OB DNEVU DRŽAVNOSTI Dr. Trne Hribar Plebiscit je bil za Slovence politična sprava Gorenjska V Banka Banka d posluhom Ob četrti obletnici slovenske državnosti ni najbolj P°jnembno, kako glasno in kje bomo proslavili ta Jubilej in komu bo ploskalo občinstvo, čeprav ima S(tka proslava pomen za dvig samozavesti državljanov, ampak bi morali predvsem najti odgovore na štiri Prašanja: kakšna je naša raven varovanja in spošto-v<*nja človekovih pravic in dostojanstva, ali smo dali Prostor in priložnost vladavini prava, ali gre gospodski razvoj v pravo smer in kakšni so naši načrti pri Ključevanju v mednarodno življenje. Če smo lahko na °snovi podatkov zadovoljni z gospodarskim razvojem ovenske države in tudi na drugih področjih skušamo ltl zvesti najboljšemu v evropskem izročilu, kar smo *aPisali tudi v ustanovne akte nove slovenske države, se g Vseeno treba vprašati, ali državljani, ki so nesporno Stavni junaki našega osamosvajanja, dobijo od svoje ržave tisto, kar pričakujejo in kar jim je zagotovljeno. *° je predsednik države Milan Kučan v torek domačim W tujim novinarjem govoril o dosežkih in problemih . lovenije, je dejal, da moramo stalno vrednotiti procese 0j| tendence na poti k standardom, ki nas opredeljujejo ot sodobno evropsko državo in na tem graditi realne, Vendar zaželene vizije. Manjka nam občutljivosti za rhovno vladavino prava, za spoznanje, da je vrhovna oblast zakon, ki naj bo enako obvezujoč za vse, od Predsednika države navzdol. Ne smemo pristati na načelo, da cilj posvečuje sredstvo, in da ima močnejši Več pravic. Slovenija je sedaj pred novo pomembno odločitvijo, ki Pomeni v precejšnji meri tudi korak od iluzij k realnosti: Kako in za kakšno ceno v Evropsko unijo ter preko nje v obrambno organizacijo NATO. Kako v Evropo, da oomo ostali dobri Slovenci in dobri slovenski Evropejci, ot se je izrazil predsednik države. Temeljito in razumno Moramo zračunati to ceno, prav tako pa tudi ceno "sprotne odločitve in izolacije. Odločanje je tako P°membno, da se bomo morali državljani izrekati na osnovi realnih referendumskih vprašanj in ne na osnovi enutnih strankarskih iger in razmerij politične moči. *azmisleka vredna je pobuda državnega predsednika, a kompetenten organ, morda tudi svet za nacionalno Qrnost, razmisli o strategiji razvoja Slovenije. To ni amo stvar vlade, to je stvar družbenega in političnega oglasja, vlada pa mora tak dialog omogočiti. Škoda bi °llQ, če bi se že ob predlogu za spremembo ustave tako Pfh, da potem ne bi bili več sposobni ustvarjalnega laloga o drugih vprašanjih. • J. Košnjek VABILO V počastitev 4. obletnice razglasitve SAMOSTOJNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE in PRAZNIKU DNEVA DRŽAVNOSTI Vas vabimo na proslavo, ki bo v nedeljo, 25. junija 1995, ob 20. uri na slovenskem trgu v kranju |yier. Predsednik Zupan stnega sveta Mestne občine Kranj Mestne občine Kranj Branko GRIMS, dipl. ing. Vitomir GROS, dipl. ing. STANOVANJSKI IKLAO IIPUIUKI IlOViMIJI CELO CELOSTANOVANJE Z UGODNIM KREDITOM NA 15 LET BREZ POLOGA __informacije: 061 1710 50(1_ Prepir nad grobovi nemških vojakov Sreča, da mrtvi ne slišijo Vse, kar se dogaja s posmrtnimi ostanki 820 na kranjskem pokopališču pokopanih nemških vojakov, presega meje dopustnega in sprejemljivega v pieteti do mrtvih. Kranjska Komunala je včeraj na osnovi sklepa mestnega sveta Mestne občine Kranj začela pokop, župan Vitomir Gros pa je dokončanje pokopa preprečil. Več na 40. strani Takole so včeraj dopoldne vozili posmrtne ostanke nemških vojakov h grobovom. Pokop bodo na dostojnejši način nadaljevali po 10. juliju. - Slika G. Simk 064/J25j60j Mnogi se odpravljajo na dopust s svojimi štirikolesnimi prijatelji in prav njim je namenjen tudi razstavno prodajni salon avtomobilov, ki ga je ob svoji 50-letnici pripravilo Avto-inoto društvo iz Škofje Loke. Na prostorih pred škofjeloško Avtomehaniko so razstavljeni avtomobib nekaterih najbolj zvenečih znamk, AMD Skofja Loka pa bo jubilej obeležilo še z jutrišnjo turistično ocenjevalno vožnjo in zabavno prireditvijo. Več na straneh 13,14, 27 in 28. • Slika M.G. Prodaja tekočih in trdih goriv telefon 064 77 081 064 53 429 Bled, d.o.o., Kumerdejeva 18, BLED TEL064/78-170, FAX:064/76-525 za gostince, za obrtnike, trgovce podjetnike (tudi črtna koda) VODENJE POSLOVNIH KNJIG in za dom (tudi CD-ROM, MULTIMEDIJA) RAČUNALNIŠKA IN PROGRAMSKA OPREMA Vabljeni k vpisu delnic II. emisije! Danes je zadnji šolski dan Živele počitnice Kranj, 23. junija - Slednjič je le napočil težko pričakovani dan, konec šolskega ieta. Kakršnakoli spričevala je že prinesel učencem in dijakom, ki so v minulih mesecih bolj ah' manj zavzeto gulili šolske klopi, se bodo počitniški dnevi zelo prilegli. Trajali bodo tja do ponedeljka, 4. septembra, ko se začne novo šolsko leto. Konec šolskega leta je vse videti bolj vedro in lahkotno, kot je bilo med letom. Za Številne učence in dijake pa je bilo to leto kar naporno, zlasti za tiste, ki jim je bilo to leto prelomnica na življenjski poti. Osmošolci so se odločali za nadaljnje šolanje v srednji šoli, z ocenami zbirali točke, ki naj bi jim čim širše odprle pot naprej, pisali teste zunanjega preverjanja v slovenščini in matematiki, srednješolci pa so se letos v četrtem letniku tresli pred maturo ali zaključnim izpitom. Tudi učiteljem ni bilo lahko, pa ne le zaradi nizkih plač, ki so jih ponekod prignale celo do opozorilne stavke, tudi zaradi vse večjih zahtev, ki jim jih postavlja sodobna šola. Matura denimo je bila tudi za njih zagaten zalogaj. • D.Ž. RAČUNALNIŠKI KLUB 486/66 že od 122.711,00 SIT ali 6.147,00 SIT mesečno ! Ttl/Fn: 0*4/ 22 10 40l 1 I A V N 4* SKOFJA LOKA POD HOMANOVO LIPO petek, 23. 6. ob 19. uri: TOMO & BENČ Organizator: TD Škofja Loka, tel: 620-268 'Portorož - (Benetl^e L mvestic Informacije: 061/264 382 EUROIN FOND Predsednik države z domačimi in tujimi novinarji -Predsednik države Milan Kučan je v torek pred 4. obletnico državnosti domačim in tujim novinarjem, med katerimi so bili tudi uredniki časnikov in radijskih postaj, ki delujejo med Slovenci po svetu in so na srečanju v domovini, govoril o slovenski sedanjosti, njenih problemih in vizijah. Po njegovih besedah smo lahko ponosni na doseženo po osamosvojitvi, katere največji junaki so državljani Slovenije. Takrat smo bili vsi eno - samo Slovencu Po njegovem Je treba spoštovati zakone, izrekel pa je obžalovanje, da državni vrh ni zmogel pripraviti skupne novinarske konference. Izrekel je obžalovanje, da je obletnica zmage razdelila Slovence in da je odpadla žalna seja državnega zbora v počastitev spomina pobitih domobrancev po vojni. Enkrat se bo rudi to zgodilo, je napovedal predsednik. • JLKošnjek, slika G. Sinik OBČINA TRŽIČ Trg svobode 18 64290 TRŽIČ Občina Tržič in župan Pavel Rupar vabita na slovesnost ob četrti obletnici državnosti, ki bo jutri, v soboto, 24. junija 1995, ob 10. uri ob križišču novega odseka ceste v Križah (pri Jaku). Ob tej priložnosti bodo podelili plakete Občine Tržič in odprii ta del regionalne ceste R 322. Vljudno vabljeni! Tega dne bo med 9.45 in 12.00 uro zaprt odsek regionalne ceste pred tovarno Rog v Retnjah. Organiziran bo obvoz skozi naselje Pristava in Križe. CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH DR. ANTONA KRŽIŠNIKA, ŠKOFJA LOKA, Stara Loka 31, objavlja prosto delovno mesto FIZIOTERAPEVTA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, imeti še: - višjo strokovno izobrazbo zdravstvene smeri - fizioterapevt - strokovni izpit - 2 leti delovnih izkušenj - dopolnilna znanja iz gerontologije Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja štiri mesece. Razpisuje prosto delovno mesto UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, imeti še: - visoko strokovno izobrazbo - profesor angleškega jezika - strokovni izpit - 2 leti delovnih izkušenj Delovno razmerje sklenemo s 1. septembrom 1995 za določen čas s krajšim delovnim časom (polovični delovni čas), za nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom. Poskusno delo traja štiri mesece. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati prinesejo osebno v splošni sektor v 8 dneh po objavi oglasa oz. razpisa. O rezultatih objave oz. razpisa bomo kandidate obvestili v 8 dneh po izbiri. Vsak teden ena srečna družina več Nagrada v Predoslje 5 Kranj, 23. junija - Urbančič Ivanja iz Predoselj številka 5 je bila ta teden lahko zares dobre volje. Najprej je v torek sprejela obisk sosede, ki ji je povedala veselo novico, da je v Gorenjskem glasu našla njen naslov, in to je pomenilo, da je dobitnica lepe in predvsem zelo koristne nagrade - masažnega aparata VIBROSER. Prijazna soseda pa ni bila edina, ki jo je o srečnem žrebu obvestila, po besedah gospe Ivanke, je telefon tisti dan še kar pogosto zvonil. Gospa Ivanka nam je povedala, da doslej še nikoli ni nič nikjer zadela, in je bila zaradi nepričakovane sreče še toliko bolj presenečena in vesela. Prepričani smo, da se je imela lepo tudi v četrtek na srečanju upokojencev v Mariboru ter da je skratka preživela vesel in zanimiv teden. Takih jih v življenju želimo še veliko, seveda pa ji predvsem k nagradi iskreno čestitamo. • L. Čolnar, K. Stroj Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor je začel junijsko zasedanje Izvoznikom olajšali breme Državni zbor je sprejel zakon o subvencioniranju prispevkov za socialno varstvo v letu "J 1996 in spremenjen zakon o pogojih za refundiranje prispevkov, ki jih plačujejo delodajalci socialno zavarovanje. S tem je olajšal položaj izvoznikov. Ljubljana, 23. junija -Državnemu zboru gre na junijski seji za zdaj dobro od rok. Včeraj naj bi poslanci začeli prvo obravnavo zakona o varnosti cestnega prometa, glasovali pa naj bi tudi o dopolnilih k zakonu o zdravilih. Na začetku seje so na zahtevo Zmaga Jelinčiča ponovno glasovali, da bi že na tej seji sprejemali zakon o moratoriju na vračanje premoženja cerkvi, vendar so večinsko odločili, da gre ta zakon na prihodnjo sejo. Liberalni demokrati zanikajo trditve, da gre tem primeru za trgovanje z SKD in Cerkvijo in pravijo, da bo Cerkvi vrnjeno tisto, za kar je pravnaosnova. Posebna strokovna skupšina sedaj končuje proučevanje tega problema s pravnega vidika. Državni zbor je sprejel po hitrem postopku dva zakona, ki bosta olajšala položaj izvoznikov. Zakon o subvencioniranju prispevkov za socialno varstvo v letu 1995 in 1996 namenja za to deset milijard tolarjev. Gre za subvencioniranje prispevkov delodajalcev, ki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, brezposelnost in porodniški dopust znašajo skupno 22,6 odstotka. Subvencije bodo dobila podjetja, ki se Po napadih na tujce v Ljubljani Vprašanja notranjemu ministru Mladi liberalni demokrati opozarjajo, da so bili v Ljubljani tujci kar dvakrat v zadnjem mesecu žrtve nasilja. i :..ki:___ii •___• • »«, i- . . . •» Ljubljana, 23. junija - Mladi liberalni demokrati opozarjajo na rastoče nasilje nad tujci v Ljubljani in to v letu, ki ga je Svet Evrope razglasil za leto boja proti nestrpnosti, ksenofobiji, antisemitizmu in rasizmu. Svetovna, evropska in tudi slovenska stvarnost je postala neprijazna do drugačnosti, čeprav zakoni v skoraj vseh državah to prepovedujejo. V Sloveniji oziroma v Ljubljani so zadnji mesec dvakrat napadli tujce. "Obri-toglavci" so najprej pretepli temnopoltega košarkarja, ki je s svojo ekipo gostoval v Ljubljani, drugič pa glasbenike iz Ekvadorja, Bolivije in Madžarske, ki bi morali nastopiti v Lutkovnem gledališču. Pretepli so jih, inštrumente pa polomili in zmetali v Ljubljanico. Policija je napadalce popisala, se z njimi lepo pogovorila in jim povedala, da to ni lepo, potem pa jih je spustila domov. Napisali so predlog sodnikiuza prekrške. Kljub temu Mladi liberalni demokrati sprašujejo notranjega ministra Andreja Štera, ali ni slovenska policija v takih Proslavitev dneva državnosti Brez prepirov ne gre Osrednja prireditev bo v nedeljo, 25. junija, zvečer v Cankarjevem domu v Ljubljani, mesto Ljubljana pa pripravlja praznovanje v ponedeljek. Ljubljana, 23. junija - Dve oblasti, da ni pripravila pomembni obeležitvi četrte slovesnosti na ravni Trium- obletnice samostojnosti za- fa, proslavitve 50. obletnice nesljivo bosta. Osrednja zmage nad fašizmom, so državna proslava bo v nedel- Slovenska ljudska stranka, jo zvečer ob 20. uri v Can- Socialdemokratska stranka karjevem domu v Ljubljani, Slovenije in Slovenski veliko slovesnost pa pripravi- krščanski demokrati. Pose- ja v ponedeljek, 26. junija, bej jih je zbodla odločitev mesto Ljubljana oziroma zunanjega ministrstva, da njen župan dr. Dimitrij Ru- zaradi varčevanja ne bo pel. V Cankarjevem domu bo običajnih sprejemov na na- osrednji govornik predsednik ših diplomatskih in konzu- države Milan Kučan, v pone- larnih predstavništvih v deljek v Ljubljani pa vsi tujini, tudi v primerih, če bi najodgovornejši v času osa- dobili za sprejeme spon- mosvajanja: tedanji predsed- zorje. Krščanski demokrati nik skupščine dr. France so zapisali, da to škoduje Bučar, predsednik tedanje ugledu Slovenije v svetu ter vlade Lojze Peterle, predsed- preprečuje možnost promo- nik predsedstva republike cije Slovenije, Janez Janša Slovenije Milan Kučan in pa je dejal, da je to znak, da takratna ministra za no- je proslavljanje dneva tranje zadeve in obrambo državnosti celo prepoveda- Igor Bavčar in Janez Janša, no in je početje ministrstva Brez prepirov tudi tokrat in vlade škandal. • J. ne gre. Najglasnejši kritiki Košnjek primerih dolžna ravnati po uradni dolžnosti in sama začeti kazenski pregon zoper napadalce, in ali ni postopek predloga sodniku za prekrške v nasprotju s sedmimi členi slovenske ustave, ki govorijo med drugim o prepovedi omejevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, mučenja in nečloveškega ravnanja m zagotavljanju varstva dostojanstva in varnosti, svobode {;ibanja, pravice do zasebne astnine m zagotavljanju nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti. Ali se bo država zganila šele takrat, ko bomo žrtve nasilja mi, drugače misleči. • J. Košnjek bodo prijavila na javni razpis, so neto izvozniki in v valutah, ki so bile najbolj razvrednotene. Ta trenutek sta to lira in dolar. Mesečna subvencija lah' ko znaša do 40 odstotkov prispevka, letno pa pripada naiveč šest subvencij. Drugi zakon pa je zakon o spremen«-bah in dopolnitvah zakona o pogojih za refundiranje pr*" pevkov, ki jih plačujejo delodajalci za socialno zavarovanje. Zakon omogoča refundacijo prispevkov za socialno zavarovanje delodajalcem, ki zaposlujejo brezposelne osebe, upravičene do denarnih prejemkov iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Prispevki se po novetn lahko refundirajo za obdobje enega leta. Državni zbor je sprejel tudj spremenjeni zakon o začasnj prepovedi privatizacije pravnih oseb in premoženja v \*sil. Republike Slovenije. Prvotnj zakon je popolnoma zaustavi' promet z državnim premoženjem tudi tam, kjer bi bilo to potrebno in smiselno. Onemo; gočene so tudi kakršnekoli naložbe. Spremeba zakona omogoča izjeme, če je 10 potreba proračuna ali nujno*1 zaradi uresničevanja zakonski*1 obveznosti, tuje države pa b°' do lahko dobile lastninsko pravico na nepremičninah, ki J|J uporabljajo za dejavnost svojfj diplomatskih in konzularni'' predstavnikov. • J. Košnjek Pred sprejemanjem proračuna Dogovor koalicije Ljubljana, 23. junija - Predsedniki treh strank vladne koalicije dr. Janez Drnovšek, Janez Kocjančič in LoJ*e Peterle so se v sredo na tretjem "proračunskem" sestanku dogovorili, da bodo poslanci teh strank umaknili vsa dopolnila k predlogu letošnjega proračuna, ki jih je skupn0 skoraj 400. Ta poteza naj bi prispevala, da proračun ne bo presegel 410 milijard tolarjev. Predsedniki so se tudi dogovorili, da bo skupin3, sestavljena iz predstavnikov vseh treh strank, pripravila predlog sprememb volilne zakonodaje. V tem primeru gr? tudi za določitev oziroma povišanje odstotka glasov vseh volivcev, ki bi zagotovil stranki vstop v parlament. MeJa naj bi se sedanjih treh povišala na 5 odstotkov, s tem pa naj bi zmanjšali število v državnem zboru zastopanih strank. • J. K. Strankarskega soglasja ni bilo Žalna seja odpade Predvideno je bilo, da bi na njej državni zbor tudi uradno počastil spomin na po vojni pobite domobrance in izrekel obžalovanje za tako dejanje. Ljubljana, 23. junija - Seja naj bi bila danes, vendar je ne bo. Vse stranke in poslanske skupine so bile sicer za sejo, vendar si jo je očitno spet vsak razlagal po svoje. Kdaj bo že leta zahtevan in za mnoge težko pričakovan dogodek, je težko reči. Predsednik države je v torek izrekel razočaranje, ker te seje ne bo, in ker se stranke tudi glede tako pomembnega in pietetnega vprašanja niso mogle sporazumeti. Krščanski demokrati med drugim predlagajo, da bi z žalno sejo počakali do sprejema ustrezne zakonodaje o popravi krivic in do postavitve spomenika vsem žrtvam vojne. S tem bi se izognili ponovnim prepirom in očitanjem, kdo je bil na kateri in bolj pravi strani. • J.K. Sestanki in prireditve Nacionalna zveza Slovenske ljudske stranke PrjrC|jj jutri, 24. junija, ob 17. uri v prostorih mestne občine ^ra j občni zbor nacionalne zveze. Nacionalno zvezo jeseniški državnozborski poslanec Štefan MatuŠ, obcneg zbora pa se bo udeležil tudi predsednik Slovenske lJudsnCj stranke Marjan Podobnik. Po občnem zbiru so udeleže^, vabljeni na kresovanje in počastitev dneva državnosti, bo na Osovniku nad Medvodami. Združenje mobiliziranih Gorenjcev v redno n®n,!^r vojsko v času 1941 - 1945 vabi na redni občni Združenja in na 4. tradicionalno srečanje članov, ki bo Ju ^ 24. junija, ob 10. uri v Dragočajni. Mobiliziranci bod° 6 srečanju počastili 50. obletnico konca druge svetovne voj in dan državnosti. Občinski odbor Liberalne demokracije Bled va|1V(fv družabno srečanje, ki bo danes, 23. junija, od 17. ure "a.Lv gostišču Zaka na Bledu. To bo tudi srečanje predstavni*^ vseh gorenjskih odborov. Odbor Bled ima prostore Rečiški 1, pisarna pa je odprta vsak ponedeljek od 8. <~°^0. ure in od 17. do 19. ure ter v petek med 17. in 19 Telefon je 77 - 022. • J.K. Kraj čekov in kartic je vedno več Ukradli so vam čeke - kaj zdaj? X Kranju se je pojavila organizirana skupina, ki ne krade le na cesti, na parkiriščih in v trgovinah, ampak tudi po pisarnah. Narkomanija je v Kranju v porastu, v mestu je v modi - heroin. Če vam ukradejo čeke in kartice, boste škodo več ali manj morali poravnati sami. Kaj se zgodi, če vam ukradejo torbico, v kateri ste imeli vse dokumente? Oa se vam še ni zgodilo, da se nekako ne more zgoditi? Vendar se zgodi: okradli so vas in kaj zdaj? Navedli vam bomo primer: sredi dopoldneva, na službenem mestu, je izginilo 12 torbice vse: denarnica z osebno izkaznico, potni list, čeki in kartice. Imetnica je takoj preklicala vse - a kaj se Je zgodilo potlej, po preklicu? V našem primeru se je zgodilo to, kar se je zgodilo še nekaterim Kranjčanom: naleteli so na skupino Kranjčanov, ki organizirano kradejo po pisarnah - vlomijo v Pisarno, na delovno mesto in Pokradejo dokumente in jih naprej preprodajajo. v tej resnični zgodbi smo združili vse: banke, kriminaliste, ki se ukvarjajo tudi s to yrsto tatvin in kaznivih dejanj, vključili pa smo tudi Potencialno možnost, nam-[eč: v našem primeru, ko so kriminalisti izsledili dva, ki sta izmaknila torbico z dokumenti in čeki, je šlo za narkomana, ki se v Kranju zdravita zaradi odvisnosti od mamil. Želeli smo izvedeti, kakšna so ta kazniva dejanja, koliko je v njih vpletenih Prav narkomanov in kaj okradeni sploh lahko pričakuje od preiskave? Največkrat so oškodovanke ženske Na policijski postaji Kranj so nam dejali: "Do današnjega dne smo obravnavali devet primerov tatvine dokumentov, banč-n,h kartic in čekov, za ka-tere nam storilci še niso *«ani. V devetih primerih Pa smo odkrili storilce oziroma osumljene kaznivega deJanja tatvine. .Vsote na odvzetih čekih, ki llh kasneje vnovčijo, so ra-zl!čne. Lahko, da gre za IZJ.ernno premetene tatvine *U take storilce kaznivih eJanj, ki vnovčijo *s°te. Zelo redko Pnmere, ko lastniki čeke izgubijo in jih nekdo najde |n vnovči, največkrat gre za V Kranju je v modi - heroin. Narkomanija je dejstvo, ki ga bomo Slovenci dodobra šele spoznali...- Foto: J.Pelko manjše gre za Xp?nivi in kriminalni odvzem eK°v: bodisi s tatvino ali vlomi v avto. Tako se je v preteklosti dogajajo, da so vlamljali v pisarne, tako v Merkur ali Domplan in kradli čeke in kartice, običajno pa kar denarnice z raznimi dokumenti. Storilci, ki smo jim na sledi zdaj, so zelo premeteni, in če jim ne uspe na enem mestu, takoj poskusijo drugje - zato opozarjamo vse, še posebej pa ženske, ki so najbolj pogosto med oškodovanimi, da pazijo na svoje torbice, in da nikoli nimajo vseh dokumentov skupaj v denarnici: vedno je treba imeti čeke posebej od kartice, da o drugih osebnih dokumentih niti ne govorimo. Storilci ne kradejo zato, da bi bili lačni in v hudi eksistenčni stiski, a tudi ne iz objestnosti. Enostavno potrebujejo denar za svoje vsakdanje potrebe in ne ustavijo se pred nobeno oviro. Ta kazniva dejanja so v porastu, vsote, ki so jih oškodovanci do zdaj prijavili, pa se seveda gibljejo od najmanjših zneskov do 15 vnovčcnih čekov za 15 tisoč tolarjev, kolikor je dovoljen dvig na čeku. Imamo primer, ko je nekdo za ukradene čeke plačal nakup gum v Savi ali primer, ko je nekdo ukradel kartico na geslo in pri tem imel še to neznansko srečo, da je imetnica ob kartici na listku imela kar zapisano številko. Ni mu seveda bilo težko dvigovati denar na bankomatu, saj je bila okradena imetnica tako neprevidna, da mu je hudo olajšala delo: ob kartici je imela listek z zapisano številko za bankomat. V 90 odstotkih so oškodo-vanke ženske - najlažje je pač ukrasti žensko torbico. Sama tatvina čekov, ki jih nekdo ukrade in ne izpolni, pa še ni kaznivo dejanje: kaznivo dejanje je šele tedaj, ko se ček izpolni z namero, da si protipravno pridobi premoženje. Iluzorno je pač pričakovati, da kraj Čekov ne bo: vse več jih bo in vse več bo tistih, ki jih bodo na tak ali drugačen način hoteli vnovčiti. Zato ne bi bila odveč preventiva v trgovinah ali gostilnah, ko bi morali kupci s čeki vsaj pred trgovci podpi-ček, če ne se izkazati tako imenovani metadonski program, ko sleherni dan odvisnikom od droge delijo umetno oziroma sintetično nadomestilo za mamilo me-tadon - kar je novost, ki pa jo nekateri sprejemajo s skepso. Na Centru za socialno delo pravijo, da je narkomanija dejstvo. Prej ko se bo družba sprijaznila s tem dejstvom, bolje bo, kajti narkomanije se enostavno ne da izkoreniniti. Še slabše je, če si pred dejstvom zatiskamo oči. Podatki pa so resnično neprijazni: samo v Kranju je več kot 100 narkomanov, v mestu pa je v modi - heroin. Samo en "špon", kot pravijo narkomani, pa stane 1.500 tolarjev, narkoman pa si mora dnevno vbrizgati vsaj dve dozi. Se pravi: potrebuje najmanj 3.000 tolarjev dnevno. Socialni delavci tako kot povsod po svetu uvajajo metadonski program, ko med drugim narkomanom delijo zdravilo metadon. Zakaj? Zato, ker ima delitev me-tadona poleg zdravstvenih učinkov tudi socialni pomen. Preko metadona narkomani pridejo v stik z družbo. Narkomani so sicer prisiljeni krasti, zdaj pa tisti, ki prihajajo po metadon, ne kradejo in je tatvin veliko manj, kot bi jih bilo v primeru, če jim socialni delavci metadona ne bi dajali. sati ček, če ne se pmov« oblekla i° nahranila, toda prav podpisuje. Svojim otrokom *drjiv|i • os' ^° Je morala na prišla je policija in ji otroka spet lahko zagotovi prijetno družinsko ^e«H> ie h^f V bolnišnico. Dogovor- odvzela, z obložbo, da ju je ugr- življenje, trdi Zora, saj je nedavno po Vrnjt 'j? '»časno rejništvo, toda abila. Odtlej otrok ni videla, čeprav tega uredila stanovanje, pa tudi je lpVHK°m°^ °*ro'1 n" dobila. Tu jih je iskala pri vseh znanih rejniških denar ni več problem. Stike začela zapletati. družinah. Zelo jih pogreša, trdi, da Zgodbi užaloščene matere, kiji ni • ima] u jo pogrešajo tudi otroci, zato bo dano živeti z njenimi otroki, bi storila vse, da bi spet živeli kot človek rad verjel, toda obstaja še družina. Z očetom svojih otrok sicer druga plat. Na Centru za socialno ne živi skupaj, imata pa pogoste delo v Kranju imajo v zvezi z stike. družino Zore Djakovič zajeten Tudi najstarejšega 12-letnega sina dosje. Pomagali so ji z otroškimi bi rada dobila domov, išče pa tudi dodatki, s kurjavo, plačevali račune otroka, ki ga je ob rojstvu oddala v za elektriko, izdajali naročilnice za ni>hov" * otrokl v reJi Je ,rnel le UliSsk ' mati Pa ne Po Prvo" dojtov praznikin' ko naj bi se po s0cia|'Oru s kranjskim centrom za jih K?j*|p sPct srečali z očetom, jih ;„ ..." srecaii z oceioni, °<1dp1 • , 201-3 skrivaj pričakala in bila ■ domov- Dejala je, da sta s,n in hčerka (najmlajšega hrano, ko je bila v najhujši stiski. Toda takih primerov je še nekaj in zgolj zaradi socialne stiske ji otrok ne bi odvzeli in jih oddali v rejo. Kot vedo povedati direktorica centra Eva Grašič in socialni delavki Francka Ban in Zdenka Kodek, Zora še zdaj nima urejenega svojega statusa: nima državljanstva, niti statusa tujca, nima zaposlitve, niti odločbe za stanovanje, saj se je vanj nasilno vselila. K ukrepu odvzema otrok in dodelitvi v rejo so se v njenem primeru zatekli že drugič. Prvič so ji odvzeli sedaj 7-letnega sina, ko je bil še dojenček, ker je tedaj očetu, ki ga je prenašal na ramenih, padel na tla. Otrok ima zaradi tega posledice, oba s sestrico sta kot razvojno prizadeta razvrščena v razvojni vrtec, njuno prizadetost pa je v veliki meri pripisati tudi vzgojni zanemarjenosti. O tem ne pričajo le uradni dokumenti o razvrstitvi otrok, temveč tudi pisma, ki so jih na naslov centra za socialno delo pisali Zorini sosedje, ki jim ni bilo vseeno, kako se v tej družini ravna z otroki. Drugič pa je direktorica centra izrekla uVrep odvzema ob ugrabitvi. Eva GraŠič pravi, da center vselej ravna v korist otrok in v primeru treh Zorinih otrok, sicer slovenskih državljanov, je šlo za očitno zanemarjanje. Večja otroka sta bila le dva meseca v rokah skrbnih rejnikov, pa sta se jih po ugrabitvi na policiji oklenila kot svojih. Na centru dvomijo o neizmerni Zorini ljubezni do otrok, bolj bi verjeli temu, da ji otroci zaradi preživnine in otroških dodakov pomenijo vir preživljanja in bi jih zaradi tega rada nazaj. Rešitev za otroke vidijo v reji, z Zoro in očetom pa se bodo dogovorili o stikih, ko bosta zanje zadosti zrela. Tudi Zori so pripravljeni pomagati, vendar mora tudi sama zase kaj storiti in zase urediti vsaj status tujca in bivalno vizo. Dotlej pa center trdno stoji za odločitvijo o odvzemu otrok, čeprav se je na ukrep Zora pritožila na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. • D. Z. Žlebir Srečanje gorenjskih gasilk Tržič, 23. junija - Gasilska zveza Tržič prireja 9. srečanje članic in tekmovanje ženskih ekip Gasilskih zvez gorenjskih občin, ki bo jutn, 24. junija 1995 ob 16. uri na Brezjah pri Tržiču. Po odprtju srečanja bodo tekmovanja na športnem igrišču na Ježah trajala dobro uro, ob 1730 pa bodo pri gasilskem domu na Brezjah pri Tržiču razglasih rezultate in podelili pokale. Ob 18. uri bo domače društvo priredilo vrtno veselico, zaslužek pa bo namenilo za nakup gasilskega orodja in opreme. • S. Saje Svečana akademija Naklo, 23. junija - Vodstvo občine Naklo prireja ob 4. obletnici slovenske državnosti svečano akademijo, ki bo jutri, 24. junija 1995, ob 20. uri v naklanskem domu kulture. Slavnostni spored bodo oblikovali recitatorji Kulturno umetniškega društva Dobrava iz Nakle- fa In moški pevski zbor :UD Triglav iz Dupelj. S.Saje Budnica za dan državnosti Cerklje, 23. Junija - Prihodnjo nedeljo bodo tudi v občini Cerklje primerno obeležili dan slovenske državnosti. V soboto, 24. junija, zvečer bo na Brniku tradicionalno kresovanje, v nedeljo zarana pa bo Cerkljane in okoličane po jutranjem zvonjenju cerkvenih zvonov j>rebudila pihalna godba. Popoldne ob 15. uri bo osrednja slovesnost ob dnevu državnosti, pod Jenkovo lipo v Dvorjah pa bodo razvili tudi gasilski prapor. V nedeljo pojde na svojo pot iz Kamnika proti gornji Gorenjski skozi Cerklje tudi rally starih avtomobilov. • D.Z. V Cerkljah se pripravljajo na praznik cvetja Cerklje, 23. junija - Danes teden bodo v Cerkljah spet praznovali žc tradicionalni praznik cvetja, ki ga prirejajo že sede-mindvajsetiČ. Prej se je prireditev imenovala Razstava cvetja, lovstva, ribištva in čebelarstva, zdaj pa so njen dolgi naziv spremenili v Praznik cvetja in obrti, čeprav vsebina ostaja enaka kot prejšnja leta. Ob cerkljanskem turističnem društvu v prireditvi Še vedno sodelujejo tudi lovci, čebelarji, ribiči, upokojenci, pa tudi nosilci starih rokodelskih obrti pod Krvavcem. Prireditveni odbor, ki ga letos vodi Andrej Ropret, se vsem omenjenim sodelavcem zahvaljuje za dolgoletno vztrajanje pri osrednji cerkljanski turistični prireditvi. Jedro vsakoletnih cvetličnih razstav pa so nedvomno gospodinje, go-jiteljice cvetja, s katerimi se je pred domala tremi desetletji vsa zgodba pravzaprav začela. Otvoritev Praznika cvetja in obrti bo torej v petek, 30. junija, ob 18. un pred Šolo v Cerkljah, pokrovitelj prireditve pa bo občina Cerklje. Več o tej znani turistični prireditvi v prihodnjem Gorenjskem glasu. • D.Ž. Z GORENJSKIH OBČIN Naše igre brez meja Rikli, labodi in kremne rezine Bled, 22. junija - Na blejski osnovni šoli so za učence petih in šestih razredov že drugo leto pripravili drugačen zaključek šolskega leta, ki je obenem zanimiva turistična popestritev. V kampu v Zaki so se v torek popoldne učenci zabavali na čisto pravih igrah brez meja, medse so povabili Roberta in Meto, obiskali so jih leski padalci, Špela Pretnar, Jani Klemenčič in Pop design. Bilo je mokro in glasno, predvsem pa veselo, saj so tu POČITNICE! Petošolci in šestošolci so tekmovali v treh zabavnih igrah, morali pa so pokazati tudi kar nekaj spretnosti. Tako so morali plavati do splava po obleke za gospoda Riklija, veslati po kremne rezine in postreči lačne goste, z vodnimi 'baloni ciljati pločevinke, sestavljati sliko Bieda... Čeprav ima voda v jezeru šele 19 stopinj, ni nikogar zeblo. Rdeča nit iger je bila glasbena in vse ekipe so morale pokazati tudi poznavanje slovenske zabavne glasbe. Vmes so doživeli tudi presenečenje z neba - padalca Irena Avbelj in Roman Pogačar sta s padalom pripeljala miss in mistra šole. Mister je s tri tisoč metrov skočil kar z roko v mavcu in zatrdil, da ga ni bilo prav nič strah. Na berglah je prišla tudi smučarka Špela Pretnar, ki je zaradi poškodbe Navijačice in plesalke so bučno spodbujale svoje ekipe in zmagovalci so bili pravzaprav vsi. Prehodni pokal pa sta na koncu osvojila 5.d in 6.a razred. In čeprav so bili vsi tekmovalci kar utrujeni in mokri, trenutno doma na Bledu. In čeprav vemo, kako je neustrašna na snegu, je dejala, da s padalom nikakor ne bi upala skočiti. ni nihče zamudil žura s skupino Pop design in skupaj so lahko zavpili: Hura, počitnice! U.P., foto: G.Šinik Zasedal je cerkljanski občinski svet Cerkljani terjajo vrnitev policije Cerklje, 19. junija - Na mestih do prepovedi prometa tokratni seji občinskega sve- na cesti proti Šenturški gon- ta so si bili vsi člani soglasni, da je v Cerkljah zadnji čas, da nekaj storijo za večjo prometno varnost. Tudi svetnike je pretreslo, ko je dan predtem na cesti skozi Cerklje ugasnilo življenje 14-letnega fanta, zato so nemudoma terjali večjo prisotnost policije na kritičnih mestih, več opozorilnih tabel in predvsem izboljšanje preventive doma in v šoli. Odkar je bila v imenu racionalizacije ukinjena policijska postaja v Cerkljah, je na področju prometne varnosti zazijala vrzel, je menil svetnik Jože Bohinc, ki je predlagal, naj občinski svet tokrat nenapovedano obravnava dodatno točko dnevnega reda, prometno var- «.^t *.a upicuujaujv »p • -6 nost v Cerkljah. Nanizal je več zemljišč je svet sprejel o j primerov, ki naravnost kličejo sklepov, enega o 0(*st0 n3 po večjem nadzoru policije, od znižanja teh stroškov glede prvomajske "parade", kjer se gostoto poselitve in druge g > «»««~»" —i--*--* ■■ občane, k' ' kadar tam vozijo šolski avtobusi. Razmišljali so celo P možnosti, da bi v Cerkljah nastavili komunalnega redarja, da bi izvajal sprejete odloke, saj se sedanje inšpekcijske službe za probleme zunaj centrov ne zmenijo. Sicer pa so se cerkljanski svetniki tokrat ukvarjali z osnutkom občinskega poslovnika, z novo odmero sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč, z odlokom o urejanju grobišč iz medvojnega in povojnega obdobja, že dolgo sporno najemnino za zadružni dom in še kopico drobnih vprašanj. Glede odmere sorazmernega dela stroškov za opremljanje stavbnih K sodniku za prekrške zaradi javne prireditve Mrki nad Tržičem in v uradih ukinitev policijske postaje pred nik«*eta ^Ibrn Zevnik,'2 Najavljeni ročk koncert so odpovedali, vendar tudi javna vaja SJ^*' mdi nf raču? pietete do umri.h med glasbenikov za policiste ni bila sprejemljiva. prenapeta mladež vozi z avto mobili, znesenimi z vseh vetrov in običajno neregistriranimi, do divjanja s prirejenimi motornimi kolesi in brez čelad, do brezglavega rolkanja, da o naglici voznikov skozi naselje niti ne govorimo. Predlagatel-jeva zamisel, da bi v Cerklje povabili prometne strokovnjake, ki bi ocenili varnost cest in pokazali na črne točke, je pri svetnikih naletela na ugoden odmev. Zahtevali so celo več: v Cerklje naj se spet vrne policijska postaja, saj sedanja prisotnost policista trikrat tedensko ne zadošča, zlasti ker je premalo nadzora na terenu. Vsi po vrsti so obsodili ukinitev policijske postaje pred naj se za . (dokazano) sovlagali v komu nalno infrastrukturo svoj kraja, sorazmerni delež zmanjša, in sicer tudi do Še 40 odstotkov. Sprejetje odloka 0 zavarovanju in začasnem ure-janju grobišč pa je Župa" Franc Čebulj predlagal P° hitrem postopku. Gre za gr0' bišča na območju Spodnjeg3 Brnika, kjer naj bi na željo komisije za raziskovanje P* vojnih pobojev stal spomenik Z omenjenim odlokom naj &! zemljišče, ki je zdaj v lag Sklada kmetijskih zem!J'sC Slovenije, zavarovali in poskf; beli, da tam ne bi stalo kaj drugega, kot je dejal predsednik sveta Miha Zevnik, 12 Tržič, 22. junija - "Za sobotno prireditev Mrk nad Tržičem ni bilo izdano soglasje, zato bo za organizatorja podan predlog sodniku za prekrške," je pojasnil ukrepanje svojih delavcev Marjan An-zeljc iz policijske postaje Tržič. Najemnica drsališča za Virjem Judita Belhar trdi, da je vlogo oddala pravočasno, zato se je na sklep upravne enote Tržič pritožila. Ali je njihova obrazložitev sklepa dovoli utemeljena? Plakati po Tržiču so vabili ljubitelje sodobne glasbe na 2. mladinski ročk festival, ki naj bi se dogodil 17. junija 1995 na drsališču za Virjem. Dogodek, ki naj bi trajal od 16. ure pa do konca (najbrž dneva ah sporeda), so poimenovali "Mrk nad Tržičem". V resnici je pravi Mrk mrknil že pred začetkom, saj za prireditev niso izdali dovoljenja v upravni enoti Tržič. "Glede na to smo koncert uradno odpovedali in to sporočili nastopajočim. Gost Aleksander Mežek in eden od ansamblov je zato ostal doma, v Tržič pa je prišlo več skupin, ki so se strinjale z javno vajo na prostem. Nihče iz okolice nam osebno ni izrazil nasprotovanja, policisti pa so prišli večkrat pogledat, kaj se dogaja," je povedal Peter Miklič kot pobudnik za take koncerte. Nerazumljiv sklep "Sama sem prijavila upravni enoti Tržič naenkrat tri prireditve za mesec junij; dan igrač, ročk koncert in tekmo jeseniških hokejistov s tržiškimi navijači. Prva je bila že mimo, pred drugo pa so me klicali zaradi dopolnitve podatkov. To sem storila, vendar sem dan pred prireditvijo dobila sklep, da se moja vloga zavrže. Obra- zložitev se mi je zdela neutemeljena, saj navajajo potrebo po priglasitvi najpozneje 5 dni pred prireditvijo, sama pa sem dala vlogo 8 dni pred koncertom. Zato sem se še isti dan pritožila, vendar to ni preprečilo težav. Policisti so prišli nazadnje okrog 22. ure, poslikali dogajanje in popisali moje podatke zaradi prijave sodniku za prekrške. Grdo se mi zdi, da v Tržiču ovirajo prireditve na prostoru, kjer se prej poleti ni nič dogajalo. Drsališče sem najela novembra lani, odkar sem vložila kar nekaj denarja v obnovo objektov, poskrbela Ea sem tudi za postavitev oša in otroških igral. Tam je ob koncu tedna vedno živo, saj je prostor namenjen tako za športne kot kulturne dejavnosti. Če nečesa ne dovo-lijo, pa pričakujem utemeljeno obrazložitev," je izjavila najemnica tržiškega drsališča in lastnica PAK bara Judita Belhar. Odgovor o utemeljenosti zavrnitve prireditve smo poiskali v upravni enoti Tržič. Referentka je pojasnila, da je vlogo prejela šele 12. junija, pa da je bilo za izvedbo tako imenovanega predpostopka in pridobitev soglasij krajevne skupnosti in občine premalo časa. Uspela je opraviti le pogovor s Komandirjem policijske postaje, ki je izrazil nasprotovanje takim prireditvam. S predstojnikom za notranje zadeve je bilo namreč že prej dogovorjeno, da v mestu ne bodo dovolili večjih prireditev, razen Šuštarske nedelje. Glede pritožbe pa je načelnica Alenka Maršu Bedina napovedala, da lahko zaradi nezadostno utemeljene obrazložitve njihov sklep razveljavijo in ustavijo nadaljnji postopek z omenjeno stranko. Epilog Mrka nad Tržičem torej še ni dokončno znan. Že sedaj pa je očitno, da se mrki dogajajo tudi uradnikom. Vloga Judite Belhar je namreč potovala od vložišča do referentke kar tri dni. Oddana je bila namreč na petek! Stojan Saje racionalizacija tuai na račun f"""""'JClu ctraH' človeških življenj. Zahtevali J« »J JU so naglo ukrepanje. sicer lud* f.° Do na 0W utegne spet zvoniti navček za postavljen spomenik na kako mlado življenje. Premalo ležJu ne bo ,men' le Z3" ^ je tudi opozorilnih tabel skozi sPommu Cerklje, naglici avtomobilistov pa bi lahko stopiti na prste tudi z ovirami, tako imenovanimi "ležečimi policaji". Ob tem so svetniki opozorili še na kopico drugih zagat, povezanih s prometom: od izvajanja odloka o parkiranju na za to določenih umrli na tem mestu kot W vojne. S to obrazložitvijo* zagovorniki spomenika sKU!.a" pregnati dvome, češ da utegn( tako obujanje mrtvih spe odpreti stare rane in ogr°z' spravo, ki so jo na te? območju že dosegli.D.Z.Z'eD ŽIVILA KRANJ trgovina in gostinstvo, d.d. NAKLO, Cesta na Okroglo 3 objavlja JAVNO DRAŽBO SL£T2??*P J^ovskih poslovnih prostorov v pritličju poslovno-stanovanjske stavbe v izme? GORICI št. 34s koristno površino 103,53 m2, ki obsegajo prodajni prostor z vetrolovom v 62,39 m2, pisarno v izmeri 3,11 m2, sanitarije v izmeri 3,11 m2 in skladišče v izmeri 34,92 Stavba stoji na parceli št. 144, vi. št. 410, k.o. Kamna Gorica. Prodajalec je vknjižen kot ime pravice uporabe do 1/2. Omenjeni prostori so v najemu do 31. 8. 1995. Javna dražba bo v PETEK, 14. julija 1995, ob 12. uri v sejni sobi prodajalca v Naklem, Ce na Okroglo 3. Izklicna cena je 119.500 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na sklenitve prodajne pogodbe. V to ceno je vključen tudi prenos telefonskega priključka. . Varščino v višini 10 % izklicne cene vplačajo dražitelji do dneva dražbe na žiro račun Z' jj KRANJ, d.d., Naklo, Cesta na Okroglo 3, št. 51500-601-15762 pri Agenciji RS za plačilni Pr0,lav nadziranje in informiranje, Podružnica Kranj. Varščina bo najuspešnejšemu ponudniku vračuna j kupnino, ostalim ponudnikom pa bo vrnjena brez obresti najkasneje v 8 dneh po končani J draŽbi' Hra^' Najuspešnejši ponudnik bo moral skleniti prodajno pogodbo v 5 dneh po končani javni o\ ^0 sicer bo prodajalec vplačano varščino zadržal. Celotna kupnina mora biti plačana v 15 dne sklenitvi pogodbe. v Dražitelji, ki so fizične osebe, morajo predložiti potrdilo o državljanstvu Republike Slovenji izvirniku ali v overjeni fotokopiji. Dražitelji, ki sodelujejo na javni dražbi za pravne osebe, rn ^ predložiti pooblastilo pravne osebe in izpisek iz sodnega registra, iz katerega je razvidno, đ pravna oseba sedež v Republiki Sloveniji n Davek na promet nepremičnin ter vse druge dajatve, vezane na prenos nepremičnine, overovitve podpisa zakonitega zastopnika prodajalca, nosi kupec. ^ Nepremičnina je naprodaj po načelu "videno - kupljeno" in bo prodana kupcu, ki ponudi najvišjo Ogled poslovnih prostorov je možen na podlagi telefonskega dogovora (064/47-122) 9a Mešič. Pe*ek, 23. junija 1995 PO GORENJSKEM Z GORENJSKIH OBČIN 5. STRAN • GORENJSKI GLAS V nedeljo bodo praznovali gasilci v Javorjah i t v Z novim vozilom do sleherne mse javorje, 22. junija - Člani Gasilskega društva Javorje Pripravljajo za nedeljo gasilsko prireditev, na kateri bodo slavnostno predali v uporabo aovo gasilsko vozilo. Krajani 'avorij so v nabiralni akciji Prispevali tretjino sredstev, lato pričakujejo, da bodo po tej materialni podpori s svojo udeležbo v nedeljo pokazali Mi moralno podporo. Po slovesnosti bo veselica. O tem sj»o se pogovarjali s tajnikom £D Zvonetom Možino. SLI- Ta konec tedna pripravljate gasilci v Javorjah večjo prir- **ev s slavnostnim prevzemom novega vozila. Kako ste ■fJJ priti do te pridobitve? JavoHihVSemibi rfel> d,a Vt gasilske zaveze'občine" Škofja nost »J? k i J !S delovala, in smo bih po pro-ei ™ °1]C f?? f v gramu predvideni za zamen- f^omestili več kot 20 let star "° akciJ° zel° zadovolJm Sjy*iev kombi z močnejšim °lkswagnovim, ki ima pogon ^ vsa štiri kolesa, kar veliko r01! ustreza našim razmeram. jlani. kupljeno vozilo smo rrdaj tudi uredili, montirali j'sokotlačno črpalko in osta-0 opremo, tako da je sedaj Vd.za uporabo." , Koliko je stalo vozilo in *a*o ste zbrali sredstva? pa smo dobili iz Občinske šoferjem, bo gospod župnik blagoslovil našo pridobitev, poleg same slovesnosti pa pripravljamo, kot je za gasilce v navadi, nato tudi zabavno prireditev ob šoli v Javorjah." Omenili ste, da je precejšnji delež za vozilo prispevala Občinska gasilska zveza, kijpa z nastankom novih občin prevzema drugačno, zlasti v pogledu sredstev manjšo vlogo. Kako gledate na te spremembe in kakšni so še vaši načrti? "Odkrito priznam, da se s tem, ob obilici drugega dela nismo ukvarjali, veseli pa smo, da nam je načrt uspelo uresničiti. Kot slišim, imajo sedaj druga gasilska društva, npr. v Lučinah, več težav pri zbiranju sredstev. Tudi glede strokovne pomoči, ki smo jo dobili od nekdanje OGZ, si verjetno v novi občini ne moremo obetati. Novo vozilo, ki smo ga uspeli dobiti, pomeni, da smo mobilni, da lahko interveniramo na katerikoli domačiji na našem območju, v prihodnje pa si bomo prizadevali še za dopolnjevanje opreme gasilski trojk Eo posameznih vaseh, ki lah-o najhitreje ukrepajo." • Š. Žargi Ob dnevu državnosti slovesnost v Bašlju Bašelj, 23. junija - Ob dnevu državnosti bo v Bašlju jutri, 24. junija, ob 19.30 osrednja proslava občine Preddvor ob dnevu državnosti. Nastopili bodo kranjski godbeniki, folklorna skupina Cirles Preddvor, Smrtnikovi pevci z Jezerskega, humorist Kondi Pižorn, plesni par plesnega kluba Urška, program pa bo povezovala Ivka Sodnik. Nadaljevali bodo z zabavnim večerom ob zvokih ansambla Trio Storžič. • Đ.Ž. «sočtV 20. junija - Otroci iz razvojnega vrtca Mojca v Vaj Ju * vzgoji-teljicami že tretje leto odhajajo počitniko-vCn(ja pokljuko. Starši se od prizadetih otrok težko ločijo, dr, ar so petdnevne počitnice z vrstniki za oboje "a izkušnja. Letos na Pokljuki letuje 31 otrok. in H sPremljcvalkami (znanimi vzgojiteljicami iz vrtca) ;e Jverna kuharicama so nastanjeni v dveh kočah. Eno jim Kot že dve leti doslej odstopila IskraTel, drugo pa letos !.V,C Gozdno gospodarstvo Bled, kjer tokrat prebiva ;t malih šolarjev. Otrokom dobro dene sprememba \J*M> z zanimivim programom pa so njihove spremlje-k!*e Poskrbele, da preveč ne pogrešajo doma. Vodijo jih Pra te> sPrehodc, na igrišče in sladoled k hotelu Sport, Živ , 0Vali so prvi poletni dan, spoznavali rastlinski in aiski svet, izdelovali herbarij, uprizorili igrico... a sliki: skupina najmlajših pred kočo, manjkajo mah ^'arji. - • D. Z Naravoslovni tabori obogatijo pouk Kranj, 22. junija - Tik pred koncem šolskega leta na mnogih osnovnih šolah potekajo različne prireditve, s katerimi učenci in učitelji želijo predstaviti vse, kar so počeli skozi šolsko leto. Marsikje je pouk potekal drugače kot v navadni šoli in učenci so nabirali znanje in izkušnje tudi na terenu, v naravi. Na osnovni šoli Simona Jenka na Primskovem so otroci pripravili otroški parlament, na katerem so predstavili projekt Wambach, ki ga letos končuje prva generacija četrtošolcev. Gre za posebno organizacijo vzgoj-noizobraževalnega dela, ki pri nas poteka na devetih osnovnih šolah. V Wamba-chovih šolah ne poznajo zvonca in ocen, učenci veliko berejo, poslušajo zgodbice in igrajo igrice. Veliko delajo v skupinah, pišejo plakate, v razredu pa imajo tudi računalnik. Pouk poteka zelo sproščeno in učenci se med seboj lahko tiho pogovarjajo. Imajo tudi ritmiko, s katero se sproščajo ob glasbi. Na otroškem parlamentu so bili vsi poslanci -učenci enotni, da se imajo v šoli prijetno in lepo. Predla- Naravoslovni tabor pa so letos pripravili še na eni šoli - na osnovni šoli Jakoba Aljaža na Planini. Učenci sedmega razreda so bili tri dni na Jezerskem, kjer so proučevali vode, spoznavali kamnine, se seznanjali z življenjem domačinov. Obiskala sta jih tudi astronoma in s teleskopom so opazovali nebo. O vseh projektih so izdelali poročila in plakate, ki so jih tudi predstavili staršem in sošolcem. Na šoli menijo, da so s tem taborom uenci pridobili veliko izkušenj, saj so spoznali bivanje in delo v naravi. Učenci so bili nad taborom navdušeni, narobe pa je bilo edinole to, da ga je bilo prehitro konec. šolčki in drugošolčki so bih tudi na naravoslovnem taboru na Pokljuki, kjer so Bali pa so, da bi bili ocenjeni planinarili opazovali in raže v tretjem razredu. Prvo- ziskovah. Spoznali so kmeti- jo in pomagali pri kmečkih opravilih. Cetrtošolci pa so bili na smučanju v Kranjski Gori. U. P., foto: G. Sinik, LJeras Sejem rabljenih učbenikov Kranj, 23. junija - Tisti učenci in dijaki, ki še ne dobijo učbenikov iz tako imenovanega šolskega tolarja, bodo verjetno veseli tradicionalnega sejma rabljenih šolskih knjig in potrebščin. Prirejata ga Zveza društev prijateljev mladine in Center za socialno delo Kranj v ponedeljek, 26. junija, od 14. do 18. ure, in v torek, 27. junija, od 9. do 17. ure v avh občine Kranj, v lepem vremenu pa na ploščadi pred avlo. Na sejmu bodo sodelovali tudi svetovalci, ki bodo šolarjem in staršem na voljo za različne informacije o učbenikih. • D.Ž. Pri Petrolu začasni semafor Potem ko je bilo v Poljanski dolini slišati že dokaj ostre zahteve po ureditvi križišča v Škofji Loki pri bencinskem servisu Petrola (tam se namreč odcepi cesta za v Poljansko dolino) in celo grožnje z zaprtjem ceste, skoraj ne mine seja občinskega sveta Škofja Loka, kjer ne bi bilo opozorila na ta problem. Nekaj upanja vzbuja odgovor škofjeloškega župana na zadnji seji, da bodo dolgotrajna Čakanja tistih, ki prihajajo iz Poljanske doline, samega mesta in iz Partizanske ceste na Kidričevo cesto omiljene z začasno semaforizacijo. Po-ročal je namreč, da so pri Družbi za državne ceste dali pobudo, da se križišče s semaforji vsaj začasno uredi, in kot so obveščeni, se projekt že izdeluje. • S. Ž. Blagoslovitev znamenja Tržič, 23. junija - Na polovici poti od tržiškega drsališča proti cerkvi Sv. Jožefa so namesto starega, dotrajanega znamenja postavili novo znamenje s kipom Sv. Jožefa delavca. Kip je naredil akademski kipar iz Tržiča Vinko Ribnikar. Novo znamenje bodo blagoslovili jutri, 24. junija 1995, ob 17. uri m 30 minut. Dogodek, s katerim bodo počastili dan državnosti, bo obogatil krajši kulturni spored. • S. Saje Salon pohištva Prizma Murova 9a, Jesenice, tel.: 064-861-500 VAM PONUJA VELIKO IZBIRO • super poceni sedežne garniture • kuhinjske kote, mize, stole • spalnice, otroške sobe • pisarniško opremo • počivalniki POSEBNE UGODNOST AKCIJA V JUNIJU super ugodne cene sedežnih garnitur, regalov, kuhinj in kuhinjskih stolov in komplet oprema za pisarno v vrednosti 85000 DELOVNI ČAS: 9.-19. ure, sobota 8.-13. ure UGODNI PLAČILNI POGOJI OBROČNO ODPLAČILO DO 20 MESECEV Tovarna obutve PEKO Tržič objavlja prosti delovni mesti 1. POMOČNIK GENERALNEGA DIREKTORJA ZA TRŽNIŠTVO Pogoji za sprejem: - dipl. ekonomist - aktivno znanje dveh tujih jezikov - 5 let uspešnega dela na podobnih delih 2. PROJEKTANT OPREME IN GRADBENIH NAČRTOV Pogoji za sprejem: - dipl. gradbeni inženir - znanje dveh tujih jezikov - 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih Izbrani kandidat pod številko 1 bo sprejet na delo za nedoločen čas za mandatno dobo štirih let. Izbrani kandidat pod 2 bo sprejet za nedoločen čas s poskusnim delom 6 mesecev. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: PEKO TRŽIČ, Ste Marie aux Mineš 5, 64290 Tržič. REPORTAŽA Gorenjski otroci letujejo v Pineti Samo en sladoled na dan Medtem ko so nekdanje Kot ste lahko prebirali v torkovi številki Gorenjskega glasa, se je po slovenski osamosvojitvi ter začetku vojne na Hrvaškem in v Bosni v "nekdanjih" postojankah slovenskega, v precejšnji meri tudi gorenjskega, sindikalnega turizma v Pineti pri Novigradu marsikaj spremenilo. V, recimo temu, "vmesnem obdobju" so v počitniških hišicah, bunga-lovih, stavbah... bivali begunci, na obstoječih objektih je nastala večja škoda, pojavili so se problemi z lastništvom... Vendar se v bivšem kranjskem Zavodu za letovanje, danes podjetju Pinesta p.o. niso predali kar tako, pred tekmo. Po skoraj dveletnih "borbah" s Hrvati se je njihov trud obrestoval. Mali zemeljski raj za gorenjske otroke je uradno z 10. junijem letos spet zaživel. Gregor, Klemen, Luka, tretješolci iz Kranja so si po kosilu privoščili obvezni sladoled, nam pa povedali, da najbolj uživajo ob plavanju, da je morje sicer toplo, a da se na začetku kljub vsemu "tresejo zobje", zvečer da se zabavajo, in da jim "prfoksi" dovolijo samo po en sladoled na dan..., mogoče kdaj dva... takih družin, in če bo le šlo bo dr. Veličkovičeva jeseni pripeljala še eno skupino družin tudi iz drugih delov Slovenije. Kot je dejal Rajko Kožar, direktor Pineste p.o. bo to poletje v letovišču preživljalo svoje počitnice čez 800 otrok iz Kranja od tega 126 tistih, ki izhajajo iz socialno šibkih družin, zastonj. Iz ostale Gorenjske bo Pineto spoznalo še nadaljnjih 700 otrok. Otroci bodo letovali v okviru šole v naravi, v okviru tradicionalnih zdravstvenih kolonij, veliko pa jih bo prišlo tudi s starši na individualno letovanje, dvanajst bungalovov s štiriindvajsetimi enotami je namreč čez poletje že zasedenih. Septembra pa bodo v Pineto prišlo tudi 250 dijakov srednje ekonomske šole iz Kranja. Upravnik Vinko Resnik, ki je šele zvečer našel nekaj prostega časa, je povedal, da so obnovili kar 80 odstotkov stavbnega pohištva, tako v sobah kot v sanitarijah, dokupil? pa so tudi precej posteljnine, jog1 vzmetnic in drobnega kuhinjskega inventarja... Begunci, pa najbrž Še kdo drug so letos, ko so iz gorenjske Pinete odšli, za seboj namreč pustih pravo razdejanje. Poskrbeli pa s0 tudi za ureditev okolice, obnovitev poti k plaži, popravilo tušev na plaži... V mešani družbi Pinesta d.o.o., le na tak način lahko na Hrvaškem gorenjsko letovišče posluje, bo v sezoni, ki traja skoraj Štiri mesece delalo osemnajst ljudi # Kranja, v pomoč pa jim bo tudi deset domačinov. Otroci so popoldne spet preživeli na njihovem najljubšem terenu ob vodi, še pred večerjo so uživali ob športnih igrah, med dvema ognje; ma, košarki, učitelji ob odboji-najbolj veselo pa je bilo zvečer, ko so vsi skupaj zaplesali zapeli in- # blazno fino imeli. Trud, ki je bil vložen v ponovno oživitev gorenjskega mladinskega letovišča, sicer zgrajenega med le11 1961/63, ni bil zaman, štiri hektare zemljišča, od tega kar 800 metrov obale je ostalo gorenjskim otrokom in prav je tako. • Tekst in foto: Igor Ko vrtičkarji s plaže gredo. Ko smo se oni dan okrog enajste dopoldne pripeljali v gorenjsko letovišče, je bilo tamkaj še vse mirno. Mirno, ker so bili otroci še na plaži, sicer pa delovno v kuhinji, od koder je dišalo po kosilu, strežnika sta pripravljala pogrinike, mojstri taki m drugačni so šibali naokrog in urejali to in ono, Milan, ki je prišel z nami, se je lotil zvočnikov, da bo muzika na večerni zabavi bolj glasna... Vse do trenutka, ko so se izpod pinij prikazali "vrtičkarji", predšolski otroci iz gorenjskih vrtcev, na deset dnevnem letovanju jih je bilo skupaj štiriinšestdeset iz Kranja in Tržiča. Po besedah pedagoške vodje Danice Gaber je zanje skrbelo osem vzgojiteljic, največji del dneva pa so otroci preživljali kar ob morju, saj so otroci tam najbolj uživali. Med sedmo, ko so vstajali, in deveto zvečer, ko so zlezli v postelje, se je dogajalo marsikaj, tudi krst za vse, ki so bili prvič v Pineti, že prve dni pa so priredili tudi mini razstavo z naslovom "Korak v morje" v čakalnici tamkajšnje ambulante. Ja, prave ambulante, ki sta jo opremili dr. Jana Jezeršek in medicinska sestra Olga Gril, ki sta skrbeli za zdravje otrok v prvih skupinah, ki so prispele v pineto. "Vzgojiteljice so za v okvir, saj za vse same poskrbijo," sta dejali dekleti iz ambulante, ki sta že prvi dan zbrali na kup vse pedagoge in jih poučile, da morajo paziti predvsem na to, da se otroci vseskozi mažejo s kremo proti soncu, da ne bi prišlo do preveč rdeče kože. Sicer pa so otroci svoje počitnice preživljali zdravi in čili, saj razen kakšne kakšne vročine, zdravnica in sestra nista imeli večjega dela. Medtem ko so "vrtičkarji" svojo lakoto potešili opoldne, so uro kasneje na jedilnico startali tretješolci iz OŠ Simon Jenko iz Kranja, ki so v Pineti preživljali šestdnevno šolo v naravi. Po besedah Rajka Kožarja, direktorja Pinesta p.o. se je tisti hip v letovišču mudilo okrog 250 otrok, saj je bilo poleg vrtičk-arjev in osnovnošolcev, ki so bili nameščeni v obeh stavbah, tisti čas v bungalovih tudi 12 družin iz Kranja, Tržiča, Škofje Loke in Jesenic, ki so v Pineto prišle v okviru tako imenovane Sole za starše, ki jo že štiriindvajseto leto prireja Društvo za cerebralno paralizo. Vodja šole, ki je vsa ta leta skrbela, da je bilo vse tako, kot mora bili, dr. Tatjana Veličkovič, je povedala, da gre za družine, v katerih živi otrok s cerebralno paralizo. Namen tovrstnega letovanja je predvsem v pripravi staršev na življenje s prizadetim otrokom. Hkrati pa je okolje Pinete idealen prostor za družinsko terapijo, saj gre za možnost integracije prizadetih otrok med zdrave, starši se otrokom lahko bolj posvetijo, bistvo pa je seveda sprememba okolja in možnost medsebojnega spoznavanja. Gre za praktično in teoretično individualne terapije. Dopoldne potekajo obvezne terapije s pomočjo dveh delovnih in fizioterapevtk, ter zdravnice, popoldne so skupinske aktivnosti, zvečer, ko gredo otroci spat, pa pa poteka šola za starše. V vsen teh letih se je v Pineti zvrstilo čez 1000 SREČANJE GIMNAZIJCEV JESENIŠKE GIMNAZIJE 1995 Ob praznovanju 50-letnice GIMNAZIJE JESENICE vas prisrčno vabimo na Srečanje gimnazijcev, v soboto, 24. 6. 1995, v Hali Podmežakla. Prosimo, da od 17. do 18. ure pred Halo poiščete razrednega vrstnika zaradi akreditacije. Organizacijski odbor Telef. it.: 064/81-875, fax: 81-565 žiro račun: 51530-603-33722 Sprejem za odličnjake Generacija odličnjakov Jesenice. 11. inniin - Oh MlflltuAlni f,,U„„, I— A___„ .. ■ _«__ , , . W -. .. __. Jesenice, 22. junija - Ob zaključku šolskega leta bo danes, v petek, 23. junija, župan jeseniške občine v Kosovi graščini priredil tradicionalni sprejem in podelitev knjižnih nagrad za odličnjake - osnovnošolce in za srednješolce, ki so z odličnim uspehom zaključili vse štiri razrede v srednji šoli. Tudi župan kranjskogorske občine bo sprejel odličanjake iz osnovne šole Mojstrana ter Kranjska Gora. Priznanja bodo prejeli tudi učenci, ki so osmi razred zaključili z odličnim uspehom. • D.S. Škofja Loka, 22. junija - Verjetno je bilo v 23 letih, odk^fljjl> koncu šolskega leta podeljujejo učencem osnovnih in sre šol, ki so bili vsa leta šolanja odličnjaki, malo prireditev, tak kot je bila v ponedeljek popoldan na grajskem dvorišču Lo= s0 gradu. Štirje župani občin, ki so nastale iz občine Škofja Lo* > j se namreč dogovorili, da podelitev priznanj organizirajo s*'^ in na tak način še bolj poudarijo tisto, kar so ravnatelji s . nekaj let najavljali: v generaciji učencev osnovnih šol, ki )t jfa zaključila osnovnošolsko izobraževanje, je prav izredno si nadarjenih učencev, kar sc odraža tudi pri številu odlienj KEKEC s.p. Instrukcije za šolsko mladino: - odpravljanje težav s specifičnimi učnimi težavami, v branju, pisanju, računanju od 1. - 4. r. OS - intenzivne priprave na popravne izpite - instrukcije vseh predmetov OŠ, SS - konzultacije na šolah pri profesorjih učnih predmetov, kjer nastajajo učne težave - sodelovanje s strokovnimi sodelavci - pedagogi, psihologi - dodatne ure za otroke, ki želijo nekaj več znanja v ma, slov., kem., fiziki v OŠ, SŠ - sodobne metode, pedag. pristopi zagotavljajo uspeh! KJE? V učilnici AMD Kranj, Koroška 53 - d, tel./fax: 064/710-099 064/224-110 pon. - petek 064/224-114 8. - 9. ura 17. do 18. ure Ob dnevu državnosti Radolško poletje Radovljica, 22. junija - V počastitev dneva državnosti in v okviru RadolŠkega poletja, ki letos obeležuje tudi dvesto let smrti A.T. Linharta, petstoletnice mesta in sedemstoletnice župnije, bo ta konec tedna v Radovljici obilica kulturnih prireditev. Tako bo v soboto ob 19. uri v parku ob lipi pred ekonomsko šolo osrednja proslava. Nastopila bo Godba na pihala iz Lesc, Mešani pevski zbor A. T; Linhart, gojenci glasbene šole Radovljica, učenci radovljiške osnovne šole, slavnostna govornika pa bosta župan Vladimir Černe, in podpredsednik društva veteranov vojne za Slovenijo Tone Krkovič. Ob 20. uri v Graščinski avli letni koncert Okteta LIP Bled, ki ga vodi Ma- tevž Fabjan, po njem pa bo v arkadni galeriji v prvem nadstropju graščine otvoritev razstave, posvečene reševanju zavezniških letalcev med drugo svetovno vojno. Prav tako v soboto pa bo ob 21. uri kresovanje na obnovljenem gradu Kamen v Dragi pri Begunjah. O državnem prazniku bo spregovoril radovljiški župan, o kresnih izročilih in ooičajih pa dekan Martin Erklavec. V nedeljo zvečer bo ob 20. uri na Linhartovem trgu pred cerkvijo otvoritev spomenika pesniku Ivanu Ilri-bovšku, uro za tem pa bo v graščinski avli recital poezije Ivana Hribovska "Noč je svetla ko češnjevo cvetje", v režiji Alenke Bole Vrabec in izvedbi Linhartovega odra mladih. • M.A. Tako je bil presežen rekord iz leta 1993, ko je bilo 13,4 od^ Kt odličnjakov za skoraj 5 odstotkov, saj je bilo vseh os ^ odličnih kar 105 učencev. Priznanja so dobili tudi vsa st ^ n3 odlični srednješolci, teh je bilo 14, ter tistih 24 učencev, * državnih tekmovanjih dobili za več kot 90-odstotno Pn* jetfl* znanje zlata priznanja oz. značke. V programu P Vi s° prireditve, ki jo je spremljalo tudi nekaj ponosnih star.gfal^ sodelovali učenci Glasbene šole Škofja Loka ter dramska E Nadja Strajnar Zadnik. • Š. Ž. OGLAS 7. STRAN • GORENJSKI GLAS GENERALNI SPONZOR HflT Hoteli Igralnice Turizem CASINO Kranjska gora CAR MAN Motors JARMAN MOTORS, ig-0., LJUBLJANA ^ELOVŠKA CESTA 330, ^210 LJUBLJANA biti 061-51-160 ^HODAJA IN SERVIS KIL DODGE DODELI: STEALTH, ;'pER, PICK-UP LEASING VOZIL wS2,DAJA lN SERVIS SSL pLYMOUTH DODELI: NEON $ Mediu m K • 1 lisk Greznica 53c, Žirovnica Tel. 064 802 146 ^AROVALNICA TRIGLAV KRANJ radio triglav Jesenice ^enskežeiezarneU- ^UZAPNA JESENICE ONI * +386 64 861-441 *ax: 861 -379 ■I ACRONI, d.o.o. C%sta Zelezarjev 8, 64270 Jesenice AvTfl + mm GREGORČIČEVA 5, 61101 LJUBLJANA TEL-FAX: 061 12 62 088 MEGA d.o.o. ^«^> Zlati nakit Marjan Burnik Kidričeva 6 61240 Kamnik (MMMJMGLAS več kot časopis Zoisova 1, Kranj tel.: 064 223-111 fax: 064 222-917 ro-GaRD PODJETJE ZA VAROVANJE OSEB IN PREMOŽENJA 61000 Ljubljana, Ruska ulica 13 Pisarna Dunajska cesta 106 tel. 061 168 56 14 PRIMUS Titova 40, Jesenice ŠPORTNO DRUŠTVO JESENICE GOLICA '95 MEDNARODNA AVTOMOBILSKA GORSKO HITROSTNA PREIZKUŠNJA DIRKA ZA DRŽAVNOPRVENSTVO JESENICE, 2 4. IN 2 5. JUNIJA 1995 PRIREDITELJ AVTO KLUB INTEGRAL JESENICE TEHNIČNI PODATKI PROGE Proga je dolga 4000 m s 378 m višinske razlike, širina ceste je 5-6 m, proga ima 8 - 11 % vzpona. ■ PROGRAM DIRKE od 8.30 do 12.30 - uradni trening ob 13.40 uri - otvoritev ob 14.00 uri - start dirke ob 18.00 uri - razglasitev rezultatov ob 19.00 uri - podelitev pokalov BMW SERVIS PODLESNIK Jože Podlesnik Mala loka 25, 61240 Domžale mobitel: 0609 627 591 telefon 061 376 513 AMD JESENICE KIDRIČEVA 26 c, JESENICE PLiMSTAL PLINSTAL, d.d., Jesenice Družba za proizvodnjo, trgovino in storitve Jesenice, Titova 49 tel. 064/81-761, fax: 064/82-275 PROJEKTIRANJE, TRGOVINA IN MONTAŽA PLINSKIH INŠTALACIJ, VODOVODNIH INŠTALACIJ, CENTRALNEGA OGREVANJA, SERVIS PLINSKIH TROSIL JESENICE Spodnji Plavž 6, 64270 Jesenice Slovenija Tel.: +386 (0)64 81 850, fax: 064 85 092 Kovinok ZA LJUDI, KI VEDO - OLJA V lfo/vo//ne Proizvajalec olj in maziv 61110 Ljubljana, Poljska pot 2 tel: 061 442-784, fax: 447-546 KRISTINA KGM d.o.o. TITOVA 4a 64270 JESENICE ALPETOUR - BANDAG, ŠKOFJA LOKA HOr IIOI I PETICA Darja Kemperle 64270 Jesenice, tel.: 064/81-297 pivovarna union ljubljana TRANS PREVOZNIŠTVO IN GRADBENA MEHANIZACIJA BEGRAD, d.o.o. BETONARNA - ŠPEDICIJA NIKO SODNIKAR Ješetova 33, Kranj tel. &fax: 064 221-391, mobitel: 0609 611-767 Logos Grafične storitvE Ekonomska propaganda Potovalna agencijA PEKRE. IPAVČEVA 4. 62341 I.IMHUS TEL. 062 631 133 BOSS _ FOTO-vioao- IfONTR Titovo 4o, 64270 JESENICE, tal 064 862 000 h je FOTOGRAFIJA vprašanje, je K0HTRAST odgovor GOSTINSKA PONUDBA SGT Kafe PAJEK Jesenice trnu? d.*.*. Jesenice =*ADiO 913 Fn RADIO KRANJ -POSLUŠAM VSAK DAN Telefon: (064) 212-825 212-826 Komerciala: 212-186 Telefax: (064)211-965 Boroveljski župan dr. HELMUT KRAINER Slovenci vedno dobrodošli Boroveljska občina, ki meji na Slovenijo in je zato zainteresirana za sodelovanje z nami, je po županovih besedah preživela knzo m se sedaj njen razvoj hitro vzpenja. POSOJILNICA - BANK BOROVLJE TEL.-0043-4227-3235 ZAGOTAVLJA NAJVEČJO TAJNOST IN VARNOST VAŠIH VLOG POSOJILNICA - BANK BOROVLJE - močan gospodarski steber gospodarstvenikov in privatnikov spodnjega Roža VAŠA DOMAČA BANKA Vaš prvi naslov za varno in donosno nalaganje denarja UNIVERZALNA BANKA Vam nudi vse bančne storitve ■4- Hranilne vloge, vrednostne papirje, delnice, stanovanjsko varčevanje Kredite, tekoče in žiro račune Menjava valut in deviz, prenakazila preko swifta po celem svetu v najkrajšem času Bankomat, omarice za hranilne knjižice, šefi Strokovno svetovanje v prijetnem domačem vzdušju POSTANITE TUJ)} VI ČLAN POKOJU ,NICH-BAKK POPOVIM mS01ASTN1P ShOVl'NKKliPANČNH USTANOVU Ob visokem jubileju SPD "Borovlje" se pridružujemo številnim čestitkam tudi sodelavci POSOJILNICE-BANK BOROVLJE in želimo društvu še veliko uspeha in optimizma za nadaljnje delo v prid slovenskemu narodu in kulturi. ^Gj^ GLANZNIG A-9170 BOROVLJE/ FERLACH VVERKSTR. 9 ^><3 WILFRIED tel.:0043-4227-2639,fax:0043-42527-4851 • STREUVO ODPRTO: # OPTIKA Po^2iZu„ #U)VSKOIN in od U.do 18.un SPORNO sob.: od 8.do 11 ure OROŽJE • ZA PONOVNO POLNJENJE: RCBS, LEE, LYMAN • PATRONI: HORNA0V, SlERRAt RVVS, SPEER, NORMA, IAPU/V ROCCHI 9170 FERLACH HAUPTPLATZ13 BOSCH IruUCitn "* Lm SPdCK TEL 0043/4227/3249 FAX 0043/4227/3491 STROJI IN ORODJE ZA OBRT IN HOBI! KOTNI BRUSILNIK 230mm 185W 115 mm 600VV OBLIC 82mm 600W ATS 900 ATS 415 ATS 830 VSE ZAVRT: motorne in električne kosilnice, žage in kose, škarje za živo mejo, vrtno orodje, vrtni stoli in mize, oprema za kampiranje,sončniki. ZNANI SMO PO NIZKIH CENAH. GOVORIMO SLOVENSKO. § RAUSCH BOROVLJE Klagenfurterstr. 42, Tel. 0043-4227-3745 PRODAJA VOZIL, svetovanje v slovenščini NADOMESTNI DELI ZA VSA VOZILA- tudi rabljeni DODATNA OPREMA IN SERVIS VSEH AVTOMOBILOV Župan mestne občine Borovlje dr. Helmut Krainer je bil prijazen in je današnji predstavitvi Borovelj v Gorenjskem glasu namenil tudi nekaj svojih misli. Povedal je, da obsega mestna občina Borovlje 120 kvadratnih kilometrov, od katerih jih je precej ob državni meji s Slovenijo, občanov je 7600, krajev in zaselkov pa je 27, med katerimi gre v nekaterih primerih samo za eno ali dve kmetiji. Največje in vodilne so Borovlje oziroma Ferlach, ki so dobile mestne pravice že pred 750 leti. V občini je tudi nekaj drugih, tudi Slovencem bolj ali manj znanih krajev: jetje državna železarna Kes-tag, ki jo je v letih 1985 in 1986 zajela kriza. Število zaposlenih se je zmanjšalo z 900 na 200 in to je bil za občino in njene prebivalce hud udarec. Vendar se je začela občina potem razvijati, Kestag so počasi nadomeščale domače in tudi tuje firme, med njimi tudi slovenski Unior iz Zreč, tako da je spet dobilo delo blizu 1000 ljudi. Za boroveljsko občino je pomembna trgovina. Slovence imajo za izredno dobre kupce in so jih veseli. Boroveljska posebnost, znana daleč po svetu je puškarstvo oziroma izdclo- kimi puškarji. V boroveljski graščini nastaja čudovit razstavni prostor in tu bo leta 1997 državna avstrijska in tudi mednarodna lovska razstava. To bo nekaj posebnega in na njej pričakujejo tudi udeležbo iz Slovenije. Za boroveljsko občino Je po besedah župana vedno pomembnejši turizem. Tu prednjači divja soteska Tscheppaschlucht, izredno dobro obiskana in vzdrževa; na. Turizem je tudi skoraj glavna stična točka z mejno slovensko nhčinn Tržič. Sode- slovensko občino Tržič lovanje je stalno in ul glavna skupna naloga p/ hnHnnVi l^t r^o hr> uredite* hodnjih let pa bo urec starega ljubeljskega prehod* ki bo za turiste prava atra*£ ' . Na obeh straneh bo treDJ projeki an manj narejeni. ;>UUfc"je vanje Borovelj s Tržičem s Strau, Kirschentheuer, Unter-loibel, Unterbergen, Gortschach, Ressnig, Kappel an der Drau, Otrouza, Glai-nach, VVindisch Bleiberg, Bodenthal in VVaidisch. Značilnosti boroveljske občine so manjša industrija, obrt, trgovina in kmetijstvo. Župan dr. Krainer je povedal, da je bila pred desetletjem absolutno najmočnejše pod- vanjc lovskega orožja. V občini se nad deset ljudi ukvarja s to obrtjo, za katere izdelke ni množičnega povpraševanja, saj je dobro lovsko orožje drago. Deluje pa tudi družba za izdelovanje lovskega orožja, ki ima blizu 40 družabnikov. Puškarstvo je dejavnost, kjer se je razvilo sodelovanje z Gorenjsko, ne le z lovci, ampak tudi kranjs- širi tudi na planinstvo alpinizem, ki ima tudi Borovljah, svoje korenine, n gorsko reševanje, saj se ne reče dogajajo na obeh strane in je treba skupno na pom ljudem v stisku, in na gaS*!L vo. Borovlje imajo še d zanimivosti, ki po župan vem mnenju vabita tudi Slo encc. To sta šola dotn»c . obrti oziroma spretnosti višja tehnična unikatna so • Ne gre samo za puškarst • o---------r nrčl ampak za druge ročne sp» nosti. Župan pravi, da y Slovenci vedno dobrodo unu uu rti-pri njih, in da imajo mar kaj, kar bi lahko oboga"', sodelovanje preko meje-J.K., A. M. PROGRAM POLETNIH PRIREDITEV V BOROVLJAH * petek, 30. 6., in sobota, 1. 7., mestna veselica v Borovljah • sobota, 1. 7., otroški popoldan v kulturnem domu pri Cingelcu na Trati« prireja SPD Borovlje, začetek ob 16. uri • nedelja, 2. 7., pohod na Kofce čez Veliki vrh. Zbirališče: Sparkassenpla*^ odhod ob 7. uri • petek, 21. 7., koncert Nockalm kvinteta v centru Borovelj p • sobota, 10.9., peti mednarodni kolesarski maraton 110 km/180 km. Start ob uri v Borovljah. , Julija in avgusta je ob koncu tedna po krajih boroveljske občine tudi več veselic-Predstavitev Borovelj so pripravili: Jože Košnjek, Andrej Mali in Aleksander Anker H 00 SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO Sodelujejo: • > ansambel DRAVA< • MoPZ Borovlje • Sekstet Borovlje m Otroška skupina • SPD > BorovlJe< • Stadtchor Ferlach • Kvintet Pueri Contlrum Iz Tržiča 25.06.1995 15.00 Mestna hiša Borovlje Visok jubilej Slovencev v Borovljah in okolici Slovensko prosvetno društvo slavi društvo bo proslavilo 125. obletnico ustanovitve in 90. obletnico neprekinjenega delovanja Najprej kratek pregled zgodovine društva. Kulturno delovanje v Borbah ima dolgo zgodovino, saj je znani kulturni buditelj in učitelj Gregor Sommer ustanovil bralno društvo oziroma Čitalnico, v katero ?e je vključilo veliko rodoljubov. To Je bilo leta 1848. Leta 1870 je bilo ustanovljeno Slovensko katoliško konstitucijonalno društvo s sedežem naJprej na Doleh pri Jurkelnu, nato Pa v Borovljah. Po desetih letih je bilo društvo razpuščeno, leta 1905 pa Je ponovno zaživelo. Po plebiscitu in med nacizmom je bilo delovanje društva nasilno prekinjeno, vendar Se je njegova dejavnost ponovno dvignila. Pred desetimi leti, ko so v Borovljah praznovali 115 oziroma ^-letnico delovanja, je tedanji av-sjrijski zvezni predsednik dr. Rudolf Kirschlaeger Slovencem dejal, naj Melhior Verdel Borovlje predsednik SPD Baiv KeUh' direktor POSOJILNICE -■'VNK Borovlje: "Slovenskemu pros-fctnemu društvu Borovlje smo ves čas D strani z vsestransko podporo!" storimo vse za ohranitev svojega maternega jezika, kulture in identitete. Boroveljski Slovenci so to sporočilo z najvišjega vrha spoštovali in utrdili društvo, ki je dobilo svoje prostore v lepo urejenem domu Pri Cingelcu na Trati. V okviru društva delujejo sedaj ansambel Drava, moški pevski zbor, sekstet Borovlje, oddelek glasbene šole, gledališka skupina in otroška skupina. V nedeljo, 25. junija, ob treh popoldne se bodo vse skupine predstavile na jubilejni slovesnosti pri Cingelcu. Razen njih bodo v goste, tako kot je že navada društva, povabili tudi kulturne skupine naroda soseda in iz Slovenije, tokrat boroveljski mestni zbor in kvintet Pueri Cintirum iz Tržiča. Pred nedeljsko slovesnostjo je predsednik Slovenskega prosvetne- ga društva Borovlje Melhijor Verdel povedal, da je igralo društvo za Slovence vsa leta pomembno vlogo, posebno v časih, ko je bilo slovenstvo hudo ogroženo. Posebno uspešno je bilo delo v zadnjih petnajstih letih. Pred dvajsetimi leti (1974) je začel delovati ansambel Drava. Moškemu pevskemu zboru se je pridružil še sekstet Borovlje, z obnovo doma in dvorane pri Cingelcu pa je ponovno zaživela tudi odrska dejavnost. V društvo se je vključilo več mladih, z nemškogovorečimi kulturnimi skupinami pa sodelujejo. Včasih je bila to skupna prireditev Dober večer, sosed, sedaj pa se srečujejo na raznih prireditvah. Včasih povabi kakšno slovensko skupino na proslave tudi občina. Uspešno so uprizorili na primer Kabaret Martina Krpana, s katerim so gostovali tudi v mnogih slovenskih krajih, med drugim pa tudi na Dunaju. Za letos pa so igralci naštudirali igro Naše korenine, ki jo režira Bogomir Veras, za glasbo pa je poskrbel Roman Verdel, osnova pa so teksti Verasa, Smoleta in Prešerna. Zgodba se plete okrog ustoličevanja karantans-kega kneza, ta dogodek pa ponazarja tudi gledališča zavesa oziroma scena pri Cingelcu. Predsednik Melhijor Verdel je tudi povedal, da je v društvu bogata glasbena dejavnost. Interes je tolikšen, da vseh niti sprejeti ne morejo. Prihodnji dnevi bodo torej praznični za boroveljsko slovensko kulturo. Čeprav so Slovenci v boroveljski občini sedaj res manjšina, ima najmanj polovica prebivalcev občine slovenske korenine. J.K., A.M. SOTESKA CEPA -TSCHEPPASCHLUCHT, NAJBOLJ PRIVLAČNA IN OBISKANA TURISTIČNA ZANIMIVOST V BOROVELJSKI OBČINI Soteska Čepa je dolga 3 kilometre in je za turistični ogled urejena v dolžini 1,5 kilometra. Izhodišče za ogled je Z urejenega parkirnega prostora nad Podljubeljem (Unterloibl). Ogled traja približno uro in pol, če izstopite iz soteske pri gostilni Deutsche Peter, če pa se vzpnete pod Hudičevim mostom do ceste proti dolini Poden - Bodental in si spotoma še ogledate slapova Zgornji in spodnji sopotniški šum, pa še dodatno uro hoda. Do izhodišča se lahko vrnete z avtobusom (vozni red je na postajnih tablah). Vstopnina za ogled Čepe je za odrasle 40 ATS, upokojence, 30 ATS in otroke 20 ATS. Skupine imajo dodaten popust. NAPOTNIG BOROVUE, TEL: 0043-4227-2292 • KOVINSKI IZDELKI • VELIKA IZBIRA ORODJA • BARVE 'HIŠNI IN KUHINJSKI STROJI#ŠPORTNA OPREMA ZA PSE ŠTEDILNIKI •PEČI # IN VSE, KAR JE V ZVEZI S KOVINO... Donosno in varno nalaganje za tuje vlagatelje v vseh valutah VOLKSBANK BOROVLJE Volksbank Karnten Siid reg. Gen m. b. H. A-9170 FERLACH/ BOROVUE Hauptplatz 6/ Glavni trg 6 Tel. 00 43 42 27- 37 56-18 ali 00 43 42 27- 37 56- 12 Volksbank. Zaupanje zavezuje. VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA! SPOROČILO! LEKARNA ADLER- APOTHEKE MAq.phARM. JUTTA RoS*AN SpOROČA, d\ se je preseI'La NA HAUpTplATZ 1 6 v BorovIjaIi/ FerLacIi teL: 004* 4227 2225 NA RAZPOLAGO 24 ur DNEVNO! SPAR-MARKT SPAR0VEC STRUGA- Strau 27 tel.:9943-4227-23-49 SONČNI DEZNIK- SENČNIK..........................neto ATS 112.- ELEKTRIČNI BRIVNIK Z AKUMULATORJEM +REZERVNA MREŽICA ...neto ATS 291 VRTALNI STROJ S STOJALOM DO0 13............................neto ATS 790.- 6 kg RONDOMAT PRALNI PRAŠEK...............neto ATS 82.- 300 kg ČOKOLADA (JAGODNA MLEČNA, LEŠNIKOVA).....................neto ATS 15.50.- mm i 11 i mi ' 111 i} mm PONUDBA MESECA PAMPERS - DVOJNI ZAVOJ neto ATS 182,5o- Avtomobili - novi in rabljeni Nadomestni deli - novi in rabljeni Dodatna oprema kot naprimer: centralno zaklepanje, električna stekla itd SERVIS IN VSAKOVRSTNA POPRAVILA ZELO UGODNE IZVOZNE CENE ANTON ZOFF, Bistrica v Rožu 131, tel.: 0043-4228-2127 (iz smeri Ljubelj proti Celovcu - pred dravskim mostom levo)^ 99 Občine: Radovljica, Jesenice, Bled, Cerklje, Kranjska Gora, Naklo, Šenčur, Bohinj Občinska proslava ob dnevu državnosti bo v Bašlju v soboto, 24. junija, ob 19.30 uri Vabimo vas, da skupaj počastimo največji praznik naše mlade države. Občina Preddvor Ob četrti obletnici rojstva naše domovine Slovenije želimo vsem občanom Mestne občine Kranj in ostalim Gorenjcem veselo praznovanje. Mestna občina Kranj Gorenjkam in Gorenjcem čestitamo za dan državnosti! Ob četrti oletnici slovenske državnosti, samostojnosti, demokracije čestita Občina Železniki Ob četrti obletnici slovenske državnosti čestitamo. Škofja JUNU c S/OVEN$Y& KULTURA 1M, GORENJSKI GLAS • 12. STRAN UREJA: LEA MENCINGER Petek, 23. junija W» KULTURNI KOLEDAR KRANJ ■ V galeriji Mestne hiše je na ogled retrospektivna razstava akad. slikarja Milana Batiste z naslovom Jedkanice. V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Odkrijmo našo deželo - kulturnozgodovinske znamenitosti v Kranju in okolici. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava likovnih del članov Dolika. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša bo od ponedeljka, 26. junija, dalje odprta vsak dan od 11.30 do 16. ure, ob nedeljah od 11.30 do 16. ure, ob sobotah je zaprto. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja slike akad. slikar Jože Marine. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja barvne fotografije na temo Gorenjska krajina avtor Franc Ferjan. BLED - V hotelu Astoria razstavlja slikar in grafik Izidor Jalovec. V Cafe Belvedere razstavlja Marija Mojca Pungerčar. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikar Lojze Čemažar. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V prostorih A-banke je na ogled razstava Za številkami smo bili tudi ljudje. V Optiki Debeljak razstavlja slike akad. slikarka in arhitektka Marjeta Cvetko. AKVARELI IN PESMI Z razstavo italijanskega slikarja Maria D'Anne v Mali galeriji v Kranju se pri nas prvič srečujemo z avtorjem in njegovimi deli, ki nedvomno veljajo za izredno kvaliteten dosežek na področju akvarelnega slikarstva. Poleg na razstavi predstavljenih akvarelov in tudi gvašev in pastelov se Mario D'Anna, ki je bil rojen leta 1933, živi in ustvarja pa v Comu v Italiji, ukvarja tudi z drugimi likovnimi tehnikami. Njegove gravure, slike in kipi se nahajajo v številnih muzejih, galerijah in zbirkah po vsem svetu. Ukvarja pa se tudi z likovno publicistiko. To so seveda samo goli biografski podatki o umetniku, ki bi jih lahko nizali še naprej, vendar pa nam tovrstne informacije le malo povedo o razstavljenih delih, ki skrivajo nadvse zanimivo vsebinsko podstat. Mario D'Anna je namreč velik prijatelj Dalmacije, dalmatinske obale in otokov, kamor rad pogosto zahaja. V Dalmaciji je spoznal številne prijatelje in tam, na otoku Pagu, so se tudi spletle prijateljske vezi, katerih rezultat je umetnikova razstava v Kranju. Letnice nekaterih akvarelov in seveda sami motivi nam pričajo, da je bil Mario D'Anna v Dalmaciji, na Pagu in Dubrovniku, tudi takrat, ko jo je zajela vihra vojne. Ta umetnika, ki je glede na predstavljena dela tako zelo občutljiv za harmonijo v naravi, ni mogla pustiti nedotaknjenega. Drami narave, ki jo na nekaterih njegovih akvarelih zastopa upodobitev burje, se je pridružila človeška tragedija, ki skorajda ne pozna brutalnejše oblike, kot je vojna, ki še vedno poteka v naši neposredni bližini. Toda umetnik vojni v svojih delih noče dati konkretne oblike. Zaslutimo jo lahko le tu in tam v besu razviharjenih likovnih elementov, tesnobni atmosferi in seveda v značilni prikriti simboliki. Ta ima neredko močan religiozen poudarek, čeprav je povsem osebna, torej rezultat umetnikovega pogleda na svet. Antropomorfna krajina oziroma krajina s potezami človeškega značaja, v kateri lahko zasledimo nežna figuralna odsevanja in druge sorodne motive, ki jih je slikar poskusil prikazati kot snovne, je pogosto poglavitni moti akvarelov Maria D'Anne. Ne glede na omenjene vsebinske poudarke jih obvladuje lirična in nežna atmosfera, takšna kot se za akvarel spodobi. Intimistično lirsko naravnanost del Maria D'Anne, njihov intimizem in neposredno izpovednost, ki se nas dotika in nam govori svojo resnico, pa lahko primerjamo tudi z jezikom poezije. In še več; na Pagu se je Mario D'Anna spoznal tudi s hrvaškim pesnikom Antejcm Zemljarom, s katerim je izdal zbirko pesmi in akvarelov. Pesmi, ki jih je Ante Zemljar predstavil na otvoritvi razstave, namreč dajo čutiti močno usklajenost med likovnim in pesniškim delom skupne zbirke "Slika ob stihu", kar prav tako potrjuje iskrene namene slikarja. • Damir Globocnik Koncerti resne glasbe Svet OSNOVNE ŠOLE A. T. LINHARTA RADOVLJICA, Kranjska c. 27 razpisuje delovno mesto POMOČNIKA RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za ravnatelja. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji naslov v 8 dneh po objavi razpisa s pripisom "prijava na razpis". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. OSNOVNA ŠOLA IVANA TAVČARJA GORENJA VAS objavlja prosto delovno mesto SNAŽILKE na centralni šoli, s polnim delovnim časom, za nedoločen čas. Poskusno delo traja 1 mesec. Pogoj: znanje slovenskega jezika Nastop dela 1. 8. 1995. Prijave pošljite v osmih dneh na naslov OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas, 64224. O izbiri boste obveščeni v 15 dneh po poteku razpisa. BLEJSKO GLASBENO POLETJE Bled - Resda m na Bledu pravzaprav nikoli manjkalo kvalitetnejših glasbenih prireditev, toda zadnje čase seje glasbena ponudba te vrste tako povečala, da je pac ni mogoče spregledati. voletnega prirejajo zdaj Štrn leta; več kot očitno ga Je publika sprejela, saj je bil na primer letošnji razprodan ze mesec pred koncertom. Koncert ob veliki noči je bil letos drugič, prav zdaj se dogovarja-jo z izvajalci za naslednje leto-Oba sta lahko le v Festivalni dvorani, ki edina na Bled" lahko sprejme več poslušalcev, vsa druga koncerta prizorišča pa so dokaj majhna^^ Tudi nedelje ne bodo brez glasbe. Kar pet nedeljski? popoldnevov bodo v Zdrav1' liškem parku igrali pihal*1 orkestri iz Gorij, Lesc, J*W nic, Tržiča in Kranja. "Pravzaprav nam le Še ± jeseni ob zaključku polet"1" glasbenih prireditev manj** večji koncert, da bi lahko ov novoletnem in velikonočne^ zaokrožili blejsko glasbeno sceno s tremi velikimi glasbe' nimi prireditvami. Če ne letos. upam, da bomo pač naslednj leto že lahko imeli še tretjega- Najbolj izjemen blejski prostor - cerkvica na Blejskem otoku - je sicer že kar tradicionalno glasbeno prizorišče, na katerem je prirejanje ponedeljkovih koncertov že kar dolgoletna tradicija, ki jo vzdržuje Glasbena mladina Jesenice. Program, ki so ga pripravili za to poletje, obsega štirinajst koncertov, večinoma instrumentalnih, dva koncerta pa sta namenjena zborovskemu petju. S koncerti, posebno orgelskimi, je tesno povezano ime organista Huberta Ber-ganta, saj je ta glasbenik s številnimi orgelskimi koncerti Eravzaprav Blejski otok glas-eno promoviral. Petkovi večeri komorne glasbe na Bledu, kot je organizator Turistično društvo Bled dal delovni naslov glasbenim prireditvam, so se letos začeli že konec maja z dvema Med petkovimi koncerti v farni cerkvi sta tudi dva od skupaj petih koncertov, s katerimi se iz Ljubljane na Gorenjsko širi tudi 43. mednarodni poletni festival Ljubljana. Lani so bili na Bledu trije koncerti z ljubljanskega festivala, zdaj pa se že dogovarjajo, da bi naslednje leto Bled imel še kakšnega več. Ostali trije koncerti iz ljubljanske festivalske ponudbe bodo v Vili Bled, Festivalni dvorani in na Blejskem gradu. Vsi ti koncerti so brez vstopnine, cena za prevoz na otok pa bo na koncertni večer enotna - 500 SIT. Miro Mulej orgelskima koncertoma, samo v juniju pa se bo zvrstilo kar pet koncertov v blejski farni cerkvi sv. Martina. Program, ki so ga pomagali sestaviti tudi v Združenju prijateljev umetnosti Lumen iz Tržiča, obsega vsega skupaj petnajst koncertov, iztekel pa se bo šele konec septembra. "Obiskovalcem Bleda, hotelskim gostom, tujim in domačim smo želeli ob petkih pripraviti izredno pestro ponudbo resne glasbe. Vse dni v tednu se pač marsikaj dogaja, vendar pa smo se odločili, da bodo petki in ponedeljki poslej znani po tem, da bo mogoče ne le v cerkvi, pač pa tudi v Festivalni dvorani, v Vili Bled ali na gradu ter seveda na otoku slišati resno glasbo. Gre za vokalne ali instrumentalne koncerte v komorni zasedbi, " je povedal Miro Mulej, tajnik Turističnega društva Bled, ki se je letos še posebej zavzel za izvedbo te brez dvoma zahtevne zamisli. " Na prireditvah bodo sodelovali tako domači izvajalci, kot sta na primer na nocojšnjem koncertu violinist Miran Kolbl in violist Aleksander Milošev ali pa tujih, kot je godalni kvartet Sankt Petersburg Mo-zarteum, ki se bo predstavil naslednji petek. Nastopili pa bodo še mnogi drugi, na primer pianist Vitorio Brescia-ni, pa ansambel Camerata Carniola, tudi oktet LIP Bled, pa sopranistka Olga Gracelj, Mateja Bajt s kljunasto flavto itd. Blejska koncertna publika ima tudi srečo, da so orgle v farni cerkvi izredno kvaliteten inštrument, zato so v letošnji glasbeni ponudbi kar štirje orgelski koncerti v cerkvi sv. Martina.11 Glasbeno ponudbo bo konec julija in v začetku avgusta za teden dni obogatil še glasbeni program v okviru festivala Idriart tako v Festivalni dvorani kot tudi v farni cerkvi, na Blejskem otoku in tudi na gradu. "Zavedamo se sicer, da smo tako bogat koncertni program ponudili pravzaprav dokaj pozno. Ne samo za turistično ponudbo tudi nasploh za informacijo o tem, kaj vse Bled ponuja čez poletje, je treba obveščati dosti prej. Zato že zdaj izdelujejo program za naslednje leto in tudi informacija s točnimi datumi bo nared že novembra letos," je prepričan Miro Mulej. Da na Bledu mislijo z glasbeno ponudbo zelo resno, kažejo že tudi večji instrumentalni koncerti -novoletni in velikonočni. No- Letos nam sicer en kon cert dili manjka, da bi lahko ponu dvajset poletnih vikendov l glasbo, naslednje leto pa J0 tudi še ta več. Glasbe v° seveda tudi ostale dni dovolj za vse, ki poslušajo kaj drugega: ob četrtkih bo na prirner večer narodnozabavne glasoe: ob Riklijevih dnevih in še kdaj bo nastopil kranjski A** Dixieland, komur pa je d° tako imenovane etno glasni jo bo slišal na Okarina festivalu," je zaokrožil blejsko gja; beno ponudbo Miro Mulej-Lea Mencinger Gotika v Sloveniji KATALOG K RAZSTAVI Ob eni najpomembnejših razstav pri nas v zadnjem času • Gotika v Sloveniji • je po katalogu Svet predmetov, ki ga je izdal Narodni muzej, zdaj izšel sicer z nekolikanj zamude se obsežen in slikovno bogat katalog Narodne galerije. - Na več kot 400 straneh velikega formata, z okoli 400 reprodukcijami, od tega polovica barvnih, pa 238 kataložnih enot, z načrti, grafikami in zemljevidi, je 35 strokovnjakov, med njimi tudi nekaj tujih, predstavilo arhitekturo, kiparstvo in slikarstvo gotskega obdobja pri nas. Pri tem gre vsekakor za primerno dokumentiranje pravkar odprte razstave Gotika v Sloveniji, obenem pa, kot je na tiskovni konferenci poudaril dr. Andrej Smrekar, direktor Narodne galerije, prispevki v katalogu predstavljajo tudi raziskovalne dosežke vseh treh področij ob pripravljanju na razstavo. Katalog je podrobneje predstavil avtor in glavni urednik prof. dr. Janez Hocfler. Pri tem je med drugim navadel, da je gotska arhitektura, kot je predstavljena v katalogu, prvi primer takšne Predstavitve gotike pri pri nas. Tudi predstavljeno gotsko iparstvo je doživelo ob pripravljanju na razstavo in raziskovanju nekaj novosti, predvsem pri nekaterih datacijah. Nekaj predmetov, med njimi nekaj najpomembnejših iz tega obdobja, pa tako razstava kot katalog sploh prvikrat predstavljata javnosti. To velja še posebej za nekatere plastike iz delavnice na Ptujski gori, iz katere je vrsta izrednih gotskih plastik iz 14. stoletja. V primeri s kiparstvom pa je bilo področje gotskega slikarstva že doslej dosti podrobneje raziskano, izsledki pa tudi objavljeni. Omeniti pa gre posebej raziskano tabelno slikarstvo in vpliv italijanskega stila, s katerim so se v prispevku za katalog ukvarjali tuji strokovnjaki; na razstavi in v katalogu pa se prvikrat kompletno predstavlja tabelno slikarstvo iz zbirk v Celju, na Ptuju, v Maribori in nekaterih cerkvah. Podobno velja tudi za rokopisno slikarstvo, ki je prav tako prvikrat sklenjeno predstavljeno na enem prostoru in v katalogu (pri tem je treba izvzeti že prej predstavljene Stiske rokopise). Omeniti je treba še predstavitev lesenih stropov in profano arhitekturo. Eden od tujih strokovnjakov, ki je pripravljal poglavje o gotskih nagrobnikih v alpskem predelu, pa je žal zamudil rok oddaje, tako da bo ta del predstavljen ob drugi priložnosti. Tako pripravljala razstave kot kataloga pa so se zavedali, da ni mogoče v celoti zajeti vsega, kar zadeva gotiko, ki se je kot umetnostni slog poleg baroka najgloblje zakoreninila pri nas. Tako razstava kot katalog bi bila ob drugačnem pristopu seveda preobsežna in zato tudi težavna. Pripravljala razstave so zato poudarili že prej omenjena tri področja z najznačilnejšimi umetniškimi dosežki; uvod o gotski arhitekturi je v katalogu napisal dr. Samo Štefanec, uvod za kiparstvo je delo Vesne Vclkovrh Bukilica, o gotskem slikarstvu pa prof. dr. Janez Hoefler. Katalog v nemškem jeziku izide čez mesec dni, sofinancira pa ga Kultur Kontakt z Dunaja. • Lea Mencinger MR0ŽK0V POLETNI DAN Kranj - V starem pokritem kranjskem bazenu te dni P°* priprave na slovensko praizvedbo gledališke igre Slavvorn Mrožka Poletni dan. Gledališče čez cesto Kranj in l}Ta?-., Recan bodo igro premierno predstavili v torek, 27. jun,J ' ponovili pa še 29. in 30., vsakič ob 22. uri. Gledališčniki iz Gledališča čez cesto so od nekdaj $jyM nenavadna prizorišča za svoje predstave, vendar pa je bi' 1 vj največkrat posledica tega, da nimajo stalnega prostora. Pre j^jr na dnu (delno praznega) bazena bo vsekakor svojevrsten 0 ■ gledališkemu dogodku, ki nastaja v režiji Marcandree ^raga .j, ja, ob dramaturgiji Klavdije Zupan, svetovalki za gib Alenki . in glasbi, kot jo je zapisal Branko Mirt, izbral pa režiser. Ig Branka Borisavljevič, Špela Trošt in Bojan Bešter. ^ Gledališki skupini, ki sodelujeta že nekaj časa (L° podgane), sta se tokrat odločili za pri nas še neupriz ^ Mrožkov komad, ki pa ga je bilo treba kar precej skrajšati in ^ izrazitega gledališča absurda dodati še nekatere POfvL ^ gledališkega jezika - predvsem gib, pantomimo. Dramatic prepleta s komičnim, trojica - dve ženski in moški - pa vsV0^njai z nemajhnim prepletom cele vrste simbolov, igra igro ži vi je J ^ njegovim začetkom in koncem. Ta pa je lahko, ne g ^r0g3 dramatični videz, spet začetek novega življenjskega * cr Končno se je vse začelo prav v vodi, mar ne? • Lea Mene« JESENIŠKI GODBENIKI . Za Pihalni orkester jeseniških železarjev je junij eden "<*J .-^ ečer bodo igrali IffJSjj delovnih mesecev. Jutri, v soboto, zvečer jeseniških gimnazijcev, naslednjo soboto pa bodo nastopj?^ tako na Jesenicah na srečanju gorenjskih pihalnih orkes Skoraj ni bilo prireditve v zadnjem času, na kateri ~[^SP orkester jeseniških železarjev ne bi nastopil - spo"ja nJ svečanost ob petdesetletnici osvoboditve, obletnici po"? ^jD Stol, začetku tedna obrti na Jesenicah, tridesetletnici „|0 Triglav, koncertu za upokojence na Javorniku in še ^lSSi^ soboto pa so jeseniški godbeniki sodelovali na 10. Ju eI1ic * srečanju treh orkestrov iz Podkloštra, Bagnarole in Je italijanskem Bagnarolu. . v^J* Med pestrim programom tega mednarodnega srečanj je f vsekakor poudariti dveurni koncert na prostem, v katere ^ vsaka od sodelujočih godb predstavila s polurnim nastop°,^(.fiiK dirigentskim vodstvom Alberta Podgornika so jeseniški g0^^ zaigrali koračnico, valček, evergrecn skladbo in tudi jaflj Avsenikov, vse z veliko mero glasbenega občutka. Ob * ar Hvuncmi ^ SUZUKI SERVIS • PRODAJA LUŠINA 64220 Škofja Loka, Gosteče 8 tel./ fax: (064) 632-286 Servis in prodaja vozil SUZUKI in HYUNDAI UQODNO: SUZUKI SVVIFT NOVOST NA NAŠIH CESTAH: - HVUNDAIACCENT - SUZVKI BALENO Možnost nakupa staro za novo, na kredit ali lizing najem, pri nakupu novega vozila vam vozilo opremimo z dodatno opremo j V zalogi tudi rabljena vozila- možen nakup na kredit Nudimo vam pritljažnik IANDI, za prevoz koles, smuč! aff drugega tovora. Hitra in enostavna namestitev na vlečno kljuko vozita. S tovorom ne poškodujete vašega vozila. < s Z CD < D g Z O 2 Podjetje za trgovino, turizem, kooperacijo in servisiranje, d.o.o. Telefon: 061/555 340 551 059 Teiefaks: 061/555 340 Koseška 11 61117 LJUBLJANA SLOVENIJA Delovni čas: od 8.30 do 16.30 (sobota, nedelja zaprto) V NAŠI TRGOVINI VAM NUDIMO: * nove počitniške prikolice ADRIA * rabljene počitniške prikolice ADRIA spplA' * originalne rezervne dele ADRIA * hladilne torbe in hladilnike COLE MAN * program za prosti čas COLEMAN * prenosna keramična stranišča THETFORD * originalna razkužila in kemikalije THETFORD j * predprostore INDUPLATI * žare s priborom THETFORD SERVIS: * pooblaščeni servis ADRIA * servisiranje prikolic v Sloveniji in na Hrvaškem * generalno obnavljanje prikolic ADRIA ____ Zanimivo je, kako so pri Fiatu izbirali ime za nova avtomobila: med več kot 500 različnimi imeni se je na koncu za bravo in brava odločilo pet posebnih agencij in družb za tržne raziskave, imeni, ki sta tipično italijanski pa naj bi odražali pozitivni prizvok v vseh jezikih. • M.G. AVTOHIŠA HYUNDAI SUBARU ROVER SERVIS, PRODAJA, STARO ZA NOVO KREDIT, LEASING Janez Kadivec Pipanova 46, Šenčur TEL: 064/41-573.41-426 Brezplačno Na izbranih bencinskih servisih vam bodo naši prodajalci brezplačno zamenjali olje v motorju vašega avtomobila. Uporabili bodo naše visoko kakovostno motorno olje, lahko pa si ga boste tudi sami izbrali. Tako se vam ne bo treba mučiti s tem neprijetnim opravilom ali zgolj zaradi tega voziti avta k mehaniku. Čisto Menjava poteka tako, da rabljeno olje izčrpamo iz motorja in vanj nalijemo svele olje. Izčrpano olje shranujemo v posebni zaprti posodi in s tem preprečimo kakršnokoli onesnaževanje okolja. Okolju prijazno - MOPO Rabljeno olje v zaprtem sistemu izčrpamo v cisterno in ga odpeljemo v nadaljnjo predelavo ali pa ga uporabimo za energetski vir. V Petrolu se dobro zavedamo katastrofe, ki bi jo lahko okolju povzročila le najmanjša količina izlitega olja. PRED ODHODOM NA DOPUST OLJA MENJAVA Hitro Celotna menjava je opravljena strokovno v nekaj minutah, saj je postopek menjave z našimi novimi agregati hiter in preprost, a vendar temeljit. Bencinski servisi na Gorenjskem, kjer vam bodo brezplačno zamenjali olje: BLED, Ljubljanska 30, KRANJ, Koroška 18 A, ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 1A, TRŽIČ II. L A BORE II, PRIMSKOVO I, RADOVIJICA I, JESENICE II in BOHINJSKA BISTRICA PRIPOROČAMO MOTORNA OLJA PROTON -PETROLOVA MOTORNA OLJA i> MERKUR Salon vozil CIMOS CITROEN, Gregorčičeva 8, Kranj VSA VOZILA CITROEN po ZELO UGODNIH cenah UGODNI KREDITNI POGOJI (2, 3, ali 4 leta, R+9,5%)! Turistično zavarovanje zavarovalne družbe Adriatic Zavarovanje tudi na počitnicah Pred vrati je čas dopustov in počitnic. Ko načrtujete, kje in kako jih preživeti, nebo odveč vedeti, kakšne so možnosti zavarovanja. Pred potovanjem se lahko zavarujemo posamično, družinsko ali kot skupina. Tudi gostje hotelov, zdravilišč, motelov, kampov, gostje javnih kopališč, obiskovalci kulturno-umetniških, športnih in drugih prireditev, turisti in izletniki so nezgodno zavarovani, če je hotel, turistična agencija ipd. sklenila to zavarovanje. Zato vsem gostom svetujemo, da preverijo, če so jih njihovi gostitelji kakovostno zavarovali. Turistično zavarovanje pri Zavarovalni družb' ADRIATIC pa lahko sklene pred izletom, dopustom ali potovanjem tudi posameznik, ki ne potuje organizirano. To zavarovanje krije vrsto nevarnosti in zagotavlja v primeru bolezni, prekinitve potovanja ali v primeru, če izletnika okradejo, precejšnje olajšanje finančnih bremen in zagotavljajo varnost potovanja. Turistično zavarovanje je možno skleniti v dveh kombinacijah: prva zajema vse nevarnosti, druga pa vse nevarnosti brez tatvine delov vozila. Zavarovanje se lahk° sklene tudi družinsko, ko so poleg sklenitelja zavarovanja zavarovani tudi njegov zakonec ter otroci. Možno pa je skleniti zavarovanje tudi skupinsko. Slednjega lah^° sklene najmanj 5 turistov ne glede na družinsko razmerje. Adriaticovo turistično zavarovanje velja na območju vsega sveta. Sklene se za najmanj 8 dni, lahko pa tudi za daljšo dobo. Koliko je treba odšteti, da ste na izletu ali počitnicah kakovostno zavarovani? P*1 Adriaticu se zavarovalna premija določi glede na želje in potrebe zavarovancev (lah* se npr. zavarujete družinsko, skupaj z avtomobilom in čolnom), izbranega načina zavarovanja, kraja zavarovanja, časa trajanja zavarovanja in odločitve o dodatnem zavarovanju vlečnega vozila. M. Adriatic Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica VSE INFORMACIJE SO VAM NA VOUO V POSLOVNI ENOTI KRANJ, KIDRIČEVA 2, tel.: 211-686 ▲ Petek. 2* • ,™ GOSPODARSTVO -2? 23-Junija 1995 ttrfta martta voiZ-iak UREJA: MARIJA VOLČJAK 15. STRAN • GORENJSKI GLAS Predsednik uprave Slovenske izvozne družbe ZLATKO MURŠEC v klubu Dvor Do posojila SID le prek banke, kar se na Gorenjskem ne obnese Gorenjska banka namreč ni zainteresirana za posredovanje, saj ima za posojila sama dovolj denarja p*ddv Slovel sre^anJu Pred dopusti gostili predsednika uprave Uveljav]j9 -k^0z"e druŽDe Zlatka Muršeca. Spregovoril je o v°r, 20. junija - V klubu gorenjskih direktorjev Dvor so na Cl -jem p— Mo\enske na jeV-f an^u mstituciJe> Je v 83-odstotni lasti države, ustano'vlje-'Tain v! noven,bra 1992 kot pomoč izvoznikom kapitalnih dobrin p0(j 'v. etelna, Litostroj...), vendar se je zaradi suše na tem '"stiluC",U 00nM'a k izvoznikom potrošnih dobrin. Podobne id0j c|Je v tujini (Sache, Hermes..) imajo štirideset in večletno le^J™S' zatej»adelj Je razumljivo, da SID tujina še slabo pozna in •*vozirir 8 /e Se ve''ko- Pogovor pa je ponovno pokazal, da naši P°slo e nav^ujejo stike s SID, ki praktično posluje prek bila°nSa izvozna družba Je j^anovili delniško družbo, ki se na Gorenjskem ne obnese najbolje. u'la n • ---"""•u" J»- vko kot tradicija Hermesa, ^cheja itd. Muršec je kot strokovnjak nekdanjega Jub-5e*a leta 1991prevzel projekt Movenske izvozne družbe. No opozorilo, da v Gorenj s« banki ni še nobenega Primera sodelovanja s SID (norca pogodbe), je Mur-1 *ec odgovoril, da Gorenjska °anke noče vzeti njihovih sredstev, ker ima sama *°volj likvidnih sredstev. Jasuk od kapitalnih tobrin k potrošnemu blagu O SID več slišimo šele zdaj, prva leta se ni pojavljala v j^nosti, saj sc z državo niso dogovoriti sti glede po- šlo tej1''Politike. Država je nam-izv07 ra)ala pri financiranju (oprea kapitalnih dobrih ticijcJi3.' govorna vozila, inves-tudi ,Kt ,a)' za kar Je bi'a SID pr°jekt °Vliena- Vendar teh ^etalnaV i"' bUo' saJ Tam' bili spo! i! težav sPloh se je ° obni "ajeti posojil. SID Potrox .,° obrnil k izvoznikom *daj l"! dobrin. Vlada pa so °dločiln 3 SID uveljaviti kot ravno !nstrument pri iskanju Uv°*om med izvozom in 1993^° S,° v drug» polovici leta ra^iri|" P°slovno politiko na pospeševanje pri-Pro'zvodnje za .zvoz in Prav ike, kovinskih izdelk- Podpr'asifikaciji OECD) , le tehnike*1' 'ZV°Z pohištva' e obdelave itd. °vPolovk lce sest mesecev S1D se ukvarja s štirim'' rslami poslov, saj poleg kredi-pa in zavarovanja izvoznih V tujini so zelo previdni, \ SaJ marsikje SID it ne \ {»znajo. Tako je pred , **atkim manjša nemška bQnka o poslu podvomila, \ k*r na dokumentih ni bil ""noročno podpisan dir-temveč njegov nam'-u«ik. Tudi taki;. ^"none, dokler nezaupan-; ne odpravi nekaj SID ima tolikšen ustanovni kapital kot avstrijska Kontrolbank, vendar je ta nekajkrat večja, ker dodatni kapital dobiva z zadol-ievanjem na tujih finančnih trgih, kar SID še ne dela. J poslov kot agent države sub-encionira obrestne mere in izdaja garancije. Izvoz kapitalnih dobrin financira do enega leta, banki daje sredstva po 6,5-odstotni obrestni meri, banka nato izvozniku po 11-odstotni, pri odplačilu posojila pa jih SID obresti subvencionira približno 2.5-odstotno. To pomeni, da so obresti 8- do 8,5-odstotne, temu je seveda potrebno prišteti še t.i. veliki R, dokler bo pri nas še v uporabi. Izvoz potrošnega blaga pa SID financira do polovice, za dobo šestih mesecev. Banki daje sredstva po 6-odstotni obrestni meri, ta pa izvozniku posojilo po 10-odsotni obrestni meri. S subvencijo so tako obresti od 8,5- do 9-odstotne. SID obresti subvencionira s proračunskimi sredstvi, če jih bo pred koncem leta zmanjkalo, bodo subvencije seveda usahnile. Muršec je dejal, da subvencije zdaj še odobravajo, verjetno bo to potekalo še do naslednjega trimesečja. Ne odobravajo pa več posojil z devizno klavzulo, kar je lani povzročilo dokajšnje razlike in dobiček SID je ob koncu lanskega leta zaradi tega znašal le 15 milijonov dolarjev. W*ih poslov SID posluje prek bank, saj tako lahko uporablja njihove bonitetne službe. Letos še ne bodo uvedli direktnega kreditiranja, razmišljajo pa o tem, za kar bodo seveda morali pridobiti več kapitala in zadolie- I vati se nameravajo v tujini. Na vprašanje, kdaj bo banč- I na marža pri teh poslih \ nižja, je Muršec odgovoril, i da bodo od bank lahko zahtevali 0,5- do 1-odstot-no maržo, ko bodo dosegli večje deleže refinanciranja in zavarovanja in sicer pri kapitalnih dobrinah HS-od-stotnega. Zavarovanje pred političnim in komercialnim tveganjem Drugo pomembno področje dela SID je zavarovanje izvoznih poslov pred političnim in komercialnim tveganjem. Sklepamo lahko, da je pri tem dokaj uspešna, saj je lani izplačala le eno škodo v višini 500 tisoč dolarjev. Z Iranom pa sc >><_• prepirajo glede posla, ki je bil speljan prek Geneza Frank furt. Iranci namreč trdijo, da je to srbsko podjetje, SID pa, da je bi! to slovenski izvoz. Za zavarovanje pred političnim tveganjem je od 180 trenutno zaprtih še 48 držav Zlatko Muršec, predsednik uprave Slovenske izvozne družbe je v klubu gorenjskih direktorjev Dvor spregovoril o delu institucije, ki je namenjena izvoznikom. Pogovor z njim je vodil Emil Milan Pintar. Foto. G. Šinik (Bosna, Albanija...). ■ Če je izvoznik zainteresiran in ima finančni aranžma s finančnim ali kakšnim drugim ministrstvom države, kamor izvaža, včasih kakšno državo opremo, je dejal Muršec. Za nekatere pa veljajo omejitve, na primer za Rusijo je meja postavljena pri 15 milijonih dolarjev izvoznh poslov. SID zavaruje 70 odstotkov izvoznega zneska, 30 odstotkov tveganja pa tako mora prevzeti podjetje samo. Politično tveganja tolmačijo kot ukrepe države in plačila potemtakem ni, ker kupec iz ne more našemu izvozniku plačati dobavljenega blaga, ker to preprečuje njegova država. Komercialno tveganje pa se nanaša na zavarovanje plačil v primeru podjetja ozirom uvedbe stečajnega postopka Z Rusijo so težave, SID sodeluje z nekaterimi bankami in tako skuša dobiti boniteto kupcev. Vendar so zelo previdni, saj imajo denimo nemški izvozniki tam že za 4,4 milijarde mark terjatev, Hermes pa posle zavaruje zaradi političnih razlogov, saj poapira gradnjo stanovanj za ruske vojake, ki so zapustili vzhodno Nemčijo. SID je doslej financirala dva posla v Rusiji, računajo, da jih bodo več, saj Nova Ljubljanska banka tam namerava ustanoviti mešano banko. Lani je SID z garancijami, zavarovanjem in refinanciranjem pomagala slovenskemu izvozu s približno 300 milijoni dolarjev. pri kupcu našega blaga. Stečajev podjetij pa je v razvitih državah seveda veliko, zato je takšno zavarovanje vabljivo za marsikateri posel, čeprav seveda ni poceni. SID računa na večji del privatizacijske kupnine Tretje področje dela SID je že omenjeno subvencioniranje obresti, kar dela kot agent države. Četrto pa je izdajanje storitvenih garancij, ki se uporabljajo predvsem pri investicijskih in montažnih delih ter izvozu kapitalnih dobrih. Ne opravljajo pa plačilnih garancij SID za morebitno pokritje občasnih izgub ustvarja rezcva-cije, ki so lani znašale 180 milijonov dolarjev.Z letošnjim septembrom nameravajo uvesti zavarovanje plačil v primeru zamud. V parlamentarni proce- nov dolarjev izvoznih poslov, letos bo obseg že tolikšen. Lani so izdali za 26 milijonov dolaj-rev garancij, letos jih ne bo manj, saj jih je zdaj že med 12 in 13 milijoni dolarjev. Precej uspešni so pri zavarovanju, saj je bilo teh pšoslov lani za 50 milijonov dolarjev, skupaj s pozavarovanjem, saj so prevzeli del portfelja pozavarovalnice Sava. Letos naj bi bilo zavarovanj za 120 milijonov dolarjev. S tem pa seveda nismo zadovoljni, je dejal Muršec, zato so pri virih financiranja zaprosili za dodatna sredstva in dobili obljubo, da bodo namesto 16,5-odstotnega deležni 25-odstotnega deleža privatizacijske kupnine, kar seveda še ni odločeno. Muršec računa, da bi tako prišli do 2 milijard tolarjev dodatnih sredstev. • M. Volčjak Pred volitvami predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Ohranil bom stik s prakso 29. junija se bo sestala nova skupščina GZS, katere člani so bili izvoljeni na volitvah pretekli ponedeljek. Ker so tokrat kar trije kandidati za predsednika GZS, največ zanimanja velja prav vprašanju, kateri od njih bo v novem mandatu izvoljen. V preteklih dveh tednih smo že predstavih' dva kandidata: mag. Jožka Čuka, dosedanjega podpredsednika GZS, mag. Dagmarja Sustra, dosedanjega predsednika GZS, tokrat pa smo se pogovarjali še s tretjim kandidatom, 52-letnim magistrom kemijskih in magistrom ekonomskih znanosti, direktorjem kemične tovarne Belinka. Aktivno govori štiri svetovne jezike, veliko izkušenj ima na zunanjetrgovinskem področju, funkcijo predsednika GZS pa namerava opravljati neprofesionalno. Kako vidite sedanji gospodarski položaj z mesta direktorja tovarne: je to le oživljanje nekdaj že doseženega obsega produkcije, ali pa gre za kvalitativno nov razvoj? "Prepričan sem, da gre za kvalitativno nov razvoj, ki pa ima svoje korenine v preteklosti doseženem. Slovenija ni šele sedaj začela izvažati, pač pa je bila, kot je znano, daleč najbolj vitalen del gospodarstva nekdanje Jugoslavije. Kako nastopati na tujih trgih, so se direktorji in ustrezne službe naučili že v preteklih desetletjih, in sedaj žanjemo setev odprtega in izvozno naravnanega gospodarstva, ki je bila posejana že v preteklosti. Slovo od manj zahtevnih vzhodnih trgov seveda zahteva nove napore, največ pa iskanje trgov, ki naš izvoz plačujejo sproti in seveda sprejmejo naše cene. Bolj od tega, koliko na tujih trgih prodamo, je pomembno, po kakšnih cenah, s kakšnim profitom, ter kdaj in kako bo to plačano." Trenutno najbolj poudarjeno gospodarsko vprašanje je položaj in pomoč izvoznikom. Kako gledate vi na to vprašanje? "Položaj izvoznikov. je zelo različen. Menim, da se bomo morali od kriterija "izvoznik" v naših glavah kar počasi posloviti, saj vsi direktno ali indirektno sodelujemo v izvozu, pa tudi za tuje izdelke vse bolj odprt domači trg ta položaj vse bolj izenačuje. Ostala bodo samo dobra in slaba podjetja, problemi izvoznikov pa se bodo prav kmalu spremenili v splošne gospodarske razmere v Sloveniji. Najpomembnejša bo torej za vse cena države, nizka inflacija, nizki infrastrukturni stroški, stabilnost, kar pomeni predvidljivost valute, cene delovne sile, skratka vprašanje, ali bo Slovenija konkurenčna država. Zame je najpomembnejša uvrstitev Slovenije na lestvici "countrv risk", torej kakšno tveganje država predstavlja, in z veseljem ugotavljam, da Slovenci pri tem lepo napredujemo. Manipuliranje s tečajem brez boja za stabilnost, nam ne bo dalo rezultatov." Kakšne so vaše zamisli o tem, da bi postala GZS bolj učinkovita? "GZS mora v skladu s statutom postati povsem avtonomna, nepolitična, strokovna glasnica gospodarstva. Vsak od omenjenih pojmov ima veliko vsebine: GZS mora, ne oziraje se na druge segmente družbe, organe in institucije, nenapadalno, taktno, strokovno spremljati položaj gospodarstva in s svojimi dokumenti vplivati na gospodarsko politiko. Boril se bom za visoko strokovno, projektno timsko delo, kar je predpogoj avtonomnosti, ugleda in vpliva ter neodvisnosti od politike." Na račun GZS sta najpogostejša dva očitka. Da se preveč ukvarja z makroekonomijo, spregleduje pa probleme na mikro ravni, ter da ni dovolj storila na področju izvoznega nastopanja našega gospodarstva v tujini. Kako nameravate odpraviti te slabosti? "Oba očitka poznam in menim, da sta upravičena. Vprašanje reševanja in pomoči na podjetniški ravni je vprašanje poznavanja teh problemov. Ker nameravam predsedniško funkcijo opravljati neprofesionalno, sem prepričan, da ne bom izgubil stika s problemi in položajem konkretne prakse. Bolj zahtevno pa je vprašanje izvoza in pomoči pri tem, saj je tu možna cela vrsta ukrepov in načinov, da GZS v tem pogledu postane učinkovitejša. Zgledov je lahko več: npr. japonski, ki je v tem pogledu zelo učinkovit, in moja kandidatura, lahko rečem, sledi temu modelu. GZS ne sme biti pokopališče slonov, kot smo temu v šali nekoč rekli, pač pa ugledna in učinkovita institucija." • Š. Žargi Foto G. Šinik Kultura zavarovanja izvoznih poslov je pri nas še nizka, saj je zdaj zavarovanih le približno 2,5 odstotka, SID pa bi v treh letih rada dosegla 5-do H odstotni delež. duri se sprememba zakona o SID, ki naj bi omogočila tudi zavarovanja srednjeročnih komercialnih tveganj. Novost prihodnjega leta pa naj bi bilo financiranje kupčeve banke. SID ima 41 milijonov dolarjev kapitala, s katerim lahko financira približno 100 milijo- skladiščne prostor na Kolodvorski c.1 v Kranju, ob železniški postaji. Skladiščni prostori so visoki 3,5 m in pozimi ogrevani. Primerni so za hrambo blaga, za trgovinske lokale, mirno obrt ali proizvodnjo, storitveno dejavnost. Pokličite nas po telefonu, da vam bomo lahko postregli s podrobnejšimi informacijami. Telefon: (064) 266-500. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Tečaji za gostince in turistične delavce Kranj, 22. junija - V okviru turističnega projekta Alpske ceste bodo prihodnji teden potekali brezplačni tečaji za gostince, turistične delavce in agencije. Na tečajih bodo predstavili sodobne oblike komuniciranja z različnimi vrstami turistov in pripravo tipične ponudbe. Prvi tečaj bo v ponedeljek, 26. junija, od 17. do 21. ure v prostorih občine Kamnik, v Kranju ga bodo pripravili v torek, 27. junija, ob isti uri in sicer v prostorih Obrtne zbornice Kranj. V sredo, 28. junija, ob 17. uri bodo tečaj pripravili v prostorih občine Domžale in v četrtek, 29. junija, ob 17. uri v prostorih občine Mengeš. TUristični projekt Alpske ceste je pripravila turistična regijska skupnost Alpski svet Karavank in Kamniško Savinjskih Alp, ki so jo ustanovile občine Domžale, Kamnik, Kranj, Mozirje in Tržič. Projekt naj bi letos vključili v evropski katalog alpskih cest, prejeli bodo zaščitni znak in evropsko kataloško številko. Za promocijo projekta bodo letos pripravili tri prireditve: avgusta kolesarsko vožnjo po alpskih cestah, septembra bodo na pot krenili s konjskimi vpregami in peš s sodelovanjem evropskih pohodniških organizacij. S sodelovanjem evropskega programa Ouverture bo od 14. do 23. avgusta v Kamniški Bistrici potekal mednarodni raziskovalni tabor o vplivu turizma na krajino, živalski in rastlinski svet. Za podjetnike in obrtnike bodo konec leta pripravili večerno podjetniško turistično šolo. Poleti pričakujejo strokovnjake iz Švice, Francije, Avstrije, Nizozemske, Danske, Irske, ZDA in Japonske, ki jih zanimajo investicije. Japonska letalska agencija JAL pa bo že druga, ki je že druga, ki do prek nizozemskih avtobusnih prevoznikov v Rimu v svoj program vključila tudi ogled alpskih cest. Turistična regijska skupnost bo za svoje člane začela izdajati glasilo Planšarski vseved. Predstavila pa se bo na več domačih in tujih sejmih. Kolesarjenje kot turizem Ljubljana, 22. junija - Kolesarjenje je v tujini vse bolj priljubljeni način prevoza turistov po deželi, vse bolj pa se razvija tudi pri nas. Na mnogih mestih si je že mogoče izposoditi kolo, nastajajo mnogi programi turističnih kolesarskih izletov. Nekaj akcij in projektov v zvezi s kolesarjenjem in turizmom so danes predstavili tudi na novinarski konferenci Turistične zveze Slovenije. Na Turistični zvezi so pred kratkim imeli posvet Kolesarjenje in turizem. Na njem so sklenili, da si bodo prizadevali uveljavljati kolesarjenje kot sestavni del turistične ponudbe. Zasnovali bodo kolesarsko omrežje - za kolesarje naj bi bili določeni posebej označeni deli cestišča ali pa popolnoma ločene kolesarske poti. Za gradnjo in vzdrževanje teh povezav naj bi skrbela država. Pozvali so turistične delavce, naj kolesarjenje vključijo v turistično ponudbo in poskrbijo za izposojo koles in opreme. Potekajo pa že tudi nekatere konkretne akcije. Ena takih je program družinskega kolesarjenja po Sloveniji. Tako naj bi družine ali zakonski pari v desetih dneh prekolesarili 1200 kilometrov dolgo pot po naši deželi. Za popularizacijo kolesarjenja so v Promocijskem centru Ljubljana izdali knjižico S kolesom po okolici Ljubljane, v PIL-u je izšla priloga o kolesarjenju za najmlajše, v nekaj dneh pa bo izšla tudi zloženka z desetimi pravili obnašanja za gorske kolesarje. V turistično-kolesarsko ponudbo se vključujejo tudi Slovenske železnice z akcijo Ti, jaz, kolo... in vlak. Tako je na vsak vlak mogoče naložiti tudi kolo, za vse relacije pa je cena enotna, 220 tolarjev. • U.P. ZADRUGA NIKO ŽELEZNIKI Iniciativni odbor OGLAS Vse nekdanje člane zadruge "NIKO -obrtno predelovalne in proizvajalne zadruge kovinarjev, z.o.j., Železniki"; oziroma njihove dediče I. dednega reda (potrebna listina o pravnem nasledstvu), pozivamo, da v dneh 13. in 14. julija ter 17. in 18. avgusta 1995 ob 16. do 19. ure, v Kulturnem domu v Železnikih, podpišejo pristopno izjavo o članstvu v novoustanovljeno zadrugo "NIKO Železniki, z.o.o." in vplačajo obvezni delež: Članstvo v zadrugi Obvezni delež 0 - 2 leti 2 - 4 leti 4 - 6 let 6 - 8 let 5.000 SIT 10.000 SIT 15.000 SIT 20.000 SIT Možno je vplačati tudi prostovoljni delež v višini do petkratnega največjega deleža. Iniciativni odbor Železniki, 20. 6. 1995 Apartmaji v Žusterni Eden zanimivejših projektov, s katerim se v zadnjem času ukvarja podjetje SKB Nepremičnine & Leasing, d.o.o., je obnova in prodaja apartmajskega naselja Žusterna, ki leži v neposredni bližini turističnega kompleksa Žusterna pri Kopru. Apartmajski kompleks obsega 36 enot, njihova povprečna vrednost pa je približno 23 kvadratnih metrov. Po uspešnem podobnem projektu Vila Rogaška Slatina je to že drugi podoben projekt tega podjetja. Apartmaji v Žusterni bodo obnovljeni in vseljivi že 1. avgusta letos, lastnikom pa bodo poleg uživanja v senci borovcev omogočali tudi možnost oddajanja kapacitet, lastnikom pa je recepcijske storitve pripravljen nuditi bližnji hotel. • U.S. Sava Kranj: Lastninska preobrazba in novo vodstvo Janez Bohorič, prvi mož Save Sava Kranj zaključuje proces lastninjenja podjetja. Na zadnji seji delavskega sveta sredi junija so delegati sprejeli Akt o lastninskem preoblikovanju podjetja, statut bodoče delniške družbe in imenovali 14 članov začasnega nadzornega sveta. Po napovedih bo Sava postala delniška družba jeseni, ko bo sklicana tudi prva skupščina lastnikov. Hkrati s sprejemom osnovnih aktov bodoče delniške družbe Sava so delegati delavskega sveta sprejeli tudi predlog zamenjave vodstva korporacije. Dosedanji predsednik korporacije gospod Viljem Žener je ocenil, da je z zaključkom procesa lastninjenja prišel primeren trenutek, da krmilo korporacije prevzame nova ekipa z novimi pogledi in prijemi. Viljem Žener je uspešno vodil Savo več kot deset let. V tem obdobju je Sava dosegla pomembne poslovne uspehe, rast in razvoj, za kar je lani prejel nagrado Gospodarske zbornice Slovenije. Sava svojo kakovost dokazuje na svetovnem tržišču. Do konca maja je Sava z izvozom svojih izdelkov in storitev iztržila 79 milijonov dolarjev, do konca leta pa načrtuje izvoz v višini 1/2 milijonov US dolarjev in s tem 58 milijonov dolarjev neto deviznega efekta. Mesto vršilca dolžnosti glavnega direktorja in s tem predsednika korporacije Sava do prve skupščine, ki bo predvidoma jeseni, je prevzel gospod Janez Bohorič, dosedanji podpredsednik korpor- INFORMACIJE OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE - ZDRUŽENJA PODJETNIKOV GORENJSKE PROGRAM OUVERTURE STAN V Ljubljani bo letos od 26. 6. do 28. 6 POSLOVNO SREČANJE PODJETNIKOV iz Italije, Portugalske, Španije in Slovenije. Gre za projekt OUVERTURE - STAN, katerega pobudnika je Evropska skupnost. Uradni predstavniki projekta STAN brezplačno posredujejo informacije o možnostih poslovnega sodelovanja na različnih področjih: izvoz, uvoz, kooperacije, skupna vlaganja, poslovna srečanja. Na Območni gospodarski zbornici v Kranju imamo seznam podjetij iz Portugalske, Italije in Španije, ki so zainteresirana za sodelovanje z našimi podjetji. Vabimo podjetja, ki jih zanima poslovno sodelovanje z omenjenimi državami, naj se udeležijo poslovnega srečanja v Ljubljani od 26. junija do 28. junija 1995 acije. Gospod Janez Bohorič, ki je Savo že vodil v obdobju 1978 - 1984, je ob imenovanju delavskemu svetu predstavil kratek program prehoda Save iz sedanjega družbenega podjetja v jutrišnjo delniško družbo in napovedal številne spremembe s tem v zvezi. Gospod Viljem Žener je v Savi prevzel vlogo svetovalca glavnega direktorja, imenovan pa je tudi nadzorni svet delniške družbe. • V.D. Veliko sadja in vrtnin Na skoraj vseh tržnicah in pri zasebnih prodajalcih sadja in zelenjave se v teh dneh stojnice šibijo pod težo različnih vr sadežev. Od sezonskega sadja so v ospredju zgodnje Češnje i jagode, češnje se še naprej držijo cen nad 200 tolarje , kilogram jagod pa se dobi že za 120 do 150 tolarjev. Jabolka m hruške prodajalci ponujajo od 150 pa tudi do 250 tolarje , banane od 90 do 150, pomaranče pa med 100 in 150 tqtajg!g kilogram, najdražje pa je grozdje, ki dosega ceno med 500 i 600 tolarji. Precej je tudi sveže zelenjave: zelje prodajajo P cenah okoli 120 tolarjev, solato od 120 do 250 iolarfl korenje od 60 in kar do 200 tolarje ter krompir od 120 do l«g tolarjev za kilogram. Jajca so daleč najcenejša na kranjs tržnici, kjer so po 11 tolarjev, drugod pa med 13 in 25 tolarje • POSEK IN ODKUP LISA Po novih cenah odkupujemo vse vrste lesa na panju ali že posekanega. Tupaliče 21, p. Preddvor Tel.: (064) 45 - 420 (zvečer), mobitel: 0609 - 629 - 415 3 OTROŠKA AEROBIKA VSAK PONEDELJEK IN SREDO OD 17. DOJURE Republiški zavod za zaposlovanje glinška ulica 12 61000 LJUBLJANA TEL. 06l 123 24 6l fax 061123 38 66 Republiški zavod za zaposlovanje objavlja prosta delovna mesta • v območni enoti KRANJ 1. SVETOVALCEV na področjih posredovanja dela in zaposlitve, zaposlitvenega svetovanja in zaposovanja tujcev in v tujino ter poklicnega svetovanja (3 delavci) Pogoji: - višješolska izobrazba VI. stopnje družboslovne smeri - najmanj devet mesecev delovnih izkušenj - poznavanje osnov za delo z računalnikom - državljanstvo RS in znanje slovenskega jezika Dve delovni razmerji bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom, en° delovno razmerje pa bo sklenjeno za določen čas za čas nadomeščanja delavke o porodniškem dopustu 2. SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA za področje zaposlitvenega in poklicnega svetovanja Pogoji: - visokošolska izobrazba VII. stopnje - najmanj 1 leto delovnih izkušenj - zaželeno je znanje angleškega jezika in poznavanje osnov za delo z računalnikom - državljanstvo RS in znanje slovenskega jezika Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. 3. PISARNIŠKEGA REFERENTA Pogoji: - srednješolska izobrazba V. stopnje družboslovne smeri - najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj - poznavanje osnov za delo z računalnikom. - državljanstvo RS in znanje slovenskega jezika Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas za čas nadomeščanja delavke na porodniške,T1 dopustu. 4. SVETOVALCA - PRIPRAVNIKA Pogoji: - višješolska izobrazba VI. stopnje družboslovne smeri - poznavanje osnov za delo z računalnikom - državljanstvo RS in znanje slovenskega jezika Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas med opravljanjem pripravništva. Dokazila o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh^ 0 objave razpisa prostih del in nalog na naslov: Republiški zavod za zaposlovanje, Kad^ov služba, Glinška ulica 12, 61000 Ljubljana. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem postopku. vreme Vremenoslovci nam za danes napovedujejo »premenljivo oblačno in sveže, dopoldne pa bodo obdobja sončnega vremena Tudi v soboto in nedeljo bo vreme sveže in spremenljivo z občasnimi padavinami. lunine spremembe Ker je v torek zadnji krajec nastopil eno minuto čez polnoč, naj bi bilo po Herschlovem vremenskem ^juču vendarle lepo vreme. Upajmo! c Sej s'm vedu A--rj A----- A C # *a-■ ANEKDOTE, KI MERIJO NA SLOVENSKE GLASBENIKE * Življenje Mojmira Šepeta je tesno povezano z glasbo, di0lTir pa slovi tudi kot tzredno duhovit človek. Bil je tudi tisi r- ze^° popularnega festivala Slovenska popevka. Na Ovni konferenci pred začetkom festivala so ga novinarji vprašali, kaj bi lahko povedal o izvirnosti Slovenske Popevke. S naJ vam Povem> spoštovani prijatelji," je odgovoril Pf> 'znane pevke, znani pevci, znani ansambli - in znane Melodije!" n Sfovko Avsenik je tudi zagrizen lovec in čestokrat sta hodila lov skupaj s pokojnim Francem Koširjem. Nekoč sta na eenic/ zalezovala divjega petelina. Plazila sta se okrog eyesa, na katerem je v ranem jutru prepeval čudovit P imerek divjega petelina. Franci pomeri, sproži, puška poči, SI l P Zakaj pa Tomaž Domicelj tako skače po odru? ' "remikajočo se tarčo je težje zadeti..." iuM*~^ Gershwin se je proslavil z Amerikancem v Parizu, J nšnja oddaja Glasba je življenje pa se bo s Slovencem v Dr°A0nu' Pa glasbenik je. Aleksander Mežek, ki se nam bo na t-V^ nek°Hko drugače, kot ste ga vajeni. Na slišanje jutri, vaŠi radijski postaji, Radio Triglav, točno ob 13. uri. Kva sem vedu, to, da full obvladate Adija Smolarja, napisali ste full njegovih komadov (še posebno Mateja), največkrat pa še unega 20 ljubic, ki vam je očitno najbolj všeč, no pa najbolj svež je tudi, mar ne... Ampak jest vem še kakšnega - Recimo Kongres pijancev - ta je full dobra..., no naj se še pohvalim, Adi je pred kratkim naredil tudi spačkars-ko himno in sedaj je ta najnovejša, no če bo kaj sreče jo boste kmalu slišali tudi na kakšnem radiu. Ker je dones malo stiske s placom bomo kar požrebali, kar pa zgleda takole. Tri, štiri in kdo bo srečni izvlečeni. Ops, Družina Kepic, Srednja vas 57, 64208 Šenčur, No, ko se boste zmenili, kdo v familiji bo prišel na svoj račun, pa le k Aligatorju, še prej pa počakte dopis, ane. NOVOSTI Prvič, ker je poletje že ulet'u v našo deželo, je Aligator zrihtal full veliko mikic, majic... tudi uno Beavis & Butthead. Drugič, koncerti -ta vikend se bo v Ljubljani fest rockalo, saj bo danes koncert skupine Fugazi, v nedeljo pa Laurie Anderson, aja pa še v torek bo nekaj, namreč rock-fešta Biohazard, Dog Eat Dog... - karte so seveda pri Aligatorju. Pa še nove zade-vice Jasno Bon Jovi - These Days in pa zanimivo Michael Jackson - dvojna cedejka, ena baje stara, druga nova. Tle poa so še naši ekstrametalci Inter-ceptor. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 183: V kateri državi, malo sever-neje od naše ljube Slovenije, je pred kratkim koncertiral Bon Jovi. Mimogrede tudi Aligator nas je peljal tja... Rešitve čakamo do srede, čez štirinajst dni, namreč jest, k' tole kračam bom v prihodnjem tednu šel na kratko potovanje... Kam seveda v uresništ-vo Gorenjskega glasa, pripis "Jodlgator". Šibam. Čav... = skoda Volks\.va^en Group Kranj - V ponedeljek zvečer je bil na OS France Prešeren v Kranju zaključni nastop učenk omenjene šole in njihovih vrstnic iz OŠ Simon Jenko, ki so obiskovale interesni dejavnosti oblikovanje oblačil s šivanjem in manekenstvo. Pod mentorskim vodstvom Irene Pajkič so dekleta iz nižjih razredov za nastop domišljijsko poslikale majice in izdelale nakit, dekleta z višje stopnje pa so si po lastnih zamislih in zmožnostih v šolski šivalnici zašile poletna oblačila. Z znanjem, ki so si ga pridobile pri učnih urah manekenstva, pa so omenjene izdelke predstavile na ponedeljkovi modni reviji, ki sta jo vodili učenki z obeh šol. mJjj£° kot smo si ljudje tako so različni tudi ' n«Ši župani. JCnur župana, recimo, v ve^njs^ Gori, ki se je odpo-*u°' temu, da bi za svoje JofrŠ*0 dobival - Plačo! duš honorarja ne vzame, te a neumna in se zraven dn °dpoveduje še vsem v Anicam in kilometrinam! e na svoje stroške? Ja - vse ^svojestroške!Zakaj? Zato, Usn /e V zaseonem kšeftu Drl- T Podjetnik in ker bi svJ duio Vdihnil kot požrl b°J° predvolilno obljubo, da do 1° 5Voi° občino od začetka 7n*.ca mandata vse storil -e to Pametno> Je odn pesem. Zato, ker se kn\°Vieduie Plači> honorarno Plačitu stroškov mu Skr ni"če hvale ne poje. mor7en mo^akar, v neko °o dobrPrePriČan na* mU obči duUgi strani in v drugih etniliflrma šla v stečaJ-da £ mu nočejo potrditi, Plač Za- *uPanovanje dobival obut? tn ves »esrečen in k"Pan ,e pristal kje drugje vQnL na zav°du za zaposlo-Jeziki v Radovljici. Prav mu je, kličejo tisti, ki jim domači župan ni pri srcu. V redu! Ampak če stvar pogledamo iz drugega zornega kota in zanemarimo zamere, ki jih nekateri pestujejo do župana, se nam pokaže čisto drugačna slika. Kateri svetnik ne prisega na demokracijo? Vsi prisegamo na demokratičnost, na de- kih listah. Volivci so volili stranke in ne toliko posameznike, ki so bili na listah. Se pravi in te poenostavimo: veliki svetniki so prišli v občinske svete po zaslugi strank in list, na katerih so kandidirali. Le malokdo ali nihče sedi zdaj v svetu zato, ker bi ga bili volivci na volitvah izrecno cenili in upoštevali. Tema tedna Župan kot presežek Župani se dogaja vse mogoče: nekateri zavestno odklanjajo vsakršno plačilo za županovanje, drugi imajo status nezaposlene osebe kot radovljiški župan, ki je na zavodu za zaposlovanje. mokratične volitve in izvolitve in vsi smo v vsakem trenutku za demokracijo! Če je pa to tako, je primer radovljiškega župana, ki je na cesti, treba pogledati iz naslednjega zornega kota. Vsi svetniki, ki zdaj delajo v občinskem svetu šleka - šlek in od srca privoščijo županu njegov brezposelni status in zavod za zaposlovanje so bili - roko na srce - izvoljeni na strankars- V nasprotju z izvolitvijo svetnikov pa so bili župani izvoljeni na neposreden in zares demokratičen način. Kakorkoli že: prvi, drugi ali tretji krog, tudi radovljiški župan je bil izvoljen neposredno. Izvolili so ga občani. Demokratično, da bolj demokratično ni mogoče. Radovljiška občina tudi ni neka vaška občina, ampak je pomembno - kakorkoli že vza- memo - gospodarsko in izobraževalno središče. Status župana take občine je neprimerljiv s statusom neke vaške občine - vsaj v tem se menda vsi strinjamo. Ali je gospod župan med svetniki priljubljen ali ne je iz teh vidikov popolnoma drugotnega pomena. Če pogledamo stvar iz teh zornih kotov, je več ali manj jasno: na eni strani župan, ki so ga direktno izvolili občani, na drugi strani svetniki, ki so prikorakali v občinski svet zaradi svojih strankarskih list. In zdaj se ti, ki so več ali manj slučajno v svetu, na neki način norčujejo iz župana, neposredno in na najbolj demokratičen način izvoljenega. Če je bil tako izvoljen, ima v vseh evropskih demokracijah veliko več pristojnosti in tudi svoj status bi lahko rešil - tako kot sam hoče. Če je bil tako izvoljen, bi lahko ne samo sam sebi rešil svoj status, zaposlil bi lahko vso svojo žlahto, če bi le hotel. Ali je to radovljiškim svetnikom prav ali ne - dejstva so pač taka. Po eni strani pa je pravzaprav sramotno, da ima radovljiška občina - naj bo župan tak ali drugačen -Župana, ki je na zavodu za zaposlovanje. Še v te ekstreme gremo lahko, da bo v končni fazi župan v kakšnih javnih delih. Ko bo prišla delegacija kakšnega pobratenega mesta, bo malček počakala: rekli ji bodo, gospod župan pa pride, ko bo raznosil vsa vabila po občini. Veste, naš župan je brezposeln, je v javnih delih. • D. Sedej Z Gorenjskim glasom in Aligatorjem na koncert The Rolling Stones Tako. Pravilni odgovor na vprašanje številka 10 je bil seveda Muenchen, kjer bodo The Rolling Stones nastopili tam enkrat pred Zeltvvegom ali po njem in smo se Slovenci bolj ali manj pod nosom obrisali za karte, ker so bile že prvi dan vse razprodane. Žrebanje bo kmalu, aranžma je še vedno 125 DEM, dva avtobusa sta pa tudi že polna. Rolling kupon Vprašanje številka 11: Napišite naslov največje uspešnice z zadnje plošče The Rolling Stones "Voodoo Lounge", za pomoč, gre za nekaj okrog močne Ijubeznij.I Sf ( |- Pravilni odgovor je: _ NA RADIU KRANJ VEČNO MLADI vsako četrto soboto v mesecu od 19.30 do 24. ure Pripravlja in vodi Stojan Lavtar VEČNA LESTVICA - jutri, v soboto, 24. junija 1. It's Now Or Never (Elvis Preslev) 2. Are You Lonesome Tonight (Elvis Preslev) 3.1 Just Called To say I Love You (Stevie VVonder) (5) 4. The First Time Ever I Saw Your Face (Roberta Flack) 5. Come On Eileen (Dexy's Midnight Runners) 6. (I Can't Get No) Satisfaction (Rolling Stones) 7. Yesterday (Beatles) 8. Help! (Beatles) NAGRADE: 1. Večerja za dve osebi v Vili Bella: POLONA KONČAN, Stara cesta 28, 64207 Cerklje; 2. Kolesarska očala, darilo Alana, d.o.o.: FRANC BRDNIK, Smlednik 34, 61216 Smlednik; 3. Kaseta, ki jo poklanja Panika, d.o.o.: MINKA ŽAGAR, Velesovo 26, 64207 Cerklje Lep pozdrav vsem prijateljem nostalgije! Jutri bomo skupaj praznovali 1. rojstni dan naše oddaje, ki bo tokrat še posebej zanimiva. Izlet v preteklost bo namreč doslej najdaljši, saj se bomo ustavili v letu 1955. Spomine na to leto bomo obujali skupaj z Jelko Cvetežar. Od 22. ure do polnoči pa bo na vrsti oddaja 40 LET ROCK'N'ROLLA, ki jo pripravljam skupaj z Draganom Buličem. Dopisnice s kuponi pošljite na naslov: RADIO KRANJ, Slovenski trg 1, 64000 Kranj s pripisom VEČNO MLADI. Tokrat je zadnjič na lestvici 3. skladba, ki jo poslušamo že od decembra. Želim vam dolgo in lepo poletje, naše naslednje srečanje bo spet 26. avgusta! KUPON-VEČNA LESTVICA Glasujem za skladbo št. Moj naslov: LESTVICA 5 + 5 NA RADIU ŽIRI UREJA SAŠA PIVK Tuji del: 1. TAKE THAT: Back for good 2. BRYAN ADAMS: Have you ever realry bved a vvoman 3. EAST17:Letitrain 4. D. J. BOBO: There is a party 5. REDNEX: Wish you were here Predlog: LA BOUCHE: Be my lover Domači del: 1. SPIN: Ali tvoja mama ve 2. DARJA ŠVAJGER: Prisluhni mi 3. VICTORV: likal bi 4. DON JUAN: Pismo domačim 5. POP DESIGN: Potepuh Predlog: ZVEZDE: Zvezde padajo 2vio! Tokrat pa je bik) v našem studiu vroče kot že dolgo ne. Gostili smo kar štiri ?lasbenike. Iz Velenja nas je obiskala Sanja Mlinar, iz Škofje Loke mlada pevka jaša Grah, iz Ljubljane pa skupini The Drinkera in Zvezde. Vseeno pa smo našli še čas za lestvico, ki tokrat izgleda takole, kot vidite zgoria. Omogočila pa jo je Trgovina Brelih, d.o.o., s Suhe pri Škofji Loki. Nagrajence pa so tokrat Alenka Kocjančič, Bevkova 29, Radovljica, Robert Muhic, Lackova 5, Ptuj in Sarah Zavodnik, Malo Mlačevo 30, Grosuplje. Čez 14 dni se ponovno slišimo do takrat pa se prijetno hladite. Pozdrav od vaše Saše Pivk. KUPON Glasujem za: Moj naslov: Kupončke pošljite na Radio Žiri, 64226 Žiri. TRZISKI HIT vsak ponedeljek ob 17.30 Pozdravljeni! Gorenjski glas danes zagotovo ne bi izšel, če bi se mi ne oglasili tako, ko že nekaj petkov zapored. Se naprej bomo vrteli dobro glasbo, tako kot v ponedeljek, seveda pa lahko slišite več dobrih melodij. Danes objavljamo lestvico, ki smo jo oblikovali v ponedeljek z vami. Ko boste glasovali, bodite pozorni. Odločite se za dve izmed ponujenih melodij. Na vašem kuponu bo torej obkrožena ena številka in ena črka, ali dve številki, ali pa dve črki - odvisno od tega, kaj vam je najbolj všeč. Lahko pa napišete tudi svoj predlog. Ena točka - en glas na kuponu, y oddaji pa ena točka - en glas po telefonu. Pa ne pozabite, kupone sprejemamo do vključno ponedeljka, 26. junija, na naslovu Radio Tržič, Balos 4, Tržič. Tudi za nagrade smo poskrbeli. V žreb pridete vsi: tisti, ki glasujete na kuponih in tisti, ki kličete po telefonu. Tokrat je žreb odloči, da nagrado prejme Ivo Trebar iz Kranja. Lep pozdrav do ponedeljka! Lestvica: 1. Back For Good - Take That 2. Prisluhni mi - Darja švajger 3. Be My Lover - La Bouche 4. Babv, Baby - Corona 5. Wish You Were Ther - Rednex 6. Stav Another Day - East 17 7. Kako je dobro - Simona Weiss 8. Pandorina skrinjica (remix) Avta Band Prdbga: A. Roses Of Red - Kelfv Famly B. Moj očka ima konjička dva - Pidži Vesna in Dušan KUPON Glasujem za: 1 Moj predlog: Moj naslov: 2 3 5 6 A B SOBOTA, 24. JUNIJA TVS 1 8.05 Radovedni Taček: Babica 8.20 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 8.35 Male sive celice, kviz za šestošolce 9.25 Mlada Evropa poje, oddaja finske TV 9.35 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 10.20 Zgodbe iz školjke 10.55 Mali kaznjenec, avstrijski film 12.10 Gore in ljudje, ponovitev 13.05 Intervju: Dušan Puh 14.05 Malo angleščine, prosim 14.30 Tednik 15.20 Poglej in zadeni 17.00 TV dnevnik 17.10 Morski psi, ameriška dokumentarna serija 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Hugo, TV igrica 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.46 šport 19.50 Utrip 20.10 Irske noči nad Slovenijo 21.15 Za TV kamero 21.30 Narava in tehnika, zadnji del angleške poljudnoznanstvene serije 22.00 Ozare 22.10 TV dnevnik 3, Vreme 22.20 šport 22.40 Sova 22.40 Novo življenje, ameriška nadaljevanka 23.30 Daj ga, angleški film TVS 2 8.00 Euronevvs 10.00 Zgodbe iz oper, angleška glasbena serija, zadnji del 11.00 Tedenski izbor 11.00 Komisar Rex, ponovitev 11.55 Turistična oddaja 12.10 Sova, ponovitev 15.55 športna sobota 15.55 Velika nagrada Nizozemske v motociklizmu, posnetek iz Assna 16.55 Atene: EP v košarki (m): Slovenija - Rusija, prenos 18.30 Slovenski magazin 19.05 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 20.10 Mirna dežela, nemški film 21.45 Marjanca 95 23.15 Sobotna noč: Novice iz sveta razvedrila; Ženske v ameriški countrv glasbi; Angleška glasbena lestvica HTV 1 8.45 TV koledar 9.00 Dobro jutro 10.30Program za mlade 12.00 Poročila 12.15 Emparatriz, nadaljevanka 13.00 Me je kdo iskal, ponovitev 13.45 Leteči čeveljčki, češki barvni film 15.05 Poročila 15.40 Beverlv Hills 90210, ponovitev 18. dela 17.45 Televizija o televiziji 18.15 Prizma 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.10 Policijska postaja, ameriški barvni film 21.40 Zabavni program 22.35 Dnevnik 22.50 Slika na sliko 23.25 Premišljeval-nica 0.50 Sanje brez meja HRT 2 12.15 TV koledar 12.25 Slika na sliko, ponovitev 13.10 Briljantina, ponovitev 13.50 Ekran brez okvirja 14.50 Rugby, prenos finala svetovnega pokala iz Johanes-burga 17.25 Vaterpolo, Hrvaška -Nizozemska, prenos 17.55 EP v košarki: Hrvaška - Španija, prenos iz Aten 20.35 Tom, humoristična serija 21.15 Melodije Istre in Kvarnerja, prenos 23.15 Športna sobota 21.25 Latinica: Marija iz Medjugorja 0.45 Melodije Istre in Kvarnerja, razglasitev zmagovalca KANALA 8.00 Spot tedna 8.05 Tom Savvver 9.00 Kaličopko, ponovitev 10.00 Teden na borzi, ponovitev 10.10 Kino, kino, kino 11.00 Učna leta 18.05 Spot tedna 18.10 Klasična videoglava 19.00 Generacija transformerjev II 18.00 Dance sesion 19.30 Vreme 20.05 Živeti danes - intervju, dokumentarna oddaja 20.35 Splošna praksa, avstralska nadaljevanka 21.30 Ženska z dvema obrazoma, ameriški barvni film 23.10 Vreme 23.15 JUnak na rolki, ponovitev ameriškega filma 0.40 Erotični film AVSTRIJA 1 6.05 Zlata palača, ponovitev 6.30 Otroški proqram 9.25 Otroški program 12.20 Senje 14.30 Ljubezen in tako naprej 14.55 Blos-som, ameriška serija 15.20 Knight Rider 16.05 Superman, ameriška serija 16.55 Melrose Place 18.05 LAV: Nikoli več umetnost, priljubl- jena avstrijska skupina po štirih letih odsotnosti spet nastopa 19.00 Milijonsko kolo 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 O, ti moka Avstrija, poletna zabavnoglasbena oddaja 22.10 Šport 23.10 Čas v sliki 23.15 Revue viva paradis, nov program iz Paradis Latina 0.15 Festival na donavskem otoku 1995, posnetek tridnevne prireditve na prostem 1.00 Mongoli, italijanski zgodovinski spektakel 2.50 Klic na pomoč, Kalifornija, ponovitev 3.35 Melrose Place, ponovitev 4.40 Oddelek S 5.30 Raji živali AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Smrt starega cirkuškega leva, ameriški film 10.30 Žrelo II, ponovitev ameriške srhljivke 12.30 Hello Avstria, Hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Njena največja preizkušnja, nemški mladinski film 14.45 Nedolžni grešniki, komedija Juliusa Pohla 16.15 Zemlja in ljudje 16.45 Kdo me hoče? 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Svetovne religije 18.00 Šport 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Hiša v zelenju, nemški TV film 21.45 čas v sliki 21.50 Slepa jeza, ameriški akcijski film 23.10 Agentka preveč, ameriška komedija 0.55 Pogledi od strani 1.05 In-side. ponovitev 1.35 Videonoč TELE-TV KRANJ SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri; VIDEOSTRANI TV Železniki na vi de o kase ti ob 18., 19.20 in 21. uri 10.00 Šolski utrinki OŠ Železniki 18.00 Občinski utrinki 19.00 Zaključek čipkarske šole v OŠ - 1. del 20.00 Antonov obzornik 20.20 Spoznavanje ljudi in krajev - dok. film LOKA TV Videostrani 17.00 Movie Chan- nel M MTV 7.00, 9.30 in 13.30 Video strani -panorama 8.30, 12.00 in 17.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 18.15 MMTV šport, ponovitev 19.00 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja, ponovitev 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.05 SANJE IN RESNIČNOST, dokumentarna serija, 12. del /13 20.35 5 LET KVINTETA GAŠPERJI, glasbena oddaja 22.05 SPOT TEDNA ŽIVE SCENE 22.10 VEČNI GREHI (Imortal Sins), grozljivka 23.40 MMTV SHOP, televizijska prodaja 0.00 Video strani 1.00 Deutsche VVelle R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 8.40 Pregled tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.20 Srečanje invalidov Kranj -Maribor 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Večno mladi R TRŽIČ Oddajamo ob 13.30 do 19. ure z oddajnika Kovor na UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz, ter z oddajnika Grad na UKV 88,9 Mhz. V prvem delu programa se KINO bomo posvetili horoskopu in vam skušali pomagati do zdravja z znanko Aleksandro. Informacije bodo na sporedu ob 15.30. Ob 16.10 bodo sledila obvestila, nato poročila Deutsche VVelle. V času od 17.30 do 18.00 lahko oddate brezplačen mali oglas. Najmlajšim je namenjena pravljica izpod peresa Zlate Volarič. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Ljubljana 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.15 Ponovitev 17. lekcije ONE TO ONE 10.00 Tema: mednarodna gorskohitrost-na dirka GOLICA 95 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje, 14. melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Portret: Janez Duhovnik - doktor znanosti 18.00 Voščila R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za klasično glasbo 8.00 Dogodki 9.00 Mladinski program 10.00 Servisne informacije 10.30 BBC-jev jezikovni tečaj angleščine 11.00 S kolesarji po Kitajski 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Minute za družino 17.00 študentska tribuna 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dej nehi, no... 6.15 Novice 8.00 Horoskop 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Naj, naj pesem 11.05 Notranjsko-kraški mozaik 12.00 BBC novice 13.55 Pasji radio 14.00 Lestvica, 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 16.30 Oddaja o kulturi 17.15 Novice 17.30 Tečaj angleščien: BBC - one to one 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Stampeedo 22.00 Hot mix music - Jernej Vene 24.00 Camera obscure - Zlato Kreč 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica 11.10 Za življenje, za danes in jutri 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 13.00 čestitke in pozdravi poslušalcev 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Več. inf. oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio vatikan 20.35 Molitev + priprava na nedeljo 21.20 Priprava na papežev obisk oz. redovi na Slovenskem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program MMTV 20.35 5 LET KVINTETA GAŠPERJI Kvintet GAŠPERJI so nekakšno nadaljevanje ansambla AVSE-NIKOV, vodja kvinteta pa je Slavko Avsenik ml. Sicer pa kvintet žanje velike uspehe po tujini, saj jih je bilo mogoče videti na lestvicah v Nemčiji, Avstriji in Švici, v kratkem pa bodo izdali svojo dnjgo kaseto. V oddaji se jim bosta pridružila kitarista Grega Avsenik in Tone Čmugelj, gostiti pa bodo tudi duet M4M. Oddajo bosta povezovala Betka Šuhel in Janez Dolinar. CENTER amer. kom. BUTEC IN BUTEC ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ avstral. "poročna" kom. MURIEL SE POROČI ob 18., 20. in 22. uri ŽELEZAR amer. psih. thrill. DEKLICA IN SMRT ob 21. uri, amer. kom. MALI MILIJONAR ob 17. in 19 uri TRŽIČ amer. rom. kom. I.Q. ob 18. in 20. uri RADOVLJICA ris. 101 DALMATINEC ob 18.30 uri, amer. drama KVIZ SHOW ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. film IZBRUH ob 18.30 in 20.30 uri NEDELJA, 25. JUNIJA TVS 1 8.25 Očividec: Okostje, ponovitev angleške dokumentarne serije 8.55 Živ, žav, ponovitev 9.40 Arabela se vrača, ponovitev češke nadaljevanke 11.00 Sprehodi po stari Ljubljani, ponovitev 10.35 Za TV kamero, ponovitev 10.50 15. srečanje tamburaških skupin in orkestrov Slovenije 11.30 Obzorja duha 12.00 Biblija: Makbejci, ponovitev 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Malibujska cesta 2000, ponovitev 14.00 Samorastniki, slovenski film 15.30 Šef!, češka nanizanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Po domače 18.50 Hugo, TV igrica 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.46 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.00 Slovesnost ob dnevu državnosti, prenos 21.10 Vojna in pogajanja, dokumentarna oddaja 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.25 Šport 22.35 Sova Zabavljači, zadnji del angleške nadaljevanke TVS 2 8.00 Euronevvs 8.50 Marjanca, 1. del 10.20 Sova, ponovitev 11.10 Irske noči nad Slovenijo 12.15 športna nedelja: Finale evropskega atletskega pokala, posnetek iz Villeneuve d'Asqa 18.30 Kolesarska dirka maratona Franja, reportaža 19.15 Lahkih nog naokrog, 5. oddaja 20.10 Lovec na jelene, ameriški film 23.05 Biblija, 24. oddaja: Knjiga modrosti 23.35 Športni pregled HTV 1 9.05 TV koledar 9.15 Biblijske zgodbe, risana serija 9.45 Tarzan in amazonke, ameriški Ib film 11.00 Poročila 11.05 Mali Juke Box 12.10 Narodna glasba 12.40 Mir in dobrota 13.10 Duhovni klic 13.25 Poročila 13.35 Kmetijska oddaja 15.05 Opera box 15.35 Mesta 16.25 Beverly Hills, 90210, ameriška nanizanka 17.00 Poročila 17.20 Romanca na Orient Expresu, angleški barvni film 18.50 Mojster Fantaz 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.10 Sedma noč 21.55 Dr. Ouinn, ameriška nanizanka 22.40 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.50 Z bakljo proti mamilom, reportaža 0.00 Sanje brez meja HTV 2 14.00 TV koledar 14.10 Slika na sliko 14.55 Klic na pomoč15.45 Cro pop ročk 16.30 NBA pregled 17.05 Golf, turnir Industriogradnje 17.25 Rally, reportaža z rallyja Ina Delta 17.55 Rokomet, prenos finala (m) pokalnega tekmovanja 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Črno-belo v barvah: Mestece Pevton, ameriška nadaljevanka KANALA 8.00 Spot tedna 8.05 Odisej 9.00 Kaličopko 10.00 Burleska 10.30 Male živali 11.30 Splošna praksa, ponovitev 12.25 Ekipurejske zgodbe 12.40 Žametne vrnice 13.20 Spot tedna 18.15 Spot tedna 19.00 Generacija transformerjev 19.30 Živeti danes, ponovitev 20.00 Vreme 20.05 Beverly Hills, 90210, ameriška nanizanka 21.45 Kino, kino, kino 22.25 Klasična videoglava 23.15 Ženska z dvema obrazoma, ponovitev AVSTRIJA 1 6.00 Black Beauty 6.25 Otroški program 8.30 Hiša v Jeruzalemu 8.35 Držite se + stop + pridem ob treh, lutkovna igrica 9.05 Atefix 9.30 Otok zakladov 9.55 Speedy Gonzales, risanke 10.20 Duck Tales 10.45 Bugs Buny 11.10 Konfeti 11.20 Dinozavri 11.45 Leo in Fred, risanka 11.50 Superman - Lois in CLark, ponovitev 13.05 Peneči se cianid, ameriška TV kriminalka 14.35 Tri breze na travniku, nemški domačijski film 16.00 Willow, ameriški fantazijski film 18.00 Polna hiša 18.25 Vozovnica za dva 19.00 Korak za korakom 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 Dr. Markus Merthin, nemška serija 21.05 Skrita kamera 21.50 K stvari, s Petrom Rabinom 23.05 Čas v sliki 23.10 Vizije 23.15 Odeti parlament 0.00 Lili Marleen, nemška melodrama 1.55 Spet petek, trinajstega, ponovitev ameriške grozljivke 3.25 Slepa jeza, ponovitev ameriškega akcijskega filma 4.45 Oddelek S 5.35 Raji živali AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Glasba za tebe, avstrijska komedija 10.25 Čudovite slike iz živalskega sveta 10.55 Nekoč 11.00 Pogovor z novinarji 12.00 Pogledi od strani 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Dober dan, Koroška 14.00 Pogledi od strani 14.30 Reke 15.15 Zakladnica zemlja, arheološka oddaja 16.00 Šport 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Vreme 19.54 Šport 20.15 Kraj zločina 21.45 čas v sliki 22.20 Glavni osumljenec, 1/2 del britanskega TV trilerja 0.00 Festival na Donavskem otoku 0.45 Pogledi od strani 1.00 Videonoč TELE-TV KRANJ SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. do 19. ue ob glasbeni podlagi radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 18.00 Antonov obzornik 18.20 Serijski film 20.00 7. Groharjev teden v Sorici (2. del) 20.50 Brez komentarja LOKA TV 18.45 Nedeljska reportaža, ulična košarka 20.00 Napovednik 20.01 EPP blok 20.05 Tedenski pregled dogodkov (informativna oddaja) 20.35 EPP blok 20.40 Film MMTV 7.00 Video strani - panorama 10.30 SKRINJICA ŽELJA, otroška oddaja 11.00 GOVORICA ŽIVALI: Govorica telesa, dokumentarna serija, 5. del/9 11.30 CIRKUŠKE TOČKE, 5. del/ 13 12.00 ZABAVAJMO SE S FIZIKO, 5. del/39, ponovitev 12.30 Video strani - panorama 14.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja <15.00 VESELA NEDEL'A, glasbeno razvedrilna oddaja 18.00 DOMAČI ZDRAVNIK, zdravstveni nasveti, ponovitev 18.30 VRTNARJENJE ZA VSAKOGAR, ponovitev 18.45 POPOTNIK, potopisi in nasveti popotnikom, ponovitev 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.05 SLOVENSKA OHCET 21.05 SPOT TEDNA ŽIVE SCENE 21.10 V PASTI (Lover Leverl), film 22.40 AKROBATSKI ROCK'N'ROLL 23.10 MMTV SHOP, televizijska prodaja 23.30 Video strani 1.00 Deutsche VVelle R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 10.00 Mojstri kuhanja na Radiu Kranj 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Dobrodošli med praznovalci 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.20 Hitro, daleč, visoko 17.20 Hitro, daleč, vidoko 18.20 Kino, kviz 19.30 do 24.00 Večerni program R TRŽIČ Oddajamo od 10. do 15.30, & Kovorja na UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz ter iz Tržiča na UKV 88,9 Mhz. Pozdravu iz studia bo sleidla ob 10.30 Klepetalnica, pa o potovanjih bomo govorili. Tedenski mozaik bo na sporedu opoldne, nedeljski duhovni misli bodo sledile podrobnosti iz našega vsakdanjika. Ob 12.50 bodo na vrsti obvestila, ob 13.20 oddaja Iskrene čestitke, najlepše želje. Spored bomo sklenili s Kolovratom domačih. Presenečenje pripravlja tu«1 pokrovitelj oddaje. Prisluhnite! R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Ljubljana 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.20 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika (OKC) 8.00 Min" vrtiljak 10.00 Trgovina Triglav 11.00 Radijski sejem 12.0° Osmrtnice, Voščila 13.00 Nedeljska tema 14.00 Voščila 15-0° Poročila 16.00 Voščila 17.00 Pok-Hči, poklepetaj, poslušaj IS-30 Minute za ljubitelje resne glasbe RŽIRI 8.00 Napoved programa 8.*° ^ zgodovinski spomin 9.00 Aktua tema 10.00 Kmetijska odaaj 10.30 Za ljubitelje narodnoz* bavne glasbe 11.00 Škofjejos* tednik 11.40 Kino 12.00 NedeUf ka duhovna misel 12.30 Ces^ 13.30 Nedeljsko popoldne Športni utrinki 16.00 ŠkofjeloS" 6 17.30 Nedeljsko srečanje■1»-JW Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: #»f MHz-LJUBLJANA: 105U MHz7.00 Calimero in otroci 9£* Naj, naj pesem tedna 9.15 Nov^ 9.30 Kam danes v Ljubljani Horoskop 11.15 Novice 12:°" Duhovna misel - Rudi KoncffiP 12.15 Novice 13.00 Nedeljs*8 reportaža 14.00 MTV Slovenja^ TOP TEN glasbena lestvica 1*JJ Vodeni program 15.15 Novjc 16.45 Vreme 17.15 Hollywoo0 oddaja o filmu 18.15 Novice tWJ| Rick Dees - ameriška glasno lestvica 22.30 Jazz galerija I-"* Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 6.30 Jutranji program M! Duhovna misel, svetnik dnev 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Pren?* svete maše 10.00 Reportaž 12.15 Čestitke in pozdravi naS" poslušalcev 17.45 Slovencem Pj svetu in domovini oz. misijons* oddaja 18.30 Več. inf. odo ' 19.40 Za najmlajše poslu** .„ 19.50 Verska oddaja lo^jfl postaj 20.15 Radio Vatikan Naši svetniški kandidati * 30 Sakralna glasba 22.00 - D' Nočni glasbeni program radiotrig!^ MMTV 20.05 ^ SLOVENSKA OH&K Letošnja SLOVENSKA OHCE> ^ soboto, 24. junija, v Kandršan, ^ se bodo po starih slovanski" ^ čajih In Sagah poročili štit)6 zt venski In en kanadski P8^!' prijetno vzdušje bodo P°crnitP'' ansambel Lojzeta Slaka tojrLjjte* kovl fantje s Koroškega. "F'Zgj ffi bosta povezovala Betka S"' Janez Dolinar KINO CENTER, amer. kom. BUTEC IN BUTEC ob 17., 19. in 21 STORŽIČ sat. kom. TITO IN JAZ ob 20. uri, avstral. "P°r0n5\W-kom. MURIEL SE POROČI ob 16. in 18. uri ŽELEZAR arner thrill. DEKLICA IN SMRT ob 21. uri, amer. kom. MALI MILU^ 0(\ ob 17. in 19. uri TRŽIČ amer. rom. kom. I. Q. ob 18. in RADOVLJICA ris. 101 DALMATINEC ob 18.30 uri, amer. or ^ KVIZ SHOW ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. film IZBRU^ 18.30 in 20.30 uri ŽELEZNIKI amer. film HULA HOP ob 19. *^> Odprte strani- *>r. TINE HRIBAR Slov* STRAN 20 enci smo s svojo državo postali nacija Plebiscit je bil za Slovence politična sprava Dr. Tine Hribar, filozof, oporečnik prejšnjemu režimu in eden glavnih idejnih utemeljiteljev slovenskega osamosvajanja in Javnosti, je letos spomladi izdal knjigo Slovenci kot nacija. V njej je objavil svoja Programska in polemična besedila iz konca osemdesetih let in v začetku devetdesetih ter opisal nekatere zanimive in odkrite sodbe o tedanjih in tudi sedanjih politikih. Praznični intervju jemlje vprašanja »-iz te knjige, dr. »ine Hribar pa je odgovore razširil na spoznanja iz zadnjih dveh, treh let. STRAN 22 pogled od zunaj: Slovenija v očeh novinarjev slovenskih časnikov in radijskih ter televizijskih postaj na tujem Vso srečo in pamet državi mojega naroda K«j sodite o Sloveniji štiri leta po njeni osamosvojitvi, smo vprašali časnikarje, ki delajo pri slovenskih časopisih, radijskih in televizijskih programih na tujem, ki so se *brali na srečanju v Sloveniji. Ponosni so na samostojno državo svojega naroda in njen razvoj, pa zaskrbljeni zaradi naših prepirov lr» nespoštovanja tega, kar smo pred štirimi teti dosegli. Naši sogovorniki so bili novinarji jn uredniki iz Celovca, Buenos Airesa, Trsta in Toronta. POGLEDI Zazibali so nas v lepih zibkah GORENJSKEGA JUGA stfaPotnin)am se, da so bile naše Odprte '• ni %e pred lanskim dnevom državnosti vi(jSVe^ene" mvno le-temu. Poiščem jih, da y *ii kaj je v njih. Izstopata dva intervjuja. stQt1^em kranjski župan, inž- Vitomir Gros, n: 1 r°8°vilež, že v naslovu izpove, kaj je po pJ??Vem doletelo samostojno državo po in }reh letih: "Vladajo nam gospodarski nj^ ltlčni nesposobneži-" Vendar se takoj za *' °d 1918 do 1991 (z izjemo °he Pa P°d jugoslovanskim gospostvom. Nakar se proti večeru Ude- .to navadnega junijskega torka (ali srede) izpolni in začenja s\,0: njati spoznanje, ki je sicer zorelo nekaj let: da se gremo odslej kar kate no državo..." In da bi bila mera polna, sem skušal čudež, v tofcjilTr Sn se uresničile "tisočletne sanje", tudi pojasniti. Sen se je fyG l<_d, ker je bil sen kresne noči. "Čudež onih dni in dejanj je namreč pfe, e do kraja doumeti šele, če upoštevamo, da je bila neposredno ■f nJ'mi kresna noč!" u^0( ° lani. Letos lahko, po temeljitem premisleku, dodam še Prpd°fttev' da je bil kres tudi pred drugim praznikom nove države, k0( nevom samostojnosti. Kresovalo se je namreč tako pred zimskim ^arn\ Petnim sončnim obratom (solsticijem). Krščanstvo je oba Državnost in samostojnost H^"" poganska obreda priredilo svoji veri in ju poimenovalo z Pri,nlil? To i' zda) W*H §val)r>X ,^anez ("Bog je milostljiv"). Po zimskem kresu pride Janez Janez, kranjski Janez, decembra za svojo državo glasuje, konec junija se zanjo bori, njegova katoliška zavetnika pa mu, tako je verjeti, ves čas stojita ob strani... Kdor ni krščanske vere, mu vso stvar razložimo s še starejšimi, "poganskimi" zgledi. Pri tem nam pomaga starodavni, indoevropski in najstarejši rimski bog Ja-nus. Upodabljali so ga z dvema glavama, od katerih ena gleda nazaj, druga pa naprej. Bil je namreč bog "tranzicije" in "pasaž", prehoda in prehodov iz preteklosti v prihodnost, iz enega stanja in vizije v drugo, iz enega sveta v drugega, bog vrat. Upravljal je Z začetki (januar), posredoval na začetku vsakega podjetja in bil zraven pri vsakem rojstvu, pri porajanju bogov, sveta, ljudi in njihovih dejanj. Glede na dejstvo, da so v osamosvajanju Slovenije sodelovali tako rekoč vsi Slovenci, katoliški in komunistični, je upravičena domneva, da je našim dejanjem pred štirimi ali petimi leti ob obeh Janezih botroval tudi Janus. Take so te reči, ko jih gledamo za nazaj. Kako pa za naprej? "On mora rasti, jaz pa se manjšati" (Jn 3,30), pravi Janez Krstnik o tistem, ki ga je krstil. Tako naj velja tudi za slovensko državo in za njeno samostojnost. Toda: v naravi je iako, da se dan od zimskega kresa do poletnega daljša, potem pa se zopet krajša. Nekaj takega zna biti tudi z našo samostojnostjo kot državno suverenostjo. (Suverena je država, ki ni podrejena nobeni drugi državi in v kateri se ve, kdo je najvišja oblast - pri nas je to ljudstvo oziroma po njem izvojeni predstavniki.) Tako velika kot je zdaj, ni bila še nikoli in možno je, da tolikšna ne bo za zmeraj. V stoletjih pod nemškim patronatom Slovenci sploh nismo bili suvereni, v Jugoslaviji je bila naša suverenost omejena. Po svoje so bili suvereni Karantanci v svoji kneževini. Ko pa je okoli leta 745 knez Borut prosil Bavarce za pomoč pred napadi Obrov, jo je sicer dobil in Obre z njo odbil, toda priznati je moral "podložnost (frankovskim) kraljem". Njegova naslednika, kneza Gorazd in Hotimir, sta (v tolažbo) sprejela krščanstvo in tako "vstopila" v Evropo. In tu se sama od sebe ponudi zgodovinska vzporednica, pred katero ni mogoče zamižali: ko bomo vstopali v Evropsko zvezo našega časa, se bo naša samostojnost (z)manjšala! Evropa mora rasti, Slovenija pa se manjšati, bi rekel Janez Krstnik, tisti, ki ima jutri god. Mu bo Janez Kranjski ^Qn ■ < DOg ]e rniiosiijiv /. ro zimskem Krtsu priut juntc dQ fclist, po letnem Janez Krstnik. Prvi, ki je blagovestnik, napove, 40fr-() milosti božji (oziroma po odločitvi, izglasovani na plebiscitu) m° svojo državo; drugi jo, porojeno že pol leta pozneje, krsti. Miha Naglic GORENJSKI GLAS / slran 19 / Kranj, 2X junija 1995 Kakšno državo imamo Današnja priloga Gorenjska je v celoti namenjena državi Sloveniji štiri leta po njenem nastanku. Kako je nastajala, kakšna so bila razmerja v tedanji politiki in med tedanjimi politiki, kakšno vlogo je kdo igral, pojasnjuje v pogovoru profesor in oporečnik prejšnjemu sistemu dr. Tine Hribar. Razlaga tudi svoj pogled na današnjo državo Slovenijo, štiri leta po osamosvojitvi, predvsem pa opozarja, da se je znašla naša država na novi prelomnici: odločiti se mora, kako in kdaj v Evropo, kako ravnati, da bo obdržala svojo suverenost in enakopravnost tudi v največji družbi evropskih držav. Slovenija, čeprav majhna, ne sme postati zaradi Evrope za vsako ceno drugorazredna država. Kakšen je pogled na Slovenijo od zunaj? To vprašanje smo zastavili štirim novinarjem in urednikom časnikov in radijskih postaj Sloevencev po svetu. Pogovarjali smo se s kolegi iz Avstrije, Kanade, Argentine in Trsta. Njihove glavne ugotovitve: Slovenci po svetu so ponosni na samostojno državo slovenskega naroda, želijo ji vse najboljše na poti mednarodne uveljavitve, boli pa jih, ker se doma po nepotrebnem preveč prerekamo, ker prenašamo te spore tudi na tuje in se ne znamo ali nočemo spraviti glede zgodovine. Slovenci po svetu so veliko prispevali, da so države, posebno bolj oddaljene, kjer živijo, zvedele za osamosvojitev Slovenije in za spopad z armado bivše države. Uvodni sestavek pa je tudi tokrat napisal Miha Naglic in razgrnil svoj današnji pogled na samostojno slovensko državo in na Slovence v svoji državi. J. Košnjek Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik o B D N- E V U D R Ž A V N o S T I _ Dr. Tine Hribar Slovenci smo s svojo državo postali nacija Plebiscit je bil za Slovence politična spran Dr. Tine Hribar, filozof, oporečnik prejšnjemu režimu in eden glavnih idejnih utemeljiteljev slovenskega osamosvajanja in državnosti,^ letos spomladi izdal knjigo Slovenci kot nacija. V njej je objavil svoja programska in polemična besedila iz konca osemdesetih len začetku devetdesetih ter zapisal nekatere zanimive in odkrite sodbe o tedanjih in tudi sedanjih politikih. Praznični intervju jemlje vpraša j iz te knjige, dr. Tine Hribar pa je odgovore razširil na spoznanja iz zadnjih dveh, treh let. Na osnovi tega, kar vem o Vas, sem prepričan, sta ste eden ključnih idejnih in praktičnih uresničevalcev slovenske samostojnosti in državnosti. Kako sami gledate na svojo vlogo v teh dogodkih? "Za praktični vidik bi težko rekel, pač pa za filozofsko in teoretično utemeljevanje, ker je bil pred desetimi leti že sam izraz 'slovenska država' prepovedan. Tako se je imenoval neki emigrantski časopis v Kanadi ali Ameriki. Še v 57. številki Nove revije, kjer sem objavil razpravo z naslovom Slovenska državnost, sem namenoma uporabil ta izraz zato, ker ga je uporabil že Kidrič. Če bi moral na zaslišanje, bi rekel, saj to ni moje, to ni emigrantsko, to sem prebral pri Kidriču. Treba je bilo sploh utemeljiti smiselnost, da postanemo nacija, narod z lastno državo. Takrat je bila prevladujoča marksistična teorija, da je konec z nacijo, da je to zastarela zadeva, kar je bila tudi Kardeljeva teza. Po drugi strani pa so tudi ultramoderni teoretiki trdili, da je to neka nazadnjaška zadeva. Z idejo, da je zadeva še vedno aktualna, je bilo treba najprej prodreti. Moja takratna teza je bila, da se bo prava pomlad narodov začela šele v tretjem tisočletju in da je bila pomlad narodov leta 1848 samo malenkost. Eksplozija šele prihaja in to trdim tudi danes. Druga zadeva pa je, koliko teh narodov od približno 3000, kolikor jih je na svetu, bo dejansko ostalo. Zanesljivo bo še vrsta narodov skušala dobiti lastno državo. Takrat sem bil naiven v prepričanju v vrednote. Ta naivnost in vera v obsolutno pravico do samoodločbe nam je sploh omogočila, da smo šli v osamosvajanje. Danes to ne drži več. Danes je vse relativno. Odločata samo moč in interes. Če bi mi takrat to vedeli, je vprašanje, ali bi začeli. Zavedali smo se pa ogromne odgovornosti. Danes bi bili lahko Čečenija, Ljubljana pa Grozni. V času našega osamosvajanja sem računal na 5 do 10 odstotkov možnosti neuspeha, danes pa taka možnost presega 50 odstotkov." Delaj eno in to dobro Nekateri Vaši sodelavci in prijatelji so postali poklicni politiki. Vi ne? Kaj je za Vas tako odbijajočega v politiki? "Ničesar. Gre pa za dve stvari. Ko sem se pred petimi leti politično angažiral pri osamosvajanju, pisanju ustave in podobno, sem vedel, da je to nujno, vendar pri tem nisem užival, ampak blazno trpel. Odtrgan sem bil od filozofskih knjig in svojega dela. Imel sem občutek, da mi moje početje strašansko jemlje čas. Do kolegov, ki so šli v politiko, nimam nič. Vendar je moja teza, da lahko le eno zares delaš. Ne moreš hkrati sedeti na dveh stolčkih. Proti temu sem in ne zoper to, da gre kdo v politiko. Naj gre, ampak naj to dela zares. Vsaka taka stvar, posebno v časih, kakršni so zdajšnji, terja celega človeka." Kakšni so slovenski politiki? Se Slovenci sploh znamo iti politiko? "Slovenci kot politiki niso nič drugačni kot drugje. To je odvisno od človekovega značaja. Problem pa je, ker pri nas politika kot delni sistem še ni oblikovana, se še ne ve, kaj je in še ni razločena od ekonomije, kulture. Manjkajo družbeni delni sistemi; ne podsistemi. Prej je bil samo en sistem z veliko začetnico - Partija, ki je potem vse ostalo, od ekonomije do kulture, obravnavala kot svoje podsisteme. Ta težnja je še vedno živa, tudi pri nekaterih kulturnikih, ki želijo v kulturi z veliko začetnico videti ta nadsistem, ki bo dirigiral vse druge. Tega v današnjem modernem in postmodernem svetu ni mogoče več početi. Če to delaš, zaviraš." Je imela Slovenija disidente kot druge vzhodnoevropske komunistične države? Ali Vi sebe uvrščate med desidente. "Disident je reakcija na obstoječi sistem. Če je obstoječi sistem totalitaren, potem človeka zapre in ta človek postane disident v pravem pomenu besede. Ker pa pri nas sistem, vsaj v osemdesetih letih, ni bil več totalitaren, bi postavil razloček: bili smo sicer oporečniki, vendar nas niso zaprli. Smo pa tvegali in bili pripravljeni tudi na to. Bil sem odgovorni urednik Nove revije od leta 1982 do 1985, skupno 30 številk, in ob vsaki številki sem se bal, da jo bodo zaplenili, mene pa poklicali pred sodnike in me poslali v zapor. Disidentstvo je torej odvisno od oblasti. Če te ne zapro ali izženejo, potem nisi disident v takem pomenu besede. Zato sem toliko bolj jezen na tiste, na antikomuniste v narekovaju, ki so šele po petih letih to postali, v prejšnjem sistemu pa se jim ni nič zgodilo. Bili so celo direktorji in podobno, pa ne znajo ločiti vzhodnonemškega in našega sistema. Mi, ki smo to skozi dali, vemo, da ni isto." Vas je prejšnji režim napodil z univerze. "Takrat so izključili dr. Veljka Rusa, dr. Janeza Jerovška, pokojnega Lada Arzenška in mene. Rus in Arzenšek sta morala s fakultete za družbene vede, z Jerovškom pa sva bila premeščena s pedagoškega v raziskovalno delo. To je bila sicer kazen, a zame celo pozitivna, saj sem lahko več študiral; zato tega ne štejem v disidentstvo. Naša kazen pa je bila strašilo za druge, da ne bi počenjali kaj takega kot mi. Nekateri kolegi so nas branili, dokler so mogli in dokler se niso ustrašili zase." Velik pomen Bavčarjevega odbora Zapisali ste, da je šlo pri Slovencih v osemdesetih letih za strah pred samoodločbo in s tem tudi pred osebno svobodo. Kdaj smo zgubili ta strah, če ga sploh smo. "Strahu nikoli popolnoma ne zgubiš. Vsaka samoodločitev z lastno glavo, odločitev za nekaj radikalnega je nujno povezana s strahom. Mi smo premagali ta strah. Plebiscit je to pokazal. Vsak, kdor je glasoval za, je premagal ta strah. Vesel sem, da se je to zgodilo. Res je, da smo takrat nekateri vse naredili za premostitev stoletnega ideološkega razkola med klekiralci, liberalci in komunisti na Slovenskem, da smo takrat skušali v imenu te temeljne zgodovinske, nadstran-karske, nadpolitične, kulturne in v najglobljem pomenu duhovne osamosvojitve uresničiti državnost, čeprav smo na poti do tega glavnega cilja požirali očitke, žaljivke in zbadljivke." Naštevate ključne dogodke osamosvajanja: Novo revijo, plebiscit, zbor za ustavo, Majniško deklaracijo. Ste jih tako zvrstili zaradi njihove teie in pomena? "V tem zaporedju je šlo. Zanesljivo je bila 57. številka Nove revije sprožilni akt, glavna masovna mobilizacija pa je bil proces proti četverici oziroma Bavčarjev odbor. V njem smo se združili in tudi zbrisali razlike ter požrli zamere ter bili enotni od starejše in srednje generacije kulturnikov do mlajših. Tisti, ki smo si bili prej nasproti, recimo Mladina in Nova revija, smo stopili skupaj. To je bilo važno. Zato danes ne razumem Janeza Janše, ki je bil takrat zaprt, vendar iz sedaj objavljenih zapisov Sedem let pozneje sklepam, da je po 'nedolžnem' padel notri in ni natančno vedel, za kaj gre. Brez Bavčarjevega odbora ne bi bilo Janše v smislu, kot ga danes poznamo." V odločilnih letih osamosvajanja ste bili hudo kritični do Slovenske akademije znanosti in umetnosti in do Univerze. Za prvo ste med drugim zapisali, da je dremajoča in mlohava slovenska kulturna ustanova, zaprta za ljudi duha, Univerzi pa očitate, da ni nič naredila za avtonomijo. Je danes kaj drugače? "Oceno za SAZU sem napisal v tisti jezi aprila leta 1990 v 95. številki Nove revije z naslovom samostojna Slovenija. Sazu ni sodelovala. Dva akademika, dr. Bajt in pokojni dr. Grafenauer, sta bila izrecno proti osamosvojitvi, ker naj bi postali deseta avstrijska provinca in podobno. Namesto da bi bili akademiki nosilci, so bili zaviralci. Druga zamera pa se nanaša na njihovo odločitev v začetku osemdesetih letih, ko so v statutu sprejeli marksizem kot vodilno ideologijo in ji podredili znanost in umetnost. To je bilo po moje nesprejemljivo. Sedaj je že drugače. Čas prinese svoje. SAZU je bila tudi po članstvu zelo stara. Sedaj prihajajo mlajši, vendar še vedno nima prave vloge. Tudi Univerza se je podredila partiji in marksizmu. Po fakultetah so bili ustanovljeni marksistični centri. Ko so nas preganjali na Fakulteti za družbene vede, bivši FSPN, Univerza ni ničesar naredila za našo obrambo." Zastavljam vam aktualno vprašanje glede osnovne šole. Sedaj sprejemamo novo zakonodajo. Vi ste zapisali, da se skuša v osnovni šoli namesto komunis- tične vzpostaviti katoliška hegemonijajE z njo klerikalizem. Je sploh mog£Š£ idejno nevtralna šola? "Cerkev je bila takrat, ko se je uveljavljalo usmerjeno izobraževanje z marksizmom, skupaj z nami za nevtralnost. Brž ko je prišlo do spremembe političnega sistema in je prišla ven anketa, da 70 odstotkov Slovencev sprejema krščanstvo, je Cerkev terjala obvezni verouk v šole in podobno. Zagovarjam nevtralnost šole"v tem smislu, da ne more bitj podrejena nobeni ideologiji, kar pa nl nevtralnost glede vrednot. Neke vrednote vedno so. Gre za to, da v šolo nima vstopa ideologija neke institucije z veliko začetnico, pa naj bo to Partija ali Cerkev z velik0 začetnico. Teologi pa zahtevajo prav takšno vlogo cerkve, ki je nekak center moči, v šob- take šob dobno- Prepričan sem, da se bo s teologi rnogo& sporazumeti. Ko so spoznali, da nimajo podpore, so pristali na pouk, ki bo v poučeval o verstvih, civilizacijah in podou""-Ko smo že prišli do vsebine posamezni" programov, se je spet zapletlo. Hoteli so, "a bi Cerkev odločala, kdaj profesor napačn0 predava, kdaj ga je treba izključiti in kdo bo sploh smel poučevati ta predmet. Takšno vmešavanje pa ni sprejemljivo." Velike zasluge nadškofa dr. Šuštarja Do rimskokatoliške Cerkve ste krUiZ-ni. Zato sta bila z ženo Spome}^-večkrat grobo napadana in jalj^ pravite, da celo hujše kot v prejšnji režimu. Ali Cerkev skuša prestopit±g!& normalnega in sprejemljivega poseg0l£ v javne in državne zadeve? "Cerkev se ne zaveda svoje dvojne aJj celo trojne vloge. S posvetnega vidika J verska skupnost, to je del civilne družbe, n^ pa države. Kot izpostava Vatikana pa J. zastopnica neke države in samo na tej osno ima pravico do partnerstva z državo. Venda^ ta vidik izkorišča, hoče se postaviti na družbo. Tretji vidik pa je Cerkev ko občestvo kristjanov. Vse to se meša, zato s je težko resno dogovarjati." Kako ocenjujete Jelinčičev zakojjJ' moratoriju na vračanje premoŽ£Bl? Cerkvi? Mora v pogajanja poseči^S^ kan kot terja cerkvena stran? "V teh problemih gre tudi za našo 'astn^ krivdo. Sprejeli smo pač tak zakon lastninjenju, v katerem je bil dan ta^ privilegij Cerkvi. Kaj sedaj? Mislim, da * da stvari različno urejati. Ena od možnost'J Jelinčičeva varianta (zaradi nejasnosti gle dejanskega lastništva), čeprav tu nimam ^ odstotnega stališča. Možno je sprejeti sp .. edno zakonodajo, po kateri Cerkev ne do*1' lcib GORENJSKI GLAS / 20. stran / Kranj, 23- junija 199$ imela absolutne oblasti nad temi goZ zlasti ne nad tistimi v narodnih paf. Cerkev mora dobiti sredstva za svojo dej ^ nost, ko ne gre samo za ožjo, cerkve ampak tudi za karitativno itn. Duhovn imajo še vedno ogromen pomen, še oprav > jo vlogo psihoanalitikov in druge. Treba se ^ pač dogovarjati in to je stvar države, y svojo izvršno oblastjo in zakoni zarnuj3;^ tem primeru gre tudi za greh Demosa, k' J ^ zakonoma o privatizaciji in denacional»za preveč hitel in se ni zavedal p°slc je Takratni pravosodni minister dr. ^'lTll^oj0 raje spletkaril v lastni stranki in delal s ^ zasebno politiko, kot da bi delal zakone m Q predlagal parlamentu, vključno z zakono popravi krivic." Nadaljevanje na 2l> * t>"' O B D N V U D R V N O Dr. Tine Hribar Nadal 'jevanje z 20. strani Nadškofa dr. Alojzija Šuštarja zelo <*nite. Pravite, da je naša sreča, da ga JSUuno. V nekem pismu vam je nadškof SSEisal, da se raje razglasi za klerikal-£&_fcof da se mora stalno braniti pred HSBadi v svojih vrstah. Napadalnost pa za, bi bil SŠjtate Teologom Stresu, Juhantu, Stu-"¥ izjava o klerikalizmu je Stresova izjava, f^pisal mi je: če mi spet govorite, da sem klerikalec, potem bom sam začel govoriti, da ^rn klerikalec. Dr. Šuštar je pozitiven zato, ker je daleč nad temi, bi rekel navijači teologi, ki ščuvajo in zahtevajo absolutno oblast Cerkve. Dr. Šuštar je izredno toleran- en. Stalno zagovarja spravo, zato je šel leta 990 v Rog skupaj s Kučanom, čeprav so bili °niobranska Nova zaveza in nekateri teolo-S1 izrecno proti. Kulturniki smo posredovali ln dr. Šuštar je naše posredovanje sprejel. On *agoyarja spravo, drugi pa so enkrat ^gič pa proti, kakor jim ustreza. Če j^dškof in metropolit zagrizen ali če bi bil do od teh zagrizencev nadškof, bi stvari ^gače potekale. Ne glede na težave se naša ržava dobro razvija in eden od zaslužnih za t0 Je tudi dr. Alojzij Šuštar. Ko je bilo glede fPravne slovesnosti v Rogu zelo kritično in je »o že vse dogovorjeno, so v Novi zavezi, Predvsem Drobnič in dr. Tine Velikonja, Postavili neke nove pogoje. Na sestanku na l^ovi reviji so bili zelo nezaupljivi. Rekli smo j*m- če ne verjamete, dajte enega človeka, ki b° šel skupaj s Spomenko h Kučanu. Tako so udi storili in spravna slovesnost je bila." Kučan najprimernejši Predsednik države ^Snimive so vaše tr^Stenh slovenskih takratne ocene politikov. Za pre- ^^Hlka države, takrat še predsednika QQkedstva, ste dejali, da mu ni mogoče ^SiiSlL ideološke zadrtosti in nacionalne ^S£dušnosti. Moral je prek nasprotni- ^S^omenjate dr. Kmecla in Zlobca, v ^USeru Rog^a. Zamerite pa mu, da nima izlili ie pa dober usklajevalec in t££š2JŠ£yalec politike. Pogrešate njego-vo * ^■JSSDljšo obsodbo povojnih zločinov. ^££g*We ni Havel. Imate danes o &Š&edniku enako mnenje? "IV v Nekoliko drugačnega. Pozabili ste po-edati še pozitivnega. On je igral Jttcno vlogo pri osamosvajanju prav s to 0 0jo sposobnostjo usklajevanja. Bil je vodja samosvojitvene ekipe, trezen in umirjen, kar Z °m°gočilo osamosvojitev in njeno zavaruje. Srečo smo imeli, da je bil na eni stra ni Kučc pr ---.-an, na drugi pa Janša, ki je anej*stavljal tisto grobo silo. Znana je van K°ta' ko je Janša zajel oficirje jugoslo-je v • armade med pogovori na Brionih. To Zar ° 0 blazno razkačilo in je grozila, da bo Ve^.k^oardirala Ljubljano. Janša temu ni va JCj|.in je imel oficirje kar zaprte. Jugoslo- Kuč • ^e &rozi1' da bo Prekinil pogajanja. in an Je Potem vso noč iskal Janšo, ga klical Prepričeval, naj oficirje spusti. Janša je bil pa SV°Je bolj balkanski od Balkancev, Kučan sreč evroPskega politika. Bila je velika Se a>v^a Sta P"šla skupaj. Takrat med njima j"1 °do konflikta, ki ga je kasneje zakuhal ,;"Sa- Glede Havla in vizij pa tole. Kučan nie' SP°dbude od drugod, moje mnenje o pisT Pa ^e sedsaJ še bolJše kot takrat' ko sem glede - .°Cene- Takrat še ni bil tako jasen Žrtve Porjojev in spominskega obeliska vsem vam. kar „______II___1 i^..x— §e vedn • ^e sam predlagal. Kučana na c? 12redno cenim in mislim, da trenutno jja ~ —cenim m mislim, ua irenuino Jlovenskcm ni človeka, ki bi bil boljši Predsednik." I Kračun nekaterih drugih. Peterleta, K^r&JSrnata in Šešerka, ne skoparite s !^hamL_Zai^ "P - triid Cte>r,e Je zg°dba zase. Takrat, ko sva ga ka T S SPomcnko predlagala za predsedni-^vladc, sva imela pred seboj dejstvo, da nasra SVetovna javnost dobiti vtis, da se je pri via.rcs nekaj spremenilo, da bo predsednik krščC nckdo' ki ni bil komunist, ampak avanslu demokrat. Tudi zunaj, predvsem njski zunanji minister Mock, so na Peterleta dosti dali. Ker ga pač niso tako dobro poznali kot mi, ki smo vedeli, da operativno ni sposoben. Predlagali smo ga, čeprav smo imeli na izbiro tudi Pučnika, Janšo, Bavčarja in še koga. Peterle je reprezentativno vlogo dobro igral, ko pa je bilo treba urejati gospodarske in druge stvari, je pa odpovedal. Čeprav sva bila s Spomenko še vedno zanj in sva Janšo prepričevala, naj počaka s kritikami, ga je začel kritizirati, da ni sposoben, da niti vlade in sestanka ne zna voditi. To je bil čas pred mednarodnim priznanjem, vendar je Janša šel v kritiko in takrat so se v Demosu začeli spori, ker so mnogi mislili, da sva tudi midva s Spomenko za Janšo, v resnici pa je bilo obratno. Takrat se tega ni dalo dokazati, danes pa Janša tega ne more zanikati. Ko je bila osamosvojitev izpeljana, je bilo treba Peterleta zamenjati. Voljč je bila huda napaka. Takoj bi morali kandidirati Bavčarja. To je bil tudi za mnoge na Novi reviji šok, saj Peterleta niso dovolj poznali in niso mogli dojeti, zakaj ga skušamo zamenjati z nekim komunistom. S takojšno kandidaturo Bavčarja, tudi če bi pogorel, bi naredili veliko manj škode." Zoper hitenje v Evropo "Pet, dr. Bučar, dr. Jambrek, dr. Jerov-šek, dr. Mencinger in jaz, nas je podpisalo izjavo zoper hitenje v Evropo. Nekateri pravijo, da smo se osamosvojili zato, da bomo prišli v Evropo. To je osnovna napaka. Mi smo se osamosvojili zato, da bomo sami odločali, pod kakšnimi pogoji bomo šli v Evropo. V Evropo bi šli tudi kot del Jugoslavije, ampak ne na osnovi svojih meril, ampak na osnovi meril Beograda, ki bi takoj pristal na izsiljevanje, da imajo tujci pravico nakupa premoženja v Sloveniji, Beograd pa bi si nabral kapital Po petih letih sem se politično aktiviral zato, ker smo spet na prelomni točki. Prvič je šlo za notranje razmere, sedaj pa za zunanje, da se na mednarodni ravni, kot nacija, uveljavimo kot enakopraven subjekt. Če bomo sedaj popustili, bomo morali tudi kasneje. Ali bo slovenščina enakopravna z drugimi jeziki. To ne pomeni, da mora biti slovenščina uradni jezik v Evropskem parlamentu. Mora pa biti enakopravna v tem smislu, da bo imela ob angleščini kot pogovornem jeziku enako veljavo kot nemščina, francoščina in drugi jeziki. Če se odrekamo določeni suverenosti, moramo vedeti, do katere meje, in na enakopraven način." Kaj pa Janez Janša? "O n ni dojel, da ni sam sebe naredil za Janšo, za JJ, kot so pisali med vrhove Triglava, ampak ga je naredil Bavčarjev odbor. Še danes se ima za junaka z veliko začetnico. Potem se je prevzel. Ko je zvedel za zadevo z očetom, ga je prevzel bes predvsem nad samim seboj, ker je prej očitno igral vlogo precej zagretega komunista, sicer ne bi prišel do kandidata za predsednika mladine. Zamero samemu sebi pa je obrnil navzven." Ali Janša res ni vedel, da je oče ušel iz brezna smrti? "Kaže, da ne. Vsaj v Okopih je tako zapisal. Oče mu je to povedal šele po osamosvojitvi. Prej je verjetno nekaj vedel, slutil, vendar mislim, da je jezen nase, na svoje preteklo ravnanje, vendar si tega ne prizna. Da ima komunistično preteklost, kaže ravno to, da zanika demokracijo s tem, ko govori, da je treba doseči to in to mimo nje. Ce smo v demokraciji, lahko nekaj dosežeš samo preko ustanov sistema, preko parlamenta. Populistična antikorupcijska liga je na srečo propadla. Če tako ravnaš, rabiš sovražnika, ali udbomafijo ali organizacijo z veliko začetnico. S tem razkrajaš in cepiš družbo. To ne pomeni, da ni kriminala, korupcije, da kapital ni bežal ven. Tisti, ki so bili na oblasti, so si zavarovali hrbet. Ni pa tega v smislu, da bi to nekdo vodil, da bi bila v ozadju neka loža. Na način, kot želi Janša, tega ni mogoče reševati, ampak prek parlamenta, zakonov, sodstva. Sodstvo je treba obnoviti, vendar na način, da vse ne podreš. Bistvo moderne družbe je obstoj institucij. Ko smo po demokratičnih volitvah iskali nove ljudi, so se skoraj za vsako mesto prijavile najmanj štiri še hujše barabe od tistih, ki smo jih imeli možnost odstaviti. Brž, ko pride oblast, se zraven prilepijo tisti, ki jim gre samo za oblast. Janša je tu nasedel. Hudo napako je naredil, ko je vzel v svoj kabinet nekaj bivših udbašev, na primer Švajncerja, ki je Jančarja preganjal v Mariboru." Pirnat, Šešerko. "To sta tako rekoč majska hrošča, ki sta prišla k Demosu. Danes sta tako nepomembna, da o njiju ni vredno govoriti." Igor Bavčar. Njegov odbor je veliko dejanje. "Bavčarja cenim kot organizacijsko izredno sposobnega človeka. S tega vidika sta bila z Janšo, dokler sta bila skupaj, nenadomestljiva. Janša kot ideolog, čeprav malo preveč zagrizen, drugi pa organizacijsko izredno sposoben. Oba sta ogromno zgubila, ko sta se razšla." Tragičnost dr. Jožeta Pučnika Ob dr. Bučarju, ki ga spoštujete, izjemno pozitivno pišete o dr. Jožetu Pučniku, ki je večkrat prihajal iz Nemčija k Vam in Spomenki v Tomi-šelj. Ali ni dr. Pučnik po svoje tudi tragična osebnost? "Tragična osebnost je zato, ker je toliko časa živel zunaj, potem koje bil dvakrat zaprt skupno 7 ali 8 let in to po letu 1964, ko smo mislili, da je že nekaj demokracije. Na izrecno Kardeljevo zahtevo je dve leti preživel v samici. Veste, kakšene posledice to pusti na človeku. Ker mu na Filozofski fakulteti niso izdali diplome, to je moja velika zamera Univerzi, je moral ves študij v Nemčiji narediti znova ob tem, da je bil pristaniški delavec. Veliko je pristal in zato ga cenim. Prihajal je k nam, čeprav je bilo med nami skoraj 10 let razlike. Vendar nikamor drugam ni imel iti, saj so se ga mnogi bali sprejeti, on pa je hotel vedeti, kaj je novega v kulturi, politiki. Popolnoma sam je bil zunaj in se ni navajal političnega dela, niti vodenja sestankov ne. V tem oziru je bil še slabši od Peterleta. Tega mu ne moremo zameriti. Vendar so v Demos prišle takšne kreature kot Malenšek, ki je bil prej v "komunizmu" direktor in ne vem kaj še, potem pa je skupaj s Starmanom dobil glavno besedo v Demosu zaradi agresivnosti, spletkarjenja in demagogije. Pučnik tega ni bil sposoben obvladovati in sta tako na koncu onadva dejansko vodila Demos. Tudi v stranki je njegovo vlogo prevzel Janša. Pučnik je dober pisec in teoretik, ki zna svojo stvar zelo dobro zagovarjati, vendar to za političnega vodjo ni dovolj. Vodja mora znati ljudi držati skupaj. Je pa pošten in vztrajen, zato ima za plebiscit in osamosvojitev velike zasluge. Leta 1990 smo mu sicer zamerili, ker je netaktično javno predčasno povedal, kdaj bo plebiscit, preden je bil dosežen dogovor med Demosom in opozicijo. Ušlo mu je in ogromno sil smo porabili, da smo njegovo izjavo 'zradirali'. Demosove napake Zakaj je propadel Demos? Bi lahko naredil več kot je? "Glavni krivec so bili teologi, zlasti dr. Stres, ki je takrat razglasil delitev duhov: krščanstvo ali pa nič, brez sodelovanja z novorevijaši. Kultura je takrat igrala posredniško vlogo med Cerkvijo in državo in to je šlo teologom zelo na živce. Hoteli so sami vladati. To je vplivalo na krščansko demokracijo, ki se je spraševala, zakaj bi imeli Demokrati vodilno vlogo in ne ona. Taka ideologija, ki priznava samo resnico z veliko začetnico, cerkveno, pozna samo dvoje: ali si zgoraj ali pa spodaj, ali si poraženec ali GORENJSKI GLAS / 21 stran / Kranj, 23. junija 19 zmagovalec. Ne pozna pa dogovarjanja na vodoravni ravni: Mi smo posestniki te Resnice in kar ni z nami je proti nam. Potem je Janša začel prezgodaj rovariti zoper Peterleta, ni pa prevzel predsedništva "Demokratske stranke, ampak je podprl pučista Pirnata, če tako rečem. Vsaj za pol leta bi Janša lahko še držal skupaj Demokrate, kar bi bilo za čas osamosvajanja zelo pomembno. Ko se je razcepila Demokratska stranka, se je tudi Demos, ki bi lahko še marsikaj naredil, pa ni, za kar je kriv Janša. K narodnim demokratom potem ni šel, ker ni verjel, da mi mislimo resno. Potem je eno leto visel in končno prevzel vodstvo Socialdemokratske stranke. Napaka vodstva Demosa, tudi Pučnika, je bila, da je pustil notranje razprtije, ko je že prišlo do Mencingerjevega modela lastninjenja. Takrat bi moral Pučnik ostreje nastopiti. Če bi bil sprejet Mencingerjev model, bi bila privatizacija učinkovitejša. Tako pa imamo te certifikate, od katerih ne bo nič ali zelo malo, eno ali dvomesečna plača. Če bi takrat povišali plače, bi dobili ljudje v pol leta enako. Mencingerjev model je dajal priložnost za vlaganje tistemu, ki ima kapital. Sedaj se kapital deli in iz tega ne bo učinkov. Prevladala je strankarska logika in zoper njo smo bili dr. Bučar, jaz in še nekateri, čeprav smo bili v Demokratski stranki. Spominjam se neke polemike z Janšo na TV On je trdil, da so stranke bivšega režima z vrnjenim kapitalom iz tujine uspele na volitvah, zato naj ne bi bile veljavne. To je absurd. Zame je pomemeben narodni vidik. Kapital naj se vrne, potem pa je stvar države, kako bo ta kapital regulirala. Denacionalizacija pa je postavila Cerkev v privilegiran položaj v primerjavi z drugimi ustanovami civilne družbe. Sedaj so bili sprejeti nekateri popravki. V občinah rešujejo različno in to ni dobro. Če bi bil zakon dovolj natančen, se to ne bi smelo dogajati." Bi Slovenija morala sprejeti Havlov zakon o prepovedi političnega delovanja funkcionarjev bivšega režima? "Ne. Havel je bil tudi sam proti. S tako čistko dobiš zraven samo tiste priliznike in še hujše povzpetnike brez izkušenj, ki pa so jih ljudje iz prejšnjega režima imeli. Čeprav je šlo za privilegirano kasto, je bila določena selekcija in ni vsak kar skočil na vrh. Prav tako komunistični partiji Češke in Slovenije nista primerljivi. Češka je bila tipično ruska, naši komunisti pa so konec koncev sodelovali pri projektu demokratizacije." Slovenska vizija Ali gre Slovenija po poti, v katero ste vložili toliko energije, znanja in tveganja? Boste morali razumniki tako kot pred šestimi, sedmimi leti, spet dvigniti svoj glas opomina? "Upam, da ne. Sprava se naprej dogaja. Borčevska organizacija je naredila velik korak k njej. Tudi predsednik države. V letošnjem proračunu je denar za ureditev grobišč pobitih. To so pokazatelji, drobni in pomembni kamenčki sprave. Politična sprava je bil plebiscit, sprava z mrtvimi pa Rog, sedaj pa je potrebna še sprava med živimi, kjer ne gre brez težav in nevarnosti, da bi povzročili nove krivice. Je pa Slovenija spet na prelomni točki: Evropa. Te stvari je treba jasno formulirati in posebna skupina že deluje na tem. Jeseni bodo znani rezultati. Potrebno je vzpostaviti trikotnik država -oblast - civilna družba. Če enega dejavnika ni, potem trikotnik ne deluje. Tako kot civilne družbe ni brez pravne države, tudi pravne države ni brez civilne družbe. To se sedaj kaže v odnosu med parlamentom in senatom oziroma med državnim zborom in državnim svetom. Državni svet bi moral biti resnični zastopnik civilne družbe, pa sploh ne funkcionira, ne ve, kaj delati in nima dejavne vloge. Zato je prišlo do nesoglasij znotraj samega državnega sveta. To ni samo njegova krivda, ker tudi civilna družba še ni oblikovana. Državni svet oziroma senat bi se moral oporati na umetniške in kulturne organizacije, na tisočera društva in tudi na Cerkev oziroma verske skupnosti. Državni svet bi moral biti njihov glasnik. Potem bo imel moč. Dveh parlamentov pa res ne potrebujemo, kot hočejo svetniki. Ne zavedajo se, da zastopajo civilno in ne politično družbo." p o G L E D O D Z U N A J foto: Gorazđ Šinik Slovenija v očeh novinarjev slovenskih časnikov in radijskih ter televizijskih postaj na tujem Vso srečo in pamet državi mojega naroda Kaj sodite o Sloveniji štiri leta po njeni osamosvojitvi, smo vprašali časnikarje, ki delajo pri slovenskih časopisih, radijskih in televizijskih programih na tujem, ki so se zbrali na srečanju v Sloveniji. Ponosni so na samostojno držav0 svojega naroda in njen razvoj, pa zaskrbljeni zaradi naših prepirov in nespoštovanja tega, kar smo pred štirimi leti dosegli. Naši sogovorniki so bili novinarji in uredniki iz Celovca, Buenos Airesa, Trsta in Toronta. Mag. Janko KVLMESCH, urednik in novinar Našega tednika iz Celovca Sergij PAHOR, novinar radia in manjšinske televizije Trst Močna Slovenija interes zamejcev Najbolj "mehka" sprememba sistemu Kakšna je Slovenija v vaših očeh štiri leta po osamosvojitvi? "Na Slovenijo gledam v prvi vrsti kot na državo mojega naroda, s katero sem zelo tesno povezan in ji želim, da bi uresničila vse tiste cilje, ki si jih je zastavila. Predvsem mora ohraniti svojo državno identiteto v družbi evropskih narodov. To je zelo pomembno, ker se dobro zavedam, da močna Slovenija lahko nam zamejcem veliko pomaga." Ste zadovoljni s sedanjim odnosom države Slovenije do Slovencev na Koroškem? "Ocena je tudi kritična. Razumljivo je, da ima država Slovenija sama dosti problemov, vendar je vrsto možnosti za učinkovitejše reševanje problemov koroških Slovencev. Predsednik Kučan je danes omenil gremij, ki bi usklajeval politiko slovenske države do Slovencev po svetu, pa ga še ni, čeprav se je o njem govorilo že pred enim letom. Slovenija bi lahko prispevala tudi svoj delež k temu, da bi koroški Slovenci sami znali bolj učinkovito nastopati, kar pomeni zame konkretno bolj skupno in se ne pustiti razdvajati od sil, ki nam skušajo škodovati." Marija AHAČIČ - POLLAK, urednica slovenskega radia v Torontu Preveč se prepirate Kakšen je slovenski radio v Torontu? "Oddajamo enkrat tedensko in to pod okriljem vseslovenskega odbora v Torontu, ki združuje 23 društev in tri župnije. Smo zelo močni, saj je na našem območju okrog 22.000 Slovencev." Kakšna je država Slovenija v očeh Slovencev v Kanadi? "Na slovensko državo smo lahko ponosni, kar se gospodarskega razvoja tiče. Glede politike pa moram reči, da se še vedno preveč kregate. Ko pride človek domov, vidi, da popravljate hiše, da marsikaj obnavljate, da mnoge stvari zboljšujete, obenem pa spoznava, da so medčloveški, še posebno pa politični odnosi zelo slabi. Mislim, da imamo Slovenci še vedno tisto grozno napako -nevoščljivost. Preveč je boja za stolčke in očitanja, ti si bil to in to, bil si tam in tam. Jaz živim v Kanadi in med Slovenci vzdušje niti ni tako slabo. Smo se kar skupaj vzeli in se ne kregamo kot marsikje drugje. Smo prijatelji, čeprav imamo različna stališča. Kanadčani pa takih prepirov sploh ne poznajo. Meni še na misel ne pride, da bi Kanadčana vprašala, ali je konzervativec ali liberalec. Mi smo samo ljudje. Če je človek v redu, je v redu." Bomo Slovenci kdaj uspeli to prebole-ti? "Jaz mislim, da vam bo uspelo, ampak bo trajalo precej časa. Pri nas v Kanadi Slovenci složno delamo, ker smo rekli: sedaj je pa dosti prepirov. Nas je vaša osamosvojitev zbližala, vas pa razdvaja in to ni dobro. Čudi me tudi to, da se vaši mediji, Gorenjski glas je izjema, sploh ne zanimajo, kaj mi delamo med Slovenci po svetu, čeprav smo vsi zbrani v Ljubljani. Mi vsi smo tisti, ki opravljamo pomembno vlogo in to na prostovoljni osnovi. Najmanj 15 ur tedensko delam za radio Glas kanadskih Slovencev in popolnoma zastonj. To je ljubiteljsko delo, ker imamo radi Slovenijo in smo ponosni, da smo Slovenci." Koliko vedo Kanadčani o Sloveniji? "Mislim, da zelo malo, zato skušamo Slovenijo čim bolje predstaviti. Na žalost je premalo pomoči od vas, da bi bili lahko uspešni. Pomagata nam veleposlanik Marjan Majcen in konzul Mitja Štrukelj, ki pride dvakrat mesečno v Toronto. Ali nima Slovenija toliko denarja, da bi imela v Torontu konzulat. Sicer pa smo mi tako majhna manjšina v primerjavi z drugimi, na primer s Poljaki in Hrvati, da kanadska vlada komaj ve, da smo. Naše oddaje sami plačamo. Damo 500 dolarjev tedensko, da sploh lahko oddajamo. Vse financira vseslovenski odbor, zato je tako pomemben. Mi poročamo dobro, pozitivno. Razni vaši škandali nas ne brigajo." K vam hodi precej Slovencev iz Slovenije, predvsem razne kulturne skupine? "Da. Vendar bi ob tem rada povedala, da nam svoj prihod najavljajo prepozno. Premalo časa nam dajo za priprave. Marsikoga ne moremo sprejeti. Ne da ga nočemo. Zato prosim vse, ki nameravajo priti v Kanado na gostovanje, naj to pove eno leto prej. Enostavno imamo vse natrpano in to smo povedali tudi dr. Venclju, ko je bil pri nas." Vi ste od blizu spremljali slovensko osamosvajanje. Kako ga ocenjujete? "Mi smo slovensko osamosvojitev pozdravili na ves glas, vendar ne enoglasno, saj so bili nekateri pri nas do osamosvojitve zelo kritični. Gojili smo velika pričakovanja in zaupanje. Slovenci ste šli na plebiscit navdušeno, takoj za tem pa ste začeli ugotavljati, da ste potegnili kratko. To je stvar državljanskega čuta, ki ga Slovenija potrebuje prav tako kot mejo in vojsko. Brez tega čuta nobena država ne more dolgo obstajati." V kakšnem smislu pogrešate ta državljanski čut? "Mi smo takoj opazili, da se je pojavila bojazen. Mogoče tudi zato, ker ste od osamosvojitve, demokracije in vstopanja v Evropo preveč pričakovali in računali na koristi na materialni ravni. Vendar imajo tudi vrednote, kot so samostojnost, svoboda in demokracija svojo ceno in zanje je treba nekaj plačati. Vsaj en del Slovencev pa te cene ni želel plačati. Prva slovenska vlada, ki je izpeljala osamosvojitev, ni bila sprejeta, čeprav je šla na mehko linijo spreminjanja sistema. Kolikor vem niti en Slovenec iz prejšnjega režima ni zgubil službe. To je edinstven primer v Evropi. To je priznanje, ki pa ga vlada ni dobila. Na njen račun smo poslušali stalne kritike in neslane šale, čeprav je opravljala svoje delo v izredno težavnih razmerah. Jaz kaj takega ne bi toleriral." Kako v Italiji ocenjujete Slovent]Q_ leta po osamosvojitvi? "Slovenija se postavlja kot sodobna drŽava z ugledom. Zamejci to spoznavamo tudi na svoji koži, saj nam to pravijo tudi Italijan'-naši sodržavljani. Slišimo ocene, da n Slovenija zaradi pridnosti in iznajdljivo ljudi lahko prehiti. Tehnologi, ki so bih Sloveniji, so menili, da se to lahko zgodi desetih letih. Nam to dobro dene in sm veseli vsakega uspeha, tudi športnega." Mirko VASLE, urednik slovenske oddaje v Buenos Airesu Pred štirimi leti smo bili enotni Kako ste argentinski Slovenci doživljali osamosvajanje Slovenije pred štirimi leti? "Pred štirimi leti nismo mogli verjeti, da je projekt osamosvojitve Slovenije uresničen, in da je naš narod svoboden. To je bilo nekaj velikega za politično emigracijo v Argentini po drugi svetovni vojni in za Slovence, ki so prišli tja pred drugo svetovno vojno. Prvič smo skupaj manifestirali na glavnem trgu v Buenos Airesu. Slovenska država je bila uresničitev želje, ki jo ima vsak Slovenec, pa naj živi še tako daleč kot mi v Argentini ali rojaki v Avstraliji. Obžalujem, in to je danes rekel tudi gospod predsednik, da je nastal med Slovenci ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne spet razdor. Jaz delam nepolitično oddajo in gremo preko teh nasprotij, ker želimo predvsem blažiti domo-tožje. Vendar skupaj sanjamo o slovenski spravi, za katero pa osebno mislim, da ni mogoča, ne pri vas v Sloveniji ne pri nas v Argentini. To spoznavam tudi na tokratnem srečanju slovenskih medijev na tujem." Kakšna se vam zdi danes Slovenija? "V Argentini se o Sloveniji ne govori veliko. Vendar vemo, da se je uspela dvigniti kot majhna srednjeevropska država, ki jo počasi priznava in spoznava večji del sveta. Za popoln uspeh na gospodarskem področju pa bo potrebno predvsem resno delo, nasploh pa priporočam malo manj strankarstva. Podpreti in dogovoriti bi se morali za skupen projekt. Vsaj jaz tako gledam na te stvari." Za vse, kar se ve v Argentini o Sloveniji, pa imate izseljenci veliko zaslug? "Naša oddaje je edina, ki prodre med domačine. Po argentinskih zakonih smemo '• ti samo 13 odstotkov oddaje predvaja ^ slovenščini, kar je sicer negativno, je pa ^ dobro, saj nas lahko poslušajo tudi dom3 in pripadniki drugih narodnosti. Poslušajo ^ aša narodna g» podobna argentinski, pa mimogrede ^ pa kar precej, ker je naša besedo Slovenija. Naša postaja pokriva s premerov 1300 kilometrov, deloma t 3 Urugvaju na severu. Sicer pa je od ^^rjo države do Ognjene zemlje na jugu .^i kilometrov. Mislimo, da Slovenci v Arg jeditev ob 5. obletnici •etnici ih volitev ter 4- ob" pren^s ^amosvajanja Slovenije, affifpor 20 Sj |v dnevnik 3, Vreme enjf^ WurPhy Brovvn, zadnja 233q ■'ameriške nanizanke ^aljevanka Živ,ienje' ameriška TVS 2 SbJenitten|: EP v košarki (m>: UtriD. iJf "Španija, prenos 15.00 Poni* 15 Zrcal° tedna 15.25 18^'me! 16.10 Sova, ponovitev nainf r dnevnik 1 18.05 Regio-Poai« dio Maribor 18.45 Izziv, steza »I oddaJa 19.15 Sedma 2o se ..°-05 Svet na zaslonu del a Y°ina povratnika, zadnji Sturi; 9£ške nadaljevanke 21.50 i&» ° Citv 23-00 Brane Rončel Slot«? ra °-3P Ep v košarki (m): HTV1 7 10 0ftPr?rOČila 800 Dobr° JUtr0 9rarn ii ročila 1005 Solski Pro~ ievJl. 30 Nora družina, nadal- Kka 12-00 Poročila 12.15 Ust v 3 ' nadaljevanka 13.00 'rneriffi"?, eden za druQe9a' U*« vi fllm 14-30 Ponovitve 1r nc K|jukica 15.55 Risanka dan*c.Modul 16.30 Hrvaška 17.30 l 00 Učimo se ° Hrvaski na'ri-,i Santa Barbara, ameriška 21.50 Smrt na krovu, ameriški TV film 23.25 Čas v sliki 23.30 Revolveraš, ameriški vestem 0.50 Strašno prijazna družina 1.15 Schiejok vsak dan 2.15 Dobrodošli v Avstriji 4.00 Glavni osuljenec, ponovitev 5.40 Lepote Češke AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Vsak dan s Schiejokom 10.05 Tri breze na resavi, ponovitev nemškega filma 11.35 K stvari, ponovitev 12.50 Vreme 13.00 Čas v sliki 13.10 Piramide 13.55 Orientacija, ponovitev 14.25 Doktor Trapper John, serija 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Vaški zdravnik 21.10 Tema 22.00 Čas v sliki 22.30 Ob pol enajstih 23.05 Kaj imate radi? 23.35 Evropska filmska noč: Rusija 23.45 Moški, nemška komedija 1.20 Kabinet dr. Kaligarja, nemški film 2.35 Beli pekel Piz Paluja, nemški film 4.05 Podložnik, nemška politična satira TELE-TV KRANJ SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ue ob glasbeni podlagi radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Revija cerkvenih pevskih zborov v Železnikih (3. del) 20.00 7. Groharjev teden v Sorici (4. del) 20.50 Brez komentarja LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 EPP blok 20.05 športni pregled dogodkov 20.35 EPP blok 20.40 TEDENSKI PREGLED DOGODKOV, ponovitev 21.10 Film (izbor iz sat. programov) ... Videostrani 18«*> Xanka 1815 Kol° sreče 2o jo ^akalnica 19.30 Dnevnik igrau ^Ve2de: Ana Karič, portreti 22.0cevD 21-15 Hrvaška in svet 22*5o preteklost v sedanjosti s|'ko dnevnik 23.10 Slika na pieSa o ^u Dnevi sodobnega O-40 Sanje brez meja 8-.25 pr ^rčjja v košarki: Hrvaška -ko|e^' Prenos iz Aten 15.25 TV netek 17 Ep v k°šarki, pos-^ntar Svet v vojni, doku-Pon0vjtna serija 1830 Dr Quinn. 19.30 n ameriške nadaljevanke *9odhoDVnik 20-10 Arena 21 45 naniza!LRutn Rendell, ameriška MMTV 7.00, 9.30 in 13.30 Video strani -panorama 8.30, 12.00 in 18.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 18.30 GEO, ponovitev 3. dela 19.00 Obvestila 19.05 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.05 ŽIVA SCENA, glasbena oddaja 21.50 GIPSY KINGS, glasbeni koncert 22.05 RALLY CAMEL TROPHY, ponovitev 23.20 MMTV SHOP, televizijska prodaja 23.30 Video strani 1.00 Deutsche VVelle ia SnSiS*40 Lovejoy'angleš" R KRAN J Kanal l0.00 <; 11.05 T0t tedna 1°-05 A sh0P p02itiv ,ametne vrtnice 11.50 Sp0'tMV Plus 12.15 A shop 12.25 17.40 I a 1230 Vide0 stran' 17.55 kP0t tedna 17-45 A shop A SriQ ^'asična videoglava 18.45 ka 19 irT'00 Vreme 19.05 Risan D6Žij^ Luč svetlobe »ilfrna lekar rna 21.00 20.30 Vreme 22-50 Pnh0d' ameriški barvni film °'na straža, ponovitev 5$ 40 Obal dela 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije o zaposlovanju 12.30 Osmrtnice -zahvale 12.40 Pometamo doma 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.40 Pometamo doma 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Vsak po svoje pesmi poje 19.30 do 24.00 Večerni program - Ti, jaz, najin otrok; „ ameriške nanizanke »Pot tedna 23.45 A shop OSTRIM R TRŽIČ 5.3o ofjL^Pni dom, ponovitev ,h'ša Bo« Program 9.00 Polna Vesolj^;, Kn'gnt Rider 10.15 vit6v u nia Enterprise. ponosen*.!: ""O Willow. ponovitev Si er'ške 9a filma 13.00 Otroški Wkarrl 13.25 Viking Viki 13.50 Krem*J<.. Am' dam, des 14.30 I5.25i SOVl 15-00 Štiri zadene bliska?' čas v sliki 15.35 KhiqhtD Jadja Enterprise 16.25 ?a dr,S- er 1715 Strašno prijaz-8.O5 pna 17.35 Zlata palača 19.rjop,rad ob Vrbskem jezeru m 2f, f" Hoxtablovih 19.30 Čas v rcCaVw f°9ledi od strani 20.15 ''de ™Z zgubljeni zaklad Atlan-' dmer.ški TV akcijski film Oddajamo od 13.30 do 19.00 z oddajnika Kovor na UKV 95 Mhz ter SV 1584 Khz in z oddajnika Grad na UKV 88,9 Mhz. Najprej bomo nekaj več povedali o tem, kaj lahko storite zase, pričakujemo goste iz zavarovalnice Triglav, zbrali bomo nekaj drugih zanimivosti, informacijam lahko prisluhnete ob 15.30. Ob- KINO vestilom ob 16.10 bo sledila informativna oddaja Deutsche VVelle poroča ob 16.15. Ob 17. uri bomo poročali o novostih s številke 92, sledila pa bo lestvica popularnih melodij Tržiški hit. Pokrovitelj tudi tokrat pripravlja nagrajencu prijetno presenečenje. Zaključili bomo z novostmi iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 9.00 Horoskop 9.30 Lestvica TRI, tri, tri in AS 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Pregled športnih dogajanj 13.30 Poroča prometni inšpektor za Gorenjsko I van Demšar 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila, vreme 16.30 Domače novice 17.00 Zimzelene melodije z Dragom Arianiem 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Zelene melodije 8.00 Dogodki 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 11.00 Ura za družino 12.00 škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Tolar za knjigo 17.00 Otroški program 18.45 Zabavno glasbena lestvica 3+3+AS 19.30 Odpoved progra- R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 RGL za študente 16.00 Alpetour - Remont 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballantines glasbeni kviz 21.00 Modni bla bla - Carmen Cestnik 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna mislel svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program 23.00 TVS 1 MURPHY BROVVN še zadnja oddaja v sezoni! Mur-phy je zdržala do konca! Zato mora Miles "izplačati" stavo in zapeti Blue Moon. Potem pa, sredi intervjuja s proizvajalcem cigaret, Murphy blebeta nekaj o "vodi, ki curi/a". Ko naposled ntenl kolegi le dojamejo, da je počila ovojnica, se skušajo ogniti preplahu, Vsak bo Izpolnil svojo nalogo. Ampak res samo svojo... Jim je "usposobljen" samo za vožnjo do bolnišnice, ne pa za to, da prenaša porodne krče, vpitje, grožnje.. Le kje je Frank? Na pomočili CENTER amer. kom. BUTEC IN BUTEC ob 18. in 20. uri STORŽIČ sat. kom. TITO IN JAZ ob 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. psih. thrill. DEKLICA IN SMRT ob 18. in 20. uri TOREK, 27. JUNIJA TVS 1 10.20 Igrajmo se gledališče: Predstavi se režiser 10.45 Amerikanec v Parizu, ameriški film 12.35 TV avtomagazin 13.00 Poročila 13.05 Sedma steza 13.50 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Ara bela se vrača, češka nadaljevanka 17.40 Prgišče priljubljenih pravljic, lutkovna igrica 18.00 Regionalni stuio Koper 18.45 Lingo, TV igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Zgodbe medenih tednov; Na preizkušnji, zadnja epizoda nemške nanizanke 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 22.10 Šport 22.15 Žarišče 22.35 Poslovna borza 22.50 Sova 22.50 'Alo, 'Alo, angleška nanizanka 23.30 Novo življenje, ameriška nadaljevanka TVS 2 8.25 Atene: EP v košarki (m), Slovenija - Turčija, prenos 15.15 Malo angleščine, prosim 15.40 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 16.40 Sova, ponovitev 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Regionalni studio Koper 18.45 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 19.15 Videoš-pon 20.05 R & R 20.30 Zelena ura 20.55 "MTV unplugged": R.E.M. 21.45 Zgodbe iz malega mesta, 3., zadnji del finske drame 22.40 Svet poroča 23.10 EP v košarki (m): Slovenija - Turčija, 2. polčas, posnetek iz Aten HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 EKO mesečnik 10.35 Naravne znamenitosti Istre 11.00 Moje telo 11.30 Nora družina, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.15 Emparatriz, nadaljevanka 13.00 Negotovo čustvo, ameriški film 14.50 Ponovitve 15.45 Zgodbica 15.55 Igrajmo se 16.05 Iz arhiva majhnega sveta 16.15 Iskanje majhnega zaklada 16.30 Hrvaška danes 17.00 Družinski magazin 17.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.10 Kolo sreče 18.50 Besed, besede, besede 19.05 TV razstava 19.30 TV dnevnik 20.10 100 let malega Borištofa, dokumentarna oddaja 21.00 TV parlament 22.50 Dnevnik 23.10 Slika na sliko 23.40 Voj epo svetu, dokumentarna oddaja 0.30 Sanje brez meja HTV 2 10.25 Ep v košarki: Hrvaška -Finska, prenos iz Aten 14.25 Videostrani 14.40 TV koledar 14.50 Slika na sliko 15.35 Arena, ponovitev 18.25 Zgodbe Ruth Rendell, ponovitev italijanske nadaljevanke 19.15 Risanka 20.10 Popolna tujca, ameriška humoris-tičma nanizanka 20.40 Zgodbe Ruth Rendell, ameriška nadaljevanka 21.30 Skrivna orožja, dokumentarna serija 22.00 Stranski učinki, ameriška nanizanka 22.50 HR TOP 20 KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.05 Alica v glasbeni deželi, ponovitev 11.35 A shop 11.45 Spot tedna 12.30 Videostrani 16.15 Spot tedna 16.30 Prihod, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.15 Generacija transformerjev 18.45 A shop 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Rodeo 20.30 Tropska vročica, ameriška nadaljevanka 21.20 Vreme 21.25 Večni krog, oddaja o astrologiji 21.55 Računalniška kronika 22.25 Dežurna lekarna, španska nanizanka 22.55 Spot tedna 23.00 A shop AVSTRIJA 1 6.05 Zlata palača, ponovitev 6.30 Otroški program 9.00 Umor, je napisala, ponovitev 9.45Knight Rider, ponovitev 10.45 Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev 11.30 Peneči se cianid, ponovitev ameriške TV kriminalke 13.00 Otroški program 13.25 Viking Viki 13.50 Smrkci 14.15 Am, dam, des 14.35 Tom in Jerrv 15.00 Konfeti 15.25 Mini čas v sliki 15.35 Vesoljska ladja Enterprise 16.25 Knight Rider 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Zlata palača 18.05 Grad ob Vrbskem jezeru 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Čisto vsakdanja pošast 21.10 Bolnišnica Chicago Hope 22.00 Glavni osumljenec 23.40 Čas v sliki 23.45 Komedijanti, ameriški film 2.05 Strašno prijazna družina 2.30 Schiejok, ponovitev 3.30 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 5.35 Raji živali AVSTRIJA 2 7.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Shiejok 10.05 Divja reka, ameriški film 11.55 Vreme 12.05 Klub za seniorje, ponovitev 12.55 Nekoč 13.00 Čas v sliki 14.25 Doktor Trapper John 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Akti X, Večna mladost 21.10 Reportaža 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport 23.15 Phettbergs Nette Leit Show 0.00 Checkpoint 95, reportaža TV spektakla 1.00 Akcija K, avstrijski dokumentarec 1.25 Umetniki za boljši svet 1.35 Pogledi od strani 1.45 Videonoč TELE-TV KRANJ SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ue ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Šolski utrinki (informativno -poučna oddaja OŠ Železniki) 20.00 Srečanje pritrkovalcev v Železnikih - 4. del 20.50 Brez komentarja LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 EPP blok 20.05 Škofjeloški kulturni utrip 20.35 Oddaja o rocku, finalna prireditev 21.05 Športni pregled dogodkov, ponovitev 21.35 Nedeljska reportaža - ulična košarka, ponovitev MMTV 7.00, 9.30 in 13.30 Video strani -panorama 8.30, 12.00 in 15.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 16.00 VESELA NEDELA, ponovitev 19.00 Obvestila 19.05 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.05 AVTODROM MMTV, oddaja o avto-moto športu 21.05 SPOT TEDNA ŽIVE SCENE 21.10 KOLO, dokumentarna oddaja, 5. del/6 21.40 NESPODOBNA ŽENSKA (Inde-cent VVoman), ljubezenska drama 23.10 MMTV SHOP, televizijska prodaja 23.30 Video strani 1.00 Deutsche VVelle R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije o zaposlovanju 12.30 Osmrtnice -zahvale 12.40 Pometamo doma 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.40 Pometamo doma 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Vsak po svoje pesmi poje 19.30 do 24.00 Večerni program - Ti, jaz, najin otrok; KINO R TRŽIČ Najprej nekaj o zgodovini Tržiča, ob 14.30 sledi oddaja Na štirih kolesih pod pokroviteljstvom Avta M. Ob 15.30 bo na sporedu informativna oddaja, ob 16.10 obvestila, informacije z Deutsche VVelle ob 16.15. Spored bomo sklenili z oddajo, namenjeno športu in rekreaciji. Ne pozabite na 11. lekcijo tečaja English one to one ob 17.40. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Aktualno 11.00 Pogovor 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gibljive slike 14.00 Melodija tedna (Popoldan z Bracom Korenom) 14.30 Telegraf 15.00 Poročila 15.15 Lestvica: Devet izpod Triglava 16.30 Domače novice 17.00 Kviz-koteka Braca Korena 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za countrv 8.00 Dogodki 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Zabava in glasba 12.00 Škofjeloških 6 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 Ra Slovenija 16.30 Sindikat 17.30 Selški sejalec 18.00 Pogovor z županom občine Železniki 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Alenka Potočnik 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.50 Borza znanja 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Zdenka Kahne svetuje 16.10 Spoznajmo se 17.00 Bančne informacije Nove LB 17.15 Novice 19.15 Novice 18.15 Okrogla miza 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Labirint znanja 21.30 Avstralska glasba 22.00 Camel RHYTHM 23.00 Egostvle - Ines Kokalj 24.00 7200 sekund - D. J. Alf 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Šport na radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf/ oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program CELOVEC Handl Bahnhofstr20 [Tei.0043463-511566 PISARNIŠKA TEHNIKA lElfKOMUNIKACIJt * VA4A SIPOKOVNA TRGOVINA l 05I BNIM SVI TO VAM j| M IN SfBviSOM CENTER amer. kom. BUTEC IN BUTEC ob 18. in 20. uri STORŽIČ sat. kom. TITO IN JAZ ob 19. in 21. uri ŽELEZAR Danes zaprto! TURISTIČNA AGENCIJA meggitours Tokrat vas agencija MEGGI TOURS nagrajuje s tremi čudovitimi nagradami: 1. Obisk Gardalanda 2. Obisk Mirabilandije 3. Nakupovalni izlet v Lenti Rešitev pošljite (nagradno geslo sestavljeno iz črk na oštevilčenih poljih in vpisano v kupon iz križanke) na dopisnicah do četrtka, 6. julija. Dopisnice lahko pošljete na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1, ali pa oddate v pisarnah TD Bohinj, Cerklje, Dovje - Mojstrana, TD Jesenice, TD Kranjska Gora, T D Radovljica, TD Škofja Loka ali v Agenciji TIK-TAK v Preddvoru. Rešitev pa lahko oddate tudi v naši malooglasni službi. ŠK. LOKA Kapucinski trg 7 ORGANIZIRAMO: vsak četrtek nakupovalni izlet na Madžarsko - Lenti (15W SIT); vsako soboto v GA«-DALAND (60 DEM); vsako zadnjo soboto v BenetK* Letni oddihi v Grčiji. Spari', Italiji, na hrvaškem Pnmon" ter slovenski obali. vrsw drugih programov. Skupin* ki izleti doma in v tujim. Smo poceni, pridite in prepričajte! Kranj, tej.. 223-488, fax: 223-87U, Škofja Loka, ^ tel.: 624-155, fax: 624-16» IZUMITELJ TELEGR. PISAVE "ZVEZDA V ORLU ŠPELA LADIN 4 PODZEMNA ŽIVAL LESENO KORITO KOZAŠKI POVELJNIK AMERIŠKA IGRALKA COLUNS AM. PEVEC IGARFUNKEL SLOVNICAH JERNEJ ST. MESTO V BEOCUI NUKLE INSKA KISLINA GR. IME ZAETOLUO JOGOMETNI KLUB MONARHOV PRIPADNIK TER NAGRADNA KRIŽANKA UPANJE 13 PERJE PRI REPI 12 NEM. PIS. THOMAS BABILONSKO ST. MESTO NAPAKA. 29 1 2 3 4 5 6 7 ! 8 9 ! 10 11 12 13 14 15 16 j 17 : 18 19 20 21 22 J, 23 24 25 26 27 ' 28 29 ZMIKAVT 21 "matevT LANGUS LOŠČILO MURNU PODOBNA ŽUŽELKA MESTO NA _J2C1LUL_ NIKEU AMERICIJ TRGOVSKO" IME ZA UMETNO VLAKNO IT. NOGOM. KLUB 25 EGIPT. BOMBAŽ 16 GR. MUZA PETJA PALICA PRI PLUGU 28 MOČNO RA2 STRELIVO SNEŽNI ZAMET KRILO RIMSKE JKJNJENJCE ČEŠKI KRALJ GLMRTO BAŠKIRSKE .BEPUBUKt__ 4 IT. SLIKAR SANTI IGRALEC GIBSON HLAPLJIVA TEKOČINA ANA PAVLOVA GL MESTO HRVATSKE 17 ŽAR 27 DOGOVOR FR. PIS. BORIS OKR. ZA INŽENIR 20 RIBJA KOŠČICA UTU OBDOBJE ŠVIC. PIS. CLAUDE GOVORNIK CERKVENI OB OK OSEBNI ZAIMEK KURIR VSAKIH 14 HM OB ČETRTKIH OCET MODEL AVTOMOB. OPEL OTOK PRI ŠKOTSKI N RADIJ PLOD REKA V FRANCIJI ZGODNJE VINO MOSTOVŽ SELEN OPERNI SPEV 22 TROPSKA PAPIGA ' REZULTAT KRAVICA RUSKO ŽENSKO IME LAN1AN ŽIVČNI BOJNI STRUP OBROK PLAČILA Al UMINIJ ČISTO PREMO I ŽENJE , [ROPSKA OVIJALKA 19 IMENOVANJE MESTO V ' SEVERNI ■ ITALIJI .26 23 NATRIJ UTVARA. SLEPILO ton! KUNAVER HRV. PIS DRŽIČ PESNICA NEGRI POKRIVA10 SES Pravilnimi rastlinami in deiavnarS- izdelki ter drogerijskim blagom. Med pomožne nih s °HStl ^usa> d.d., pa sodijo izdelovanje pomožnih zdravilih ij. stev» opravljanje posredniških, agencijskih ter zastopniške,^ j ntev za domače in tuje osebe, finančno svetovanje in Posredovanje ter drugo. raz HDna nominalna vrednost celotne izdaje rednih delnic je r^a.a ?. ki kotirajo na borzi, znaša 12.500.000,00 tolarjev in 100 t i 'ena na 125.000 delnic z nominalno vrednostjo delnice -avljN Dra^ "J;w'- Vse delnice so upravljavske in dajejo imetnikom P aVlC0 do udeležbe na dobičku. GIBANJE TEČAJA REDNIH DELNIC DRUŽBE SALUS V LETU 1994 »ooe %m 15000 19000 5800 1 —'-- —1 —h ■ I __ . _4—. 3,01 01 M »03. 2J.04. 27.05. 24.0«. 22.«''. 22.0« 19.09. 17.10. 16.11. 14.12. »4 94 94 94 94 94 94 94 94 94 94 94 G,BANJE TEČAJA REDNIH DELNIC DRUŽBE SALUS V LETOŠNJEM LETU — \ AA i i i ili r w -H i li i p\i \ k .... 1 "Ml. 31.01. 14.02. 27 02. 10.03. 2J.0J. 05.04. 19.04. 05.05. 18.05. J1.0S. 13.6*. *S9*»f»595»S»59S9S9S Blagovnica FUŽINAR Pšenice Tel.: 81-952 ^mogoče "VTje mogoče »URA - POČITNICE! aktivni prosti čas, za zdravje, za rekreacijo. VELIKA IZBIRA KOLES V AKCIJSKI PRODAJI. iS i— gč/S O op "o O o Q ro o S 00 o »»C F Cfine veljajo do prodaje zalog! KovinOtehna BORZNI KOMENTAR Dogaja se črna kronika trgovanja na Ljubljanski borzi oziroma prav nasprotno od tistega, kar je večina zmernih optimistov pričakovala. Potem ko se drsenje slovenskega borznega indeksa ni ustavilo na najnižji točki lanskega leta, in navkljub nekaterim poskusom dviga tečajev delnic, lc-teh ni prebudil niti čas izplačila dividend niti obdobje likvidnosti na finančnem trgu. Rahli vzponi navzgor so sicer bili, a pomanjkanje novih vlagateljev oziroma izgubljeno zaupanje v trg ,je poneslo tečaje delnic še nilje od le najnižje doseženih nivojev. V tem času so na delu pesimisti, ki pravijo, da zna indeks pasti pod magičnih 1.000 indeksnih točk, saj prihaja v deželo čas dopustov in počitka. To lenih pa običajno nima pozitivnega vpliva na razmere na trgu vrednostnih papirjev. Indeks se je v tem tednu spustil še nižje. Za primerjavo naj povemo, da je v začetku leta 1994 S BI beležil 1.017 indeksnih točk, da je njegov maksimum v evforičnih časih delnic dosegal nivoje okoli 1.800 indeksnih točk, in da je v obdobju leta in pol ponovno na nivojih začetka leta 1994 oziroma zelo blizu tega nivoja, saj je zaključek trgovanja na dan 22. junija 1995 prinesel še dodatno znižanje za 11,50 indeksne točke. S BI je tako dosegel nivo 1.049 indeksnih točk V tednu dni pomeni to padec za dodatnih 42 indeksnih točk oziroma za 3,9 odstotne točke. Spet in ponovno se lahko vprašamo, kje in do kam bodo nivoji delnic zdrsnili? Tako ste lahko, če vam ne primanjkuje spekulativne Žilice in vseeno menite, da so nakupi pri teh cenah na nekaj daljši rok zanimivi, kupovali delnice Dadasa za približno 6,6 odstotka nižje kot dan poprej, torej med 95.000 in 103.000 tolarji, cena delnic Nike se je gibala okoli 3.450 delnic Salusa in sicer na 18.600 tolarjev. Delnica SKB banke je zaradi 30-odstotnega kumulativnega padca tečaja delnice na nivo 29d30 tolarjev te dni še vedno zadržana un trgovanje Z njo ni možno do objavi izdajatelja o razlogih za padec oziroma spremembo tečaja. ♦ Dogajanje na izvenborznem trgu C je mUo rečeno eksotično. Ali se ne dogaja nič ali pa gre za velike dnevne spremembe in zasuke v trgovanju. Tako je še vedno največ prometa z nakupnimi boni druge emisije po tečajih okoli 15.000 tolarjev, precej manj prometni so nakupni boni tretje emisije. Razlog za to je vsekakor v tem, da na trgu fizično teh kuponov še ni veliko, saj so se zvrstile šele štiri primarne prodaje s 4.800 loti, kar bi pomenilo skupno 24.000 kuponov. Poleg tega poteka po novem tako denarna kot papirna poravnava za te posebne finančne instrumente - kupone na dan T + 2 dni preko Auruma. Torej je za trgovanje potrebno pokritje tako v denarju, kar ni problem, kot tudi v zadostnem številu fizično prisotnih kuponov na računih prodajalcev, kar pa vsekakor je problem Tečaji NBS3 okoli 3.400 tolarjev za en kupon, so milo rečeno, ekonomsko nelogični. Ob 9-odstotni skupni nominalni letni obrestni meri, ki jo prinaša blagajniški zapis z nakupnim bonom, ob dejstvu, da se nakupne cene v primarni prodaji gibljejo okoli 101,4 odstotka teoretične vrednosti, kar znižuje nimonalni donops tega kratkoročnega državnega papirja in ob popustu v višini od 0,60 odstotka do revalorizacijske stopnje oziroma stopnje rasti tečaja nemške marke, drugega ni možno reči Obstaja pa pri investitorjih še druga logika, saj na osnovi dosedanjih dogodkov predvidevajo, da se bo tudi pri tej emisiji zgodilo na trgu nekaj, kar bo tečaje kuponov pognalo navzgor. Zato je pametno biti zraven od začetka! Če je temu tako tudi tokrat, nismo prepričani. Za četrtek, 22. junija, je sklicana skupščina delničarjev Komercialne banke Triglav. Predlog za izplačilo dividend za vse razrede delnic je 2.750 tolarjev na delnico. Borzna posrednica Hermina Krt KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA NAlCtTKIffRODAJNI I NAKUffll/ffiODAIM I NAKUffH/MODAJN! 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Jesenice, Kranjjržič,) 81.60 AVAL Bled 81,70 AVAL Kranjska gora 81,50 CREDTT AMSALT d.d. Lj 81,40 COPIA, Kranj * 81,70 EROS(Sttfi Mayr), Kranj 81.80 GEOSS Medvode 81,60 GORENJSKA BANKA (vse enote) 80,80 HRANtLNiCALON, dd.Kranj 81,60 HIDAtržnica Ljubljana 81,75 HRAM ROŽICE Mengeš 81,82 IURIKA Jesenice 81,60 rNVEST Škofja Loka 81,70 LEMA Kranj 81.70 MIKELStražisce 81,65 PBS d.d. (na vseh poštah) 79.60 R0BSON Mengeš 81,80 SHP-Slov. hran. In pos. Kranj 81,70 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 81,20 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 80,80 SLOVENUATURIST Jesenice 81,60 ŠUMKnnl 81.80 TALON Že), postaja Trata, Šk. Loka 81.70 TALON Zg Bitnje 81,70 TENTOURS Domžale 81,40 TROPICAL Kamnlk-Bakovnlk 81,74 UBK d.d. Šk. Loka 81,40 WILFAN Kranj 81,70 WrLFAN Radovljica, Grajski dvor 81.70 W1LFAN Tržič 81,80 POVPREČNI TEČAJ 81.56 82,10 81,85 81,90 82,00 82,00 82,00 81,95 82.25 81,99 81,95 81,89 82,10 81,86 82,10 82,00 81,85 81,95 81,90 81,95 82,08 81,95 81,90 81,90 81,90 81,85 82,00 81,90 81.99 81,90 81,97 11,48 11,57 11,52 11,45 11,58 11,56 11,58 11,27 11,61 11,55 11,60 11,49 11,54 11.54 11.56 10,60 11.55 11,56 11,35 11,27 11,49 11,58 11,57 11,57 11,50 11,56 11,48 11,56 11,55 11,57 11,49 11,68 11.62 11,63 11,65 11,64 11,60 11,62 11,70 11,69 11,60 11,65 11,67 11,62 11.64 11.65 11,57 11,68 11,62 11,74 11,68 11,62 11,63 11,63 11,70 11,61 11,67 11,64 11,61 11,59 11.65 6,94 6,95 6,80 6,95 7,00 7,00 7.00 6,62 6,80 6,95 6,96 7,00 7,01 6,90 7,00 6,27 7,10 7,00 6,80 6,62 6,94 7,00 7,00 7,00 6.90 7,05 6,85 7,00 7,02 7,00 6,92 7,33 7.15 7,20 7,20 7,10 7,07 7,15 7,35 7,15 7,08 7,05 7,30 7,11 7.20 7.30 7.10 7.25 7.20 7,10 7.30 7,15 7,15 7,15 7.30 7,12 7.25 7,15 7,15 7,05 7,18 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 11,50 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. en mm Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel: 064/714-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstil tel.:53-816 KMEČKI STROJI KOVIN OTEHNA PRODAJNI CENTER STARI DVOR Škofja Loko, Kidričeva 26, Tel.: 064/634-800 23. 6. 1995 PREDSTAVITVENI PRAKTIČNI PRIKAZ: iW RQDCRAFT »► KARCHER ► MOULINEX ► GARDENA ***** •80** ^*\<& ****** ^f*"* " »J**** 2A VSE OSTALO -»TA* BlAG0OD5$\ _POPUST S KUPONOM SAMO 73.6 95 SS DODA 7NI POPUST 3% j na trn vse O0B roječe fiAJ?t*N ZA AKCtJB! FtOOCFtAFT KAFtCMGf* Kranj • Takole veseli so se zbrali dijaki 3. d kranjske gimnazije vpizzeriji Romano na zadnji šolski dan. Pa ni bil povod veselja samo konec šole, ampak tudi nagrada A banke za razredno varčevanje, v katerega je bil ta razred vključen. Vse je čakala velika pizza. Verjetno so bili z mislimi že na maturantskem izletu, na katerem bodo jeseni obiskali Budimpešto, Prago in Dunaj. • Foto: Gorazd Šinik cgjgj Kaposi FIESTA že od - 16.997 DEM ESCORT že od - 23.555 DEM MONDEO že od - 29.950 DEM TRANSIT že od - 32.954 DEM Vse cene so do registracije! Avtohiša Kaposi d.o.o., Trgovina Kranj, Jezerska cesta 121, telefon: 064/241-358, fax: 064/241-367 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK ISS Servisvstem, d.o.o. objavlja prosto delovno mesto VODJE DELOVNE ENOTE v Splošni bolnišnici Jesenice - pričakujemo: VI. zdravstvene usmeritve, smer sanitarni tehnik - žeiene so: delovne izkušnje, organizacijske sposobnosti, komunikativnost, znanje tujega jezika Prošnje prosimo pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: ISS Servisystem, d.o.o., Kopitarjeva 5, 62000 Maribor. ii JELOVICA lesna industrija, p.o. Kidričeva 58, Škofja Loka Zarad' povečanega obsega dela v proizvodnji zaposlimo KVALIFICIRANE MIZARJE lahko tudi pripravnike oz. delavce z drugimi poklic. Ki želijo delati v lesni industriji. Informacije dobite v kadrovski službi podjetja ali po telefonu 61-30, int. 237. L Gradbeno podjetje GRADNJE Kranj, Ui. Mirka Vadnova 1, 64000 Kranj objavlja prosta delovna mesta: 1. VODJA OPERATIVE Pogoj: dipl. gradbeni inž. z 2 (dveletno) prakso ali ing. gradbeništva s triletno prakso 2. VODJA SEKTORJA Pogoj: gradbeni tehnik s strokovnim izpitom 3. GRADBENI DELOVODJA Pogoj: dveletna praksa, srednja izobrazba gradbene smeri Vsa prosta delovna mesta se razpisujejo za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na zgornji naslov v 8 dneh po objavi razpisa. % Agromehanika, objavja RAZPIS za direktorja podjetja Agromehanika Kranj Pogoji: - višješolska izobrazba ekonomske, pravne ali ustrezne tehniške smeri, oz. srednješolska izobrazba ekonomske ali agronomske smeri - najmanj 3 oz. 4 let uspešnih delovnih izkušenj pri organiziranju proizvodnje in prodaje kmetijskih strojev - z dosedanjim delom dokazane poslovno-organizacijske in vodstvene sposobnosti za vodenje podjetja - znanje enega svetovnega jezika Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v roku 8 dni na naslov: Podjetje Agromehanika Kranj, Hrastje 52 a, Kranj, s pripisom "za razpisno komisijo". Kandidate bomo obvestili o sklepu DS v roku 8 dni po zaključku razpisa. Zavod za gozdove na proračunskem rešetu Ogrožen razvoj slovenskih gozdov Če bo Zavod za gozdove dobil samo omejene proračunska sredstva, letos pogozdovanja s sadnjo ne bo. Iz proračuna samo nekaj več kot polovica potrebnih sredstev najnujnejša opravila - Skoda je lahko velika Ljubljana, 19. junija -Reorganizacija gozdarstva v Sloveniji je lani botrovala tudi začetku delovanja Zavoda za gozdove Slovenije, ki pa se je v letošnjem predlogu proračuna znašel med tistimi porabniki, za katere so predlagana sredstva daleč premajhna za normalno delovanje. Če bo trenutni predlog tudi sprejet, lahko to pomeni precejšnjo škodo za slovenske gozdove. Takšnega mnenja so strokovnjaki z Zavoda za gozdove, ki so za letos načrtovali proračunska sredstva v višini 2,26 milijona tolarjev, poslanci so jih v predlogu skrčili na 1,85 milijona, po korigiranem zahtevku so znašala 1,69 in po trenutnem predlogu samo še 1,46 milijona tolarjev. To ob dejstvu, da se Zavod, ki ga je v skladu z Zakonom v gozdovih iz leta 1993 ustanovila vlada, financira skoraj izključno iz proračuna, povzroča precejšnjo zaskrbljenost. Proračunska sredstva, ki naj bi jih Zavod pridobil po trenutnem predlogu so namreč daleč premajhna, da bi lahko nemoteno izvajali začrtan program. Zavod za gozdove predstavlja neprofitni del gozdarstva in ni lastnik in upravljalec gozdov ter ne poseduje fizičnih in materialnih sredstev za gozdno proizvodnjo, med pomembnejšimi nalogami pa opravlja izdelavo gozdno gospodarskih in lovskogojit-venih načrtov, evidentiranje gojitvenih in varstvenih problemov, spremljanje razvoja tehnologije dela in izgradnje gozdnih prometnic, usmerjanje varstva in ohranitev divjih živali ter njihovega okolja, izobraževanje lastnikov gozdov in izvajanje drugih del na podlagi pooblastil. Zavod za gozdove Republike Slovenije sestavljajo centralna enota v ljubljani in 14 območnih enot. V sklopu območnih enot je 94 krajevnih enot in 4 gojitvena lovišča. Skupno je v število revirnih gozdarjev je 433, oziroma v povprečju 4,6 revirnih gozdarjev na krajevno enoto, vsak pa pokriva v povprečju 2.500 hektarjev velik gozdni revir. nizacijskimi deli, na področju načrtovanja razvoja gozdov, izgradnje prometnic, usmerjanja razvoja populacij divjadi in drugih področjih pa so nadaljevali delo iz prejšnjih let, ko so za gozdove skrbela gozdna gospodarstva. V Sloveniji je okoli 280.000 lastnikov gozdov, povprečno pa imajo samo po 2,3 hektarja gozdnih površin, kar 55 odstotkov lastnikov celo pod 1 hektar in samo 4 odstotke več kot 10 hektarjev. Po končanih de-nacionalizacijskih postopkih se bo število lastnikov gozdov povečalo na okoli 300.000. Zavod za gozdove se je po Zaradi zmanjšanega dele začetku delovanja v lanskem ža proračunskih sredstev maju najprej ubadal z orga- bosta najbolj prizadeta go- V gozdovih samo jenje in obnova gozda, ki sta tudi osrednji dejavnosti Zavoda za gozdove. Tako naj bi poskušali negovalna dela v gozdu opravljati v enakem obsegu kot lani, obnavljanje gozdov pa naj bi bilo za skoraj desetino zmanjšano. Lani je bilo za ta dela porabljenih 120 milijonov tolarjev, od letos načrtovanih 120 milijonov pa naj bi jih dobili le okoli 85 milijonov. Podobno naj bi se zgodilo tudi pri gozdnih prometnicah, čeprav je stanje predvsem pri tistih, ki so v zasebni lasti, precej kritično, Slovenija pa je po številu nesreč pri delu v gozdu v samem evropskem vrhu. Po mnenju predstavnikov zavoda za gozdove predlagane višine proračunskih sredstev za javno gozdarsko službo, ki jo opravlja zavod, v nasprotju z vsemi napovedmi navedenimi v operativnem programu razvoja gozdov kot obveznemu dodatku Programa razvoja gozdov v Sloveniji, ki ga je Vlada že ocenila pozitivno, pomenijo realno ali celo minimalno zmanjšanje vseh spodbud lastnikom gozdov za dela v gozdovih in le okrog 70 odstotkov sredstev za delovanje z Zakonom o gozdovih ustanovljenega Zavoda za gozdove Slovenije. S sklepom vlade je zavodu omogočeno, da deluje s 755 zaposlenimi strokovnjaki in 39 lovci v štirih gojitvenih loviščih, zaradi zmanjšanih sredstev pa se utegne celo zgoditi, da bodo po mesecu avgustu ostali brez osebnih dohodkov. • M.G. Pri Fajfarjevih v Čirčah pri Kranju - - - - j—j - — -------i—------j f Pridelke prodajo kar v domači trgovini ludi na Gorenjskem je že kar nekaj kmetij, na katerih se poleg kmetijstva ukvarjajo še z nekaterimi dopolnilnimi dejavnostmi. Tokrat smo obiskali Majdo in Francija Fajfarja, po domače Molova iz Čirč pri Kranju, ki sta pred kratkim odprla še trgovino z živili in pijačami. Molova kmetija je srednje velika, obdelujejo pa 8 hektarjev lastne zemlje, nekaj pa je imajo tudi v najemu. Pretežno pridelujejo krompir in V trgovini prodajo tudi domače pridelke: skuto, jajca, krompir, oh koncu tedna tudi doma pečen kruh. nekaj žit, ukvarjajo pa se tudi z živinorejo. Družina skupaj s Francijevimi starši šteje sedem članov. In kako so se odločili, da bodo odprli trgovino? "Doma smo že prej prodajali naše pridelke, predvsem mleko, jajca in krompir. Vedeli smo, da ne bo šlo vselej tako, da bo potrebno prodajo urediti, zato smo se odločili za trgovino, v kateri imamo zdaj tudi druge stvari. Pot do trgovine je kar dolga, saj mora biti vse narejeno po predpisih, svoja soglasja morajo dati tudi vsi inšpektorji," pravi Franci. Od domačih pridelkov imajo v trgovini Mol vedno domač krompir in doma pridelano zelenjavo, skuto in jajca, ob koncu tedna pa tudi doma pečen kruh Dobijo se tudi domače klobase in salame, sčasoma pa bodo ponudili tudi meso in mleko. "V našo trgovino prihajajo pretežno vaščani Cuč, in tudi okoličani s Planine. Večinoma so zadovoljni, ker proda jamo domače pridelke, ki so razen mesnih izdelkov po večini tudi cenejši kot v •j Majda in Franci Fajfar sta na domači kmetiji odprla trgo I živili in pijačami. drugih trgovinah ali na tržnici. Poleg domačih pridelkov pa se v naši trgovini, ki je odprta tudi ob nedeljah dopoldne dobi tudi vse ostalo, pred novim šolskim letom bomo pripravili tudi šolske potrebščine in igrače V začetku prihodnjega meseca bomo začeli pripravljati narezke po naročilu iz domačih . ,stv3 mesnin ali /. izdelki mes<* • Ćadcž, ki jih sicer prodaja že zdaj." n0r-Trgovina pri Molovin ( malno preživlja dva č,0^|jut> delo na kmetiji pa K JvC$ temu, da je Majda p°_ pa dan v trgovini, ne trpi. .^i o večja dela, po P° • :lo. so najamejo delovno si Besedilo in sliki: M.G Jeseni Volvo V40 Na avtomobilskem salonu v Frankfurtu premierno prikazal nov avtomobil višjega srednjega razreda, ki za zdaj nosi še delovno ime V40. Novi volvo bo poskušal zapolniti vrzel med modele serije 440/460 in 850, zato tudi ne bodo opustili nobenega od dosedanjih modelov, ampak gre za dopolnitev v tem vse bolj konkurenčnem avtomobilskem razredu. Volvo V40 je popolnoma nov avtomobil, pri katerem so povzeli številne tehnične rešitve iz uspešnega modela 850, pri oblikovanju pa so se naslonili delno na tradicionalno oblikovanje te švedske avtomobilske hiše, delno pa ta volvo s svojimi potezami nekoliko bolj odločno nakazuje bolj zaobljeno in aerodinamično karoserijo, karšno so pri Vol-vu prvič predstavili s prototipom ekološkega študijskega prototipa ECC. V volvu V40 bodo vgrajeni štirivaljni modularni motorji iz aluminija, ki bodo po tehnologiji podobni petvaljni-kom in šestvaljnikom iz večjih hišnih modelov. Pri novem avtomobilu bo Volvo predstavil tudi številne inovacije na področju varnosti, sicer pa je v40 v celoti razvit v Volvo car Corporation. Izdelovali ga bodo v njihovi tovarni na Nizozemskem, proizvodnja pa se bo začela natanko po načrtih torej pozno jeseni. V Evropi bo avtomobil naprodaj z začetkom prihodnjega leta, novomeški Revoz pa ga bo v svoji prodajni mreži v Sloveniji in na Hrvaškem ponudil že spomladi. • M.G. KRANJ Servisno prodajni center Kranj, tel.: 064/223-276,211-225 Privoščite svojemu avtomobilu Renault in Volvo preddopustniški pregled. Z BREZHIBNIM VOZILOM RENAULT in NA DOPUST! "a našem servisu vam bomo avlo brezplačno pregledali. Prosimo, da se najavite na tel.: 221-031 - g. Kuhar Nace ! zavarovalnica triglav d.d OBMOČNA ENOTA KRANJ ^red odhodom na dopust v Zavarovalnici Triglav d.d. Območni enoti Kranj, na en naših poslovnih mestih in pri zastopnikih povprašajte za TURISTIČNO ZAVAROVANJE *°vanja lahko spremljajo tudi nevšečnosti, kot so: 29ode, bolezni, kraje prtljage in osebnih stvari, s tem stanejo stroški zaradi prekinitve ali kasneje vrnitve s Pot°vanja, s svojim ravnanjem lahko celo povzročite — ičijim osebam. Z eno zavarovalno polico turističnega za\ *i, Varovalnice Triglav se za te dogodke lahko zavarujete sami aii d ruzina oz. svT'na PnJate'lev- S tako polico lahko potujete doma, po Evropi ali po vsem etu, velja pa od dne, ko ste šli na pot, do dne, ko boste spet doma. 32Var0vanje lahko sklenete za različne dolžine trajanja potovanja 8, 16, 24 ali ZDRAVSTVENO ^VAROVANJE otujete v tujino? Potem je Jotrno skleniti posebno !dravstven za o zavarovanje Zavarovalnica Triglav v sodelovanju z Miinchener Rtick in uporabo storitvene mreže Mercur Assistance Potovanje v tujino. Še W^rirM nima dvostranskih dogovorov o zdravstvenem darovanju. Zavarovalnica Triglav za ta zavarovanja sodeluje l: navečjo Pozavarovalnico na svetu Munchener Ruck, zato WJ» Porabljajo storitveno mrežo Mercur Assistance. Zavarovanje krije.vse foške zdravljenja v bolnišnicah v tujinah, tudi tisto, kJ niso ne*godo, ter prevozne stroške v zvezi s tem, vse skupa, do doUDcenega re'ativno visokega zneska. To zavarovanje uveljavljate s posebno izkaznico, ki 10 Poznajo po vsem svetu. ODLOČITE SE, KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST! Turbodizelski VWgolf cabrio V61kswagen je pred letošnjim poletjem predstavil dobrodošlo osvežitev za ljubitelje avtomobilov zgoraj brez. Kot prva avtomobilska tovarna so namreč ponudili golf cabrio TDI, ki je za zdaj na svetu tudi edini serijski kabriolet z dizelskim motorjem. Kombinacija kabrioleta in TDI motorja pravzaprav niti ni nenavadna. V odprtem avtomobilu je v ospredju užitek pri vožnji v naravi, ne pa toliko visoka zmogljivost. Turbodizelski motor z direktnim vbrizgom, močjo 66 KW/90 KM, s hladilnikom polnilnega zraka se odlikuje dobrimi pospeški, suvereno močjo, nizko porabo in nizkimi izpušnimi emisijami. S končno hitrostjo 172 kilometrov na uro (pri zaprti strehi) je najvišja hitrost več kot zadostna, dizelske lenobnosti pa ni občutiti tudi pri pospeških, saj ta golf hitrost 100 kilometrov na uro doseže v 13.3 sekunde, ob tem, da tudi obiski na bencinski črpalki ne bodo prepogosti, saj se povprečna poraba giblje okoli 5,2 litra plinskega olja na 100 kilometrov. S tem je golf cabrio TDI najvarčnejši serijski kabriolet na svetu. Tovarna ta avtomobil ponuja v dveh različicah, z osnovno opremo in bogatejšim paketom imenovanim avantgarde. M.G. IfcknO/ Kranj globus musu prodam ms m1 SCHVViNM «' ■ v . < i : i W i . .\ .1.1 1 N I •. •; Ob 100. obletnici f USA 100 koles po ugodnih pogojih in cenah I M. in Ž. kolo IMPACT-z opremo - 18 pr "STARACENA— NOVA CENA MrZOThOttSIZ^ 43.900,00 SIT Žensko kolo SIDEVVINDER -z opremo $TARAJ£ENAr~ NOVA CENA Mr2yt\OlT9m^ 36.900,00 SIT MOŽNOST NAKUPA NA 6. OSEBNIH ČEKOV I 4/flM/. GLOBUS - oddelek koles v kleti **J*AMrf tel.: 224 - 045 int 43 OPEL V KRANJU SAMO KORAK DO NOVEGA OPLA CORSA že za 17.900 DEM serijski airbag, ojačitve v vratih, samozatezni varnostni pasovi, elektronska zaščita motorja pned krajo: po želji: centralno zaklepanje, električna nastavitev ili ogrevanje zunanjega Ogledala, servo volan serijski airbag. ojačitve v vratih, samozatezni varnostni pasovi, radiu kasetnik s 6 zvočniki, centralno zaklepanje, elektronska zaščita motorja pred krajo: po želji: ABS. servo volan; električni pomik stekel UGODNI KREDITI in TESTNE VOŽNJE avtotehna WQ§ KRANJ, Koroška 53a : j^rV tel.064/212*191,224-621,faks064/212-191 DELOVNI ČAS: SALON AVTOMOBII OV od 9. do 18 ure. ob sobotah od X do ure. SbRVIS IN PROD.VIA RhZLRVNIH Dl LOV ob delavnikih od 8. do 16 ure. OPEL t- Air Malta na Brniku Murskosoboško podjetje Intelekta je na slovensko nebo pripeljalo letalsko družbo z Malte Air Malta. Letalski prevoznik je letos praznoval 22-letnico obstoja, v svoji floti pa ima 14 letal, med katerimi pa nobeno ni starejše od dveh iet in pol. V sredo je na brniškem letališču malo pred poldnevom pristalo prvo letalo malteškega letalskega prevoznika Air Malta Boeing 737. Letalo, ki ga je vodil kapitan Charles Palmier, je na Malto odpeljalo 129 potnikov, kupcev Intelekti-nih počitniških paketov na Malto, vse do 11. oktobra pa bo Air Malta med Brnikom in Ljubljano opravilo kar 17 čarterskih poletov. Air Malta danes pokriva poleg 45 rednih letalskih linij tudi precej čarterskih letov. Kot nam je povedal Edvvard Magro, vodja oddelka čarterskih letov, bi lahko v prihodnosti Slovenijo in Malto namesto čarterskih linij povezovale redne, odločitev o tem pa bo padla po proučitvi letošnjih rezultatov sredinih čarterskih letov. Prvi čarterski let na Malto je bil polno zaseden, tako Intelekta kot Air Malta pa upata na podobno zasedenost vse poletje. • U. Špehar } TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ Maistrov trg 2, 64000 Kranj, Slovenija TEL.: 064/213-261, 218-586, FAX: 064/211-790 POSEBNE AKCIJE IZ K A TALOGA MOJE POLETJE NA SLOVENSKI IN HRVAŠKI OBALI +UMAG, NOVI GRAD, POREČ... 7 POLPENZIONOV ŽE ZA 269 DEM >ROVINJ, MEDULIN, PULA... 7 POLPENZIONOV OD 235 DEM dalje > OTOK RAB 7polpenzionov v hotelu EVA od 280 DEM dalje KORČULA: hotel + hidrogliser že za 294 DEM HVAR: hotel + hidrogliser že za 300 DEM ODISEJEVE EKSOTIČNE POČITNICE JORDANU A-BANGKOK-PATTAYA 15 dni, odhod 15.7. in 19.8. 95, super cena 1.599 DEM ZA 11- DNEVNI PROGRAM, ODHOD 28. 6. IMAMO ŠE NEKAJ PROSTIH MEST, ZATO POHITITE Z REZERVACIJO - ZADNJIČ PO NEVERJETNI CENI 1399 DEM M l ► ŠRI LASKA, 10 dni, odhodi vsako sredo, za samo 1750 DEM * MALDIVI, 10 dni, odhodi vsako sredo, te za 1850 DEM PRODAJAMO VOZOVNICE! KOPALNA AVTOBUSNA UNIJA TRŽIČ-POREČ Dne 1. 7.1995 začne obratovati ob sobotah, nedeljah in praznikih avtobusna linija Tržič - Kranj • Ljubljana • Koper • Izola - Portorož • Umag • Poreč in nazaj z odhodom ob 04.25 iz Tržiča in iz Kranja ob 04.53. Povratek iz Poreča ob 16. uri. VSAKO NEDELJO - kopalni avtobus v MEDIJSKE TOPLICE Relacija Tržič • Kranj • Domžale - Medijske toplice in nazaj. Informacije in prijave: TRŽIČ -Predilniška 14, tel. 53-280 KRANJ - Ljubljanska da, tel. 224-132 foto bobnar l^^l "RABAC, d.d., 52 221 RABAC HR "RABAC - POLETJE '95" Termin u s UJ ° -J > o O o_ m LU < o ii Š|S < lil >N o Z o. š i < š hoteli B kat. hoteli visoke B kat. 266 Pogoji: do 7. 7. 8.7.-28 7 224 25y 308 ime hotela ob prihodu v Rabac trajanje - najmanj 7 dni (lahko tudi več) otroci do 12 let v spremstvu odraslih -50 % popusta doplačilo za enoposteljno sobo -10 DEM dnevno rezervacija obvezna 2 dni pred prihodom taksa vključena v ceno Informacije in rezervacije: "RABAC" PRODAJA tel. "385 52 872 206 od 7. do 17. ure CENTRALA tel. "385 52 872 226 od 7. do 15. ure FAX "385 52 872 561 ali v vaši turistični agenciji METROPOL HOTELI PORTOROŽ Slovenija Poletje se bliža Poletje brez morja si težko predstavljamo. Vonj sredozemskega rastlinja se prepleta z vonjem morja, topli sončni žarki nas božajo, hladna pijača pa gasi žejo. Naužijte se sonca tudi vi. V Metropolovih hptelih smo pripravili ugodno ponudbo sedemdnevnih paketov: sedemdnevni paketi hbteti do L 7. 1.7.-26.8. Roia 399 525 Lucija Marita Barbara 357 469 Vesna 329 420 Paket vključuje: nočitev v dvoposteljni sobi s polpenzionom, turistično takso, kopanje na plaži ali bazenu in vstop v nočni bar v GH Metropol. Posebni popusti za otroke. Informacije in rezervacije: Hotel Roža Hotel MaritalVesna Hotel Marita Hotel Barbara 0661746 958 066/747180 066/747290 066/747108 PlflVfl LAGUNA I Preživite tudi letos ugodne počitnice v vaših sončnih lagunah. POLPENZION ŽE OD 35.- DEM C+ tur. taksa) (Paviljoni Bellevue, sobe s prho in WC) OTROCI DO 12. LETA IMAJO DO 50 % POPUSTA NAJEM APARTMAJEV ZA 3 OSEBE ŽE OD 55.- DEM (+ tur. taksa) (apartmaji Bellevue) Ljubiteljem kampiranja med hrasti priporočamo: Naturistični center Ulika in kampe Zelena laguna, Bijela uvala in Puntica. INFORMACIJE Agencija Vašega zaupanja ali pa Plava laguna, Poreč Tel. 00 385/52/451-822, 410-202 Fax. 451-044 J užiith nedatuknjene ruinu < ROGLA IN TERME ZREČE - TO JE DRUGAČNO ŽIVLJENJE!!! Naj poletje ne mine brez Vas - odločite se za počitnice na ZREŠKEM POHORJU! Za Vas smo pripravili: NA ROGLI: vikend paket te od 6.800 SIT, družinski počitniški paket te od 23.400 SIL tenis paket le od 27.800 SIT, počitnice na konjskem hrbtu te od 34.800 SIT, senior paket le od 22.700 SIT, trekking paket te od 27.700 SIT in tedenski aktivni oddih le od 27.000 SIT. Za bivanje v depandansi Brinje 10 % popusta! V TERMAH ZREČE: vikend paket le od 11.500 SIT, tedenski počitniški paket le od 36.500 SIT, dodatni dan 5.200 SIT in dodatno še: program lepote, protibolečinski program in antistres program. Za bivanje v Vilah Terme 10 % popusta! NUDIMO MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA, UPOKOJENCEM PA ŠE DODATNIH 10 % POPUSTA POKLIČITE NAS!!! ' TURIZEM, KOMKRCIMA, tel 063 762-451, PREDSTA\WŠTVO UUBUANAjtd 061 329-264 DOLINA SOČE ( Avantura in šport l sprostitev v svežini narave- ORAFTING, KAJAK, KANU, HYDERSPEED, KOLESARJENJE, TENJ*' LETENJE S PADALI, IZLEft"' O H OTE U, APARTMAJI, KAMPI, DOMAČA GOSTIŠČA Informacije in rezervacije: Agencija SOČA RAFTING Nova Gorica !xj'Va do?iav!* TEL: 065/32-22 1 / 32-039 vsveitm narave športni center SOČA RAFTING v hotelu ALP BOVEC TEL: 065/86 040 UREJA; Vilmi Stanovnik Jutri in v nedeljo bo na štadionu ŽŠD v Šiški finale letošnjega atletskega prvenstva PRILOŽNOST "LOVLJENJA" NORM ZA SP Ljubljana je ta konec tedna organizator letošnjega finala slovenskega atletskega prvenstva za člane in tl^ce'Prihodnjo soboto pa se bodo v Šiški na državnem prvenstvu pomerili še veterani - Šest slovenskih ov m atletinj ima že dosežene norme za nastop na članskem SP, ki bo avgusta v Goeteborgu Šiška 21 ju* j.' A* JUIuja - Vsi, ki kaj veljajo v slovenski atletiki, bodo bo le h V nede,Jo nastopili na štadionu v ŽŠD v Šiški. Manjkala bo , Sve,Vedno poškodovana Britta Bilač. Jutrišnja prireditev se Podat? Vb 15?° uri' nede,Jska Pa ob 15- To 80 8lavni fetošn SO Poveda'' člani organizacijskega odbora predsednlL^na'a s'ovens^ega atletskega prvenstva na čelu s likom Edvardom Šego. Atleti so se v finalni nastop zvrstili glede na rezultate letošnje sezone, pa tudi po lans-«h uspehih ali glede na sklep °T AZS, kar pomeni, da bomo v Šiški videli kvalitetno atletsko Prireditev. Tako bo jutri na sporedu deset moških in devet Unskih obračunov. Za gor: enJske atlete bosta med najbolj zanimivimi nastopi nastop 19-,et>»e Škofjeločanke Brigite La«gerholc (TRK) v teku na športni novinarji bomo 'etos prvič praznovali 2. (u''i, mednarodni dan športnih novinarjev. Kot je Povedal predsednik Društva Športnih novinarjev 9r° Giacommeli, bo društvo na predvečer praznika prevzelo častno pokroviteljstvo nad atletskim veteranskim prvenstvom, poleg tega pa bo tudi Medijski pokrovitelj letošnjega Maratona Vranja, ka-terega start bo jutri ob 8. Ur' v Tacnu. 400 metrov in nastop 29-letnega Romana Keižarja iz Sorice (sicer člana ZAK) na 10 000 metrov. Roman pa je tudi edini gorenjski atlet, ki si je že priboril nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu, ki bo avgusta v Goeteborgu. Poleg njega so od slovenskih atletov potniki na SP še: Britta Bilač, Brigita Bukovec, Gregor Cankar, Miro Kocuvan in Renata Strašek. Vse te atlete, razen Bilačeve, ki je še vedno poškodovana, bomo jutri in v nedeljo lahko videli na tem slovenskem elitnem tekmovanju. Od članov Atletskega kluba Triglav iz Kranja so za tekmovanje poleg Brigite Langerholc prijavljeni še: Tina Bergant v teku na 400 metrov, Mirjana Idžanovič v metu diska, Robert Krajne, Bojan Klančnik in Andrej Babic v metu kopja, Tina Bergant in Ana Jerman v teku na 800 metrov, Rožle Prezelj v skoku v višino, Marcela Umnik, Tina Čarman in Saša Eberle v skoku v daljino, Tomaž Janežič in Bojan Klančnik v metu diska, ter Mojca Golob in Mateja Klančar v metu kopja. Zanimi- RABILA, PRIREDITVE ^adovr"**0 Prvenstvo v fen trojk - Košarkarski klub Didakta iz v Ra(j J1** po jutri, v soboto, 24. junija, na igrišču TVD Partizana Tekm Pr'Prav'l ze 4- odprto prvenstvo Slovenije v igri trojk. finale^K0^6 sc ^° zac^° ze dopoldne, vrhunec pa bosta mali naston" ^ m ve,'ki finale ob 20. uri. Vmes bo ekshibicijski 8°ren ir'Yese'e košarke", metanje trojk, tekmovanje znanih Padale športnikov v metanju prostih metov in prihod #VvCV Lesce. • V.S. odb0re/WfVo °bčine Preddvor v malem nogometu - Občinski ohfin la ŠP°rt vat s& Preddvor, ki abi ljubitelje malega nogometa na prvenstvo slcurjin Veadvor- ki bo jutri, v soboto, z začetkom ob 8. uri . V pa eki lgraJ° ckiPe BeIe Bašlja, Tupalič in Brega, v skupini B bodon Baš,ia L Bele 2' Preddvora in Kokre. Finalne tekme in r»r>H avsP°fedu od 14. do 18.45 ure, ko bo razglasitev rezultatov C- tev Pri2na4 * v-s- Sara Jnars.^' spored - V super balinarski ligi ekipa Trate casinoja V i |^°.stuJe v Ljubljani pri ekipi Brda. Tekma bo jutri ob 15. uri. dorna ■ °kipa Fero1' esa iz Radovljice gosti Sitograf Slogo, Virtus doma Igra.z Jadran Pato, Primskovo gostuje pri Soviču, Huje Ilirski jv^')0 Prestranek, Jesenice pa gostujejo pri Planincu v Tele TVSft"C'' ^ " vznod c'cjPa Bistrice doma gosti Svobodo, Ljurj]: .°°govila pa Blagajano. Tržičani gostujejo pri Bičevju v V.S. . • ^se tekme v I. in II. ligi se začenjajo jutri ob 9. uri. • K i Štarto'50^*« dirk<* v Straiišču - KK Sava iz Kranja bo jutri, s za kate .?• uri- organizator prve od petih dirk za Pokal Kranja Strazi5^°r'Je dec^i A, B in C. Tekmovanje bo na dirkališču v k Jadraln* M"Z- °sta Tn re&ata na Kuhinjskem jezeru - To soboto in nedeljo naln0 j ~> B°h'nJ in Jadralni klub Ljubljana pripravila tradicio-ž^ela h 'no regato na Bohinjskem jezeru. Oba dneva se bo ^arnni.0^^: ur» pri hotelu pod Voglom. V soboto zvečer b dnevu državnosti s kulturnim »dboVlUca.' Glusi ap' nastopili na dvodnevnem mednarodnem turnirju v •ttoraio V ^Vs,triJi- Tako imenovanega mix turnirja, kjer ^Stonil/f?. ysako_ekipo igrati tudi najmanj tri dekleta, je mpu0^l; uri pri hotelu pod Voglom. V soboto zvečer bo v ?abavn n'ca proslava ob dnevu državnosti s kulturnim in Ottpn pro8ramom- * V.S. dorriijin °J}rvenstvo Pristave v športnem parku - Pri planinskem Športn a 'stavi bo jutri, v soboto, ob 12. uri, odprto prvenstvo v iern Pikadu. • J.R. ^® loj Kfl mmmmmumim:\ I.JJJST0 ŽIROVNIŠKIH 0DB0JKARKJEV ^ojkarji* ^ junij a - Minuli konec tedna so žirovniški asdorfu rajo z; Avstrfjllo.Več k<* 70*eSĆjp iz Češke, Slovaške, Italije, Hrvaške, Votljcl j n Slovenije. Odbojkarji iz Žirovnice so nosili ime Jesenice, osvojili pa so odlično tretje mesto. • V.S. PjEŽMAN IN LOGONDROVA k0j J' 22. junija - Konec tedna je bila v Ljubljani Vetera * ^rlta za Pokal ^NI, na kateri so se pomerili ^ržavn rekreat'vc> in ženske. Dirka je štela za cestno ^^esarska^l08^0' "a ^ SC ^ zbrala Vsa s'ovenska Minkaž^nsJcan Je z absolutnim najboljšim časom zmagala najk0, x^°nder (Proloco Scott), pri veteranih pa je bil Kranj) yranko Dežman, (Zavarovalna družba Adriatic Atleti veterani bodo morali večino stroškov za nastop na svetovnem prvenstvu v ZDA nositi sami, zato že nekaj časa iščejo sponzorje. Tako jih je Milan Kotnik iz Radovljice zbral že več kot dvajset, ki so mu obljubili večjo ali manjšo pomoč, Firma Kovač pa mu je kupila letalsko vozovnico za Toronto in nazaj. vi pa bodo tudi nastopi vseh ostalih, posebno tistih, ki se še borijo za izpolnitev norme in nastop na svetovnem prvenstvu. Rekordno število atletov in atletinj pa bo Slovenijo zastopalo na letošnjem svetovnem prvenstvu veteranov in veterank, ki bo od 13. do 23. julija v ameriškem mestu Buffalu v ZDA. To bo že 11. veteransko svetovno prvenstvo, organizatorji pa so zanj dobili že več kot šest tisoč prijav. Med njimi je kar 19 slovenskih atletov in atletinj, kar je rekordno število. Večina udeležencev je že dobivalo medalje teh tekmovanj. Tako se z zlatimi, srebrnimi in bronastimi medalji lahko pohvali že šest slovenskih atletov, med katerimi so tudi Kranjčana Dušan in Stanka Prezelj ter Tržičanka Ana Jerman. Poleg njih so z Gorenjskega za letošnje svetovno prvenstvo veteranov prijavljeni še: Milan Kotnik iz Radovljice, Zdenka Potnik - Kališnik iz Kamnika, Lado Konc iz Šenčurja in Anton Kaštivnik iz Kranja. Še prej pa se bodo atleti veterani pomerili na letošnjem državnem prvenstvu, ki bo prav tako na štadionu v Šiški in sicer prihodnjo soboto, 1. julija. Organizatorji, ŽAK Ljubljana, so letos povabili številne nekdanje atlete in rekreativce, ob prireditvi pa so na sredini tiskovni konferenci poudarili, da bo državno prvenstvo za veterane (začelo se bo v soboto ob 16.30 uri) še bolj kot boju za najboljše dosežke, namenjeno srečanju prijateljev atletike, pa tudi športnih novinarjev. • V. Stanovnik IZENAČENJE NA 1:1 TRIGLAV : MICOM KOPER 9:4 (1:2, 3:0, 2:0, 3:2) Kranj - Pokriti olimpijski bazen v športnem centru Kranja, gledalcev 300, sodnika Cerni in Kučinič oba Hrvaška, delegat Didič iz Kranja. Končno smo dočakali, da je Triglav zaigral tako, kot zna in s tem dokazal, da je še vedno v konkurenci za osvojitev naslova državnega prvaka. Pokazal je pravo igro s hitrim plavanjem, dobro obrambo, v kateri je kraljeval vratar in kapetan domačih Matjaž Homovec. Za tako igro zaslužijo pohvalo vsi in s podobno igro v Kopru lahko že pričakujemo tudi zmago vaterpolistov Triglava v Kopru. Prvi so povedli igralci Micom Kopra - Marko Štrkalj, koje dosegel pravi sidraški gol. Le dve minuti zatem je bilo 1:1 strelec pa center domačih Primož Troppan. Z golom kapetana Petra Bočiča (izključen je bil Peranovič) so vaterpolisti Micoma ponovno povedli v 6. minuti, to pa je bilo njihovo zadnje vodstvo na tej tekmi. V drugi četrtini so vaterpolisti Triglava prikazali pravi vaterpolo, vaterpolo, ki se igra v Evropi in z goli Primoža Troppana in dvakrat Erika Bukovca povedli z dvema goloma razlike (4:2). Tudi v tretji četrtini so igralci trenerja Ozrena Bonačiča pokazali odličen vaterpolo s hitrimi napadi in dobro obrambo so vaterpoliste Micom Kopra spravljali ob živce Tadej Peranovič in Branko Hajdinjak pa sta bila tista, ki sta Triglav popeljala v vodstvo 6:2. V četrti četrtini se je med strelce prvi vpisal Žiga Balderman (7:2), Peter Bolčič - kapetan Micom Kopra je izkoristil priložnost, ko je imel Triglav v vodi dva igralca manj in znižal rezultat na 7:3. Razliko petih zadetkov pa je takoj povečal ponovno Primož Troppan najboljši strelec domačih, ki se je med strelce vpisal še minuto pred zadnjim sodnikovim piskom dosegel še en zadetek in s tem končni izid pred tem pa je zadel še Marko Štrkalj. V SOBOTO V KOPER PO ZMAGO Kranj - Po dobri igri v sredo, ko so igralci videli, da lahko premagajo Micom Koper bodo vaterpolisti Triglava v Koper odšli po zmago in si s tem pripravili teren, da ze v sredo, 28. junija, iz rok predsednika vaterpolske zveze Slovenije prejmejo dragoceno lovoriko, pokal, ki pripada najboljšim. Žal tako ne bo pri drugi ekipi iz Kranja ekipi Kranj 90. Po porazu v sredo na domačem "terenu", ko je sodnik Golob iz Kamnika prekinil tekmo, bo imel delo tudi Disciplinski sodnik. Po nepotrebnem in to tik pred zaključkom sezone sta dva sodnika, to pa sta Rebec iz Kopra in Golob iz Kamnika pripeljala neko tekmo do roba incidenta. Kaj se je torej dogajalo? Minuto in pol pred koncem srečanja, pri rezultatu 3:11 je sodnik Rebec brez pravice zamenjave izključil Pičulina zaradi prekrška, ki gaje videl le on, to je razjezilo Sandija Mikoletiča trenerja Kranja 90 in je odšel na razpravljanje s delegatom, v tem trenutku pa je sodnik Golob piskal konec srečanja. Tako bo TK Vaterpolske zveze Slovenije to srečanje registrirala z rezultatom 5:0 za Mariborčane. KRANJ 90 : P. L. MARIBOR 3:11 PREKINJENO (0:4,1:2, 2:2, 0:3 - prekinitev). • Jože Marinček [Ki@' enjko meseca februarja = dija*'Jj TANJO VIDMAR s Planine Golico; Gorenjca meseca marfgA smučarskega skakalca J%t,. GROSARJA iz Pristave prt ,Jr% ču in Gorenjca meseca aP[!, a0 policista VUKAŠINA KHS,,JU iz tirov. Vseh pet (in Štiri nj^U "protikandidate" KONDU^'/i ZORNA iz Preddvora, JAN%i,, GREGORIJA iz Podkorf»-fi JAKA PEKOVCA iz Bohinj" > ADAMA KRIŽNIKA iz pa še Gorenjca meseca * „ (TONKO ali IZTOKA) JJ£ povabili 9. julija na Krma*0 j„ kjer bo NOVINARSKI D*?^ bomo (med drugim) Gorenj*^ Gorenjcem meseca podeli'1 } priznanja, spoštovane bra bralci oziroma poslušalke »P šalci. Ker bo Novinarski .j predvsem drulabna peired'pjjaf kar bodo poskrbeli Bratje 101 m še k in s o vodenj s ko rjffS' društvo. Vas seveda 9. julij* .-sitno: PRIDRUŽITE SE <'0,, i}l KAM IN GORENJA MESECA na Ermanovcu. £*EJELI SMO lav. radTs P°buda vsem> ki imai° Sport Mesto športa Ijnestu športa ne/i""' resnici v oči," so dan« Pr9evali Buldožerji, « pa športna resnica po-Jrl Mšnico vsem, ki so ali 2'verjeli da je Kranj res DZr V01**"' Tragični razni'! TazliČnih šP°rtnih P°-Športn'. "emoč in ponija »2 ^eze, "dvoboj" za strnil- Z občino> nakopičeni (Dr,!? J*ove8a bazena, stare Z f Cene> remice ° tem, da re^L Mestnemu svetu, (no-Zve predsedstvu športne darsU me,diJem> vsem gospodar, °m' bi™"1 in se~ dnnm športnim delavcem, navzUdo1Vimo V°Z' ki drVl "usdL «a kratko opišem raznA mmuHh mesecev: Šari kakovostne ekipe ko-v fflev Triglava (odšli niso /).,';> ampak predvsem v f°do,vlJico, Škof jo Loko, kar Zadr nemoči Kranja, da (sv t kakovostne športnike Wet°vni prvak v balinanju zr?h lzbiia balinčka v Za-loP- Frelihova je celuloidno £ Horvat - so bili Dn7i!}erii"> ne da bi v Kranju kam h kupiti ' Daneua> la o, "osta odšla reprezentan- avenije v nogometu Gra- raz„l",Verbič itd-)! poP°ln šark 5lstem<* v ženski ko-hr 1 m r°kometu (tudi tu so iiiUki°Vo nitro povabili v bu lan°-)> krčevito "pre-ok!afie v tretjeligaškem prim^u v nogometu, izguba aln Qta v vaterpolu, margin-h0?s! rokometa in odbojke, eJski sindrom z objekti in Hos?°m tujih igralcev, odsot-n0v novih Grilcev, Dežma-j^j re' Blaiičeve v smučanju ^dLčlfn (bosega) prerez VQ športne zveze lahko VeiiL1' da ° ten težavah nismo Porn° govorili, kaj šele -hod8aU! Dopustili smo od-%ad nf).boljših plavalcev v stan\J! v°» vse skupaj vodi v terilf' irtlamo objekte (kabin v V£drZevanje ne more ja"\ Sebine "športnega dinarjialJ imamo tudi - šport!? kran\j,kratkim smo želeli, da ""lest Parlament razglasi nedv!? šP°rta", kar Kranj laknmno )e- AH lahko na rni p n Posežemo za novi- k0Zetriči> Česni, Stremflji, tereti...? Trdim da ne Qb toubfai Stn° vsi delavci v kljuk" *e dežurni brisalci °dvisn ^° kranjskih podjetjih, terih d °d doore volje neka-Pujejktorjev, ki tudi obu-*Qstnik ^ad sabo imajo šele nnL ki ielii° Pr°fU in jiv0 Jf? vse ostalo. Razuml- Ob j! naCe»tnetn P0 se "Ljublja- Mnt Po $ . Gorenj'i, navzd°l Identiteta regije kot super-športne končat* t* more in ne sme ji. f(" s hokejisti in smučar-^ortnl" kot središče izginja s nije f«a zemljevida Slove-dvs'etner mu manjka pre-%ksU7«~ denarja. Ne za °d0 t ',amPak za to, da trtLiče b°lJši ostali' čePrav /o. v Športu vsi priznava- !P°rtu u dogaja tudi v z naši*, n°& denarci gredo *- ~mi šporntiki še vedno HShf^ direktorji, vsi pod-PoZiVa'n Prijatelji športa! vite ra7l Prav vas, da usta-thesta l i. u8leda športnega Postn[.,]er Je mesto športa res pogoje (kadre, množičnost) za razvoj!? Ali lahko giganti (Sava, Merkur, Iskra, Živila, Gorenjska banka) sodelujejo pri skupnem cilju: PROMOCIJI MESTA, REGIJE IN SEBE S POMOČJO ŠPORTA!? Ali lahko našteti sedemo za skupno mizo in z Gorenjskim glasom kot najmočnejšim medijem zasnujemo vsaj osnutek rešitev!? Čeprav sem nogometaš po duši, mi ni vseeno za nobenega Člana športne družine, ki tvori vtis o Kranju kot športnem mestu! Predlagam torej naslednjo javno pobudo: Vsak Kranjčan, vsak občan mestne občine naj kupi "športno kartico Kranja", s katero bo šel lahko gledat hokej, nogomet, košarko, s katero bo pomagal športu. Če pa bi ta kartica pomagala tudi bazenu in omogočila cenejšo vstopnino, toliko bolje! Predlagam, da to kartico podprejo vsa kranjska podjetja in za vse svoje delavce kupijo po eno kartico! Z njeno pomočjo pa naj pripravijo tudi prodajne akcije (popuste). Predlagam, da mestna občina Kranj in mediji podprejo tako akcijo, ki naj ima uvod v pripravi javne tribune "mesto športa Kranj"! Morda je pobuda preveč smela in preveč nenavadna, da bi našla potrditev v realnem stanju. Tudi prav -zadoščalo mi bo, če bo povzročila premik od različnih struj v en sam vodotok. Vseeno mi je, kdo ga uravnava, da le teče k novim rekordom, košem, golom... • Miran Šubic, NK T RI -GLAV-CREINA, Kranj Živela Razlika! Jaša Zlobec bi zapisal, da je dopisovanje z Jožefom Novakom prijetno opravilo, tako kot bi v sončnem jutru pohrustal rdečo češnjico, garnirano s kapljico rose. Jože Novak, ti si pravi narodni prebuditelj. Velmož-Vseznalec. Tokrat si se lotil zgodovinskih drobcev. Naj še sam osvetlim zgodovinska izročila, na katere se kleno prijemlješ. Si takega kremeni-tega kova: "Voditelji navadno niso misleci, ampak možje dejanja... Imajo malo sposobnosti za ostro gledanje, ki na splošno vodi le k dvomu, obotavljanju in nedelavnosti. Sugestivno moč jim daje torej moč njihovega prepričanja in fanatičnost." Tvoja propagandna misel je trdna in drži se tegale nauka: "Najprej je treba postaviti trditev, masi kako idejo povedati, jo razložiti, in sicer s samozavestno trditvijo brez logičnega dokazovanja. Čim preprostejša je trditev, tem močnejša je. Cim manj dokazov ima, tem večje spoštovanje zbuja." Historični obrazec, ki ga navajam zgoraj, so misli iz spisa Nekaj psiholoških navodil za propagando, ki so ga uporabljali med drugo svetovno vojno slovenski domobranci (besedilo bo objavljeno v reviji Borec). In zdaj si poglejmo, kako ta nauk Jože Novak velemojstrsko izvede v sedanjost. V historičnem vzorcu piše: "V imenu tisočletnih slovenskih svetinj gremo v boj proti partizanom! Oni govore o osvobajanju, prinašajo pa nam sužnost. Lažnivci nas ne bodo učili resnice, volkovi ne ljubezni! OF je v službi naših narodnih sovražnikov! OF je sovražnica našega ljudstva! OF je slovenski narodni sovražnik št. I!" Za Jožeta Novaka to pomeni: "V imenu tisočletnih slovenskih svetinj gremo v boj proti liberalcem! Oni govore o osvobajanju, prinašajo pa nam sužnost. Lažnivci nas ne bodo učili resnice, volkovi ne ljubezni! LDS je v službi naših narodnih sovražnikov! LDS je sovražnica našega ljudstva! LDS je slovenski narodni sovražnik št. 1!" Seveda ta klerikalno/nacistični klic ni edino zgodovinsko pojilo Jožeta Novaka. Si univerzalen in podobno bi se zlepil tudi z boljševističnimi in kakimi drugimi nauki, ki pozivajo k obračunu z notranjim sovražnikom. Jože, ko se že sklicuješ na Franceta Bučarja, vzemi v roke njegove Usodne odločitve, v katerih je koncizno označil tako boljševizem kot klerofašizem kot zgodovinska poraženca. In pomisli, ali res nujno rabiš take duhovne botre? Ob vseh mukah, ki jih imaš z velikimi temami, si pokazal nekaj zanimanja zame. Naj se spet malo pohvalim. V kleti Mestne hiše stoji razstava Mir je zmaga, ki govori o našem stoeltju, o razcepu med mirom in vojno, med demokracijo in totalitarizmom. Vabim te, dragi Jože, da prideš in z veseljem te bom popeljal skozi njo. Tedaj bova poklepetala o svojih križih in težavah, o svojih veseljih in upanjih. Morda bova položila PRAZNOVANJA »ik Hitita TEL.: 064/50-232 ***ko T° P°d vprašaj!Ali "sv0j t naš Kranj dobi ^v/iniPhortni tolar' za obstoj n Panog, ki imajo vse Podjetje za trženje in proizvodnjo obutve, p. o. vabi k sodelovanju 4 PRODAJALCE - pripravnike (3 za prodajalne v Kranju, 1 v Škof ji Loki) Pogoji: - končana IV. stopnja trgovske smeri, - komunikativnost, - aktivno znanje slovenskega jezika. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba podjetja, Savska loka 21, Kranj, 8 dni po objavi. na mizo vsak svojo bibliografijo in rekla kakšno o svojem delu. Morda se bova zmenila za partijo tenisa, za veslaški izlet, za hribovsko turo... In vesel bom, če ti bom lahko na koncu kupil sladoled (abstinenca velja), da ti bo začetek poletja slajši. Nazdar! Jože Dežman Odprto pismo Odgovor g. Andreju Logarju na njegov članek "Pučniku, ki raziskuje grehe komunistov" Čisto po naključju poznam Vas g. Logar in poznam tudi Vašo preteklost. Zato me ne preseneča, da se je pod Vašim Nagrade MODENE TRŽIČ gredo v Škof jo Loko, Železnike in Mojstrano Včeraj je tričlanska komisija izmed 1158 prispelih rešitev nagradne križanke MODEN A TRŽIČ izžrebala naslednje reševalce, ki so napisali pravilno geslo: VSE LETNE ČASE LEPE IN MODNE V OBLAČILIH MODENE TRŽIČ. Nagrade - nakupe v tovarniški prodajalni MODENE Tržič v trgovskem centru Deteljica prejmejo: 7.000 SIT Milena Zagoršek, Stara cesta 5 Škofja Loka; 5.000 SIT Marjeta Tomaševič, Otoki 20, Železniki; 3.000 SIT Marija Vendramin, Rabičeva 53, Mojstrana, nagrade Gorenjskega glasa v vrednosti 1.000 SIT pa prejmejo Franc Žuna, Gogala 10, Kranj; Mateja Debelak, Sp. Duplje 110 in Jože Tavčar, Trebija 24. Čestitamo! peresom rodil članek, ki ste ga objavili v 41. številki Gorenjskega glasa. Borci, predvsem pa taki, kot ste Vi, pred čigar streli ljudje niti danes niso (nismo) varni, je prav gotovo, da boste vztrajno zagovarjali politiko zadnjih petdesetih let. Vest Vam ne da miru, pa jo skušate utišati z neprestanim oznanjevanjem Vašega pravičnega boja in zmage. Pa nimam nič proti poštenim borcem in proti NOV, nikakor pa ne morem zagovarjati takšnih zločinov, kot ste jih partizanski likvidatorji 1945. leta izvajali v Kočevju, Te-harjih, Crngrobu in drugod. Vendar, g. Logar, s takšnim obnašanjem miru ne boste dosegli! Precej mirneje boste spali, če se po zgledu g. Pučnika začnete zavzemati za spravo med Slovenci. Priz- Nadaljevanje na 32. strani! STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKI SLOVENIJE CELO CELO STANOVANJE Z UGODNIM KREDITOM Stonovonjski sklad Republike Slovenije Vom omogoča pridobitev kredita zo nakup novega stanovanja. Kredit Vam daje 20 nakup obveznic Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, s katerimi lahko plačate cel6 celo stanovanje pri določenih prodajalcih. ZAKAJ JI TAKŠEN KREDIT UGODEN ? 1. Kredit odplačujete 15 let s 6,82% letno realno obrestno mero. Mesečna obveznost (fiksna anuiteta) znaša 200 DEM v tolarski protivrednosti za 22.800 DEM kredita. Kredit pridobite brez pologa z zavarovanjem s hipoteko. 4. Najvišji kredit znaša 228.000 DEM. S» Za Vašo odplačilno sposobnost se upoštevajo vsi Vaši prejemki, na tekočem in žiro računu. STANOVANJA PRODAJAJO: GIP STAVBENIK, (066) 32 031, int. 286, Koper, Ul. 15. maja 16, GIP VEGRAD VELENJE, (063) 855 933, (063) 851 470, Velenje, Prešernovo 9a, GP GROSUPLJE, (061) 12 58 306, Ljubljana, Emonska 8, HRAST, obrtna zadruga, (068) 342 693, Novo Mesto, Adamičeva 2, KMS, (061) 15 93 001, Ljubljana, Galičeva 15, KOMUNAPROJEKT, (062) 226 111, Maribor, Partizanska 3-5, MARKING, (062) 222 242, Maribor, Partizanska 47, SQ STANOVANJSKI INŽENIRING, (061) 319 789, Ljubljana, Štihova 26, SGP GRADBENIK, (069) 75 030, Lendavo, Kranjčeva 6, SGP GRADBINEC, (064) 216 361, Kranj, Nazorjeva 1, SGP KOGRAD INŽENIRING, (0602) 83 141, Dravograd, Mariborska 3, SGP KRAŠKI ZIDAR, (067) 32 141, Sezona, Cesta na Lenivec, SGP PRIMORJE, (065) 63 204, Ajdovščina, Vipavska 3, SGP STAVBAR MEGRAD, (062) 225 711, Maribor, Industrijska 13. Razpisne pogoje, višino posojila in posojilne pogoje določa RAZPIS POSOJIL ZA NAKUP OBVEZNIC STANOVANJSKEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE, objavljen v dnevnikih Delo, Dnevnik, Republika, Slovenec in Večer, 29. maja 1995. Vse dodatne informacije lahko dobite osebno na Stanovanjskem skladu Republike Slovenije v Ljubljani, na Poljanski cesti 31, ali po telefonu (061) 17 10 500,17 10 517,17 10 518, 17 10519,17 10552 ali 17 10 554. Vloge sprejemamo do podaljšanega roka 10.7.1995. KOMENTAR Dolga vroča pomlad Ađcirfco Jenšterle, publicist Strast, s katero so se slovenski mediji -lotili najnovejšega književnega izdelka Janeza Janše in njegovih kolegov Davida Tasiča ter Ivana Borštnerja, dokazuje, da je slovenska pomlad še zmeraj zelo vroča, ter da se ta vročina vleče že pravljičnih sedem let. Janša je še z vsako svojo knjigo dreznil v osje gnezdo naših političnih komentatorjev, saj so njegova dela vedno hvaležna tema, ob kateri je mogoče zavzeti prav vsako stališče, nikakor pa človek ob njih ne more ostati hladen, kar je sicer mogoče ob večini drugih publicističnih knjig na Slovenskem. Janšo se lahko le ljubi ali sovraži. To dokazuje tudi ena od zadnjih javnomnenjskih anket, kjer je hkrati zasedel mesto na vrhu tako pozitivne kot negativne lestvice priljubljenosti politikov. To pomeni, da mu je uspelo izrazito razklali slovenske volivce. Pri odnosu do Janše se ve, če je nekdo za popoln obračun z bivšim sistemom ali pa za zaščito nekdanjih oblastnikov. Vmesne poti skorajda ne more biti. Predvsem med javnimi osebami praktično ni mogoče najti človeka, ki bi bil tej najslavnejši žrtvi zadnjih let bivšega režima sposoben ob kritiki hkrati priznati tudi kakšne dobre lastnosti. Janša je postal idealna priložnost za mnoge, ki so se v času pomladi varno skrivali v množicah, da sedaj tistih nekaj tednov ali mesecev vnovčijo za boljše pozicije v sedanjem sistemu. Junakov slovenske pomladi je kot gob po dežju, toda še nekaj dni pred Janševo aretacijo je bilo mogoče javne nasprotnike sistemu prešteti na roke. Gre predvsem za tiste, ki so resnično zastavili svojo intelektualno glavo. Nekoč je bil to Edvard Kocbek, potem na primer Vitomil Zupan, nato Jože Pučnik, pa proti koncu Spomenka Hribar. Seveda je bila ob teh ključnih osebah še množica drugih, manj slavnih, ki so v konflikt z režimom prihajali zaradi objave kakšnih spornih tekstov ali podobnih dejanj, vendar je vse skupaj na koncu zasenčil Janez Janša, saj se je na procesu proti četverici bivši režim dokončno zlomil. Janša, ki je sicer sam strasten alpinist, danes očitno ne pristaja na logiko, da so vsi po vrsti na neki način načenjali sistem. Tako kot pri alpinizmu vsi člani odprave sodelujejo s ciljem, da eden izmed njih na koncu osvoji vrh. Toda alpinisti znajo ta dosežek potem tudi pošteno razdeliti med vse, čeprav je dejstvo, da si javnost zapomni le tistega, ki je stal na vrhu gore. Enako se je zgodilo pri primeru Janša. Pri tem pa je treba pošteno povedati, da med nami verjetno ni človeka, ki bi bil pripravljen ob ponovitvi zgodovine zamenjati vlogo z Janšo v času procesa. Prav tako kot tudi ne z drugimi člani četverice. Zanje je bil ta proces popolnoma drugačna življenjska izkušnja. Če so bili člani množice na ljubljanskih trgih varno skriti posamezniki, so bili oni jasno identificirani posamezniki v primežu norosti jugoslovanske vojske, za katero nikoli nisi mogel vedeti, česa je sposobna. Sedanja vojna na Balkanu nas dovolj Zgovorno prepričuje, da je bila JLA od nekdaj pripravljena na najbolj krute obračune z nasprotniki. Logika njihovega razmišljanja je popolnoma skregana z normalno pametjo in to je bila za Slovenijo ves čas največja nevarnost. Izkušnja, ki jo imajo za sabo člani četverice (ter mnogi drugi politični zaporniki v bivšem sistemu), je huda Življenjska travma, iz katere se ni mogoče kar tako izkopati. Dosti lažje je proces ocenjevati vsem tistim, ki so ga doživljali na prostosti, vedoč, da se je nenadoma Zganila vsa Slovenija. Ko danes kritiki avtorjem knjige Sedem let pozneje očitajo, da na dan niso prinesli nekega bistvenega in novega dokaznega gradiva, imajo prav. Toda, če pri knjigi odmislimo politične ambicije njenega glavnega avtorja, kljub temu ostaja zanimiv dokument o notranjih človekovih dogajanjih v primežu vojaške represije. Predvsem pri Janševih zapisih se vidi njegova pronicljivost in intelektualni spopad z vojsko, ki ga je nekaj let kasneje izvedel še v praksi. Janša se znova pokaže kot človek, ki v najtežjih trenutkih natančno premleva množico različnih situacij in iz njih išče izhod. Knjiga je zaradi tega predvsem odličen učni pripomoček za njegove politične nasprotnike, ki ga naivno še vedno obravnavajo kot užaljenega odstavljenega ministra, ne vedoč, da ima za razliko od njih on že zdavnaj izdelanih nekaj scenarijev prihodnosti, v katerih so določene tudi usode njegovih sedanjih kritikov in nasprotnikov. najte svoje grehe, kot so jih priznali domobranci in Cerkev, ter po svojih močeh vplivajte na vodilne v Vaših borčevskih organizacijah naj spravi ne nasprotujejo. Ne bi zdaj kazal na najrazličnejše zločine, ki ste jih borčevski skrajneži zagrešili med vojno in predvsem po njej, saj je danes o tem dosti napisanega in je tako domača kot tudi tuja javnost s temi poboji dobro seznanjena. Mnogi evropski narodi so bili med drugo svetovno vojno razdeljeni na posamezne sekte. Vsaka od njih se je razglašala za edino pravo in pošteno. Tako kot pri nas, so tudi v tujini mnogi, svoje oblasti željne strasti uveljavljali z orožjem. Pa so po vojni pozabili na vse prepire in predsodke ter podpisali spravo. Danes živijo v miru in napredku. Zakaj tega ne bi storili tudi pri nas?! Da, g. Logar, ne z mogočnostjo in naporom orožja, pač pa s priznanjem krivde in s pogajanji bomo prišli do sprave, s spravo pa do boljšega življenja. Zatorej ne odlašajte! Čas beži! B. S. (naslov v uredništvu) Spomini na nemško vojsko V mesecu januarju 1943, točno 11. januarja 1943, sem se moral javiti v Škofji Loki na vojaški nabor. Spomini na ta dan, ko si se moral odločiti mlad, v starosti 19 let in kako PODLISTEK - 7 "GOTT MIT UNS" (Bog z nami) V PEKLU Ustavljali se niso in po približno petsto metrih blatne ceste, na katero je viselo ali pa povprek ležalo drevje, jih je k tlem pribil nov zaporni ogenj. Tokrat iz težkih minometov. Janez se je pognal v plitek granatni lijak. Zabojčka z granatami sta kar odletela od njega. Ivan se je prevalil čezenj in obležal na njegovi desni strani. Čez rob lijaka in v ozki reži med robom in čelado je Janez videl eksplozijo granate. Po čeladi je zaropotalo, kot bi po njej vrgel pest gramoza. Težka minometna granata je padla tik ob drugem uničenem T34. Razločno je slišal, kako je zašklepetala tankova gosenica. Ivan poleg se je mirno oglasil. Potihoma je rekel: Ranjen sem." Dobil je udarec v hrbet, a drobec granate mu je le razparal vatirano bluzo vzdolž celega hrbta in od udarca v lopatico mu je ostalo še nekaj novih lukenj tudi v puloverju. K sreči rane ni bilo. Tudi tokrat je vse hudo odšlo mimo njiju. Pod redkejšimi izstrelki so počasi napredovali. V dopoldanskem napadu so jurišniki premaknili frontno črto za v tej mladosti v svojem življenju in svojih domačih. Zavedal si se, da je pot prisilno mobiliziranega vodila samo v Rusijo ali v Francijo. Izbire skoraj ni bilo. Spomnim se, da ni bilo še dovolj organiziranosti, da bi na hitro odšel v partizane. Seveda pa je bilo z dnem nabora vse prepozno. Vmil se nisem več domov, ampak so nas takoj naložili na vojaške kamione in odpeljali v Avstrijo oziroma Celovec in nas razporedili na usposubljanje zato pripravljene zborne centre. Po treh mesecih smo odpotovali s transportom. V živinskih vagonih nas je na rusko fronto bilo odpeljanih več tisoč. Transport iz Celovca do Ukrajine, točneje do Koroste- kaka dva kilometra in to je bilo vse, kar je prinesel prvi dan, te sicer šest dni trajajoče nemške ofenzive. Kakšen načrt so sestavili generali za ta dan, vojaki niso vedeli, zdelo pa se jim je, kot da se je vse skupaj nekam prehitro ustavljalo. Kazno pa je bilo tudi, da je prvi napad sicer zavrt, in da morije še ne bo konec. Brvi dan je torej minil. Še Živimo, so si dejali vojaki. Kaj bo jutri, pa pojutrišnjem in naslednje dni? Sama prekleta negotovost. Z nočjo, ko so poskušali urediti svoje misli, se je pojavilo, in v vseh naslednjih dneh tudi, tesnobno, skoraj bolestno razpoloženje. Nikomur ni bilo do Pod svobodnim soncem Jože JVovafc, publicist Slovenci imamo čuden od-■ n o s do praznikov, kot da se še nismo zbudili iz more imenovane zgodovina. Mogoče smo v zadnjih letih naredili toliko zgodovine, da njenega pomena v celoti še nismo doumeli. Če komu omeniš Demos, potem zamahne z roko, toda večina je danes za slovensko državo in noče slišati za obnovo nekdanje Jugoslavije, pri čemer pozabljajo, da je pravzaprav Demos izpeljal osamosvojitev Slovenije. Če pogledamo deset let nazaj v našo preteklost, potem lahko ugotovimo, da se je od leta 1985 v Sloveniji mnogo spremenilo. Zgodovinski čas se je zgostil, dogodki so si sledili s takšno naglico, da so jim nekateri težko sledili. Od procesa proti četverici, poleti 1988, ko se je razcvetela slovenska pomlad, je šlo vse nenavadno hitro. Leta 1989 je padel Berlinski zid in z njim komunizem. Naslednje leto so bile v Sloveniji prve svobodne volitve, na katerih je zmagala koalicija Demos, ki si je kot prvi cilj postavila samostojno slovensko državo. Kot drugi cilj pa obsežno ekonomsko, politično in kadrovsko reformo, s katero bi odpravili komunizem in postavili temelje za sodobno demokratično družbo. Že konec leta 1990 smo se Slovenci na plebiscitu odločili za samostojno državo. Pred štirimi leti, 25. junija 1991, je parlament sprejel sveženj osamosvojitvenih zakonov, s katerimi je bil postavljen temelj slovenske državnosti. Slovenci smo si tako kot večina narodov v zgodovini izborili samostojnost z orožjem. Toda, če primerjamo sedanjost s preteklostjo, potem lahko rečemo, da se je sicer vse spremenilo, toda tako, da je vse ostalo po starem. Nekdanji predsednik CK ZKS Milan Kučan, je danes predsednik Slovenije. Takrat je govoril o "socializmu po meri človeka", ali o socializmu, kot ga imajo na Švedskem. Vsaki dve leti Kučan ugotovi, da potrebujemo razvojno vizijo, čeprav je jasno, da je njegova vizija tisto, kar se dogaja sedaj v Sloveniji. Jože Školč je bil poleti 1988 protikandidat Janezu Janši za mesto predsednika ZSMS. Po intervenciji Sonje Lokar, izvršne sekretarke C K ZKS, je bil za predsednika ZSMS izvoljen Jože Školč. Danes je Jožef Školč predsednik parlamenta. Janez Drnovšek je bil leta 1987 izvoljen kot pre- dstavnik Slovenije v ■ predsedstvo SFRJ, danes J predsednik slovenske viaae-Tranzicija iz komunizma kapitalizem, poteka tako, se komunistična elita JP minja v kapitaliste. Većimi od družbene lastnine osw samo certifikat, javni dolgo in skrbi, če bodo jutri še vm delo. y.\a Večina Slovencev je voiu Demos, ker je upala, da bom končno zadihali svobodno* zaživeli v družbi, kl y temeljila na pravičnosti m kateri bo miličnika na kriz* ču zapisal policaj in Prav' ne bo mogoče kupiti za J"? mark. Ko je komunistih elita izgubila oporo v Jug slaviji, je razbila Demos, ** jo je bil strah za W* privilegije. Zato Demos n mogel dokončati svoje am temeljne naloge, toda prW" nost se bo spet kmalu V°n" dila. Dan državnosti je praznik vseh, ki so "PxallL verjeli, da bomo nekoč zai veli v svoji državi. 1° J praznik vseh svobodo**' nih ljudi, ki se niso uklom cenzuri, in ki so tuai svinčenih časih ohranili w anje. Zato nazdravite s * zarcem najboljšega, kot se tak dan spodobi. ^ na, je trajal 7 dni. Tam so nas razporedili v montažne objekte. V začetku smo varovali Železnikško progo, po kateri so se valili transporti vojaštva in drugega materiala za potrebe vojske na fronti. Po nekaj mesecih smo bili premeščeni na fronto pred mesto Kijev. Tam so potekali ostri boji za to mesto, v katerem smo tudi večkrat menjali svoje položaje. Po neuspešnih napadih smo se morali dokončno umakniti, seveda s hudimi izgubami. Hudi boji so potekali tudi za mesti Žitomir in Korosten. Divizija, v kateri smo Slovenci predstavljali veliko večino, se je tako razredčila, da je komanda to divizijo dopolnjevala z drugimi narodnostmi, predvsem z Italijani. Dne 6. 12. 1943 sem bil v velikem napadu ruske vojske pred mestom Korosten in Žitomir-om ranjen. Seveda ni bilo velikih možnosti, da bi ranjence odpeljali v zaledje, ker je bil bliskoviti ruski napad tako močan, da so bili trenutki odločilni za odvoz ranjencev. Vendar se je to meni posrečilo. Transportno vojaško letalo je pristalo nekaj kilometrov za fronto. V to letalo so nas vkrcali okoli 60 ranjencev in odpeljali v glavno mesto Varšava. Tam so bili veliki bolniški centri za ranjence. V tej bolnišnici je bilo pogovora in vsak zase je v dve gubi zgrbljen čemel in ob rahlem dremežu dočakal artilerijsko budnico in nov dan. Intenzivnost medsebojnih kanonad, naj si je bilo to zjutraj ali pa čez dan, ni bila več tako silovita kot prvi dan. A še vedno je bila tolikšna, da je povzročila precej izgub. Tudi zaradi prekratkih salv, ki so pristajale v lastnih vrstah. Svoje "rore" je mino-metni vod uspel postaviti samo drugi dan in še to le za nekaj strelov. Prišli so v močno močvirnat teren z redkimi, ne preveč debelimi drevesi porasel svet in tako opore za podstavne plošče sploh ni bilo več. Capljali so za četo in posadko voda je četna komanda uporabljala za dosta- veliko Slovencev, seveda pa tudi drugih narodnosti. Po trimesečnem zdravljenju sem dobil enomesečni dopust, to je 14 dni bolniškega in 14 dni rednega dopusa, seveda samo do Celovca. To zato samo do Celovca, ker se Slovenci, ki so dobili dopust do doma, niso več vračali nazaj v svoje enote. Na železniški postaji v Celovcu je prišlo do manjšega zapleta. Tam sem moral pri vojaški kontroli v zbirni center, ki je bil določen za dopustnike iz Slovenije. Na srečo mi je uspelo, da sem takoj odšel nazaj na Železniško postajo in se z istim vlakom brez vseh dovoljenj srečno pripeljal v Kranj ob 11. uri zvečer. V Kranju je bila zopet ostra kontrola vojaške policije takoj, ko je vlak obstal. V hitri odločitvi, da se tej kontroli izmaknem, skočim iz vagona na drugo stran in sem takoj peš prehodil razdaljo do Škofje Loke oziroma do doma v vas Drago. Doma sem preživel dopust, seveda se nisem pokazal v javnosti iz razloga, ker se nisem hotel več vrniti v enoto, ki je bila takrat nekje v Ukrajini. Po dopustu sem se priključil v minerski vod narodnoosvobodilne vojske, ki je takrat deloval na območ- ju Osolnika na Loškem območju. t Ravno v tem času pa *e K formiral Škofjeloški odre* minerski vod je postal pot sestavni del tega odreda. V Škofjeloškem odredu F bilo veliko dezerterjev nemške vojske. Bili smo a bri borci, med nami ni D ^ nobene razlike od °£La borcev niti ni bilo kakrš* koli pritiskov zaradi Prer h udeležbe v nemški v o)** Zaradi vojaških veščin zanesljivosti smo bili donica 5- yO§ta danes, m t' Ob*20-30 OŠ Zabnica in pra, '°ne.Sifrer Zabnica priredila Rovanje kresne noč. k ra|. KrSni^P!vol9ro Radovana Gobca MartoC^PP'1 b0 humorist sdS*?6'3^ člani KpD Zabnica mbdi ^av° Drama v treh dejanjih, ffiJJS? P* P°d vodstvom Anite terhJSS0 ^ solistka Erna Ambrožič sbba?0n,kar Vinko Bogataj. Če bo KffiMiUreditve ne bo. gfsn« kulturni večer Čile nPia dv°nsču kmečke doma-danJc Kros,u na Dobračevi, bo MrSi v petek- ob 20.30 kulturna SaS«' na kateri 1300,0 obudili obeno^Vni obred kresovanja in P0 5J Počastili dan državnosti. torr5°aZno,stnem nagovoru bo CešnL -skuP'na z Bohinjske "Prizora! ln igralec Jože SodJa na gS^Pnodrarno Pavla Luža- n Kon ^moIL2,v,JenJe Luke D- ZaPel l>lkv^cievskl z°or Alpina. 29 B?nrt,°bkresu K«.t_:, niK - V cerkvi sv. Janeza uri JS danes, v petek, ob 20. bodrTv voka|ne glasbe. Nastopili (Jož« e artet Jutro z Jezerskega Tuni£ ,Amrtnik). Tunjiški oktet iz zbr!r )cn,a Stele). Komorni pevski T0ma,Sallus b Kranja (Angela Krani iln Moški pevski zbor bodn ^0ze Smrtnik). Po koncertu šeop |P° 'Judskem izročilu obudili Kranj ? ob dnevu državnosti razalL*K Počastitev 4. obletnice like e samostojnosti Repub-državm eniJe in prazniku dneva z zS5*1 bo v nedeljo, 25. junija, keij t °m ob 20- uri na Slovens-kateri i?u v Kranju proslava, na Devsk 0?° sodelovali: Akademski hainj ' *bor France Prešeren, Pi-benL0rkester Občine Kranj, Glas-Janezn,3 Kran'' povezovalec ga svot'nar, predsednik mestne-zunan i? cestne občine Kranj in fc^" Mestne občJne K . jC°L?wn0V0 lip° Pod HrT " ^ okviru prireditev petekvinovo lipo, ki se vsak bosta začnejo ob 19. uri, po danes Benč es nastopila Tomo & 0o4rnauvasi ohranjan 'strana " Sekcija za Kuiturn 'iudskih običajev pri Jaka D0L"Urr,etniškem društvu a Rabič ~ K* jutri društvu Dovje - Mojstrana Prireditiw' v soboto, o okviru ni P|6g 6 veter na vasi tradicional-Dovje <5na prostem sredi vasi folk|0rng cdelovali bodo domača talenti ti skuPina, mladi glasbeni fcfci^ansambel Vita. Dov?eaVa v Vratih društvo"n °^strana Žira jutri VJe " Mojstrana uryani- Pastor ovenski kulturni Medvod« pb 2o " Jutr|. v soboto, se bo Medv0riahn,a Ravniku Bonovec pri Ob 20 ^ MiŽini motela Medno^ Planinsko Mojstrana organi- Da ^""'etnici vzpona Joža Čopa steber v severni steni izmi motela Medno) *W'dr4n zacela proslava ob 9eslom 4avn°sti, ki bo letos pod Drnc.4- ^^UDni slrn/oncU kulturni £*tot . Pni slovenski kulturni nastopile bodo kulturne 'Veniio Z in govorniki iz kega ' ' avstrijskega in italijans-9odba ^istva. Zaigrala bo tudi deiuPa hna. Pihala, po uradnem KokS S?lan|h psov r|ca in ' 'cistično društvo Kok-0r9ani7iroflnološko društvo Tržič >bl6 S V nedeIJo, 25. junija, aradi «i oKSt°P šolanih psov. ki je ^Padei d 9a vremena 11 junija, ^ baJKrireditev bo ob Cuko-ai«nu.. |k **£**»»»»»»»» Wie neSarska dirka rl69a Dra^?b Prazr>ovanju krajev-b°riče r , a kraJevnih skupnosti ^deij' °|-nik in Tenetiše bo v :lrka »J. iuniia, kolesarska SSa krf artom ob 10. uri izpred ^jJjSanov v TenetiSah, - jrk Koncert ob kresu Zgornji Brnik - Danes, v petek, bo v cerkvi sv. Janeza Krstnika na Zgornjem Brniku Koncert ob kresu, na katerem bodo sodelovali kvartet Jutro z Jezerskega, Tunjiški oktet iz Tunjic pri Kamniku, moški pevski zbor iz Kranja in mešani Pevski zbor Gallus iz Kranja, rireditev se bo nadaljevala ob 21.30 uri na prostem, ob glavni cesti Kranj - Mengeš, odcep za Zgornji Brnik, s sprejemom mlade-ničev, ki so dopolnili 18 let v fantovske vrste. Poleg pesmi bodo ob kresu tudi dobrote, ki so jih pripravile domače gospodinje. - jk Ročk koncert in veselica Radovljica - Klub radovljiških študentov ob dnevu državnosti organizira in vabi na koncert, ki bo danes, v petek, z začetkom ob 20. uri pod velikim šotorom ob Osnovni šoli A. T. Linharta. Nastopili bodo skupine Vrtec na obisku, Šaman in Filomena, jutri, v soboto pa bo nastopila skupina Californija s predskupino Zullu W. V nedeljo, 25. junija, pa bo ravno tako ob 20. uri pod velikim šotorom veselica z ansamblom Gašperji. Prireditve na Bledu Bled - Danes, v petek, bo ob 20.30 v cerkvi Sv. Martina koncert -Miran Kolbl - violina in Aleksander Milošev - viola, jutri, v soboto bo Golfturnir - odprto amatersko prvenstvo Lj (stableford), v nedeljo bo ob 20. uri v TPC koncert Adria Dixieland, v ponedeljek, 26. junija, pa se bo ob 20. uri začel večer komorne glasbe na otoku: Stanko Arnold - trobenta in Ljerka Očič - Turkulin - orgle. Zaključek šolskega leta in dan državnosti Jesenice - Dom Pristava in SNS, Občinski odbor Jesenice vabijo jutri, v soboto na praznovanje zaključka šolskega leta in dneva državnosti Slovenije, ki bo na Pristavi v Javorniškem Rovtu. Prireditev se bo začela ob 11. uri z otroškim živ-žavom. Vsak, ki bo nastopil, bo obdarjen z rolado. Enolončnice bodo razdelili brezplačno. Ob 14. uri pa bo Blejski trio vse obiskovalce povabil na ples. V primeru slabega vremena bo prireditev prihodnjo soboto. 24 ur malega nogometa Moste - V KS bodo proslavili dan državnosti z organizacijo tekmovanja v malem nogometu. Prireditev pod naslovom 24. ur malega nogometa Moste'95 se bo začela danes, v petek, ob 20.15 na igrišču pred OS Moste. Koncerti Carnium na Brdu Brdo - Na terasi gradu Brdo pri Kranju bo jutri, v soboto, ob 19. uri koncert Komornega orkestra Carnium pod vodstvom Petra Skrjan-ca. Solist na violini bo violinist Drago Arko. Na programu so dela Corellija, Bacha, Mozarta in Grie-ga. Prireditev, ki sodi v okvir poletnih koncertov na terasi gradu, bo samo ob lepem vremenu. Vstopnine ne bo. Koncert v blejski cerkvi Bled - Danes, v petek, ob 20.30 bo v blejski farni cerkvi sv. Martina koncert, na katerem bosta nastopila Miran Kolb, violina, in Aleksander Milošev, viola. Izvajala bosta dela Mozarta, Wienawskye-ga in Halvorsena. Glasba na blejskem otoku Bled - V cerkvici na blejskem otoku bo v ponedeljek, 26. junija koncert, na katerem bosta nastopila Stanko Arnold, trobenta in Ljerka Očič - Turkulin na orglah. Letni koncert Radovljica - V graščinski avli bo jutri, v soboto, ob 20. uri letni koncert okteta LIP Bled. »»»»»»»»»»»»It Letni koncert Škofja Loka - V kapeli Loškega gradu bo v nedeljo, 25. junija, ob 20.30 letni koncert Komornega pevskega zbora Loka Škofja Loka pod vodstvom Janeza Jocifa. Program bo povezoval Marko črtalič. »»»»»»»»»»»»» Otvoritveni koncert Škofja Loka - V kapeli Puštalske-ga gradu bo jutri, v soboto, ob 18. uri otvoritveni koncert poletne glasbene šole Glasbena loka '95, na kateri bodo nastopili učenci Glasbene šole Škofja Loka. »»»»»»»»»»»»» Koncert duhovne glasbe Kovor pri Tržiču - Jutri, v soboto, ob 19. uri bo v farni cerkvi sv. Janeza Krsnika v Kovorju VIII. koncert duhovne glasbe. Nastopili bodo: Vokalna skupina Rosa, Cerkveni mešani in otroški pevski zbor iz Kovorja, Cerkveni mešani Revski zbor Olševek, organistka ada Naglic in solist Vili Bitenc. »»»»»»»»»»»»» Letni koncert ob dnevu državnosti Breznica - Mešani oktet Franace Prešeren Žirovnica vabi ob dnevu državnosti in krajevnem prazniku na letni koncert, ki bo jutri v soboto, 24. junija, ob 20. uri v dvorani na Breznici. Gostoval bo ženski oktet iz Brestanice. Obvestila Nogometni turnir Kranj - Ob 75-letnici Nogometnega kluba Triglav - Creina bo jutri, v soboto, na stadionu v Kranju in v nogometnem centru v Kokrškem Logu nogometni turnir za starejše dečke do 14. let. Povabljeni so mladi nogometaši Maribora, Rudarja iz Velenja, Bilj, Slovana, selekcije Gorenjske in gostiteljev Triglava - Creine. Tekmovali bodo v dveh skupinah, popoldne pa bosta odigrani tekmi za prvo in tretje mesto. Gledališče Jesenice - Gledališče Toneta Cufarja bo v okrivu proslav ob dnevu državnosti danes, v petek, ob 21. uri na Stari Savi uprizorilo Zlatoroga avtorja Rudolfa Baum-bacha v režiji Alenke Bole Vrabec. Predstavo bodo v nedeljo, 25. junija, ob 12. uri ponovili tudi v Trenti na travniku pred hišo Zg. Trenta 77. »»»»»»»»»»»»» Recital poezije Radovljica - V graščinski avli bo v nedeljo, ob 21. uri Linhartov oder Rredstavil recital poezije Ivana ribovška pod naslovom Noč je svetla ko cešnjevo cvetje v režiji Alenke Bole Vrabec. Razstave Cerkvene znamenitosti Radovljica - V radovljiškem žup-nišču bodo jutri, v soboto, ob 9. uri odprli razstavo izbora arhivskega gradiva, liturgične opreme in slikarskih del, ki jo je župnija Radovljica pripravila ob svoji 700-letnici. Predstavitev bo vodil dr. Cene Avguštin, zapel pa bo tudi mešani pevski zbor Hozana. Razstava bo na ogled do 9. julija vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 20. ure. »»»»»»»»»»»»» Fotografska razstava Škofja Loka - V galeriji Fara bodo danes, v petek, ob 20. uri otvoritev 7. klubske razstave z diapozitivi Foto kino kluba Anton Ažbe Škofja Loka. »»»»»»»»»»»»» Slikarska razstavaKamnik - V Hramu Lužar bodo jutri, v soboto, ob 20. uri odprli slikarsko razstavo Dušana Sterleta. Na prireditvi sodelujejo tudi Tomaž Pengov, Evgen Juric, Bogo Sajovic, Dušan Lipovec, Iztok Cebašek. Srečanje starih avtomobilov Kamnik, 22. junija - Avto-moto društvo Kamnik praznuje letos 50-letnico obstoja in upešnega delovanja. Ena od slovesnosti v okviru letošnjega proslavljanja bo ty£ srečanje starih avtomobilov fo soboto, 24. junija, ki se bo začelo ob 10. uri, ko bo start vozil pri prodajnem centru Perovo, nato pa bodo vozila krenila proti Gornjemu Gradu, Mozirju in Velenju. V Kamnik se bodo vrnila ob 16. uri, ob 18. uri pa bo v Kamniški Bistrici potem tudi proslava 50-letnice AMD Kamnik in podelitev priznanj. r> MERKUR Driiiiin... šolski zvonec bo konec naznanil, dridrin... radostne dni mi bicikel oznanil! Simon, 9 let Q)d 16. /unija do t. /uli/a v Merkurjevih prodajalnah in trgovskih centrih jurilo pri nakupu kolesa: kolo ROG + majica in ključavnica, kolo UNIVEGA + spiralna ključavnica 55.320,00 SIT Ponudba gorskih koles moško ali žensko kolo - ROVER 303, Altus Gripshift moško ali žensko kolo eiT - ROVER 305, Alivio Acera Gripshift 62.520,00 moško kolo - ALPINA 501, STX Alivio Gripshift 70.800,00 oll moško kolo - ALPINA 503, STX-RC Alivio moško kolo - VIA CARISMA, STX Alivio 93.720,00 SIT 66.480,00 SIT Z Merkurjevo kartico zaupanja še najmanj 4 % ceneje! Možnost plačila na tri čeke ali na štiri čeke z odloženim plačilom (prvi ček zapade v plačilo naslednji mesec). Barletov memorial, prapor, avto Cerklje, 22. junija - Za praznično razpoloženje ob letošnjem dnevu državnosti bodo v občini Cerklje konec tedna poskrbeli gasilci. V soboto, 24. junija, ob 16. uri bo pod Jenkovo lipo v Cerkljah tekmovanje za 9. Barletov memorial, v nedeljo pa bo na istem prireditvenem prostoru razvitje prapora in prevzem gasilskega komandnega vozila. Skupno praznovanje pod Storžičem Gorice, 22. junija - V spomin na odhod 27 domačinov iz krajev pod Storžičem v partizane imajo v krajevnih skupnostih Golnik, Gorice, Tenetiše in Trstenik od 1952. leta skupno praznovanje. V nedeljo, na dan državnosti, bo dopoldne najprej maša v podružnični cerkvi v Zalogu, v Tenetišah ob 10. uri rekreativno kolesarjenje, ob 11. uri pa se bodo začela športna srečanja. Popoldne ob 16. uri bo pred gasilskim domom v Goricah kulturni program. Nastopili bodo člani Svobode in bratje Zupan, ob 17. uri pa se bo začelo veselo srečanje s sreče-lovom in igranjem pikada, igral pa bo ansambel Monroe. Praznik gasilcev na Križu Križ, 22. junija - Velika gasilska slovesnost s parado bo na Križu v občini Kamnik v nedeljo. Ob 15. uri bo velika gasilska parada z narodnimi nošami in godbo iz Kamnika od Lovskega hrama do gasilskega doma na Križu, kjer bo slovesen prevzem novega gasilskega vozila. Vozilo bo blagoslovil komendski dekan Niko Pavlic, boter in botra pa bosta Miha Martinjak in Ivanka Kosec.Zaslužnim članom PGD Križ bodo podelili tudi odlikovanja. Potem pa bo veselica z bogatim srečelovom, kegljanjem za odojka, streljanjem na fazana in v igri pikada. Že dvanajstič pa bo igral na gasilski prireditiv na Križu ansambel Lojzeta Slaka. A. 1. Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, Kidričeva 54, Škofja Loka NIŽJE CENE STANOVANJSKE OPREME 28% pri nakupu pohištva Alples in 25% pri nakupu sedežnih garnitur Nova oprema z gotovino. DO KONCA JUNIJA Loka PC Alples v Železnikih, Loka BC v Medvodah, Loka PC Alples v BTC, hala A, v Ljubljani UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP S HALO - HALO GORENJSKI GLAS @ TEL.: 223 111 S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 223 1H AVTO ŠOLA B in B NAJ - NAJ AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 26. junija, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. TEL,: 22-55-22 ŠT. 1 pri učenju vožnje z motornimi kolesi (A - kategorija). Avto šola B in B NAKUPO VALNI IZLET PALMANOVA, 5. 7.; GARDALAND - AOUALAND, 10.7.; MADŽARS-GARDALAND *A" LENTI Rozman, tel.: 064/715-249 AVTO ŠOLA ING. HUMAR NAJBOLJŠA AVTO ŠOLA! Tečaj se začne v ponedeljek, 26. junija, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035 AVT ELECTRONIC SERVISIRAMO vse vrste video, TV, avdio in SAT aparatov. Pogodbeni SERVIS VIDEO TV serv's za Selečo, Toshiba, Goldstar, Fenner, Samsung, Loevve... A\/nrn' ' Ugodne cene novih aparatov! A VU1 u Škofja Loka, Sp. trg 2/a, tel./fax: 064/620-205 REVOK TRADE Kidričeva 2, Kranj Tel.212-367, 211-142 TV - HIFI - VIDEO SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG NAKUPOVALNI IZLET LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA S Z, d o. 0. Sv. Duh 125, Škofja Loka EKSPRES PRALNICA PERILA - GABOR AVTOMURKA LESCE AKCIJSKA PRODAJA V JUNIJU PINGO, do. o., Kranj PRODAJA GOSTINSKE OPREME Oprešnikova 74 Tel: 064/216-141 Posebna ponudba v mesecu juniju: Hi-Fi stolp SCM 6550 2 x 20 W, dalj., CD 43.160 SIT - 5 % popusta Hi-Fi stolp MAX 360 2 x 40 W, dalj., CD 57.685 SIT - 5 % popusta Hi-Fi stolp MAX 460 2 x 60 W, dalj., CD 79.265 SIT - 5 % popusta BTV 51 cm, teletekst, hiperbond 55.859 SIT - 5 % popusta V zalogi imamo ves program firme SAMSUNG, BTI od ekrana 37 cm do 72 cm, videorekorderje 2 ali 4 glave, hi-fi stolpi različnih moči, radiokasetofone s CD, videokamere, BTV z vgrajenim videorekor-derjem, fotoaparate... Madžarska - Lenti, 24. 6. in 29. 6. Konrad, tel.: 242-356 ORGANIZIRA usposabljanje za vodenje poslovanja v manjših podjetjih. Tel.: 715-265 Trgovci, gostinci - Ugodna prodaja REGISTRSKIH BLAGAJN za trgovine in gostinstvo! Tel.: 064/634-146 PEREMO: hotelsko, pekarsko, gostinsko, osebno perilo. Notranje čiščenje avtomobilov pri Avtopralnici Boltez. Tel.: 064/310-678 Avtomobili R 5, CLIO, • DOBAVA TAKOJ • Delovni čas: od 8. -18. ure • sobota: od 8. -12. ure INFORMACIJE: AVTOMURKA LESCE, tel.: 064/718-100 HORIZONTALNI TOASTER - 3 ROČKE (inox) 28.000 SIT STROJ ZA POMIVANJE KOZARCEV 121.500 SIT SALAMOREZNICA 350 mm 149.000 SIT HLADILNA OMARA S STEKLENIMI VRATI 400 L 115.500 SIT STROJ ZA RIBANJE SIRA 73.000 SIT LEDOMATI, TEHTNICE, MESOREZNICE, FRITEZE, BLAGAJNE... TRGOCOM, d o. o. Ljubljanska 5, Kranj TeUfax: 064/222-388 Avtodeli: Zastava, Renault, Golf, Lada, 126 P ipd.; izpušni sistemi, amortizerji za vsa vozila * 2 leti garancije; filtri in še veliko druge opreme za vaš avto po ugodnih cenah. KNJIGOVODSKE STORITVE OPRAVLJAMO knjigovodske, računovodske ter administrativne storitve za mala podjetja in obrtnike. Tel.: 323-909 POLETNA KONFEKCIJA NA K UP NA VEČ ČEKOV T-shirt majice po 350 SIT, tiskane po 550 SIT, majice Replav, Chiemsee, Chevrier z gumbi ali vrvico od 2900 SIT, bermuda hlače 1.400 SIT, pisane hlače za fitness od 2900 SIT, jeans original: Levi's 501, Diesel, Sexes; brezrokavniki, srajce. OUEEN, Cankarjeva 12, Kranj GARDALAND ŠPANIJA Trgovina "CVETKA" C. Staneta Žagarja Kranj, tel.: 225-162 GORENJE MALOPRODAJA ASCOM, d o. o., Kranj Planina 1, J. Puharja 10 tel.: 064/325-257 KRVAVEC VAS PRIČAKUJE ISKRA PRINS enota Kranj Planina 4 tel/fax: 064/326-450 od pon. do petka od 8. do 18. ure MORAVSKE TOPLICE OBJEKT KRONE Trgovina BIN Zlato polje 3K (bivša menza) tel.: 224-254 SVET ZABAVE 1. 7., 1 dan, 60 DEM; ŠPANUA: 8. 7., 28. 7., 18. 8., 1. 9., 18. 9., 3. 10., 13. 10., 8 dni; polni penzioni, že od 300 DEM. Obročno odplačevanje! JA-MI Tours, Kranj, tel.: 064/213-160 Izkoristite ugoden nakup in veliko izbiro poletne konfekcije za otroke in odrasle iz lastne proizvodnje. DOBRA KAKOVOST IN UGODNE CENE! Odločitev je vaša - pričakujemo vas! ŠTEDILNIK E 510 PRALNI STROJ PS 608 X SUŠILEC PERILA SP 600-700 BTV 51:55:63:71 cm 15 % GOT POPUST 29.537,00 57.546,00 34.392,00 Kabinska žičnica na Krvavec redno obratuje tudi poleti vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah, od 8. do 17. ure, vsako polno uro. PRODAJAMO - VZDRŽUJEMO - SERVISIRAMO GOSP. APARATI, SESALNIKI, BRIVNIKI Corona, Braun, AEG. Nova. AUDIO & VIDEO Selečo, Goldstar, Grundig, Toshiba, ITT Nokia... OPREMA ZA TELEFONIJO Terminali, Panasonic... BELA TEHNIKA Zanussi, PHILCO... EL ROČNA ORODJA Iskra Tedensko bivanje 90 DEM, z zajtrkom 130 DEM, polpenzion 195 DEM. Tel.: 069/48-646 vam ponuja program plastike (kovčki, shranjevala kaset, disket, CD-jev od 322 do 1180 SIT. Konfekcija: ženske bluze in hlače, dolge obleke, športne majice z gumbi, pisane hlače, spodnje hlače po 220 SIT, brisače po 722 SIT... KOPALIŠČE CAMPING RADOVUICA J & B Com, do.o. Tel.: 242-513, 326-990 KOALA Vodopivčeva 7 KRANJ OKREPČEVALNICA SEUAK Preddvor, tel.: 45-606 LETNO KOPALIŠČE KRANJ EL. TEC MULEJ ELEKTR0 - TERM0CENTER POT NA LISICE 7 64260 BLED Tel. 741-666 TURISTIČNO DRUŠTVO KRANJ Kopališče je odprto od 10. do 18. ure, sobota, nedelja in prazniki do 19. ure. Rekreacijsko plavanje pon., sreda, petek od 20. do 21. ure-20-urna plavalna šola z začetkom 26.6.1995. Ostale inf. dobite po ■ tel.: 064/715-770 PC 486 DX2/80 MHz = 139.900 SIT PC 486 DX4/100 MHz = 149.900 SIT Disk 520 MB, FD, 1.44, VGA 512, CHERRY 683, BARVNI monitor 14", miška Po zelo ugodnih cenah vam nudimo čevlje, sandale, copate, cokle in športno obutev iz različnih materialov. ČEVLJI ZA OBHAJILO IN BIRMO. Razprodaja obutve iz proizvodnje CICIBAN že od 1.49" SIT dalje. Je v Šiški še kaj odprtega? Pri Seljaku! Vsak vikend, od 17. do 22. ure na terasi: jedi z žara in sveže postrvi! Pridite in se prepričajte' Preddvor, Šiška 12 V soboto, 24. junija 1995, začne z obratovanjem letno kopališče v športnem centru Kranja. Bazen bo odprt od ponedeljka do petka o 10. do 17.30 ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. do 20. ure. 25.6. na dan državnosti vstop možen po enotni ceni, samo 100 Si - za gotovinsko plačilo vam nudimo od 23.6. do 30.6.95 5 do 10 % popusta na elektroinstalacijski material -15 % popusta na akcijsko prodajo 12 vrst namiznih in stoječih ventilatorjev - ugodni pogoji za nakup plinske peči za centralno ogrevanje in ogrevanje sanitarne vode - prihranek do 17 % zaradi prometnega davka organizira dne 4. 7. 1995 ob 3.30 ponoči izpred Hotela Creina nakupovalni izlet na Madžarsko. Dodatne informacije dobite v Turističnem društvu Kranj, Koroška 29, tel. 211-361. SUMONT d.o.o. KRANJ Podjetje za suhomontažne storitve v gradbeništvu Podjetje za izvajanje notranjih suhomontažnih gradenj zaradi povečanega obsega del in razširitve dejavnosti razpisuje naslednja delovna mesta: 1. VODJA MONTAŽE 2. MONTER STROPNIH IN STENSKIH SISTEMOV 3. BANDAŽER 4. TESAR Pogoji: - starost nad 18 let - 3-letna poklicna šola (ni pogoj) mizar, tesar ali slikopleskar - zdravstvena sposobnost - delovni čas po potrebi podjetja . _ - zaposlitev za določen čas, z možnostjo reone zaposlitve - državljan republike Slovenije Dodatni pogoj pod tč. 1: - komunikativnost - sposobnost vodenja STIMULATIVNA PLAČA Dodatne informacije po tel.: 328-022, mobitel: 0609 629-765, 0609 629-736 Prijave z življenjepisom dostavite do 1. 7. 95 na naslov: SUMONT, d.o.o., KRANJ, Hrastje 29, 64000 Kranj O odločitvi vas bomo pisno obvestili do 8. 7. 1995. Proizvodnja verig in vijakov, d.o.o., Lesce LESCE, Alpska 43 Veriga, d.o.o., Lesce po sklepu skupščine družbe z dne 11. maja 1995 objavlja PONOVNO JAVNO DRAŽBO ... delo'71 za prodajo upravne stavbe družbe na lokaciji Alpska 43 v Lescah z manjšim w ^ pripadajočega funkcionalnega zemljišča v skupni izmeri 2.400 m2. Stavba stoji na pa' 501/1, vpisani v zemljiško knjigo pod vi. št. 438 k.o. Hraše. Izklicna cena za celotno nepremičnino znaša 76.014.389,50 SIT. ^ Na dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki vsaj en dan pred dražbo ^P^g $ varščino v višini 10 % izklicne cene na žiro račun Verige, d.o.o., Lesce št. 51540-601-6o^c, pripisom "varščina za dražbo". Prometni davek v ceni ni zajet in ga je dolžan plačati Kup" Fizične osebe se morajo izkazati s potrdilom o državljanstvu, pooblaščenci pravnih oseb Pa overjenim pooblastilom. ^ Vplačantt varščina bo kupcu vračunana v kupnino, ponudnikom, ki na dražbi ne_bcdj> u-^j. pa bo vplačana varščina brez obresti vrnjena najkasneje v petih dneh po končani javni Sicef Najboljši ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogodbo v roku 8 dni po končani drazbi. ^ bo prodajalec vplačano varščino zadržal. Kupnino mora kupec plačati v roku 8 o sklenitvi kupoprodajne pogodbe. ^ Nepremičnina se prodaja po načelu videno - kupljeno. Dodatne informacije so zainteresira . ^ na voljo na telefonski številki (064) 752-220. Dražba bo v četrtek, 29. 6. 1995, ob »• prostorih Verige, Alpska 43 v Lescah. Na dražbi se uporabljajo pravila dražbe prodaja OSMRTNICA Sporočamo žalostno novico, da je umrla naša draga mama, babica in prababica MARTINA KLEMENC po domače Drajarjeva Unca Pogreb drage pokojnice bo danes, 23. junija 1995, ob 17. uri na pokopališču v Tržiču. Žalujoče hčerke z družinami ALPETOUR potovalna agencija PRIJETNE POČITNICE!!! feS?rc!a,and (nočni) - 1. 7. 95 «avali se boste pozno v noč) (vodnC,Uapark Altomincio - 15. 7. 95 ni zabaviščni park z nešteto bazeni, tobogani, parki,...) (§*lirabilandia " 22. 7. 95 n 2abaviščni park, ki ga je vredno spoznati) ^^'fVf-KilFIR (V čulfS6Ck (AvstriJa) " 8- 7- 95 ^elezn .v's°kogorski svet se bomo povzpeli z zobato vjSOk ^er s' bomo privoščili kosilo in se sprehodili mimo Čurir!,0?ors^e9a jezera, na koncu pa ugotovili, da smo preživeli uN it. 1 ^TVORITVENI POPUST:! ^EUKflN 3* ^'KANOVO POLETJE 95 I J«^*"^, s ° °°0/H V TUJINI IN KRIŽARJENJA « GLASIH V AGfNCIII PEUKAN od 9. do 1». m, sobota od 9. do 12 un MALI OGLASI © 223-444 DELOVni CAS: VSAK DAM OD 8'° - 2200 NEDELJA OD ll 00 - 2200_ APARATI STROJI Ugodno prodam sestavljen RAČUNALNIK 386, 40 Mhz, 4 MB Ram. 90 MB HDD+ tiskalnik. «311-353 15205 Prodam industrijski OVERLOC AD-LER za 700 DEM. «326-839 1S442 Prodam TRAKTOR IMT 533, kompresor in kabino. «621-987 15500 Barvni TV SONY, nov, nerabljen, ekran 63, prodam, 1400 DEM. »325-280 , po 20. uri 15508 Prodam zelo ugodno, ohranjeni ŠIVALNI STROJ. «325-213 15522 Prodam FAMILY COMPYUTER s 356 igricami, cena 315 DEM. «715-535, od 8-16.ure 15529 Prodam MOTOKULTIVATOR GORENJE MUTA z obračalnikom. »631-614, zvečer 15557 Ugodno prodam MOTOKULTIVATOR s snežno rolbo ali brez, nahrbt-no škropilnico. »802-007 issoe SILOREZNICO prodam ter kupim PAJKA na dva vretena. »622-480 15571 Prodam rabljen HLADILNIK Gorenje 110 cm in kombiniran ŠTEDILNIK Candy 1 elektro in 4 plin. «328-006, popoldan 15587 Prodam industrijski OVERLOCK Juki ali zamenjam z doplačilom za gospodinjski. »241-562 15594 Ugodno prodam več vrst šivalnih STROJEV. »41-183 IS610 Poceni prodam starejši pralni stroj Gorenje, lepo ohranien. »57-309 15642 Ugodno prodam dva industrijska šivalna stroja Pfaff, novo kamero in enoregistersko blagajno skoraj novo. » 682-638 15M1 Prodam 150 litrski bazen za mleko. »47-547 15697 Prodam prenosni TELEFON in novo salamoreznico, kovinsko. »47-190 1569« Prodam TV GRUNDIG, star pet let, ekran 63 cm. »47-190 iseM Ugodno prodam BARVNI TV NORD-MENDE ekran 36 . «212-038 15701 Prodam razne obnovljene elektro-motroje, različnih moči. «47-490 16713 Ugodno prodam DIVO z likalnikom. «332-650 15726 Prodam sonce na 3 peresa (zgrabl-jalnik in gumi voz. «633-215 15727 Prodam MOTOR za pralni stroj Gandv. «688-166 15742 STROJ - tnročični za izdelavo in točenje sladoleda, prodam. 0623- 041 15743 Prodam ŠIVALNI STROJ v kovčku. «41-037 15746 Prodam nov PRALNI STROJ Gorenje in malo rabljen otroški voziček Rocky. «67-116, popoldan 15747 Ponudba celotne računalniške opreme, potrošnoga materiala za Epson, Havvlet Packard in Fujitsu, originalni trakov, zvveckform etikete, knjige za računalnik, servis in tečaji računalništva. AGILIA.d 0.0., 0266- 564 15784 Ugodno prodam barvni TV GOLDSTAR. «213-414_1583? Prodam kompresor rezervoar 50 I. «421-265 1*842 GLASBILA Proda GLASBENI STOLP znamke Siemens. « 76-917 15350 Prodam 72 basno KLAVIRSKO HARMONIKO. « 421-041 15662 SYNTHESIZER YAMAHA PSR 300, star 1,5 leta, zelo dobro ohranjen. 0 403-158 15671 Oddam klasične podobje in balkonska vrata. 0213-963, zvečer 15736 SYNTEHISZER s klavirskimi tipkami Jamaha TSR 7, ugodno prodam. 064-149 15745 GR. MATERIAL Nove RADIATORJE različne velikosti, poceni prodam. 0311-827 15334 SMREKOV OPAŽ profilni, poceni prodam. 0311-827 15335 GARAŽNA VRATA - dvokrilna 320 x 260 cm, poceni prodam. Žirovnica, Breznica 39, 0802-626 15449 Prodam MONTAŽNO LESENO BARAKO 4 x 4,5 m. Cena po dogovoru. 0224-632 15502 Za 11000 SIT prodam 11 vreč STIRONOLA. 058-084 15S64 STREŠNIK siv Novoteks, rabljeni cca 3000 kosov, prodam. 0802-241 15591_ Prodam lepa nova vhodna vrata 20% ceneje. 0 310-020 15628 Prodam rabljeno strešno OPEKO Dravograd. 043-251 15638 Prodam 5.000 kom rdeče fasadne opeke. 0 421-556 15680 Rabljeno cementno strešno OPEKO ŠIPČAK po 30 SIT/kos, prodam. 057-488 15702 Prodam nova GARAŽNA VRATA 244x240. Rakovec, Zg. Besnica 106,0403-185 15752 Prodam strešno OPEKO bobrovec. Pire, Staneta Žagarja 40, Kranj 15«51 IZOBRAŽEVANJE Instruiram matematiko in fiziko za osnovno in srednjo šolo. 0730-072 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 ali 47-534 2 Lespromet ODKUPUJE LES na panju za takojšnje plačilo. 0 621-779, po 15. uri 12637 GUMENJAK dolžine okoli 4 m z trdim dnom, kupim. 0213-440 ua« Samotno in opuščeno lahko dos topno, večjo KMETIJO v ravnini do 30 km iz Ljubljane, KUPIM. 0061/ 159-51-03 14925 Kupim mlin za sadje in stiskalnico navadno ali hidravlično. 0738-054 Kupim Vlkontov trosilec min. gnojil in kultivator z ježi. 0 738-054 15504 Kupim rabljene gradbene elemente. 078-997 15578 Kupim cementno s.vo strešno OPEKO Vesna 500 kosov, lahko tudi manjšo količino. 0688-076 15582 Kupim pritlično stanovanje z atrijem ali staro hišo. 0 331-016 15664 Kupim deske 30-40 mm. 0323-295 15694 Kupim dognojevalnik koruze Vicon. 0633-215 15708 Kupim motor ATX, letnik 1991 ali mlajši. 0631-606 15732 HLODOVINO iglavcev in celulozo, lahko tudi na panju, odkupujemo. 055-151, dopoldan in 57-848, popoldan 15779 LOKALI V Radovljici oddam poslovni prostor 400 m2, v Cerkljah oddamo poslovni prostor 80 m2. AGIUA,d.o.o., 266- 564 14696 Kranj, Planina III, oddamo dobro vpeljano živilsko trgovino 30 m2+ 10 m2 skladišča oz. pisarna, z obveznim odkupom inventarja. AGILIA.d.o.o., 266-564 14699 V najem oddam 34 m2 poslovnega prostora za mirno obrt. 0 061/711- 782- 15676 Zaradi ukinitve poslovanja prodam KOVINSKE POLICE primerne za opremo manjšega trgovskega lokala. 0802-243 15723 TRGOVINO v obratovanju 18 m2, v centru Kranja oddamo v najem (igrače). 0 241-508 15338 DISCOTECO PRIMADONO damo v najem. Odkup inventarja obvezen! Možnost stanovanja. 045-481, 0609/629-033 15342 Dve ŽIVILSKI TRGOVINI na odličnih lokacijah v Kranju, že vpeljani, oddam z odkupom vloženih sredstev! Šifra: PLANINA POSLOVNE PROSTORE ODDAMO: BESNICA, bife in živ.trgovino - neopremljeno, Kranj, več lokalov različnih površin za trgovsko ali storitveno dejavnost; pisarne, skladišča, delavnice, ŠKOFJA LOKA - ind.cona 45 m2. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 0211-106 15491 V Kranju oddamo poslovne prosotre 100 m2, 80 m2 in 63 m2 za pizzerijo. Košnik, S.P., 0332-061 15614 PARCELE NAPRODAJ! Na čudoviti lokaciji v Dvorski vasi, občina Radovljica, naprodaj več zazidljivih parcel. Ležijo na sončni legi z razgledom na Triglav in Stol. Za parcele je izdano lokacijsko dovoljenje. Informacije po telefonu: 064/714-013 064/211-141 ali v podjetju RCR, d.0.0.: 064/714-177 LOKAL 25 m2 ali fast food v centru Kranja, oddam. 0325-815 15408 Odajamo, najemamo, prodajamo -hiše, stanovanja in lokale. MAN-DAT.d.o.o., 0325-815 15412 Najboljšemu ponudniku oddamo lepo sobo v bloku v Kranju (Planina), za pisarno ali mirno obrt. 0 327-141 med 16. in 18. uro 15775 V Kranju oddamo trgovinski lokal v izmeri 80 m2 primeren za trgovino z mešanim blagom in 76 m2 skladiščnih prostorov, veliko parkirišče. Najemnina in ostali pogoji po dogovoru. X BIRO.d.o.o., 061/316-698 ali 061/ 1326-277 15830 LOKALI: V Kranju, Šk. Loki, Radovljici, Bledu, Tržiču najamemo trgovske in gostinske lokale, lahko neopremljene. Oddamo trgovske lokale, pisarne, proizvodno halo. APRON Đ 331-292,331-366 15871 DAJEMO V NAJEM: v Radovljici pisarniške prostore, v Kranju pisarniške prostore v mestu. K3 KERN Kranj, d.o.o. « 221-353 15883 DAJEMO V NAJEM: v Predosljeah večje skladiščne prostore. K3 KERN Kranj, d.o.o. O 221-353 15884 PRODAMO: živilsko trgovino z odkupom inventarja v Kranju. K3 KERN Kranj d.o.o., B 221-353 15885 Osnovna šola Bistrica, Begunjska cesta 2, Tržič objavlja prosta delovna mesta: - UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom - UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom - 2 UČITELJA V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA za določen čas s polnim delovnim časom Začetek dela 1. 9. 1995. Poskusno delo za vsa razpisana delovna mesta je tri mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naš naslov. O izbiri vas bomo obvestili v 8 dneh po odločitvi. 3 oltarno co C. 1. maja 5, Kranj, smer iz centra proti OŠ Stane Žagar Del. čas: 9-19, sob. 9-12, tel.: 331-552 10% GOTOVINSKI POPUST Super ponudba do prodanih zalog Redna cena na cena gotovino 10% popust POMIVALNI STROJ CANDY - C 7800 W7^TT sobotah med 9 in 13. uro 1682» X BIRO.O.O.O. Dalmatinova 2, Ljubljar 1 na Gorenjskem uspešno posredujemo pri prometu z nepremičninami Z ZAUPANJEM DO USPEHA! PRIČAKUJEMO VAS VSAK DELAVNIK med in 18. uro in ob sobotah med 9 in 13. uro na tel. 061/316-698 ali 061/1326-277 15*31 V Kranju, škof|i Loki ali ostali Goreniski Kupimo zazidljivo parcelo od 600 dO 2000 m2, do cca 90.000 DEM ali hišo cca 200 m2 na parceli nad 300 m2 do cca 320000 DEM X BIRO.d.0.0, 061/h316-698 ali 061/ 1326-277, vsak deiavnik, med 9 in 18 uro ter ob sobotah med 9 in 13. UrO 15*3? POSEST: kupimo starejše hiše. zazidljiva zemljišča in nedokončane hiše na Gorenjskem. Prodamo parcele, stanovanjske hiše, vikende na Gorenjskem - najnižja provizija. APRON » 331-292, 331-366 15872 JESENICE - POD MOŽAKLJO, Drodam večjo zazidljivo parcelo, primerno tudi za obrtinke. » 874- 019 15875 HIŠE PRODAMO: v Goricah dvojček s parcelo 600 m2. K3 KERN Kranj, d.o.o. » 221-353 isseo HIŠE PRODAMO: v Stražišču starejšo prenovljeno hišo. K3 KERN Kranj, d.o.o. » 221-353 15881 HIŠE PRODAMO: v Šenčurju starejšo hišo za 108000 DEM, v Tupali-čah prodamo 20 let staro hišo, v mestnem jedru starejšo hišo prodamo ali manjamo za večjo stanovanje, v Dupljah pri Kranju prodamo novejšo, lepšo hišo z vrtom, v mirnem predelu. K3 KERN Kranj, d.o.o. » 221-353 158*2 PARCELE PRODAMO: zazidljivo parcelo 615 m2 in 686 m2 v Pre-bačevem, v Mavčičah 760 m2, v Tržiču 976 m2, 1.400 m2 v Šutni pri Šk. Loki skupaj z nezazidljivo Darcelo 676 m2, v Britofu 854 m2, v Šenčurju 800 m2. K3 KERN Kranj d.o.o., Q 221-353 15887 KMETIJSKO ZEMLJIŠČE: prodamo kmetijsko zemljišče 8.500 m2 v Vogljah. K3 KERN Kranj d.o.o., » 221-353 15888 ^9 >V 1 ^w KOROŠKA C 5 €>*f"*t> TRŽIČ ..rrr^ Tel.' 064'52-233 POSREDUJMO PRI PRODAJI, NAKUPU, MENJAVI, ODDAJI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN. OPRAVLJAMO SODNE CENITVE IN STROKOVNO SVETOVANJE. Boo«*? PRIREDITVE GLASBO za ohceti m zabave nudi TRIO BONSAJ! »421-498 12993 GAULOISES BLONDES Koroška cesta 5, Kranj (v hotelu CREINA) Tel. :064/213-650 JUTRI SOBOTA, 24. 6.: CORONAparty Club je odprt ob četrtkih, petkih in sobotah od 22. do 04. ure. GASILSKO DRUŠTVO VISOKO -MILJE, prireja ob svoji 70 - obletnici, pojutrišnjem, v nedeljo, 25. 6. ob 15. uri. VELIKO VRTNO VESELICO na Visokem. Igral bo DUO SEZAM. Vabljeni! GD GORICE vabi v nedeljo, 25. junija na VELIKO VRTNO VESELICO na igrišče za gasilskim domom. Igrai bo ansambel MONROE, KEGL JANJE ZA JARCA, BOGAT SREČE-LOV, SRNJAKOV GOLAŽ. VABLJENI' Gasilsko društvo Bitnje prireja v soboto, 24 6.1995 ob 20 uri VELIKO KRESNO NOČ z ansamblom Strmina! V nedeljo 25.6.1995 ob 15.30 bo razvilo nov gasilski prapor. Po prireditvi bo VELIKA VRTNA VESELICA z bogatim srečolovom. Za razvedrilo bodo igrali GAMSI, vstopnine nil VABIJO GASILCI! 15494 Mladoporočenci! Praprotnik Metod vam spremlja poroke s frajtonarico od vašega doma naprej. »731 015 Odličen duo BOLERO igra na porokah, v hotelih, restavracijah, gostilnah. »329-956 ali 633-097 POSLOVNI STIKI Ponudba celotne pisarniške opreme, vse od pisal, rokovnikov in vse ostale pisarniške opreme. Zelo ugodno. AGILIA.d.o.o.. 266-564 15/86 POZNANSTVA Ste osaml|eni? Samo agencija AMOS vam nudi več 1000 moških, žensk za ženitev, prijateljevanje! »061/755-906. 065/23-652, 25 156(do 16 ure) NON STOP! 13946 RAZNO PRODAM Prodam KRAVE, slamoreznico Mengele, gumi voz za prevoz lesa. Voglje. Krožna pot 10 1533* BUKOVA DRVA prodam in dostavim. »061/714-909 15404 Prodam pomivalno mizo in hojico. »2 1 4 2 23 15696 Rab!|en betonski mešalec in zakonsko posteljo ugodno prodam » 224- 249 «864 STAN. OPREMA Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO. «59-074 15525 Prodam dvosed, trosed+fotelj, ogrodje smreka+tapicirano za 200 DEM. «332-257 15553 Prodam novo neraztegljivo SEDEŽNO GARNITURO in TABURE iz umetnega usnja. «328-772 15612 Ugodno naprodaj: novejša 4 delna omara 364cx229 cm. spalnica 3 delna omara 225x185 cm, zakonska postelja, kuhinja - delovni pult 222cmxviš.90 cm, sedežno grt., kotna klop, hladilnik in pralni stroj! SKalica 3, Kranj, «324-735 15649 Prodam SEDEŽNO GARNITURO in pralni STROJ. «211-053 15706 Prodam SPALNICO s francosko posteljo. «43-142 15762 Ugodno prodam 2 kavča + 4 fotelje in otroško posteljico, dobro ohranjeno. B 332-754 158/4 SATELITSKE ANTENE + AVTOMATSKI VRTI JI VI SLS TEMI + Možnost plačila 2 do 12 lekov tel.: 064/422-585,421-108 SAT TRADE d.o.o. Poženik J.O Cerklje SPORT Ugodno prodam PLASTIČNI ČOLN in MOTOR TOMOS. » 45-812 15539 Prodam ohranjen ŠOTOR z dvema spalnicama, dnevnim prostorom in vso opremo. »78-879 15570 Prodam ŠOTOR z baldahinom za 3 osebe. »215-197 15639 NOGOMETAŠI! Rojene do 1.8.81 VPISUJEMO v NK Bitnje (igrišče 29. in 30.6. od 17. do 19. ure. »311-078 Prodam starejšo bivalno prikolico ADRIA 305. »52-340 15721 Ugodno prodam PLASTIČNI GLISER z motorjem in prikolico. » 327- 308 15845 STORITVE SERVIS TV VIDEO, HI-FI NAPRAV vseh proizvajalcev in SERVIS bele tehnike Gorenje, Odprto 9-17 ure. Informacije na «329-886, Smledniš-ka 80 ali na «331-301 9986 Kvalitetno in poceni vse vrste čiščenj. HRIBAR-BLESK.d.o.o., Kranj, «331-431 10534 ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. «621-443, po 20. uri 13467 Rolete, žaluzije, lemelne plise zavese! Naročila na «213-218 13548 Popravljamo pralne stroje, štedilnike, bojlerje, hladilnike, skrinje. « 332-053 14178 UGODNO: spomeniki, mize, pulti, zunanje in notranje stopnice, okenske police, tlaki, fasade .. Vse iz NARAVNEGA KAMNA, raznih barv. Telefon: 329-308 Savska c 34. Kr»h |Ttl...FA*. 0647224 640 MTEL. 0609J620 009 VSE VRSTE REKLAMNIH TABEL IN TRANSPARENTOV MODULARNI ROTACIJSKI DISPLAVI NAJNOVEJŠA TEHNOLOGIJA ZA IZDELAVO VSEH OIMENZU _BARVNIM PLAKATOV_ Polaganje vseh parketov z našim aii vašim materialom. Možnost plačila na več obrokov. « 312-010 14248 Nakupovalni izlet na Madžarsko torek četrtek - petek - sobota. 0 49-442 14352 Hitro in strokovno popravimo vaš PRALNI, POMIVALNI stro), ŠTEDIl NIK. « 331-450 14364 Klesar polaga vse vrste naravnega kamna. «329-308, po 20. uri 14*23 KNJIGOVODSKE STORITVE nudimo po zelo ugodnih cenah. «213-440 ROLETARSTVO BERČAN vam nudi žaluzije, lamelne zavese In rolete. «061/342-464, 061/342-703, 0609/ 630-700 14998 Delam vsa gradbena dela ■ svojim ali vašim materialom Možnost plačila na kredit. »0609/622-946, Lesce 15211 Nudimo strokovno in kvalitetno vodenie poslovnih kniia »216-706 15307 Izdelujemo zelo močne CINKANE SMETNJAKE, kvaliteta zagotovljena »326 4 26 1833» SATELITSKI SISTEMI z montažo od 377 DEM, lahko na čeke. » 719-014 15413 VODOVODNE STORiTVE opravilno v 24 urah po naročilu. Izvajamo tudi kompletno adaptacijo in novogradnje v novih hišah B2t8-427 NON STOP! 15434 ŠIVANJE pc naročilu. Pridemo tudi na dom. »326-839, od 18. do 19-ure 15441 Izdelovanje NARODNIH NOŠ, rnj* kih in ženskih. »66-756___.—. Opravljamo vsa KROVSKO<- KLjE" •ARSKA dela in prekrivanje su PARSKA »738-184 15496 Ugodno izaelujemo in vgrajujemo stopnice, okenske police ter fasade iz granita in dnjqeqa kamna. 0 329* 308 po 19. uri 15516 Skupina prevzame vsa gradbena zidarsko fasaderska dela. šp. Duplje 23 0 47-628. zvečer ob 20.30. uri Izdelujem in prodajam smetnjake iz pocinkane pločevine. »324-457 PEDIKURO na vašem domu kvalitetno opravim. 0632-827 15jfl Knjigovodske, računovodske jjj svetovalne storitve nudim podjetm-kom in obrtnikom. 0324-313 «g Polagam keramične pioščice ugodno in kvalitetne. 0241-596 15574 RTV SERVIS SINKO televizorjev Gorenje na domu. 0331-199 Popravila ašem ,5590 tv-video-audTo-hi-fi ZASTOPSTVO IN PRODAJ* HI-FI KOMPONENT NOVO V JUNIJU IN 3ULUV KARAOKE MINI STOLP PIONER 2X50 W SKUPAJ Z MIKROFONOM PO STARI CENI 99990 SIT AVTO AKUSTIKA KXAl. Jama KEF DEMO SOBA ZA PREIZKUŠANJE ZVOČNIKOV IN HI-FI KOMPONEN1 surrouimP, TEL: 064/222-055 Prevozi blago s kombijem, redno. 0 57-827 VODOVODNE INSTALACIJE hitroj kvalitetno, priključek samo 25 v* KOŠNIK S.P. 332-061 _^J>" Mizarstvo vam izdela pohiitvO naročilu. UGODNO! 031O-O2O__^ Barvanje iesruh oblog ^P'feZje pobjonov), ter žlebov tudi na 1 dostopnih mestih. 0 422-423_J^ servis gospodinjskihjvpaRA; t, t.* TOV ZA VSO GORENJSKO 695_ POPRAVILA in PREVENTIVNI PfJ ledi plinskih štedilnikov • KO lS»jr izgorevanja. 057-695 čistimo cisterne kurilnega 0421-555 :.darska skupina izvaja vsa' JjSJi i dela, gradnjo novih in adap ^ Zi na starih objekotv, fasad z vašim al 0632-967, 621-867, zvečer^ SFRVIS hladilne tenniK*|el$o^ m materiaj Pivka dinjskih aparatov, previtje torjev in rotorjev. Naklo, 047-490 SNEGOLOVCE izdelujemo m tiramo. 0725-319, zvečer^^ __-----fTia/T1 Opravljam vsa zidarska dela, ' e,v svojo skupino, delamo hitro, v ^ in kvalitetno. 045 832 V Pozdravim z BIOENERGIJO 521 ___- --'---B*pl SERVIS ročnega orodja Iskra, Makita, Bosch, AEG. P'vK8l5^ Naklo. 0 47-490 090/31-04 TMZAI/LTEA. MASA, l£A TE ČAKAJO. NAJ TE ZAJAME VROČA STRAST OGNJA KI GORI V MENI POKLIČI 090/31-04 090/31 -03 SfžŠS^ STANOVANJA Prodam 2 sobno stanovanje in i!Lai?- Dobre Majda, Zg. Bitnje Zabnica 14628 Krari|, Planina 3 prodamo atrijsko stanovanje v izmeri 94 m2 + atnj. ^fjUAd.o.o,, 266-564 14700 Koper - naselje Prade oddamo *«no hišo 100 m2 oz. 60 m2 stanovanjske površine in 40 m2 plovnega prostora. TEL, CK, VRT, GARAŽA, veliko parkirišče. AGI-^j-O.o., 266-564 14701 Najamem garsonjero ali manjše Rovanje, lahko neopremljeno na Sca Goreniske- &fra: PR0F-E" VSE INFORMACIJE: MAAM (061) i "SjCj^r ME<1 TtdNOM JVliradfofAIoeJ (064) 881*44 pET., sob., necJeLja * mom čisti stmimo® * NEGA OBRAZA * NEGA TELESA * NEGA NOG SSSRT stanovan]a nalemamc, prodajamo -DATdr?^Ja- hl*e m lokale. MAN-■^£^0325-815 15410 75 ™o „IM' Tončka Dežmana; 2 1,5£2?' 9o°000 DEM, Stritarjeva; *• Dom k^A70000 DEM in več 3 C 16 UK^NEpREMIČNINE, Koroška v fiaierlf"?0 išce manjše stanovanje QorenkL' kasPeje tudi v odkup, na 7rC!^m_Šifra: SAMSKI 15507 vanjjVh prodarT1 komfortno stano-don«>.-v velikosti 88 m2. cena po 1 *sr 00972-5656-1631 govoru O 327-560 *elShG£RSONjERO 23 m 2 v -^21*^738-982_^569 Planini"«! Š'5 sobno stanovanje na "• ■ 324-650 15659 Ranin1mv,en0sobno STANOVANJE na * 225 1IZm8ri 40 m2- VS8,iivo tak°i- •--^J52 15668 k°Pal°nil*ran'U' z uporabo kuhinje in 95o ' dobl mlajši moški. S 327- Ijuj?2 sobno stanovanje staro °60a-Ro Jle,° ^Pim razgledom. « -~^y-P50 15677 stan« Loki najamem 1-sobno Rovanja (Podlubnik, Partizanska). !^^06^ ,5688 hfcam 2.5 sobno STANOVANJE v "--Ji^fdovljici. «741-209 15730 Loki oddam STANOVANJE DoniVrtiL lnteresenti naj oddajo svoje ,uabe pod Šifra: LUBNIK 15760 V Kranju prodamo sledeča 2 in 2,5 ss, Planina I, 2 -ss 65 m2, v Centru 2 ss 88 m2 in 2,5 ss 63 m2 na Planini lil, 2,5 sobno stanovanje 75 m2 na Planini II, 2 sobno stanovanje 57 m2, na Planini I 2-ss 64 m2, na Planini I ter 2 ss z dvema kabinetoma v izmeri 79 m2. X BIRO.d.o.o., 061/316-698 ali 061/1326-277, vsak delavnik med 9 in 18 uro ter ob sobotah med 9 in 13. UTO 15826 V Škofji Loki v starem mestnem jedru prodamo 3 ss 110 m2. lahko kot pisarniški prostor z dodatnim prostorom primernim za butik ali trgovino, cena in ostali pogoji po dogovoru, v Škofji Loki v starem mestnem jedru oddamo trgovski lokal primeren za butik v izmeri 50 m2, v I. nadsr. cena najemnine po dogovoru X BIRO.d.o.o., 061/316-698 ali 061/1326-277 1J>B?9 STANOVANJA: V Kranju, Šk Loki. Bledu, Radovljici n Tržiču najamemo stanovanja In stanovanjske hiše Pripravimo pogodbo-provizijo plača najemnik. Prodamo različna stanovanja na Gorenjskem. APRON « 331-292,331-366 i587o STANOVANJA PRODAMO: na Jesenicah garsonjero v pritličju. K3 KERN Kranj d 0.0., ffl 221-353 15876 STANOVANJ PRODAMO, v Kranju 1.5 s 44 m2 na Planini, garsonjero 30 m2 manjamo za večje do 45 m2. K3 KERN Kranj d.o.o. « 221-353 15877 Lc lkn\*A JO i Hrasto 75 mm*? tel.: fax: 64/331 087 V$E ZA TELEFON ^ p^ZZlČNI TELEFON SAMSUNG 900 MHz £T ATEST SLO:211 -004/95-011 * Qrancija: 24 mesecev /O? r ^cenejši M/t^ ?irfstiran brezžični teleforv^^ qXNi tefonski aparati Jr/ 3,300 SIT NAPREJ brez p^J^^ uS^ncija; 24 mesecev A-TESTIRATCI Pav ^ TELEFONSKE CENTRALE, ^SELEKTORJI, ZAŠČITE. ^A PROTI PRISLUŠKOVANJU . . . RAJAMO MONTAŽE TEL CENTRAL l^ftu^^ •t*novanje v Bistrici pn - 5°-956 alj oddam v najem. r^^OdovortL31' 3 sobno stanovanje S°hu, i!.?"n«m stolpu ah na Zlatem 3d*nko brez CK. MIKE & ^<^^2l£Mjl_15818 na III, 1,5 sobno & on J nad v nizkem bloku. [^-••■■-^HiL0 216-544 15819 5?^?J"Ri2,č 1 sobno stan. 40 *4 te" . MIKE & CO.d.o.o. 216- 15820 STANOVANJA PRODAMO: v Kranju 1 sobno 34 m2, 1 sobno 38 m2, 1,5 sobno 54 m2, 2 sobno 62 m2, 63 m2 in 68 m2, 2,5 sobno 67 m2, 3 s 84 m2, 2s+2k sobno 89 m2 in98 m2. K3 KERN Kranj d.o.o. « 221-353 i5S7B STANOVANJA PRODAMO: v Šk. Loki prodamo 2 sobno stanovanje v bloku. K3 KERN Kranj d.o.o. 0 221- 353 15879 VARSTVO dv ^Vh* P,anina "I 2 sobno stan ?i? 9ar«ir,r, nad • tudi manjamo za 2l6^94rs°nieri. MIKE & CO d.o.o rW-----.___W«1 »l^o'SaPlanina I 3- sobno stanov <2^0oT'oib nad - ck- mike VJ^----^JJI6/544__15822 sSS^^J' Padamo 1 ss 42 si. 00 DtM Po dogovoru, cena cca Ba6ča M. v Kranju prodamo tudi S» al-a 1 ■ taliju fjiuuaniu IUUI C0vanje r-SnPlanina 1 sobno 8S8SL P.m2' center 1 sobno &<3• *ž v škofji Loki (£ korr,f™ J Padamo 1 ss, 43 &>o 2Lšhk Loki (Frankovo nas) 2?' kornl5bno stanovanje, 58 m2, VM,8«balu^no in ohranjeno stano-I*le- star?lom- Možna menjava za Bibcii'. cL„ e stanovanje na isti S,(l.o!n^cca "000 DEM X 1?6^7?°" 061/316-698 ali 061/ 1a*0 W Sak delavnik mod 9 in gur0 ob sobotah med 9 in Iščemo varstvo za enoletno deklico. 0323-267 15354 Iščem 4 urno varstvo na mojem domu za 15-mesečno deklico. «216-207 15530 Nudim VARSTVO vašemu malčku na mojem domu (okolica Jesenic). «85-447 15575 V Šenčurju iščem varstvo dveh otrok na »341-572, po 21. uri 1557» Nudim varstvo za vašega malčka, stareišega od dveh let O 327-150 Pokliči uživ'a'j VOZILA DELI Prodam AVTO DELE za Z 101. «49- 154 15621 JUGO 45 po delih, prodam. «58- 133 15763 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ZABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965 Prodam JUGO 45, letnik 1989, prevoženih 66000 km, reg. do 1/96. «78-668 15526 Prodam ŠKODO FAVORIT 135 LX, letnik 1993, redno servisirana, gar-ažirana. B 325-398 15531 Prodam R 4 GTL, letnik 1989. registriran do 3/96, prevoženih 75.000 km, za 4.000 DEM. « 212- 562 15532 Ugodno prodam FIAT 126 P, ietnik 1989, registnran celo leto. Đ 45-532 15536 Prodam R 4 GTL, letnik 1986, bele barve, registriran do 5/96, cena 2.000 DEM. « 730-500 15537 Prodam YUGO 1,1 GX, ietnik 1988, prevoženih 72.000 km, cena po dogovoru. « 723-623 15541 Prodam Z 101 SKALA 55, letnik 1988, dobro ohranjena. «891-637 15547 Prodam osebni avto OPEL KADETT LS 1.3, letnik 1987. «53-710 1554a Prodam JUGO 55 KORAL, letnik 1988, bele barve. «061/826-016 15550 Prodam LADO RIVO 1500, letnik 1987, 58000 km. «241-659 15551 Odkup karamboliranih vozil za popravilo ali odpad. «731-350, 0609/615-647 15552 GOLF, letnik 1983, rumene barve, prodam za 4000 DEM. «51-461 Pokliči Čvekafon! Samo tebe še čakamo ZABAVA PO TELEFONU Po vsej Sloveniji! Zavrtite našo številko in že ste v družbi 13P NAJSTNIKI 090 90 90 S OSTALI 090 91 92 J MIN. 23.4 SIT PO SLOVENIJI AVTOPREVLEKE zelo ugodno prodamo. RUBIN Koknca, «225-151 CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli ter odkup avtomobilov. «064/692-194 14719 Po delih prodam 126 P, Z 750 in Z 101. «53-176 15567 VOZILA PRODAJA. ODKUP rabljenih vozil in prenos lastnišva. »325-981, 325-659, po 20. un 9526 Nakupovalni izlet na Madžarsko torek - četrtek - petek - sobota. Đ 49-442 14351 Prodam SPAČKA - charlestone, letnik 1986, reg. do 4/95. »632-709 14976 ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET s kombijem v Italijo - Portogruaro -četrtek. »49-442 15162 Enodnevni nakupovalni izlet s kombijem na MADŽARSKO - torek-petek-sobota. »49-442 1S164 FIAT 126 P, letnik 1987, registriran do 4/96, prodam. » 712-209 15282 Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1979, reg do 3/96, cena 500 DEM. Mo-hinski, Trg Preš. brig. 3, Kranj 15344 Prodam CITROEN AX 1,1 Caban, okt/94, kovinske barve, 14300 DEM. »241-791 15358 FORD ESCORT 1 6 Ghia, letn.k 1992, prodam «49-529 15453 Prodam Z 101, letnik 87/11, prevoženih 55000 km, garažirana, z dodatno opremo «224-017 15500 Prodam ZASTAVO 101 Mediteran, letnik 1982, reg. do 30.6.96. Arsenič, Tomšičeva 18 15505 NOVO POSREDNIŠKA PRODAJA V0ZIL\ NOVO VOZIIA OPEL O CORSA OD 17.300 DEM ASTRA OD 23.500 DEM FIESTA 1,3 OD 18,900 DEM M0NDE01,8GLX 35.900 DEM (klima) DOBAVLJIVI TUDI VSI DRUGI MODEL! VOZILA SO Z BOGATO SERIJSKO OPREMO, UGODENE CENE, POPUSTI, KRATKI DOBAVNI ROKI VRBA, d.o.o. ,STRUZEV04, KRANJ, TEL:064/211-090 Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1982, reji^do 2/96, garažirana. «801-323 KOMBI IVECO 30-8 S, 8+1, letnik 1987, reg. do 3/96, prodam za 8000 DEM. «331-384 15580 Prodam R 18, letnik 1983, reg. 9/95. «224-515, popoldan 15556 AX 11 TRE, 1987, rdeč, garažiran. prodam. «217-112 15559 POUSKI FIAT P 126, letnik 1989, prodam. »632-827 15560 FORD ESCORT 1,8 16 V Ellegance karavan, prodam. »632-464 15566 AUTO KRAINER ^ CELOVEC, Vokeimaikterstr j^—-. Vja TEL 0043-463-38330 FORD KOMBI FURGON 2,5 D, letnik 1991, prodamo ali menjamo. RUBIN Kokrica, 225-151 15584 R 5 CAMPUS rdeč, letnik 1990 in 91. prodamo. RUBIN Kokrica, 225-151 15585 AUDI 80 1,8, letnik 1991, prodamo. RUBIN Kokrica. 225-151 15586 Prodam FORD ORION CLX 1,6, letnik 1991, 45000 km. »328-062 15588 Ugodno prodam JUGO 45 KORAL, letnik 1990, reg. do 2/96, za 4000 DEM. «621-195, popoldan 15589 Prodam karamboliran Mitsubishi colt, letnik 1990. «52-288 15593 ODKUP-PRODAJA rabljenih vozil, gotovinsko plačilo, konkurenčne cene. «323-298 (331-214) 15595 HYUNDAI 1,5 GLS, letnik 1990 z opremo, ugodno. «323-298 (331- 214)_15596 OPEL KADETT, letnik 1984, ohranjen, 5500 DEM. «331-214 (323-298) 15597 Prodam DIANO, lepo ohranjeno, reg. do 1/96 za 1200 DEM. «213-115 15596 Prodam BX 16 TZS, letnik 1990, kovinsko siv, klima naprava. «621-418 15599 Prodam OPEL ASCONO 1.2, letnik 1979. «632-746_iseoo Prodam BMW316, letnik 1979, reg. 3/96 za 4300 DEM. «331-703 15601 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986, reg. do konca maja 1996 za 1800 DEM. »736-794 15602 JUGO KORAL 45. letnik 1989, bel, prodam. Luže 37, »0609/632-382 15603 Prodam JUGO 45, letnik 1984. »48-081 15604 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1989. «725-083 15606 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1991. «213-742 15607 Prodam Z 101, letnik 1984, reg. do 3/96. «49-408 15S0? Prodam ŠKODO, zelen barve, letnik 1991, cena po dogovoru. «216-102 15609 Prodam GOLF JXD, 1987, registriran do 2.4.96, 9000 DEM. »324-336 15618 Prodam Z 126 P, letnik 1989, reg. 24.4.96. «331-417 15619 Prodam FiAT 126 P, letnik 1980, vozen, še registriran, celega ali po delih. «53-144 15620 JUGO 45 KORAL, letnik 1989, rdeče barve, prodam ali menjam za GOLFA diesel, cena 3200 DEM. «331-713 15623 Prodam Z 101, letnik 1986, registriran do 2/96. « 719-006 15624 Prodam R 4, letnik 1989, 60.000 km, cena po dogovoru. « 718-454 po 16. Uri 15627 Prodam YUGO koral 45, letnik 1990. « 225-491 15630 PEUGEOT 504 GL. letnik 1977, brezhiben, ugodno prodam. «718- 309 15632 Kupimo GOLF diesel, letnik 85-87 «326-094 15633 Prodam JUGO KORAL 55. letnik 10/ 89. «323-558 15634 Kupim R 11, letnik 1984 ali 1985 od prvega lastnika. «224-525 15635 Prodam JUGO 55, letnik 1988. prvi lastnik, 68000 km, zelo ohranjen, 4200 DEM. «46-738 15640 Prodam KADETT, starejši letnik, reg. celo leto. «242-426 i56*s Prodam UNO 45, letnik 1993. Krašnova 13 a, Kranj 15547 iH.1 AVTO'avdb 'alarm -mobitel -S)fSr{MS Stružnikova 19, 64208 Šenčur Tel..Fax: 064/4 1 016 AVTO AKUSTIK A AVTO ALARM mobitel pooblaSisni servis za prodajo in montažo Prodam FIAT UNO 60 S, letnik 1987, 5 v, 5 p, grafitne metalik barve, veliko original dodatne opreme, stareiša lastnica. Cena cca 6900 DEM «800-001 15650 Prodam MINI MORIŠ. «421-576 15651 Prodam Z 101 SKALA 65, 5 prestav, letnik 1989, reg. celo leto «216-592 15653 Prodam YUGO 45 AX, letnik 1988. « 53-447 15663 Prodam YUGO 55, letnik 1988. v* 312-287, po 16. uri ,5665 Prodam FORD ESCORT 1,8 D, letnik 1991. Sajevic, Predoslje 115/A, Krani 15666_ Prodam odlično ohranjen FORD ESCORT 1,8, metal modre barve, letnik 1992,prevoženih 21000 km, cena 22.500 DEM. « 731-656 15667 Prodam FORD ESCORT 1.3 letnik 1981. O 323-851 15670 Prodam YUGO, letnik 1990, regis-triran 14.5.96. « 326-438 15674 Prodam YUGO 1,1 GX, modre barve, garažiran, registriran do 24.2.96, cena po dogovoru. « 723- 623 15675 R 4 GTL, letnik 1985, bež, v odličnem stanju, prodam. «324-201 15683 Ugodno prodam DIANO, letnik 1978, vozno, cena 600 DEM. s 326-803 15685 Prodam JUGO 45, letnik 1988. «736-749 15687 Prodam R4 GTL, letnik 1986. «324- 606 15689 Prodam GOLF JX diesel, temno moder, letnik 1986. «325-667 15690 Prodam JUGO 55, letnik 1989. »323-702, po 14. uri 15691 Ugodno prodam R CLIO, letnik 1994, z vso dodatno opremo. ©49- 462 15692 Prodam JUGO, letnik 1984, pravkar potekla registracija, zelo lepo ohranjen. «422-677 15693 GOLF JGL, letnik 1982/11, lepo ohranjen, prodam. «47-340 15700 ■ 1 i 1 i 1 i i ■ ■ i 1 n ■ i rm Prodam R 4 GTL. reg. «738-994 celo leto. 1551? Prodam ŠKODO FAVORIT GLX, letnik 1993, za 11.000 DEM. « 422-200 15517 Prodam ŠKODO FAVORIT, letnik 1991, 40 000 km. « 723-213 15518 Prodam TALBOT SAMBA, letnik 1984, registriran do 4/96. 0 50-570 15520 BX 16 TRS, letnik 198/, 85000 km, dobro ohranjen, prodam «218-330 16621 Prodam Z 128 1.1 GX,letnik 1987. 1800 DEM «329-463 15524 foto bobnar Kranj FIIM AGFA 13S/24 + 3 2 KOM + IEGO KOCKE CENA 1.299.00 ___. ___mM Razvijanje filmov in izdelava fotografij KODAK EKSPRES 1 I I I I I T ITTTTT I I I I 1 I ■ MONTANA FIAT, OPEL, SEAT, FIAT, OPEL, SEAT UNO 1.0 KAT 3VFIRE 12.690 DEM 1.0 KAT 3V START 12.990 DEM 1.0 KAT 5V START 13.490 DEM TEK) 1.4 SX (bogata oprema) 17.490 DEM OPEL CORSA 1.2 SWING 18.990 DEM centralno zaklepanje, el. pomikanje stekel, dvojni airbag, ojačitve v vratih L-95 SEAT TOLEDO 1.8 GLX 23.990 DEM Dodatna oprema! KLIMA naprava, el. pomikanje stekel, servo volan, centralno zaklepanje, volan nastavljiv po višini MOŽNOST PRODAJE NA BANČNI KREDIT. MONTANA d.o.o., Celovška 135 061-159-30-30,0609-615-648,0609-630-101 Prodam avto UNO 60 S, letnik 1988. ©45-768 15710 Prodam Citroen AX, letnik 1993, cena 12500 DEM. «85-036 15722 Prodam R 4 TL, letnik 1986, 11795 in Z 101 JUGO KORAL 1989. «327- 562 15724 Prodam JUGO 60, letnik 90. reg. maj/96. »81-655 15728 Prodam avto OPEL 1,3 S. letnik 1989. «81-456 15729 Prodam JUGO 45 KORAL, letnik 1989, reg. do 6/96, cena 3200 DEM, R 18 TL s papirji, letnik 1987 «734-075_15731 GOLF GT11.8, letnik 1989, reg., črne barve, poceni prodam. «45-170 JUGO 55, letnik 1989, reg. 20.9. Vrhovac, Gorenjska 20, Radovljica 15733 Prodam 101, starejši letnik, registrirano do aprila. «41-227 15739 Prodam R 18, letnik 1985, zelo ohranjen. «715-778 15740 Prodam JUGO 55, letnik 1989, cena 3500 DEM. »51-125 15750 Prodam R TRAFIC 2.0 D, povišan, registriran do 1/96. «422-434 15755 Prodam R 21, letnik 1989. 9500 DEM. «633-664_15758 Prodam tovorni avto Zastava, letnik 1984. vozen z B kat «224-235i5759 Prodam Z 101, JUGO 55 SKALA, letnik 1988, rdeče barve. Marjan, Gorenjska c. 20, Radovljica 15781 FIAT TIPA 14 IE, lentik 10/1993, prvi lasnik, dobro ohranjen, prodam. Đ 211-090 15767 Prodam Z 750, letnik 1985, vozno, neregistrirano 300 DEM. «223-286, PO 15. Uri 15770 ZASTAVA JUGO 55, letnik 1988, 3100 DEM. «731-086 15772 Ugodno prodam Z 101, 1.300, mediteran, lentik 1979, registriran do 11/95, cena 750 DEM. Ferlan. Hotemaže 62, popoldan 15775 Prodam R 4, letnik 1991. «325-981, po 20. uri pa 325-659 15777 Prodam Z 101, zelo dobro ohranjeno, reg. do 3/96. «51-919 15778 GOLF diesel, letnik 1985, reg. 9/95. cena 5500 DEM, prodam. »327-034 15781 Prodam JUGO KORAL 55. letnik 1988, reg. celo leto. Brbo, Delavska c. 19, Kranj 15732 Prodam FIAT 126 P, letnik 1982. »45-836 15783 JUGO 45 KORAL, letnik 1989, ohranjen, reg. do 6/96, prodam. »325-505, po 15.uri 157b8 HYUNDAI PONY 1.5 GLS, letnik 10/ 90, dobro ohranjen, prodam za 11200 DEM. »328-286 15789 PTFE (teflonska) ZAŠČITA MOTORJEV QMI vam nudi: • enostavno doziranje ob menjavi olja - povprečno 7,3% večjo moč motorja -do 160.000 km zaščite • povprečno 5% manjšo porabo goriva • do 90% manjšo obrabo motorja ■ zaščito pri hladnem zagonu POOBLAŠČENI PRODAJALCI: 1. AVTOCOMMERCE, Bleivveisova 14, Kranj, tel.: 064/213-977 2. BOLTEZ, Staneta Žagarja 58 c, Kranj, tel.: 064/331-639 3. FORD SERVIS TRILAR, Ljubljanska 31 a, Kranj, tel.: 064/332-711 4. AVTOMEHANIKA Donko Srečko, Predoslje 113, Kranj, tel.: 064/241-298 5. AVTODELI PLESTENJAK, Jake Platiše 13, Kranj, tel.: 04/326-238 6. AVT0SERVIS LEON PINTAR, Koroška 53 a, Kranj, tel.: 064/212-191 7. AVTOMEHANIKAValjavec Bojan, llovka 17, Kranj, tel.: 064/211 -977 8. SERVIS VRTAČ, Visoko 77a, Visoko, tel.: 064/43-019 9. AVTOPRALNICA PELKO, Visoko 103 c, tel.. 064/43-070 10. AVTOSERVIS KADIVEC, Pipanova 46, Šenčur, tel.: 064/41-573 11. KUNČIČ VOJKO, Stara cesta 28, Naklo, tel.: 064/47-169 12. AVTOMEHANIKA GOLOB, Poljče 4b, Begunje, tel.: 064/733-506 13. AVTOMEHANIKA, d.o.o., Ribenska 6, Bled, tel.: 064/77-910 14. NBA, d.o.o., Boštjanova 30, Lesce, tel.: 064/718-463 15. AVTOSERVIS PANČUR, Blejska Dobrava 1, Jesenice, tel.: 064/874-100 16. ČOP, d.o.o., H. Verdnikova 23 a, Jesenice, tel.: 064/84-366 17. AVTODELI 2MIGOVC, Titova 21, Jesenice, tel.: 064/861-015 18. AVTO IN Titova 69, Jesenice, tel.: 064/862-225 19. VALANT BLED, d.o.o., Alpska 33, Lesce, tel.: 064/718-505 20. AVTOSERVIS BOGATAJ, Zvirče 30 a, Tržič, tel.: 064/58-850 21. BENEDIĆIČ DARKO, Ziganja vas 27, Tržič, tel.: 064/58-071 22. JENKO, d.o.o., Virmaše 109, tel.: 064/632-346 23. PROFIL, Virmaše 70, tel.: 064/631-240 24. FAZER, d.o.o. SP, Trg 2s, Šk. Loka, tel: 064/621-073 25. SERVIS PRODAJA LUŠINA, Gosteče 8, 064/632-286 26. AVTOŠPORT, d.o.o., Zbilje 12, tel.: 064/611-450 27. TAPOS, d.o.o., Gorenjska c. 3, Medvode, tel.: 064/631 352 Prodam R TRAFIC povišan, letnik 1982, obnovljen. »422-707, od 20-21. ure 15790 Prodam osebni avto MAZDA 323 F 1,6 I, letnik 1990. »422-726 15797 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1989, reg. marec 96. »634-220 15799 Prodam GOLF letnik 1989, 1,3 bencin, reg. do 9.6.96. »731-255, 731-637 15800 Prodam R 4 GTL, letnik 1987. reg. do 15.9.95. «731-255, 731-637 15802 BMW 324 D, I. 89, ugodno prodam. «332-178 15803 ALFA 75 1,8, letnik 1987, R 5 GTS, letnik 1988, oba karamboli rano, reg. prodam 0609/630-946, 332-17815804 SEAT IBIZA 1,4 CL, letnik 1994, prodam. «332-178 15805 VW HROŠČ 1303, atraktiven, metal barva, prodam. «401-540 issoe Prodam dobro ohranjeno LADO 1200 starejši letnik. «57-687 issos Ugodno prodam JUGO 45, bele barve. «46-625 15809 Prodam LADO 1300 letnik 1994 in TAVRIA, letnik 1992, reg. celo leto. «325-430 15810 Prodam CLIO 1,2 RN, 5 vrat, letnik 9/93. «324-515 15813 Prodam JUGO 45. letnik 91 za 4200 DEM. «64-103 15814 Prodamo naslednja vozila: R 4, letnik 1991, PASSAT 1.6, letnik 1989, R 5 letnik 1992. Možnost kredita, možnost staro za staro. «325-981 15315 Prodam ŠKODO FAVORIT GLX, letnik 1993. »734-074 15834 DZS išče vodje skupin za dobro plačano delo na terenu. Informacije vsak petek od 12. do 17. ure »331- 445 12147 POSLOVNA SRFXANJ A TEL.: 064/50-232 Prodam JUGO 45, letnik 1986, reg. do 6/6.96. »328-292 1583S Prodam Z 101 GTL, letnik 1986, po zelo ugodni ceni. »328-137 15836 10 let star NISSAN prodamo za 3000 DEM »883-593 15843 Prodam YUGO koral 55, letnik 12/ 1989. » 45-083 15848 Prodam YUGO koral 45. letnik 1988. O 323-227 15855 Prodam VISO, letnik 1983, krem barve, dobro ohranjena, cena 2.700 DEM, reg. celo leto. O 46-874 issu Prodam R 4 GTL, letnik 1984 O 212-757 15859 Prodam Z 101, letnik 1986, reg. do 11/96. 0 325-055 1S86O OPEL OMEGA, letnik 1988, prvi lastnik, zelo poceni, prodam. » 216-128 15861 Prodam R5 campus, letnik 1990, rdeče barve, 5 vrat, cena po dogovoru. » 621-007 15862 Prodam SKALA 55, letnik 1989, reg. 21.1.96, cena po dogovoru. » 47-335, popoldan 15863 Prodam LADA SAMARA, letnik 11/ 1987 in Z 101 comfort, letnik 11/ 1982, oba registrirana do novembra. » 326-795 16865 FORD SIERA 2.3 D, letnik 1986, dodatno opremljen, registriran do 3/ 96, cena 9.400 DEM O 53-334 15866 Prodam YUGO 55, letnik 1986 Sveteljeva 7, Šenčur 15867 Prodam OPEL KADETT C, letnik 1976, registriran do 2.7.1996 » 422-181, popoldne 15873 Prodam YUGO 60, letnik 1990, cena po dogovoru. B 631-568 15889 Prodam R 18, letnik 86, reg. do 11/ 95 za cca 4.500 DEM ali menjam. S 225-733_ Prodam OPEL KADETT 1,3 S, limuzina, letnik 86, reg. do 4/96, 98.000 km, lepo ohranjen. S 331-389 ZAPOSLITVE Iščemo PRODAJALKO za delo v živilski trgovini. Možnost honorarnega dela » 312-274 13457 KV natakarja-ico, Slovenec-ka, mlajši, za strežbo v gostilni v Ljubljani, takoj zaposlim. Sobota, nedelja, prazniki zaprto »061/373-396, popoldne 14532 Zaposlimo več DELAVCEV v mizarski dejavnosti. »64-103 I4W7 MIZARJI! Iščemo skupino MONTERJEV za montažo pohištva na terenu. Tel.: 57-313 Možnost dobrega zaslužka s prodajo medicinskih pripomočkov. Informacije jutri od 7-9. ure »874-238 15066 Posebna prodajna enota, ki se ukvarja z zbiranjem naročil za dodatne izobraževalne programe, nudi redno ali honorarno zaposlitev. Delamo med tednom v dopoldanskem času. Pisne prošnje s kratkim življenjepisom pošljite na Šifra: IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI 15200 Zaposlimo več DEKLET za delo v strežbi. »49-411 15304 Zaposlim samostojnega AVTOK-LEPARJA. »241-168 15317 Zaposlimo MONTERJA CK - vodovoda in strojnega ključavničarja. »328-685 ali 0609/628-952 15523 Iščem kakršnokoli delo na dom. «323-281 15528 Takoj zaposlimo KV mizarja. Mizarstvo STARE, Zg. Bitnje. « 312-405 15535 Iščemo simpatično dekle za delo v okrepčevalnici. Hrana in stanovanje v hiši. «312-063 15617 Dva slikopleskarja in skupinovodja, zaposlim. « 212-391 od 20-21 ure 15625_ KUHARJA za peko pizz, dekle za strežbo in čistjlko, zaposlimo lahko honorarno. Zaželjeno iz okolice Radovljice. PIZZERIJA Alpe Lesce, »719-066 15641 Trgovca s prakso takoj zaposlimo. Poskusna doba 3 mesece. » 77- 067 15672 Redno zaposlim brusilca za okroglo brušenje, možnost priučitve iz sorodnega poklica. »064/47-168 15718 Iščem kvalitetno šiviljo. »81-587 Vila Bistrica, Kulturni in poslovni center, d.o.o., Pot na Bistriško pl. 29, 64290 Tržič, tel. 064/50-232 K SODELOVANJU VABIMO sposobnega, ambicioznega, iniciativnega in komunikativnega NATAKARJA od katerega pričakujemo: - končano poklicno gostinsko šolo, smer natakar - zaželene so ustrezne delovne izkušnje - slovensko državljanstvo Tistemu, ki bo izpolnil naša pričakovanja, nudimo stimulativen OD. USPEH JE NAŠ SKUPNI CILJ Vila Bistrica, d.o.o., Tržič inženiring, d.o.o. Smo mlado, ekspanzivno podjetje. Na področju hitrotekočih industrijskih vrat sodimo prav v svetovni vrh. Inovativnost in nenehni razvoj nam bosta tudi v prihodnje zagotavljala vodilno mesto v tej stroki. Za naš EFAFLEX inženiring, d.o.o. iščemo POSLOVNO SEKRETARKO oz. POSLOVNEGA SEKRETARJA Ponujamo zanimivo in samostojno delo v mladem in dinamičnem teamu. Pogoji: ekonomski tehnik, osnove računalništva, osnovno znanje nemškega jezika. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo 8 dni po objavi na naslov: EFAFLEX inženiring, d.o.o, Devova 5, 61117 Ljubljana. Zaposlim KV VOZNIKA, B,C kategorije, KV ZIDARJA in več gradbenih delavcev. »328-328, po 20. uri 15323 Zaposlimo dekle za strežbo v pizzeriji. »421-226, po 14. uri 15345 Živilska trgovina v centru Kranja zaposli KV trgovko, dobri delovni pogoji. »327-056, po 18. uri 15390 Gostilna v Kranju zaposli redno ali honorarno dekle za delo v strežbi. »222-233 15398 Nudimo zanimivo DELO, možnost dobrega zaslužka. O 84-479 ali 81- 369 15415 Zaposlim gradbenega delavca »41-208 15509 SCORPIO.d.o.o. zaposli VOZNIKA kombija redno in VARILCA za ročno varjenje, honorarno, z možnostjo redne zaposlitve. »214-571, od 9-19. ure 15511 Potrebujemo ČISTILKO za čiščenje poslovnih prostorov na Bledu Informacije od ponedeljka do petka po »741-225, od 8. do 17. ure 15514 Dekleta za delo v strežbi oglasite se na »241-504! 15515 Zaposli gradb. oz. ekonomskega tehnika iz okolice Kranja in trgvoske potnike za prodajo kvalitet, nemških izdelkov. »422-830 15/eo Iščemo vestnega moškega iz okolice Kranja, Šk. Loka z lastnim kombijem za občasno deslo - prevoz kruha tudi med vikendi. Resni interesenti naj se javijo na «422-707, od 19. do 21 ure 15791 Zaposlim finomehanika za servisiranje fotokopir. strojev z znanjem angleščine in elektronike. «331-314, do 14. ure issu Iščemo pomoč v gospodinjstvu -čiščenje enostanovanjske hiše - 1 do 2 x na teden. 57-080 ismi Iščemo simpatično mlado dekle za delo v šanku, redno ali honorarno, plačilo 450 SIT/uro. «212-890 15844 Žensko za dvakrat tedensto J čenje, iščemo. Staneta Žaganj^ Kranj______—- Moško ženska frizerka dobi zapojj1* tev. Pire, Staneta žagana 40, *rar 1 15854 Zaooslimo šoferja C - kat «41-208 PEKARNA UMNIK ŠENČUR Zaposlimo pripravnika za delovno mesto PEK Informacije osebno ali po telefonu: 41 -280! ŽIVALI RJAVE JARKICE, stare 8 ted ^ prodam. Oman, Zminec 12, ■* ^ 475 Z 154" Prodam NEMŠKE BOKSER«^ rodovnikom. Q 312-470 PUJSKE 20-40 kg prodam. G'0^; nik, Letališka 7, Voglje, Senčur^^ Prodam ODOJKE za nadaljno W «403-332 ^Sm - BlKC^ Prodam 3 mesece starega c ^} simentalca. Bodešče 36, Bled Prisrčne čistokrvne PERZIJS*E MUCKE, ugodno prodam. » Poceni prodam dva mlada PE^ ZIJSKA MUCKA « 403-680_»g KUNCE ovnače, mladiče za rejo, poceni prodam. «45-53£__^ Prodam več teletov za nadaljno ^ ali zakol. «0608/43-247 Prodam KOZICO staro dva »401-354, zvečer l>- Ugodno prodam žive ZAJCE lisc% meso zaklanih zajcev. 045-330"^ NOVOFUNDLANKI, prijazni ro#L niški psički, odličnih staršev, prodam. »692-006_____ Oddamo prisrčne PASJE MLAD' manjše rasti. 0801-323 ____" —*T fja Prodam TELE simentalca. M*, vasi 25, Voglje Prodam dve SIMENTALKI 60 Irn. ' kg. Zalog 51, Cerklje Prodam dva delovna KONJ^ KOBILO z žrebetom. Milje 26, v ko. » 43-296 ___ Oddam 2 KUŽKA majhna, tednov. »715-479 Oddam dva mlada črna Ml »326-806 Podarimo mladega MUCKA dot»"^ ljudem. O 215-153______*A Prodam BIKCA križanca, tež^ 100 kg. »421-507 ___^ JARKICE pred nesnostj0' PUJSKE, prodam. Možna (**» Hraše 5, Smlednik, 061/627-0^ 15704_ ^____""■"""l Prodam dve KOZI mleKarlC,^ mladiči ali brez in 3 kozličke 10 tednov. »223-286, po 15 u' 15769 ---- —--1---rjrc JARKICE tik pred nesnost|0, ^ dam. Glavna c. 48, Naklo. » *' 15773 BIKCA simentalca prodam, teZlSrH 100 kg. »421-745 Iščem delo na domu, terstvo. «731-259 ne akvizi- 15744 Skupina prevzame vsa gradbena, zidarsko fasaderska dela «225-362 V redno delovno razmerje sprejeme-mo ekonomskega tehnika ali KV trgovca, za delo trgovskega potnika TRGODOM « 631 -355 med 9. in 12. BRON D.O.O., zaposli PRODAJALKO v živilski trgovini v Škofji Loki. Prijave na «223-360, do 15. ure 15768 Zaposlim STROJNEGA TEHNIKA na področju stavbnega ključavničarstva šifra: STROJNIK 15774 SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša upokoJen sodelavka JUSTI ZUPAN Iskreno sožalje. Kolektiv INSTITUTA ZORANA RANTA »N CRYORKFA Škofja Loka VERT1GO, d.o.o., Mestni trg 27, Škofja Loka tel./fax: 064/623-087,624-228 pfoDAM7'^0 brei°- sivo nav°. »06V823.476SeZe P" V°d'Cah* --- 15749 [Ti . SIMENTAI ?.Ate^nov stare9i BIKCA 1575^'ALCA. Sr. vas 121, Šenčur p3&Ew,teAke cca 230 k9 in •SS) 30 kg težke' P"*™- __ 15754 *5SK2^ K0K0ŠI za "ko" 316 |no rel°- Cena 150 SIT. »41- _15756 8|KCAnv^drli starega črnobelega 1575^-Voglje, Na vasi 20, »49-072 Pj ■ —-- ***Si,„8 mesecev brejo TELICO aiKo- 2|ganja vas 17 15764 Kupim KRAVO simentalko in prodam ZAJCE. »725-254 15705 Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. »421-817 15707 Prodam 4 KOZE. Zupan, Podnart 54 15711 Prodam 5 koz z mlekom, eno z mladičem in 8 ovc. »64-355, po 21. Uri 15712 Prodam ZAJCE. Jezerska c. 88, »242-686 15734 Prodam BIKCA simentalca za rejo. »733-749 15735 SAMOJEDE mladiče, stare 7 tednov, brez rodovnika, ugodno prodam. »47-168 15748 Prodam rjave jarkice, stare dva meseca ter manjše in večje prašiče. Stanonik, Log 9, »685-546 15795 V začetku avgusta bom prodajal grahaste JARKICE. Sprejemam naročila. Stanonik, Log 9, »685-546 15796 Prodam belo PONY KOBILO navajeno jahanja otrok. 8721-557 15796 Prodajamo JARKICE pred nesnost-jo. Beleharjeva 49, Šenčur i5sn Prodam BIKCA simentalca, težkega 120 kg. Zg. Brnik 51 15812 Kupim teleta simentalca do 3 tednov starosti. »736-613 15816 Prodam lepo brejo telico frizijko. Q 45-504 15847 Od OSMRTNICA V 86. letu starosti je za vedno odšla FRANČIŠKA BOHINC iz Stražišča pri Kranju nJe se bomo poslovili danes, 23. junija 1995, ob 12. uri na kranjskem pokopališču. Spominjali se je bomo. Sašo Lap z družino, Cilka in Janez Šest z družino, Julka in Janez Bernik ZAHVALA Ob smrti ljubljenega moža in dragega očeta in starega očeta AVGUSTA JELENA zahvaljujemo zdravnikom, ki so skrbeli zanj. Ob njegovem slovesu pa lepa hvala Šk i^0Vorn'kom, godbenikom, pevcem, posebej ženskemu pevskemu zboru "Milko erne" m vsem, ki ste se prišli poklonit njegovemu spominu, darovali cvetje, sveče ali kako drugače pokazali, da ste našega očeta cenili in spoštovali. VSI NJEGOVI Jesenice, Ljubljana, Postojna, v juniju 1995 ZAHVALA Ob smrti dragega očeta IGNACA REPINE st. Se ttkreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Sin Nace in hčerka Nada z družinama Kranj, dne 23. junija 1995 V SPOMIN Te dni, ko se končuje šolsko leto, mineva sedem let, odkar nas je za vedno zapustil sin, bratec in vnuček BOJAN BASELJ Vsem, ki se ga spomnite in postojite pri njegovem grobu, se iz srca zahvaljujemo. Mamica, ati, bratca, sestrica in mama ZAHVALA Ne jokajte za menoj, saj veste, koliko sem trpel, le h grobu pristopite, lučko mi prižgite in večni mir mi zaželite. Ob smrti našega dobrega CIRILA AMBROŽIČA iz Koritnega 39 se iskreno zahvaljujemo, za vso podarjeno cvetje, ter sveče, za vsa izrečena sožalja, za vso pomoč ob času bolezni in smrti in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej pa se še zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in dr. Zoniku in sestri Veri za dolgoletno zdravljenje in nesebično pomoč, g. župniku za lep pogrebni obred, ter pevcem Zupan za prelepo zapete žalostinke, trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem in vsakomur posebej še enkrat prisrčna hvala. Žena Marija s sinom in hčerko z družino ZAHVALA Dolgost življenja našega je kratka, kaj znancev je zasula že lopata/ Odprta noč in dan so groba vrata, al' dneva ne pove nobena prat'ka. (France Prešeren) Ne moremo doumeti, da je od nas odšel v 47. letu starosti ANTON ŠKOFIC Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Sava, Iskra Vzdrževanje, razredničarki Zdenki Jeklar in učencem l.b razreda OŠ Davorin Jenko Cerklje, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalje, podarili cvetje, sveče in darove za dobre namene. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali. Posebno zahvalo smo dolžni g. župniku, pevcem in gasilcem za lepo opravljen pogrebni obred, enako se zahvaljujemo tudi družini Zakrajšek in Česen. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Grozdana z otroki in drugo sorodstvo Velesovo, 20. junija 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, prababice in tete FRANCKE RESMAN Strgarjeve mame z Zgoše se istr«« Znan 0 zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, vaščanom in Pos^f.1^ Za darovano cvetje, sveče, izraženo sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Peycem hvala g. župniku iz Begunj za lep pogrebni obred, govornici za poslovilne besede, m za zapete pesmi, vsem, ki ste pomagali pri pogrebu in nam stali ob strani. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. VSI NJENI ZAHVALA Delo, skromnost in poštenje, tvoje je bilo življenje. Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in strica FRANCA BOHINCA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivu Planika Kranj. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku Gradišku in g. Jenku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Naklega za zapete pesmi. Hvala tudi g. Jeriču za vse pogrebne storitve. Vsem in vsakemu imenovanemu in neimenovanemu, še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Cerklje, junija 1995 V bol ZAHVALA eČini in praznini, ki jo občutimo ob prerani smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, bratranca, svaka in tasta se PAVLA KRAJNIKA •Jtrečen zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za Iskren3 kSta m P*sna sožalja, darovano cvetje in sveče ter darove v dobrodelni namen. Šenčur t,}?13 koleklivom: Semenarni Ljubljana, IBI Kranj, Merkur Kranj, RI Kranj -Posebn' Kranj, ZPIZ OE Kranj ter Urbanizmu in Geodetski upravi Občine Kranj. priinara Zanvala 8rc dr. Primožičevi iz ZD Kranj, primariju dr. Primožičevi in ZD Kranj, •epo onJU rr 1>retnarju iz Hematološkega oddelka UKC v Ljubljani, g. duhovnikom za **Pete:f l -n pogrebni obred in g. Ušeničniku za poslovilni govor. Hvala tudi pevcem za dobrj ostmke in podjetju Navček. Hvaležni smo vsem, ki ste bili z očetom v življenju in vJiu V času bolezni obiskovali in ohranili v lepem spominu. Iskrena hvala prav vsem emu posebej, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. VSI NJEGOVI Rupa, dne 20. junija 1995 V SPOMIN Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili nekdaj, ko tebe smo imeli mi, a zdaj te od nikoder ni. Sreča, radost in veselje s tabo so došli, le v srcih in mislih med nami še živiš. V nedeljo, 25. junija, bo minilo dve leti, odkar nas je zapustil za vedno naš dragi POLDIŠENK Vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče na njegovem grobu, hvala. VSI NJEGOVI Prepir nad grobovi nemških vojakov Sreča, da mrtvi ne slišijo Nadaljevanje s prve strani Kranj, 23. junija - Zgodba o nala ne sme ničesar narediti. pokopu posmrtnih ostankov 820 nemških vojakov na kranjskem pokopališču, ki so jih pred dvema letoma izkopali in identificirali, sedaj pa jih želijo pokopati, še ni končana. Po prepirih na kranjskem občinskem svetu med svetniki in županom je svet na 5. seji 31. maja sklenil: "Posmrtni ostanki nemških vojakov na kranjskem pokopališču naj se v čimkrajšem možnem roku iz civilizacijskih oziroma kulturnih razlogov ter v skladu s predpisi in veljavno zakonodajo na primeren način pokopljejo. Za izvršitev pokopa se pooblasti Javno podjetje Komunala Kranj." Sklep je podpisal predsednik mestnega Direktor Komunale Jože Pe-šak je dejal, da imajo za pokop vse potrebne dokumente in bodo zato posmrtni ostanki pokopani tako. kot je sklenil mestni svet, skladno s papirji. Včeraj se je pokopavanje začelo. Okrog 200 posmrtnih ostankov, shranjenih v vreče (do grobov so jih vozili s samokolnicami, kar za tako priložnost ni posebej primerno) so uspeli v dveh vrstah položiti v izkopane jarke, potem pa se je na pokopališču začel prepir, ko je hotel kranjski župan inž. Vitomir Gros preprečiti pokop. Prekinitev mu je uspela, pokopavanje pa je do 10. julija preloženo. Vse druge so vrnili v mrtvašnico. Vendarle dogovor Pokopavanje je bilo prekinjeno in predstavnik nemške zveze za urejanje vojaških grobov ter kranjski lupan sta dosegla sporazum, po katerem se je zveza zavezala, da bo v medijih v 22 državah, od koder so padli vojaki, pozvala njihove svojce, če imajo pripombe glede pokopa. Tega doslej ni bilo. Pokopavanje se bo na dostojnejši način nadaljevalo po 10. juliju. sveta Mest-ne občine Kranj Branko Grims. Izdano je bilo potrebno gradbeno dovoljenje, s pokopom je soglašala Nemška zveza za urejevanje vojaških grobov in celjsko podjetje Veking se je včeraj lotilo pokopavanja. Kranjska Komunala je dobila pred tem dvoje dokumentov: sklep mestnega sveta o pokopu in odločbo kranjskega župana, da Komu- Župan Vitomir Gros je zahteval prisotnost policije in trdil, da so vsi postopki vodeni nezakonito, da občina ni bila stranka v postopku, da je zemlja občinslca last in bo bager za kopanje grobov zato zaplenil, če se ne odstrani, da so bile prekršene ženevske konvencije, da posmrtnih ostankov ne bi smeli voziti do grobov s samokolnicami, in da se na pokopališču s posmrtnimi ostanki dogajajo čudne reči. Nekdo naj bi vlomil v grobnico, kjer so bili shranjeni posmrtni ostanki, neka tuja državljanka naj bi imela ključe od grobnice, nesprejemljivo pa je, da se izvaja pokop na osnovi nemške in ne naše dokumentacije. Direktor Komunale Kranj Jože Pe-šak in predstavniki izvajalca so poudarjali, da imajo vse potrebne dokumente (dovoljenje za izkop in pokop iz leta 1993, soglasje ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki upravlja z vsemi vojaškimi pokopališči, pravnomočno lokacijsko odločbo in gradbeno dovoljenje in pismo ministrstva in vlade županu, komunali in občinskemu svetu. Tudi zadeve s svojci pokojnih so urejene, ni pa ovir, da ne bi svojci koga izkopali in ga pokopali doma. Načelnik kriminalističnega urada Boštjan Sladic je zagotovil, da bodo ugotovili stanje tudi na osnovi dokumentacije. Nadaljevanje ali zaustavitev del ni njihova pristojnost, ampak pristojnost tožilstva. Policija bo svoj dela naloge opravila v najkrajšem možnem času, je zagotovil Sladic. Kljub dogovoru o dos-tejnejšem koncu zgodbe o posmrtnih ostankih nemških vojakov dosedanje peripetije niso nikomur v čast, saj so mrtvi upravičeni do spoštovanja in dostojnega ravnaja živih, ne glede, da se je njihova pot končala pred pol stoletja. • J. Košnjek, U. Špehar Nove knjige Zdrsavanjje v Depali vasi Ljubljana - V najnovejši knjigi o dogodkih v Depali vasi "najmlajši slovenski upokojenec", nekdanji direktor kriminalistične službe Mitja Klavora. "Slo je za rokovnjaški napad" lišču. Avtor je mnenja, da so se takrat preganjali trgova* orožjem, plačal pa je nem tretji, celotno afero pa pnPJ suje neki čudni igri takratne ga obrambnega ministra. Sloje za spor med vp-°» in kriminalistično sluzo": prav analiza zlorab V vs zadevi pa je bila, kot J e dej* Mitja Klavora odločilna P« odločitvah predsednic« vlade. V omenjeni analizi p naj bi bilo kup laži. V tretjem delu knjige se zgodba končuje s pogfW na kasnejša dogajanja, kaie ih je bilo po besedah avtg na ministrstvu malo. neje se je vse skupaj Prene v medije, to pa je že drug je še menil Mitja Igor K. Mitja Klavora, pred letom upokojeni direktor kriminalistične službe, je na novinarski konferenci v Cankarjevem domu predstavil knjigo "Zdrs v Depali vasi", s katero predstavlja svoj pogled na omenjeno afero, knjiga pa je po besedah avtorja pravzaprav faktografski pregled takratnih dogajanj na notranjem ministrstvu. Kot je uvodoma dejal Miha Kovač urednik pri DZS, kjer je knjiga izšla, gre za strankarsko neobremenjen pogled na afero in prav to naj bi bilo bistveno, da so se odločili za izdajo omenjene knjige. Prvi del teksta je Mitja Klavora napisal še za časa službe na notranjem minis- trstvu in ga pod psevdonimom objavil kot podlistek, medtem ko je drugi del napisal v začetku letošnjega leta, ko je po njegovih besedah, strnil vse vtise in na vso zadevo začel gledati manj subjektivno in bolj umirjeno. Hkrati pa naj bi bila knjiga tudi kot priročnik za kriminaliste, da takih napak ne bi več ponavljali. Prvi del knjige predstavlja izpoved Milana Smolnikarja in nočne dogodke v Depali vasi, ko je bil le ta žrtev rokovnjaškega napada, kot se je slikovito izrazil Mitja Klavora. V osrednjem del opisuje uverturo celotne afere, ki se je začela že nekaj mesecev prej z odkritjem orožja na mariborskem leta- zgodba Klavora. POŠTA SLOVENIJE VAM SVETUJE razveselite svoje najbližnje z voščilom 8 zavrtite telefonsko številko 96 za ostalo bomo poskrbeli mi Naklo, 21. junija - Letos je nekaj več kot 200 otrok iz osnovnih šol Naklo, Duplje in Podbrezje prvič označilo konec šolskega leta na skupni prireditvi pod naslovom Veselimo se. Zabave res ni manjkalo, saj so se ekipe šolarjev in staršev pomerile v šestih spretnostnih igrah. Čeprav so tekmovali za točke, so na koncu dobili vsi enako lepa priznanja. Župan nakelske občine Ivan Štular je zbranim izrekel pričakovanje, naj bi take prireditve nadaljevali tudi v prihodnje. Ravnatelj matične šole iz Kranja Ales Žitnik pa jim je zaželel tudi uresničitev dolgoletne želje po popolni osemletki v Naklem. • Besedilo in slika: S. Saje V torek bo v Gorenjskem glasu Presenečenje - darilo Gorenjkam in Gorenjcem V torkovi jubilejni 50. letošnji številki Gorenjskega glasa boste našli presenečenje, ki bo razveselilo vse Gorenjke in Gorenjce! Darilo pokroviteljev akcije bo namenjeno tudi vsem novim občinam, v NK Triglav -Creina pa so ga pripravili v sodelovanju z Gorenjskim tiskom in prijaznimi pismonoša-mi Pošte Slovenije PE Kranj. Posebej pa je potrebno omeniti, da sta največ prispevala k uspešni uresničitvi akcije GORENJSKA BANKA in ZAVAROVALNICA TRIGLAV - Območna enota Kranj. Čeprav verjamemo, da vas zanima, kaj boste našli v torkovi jubilejni številki našega časopisa, vam lahko pomagamo samo z namigom: pred vami bo Gorenjska kot - na dlani! Prihodek akcije je namenjen Nogometnemu klubu Triglav -Creina iz Kranja ob 75-letnici kluba.