Grad po finančnem dežju
Turist, ki se dandanes zanima za ljubljanskega očaka ne bo doži-vel, da bi ga turistični delavci vzpodbudili, naj ga obišče. Tisti pa, ki se tudi brez reklame napotijo nanj, z malo sreče naletijo na odprt grajski stolp, in si ob lepem vremenu ogledajo daljno ljubljansko okolico, včasih tudi tja do Triglava. Tik pred njimi pa se jim kaže zidarski prizor ki da vedeti, da bo kaj kmalu vse drugače.
Čeprav posebne gradbene te-hnike ni moč opaziti in ljubljan-ski spremljevalci pravijo, da se ne godi nič posebnega, postaja zi-dovje častitljive starosti iz dneva v dan trdnejše, dela pa potekajo hitreje, kot so si sprva organiza-torji sanacije zamišljali.
Zahvala tekočemu delu gre predvsem močnejšemu »finanč-
nemu dežju,« ki ga je bil grad de-ležen v zadnjem obdobju. Občina Center je porok, ki v Ljubljanski banki toliko zaleže, da so § poso-jilom priskočili na pomoč grad-benemu podjetju Grosuplje, tako da izvaja delo z večjim zamahom, kot je bilo načrtovano.
Načrti   okoli   sanacije   gradu so se pletli precej dolgo in ni ga
bilo, ki bi si upal vložiti v zidovje toliko, da bi bila zgradba trdna in bi se mu kljub kakršni koli de-javnosti investicija še povrnila. Zato se je moralo mesto odločiti, ali samo poseže v sanacijo, ali pa se bo moralo od gradu posloviti. Najčastitljivejša stavba v mestu je grozila, da se bo sesula.
In mesto se je odločilo. Vse ljubljanske občine so stopile sku-paj in zagotovile, da bodo prispe-vale za obnovo. Gradbeno po-djetje Grosuplje pa naj bi poskr-belo za sama obnovitvena dela.
Po dosedanjih računih bodo obnovitvena dela veljala 58 mili-jonov dinarjev. Ta denar zagotav-lja, da bo grajska zgradba trdna, da bo v njej dovolj vode, plina in telefonskih priključkov za vse in da bo tudi okolica urejena.
Čeprav je poslopje iz žabje per-spektive videti dokaj veliko, v njem niti ni toliko prostora. Graj-skih 6500 kvadratnih metrov ni toliko, da za njih ne bi bilo veli-kega zanimanja. Najresnejši naje-mnik »surovih«, a komunalno dobro opremljenih prostorov je med gostinci Gostinsko hotelsko turistično podjetje, sicer pa se za prvi del prostorov, katerih na-membnost je že znana, zanimata tudi Emona in Mercator. V delu, ki naj bi zaživelo prihodnje leto, po zagotovilu prestavnikov mest-ne skupščine pa najkasneje na pomlad leta 1979, je predvidenih za kultumo dejavnost 595 kva-dratnih metrov, za gostinsko in turistično dejavnost 2114 kva-dratnih metrov in za poročni urad - 220 kvadratnih metrov. Kaj se bo dogajalo na ostali povr-šini gradu še ni dokončno dome-njeno.
Po dosedanjih predlogih, na te bodo vplivala še dognanja arhi-tektov, ki se jim iz dneva v dan -odpira nov svet (ob rušenju in sa-niranju ga odkrivajo gradbeni de-lavci) naj bi bila celotna podoba gradu odvisna predvsem od arhi-tektonskih zanimivosti, ki se po-rajajo sproti. Grad je bil večkrat prezidan in načrtovalci prenav-ljanja se niso odločili niti za naj-zanimivejše obdobje niti za naj-zanimivejši slog, temveč bodo obiskovalcem pokazali predvsem tiste dele gradu, ki bodo za ogled najprivlačnejši. Neglede na to pa je že znana odločitev, da bo preo-stali del gradu namenjen predv-sem kulturnim in zgodovinskim znamenitostim Ljubljane. Tako naj bi bili v drugem delu, ta naj bi bil dokončan najkasneje v na-slednjih petih letih, prostori pri-rejeni za kultumo umetniške na-stope, vrsta dvoranic pa naj bi dala zgoščen pregled ljubljanskih kulturnih ustanov in vabila obi-skovalee k temeljitejšemu ogledu umetnin v matična poslopja.
Mesto se je odločilo, da bo stavbo ohranilo pri življenju in jo usposobilo za sprejem tistih, ki naj bi v njim delali. Slednji pa bodo investirali v dokončno opremo. Mesto bo torej pripravi-lo le vse potrebno, poskrbelo bo za »grajsko infrastrukturo«, na-
daljnjo ureditev pa bo prepustUo naiemnikom. Kakšno podobo pa bodo imeli prostori, neglede na namembnost, pa bodo odločili strokovnjaki.                      A. S.