LETO 1932 — ŠTEVILKA 4 iMMMUMMumflHfll gatr«a-.-jairrTOTt Zadnjič smo rekli, da, se kato- področju, za katerega je poklican po [ lištvo ne da ločiti v nabožno kato- svojih darovih. Naj bo njihovo delo-listvo« in politično katolištvo.c Ka- vanje še tako raznovrstno,' vsi |e [ tolištvo je eno, je enota in neločljiva skladajo v enoti katoliške kulture. [ celota. Ker pa ima človeško življenje V srednjem veku sta bila nosi-: veliko področij, na katerih se po svo- telja katoliške kulture menih in vitez, ji raznoličnosti udejstvuje, povsod na križ in meč, zdržnlk in borec. Danes poseben način, zato §e tudi katoliška je na mesto viteza .stopil v. katoliškem miselnost, katoliška kultura, kato- življenju politik, borec za ideale kr-liški duh udejstvuje na vseh poljih šeanstva v političnem življenju naro-floveškega ustvarjanju in delovanja: da, države,1 človeštva. Imamo velike na nabožnem, na umetniškem, na so- zdržnike, goreče molivce, prave svet-cialnem, na političnem. Ne povsod nike, ki se tudi politično udejstvu-1 enako, ne povsod na isti način, ven- jejo, vendar so redki. To je tudi na-dar pa povsod v istem duhu. Tudi se ravno, zakaj navadno se more vsak ne more en človek, vsaj v normalnih človek samo v oni smeri, na enem razmerah ne, udejstvovati na vseh področju udejstvovati in razvijati z poljih človeškega življenja, v nobe- vso dušo, z vsem pogonom, z vsem nem slučaju pa ne na vseh področjih svojim bistvom ali vsaj s pretežnim kulture z isto silo, z isto sposobnostjo delom svojih sil. Kdor ima dar po-in uspehom. Eden je bolj rojen in raz- nebnega poglabljanja v božje skriv-položen za gojitev nabožnega življe- nesli, kdor se čuti poklicanega sode-nja, dasi so vsi katoličani dolžni Boga I oval i pri izveličanju duš z molitvijo, častiti in skrbeti za Svoje in svojega, dobrimi deli in posnemanjem Božje-L bližnjega i zveličan je — drugi ima ga zgleda, kdor je z eno besedo, pre-poseben dar za umetniško tvorstvo, težno religiozen človek, ta .si bo iz-|jer lahko stori veliko dobrega za bral zdržniško življenje, ta bo menih duševno kulturo in dvig človeka k tudi v svetu, ta bo uuil in gojil nevedno večji popolnosti — tretji je božnost, ki pomeni v gotovem polj- rojen politik, ki brani v javnem živ- mejni pcbcžansivenje človekg, ka-ljenju nravstvena načela in se priza- ker piše Apostol.-Kdor pa je beje-deva za čim pravilnejšo uredbo člo- vite narave, kdor je za vnanje delo, veške družbe. Kdo ne uvidi, da vsi kdor se čuti poklicanega, da dobro trije delajo za kraljestvo božje na brani, zlo in krivico pa preganja, zemlji v katoliškem fluhu? Vsak pa kdor hoče pomagati, da se družba in se prizadeva zanj n$ poseben način država preuredi po pravičnih zako-in na različnem polju, vsi trije pa se ni h, ki tudi zdržniku dovoljujejo v med seboj dopolnjujejo in nobeden miru delovati za blagor duš, ta se bo ne more biti. brez drugega; Vsi črpajo posvetil političnemu življenju, poli-iz enega; vira, vsi imajo en končni Učnemu delu, ki je veliko, važno in . cilj: slavo božjo in izpopolnitev člo- sveto, če se vrši v katoliškem duhu. veka ter družbe — tiela pa vsak na Tudi v modernem času sta torej me- nih in vitez, tisti dve osi, okoli katerih se suče katoliška kultura — le da sodobni katoliški vitez ne suče meča, ampak pero, da ne spušča bojnih krikov na krvavem mejdanu, ampak govori na javnih shodih in navdušuje ljudstvo za borbo, za delo, za gradnjo v javnem življenju, da bo tudi politika sredstvo za uresničevanje Dobrega na zemlji. Taka politika ni laž, ni prevara, ni ; nadmodrovanje«, ni umazanija in grdobija, ni igra za sebične namene, ampak je plemenito prizadevanje za splošno dobro, je bogoljubno opravilo in sveta dolžnost. Taka politika je enako potrebna kakor molitev, premišljevanje in dušno pastirstvo. 0 tem pravi lepo nek nemški kulturni delavec: »Kaj pomaga svetu, ki potrebuje krepkih dejanj, najboljše katoliško prepričanje in mišljenje, če pa ni združeno s potrebno odločnostjo? Kompromislarjev, ljudi, ki se radi samih ozirov na vse strani ne upajo krepkeje nastopiti, imamo zadosti; še preveč. Rabimo značajev, mož, ki se znajo žrtvovati, junakov Niko Kure t: Povsem drugače pa je bilo na Koroškem. Tam ni bilo toliko narodno zavedne inteligence. Ljudstvo je bilo navezano samo nase. In v tej dobi (začetkom 19. stoletja) se mu je pojavil preprost rojak, kmet Andrej D r a b o s -njak, doma od Sv. Jurija na Strmcu (St. Georgen am Siernberg) nad Vrb-skim jezerom. Le-ta je spoznal veliki pomen pasijonskih iger, ki so jih igrali nemški sosedje (saj so še danes znane pasijonske igre v Oberammergauu na Bavarskem in številne druge v Tirolah in Švici). Dobil si je besedilo in ga prevedel v koroško narečje. Rokopis se je nato zelo naglo širil v prepisih, a tudi predstave so se razširile uo vsci Ko- ofroškega srca in krepkih kosti. Vedno bo ostala odlična naloga kato-ličanstva, da v svoji borbi za najvišje vrednote človeštva skrbi za zdrave, mladeniške in neustrašene borce. Treba je braniti ovce in zasledovati volkove. Katoliško se veliko moli, premalo pa bedi. Katolišhu je treba v našem času zopet vliti junaškega duha!« Seveda mora katoliško politiko neobhodno spremljati molitev; viteza mora podpirati menih, modrec, svei-nik in zdržnik; politično delo mora biti blagoslovijeno iz nebes, iz kraljestva večnih idej, iz ognjišča neminljivih idealov. Politika, ki je sama sebi namen, ki se ne usmerja po Idejah, ki je samo taktično igranje in sebično iskanje oblasti, je jalova in škodljiva, ni krščanska, ampak poganska. Taka politika ni več sredstvo za dosego Dobrega, ker ne črpa več iz idejnih, iz etičnih, iz religioznih virov. Katoliška politika mora živeti in rasti iz katoliškega srca. mora biti plod globoke katoliške kulture, ki jo obseva in hrani molitev. F. T. roški. Takole je naslovil naš Andrej svoj prevod: -Komedija od celiga grenkega terpienja ino smerti Jezusa Kristusa našiga ljubiga Gospoda. Popisano od Andrea Drabcsnjaka. eniga pavra v Korontane, iz nemškiga v koroško špra-lio v rajme napravhano. V letu 1818.; Poleg Pasijona, je priredil še igro o bogatem možu, o izgubljenem sinu in o rojstvu Kristusovem. Te igre, ki se ponekod na Koroškem vrše še dandanes, pa so zares ljudske igre. Ljudstvo jih igra in gleda, čeprav se zdi meščanu marsikaj smešno. V devetdesetih letih preteklega stoletja pa se je tudi na ostalem Slovenskem marsikai aoremenilo. Zaroln se ie O našem igranja (Nadaljevanje.) zavedno in odločno katoliško ljiid-sko prosvetno delovanje, Pričela so nastajati resnično ljudska bralna in izobraževalna društva v vsaki fari. Prvi slovenski katoliški shod leta 1892 je dal smernice in vrgel prvo seme v pripravljene brazde. Ostri Mahnicevi ločitvi duhov je sledilo široko razpredeno podrobno delo dr. Kreka in drugih delavcev te dobe. 6 V novo nastalih društvih katoliškega ljudstva se je kaj kmalu pojavil tudi oder kot resničen — ljudski oder. Seveda se je smatral oder v glavnem kot privlačna sila in kot vez članstva, v podrejeni meri kot šola za nastopajoče. Temu odgovarjajo tudi igre, ki so se pojavljale na naših odrih. Nekako z letom 1900 nastajajo posebne igre in igrice zgolj v te namene, tedaj je pričela Katoliška bukvama izdajati znano »Zbirko ljudskih iger«, ki je doživela lepo število zvezkov z okroglo 50 igrami vseh vrst. Dr. Krek sam je zaslutil pomen ljudskih odrov. Sam je pisal (»Turški križ«), a dosti ni utegnil. Bilo je škoda, kajti igre iz »Zbirke :; so bile dokaj vodene in — prisiljene. Kdo bi zameril! Komunistična revolucija v Rusiji ob svojem nastopu tudi ni našla primernega repertoarja za svoj teater. Katoliški preporod na Slovenskem se je nahajal v podobnem položaju. Medved in — najpomembnejši — F i n ž g a r nista mogla zadostiti vsem zahtevam. Treba je bilo ustrezati povpraševanju. In trpela je — kakovost. Najvažnejši moment pa je bilo dejstvo, da je bil ljudski oder tedaj še neraziskana pokrajina. Saj je vprav takrat šele nastopal veliki borec ljudstva in njegovega odra, Francoz R o m a i n R o 11 a n d , ter pridigal množicam o nalogi in važnosti ljudskih odrov. In v Nemčiji je bil šele v povojih danes veličastni ;:Volksbuhnenyerband«, ki je otvo-ril prvo, zares ljudsko gledališče v Berlinu. In celo tu so bili kljub Romainu Rollandu pojmi še preee; medli. O obeh pojavih seveda pri nas nismo kaj prida vedeli. Daleč je bilo takrat za nas tisto, kar je bilo izven Avstrije. Hudo pa je, da je miselnost naših ljudskih odrov danes povprečno ista, kot je bila pred vojno. »Zbirka ljudskih iger« še vedno vlada, — če ne sama, pa njen duh! In to ni prav. Preveč se je med tem časom zgodilo in storilo, da ne bi šli tudi tu vsi — korak naprej! A naj nam bo preteklost v pouk, kar je dobrega, pa ohranimo ali oživimo! .Sedanje stanje. Ne vem, v koliko sem s svojimi dosedanjimi tremi članki uspel pri razlaganju bistva igranja s pomočjo vpogleda v zgodovino, — pri oblikovanju jasnih pojmov o našem igranju, — in pri pouku, ki nam naj bi ga dala preteklost našega ljudskega igranja. Moja naloga je sedaj, da iapregov«. rim o sedanjem stanju našega ljudskega igranja. Kakšno je to stanje, je vendar splošno znano. Čeprav sem že doslej ka.'krat osvetlil stvari, ki se gode dandanes na naših odrih, naj jih danes še posebej kritično premetom. Kar spočetka naj povem, da me dir-nejo (eden za tednom sporočila v »Slo-V en ni' in taka, ki jih doznavam po drugih, — o igrah naših odrov. Le malo je razveseljivega, Skoraj sami slučaji, ki nazorno kažejo našo, ne le gmotno, ampak zlasti — idejno in duševno r e v š č i n o. Prosim: da se more igrati, je treba postaviti Dom. In da se Dom plača, je treba — igrati. To je vedno ena in ista pesem povsod. In ljudem se zdi, da je tako v redu in prav in začudeno bo marsikdo pogledal, ko bo tole moje pisanje bral. Stvar je namreč ta, da tvori igranje ponekod res edino prosvetno delo društev. (Za svojo osebo sem mnenja. da resničen dober ljudski oder lahko popolnima zadošča, — pa o tem ot drugi priliki.) Ko ni bilo iger in ne ]) rima, — prosvetnega dela ni bilo. In ko je Dom in se prirejajo igre, — ga tudi nt O izjemah ne govorim. Jih je premalo. Ne, to ni prosvetno delo, če izrabljaj preprostost ljudstva in vse tisto, kar je slabega vanj zanesla > civilizacija«, pa ga spravljaš v dvorano, kjer mu nudiš stvari, ki »vlečejo«... Pri poklicnem gledaligfiu, ki pač ne bo več dostt ljudi iskvatifoje krik ifi vik, če tu in tam priredi igro — »za blagajno«:' Pri naših ljudskih odrih pa se to gcdi pod firmo prosvetnega dela mesec za mesecem in ga ni, ki bi povedal na glas, da tako početje še pcdcbno ni prosvetnemu delu! Od »Tete na konju ; do »Cardaške kne-ginjes se vleče žalostna veriga prosvetnega dela naših odrov. Saj vidim vse te užaljene obraze, ki v zavesti svojih »izkušenj-, izjavljajo, da drugače ne gre in ne gre. Dobro se zavedam, da se v marsičem poberimo za grehe prednikov. Vendar imam za vsakogar, ki se poslavlja na tako stališče, en sam nasvet in odgovor: Pustite vse skupaj in nehajte, da se vsaj škoda ne bo delala, če -že koristi ni nobene! Dejstvo je, da so igre edini večji dohodek naših prosvetnih društev. Ali pa se nam po vsem tem, kar sem ugotovil v dosedanjih izvajanjih, ne bo upiralo, da bi igrali samo zato, ker ima pri tem blagajna korist? Ali morda prirejamo skicptlčna predavanja zato, da z vstopnino plačam? stroške za diapozitive in predavatelja? Ali ne radi pouka, ki ga bodo imeli poslušalci cd predavanja? Saj skrbimo vendar za p r o s v e t o! Ali pa je igra manj kakor predavanje? Ali je samo zabava, ki nese? Upira in gnusi se mi tako kšeftarsko pojmovanje odra in igranja. Katoliško prosvetno delo v Ameriki Prosvetno delo v Ameriki! — Ali je sploh mogoče, da tako materialistično usmerjeno ljudstvo sploh misli na kako prosvetno delo? Če razumemo pod prosveto izobrazbo srca, duha in značaja, potem misli Amerika nanjo bolj, kakor katera drugDruštvenrka« še posebe opozorili. Soivc knjige. V aprilu pa nismo dobili na našem, književnem trgu ničesar novega, obeta se nam pa \:eč si vari od Jugoslo-v a n s k e knjigarne, ti katerih boino poročali v prihodnji številki. Le G i rilo v a t iskarh"a v Mariboru pnio'110 nadaljuje 2i izdajo K. M a y e vi h Zbr-arrih spinov,, Zakljucjla je IV. knjigo Po gorah Balkana-in začela s V. khjigo, ki obsega pod naslovom I z Režete S k i t a r j e v• nadaljevanje prejšnje. V tej nam izredno napeto popisuje življenje in razmere med Albanci pred dobrim pol stoletjem in prepričani snio,' da bo tudj ta zvezek bralo staro jn mlado z istim zanimanjem, kakor prejšnjega, saj se ' velik del dogodkov odigrava na današnjih-jugoslovanskih tleh, ki jih pozna že tudi mnogo naših tnladih mož in fantov iz svoje ' vojaške služb?. " . .-. > trf- ;