Dctcliii /11» r ifnjcriihl
V 5. seji 18. sept. je poslanec Schleifer svoj nasvet zastrnn direktnih volitev v državni zbor zagovarjal. On meni. da so se rasi od lani. ko jo bil v del zbnru ta predlog zavržen, zelo spremeniti, ker je zahtevanje, da se; naravnost voli, ne iz dež. zbora, postalo splošneje. „Vse naše politično živ Ijenje je tnko, da se nekako slabo počutimo; pri nas vlada nezaupanje, dvom in nezadovoljnost". Govornik kaže, kak razloček je v t'islajtniiiji in na Oger-skem. Tudi ako bi direktno volitvo skuzale se nevarne (komu? nemškemu gospostvu?), kakor jih mnogo trdi da bodo, dobički prevagujojo to nevarnost. Nevarnosti so pa dajo brez direktnih volitev odriniti v daljavo, pa ne odpraviti. — Sehloflferjov nasvet je bil izročen ustavnemu odseku. — Več predlogov se je izročilo dotičnim odsekom. Vse to predloge liomo omenjali, kuder razpravljenje o njih pride.
it opis i.
Ie Ijubljano 18. »ejtt, [Izv. dop,| Deželno (nemško) gledišče se je odprlo IC. t. m.; ako jo bilo žo prvi in drugi pot tuko slabo obiskano, knj šo le pozneje! Direktor temu zavodu je lotos apotokur Meyer. Co hi so bratilu apoteka s slovenskim glediščem, kuj vsega bi ne vedol pisati „Tgbl.* u naših kontrastih.
Rekrutbe so se na Kranjskem do malega dognalo. l'o deželi so se pisali vabilni listi v nekterih krajih slovenski, večidel pu 5o vedno nemški. Ljubljanski magistrat jo pisal izključljivo in ssmo nemške, in ravno za to jc letos toliko uhožnikov, da jih ni bilo še nobeno leto toliko; prvi dan re-krutbe je morala komisija skleniti žo ob 12 uri, ker so ni hote! iti nihče predstavljat. Trdili so fantje, da no vedo , kaj etoji pr.iv za prav zapisano na listoku. Tako, torej tudi pri tacih priložnostih jo našemu magistratu trošenje nemške kulture prva skrb? '1'oroj Slovencu so še tnčas ne uraduje v njegovem joziku, kader ima krvavi davek dajati! Kje je ruvnoprsinost, kje so tiste vseobčnn pravice, ki nam jih daje tn vaša decemberskn ustava?
Iz ШиђЦапе IH. sept. f Izv. dop] Dr. Klun ima jako neprijetno stanje. On lehko vidi, da pravih spoätovateljev nima niti na eni niti na drugi strani. Ko jo bil šo nnroden in so jo javno spoznal kot federalista in narodnjaka (jaz fthstrahirum od klerikelstva), ko jo bil kandidat narodne stranke, izdali so bili nnrnškutarji pamflet, v kterem jo bil Klun strašno za-sramovnii, tako, da som si jnz žo tnčas mislil, ako no toži izdateljev pamfletn, ne hi ga naša etrankn smela voliti. Vendar tožil nomškutarjev ni, prosil je
narodne može in volili so ga, ker so menda mislili, njegovo znonjein njegov talent (ktero «boje mu ne odrekamo) bode deželi koristilo. Zdaj je pa prijatelj narodnih nasprotnikov, nasprotnik narodnega programa ia slovenstva. Dež. zbor ga ignorira z vso pravico, ker so mu volilci nezaupnico dali. To je zbolo njega in še bolj njegovega nekdanjega hudega nasprotnika Deimuna. Torej ga v „Taghl." zagovarpi in se jezi, ka ni v odbore voljen, 7. neslišano uesramotnostjo so tu zopet govori o „rokovičarji Horaku", ne n večini trgovinske zbornice. „T." ugihlje, ali to zanomurjmje velja hofrntn Klunu, ali liberalnemu Klunu, nli ima dež. zbor tako obilico moči. ,faz h: djul da ne eno uo drugo no tretje: temuč to pravično zanemari en je velja od narod no stvari odpnlemu, zaupanje slovenskih volilcev no več tinajočeiiiu Klonil. Ni dovolj, da ima mož talent iu znanje. Kar ga spoštovanja vrednega stori jo karakter. Ravno hrezznačajni politikarji so narodom in ljudstvom neizmerno škode storili, ako so imeli zraven nedoslednosti in neznačajnosti talent in glavo. Ravno taki ljudje so si zaslužili sovraštvo narodov in ljudstev, Ua, Klun ni „liberalen" temuč n e n a-roden Le po pravem imenu naj se kličo. —• t'ujom — pa avtentično še ne vem — da tudi g. poslanec Lipoid no hode t vseh rečeh one misli z večino. Л vset se je na levico k narodni stranki. In če bode glasoval le v narodnih vprašanjih za slovenstvo , zaslužil si bodo hvaležnost našo vseskozi Liberalnih Slovencev— pa Slovenci morajo biti — nas ni nikakor strah, ako imajo tnk značaj кнког so je meni j;. Lipoid popisuval.
Da, Slovenci, premislimo zakaj imamo toliko odpideucev odjmše narodae stvari? Zakaj toliko sinov slovenske matere, slovanske krvi, noče hiti z nami, temuč divja s tujci zoper lastno kri in lastno domovino? V zgodovino pogledimo. Kakoäni so bili Grki, kako izobraženi, kako veliki I Pa so propali. Zakaj ? Zato, kor so imeli Temistokle. Vsak Grk, kteremu ui le nekaj dopadlo v domovini, je tekel k sovražniku. Tam je delal zoper domovino. Ternistokles, Dežman, Klun! — Pa da jo to mogočo, krivi so nekoliko nekteri nestrpljivci v naši stranki. Za llopa 1 Dokler ne hode pri nas ena misel prodrla, namreč ta, da nuni je ohstsnek nase slovensko domovino pod vsako ceno prva stvar, dokler se ne bomo Cehom enako naučili, da so mora narodna reč od vseh družili ločiti, da jo narodnost unäu nasproti ger-manstvu in italijaustvu v neizmerno veči nevarnosti ko vsi drugi interesi, tako dolgo no bomo narodno tako utrdili se, Itakor nam js treba. In v tej zadevi se greši na dveh straneh. Nekteri naših ljudi govore : svoboda je prva, druga jo narodnost, obe sti nam sveti Istina, da je svoboda prvH. Ali v svobodi mora že dogotovljeno , samo ob sebi razumno biti, da ostanemo kar smo rojeni Slovenci, in Slovani, in se lo kot taki razvijamo, ker se
Narodopisne alike is življenja natega naroda.
Božja stvar,
V. že ni te V.	itahten dar
.le itakonsk par.
Htruil. p»,
Svot so jo žo mnogo ubijal z vprašanjem: kaj jo človek? Bazni ljudje so na to vprašanje razno odgovarjali. Poet, dozvoljo imajoči vso drugače videti, vso drugače misliti in govoriti kakor navaden svet, pravi da je človek krona, s ktero je sam večni Bog našo zemljo okoronil. — Praktičen ekonom pravi: človek je lastnik, jo gospodar in vludaloc zemlje io vsega kar po njej gredo in leze. Sveta biblija pripoveduje, da je Hog človeka sicer iz. ilovača, pu po svoji sliki in priliki ustvaril. — Darvin pa dokazuje, da naša očaku nista bila Adnin in Eva v paradiži, nego Orangutani in Simpanze v prašumah afrikanskih, in da je le po umetni odreji trajajoči tisoč in tisočletja iz opice denašnji človek to postal kur je. Vsa druga stvorenja so lo šibrc, ki so pri izklesanji dennšnje človeško podobo odpadale. Poglejte v kal; zoo-logičen kabinet, poleg opičuega olirodja stoji človeški kostenjak. Na nagi pogled so ne razločujeta mnogo drug od drugega. Mene, prvikrat to videv-šegn, jc po celem životu groza sprelettla. Tukaj nadpis; aimia, iu tik poleg nadpis: homo sapiens! Zakaj se raje no napiše: böte histoire, kontrast ne hi bil lak grd, kakor jo sicer. — Asceti auahoreti pravijo, da jo člpvok živo truplo namenjeno v slasten zngrizok črvom in drugemu gnjusu, iu ker tej golazni ne privoščijo mastne pečenke, zato se žive ubijajo, trpinčijo in postijo, da nns Bog varuj tega. -- Moderna filozofija pravi, da jo človek kombinacija, v kteri sta dva svetu, telesen namreč iu nadtelesen v eno bitjo zvezana. To je prav za prav ono isto , kar so že pred več kot četiri tisoč leti staro indijski modrijani iztuhtali, to namreč, daje človek torišče, ua kterem se dva načela, dobro in hudobno, bojujeta in med seboj skušata, kdo ho koga prevladal in pod sebe djal. Ta boj so baje še danes ui odločil, lz teh in šc več drugih definicij, ki jih ne morem vseh tukaj našteti, se vidi, dn človek še denes ne ve pravega odgovoru na vprašanje: kaj jo? — Pa naj si že ho človek, knr si hoče, za meno pod naslovom „ženitev" pišočega, jo me-rodajen Soltrates, rekši: človek ni nič drugega nego oskubljen kokot. In zares, v ženitvanjekili okolnostih človek ni nobeni stvari na svetu tako podoben, nego kokotu ali petelinu.
Drugo vprašanje je: znkuj je človek na svetu? — l'o jo na prvo vprašanje: kaj jo človek? —- težko odgovoriti, jc na to drugo vprašanje še veliko težje. Pravega namena, ki gn stvarnik s človekom doseči hoče, tega mu stvarnik ni razodel, sam ga piv ludi So ni iztuhtal. Morebiti jo bolje, ka človek za svoj namen ne ve, morebiti ga nevedoč prejo doseže, nego gu bi dosegel, če bi vedol zanj. Clovok samo toliko ve, da mora prvič samega Suho vzdržati kakor najdalje moro, in drugič, da mora po plemenu iti in svoj rod naprej ploditi. To obojno nalogo jo človek do denes voljno vrševal, še nikoli ui v teh dveh dolžnostih stvarniku pokorščino odpovedal. Da , celo spuntnl hi ee. kakor se je že večkrat zgodilo, čo hi mu kdo vršavanje teh dveh dolžnosti hraniti hotel. Pustimo prvo dolžnost vzdrževanje samega sebe v stran. V spisu „socialno vprašanje", sem govoril o njej. Za izvrševanje druge dolžnosti storil sije človek poseben znkon, ki najde vženithi svoj izraz,
Vsakterega človeka sveta dolžnost je, da se oženi.
Kaj je ženitev? — Stvarnik je vso prirodo na dvojo razklal: na inožko in na žensko. Ta razkol v prirodi gre skoz in skoz. Vsakemu teli dveh polutkov nli spolov je po vsadil željo v srce, gonečo ga na to, da bi se rad spet, v eno celoto zedinil s svojo od njega oddeljeno polovico, Ali je to razkolmštvo v prirodi že od vsega začetka tnko bilo, kukoršna je denes, nli sta pa morebiti obojna spola kdaj zedinjcua bila, kakor sta šo baje denes v polžih, to nam naj gospoda Darvinjanei povedo, ÄeSja in nagon po zedinjenji v eno celoto jo v oholi dveh polutkili enaka , in sicer tako silna, da drug k drugemu kar hropeta in koprneta. Akt zedinjonja teh ilvoli polutkov se imenuje ženitev. Ženitev je tedaj volevnžon čin prirode, i. njo ona opet to prijazno zvože, kar jo poprej razklala bila. V sv. evangelji so bere: „mož zapusti očeta in mater, se pridruži ženi in ta dva postaneta ono telo.1 Želja po zedinjenji nagiblje možkega k ženski, in žonsko k možkemu; in tn želja, to nagibanje, to nagnenje po zedinjenji se imenuje spolna ljubezen, Kdor so spolni ljubezni odrekuje, ta dela „strike" naproti osnovnim zakonom prirode.
Vsa priroda se ženi,
Poglejmo v živalstvo. Vsako pleme ima v leti neki čas, ki je za-njo to, kar jo za nas predpust. Konji orlijo, jeleni so rukajo, ribe drstijo, hren-celjni in obadi rajajo in okoli svinjakov svoje pirue plese plešejo. S kakšno slovesnostjo so vzdigne deviška matica iz ulnjakn v zrak, keilar svoj pir pi-ruje. Obdana in spremljana je od tisočev medenoustnih snnbakov, ki eo jej vsi klanjajo, dobrikajo, prilizujejo, sladkajo, muzajo, milijo in ua vsakojake načine priknpujcjo. Visoko so vzdignejo ti svatje z nevesto v eredi v zrak. Skrjančki žvrgolijo okoli njih. Kaj se pa tam gori v zraku godi, kdo je to ie videli?
Poglejmo v rastlinstvo, Ktera naših uevestic so inore primeriti iu prispodobiti cvetoči liliji ua polji, kar se krasote lic, sladkosti ust, nedolžnosti srca in lepote žeuitvanjske obleke tiče. V sredi cvetne krone bleskajočo so biserov jutranjo roso leži nevestica na visoki postljici, okrog nje pa stojo mnogohrojni snuboki vsak z gizdavo perjanico za klobukom. Zdaj začno svntje prihajati en za drugim. Prvi prifrči banderjnš metulj a pisanim bali-derom v roki, zu njim pridete tn čebelica s etareäino čmrlosni, obadva koštata od medu in mane, kterih so vso čašice polne,pa si tudi vsaki nekaj na dn« seboj vzemeta, kakor je že stara navada. Zu njima priplem boter mravljinec, ali je pozvan ali pa ne, Komarji godejo vsak na svojom dolgem klarinetu, spodoj v mahu sedi kraj svojo luknjice trbuien čurimuri, ter čmeirio na bajs dela; okrog in okrog so se pa skokonogo kobilico v kolobar »prijel® pn plešejo s svojimi dolgimi cepoligumi kakor plosačico na baletu.
Poglejmo šo v rudninetvo. Tu jo vendar vso mrtvo 1 bo morebiti kilo djal, Ce žo živali in rastlino svatbo imajo; rudo, zemlja, kamenje, kovninc, vodn, zrak to so vendar mrtvo ne čuti j i vo tvarinel Pa na.lt, tudi med njimi,1« sovražtvo in ljubezen, tudi med njimi se snubi in svatuje, tudi med njimi se zakonske zvezo delajo. Časih so to zvezo tako ua skrivnem snujejo, časih Ji' pa treba zn nje toliko časa, da vso to očesu navadnega človeka skrivnost ostane. Lo kemikar ima na svojem ognjišču liste priproge, s pomočjo Merili tisto Odgrinjalo odgrne, skteiim so to zakonske zveze zazoilete. Kemikur edini
knf, narod drugače ne moremo. Po tem tacem se pravilneje lehko reče: svoboda je sredstvo, obstanek namen. — Drugi pa ne trpe, ako se pokaznje stranka, tudi (in še bolj) narodna, ki pa ima v nekterih nenarodnih zadevali drugo misel. Tain bi bilo treba priporočati: bodita najprvo Slovenci, naj prvo narodnjaki, kajti prej sto na svet prišli kot Slovuuci, nego knkor udje tega ali onega stanu, lega ali onega prepričanja iu mišljenja. — In. tega sem vsaj jaz preverjen, da kader pridemo tako daleč, potrni ne bomo toliko odpadnikov imeli. To se ve, da na KI una in enake nc mislim. Ali po mestih, posebno po Ljubljani, jih jo mnogo, ki od naše narodne stranko odpadajo, ker je — žalibog ! — ne ločijo od absolutistične, temnjačne, nntrnžnjnčno, fevdalno — in kar jih je izobražena Evropa več zavrgla. Vse m domovino I Ie Dunaja 19, sept, |Izv. dnp.| Da bi svoji stranki odvrnilo oči od villi e opozicije, ki so grozeče zbira nad glavami cislftjtanstvn, vrglo jo ministerstvo Giskrovo svojim zvestim deželnim zborom nov predmet, kterega bodo obdelovali, da še za nekaj časa spregledajo nevarnosti, ktere pruti' coli denašoji sistemi in jo prej ali slej morajo prenarediti, ta predmet so direktne volitve. Vsi tukajšnji časopisi so so trgii na kost, ki jim jo je dr. tliskra vrgel in jo premečejo, ogledujejo in obirajo. Nekteri so koj ugriznili, drugi bi radi, pa vidijo dn ni dosti ua nji, da se ne da prebaviti. Naštevajo deželne zbore, kteii bodo prevzeli ta vladen nasvet, pa — žalibog zanjo! -morejo našteti tudi dtžolnih zborov, kjer se ideja, državni zbor na kvar deželnim zborom okrepčati, ne bo prijela, temuč hude nasprotnike imela, ali pa kjer se poslanci kot sauio en del deželnih zastopstev (Češko Moravsko) ne bodo upali take provaino ustavne premembe na vrat na nos priporočiti. Oreh je trd, radi bi ga štrli, ali no gre. Zares, ubogi državni zbor! Čeh ga no marajo, Poljaki pridejo lo s pogojem vanj, nam Slovencem ni na srcu zrastel, in naposled bi še Nemci radi imeli drugačno osnovancga, ta jim že preseda. Kaj bo iz tega. Toliko lažnih v avstrijsko življenje se/a jočili vprašanj imamo nerešenih, pa so tu stavi še drugo, novo na dnevni red. — „N. fr. Pr." obide vse deželne zbore priporočevaje uklop direktnih volitev. Do Slovencev prišedši pvavi: „Kakšen dobiček imajo Slovenci, neposrednim volitvam ustavljati se, ni razvideti, kur ua vsak način tudi poten) pošljejo k*njo narodne zustopuiko v državni zbor, Saj zgodovinsko-politične individualnosti Kranjsko nočejo zastopati, ker so njih prizadevanje, ne kakor pri Čehih na zgodovinsko pravico, ali kakor pri Poljakih ua obran jenjo staro zgodovinsko dežele v neki samostalnosti, temuč ua osnovo Slovenije obrača'" Verujmo jim , dn ne sprovidijo, zakaj jo kranjski zbor neposredne volitve odbil, in zakaj so na štajerskem miši poslanci glasovali proti. Sprevideli bi lehko, če pomislijo, da se mi kljub temu, da bi v državnem zboru
po direktnih volihvat utegnili nekoliko vei poslancev imeti (posebno če se naravnost iz ljudstva voli, ne po interesab), nočemo dali za orodje namenom one stranke, ki to uasvetuje. Kakšne namene pa ima V Jasno izgovarja to sami. Ona hočo deželne zborn, ktorih se tolikanj boji, ob vso veljavo in vnžnost Spraviti. Deželni zbori dualistične centralists preveč spominjajo ua sovra/cni federalizem. V deželnih zborih so se dn/da) šo glasno javile pritožbe slovanskega prebivalstva, črez ktere jo nemški rnjhsrnt zaničljivo na dnevni red prestopni (.vido llisnerjev odgovor Svclcu). In ker je tako, nc bodo nikoli vsi deželni zbori svoje v ustavi zagotovljeno pravico sauii od sebo dali. Vzeli jim je pa niti državni zbor sam uiti večina družili zborov no more. Da to ustavno pravico imajo, to priznajo v>i inteipretatorji ustave. Edina „N, Kr. Pr.", kteri jo ta pravica najbolj neprijetna, je [»red nekoliko časom neke besede gri/la in s sepavo sotistiko udrokla to pravico, ter i/ pravico hotelu narediti lo dolžnost deželnih zborov pošiljati v deržavni /bor. Ker pravico imajo, ker se je vsi ne bodo odrekli, mogla Iii so jim le po oktroi-ranji vzeti, po nepostavni poti. To pa bi bil udnrec po ustavi (Staatsstreich), kteregu so ravno Nemci tako grozno hoje, Ako ga tu odobravajo, dobro, potem morajo dosledni biti in nc kričati nad Čeho, kteri koto da so ustava podere iu nu podlogi nktoberskega diploma druga, vsem nerodom pravična zida; po tem ne smejo kričati nn nas Slovence, ktori tudi Staatsstreich želimo, da nam da našo prirojeno pravo, da nam naše „megleno prihodnjo kraljestvo" iz meglo, iu v pravo istiuito sedanjost postavi.
Politični razgled.
Na L os k o ni so nagihljojo ondotni nemškutarji in Nemci tem bolj, čem bliže jo čas volitev. Izdali so tudi svoj volilni manifest, ki so giblje v navadnih frazah o svobodi in ustavi in hoče manifest čoskih voditeljev ome-tali. — Ravno tako so izdali brošuro v česltem jeziku, ki narodu dobičke imitovn koliko jih je prinesla ustava vsem narodom.
V gališkem dužclnem zboru jo Smolka svoj predlog ponovil, ne pošiljati poslancev v državni zbor. — Razgovor o tem važnem vprašanji bodo prišel kmnlu na vrsto, iu hode za nas tolikanj važueji, ker je jasno, daje ravnanje slov, državnih poslancev zelo od tega odvisno, ali Poljakov ni v državnem zboru. Vodja c. k. iiamtnije jc dobil od miuisterstva povelje naj izrečq v imenu vlada, da se ustava sme lo uetavno premoniti, da (ako bedo Poljaki o svoji resoluciji zopet govorili) vlada no moro vprek državnega zbora 7. deželnim zborom o tacih državnopravnih vprašanjih v dogovor
vidi v srca in ledvice rudnin. Neka rudninska telesa nimajo drugi It drugemu premetaval, al bi so oženil, nI so ue bi, sejo nazadnje, ko so ni mogel na celo nobenega uagnenjn. Vtikaj taka dva telesa vkup, nikdar se ne bodeta prijazno sprijela, nikdar v eno telo se zedinila, časih sla drug drugemu celo tako zopernn, da so kar odbijata in hrcnln; nasprotno pa dva taka telesa, ki imata neko notranje liagnenje in poželenje drugo k drugemu, če nju le hlizo vkup dcneš, hlastno drugo k drugemu zletita, so sprimeta, objanietn, in čnsih ko bi trenil, v eno telo zedioitu. Glejte kako se u. pr, apno ogreje, kedar s svojo nevesto vodo v dotiko pride! Ravno taku željno jo v sebe srče, kakor mladenič željno nn sladkih ustnicah svojo drago ljubezen pije. Glejte kako silno mngnet svojo ljubico objame, kako tosno se ona nuuj oklene! — l)a, naj impoznntnojo so zakoneko zveze ravno v rudniustvu iu obzračji. Kedar oblak ženin, in burja nevesta k poroki gresta, imasta čudne svntovo s seboj. Rurovš je za devora, nevihta jo vodilju, mrak v črnem plašči je starešina, vetrovi so banderjaši, oni pred svatovi voselo plešejo, ter svatom listje in cvctje v izobilju na pot steljejo. tirom in |iiš godeta, hudourniki hobuajo, bliski tin potu svetijo, ognjeno strele v cerkvi sveče nažigujo, naj vikši bogov Perun pa poroča! —
Kemikarji sicer za take prirodne prikazni ne vpotrehljnvnjn vsakdanji prosti izraz „ženitev", ampak imajo svoj znanstveno-terminolngični izraz ter dć, da te prikazni prouzročujeneka „prirodna sorodnost" (wahlveiwandnchaft). Naj jim bo, jaz pa lo svojo trdim, da je ženitev, pa si ne dam tega vzeti.
Celo planete so nI krm ist i srednjega veka v možke in žensko razločevali, in kedar se je pripetilo, da sla se on mnžki in rn ženski v isti čas v konjunkoiji srečala, se jo dejalo, tla sta se vzeln, da sta v zakon stopila.
Naš narod tudi tedensko dano v možkn in ženske loči, ter vsaki vrsti posebne lastnosti in vplive pripisuje.
Dožd v Benetkah se je z Adrijo prstenovnl vrgši jej z veliko slovesnostjo dragocen prstan v nedrije.
Zadnja nevesta vsakega nas je pa bela smrt. Ze pri našem porodu smo ž njo zaroko storili. Kedar uns enkrat ta nevesta objame, potem jc Amen. Naj prvi pridejo v podobi raznih bolezni auuboki, čuk jo za pozovčimi na mesto s štolo se roki zvežete s črnojagodnim molokom, mesto v modri plašč so ženin obleče v lesen kamižolcc. Črna zemlja je zn teto. Nevesta ženina pričaka v globoki čini postljici. Na gostijo je povabljenih nn tisoče drobnih belih frvičev.
Pa kaj je zakoii? Etimologija pravi, da beseda zakon pomeni toliko kakor pravica, zakletov (jus, juramentum). Pusliino pa etimologijo raju na strani, nazadnje, čo ne bi pravo zudeli, bi nas še kdo po glavi tolkel, pa dejal: butec, kaj so boš ti z etimologijo vkvarjal, ti diletant ti I
Nekdo sem enkrat bral, al sem lo čul, no spominjam so več prav, ilu
je zakon kobaca al kurnik; kdor je v njem, ta von
gleda, kdor jo pn zu-
"ej njega, ta pa notri gleda, al z drugimi besedami: kdor jo oženjen, ta milo iz zakonskega stana von gleda, ter si želi opet svoboden biti, kajti okusil jo grenko resnico pregovora: kdor jo oženjen, ta jo priklenjen. Kdor i® pa še samec, ta pa v zakon notri gloda, domišljajo si, da znkonske ekri-vu.ino sladkosti nadomestujejo vso drugo zakonsko uepogode.
Nekdo v stari lleladi, ki jo dolgo sam pri sebi misel sem ler Ije
nobeno stran odvažno odločiti, podal k Sokratu, o kterem jo bil slišal, da je eden najpametnejših mož, kolikor jili je Helrada odila, pn ga jo za sovet prašni. Vesto kuj mu je Sokratos odgovoril i1 Dejal jo: prijatelji stori kaj god hočeš, žal ti bo. Če so ožoniš, se boš kosal, če pa ostaneš sumcc — so boš tudi kosal. Ta Sokratov sovet. našim slov nskim deklicam gotovo no bo po godu, pa nič ne de, Sokrates je vendar prukleto pametno odgovoril. Kako pa zna ženska glava naj modrejšega modrijana oplehtuti, ter ga v svoje mreže vloviti, o tem imamo najlepši primer v Sokratu samem. K ljubu vsej svoje j modrosti, nagrajsal jo vendar strašno pri izbiranji svojo zakonsko polovice, kajti jegova žena Ksnntipn je biln, kakor nam zgodovina pripoveduje, živa ženska obfst. Njeno ime je in ho na veko oslalo psovka za vso hudobne in ohistiie žene. Pa lahka bi hilu, čo bi bil vsaklcr, kogar žena je Ksnntipine sorte, Sokrates, ali — Ksnntip jo mnogo, Sokrates jo pa samo eden edini bil. Njegova filozoflčna koža jo bila ucčutljiva, kakor iz votovske, kože podplat, za vse piknnjo iu grizenju ženino jezicuosli. Posnemajto ga, ki imate Ksuntipe za žene'
Zn naslov to narodopisne sliko som vzel izraz ženitev, dasiravno bi bil mogel z isto pravico ludi napisati možitev; pn ker jo pri tem predmetu ženski spol za D!> procentov bolj zanimali, mimo možkega, vzel sem prvi izraz. Če sojo ktera bralk „Slov. Nar." čitajoča IV. narodopisno sliko „babo" togotila na me pisatelji), hočem jo s to-Je sliko potolažiti in od škodovati. Dogme to hočem!
Zenitov je velevažen čin človeškega življenja; gotovo je važnoji nego porod, ker pn tem jo naredili so iinajoči človek celo trpi ven, pa tudi važueji nego smrt, kajti ženitov odklopa, smrt p» zaklepa življenju vrata. Vsak količkaj važueji čin je človek zundol v posebno vidljive obliko, ki jih sploh obiöajo imenujemo. Ti običaji niso slučajni, ampak so skozi in skozi simbolični, iinajoči neki pomen v sein. Izmed vseh činov človeškega življenja jo ženitovanje tisto, kterega so vsi narodi z naj več običaji zaodeli. Možki si lubko nn prav euostulni način vzemo ženo, pa tako enostalno vzotjo no bi imelo listo svetost na sebi, ki se sploh zakonski zvezi prišteva.
Namen le narodopisno slike je, ženitvanjske običajo našega naroda v eni sliki predstaviti. Sestavil bom to sliko iz raznih opisovanj ženitvanjskib običajev, mitisnenih v Novicah, v Glasniku in drugod, vmes bom pa tudi svoje zu|)iske vpotreboval. Denes so brž ko no ženitev nikjer ua Slovenskem v svojo j coloii več tako no obhaja, kakor jo bmletu jaz v sledečem nasliknl, pa vendar smem reči, da moja slika no bo nikukšna fiktivna slikn, nego trdim, da so je v starejih časih ženitev pri nas Slovencih gotovo tako obhajala, kakor jo bom jaz opisal, kajti poedino navade, ki so se v enem kraji opustile in pozabile, so so v drugem kraji ohranilo in šo duues žive, Gradiva, ki bi denes mrtvo bilo, ni v tej sliki, iu zato ni fiktivna. Sploh so se pa stari pošteni običaji zelo zanemarjati začeli; mlajši naš svet ue mara več mnogo za nje, celo aramujo se jih, iu zasmehuje jih. Stari ljudje, vidovši kako so deuoB svet ženi, zmajevojo z glavo, pa du: časih jo to vso lepšo litlol iu prav imajo.	(Daljo prib.)
•) Mi (jišeino s [j loli ven, nnš nnrođ pn govori Rgiloh vrni, Иакпј te ue Iii nnrnilne irovorirs drinll? Küüiitie iiiSn vil in vttnf. Hini pn нког. vnn l'i».