SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXV (69) • STEV. (N°) 3
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 18 de febrero - 18. februarja 2016
75 LET SMO VZTRAJALI
Begunska kriza se nadaljuje
TONE MIZERIT
Vsak izvod Svobodne Slovenije spremljata dve letnici: arabske številke (letos 69) navajajo na dobo izhajanja v Argentini; rimske številke (LXXV) pa na leta, odkar je v najtežjih trenutkih slovenske zgodovine časopis zagledal luč sveta.
Bilo je novembra leta 1941. Fašisti in nacisti so si razdelili slovensko ozemlje. Komunizem pa je, pod krinko Osvobodilne fronte, pričel izvajati svojo krvavo revolucijo. Kar tekmovali so med sabo, kdo bo uničil več slovenskih življenj.
Četudi je bil položaj obupen, slovenski narod ni izgubil vere v vstajenje. V tej veri je začela izhajati Svobodna Slovenija kot podtalni list. Ustanovil in vodil jo je tedanji narodni poslanec, g. Miloš Stare. S svojimi sodelavci, pisci, tiskarji, raznašalci, je izvajal orjaško delo. Obenem pa je bil obstoj lista dokaz, kako močna je bila med Slovenci vera v svobodo, in kako globoko zakoreninjeno krščansko gledanje na narod in svet.
Veliko, včasih tudi krvavo ceno so plačevali sodelavci Svobodne Slovenije. Marsikdo je padel pod komunistično kroglo. Mnogi so končali v koncentracijskih taboriščih. A list je vztrajal in umolknil šele, ko je krvava zvezda zavladala nad Slovenijo.
Velik del protikomunističnih beguncev se je zatekel na obalo Srebrne reke. Med prvimi je bil prav Miloš Stare, ki je že januarja 1948 začel v Buenos Airesu ponovno izdajati Svobodno Slovenijo. Usmerjena proti diktatorskemu režimu v domovini je povezovala Slovence v Argentini in tudi drugod po svetu. Ni klonila, premagovala je denarne in operativne težave in se ohranila kot najbolj pristen glas slovenske politične emigracije.
Kot lista ne bi bilo brez ustanovitelja in kroga sodelavcev, tako ga ne bi bilo brez zvestih bralcev. Tudi oni so vztrajali: najprej v težkih vojnih in revolucijskih letih, ko je bilo že samo imetje časopisa skrajno nevarno: potem in sedaj v časih, ko se materializem širi in plitvost zmaguje in je naročnina našega tednika za mnoge dodaten napor v vsakdanjem življenju.
Kaj vse se je spremenilo v teh 75 letih! Vojna se je končala. Komunizem je 45 let vladal v Sloveniji a končno padel. Imamo samostojno državo, z mnogimi težavami a z upanjem in vero v narodno prihodnost. Imamo skupnost, ki je po desetletjih še vedno dejavna in prežeta z idealističnim delovanjem oseb in skupin.
Gospod Miloš Stare ni dočakal tako zaželenega trenutka padca komunizma in slovenske državnosti. Ni dosegel visokih jubilejev skupnosti in časopisa. A tednik, ki ga je tako ljubil in s takimi žrtvami zalagal in tiskal, je obstal in vztraja.
Kaj nam obeta prihodnost? Tednik je odvisen od skupnosti. In vemo, da je vsaka izseljenska skupnost, ki nima dotoka iz matične domovine, obsojena na hiranje in končno asimilacijo. A v tem območju in v dobi neizbežnih tehnoloških in medijskih sprememb, Svobodna Slovenija še vedno vztraja, se skuša prilagajati časom in okoliščinam z istim namenom: poudarjati vrednote slovenstva in krščanstva; povezovati slovensko skupnost v Argentini in ji posredovati bister pogled na dogajanje v domovini; prispevati vsaj skromen delež k razvoju naroda in ohranjanju slovenstva v Argentini.
75 let smo vztrajali. Vztrajajmo še naprej!
Čeprav je zima nekoliko zavrla reko beguncev, ki preko Slovenije drvi proti severu, težave še daleč niso prešle in problem nikakor ni rešen. Ravno zaradi možnosti »pomladanskih povodenj« se Evropa prebuja in išče izhodov, medtem, ko države, ki včasih nemočne prisostvujejo mimohodi in nastanitvi migrantov iščejo dodatnih ukrepov.
Povzemimo: v Slovenijo je v ponedeljek 15. februarja vstopilo 1.833 beguncev. Skupaj letos že 90.581 Od 16. oktobra lani, ko se je začel begunski val, pa je v državo vstopilo kar 469.158 beguncev, zapustilo pa jo je 455.147.
Begunci prihajajo s Hrvaške in odhajajo v Avstrijo. A sedaj Avstrija napoveduje, da bo spremenila režim sprejemanja prebežnikov in na meji zavračala vse ekonomske migrante. Konkretne načrte sta ob zaključku našega lista napovedovala ministra za obrambo in za notranje zadeve severne sosede.
Po napovedih naj bi omejeno število prebežnikov spuščali v državo le še preko Šentilja oziroma Špilja, ne pa preko prehodov Labot, Holmec in karavanški predor. Na Dunaju so napovedovali tudi, da bodo v prihodnje v državo spustili le še tisoč prebežnikov dnevno. Nihče pa ne ve, kakšne bodo verižne posledice tega ukrepa. Dunajski župan Michael Haupl in zvezni koordinator za begunska vprašanja je dejal le: »Nekaj pa je gotovo, nujno potrebno je da se enako tesno kot Nemčija in Avstrija začneta usklajevati tudi Avstrija in Slovenija. Veselilo bi me tudi enako tesno usklajevanje s Hrvaško.«
Koroški deželni glavar Peter Kaiser je ob tem dodal, da bodo morali izvajati nadzor na svojih mejah, dokler ne bo skupnih rešitev in napovedal okrepitev vojaške navzočnosti in schengensko kontrolo na meji.
Christinan Benger deželni koordinator za begunska vprašaja pa je dodal: »Posamezna država mora opravljati svoje naloge. Prenašanje pristojnosti in zanašanje na Evropsko unijo, to ne bo delovalo.«
Potem ko so iz Avstrije prišle informacije, da bodo lahko prebežniki mejo prestopali le še čez mejni prehod v Šentilju, bo tudi Slovenija na meji zaostrila kriterije za vstop migrantov. »Slovenija se bo ustrezno odzvala na namere Avstrije, da omeji pritok migrantov, in bo kmalu začela na podoben način stopnjevati nadzor na meji s Hrvaško,« je napovedal premier Miro Cerar.
»Prihodnji tedni bodo za reševanje migrantske krize ključni, države severno od nas začenjajo razmišljati o tem, da bi omejile dotok migrantov, kar je močan razlog, da se zadeve lotimo zelo resno,« je dejal. »Slovenija je dolžna varovati schengensko mejo in jo učinkovito nadzirati.« »To pomeni, da bomo morali v prihodnjih tednih in mesecih nadzor še okrepiti, zlasti še ker so se kapacitete držav, ki so nad nami, bistveno zmanjšale,« je še dejal.
Kot je povedal, je bila Slovenija obveščena o namerah Avstrije, da omeji pritok migrantov, in se bo ustrezno
odzvala. »Ne bomo pasivni, temveč bomo kmalu začeli na podoben način stopnjevati nadzor na meji s Hrvaško,« je dejal.
»Če bomo v dogovoru z drugimi državami južno od nas solidarni in uspešni, Avstrija ne bo imela resne potrebe, da bi bistveno zaostrovala nadzor na mejah, in to je tudi namen iskanja skupne rešitve, torej da se ohrani schengen ter da se ne povzroča gospodarske škode in škode v meddržavnih odnosih.«
A v Novi Sloveniji trdijo, da se politika vlade ne ozira na slovenske interese. Ta je že konec decembra lani v zakonodajni postopek vložila nov zakon o mednarodni zaščiti, ki med drugim širi nabor pravic in rahlja kriterije za pridobitev statusa begunca ali mednarodne zaščite. V Novi Sloveniji so zato k zakonu vložili vrsto amandmajev, s katerimi želijo slovensko azilno zakonodajo uskladiti s primerljivimi ureditvami v večini držav članic EU in jo prilagoditi gospodarskim in družbenim zmožnostim Republike Slovenije.
Krščanski demokrati z amandmaji tako predlagamo ožanje kroga oseb, ki jim zakon priznava položaj družinskega člana prosilca. Prav tako predlagajo, da se uzakoni skupno kvoto oseb za priznanje mednarodne zaščite na največ 5.000 oseb. Menijo namreč, da je potrebno upoštevati nastanitvene zmožnosti države in finančne zmožnosti, ki jih je potrebno zagotoviti za vse pravice, ki gredo tem osebam po priznanju statusa oseb z mednarodno zaščito.
Po vzoru Demosa
Za SDS, njene člane in podpornike, je sobotni večer 13. februarja minil v znamenju praznovanja 27-letnice. Predsednik Janez Janša je v govoru povedal, da je SDS garant za obstoj Slovenije, za katero smo se pred 25. leti borili. Meni, da demokracija pri nas še vedno ni v polnosti zaživela in da na to še vedno čakamo. Med drugim je ocenil, da se SDS trudi za normalnost v Sloveniji, da pa potrebuje zaveznike pri oblikovanju druge republike.
»Slovenija potrebuje drugo republiko, ker so nam prvo ukradli,« je povedal Janša in poudaril, da je treba zato nekatere stvari na novo zastaviti. V tem pa, tako kot Francozi, ki so pred leti osvobodili Pariz, tudi SDS potrebuje zaveznike. Da so zavezništva možna, je po njegovem pokazal rezultat referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. »Rezultat referenduma opogumlja in priča o tem, da nismo sami, bitka ni bila dobljena zgolj z našimi napori. Hvala gospodu Primcu, ki je angažiral velik del civilnega prebivalstva, angažirala se je tudi Slovenska katoliška cerkev,
tudi nekateri ljudje, ki sebe štejejo za leve,« je dejal.
Med spremembami, ki so potrebne, je spomnil na prevetritev volilnega sistema, saj bi se slovenski politični prostor po njegovih besedah »močno očistil, če bi volili neposredno poslanke in poslance«. »Potreben je angažma čim večjega števila ljudi, krepitev političnih sil z nastankom novih, zato da se ponovno vzpostavi demokratični lok po vzoru nekdanjega Demosa, ki bo segal čez večino volilnega telesa, ki bo omogočil, da ukradeno državo dobimo nazaj.«
Janša se je med drugim dotaknil tudi slabe pripravljenosti države na grožnjo migrantskega vala in na nepošteno volilno zmago aktualne vlade, »ki ukinja spol in organizira razprave o sovražnem govoru, medtem pa se dogaja tretji rop slovenskih bank«.
Stranki, članom in drugim, ki jo podpirajo, je voščil iskrene čestitke ob obletnici in jo označil za »daleč najbolj sredinsko stranko« pri nas, ki ima »tradicijo, korenine in prihodnost«. V naslednjem letu bo treba po besedah Janše »krepko zavihati rokave«.
Meškova nagrada dr. Marku Kremžarju
Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) Slovenije je priznanje Boruta Meška za leto 2015 podelilo za življenjsko delo našemu argentinskemu rojaku in zvestemu sodelavcu našega tednika, publicistu in literatu dr. Marku Kremžarju.
Upravni odbor priznanja Boruta Meška je pri izbiri Kremžarja, ki je večino svojega življenja preživel v Argentini, poudaril njegovo poglobljeno, vsestransko in za demokratizacijo Slovenije pomembno publicistično delo.
Kremžarja po mnenju odbora odlikujeta izjemno širok in pester literarni in publicistični opus, ki obsegata tako lirsko poezijo, kratko prozo in drame kot tudi ekonomske, filozofske, kulturne in politične razprave ter strokovne monografije. Njegovo ustvarjanje pa je močno zaznamovala tudi begunska usoda, ki ga je po navedbi odbora »izklesala s trpljenjem, hrepenenjem po rodnih krajih ter ga utrdila v domoljubju in vztrajnosti«.
»Njegova življenjska moč, ki izhaja iz begunske usode, in svobodni duh, ki se je vsa leta zatiranja v domovini krepil v svobodni emigraciji, še vedno pomembno prispevata k vzpostavljanju vrednot demokracije in republike v Sloveniji,« je zapisano v utemeljitvi priznanja. Poudarjen je tudi Kremžarjev prispevek k oblikovanju slovenske skupnosti v Argentini kot tudi političnemu življenju celotne slovenske politične emigracije.
Dr. Marku Kremžarju ob tako visokem in zasluženem priznanju iskreno čestitamo!
Svobodna_2016_nro_03.indd 1	16/02/16 18:14
Stran 2
18. februarja 2016 • SVOBODNA SLOVENIJA
V	Sloveniji vsako leto na 8. februar, obletnica smrti pesnika Franceta Prešerna, obeležijo kot dan kulture. Med nami ta praznik skoraj ne pride do izraza. Več razlogov je za to. Po eni strani, ni v tradiciji naših praznovanj, kot smo jih poznali v teku dolgih let našega obstoja. Po drugi strani pa datum pade v počitniško dobo, ko ni šolskih tečajev, ne delovanja v domovih in organizacijah in je velik del naših ljudi na oddihu ob morju ali v gorah. Zato gre navadno mimo skoraj brez odziva.
Ni pa tako v izvirni domovini, kjer je datum upoštevan, a tudi mnogokrat predmet polemike zaradi takega ali drugačnega načina praznovanja. Nekaj takega se je dogodilo tudi letos.
V	Cankarjevem domu je na predvečer kulturnega praznika potekala državna slovesnost s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada.
Veliki Prešernovi nagradi sta prejela pisatelj Tone Partljič in skladatelj Ivo Petric. Šest nagrad Prešernovega sklada so dobili skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi, režiser Janusz Kica, slikar Aleksij Kobal, pesnica Cvetka Lipuš, kiparka Mojca Smerdu ter igralka, plesalka in performerka Katarina Stegnar (Glej članek spodaj na tej strani).
Nekaterim je ostal grenak priokus zaradi - tako so izjavili - zapletov ob izvedbi proslave, saj so po besedah režiserja Mareta Bulca njegov avtorski koncept cenzurirali upravni odbor Prešernovega sklada in ministrstvo za kulturo.
Neznanci pa so ponoči kip pesnika Franceta Prešerna v Ljubljani ovili z jekleno žico, muzi na spomeniku pa na roke nataknili klešče. Policiste so o dogodku obvestili v ponedeljek nekaj po sedmi uri, so pojasnili na ljubljanski policijski
Praznik kulture
upravi.
Ob vsem tem zanimiv članek, ki ga je objavil spletni portal »Časnik.si« izpod peresa Irene Vandalj. Takole piše:
MULTIKULTURNI PREŠEREN
Letošnja Prešernova proslava ponuja v razmislek nekaj izzivov.
Kje je meja med kulturo in umetnostjo, ali drugače vprašano, sme umetnost za vsako ceno povoziti kulturo? Kako v razmerje med kulturo in umetnostjo umestiti trditev, da slovenskega naroda in slovenske države ne bi bilo brez kulture? Saj kulturo v ožjem pomenu besede ustvarijo umetniki. Čudovito je, kaj vse zmore človeška nadarjenost in odprtost ustvarjalni muzi. A nič manj ni presenetljivo, kako človek za utemeljitev svojega obstoja potrebuje točno določeno stanje, ki mu rečemo kultura, ki pa ga hkrati tudi določa in umešča znotraj določene družbe.
Organizatorji Prešernove proslave so v danih okoliščinah (v tistih, ki so javnosti znane) dobro odločili, ko niso dovolili, da bi umetniški navdih povozil kulturo naroda z elementi, ki danes ponazarjajo nekulturo in nespoštovanje simbolov naše države. Žal pa niso bili dosledni. Enako bi namreč morali postopati tudi pri interpretaciji Prešernove Zdravljice, ker je to slovenska Zdravljica, izvajana na slovenski proslavi v Sloveniji v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Govorimo o kulturi, o slovenski kulturi, ki je gradila slovenski narod. Kljub temu izstopajočemu poskusu se multikulturnost na tak način v Sloveniji ne izide. Vtis dobimo, da je to še en od zdihljajev po nekem neobstoječem idealu bratstva, le da je ta poskus razpotegnjen na širši geografski prostor. Sporočilo o družbi, ki je odprta za vse in do
vsega, pa je dokaj medlo izzvenelo, verjetno tudi za to, ker je bil celoten koncept proslave okrnjen zaradi cenzure.
Kakor koli, naša slovenska družba ni odprta za vse. Ne more biti. Nobena družba ni odprta za vse. Vsako družbo omejuje njena kultura. In prej ko bomo to sprejeli, lažje nam bo. Nobene potrebe ni, da bi se morali strinjati z vsem, kar obstaja na tem svetu. Prav tako ni nobene potrebe, da bi morali vsem ugajati. Slovenski narod je pogojen s tradicijo, ki se je ne smemo sramovati, vsaj do nedavna se je razvijal v duhu tradicionalnih krščanskih vrednot, ki so ga dejansko ohranjale. In vsega tega ni potrebno spreminjati.
Kako se v bodoče izogniti takim bolečim scenarijem, kjer je umetnik oškodovan na račun organizatorja, Prešernovi nagrajenci pa na račun umetnika?
V razmislek predlagam, da Odbor za državne proslave izvede javni razpis za vse proslave. V njem določi pričakovanja in višino finančnih sredstev, ki so na razpolago. Verjamem, da bi tako do možnosti, da »postavijo« Prešernovo proslavo prišli tudi tisti, ki do sedaj še nikoli niso bili povabljeni k temu delu. Slutim, da bi bili presenečeni nad kreativnostjo manj znanih ustvarjalcev, tudi iz našega zamejstva.
Tam izza meje Slovenci pripravijo proslavo, na kateri nastopa mlado in staro, na kateri govorijo o pomenu slovenske besede, o pomenu ohranjanja narečja, o možnostih, kako bi tudi s pomočjo slovenskega duhovnika lažje sprejeli knjižno slovenščino. Nekaj sto tisoč Slovencev se vsak dan zbudi z zavedanjem, da slovenski jezik in slovenska kultura nista neskončno samoumevna. Vsak dan znova se trudijo, da zavedanje slovenstva ne bi presahnilo. Mar se ne bi končno začeli zgledovati po
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
Letošnji Prešernovci
Ivo Petric (na levi) inTone Partljič
Prešernovo nagrado za življenjsko delo za leto 2016 sta prejela pisatelj in dramatik Tone Partljič ter skladatelj Ivo Petric.
Ustvarjalni opus Iva Petrica velja za enega najbolj prepoznavnih in najvplivnejših v sodobni slovenski glasbi,
Tone Partljič pa je ustvarjalec, ki je odločilno zaznamoval slovensko literarno in gledališko dogajanje zadnjega pol stoletja, so zapisali v obrazložitvi nagrad.
Partljič je edini sodobni slovenski dramatik, ki je komedijam posvetil večino svojega pisateljskega talenta. V njih se odziva na družbeno-politično dogajanje, a hkrati svoje komične učinke gradi tudi na elementih univerzalne, nadčasovne komike, zato so tudi številne njegove komedije iz preteklih časov žive še danes.
Ivo Petric je ustvaril obsežen in raznolik kompozicijski opus, v katerem zasledimo vse od orkestralnih do komornih in solističnih del. Kot je v utemeljitvi zapisal Matjaž Barbo, skladatelja opredeljuje brezkompromisno sledenje lastnim poetskim principom, pa naj bodo še tako v opreki z vodilnimi tokovi okolice in z veljavnimi načeli povprečnega okusa.
Letošnji prejemniki nagrad Prešernovega sklada pa so skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi, režiser Janusz Kica, slikar Aleksij Kobal, pesnica Cvetka Lipuš, kiparka Mojca Smerdu ter igralka, plesalka in performerka Katarina Stegnar.
Skladatelj in zborovodja Čopi je nagrado prejel za
Vsi letošnji nagrajenci
stvaritve in poustvaritve zadnjih dveh let, gledališki režiser Kica za režiji Kafkovega Gradu in Cankarjevega Pohujšanja v dolini še n f l o r-j a n s k i , slikar Aleksij Kobal za razstavi Nocturno in Območje zajetja v Obalnih galerijah Piran.
Pesnica Lipuševa je bila nagrajena za pesniško zbirko Kaj smo, ko smo, kiparka Smerdujeva za razstavo Skulp-ture v Murski Soboti, igralka, plesalka in performerka Stegnarjeva pa za stvaritve zadnjih dveh let.
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
Denar je mera za vrednost.
Vladar, ki spreminja to mero zato,
ker skriva, taji primanjkljaj in hkrati trdi,
da revnim pomaga,
ter da blaginja je vsem dosegljiva
z močjo oblasti - brez tveganj, naporov,
se laže in ljudstvo zavaja.
Podobno, kot druge laži,
je tudi ta zapeljiva in ima kratke noge.
MK
En mesec je predolga doba za vreden opis, zlasti še, če sovpada z nastopom nove vlade, ki je te dni obhajala dva meseca ob krmilu države. Tako da bomo povzeli samo glavne smeri dogajanja, ki je bilo zelo razgibano in včasih presenetljivo.
Nova metla lahko tudi slabo pometa. Nočemo s tem trditi, da predsednik Macri slabo vlada. V danih okoliščinah bi težko kdo drugi kaj boljšega izpeljal. Seveda so med delom tudi napake, nekatere grobe, kot poizkus imenovanja po dekretu dveh članov vrhovnega sodišča. Pozitivno je bilo, da je spoznal napako in jo popravil. Umaknil je dekret in potrditev kandidatov poslal v parlament. Med pozitivne korake te dvomesečne dobe lahko mirno štejemo tudi devizno politiko. Vse napovedi prejšnje vlade in tudi ostalih skupin sedanje opozicije, češ, kako da bo dolar podivjal, so se izkazale za neutemeljene. Ameriška valuta niha na trgu in išče svojo najboljšo protivrednost. Medtem pa so kmetje državi posredovali skoraj tri milijarde dolarjev, izkupiček izvoza soje. A čeprav je številka visoka, še daleč ni dosegla vladnih pričakovanj. Se mnogo je deviz v rokah izvoznikov, ki jih pridržujejo v pričakovanju boljših cen, ki pa morda ne bodo prišle. Vse bo odvisno od smeri, ki jo bo vlada končno dala finančni politiki. Kot negativno pa moramo šteti težave z inflacijo. Decembra se je sukala med 3 in 4%. Januarja enako, čeprav je razlika med raznimi ustanovami, ki beležijo porast cen. Medtem pa je uradni zavod za statistike (INDEC) zašel v težave. Novo vodstvo je napovedalo uradne številke šele okoli avgusta ali septembra, nakar so zamenjali drugo osebo na vrhu ustanove. Tudi tam nekaj ni v redu.
Srce in žep. Najhujši problem je inflacija, ker prizadeva večino državljanov, ki so srednjega in nižjega sloja. Cene prehrani so blazne. Meso je poskočilo, da se kar ne more verjeti. A v tem bi lahko govorili o naivnosti vlade. Položaj spominja na zadnje čase vlade radikalnega predsednika De la Rua. Takrat je mladi minister Rodriguez zbral podjetnike, da bi se dogovoril o skupnem naporu, ki naj bi zaustavil inflacijo. Kmalu je vse zgrmelo po klancu navzdol. »Govoril sem jim s srcem, pa so mi odgovorili z žepom«, je tedaj tarnal minister. Macri bi lahko ponovil to tožbo. Vlada je odpravila
davke na izvoz, sprostila dolar, dovolila prost uvoz, podjetniki in trgovci pa so krepko nabili cene, s čimer spodkopavajo predsednikovo priljubljenost in dajejo razloge kirchne-rizmu, češ, »dela samo za bogate«. V isti smeri poteka vzdušje paritetnih komisij, ki te dni razpravljajo o povišicah delavskih plač. Vlada je najprej namignila, da naj se povišice sučejo pod 25%. To naj bi namreč bila, po vladnih računih, letna inflacija. Kaj hitro se je pokazalo, da to ne bo držalo in sindikati so začeli groziti. Vlada je popustila in oboje, podjetnike in sindikaliste, prosila umerjenosti in medsebojnega razumevanja. Najbolj zapleteno je ponovno na vzgojnem področju. Učiteljski sindikati zahtevajo posebne povišice in pogoje, ki jih pod prejšnjo vlado niso dosegli. Položaj je gorak zlasti v provinci Buenos Aires, kjer je sindikalizem močno pod vplivom kirchnerizma. Guvernerka Vidal bo imela še mnogo dela in skrbi, preden se začne šolsko leto.
Politika prednjači.
Macriju in njegovi vladi je treba priznati kar nekaj politične spretnosti. Po prvih srečanjih z opozicijo in guvernerji je prišlo do razgibanih pogovorov (in pogajanj), ki so vodila v miren sklic parlamenta na izredno zasedanje. Pred marcem, ko se bo začelo redno zasedanje, naj bi potrdili oba nova vrhovna sodnika, pa vrsto veleposlanikov in tudi vojaška napredovanja. Že dejstvo, da se je zasedanje sploh začelo, je za vlado uspeh. Še daleč nima zadosti lastnih glasov, da bi dosegla kvorum. Za to potrebuje podporo upornega peronizma (Massa, De la Sota), in še kakšne druge skupine. Na pomoč je prišel (povzročen?) razkol v kirchnerističnem bloku: dvanajst poslancev se je ločilo, odpovedalo pokorščino bivši predsednici in ustanovilo lastno poslansko skupino. Hočejo biti »konstruktivna opozicija«. Neuradno so vlado podprli tudi številni guvernerji. Kolikšna bo cena? Kot prej, bo tudi pod to vlado razmerje teklo po kriteriju »daj-dam«. Le da je sedaj denarnica v drugih rokah. Posebej pa je za to dobo treba omeniti odpust velikega števila državnih uslužbencev, ki so jih namestili v zadnjih dneh prejšnje vlade. Sicer je bila že prej državna uprava natrpana z raznimi »ñoqui«, ki so prihajali samo enkrat na mesec - po plačo. Le da je kirchnerizem ta pojav pognal v oblake!
Svobodna_2016_nro_03.indd 2
16/02/16 18:14
SVOBODNA SLOVENIJA • 18. februarja 2016
Stran 5
SIERRA DE LA VENTANA 2015
Potovanje mladcev in mladenk
V nedeljo 27. decembra smo pričeli lepo potovanje. Ob sedmih zjutraj smo se zbrali v Našem domu San Justo. Pred odhodom smo se pri oltarju priporočili Mariji Pomagaj za srečno pot.
Po dolgi vožnji smo prispeli v Sierra
in Magda pripravila okusno večerjo.
Vsak večer smo imeli kakšno posebno dejavnost. Prvo noč smo se udeležili nočnih iger, ki so jih z veseljem pripravili naši voditelji. Potem smo se zahvalili Bogu za tako lepo preživeti dan in se pripravili
vsakdanje maše.
Po večerji je pripadala zanimiva dejav-
pripravila okusno večerjo. Ko smo pove-čerjali, smo se vsi skupaj zbrali in se igrali
za počitek.
Naslednji dan, ponedeljek 28. decembra, smo kot po navadi najprej zajtrkovali in se hitro pripravili za naporno pot v »Hueco de la Ventana«. A zaradi vremena tega izleta nismo mogli uresničiti, zato smo se skupaj z voditelji, odločili za lažjo pot. Tedaj je začelo
de la Ventana. Takoj smo se razdelili po skupinah, ki bi obstajale celo potovanje pri izvajanju različnih dejavnosti. V Ymcapolis, kraj kjer je potekalo naše bivanje, je bil velik bazen, ki smo ga uživali že prvi popoldan. Po kopanju smo šli na sprehod po mestu, da bi boljše spoznali kraj. Po dolgi hoji smo imeli skupinske igre in smo se tudi udeležili nedeljske svete maše. Veliko srečo smo imeli, da je z nami potoval g. Robert Brest, ki je vsak večer daroval mašo. Med tem, ko smo se mi potepali, sta nam Stanko
močno deževati, zato smo se prej vrnili. Med potjo je spet pokukalo sonce. Zato, ko smo prišli do Ymcapolis, smo se igrali zanimivo igro, imenovano »football siames«, ki so jo pripravili mladci iz Ramosa.
Po tolikem športu smo bili zelo lačni in tako res uživali okusno kosilo. Potem smo imeli na razpolago nekaj prostega časa. Po prosti zabavi in malici so nam voditelji pripravili skupinsko igro »napad na tabor«. Za tem pa smo se udeležili še
nost: ples. Plesali smo razne ritme in se zabavali do pozne ure.
Naslednje jutro smo se po zajtrku hitro pripravili in se odpeljali k razvedrilu »Cabalgata in 4x4«. Zelo smo se zabavali in preživeli lep čas.
Ko smo se vrnili v Ymcapolis, smo vsi uživali dobro kosilo, ki sta nam ga
veselo pripravila naša kuharja. Po kosilu je bilo spet zelo vroče in smo se odpra-
»iskanje zaklada«, ki ga je vodil prof. Jure s pomočjo voditeljev.
Zadnja dejavnost je bila priprava kresa v priredbi Sanjuščanov iz 3. letnika, ki so uprizorili žive jaslice med tem, ko so mladci iz 1. in 2. letnika prebrali različne misli v okviru božiča.
Po tej lepi prireditvi so Sanjuščani pripravili zanimivo igro, kjer smo po skupinah morali uganiti katera je bila pesem, ki jo je druga skupina tiho prepevala. Tako se je končal tretji in zadnji večer našega potovanja z razmišljevanjem o dogodivščinah prejšnjih dni in z molitvijo v zahvalo za to lepo priložnost, da se med seboj bolje spoznamo in da se sprijaznimo.
Naslednje jutro smo po zajtrku vse pospravili in se odpravili na pot. Spotoma smo v mestu nakupili nekaj spominčkov za domače. Potovanje je bilo zanimivo, pogovarjali smo se, peli ter za kosilo jedli okusne sendviče. Prišli smo v Dom, kjer so nas starši že nestrpno pričakovali.
Mladci in mladenke, ki smo veselo in zelo lepo preživeli potovanje se iz srca zahvaljujemo voditeljem, Anki Smole Kokalj, Nevenki in Marjanki Grohar, Nadji Miklič, Eriku Oblaku, Ignaciju Mehletu, Danici Šenk, Tomiju Lenarčiču in Pavlu Smoletu.
Prof. Jure Urbančič je organiziral in vodil vse delo, Magda Skvarča Trpin in Stanko Jelen pa sta skrbela, nismo bili lačni. Iskrena zahvala duhovniku g. Robertu Brestu, ki je
da tud
vili v bazen. Po kopanju in malici smo se igrali tombolo, ki jo je pripravila skupina iz Ramosa. Po tomboli je bila na vrti igra »GANGA« in še sveta maša.
Med tem pa sta nam Stanko in Magda
duhovno skrbel za nas.
Zahvaljujemo se Bogu, ki nam je podaril krasne dneve in prelepe ter nepozabne trenutke.
Tatjana Erjavec.
Svobodna_2016_nro_03.indd 3
16/02/16 18:14
Stran 4	18 de febrero de 2016 • N° 3
Kaj se dogaja na Poljskem?
IZ ARHIVA
Evropski mediji so zadnje čase veliko pisali o sprožitvi postopka za zaščito pravne države v primeru Poljske s strani Evropske komisije. Da bi bolje razumeli situacijo v tej državi, pa moramo dobro poznati zgodovinsko ozadje političnega dogajanja.
V	luči dejstev in arhivskih dokumentov, ki so bili objavljeni v zadnjih 25-ih letih je postalo vedno bolj jasno, da so bili začetniki političnih sprememb na Poljskem in celotnega vzhodnega bloka po eni strani masovna gibanja (kot Solidarnost), po drugi pa delovanje komunističnih oblasti, ki so poskušale pripraviti teren za preobrat, za katerega so vedele da prihaja. Danes je že jasno, da so bili mnogi znani disidenti v službi tajne komunistične policije ali pa so sčasoma, pred spremembo političnega sistema, izdali ideale Solidarnosti in so sklenili tajne dogovore s komunisti. (Se ni nekaj takega dogodilo tudi v Sloveniji? - op. ur.)
Poljska politična in ekonomska elita ni poskrbela za lustracijo ljudi, ki so sodelovali s službami državne varnosti in tistih, ki so zaradi svoje koristi sodelovali z nekdanjimi komunisti. Vse to je privedlo do globokih razdeljenosti znotraj poljske družbe. Del naroda je ostal zvest krščanski tradiciji in idealom Solidarnosti, zaradi česar je bil izključen iz oblasti in ekonomskih ugodnosti, ki jih je prinesla tranzicija. Drugi del pa je svoje lastne dobičke postavil pred dobrobit naroda. V zadnjih 25-ih letih so post komunistične in kasneje liberalne vlade pripeljale do drastične prodaje poljskih dobrin in finančne neodvisnosti poljske elite od zunanjih vplivov.
V	zadnjih osmih letih se je pod vplivom liberalnih vlad situacija večine Poljakov in Poljske na mednarodnem prizorišču zelo poslabšala. To dokazujejo porast korupcije in vedno večjo vpletenost politike v gospodarstvo; velika ekonomska rast, ki pa ni odgovarjala finančnem položaju prebivalcev (zelo nizke plače, velika migracija, zelo nizka demografska rast), visoki dobički podjetij, ki niso bila vključena v davčni sistem, ter prilastitev sredstev obveščanja s strani nekdanjih komunistov in Zahodnih korporacij (95 odstotkov tiska in regionalnih portalov je v nemški lasti).
Pomembna spodbuda za spremembe na Poljskem je bila letalska nesreča v Smolensku aprila 2010, kjer so življenje izgubili poljski predsednik Lech Kaczynski, ki je vztrajal na utrditvi suverenosti poljske in 95 članov vlade ter politične elite. Nerazumljiva je bila tudi odločitev vlade, da prekine preiskavo vzrokov nesreče, čeprav ti še niso bili
pojasnjeni. Sledila je odstranitev novinarjev, ki so bili kritični do vlade, utrditev sodelovanja poljske varnostne službe z rusko, odločitev vlade, da podpre nemške interese, čeprav so bili v nasprotju z interesi Poljske in drugih držav Vzhodne Evrope. Vse to je vodilo do nastanka opozicijskih strank in razvoj neodvisnih medijev, ki so dogodke začeli prikazovati v povsem drugi luči kot pa uradni mediji.
Dokončni znak za poljski narod, da gre država v nevarno smer pa so bile volitve leta 2014, v katerih je najverjetneje prišlo do goljufij.
V zadnjih letih so Poljaki veliko molili za svojo domovino. Potekale so številne devetdnev-nice, darovale so se mnoge svete maše, kar je vse privedlo do duhovne prenove Poljakov in boljšega dojemanja groženj iz tujine, ki poskušajo poljski vsiliti ideologije, nasprotne veri in krščanskim vrednotam.
Posledica vsega tega dogajanja je bila nepričakovana zmaga desnosredinskega predsednika Andr-zeja Dude maja 2015. Voditelj omenjene stranke je Jaroslaw Kaczynski - brat tragično umrlega predsednika. Oktobra je stranka Pravo in pravičnost dobila večino v parlamentu in tako oblikovala neodvisno vlado.
Napadi medijev na predsednika in poljsko vlado, ki namerava obnoviti narodno skupnost in utrditi položaj Poljske v regiji ter spoštuje krščansko tradicijo poljskega naroda, pa imajo za cilj ohraniti vpliv liberalnih krogov na usodo države. Poleg medijskih napadov, so bili uvedeni tudi drugi konkretni ukrepi, ki naj bi preprečili spremembe, napove -dane s strani stranke Pravo in pravičnost. Poleg drugega predlagajo, da bi v ustavnem sodišču od 15 sodnikov ohranili 14 z liberalnega in levega pola. Zakonske pobude nove vlade, da bi se izognili blokiranju potrebnih reform s strani Ustavnega sodišča, je sedanja opozicija poimenovala državni udar, napad na demokracijo in uvajanje fašistične vlade.
Druga reforma, ki je bila prav tako deležna kritike, je reforma javnih medijev. Ta želi znova vzpostaviti ravnotežje v nacionalnem radiu in televiziji, da bi predstavljala mnenja različnih političnih strank. Še ena kritika Poljske in drugih Vzhodnih držav je njihovo ravnanje do pojava migracij. Zdi se, da ne poznajo dovolj dejstva, da je Poljska sprejela veliko število beguncev iz Ukrajine.
Kristjani zato vse te kritike s strani Evrope razumejo v duhovni razsežnosti kot napad na narod, ki je v Evropi eden redkih zvest Kristusovemu nauku.
Bogdan Budnik
Nov čas
Udari, kladivar, krepko udari, po zlu, zvijači, po stari kači
in v zmedi časa božji red ustvari!
Prižgi, gorečnik, večne plamenice, | temo preženi in noč spremeni
v nebeški dan, v rešilno luč resnice
Ne boj se, oblastnik, pravice meča! Le sekaj, deli in tehtaj, celi
krivice, da lastnina vseh bo sreča!
Prikliči, poštenjak, v naš čas poštenje, preglej obisti! Preprosti, čisti	(
kot božji rod naj gremo skoz življenje!
Postavi nam, zidar, stebre in stene
za zgradbo pravo, -
naš dom: državo,
ki moč nobena več je ne razdene!
Popelji nas, vodnik, na vrh ljubezni h kreposti, Bogu, da v bratskem krogu vsi varni bomo pred sovraštva brezni!
Ustvari nam, državnik, vek prostosti! Z junaki, venci, s krvjo, mučenci,
za vselej brezno sužnosti premosti!

SWIA »PJEA JÜMI SLBMüyr
«7
i Budnik
Ml1
dari, Kladivar, krepko udari po zlil, zvijači, po stari kaši
in v zmedi časa božji red ustvaril
PrižJji, gorečnik, večne plamenioe, feemo preženi
in noč spremeni	1
V nebeški dan, v rešilno luč resnica I
tfe boj se, oblastnik, pravice meča I Le sekaj, deli „ in tehtaj, oflli
krivice, da lastnina vseh ho srečal
Efikliči, poštenjak, v naš čas poštenje, preglej obisti1 Preprosti, čisti
kot božji rod riaj gremo skoz življenje!
K)stavi nam, Zidar, stebri in stene aa zgradbo pravo, -naš dom.* državo,
Ki moč nobena V6Č je fie razdenel
R>P5¡lji nas, vodnik, h kreposti, Bpgu,
sil vselej brezno a
(»Svet in dom«, leposlovna priloga dnevnika Zedinjena Slovenija, Senigalija, Leto II/3 - 1947)
UNESCOV UMETNIK ZA MIR
Generalna direktorica Unesca Irina Bokova je kiparja Marka Pogačnika imenovala za Unescovega umetnika za mir. S prestižnim nazivom se lahko pohvali le 56 umetnikov ali umetniških kolektivov iz vsega sveta. V dejavnosti Unesca se bo Pogačnik vključil predvsem na področju, ki povezuje človeka in biosfero.
BLAŽENI CURA BROCHERO 3
Pastir, ki je dišal po ovcah
Zbrala in priredila Metka Mizerit _
S strahom je vstopil v veliko staro hišo, kamor se bo zaprl za več let. Zavod je poznan kot semenišče, vendar ni namenjen samo pripravnikom za duhovnike, temveč je odprt tudi drugim študentom, ki se pripravljajo na različne poklice. Nekateri njegovih sošolcev so kasneje dosegli visoke politične in družbene položaje. Dr. Miguel Juárez Celman je postal guverner Córdobe in potem predsednik države. Dr. Ramón J . Cárcano, guverner Córdobe; dr. Trisán Achával Rodríguez, slavni pravnik in važen katoliški voditelj.Kakor vsa semenišča na svetu so tudi v Córdobi takrat imeli gospodarske težave. Bilo je veliko stroškov in malo dohodkov zaradi revščine prebivalcev. Jože Gabrijel Brochero je vstopil v semenišče z namenom, da bi se pripravil na duhovništvo.
Nekaj študentov je pripadalo družinam višjega družbenega razreda; imeli so sredstva, boljše obleke in zrasli so v visoko kulturnih družinah. Jože Gabrijel je prišel iz oddaljene vasi; niti redne šole ni imel. Živel je v gospodarskih stiskah. Kljub tem razlikam se ni ustrašil, ampak se je posvetil študiju. Imel je smisel za red, disciplino in odgovornost ter je dobro napredoval pri študiju in si pridobil spoštovanje sošolcev in profesorjev. Z mnogimi je gojil prijateljstvo vse življenje in so mu kasneje pomagali pri uresničevanju velikih načrtov za napredek njegovega ljudstva. Dr. Cárcano, njegov prijatelj je Jožeta opisal takole: bil je temne polti, močnih ustnic, izrazitih ličnih kosti, tipičnih za kreola. Bil je bistroumen, vztrajen in odgovoren. Imel je praktično psihologijo človeškega srca. Vse te lastnosti so kazale na izredno osebnost.
Študentski upor
Nekaj mesecev po vstopu Jožeta v semenišče je prišlo
do dogodka, ki ni povzročil samo zmede v semenišču ampak je bil škandal in je zbudil govorice vsega mesta.
25. julija 1856. Tišina je vladala v stari hiši. Srebrna luna je plavala na nebu in razsvetljevala mesto. Skupina študentov, ki je bila nezadovoljna z ostro disciplino, strogimi izpiti, skromno hrano ... vse je dober izgovor za študente, ki hočejo nastopiti proti veljavnosti vodstva. Uporniki so vstali, prižgali nekaj svetilk in zagnali hrup. Tekali so po hodnikih, prevračali pohištvo, metali kamenje in kričali proti rektorju zavoda. Ko je ta zaslišal hrup, je vstal in se hotel soočiti s prekucuhi. Ti se niso pokazali, ampak so tekali z ene strani na drugo in še naprej delali škodo.
Rektor se je razjezil in ne da bi čakal jutra je sporočil odgovornemu na škofijo. Dr. Baigorria se je razhudil, ker so ga motili v najlepši uri njegovega spanja. Neprimerna ura ni bila dobra svetovalka. Odločno je zahteval, naj voditelje upora izključijo iz zavoda. Odločitev je bila pravilna, vendar kakor se vedno zgodi pri takih zadevah nihče ni izdal odgovornih za upor. Več ali manj so bili vsi udeleženi pri nočnem kravalu. Rektor je postopal drugače. Pozvonil je in zbral vse študente v dvorano ter jih s palico pošteno namahal po zadnji plati.
Kako je to noč prestal Jože Gabrijel? Šele pred nekaj meseci je vstopil v zavod.
Ni imel nobenih pritožb, samo hvaležnost in naklonjenost do predstojnikov. Zbudil se je ob kričanju svojih tovarišev; prisili so ga, da se jim je pridružil. Zaradi neizkušenosti in da bi se ognil sporom s fanti je šel z njimi in najbrž kričal in zapel kako neumnost..
Vse bi se hitro umirilo, vendar časopisi, ki niso imeli posebnih novic, so se naslednji dan spravili na »upor« v semenišču kot muhe na med. A postopoma se je vrnil red in niso več govorili o nočnem nemiru ob luninem svitu.
Jasnoviden mož
V drugi polovici 19. stoletja je v Cordobi, zaradi svojega dela, izstopal Mariano Vicente Gonzalez, ki je imel dve lepi zamisli. Hotel je ustanoviti »Hišo duhovnih vaj«, ki si jih je zamislil po svetem Ignaciju Lojolskem. Druga misel je bila, da bi se v Cordobo vrnili jezuiti, ki so bili pred dobrim stoletjem krivično izgnani. V ta namen je daroval hišo, ki je bila njegova last. Bil je guvernerjev svetovalec in s svojim navdušenjem je vse osvojil, da bi njegova zamisel imela uspeh.
Bog je blagoslovil njegov začetek. Leta 1859 so se jezuiti vrnili v Cordobo. Prva skupina teh duhovnikov je bila neutrudna, drzna, pripravljena na žrtve in navdušena za duhovne vaje. V začetku so bile te dostopne vsem. Trajale so osem dni; tisti, ki so mogli, so plačali dva pesa za oskrbo. Včasih je bilo več takih, ki so trdili, da ne morejo plačati. »Vse se zgodi v Gospodovem vinogradu.«
Da bi pridobili ljudi, so misijonarji hodili po trgih in vaseh ter vabili na duhovne vaje. Skupine so sledile skupinam in bile vedno številnejše. Včasih je prišlo do 400 mož.
Hiša ni bila tako velika, kako je mogla sprejeti toliko ljudi? Kmetje niso bili zahtevni. Zadovoljni so bili, da so spali na slami in za hrano jim je zadostovala skleda juhe z zelenjavo in nekaj mesa (puchero), ki so jo kuhali v velikih železnih loncih. V devetih letih je duhovne vaje opravilo 150 skupin; 15.000 oseb, od teh 10.000 mož. Duhovne vaje so veliko pomenile ne samo osebno, ampak tudi za narod. Duhovniki so oznanjali Kristusov evangelij, spovedovali in učili. Veliko ljudi se je spreobrnilo. Videle so se pozitivne posledice v družinskem in tudi družbenem življenju. Duhovne vaje so bile tako nove binkošti.
(Dalje prihodnjič)
Svobodna_2016_nro_03.indd 4	16/02/16 18:14
SVOBODNA SLOVENIJA • 18. februarja 2016
Stran 5
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
m
A
H?
KONČNO JE NUNCIATURA DOBILA SVOJ SEDEŽ
Vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin je odprl nove prostore apostolske nunciature v Ljubljani (na ulici Janeza Pavla II. na Poljanah) in poudaril, da gre za pomemben trenutek v odnosih med Slovenijo in Svetim sedežem. Tako kardinal kot predsednik republike Borut Pahor sta ob tem v nagovorih spomnila, da je prav Vatikan med prvimi priznal samostojno Slovenijo. Oba sta odnose med Ljubljano in Vatikanom označila za dobre, vatikanski državni tajnik pa je ob tem omenil pomembno vlogo vatikanskega sporazuma.
KAKŠNA JE ZMERNA SVOBODA?
Slovenija je na lestvici ekonomske svobode 2016, ki jo vsako leto pripravita ameriška ustanova Heritage Foundation in časnik Wall Street Journal, ohranila položaj zmerno svobodne države. Med 178 je tokrat zasedla 90. mesto.
UMRL AVTOR NAJBOLJ ZNANIH POPEVK
V 73. letu je umrl Dušan Velkaverh, avtor besedil številnih slovenskih zimzelenih melodij, kot so Dan ljubezni, Silvestrski poljub, Med iskrenimi ljudmi ali Mlade oči. Rojen je bil v Georgtownu, Gvajana (mati mu je bila Angležinja), živel v Beogradu in v Rijeki, v Slovenijo pa prišel šele pri svojih 13. letih. Šele takrat se je začel učiti slovenščine. Je pa napisal okoli 600, večinoma odmevnih slovenskih besedil za pesmi.
PRIPRAVE NA DRUGO CEV POD KARAVANKAMI
LJUBLJANA - Družba za avtoceste v RS je začela izvajati geološke, geotehnične in hidrološke raziskave za namen priprave projektne dokumentacije za gradnjo druge cevi predora Karavanke.
PO SVETU
VARNOSTNA KONFERENCA
Približno 30 voditeljev držav in vlad se je zbralo v Munchnu na že 52. varnostni konferenci. Med njimi je tudi slovenski predsednik Borut Pahor. Razpravljali so o perečih temah, kot so konflikt na Bližnjem vzhodu s poudarkom na Siriji, prebežniška problematika in njen učinek na razmere v Evropi ter spremembe evropske varnostne strukture v luči novih varnostnih izzivov. Že prej pa so se v bavarski prestolnici sešli predstavniki 17 svetovnih sil in po intenzivnih večurnih pogovorih dorekli načrt za prekinitev sovražnosti v Siriji in okrepitev dostopa do človekoljubne pomoči.
KEMIČNO OROŽJE
Strah mednarodne skupnosti, da pripadniki Islamske države lahko izdelajo kemično orožje in ga tudi uporabljajo, bi lahko bil upravičen. Na to je na zaslišanju v ameriškem kongresu pred dnevi opozoril ameriški nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti James Clapper, zdaj je to v pogovoru za televizijo CBS potrdil še direktor ameriške obveščevalne agencije Cia John Brennan. Prvi mož Cie je povedal, da je zabeleženih več primerov, ko so skrajneži uporabili kemično orožje na bojišču, imajo tudi lastne kapacitete za izdelavo manjših količin klorovega plina in iperita. »Obstajajo poročila, da ima Islamska država dostop do kemičnih sestavin in streliva, ki ju lahko uporabi.«
NATO PROTI TIHOTAPCEM
V Bruslju je potekalo dvodnevno zasedanje obrambnih ministrov članic zveze NATO. Ministri so sklenili, da bo zavezništvo naredilo več za preprečevanje tihotapljenja v Egejskem morju, tako da bo Natova nadzorna pomorska misija takoj preusmerjena v morje med Grčijo in Turčijo. »Z ministri smo se strinjali, da bo NATO na skupno prošnjo Nemčije, Grčije in Turčije podprl reševanje begunske in migrantske krize. Naš cilj bo sodelovati v mednarodnih prizadevanjih za boj proti nezakoniti trgovini z ljudmi in nezakonitemu preseljevanju v Egejskem morju. NATO-va pomorska misija se v Sredozemlju trenutno nahaja pod nemškim poveljstvom, njena nadaljnja naloga pa bo izvidništvo, spremljanje in nadzor, pri čemer bo tesno sodelovala z evropsko agencijo za zunanje meje Frontex,« je po zasedanju v Bruslju povedal Jens Stoltenberg.
AMERIŠKE VOLITVE
Predsedniška tekma v ZDA postaja vse bolj zanimiva. Na strankarskih volitvah v New Hampshiru sta slavila: pri republikancih Donald Trump in pri demokratih Bernard Sanders. Nista le izpolnila, ampak celo presegla ankete, ki so jima napovedovale zanesljivo zmago. Medtem, ko je postalo jasno, da pri republikancih za zdaj ni kandidata za predsedniško imenovanje, ki lahko ustavi Trumpa, je pri demokratih boj zdaj bolj izenačen. V New Hamp-
PORAZ KOMUNIZMA
Danes ni treba več nasprotnikom komunizma prinašati dokazov, da je komunizem nesreča za vsak narod, ki je padel pod diktaturo komunističnega režima. Da je nesposoben na vseh področjih javnega življenja, je komunizem dokazal sam, in njegovi dokazi so vsak dan močnejši in vidnejši, čimdalj je kje na oblasti. ...
SLOVENCI V ARGENTINI
Velikonjeva literarna nagrada. Žirija SKA je za leto 1965 razpisala knjižno nagrado in jo v enaki meri podelila dr. Vinku Brumnu za zbirko esejev Iskanje iz zmed, zmot in zablod in Rudi Jurčecu za delo Marcelino Vázquez.
Mendoza. Društvena novoletna prireditev.
Na Novega leta popoldan je Društvo povabilo vse člane, prijatelje in znance na vsakoletno prireditev v Slovenskem domu. V prvem delu je nastopil v dvorani pevski zbor z vencem naših domorodnih, rodoljubnih pesmi. ... Po pevskem nastopu se je na prostornem igrišču pričela prosta zabava. .
Slovenska otroška kolonija v kordobskih hribih. Na Štefanovo se je z železniške postaje Retiro odpeljalo proti notranjosti dežele 81 slovenskih otrok. Bili so to člani slovenskih tečajev, ki so odhajali na počitniško kolonijo k dr. Hanželiču. Kordobski Slovenci so jih čakali na postaji tja in nazaj grede. Obdarili so otroke z bombončki. . Kolonijo je zelo skrbno vodila ga. Olga Omahna, pomagali pa so ji z vso vestnostjo gdč. Anica Šemrov, gdč. Metka Mizerit, gdč, Terezika Marn, g. Ignacij Grohar in g. Jože Žakelj. ...
Osebne novice. Poroki. V soboto, 15. januarja, sta se poročila v cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscovem zavodu g. Gabrijel Vrečar in gdč. Antonija Uštar. ... V soboto, 22. januarja sta se pa poročila g. Albin Magister in gdč. Marjeta Havelka v farni cerkvi v Ituzaigo.
(Svobodna Slovenija, 20. in 27. januarja 1966 -Št. 3 in 4)
RESUMEN DE ESTA EDICION
shiru, ki po številu delegatov na strankarskih volitvah niti ni tako pomembna zvezna država, je Trump pri republikancih osvojil približno 35 odstotkov glasov.
BOSNA V EU?
Bosna in Hercegovina je ta ponedeljek v Bruslju uradno zaprosila za članstvo v Evropski uniji. Predsedujoči predsedstvu Dragan Covic je ob vložitvi prošnje dejal, da je to zgodovinski dan za Bosno in Hercegovino, ki je s tem storila še en pomemben korak na poti svoje evro-atlantske prihodnosti. Kot je še dodal, želijo letos oddati prošnjo tudi za članstvo v zvezi NATO.
PROTI VIRUSU ZIKA
V	Braziliji se je boju proti virusu zika pridružilo več kot 220 tisoč vojakov, ki ljudi seznanjajo z nevarnostmi okužbe. Brazilijo je virus, ki ga pri nosečnicah povezujejo z možganskimi okvarami otroka, hudo prizadel. Doslej so v tej državi potrdili 462 primerov mikrocefalije, več kot 3800 jih še preučujejo. Ceprav so simptomi okužbe z virusom zika relativno blagi, so mediji v zadnjem tednu poročali tudi o smrtnih primerih. Znanstveniki povezave z nekaterimi boleznimi še ugotavljajo.
PROTESTI V GRČIJI
V	Grčiji zaradi napovedane pokojninske reforme protestirajo kmetje. Približno 800 jih je v Atene prišlo z otoka Kreta. Ker so v zgradbo ministrstva za kmetijstvo metali kamenje, jih je policija razgnala s solzivcem.
75 AÑOS
Dos cifras, que se refieren a los años, acompañan cada edición de Svobodna Slovenija. Los números arábigos indican la época en que la publicación aparece en la Argentina. Y los números romanos señalan la distancia temporal que separa al semanario desde su primera aparición en noviembre de 1941. Era le época más difícil de pueblo esloveno. Alemanes e italianos se repartieron nuestro país y la cruenta revolución comunista comenzaba a cegar vidas eslovenas. En aquel momento, empujado por su fe en el futuro nacional, el joven diputado Miloš Stare empezó a editar el periódico ilegal, que predicaba la fidelidad a los valores nacionales y cristianos y afirmaba la fe en un futuro nacional. Muchos de los colaboradores murieron y fueron llevados a los campos de concentración. Con el advenimiento del régimen comunista la publicación dejó de aparecer. Pero Stare reinició las ediciones con su llegada a la Argentina en enero de 1948. Es una historia de fidelidad a los valores eslovenos y perseverancia en la misión de informar y dar testimonio de la verdad. Pasados 75 años seguimos en la misma senda: enfatizando lo esloveno y lo cristiano. Su creador no llegó a ver el alba del estado esloveno, pero su creación, Eslovenia libre, persevera en el tiempo, ayudada por colaboradores y lectores. ¡Sigamos perseverando! (Pág. 1)
LA CRISIS DE LOS MIGRANTES
Atenuada por la temporada invernal, la crisis de los migrantes sigue calando en el ánimo y las acciones de Europa. Eslovenia está en medio de la tormenta. Desde que comenzó la crisis 469.158 personas cruzaron la frontera eslovena y 455.147 continuaron su camino hacia Austria. Ahora este país anuncia nuevas restricciones, a las cuales deberá adaptarse Eslovenia, para no hundirse en una crisis terminal. El premier Miro Cerar anuncia restricciones, pero la oposición denuncia falta de firmeza y alerta por una legislación demasiado benévola, que no contempla los intereses eslovenos. (Pág.1)
UN PREMIO MERECIDO
La asociación de periodistas eslovenos otorgó su premio "Borut Meško" por la obra de vida al Dr. Marko Kremžar, que desde 1948 reside en la Argentina y es uno de los publicistas y ensayistas más destacados de nuestra colectividad. Autor de numerosos libros y estudios, creador de nuestros cursos complementarios a nivel secundario, miembro de numerosas instituciones, el Dr. Kremžar es uno de los pilares del "milagro esloveno en la Argentina. Es también permanente y fiel colaborador de nuestra publicación. Le expresamos nuestras felicitaciones y nuestro agradecimiento. (Pág. 1)
LA FIESTA DE LA CULTURA
El 8 de febrero, aniversario de la muerte del mayor poeta esloveno, France Prešeren, se celebra en Eslovenia como Día de la Cultura. Entre nosotros, por no existir esa tradición y por caer en plena época de las vacaciones, la fecha pasa sin pena ni gloria. Pero en Eslovenia tiene mucha importancia, pero también es ocasión de numerosas polémicas, por las celebraciones que muchas veces desmerecen el sentido de la fiesta. Algo parecido sucedió este año. Pero también es ocasión de la entrega de los premios Prešeren, máximo galardón de la cultura eslovena. (Pág. 2)
EL VIAJE DE LOS JOVENES
En nuestra colectividad los adolescentes tienen su propia organización. Todos los años una actividad muy importante es el viaje que coincide con las vacaciones. Este año el destino fue la Sierra de la Ventana, donde pasaron varios días de solaz y esparcimiento. No faltó el ingrediente espiritual, enfatizado por la presencia del padre Brest. Entre juegos, caminatas y reflexiones los chicos pasaron unos días hermosos, que no olvidarán. (Pág. 3)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Jorge Komar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: svobodna.ba@gmail.com Za Društvo ZS: Jure Komar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Metka Mizerit, Marko Kremžar in Tatjana Erjavec.Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ XXXX.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ XXXX.-; beli papir $ XXXX.-; Bariloche; $ XXXX.-; obmejne države Argentine, XXX.- US dol.; ostale države Amerike, XXX.- US dol.; ostale države po svetu, XXX.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, XXX.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
Svobodna_2016_nro_03.indd 5
16/02/16 18:14
Stran 4
25 de febrero de 2016 • N° 4
MALI OGLASI
SLOVENCI IN ŠPORT
Medalje dežujejo
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4482-5606 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
od torka ■SiP do vključno sobote od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejía, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
OBISK REINHOLDA MESSNERJA V LJUBLJANI
Italijanski alpinist Reinhold Messner, ki je kot prvi človek preplezal vse osemtisočake in opravil prvi pristop na Mount Everest brez dodatnega kisika, se je mudil v Sloveniji. Italijanskega alpinista je na obisku pri predsedniku Borutu Pahorju spremljal slovenski alpinist Viki Grošelj, ki je Slovenec z največ preplezanimi osemtisočaki, njegova življenjska pot pa je tesno prepletena z Messnerjevo. Oba veljata ne le za adrenalinska zanesenjaka, temveč tudi za velika misleca.
KDO GRE V RIO?
Na najnovejšem seznamu kandidatov Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) za olimpijske igre v Riu de Janeiru je trenutno 85 slovenskih športnikov in športnic, največ, po 14, v rokometu in atletiki, 12 je plavalcev, devet judoistov in osem kajakašev na divjih vodah (slalom). Na seznamu je še šest predstavnikov v cestnem kolesarjenju, pet tenisačev, štirje veslači, po trije jadralci in strelci, dva kajakaša na mirnih vodah, ter po en predstavnik badmin-tona, športne gimnastike, gorskega kolesarstva, namiznega tenisa in triatlona. V moškem cestnem kolesarstvu, veslanju in rokometu reprezentance še niso določene.
MEDALJA TUDI NA KOLESU
Grega Bole je prvi slovenski zmagovalec ene izmed kolesarskih dirk v sezoni 2016. Kolesar ekipe Nippo-Vini Fantini je dobil 21. veliko nagrado Coste degliEtruschi, dirko prve kategorije v Italiji. Gorenjec je v sprintu 190 kilometrov dolge dirke od San Vincenza do Donoratica premagal Italijana Francesca Gavazzija in Diega Ulissija.
sabor europeo
Naš elektronski naslov
Lepo prosimo naše dopisnike, sodelavce, oglaševalce in bralce, da vso pošto na tednik naslovijo izključno na:
svobodna.ba@gmail.com
Hvala za razumevanje.
Uredništvo in uprava Svobodne Slovenije
OBVESTILA
Od 4. do 6. marca: duhovne vaje za mladino, od 18. leta dalje.
SOBOTA, 5. marca:
Na Srednješolskem tečaju RMB, sprejemni izpiti za 1. letnik ob 9. uri, v Slovenski hiši. NEDELJA, 6. marca:
Tradicionalna tombola na Pristavi ob 16. uri. SOBOTA, 12. marca:
Na Srednješolskem tečaju RMB, popravni izpiti, vpisovanje in začetna sv. maša, v Slovenski hiši.
OSEBNE NOVICE
Krst
V	Sloveniji, v župniji Planina, je bila krščena Lucija Pavla Grbec; očka je Bernardo José Grbec, mamica pa Viki Rant. Krstila sta France Maček in Pavli Uršič. Botrovala sta Doman Rebol in Pavla Grbec.
Poroka
V	soboto, 30. decembra, sta se v cerkvi sv. Edvarda, v Barilochah, poročila Gašper Potočnik in Carly Maratea. Priči sta bila ženinova mati Veronika Fajfar in oče Miha Potočnik; ter nevestina mati Susy Esteban in oče Buby Maratea.
14. novembra sta se v cerkvi Nuestra Señora de Guadalupe, basílica Espiritu Santo, v Palermo, poročila Barbara Regina Rant in Daniel Adrian Ballerini. Za priče so bili Helena Urbančič in Gregor Martin Rant ter Ana María Santo in Daniel Eugenio Ballerini. Poročil ju je Andrej Peter Rant.
Srečnim novoporočencem iskreno čestitamo.
Nova diplomantka
22. decembra 2015 je na Fakulteti za farmacijo in biokemijo Buenosaireške univerze končala študije Camila Santana Smersu in dobila naslov »Licenciada en Ciencia y Tecnologia de los alimentos«. Čestitamo in želimo obilo uspehov!
Smrt
V	Mendozi je umrl Marko Milač Furlan (91); v Ramos Mejii Cilka Cestnik roj. Fajfar
(91); v Carapachayu Peter Amon (67). Naj počivajo v miru!
V	Sloveniji je 15. januarja 2016 umrla usmiljenka sestra Branka (Ivana) Dimnik, v 98. letu starosti. Pokojna redovnica je bila rodna sestra pokojnega Janeza Dimnika iz San Martina.
Darovali so
V	dobrodelni sklad ZSMŽ San Martin je darovala ga. Tinca Lukančič Fajfar $300 v spomin na prijatelja Franceta Krištofa. Bog plačaj!
Slovenski smučarski skakalci so zmagali na ekipni tekmi za svetovni pokal, ki je v gosti megli potekala v Oslu. Jurij Tepeš (122,5 in 126 m), Domen Prevc (126 in 130 m), Robert Kranjec (116 in 127 m) in Peter Prevc (126 in 130 m) so z 977,7 točke slavili pred Norveško (945,3) in Japonsko (927,2). Slovenci so dosegli 59. zmago v svetovnem pokalu, od tega je 50 posamičnih zmag in devet ekipnih slavij. Pri vseh ekipnih zmagah sta sodelovala Peter Prevc in Tepeš, ki je vedno nastopil kot prvi po vrsti, le enkrat je manjkal Kranjec, Domen Prevc pa je prvič sodeloval pri osvojitvi prvega mesta na ekipni tekmi.
Vikersund je letos sanjsko prizorišče za skakalce. Robert Kranjec je zmagal na tekmi svetovnega pokala v poletih s skokoma 236 in 239,5 m za 4,4 točke ugnal Norvežana Kennetha Gangnesa in za 12 japonskega veterana Noriakija
Kasaija.
Naslednji dan je Peter Prevc zmagal na drugi tekmi za svetovni pokal v smučarskih poletih v Vikersundu (457,6 točke, 238,5 in 230 m). Drugi je bil Norvežan Johann Andre Forfang (439,4, 229 in 222 m), svetovni prvak v poletih, tretji pa zmagovalec petkove tekme v Vikersundu Robert Kranjec (429,5, 218,5 in 226,5 m).
Peter Prevc je nato spet zmagal (469 točk, 237 in 249 m). Drugi je bil Avstrijec Stefan Kraft (461,6, 238 in 231 m), tretji pa Norvežan Andreas Stjernen (459,7, 249 in 231 m). Drugi slovenski finalist Jurij Tepeš je bil 14. (407, 225,5 in 214,5 m).
Prevc je enajsto zmago v sezoni in sedemnajsti v karieri dosegel kljub temu, da je v finalu po pristanku podrsal s hrbtom. S tem je še povišal vodstvo v skupnem seštevku pokala. Nemec Severin Freund, tokrat četrti, zaostaja že za 572 točk.
Slovenski srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka
sporoča da bodo:
v soboto, 5. marca:
ob 9.00: sprejemni izpiti za 1. letnik.
Vsebina izpita: narek, branje (knjiga Slovenski svet), recitacija, pogovor v slovenščini. v soboto, 12. marca:
ob 14.30: popravni izpiti. K izpitom mora dijak prinesti kompletno mapo z nalogami. ob 17.00: vpisovanje ob 18.00: začetna sv. maša
Pogoj za vpis v prvi letnik: predložitev spričevala o končani slovenski osnovni šoli in potrdilo o vpisu v argentinsko šolo.
Pogoj za vpis v ostale letnike: spričevalo prejšnjega letnika, potrdilo o vpisu v argentinsko šolo in počitniška naloga (po navodilih, ki ste jih prejeli ob sklepu lanskega letnika). Za peti letnik je naloga prispevek za almanah.
Opozarjamo, da se dijak, ki na dan vpisovanja ne bi izpolnil vseh navedenih pogojev, ne bo mogel vpisati v tečaj.
TRADICIONALNA TOMBOLA NA PRISTAVI
V nedeljo, 6. marca, od 16. ure dalje
1.	dobitek: Televizija LED 40", Led Smart
2.	dobitek: Pomivalni stroj
3.	dobitek: Igralna konzola PlayStation In še mnogo lepih in bogatih dobitkov Tombolo bomo igrali ob vsakem vremenu
Veselil sem se, ker so mi rekli: »Vhišo Gospodovopojdem.«
Ps 121-I
Prijateljem in znancem sporočamo, da je 8. januarja 2016 odšel v 87. letu zemeljskega življenja k večnemu počitku naš ljubi mož, ata, stari ata, brat, tast, stric in svak
ZDENKO HRIBAR
Tolaži nas misel, da je sedaj pri Bogu.
Zahvaljujemo se msgr. dr. Juretu Rodetu za molitev ob krsti, g. župniku Franciju Cukjatiju za sv. maziljenje, daritev sv. maše in nagovor.
Zahvaljujemo se vsem znancem za izrečena sožalja in molitve. Prisrčna zahvala tudi vsem, ki ste se v velikem številu prišli poslovit od njega in se udeležili sv. maše in molitev.
Ostal nam bo v trajnem spominu: žena Tončka rojena Smole;
hčerka Mateja poročena Šmalc, zet Jože in vnuka Aleš in Klara;
sin Boris in snaha Paola rojena Cionci;
brat Marjan in svakinja Ljudmila rojena Smole;
nečaka Lucijana in Gregor Hribar z družinama;
drugi nečaki in nečakinje z družinami ter sorodniki v Sloveniji.
Buenos Aires, Domžale-Ihan
Svobodna_2016_nro_09 (original).indd 6
29/03/16 16:09