GLLASNIK LJUBLJANA, 19. JULIJA 195? i)l, **■ H ij' OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO IV., ŠTEV. 56 Predpisi občinskih ljudskih odborov »» h i« o- II' [r I it OBČINA LJUBLJANA-VIČ LRS St. 19-88/52). l. in 42 člena Temeljnega zakonu o proračunih (Ur. (Afl list FLRJ št. 13/56) in 23. člena Sta- tutu Občine Ljubljana-Vič je Ob-Na podlagi 16. člena Zakona o črnski ljudski odbor Ljubljana-Vič ^Minskih ljudskih odborih (Ur. list na seji dne 31. maja 1957 sprejel ODLOK o proračunu občine Ljubljana-Vič za leto 1957. 1. člen Predlog proračunu Občine Ljubljana-Vič za leto 1957 s posebnimi Prilogami obsegu: lli S OBČINSKI PRORAČUN ifj z dohodki v znesku.............................. 210,116.000 din SJ z izdatki v znesku.............................. 210,116.000" „ »1 H. PREDRAČUNE FINANČNO SAMOSTOJNIH ZAVODOV z dohodki v znesku............................. 85,147.000 din z izdatki v znesku............................. 106,957.000 „ i(i in s presežkom izdatkov v znesku................. 21,810.000 „ ' Ul PREDRAČUNE PRORAČUNSKIH SKLADOV ' z dohodki v znesku....................... z izdatki v znesku..................... in s presežkom izdatkov v znesku....... 2.962.000 din 5.962.000 „ 3.000.000 „ . Primanjkljaji 1 'nunčno 2. člen v predračunskih samostojnih zavodih v fkupnem znesku 21,810.000 din se "rijejo z dotacijami ~iz občinskega O' Proračuna. 1,1 3. člen Primanjkljaji v predračunih pro-Nčunskih skladov v znesku 3,000.000 'jOarjev se krijejo z dotacijami Iz Občinskega proračuna. 4. člen (v Svet za družbeni plan in finance s bLO je pooblaščen, da finančno .Otnostojnim zavodom, ki so po svo-(| r** zaključnem računu za leto 1957 ,()8ogii presežek dohodkov nad iz-Atkt, dovoli, da plačajo v svoje 'l bule del doseženega presežka ter I, . Presežka, ki so ga dosegli po .[.Nadevanju delovnega kolektiva v 1 z uspešno organiziranim izvrše-(|u,njem svojih nalog, ter da določi ^stotek iz tega dela presežka, ki . vplača v posamezne sklade. V ,, v* d za nagrade se steka ena dva-L, Jstinn rednih osebnih izdatkov, dt s° bili izplačani v letu 1957, ven-,. r Pa ne več kot 50°/o tistega dela z f's,'žka. za katerega dovoli Svet ij družbeni plan in finance OhLO, steka v posamezne sklade, d ‘o dovoljenje lahko izda Svet za fir, 'tieni plan in finance ObLO šele i,, Pregledu zaključnega računa fi-*)57 110 8amos*0 j nega zavoda za leto lli^eper odločbo o odobritvi za-tti,, 'oega računa in o razdelitvi rebitnega presežka dohodkov na tu, 2?ezne dele je mogoča pritožba lin ^Lčinski ljudski odbor Ljub-NSb "Vi® v l1* dneh po prejemu oditi 1‘rcsežek dohodkov nad izdatki, dosežejo finančno samostojni lokadi. se porazdeli v smislu od-tt).a 0 finansiranju in poslovanju it, ?''stvenili zavodov (Ur. list FLRJ W "'85/53) in odredbe o spreinem-d||t ln dopolnitvah odredbe o skla-zdravstveuih zavodov s samo- stojnim finansiranjem (Ur. list LRS št. 16-74/56), v soglasju s Svetom za družbeni plan in finance ObLO. 5. člen Predračune občinskih organov in zavodov, ki bodo v letu 1957 na novo ustanovljeni, potrjuje Svet za družbeni plan in finance ObLO. 6. člen Nastavitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso predvideni krediti, se lahko izvršijo le po poprejšnji pritrditvi Sveta za družbeni plan in nnancc ObLO. 7. člen Krediti, ki so v predračunih občinskih organov in zavodov predvideni za honorarje in posebne izdatke, se smejo firmiruti le s poprejšnjim pristankom Sveta za družbeni plan in finance ObLO. 8. člen Občinski organi in zavodi sinejo porabiti le 90% sredstev, ki so določeni za honorarje v njihovih predračunih na partiji osebnih izdatkov. Za izplačila, ki presegajo omejitev po prejšnjem odstavku, je potreben pristanek Sveta za družbeni plan in finance. 9. člen Iz kreditov, ki so v predračunih občinskih organov in zavodov določeni zn prispevek za socialno zavarovanje, se ne smejo brez soglasju Sveta zn družbeni plan in finance ObLO s prenosom (virmanom) povečati krediti, ki so dovoljeni za posebne izdatke. 10. člen Sredstva, ki jih zavodi za socialno zavarovanje vračajo po 24., 26. in 29. členu Zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev posameznim občinskim organom in zavodom v korist sredstev, predvidenih za kritje osebnih izdatkov, je možno uporabiti le s poprejšnjim pristankom Svetu za družbeni plan in finance ObLO. 11. člen Svet za družbeni plan in finance ObLO je pooblaščen, da razpolaga s proračunsko rezervo v vsakem četrtletju do ene četrtine letnega plana proračunske rezerve,( o čemer mora naknadno poročati občinskemu ljudskemu odboru.. 12. člen Za delno kritje negospodarskih investicij bo najel ObLO potrebno posojilo iz investicijskega sklada in kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš. 13. člen Z rezervo, ki je določena v predračunih proračunskih izdatkov, sme razpolagati upravni odbor skladu samo po poprejšnji pritrditvi Sveta za družbeni plan in finance ObLO. 14. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku OLO Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1957. St. 06/24-2955/1 Ljubljana, dne 31. maja 1957. Predsednik ObLO dr. Stefan Soba 1. r. 141 Na podlagi 13. in 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur list LRS št. 19/88-52) v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1957 (Uradni list FLRJ št. 54/693-56 in Ur. lista FLRJ št. 10 in 14-155/57) in določbami družbenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1957 (Lir. list LRS št. 3/5-57 in Ur. 1. LRS št. 14-72/57), določbami družbenega plana Okrajnega ljudskega odlmra Ljubljana za leto 1957 (»Glasnik« št. 31/57) in njegovih sprememb (»Glasnik« št. 38/57) ter na podlagi 3. točke 24. člena statuta občine je sprejel Občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič na 21. redni seji dne 31. maja 1957 DRUŽBENI PLAN Občine Ljubljana-Vič za leto 1957 Prvi del I. PREGLED GOSPODARSTVA OBČINE V LETU 1956 Smernice za razvoj gospodarstva, ki so bile sprejete v družbenem planu zveze, republike, okraja in občine za leto 1956, so se pokazale pozitivno pri razvoju celotnega gospodarstva. Uspehi so vidni tudi na območju naše občine tako v pogledu razvoja gospodarstva kakor tudi v pogledu krepitve splošne materialne osnove. Družbeni proizvod v družbenem sektorju gospodarstva občine se je v letu 1956 povečal za l6°/o in za prav toliko tudi narodni dohodek. V namenu povečanja proizvodnje in storilnosti so industrijska podjetju uporabila za manjše ad citacije in rekonstrukcije nad 56 milijonov dinarjev lastnih in nad 49 milijonov sredstev iz posojil, od tega iz občinskega družbenega investicijskega sklada 5,5 milijonov dinarjev. Več podjetij je postavilo ekonomsko-tehnične elaborate za rekonstrukcije, ki so bili potrjeni po revizijskih komisijah. Podjetja sodelujejo tudi v kooperaciji z drugimi gospodarskimi organizacijami z namenom, da se poveča proizvodnja, znižajo cene in izboljša kvaliteta izdelkom. Kmetijska proizvodnja pomeni v občini močno gospodarsko dejavnost. Na njivskih zemljiščih je bilo v letu 1956 posejano žita 42°/o, vrtnin 31 °/o, krmskih rastlin 25°/o in 2°/o industrijskih rastlin. Hektarski donosi so bili nizki predvsem zaradi zastarelega načina kmetovanja. Za napredek govedoreje smo v letu 1956 s finančno podporo okraja ustanovili osemenjevalne postaje in pričeli z umetnim osemenjevanjem z namenom, da se vzgoji boljša goveja pasma. Veterinarska služba se je v letu 1956 ukvarjala z zatiranjem kužnih bolezni in nudenjem prve pomoli oboleli živini. Izvajala se je akcija za zaščito rastlin s pomočjo pospeševalne službe OZZ in kmetijskih zadrug. Kmetijski posestvi Jesenkovo in Bokalce sta v letu 1956 dosegli večje hektarske donose kot zasebni kmečki proizvajalci. Kmetijsko posestvo Jesenkovo je dalo v letu 1956 na trg 13 ton paprike, 6 ton paradižnikov, 65 ton zelja, 24 ton rdeče pese, 48 ton solate, 19 ton drugih vrtnin, 6 ton telet, 15 ton govedi, 2 toni prašičkov, 203.000 kosov jajc, 390.000 litrov mleka, 605.000 kosov sadik. Kmetijsko posestvo Bokalce pa nad 80 ton zelenjave, 35 ton krompirja, 180.000 litrov mleka, 4 tone telet, 8 ton govedi, 2 toni prašičkov, 3290 sadik iz drevesnic. Posestvi sta v tem ugodno vplivali na izboljšanje preskrbe trga s kmetijskimi pridelki. Kmetijske zadruge so v letu 1956 povečale odkup kmetijskih pridelkov skoraj za 25°/o v primerjavi z letom 1955. Zu napredek kmetijstva so bila v letu 1956 odobrena iz občinskega družbenega investicijskega sklada posojila v višini t,263.000 din. Uspešno so sc razvijale tudi ostale panoge gospodarstva. Uveljavljati so se pričeli potrošniški sveti, ki imajo po svojem zboru sveta potrošnikov stike z delavskimi sveti, potrošniki in osebami v trgovinah. Nekatera obrtna podjetja in delavnice kažejo močan napredek, kljub temu pa njihove kapacitete ne zadoščajo potrebam. Za razvoj socialistične obrti je bilo v lanskem letu vloženih iz občinskega družbenega investicijskega sklada nad 4 milijone dinarjev sredstev. Proračun zn leto 1956 se je zaključil s presežkom sredstev v višini 6,727.000 din. Pri tem je pomembno zlasti dejstvo, da je bilo vloženih za negospodarske investicije skupno 24,352.000 din. Ta sred- STRAN 258 GLASNIK stva so se uporabila prvenstveno za gradnjo šolskih objektov ter za ureditev najbolj perečih komunalnih problemov, to je za namene, ki so v najožji1 povezavi s potrebami prebivalstva. 2. SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA OBČINE ZA LETO m: Družbeni plan Občine T.jubljana-Vič za leto 1957 upošteva osnovne smernice vsedržavne ekonomske politike, ki ima zn smoter stabilizacijo gospodarstvo, nadaljnji razvoj m krepitev komunalnega samoupravljanja ter hitrejše naraščanje produktivnosti delu. Na tej podlagi je za razvoj Občine Ljubljana-Vič v letu 1957 značilno zlasti naslednje: 1. skupni družbeni proizvod in narodni prihodek celotnega gospodarstva se povečuje za 5%, od tega po posameznih gospodarskih panogah: Industrija...................... Kmetijstvo..................... Gozdarstvo..................... Gradbeništvo ........ Trgovina ~7~................... Gostinstvo..................... Obrt........................... Komunala . .................... Kmetijske zadruge.............. Skupno gospodarstvo Družbeni proizvod v mili j. din Realiz. 1956 Plan 1957 Indeks 1957 2.981,5 3.070,8 " 1956 105 114,1 118 103 8 8 100 138,1 183,2 133 76 82 107 31,4 34 108 454,7 490 108 35,3 35,5 106 23,7 26 110 3.860,6 4.047,5 105 • 2. ob upoštevanju sprememb v delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij, ki v znatni meri povečujejo interes za njihovo vsestransko racionalno gospodarjenje, se računu, da ho povečanje družbenega proizvoda doseženo v celoti na podlagi povečane produktivnosti dela, to je brez povečanja povprečnega števila zaposlenih; 3. sredstva investicijskega sklada, s katerim razpolaga občina, se bodo. trošila zlasti za razvoj tistih gospodarskih panog, ki so v najtesnejši povezavi s potrebami prebivalstva, to je za razvoj trgovine, gostinstva in obrtništva: 4. potrošnja razpoložljivih proračunskih sredstev se usmerja prvenstveno zn finansiran ie tistih negospodarskih objektov, ki Dpmeniir. na območju občine najbolj pereče probleme in ki se z obstoječimi sredstvi lahko rešijo v razmeroma kratkem času. Družbeni plan računa tudi s tem. da bodo gospodarske organizacije izkoristile stimulativne pogoje, ki jih dajejo predpisi o razdelitvi celotnega dohodka gospodarskih or-gamzacij in zvezni družbeni plan za leto 1957, ter da se bo na tej podlagi povečal družbeni proizvod preko planiranega obsega. S tem sc bodo povečala tudi lastna sredstva gospodarskih organizacij, ki pomenijo obenem tudi krepitev material-lfC osnove občine kot celote. I. poglavje INDUSTRIJA Predvidevamo, da se bo količinska proizvodnja industrijskih podjetij in obratov povečala v letu 1957 za 3% v primerjavi z doseženo proizvodnjo v letu 1956. Pričakujemo tudi, da bo ugodnejša udeležba na dobičku za plače in sklade podjetja spodbudila delovne kolektive še k nadaljnjemu povečanju proizvodnje. Obseg proizvodnje in delovne sile se bo v letu 1957 glede na leto 1956 predvidoma gibal takole: Indeks količinske proizvodnje Stroka 117 Kovinska industrija . . ...................._. 112 120 Kemična industrija................................ 100 121 Industrija gradbenega materiala..................... 93 122 Lesna industrija .................................. 444 127 Prehrambena industrija............................ 107 128 Grafična industrija . . ._....................... 86 129 Tobačna industrija................................. 100 Industrija skupaj . . . Ljubljanske opekarne imajo na Viču 3 obrate za izdelovanje opečnih izdelkov. Podjetje prikazuje v letošnjem letu manjšo količinsko proizvodnjo zaradi tega. ker se bo na obratu >Opeka< začela rekonstrukcija strojnih naprav, kar bo vplivalo na proizvodnjo ter jo zmanjšalo. Podjetje Plutal iz stroke 122 izkazuje močan porast proizvodnje v letošnjem letu zaradi tega. ker pričenja z redno proizvodnjo plutovinastih izdelkov. Podjetje je uspešno zaključilo poskusno proizvodnjo v decembru lanskega leta. Obrat Karlonažne tovarne zmanjšuje proizvodnjo zaradi tega, ker ne izdeluje več izdelkov po posebnem naročilu. Podjetje bo ta obrat preselilo letos ali prihodnje leto v novo zgrajene objekte v Čufarjevi ulici. Objekte tega obrata pa bo prevzelo podjetje Plutal, ki se bo preselilo s Celovške ceste na Vič. V letu 1957 bodo nekatera pod- .................. 103 jetja z uporabo svojih namenskih skladov in z najetjem investicijskih posojil pristopila k rekonstrukciji osnovnih sredstev in s tem izboljšala proizvodnjo, kvaliteto in sor-timent. podani pa bodo tudi pogoji za večjo produktivnost. Prav tako pa naj hi tudi druga podjetja, ki imajo zastarelo ali pomanjkljivo strojno opremo, pristopila k izdelavi ekonomsko tehničnih elaboratov za rekonstrukcijo. Družbeni plan računa, da bodo podjetja v večji meri kakor lani odpravila pomanjkljivosti, ki zavirajo porast produktivnosti dela, ter da bodo dosegla predvideno povečanje proizvodnje v povprečju brez povečanja števila zaposlenih in s* tem ustrezno dvignila produktivnost delu, k čemur bodo prispevala tudi večja lastna sredstva, s katerimi bodo razpolagala na podlagi novega načina delitve skupnega dohodka. II. poglavje KMETIJSTVO Predvidevamo, da bo skupna kmetijska proizvodnja na območju občine ob povprečni letini za 3°/o večja od proizvodnje v letu 1956. Za dosego povečanja kmetijske proizvodnje sc predvidevajo naslednje možnosti in ukrepi: ») zainteresirati bo potrebno kmečke proizvajalce, da pristopijo k izboljšanemu obdelovanju zemlje s sodobnimi agrotehničnimi pripomočki; b) povečanje pridelkov na njivah in travnikih sc bo doseglo s smotrno uporabo in povečano potrošnjo gnojil; c) pristopiti se mora k boljši organizaciji zaščitne službe in pravočasno zatirati rastlinske škodljivce in bolezni; č) obstoje večje možnosti nabave kakovostnega semena. V tu namen se bodo z. Okrajno zadružno zvezo organizirali demonstrativni sortni in gnojilni poskusi za važnejše poljščine; d) za nadaljnji napredek živinoreje bo treba ob sodelovanju kmetijskih zadrug usmerjati vse delo k pridelovanju kakovostne krme, pravilnejšemu krmljenju in razširitvi oscmnjevolnc službe. Na dvig živinorejske proizvodnje bo še posebej vplivala večja možnost uporabe močnih krmil. Predvidevamo, da se bo vrednost kmetijske proizvodnje posestva Jesenkovo povečala od 53.7 milijonov realizacije v letu 1956 na 55.3 milijonov din, oziroma za 3%. vrednost proizvodnje posestva Bokalcc pa od 25.7 milijona din realizacije v letu 1956 na 26,5 milijona din. oziroma zn 3%. Glede na to, da je na Barju še precej zemlje splošnega ljudskega premoženja, ki jo obdelujejo zasebni proiz.vn 'nldi\ ie potrebno. da se te povrŠ:ne vključijo v obdelavo socialističnim kmetijskim obratom. Zato bosta kmet'iški posestvi v prihodnje ob sodelovanju novo ustanovljenega Zavoda za gospodarsko ureditev Ljubljanskega barja imeli pomembno vlogo pri urejanju In obdelovanju kmetijskih površin na Barju. obenem pa bosta morali v večji mer! kot doslej vplivali na povečanje proizvodnosti dela in intenzivno usmerjati kmetijsko proizvodnjo celotnega kmetijstva v občini. V splošne kmetijske zadruge na območju občine je vključenih le okoli 40% zasebnih kmetovalcev. Zato si bodo‘morale zadružne organizacije prizadevati, da število članstva povečajo. Zn uspešen razvoj zadrug pa je potrebno zlasti njihovo ekonomsko in rentabilno poslovnim je. k čemur bo v znatni meri doprinesla tudi kontrola nad zadrugami po članstvu. Potrebno bo še bolj razvijati oziroma krepiti organizacijsko dejavnost zadružnih organizacij, posebno pospeševalne odseke. Kmečko gospodarstvo ima znatne možnosti zn povečanje kmetijske proizvodnje. To se more doseč! s povezovanjem individualnih kmečkih proizvajalcev z družbenimi proizvajalnimi sredstvi po kmetijskih zadrugah. Kmetijske zadruge v občini so dokazale, da lahko uspešni) opravila'o naloge odkupa kmetijskih pridelkov. Predvideva se. dn se bo v letošnjem letu odkup pridelkov povečal za 10% nasnroti odkupu v letu 1956 s tem. da bodo zadruge zajele širši krog proizva-jaleev. Na obmbčin občine so le manjši gozdni komrdeksi ki so po večini zasebna last kmečkih nroizvn jnleev. Operativna delu gozdarske službe bo tudi v letošnjem letu izvrševalo Gozdno gospodarstvo Ljubljana, za gozdne predele, ki leže v krogu zelenega pasu mesta, pa Okrajna gozdna uprava. Sečnja lesa je načrtno določena z družbenim planom okraja. Iz zasebnih gozdov je predvidena v družbenem planu sečnja v količini 630 m1\ h ti f n lo d, (1 P: D: III. poglavje t8 GRADBENIŠTVO «1 I redvidevamo, da se bo gradbena dejavnost v letošnjem letu povečala za 33% predvsem zaradi po-veča n e gradnje ' stanovanjskih io drugih objektov družbenega slan- tj darda. Delovni kolektivi gradbenih v podjetij naj bi izvršili večji obseg v gradbenih del predvsem z večjo ( produktivnostjo dela, upoštevajo? b I)r' V*'*1. racionalnejšo uporabo v tehničnih pripomočkov. o Zaradi pomanjkanja gradbeno o obrtniških kapacitet naj gradbena podjetja razvijajo obrtne obrate, ki d sluzijo gradbeništvu. Podjetje Ob- n jelct ima možnost, da ražvije pro- v izvodnjo materialov kot nadome- p stilo za les in omete, cementninar- v ske izdelke in podobno. Enake mož- j; nosti ima tudi podjetje Stavbenik, d IV. poglavje g -TRGOVINA Blagovni promet trgovske dejav- d nosli v občini se bo v letu 1957 v predvidoma gibal v višini 1475 mi- 1 lijonov dinarjev. Od tega odpade c na prodajo na veliko 1004 milijone ' dinarjev, na prodajo na malo pa P 471 milijonov dinarjev. Blagovni ' promet, povečan za 7% nasproti * prometu v letu 1956 bo posledica i večjih blagovnih skladov, večjega s| odkupa in večje potrošnje. I i rgovska podjetja, posebno tista, j1 ki sc ukvarjajo s prodajo na drob- < no, se bodo morala lotiti ureditve i' trgovin in stopiti ukrepe, da se sa- v nitarno-higienske in organizaciske razmere zboljšajo. Podjetja naj se 1 lotijo razširitve trgovske mreže in 1 povečanja številu poslovalnic. V * predelih, kjer je pomanjkanje trgo- * vin najbolj občutno, se bo postopno I zučelo z gradnjo trgovskih obratov, 6 ki bodo prodajali blago, ki ga potrošniki dnevno potrebujejo. Ti pre-deli so: Brdo. Rožna dolina, Zeleni r log in Kejžarje. V letošnjem letu se predvideva gradnja tržnice v Tobačni ulici ter izdelava projektov in priprave za druge trgovske obrate. Okrajna zadružna zveza bo or-ganizirala mrežo poslovalnic, ki bo- | do prodajale odkupljene kmetijske pridelke. S to mrežo bo nastopala ^ Okrajna zadružna zveza neposred- j no na tržišču in" preprečevala dvi- ^ gunie cen po posredovalcih. Nadaljevati je treba z uvajanje® j družbenega upravljanja v trgovin' g in s tem prispevati k izboljšanj0 j preskrbe prebivalstva. Občinska trz- ( na in sanitarna inšpekcija bo <"0' ’ v letošnjem letu z doslednimi ukr®' |J pi usmerjala pravilno delovanj8 trgovin v korist splošnih in sanitnr' nih ukrepov. V. poglavje GOSTINSTVO IN TURIZEM Promet gostinskih storitev se b® v letu 1957 predvidoma gibal v v šini Iti milijonov din, kar bo za 8/ več kot v letu 1956. To povečanj^ prometa je v znatni meri tudi sledim novo ustanovljenih gos* , ' Politika ljudskega odbora za u*e? * tev sodobnejših gostišč se bo nad®' Ijevaln tudi v letu 1957. Nova g°s..' ščn se bodo po potrebi ustanovi' lam, kjer bodo to narekovale kr jevne potrebe. Pri tem pa bo P° GLASNIK STRAN 259 febno upoštevati zahtevo po kul-Urni ureditvi gostišč, ki nuj nudijo K lv1- kvalitetna jedila in pijače, plcktivi morajo usmeriti delovu-IJ® in organizacijo gostišč po do-ebiih pravilnika o minimalni ure-(]tVl in opremi gostinskih obratov ' h list LRS št. 9-40/57). Vršijo se POprave za gradnjo sodobno urfeje-eSa turističnega gostišča na Brdu. ,, Sredstva, zbrana od turistične kse od nočnin se bodo v letu 1957 P°rabilu za razvoj turizma. VI. poglavje OBRT ti lp®*0*11' dohodek socialistične obr-vl,b° znašal v letošnjem letu predla 474 milijonov din, ali 12°/o j/'- k°t v letu 1956. Iz sredstev ob-hn.i »a investicijskega sklada se v d0 v letu 1957 dala sredstva pred-6Jln za razvoj mizarske, ključav-°brt^ke, pečarske in mesarske da ^v P°m°či družbenih in gospo-Mgenizacij se bodo usta-v v|jale nove uslužnostne delavnice Predelih občine, kjer so potrebe vQ. Služnostni obrti večje, /a ruz-,°"rti. posebno tiste, ki se.ukvar-dit$ s^or'tvami. je važna zlasti ure-r 'v primernih poslovnih prosto-. 1 kur -naj bi se upoštevalo pri ^'njah stanovanjskih objektov. ^ Obrtna podjetja in delavnice bo-v? ^nrale v večji meri skrbeti zn .Sojo kadrov. Zlasti bo potrebno v uk večje število vajen-|j ju jim nuditi ugodnejše živ-p»*e razmere. Prav tako pa bo Hrehno izpopolnjevati kader stro-*'h delavcev, kar se da doseči jevs*'.z ustreznim načinom nagra-8h il.nja. ki ga omogočajo novi gozdarski predpisi. ; ' omemben delež v obrtniški pro-t(if"'nji 'ma 0'di zasebna obrt, od ja ®l"p ob povečani investieijlki de-v bosti prav tako pričakujemo pokanje proizvodnje in ustanavljala j'ov'k djdavnic. Potrebna l>o več-t|. davčna disciplina zasebnih obrisov kakor tudi ureditev odnosov 'oarji. Ti bodo morali urediti 1), J? dejavnost takb. da bodo za-8|j s'li in dobili obrtna dovoljenja, jPa prenehali z delom. Hn; n’cJativo za razvoj obrtništva dr,.y, 1 v večji meri dajale tudi At)ene organizacije. VIL poglavje KOMlJNALNA DEJAVNOST h.ftina vzdržuje 94 km cest IV. Irt,, 'oučinske ceste). V letošnjem vSni,Se Predvideva za redno vzdr/.e-cest 13,5 milijonov din. Poleg tV,|vs.e l»o gradila Zitnikova ulica. Gprivz Cva so površinska obdelava !rŠinli ve 'n Kolezijske ulice, po-l^ihar' obdelava Glinške ulice, sito ".Jeve ceste in križišča z Devin-lzvediCSto Prcd Ftiziološko kliniko. hiliCQ a st' bo zveza med Svabičevo Mr,,: V1 Opekarsko cesto, rekon-»a n a .se bo most čez Mali Graben ^1« il na Brdo, občina bo prispe-Sari®1 Srcdstev v znesku pol mili j. z» novogradnjo mostu v bo popra- j k hnre(,no vdrževanje kanalizacije hornx območju občine predviden ‘*5 ti«"x sb.' *zdatek v višini 4 milij. ieKa 3,1 - !lin' Kanalsko omrežje ob-______'J km kanalov, dočim je ne- 1 P«d',ok o Vsebina l«l lcto°i9^oračunu °bčine Ljubljnna-Vie |,'an‘In leto 1957 Obfine Ljub- jij , ra^uni gospotlariikih organiza- l«n«, 1956: Stavbno podjetje »Po- •Jubljana, Ambrožev trg 1. kanaliziranih mestnih ulic še 27,7 kilometrov. Za ureditev hudournikov ob Cesti na Rožnik in Bokul-cih se predvideva izdatek i.t milijona din. V zvezi z gradnjo šole na Vrhovcih sc bo izvedla v prvi etapi kanalizacija do šole, kasneje pa nadaljevala do Doma onemoglih na Bokalcih. Izdatki skupaj z načrti so predvideni v znesku 10,5 milij. din. Predvideva se tudi kanalizacija Lepega pota. Potrebna sredstva za redno vzdrževanje cestne razsvetljave v dolžini približno 51 km razsvetljenih cest bodo znašala 3 milij. din, za vzdrževanje snage pa se predvideva izdatek 4 milij din. Z.a redno vzdrževanje nasadov, parkov ift zelenic, za vzdrževanje pokopališča na Viču, za ureditev grobov talcev, športnega parka Svobode in 'zaklonišča pod Rožnikom je predvidenih 2,5 milij. din. Z gradnjo šole na Vrhovcih se predvideva zgraditev vodovoda do šole. izvedla se bo napeljava vodovoda v Zeleni log, uredil se bo levi breg Ljubljanice, ob Tobačni ulici pa se predvideva gradnja tržnice in pripadajočih sanitarnih naprav. Za gradnjo bloka z. IS stanovanji bo občinski ljudski odbor najel pri občinskem kreditnem skladu za zidanje stanovanjskih hiš dolgoročno posojilo v znesku 27,5 milij. din. za lastno udeležbo in ureditev gradbišča pa je predvideno v proračunu 9 milij. din. Zn načrle trgovskih obratov na Brdu in v Rožni dolini ter za načrte kanalizacije se predvideva proračunski izdatek 1 milij. 250 tisoč din. Komunalnemu gospodarstvu na Brezovici se daje dotacija 2 milijona 434 tisoč dinarjev za vzdrževanje1 in rekonstrukcijo vodovoda. Zoološkemu vrtu pa 4 milij. 266 tisoč za redno vzdrževanje. Sredstva občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš •bodo v letu 1957 znašala skupno okoli 137 milij. dinarjev. Ta sredstva se bodo uporabila prvenstveno zn dajanje posojil zn stanovanjsko gradnjo, poleg tega pa se bo iz tega sklada najelo tudi posolilo zn gradnjo osnovne šole na Vrhovcih In za dokončanje osnovne šole na Brezovici ter za gradnjo vodovoda do osnovne šole na Vrhovcih. Iz tega sklada se ho odobrilo posolilo tudi za gradnjo transformatorskih poslal. s čimer se bo izboljšala preskrba občine z električno energijo. Zn male asanaciie se predvideva izdatek 1 milij. dinarjev. S temi sredstvi se bodo deloma uredile vodovodne nnprnvc. kanalizacije in druge sanitarne naprave, posebno v tistih predelih občine, kjer so potrebe najnujnejše in kjer so prebivalci pripravljeni pomagati z lastnim delom. Vili. poglavje OBČINSKI PRORAČUN Skupni izdatki občinskega proračuna za leto 1957 znašajo 210 milij. 116 tisoč dinarjev in so zn 50% večji od izvršenih izdatkov v letu 1956. Poleg tega ho občina najela še posojilo iz kreditnega sklada za zidanje stanovati iških hiš v znesku 20 milijonov dinarjev zn gradnjo osnovnošolskih objektov in 27,5 milijonov dinarjev za gradnjo stano-i vanjskega bloka. Posojilo bo občinski ljudski odbor vrnil v 50 letih z 1 % obrestno mero. Povečanje proračuna se nanaša predvsem na velik porast izdatkov za negospodarske investicije, ki bodo za več kot dvakrat večje kot v preteklem letu. S tem bo mogoče že v letošnjem letu rešiti nekaj najbolj perečih komunalnih problemov. Izdatki za administrativni proračun so povečani z.a 35°/o, če pa odštejemo povečanju« izdatkov zaradi nekaterih prenosov iz okraja na občino ter rezervo, je administrativni proračun le za 20 °/o večji od lanskoletne potrošnje. Tako povečanje je utemljeno predvsem z zakonitim povečanjem plač delavcev in uslužbencev, nadalje pa tudi z izpopolnitvijo neaterih istemiziranih delovnih mest, večjimi izdatki za šolstvo zaradi ureditve novih prostorov. uvajanjem nekaterih služb in podobno. Značilnost letošnjega proračuna je tudi znatno povečanje proračunske rezerve, ki znaša 10 milijonov dinarjev. Ta rezerva naj bi se uporabila prvenstveno za kritje eventualnega izpada planiranih dohodkov in le v izjemnih primerih za finansiranje dodatnih potreb. Na ta način naj bi se zagotovilo čim bolj nor-malno finansiranje proračunskega noslovanja. Kljub temu pa sc mora v teku leta dosledno izva jati proračunska disciplina in dosledna štednia pri vseh proračunskih izdatkih. S tro-mesečnimi plani je treba preprečiti vsako nepotrebno trošenje sredstev in prispevati tudi na ta način k vskladitvi proračunskih izdatkov z dohodki. Drugi del EKONOMSKI UKREP! ZA IZVRŠITEV DPUZRENEGA PLANA OBČINE I IURLJANA-V1C ZA LETO 1957 IX. poglavje AMORTIZACIJA Obrtna podjetja in delavnice, gostišča in komunalne obrti bodo obračunale v letu 1957 polni znesek predpisane amortizacije, izračunane po stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi. Izjemoma bd gostišče na pravila Dolomiti plačevalo v letu 1957 50% znesek predpisane amortizacije, izračunane po stopnjah. ki so predpisane z zveznimi predpisi. 'X. poglavje OBRESTI OT) OSNOVNIH SREDSTEV Obrestna mera od osnovnih sredstev znaša: a) za splošne kmetijske zadruge in njihove obrate 2%, b) za obrtna podjetja 6%. Kot obrtna podjetja se smatrajo: Zadružna tehnika Livar, Mizarska zadruga Vič. Pečarstvo, Pohištvo v Predjamski ulici, Mizarstvo Trnovo, ("oljarska zadruga Mivka. Obresti od osnovnih sredstev so za gostišča, obrtne delavnice in komunalne obrti, ki plačujejo družbene obveznosti v enem parnem pavšalnem znesku, vključene v pavšalu. V pavšalnem znesku plačujejo družbene obveznosti naslednje gospodarske organizacije: Obrtna delavnica Mehanika, delavnica Savica. Čevljarna v Tobačni ulici, Čevljarstvo Rožnik, Čevljarska zadruga Vič, Žimnica, Mesarija. Mizarstvo ter Krojaštvo na Brezovici in Gospodinjska šivalnica na Tržaški cesti. Pekarija na Brezovici in vsa gostišča. XI. poglavje SKLAD 7.A SAMOSTOJNO RAZPOLAGANJE Gospodarskim organizacijam, ki dele celotni dohodek po določbah TI. poglavja uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ št. 16-179/57), pripada od skupnega zneska sredstev, namenjenih za družbene investicijske sklade iu za samostojno razpolaganje 30% za sklad za samostojno razpolaganje. Ne glede na določbe v prejšnjem odstavku tega poglavja pripada gospodarskim organizacijam 40% za samostojno razpolaganje, če vplačajo po sklepu svojega delavskega sveta v občinski kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš 50% sredstev sklada za samostojno razpolaganje. Gospodarskim organizacijam so zagotovljena stanovanja v višini vplačanih sredstev oziroma uporaba vplačanih sredstev za potrebe njihove stanovanjske gradnje. Gospodarske organizacije, ki dele celotni dohodek, na podlagi ugotovitve dohodka obračunajo za svoje sklade odstotek od dohodka po enaki stopnji, ki je določena za obračun prispevka zn družbene investicijske sklade. I rgovskaj podjetja plačujejo v svoje sklade zneske, izračunane po stopnji od prometa, ki veljajo za obračun v družbene investicijske sklade. Splošne kmetijske zadruge vložijo v svoje sklade najmanj del dohodku. ki no izračunu v smislu 63. člena Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ št. 17-179/57), odgovarja višini prispevka za družbeni investicijski sklad. XII. poglavje DUZBENE OBVEZNOSTI V PAVŠALNEM ZNESKU Družbene obveznosti, ki jih odvajajo gospodarske organizacije v pavšalnem znesku, se dele takole: 1. od prometnega davka gostišč, ki se pavšnlira, se odvaja: v proračun občin.e 50%, v sklad za zatiranje alkoholizma, ki se vodi pri okraju 50%; 2. stanovanjski prispevek, ki se pavšulira, se odvaja v celoti v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš; 3. ostale obveznosti, ki so pavša-lirane, se odvajajo v celoti v proračun občine. XIII. poglavje OBČINSKI PROMETNI DAVEK OD PROMETA NA DROBNO Občinski prometni davek se plačuje v letu 1957 po odloku o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občinah na območju mesta Ljubi jnne (Ur. list LRS št. 27/56). XIV. poglavje OBČINSKA DOKLADA NA DOHODKE OD KMETI1STVA, OD SAMOSTOJNIH POKLICEV IN OD ZASEBNIH PRAVNIH OSEB Na območju občine sc pobira v letu 1957 občinska doklada na dohodek od kmetijstva od samostojnih poklicev in od zasebnih pravnih oseb. Stopnjo o višini občinskih doklad za leto 1957 bo določil Mestni svet oziroma OLO Ljubljana po določbah zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Ur. list FLRJ št. 19-241/57). XV. poglavje OBČINSKI DRUŽBENI INVESTICIJSKI SKLAD Občinski družbeni investicijski sklad ni pravna oseba. Predvideva se, da sc bodo v lefošnjem letu zbrala v ta sklad naslednja sredstva: a) 16% udeležba na družbenih investicijskih skladih dinarjev od gospodarskih organizacij.............. 9,682.000 STRAN 260 glasnih 55 % občinske doklade na dohodek od kmetijstva od 3% osnove....................................... 1,109.000 45%> takse ua priprave za proizvodnjo (kotli za žganjekuho, mlatilnice, rečni, potočni in drugi mlini in na hibridno trto)........................ 180.000 obresti od osnovnih sredstev od komunalnih in obrtnih podjetij.................................... 3,897.000 obresti od stalnih obratnih sredstev gospodarskih organizacij, ki plačujejo obresti od osnovnih sredstev v občinski investicijski sklad................... 826.000 družbeni investicijski sklad komunalnih podjetij . 112.000 prispevek od prometa z moko (mlevski izdelki) in od prodaje kruhu..................................1,514.000 anuitete in obresti, ki se vračajo v sklad............ 3,192.000 neizrabljena sredstva iz leta 1956 .............. 13,566.000 Skupaj . , . 34,078.000 Sredstva pod b) in c) se uporabijo za investicije za gospodarski napredek kmetijstva, ostala sredstva pa se uporabijo po smernicah tega družbenega planu. V proračun občine se v letu 1957 odvede iz tega sklada 20% sredstev brez obveznosti vrnitve. Sredstva občinskega družbenega investicijskega sklada se uporabijo za naslednje namene: v ooo din 20%-na obvezna omejitev od b) do c) (osnova 6.124) . . . 1,225 20%-ni odvod v proračun občine (osnova 32.853)............. 6,570 posojilo občinskemu proračunu za negosp. inv.................8,860 posojila gosp. organiz. za kmetijstvo....................... 1,768 gradnja Vajenskega doma .....................................3,372 posojilo mestnim zavodom (Snagi 2,070, Mestni kanalizaciji 3,130, Javni razsvetljavi 590)......................... 5,790 posojila gospodarskim organizacijam..........................6,493 - skupaj za razdelitev . . . 34.078 XVI. poglavje KREDITNI SKLAD ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH 1115 Kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš je družbeni sklad in je pravna oseba. Sklad vodi upravni odbor, ki ga je imenoval občinski ljudski odbor Ljubijana-Vič. V ta sklad se stekajo sredstva 10% prespevlča na plače, del sredstev od pobranih najemnin in prodaje hiš in vrnjene anuitete od danili posojil. Predvideva se, da bodo v letošnjem letu znašala sredstva sklada 137 milijonov 471 tisoč dinarjev, in s'cer: v 1)00 din a) del prispevka iz gospodarstva......................... 39,466 b) del prispevka od družbenih organizacij zasebnikov, proračunskih ustanov in uradov.............................. 37,025 c) del prispevka od pokojnin............................. 26,860 č) dohodki od najemnin in prodaje hiš ....... 4,920 d) nerazporejena sredstva iz leta 1956 ................. 15,200 e) anuitete.............................................. 14,000 skupaj . . . 137,471 Sredstva tega sklada se bodo predvidoma uporabila za naslednje namene: * vrnjene vloge gospodarskim organizacijam.................. 2,500 posojila gospodarskim organizacijam in občini........... 100.000 posojila stanovanjskim zadrugam in delavcem............ 22.000 posojila hišnim svetom................................ 3.000 nerazporejeno............................................. 9,971 skupaj . . . 137.471 Od tega bo Občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič najel v letu 1957 dolgoročno posojilo, in sicer: za gradnjo in ureditev osnovnih šol...................... 20.000 za gradnjo stanovanjskega bloka.......................... 27,500 XVII. poglavje OBČINSKI CESTNI SKLAD Občinski cestni, sklad je proračunski sklad in ni pravna oseba. Predvidevamo, do se bodo v letošnjem letu zbrala v ta sklad naslednja sredstva: Dohodki? 1. 30% od taks od vprežnih cestnih vozil po predpisih o taksah........................................... 2. Prometni davek od prevoznih storitev zasebnih lastnikov cestnih vozil................................... 3. Občinske takse na motorna vozila................... 4. Dohodki od prodane trave, sadja in drevju z zemljišč, ki spadajo k cestam IV. reda....................... 5. Ostanek iz letu 1956 .............................. 000 din lit 80« 40« 10 1,239 Izdatki: 1. Snežne akcije in drugi 2. Rekonstrukcija ulic . . 3. Rezervni skladi . . . Skupaj 2.56« izdatki.................................. 1,500 500 .................... 569 2,569 Skupaj . . XVIII. poglavje SREDSTVA PRORAČUNA OBČINE ZA LETO 1957 Sredstva proračuna občine bodo znašala skupno 210,116 tisoč d*B' Ta sredstva se bodo natakala iz naslednjih virov: Dohodki : 1. Dohodki iz gospodarstva: del proračunskega prispevku od osebnega dohodku . . del proračunskega prispevka iz dobička gospodarskih organizacij...................................... del proračunskih obveznosti pavšalistov.............- . zcmljurinu............................................ ooo di» 10,16° 32,63’ 4.518 400 Skupaj . . . 47,71° Dohodki od prebivalstva: del dohodnine iz kmetijstva............................ 4.20° del dohodnine od ostalih poklicev......................21,61’ občinske doklade na dohodke od kmetijstva 3% obvezne................................1,774 nad 3% (do 138)........................... 6,390 ostale občinske doklade , ........................ prometni davek pavšalistov.......................... občinski prometni davek............................. občinski prometni davek od maloprodaje.............. del občinskih taks.................................. 3. Dohodki državnih organov in zavodov: dohodki od zakupnih zemljišč SLP dohodki od najemnin ....... Skupaj 4. Ostali dohodki (vračilo iz prejšnjih in razno)................................ 5. Proračunski presežek.......................... 6. Udeležba na občinskem investicijskem skladu 7. Posojilo iz občinskega investicijskega sklada . Skupaj . . proračunskih le Skupaj dohodki (l*-7) . . Izdatki: Za administrativni proračun....................... Negospodarske investicije......................... Dotacije zavodom, družbenim organizacijam in skladom Proračunska rezerva............................... Skupaj izdatki 8.1$} 19,0°} 4,4' 79,0? ) 505 2;i70 140,140 55} ll6 5.38 6.57 8.86° 2IO.H6 118,1°! 53.2» 28.67° 10,00° 210.H6 XIX. poglavje Ta družbeni plan velja od I. januarja 1957 dalje. Sl. 03/1-280 Ljubljana.' dne 31, maja 1957. Predsednik Obl,0 Dr. Stefan Sobo 1. r’ 878-6; Izvleček iz poročita o poslovanju stavbnega podjetja »POLJANE«, Ljubljana, Ambrožev trg 1, v letu 1956 Podjetje je bilo ustanovljeno od MLO Ljubljana 10. marca 1919. V letu 19.5(5 je bilo povprečno zaposlenih 39 delavcev in uslužbencev. Realizacija je bila dosežena 61,115.559 din. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1951 Zap. St. Naziv postavke A, Osnovna In Izločena sredstva 1 Osnovna sredstva 3. Investicije v teku 3. Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 3. Kupci ln druge terjatve d. Druga aktiva D, Finančni uspeh 7. Razporejeni dobiček a. Izguba Skupaj: Znesek v 000 din 7.039 1.530 4.085 5.054 471 3.750 33.783 St. Zap. Naziv postavke B. 10. A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev Dolgoročni krediti za dokončane- Investicije Razni skladi Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij Drugi viri finansiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva Dobavitelji ln druge obveznosti Druga pasiva D. Finančni uspeh Dobiček Kritje Izgube Skupaj i Znesek v 000 df1 7.08J 3.09* Vodja računovodstvai Jaki Ludvik Predsednik upravnega odborat Gaber Franc Direktor podjetjai Skubic Duflan