ŽENSKI Materinstvo Nesrečni otroci Sirote brez staräev, ki ne uživajo tople doniaSnosti in. ljubezni roditeljskega doma, so vredni največjega sočutja in bi morali hiti deležni duhovne in telesne pomoči javnosti, oblasti in posameznikov. Najbolj nesrečni pa so otroci, ki žive v hiši, kjer sta si oče in mati stalno nesložna, se prepirata, morda celo pretepata in, ne oziraje se na prisotnost otrok, z najbolj nagnusnimi psovkami ponižujeta drug drugega. Uničeni zakoni ustvarjajo žrtve, ki niso prav ničesar zagrežile, a trpe: to so lastni otroci. Po tem, kar vidijo doma, jim zakrknejo nežne duše, da obupujejo nad dobroto ljudi in slutijo povsod samo zlonamernosf. Vsa mladost jim je zastrupljena; ne poznajo veselja, poleta, izgubili so spo.štovaiije do staršev in vidijo, da je zakon nesreča. Kakor je zanje slabo, da žive v večnem prepiru med roditelji, prav tako je tudi po ločitvi zakona pogubno, ako jih vlečeta oba bivša zakonska druga sedaj na eno, sedaj na drugo stran. Najhuje in nečloveško kruto pa je, če prepuščata otroku izbero, naj se sam odloči za očeta ali za mater. Poznam dekle, ki je šla v samostan in se je brez kakega globljega poklica v sebi posvetila redovniškeniu stanu samo zato, ker sta ločena roditelja zahtevala od nje, naj se odloči za enega ali drugega. Živeti bi bila hotela ob obeh, ker sta ji bila enako draga, a ker to ni bilo mogoče, je šla za samostanske zidove... Kdor ima priliko, da pozna otroke iz strtih zakonov, ve, kako strašno je življenje izmaličilo vse njihovo bitje in je vplivalo na dušo in telo. In še odrasle, ki so imeli tako nesrečno mladost, spoznamo po njihovem nesvobod-nem vedenju, nezaupljivosti in njihovi potrtosti. Mladost jim je vsekala rane, ki sa nikoli ne zacelijo. Navadno je še huje, ato se en del zopet poroči in dobi otrok mačeho ali očma. Kot največjo krivico smatra, da je stopila na mesto njegove matere tuja ženska ali na mesto očeta tuj moški. Otrok se čuti stalno zapostavljenega in užaljenega in le redkokdaj se reši rodbinsko razmerje na vse strani zadovoljivo ali vsaj vzdržno, ako je nov za-' konec plemenit in rahločuten človek. Po nedolžnem trpe tudi nezakonski otroci; zanje skrbi in je okoli njih navadno le samo mati. Vse življenje nosijo krivični pečat ne-zakonstva. V listinah, v šoli, službi, povsod svet lahko čita, da so brez očeta. Neusmiljenost in krivičnost sega tako daleč, da nezakonskim otrokom niti niso dostopni vsi no-Uici. ^ Mož in žena, ki imata otroke, a se vkljub temu nameravata ločiti, naj pač dobro in vsestransko preudarita, ali je vredno za novo ustvarjeni rodbinski krog žrtvovati otroke iz uničenega prvega zakona. In nezakonski oče ter nezakonska mati naj se zavedata velike odgovornosti in dolžnosti, ki jih imata do nezakončka, ki ima prav tako pravico do sreče v življenju kakor v zakonu rojeni otroci. Zavedata naj se, da je nezakonski otrok njuna nesrečna, v ničemer kriva žrtev. Mati Razaoterosti Glavno je, da smo pripravljeni Sadna zaloga za zimo V nemirnih časih, ko nihče ne ve, prinese bližnja in daljna bodočnost, je trebno, da se tudi gospodinja oborožuje; z orožjem v navadnem pomenu besede. kaj pone ne zato, da bi v primeru potrebe napadala,, temveč zato, da bi se z zadostno zalogo živil branila najhujšega sovražnika — gladu. Založiti si je treba shramio in klet, da bomo v morebitnih hudih časih preskrbljeni vsaj z najnujnejšim. Sadna letina vkljub deževju in toči tu in 49. •-.'iaw vl^äžrć■•^db•b'rd.-, •I'^fivi' .-Qileaefn" stajifu'-v v--': •• ■;' Site-ić- je.".-rtai-ždr.3ye^šfr/lja^/Tt f :;.; Tifrajfo s^ je le^örv.tii-fJl i.s y eža.: .'i' jCiklis^V .i'gvVBW^fcJc K-ifliw ipajgnanÖ.f: ić'.. ^rotirahiiiüÄi yltarn'!ri 'M.,'/)^;."gMÄnlni ■ • ig.; spJpsiii.Q ivh^-oiäft-Q^Ä^b'iJars^ ::n ega vg^menji j eC^; J talb^ go&p oi ki.Kv Ačin^ '••vli^^^aix-QiSa^je/'v-A^ jö a'f^/ep-'jič^ •/ '!_5J ö^enikt^. kiiX'^I^ a /Ž^n'aVp k '■ri&.^ß.'ä^^ ßfii^ča'l&V :"vä žri osti ^; ni:?! -na: ■ šy e-ie,. • ^e'-'.-i^^aj- ..• -/liaVykvi'iWrtciV^ - 0'lb^p.i;' - Se ö •vl^^o- innözinö < o '■ vj^^a nj'ieV' 0 trc^'ii.öiTi'' 'öd'. •.vptir^rl .-yje-l^lCoris'cüd^^k^^^ ije ■■ zei en^j tepcaJi: IsOže."'.-^' "-Niyeo-' [. iföia-.m-.'9amp -ptlpo521a."profi v-. '■■ J^^^vamelnu.. pomlatian- " ■ sl^efmi-' Söiicü^-- iünpa^ . l-g^dj.-. " pFOti,s dalj- časa. fre:]a}oči.lli;.'rt vtemensTajIv - špreiftembani. jievarupst • Äöiaefii-lT yopds-im- . m -.^'VAg^ > pTi' -Rf-^meii^r. sprememl(i --raanj : dpstopiiH" -.pyeJilRiie-■ T^ato . jjä .ixäfc . ■ "Z- -Niveo ! : ■■■Jn... brhka, ■■ker- .-po-tBrii-,na- .Krate itak.. zopet. ■ -Afcp 1)1 postal-a vladna,- ■stresej»ri"a*-:wežie:..k]er j0 hraiTimoc.-ni'.)o--•pr^'fijRJinß.'^s'a' .-¥sak-" jiačin .trel3a-.j5UT : äfnö' želenjađ ' Secji-rat.-pregled-atr jn-pMilj,- ■ đa ne.iaiđe 's;a'li)ff -nl¥0e§..\.-i.olK:]<:a)- zaclull -- ■ loöä,-prö"StoKiv.alr.".Y n-epntaiaraj.pos.ođi :se ze--.•ieji,.Java-.la;iia3.a pakvArj: Zato trefe z .žele-, • ftjavfj.-iiapolnjone \TećlCG';.ol>€Sit-i. v, pop.ojna.-. 'mja.sixha. . . ....... . . fj^reä uptirafeo treija'.suhö'telijnjacl D^afpr»]-." .sprati- -w -mrz-lr todjy joteui.-pa naihakali :lri - • & -.Žest u:t'.v-'-;: . stavi-mo- V- sliratniii nai.pöle-iia,' d-e.?ltö--ali--pa'.. ^stol-čekf .-nikoh pa (re shiS- sta.t.i..na-mr?.l-.il},' -kairiefi-iti-h; a-h - v-lazia-ilv. tlgh.-kei: ^ .spniiie -.-y. '-Jjro^l lee. :in zäöri e- .s^asQma .jiic?ti-itx. ■ ■ ■ .'Zdnvhj fizol,■ leccc.iiäiko iskzLp im(iipot leta.- ako .pir kakor rnoko .-rečk-rjit-pretrese^n-o^ ■ m-.-hraniBio; na -Stotera-u?- ni: .hladu--- .■ - . ,. :Testemne-.i:txiis.tB .■.os.tarve}i7--dol>re----<:el-o..-že., ■ daije časa; samo ako-.ne •postaiib-jo, j laln^.. , ■ -u- J^o-ckah iit-aiiLrno. Ijrtjz vsakrsne. . škode lalikö nad -d-v-e-Jeti.- ---.- .- -. -. ■ -•.- ..• .:Za.-sladl?ornß-."si|jo--:veI-ja- is1qtreija ...sania^--. da.o 'Včasih., presrairtn-o--pretresemo.. Dobro-j-e,-đa.;)o bra-nimö-.^; uja.".---lih"«abojtkih.- škfttjali-.all lyrecJiCab.- ..-;■> ,. -. ■ Knvä. r^'srni/i neŽ3;aJig..da.ka-;ak-ö-.■)e na suiićin.-in-je-.-m-prevćS-sknpa.].-. .k :-.■- Mast,- sovrto;- donia, .oK-i-.anlmo-.natma-p)» ■ pol-leta-'ako .cTr&ino s-laTiino pötßn>; -ko-.je-.7;e---muiila na'jhiijäa -poletna vročina-in.-bra nimfi. i^iast- na-liladn. m- Hii snb-eni..:AJiO--l)i---^e]a-' 1-iia.st---kvanti.' -jo- naffoyo. ..prevrenio. đ.-nialo. nar-^Zane.:'ćcbill£; .- --. -.. ;. ; ■ - ■■Jr.düfin atje iaka. ycS'nego .pol lota. aro-.-vata ^a- möraiT^o- vročine^ mraza. in--vla-gei--. .. ilopnjćaJi jieprnfluäno zaprto.^jkoii. tri'jn«- ■ " -.Kuhimo mard<>. ^e" pray35no,.-to'-.je^.d«-f-.' -völ)^ kuliano. pa- tudi .-swl mefetSv.: :..• ■.,--. ■ 3ajća v apnUj garantolu ali v kalij eveni manganii ostanejo nepokvarjena sedem ilo osem mesecev. Temnovijoličasta zrnca kalijevega mangana — majhno ka%'no žličko za pet do lest litrov vode — raztopimo v hladni prekuhani vodi, ki mora hiti rdečevijoH-iasta. Sveža jajca potopimo v to tekočino in jih pustimo v njej eno uro. Potem vzamemo jajca iz raztopine, jih osuHmo in zložimo v snho žaganje tako. da se ne dotikajo drugo drugega.. Ta angleSki način shranjevanja jajec je prav zanesljiv. Kakao in čokolada se ne pokvarita najmanje pol leta; ohranimo pa ju lahko tudi celo leto, samo da kakao večkrat pretrese-■ mo, a čokolado imejmo zavito v staniolu ter zaprto v pločevinasti zaklopniči. Oboje pa treba — kakor vsa druga Hvila — hraniti na hladnem, suhem mestu. Med ostane neizpremenjeno doher nad eno leto; nadomešča Jahko sladkor. Sadne in zelenjadne konzerve čakajo brez liode eno in pol do dve leti. Ribje in mesne konzerve pa najmanj eno leto. Kondenzirano mleko, to je pristno sveže mlekoj ki so mu z različnimi postopki od- vzeli vse glivice in ga močno zgostili potom toplote, se ohrani v pločevinastih, ncpro-dužno zaprtih puščicah najmanj dve leti. Sol se na vlagi hitro zmoči in že v zelo kratkem času premoči papirnati zavoj. Hranjena na suhem in v porcelanastih posodah pa ostane dolgo časa dobra. Milo ostane trajno dobro. Med vojno smo ga kuhali doma iz loja, lužnega kamena in vode z dodatkom soli. Pralni praški se najmanj pol leta ne pokvarijo. . ^ Naglašamo ponovno, da treba vsa živila in vse pripomočke, ki jih potrebujemo v gospodinjstvu, hraniti na hladnem in suhem mestu. Od časa do časa- jih moramo prelo,-žiti, natančno pregledati, premetati, pretresti, presejati, kakor pač zahteva posamezno živilo. Ko smo si napravili zalogo, je seve ne pustimo mirovati mesece in mesece: za" vsa-komesečno uporabo odvzamemo določeno količino živil iz zaloge, ki jo takoj zopet izpopolnimo z novimi, svežimi živili. Na ta način ostaja zaloga ista, a se vendar od meseca do meseca obnavlja. GlavBo je, da smo pripravljeni ... Kuhinja Grah spada med najboljše in najodličnejže zelenjave. Izberi ih operi ga ter skuhaj v slani vodi. Potem razbeli finega olja ali presnega masla, zarumeni v- njem žlico sladkorja ter stresi v to prežganje grah. katerega zalij z grahovo juho. — Izluščen, v slani vodi kuhan grah tudi lahko odcedimo, ga potresemo s kruhovimi drobtinami in zabelimo s presnim maslom. Talso prirejen Novo odkritje! Tudi naša mama ima rada kuhinjsko čokolado Mirim! grah lahko damo kot uvodno jed na mizo. — Ali zabelimo mrzel grah z oljetn in kisom ter ga damo kot solato na'mizo. Tudi kuhan grah v majonezi je präv izvrsten. — Na -primorski naSin. Na presno maslo ali na olje vržemo drobno sesekljane čebule, precej sesekljanega peteršilja, -prav malo česna in takoj nato izluičeni grah. Posebej kuhamo prazno grahovo stročje.;-s to grahovko polagoma zalivamo grah, ki naj se pokrito pari. Ko se voda zduSi, posipamo z žlico nioke,^ bledo zarumenimo, prilijemo- po potrebi juho in še malo pokithamo. " ■ Spinaini-zrezki. Četrt kg kuhane Spinače odcedimo in pretlačimo skupaj s četrt kg prav. do mehkega parjenega riža. Dodamo četrt srednjevelike fino sesekljane čebule,. H smo jo pražili na presnem maslu, pol žlice sesekljanega zelenega peteräilja, soli, popra, celo jajce, po okusu tudi malo nastrganega -orežka in če treba, že nekoliko žemeljnih drobtin. Dobro zmeäamo in napravimo iž te zmesi majhne zrezke, ki jih spečemo v plitki ponvi na razbeljenem prvovrstnem^ olju. Na mizo jih damo poškropljene z istim oljem in obkrožene s krompirjevim pirejem ter s paradižnikovo omako, ki jo serviramo -posebej. 52 MorebWMatotiiOi^ faspravapriceska Samo če Vaše lase pravilno negujete. bodo imeli lep sijaj in kodri bodo bolj držali. Uporabljajte zato ELIDA SHAMPOO KAMILLOFLOR BRUNETAFLOR Sadna krema. Dva sirova rumenjaka dobro zmešaj s 6 dtg sladkorja in sokom pol limone, da se začne peniti. Potem dodaj 15 dkg izbranih, opranih in osušenih gozd nih jagod in 5 dig debelo-zrezanih orehov. Nato stepaj v trd sneg dva beljaka in pri-devaj kasneje 2 dkg sladkorja ter zopet stepaj. Naposled primešaj prav trd sneg previdno jagodam, in preden daš kremo na mizo, narahlo še osminko litra spenjene smetane, oslajene z vanilijevim sladkorjem. Kremo napolni v široke čaše ali male skle-■dice in jo daj s piškoti-ali vafli na mizo. Kavna: krema za nadevanje sladkega peciva. 2 celi jajci, 6 dkg krompirjeve moke, -t žlice mleka, litra močno črne kave, vse mrzlo razmotaj, potem motaj dalje na štedilniku, da se zgosti in začne zavirati; lahko zavre. Potem kremo povrhu dobro potresi s sladkorjem, da se ne napravi kožica. Ko se ohladi, ji primešaj po žlicah 12 dkg presnega masla, kateremu si že prej primešala 6 dkg sladkorja: masa mora biti lepo gladka. Ako je presvetla jo pobarvaj z žganim slad- . korjem. Končno primešaj še dve polni žlici v trdo peno stepene-sveže smetane, ki pa lahko tudi izostane. Vinska hladetina. Kuhaj pol ure pol litra dobrega, rumenega vina, dišeč klinček, skor-jico' cimeta, pomarančnih in limonovih olupkov ter prav malo žefrana. Potem precedi vino in mu primešaj 50 dkg sladkorja, ki si ga prej prekuhala z osminko litra vode, ga, izčistila ter mu primešala soka ene limone in' 3 dkg v vinu raztopljene želatine. Postavi. zopet k ognju, prideni sneg enega be- ljaka ter stepaj tako dolgo s šibico, da zopet zavre. Nato odstavi in pokrij. čez kake pol ure precedi dvakrat v presledku skozi krpo, potem šele vlij tekočino v kalup, v katerem naj se strdi. Hladetine dajemo s piškoti namesto sladice opoldne ali zvečer ali tudi k popoldanskim južinam. Posebno pa so dobrodošle vseh vrst hladetine na domačih plesnih prireditvah, ker osvežujejo in gase žejo. — Zdravniki pa priporočajo hladetine bolnikom, ki močno krvave; pač zato, ker je želatina lepljiva snov. Za bolnike ne jemljemo vina, marveč katerikoli sok, predvsem malinovec. Hladetina iz sadnega soka. Tričetrt litra sadnega - soka od malin, jagod -ali ribeza; zmešaj s četrt litra vode, primešaj 3 dkg v ■mlačni vodi raztopljene in precejene želatine, postavi lonec na štedilnik in večkrat premešaj, da se želatina dobro zmeša s sokom. Preden sok zavre, ga odstavi in mu primešaj žlico linionovega soka in trd sneg dveh beljakov, premešaj in postavi nazaj na vroče, da hitro zavre. Nato ga zopet odstavi in pusti pokritega, da se nekoliko ohladi in se sneg stisne v nekako smetano. Še vroč sok precedi skozi prtič in čez nekaj. časa to ponovi, da bo hladetina prav čista. Vlij tekočino v kalup, ki se je namakal prej v mrzli vodi, a ga treba potem do suhega izbrisati. Hladetina mora stati par nr na ledu ali vsaj na mrzlem, da se popolnoma strdi. Kadar delamo hladetino iz malinovca, ja--godovca, ribezovca, je sok nemara -presla-dak in mu treba zato priliti več kakor četrt litra vode. Ko delamo poleti hladetine iz '53. JbjuJbujvkA" najboljše olivno rafinirano olje f Zahtevalte:; '^-y. 'ysfejiV, bölj'^ib'' trgovinah ! ; '.jQka saijaj.,: pa) - i- i»- • 'iložr Jepfe, Jji=ez' liö^ciQ -iii: br^ž '..■.peiJIer:'.;!'« crlagaiijš'-yiäji^^ -.'^ree; ";da 'i^vša'dlB rvložerid ■■Ppfei?- ^rsijgTfi-- prjiÄmo 'iioIiHllft, niedu-;.]«;: ; Eplikoj ■ där pQStelie ■ tetbč,' 'nakar ga" .; •'-VišpJa- 'faKo.-da bofepöppl^dnia f.yeu 'ilobro^š;! c^elof^tnim-papjifem^^^ , -Mižno, tato'.toplp; ■■SE viž^je.-'doBrii-, p^mežiijo^^z-međpVn,;-/I^tt^ , n^n., pnrejejijj- ■ Vjsnfe' sß gato 'olcosne.^-'fet'. . ■^Tiaža.zk.l^ruh;-^;;:.;:-;:!;.';- ' ■■'K^šnp'-'rta-riajhgš^;::'^ .lg; idraytb-,-'.-■ i.reJ'ik-.-.^iäefi.j 'loperi;,';, öbnff-jn':- jilp;: od^tai ' tW ječlj;&/;;Š(re5i''.jHi^e a.ti-'etüajHfanö/iWeda jn ' äa'dftor^ei.^jie'- iB^-poStröpi- s '.treinr "l . pr-pnjij z ■ r,;rH>:r ^ jr ^ siri.lkorii-nK .ÄiijTeJä}.;kon&iö '«e'4gi;,.a.ne :salicii-':- -iiPI? fpraälta, :.M;;sLga; raztopili i- Jiji'ci. rijma.t/. ■ ■.literiljB ■ fe^ce:-, zlij :\pÖ; vrliüVsD^i'^iSse.' = iiajeKl "od; vtiäcttjj: ■■ t^^^ ■ ip.: 7,a\i£ži ■ -kozaxae a", 'dyp) n atiniV- č.eloiii'iloib:" ülftiä.''-Jv^'..'v'Viy ■ "dp^rp.-.ZHJreökäj 'pbsodb;'' - pokri] - .sr,.lirpo '. . ■Spi'tr ÄS;-'smeri ^^atö /tIšS .;sti.skaln(KO' ■,lia.f ;j!đr/-&-:-stbji; ^d.ä'^w'.ÄIf-i 'nt.. 'da ■■miraf ■■; . bitiiä ^gpifp jJ^.ii'đpp pdcfi ■'«airiräi^fitru ^ tgVšlartiuivjaji ^liuüjaj..'ka-kt^'iPta^^^ Od 10 oseb Jih iöia 7 zobni kam^n. Tudi Tebi grozi ä izpadom zob! SARGOV Varuj se ga! KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU itfiifenrvšofei'fialrjV'v ^^^ -.Sxibyl-naaj,^ sicer äsen^aj-'.jälsölfö //lahko; naprayirüö }e;-2dVay-.dh", !■ ■ • diiK^;/. -'zälj&Hip'';^ ; , hg ■ pri'Jiäiijja:'- Rata-'-' ,;sta:?sßiilp,;;äeAm%rStiskalnic;o;-j-aJi' jsjVeiu'^^ . jii ijliSiö '.V. .dp' '.tpj" vpeiie/VK'önc^ te': ; .'- Viit^i^u '"bWai-ßii'f?."iiii 'osušene ■tiv-'jiU ,'fcnVv^ i^ÜJc^ pofcä-r.y'amtj^^ ' ■■ -; Zdravilne pijace.-za poIetie^ Pomurimraw. ■priiaesä).. -kakćžr priđdb.^enegav isvšž^i"', 'saäÄega; SDjia'..Jtbi'j majiiiie' istefcl.ea'p; sÖedjde .-.in,' i^ryrtij: .:ta-kö|.. j pijaca-:^, .ä^iiile:'';^ .näiekp • litra mleEä:;' ■ Ipfcä vpöj. ..linleu'e.' jdpia;-®^^^ p.pte^i ,;k.OKi.iiQy ž -.njiH .^.Stlcifi; jiK.'- ali- ämteip 'v- ■ sixpju .^eiv pracisdi- .tckaSito ■ sSp?.i' kirj»... .O;^-";. s'af-pi.iääp'-z^'l^ > đadlftirienl aii^i^^ ) r-Ä' -.ter ^-jihi^-^-^zrefeni^-. ZTo^iö-iö . jih ^na .-'lösO/.-.liir.e^.p- 'srU^-'-'Jia.;^^^ "oSlpžen -'s. ■J.aptcfeni äiiftör'- jaitpikä tJOiicii" ^M- -xef ■'. Supsrid ' 'dß-ayjL Rpi Jej-.öij'■. 6iü.€a;.;|mareriao. pmeršilj :iK rt^ : ji'K-Vssfib; .jiäiAl j.Na.-iaÄow «uäeüa'^i^'V.ja jzgii]i>e- sXörtj^;" ^teä'.^rDn)virt.^d; käkör.s^fe:ppaiiaeko/.": '.aiäEiyÖo'M^^^ Vj:e.^K;<ä.-.' ß; dfce: .tkaijiäe,;^'^^^^ .Soä: