LETO 1932 — ŠTEVILKA 4
iMMMUMMumflHfll	gatr«a-.-jairrTOTt
Zadnjič smo rekli, da, se kato-	področju, za katerega je poklican po [ lištvo ne da ločiti v nabožno kato-	svojih darovih. Naj bo njihovo delo-listvo« in politično katolištvo.c Ka-	vanje še tako raznovrstno,' vsi |e [ tolištvo je eno, je enota in neločljiva	skladajo v enoti katoliške kulture. [ celota. Ker pa ima človeško življenje	V srednjem veku sta bila nosi-: veliko področij, na katerih se po svo-	telja katoliške kulture menih in vitez, ji raznoličnosti udejstvuje, povsod na	križ in meč, zdržnlk in borec. Danes poseben način, zato §e tudi katoliška	je na mesto viteza .stopil v. katoliškem miselnost, katoliška kultura, kato-	življenju politik, borec za ideale kr-liški duh udejstvuje na vseh poljih	šeanstva v političnem življenju naro-floveškega ustvarjanju in delovanja:	da, države,1 človeštva. Imamo velike na nabožnem, na umetniškem, na so-	zdržnike, goreče molivce, prave svet-cialnem, na političnem. Ne povsod	nike, ki se tudi politično udejstvu-1 enako, ne povsod na isti način, ven-	jejo, vendar so redki. To je tudi na-dar pa povsod v istem duhu. Tudi se	ravno, zakaj navadno se more vsak ne more en človek, vsaj v normalnih	človek samo v oni smeri, na enem razmerah ne, udejstvovati na vseh	področju udejstvovati in razvijati z poljih človeškega življenja, v nobe-	vso dušo, z vsem pogonom, z vsem nem slučaju pa ne na vseh področjih	svojim bistvom ali vsaj s pretežnim kulture z isto silo, z isto sposobnostjo	delom svojih sil. Kdor ima dar po-in uspehom. Eden je bolj rojen in raz-	nebnega poglabljanja v božje skriv-položen za gojitev nabožnega življe-	nesli, kdor se čuti poklicanega sode-nja, dasi so vsi katoličani dolžni Boga	I oval i pri izveličanju duš z molitvijo, častiti in skrbeti za Svoje in svojega,	dobrimi deli in posnemanjem Božje-L bližnjega i zveličan je — drugi ima	ga zgleda, kdor je z eno besedo, pre-poseben dar za umetniško tvorstvo,	težno religiozen človek, ta .si bo iz-|jer lahko stori veliko dobrega za	bral zdržniško življenje, ta bo menih duševno kulturo in dvig človeka k	tudi v svetu, ta bo uuil in gojil nevedno večji popolnosti — tretji je	božnost, ki pomeni v gotovem polj- rojen politik, ki brani v javnem živ-	mejni pcbcžansivenje človekg, ka-ljenju nravstvena načela in se priza-	ker piše Apostol.-Kdor pa je beje-deva za čim pravilnejšo uredbo člo-	vite narave, kdor je za vnanje delo, veške družbe. Kdo ne uvidi, da vsi	kdor se čuti poklicanega, da dobro trije delajo za kraljestvo božje na	brani, zlo in krivico pa preganja, zemlji v katoliškem fluhu? Vsak pa	kdor hoče pomagati, da se družba in se prizadeva zanj n$ poseben način	država preuredi po pravičnih zako-in na različnem polju, vsi trije pa se	ni h, ki tudi zdržniku dovoljujejo v med seboj dopolnjujejo in nobeden	miru delovati za blagor duš, ta se bo ne more biti. brez drugega; Vsi črpajo	posvetil političnemu življenju, poli-iz enega; vira, vsi imajo en končni	Učnemu delu, ki je veliko, važno in . cilj: slavo božjo in izpopolnitev člo-	sveto, če se vrši v katoliškem duhu. veka ter družbe — tiela pa vsak na	Tudi v modernem času sta torej me-
nih in vitez, tisti dve osi, okoli katerih se suče katoliška kultura — le da sodobni katoliški vitez ne suče meča, ampak pero, da ne spušča bojnih krikov na krvavem mejdanu, ampak govori na javnih shodih in navdušuje ljudstvo za borbo, za delo, za gradnjo v javnem življenju, da bo tudi politika sredstvo za uresničevanje Dobrega na zemlji.
Taka politika ni laž, ni prevara, ni ; nadmodrovanje«, ni umazanija in grdobija, ni igra za sebične namene, ampak je plemenito prizadevanje za splošno dobro, je bogoljubno opravilo in sveta dolžnost. Taka politika je enako potrebna kakor molitev, premišljevanje in dušno pastirstvo. 0 tem pravi lepo nek nemški kulturni delavec: »Kaj pomaga svetu, ki potrebuje krepkih dejanj, najboljše katoliško prepričanje in mišljenje, če pa ni združeno s potrebno odločnostjo? Kompromislarjev, ljudi, ki se radi samih ozirov na vse strani ne upajo krepkeje nastopiti, imamo zadosti; še preveč. Rabimo značajev, mož, ki se znajo žrtvovati, junakov
Niko Kure t:
Povsem drugače pa je bilo na Koroškem. Tam ni bilo toliko narodno zavedne inteligence. Ljudstvo je bilo navezano samo nase. In v tej dobi (začetkom 19. stoletja) se mu je pojavil preprost rojak, kmet Andrej D r a b o s -njak, doma od Sv. Jurija na Strmcu (St. Georgen am Siernberg) nad Vrb-skim jezerom. Le-ta je spoznal veliki pomen pasijonskih iger, ki so jih igrali nemški sosedje (saj so še danes znane pasijonske igre v Oberammergauu na Bavarskem in številne druge v Tirolah in Švici). Dobil si je besedilo in ga prevedel v koroško narečje. Rokopis se je nato zelo naglo širil v prepisih, a tudi predstave so se razširile uo vsci Ko-
ofroškega srca in krepkih kosti. Vedno bo ostala odlična naloga kato-ličanstva, da v svoji borbi za najvišje vrednote človeštva skrbi za zdrave, mladeniške in neustrašene borce. Treba je braniti ovce in zasledovati volkove. Katoliško se veliko moli, premalo pa bedi. Katolišhu je treba v našem času zopet vliti junaškega duha!«
Seveda mora katoliško politiko neobhodno spremljati molitev; viteza mora podpirati menih, modrec, svei-nik in zdržnik; politično delo mora biti blagoslovijeno iz nebes, iz kraljestva večnih idej, iz ognjišča neminljivih idealov. Politika, ki je sama sebi namen, ki se ne usmerja po Idejah, ki je samo taktično igranje in sebično iskanje oblasti, je jalova in škodljiva, ni krščanska, ampak poganska. Taka politika ni več sredstvo za dosego Dobrega, ker ne črpa več iz idejnih, iz etičnih, iz religioznih virov. Katoliška politika mora živeti in rasti iz katoliškega srca. mora biti plod globoke katoliške kulture, ki jo obseva in hrani molitev.
F. T.
roški. Takole je naslovil naš Andrej svoj prevod: -Komedija od celiga grenkega terpienja ino smerti Jezusa Kristusa našiga ljubiga Gospoda. Popisano od Andrea Drabcsnjaka. eniga pavra v Korontane, iz nemškiga v koroško špra-lio v rajme napravhano. V letu 1818.; Poleg Pasijona, je priredil še igro o bogatem možu, o izgubljenem sinu in o rojstvu Kristusovem. Te igre, ki se ponekod na Koroškem vrše še dandanes, pa so zares ljudske igre. Ljudstvo jih igra in gleda, čeprav se zdi meščanu marsikaj smešno.
V devetdesetih letih preteklega stoletja pa se je tudi na ostalem Slovenskem marsikai aoremenilo. Zaroln se ie
O našem igranja
(Nadaljevanje.)
zavedno in odločno katoliško ljiid-sko prosvetno delovanje, Pričela so nastajati resnično ljudska bralna in izobraževalna društva v vsaki fari. Prvi slovenski katoliški shod leta 1892 je dal smernice in vrgel prvo seme v pripravljene brazde. Ostri Mahnicevi ločitvi duhov je sledilo široko razpredeno podrobno delo dr. Kreka in drugih delavcev te dobe. 6
V novo nastalih društvih katoliškega ljudstva se je kaj kmalu pojavil tudi oder kot resničen — ljudski oder. Seveda se je smatral oder v glavnem kot privlačna sila in kot vez članstva, v podrejeni meri kot šola za nastopajoče. Temu odgovarjajo tudi igre, ki so se pojavljale na naših odrih. Nekako z letom 1900 nastajajo posebne igre in igrice zgolj v te namene, tedaj je pričela Katoliška bukvama izdajati znano »Zbirko ljudskih iger«, ki je doživela lepo število zvezkov z okroglo 50 igrami vseh vrst. Dr. Krek sam je zaslutil pomen ljudskih odrov. Sam je pisal (»Turški križ«), a dosti ni utegnil. Bilo je škoda, kajti igre iz »Zbirke :; so bile dokaj vodene in — prisiljene.
Kdo bi zameril! Komunistična revolucija v Rusiji ob svojem nastopu tudi ni našla primernega repertoarja za svoj teater. Katoliški preporod na Slovenskem se je nahajal v podobnem položaju. Medved in — najpomembnejši — F i n ž g a r nista mogla zadostiti vsem zahtevam. Treba je bilo ustrezati povpraševanju. In trpela je — kakovost.
Najvažnejši moment pa je bilo dejstvo, da je bil ljudski oder tedaj še neraziskana pokrajina. Saj je vprav takrat šele nastopal veliki borec ljudstva in njegovega odra, Francoz R o m a i n R o 11 a n d , ter pridigal množicam o nalogi in važnosti ljudskih odrov. In v Nemčiji je bil šele v povojih danes veličastni ;:Volksbuhnenyerband«, ki je otvo-ril prvo, zares ljudsko gledališče v Berlinu. In celo tu so bili kljub Romainu Rollandu pojmi še preee; medli. O obeh pojavih seveda pri nas nismo kaj prida vedeli. Daleč je bilo takrat za nas tisto, kar je bilo izven Avstrije.
Hudo pa je, da je miselnost naših ljudskih odrov danes povprečno ista, kot je bila pred vojno. »Zbirka ljudskih iger« še vedno vlada, — če ne sama, pa njen duh! In to ni prav. Preveč se je med tem časom zgodilo in storilo, da ne bi šli tudi tu vsi — korak naprej! A naj nam bo preteklost v pouk, kar je dobrega, pa ohranimo ali oživimo!
.Sedanje stanje.
Ne vem, v koliko sem s svojimi dosedanjimi tremi članki uspel pri razlaganju bistva igranja s pomočjo vpogleda v zgodovino, — pri oblikovanju jasnih pojmov o našem igranju, — in pri pouku, ki nam naj bi ga dala preteklost našega ljudskega igranja.
Moja naloga je sedaj, da iapregov«. rim o sedanjem stanju našega ljudskega igranja. Kakšno je to stanje, je vendar splošno znano. Čeprav sem že doslej ka.'krat osvetlil stvari, ki se gode dandanes na naših odrih, naj jih danes še posebej kritično premetom.
Kar spočetka naj povem, da me dir-nejo (eden za tednom sporočila v »Slo-V en ni' in taka, ki jih doznavam po drugih, — o igrah naših odrov. Le malo je razveseljivega, Skoraj sami slučaji, ki nazorno kažejo našo, ne le gmotno, ampak zlasti — idejno in duševno r e v š č i n o. Prosim: da se more igrati, je treba postaviti Dom. In da se Dom plača, je treba — igrati. To je vedno ena in ista pesem povsod. In ljudem se zdi, da je tako v redu in prav in začudeno bo marsikdo pogledal, ko bo tole moje pisanje bral. Stvar je namreč ta, da tvori igranje ponekod res edino prosvetno delo društev. (Za svojo osebo sem mnenja. da resničen dober ljudski oder lahko popolnima zadošča, — pa o tem ot drugi priliki.) Ko ni bilo iger in ne ]) rima, — prosvetnega dela ni bilo. In ko je Dom in se prirejajo igre, — ga tudi nt O izjemah ne govorim. Jih je premalo.
Ne, to ni prosvetno delo, če izrabljaj preprostost ljudstva in vse tisto, kar je slabega vanj zanesla > civilizacija«, pa ga spravljaš v dvorano, kjer mu nudiš stvari, ki »vlečejo«... Pri poklicnem
gledaligfiu, ki pač ne bo več dostt ljudi iskvatifoje krik ifi vik, če tu in tam priredi igro — »za blagajno«:' Pri naših ljudskih odrih pa se to gcdi pod firmo prosvetnega dela mesec za mesecem in ga ni, ki bi povedal na glas, da tako početje še pcdcbno ni prosvetnemu delu! Od »Tete na konju ; do »Cardaške kne-ginjes se vleče žalostna veriga prosvetnega dela naših odrov.
Saj vidim vse te užaljene obraze, ki v zavesti svojih »izkušenj-, izjavljajo, da drugače ne gre in ne gre. Dobro se zavedam, da se v marsičem poberimo za grehe prednikov. Vendar imam za vsakogar, ki se poslavlja na tako stališče, en sam nasvet in odgovor: Pustite vse
skupaj in nehajte, da se vsaj škoda ne bo delala, če -že koristi ni nobene!
Dejstvo je, da so igre edini večji dohodek naših prosvetnih društev. Ali pa se nam po vsem tem, kar sem ugotovil v dosedanjih izvajanjih, ne bo upiralo, da bi igrali samo zato, ker ima pri tem blagajna korist? Ali morda prirejamo skicptlčna predavanja zato, da z vstopnino plačam? stroške za diapozitive in predavatelja? Ali ne radi pouka, ki ga bodo imeli poslušalci cd predavanja? Saj skrbimo vendar za p r o s v e t o! Ali pa je igra manj kakor predavanje? Ali je samo zabava, ki nese? Upira in gnusi se mi tako kšeftarsko pojmovanje odra in igranja.
Katoliško prosvetno delo v Ameriki
Prosvetno delo v Ameriki! — Ali je sploh mogoče, da tako materialistično usmerjeno ljudstvo sploh misli na kako prosvetno delo?
Če razumemo pod prosveto izobrazbo srca, duha in značaja, potem misli Amerika nanjo bolj, kakor katera drug<j država.
Če razumemo pod prosveto to, kar mi tukaj, namreč posebna prosvetna društva in zveze, potem je v Ameriki ni.
Pri nas se je prosvetno delo nekako ločilo od ostalega katoliškega društvenega udejstvovanja. Imamo prosvetna društva, ki so zvezana v prosvetno zvezo. Ta društva in njih zveza so sprejela prosvetno delo med narodom kot svojo posebno nalogo.
Američani pojmujejo prosvetno delo drugače.
O verskem pouku katoliške mladine po katoliških šolah je rekel kardinal Mun-delein: »Verouk ne sme nikdar postati samo šolski predmet, temveč če hočemo dati naši mladini res versko vzgojo, morajo biti vsi šolski predmeti verouk, in vsi učitelji veroučitelji.«
Prav tako pojmuje Amerika tudi prosveto, zlasti katoličani. Prosveta ne sme bfti naloga samo kakih prosvetnih društev, temveč mora; biti osnovni temelj in glavna naloga vsčga cerkvenega, držav-
nega in privatnega društvenega udejstvovanja.	jff
Tako pojmuje prosveto tudi država. Zato zvezna vlada v Washingtonu nima prosvetnega ministrstva. Vsa ministrstva morajo namreč skrbeti za prosveto naroda, vsako v svoji stroki. Tudi šolstvo prepušča posameznim občinam, ki so tudi v tem popolnoma autonomna, in privatni inicijativi.
Ker pa ustava Združenih držav jamči vsem državljanom popolno svobodo združevanja, tiska in besede, je s tem privatni inicijativi tudi glede prosvete odprto široko polje delavnosti.
Da to uredbo izrablja privatni kapital za dobičkanosne privatne, šolske in prosvetne naprave, je razumljivo. Tako je vse pohio najrazličnejših privatnih šol, od otroških vrtcev do višjih šol, ki so last privatnikov in jih vzdržujejo za dobiček.
Enako je tudi v vseh drugih panogah prosvetnega dela.
O tej privatni prosveti pisati v kratkem članku, kakor naj je ta, te nemogoče.
Da svobodo združevanja, tiska in be-. sede fn prostost prosvetnega dela pridno izrabljajo in dostikrat zlorabljajo tudi razne verske sekte, razni brezbožnimi, sovražniki krščanstva, zlasti pa sovražniki katoličansfva,'je razumljivo. Saj so otroci tega sveta zmeraj nrodrejši od otrok biči.
Vendar se pa katoličani v Ameriki prav nič ne boje teh svojih sovražnikov, temveč jim še koristijo, ker jih s svojim delom silijo, da se enako pridno in še bolj poslužujejo svojih velikih svoboščin, katere jim daje ustava, da branijo svoje ideale in jih skušajo uveljaviti v vsem državnem, družabnem in privatnem življenju, in da branijo svoje pravice.
Zato bo gotovo naše čitatelje najbolj zanimalo izvedeti, kako se ameriški katoličani udejstvujejo na prosvetnem polju delavnosti.
1. Katoliška šolska izobrazba.
Ustava Združenih držav jamči svojim državljanom kot najdražji zaklad svobodo vere in vesti. Vsakdo sme biti brezverec. Vsakdo sme pa biti tudi veren in ima zajamčeno popolno svobodo, da živi In dela po svoji vesti in veri, da si zida poslopja, za katera misli, da so mu za vero potrebna, da si ustanovi vse ustanove in organizacije, kakor in katere smatra za potrebne za svoje versko življenje. Nihče nima pravice mu teh svoboščin kratiti.
Državne ameriške šole morajo biti dosledno tej točki ustave brez vsake vere in '(onlesije.
Toda ker ameriški katoličani verski pouk in versko vzgojo svoje mladine tako pojmujejo, kakor je povedal kardinal Mun-delein, plačujejo sicer državi predpisani šolski davek za njeno državno šolstvo, svojih otrok pa ne pošiljajo v te šole. Raje so si naložili še drug prostovoljni šolski davek —za svoje lastno katoliško šolstvo. Vsaka župnija si skuša poleg svoje cerkve ustanoviti tudi lastno katoliško osnovno šolo in sicer kakor hitro le mogoče. Dostikrat si postavijo šolo preje kot cerkev in si kar v šoli postavijo dvorano, ki jim služi za cerkev. Škofje po svojih škofijah in redovi hite ustanavljati svoje lastne višje šole (meščanske) najrazličnejših vrst, svoje lastne kolegije (gimnazije) in svoje univerze. Tako ima danes katoliška cerkev v Združenih državah svoj lastni krasno razviti šolski sistem od otroških vrtcev do najvišjih univerz. L. 1927. ie imela Oad tisoč otroških v vrtc:v, 0995 osnovnih šol z 2,107.241 otro-
ci, par tisoč višjih šol, 1 tO deških gimnazij, 732 dekliških akademij, 13 univerz, 141 bogoslovnih semenišč in veliko trgovskih in višjih šol. Do danes so se te šte^ vilke pomnožile še za najmanj 10%.
In ta katoliški šolski sistem prav nič ne zaostaja v popolnosti za državnim. Nasprotno, dal je že ameriški javnosti nepo-bitne dokaze, da ga visoko nadkriljuje, kajti pri vseh javnih tekmah v raznih predmetih dobivajo učenci in učenke katoliških šol vsikdar prve nagrade, dasi šo največkrat sodniki teh tekem najzagrize-nejši sovražniki katoliških šol.
Ves pouk po teh katoliških šolah je strogo verski in so res vsi predmeti krščanski nauk in se ne skrbi samo za umsko izobrazbo, temveč pred vsem za vzgojo srca, to je za katoliško vzgojo.
Katoliško šolstvo v Združenih državah je hrbtenica katoliške cerkve, vsa njena moč, pa tudi ves njen vpliv, ki ga ima.
Sovražniki cerkve to vidijo in zato poskušajo na vse mogoče načine, kako bi to katoliško šolstvo zabranili. V več državah so dali potem narodnega referenduma že na javno glasovanje odločbe, ki bi ga preprečile in so v nekaterih državah že prodrli in dobili za nje večino volivcev Toda katoličani so se potegnili za svoje pravice, gnali zadevo do najvišjega sodišča in vsikdar zmagali na podlagi točke ustave o svobodi vesti in vere.
2. Katoliško društveno življenje.
O katerihkoli »ameriških« razmerah pisati je danes še silno težko, ako sc jih hoče opisati kot pristno »ameriške«. Ameriški »narod« je namreč danes še pester mozaik iz vseh narodov, plemen in ver sveta. Tako zvana »amerikanizacija« jc šele v svojem začetku. Zato bo »ameriške« razmere pri vsaki narodnosti tako različne, da se o kakih »ameriških« razmerah da le težko pisati, pri sedanjih razmerah si med katoličani Irci laste, da so njih razmere »ameriške«. V toliko ima o da so sedaj Irci res med katoličani vodilni element in so škofje v pretežni večini samo Irci. Vendar pa se tudi pri njih nikakor ne more reči, da je irsko res že »ameriško«.
Prav tako je tudi silno težko pisati o splošnem ameriškem katoliškem društve-
nem življenju, ker bi se moralo opisati društveno življenje pri vseh posameznih narodnostih, da bi sc dobila jasna celotna slika življenja, kakor je sedaj v Ameriki, riki.
V tem članku se bom zato omejil samo na splošne opazke, ki so več ali manj lastne vsem narodnostim.
Svoboda združevanja, ki jo jamči državljanom ustava Združ. držav, je rodila nešteto društev in zvez in jednot. Morda je ni na svetu države, kjer bi bilo društveno življenje tako bujno razvito, kakor je v Združ. državah.
Katoliška društva bi glede njih namenov razdelili v dva glavna dela: v podporna in cerkvena.
Podporna društva, katerih je skoraj brez števila, so navadne bratovske smrtni in bolniške blagajne.
Pred vsem naj pripomnim, da so vsa društva, katerih člani so samo praktični katoličani, pa naj bodo kakršnekoli vrste, že s tem tudi katoliška in več ali manj tudi verska. Za to katoličani sami skrbc in ni treba nikakega pritiska od nikoder. Duhovi glede vere so ločeni. Tako so tudi katoliška podporna društva skoraj vsa več ali manj tudi verska.
Ta društva so zvezana med seboj v zveze, zaiednice. jednote, redove itd. Taka je Kranjska Slovenska Katoliška Jednota. Tak je red Kolumbovih vitezov. Tak je red Katoliških Borštnarjev (gozdovnikov) in drugih cela vrsta. (Nadaljevanje.)
Kaj nam je treba za ustanovitev kina in kakšen naj bo
(Koriec.)
Stroški znašajo torej 23.000 Din, dohodki pa '27.000 Din. Ostane torej čistega dobička 4000 Din, kateri se lahko uporabi za amortizačno kvoto z nabavo kinoaparata napravljenega dolga. Ako deluje društvo po tem proračunu samo s takim uspehom pet let, že doseže odplačilo dolga. Za šesto leto mu ostane kvečjemu še odplačilo še nekaj obresti od posojila. Po tem proračunu je torej po šestih letih društvo brez dolga in ima v svoji lasti dober kinoaparat in na obisik kino predstav že navajene člane in prijatelje društva. Med običajnimi zabavnimi predstavami pa bo lahko ob drugih praznikih in nedeljah izvrševalo še svoj prosvetni program z dramatičnimi predstavami in s predstavami kulturnih filmov, od katerih seveda ne sme pričakovati, niti zahtevati najmanjšega dobička.
Za vsak društveni odbor in vsak prosvetni dom je realizacija kina po tem proračunu prav lahko mogoča. Edini resni pomislek bi imeli mogoče ta. da društvo ne premore toliko članov in prijateljev, ki bd redno zahajali k predstavam. Vendar se to lahko ugotovi že iz udeležbe pri igrah. Prav gotovo je.
da ho društvo imelo tudi pri kiinopred-stavah polno dvorano, če .jo ima sedaj j m ) 1 no pri igrah. Seveda je treba pri tej kalkulaciji upoštevati krajevne razmere in prilagoditi temu primerno tudi ts proračun. Mogoče bo kje električni tok cenejši, snaženje dvorane in kino-i.perater zastonj. Zato lahko ostanejo druge postavke \i.šje ali pa bo dobiček" večji. Tudi reklama je razmeroma jako visoko cenjena. Saj navadno še največ zaleže osebna reklama in zadovoljstvo s predstavo prejšnje nedelje. Ako pazijo vsi odborniki društva na čim večje varčevanje in požrtvovalno delajo, skoraj lahko rečemo, da pri nas ne bi bilo treba niti enega društva, ki ne bi imelo kinoaparata.
S tem smo zaključili prvi del na*ih razmotrivanj, ki se tičejo vprašanja, kaj nam je treba za kino, zlasti glede gospodarskega vprašanja. V drugem delu pa si boiuo natančneje ogledali nekaj vrst kinoaparatov in zakonske predpise, ki določujejo, kakšna naj bo dvorana in kabina. Tudi tu bomo našli, da društvo s prav majhnimi stroški lahko vstavi v svojo dvorano dober nov kinoaparat v ognja varni kabini. H. J.
Izleti in naša prosveta
Izleti in naša prosveta. Približal se je čas majniških izletov, čas večjih in krajših potovanj. Tisoči in tisoči potujejo iz mest v presto naravo, v bližnjo in daljno okolico, da se duševno odpočijejo, da spoznajo lepoto narave, lepoto svoje zemlje in se tako obogateni z novimi utisi vrnejo nazaj. Vprašamo se ali so potovanja za našo duhovno in duševno življenje koristna. Brez dvoma nam potovanja, ki so pravilno organizirana v cbilni meri koristijo na naši izobrazbi.
Kadar potuje meščan v prosto naravo, tedaj se mu takorekoč razvežejo vezi prenasičene kulture. Narava nam postaja bližja, približamo se njenemu stvarniku, prevzema nas čar lepote slovenske zemlje. Naša lepa Gorenjska, naši lepi gozdovi, pa tudi strme stene naših Karavank in Julijskih alp vzbudijo v nas čustva, ki so bila doslej nepoznana. Domovina, ljudstvo, občestvo nam stopijo iz pokrajine ter naše srce navdajajo s čustvi, ki so težko dopovedljivi. Človeku, ki v zgodnjem jutru stoji na vrhu strme gore in gleda vso okolico blestečo v prvih jutranjih sebičnih žarkih se nehote vzbudi misel na Onega Stvarnika, ki je vse to. veličanstvo ustvaril.
Prav nič manj pa ne bogatijo naše izobrazbe obiski mest in muzejev. Umetnost in zgodovina naših prednikov vplivajo vzgojno. Na grških svetiščih občuti Človek vso harmonijo Grka in ob rimskih palačah moč in veličino rimskega cesarstva, v katakombah hrabrost in junaštvo prvih kristjanov, zunanjo revščino in notranjo veličino krščanstva. Mogočne gotske cerkve nam kličejo kvišku srca ter nas navdajajo s hrepenenjem po nebesih in pričajo o veliki ljubezni, katero je gojil srednjeveški človek napram Bogu. Veličastni umetnostni spomeniki baroka, katere vidimo tudi v Ljubljani, nas zopet navdajajo o zadovoljni ljubezni naših prednikov napram Bogu.
Kdor potuje, spoznava tudi tuje ljudi.
spoznava tuje nazore in stopi v stike i drugimi naredi. Na ta način si ustvari sodbo, ki je tudi pravična napram tujcu.
Prav današnja doba priča o velikanski vrednosti potovanja. Ni čuda, da je med Slovenci ravno naša Prosvetna zveza prva spoznala vrednost in duševne dobrine potovanja ter je organizirala že lepo vrsto potovanj v Italijo, Francijo, Nemčijo, Avstrijo, Čehoslcvaško in Poljsko. Tudi letos nudi priliko, da si ogledajo Francijo, Anglijo in Irsko vsi oni, ki žele prisostvovati svetovnemu evha-rističnemu kongresu v D u b I i 11 u. — Pravkar se je odpravila na pol tudi skupina slovenskih romarjev v Palestino in Egipet. Ker sta ti dve potovanji namenjeni predvsem boljše si Uri ranim slojem, zato se nudi drugim krogom ;%;os potovanje na Poljsko, v K r a k o w i-n Č e u s t o h o v o.
Največji jugoslovanski kongres bo letos v Sarajevu in to 3., 4. in 5. junija. Zopet se nudi našim društvom, da povabijo svoje člane in članice, da se udeleže kongresa v Sarajevu v čim večjem številu. Stroški za vožnjo 111. razreda brzovlaka, hrano in stanovanje znašajo 425 Din. Redkokedaj se nudi tako lepa prilika ogledati si središče našega orien-ta, Sarajevo. Ne samo mesto s svojimi stoterimi minoreti, s svojimi turškimi bazarji miče slehernega Evropejca, temveč tudi lepe in zanimive narodne noše, šege in običaji se bodo ob tej priliki videli. Kdor pa premore še par 100 Din, ta se bo podal iz Sarajeva v Dubrovnik, naše jugoslovanske Benetke. Iz Dubrovnika potujejo izletniki v Split, kjer si ogledajo pristanišče, Dioklecijanovo palačo, stolnico in ostale zanimivosti. Na potu proti domu si ogledajo še Šibenik z lepo cerkvijo in pravtako tudi Trogir. Da pa lxxlo naši izletniki slovesnost ev-liarističnega kongresa, katerega se udeleži tudi naš nadškof dr. A. B. Jeglič, še bolj povzdignili, zato naj se udeleže kongresa z zastavami in v narodnih nošah.
DROBIŽ
Iz prosvetne organizacije
Slomškovi dnevi v Mariboru. Letos mine 70 let, odkar je zatisnil oči škof Martin Slomšek. Ker je umrl v duhu svetosti, zato se moramo prizadevati, da dobimo Slovenci svojega narodnega svetnika Slomška, kakor imajo Cehi sv. Vaclava. Da bi se smisel za to gibanje poživela, zato se bodo letos vršili
14.	in 15. avgusta v Mariboru takozv. Slomškovi dnevi. 14. avgusta popoldan se bodo zbrali v Mariboru naši prosvetni delavci, da poglobe svoje prosvetno delo v smislu Slomškovih načel. Začrtali bodo vsemu našemu kulturnemu udejstovanju novo smer. Zato se tega zborovanja morajo udeležiti vsi voditelji tako prosvetnih društev, fantovskih krožkov, fantovske zveze in dekliške zveze. Na zborovanjih se bo razpravljajo o modernih pripomočkih za širjenje prosvete med ljudskimi tnasami t. j. o katoliškem tisku, o filmu in radiu, o petju m ljudski igli. Zvečer ob 8 pa je na programu slavnostna akademija, posvečena škofu Martinu Slomšku. Dne
15.	avgusta bo ob 9 slavnostni sprevod z društvenimi zastavami, godbami in narodnimi nošami skozi mesto na Slomškov grob, kjer še bo vršila slovesna sv. maša in kjer bo tudi slavnostni govor. Popoldne ob 3 bo na semeniškem dvorišču koncert pevskih zborov 'zlasti štajerskih, ki so včlanjeni v Pevski zvezi. Maribor doslej še ni imel prilike slišati mogočnih nastopov Pevske zveze, zato smo prepričani, da bo ta prvi nastop v MariboiH povzdignil smisel za ljudsko petje in narodno pesem tudi po zelenem Štajerju. Društva, ki se žele udeležiti Slomškovih dni, Tiaj javijo število svojih udeležencev Prosvetni zvezi. Miklošičeva centa 5. Vožnja bo najbiže četrtinska, tako dn bodo lahko tudi revnejši člani pohiteli ob tej priliki v Maribor.	-
Naša knjižnica
Hrvaške knjige. Že v zadnji številki .smo omenili, da so začeli po nekaterih knjižnicah povpraševati tudi po hrvaških knjigah iit da bi zato kazalo, da začnejo knjižnice polagoma nabavljati tudi te. Srbohrvaščina bo za nas Slovence nedvomno vedno važnejša in vsak jo bo vedno bolj potreboval. Mnogi bi se je radi privadili, drugi jo pa obdržali v spominu, da je ne pozabijo, kolikor so se je naučili v šoli, pri vojakih, v službi itd. Nobenega dvoma ni, da moramo gledati v prvi vrsti na slovenske knjige, na slovensko čtivo
in spoštovati, ljubili tet gojitj naš prelepi inaterni slovenski .jezik, ki nam mora biti vedno in povsod naša najdragocenejša svetinja in ga a^,smemo pustiti prav nikjer pačiti ne v knjV^ah ifi ne v govoru, toda star slovenski pregovor že pravi: Kolikor jezikov znaši toliko glav veljaš. (dede tia lo vsem našim knjižnicam tudi teplo priporočamo, da začnejo obračati pozornost tudi na hrvaške knjige.
Za začetek bi bilo vsekakor najumest-riejše, če se naročijo na Dnrštvo sv. Jeronima v Zagrebu, ki je prt Hrvatih to, kar je pri nas Družba šv. Mohorja. Naroča se v Zagrebu (Trg kralja Tomislava 21). Društvo izdaja vsako leto po 4 redna in po 4 izredna izdanja ter slane vsako izdan,je za člane po 20 Din, lorej 8 knjig za 40 Din. Razen tega pa izdaja društvo še »Knjižnico dobrih' romana«:, ki je nekaj stičnega, kakor naša Mohorjeva knjižnica. Posebno opozarjamo vse še na to, saj je izšlo v tej knjižnici zlasti zadnje čase nekaj izredno lepih povesti in romanov, ki bi jih. z velikim užitkom brali tudi naši ljudje,-Tako je .'jšla cela vrsta zgodovinskih romanov znamenitega hrvaškega pisatelja Vel. Deželica, pravkar so pa začeli izhajati Še najboljši romani najbolj priljubljenega A u g. šenoe, ki zavzema v hrvaški književnosti slično vlogo, kakor pri nas Jurčič. Vsakega Slovenca bo prav razveselilo tudi dejstvo, da posveča Društvo sv. Jeronima pozornost tudi .nam Slovencem in je n. pr. zadnja leta izdalo v navedeni knjižnici tudi prevoda F i n ž g a r j e v e »Dekle Ančke« in pa P r e-gljevih Božjih mejnikov«. Na posamezne lope knjige društva bomo v prihodnjih številkah >Društvenrka« še posebe opozorili.
Soivc knjige. V aprilu pa nismo dobili na našem, književnem trgu ničesar novega, obeta se nam pa \:eč si vari od Jugoslo-v a n s k e knjigarne, ti katerih boino poročali v prihodnji številki. Le G i rilo v a t iskarh"a v Mariboru pnio'110 nadaljuje 2i izdajo K. M a y e vi h Zbr-arrih spinov,, Zakljucjla je IV. knjigo Po gorah Balkana-in začela s V. khjigo, ki obsega pod naslovom I z Režete S k i t a r j e v• nadaljevanje prejšnje. V tej nam izredno napeto popisuje življenje in razmere med Albanci pred dobrim pol stoletjem in prepričani snio,' da bo tudj ta zvezek bralo staro jn mlado z istim zanimanjem, kakor prejšnjega, saj se ' velik del dogodkov odigrava na današnjih-jugoslovanskih tleh, ki jih pozna že tudi mnogo naših tnladih mož in fantov iz svoje ' vojaške služb?.	" . .-. > trf-


;