — severni jelen, 4. telesni deli z določenim opravilom, pooblaščenci za določeno nalogo — zapornik, arestant, 5. merjasec — vrsta dvoživke, 6. domača žival z rogovi, ki jo štejemo med odraslo govedo — trava, loč, 7. kraj pri Domžalah s tovarno kartona — starejši družbeni ples, 12. izba. čumnata — azijski voz na dve kolesi, 14. skupno ime za prežvekovalce iz vrste parkljarjev — del voza med podvozjem in oplenom, 16. kolec za trte, fižolovka — ruska' reka, ki se izliva v jezero Onega, 17. steza, cesta, tudi znoj, — borba, spopad, 18. kraj pri Radljah s tovarnode-penke — izdelek papirne industrije, celičnina, 19. zadetek pri nogometu — pregovor, 21. človek z velikim nosom — svetleč se drobec, tudi velika tovarna v Kranju, 24. stopnja pridevnika ali prislova, ki nima primerjave — najdenje, predmet, ki smo ga našli ali izkopali. 25. penja, penjača — mesto v zahodni Bosni s tovarno celuloze in papirja. znano tudi po neuspelem nemškem zračnem desantu 1944. leta, 27. grška gora na Halkidiki — vkorakanje, vdrtje, 28. ime odličnega jugoslovanskega plavalca Miloša — izdelek ind. panoge 123, 30. žensko ime, tudi gora na Kreti — stari oče, 32. ruska reka, tudi utežna enota v Orientu — premik rečne ali morske vode. I. S. Golob Marjan — pazilec sita V mesecu decembru 1972 so odšli iz podjetja Kos Janez — delavec na lesnem prostoru — samovoljno Gričar Anon — delavec na lesnem prostoru — samovoljno Gorjup Tončka — delavka v dodelavi papirja — sporazumno Zajc Janez — pomočnik sušilca lepenke — samovoljno Vesel Maks — delavec na lesnem prostoru — samovoljno Kastelic Marjan — delavec na holandcih — v poizkusni dobi Rodili so se: Iliču Dobrivoju se je rodil sin Bogdan Ložarju Jakobu se je rodil sin Peter Čestitamo! — liaSEDELO— Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo in Tovarne celuloze Medvode — Izdajajo ga njihovi delavski sveti — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Milan Deisinger, Janez Gašperin, ing. Janez Hribar, Milan Korošec, Jože Lejko, Ljubo Milič, Tone Novak, Andrej Pirkmaier in Stane Skok. — Tehnični urednik Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna ►►Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 421-1/73 z dne 9. 1. 1973 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za ka-; tere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.