Drugo Berilo
u
m 1 » v eii«i Iz: ü «
M
»
c. k. avstrijanekih deželah.
Velja xvezÄDO v platnenem herbtn 37 novih kraje
Na Dunaja.
V ces kralj, laloibi Šolskih bukev. 1862.
olhöS ^ojjinfl
o JI o M AH M ■■ » > ~ m «»I M
V <>£itail) šolah te smejo, ako cesarsko-kraljero niinisterstro posebej ne doroli, samo predpisane, • it*-uipeljnom »olsko-kojiinega prodaja aazoamovane bok v i- rabiti. Tudi ne smejo draije biti, kot je ua perjem listu postavljeno.
JHfJiad «■ M4«d ■■ : »litla« ,.»-» m V Jkdt
Pervi razdelek.
t »I <L odam nfiLii iit*^ rm <S j<in<ln
Podnčivne povesti iD pesmi. 1.
■•liteT.
•
Blagoslovi, oče večni, delo moj«? pridnosti ! K troji slavi, moji sreči naj obračam svoje dni! Čednosti mi v serce sadi, vselej bodi ti z menoj!
Hočem pridno se učiti, bom otrok pokoren tvoj. Daj, da vedno rastem v dobrem, da obnaSam se lep<4, in da enkrat srečno pridem k tebi v ljubljeno nebd!
2.
Božja volja.
Nekega zeiä ubožnega in bolnega človeka dosed vpraša, kako da se mu godi.
rPrav dobro se mi godi," odgovori obotee.
„Saj si ves reven in nadložen," pravi sosed. „kako li moreš reči, da ti je dobro?"
„Pa vendar vem, da se mi dobro godi," reče dalje bolnik, „in to ni čudno, zakaj Bog mi obrača in dela vse po moji volji." Sosed se še bolj Čudi, in pravi: „To še manj ražurnim ! Reven in bolehen si, in praviš, da ti Bog obrača vse po tvoji volji; kako je to? „Prav lahko?" pravi ubožec. „će mi Bog kaj pošlje, naj si bo veselo ali žalostno, si mislim: Bog hoče takö! In ravno takć, in nič drugače, hočem tudi jez, zatoraj je njegova volja vselej tudi moja volja. Naj mi tedaj ljubi Bog obrača in pošilja, kakor in kar hoče, on obrača in dela vselej in z vsem po moji volji."
Tako je govoril zadovoljni ubožee, in je zapel Bogu zahvalno pesem. Sosed gre naprej, in si misli: Menil sem, da je ubožni sosed prav zapušen in nesrečen človek; zdaj pa vidim, da je zadovoljniši in srečnejši, kot jez in veliko drugih.
3.
Bog *se Pra¥ *fcraea.
Jernej, razumen in pobožin oče, so svoje otroke pri vsaki priložnosti spominjali na
s
božje dela, in so jih učili spoznovati Boga it njegovih stvari. Večkrat so pri delu na polji govorili od Boga, kako je to in uao tako dobro in modro naredil in uredil. Otroci so radi poslušali ljubega očeta, in so tudi mar-skterikrat popra&evali, zakaj je to in uno ravno tako, in zakaj ne drugače. Oč« so otro-kam na vse prav modro odgovarjali.
Enkrat so sedeli oče ravno pri južini na hribcu v senci pod drevesam. Naj mlajši sinek, Jožek, se je igral pri njih. Pod hribcam pa se je pasla čeda ovac. Memo pride neki ptujec, ki je imel psa pri sebi. Ko ovce psa zagledajo, stečejo in zbeže po tern ji v ger-movje.
Bodeče ternje izpuli ovčicam nekaj volne. Jožek vidi to, je nevoljin, in pravi: „Vidite, vidite, oče, kako ternjav germ volno terga ubogim ovčicam! Precej posekajmo to gerdo ternje, da ne bo več nagajalo ubogim revcaml* Oče enmalo pomolče, potem pa pravijo: „Tedaj hočeš, da bi posekali to ternje„Hitro bi ga posekal, če bi imel le sekiro pri sebi," pravi Jožek. Oče nič ne rek6 k temu. in gredo počasi proti domu.
Drugi dan vzamejo oče sekiro seboj, in grejo zopet na ravno tisti kraj. Jožek gre vesel i njimi, in že komaj čaka. da bi oče že
začeli sekati neusmiljeni ternjev germ. Oče pa se zopet vsedejo na zeleni hribec, in pravijo sinu. „Poslušaj, kako Iep6 poj<S drobni ptiöki! Ali niso tudi ptički prijetne iu Ijubez-njive iivalice ?u „To je res." pravi Jožek, „ptičke imam zelö rad.u — Med tem zleti neki ptiček ravno na ternjev germ, pobere 9 svojim urnim kljunćkam ovčjo volno, in jo nese na neko votlo drevo. „Vidiš, Jofcek," pravijo oče, „s to volno naredi ptiček svojim mladim v gnjezdu mehko posteljico. Ta volna se bo ubogim, golim ptičkam prav dobro prilegla. Ovčice lahko pogreb enmalo svoje debele in koiuhaste volne, ubogim ptičkam pa bo ta volna prav dobro dj;ila. Ali posekam tedaj ternjev germ?J „Nakaf^ pravi Joftekt ker si je premislil. „N* grajaj, in ne zame-tavaj nobene reči prehitropravijo oče, „Če kaj ne razdmiš, le misli: Bog vse prav stori in oberne, akoravno mi večkrat ne raztfraimo vsega."
4.
Bo^ pouia^a v potrebi.
V nekem mestu na Nemškem so bili revni starši, ki so imeli troje otročičev. S prid-
Dimi rokami so pošteno živili sebe in otroke. Oče so bili priden delavec, in mati so bili branjevka in zraven dobra gospodinja. Po zimi pa so oče zboleli in za dolgo boleznijo umerli. Bolezen je bila pobrala precej denarja; oče niso, kakor poprej, dnine donašali k hiši; in mati so mogli kupčijo bolj vnemar pušati, da so stregli bolnemu očetu. Že ob očetovi smerti je tedaj jelo pomanjkovati, ter je bilo čez dolgo zimo Če dalje huje. Zdaj to zdaj ono je bilo treba prodati ali zastaviti, da so si kupili potrebnega živeža. Bližal pa 6e je sv. Juri, in mater je močno skerbelo, kje bodo vzeli, da bi najemšino plačali. — V toliki stiski se obernejo k Bogu, ker vedä, da le od njega more pomoč priti. Vsaki dan in še večkrat čez dan so z otročički pokleknili pred staro sveto podobo, ktero samo so še imeli (bila je podoba sv. Hieronima), ter s solzami v očeh Boga prosili, da bi se usmilil in pomagal. Priserčna molitev je potolažila rjih serce; al stiska vendar le ni prešla, pomanjkanje ni od jenjalo. Sv. Juri pride. Hišnik, ki je bil precej terd mož, terja najemšino, in ker je reva ne more plaćati, jo rubi tei ji po dražbi proda vse. kar je še imela, posteljo, mizo, stol, omaro in uno podobo, dra^ spominek še ranjce stare matere. Postelja,
omara, miza in stol — vse to ni veliko doneslo; podobo pa sta dva gospoda dolgo in pazno ogledovala, in nju eden. ki je bil obrazar, obljubi tri goldinarje zanjo. Drugi, ki se je tudi razumel na nmetne dela. reče, da plaća šest goldinarjev. Na to reče obrazar: dvajset goldinaijev, ter misli, da bo uni gospod umolkniL Al ta pravi: petdeset; in tako sta jo gnala do šest sto goldinarjev. Vdova in otroei, ki so zraven bili pri draibi, so stermeli in se Čudili, da more kdo toliko obljubiti za staro podobo, ki bi jo bili radi dali za en goldinar. Ta gospod je tedaj naštel šest sto goldinarjev za podobo in obrazar mu Se srečo voši, da jo je dobil, ter pravi, da bi jo bil on še višje gnal, Če bi imel več gotovine, ker je ta podoba izvirno delo imenitnega obrazarja Rafaela. Zdaj je vdova najemšino lahko plačala in vse svoje reči rešila; ostalo ji je pa še precej denarja za kupčijo in za izrejo otrok. Vee čas svojega življenja je rada pravila to pri-godbo, in vselej pristavila: Bog pomaga v potrebi, ki vanj zaupajo.
Ne odlašaj nalitvt.
Zaplata je precej visoka gora na Go renskem. Velik kos gore je obrašen s travo, in je razdeljen v senožeti. Kmetje jeseni travo poköse in v senožetih v 6toge spravijo do zime ; po zimi jo še le z gore vlačijo, ko je germovje s snegam pokrito, in jim je toliko ne pobere, kakor če bi jo precej spravljali.
Bil je lep zimski dan; ljubo solnce je prijetno sijalo, da že davno ne tako. Toraj je neki posestnik (tako pripovedujejo stari ljudje) ukazal svojim ljudem na goro iti po aeno. Že so senarili precej časa, kar zazvoni poldne spodaj po cerkvah, in ker se je tudi slišalo v goro, so djali nekteri: „Poldne zvoni, tovarši! treba je, da molimo angelovo Češenje, da se nam ne primeri kaka nesreća." — Odkrijejo se, in nehajo delati, ter molijo vsi, le trije ne, ki so svojo pot naprej delali, rekoč: „Ni časa, de bi zdaj molili; kar bomo pred delo dokončali, toliko bomo pred z mraza; nujmo le urno naprej!"
Tako prederzno so govorili ti trije delavci , in kaj se zgodi ? Komaj to izgovori,
»e uterga nad njimi plaz enega, ki ga je solnce ogrelo, in zasuje vse tri, kjer so revno poginili.	•
6.
Sveta Neia.
Kterega vendar ne veseli, če vidi lepo podobo svete Neže, ko je sveta devica nama-lana z ovčico v znamnje bele nedolžnosti? — Sveta Neža je živela v četertem stoletji, takrat ko so neverni cesarji kristijane neusmiljeno preganjali. Ta devica je že v pervi mladosti priserčno in iskreno ljubila svojega zveličarja, in mu je obljubila večno zvestobo. Od nje se posebno lahko reče: „Blagor jim, kteri so čiBtega serca ; Boga bodo gledali. 44
Devica Neža je bila še le stara trinajst let, ko jo je rimski sodnik ukazal prijeti in k sebi pripeljati. Prav v serce je ginilo sodnika, ko vidi lepo, mlado in nedolžno devico. Kratko in prijazno jo vpraša: „Ali si tudi ti kristijana?" „Sem,- odgovori mlada devica; „Jezusu živim. Jezusu umerjem, njegova sem živa in mertva!" Sodnik jo skuša pregovoriti, da bi zapustila kristijansko vero, in ji obeta veliko bogastvo, čast in veljavo.
11
% *
Pa vse zastonj. Ona le odgovarja: „V mojem sercu ne sme nobeden drugi biti, kakor le Jezus sam." Sodnik se huduje nad njo, in ji žuga; tode mlada, lepa devica ostane zvesta svojemu ljubeznjivemu Jezusu. — Sodnik tedaj izreče sodbo, rekoč: „Peljite jo na mo-riše. in odsekajte ji glavo !tt Vsi pričijoči se razjokajo, ko zaslišijo to neusmiljeno smertno sodbo, in ko vidijo nedolžno, krotko, mla-doliV.no devico. Peljejo jo na moriše. Rabelj ima že meč v roki, toda ne more se dotakniti nje ponižne, deviške glavice. Sveta Neža pa ga prav serčno nagovori, in pravi: „Ne pusti mojega ljubega zveličarja tako dolgo čakati mene. Pervi si me je zvolil, imeti me mora i njegova sem. Zakaj li, o rabelj! se še obotavljaš?" Serčno mu podž svojo lepo mlado glavico, in rabelj spolni ves trepetajoč ta njen ukaz. Padla je nedolžna glavica; njena duša pa je šla k ljubeznjivemu ženinu v nebeško veselje.
7.
Otročja hvaležnost.
Lizika, hčerka ubožnih pa poštenih kmečkih staršev, je na dan svojega pervega sve-
tega obhajila sklenila, da ne bo več nadlegovala svojim staršem, temu6, da si bo v prihodnje sama pomagala, kakor si bo vedila in znala. Dvanajst let je bila takrat stara. Kar pa kdo sklene, mora tudi storiti. Tako je naredila Lizika. Kmalo potem gre v mesto služit. Akoravno je pervo leto še malo prislužiti mogla, je vendar že kmalo prihranila tri goldinarje, ktere je na svoj rojstni dan poslala svojim ljubim staršem, in je zraven pisala tako Je pismo:
Ljnbeznjivi starši 1
Toliko let ste me živili, oblatili, varovali, in v božjem straha skerboo redili! Na svoj rojstni dan mislim Se posebno prav živo na vse dobrote, ktere sem tako obilno iz vaših rok prijemala. Nisem pozabila besede svetega pisma, ki pravi : „Spoštuj svojega očeta, in ne pozabi bolečin svoje matere." Oj, da bi le mogla saj nekoliko tega dolga pover-niti! — Da vidite, da je to moja resnična volja, ram pošljem takaj danes svoje pervič prihranjene tri goldinarje. Upam, da bom do svojega dražega rojstnega dneva že kaj več prihraniti mogla. Prosim vas, sprejmite blagovoljno ta mali dar, in blagoslovite
svojo
pokorno hčerko Liftiko.
Rjiha.
Z nekim starim očetam sta njegov sin in njegova sinaha gerdo delala. Bolehnega h ta tako zelö zanemarjala, da ni mogel već biti v hiši, v kteri je tako dolgo živel in neutru-deno delal, in je že sam želel, da bi ga peljali v ubožno bolnišnico tiste vasi. To Be fcgodi. Pri slovesu, kjer bo bilo oči starega očeta milo solzne, njegovega sina pa suhe, prosi stari mož, da bi mu Se dve rjuhi poslali za njim v bolnišnico. Sin poiše dve naj slabši rjuhi, ki jih je imel pri hiši, ter jih da svojemu sinku, da bi jih nesel za starim očetam v bolnišnico.
Primeri pa se. da oče naleti sinka ravno, ko eno tistih rjuh prav skerbno skriva v neke derva. Oče ga pokliče in praša, kaj da se po-muduje. Sinek pa mu prav priprosto odgovori: ^Eno ti rjuh sem zato skril, da mi vam bolje ne bo treba dati, kadar bote vi šli v bolnišnico." Kmetič Be predrami in prestraši. — Še tisti dan gre v bolnišnico po očeta, ga pripelje zopet domu, in mu vse bolje strele kakor popred.
Uvaleini rejeiec.
Marjana je bila hči ubožnih staršev v neki vasi. Ko je bila če komaj šestnajst let stara, je že služila v mestu. Bila je veliko let prav pridna, zvesta in poštena dekla, in si je prihranila nekoliko denarja. Njeni starši so med tem umerli.
Enkrat pride Marjana v svoj rojstni kraj. Pokopavali so ravno neko vdovo, ktera je zapustila še le šest let starega sinka. Marjana vidi to sirotko, in se ji zelö smili. Pelje ga sabo v neko hišo, in ga vpraša: „Janezek, ali greš z menoj v mesto?" In deček prikima, da gre. Marjana ga vzame y mesto, in mu »prosi hrano; stanovanje in obleko pa je sama zanj plačevala. Janezek je imel prijazno Marjano zelö rad, in jo je imenoval in klical svojo mater. Ona pa je tudi prav po ma-terno zanj skerbela. Pošiljala ga je prav zvesto v cerkev in v šolo, in Janezek je bil od dne do dne vedno bolj razumen in pokoren deček. Marjano je to zelo veselilo. Dala ga je pozneje čevljarstva učit Ko je bil šestnajst let star, je bil že za pomočnika. Vsako nedeljo je hodil k svoji rejni materi, in ji je
vselej, če je le mogel, kaj malega prinesel. Čez nekaj ćasa si je pridni Janez že nekoliko denarjev prihranil, in je začel sam zase delati. Veliko delo je imel, in kmali je slovel po mestu kot pervi čevljarski mojster. Svojo staro rejno mater, Marjano, je vzel k sebi, in jo je i vsem potrebnim preskerboval. ter prav Iju-beznjivo in hvaležno ž njo ravnal. Ko so Ijndj« k njemu hodili, jim je pravil, kako lepo je stara Marjana zanj skerbela, in je djal: „Vidite, to je moja ljuba mati! Bila je ubožna dekla, in je povzdignila mene zapušeno sirotko v sedanji premožni in zadovoljni s?an.u
Marjana je prav mirno in srečno živela svojo stare dni pri hvaležnemu Janezu.
10. Zjatraj.
Solace milo prisvetilo lepo nam je 6ez gord, in zapeli so veseli ptički svojo pesmico.
Kak cvetice in rosice se po travi fce bliič! Cvetje klije, Slahta > dije, {belice po njem krat.
Vse raduje, o&ivljuje zjutraj se, in oraladi; tudi moje s^rce pije, stvarnika naj počasti!
If.
Moli io delaj.
Bila sta dva beraška dečka, ki sta zmeraj skupaj hodila. Imć jima je bilo Šimen in Gašper, in sta bila oba iz ene vasi doma.
JL.
himna je veselilo, da bi se bil kaj učil, pa nobenega ni imel, da bi mu bil kaj pomagal. Gašperju pa je bilo leno in malopridno potepanje naj bolj ušeč. Pozabil je tudi na Bogä. Zjutraj je vstal, in ni nič molil, in zvečer je sel spat, pa tudi nič molil. Imel je sicer še očeta, ki so pa zanj premalo skerbeli, Šimen že ni imel ne očeta ne matere. Večkrat pa mu je hodilo na misel, kar so mu ranjca mati mnogokrat pravili, rekoč: -Človek, kteri nikoli ne misli na Boga, zajde nazadnje v mnoge hudobije; kdor pa je pobožen, in se kaj uči, ga Bog gotovo nikoli ne zapusti."
Neko noč sta spala v enem skednu na slami. Šimen, ko se prebudi, pravi: rVeš kaj, Gašper, sanjalo se mi je od moje ranjce matere. Svarili so me in me nagovarjali, da naj grem služit, in da naj delam/ „Jez pa že ne!" zaupije prešerni Gašper. Te besede sliši kmetov hlapec; ki je v bližnjih svislih
spal. Naglo odpre skedne vrata, in ker meni, da sta ta dva beračuna prišla krat*t, ju prime, in pelje oba k gospodarju. Prestrašena pripovedujeta, da sta prišla v skedenj le ležat, in da nista nič budega mislila. — „Nikjer ne morem dobiti dela/ pravi Ši-men, „in zato moram kruha prositi." Pri nas ie zadosti dela," pravi kmet, „če le kdo hoče delati". Šimen je zadovoljin, in ostane pri kmetu. Gašper pa je komaj čakal, da se je zmuznil z zdravimi ušesi od hiše tega kmeta.
Šimen je bil prav priden, in si je vse prizadeval, da bi bil vstregel svojemu gospodarju. Ko kmet vidi, da je Šimen priden in ubogljiv deček, in da tudi veasi kaj bere in pisari, ga pozneje pošilja v ondotno farno Šolo. Tudi gospod fajmošter in šolski učenik sta bila s Himnam zelo zadovoljna. Vedil in znal je odgovarjati iz katekizma in od drugih šolskih reči vselej naj bolje iz med vseh drugih učencov v šoli. Tudi pri sveti maši je Šimen rad stregel. Gospod fajmojšter ga prašajo, če bi se rad učil latinsko. „Rad. če mi dovoli moj gospodar," pravi Šimen. Gospodar je bil premožen mož, in ga je veselilo, da je verlemu dečku kaj mogel pomagati. Šimen se je hodil vsaki dan k gospodu fajmoštru še posebej učit, in kmali je znal Drago Berilo t» slovenske iole.	2
toliko, da je mogel iti v mesto v latinske šole. Prav pridno se je učil in lepo vedel, in se je s pomočjo svojega gospodarja in gospoda fajmoštra popolnama izšolal, ter je postal duhoven. Velikrat je obiskoval svoje dobrotnike, in je bil povsod vsem v lep izgled.
V soseski, kjer je bil Simen duhoven, je bila tudi jetnišnica za hudodelnike. Veliko tatov in tolavajev je bilo notri zapertih. Neki dan pokličejo gospoda Šimna k hudo-delniku. kteri je bil k smerti obsojen. Gospod Simen gre nemudama k njemu. Pa. kaj zagleda! Ta ubogi hudodelnik je bil njegov nekdanji tovarš Gašper, Lenoba in brezbožnost ste ga pripeljale do tatvine, röpa in do drugih hudobij. Vjeli so ga in izročili sodniški pravici, da bi ga pokorila za njegove obilne hudodelstva. Kesäl se je, toda ie pozno, pozno. Gospod Simen lepo podu-čuje nesrečnega Gašperja, in ga vendar še srečno pripelje k pravemu spoznanju, preden je ta nesrečnež mogel sramotno umreti.
Tako različne so pota, po kterih ljudje hodijo. Kdor hoče po pravi poti hoditi, se mora ie mlad na pravo pot podati.
Š • I a.
Potrebna je iola za mlade ljudi, in blagor je temu, ki prav te ući. Omika, razumnost in zhlatno terce z naukam te v Mi bogato dobe. Kdor to ti o tvoji, je dotti bogat, naj bode kdor koli, če star ali mlad.
13.
Skoda lavoljo nevednosti.
i\ek ubog dninar je imel na ptujem brata, kterega it dvajset let ni bilo domu. Ljudje to ie mislili, da je umeri, ker te le tako dolgo ni nič Malo od njega Enkrat pride pismo na tega dninarja, ki je bil ravno v mettu. Ker pa ni znal brali, gre v bližnjo gostivnico, in prosi oitirja, da bi mu prebral to pismo. Oitir prebere nekoliko pisma po tihem, in pravi potem: „ V pitmu je zapisano, in se ti naznanja, da je tvoj brat umeri, in da ti je sporočil petdeset ter dih tolarjev; pa ti bi moral iti sam po nje." TKam bi moral iti po nje?" praia dninar. „ V Carigrad na Tursko,' pravi ostir, jo je več ko tOO milj od tod." „Oj 100 milj od tod, in 100 milj zopet nazaj, je 200 milj puta- Taka pot tn zamuda pri tedanji zet vi bi mi bila skoraj večja škoda, kakor bi tam denarja
potegnil'.« — „ Veš kajpravi prekanjen oštir, Bče ne greš sam rad v daljne kraje, daj meni to pismo, in prodaj mi to pravico za trideset tolarjev, in jet bom skušat iskati ta denar; zna-biti, da še nie ne dobim. Me povej pa nobenemu človeku nič od tega." — Dninar je tega vesel in popolnoma zadovotjin. Oštir prinese trideset tolarjev, in mu jih odšteje. Dninar jih spravi, in gre vesel domu.
Čez več let potem je oštir popolnoma oboial, in na zadnje tudi za smer t zbolel. JV« smer trn postelji spozna očitno, in se kesa, da je bil prekanil ubogega dninarja. — V unem pismu pa je bilo zapisano : „Kdor pokaže to pismo pri proda• javcu Jnaj se mu plača 2000 tolarjev dobrega denarja." Oštir je bil tudi prejel te denarje; pa kakor lahko jih je bil dobil, tako lahko jih je bil tudi zapravil.
14.
Mitafrlna Airka.
Ko je Ančka šla ii šole, sreča na poti staro, slepo ženico, ki ni mogla dalje po poti. Blagi deklici se uboga ženica v serce usmili. Precej se ji ponudi, da ji hoče pomagati, in jo po poti peljati. „Sem še majhinaprati priljudna deklica,
pa peljem vas vendar lahko, ker lahko hodim in dobro vidim* Žena se ji prime ta roko, in tako greste počasi dalje. Kmalo ji sreča neki gospod, ki poslane, in ubogi slepiči podeli darek vbogajme. Zraven pa tudi popraša, kdo da je ta deklica, ki ubogi sldpici tako lepo streže. Ko gospod zvi. da ste si Ančka m uboiica ptuje, se zavzame, in Ančka mu je zeli ušeč. Prijazno jo poboia, in reče: „Deklica, to je lepo! mlada in majhna si se, pa ie vendar tako blažega, milega ser ca. Tudi tebi moram za to dati spomin." — Gospod sndme svoj dragi perstan s svojega persta, in ji ga da rekoč: r Vzemi ta perstan, in hrani ga. Kadar odrastes, ti bo prav, nosi ga, in pomni, da je blago in dobro serci naj večja lepota za leta mladi.11 — Ančka se gospodu prav lepo in ponizno zahvali, in hrani lepi perstan. Ko je bila ie stara, je imela se perstan, in je se zmi-raj pomnila, da je blago in dobro serci naj večja lepota za leta mladi.
15.
Postreiljevi detek.
Andrej je bil sin ubogih staršev, kteri so ga lepo redili. Pošiljali so ga v šolo, kjer se je učil prav veliko veliko lepega in potrebnega.
SHšal je tudi, kako te mora človek vesti in obnašati, da bi ga vsi pametni ljudje radi imeli. Vse to si je dobro zapomnil. Če je srečal na poti kterega bolj imenitnega človeka, je prejel hitro za klobuk, se lepo• odkril in ga spodobno pozdravil. Ako ga je kdo potreboval in kaj prosil* je bt! beri pripravljen postreči. Če so od-rašeni ljudje haj posebnega govorili, se ni vtikal v besede, ker mislil si je: tega ne razumim, in nespodobi se mi zdaj govoriti.
Enkrat je bi! v gojzdu, in je nabiral suhe derva. Memo pride nek ptujec, lepo oblečen. „Ali ves, deček,* nagovori ptujec Andreja, „če ta postranska pot pripelje na cesto ? Hotel sem nekoliko peš iti, in sem poslal voz do bliinje gost i v nice, in zdaj ne vem. če sem šel prav, ali ne* „Ta pot" odgovori Andrej, „pelje sicer dn ceste, pa prav lahko se zajde. Če vam je ljubo, dragi gospod, grem z vami, in vam pokažem." Ptujcu je bil ta prijazen in priljuden deček uli useef. Po poti ga marsikaj poprašuje, in Andrej mu na vse vprašanje tako lepo odgovarja, da ga ima ptujec vedno raje. „Kaj bi bil rad, kadar boš velik?* ga vpraša ptujec na zadnje, ko prideta na cesto. „Mizar bi bil rad, če bi se mogel kje učiti," odgovori odkritoserčni Andrej. „Le zaupaj na Boga, in nikar ne zgubi veselja do učenja " mu praci ptujec, in mu stisne
r roko neki denar, ter skoči v svoj voz, in zdir-ja tako naglo naprej, da se mu deček še ni mogel zahvaliti.
Več let je bilo minuto, in Andrej je bit ie odrastel za solo. Njegov učenik mu reki neki dan: „Ljubi moj Andrej! ti si me zeli veselil, ker si bit vedno priden in si se lepo obnaial. Tudi jez morem tebi danes nekaj prav veselega povedati. Lej, nek imeniten gospod, kteremu si bil ti nekaj malega postregel, in si mu bil zavoljo lepega obnašanja zeli ušeč, je od tistikrat pozve-doval po tebi. Veselilo me je. da sem te mogel le hvaliti in priporočeva/i; in tej ta gospod mi je toliko denarja poslal, da se bo lahko tvoja volja spolnita, da se bos mizarstva sel učit. Tudi mojstra sem ti ie preskerbit."
Andrej je bil tega zeli vesel. Aa tisto, s čimur je bil ptujcu postregel, je bit ie davno pozabil. „Kdo je vendar ta moj dobrotnik? rad bi se mu zahvalilprasa deček poln hvaležnih solzd. „Ae moreš se mu z besedo zahvalitipravijo učenik, „ker se ti noče razodeti; ostani pa le tako dober in priden, kakor si bit do zdaj. r» s kerb i, da boš ie vedno bot j popolnoma. Taka zahvata bo naj lepša zahvala, tn tvojemu blaq:mu dobrotniku ne bode ostala neznana.x
Andrej je ubogal svojega ljubega učenika•
Bil je umeten mizar in pošten sosesčan. Ljudje so ga radi umeli in spoštovali.
1«.
Dobro obrrnjeni denar.
Jakob so bili skerben in moder oče. Kadar 4o kotli revežem kaj podeliti, so to vselej storili po rokah svojih otrok, zato da bi se bili otroci ie zgodaj navadili ljubiti svojega blnnjiga, in da bi bili dobrotfjivL Večkrat so dali svojim otrokom tudi kak denar, in so jim pripustili, da so ga smeli po svoji volji obračati. Vselej pa so potem tudi vprašali, kam in kako so ga obernili. Zdelo se jim je, da se s tem naj loije otrok am pokaže, kako da morajo gospodariti z denarjem.
Svoj rojstni dan so dali enkrat svojim trem otrokam vsakemu štiri sreberne četertake. Čez osem dni so jih vprašali, kam da so djali te denarje. Mlajši sin je rekel: „Jez imam še vse, le enega krajcarja ne, ki sem ga dal nekemu revnemu možu."
Jerica, ki se je ravno šivati učila, i» je ie znala sama nekaj obleke delati, pokaže očetu platno, ki so ji ga kupili mati za ta denar.
„Jez pa, je djal starji sin, sem siromaškemu Tomažu toliko dodal, da si je napravil par čevljev, da bo mogel po zimi v šolo hodili.u
„Dobro, ljubi mojso djali oče, „ne bil bi mogel svojega denarja bolje oberniti, kakor si ga. Tvoj bral t» sestra sta ga sicer dobro ob crnila: ti pa si ga obernil naj bol je.a
Denar le ceno pravo ima, Će i njim storii kaj dobrega.
17.
Brralira.
Meki dan ob času draginje je po vasi hodila iena. ki je bila sicer revna, pa vendar ne prav po berat ko oblečena, in je vbogajme prosila. Pri nekterih hišah so jo odpravljali prav s ter dimi besedami; pri drugih pa je dobila le kak darek. Le v eni hisi so jo bili prijazno sprejeli, in gospodinja, ktera je ravno kruh pekla, ji je dala pervi hlebček, ki ga je mela iz peči.
Drugi dan so bili vsi ljudje, pri kterih je prosila ta neznana beračica, povabljeni v graj-sino k večerji. Ko pridejo v obednico, vidijo majhino mizico polno naj drajsih jedil, — zraven pa tudi veliko mizo z velikimi okroiniki. na kterih je bila pa le sem ter tje kaka plesnjiva skorjica kruha, nekaj krompirja, ene periia otrobov in večjidel nič druzega.
Grajšinska gospa pa je tvojim gostam djata: „Jez sem bila tista preoblečena beračica, in sem vas hotla poskusiti, kako v sedanjem hudem času pamagate potrebnim reveiam. Samo doa človeka sta me pogostila, kar in kolikor sta premogla; zalo bota zdaj pri meni jedla, in po-verhu jima bom odločita se nekaj denarja za vsako leto. Ft drugi pa le bodite zadovoljni t temi darmi, ki ste mi jih bili podelili. in ki jih vidite tukaj na veliki mizi. Zraven pa se tudi spomnite in pomislite, da se vam bo enkrat na urtem svetu ramo tako godilo*
r
5 kakorsno mero se men, s tako se tudi vrača.
18.
Kešrii rokodelski deček.
*o4o*/e/> /( f/to't4	j*/ •
nay tteyem m fa tu a 4m*yo cu/*oo c/u/yo us ft na čf/ti o *>e>fa jOoiünm rta	/.mt/o ya ye
i«/«. o/^/ŽŽ it* Jo/*, tu /t.tčff aa^-
t/r* mu	»wwiyyi «« /neyetttntcmm.
»0/	^Soy/•' iJe'/ey* terfoye' t/rcr&,
*n e/U* /a A cry nt tuTiM tn eioKenr /o i/ zme*:ni/i &>m mo yet, čy /a/o mi/- /aVo yotafi in ia/e-
va/t my» t/cKrm mm/*/ föf/o do yto-fem atm ty't in yiwt ofuiii /»eećee ? ,f?£*tieye Aoe* +/ayta/*, /or/a
	Nt^A		/i/i	**	* ' ' o rvy nyerttf tm -
ytern	en	ol'uJtn			it fei* t/ &n*y *>m
• 6Htyr>	ca/t	e.	• • en teryi*.		
ytoiin* rfKyiec yiftyezr/t -fnt% in ttecA udryeya t/ec/.te if ttJ*ym /er r/eya /eieeh « Jtteym,
A.aUm am.
in	laytaii, r/m ye x*m. yet*/* /i/*eye
nmftrty en natnem* /o « t/rmine
tf/tiny'eym me,>/m. — „f&my y o may a .
van t/o tyeya /o m /<*//o t/ua/*a( xmomtn///« ytnauyo /atn /ent/t ntodctt/netV.	m	«
>S*Mini'tx IttVt' ne/4' t/mt'„a*, tn /o ■•M« /o tttt ttl j/t'Jt', M //»« «4
a/oyt' t/tct/,	man
na	tn /ee>* naravnaj t/o nranee-
neya /mya, t/o/t tt dopey a t/ee/a, ya me/t ne na famo. tn ya »m t/o //**-*ye /tat. c^o/*m ya f/»+ynm 0 &ne-yatn, ya yintnetJa vec/tta //t\'y'e / yom-/ofi, ta ya *m*c*o OzVtte.	tritt y
ya «tam« ta/o « *ne*/o, * ty't/n /,ano tn yo*/o/o. a/o-mattno *am nt' /m«/ t,t/t/o. ^eoeX J* /mn/a o:t/fant/, tn	«/ x
<e
tn
/ntt/ezHtt» tsfoam na
Kdor bratu pomaga in dobro stori, Naj boljše plačilo pri Bogu dobi.
19.
Povraćaj hudo i dobrim!
Oče Miklavž so sedeli t večer pod lipo, ravno ko se je večerja hladila, in pri njih okoli je bilo troje otrok. Pogosto to oče svoje otroke učili, da večerja človeku takrat naj bolje diši, kadar je popred kaj dobrega storil, in pa, da človek nikoli mehkeje ne spi, kakor kadar ga hvali dobra vest. „Kaj ste kaj danes dobrega storili 1" vprašajo oče otroke. „Jez sem dala svoj košček kruha ubogi deklici, ki je šla davi lačna memo nas v šolo," pravi mala Barska. — Jurče, njen brat, reče: „Jez sem v šolo grede vidi/ vrata na sosedov zelnik odperte in svinje v škodi. Hitro sem jih izgnal in vrata taper I." — „Raj pa ti, Štefan ?" vprašajo oče. Štefan molči, potem pa vendar počasi odgovori: „Saj ste nas učili, oče, da se ne smemo hvaliti, k<rr Bog vi vse naše dobre dela.a „Res je tako!" pravijo oče, „pa meni le povej; noj slišita tudi bratec in sestra, kaj st lepega storil." „Ko sem šel danes iz šole," pripoveduje Štefan, „se me je lotil sosedov Tonče, in me je tepel. Pripelje se nekdo memo, in nažene potepuha. Ta skoči naglo čez plot, in si
nogo zvije. i\ič več nt mogel stopiti na noge tn ,silno je vpil. Vzdignil sem ga: in v a rami domu nesel."
„Glejte, ljubi otroci, to je naj boljše delo, tudi sovrainikam dobro storitito oče djati. rTako je tudi storil tvoj godovnik sveti Štefan, in je dopolnil Kristusovo zapoved, ki veli: „ Molite za tiste, ki vas praganjanjo, in dobro delajte tistim, ki vam hudo hočejo; tako bote otroci nebeškega očeta."
2U.
Pregovori.
Danes meni, jutri tebi.
Kar danes lahko storiš, ne odlagaj na
jutri.
Delaj, kakor da bi vedno živel; moli, kakor da bi jutri umeri.
Kakor si kdo postelje, tako bo leial. Vsak je svoje sreče kovač. Stara navada, železna srajca. Poterpljenje železne vrata prebije Za dežjem solnce sije. Mož beseda velja.
Kdor je v malem zvest, njemu se da veliko v pest.
Ea krivični denar požrfe deset pravičnih.
Kakor prišlo. tako prečlo.
Če bi nihče ne skrival, bi nihče ne kradel
Naj se kaka reč še tako skerbno skrije, prej ali slej jo gotovo solnce obsije.
Roka roko umiva, lice pa obedve.
Bolje krivico prebiti, kakor pa storiti.
Boljša je kratka sprava, kakor dolga pravda.
Vsak sam ve, kje ga čevelj žuli.
Prazen sod ima velik glas.
Vsak berač svojo mavho hvali.
Dobra jed se sama ponuja.
Sreča je opoteča.
Ni nesreče brez sreče.
Obljuba dela dolgove.
Dokler prosi, zlate usta nosi; kadar pa vrača, herbet obrača.
Česar je polno bere«?, rado iz ust grć.
Goste službe, redke suknje.
Siromaštvo in kašelj se ne dasta skrivati.
Pijanec se preoberne, kadar se v jamo zverne.
Prebrisana glava, nedolžno sere«? je boljše bogatstvo, kot zlate gorć.
21.
Drago selce.
Dve dekli, Marjana in Ur&a, ste Sle t mesto na terg, in vsaka je nesla težak jerbas sadja na glavi. Marjana vso pot godernja in zdihuje;Urša pa je vesela in se smeja. Marjana pravi: „Kako se moreš smejati in tako dobre volje biti? Tvoj jerbas je ravno tako težak, kot moj, in ti nisi močneja od mene/
Urša odgovori: „Priložila sem v jerbas neko skrivno zelce, in komaj Čutim, da kaj nesem. Stori tudi ti tako."
„ Joj I" pravi Marjana, „to zelee je gotovo zeI6 drago! Rada bi si tudi jez ž njim po-lajšala svoje breme; povej mi, ljuba moja, kako se li imenuje to zelce?" Urša odgovori: „To drago zelce, ki zlajšuje vse težave in jih dela prijetne, se imenuje p o-terpežljivost
22.
Večerne niMi.
Lepö niigljd večerni žar, smehlji skot drevje se zeleno; to bolji je prezlati dar — prelepo solnčice rumeno
Lepo je, če večernica na jasnem neba se otrinja; lahko se misli na Bogi, ki zveš ini venec nam razgrinja.
In kdor končal je a Boga m dan, sladkeje le mu aerce bije, in dvakrat lepši zvezdni plan »večer naproti mu prisije.
Kdor hudega nič storil ni, mu zvezdica migljaje reče: „Le spavaj sladko, bratec ti, vs* noč naj mirno ti izteče!"
In sladko, mirno on zaspi, mu angelček cvetice vije tak dolgo, da se prebudi, ko zarja v lice mu prisije.
23.
Zadoioljnosf.
Mladi Tinće je svoje ovce panel v lepi dolini med telenimi hribi, in si je veselo žvižgal in prepeval. Bilo je prav lepo pomladno jutro, in kralj tiste dežele pride po lovsko napravljen ravno v ta kraj lovit in streljat zverine. Kralj zakliče veselega dečka k sebi, rekoč: „Kaj si tak dobre volje, Ijub-ček moj?" Pastirček ne poznii kralja, in mu odgovori: „Zakaj bi li ne bil vesel in dobre volje ? saj se še našemu svetlemu kralju ne godi bolje, kot menil" — „Kako bi to bilo? Povej mi saj, kaj pa imaš tako dobrega?" ga vpraša kralj.
Deček začne pripovedovati, rekoč: „Solnce rumeno na nebu meni ravno tako ljube/.njivo sije, kakor našemu kralju. Doline in hribi Drago Berilo za slovenske iole.	3
meni ravno tako lepo zelenć in cvetejo, kakor našemu kralju. Svojih zdravih rok bi ne dal za tavžent z lato v, ne svojih oči za vse kraljeve gradove. Verh tega imam vseg* dovolj, karkoli želim, in še več, kot potrebujem. Vsaki dan ee najem do sitega, imam toliko oblačila, da se vsako nedeljo lahko pražnje oblečem, in zaslužim toliko denarjev, kar mi jih je treba. Zdaj pa recite, ali ima kralj kaj več, kot jez?
Prijazno se mu kralj nasmeja, in pravi: „Prav imaš, blagi deček! Le bodi vedno tako veselega 6erca! Gotova resnica je: Zadovoljnost je polovica srečnega življenja."
24
Pravila sadavoljn«sti.
Sosed soseda vpraša, kako je to, da je pri vseh svojih stiskah in težavah vedno dobre volje. Sosed odgovori: Vsako jutro, preden se podam po svojih opravilih, obernem oči na tri reči. Pervič povzdignem oči k nebesa m, ter se spomnim, da le od Boga vse .dobro pride. Drugič obernem oči na čemijo, in si mislim, kako malo potrebuje
človek prostora, v kterem bo skoraj počival. Tretjič obernem oči okoli sebe, in gledam, koliko je ljudi, kterim se veliko h je godi, kakor meni. Potem se izročim v sveto božjo voljo, ter z svetam in svojimi prav zadovoljno živim. — Delaj tako, in bodeč tudi ti zadovoljen!
25.
Zvonikarjfva.
Ko dan se zaznava, Danica priplava.
Se sliši zvonenje čez hribe, čez plan: Zvonovi zvonite! < Na delo budite.
Ker naše življenje je kratek le dan.
Kdor koče živeti, In srečo imeti,
Naj dela veselo, pa moli naj vmes: Zvonovi zvonite! K molitvi vabite,
Ker prazno je delo brez sreče z nebes. Će
delavc se vpeha, Terpljenje mu neha,
Ga delapust rabi, veder ga hiadi:
Zvonovi, zvonite!
Nedeljo znanite.
Gospod ne pozabi, plačilo deli.
Oh naglo nas mine
Ves trud, bolečine;
Utruden se vleže na pare terpin:
Zvonovi, zvonite!
Domu ga spremite:
Gre i dela in teže Adamovi sin.
26.
Sprava.
Poštenega žlahtnika, po imenu Hilde-branda. je bil drugi žlahtnik, Bruno, silno razžalil. Nosil je hndo jezo v svojih persih, in komaj je čakal dneva, da bi se maševal nad svojem sovražnikam. Vso noč ni zatisnil očesa, in zjutraj zgodaj si že pripaše meč, in gre proti hiši svojega sovražnika. Ker pa je bilo še prezgodaj, postoji na poti pri neki kapelici, se vsede, in ogleduje na stenah narisane podobe. Bile so tri. Na pervi je bil zveli-<ar odet z norČevskim oblaeilam, ko so ga peljali k Pilatu, in spodaj so bile zapisane
te le besede: „Ko je bil zasramovan, ni klel.J Na drugi je bil privezan k stebru, in zraven je bilo zapisano: „On terpi, in se ne jezi." Tretja podoba je kazala njegovo križanje z napiaam: „Oče, odpusti jim!"
Ko ilahtnik vse to ogleda, poklekne, in moli. Potem se vzdigne, stopi iz kapelice, in na pragu sreča Brunotove služabnike, ktere prijazno nagovori in vpraša: -Kaj dela Bruno, naš brat?"
Žalostni, silno žalostni so naš gospod, ker mislijo na vam storjeno krivico, in se vam boj<5 pokazati, pravijo služabniki.
Hildebrand ne pregovori besedice, temuč pridruži se, in gre ž njimi. Na mostovzu v gradu sreča Brunona, mu poda najprej roko. in preden kaj pregovori, ga prijazno objamt in poljubi. Ostal je celi dan v njegovi hiši, in kadar sta šla zvečer narazen, sta «i skazo-vaia toliko prijaznosti, da so ne jima ljudje čudili.
Hildebraudu pa se je ta dan večerna svetloba zdeja lepša in prijetnejša, kakor jutranja.
Nagla jexa.
- Bogaboječ kmet je imel hlöpca silo nagle jeze, ki je v serdu preklinjal, da je bilo groza. Gospodar ga je svaril, da naj iz ljubezni do Boga tolaži svojo naglo jezo. Hlapec se je pa le izgovarjal, da ne more, ker ga ljudje in živina preveč dražijo. Nekega jutra pokaže gospodar hlapcu svetlo križavko, in reče: „Poglej jo! tvoja bo, ako celi dan ne bo slišati hude besede od tebe." Vesel mu seže hlapec v roko.
Družina ga je ta dan še nalašč dražila, da bi ga bila pripravila ob denar. Toda hlapec se premaguje, in ne zine celi dan nobene hude besede.
Zvečer mu da gospodar križavko in pravi: „Sramuj se, da iz ljubezni do malo-vrednega denarja tako moško krotiš svojo jezo, iz ljubezni do Boga je pa nočeš!"
^ovek se lahko zderži, Ce le hoče, vseh reči.
Keritfaiska >srčnost.
Is nekega malega mesta je poslala gosposka nekaj mestnjanov v bližnje vasi, da bi tudi tam kaj nabrali za ubožne mestne pogorelce. Med potjo pridejo ti mestni možje na dvorišče nekega premožnega kmeta. DoM ga ravno pred hlevam, in slišijo, kako terdo krega svojega hlapca, ker je po noči konjske vervi na dežji popustil, in jih ni spravil pod streho. „Ta gospodar je skop!" si pravijo popotniki, „tukaj ne bomo dobili kaj prida." „Poskusimo," pravi drugi, in gredo bliže.
Kmet prav prijazno sprejme te p tujce, in ko pridejo ž njim v hišo, mu naznanijo svojo ponižno prošnjo. Zelo se začudijo, ko jim prav radovoljno podeli lep dar v denarjih, in še zraven obljubi, da bo pripeljal tudi derv in živeža ubožnim pogorelcam v mesto. Mest- ■ njani ne morejo drugače, kakor da mu odkrijejo in povedo svoje misli, da jih je njegova radodarnost zelo ganila, in da se Čudijo, posebno zato, ker so ga ravno kar slišali kregati hlapca zavoljo tako malovredne reči. „Ljubi moji prijatli!" jim kmet odgovori, „ravno zavoljo tega, ker svoje reči vselej lepo varujem, in ker vidim tudi male neskerb-
nosti, sem toliko zmožen in srečen, da morem kaj pomagati svojim ubožnim sosedam."
29.
Goreča voda.
„Ne dotakni se tega, kar ni tvoje! Ptaje peče !u
Bil je v neki vasi deček, ki je kradel, kakor sraka, kar tnu je bilo ušeč, in kar je mogel vtakniti k sebi, akoravno je dobro ve-dil, da je greh. Enkrat pride do apnenice, in zmakne celo nekaj kosov živega apna. Ker je imel že vse žepe s sadjem natlačene, ga je skril spredaj pot telovnik na srajco. Kmalo potem sreča nekega tovari«, ki je jezdil dva konja na vodo. Kakor bi trenil, se dvigne mali tatek na zadnjega konja, in Sli so v skok proti vodi, ktera je tekla skoz vas. Konji gredo naravnost v vodo. Mali tatek pa zderkne. i padč v vodo. Ker zna plavati, plava nekoliko naprej, pa naenkrat začne vpiti in kričati na vse gerlo: „Pomagajte! pomagajte! gorim! gorim!'1 Ljudje mislijo, da se nepridni deček le norčuje, ker vodo, da ne more goreti v vodi. — Ko-
maj se privleče h kraji, pade ves upehan na tla, in leži na pol mertev. Njegov tovariš in drugi ljudje pribita zraven, in vidijo, da ima nesrečni tatek vso obleko in tudi kožo na persih že sožgano in zjedeno od apna. Veliko je mogel preterpeti, preden je zopet ozdravil. Ljudje pa so mu rekli: „Ne dotakni se, kar ni tvoje! Ptuje peče — saj na vesti, če ne drugej! '
30.
Tat.
Bil je smenj v mestu, in vse je derlo notri iz bližnje vasi; le kak starček ali otrok je še ostal doma. Zaperte in prazne so bile skoraj vse hiše po vasi. Prav terda tema se je bila že storila, sejmarjev pa Ie še ni bilo domu.
Od temnega gojzda sem se prikrade neki Čeren mož. Plazi 6e tikaraa zidu, skerbno pogleduje okoli sebe, ter smukne prav urno proti bližnji hiši. Ko daleč okoli ne čuti nobene žive duše, leze po vseh štirih proti izbinem oknu, in se notri splazi Okrasti je mislil ljudi, ki jih ni bilo doma. Skozi okno pride v veliko prostorno izbo. Zraven izbe je bila pa še druga čumnata, in vrata so bile
le malo priperte. Tako ogleduje Bem ter tje, in ne vd, Česa bi se najprej lotil. Še enkrat postoji in vleče na uh6; nobenega ni, vse je tiho. Da bi se še bolj prepričal, poluka tudi v čumnato. Notri vidi malega otroka, ki je sam ležal v posteljici, in je molil večerno molitvico s povzdignjenimi ročicami. Tat nastavlja uho, in dalje posluša. Dete je molilo počasi in prav pobožno. Ko pripelje molitvica do besed: „In nas ne vpelji v skušnjavo, temuč reši nas od hudega, amen", je to tega hudobnega človeka tolikanj ganilo in presunilo, da je ostermil, in samega sebe ga je bilo groza. Serce se mu omeči, speča vest se v njem zbudi, greh. ki ga je ravno mislil storiti, ga pretrese; naprej stopiti se ne prederzne. Po ravno tej poti, po kteri je prišel, gre zopet nazaj, prosi Boga, da bi mu odpustil, in se mu lepo zahvaljuje, da ga je ravno ta otroška molitvica tako globoko pretresla in odvernila od greha.
Zares, ginljiva in zbudna je pobožna molitev ljubeznjive mladosti. Mladega dečka, mlado deklico viditi pobožno moliti, Be zdi človeku, kakor de bi vidil angelčke igrati pri ljubem Bogu. —
Večerna pes?».
Glejte, že lolnce zahaja, skoraj za goro bo šlo; hladen počitek nam daj a, pojd'mo veselo domu! Cujte zvoniti! počivat zvoni. Zvoni le zvoni nocoj, sladko počivat zapoj!
Cujte po drevji šumeti, glejte kak reterc pihljä, urno se hoče mračiti, hitro da bomo domi. Čujte zvoniti! počivat zvoni. Zvoni, le zvoni nocoj, sladko počivat zapoj!
Delo smo danes Btorili, naj se sereč veseli! bomo se tudi pož'vili, že se večeija hladi. Cujte zvoniti! počivat zvoni. Zvoni, le avoni nocoj, sladko počivat zapoj!
Sed mo za miso, in jejmo s pametjo božje dari, serce hvaležno imejmo stvarniku, ki nas živi. Čujte zvoniti! počivat zvoni. Zvoni, le zvoni nocoj, sladko počivat zapoj!
Sez'mo po jedi, in pijmo sladkega vinca bokal, zraven očeta hvalimo, k' je nam tak dobrega dal. Cujte zvoniti! počivat zvoni. Zvoni, le avoni nocoj, sladko počivat zapoj!
Zdaj si počijmo po volji, naj nas petelin zbudi, kadar škeijanČek na polji jnterno pesem drobi, čujte zvoniti! počivat zvoni. Zvoni, le zvoni nocoj, sladko počivat zapoj!
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo na veselej končali, v hišo očetovo Šli. Takrat
zvonovi Evonite lepö! Klic'te k očetu domu, klič'te n:w v sveto nebd!
32.
Imirnjori o će.
Neki dober oče so bili za smert bolni. Poklicali so tedaj otroke k svoji postel ji, in so jih Še zadnjikrat prav lepo učili in opominjali. Priporočevali so jim posebno, da naj hodijo pridno h kerščanskemu nauku, in da naj prav zvesto spolnujejo njegove prelepe vodila.
„Ljubi moji otroci fw so djali, „živel sem sedemdeset let, in sem vžil veliko veselja na tem svetu. Naj čistejše in sladkejše rft pravo nebeško veselje pa mi je dajala le svefa vera. Ona mi je vsako veselje ohranila čisto, ga je povikševala in žlahtila: tako pričam pri Bogu!
Živel sem sedemdeset let, in sem tudi veliko prenesel in preterpei na tem svetu. V vseh britkostih in križih pa sein dobival naj boljše tolažbe in naj gotovšo podporo le v naši sveti veri. To pričam pri Bogu!
Živel sem sedemdeset let, in večkrat sem mislil, da sem Že smerti blizo, zdaj pa gotovo vem, da ne bom preživel večera. Iz
skušnje tedaj pričam pri Boga: Le božja moč svete vere more odvzeti ali zmanjšati strah pred smertjo. le po našem zveliearju pogumno stopimo v večnost, in zaupno gremo pred pravičnega sodnika.
Učite se tedaj njega, našega zveličarja prav spoznati, in prizadevajte si spolnovati njegove svete nanke. Tako vas bo Bog rad imel; zadovoljno bote živeli, in enkrat Brečno umerli".
V sercu ginjeni so otroci poslušali te mile besede umirajočega očeta, ki so še tisti večer zaspali v gospođu. Ohranili so te zadnje sporočila, ter jih pomnili vse svoje žive dni. in so pozneje tudi sami skušali in se prepričali, da so prave in Čisto resnične.
33.
flaria ponočoiea.
0 devica pomočnica, Vedno zvesta si nam ti! ]<e sladkosti in blagosti Tvoja roka nam deli! Ko eveteča in dišeča Si, Marija, rožica. 8em iz raja, svet'ga kraja DijeS. cvetje upanja.
Kakor za rja is viharja
V	temni noći sije.s nam. Mati mila redno bila
Si ubogim grešni k am. Pri slabostih in britko«tih Mile sölze nam suSis; Pri skušnjavah in težavah Brez moči nas ne pustiš.
Čast Marije naj razlije Se po svetu krog in krog! Njo častimo in prosimo Pomočnico vseh nadlog. O devica, pomočnica Bodi naša vsaki čas!
V	tvoje krilo skrij nas milo Ko nevihta straši nas!
Ti nas vodi, z nami hodi, Kaži pravo nam stezö; Nas obvari, blagodari Z roko svojo milostno! In o smerti raj odperti Nam doseči milo daj, Kjer veseli hvalo peli Bomo tebi vekomaj!
Drugi razdelek.
Spoznava sveta in narave.
34.
8 t e t.
Meki jasen poleten dan so bili oče s tvojim sinam Ljudovikam na bližnji gori, od kodar sta vidila daleč okoli po deželi. Razgernjene so bile pred njima mnoge sela z lepimi hišami, z zelenimi verti in obsejanim poljem.
„Oj, oče, tukaj je lepo," pravi Ljudovik, „vidi se na dolgo in široko okoli" / „Res daleč se vidi,u pravijo oče; „tn ko bi holla priti do sinjih gor in pečin, ki daleč tam nebo nuji, bi mogla popotvati še maršiktere dneve. Vendar vse to, kar tukaj okoli vidu, je le ie moto naše zemlje. Ma kaki višji gori bi se vidilo še dalje okoli; pa tudi to bi bilo še le nekoliko stvar jenja.
Okrožje, ki ga pregledati moremo, imenujemo vidno okrožje ali horizont Tudi dalje ie zunaj našega horizonta se razprostirajo
nebeske planjave. Povsod so nebeske luči vi-soko nad zemljo. Vse, kar vidimo: nebo s solncam, z luno in z zvezdami, in zemlja z vsim, kar je na njej, se sploh imenuje sve L
Kdo da je ves svet tako modro in pre-čudno naredil, ti ni treba praviti. Perva beseda svetega pisma pravi: „ V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo
35.
Zvezd f.
-« Tukaj gori se ntznani vet' ki sveti sučejo, z lučjo solnca so obdani, krogle pote tekajo; zvezda zvezdi je soseda, njih za nas števila ni; ena r drugo svetlo gleda, vsaka boijo fast gori.
Svetla cesta je razpeta čez brezkončni neba zid: tam se vozi čast Očeta, viza pote zvezdnih rid: vse je kroglo, vse se miga. vse prijazno sveti se: r se oznanja, da velika roka sv et stvorila je.*' Tvoje veličastvo, večni! trume zvezd nam pravijo : kako bomo se le srečni, če mi k tebi pridemo f Sic oz teh svetov svet bo pela naša duša stvarni/™, t verha svetov bo veselu petje pela angelsko. # v bi	-——» * «( m A '
36.	v ^
('«nične, stalne in repate zezde.
Solnce razsvetljuje našo zemljo in luno. ktera se suče »koli zemlje in i njo okoli solnca.

Solnce pošilja pa svojo svetloba tudi vsem drugim zvezdam, ktere se ravno tako, kakor naša zemlja, sučejo okoli njega. Te zvezde imenujemo po~ mične, ker se po svoji krožni poti okoli solne a zmiraj naprej pomiče jo in se nikdar nič ne vstavijo. Z greško besedo jim tudi planeti pravijo. Tak planet je tudi naša zemlja.
Med zvezdami pa, ki jih brez števila miglja na jasnem nebu, jih je le prav malo , da bi se sukala okoli solnra, in dobivale svetlobo od njega-Vse druge se zmiraj na enem mestu vidijo in se ena proti drugi kar nič ne premaknejo. Stalne zvezde jih zato imenujemo. Poglejmo n. pr. tako imenovani veliki voz, ki je iz sedmih prav svetlih zvezd sastavljen. Kjer smo te zvezde i:idili lani poletu zvečer ob desetih, ondi in v ravno tisti versti jih vidimo tudi letos. Teh sedem in vse druge stalne zvezde ne dobivajo svetlobe od solnca. te muc svetijo z lastno svetlobo, in imajo še svoje planete, kterim ravno tako svetlobo dajejo, kakor solnce zemlji in svojim drugim planetam.
Kazun pomičnih in stalnih zvezd se vćasi še druge zvezde prikažejo, ki imojo svetle repe, in jim zato repute zvezde pravimo. Komete jih tudi imenujejo, hepate zvezde ali kometi pa od solnca dobivaju svojo svetlobo, in se tudi okrog njega obračajo, pa ne po prav krožnih, vendar Drogo Berilo i« slovenske Žole.	4
pa Se po daljših potih, kakor pomičnice. Zato jih malokdaj in le takrat vidimo, kadar te nasi zemlji nekoliko bolj približajo. Hep ali metla za njimi je neka megla, ki jih obdaja, in se v naglem tek« daleč za njimi raztegne. Solnčni zor ki se p zvezdo in v uno meglo vprejo, in oboje razsvetlijo. — Repatim zvezdam so se ljudje vselej prav čudili, pa vendar tudi solnce, luna in druge zvezde niso nič manj čudapolne. Pa je ie tako, da se te temu čudimo, kar malokdaj vidimo, vsakdanje pa prezremo. Vraini ljudje pa celi menijo, da so tisti repi šiba božja, po kterih nam Bog hude čase napoveduje. Pa ne vojske, ne kuge, ne druge nadloge nam repale zvezde ne oznanu-jejo, temuč kažejo nam le vsegamogočnost in neskončno modrost stvamikovo, pred kterim se mora človek do tal poniiati, in ga ponizno moliti.
37.
Z«ulja in seiner.
Zemlja, na kteri prebivamo in na kteri živi Milijonov žival, in raste brez števila rastlin, je sila velika krogla. Će bi kdo okoli nje potovati hotel, in bi vsaki dan deset ur prehodil, bi potre-boral tri cele leta, de bi prišel okoli nje. Ta grozno velika krogla pa se nikamor ne naslanja;
prosta vusi in plava v zračnem prostoru; derzi in vlada jo le boija vsrgamogočnost.
Tudi solnce je krogla, pa še veliko već ji, kakor naša zemlja. Iz solnca bi se lahko naredilo /% milijona zemelj. Solnce se nam sicer ne vidi toliko; le kakor srednje velika okrogla plošča se nam zdi. Pa mislite «', da lopova krogla naglo naglo leti, da nobeden ptić ne tako, in vedite: ko bi zdaj od solnca doli nekdo na enega izmed vas nameril m ustrelil, bi ta na zemlji še lahko celih pet in dvajset let brezskerbno okoli hodil, pil in jedel, in krogla bi ga še ne zadela. Ali ni to neizrečeno daleč? Le zato se nam tedaj solnce tako majhino zdi, ker je tako neizrečeno daleć od nas.
Vsaki dan nam solnce vzhaja in zahaja, in opoldne stoji naj više. Tisti strani neba, kjer solnce vzhaja, se pravi vzhod ali jutro. Kjer solnce zahaja, vzhodu ravno nasproti, ti strani se pravi zahod ali večer. Strani, kjer solnce opoldne stoji, se pravi jug ali poldan. Poldnevu ravno nasproti pa je četerta stran neba, ki se ji pravi sever ali polnoč.
Maša zemlja je temna, solnce pa je svetlo. Solnčni žarki razširjajo luč in gorkoto po vsi zemlji, in store, da morejo živeti ljudje in zi-vina, da rastejo zelišča, da cvetejo cvetice, in da zori sadje. Solnce je nam zemljanom neizrečeno
velik dar božji. Bret gor kote pa tudi brez svet' lobe ga ni in ga ne more biti nobenega življenja in nobenega pridelka. Neizrečeno velike so tedaj dobrote, ktere nam ljubi stvarnik po solncu deli.
.18.
Jutorno »olnro.
Budijo c svetli zarji se cent an e gore. kjer Bolnrict rumeno tak lepo vzhaja ie.
Le pridi solnce zlato, odkrij nam svet neznan, in černa nor naj tgine, kraljuje beli dan !
Zelena trarca vstaja in červič olivi, vse lepo solnce božje po svetu obudi.
Po srebrosvetli rosi ledince plavajo; na vertu roi'ce moje rešeto vstajajo.
Skakljajo, ir er got i/o po gaju ptičice , re lebe veselijo, preljubo sotnrice!
Že kmetic gre na polje, in krali stvarnika, pastirček dobre rolje iivinco past petja,
Kak lep in ljubeznjivi ti mora stvarnik bit , ki lepo solnce tebe je znal iz nič storit' I
39.
Vfčerno mjIiiop.
Kak lepo se solnce ozira, zahaja, in jemlje slovö, ie larek za larkam umira, nas skoraj zapustilo bo.
Za gore visoke se skriva, ne malo ogleda se idOti, kak v senci dolina poriva, it « kladam odova se gaj!
Vse spravlja se mirno porival, potihnejo trudne atari, počitka potrebnega rtirat, tud deček pohlevno zaspi.
Oj solnee, ti nn&e veselje ! prisij nam tud jutri lepo, v nebo d o* dvigalo ielje, veselo pri sercv nam bo.
40.
Zraljino sukanje.
Vidi se nam, tla se pomika solnee vsaki dan od vzhoda do zahoda in da zemlja stoji mirno. 'Jako se nam vidi; pa vendar ni tako. Ako se peljemo na kakem hitrem ro:u ali po železnici, se nam idi, da se dreresa in hiše memo dbs pomikajo. Vendar pa vemo, da popotniki naprej gredo, in da druge reči ostajajo na svojem kraji. Kavno tako se godi ludi i zemljo. A'am se sicer zdi, da zemlja ttoji, in da solnee vsaki dan hodi od vzhoda do zahoda; pa vendar se le zemlja verti okoli osi od zahoda proti vzhodu.
Zemlja se zasuče od zahoda proti vzhodu v 24 urah, to je. v enem dnevu enkrat okoli
os t, in tako se naredi dan in nod. Proti solncu ob er njen a stran ima dan, druga od solnca obernjena polovica pa ima noč. Med tem, ko se zemlja suče okoli svoje osi, ne ostane zmeraj na enem mestu. Verti se tudi okoli solnca, tu sicer od zahoda proti vzhodu. Okoli solnca se prisuče zemlja v 365 dneh in v šestih urah, to je, v enem letu. Sest ur čez 365 dni nanese pa v štirih letih en dan; in tedaj je vsako čete rto leto prestopno leto, ktero ima 366 dni.
41.
Lana ali mesec.
Medlo sveti luna po noci. Tudi luna je krogla, t end ar pa ni tolika, kakor solnce, is še tolika ne, kal or zemlja. Luna je petdesetkrat manjša od zemlje. Luna se o krog sebe suče, in se tudi okoli zemlje premika. To se zgodi v 27 dneh in v 8 urah. Zraven pa se su?e luna tudi z zemljo vred krog solnca, in dobira od njega svetlobo. Kaie se nam vcasi kakor okrogla ploiča, vcasi se je kaže le pol, vcasi le malo v podobi serpa, in kmati se je nie ne vidi. Nje svetloba se tedaj spreminja.
Kadar se lune prav nič ne vidi, pravimo, da je mlada luna ali mlaj. Vez nekaj dni vidimo majhin serpast robec, kterega je vsaki dan nekoliko
već; in v kakih sedmih dneh po mlaju ne pokaže it vta desit a polovica. To se imenuje p er vi krajec. Sedem dni po percem krajcu te pokate luna
v celi ploici, in te ji pravi i ćip ali polna luna. Zopet te zmanivje nje svetloba. Kmali t* vidi, da je nekaj manjka ua detni strani. Sedem dni po polni luni te le ie vidi nje leva stran , in to je t a dnji krajec. Sedem dni po zadnjem krajcu imamo zopet mlaj alt mlado luno. Tako gre neprenehoma naprej. Luna spreminja tedaj vedno svojo podobo, ker ali raste, ali se pa zmanjMtje.
42.
Šolnini mrak.
Merknilo je solnce. Otroci in posli niso vedili, kaj bi to bilo, in prestrašeni prosa jo očeta, zakaj je tako temno.
„Solnce je ravno tako na nebu, kakor poprej pravijo umni oče; Joda njegovi zar ki ne morejo priti do zemlje, zato ker je zdaj luna ravno med solncam in zemljo. Solnčni žarki ti-jejo tedaj le na nasprotno lunino stran, ter ne pridejo do nas. Poterpite le malo, kmali bo svetle je, da le luna naprej odide." Tako in enako razlagajo oče svojim otrokam in poslom, kakor je bilo primerno za njih plitvo vednost. TPa se nekaj boljšega bi te lahko učili od soln-
čnega mraka;* oče govori dalje. nKavno kakor luna stopi med solnce in zemljo, tu nam zader-iuje solnčne žarke, tako narede tudi naši grehi in hudobni nagibi steno med Rog am in med nami, in nam odtegnejo boiji glas in njegovo milost. Stemni se nam, serce vam omerzne, in naša volja nam opeša in oslabi za vse, kar je dobrega in blagega. Tako pride tudi v nas temota in dušni mrak — Bog nas vari takega dušnega mraka!*
43.
Stirji letni «asi.
Vsakoletno sukanje zemlje okoli solnca, in pa da med Um zemlja svojo lego proti solncu spreminja — oboje to naredi, da vidimo solnce včasi dalje, včasi bližje v svojem okrožji. da nam tedaj opoldne višje ali nižje sije. To vzrokuje spremen letnih časov, in pa da so dnevi daljši ali krajši.
21. sušca vzhaja solnce zjutraj ob 6., in zahaja zvečer ob ti. uri. Takrat ga vidimo n// nebu ravno 12 ur sijati. Dan in noč sta enako dolga, in začenja te spomlad.
Od tega časa se solnce vedno višje vidi guje, in zdi se nam, da ima daljšo pot, ter je zavoljo tega tudi dalje na nebu. Dan in gorkota poje-
mata dotlej, da je solnee opoldne naj višje nad nami. To te zgodi 21. rožnika; takrat vzhaja solnee zjutraj ob 4zahaja pa zvečer ob 8. uri. Ta čas nam sije solnee 16 ur, noč je dolga le 8 ur. Leto je.
Od tega časa naprej se solnee zopet niza. I)an se krajša, noč se daljša. — 23. kimovca sije solnee ravno 12 ur nad nami. Dan in noč »ta zopet enaka, in začne se jesen
Kmalo pa se pomika solnee proti jugu, t» pot, po kuri se zdi da gre, je vedno manjša in nižja. AW se potegne, in postaja merzleja. 21. grudna gre solnee. po naj manjši poti. Takra imamo naj daljšo noč. Solnee vzhaja še le zjutraj ob 8., zahaja pa zvečer ze ob 4. Noč je dolga 16 ur, dan pa le 8 ur. Začne se ter da zima.
Zopet vstaja solnee visokeje, in sije močneje. Dan se daljša, noč se krajša. Vreme je od dne do dne lepše in prijetnejše. Sneg in led se začne topiti, in zopet se nam približuje vesela pomlad.
44. Pom lad.
Pomlad mila odklenila svoj veseli nam je raj. Cvetje klije, radost sije, zeleni ie tert in gaj
Zdaj le kiti vence viti, o mladina! zdaj je ca*. Dan zbegvje, cvet vsahnuje, Jemalo mine roini krat.
Zraven tudi ne zamudi, poiskati dušni tad! romlad ide, zopet pride, — čas mladost' je le enkrat.
45.
Veliki trdei in velika noč.
V začetku pomladi se navadno obhaja velika noč.
Malo pred svojim terplenjem je šel nas gospod in zveličar, Jezu» Kristut, v Jeruzalem. Ko se je bližal mestu, je dvema učencama rekel: nPojdita v vas, ktera je pred vama. in bota nasla oslico privezano in zebe pri nji; odveiita in pri-peljita mi ji. In će vama kdo kaj poreče, recita, da ji gospod potrebuje, in beri ji bo vama pustil*
Učenca sta storila, kakor jima je učenik zapoved al, in sta mu pripeljala oslico z zebetam. Tako se je bližal mili Jezus na ponizni iivtnici proti mestu Jeruzalemu. Ondotni stanovavci so ga sprejemali z velikim veseljem. Sila veliko ljudi je razgrinjalo svoje oblačila po poti; drugi pa so sekali veje z dreves, in stlali ob poti. Množice pa, ktere so sle spredaj in zadaj, so vpile: hHozana sinu Davidovem» l Hvahijen bodi, kteri pride v imenu gospodovem /"
V spomin tega slovesnega zveličarjerega prihoda v mesto Jeruzalem se obhaja današnje dni cvetna nedelja. To nedeljo nosijo otroci in tudi odraščeni v cerkev oljkove veje in zelene butare, ktere duhoven blagoslovi.
S cvetno nedeljo se začne veliki teden. Četertek po cvetni nedelji se imenuje veliki četertek. Ta dan se spominjamo, kako je zveličat• postavil presveto rešnje telo, ki ga radi in večkrat, pa vselej s čisto vestjo in pobožnim sercam prejemajmo. Veliko število pobožnih ob-hajancov prazničnost tega dneva še bolj povikša. Pia veliki četertek poji zvonovi le še zjutraj, čez dan pa in v petek nažalost utihnejo. Tudi orgle se ne oglase, dokler zvonovi zopet ne zap o jo. Oba ta dneva nas spominjata britkega ter plen j a in smerti Jezusove, kteri nas je odrešiI in zopet spravil z Bogam. V cerkvi-so oltarji zakriti s černimi zagrinjali, in opravljajo se mnogi pomenljivi obredi, kteri nam žiro pred oči stavijo britko terplenje Jezusa Kristusa. Napravijo tudi božji grob, kamor sveto rešnje telo prenesejo in izpostavijo.
Po veliki soboti pride vesela veli k a noč. Ko je Jezus tri dni » grobu ležal, je vstal od smerti, da je poterdil svoje svete nauke tn pokazal tvojo božjo moč. Prikazal se je svojim žalostnim aposteljnam in drugim prijati am. kteri
so silno žalovali zavoljo njegove nedolžne g me rti. Na vse to nas spominja velika noč. Vsi kristijani se vesele zveličarjevega vstajenja, ter mu prepevajo veselo alelujo. Že v sabito zvečer, ali pa veliko nedeljo zgodaj. so slovesno obhaja Kristusovo vstajenje. Razlegajo se veličastni glasi buče čili zvonov, in prepevajo se Jlogu prelepe hvalne pesmi, klere napolnujejo človeško serve z nebeškimi navdihijeji in počutki. — Otro L am pa prinese velika noč tudi še drugo veselje. Dele se jim o tem času lepi, rudeči pirhi, s klerimi se različno igrajo in kratkočasijo.
Perva nedelja po veliki noči je bela nedelja. Takrat gredo otroci, kler i so že bolj odrastli in so dobro podučeni v resnicah »vete vere, pervikratk svetem odhajilu. Vnekterih krajih pa to slovesnost pozneje praznujejo.
45.
P«tt« st. obhajil«.
Že od mladih nog — tako je pravil neki zelo »poštovan gospod — sem rad in verkratpopotoval po drugi domat'i deželi, da sem vidil njene gore, hribe in doline, ogledoval njene mnogoter ne prirodne ime-nitnotti, pa poznava! tudi ljudi raznih krajev, njih dela, šege in navade, h ravno tega namena ne nekega leta kmali po velikonočnih pravnikih
tudi *u Gorenjska rpotim Hila je bela nedelja, ko se zjutraj bližam mojkini vasi, da bi bil tam per svetem opravilu. Prid užim se množici odiaščenih ljudi in snaino oblečenih dečkov in deklic, ki it gosfdne vasi k farni cerkvi kite, ter z veseljem slišim, da se bo danes posebna slovesnost obhaja/a, „Danes," pravi neka priljudna deklica, ..nas je ljubi Jezus k svoji sveti večerji pervikrat povabil. Has marljivi duhovni gospod so nam ie vet' tednov Jezusovo večerjo razlagali, ter djali, da Jezus letos tudi nas želi vabiti; zatoraj so nam pa tudi pravili, kako se imamo vesti,"
Vpndbudnih pogovorih, p kterih mi ljudje zasluge trojega duhovnega očeta z veseljem naštevajo, pridemo do lepe cerkvice, ki na zelenem homci stoji med drema koščatima lipama. Jez se nekoliko nd-sopem, odraščeni ljudje se odpravijo v cerkvico, dedki in deklice pa gredo v šolo, kjer jih sprejemajo gospod fajmošter, da z vjimi še obvjajo serene ielje po nebexkemv prijatlu. Potem zvonovi glasno in veselo zapojö, za malimi banderci stopajo h šolskega poslopja lepo tversteni otroci, ter gredö v hišo božjo na odločeni kraj. Za njim tudi jez stopim v lepo okinčano cerkvico. Vse na kolenih hleri. Lepo obnašanje malih in velikih mi je serce ganilo; prava pobožnost in iiva vera v živega Roga se jim je na obrazu vidila.
Začne se sveta maša, in otroci veselo zapojö : „Jezu* male k sebi kliče." Po sv. evangelji pa gospod fajmošter, siv častitljiv starček, na prižnico
stopijo. Prav ganljivo govori od neskončne ljubezni in ponižnosti Jezusove, ki sam sebe našim dušam v živež da, od obilnih nebeških darov, s kterimi hote napolniti serca otrocičev, ki »o danes pervi-krat povabljeni; žico starxem sveto dolžnost na serce polagajo, nedolžne in tako bogato obdarovane ntroćiće odslej ie r posebno varstvo vzeti, varovati jih zapeljevanja in jim svetiti t lepim ker danskim Uvijen jem. Na zadnje pa se do otrok obemejo in povzdignejo svoj glas rekoč: „ Vi pa, otročiči moji, veste, koliko vas dobrotijivi Jezus ljubi. Kakor nekdaj, tako tudi danes govori. Pustite mule k meni priti in ne branile jim. O lemalo, kmalu bo prišel tisti trenutek, ki bo kralj nebes in zemlje na altar stopil in z oltarja k ram pristopil. Sprejmite ga s serčnim veseljem, z živo vero, s terdnim zaupanjem in z gorečo ljudeznijo. Varujte darov , ki ram jih bo prinesel; poslušajte vselej radi lepe nauke svojih skerbnih staršev. Ker pa veste, da jim ne morete nikoli poverniti njih skerbi in truda, pa 8<y vsaki dan, posebno danes in vsakikrat, kadar vae bo enaka sreča došla, za nje pobožno molite, do bi ram jih ljubi Jezus v vašo srečo in v njih zvelü 'anje še dolgo ohranil, takrat pa, kadar mu bo dopadlo, vam jih vzeti, k sebi vzel v večno življenje
A'< eno oko, ne malim, ne odraičenim, ni suho ostalo. Blagor čedi, si mislim, ki ima tako vnetiga dušnega pastirja; blagor pa (udi pastirju, ki tako vdano čedo pase!
Po pridigi gospod fajmošter topel k oltarju pristopijo in med petjem na tihem sveto mašo dalje bero. Po svojem sv. obhajilu pa nekoliko prejen-janjo; cerkveni strežniki povabljenim male svećic* ta znamnje žive vere in goreče ljubezni priigö-, potem se mašnik k njim obernejo s kratkim nagovorom in obudijo i njim vero, upanje, ljubezen. Ko potem otroci še kerstno obljubo ponove in zagotovi, da se grehu odpovejo in da kntfejo Jezusu samemu služiti, duhovni gospod rekö: „Odprite svoje terca — Jezus je pripravljen, vanje stopiti.1' — Pridi hitro, o Jezus! zdihujejo priserčno otroci, in trume angelov spremljajo živega Boga, kteri prinese nebeško veselje otrokom, ki so ga pervikrat prejeli v svoje serca.
Za novopovabljenci is tudi obilo odrasčenih, posebno staršev, k sv. obhajilu pristopi. In to je prav; kar starši otrokom priporočajo, naj tudi sami delajo; zgledi za seboj vlečejo, besede le ganejo.
Sveta maša je dokončana. Ko otroci še zahvalno pesem veseli zapojo, gospod fajmoiter od oltarja odpostijo. V cerkvi pa je sve, kakor je bilo, na kolenih ostalo. Jez sem bil edini, ki sem boljo hišo zapustil, in tudi jez le zato, ker bi me bil mogel sicer prijatel, s kterim sva se imela sniti, predolgo čakati.
Preden pa kraj zapustim, kjer sem tako sladke ure preživel, še nagovorim gospoda fajmoštra, ki ravno it sakristije stopijo in jih poprasam , ako
je današnje sv. opravilo t vsem dover*eno. ,.0 m", mi prijazno odgovore, „verne ovčice, ki tte jih vt-dili, še dolgo v cerkvi ostanejo, da se Jezusu zahvalijo. Popoldan se jih bo t opet polna cerkev nabrala v zahvalo današnje sreče. Po litanijah pa pridejo navadno mladi in xtari k meni zahvalit se, kar bi par treba ne bilo, ker sem le služabnik božji. Pa, ker nobenega pobožnega počutka p njih rad ne zatiram, jim tudi to dopustim, ker vem, da iz ser ca pride. Žal mije, da ne morete, kakor pravite, dalje tukaj ostati, vidili bi, kakošno veselje bodo napravljale blagim ovčicom male svetinjice, ki jim jih bom v spomin perrega sv. odhajila dal. Ne bodo mi mogli zadosti božjega plačila navdščiti. Čedica, ki je meni izročena, je pač revna časneg a blaga, bogata pa je dušnih in nebeških daroo.ii Potem še dalje naštevajo dobre lastit osti svojih faranovl Čas mi je pretekel; s spoštovanjem se poslovim pri častitljivemu dušnemu pastirju. Še enkrat se ozrem, — blagega starčka in prijazno cerkvico pogledam, potem pa se r tek spustim po zelenem homcu, globoko zamišljen p to, kar sem vidil in slišal, in tak več leti kakor grede pridem do kraja, kjer sva se s prijatlam sošla.
47.
Kriitv tedea.
Stara navadu jo zev katoliški cerkvi, da se zadnje tri dni pred Kristusovim vnebo hodim v
bližnju cerkev, ali pa tudi po polji hodi 8 procesijo. V tem času zeleni in cvete ramo sčtsv, travniki, sadno drevje in terta, ter vse obeta obilnega pridelka. Prositi moramo tedaj Boga. • da bi nam vse to ohranil, odvračal vse nevarnosti. tn da bi obvaroval deželo dragtnelakote, bolezni in drugih nadlog. Prav primerno je, da se pri teh obhodih pojejo in molijo litanije vseh svetnikov. Verni se zberejo v cerkvi, poklekne jo, in pohlevno prosijo V ojnega Boga. da bi se nas usmilil. Ko se potem pri litanijah verni obemejo do svetnikov, vsi vstanejo, in gredo v lepem redu iz cerkve. Po dva in dva v versti in s križem naprej se pomika pobožna družba dalje in dalje. Pervi za križem gredo dečki, potem mladenči in možje. Za temi v sredi gredo duhovni, cerkveni strežniki in pevci, in za temi se versti ženski spol, deklice, dekleta in žene. Tako gre in pride" procesija na polje, kjer se ptičev petje združi z molitev jo pobožnih ljudi. Vse časti stvarnika. I" vasi je med tem rasam vse prazno , le zvonovi zvone, in povzdigujejo slovesnost s svojimi veličastnimi glasi. Reči nam hočejo, da smo na svetu le popotniki, m da bi, ko prosimo Boga poljskega blagoslova in drugih pozemeljskih dobrot, tudi ne pozabili na svojo pravo, nebesko domačijo.
Drugo Berilo za »lovenakc? iole.	5
Viebohod, binkočti in svet« tel«.
Jezus je vstal še štirideset dni po svojem vstajenji pri učencih. Med tem časam jih je še mnogo podučeval in uterjeval v sveli veri. Potem pa jih je vzel sabo na oljsko goro poleg Jeruzalema . jih je blagoslovil, in se je vzdignil spred njih oči v nebo. V spomin tega Kristusovega hoda k svojemu nebeškemu očetu se obhaja praznik vnebohoda, kteri vselej pride na četertek kri• itvega tedna.
Preden se je Jezus ločil od svojih apostelj-tiov in učencov, jim je obljubil drugega tolai-nika in pomočnika za vse čase, namreč svetega Duha. Aposteljni so ostali, kakor jim je Jezus naročil, v Jeruzalemu. Deset dni po vnebohodu. ravno v nedeljo dopoldne, \ko so bili] vsi apo-steljni skupaj zbrani, in so molili, se je spolnilo, kar jim je bil Jezus obljubil. Sveti Duh\ se] je prikazal v podobi gorečih jezikov na vse zbrane. Tako so bili aposteljni zmožni Kristusove svete nauke oznanovati ljudstvam po vsi zemlji; in so jih tudi oznanovali, dokler so Uveli. V spomin tega čudnega prihoda svetega Duha praznujemo binkoštne praznike. Ker se je tisti dan po
pridigi aposteljnov v Jeruzalemu perva kerkčan-ska obc'ina pričeta, so binkokti tudi praxnik rte-melitve ali takorekoe rojstni dan svete cerkve, pri k t er i sveti Duh ostane in jo xlada d« konca sveta.
Ker se vnebohod in binkokti obhajajo v naj tepkem letnem času. so ti prazniki ke toliko bolj ljubeznjivi in prijetni. Gojzd je res zelen: travniki so vsi pisani lepih cvetic; nebo je jasno, in čiste sape prijetno pihljajo. Vsa narava je krasna in praznična. Ljudje se te dni po dokončani božji službi radi sprehajajo po zelenih logih in poljih, si tergajo šmarnice in druge dišeče čvetice, ter se mnogotero vesele.
Krna li po binkoštih pride veseli praznik svetega telesa. Tudi ta praznik se praznuje v četertek in sicer v slovesno počeščenje presve-tega reknjega telesa. Prav za prav je veliki •četertek prari dan tega spomina; ker pa globoka žalost velikega tedna ne dopušča cerkvi vesele slmesnosti, je prestavljen nu drugi četertek po binkoktih. Ta dan je slovesna procesija s presvetim rešnjim telesam. Po vsih krajih, kjer gre procesija, so ovenčani mlaji postavljeni, in belo oblečene deklice potresajo pot pred svetim rešnjim telesam s cveticami. Razlega se mogočni strel, in praznično :ronenje se lepo ujema t veselimi pesmimi, ki se prepevajo pri slovesnem
obhodu. Ma štirih krajih so pod milim nebam napravljeni oltarji, kjer poji svete evangel je m kjer delt sveti blagoslov.
49.
Na svetega telesa daa.
Trosimo cvetice in vence lepe, kjer Jezus zveli-čar med nami zdaj gre!
Pa tudi darujmo mu roi'ce sercd, — naj vsak mu nedolinost obljubi in da.
O Jezuit pvemili, ozri se na nas! Ti srečno nas vodi iivljenja ves čas!
Aaj čednosti roice nam vedno cveto, in daj, da odprejo nam rajsko nebd!
50.
Poletje.
0 kresu pomlad jenja, in se začne poletje. Takrat je naj daljši dan in naj krajša noč. Dan se potem sicer krajša, toda vročina pritiska vedno bolj od dneva do dneva. Pa kolikor tročejito dnevi, toliko prijetniši so hladni večeri, noči in jutra. Tudi dež in nevihta ohladi od časa do časa prehudo soparno vročino.
Kar zbudi in oiivi pomlad, to izgotovi in dozori toplo poletje. Pisane cvetice na travnikih
i« tertih ta krasno razcvetajo in prijetno dehtijo. Češnje in jagode ie zori Polja se rumeni in globoko se pripoguje bogato žitno klasje. Zanj ice brusijo serpe in žanjejo žito. Prikaže se tudi ne-številno veliko drobnih živalic, ktere se veselo igrajo na solnčnih žarkih. Metulji letajo sem ter tje, Čebele šumi po drevji in cveticah, čverčki čverčč po travnikih in poljih. — Kdo li more vse našteti, kar leto dobrega daruje ljudem in živalim ? Bog odpira stojo mi/o roko, in napolnuje vse, kar živi in diha, s svojim neskončnim bUtgoslovam ?
51. Huda ara.
Solnce vroče se je skrilo, čer no se nebo stemni; ptičev petje je vtihnilo, tam od daleč grom buči.
Čez od gore po dolini se vzdiguje hudi piš: roie, drevje po ravnini vklanja vie nevihtni vrii
Blisk se po oblakih zvija, grom pretresa terde tla: ploha se na ploho vitja, toča bije in roilja.
Vendar mene nič ne straši ser dna vsa nevihto krog; blisk , gertuenje me ne plaši, ker me brani ljubi Bog.
On, ki vlada moč viharja, ljubi oče kliče se. Ho viharju lepa zarja dar njegovi zopet je.
52. Jenen.
•
O svetem Mihtli nastopi jesen. Dnevi se krajšajo, in več ni tako gorko, kakor poleti. Vreme je večjidel deževno, oblačno in megleno.
Akoravno je jesčn bolj žalostno in dolgočasna, nam vendar le napravlja še mnogo prijetnega veselja. Sadje, kar ga še ni dozorilo poleti, dozori jeseni. Zunaj je vse živo ljudi, ki veselo domu spravljajo mnogotere pridelke. Tu tresejo in obirajo sadje, tam kopljejo krompir, vinogradniki berejo grojzdje, in zopet drugej ruje jo repo in korenje, in se jejo za ozimne žita, ter ie zemljo obdelujejo za pomlad. Sčasoma minejo tudi cvetice, in vse zelišča umirajo: listje rumeni in pada z drevja. Ljudje si napravijo jo derva in steljo, in rokodelci zdelujejo različne zimske oblačila. Ptiči utihnejo, «'» nektari se preselijo v druge topleje kraje. Mektere živali si nabirajo za zimo veliko živeža; druge gredo spat, r» se ne zbudi poprej, dokler ni zopet kaj živeta za-nje.
Ljudje ne dobe po zimi nič živeža, pa ljubi Bog jim po leti in jeseni podeli toliko, da so po zimi z vsem preskerbljeni.
53. Ziia a.
V dolinah, po hribih sneg debel Uit, in solnce rumeno ga z iarki zlati.
Vse tiho je v gnjidu, ni slišat' glasi, drevesa so polne sneien'ga prahu.
In sapa razmrazna pribrija ojstrd, ter skorja ledena pokriva vodd.
Popotnik podviza, ker mraz ga podi, s stopinjo mu vsako pot zmerzla hru&i.
Če ravno viharji razsajajo zid, narava počiva pod enegam sladko.
Spomladi pa zbudi/ bo stvarnik jo spet, podaril ji bode zelenje in cvet.
54. Bežir.
Konec mesca grudna se obhaja praznik, kterega otroci ze dolgo popred teiko pričakujejo, — sveti božič. Na sveti večer je bil rojen nas odresenik in zveličar .Fe ZU s ti t'i' Sins, in sicer prav ubozno in zapuščeno. ISje-gova perva poste'jica so bile jaslice r nekem hlevcu pri Betlehemu. Vendar so se angeli ve-
selili njegovega rojstva, in so prepevali Bogu hvaležne pesmi. Tudi ubogim pastirjem so oznanili, da je prišel pričakovani zveličar na svet. Sli so gledal, kar jim je bil angel povedal. in so našli v hlevu Marijo in Jožefa s presvetim in Ijubeznjivim detetam. Lepo so ga molili in častili. Vsi drugi pa, ki so vse to pozneje zredili, so se čudili temu, kar so jim pastirji pravili.
V spomin Jezusovega prihoda na zemljo obhajamo božični praznik. Na sveti večer je o polnoči sveta maša. Vse po cerkvi je svetlo in praznično. Veselo pojejo orgle in razlegajo se vesele božične pesmi.
Osem dni po božiču mine staro leto, in se začne novo. Za novo leto si eden drugemu voščimo dobro srečo. Aovo leto nam zbuja prav resne misli. Marsikteri se ga zadnjikrat veseli; kadar nastopi drugo novo leto, počiva že ta in uni v hladnem grobu. Noben človek ne ve, kaj ga Čaka v prihodnem letu, — ali ga bo zadela sreča ali nesreča. To je znano le Bogu samemu. Pervi dan leta je tedaj prav primerno, da pobožno molimo in prosimo Boga. du bi nas blagoslovil v novem letu.
Lelni časi in človeško življenje.
Vsako leto ima štiri letne da se; tudi naše življenje ima štiri dobe, Ena doba podaja drugi roko, in nobena se ne sme zamuditi. Vsaka zamuda je velika škoda, ktera se težko, ali pa še celö ne popravi.
Pomladi podobna je otroška mladost. Dete waste otrok, čverst deček, zala deklica, in se začne učiti. Kolikor se otrok dobrega nauči, in kar se privadi, to si za svojo starost pripravi, Otrok, k ter i malo seje, bo tudi mah žel. — Cas otroške mladosti je zlati čas.
Poletju podobne so leta mladenčev in deklin. Mladeneč že kaže, kaj zna, in devici se vidi, kaj bo iz nje. Mladina začne skerbeti v teh tetih, kako bo živela in kruh služila sebi in drugim. Će se otrok slabo iiuči, tudi mladeneč ni prida, in tudi dekle ne kaj vredna.
Rodovitni jeseni podobna je moška doba že ostarljivih ljudi. Mož in žena uživata dobiček svojega truda, če sta dobro gospodarila in pridna bila v svojih mlajših letih. Vsega potrebnega imata vzeti v roko, za starost skerbeti jima ni treba. Delo pridnih rok rad blagoslovi dobri Bog za stare dni.
Zimi podobna je naša starost in smert. Starčka in staro ieno zapušča ze moč; lasci betu, kakor sneg, ie pokrivajo glavo, in po malem izpadajo, kakor listje z drevja. Staro truplo leze k zemjli, umerje, in pokopljejo ga v hladno, černo zemljo, da počiva; duša pa gre v večnost uživat, kar si je zasluiila.
Prišla pa bo tudi za rajne mertve, kteri spijo v gospodu, vesela pomlad. Vsegamogočni Bog jih bo po dolgi zimi smertnega spanja obudil za mlado in večno življenje. Čast in hvala bodi neskončno dobremu Bogu, ki bo tudi nas obudiI k novemu življenju, kterega smemo upati, Če ne zamudimo lepih dni h sedanjega mladega časa.
Naše ilvljeaje je popotvaije.
Popotvanje, bratje, je nate iiv/jenje; mos modrih od nekdaj je to govorjenje. Skoz ktere delete pa pot nas peljd, naj pesmica moja na znanje vam da.
Po travnikih perva nas pisanih pelje, mar-jet'ce, zlatice v stexice nam stelje. Otroci brezskerbni po travi tekć, r rumenkaste lasce cvetice pletö.
Mladenćev, deklićev je druga dežela, razlega ae petje vesel'ga ker dela. Si delajo sanje od xlatik gradov, pa skušnje jim manjka, modrosti darov.
Po tretji hladno je, gre pot čet vićave, se kri ie umiri, se zjasnijo glave, se trudijo z delam postavni možje, sad truda berejo , za prihod skerbe.
Čez gole verhöre p četerti so pota, je merzlo ie v sercu, ne greje gorkota, pa starcikam kmalo dežele je kraj, — tako je na zemlji le kratek naš raj.
57.
Sutloba ia gorkota
Solnee daje svetlobo. Velike reči pa. postavimo, bukve, tabla, mira i t. d. se ne svetijo, in se le takrat vidijo, če jih kaka druga reč razsvetluje. Take so nesvetilne ali temne reči. Ako kdo s prižgano lučjo stopi v temno izbo. je naenkrat vse po nji svetlo. LuČ se tedaj na vse strani naglo razšiija. Kjer ni svetlobe, je tema.
Svetloba se ne razšiija samo po taeih rečeh, ktere se samć svetijo, ampak razširja se tudi po temnih rečeh, če padajo na nje žarki svetlobe. Neprevidljive in temne reči iarke zopet od sebe odbijajo.
Lun» je sama na sebi temna, pa nam vendar nekoliko sveti, ker solnčni žarki padajo od nje na nas. Bolj ko je kaka reč gosta in gladka, bolj in močneje žarke od sebe odbija. Zavoljo tega se v ogledalu reči vpo-dobijo in natanko vidijo.
Vsi žarki gred6 naravnost naprej, in sicer doltlej, dokler ne pridejo iz kake tanke v bolj gosto, ali iz goste v tanjšo reč. Ako pridejo iz goste v tanjšo. se prelomijo. Zato, postavimo, če palčico pase v vtaknemo v vodo in pogledamo po strani, se nam vidi prelomljena na verhu vode. Lomljenje žarkov naredi, da se nam vidi čista voda manj globoka, kakor pa je res. Večkrat se naredi tudi mnoge barve, če se žarki lomijo. Vsaki žark ima sedem barvinih delov; vidimo pa jih le takrat, če so razločeni; skupno se nam žark vidi bel. Razdeli pa se barvini deli, če se kak žark prelomi, ker se potem takem posamezni deli mnogoterno lomijo in se tako pokažejo v različnih barvah.
Naj lepše se pokažejo barvini žarki pri mavrici. Mavrica pa se naredi, če gre dež pred nami med tem, ko za nami solnce sije. Solnčni žarki se lomijo v deževih kapljicah, in dohajajo mnogo barvani v naše oči. Mavrica je spričalo zaveze, ktero je Bog sklenil
zi Noet&m in z vsim človeškim narodam. Kadarkoli vidimo na nebu lepo mavrico, se spo-minjajmo ljubega stvarnika , ki je vse tako lepo naredil in uredil. Le poglejmo, kako krasna je sedmero pisana mavi-ica! Zgoraj je rudeča, potlej zagorelo-rumena. naprej svetlo rumena, potem zelena in svetlo višnjeva, zraven zagorelo-višnjeva in spodaj je violkasta. — Ako se kozarec vode postavi na bel papir, tako, da sije solnce nanj, se za kozarcaui pokažejo tudi mavrične barve.
SolnČni žarki nam dajejo tudi gorkoto; na solnčnem kraji je gorkeje, kakor v senci. Brez toplote bi ne živeli ljudje, živina, in bi tudi ne moglo nič rasti; vse bi bilo terdo, kakor led in kamen. Ako toplota močno greje, ji pravimo vročina; Če ni toplote, nas zebe, in je mraz.
Svetloba in gorkoto ste večjidel skupaj združene; solnčni žarki svetijo, pa tudi grejejo. Svetloba se vidi, vselej pa se ne čuti; gorkoto pa se ne vidi, temuč se le čuti.
Toplota se oživi, in ogenj se uaäme na solncu, ako se s steklenim vžigalam solnčni žarki naberejo, ter se napeljejo na gobo ali na kaj druzega suhega. Tudi ukreše se ogenj, in divji ogenj se naredi, če se dva lesa eden ob druzega dergneta. Žvepl eni klinčki še unamejo, ako se kod podergnejo.
Tudi neposušena in mokra kerma se na kupu sama unđme.
Ogenj je žlahtna in koristna stvar, dokler ga varujemo. Pri ognji kuhamo in pečemo živež, in ž njim tudi grejemo svoje stanovanje po zimi. Umetniki delajo z ognjam mnogo-verstne reči, čistijo železo, srebro in zlato, in vse druge rudnine. Maloktera reč je, ktere bi se ne prijela gorkota, in da bi je ogenj ne spremenil. Ogenj se pokaže v žerjavici, ali pa v plamenu, pa sape ali zraka mora imeti; zatoraj vselej rajše gori na vetru. Ako pride voda do ognja, ogenj pogasne. — Ogenj pa tudi lahko napravi veliko škodo in nesrečo. * Vo lik rat je že iz majhne iskrice vstal velik ogenj, kteri je pokončal in vpepelil hiše, vasi in cele mesta. Z ognjem se mora tedaj prav varno ravnati.
58.
Žvepleii kliniki.
France se je rad igral z iveplenimi kliniki, akoravno so mu oče le večkrat prepovedovali. Nekega dn£ se igra brezskerbni deček zunaj pred Bkednam. Klinček, ki ga podersne po pragu, mu pade v slamo. Slama se unäme in že gori z vi-
sokim plamenam, ko se France ne misli na to. Prestraši se, pobegne, in nobenemu nič ne pove. Ker nobenega ni bilo, da bi bil polil in pogasil precej perri plamen, je segal in švigal dalje po lesu r frame in dilje, in nazadnje užgč radi podstrešje, seno, slamo in vse, kar je bilo hranjenega pod streho Plamen predere tudi skori streho, in se vzdiguje, kakor tam risoko. Ljudje so zagnali hrnp: Gori! gori! — Začelo je zvoniti, in od vsih strani hiti ljudje k ognji a posodo i z brirg-Ijami, s kterimi so gasili; toda prepozno je ie bilo. Nič druzega ni ostalo, kakor osmojeno hišino zi-dovje; rse drugo je bilo prah in pepel. Franoetori starši niso imeli potem ne hiše, ne druzega poslopja, ne denarja, da bi bili mogli novo napraviti. . Zgorelo je tudi t hiši rse orodje, vsa obloka, in vse, kar so imeli. Oj, kako zel6 io nvlo so lalivali ubogi starši! In vse te neizrečene nesreče je bil kriv poredni in neubogljivi France , ker ni maral za očetovo prepoved , ter se igral s takimi nevarnimi rečmi.
Glej, iskrica mala nesrečo napravi,
Človeka na pal'co berafiko portavi.
59.
Raisirjanje gorkote.
Ako hočemo pri gorki peči roko pogreti. se dotaknemo peči z roko: od peči gre
potem gorkota v roko, kjer se roka peči dotakne. — Če deržiš iglo na luči, se ne ro-greje le na tistem koncu, kteri je v plamenu, te#uč gorkota gre zmiraj dalje, da pride do druzega konca, kjer te v perste speče, da moraš iglo spustiti. — Vtakni žareče železo v merzlo vod», in njegova gorkota ali vročina bo švigala v vodo dotlej, da bo oboje, železo in voda, enako gorko.
Razširjanje gorkote od ene reči do druge bližnje se imenu je v o d i t e v gorkote ali toplote.
Če iglo na enem koncu večkrat poviješ papirjem, in jo na tem koncu v roko primes, goli konec pa na luč deržiš, gre gorkota od igle do papirja, in od tod naprej do roke, vendar pa veliko bolj počasi, kakor pri poprešnji skušnji. Papir počasi sprejema in razširja gorkoto; torej mu pravimo, da je slabo vodilo toplote.
Rudnine, kamenje, opeke i t d. hitro sprejemajo gorkoto, in jo tudi hitro dalje pošiljajo; previmo jim tedaj, da so dobre vodila toplote. Slabe vodila pa so volna, svila, platno, slama, kožuhovina, perje, Ićs, sneg in led. voda in zrak.
Dobre vodila toplote rabimo, kadar hočemo gorkoto hitro razširiti. Da voda hitro
zavrfe. se dene v železne posode. Železne peči Be hitro razbelijo, ker gorkoto hitreje sprejemajo, kakor lončene. — Slabe vodila toplote pa rabimo, če hočemo gorkoto priderževati. ali pa če hočemo odvračevati prehudo vročino. Gorkoto svojega života prideržujemo po zimi z obleko iz slabih vodil toplote, namreč iz volne, kožuhovine i t. d. Drevesa in vodnjake povijamo s slamo, da jim prideržujemo gorkoto; sneg varuje po zimi mlado setev, da ne pozebe. Gladež in druge železne orodja, ktere se razbelujejo, imajo lesene ročnike, da se ž njimi odvračuje prehuda vročina. Na vročo peč pod steklo devamo košček papirja, da se steklo ne razpoči. Iz tega se tudi lahko vd, zakaj je pod slamnato streho po letu hladneje, po zimi pa gorkeje, kakor pa pod tako< ki je pokrita s kositarjem ali z opekami.
60. Toplomer.
Gorkota vse reči razteguje, mraz pa jih stiska in kerči. Veča ali manjša gorkota tedaj stori, da se kaka reč bolj ali
Drugo Berilo za slovenske tole.	•>
manj raztegne in razprostre. Stopnja ali velikost gorkote se imenuje toplina.
Da se toplina zmeri ter v*& njena stopnja, imamo neko posebno mero, ki se ji pravi toplomer ali termometer.
Toplomer je tanka steklena cev, ki ima bunčieo na spodnjem koncu, i je na podol-gasto plošico iz lesa ali iz kake rude priter-jena. Bunčica in nekaj cevi ste z živim sre-bram nalite; na plošici pa so zareze narejene , ktere stopnjo gorkote ali pa stopnjo mraza kažejo; zakaj kolikor veča je gorkota. toliko bolj se živo srebo razširja ter v cevi vstaja; kolikor bolj pa gorkota odjenjuje in mraz nastopa, toliko bolj se živo srebo kerči ter v cevi pada.
Zareze ali stopnje na toplomeru, ki stopnjo gorkote ali pa mraza kažejo. se pa tako le naredi. .Toplomer se vtakne v sneg ali v led, ki se ravno tajati začne. Tadaj se živo srebro v cevi skerČi, in tako dolgo enakomerno skerčeno ostane, dokler se sneg ali led popolnama ne raztopi. Ta kraj v toplomeru . kjer živo srebro stoji, dokler se sneg ali led taja, se zaznamva z ničlo (0), in se imenuje z m e r z 1 i n. — Potlej se toplomer vtakne v vrelo vodo. V vreli vodi se živo srebro
razširi, in se v cevi vzdigne do nekega kraja, kjer obstoji. Tisti kraj, kjer živo srebo v toplomeru stoji, dokler se v vreli vodi derži, se zaznamva s številko 80 in se imenuje vrelin. Ta prostor med zmerzlinam in vre-linam se potem razdeli v osemdeset enacih delov, ki se z zarezami zaznamvajo in stopnje gorkote od prav merzle do vrele vode pomenijo.
Ako je pa bolj merzlo, kakor voda iz ledu, ki se ravno taja, se živo srebro še pod ničlo (0) ali pod zmerzlin skerći; tora j se tudi pod ničlo (0) ravno tolikosnje zareze napravijo, kakor so nad njo, in nam stopnje mraza pokažejo.
če toplomer v hiši na zid obesimo, nam precej pokaže, koliko gorkote je v nji. Ako n. pr. živo srebro pri peti zarezi nad ničlo (0) stoji, pravimo, da je pet stopinj gorkote v hiši. Pri tako majhni toplini nam je pa v hiši prehladno; tedaj jo zakurimo, da živo srebro v toplomeru vstane do dvanajste zareze, t. j. da je 12 stopinj gorkote v hiši.
V vročih dnevih po letu imamo pri nas pod milim nebam v senci navadno 15 do 20 6topinj gorkote; po zimi pa 5 do 10 stopinj mraza. Kadar pa toplomer po zimi do 18
ali do 20. zareze pod ničlo (0) pade, je že silo mraz, da vse škriplje in poka, kar se pa le malokdaj zgodi, in kmali odjenja.
61.
lllap in soparji.
Kadar voda v kaki posodi vre, se od dna proti verhu neki mehurji vzdigujejo, ki se na verhu razpočijo, in iz vode puhti nekaj dimu podobnega, kar hlap ali s o pari ca imenujemo, će dalje voda vre, manj je je, ker se v hlap spreminja. Tako se godi pa tudi z vsako tekočino pri ognji. Gor-kota tedaj vodo in vsako tekočino v hlap spreminja.
Skušnja uči, da posoda, v kteri krop vre, poči, Če je tako dobro zamašena, da hlap iz nje ne more. Hlap, ki se v nji dela, jo razžene. Iz te in iz enacih skušenj so umni možje spoznali, da ima vlovljeni in stisnjeni hlap veliko moč, in da bi se dal ravno tako v prid oberniti, kakor voda, ki jo na mlinske kolesa napeljajo, da jih goni. In res bo znajdli pripravo, v kteri je hlap tako
napeljan, da verti kolesa, ter g^ni parovo-zove z dolgo versto obloženih vozov vred po železnicah, parobrode po morji in parne mašine v fabrikah.
Pa ne samo velika vročina, ampak tudi manjša gorkota vodo v soparico spreminja, se v6 pa da toliko bolj po času, kolikor manjša je gorkota. Tadaj pa je sopari ca tako tanka, da je cel6 ne vidimo, ko se iz vode nakviško vzdiguje, ter jo imenujemo soparje. Ako n. pr. vodo pustimo več dni zunaj stati v odkriti posodi, vidimo, da je je čedalje menj; deževnica na cesti zgine; mokro perilo se na zraku posuši, to je, mokrota se v soparje spremeni in v zrak zbeži.
Kjer se voda v soparje spreminja, ondi bolj hladno postane. V veliki vročini po letu čutimo po dežji prijeten hlad, ravno tako tudi, če tla z vodo poškropimo; voda namreč, ko se pari, gorkoto nase vleče, in jo tako-rekoč povžije. V mokrem oblačilu nam je mraz, ker sušenje mokrega oblačila život« gorkoto jemlje.
Zrak.
Zemlja je okrogla, in prosta plava v podnebnem prostoru. Okoli in okoli in prav visoko jo obdaja zrak. ki ga pa ne vidimo, ker nima nobene barve; le v prav veliki dalj-nosti se nam vidi višnjev, in zato je tudi nebo višnjevo. Da je zrak kaj telesnega. se lahko prepričamo, če z roko ali z vratmi naglo sem ter tje mahamo.
Zrak je tekoča, razlezljiva in prav tenka telesnina. in za to se povsod razširja, in vleze v nar manjši praznine vseh drugih rečit; ni ga praznega prostora, da bi zraka v njem ne bilo.
Zrak je ljudem, živalim in rastlinam tako potreben, da jim brez njega ni mogoče živeti in obstati. Kadarkoli človek ali žival zasope, potegne zrak v sä, in ga dihne iz 6ebe. Kjer bi zraka ne bilo, bi človek zadušel, in tudi žival. Rastline bi ne zelenele in ne cvetele, in bi ne prinesle sadu brez zraka.
Zrak ni povsod enako čist. V izbi ali atanici, kjer sope veliko ljudi, ali kjer gori veliko luči, se zrak spridi. Stanice se morajo
tedaj po letu in po zimi prezračevati ali prevetrovati, da se sprideni zrak iz njih spravi, in z dobrim namesti. — V zaperti hiši žerjavico imeti je zelö nevarno, posebno po noći, ko vse spi, in se ne vč, će in kdaj da kdo v omotico pade. Veliko ljudi je že tako ob življenje prišlo. Žerjavica namreč zrak tako spridi, da v njem ne more ne človek živeti, ne luč goreti. Tudi v kletih, k jer vino kisa in vre, v globokih vodnjakih in jamah je zrak zek> spriden, da ni varno vanje hoditi. Ako bi imel kdo v takih krajih kaj opraviti, naj pred notri spusti luč po motozu; če luć vgasne, naj ne hodi notri; zakaj kjer luč ne more goreti, tudi človek ne more živeti.
Zrak se na gorkim raztegne in btanjša, na mrazu pa se skerči in zgosti. Merzel zrak je tedaj težji od gorkega, in kjerkoli zraven gorkejšega pride, se naglo vanj steka, in takrat se naredi sapa ali veter. Tega se po zimi lahko prepričamo, kadar je hiša dobro zakurjena Če kdo vrata odpre, berž šine zunanji zrak vanjo, in tako dolgo v hišo tiši. dokler ni zunaj in znotraj enako merzel ali enako gorak. Ravno tako se godi pod milim nebam. Če n. pr. v kakem kraji bolj gorko postane, se ondi zrak stanjša; toraj se
zrak iz merzlega kraja v gorkeji kraj steka, to je, veter vleče. Sapa ali veter ni tedaj nič druzega, kakor tekoči zrak.
Po razni moči in naglosti imajo vetrovi razne imena, namreč: sapa, piš, vihar, vertinec. Viharji večkrat velike škode narede: hiše razkrijejo, drevje polomijo, barke na morji poškodovajo i t. d. Vertinec vstane, če si dva močna vetra nasproti pišeta, se za-deneta in se vertiti začneta, in tedaj seboj vred prah, listje in druge reči sučeta.
Da si ravno vetrovi ljudem marsikako škodo stor£, vendar ta škoda popolnama zgine, če pomislimo dobrote, ki jih nam Bog po njih delf. Vetrovi čistijo zrak škodljivih soparjev, oblake zganjajo, ter nam ob veliki suši dobrotljivi dež prinesö, premajujejo jezera in morje, da se voda v njih ne vsmradi, gonijo barke na morji, in kjer tekoče vode ni, imajo tudi mline na sapo. — Glej, kako koristni so vetrovi!
63.
Zrakoner ali vrcmenik.'
Napolni kozarec z vodo do verha, in po-kri ga s papirjem, pritisni z dlanijo leve roke
papir k kozarca, z desnico pa vzdigni in oberni kozarec na robe, potem odmakni levico, in bos vidil, da papir ne bo padel od kozarca, in da se ti ne bo nič vode razlilo • Zrak pod kozarcam namreč tiši papir z večo močjo k kozarcu, kakor pa ga voda doli tlači. — če je velja pri sodu dobro zamašena. ti vino ne bo teklo, kadar čep odpreš; zrak ga namreč nazaj tiši. Kadar pa veho odmašiš, zrak pritisne skoz veho na vino, in zdaj rado teče po čepu. Iz tega se lahko spozna , da zrak na vse strani tiši in tlači reči.
Zrak pa ni vselej enako težak; merzel je težji od gorkega. Učeni so znajdli neko posebno orodje, s kterim zrak tehtajo. Pravijo mu barometer, £po naše zrakomćr; in ker se po veći ali manjši zrakovi teži večji-del vreme spreminja,' se mu tudi vre men i k pravi.
Zrakomer ali vremenik je do 34 palcov dolga steklena cev, ktera je v zgornjem koncu zadelana, v spodnjem pa ima odperto in na kviško zakrivljeno bunčico. Bunčica in nekoliko cevi ste z živim srebram nalite, nad srebram pa je prazen prostor, ki se je bil mogel pa tudi zrak spraviti iz njega, in sicer zato, da zrak le na spodnjim koncu tiši na živo srebro. Steklena cev je priterjena k
plošci, na kteri so zaznamvani palci in č«r* tice ali linije.
Ker je cev zgoraj zadelana, zrak le na spodnjem koncu tiši na Živo srebro, ter ga pri svoji srednji teži derži 28 palcov visoko v cevi. Če pa zrak težji prihaja, tiši še bolj na. živo srebro, in to se vzdignje po cevi eno, dve, tri Ln celo 12 čertic više. to je. do 29. palca. Kadar pa zrak lahkeji prihaja, tudi manj pritiska na živo srebro, in to pada v cevi eno, dve, tri in še več čertic nižje, in pade včasi do 27. palca.
V naših krajih posebno burja in sever živo srebro v vremeniku vzdigujeta, ker iz merzlih krajev pišeta in toraj bolj merzel in gost zrak prinašata. Te dve sapi ste sploh bolj suhe. in delate tornj lepo vreme. Kadar se tedaj živo srebro v vremeniku v zdi guje, napoveduje lepo vreme. Jug in zahodni veter storita, da živo srebro v vremeniku pada. ker prideta iz južnih, bolj gorkih krajev , in toraj gorkeji in lahkeji zrak k nam prinašata. Med potjo čez sredozemljsko in jadransko morje se • navzameta vodenih so-parjev; sta tedaj mokra in dežja prineseta. Kadar tedaj živo srebro v vremeniku pada, deževno vreme naznanja. K lepemu ali gerdemu vremenu pa razun zrakove teže tudi
Se druge okolsine pripomorejo; tedaj tudi vre-menik ali zrakomer ni vselej zanesljiv vre-mensk prerok.
Toplomer in vremenik sta si na videz podobna. Oba sta iz steklene cevi, ki je živo srebro v nji; nad srebram pa je pri obeh nekaj praznega prostora, v kterem ni še zraka; pri obeh ste cevi priterjene na plošici, na kterih so zareze ali cortice zaznamvane. Vendar se pa v več rečeh ločita: 1. Cev pri toplomeru je na obeh koncih zadelana; pri vremeniku pa je le zgoraj zadelana, spodaj pa je odperta (zakaj neki ?). '2- V toplomeru se živo srebro zato vzdiguje, ker ga gorkota razteguje. v vremeniku pa zato, ker ga zra-kova teža navzgor tišl. 3. Razdelitev pri vremeniku kaže palce in Čertice ali linije, pri toplomeru pa le enako narazen napravljene zareze ali stopnje. 4. Vremenik je vsaki enako dolg; toplomer pa je lahko daljši ali pa krajši.
Ü4.
Ro>a in «lana.
Gorkota vodo v soparje spremeni, hlad pa soparje zopet v vodö zgosti. Ako v čist
kozarec merzle vode vliješ, se kozarec naglo ohladf, soparji okoli merzlega kozarea se urno zgoste v drobne kapljice, in ee kozarca primejo. Tadaj pravimo, da je kozarec potan ali rosan. Kadar je zunaj bladneji, kakor v hiši, se šipe v oknu potć, to je, zgosteni vodeni eopaiji, ki so v hiši, so se po njih vlegii.
Tako se naredi tudi rosa. Po dnevu se namreč zemlja in vse zeliša od solnca sparijo, ter puhtć iz sebe soparje, ki se v zračje vzdigujejo in po zraku razprostirajo. Zvečer po solnčnem zahodu in po noči vročina odje-nja, zrak se ohladi, sopaiji se skerčijo in zavoljo svoje tefce padejo na zemljo, kjer se namnoži v kapljice, kterim pravimo rosa.
Rosa pa ne pada samo z zračja na zemljo, temuč se dela tudi iz tistih soparjev, ktere zemlja in zeliša še po solnčnem zahodu iz sebe puhtä. Zemlja namreč in zeliša. ktere je solnce po dnevu sparilo, se po solnčnem zahodu ne ohladi tako hitro, kakor zrak; toraj še vedno puhtć iz sebe nekoliko soparjev, kteri 6e precej verh zemlje ghlade, na zelišu obvise in kapljice 1 j. rosa postanejo. Tega se prepričamo, Če ktere zeliša, preden rosa pada, s kako posodo pokri-
jemo. Zjutraj so tudi te zeliša rosne, kakor da bi ne biie pokrite.
Rosa se pa le takrat na zeliša nabira, kadar ni vetra; veter namreč vse tanke so-parje prežene, preden se morejo v kapljice zbrati.
Kadar kaka večja merzlota pritisne, ro6a zmerzne. Zmerznjeni rosi pravimo slana. Kadar je nebo oblačno, ni slane, ker oblaki, kakor odeja, prideržujejo gorkoto na zemlji, da rosa ne zmerzne.
Ledene cvetice. ki se po zimi delajo na oknih, se naredč iz sopaijev, ki so v hiši, in ki na merzlem oknu zmerznejo.
65.
Večeras rosa.
Povsod je tiho, vse molči, Počiva vse, narava spi; Soparčki le se zbirajo, Cveticam roso delajo.
In zbirajo se kapljice, In pravijo si pravljice, Sladko obračajo obraz, In delajo si kratek čas.
Jez zmerznila sem t hladni sneg, In padla sem na uni breg; Pol leta sem pobirala, Potem se zopet rzdignila.
Jez bila rino sem sladkö. Zdravilo jez »em b'la grenk<5. Ko biäer jez svetila se, Napajala sem tičice.
V očesa jez nesrečnega Sem bila solza žalostna. Jez pa sem bila še nocoj Na pridnem čelu trudni znoj.
Pri meni »o so ravno 5e Igrale šibke ribice. Jez danes žejo trudnemu Gasila sem popotniku.
Jez megli sem pomagala. Ko polje je namakala. In jez pa svoje l jubice Škropila sem cretičice.
Tako se kratkočasijo, Da t spanje se zazibljejo. — In zjutraj, ko se prebudi, Je rsaka r drugem kraji že.
Hegla ii oblaki.
Voda se že pri navadni gorkoti nekoliko v soparje spreminja. Iz morja, jezer, vodä in iz vlažne zemlje tedaj vedno soparji vstajajo, ki jih pa ne vidimo, dokler se Se prav tanki.
Tega se prepričamo, če vode k ognji pristavimo. Voda se sogreje, in soparica se vzdiguje iz nje. Poglejmo pa tikama nad posodo, in soparice ne bomo skoraj kar nič vidili; Se le nekoliko više jo zagledamo, ko namreč že nekaj gorkote zgubi in se zgosti. Tudi soparjev, ktere iz sebe dihamo, na gor-kem ne vidimo, ampak samo na mrazu, kjer se precej zgosti.
Ravno tako Be godi tudi s soparji, kteri neprenehama vstajajo iz vode in druzih vlažnih reči. Dokler imajo še tisto gorkoto v sebi, ktera jih je iz vode v sopaije spremenila, so tako tenki, da se ne vidijo; kolikor višje pa se v zračje vzdigujejo, toliko vež gorkote zgube, se ohladi in zgoste, da jih vidimo, in jim pravimo oblaki.
Ce je pa hladno vreme, in zrak merz-leji, kakor soparji, ki jih je zemlja izpuhtila, se soparji precej nad zemljo ohladi in zgo-6tć, da jih vidimo. Takrat jim pa pravimo megla.
Zgošene soparje tedaj, ki ležć po zemlji, ali pa se nizko nad zemljo vlačijo, imenujemo meglo; če pa višje v zračji plavajo, jim pravimo oblaki. Prebivavci v dolini vidijo verh visoke gore zavit v oblake; popotnik na gori pa hodi v megli.
Da so oblaki, rudečkasti, čerukasti, siv» ali beli, to delajo solnčni žarki, ki jih obeijajo, ter se mnogobarvno utrinjajo na njih.
67.
Dri, tora, sne«.
Kadar v zračji, kjer oblaki plavajo, merz-lota vstane, mraz oblake skerči in stisne, in zopet se spremeni v kapljice; ker pa so kapljice težje, kakor zrak, ne morejo obvisiti v zračji, toraj zaČnć doli padati proti zemlji, se grede še z drugimi kapljicami združijo, in pridejo kaplje na zemlje, to je, dež gre. K dežju tudi visoke gore veliko pripomorejo.
Će namreč oblaki, ki bo polni soparjev, prav nizko po vetru gredo, in do kacega visokega hriba pridejo, se vanj zadenejo in stisnejo, ter dež iz sebe dajo. Zato se lahko zgodi, da na unem kraji ravno tiste gore lepo solnce sije med tem, ko na tem kraji dež gre. Blizo morja in velikih jezer raje dežuje , kakor drugod, ker iz njih vedno veliko soparjev vstaja, kteri, Če jih veter v druge kraje ne zanese, se zavoljo svoje teže ne morejo dolgo časa v zračji obderžati, toraj kmalo v kapljah nazaj padajo.
Deževe kaplje niso vselej enako debele. Kadar iz prav tankih in nizhih oblakov dež gre, so kapljice prav drobne, ker se med potjo niso z drugimi sprijele, in takrat pravimo, da p er 6 i. Če pa dež iz višjih oblakov pride, so kaplje debeleji, ker se grede z dru-pimi spopadajo — in dež roslja. Iz oblaka, kteri se naglo na kakem mestu naredi in ga vetrovi stisnejo pa naprej ženejo, pride, ploha, če se pa oblak naenk rat ohladi in prav zel6 stisne in prežme, da naenkrat vso vodo iz sebe na zemljo zlije, tadaj pravimo, da se je oblak u tergal.
Kadar je močna sapa, viharji v zračji vstanejo, ki oblake stisnejo, da debele kaplje od sebe dajo, ktere potem zmerznejo, in kot
Drugo Berilo za slovenske iol*	7
ledene kepice na zemljo padajo. Pravimo, da gre toda. Po tem, kakor so bile kap-Jjice debeleje ali drobneje, je tudi toča debe-leja ali drobneja. Prav drobne zernica ima-nujemo bo dr o. Toča gre večjidel le poletu pri viharji in nevihti, in veliko škodo na polji napravi. K sreči le nektere kraje in bolj majhne kosove zadene. Pustimo tudi tukaj božjo previdnost gospodariti, ki z eno roko vzame, z dvema pa dsL
Po zimi, ki je sploh večji mraz, soparji v zračji zmerznejo, in naredi) oblake polne tankih kosmičev, kteri po zračji letajo, se sprijemajo, in potem zavoljo teže na zemljo padajo, to je, sneg gre. C« sneženi kosmič vjamemo, in ga skozi povekševavnik ogledujemo , se vidi kot čuda lepa šestvoglata in piav umetno zrezljana zvezdica. Če je zrak bolj merzel, padajo zelo majhni kosmiči na zemljo; če pa ni tako merzel, padajo večji, ker eo bolj mehki in se grede spopadajo z drugimi.
Ako je prevelik mraz, sneg ue more iti, dasiravno so oblaki polni sneženih kosmičev, ker takrat se spodnje zrakove sklade tako skerčijo in zgoste, de jih sneg tako rekoč prodreti in na zemljo padati ne more.
Kadar pa pred sneženimi oblaki gorek veter potegne, se zgodi, da se kosmiči že
grede raztopi in namest snega dež gre. Iz tega se lahko vidi, zakaj včasih nu višjih hribih sneg, v dolinah pa le dež gre.
68.
Mektrika.
če pečatni vosek ob sukno ali drugo volnato robo dergnemo, in potem nad papirnatimi kosci deržimo, kosci urno smukajo na pečatni vosek, in zopet odletvajo. Z derg-njenjem se je tedaj v voski zbudila neka moč, ktera papirnate kosce nase vleče in zopet odganja. Ravno to se tudi zgodi, če dergnemo steklo, smolo in jantar. Če te reči v temi tako dergnemo, vidimo na njih neko svetlobo. Ako je pečatni vosek, kterega dergnemo, dolg in debel, in se ga dotaknemo s perstam, švigne iz njega mala iskrica, ki nas nekoliko zbode ali všipne. Moč, ktera tako dela, se imenuje elektrika; reči pa. v kterih se ta moč zbuja, se imenujejo električne reči. lmć elektrika izhaja od jantara, kteri se po greški imenuje elektron. Že v starih Časih so ljudje to moč zasledili.
Elektrika se zbuja in prikazuje pri električnih rečeh, če ee primerno dergnejo.
Ncktere reči hitro sprejemajo elektriko, in jo tudi prav hitro raz&iijajo in oddajajo. Take reči imenujemo dobre električne vodila. K njim se Štejejo: vse rudnine, voda, mokri zrak, živalske trupla i t. d. Zopet druge reči pa sprejemajo elektriko bolj počasi in le tistam, kjer se jih električne reči dotikajo, jo potem pa tudi terdo prideržujejo. Imenujemo jih zato slabe električne vodila. Taki so: steklo, vse smole, svila, suhi, zrak, ma8tnine i t. d.
To, kar se pri električnih rečeh vidi v majhini primeri, se veliko in mogočno pokaže pri hudem vremenu. Ako se namreč zračni soparji ohladč in spremenč v mehurčke, se nabira na njih elektrika; v debelih in velikih oblakih je je včasi prav veliko, posebno Če se soparni mehurčki združijo v velike oblake. Če tak oblak blizo drugega, ali pa tudi blizo zemlje pride, in sicer, Če iskra iz enega oblaka v druzgega švigne, pravimo, da se je zabliskalo; ako pa švigne iskra iz oblaka na zemljo, pravimo, da je t rešil o ali da je strela udarila. Naj raje treska v visoke in v bolj dobre električne vodila. V visoke reči zato rado treši, ker so viharnemu oblaku naj bližji; v dobre električne vodila pa zato, ker po njih elek-
trika naj hitreje pride do vlažne zemlje. Zvoniki. visoke hiše, samotne in visoke drevesa, dim iz dimnika in cel6 dež naredi večkrat blisku pot, po kteri treši. Potem gre in šverka okoli naj boljših električnih vodil, gre po žlebovih in drugih terdih rečeh; tanke in rudninske reči raztopi, les kolje in raznaša, gorlive reči vžiga, ljudi in živali pa večjidel nagloma ubija.
Kadar se zabliskne, ob enem tudi zager mi. Nam pa se ne zdi tako, ker še le nekaj časa po blisku grom zaslišimo. Dre-varja, ki derva cepi, vidimo od daleč naj prej mahniti, in še le nekaj časa potlej mah-lej slišimo. Kadar kdo daleč od nas ustreli, vidimo naj prej ogenj na prašnici, in potem še le zaslišimo pok. Luč nam tedaj veliko hitreje pride do očes, kakor pa glas do ušes. Kadar vidimo blisk, je gromni glas še na poti, in še le pozneje pride do nas.
Blisk in germenje nam zrak čisti, zemljo pretresa, pomnoži rast in rodovitnost, in je velika dobrota božja, akoravno nas navdaja s straham in trepetam.
Dober varh pred strelo je strelovod, ki ima na visokem drogu iz kotlovine narejeno in pozlačeno sulico. Strela šine v ta
nastavljeni drog, in se odpelje po železni ali kotlovinski Sini v zemljo.
Ta električna moč pa se tudi poeebno čudno rabi pri telegrafih ali daljopi» 8 i h. Od velikih mest gre ob cesti po stebrih kotlovinski drat v daljne kraje; in po tem dratu šine električna iskra iz kraja v kraj, kamor daljopisec hoče. Iskra maje klbdvice, da udari na zvonček, kolikorkrat daljopisec hoče; udarki pa pomenijo čerke, iz kterih se beBede sostavijo. Tako se v enem trenutku lahko povd po 40.000 milj daleč. — Oj, kako Čudne moči je Bog uBtva-ril, da jih Človek zasledva i v svoj prid obrača!
69.
Božje varst>o.
Bil je vroč poleten dan. Neki kmet je oral. l'o Soli pride todi inali sinek pogledat k očetu na polje. Pa kmalo se je jelo naprayljati k hudemu vremenu. Nebo se je zatetnnilo s černimi oblaki. SliSi se se od daleč 'bučeče germe nje. Čedalje terje germi, in kmali začnejo padati debele kaplje na zemljo. Oče pravijo tedaj sinu: „Stopi en-malo pod uni le hrast, nevihta bo kmali menila!"
Toda nevihta prihaja ie huja, in dež začne liti ko reka iz neba. Tudi oče puste konje, in gredo pod hrastovo streho. Blisk in germenje pa je «plaSilo konje, in dirjali so čez plot in log naprej. Oče skočijo hitro iz pod hrasta za konji, in tudi deček steče za njimi. Komaj pa sta bila oba kakih dvajset korakov od hrasta, strela v 'hrast udari, in ga razkolje in raznese od verha do dna. Oče in sin padeta omotena na tla; toda kmali se zopet zavesta. Rešena sta bila nagle in fctraSne smert.
Tretji razdelek.
Človek in družtvo ljudi.
70.
tUvesko tel«.
Čudno in modro je ustvarjeno človeško telo. Vsaki del ima svoje posebne lastnosti, in vsaki ud ima svoje opravila. Vse skupaj pa je zalo in umetno delo neskončno modrega stvarnika.
Pod staje telesa so kosti, ktere so po vsem telesu razstavljene, in deržć život, da se ne zruši. Mišice po telesu so to, kar imenujemo meso. Kite so životove vezi. k i rastejo iz mesa, in vežeje ia ovijajo kosti; se nategujejo in kerčijo, ter store , da lnhko gibljemo roke in noge, da se vsedamo, vle-gamo in da vstajamo, ako smo čverati in zdravi. Kite in mišice so zelo gibljive in močne; toda treba jih je že od mladih let
vaditi in krepčati. Žile bo votle cevi, po kteri h kri teče po vBem životu. Živci so prečudne žilice, ki izhajajo iz možganov in iz herbta po dve in dve po vsem života; z enimi čutimo, z enimi Be pa gibljemo. Ako možgane kaj stisne ali pretrese, ali če se Ču t ni ž i vci(čutnice)na kakem kraji prerežejo, ali pre vežejo, človek nič ne čuti, in se ne zavć. Z ž i vci se pa tudi gibljemo: zato oterpne tisti ud, kteremu se gibni živec (gibnica) ukonča.— Pregrešne navado ali strasti, jeza. togota, 6trah, nečisto djanje in vse močne pijače slabć in pokvarijo zdravje.
Koža je odeja človeškega telesa, in ima brezštevilno veliko luknjic, ki jim pravimo potnice. Po teh luknjicah potimo iz kervi voden sopüh.
Telo se razdeljuje na tri poglavitne dele. kteri so: glava, čok in z una j ni udje.
Glava je visoka čuvavnica Človeškega trupla. Verh in zadnji del glave odevajo lasje. Sprednji očitni del se imenuje obraz ali obličje. Za čelam so možgani, ktere zakriva košena cepina. Iz možganov izhajajo živci po vsem životu. Će bi bili možgani kaj ranjeni, človek omedli; tndi lahko zgubi pamet ali še celo umerje. — Pri glavi so naj imenitnej&i počutki: oči, ušesa , nos in usta
z jez i kam. Usta imajo dve čeljusti, zgornjo in spodnjo, v kterih stoji 32 zob. Štiije sprednji zobi vsake čeljusti odrezujejo ali odgrizajo jedila. Za njimi je na vsaki strani v zgornji in spodnji čeljusti en ojster podočnik, potlej pa po 5 plošnatih in gerbavih kočnikov, kteri drobd in meljejo. Blagor mu, kdor ima zdrave in čverste zobd, da lahko živež grize in žveči, kar zdravju posebno dobro tekne. Treba je tedaj dobre zobe prav skerbno varovati, ne premerzlega piti, ne prevročega jesti in ne gristi preterdih reči. Tudi večkrat zmivati zobe, posebno po jedi, je dobro in potrebno.
Trup ali Čok nosi glavo na vratu, in obsega persl, trebuh pa herbet. V r a t je toliko gibčen, da lahko gibljemo glavo, pa je tudi tako močan, da lahko nosimo veliko težo. H^erbtanec je močan steber, pa tudi gibljiv, in ima na vsaki strani po 12 reber, ktere kakor močan, spleten koš, obdajajo serce in pljuča, in naredi p er s i. V spodnjem životu je trebuh, v kterem je želodee in Č eva.
Zunajni udje bo roke in noge. Vsaka roka ima zgornjo in spodnjo ramo, kteri se dcrzite na komolcu, in vsaka ima dlan in pet perstor. Roke so čudno in
umetno ustvarjene; ž njimi si Človek služi iivež, in i njimi lahko naredi veliko lepih reči. Kdo bi ne povzdignil hvaležno svojih rok, in bi ne hvalil ljubega stvarnika za svoje dobre in zdrave roke! — Trup nosijo noge. Na kolenih klečimo; nad kolenam je stegno, pod kolenam pa p i 6 a 1 inmeča. Pod gležnjem je s top sil, ki obsega peto, podplat in pet perstov. Podplati so toliko žilavi in močni, da nosijo vso truplovo težo. Kdor hoče imeti zdrave noge, naj jih ohra-nuje tople, in naj jih varuje mokrote.
71.
Zdrari udje.
Jože, čevljarski pomagarec, je popotoval po deželi. Neki dan pride res truden in spe han k neki gostivnici. Ukaže si prinesti kozarec ola in kos černega kruha. Ni mu bilo kaj po volji, da je mogel peš hoditi, in da si ni mogel prirošiti kaj bolj Sega.
Kmali u njim se pripelje lepa gosposka kočija, r kteri je sedel premožen mož visokega stanu. Da si prinesti kos merile pečenke in maaelc naj boljšega vina. Vse to poržije r kočii.
Jože ga prar zavidno pogleduje, in si misli: ko bi se pač tudi meni tako godilo! Ptujec to
»äpazi, in reče Jožetu : „Ali bi morda rad menjal s menoj?" — .Zakaj net" Jože nepremišljeno pravi, „le stopite gospod iz kočije, in dajte mi rse, kar imate; tudi jez ram dam, kar premorem." Ptujec ukaže svojemu strežniku, naj ga vzdigne iz kočije. Ali, žalosten pogled! Njegove noge »o rse mertrondne; ne more stati, ne stopati, te-muč strežnik ga mora deržati tako dolgo, da mu prinesejo bergle, na ktere se je opiral.
„Ali te zdaj Se mika, da bi menjal z menoj?" rpraša ptujec Jožeta. „Bog me varuj tega", prari prestrašeni Jože; „moje noge so mi ljubše, kakor sto in sto konjskih. Tudi rajSe jem čem kruli, in sem sam sroj gospodar, kakor pa da bi imel pečenko in rino, in bi me mogli drugi roditi, kakor otroka. Z Bogam, gospod Iw
8 temi besedami se Jože poslori in rstane, da bi naprej sel. „Prar ima5še prari ptujec; „ako bi mi ti möge 1 dati svoje zdrave noge, dal bi ti jez za nje svoj roz, sroje lepe konje, svoj denar in rse, kar imam. Reven pa zdrav človek je srečneji, kakor pa bogat hromeč."
72.
Sere«. pljuča in žrloder.
Kri, ktera človeku toploto, Bok, moč in rast daje. teče po kervnicah ali odvonicah
iz serca po vsem životu in po ciplab ali privodnicah zopet nazaj v serct*. Ta ker-votok terpi, dokler človek živi, in je tedaj vir človeškega življenja in zdravja. Serce je v persih na obe strani zavito v serčno mreno, in ima dve posodici, v ktere kri zajema, se razprostira in zopet stiska, in tako pošilja kri po vsem životu. Zatoraj se tudi čuti, da serce bije. Pri malem otroku udari serce v eni minuti po stokrat; pri odrašenib ljudeh pa udari le okoli sedemdesetkrat. Ako serce prenaglo bije, naznanja, da človek ni prav zdrav. To pozna zdravnik po privodnici, ki jo pošlata. Pregrešne navade in hude straBti pokvarijo kervotok, in krajšajo življenje; varovati se jih je treba.
Pljuča so človeku meh, in odevajo serce po vsaki 6trani. ter napolnijo persi. S pluči dihamo in potegujemo zdravi zrak skozi dušni k, in pihamo škodljivo sapo iz sebe PluČa so mehke, imajo dve strani, in so polne shrambic, v kterih se zrak združi s kervjo, ter jo poživi in pokrepča. Zdrav, čist zrak zelć tekne Človeku in daje življenju novo moč. Treba .je tedaj pogosto okna odpirati in stanovavnice prevetrovati, posebno tam, kjer je več ljudi skupaj. Tudi ni zdravo persi stiskati ali pisaje naslanjati se na nje;
tesne persi so slabe. Ako kdo preveč leta, skače, pleše, ali če pije preveč vina ali žganja, se pijača s kervijo prenapolnijo, in tak človek lahko nevarno zboli ali še celö umerje. Če je v pljučih kri prevroča, se rade umanejo; in če se kdo vroč prenaglo napije, in se prehitro shladi, se kri v pljuča Besede, da ne more dalje po žilah, in pljuča začnejo gnjiti in se gnojiti. Naduha ali pa jetika potem človeka spravi pod zemljo. Zrak gre v pljuča iz nosnic ali iz ust skoz dušni k. Dušnikov zgornji nekoliko debeleji konec se imenuje k er he 1 j, in se pri požiranji gori in doli premika. Zraven dužnika je golt a ne c, skoz kteriga požiramo. Da pa kaj jedi ali pijače v dušnik ne pride, ima zgorej pokrovček. Kadar dihamo, je pokrovček odpert, kadar pa požiramo, se zapre, in jed dez-nj v goltanec smukne. Mali jeziček pa brani jedilam in pijači v nosnice, če pa količkaj jedi ali pijače v dušnik pride, ali kakor pravimo, če se nam zaleti, tadaj precej zakašljamo, ter jo s kašljem iz dušnika spravimo, sicer bi se zadušili. Kadar sapo skoz dušnik izženemo, se lahko oglasimo, govorimo ali pojemo. Kakor dušnik bolj ali menj napnemo in sapo z večo ali manjšo silo dajemo, je tudi glas pri govorjenji in
• Ili
petji tanjši ali debelši, moćneji ali rahleji. Govor je velik dar božji, kterega živina nima. Govorimo le vselej vse prav in pošteno!
Želodec je kuhar človeškega trupla, in je pod sercam nad čevi. Želodec dobiva živež is ust po goltancu, ga dobro prekuha, ter soku podobnega čevam pošlje. Žolč, ki pride iz jeter, loči iz jedilnega soka, kar je redivnega v njem, v mlečnati podobi; to se združi s kervjo, ktera po svojem ve-dnem krogotoku slehernemu udu donaša primerno hrano; kar pa je nepridnega, čeva iz života odpravljajo. Vranica, ktera je na levi strani blizo reber pod želodcam, slabo kri sprejema, jo jetram pošilja ter pripomaga k napravljanju žolča. O bis t i ali led ice ležijo v ledji na obeh straneh. Cev a, kterih se namota šestkrat toliko, kakor je Človek dolg, so drobne in široke, čedno povite v mrenico in herbtancu prirašene, da se ne zamotajo, in da ostanejo neprenehama mokre in tople.
Zflnaji por u tki.
. Človeško telo ima pet počutkov, po kterih občutimo in spoznavamo zucajne stvari. Ti le so: pogled, sluh, voh, oküs in občut.
Oči pod Čelam so nam okna, da gledamo in se veselimo mnogih lepih reči. Oko je okroglo, kakor drobna jagoda, in ima v sebi mnogo kožic, ktere mu hranijo potrebne tekočine. V sredi očesa je neko leči podobno zernce, ki je čisto in svetlo, kakor kristal, in ga zato kristalno lečo imenujejo. S pomočjo te lečice se zunanje stvari, ki jih gledamo, v očesu izobrazijo, in s čutnieo, ki od tod pelje v možgane, se jih zavemo, to je, jih vidimo. Oči so žlahten in zelö občuten ud našega telesa. Modri stvarnik jih je zato v košene jamice postavil, jih je zgoraj in spodaj ogernil s tre pa v n i ca m i, da jih varujejo, in jim je dal ober v i za Btreho, da bi jim znoj ali pot od ćela ne škodoval. Oči je treba varovati, ter ne brati v mraku, ne na solncu, ali v takem kraji, kjer se preveč bliši. Predrobno delo in pa predolgo napenjanje oslabi oči, in prisili
očali nositi. Abo tekočina v očesu vaahne ali izteče, Človek oslepi. Tudi mrena dostikrat oko preraste in vzame Človeku ljubo luč. Slepec je velik ubožec.
Ušesa 60 dvoje stranske vrata sluha. Lepo so okrožene, kakor polževa hišica, po kteri glas zadoni na znotrajno, bobnu podobno kožico. da slišimo. Ušesno maslo brani , da nam kaj v u bö ne zleze, in da preojstra sapa sluhu ne škoduje. Preblizo ušes streljati in pokati ni zdravo; tudi zaušnica lahko ogluši človeka. Prehudi vetrovi posuše ušesno maslo, in nas po malem ogluši. Nekteri otroci že na svet pridejo gluhi, in taki pozneje tudi ne morejo govoriti, ker ne slišijo, kako drugi govorč. Modri uleniki pa tudi gluhomutce izučć, da znajo pisati, brati in včasi tudi kakšno besedo izgovarjati Gluhomutci, posebno če niso izučeni, so veliki reveži na svetu. — „Uho, ki sliši, in oko, ki vidi. je naredil gospod/ pravi Salomon. Velik, velik božji dar je uho! Le radi poslušajmo dobre nauke, in nikoli ne odprimo ušes hudobnim rečem.
N o s v sredi lica je čuvaj, ki z nosnicami voha, in 6odi, kar oko ne more, ali kaka stvar diši ali smerdi, ali je dobra, ali Drugo Berilo za tloveosk« iole.	8
ne. Noe nam tudi pomaga razi očne je govoriti. Premočno dišeče cvetice in druge take dišave so Škodljive; od njih boli glava, in tudi omötica Človeka lahko obide. Včasi pa se tudi bolnik poživi, če se mu da povohati kaka močna dišava.
Usta so poglavitne vrata, skoz ktere gre sapa in živež v človeka. Jezik je vratar. ki s svojimi ojstrimi bradovicami vse okusi, ter presoja in povč, kaj je dobro, ali ne. Okiis nam naznanja sladko in grenko, kislo ali žerko. Če jezik ni čist, ni tudi pravega okusa, in jed se ne prilega. Nad jezikam je nebo polno žlez, iz kterih se sline cedijo. S slinami pomočimo jedila, da nam bolje teknejo.
Ako je človek zdrav, občuti po vsem životu skozi Čutnice. Občutimo merzlo in toplo, mehko in terdo, golo in kosmato; le nohti, lasjč in pa kosti ne občutijo. Naj bolj tanko občutimo na koncih perstov, s kterimi tudi ubogi slepci poznajo denar in še celo bukve berejo, ktere so nalaš narejene za take ubožčike. Tudi predica Čuti s persti, Če je nit zadosti tanka, ali ne.
Tako je stvarnik človeku dal pet po-čutkov, kakor pet dragih talentov, da bi jih
prav modro rabil, da bi ž njimi koristil dragim in sebi, in da bi veliko dobrega storil za Časno in večno življenje.
74. kaj imam.
Oče« dre imam, ki bistro gledate svetlo, zdaj zemljo, zdaj lepo nebd, da lahko v»e poznam. Oči so ljubi, božji dar; le greha gledati nikar!
USesi dre imam; kar Ijnba mati rečejo, al dobri oče vprašajo, odgovor hitro dam. Uiesa so tudi božji dar; poslušat greh me Bog obvar' !
Mam jezik od Boga, da lahko pojem, govorim , potožim se in lakričim, kjer je kaj hudega. Obrača se mi jezik rad; pa ne opravljat' ne lagat'!
Mam tudi roki dve; na vsaki perstov pet, i njim' pisat', vsako reč prijet'; prav zdrave ste obe! Ž njim* delat', ne pa igrat'; ž njim' služiti, pa ne jemat'!
Dve nogi tud' imam, da lahko hodim in stojim, od doma grem, nazaj letim, se kamorkol' podim. Potepat vendar se ne grćm, in škode delati ne smem.
Imam se eno reč, mi v persih kljuje dni, noči — serce, ki ljubiti želi, kar mu je naj bolj uleč. Naj ljubi moj'ga Jezusa, ker me otroka
rad imä!
75.
Skerb za sdravje.
Zdravo telo je naj boljše blag6 na zemlji. Mladi ljudje velikrat premalo premislijo, kako velik dar in velika dobrota da je zdravje. Tudi ne vedö, kako naglo se zapravi ljubo, zlato zdravje, in kako kmali se nakoplje bolezen ali pa še smert. Veliko mladih ljudi se že pokvari v pervi mladosti, da so ves čas življenja nadložni, ali pa morajo prezgodaj iti pod černo zemljo, zato ker se niso varovali, in so nerodno živeli. Tudi Bog nam zapoveduje, da moramo za zdravje skerbeti. Kdor hoče tedaj po božji volji za zdravje skerbeti, naj se ravna po teh le pravilih:
1.	Bodi, kolikor je mogoče, v čistem in zdravem zraku.
2.	Bodi zmeren p. i jedi in pijači. Ne jej in ne pij nikoli več, kakor toliko, kar potrebuješ za življenje. Potrebno je vsako Jed dobro zgristi in prežvečiti, zato da že-
lodec jed lože prekuha, in da nam živež bolj tekne. Prevroče ali premerilo in tudi pre-mastno ni zdravo. Ne jej tudi nikoli nezrelega sadja, in nobenih jagod, gob in drugih želiš, kterih ne poznaš; veliko stvari je ze\6 strupenih. — Nikoli ne pij, kadar si vroč, pa tudi ne pij vode na vsako jed, da se ti želodec ne prehladi. in da ne dobiš merzlice. Čista studenčna voda je naj boljša pijača za mlade ljudi. Vsaka močna pijača, naj si bo ol ali vino. se ne prilega mladini. Posebno pa je žganje velik strup za vsakega človeka.
3.	Varuj se. posebno v mladih letih, škodljivega tobaka. Od tobaka zobje eper-hnd, in se toliko hitreje zdrobč, kolikor prehitro je kdo začel tobak kaditi. Tobak tudi suši persi, iz kterih tobakar več ali manj svojega zdravja izpljoje, če ni posebno tolstega života. Tobakarjeva kri se kali, usmradi sapo, slabi želodec, ter manj ali več krajša življenje.
4.	Ne prehlajaj se. Če ti je vroče in se potiš, se ne razpravljaj, in ne hodi na tak kraj, kjer veter vleče, tejnuč po malem Be sprehajaj in ohlajaj. Nezdravo je spomlad in jeseni ležati na mokri ali hladni zemlji. Tudi kopati se je nezdravo, dokler je še kdo prevroč in se ni še ohladil. Po zimi pre-
hitro iti iz mraza na vročino, je zel6 škodljivo; zato zmerznjenega človeka ne denejo na toplo, ampak ga zakopljejo v sneg, da se počasi otaja. Kdor ozäbe, ne sme za peč, temuč naj ozeblino dergne s snegam, ali pa naj premerle ude obeže z mokro platneno obezo.
5- Ne bodi pretesno oblečen. Pretesna obleka tiši in opovira kervotok po životu. Pretesna obutev pokvari noge, in pretesni □jederci so krivi persnih bolezen. Tudi pretopio oblačilo ni zdravo za mlade ljudi. Pre-topla obleka naredi, da se mladi človek razvadi in pomehkuii, in mu potem škoduje že vsaka sapica. Glave, vrat in persi le prav lahko pokrivaj, trebuh in noge pa ohranuj tople, in se varuj, da ne boš imel mokrih nog.
6.	Bodi pri vsih rečeh prav čeden in snažen. Snaga je prijatelica ljubega zdravja; nesnažnost pa mu je velika sovražnica. Nesnaga zamaže potne luknjice, da se život prav ne izpoti, in to napravlja bolezni. Ako hočeš imeti 6vetle oči, zdrave ušesa in zobć, glavo in noge, jih le pridno umivaj.
7.	Delaj pridno, pa tudi počivaj v svojem času. Počitek je človeku tako potreben, kakor živež. Zmerno spanje daje Človeku
moč in zdravje; nezmerno poleganje pa je nezdravo in oslabljivo. Delo in hoja nam oživlja in krepča ude; lenoba pa nas stori otožne in boleh ne.
8. Pomisli pa tudi, da sveta čednost ohrani ljudi krepke,«zdrave in vesele; strast pa jih strati in stori revne in nesrečne. Bolezen in prezgodnja smert je gostokrat šiba za pregrešno življenje. Nedolžen človek je zadovoljin, zdrav in vesel, in bode dolgo živel.
7tf.
OUveška daia.
Duše sicer ne vidimo, ker ni mi telesnega; vendar pa se nam naznanja po svojih delih. Duia čuti po peterih zivotovih počtUkih; gleda z očmi, «/lit z ušesmi, okuša z jezik am , voha z nošam, in občuti po vsih udih. Ako se duša loči od telesa , človek tuner je in merlič ne vidi, da si ima oči, ne sliši, da si ima ušesa, zato, ker nima duše.
Kar je duša vidila, slišala ali občutila, to si lahko še pozneje prod oči postavi. Postavimo: Vašega konja ste doma že večkrat vidili; zdaj ga sicer ne vidite z očmi, vendar pa »■i ga
mislite, k a kosen da je. V mislih ga zdaj gledate, kakor ste ga večkrat z očmi vidili, ali kakor pravimo, stavite si ga pred oči, Kako reč v mislih gledati ali si jo pred oči staviti, se tudi pravi, predočbo od reči imeti, n. pr. vi imate zdaj predočbo od vašega konja.
Človek predočbe od reči, ki jih je r idil, slišal, ali občutil, v glavi ohrani, ter jih pomni. Kdo ne pomni, kako lepo in veselo je bilo lani o telikonoči ali pa o binkoštih? Dobro še vemo, kako sladke so bile zrtle češnje in kako prijetno so nam dišale nabrane sladke jagode. Dušna moč, ktera nas \pominja na to in uno. se imenuje spomin. Spomin je velik božji dar. Prav žalostno bi bilo, in kaj bi začeli, ako bi ne mogli pomniti, kar se naučimo. Kdor pa hoče vse dobro pomniti, mora tudi vse prav zvesto poslušali, kar se mu dokazuje in prati. Po-čutki donašajo duši posamezne predočbe, ktere potlej spomin hrani.
Razum potent vse te predočbe vreduje m mi d teboj primerja. V idil si, postavimo, zeleno perje, zelen travnik, zeleno sukno; veš tedaj, kaj ti pove beseda zeleno, in kaj si moreš misliti z njo, to je, imaš zap o p ade k od zelenega. Tako imamu že stotero in stotero zapopodkov. Dobro vem, kaj ai moram misliti pri lesedi miza, stol, okroglo i t. d. in gotovo ne bom pre-
menil nobenega teh zapopadkov s kakim drugim. Z razumom delamo : a popadke. — Z razumam pa tudi lahko preudarjamo in sodimo, to je, . lahko povemo od stvari, kaj so, kakošne da so, in kaj da delajo. Ve mislimo na konja, lahko sodimo in rečemo: konj je domača ifvina, je močen, pelje voz i t. d. — Z razumam pa tudi nasa duša lahko sklepa, to je, lahko naredi iz dveh razsod tudi ie tretjo zraven ; postavimo; vsak človek mora umreti; tudi jez sem človek; zatoraj moram tudi jez umreti. Moremo pa tudi sklepali ii učina na vzrdk, postavimo: če je po zimi gorka hisa, lahko mislimo in sklenemo, da je bilo zakurjeno v peći. — Razüm je tedaj tista dušna moč. s ktero kako stvar spoznamo, sodimo in sklepamo od nje.
Ako vam kdo pravi: Storite to, kar vam zapovedujejo starki, — lahko hitro spoznate, da je to prav in resnično. Če pa ram kdo reče: Mi vam trebi storiti tega , kar so vam za povedali starši, — lahko zopet spoznate, da ni gomil prav in resnično. — Ako vselej storite to. kar ram zapovedujejo starki, spoznate sami, da delate prav in dobro. Če pa ste starkem nepokorni, lahko spoznate, da ne delate prav, ampak krivično in hudobno. To vse spoznava duka. Tista duma moč, s ktero tedaj človek razločuje pravo od nepravega, se imenuje pa-
met. Pamet je velik božji dar. S pametjo tudi človek lahko spozna, da niso ljudje naredili živali in želiš, solnca in lune in zvezd, temuč, da je vse to stvaril Bog, da je stvaril tudi človeka t in vse, kar se vidi in ne vidi. S svojo pametno dušo človek lahko spozna tudi Boga, svojega naj ljubšega očeta.
Pir hi ali pisanke so zelti ušeč otrokom, vsak bi rad imel svoj pirh o velikonoči, to se pravi, otrok poželi pirh, in ima moč poželenja-Ima pa moč tudi to studiti, kar mu ni ušeč. Bog je dal človeku prosto voljo, da lahko izvoli, kar je prav, če se mu tudi ne poljubi in mu ni ušečno; pa tudi lahko opusti, kar je hudo, če ga tudi še tako mika in vabi. Ta dušna moč je naj zlahtneja, in daje človeku naj večjo vrednost, ako vse po pravici poželi, izvoli in stori, karkoli premore. Ako hočemo imeli pošteno in prosto voljo, ne smemo pustiti gospodariti meseni poželjivosli, ter si ne dovoliti vsega> Česar hoče nase slabo poželenje. Človek si mora pogosto kaj pritergati ali odreči; se mora skerbno premagovati in storiti, kar je prav, ako ravno bi bilo to zelti težavno.
V glavi, pravijo, imamo razum in pamet ; iz ser ca pa izvira poželjenje i« volja. Ako je serce dobro, čisto in pošteno, so tudi dobre naše misli in zelje. Kakoršno pa je naše s tree,
taka je tudi naša volja. Kristus pravi: „Kogar je polno serci, usta govori; dober človek prinaša dobro iz dobrega zaklada; hudoben človek pa prinaša hudo iz hudega zaklada. Blagor jim, kteri so čistega ser ca; Boga bodo gledali
77. Vest.
„Otroci! dobra vest je mehko zglavje, na kterem se sladko spi in počiva in enkrat lahko umerjeso djali neki gospod učenik svojim učen-cam; Bskerbite za dobro vest!' „Kaj pa je dobra vest?" praiajö učenci. Za odgovor jim povedo učenik to le lično povest: „Neki oče pošljejo svojo hčerko Miciko p prodajavnico, da bi zmenjala bankovec za 10 goldinarjev. Prodajavec naglo našteje denar, in Micika ga v zame, in gre. Po poti pa vendar tudi še sama denar prešteje, in dobi en goldinar preveč. Vštel se je prodajavec, misli deklica, kaj bom storila ? Ne bo pogrešil enega goldinarja, če ga obderiim, in drugih 10 goldinarjev pa odra jtam očetu. Toda Bog me vari! Ne smem vzeti in obderlati tega, kar ni mojega; to bi bilo, kakor ukradeno. — Tako pomisli blaga Micika , se oberne, dirja k prodajarcu, in mu da nazaj en goldinar, za hterega se je bil zmotit. To se prodajavcu toliko dobro zdi, da pošteno deklico prav lepo pohvali, in ji ta goldinar podari. Prav
prefercno je veselilo tudi Miciko, in tudi znotraj jo je nekaj hvalilo , da je tako naredila in prav storila. — Kdo je li ukazal deklici, da si naj ne obderzi ptujega dnarja ? Vest jo je opominje-vala. — Kdo je tudi znotraj hvalil blago deklico, da je bila toliko vesela? Hvalila jo je dobra vest, to je znotranji božji glas, ki nas svari pred hudim, in nas graja, i'e storimo hudo; pa nas tudi hvali za dobro storjeno. — Dokler se varujemo hudega, in storimo dobro, imamo dobro vest; ako pa storimo greh, imamo nemirno in hudo vest.
Poilmiaj tvojo t trt ti ttu>, T» prav rodi/a vodno bo; Strte, ki čuto veti ima, Jt polno tlaja rajtktga : Steitta vttt pa i tdno tkli. Pokoja mnui <f*t, noči.
78.
Stanovi.
Bog je ustvaril lepi raj, in ga je dal Adamu, da bi ga obdeloval. Bog je tedaj delo človeku odkazal že v začetku, da bi si ž njim potrebni živež dobival. Tudi mi si z delam potreben živež služimo, in kdo ne dela, pravi sv. Pavel, naj tudi ne Adam je grešil, in lepi raj se je spremenil v težavno,
solzno dolino. Pravični Bog je d jal človeka : „Živel se boš v trudu vse svoje dni, in v potu svojega obraza boi kruh jedel, dokler se ne po-verneš v zemljo, iz ktere si vzet,4 Od tistega časa je težavno delo naša osoda; težavnost dela je kazen greha. Voljno jo moramo terpeti in prenašati, da na tem svetu zadostujemo za grehe. Pridno delati nam bodi čast, postopati pa gerdo in pregrešno. Delo nas obvaruje mnogo grehov, zakaj lenoba je vsih grehov začetek. Vsakega človeka naj večja dolžnost je: Moli in delaj !
Človek sam ali pa kaka samesna družina si ne more pripravljati in pripraviti vsega, Česar je treba za živež, obleko in stanovanje. Tudi naj bolj premeten in močen človek bi si ne mogel sam sozidati hiše, ne sam narejati svoje obleke, in še kruha, ki ga vsaki dan potrebuje, bi si ne mogel pripravljati, če bi bil sam. Prav dobro je tedaj in Še celö potrebno j®, da več ljudi skupaj živi na enem kraji. Nektere družine pridelujejo živež, druge delajo obleko, zopet drugi izdelujejo stanovanja, in še drugi narejajo mnoge orodja in take reči, ktere se ne dobć na vsakem kraji.
Vse, kar potrebujejo ljudje za življenje, pride od Boga. Ljubi Bog je ustvaril rodo-
vitno zemljo, mnoge rastline in živali vsakor-šnih plemen; ljubi Bog ohranuje vse to, in tako vedno po očetovo skerbi za nas, svoje otroke.
Nekteri ljudje se ne pečajo z drugim, kakor s tem, da obdelujejo zemljo in pridelujejo živež. Delajo na polji, na travnikih, na vertih, v gojzdih. in se pečajo z živinorejo. To so kmetje, ali kmetovavci.
Drugi se pečajo s tem, da izdelujejo zemljiške pridelke, ter napravljajo stanovanja, obleko in mnogotere orodje. Takim pravimo rokodelci.
Zopet drugi zemeljske pridelke, in druge reči, ki jih delajo rokodelci, skupujejo, in jih prodajajo takim, kteri jih nimajo. Takim ljudem, ki kupujejo in prodajajo, pravimo kupčevavci.
Delo ali opravilo, ktero si človek izvoli do konca svojega življenja se imenuje njegov stan ali poklic. V vsaki deželi so ti trije človeški stanovi: kmetiški, rokodelski in kupčij ski. Zraven njih pa so še drugi stanovi, posebno duhovski in uradniški. Duhovski stan je Kristus postavil, da nam oznanuje njegov nauk, deli svete zakramente, ker nas napeljuje k bogoljubnemu življenju.
Zraven duhovske gosposke je pa tudi še deželska ali svetna gosposka, ktera skerbi in varuje, da se v deželi vse lepo, rčdno in varno godi in izveršuje. Ti svetni vikši ali uradniki imajo tedaj svoj uradniški stan-Potem je zopet kralj ali cesar, kteri nam je od Boga postavljen za naj vikšo svetovno gosposko. Čez vse pa je Bog, kralj vsih kraljev, kteri čuje in sodi, kako sleherni spolnuje dolžnosti svojega stanu.
Dober človek in kristijan je priden, delaven in zadovoljen v svojem stanu; zraven pa tudi 8poštuje vsaki drugi stan. Pokoren je svoji duhovski in deželski gesposki, je udan in zvest svojemu cesarju, ljubi vsakega človeka, kakor samega sebe, in Boga ljubi čez vse.
79.
Srenja.
Kraj, kjer stanujemo, je mesto, terg ali pa je vas. Tu živi skupaj več družin; vsaka ima svoje hiševanje, in vse so tako združene, da pomagajo ena drugi, in da vse opravljajo in etorć, kar en sam človek opravljati in
storiti ne more. Z združenimi močmi se marsikaj stori, kar posameznim mogoče ni.
Vei stanovavci enega kraja pomagajo eden drugemu in imajo skupaj marsiktere pravice in dolžnosti. Taka zveza se imenuje občina ali srenja. Veliko je opraviti za srenjsko korist; vsak posamezni ud ne more vsega tega sam opravljati, in storiti. Zavoljo tega 60 pri vsaki Brenji odločen© nektere osebe, ktere v imenu vseh drugih srenjčaaov preskerbujejo srenjske zadeve. Te osebe so župan in svetovavci. Županstvo je srenjska gosposka. Ona priseže pri Bogu, da bo vestno in postavno skerbela za srenjski blagor, in da bo nepremakljivo adana in zvesta svojemu presvetlemu cesarju.
Pokoren ud srenje povišuje srenjski blagor , nepokorni pa ga podkopuje, in pripravi nemir v srenjo, popači druge s svojim slabim izgledam, in zasluži kazen. Da je v srenji v6e redno in mirno, je treba tacega kaznovati, kdor ni miren in räden, kakor drugi. Tako mora biti pri vsaki družini, v šoli in pri srenji.
Vse to, kar je potrebno in koristno sren jski m etanovavcam, mora srenja presker-bovati. Naj imenitneje poslopje v vsakem kraji je cerkev, kamor se shajajo stano-
vavci k očitni božji službi, kjer se opravlja daritev svete maše, in kjer se shranuje presveto rešnje telo. Srenja mora za svojo cerkev skerbeti, da je Čedno in spodobno opravljena. Ako ima srenja lepo in s podobno cerkev, kaže, da ima tudi pobožnega duha. Ravno tako mora srenja skerbeti tudi za šolo, kjer se srenjski otroci uč^ in napeljujejo, da bi bili enkrat modri in pošteni ljudje. Kar otroci pridobivajo v šoli potrebnega in dobrega, to koristi vsi srenji. Srenja mora tedaj skerbeti za šolsko hišo, da jo ohranuje, kakor je prav in potrebno. Za šolski nauk mora srenja skerbeti s tem, da natanko, zvesto in postavno rada plačuje šolskega učenika, in da ga spoštuje, kakor svojega dobrotnika; pa tudi mora srenja skerbeti za šolski nauk s tem, da gleda in čuje. da vsi otroci, ki so za uk, pridno hodijo v šolo, in da se nič ne zgodi, kar bi oviralo šolsko izrejo in učenikove trude.
Kjer je več ljudi skupaj, je tudi treba paziti, da se ne razdere mir, in du se nikomur ne dela kaka škoda. To mora skerbeti srenjska županija. Za vse to pa je treba previdnosti, truda in tudi denarja. Srenjsko županstvo skerbi za korist vse srenje, posamezni udje pa mu morajo pomagati z Drugo Berilo ta slovenske sole.	9
dnarjem in tudi z delam, če je treba. Vse to se mora na tanko in postavno od raj-to vati.
Vei stanovavci enega kraja ali pa tudi iz več krajev skupaj, ki so pridruženi k eni farni cerkvi, se imenujejo farna srenja aii fara. Vikši pri vsaki fari so gospod fajmošter. Oni skerbč posebno tudi za dušno grečo svojih farmanov, in se imenujejo tudi duhovni oskerbnik ali duhovni oče. Fajmošter so tedaj duhovna gosposka v svoji farni srenji, in so zraven tudi prednik šol, ktere so v tisti okolici. Oni učć kerščanski nauk. označujejo božjo besedo, opravljajo očitno božjo službo, deliš svete zakramente in spremljajo mertve na pokapolišče. Duhovni gospod pomagaj') svojim farmanam pri vseh rečeh od zibeli do groba, in so tedaj njih velik dobrotnik. Dobri farmani spoštujejo svojega duhovna , kakor svojega pravega očeta, in duhoven jih imajo za svoje farne otroke.
80.
Deielaa «blast.
Pri vsaki hiši in pri vsaki soseski mora kdo biti, da zapoveduje, kdaj in kako naj
se Tee epravlja, kar je potrebno za hišo in sosesko, da se po tem takem ohrani red, mir in edinost. Ravno tako in še bolj je po* trebno za vso deželo, kjer živi toliko družin in sosesk, da je kdo, ki zapoveduje vsem prebivavcam po deželi, in čuje, da j© povsod vse rćdno, pokojno in pravično, in da se ohranuje varnost življenja in lastnina vsem prebivavcam. Tega občnega oskerhnika imenujemo deželnega oblastnika. Deželni oblastnik je namenjen in postavljen od Boga. To nas razločno uči in nam kaže sveto pismo: .Kterikoli so oblastniki, so postavljeni od Boga." — .Kdor se zoperstavl'a oblasti, se zoperstavlja božji volji, zakaj oblastnik je namesto Boga."
Naš deželni oblastnik so presvetli cesar Franc Jožef I., nas občni oče, kteri skerbi za ?5,000.000 avstrijanskih podložnikov, kteri so mnogih narodov in raznih jezikov. Vse svoje podložne bi radi vidili in imeli srečne, in vsem bi radi storili prav in dobro, kakor oče svojim ljubim otrokam. Toda, kako težavno je to! Moliti moramo za svetlega cesarja, jih ljubiti, zvesto in voljno spolno« vati njih postave in ukaze, in moramo vselej lepo in spoštljivo govoriti od njih, kakor prayi sveti'duh: „Moj sin! boj se Boga, iq
Po It i j >o da> ki
„Pokaj toliko davkov pri nas? 1 prašajo radi nekteri nezadovoljneži. — V božjo Čast in za povišanje pobožnosti morajo biti cerkve in šole. K temu je treba duhovskih in de-želskih učenikov in prednikov. Da se ohra-nuje red in pokoj, varnost življenja in premoženja, in da se spolnujejo postave in povelja deželnega oblastnika, so potrebni uredniki. sodniki in drugi cesarski služabniki, ktere morajo podložni živiti. Da se kupčija zlajšuje in povišuje, da se obilni domači pridelki drugim pošiljajo, in da se druge potrebne reči vozijo iz drugih krajev, se morajo napravljati in ohranovati železnice, ceste, mostovi in druge take naprave. Da se zunanji sovražniki odvračujejo od domovine, so potrebni vojaki in vojaške trume. Ti morajo biti vsi pre-življeni, otkerbljeni in napravljeni s potrebnim orodjem, in še druge branivne naredbe se morajo pripravljati.
Ker te naredbe in naprave koristijo vsi deželi, je tudi vsak podložen dolžan po svoji moči in po svojem premoženji pomagati k potrebam dežele, in je tudi dolžan zadov oljno
jn zvesto opravljati in odrajtovati vse davke, kteri so naloženi in se nakladajo deželi na korist.
Več ko je po svetu goljufov, hudo lelcov in krivičnikov, več morajo presvetli cesar imeti pomočnikov in varhov; po številu teh rastejo tudi davki. Ako bi bilo manj hu-dobnežev in zunanjih sovražnikov, bi padali in se zmanjševali tudi davki; punti in vojske pa povišujejo davke. Kako neumno je tedaj, ako kdo Čerti gosposko, ktera pobira zem-I Ijiške, užitne, dohodne in druge davke! Kako hudobno bi bilo goljufati pri dacji! Namesti takega goljufa morajo dodajati drugi; taka goljufija je tatvina, po kteri se okrade vsa dežela in deržava. Nam v izgled je Kri*tti) plačal dacij» za s^ in za Petra, in je rekel: rDaj*e cesarju, kar je cesarjevega, iu Bogu. kar je božjega.
83.
liotfčki udje ne »puolajo
Svoje dni, tako priporedujejo, so se v« ulje HloveSkega trupla naveličali služiti želodca, in se »puntaj-», rekoč: ,,Pokij bi mi težko delili in pripravljali i-»l >dcu, on pa bi slaiko uživa! brez dela?' Noge nia> hotle več nositi, roke ne delati, zobje ne griiti, tudi n>s se je rib il io bra-

nil ohati. „Saj smo vsi udje enaki,11 »o djali, „rsi liomo uživali in enako veselo Uveli.'1 — Pervi dan svoje nepokorščine so puntarski udje izhajali Se precej dobro, in so bili prav dobre volje. Drugi dan že začno slabeti, tretji dan onemagorati; če-terti dan so bili tako oslabljeni, da se niso mogli ne ganiti, in peti dan so že skoro umirali.
Puntarski udje pokličejo derzavni zbor, da bi se posvetcvali in postavili svojo vlado; ali lej reve! Oči so tako rpadle in oslabele, da niso mogle razločiti nobene reči; noge so omahovale in niso mogle nositi trupla; roke so se tresle cd slabosti, iu tudi jezik, poprej naj hujši podpiho-vavec, se ni mogel več obračati po ustih. Truplo je ležalo na tleh, in je že pojemalo.
Zdaj se oglasi glara , rekoč : ,,Prevzetni pun-tarji, zdaj vidite, kam ste prišli! Želodcu niste hotli odrajtorati, kar mu gre, pa tudi on nima moči, da bi vam dal, kar potrebujete. Vi mu nočete pomagati, zato pa vam tndi on ne more pomagati." — ,,Res je tako," poterdijo vsi udje: prav ima želodec, da nas priganja k delu." — Voljno seže vsaki ud za svoje delo, in vsi dajejo radi želodcu to, česar potrebuje. Kmalo ozdravijo zopet v*i udje, in postajajo terdni in močni.
Tako se godi vsaki deržavi, v kteri je potreba delavcov, pa tudi vladavcov. Podložni plačujejo davke, gosposka pa jim daje moč. Enemu brez drugega ni megoče živeti; Bog je tako naredil in uredil.
Vtjiihi.
Delavca», kmetam, umčtnikam in nam vsim bo potrebni varhi, vojaki, kteri nam ohranijo ljubi mir, nas branijo »notranjih in zunanjih sovražnikov, da smo varni življenja in premoženja. Častitljiv in koristen nam je tedaj vojaški stan, in kogar Bog po gosposki pokliče na vojaščino, se ne sme braniti in ne uhajati. Pobegune in uhajavce čaka ojstra kazen in žalostna sinert; serčnega in pogumnega vojaka pa čaka velika čast in plačilo pri viksih, pred svetam in tudi pred Bogam. Mladeneč! kadar pride versta na te, da boš mogel iti k vojaški nabiri, ne od-mikaj se, in ne uhajaj k potepuham. Bogu se ne moreš skriti. Če ti je Bog namenil in odločil vojaški stan, mu ne boš utekel drugače, kakor s strašno in nesrečno smertjo. Brez božje volje ne boš vojak, če pa je božja volja takö, naj še tvoja bo! Kaj bo naredil Bog s takim, ki si kvari in spri-duje zdrave ude, da bi ne bil za vojaščino? To je velik greh, kterega tudi deželska gosposka po pravici ojstro kaznuje.
Ako si spoznan za vojaka, ne bodi ža-lesten. ampak bodi vesel, da te je Bog ustva-
ril verlega junaka , kakoršnega potrebuje cesar. Voljno in serčno piisezi na bar.dero! tvoja fclužba bo častita in srečna, ako boš priden in zvest. Nikdar ne pozabi svoje prisege, dokler ne dostojiš in ne doslužiš odločenih let! Kdor uhaja, preloui prisego, zasmehuje Boga, in zastavi svojo duio hudobnemu duhu. Vojatki pobegun ne sme na svetlo, in je kakor volk v doma'či deželi. Ako ga vlovć, ga ojstro kaznujejo; ako pa ga ne dohć, ga bo dobil peklenski sovražnik.
85.
Špartaika.
Šparta »taro mesto bilo, ki junakov spodre-dilo, hrabrih sinov tlačni broj. Kakor »kale v boju »tali , radi so življenje dali, vbranit dom in venec svcj.
Sin špartanke pa pobegne, ko m« strah na serce segne, in prinese k domu meč. Mati sinn meč izdere, in mu persi k njim predere: „Ne boS »hajal," pravi, „več !"
„Mati, kaj ste mi storili!" zdiba, „sina ste vmorili; ne poznate sina več?" — „L*žes, zanič !'» reče mati, „sina nečem te pozntti; moj sin s vojake ne beži J"
Se Slovenka ne sramuje«, ko Špartanko hvalit' č-jeS? Kako gororiS pa ti? — Gerda, slaba taka mati, ki zamore sinu djati: Sin! le ujdi in se skrij!
Bežeč, ki iz vojske vhaja, dom sovražnikam izdaja, on je lSkaijotov brat. Hitro bode tihotapec vsake hudobije lilapec, bo razbojnik, in bo tit.
86.
Trije nauki sa >ojake.
Pobožna in bogaboječa mati je naročila svojemu sinu, ko je šel na vojsko, te le posebne tri nauke:
1.	Boj se Boga. in zvesto služi gospodu vojaških trum, ako ne moreš očitno, pa saj moli v duhu. Kdor ne služi Bogu, tudi ni zvest cesarju. Vojak brez vere in pa ptič brez perut sta enaka. Hrabri božji vojščaki so bili Jozue in David, sveti Juri, sveti Martin, sveti Boštjan, sveti Floriian in veliko drugih, ki so zdaj svetniki.
2.	Varuj se greha; greh je naj hujši sovra*: fk. Bodi pokoren in zvest; nezvestoba 'eneg:i samega lahko pokonča vse kerdelo.
Izdajavec ne najde pokoja na svetu, in božja kazen mu ne odide.
3. Na bojišču bodi lev, doma pa jagnje; bodi pogumen proti sovražnikam in ljudomil premaganim, in nikoli ne zataji kerščanskega sočutja. Ne boj se krogel, kadar krog tebe žvižgajo; umreti za dom in cesarja je slavno, in srečna je smert, ako si v gnadi božji. Ne bo te zadela krogla, Če ni božja volja; v božjih rokah si, kjer si in kodar hodiš. Padali bodo na desnici, umirali na levici, ti pa boš prišel zdrav in vesel domu, ako je božja volja. — Bog te obvaruj!
To je bilo dobre matere lepo slovo.
87.
Sveti flartin.
Sveti Martin je bil rojen leta 316 in sicer v ajdovski veri. Njegov oče je bil imeniten vojak. Tudi Martin «i je izvolil vojaštvo. V idil pa je pri vojakih marsikaj nerodnega in razujzdanega, kar je dobrega mladenča silno v serci bolelo: in se zatoraj tudi nikoli ni udeleževal takih nespodobnosti svojih tovaršev, temuč še prizadeval si je, jih, kolikor je mogel, odvračevati od gerdih navad.
Martin je imel prav dobro, pobožno in usmiljeno serce. — Nek hud zimski dan, ko je šel z vojaki iz mesta, zagleda berača, ki je na pol gol in zmerznjen ležal na cestj, in milo zdihoval in prosil miloščine. Toda drugi memo gredoči se ne zmenijo za njega, Martinu pa se v serce smili. Misli si : Denarja nimam, kaj bi li revežu dal? Naglo vzame svoj vojaški plajfič od sebe, potegne meč, in prereže plajšč Čez sredo ;dä ga polovico beraču, z drugo pa se zopet ogerne. Ko tako na pol ogernjen Martin tovarše doide, se mu posmehujejo in ga zaničujejo. On pa ne posluša zasramovanja, temuč se le veseli, da je mogel siromaku pomagati. — Po noči potem se mu prikaže zvelićar v družbi angelov, oblečen s polovico plajšča, ter jim reče: „Martin me je oblekel s tem obla-čilam; ker vse, kar kdo stori naj manjšemu svojih bratov, to meni samemu stori!" Ta prikazen je Martina tolikanj ganila, da se je dal precej drugi dan kerstiti. Bil je potem še celö škof na Francoskem, in je umeri kot svetnik leta 402.
Cef eri i razdelek.
.Knr»< eplfcje.
88. Živahtv«.
Lepo je na polji, kadar spomladi in po letu krog in krog vse zeleni in cvete. »Solne« močno sije in vse ogreva ; prijetno ie he hladiti v senci kožčatih dreves; studenci eumljajo po gladkih kamenčkih in se vijö po cvetečem travniku. Vendar bi nam zemlja ne bila tako ljuba, ako bi na nji ne živele tudi mnoge in različne živali. Naj lepše cvetje je mutasto: drobni ptički pa veselo skačejo od vejice do vejice, žvergole in prepevaj ), ter oživljajo vse okoli sebe. Po cvetji fcumč pridne čebele in letajo pisani metulji; po zemlji pa vse mergoli različnih inergo-Jincev, kebrov in drugih živalic. Nekaj 6e jih
giblje sem, nekaj tje. V potokih plavajo gibčene ribe, in se poskušajo ena pred drugo raprej in nazaj. Zraven teh brezštevilnih živalic vidimo pa tudi na paši čede ovac, krav. volov in konj. Bog je ustvaril toliko žival, da jih je napolnjena vsa zemlja. Vidimo jih po zraku in v vodi, po gorah in dolinah; tudi še celö v zemlji veliko živalic prebiva.
Vsaka živalica na zemlji najde svoj ž i-vež, ena travico, druga zernice, tretja meso. Oče nebeški vse preživi o pravem času.
Vsaka žival ima svoje različno telo tako modio ustvarjeno, kakor ga potrebuje, 9 takimi lastnostimi. kakoršne se ji prilegajo. Nektere lazijo počasu, druge nacrlo letajo po dveh, po štirih, tudi po šestih in še po več nogah. Nektere imajo perute in noge; drug-i nimajo ne nog ne perut, kakor čer v i. kten le gibaje ee po zemlji lazijo. Ribe imaju plavute, s kterimi kakor blisk po vodi švigajo.
Različna in prav primerna je živalska odeja, s ktero jih je pretkerbel dobroiljivi stvarnik. Po vročih krajih imajo živali več-jidel tanko dlako, kakor slon; po merzlih krajih' pa so zelo kosmate, kakor medved. Na zimo zraste pticam bolj gosto peije, konjem, volam in kravam pa 1 olj gosta dlaka, da Jh ne zebe. Ribe imajo gladke, terde luske
8 polako žlezo prevlečene, da lahko plavajo in se gibljejo po vodi, in da se ne ranijo po kamnji in po koreninah. — Živalska obleka koristi tadi človeku. Daje nam kožuh za zimo, volno za sukno in perje za posteljo; ie zajec nam daje svojo mehko volno za klobuk. Kako modro Oče nebeški vse oskerbi!
89.
Doječe šivali.
Nektere živali stori žive mlade, ki jih potem dojć. Imenujejo se zavoljo tega doječe živali. Imajo radečo in gorko kri, in dihajo s plučmi. Doječe živali živć več-jidel na suhem; le nekoliko jih je tudi v vodi.
Naj koristnejše so nam naše domače živali. Konj, osel, vol, krava, prešiČ, ovca. koza nam koristijo za živež, za delo in za zložnost. Pes varuje hišo in premoženje in hodi tudi na lov. Mačka lovi miši in podgane, itd.
Po gojzdih in gorah živi lovske zveri, postavimo : jelen, serna , divja koza , zajec, veverca, polh i t d. Lovstvo je kratkočasno, pa tadi nevarno; za kmeta je močno za-
/
peljivo in zelö škodljivo. Pregovor pravi: „Kmet na strelo, polje v plevelu."
Veliko doječih žival se živi od mesa drugih manjših žival; nektere celo človeka napadajo, Če so zelö sostradane. Imenujemo jih zatoraj ropne živali. Prebivajo po gojzdih, gorah in luknjah. Ropne živali v naših krajih so lesica: dihur, kuna, podlasica, jazbec, volk in medved; v gorkih krajih pa: lev, tiger in ris.
Smešne dojivke so opice ali merko-vice. Hodijo po štirih nogah; znajo dobro oponašati ljudi in druge. živali, so mnogo-veretne postave, in nektere zelö podobne človeku.
Povodne dojivke so v naših krajih vidre, ki živ^ za vodami in po jezerih, kjer se potikajo po luknjah. Vidra ima rujavo kožo, iz ktere se delajo drage kape; njeno meso se sme tudi v postu jesti.
90. ti o v e d a.
Med domačo živino je goveda naj ko-koristjneša. Za poljodelstvo je še važnejša kakor konj. Vol vleče oravno drevo, vozi o žetvi polni voz domu, in gnoji zopet izser-
Drnffo Berilo sa slovenske iole.	10
kano njivo. l'božni kmetje, kteri ne morejo imeti konja, se žive s kakima dvema kravama. Koliko bogastvo, kako obilne dari ima človek v ti sami živali! Goveda ma daje naj zdravše in tečnejše meso, ki je velikim vsakdanji živež, kterega se nikoli naveličamo, kakor fudi ljubega kruhu ne. Kako blaženo je mleko, iz kterega napravljamo sir in maslo, ktero rabimo pri kavi, močnatih jedilih in pri različnih pekarijah! Z govejo tolšo si razsvetljujemo noč in čedimo perilo; zakaj nase sveče in miljo napravljajo večjidel iz loja goveje živine. Kožo od govedine nosimo na nogah, s kostmi si lase češemo, s kervijo čistimo sladkor. Goveda je blagoslov in dar božji. Še celo neka bolezen te živali, namreč kravje koze. je postala dobrota za človeštvo. — Za veliko dobrega, kar človek dobiva od goveje živine, pa ona tudi hoče, da jo dobro oakerbujemo.
Govedo štejemo, kakor ovco in kozo. h prežvekovavkam. Te živali imajo po štiri želodce. Rastline, od k ter i h se živ^, pridejo le malo prežvečene v pervi želodec in iz tega v drugega. Iz tega ee pahajo v gobec, in pridejo potem v tretji in četerti čelodec. da ee popolnomnprekuhajo.
91. Pastir.
Bilo je lepo prijetno jutro, in srenjski pastir je pasel na zelenem pašniku svojo živino. Solnce je ravno vzhajalo in vse okoli je bilo pozlačeno z rumenimi žarki Travniki »o bili prepreženi z naj lepšimi cveticami, na kterili se je bleaketah zlata in srebern» rosa. Ptiči so peli svoje jutern» pesmi, in škerjanec se je povzdigoval visoko po zraku, kot naj vejelši pevec med krilatimi tovarši Mirno in veielo se je pasla pastirska čeda po zeleni ledini. — Vso to čednika globoki gine Misli na Boga, kteri preskerbuje. ohr.»nuje in razveseluje toliko stvari pod neham in na zemlji Tudi mu živo na misel pride, kar so v nedelje gospod duhovni oče v cerkvi govorili od velikosti in dobrote božje. Zbudč se mu v sercu pobožne misli in sklepi, ter pravi sam pri »ebi: O Bog, kako lepo je vendar vse, kar si ustvaril, in kako ljubezniv in mil^stljiv si vsim svojim brezštevilnim stvarem f O kako z»lii sem »rečen, da te tudi jez, ubogi pastir, morem spoznati in častiti! Tukaj sem čisto s%m, tola ti o gospodi me vidiš, in imaš svoje dopadajenje nad nuno, če tudi na tihem spolnujem tvoje sveto voljo. Obljubim ti, da ti bom vselej zvest po svojem stanu. Varoval bom škode, in b>m storil dobrega, kar bom mogel. S čim bi li mog'] tebi z»t> bolj hvaležnega »kazati.
kakor a zvesto pokoršnostjo in a preserčno Ijn-beznjo!
Tako je premišljeval in govoril pobožen pastir, ter je šel po pašniku, ga je trebil, je popravljal ' plot, je zatiral škodljive rastline in nabiral dobre in zdravilne. Z eno besedo: on si je vedno prizadeval, da je storil kaj dobrega in tako pomagal svojemu bližnjimu. — Vsi ljudje v vasi so radi imeli tega priljudnega in delavnega čednika, in ga niso zapustili, kadar je bil že star in nezmožen.
Tako je lahko človek tudi v naj nižjem stanu pobožen, lahko dela dobro, in pomaga sebi in svojemu bližnjimu.
92.
Pastirska pesen.
1.	Na trati zeleni Ni šuma ljudi,
Je i'vinca pri meni Me pet' veseli.
2.	Prijazno odpira Se gor mi nebd; Se milo ozira
V me božje okd.
3.	Pastirstvo izvoli
Si Abelj najpred; Bog rt on rad moli, Daruje od čed.
4.	Okö nevošljivo Je Kajnovo res,
Al j Bog dopadljivo Dar gleda z nebes.
5.	Za čedami z brati Tud Jožef rad gre; Vse skoz obderžati Nedolžno serde.
6.	S* cer bratov zavidnost V Egipt ga prodd, Al' božja previdnost Ga v čast pripelji.
7.	In David J>il tudi Pastirček h« mlad ; Se hvalo nevtrudi Gospodu spevat*.
8.	Pri ovčjem kerdelu Od Boga pozu a u. Poglej, Izraelu
Je kralja on dan.
9.	So pri Betlehemu Paatirci s'rotni,
In znani le njemu, K' je stvarnik reči.
10.	Njim angel gospodov Omani najpred: „Zveličar rodov
Je rojen na svet."
11.	Se tud imenuje Sam Jezus pastir; Nad svojimi čuje, In vodi jih v mir.
12.	O srečne dušice K' se njega deri/', So prave ovčice, Za njim le hiti!
13.	Pri Jezusu biti
V	ljubezni povsod, Za njim le hoditi, Kjer kaže on pot.
14.	To ielje so moje. To Bog ti mi daj. Od milosti svoje Ne loči me kdaj.
15.	Potem prepevati Veselo je* smem : Zakaj ialovati —, Kaj bat' se ne vem!
16.	Če tudi zapira Oblak mi nebri, Se milo ozira
V	me božje oW».
93. Pt ».
Domač varh in človekov zvest prijatel je pes, kteri je mnogoverstnih plemen in
razne postave. Angleški pes je visok in dolg. pa medel in pretergan. Mesarski pes je velik in se dobro redi. Ovčarski pes nosi grebenico. da ga volk ne zadavi. Lovski psi so medli in nagli. Koder imo kodrasto dlako, in se rad nauči mnogover-stnih burk. Prihišni pes čuje in laja po noči in po dnevu.
Psam se ne sme dajati prevroče jesti, pa tudi pretepati in dražiti se ne smejo, da ne stečejo. Stekli pes ima strašno strupene sline; če kterega vgrizne, ali če ga Ie oslini, tudi steče, bodi si človek ali kaka žival. Stečejo tudi volkovi in mač*ke. Kadar pes neha lajati in ne pije. ampak žalostno omahuje in reži celo nad domačimi, ako pobeša ušesa in stiska rep med noge, ako začne jezik moleti iz gobca in sline cediti, naznanja, da je stekel, in berž ga je treba ustreliti in globoko zakopati. Kogar stekel pes vgrizne, naj si hitro rano iztiska, da izteče kri in žnjo strupene sline. Potem naj umiva rano z lugam. z apneno. s sol nato ali pa s svojo vodo. Potrebno je potem rano ožgati z žarečim železarn, in hitro poslati pa zdravnika.
Lagati ne!
Matiček je popotoval z nekim kopčam r daljne kraje, in tukaj se je navadil prav nesramno lagati. Ko pride domu, ga vzamejo oče aabo v hl inje me>t'\ kjer ni bil Se nikoli. Po pt ti se pogovarjata od mtogih reči, kako je to in uno po svetu. Dojde ju neki mesar z velikim psam. Matiček pogleda psa, in reče očeta: „Vidil sem, že ne vem dobro kje, še desetkrat večjega psa, kakor je ta. Gotovo je bil večji, kakor naš naj večji konj." — OČe, ki to precej redili, da se je sinek debelo zlagal, prarijo na t-i: „Ta se ti je znabiti rid i I en malo prevelek; pa vse je mogoče, ker r vsakem kraji se še vidi kaj posebnega in čudnega. Tudi tukaj,- pravijo <če nalaš, „ne daleč od tod, je čudapoln most, ki je pa tako narejen, da če tak človek čeznj, gre ki se je zlagal tisti dan, te mu goU.ro noga zlomi na njem. Le urno hodiva, bova kmalo tsm!41 Matiček dobro tč, kaj mu je, in se zclö prestraši. Vedno bolj in bolj ostaja zadaj in vpije za obetam : „Oče, kak> sem ram že pravil od tistega psa, da je tako ve-lek, kakor naš konj? To je r<s enmalo preveč, pa tako velik je b i vendar, kakor vol.* Oče gred<S pa tiho in vedno hitrejše naprej. Matiček vpije zopet za očetam ; .Ne hodite rcndar tako naglo, govoriva Še od tittega psa. Pes ni bil ra.vn> tako
velik, kakor vol, večji pa je bil, kakor kako tele." PriSla sta ie do mosta, in treba jima je čez iti. Oče hočejo naravnost čez; pa Matiček jih prime za roko, rekoč: »Ljubi oče 1 Počakajte Se enmalo, preden greva čez most. Tisti pes ni bil nič večji, kakor drugi psi.* Oče ga potem terdö posvari in pravijo: „Matiček, lagati ne!"
05.
L e s i f a.
Kdo še ni slišal od zvite in premetene lesi c e? Velika je kot sreden ovčarsk pes; ima vozek gobec, ojstre zobe in kremplje in zel6 kosmat rep. Dlaka njena je rudcča; v ptujih deželah so pa tudi černe, sive in bele lesice. Za živež ima lesica naj raje kuretino, golobe, gosi in race, zajce, mleko in jajca; posebno pa hrepeni po medu in grojzdju-Če Bicer nič teh svojih sladkarij doseči ne more, se pa tudi zadovolji, ako ima kače. kušarje, žabe, miši in podgane. Ves živež si pridobuje večjidel po noči in z zvijačami. Dasiravno sta s psam bližnjega rodu, se vendar zelo sovražita. Če psi gonijo lesico, in če je gre že hudo za kožo, skače sem ter tje, se potem zažene na kako skalo al na
kak štor, in so potuhne. Psi zgubi* sled, in ne pridejo ji blizo. Tako se reši. Veliko smešnega in zvitega pripovedujejo od lesice. Zato tudi imenujejo zvitega in prekanjenega človeka lesico.
Lesicjo kožo kerznarji porabijo za pod-vleko pri kožuhih. Meso pa ni kaj dobro. Lovci sovražijo lesice posebno zato, ker jim pojedajo zajce; gospodinje pa, ker jim kradejo pridne kokoši, ktere bi jim nanesle še veliko jajc za kuho in za prodaj.
96.
Molite* (udi slabega stori serrnega.
V neki vasi na Ogerskem je stanovala ubogu vdova. Bila je bolna, in ker ji primanknje derv, pošlje svoja dva dečka s sanmi v hosto po nje. Starji deček ni bil še popolno dvajset let star. mlajši pa še le osem. Ko gresta s sanmi memo cerkve, pravi mlajši: „Tonče meni je danes prav uekako čudno pri sercu; zdi se mi, kakor da bi naju čakala kaka nesreča. Pojdiva popred v cerkev." Starji odgovori: „Le pojdiva v cerkev; saj vsako delo moramo z Bogam začeti." Popustita tedaj saui pred cerkvenimi vratmi, grestu noter in molita. Potem gresta veselo naprej, ako-ravno prav težko hodita po snegu. Dobila sta veliko stihih derv, in ravno s p pripravljata, da bi jih
naložila in povezala, kar zagledata od daleč dva volka, ki sta naravnost derla proti njima. Uiti jima ni bilo mogoče. Drevesa, de bi splezala nanj, ni bilo blizi, ker okoli in okoli je bila sama hoa:a in gernnvje. In kaj bi jimi bilo pomagalo tudi naj visokeje drevo? Volka bi bila atražla in ju čakala pod dreresam; mogli bi se bila jima udati. Kaj bi li storila v tej veliki sili? Starji, pogumen deček, hitro zakrije s sanmi mlajšega brata, in dene gori še derv in hoste, ter mu prigovarja: „Moli, pa ne gani s^, jez sem serČan !" — „Oh ljubi bratec," pravi jokaje mali deček, „če bi midva tukaj umerla, kaj bodo vendar počeli najna ljuba mati 1" — Manjši deček je pod dervmi ; večji pa se uitopi s sekiro naproti. Kadar pride volk proti njemu, ga mahne s sekiro tako močno po glavi, da precej telebi na tla. Med tem pa prime dečka drugi volk zt ramo, in ga verže na tla. On pa zgrabi z vso močjo volkov gobec, ga derži od sebe, in nič ne vpije, da bi ne iz lal sv <jega skritega brata. Manjšega brata obide spodaj neka groza, verže sani in derva od sebe, popade sekiro, ki je ležala na tleh, in seka z vso močjo po volka. Yolk se oberne in zažene na drugega sovražnika, in raztergal bi ga bil, ko bi ne bil starji brat urno segel po sekiro, s ktero je vdiril volka p> glavi, in tudi tega pobil.
Tako sta tedaj dva slaba dečki z božj > p >-močjo ia s serčoojtjo pokončala dva raz«erdena volka in sta se arečao rešila. Strahama cgiedu-
jesta zveri, ki »te ležale na tleh z od per tirna fcre-lama, rgledujeta hude in ojstre sobe, kteri ju bi bili kmalo raztergali. Oba poklekneta, molit.» ia zahvalita Boga za prečudno zmago in rešenje. Potem nal( žita derva in mertva volka na sani, in gresta neizrečeno vesela proti domu.
97.
Vrlblttd (kamela).
V vsakem kraji je Bog posebne živali ustvaril, da človeku služijo. Nam je dal konje in govedo, prebivavcam v ledenih severnih krajih pa dćrježe ali severne jelene. Prebivavcam velikih pušav je Bog velbloda ali kamelo podaril. Neizmerne pešene planjave, ktere se razprostirajo med Azijo in Afriko, bi ločile ondotne prebivavce, kakor na9 Evropejce leči atlantovo morje od Amerike; vsa kupčija bi zastala, ali bi bila nemogoča, ko bi ne bila božja previdnost podelila tem krajem velbloda
Mislimo si lepega arabskega konja, kako kmali bi se pogreznil v valovih pešenega morja, in bi poginil! Kopita bi se mu rä-zpckale in noge bi ohromele. Vel bi od ima pa na pcdplatih kos mesa. ki je z debelo kožo obdan. Ta mesnata in vendar ne preobčutljiva noga mu lajša težavno hojo po
pesku. Konj bi ne mogel težkih tovorov nositi, pesebno zato ne, ker' bi se mu moralo raznn tovora tndi veliko kerme za živež nalagati. Velblod pa za sć kaj malo potrebuje; s koprivami in z osatam je zadovoljen, pa lahko dvanajst centov nosi in na dan pride po dvanajst milj daleč. Velblodove gerbi ste sedlo same na sebi. Velblod je 7—8 čevljev visok, tedaj višji, kot naj večji konj. Ta visokost pa pri nakladanju ni prav nič na poti, ker velblod vselej na kolena pade, kadar mu nakladajo ali razkladajo. — Pušava ne rodi ne ovsa, ne ječmena, ki sta za tovorne konje potrebna, ampak le tu in tam kako bodeče zel i.še iz pod peska poganja, in s tem je velblod zadovoljen. Modri stvarnik mu je dal terde ustnice, da ga osorne koprive in pusti osat ne bodejo. Velblod lahko štiri in dvajset ur strada, konj pa tega ne more; še več pa je vredna velblodova lastnost, da v naj hujši pušavni soparici osem ali pa še več dni lahko žejo terpi. Prežvekovavke, h kterim se tudi velblod prišteva, imajo po štiri želodce, velblod jih ima pa pet. Peti želodec je posebno znameniten; v tega namreč velblod lahko veliko vode shrani. Kadar tedaj do vode pride se je dosti napije, in potem še svoj vodnjak napolni. Čudno je posebno to, da voda z mi-
raj hladna in Čista ostane, in da se nobenega duha ne navzame. če so tedaj popotniki v nevarnosti od žeje konec vzeti, zakoljejo enega velbloda, in se tako rešijo hude smerti. — Če verh tega še pomislimo, da ta žival le malo spanja potrebuje in skoraj noč in dan lahko popotuje, razumeli bomo, zakaj je vel-blod prebivavcam teh krajev naj ljubša domača žival.
Ako je pa velblod sploh ljudstvam ju-trovih dežel kot tovorna žival neprecenjljive vrednosti, je za Arabca posebno še veliko bolj imeniten, ker akoro vse, česar ta potrebuje, dobi pri njem; velblod mu daje namrei tudi živež in obleko. Velblodovo mleko je Arabcu poglaviten živež; daje mu sir in maslo. Tudi meso je, posebno od mladih velblodov, ktero mu je neizrečeno slastno, in kterega hrani v posebnih posodah. Iz dlake delajo robo za obleko, pa tudi jo prodajajo, kot imenitno blago, v Evropo. Koža daje dobro usnje, in še cel^ velblodjek Arabci ne rabijo samo za gnoj, ampak tudi za kurjavo. Arabcu je tedaj velblod to, kar je nam konj, ovca in goveda.
Lev.
Lev, kteri v Afriki živi, je nar močnejša id naj serčniša zver; njegovo oko je ognjeno, njegov pogled je znamenit in veliven. njegova hoja mogočna. Po pravici se tedaj lev imenuje kralj zverin. Dolg je blizo osem čevljev, visok pa okoli štiri čevlje. Velike grive, ki pokrivajo vrat in pleča, mu dajo veličastno podobo. Ona je manjša kot on, in nima grive. Negov gla9 je votlo doneče rjovenje, kakor da bi iz zemlje zagermelo. Po uri daleč se sliši njegov glas, pred kterim beži vsa zverina in skoraj od straha uiti ne more. Zobe ima tako močne ; da Ž njim vse koBti zdrobi in da v gobcu lahko oelo goved seboj vleče. Tudi v repu ima lev tako moč, da lahko ž njim človeka ubije. Vsak dan mora imeti naj manj po 15 funtov mesa. Pri nas vidimo leva samo v menažeri ja h.
Ko lev zagleda svoj rop, se mu počasu bliža do 12 stopinj, potlej pa nanj skoči, kakor bi sfrelil, ter ga zgrabi in umori. Tudi človeku je lev nevaren. Kdor se ž njim nameri brez orožja, te more le oteti, če je serčan in se ne da od strahu omamiti. Ako
človek pred levam pri miru ia negibljivo obstoji. in mu ojstro v oko gleda, levu navadno serce upade, ter se počasu splazi in se kmali pobere. Kdor pa pred levam beži, tega nič ne more oteti pogube.
99. Ptice.
Ptice imajo gorko rudečo kri, pljuča, da dihajo, dve peruti in kljun, odete so s perjem, ktero vsako leto enkrat večjidel jeseni ali spomladi odveržejo in drugega dobe. Spomladi nesejo jajca, in izvali iz njih mladičke.
Ptiči žive po drevji, pa tudi po vodah; le malo jih prebiva na terdi zemlji. Nekteri v svojem času letć v ptuje kraje po samem in skupaj, in pridejo zopet nazaj. Ptiči nimajo zob. temuč zobljejo hrano s kljunam, ter ste-rejo zerno, ali pa ga celega požrć.
Prav umetno in Čudno je narejeno gnjez do nekterih ptičev, in ga znajo dobro skriti. Starka sedi na jajčkih, in leže; on pa ji prepeva, jo razveseluje in ji nosi jest
Ko se mladiči izvalć, jim stari nosijo jeat, dokler niso godni in jih ne izpeljejo.
Veselo jih stara kličeta in vabita letat od veje do veje, od drevesa do drevesa. Hudobno bi bila ptičicam razdirati gnjezda, jim jemati jajčica, ali pa loviti in terpinčiti mladiče.
Naj bolj nas razveselujejo ptice pevke. O juterni zori se začnejo glasiti in prepevati lepe juterne pesmice. S 1 a v č e k že po noči milo prepeva. Skerjanček žvergoli po polji od jutra do večera, se visoko vzdiguje pod nebo, pa se zopet spula na zemljo si iskat živeža, ter nam kaže da moramo tudi mi neprenehama moliti in delati. — Šinkovce z žarečim želežam slepiti, da bi rajši peli, je grozovito. Tudi ptičica bi rada tožila, če bi mogla. Rekla bi: Kaj sem ti storila hudega, neusmiljeni človek, da mi ljubi vid jemlješ ? — Hudobni ptičar je oslepel sto in sto šinkovcov in jih je drago prodajal v mesta. Na stare dni pa je tudi sam oslepel. Vodil ga je neki deček od hiše do hiše prosit kruha. Tako hudo se mu je povračevalo.
Brinovka. kos, kukavica, de-tal in druge hostne ptice se žive posebno s takimi merčesi. kteri bi škodvali drevji in drugim rastlinam. Pobirajo červe, gosence in druge take škodljive merćese, in so tedaj
naše velike dobrotnice. Tudi vrane, krokarji, kavke, pisane srake in pre-derzni vrabci pozobljejo in pospravijo veliko škodljivih merčepov.
Postojna, jastreb, sokol, ako-pec, sova in ćuk so ujede ali derete ptice; imajo močen, zakrivljen kljun in zelri ojstre kremplje.
Ptiči, kteri živd po močvirjih in mlakah imajo dolge noge in dolg kljun, in se redć z ribami, žabami, s kačami in z laznino. MI a-karice so: žerjav, šterk in kljunač.
Posebno koristne so nam kure, race in golob je, ker so nam v živež. Kokoš nese jajca, koklja leže pišeta, in petelin je kakor čuvaj in gospodar med njimi.
Naj lepši ptič pri nas je pav, z lepim, pozlačenim perjem; na solncu rep zasuče v kolo, da se lepo spreminja, l^truc je naj večji ptič, nese jajca, kakor otročja glava debele. Naj manjša ptičica je ko lib rij, ki živi v južni Ameriki; nj» jajčica so drobne kakor grah. Pri nas je kralji ček, ali kukor mu nekteri pravijo, strežek ali palček naj manjši ptiček.
Tako nam kažejo in pričajo tadi ptice bož jo vsega mogočnost modrost, in dobroto.
Drugo Berilo za slovenske Sole.
II
100. Ptlee pevke-
Neko prijazno »as je obdajalo rse polno naj rodovitnišega sadnega drevja. Spomladi je bilo čez in čez vse prepreženo s prelepim cvetjem. Veseli ptički so se gnjezdili po košatem drevji, in so sladko prepevali od jutra do večera. Jeseni pa so bile vse drevesa polne slastnega Badja mnogih plemen. Otroci so se razveselovali po vertih, in si nabirali lepih jabelk, hrušek, češpelj in sliv. — Bili so pa r tisti vasi nekteri hudobni dečki, ki so začeli preganjati ljube ptičke, so jim razdirali gnjez-da in pobirali mladiče. Uboge živalice so bile vse preplašene in so zapustile ta nemiren kraj. Potihnilo je potem v prijazni vasi lepo ptičje petje in vse je bilo žalostno. Namest ljubih ptičkov pa so prišle gosence in drugi požrešni merčesi, ia so požerli lepo cvetje in perje drevesno. Vse gole in brez sadja so stale drevesa po vertih. Otroci pa, ki so popred vsako leto dobivali obilno sadja, so zdaj žalostni postopali pod suhimi stebili, in niso imeli kaj djati v usta. Dobri ptički, ki so jih pregnali hudobni otroci, so poprej po drevesih pobirali škodljive gosence in merčese, daje sadje lepo cvetelo, rastlo in obrodovalo.
če ptičke preganjaš in gnjezda razdeneš,
Tud' petje in sadje od sebe preženeS.
Sclivnr ptiee.
Nekaj ptičev se ne živi samo z červi, ampak tudi z zernjem, in ti ostanejo tudi po zimi pri nas. Drugi se le z červi živ^, in gredö jeseni v druge gorkeje kraje, kjer se golazen ne poskrije v zemljo. Taki se imenujejo s e 1 i v n i ptiči, postavimo: lastovke, peniee, pastaričiee. kukavica, žerjavi, šterki, postolke i t. d. Žalostno se zbirajo, kadar se odpravljajo, kakor da bi se poslavljale od naših ljubih krajev. Zbrane se vzdignejo, in letč v daljne daljne dežele prek širokega morja. Kadar se zopet povrača l juba spomlad, pridejo nazaj tudi selivni ptiči, ter nam prinesejo znane pesmice in obodč novo veselje. Kadar vidiš prijazne Belivne ptice zopet priti, misli: Nebeški oče jim je že pri na za to leto mizo pogernil, da jih bo živil; ako pa Bog za ptičice skerbi, tudi nas, svojih otrok pozabil ne bo. I^e tudi ti ne pozabi njega hvaliti in mu zvesto služiti!
Di&na lastovka.
^ sakega ve*eli, ako vidi Bpomladi per-vikrat zopet latovko sedeti in žvergoleti na strehi. Prigovor sicer pravi: „Ena lastovka se ne prinese spomladi;" vendar ako jo že vidimo, si lahko mislimo, da se že začenjajo veseli pomladni dnevi. Lastovka ima dolge peruti, bel trebušček, širok in vilicam podoben rep. Skoraj celi dan šviga po zraku sem ter tje, in lovi mnoge merčese. Zdaj šverkne na ravnost naprej, zdaj se pusti iz zraka navdol in v hipcu se oberne, ter smukne tikama nad vodrt. Kadar se v poletnih vročih dneh napravlja k hudemu vremenu, leta lastovka p'ahama po zraku, in glasno čverči. Če si naredi gnjezdo pod hievno, skednjeno ali hišno streho ali nad oknam, ga ji radi pustimo, saj ljuba živalica nobenemu ne dela škode, temuč preganja le škodljive merčese. Ko se pa priblažajo jesenski merzli dnevi, jim ni več ostanka pri nas. Zberejo se skupaj v trope, se poslovi od svojega starega doma, in potujejo čez gore in doline, mesta in dežele, dokler ne pridejo v gorko Afriko. Nimajo nobenega vodnika in vendar ne zaidejo
na dolgem popotvanji. Gorka pomlad jih zopet pokliče nazaj v naše kraje, kjer svoje stare gnjezdioa poišejo. Ako se je že znabiti kak siten vrabec vgnjezdil v njhih čedno gnjez-dice, ga lastovke vse serdite kmali izka-vsajo.
103. k o kovica.
Vsakdo je že slišal veselega tiča, ki nam sred malega travna, ko še logi niso popol-nama ozeleneli in še samo zvončki in tro-bentice cvetö, veselo spomlad oznanuje. „Kuka" vpije, da se daleč čez polje cel6 v vas in v mesto razlega. Ce bi kukovico zares radi ogledali, kakošna je v obraz in kako je oblečena, beži z drevesa na drevo, iz germa v germ, in se nikakor ne da viditi. Po pravici se tedaj pravi od tega tiča, da ga je skoraj vsakteri že slišal, malokdo pa še vidil.
Kukovica je velika kakor golob, po verhu in o straneh pepelnatega perja; po persih in med nogami pa je belkasta in s temnimi progami počez preprežena. Po perji je zlo podobna sokolu, po obrazu pa se dobro loči od
njega; kukovičen kljun je drobän in ravän, sokolov pa je debel, kriv in ojster.
Kukovica prebiva v zelenem logu, vsako drevo je njena hiša. slehern germiček njena stanica. Za druščino ne mara. Samotna leta ves ljubi dan urnih perut po svojem pohištvu in kot prevzeten gospodar ne terpi ne gostov ne beračev v njem. Zakaj pa tako sovraži vsako druščino, in je le naj raje sama ? To lahko zvemo, če pogledamo, kaj kukovica jć, kaj ima za kosilo in za večerjo. Go-senčic in žužkov, metuljev in mušic išče ne-prenehama od zgodnje zore do poznega mraka; njen želodec je velik, ti merčesi pa so kaj majhni. Zato celi dan leta za svojim vsakdanjim kruham, urno letö gosence po cveticah pobira, in mlado lističe sovražnih žužkov trebi. Karkoli ji zeleno hišo poškoduje, ona v kazen brez usmiljenja požre.
Kadar drugi ptiči začnejo gnjezda delati, kukovica le počiva in jih gleda, ter jim za kratek čas „kuku" poje. Tašice, penice, pastaričice in drugi tički v storjene gnjezda jajčica nesejo, in še hodijo kakega červička iskat, preden začn6 valiti. Med tem pa kukovica tiho priferči po germovji, odgleda ptuje gnjezdo, in če ji je ušeč, urno svoje jajce vanj znese in potem proč zleti. Öez nekaj
dni znese v drugo gnjezdo sopet eno jajoe, in tako kakih pet ali šest Drobni tićki ne vidijo. da imajo ptuje jajce v gnjezdu, ter se vsedejo in skerbno val«1. Mlade tičice se izvale in ž njimi vred tudi mlada kukovica. Stari pridno Červičkov donašajo, vedno od-perte kljunčike polnit; toda mlada kukovica je naj večja in grozno silna in nesramožljiva, neprenehama čverči in vse hoče sama požreti. Tako manjše bratco spodjeda, da vedno pešajo. Kadar pa snedeni podverženec toliko odraste, da mu začne gnjezdo majhino biti, jih celö iz njega pomeče. Iz gnjezda že zleze in hodi z veje na vejo; skerbni, ogoljufani reditelji jo pa še vedno pitajo, dokler se ji perutnice toliko ne uterdijo, da si sama more živeža iskati. Potem pa jo mlada kukovica potegne, ali ne da bi se rediteljem za težavno skerb zahvalila.
104.
Sraka in pavovo perje.	7 _
Pravijo, da je bila Braka nabrala pavovega perja, ktero se sveti, kakor čisto zlato, kadar ga solnce posije. Oliapa in našopiri se ž njim, in • tako nakinčana gre babato memo arak, avojih
torariie, in rja napihnjena jih Š9 ne pigteda, te-muč se prerzetno pomela s pari r torarSijo. Pari hitro spoznajo srojo lastnino, izpulijo pt.ijki pa-roro perje, in jo zaž*no na pol gnlo, od kodar se je bila priklatila. Vsa zasramorana in okljurana se privleče med sroje sestre; pa tudi srake jo začnd čertiti, pikati in preganjati, tako, da sirota zgubi 5e sroje lastno perje, in da poslednič, povsod za-reržena, nikamor ne vč.
Oblači se pametno, in le po srojem stinu ; ne posnemaj Sege, ktera se ti ne spodobi. Ne rti kaj se med gospodo, ko si kmet, in ne sramnj se srojega stanu. Oiabnost prinaia le zaničt>ranje, ponižnost pa čast in dobro ime.'
Prevzetnost se povsod spotika, In sramota se za njo pomika.
105. D v • i i v k e.
Dvoživke imajo gol in gladek, ali pa z luskinami in oklepi pokrit žirot, merzlo in rudeČo kri in pljuča, da dihajo. Dvoživke lazijo in jajca nesejo. Imenujejo se dvoživke zato, ker lahko živd po dvoje, na suhem in v vodi. Nekoliko jih lazi po Štirih nogah, druge pa se plazijo po trebuhu, t-udno hitro jim rastejo udi, ako se jim kteri
odtergajo; tudi prebijejo dolgo brez živeža. Vsako pomlad slečejo svojo staro kožo.
Želva ima terdo čepino na herbtu, iz ktere delajo lične tobakire, glavnike i t. d. Njeno meso daje dobro postno jed.
Žabe so mnogoverstna Skoki povodnih žab bo dobra jed za postne dni. Reg a ali zelena žaba nam napoveduje dež, močerad pa lazi po dežji. Krastavica (krotn) biva po temnih kotih.
Martinček se rad greje na solncu, pa ne stori nič hudega; zeleni kuščar pa hudo vgrizne.
Kače so nektere strupene, ker imajo hud strup v svojih zobeh; postavimo gad, zagorelo rujava kratka kača, ktera je po herbtu pisana, in se najde po germovji in pečovji. Beloušnica ni škodljiva, še manj pa slepec.
106.
Ribe.
Ribe imajo rudečo, pa merzlo kri, dihajo s plitvami, in živd samo v vodi. VeČ-jidel so odete z luskinami, švigajo na svojih plavutah hitro ko blisk, in imajo za plavanje
mehur ▼ sebi, kterega nategujejo in zopet stiskajo. Ribe se zelö množijo. Žlahtne ribe, ktere imajo malo koščic in dobro meso, so v naših krajih z lat o k a, ki ima rumeno meso; poster v, černo rudeče pikasta, s u 1 a, m e n i k, som, tolsti k a r p, tanka š u k a, mrena, lip an, piškur i t. d. Viza ima drag mehur, s kterim vino čistijo. Jegulja je gladka riba. kači podobna, pa ima dobro meso. Klen ima veliko ojstrih košic, zato ga je nevarno jesti.
Ptuje ribe v naših krajih prodajajo: polenovke, suhe brez glave, s a r d e 1 j e, slanice (arenke) i t. d. Velike morske ribe so: k i t, ki po 100 čevljev dolg izraste, in da po90ßebrov ribje masti; morski volk, ki po 100 centov težek priraste, in celega človeka požre, ali mu nogo ali roko odgrizne. Kit je dojivka, desiravno živi v morju ko riba.
107. Ribiea.
Tam sira gora mi stoji, ta viditi drevesa ni; je v tmini skrito jesero, rodica Čista kot srebro.
Je notri bila ribica, še mlada vsa postervica; t globini malo ji je všeč, doma le biti grenka reč.
O mati, mati! kak lepd je vse tam zunaj, vse sretlo ; o naj saj malo run hitim, se lep'ga sreta veselim.
Nikar, o hčerka; v strahu bom, je naj bolj varen zate dom; sovražnik nima sem moči, drugej te kmalo zasledi.
Ne sluša mala ribica, kar stara ji je pravila; skrivaj izmuzne se na dan, kjer potok se odteka v stran.
Se veseli, se krog verti, s potokam vred naprej hiti; prijazno se blišči nebd, ob kraji rožce
ji cvetd.
Pa ribič pod drevesi cam sedi z goljufnim ternikam; priprosta pride ribica, in vjame se sirotica.
Prešerna tak se pogubi, neverna v to, kar mati uči. V spomin naj bo ti njeni zgled, da ne zgubiš
se s tisto vred!
108. Ž n i k i.
Žužki (mergolinci, insekti) imajo pre-tienjeno truplo in v tri dele tako razdeljeno, da ee glava in rep le na tanki nitki derži
trupla. Na glavi imajo tipa v nice, s kte-rimi krog sebe tipajo; nog imajo po 4, 6, cel6 po 100 in še po več. Namesti kervi imajo bel merzel sok. za odejo roženasto kožo, ali pa dlako. Mnogo se jih lepo sveti, in so vsi pisani. Mergolincov je vse polno po zrakn, po zemlji, v zemlji, po rastlinah in na človeku, pa tudi v pijači in v našem živežu.
Mergolinci se izvale iz jajčic, kterim pravimo zaplodek, in veliko se jih po trikrat Čudno premeni. PerviČ se iz jajčica izleže červali gosenica; ta se zaplete kakor mešiček in iz tega vstane kakor iz groba žužek ali metulj, ki pa le toliko časa živi, da zopet nanese zaplodek mladih červov.
Mergolinci se živrf s takimi stvarmi, ktere bi drugim škodovale, tako rekoč le pometajo gerdo gloto. Veliko jih dela škodo, postavimo gosence, pri sadnem drevji; nekoliko pa jih je, ki človeku dajejo mnogo dobička, kakor: čebele, sviloprejke.
Kebri imajo roženaste perutnice in po-mlado drevje hudo objedajo. Rogač ima na glavi klešče, s kterimi hudo vščipne. Štrigia rada zleze v uho. Kresnice se o kresu po noči svetijo. Uši in bolhe delajo nečednim
ljudem veliko nadlogo; pozemeljske bolhe bo pa tudi za verte huda zaujeda.
Pol krilci na pol skačejo, na pol letajo, in so večjidel prav škodljiv mtfrčes, kakor molji, ki zernje in sukn<S sned6, grili, smradljive stenice, in pa kobilice.
Metulji bo mnogotere barve, in velikosti, imajo po G nožić. ("udno lepi in krasni so, toda le malo časa živi Metulj izleti iz mešička, ter je podoba našega vstajenja od mertvih; njegova mati je gosenca. Gosenice drevje objedo, ako se ne ukon-čajo spomladi.
Čebele imajo velike oči in pa tanko kožnate babice, s kterimi letajo po rožah in po drevji sterdi nabirat. Vsak puuj ium svojo matico, po Bto trotov in po deset do šestnajst tavžent delavk. (' m e r 1 j i so večji, kakor čebele in se radi gnjezdijo pod zemljo. Ose naredi umeten osinjak, in so hude jeze. Seršen hudo pikne; pregovor pravi: „Deset seršenov za eno kačo." Ser-šeni snedö veliko sladkega grojzdja in sadja. Šižkarice svoje jajčica v hrastovo perje usadi, in ga napikajo, da iz njega prirastejo šiške in ježice.
Muhe imajo dve perutnice pa rivec, da serkajo. Komarji hudo pikajo, in mu-
Sice nas nadlegujejo, včasi nam tudi na-znanujejo deževno vreme.
Pajki predejo zel6 tanke mreže, v ktere lovd muhe; pa tudi pokažejo spremembo vremena. Ško rpjon pikne s strupenim repam, pa tudi da zdravo olje za strupeno piknino. Pravijo, da ugrizne in umori sam sebe, kakor zavidni človek.
Mravlje imajo velike mravljišča, po kterih si naredi gladke ceste in stanovanje, in so človeku izgled pridnosti
K žužkam štejemo tudi rake, ki hitreje ritensko, kakor naprej lazijo. Raki so postna jed.
Tudi žužki so nam večjidel v prid, ne-kten nam dajejo lepe nauke, vsi pa oznanu-jejo božjo modrost in vsegamogočnost.
109.
Uodi \ solo k mravljam !
Mravlje šiv6 v čedoi družbi med sabo, kakor dobri podložni v deržavi. Imajo svoje postave^ in se na tanko derme svojega reda. Mravljišče, v kte-rem prebivajo, je mestu podobno, po kterem peljejo ceste na vse kraje. Nektere mravlje delajo po zidarsko, ter nadelujejo tlak z ilam; druge
zbirajo po tesarsko lesne bilke, jih nastavljajo ob cestah in delajo z drugimi bilkami pristojen strop, ter jih nakladajo prek unih. Ravno tč mravlje so tadi umetni streharji ki narejajo iz skalic, slamic in iz listja streho na stanovanje. Nektere poshra-nnjejo živel v shrambe, druge pospravljajo jajca in mlade červiče v kamrice.
Živež si mravlje celo leto marljivo nanaSajo. Ena nese mertvo mnho, druga zernice; nobena se ne sme brez dela pohajati. Nektere hodijo na oglede, in ko kaj pripravnega najdejo, hitro oznanijo drugim, in celo kerdelo se napravi pobirat najdenega zaklada. Tako hodijo v dolgi procesu na lonec sladkorja, na kepo Batovja, ali na omeđeno*) hruško. Vsaka se mora deržati odkazane poti, da ne zajde. Ako so mravlje po letu pridno delale, se po zimi poskrijejo v svoje stanice in uživajo sad svojega poletnega truda. Še bolj, kakor za živež, skerV* pa tudi mravlje za svoje mlade, tak<5, da o času, kadar ae mladi izležejo iz jajčic, jim streže cela družina, da jih dobro odredi.
Po pravici nam Modri v svetem pismu pravi: rLenuh, pojdi k mravlji, pogleduj jo pri delu, in zmodri sel Brez učenika in vodnika se preskerbuje po leti z živežem, in si nanaia o žetvi, da bi imela kaj jesti po zimi."
•) Sadje mediti ali mehčati, tudi mc&čati; omeđiti aH zmehčati: bruike sc medijo (se mehčajo) itd.
Sviloprejka.
Po letu vidimo * letati lepe, pisane metulje, ktere otroci kaj radi lovijo. Metulji se narede iz mešičkov, v ktere se spremeni gosenice. Goseuice so zelö požrešne, in drevju in drugim rastlinam silno škodljive. Koristne so nam samo tiste gosenice, ki se živd od murbovega perja, in ki jih imenujemo s vi In e gosenice ali svi 1 o prej k e. Svil-nični metulj zleže v nekoliko dneh 400 do 500 ja jčic, ki so veliki, kakor proseno zer-no, in iz kterih se na gorkem izležejo gosenice v kakih sedmih dneh. Te gosenice potem prav hitro rastejo, in ko mine dvajset dni. že presti začnejo, in potrebujejo za to 3 ali 4 dni; potem pa se zavijejo v mešičke. Ta mešiček (kokon) je kakih 1000 pedi dolga nitka, ktera je na prečudno vižo skupaj zravnana in z nekim žležcam uterjena. Ako se pusti mešiček dosti časa ležati, pride iž njega nečeden metulj, kteri je bel z ru-javkastimi progami in z ravno tako liso na sprednjih habicah. Izlesti pa se pustč le tisti metulji, kteri so odločeni za pleme, zato
ker se preja ne dd izviti, ko je pretergana pri luknjici, iz ktere je metulj prilezel. Vsi mešički, kteri niso za pleme odločeni, se de-nejp v peč, ki je tako gorka kakor za kruh, zato, da se pomorč. Potem se nitka prav varno zmota in podela v svilo. Za en funt svile se potrebuje kakih 2000 mešičkov ali kokonov.
m
Červi.
Čer v i imajo, kakor žužki, bel, merzel sok namest kervi, in tipavne nitke na glavi» na kterih so oči. Nimajo nog, ne kosti, ne dlake; njih truplo je mehko in na kolca zvito, s kterimi 6e gibljejo in lazijo. Nekteri Červi so veliki, večjidel pa so tako drobni, da ee ne morejo vid iti s prostimi očmi. Mnogo červov živi v vodi. Še več pa v zemlji, nekaj v živalskem truplu, in še celö v človeškem drobu in v čevah. červi se živč z rastlinami, s sadjem, s praham; naj rajše pa jedo mer-hovino. Tervi imajo zateglo življenje, in če jim kdo en d-1 života odtergn, jim hitro izraßte drugi. Veliko jih čudno dolgo živi brez vse piče.
Drnja Barilo za «lovenske iolf.	1 -
Naj bolj znani so nam polži, ki mosijo svojo hišo na herbtu, in nam daj6 dobro postno jed. Mavrasti polži se rabijo za kolomaz. K červam štejemo tudi pijavke, ktere kri pijejo, in jih zdravniki rabijo.
Vsaka kapljica vode, vsaka skorjica ples-novega kruha vsa gomzi tako drobnih živalic, da jih ne vidimo z golimi očmi; le Bog v<5 za nje, on jih vidi in o3kerbuje.
112. Poli.
Komaj pomladanski dež pervikrat zemljo pomoči, je na enkrat vse živo polžev. Po tleh se plazijo počasno dolgi nagci, ter belo cesto za sabo pušajo; po deblih dreves pa, ki ravno svoje popke odpirajo, plezajo majhni polžiki, ki imajo svoje lastne rumene in s Černimi progami opisane hišice na herbteh; celö po vodah in lužah plavajo v sivih in rujavih lupinah. Polž je zel6 borna živalica, in sploh velja kot podoba počasnosti. Pa vendar se morete tudi od polža marsikaj nčiti!
Na glavi ima štiri roge. s kterimi poiše pot, po kteri hoče hoditi. V večjih dveh
rogih ima oči; mala dva rožička pa ima za vohanje. Le poglejte, kako varno obrača oči ravno tje, kamor misli iti, in kako skerb-no povoha vsako travico in vsako cvetico, preden se je dotakne. Hodite in potujte tudi vi vselej tako skerbno, varno in previdno. Dobro pa tudi poglejte in preudarite. Če je pot, po kteri hodite, dobra in prava.
Glejte pa tudi, kako občutljiv da je polž. Č"e se ga le enmalo dotakne kaka reč, se hitro skrije v kot Bvoje hišice. Ljubi otroci! kadar se vas hoče dotakniti pregrečnost in hudoba, se tudi vi hitro obernite nazaj v svoje znotrajne stanovanje — v svoje sercć in v dušno zvestobo!
113. Povračil«.
Bil je svoje dni deček, hudobnega in ter-dega serca po iinenu Tone. Dražil je nedolžno žival, ptičke, mačke in pse. Ko enkrat posme-hovaje vjeti senici nožice tare, se primeri, da ravno gospod fajmošter pristopijo k njemu. Duhovnik stermć nad neusmiljenim dečkam. Živo mu očitajo pregrešno d janje, in mu govorć na serce, kako da more tako neusmiljen biti do ne-
doline živali, ktere ni Bog ustvaril zato, da bi jo torpinčili, temuč zato, da bi bila ljudem r prid, in da bi tudi ona imela svoje veselje na zemlji. Ker pa dobrohotni gospod vidijo, da se njih besede celd nič ne primejo dečkovega serca, mu še reko i „Vedi, neusmiljeni fantin, da bo tebe gotovo enkrat zadela božja pravična kasen za tvojo veliko neusmiljenost, — prej ali poznej; takrat se boš spomnil mojih besed, in boš znabiti mogel terpeti take muke, kakoršne si zdaj napravil ubogi ptičici." — Prederzni fantin se le posmehuje dobro misUčemu gospodu, gre svojo pot, in je še neumiljeniši do žival in ljudi, kakor popred.
V svojem dvajsetem letu udari enkrat svojega tovarŠa s kladvam tako silno po glavi, da se ometen na zemljo zverne. V mislih, da ga je pobil do mertvega, je zbežal in šel k vojakam. Kmalo potem vstane vojska, in tudi on mora iti v bo-jiše. Že v pervi bitvi mu je debela topova krogla pervemu zdrobila obe nogi. Upil je na vso moč od prevelike bolečine. Zdravniki mu potem odžagajo obe nogi r takih bolečinah, ki se popisati ne dajo. Zdaj so mu stopile vse njegove neusmiljenosti pred oči. Spomnil se je žugajočih besed duhvonpga očeta in vseh tistih , ki so ga to-likrat opominjevali , da naj odjenja od pregrešne neusmiljenosti. — „Oj, kaj sem delal", upije ves skesan v bolečinah, „bož,e stvari sun hromil, ter-pinčil in moril, ki mi niso nikdar storile kaj ža-lega I Koliko živslicam sem lomil nedolžne no-
žice in sem jih brezčutno gledal, ko so čivkale in pojemale. In zdaj so tudi moje noge zdrobljene. Bog je pravičen, in me kaznuje, kakor zaslužim.11 O kako je bil on zdaj ves drugačen! Će je bil pri otrocih, jim je pripovedoval svojo žalostno zgodbo; jim je pravil, kako hudoben in neusmiljen fantin je bil nekdaj, in kako se mu zdaj vse to hudo povračuje. Opominjal je otroke, da naj bodo vselej usmiljeni do nrdolžne živali, in da naj nobeni ne storč nikoli nič žalega, ker one so ravno tako stvari božje, kakor mi, občutijo ravno tako, kakor mi, in ljubijo življenje ravno tako, kakor mi Ijndje.
Otroci so ga poslušali, in obljube delali, da nočejo nikoli neusmiljeno počenjati z nobeno živaljo.
114.
Rok za svf skerbi.
Na zemlji miške najti ni, da b' ne imel» mamice, da ji prinese skorjice, da rev'ca stradala ne bo; tudi ji postelje post ljico. Bog ljubi pač za vse skerbi.
Pod nebam tudi ptičke ni, da b' ne imela suknjice prav lepe, tople, pernate; da greje ptičieo gorkd, in da jo mrazek vzel ne bo, jo Oče mili rskerbi.
(■ervička na zemlji ni, da bi ne našel kapljice, ktire on napije se; on najde dosti živeža, in lakote Se ne pozna; nebeški oče zanj skerbi.
Metulj po travnikih leta, obiše svoje rožice, preleta polja, travnike; ima prelepo suknjico, tančico svetlo, pisano; ga dobri Oče preskerbi.
Pod solncam stvar'ce take ni , naj bi še tako mala b'la, pri Bogu ni pozabljena; 'ma vsaka svojo hišico, in vsaka svojo post'ljico. Vse ljubi Oče preskerbi.
Glej, moje dete, tudi ti očeta dobrega imaš, se njemu lahko v roke daš, se lahko njega veseliš, ker v božjih rokah ti živiš. Bog oče tud' za te skerbi I
115. Pregovori.
Boljši je hranjeno jajce, kakor sneden vol.
Krava pri gobcu molze.
Po malem raste konju trava.
Psu, kteri raženj liže, ne zaupaj pečenke.
Ena garjeva ovca vso čedo pokvari.
Kdor se med otrobe meša, ga svinje pojedo.
Kadar mačka rodi, miši lovi.
Kadar mačke doma ni, so miši dobre volje.
Gorje mu, pri kterem se bratijo mačke in miöi-Ptica, ki visoko leta, nizko obsedi. Vrana vrani ne ekljuje oči.
116.
Rastliistvo.
Stvari, ki tudi nekako žive, ter rastejo in se mnoze, vendar pa ne občutijo in se ne pre-mičejo imenujemo rastline. Živež dobivajo iz zemlje in iz zraka. Tisti del rastline, ki v tla raste, in jo v tleh ter dno derii, se imenuje k o-renin a. Korenina iz tal iivez v si vleče in. ga naprej pošilja. Tisti del rastline pa, ki k viško raste, in veje, perje in cvetje nosi, se imenuje steblo ali deblo.
Perje je za rastlino zelo važno; ima veliko majhnih luknjic, skozi ktere mokroto in zrak t? se jemljejo in zopet spuhtijo, cesar ne potrebujejo. Zato pravimo, da rastline s perjem sopejo ali dihajo, kakor mi s pljuči.
Cvetje je naj lepši del rastline; ji daje zalo in lepo podobo , in dozori sad ob svojem času. Sadje je mnogoterno, mesnato ali soč-nato, ter do ali mehko, v lupini ali brez lupine; nam je zeli koristno, pa tudi lahko zeli škodljivo. — Ako pride seme v zemljo, kali, in
rodi novo rastlino, Če dobiva dovolj i'veia, toplote in svetlobe.
Število rastlin je silno veliko. Različno imajo barvo, rast, podobo in se ločijo tudi po mnogih drugih lastnostih. Kdo bi se ne čudil, ako vidi, kako hitro se množijo vsako leto in pokrivajo zemljo, in sicer tuko prijazno zeleno in krasno pisano, da se jih oko nagledati ne more. Po visokih planinah in nizkih dolinah. po ster-mem pečovji, in kjerkoli je pesica prazne zemlje, se ozelenuje trava in drevje; se na strehi najde z er nice svoje mesto in življenje.
Le malo se ozrimo posvetu, tn pomislimo le naše domače rastline, in vsaka bilka, vsako peresce, vsak cvet in vsako zerno, celo vsaka travica nam skazuje, kako mogočen, moder in veličasten je Bog, ki jih je ustvaril.
117. Drevje.
Drevje zraste med vsemi rastlinami naj bolj močno in visoko. Ima korenine, deblo in veje, ktere se razprostirajo t? enega ali v reč verhov, in poganjajo mladike, perje, popke, cvetje, in do na sojo sadje. Zunaj drevje skorja
ali lub odeva; pod lubam je tanko ličje, potlej pa lea, ih" ima v sredi sterzen. Les pa ni ves enako čverst; precej pod ličjem je mehek in voden, in mu pravijo belina; proti sterienu pa je čedalje bolj čcerst. Nekteri les je ter d, posta' vimo hrastov, mecesnov, bukov; nekteri pa bolj mehek, postavim lipov, smrekov. Debla otešejo za brune, ali jih pa razrezejo v dilje ali deske, ali pa derva napravijo iz njih; tudi veje vina se porabi za kurjavo, listje pa za nasteljo. Pridni ljudje tudi štor. izkopljejo in razcepijo za kur• j ovo. Drevje se množi po koreninah, ki se sadi, ali pa po semenu, ki se vseje; pozlahtnvje pa se po cepljenju mladik in očesic (popkov.)
Sadno drevje nam prinaša veliko, veliko dobička. Daje nam dobro sadje in tudi le za mnogoverstno orodje, za domačo rabo in za prodaj. Lesnike rastejo po gošnh, poilahtnjene sadne drevesa pa po vertih. Hruška ima podolgasto m sladko sadje s peškami v sredi; tepka daje dober hruševec. J ab lana ima okrogle, sladke pa udi kisle jabelka, ktere suše, pa tudi tolčejo za jabelčnjek. Kutne so le suhe, slive in češ pije pa sirove in suhe žlahtna in dobra jed; iz poslednih delajo in žgejo tudi slivovec. Češnje so ravno In ko sirove in suhe zdrava jed, posebno kisle višnje. Orehi dajejo sladko jederce za potico in olje. Marelice in breskve rastejo po
verlih in vinogradih, in imajo v sredi koš ice. Murve imajo oslasten sad in perje za svilo-prejke.
P tuje sadonosno drevje raste pri nas le v posebnih vertih, kakor kisle limone in sladke pomaranče. Smokve ali figs so dobre sirove in suhe, in rodi sad trikrat na leto. Oljka ima osko in bledo perje in podolgast tad, iz kterega tlačijo olje; rasle v toplih krajih.
Kdo bi le mogel povedati in našteti, koliko dobrot nam daje sadonosno drevje! Koliko se proda sirovega sadja, koliko se ga posuši, koliko se naredi ii njega zdrave pijače, in koliko bo/nikam se lahko z njim postreže! Drevje daje tudi ptičem zivei in streho, živini kermo in naštel jo, polju in tranikam pa gnoj.
Drevje je božja stvar; Itog skerbi zanj. Ako smo dobri božji otroci, se nam mora smiliti drevje poškodovali. Tudi drevesce živi, kakor mlado dete, in akoravno stoji mirno na svojem mestu, in ne iše okoli iiveia, ima vendar po koreninah in po perji svoje žile, s kterimi iz zemlje in iz zraka dobiva stoj zivei. Človek ima kozo, drevje pa ima lubje. Kdor lub odere, drevo hudo rani. Veliki škodljivci in drevoderci so tisti, kteri brez potrebe breze in druge drevesa vertajo in nase kuje jo, da se jim sok, drevesna kri, izteka;
škodljivci sa tisti, ki belijo smreke in delajo kozulje iz smole, ip	mladike in verhe
samo za igračo in kratek Čas.
118.
kaj nas drevesa urijo.
Prav lepi so nauki, ktere nam je ljubi Bog zapisal na vsako drevo. Drevje nam kaže v nebesa, da bi ne pozabili, kje da je nai pravi dom. Kamor se nagne mlado drevesce, tje raste staro drevo, ter kaze otrok am, da naj se puste ie mladi lepo ravnati in učiti. Drevje spomladi prelepo cvete; tudi mladenči in deklice cvetejo svoje mlade dni v beli nedolžnosti. Merzel sever po* k odu je cvetje, mraz ga zamori, škodljivi jug ga prevzame, in sadu ni. Še bolj žalostno je pri mladih ljudeh, ako rastergajo svoj prelepi in dragi venec nedolžnosti, ako pomandrajo cvetje čistosti, in če zgube zdravje in poštenje. — Drevo, ktero ne prinese dobrega sadu, se poseka in verie v ogenj. Tudi človeku se godi tako, ako node biti priden in pravičen. Kakor v jesenskem času popada list za listam z drevja, tako bomo tudi mi eden za drugim ili gnojit černo zemljo. Drevje po zimi spi in počiva , spomladi pa zopet oiici in se vnovič razcveta. Tudi mi bomo zaspali, bog daj, da bi le srečno; toliko lepši pa bomo zopet vstali, kolikor boljši bomu utnerli. Ves svet je božji sadonosnikT
kterega je zasadil ljubi Bog in dal človeku, d d bi ga obdeloval. Srečen je, ki ga obdeluje skerbno in neutrudno. Dober človek hvali ljubega očeta t nebesih, pa tudi skerbi, da bolje in lepše drevje zapusti spojim naslednikom , da bi tudi oni kaj uživali in Boga hvalili. Takemu človeku pravični Bog veselo poreče: „Blagor tebi, dobri in zvesti hlapec; ker si bil » malem zvest, ti bodem veliko zaupal; pojdi v veselje svojega gospoda
119. Kraška.
Stari oče, Urban , so sedeli pred svojo hišo v senci pod hruško. Njih vnuki kramljajo tam okoli, jedo hruške, in ne morejo nikoli zadosti prehvaliti gladkega sadja.
Stari oče jim reko; Aa j vam povem, ljubi moji, kako je to drevo sem prišlo. Pred več kot petdeset leti je bil še tukaj prazen prostor, in ravno tU, kjer smo zdaj, in kjer stoji to drevo, sem enkrat sosedu tožil svojo revšino. Djal sem, da bi bil zadovoljen, če bi imel le za sto goldinar-je v premoženja. — Sosed, moder mož, pa mi pravi: „To je prav lahko, ako le hočeš začeti. Glej, na tem mestu, kjer stojiš, je še več ko sto goldinarjev skritih', poskusi jih dobiti!'' — Jez sem bil takrat še mlad in neskušen, in sem precej
še listi večer tukaj skopal globoko jamo, toda nisem dobil ne enega denarja. To mi je zelö merzelo. /io sosed zagleda zjutraj to jamo, se mi prav debelo smeja, in pravi: „Ti si vendar aboten t jez ni tem mislil tako. Dal pa ti bom mlado hrušico, vsadi jo v to skopano jamo, in čez tiekqf let se ti bodo denarji prikazaliVzel in v sadil sem mlado drevesce; zrastlo je lepo to drevo, ktero tukaj vidite. Sladko sadje, ktero mi je dajalo drevo le nekaj let, mi je prineslo ie več kot sto goldinarjev, in še vedno mi prinaša prav obilne obresti.
Nisem še pozabil znanega pregovora, tudi visi ga zapomnite, ki praxi:
„Jablane, hruške in druge cepe Cepi v mladosti za stare zobe
120.
Jabtllie peske.
Mala Aežica je jedla jabelka, in je metala peške skoz okno na cesto; kar pride nje starjibrat, France, iz šole domu. „Ljuba sestricapravi brat, „če bi ti redila, kar jez vem, bi ne metala pešeh skoz okno." „Kaj pa veš, povej mil1' prari radovedna Aežica. France odgovori: „Učenik so nam ravno danes rekli, da naj peške naberamo in spravljamo; če se jeseni peške rsade v zemljo, sčasama iz vsake zraste drevo, ktero rodi sadje." —
Sestrici se to prav radno zdi, vendar hoče poskusiti, kakor je ji France povedal. Oba gresta tedaj v veri, in vsejeta peske v samoten kotiček. Precej spomladi so se ie prikazale male rastlinice, veći so prihajale od leta do leta, vedno bolj debele in košate. Op tela in privezala sta jih h količkam, da so se ravno zrašale. France se je od učenika navadil cepiti in drevesca Hahlniti, in je dobil tudi nekaj mladik ali cepičev od žlahtnih dreves , da je i njimi pocepil in poilahtniL svoje peškavce .
h'maJo sta France in Mežica ter gala sadje od dreves, ki sta jih sama izredila. To ju je neizrečeno veselilo, in France je djal svoji sestri: „ Vidiš, ljuba Aeiü'a, kaj ne, da je bilo prav. da si me takrat ubogala in peške hranila?" — „Prav je bilopravi sestrica, „še bolje je bilo pa to, dasi ti prav pridno hodil p šolo, in da si se učil toliko koristnih reči!,,
12 i. Sadjonja.
Povsod leze denarji in veliki zakladi v zemlji, da bi si jih le hotli pridobivati! V,ako vsajeno drevo je zaklad v zemlji, ki o svojem času cvete, dozori, in dober sad prinese. Veliko divjakov ali lesnik je dobrotljioi stvarnik zasadil po gošah in po lesu, človeku pa je dal um in
pamet, da bi jih požlahtnil in presadil ob potih, cestah in v verte. So kraji, v kterih se po uri hoda gre po cesti med samim sadonosnim dre v jam, da lahko popotnik počije v senci, in da se ohladi in pokrepča z dobrim in žlahtnim sadjem. Ako bi hotli le mladi ljudje pridni biti, bi bila v kratkem času vsaka soseska in srenja lep in ctleteč sadni vert. Kjer ni divjakov, si jih lahko izredi iz pesek, kolikor in kakor sne kdo hoče. Jeseni nabrane sirove kašice in peške se polože v jamice po 2 palca na redko, se skerbno za-gernejo, in spomladi čedno oplevejo. Potem se poilahtnijo, in poilahtnjene presadijo. Noiiček, žogico, drevesno smolo aH vosek lahko preskerbi, da cepi "drevesa in lepša zemljo, vert božji. In kdor mlad drevje sadi, star sadja doživi
122.
Uttjsdno drevje.
Aeki učenik so imeli navado, da so se hodili s učenci večkrat kam sprehajat, ti» sicer zato, da so jih bolj soznanili z okolico, in da so jim razkozovali lepe božje dela.
En lep popoldan jih peljejo na bližni hrib, po kterem se je razprostiral veličasten gojzd.
Tukaj pokažejo ućencam naj pred mogočen hrast, in jim pripovedujejo od njega, da učaka ved sto let starosti, in da je čez iOO čevljev visok. „Hrastov sad, želod," pravijo. Je dobra piča za prešiče, in ako se posuši, je tudi tečna kava. Lubje in jezice rabijo usnjarji in hrastov les je naj boljši les za tesarstvo."
Potem st"pijo učenik k drugemu drevesu, in pravijo: „To je bukva, ima naj boljši les za kurjavo in za oglje, k ter o ogljarji v go j. dih pripravila jo. Ima pa tudi bukevce ali zir, kte-rega prešiči radi jedi, in iz kterega se dela tudi dobro clje za luč. — Tam stoji breza; njene tunke vejice so za metle. Tudi malopridnim otrokam je brezovka dobro znana. «— Tukaj nam duhti naproti prijetno lipovo cvetje. Lipa je veličastno, slavno in lepo zrašeno drtvo, njen les je dober zas podobarijo, njeno cvetje pa za zdravila. — Tam stoji jerebika z lepim perjem in z lepimi rudečimi jagodami.
„Tukaj, ljubi otroci,* pruvijo učenik dalje, „vidite več dreves z ravnimi visokimi debli, ktere imaju iglam podobno perje, in se šilovina*) ali hvojhi les imenujejo. To dr t v je ostane tudi po zimi zeleno in poti iz sebe smolo, k ter a se rabi za mnoge reči. Jelka smreka, mecesen in borovec imajo češarke.
'} Po dvmtKt j» liv ina (jtluu Ut),
Toliko r» še ved lepega so	pripovedovali učenik ljubim uc'encam, in potem so sli zopet
veseli proti domu. Med potjo pa	eo jim dali učenik uganovati se te le
Zastavici:
Poznam očeta, kteri vsem svojim sinam daje kapice, sam pa je nima. Kdo je ta ?
Sem velik ko hila, pa majhin ko miš, grenek ko iolč, pa me le radi red6. Kaj je to? —
123. Gerntvje.
Germi poganjajo tz koreninja po več verhov «'» se okoščatl Po vertifi imamo dišeče g er miče za lepoto, pa tudi sadne za dobiček, in zdravilne za pomoč v bolezni.
R o ini germ cvete lepo belo rudeče, pa se lepše diši; s tern jem obraščen nas uči, kako da se more lepota nedolžnosti skerbno in ojslro varovati. Španski bezeg cvete mescu rožnika, in daje prijeten duh. Ribez ali laško grojzdjiče ima kisle, rudeče jagode, ki so dobre zajed, pa tudi za kuho. Kosmato grojzd-
Diugo Berilo za slovanske šole,	13
j i če ima ternaslo perje, „ pa rumenkast -, sladke jagodi.
Kop ine in temi k e rastejo po mejah in imajo černo ribi jer a grojzdjiče. C er nie t ali borovnice rastejo po hribih. so sir ore m posušene dobra jed. M a lin je ima rudeće maline, dobre za jed, pa tudi za kis in mali-novee. B e z e g raste po vertih in vodnatih krajih, nam daje dobro tretje za zdraviJno pijaco. pa tudi grojzdjiče za mnogo kuho. Dren. ima rumen» cvetje, rudeče, kislo zernje, daje dober kis, in drenovina je čverst, v lačen les. Brinje ima ojstro iglovje in les za kajenje Iz brinovega zernja žgejo brinovec, kteri je po malem dobro zdravilo. Leska daje otrokam lešnike. pa tudi les ko v ice, će niso pridni. A e š-p I j e rastejo po sadov ni ki h. in imajo dobro okusen sad. Tem je in robi d je raste povsod še prereć, ako ga ne trebimo Ćerni tem cvete lepo belo, in ima ćerne s komina ste jagode, šipe čje ima ternaste veje, pa rudeče jagode, ktere so po zimi pticam za iivei. pa se tudi rabijo za kuho. Srebota se ovija po ger-morji, in daje rlačne lerte za pletenice. Beril j an se ovija po drevji, skalovjt in po starem zidovji, ter zeleni neprenehoma.
Vidita terU.
Za kerščanske ljudsva ni nobena rastlina na zemlji toliko pomenljiva, kakor vinska te rt a, Zvelićar pravi: „Jez sem vinska terta, m vi ste mladike; kdor ostane v meni, in jez v njem, ta prinese veliko sadu.* Ljubi Jezus je izvolil podobi kruha in vina, da se redno združuje z nami; in v teh podobah je pričujoč pri sveti maši.
Ravno tako, kakor redi kruh teli, tako tudi
pokrepčuje vino duha, in dela veselo serce, ako se uživa zmerno in pametno. Sveto pismo pravi: „ Vino razveseljuje človeško serce." Za vsakega človeka pa vendar ni vse dobro. Pregovor pravi: „Za mladost je mleko vino: za starost pa je vino mleko.* Kaj se to pravi?
Skoro vsak pozna vinsko terto, ako pa ne, je gotovo ze vidil kaki grojzd ali saj ze pukusil grojzdinke in cibebe, ktere niso nič drugega kot posušene grojzdne jagode.
Vino je večjidel rudeče in rumeno, pa tudi belo. Pri tergatvi nabirajo zrelo grojzd je. in ga de vajo v stiska vnico (prešo), kjer tlačijo ali stiskajo sok iž njega. Kadar ta sok teče iz stiskavnice, je še kalan in sladak, in še diši po
jagodah; pravijo mu moil. Mošt pa te zelo zeli tpremeni, če mirno ttoji v sodih. Naredi se na njem polno zračnih mehurčkov, in začne te vse vzdigovati in gibati; pravimo: vino vre. Kadar vino odvre, se v njem več ne pozna grojzdni sok. Je redko, čisto in pre-vidljivo, ima tudi drugi, posebni okus. in je dobilo lastnost, živce vzbuditi in kri zdražiti. Zavoljo tega se rino, kakor tudi ol in žganje, prišteva k upijančljivim pijačam. /Jovrelo vino se pretoči v druge sode, kjer te vstavlja dotlej, da je popolnoma čisto. — Po stranicah napolnjenih sodov se prime ali vleie vinska skorja ktero rabijo za zdravila in tudi za obertnijske reči. Tudi se iz vina lahko naredi ki s (jesih) in vin s k i cvet.
V krajih, kjer raje raste sadje, kakor vinska terta, tlačijo in delajo vino iz jabelčnega ali hruškovega soka To se dela ravno tako, kakor pri grojzdji, vendar je jabelčni in hru-škovi mošt manj močan ali vpijančljiv, kakor pa grojzdno vino. sadni most je po leti v vročini za delavce na polji dobra in zdrava pijača.

Tern ii vinska terta.
Bilo je na spomlad, in nad vinogradom je cvetelo belo, koščato temje, in se je ogrevalo na solncu. Pijano svoje lepote prevzetno gleda v niiavo, in zaničuje vinsko terto, rekoi': „Zakaj pa se lepše ne oblečeš, visoko hvaljena vinska terta ? Ali te ni sram, da tako revno ćepii r vinogradu in prelivaš sol te! Kaj ne, da ti leiko dene, kadar vidiš, kako veselo šume čebelice po meni, in otroci rajajo okoli mene, tebe pa nihče ne pogledal"
Vinska terta pohlevno molči, ter voljno prenaša ošabnost tema, in tiho in čversto poganja svoj žlahtni sad.
Kadar dozori jeseni grojzdje, pridejo stari in mladi ga nabirat in zobat, ter prepevajo terti hvalno pesem, rekoč: „Preljuba vinska terta. veselje našega serca !u — Tern pa posekajo, in ogradijo ž njim vinsko terto. „Sosed!" ga zdaj vinska terta ogovori, Tporej mi zdaj, kteri naju več velja? Tvoja prezgodnja hvala te je kmali zapustila, troje koščato cvetje je rodilo k t selce, tn vse se ogiUje tvojega bodečega tem ja. Mojega ponižnega cvetja žlahtni sad je sladko grojzdje, ktero oveseljuje otroke in oživlja odraščene
Samosvoja hvala ti ne bo prida dala\ le po- . hlevna ponižnost nam daje pravo vrednost.
126. Jagode.
. Nek star rojak z leseno nogo pride v bližnjo ras pri cesti, in nanaglama zboli. Več ne more iti naprej, ostane tedaj, in obleži v nekem skednji na slami, kjer se mu pran slabo godi. Lojziki, ubogi deklici nekega pleten ičarja, se je zelo v serce smilil ta ubogi mož. Vsaki dan je hodila k njemu, in mu je podelila vselej eno desetico, Neki vet'er pa ji pravi ta pošten vojak: „Ljuba deklica! slišal sem, da so tvoji starši uboini, povej mi vendar prav odkriloserčno, kje jemlješ vsaki dan toliko denarja? Povem ti, da bi jez raje lakote umeri, kakor pa da bi vzel le en krajcar, ki bi ga ne mogel imeti z dobro vestjo."
„Ne skerbite za to, ljubi moi,a pravi dobra deklica, rpravičen je ta denar. Vsaki dan grem r bližnji terg v šolo. Po poti hodim skozi gojz-diček, kjer je vse polno lepih jagod. Noter gam jih veselej polno torbico, jih prodam v tergu, in dobim za nje deset krajcarjev. Moji starši vedo, da tako delam, in jim je prav. Večkrat so že rekli da je še veliko revniših ljudi na «vetu, kakor smo mi, in da smo dolžni takim pomagati po svoji moči." Solzilo se je staremu vojaku, in res gin jen pravi deklici: „0 ljubeznjivi otrok f Bog noj blagoslovi tebe in tvoje starše, in naj ram sto-terno poplača vašo mtloserčnost!"
K m al o potem pride nek imeniten stotnik skozi tisto vas. Zve za bolnega vojaka, in gre k njemu. Precej mu pripoveduje vojak od svoje male do-Irotnice. „Kaj, ubogi otrok stori tebi toliko dobregafu se začudi stotnik-, „tudi jez ti ne smem manj po »treći; izročil te bom gostivničarju, da te bo po potrebi preskerboral
Storil je tako. Potem gre v malo hišico iskat misloerčne Lojtike. Pravi ji: „Ljuba deklica! tvoja dobrota mi je ogrela serce, in me je ganila do solz. Ti si ubogemu vojaku znosila in podelila precej deeetic; tukaj ti dam zato ravno toliko cekinov." Starši se silno zavzamejo in pravijo: „Preveliko je to plačiloToda stotnik odgovori-. rNi preveliko, to je malo; botjie in vredno plačilo raka dobro deklico še le v nebesih.u
127.
Zelišča.
Zelišča so nam za živež, ali za zdravilo: pa so nam tudi škodljive, ako jih prav ne poznamo in modro ne rabimo.
Po naših vertih in zelnikih raste glavato zelje, kterega glave za sladko in kislo zelje porežemo. Cvetni vi h rov t (karjijol) naredi rumeno cvetje, ktero daje žlahtno zelenjavo. Špargelj, salato, špinačo, peso, repo in korenje, naj bolj pa krompir
vsak pozna; rastejo po v er ti h in po njivah. Čebula in česen ima močen duh in ojster okus; ravno tako tudi redkev in hren. Peter Ulj se za dišavo v kuho deva. Buče rastejo po njivah, kumare pa po gredah. V stročji nam zori bob, fazo l, grah in leča. Sladke rude če jagode rastejo po solnčnem bregov ji. Po vodi raste roije sodarjem, in terstje zidarjem v rabo.
Po senoietih in ledinah raste lepa. zelena trava, in daje živini kermo, — seno in otavo. Sladka kerma se polaga govedini, kisla pa konjem. Žlahtno pičo daje detelja. Er m an daje pur četam, koprive pa prešičem tečno pičo. M je travice, da bi ne dajala kakega dobička.
Konoplje tn lan nam dajejo predivo za platno, pa tudi like za verni in biče. Mak daje dobro olje, ravno tako tudi solnČnic a. Tobak raste na Ogerskem , pa tudi dr u got. Hmeljer» cvetje rabijo za olovo') kuho
128. Žilo.
Žita imajo votle, precej dolge in vozlate bilke, in so naj koristnejše rastline , ker nam
•) 01 ali pivo.
dajejo vsakdanji kruh. K iitnim rastlinam, klen pri nas rastejo, štejemo pšenico, rez. ječmen, oves. proso, koruzo, o/rfo t» pa sirek.
Naj večjo ceno ima pšenica, ktera je mnogih plemen. Pri nas je navadna golica • in o sin ka; druga ima osine ali resi, jwrva nima. Dalje je pšenica o zim in a ali jara. Pšenica cvete v ki osji; zerno je na eni plati na oblo k, na drugi pa ravno in gerbaslo. Pšenična moka se rabi sa kuho. za kruh in za razne pekarije.
Rež je tudi ozimina ali jara, in ima visoke bilke s klasjem. Zerno je podolgasto, gerbasto in zgoraj enmalo tum pasto. Režena moka ni tako bela kakor pšenična, pa daje prav tečen kruh. Tudi dajejo reiene bilke dobro slamo.
Ječmen ima resna to klasje. Zerno je podolgasto in ojstro, in stoji v 2, 4 ali v 6 verstah na klasji. Ječmen se rabi za moko, pšeno in za slad pri olarijah. Ječmenove bilke dajo dobro klajo za iivino.
Oves nima klasov, lemuč tatje, in sluzi v zmes za kruh, za pšeno, posebno pa konjem in tudi drugim živalim za pičo. Oves raste na vsaki zemlji, še celo tam, kjer druge žila zavoljo mraza ne rastejo.
Proso je belo. rumeno m «'«m; hm metlast o latje, ki je polno zernja. Proso rado po-
rte««, in sluzi na pšeno, za drozice in kuretini
za pic o.
Koruza ali tur Sic a, ki je prišla iz Amerike kakor krompir, je za nas velika dobrota. Mjeno klasje so storži (stroki), kteri so zaviti v zelene nožnice, in imajo rumeno in ru-dečkasto zernje. V dobri zemlji donese eno steblo 3 ali 4 storže, in na vsakem je več kot 100 zern. Turška. se rabi za moko, za pšeno in za debeljenje živine, posebno kuretine. Suha slama je dobra za steljo ali pa tudi za kurjavo, sirova pa je tečna pića za živino.
Ajda ne raste, kakor drugo žito v klas ji ali v latji, ampak kakor cvetica z verhi. Mjeno cvetje je belorudečkasto in polno medü, ki daleč diši, in ki ga isejo in nabirajo pridne čebelice. Zemo ima ajda trivoglato in černorujavo. Ajdova moka se rabi za kruh in za kuho , posebno za igance.
Sirekje dvojin, kepast in metlasL Semena ima veliko. Moka je rudeća in se rabi za oblodo prešičem in za pičo kuram. Iz metla-stih stebel delajo metle.
Molitev pri nejaaji.
Blagoslovi Bog mi seme to, ki sem djal počivat ga v zemljo'. Daj, da bi veselo prikatilo, v tvojem varstvu nam za iivei bilo!
Malo, malo zdaj posejemo, in bogato pa na-ianjemo. Toraj hvalo serčno ti dajemo, pesmi hvalne, slavo ti pojemo.
Upamo od tebe dobro vse; ohranujei ti nas reveže. Milostljiv nam bodi vedno, ti služiti daj vam vredno!
130.
kmet svojem* sina.
Ljubi sin! postaral sem se v potu in trudu; moči mi odpovedujejo; roke in noge se mi tresejo, in kmali bom mogel tebi prepustiti vso skerb za dim in gospodarstvo. G tej, Bog me je zeld in obilno blagoslovil. Obvaroval je mene in vse moje velikih nesreč, in tudi Ubi želim, da bi mogel tako reči, kadar se bodei postaral. Naj gotovia pot do sreče )e pot pravičnosti in pobožnosti. Polje, ki ga obdelujei r potu tvojega obrata, naj ti bo knjiga, v kteri je zapisana božja volja. — Kadar priprav-
ljai njivo ta sejanje, ter porvjei lern je in spraviti kamenje i nje, in jo tudi ograditi; takrat ti misli, kako bi tudi tvoje terce mogel pripraviti in obvarovati, da bi v njem ter nje bo i je besede dobilo dobro mesto in rodovitno zemljo. Kmali boi vidil in spoznal, da terce, ktero te odpre minljivemu veselju, ni dobra, temuč pusta in nerodovitna zemlja. Spoznal boi, da, kdor v tercu pusti rasti ternje posvetnih skerbi, pri njem ne more sadu obroditi teme boije betede. — Kadar te veteli lepa rumena pienica na njivi, med njo pa tudi vidii škodljivo Miko, ktere iztrebiti niti mogel , boi spoznal, zakaj da Bog v svoji zanetljt-votti hudobne med dobrimi terpi, da pa tisti vendar ob tvojem času pravični kazni vili ne bodo. Kadar o iaetviinjice žito v snope veiejo, ternje in luliko pa odmetajo in poligajo; se spomni na titti veliki dan vesolne ietve, ko bodo prtili boiji angeli, in bodo odbrali krivične in hudobne, ter jih vergli r večni ogenj, pravične pa peljali v kraj večnega veselja, kjer te bodo svetili, kakor solnčna svetloba. — Tudi orodje, ktero rabii, te podučuje. Kadar primei za oralo in vei, da zdaj ni rasa te opotarljati ia ozirati; spomni se, da tudi pri boijih rečeh ne tmei biti merzel in lenoben , in da le svete zelje in tianovitni trud k vsemu dobremu krepko pripomorejo. Kadar rejai, reietai in čistii iito, spomni se vtelej Jezusovega nauka, da je vtaka skušnjava za nas tudi nekako čiičenje, in da moramo zatoraj
moliti za moć in stanovitnost, da bi ne omagali, ampak v skušnji poterjeni obstali.
Naj ljubeznjivšo in veselejio priliko tidiš pa na pšenicnem zernu, Ur ter o se v seje in zavleče, pa zopet ozeleni, kakor bi od smerti vstalo. Spominja le-to kmetovavca, da bo tudi on enkrat zakopan v zemljo, traven pa ga tudi tolaži, da mu bo s merijo pricvetelo drugo menin/jivo življenje.
Z veli čar je tako kmetov ar cu dal lepo priložnost, da se pri vseh svojih poljskih delih spominja tudi na dušne in nebeške reči. Ravnaj se vselej in povsod po božjih zlatih naukih in srečen boš v žit len ji in po smerti.
131-
Lan in buoplja.
Lan in konoplje so tako potrebne za obleko kakor druge rastline za živci. Vsak človek, begat in uboien, potrebuje platnene obleke. Zato so se pa tudi ljudje vselej z lanam in s ko-nopljami pridno pečali.
Lan sejejo jeseni in na spomlad. Treba ga je skerbno pleeti. Če je predivo poglavitni namen, iz kterega poepodar lan seje, se mora por o vati, ko seme se ni popolnoma zrelo, ampak še malo mehkotno, zato ker je potem predivo močnejše in lepie. Ako je pa seme poglavitna reč, bo predivo slabše tn manj lepo, ker se mora čakati, da
je seine zrelo. — Ko se lan poruje. se dene sušit m se potlej smuka, da se mv glavice »smukajo. Seme se potem hmane, lan pa se godi (rosi) v vodi ali pa večjidel razgernjen po senoietih in praznih njivah. Ko je lan goden, ga sušijo trt otarejo, da se dobi predivo, ktero se potem se na grebenih mika. in se loči v praznje predivo in hodnik. Predivo spredejo v prejo, in iz preje delajo mnogoterno platno, vervi in različne druge reči. Platno se navadno še beli, preden se ii njega srajce narejajo.
Konoplja daje manj lepo. pa bolj močno predivo. Rabijo konopnino za morske vervi. za konjsko opravo, za močne mreže.
Laneno in konopljeno seme je dobra piča mnogim Hvalim, daje pa tudi olje za luč in za barvo.
132.
Predle».
> * .' ' -
Le predi, dekle, predi, prav lepo nit naredi, da se ne bo ktrotičila in tud ne tkalcu tergala.	_ • ^ t
Poitena je predica, in stara (a pravica, da tisto dekle kaj velja, ki obleko vso domačo ima.
Le predi prat renela; bot lepe petini pela, . kolovrat pojde rad okrog, bo tekla lepše nit od rok.
Kolovrat tiho teče; naj loraršica rede, kar je v nedeljo tliiala pri nauku v cerkvi svetega.
Boi tanko nit storila, glej, da se boi spomnila, kak' iivlenje rahlo je, ki kakor nit pre-terga se.
Tkalec ti bo prejo hvalil, ve se ne bo i njo talil; pri Bogu boi pohvaljena, če ga ne boi razialila.
Le pridno, dekle, predi, prav lepo nit naredi; bo skoraj smert nit eter gala, bo konc Uvijeni a tvojega.
Kar ti boi tu napredla, boi v cet nosi sabo vitla: al' čednott lepih tuknjico, af pa pregrehe butaro.
133. Cvetice.
Lepota v er to v, polja, travnikov in gajev so mnogoverttne cvetice, ktere nas razveselujejo s prijetnim duhom ali pa z lepim cvetjem.
Nektere cveti poprej, nektere pozneje. Komaj je sneg spomladi skopnel, ie lukajo iz zemlje beli zvončki in rumene trobentice, kakor da bi hotle glasno oznanavati zaieljeni prihod vesele pomladi. Potem se prikažejo višnjeve 9 tj o I ice, bele ali rudeč kaste marjetice in rumeno svetle zlatice. Otroci jih radi iščejo in veselo nabirajo v šopke in vence, s kterimi se nedolžno kratkočasijo. Pozneje vidiš v gojzdni senci bele te loke, dišeče s mar nie e in tro-jobarvane sirotice, pri potokih modre potoč-nice (mačkine oči), med žilam p lav ice m divjima k, po vertih lepo cveteče roze in Ulje. In se pozno jeseni se vzdigujejo solnč-nice, g e or g i ne in nebne iskrice v krasoti svojega cvetja.
Ko pa pride zima, vse cvetite zvenejo in poginejo, in čakajo pod snegam, da pride pomlad, ktera jih zopet kliče in oiivi.
Tudi mi smo podobni cveticam. Človek cvete, zori, vene in grč počivat v hladno zemljo; prišel pa bode dan, ko ga bo zbudil božji glas in mu poilelil novo življenje.
134. Sunite.
Mežika, hči ubožnega delavca , je bila bolna. Županova Mina ji je nosila vsaki dan piskerc dobre juhe, ker bolna Mežika ni mogla uživati kaj druzega, njeni starši pa so bili preuboini, da bi bili mogli sami mesa z a juho kupovati. Ko Mežica zopet ozdravi, ti misli: Županova dobra Mina mi je nosila vsaki dan tečne juhe, kako bi jo li mogla tudi jez razveseliti? — Slišala je, da ima Mina posebno rada dišeče šmarnice. Kakor hitro se prikažejo lepi spomladanski dnevi, hodi Mežika pogosto v bližnji gojid, da bi ta njeno dobrotnico na ter gala pervi šopek prijetnih lepih cvetic. Večkrat jih je ie zastonj iskala; enega dne pa jih vendar pod nekim starim bukovim drevesom daleč notri v gojzdu opazi. Med tem pa. ko vesela Mežika ter ga dišeče šmarnice, sliši v bližnji gošavi govoriti dva človeka. „Uašpar pravi eden, „zdaj se lahko mašujeva nad £u-panam . ki je mojega brata zavoljo par tolarjev. ktere je bogatemu mesarju vzel, spravil v ječo. Glej, tukaj imam kljut' od vrat v njegovo hišo. Neumna dekla ga je včeraj pustila ticati v veinih vratih.'* — „Dobropravi drugi , „nocoj pojde-Va k županu, bova njega, ženo in hčerko poslala na uni svet, in bova spraznila njegovo denarnico." — Mežika strahama posluša ta grozoviti 1 >mgf> Brrilo za sloreoske iole.	14
pogovor, se hitro splazi s *mamicami proti domu. jih nese županovi Mini in pove, kaj je strašnega slišala. Župan skrivaj pokliče nekaj oroženih moi, in čuje i njimi zvečer pri dvorišnih vratih. O polnoči res tolovaja skozi vrata prideta, ftražniki pa ju hitro zasačijo, i« ju potem izroče sodni pravtci, kjer s(fl bila zavoljo mnogih hudodeljstev kaznovana.
Rad pomagaj ubogemu v potrebi; znabiti, da te reši kdaj iz velike nesreče.
135. bobe in mah.
Gobe so mesnate in nekoliko sočnale rastline, ki imajo večjidel klobuček na stručku. H aste jo po zemlji, pod zemljo, po drevji in tudi po drugih rečeh. Nektere gobe so dobre za jed, veliko pa jih je škodljivih in zelo strupenih. Treba jih je tedaj dobro poznati, da kdo pri gobah ne dobi bolezni ali celi smerti.
Jedi j ive gobe so smer č ki (mav-rohij, jurčki in mas lenke, lesičice, karieljni in kukmaki (šampinjoni). Posebno znamenite so gomolj ike. ki se nahajajo pod zemljo ali pa ter do pri tleh. Kresavna goba, ki raste po starem drevji, se rabi kuhana
t« stole ena za kretanje in za rane. da se kri ustavi.
Mah ima tanke listke, in raste po drevji, po kamnji in po zemlji, pre v leće cele dobrave, pa tudi travnike; drevju in travi je škodljiv. Mah pa nam daje tudi veliko prida. Iz mahu se napravljajo mehke blazine, ako se lepo odbere in posuši. Mah pije po visokih gorah dež iz oblakov, nataka studence in reke, varuje drevje prehude zime, ohrani perst in seme po »ka-lovji, da ga veter ne odnese, in da ni pečovje vse golo. Beli mah, kteri raste po gorah, je dobro zdravilo za jetiko.
136
Strupene rastline.
Kakor je vsa zemlja polna božjih darov, tako tudi za vsakim voglam rado raste kaj strupenega. Modrx otroci ne jedo jagod, ne žvečijo zernja, in ne tergajo gob, kterih ne poznajo, da si ne napravijo nesreče.
Strupene ze lisa so:
K r i s t a v e c. kteri ima zagorelo-zeleno narezano perje, belo cvetje in v ojstri jezici černo,
strupeno zernje. Zobnik je komat in slabo diši. Volčja jagoda raste po hostah, ima po 4 čevlje visoko steblo, zagorelo zelenato perje, v jeseni pa černosvetle jagode, ki so naj hujši strup. Tr ob e lik a ali lajn ez raste za vodami in po močvirjih. Mišje z e lice aH smerdljivec raste za mejami po senčnih krajih, ima kosmato, pikasto steblo, in rnerdi prav po mišje. Pasji ali divji peteriilj je zeli podoben pravemu peteršilju; ako ga zmaneš, diši, kakor česen. Tudi p o die s k, volčji koren, čerlenka.volčjek ali hudičevo oko, vrajnica ali les jak so strupene rastline.
Strupene gobe so večjidel nečedne in omamljivo smerdljve. Ako se potipajo, so polzke in sprijemkaste. Mušnica je rudeča in belo pikasta, pa zelo strupena. Nastavljajo jo muham, da počepajo.
137. R a d s t t
Rude se imenujejo sploh stvari ali truplovine, ktere ne živč in ne čutijo, tudi ne rastejo, ampak se le veksajo i zunanjmi
nabiranjem enakih delov. Rudstvo je v zemlji, posebno v hribih, in se razdel juje v p e r s t i in kamnja, soli, gorljive rudstva in v kovine (metale). Najimenitnejše per s ti go: i 1 ali ilovica, iz ktere lončarji delajo lonce, sklede in drugo glinasto posodo. Pa tudi opeko ali cegel za zid in za streho na-rejajo iz ilovice. Kremen i ca se z lugasto soljo rastopi v ognji, in nam daje steklo za okna. sklenice in veliko drugih takih steklenih reći. Apnico sožgejo v ognji v apno, in delajo iž nje lepe podobe; s kredo pa pišemo.
Navadno k am nje rabimo za zidanje; eden se imenuje apnenik, ki se da sožgati v apno, drugi pa bi i Sni k, kteri je rad moker. Škerl daje lepe plošče za streho, pa tudi za pisne tablice. Marmor je bel, čern. rudeč, zelen, pa tudi pisan; iz marmorja se režejo kamni za cerkvene tla, dragi stebri in podobe. Brusni kamen se rabi, da se i njim brusi skerhano orodje. — Izmed dragih kamnov ima naj večjo imenitnost demant, kteri je tako terd, da steklo reže, pa je tudi svetel ko luč, ako se lično zbrusi. Več je vreden kot zlato in srebro, in se vkuje v drage perstane in v razno lepotino.
Sol ae imenuje vsaka stvar, ktera se rastopi v vodi. in naredi na jeziku občuten slaj ali okus.
Gorljive rudstva se dajo žgati in rabiti za kurjavo in svetilo. Šota, ktere je veliko na ljubljanskem močvilji, je iz persti sognjitih žival. korenin in zemljskega olja; jo kopljejo, 8U8Ć in rabijo namesto derv za kurjavo. Premog je iz ieleznatega ila in apna, navdan z- zemljskim oljem; je černo svetel, večjidel zelö terd, in je tudi dober za kurjavo. Žveplo daje žveplenke.
Kovine (metali) se poznajo po teži. se svetijo, in se dajo v ognji rastopiti in kovati. Kopljejo jih v rudnikih ali čiste ali pa zmešane z drugimi stvarmi, ter jih raztoplju-jejo v plavžih in obdelujejo za mnoge koristne reči. Naj bolj znane so: zlato, srebro, kotlovina, kositar, železo in živo srebro.
Prid. ki ga nam prinaša rudstvo, je velik. Ne mogli bi zidati priročnih prebivališč brez apna kamenja in železa Koliko pripravnega orodja bi ne imeli, ko bi ne bilo rudnine. Brez soli bi ne bile jedi tako dobre in zdrave. Tudi nektere zdravila se na-rejajo iz rudstva. Koliko sto- in stotero ljudi se živi z obdelovanjem rudnine in druzega
rudstvH. Iz zlata, srebra in iz kotlovine kujejo denaije, đa se ž njimi polajšuje kupčija. Tudi zlatarji rabijo zlato in srebro za drage kinče in posode.
Kako prečudno je razdeljeno bogastvo narave!
138.
Ž elf lo.
Železo je naj koristnejše med vsemi kovinami; za tega voljo ga je moder stvarnik veliko več, kakor drugih kovin, v zemljo shranil. Izkopujejo ga kot pusto rudo, ktera je zmešana z apnam, ilovico in z žveplam, ter se imenuje železna ruda. V plavžu se raztopi in se očisti v ognji od drugih reči: zdaj se imenuje lito železo. To pride zopet v ogenj, kjer se razbeli; potem se dene pod kladvo in se pokuje. Prav terdemu železu se pravi jeklo.
Kar je pri živalih konj, to je pri kovinah železo za človeško življenje. Lahko rečemo, da je železo zvest in delaven domač tovarš, kteri hodi s človekam na njivo in na bojišče, in vse hudo in veselo v življenji
spremlja, akoravno samo tega ne čuti. Brez železa bi ne mogli kar trenutek živeti, zato ker železo se pretaka v naši kervi, in stori, da je rudeča; železo naredi detetu zibelko in trugo merliču; železo nam zida hiše, greje stanice, zapira vrata. Železo orje naše njive, kosi travnike, žanje polja, in nam pomaga varovati to, kar smo si pridobili. Z železarn uterdimo konji podkve in ga berzdamo; iz železa naredimo parovoz in cesto, iz železa namreč je tudi tisti električno magnetični tek, kteri hitro, kakor blisk, po tankem dratu nosi naše misli od mesta do mesta, od dežele do dežele. Dan današnji delajo čolne iz železa, in tudi postavljajo železne hiše in cerkve. Se celo naj drobnejše lepotine vlivajo iz železa. Zlato in srebro je res svetlejše in lepše, toda lahko smo brez sreber-nih kozareov in zlatih perstanov, in kdor nima srebernih žlic in vilic, se mu tudi jed prileže iz železnih vilic in iz kake plehnate žlice. Železo je naj manj očitno med kovinami, pa vendar nam vse druge pomaga dobiti,
in ž njim lahko vse druge kovine namestu-
• v
jemo. Železo je kakor žito ustvarjeno za potrebo in živež telesa in življenja, potrebno nam je, kakor vsakdanji kruh.
Kladi« in ieleso.
Enkrat je železo milo se nad kladvam potožilo : .Nehaj me tak >'lo kovat', saj sem tndi jez tvoj brat." „Kaj me bol tako tož'valo," je želesu kladvo djalo; .kaj ae jeziš nad menoj, saj terp{m tud' jez s teboj!" Le železa se spomnimo, kadar reveži terpimo; ako nam Bog kladvo da, bod'mo vsmljen'ga serca.
140.
kofer ali kotlovina.
Kufer je rudečkast, se lepo sveti. in je zel6 raztegljiv. Kotlar ga obdeluje za različno orodje; dela kotle, ponve, pokrove i t. d. Tudi strehe pokrivajo s kufram, in delajo denarje ii njega. Ako pride na kufer kislina, se naredi zeleni volk na kufrenih posodah, in ta je hud strup. Zavoljo tega morajo vse kufrene posode biti počinjene. Zel6 nevarno je tedaj, če se kuha ali kaj drugega shranuje v kufrenih posodah. — Ako se kufer zraeSa s cinam, se naredi zmes. kteri pravimo bron. Iz brona lijö topove
ali kanone. Tudi zvonovi, ki nas vabijo k božji službi in k molitvi, so vliti iz brona.
141.'-kahinj*ka >«l.
Sol se v vodi raztopi in stori občuten slai na jeziku. Nahaja se v natori v brezkončnih zalogah. V nekterih krajih so v zemlji veliki skladovi soli. skale. ki so iz samih terdih solnih kamnov. To je kamnena sol. Dobiva se popolnama čisto, ali pa je zmešana z drugimi obstojnimi deli. Ako kamnena sol ni dosti čista, jo v vodi raztopi, pod ktero toliko časa kurijo, da vre in izpuhti; kar potem soli ostane, jo očistijo, razdrobi; in jo naredi v kosove ali pa v sode vložd Naše cesarstvo ima prav bogate solne jame v Galiciji, na Tiroljskein in Salcburškem.
Naj čistejša in naj boljša sol je studen-čna sol, kterd iz taeih studencov kuhajo, ki imajo sol v zemlji stopljeno v sebi. Taka sol se dobi, ako se slanica večkrat napelje na razloženo vejevje ali protje, da počasi pre-kaplja in tako izpuhti. Tako očiščeno slanico
speljejo potem po cevih v velik kotel, pod kterim kurijo dotlej, da vsa voda povre in izhlapi, in da se sol na dno vsede. Potem jo denejo v jerbase, in jo posuše.
Morska sol je manj bela. Ta se dobi iz morja, ktero ima veliko stopljene soli v sebi. Napeljejo namreč morsko vodo v ravne in široke jame, kjer voda na solncu izpuhti, sol pa ostane. Ker je ta sol ojstra, je posebno dobra za nasdljanje morskih rib.
Sol stori jedi okusne, in varuje, da meso ne dahne in se ne spridi. Jezus je svojim učencam rekel: r Vi ste sol zemlje."4
142.
Vse stvari za človeka.
Vse okoli je veselo, stvarni ko vo moč časti ; zame, o gospod! si ustvaril, kar na svetu je reči.
Meni čede se pasejo, ptički v zraku meni pojo; meni ribe, povodnice plavajo tam pod vodö.
Meni cvetje se razgrinja, drevje daje sladki sad; meni polja rumenijo, meni klije zelenjad.
Tudi si xaklade drage branil clö mi še t zemljo; meni «olnce, luna, xvezde razsvetljujejo nebo.
Stvarnik, Bog neskončne slave, kak si krasen li se ti! X vsakim svitam, nebnim žaram misel nite ■e zbudi.

Peti razdelek.
Zeraljopisje in domovinske zgodbe.
Zemlja in nje deli.
Zemlja, na kteri prebivamo, je terda, ne-previdljiva krogla, ki plava po zraku, in se vsako leto enkrat okoli solnca, vsakih 24 ur pa krog svoje osi prisuče. Proti solncu obernjena stran ima dan, nasprotna pa noč, zato ker zemlja dobiva svojo svetlobo od solnca.
Da je zemlja okrogla, nam pričajo ljudje, kteri so sli naravnost, v eni mori po morji, pa so zopet od nasprotne strani prišli ravno na tisti kraj, od kodar so se vpötili. To bi ne bilo mogoče, če bi ne bila zemlja okrogla. — Tudi sami se lahko prepričamo, daje zemlja okrogla. Ako potujemo po veliki ravnini ali
m
po morji proti kakem kraji, vidimo naj poprej verhove hribov, dreves, zvonikov in hiš; in ko bližje pridemo, se nam še le prikazujejo počasi tudi spodnji deli teh reči. To pa bi se ne vidilo tako. ako bi bila zemlja ravna.
Zemlja je zelö velika, ker ima v obsegu 5400 nemških milj. Naj višje gore na zemlji so, kakor pesek na krogli, in naše jezera so kakor kapljice na vedru vode. Velika je zemlja, pa je vendar le mala pičica na nebesni Širjavi.
Suha zemlja se razdeljuje na pet delov. Pervi se imenuje Evropa, v kteri mi prebivamo; drugi je Azija, v kteri je bil pervi Človek ustvarjen, in kjer je bil naš zveličar rojen. Tretji del je Afrika, kjer je naj hujša vročina. Četerti del je Amerika, ktero je našel Krištof Kolumb leta 1492; ravno nam je nasproti, in ima noč, kadar je pri nas dan. Peti del zemlje je Avstralija, ki je iz samih otokov, ktere so našli v novih časih mnogi mornarji. Pervi trije deli zemlje se imenujejo stari, poslednja dva pa novi svet.
Imamo obraze ali podobe zemlje, ktere imenujemo zemljovide. Na zemljovidih vidimo lice zemlje, morja, jezer in rek, hribov,
in dolin, deriav in dezelä, toda vse le v prav majhini meri. Zemljovidi kažejo večjidel le posamezne dežele, manjše ali večje dele zemlje. Upodobljujejo pa tudi vso zemljo v dveh okroglih polovicah na ravni planoti, ter kaže ena stran Evropo, Azijo in Afriko, druga stran pa Ameriko in Avstralijo.
144.
Morje.
Suho zemljo obliva od vseh strani morjć, to je. zelenkasta, grenka in slana voda, ktera se ne more piti. Mo naijt morajo pomreti od žeje v sredi morja, ako jim zmanjka sladke vode. Moije je malokdaj mirno, temuč se neprenehama giblje, da se ne vsmradi. Morje pada vsakih 6 ur, ter odstopi nekaj čevljev od kraja, drugih 6 ur pa zopet hitro narašča in nastopa. Padanje morja se imenuje odtok, rast pa pritok.
Poglavitni oddelki morja so: Severno in južno ledeno morje, kjer je večjidel zima in led; večerno, atlanško morje med Evropo, Afriko in Ameriko; tiho morje med Azijo in Afriko. Nam naj
bližje je jadransko morje, ki sega do Tersta. Dalje pod jugarn je srednje morje med Evropo, Azijo in Afriko, č e r-no morje je med Evropo in Azijo; v njega se stekajo nade velike vode.
Pod morjem so velike gore in doline, kakor po snhem, pa jih voda zaliva. Po nekterih krajih je morje po veliko tavžent čevljev globoko, po dmgih pa plitvo, in se lahko zmćri.
Na moiji se živi veliko ljudi, ki v parobro-dih in v ladjah po vseh krajih sveta blago vozijo. Parobrode goni hlap, druge ladje pa sapa ali veter; hitreje švigajo, kot ptice pod nebam. Na morji so velike nevarnosti; in mornarji užijejo mnogo straha in nadlog. Resničen je pregovor, ki pravi: „Kdor ne zna moliti, mora na morje iti."
145.
Prebivate! zemlje.
Na vsi zemlji živi čez tisoč milijonov ljudi, ki so različne podobe, imajo razne šege in vere, in govori mnogoverstne jezike. Ljudje, kakor smo mi, bele kože
*) tisoč pomeni po starem taviout ali jezero.
in z rudečimi lici, živd v svi Evropi in tudi še daleč po drugih delih sveta v Azii, v bližnjih krajih Afrike, v Ameriki in še cel6 v Avstralii, kamor so se preselili in se še pre-selujejo. Sicer pa so v Afriki čemi zamorci z volnatimi lasmi, v Ameriki indijanci, rude č kasti kakor kufer, v Azii rumeni mongolci s tankimi černimi lasmi in z majhnimi očmi; v Avstralii živć ruja vi in divji malajci.
Veliko ljudi je po svetu omikanih in podučenih, pa še veliko več divjih, ki živć v temi nevere in krivovere, in še ne poznajo prav svojega Btvarnika. Dobd se tako sirovi narodi, da pri njih prodajajo ljudi, kakor pri nas živino, in jedo še cel6 Človeško meso. Omikane ljudstva se živć s poljedelstvam, z živinorejo, obertnijo in s kupčijo; divjaki pa se le žive z ribštvam in zverinskim lovam.
Zares razni in mnogoverstni so ljudje na zemlji, vendar pa smo vsi otroci nebeškega očeta in bratje in sestre med sabo. Vsi se moramo ljubiti in eden drugemu pomagati za časno in večno srečo.
Pniyo Berilo it slovenske šole.	15
Haterna dežela in domovina.
Kraj, kjer smo bili rojeni, se imenuje naš rojstni kraj. Vtem preljubeznivem kraji je tekla naša zibelka, so nam cvetele perve rožice in prepevale ljube ptičice. Še ptičica pozna in ljubi svoje gnjezdo; kako bi li človek mogel pozabiti na svoj priserčni rojstni kraj! — Dežela, v kte.i je naš rojstni kraj. 6e imenuje tudi tiaša inaterna dežela. Naša materna dežela je Kranjsko. V inaterni deželi smo preživeli svojo mladost. Slehern zelen hribček in vsaka dolinica nas spominja na vedele mlade čase; vsak studenec nam pripoveduje od preteklih mladih let. Lepi travniki in zelene ledinice nam kažejo, kako smo brali perve rožice, lovili pisane metulje, in kako veselo se nam je stekalo naše mladinsko življenje. Kdo bi pri-serčno ne ljubil svojo milo materno deželo! Ne sramuj se svojega kraja, ne naroda, in ne svojega jezika, kterega so te naučili ljuba mati! Materna beseda je živa priča iskrene mateme ljubezni; kdor materni jezik zataji, ta matere vreden ni.
Kranjsko je en del avstrijanske der-žave. V tej veliki deržavi je razun Kranj-cov Se veliko drugih ljudstev, ktere govori različne jezike, imajo različne šego ali navade, in so združene pod očetovsko oblastjo našega svetlega cesarja Avstrija je tedaj naša občna domovina.
U domovini dobiva vsak priden prebiva-vec svoj potrebni živež; tukaj se izučuje in izuči v koristnih znanostih; ima varnost svojega življenja in premoženja in marsiktere dobrote, ki mu pomagajo izverševati svoj namen.
V domovini skerbi deželska oblast za našo blagost, za ljubi mir in za pravico; duhovska gosposka pa skerbi za naše zveličanje. Kdo bi za V6e to ne bil priserčno hvaležen! Kdo bi ne ljubil svoje drage domovine! Kdo bi za njo ne dal blaga in življenja, ako bi bilo treba!
147.
Popotnikova po*em.
Popotnik pridem čez gorü, od doma vzamem še slovö; in kamor se oko ozre, povsod se mi nov svet odpre. Tud tukaj solnce gre okrog, dolino
▼idil», Hrib in log; pa solnce ua.se bolj bliši, in hrib naš lepši zeleni.
Tud tii cvetd creticice, po njih šumć čebelice; pa naših i;ož je lepši cvet, čebelic naših slajši med. Skoz mesta hodim in rasi, povsod drugač se govori; jez ptujc nikogar ne poznani, in »red ljudi povsod sem sam.
Dežela ljuba, kje ležiš, ki jezik moj mi govoriš , kjer znanci moji še žive, prijatli moji r grobih spe ? Zdihujem, prašam redno: kje? pri-jatli, k vam želi serc6. Perute imeti ai želim, pa k vam domu, ko ptič, zletim.
148.
kranjska in sosedne dežele.
Kranjska vojvodina razpada v tri dele: Gorensko, Dolensko in Notrajnsko.
Gorensko stran v zgornjem delu krog in krog oklepajo visoki hribje, med kterimi Triglav veličastno moli nakviSko. V dnu Triglava izteka Sava, naj večja reka te dežele, iz dveh izvirkov. Ta gorata stran je polna naravnih lepot, ktere so se tudi že razznanile po Širokem svetu. Posebno lepo se kaže blejsko jez ero; ni veliko, pa na sredi ima otok, in z otoka se vzdiguje pri-
jazna cerkvica matere božje. Spodnji del gorenske strani je velika ravnina, ki je nekoliko preterguje Šmarna gora z lepo cerkvijo -Marije device. V koncu te ravnine stoji Ljubljana, poglavitno mesto kranjske zemlje, poleg Ljubljanice in južne železnice; ondi imata svoj sedež deželni poglavar in knezo*kof. Tii je već učiliških naprav, ober-tnija in tergovstvo. Druge mesta na gorenski strani 6o: Kranj, staro mesto poleg Save, Kamnik, Škof ja loka in Radolica; Te rž i ć je terg z obilno obertnijo.
N o t r a j n s k o je , razun Vipavske doline, skoz in skoz Široko kamnato pogorje, kakoršno se sploh imenuje Kraz. V tem pogorji doline niso odperte, podobne so le kotlarn ali neškam; tudi je pod zemljo polno votlin in jam. Postojnska jama slovi daleć po svetu in ima obilno lepega kapnika. Na Krasu vode vse potekajo v votline in li-jakam podobne globine; gredo daleč pod zemljo, in prihajajo zopet na dan. Pri Cir-k n i c i take vode delajo sloveče jezero; pri V e r h n i k i pa se iz teh vod zbera Ljubljanica, ki precej pri izvirku lahko ladije nosi. Na notrajnski strani stoji Idrija, rudarsko mesto, ki ima zelo bogate jame živega srebra. Lož je staro mesto.
D o 1 e n s k o je, razun kerške doline, vse gorato; vendar hribje niso toliko visoki; naj višji je Kum z dvojno cerkvijo na verhu. Okoli Kočevja in Ribnice je svet enak krasu; doline so podobne kotlarn, in vode odtekajo pod zemljo. Na dolenski strani so mesta: Novomesto poleg Kerke, Kostanjevica, Kerško, Metlika, Ć e r-nomelj, Kočevje in Višnjagora.
Krajnska dežela šteje stanovavcov do pol milijona; ljudje se živijo s kmetijo, delama tudi z rudarijo, obertnijo in s tergovstvam. Kmetija prideluje žita in kuhe vsaeega plemena. V vipavski dolini in po dolenski strani raste tudi vinska terta. Rudarija daje živega srebra, svinca, železa in premoga.
Od Krajnskega proti južnozahodni strani leži avstrijansko primorje, ki se raz-teguje poleg jadranskega morja. Primorje obsega Teržaško mesto s svojo okolico, mejno grofijo istrijansko in poknežen o grolijo goriško in gradiš-k ans k o. Terst je poglavitno mesto in pervo tergovsko pristaniše avstirjanskega cesarstva. Deželni poglavar in pa škof imata ondi svoj sedež. V Istri je Pazin, Poreč, škofov sedež, in P ulj (Pola), vojaško
pristaniše. K Istri se štejejo otoki Kerk s škofovim sedežem, Čres in Lošinj. NaGo-r i š k e m je G o r i c a, lepo mesto blizo Soče, sedež pokneženega nadškofa; Og 1 e j (Aquileja), zdaj majhen kraj. pa v 6tarem času sloveče mesto. — Ljubljano s Terstam veže železnica, od ktere gre cesta čez Bistrico v Istro n na Reko, in zopet čez Vipavo na Gorico.
Od Kranjskega proti severju leži koroška vojvodina. Ta dežela je precej gorata, pa daje obilno železa in svinca. Naj večja reka je Drava, ki teče podolgama skozi vso deželo. Celjovec je poglavitno met>to, sedež deželnega poglavarja in kerške-ga knezoškofa. Be I a k, mesto poleg Drave, je velika založnica za koroško železo. Hribje krog Beljaka dajejo naj lepši svinec. — Kranj-ko veže s koroškim trojna cesta. Ta cesta je od Ljubljane d i Kranja le edina; nad Kranjem pa se deli na tri strani, čez Ljubplj na Celjovec, cež Koren na Belak, in po Kokri na Kaplo.
Od Kranjskega proti severnoizhodni strani se razširja štajerska vojvodina, ktero železnica in tudi druga cesta veže z Ljubljano. Štajersko ima v severnem goratem delu mnogo rudnikov in kovačij za železo;
tudi ima bogate soline in dobro živinorejo. V južnem in izhodnem delu pa so rodovitne doline in ravnine, ki dajejo dosti žita in vina. Večji reke v tej deželi ste Mura in Drava. Sava meji proti Kranjskem. Gradec je poglavitno mesto, stoji na oboji strani Mure, ter je sedež deželnega poglavarja in eekovs-kega knezoškofa. Pomniti je še treba na gorejnem Štajerskem: B r u k, okrožno mesto poleg Mure, dalje Ljubno, Judenburg in Marijocelje, sloveča božja pot; na dolejnem Štajerskem pa: Maribor, poleg Drave s škofijskim sedežem, dalje Celje, Ptuj in Radgona.
Od Kranjskega proti južnoizbodni strani je horvaško kraljestvo. Dežela je po večjem delu ravna, in S a v a teče po sredi skozi njo. Zagreb, ne daleč od Save, je poglavitno mesto, sedež deželnega poglavarja, ki se imenuje ban, tudi sedež nadškofa. Pomniti 60 še mesta: Varaždin poleg Drave, Kri ž eve c, Karlovec, terdnjava poleg Kolpe in zlasti Reka, prosto tergovsko pristaniŠe pri jadranskem morji; Sisek, na stoku Kolpe in Save, je središe žitnega ter-govstva. — Kranjsko veže s Horvaškim železnica skozi štajersko stran; pa tudi cesta
gre iz Ljubljane do Novegamesta, in od on-dot čez Kostanjevico na Zagreb, in čez Metliko na Karlovec.
149.
Av§trijansko cesarstvo.
Po sredi Evrope se razprostira deželo-krožje, ktero obsega skoro 16. del Evrope. Ko bi človek iz kake primerne visočine mogel od vseh strani pregledovati to veliko de-želokrožje, bi se ga ne mogel kmslo nagledati. Vidil bi velike in široke planjave, po kterih cveto lepi verti, in zelenč rodovitne polja; vidil bi visoke gore z belimi verhovi, krasne jezera, ktere se, kakor sreberne očesa, bleaketajo izmed čverstega zelenja; vidil bi neštevilno rek, ktere se pretakajo po deželah in pospešujejo brodardstvo, ober-tnijo in kupčijo; vidil bi jadransko morje, ktero te dežele druži z naj daljnimi ptujimi kraji. 36 milijonov ljudi se šteje srečnih, da prebivajo v tem prijetnem nebnem pasu. Tudi mi smo med temi. To veliko de-želokrožje se imenuje a v s t r i j a n s k o cesarstvo, naša občna in droga domo-
vina. Različen je jezik, kterega govori av-strijanski prebivavči: toda vsi smo lepo zvezani z domovinsko ljubeznjijo, in smo združeni v veliko ljudsko občino.
V avptrijan«kem cesarstvu so naslednje krono vine:
1.	Avstrija pod A n i ž o, kjer je poglavitno mesto Dunaj ali Beč na Donavi, ktero je tudi poglavitno mesto vsega cesarstva in sedež cesarjev.	/
2.	Avstrija nad Anižo, kjer je poglavitno mesto Line na Donavi.
Avstrija ali Avstrijansko pod in nad Anižo stori nadvojvodstvo Avstrijansko-
3.	Vojvodina Štajerska, kjer je poglavitno mesto Gradec (Graz) na Muri.
•i. Vojvodina koroška, kjer je poglavitno mesto Celovec (Klagenfurt).
5.	Vojvodina kranjska, kjer je poglavitno mesto Ljubljana (Laibach) na L j u b 1 j a n i c i.
6.	Kneževina goriška, Gradiška in Istra s terstjanskem mestam in z okrajino, kjer je poglavitno mesto T e r s t (Triest) pri j a d r a n s k e m m o r j i.
Koroško, Kranjsko, Gorica, Istra in Terst 6kupaj se imenuje Ilirija.
7.	Pokneževina tiroljska inPred-arelsko. kjer je poglavitno mesto Inšpruk (Innsbruck) poleg I n a.
8.	Kraljestvo češko, kjer je poglavitno mesto Praga (Prag) na. obeh straneh V e 11 a v e.
9.	Mejna grofija Moravija, kjer je poglavitno mesto Berno.
10.	Vojvodina zgornja in spodnja s 1 e z i j s k a, kjer je poglavitno mesto O p ava (Tropau).
11.	Kraljestvo galicijsko in lo-d o m e r i j s k o, kjer ste poglavitni mesti Levov (Lemberg) in Krakov.
12.	Vojvodina bukovinska, ker je poglavitno mesto t1 e r n o v i c e.
113. Kraljestvo dalmatinsko, kjer je poglavitno mesto Z a d e r (Žara) pri jadranskem morji.
14- Benečansko - lombarško kraljestvo, kjer je poglavitno mesto Benetke na otokih jadranskoga morja.
15. Kraljestvo ogersko, kjer so poglavitne mesta Pešta (Pest). Budim (Ofen), P o ž u n (Presbu rg) , fc» o p r o n j (Odenburg), Košice (Kaschau; in Veliki V a r a d i n (Großwardeinj.
IG. Vojvodina serbska in Banat, kjer je poglavitno mesto Te m iS var. Zraven se šteje tudi banaško-serbska vojaška meja (granica).
17. Kraljestvo horvaško in slavonsko, kjer je poglavitno mesto Zngreb (Agram). Zraven se šteje tudi horvaško-slavonska vojaška meja (granica).
18 Velika kneževina erdeljska, kjer je poglavitno mesto S i b i n j (Hermannstadt).
150.
Vod p i o gore.
Naj imenitnejše vode po avatrijanskem cesarstvu so: Donava, ktera teče iz Nemškega memo Dunaja na Ogersko, ter 6e na Turškem zliva v černo moije; Moldava ali Veltava in Laba na (Heskem. Tisa na Ogerskem. Po Štajerskem teče Mura memo Gradca; Drava iz Tirola pridere, in gre po Koroškem, potem memo Maribora na Horvaško, ter se združi pri Belemgradu z Donavo. Manjše reke so po Slovenskem: Sava, Savina, Kolpa, Soča i t. d. Po vseh teh vodah vozijo na parobrodih, ladjah, in
plavicah žito, vino, les in mnogo drugih kup-eijskih stvari.
Velike jezera so: na Ogerskem blatno in nežidersko jezero, na Laškem komsko jezero, na Koroškem celovško, na Kranjskem pa blejsko, bohinjsko in pa čudno c i r k n i š k o jezero, ktero po letu usahne, po zimi pa se zopet nateče.
Gore in plan ine'bo po avstrijanskih deželah velike. Posebno gorati kraji 60 Ti-roljsko, Solnograško, zgorno Štajersko, Koroško in Kranjsko. Po Laškem in Ogerskem so velike ravnine. Naj imenitnejše planine so na Češkem, rudne gore na saksonski in KerkonoŠi na šlezki meji. Na Ogerskem so velike karpaške gore; na Koroškem, Tiroljskem in zgornjem Štajerskem so visoke planine s snežniki. Naj višji snežnik na Kranjskem je Triglav, na Koroškem pa Zvonik.
151.
Na goro.
1. Na goro, na goro,	2. Na gori cvetice
Na sterme verhć!	Najzalše cvet<5
Tje kliče in miče	In tiče preljube In rabi aerce. Najslajše pojd.
3. Na gori pod mano
Oblaki risi, Nad mano višave Bliaijo vedrč.
4. Na BTobodni gori
Ni semskih nadlog; Nad mann, pod mano Krog mene je Bog.
5. Tedaj le na goro, Na sterme verhč! Tje kliče in miče In rabi serce.
152.
Pridelki v avstrijaBskem cesarstvo.
Avstrijansko pridela toliko mnogoverst-nega blaga in tako vrednega, da zavoljo tega ni na svetn deržave enake avstrijanski. Za tergovino ali kupčijo imamo želežnice in druge ceste po suhem, barke iz parobrode po vodah, da se lahko pošilja blago in enega kraja v druge. Zlato in srebro kopljejo na Ogerskem in Erdeljskem, ein na Češkem, svinec na Koroškem, živo srebro v Idriji na Kranjskem. Dobro železo se dobiva na Štajerskem in Koroškem. S o 1 napravljajo posebno na Solnograškem, v zgornjem Avstrijanskem in v Velieki na Gališkem. Dobiva pa se tudi veliko morske soli iz jadranskega morja.
Vina in žita se na Slovenskem in Nemškem v dobrih letinah veliko pridela, in se prodaja v druge kraje. Poljsko delo, živinoreja, rokodelstvo in obert-nija cvete po avstrijanskih deželah.
153.
Rudolf habsburški.
Rudolf, grof habsburški, je bil prav pobožen mož, kteri je po očetovsko ljubil tvoje podložne. Kadar je poravnoval kaki pravni prepir, je vesele j razsodil tako, da je bilo prav pred Rugam in pred ljudmi. Večkrat se je kratkočasil tudi z lovam. Enkrat pride po sledu za divjo zverino do nekega potoka. Tu zagleda duhovna, ki ravno misli i tuf i čevlje in nogo v ice. „Kaj delale tukaj?" vpraša grof duhovna. In duhoven odgovori: TPoklicaJi so me k nekemu umerjočmu, in moram hiteti, da mu prinesem svelo popotnico. Mara sel pa se je od dežja ta potok tako zeli, da je odnesel berv, in zato moram prebresti vodo, da bolniku še pravočasno pomagam o smertni uri." — Globoko gine to blagega Rudolfa. Misli: tukaj je pričujoč Jezus, moj Rug in odrešeni k. A agio stopi s svo-
jega krasno okinčanega konja, poklekne, in ga ponudi du/iovnu, rekoč: ,Hitite umerjočega po-krepčat z nebeško jedjo!" — Drugi dan pripelje duhoven tega zalega konja grofu nazaj, in se mu preserčno zahvali za to dobroto. Toda Hudolf pravi: „Bog ne daj, da bi jez zdaj še rabil za posvetne reći konja, kteri je nosil mojega gospoda in odrešenika. Dal sem ga temu, od kterega sem vse dobil in vse imam — čast bogastvo in življenje
Ta pobožni, bogaboječi in pravični grof Rudolf je začetnik naše avstrijanske cesarske rodo-vine, ktera gospoduje v naj lepšem in naj mogočnejšem cesarstvu na zemlji. Tako tedaj Bog, kralj vsih kraljev, habsburški rodovini stotero popln-čuje in blagoslovijo, kar je nekdaj pobožni Hudolf za božjo čast storil.
154.
Ljubezen do domovine.
Leta 1792 in pozneje, ko so se vojskovali Avstrijani s Francozi, je vladal na Avstrijan-skem cesar Franc. V tem hudem času to cesarju Francu njegovi podložni dajali veliko prostovoljnih daril, da jih je obračal za hrambo domovine. Posebno znameniti je ta le izgled:
Leta 17!)3 pride nek priprost kmet na cesarjev dvor, in bi rad govoril s cesarjem. Dobri cesar je vsakega tudi naj uboiniiega podložnika rad pred se pustil. Kmet pride tedaj pred cesarja m rect: „ Tukaj sem Vam tudi jez prinesel ne-kaj," — ter položi na mizo mošnjico s tavient goldinarji.
Cesar se zelo začudi, da mu priprost kmet daruje toliko in po taki viii „Kdo, in od kod ste?" ga vpraša prijazni cesar. „Tega ne sme nobeden vedi ti" odgovori kmet prav kratko, se poslovi in odide.
Cesarja zdaj še bolj mika zvedili kaj od priprostega kmeta. Hitro pošlje služabnike za njim, da naj bi ga še enkrat prašali za njegovo ime in stanovanje. Kmet pa se jim posmeja in pravi: „ Ali menite, da bom vam povedal, kar še cesarju nisem povečali"
'.R IV M ■< IV <i>l . %' .T...,\ ® fAi
155. Lfpi izgled.
Cesar Franc je stanoval po leti 1832 r Badnu, mestu na doljnem Avstrijanskem. Zvečer se večkrat hodi sprehajat, in ima le samega spremljevavca sabo. Prigodi se, da cesar sreča
Drago Berilo z» slovenske iole.	16
iliri pogrebe?, ki ravno nesejo merliča v trugt na pokopaliie. Ta merlič je bil uboinega stanu, in nobenega človeka ni bilo, da bi ga bil spremljal na pokopaliie. Cesar nad tem glavo maja; ter pravi svojemu spremljevavcu: rTo mora gotovo biti kak ubožec, ker nima nobenega človeka, da bi za njim žaloval; jez sem deželni oče premožnim in ubožnim\ pojdiva mu midva k pogrebu." Pobožno odkrije cesar svojo sivo glaco, ter gre tiho in moli za trugo tega ubožca. To vidijo nekleri, in hitro se pridružijo tudi zraven, in dalje ko gredo, bolj se naraia versta pogrebeov.
Tri leta potem je umeri tudi cesar Franc, t it obžalovale so njegovo smer t vse ljudstva ve-Ukega avstrijanskega cesarstva.
156.
Cesarjeva podoba.
V neki majhini vasi so priili enega dne zopet gospod fajmoster k svojim ljubim malim v solo. To pot niso priili sami; priili so ž njimi tudi oče župan, oče iolski in ie nekaj drugih sosedov iz vasi. Tudi so gospod fajmoiler prinesli sabo nekaj s pertam zakritega. Položiti so to na mizo, t* ko z otroci odmolijo, začni tako le govoriti: „Ljubi otroci! že večkrat in mnogo sem vam
pravil od naj višjo deželne gosposke, od našega občnega očeta, presvetlega cesarja, in vem, da ste si vse to prav dobro zapomnili! rSmo, smo!* odgovori već učencov, in nekteri tudi vstajajo, da bi odgorarjali. — „ Vemo, da so cesar postavljeni od Boga," pravi neki deček. „Vemo, da jim zalega voljo moramo biti pokorni, da se cesarstvo našega cesarja imenuje avstrijansko, ki je prav veliko in lepo, ktero ima v sebi več dežel, in da prebira v teh deželah okoli36,000. 000 ljudi kterim vsem so cesar ljubi oče, kakor oče pri družini v kaki hiši; vemo, da cesarja spoštovati, ljubiti mu služiti in pokoren biti že zapoveduje četerta božja zapoved;" — tako so odgovarjali pridni učenci.
„Tako je prav," jih pohvalijo gospod faj-. mošt er; ali pa veste, kakošen so li naš ljubi cesar'C — rNe vemo, ne vemo. jih še nismo nikoli vidili," pravijo učenci. — „Al bi jih radi poznali?" „Radi, radi!" se oglasi vsa šola. „Poglejte jih tukaj!" — S temi besedami odkrijejo gospod fajmošter to, kar so popred prinesli in na mizo položili, ter povzdignejo na kriško. „Joj lepo, lepo!" zaupijejo vsi otroci. Bila je lepa podoba z zlatim okciram, kije kazala presvetlega cesarja, kakor živega. — Otroci se ne morejo nikoli zadosti nagledati te blage cesarjeve podobe.
Potem pravijo zopet gospod fajmošter: . Kaj menite, ali naj pustim to podobo tu pri vas v šoli, ali jo naj zopet vzamem seboj domu i" — -«Tukaj, tukaj na bo! prosijo vsi iz enega gerla. — „Tedaj vam jo pustim tukaj," pravijo gospod fajmošter, ter jo obesijo na čeden kraj na steno v šolski izbi.
Zopet se obernejo k svojim ljubim ucencam, in kakor [da bi jih hotli spomniti, da naj pozdravijo cesarja, jim še reko: „Tudi znate neko lepo pesem, ki vam je zelö ljuba." — „Ta je cesarska pesem," pravijo veseli učenci, in is se pripravljajo, da bi jo zapeli. — „Le zapvjte jo," pravijo gospod fajmošter, in otroci zapojo z ginjenim in s prav nadušenim glasam, in po vsi šoli se razlega ljubljena cesarska pesem.
157.
Cesarska pesem.
Bog obvarnj, Bog ohrani Nam cesarja, Avstrijo! Naj nas modro vlada, brani, Močin z vere terdnostjo!
Krono mu branimo dedno Zoper vse svoražnike: S tronam habsburškim bo vedno Terdna sreča Avstrije.
Stojmo zvesti, jaki, brumni Za pravico in dolžnost; Kadar pa velji, pogumni V boji kazimo serčnost! Avstrija iz vojsk viharja Še brez slave ni prišla, Vse za dom in za cesaija, Kri, življenje naj velja!
Kar nam stvari obertnija,
Varje naj vojšak močan,
Učenost in umetnija
Naj zmagujete na dan!
Sreča naj deželi klije
S slavo nji zedinjenor
Božje solnce v miru sije
Naj nad srečno Avstrijo!
I.	' «I .«< ; *f
Terdno dajmo sq skleniti:
Zloga pravo moč rodi;
Vse nam bo lahko storiti,
Ako združimo možl
Brate pelje moč edina Nas do cilja enega; Slavna cesar, domovina! Večna bode Avstrija!
(Priatavek.)
In s cesarjem zaroČnica, En'ga duha in rodu Vlada mila cesaripa Nevenljivega cvetu. Kar je v pravo srečo Šteto, Bog obema podeluj; Franz Jožefa, Lizabeto, Hišo Habsburg obdaruj!
158. K t r • p a.
*
Evropa je naj manjši pa naj lepši, in do zdaj tudi naj srečniši del zemlje. V njej je podnebje naj bolj zdravo, zemlja naj lepše obdelovana, ljudje na bolj omikani, in sveta vera naj bolj razširjena. Evropejci so ve-Čjidel kristjani, pa tudi judje in mahometanci. Po jeziku je naj več Slovanov; potem so
Nemci, Francozi, Angleži, Lahi, Španjoli, Turki, Gerki, Vogri, i t. d.
V Evropi je naša ljuba domovina, av-strijansko cesarstvo. Proti zahodu in severji so drage nemške deržave, knkor bavarsko kraljestvo, kjer ste imenitne mesti M on akovo in Augsburg; prusko kraljestvo, v kterem je glavno mesto Beri in. V sredi nemške zemlje je saksonsko, virtemberško in hanoveransko kraljestvo in već drugih manjših deržav. Imenitne mesta v teh krajih bo: Draždane, Frankfurt manjski in pa Lipsko. Na lipBkem polji je bila leta 1813 slovita bitva z Napoleonam L
Proti solnčnemu zahodu soHolandija, Belgija in Francosko; veliko mesto na Francoskem je Pariz. Med Avstrijo in Francoskem je švajcarska dežela. Pod večernim jugam se francoskih deržav derži špansko kraljestvo, v kterem je poglavitno mesto Madrfd. Za Španijo v zahodu je portugalsko kraljestvo z glavnim mestam Lizbona. Naj dalje v zahodu je [angleško, irsko in šotlansko kraljestvo na otokih, kjer je London, naj večje meBto vse Evrope.
V	severni Evropi je Danija, Šve-dija in Norvegija; dalje je rusovsko cesarstvo, ktero ima svoje dežele v Evropi, Azii in Ameriki, in je naj večja deržava v Evropi. Slavne mesta so Petrograd in Moskva, na Ruso-Poljskem pa Varšava.
Turško cesarstvo je od nas proti jutru in jugu, in ima svoje dežele v Evropi, Azii in Afriki. Glavno mesto na Turškem je Carigrad. V turški oblasti so tudi dežele S erbija, Moldava in Valahija. Za Tnrškem leži malo gerško kraljestvo z imenitnim mestam Atene.
V	južni Evropi je tudi Laško, ktero ima več deržav v sebi. Naj imenitnejše so papežove dežele, v kterih je Rim, glavno mesto vsega katoličanstva; petem je sar-dinsko in napolitansko kraljestvo.
•	159.
Sveta dežela.
Za srednjim morjem v Azii je sveta ali obljubljena dežela, v kteri je bil rojen božji sin, naš zveličar, kjer je terpel, umeri in nas odrešil. Nekdaj so to deželo ime-
novali Kanaan; zdaj pa ji pravijo Palestina ali sveta dežela. Palestina je veČ-jidel gorata. Proti se ve rji je Libanon, to se pravi snežnik; proti jngu, na srednjem morji je gora K a r m e 1, v sredi dežele pa E f r a j m.
Naj imenitnej&a reka v Palestini je Jordan; teče od severja proti jugu teč ko 50 milj daleč. Pri jezeru Genezaret, kjer so kraji Betsaide, Kapernaum in Tiberija. je Jezus pogosto hodil. Ti kraji in tudi Nazaret, Kana in Najm so bili v Galileji. Proti jugu od Galije je bila Samarija s kraji Samari j a inSihem.
Južna stran Palestine se je imenovala J u d e j a. med srednjim in mertvim morjem. Ta dežela je bila naj bolj obljudena; nje poglavitno mesto je bilo J eruzalem. Na nekem mestnem hribu, na Sionu, je bilo poslopje Davidovo; na Mori i je stal tempe!. Blizo mesta je bil hrib G o 1 g a t a, kjer je bil Jezus križan. Drugi imenitni kraji so bili Jeriho, Emavs, Betlehem. Med Jeruzalemam in oljsko goro se je stekal potok Cedron v dolini Jozafat.
Izhodna stran Palestine se je imenovala Pereja; tam je hodil Jezus le redko.
Palestina je gorka in rodovitna dežela. Ljudje so se pečali s poljem in živinorejo. Tudi vertna in sadna reja je bila na visoki stopnji; posebno veliko dobička je prinašalo oljkovo drevo. Iz oljkovega sadja, iz oliv, se je napravljalo prav dobro in imenitno olje. Tudi je bila ta dežela bogata figovih dreves, palm in vina. Zdaj pa je večjidel bolj zapuščena.
160.
Oair as zemljo.
Veličastne in prečudne so vse atvari v zemlji, na zemlji in nad zemljo. Vse ozna-nuje na glas božjo vsegamogočnost, modrost in dobroto. Naj večji čudež na svetu pa je človek, kteri po vseh krajih, pod vsakim podnebjem lahko ži«j srečno in veselo, da le pametno uživa natorne dobrote, ktere mu je preikerbel Bog, preljubesnjivi oče, in da išče svoje sreče v pravi božji ljubezni in v ljubezni do bližnjega.
Vsak kraj ima svojo posebno korist in dobrote, kterih imajo drugi kraji; te na-znestujejo svojim prebivavcam to, kar jim po-
manjkuje od druge strani. Kjer je huda vročina, jo ohlaja in zmanjšuje pogostni veter, in hladivno sadje raste v takih krajih, da se človek lahko pokrepča, kadar omaguje od prehude vročine. Prebivavci merzlih krajev imajo zverinski lov, kožuhovino in obilno derv; in kjer ni dovolj lesa, 6e dobiva premog in šota.
Zraven pa ima tudi vsaki kraj svoje težave in nadloge, da lahko človek spoznava, da je zemlja zares solzna dolina in ne naša prava domovina. Severjance stiska huda zima, večen led pokriva njih snežnike; južne zamorce tlači velika vročina, strašne pešene puščave so v njih krajih, in kjer j« dobra in lepa zemlja, tam stanuje huda zverina in strupene kače.
Tako si pridobivajo povsod Adamovi otroci svoj kruh v potu svojega obraza.
Akoravno povsod človeka tlači težavni jarem, vendar lahko v vsakem kraji živi zadovoljno, ako ima to za ljubo, kar mu Bog v njegovem stanu daje dobrega, in če zvesto dopolnuje vse svoje dolžnosti, ter se varuje greha, svoje naj huje nesreče.
Ker je tedaj zemlja za nas le ptuja dežela, skozi ktero potujemo v svojo pravo in večno domovino, zato nikar ne navezujmo preveč serca na minljive posvetne reči, temnč ozirajmo se radi na očetov dom, v kterem nam je ljubi zveličar pripravil prostor in večno prebivališče.
- •)jo» 4Ki- ,'AL ' trli' a it IMJ f
—rr
*
;y>.i ' itn- U» .«i ;+r»4| »>« t • i«.
«KI )■* . Mi i t	-v
I	jzx,
. • t r .
•■et	• .)..
• iti : I:(*i4>rt	ji
Kazalo.
--
r . • .	. • .a. • ->
P c r v I razdelek.
Fodnčie povesil ia pesni.
Stran
/ij.-Molitev . .	. .3
2.	Božja rolja......—
3.	Bog vse prav obrača .... 4 4- Bog pomaga r potrebi .... 6
5.	Ne odlašaj molitve.....9
6.	Sveta Neža......10
7.	Otročja hvaležnost.....11
8.	Rjuha . .......13
9.	Hvaležni rejenec.....14
\10- Zjutraj . . . . . . .15
11.	Moli in delaj......16
12.	Šola...... ....19
13.	Škoda zavoljo nevednosti . • . . . —
14.	Miloserčna Ančka.....20
15.	Postreiljevi deček.....21
16.	Dobro obernjeni denar . .	.24
17.	Beračica.......25
18.	Rešeni rokodelski deček . . . .26
19.	Povraćaj hudo z dobrim! . . . .29
Stran
20.	Pregovori ....... 30
21.	Drago zelce . . . . . .32
22.	Večerne misli......—
23.	Zadoroljnost......33
24.	Pravila zadovoljnosti . . . .34
25.	Zvonikarjeva......35
26.	Sprava.......36
27.	Nagla jeza......38
28.	Keršanska varčnost.....39
29.	Goreča roda......40
30.	Tat........41
31.	Večerna pesem......43
32.	Umirajoči oče......44
33.	Marija pomočnica.....45
Urngi razdelek
Spoznava sveta in narave.
34.	Svet........47
35.	Zvezde.......48
36.	Pomične, stalne in repale zvezde	—
37.	Zemlja in solne e.....50
38.	Juter no solnce......52
39.	Večerno solnce.....—
40.	Zemljino sukanje.....53
41 Luna	. *.....54
42.	Solnčni mrak . . • •	-55
43.	Štirji letni časi.....
44.	Pomlad.......57
45.	Veliki teden in velika noč .	58
Stran
46.	Pervo sveto obhajilo.....60
47.	Kriiev teden......64
48.	Aebohod, binkošti i sveto telo . . .66
49.	A« svetega telesa dan . . . .68
WTPoletje.......—
Bi. Huda ura.......69
52. Jesen.......70
53 Zima.......71
ti. Božič.......—
55.	Letni vasi in človeško življenje . . 73
56.	Kaše življenje je popotvanje . . .74
57.	Svetloba in gorkota . . . . .75
58.	Žvepleni kliniki.....78
59.	RazSiranje gorkote.....79
60.	Toplomer.......81
61.	Hlap in aoparji	, . 84
62.	Zrak........86
63.	Zrskomčr ali rremenik . . . .88 64 Kosa in slana......91
U5Ž>. Večerna roja......93
66.	Megla in oblaki	, . 95
67.	Dež, sneg in toča.....96
68.	Elektrika.......99
69.	Božje varstvo......102 •
Tretji razdelek.
ti «vek Is draUm IJidi.
70.	\£lovešlo teh......104
71.	Zdravi udje......107
Stran
72.	Serce, pljuča in želodec . . . .106
73.	Zunajni počulki . . .» . • . 112
74.	Kaj imam......115
75.	Skerb za dravje .	.	.116
76.	Človeška duša...........119
77.	Veit.......123
78.	Stanovi........124
79.	Srenja . . . . ' . . .127
80.	Deželna oblast ......130
81.	Dolžnosti podložnih . . . .132 $2. Pokaj so davki ?.....i34
Človeški ndje se spuntajo . . .135 JJ4. Vojaštvo....... 137
85.	Ćpartanka......138.
86.	Trije nauki za vojake .... 139
87.	Sveti Martin......140
Ćeterti razdelek.	<4: 4
KaravopUje.	i
M: • . . ' : •• JJ8. Živalstvo .....	. 142
89. Doječe živali.....	. 144
90. Goveda.......	. 145
91. Pastir......	. 147
92. Pastirska pesem . . - ;	. 148
93* Pps	149
94. Lagati ne !.....	. 151
95. Lesica......	. 152
96. Molitev tudi slabega stori aerčnega	. 15.1
Stran
97.	Velblod •.....* 155
98.	Ler...... 158
99.	Ptice.......159
fOO. Ptice pevke......162
101.	Selirne ptice......163
102.	Hližna lastovka.....164
' 103. Kukovica	.....165
104.	Sraka in pavovo perje .... 167
105.	Dvoživke.....* . 168
106.	flibe.......169
i lOJ^Ribica . ~ . .170 ^m. Žužki . '......171
109.	Hodi v Solo k mravljam . . . 174
110.	8viloprejka ......176
111.	Červi.......177
112.	Polž ....... 178
113.	Povračilo . . . . . .179 ttl^ Bog za vse skerbi .	. . 181 fl5. Pregovori . "■'. V . . .182
.116. Rastlinstvo......183
,117. Drevje.......184
118.	Kaj nas drevesa učijo .... 187
119.	Hruika . ......188
120.	Jabelcnc peške.....189
121.	Sadjoreja......190
122.	Gojzdno drevje.....191
123.	Germorje ......193
124.	Vinska terta......195
125.	Tern in vinska terta . . . .197
126.	Jagode.......198
127.	Zeliša.......199
Drugo Berilo za slovenske iole-	17
Stru
128. Žito........200
15J9. Molitev pri sejanji .... 203
130.	Krnet svojemu sinu .... —
131.	Lan in konoplja.....205
132.	Predica......206
133- Cvetice ...... 207
134.	Šmarnice . . ».....209
135.	Gobe in mah . . . . . .210
136.	Strupene rastline . . .	.211
137.	Rudstvo.......212
138.	Železo . . j . . . .215 439. Kladvo in železo . A, . . . . 217
140.	Kafer ali kotlovina.....—
141.	Kali inj ska sol.....218
142.	Vse stvari za človeka . . . .219
JPetl razdelek-
tealjsplije la dsaoviaske lesdbr
143.	Zemlja in nje deli . . 1 .	221
144.	Morje .......	223
145 Prebivavci zemlje .	. . .	224
146. Miiteroa dežela in domovina . . .	226
(1^7- Popotnikova peBem .... 227 1*48. Krajnska in sosedne dežele . . .228
149.	Anstrijansko cesarstvo . .	. 233
150.	Vode in gore . .... 236
151.	Na goro ..... . 237
152.	Pridelki v avstrijanskem cesarstvu . 238
Stran .
153.	Rudolf habsburški . . . .239
154.	Ljubezen do domovine .... 240
155.	Lepi izgled......241
156.	Cesarjeva podoba.....242
157.	Cesarska pesem . . ... . 244 138. Erropa ...... 246
159.	Sveta dežela......248
160.	Ozir na semljo .'	. . . 250



r.qOTf M I '.Willi « «I
Natisnil Dragutin« Coriieka, nekdaj L. Grund«.