Gospodarski List.
S PODOBAMI.
Glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici.
Ureduje: vodja E. Kramer
,,Gospodarski List“ izhaja kot priloga „SoSe“ dvakrat na mesec in sicer vsak drugi petek. Udje c. kr. kmetijskega društva in naročniki „So{e“ dobivajo list brezplačno; drugSže pa stane list na leto 1 gold. 20 kr. — Naročnina naj se pošilja c. kr. kmetijskemn društvu, dop'si pa vodstvu deželne kmetijske šole v Gorici. — Rokopisi se ne vračajo.
Štev. 8.	V Gorici, 20. Maja 1887,	Leto VII.
Tolminskim gospodarjem
v preudarek.
Kake važnosti je sadjarstvo za tolminski in cerkljanski okraj, znano je vsakemu. Če je vreme sadnemu drevju le kolikor toliko ugodno, donaša sadjarstvo tolminskim gospodarjem več dobička nego vsak drugi poljski pridelek. O tem smo se prepričali lansko in tudi uže prejšnja leta. Da pa dobivajo gospodarji po Tolminskem sem ter tja precej denarja za sadje, zahvaliti se morajo jedino lo obnebju in zemlji, katera v ondotnih krajih posebno ugaja saduemu drevju ; kajti reči smemo iz lastnega prepričanja, da se po Tolminskem zelč površno ravnš. sč sadnim drevjem.
O umnem oskrbovanji, gnojenji, obrezavauji, pomlajevanji, itd. še govoriti ni. Sadne drevesnice, (razun malih drevesnic v nekaterih šolskih vrtih) ne najdeš nikjer na vsem Tolminskem. Toda naš namen ni, da bi to stvar danes na tem mestu razpravljali; ampak omeuiti hočemo le, da je glavua stvar pri kupčiji sč sadjem, da se v jednem kraji pridelujejo le dobre sadne vrste in sicer take. ka-koršne so za kupčijo najbolj sposobne. Č6 hočemo priti do dobre kupčije sč sadjem, to je do blaga, kakoršno iščejo kupci, moramo skrbeti za to, da ne bomo imeli v sadnem vrtu toliko sadnih vrst, kolikor dreves, ampak mnogo lepih in krepkih dreves in malo, a prav dobrih sadnih sort. Sadje za kupčijo mora biti enotno, a ne mešanica raznovrstnih sort.
Da bi se s pospeševanjem sadjarstva na Tolminskem mnogo doseglo, o tem nam gotovo ni treba nadalje govoriti. Vprašanje je le to, na kak način in s kakimi sredstvi ? Odgovor bi bil : Osnujmo za ves tolminski okraj, to je za vse občine, ki spadajo pod c. kr. tolminsko okrajno glavarstvo sadjarsko društvo.
Sadjarsko društvo za Tolminski okraj bilo bi velike važnosti. Ono bi imelo rešiti celo vrsto prav važnih vprašanj. Tako na primer bi bilo dobro
dognati, katere domače in katere tuje vpeljane sadne vrste so za kupčijo najboljše. Kedar bi bilo to določeno, trebalo bi med gospodarje razdeliti cepičev kakor tudi uže cepljenih drevesec onih vrst, katere posebno ugajajo vsem razmeram. Društvo bi moralo nadalje gledati na to, da se z njegovo podporo v šolskih vrtih uredijo lepe drevesnice. Pozneje bi se priporočalo vpeljati vsako leto v raznih občinah kratkih praktičnih tečajev o sadjarstvu s posebnim ozirom na cepitev, obrezavanje in oskrbovanje sadnega drevja. Društvo bi nadalje svojemu okraju posebno koristilo s tem, da bi kupce o pravem času opozarjalo na tolminsko sadje itd.
Ker imamo na Tolminskem mnogo izvedenih gospodarjev in med častito duhovščino mnogo prijateljev sadjarstva ter nam tudi ne primankuje učiteljev, kateri bi se za stvar vrlo zanimali, bi gotovo ne bilo težavno, ustanoviti tako društvo. Sto udov, ki bi k večjemu vplačavali na leto po 1 goldinar, bi popolnoma zadostovalo. Kakor hitro bi se skazalo, da društvo istinito deluje, bi mu tudi država ne odrekla svoje podpore.
Vse gospodarje in prijatelje sadjarstva prosimo pa, naj bi blagovolili v našemu listu izraziti svojo misel o tej stvari. Nadejamo se, da bode kmalo mogoče sklicati občni zbor bodočega tolminskega sadjarskega društva. Torej na svidanje v Tolminu !
E. Kramer.
Kako se presajajo mladi divjaki.
Divjaki in sploh sadna drevesa se presajajo najuspešneje zgodaj spomladi; v jesoni jih lahko samo v tem slučaji presajamo, ako je dotična okolica prav gorka, ali pa da je zemlja peščeua in apnena. Mnogokrat se dogodi pri jeseukem sajenji, da huda zima mlada drevesca iz zemlje vzdigne, kar jim vsakako škoduje ; drevesca pa, katera presajamo zgodaj v jeseni, vkoreuičijo se dobro, še preden jim more huda zima zelo škodovati in spomladi navadno
Priloga „So6i“
— 30 —
tudi poprej listajo, kakor taka, ki je presajamo spomladi.
Vendar pa sadimo drevesca rajše pomladi in sicer ravnajmo tako :
Mlada iz sadilniee izkopana drevesca razdelimo v pojedine kupčke, t. j. divjake enake debelosti denemo skupaj ter jih potem vsako vrsto posebej presadimo v drevesnico. Poprej pa jim prikrajšamo koreninice.
To delo je velike važnosti in koristi, ker pri presajanji prikrajšane žile privlačo frišnim ranam močuejše vlago iz zemlje in se vsled tega naglo pokažejo mlade koreninice imenom sesavke na prerezu in po njih dobiva drevesce precej potrebne hrane.
Pri krajšanji koreninic in debelca ravnamo pri raznih drevesnih vrstah na različen način.
Koreniue divjih jabolk, kakor tudi češpelj mo-moramo prav na kratko prikrajšati, pri hruškah pa samo končnice ali vršiče vsake koreninice ; pri češnjah, višnjah, marelicah, breskvah in kostanji ravnati je ravno tako, kakor pri hruškah ; pri orehu skrajšamo samo one koreninice, katere smo morda pri izkopavanji več ali mauj ranili.
Debelca divjakov prikrajšamo polovico, a pri orehih in češnjah jih pustimo cela.
Zdaj v dobro pripravljeni zemlji uapnemo ko-nopec in zraven njega napravimo jarek, potem izkopljemo v enaki daljavi 25-30 cm globoki jami, ter posadimo vanji prikrajšane divjake. •
Ako je zemlja ilovna, posujemo okolo vsacega drevesca malo dobrega gnoja mešanca in potem ga zagrnemo. Posebno moramo na to paziti, da vse praznine med koreninicami dobro s prstjo napolnemo ker, ako ostanejo praznine, pokaže se navadno pozneje na koreninicah plesnjivec. Ob enem moramo drevescem pri sajenji dobro priliti in sicer je najbolje takrat, kadar so koreninice do polovice z zemljo pokrite in potem jih še le popolnoma z zemljo pokrijemo. Pred sajenjem ložimo tudi drevesca v posodo, v kateri se nahaja zmeša vode, kravjeka, navadne zemlje in posebno še dobro storimo, ako tej zmesi dodamo par litrov bukovega pepela, kateri je namreč dober gnoj in ob enem drevesce brani pred napadom plesnjivca.
Ravno tako presajajmo tudi divjake, katere smo v zimskem času v sobi požlahtnili. Pred sajenjem jim žile prikrajšamo, ter jih pustimo nekaj časa stati v poprej imenovani zmesi.
Take divjake pa, kateri prvo leto v drevesnici hirajo, je treba blizo zemlje prirezati.
Zdaj požene več lepih mladik, od katerih se najlepša čuva, a ostale tik debelca odrežejo. — Te mladike okuliramo meseca julija ali avgusta t. j. na oko požlahtnimo, in dobimo tako drugo leto lepe mladike.
Divjake, katere presajamo spomladi, moramo potem že meseca julija in avgusta okulirati, ali pa prihodnjo spomlad na drugi način požlahtniti.
Kdor jih pa precej prvo spomlad cepi, to mora
biti skoro gotovo pripravljen, (kar mi je iz večletne prakse znano), da se mu jih posuši velika množina, ali pa vsaj da slabo rastejo, posebno ako podlage niso dovolj močne.
Dokler no začnemo požlahtnovati divjakov, nimamo druzega dela v drevesnici, nego da drevesca okopavamo, plevemo, odrezavamo mladike, ki poženejo iz koreninic in debelce do 12 cm nad zemljo. - To obrezavauje se vrši meseca junija in au-gusta — tedaj dvakrat v letu — obrezuje naj so pa z dobrim nožem tih debelca, da se tako zadobi dovolj sposobnih mest za požlahtnevanje.
Žepič.
Dva škodljivca sadnemu drevju.
Po sadnem drevji mrgoli letos raznih mrčesov. Med temi sta najbolj razširjena dva škodljivca in sicer: zlatoritka (Liparis chrysorrhoea) in jabolčni molj (Hyponomenta malinella). Rajnki prot. Erjavec piše o teh škodljivcih sledeče :
Zlatoritka napravi veliko škodo na sadnem drevji. Ona poklada jajca v podobi majhnih gobic, toda te gobice so jasno rjaste, klobasaste in ne visč na deblu, temveč spodaj na listji V vsakej gobici (klobasici ali mhlici) je črez dve sto iajec.
Zlatoritka je majhen bel metuljček z rjastim zadkom. Samec ima na prednjih krilih časi dve črui piki in spodaj je ob robu temno rujav, tudi vejice na češljastih tipaluicah so rujavkaste. Samica je vsa bela, samo zabrekli zadek je na konci rjasto dlakav.
Pri nas se pokaže ta metulj okoli kresa, časi tudi še pozneje. L’o dnevi sedi' mirno v listji, zvečer se pa preletava. V dveh ali treh tednih se uže iz-valč iz klobasaste gobice zelenkasto rumene, čruo-glave in črnopikaste gosenčice, ki potegnejo črez list od roba do roba nekoliko nitek in potem začnč z lista glodati kožico. Ko je prvi list oglodan in do golih reber ostružen, gredč na drug in takč naprej. Jeseni pripredejo več listov skupaj, ovijejo jih zunaj z niti mi, znotraj pa jih obložč s svilnato prejo ter si takč naredč gnezda, v katerih prezimijo. Ta gnezda so mnogo večja, nego ona od vrtnega belina in padajo človeku po zimi uže z daleč v oči. Došle gosenice niso na drevesu nič zakvarile, ujih škodljivost prične se še le s pomladjo. Toplo solnce izvabi jih kmalu iz gnezda in potem se pasejo na popkih in po brstji. Tu in tam si delajo tudi manjše zapredke, ali v starem gnezdu jih ostane zmerom še nekoliko. Ko so se tretjikrat olevile, so dorasle. Zdaj se razlezejo in se zabubijo med listjem začetkom meseca junija.
Dorasla gosenica je črnikasta in rujavo kosmata. Kosmatine stojč v šopkih na bradavicah. Med tretjo in četrto bradavico — ako šteješ od spodaj počenši — vidi se podolgasta bela lisa na vsacem obročku in vse te liso sestavljajo pretrgano belo črto o bokih. Vzdolž hrbta pa se vlečeta dve kakor cinober rudeči progi, in na devetem in desetem
- 31
obročka stoji med njima še jasno rudeča bradavica. Na raztegljaj meri 35 milimetrov.
Zlatoritka dela škodo samo lacemu gospodarju, ki je do skrajnosti len in zanikereu. Gnezda po vejah so tako velika in na tak6 lepem videži, da kar kričijo po Škarjah, ki bi jih odrezale. Na pritlikavcih pa uže zalego lehko obereš in pokončaš. Gnezda kakor tudi zalego požgi. Gosenica živi pa tudi na družili listnatih drevesih, s katerih jo moraš tudi trebiti, da ti pozneje ne zaide na sadno drevje.
Jabolčni molj, mičken metuljček — na raztegljaj meri blizo dvajset milimetrov — ki jo na prednjih krilih bel kakor snog in s črnimi pikicami postit, zadnja krila pa so mu temno siva in taka so tudi prednja na spodnjej strani. Metulj leta okoli kresa, samica odloži jajca jablani na veje, in za mesec dni izvaič se iz njih gosenčice. Te glojejo pridno jablanovo listje, ali ker so mičkene, ne storč nikakeršue škode, še težko jih je opaziti. Pred zimo se stismjo v kako zavetje, vzpomladi pa, ko začne jablana poganjati, prikažejo se zopet na listji. Po cele družine pasč se na enem listu, kateremu izjedč vso mečo in puščajo gola rebra. Ko so enega do konca oglodale, gredč na druzega, in takč dalje od vejice do vejice. A vsi ti listi in vse vejice opredene so z belo, nekoliko lepko svilasto prejo, ki je od daleč videti, kakor bi bila vejica zastrta s srebrno teučico.
Gosenica je zamazano zelena, čruoglava in po truplu črno lisasta. Buba je rudečkasto rumena in visi kakor oves veliko zrno v spredku, toda ne gola, temveč v tesnem in prozornem ovojku.
Jabolčni molj je s svojimi spredki tak6 očiten, da ga ni moči prezreti. Kakor hitro kaj tacega opaziš, odstrani prejo in pomOri gosenice, najbolje z roko. Ako se ti gabi, natekni si kako staro rokavico. Ko gosenice opazijo, da jim gre za kožo, spuščajo se ob nitih na zemljo, zatč prestri (pogrni) pod drevo belo ruho, s katere ti nobena tako lehko ne pobegne, ako nisi prepočasen.
Ponarejanje moke kot piče za živino.
Nekoliko časa sem delajo poedini ogerski trgovci osobito pa tvrdka (firma) vdove in sinov Jakoba Gestetuerja v Esorni, našim mlinarjem veliko, na vsak način nečastno koncurenco, kajti razpošiljajo polne vagone ueke takozvaue ‘podue moke,, (namreč one, ki jo mlinarji navadno v mlinih po tleh naberejo, katera je izvrstna hrana vzlasti za prašiče). Ta pa ni prava moka, temveč, kakor sem se sam prepričal, ponarejena iz prosenih mekin (Hirsekleien); s to moko tedaj omenjoui trgovci kupčujejo z deželami tostran Litave. Tvarino, da dokažem to svojo trditev, za kojo se moram zahvaliti gospodu Ernestu Petriču, pekovskemu mojstru v Wiener Neu-stadtu, koji je bil uprav po moji brižljivosti in skrbi obvarovan večje škode, materijal imam v rokah ter
hočem pri tej priliki ta slučaj nekoliko razkriti ter s tem opozoriti naše mlinarje in sploh gospodarje na to sleparstvo.
Spoznati, je li so tej takozvaui podni miki primešane tudi prosene mekine, je prav lahko. Doseže se to tudi z navadnim povečalom, katero velikost ene stvari 1 Ya 2 krat povekšuje. V ta namen se potrese po črnem papirju nekoliko te moke ter so papir večkrat zmaje tako, da pridejo debelejša zrna na površje, finejša pa ostanejo od zdolaj, ali pa se sploh druga od druzih ločč. Za poskušnjo se tudi lahko preseje ta moka skozi drobno sito ; na tak način opazijo se koj kristalna to svetleče 0'5 — 0-75 mm široke in 0 5— 2’5 mm. dolge mekine ali pleve, rumene in kakšenkrat temno sive barve latovnatega prosa.
Umeje se samo ob sebi, da mikroskopična preiskava prežene vsak dvom. Za kvantitativno preiskavo je najbolje rabiti dve siti, namreč : št. 44 z 17 vitmi na 1 cm. in štev. 60 z 23 nitmi na centimeter (razločevanje to lastno tovarni svileuega si-tarskega platna Reiff-Huber v Zurick-u). Preseje se skozi imenovana sita množino poprej dobro pomešane te moke s pomočjo čopiča. Preseje naj se jo n. pr. 25 gr. Spoznalo se je pri tej preiskavi, da 56' l°/o teže, torej več kot polovica je v tej moki prosenih plev.
Ako se pomisli, da niso prosene mekine kot piča nikake vrednosti in ako pomislimo, da stane sedaj 100 klg. imenovane moke 6 for., da jo vozi en sam vagon 10,000 klg., naj je moki primešano poprečno 50 °/0 prosenih mekin, zuaša škoda samo za Dunajsko Novomesfo, kamor so je dosedaj pripeljali 6 polnih vagonov, okolo f. 1800, škoda, katero morajo nositi samo tamošnji kmetje in gospodarji ; računi se lahko za vse tostranske dežele pa, kamor jo dovažajo do 150 vagonov, da znaša škoda ogromno svoto 45 000 for. In pri tej nečastni in škodljivi konkurenci trpe še naši mlinarji, ker ne morejo svoje robe razprodati.
V obzir vzemši to sramotno in sleparsko trgovino, priporočati je silno vlastmi iu društvom, da storč, kar morejo, da se to sleparstvo odpravi ter gospodarji večje škode obvarujejo, ki bi jo jim prizadela ta trgovina, ako se dalje razširi. Obžalovanja vredno je tudi, da je ena taka korporacija, kakoršua je borza za sadje in moko v Budapestu, pripoznala kot pravo moko to mešanico ter kupčevalce uekako prisilila, da so je vkupili.	Dr. Weinzierl.
Žveplavnik Avgusta Valerio.
V pridjani podobi predstavljamo čast. čitate-ljom nov aparat za vprašonje trt bodi z žveplom proti trtni bolezni, kriptogami, bodi z zmesjo iz žvepla in apna proti Peronospori.
Ta žveplavoik je narejen iz vlitega železa ter obstoja iz dveh glavnih delov, to je iz cilindra vlo-
— 32 -
žena v cilindrično posodo, v ktero se po zgorej pritrjeni skrinjici vsuje prah in iz spredaj pritrjene cevi, v ktero se vtakne druga zakrivljena cev. V skrinjico vsuti prah se po majhni odprtini vsiplje v cilindrično posodo in pa tain na lopatice kolesa, ktero se vrti, kedar zasučemo zvunaj pritrjeno zobato kolo. Sukaje se goni ali piha notranje kolo se
svojimi lopaticam prah s toliko močjo v cev, da se iz nje kar kadi in da enakomerno vpraši vse dele tisto trte, proti kteri je delavec nameril cev. Ta aparat rabimo na prav priprost način, S pasom pritrjenim na cilindrično posodo obesimo ga okoli vratu, stroj naslonimo na trebuh, z levico držimo in obračamo cev, kamor želimo spuščati prah, z desnico pa sučemo polagoma zobato kolesce in sicer tako, da je obrnemo 75-80 vsako niinuto. — Ta žveplav-uik priporoča se za to, prvič ker ž njim enakomerno opražimo trte, da se ne nabira na posameznih mestih preveč žvepla ali apna v škodo rastlini, drugič da ravno zaradi tega potrosimo manj prahu in si s tem olajšamo strošek in tretjič da opravimo v istem času trikrat toliko dela, kakor z navadnimi pihalniki. Delavec, ne da bi se utrudil, opraši lahko v eni uri 800 do 1000 trt v vinogradu. Ker je cev zakrivljena, goni se prah lahko prav visoko navzgor, ali pa tudi navzdol, torej se trte prav pri-ležno oprašč, naj so visoke ali nizke rasti
Gospodarske Novice
C. kr. kmetijsko društvo v Gorici je imelo svoj redni občni zbor dno 21. aprila t. 1.
Predsedoval je prevzv. gosp. France qrof Co-ronini - Cronberg; vlado je zastopal c. k. dvorni svetovalec gosp. France baron Ihchach; deležba društvenikov je bila sicer postavna, pa ne obilna.
Zbor je na znanje vzel in odobril poročilo centralnega odbora o društvenem delovanji v letu 1886. Posnetek tega poročila priobčimo v prihodnji številki. — Dalje je zbor potrdil društveni račun za 1. 1886, račun o porabi državnih podpor za I. 1886, proračun za leto 1887 in stanje društvenega premoženja konec 1. 1886.
Račun razkazuje vseh dohodkov . gl. 4382.50 * stroškov .	„	3296.7572
in gotovine koncem leta gl. 1085.7472 Posebni račun o zaloga trajne razstave strojev in kmetijskega orodja za 1. 1886 obsega:
vseh dohodkov	*	2691.86
„ stroškov	„	2587.29	72
Račun o porabi državnih podpor za 1. 1886 razkazuje vseh dohodkov	............................gl.	2149.—
vseh stroškov	„	2171.90
torej si	je	dotični	zalog izposodil	gh	22.90
Po proračunu za I. 1887 bodo znašali	vsi	dohodki	.....	„	4011.50
in enak zuesek je proračunjeu tudi za stroške.
Društveno premoženji' koncem decembra 1887 je razkazano tako - le:
Gotovina v denarnici . . . „	1085.747
Vrednost društvene kmetije . „ 11853.—
Premakljine....................... 680.—
Imetki '.......................... 67.50
skupaj gl. 13686:2472 Zbor je dalje sklenil, da se skličeta v tekočem letu dva občna zbora, prvi julija meseca v Tolminu, drugi septembra v Ogleji.
Mej raznimi predlogi - je občni zbor sprejel peticijo do vis. c. kr. kupčijskega ministorstva, da hi se pri sklepanji nove čolne iu kupčijske uagodbe med Avstrijo iu Italijo nikar ne povikšala, a če le mogoče zmanjšala coluina od vina, ktero se iz Avstrije uvaža v sosednje kraljestvo, ker bi vsako tako povikšanje zelč škodovalo avstrijskim producentom sploh, posebno pa onim iz naše dežele, kojib vina so priljubljena iu se rada kupujejo posebno v Videmski provinciji.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 16. — Pošljem Vam tu nekoliko trtnega listja, blagovolite mi poročati, če so sive lise na spodnji ploskvi listja “perouosporaB ?
I. v Dutovljah.
Odgovor : Te lise niso “peronospora* ali trtna rosa, ampak tako zvana “trsna pršica,, (Phytoptus vitis), katera Vam na trtah ne bode posebno velike škode učinila.
Oznanilo.
Na deželni kmetijski šoli (slov. oddelek) v Gorici vršil se bode izpit za I. tečaj šolskega leta 1886-87, 28. t. m. dopoldne, h kateremu podpisano vodstvo gospodarje in prijatelje kmetijstva naj v-Ijudneje vabi.
E. Kramer
vodja.
Zal. c. kr. kmet. društvo	Tiska Paternolli.