NAŠ ČASOPIS
Zavtošolo
□
najhitreje do cilja!
IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, HORJUL, DOBROVA-POLHOV GRADEC in BREZOVICA
Leto XXVI, št. 255
Julij/Avgust 1999
Grb in zastava oMne Dobrova -Polhov Gradec
V četrtek 24. junija 1999 je bila v počastitev dneva državnosti slavnostna seja občinskega sveta občine Dobrova - Polhov Gradec. Svetniki so na seji sprejeli Odlok o grbu in zastavi občine Dobrova - Polhov Gradec, nato pa je sledila razglasitev izbranih simbolov.
Po končani slavnostni seji se je pričela svečanost odkritja občinskih simbolov z blagoslovom in kulturnim programom, ki so ga pripravili člani KUD Dolomiti iz Dobrove. Vse prisotne je na praznovanju občinskega in državnega praznika pozdravil tudi Janez Per, poslanec državnega zbora RS in župan Janez Oven, kije v svojem govoru poudaril, da naj postaneta naša nova simbola zastava in grb oznanjevalca uspešnih in veselih trenutkov vsakega občana občine Dobrova - Polhov Gradec. Več na 10 in 11. strani.
POLHOV GRADEC
Srečanje v moji deželi
Izseljenska prireditev Srečanje v moji deželi, ki bo 4. julija v Polhovem Gradcu, se nezadržno približuje. Tudi priprave se bližajo koncu. Slovenska izseljenska matica je sporočila, da lahko pričakujemo okrog 5000 obiskovalcev. Slavnostni govorniki bodo rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Jože Mencinger, prof. dr. Anton Bebler in župan občine Dobrova - Polhov Gradec Janez Oven. V okviru priprav je še posebno pomembna novinarska konferenca, ki bo 28. junija, na katero bomo povabili predstavnike sredstev javnega obveščanja in jim prikazali Polhov Gradec ter jim povedali vse o naši prireditvi.
Program, ki bo potekal od 10. ure do poznih večernih ur, je pester. Zabavni del se prepleta s kulturnim. Pridružili so se tudi ženski vokalni duet iz ZDA, Policijska godba MNZ ter. Alfi Nipič in njegovi muzikantje. Vsak bo lahko našel kaj zase. Nenazadnje velja poskusiti tudi domače pecivo, ki ga bodo napekle pridne roke pograj-skih gospodinj. Prisrčno vabljeni v Polhov Gradec prav vsi, tudi bralci Našega časopisa in njihovi prijatelji.
Odbor za turizem Krajevna skupnost Polhov Gradec
Pravi medij
Listina častnega občana
Borovniški občinski svet je pred občinskim praznikom sklenil, da se naslov prvega častnega občana Borovnice podeli dr. Jožetu Petrovčiču, kije v razvoj zdravstva v kraju vložil vsa delovna leta. Listino o tem so izročili ob proslavi dneva državnosti v Mavcovi dolini v Borovnici.
Dr. Jože Petrovčič se slovesnosti ni mogel udeležiti, zato je listino in spominsko darilo, sliko Dore Plestenjak, župan Alojz Močnik izročil njegovemu zastopniku, sinu Andreju.
Podrobneje na borovniških straneh.
Vrhniški župan obiskal otroke v OVI Podlipa
Ob koncu šolskega leta je župan Vrhnike Vinko Tomšič obiskal otroke oddelka vzgoje in izobraževanja v Podlipi. Tako je uresničil obljubo, da jih bo obiskal ter obdaril ob 10-obletnici delovanja tega oddelka v Podlipi. Priložnost seje ponudila ob koncu šolskega leta in ob uspešno zaključeni poletni šoli v naravi, ki sojo opravili v Medulinu. Županje dolgo časa premišljeval, kakšno uporabno darilo naj izroči otrokom ter njihovim mentorjem. Ko pa je zvedel da se jim je pokvaril fotoaparat, je bil nakup novega res prava ideja za darilo.
Darila so se otroci zelo razveselili ter ga kar hitro pregledali, če je res pravi. Tudi poizkusili so fotografirati takoj in Francije prvi izmed njih slikal. Seveda so se vsi lastnoročno zahvalili županu in resnično izkazali pravo otroško neposredno zadovoljstvo. Župan pa jih je pohvalili za prelepo izvedeno predstavo ob 10-obletnici, ki sojo predstavili širokemu krogu poslušalcev. Ob koncu pa jim je zaželel še vesele in varne počitnice ter obljubil, da jih ponovno obišče v času sv. Miklavža, dedka Mraza in Božička. Na željo vseh otrok pa je nastala skupinska slika.
S.S.
Praznik - dan borovnic
Tudi letos bo drugič za po-vrstjo na soboto pred farnim žegnanjem 24. julija prireditev - dan ameriških borovnic. Letos bo nekoliko bolj bogata, kot je bila v minulem letu. Organizatorji na prireditev vabijo tako domačine kot tudi odseljene
Borovničane ter vse, ki jih zanima, kako se v Borovnici danes praznuje.
Vabilo
Dne 18. 7.1999 prireja Konjeniško društvo Vrhnika Konjeniški dan z zanimivimi igrami Pričetek bo ob 11. uri s kvalifikacijskimi takmami za jezdece. Ob 13.30 bo sprevod konj po vrhniških ulicah. Ob 14.30 se bodo začele konjeniške igre na prostoru pogorelega vrtca. Ob 16.00 pa se bo pričelo zabavno popoldne; poskrbljeno bo za pijačo, hrano in glasbo.
Ves dan se bo mogoče tudi popeljati z vprego ali se poizkusiti v sedlu. Posebno ste vabljeni vsi lastniki konj iz občin, kjer izhaja Naš časopis, da se nam pridružiti' na tekmovanju. Prosimo, da se čim prej prijavite na tel. 041 566-434 (Andrej), da boste pravočasno dobili opis vaj. Vse tekmovalce in gledalce vljudno vabi Konjeniško društvo Vrhnika.
Menda so tam pred ne vem koliko leti z velikim uspehom igrali igro Ugani, kdo pride na večerjo. Tak začetek je zato, ker je te dni poglavitna tema pogovorov, ki temeljijo na govoricah, da ameriški predsednik Clinton zaradi nekaterih, ki so prišli na večerjo, ni pojedel prekmurske gibanice, ki je bila za posladek, ker je bil njegov program obiska tako natrpan, da se je namesto prekmurske gibanice takrat srečal s predstavniki opozicijskih strank, saj drugače niso našli časa za to začimbo.
Ne vem sicer, zakaj različnim pripadnikom in aktivistom strank na terenu tedni servirajo take resnice, ampak najbrž bo že res, da se nekateri zmeraj trudijo za to, da bi sedeli na kraljevi desnici in da jih pri tem snema televizija. Če vam bodo te dni pripovedovali zgodbico o tem, kdo je ameriškemu predsedniku Clintonu odjedel prekmursko gibanico, ne verjemite preveč. Ljudi na tisti večerji so dolgo izbirali, vsaj tri mesece pred tisto večerjo so diskretno spraševali, kdo je vreden, da sedi na mizo z ameriškim predsednikom. Menije že v mladosti stara mama prerokovala, da nikoli ne bom jedel za Titovo mizo, če bom cmokal. Jo je že CIA slišala in je naredila ustrezen izbor. Saj je ameriški predsednik sam rekel, da sedi na Brdu zbrana slovenska preteklost, kar so samo nekateri razumeli in so se kislo smehljali.
Prav te dni veliko govori o medijih, ki da so pristranski, nekoliko tudi v zvezi s prej omenjenim dogodkom. Lahko, da so res, toda brez zlobnih namenov. Večina člankov, tudi v časopisu, ki ga imate v rokah, pride celo po globokem vsestranskem načrtovanju v časopis po naključju, ker se je nekomu zdelo, da bi bilo to vredno objaviti in da to lahko berejo tudi drugi. Tale časopis, ki ga imate v rokah, ima zadaj kapital, katerega glavni delež je delček iz 35-odstotnega deleža dohodnine davkoplačevalcev, ki pripada občinam, nekaj denarja pa se zanj zbere tudi z oglasi. Se pravi, da mora tudi Naš časopis upoštevati svojo kapitalsko strukturo in biti v službi obveščanja vseh, ki zanj plačujejo.
So tudi časopisi, o katerih se ne ve, kakšen kapital je zadaj in preden se to ugotovi, lahko stokrat ugibaš o smislu objavljanja nekaterih informacij, celo objavljanja nekakšne pozitivne propagande za nekoga ali za nekaj, čemur pri drugih časopisih (ali v drugih medijih) niso naklonjeni, ker tako zahtevajo njihovi gospodarji. Pa lahko tak časopis v svojo glavo stokrat napiše, da je samostojen. Vsak človek, tudi novinar, ima svoje obzorje, v katerem se giblje in o tem piše, prav tako ima meje obzorja tudi oni, ki informacije sporoča. Delno je vsak medij tudi posledica čisto navadne človeške malomarnosti in površnosti. Časnikarji niso znanstveniki in se v zadeve ne poglabljajo bolj, kot je treba za članek, in bo to tako ostalo, še zlasti zato, ker morajo vedno pisati o zelo različnih stvareh.
Saj je bil poskus, da bi dnevno izdajali tudi časopis z žlahtno konzervativno usmeritvijo, začelo se je zelo bombastično. Ker sem imel priložnost pokukati v njegovo zakulisje, vem, da ni propadel zato, ker ne bi imel bratskega občinstva, temveč predvsem zato, ker so bila lastniška razmerja čisto neurejena, lastniki za njim pa nestrpni drug do drugega, pri čemer je bilo tudi veliko prav tiste znane slovenske fovšije, ki se s pregovorom izrazi takole: " Glavno je, da tudi sosedu crkne koza." Na koncu projekt ni zanimal nikogar več in so nekateri vztrajali samo tako dolgo, dokler je še kazalo, da je mogoče kaj odnesti. Ko tudi tega ni bilo več, se je projekt končal.
Ce bi se namreč tega lotili resno, je zdaj od osamosvojitve že osem let in v tem času - če bi le bilo veliko interesa in ne tarnanja nad usodo in nerazumevanjem - bi zrasla četica "pravilno usmerjenih novinarjev", ki bi imela izostren čut za to, kako je treba na pravilen način obveščati javnost. Najbrž se nikomur ni zdelo potrebno, da bi poskrbel za tovrstno vzgojo, ker so prepričani, da je mogoče pismenega človeka najeti, mu spremeniti software in potem piše, kar mu ukažeš. Toda to o tem, kaj je pravilna usmeritev in kaj ni, Smo se lahko sami prepričali predvsem tisti, ki smo imeli še opraviti z ideologi tedaj edine stranke. Tudi oni so zelo radi skozi gosto sito precejali stavke v člankih in celo v osmrtnicah.
To sem napisal, ker še danes marsikdo preceja stavke v člankih, tudi v temle časopisu, in ugiba, kaj je zadaj. Resnica pa je zelo preprosta: vanj pišejo vsi, ki sodijo, da imajo kaj povedati. Marsikdo, ki si vzame čas in je sposoben oblikovati stavke, je že ugotovil, kakšen medij mu je na razpolago, vsi drugi, ki si tega časa ne vzamejo, pa tarnajo, da o njih nič ne piše.
Jeseni torej pričakujemo naval prispevkov o različnih stvareh. Danes je Naš časopis obsežen: v šolski prilogi zadaj se skriva prihodnost naših občin. Kaj bo z njo, premišljujte na počitnicah in na dopustih. Želim vam, da bi vam bilo prijetno.
TONE JANEŽIČ
Današnja številka je dvojna, za julij in avgust, in ima šolsko prilogo. Nekaterim avtorjem se opravičujemo, ker je kljub povečanemu obsegu ostalo za naslednjo številko precej gradiva. Naslednja številka Našega časopisa izide 6. septembra 1999, gradivo zbiramo do 29. avgusta 1999. Želimo vam vesele počitniške dni.
Uredništvo
Na Brezovici pri Španu smo za Vas odprli Kodak Express foto atelje in laboratorij
Tržaška cesta 543, Brezovica; tel.: 041/554-936
2. IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA VRHNIKA
Delovno gradivo statuta občine umaknili z dnevnega reda
V sredo 2. junija je bila zelo zanimiva 2. izredna seja Občinskega sveta Vrhnika. Nekako seje zapletlo že pri sprejemanju dnevnega reda, ko so nekateri svetniki poslanske skupine SDS predlagali umik tretje točke dnevnega reda: Statut Občine Vrhnika - delovno gradivo.
Svoje nestrinjanje so podkrepili z mnenji, daje treba statut uvrstiti na dnevni red redne seje, saj je leta kot dokument zelo pomemben za samo občino. Predsednik statutarne komisije Herman Bole pa je pojasnjeval, daje bil statut uvrščen v dnevni red kot delovno gradivo, kar pomeni, da naj se svetniki le seznanijo z vsebino in načinom
nadaljne obravnave in sprejemanja. Z glasovanjem so to točko dnevnega reda umaknili s seje sveta.
Zanimiva razprava se je vnela pri dajanju mnenja k imenovanju ravnateljice VIZ Antonije Kucler Vrhnika. Komisija za volitve in imenovanja je svetnikom predlagala, da dajo pozitivno mnenje glede obeh kandidatk, ki sta se javili na to delovno mesto, in to Marta Samotorčan in Erika Slatnar, saj obe kandidatki tudi izpolnjujeta vse razpisne pogoje. O eni izmed njih za ravnateljico pa naj se odloči svet VIZ.
V razpravi so nekateri svetniki predlagali glasovanje o eni izmed
Voda v Zaplani je in bo
Med številnimi Zaplaninci in tudi lastniki počitniških hišic, ki prebivajo v njih, se v zadnjem času poraja vprašanje, kaj je z nadaljevanjem gradnje vodovoda za še nekatere predele Zaplane. Vodo, ki je bila napeljana v letu 1998, imajo: celo naselje Strmica, del krajanov Zaplane do odcepa za Ograje ter sam zaselek Ograje. Po dogovoru z gradbenim odborom in KS Zaplana se investicija v letu 1999 nadaljuje za napeljavo vode: od črpališča pri Šuštarju, mimo cerkve do Logarja ter predvidoma proti Miznemu dolu in Brunarici na Ulovki, če bo finančna sredstva prispevala tudi država.
Po zadnji informaciji seje gradnja že pričela in to v sredini meseca junija. Zgrajen je že krak proti Šuštarju, nadaljevala pa se bo grad-
nja proti cerkvi. Vse dodatne informacije pa krajani in vikendaši Zaplane dobijo pri predsedniku KS Pavlu Bizjanu in na občinskem oddelku za urejanje prostora in komunalne zadeve.
S.S.
Obveščamo obdelovalce vrtov na Vrtnarji, pare. št. 2699/123 k.o. Vrhnika, daje bilo zemljišče oddano za gradnjo in da bo investitor predvidoma v letošnji jeseni pričel z gradbenimi deli.
Občinska uprava
ZAHVALA !
Radi bi se zahvalili OŠ IVAN CANKAR in psihologinji Marici Dobnik-Žerjav za ponoven sprejem Miha v redni šolski program.
Za pomoč in spodbudo v šolskem letu 98/99 se zahvaljujemo tudi:
Specialni pedagoginji Mariji Kavčič za dodatno strokovno pomoč Mihu v razredu,
Mihovi razredničarki Sonji Sečnik za vsakodnevno pomoč in prijazen nasmeh, ter vsem Mihovim sošolkam in sošolcem 1 Ei rszrcclti*
ALEKSANDRA, PETRA, JERCA, EVA, NATAŠA, MAJA, NINA K., URŠA, ŠPELA, NINA Z., ANJA, ALEŠ, NEJC K., SANDI, ANŽE, ROK, JAKA, MIHA J., MARTIN, DAVID, LUKA, NEJC Š., DENIS, MATIC.
Zahvala je namenjena tudi IRENI in PETRI pri pomoči doma.
MIHA, BOŠTJAN, BARBARA SELIŠKAR
Nov zemljevid Ljubljanskega barja s hribovitim zaledjem
V sredo 23. junija je bila v hotelu Mantova na Vrhniki predstavitev novega zanimivega zemljevida Ljubljansko barje s hribovitim zaledjem. Predstavitev je pripravil Zavod Naš laz, kije tudi izdajatelj zemljevida. Zemljevid obsega območje občin, ki so vezane na Ljubljansko barje: Ig, Škofljica, Brezovica, Borovnica in Vrhnika ter občine hribovitega ob barjanskega zaledja: Logatec, Horjul in Dobrova - Polhov Gradec. Zemljevid je izšel v nakladi 5000 izvodov, v treh jezikih: angleščini, italijanščini in nemščini.
Na predstavitvi so bili navzoču nekateri župani, novinarji, turistični delavci tega območja in ustvarjalci zemljevida.
Zemljevid je izdelan v risarski tehniki (ilustrirani krajinski zemljevid), ki predstavlja turistične znamenitosti in ponudnike ter podjetja iz tega obbarjanskega območja. Na sliki: Redko je videti nekaj županov skupaj, vendar jih območje novega zemljevida le povezuje tako po turistični dejavnosti kot tudi po drugih skupnih nalogah.
S.S.
kandidatk, da naj se da pozitivno mnenje le eni kandidatki, oceniti bi bilo potrebno, katera kandidatka ima večje kvalitete.
Na koncu razprave so svetniki le sprejeli predlog komisije in obema kandidatkama dali pozitivno mnenje k imenovanju ravnateljice VIZ Antonije Kucler Vrhnika.
Pri naslednji točki dnevnega reda - imenovanje predstavnika v Svet zavoda Zdravstvenega doma Vrhnika, so izpeljali tajno glasovanje med dvema kandidatoma, Tomažem Gromom in Heleno Hren - Vencelj. Vendar v skladu s poslovnikom noben od obeh kandidatov ni prejel večine glasov,
tako da ni bil izbran noben kandidat. S tem pa bodo izpeljani novi kandidatni postopki v komisiji za volitve in imenovanja. Ob tem se je tudi še nadaljevala razprava v smislu popravka odnosno sprememb občinskih aktov, da bi veljalo upoštevati pri odločanju med dvema kandidatoma večje število glasov, ne pa večino glasov.
V nadaljevanju seje so svetniki z glasovanjem sprejeli Tomislava Groma v komisijo za pripravo predloga za določitev solastniškega deleža na komunalni infrastrukturi - Borovniški vršaj in deponijo namesto Vilija Grande.
S.S.
Bralci NAŠEGA ČASOPISA!
Za ponovno oživitev čolnarjev na Ljubljanici so potrebni čolni. Radi bi oživili plovno Ljubljanico, kot je nekoč že bila. Naprošamo vse bralce Našega časopisa, da nam posredujejo kakršnekoli fotografije, skice aii načrte čolnov, ki so nekoč prevažali tovor (opeko, kamenje) po Ljubljanici. Vse to gradivo vam bomo zanesljivo vrnili, saj bi radi kopije teh tovornih čolnov dali delati in s tem poizkušali obuditi čolnarjenje po Ljubljanici.
Vse naprošeno pošljite na Uredništvo «NČ", Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika.
Uredništvo
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Ur. list RS, št. 26/ 90, 18/93, 47/93, 71/93), 2. člena Zakona o planiranju v prehodnem obdobju (Ur. list RS, št. 48/90), 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 28/93, 57/94, 14/95) in Statuta Občine Vrhnika (Ur. list RS, št. 34/95), izdajam
SKLEP o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Vrhnika
i.
Za dobo enega meseca se javno razgrne osnutek sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Vrhnika, ki gaje izdelal Sonet d.o.o.. Ribiška pot 4, Vrhnika.
Osnutek obravnava površine v KS Drenov Grič - Lesno Brdo, pare. štev. 1551, 1550, 1549/2, 1546/1 k.o. Velika Ligojna, ki naj bi bile namenjene objektom za opravljanje tehničnih pregledov in funkcionalnim površinam dejavnosti.
Osnutek bo javno razgrnjen v prostorih Občinske uprave Občine Vrhnika in v prostorih KS Drenov Grič - Lesno Brdo.
3.
V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava osnutka. O času javne obravnave bodo krajani obveščeni na krajevno običajen način.
Zainteresirani lahko v času javne razgrnitve sporočijo svoje pripombe in predloge pisno Občinski upravi Občine Vrhnika, Tržaška c. 1, Vrhnika ali jih vpišejo v knjigo pripomb na krajih razgrnitve. Rok za pripombe k razgrnjenim gradivom, poteče zadnji dan razgrnitve.
5.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v glasilu Naš časopis.
Številka: 352-3/89 Datum:
ŽUPAN OBČINK VRHNIKA Vinko TOMŠIČ
Obrazložitev:
Feliks Jelnikar, Cesta ob potoku 17, Log, ima v lasti kompleks površin s pare. štev. 1550, 1546/1 k.o. Velika Ligojna. Nameravana gradnja objektov za tehnične preglede osebnih in tovornih vozil ipd, zaradi smiselne in prometno varne organizacije prometa območja, narekuje delno razširitev območja stavbnega zemljišča na I. območje kmetijskih zemljjišč. Investitor je pripravljen postopek kot tudi predpisano dokumentacijo, potrebno zaradi preverjanja možnosti spremembe vsebine dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Vrhnika, financirati sam, Spremembo utemeljuje z uveljavljanjem izjemnega posega v smislu 8. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih in 3.4.24 točke spr. in dopol. dolgoročnega plana KS (Ur. list SRS, št. 12/89), (dodatno opremljanje z dejavnostmi, ki so nujno potrebne za zadovoljevanje jimkcij, ki jih ima naselje - naselja, gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki jih zaradi tehničnih elementov ali drugih vzrokov ni mogoče postavili na manj vrednih kmetijskih zemljiščih.) Kot podporo k utemeljenosti gradnje opisanih objektov je investitor predložil mnenje Biroja Primis štev. 02/47/ing.Me-Ku, sklep župana štev. ll/l-skl/002/96, dopis Ministrstva za notranje zadeve štev. 00/3/4-226/303-95 in dopis Obrtne zbornice Slovenije in dopis Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Na podlagi sklepa Občinskega sveta je Sonet d.o.o., Ribiška pot 4, Vrhnika, pripravil osnutek sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Vrhnika, ki ga je treba v skladu z Zakonom o urejanju prostora in Zakonom o planiranju v prehodnem obdobju javno razgrniti.
Veličastno je zagorel kres, kije z bujnimi plameni prerasel tudi cerkev na Sv. Trojici.
Lep kresni večer na sv. Trojici
Občinski odbor SDS je pri cerkvi Svete Trojice na Vrhniki v sredo, 23.6.1999 pripravil tradicionalno KRESOVANJE, katerega se je udeležilo veliko število Vrhničanov in krajanov okoliških zaselkov.
V cerkvi je bila najprej maša za domovino, ki jo je spremljalo petje cerkvenega pevskega zbora. V kulturnem programu pa je nastopil oktet Raskovec in igralec Tone Kuntner, ki je v svojem značilnem stilu zreciti-ral nekaj pesmi Cankarja, Prešerna ter nekaj svojih pesmi iz pravkar izdane zbirke. Na zunanjem odru pred cerkvijo pa je navzoče pozdravil predsednik vrhniških socialdemokratov Pavle Caserman, ki je izrazil željo po miru in blaginji ter po večjem ponosu Slovencev, ki bi pomagali bližnjim, se držali obljub in se veselili uspehov. Sam starodavni običaj kresovanja pa ni naključje, saj je to dolg našim prednikom, naši domovini in do nas samih. Zbranim je spregovoril tudi Tone Krkovič, tesni sodelovec predsednika SDS Janeza Janše in organizator slovenske vojske iz leta 1990. Nato pa je zagorel velikanski kres ter bruhnil svoje plamene proti nebu, zahajajočemu soncu in porajajoči se luni kot simbol za pozdrav in
Zbranim je spregovoril tudi Tone Krkovič.
zahvalo za dobro letino, za pregon bolezni ter za večjo strpnost med vsemi nami.
Za razpoloženje pa je poskrbel "adhoc" ansambel znanih vrhniških "fantov". Skoraj vsi pa so bili deležni dobrega golaža, ki so ga skuhali prav za to slovesnost.
Kres in slovesnost na Sv. Trojici pa so že napovedala pričetek državnega praznika "DAN DRŽAVNOSTI:' in na dneve samostojnosti, ki so bili leta 1991 tako pomembni za demokratizacijo Slovenije.
S.S.
Vrhničani so se vrnili k lipi samostojnosti
Na predvečer praznika Dneva državnosti, so veterani vojne za samostojno Slovenijo Vrhnike in Borovnice pri lipi samostojnosti v športnem parku na Vrhniki, pripravili krajšo vendar pa simbolično slovesnost z zanimivim kulturnim programom. Tega sta izvedla oktet Raskovec in vrhniški pihalni orkester.
Janez Čerin, Jože Molk, Jože Šušteršič, praporščak Branko De-bevec in harmonikaš Janko Janša pa so predstavili simbolično veteransko dejanje, ki predstavlja mir, svohodo, ncuklonjenost, zmago, ponos in opomin vsem, da smo v slogi močni, kot smo to dokazovali pred osmimi leti.
Res je, da se je leta 1991, ko se je zasadila lipa miru slovenske samostojnosti, v športnem parku zbralo skoraj pol Vrhnike, ki so izrazili podporo takratni odločitvi o nadaljni samostojni poti Slovenije. Nato se je k lipi vsako leto vračalo vedno manj ljudi.
Letošnji apel in poziv vojnih veteranov iz Vrhnike in Borovnice, pa je k lipi samostojnosti vrnil že več Vrhničanov, kar pomeni, da je potrebno ta dan negovati, ga vzpodbujati in ga ne pozabiti. Saj je ta praznik eden izmed najpomembnejših v novejši zgodovini slovenskega naroda, katerega se ne smemo sramovati.
S. S.
ŽENSKE V SLOVENSKEM PARLAMENTU?
Ob srečanju občinskih in mestnih svetnic s poslankami državnega zbora
Redko se zgodi, da poslanske klopi popolnoma zasedejo ženske. Še redkeje se za govorniškim odrom vrstijo druga Za drugo. Vendar seje zgodilo. In to v Sloveniji. Pa ni šlo za kakšen ženski parlament po zgledu otroškega, ampak za prvo srečanje občinskih in mestnih svetnic s poslankami slovenskega parlamenta.
Če je v slovenskem parlamentu le sedem žensk (8 %), je v občinskih in mestnih svetih delež žensk nekoliko višji, vendar predstavlja le slabo osmino vseh svetnikov (12%). To nas umešča na sam rep evropske lestvice, med države z najnižjimi deleži žensk na državni in lokalni ravni. Zato ne preseneča, da je bila pomembna tema srečanja ravno vprašanje odsotnosti žensk v slovenski politiki.
V razpravi o ženskah v parlamentu svetnice niso ostale pri splošnih ugotovitvah, da je v slovenski politiki premalo žensk. To
dokazuje, .da vidijo problem mnogo bolj kritično in kompleksno, kot ga ponavadi prikazujemo. Uvodni misli predsednika Državnega zbora Janeza Podobnika o odsotnosti ženske dimenzije v parlamentu, čeprav že maloštevilne poslanke dokazujejo, da znajo biti, ženske izredno dejavne v politiki, so najprej dodale željo, da bi bile naše poslanke tudi bolj videne in slišane. To bi namreč bolj odprlo prostor ženskam ob naslednjih volitvah.
K aktualnim razpravam o spreminjanju volilne zakonodaje so svetnice na poslanke in poslance naslovile pobudo, naj sprejmejo takšne odločitve, ki bodo omogočile "ženskam prijaznejšo volilno zakonodajo". Predlagale so, naj bi na naslednje srečanje povabili tudi poslance, ki bi lahko tako iz prve roke slišali, kako razmišljajo in kaj predlagajo ženske s političnimi ambicijami, kijih ni treba iskati z lučjo, kot stranke rade pravijo,
Štafeta solidarnosti na Vrhniki
V organizaciji MLADEGA FORUMA ZLSD je letos od 20. do 22. maja že drugič potekala ŠTAFETA SOLIDARNOSTI. V treh dneh so članiin članice Mladega foruma prekolesarili več kot 750 km po vsej Sloveniji in ob tem zbirali prispevke, namenjene SOS, Varni hiši za ženske in otroke, žrtve nasilja v družini. Letošnja štafeta je potovala od Maribora do Fiese, v Ljubljani se ji je pridružil gorenjski krak, ki je potoval od Kranjske Gore do Ljubljane.
Štafeta seje 22. 5. 1999 po startu v Ljubljani zaustavila tudi na Vrhniki, kjer so kolesarje sprejeli člani in članice vrhniškega Mladega foruma, ki so na stojnici poskrbeli za okrepčilo kolesarjem. Štafeto so pozdravili tudi predsednik OO ZLSD Vrhnika gospod Lojze Kos in občinski svetnik gospod Jelko Orel. Gospoda Orla je treba še prav posebej omeniti, saj seje na račun projekta odrekel mesečni sejnini občinskega svetnika. Za to plemenito dejanje se mu najlepše zahvaljujemo.
Štafeta je po krajšem postanku na trgu za sodiščem nadaljevala svojo pot skozi Logatec, Postojno, proti Kopru in Fiesi, kjer je na dobrodelnem koncertu končala svojo letošnjo pot.
MLADI FORUM ZLSD VRHNIKA
NOVICA IZ KS DRAGOMER-LUKOVICA
Kaj vse se dogaja na Mahu!!!
Zelena oaza, imenovana Mah, je znana tako obdelovalcem kmetijskih površin kot tudi rekreativ-cem, hkrati pa je ta majhen delček sveta življenjski prostor za redke in ogrožene živalske ter rastlinske vrste, ki so pomembna naravna dediščina. Žal pa se v tem naravnem rezervatu živali in rastlin dogaja pravi vandalizem.
Pri eni izmed redkih hiš, ki so postavljene ob robu obdelovalnih površin, namreč ne poznajo posode za smeti in očitno še nikoli niso slišali za organiziran odvoz odpadkov. Kajti ti ljudje ustvarjajo svoje, divje odlagališče raznovrstnih gospodinjskih ter vseh drugih odpadkov, med njimi tudi takih, ki jih lahko uvrščamo že med nevarne, kot so PVC vrečke, gume in podobno, in sicer kar na obdelovalni površini. Koje kup po njihovem mnenju dovolj velik, ga zažgejo.
Očitno se ti ljudje ne zavedajo, da s svojim ravnanjem ustvarjajo pogoje za razmnoževanje glodav-cev in insektov, motijo videz okolja s samim kupom smeti pa tudi z
raznosom smeti v okolico s pomočjo vetra, povzročajo smrad ter nenazadnje s sežigom povzročajo nevarne emisije oz. izpuste v zrak.
Javni mediji govorijo o raznovrstnih čistilnih akcijah širom po Sloveniji, pri nas pa se dogaja ravno obratno: namesto čiščenja in sanacije nekateri povzročajo pravo degradacijo okolja.
Pri že opisanem ravnanju se je treba vprašati, ali gre v tem primeru za nizko ekološko zavest ali morda za nizko kulturno raven. Ko je bilo ugotovljeno, da je povzročitelj grotesknih dejanj človek, ki je zaposlen na Ministrstvu za kmetijstvo, kjer ima po mojem mnenju pomembno funkcijo, sem postal zaskrbljen in hkrati zgrožen, ter menim da se skoraj nič ne motim, če predpostavljam, da ste zgroženi tudi vi.
Upam, da bo človek, o katerem smo pisali, s svojim nedopustnim ravnanjem prenehal.
Slika: Pogorišče odpadkov. Ali so bili med njimi tudi strupeni pa lahko samo ugibamo.
Zgroženi obdelovalci Mahu!
ampak so izredno angažirane že na lokalni ravni. Torej na ravni, na kateri se gradi občutek za demokracijo in javni interes. In daje ta občutek mnogo manj povezan z aferami in konfliktnimi strankarskimi interesi, so dokazale že z izborom problematike, ki so jo postavile v ospredje. Beseda tako ni tekla o aferi Vič - Holmec ali podobnih rečeh, ampak o nerešenih problemih, ki zadevajo konkretno življenje in stiske ljudi. Odprle so tudi teme, kot so reševanje problematike otrok s posebnimi potrebami, zagotavljanje varstva otrok tudi v mestnem svetu in parlamentu v času trajanja sej in nedostopnost ginekoloških ambulant. Kdaj lahko slišimo razpravo o tem? Samo takrat, kadar jo sprožijo ženske. Tudi raziskave o delovanju švedskega in norveškega parlamenta z relativno visokim deležem žensk govorijo o drugačnem vrstnem redu političnih razprav in različnem postavljanju prioritet s strani žensk in moških. Vendar pa, kot je dejala ena izmed svetnic, to ne pomeni, da se ženske niso sposobne vključevati v vsakrš-
ne razprave. Nasprotno, z dobrim zgledom in trdim delom morajo dokazati, da obvladajo vsa področja, in ne le tista, ki veljajo za "ženska".
O svojem delu in pobudah za odpiranje prostora ženskam v politiki so na srečanju spregovorile tudi poslanke. Svetnicam so pojasnile, da je Komisija za politiko enakih možnosti na pobudo Urada za žensko politiko ponovno vložila v postopek predlog, naj poslanci podprejo obvezno razlago 19. člena Zakona o političnih strankah, ki bo abstraktno zavzemanje za enake možnosti v statutih strank nadomestil s konkretnim določilom o natančno definiranem načinu zagotavljanja enakih možnosti. To bi bil nedvomno pomemben korak v vrsti drugih ukrepov za zagotavljanje večjih možnosti ženskam. Toda, ali ga bodo naši poslanci, ki predstavljajo ogromno večino v primerjavi z zgolj sedmimi poslankami, tokrat podprli?
Vera Kozmik, direktorica Urada za žensko politiko
TURIZEM IN RENT - A - CAR d.o.o. CANKARJEV TRG 4, 61360 VRHNIKA ta). (061) 755 375, fax. (061) 755 380
2, nam/ v swe
sta i&e &wce dttefa,
nax€^a^/mr' 4 fam/msi/cem /ar///***
RENAULT
Za brezskrbne počitnice
poskrbijo pooblaščeni servjad?enault
Renault Tvvingo • 50 servisnih pregledov/ • 100 izdelkov Renaut Boutique • 1000 poletnih majic
RENAULT
PLEŠKO CARS d.o.o. Brezovica Tržaška 426 - 1351 Brezovica
POSLANSKA KLOP ST. 48
Američani v Sloveniji
Slovenija je v preteklih dneh gostila dva ugledna gosta iz ZDA. Najprej je nekdanji ameriški obrambni minister William Perry v neuradni misiji dobre volje prišel razsojat o vprašanju razmejitve na morju med Slovenijo in Hrvaško. Kot je povedal, je prišel predvsem prisluhniti argumentom obeh strani, v živo iz zraka in morja pa sije predmet spora tudi ogledal. Med vrsticami je omenil, da si pomembnih rezultatov njegove misije ni obetati. Še dobroza nas, bi lahko dejali, saj je bil vsak konkreten predlog v tem trenutku gotovo v našo škodo. Slovenski diplomati so namreč v preteklih letih s svojo cagavostjo prenesli prostor pogajanja v Piranski zaliv in Perry rešitve gotovo ne bi iskal na Savudrijskem polotoku. Prav taka rešitev, za katero govorno številni argumenti (zgodovinski, katastrski, merilo pravičnosti, saj je Slovenija v zameno za cono B, katere pomemben del pripada sedaj Hrvaški, morali privoliti, da je 140.000 Slovencev po drugi vojni ostalo izven meja matične domovine, načelo "geografske prikrajšanosti", ki jo priznava tudi mednarodno pomorsko pravo, načelo posestvovanja itd.) je tista, ki omogoča naši državi teritorialen dostop v mednarodne vode. V njej je namreč zaobsežen še en pomemben dejavnik, ekonomski interes naše države, povezan s. koprskim pristaniščem. To pa je okoliščina, kiji bo moral tankočutno prisluhniti tudi ameriški diplomat.
Obisk ameriškega predsednika Billa Clintona spada v kategorijo vele-dogodkov in tako je bil tudi obravnavan. Clinton je politik, rojen pod srečno zvezdo. Do živega mu niso mogle afere, čas njegovega predsedovanja sovpada z ugodnimi gospodarskimi gibanji doma, v svetovni politiki pa so ŽDA ostale brez resnega oponenta. Celo čas obiska v Sloveniji, že dolgo prej načrtovan v sklopu evropske turneje, se je izkazal za optimalnega. Clinton je prišel kot triumfator. Toliko opevana enotna evropska varnostna politika je že ob dogodkih v Bosni doživela neuspeh. Rusija z razsutim gospodarstvom in oslabljena od notranjepolitičnih zdrah je ostala le še papirnati tiger. Ameriški diplomaciji se ni bilo treba ozirati niti na veto v Varnostnem svetu, svoj načrt so izpeljali in se utrdili v vlogi svetovnega policaja. Za razvoj dogodkov v svetu to najbolje ne bo.
Ameriški politiki prisegajo na dolgo demokratično tradicijo. Upravičeno. Vendar je potrebno upoštevati, da seje ta demokracija razvijala v varni senci močne ameriške ekonomije. Vojne v Evropi so ameriškim interesom samo koristile. In nobenega dvoma ni, da so si Američani pod okriljem NATO-vega posredovanja na Balkanu dobro izračunali svoje koristi.
Perry ni nastopil v vlogi uradnega predstavnika ameriške administracije, Clinton jo je predstavljal v prvi osebi. Simbolično in poučno hkrati, saj učinkovita diplomacija izkorišča vse možne formalne in neformalne vzvode. Slovenija gotovo ni v prioriteti ameriške zunanje politike, je pa v tem trenutku zanimiva. Clinton nas je obiskal zaradi ameriških interesov. Ali bomo znali to obrniti v našo korist? Prav gotovo, sodeč po tem, kakšno je bilo prerivanje v vrsti tistih, ki so se želeli z njim rokovati
Leon Gostiša
Bralcem Našega časopisa čestitam ob dnevu državnosti.
KOZERIJA
Kadar se povprečni državljan spominja države, je to navadno v slabem. Našteva vse napake in njemu osebno neugodne dogodke in izkušnje. Ob osamosvojitvi smo bili enotni, da želimo svojo državo, zdaj pa smo z njo nezadovoljni in kot da ne vemo, kaj z njo početi. Radi bi državo, ne pa vlade, parlamenta, policije, carine, ker vse to "stane". V prejšnji državi smo imeli na jeziku primeren izgovor, država, Beograd stane, češ, Slovenci plačujemo več kot drugi narodi za funkcioniranje države. Sedaj, ko imamo svojo, smo spet nezadovoljni, ker smo pričakovali, da bomo brez tranzicijskih stresov, brez razslojevanja in drugih krivic, ki spremljajo tranzicijo, enostavno prestopili iz enega na drug vlak. Seveda država stane. Še več stane v času ustanavljanja vedno novih institucij, ki naj bi bile potrebne za funkcioniranje pravne države, za predpristopne priprave na EU. In sedaj, prav v tako to godljo poslanci izglasujejo spremembe Zakona o poslancih in si prilastijo strašne ugodnosti. Zakon je sprejela naša prva vlada 1.1992. Ustavno sodišče je zavezalo parlament, da ga mora v nekaterih členih popraviti. Popravek zakona se je ob strnjenem afrontu medijev razvil v izrabljanje teme v populistične namene, v "gojišče za demokracijo vseh vrst", dvignil prah v "širokih množicah", ki, resnici na ljubo, v 99% sploh ne vedo, za kakšne spremembe zakona gre.
Naročen viharen odziv medijev je iz tega napravil "kažin", medijska resnica je postala edina resnica. Viharje bil potreben iz več vzrokov, tudi za to, da se zamegli nova davščina, ki jo bo še ta mesec izglasovala vladajoča koalicija, dodaten davek od davka, davek na dodano vrednost od cene vozila in prometnega davka skupaj.
Nepomembno je postalo tudi to, na kar smo pred časom opozarjali vladajočo koalicijo ob sprejemanju Zakona o policiji, namreč ta, da bodo določbe zakona z beneficiji sprožile predčasno upokojevanje na MNZ. Od številke 80, o kateri so nas prepričevali vladni zastopniki, je nastalo 503 predčasnih upokojencev, kar je ogrozilo normalno delo policije. Nepomembno je postalo tudi Gričarjevo poročilo o delu na MNZ. Zgodba o beneficijih se lahko ponovi ob grožnji carinikov s stavko, če jim ne bo ugodeno (zakon o carinski službi je pravkar v obravnavi v DZ in bo sprejet po hitrem postopku).
Vendar pa smo po hitrem postopku pretekli teden izglasovali Zakon o prvem pokojninskem skladu. Država je torej zadostila zahtevam PID-ov po pokritju privatizacijskega primanjkljaja (certifikatske luknje), pri tem pa nekoliko priškrtnila pooblaščene družb tako, da jim je na tem širokem polju, ki so ga dosedaj sami obvladovali, postavila konkurenco, državo in pokojninski sklad pod njenim okriljem. V ta sklad naj bi se stekali preostanki vrednosti certifikatov, se oplemenitili z 20% davčno olajšavo in predstavljali t.i. "tretji steber" pokojninske reforme, kije bil sicer v pogajanjih s socialnimi partnerji črtan. Posameznik lahko uveljavi le certifikate v vrednosti do 1 milijona nominalne vrednosti delnic, kar pomeni torej preobrat v odnosu liberalne vlade do bogatenja na podlagi špekulacij s podcenjenimi delnicami.
Kakšna je torej naša država? Taka, kot smo jo sami naredili, kot si jo zaslužimo. Za vse napake in nepravilnosti smo tudi sami krivi. Zdijo se mi kar primerne besede predsednika stranke Peterleta, ki mije pred kratkih poslal notico z vsebino:"Vem, da ne živiš v medu, je vsaj medenica v redu?"".
Dr. Helena Hren Vencelj
ZGODILI SO SE ARGONAVTSKI DNEVI
Kljub slabemu vremenu je tridnevna prireditev uspela
■
Največja tridnevna turistična prireditev na Vrhniki je za nami. Ne glede na slabo vreme.pa je prireditev, v celoti gledano, uspela. Zaradi dežja so številne prireditve v soboto, 19. junija odpadle, medtem ko je večerna "NOČ NA VRHNIKI" uspela z nastopi predvidenih glasbenih skupin in pevcev prav do jutranjih ur, ko je dež poskrbel, da se je množica mladih kar hitro pobrala z Vrhnike. ARGONAVTSKE DNEVE, ki so potekali od 18. junija do 20. junija, je pripravilo in vodilo Turistično društvo Blagajana Vrhnika skupaj z Občino Vrhnika. V okviru programa pa so bili dejavni še številni izvajalci in organizatorji: Društvo prijateljev mladine - nedeljski ŽIV-ŽAV, športna agencija PSA - odbojka na mivki za pokal NIVEA SUN, SAT d.o.o. - NOČ na Vrhniki, Tehniški muzej Bistra - prikaz peke kruha, Cankarjeva knjižnica - srečanje v Cankarjevem lazu, hotel Mantova in Aleš Ogrin - tekmovanje barmanov za pokal "ARGONAVTSKI DNEVI". Poleg vseh teh aktivnosti organizatorjev je delovalo in pomagalo veliko število anonimnih ljudi, ki so resnično vsi naredili vse, da so dnevi turizma na Vrhniki uspeli. Nekaj več o posameznih prireditvah pa vam predstavljamo v sliki in besedi.
S.S.
Uspela novinarski konferenca in takih informacijskih oblik se bo potrebno večkrat posluževati.
NOVINARSKA KONFERENCA
Predstavitev novega Turističnega informatorja in Argonavtskih dnevov
Nekako lahko rečemo, da so se Argonavtski dnevi pričeli z novinarsko konferenco, ki je bila v torek, 15. junija v hotelu Mantova. Vabilu se je odzvalo kar lepo število novinarjev iz časopisnih hiš in radijskih studiev. Namen konference pa je bil predstaviti široki slovenski javnosti izdajo novega vrhniškega Turističnega informatorja ter tradicionalne 7. Argonavtske dneve, ki za Vrhniko predstavljajo nek vrh poletne turistične ponudbe.
Novinarjem je novo, že tretjo izdajo Turističnega informatorja predstavila predsednica komisije za propagando pri TD Vrhnika Mojca Šega - Novak. Prav žepna oblika informatorja je primerna za vse turiste, ki prihajajo na Vrhniko in jo želijo bolje spoznati. Tako je opisana kratka zgodovina kraja, naravna dediščina, kulturna dediščina, opisani so nekateri znani Vrhničani ter možnosti celovite rekreacije s peš potmi, kolesarskimi potmi in opisana je tudi vrhniška planinska pot. Informatorje izšel v nakladi 3000 izvodov v slovenskem in angleškem jeziku.
Predvideva pa še prevod v nemščini in italijanščini. Mojca Šega-Novak je na koncu predstavila še izdajo šestih novih razglednic z motivi znanih turističnih točk na Vrhniki.
Celotno organizacijsko shemo z vsemi prireditvami Argonavtskih dnevov pa je predstavil predsednik organizacijskega odbora Alojz Kos. Besedo so nato prevzeli še posamezni soorganizatorji številnih prireditev v sklopu teh dni. Spregovoril je tudi predsednik TD Viktor Razdrh in predstavil v kratkih besedah delovanje društva. Župan Vrhnike pa je z zadovoljstvom ugotovil, da so ti turistični dnevi res postali del življenja na Vrhniki, ki jo v teh dneh promovi-rajo širom Slovenije. Obenem je tudi pohvalil vse organizatorje ter ostale številne anonimne ljudi, ki pripomorejo k uspehu tako velikega projekta. Nato je sledilo nekaj vprašanj novinarjev in razgovorov med vsemi soorganizatorji. Za pogostitev pa je poskrbel hotel Mantova in njegova direktorica Malči Zalar.
S.S.
Med Argonavtskimi dnevi je na Stari cesti potekala sejemska ponudba. Ta je bila nekoliko motena v soboto, zaradi slabega vremena, v nedeljo pa je potekala dokaj normalno. Kakšen je bil obisk, pa je težko reči, saj to najbolje vedo sami prodajalci. Prodajali pa so razno tekstilno blago, suho robo, ter druge izdelke. Po oceni pa je bilo nekaj manj stojnic kot prejšnja leta. Videti je, da se takšna sejemska ponudba na Vrhniki "ni prijela" in v bodoče bodo organizatorji morali prav gotovo razmišljati o novem izvirnejšem načinu sejemskih dni. g g
Otvoritev Argonavtskih dnevov popestril New Smng Qwrtet
V petek zvečer se je na trgu za sodiščem, kjer je bil glavni prireditveni oder, zbralo lepo število ljudi, ki so bili priča uradne otvoritve Argonavtskih dnevov. Med gosti so bili veleposlanik republike Grčije, župan in podžupan Vrhnike ter nekaj občinskih svetnikov.
Na prizorišče so mogočni Argonavti prinesli znano ladjo ARGOS, spremljala pa jih je Medeja. Navzoče so pozdravili ter naznanili, da so zopet prišli iz daljne Grčije mesta ARGOS na prelepo Vrhniko, saj jih nato veže stara grška legenda. Samo Vrhnika pa da jih je očarala, še posebno pa se veselijo dnevov, kijih bodo preživeli na ARGONAVTSKIH dneh. Na oder so nato povabili znano glasbeno skupino New Swing Quartet, ki prav tako kot Argonavti veliko potujejo po svetu. S pesmijo so navdušili vse prisotne in pričarali pravo argonavtsko vzdušje, zbranim je spregovoril gost večera Grški veleposlanik CHA RA L A M BROS CHRI-STOPOULOS, kije poudaril, da ne glede na oddaljenost med mestoma ARGOS in Vrhniko ni državnih meja, saj dva različna naroda povezuje zgodovinska legenda, ki bi tudi v seda-
njem času morala še bolj zbliževati ljudi, običaje, kulturo in nenazadnje tudi gospodarstvo. Na čudovite dneve, ki jih prirejajo turisti Vrhnike, pa da rad pride.
Nato je na oder bil od Medeje in Argonavtov povabljen župan Vrhnike Vinko Tomšič, kije z njihovo pomočjo prereza! otvoritveni trak in s tem uradno odprl tridnevne ARGONAVTSKE DNEVE.
V kratkem kulturnem programu sta še nastopala Mateja Popit s kratko pripovedjo o Cankarjevi Vrhniki in violinist Klemen Zbač-nik.
Gostje otvoritvenega večera so se podali na Staro cesto, kjer so še potekale nekatere prireditve na treh manjših prireditvenih prostorih. Na sodnijskem trgu pa se je pričel žur z skupino GAUCHO.
Vendar pa je dež že proti polnoči opravil svoje, tako da se je sodnijski trg kar hitro izpraznil, pa tudi na Stari cesti je bilo vse manj poslušalcev. Gostje in nekateri obiskovalci so tako večer preživeli v hotelu Mantova, kjer je bila plesna muzika ter podelitev pokalov najboljšim mešalcem koktajlov.
S.S.
Na oder so prišli Argonavti in Medeja, s svojo ladjo ter pozdravili navzoče obiskovalce.
Pogled na prireditveni prostor na sodnijskem trgu.
Navzoče so ogreli člani New Stving Quarteta
Župan Vrhnike je svečano prerezal otvoritveni trak in s tem so bili ARGONAVTSKI DNEVI odprti.
^1
1
Veleposlanik države Grčije je hud- Lajnar pa je nekaj časa razvese-no spremljal otvoritveno prireditev.     Ijeval obiskovalce Stare ceste
Trio glasbenikov sije svoj kotiček izbral na začetku Stare ceste
Na sodnijskem trgu je za žur poskrbel ansambel GAUCHO
BARMANI ZASEDLI HOTEL MANTOVA
1. festival v pripravi koktajlov za pokal "ARGONAVTSKI DNEVI"
V sklopu prvega dne Argonavtskih dnevov je bil tudi prvi festival slovenskih barmanov v pripravi koktajlov za pokal "Argonavtski dnevi" CA M PARI - BIKINI. Tekmovanja se je udeležilo 23 barmanov in barmank iz Slovenije, ki so mešali "FANCY DRINK" in to kot dolgo pijačo (long drink) s pogojem, daje napitek vseboval 2 cl CA M PARI BITTRA. Vse ostale "primesi" pa so bile v lastni izbiri, presoji in domišljij barmanov-tekmovalcev. Prav tako so morali sami poskrbeti za dekoracijo svojih koktajlov. Pred številnimi gledalci na vrtu hotela Mantova so se predstavljali po trije barmani. Njihovo delo je ocenjevala strokovna žirija, trije člani so ocenjevali postopek mešanja pijač, trije pa aromo, okus in zunanji videz pripravljenega koktajla. Med gledalci pa so za vsako trojico tekmovalcev izbrali žirijo iz občinstva, ki je prav tako po svoji presoji ocenjevala okus, aromo in zunanji videz. Direktor tekmovanja je bil znani barman in večkratni državni prvak v mešanju pijač domačin Aleš Ogrin, predsednik strokovne žirije pa sam predsednik društva barmanov Slovenije Dušan Vrtovec iz Ljubljane.
Strokovno žirijo pa so sestavljali poleg dveh Vrbničanov Alojza Kosa in Francija Ristna še Ljubljančani: Edo Sikirič, Lojze Papič, Janez Šmojdek in Alfred Polak, vsi priznani barmanski sodniki. Med tekmovalci je bilo tudi pet Vrhni-čanov: Draga Osmanagič, Božo Kozlovič, Klemen Popit, Blaž Zalar in Jure Žitko, ki so odigrali kar vidno barmansko vlogo. Rezultati pa so bili naslednji:
Ocena občinstva:
1. Valentin Zaje - Novo mesto
2. Blaž Zalar - Vrhnika
3. Mitja Arman - Šoštanj
4. Klemen Popit - Vrhnika 5.Saša Drobnič - Ljubljana
"6.Predrag Žeželj - Celje Ocena strokovne žirije:
1. Draga Osmanagič - Vrhnika
2. Blaž Vrtovec - Ljubljana
3. Božo Kozlovič - Vrhnika
4. Brigita Križman - Kozina
Pred začetkom tekmovanja so se vsi barmani predstavili občinstvu in vsem trem komisijam.
Draga Osmanagič s pokalom za prvo mesto ocene strokovne žirije.
5. Milan Lekič - Ljubljana
6. Aleš Petek - Bled Strokovno delo:
1.Mladen Čoga - Portorož Skupni zmagovalec:
l.Blaž Vrtovec - Ljubljana Skupnemu zmagovalcu je pokal v trajno last in prehodni pokal podelil župan Vrhnike Vinko Tomšič. S tem pa zavezal barmana, da se bo tudi drugo leto udeležil tekmovanja ter ta prehodni pokal prinesel s seboj. Vsi prisotni bar-
mani so na koncu tekmovanja pohvalili dobro izvedbo in obljubili, da se bodo na Vrhniko še vrnili.
Generalni pokrovitelj tekmovanja je bil ALLIED DOMEC Q AGENCIES d.o.o. iz Ljubljane. Ostali pokrovitelji pa: TD Blagaja-na Vrhnika, Hotel Mantova, Gostilna - Pizzerija Boter, DBS-Društvo barmanov Slovenije, Graverstvo Brane Kosi, Vinarstvo Anto & Joško Mavric in vinarstvo Frangež. S.S.
Klemen Popit s svojim napitkom.
SŠANJU PIJAČ AVTSKI DNEVI"
mm
6. 1999
Presenetil je Blaž Zalar (hotel Mantova), kije osvojil 2. mesto pri oceni občinstva.
ODBOJKA NA MIVKI OB VRHNIŠKEM BAZENU
Zmagala sta reprezentanta Jasmin Čutunič in Samo Miklavc
V sklopu Argonavtskih dnevov je ob vrhniškem bazenu, na dveh igriščih z mivko, potekal prvi turnir za državno prvenstvo serije Nivea Sun Beach Vol-ly Cup 99. Turnirje potekal od petka, 18. junija do nedelje, 20. junija finalnih nastopih v moški in ženski konkurenci. Prijavljenih je bilo 47 ekip, med katerimi sta bili dve iz Italije in San Marina. Na glavni turnir se je uvrstilo 10 moških in pet ženskih ekip, ostale ekipe pa so si morale nastop priboriti na petkovih kvalifikacijah. Že kvalifikacije so pokazale, da so ekipe dobro pripravljene, saj so bile izločilne borbe zelo kvalitetne in borbene. Še boljšo odbojka na mivki pa smo videli v finalnih bojih. Samo finale v obeh konkurencah, pa si je ogledalo veliko število ljubiteljev odbojke. Tudi vreme je bilo še kar namenjeno odbojkašem, saj se na srečo ni vlilo iz temnih oblakov med samim turnirjem.
Bilo pa je kar precej hladno. Pri moških sta v finali Jasmin Čuturič in Samo Miklavc, že lanska prvaka v odbojki na mivki, premagala dvojico Sama Bačviča in Dejana Fujsa (Moravske toplice) z 15 : 7. V ženskem finalu pa sta Nataša Cingerle in Ines Udrih (ARS) premagali ekipo Tyrol Šport (Artnik - Borovinšek) z 15 : 4.
Tudi Božo Kozlovič se je potrudil in bil tretji pri oceni
strokovne žirije.
Jure Žitko pa je osvoji zlato sredino.
TURISTIČNO DRUŠTVO "BLAGAJANA" Cankarjev trg 8
RAZPIS
za oddajo koče Star maln
Predmet oddaje so objekti v Starem malnu, Betajnova 80, Vrhnika, ki obsegajo:
- delno opremljene gostinske prostore -okrepčevalnica "Koča Star maln" s
pripadajočimi prostori;
pripadajoče funkcionalne površine s piknik    prostori in rekreacijske površine. Objekte oddajamo za nedoločen čas. Najemnina za objekte in pogoje   urejanja in vzdrževanja objektov še določi s pogodbo. Prednost pri izbiri bodo imeli vlagatelji, ki imajo registrirano gostinsko dejavnost v občini Vrhnika ter izkušnje z upravljanjem s podobnimi objekti. Ponudbe morajo vsebovati:
- dokazilo o registraciji obrtne ali podjetniške dejavnosti,
- idejni program delovanja Starega malna, kot turistične in rekreacijske točke,
Pisne pnudbe pošljite na naslov: TD Blagajana Vrhnika, Cankarjev trg 8, s pripisom "za razpis", vključno do 1.8.1999.
Sklep o oddaji objektov sStarega malna sprejme Upravni odbor TD. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15. dneh po sprejemu sklepa o oddaji objektov Starega malna. Dodatne informacije dobite na tel. 751-341 (Turistično društvo Blagajana).
TD Blagajana
Pogled na igrišči za odbojko na mivki, ki sta ob vrhniškem bazenu.
Zmagovalca prvega turnirja za državno prvenstvo sta Jasmin Čuturič in Samo Miklavc, že lanska prvaka.
Med ženskami pa sta zmagali Nataša Cingerle in Ines Udrih.
V soboto 19. junija, koje potekal turnir v odbojki na mivki, je bita v dvorani Doma Karla Grabeljška tudi skupščina Odbojkarske zveze Slovenije. Na redni skupščini so delegati poslušali poročilo predsednika OZS Antona Zakrajška ter sprejeli finančni plan do konca letu, ki so ga povečali za 1,5 milijona nemških mark, predvsem zaradi uspeha slovenske moške odbojkarske reprezentance, ki se je uvrstila v evropsko A ligo. Na koncu so podelili tudi priznanje vsem članom reprezentance Slovenije in njenemu strokovnemu štabu, klubu Salonit Anhovo in Mojstrančanu Feliksu Strajnarju za Življenjsko delo. S.S.
NOC NA VRHNIKI
V športnem parku okoli 4000 mladih poslušalcev
Nedeljski živ-žav na sodnijskem trgu
Od sobote zvečer pa do nedeljskega zgodnjega jutra seje v Športnem parku na Vrhniki odvijal veliki ročk koncert z naslovom "NOČ NA VRHNIKI". V času koncerta je bila Vrhnika preplavljena s številnimi mladimi privrženci ročk koncertov, ki so prišli skoraj iz vseh krajev Slovenije. Tako so bili tudi zasedeni vsi parkirni prostori in Vrhnika seje kopala v avtomobilski pločevini. Marsikdo sije rekel: " Dobro, da je to enkrat na leto". Vendar pa ne glede na to se je videlo, da mladi potrebujejo takih prireditev, nekje je pač potrebno porabiti odvečno energijo. No ja, na koncertu niso bili samo mladi, tudi nekaj starejših je bilo vmes, ki so z zanimanjem poslušali izvedbe najbolj priljubljenih pesmi desetih skupin in pevcev.
Več tisoč glavi množici, ki so prišli s kartami v ograjen športni park, so se predstavili:
Teh Drinkers, Magnifico, Nude, Društvo mrtvih pesnikov. Đavoli, Parni Valjak, Ročk n Band z pevcem Janezom Zmazkom, Sausa-ges, Big Foot Mama in Pero Lovšin s svojimi Križarji. Vsi ansambli in pevci so se mladim poslušalcem predstavili s svojimi najbolj popularnimi pesmimi, tako da se 'je razgretost iz nastopa v nastop stopnjevala. Za konec koncerta pa je poskrbel še dež in tako množico malo ohladil, ki seje do jutranjih ur le nekako odselila iz Vrhnike. V vsem glasbenem in prireditvenem pomenu je "NOČ NA VRHNIKI" uspela. Tudi ta ročk koncert je spadal v sklop ARGONAVTSKIH DNEVOV. Organizator prireditve je bilo podjetje SAT d.o.o. iz Vrhnike, Cankarjev trg 6.
SaiVi projekt pa so podprli številni sponzorji, katerim se vodja projekta Rok Planinšek preko Našega časopisa tudi zahvaljuje.
S.S.
Množica mladih je zvesto poslušala, prepevala in plesala ob izvajanju svojih glasbenih idolov.
Pero Lovšin s svojim stalnim spremljevalcem klobukom in glasbenimi spremljevalci Križarji
V ... I v
- i
Roherto Magnifico je še kmalu na začetku "vžgal" s svojimi uspešnicami
S skupino ROK n BAND je zapel tudi Janez Zmazek
Množico pa je najbolj razgrela hrvaška skupina Parni valjak, še posebno pa njihov pevec
SVEČANOST OB 10 LETNICI DRUŽBE COMING
Podeljena številna priznanja in humanitarno darilo
V gradu Bistra pri Vrhniki je vrhniška družba Corning v četrtek 10. junija 1999 pripravila jubilejno svečanost ob 10. obletnici uspešnega poslovnega delovanja na slovenskem in mednarodnem trgu. Povabilu so se odzvali številni domači in tuji partnerji, skoraj vsi dosedanji delavci COMINGA ter drugi gostje. K slavnostnem vzdušju pa je veliko pripomoglo prelepo okolje kartuzi-janskega samostana Bistra, kjer je sedaj Tehniški muzej Slovenije.
Podjetje Corning je 10 let raslo in se razvijalo do današnjih dni, ko je že 68 zaposlenih. Celih devet let je imelo 50 % letno stopnjo rasti. Corning so povabili v evropsko mrežo
Electronic Partner ter se prav v zadnjem času združili s družbo Auto-commerce, ki jih je odkupila in postala večinski lastnik. Sedaj imajo 16 lastnih prodajaln in 14 franšiznih prodajaln. Na Slovenskem trgu so dosegli 20 % tržni delež na področju avdio in video tehnike. Zelo hitro in strmo pa se že širi tržni delež telefonije in računalništva, prav tako pa so v tem času razširili prodajo bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov. Letos računajo na celotni dohodek v višini 42 milijonov DEM, nasproti lanskemu, ki je znašal 34 mio DEM. To je samo nekaj poslovnih podatkov o družbi COMING, ki je prav gotovo za vzgled vrhniškemu
Ob 10. obletnici je Corning podelil finančno pomoč Sašu Drevnu (s čekom v roki) za nakup računalnika, v imenu slepih in slabovidnih se je zahvalil predsednik medobčinskega društva Janez Horvat (pred mikrofonom).
gospodarstvu. Vse navzoče prisotne je nagovoril direktor družbe Ronko Gostiša, kije med ostalim poudaril:
"Govoriti o Comingu vam, ki ste osebno ali pa preko podjetij, ustanov v katerih delate, s Comingom precej časa povezani, bi bilo odveč. Se pa sam ali pa s sodelavci, s katerimi se je na današnji dan pred desetimi leti začela zgodba o Comingu, vedno znova rad in z veseljem spominjam tistega obdobja, tiste garaže, ki je bila Comingovo prvo prodajno mesto in na katero bi danes najraje eno spominsko tablo pripopal. In tistega načina prodaje takorekoč iz rok v usta. Ni bilo lahko. To lahko rečem jaz, moja draga žena Majda, ki mi je vsa leta bila v oporo in mi zvesto stala ob strani, moja dva sinova in po večini čudoviti sodelavci ter ostali sodelujoči. Veliko je bilo čeri, ob katere je zadevala barka Cominga v razburkanem morju porajajočega se kapitalizma. Ampak previhrali smo viharje, kot pravi naš pesnik, in danes se resnično z radostjo v mislih sprehodim po prehojeni poti. Pogledam v desetih letih ustvarjeno ter si rečem: Ronko, sanje se ti uresničujejo, poudarjam - uresničujejo, da si ne bi kdo kaj napačno razlagal"
Nato je Ronko Gostiša podelil priznanja svojim sodelavcem, ki so 5 let in več ostali zvesti podjetju, z njim rasli in pomagali pri izvajanju in širitvi:
- za pet dela so spominske plakete prejeli: Boštjan Lužnar, Andrej Sla-banja, Matej Zgonik in Gregor Gostiša;
V soboto so bile vse prireditve na trgu za sodiščem, kjer je bil postavljen glavni prireditveni oder, zaradi dežja odpovedane. Nedeljski živ-žav pa se je pričel že ob 14.00 uri popoldan. Številnim najmlajšim gledalcem, ki so jih starši pripeljali na otroški živ-žav, so se predstavili: lutkar Sten Vilar iz Medvod, plesna skupina Indepen-dence HIP-HOP plesne šole Bolero pod vodstvom Andreje Šinkovec, ter plesne skupinice osnovne šole Ivana Cankarja pod mentorstvom Mateje Šraj. Za glasbeno spremljavo ter veselo razpoloženje za najmlajše pa je poskrbel ansambel 12. nasprotje. Otroški živ-žav so pripravili člani društva prijateljev mladine in seveda neumorni delavci turističnega društva. Za bogato gostinsko ponudbo na trgu na sodiščem pa je poskrbelo podjetje MOGOTA d.o.o.
S.S.
Najmlajši plesalci plesne skupine osnovne šole Ivana Cankarja so radi zaplesali pred številnim občinstvom.
Tudi mladi kitarist je pokazal svojo Za plesno vzdušje in razpoloženje na živ-žavu je poskrbel ansambel 12. glasbeno mojstrstvo nasprotje
Comingovo torto 10. let sta skupno prerezala direktor Ronko Gostiša in njegova žena Majda.
- za 6 letno delo: Aleksander Goš-nak, Lojzka Batič in Dušan Čertalič;
- sedem let pa so bili podjetju zvesti: Jožef Stare, Tanja Petkovšek, Robert Dežman in Inka Cepič;
- za 9 let zvestobe Boštjan Dobrovič;
-10 let pa so Corning gradili Zdenka Fortuna, Stanislav Dečman in Majda Gostiša
Posebno spominsko plaketo pa je Corning podelil tudi Občini Vrhnika, katero je prejel župan Vinko Tomšič.
Prav tako se je v nadaljevanju jubilejne svečanosti direktor COMINGA zahvalil vsem svojim poslovnim partnerjem za njihovo zaupanje, poslovno korektnost in dolgoletno sodelovanje. Ta priznanja so prejeli:
Matsuskita Electronic Industrial CO (Japonska), podjetja Grundig Slovenija, Philips Slovenija, Sony Slovenija, Daimond, Debitel, gospodarsko interesno združenje GIZ, skupina ABC, podjetje Intelsat, delniška družba Napredek, podjetje Sabod, servisni center Ravbar ter samostojni podjetniki Franc Zupane, Igor Sajovec in Vilijem Pihner.
Naj povemo, da se podjetje Corning udeležuje številnih humanitarnih akcij, kar je že njihova vsakdanjost. Zato je izkoristil tudi to jubilejno svečanost in se odzval pobudi nedavno ustanovljenemu LIONS klubu Notranjske - Vrhnika ter izroči fi-
nančna sredstva za nakup računalniške opreme mlademu dijaku Sašu Drevnu, gojencu za slepe in slabovidne v Škofji Loki. Sašo Dreven je Borovničan, kjer je tudi končal osnovno šolo. Zaradi težav z vidom se je vključil v nadaljnje šolanje v Center slepih in slabovidnih v Škofji Loki, kjer je končal skrajšan program smer telefonist. Uspeh v šoli ga je pripeljal v nadaljnje šolanje na srednji ekonomsko - komercialni šoli. Stanje vida pa se mu je poslabšalo na 98 % okvaro, kar mu prinaša predvsem težave pri učenju ter nato
Mala gledalka pa sije za plesni pod izbrala kar mizo, seveda da je imela vse na očeh
naprej pri zaposlitvi. Prav računalnik, ki je prilagojen za slabovidne pa mu bo olajšal nadaljnje šolanje ter stike s svetom in možnost ustvariti si svoj življenjski prostor. Ček v vrednosti 350.000 SIT sta mlademu dijaku izročila direktor Cominga Ronko Gostiša, ki je tudi predsednik LIONS KLUBA in Marko Smole prvi podpredsednik. Sašo Dreven pa se je ves ganjen zahvalil za prejeto darilo in obljubil, da ga bo z pridom uporabil. Spregovoril je tudi predsednik medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ljubljane Janez Hrovat, ki seje zahvalil za darilo ter poudaril, da bodo računalnik, ki ga je sedaj uporabljal Sašo Dreven podarili drugemu gojencu v šoli v Škofji Loki.
S to humanitarno gesto pa se je končal svečani del ob 10 obletnici delovanja podjetja COMING, ki ga je s glasbenimi točkami dopolnjeval godalni kvartet CAMERATA LA-BACENSIS iz Ljubljane. Ob čaši vrhunskega vina pa so se že sklepali novi načrti in poslovni dogovori ter seveda obujali spomini na prve dneve Cominga pred 10 leti.
Ob 10. obletnici tudi uredništvo Našega časopisa čestita vsem COM-INGOVIM delavcem, vodstvu pa želi še veliko poslovnih uspehov.
Simon Seljak
Predsednik Turističnega društva Blagajana Vrhnika Viktor Razdrh pa je direktorju COMINGA podelil priznanje "BLAGAJANA" za lepo urejeno trgovino na Tržaški 28 na Vrhniki.
Farni dan na Zaplani
Bilje čudovit pomladanski dan, ko smo na Zaplani obiskali Rafka Jurjevčiča z Vrhnike, kije tam gor že dobro leto dni in z invalidskega vozička vodi obnovo v imenu Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov vodi obnovo starega zaplaninskega župnišča v prijazen začasen dom. Začasen dom zato, ker bo to počitniško bivališče marsikaterega bolnika in invalida. S ponosom nam je pokazal vse so v enem letu uredili, še posebno zato, ker je večina dela opravljenega za božji Ion, kot se reče, s prostovoljnim delom, mojstre so na pomoč povabili samo za zahtevnejša dela.
Za rep smo ujeli razstavo tudi člana Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov Vojka Gašperuta, invalida tetraplegika, ki slika z usti, na njegovih slikah pa se pojavljajo motivi in njegovega rodnega breginjskega kota, kakršen je bil, potem pa motivi s slovenske obale, kjer danes živi in slika. TretjiTno-tiv, ki se na njegovih slikah pojavlja, so različne cvetice.
Pogovor je nastajal pod vtisom veličastnega razgleda na oddaljeni Blegoš in še bolj oddaljeni Triglav, ki se vidi od zgoraj. V tem okolju bo dom služil predvsem za duhovno okrepitev vseh, ki bodo tja prihajali, saj večina teh, ki bodo prihajali na Zaplano, le stežka
doživi priložnost takšnega stika z naravo. Še bolj kot to pa bo pomembno, da se bodo člani bratstva lahko tu srečevali in duhovno krepili, da bodo laže premagovali svoje težave.
Še bolj pa je pogovor nastajal pod vtisom farnega dneva na Zaplani. Tedaj so se tu zbrali ne le ti, ki se trudijo za obnovo, nekateri njihovi prijatelji, temveč tudi zaplaninski krajani, ki so novo skupnost v nastajanju lepo sprejeli kot del svojega vsakdanjega življenja, kot svoje nove prijatelje, s katerimi bodo poslej delili sdvoje skrbi in veselje.
Dan seje kot ponavadi v krščanskih brastvih začel z mašo, ki jo je daroval urednik Prijatelja, se pravi revije za trpeče, Vinko Bizant. Posebna poživitev tega dogajanja je bilo petje dekliškega zbora pod vodstvom Tanje Trpin, ki se je naučil celo himno Krščanskega bratstva Vstani in hodi.
Zbrane je v imenu Zaplanincev pozdravil še predsednik krajevne skupnosti Pavle Bizjan, jim izrazil želje po prijetnem počutju ter jim opisal nekatere značilnosti kraja, katerega dobrodošli prebivalci postajajo. Sicer pa je o tem za Naš časopis napisal spodbudne misli kar sam.
Popoldne seje zaključilo s šmar-nicami pri vodnjaku zunaj pred zaplaninsko cerkvijo, kar je bilo posebno doživetje za vse, ki so se ta dan zbrali na farnem dnevu.
Treba bo še precej obnovitvenih del, saj majsikaj manjka, kot nam je povedal Rafko Jurjevčič. Med drugim dvigalo, notranja oprema. Marsikaj pa je že narejeno: dom bo že poleti lahko sprejel prve obiskovalce, saj so nekatere sobe prav domiselno urejene. Posebej so nam pokazali nekatere tehnične domislice, ki bodo pomagale, da se bodo tudi ljudje, ki sami ne zmorejo vsega, laže pomagali.
Naj na kratko opišemo, kaj je to Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov: med drugo svetovno vojno je bilo mnogo bolnikov in invali-
Zaplana, hribovita vas, ki se razprostira kar 10 km počez in prav toliko podolgem. Ljudje na Zaplani se preživljajo z delom na Vrhniki, v Logatcu in v Ljubljani. Le nekateri pa tudi s trdim delom na svoji zemlji-na kmetiji. Prav v zadnjem času pa tudi na Zaplani lahko poiščete nekaj zelo uspešnih samostojnih obrtnikov. Šolskega pouka v domači vasi ni, čeprav imamo šolo se morajo naši otroci vsak dan voziti na Vrhniko!
Tudi za našo versko življenje in potrebe skrbijo vrhniški duhovniki,saj ■ po odhodu župnika Skvarča nimamo več svojega duhovnika. Ostalo nam je le prazno in propadajoče župnišče. Lansko leto smo v dogovoru med predstavniki župnije in odgovornimi v Krščanskem bratstvu bolnikov in invalidov (KBBl)slednjim župnišče predali v dolgoročni najem, tudi z željo po najnujnejšem vzdrževanju. Saj smo, resnici na ljubo moram povedati, domačini takoj na začetku rahlo dvomili v uspešno obnovo. Vendar, kaj kmalu smo videli, kaj se da doseči z močno voljo, vztrajnostjo in sposobnostjo.
V enem samem letu so člani KBB1 opraviti neverjetno delo. Notranjost Doma je v celoti prenovljena. Izolacijska dela, v celoti nova elektro instalacija, zamenjava podov in podobne stvari so le nekateri detajli te obnove, ki jo uspešno vodi g. Rafko Jurjevčič z invalidskega vozička. Da, na Martinovo soboto je čeprav pozno zvečer prvič v Domu zagorela centralna kurjava.
Zaplana je pridobila. Ohranjen ji je bit del stavbne in kulturne dediščine, kije bila že obsojena na uničenje. Pa vse ni najbolj pomembno! V pogovoru z člani
KBBI zvem, da bolj kakor svoj dom želijo graditi odnos med ljudmi. Želijo, da začutimo daje Dom KBBI tudi naš dom, zato se veselijo nas Zaplanincev, kadarkoli se ustavimo pri njih.
Da jim je bolj kot obnovljena hiša pri srcu povezanost z domačini, so na poseben način pokazali letos zadnjo sobotov maju, ko smo na njihov predlog skupaj z njimi pripravili farni dan na Zaplani. Program je potekal ves dan, saj smo ga pričeli z sv. mašo ob 10. uri, zvečer po 19. uri pa smo še vedno prepevali in se veselili. Vmes pa je bilo veliko dogajanj, ki so nas vse povezovala. Za prijetno razpoloženje je poskrbel harmonikaš Zlatko.
Srečolov je z prodanimi srečkami pomagal invalidom pri obnovi Doma, nam vsem pa prinašal obilo pričakovanj, presenečenj in smeha.
Prav poseben dogodek pa je bil odprtje slikarske razstave g. Vojka Gašparuta iz Kopra. Motive iz narave je slikar realist kljub svoji tet-raplegiji čudovito prenesel na oljna platna. Avtpr, ki ima za seboj že preko sto samostojnih in skupinskih razstav je številne obiskovalce tudi sam popeljal po razstavi. Ob odprtju te razstave je sodeloval tudi kvartet Inles iz Ribnice. Gdč. Polona Malovrh iz Polhovega Gradca pa je občuteno recitirala pesem vrhniškega rojaka .misijonarja, slikarja in pesnika p. Jožeta Cukale.
Skratka, bilo je prelepo. Zvečer smo se razšli z najlepšimi vtisi in prepričani, da bolnom in invalidnim več kakor obnovljena hiša pomenijo ljudje. Razumeli smo da res želijo graditi bratstvo z nami Zaplanin-ci. Veseli in ponosni smo na ta veliki napredek obnove hiše in povezovanja med ljudmi.
Seveda, pa si želimo, da bi to sodelovanje postalo še bolj obojestransko in da hi se drugo leto spet srečali na farnem dnevu na Zaplani.
Predsednik KS Zaplana Pavel Bizjan
dov, ki so bili potrebni pomoči ali so bili osamljeni. Oče Henrv Fran-cois, ki je bil vojaški invalid je začutil potrebo, da te ljudi obiskuje in jim pomaga. Ker vsega dela ni zmogel opraviti sam, je okoli sebe začel zbirati manj prizadete bolnike in invalide, ki so mu pomagali. Tako se je rodilo gibanje KRŠČANSKO BRATSTVO BOLNIKOV IN INVALIDOV (KBBI). KBBI je laično gibanje v Cerkvi na
Slovenskem. V njem se združujejo bolniki in invalidi, verni in neverni, sodelavci in duhovni asistenti, redovnice in bogoslovci... ljudje, ki so pripravljeni delati drug z drugim.
V Sloveniji se v gibanju združuje okoli 270 ljudi dobre volje. Ker je delo obsežno in je veliko ljudi, ki
so potrebni pomoči, so razdeljeni na področja. Vsako področje ima odgovornega bolnika ali invalida, ki skrbi za delo in povezovanje, lete pa povezuje voditelj gibanja, ki skrbi za delo in življenje celotnega gibanja.
Da to dosežemo, se srečujemo na duhovnih vikendih, enodnev-
nih srečanjih, duhovnih vajah, delovnih sestankih, piknikih, obiskih, si dopisujemo in drugo. Delo je prostovoljno in finančna plat gibanja živi od članarine in darov dobrih ljudi.
To je na kratko tudi opis, kaj zmore volja in ljubezen do soljudi, ki jih drugi vidijo prikrajšane, sami
pa ne čutijo tako. Tudi Rafko Jurjevčič, ki je nekega dne pred dobrim desetletjem odšel zjutraj od doma v Ljubljano v bolnišnico na svojih nogah, domov pa seje vrnil na invalidskem vozičku, je med njimi, ki pomagajo drugim z voljo in dobro besedo, zdaj pa tudi z delom.
NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS
NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS
Junijski utrinki iz Doma upokojencev
Gledališka skupina OŠ Ivana Cankarja Nauportus je nastopila v gledališki predstavi Mala čarovnica, ki ni hotela biti    Praznovanje rojstnih dni so nam s programom polepšali tudi hudobna v režiji Lidije Rajer. vrhniški šolarji.
Obiskali smo vrtec Rožni griček in tako zaokrožili srečanja s Pevci našega pevskega zbora Zarja so se udeležili srečanja pe- skupino otrok, ki so nas obiskovali vsak mesec. - "Jesenipa se vskih zborov socialnih zavodov Slovenije v Šmarju pri Jelšah.    spet vidimo", smo si obljubili.
Prisrčno vabljeni na
Srečanje v moji deželi
V Polhovem Gradcu
Srečanje Slovencev po svetu in doma
Program
2. julija 1999
• razstavi Svet biagajane in Dežela čebel - odprtje v petek 2. 7.
1999 ob 19. uri v Pograjski graščini Razstavi odpirata predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med in ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode
3. julija 1999
• ob 18. uri gasilska vaja - gasilska društva Gasilske zveze
Dolomiti
• ob 18. uri revija folklornih skupin
• ob 19. uri predavanje z diapozitivi - Prvi Slovenec brez dodatnega kisika na Mount Everestu - alpinist Pavle Kozjek -
Pograjska graščina
Nedelja, 4. julija 1999 ob 10. uri
• Sprejem in pogostitev pevskih zborov iz tujine s kratkim
kulturnim programom ob 11. uri
• maša za izseljence v župnijski cerkvi Marijinega rojstva v Polhovem Gradcu - maševal bo dekan dr. France Gorjup
• kratka predstavitev kulturnih znamenitosti Polhovega Gradca
- Jožica Kavcic od 10. do 12. ure
• prireditev za otroke - otroška delavnica - park v Pograjski
graščini
• balinanje - Pograjski dom
od 12. ure do 14.30
• srednjeveško dogajanje (mečevanje, lokostrelstvo) - Viteški lokostrelski red Gašperja Lomberga, Turjaški mečevalci in
lokostrelci - park v Pograjski graščini od 13. do 15. ure
• zabavni program • kmečke igre
• prikaz domače obrti (kovaštvo, klekljanje, predenje, izdelovanje harmonik)
• glasbeni in humoristični program
• povezovalec programa - Modra kronika s ciganskim parom
ob 15. uri
• Sprevod po Polhovem Gradcu (narodne noše, mečevalci,
lokostrelci, zapravljivčki) od 16. do 17. ure • himna
• pozdravni govori
- župan občine Dobrova - Polhov Gradec Janez Oven
- predsednik Slovenske izseljenske matice dr. Anton Bebler
- podpredsednik vlade Republike Slovenije Marjan Podobnik
- slavnostni govornik, rektor Univerze v Ljubljni dr. Jože Mencinger
• kulturni program
• povezovalec programa - Modra kronika ob 17. uri
• zabavni program - gost večera, pevec Vili Verhovšek iz
Ontaria, Kanada, slovenski Elvis • ansambel Čuki
• plesna skupina Panorama Dodatne prireditve 4. julija 1999:
• Dan s pograjskimi klekljaricami - Pograjska graščina
• Pohodi ob 10. uri po Polhograjskem hribovju - organizator
Planinsko društvo Blagajana iz Polhovega Gradca • vožnja z zapravljivčki po Polhovem Gradcu
Zanimiva planinska tura na Planjavo
Konec maja se nas je skupina osmih planincev-ljubiteljev gora, odpravila na planinsko turo na Planjavo v Kamniških Alpah.
Pot smo začeli v zgodnjih jutranjih urah v Kamniški Bistrici. Odpravili smo se po poti, ki vodi na Kamniško sedlo, vendar smo kmalu skrenili s steze, saj smo izvedeli, da obstaja nemarkirana pot, katera pelje bolj desno od markirane in pripelje planinca na Srebrno sedlo, od tam pa je še pol ure hoje do vrha Planjave. To pot poznajo tudi tisti, ki se odpravljajo na Zeleniške špice, ki pa ne sodijo med lažje ture in so zato manj obiskane.
Pot je zelo lepa, saj dolgo čaša poteka po gozdu in ravno v njem smo naleteli na zelo zanimiv pri-zor-drevo bukev, ki se je mogoče, po našem sklepanju, podrlo oziroma nagnilo od teže snega še zelo mlado inje nadaljevalo svojo rast v vodoravnem položaju nad strmim pobočjem.
Deblo je raslo v vodoravni liniji, medtem ko so veje začele ubirati pot proti svetlobi navzgor, vendar se je sedaj tudi vrh obrnil proti soncu.
Na tej poti smo videli nekaj zelo lepih tolmunov, katere je izdolbla voda, ki stalno teče iz okoliških vrhov, saj je v tem času še dovolj snega, ki pa se počasi topi.
Z vrha Planjave smo imeli lep razgled na Logarsko dolino s slapom Rinko in okoliške kraje, ter del Avstrije, medtem, ko nam je razgled proti Ljubljani zakrivala megla, ki se je podila sem in tja. Pot smo nadaljevali s spustom na
Kamniško sedlo in nazaj v dolino.
Pot, katero sem opisala, je zelo zanimiva in jo je vredno preho-diti.vendar je ne priporočam neizkušenim planincem, saj je na nekaterih mestih zelo težko prehodna in ni varovana. Ker ni nobenih markacij, se lahko hitro zaide inje težko najti nadaljevanje prave poti.
Vsi zadovoljni, da smo premagali to zahtevno pot smo se odpravili nazaj proti domu. M. P.
Črni Vrh
Obnova obzidja pokopališča
Ob cerkvi Sv. Lenarta na Črnem Vrhu potekajo zaključna obnovitvena dela obzidja pokopališča. Staro obzidje so podrli in zgradili novega, ki je zgrajen približno istih dimenzij, kot je bil prejšnji.Gledano s tlorisa je nepravilni osmerokotnik. Z zunanje strani so ga obložili z naravnim kamenjem iz kamnoloma Verd, ki daje obzidju zelo lep izgled. Izvajalec je povedal, da je bil vsak kamen ročno obdelan in je nepravilnih oblik. Pri novem obzidju je nekaj sprememb, saj bo sedaj možen dostop na pokopališče iz treh stra-ni-dodane so dvoje stopnice.
Do sedaj je bilo v obnovo vloženih približno 2700 delovnih ur, vendar jih bo potrebno narediti še nekaj do zaključka prenove obzidja. Po grobih podatkih je bilo vgrajenega okoli 110m3 betona, približno 6 ton železa in 45m3 kamenja. Pri obzidju se sedaj montirajo železna vrata, urediti pa je potrebno še prostor med cerkvijo in pokopališčem s tlakom in urejenim odvodnjavanjem.
Izvajalci vseh del so domači podjetniki, kar je vsem domačinomv veliko zadovoljstvo.
M. P.
Stoletje star vodnjak v Butajnovi
Planinsko društvo Šentjošt deluje tudi kot turistična organizacija za območje šentjoške fare. Tako je del sredstev iz svojega proračuna namenilo tudi za material pri obnovitvi sto let starega vaškega vodnjaka sredi Butajnove. Za prostovoljno obnovitveno delo seje javil domačin Srečko Celarc, kije do sedaj že pobarval in zamenjal skodle na vodnjaku, nanj namestil "trombo" in kolo, in opravil še nekatera zidarska dela. Čeprav je bil vodnjak zgrajen daljnega leta 1900, pa je služil svojemu namenu vse do leta 1957, koje Buta-jnova dobila vodovod. Med vojno gaje zadela granata, kije verjetno priletela iz črnovskega konca. Tak je ostal vse do leta 1968, dokler ga niso obnovili.
Vodnjak je s svojimi kapacitetami (globina 8,60m in širina 6m) nudil tudi v najbolj sušnih dneh dovolj vode. Domačinka Žnidarjeva mama, ki bo letos praznovala 86 življenjski jubilej, se še povsem dobro spominja kako je domov, skupaj z ostalimi takratnimi prijateljicami, v škafih nosila vodo iz vodnjaka. Še bolj kot to, pa ji je v spominu ostalo fantovsko petje pri vodnjaku ob sobotah zvečer. Običajno se je po opravljenem delu na kmetiji, zbralo kakih deset fantov, po večinoma krajani ožje Butajnove in so peli narodne pesmi tudi do polnoči. Seveda bi se jim punce prav rade pridružile, toda zanje so se starši preveč bali in so morale ostati doma. Ampak Žnidarjeva mama ni bila pri tem preveč prikrajšana, saj so bili pri njih doma (pri Birtovc) številčna (12 otrok) pevska družina, katere petje seje slišalo daleč naokrog.
Gašper Tominc
Sredi Butajnove pri Iraš stoji stoletje star vodnjak, ki bo letos obnovljen.
Prošnja raznašalcem plakatov
Poletje je čas raznih prireditev in vrtnih veselic, zato se pojavlja vsepovsod veliko obvestil in vabil.
KD Črni Vrh lepo prosi vse, kateri lepite plakate za veselice, prireditve in obvestila, da jih nalepite na za to določena mesta, katerih je v našem kraju dovolj. NE lepite in pripenjajte jih na drevesa ob glavni cesti, saj je to zelo - kulturno gledano - neokusno.
Koje prireditev ali veselica mimo, plakatov nihče ne pospravi, dež jih strga z dreves in ležijo po gozdu, v drevesih ostanejo žebljički, kateri so posebno tistim, ki sekajo drevesa, nezaželeni.
Kdo pa mislite, da se bo ustavljal na glavni cesti v gozdu in bral obvestila, če jih lahko prebere na oglasnih deskah? Hvala za razumevanje.
M.P.
Folklorna skupina na Dobrovi bo ponovno zaživela
V kulturno umetniškem društvu Dolomiti Dobrova ocenjujemo opravljeno delo v iztekajoči sezoni 1998/99 in pripravljamo načrte za naslednjo sezono. Sekcije v društvu so bile tudi v tej sezoni zelo aktivne, saj smo skupaj zabeležili preko trideset različnih nastopov in poskrbeli za organizacijo desetih kulturnih prireditev.
V začetku decembra smo za najmlajše pripravili miklavževanje, ki ga vsako leto organiziramo skupaj s Krajevno Skupnostjo Dobrova. V tem času pa se Mešani pevski zbor že temeljito pripravlja na redni božični koncert, ki gaje najprej izvedel v domači farni cerkvi, nato pa še na gostovanju v Za-pogah pri Vodicah in Škofji Loki.
V decembru je svojo deseto obletnico obeležil tudi Moški pevski zbor z nastopom v radijski oddaji Koncert iz naših krajev, ki seje po nekaj letih zopet ustavil na Dobrovi.
Ob kulturnem prazniku so sekcije sodelovale na različnih kulturnih prireditvah v bližnjih krajih, člani društva pa smo se tako kot vsako leto zbrali na rednem občnem zboru.
Aprila so vsi pevski zbori našega društva sodelovali na redni reviji odraslih pevskih zborov, ki je bila letos v Horjulu. V maju pa
smo skupaj z Zvezo kulturnih društev Ljubljana-okolica organizirali Srečanje gledaliških skupin.
Na srečanju seje predstavila in navdušila gledalce gledališka skupina Kulturnega društva Janez Jalen iz Notranjih Goric s predstavo Via Mala.
Junija seje Mešani pevski zbor že dvajsetič zapored udeležil pevskega tabora v Šentvidu pri Stični, za kar je dobil posebno priznanje.
Ob koncu sezone smo tradicionalno kresovanje združili s praznovanjem dneva državnosti. Pripravili smo prireditev, na kateri so občinski svetniki svečano sprejeli Odlok o občinskem grbu Občine Dobrova - Polhov Gradec. Na prireditvi so sodelovale kulturne in šolske skupine vseh Krajevnih Skupnosti naše Občine. Uspešno sezono pa bomo sklenili v Polhovem Gradcu na Srečanju v moji deželi, kamor vse občane vabimo tudi člani našega društva.
Z mislimi pa smo že v novi sezoni, kjer bo po dveletnem premoru ponovno zaživela folklorna skupina. S tem se tridesetletna tradicija te dejavnosti na Dobrovi nadaljuje. V ta namen smo v letošnjem letu izšolali nove kadre, ki smo jih poslali na poseben seminar, ki ga organizira Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Zato že sedaj
vabim vse ljubitelje ljudskega plesa in vse, ki si to želijo postati, da se nam pridružite v septembru, ko bomo pričeli z rednimi vajami. Že v oktobru pa bomo vse nove plesalce povabili na trgatev, s katero smo vsa leta označili pričetek nove kulturne sezone.
V društvu pa se že nekaj časa trudimo, da bi na Dobrovo prinesli tudi gledališko dejavnost. V lanskem in letošnjem letu je pri nas gostovalo kar nekaj gledaliških skupin, ki so bile lepo sprejete, saj je bil obisk zelo zadovoljiv. Zato v društvu razmišljamo o gledališkem abonmaju, ki bi ga uvedli v naslednjem letu. Tako bi se skozi sezono na odru zvrstilo šest ali sedem gledaliških predstav. S tem pa bi morda vzpodbudili tudi domače ljubitelje gledališča, da bi se v bodoče lotili lastne gledališke dejavnosti, kije bila v preteklosti na Dobrovi zelo aktivna in cenjena. Pogoji za takšno dejavnost so se z letošnjim letom zelo izboljšali, saj smo v kulturnem domu obnovili elektroinstalacijo in uredili gledališko luč.
Ob koncu vabim vse, ki vas zanimajo naše dejavnosti, da se nam v prihodnji sezoni pridružite, da bomo skupaj bogatili kulturno podobo kraja in občine.
Boštjan Svete
KUD DOLOMITI
Je umor vedno zločin?
To je bilo vprašanje, ki Se je zastavljalo vse do konca gledališke drame Via mala (John Knittel) v režiji Janeza Cimpermana in izvedbi KD Janeza Jalna iz Notranjih goric. Moralni in pravni zakoni ter razum je nagovarjal k pritrdilnemu odgovoru. Čustvom in srcu pa sije zaradi možnega drugačnega to je nikalnega odgovora, malokdo upal prisluhniti.
V izvrstni gledališki predstavi, ki smo ji bili priča na deževno soboto 15. maja, v dvorani na Dobrovi, je zmagala ljubezen pred sodniško dolžnostjo in tako je bil vsaj konec ene družine srečen. Dogajanje drame seje pričelo leto po umoru lastnika žage, sicer pa »pijanca in ženskarja« Jonasa Lauretza, ki je nečloveško trpinčil svojo družino. Ta gaje v skrajnem obupu umorila, kar uspejo, kljub preiskavi obdržati zase.
Velja za pogrešanega. Moreče vzdušje zločina, namesto osovražene očetove roke, visi nad družino, noro mamo (Barbara Marinčič), pohabljenim sinom Niklausom (Boštjan Slana) in apatično hčerko Hano (Mojca Novak).
V temno ozračje hiše na prelazu Via Mali se vrne najmlajša hči Silveli (Jasmina Jamnik) in napove poroko s preiskovalnim sodnikom (Gregor Perko), potomcem ene najuglednejših družin v deželi. Kljub veliki stanovski razliki se mlada dva iskreno ljubita. Njuna ljubezen pa je postavljena na preizkušnjo, ko mladi mož dobi nalogo preiskati doseje pogre-
šanega Laurentza. S postopnim sestavljanjem mozaika družinske tragedije pride do neljubega odgovora. Storilci so tašča, svak in svakinja.
Naj primer prepusti drugim in tvega sodno obravnavo, ter s tem izgubi svojo ljubljeno ženo Silveli, ki se mu je postopoma že začela odtuje-vati? Po temeljitem pretresu vseh okoliščin, premisleku in pogovoru z mamo (Nataša Ponikvar) zapiše odločitev, ki jo podpiše sam predsednik sodišča (Stane Čuden). Jonas Lauretzje razglašen za mrtvega.
Mladoporočenca si padeta v objem in vsaj začetek njunega življenja je obetaven.
Tako kot začetek mnogih slovenskih družin, ki ga s temeljnini kamnom ljubezni postavita zaljubljenca. Če ta ni dovolj močan je tekom časa močno dovzeten na zunanje, družinam pogosto nenaklonjene vplive okolja. Da ta osnovna celica družbe potrebuje še prav posebno pozornost kaže tudi razglasitev svetovnega dneva družine. Organizacija Združenih narodov je za dan družine določila 15. maj, ter tako potrkala na srca vseh do ustvarjanja družinam prijaznega okolja.
Čustveno razvneti nad dramo, ki jo ne privoščimo nobeni družini smo navdušeni nad igro ugotovili, daje dobra predstava odvisna od igralskega ansambla ne glede na to v katerem kulturnem har-mu je ta odigrana. In predstava gledališke skupine KD Janez Jalen Notranje Gorice-Plešivica je bila še kako vredna ogleda. Da je segla v srce vseh obiskovalcev, teh je bilo okoli sto, kažejo pogovori s posamezniki, ki so o vsebini razmišljali še dolgo v noč.
Mojca Kucler Dolinar
Šentjošt je poleg Vršiča najbolj obiskan kolesarski kraj v Sloveniji
Po mesecu in pol kolesarske akcije, ki jo vodi Brunarica Grič v Šentjoštu, se je vanjo vključilo že več kot 850 kolesarjev iz vse Slovenije. Težko je reči, kaj privablja toliko kolesarjev, saj vsakdo nosi v sebi svoj vzrok. Nedvomno pa na njihovo nenehno vračanje v te kraje vpliva čutenje, da so zaželeni.
Glede na to, da se je akcija začela prvega maja in bo trajala še do 26.septembra, je mogoče pričakovati tudi prek tisoč udeležencev. "Vsak dan obišče brunarico okoli 150 kolesarjev ," pravi organizator Hine Košir. "Po neki neuradni statistiki naj bi bil tako Šentjošt poleg Vršiča drugi najbolje kolesarsko obiskani kraj v Sloveniji. "Vsak obiskovalec prejme za deset opravljenih vzponov medaljo (doslej je bilo podeljenih več kot 300 medalj), za štirideseti opravljeni vzpon pokal, prvih deset kolesarjev z opravljenimi 50 vzponi pa bodo prejeli kolesarski dres Brunarice Grič. Registracija vzpona je mogoča 24 ur na dan, saj je pred brunarico nameščen nabiralnik, kamor v času, ko brunarica ne obratuje, vržejo listek s svojim imenom. Prijava
Brunarico Grič so v Šentjoštu skoraj dobesedno zavzeli kolesarji.
k akciji je povsem brezplačna niti ni starostno omejena. Po končani akciji bo velika kolesarska dirka Vrzdenec - Šentjošt, na kateri pa bodo lahko sodelovali samo udeleženci akcije.
Miha Juš, ki skoraj vsak dan pri-kolesari z Vrhnike, pravi, daje udeleženec akcije predvsem zaradi lastne rekreacije in lepega okolja, kjer stoji brunarica, medtem ko njegov kolesarski prijatelj Robi Zalaznik doda: "Šentjošt mi postaja vse bolj
všeč, saj ga obiskujem praktično vse leto: pozimi v tem kraju smučam, saj imajo novo visokovrvno vlečnico, poleti pa kolesarim".
Kljub kolesarski gneči na cesti, ki vodi do Šentjošta, pa doslej še ni bilo nobene nesreče. Se pa veliko voznikov pritožuje nad etiko nekaterih kolesarjev, ki z drvenjem in vožnjo "vštric" nemalokrat spravljajo v nevarnost sebe in druge udeležence.
Gašper Tominc
Lepo ohranjena zunanjost domačije v Pečovju
Polhograjsko planinsko društvo Blagajana iz Polhovega Gradca
Pohod po Polhograjski planinski poti
Šestnajst pohodnikov planinskega društva Blagajana iz Polhovega Gradca je 28., 29. in 30. maja prehodilo polhograjsko planinsko pot. Tuje nekaj utrinkov z njihove poti, s tistega dela, ki pelje iz Jerne-jčkovega grabna proti Sivki.
Besedilo in foto: Milka Bokal
Sestrici Anita in Lucija Rus s kmetije Na Rusovem ob koritu v hiši, kamor noč in dan teče voda.
Nenavadno velik kip Kristusa v kapeli zraven domačije v Pečovju. Po podatkih krajevne zgodovinarke Jožke Kavčič je kapela iz 1804. leta.
So Pavleta pičili gadje
Pavel Kucler iz Butajnove je še dandanes prepričan, da so ga v začetku junija pičili štirje mladi gadje. V soboto zjutraj ob devetih seje odpravil v Reber, kakor imenuje 500 metrov od hiše oddaljen pašnik.Tja je že pred časom navo-zil gnoj in posejal solato. Tisto soboto se je odpravil ponjo in po sadike zelja. Ko je nabiral solato, pa je z roko segel tudi v bližnje
Pavel ima kot kmet veliko stikov z naravo, le-ta pa mu je tokrat pokazala zobe. Na koncu se je vse srečno izteklo.
rušje in kar naenkrat ga je na rokah nekaj močno speklo.
"Seveda sem roke takoj izvlekel in na desni opazil eno, na levi pa tri majhne ranice - črne pike," pravi Pavel in mi pokaže mesta na roki, kjer naj bi bili piki. "Takoj sem pomislil na ose, vendar ni bilo nobene v bližini. Sem se pa spomnil, daje sin Janez pred nekaj dni na nekaj metrov oddaljeni cesti povozil debelo gadovo samico. Zato sem sklepal, da sem žrtev kačjih pikov. Pohitel sem domov in si rane dodobra izkrtačil in spral, žena Danica pa jih je še polila z arniko in obvezala."
Čeprav v rokah ni čutil nobenih bolečin, so se domači odločili, da ga odpeljejo na urgenco v Ljubljano. Zdravniki niso mogli potrditi Pavlove trditve,da so ga pičili gadje, ker je bila rana močno sprana, in ni bilo mogoče določiti vzrok nastanka ran. Kljub temu so mu dali protistrup proti kačjemu piku.
"Pozneje sem na kraju, kjer so me pičili, našel pod štorom globok rov, ki pa je bil zapuščen. Verjetno so me pičili še zelo mladi gadje, katerih strup še ni "dozorel". Zato sem tudi ugrize prenesel brez kakršnih koli posledic."
Gašper Tominc
Vedno več pevcev na vsakoletni pevski reviji na Lovrencu nad Polhovim Gradcem
V prelepem sončnem vremenu v nedeljo, 6. 6.1999, se je na Lovrencu nad Polhovim Gradcem zbralo 13 pevskih zborov, ki so sodelovali na 6. srečanju na Gori, na planinski pevski reviji, ki jo prireja Planinsko društvo PANORAMA z Dobrove. Letos so se na novo predstavili Moški zbor ALPINA iz Žirov, Mešani zbor SVOBODA iz Mengša in Mladinski cerkveni zbor iz Hotedrščice. Letošnja petletna jubilanta pa sta bila Mešani zbor DOLOMITI z Dobrove in Moški zbor iz Briš pri Polhovem Gradcu.
Številni poslušalci so ugotovili, da kljub višini in sproščenemu vzdušju, ki velja v pravem planinskem okolju, zbori vzamejo nastop zelo resno. Ves program poteka tako kot v kaki koncertni dvorani. Tudi posnetek vsega nastopa dokazuje izredno raven petja, kot da bi zbori tekmovali za uvrstitev na republiške nastope!
Organizator revije, Tone Potočnik, in gostitelj, lastnik domačije PRI LOGARJU, kjer revija poteka, Pavle Set-ničar, upata, da bodo imeli pevci tudi prihodnje leto spet lepo vreme, kot na vseh dosedanjih srečanjih. Tudi za nove zbore bo poskrbljeno, daj so že letos tudi novi pevci izrazili že|jo, da bi jih organizator povabil prihodnje leto.
Mp
Moje drevo
Na sončni strani Alp stoji drevo, katerega sinovi smo, za njim dviguje se Triglav, ponosno gleda iz višav.
Sedaj zapuščam to drevo,
kot njega list odleti v nebo,
ne vem kje jutri bom pristal,
kje nove korenine bom pognal. Sedaj sem tu, kjer ni dobra, od koder ne vidi se Triglav, ne vidi se niti mojega drevesa, od koder še nisem vzel slovesa.
Počasi, a vztrajno rjavim,
a ne, ne bom pustil, da tu bom segnil,
z mislijo na zeleno drevo,
bom premagal tudi leto to! Prišel bo dan vrnitve na drevo, katerega ljubim močno, in spet bom gledal na Triglav, ki ponosno gleda iz višav.
Če kdaj nanj se bom povzpel,
svobode pesem bom zapel,
v spomin na leto to,
ki takrat že daleč, daleč bo! To pesem je napisal Peter P. v času služenja vojske v JLA.
SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOBROVA - POLHOV GRADEC IN PRAZNOVANJE DNEVA DRŽAVNOSTI S KRESOVANJEM
Grb in zastava - simbola usodne povezanosti občanov
ENERGIJA - EKONOMIJA - EKOLOGIJA
V četrtek 24.6. 1999 je bila v počastitev Dneva državnosti slavnostna seja občinskega sveta občine Dobrova - Polhov Gradec. Svetniki so na seji sprejeli Odlok o gr-bu in zastavi občine Dobrova - Polhov Gradec, nato pa je sledila razglasitev izbranih simbolov.
Po končani slavnostni seji se je pričela svečanost odkritja občinskih simbolov z blagoslovom in kulturnim programom, ki so ga pripravili člani KUD Dolomiti iz Dobrove. Novi občinski simboli izkazujejo svetlobo sonca, vir življenja, trdnost, plodnost, lepoto narave in medsebojno povezanost. S svojo pristnostjo so praporščaki s spremstvom desetih občinskih gasilskih društev Gasilske zveze Dolomiti pozdravili novo občinsko zastavo in grb. Vse prisotne je na praznovanju občinskega in državnega praznika pozdravil tudi Janez Per, poslanec državnega zbora RS in Janez Oven, župan naše občine, ki je v svojem govoru poudaril, da naj postaneta naša nova simbola zastava in grb oznanjevalca uspešnih in veselih trenutkov vsakega našega občana.
V nadaljevanju pa je nagovoril vse državljanke in državljane Republike Slovenije in spomnil, da mineva natanko 8 let od zgodovinske odločitve slovenskega naroda, da potrdi dokončno slovensko odločitev za samostojno, suvereno, neodvisno in demokratično državo.
V času v katerem so nas začeli priznavati in jemati kot enakovredne partnerje tudi najvišji predstavniki mednarodnih
skupnosti, ki so nas sprejele kot majhno, a vsestransko perspektivno državo. Da smo v tem času postali uspešna in stabilna država, potrjuje tudi obisk predsednika Združenih držav Amerike gospoda Billa Clintona in skorajšnji obisk papeža Janeza Pavla II, ki nas bo v jeseni obiskal že drugič. To pa pomeni predvsem, da moramo z vso odgovornostjo razviti lastno narodno in civilizacijsko identiteto.
Zrelo moramo dojeti in sprejeti tudi dejstvo, da samostojnosti Slovencev in Slovenije ne bo mogla zavarovati nobena zakonodaja, če ne bomo hkrati resno in odgovorno razvijali lastne identitete svoje kulture, jezika, razvojno podjetniške miselnosti in osmislili svojega lastnega odnosa do države. To
pomeni, da moramo z vso odgovornostjo razviti svojo lastno narodno in civilizacijsko identiteto. Županje še posebno izpostavil državljansko vzgojo, ki se mora pričeti že v zgodnjih otroških letih in nadaljevati tudi med nami vsemi.
Svoj nagovor je ob Dnevu državnosti zaključil z mislijo, daje praznik državnosti, praznik, ki sam sebi prinaša veliko pozitivne energije in pristnega slovenskega veselja, kar je lahko optimizem in samozavest za prihodnost.
Zato ponosno praznujmo svoj dan državnosti!
V nadaljevanju je sledil bogat kulturni in zabavni program s kresovanjem, ki sta ga povezovala Mojca Kucler-Dolinar in naš znani pevec Ivan Hudnik.
Tekst in slike: Peter Grabner
OBČINA DOBROVA - POLHOV GRADEC LMA SVOJ NADZORNI ODBOR
V ponedeljek 31, 5. 1999 je občinski svet občine Dobrova -Polhov Gradec zasedal na svoji 6.seji. Dnevni red seje je med drugim vseboval točko izvolitve članov nadzornega odbora občine. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je pripravila predlog kandidatov za članstvo v nadzornem odbora. Po kratki razpravi je sledilo glasovanje: v članstvo nadzornega odbora občine Dobrova - Polhov Gradec so bili izvoljeni:
Janko DOLINAR, roj. 11.09.1959, Dolenja vas pri Polhovem Gradcu 7
Franc MALOVRH, roj. 27.09.1935, Horjulska cesta 69, Dobrova
Anton VIDMAR, roj. 11.11,1935, Gabrje 48, Dobrova.
Nadzorni odbor pa je dne 3.6.99 zasedal na svoji 1.seji, kjer so člani nadzornega odbora za predsednika soglasno izvolili Janka Dolinarja.
Janez Oven župan
Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) spodbuja različne oblike neformalnega izobraževanja odraslih. Znano je, da so možnosti izobraževanja na podeželju manjše kot v mestu, zato je podprlo tudi Ekološko osveščanje v lokalnih medijih DEŽELE SUHE ROBE. Enoletni projekt je bil predstavljen predvsem na lokalnih radijskih postajah (Radio 94, Postojna; Notranjski radio, Logatec; Radio Zeleni val, Grosuplje; Radio Uni-vox, Kočevje). Ker je na območju občin Borovnica, Brezovica, Vrhnika, Horjul in Dobova manjša poslušanost omenjenih postaj, si preberite kratek in strnjen povzetek vseh pasti URE, ki prežijo na vsakega lastnika stanovanja ali graditelja.
Velikokrat govorimo o energiji. V povezavi z ekologijo in ekonomijo še največkrat o učinkoviti rabi energije (URE). Učinkovito ne pomeni varčevanje za vsako ceno, temveč premišljena in preudarna raba energije. Najboljše rezultate dosežemo pri pravilni izvedbi kvalitetnega načrta in seveda rednem vzdrževanju. Takrat, ko so vse tri stopnje optimalne, lahko govorimo O URE brez občutenega varčevanja. Najpomembnejše elemente sem predstavil v desetih radijskih oddajah.
Vsebine oddaj so si sledile po logičnem zaporedju, značilnem za gradnjo hiše. Začel sem z načrtovanjem, zaključil pa z financiranjem. V vsaki oddaji sem uvodoma predstavil nekaj teorije za lažje razumevanje snovi, nadaljeval pa z opisom stanja, najpogostejšimi napakami in primeri dobrih rešitev.
Pridobljeno znanje je namenjeno vsem lastnikom objektov. Med pripravo oddaj sem imel vedno v mislih lastnika, ki sicer pozna posamezne obravnavane elemente, jih pa ni imel priložnosti povezati v celoto. Logično razmišljanje - tako imenovana "zdrava kmečka pamet" - pa ima pri URE izjemno velik pomen. Zato sem vedno izpostavljal praktične primere iz okolice. V radijskih oddajah sem predstavil naslednje sklope:
1. Lokacijski, konstrukcijskUin vsebinski dejavniki, ki vplivajo na rabo energije v zgradbi. Poudaril sem predvsem prihranke, ki se dosežejo s kvalitetno zasnovo načrta stanovanjskega objekta od izbire lokacije preko gradnje do opreme. 2. Izbira optimalnih energen-tov. Pred samo gradnjo je potrebno določiti energent (plin, LKO, drva), da se nanj dimenzionira celoten sistem (moč kotla, velikost in položaj kurilnice, dimnik). Opozoril sem na probleme, ki se pojavljajo pri menjavi energenta ter predstavil izbiro, cene in ekološko sprejemljivost posameznih ener-gentov.
3. Izbira ogrevalnega sistema in naprav je naslednja faza pri načrtovanju energetsko učinkovitega stanovanja. Predstavil sem optimalno izbiro ogrevalnega sistema pri enodružinskih hišah in etažnih stanovanjih.
4. Vzdrževanje in zamenjava ogrevalnih naprav je nuja, na katero se mora pripraviti vsak lastnik stanovanja. Opozoril sem na naj-
pogostejše napake in predstavil pravilne postopke.
5. Toplotna zaščita zgradb zajema predvsem pravilno izbiro ter-moizolacije in optimalno debelino pri sanacijah in novogradnjah. Ločeno sem predstavil termoizo-lacijo strehe (podstrešno stanovanje), termoizolacijo stropa proti hladni podstrehi, termoizolacijo fasade in termoizolacijo tlakov.
6. Okna in izolacijska stekla so eden izmed najhitreje vračljivih ukrepov URE. S praktičnimi primeri sem predstavil oblike sanacije stavbnega pohištva, tesnenje oken in sanacije roletnih omaric.
7. Energetska sanacija zgradbe zahteva premišljen načrt o elementih sanacije, predvsem pa o vrstnem redu. Izpostavil sem potrebe in probleme pri novogradnji in sanaciji dimnikov.
8. Priprava tople sanitarne vode zajema predstavitev prednosti in slabosti posameznih načinov priprave tople sanitarne vode (kotel CK, sprejemniki sončne energije, toplotne črpalke, biomasa).
9. Uporaba obnovljivih virov energije (OVE). Predstavil sem možnost izkoriščanja obnovljivih virov energije (sonce, toplotne črpalke, bioplin, biomasa, ...). Ob predstavitvi projekta Samogradnja sprejemnikov sončne energije (SSE) sem opisal tudi subvencije,
namenjene obnovljivim virom energije.
10. Brezplačni in ceneni ukrepi URE. Ob predstavitvi najpogostejših napak sem podal tudi enostavne in praktične primere odpravljanja z minimalno investicijo ali brez nje.
Na podlagi nekomercialnih, neodvisnih in strokovnih nasvetov ste poslušalci in bralci spoznali najpogostejše napake pri zasnovi gradnje in vzdrževanju stanovanjskega objekta. Lažje jih boste odpravili ali - še bolje - sploh jih ne boste naredili. Spoznali ste priložnosti, ki so na razpolago pri URE in OVE. Še posebno sem izpostavil državne subvencije za URE in OVE ter brezplačno svetovanje v eni izmed ENSVET pisarn (Logatec, tel. 796 020). Ekološko osveščeni posamezniki boste prispevali k boljšemu vsesplošnemu dojemanju trajnostne rabe energije. Poleg večjega ugodja bivanja in manjših stroškov energije (manj "proč vržene energije"), bodo koristi pridobljenega znanja opazne predvsem na okolju. Slovensko podeželje - in z njim tudi območje 15 občin Notranjske in Dolenjske, zajetih v dolgoročni razvojni revi-talizacijski projekt DEŽELA SUHE ROBE - si to vsekakor zasluži.
Bojan Žnidaršič, V1TRA Cerknica
Naš časopis nam je omogočil, da smo odšli na čudovit izlet
Smo učenci 4. c razreda Osnovne šole Dragomer, enota Bevke.
V razredu nas je skupno 15, od tega 11 dečkov in 4 deklice. Nič posebnega nismo, otroci kot vsi naše starosti.
Že od drugega razreda pa smo imeli prav posebno zadolžitev.
Vsak mesec, ko je izšel Naš časopis, ki ga vsi poznate in držite tudi danes v rokah, ki se ga mnogi ljudje zelo razveselijo, ko ga zagledajo na svojem hišnem pragu, smo si ga naložili v vrečke, torbe in ga razdelili po hišah v naši vasi. Raznašali smo po parih in točno smo imeli razdeljene okoliše. Včasih je bilo težko, saj je padal dež, pa vendar smo Naš časopis pridno nosili v bevške hiše mesec za mesecem, kar tri leta.
Ta naloga pa nam je prinesla tudi posebno korist in v tem je tudi skrivnost našega izleta. Vsak mesec smo prejeli 6000,00 SIT za raznos časopisa in vsak mesec smo denar pridno polagali denar na hranilno knjižico.
Tako je bilo tudi v letošnjem šolskem letu. Nabralo se nam je kar nekaj denarja in konec šolskega leta jc padla odločitev, da s tem denarjem organiziramo prav poseben izlet.
Naša razredničarka Sonja Herič je z namero, da gremo na izlet za privarčevani denar, seznanila starše in jih povabila, da se nam pridružijo, seveda za lasten denar. Tudi starši so podprli predlog in prišel je tisti dan.
3.6.1999 smo se zjutraj zbrali pred Kulturnim domom, z nami so prišli tudi naši starši. Veliko nas je bilo. Hitro smo napolnili avtobus, zasedli vsak svoj prostor in se podali novim dogodivščinam naproti.
Ogledali smo si Škocjanske jame. Predjamski grad, obiskali Lipico in se nazadnje sprehodili po botaničnem vrtu v Sežani. O vsakem dogodku posebej bi lahko pisal, vendar pa se bojim, da je v Našem časopisu premalo prostora za taka pisanja. Lepo je bilo tudi na kosilu, ki smo ga imeli organiziranega. Zvečer smo se utrujeni vrnili domov.
Na koncu bi rad povedal v imeni; vseh sošolcev, da se je splačalo, daje bil izlet pravo doživetje, daje bi! poseben, ker je bil samo naš in ker nas je malo, smo ga lahko delili z našimi starši.
Prav zato, bi rad rekel: NAŠ ČASOPIS hvala, ker si nam tudi TI to omogočil.
Zdaj odhajamo na centralno šolo v Dragomer, kjer nas čakajo nove zadolžitve in časopisa ne bomo več raznašali. To nalogo bodo prevzeli naši nasledniki v 3. c razredu, želimo jim veliko lepih doživetij, čim manj odvezanih psov in vedno zadovoljne ljudi, ki bodo brali NAŠ ČASOPIS.
Zapisal Gašper Keršmanc 4.c
Cici glasbena pravljica
Za konec šolskega leta smo za starše pripravili cici glasbeno pravljico. Pri nastajanju le te je sodelovalo kar pet oddelkov. Delo smo si razdelili: eni so pripravljali sceno, drugi vabila in plakate, tretji so igrali na inštrumente in se pripravljali za spremljavo, četrti so se pripravljali na igranje - glede na vlogo, ki sojo dobili, peti so se učili pesmice.
Ko je prišel dan nastopa, smo bili vsi zelo nestrpni. Dopoldanska generalka je bila grozna; kot da pravljice na poznamo.
Popoldan pa je bilo čisto drugače. Vsi otroci so bili zbrani, nikjer se ni zataknilo in na koncu aplavz. Bili smo zadovoljni.
In načrti: drugo leto vas vabimo na cici opero.
Nastopili smo s cici glasbeno pravljico ter razveselili naše starše
Na podlagi 10. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97,10/98, 74/89) in na podlagi 6. in 16. člena Statuta Občine Dobrova- Polhov Gradec (Naš časopis št.252/99) je občinski svet Občine Dobrova- Polhov Gradec na svoji 7. redni seji dne
24.06.1999 sprejel
ODLOK
o grbu in zastavi Občine Dobrova- Polhov Gradec
I. SPLOŠNE DOLOČBE
2. člen
Ta odlok ureja grb in zastavo Občine Dobrova- Polhov Gradec (v nadaljevanju: simboli), ki predstavljata istovetna simbola Občine Dobrova- Polhov Gradec in označujeta pripadnost lokalni skupnosti.
Simbola se uporabljata v skladu z določbami tega odloka, z njuno uporabo se ne sme škodovati ugledu in dostojanstvu Občine Dobrova- Polhov Gradec.
4. člen
Izvirniki istovetnih simbolov se hranijo:
- v HVS registru (Heraldično veksilološki in sigilografski register) pod nadzorom Arhiva Republike Slovenije,
- v registru HVG društva Heraldica Slovenica, ki je simbole ustvarila,
- v arhivu Občine Dobrova-Polhov Gradec
6. člen
Simbolov se ne sme avtorsko zavarovati po drugih osebah, prav tako ne zavarovati ali uporabljati kot znamko, model ali vzorec za označevanje blaga in storitev. Kot izjemno pa so simboli avtorsko zavarovani pred nedovoljenimi posegi v njihovo slikovno vsebino in videz po ustanovi oziroma osebi, kije simbole ustvarila.
8. člen
Za pravilno uporabo simbolov in pravilno izvajanje tega odloka je odgovoren tajnik občine, ..
ki daje potrebna pojasnila, sprejema prošnje za uporabo simbolov, izvaja odločbe o uporabi simbolov, vodi evidenco izdanih odločb ter opravlja druga strokovno- administrativna opravila.
10. člen
Prošnji za izdajo dovoljenja za uporabo simbolov mora biti priložena ustrezna dokumentacija s tehničnimi podatki in namenom uporabe. Tehnična dokumentacija mora vsebovati ime in naslov uporabnika grba, opis tehnike (ofset, sito, reliefni ali druge vrste tiska, perorisba ali druge vrste tiska, suha tehnika, vezenje, rezbarjenje, fotografija ipd.) in naklado. Če gre za označbo prireditve, mora prosilec v prošnji opredeliti idejno in vsebinsko namembnost prireditve, za katero prosi, da se dovoli uporaba simbolov.
Prosilec mora dokumentacijo iz prejšnjega odstavka tega člena predložiti pri občinski upravi Občine Dobrova- Polhov Gradec v dveh izvodih.
12. člen
V odločbi, s katero se omejuje uporaba simbolov, se določijo pogoji, s katerimi se dovoljuje uporabfi, omejuje uporaba samo za določen namen ali določi rok, do katerega je uporaba dovoljena. Izdano dovoljenje lahko izdajatelj odločbe prekliče, če ugotovi, da uporabik ne upošteva pogojev, navedenih v-odločbi oziroma dovoljenju, če ne skrbi za primeren videz simbolov ali če s svojim ravnanjem škoduje ugledu občine.
O pritožbi zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena odloča župan Občine Dobrova- Polhov Gradec.
14. člen
Gospodarske družbe, zavodi, društva, ustanove in druge pravne osebe ter samostojni podjetniki, ki imajo sedež v Občini Dobrova- Polhov Gradec, lahko zaprosijo, da se jim dovoli uporaba simbolov oziroma njihovih atributov v okviru njihove dejavnosti in to:
- v njihovi firmi ali imenu
. - v njihovem zaščitnem znaku (kot tisk in kot aplikacije na raznovrstnih osnovah, samostojni bedži, našitki na oblačilih)
- v obliki brošur in spominkov (v kulturi in turizmu),
- v tiskanih in zvočnih izvedbah tako za kulturne in posvetne namene, kot v ekonomsko propagandnih namenih v sredstvih javnega obveščanja.
O primernosti, časovnem obdobju ter o pogojih uporabe simbolov v zgoraj navedenih primerih odloča Občina Dobrova- Polhov Gradec.
Uporaba simbola (grba) Občine Dobrova- Polhov Gradec v njegovi celoti se dovoljuje izjemoma samo tistim ustanovam, ki imajo javno pooblastilo za izvajanje posebnih nalog iz pristojnosti Občine Dobrova- Polhov Gradec.
n. GRB
8. člen
Opis grba, splošno:
V zlatem ščitu, z desno in levo modro obrobo sta spodaj dva zelena hrastova lista z rdečima želodoma, nad njima v šopku osmih zelenih listov srebrni cvet blagajane (Daphne Blagavana).
Predstavitev grba- blazon:
Grb Občine Dobrova- Polhov Gradec je upodobljen na ščitu poznogotskega stila, sanitske oblike. Iz kotov zlatega ščite se izteka desna in leva modra obroba v širini ene petnajstine ščita v kot šči-tovega dna; iz njega raste črna hrastova vejica do višine ščitovega dna in nosi v vsako stran po eno črno kapico z rdečim želodom tako, da z njimi zapolnjuje spodnji del polja; iz vrha vejice se nagnjeno v desno in levo bočita nad želodke v smeri sredine stranice ščita po en zelen hrastov list.
Sredino zgornjega dela polja nad hrastovimi listi izpolnjuje v narisu zbir osmih, središčno postavljenih zelenih listov, katerih stičišče prekri-
va za pol manjši srebrn štirilistni blagajanin cvet z zlato sredino.
Zlati trak, ki ga nosi ščit na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni okras.
Upodobitev grba v narisu, črno-belem odtisu, v pečatni grafiki (in v miniaturi), v heraldični šrafuri in v barvah skupaj z barvnimi kodami v prilogi, so sestavni del tega odloka.
9. člen
Grb občine se uporablja:
- v štampiljkah, v žigu in pečatu ter v ostalih oznakah občinskih organov na območju Občine Dobrova- Polhov Gradec,
-v prostorih in na poslopju sedeža občine, na svečanih sejah občinskega sveta se uporablja z grbovnim okrasjem, na listinah, vabilih, čestitkah, vizitkah in podobnih uradnih izkazih, ki jih za službene namene uporablja župan Občine Dobrova- Polhov Gradec (z grbovnim okrasjem se uporablja ob svečanih priložnostih),
- na plaketah in drugih priznanjih občine se uporablja z grbovnim okrasjem,
- v drugih primerih pod pogoji tega odloka.
10. člen
Grb občine se lahko uporablja:
- ob mednarodnih, državnih in medobčinskih srečanjih, športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih, humanitarnih in drugih prireditvah in javnih shodih, na katerih se občina predstavlja oziroma katerih se udeležuje, v skladu s pravili in običaji takih shodov,
- na neprometnih znakih, ki označujejo območje občine,
- v drugih primerih, če uporaba grba ni v nasprotju s ten odlokom.
11. člen
Če se grb uporablja poleg drugega grba, mora biti, gledano od spredaj, vselej na levi strani. Izjemoma sme biti na desni strani grba druge slovenske občine ali tuje države ali občine, kadar se ta grb uporablja ob uradnem obisku predstavnika druge slovenske občine ali tuje države ali občine.
Če se grb uporablja skupaj z drugima grboma ali znakoma, mora biti na sredini. Če se grb uporablja z več drugimi grbi oz. znaki, je:
- v sredini kroga, kadar so grbi in znaki razvrščeni v krogu,
- v sredini polkroga, kadar so grbi in znaki razvrščeni v polkrogu,
- na čelu kolone, kadar so grbi in znaki razvrščeni v koloni,
- na prvem mestu, oz. gledano od spredaj, na levi strani- kadar so grbi in znaki razvrščeni v vrsto,
- na čelu skupine, kadar so grbi in znaki razvrščeni v skupine. Če se uporablja skupaj z grbom Republike Slovenije, se uporablja
po določilih Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Ur.l. RS, št. 67/94, v nadaljevanju: zakon).
12. člen
Grba ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovan ali po zunanjosti neprimeren za uporabo. Ni ga dovoljeno uporabljati v nasprotju z javnim mirom, tako, da se krni ugled Občine Dobrova- Polhov Gradec.
III. ZASTAVA
13. člen
Splošno:
Zastava Občine Dobrova- Polhov Gradec je rumene in zelene barve z atributom iz občinskega grba na prvem rumenem polju zastavine rute, njen preostali del je zelene barve.
Opis zastave:
Zastavina ruta je pravokotne oblike, razmerje višine "H" proti dolžini "L" je 1: 2,5 (ena proti dve celi in pet desetin) s tem, daje njena ruta razdeljena vertikalno na dva, po višini enaka, po dolžini pa neenaka dela. Na prvem rumenem, kvadratnem delu zastavine rute je upodobljen atribut iz grba občine Dobrova- Polhov Gradec: dvojico zelenih hrastovih, v desno in levo nagnjenih listov, ki ju spodaj spremljata po en rdeč želodek, nadgrajuje zelen šop listov, katerih središčni splet prekriva bel cvet blagajane (Daphne Blagavana) z rumeno sredino. Celotni atribut ne sme biti manjši od dveh tretjin (2/3) višine barvnega polja in ne večji od osem desetin (8/10) iste višine zastavine rute.
Preostali del zastavine rute je v enaki zeleni barvi kot je listje v atributu. Detajlni prikaz razmerij zastavinih polj in kode njenih barv, so sestavni del tega odloka.
14. člen
Zastava je stalno izvešena na poslopju sedeža občine. Zastava se izvesi:
- ob prazniku Občine Dobrova- Polhov Gradec,
- ob jubilejih, komemoracijah, pomembnejših kulturnih in športnih prireditvah občinskega pomena,
- ob obisku uradnih delegacij mednarodnih in domačih organizacij in lokalnih skupnosti,
- ob drugih podobnih priložnostih.
V primerih, navedenih v drugem odstavku tega člena, se zastava izvesi na poslopjih, javnih zgradbah oziroma mestih, kjer je prireditev.
Župan občine lahko odredi, da se zastave občine izvesijo tudi na drugih zgradbah, zlasti ob slovesni seji občinskega sveta, prazniku občine, slovesni ali kulturni prireditvi, pomembni za občino ali kadar predstavniki občine sprejmejo uradne obiske.
Zastava občine se izvesi tudi v času sklepanja zakonskih zvez v prostorih, kjer se sklepajo zakonske zveze, v primeru žalovanja pa se zastava izvesi na pol droga.
Zastava se lahko izvesi tudi ob državnih praznikih skupaj z zastavo Republike Slovenije na način, ki ga določa zakon.
15. člen
Zastave se izvesijo v času praznikov in prireditev, navedenih v 14.členu tega odloka in se odstranijo najkasneje 24 ur za tem, koje prenehal razlog, zaradi katerega so bile izvešene.
16. člen
Če je zastava Občine Dobrova- Polhov Gradec izobešena poleg kakšne druge zastave, mora biti, gledano od spredaj, vselej na levi strani, izjemoma sme biti, gledano od spredaj, na desni strani zastave druge slovenske občine, zastave tuje države ali občine, kadar je ta zastava izobešena ob uradnem obisku predstavnika druge občine oziroma države.
Če je zastava izobešena skupaj z dvema ali več zastavami na prekrižanih drogovih, mora biti, gledano od spredaj, drog z zastavo Občine Dobrova- Polhov Gradec postavljen pred drogovi teh zastav.
Če je zastava izobešena skupaj z dvema drugima zastavama, mora biti zastava Občine Dobrova- Pojhov Gradec v sredini.
Če je zastava Občine Dobrova- Polhov Gradec izobešena z več drugimi zastavami, je zastava Občine Dobrova- Polhov Gradec:
- če so zastave razvrščene v krogu- v sredini kroga,
- če so zastave razvrščene v polkrogu- v sredini polkroga,
- če so zastave razvrščene v koloni, na čelu kolone,
- če so zastave razvrščene v vrsti- na prvem mestu oziroma gledano od spredaj, na levi strani.
- če so zastave razvrščene v skupini- na čelu skupine.
Določbe o izobešanju veljajo le za izobešanje zastav na območju Občine Dobrova- Polhov Gradec. Če se zastava izobeša skupaj z zastavo Republike Slovenije, Veljajo za način izobešanja določbe zakona.
17. člen
Horizontalna zastava je tista, ki ima na vodoravno položeni zastavi-ni ruti, vertikalno zeleno in rumeno polje, podoba njenega atributa (zelena hrastova lista z želodoma in cvet blagajane) na rumenem polju pa izraža naravni položaj simbola.
Horizontalno zastavo izobešamo na vertikalni drog oziroma na njegovo sidrno vrv.
Drog je lahko tudi nagnjen, vendar kot med drogom in ravnino (horizontalo) ne smč biti manjši od 45 kotnih stopinj.
Če je zastavina ruta horizontalne zastave napeta ali pripeta poševno, kot med njenim spodnjim robom in ravnino (horizontalo) ne sme biti večji od 45 stopinj.
Vertikalna oblika občinske zastave je tista, ki ima na vertikalno položeni zastavini ruti, horizontalno rumeno in zeleno polje, podoba njenega atributa pa mora izražati naravni položaj simbola. Temu primerna je tuidi njena uporaba, analogna uporabi horizontalne zastavine rute.
18. člen
Zastave ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovana, obledelih barv, strgana, zmečkana ali umazana ter na način, ki je v nasprotju z javnim redom ali tako, da krni ugled Občine Dobrova- Polhov Gradec.
IV. NADZOR
19. člen
Izvajanje določb tega odloka nadzoruje tajnik občine Dobrova- Polhov Gradec in inšpekcijske službe.
V. KAZENSKE DOLOČBE
20. člen
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, ki:
- uporablja simbole v nasprotju s tem odlokom,
- uporablja simbole brez dovoljenja,
- uporablja simbole, ki so poškodovani ali po zunanjosti neprimerni za uporabo,
- uporablja grb ali zastavo v nasprotju s tem odlokom ali tako, da okrni ugled Občine Dobrova- Polhov Gradec.
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo najmanj 30.000 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
2 PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
21. člen
Pravne in fizične osebe, ki v svoji dejavnosti uporabljajo različne upodobitve simbola Občine Dobrova- Polhov Gradec, morajo najkasneje do 31.12.1999 videz in uporabo simbola prilagoditi določilom tega odloka.
22. člen
Ta odlok se objavi v občinskem glasilu Naš časopis in začne veljati z dnevom sprejema v občinskem svetu. Številka:
Datum: 24.06.1999
Janez OVEN
Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec
Hl] g.OH
Varovanje Argonavtskih dnevov in obisk predsednika ZDA Clintona
Ob vrhniški turistični prireditvi "Argonavtski dnevi" so vrhniški policisti izvajali poostreno varnost s sobote, 19. junija na nedeljo, 20. junija, ko je potekal ročk koncert "NOČ NA VRHNIKI". Pomoč so dobili iz Ljubljane, tako da so varnost zagotavljali kriminalisti, številni policisti, konjeniki iz postaje konjeniške policije in vodniki službenih psov. Samo prireditev je varovalo tudi okoli 40 varnostnikov družbe za varovanje G7 iz Ljubljane. Načrt varovanja so vrhniški policisti in varnostniki G7 pripravili skupno. Tako je bilo varovanje same prireditve od družbe za varovanje G7 zelo dobro, kar je pohvalil tudi komandir PP Vrhnika Ivan Škulj.
V času prireditve so vrhniški policisti imeli štiri primere posesti mamil (marihuana), kar so seveda zasegli. Izven prireditvenega prostora sta bila dva pretepa, eden izmed
pretepačev pa je bil pridržan do iztreznitve, saj se nikakor ni mogel pomiriti. Poškodovano je bilo tudi osebno vozilo na parkirnem prostoru in to fizično od osebe. Po drugi uri zjutraj pa so nekateri krajani bližnje okolice poklicali na policijsko postajo, daje tam kalijo nočni mir, ker niso vedeli, da je bil koncert odobren do četrte ure zjutraj.
Na koncu se lahko oceni, da je bilo varovanje dobro izvedeno, Argonavtski dnevi pa minili dokaj mirno in varno.
Vrhniški policisti so sodelovali tudi pri varovanju obiska predsednika ZDA Billa Clintona. Dva dni so imeli kar precej dela v Ljubljani. Na Vrhniki so bili tudi uvedeni določeni varnostni ukrepi. Izvajali so kontrolo pregleda tujcev, prenočitve tujcev, nadzor nad skladišči eksploziva in poostrili nadzor prometa.
DELO POLICISTOV od 20. 5. 1999 do 9.6.1999 Četrtek, 20.5.
- V Agenciji za plačilni promet je bil odkrit bankovec za 10.000 SIT, ki je bil vnovčen v trgovini na Vrhniki.
- V Borovnici je prišlo do prometne nezgode zaradi prekratke varnostne razdalje. Nastala je materialna škoda.
Petek, 21.5.
- Pred gostinskim lokalom je prišlo do prepira in pretepa med tremi mlajšimi fanti. Policisti so vročekrvneže pomirili in jih prijavili sodniku za prekrške. Prav tako so sodniku prijavili natakarico, ker jim je stregla vinjenim.
Sobota, 22.5.
- V Blatni Brezovici je zaradi močnega vetra na osebni avto padla večja veja in ga poškodovala.
- Obravnavali so poskus samomora z zaužitjem večje količine tablet. Oseba je bila odpeljana v Klinični center, vendar ni v življenjski nevarnosti.
Nedelja, 23.5.
- V Zaplani sta se dva soseda sprla zaradi odvezanih psov.
- Na Vrhniki so ustavili osebni avto, ki ga je vozil mlajši moški brez vozniškega dovoljenja. Ugotovili so, da so bile na avtu name-
ščene registrske tablice, ki so bile ukradene v Ljubljani. Ponedeljek, 24.5.
- Radar: 35 prehitrih voznikov kaznovanih.
- Preko vikenda je bilo vlomljeno v skladišče v industrijski coni na Vrhniki. Odnesena so bila oblačila v vrednosti kar 5 milijonov SIT.
- V Osnovni šoli je prišlo do pretepa med dvema osmošolcema. Prijavili soju sodniku za prekrške.
- Vrhniški policisti so se znova izkazali, saj so odkrili skupino mladoletnikov, ki so izdelovali ponarejene bankovce za 10.000 SIT. Vnovčevali so jih v Ljubljani in na Vrhniki. V hišni preiskavi so zasegli celotno računalniško opremo in nekaj bankovcev. Ovadili so jih tožilstvu.
Sreda, 26.5.
- Radar: 23 voznikov kaznovanih.
Četrtek, 27.5.
- V Borovnici so bili kar trije vlomi v osebne avtomobile. Iz enega je bil odnesen avtoradio.
-VBorovnici seje zgodila nenavadna prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila in konj. Slednji seje na nepojasnjen način odvezal iz hleva in šel na cesto, pri čemer ga je zbil avto. Konj ni poškodovan,
avto pa precej. Petek, 28.5.
- Da tudi na pokopališču nismo več varni pred tatovi, nam je pokazal petkov dogodek, ko je neznanec izmaknil ženski denarnico z dokumenti, medtem koje zalivala rože na grobu.
- Od doma je odšla neznano kam učenka 7. razreda osnovne šole. Policija je razpisala iskanje.
Nedelja, 30.5.
- V Dragomerju je neznanec iz hiše odnesel potni list, denar in zlatnino.
- Ponoči se je skupina mladih v Borovnici znesla nad njivo in drevjem. Izruvali so namreč vrtnine in polomili veje drevesa.
Ponedeljek, 31.5.
- Iz gradbenega kontejnerja na gradbišču sta bili ukradeni motorna žaga in kotna brusilka.
- Vlomljeno je bilo v stanovanjsko hišo na Dragomerju, iz katere je bilo odneseno za okoli 100.000 SIT zlatnine.
Torek, 1.6.
- V Ligojni je neznanec poškodoval steber in strešno kritino kozolca.
- Na železniški postaji Verd je pri premikanju tovornega vlaka prišlo do iztirjenja enega vagona. Poškodovani so bili železniški pragovi.
Sporočila otrok za vame počitnice
Oglašamo se vam iz Župnijskega vrtca Vrhnika, kjer se pogovarjamo o prometu. Vsem voznikom želimo prijetne počitnice in jih lepo pozdravljamo. Radi pa bi jim povedali še naslednje;
Matej: Med počitnicami pojdite na morje, da bodo ceste bolj prazne.
Ožbe: Ne divjajte, da ne bo toliko prometnih nesreč in da zaradi njih ne bodo umirali ljudje.
Anja: Želim, da bi se dobro kopali in da se ne bi nikoli zaleteli.
Špela: Pridno vozite in se lepo obnašajte na cesti.
Andraž: Ko boste šli na morje, vam želim, da se ne bi zaleteli.
Špela: Ne vozite preblizu drug za drugim, ker se lahko zaletite.
Nejc: Raje pojdite na morje in se ne vozite po cestah. Če boste divjali, lahko povozite še kakšno žival.
Ema: Ne dirkajte prehitro, da ne boste povozili kakšne babice.
Martin: Če boste imeli vrata pri avtu odprta, vam bo mašina crknila. Pazite.
Katja: Pazite, da ne boste pri rdeči šibali, ker vas lahko ustavi policaj.
Urban: Da ne boste divjali, da ne povozite otroke, ki se bodo na cesti vozili s kolesom ali z rolerji.
Luka: Da se ne bi zaleteli, da bi imeli še vedno življenje v sebi.
Anja: Vozite po desni in pazite, da se ne zaletite v kakšno tablo, ker greste potem lahko v bolnico, namesto na morje.
Nina: Ne vozite prehitro, da ne povozite dedka in babice.
Metka: Pojdite na morje, se naspite in se zabavajte, da boste bili nasmejani in ne boste slabe volje.
Anže: Vozite počasi. Lahko povozite kakšnega otroka: Samota, Urbana ali mene.
Jan: Pojdite na bazen in se kopajte, da boste veseli, da bomo potem veseli tudi mi, ker boste lepo vozili.
Alen: Imejte se lepo, bodite veseli, da boste vozili kot prav in pazite na otroke.
Otroci in vzgojiteljice
Na veliki ponedeljek nas je skupina sošolcev Vinko, Pavle, Franci in Avguštin obiskala Tineta Seljaka, kije že 10 let v Domu ostarelih v Kočevju. Našega obiska se je zelo razveselil, saj mu je bil to prvi stik z rojstnim krajem po 10 letih. Tudi nad osebjem doma in stanovalci smo spodbudili enkratno vzdušje, tako da so nas povabili, da naj zopet pridemo. Tudi Tine je bil obiska zelo vesel, na koncu pa smo opazili tudi solzo sreče v njegovih očeh. Seveda brez fotografiranja ni šlo, tako da bodo vsi vedeli, da smo res obiskali našega sošolca, ki mu je usoda zagrenila življenje.
Njegovi sošolci
Sreda, 2.6.
- V kontroli hitrosti z radarjem je bilo kaznovanih 23 voznikov.
- Ponoči je bil na Logu manjši požar, ker so se ponovno vneli odpadki, ki jo jih zakurili že dva dni prej. Ogenj se je razširil na podrast, vendar so gasilci pravočasno ukrepali.
Četrtek, 3.6.
- Na Drenovem griču je na cesti obležal močno vinjen moški. Policisti so ga odpeljali domov in ga prijavili sodniku za prekrške.
- Policisti so prijeli štiri državljane ZRJ, ki so ilegalno prišli v Slovenijo.
- V Bistri jena cesti obležal kolesar, ki je bil močno pod vplivom alkohola.
Petek, 4.6.
- V Dragomerju se je pripetila prometna nezgoda, v kateri sta bila udeležena kolo z motorjem in osebni avto. Vzrok je bila vožnja po sredini ceste voznice osebnega avtomobila. Nobeden od njiju na srečo ni bil poškodovan.
- Zaradi vožnje po levi strani ceste sta na relaciji Stara Vrhnika -Ulovka trčila tovorni in osebni avto. V nezgodi ni bil nihče poškodovan.
- Ponoči je patrulja "zasačila" tri mlajše fante, ki so po Vrhniki pisali grafite.
Nasvet občanom za varovanje premoženja med dopustom
V času, ko ste vi na počitnicah, nepridipravi ne počivajo, temveč svojo aktivnost še povečajo. Otežimo jim delo! Policisti bomo v času dopustov poostrili opazovalno službo v stanovanjskih naseljih, vendar se zavedajte, da za lastno varnost in varnost svojega premoženja največ lahko storite sami. Zato vam ponujamo nekaj nasvetov za varovanje svojega premoženja v času dopustov.
1. Najboljši čuvaj je ponavadi sosed, saj je hkrati z vašim premoženjem ogroženo tudi njegovo.
2. S sosedom ali kom drugim se dogovorite, da vam bo v času dopustov praznil poštni nabiralnik, pobiral časopise ipd. Naj nepridipravi že na daleč ne vedo, da ste dalj časa odsotni.
3. Vrednejše predmete in denar shranite v banki, sefu ali jih shranite pri osebi, ki ji zaupate.
4. Taka oseba naj vam vzdržuje vrt, zaliva rože, skratka naj bo čim bolj prisotna na vaši posesti.
5. Nepojasnjeni telefonski klici ob različnem času, brez odziva, so lahko znak, daje nekoga zamikalo vaše premoženje. (Nekdo preverja vaše navade oziroma prisotnost na domu.)
6. Na telefonskem odzivniku ali pri vhodu na puščajte sporočil, da ste na dopustu, in ključev nikar ne skrivajte na "skritih mestih".
7. Če imate v hiši ali stanovanju predmete velike vrednosti, razmislite o namestitvi alarmne naprave ali o varovanju varnostne službe.
PP Vrhnika
Sobota, 5.6.
- V trgovini na Vrhniki sta dva neznanca zamotila prodajalko, ko pa sta odšla, je ugotovila, da manjka 20.000 SIT in bančna kartica.
-Voznik tovornega avtomobila je trčil v reklamno tablo in jo zlomil.
- V gostinskem lokalu v Blatni Brezovici sta se sprla dva gosta. Eden od njiju je potem odšel po manjšo sekiro in hotel svoje grožnje še malo podkrepiti, vendar mu je drugi pobegnil.
- V Borovnici je vlak zadel medvedjega mladiča. Po daljšem iskanju so ga lovci našli in ker ni bil tako zelo poškodovan, so o tem obvestili veterinarsko službo. Ta ga je odpeljala v Ljubljano na zdravljenje.
Ponedeljek, 7.6.
- Na Logu je zaradi neprilagojene hitrosti prišlo do prometne nezgode, v kateri sta najprej trčila tovorni in osebni avto, nato pa je eden od njiju podrl še prometni znak in se zaletel v hišo.
- Iz Tehničnega muzeja v Bistri so sporočili, da je bilo ukradeno rogovje gamsa.
Torek, 8.6.
- Žejni neznanci so vlomili v hladilnik s pijačo na bencinski postaji.
- V Brezovici pri Borovnici so opravili ogled trupla moškega, kije umrl v svojem stanovanju. Ugotovili so, da je umrl zaradi srčnega infarkta.
- Na Vrhniki seje zaradi prekratke razdalje pripetila prometna ne-
. zgoda. Voznika sta se sprva dogovorila, da bosta rešila problem brez policije, kasneje pa si je eden premislil. Pri preiskavi so ugotovili, da je bil voznik pod vplivom alkohola, saj je alkotest pokazal kar 2,9 promilov. Tako je ostal še brez vozniškega dovoljenja.
- Na Drenovem Griču so se sprla in stepla tri mlajša dekleta.
Sreda, 9.6.
- V kontroli hitrosti z radarjem je bilo kaznovanih 23 voznikov.
- Na Vrhniki se je zgodila prometna nezgoda zaradi prekratke varnostne razdalje.
V sodelovanju s komandirjem PP g. Škuljem pripravila Vesna Benkič, izbor dogodkov pa Simon Seljak.
Spomin na Andreja Verbiča
Težka bolezen je pred kratkim premagala našega Vrhničana Andreja Verbiča. V krogu družine in ožjih prijateljev so ga 19. junija pokopali v družinskem grobu na vrhniškem pokopališču.
Njegova smrt je posebno prizadela njegove soborce in sodelavce iz predvojnega obdobja. Ob tem se nam vrača spomin na njegovo aktivnost v predvojnem družbenem življenju. Posebno pa na njegovo uporno toda trnovo pot v času boja proti okupatorju.
Rojen je v znani vrhniški družini 25. maja 1920. Po končani šoli na Grmu se je vrnil na Vrhniko. Na njegovo iniciativo so se začele priprave na ustanovitev Društva kmečkih fantov in deklet na Vrhniki. Kljub odporu takratnih oblastnikov je 15. januarja 1939 na množičnem zboru bilo društvo ustanovljeno. Andrej je v izvoljenem odboru sprejel delo tajnika. Bil je organizator množičnih tekmovanj koscev, žanjic in drugih kmečkih del. Organiziral je igralsko skupino, kije pripravita igro "Detektiv Megla" in nastopala v raznih krajih.
Andrej je vodil tudi sodelovanje z drugimi društvi v okolici in tudi po Sloveniji. Redno je o delovanju pisal članke v časopisu "Gruda". Odmeven je bil njegov članek "Mladina razmišlja ", januarja 1941. Bil je tudi delegat Vrhniškega društva na območnem zboru Zveze društev v Celju novembra 1940 in na občnem zboru Okrožja kmečkih fantov in deklet februarja 1941 v Ljubljani. Na obeh zborih je aktivno sodeloval.
Po italijanski okupaciji Vrhnike, seje že aprila 1941 priključil skupini, kije na tem območju zbirala orožje za predvideni upor proti okupatorju.
Koje napočil čas za partizanski boj, sva Andrej in podpisani odšla z vso pripravljeno opremo in orožjem na območje Ljubljanskega vrha in 11. julija 1941 postavila zasilni tabor. Tu se je potem razvila "Borovniška četa ".
Glavno vodstvo OF ga je kmalu poklicalo v Ljubljano in sodeloval je pri pripravah dokumenta o vključevanju Zveze društev kmečkih fantov in deklet v Osvobodilno fronto ter bil njegov sopodpisnik.
Ob formiranju Kožlješke čete decembra 1941 - januar 1942 se je vanjo vključil tudi Andrej. Po krajšem času ga je vodstvo O F spet poklicalo v Ljubljano. Bil je v ilegali. Tu pa je imel smolo, saj so ga v splošnih racijah aretirali Italijani in poslali v taborišče Gonars pod drugim imenom, ker je v Ljubljani imel ponarejene dokumente. V Go-narsu ga je prepoznal neki provokator in ga prijavil taboriščnim ka-rahinerjem. Vrnili so ga v Ljubljano In pred Italijanskim vojaškim sodiščem je bil obtožen, da je sodeloval pri napadu na Lož in na Verd. Bil je obsojen na smrt, toda izvlekel ga je stric, kije bil sodnik in je dal pod prisego izjavo, da je v tistem času bil Andrej pri njem. Ta "alibi" mu je spremenil obsodbo na zaporno kazen in poslan je bil v zapore v Italijo. Od tam se je vrnil februarja 1944. Zavedal se je, da ga bodo takoj zaprli, če ga najdejo. Zato se je skril v posebnem skrivališču pri Tomšičevih. Oni so sodelovali z OF in javili, da je Andrej pri njih in čaka na odhod v partizane. Podpisani in Voljč ■ Drčar, sva prišla k Tomšičevim in pospremila Andreja nazaj v partizane. Najprej je nekaj časa deloval na Notranjskem okrožju na osvobojenem ozemlju v Loški dolini. Potem so ga poklicali na vodstvo OFvBelo Krajino. Ob koncu vojne je bil aktivist OF v Zahodni Benečiji in je bil predstavnik naše oblasti v Tarčentu.
Po osvoboditvi se je njegova dejavnost usmerila na gospodarstvo. Vrh-niča ni se spominjamo časa, ko je bil direktor Industrije usnja. V tistem času je s pomočjo IUVzgrajen Dom Partizana na Tržaški cesti.
Bil je upravnik in direktor raznih ustanov in podjetij na Gorenjskem; leta 1948 je bil upravnik protokolarnih objektov v Bledu, kasneje še direktor "Planike ". Nekaj časa je bil v Kopru in vodil je podjetje "Slavnik". Po dolgoletnih izkušnjah v gospodarstvu je bil v letih 1973 do 1982 predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in si prizadeval, da bi imeli njeni člani v Zbornici oporo za snovanje in uveljavljanje svojega razvoja.
Vrhničani ne bomo pozabili svojega častnega občana Andreja Verbiča. Franc Pasetta
DELITVENI SPORAZUM
Vsa izplačila zakonita?
Pri denarju se spro tudi najboljši prijatelji ali bratje, ker se pravi, da pri tem tudi Bog nima brata. Znano je, s kakšnimi težavami se ukvarjajo priljubljanske občine glede delitve bilance z mestom Ljubljana, saj je zadeva zdaj pred ustavnim sodiščem. Vendar trdo potekajo tudi pogajanja glede delitve premoženja med horjulsko občino in občino Dobrova - Polhov Gradec.
Občina Horjul je doslej po pooblastilu občinskega sveta predlagala dva predloga sporazuma. Prvi pravi, da gre v skupno delitev 60.313.771 tolarjev v razmerju 29 % za občino Horjul in 71 % za občino Dobrova- Polhov Gradec, ter da vsako od obeh občin bremenijo vsa bremena premoženja, ki ji je pripadlo po zakonu. Drugi predlog pravi, da gre v skupno delitev 77.358.356 SIT v razmerju 29:71 odstotkov, brez nakazil na KS Dobrova in KS Polhov Gradec v znesku 10.543.675 SIT. Pri delitvi osnovnih sredstev horjulska občina predlaga, da ji ostane avto fjat panda, ki se uporablja tudi za pokrivanje dela občine Dobrova Polhov Gradec, s tem bi rešili delitev osnovnih sredstev.
Predstavniki občine Dobrova - Polhov Gradec predlagajo, da se znesek obveznosti iz prejšnje občine Dobrova - Horjul - Polhov Gradec spremenijo iz 77.358.356 SIT na 87,90f.031 SIT, slednji znesek se deli po sprejetem ključu. V sporazumu se spremeni vrednost osnovnih sredstev na 3,444.776, ker so od bilance odšteje strošek telefonske centrale v znesku 5,882.685 SIT. Predstavniki občine Dobrova - Polhov Gradec se strinjajo z osnutkom sporazuma, če občina Horjul pristane na znesek 87.902.031 SIT, glede drugih točk se strinjajo.
Občinska komisija za delitev premoženja občine Horjul navaja, da vztraja pri predlaganem znesku, saj so nakazila sredstev KS Dobrova dne 25. januarja 1999 bila opravljena nezakonito v višini 4.964.471 in 3.379.204 SIT. Trdijo, da za ta izplačila ni bilo pravne podlage, da se lahko iz ločenega računa financirajo samo naloge oziroma enaki nameni kot v letu pred oblikovanjem novih občin in ker je bilo to izplačano brez soglasja župana Horjula, čeprav zakon tako določa. Zato horjulska komisija predlaga, da zakonitost izplačil proučita nadzorna odbora obeh občin. Če bo nadzorni odbor občine Dobrova Polhov Gradec to zavrnil, bo ustrezno ukrepal nadzorni odbor občine Horjul.
V Horjulu zdaj čakajo na odgovor z Dobrove.
ZBOR OBČANOV NASELJA HORJUL
Rekonstrukcija ceste še letos
V začetku junija je bil sklican Zbor občanov za naselje Horjul, ki se gaje udeležilo prek 60 krajanov. Sam zbor je sklical župan Horjula Daniel Fortuna, kije zbranim krajanom predstavil projekt rekonstrukcije republiške ceste skozi Horjul in aktivnosti o nadaljnji izgradnji kanalizacijskega sistema za naselje Horjul.
Prav sedaj je v izdelavi projekt za rekonstrukcijo republiške ceste R 2407, ki naj bi omogočala varnejši promet skozi samo naselje. Projekt bo obsegal, poleg ureditve obnove cestišča, še ureditev avtobusnih postajališč in seveda pločnikov. Projekt bo finansirala Republiška direkcija za ceste, Občina pa bo morala sofinancirati vso pripadajočo komunalno infrastrukturo, kije določena v sklopu ceste. Glede na vse obljubebi pričakovali, da bi se projekt pričel uresničevati še letos.
Še pred rekonstrukcijo ceste skozi naselje Horjul pa bodo poskrbeli za dela pri izgradnji kanalizacije od trgovine do Andreja Lončarja in od križišča ceste Koreno -Samotorica do kapelice v smeri proti Vrzdencu. Finančna sredstva za to izgradnjo bo zagotovilo Ministrstvo za okolje in prostor v višini 22 mio SIT.
Na Zboru krajanov so še posebej poudarili in prosili, da ne bi
Nekdanji proizvodni objekt horjulske RAŠICE. Foto: F.B.
bilo do zastojev pri izgradnji obeh pomembnih projektov, pri obnovi ceste in izgradnji kanalizacije, predvsem lastnike zemljišč, ki mejijo na cesto, da bi vse spremembe in posege z razumevanjem sprejeli in po potrebi odstopili del svojega zemljišča. Izvoljen je bil tudi Gradbeni odbor za gradnjo ceste in kanalizacijo: Tina Gabrovšek, Ivan Rožnik, Matko Zdešar, Franci Medved, Franci Lončar, Pavel Velkavrh in Majda Čepon.
Na Zboru krajanov naselja Horjul so na podlagi predloga Občinskega sveta soglasno razrešili Vaški
odbor in imenovali novega v sestavi: Tone Zdešar ml., Ivan Rožnik, Tina Gabrovšek, Janez Kogovšek, Feliks Malovrh, Andrej Rožma-nec, Jože Grdadolnik, Andrej Stanovnik in Matko Zdešar. Za predsednika so soglasno izvolili Tineta Gabrovška.
Na koncu je župan še prebral informacijo o prodaji celotnega objekta Rašice. Ljubljansko podjetje Rašica namreč v celoti prodaja objekt, ki obsega 5000 m2 zemljišča, in bivši proizvodni objekt; pogojuje celoten odkup.
S. S.
Obnavljanje občinske stavbe
Odkar je Horjul postal samostojna občina, so zadružno stavbo, v kateri posluje nova občina, že nekoliko obnovili; prebelili so pročelje stavbe, zamenjali žlebove na strehi in odtočne cevi za meteorno vodo. Največje prenove so bili deležni pisarniški prostori, kjer so zamenjali vso električno instalacijo, obnovili tla, uredili električno ogrevanje ter prostore prebelili in opremili z novim pohištvom. Skratka, vse je lepo in sodobno urejeno za poslovanje nove občine, v katero spada tudi računalniška ter druga oprema, brez katere si ne moremo zamisliti sodobne administracije.
Za bankomatom, ki je tudi nameščen v stavbi, te dni dokončujejo z obnovitvenimi deli večnamenskega prostora, ki ga bodo uporabljali različna društva in organizacije v kraju pa tudi revirni gozdar.
Problematična je ostala le še streha, ki pušča že na več mestih. V začetku bi zadostovalo le zasilno krpanje, ki bi preprečilo nastanek večje škode.
F. B.
Domači pleskarski mojster Jože Skrjanc barva vhod v občinsko stavbo.
V.d. ravnatelja Marja Bajraktari izroča priznanje učencu Tomažu Remžgarju za odličen uspeh vseh osem let.
Občinski delavec Jože Vrhovec pri obnovi večnamenskega prostora za društva in organizacije v kraju.
Valeta za horjulske osmošolce
Letos je osmi razred osnovne šole v Horjulu uspešno končalo 35 učencev in učenk. Zaključno slovesnost, valeto, so organizirali v Gostišču Škof v Zaklancu. Nanjo so učenci povabili svoje starše in vse učitelje, ki so jih učili v teh letih. Ob kulturnem in pestrem programu so v.d. ravnatelja Marja Bajraktari ter razredničarki Janja Haler in Melena Cepon razdelile priznanja učencem, ki so dosegli osem let odličen učni uspeh, za nadpovprečne uspehe pri posameznih predmetih pa tudi v raznih interesnih dejavnostih na kulturnem in športnem področju.
Uredništvo NČ v Horjulu
Odgovorni urednik Tone Janežič in novinar - sodelavec Našega časopisa sta 16. junija na sedežu občine Horjul že drugič zapored uradovala pred izidom časopisa. Obiskal ju je tudi dopisnik in fotoreporter domačin France Brus, ki ju je fotografiral. Tako je uredništvo za občino Horjul res delovalo. Obisk je bil nekoliko manjši kot prvič. Ne glede na to pa so se izmenjavala mnenja in ideje o horjulskih straneh v Našem časopisu.
Naj obvestim občane Horjula, da bo naslednja številka Našega časopisa izšla 6. septembra 1999; uredniška ura pa bo 25. avgusta 1999 v prostorih občine.
Vabim vas, da se oglasite s prispevki ali pa pridete na klepet o novih oblikah in idejah za vaše HORJULSKE STRANI. Uredništvo NČ
Pomoč kmetom v občini Horjul
OBVESTILO
Občinski svet Občine Horjul je na seji dne 13. 5. 1999 sprejel finančni program pomoči kmetom, s katerim zagotavlja:
- Regresiranje semen koruze in strnih posevkov v višini 30% nabavne vrednosti.
Regres se izplačuje na Občini Horjul vsak zadnji teden v mesecu v času uradnih ur po predložitvi originalnih računov. Izplačila bomo izplačevali do 30. 9. 1999.
- Regresiranje osemenjevanja krav v višini 50 %.
Regres se izplačuje na Občini Horjul vsak zadnji teden v mesecu v času uradnih ur po predložitvi originalnih osemenjevalnih listov.
- Regresiranje prevoza mleka 1,00 SIT za liter mleka. Regres bo obračunavala KZ Dolomiti pri izplačilu mleka.
Pomoč se izplačuje za leto 1999.
Uprava občine
Ustanovni Občni zbor Gasilske zveze Horjul
V soboto, petega junija, je bil v prostorih gasilskega doma v Horjulu ustanovni Občni zbor Gasilske zveze Horjul, ki so se ga udeležili delegati iz vseh PGD, kandidatk za ustanovitev nove GZ. Ustanovnega občnega zbora so se udeležili gostje, predstavniki GZ Slovenije in regijski poveljnik gospod Jože Vidmar, predstavnika GZ Dolomiti gospoda Franc Maček in Franc Zibelnik in horjulski župan Daniel Fortuna.
Z nastankom nove občine Horjul je nastala potreba po reorganizaciji gasilstva v občini oziroma po ustanovitvi občinske gasilske zveze. Vseh pet gasilskih društev, ki delujejo v horjulski občini, seje vključilo v novo nastalo občinsko gasilsko zvezo. Po krajši razpravi je vseh pet predstavnikov gasilskih društev potrdilo svoj pristop v novo nastali GZ s podpisom pogodbe. Na Občnem zboru so izvolili in potrdili predloge iniciativnega odbora za vse funkcije GZ Horjul. Za predsednika so izvolili Lada Prebila, za poveljnika Janka
Šušteršiča, devetčlansko predsedstvo, v katerem so zastopani predstavniki iz vsakega društva, sedemčlansko poveljstvo, Nadzorni odbor in častno razsodišče.
Gospod Jože Vidmarje vse prisotne seznanil s potrebo in z namenom ustanovitve pokrajinske gasilske zveze Ljubljana - 1, kateri se bo pridružila tudi GZ Horjul. Zaradi majhnosti horjulske GZ naj njeni delegati na ustanovnem zboru pokrajinske GZ Ljubljana - 1 skušajo doseči, da bi zmanjšali njihov delež pri financiranju pokrajinske GZ.
Soglasno so sprejeli sklep, naj predsednik GZ Horjul poskrbi za vpis v register društva in odprtje bančnega računa. Predsednika in poveljnika novo nastale občinske GZ so zadolžili, naj ločeno izdelata načrt aktivnosti vsak za svoje področje.
Nekoliko več razprave je bilo glede predloga finančnega načrta, ki pa je bil končno soglasno sprejet.
F. B.
Z ustanovnega Občnega zbora Gasilske zveze Horjul
Slovesnost ob prvem svetem obhajilu
Horjulski župnik Janez Smrekar je v sodelovanju s starši pripravil prvo sveto obhajilo za sedemindvajset prvošolcev osnovne šole v Horjulu. Pri sprejemu zakramenta so otroci lepo sodelovali in prav gotovo se jim bo svečani dogodek globoko in neizbrisno vtisnil v spomin.
F. B.
Prvo sveto obhajilo v farni cerkvi svete Marjete
Mešani pevski zbor iz Horjula z zborovodkinjo Asto Jakopič
Koncert Mešanega pevskega zbora
Kadar koli pripravi domači Mešani pevski zbor pod vodstvom pe-vovodje Aste Jakopič v horjulskem prosvetnem domu svoj koncert, ljubitelji zborovskega petja vedo, da bodo ob poslušanju ubranih glasov in melodij prišli na svoj račun.
Tokrat so domačini nekoliko prijetno presenetili ljubitelje zborovske glasbe. V goste so namreč povabili ženski pevski zbor Lira z Reke, v katerem pod strokovnim vodstvom dirigenta Krunoslava Kajdija ob klavirski spremljavi pianista Nevena Kraljica poje osemnajst pevk.
Horjulci so se s pevkami reške Lire spoznali na evropskem tekmovanju pevskih zborov lani v italijanski Gorici in tako navezali prijateljske stike.
Tako smo v Horjulu poslušali izredno ubrano in za uho prijetno petje tako pevcev domačega mešanega zbora kot gostov z Reke.
Številni poslušalci so izvajalce ob vsaki začeti pesmi nagradili z dolgim aplavzom, ki ga na koncu kar ni bilo hotelo biti konec. Poslušalci so doživeli izredno lep in prijeten glasbeni večer.
F. B.
Igrajmo se,
igrajmo se, zaplešimo!
Pod tem geslom je letos potekalo srečanje otroških folklornih skupin Slovenije, ki so ga v petek, 28. maja, v Horjulu in 4. junija v Cankarjevem domu na Vrhniki organizirali Sklad republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti v sodelovanju z območnimi izpostavami Ljubljana okolica in kulturnih društev Vrhnika in Horjul.
V prosvetnem domu v Horjulu so se predstavile folklorne skupine iz WZ Črnomelj, OŠ Turnišče, FS Brezovica, OŠ Loka Črnomelj, FS Karavanke Tržič, OŠ Cirkovce, dvojezična šola Vlaj Lajos Genterovci in OŠ Dušana Bordona Tržič.
V Cankarjevem domu na Vrhniki pa so nastopile folklorne skupine:
Vrtec Čebelica Konovo, OŠ Metlika - mlajša skupina, OŠ Kog, FS Belokranjskega odreda Semič, OŠ Poljčane, FS Rožmarin, Vnanje Gorice, OŠ Podgorje, FS Pastirček, Kranj in OŠ Mirana Jarca Črnomelj.
Srečanje je izredno lepo uspelo. Otroci so s pesmyo in plesom dokazali, da pod vodstvom svojih mentorjev negujejo in ohranjajo plesno in glasbeno izročilo svojih prednikov.
Vse priznanje organizatorjem, tudi oblikovalkama programa Nežki Lubej in Nevi Kovačič, pa tudi strokovnemu vodstvu - Metki Možina in Bojanu Knificu. F. B.
Vrzdenec se turistično prebuja
Spomladi se oči ustavijo na cvetočih vrtovih in z rožami okrašenih oknih. Na Vrzden-cu imamo kar nekaj takih novih zaselkov.
Vrzdenčani smo še posebno ponosni na stare, lepo vzdrževane hiše, ki so naš ponos celo leto. Tudi drobne stvari lepšajo vas. Ob cesti stoji hiša, ki ima vsa leta tako lepo zložena drva, da spoznaš, lak vse je lahko lepega v tej naši deželi.
Na Vrzdencu imamo kulturne, zgodovinske in naravne znamenitosti.
Vaški odbor pripravlja prospekt teh lepot.
Vaški odbor Vrzdenec Fotografiral: Janez Remžgar
Ženski pevski zbor Lira z Reke z zborovodjem Krunoslavom kaj dije m
Otroška FS BREZNICA pri KUD France Prešeren, Žirovnica, UJSA, UJSA, DVA DEBELA PUJSA. Strokovno vodstvo: Malči Možina
Otroška FS OŠ Loka Črnomelj, podružnica Adlešiči FRA ČE PA NE. Strokovno vodstvo: Tončka Starešinič
Odstranjevanje ruševin podrtega kozolca
Sredi zime se je zaradi velikih snežnih padavin v središču Horjula zrušil častitljiv Janežev kozolec. Prav gotovo je več kot sto let služil svojemu namenu, toda zob časa in visok težak južni sneg sta opravila svoje in ga zrušila.
Brata Metod in Ciril Končan, po domače Janeževa, sta se lotila odstranjevanja ruševin. Leseni deli, predvsem iz trdega hrasta, bodo pozimi pošteno segreli kmečko peč. F. B.
Pospravljanje ruševin podrtega Janeževega kozolca
Postavitev lovskih prež
Skupina lovcev iz LD Horjul, doma iz Žažarja, se je lotila postavitve lovskih prež, jagerskih stolov, kot jih jx>nekod imenujejo.
Zažarski lovci, člani LD Horjul, so okoli vasi postavili kar štiri visoke preže, s katerih lahko nemoteno opazujejo vse vrste divjadi, predvsem pa srnjad in divje prašiče. Za postavitev vsake take preže potrebuje izurjena ekipa kar 12 ur dela.
Na fotografiji: Z leve proti desni lovci: Beno Ljubej, Rudi Eršte, Jože Tome, Jože Pišek in Jože Mole pri postavljanju preže pod Činžarjevo domačijo v Zažarju.
F. B.
Proslava desetletnice "male mature"
Obnovljeno znamenje K riža nega v Pečovju
Obnova znamenja križanega v Pečovju
Kdaj je bilo postavljeno znamenje križanega Kristusa na Pečovju, nihče natančno ne ve. Pečenikova stara mati pravi, da so stari ljudje pripovedovali, da je menda na tem območju nekoč strašilo, ker je nekdo menda premikal mejnike. Potem ko so postavili znamenje, je pokojnikova duša dobila pokoj in mir. Znamenje je bilo obnovljeno leta 1929 in potem spet letos, ko so okrog Križanega postavili betonsko in kovinsko ograjo.
F. B.
Kar sedemindvajset mladih ljudi, ki je pred desetimi leti končalo šolanje v takratni Osnovni šoli prvega bataljona Dolomitskega odreda v Horjulu, se je zbralo na pikniku v Zaklancu ob
proslavi jubileja, ki so se ga udeležili tudi trije učitelji: takratni razrednik Tomaž Kern, učiteljica zemljepisa Ida Intihar in učitelj tehničnega pouka France Brus. Stekel je prijeten pogovor o študiju, zaposlitvi in še o marsičem. Na koncu je nastala še spominska fotografija s proslave desetletnice "male mature. F. B.
Čebelarji točijo med,
čebele pa se pred panji hladijo
V vročih junijskih dneh sem v Lipalci, nedaleč od Modrijanove domačije, pred čebelnjakom srečal Janeza Lebna, enega izmed mlajših horjulskih čebelarjev, člana Čebelarskega društva Dolomiti.
Ko so se čebele v grozdih zbirale pred panji, mi je Janez povedal, da se po napornem in vročem dnevu na tak način čebele hladijo. Pripovedoval je, da gaje pred šestimi leti za čebelarstvo navdušil njegov tast Alojz Kavčič, po domače Modrijanov. Prav takrat je prišel iz Kanade na obisk Janezov stric, ki mu je za začetek kupil dva panja čebel, sedaj pa je v njegovem čebelnjaku že 33 velikih Žnidaršičevih panjev. Ker je čebele treba voziti na pašo tja, kjer je bera večja, jih je do lani prevažal s starim tovornjakom znamke TAM, ki pa zaradi prevelike starosti ni bil dovolj zanesljiv. Po svoji zamisli in s pomočjo kleparja Andreja Vrhovca, po domače Blažkovega, sta izdelala dva kontejnerja. Na vsakega lahko naloži 16 panjev in jih prevaža kot na prikolici za osebni avtomobil.
Janez je po poklicu elektrotehnik, zaposlen v horjulskem Metrelu kot elektrotehnolog. Na vprašanje, kako je mogoče tehnični poklic, elektrostroko, povezati s čebelarjenjem, je odgovoril, da mora biti človek povezan z naravo, prisluhniti ptičjemu petju, se sprostiti ob pogledu na cvetoče travnike in pisane metulje, uživati ob brenčanju čebel in se navaditi tudi na njihove pike, ki potem niso več tako boleči kot prvi.
Povedal je še, da je letos že imel čebele na paši na akaciji na Primorskem in daje bila bera dobra. Sedaj bo zacvetel kostanj in v lepem vremenu bodo močne čebelje družine nabrale dovolj kostanjevega medu, za katerega nekateri trdijo, da v ustih nekoliko pogreni, vendar pa sodi med boljše in zdrave vrste medu.
Mrak se je že spuščal na Lipalco, ko sva končala pogovor o čebelah. Njihovo brenčanje je postajalo vedno tiše. V gmajni je zalajal lisjak ali pa srnjak, ko sva se z Janezom odpravila proti Horjulu.
F. B.
Janez Leben pred svojim čebelnjakom v Lipalci pri Horjulu
SD EXTREM
Streetball v Horjulu
Spominska slika pri razglednem stolpu v Gonjačah
Na češnje v Goriška Brda
Zadnjo soboto v maju je Društvo upokojencev Horjul za svoje člane organiziralo izlet v Goriška Brda na češnje in v dolino Soče. Ogledali smo si grad Dobrovo, vasico Šmartno z znamenito cerkvijo svetega Martina ter se v bližini ustavili na kmetiji, kjer smo si ogledali domačo vinsko klet, poskusili pristna briška vina in domače češnje, ki jih jecelo zmanjkalo. Nekateri udeleženci izleta smo nakupili te sladke sadeže kar pri prodajalcih ob cesti, ki so bili tisti dan zelo zadovoljni s prodajo. V Brdih smo se ustavili še v kraju
Gonjače, kjer smo se povzpeli na razgledni stolp, od koder se v lepem vremenu vidijo Benetke ter masiv Alp v Italiji in Sloveniji.
Iz Brd nas je pot vodila do Mosta na Soči, kjer smo se vkrcali na ladjo Lucija s pogonom na vodno kolo. Z ladjo smo se popeljali na panoramsko vožnjo po umetnem jezeru reke Soče in si ob kosilu ogledali dolino Soče z druge strani.
V Mostu na Soči je Horjulce privabil mamljiv vonj iz pražarne kave tako, da je nekaj omamnega dišečega kavnega prahu z izletni-
ki prispelo tudi v Horjul. S svojo mogočnostjo, prostranostjo in strmimi skalami so nas prevzela in očarala Tolminska korita, ki sodijo med najlepši del Triglavskega narodnega parka.
Vse bi bilo lepo in v najlepšem redu, če bi v avtobusu normalno delovala klimatska naprava in če se ne bi na izletu pojavila dva izletnika, ki sta poprej svojo prijavo za izlet odjavila. Tudi take stvari se dogajajo in v prihodnje bodo morali organizatorji opozoriti prevoznika in odsloviti odjavljene izletnike. F. B.
Horjulski Dinamiti že v finalu državnega prvenstva in line hokeja
V boju za državnega prvaka je v ligi nastopalo 26 članskih in sedem mlajših ekip (starost igralcev do 15 let).
Tako članska kot mladinska postava Dinamitov iz Horjula sta si že zagotovili nastop na finalnem turnirju, ki bo 26. junija na Bledu.
Medtem, ko v drugih slovenskih ekipah in line hokeja nastopajo mladi hokejisti iz klubov, nastopajo v mlajši vrsti Dinamitov le doma vzgojeni igralci, kijih uspešno trenira Boštjan Breznik.
Na zaključnem turnirju na Bledu bodo za mlajšo ekipo hokejistov Dinamitov nastopali: vratarja Toni Čepon in Grega Kern ter igralci: Miha Trtnik, Robi Čepon, Peter Čepon L, Peter Čepon II., Dejan Lončar, Anže Lončar, Andrej Lamut, Simon Mohorič, Robi Ravnohrib in David Čepon, ki so v skupni razvrstitvi trenutno na šestem mestu.
Nekoliko boljše štartno mesto imajo njihovi starejši vrstniki, ki so trenutno na četrtem mestu med osmimi udeleženci finala.
Trener in najboljši igralec članske ekipe Dinamitov je Boštjan Kos. Na finalnem srečanju bodo nastopilhvratar Rok Šabjan ter igralci: Uroš Zdešar, Blaž Jurček, Janez Breznik, Boštjan Breznik, Toni Vovk, Igor Letonja, Nejc Cer-jak in Jure Ferbar. Horjulci si na finalnem turnirju nadejajo dobre uvrstitve, saj so na zadnjih dveh turnirjih v Krškem dosegli odlično tretje mesto. Na zadnjem tekmovanju v Horjulu so se uvrstili na
S turnirja in line hokeja v Horjulu, na katerem je sodelovalo kar 34 ekip.
Eden izmed številnih prizorov v boju za ploščico
peto mesto, ko so po neodločenem rezultatu nesrečno izgubili po streljanju kazenskih strelov z zmagovito ekipo turnirja v Horjulu, Obadom iz Kranja.
Da so turnirji in line hokeja res kakovostni, poskrbe znana hokejska imena, kot so: brata Vnuk,
Horjulski malčki med svojim nastopom v angleškem jeziku
Robert Ciglenečki, Bojan Zaje, Peter Rožič, Dejan Vari, Aleš Sod-ja, Luka Simšič in še nekatera druga znana hokejska imena.
Zanimivo je, da za ekipo Polarnih medvedov igra naš znani smučarski as Jure Košir, in to zelo uspešno. F. B.
Angleščina skozi igro
V WZ v Horjulu, ki deluje v okviru osnovne šole, so letos v mali šoli v soglasju s starši prvič poskusili z učenjem angleškega jezika pod geslom "angleščina skozi igro".
V učenje angleškega jezika se je vključilo osem učencev pod strokovnim vodstvom učiteljice angleškega jezika Regine Djorem, ki sicer poučuje angleščino v horjulski osnovni šoli.
Na zaključni prireditvi so malčki svojim staršem pokazali, kako znajo zapeti angleško pesmico in česa so se naučili ob igri, ne da bi kar koli zapisali. Menim, daje taka oblika poučevanja tujega jezika zelo uspešna in veliko pripomore k spoznavanju in učenju tujega jezika pozneje pri rednem pouku v osnovni šoli.
F. B.
V nedeljo, 13. junija je na igrišču OŠ Horjul potekalo celodnevno tekmovanje v ulični košarki ali streetballu. Organizator, ŠD EX-TREM.je tovrstno tekmovanje priredil že drugič, saj naj bi to postala nekakšna tradicija. S pomočjo sponzorjev (SKB banka d.d., SCT International d.d., Kolinska d.d., AVTOMARKET d.o.o., KOVI-NOS, Tisk Tavčar, CONTAL d.o.o., ADD d.o.o.....) je k sodelovanju pritegnil 30 vrhunskih ekip iz vse Slovenije. Številni gledalci so lahko ves dan uživali v zanimivih dvobojih, glavna atrakcija pa so bile vsekakor vrtoglave akrobacije podmladka akrobatske skupine ŽABE. Predstavila seje tudi skupina inštruktorjev nove različice fit-nessa, imenovanega Body Pump.
Sistem igranja je bil tak, da je organizator vse ekipe razdelil v skupine, v okviru katerih so se lete pomerile po sistemu vsaka z vsako, zmagovalna skupina pa se je uvrstila v nadaljnje tekmovanje. Po
skoraj desetih urah igranja je v razburljivem finalnem dvoboju ekipa Balkan Starš premagala ekipo TNT in s tem dobila denarno nagrado 40.000 SIT. Ekipa TNT je kot drugouvrščena prejela 20.000 SIT. V malem finalu pa je ekipa Novi prometni zakon premagala lanskoletno zmagovalko, ekipo Postojna, in dobila najmanjši kos denarne nagrade 10.000 SIT. Ekipi Postojne je za četrto mesto pripadla le praktična nagrada, ki jo je
prispevala Kolinska. Vse ekipe so poleg nagrad dobile tudi medalje in pokale.
Večina tokrat sodelujočih ekip je že potrdila tudi udeležbo na jesenskem streetballu, ki ga športno društvo Extrem prireja v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport v okviru Meseca rekreacije, ki bo v drugi polovici septembra. Ker je prireditev zasnovana v veliko večjem obsegu, so se priprave nanjo že pričele.    ŠD EXTREM
OBVESTILO UREDNIŠTVA
Objavljanje ugovorov in pisem bralcev
Naš časopis je doslej v vsem času i/dajanja ohranjal pluralnost, se pravi, da je objavljal prispevke, ki so celovito opisovali dogodke v naših krajih ne glede na to, za kakšno stran političnega prizorišča ali lokalne interese je šlo. Tako je bilo tudi pred volitvami, ki so poskus potrpežljivosti in sposobnosti vsakega uredništva, da krmari med različnimi ponudbami in jim omogoči ustrezno predstavitev .Tako je zapisano v vsebinski zasnovi, ki sem jo sestavil kot odgovorni urednik in so jo sprejeli vsi občinski sveti, ki so o njej odločali.
V zadnjem času prihaja pri razumevanju pristojnosti odgovornega urednika in uredniških svetov oziroma odborov do nekaterih nejasnosti, ki jih bom poskušal pojasniti z navajanjem členov zakona o javnih glasilih. Zakon namreč ureja objavljanje različnih prispevkov, predvsem pa ugovorov na pisanje v medijih in objavljanje pisem bralcev. Odgovornemu uredniku nalaga dolžnosti, za katere jc odgovoren samo pred zakonom, se pravi, da je moč zakona nad močjo posameznih časopisnih svetov ali odborov, pri tem pa odgovorni urednik ni odgovoren posameznim časopisnim odborom, ampak je zavezan celoviti resnici oziroma sili zakona. Seveda je odgovorni urednik odgovoren tudi pred časnikarskim kodeksom, ki terja, da ne objavlja neetičnih sporočil, žalitev, nepreverjenih ali enostranskih informacij. Ker pa avtorji pogosto nekatere zadeve dojemajo in opisujejo tudi zelo subjektivno, saj vsakdo zelo subjektivno dojema svet, se večkrat zgodi, da navedena dejstva pogosto ne ustrezajo celoviti resnici ali so napisana kot polresnica. Zato ima prizadeta stran pravico do ugovora ali popravka. Da pa ne bi kdo, ki ima možnost vpogleda v pojasnilo ali popravek, zlorabil svojega položaja tako, da bi avtorja ugovora ali odgovora s svojim pojasnilom demanti-ral ali morda bralcev spet zavedel v isti številki, v kateri je objavljen popravek ali ugovor, zakon določa, da sme biti odgovor na odgovor ali popravek na popravek objavljen šele v naslednji številki. Tako določa zakon in po tem se moram ravnati. Novi zakon o medijih bo to vprašanje celo zaostril, če bo sprejet v besedilu, ki je predlagano.
Arbitražna komisija oziroma vrhovni razsodnik, ki lahko privije odgovornega urednika in od njega zahteva pojasnilo zaradi neobjavljenih prispevkov, pisem ali ugovorov, oziroma mu naloži objavo, je Medobčinska komisija petih občin za izdajanje Našega časopisa, ki ima administrativni sedež na Vrhniki, Cankarjev trg 4. To navajam zato, ker posamezniki zastran takih zadev pogosto poskušajo doseči posredovanje zaradi posameznih objav naravnost pri županih, in jih spravljajo v zadrego, saj ti ne poznajo vseh okoliščin, v katerih nastaja Naš časopis.
Ugovore, pisma bralcev ali popravke ne glede na to, na katero občino se nanašajo, torej odslej naprej pošiljajte naravnost na uredništvo Našega časopisa, Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika. Nepodpisanih pisem ne bomo upoštevali. Zavračali bomo tudi pisanje, ki bo obravnavalo morebitne medsosedske spore, o katerih se ve, da zaradi njih tečejo postopki pred sodišči ali upravnimi telesi države in občine. Časopis si ne sme privoščiti razsojanja o tem zadevah.
Odgovorni urednik Našega časopisa Tone Janežič
Kaj pravi zakon:
9. člen zakona pravi:
Vsakdo ima pravico od odgovornega urednika javnega glasila zahtevati, da brezplačno objavi odgovor na objavljeno informacijo ter popravek objavljene informacije,
s katero je prizadeta njegova pravica ali interes.
Objava odgovora ali popravka se lahko zahteva v 30 dneh od objavljene informacije oziroma od dneva, koje zainteresirana oseba zvedela za objavo informacij, če iz objektivnih razlogov v roku 30 dni ni mogla zvedeti za njeno objavo.
Popravek mora vsebovati samo dejstva in okoliščine, s katerimi se spodbijajo navedbe v objavljeni informaciji.
10. člen zakona pravi:
Kdor zahteva objavo odgovora oziroma popravka, mora navesti informacijo, na katero se odgovor oziroma popravek nanaša, ter številko in stran javnega glasila, oziroma čas objave in oddajo, v kateri je bila informacija objavljena.
Odgovor oziroma popravek se mora objaviti brez sprememb ali dopolnitev v enakem ali enakovrednem delu ali oddaji javnega glasila na enak način, kot je bila objavljena informacija, na katero se odgovor oziroma popravek nanaša, in sicer v prvi, najpozneje pa v drugi naslednji
številki oziroma oddaji javnega glasila po prejemu popravka.
Javno glasilo ne sme hkrati z odgovorom oziroma popravkom objaviti komentarja tega odgovora oziroma popravka.
12. člen zakona pravi:
Odgovorni urednik mora objaviti odgovor oziroma popravek informacije, razen:
- če se odgovor oziroma popravek ne nanaša na informacijo, zaradi katere se zahteva objava odgovora oziroma popravka oziroma če popravek ne vsebuje podatkov v zvezi z navedbami v informaciji;
- če bi objava odgovora ali popravka glede na njegovo vsebino povzročila zakonsko odgovornost odgovornega urednika javnega glasila;
- če se popravek nanaša na navedbe v objavljeni informaciji, katerih resničnost je bila ugotovljena s pravnomočnim aktom pristojnega državnega organa;
- Če odgovora oziroma popravka ni podpisala pooblaščena oseba, kadar gre za organ ali pravno osebo;
- če je odgovor oziroma popravek napisan žaljivo in z namenom zaničevanja;
- če je odgovor oziroma popravek nesorazmerno daljši od informacije, v kateri so navedbe, zaradi katerih se daje, oziroma od dela informacije, na. katerega se neposredno nanaša;
-če je bil odgovor oziroma popravek dan po preteku roka iz tega zakona;
- če je bil dan odgovor oziroma popravek z enako vsebino kot odgovor oziroma popravek, o katerem teče spor pred sodiščem zaradi objave prejšnjega odgovora oziroma popravka iste informacije.
Kritikom v premislek
Odgovor na: OBČANOM BREZO-VIŠKE OBČINE V RAZMISLEK (NČ, št 254)
Odtočno ugovarjam neresnični in predvsem neodgovorni trditvi podpisanih "Občinskih svetnikov", "daje stanje naše občine katastrofalno". Ocena, da so se dela v občini ustavila, kaže na katastrofalno nepoznavanje stvari. Obnavljamo vodovode, telefonijo, zmanjšujemo hrup, izboljšujemo varnost, družabno življenje in še marsikaj....
Spoštovane svetnice in svetniki, ponovno vas vabim, da upravi Občine Brezovica vsaj toliko pomagate z dobronamernimi nasveti, kot so pomagali svetniki v prvem mandatu. Sedaj je tako, da se zaposleni v upravi Občine Brezovica večino časa ukvarjajo samo s servisiranjem številnih odborov in komisij, kar škoduje rednemu delu s strankami in sodelovanju s strokovnimi službami.
Želim vam , da vam poletje prinese lepo vreme in zdrav razmislek o nalogah, zaradi katerih ste bili izvoljeni.
Drago Stanovnik, župan
POJASNILO FINANČNE SLUŽBE
Odgovor na : Občanom brezoviške občine v razmislek, NČ št. 254
Ob pojavljanju podatkov, da "vlada v Občini Brezovica katastrofalno stanje" in da ima občina Brezovica na dan 31. 5. 1999 več obveznosti,.kot na dan 31, 12. 1998, objavljam na zahtevo župana naslednje:
STANJE RAČUNOV IN OBVEZNOSTI NA DAN 31. 5. 1999:
- NEPLAČANI RAČUNI: 65.500.000,00 SIT(od tega dolg SCT 42.000.000,00 SIT)
- Obveznosti do PBS: 75.000.000,00 SIT
Obveznosti občine Brezovica se dnevno spreminjajo in znašajo na dan 31. 5. 1999; 23.500.000,00 SIT. Torej nikakor ne 230 milijonov in več, kakor trdijo nekateri svetniki.
Meta Šeškar
Sosedske zadeve
Odgovor na Iskrica in Brezoviškemu županu, NČšt.254
Spoštovani, podobno, kot kličete ostale, ste po telefonu poklicali tudi mene in s povišanim tonom zahtevali, da pomirim naše občane in predvsem sosede Vaše gostilne. Med drugim ste povedali, da se je starejša generacija odlično razumela med seboj, mlajša pa da je nemogoča. Odgovoril sem, da pameten oče tako vzgaja otroke, da se le ti ne prepirajo s sosedi in da se lahko vsak nesporazum reši po mirni poti.
Tudi v primeru vašega spora se boste morali sami sporazumeti. Če to ne bo mogoče, bo s predlogi pomagala KS in potem še občina.
Vse to se je med tem že zgodilo in ponovno sem se prepričal, da ste se sposobni sami pomiriti med seboj po mirni poti. To potrjuje tudi 23.6. 1999 podpisani dogovor v moji pisarni. Upam le, da boste končno dopustili mladim, da sami odločajo o svojem življenju in jim s svojim posredovanjem ne škodujete več.
Drago Stanovnik, župan
NEZAKONITO RAVNANJE ČASOPISNEGA SVETA
Odgovor na članek v rubriki: Prejeli smo-Brezoviškemu županu, NČšt. 254
Ravnanje dveh svetnikov - članov časopisnega sveta spominja na slabega'učenca, ki neprestano ponavlja razred. Tako je časopisni svet občine že najmanj trikrat ravnal nezakonito:
Prvič: na 3. seji je zavrnil članek ge. Marije Kregar (članice komisije za volitve in imenovanja), z naslovom: "Odgovor na poročilo komisije za volitve in imenovanja". Poročilo omenjene komisije je brez vednosti ostalih članov odbora objavil predsednik g. Stane Kirn. Ta "Odgovor" je bil zavrnjen s preglasovanjem g. Kima in g. Goršiča zoper tretjega člana sveta g. Kraljica.
Drugič: ni bil objavljen odgovor g. Jesenka na članek g. Kima v zvezi z njunim sporom glede meje, kljub temu, da gaje časopisni svet uvrstil v gradivo za objavo, nakar ga je g. Kim ob soglasju g. Goršiča izvzel iz gradiva za objavo.
Tretjič: na 5. seji so na isti način s preglasovanjem zavrnili objavo članka Pojasnilo finančne službe Občine Brezovica, katerega je na zahtevo župana napisala ga. Meta Šeškar, računovod-kinja Občine Brezovica, v katerem odgovarja na neresnične podatke, na primer, da ima Občina Brezovica preko 210 milijonov izgube, da gre v stečaj in podobno...
V vseh treh primerih sta g.Kirn, predsednik časopisnega Sveta in g. Goršič, član časopisnega sveta s preglasovanjem g. Kraljica, člana časopisnega sveta ravnala nezakonito, to je v nasprotju z 9. člena Zakona o javnih glasilih (Ur. 1. RS), ki določa da mora odgovorni urednik objaviti odgovor na članek, ki kakorkoli ogroža interes posameznika. Prav tako si zgoraj omenjena gospoda jemljeta pravico presojati primernost ali neprimernost "Županove besede" in onemogočata objavo člankov, s katerimi župan nagovarja občane in s tem onemogočata komunikacijo župana z vsemi občani.
Sprašujemo se, kako so lahko v časopisnem svetu osebe, ki ne upoštevajo osnovnih pravil urejanja tako pomembnega področja, kot je objektivno obveščanje javnosti.
V imenu svetnic in svetnikov večih strank Marija Kregar in Peter Kraljic
ŽUPANOVO OKNO
• Junijski dnevi so izredno hitro minili s polno delovnih obveznosti, obiskov, prireditev in srečanj. Razumljivo je, daje potrebno pred počitniškimi meseci še marsikaj postoriti, kar se odraža tudi v mojem delu, zato delovne obveznosti še ne popuščajo kljub neugodnim vremenskim razmeram za ta letni čas.
• Letošnji proračun na 5. redni seji ni bil potrjen. Javna raz-pravaje bila podaljšana do 21. junija z namenom, da se obravnava izvrši tudi na_zborih občanov. To ni praksa po ostalih občinah, vsaj kar zadeva proračun. Tudi moje tolmačenje proračuna je okvirno zajemalo tudi prenos konstrukcije proračuna na zborih občanov, vendar čas tega ni dopuščal, kar pa naj ne bi bila ovira za sprejetje. Nekoliko konstruktivnejši pristop posameznih svetniških skupin bi bil zaželen, posebno pri proračunu kot enem glavnih elementov za nemoteno delo v občini. Pripombe v času enomesečne javne obravnave so prispele samo s strani stranke SKD in občana Brezovice pri Borovnici. Na osnovi tega sem dal tudi pozitivno oceno o pričakovani potrditvi proračuna novinarju, kar je bilo objavljeno v časopisu "Delo".
• Podaljšana javna obravnava ni v ničemer posegla v vsebino proračuna in na zborih občanov, kljub široki obrazložitvi, ni bilo pripomb. Pripombi s strani "BOROVNIŠKE LISTE - neodvisni" v vsebino predloga proračuna ne bosta posegli. Potrditev proračuna naj bi bila na 6. redni seji 30. junija, upoštevajoč zrelost za dosego cilja predvidenih nalog.
• Z javnimi deli smo v tem mesecu pričeli, kar je tudi vidno. Delovnih nalog je veliko in vestna izvajalca bosta pripomogla, da jih bomo gospodarno realizirali.
• V tem mesecu so se zaključevale obveze osmošolcev do borovniške osnovne šole. Njihov zaključni nastop z lepim programom, ki so ga izvedli v večnamenskem prostoru šole, je potrdil njihov trud in prikaz znanja, ki so ga pridobili v osmih letih. Število priznanj in nagrad iz različnih tekmovanj povedo, da šolo zapušča generacija, ki lahko pričakuje uspeh v drugih šolskih sredinah in s tem potrjeno strokovnost in prizadevanje strokovnega kadra. Želim jim, da uspešno dosežejo svoje želje in cilje.
• Tudi Glasbena šola Vrhnika je imela svoj koncert skupaj z izvajalci - učenci iz Borovnice. Prizadevanje staršev, glasbenih pedagogov in učencev je skupni uspeh, ki se izraža v številu učencev in njihovem znanju. V tem letu zelo uspešno zaključuje nižjo glasbeno šolo Miha Petkovšek, ki bo svojo pot nadaljeval v srednji glasbeni šoli, kar potrjuje, da je med mladino interes za glasbo. Moja obveza je, da v letošnjem letu uredimo nove prostore za glasbeni pouk, omogočimo boljše pogoje in s tem pri-pomoremo k povečanju te interesne dejavnosti. Z dograditvijo površin v mansardi zgradbe VVZ bo to omogočeno še v letošnjem letu.
• Ker mladina s svojo športno zagnanostjo in mladostno energijo stremi po uspehu, je to uspelo tudi naši občanki Jani Mali, ki je v kajaku na divjih vodah poslala mladinska evropska prvakinja. Pripravili smo ji sprejem, jo nagradili s skromno nagrado, se z njo pogovarjali o dosežkih in bodočih ciljih. Sprejema so se udeležili mladi in tisti, ki v športnih uspehih vidijo odrekanja, trud, vztrajnost, ponos in zagnanost. Ponosni smo na našo mlado občanko, verjetno bodo taki sprejemi še vidni.
• Tudi državno prvenstvo v gorskem kolesarjenju "Dovvnhill" je bilo v Peklu pod vodstvom naših športnih organizatorjev. Lep dan je privabil ob strmi progi veliko gledalcev, ki so bodrili in pozdravljali junake strmih stez. Organizatorjem za njihovo odlično izvedbo vse priznanje.
• Ker se mladi utrjujejo in pridobivajo znanje že v 3. razredu v tako imenovani "šoli v naravi", sem obiskal naše šolarčke v Lendavi, kjer uspešno izvajajo svoj plavalni program. Lokalne možnosti za učenje plavanja, topla voda in drugi športni objekti omogočajo, da skupno z učitelji in vodstvom izpolnijo svoje dnevne programe zelo uspešno. Vključil sem se mednje in sodeloval v njihovem programu. Mislim, da je lokacija lendavskih Term idealno in pravilno izbrana. Čas je hitro minil in poslovili smo se z željo, da se vsi naučijo plavati.
• Občina je ponosna na družino Čepon iz Pakega, ki se jim je pridružil zdrav novorojenček. Obiskal jih bom, ko bodo nekoliko razbremenjeni od novega dogodka, se z njimi pogovoril in jim osebno čestital za devetega novorojenčka. Tako številna družina zasluži posebno pozornost in pomoč.
• Organizirana delovna akcija staršev otrok iz naših vrtcev v Borovnici in na Bregu zasluži vso pohvalo. S svojim delom so pripomogli k ureditvi zunanjih površin in igral. Za organizacijo vodstvu vso pohvalo.
• Študija statične presoje starega šolskega objekta je pozitivna. S tem so dane možnosti, da se lahko pridobi novih 600 m.2 površin za družbene dejavnosti in za določeno obdobje premosti prostorska problematika, kar bomo optimalno izkoristili.
• Občinski svet je sprejel predlog poslovnika občinskega sveta in ga uskladil z vsebino obstoječe zakonodaje - zakonom lokalne samouprave.
• Na moj predlog je bilo imenovano "Posvetovalno telo" s ciljem, da na območju občine skrbi za zmanjševanje in preprečevanje varnostne problematike. Sestav je II članski, sestavljen iz članov, ki s svojim znanjem in ugledom zagotavljajo uspešno delo.
• Približuje se dozorevanje naših "borovniških borovnic". Ker je to specifičnost načega območja - barja, naj bi praznovanje imenovano "DAN BOROVNIŠKIH BOROVNIC" postalo tradicionalno. Za dosego tega in s ciljem promocije Borovnice sem zadolžil podžupana, da organizira in realizira letošnje praznovanje s širšo delovno skupino izmed društev, posameznikov in pridelovalcev. Akcije so v teku, programski del je zaključen skupno s finančno konstrukcijo. Dan praznovanja je 24. julij. Vse informacije in organizacijske aktivnosti bodo tekoče podane na rednih tedenskih sestankih. Pričakujemo udeležbo povabljenih gostov, občanov in drugih, da s tem proslavimo in potrdimo specifičnost sadu, ki naj pripada temu kraju - "BOROVNIŠKI BOROVNICI" in se s tem priključimo podobnim prireditvam v drugih krajih. Pričakujem vašo udeležbo in vreme naj nam bo naklonjeno. Istočasno se 24. julija odpira samostojna slikarska razstava ga. Marije Strnad, naše domačinke iz Brezovice, ki je likovna samorastnica.
• Tudi zunanje praznovanje sv. Marjete na nedeljo, 25. julija je sestavni del skupnih praznovanj. Bodimo združeni in uspešni.
• Za čas dopustov, počitnic, vam vsem želim zdravja, sprostitve, da si preko poletja naberete novih moči in dobre volje.
ŽUPAN Alojz Močnik l.r.
DAN DRŽAVNOSTI V BOROVNICI
Izročena listina častnega občana za dr. Jožeta Petrovčiča
Moški pevski zbor Štinglc in Oktet Valvasor iz Litije, gostje na prireditvi
Župan je listino častnega občana izročil sinu Andreju Petrovčiču
Letošnja proslava dneva državnosti na večer pred 25. junijem v Borovnici je bila po nečem posebna: kot je bilo sklenjeno pozimi na slavnostni seji občinskega sveta, so ob tem prazniku sklenili imenovati za prvega častnega občana borovniške občine zdravnika dr. Jožeta Petrovčiča. Žal se slavljenec slovesnosti ni mogel udeležiti sam, zato je priznanje v njegovem imenu prevzel njegov sin Andrej.
Slavje v Mavcovi dolini seje ob kar precej številnem občinstvu začelo z Zdravljico, ki jo je zapel borovniški moški pevski zbor Štinglc pod vodstvom Staneta Knapa, ki je tudi sicer izmenjaje z litijskim oktetom Valvasor nosil kulturni del sporeda s slovenskimi narodnimi in umetnimi pesmimi. Spored je povezovala Slavka Košir. Za živo okrasje odra so poskrbeli otroci iz prvega razreda osnovne šole, ki so s črkami na oblačilih sestavili napis VESELJE-SREČA-DOMOVTNA. Oder je bil okrašen s tremi zastavami: državno, borovniško in čebelarsko, kajti borovniški čebelarji so kot vsako leto doslej poskrbeli za veseli del tega srečanja, kres in okrepčilo, za častitljivi, se pravi prireditev, pa je poskrbelo Kulturno društvo Borovnica.
Sledil je nagovor borovniškega župana Alojza Močnika, ki je obletnico osamosvojitve povezal z nekaterimi aktualnimi dogajanji v Sloveniji, med drugim tudi z mislijo, da obisk ameriškega predsednika Billa Clintona med drugim pomeni priznanje mladi državi, ki se ubada z začetnimi težavami mlade demokratične družbe, in na tem področju nima bogate tradicije. V zvezi s tem je omenil občinska prizadevanja, da v okviru možnosti sporazumno dosežemo najboljše rešitve za razvoj kraja.
Sledila je izročitev listine častnega občana Borovnice. Po obrazložitvi (v celoti smo jo objavili ob poročilih z občinskega praznovanja, danes jo delno ponatiskujemo) je župan Alojz Močnik sinu prvega častnega občana dr. Jožeta Petrovčiča Andreju izročil kaligrafsko izpisano listino o tem sklepu, za spomin pa še darilo - sliko slikarke Dore Plestenjak . Andrej Pe-trovčič se je v očetovem imenu zahvalil za počastitev, ki mu jo kraj izkazuje .
Po slavnostnem delu so se vsi preselili pod skakalnico, kjer je bil že vse pripravljeno za kres. Župan ga je zakuril, v njegovem soju pa so Borovnicam še dolgo vztrajali pri pogovoru in se spet preselili k mizam, kjer je za telesno okrepčilo skrbelo čebelarsko društvo. Letos je bilo vreme tej prireditvi naklonjeno, zato so ljudje kar vztrajali pozno v noč. Vmes se je oglasila harmonika, pa tudi pesem neutrudnih domačih in litijskih pevcev, ki so svoj koncertni nastop podaljšali še s skupnim prepevanjem.
Na sam dan državnosti dopoldne je bila v župnijski cerkvi sv. Marjete maša za domovino, ki jo je daroval borovniški župnik g. Janez Šilar ob dostojni udeležbi Borovniča-nov. V masnem nagovoru je opozoril na pomen praznovanja takih praznikov v zemski domovini. Letos je bila maša za domovino že drugič, prvič je bila lani na dan državnosti.
Za sklep praznovanj je v soboto sledilo še srečanje "borovniških čivav" (pripadniki samostojne čete TO Laze) in njihovih simpatizerjev, se pravi vojnih veteranov, ki so leta 1991 branili domovino v tem kraju. Njihovo srečanje je
bilo pred gasilskim domom v Brezovici pri Borovnici, kjer je na steni doma njihov bojni znak. Srečanje je pripravila sekcija Borovniške čivave, ki deluje v okviru območnega zudruženja veteranov vojne za Slovenijo Vrhnika - Borovni-
Župan je zakuril kres, ki so ga pripravili čebelarji
ca. Ker s tem dogodkom zaključujemo redakcijo, ga bomo opisali v naslednji številki Našega časopisa.
Seveda ne smemo pozabiti tudi veselice borovniškega prostovoljnega gasilskega društva na večer dneva državnosti pred gasilskim domom. Zaradi slabega vremena sojo morali prestaviti s sobote. Veselica je kljub temu, da si različni podobni dogodki kar sledijo, lepo zapolnila praznični večer.
anojoHoiatoi«
Dr. Jože Petrovčič častni občan občine Borovnica
Dr. Jože Petrovčič je pričel z zdravniško prakso v Borovnici leta 1953, kot zdravnik v splošni ambulanti. Predvsem njemu gre največja zasluga, da je zdravstvena služba v Borovnici dokaj zadovoljivo urejena.
Gradnja zdravstvenega doma je med največjimi projekti, s katerimi se je spoprijel: S tem so Borovničani dobili
zdravstveni dom s splošno ambulanto, otroškim dispanzerjem, zobozdravsteno ambulanto in lekarno.
Dr. Jože Petrovčič je aktivno sodeloval pri organizaciji regijske zdravstvene službe, katera je bila organizirana v letu 1968 in je povezovala zdravstveno službo občin Cerknica, Idrija, Logatec in Vrhniko v Notranjski zdravstveni dom.
Aktivno se je vključeval v delo krajevnih in občinskih organizacij socialnega varstva in zdravstva, v Borovnici je vrsto let vodil socialnozdrav-stveno komisijo. Je eden izmed ustanoviteljev Rdečega križa v Borovnici in v tej organizaciji uspešno deloval vrsto let, za kar je pridobil več družbenih priznanj.
Dr. Jože Petrovčič je bil kot zdravnik splošne prakse in pe-diater pri svojem delu uspešen, priznan med strokovnjaki in priljubljen med krajani. Ni mu bilo težko prebiti ure in ure na delu v ambulanti, dežurstvu in stalni pripravljenosti. Tudi dela na terenu in obiskov na domu se ni ustrašil, ko je bilo treba peš zagaziti sneg proti Kočeniji, Poko-jišču, ter nuditi pomoč bodisi ob nesrečah, pri porodih ali pri lajšanju bolečin. (Iz obrazložitve za podelitev naslova častni občan)
Praznik - dan borovnic 24. julij 1999
Turistično društvo Borovnica in Občina Borovnica sta pripravila program prireditve ob praznovanju dneva borovnic. Ob tej priložnosti bomo promovirali sadeže-borovnice, ki naj bi v prihodnje postale značilne za borovniško kotlino: "borovniške borovnice". Predstavnem bodo stari ljudski običaji in kmečka opravila, ki so bila nekdaj značilna in so jih naši dedje in babice opravljali v dolgih zimskih večerih.
Borovničani bomo praznovanje nadaljevali tudi v nedeljo z žegnanjem in počastili svojo zavetnico sveto Marjeto. Pridne kmečke žene in dekleta v okviru društva AJDA bodo na stojnicah ponudile dobrote iz borovnic za vse obiskovalce in goste. Ta dan je namenjen tudi srečanju Borovničanov, ki živijo in delajo izven domačega kraja širom po Sloveniji in tujini.
PROGRAM PRIREDITVE:
-sobota 24.7. 1999
15.00 uri nastop Litostrojske godbe na pihala pred gasilskim domom na Bregu,
16.00 uri nastop Litostrojske godbe na pihala pred gasilskim domom na Brezovici
17.00 uri pričetek sprevoda in zbor udeležencev na Molkovem trgu in sprevod po Zalarjevi in Paplerjevi ulici do prireditvenega prostora pri Zaiarju,
18.00 uri kulturni program s prikazom ljudskih običajev,
19.00 uri pričetek zabavnega programa z ansamblom Braneta Klavžarja iz Žalca
-nedelja 25.7.
Žegnanjska sveta maša, na stojnicah pa bi v dopoldanskem času še prodajali svoje izdelke tako kot v soboto.
V soboto bomo odprli tudi slikarsko razstavo slik domačinke, gospe Strnadove iz Postojne ob 10.00 uri v osnovni šoli dr.Ivana Korošca. Razstava bo odprta tudi v nedeljo do 18.00 ure.
t/v
Prireditev bo povezovala gospa Slavka Košir. Pokrovitelj prireditve bo župan Občine Borovnica gospod Alojz Močnik.
Vse, ki bi radi najeli stojnice za predstavitev in prodajo svojih izdelkov na Paplerjevi ulici, vabimo da se prijavijo v Turističnem društvu Borovnica v času uradnih ur ob sredah med 16. in 18. uro, najkasneje pa do 21. julija 1999 ali dopoldne po telefonu 061 746-126 na Občini Borovnica.
OBČINSKI PRORAČUN JE POČAKAL
Zbori občanov slabo obiskani
Zbor občanov na Bregu.
V prejšnji številki Našega časopisa smo predstavili proračunske številke občinskega proračuna v Borovnici z mislijo, da ni zadržkov glede tega, ali naj bi ga občinski svet sprejel ali ne. Vendar se je občinski svet v Borovnici na vztrajanje vodje Borovniške liste - neodvisnih zatem odločil, da proračuna ne sprejme, dokler občinska uprava oziroma župan ne opravita še obljubljenih zborov občanov, kar pomeni, da se odločanje podaljša točno v sredino leta. Pogovori z vsemi drugimi večjimi porabniki proračunskih sredstev pred omenjeno sejo so bili izčrpni in vsestranski, zato so ti pričakovali, da bo mogoče proračunsko pogačo deliti takoj - pa ni šlo.
K sami vsebini in proračunskim številkam na seji sicer ni bilo nobene vsebinske pripombe oziroma nobenega dodatnega predloga, nekoliko bolj se je vanj poglobila le stranka SKD, ki je v predpisanem roku dostavila sestavljalcem proračuna približno dve strani načelnih vprašanj glede posameznih postavk, kar je bilo v gradivu za sejo tudi že odgovorjeno. Prišla je še ena pripomba glede neke zasebne poti v Brezovici pri Borovnici, kar tudi ne ruši osnovne strukture proračuna.
Občinski svet je torej na seji v začetku junija podaljšal javno razpravo do 21. junija, v tem času so bile razpisane tudi javne obravnave na zborih krajanov v Brezovici pri Borovnici, na Bregu in v Borovnici. Vseh treh zborov krajanov seje udeležil župan Alojz Močnik in udeležencem izčrpno pojasnjeval, kaj namerava občinska uprava v tem letu ukreniti. Predvsem je poudaril, da namerava več sredstev nameniti pridobivanju manjkajoče dokumentacije na različnih področjih (ureditev vrtca, knjižnice, pokopališča, urejanje središča Borovnice, za ceste itd.), kar bi bilo izhodišče, da občina poskusi sodelovati na državnih razpisih za denar, ki ga sama ne more zbrati.
Razprave na zborih občanov niso posegale v samo strukturo proračunskih postavk, dejstvo pa je, da so maloštevilni udeleženci poudarili predvsem probleme svojih krajev, kar pomeni, da so udeleženci slišali, kje ljudi najbolj čevelj žuli.
V Brezovici pri Borovnici so izpostavili vprašanje vodoskr-be in spomnili na davno obljubo, da bodo ob plačevanju samoprispevka vodovod napeljali tudi tja. Vedno večji problem je kanalizacija. Potok vedno bolj spodjeda občinsko cesto, jezovi ne opravljajo svoje vloge. Vprašali so, kdaj bo popravljen most v Peklu, kdaj bo asfalt proti Učni. Opozorili so na
neutrjene bankine ob cesti, vprašali, kdaj bo asfaltirana Rimska cesta, vprašali so tudi o plačilu malih melioracij. Razen predsednika komunalnega odbora Nika Stražišarja, ki seje udeležil vseh zborov krajanov, sta se zbora v Brezovici - bilo je 18 občanov - udeležila tudi občinska svetnika Jože Korošec in Vinko Košir.
Drugi zbor je bil v gasilskem domu na Bregu. Udeležilo se gaje 134 občanov. Od krajevnih zadev jih je zanimalo, kdo je k vili (Breg 14) pripeljal opeko, ugotovili so, daje 9 milijonov za zimsko službo veliko v primerjavi s sredstvi, ki jih občina namenja kmetijstvu (8 milijonov), vprašali so, kdaj bo za območje Brega in Pakega opravljena geodetska izmera in kdaj naj bi po pridobljenem projektu gradili kanalizacijo. Motilo jih je, ker ni očiščena mulda ob glavni cesti proti Borovnici, nevarna situacija je pri Šviglju, kjer je luknja na cesti, pot v hrib je nevarna, ker je voda odnesla pesek, sprašujejo, kdaj bodo uredili javno razsvetljavo ob poti pod železniškim mostom proti Podgori, kako urediti, da bi lastniki stanovanj v vili (Breg 14) varno parkirali, ne pa ob cesti. Tega zbora sta se udeležila tudi občinska svetnika Marjan Kržič in Tone Janežič.
Tretji zbor je bil v petek, 18. junija v šoli za Borovnico in za Dol in Laze. Prišlo je 13 občanov, razen predsednika komunalnega odbora Nika Stražišarja se tega zbora ni udeležil ne podžupan, ki je najbolj vztrajal pri podaljšani javni razpravi in noben drug občinski svetnik iz tega območja. To je sprožilo tudi javno vprašanje, ali jih ni zato, ker ne dobijo sejnine, kar so navzoči pozdravili z glasnim pritrjevanjem.
Postavljali so tehtna vprašanja: ali je v proračunskih odhodkih predviden učinek davka na dodano vrednost. Mnenja so se kresala tudi zastran ogrevanja na biomaso: nekateri sodijo, da bo to drago, drugi, da je treba projekt podpreti, saj če ogrevanje ni cenejše, bo pa zanesljivo čistejše, tudi neočiščeni gozdovi so vir škodljivcev, vprašali so, ali se kaj razmišlja o plinovodu, ki ga bo Vrhnika napeljala do Verda. Spraševali so tudi, kaj je z emisijami škodljivih snovi iz tovarn, nekateri so sodili, da bi moralo skladišče gradbenega materiala na novo lokacijo. Sedeči na šolskih stolih so vprašali, ali ne bi občina morala za različne prireditve šoli kupiti novih stolov, spotaknili so se ob pasji azil na Dolu, ki je nevaren za promet. Cesta na Laze je ozka, prihaja do trkov, voda s ceste odnaša pesek, ali je mogoče narediti asfaltne mulde, kdaj bo urejen Petričev ovinek in ali se ne zdi, da lahko koga poškoduje padajoča opeka s starega gasilskega doma. Koristno bi bilo urediti pot do banke, kjer je veliko prometa, novi lastnik Markcove hiše naj pospravlja svoje smeti, komunalno vozilo za ločene odpadke pobira le enkrat in še te kar zmeša, kje je torej smisel ločevanja.
Zbori občanov so dober pregled tega, kako si ljudje predstavljajo delo občinskih oblasti, gre pa za probleme, ki se vlečejo že iz prejšnjih mandatov. Marsikaj bo mogoče hitro urediti in z majhnimi stroški, saj se zahteve v glavnem skladajo s tem, kar je predvideno v predlogu proračunskega odloka. Želja je, naj bo proračun čimprej sprejet, da bo delo normalno steklo, ne pa na podlagi zakona o začasnem financiranju dejavnosti po dvanajstinah.
Občinski svet naj bi se predvidoma ob tej točki sešel 30. junija, (nč)
OBČINA BOROVNICA Paplerjeva 22 1353 BOROVNICA
Na podlagi Statuta občine Borovnica (Ur. 1. RS, št. 42/99) in Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi občine Borovnica
razpisujemo
prosto delovno mesto
»Višji svetovalec za področje družbenih dejavnosti«
K sodelovanju vabimo delavca z univerzitetno izobrazbo upravne, družboslovne ali ekonomske smeri in tremi leti delovnih izkušenj.
Zaželjeno je poznavanje dela z računalnikom v okolju Win-dows in Excel ter opravljen preizkus iz upravnega postopka.
Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Svoje prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi na zgornji naslov s pripisom: »razpis za delovno mesto«.
ŽUPAN Alojz Močnik l.r.
Na podlagi 18. in 54. člena ZJN objavlja naročnik Občina Borovnica, Paplerjeva 22, Borovnica
ZBIRANJE PONUDB
1. Investitor/naročnik: Občina Borovnica, Paplerjeva 22, Borovnica
2. Predmet zbiranja ponudb:
a/ Redno vzdrževanje javnih površin (parki, zelenice, športni park, pokopališče) v vrednosti okrog 1.800.000,00 SIT letno.
b/ Redno vzdrževanje javne razsvetljave (popravila, novoletna okrasitev) v vrednosti okrog 1.800.000,00 SIT letno.
c/ Redno vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti v vrednosti okrog 4.200.000,00 SIT letno.
3. Razpisno dokumentacijo lahko ponudniki dobijo pri naročniku v času od 01. 07. 1999 do 10.07.1999, vsak delovni dan od 8.00 do 12.00 ure.
4. Ponudbe je treba predložiti najkasneje do 03.08.1999 do 12.00 ure po pošti na naslov naročnika ali osebno v vložišče naročnika.
6. Ponudba mora biti v zapečateni kuverti z oznako "Ne odpiraj - ponudba za redno vzdrževanje pod 2a, 2b ali 2c"
7. Z izbranim ponudnikom se bo sklenila pogodba za vzdrževanje za dobo 2. let z možnostjo podaljšanja za še eno leto.
8. Pričetek in obseg del po dogovoru in v skladu z razpoložljivimi sredstvi.
9. Odpiranje ponudb bo v torek 03.08.1999 ob 13. uri na sedežu naročnika, sejna soba v pritličju. Ponudniki bodo o izboru obveščeni najkasneje do 20.08.1999.
10. Merila za dodelitev naročila, omejitve, navodila in natančna specifikacija so navedena v razpisni dokumentaciji.
OBČINA BOROVNICA
Na podlagi 8. člena Zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Ur. 1. RS, št. 5/80, 42/86 in 5/90), 13. člena Pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij ulic in stavb (Ur. 1. RS, št. 11/80), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. 1. RS, št. 72/93, 6/94-od-ločba US RS, 45/94-odločba US RS, 57/94, 14/95, 20/95-odločba US RS, 63/95, 73/95-odločba US RS, 9/96-odločba US RS, 39/96-odločba US RS, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in 7. člena Statuta občine Borovnica (Ur. 1. RS, št. 42/99) je Občinski svet občine Borovnica na svoji 5. redni seji, dne 10.06.1999 sprejel
ODLOK
o spremembi območja naselij Dražica in Borovnica
1. člen
Območje naselij Dražica in Borovnica se spremeni tako, da se naselju Borovnica priključi del naselja Dražica.
2. člen
Na tem območju je ena stanovanjska hiša, z oštevilčbo Dražica 16, ki se jo preoštevilči v naselje Borovnica, Pot v Jele 30.
3. člen
Spremembo območja naselij evidentira Območna geodetska uprava Ljubljana - Izpostava Vrhnika.
Meje območij naselij potekajo po parcelnih mejah in so prikazane v osnovnem kartografskem prikazu registra območij teritorialnih enot.
Kartografski prikaz ROTE s prikazom spremenjenih območij naselij Dražica in Borovnica je sestavni del odloka.
4. člen
Stroške za izdelavo hišne tablice nosi stranka, kije vložila vlogo za spremembo območja naselij Dražica in Borovnica.
5. člen
Lastnik oziroma uporabnik obstoječe stavbe mora namestiti hišno tablico najkasneje 30 dni po prejemu obvestila, da je tablica izdelana. Stara tablica lahko ostane nameščena največ eno leto po namestitvi nove.
6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. . Številka: 066/3-5/10-54/99 Datum: 10.06.1999
OBČINA BOROVNICA ŽUPAN OBČINSKI SVET Alojz Močnik l.r.
JANA MALI - EVROPSKA MLADINSKA PRVAKINJA
Na prireditvi v Borovnici sprejem za mlado športnico
Poleg župana občine Borovnica so Jani Mali čestitali tudi nekateri predstavniki borovniških športnih klubov in predstavnik Borovniške liste.
Na nedavnem evropskem prvenstvu kajakašev in kanuistov na divjih vodah v spustu je Borovničan-ka Jana Mali v konkurenci mladink osvojila prvo mesto ter s tem postala evropska mladinska prvakinja. Gotovo je to dosedaj največji uspeh mlade Jane Mali, kije tudi Borovnici prinesla novo športno ime. Zato soji v domačem kraju pripravili lep sprejem v večnamenskem prostoru osnovne šole dr. Ivana Korošca.
Prišlo je kar nekaj domačinov, predvsem ljubitelji športa, ki se zavedajo tega uspeha mlade borovniške športnice. Borovniški župan je Malijevi izročil ček za 100.000 tolarjev, kar je simbolični prispevek občine vrhunski športnici za vse, kar sta v njen športni razvoj in razvoj njene sestre, ki se tudi ukvarja s tem športom, vložila starša. Prav z Malijevo športno družino pa se tudi ime Borovnice že pojavlja na raznih evropskih in svetovnih mestih, kjer so organizirana tekmovanja v slalomih in spustih za kajakaše in kanuiste.
Jana Mali je nato prisotnim odgovarjala in pripovedovala o svoji športni karieri, o občutkih evropske prvakinje ter o svoji nadaljnji športni poti. Vprašanja ji je postavljala Helena Modrijan, kije celotno prireditev tudi vodila in povezovala. Na koncu je prisotne in Jano pozdravil prvak borovniške liste Franjo Modrijan in priložnost izkoristil, daje mladi športnici izročil sredstva nestranskarske liste, ki so jim ostala od volilne kampanje. Večer so popestrili še
mladi Kačani s svojo izvirno glasbo na svojih izvirnih inštrumentih. Škoda le, da je malo pred prireditvijo silovito lilo, tako da bi bila udeležba lahko še večja. Ne glede na to pa so se Borovničani izkazali in sprejeli evropsko mladinsko prvakinjo, kot je zaslužila. Zanesljivo to niso zadnji uspehi mlade kajakašice. Ob tem veselem dogodku sem se tudi pogovarjal z Jano Mali in tako vam jo predstavljam malo širše.
Želja Jane Mali - udeležba na olimpijskih igrah leta 2000
Slovenija je bila organizatorka evropskega prvenstva kajakašev in kanuistov na divjih vodah v spustu. Naši tekmovalci so osvojili sedem medalj. Med njimi si tudi ti postala evropska prvakinja med mladinkami. Opiši nam kdaj in kje je bilo tekmovanje ter v kateri disciplini si zmagala?
- Tekmovanje za evropsko prvenstvo je bilo 5.-6. junija 1999 v Kobaridu. Tekmovanje je bilo v spustu od Krede do Trnovega. Proga za spust je bila dolga okoli 3200 metrov. Zlato kolajno sem osvojila v kajaku v mladinski konkurenci že prvi dan med skoraj 100 tekmovalkami iz 15 držav. Drugi dan pa je bila ekipna vožnja v spustu za ženske (članice), kjer sem osvojila bronasto medaljo.
Naše bralce gotovo tudi zanima nekaj več o tej športni panogi, zato nam malo bolj predstavi spust in slalom v kajakih in kanujih?
- Slalom je disciplina, ki ima dva teka. Časa obeh tekov se seštevata. Na progi so postavljena zelena
točna in rdeča protitočna vrata. Dotik vrat šteje dve kazenski sekundi, izpust vrat pa 50 sekund. Vse kazenske-sekunde se prištevajo končnemu času. V spustu se tekmovalci borijo le z vodo in nimajo postavljenih vrat na progi. V najkrajšem času morajo pripeljati od starta do cilja. Proga za spust je dolga najmanj 3 km, za razliko od slaloma, koje dolga približno 150 m in ima od 20 do 25 vrat. Čolni in vesla se v slalomu in spustu razlikujejo. Spust čolni so daljši, višji, ožji in imajo več volumna, vesla pa so bolj zaokrožena.
Ne zameri, vendar je bilo veslanje v kajakih in kanujih nekdaj bolj moška disciplina, sedaj pa postaja tudi zelo razvita ženska disciplina. Kdaj si ti pričela trenirati in tekmovati ter kdo te je navdušil za to disciplino?
- Trenirati sem pričela septembra 1991, prvo tekmo pa sem imela marca 1992. Za ta šport me je navdušil oče, ki se tudi sam rekreativno ukvarja s tem športom.
Kot vidimo izhajaš iz športne družine. Predstavi nam še ostale člane in s katerimi športi so se in se še ukvarjajo?
- S kajakom na divjih vodah se ukvarja tudi moja sestra Nada, brat Grega pa se je posvetil košarki.
V katerem klubu treniraš, kdo je trener in koliko treniraš?
- Treniram v klubu KKK Arh Real Vižmarje - Brod. Klubski trenerje Živa Cankar. Treniram povprečno 10 krat na teden.
Za naslov evropske mladinske prvakinje je bilo vloženega precej truda in treniranja. Kako si to izvajala in kakšni so sedaj tvoji občutki?
- Do naslova evropske mladinske prvakinje prideš*z veliko truda in odrekanja. To je bila trnova pot. Zelo sem vesela, da mi je uspel ta podvig tik pred vstopom v člansko konkurenco.
Prav gotovo je to tvoj dosedaj največji športni uspeh. Naštej nam vsaj še nekaj tvojih športnih uspehov?
-1997
4. mesto mladinsko EP k 1 spust 1. mesto državno prvenstvo ki slalom
3. mesto mladinsko EP 3 x ki spust
1998
4. mesto mladinsko S P ki spust
5. mesto mladinsko SP ki sla-
Jana Mali - osebna izkaznica
Rojena 23.9.1981 v Ljubljani
Naslov: Gradišnikova 18, 1353 Borovnica
Osnovna šola: Borovnica
Gimnazija Šentvid
Klub: KK AH Real Vižmarje - Brod
Prvi in sedanji trener: Živa Cankar
Športni dosežki
- 2 x državna prvakinja (97, 98) KI slalom
- evropska mladinska prvakinja v spustu na divjih vodah (1. 99)
- 2 x četrta na EP KI spust
lom
21. mesto svetovni pokal - Tacen ki slalom
1. mesto državno prvenstvo šprint ki slalom
1999
1. mesto mladinsko EP k 1 spust 3. mesto člansko EP 3 x ki spust Kot mlada športnica jo pred tabo še veliko športnih let. Kakšne so tvoje želje odnosno športne ambicije?
- Moja želja je, da se popolnoma posvetim slalomu in zelo vesela bi bila, če bi prišla na olimpijske igre leta 2000.
Na koncu nam še povej, kdo te financira, odnosno ali imaš kakšnega sponzorja?
- Finančno me podpirajo: MI-DO d.o.o., arhivski sistemi, Avto-hiša Real, Občina Borovnica in predvsem starši.
Simon Seljak
Pešec, bodi viden!
Biti v prometu je enostavno, a vendar je to zelo resno dejanje, ki ga počnemo vsak dan. Med njimi so tudi naši otroci,-naši najmanjši, naši najdražji...
Kadar storijo napako otroci, jih ne bomo oštevali, ampak bomo skupaj ugotavljali, preučevali,...kaj je bilo narobe in kako bi bilo prav, da ne bi prišlo do hujših posledic.
Veliko bomo dosegli s svojim vsakodnevnim doslednim-vzor-nim ravnanjem, saj nas naši najmanjši na vsakem koraku opazujejo in to potem prenesejo v svojo podzavest. Ponavadi so to tista dejanja, ki jih tudi sami ne maramo, pa jih večkrat storimo.
Ob storitvi prekrška prevalimo napako na drugega (naj si bo to slaba- ozka cesta, ni znakov,...)Da bi bilo teh napak manj oziroma, da bi na napako lažje reagirali, pa lahko tudi sami nekaj storimo. Ob prometnih nesrečah z materialno škodo si ponavadi ne belimo las, ko pa je kdo telesno poškodovan pa se sprašujemo in odgovarjamo, saj v domačem kraju(si sem reko, da je treba ovink, pa cesto popravit, pa pa
če bi vi to popravi tega ne blo, pa bi postavi ležeče policaje, pa tega nebi blo, pa bankino je treba nasut, itd...)
Da bi bilo čim manj prometnih nesreč, lahko pripomoremo tudi sami, če smo "BOLJ VIDNI".
Z izbiro svetlih oblačil v živih barvah dosežemo, da bodo otroci dobro vidni in jih bodo
vozniki prej opazili, oziroma videli.
V mraku in slabi vidljivosti, naj bi nosili kresničko, tako da bo ta odsevala svetlobo ob osvetlitvi avtomobilskega-mo-torističnega žarometa.
Starejše občane je težko nagovoriti, da bi nosili kresničko, čeprav bi vsak voznik to rad videl, še zlasti takrat, ko se sam znajde v "POLOŽAJU", ko mora ustrezno ukrepati.
Tako Odbor za komunalo in cestno infrastrukturo v občini Borovnica v sodelovanju s pod-
jetjem SIGNACO d.o.o. organizira v občini Borovnica akcijo "ODSEVNIKI ZA VEČJO VIDNOST". V sklopu te akcije spadajo ODSEVNI PAS ZA HLAČE, ODSEVNI TRAKOVI, katere se nataknejo na roko ali nogo, dobite pa jih na Občini Borovnica (trak za roko po ceni 550.00SIT, pas za hlače 3.500,OOSIT.
Z akcijo želimo povečati varnost na cesti, varnost pešcu, da se izognemo neljubim dogodkom.
Jože Šraj
Srečanje bolnih in ostarelih
V borovniški župniji se župnijska Karitas zelo trudi, da potrebni pridejo do najnujnejšega za preživetje. Prav tako poskrbi, da ostareli in bolni niso osamljeni. Vrhunec tega dela je vsakoletno srečanje bolnih in ostarelih, takih, ki potrebujejo pomoč ali pa družbo, v župnijski cerkvi, kjer se zberejo kako nedeljo vsako poletje. Letos je bilo tako srečanje 20. junija popoldne. Maševal je in vsem, ki so prišli, povedal spodbudne misli župnik ljubljanske bolnišnične župnije g.Miro Šlibar, na koru pa jim je pod vodstvom domačega župnika g. Janeza Šilarja prepeval cerkveni otroški pevski zbor. Med mašo so vsem navzočim, ki so to želeli, podelili tudi bolniško maziljenje. Po maši je bilo v župnišču še družabno srečanje ob prigrizku: marsikateri od udeležencev gre redko zdoma ali pa sploh ne more, zato je bilo srečanje nekdanjih sošpol-cev in dobrih znancev, ki se imajo redko priložnost srečati, zelo radostno.
Obnavljajo zabočevsko cerkev
Zabočevska cerkev sv. Janeza Krstnika je bila sicer pred trinajstimi leti za silo ponovno prekrita, vendar se za temeljitejši poseg na strehi tedaj niso odločili. To se je zgodilo letos, ko so junija s cerkve odstranili staro ostrešje, zdaj pa nanjo že postavili novo za novo kritino. Da so to lahko opravili, so morali prestaviti in v zemljo zakopati električne vode, in zravnati vegaste zidove, da bodo lahko nosili novo streho. Streho so pokrili do žegnanja na tej podružnici borovniške župnije, se pravi do zadnje nedelje v juniju, nekatere druge lepotne operacije (napušč) pa pridejo na vrsto kasneje. Cerkev je dobila tudi nova vrata in tudi pri oknih ne bo več pihalo. Pri tem delu so se zelo potrudili predvsem ti, ki od blizu slišijo zvon sv. Janeza Krstnika.
PRVA GASILSKA VESELICA-Prostovoljno gasilsko društvo v Borovnici je kot vsako leto tudi letos pripravilo veselico. Vendar s prvim datumom niso imeli sreče, ker je celo soboto lilo. Zato so jo prestavili na praznik-na dan državnosti. Pri močni konkurenci dogajanja v bližini se je največ udeležencev zbralo potem, ko se je znočilo. Igral je ansambel Tineta Stareta, pri katerem brenka in poje tudi Janez Stražišar iz Borovnice.
Moji drugi generaciji prvošolčkov v spomin   naš izlet
PROGRAM PRIREDITEV V OBČINI BOROVNICA -JULIJ, AVGUST IN SEPTEMBER 1999
POHODI
J 22. julija do 24. julija 1999: POHOD NA TRIGLAV (2864 m) (Rudno polje - Kredarica, Triglav - Sedmera jezera, Planina -Jezero - Vogar - Stara Fužina);
* 21. avgusta do 22. avgusta 1999: VOGEL (1922 m) - RATI-TOVEC (1642 m)
(Vogel - Rodica - Črna prst, Črna prst - Soriška planina - Rati-tovec) 1
* Nedelja, 12. september 1999: LEPENATKA (1425 m) in ROGATEC (1557 m)
* Nedelja, 26. september 1999: GOLI VRH NAD JEZERSKIM (1787 m)
Organizator vseh pohodov je Planinsko društvo Borovnica. Za vse pohode bodo izobešeni plakati po Borovnici. Na njih bodo osnovni podatki oz. informacije. Prijavite se lahko pri Alenki Petkovšek (tel. št.: 747-022, 746-008 - osnovna šola) ali pri Miru Celarcu (tel.: št. 746-415)
Če bo slabo vreme, bodo pohodi prestavljeni. Za vse planinske pohode je potrebna ustrezna planinska obuetev in dobra telesna pripravljenost.
KULTURNE PRIREDITVE
* Julij 1999: RAZSTAVA SLIK MOJCE KOŠIR V ARTERIJI
Dodatne Informacije dobite v prostorih društva ARTerija na Rimski cesti 30, in sicer ob petkih in sobotah zvečer. Organizator: Mladinsko kulturno društvo ARTerija
* Petek, 27. avgust 1999: ROČK KONCERT V MAVČEVI DOLINI (nastopajoči: Big Foot Mama, Sausages, Charlie Bronu...)
Dodatne informacije dobite v prostorih društva ARTerija na Rimski cesti 30, in sicer ob petkih in sobotah zvečer.
Organizator: Mladinsko kulturno društvo ARTerija
* September 1999: RAZSTAVA FOTOGRAFIJ JOŽETA SUHA-DOLNIKA V ARTERIJI
Dodatne informacije dobite v prostorih društva ARTerija na Rimski cesti 30, in sicer ob petkih in sobotah zvečer. Organizator: Mladinsko kulturno društvo ARTerija
* Petek, 17. september 1999: LITERARNI VEČER ob 20.00 uri v Gostišču Godec
Organizator: Kulturno društvo Borovnica - skupina Šota OSTALE PRIREDITVE
* Sobota, 17. julij 1999: GASILSKA VESELICA S SKUPINO GAMSI
ob 20.00 uri pred Gasilskim domom v Brezovici Organizator: PGD Brezovica
* Sobota, 24. julij 1999: IZLET V NADIŠKO DOLINO IN REZIJO
Organizator: Društvo upokojencev Borovnica
* Sobota, 24. julij 1999i*PRAZNIK "DAN BOROVNIC" Organizatorja: Turistično društvo Borovnica in Občina Borovnica
* 24. julij in 25. julij 1999: SAMOSTOJNA RAZSTAVA - LIKOVNI SAMORASTNIK DOMAČINKA GA. MARIJA STRNAD
v Osnovni šoli dr. Ivana Korošca Borovnica .Organizatorja: Turistično društvo Borovnica in Občina Borovnica
* Nedelja, 01. avgust 1999: SREČANJE UPOKOJENCEV v Mavčevi dolini
Organizator: Društvo upokojencev Borovnica g*. Nedelja, 08. avgust 1999: LOVSKA VESELICA Z AN SAM*, BLOM ROBERTA GOTERJA IZ VELENJA OB 15.00 uri v Mavčevi dolini Organizator: Lovska družina Borovnica Hj&delja, 22. avgust 1999: 4. KMEČKE IGRE ob*TS-.Q.Q uri pred Gasilskim domom v Brezovici Organizator: PGD Borovnica
* Sobota, 18. september 1999:'IZi tti NARODNI PARK BRIONI
Organizator: Društvo upokojencev Borovnica
BOROVNICA DOVVNfflLL 99
Končni izlet sedmih razredov
OŠ Borovnica
Zjutraj smo se zgodaj zbrali pred šolo in sicer ob 6.45. Odhod avtobusa pa je bil šele ob 7.45. Ampak nič za to, smo si rekli in se odpeljali proti Podčetrtku, kar je bil cilj našega izleta.
V avtobusu smo se zabavali, igrali karte, nekateri so imeli s seboj tudi balončke in so se z njimi igrali, pa tudi odpadkov seje nabralo, saj smo kar naprej nekaj grizljali in srkali. Po dolgih treh urah smo se pripeljali v Olimje oz. v Jelenov greben, kjer smo si ogledali udomačene jelene. Nekateri so jih celo hranili z koruzo.Ko smo si jih nagledali, so nas odpeljali v njihovo restavracijo. Ponudili so nam sladoled, nekateri so si ga seveda privoščili. Ker se nam je nekoliko mudilo, smo se naprej odpeljali v Olimje, kjer je v samostanskem kompleksu najstarejša lekarna na Slovenskem. Njihova cerkev je bila zelo lepo okrašena, o njeni zgodovini nam je povedal pater. Prostor najstarejše lekarne smo si tudi ogledali. Po stenah in stropu pa so bile freske.
Opoldan smo bili že v čokoladnem butiku Svucerus, kjer so nam razložili, kako pri njih poteka izdelava čokolade. Bila je zelo dobra, sladkosnedi pa so si jo lahko kupili, če jim ni bil dovolj košček, ki so ga dobili. Vsi zadovoljni in čakajoč kosila smo se odpeljali v Atomske toplice v Podčetrtek. Tam so nam postregli z dobrim kosilom. S polnimi želodčki smo se odpravili v njihove bazene, kjer smo zelo uživali z igro petelinji boj.
Kmalu pa je bilo tega veselja konec, ker smo morali ob 17.00 iz vode. Čez pol ure smo bili na vožnji proti domu. Na Trojanah smo se tudi ustavili. Nekateri smo si kupili sladoled. Po kratkem postanku smo spet nadaljevali pot proti domu. Doma pa smo bili šele ob 21. uri. Bilo je super in upam, da bo tako veselo tudi za naslednji končni izlet, ki pa bo zadnji v osnovni šoli.
Petra Zalar,7.a
KNJIŽNICA     dr. MARJE-BORŠN1K Paplerjeva 23 1353 Borovnica
NOVOSTI V KNJIŽNICI
STROKOVNA LITERATURA
Bogataj, J.: Mojstrovine Slovenije Brennan, A.B.: Moč zdravilnih rok
Dolar, J.: Prijateljice imam ... Grosman, M.: Šolska ura s Salo-mo Oscarja Wilda
Jonson, J.: Svet morskih bitij Krebs, T: Živali in rastline Mandič, T: Psihologija komunikacije
Metelko, M.: Ljubezen in okame-nelo srce
Pečjak, M.: Rišem, režem, zlagam
Schmid, A.: Osteoporoza Shapiro, E.: Čustvena inteligenca otrok
Sheasbv, A.: Zdrava prehrana za dojenčke in malčke Svilar, P.: DDV
Tarman, D.M.: Ko se dan konča MLADINSKO LEPOSLOVJE
Carle, E.: Kom m, fang den Bali! Carle, E.: The very quiet cricket Cole, B.: Grešna kozla Goodall, J.: Doktor Belko Hargreaves, R.: Mala sitnica Hargreaves, R.: Mali dobrovoljeek Hargreaves, R.: Mali dvojčici Hargreaves, R.: Mali skopuh
lvvamura, K.: Očka snežak Kovač, P.: Zelišča male čarovnice Lionni, L.: Frederik pripoveduje Novak, B.A.: Čarovnije sveta Pfister. M.: Mavrična ribica zgladi prepir
Tuliet, M.: Faut pas confondre Vidmar, J.: Peklenske počitnice Vogrinc, M.: Prva ljubezen LEPOSLOVJE ODRASLI Hesse, H.: Popotovanje Hibbert, E.B.: Hčere Anglije Križnar, T: Nuba: čisti ljudje Le Carre, J.: Krojač iz Paname Moderndorfer, V.: Tek za rdečo hudičevko
Salinger, J.D.: Franny in Zooey Shakespeare, W.: Romeo in Julija Sparks, N.: Ljubezen v steklenici Šimac, P.: Umiranje SELVE Tabucci, A.: Navaja Pereira Vogrinc, M.: Molitev nekega psa Walters, M.: Odmev CD PLOŠČE
Big foot mama: Tretja dimenzija Iglesias J.: The greatest hits Ivanušič, J.: Ob desetih zvečer Mlakar, I.: Štorije in baldorije
Kako sem se ob vaših rojstni dneh poigrala z rimami
Anamaria se rada smeji, z Gašperjem v prvi vrsti sedi. Je prelepa svetla dolgolas/ca, če pohvališ jo, ji laska.
Je živahna tale Janja, ki v šoli nič ne sanja. Jeziček kar naprej vrti, a kljub temu vse nar'di.
Klara dobro na flavto igra, je prava virtuozinja. Za rojstni dan pa ima žur tja do poznih večernih ur.
Ko Gašper rojstni dan ima, se razred ves sladka. Je med dečki skoraj največji, a žal mu branje ni povšeči.
Se Mateja rada smeje, še rajš'pa klepeta, a v šol' kar dosti zna.
Ko naš Žan nam kaj ušpiči, ne prizna kljub modri rdečici. Ne sodi fant med suhce prave, na hrib pa spleza brez težave.
Naša črnolasa lemnooka Ana se nič več ne joka. Spretna je, z levico piše, se potrudi, ko kaj riše.
Matic pri Juretu sedi, na vsa usta se smeji, če spraviš ga v zadrego ti, pa v lica zardi.
Celo šolsko leto Žan je bil sproščen vsak dan. Ni ene solzice potočil, ni en 'ga robčka zmočil.
Ko A nja rojstni dan ima, je prav veselo pr' njih doma. Se v šoli trudi, piše, riše, iz znane Jurčkoveje hiše.
Ker Blaž je sestrico dobil, se najbrž bolje bo učil. Na Evico bo pazil, po razredu se ne bo več plazil.
David naš je mali škrat, pobič v šolo hodi rad. Brati, pisati ni znal, zdaj je pravi učenjak postal.
Matej se "fejst" drži, v prvi vrsti on sedi. Res majhne je postave a žilave narave.
Se prva Ajda šole je zlo bala, iz nje bi rada večkrat ubežala. Pa se po A nji je ravnala in pridna učenka je postala.
Tale naš Jan kombi rad zamudi, pri bralni znački se nič ne trudi. A če hoče, se pobič zbere in pri matema 'tki cel kup petič nabere.
Jure je pravi modrijan, je vesten kot sošolec Zan. Fant že kot profesor bere, okrog sebe vse sošolce zbere.
Anja Svetek pa žal sanja, manjka ji kar nekaj spanja. Je deklic dobil očala, mogoče bo zdaj raje brala.
Ker Rok šole se boji, večkrat kar zboli. Ce kaj všeč mu ni, pokaže to z očmi. Mu pisanje gre od rok, do učiteljice je pa strog.
Se Tjaša novo sestrico ima, Tinkara rada sepr'njejcrkla. Se učenka mala z matemat'ko trudi, kljub igri za slovko najde čas tudi.
razredničarka l.b Alenka Petkovšek
takole pa ste ob koncu šolskega leta zapisali o končnem izletu
V petek smo šli v Predjamski grad. Vodička nas je "podila" po gradu in nam povedala vso zgodovino gradu. Ko smo odšli ven, smo malicali. Imeli smo se lepo. Na avtobusu nam je šofer dal videokaseto. Avtobus je bil čisto nov.
David Kavčnik
V petek smo šli na izlet v Predjamski grad. Vodička nas je popeljala po prostorih iz starih časov. Pokazala nam je viteške oklepe, katapult. Videli smo tudi Erazmovo sliko, na kateri sta naslikana tudi dva volkova. Graščak Erazem je bil zelo iznajdljiv in zvit človek. Ogledali smo si globoka brezna. Najglobje brezno je merilo sedem metrov. Pod tem breznom pa še sedaj teče reka Pivka.
"Jure Klemenčič
V petek smo bili v Predjam-skem gradu. Imeli smo se "fino". Vodička nam je pokazala katapult in Erazmovo sliko. V jamo so metali na smrt obsojene. Erazmova soba je bila zelo lepa. Graščak je ljudem kradel češnje. Sovražnikom je metal češnje na glavo.
Žan Korošec
V petek smo imeli piknik v Bistri. Veselo smo se igrali, čeprav je bil dež. Imeli smo veliko peciva. Moj sošolec je bil zelo moker. Z Marjanom smo tekli, s tršico pa odšli na sprehod. Ko smo prišli nazaj, smo ji dali darilo.
Ajda Popovič
V Borovnici seje 12.in 13. junija odvijala dirka v spustu z gorskimi kolesi za državno prvenstvo Slovenije. Tekmovanje je potekalo na progi s Pokojišča v Pekel pri Borovnici. Letošnja proga je bila rahlo spremenjena v primerjavi s prejšnjimi leti.
Tekmovanje se je začelo v soboto z uradnim treningom. Prijavilo seje 50 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvatske v štirih kategorijah. Značilnost treninga je bila zelo razmočena proga, ki tekmovalcem ni dopuščala napak.
V nedeljo se je začelo z kvalifikacijsko vožnjo. Razmere za tekmovanje so se močno izboljšale tako, da je proga dopuščala normalne pogoje za dirko. V prvi vožnji je vse svoje mojstrstvo pokazal Janez Grašič, ki sije za drugo vožnjo privozil lepo prednost pred ostalimi,'kar pa je moral dokazati tudi v finalni vožnji. To mu je tudi uspelo saj je kljub dvem padcem uspešno ubranil lanski naslov. Domačin Andrej Škrbec se je v kvalifikacijah navkljub smoli s predrto zračnico odlično odrezal in zasedel četrto mesto v razredu elite, kar mu je dalo dober obet za drugo vožnjo. V drugi vožnji je imel težave z materialom, tako da je šla lepa uvrstitev po zlu.
Tekmovanje je tretjič zapored organiziral TVD Partizan Borovnica s pomočjo mladinskega društva ARTerija iz Borovnice. Prireditev sije ogledalo okoli 1000 gledalcev, ki so uživali v drznih vožnjah tekmovalcev.
V petek smo se z avtobusom odpeljali na izlet v Predjamski grad. Tam je pred mnogimi leti živel vitez Erazem. Ogledali smo si grad in različne prostore. Ko smo prišli iz gradu in pojedli malico, smo si kupili še razglednice in sladoled. Na koncu smo dobili še vstopnice in se odpravili domov.
Jan Radič, 2.b
V petek smo šli na izlet. Pripeljali smo se z avtobusom. Šli smo v Predjamski grad, kjer je pred mnogimi leti živel vitez Erazem. Ogledali smo si grad in prostore v njem. Ko smo si ogledali grad, smo šli malicat. V trgovini smo si lahko kupili sladoled in razglednice. Na koncu smo dobili vstopnice. Potem smo se odpeljali domov.
Špela Peršin, 2.b
V petek smo šli na izlet. Z avtobusom smo se peljali do stare lipe, potem pa srni šli v Predjamski grad. Pred mnogimi leti je v gradu živel vitez Erazem. Ogledali smo si grad in prostore. Ko smo prišli iz gradu, smo malicali. Kupili smo si sladoled in razglednice. Ko smo dobili vstopnice, smo odšli domov.
Tomaž Švigelj, 2.b
V petek smo šli na izlet. Avtobus nas je pripeljal do kapelice in mogočne lipe. Šli smo v Predjamski grad. V gradu je živel vitez Erazem. Ogledali smo si grad in grajske prostore. Ko srni si vse ogledali, smo malicali. Kupili smo si sladoled in razglednice. Na koncu smo dobili vstopnice. Srečno smo prišli domov.
Sabina Gerdina, 2.b
V petek smo šli na izlet. Do gradu smo se pripeljali z avtobusom. Šli smo v Predjamski grad. Tam je nekoč živel vitez Erazem. Ogledeli smo si prostore v gradu. Ko smo prišli iz gradu, smo malicali. Kupili smo si sladoled ali razglednice. Na koncu smo dobili vstopnice, potem pa smo šli domov.
Jure Grimšič, 2.b
V petek smo šli na izlet. Z avtobusom smo se peljali do mogočne lipe, ki je stala ob kapelici. Kape- s lica je sodila h gradu. Ta grad se je imenoval Predjamski grad. Pred mnogimi leti je v njem živel vitez Erazem. Erazem je rad pomagal ljudem in je bil zelo dober človek. Ko srni si ogledali cel grad, je bila na vrsti malica. V trgovini Erazem smo si kupili sladoled ali razglednico. Potem smo dobili vstopnice in šli domov.
Špela Hrovatin, 2.b
Rezultati državnega prvenstva: Razred elite:
1. Grašič Janez UNI team
2. Felc Boštjan Sloga Idrija
3. Stubelj Sebastjan Bisport Nova Gorica
Razred do 23
1. Rafaj Siniša Sloga Idrija
2. Dražumerič Primož Litija
3. Malec Peter Sloga Idrija Razred mladinci
1.Novak Luka Kd Novak
2. Batelli Giacomo Sloga Idrija
3. Podbevšek Rok Calcit Kamnik
Razred Veterani
l.Srdar Sandi Calcit Kamnik
2. Gantar Jure Sloga Idrija
3. Fink Andrej Litija Absolutna razvrstitev za nagrado
Borovnice
1. Grašič Janez UNI team SLO
2. Felc Boštjan Sloga Idrija SLO
3. Bošnjak Tomislav Šišmiš CRO
Koncert ob koncu šolskega leta
Borovniški oddelek Glasbene šole Vrhnika je za sklep šolskega leta v večnamenskem prostoru borovniške šole pripravil koncertni nastop. Nastopilo je 27 učencev na različnih instrumentih, ki jih poučujejo na tem oddelku: blokflavti, klavirju, violini, harmoniki, trobenti, flavti, violončelu, kitari, klarinetu in oboi, za konec pa je pod vodstvom dirigenta Marka Fabianija nastopil še mali simfonični orkester Glasbene šole Vrhnika, v katerem sodeluje osem učencev iz Borovnice. Veliko navdušenje je spodbudila mala solistka violinistka Katja Šporar, kije z orkestrom odigrala I. stavek Kiichlerjevcga Concertina v G-duru.
»OKROVITEUI "BOROVNICA DOVvNHILL 93
liko
pris
občina borovnica
ff/tH SPOrT?
[avtohišareal avtocenter
vrhnika
TROOVINA IN SERVIS KOLES POD HRUŠEVCO-VRHNIKA
ŠANIKERd.o.o
VRHNIKA vse za kopalnico
Gostilna MOST Dražica pri Borovnici
GMM Grosuplje, ELLES Borovnica,LEPLES Borovnica LIVARNA BOROVNICA-PELC JANEZ, STARLING d.o.o. Vrhnika.JFM JELOVŠEK Drenov grič, Gostišče GODEC Borovnica, P&B informatika Borovnica.BIROSISTEMI Vrhnika, ŠIVILJSTVO URH Borovnica, Trgovina STIK Borovnica, KOVINARSKA VRHNIKA, SITAM d.o.o. Borovnica, Bistro ŠKORPJON Borovnica, Zavarovalnica TRIGLAV, KOLINSKA Ljubljana, BISPORT Nova Gorica, MT-engineering d.o.o. Borovnica, Bezek -Rot Barbara, Inštalaterstvo Franc Škrbec Borovnica
Iskra Antene d .0.0
Prog ra t&"a ntene"
Idrijska 42, Vrhnika,
tel.: 754-079, 754-897, faks: 755-482
Odprto: od ponedeljka do petka 8-16
PEUGEOT
AVTOHIŠA SELIŠKAR
ClaOiOa
BETAJNOVA 16, 1360 VRHNIKA
že od 1.432.000,00SIT
že od 2.190.000,00SIT
že od 1.484.762.00SIT (5% pd) že od 2.460.000,00SIT (5% pd)
5% AKCIJSKI POPUST ZA KOMBINIRANA
IN TOVORNA VOZILA • CENE VELJAJO DO 1. 7. 1999 - ZARADI DDV
SERVIS
• avtomehanika
• avtoelektrika
• kleparska - ličarska delavnica
• vulkanizerstvo
PRODAJA
• novih in rabljenih vozil
• staro za novo
• kredit (T+4.5%)
• leasing možen pologa
KUPON-1% popust za kombinirani in tovorni program
Potrebujete naSVET? Pojdite na SVET!
PRODAMO ALI POIŠČEMO
VAM
hišo, stanovanje, zazidljivo parcelo, kmetijo, vikend ali poslovni prostor
SVET NEPREMIČNINE,
d.o.o.,  Ljubi j an a Enota VrIinjIca CanIcarjev trq J 1?60 VrIiniIca
NEPREMIČNINE   TeL: 061/755-194 REAL ESTATE     Fax.: 061/754-595
21 zaposlenih v Ljubljani, Vrhniki in Kranju
vam bo pomagalo pri poslih z nepremičninami.
PRAVI NASLOV ZA PRAVE ODLOČITVE !
Lekarna na DOBROVI
Pred odhodom na počitnice vam priporočam, da si pripravite počitniško lekarno, ki naj vsebuje
■ zdravila, ki vam jih je predpisal vaš zdravnik
- zdravila proti slabosti pri vožnji
- zdravila proti driski
• zdravila proti zaprtju -zdravila proti zapeki
■ zdravila za lajšanje opeklin, posledic pikov, alergij
- sredstva za odganjanje mrčesa in klopov
■ obliže in povoje različnih velikosti ■termometer
• zaščitna sredstva pri sončenju
• negovalna sredstva po sončenju
Delovni čas:
Ponedeljek: 13:00 do 19:00
Horjul
Torek:
Sreda:
Četrtek:
Petek:
Sobota:
8:00 do 19:00 8:00 do 19:00 8:00 do 19:00 8:00 do 19:00 8:00 do 12:00
Breza
*3 z t"
>U uj
O J a.
Polhov Gradec
Podutik LEKARNA
Vrh ovci
Polhograjska 37, DOBROVA   TEL: 641-722
OBVESTILO
Cenjene stranke!
Obveščamo Vas, da bo prodajalna PEKARNE BAŠKOVČ, na Prisojni poti 4 na Vrhniki zaradi kolektivnega dopusta
ZAPRTA od PONEDELJKA. 19. luHla
do vključno SOBOTE, 7. avgusta 1999,
Z veseljem pa vas pričakujemo s svežo peko od PONEDELJKA 9. avgusta dalie vsak dan (razen ob nedeljah).
Želimo vam prijeten dopusti
Nastopi mladih Vrhničank v ŠRG
Vrhničanke s priznanji po tekmovanju v domači telovadnici
V začetku maja je vrhniški klub za ŠRG organiziral v telovadnici OŠ Ivana Cankarja drugo prvenstveno tekmo za kategorijo deklic in mlajših deklic. Gostiteljicam tekmovanja se je uspelo najvišje uvrstiti v skupinski vaji deklic. Ana Kovač, Neža Petelin, Maja Ramič in Eva Ličof so osvojile drugo mesto za deklicami iz mariborskega Branika. Mlajše deklice: Saša Novak, Samra Murič, Petra Garafolj in Špela Jerina so med mlajšimi deklicami v skupinski vaji
AVTO TRADE
Sinja Gorim 11. VRHNIKA, tel. 061/755-199, 751-346
FIAT Sii
1 ZELO UGODNIH CENAH
MOŽNOST KREDITA PO ZELO UGODNI OBRESTNI MERI
ŠE BOLMI BRAVO! ŠE BOLJŠA BRAVA! ▼i
osvojile 5. mesto. Zmagale so mlajše deklice iz ljubljanskega Narodnega doma. V posamičnih nastopih so mlajše deklice dosegle naslednje uvrstitve: 12. Špela Jerina, 13. Saša Novak, 14. Samra Murič in 18. Petra Garafolj. V kategoriji deklic: 9. Ana Kovač, 19. Neža Petelin, 13. Eva Ličof, 14. Maja Ramič in 15. Tina Grum. Tekmovalo je več kot 20 mladih ritmičark iz petih slovenskih klubov v končnem seštevku ekipnega mnogoboja: 1. Narodni dom (Ljubljana), 2. Branik (Maribor), 3. Vrhnika.
Na mednarodnem prvenstvu Maribora so tekmovale: med ka-detinjami 8. mesto Neža Petelin, v kategoriji deklic: 8. mesto Eva
Ing. Marko Popit, t.p.
Cesta Dolomitskega odreda 4
1351 Log pri Brezovici
telefon: 061/653 036, faks: 061/654 432
URL: http://www.popit-sp.si
e-mail: marko@popit-sp.si
Poliestrske cisterne
• kletna cisterna za kurilno olje (od 1900 do 11.500 I)
• podkletna cisterna za kurilno olje (od 2500 do15.000 I)'
• podzemna cisterna za vodo (od 6500 do 16.000 I)
30 let garancije - dvoplaščna - nadzor tesnosti
Kovinske cisterne iz 3-milimetrske pločevine (od 1000 do 5000 I)
Cisterne izdelamo tudi po naročilu - atestirane. Nerjavne posode za vino (od 12 do 300 I)
Na mednarodnem sejmu VZDRŽEVANJE "MARIBOR 99" dobitniki srebrne plakete za cisterne HAASE.
Ličof in med najmlajšimi: 6. mesto Samra Murič.
V štajerski metropoli je nastopalo več kot 50 "ritmičark" iz 9. držav.
Na spomladanskem pokalu v Zagrebu sta barve najmlajšega slovenskega kluba (ne le po letih od ustanovitve, temveč tudi po starosti tekmovalk) zastopali Ana Kovač, 11. mesto v mnogoboju kadetinj in Saša Novak, 10. mesto v tekmovanju deklic. V hrvaški prestolnici je tekmovalo v treh sta-rostnih kategorijah več kot 40 udeleženk iz 5. držav.
SKUPAJ PROTI
(& 080-1200
pokličite ! ostali boste anonimni
MERIAK
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER Drenov Grič 99 pri Vrhniki Tel.: 753-807; 751-007
CITROEN
MESTNI MEfA
SAXO že za 1.250.000,00 SIT za XSARO In BERLINGO klimatska naprava - 09.889,00 SIT lita platišča za XSARO braz klima
SALON
PRODAJA VOZIL POSREDOVANJE PRI PRODAJI VOZILA NA ZALOGI
AVTO
MEHANIKA
KLEPARSTVO
LIČARSTVO
Drenov Grič 99, pri Vrhniki; tel.: 753-807, 751-007
ZUPANOVA BESEDA
Občina Brezovica povezuje doma in v svetu
O krajinskem parku Barje je bilo že veliko napisanega. V zadnjem mesecu pa so izšli tudi plakati in zgibanke ter zemljevid.
Seveda pa to ni edini medobčinski projekt. Podobno se na pobudo Občine Brezovica že nekaj časa župani pogovarjamo tudi o skupnosti, katero povezuje gorovje Krima, Mokrca, Blok in Menišije. In kje je skupna točka teh povezav? Prav gotovo jih je več. Temeljijo pa na naravni legi, kulturni in naravni dediščini ter okoljskem osveščanju, saj je večji del kraški, ob kraških pojavih pa je tudi vodni vir za glavno mesto ter velik del domovine. Prvo tovrstno srečanje bo na Brezovici 6. julija 1999.
Tretja, mednarodna povezava pa seje osmislila na okrogli mizi o rimskem obzidju v Rakitni. Prisotni so predlagali povezavo vseh občin, ki se lahko pohvalijo s to kulturno znamenitostjo. Tako sem že navezal stik s pobrateno občino Kastav, kjer bo županja evidentirala vse tovrstne občine na Hrvaškem. Za Slovenijo pa so nam v pomoč tudi pristojne državne strokovne službe, tako da bo mogoče to kulturno dediščino predstaviti z največjo ohranitvijo prihodnjim rodovom. V italijanskem delu Julijske krajine in na Koroškem pa nam bodo priskočili na pomoč prijatelji iz občine Dolina pri Trstu in arheolog Drago Svoljšak.
Ob vseh dejavnostih se pogosto srečujem tudi z ljudmi iz Evropske zveze. Ti prihajajo v Slovenijo in spoznavajo dejansko demokracijo. Povsem enako pa jih spoznavamo seveda tudi mi. Prav pri tem ne opisujem ne zadržanosti ne pretiranega navdušenja. Temeljna pa je ugotovitev razraščajoče materialnosti na račun domovinske pripadnosti in medsebojnega zaupanja ljudi. O, kako lepo bi bilo pri nas, če bi nam bila država bolj mati in manj mačeha...
Seveda pa je navezanih tudi več stikov z našimi izseljenci, ki nas dobro poznajo tudi ob pomoči Interneta.
Zahvaljujem se vsem, ki mi pri teh povezavah pomagate.
Krajevni skupnosti Vnanje Gorice in Brezovica: Odgovor na obvestilo o nameravani zapori Podpeške ceste
V imenu prizadetih občanov se je 16. junija 1999 na Občini Brezovica oglasil Tomaž Gregorc, Laze 39. Posredoval je informacijo o nameravani zapori Podpeške ceste, v kolikor se ne ukrene nekaj v zvezi z jarkom ob Podpeški cesti.
Vzrok temu so nestrokovno postavljeni mostovi čez jarek do novozgrajenih hiš, ki so jih naredili lastniki, in ne občina. (No-vograditelji mostove postavljajo višje, s premajhnimi cevmi, tako da voda ne more odtekati po jarku navzdol, ampak se razlije po njivah in v kleti starih hiš.) O omenjeni težavi je 15. junija 1999 razpravljala krajevna skupnost in predlagala, da se letos jarek samo sčisti, ko pa bodo finance dopuščale, da se v jarek položijo cevi, se bo to tudi naredilo (podreti bo potrebno tudi mostove, ki so nestrokovno narejeni, in jih na novo postaviti).
Župan svetuje, da občani, katere ogroža voda, oblikujejo izmed seboj gradbeni odbor in skupaj s krajevno skupnostjo Brezovica in odborom za okolje in prostor vodijo akcijo čimprejšnje ureditve jarka ob Podpeški cesti.
Županje občinskemu svetu v prvi sestavi na 3. redni seji predlagal sanacijo jarka in pločnik skozi Notranje Gorice, vendar občinski svet te izvedbe ni potrdil. Navkljub takemu sklepu so se dejavnosti nadaljevale z vzdrževanjem Podpeške ceste, tako da je potrebni idejni projekt z nivojem izdelan in pobrana večina soglasij lastnikov zemljišč (pri tem sta sodelovala Tone Slana in Martin Rotar).
Glede na to, da predstavlja sedanje stanje prometno ogroženost in nevarnost, si bodo župan in pristojne službe prizadevali, da bi opisano problematiko čimprej rešili.
Pobuda župana in direktorja Javnega komunalnega podjetja Brezovica
Z željo po še boljšem sodelovanju med občino, krajevnimi skupnostmi, javnim komunalnim podjetjem in občani ter v skladu z zakonskimi pristojnostmi želiva pomagati pri urejanju takega medsebojnega sodelovanja, da bi bilo to čimbolj učinkovito, racionalno in ekonomično. V tem smislu vabiva k sodelovanju vseh pet krajevnih skupnosti.
Bomo solastniki kabelskega omrežja?
Približuje se čas, ko bomo lahko uveljavljali tudi lastninski delež pri telefonskem omrežju, zato obveščam občanke in občane ter vabim krajevne skupnosti, da se dogovorimo in skupaj pripravimo potrebno za izvedbo predvidenega.
Krajevna skupnost Brezovica: Zahvala
Zahvaljujem se vsem lastnikom zemljišč za razumevanje pri komunalnem urejanju kraja.
Gorenja in Dolenja Brezovica: Hvala za oživljanje zaupanja med ljudmi!
Spoštovane in spoštovani!
Te vrstice pišem in list podarjam v iskreni hvaležnosti za vse vaše sodelovanje v korist vaške, krajevne, občinske in vsem nam skupne domovine Slovenije. Vaši uspehi skupnega dela so dokaz, da se tudi zgodovina, tako kot vse v naravi, ponavlja. Svoj novi vaški dom ste zgradili v občini Brezovica podobno, kot so nekoč naši predniki gradili bližnje cerkve in poldrugi svetovni vojni zadružne domove. Vse to je dobro delo! Življenje pa nam skupaj z dobrim seveda vedno prinaša tudi slabo. Naj bodo naše odločitve tudi v prihodnje usmerjene v dobro, da tudi na ta način oblikujemo za vse nas in potomce varno prihodnost.
Naj bo torej ta vaški dom tudi kot šola za odpravo starih napak in izvir dobrega za vse ljudi!
Domačinkam in domačinom čestitam ob vaškem prazniku in želim, da bi si tudi v prihodnje vedno privoščili dobro med seboj.
Z vami se veselim vsakega napredka in vsem želim vse dobro!
Preserje: Čestitka ob prazniku PGD Preserje
Ob okrogli obletnici delovanja prostovoljnega gasilskega društva Preserje v imenu občine in SLS Brezovica iskreno čestitam vsem dobrotnicam in dobrotnikom, ki na katerikoli način pomagate gasilski in širši preserski skupnosti.
Svoje želje za vaše nadaljnje tovrstno delo pa utemeljujem tudi z naslednjim: V samostojni domovini Sloveniji živimo prehodno obdobje, v katerem se povsem upravičeno sprašujemo, kaj nam prinaša domača in evropska politika. Hvala Bogu, da se nam je uspelo izogniti vojnim grozotam in da lahko še vedno iščemo najprimernejšo nadaljnjo pot. Pri tem pa nam tudi predstavniki iz Bruslja zagotavljajo le to, da je naša usoda v največji meri odvisna prav od našega medsebojnega sodelovanja.
Zgodovina se torej ponavlja in z njo tudi razlogi za skupno delo. Želim vam torej, da z dobro voljo in po zgledu starejših, ki ste v življenju morali prestati že marsikaj, tudi v prihodnje skupaj premagamo vse preizkušnje.
Hvaležen sem vam za vaše delo in želim vsem vse dobro!
Drago Stanovnik
Finančno-premoženjski odbor
Najvišji organ odločanja o vseh zadevah v slovenskih občinah je občinski svet. Pri sprejemanju odločitev v okviru vseh dolžnosti in pravic občine se občinski svet opira na strokovna mnenja svojih odborov in komisij.
Iz imena finančno-premoženj-skega odbora se da sklepati, da bo odbor obravnaval vse dokumente, o katerih se mora odločati občinski svet in na podlagi katerih" bo prišlo v občini Brezovica do fi-nančno-premoženjskih posledic.
Odločitev o tem, da bo imela občina Brezovica v naslednjem štiriletnem obdobju samostojen finančno-premoženjski odbor, je padla že na 2. redni seji 21. januarja 1999. Člane je občinski svet izglasoval na svoji izredni seji 4. marca 1999. Volitve v odbor so bile tajne. Glede na to, da je bila pri tem lista kandidatov za finančno-premoženjski odbor zavrnjena, seje izvedlo javno glasovanje o posameznih kandidatih na listi. Na ta način so bili izvoljeni naslednji člani: Branko Steblovnik (Preserje), Peter Kraljic (Preserje), Stanislav Kirn (Preserje), Marko Čuden (Notranje Gorice) in Majda Božič (Brezovica).
Prvi sestanek odbora je po dolžnosti sklical župan gospod Stanovnik 17. marca 1999 in na njem so člani sprejeli županov predlog, da funkcijo predsednika odbora prevzame gospa Božič.
Drugi redni sestanek smc^meli že 23. marca. Vsi člani so se strinjali, da seje snemamo, kasete so tako sestavni del zapisnikov našega odbora. Župan nam je predložil v obravnavo rebalans proračuna za leto 1998 in zaključni račun za leto 1998. Občinskemu svetuje odbor pripravil predlog, da se rebalans proračuna za leto 1998 ne obravnava, ker je zanj prepozno; rebalans bi lahko župan predlagal do zadnjih dni decembra leta 1998. Prav tako smo predlagali občinskemu svetu, da umakne z dnevnega reda obravnavo zaključnega računa občine Brezovica za leto 1998, saj predlog župana ni bil pripravljen v skladu s 13. in 14. členom Zakona o financiranju občin, ki zahtevata, da se občinskemu svetu istočasno predložita zaključni račun in premoženjska bilanca za preteklo leto.
Glede na to, da Odlok o proračunu za leto 1998 ni vseboval računa financiranja, v katerem bi bilo prikazano zadolževanje občine in odplačilo dolga v letu 1998, smo predlagali, da se Odlok ustrezno popravi. Iz priloženega popisa terjatev, obveznosti, ki je vseboval stroškovne konte (konte razreda 4), nismo dobili potrebnega podatka o stanju dolgov in terjatev na dan 13. december 1998. V zapisnik je gospa Ivanka Stražišar vestno zapisala vse naše ugotovljene napake in vprašanja, na katera pa žal nismo dobili odgovorov s strani gospe, ki pogodbeno, preko svojega podjetja, vodi računovodstvo na občini.
Tretji redni sestanek smo lahko slicali šele čez dva meseca, torej 20. maja 1999. Gospod župan nam je posredoval v pregled popravljen predlog zaključnega računa in premoženjsko bilanco na dan 3L-december 1999 za obravnavo in sprejem na občinskem svetu. Kljub zagotovilom gospe Šeškar. daje odlok pripravljen pravilno in da ga tako pripravljajo tudi druge občine, smo soglasno sprejeli sklep, da odlok še vedno ni primeren za obravnavo na občinskem svetu, in zadolžili župana, da v čim krajšem času popravi in dopolni gradivo o zaključnem računu občine Brezovica.
Odlok je v bilanci prihodkov in odhodkov in v računu financiranja zajemal podatek o kreditu. Tekstualni del obrazložitve bilanc pa se ni ujemal s številkami, prikazanimi v bilanci prihodkov in odhodkov oziroma v zaključnem računu. Sredstva, nakazana s strani ministrstva za šolstvo in ministrstva za kulturo, niso bila prikazana med prihodki niti med stroški, ker so, po besedah gospe Šeškar, vidna le na karticah in se knjižijo kot refundacija, česar člani odbora nismo
mogli sprejeti. Še vedno nismo prejeli inventurnega popisa terjatev in obveznosti na dan 31. december 1998.
Četrti redni sestanek odbora smo lahko sklicali 3. junija 1999. Pregledali smo gradivo, pripravljeno za obravnavo na občinskem svetu, žal še vedno nepopolno. Od samega začetka smo prosili za zapisnik inventurne komisije za popis terjatev in obveznosti občine v letu 1998, saj smo menili, da bodo zlasti podatki o odprtih obveznostih na dan 31. december 1998 pomembno vplivali na pripravo proračuna občine za leto 1999. Posredovan nam je bil le podroben inventurni popis stolov, miz občinske uprave, krajevnih skupnosti, opreme javnega komunalnega podjetja, ne pa inventurni izpis neporavnanih obveznosti. Kljub ponovno ugotovljenim napakam v odloku in obrazložitvi, ki naj bi jih gospa Šeškar (Firikom, d.o.o.) do seje sveta popravila, ter nezadovoljivim pojasnilom na zastavljena vprašanja članov odbora seje odbor odločil, da pripravi za občinski svet predloge sklepov, ki smo jih zapisali v sobotnem dopoldnevu, 5. junija 1999, na svoji drugi izredni seji:
1. "Finančno-premoženjski odbor posreduje v sprejem občinskemu svetu pripravljeni predlog župana Zaključni račun proračuna Občine Brezovica za leto 1998." En član je bil proti sklepu in en se je vzdržal. Trije smo za oblikovani sklep glasovali. Glavni razlog za to odločitev je bila želja članov, da se čimprej začne s postopkom za sprejem proračuna občine za tekoče leto, ker imamo na občini še vedno začasno financiranje.
2. "Občinski svet predlaga županu, da prekine pogodbeno razmerje s podjetjem Firikom, d.o.o., katerega zastopa Meta Šeškar, in poskrbi za ustrezno strokovno vodenje občinskih financ." Za predlagani sklep so bili štirje za in en vzdržan. V obrazložitvi smo občinskemu svetu zapisali, da v dosedanjem sodelovanju z odborom gospa Šeškar ni pokazala zadostne strokovne usposobljenosti. Odbor je menil, daje strošek za pogodbeno vodenje občinskih financ previsok! Menili smo tudi, da občina za normalno poslovanje potrebuje finančnega delavca, ki je na razpolago polni delovni čas. Glede na to, da bi občina težko zaposlila za določen čas ustrezno usposobljenega finančnega delavca, je odbor predlagal županu, da se takbj poveže na primer z občino Vrhnika, ki naj prevzame vodenje financ naše občine, tako da samostojno vodi naše finance, ali pa da občina Brezovica zaposli pripravnika, ki bi ga mentorsko vodila finančna služba občine Vrhnika.
3. "Občinski svet zahteva, da računsko sodišče opravi revizijo finančnega poslovanja Občine Brezovica za leto 1998." Predlagani sklep je bil soglasno sprejet. Svetu smo obrazložili, da bo pregled strokovne ustanove preprečil, da bi se nepravilnosti ponavljale tudi v bodoče, v našem štiriletnem mandatu. Glede na nepravilnosti, ki so zapisane v zapisnikih odbora, menimo, daje nujen strokovni pregled zaključnega računa. Odbor se ni spuščal v pravilnost knjiženja in v vsebino prikazanih številk, kljub temu, da smo skozi obravnavo ugotavljali neusklajenosti.
4. Finančno-premoženjski odbor se je odločil predlagati svetu naslednji sklep, ki je bil soglasno sprejet: Občinski svet imenuje komisijo, ki bo pregledovala in potrjevala dokumente pred naročilom neke storitve oziroma blaga, nato pa še prejete račune pred izplačilom. Komisijo bodo sestavljali: dva člana finančno-premoženjskega odbora (Stane Kirn in Branko Steblovnik) ter predsednik ustreznega občinskega odbora. Postopek za delo komisije je sledeč:
- Izdaja naročilnice: Predsednik odbora, predsednik krajevne skupnosti oziroma strokovni delavec občinske uprave pripravi zahtevek za izdajo naročilnice. Zahtevek potrdita člana komisije. Uprava
napiše, izda naročilnico.
- Potrditev računa: Predsednik odbora, predsednik krajevne skupnosti oziroma strokovni delavec občinske uprave pregleda prejeti račun in predlaga njegovo izplačilo. Račun podpišeta tudi člana komisije. Tako pregledan račun se posreduje županu, ki odredi izplačilo.
Na ta način bi se zagotovilo, da občina letošnjega leta ne bi zatju-čila z neporavnanimi obveznostmi. Na podlagi predloženih podatkov ob zaključnem računu za leto 1998 (seznam neplačanih računov na dan 31. december 1998) je odbor ugotovil, da ima občina za približno 210 milijonov tolarjev neporavnanih obveznosti, ob tem, da bo celoletni proračun velik približno 535 milijonov tolarjev. Ob zakonsko določenih stroških za šolstvo, otroško varstvo, zdravstvo in socialo ter za delo občinske uprave in organov bo potrebno skrajno racionalno in zelo počasno odločanje o tem, kaj se bo na občini lahko kupilo oziroma naročilo.
Še besedo, dve o našem prvem izrednem sestanku. Imeli smo ga 22. aprila, zato da smo pripravili odgovor na županovo pismo našemu odboru, v katerem je zapisal: "Prosim vas, da mi čimprej sporočite, ali lahko kot župan in tudi v . imenu občinske uprave pričakujem vašo strokovno pomoč in po-
moč vašega odbora na finančno-premoženjskem področju."
V prisotnosti vseh članov finančno-premoženjskega odbora smo sestavili naslednji odgovor: "Župan in občinska uprava lahko pričakujeta strokovno pomoč članov finančno- premoženjskega odbora, ki bo temeljila na opozarjanju na napake in dajanju konstruktivnih predlogov za njihovo odpravljanje. Iz zapisnika drugega sestanka odbora, na katerem sta bila obravnavana predlog rebalansa proračuna za leto 1998 in predlog zaključnega računa proračuna za leto 1998, je razvidno, da bodo članom odbora osnova pri delu finančni zakoni in akti občine Brezovica, kijih mora strokovna služba pri svojem delu upoštevati in poznati. Ob tej priliki so bili člani mnenja, da še enkrat apelirajo na župana, da žele čimprej prejeti dopolnjen material zaključnega računa proračuna za leto 1998, tako kot sledi iz 2. zapisnika. Županu se posreduje zapisnik današnjega izrednega sestanka v celoti, kot odgovor na pismo z dne 30. marca 1999."
O našem petem delovnem sestanku, kjer smo se srečali s predlogom proračuna za letošnje leto, pa naslednjič.
V imenu vseh članov finančno-premoženjskega odbora zapisala:
Majda Božič
Pojasnilo!
V zadnjem času se veliko govori in piše o odnosih med županom in občinskimi svetniki občine Brezovica ter o delu občinske uprave. Za boljše poznavanje razmer na občini in korektnega ocenjevanja je smiselno dodatno pojasnilo tudi s strani občinske uprave. Občinsko upravo vodi župan, ki je odgovoren za njeno delo, za strokovnost pa vsak zaposleni na svojem področju. Istočasno pa občinska uprava opravlja delo in naloge za občinski svet in občinske odbore. Vsak delavec občinske uprave na svojem področju vrši za posamezne odbore tajniška dela in je hkrati tudi strokovni sodelavec. Zaradi političnih in tudi ostalih nesoglasij med občinskimi svetniki ter županom se velikokrat uprava počuti kot v 'sendvič sistemu'.
Zagovarjamo popolno nepolitičnost občinske uprave, strokovnost in zakonitost, saj se zavedamo, da svoje delo opravljamo za vse občanke in občane enako.
Za konec pa še pojasnilo v zvezi /, zadolženostjo občine. Za naložbo izgradnje prizidka osnovne sole Brezovica, odkup in sanacijo zdravstvenih postaj Podpee in Vitanje Gorki «#>*ia predlog župana in občinske uprave odloči; ■ Ps.      so bili utemeljeni z
dejstvi, daje na osnovni šoli s»« i: . v .„,,< ,jsel!e| poteka! dvoiz-menski pouk in da imajo tudi it. < ; .mklpraviVo do osnovnih zdravstvenih uslug. Narejene so bile stvari, Za katere v prejšnji občini Ljubljana Vič - Rudnik ni bilo nikoli časa in denarja.
V skladu s predpisano zakonodajo je financiranje redne dejavnosti na področju izobraževanja, otroškega, zdravstvenega in socialnega varstva obvezno in zavzema večinski delež vsakega občinskega proračuna, tudi brezoviškega.
Žalostno in zaskrbljujoče pa je dejstvo, da država kljub podpisani pogodbi o sofinanciranju naložbe in sprejetemu sklepu vlade ne izpolnjuje svoje denarne obveznosti v višini 96.285.000 tolarjev, zato je bila občina Brezovica prisiljena vložiti tožbo proti državi.
Za občinsko upravo: Janez Miklič
S svetniškega stola
Rad bi vam predstavil prvih šest mesecev svojega mandata kot svetnika občine Brezovica. Po izvolitvi sem mislil, da se bodo stvari na naši občini končno uredile, pa sem se kar pošteno zmotil. Očitno bomo nekatere svetnike in gospoda župana težko prepričali, da je konec razsipniškega delovanja občine. Končne ugotovitve so take, da smo imeli na začetku leta 210 milijonov dolga. Ob vsem tem pa je najbolj žalostno, da če opozoriš na velike nepravilnosti, katere so se in se še dogajajo na občini Brezovica, gospod župan prav nič ne postori, celo v stanju je, da nas vse svetnike obtoži, da smo mi krivi za nastalo stanje. Ob tem pa popolnoma pozabi, da je izključno on in nihče drug odgovoren za pravilno porabo proračuna. Ob vsej tej vnemi velikokrat žali vse podolgem in počez, pa še zlaže se nam brez vsakega sramu. Ob vsem tem lahko samo upamo, da bo računsko sodišče, katerega je občinski svet prosil za revizijo poslih vanja naše občine, naredilo temu konec.
Pol leta smo potrebovali, da smo končno dobili zaključni račun za leto 1998, pa še ta je poln nepravilnosti. Ob dejstvu, koliko je bito financiranja brez sklepov občinskega sveta in mimo proračuna, lahko ugotovimo, da bomo letošnje leto samo poravnavali dolgove
za nazaj in financirali redno dejavnost, katera nam pripada po zakonu.
Besedica zakon je očitno izpadla iz slovarja slovenskega jezika, katerega uporablja naš župan. Mnogih zakonskih obveznosti se na občini ne spoštuje (finance se vodijo še po starem kontnem planu, nimamo podžupana, zaposlene imamo nestrokovne delavce, ki pretežno delajo samo za strankarske (SLS) in županove interese, smo brez občinskega tajnika, še vedno se ne spoštuje občinski proračun).
Ob vsem tem pa župan veselo pripoveduje 'pesem' o ljubezni, spravi in sožitju in se ob vseh teh dejstvih lepo nasmiha, češ kaj mi pa morete.
Trdno sem prepričan, da bo prišel tudi čas, ko se bodo vse stvari razjasnile, in takrat se gospod župan ne bo več nasmihal.
Spoštovani občanke in občani, pozivam vas, da čimbolj spremljate dogajanja na naši občini, nam svetnikom svetujete, da bomo pravično in zakonito uporabljali sredstva iz proračuna, saj so to sredstva od nas vseh, ne pa samo za peščice.
Na koncu vam želim čim lepše počitnice ter da bomo polni energije in elana jeseni nadaljevali z delom.
Marko Čuden, svetnik občine Brezovica
Občina Brezovica dobila posvetovalno telo
Na pobudo policijske postaje Ljubljana Vič, župana, odbora za splošno, preventivno, osebno in požarno varstvo in zaščito je bilo na zadnji seji potrjeno posvetovalno telo občine Brezovica. Sestavljajo ga posamezniki iz organizacij, društev, krajev in skupin, ki prihajajo iz celotne občine.
Osnovni nameni posvetovalnega telesa so:
- partnersko sodelovanje med policijo in občani,
- preprečevati in reševati težave na področju varnosti,
- s svojo avtoriteto vplivati na zavest občanov, ustanov, organov,
- izboljšati varnostno situacijo na terenu,
- ugotavljati, če policija dobro dela v okolišu oziroma kje potrebujete pomoč,
- osveščanje ljudi na temo varnost, povedati, da je varnost dobrina, za katero smo odgovorni vsi.
Pred počitnicami pa člani predlagajo naslednje:
- Policisti naj poostrijo nadzor nad motoristi, saj se jih s toplimi poletnimi dnevi pojavlja čedalje več.
- Potrebna bi bila čimprejšnja izvedba varnih prehodov za pešce in kolesarje, nevarnih mest je kar nekaj.
- Starši naj svoj prosti čas preživijo skupaj z otroki, da ti ne bodo prepuščeni sami sebi, ali pa jih vključijo v počitniške dejavnosti, ki so na voljo.
- Matični urad bo v juliju in avgustu na krajevnem uradu Brezovica odprt enkrat tedensko, in sicer v sredo od .8. do 12. ure in od 13. do 16. ure. Informacije po telefonu 061/30-63-000.
- Občani naj bodo pozorni na sosesko, naj se tudi med počitnicami krepi medsebojna zaščita in v času odhoda na dopust naj bodo sosedi pozorni na lastnino. Ko smo zdoma, se zgodi največ oškodovanja lastnine.
Metka Kastelic
Preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči
V soboto, 12. junija 1999, je bilo v Kamniku regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa.
Na prvem delovnem mestu seje osebni avto zaletel v zid. V avtomobilu so bili trije poškodovani, četrta udeleženka nesreče'je postala depresivna inje kasneje zunaj avtomobila padla v šok. Na drugem delovnem mestu seje zaradi potresa zrušila stavba, poškodovane so bile tri osebe. Tretje delovno mesto je bilo pripravljeno na dvorišču Kemijske industrije Kamnik, kjer je prišlo do eksplozije. Prisotni so bili nevarni plini, poškodovane pa so bile tri osebe. Njihovo reševanje je zahtevalo še večje varnostne ukrepe tako za reševalce kot za poškodovance. Uporabiti je bilo potrebno zaščitne maske in po nuđenju neodložljive prve pomoči prenesti poškodovance na nekontaminirano področje in jih tam dokončno oskrbeti.,
Vse poškodbe so bile realistično prikazane z odlično masko, kar je od udeležencev zahtevalo več uporabnega znanja kot prejšnja preverjanja usposobljenosti, ko so bile poškodbe slikovno in besedno predstavljene.
Ekipa občine Brezovica seje preverjanja udeležila prvič in zasedla šesto mesto od trinajstih sodelujočih ekip. Ekipo so sestavljale Mateja Bastl, Nataša Rezek, Jožica Perne, Majda Masle, Jana Lukan, Vesna Vene in Marija Premrl.
Marija Premrl
30 let PGD Brezovici pod Krimom
Devetindvajsetega maja 1999 smo na Dolenji Brezovici praznovali 30 let obstoja prostovoljnega gasilskega društva Brezovici pod Krimom. Tam smo zgradili novo garažo za gasilsko cisterno in ostalo orodje. Ob tej slovesnosti smo priredili proslavo in veliko vrtno veselico.
Sedaj pa bi se radi še enkrat zah-valili: podpredsedniku gasilske zveze Brezovica gospodu Francu Kernu, županu občine Brezovica gospodu Dragu Stanovniku, botru prapora gospodu Janezu Roglju in župnikoma gospodu Alojzu Kočarju in gospodu Vinku Malovrhu za blagoslovitev gasilskih vozil, objekta in prapora. Ob izgradnji garaže se moramo zahvaliti tudi vsem čla-
nom našega društva, še posebno članu Martinu Teglju. Pri teh delih pa nismo dobili nikakršne pomoči iz državnih fondov, temveč smo bili prepuščeni sami sebi in smo se spustili v prosjačenje in iskanje sponzorjev. Reči moramo, da ste nas lepo sprejeli, ko smo potrkali na sleherna vrata, in se nam velikodušno odzvali, bodisi denarno, gmotno, s svojim znanjem pri delu bodisi s prevozi gradiva.
Še enkrat se prav lepo zahvaljujemo vsem, ki ste pomagali pri sponzorstvu. To ste: Občina Brezovica, Krajevna skupnost Podpeč - Preserje, Javno komunalno podjetje Brezovica, Slovenska ljudska stranka Brezovica, Hoja Podpeč, Mineral Podpeč, Prigo, Matija
Mišic, Pribo, Tone Šuštaršič, Slavko Šuštaršič, zidarstvo Petelin, Milan Kovačič, Marjan Podboj, Marko Kavčnik, Jože Žibert, Marjan Šuštaršič, Andrej Rogelj, Ele-ktro Pal, Eta Kamnik, Damjan Kline, Tomaž Rogelj, Slave Vidmar, Janez Rogelj, Mipro Trade, Romat, Rabbit's Transport, Marjan Mikuž, Lado Makovec, Marjan Grum, Gregor Rupnik, Bojan Ger-dina, Bojan Bačar, Aleš Šuštar, instalacije Japelj, avtostoritve Rogelj, Grebene, avtoservis Alfa - Se-lan, Alojz Rogelj, Franc Umek, Pavle Umek, Janko Vehar, Marjan Mazi, Roman Rogelj, Mirko Šuštaršič, Bik, d.o.o., Volčanšek, Janez Repar, Elektro Zdešar, Jože Radenšek, Marko Repar, prosto-
voljni gasilski društvi Podpeč in Kamnik pod Krimom, Peter Mar-tinšek, Ervin Purič, Janko Mazi, Franc Lipovec, gostilna Pri Koširju, gostilna Pri Mari, gostilna Pri Rožci, gostilna Pri Logarju, gostilna Pri Kopaču, Čačka, puškarstvo Šteh, Marjan Uršič, Franci Tram-šek, bencinski servis Rogelj & Rogelj, Beno Tours, Pavletov hram, okrepčevalnica Pr' prek, gostišče Godec, Marjan Prebil, Sel-da Pack, čebelarstvo Švigelj, mizarstvo Šeškar, Ida, d.o.o., avtohiša Jagr, radio Vrhnika, radio Veseljak, Andrej Zajec, lovska družina Rakitna, Gasilska zveza Brezovica, ansambla Modrina in Bobri. Upravni odbor PGD Brezovici pod Krimom
Skupno gasilsko tekmovanje gasilskih zvez Brezovica in Dolomiti
V letošnjem letuje bila prireditelj tekmovanja Gasilska zveza Brezovica. Tekmovanje je razdeljeno na dva termina. Jesenski termin bo v mesecu septembru, za člane in članice, veterane in veteranke. Dne 29. maja 1999 pa je bilo izvedeno tekmovanje za pionirje, pionirke, mladinke in mladince. Organizacijo tekmovanja je prevzelo prostovoljno gasilsko društvo Podpeč, ki je za tekmovalno površino izbralo lokacijo športnega letališča ob Ljubljanici. Poveljnik sektorja Podpeč Srečko Nagode je s pomočjo ekipe prostovoljnega gasilskega društva Podpeč vodil tehnične priprave. Pomočnik poveljnika za gasilska tekmovanja Boštjan Marinko je koordiniral priprave sodnikov obeh gasilskih zvez in bil tudi vodja tekmovanja. Tekmovalni odbor in komisije so sestavljali predstavniki iz obeh gasilskih zvez. Predsednik tekmovalnega odbora pa je bil Matija Gole, sicer poveljnik Gasilske zveze Dolomiti. Tekmovanje je spremljal župan občine Brezovica gospod Drago Stanovnik. Navzoče je pozdravil tudi regijski poveljnik gospod Jože Vidmar.
Gasilska zveza Brezovica je imela 15 ekip in dosegla sledeče rezultate:
Prostovoljno gasilsko društvo Dosežene točke
Mladinci
Podpeč
Goričica, Prevalje Kamnik pod Krimom Mladinci diskvalifikacija Notranje Gorice Mladinke Jezero
Notranje Gorice Podpeč Pionirji Rakitna
Vnanje Gorice 1 Jezero
Vnanje Gorice 2 Notranje Gorice Preserje
999 900 889
1071
962 961,6 914
868,8 866 861
857,2 856
852,3
Podpeč 837,3 Pionirke
Jezero 865,7 Gasilska zveza Dolomiti je imela 20 ekip in dosegla sledeče rezultate: Prostovoljno gasilsko društvo Dosežene točke
Mladinci
Polhov Gradec 1 977 Horjul 1 963 Črni vrh 935 Žažar 929 Polhov Gradec 2 926 Horjul 2 898 Hruševo 887 Dvor 881 Mladinke
Dvor 894 Pionirji
Horjul 877,1 Žažar 873,4 Podolnica 872,5 Podsmreka 862 Brezje 856,3 Šentjošt 853,9 Zaklanec 822,5 Pionirji diskvalifikacija
Dvor 994 Pionirke
Žažar 864,7 Šentjošt 853,8 Pionirke diskvalifikacija
Podolnica 785,5 Vsa gasilska tekmovanja se organizirajo in izvajajo za preverjanje in pridobitev strokovnega znanja in fizičnih sposobnosti gasilcev, za medsebojno spoznavanje in utrjevanje medsebojnih odnosov ter izmenjavo izkušenj. Kar nekaj teh vrlin je obogatilo vsakega udeleženca sobotnega tekmovanja. Organizator prostovoljno gasilsko društvo Podpeč si za izvedbo zasluži priznanje, brez dvoma pa je k temu prispevalo tudi lepo vreme.
Janez Cerk
PREJELI SMO
Svetnikom občine Brezovica
Naša občina Brezovica bi bila prav gotovo ena od najbolje stoječih občin, če bi bilo res to, kar ste sprejeli z obračunom za leto 1998 in premoženjsko bilanco. V bilanci lepo piše, da naj bi imela naša občina posojenega denarja za preko 84 milijonov in dolžnikov za preko 110 milijonov tolarjev.
Vendar to ni res. Občina ima preko 200 milijonov nepokritega dolga. Ta ogromna luknja se je namesto s premoženjem, ki ga ni, zapolnila z dolgovi občine. Za izravnavo bilančnega stanja je v aktivo vpisanih 84 milijonov kreditov, kijih je najela občina, in dolgovi občine do raznih upnikov v višini 109 milijonov tolarjev.
Krivda za ves ta dolg je nespo-štovanje predpisov, ki določajo poslovanje ustanov, ki poslujejo s proračunskimi sredstvi. Po teh predpisih mora biti vsak tolar pokrit s proračunom ali rebalansom proračuna. Če bi občina spoštovala ta predpis, ne bi moglo biti
niti tolarja primanjkljaja. Ker pa je župan trosil denar brez pokritja, bo letošnji proračun skoro prepolovljen in bo za letošnjo proračunsko porabo na razpolago le dobrih 300 milijonov, kar bo zadostovalo le za z zakonom določene proračunske izdatke. Z 200 milijoni se bo moral pokriti lanski primanjkljaj, ki ste ga s sprejetjem premoženjske bilance potrdili in s tem sprejeli soodgovornost za napake, ki so se dogajale s proračunskimi sredstvi. Veliko je za te primanjkljaje krivo tudi računovodstvo, ki ni opozarjalo župana na prekoračitve proračuna.
Pri denarju se neha vsa ljubezen, pravi star pregovor.
Stane Kirn, član finančnega odbora občinskega sveta Brezovica
Županu občine Brezovica
Na pismo, ki sem Ti ga pisal, mi nočeš odgovoriti, zato sem prisiljen, da to pismo objavim v našem občinskem glasilu.
V slednji številki Našega časopisa na dolgo in široko pišeš o
svojem zavzemanju za prijateljstvo in razumevanje med občani. Ničesar pa do danes še nisi ukrenil, da bi se zgladilo najhujše sovraštvo v naši občini. Podlo sovraštvo, ko mi neka mafija zaradi banalnega vprašanja v časopisu grozi z likvidacijo. Še več, ničesar nočeš ukreniti proti novim sovražnostim, ki so se z grožnjami po obračunavanju usule proti meni. In to samo zato, ker upravičeno ne dovolim posegov v svojo lastnino. (Prisvajanje zemlje, žaganje drevja in razbijanje ograje.) Ničesar nisi ukrenil, da bi to preprečil, čeprav sem Te pisno in telefonsko prosil za to v prepričanju, da je tudi to Tvoja dolžnost.
Ni se ti zdelo vredno niti preveriti, kakšen vandalizem se dogaja, čeprav si isti dan šel dvakrat mimo razbite ograje in si bil potem več ur v neposredni bližini.
S takim ravnanjem dokazuješ, da so vse tvoje izrečene ali napisane besede prazen dim, ki ga spuščaš za zamegljevanje svoje prave biti.
Odgovor želim slišati na prvi seji občinskega sveta.
Stane Kirn, Kamnik 131
Vsem ljubiteljem živali!
Narava je oživela in na Rakitni se je pričela sezona sprehajanja vseh vrst in pasem človekovih pasjih prijateljev.
Ker pa le-ti niso vsi prijazni in miroljubni, na svojem sprehodu mimogrede pokončajo nič hudega sluteče druge štirinožce, na primer mačke ali, če je sreča mila, tudi kakšno manjšo srno, kar pa njihovih lastnikov, 'velikih ljubiteljev živali', prav nič ne moti, saj svojo ljubezen do živali omejujejo zgolj na svoje pse, ostali živalski svet pa jih ne zanima.
Ker se morajo psi tudi sprehoditi, ponavadi brez povodca in nadzora gospodarja, puščajo svoje iztrebke vsepovsod (pred tujimi vhodnimi vrati) in pokončajo oziroma poskušajo uničiti ostale živali na tujih posestih.
Ker pes ni edina živalska vrsta na Zemlji, ker obstajamo tudi ljubitelji drugih živalskih vrst, zahtevamo, da imate pse na vrvici in onemogočite sprehajanje psov po tujih posestih. Nena Modrijan in Mirjana Stupica
B obrček
Hej, ljudje, ali veste, da sem na počitnicah, ju hu hu... dva meseca brez šole - že vidim, da bo prekratko!
Kot najbrž že veste, sem tu, da težim, in zdaj, ko v šoli ne morem več, se bora osredotočil na vas.
Torej, kot prvo, zadnjič sem šel na sprehod s psom in videl, kakšne kolone avtomobilov so na cestah. Mislim, čisto noro. Pa ves tisti izpušni plin, še pes je začel kašljaii.
In potem je pes moral... no, na saj veste kaj, in ker sva pač hodila blizu nekega travnika, je stekel tja. V tistem je prinorel kmet in naju začel zmerjati. Saj ga čisto razumem, no, ne čisto, saj je travnik res velik, a saj je vseeno. Kakorkoli, znašel sem se pred težavo, kam peljati psa na sprehod. V gozd mi mami ne dovoli zaradi klopov in "divjih živali" - katere v našem gozdu to so, sicer ne vem, a vendar. Naš vrt je precej majhen in tudi pes se mora sprehoditi, na žalost pa ga 'prime' ponavadi ravno med sprehodom.
Torej, kam s psom na sprehod?
Oči je rekel, da bo nazadnje moral še psa voziti naokoli. Ne glede na očijevo nejevoljo, je dejstvo, da pes s svojimi iztrebki ni nikjer zaželen.
A jaz pravim, da je gnoj gnoj in da na tistem travniku trava veliko slabše raste, odkar z Murijem ne smeva več tja. Lepo se imejte in pazite nase! Vaš Bobrček
P.S. Pošljite mi kakšno kartico!!!
Pohvaljen obračun dela
Na rednem letnem občnem zboru društva upokojencev Podpeč - Preserje je predsednica gospa Vida Šuštaršič podala poročilo, v katerem je prikazala obračun enoletnega delovanja.
Društvo ima včlanjenih 358 članov, v tem obdobju je pristopilo 6 novih članov, 19 članov je umrlo, spomin nanje smo z enominutnim molkom počastili. Upravni in nadzorni odbor ima vsak prvi petek v mesecu seje, udeležba je vedno sklepčna. Prizadevamo si, da potekajo organizacijska dela dokaj uspešno, družabna srečanja pa nam prinašajo razvedrilo in smeh, saj si na ta način popestrimo vsakdanje težave in skrbi.
Balinarski ekipi, ženska in moška, že nekaj let na lastnem dvosteznem balinišču v Preserju izvajata treninge, občasno tudi balinarske turnirje, na katere povabimo ekipe balinarjev sosednjih društev. Z veseljem se tudi udeležujemo tekmovanj, na katere nas povabita društvi upokojencev Vrhnika, Krim -Rudnik in drugi. Okolico balinišča polepšuje skoraj dokončana škarpa, kije bila grajena s prostovoljnimi deli balinarjev in športnikov. Z namiznoteni-škim klubom že vrsto let sodelujemo, čeravno se po starosti razlikujemo.
Po podanem poročilu so v razpravi sodelovali prisotni gostje: Predsednik športnega društva in namiznoteniškega kluba je vse v svojem imenu in v imenu športnikov lepo pozdravil ter utečeno medgeneracijsko sodelovanje pohvalil.
Gospa Angelca Žiberna je prinesla pozdrave od članov odbora Zveze društev upokojencev Slovenije. V nadaljevanju je zbor seznanila z dejavnostmi, ki potekajo v mednarodnem letu starejših, in s programom medgeneracijskega sodelovanja. V obeh programih potekajo seminarji, okrogle mize, predavanja po občinah in regijah, in to zlasti o zdravstvenem in socialnem položaju starejših ter o tem, kako ga izboljšati. Povečati je potrebno dejavnosti za primerno ureditev zdravstvene nege na domovih.
Gospod Rus, predsednik območja zveze društev upokojencev Ljubljana Vič - Rudnik, je vse lepo pozdravil z željo, da tudi v bodoče uspešno delujemo po začrtanem programu.
Potrjen je program del za leto 1999.
Ob zaključku so bili vsi povabljeni na zakusko in sproščeno klepetanje.
Odbor društva upokojencev
Podpeški oktet pripravil drugi letni koncert
Dvorana zadružnega doma v Notranjih Goricah je v soboto, 19. junija, gostila koncert Podpeškega okteta. Fantje so se predstavili na drugem letnem koncertu v nekoliko spremenjeni postavi. Pridružil se jim je novi član Janez Selan. Pod umetniškim vodstvom profesorja Karla Ahačiča so pripravili zahteven program, obarvan z umetnimi in ljudskimi napevi.
Napovedovalka Sabina Turšič je v uvodnem delu predstavila prehojeno pot okteta in člane le- tega. Osrednja gosta večera, Miloš Genorio, tenorist Ribniškega okteta, in harmonikaš Janez Goršič, sta poslušalce navdušila z izvedbo skladb Kje je moj dom, Ti si urce zamudila, Pomlad in Bom pa zlezel na češnjo.
V zaključnem delu koncerta so ■ se vsi člani izkazali s solo nastopi, zaključili pa z Venčkom koroških. Zahvale ob koncu koncerta so bili
deležni umetniški vodja Karlo Ahačič, oba gosta in napovedovalka. Z močnim aplavzom so poslušalci pospremili člane okteta, ki se
bodo v drugi polovici leta predstavili tudi našim izseljencem v Nemčiji.
M. Kastelic
Bogat kulturni mesec na Rakitni
Kulturno društvo Rakitna je v maju, za nekatere najlepšem mesecu, pripravilo kar nekaj prireditev tako za odrasle kot za otroke.
Ob zaključku sezone so vse delujoče skupine predstavile svoje celoletno delo. Tako nas je že prvega rr\aja starejša gledališka skupina pod vodstvom Alenke Kovačič razveselila z zanimivo predstavo Marjana Marinca z naslovom Slani ocvirki. Gledalci smo bili navdušeni in veseli, da imamo toliko mladih talentov za igralsko dejavnost.
V sklopu žegnanjskih prireditev je imel samostojni celovečerni letni koncert mešani pevski zbor pod vodstvom Jelke Kovačič z naslovom Bodi pesem. Čeprav je bila prireditev v petek, je bila dvorana polna poslušalcev, kar dokazuje, da smo željni lepega umetniškega petja domačih pevcev.
Na oder pa so postavili svojo gledališko igro tudi naši mlajši igralci gledališke skupine Klepetulje pod vodstvom Marte Kovačič. Naslov igre je bil Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak. Vsi igralci so učenci tretjega razreda, zato še posebej preseneča, da lahko pripravijo uro in pol dolgo igro. Presenetili so nas s svojim otroškim smislom za igro in dialoge. K dovršeni predstavi je pripomogla tudi kakovostna scena.
Na Rakitni je bilo tudi srečanje lutkovnih skupin v soorganizaciji Zveze kulturnih društev Ljubljana okolica. Poleg lutkovnih skupin od drugje sta se predstavili tudi obe naši lutkovni skupini. Starejša lutkovna skupina Japanke pod vodstvom Martine Kržič se nam je predstavila z igrico Ko se ptiči ženijo. Mlajša lutkovna skupina pod vodstvom Barbare Jerina pa je predstavila Zvezdico zaspanko. Veseli smo bili, da so si zanimive lutkovne predstave poleg naših otrok ogledali tudi otroci iz mla-
dinskega klimatskega zdravilišča. Zahvaljujem se ravnatelju gospodu Igorju Selanu ter delavkam podružnične šole Rakitna za pomoč pri organizaciji in izvedbi revije.
Vse delujoče skupine kulturnega društva Rakitna so tudi sodelovale na revijah Zveze kulturnih društev Ljubljana okolica.
Ob zaključku sezone se iskreno zahvaljujem vsem mentorjem delujočih skupin, katere so izvedle kakovostno zastavljeni program, ga
predstavile na domačem odru in na revijah Zveze kulturnih društev Ljubljana okolica.
Brez mentorjev, pridnih pevcev, igralcev, scenskih in tonskih mojstrov ter vseh, ki pomagajo, teh prireditev ne bi bilo. Zato vsem najlepša hvala. Še naprej si želim takšnega sodelovanja.
Nevenka Bezek, predsednica kulturnega društva Rakitna
Naši vrtovi
Vrt - prostor, kjer mnogi najdejo svoj mir, kjer iščejo novo energijo po napornem delavniku.
Tudi na Brezovici jih najdemo veliko. Vsak vrt je po svoje lep. Vsak med nami ima svojega najljubšega, pa vendar nekateri izstopajo.
K prvemu nam privabi pogled nenavadna ograja. V neposredni bližini gasilnega doma na Brezovici stoji ograja iz železniških tramov. Ognjeno rdeči česmini, modre perunike, po-vešavi kotoneastri in še veliko drugih sezonskih lepotic je prav tako sestavni del te ograje, ki spretno skriva nepozabno zbirko bujno cvetočih klematisov, za katere z veliko ljubeznijo skrbi gospa Herta Mikuž. Vsekakor vredno ogleda.
Prav gotovo pa to ni edini vrt, ki si zasluži našo pozornost. O drugih v naslednji številki.
Veseli bomo, če nam pošljete opis vrta v naši občini, ki je za vas nekaj posebnega. Zaželena, a ne obvezna, je tudi slika.
Kristina Božič
Novice iz planinskega društva Podpeč - Preserje
Pol leta 1999 je že skoraj za nami, zato je prav, da malo pogledamo, kaj smo v tem času že postorili in kaj nas v bližnjih tednih še čaka.
Planinska šola na osnovni šoli Preserje za člane planinskega odseka od 5. do 8. razreda je zaključena. Potekala je od lanskega decembra do 21. junija 1999. Mladi planinci in planinke, vključeni v to šolo, so se udeležili predavanj iz 14 tem v zvezi s planinstvom in gorništvom. Predavanja so izvajali različni predavatelji. O liku planinca, zgodovini planinstva, prehrani v gorah in orientaciji je osnovna znanja učencem podal Rok Nagode, planinski vodnik iz domačega društva. Organiziranost planinstva v Sloveniji ter gorstva doma in po svetu je učencem ob diapozitivih predstavil Marko Goršič, predsednik domačega društva in planinski vodnik. Poznavanje in varstvo gorske narave je ob čudovitih diapozitivih predstavila profesorica biologije in kemije gospa Sonja Zalar-Bizjak, z osnovno planinsko opremo, planinskimi potmi in gibanjem v gorskem svetu pa je mlade planince seznanila gospa Marinka Stepic-Koželj, dolgoletna voditeljica tečajev za planinske vodnike pri Planinski zvezi Slovenije.
Nevarnosti v gorah in delo gorske reševalne službe je izredno zanimivo predstavil gospod Tone Sazonov-Tonač, gorski reševalec, zelo dejaven na področju izobraževanja mladih alpinistov-reševal-cevin vedno pripravljen sodelovati pri pripravah mladine za varno hojo v gore. Mimogrede naj povem, daje bil letos 5. junija organiziran dan odprtih vrat ljubljanske gorske reševalne službe v plezali-šču v Iškem vintgarju. Prikazali so reševanje ponesrečenca iz stene in načela varne hoje v gore. Kljub temu, da so bile obveščene vse šole z obrobja Barja in da smo na šoli Preserje pisno obvestili vse člane planinskega odseka in njihove starše, je bil obisk v Iškem vintgarju zanemarljivo majhen. To je vsekakor posledica prenizke osveščenosti o skrbi za varnejšo hojo v gore.
Naj nadaljujem s planinsko šolo. Temo vremenoslovje je učencem zelo izčrpno podal nam vsem poznani strokovnjak za vreme gospod
Andrej Velkavrh, o prvi pomoči na planinskih turah je ob praktičnih vajah spregovorila gospa Slavica Martinčič, članica upravnega odbora domačega planinskega društva. Za celotno izpeljavo planinske šole je skrbela mentorica odseka na šoli Marija Goršič.
Za ta izobraževalni proces se je prijavilo 29 mladih planincev od 5. do 8. razreda. Posebno značko in potrdilo o uspešno opravljeni planinski šoli je prejelo 25 učencev. Upam, da jim bodo pridobljena osnovna znanja resnično pomagala do bolj varnega, prijetnega, odgovornega gibanja po planinah in gorah ter do varne vrnitve domov.
Znanje, pridobljeno v planinski šoli, se mora utrjevati v praksi, na planinskih izletih. V letošnjih šestih mesecih so bili izpeljani štirje izleti: na Goteniški Snežnik iz
Gotenice, na Korado iz vasice Lig nad Solkanom, na Čaven in Mali Goljak iz Predmeje in na Golico. Teh izletov se je poleg odraslih udeležilo 44 otrok, članov planinskega odseka.
V akciji mladi planinec, ki poteka drugo leto, so zlati znak (spominska diploma in zlata značka) prejeli naslednji učenci: Anja Francelj (7. razred), Matjaž Uršič (5. razred), Boštjan Grum (6. razred) in Mateja Grum (5. razred). Zlati znak pomeni 18 osvojenih vrhov in uspešen preizkus znanja iz osnov planinstva.
Za čas od 5. do 10. julija je predviden planinski tabor za osnovnošolske planince. Nameravamo prehoditi Pohorje podolgem in počez.
Lep planinski pozdrav.
Marija Goršič
Na Golici
V nedeljo, 30. maja, smo se člani planinskega odseka na osnovni šoli Preserje odpravili na izlet na Golico. S kombijem smo se odpeljali preko Jesenic do Planine pod Golico, naprej pa smo se vzpenjali peš.
Že od daleč so nas vabili napisi "Dobrodošli med narcisami". Poletje v gorah je letos nekoliko pohitelo, tako da smo ujeli sezono narcis prav za rep.
Ko smo se vrnili z vrha, smo naredili pri planinski koči daljši počitek. Sončno popoldne je tu preživljala množica drugih, ki so ob hladnem pivu ubrano peli ljudske pesmi.
Rok Nagode
sls brezovica podpira vse dobronamerne ljudi!
Spoštovani občanke in občani!
Po preživeti osmini drugega mandata vam z vsemi na novo pridobljenimi izkušnjami ponovno pišemo, da gradi občinsko skupnost vsak, brez izjeme, in sicer na svoj način, kateremu sta skupna zaupanje v skupnost in delo v skupno korist!
Drug drugemu smo spet pripravili veliko vsakovrstnih prireditev in si med seboj izmenjali veliko dobrega. Povsem naravno pa je tudi to, da ljudje v svoji različnosti vsak po svoje sprejemamo dogajanja okoli sebe.
Torej je prav in naravno, da nekateri tega ne odobravajo in razumejo lasten prispevek le v obliki kritike drugih in iskanju napak okoli sebe. A tudi na ta način
se prepoznava dobro od slabega. Ne vemo, zakaj se po nerazumljivih in pretiranih predvolilnih izbruhih tudi povolilni izlivi razočaranja kar ne morejo poleči. Župan in naša stranka naj bi bila kriva za vse narejeno, pravijo in onemogočajo delo Občine Brezovica, kar nikakor ne škoduje SLS, pač pa vsem ljudem. Saj smo izvoljeni zato, da delamo v skupno dobro, in ne zato, da se ukvarjamo sami s sabo in teptamo tisto, kar smo v prvem mandatu dobro naredili.
Nič pa nas ne more presenetiti tudi zato, ker imamo svoje korenine prepletene praktično po celem svetu, saj se nam s podporo in dobro besedo oglašajo
ljudje praktično iz vseh koncev sveta. Da imamo posluh za vse, pa potrjujejo tudi naše pesmi.
Neuničljiv arhiv pa so tudi zapisi v Naši komuni, Našem časopisu in od leta 1991 do 1998 kar vsakotedensko v Slovenskih brazdah. Prav slednje predstavljajo s preko 300 fotoreportažami in še več nadaljevanji rubrike Sprava Ljubezen Sožitje edinstven zapis razvoja, življenja našega podeželja.
Življenje pa teče naprej in prinaša nove izzive. Člani SLS želimo vsem lepe in varne počitnice in vse dobro!
Svetniki iri upravni odbor SLS Brezovica
CARNO JEZERO 1999
V očetovem naročju
"Ali borno tudi letos šli na Čar-no jezero?"
"Kaj bomo pa delali?"
"Ali borno tudi letos dobili majice?"
Taka in podobna vprašanja so se pojavljala, ko se je bližal začetek junija. Otroci še niso pozabili lanskega Čarnega jezera. Tudi letos, že osmič, seje odvijala prireditev prvo soboto v juniju na Rakovniku v Ljubljani. Tokrat so se otroci iz župnije Preserje udeležili te prireditve že tretje leto, bilo jih je skoraj 70. Polni pričakovanja so se v soboto, 5. junija, ob devetih odpravili z avtobusom proti Rakovniku.
Ob vznožju Golovca in v okolici cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku je bilo že polno otrok iz vse Slovenije, skupaj nas je bilo 1.500 otrok in 200 animatorjev. Pri vhodu je bila prijazna hišica, dom, poln topline in ljubezni, v katerem je sprejemal otroke prijazen in ljubeč očka.
Tema letošnje prireditve je bila posvečena očetu - nebeškemu Očetu in našim očetom - in vsemu, kar lahko oče stori za svoje otroke od jutra do večera, od rojstva do smrti, zato tudi naslov V očetovem naročju.
Tudi letos so bili otoki, delavnice, kjer so otroci ustvarjali, se igrali in tudi molili, zelo pestri in
stalno zasedeni. Tudi mladi iz župnije Preserje smo letos pripravili otok z naslovom Vseved. Vseved je povabil otroke v svoj grad. Skupaj s svojimi služabniki in dvornim norčkom je otroke vodil preko iger in nalog do ugank. "Oče sam vas ima rad", je bilo geslo, ki so ga otroci iz odgovorov na uganke sestavili na koncu. Vsak otrok je ob koncu obiska posameznega otoka dobil tudi dva koščka sestavljanke, ki jo je ob koncu prireditve sestavil v sliko, simbolom letošnjega Čarnega jezera: otrokom, ki počiva v dlani.
Prireditev se je končala s sveto mašo, ki jo je vodil Viktor Ganz.
Tu smo šele videli, koliko otrok in mladih je bilo prisotnih, saj je bila rakovniška cerkev polna.
Sonce in veselje na obrazih vseh otrok sta poplačala trud in skrbi, ki jih je v to prireditev vložil mag. Janez Potočnik z animatorji, ki so žrtvovali marsikatero uro, da je prireditev potekala sproščeno.
Iskrena zahvala salezijancem, sestram hčeram Marije Pomočnice in mladim animatorjem, da so ta dan mnogi otroci lahko začutili, da so zares v Očetovem naročju in da lahko z navdušenjem rečemo: "Nasvidenje prihodnje leto!"
Barbara Suhadolnik
Gozdarskogeološki tabor na Pokljuki
Enaintridesetega maja smo se učenci sedmega razreda, vsaj tisti, ki smo bili pripravljeni na to petdnevno doživetje, odpravili na Pokljuko.
Že na avtobusu je bilo vzdušje polno pričakovanj; eno bolj optimistično kot drugo. Po slabi uri vožnje po ovinkasti cesti smo prispeli na cilj - Šport hotel Pokljuka. Vsi smo samo začudeno pogledali, saj je ta hotel presegal naša pričakovanja. Velik balkon, poln lesenih oken, in parkirišče z dvoriščem pred njim so postali naš dom.
Soba z balkonom ali brez, tako ali tako bomo v njej samo spali, smo si mislili. Sledil je ogled našega doma; najprej barve jedilnice v prvem nadstropju in naših sob v drugem in tretjem. Vse je potekalo po stopnicah, saj dvigala nismo smeli uporabljati. Na vrsti je bilo kosilo. Hmmm, presenetljivo dober obrok je bil to. Kmalu smo ugotovili, zakaj - čakal nas je pohod po visokem barju. Urice so minile, kot bi mignil, in vsi smo utrujeni prikorakali za jedilne mize in zbasali hrano v sod brez dna, naš želodec. Potem pa zabava po sobah. Malo glasbe, smeha in
predvsem ponočevanje nas je odvrnilo od spanja. A se ni vse izteklo po načrtih...
Budna očesa naših spremljevalcev vedno nasmejane gospe Tatjane Šušteršič, presenetljivo dobrovoljne gospe Žagar, potrpežljive gospe Marije Bregar in edinega moškega predstavnika nad osemnajst let gospoda Berleca so nas zatrla že v kali. Seveda s pomočjo kondicijsko pripravljene gospe Marije Premrl. Kar sram nas je bilo, da smo na prvem pohodu malce tožili, saj je bil drugi petkrat daljši, zahtevnejši. A splačalo seje, če ne zaradi razgleda, pa zaradi večerje. Ponoči je bilo nekaj poskusov ponočevanja, a vsi smo bili preveč utrujeni, da bi jih upoštevali.
Tretji dan smo odšli na najbolj naporen izlet, kije bil, mimogrede, celodnevni. Ko smo skoraj vsi prišli na cilj, po prestani poti z vzponi in spusti, smo se utrujeni sesed-li na klopce. A po petih minutah smo bili spet pri močeh. Občutek zadovoljstva in ponosa je premagal utrujenost. In s tem smo se zavedali, da smo postali planinci. Oh, nikoli nismo povezovali teh dveh pojmov, planinec in 7. razred os-
novne šole Brezovica, sedaj pa sta se združila v eno. Tisti najbolj neu-trujeni pa so šli na vrh.
Po tem dnevu sta bila četrti in peti mala malica. Zadnjega dne pa smo še oddali zvezke, narejene po zamisli pobudnice te šole v naravi Marije Premrl, ki smo jih vseh pet dni skrbno izpolnjevali in urejali. Najboljše so seveda čakale bogate nagrade. Pa ne samo najbolj likovno nadarjene, ampak tudi tiste, ki so najlepše pospravljali sobe in ki so zmagali v športnih igrah. Skromno darilo pa sta dobila tudi gozdar in geolog, ki sta nas na svoj, gozdar na zelo zanimiv način, še bolj podrobno poučila o življenju v gozdu ter o kamninah in fosilih, ki smo jih nekateri kar nekaj prinesli s sabo.
Vračali smo se z občutkom zadovoljstva in s planinskim srcem ob pol šestih prispeli v svet mestnega hrupa in šole. Na brezskrbno gozdno življenje se lahko samo še spominjamo in pomislimo na naše spremljevalce, ki so skrbeli za naše dobro počutje in varnost.
Tina Boštjančič, 7.b
Obisk malih šolarjev
V torek so nas obiskali mali šolarji. Prvo uro smo se spoznali. Predstavili smo jim učilnico in se o njej pogovarjali. Poskušali smo jih otresti strahu pred šolo. Drugo in tretjo uro smo bili v telovadnici. Skakali smo čez kolebnico, plezali po drogu, metali žogo v chj... Potem je ostalo še nekaj časa, zato smo se igrali v krogu z žogo. Za konec pa so nas mali šolarji presenetili in razveselili s sladoledom. Upam, da so se imeli pri nas lepo, v jeseni pa so jim vrata na stežaj odprta.
Anja Bregar, 1. razred, OŠ Preserje
Lutkarji izbrani za častni nastop
Na srečanju lutkovnih skupin, ki je potekalo na Rakitni, so bili lutkarji osnovne šole Brezovica in mentorica Erika Burger izbrani za častni nastop na 10. Linhartovem srečanju - festivalu otroških, gledaliških in lutkovnih skupin, ki je potekalo 18. junija v Slovenski Bistrici.
Z igrico Žabja šola so navdušili tamkajšnje občinstvo in strokovno žirijo. Čestitkam se pridružujemo tudi mi.
Še nekaj podatkov o sami igrici Žabja šola: Napisal jo je T. Žerdin, priredila pa Erika Burger, ki je bila tudi mentorica igralcem. Igrico so izvajali Ka-rin Moškrič, Anja Jesen-ovec, Darja Pograjc, Maja Nartnik, Mateja Rozman, Petra Trček, Martina Rob-inšak, Uroš Cerkovnik in Tina Rušt.
P. R.
List iz dnevnika
Zbudila sem se vsa vesela. Dragi dnevnik, ne vem, zakaj, toda za ta dan sem vedela, da bo nekaj posebnega. Že to, da imam rojstni dan, je posebno!
Oh, kakšno razočaranje! Oče in mati ter sestra mi še čestitali niso! Zgleda, kakor da so pozabili na moj rojstni dan. Pri kosilu jim bom to omenila!
Joj, iz tega dneva pa res ne bo nič! Ko sem jim omenila, da imam rojstni dan, so se samo nasmejali in mi čestitali! Vsaj malenkost bi mi lahko dali. saj je to moj 12. rojstni dan. Dragi dnevnik, res sem razočarana. Cel dan sem že v sobi in premišljujem. Ura je že šest, kmalu bo noč. Oh, zdaj moram iti, kličejo me na večerjo.
Oh, dnevnik! Ne. veš, kako sem srečna! Priredili so mi velikansko zabavo z velikansko torto. Vsi sorodniki so prišli. Bilo je super. Veliko hrane je in sladoleda. Zelo sem srečna. Zdaj moram iti nazaj, ker se ples šele začenja. Čeprav ni daril, je to moj najsrečnejši dan. Oh, me že kličejo!
Utrujena sem, toda to moram napisati, preden pozabim! Po tem, ko sem odšla, seje presenečenje šele začelo! Dobila sem darilo! To ni navadno darilo. Je darilo, ki sem si ga že dolgo želela. Dobila sem majhno pasjo kepico! Kužaje srčkan! Ne vem pa, kako mu naj dam ime! No, zdaj bom zaspala.
Oh! Če ne bi imela kepice, bi najbrž mislila, da so to le sanje. Toda dokaz, da niso, je moj Aro. Ja, ime mu je Aro. Tukaj na moji postelji leži, zvit v kepico, in zadovoljno spi. Najbrž se mu niti ne sanja, kako sem srečna, da ga imam. No, malo bom še poležala, potem pa se bom igrala z Arom.
Nika Lužar, 6.b, OŠ Preserje
Moj prvi kruh
Za konec šolskega leta vsako leto učenci prvega razreda pečejo kruh. Tudi mi smo komaj čakali ta dan.
Zjutraj smo se zbrali v šoli. S seboj smo prinesli kuhalnico, predpasnik, ruto, posodo in papirnato vrečko. V šoli smo dobili vse sestavine za peko kruha.
Ko smo si vsepripravili, je vsak zamesil svoje testo za kruh. Testo sem pustila nekaj časa, da je vzhajalo, potem sem ga pognetla, položila na pomokan pekač, daje še vzhajalo. Kuharice so ga spe-kle v pečici.
Na koncu, koje bil kruh pečen, smo se vsi skupaj, vsak s svojim kruhom v roki, slikali. Doma sem kruh razdelila. Vsi so ga hvalili. Bil je zelo dober. V soboto ga bom doma spekla sama.
Monika Alič in Branka Makse, l.c, POŠ Notranje Gorice
Raziskovanje kozolcev
Vponedeljek, 17. maja 1999, smo se z raziskovalno skupino za kozolce odpravili v Dolenjo Brezovico.
Tam smo videli in slišali marsikaj zanimivega: kako so shranjevali seno, koruzo, deteljo in še marsikaj. Na neki kmetiji nam je kmet pripovedoval, kako sta njegovemu očetu padla puška in pas na hrbet. Rekel nam je, daje šel po vojni njegov oče na kozolec in začel klatiti seno z odra. Kar naenkrat pa sta mu na hrbet priletela puška in pas. Pri drugih kmetijah pa nam niso znali povedati nobenih zanimivih zgodb, ki so jih doživeli oni ali njihovi starši. Dva kozolca pa sta bila stara več kot dvesto let.
Veliko kozolcev, ki smo jih obiskali, je imelo lesene žeblje. Nekateri so imeli tudi železne. Ljudje, ki so živeli na kmetijah, so bili zelo prijazni.
Ta dan je bil zelo lep in sončen. V torek, 18. maja 1999, smo se odpravili v Goričico. Ogledali smo si še dodatnih šest kozolcev. Skoraj vsi so stali na hribu. Dva pa sta stala na ravnem in nista imela traktorjev, vozov pod seboj, ampak sta imela samo seno. Tudi tam so bili kozolci zbiti z lesenimi in železnimi žeblji.
Povsod so bili ljudje prijazni. Na neki kmetiji smo odšli v hlev in si ogledali dve kravi ter dva telička in belo kozo.
Vsi kozolci so bili uporabni za seno, koruzo, deteljo in še marsikaj. Ponekod so bila napisana imena graditeljev kozolca. Med temi je oče gospe Minke Goršič. Za nekaj kozolcev, ki jih je izdelal, je vedela že sama.
In ta dan je bil sončno lep, tako kot prejšnji.
Tadej Čuden, 5.tj, OŠ Preserje
Šesti avto rally po vaseh občine Brezovica
ZŠAM Dolomiti, odsek Brezovica, je dne 19. junija 1999 priredila šesti turistični avto ral-ly po vaseh občine Brezovica.
Udeležba je bila zelo številčna. Sodelovalo je 30 posadk, od tega 6 ženskih. Pred rallvjem je bil preizkus v kotaljenju gum, na Rakitni pa metanje žoge na koš. Po končani cestni vožnji je sledilo tekmovanje v spretnost-ni vožnji, kije vzbudilo še večje zanimanje med tekmovalci in gledalci.
Zmagovalnim posadkam v moški in ženski konkurenci so Ida in Ludvik Špan ter predstavnica Michelina za Slovenijo podelili pokale in nagrade.
Prireditelji rallvja se zahvaljujemo glavnemu sponzorju Špan, d.o.o., kakor tudi dona-torjem: SKB banki Ljubljana, podjetju Prigo, d.o.o., avtome-haniki Sever, gostilni Kopač, podjetjema Konstil, d.o.o., in Pleško Cars, d.o.o., frizerskemu salonu Tomi Ljubljana, mesariji Lajči, zidarstvu Djo-gič, pekarni Zaje, avtoelektriki Zalaznik in Občini Brezovica.
Zmagovalci:
moške posadke
1. Franc Kramar
2. Franci Klemen
3. Marjan Kramar ženske posadke
1. Klavdija Penko
2. Branka Demšar
3. Martina Pleško
Izvršni odbor ZŠAM Brezovica
Vabljeni v mesecu juliju
1. julija 1999 ob 17. uri - ODPM Brezovica Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna
Koncert Sendi - začetek projekta Počitnice z Julijo in Julijem
2. julija 1999 ob 9. uri - ODPM Brezovica Rekreacijsko središče Pristava v Podpeči Delavnica glinarjenja in polet z letalom
3. julija 1999 ob 11. uri - MK Berda Športni park Jama, Notranje Gorice Turnir trojk
3. julija 1999 ob 19. uri - GD Vnanje Gorice Pred domom krajanov Vnanje Gorice Gasilska veselica z ansamblom Ptujskih pet
8. julija 1999 ob 9. uri - ODPM Brezovica Na Lovrencu nad Jezerom
Slikarska delavnica s slikarjem Mirom Švignem
9. julija 1999 ob 9. uri - ODPM Brezovica
Zbor pri rekreacijskem središču Pristava v Podpeči
Veslanje po Ljubljanici
Od 10. do 11. julija 1999 -MK Berda
Zbor pred MK Berda 10. julija ob 10. uri
Dvodnevni kolesarski izlet na Rakitno
15. julija 1999 ob 9. uri - ODPM Brezovica Športni park Jama, Notranje Gorice._
Delavnica risanja na steklo in porcelan ter športne igre
16. julija 1999 ob 9. uri - ODPM Brezovica Zbor pri OŠ Notranje Gorice Kolesarski izlet do Iškega vintgarja
17. julija 1999 - MK Berda Gameljne pri Šmarni gori 'Paintball' (prijave zbirajo v MK Berda)
22. julija 1999 ob 9. uri - ODPM Brezovica Igrišče OŠ Brezovica
Delavnica izdelave nakita in rolanje
23. julija 1999 ob 8. uri - ODPM Brezovica Zbor v Podpeči
Splavarjenje na Savi
24. julija 1999 ob 5.45 - MK Berda ' Zbor pred MK Berda
Ribolov na Ljubljanici
29. julija 1999 ob 9. uri - ODPM Brezovica Otroško igrišče Predale v Vnanjih Goricah Delavnica poslikava majic in vlivanje mavčnih odlitkov
30. julija 1999 ob 17. uri - ODPM Brezovica Otroško igrišče Predale v Vnanjih Goricah
Koncert Zeze benda in zaključek projekta Počitnice z Julijo in Julijem
Vse podatke pravočasno sporočajte Metki Kastelic, telefon 061/653-223, 041/638-438, e- pošta info@brezovica.si. Koledar prireditev lahko spremljate tudi na spletu: http:// www.brezovica.si.
MLADINSKI KLUB BERDA
Poletje 1999 - čas za šport, rekreacijo in družabnost
Obvestilo
Z veseljem sporočamo prebivalcem občine Brezovica, da lahko vestem o aktualnih dogodkih iz svoje občine prisluhnejo tudi na radiu Zeleni val, in sicer v naših dveh informativnih oddajah, ki sta na programu od ponedeljka do. petka ob 12:30 in 16:30, ter v tedenskem pregledu lokalnih novic, kije v programu ob sobotah ob 14. uri. Vsak petek ob 14:45 pa je rubrika 'Županova minuta' rezervirana za župana občine Brezovica Draga Stanovnika. V omenjeni rubriki župan sez-
nani poslušalce radia Zeleni val in prebivalce občine Brezovica z aktualnimi tedenskimi dogodki v občini. Aktualnim informacijam iz občine Brezovica in vsem ostalim aktualnim dogodkom lahko prebivalci občine Brezovica prisluhnete na radiu Zeleni val v zgoraj zapisanih terminih. Poslušate nas lahko na frekvenci 93.1, v bližnji prihodnosti pa tudi na frekvenci 97.0, s katero bomo kakovostno pokrili celotno območje občine Brezovica.
Radio Zeleni val
Javna zahvala
Zahvaljujem se vsem z delom prisotnim pri gašenju požara ter odstranjevanju posledic požara v Goričici pod Krimom 14.
Posebna hvala operativnim članom gasilskih društev, udeleženim pri gašenju in preprečevanju širjenja požara. Hvala vsem, ki ste se trudili kakorkoli in s tem pripomogli k znižanju velike gmotne škode.
Drago Mazi Goričica pod Krimom 14 1352 Preserje
Telesna dejavnost je edina, ki daje več energije, kot je porabi. Zato smo se v mladinskem klubu Berda odločili, da širši javnosti predstavimo program Poletje 99.
3. julij: turnir trojk v košarki
Turnir se bo pričel ob 11. uri v športnem parku Jama. Prijav-nina za ekipo bo 3.000 tolarjev, kar vključuje brezplačno pijačo in topli obrok. Poleg samega tekmovanja se bodo odvijale še druge dejavnosti. Vrtilec plošč z dobro glasbo in mlade, nadarjene glasbene skupine bodo poskrbeli za boljšo zabavo. Hrane in pijače ne bo manjkalo.
10. in 11. julij: kolesarjenje na Rakitno
Namen izleta je razširiti kolesarsko dejavnost med mladimi, kakor tudi turistično promovirati občino z okolico.
Program dvodnevnega izleta na Rakitno:
- Odhod izpred mladinskega kluba Berda ob 10. uri.
- Prihod na Rakitno približno ob 12. uri, kjer vas bosta čakala kosilo in pijača. Popoldne prosto za samostojne dejavnosti (plavanje, sončenje, sprehajanje, badminton...).
- Ob 18. uri pričetek piknika ob tabornem ognju in kitari.
- Bujenje najkasneje ob 10. uri, ko vas bosta čakala zajtrk in kuharski mojster Simon.
- Odhod z Rakitne ob 12. uri. Cena izleta je 1.500 tolarjev.
Vključuje hrano, pijačo in dobro zabavo. Prijave sprejemamo v Berdi vsak petek od 16. do 17. ure.
Ne pozabi na spalko in šotor. V primeru slabega vremena izlet odpade.
17. juli[: •paintball" v Game-ljnah pri Šmarni gori
Če se želite razgibati, narediti svoje življenje privlačno in dvigniti količino adrenalina v telesu, vas vabimo, da se nam pridružite in pridete na 'paintball'. Dovolite, da vam v nadaljevanju na kratko predstavimo, kaj 'paintball' sploh je.
Je družabna igra, ki v Sloveniji dobiva čedalje več pristašev. Udeleženci, katerih je v eni ekipi pet, se najprej razdelijo v dva tabora, ki v nadaljevanju igre poskušata pobarvati nasprotne igralce. Za opremo je poskrbljeno; zaželjeni so športni copati. Vse udeležence se opremi s posebnimi puškami, ki izstreljujejo kroglice iz okolju prijazne želatine, ki se ob zadetku razbijejo. Vsak igralec, kije zadet, mora zapustiti igro.
V primeru slabega vremena bo tekmovanje prestavljeno, o novem terminu vas bomo obvestili po pošti.
Prijave sprejemamo do 14. julija vsak petek od 16. do 17. ure v prostorih mladinskega kluba Berda ali na telefon 651-160 (Matej) in 652-116 (Simon). Število prijav je omejeno na 40 oseb. Vabljen tudi nežnejši spol.
24. julij: ribolov na Ljubljanici
Zbor pred Berdo ob 5.45. Od tam bomo nadaljevali s kolesi do Ljubljanice, na področje ribiške družine Barje. Ob družabnem srečanju bo prisoten tudi tekmovalni duh, saj bomo za najtežjo in najdaljšo ribo podelili nagrade. Tekmovanje se zaključi ob 14. uri, ko bomo nadaljevali s piknikom. Cena je 2.200 tolarjev, kar vključuje ribiško karto, hrano in pijačo.
Mladinski klub Berda
Strokovna ekskurzija po ZDA in Kanadi
Amerika kot drugačna dežela, njena kultura in ljudje ter tudi želja po nadaljnjem študiju v tujini naju je spodbudila k sodelovanju pri strokovni ekskurziji Fakultete za organizacijske vede iz Kranja. Študentje smo s pomočjo vodstva fakultete določili program tritedenskega potovanja.
Pot smo začeli v VVashingtonu, kjer so nas toplo sprejeli predstavniki Slovenske ambasade, ki so nam na kratko predstavili problematiko njihovega dela. V Baltimore-u smo obiskali Merrich school of Business, ki že vrsto let sodeluje s FOV. Tu smo imeli krajšo razpravo s prof. dr. Jenkinsomom o informacijskih problemih, ki se bodo pojavili z novim tisočletjem. Po ogledu VVashing-tona smo se podali v Cincinati na ogled podjetja CGara-Hess&Eisenhardt, ki se ukvarja s proizvodnjo blindiranih vozil za poslovni svet in tudi za vojaške potrebe. V Chicagu nas je na univerzi De Paul sprejel dr. Saša Dekleva in nam pripravil predavanje na temo: Globalizacija, izzivi in možnosti.
Na Niagarskih slapovih se je začel Kanadski del naše ekskurzije, nato smo se v Torontu najprej srečali s tam živečimi Slovenci in obiskali Belokranjski klub v Birlingtonu. Strokovni del ekskurzije smo nadaljevali z ogledom univerze v Torontu in tovarne z avtomatizirano proizvodnjo (Top Grade Molds), katere direktorje g. Slobodnik. V kanadski prestolnici Ottavvi so nas navdušili s podiplomskim študijem na univerzah Carlton in Ottavva.
Ekskurzijo smo zaključili v Nevv Vorku, kjer smo obiskali center finančnega sveta W ali Street, borzo ter palačo združenih narodov pod vodstvom g. Turka in g. Slaparja. Začutili pa smo tudi utrip velemesta, kakršnega smo si predstavljali pred odhodom v ZDA. Poleg strokovnih in poslovnih zanimivosti nam je New Vork nudil veliko možnost zabave, saj je v zadnjih letih postal središče filmske proizvodnje, že od nekdaj pa je znan po svojih gledališčih na Broadwayu.
V 18-ih dneh smo prepotovali več kot 6000 km in obiskali 7 ameriških držav in 2 kanadski provinci.
Na tej ekskurziji smo študentje FOV prispevali svoj delež k promociji Sloveniji in razdelili veliko promocijskega gradiva vsem, s katerimi smo imeli stike.
Za pomoč se zahvaljujeva vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi tega zahtevnega projekta: Občina Vrhnika, Slaščičarna Berzo, Do-get, Interzav, PAP, Smart Com, Foto Markelj Vrhnika, TD Bla-
gajana. Barbara lurk in Maruša Šerjak
Bi želeli z nami med zamejske Slovence?
Ansambel Bobri nas vabi v Števerjan na festival narodnozabavne glasbe. V nedeljo, 4. julija 1999. Nekaj mest na avtobusu je še prostih. Čimprej se prijavite na telefon 041/638-438.
DOSEŽENI USPEHI NAŠIH KOLESARJEV NA TEKMOVANJU ZA DRŽAVNO PRVENSTVO REKREATIVCEV IN VETERANOV
Kronometer Hotavlje 99, 6. junija
Marjan Mesec - 2. mesto (kategorija Rl), Gregor Kos - 3. mesto (mladinci do 20 let), oba Š.D. BJ Vrhnika,
Matjaž Bajec - 3. mesto (kategorija R2), Stop team, Ivan Popovič - 3. mesto (veterani A),
Aleš Bajda- 12. mesto (kategorija Rl), oba Š.D. B.V.G. Gulč.
Tekmovalci so morali prevoziti 10 kilometrov dolgo razgibano progo s startom in ciljem na istem mestu. Težavnost kronometra je povečal še veter, ki je pihal iz različnih smeri.
Cestna dirka Ajda 99, 20. junija
Tekmovali so: Matjaž Bajec, Ivan Popovič, Aleš Bajda, Marjan Mesec in Vinko Rihar. Razplet dirke seje končal z neljubo napako organizatorja dirke, da so prvo vodilno skupino kolesarjev vodili po napačni progi, kar je privedlo do protesta kolesarjev po koncu dirke in s tem do razveljavitve vseh rezultatov kategorij Rl, R2, veterani A in veterani B. Dolžina dirke je bila 110 kilometrov z zelo razgibano progo (veliko strmin in kratkih klancev ter nevarnih spustov).
Aleš Bajda
Veter v laseh, s športom proti drogi
V soboto, 12. junija, seje pri Mladinskem klimatskem zdravilišču odvijala športno humanitarna prireditev Veter v laseh, s športom proti drogi. To je bila tudi prva tovrstna prireditev v občini Brezovica. Po petkovem celodnevnem deževju smo bili skeptični, ali prireditev sploh bo, vendar se je v soboto sonce potrudilo sijati tudi na nas. Mladi so se pomerili v igranju košarke in odbojke na mivki. Bolj spretni so svoje spretnosti pokazali tudi na umetni plezalni steni zdravilišča. Na željo najbolj zagrizenih smo akcijo zaključili z igranjem košarke z organizacijsko ekipo, kateri se je v drugi polovici polčasa pridružil novinar radia Vrhnika Miha Deželak in ekipo povedel do končne zmage.
S to akcijo smo torej želeli spodbuditi mlade, da je prijateljevanje s športom mnogo trdnejše in manj boleče kot droga in da udarec žoge z gla-
vo mnogo manj boli kakor neprespana noč v omami alkohola. Upam, da se drugo leto vidimo spet kot znak, da nas povezuje žoga, in ne droga.
Hvaležni smo sponzorjem, ki so omogočili, da smo ta projekt lahko izpeljali. To so: avtomehanika Sever, Špan, 3D Stražišar, Rogelj - Romat, Ida, Avto Klemenčič, avtosto-ritve Rogelj, Pavletov hram, avtomehanika Selan, gostilna Pri Koširju, Pleško cars, LPP Ljubljana, Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna in Slovenska ljudska stranka Brezovica.
Rezultati odbojke na mivki do 14 let
Multi Sola: Štrumfi, 15:14, 13:15, zmaga Štrumfi;
Štrumfi : Polavtomatski krampi, 12:15, 12:13, zmaga Polavtomatski krampi;
Multi Sola : Polavtomatski krampi, 15:3, 4:3, zmaga Multi Sola;
Multi Sola: Štrumfi, 15:13, 14:11, zmaga Multi Sola.
1. mesto: Multi Sola (Miha in Katja Malnar, Ida in Damjan Plevnik),
2. mesto: Štrumfi (Boris in Matjaž Levstek, Andreja Gre-gorka, Barbara Susman),
3. mesto: Polavtomatski krampi (Blaž Zalar, Marjana Bečaj, Urška Rotar, Katja Bizjak, rezerva Bojan Peršak).
Rezultati odbojke na mivki do 20 let
Ekipa Frendov v svoji kategoriji ni imela konkurenčne ekipe, zato so se pomerili z zmagovalno ekipo Multi Sola in jih premagali z rezultatom 15:11, 12:12. Ekipo Frendov so zastopali: Vesna Kuplenk, Romana Susman, Rok Liko-vič, Miha Pire, v rezervi Uroš Klopčič.
Rezultati košarke do 14 let
Bullsi: Štrumfi, 15:6, zmaga Bullsov;
Bullsi : Multi Sola, 4:20, zmaga Multi Sola.
1. mesto: Multi Sola (Katja in Miha Malnar, Damjan Plevnik),
2. mesto: Bullsi (Blaž Zalar, Bojan Peršak, Barbara Susman),
3. mesto: Štrumfi (Boris in Matjaž Levstek, Andreja Gre-gorka).
Rezultati košarke do 20 let Frendi zopet brez konkurence. Pomerili so se z Multi Solo in jo premagali z rezultatom 21:19. Rezultat izven konkurence Na predlog sodelujočih ekip in najbolj zagrizenih tekmovalcev Vetra v laseh v prijetnem vzdušju razplet košarkarske igre z ekipo organizatorjev (Angelca Plevnik, Janez Susman, Mateja Seliškar, Damjan in Alenka Pirnat). Rezultat 1. polčasa 22:21, 2. polčas 43:28, zmaga organizatorjev, katerim se je v drugem polčasu pridružil novinar radia Vrhnika in ekipo povedel do konkretne zmage.
- Alenka Pirnat
Moje razmišljanje o rimskem zidu
Za rimsko obzidje na Rakitni sem se prvič zanimala, ko sem prebrala Klemenčevo knjigo Rakitna skozi čas, ki je izšla leta 1991. Že prej sem včasih slišala očeta, daje to obzidje nekje pod vrhom Prezida in da se ta kraj zato tako imenuje. Vedela sem le še to, da so v davnih časih preko naše planote jezdili rimski vojščaki. S tem ' se je moje vedenje o tem končalo. Kasneje sem šla z družino, da si ta rimski zid ogledamo, vendar ga nismo našli.
Ko je na našo šolo prišel ravnatelj gospod Igor Selan, je predlagal, da bi na šoli izpeljali projekt o rimskem zidu. Naj povem, da mi kot Rakičanki ni bilo vseeno, da nisem o tem skoraj nič vedela. Spet se mi je prebudila zavest, da bi morala vsaj vedeti, kje zid je. Ko smo se vračali nekega dne z dolgega pohoda mimo vrha Prezida, nas je domačin Bojan Borštnik popeljal mimo tega zidu do obrambnega stolpa. Veliko več smo se o tem pogovarjali tudi v šoli. Prišlo je do zamisli, da si ta zid ogledamo skupaj z učenci, kar smo združili s športnim dnem na Rakitni. Z nami je šla tudi gospa Gorana Kreačič, ki nam je pokazala tudi obzidje nad cesto. Seznanila nas je z obsegom, traso ter funkcijo tega zidu v rimskih
Polnoštevilni obisk vseh povabljenih je samo potrdil, da samo naglašanje pomena naravne in kulturne dediščine za človeka in njegovo okolje ni več zadosti in da javnost čedalje bolj zanimajo smernice in vodila, kako se dejavno vključiti v varstvo naše naravne in kulturne dediščine.
Namen okrogle mize je bil doseči skupni dogovor vseh povabljenih in možnosti vključitve rimskega obzidja v turistično ponudbo Rakitne.
Drago Svoljšak iz Narodnega muzeja v Ljubljani, predstavnik arheološke stroke, zastopa mnenje, da so Zapore Julijskih Alp eden od najbolj pomembnih arhitekturnih spomenikov na Slovenskem in v njegovem okviru tudi obzidje na Rakitni, zato meni, da je arheološka stroka dolžna dokončati začeta dela iz 1962. leta, ko je bil odkrit del obzidja z obrambnim stolpom. Začeta dela na tem območju bi ponovno očistili in dokumentirali (risarsko in fotografsko) ter s tem zadostili strokovnim obvezam in ne nazadnje počastili spomin prof. Josipa Klemenca, ki je vodil izkopavanja. Če bi objekt ponovno odprli, bi se pred stroko pojavil problem zaščite: ali ga po obdelavi ponovno zasuti ali konzervirati, kajti odprt objekt ne bi prenesel niti ene zime! Drago Svoljšak, četudi sam muzealec, se zaveda, da arheološka dediščina kot del kulturne dediščine ni le muzejski predmet, temveč da raziskana, ohranjena in za ogled urejena nepremičnina lahko bogati naše življenjsko okolje.
Boris Vičič, kije predstavljal ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine (ZVNKD), je podai tri možnosti ohranitve obzidja, in sicer:
-da stanje ostane takšno, kot je, - da se teren označi v okviru učne poti ter
časih. Obzidje je preraslo s travo in le na določenih krajih je še kamenje.
Udeležila sem se tudi okrogle mize, ki sojo priredili Osnovna šola Preserje, Krajevna skupnost Rakitna in Zavod za gozdove Slovenije, Krajevna enota Škofljica. Na okrogli mizi, ki jo je vodil gospod Matija Kovačič, so sodelovali lastniki gozdov, arheolog Drago Svoljšak, osnovna šola Preserje, osnovna šola Velike Lašče, mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna, Zavod za gozdove Slovenije, Krajevna enota Škofljica, turistično društvo Rakitna, ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, občina Brezovica ter predstavniki krajevne skupnosti Rakitna. Izvedela sem veliko zanimivih podatkov ter razmišljanj.
Tudi sama menim, da bi morali naše otroke najprej seznaniti s kulturnimi in naravnimi zanimivostmi bližnje okolice. Če bi okolico zapornega zidu uredili, bi lahko tudi obiskovalce Rakitne seznanjali z našo naravno in kulturno dediščino. Kot domačinka si mislim, da bi se morali bolj zavedati bogate kulturne dediščine, ki se je že pred tisočletji odvijala na naši planoti, ter ceniti bogate naravne danosti, ki jih imamo.
Nevenka Bezek
- da se objekt izkoplje in predstavi.
Čeprav sam zagovarja prvo možnost, je omenil, da je osnovno načelo zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine to, da se izkopava samo tam, kjer so objekti prizadeti zaradi različnih posegov v prostor (gradnja avtocest, kmetijska dela...).
Ob tem kaže poudariti, da se pri kakršnikoli predstavitvi objekta pojavlja velika nevarnost tako imenovanih detektorašev (protizakonitih 'lovcev na zaklade'), ki po mnenju obeh arheologov predstavljajo resno nevarnost za slovensko premično in nepremično dediščino. Vsak nezakonit poseg v arheološko najdišče je metodološko sporen, ker ruši notranji ustroj najdišča. Samovoljen poseg v arheološko najdišče je prestopek in kaznivo dejanje. Tudi arheologi morajo dobiti za izkopavanja posebna dovoljenja, ki pa so del mednarodnih varstvenih načel in zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine Republike Slovenije.
Ravnatelj osnovne šole Velike Lašče Edi Zgonc je poudaril velik vzgojno-izobraže-valni pomen zidu za šolsko populacijo.
Dr. Mravljak, predstavnik mladinskega klimatskega zdravilišča na Rakitni je predstavil delo ter ciljne skupine obiskovalcev zdravilišča. Slednje ima 37 redno zaposlenih domačinov, zato bi vključitev rimskega obzidja v turistično ponudbo kraja pomenila popestritev ponudbe ne le za zdravilišče, temveč tudi za ves kraj.
Osnovna šola Preserje je svoj pogled in možnosti za sodelovanje pri urejanju okolice rimskega zapornega zidu predstavila z izdelanimi stopnjami poteka delovanja različnih odsekov, in sicer z naravoslovnim, geografskim, arhivističnim in planinskim odsekom.
Milan Podlogar, soorganiza-tor okrogle mize in predstavnik Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevna enota Škofljica, je predstavil varovalno vlogo gozda za rimsko obzidje. Gozd oziroma drevesa in grmovje v gozdu s svojim koreninskim sistemom vežejo in povezujejo ostanke rimskega obzidja in ga ščitijo pred razdiralnimi vplivi zemeljskih in snežnih plazov, pred erozijskimi vplivi voda ter drugimi možnimi mehanskimi poškodbami. Gozd ima s svojimi krošnjami pomemben vpliv na količino padavin, ki imajo tudi erozijski značaj. Koreninski sistem ima za ohranjanje tudi negativen učinek, ki se izraža v biološkem, kemičnem in fizikalnem preperevanju kamnin. Glede na pozitivno varovalno vlogo gozda ima preper-evanje zanemarljive posledice, zato je najbolj primeren način gospodarjenja z gozdovi v neposredni bližini obzidja tako imenovano prebiralno gospodarjenje, kar je glede na gozdno rastišče in potencialno naravno pomlajevanje stvarno možno.
Poleg omenjenega načina gospodarjenja bi kazalo usmeriti pozornost na nekatere varovalne ukrepe:
- Smer podiranja dreves. Podirati bo treba vedno stran od obzidja.
- Pri spravilu bo treba paziti na možne poškodbe.
Na obliko marsikaterega griča v naši deželi smo se tako navadili, da si ne moremo misliti, da je pravzaprav umetna tvorba. Groblja, ki kilometre in kilometre daleč prečka višine in prelaze od Ziljske doline do zaledja Reke, je ruševina rimskih zapornih obzidij.
Proti koncu 3. in v začetku 4. stoletja našega štetja je bil skozi osrednji del slovenskega ozemlja zgrajen sistem zapornih zidov z obrambnimi stolpi, da bi v tedanjem nemirnem času varoval matico rimskega imperija, Italijo, pred vpadi barbarov z vzhoda.
Ko so Rimljani gradili zapore Julijskih Alp (kar je strokovni izraz za rimsko obzidje), so izkoristili razgiban kraško-alpski svet, tako da obzidje ponekod poteka skozi težko prehodna območja.
Zaporni zid pri Rakitni, kije del zapore Julijskih Alp, je dosegljiv po novi, 1956. leta zgrajeni cesti Rakitna-Cerknica. Zgrajen je bil med Avšnikom in Novaško goro, kakih 100 met-
Zaščitna vloga gozda na rimsko obzidje in prilagojen način gospodarjenja z gozdovi v neposredni bližini rimskega obzidja kakor tudi na samem obzidju
V tej vlogi se srečujejo vsi blažilni vplivi oziroma funkcije, kijih ima gozd po naravni poti za okolje, v našem primeru v varovanju rimskega obzidja.
Zaščitna vloga gozda se odraža predvsem v ohranjanju in krepitvi varovalne vloge gozda, ki se kaže v zmanjšanju erozije, sprožanja snežnih plazov, varovanju pred tekočimi in padavinskimi vodami, blaženju podnebnih skrajnosti in podobno.
Gozd oziroma drevesa in grmovja v gozdu s svojim koreninskim sistemom vežejo in povezujejo talno podlago (v našem primeru ostanke rimskega obzidja) in jo ščitijo pred razdiralnimi vplivi zemeljskih in snežnih plazov, pred erozijskimi vplivi voda ter drugimi možnimi mehanskimi poškod-
- Pri gradnji novih gozdnih vlak naj bi se kljub dražji različici gradilo v smeri, ki obzidja ne ogroža.
Milan Podlogar se je na koncu zahvalil in pohvalil lastnika gozdov, ki sta bila prisotna na okrogli mizi, gospoda Suhado-Inika in gospoda Debevca, ker sta s svojim preudarnim in kulturnim odnosom do gozda in obzidja prispevala znaten delež pri ohranitvi te nadvse pomembne arheološke dediščine naobmočju Rakitne.
Župan Drago Stanovnik je povedal, da bo pomagal pri izvedbi projekta in zagotovitvi denarnih sredstev.
Gospod Matija Kovačič, kije predstavljal krajevno skupnost Rakitna in uspešno vodil omizje, je na koncu povzel glavne iztočnice večera, in sicer:
- Poudarek na popularizaciji obzidja v turistične namene in s tem na popularizaciji kraja samega,
- vključitev projekta v vzgoj-no-izobraževalni proces ter povezovanje med šolami in občinami ter
- ustanovitev skupine, ki bi vodila in izpeljala omenjeni projekt.
Ob tej priliki se zahvaljujemo Zavodu za gozdove, Krajevni enoti Škofljica, za pogostitev udeležencev omenjene okrogle mize.
Goranka Kreačič
rov vzhodno od vrha Prezida (domače Prezda). Pričenja se sredi severozahodnega pobočja Avšnika - 20 metrov vzhodno od Jerebičje skale - in poteka v dolino čez izvirek Resnik ter se vzpne po južnem pobočju Novaške gore prek stare, nove in novejše ceste do vrha gore. Obzidje se konča pri skalah z ledinskim imenom Brinjevec.
Zid, ki poteka po pobočju Avšnika navzdol, je v glavnem tudi parcelna meja med posestvi, katerih lastnici sta družini Suhadolnik in Debevc. Zid, ki poteka po pobočju Novaške gore navzgor, pa je meja med posestvi družin Brence, Borštnik, Kržič in Suhadolnik.
Zgodovina raziskav tega velikega kompleksa kaže, da so vzbujali zaporni zidovi že od nekdaj veliko pozornost. Omenja jih že Valvazor kot 'Heiden-mauer' (ajdovski zid). Po drugi svetovni vojni so pobudo v raziskavah prevzeli slovenski arheologi Jaroslav Šašel, Peter Petru in Josip Klemene.
Goranka Kreačič
bami. Pri tem mislimo predvsem na možne razdiralne posledice, ki nastanejo pri poseku in spravilu gozdnih lesnih sor-timentov.
Ne smemo pa pozabiti, daje koreninski sistem, predvsem višje vegetacije, tudi eden najmočnejših činiteljev razkrajanja materije v zemeljski skorji. Predvsem v mehanskem drobljenju in kemičnem preperevanju kamnin. Raziskovanja so pokazala, da korenine dreves, ko se debelijo, vršijo pritisk od 10 do 15 kilogramov na kvadratni centimeter. To pomeni, da more 10 centimetrov debela in 1 meter dolga korenina vzdigniti maso, težko 30 do 50 ton, oziroma izzvati pritisk, ki ustreza teži te mase.
Če je drevo visoko, s sorazmerno majhno in ozko krošnjo, ima tudi koreninski sistem slabo razvit, ker je ta v soodvisnosti z velikostjo krošnje. Dimenzijsko razmerje med višino in prsnim premerom drevesa je
Claustra Alpium luliarum, poznoantični zaporni zidovi in obrambne postojanke v Sloveniji
o      utrjeni kraj v sistemu zapor
• pomembnejša
zelo neugodno (ponavadi nad 80) in v takem primeru obstaja velika verjetnost, da v primeru snegoloma, žledoloma, vetroloma pride do podiranja takega drevja s koreninami, kar pomeni razdiranje talne podlage.
Tudi odmrle korenine sodelujejo pri preperevanju fizikalno in kemično. Ko se suhe korenine navlažijo, močno povečajo svoj obseg. Pri tem pritiskajo na stene razpok, skozi katere so se za časa življenja prebile, in jih na mestih najmanjšega odpora razderejo.
Gozd ima tudi s svojimi kroš-njami pomemben vpliv na količno padavin, ki prispejo do tal, predvsem pa na jakost padavin, ki imajo lahko tudi erozijski značaj. Količino padavin, ki jo krošnje zadržijo in s krošenj potem izhlapi, imenujemo intercepcijska voda. Največjo intercepcijo imajo odrasla drevesa smreke, jelke in bukve, pri njih intercepcija znaša povprečno preko celega leta 30 do 40 odstotkov. Večja je v poletnih mesecih, v katerih se navadno pojavljajo močne plohe in nevihte.
Glede na blažilne vplive gozda na rimsko obzidje, pa tudi glede na negativne vplive, ki pa so v primerjavi s pozitivnimi zanemarljivi, lahko zapišemo določene zaključke:
- Najbolj primeren način gospodarjenja z gozdovi v neposredni bližini obzidja (v oddaljenosti vsaj 50 metrov) je tako imenovano prebiralno gospodarjenje, kar je, glede na gozdno rastišče in potencialno naravno pomlajevanje, stvarno možno. Prebiralni gozd je gozd, ki ima zastopana drevesa vseh mer, tako glede na prsni premer kot glede na višino, enakomerno po celotni površini.
- Mersko razmerje med višino in prsnim premerom ima prebiralni gozd vsaj pod 60, kar pomeni veliko sestoj no stabilnost, tudi v skrajnih vremenskih razmerah, kot so snegolo-mi, vetrolomi in podobno.
- Zaradi debeline dreves in sproščenosti kroženj ter stopničaste zgradbe gozda obstaja majhna verjetnost plazov in razdiralne težnje padavinske vode.
- V prebiralnem gozdu ne obstajajo večje praznine, tudi po delovanju raznih škodljivcev ali naravnih ujem ne.
naseioina
- rimska državna cesta
»■um obrambni zaporni zid (ugotovljeni in domnevni potek)
___ današnja državna meja
___republiška meja
- Prebiralni gozd se stalno naravno pomlajuje z avtohtono gensko zasnovo.
- Prebiralni gozd neprekinjeno in enakomerno izpolnjuje okoljevarstveni učinek na svoje okolje.
V primeru kakega drugega gospodarjenja (poznamo še zastorno gospodarjenje, gospodarjenje z robnimi sečnjami, skupinsko postopno gospodarjenje ter golosečno, ki pa v našem primeru ne pride v poštev) bi bilo potrebno glavni poudarek nameniti pravočasnemu in intenzivnemu redčenju sestojev. Vse v smeri stojnosti in trajnosti.
Poleg omenjenega načina gospodarjenja bo treba paziti še na:
- Smer podiranja. Drevesa bo treba vedno podirati stran od obzidja. V primeru, ko to ne bo možno oziroma bo obstajal dvom o smeri padca drevesa, bo drevo potrebno v pomoč povleči s traktorskim vitlom ali žičnim nategom.
- Sečne ostanke se ne sklada na obzidje.
- Lesne sortimente se zbira le na eni strani obzidja, nikdar se ne sme prevlačevati preko obzidja.
- Pri spravilu bo treba paziti na morebitne poškodbe. V primeru padca drevesa na obzidje je potrebno drevo razrezati na obzidju na čim krajše sortimente ter ga odstraniti s pomočjo hidravlične naprave ali vsaj škripčevja.
- Pri skupni izbiri dreves za posek morata revirni gozdar in lastnik gozda upoštevati in vpisati v odločbo specifične zahteve pri izvajanju poseka in spravila lesa.
- Morebitne gozdne vlake se gradi kljub dražji različici v smeri, ki obzidja ne ogroža.
Na koncu bi pohvalil lastnike gozdov ob obzidju in se jim zahvalil, ker so s svojim preudarnim in kulturnim odnosom do gozda in rimskega obzidja prispevali znaten delež pri ohranitvi te nadvse bogate kulturne in arheološke dediščine na območju Rakitne. Prepričan sem, da bo tako ob sodelovanju za to poklicanih ustanov ostalo tudi v prihodnje.
Pripravil: Milan Podlogar, Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Ljubljana
RAKICANI SE ZAVEDAJO POMENA NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE KRAJA
Utrinki z okrogle mize na podružnični šoli Rakitna
Rimsko obzidje na Rakitni
Rimsko obzidje in gozd
30. OBLETNICA ZVEZE DELOVNIH INVALIDOV SLOVENIJE
Uspela revija pevskih zborov društva invalidov
V organizaciji Društva invalidov Vrhnika je bila v dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki revija pevskih zborov društev invalidov iz krajev celotne Slovenije. Revija je bila v sklopu praznovanja 30.oblet-nice Zveze delovnih invalidov Slovenije. Tako se je na Vrhniki v torek, 22. junija zbralo preko 140 pevcev, ki so se predstavili v desetih invalidskih zborih.
Zbranim je spregovoril predsednik slovenskih invalidov Miran Kranjc, ki je med ostalim poudaril:
" V vseh dobah, v vseh kulturah je obstajala volja do ukvarjanja z umetnostjo. Tako se v naši Zvezi združujemo tudi ljubitelji zborovskega petja, s katerim pospešujemo umetniško tvornost v širšem družabnem prostoru. Z veseljem lahko ugotavljamo, da take prireditve, kot je ta naša današnja, krepijo stike med društvi in posamezniki, ki v umetniškem izražanju poudarjajo prvine človeškega življenja, kot sta razum in morala.
Kajti zavedati se moramo, daje bilo nematerialno udejanjanje človeka zmeraj splošna vrednota človeštva. Torej je tudi naša pesem svojevrstna dediščina zavesti in življenja slehernega posameznika. Naj vedo vsi, da vaši zvonki glasovi naznanjajo vključevanje invalidov v kulturne dejavnosti, v katerih lahko sodelujemo na enakopravni osnovi. Temu v prid govori 10. standardno pravilo za izenačevanje možnosti invalidov, ki ga je sprejela generalna skupščina Združenih narodov leta 1993. S to neobvezujočo, a vendar dovolj jasno normo nam je dana možnost, da izkoristimo svoje ustvarjalne, umetniške in intelektualne potenciale. Ob koncu želim poudariti naj ta kulturna popotnica razkrije javnosti vso pestrost naših hotenj, ki končno najdejo smisel v geslu ob jubilejnem letu Zveze delovnih invalidov Slovenije: ZA ENAKE PRAVICE INVALIDOM V NEENAKI USODI."
Vse pevce in polno dvorano poslušalcev je pozdravil tudi pokrovitelj pevske revije župan Vrhnike Vinko Tomšič. Nato pa je še sledil program revije. Kot smo že omenili, je na reviji nastopalo deset pevskih zborov, ki so se predstavili s tremi pesmimi. Prvi so na oder prišli pevci domačega Društva invalidov Vrhnika in odprli revijo z pesmijo domačina Ivana Malavašiča VRHNIKA, kije navdušila polno dvorano Cankarjevega doma. Za nastopom Mešanega
Ne samo kot gostitelji, ampak tudi z dobrim petjem seje izkazal Mešani pevski zbor domačega društva invalidov Vrhnika pod vodstvom Jožeta Jesenovca
Na koncu revije, kije bila v okviru praznovanja 30. obletnice Zveze delovnih invalidov Slovenje, so mogočno zapeli vsi pevci udeleženci, katerih je bilo preko 140.
pevskega zbora Društva invalidov Vrhnika, ki ga že nekaj leto vodi dirigent Jože Jesenovec, pa se je zvrstilo še devet zborov:
. Invalidski ženski pevski zbor "IGEM" Dravograd;
• Mešani pevski zbor upokojencev in invalidov "Mavrica" Radlje ob Dravi;
• Ženski pevski zbor "Korajža velja" Društva invalidov Šentjur pri Celju;
• Moški pevski zbor Društva invalidov Ptuj;
• Mešani pevski zbor Društva invalidov Lenart;
• Ženski pevski zbor "KLASJE" Muta;
• Mešani pevski zbor Društva invalidov Maribor;
• Ženski pevski zbor Društva invalidov Zagorje ob Savi;
• Mešani pevski zbor Društva invalidov in društva upokojencev Logatec.
Na koncu revije pa je na oder prišlo vseh 140 pevcev, udeležen-
cev revije, ki so skupno zapeli še tri narodne pesmi. Velikemu zboru pa je dirigiral Jože Jesenovec in resnično iz vseh grl je bilo slišati mogočne tone in ubrano zapete vse tri znane pesmi. Tako daje bilo slovo od revije, druženja in kovanja novih prijateljskih vezi res spontano in mogočno. Revijo je povezovala Mojca Šega - Novak in z ubrano besedo veliko pripomogla, da seje revija v tako spontanem vzdušju iztekala do konca.
Poslušalci pa so to tudi na koncu nagradili z ogromnim aplavzom. Na koncu lahko dodam samo še to, da je revija dosegla svoj namen. Pevci - invalidi so s petjem izkazali svojo skupno umetniško -kulturno ustvarjalnost in povezanost, ki s tem tke vezi prijateljstva, medsebojnega sodelovanja in lahko ponudi lepih toplih stikov. Zato imajo invalidi prav, ko so si za geslo revije zbrali: "ZA ENAKE PRAVICE INVALIDOV V NEENAKI USODI". S.S.
Letni koncert okteta Raskovec na Vrhniki
V zadnjih letih se je Vrhniki razvilo nekaj zelo kvalitetnih zborovskih in instrumentalnih sestavov, ki poživljajo kulturni utrip v kraju. Zlasti mesec maj je pokazal, kaj vrhniš-
ki pevci in glasbeniki zmorejo: najprej je vrhniški komorni orkester s cerkvenim zborom sv. Pavla pod vodstvom dirigenta Marka Fabiani-ja pripravil večer duhovne glasbe.
Oktet Raskovec na svojem letnem koncertu v večnamenskem prostoru osnovne šole Ivana Cankarja. Kot se vidi, ni osem pevcev, ampak devet, kar lahko pomeni, da so pridobili novega člana in da umetniški vodja zapoje z njimi.
Zahvala vsem sponzorjem in donatorjem Ženskega pevskega zbora Concinite z Vrhnike
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam po pomagali pri izvedbi letnega koncerta in pri nakupu novih oblačil, posebno pa še:
Corning, Escctel, d.o.o. Boris lladalin, Hotel Mantova, Pekarna Baškovč, s.p.. Cvetličarna Karmen, Damis, d.o.o., Medičarstvo Janez Jesenovec, Orel, d.o.o., Pekama Adamič, Pizzerija Boter, Sadje zelenjava Abazaj Sami, s.p., Schtvartz, d.o.o. Ljubljana, SCI', d.d., Ljubljana, Slaščičarna Berzo, Anže Stržinar, Trgoles, d.o.o., /.apfcina. Avtotrade Sinja Gorica, Elcktro Marko Medic, s.p., Peter Molek, s.p., Janez Nagode, s.p., Bojan Novak, s.p., Drago Kržič, s.p., Ivana Glušič, s.p., Branka Jclovčan, s.p., Mirzeta Matevžič, s.p., M&M Trading, Franc Suhadolc, s.p., Milena Trčck, s.p., Robert Pcnko, s.p., Ana Savič, s.p., Viktor Pucihar, s.p., Damjana Zakra-jšek, s.p., Jožica Trček, s.p., Božidar Japelj, s.p., Gorazd Jan, s.p., Jane/. Rožmancc, s.p., Stanislav IJnick, s.p., Janez Stržinar, s.p., Niko Samotorčan, s.p., Vincencij /akcij. s.p., Elo Mihevc, s.p., Aleš Dolinar, s.p., Ivan Molk, s.p., Andrej Marklč, s.p., Geza Balajc, s.p., Akva, d.o.o., Miroslav Mivšek, s.p., Franc Jesenko, s.p., Janez Jurca, s.p. Alojz Bradeško, s.p., Vojko Ravhar, s.p., Salkon, d.o.o., Jože Sušteršič, s.p., Jožef Smrtnik, s.p., Silvo Potočnik, s.p., Frančišek Turšič, s.p..Anton Popit, s.p., Nikolaja Rus, s.p.. Vida Debevec, s.p., Pavel Bizjan, s.p., Jožica Rauter, s.p., Janez Ko-derman, s.p., Ekopro d.o.o., Milan Pajsar, s.p., Boris Rus, s. p.
VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA !
ŽPZ CONCINITE VRHNIKA
večer so zaključili z Mozartovo Vrabčkovo mašo (Spatzen messe).
Zadnji med letnimi nastopi je bil koncert moškega okteta Raskovec prvi junijski petek. Oktet že leta spremlja različne vrhniške kulturne in druge dogodke, najprej kot kvartet, nato pa v širši zasedbi.
Zdaj v oktetu pojejo Blaž Tomšič, Janez Lenarčič, Miran Kržmanc, Mitja Drašler, Janez Mesec, Aleš Kovač, Franci Končan in Klemen Šiberl. Pod vodstvom umetniškega vodje Toneta Jurjevčiča so si za tokrat izbrali zahteven spored: v prvem delu s prepevanjem korala, dvema Gallusovima motetoma in dvema madrigaloma starih mojstrov Monteverdija in Orlanda di Lassa.
V nadaljevanju so predstavili pesmi slovenskih avtorjev, med njimi domačina Ivana Malavašiča, kije zapel Vrhniki (skladbo je za moški zbor priredil basist v zboru Franci Končan). Občinstvo v dvorani osnovne šole je priploskalo dva dodatka. Spored je z izbrano besedo povezoval kar umetniški vodja Tone Jur-jevčič sam, pred sicer maloštevilnim občinstvom, ki pa je bilo navdušeno. Oktet je letos za svoje delo prejel Pet-kovškovo priznanje.
Letni koncert ženskega pevskega zbora CONCINITE
V prelepem ambientu cerkve sv. Pavla na Vrhniki je ženski pevski zbor CONCINITE konec meseca maja izvedel svoj letni koncert. Koncert je bil izveden v dveh delih. Že v prvem delu smo slišali pesmi zbranih domačih avtorjev Emila Adamiča in Jakoba Ježa ter nekaj pesmi tujih avtorjev. V drugem delu pa so se zboru pridružili gostje večera solistki Bernarda Žemljic - Bobro (sopran) in Barbara Jernejčič (mezzosopran) ter godalni orkester in tako zelo popestrili prelep kulturni večer. Tudi poslušalci, ki so kar napolnili cerkev sv. Pavla, so bili nad izvajanjem zbora in njihovih gostov navdušeni.
Naj še povemo, da sta prvi dve zapeti pesmi ženskega pevskega zbora Concinite, bili prvič izvedeni v koncertni izvedbi, ena pesem pa je bila celo prvič izvedena v Sloveniji. V tem prvem delu celovečernega koncerta sta se kot solistki predstavili pevki Judita Cvel-bar in Simona Kavčič, obe iz samega zbora.
- Zbor je bil ustanovljen novembra leta 1992 pod vodstvom zboro-vodkinje Darinke Fabiani. S trdim delom do današnjih dni so pevke dosegale vidne rezultate tudi na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Sedaj zbor vodi dirigent Jože Fiirst, ki je zboru vnesel nov navdih ter tudi kvaliteto izvajanja. Prav on je tudi pripravil in predstavil letni koncert, ki je bil izveden trikrat. Poleg koncerta v vrhniški cerkvi, sta bila koncerta še v Ljubljani v frančiškanski cerkvi in v Pivki, v cerkvi Sv. Petra. Povsod so poslušalci z navdušenjem sprejeli pevke zbora Concinite.
S.S.
Dirigent Jože Fiirst
Dirigent Jože Fiirst je diplomiral iz dirigiranja in klavirja na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je končal tudi specializacijo iz klavirja. Študij dirigiranja je nadaljeval v Berlinu in Weimarju.
V svojem umetniškem delovanju je vodil Kraljevi moški pevski zbor v Belgiji, Komorni zbor Radia Ljubljana, pevsko skupino Akord 84 in ljubljanski študentski Akademski pevski zbor Tone Tomšič. S temi zbori, predvsem s slednjim, je imel velike uspehe na turnejah po Evropi ter na mednarodnih in domačih zborovskih tekmovanjih. Uspehe nadaljuje z vokalno skupino Canticum.
Je pobudnik mnogih novoust-varjenih kompozicij slovenskih skladateljev in njihov prvi izvajalec.
Pogosto je član mednarodnih žirij na zborovskih tekmovanjih v tujini, prav tako pa je vabljen kot predavatelj na zborovske simpozije.
Na Univerzi v Mariboru deluje kot profesor za zborovsko dirigiranje in zborovsko petje.
Ža svoje umetniško delo je prejel nagrado Društva slovenskih skladateljev, Župančičevo nagrado mesta Ljubljane in najvišje zborovsko odlikovanje - Gallusovo plaketo.
Utrinek iz nastopa v cerkvi sv. Pavla na Vrhniki.
SKLAD RS ZA KULTURNE LJUBITELJSKE DEJAVNOSTI
OBMOČNA IZPOSTAVA VRHNIKA OBČINSKI PROGRAM Tržaška c. 25, Vrhnika Telefon: 753 - 648 in 754 - 648
POVABILO ZA POČITNIŠKI ČAS!
Galerija Kašča
V galeriji Kašča v Verdu je na ogled razstava fotografij likovnih del slikarja Jožefa Petkovška.
Pred ogledom se oglasite pri Žirovnikovih v sosednji hiši, kjer dobite ključ galerije.
Cankarjeva spominska hiša na Klancu
je dragocen kulturni spomenik sredi sedanjega vrhniškega mestnega središča (nekdanjega srednjeveškega trga, rimskega Nauportusa) in je v neposredni bližini območja davne koliščarske kulture na Barju. Stoji na mestu, kjer je nekoč stala lesena, s slamo krita koča, v kateri se je rodil pisatelj Ivan Cankar.
O Cankarjevi rojstni hiši na Klancu je malo podatkov; so v katastru in v Cankarjevih zapisih, nekateri pa so del ustnega izročila. Zdaj je, pod vodstvom vodiča, v hiši na ogled zbirka predmetov, ki prikazuje bivanjske razmere revnejše držine ob koncu prejšnega in na začetku tega stoletja. Na policah in v vitrini so razstavljeni Cankarjevi prvotiski, fotografije pisatelja, njegovih sorodnikov, prijateljev in dobrotnikov iz ljubljanskega in dunajskega obdobja ter pisateljevi avtoportreti in risbe.
Hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. ure do 13. ure, v soboto, v nedeljo in med prazniki pa od 14.ure do 18.ure. Vstopnina za otroke je 200 SIT, za odrasle 300 SIT.
Spoznajmo lepote našega Baria!
Vsako nedeljo ob 15. uri v juliju in v avgustu.
V Cankarjevem domu na Vrhniki poteka predstavitev barjanske zgodovine, rastlinstva in živalstva ter šotišč, predstavitev poljedelstva in bivanjske kulture, vpliv ledenih dob na prostor in njegove geomorfo-loške značilnosti.
Tej predstavitvi sledi ogled kratkega filma Borisa Višnovca Odtisi v Barju, ki le še dopolni vtise o barjanski krajini.
Nato vodič odpelje skupino ali posameznike v Bevke, kjer je 35. naravni rezervat Mali plac, ohranjeno šotno mahovno barje in naravni spomenik Šotišče, prikaz nekdaj dnevnega kopa šote. Pot se nadaljuje na Drenov Grič, kjer je naravni spomenik Kuclerjev kamnolom - dragocen biser na robu Ljubljanskega barja, ki je prava učilnica v naravi z veličastnim prikazom narivanja zemeljskih plasti. Po dogovoru z vodičem je program ogleda mogoče prilagoditi željam obiskovalcem.
Informacije: Cankarjev dom na Vrhniki, telefon: 754-648, 753-648.
POVABILO K VPISU
Cankarjev dom na Vrhniki
ABONMA KOMEDIJA - ABONMA ENAJSTA ŠOLA
Vpis novih abonentov bo potekal v septembru in oktobru 1999, in
sicer pri blagajni Cankarjevega doma na Vrhniki.
Že vpisani abonenti bodo vstopnice in program prejeli s pošto v septembru.
OKVIRNI PROGRAM GLEDALIŠKEGA ABONMAJA KOMEDIJA
Kulturni hram Moste, Moje gledališče iz Ljubljane: ŽUR Z MARTINOM
KRPANOM
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice: JETNIK Prešernovo gledališče Kranj iz Kranja: SKOPUH Slovensko ljudsko gledališče iz Celja: VAJA ZBORA Šentjakobsko gledališče: TALEC
OKVIRNI PROGRAM OTROŠKEGA ABONMAJA ENAJSTA ŠOLA Lutkovno gledališče Maribor: KO PRIDE ZVEZDA
BAJKA O SVETLOBI
SONČEK, KJE SI Kulturni hram Moste, Moje gledališče: LISIČKA ZVITOREPKA. Pripravila: Nevenka Malavašič
FILMSKI PROGRAM CANKARJEVEGA DOMA NA VRHNIKI ZA JULIJ 1999:
4. 7., nedelja, ob 20.30
MAMIN SINKO - ameriški, komedija 89'
THE WATERBOY   Režija: Frank CORACI
V gl. vi.: Adam SANDLER, Kathy BATES, Henry VVINKLER, Fairuza BALK, Jerry REED, Clint HOvVARD, Rob SCHNEIDER
Mamin sinko ima že 31 let, ko se upre nogometnim zvezdam, ki se iz njega norčujejo, ko jih oskrbuje z vodo. Novi trener modro ugotovi, da bi njegovo jezo na igralce lahko izkoristil in iz njega naredil dobrega napadalca. Izrazito ameriška športna komedija, ki ji daje svežino glavni igralec Adam Sandler (pri nas smo ga videli v filmu Poročiva se). 11. 7., nedelja, ob 20.30 MAŠČEVANJE - ameriški akcijski 110' PAYBACK Režija: Brian HELGELAND
Vgl. VI.: Mel GIBSON, Gregg HENRY, Maria BELLO, David PAYMER, BiH DUKE, VVilliam DEVANE
Brezkompromisni Porter s pajdašem Valom ukrade lepo vsoto denarja. Ko pa pride čas, da si plen razdelita, naredi Val tri usodne napake: vzame tudi Porterjev delež, vzame Porterjevo ženo in Porterju poskuša vzeti še življenje. Toda, Potrerse ne da...Rutinski, a dobro narejen in napet triler. 18. 7., nedelja, ob 20.30
PATCH ADAMS: DOKTOR S SRCEM - ameriški, komedija/drama PATCH ADAMS     Režija: Tom SHADYAC
Vgl. vi.: Robin VVILLIAMS, Monica POTTER, Daniel LONDON, Philip Sevmour HOFFMAN, Peter COYOTE
Resnična zgodba pripoveduje o zdravniku, ki se odloči za drugačen način zdravljenja otrok, kot je v navadi med specialisti in medicinskimi avtoritetami. 25. 7., nedelja, ob 20.30 ANALIZA PA TAKA - ameriški, komedija 100' ANALYZE THIS      Režija: Harold RAMIS
V gl. vi.: Robert De NIRO, Billy CRYSTAL, Lisa KUDROvV Newyorški gangster ob srečanju z zdolgočasenim psihiatrom odkrije, da je potreben zdravljenja. Kako pomagati človeku, ki je težave vajen reševati s pištolo?
1. 8., nedelja, ob 20.30: 31. 7. sobota ob 20.00:
TAXI - francoski, komedija 86' Režija: Gerard PIRES
Vgl. vi.: Samy NACERI, Frederic DIEFENTHAL, Marion COTILLARD, Emma SJOEBERG, Manuela GOURARY
Dolgoletni dostavljalec pizze v Marseilleju postane taksist. Ko ga zaradi prehitre vožnje ustavi policija, priskoči na gomoč inšpektorju Em-ilienu pri iskanju nemških roparjev banke... 8. 8., nedelja, ob 20.30:
BENEŠKA KURTIZANA - ameriška kostimska drama 111' DESTINY OF HER OWN      Režija: Marshall HERSKOVITZ Vgl. vi: Catherine McCORMACK, Jacqueline BISSET, Rufus SEVVEL, Oliver PLATT, Moira KELLY
V Benetkah 16. stoletja se ugledna, a revna Veronika zaljubi v premožnega Marca. Njegovi starši nasprotujejo poroki, tako da ima Veronika na izbiro: postati nuna ali kurtizana...
Pripravil: Marjan Košir, vodja Kino sekcije ZKD Vrhnika
NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI - junij 99
STROKOVNA LITERATURA
Adler, A.: Smisel življenja Argument za strpnost Arndt, K.: Denar ne pade sam z neba Artenjak, J.: Poslovna statistika Atlas Slovenije za šolo in dom Bagnall, B.: Risanje in slikanje Badiou, A.: Sveti Pavel Banič. I. D.: Metode in procesi upravljanja in vodenje strateškega manage-menta
Baudouin de Courtenav. J.: Degli Slavi in Italia
Bernard, A.: Okrasni vrt Bervar, G.: C++ na kolenih Beseda slike
Binder, G.: Moj otrok vendar ni neumen!
Bohinc, R.: Gospodarsko pravo
Callows, S.: Biti igralec
Carnegie, D.: Kako premagaš zaskrbljenost in začneš živeti
Cevc, T.: Davne sledi človeka v Kamniških alpah
Chalk, T. Y.: Kako vidimo, beremo in izboljšamo avro - Conti, T.: Samooccnjevanje družb
Creme, B.: Nauk večne modrosti . Černelič. F.: Ukrepanje ob nezgodi z nevarno snovjo
Černelič, F.: Gasilsko tehnično reševanje
Česen, T.: Osp
Čibej, J. A.: Matematika za poslovneže
Diete za ledvične bolnike Dolar, J.: Prijateljice imam De Laurentis, T.: Film in vidno Derrida, J.: O gramatologiji Durando, F.: Antična Grčija Einstein, D.: Osebni računalnik Erjavec, R.: Novinarska kakovost Erjavec, K.: Odraščanje z mediji Ferry, L.: Novi ekološki red Fikfak, J.: Ljudstvo mora spoznati sebe
Fryer, K.: Kuhanje za začetnike Gerbec, F.: Pogodba o leasingu Glasbeni barok na Slovenskem in evropska glasba
Gorjup, T.: Likovne zakonitosti in aktivnosti delovne terapije
Gorjup, Z.: Prostorska informatika Habjan, V.: Manj znane poti slovenskih gora
Hajnšek-Holz, M.: Odzadnji slovar slovenskega j
Harrison, S.: Moč kristalov Hegel, G. W. F.: Fenomenologija duha
Hegel, G. W. F.: Filozofija svetovne zgodovine
Hill, N.: Z idejo do bogastva
Hojnik-Zupanc, L: Samostojnost starega človeka v družbeno-prostor-skem kontekstu
Holz, E.: Razvoj cestnega omrežja na Slovenskem ob koncu 18. in v 19. stoletju
Humar, M.: Papirniški terminološki slovar
Ilič, N. S.: Klasični drveni krovovi Izobraževanje odraslih Izobraževanje in zaposlovanje Ivens, K.: Windows 98 v uporabi Kako ona uživa Kanduč, Z.: Kriminalogija Kos, M.: Slovenija in EU Kostrevc, L.: Računalništvo in informatika
Krebs, T.: Živali in rastline Kropivnik, S.: Slovenski volvci v
geografskem, družbenem in ideološkem
prostoru
Lacan, J.: Štirje temeljni koncepti psihoanalize
Lambert. W.: Kako gledati in videti auro
Likovno snovanje: priročnik za učitelje
Lokalna energetika
Lotz, J.: Naravna in kulturna dediščina
Maccoy, E.: Kako se naučimo avtomatskega pisanja
Maher, I.: Veliki kolesarski vodnik po Sloveniji
Mala flora Slovenije
Mantegazza, G.: Ko so otroci živeli v jamah
Mati in otrok
Mayr, B.: Davek na dodano vrednost
Meinerts, E.: Hura, vnučka imam!
Mihalič, R.: Hitri vodnik po Microsoft Windows 98
Mihalič. R.: Žepni vodnik po Microsoft Windows 98
Miyamoto, M.: Knjiga petih prstanov
Mizica pogrni se in lonček kuhaj Namestitev in začetki dela z Linu-xom
Neuhold, M.: Bezeg za mladost, zdravje in lepoto
O božjem bivanju
Osvald, J.: Gojenje kumar
Osvald, J.: Gojenje paprike
Osvald, J.: Gojenje paradižnika
Osvald, J.: Gojenje radića
Osvald, J.: Gojenje sadik zelenjavnic
Osvald, J.: Gojenje solate
Osvald, J.: Gojenje zelja
Osvald, J.: Namakanje zelenjave
Pelko. S.: Očividci
Pervan, M.: Can you speak English well?
Peternelj-Mauser, J.: Jože Peternelj-Mauser
Petričič, P.: Pod senco Trikolore Plačilni promet
Pleterski, A.: Mitska stvarnost koroških knežjih kamnov
Plezališča brez meja
Počkar, M.: Družboslovje
Prašnikar, J.: Uvod v makroekono-mijo
Predpisi v javnih naročilih v Evropski uniji
Priročno italijansko-slovenski slovar Radovanovič. S.: Koroška Ramovš, F.: Kratka zgodovina slovenskega jezika I
Rentschler, G.: Alergije
Rijavec, V.: Dedovanje
Rupel, D.: Svoboda proti državi
Sandres. P.: Nove družine
Sandres, P.: Alkohol? Ne. Hvala.
Sandres, P.: Ustrahovanje
Sandres, P.: Ko zabredeš v težave
Sandres, P.: Ljubezen, sovraštvo in druga čustva
Sandres, P.: Puberteta in odraščanje
Sauvan, P.: Gore
Sauvan, P: Morje in oceani
Sauvan, P: Reke in doline
Schmid, A.: Osteoporoza
Schreiter, K.: Kako obogateti ne da bi zadeli na loteriji
Senior. K,: Človeško telo
Sodobne oblike in pristopi pri organiziranju podjetij in drugih organizacij
Summers, A.: Uradno in zaupno
Suverenost Slovenije?
Soline, H.: Skozi fiziko z rešenimi nalogami
Šebela, S.: Tektonska zgradba sistema Postojnskih jam
Talk to me: uporabniški priročnik
Tatesall, 1.: Po sledeh fosilov
Tavlor, C: Znanost
Thiele, G.: Ustvarjamo z naravnim materialom
Toporišič, J.: Slovenski jezik in sporočanje
Uvod v umetnostno zgodovino Vari, B.: Igrajmo se z lutkami Vopel, K. W.: Sprostitvene igre za
vrtec in šolo
Weiske, W. H.: lmpotenca VVilliams, F.: Nega dojenčka za
začetnike
Zadravec, F.: Slovenska književnost II Zakladi tisočletij
Zakon o splošnem upravnem postopku
Zalar, B.: Privatizacija in človekove pravice
Zastave sveta
Zavrl, N.: Očetovanje in otroštvo Zgodovina katoliške cerkve Žeja mojstra pahne v smrt Žižek, S.: Kuga fantazem
LEPOSLOVJE ZA ODRASLE
Dekleva, M.: Reševalec ptic Dober večer, smeh Dovjak, K.: Veter v Odiseju Erdrich, L.: Igralnica Hesse, H.: Popotovanja Hughes, T: Vran
Kerševan, R.: Človek, kije izpil reko Kerševan, R.: Gledam modro, vidim plavo
Kerševan, R.: Tako neumno, da je dobro
Kolleritsch, A.: Alleman Križnar, T.: Nuba Kuntner, T.: Moja jablana Kureishi, H.: Buda iz predmestja Lahko noč, smeh Maalouf, A.: Samarkand Marias, J.: Jutri v bitki misli name Mere, D.: Slepi potnik Minatti. I.: Pod zaprtimi vekami Mokrin-Paver, V.: Tri TriRitke v pisemskem romanu Spolitika Morderndorfer, V.: Vaja zbora Nabokov, V.: Lužinova obramba Novak, B.: Rdeči sneg Pynchon, T: Mavrica težnosti 1 Shakspeare, W.: Romeo in Julija Slovenski pesniki o Sloveniji Smolar, Š.: Žage so pele Strle, V.: Pesmi Strle, V.: Zelena ptica Tavčar. I.: Ko bisere v očeh rojevaš Trampolin
Zlate misli o modrosti Zlate misli o veselju Zlate misli o ljubezni in naklonjenosti
Zlate misli o pogumu Zlate misli o dobroti in prijaznosti Zlate misli o upanju Vreg. M.: Obkoljena zver ali Moj boj z raščo (rakom)
Walters, M.: Odmev Whitman, W.: Travne bilke
LEPOSLOVJE ZA MLADINO
Amalietli, M.: Maruška potepuška
Andersen, H. C: Grdi raček
Andersen, H. C: Deklica z vžigalicami
Arhar, M.: Babičina skrivnost
Boris, koliko je ura?
Boris, nauči me šteti!
Disney, W.: Simba in savanske živali
Disney, W.: Jaka Racman
Genechten, G.: Uhlji takšni in drugačni
Golob, B.: Marijine srajčke
Goodall, J.: Doktor Belko
Greenway, J.: Trije prašički
Grimm, J.: Rdeča kapica
Grimm, J.: Sneguljčica
Grimm, J.: Žabji kralj
Hargeaves, R.: Mali dobrovoljček
Hargeaves. R.: Mali dvojčici
Hargeaves, R.: Mali skopuh
Hargeaves, R.: Mala sitnica
Johnson, J.: Šolska enciklopedija. Svet morskih bitij.
Kastelic, D.: Butalci. Operacija kura
Kermauner, A.: Polna luna in shuj-ševalna kura
Kopietz, G.: Skrivnostna vila
Knapp, B.: Števila
Knapp, B.: Množenje
Knapp, B.: Seštevanje
Majhen. Z.: Uganke
Paulsen, G.: Sekira rešitve
Pcrraut, C: Pepelka
Petiška, E.: Kako je krtek prišel do hlačk
Povasnica, M.: Starogorska spletka Janeza Kavčiča
Povasnica. M.: Klemen Golanda in dož
Prcssler. M.: Grenka čokolada Pripovedke o materah in hčerah Pripovedke o očetih in sinovih Ricger, A.: Liza, Suzi in Pavle Roche. L..: Ošabno drevo Slomšek. A. M.: Basni in zgodbe Sopko, E.: Beli vran in črna ovčka Vidmar, J.: Klovn iz Strahovskcga Dola
Vrabič, T.: Nasukani strah Živali na kmetiji
plesna dejavnost na soli ivana cankarja v preteklem šolskem letu
Vzgajati s plesom
Ples je sestavni del nekaj tisoč znanih kultur in eden skupnih znamenj teh kultur od prazgodovine do danes. V različnih zgodovinskih obdobjih je kot najprvobitne-jši izraz človekove ustvarjalnosti imel različno vlogo in pomen. Najprej je spremljal dogodke iz vsakdanjega življenja in dela prvotnih ljudstev, tesno povezan je bil z verovanjem. Takšni so bili različni obredni plesi, plesna slavja ob rojstvu, poroki, smrti, bolezni, setvi, žetvi, lovu, luninih menah, zdaj pa je nepogrešljiv na vseh ravneh družabnih srečaru.
Pri otrocih razvija osebnost, ustvarjalnost, uveljavlja občutek pripadnosti skupini, daje možnost za družabnost, delo, igro. Še posebej zadovolji otrokovo potrebo po druženju z vrstniki in spoznavanju novih prijateljev; pri starejših pa razvija tudi samozavest. Vse to je za zdravo in zadovoljivo funkcioniranje človeka zelo potrebno.
Ples razvija gibalno izraznost v vseh obdobjih življenja. Dostopen je tako rekoč otrokom še preden shodijo, ko samo v taktu glasbe krilijo z rokami in ljudem v pozni starosti, ko jim noge za hojo odpovedujejo, pri plesu pa še vedno potrkavajo.
Najpomembnejše pa je, da je ples tisto, kar jih dela srečne in ustvarjalne.
Ples sodi k splošni izobrazbi vsakega človeka. Vzgajati s plesom pomeni tudi spodbujati razvoj telesnih in duševnih sposobnosti, pa tudi enocionalni, socialni in intelektualni razvoj, razvoj koncentracije, posluha, muzikalnosti.
Vzgajati s plesom, z gibom pomeni tudi spodbujati razvoj ustvarjalnega mišljenje, oblikovati ustvarjalna stališča in usposabljati za ustvarjalno reševanje vsakršnih težav, tudi iz vsakdanjega življenja.
Individualno ustvarjanje in ustvarjanje v skupini usmerjata k uveljavljanju, sodelovanju, prilagajanju, vodenju, podrejanju.
Oblikovanje, izražanje in ustvarjanje z gibom so sestavine, ki so enakovredne tradicionalnim verbalnim sestavinam vzgojno-izobra-ževalnega procesa.
Čas'je vendarle počasi uvrščal ples na mesto, ki mu v vsaki civilizaciji pripada - postal je neodtujljivi del kulture slehernega človeka.
Nastop v hotelu Mantova, plesalci plešejo že več let.
Tudi na osnovni šoli Ivana Cankarja imamo plesni krožek, ki ga že vrsto let vodi Teja Šraj. Obiskujejo ga učenci in učenke od 1. do 8. razred. Letos je plesne vaje obiskovalo skoraj 200 učencev, ki so bili razdeljeni v štiri skupine. Mnogi med njimi plešejo že več let.
Najmlajši plesalci so se naučili veliko DRUZABNO-PLESNIH IGER. To so razigrani, poskočni, razposajeni otroški plesi, ki vsebujejo preproste korake in vrtenja. Odvijajo se v koloni, krogu ali prosto po prostoru. Z njimi otroci spoznavajo plesne korake, razvijajo občutek za ritem, lepoto in skladnost gibanja, orientirajo se v omejenem prostoru, najpomembnejša pa sta sprostitev in razvedrilo.
Starejša skupina seje seznanila z plesi iz svetovnega plesnega programa:
- latinsko-ameriški plesi (cha-cha-cha, samba, jive)
-standardni plesi (foxtrot, angleški valček, dunajski valček)
-moderni plesi (cisco hustle, rock"n"roll, hip-hop)
Nekaj učencev svojo plesno pot že drugo leto nadaljuje v Plesnem studiu M, letos so se prvič udeležili državnega prvenstva v HIP-HOPu. Med zvenečimi imeni plesnih šol je mlajša skupina zasedla izvrstno 3. mesto, starejša pa je bila sedma.
NASTOPI v šolskem letu 1998/ 99:
19.11.1998: za vse upokojene delavce v vzgoji in izobraževanju iz občin Vrhnika, Borovnica, Bre-
zovica in Logatec v osnovni šoli Ivana Cankarja
27.11.1998: ob 25. letnici Društva zdravljenih alkoholikov v osnovni šoli Ivana Cankarja
28.12.1998: novoletno srečanje delavcev šole v prenovljenem hotelu Mantova
05.02.1999: za učence razredne stopnje v Cankarjevem domu na Vrhniki
25.05.1999: sodelovanje na XXI. reviji plesnih skupin območne izpostave Ljubljana z okolico na Dobrovi, kjer je nastopilo 26 plesnih skupin
01.04.1999: na mednarodni košarkaški tekmi med mladinci KK Vrhnike in KK Bosne
02.06.1999: zaključni nastop za starše v šolski telovadnici
20.06.1999: na ŽIV-ŽAVu v okviru Argonavtskih dni - p.s. Hvala Zvezi prijateljev mladine za sladoled!
Ples je nesporno eden športov sedanjosti. Če bo ostal tudi v prihodnosti, je v veliki meri odvisno od tistih, ki krojijo njegovo usodo. Zanimanje za ples je pri mladih res veliko. Dolžnost odraslih in pedagogov je, da jih pri temu podpiramo, kajti če mladih ne podpremo, njihove ambicije upadajo. Naj se to ne zgodi tudi mladim plesalcem. Želimo jim čimbolj gladko plesno pot.
Plesalke pa na koncu prišepnejo fantom na uho "Pridite, ne bo vam žal!!"
Mentorica: Teja Šraj
Peta likovna delavnica 99
V sredo, 16. junija je bila v osnovni šoli Log Dragomer otvoritev razstave likovnih del učencev, ki so se udeležili že pete likovne delavnice 99. Pred številnimi starši in učenci osnovne šole so razstavili svoje akvarelne umetnije ter pripravili kulturni program.
Kulturni program so izvajali učenci 4.a in 4. b razreda, ki so prikazali, kaj so se naučili preko celega leta. S pesmijo, besedo in plesom so tako obogatili še en lep kulturni večer v osnovni šoli Log - Dragomer.
Kot smo že omenili, je na šoli letos potekala že peta likovna delavnica. Ideja o prirejanju delavnice se je rodila v glavah učencev, ki so hodili na obiske k slikarju Antonu Wolfu. Prav on je najbolj zaslužen, da seje vseh pet likovnih delavnic tudi dogodilo. Na vseh petih pa je bil celo sponzor in tudi mentor mladim likovnim ustvarjalcem.
Letošnja likovna delavnica je potekala od 3. junija pa do 5. junija. V njej je sodelovalo 20 učencev od četrtega do osmega razreda. Motive pa so poiskali v okolici Polhovega Gradca in na barju. Tako da slike, predvsem akvareli, predstavljajo vso barvitost narave ter vso značilnost krajev okoli Polhovega Gradca in seveda našega barja.
Vsi sodelujoči učenci na likovni delavnici 99 so pred uradno otvoritvijo razstave prejeli priznanja, nekaj
Skupinica mladih plesalcev iz FS Rožmarin, Kulturnega društva Vnanje Gorice
učencev pa tudi praktične nagrade za najlepša likovna dela. Udeleženci so bili: Nada Šebenik, Mateja Dukanič, Tanja Jereb, Mateja Ličer, Jure Marinko, Jan Jerina, Maja Trček, Barbara Zaje, Bina Koprivec, Peter Veselinovič, Matej Kavčnik, Petra Godeša, Petra Potrebuješ, Sandra Zore, Kristina Kavčnik, Katja Mederal, Daša Ozi-mek, Mitja Kavčič in Uroš Petrač.
Na koncu so se učenci - likovniki še zahvalili svojim učiteljem, ki so jim likovno delavnico omogočili: Jana Zad-nikar. Draga Davidkova - Erič, Mojca Šetinc, Dragica Klobučar in Janko Slovša. Zahvalili so se tudi sponzorjem: Antonu Wolfu, Slavku Gutniku, Marjanu Kavčiču, Založbi Rokus, Borisu Krašovcu, SCO d.o.o. in Neven-ki Roječ.
Nato pa je slikar Anton WoIf otvo-ril razstavo, kije bila na ogled od 16.6.
do 26.6.1999 v razstavnem prostoru jedilnice osnovne šole Log Dragomer.
Slikar Anton Wolf sedaj živi na Logu. Rodil seje 10.9.1946 v Hrastniku in je potomec znane družine freskama Wolfa. Študijsko seje izpopolnjeval pri prof. Božidarju Jakcu, prof. Sedeju in mentorju Janezu Knezu. Udeležil se je številnih slikarskih kolonij v Sloveniji in v inozemstvu, kjer je tudi razstavljal. Študijsko je potoval v Avstrijo, Nemčijo in Italijo ter prejel številna priznanja in nagrade. Ob svojem delu pa je vedno pripravljen organizirati in voditi likovne delavnice, ki so v osnovni šoli Log Dragomer postale neka kulturna stalnica,   g g
Večer z mladima glasbenikoma
Sredi junija sta se na samostojnem koncertnem nastopu na Vrhniki v dvorani Doma Karla Grabeljška številnemu občinstvu predstavila mlada glasbena mojstra, ki letos zaključujeta šolanje na nižji stopnji glasbene šole na Vrhniki in se odpravljata na nadaljnji študij na srednjo glasbeno šolo v Ljubljani. To sta violinistka Andreja Mulej, ki jo je poučevala Darinka Fa-biani in fagotist Miha Pet-kovšek, ki ga je skozi glasbeni svet doslej in ga bo tudi poslej na srednji stopnji vodil Milan Švagan, pred tem pa ga je kot nadarjenega glasbenika, ki je osvojil že nekaj pomembnih nagrad na glasbenih tekmovanjih mladih glasbenikov, na blok flavti poučeval Aleksander Miiller.
Za nastop sta si mlada glasbenika izbrala koncertni spored iz del Marcella, Teleman-na, Korsakova, Bravničarja, Schuberta, Kreislerja, Čaj-kovskega, Piašvilija, Planela, Faureja, Stamitza ob klavirski spremljavi Marte Kržič in Božene Dornik. Za učinkovit sklep večera sta nastopajoča s pianistko Marto Kržič izvedla še dva stavka iz Miškovega Klavirskega tria v C-duru.
Srečanje otroških folklornih skupin Slovenije
V dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki je v petek, 4. junija potekalo srečanje otroških folklornih skupin iz Slovenije. Srečanja se je udeležilo 10 otroških skupin, ki je bilo poimenovano: IGRAJMO SE, IGRAJMO SE, ZAPLEŠIMO!
To je bil tudi drugi del srečanja, prvi pa je potekal 28. maja v Prosvetnem domu sosednje občine Horjul. Tam pa je nastopilo devet otroških folklornih skupin.
Mladi folkloristi so prikazovali s plesom, petjem in besedo ljudske običaje svojih krajev. Predstavili so različna kmečka in druga opravila, ki so jih videli pri svojih starih starših. Tako da je bilo videti različne pokrajinske navade preprostih ljudi iz bližnje in daljne zgodovine. Na Vrhniki so nastopili: Vrtec Čebelica - Konovo, Mlajša otroška FS OŠ Metlika, FS OŠ Kog, Otroška FS Belokranjskega odreda Semič, FS OŠ Poljčane, FS Rožmarin - KD Vnanje Gorice, FS OŠ Podgorje, Srednja OFS Pastirček Kranj, Starejša OFS OŠ Mirana Jarca Črnomelj in starejša OFS Pastirček Kranj.
Iz območja, ki ga pokriva Naš časopis, je nastopila samo folklorna skupina Rožmarin iz Vnanjih Goric, pod strokovnim vodstvom Tadeje Masle. Prav v Vnanjih Goricah se resnično nimajo bati za podmladek folkloristov, saj bodo ti mladi plesalci kmalu lahko nadomestili ali pa dopolnili zelo uspešne starejše plesalce pri Kulturnem društvu Vnanje Gorice.
Organizator prireditve je bil Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - območna izpostava Vrhnika. Na začetku srečanja je prisotne pozdravila vrhniška poslanka Helena Hren Vencelj, kije lahko z zadovoljstvom ugotovila, da se ples in folklora vračata med mlade, kar nam zagotavlja slovensko folklorno tradicijo in s tem ohranjanje ljudske kulture. ^ <,
Slikar Anton fVolfse zahvaljuje učiteljem, ki so pomagali izpeljati likovno delavnico 99.
DOGODKI, PRIREDITVE V KRAJEVNI SKUPNOSTI BEVKE
V soboto, 5.6.1999, ob 20.30 smo imeli v gosteh dva pevska zbora, in sicer Mešani pevski zbor Drenov Grič-Lesiio Brdo in Ženski pevski zbor iz Ligojne.
Pevke in pevci so nam polepšali večer in nas popeljali v svet zborovske glasbe.
Doživetje je bilo nepozabno, čeprav nas, obiskovalcev in poslušalcev, glede na možnosti, ki jih nudi prenovljena dvorana, ni bilo veliko.
Morda bo k lažji odločitvi, da se prireditve v Kulturnem domu Bev ke udeležimo krajani in tudi gostje od drugod, pripomoglo tudi dejstvo, da ni obnovljena samo dvorana, pač pa so zagotovljeni tudi novi udobni sedeži.
Obema zboroma se zahvaljujemo za gostovanje in ju obenem vabimo, da nastop vključijo v svoj program tudi v prihodnjem letu.
SVET KS BEVKE
BALINARSKE LIGE
Po prvomajskih praznikih so se začela tudi tekmovanja v balinanju. Na področju, kjer izhaja NAŠ ČASOPIS, je kar precej klubov, ki nastopajo v različnih kakovostnih ligah. V prvi državni ligi nastopa ekipa Metrel Horjul, ki je že z uvrstitvijo v to ligo dosegla največji uspeh, če pa ji bo uspelo obdržati prvoligaški status, pa bo uspeh popoln. V drugi državni ligi - vzhod nastopa letos močno oslabljena ekipa Jama Plešiv-ica, saj sojo zapustili štirje standardni igralci in se bodo le težko obdržali v drugoligaški konkurenci. V notranjski balinarski ligi trenutno najbolje kaže prvi ekipi Sinje Gorice, v boju za prvi dve mesti, ki vodita v kvalifikacije za drugo državno balinarsko ligo - zahod, pa je kar šest ekip.
PRVA DRŽAVNA BALINARSKA LIGA
Vrstni red po 7. krogu:
Milje Tela 21, Jadran Pakirka 19, jadran Izola 13, Antena hausbrandt 12, Bistrica 9, Sovič 8, TIB Terminal in SGP Gorica 7, Metrel Horjul 4, Velenje Premogovniki 0.
DRUGA DRŽAVNA BALINARSKA LIGA-VZHOD
Vrstni red po 7. krogu:
Alpetour 18, Center 16, EIS Budničar 15, Zarja 12, Žiri Magušar, Svoboda in Sodček 10,Duplica 7, Primskovo 3, Jama Plešivica 1. NOTRANJSKA BALINARSKA LIGA Vrstni red po 7. krogu:
Sinja Gorica 18, Fara 15, Blagajana Vrhnika (-1 tekma), Tičnica in Jezero 13, Loška dolina (-1) 12, Begunje(-l) 9, Dragomer 8, Cerkno (-1) 7, Logatec II (-1) 6, Sinja Gorica II (-1) 3, IUV Vrhnika (-1) 2, Idrija 1.
Janez Majer
ADI ALAGIČ TRETJI MED NAMLAJŠIMI BALINARJI
Tudi dečki do 14 let starosti so nastopili na prvenstvu Notranjske za posameznike v Sinji Gorici. Tekmovanja seje udeležilo 10 nadebudnežev iz 6 notranjskih klubov. Največje pokazal Alen Švigelj z Rakeka, pa tudi domačini so lahko zadovoljni, saj je Adi Alagič osvojil tretje mesto, Elvir Nuhanovič z Vrhnike pa peto mesto. Nagrade je najboljšim podelil sodnik in vodja tekmovanja Roman Meden. Na polfinale državnega prvenstva, ki bo konec avgusta v Postojni, so se uvrstili najboljši trije.
REZULTATI:
za 5. mesto Nuhanovič-Čekada 7-5
za 3. mesto Alagič-Koler 8-5
za 1. mesto Švigelj-Gorišek 13-1
VRSTNI RED:
1. ALEN ŠVIGELJ TIČNICA
2. GREGOR GORIŠEK LOGATEC
3. ADI ALAGIČ SINJA GORICA
4. ZVONE KOLER LOGATEC
5. ELVIR NUHANOVIČ BLAGA JAN A-IU V
6. DEJAN ČEKADA TIČNICA
7. MIHA UMEK SINJA GORICA
8. LUKA POTOČNIK DRAGOMER
9. GREGOR KOROŠEC TIČNICA
10. PETER RODIČ SINJA GORICA
Janez Majer
NOTRANJSKO PRVENSTVO ZA MLADINCE V HITROSTNEM IN NATANČNEM ZBIJANJU
V Sodražici seje končalo letošnje prvenstvo Notranjske za mladince. Naslova najboljših sta zasluženo osvojila Igor Frank iz Sinje Gorice v natančnem in Dejan Korošec z Rakeka v hitrostnem zbijanju. Najboljši trije v obeh disciplinah so se uvrstili na državno prvenstvo.
Rezultati:
NATANČNO ZBIJANJE	
1. Igor Frank	Sinja gorica
2. Samo Krompič	Blagajana-IUV
3. Samo Meden	Tičnica
4. Dejan Korošec	Tičnica
6. Aleš Rodič	Sinja Gorica
7. Miloš Komar	Biagajana-IUV
10. Mirko Radič	Sinja Gorica
HITROSTNO ZBIJANE	
1. Dejan Korošec	Tičnica
2. David Čekada	Tičnica
3.Igor Frank	Sinja gorica
4. Marko Matelič	Sodražica
5. Aleš Rodič	Sinja Gorica
6. Miloš Komar	Blagajana-IUV
7. Samo Krompič	Blagajana-IUV
9. Mirko Radič	Sinja Gorica
Janez Majer
NOTRANJSKO PRVENSTVO V NATANČNEM ZBIJANJU-člani
V kvalifikacijah je na prvenstvu Notranjske v Sodražici nastopilo 17 tekmovalcev, najboljših 10 pa se je uvrstilo v finale in se pridružilo 6 najboljšim iz lanske sezone. Naslov najboljšega je zasluženo osvojil Marjan Jerina iz Logatca, ki seje tudi uvrstil na državno prvenstvo. Člana ekipe Blagajana - IUV, Denis Ule in Jožo Ivančevič pa sta osvojila zelo dobro 4. oziroma 5. mesto.
Rezultati:
FINALE 1. krog (16 tekmovalcev):
1.   Marjan Jerina	-Logatec	36
2.   Ivan Kirasič	-Loška dolina	23
Franc Lipovšek	-Tičnica	23
Andrej Ravtar	-Fara	23
5.   Denis Ule	-Blagajana	22
6.   Janez Kebe	-Jezero	20
7.   Jure Bele	-Logatec	19
8.   Jožo Ivančevič	-IUV	18
9.   Darko Ožbolt	-Loška dolina	17
10. Ivo Mestek	-Jezero	16
Boris Matelič	-Sodražica	16
12. Janko Gruden	-Begunje	15
13. Franc Langenvalter	-Blagajana	U
Slavko Petrovič	-Logatec	U
15. Simon Boh	-Sinja Gorica	8
Silvo Košir	-Sodražica	8
FINALE 2. krog (8 tekmovalcev):		
1. Janez Kebe		36
2. Denis Ule		30
3. Marjan Jerina		25
4. Jure Bele		22
5. Jožo Ivančevič		13
6. Franc Lipovšek		12
7. Ivan Kirasič		10
8. Andrej Ravtar		2
FINALE 3. krog (4 tekmovalci):		
1. Marjan Jerina		30
2. Jure Bele		28
3. Janez Kebe		19
4. Denis Ule		17
		Janez Majer
OBČINSKA LIGA V BALINANJU 1999
Športna zveza Vrhnike je tudi letos razpisala občinsko ligo v balinanju. Prijavilo se je tako kot lani 6 ekip. Odigran je že prvi del lige, v vodstvu je ekipa Kociper iz Dragomerja, kije dosedaj oddala le eno točko, Upokojenci pa so v zaostali tekmi 4. kroga presenetljivo premagali ekipo Kare in osvojili prve točke. Drugi del tekmovanja se bo začel predvidoma v začetku septembra.
Rezultati:
1. krog:
Blagajana		-Upokojenci			8-0
Kranjc		-Bevke			8-0
Kociper		-Kara			8-0
2. krog:					
Upokojenci		-Kranjc			2-6
Bevke		-Kociper			4-4
Kara		-Blagajana			6-2
3. krog:					
Kranjc		-Kara			4-4
Kociper		-Blagajana			5-3
Upokojenci		-Bevke			2-6
4. krog:					
Kara		-Upokojenci			2-6
Blagajana		-Bevke			8-0
Kranjc		-Kociper			0-8
5. krog:					
Kociper		-Upokojenci			6-2
Blagajana		-Kranjc			4-4
Bevke		-Kara			4-4
Vrstni red po prvem delu:					
1  Kociper 5	4	1 0	31-9	+22	13
2 Kranjc 5	2	2 1	22-18	+4	8
3 Blagajana 5	2	1 2	25-15	+ 10	7
4 Kara 5	1	2 2	16-24	-8	5
5 Bevke 5	1	2 2	14-26	-12	5
6 Upokojenci 5	1	0 4	12-28	-16	3
				Janez Majer	
MIRKO RADIČ NAJBOLJŠI NA NOTRANJSKEM, IGOR FRANK PA TRETJI V DRŽAVI
- V Sinji Gorici pri Vrhniki je v odlični organizaciji domačega ŠD potekalo mladinsko notranjsko prvenstvo v balinanju za posameznike. Nastopilo je 18 mladincev iz 6 klubov NOBZ: Tičnice, Jezera, Begunj, Sodražice, Blagajane-IUV in Sinje Gorice. Naslov najboljšega je zasluženo osvojil domačin Mirko Radič, ki je iz igre v igro igral bolje in na koncu zasluženo zmagal. Tudi Igor Frank je lahko zadovoljen s 3. mestom, medtem, ko so favoriti Gorazd Petrovčič, Miloš Komar in Samo Krompič razočarali in izpadli že v predtekmovanju. Prvi trije so iz rok predsednika NOBZ Branka Šefrana prejeli medalje in se uvrstili na polfinale državnega prvenstva, ki je bilo naslednjo nedeljo prav tako v Sinji Gorici. V finale, med najboljših 8 v državi, pa seje z izredno igro uspelo uvrstiti le domačinu Igorju Franku.
Tržič pa je bil prireditelj finalnega posamičnega prvenstva, kjer je Igor Frank z osvojitvijo tretjega mesta dokazal, da se razvija v odličnega balinarja. Naslov najboljšega je osvojil Čauševič (Milje Tela) pred domačinom Hervolom in Frankom , ki je v boju za tretje mesto tesno premagal Jermana (Jagodje).
REZULTATI
NOTRANJSKO PRVENSTVO POLFINALE:
ČEKADA -FRANK 12-6
RADIČ -ŽAGAR 10-9
PREGLED DELOVANJA SEKCIJ SHOTOKAN TRADICIONALNEGA KARATEJA V ŠOLSKEM LETU 1998/99
V začetku oktobra 1998 seje na osnovnih šolah Dobrova, Log -Dragomer, Bevke, Drenov Grič ter Ivana Cankarja pričel začetni tečaj oziroma delovanje sekcij Shotokan tradicionalnega karateja v okviru Karate kluba Vrh Vrhnika. Po marcu 1999 seje preimenoval (po združitvi z že obstoječim klubom na Vrhniki) v Karate klub Vrhnika.
Preden pa začnem z opisom dogajanja v sekcijah, bi rad na kratko predstavil sebe ter značilnosti samega karateja. Moje ime je Boris Peček, sem mojster tradicionalnega karateja 1. dan ter inštruktor karateja. Izpit sem opravil leta 1996 na Fakulteti za šport v Ljubljani, sem tudi študent omenjene fakultete. Karate sem začel trenirati v Ljubljani leta 1990 v Karate klubu Emona ter leta 1992 nadaljeval s treniranjem v Karate klubu Kimon pri g. Bojanu Marinčku, mojstru karateja 4. dan. Karate sem začel učiti leta 1993. Učil sem skoraj vse starostne skupine od najmlajših malčkov do najstarejših veteranov. Večinoma sem učil po osnovnih šolah v Ljubljani ter pripadnike vojnih enot v vojašnici Moste.
Karate, ki ga učim, izhaja iz majhnega otoka, imenovanega Okinavva, ki leži v Tihem oceanu med Japonsko in Kitajsko. Sam karate je star več kot tisoč let. Do dvajsetega stoletja je bila to prepovedana in s tem skrita veščina, ki seje ves čas razvijala. Leta 1922 jo je mož z imenom Gichin Funa-koshi prenesel na Japonsko ter tako omogočil, da seje karate razširil po vsem svetu. Zdaj obstaja mnogo različic karateja, tako da se po nekaterih ocenah s to plemenito veščino po svetu ukvarja okoli 10 milijonov ljudi, ki se lahko primerjajo med seboj v obliki najrazličnejših tekmovanj od klubskih do svetovnih prvenstev. Tekmovalci tekmujejo se v dveh disciplinah, in sicer v športnih bojih ter katah (forme).
V začetku septembra 1998 sem začel z vpisom, tako da so vse omenjene šole dobile informativne liste s prijavnicami, ki so jih učenci lahko oddali v tajništvu šol. Na podlagi prejetih prijavnic sem ugotovil, daje zanimanje za tečaj zelo veliko, saj se je prijavilo več kot 170 učencev, vendar je z vadbo (tu se všteti vsi, ki so vsaj dvakrat prišli na trening) začelo 140 učencev. Po nekaj tednih je še nekaj učencev prenehalo s treniranjem, tako daje do prvega preizkusa znanja v januarju 1999 ostalo okoli 130 učencev.
Karate je v osnovi sestavljen iz treh delov, in sicer elementov -prvin (kihon), form - oblik (kat) ter boja (kumite). Poleg tega mora vsak karateist poznati osnove veščine Jiu-jitsu (vzvodi na različnih sklepih, reševanje od prijemov, prevali ter padci) ter v naši šoli poznavanje teoretičnih osnov karateja ter športa.
Po desetih urah treninga so učenci znotraj skupin prvič tekmovali v karateju, in sicer so tekmovali v treh elementih. Vsi nastopajoči so bili deležni nagrad v obliki sladkarij. Ker pa si prizadevam, da učenci trenirajo karate tudi doma (na začetku je dovolj pet do deset minut vsak dan), so dobili domačo nalogo v obliki risanja s črtami predšolsko kato TAIKYOKU SHODAN. Na tem mestu bi rad pohvalil Renato in Romano Koprivec iz OŠ Dobrova za odlično narisano kato.
Po tekmi v elementih je po nekaj tednih sledila tekma znotraj skupin v predšolski kati TAlKYOKU SHODAN. Na tej tekmi so najboljši trije dobili nagrade v obliki obeskov, kulijev ter nalepk.
Karate sestavljajo mnogi enostavni ter kompleksni gibalni elementi, ki imajo japonska (ter večina tudi slovenska) imena. Kara-teisti morajo obvladati potek gibanja posameznega giba ter njegovo slovensko in japonsko ime,
kar pa večini učencem (predvsem mlajšim) na začetku učenja povzroča težave. Da bi svojim učencem olajšal pridobivanje znanja, sem se na začetku tečajev odločil, da bom napisal priročnik, ki bo učencem omogočil lažje učenje veščin. Na žalost je priročnik zaradi tehničnih težav izšel šele v začetku marca 1999, ko je večina učencev že dobro spoznala karate. Ne glede na to lahko učenci priročnik uporabljajo prvih nekaj let treniranja, saj so v njem napisana vsa teoretična vprašanja ter odgovori, ki jih je treba obvladati na preizkusu znanj za posamezen pas do stopnje 1. dan. Poleg priročnika smo v klubu poskrbeli za natis klubske izkaznice ter tako trenerjem omogočili lažje vodenje evidence prisotnosti na treningih, članarin ter opravljanja izpitov.
Zadnji teden januarja 1999 so se vsi učenci srečali s prvim preskusom znanja za šolske pasove. Večinoma so vsi uspešno opravili izpit, tako da je bilo od vseh učencev 6 neuspešnih ter 4 nadpovprečno uspešni. Nadpovprečno uspešni so bili: Erik Hudnik (OŠ Dobrova), Sandra Zore, Nada Šebenik ter Gregor Filipič, vsi trije OŠ Log -Dragomer.
Po tem izpitu je sledilo kar nekaj resnih tekem. Prva je bila v začetku februarja, in sicer 1. pokalna tekma osnovnih šol. Tekma je bila v Lenartu. Za naš klub so tekmovali štirje učenci v katah ter eden v bojih. V katah so se je udeležili Sandra Zore, Nada Šebenik, Tjaša Herič ter Erik Hudnik, ki pa niso zasedli kakšne vidne uvrstitve. V bojih se je tekmovanja udeležila Ana Osredkar, ki je dosegla 2. mesto. Omenjena tekmovalka je iz Sekcije športnega karateja, ki jo že nekaj let vodi Simon Caserman.
Naslednja tekma v katah je potekala 10. aprila v Ljubljani. Nastopilo je 64 tekmovalcev iz štirih klubov. Za KK Vrhnika je na-
stopilo 10 učencev, ki so osvojili 5 medalj. Podrobnosti s te tekme lahko preberete v prejšnji številki Našega časopisa.
Zaradi želje, da bi povezali vse učence, ki trenirajo v klubu ter jim tako omogočili medsebojno primerjanje, smo 8. maja 1999 izvedli prvi medobčinski turnir v katah ter zaradi pomanjkanja tekmovalcev demonstracijsko v bojih. Ker tekma ni bila obvezna, se je je udeležilo samo 30 tekmovalcev, ki so nastopali v treh starostnih skupinah ter kategoriji absolutno. Tekma seje začela s skupnim ogrevanjem ter žrebanjem parov, tako da so si tekmovalci sami izžrebali svojega prvega nasprotnika z vlečenjem številk. S tekmovanjem je začela skupina malčki, kjer je 1. mesto osvojil ŽIGA P1RC (mala šola), 2. mesto je pripadlo MATJAŽU VIDMARJU (OŠ Drenov Grič) ter 3. mesto MIHU PIRCU (OŠ Drenov Grič). Za njimi so nastopili mlajši pionirji, med katerimi je 1. mesto osvojil ERIK HUDNIK (OŠ Dobrova), 2. mesto ANDREJ PLEŠKO ( OŠ Drenov Grič) ter 3. mesto ROK KLE-MENČIČ (OŠ Ivana Cankarja). V kategoriji starejši pionirji so nastopala samo dekleta, tako daje bil vrstni red na koncu: 1. mesto SANDRA MUSTAFIČ (OŠ Ivana Cankarja), 2. mesto SANELA MUSTAFIČ (OŠ Ivana Cankarja) ter 3. mesto SANDRA ZORC (OŠ Log - Dragomer). V kategoriji absolutno so nastopili najboljši trije iz vseh skupin in po hudih bojih je bil vrstni red najboljših naslednji: 1. mesto ERIK HUDNIK (OŠ Dobrova), 2. mesto SANDRA MUSTAFIČ (OŠ Ivana Cankarja) ter 3. mesto ŽIGA PIRC (mala šola).
Med samim tekmovanjem so tekmovalci za vsak nastop prejeli čokolado oziroma bombone. Najboljši v svojih kategorijah ter absolutno pa so prejeli diplome.
SE ZADNJE PRIPRAVE PRED TEKMO..
SKUPINA ZMAGOVALCEV od leve proti desni: ERIK HUDNIK, MATJAŽ VIDMAR, ROK KLEMENČlC, ŽIGA PIRC, MIHA PIRC, ANDREJ PLEŠKO, SANDRA MUSTAFIČ, SANDRA ZORC, SANELA MUSTAFIČ.
FINALE:
za 3. MESTO:
FRANK
za 1. MESTO
RADIČ
KONČNI VRSTNI RED:
1. MIRKO RADIČ
2. DAVID ČEKADA
3. IGOR FRANK
4. SIMON ŽAGAR
5. DEJAN KOROŠEC
10. MILOŠ KOMAR
11. GORAZD PETROVČIČ
12. SAMO KROMPIČ 16. ALEŠ RODIČ DRŽAVNO PRVENSTVO POLFINALE ČAUŠEVIČ HERVOL
FINALE ČAUŠEVIČ za 3. MESTO FRANK
KONČNI VRSTNI RED:
1. ČAUŠEVIČ
2. HERVOL
3. FRANK
4. JERMAN
5. MARKOČIČ
6. POPIT
7. MARJANOVIČ
		ŠD Bevke		-ŠD Sinja Gorica			2-2
		ŠD Povž		-ŠD Lipa			i-0 b.b.
-ŽAGAR	13-6	Tonka caffe		-Blatna Brezovica			10-2
-ČEKADA		5. krog					
	11-6	Blatna Brezovica		-ŠD Žaba			2-5
		ŠD Lipa		-Tonka caffe		0-3 b.b.	
SINJA GORICA		ŠD Sinja Gorica		-ŠD Povž			4-1
TIČNICA		Kamnoseštvo Kociper		-ŠD Bevke			4-0
SINJA GORICA		6. krog					
TIČNICA		ŠD Žaba		-ŠD Bevke			2-2
TIČNICA		ŠD Povž		-Kamnoseštvc	Kociper		3-7
		Tonka caffe		-ŠD Sinja gorica			0-1
		Blatna Brezovica		-SD Lipa			i-0 b.b.
BLAGAJANA-IUV		7. krog					
SINJA GORICA		ŠD Lipa		-ŠD Žaba		0-3 b.b.	
BLAGAJANA-IUV		ŠD Sinja Gorica		-Blatna Brezovica			5-2
SINJA GORICA		Kamnoseštvo Kociper		-Tonka caffe			2-4
		ŠD Bevke		-ŠD Povž			2-3
		Vrstni red po 7. krogu:					
-FRANK	13-8	1 Tonka caffe	7	6     0 1	39-12	+27	18
-JERMAN	13-10	2 Kamnoseštvo Kociper	7	6     0 1	31-12	+ 19	18
		3 ŠD Žaba	7	4     1 2	19-14	+5	13
-HERVOL	13-1	4 ŠD Sinja Gorica	7	4     1 2	18-14	+4	13
		5 Blatna Brezovica	7	3     0 4	12-23	-11	9
-JERMAN	13-12	6 ŠD Povž	7	2     0 5	13-24	-11	6
		7 ŠD Bevke	7	1     2 4	12-28	-16	5
Milje Tela		8 ŠD Lipa	7	0     0 7	7-24	-17	0
tako pa tudi izkušnje, ki si jih nabirata na vseh tekmah za državno prvenstvo in na pokalnih tekmah, vseh skupaj bo letos 18, tako da se stopničk še nadejamo.
Ne gre pozabiti tudi uvrstitve Vrhničanke Simone Ponebšek, tudi članice Športno-kinološkega kluba Vrhnika, ki je v razredu agilitv 1, mini, v Ajdovščini dosegla četrto mesto. Drugo mesto pa sta z njeno mešanko, psičko Tako, osvojili na državnem prvenstvu v agilitvju v Ljubljani.
Naj pripomnim, da tako Polona kot Simona tekmujeta šele od lanske jeseni in da taki rezultati in take uvrstitve, ki jih dosegata, štejejo za boljše, saj je konkurenca huda. Na posamezni tekmi namreč sodeluje skupaj od 60 do 80 vodnikov in psov in sta razreda agility 1, standard in mini (standard pomeni tekmovanje psov plečne višine nad 40 cm, mini pa pod 40 cm), najštevilnejša. Čestitamo jima! Potrpežljivo pa čakamo tudi uvrstitve Borovničanke Petje Telban in njene psičke Evelin ter naše članice Teje Habič in Trixi.
Športno-kinološki klub Vrhnika Branka Hobič
Bistrica Sinja Gorica Jagodje Šampionka Brdo
Secom Draga
Janez Majer
Janez Majer
OBČINSKA LIGA V MALEM NOGOMETU
Športna zveza Vrhnika in ŠD Sinja Gorica tudi letos skupaj organizirata Občinsko ligo v malem nogometu. Nastopa 8 ekip, ki se bodo med seboj pomerile v dvokrožnem sistemu vsak z vsakim. Letos je novost, da se vsa srečanja igrajo na asfaltni ploščadi v Športnem parku na Vrhniki. V boju za prvo mesto sta ekipi Kamnoseštvo Kociper in ekipa Tonka caffe in prav zadnji krog je odločil vodilnega po prvem delu. Omeniti pa moramo tudi neresnost ekipe iz Podlipe, kije odigrala le tri tekme na ostale pa sploh ni prišla.
Rezultati:		
1. krog	-ŠD Žaba	
ŠD Povž		0-5
Tonka caffe	-ŠD Bevke	14-3
Blatna Brezovica	-Kamnoseštvo Kociper	0-2
ŠD Lipa	-ŠD Sinja Gorica	2-4
2. krog	-ŠD Sinja Gorica	
ŠD Žaba		3-1
Kamnoseštvo Kociper	••    -ŠD Lipa	6-4
ŠD Bevke	-Blatna Brezovica	1-2
ŠD Povž	-Tonka caffe	3-5
3. krog	-ŠD Žaba	
Tonka caffe		3-1
Blatna Brezovica	-ŠD Povž	1-0
ŠD Lipa	-ŠD Bevke	1-2
ŠD Sinja Gorica	-Kamnoseštvo Kociper	1-4
4. krog		
ŠD Žaba	-Kamnoseštvo Kociper	0-6
Vrhničanka Polona Krašovec in njena psička Pia že dvakrat na zmagovalnih stopničkah
Na drugi in tretji tekmi letošnjega državnega prvenstva v agilitvju, kinološkem športu, kjer vodnik in njegov pes v parkurju premagujeta ovire in pri tem pazita na doseženi čas ter število napak, sta bili v razredu agilitv I, standard, Vrhničanka Polona Krašovec in njega zlata prinašalka Pia že drugič na najvišji, zmagovalni stopnički. Kot je izjavila Polona, nasmejana in razigrana zaradi doseženega prvega mesta, mimogrede, ugnala je že "verzirane" agilitaše, ji to mesto pomeni potrditev trdega in pravilnega dela skozi celotno letošnje leto. Forma se obema še povečuje, prav
Po tekmi smo se v upravnem odboru kluba odločili, da bomo vsak mesec organizirali občinske turnirje v karateju ter tako omogočili karateju v občini večjo popularnost, samim tekmovalcem in trenerjem pa večjo izkušenost. Da bi bile vsakomesečne tekme učenci množično obiskali, smo se odločili, da so obvezne za vse učence, ki trenirajo v klubu. Učence lahko opravičijo nastopanja na tekmah starši z ustnim oziroma pisnim ali zdravniškim opravičilom! Prisotnost na tekmah je pogoj za opravljanje izpitov.
Po tej tekmi je bil v sredini maja drugi preizkus znanja, kjer pa mnogi učenci niso bili več tako uspešni kot na prvem izpitu, saj je izpit opravilo samo 59 (58%) učencev. Najuspešnejši učenci, ki so opravili stopnjo 6. kyu (prvi oranžni pas), so: ERIK HUDNIK (OŠ Dobrova), SANDRA ZORC, NADA ŠEBENIK (OŠ Log - Dragomer), MIŠA TOMINEC (OŠ Ivana Cankarja) ter MIHA PIRC (OŠ Drenov Grič).
Ker se z junijem končuje prvo leto mojega delovanja v karateju na Vrhniki in njeni okolici, bi rad navedel nekaj kratkih ocen ter mnenj o skupinah, ki sem jih poučeval. Z željo, da bi karate postal množičen šport, ter s tem omogočil vsakemu, ki ga ta veščina vsaj malo zanima, dajo dobro spozna, se v tem letu večkrat nisem ravnal po določenih pravilih, ki veljajo v karateju predvsem v disciplini, ter tako učencem omogočil precej svobodne volje, kar se mi je maščevalo z nekaj pretepi v posameznih skupinah, z ugovarjanjem ter popolno neposlušnostjo. Moramo se zavedati, da je trening katere koli borilne veščine psihično in fizično zelo naporno, kjer je treba neskončno ponavljati za marsikoga nesmiselne gibe. Veščina sicer terja določene motorične elemente, kot so eksplozivna oziroma vzdržljivost-na moč ter gibljivost, vendar leži ključ do dobrega obvladovanja veščine v psihični zrelosti posameznika. Določen nivo psihične zrelosti je osnovni pogoj za zače-
tek učenja, saj mora posameznik dojeti, da brez trdega dela ne bo napredoval. Poleg tega MORA sprejeti ter tudi upoštevati moralno - etične kodekse veščine, saj brez njih veščine sploh NI, ampak je to pretepanje. Posameznik se skozi fizični (ponavljanje gibov) ter psihični (koncentracija, meditacija) trening razvija ter se na tak način transformira v popolnoma uravnoteženo osebnost, ki se bo sposobna spoprijeti z vsemi problemi v življenju ter si ustvariti harmoničen odnos z okolico, kjer živi.
V skupinah, ki jih učim, je veliko posameznikov, ki imajo ustrezen nivo zrelosti za učenje, obstajajo pa tudi posamezniki, ki v mnogih komponentah odstopajo od zahtevanega nivoja in več kot je takih posameznikov, slabša je skupina. Ker je kritiziranje ter podajanje ocen zame vedno nehvaležno delo, bom samo kot za zanimivost predstavil subjektivno lestvico skupin po njihovi disciplini ter delovnih navadah. Ob tem bi rad poudaril, da se stanje skupin po omenjenih dveh kriterijih ves čas spreminja, tako da lahko navedem le približno razvrstitev. V skupinah so našteti učenci, ki so trenirali vsaj pol leta oziroma opravljali dve preverjanji znanja, poleg so napisane tudi stopnje znanja - pasovi, ki so jih opravili na že omenjenih preverjanih znanja. Kyu je ime za šolsk' stopnjo znanja in vsak kyu določa pas, ki ga učenec lahko nosi. V našem klubu so kyuji določeni z naslednjimi pasovi: 10 KYU - PRVI BELI PAS, 9. KYU - DRUGI BELI PAS, 8. KYU -PRVI RUMENI PAS, 7. KYU -DRUGI RUMENI PAS, 6. KYU -PRVI ORANŽNI PAS. Rad bi omenil še, da pri mnogih učencih napisane kyuje oziroma pasove lahko popravijo na preverjanju znanja po občinskem turnirju, ki bo 19.6. 1999 in na 1. poletni šoli na Rakitni.
Lestvica skupin po disciplini ter delovnih navadah od 1. do 6. mesta:
1. mesto: SKUPINA 4. - 8. razred OŠ LOG - DRAGOMER
ANŽE VALENTINČIČ - 8. KYU, DAVID BELAVA - 7. KYU,
DAVID GERBEC - 8. KYU, DEJAN ROŽIČ - 7. KYU, GAŠPER JERŠ1N - 7. KYU , GREGOR FILIPIČ - 7. KYU, JANEZ TAR-MAN - 8. KYU, LUKA GAMS -8. KYU, LUKA POTOČNIK - 7. KYU, MARKO VULETA - 8. KYU, MIHA GOLC, NADA ŠEBENIK - 6. KYU , NINA HERIČ - 7. KYU, LIZA SOTOŠEK - 8. KYU, SANDRA MOLE - 8. KYU, SANDRA ZORC - 6. KYU, SIMON FORTUNA - 7. KYU, TADEJ FORTUNA - 7. KYU, TJAŠA HERIČ - 7. KYU, VLA-STA ERJAVEC - 8. KYU, ARB-NOR KRASNICI - 8. KYU, SANDRA KAVČIČ - 8. KYU.
2. mesto: SKUPINA OŠ DRENOV GRIČ
ANDREJ PLEŠKO - 7. KYU, ANŽE KRAVANJA - 8. KYU, ENESA NADAREVIČ - 9. KYU, JANEZ JAPELJ - 9. KYU, JANEZ PLEŠKO - 8. KYU, JAN TRIFKOVIČ - 9. KYU, KLEMEN HREN - 7. KYU, KLEMEN JESENKO - 7. KYU, MIHA JAPELJ - 8. KYU, MIHA PIRC - 6. KYU, MATJAŽ VIDMAR - 7. KYU, ŽIGA PIRC - 9. KYU, MIHA KERŽMANC - 9. KYU, PETRA POTREBUJEŠ - 3. KYU (DRUGI ZELENI PAS).
3. mesto: SKUPINA OŠ DOBROVA
ANA ROTAR - 8. KYU, BOŠTJAN GUZELJ - 8. KYU, ERIK HUDNIK - 6. KYU, GAŠPER PLEŠKO - 10 KYU, GREGA LAMPRET - 8. KYU, JANEZ KOPR1VEC - 8. KYU, JAKA ZALAZNIK - 9. KYU, JERNEJ SUHADOLC - 8. KYU, JURE GUZELJ - 7. KYU, MIHA KO-PRIVEC - 7. KYU, NINA GOG-NJAVEC - 7. KYU, RENATA KOPR1VEC - 7. KYU, ROMANA KOPRIVEC - 7. KYU, TINA MARINKO - 8. KYU, URŠA SAKSIDA - 8. KYU, JAN SUHA-DOLNIK - 7. KYU.
4. mesto: SKUPINA OŠ IVANA CANKARJA
DENIS ČANČAR - 8. KYU, DIANA IBRAIMOV - 8. KYU, DOMAN BLAGOJEVIČ - 8. KYU, EVA ARH - 8. KYU, IGOR TOMINEC - 7. KYU, ALEŠ SU-
HADOLNIK - 10 KYU, JURE LESICA - 8. KYU, MATEJ VO-DEB - 10 KYU, MATEVŽ HORVAT - 10 KYU, ROK PETROVČIČ - 9. KYU, ROBERT ŠUR-CA - 8. KYU, MILOŠ MITRIČ -9. KYU, SABINA BURJAK - 8. KYU, TJAŠA ŠURCA - 10 KYU, ALEN KALIZAN, ANDREJ PREGELJ - 10 KYU, KLEMEN WOLF - 9. KYU, MIŠA TOMINEC - 6 KYU, KRISTINA DRA-ŽETIČ - 9. KYU, MARTIN MA-LAVAŠ1Č - 9. KYU, ROK KLE-MENČIČ - 7. KYU, SUZANA MILOJEVIČ - 8. KYU, ŽIGA TOM ŠE - 9. KYU, JURE KLAN-ČAR - 9. KYU
5. mesto: SKUPINA I. - 3. razred OŠ LOG - DRAGOMER
ANJA ARMIČ - 9. KYU, ANŽE POPIT - 8. KYU, BORUT BENKO - 7. KYU, DEJAN MI-SKIČ - 8. KYU, IZTOK ERJAVEC - 10 KYU, KATARINA VESEL - 8. KYU, LORENS VULETA - 7. KYU, MATIJA ŠARA-BON - 8. KYU, ROK KEGLE-VIČ - 8. KYU, JAKA ŠTUFLEK - 8. KYU, ŽIGA DEBENEC - 8. KYU, JURIJ GOSTIŠA - 9. KYU, ROK PETROVČIČ - 9. KYU.
6. mesto: SKUPINA OŠ BEVKE ALEŠ SVETE - 7. KYU, ALEŠ
ZAJC - 8. KYU, KRISTJAN JER-AJ - 7. KYU, IZTOK VONČA -9. KYU, MATEJ SKUB1C - 8. KYU, MATIC SMUK - 8. KYU, MIHA KERŽMANC - 8. KYU, GAŠPER KERŠMANC - 7. KYU, TADEJ TRČEK - 9. KYU, TOMAŽ KERŽMANC - 8. KYU, JANEZ TRČEK - 10. KYU, SIMON KOLENC - 8. KYU, STANKO KERŠMANC - 8. KYU, ŽIGA DALMATIN - 7. KYU.
Poleg omenjenih skupin obstaja še ena - tekmovalna skupina, ki jo sestavljajo najboljši učenci iz vseh šol, iz katerih lahko izbiram kandidate za večja tekmovanja. Skupina najboljših je sestavljena iz naslednjih učencev:
NADA ŠEBENIK, SANDRA ZORC, ANDREJ PLEŠKO, MIŠA TOMINEC, SABINA BURJAK, ERIK HUDNIK, SANDRA MOLE, IGOR TOMINEC, ALEŠ SVETE, MIHA PIRC, MATJAŽ
Vrhničanke s priznanji po tekmovanju v domači telovadnici
Nastopi mladih Vrhničank v SRG
V začetku maja je vrhniški klub za ŠRG organiziral v telovadnici OŠ Ivana Cankarja drugo prvenstveno tekmo za kategorijo deklic in mlajših deklic. Gostiteljicam tekmovanja seje uspelo najvišje uvrstiti v skupinski vaji deklic. Ana Kovač, Neža Petelin, Maja Ramič in Eva Ličof so osvojile drugo mesto za deklicami iz mariborskega Branika. Mlajše deklice: Saša Novak, Samra Murič, Petra Garafolj in Špela Jerina so med mlajšimi deklicami v skupinski vaji osvojile 5. mesto. Zmagale so mlajše deklice iz ljubljanskega Narodnega doma. V posamičnih nastopih so mlajše deklice dosegle naslednje uvrstitve: 12. Špela Jerina, 13. Saša Novak, 14. Samra Murič in 18. Petra Garafolj. V kategoriji deklic: 9. Ana Kovač, 19. Neža Petelin, 13. Eva Ličof, 14. Maja Ramič in 15. Tina Grum. Tekmovalo je več kot 20 mladih ritmičark iz petih slovenskih klubov v končnem seštevku ekipnega mnogoboja: 1. Narodni dom (Ljubljana), 2. Branik (Maribor), 3. Vrhnika.
Na mednarodnem prvenstvu Maribora so tekmovale: med kadetinjami 8. mesto Neža Petelin, v kategoriji deklic: 8. mesto Eva Ličof in med najmlajšimi: 6. mesto Samra Murič.
V štajerski metropoli je nastopalo več kot 50 "ritmičark" iz 9. držav. Na spomladanskem pokalu v Zagrebu sta barve najmlajšega slovenskega kluba (ne le po letih od
„„n......IMt..............,..,„— ......,,,„,......, ustanovitve, temveč tudi po starosti tekmovalk) zastopali Ana Kovač, 11. mesto v mnogoboju kadet-inj in Saša Novak, 10. mesto v tekmovanju deklic. V hrvaški prestolnici je tekmovalo v treh starostnih kategorijah več kot 40 udeleženk iz 5. držav.
VIDMAR, JANEZ PLEŠKO, ŽIGA PIRC, JURE LESICA, ROK KLEMENČIČ, EVA ARH.
DELOVANJE TER NAČRTI ZA BLIŽNJO TER DALJNO PRIHODNOST
V soboto, 19.6.1999, bo potekal drugi občinski turnir v karate katah ter bojih v veliki telovadnici OŠ Ivana Cankarja. Najboljši izmed vseh skupin se bodo udeležili I. poletne šole v karateju na Rakitni od 4. do 11.7 1999. Od 15.7. do 15.8. bodo treningi za tekmovalce in za vse tiste, ki želijo trenirati med počitnicami. V šolskem letu 1999/2000 bodo za že obstoječe skupine potekali treningi predvidoma 3-krat ter za tekmovalce 4-krat na teden. Razpisan bo nov vpis za vse, ki se bodo v novem šolskem letu želeli pridružiti treningu karateja, vabljeni so tudi tisti, ki so že hodili, pa so iz takšnih ali drugačnih razlogov prenehali obiskovati tečaj. Za poletje 2000 načrtujemo poletno šolo v Poreču ter še mnogo drugih zanimivih dogajanj (seminarji?tekmovanja, izleti...) v prihodnjih letih.
Za konec bi rad opisal, da poleg sekcij, ki jih vodim sam v klubu, delujeta že nekaj let tudi sekciji športnega karateja ter kickboksin-ga, ki sta zelo uspešni na tekmovanjih. Mnogi uspehi so bili že opisanih v prejšnjih številkah Našega časopisa. Naj omenim še en velik uspeh, kjer je ekipa mladink na državnem prvenstvu v športnih bojih, ki je potekalo 6.6.1999 v NOVI GORICI dosegla 3. mesto.
VSEM UČENCEM SE OPRAVIČUJEM, KER SKUPINAM NISEM DODAL SLIKE. ZARADI TEHNIČNIH RAZLOGOV. SLIKE NISO USPELE IN TAKO NISO PRIMERNE ZA OBJAVO
V ČASOPISU. VSE SKUPINE SE BODO PONOVNO FOTOGRAFIRALE V ZAČETKU NOVEGA ŠOLSKEGA LETA TER BODO TAKRAT OBJAVLJENE
V ČASOPISU, ČE NAM UREDNIK ODSTOPI PROSTOR!
Karate klub Vrhnika Trener karateja Boris Peček, 1. dan
25. POHOD PES z VRHNIKE na TRIGLAV
Planinsko društvo Vrhnika letos organizira že 25. pohod peš z Vrhnike na Triglav, ki bo od 20. do 24. julija po že začrtani trasi preko Škofjeloškega in Bohinjskega pogorja.
Četrtstoletna tradicija naših pohodov bo letos še slovesnejša in množična, saj se bo pohoda udeležilo nekaj čez 100 pohodnikov, na prireditvi oziroma proslavi na Kredarici pa se nam jih bo verjetno pridružilo še toliko.
Skupaj se bodo na pot podale pohodne skupine sekcije PD Vrhnika Veseli Triglavci: Veseli Triglavci in Triglavke, Vašani , Lintverni, Polžarji in Povžarji ter Tulipani.
Zbrali se bomo 20. 7. ob sedmih zjutraj in po še zadnjih pripravah krenili čez Dolomite v Poljansko dolino in proti Blegošu, kjer bodo nekateri prenočili v koči, drugi pa na senu, ali pa kar pod milim nebom, če bo vreme primerno.
Naslednji dan čaka nekatere pot proti Poreznu, druge pa pot vodi v Davčo in čez Soriško planino v Bohinjsko dolino, kjer se bomo spet videli skupaj. Polovica pohodnikov bo prespala v dolini, drugi pa gredo še na Uskovnico.
V četrtek je naš cilj priti čez Vodnikovo kočo na Kredarico, kjer bomo prenočili. Priključili se nam bodo tudi tisti, ki bodo prispeli pod Triglav z avtomobili.
Z novim dnem se bomo povzpeli na naš končni cilj Triglav, obiskali še ostale obtriglavske koče in se vrnili na Kredarico, kjer bomo proslavili naš petindvajseti pohod.
Proti domu nas bo naslednji dan vodila pot čez Pokljuko, od tam pa se bomo odpeljali proti domu.
S.J.
7. PRVENSTVO SLOVENSKE VOJSKE V VOJAŠKEM PETEROBOJU
Vrhniška vojašnica dobra gostiteljica
V dneh od 15. junija pa do 17. junija je bilo na Vrhniki 7. prvenstvo Slovenske vojske v vojaškem mnogoboju. Kot gostitelji so se zopet izkazali vojaki in častniki vrhniške vojašnice na Stari Vrhniki. Svečana otvoritev 7. prvenstva je bila v torek 15. junija, ko je prvenstvo Slovenske vojske odprl polkovnik Marjan Balant, poveljnik 52. lor SV. Pred zbranimi tekmovalci in to vojaki, ki so na služenju vojaškega roka, častniki in podčastniki stalnega sestava ter ženskami v službi stalnega sestava, je spregovoril prav on, jih pozdravil in poudaril, da je to osrednje vojaško tekmovanje v Slovenji, kjer se zberejo resnično dobro pripravljeni in izbrani tekmovalci. Razveseljivo pa je, da je vsako leto več tekmovalcev, prav letos skoraj 70% več od lanskega leta, kar se da resnično slutiti, da se telesni pripravljenosti v slovenski vojski posveča vedno več pozornosti. Seveda je to tudi dober znak, da so vojaki in starešine dobro pripravljeni in fizično usposobljeni za razne težke vojaške naloge in aktivnosti. Zbrane je nagovoril tudi župan Vrhnike ter tekmovalcem zaželel veliko športnih uspehov. S tem pa je bilo 7. prvenstvo SV v vojaškem peteroboju odprto.
Vse tri kategorije tekmovalcev in tekmovalk so nastopile v petih športnih disciplinah. Na strelišču Struževo pri Kranju so opravili hitro in precizno streljanje v tarčo z avtomatsko puško. Tekmovanje v premagovanju pehotnih ovir pa so izvedli v vojašnici Ivana Cankarja na Raskovcu. Plavanje z ovirami pa so izpeljali na kopališču Kolezi-ja v Ljubljani. Na vrhniškem pomožnem nogometnem igrišču so tekmovali v metanju bombe v cilj na daljavo. Kros pa so izvedli v objektu svoje vojašnice na Stari Vrhniki. Na podlagi skupnega števila točk iz vseh petih disciplin so dobili vrstni red v vseh športnih panogah ter v vseh treh kategorijah.
Zaključek so prav tako pripravili na'asfaltni ploščadi vojašnice na Stari Vrhniki. Slavnostni nagovor je imel brigadir Vojko Pavlin, predstavnik general štaba SV, kije podelili priznanja, medalje in pokale najboljšim trem iz vsake kategorije. Vrstni red najboljših treh v vseh treh kategorijah pa je bil naslednji:
Vojaški obvezniki:
1. Tadej Horvat (3/52 lor) 4268,2 točke
2. Uroš Benkič (72lor) 424,8 točke
3. Luka Žagar (12 grdb) 4161 točk Ekipno:
1. 72 lor SV 15.689,8 točke
2. 3 gr OpP VLZO 14.652,8 točke
3. 3/52 lor SV 14.575,8 točke Ženske - stalni sestav SV:
1. Andreja Mali (športna enota SV) 4246 točk
2. Carmen Ribaš (10 lo MS) 3542,6 točk
3. Mateja Vadnjak (10 lo MS) 3327,6 točk
Moški - stalni sestav SV:
1. Marko Kruljac (1/22 lor SV) 4650, 2 točke
2. Aleš Ropret (3 gb 1. OpP VLZO) 4625,8 točke
3. Boris Stanika (1/22 lor SV) 4502, 8 točk
Moški - ekipno:
1. 72 lor SV 16.835,6 točke
2. 3 gb 1. OpP VLSO 16.067,6 točke
3. 1/22 lor SV 16.008,2 točke
S.S.
Pogled na svečani postroj vseh tekmovalcev in tekmovalk oh pričetku in zaključku 7. prvenstva SV v vojaškem peteroboju.
Ekipa vojakov 3/52 brigade SV, kije služila vojaški rok na Vrhniki.
Detajl tekmovanja metanja bombe v cilj na daljavo.
Župan Vinko Tomšič je znani športnici Andreji Mali, tekačici na smučeh, podelil monografijo Vrhnike, saj je z dobrimi rezultati premagala številne moške tekmovalce.
Mojca Suhadolc z novim avtom
V začetku meseca junija je lastnik podjetja MERLAK - CITROEN naši znani smučarki in stalni članici A reprezentance Mojci Suhadolc izročil ključe novega Citroe-novega avtomobila XSARA -BREAK. Avtomobil je Mojca prejela na pogodbo za uporabo 6 mesecev, o nadaljnji uporabi pa se bodo dogovorili še proti koncu leta. Lastnik podjetja Anton Mer-lak je skupaj s podjetjem CITROEN Slovenija iz Kopra zagotovil nakup reklamnega avtomobila, in to XSARA - BREAK, ki bo Mojci služil za prevoze na treninge in na bližnja tekmovanja.
S.S.
Kolesarski zanesenjaki
Gotovo mi bo marsikdo potrdil, da si sprostitev po napornih delovnih dneh poišče v športnih aktivnostih. Tako ima Iskra Antene kar nekaj takšnih somišljenikov, ki si sprostitev poiščejo tudi na kolesu.
Po lanskoletni udeležbi manjše ekipe na maratonu Pranja, seje letos ekipa povečala še za tri člane, ki so svoj prvi "krst" opravili na maratonu češenj, dne 12.6.99.
Izvedba maratona je bila sprva vprašljiva, saj je lanskoletni organizator odpovedal organizacijo in jo predal KK Dobrovo. Tudi vremenska napoved je bila slaba. Torej kar veliko dvomov je bilo med "prijavljenimi", ali gremo ali ne. Pa smo šli. Kar bo pa bo.
Do startnega mesta v Ljubljani pri Agrotehniki smo se pripeljali kar s kolesi, da smo se malo ogreli. Črni oblaki nad nami niso obetali nič prijatnega. "Da le ne dežuje", smo si prigovarjali. Po kratkem pozdravnem govoru predstavnikov Kluba iz Goriških Brd in kratkih navodilih tekmovalcem, je žvižg naznanil začetek tekme.
Pa smo se odpeljali. Začetek je bil neverjetno hiter, saj smo proti Vrhniki dosegali hitrosti 45 km/h in več, brez posebnega truda alU'vintanja". Tako smo na Vrhniko prispeli v pol ure, kar v normalnih prometnih razmerah uspe vozniku avtomobila.
Vrhniški klanec je kolesarje kar zdelal, tudi avtorja tega pisanja, ki je zaradi mišičnih krčev skoraj že obupal. Ob prigovarjanju in spodbujanju ostalih članov ekipe smo peljali dalje, čeprav je bila glavnina kolesarjev že kar precej pred nami. Naši števci so pridno beležili kilometre in merili našo hitrost. Za nami je bil Logatec, Kalce, Hotedršica, Godovič in Črni Vrh. Ves čas pa so nas spremljali črni oblaki. Malce pred vrhom nad Colom seje že svetlikalo modro nebo, ki nam je vlilo energije, da smo pripeljali na prvi postanek še pravočasno. Po kratkem okrepči-lu, saj za kaj več nismo imeli časa, ker smo lovili "glavnino", smo se spustili preko Cola v Ajdovščino. Zrak je bil občutno drugačen, predvsem toplejši in nič več črnih oblakov nad nami. Menda se tu dosega neverjetne hitrosti, ampak žal zaradi spremstva tokrat tega ni bilo mogoče poizkusiti. Kar prijeten je bH spust, saj smo lahko malce odpočili noge. Do Nove Gorice, kjer je bil drug krajši postanek, samo prišli dobro razpoloženi, saj je bilo za nami že blizu 100 km. "Kaj sedaj" smo se spraševali? Med kolesarji seje razvila debata, da gredo na finish in da bodo dali vse od sebe. In smo šli. Ampak ne na finish, kot nekateri, ampak z željo, da pridemo do cilja, pa čeprav mnogo kasneje. Za nami je bil že Solkan in zapeljali smo se čez solkanski most, ko smo ugledali cesto, ki se je serpentinasto dvigala. Tudi prometnega znaka 10% klanec nismo spregledali. Zagrizli smo se v strmino in po kakih dveh kilometrih prisopihali na vrh. Nekaterim ni uspelo prevoziti strmine, naša ekipa pa je prišla na vrh na kolesu. "Sedaj pa ne more biti več daleč", smo glasno razmišljali. Pa kar ni in ni bilo cilja. Po spustu, kjer smo naleteli ob cesti kar na nekaj kolesarjev, ki so nesrečno padli, predvsem zaradi prevelike hitrosti (op. avtorja - dosegla 64 km/h), je bila cesta precej raznolika. Malo gor, pa malo dol... Ob glasnih vzklikih in vzpodbujanju gledalcev ob cesti smo po petih urah "vintanja" končno prispeli v Dobrovo, naš cilj.
Vsak udeleženec je prejel medaljo (simbol treh češenj) in kupon za okrepčilo.
Naj vam povem, da je od vseh treh članov ekipe imel avtor pred tem najmanj kilometrov "v nogah", pa zaradi tega ostali niso bili nič manj utrujeni.
"Se vidimo na maratonu Franja", smo si rekli.
Joži Uršič
TENISKA NOVICA
Dvojice za pokal KAVA - URŠKA
V soboto, 5. junija se je končal veliki turnir dvojic v tenisu za pokal KAVA - URŠKA. Tega že tradicionalnega turnirja dvojic, ki ga organizira lastnik kava bata URŠKA na Stari cesti, seje udeležilo resnično 16 najboljših parov iz občine Vrhnika ter nekateri gostje iz sosednjih krajev. Sam turnirje zanimiv tudi po številnih praktičnih nagradah, kijih prejmejo skoraj vsi udeleženci turnirja.
Glede na kvalitetne in dobre dvojice, je bil prikazan zelo borbeni in zanimiv tenis. V tem trenutku najboljši vrhniški par Kavčič - Seljak, se je v finale prebil dokaj srečno vendar pa zasluženo. V polfinalu sta po hudem boju premagala Ljubljančana JAKUSA in DANEVA z 9:8.
V drugem polfinalnem obračunu pa sta presenetljivo Štih - Škof premagala dvojico Petkovšek - Brajkovič z 9:8. V finalu pa sta Kavčič - Seljak prikazala kvalitetno igro in premagala par Štih - Škof z 6:1 in 6:3 ter zasluženo osvojila prvo mesto ter veliki pokal kava bara URŠKA. Prvi trije pari so tako prejeli pokale in praktične nagrade. Tudi vsem ostalim igralcem turnirja so bile na koncu razdeljene praktične nagrade. Naj omenim še to, da se je polfinalnih in finalnih bojev ogledalo kar lepo število ljubiteljev tenisa.
S.S.
Prvi trije pari z lastnikom bara KAVA - URŠKA (od leve): Brajkovič, Petkovšek, Kavčič, lastnik KAVA - URŠKA, Seljak, Štih in Škof.
Slavcu v spomin
(Stanislav Rus 1957-1999)
Stanislav Rus (Slave) je bil človek, kije svoje življenje posvetil letenju. Zadnja leta je bil Slave duša jadralnega padalstva ne samo v vrhniškem klubu letalcev (KLV), ampak tudi na širšem območju Slovenije. V zahvalo njegovemu trudu in prizadevanju se člani kluba in njegovi prijatelji čutimo dolžne, da spregovorimo nekaj besed o njegovem življenju.
Slave je bil rojen 18. 9. 1957 v Mali Ligojnipri Vrhniki. Že v rani mladosti se je navduševal za tehniko letenja, po šoli in doma je izdeloval lesene modele letal, kasneje pa je izdeloval makete raznih letal in z njimi tudi tekmoval v Sloveniji in tujini; tam je dosegel tudi vidne rezultate: leta 1992 je dobil nagrado za prvo mesto v Celovcu in Liencu. Z jadralnim padalstvom se je seznanil že leta 1988, aktivno pa seje vključil v letu 1991. Njegov moto je bil: vedno bolje, dlje in višje. L. 1992 je opravil A- izpit in začel sodelovati na tekmah državnega prvenstva. L. 1993je prvi v Sloveniji naredil vodnik po jadralnih - padalskih startih Notranjske. L. 1994je prevzel vodstvo sekcije jadralnih padalcev v Klubu letalcev Vrhnika, prav zaradi njega je klub kmalu postal eden najvidnejših in tudi najuspešnejših v Sloveniji. Zadnja leta je postavil strani vrhniškega kluba na internetu. Velik obisk teh strani je priča temu, da so bile strani vedno zanimive in slikovite, hkrati pa je postregel z vsemi najnovejšimi podatki tekmovanj in drugih različnih obvestil. Istega leta je postal učitelj letenja. Mnogi, ki smo opravili tečaj pri Slavcu, vemo povedati, da je bil gotovo
eden najboljših inštruktorjev; vsakemu se je posvetil posebej in ni prej odnehal, dokler ni bil prepričan, da smo dovolj samostojni za varno letenje, verjetno tudi marsikdaj cena tečaja ni več pokrivala stroškov, ki jih je imel z nami. L. 1997 naredi izpit za tandema. Istega leta tekmuje za reprezentanco Slovenije v svetovnem pokalu. L. 1998 se aktivno vključi v Zvezo za prosto letenje in postane njen tajnik, poleg tega postane tudi član izpitne komisije.
Slave je naredil kar nekaj lepih preletov in to predvsem na področju Notranjske, kjer so preleti precej zahtevnejši kot ob gorskih verigah. Naštejemo jih samo nekaj: Borovnica - Ilirska Bistrica, Borovnica - Ajdovščina, Polhov Gradec - Tolmin, Lisca - Cerklje na Gorenjskem. Osebni višinski rekord znaša 4200 m., dosežen v Španiji, daljava pa preko sto kilometrov. Ko omenjamo njegove uspehe, je prav, da omenimo tudi številne zmage, kijih je Slave dosegel na tekmovanjih v točnosti pristajanja.
Končno pa se Slavca ne bomo spominjali samo po njegovih uspehih, ampak tudi po tem, kakšen človek je bil. V spominu nam ostajajo lepi trenutki, ki smo jih preživeli z njim. Slave je bil človek, ki sije znal vzeti čas za vsakega, gostoljubnost in prijaznost sta nas vedno znova privedla pred vrata njegovega doma v Mali Ligojni. Vrednosti nekega človeka se (žal) zavemo šele tedaj, ko ga ni več. Na koncu nam ostane hvaležen spomin na Slavca za vse opravljeno delo in prijateljstvo, ki smo ga bili deležni.
Člani sekcije jadralnih padal-cev(KLV) in njegovi prijatelji.
Nebo
Nebo me ima rado,
Nebo je moj dom,
Nebo me potolaži.
Oblaki so moji bratje,
ptice moje sestre.
Matije toplina,
ki me dviguje k očetu.
Oče Nebo me sprejema odprtih rok.
podarja mi vse svoje širno imetje.
Oblaki me božajo, dotikajo se me,
igraje mi zakrivajo pot.
S pticami se igram v vrtiljaku.
Nebo meje sprejelo,
ptice so me sprejele,
oblaki so me sprejeli.
Moje malo srce je sprejeto.
(Boštjan Debevec)
DAVEK NA DODANO VREDNOST (DDV) - KAJ PRINAŠA KMETIJAM
S 1. julijem 1999 bo v Sloveniji uveden davek na dodano vrednost, ki bo nadomestil sedanji prometni davek.
DDV načeloma obdavči sleherno stopnjo prometa blaga in storitev, razen če gre za oprostitev ali ničelno stopnjo davka. Prodajalec v svoji prodaji zaračuna kupcu davek na dodano vrednost (izstopni davek) in ga odvede državi, njegov kupec (če ni končni potrošnik) pa terja od države povračilo tega davka ( šteje se mu kot vstopni davek). Davčni zavezanec torej za vsako obračunsko obdobje naredi obračun zaračunanega izstopnega prometnega davka, od tega odšteje predhodno plačani davek na dodano vrednost (vstopni davek), ki gaje plačal ob nakupu reproma-teriala, strojev in drugih investicij, ki so potrebni za opravljanje obdavčljive dejavnosti, in državi plača razliko med obema (ker se mu odšteje predhodno plačani davek, gre v vsaki fazi dejansko za davek na dodano vrednost). Vračilo vstopnega davka bo mogoče le na podlagi pravilno sestavljenih računov. V končni fazi se breme davka prevali na potrošnika, ki plača celotno vrednost DDV.
Kakšne bodo davčne stopnje?
Za veliko večino prometa blaga in storitev bo davčna stopnja 19%. V kmetijstvu bo na primer splošna 19% stopnja DDV veljala pri prodaji kmetijskih strojev in opreme, gradbenega materiala in gradbenih strojev za gradnjo gospodarskih objektov, pri veterinarskih storitvah, embalaži. Lahko pričakujemo, da bo vse to blago in storitve po uvedbi davka na dodano vrednost dražje, kot je sedaj, saj so stopnje prometnega davka nižje*
Ugodnejši položaj za kmetijstvo se postavlja z znižano 8% stopnjo davka, ki se bo obračunavala od naslednjega prometa blaga, povezanega s kmetijstvom:
- izdelki za prehrano ljudi razen alkoholnih pijač (izjema: vino po znižani stopnji do 1. julija 2005),
- izdelki za prehrano živali,
- žive živali,
- semena in sadike,
-gnojila in fitofarmacevtska sredstva,
- nastanitev gostov na turističnih kmetijah,
- storitve v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu.
Bistvena novost glede na sedanji prometni davek torej je, da ne bo več mogoče kupovati semena, gnojil, sredstev za varstvo rastlin, krmila in podobno brez davka, pač pa bo treba takoj ob nakupu odšteti tudi DDV.
Poudariti je potrebno, da storitve medsosedske pomoči v okviru strojnih krožkov tako kot doslej z davkom na dodano vrednost ne bodo obdavčene (v predpisanih okvirjih). DDV za opravljane storitev s stroji bodo zaračunavali le davčni zavezanci. Podrobnejše informacije o tem so v priloženi tabeli.
Ničelna davčna stopnja (z vračilom vstopnega davka) bo veljala le za izvoz. Za kmetijstvo pa je pomembna tudi oprostitev plačila DDV (brez vračila vstopnega DDV), ki bo veljala pri prodaji kmetijskih zemljišč, ki bo vpisan v zemljiško knjigo.
Kdo bo zavezanec za plačilo DDV?
Za kmetije velja, da so po zakonu obvezni zavezanci, če je bil skupni katastrski dohodek vseh članov gospodinjstva v lanskem letu večji kot 1.500.000 SIT. Takih kmetij je v Sloveniji le okoli 30 in jih bo davčni organ po uradni dolžnosti določil kot zavezance. Za kmetijsko dejavnost torej ni merilo za vključitev v sistem davka na dodano vrednost, pač pa katasterski dohodek. Za druge dejavnosti pa velja, da bodo obvezni zavezanci za plačilo davka na dodano vrednost vsi, ki so v lanskem letu dosegli več kot 5.000.000 SIT prometa. Torej bo za dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki že po zakonu o dohodnini niso obdavčene po katastrskem dohodku ( na primer turistična dejavnost), veljalo, da se bodo morale vključiti v sistem davka na dodano vrednost, če je bil promet iz te dejavnosti večji kot 5.000.000 SIT.
Vsi podjetniki ali kmetije, ki ne bodo obvezni zavezanci, se lahko kadarkoli prostovoljno vključijo v sistem davka na dodano vrednost, s tem da morajo potem ostati zavezanci vsaj 5 let.
Kaj pomeni za kmetijo vstop v sistem DDV?
Za kmetije, ki bodo zavezanci za davke na dodano vrednost bo veljalo, da bodo morale pri vsaki
prodaji pridelkov zaračunavati davek na dodano vrednost po predpisani stopnji, hkrati pa bodo imele pravico dobiti povrnjen ves vstopni davek, ki ga bodo plačale ob nakupu repromateriala, strojev in opreme, gradbenega materiala za gradnjo gospodarskih objektov in podobno. Izjemno pomembno bo, komu bo kmetija prodajala. Če bo določena kmetija prodajala davčnim zavezancem (na primer zadrugam, klavnicam in podobno), je zaračunavanje davka na dodano vrednost ne bo bremenilo, saj bo zadružno izplačilo kmetijam, ki bodo davčni zavezanci, za zaračunani davek na dodano vrednost višje kot kmetijam, ki bodo izven sistema davka na dodano vrednost, saj si bo zadruga ali mlekarna plačani davek na dodano vrednost odbila kot vstopni davek (inje torej ne bo bremenil kot strošek). Kmetija v sistemu davka na dodano vrednost bo imela torej nižje stroške, ker bo lahko uveljavljala vračilo plačanega davka na dodano vrednost. Zaračunani davek na dodano vrednost kmetiji ne bo predstavljal prihodka na drugi strani pa plačani vstopni davek tudi ne stroška. Opozoriti pa je potrebno, da bodo morali davčni zavezanci voditi predpisane evidence (knjiga prejetih in izdanih računov z vstopnim in izstopnim DDV) v zvezi z davkom na dodano vrednost, kar bo prineslo dodatne stroške, saj se bodo morali verjetno posluževat storitev knjigovodskih servisov.
Kako se bo davek na dodano vrednost odvajal državi?
Obračun davka se bo vršil po obračunskih obdobjih, ki bodo 1 mesec, izjemoma 3 ali 6 mesecev. Za to obdobje bo treba državi plačati razliko med obračunanim izstopnim davkom na dodano vrednost in že plačanim vstopnim davkom na dodano vrednost. Če bo v določenem obdobju več plačanega vstopnega davka na dodano vrednost, kar se bo gotovo kmetijam dogajalo ob nakupu dražjih strojev ali ob drugih večjih investicijah, se bo pozitivna razlika plačanega davka prenesla v naslednje obračunsko obdobje, na zahtevo zavezanca pa bo morala država vrniti razliko v šestdesetih dneh.
Kmetije imajo pravico do pavšalnega nadomestila
Kmetije, ki ne bodo davčni zavezanci, bodo imele pravico do pavšalnega nadomestila (nadomestilo za že plačani DDV ob nakupu repromateriala in drugega blaga, potrebnega kmetijsko pridelavo). Pavšalno nadomestilo v višini 4% na prodajno ceno bodo po zakonu dolžni izplačevati vsi davčni zavezanci kmetom, ki si bodo od davčnega organa pridobili posebno dovoljenje. Vlogo za pavšalno nadomestilo se bo moralo oddati vsako leto do 31. marca za vse določene pridelke, ki jih kmetija prodaja. Minimalne površine po katastrskih podatkih - v lasti ali v najemu, kijih kmetija mora imeti, da lahko pridobi pravico do pavšalnega nadomestila, so: 1 ha njiv, travnikov ali pašnikov za rastlinske in živinorejske pridelke, razen za pridelke trajnih nasadov, kjer je pogoj 0,3 ha sadovnjaka, vinograda ali hmeljišča, za opravljanje kmetijskih storitev pa vsaj 2 ha kmetijskih in gozdnih zemljišč, od katerih mora biti vsaj 1 ha kmetijskih. Račun za prodajo kmetijskih pridelkov s pravico do pavšalnega nadomestila bo v imenu kmeta napisal davčni zavezanec. Kmetje pa bodo morali te račune shranjevati in jih predložiti ob naslednji vlogi za pavšalno nadomestilo.
Kaj svetujemo?
Vse kmetije z velikim letnim prometom, posebno tiste, ki pro-
dajo večji del svojih pridelkov davčnim zavezancem (na primer mlečne kmetije) in tiste, ki bodo v naslednjih letih veliko investirale, naj preračunajo za svoj primer, ali se jim bolj izplača prostovoljni vstop v sistem davka na dodano vrednost ali koriščenje pavšalnih nadomestil.
Za prvi primer: vstop v sistem davka na dodano vrednost naj simulirajo poslovne dogodke enega leta (ali naredijo analizo preteklega leta, če bodo naslednja poslovna leta podobna). Vse vrednosti nakupov je potrebno osvoboditi sedanjega prometnega davka in jim prišteti predvideni davek na dodano vrednost. Davek na dodano vrednost prištejemo tudi pri vseh prodajah. Pri tem moramo upoštevati, da bomo pri prodaji davčnim zavezancem dosegli za zaračunani davek na dodano vrednost višjo skupno prodajno ceno kot kmetije, ki ne bodo niti zavezanci niti pavšalisti, na drugi strani pa bomo pri prodaji kupcem, ki ne bodo davčni zavezanci, verjetno dosegli prav tako prodajno ceno (z vključenim davkom na dodano vrednost) kot kmetije, ki ne bodo davčni zavezanci (delovanje trga), kar pomeni, da bomo zaradi zaračunanega davka na dodano vrednost pri prodaji kupcem, ki ne bodo davčni zavezanci, dosegli nižje prihodke. Upoštevati je potrebno tudi stroške vodenja
knjigovodskih evidenc za davek na dodano vrednost.
Za drugi primer: pravica do pavšalnega nadomestila je prav tako potrebno pri vseh nakupih odšteti sedanji prometni davek in prišteti davek na dodano vrednost po predvidenih davčnih stopnjah. Pri prodajah davčnim zavezancem pa na prodajno ceno prištejemo 4% pavšalno nadomestilo.
Kje nastopijo razlike? V primeru davčnega zavezanca imamo na strani stroškov oz. izdatkov znižanje zaradi vrnjenega vstopnega davka in povečanje stroškov zaradi dodatnih stroškov vodenja evidenc. V primeru pavšalista pa imamo povečanje prihodkov za pavšalno nadomestilo pri prodaji davčnim zavezancem. Oba učinka moramo primerjati, da ugotovimo kaj se splača. Pred očmi je potrebno imeti naslednjih pet let, kolikor najmanj traja vključitev v sistem.
Odločitev o vstopu v sistem davka na dodano vrednost naj bo sprejeta na podlagi temeljitega premisleka ali preračuna. Po modelnih izračunih bi z vstopom v sistem davka na dodano vrednost lahko pridobile predvsem kmetije, ki:
- imajo velik letni promet;
- prodajajo davčnim zavezancem;
- so v obdobju velikih investicij,
- ki imajo v strukturi cene velik delež obdavčljivih stroškov.
Pripravila: mag. Tanja Strniša, svetovalka za ekonomiko
Zavezanci/Storitve Medsosedska pomoč Dopolnilna dejavnost;
v okviru SK storitve s kmet. mehaniz.
Kmetije, ki niso KD s 1,5 mio Letni promet<S,0 mio
zavezanci zalpTačilo        Ne zaračunavajo Ne zaračunavajo
DDV in ne odvajajo DDV in ne odvajajo DDV
Kmetije, ki so zavezane! za plačilo DDV	KD>1,5 mio ali prostovoljno najmanj 5 let) Zaračunavajo In odvajajo DDV (8%)	Letni promet>5,0 mio ali prostovoljno (najmanj S let) Zaračunavajo in odvajajo DDV (8%)
Kmetije s pavšalnim nadomestilom	KD < 1,5 mio 2 ha zemlje v uporabi 4% dodatek na ceno storitve (če delajo zavezancem)	Letni promet v 5,0 mio 2 ha zemlje v uporabi 4% dodatek na ceno storitve ( če delajo zavezancem)
PISMA BRALCEV PISMA BRALC
Znani sosed, ki ga moti vse!
Lepo je imeti znanega soseda, po katerem te vsi poznajo in mislijo, kako je dober, ampak to samo toliko časa, dokler ga dodobra ne spoznate. Ta znani sosed je Stane Kirn starejši iz Podpeči, kateri je prvak med prvaki, kar se tiče tega, da ga moti vse, kar je na zemlji, v njej in seveda nad njo.
Kot ste že prebrali v prejšnjih številkah Našega časopisa, gospoda Kirna moti vsaka stvar, kije za napredek vasi, fare in občine. Med prvimi stvarmi je na primer podpeško letališče, ki ga je zgradil sosed Izidor Pristavec ter z njim zbudil naše kraje iz našega vsakdanjika in prinesel med nas nove svežine.
Je pa še veliko ostalih stvari, katere bi lahko naštevali in naštevali. Ravno od tega letališča na primer bi lahko imela korist cela občina, še največ pa gospod Kirn, kateri se sploh ne zaveda, kaj pomeni beseda turizem in ne loči turizma od 'fovšije'. Ob tem se lahko spomnimo znane slovenske pesmi: Če fovšija bi gorela, bila bi ti v ognju cela, ej Slovenija. Namerno pa meče
polena pod noge vsem naprednim sokrajanom.
V prejšnji številki našega časopisa pa vam je predstavil ogleda vredno znamenitost Podpeči ("Nova zanimivost v Podpeči"), svojo obžagano lipo, ki jo je pred 40 leti posadil na meji z menoj. Verjetno je mislil, da sadi bon-saj in ne tako veliko drevo.
Osebno pa mislim, da se turiste in goste privablja v gostilno na drugačen način in ne tako, kot dela sosed, znani gostilničar iz Podpeči - s pisanjem člankov v časopisu. Če pa že hoče sosed videti kakovostno postrežbo in prijaznost, naj pride kdaj pogledat vsem dobro znan lokal Grebenčeva klet.
Kar pa se tiče urejenosti našega kraja, bi sosed lahko začel na svojem dvorišču, kjer stoji stara gostilna, katera propada in razpada in ogroža mimoidoče.
Mislim, da bi bilo najbolje, če sosed opusti novinarske in podobne hobije, katerim seveda ni kos, in naj raje v roko prime motiko, čopič in še kaj drugega, saj živi čisto v središču Podpeči, in malo uredi staro hišo in na silo prisvojeno parkirišče.
Zato bi bilo najbolje in bil bi že tudi čas, da imetje prepusti sinu Stanetu, za katerega pa mislim, daje bolj sposoben od očeta.
Beno Jesenko
Babica pripoveduje
Bilo je nekoč je tema, ki ji v naši enoti sledimo že tretje leto. Za to šolsko leto smo se odločile za pod temo: Slovenske pravljice in zgodbe.
Pravljice in zgodbice so se vpletale v naše dejavnosti preko celega šolskega leta. Izbirali smo predvsem med slovenskimi zgodbami, jih otrokom prebirali ob različnih priložnostih, otroci pa so jih tudi slikovno ponazorili.
Danes imamo na razpolago nepregledno število slikanic domačih in tujih avtorjev, kaset, videokaset, vendar pripovedovanja babic, dedkov, mamic, očetov ne moremo z ničemer nadomestiti. Odločili smo se, da k sodelovanju povabim babice naših varovancev. Rade so si vzele čas in nas razveselile s svojim pripovedovanjem Otroci so jim radi prisluhnili, saj so prav zgodbice tiste, ki otroka vedno znova pritegnejo, še posebno, če jih pripovedujemo v živo.
Ni čudno, da so me otroci spraševali: Kdaj pride babica? Ali pride danes?" "Kmalu pride, danes pa ne more, " sem jim odgovorila in otroci so bili zadovoljni.
Na zadnje srečanje z babico pa smo povabili tudi starše. Ob tej priložnosti smo v Galeriji Kašča pripravili tudi razstavo starih otroških slikanic, otroških risbic, ki so nastale po pripovedovanju in zgodbice, ki so si jo izmislili otroci.
Program je bil zelo pester. Najprej so se predstavili otroci, ki so povedali nekaj starih otroških izštevank, zapeli narodne pesmice in zaplesali nekaj starih otroških plesov. Potem pa sta nam otroška pisateljica gospa Jana Milčinski in gospa Francka Hosta - babica iz Ligojne pripovedovali pravljice. Z zanimanjem smo jima prisluhnili. Zvedeli smo tudi marsikaj zanimivega iz njune mladosti. Po programu pa so si starši ogledali razstavo.
Vsem, predvsem pa babicam, ki so nas razveseljevale s pripovedovanjem se iskreno zahvaljujemo.
Ana Pišek
Tudi z nabiranjem školjk in
kamenčkom smo si krajšali i
Z zanimanjem so otroci prisluhnili pripovedi babice
Letovanje otrok na Debelem rtiču
Tudi letos smo organizirali letovanje na Debelem rtiču v kampu Ministrstva za notranje zadeve. Letovanja seje udeležilo 114 otrok. Vreme nam je bilo naklonjeno, saj smo se lahko vsak dan kopali. Pa ne le to. Peljali smo se tudi z ladjo v Piran in si ogledali akvarij, imeli smo srečolov, ples, lutkovno predstavo Brundarije, nabirali smo školjke in še in še. Dnevi so nam hitro minevali. Zadnji večer je bil najboljši, saj smo dobili diplome.
Otroške domislice pa so bili:
Tovarišica, veš kako bom šel v Italijo? Blazino bom vzel, pa mlinček za smetano. Potem pa bom mlinček dal v vodo in vrtel, pa bom prišel v Italijo.
V Lazaretu gledajo otroci mejni prehod pa pravi Luka: Veš Maša, če bila Masnica bi te veter kar čez mejo odpihnil.
Otroci so tudi šteli, koliko dni bodo še na morju.fantka, kije imel za ponoči plenice so spraševali: Koliko plenic imaš še?
Da otrokom ni bilo dolgčas pa tole. Veste tovarišica, naš bi kar še ostal, le traktor je pogrešal.
Erika Slatnar
POPOTOVANJE V PERU
Čez drn in strn po inkovski deželi
Piše Edvard Rozmane
Nadaljujemo s potopisom iz Peruja, ki smo ga zaradi pomanjkanja prostora v prešnjih številkah opustili.
Naslednjo jutro smo se z enim izmed številnih kom-bijev, ki vozijo na relaciji Huaraz - Caraz, zapeljali do mesta Yungay (50 km). Kot večina perujskega voznega parka so tudi ti kombiji zvečine japonskih znamk, med katerimi prednjači Tovota. Ostaja le problem, kam naj visokorasli gringo s svojimi nogami na precej skopo odmerjenem prostoru med sedeži. Sama vožnja pa je prava adrenalinska pustolovščina, saj ima večina voznikov težko nogo. Pri tem pa se res požrtvovalno trudijo izogibati številnim luknjam na cesti, tako da vozilo ves čas poplesava iz enega voznega pasu na drugega, če ne gre drugače pa malce po bankini.
Potres maja 1970
Mestece Yungay je 31. maja 1970 doživelo strašno tragedijo. Katastrofalen potres je z mogočne gore Huascaran Norte sprožil ogromne količine ledu in skalovja na speče mesto. Od 20.000 prebivalcev je tragedijo preživelo le 92 prebivalcev obrobne četrti. Nesrečni Yungay spet stoji, vendar ne na istem mestu. Na katastrofo še vedno spominjajo znamenite štiri preživele palme in številne spominske plošče preminulim meščanom. Nad mestom tragedije stoji veličastni Cristo de Yungay (Kristusov kip). Z Yungayja je do gora še vedno daleč, zato smo se kot večina podali naprej z novim kombijem. Ta vozi v eno izmed najbolj obiskanih dolin, dolino Yanganuco. Nad njo se pne večina najvišjih in najznamenitejših vrhov Belih gora. Pred vhodom v dolino stoji zapornica, ob njej pa čuvajnica, saj se tod pričenja nacionalni park Huascaran. Vpisali smo se v knjigo obiskovalcev, zabeležili svoje načrte (andinismo) in plačali takso. Potem smo skozi veličasten portal granitnih ostenij Huandoyja in Huascarana vstopili v dolino Yanganuco, ki seje izza kanjona razširila v prostrano ledeniško korito. Številni potoki so spodaj napajali dve veliki jezeri. Na ravnici smo uzrli dvoje lam, ki so v Cordilleri Blanci redke. Na prvi serpentini ozke ceste, ki vozi proti prelazu Portachelo, nas je voznik odložil. Le streljaj od ceste smo uzrli campo base (bazni tabor), ki je izhodišče za Huandoje, Pisco, Chachraraju ter nekoliko nižje vrhove Yanapacche. Naš cilj, Nevado Pisco (5752m), je od tam zakrival vznožni hrbet. Sicer pa je Pisco verjetno največkrat obiskani gorniški cilj, saj se za imenitni razglednik kot aklimatizacijski vrh odloči večina obiskovalcev Belih gora. Ko smo oprtali svoje nahrbtnike, smo morali priznati, da so vse prej kot lahki, saj je treba poleg plezalne opreme s seboj to-voriti še "spalnico", pa hrano in vodo. Voda je pitna ponavadi šele ob ledenikih, nižje je onesnažena zaradi živine, zato večina andinistov nosi s seboj sredstvo za razkuževanje vode.
Načelno je bil za tisti dan naš cilj slabe tri ure oddaljeni tabor 2 na višini 4600 m. Spodaj se pot vije med kar številnimi drevesi quisuar ter nizkim grmičevjem, višje pa svet preraščajo trave in cvetje. Tam vodnati potok hrupno preskakuje kamniti skok. Tabor 2 smo našli tako rekoč praznega, tam je bil le Indijanec, ki ob plačilu varuje šotor, medtem ko si ti na gori. Nad taborom stoji nova lična planinska postojanka, ki je ena izmed redkih, če ne celo edina v Cordilleri Blanci. Čeprav smo že malce čutil pomanjkanje aklimatizacije, se nismo ustavljali, ampak smo zagrizli v strmino nad taborom. Kmalu smo stopili na ledeniško moreno (4800 m), kjer smo se utaborili. Če prideš neaklimatiziran v enem dnevu iz Huaraza na višino Mont Blanca, moraš prehitevanje plačati. Pri vseh treh so se začeli pojavljati znaki višinske bolezni (soroehe), predvsem hud glavobol, tako da nam noč ni nudila ravno krepčilnega počitka.
Strma stena Pisca
Naslednje jutro smo se znebili odvečne prtljage (šotora, spalke ...) ter malce majavih nog krenili
Domačini ■ Indijanci pri izdelavi zidakov iz domače zemlje
naprej. Od tam je bilo treba prečiti ogromne nanose peska in skal, ki jih je tam v preteklosti odložil ledenik. Naši pogledi so ves čas begali k ne prav visoki, vendar pošteno strmi južni steni Pisca. V množici ledenih žlebov in razov teče več smeri, med katerimi so nekatere tudi naše, slovenske. Za nas tri neaklimatizirane gringe vsekakor prehud zalogaj, že za pristop po nor-malki se bo treba zelo potruditi. Po dobri uri smo dosegli tabor 1 (5000 m), ki leži na robu majhnega jezerca. V prelepem sončnem vremenu se nam je od tam ponujal čudovit pogled po okoliških vrhovih. Štirivršni Huandoy (6395, 6356, 6160, 6070 m) nam je od tam kazal eno izmed svojih prepadnih ostenij, ki spadajo med najtežja v Blanci, onstran doline pa je blestela ledena piramida Chopicalqui (6345 m) ter Huascarana (6768, 6655 m), ki sta kazala najbolj nepristopni podobi. Igor je moral tam plačati svoj davek naši neaklimatiziranosti. Zaradi močnega glavobola se je odločil, da bo poskusil priti še do ledenika nad nami, nato pa se bo obrnil. Midva z Mire-tom sva se počutila nekoliko bolje, zato sva po krajšem počitku odkorakala naprej. Čez slabo uro sva stopila na ledenik, kjer sva si nataknila dereze. Tam sva srečala dva že sestopajoča Američana, od katerih sva izvedela, daje do vrha še kakšne tri ure. Spočetka je šlo kar dobro, ledenik je tam povsem položen in lahko prehoden. Razpok ni. Na sedlu sem Mireta spustil naprej, sam pa sem ubral nekoliko počasnejši tempo. Pot se s sedla na vrh ves čas vije po zložnem grebenu, tehničnih težav ni, zato sem se zavedal, da je treba samo še vztrajati. Počasi sem nabiral višino in ko sem prišel na nekakšno ravninico, jem kljub meglici, ki je zagrinjala vrh, vedel, da le-ta ne more biti več daleč. Trmoglavljenje seje izplačalo, saj sem se čez dobre pol ure na vrhu Pisca pridružil Miretu. Segla sva si v roki in nisva skrivala zadovoljstva, saj nobeden od naju še ni bil tako visoko. Stopiti na vrh Pisca ni kakšen alpinističen dosežek, mi pa bo ostal v dragem spominu, saj mi je dal vedeti, da se včasih izplača trmoglavki čez mejo telesnega udobja, saj je to na vrhu kmalu pozabljeno in nagrajeno. S posebnim občudovanjem in spoštovanjem pa je treba omeniti nedvomno največje dejanje kakega človeka na gori Pisco. Ta človek je Slovenec Mirko Lebar - invalid brez nog! Njegov vzpon na Pisco nekega junijskega dne leta 1995 bo za vedno ostal svetal vzor za vsakogar, ki ceni trud, prizadevanje in ljubezen do gora. Zaradi oblaka, ki seje usedel na vrh, sva opustila misel na čudovit razgled, s katerim se ponaša Pisco. Kljub vsemu sva naredila nekaj posnetkov za arhiv, potem pa sva prešerne volje odvihrala čez snežna pobočja pod nama.
Ko sva spodaj na ledeniški moreni lovila sapo, sva zagledala prihajajočo postavo, otovorjeno z smučmi. Čez nekaj časa je Mire pripomnil, da se mu zdi, da so smuči Elanove. Ko sva se čudila, kje vse lahko vidiš slovenske smučmi, pa nama je človek še pomahal. Šele ko smo bili skoraj čisto skupaj, sva ugotovila, da je vendar Milan.
Moč perujskega žganja
Ko smo se pred dvema dnevoma poslovili v Huara-zu, njihova četvorka še ni imela izbranega cilja, zato sva bila prav prijetno presenečena. Milan je nameraval naslednji dan smučati s Pisca, zato sije že tisti dan prinesel smuči nekoliko višje, tako da bi mu bil naslednji dan vsaj prvi kos poti malce lažji. Ko je tovor odložil za bližnjo skalo, seje velikodušno ponudil, da nama pomaga nesti opremo. Tega se res nisva branila, saj je bilo treba pobrati še vso kramo, ki smo jo zjutraj pustili na moreni. V pozni popoldanski uri smo se pridružili prijateljem v taboru 1. Za razliko od prvo-pristopnikov (Francozi 51), ki so se po turi skupaj z indijanskimi nosači na mrtvo napili piska (piseo-značilno perujsko žganje), smo se mi odločili za vroč čaj in tabletko diamoksa. Slednja je predvsem preventivno namenjena lajšanju težav pri višinski bolezni.
Ko smo naslednje jutro prilezli iz šotorov, je Milan že napadel Pisco, mi pa smo se počasi poslovili od preostale trojice in odhiteli v dolino. Dan po vrnitvi s ture smo v glavnem preživeli v vodoravnem položaju, vmes pa smo oprali še-kakšno cunjo. Pri večerji smo si vsaj nekateri privoščili še kozarec piska, ki ga navadno pripravijo na poseben način z beljakom, limono, dišavami in ledom (pisco sour).
Obisk Chavinskega templja spada med glavne znamenitosti perujskega turizma in naslednji dan smo si rezervirali za njegov ogled. Huaraška turistična agencija, kjer smo se prijavili za izlet, nas je zjutraj z mini busom pobrala kar pred hotelom. Cesta v Chavin vodi po planoti med dvema gorskima verigama, pelje mimo prelepega jezera Querococha, se povzpne po prašnih serpentinah in izgine v predor Kavvish na višini 4500 m. Na drugi strani se začne cesta zložno spuščati, vožnja pa res ni za slabe živce, saj je cesta slaba in prepadna. Tam smo uzrli dva fantiča, ki sta se trudila zakrpati eno izmed številnih lukenj na cesti. Upala sta, da bodo mimo vozeči vozniki znali ceniti njun trud ter ga nagraditi s kakšnim kovancem ali sladkarijo. Ko so se stene nekoliko razmaknile, smo v bregovih zagledali najlepše obdelana polja, kar smo jih videli v Peruju. Polja so ustvarjala živopisan mozaik in vsi smo hiteli ujeti čudovito pokrajino na celuloidni trak. Od tam do Chavina ni več daleč in po štirih urah vožnje smo prispeli v skromno vasico.
Tempelj pod plazom •
Chavinski tempelj na zunaj sprva niti ne napravi posebnega vtisa. Iz daljave ga celo komaj opaziš, saj se barvno povsem zliva z okoljem. Žal je leta 1970 svetišče močno poškodoval in delno prekril zemeljski plaz. Posledice še vedno odstranjujejo pod okriljem
organizacije UNESCO. Pomembnejši vzrok neopaznosti pa je, da je glavnina svetišča pod površjem. Spustili smo se v več podzemnih hodnikov, ki so služili različnim namenom (darovanju, bivanju, mučenju ujetnikov idr.). Srce templja pa je znameniti štirimetr-ski obelisk lanzon (kopje) iz svetlega andezita. Chavinski bog, vklesan v kamen, stoji na križišču štirih labirintskih hodnikov, ozek in visok, nespoznaven. Zunaj lahko vidimo velik portal, ki ga krasijo številne vrezane stilizirane mitološke risbe. Javni prostor je bila prostrana ravnica v velikosti nogometnega igrišča, ograjena s kamnitimi balvani. Obzidje svetišča pa krasi še posebna chavinska znamenitost: velike kamnite glave (cavezas clavas). Številne glave so tudi v notranjosti. Obdobje, ki gaje v zgodovini zaznamovala chavinska kultura, so arheologi zakoličili med leti 1300 in 400 pred našim štetjem. Zakaj se je to kulturno in versko središče začelo razvijati ravno tam, daleč od vseh poti, velikih rek in plodnih dolin, je še vedno uganka. Ko smo zapuščali tempelj, nas je obkolil kup zamazanih in raztrganih otrok, ki so za drobiž ponujali miniaturne kopije lanzona, cavezas idr.. Ob pogledu na vso revščino tistih otrok in prebivalcev zakotne vasice me je postalo skoraj sram mojega "bogatstva".
Vzpon po razriti cesti
Ko smo se med vrnitvijo ponovno peljali skozi predor Kawish, je bila moja prva želja svetlejša prihodnost vseh chavinskih otrok. Po pripovedovanju se vse tam izrečene želje skoraj zagotovo uresničijo. V Huaraz smo prispeli šele v prvih večernih urah.
Naslednji dan smo v drugo oprtali nahrbtnike in se odpeljali v dobro uro oddaljeno mestece Caraz. Namenili smo se v dolino Paron, ki je severna soseda doline Yanganuco. Nad dolino se dviga nekaj andskih zvezdnikov kot npr. Artesonraju (6025 m), ki smo si ga za cilj izbrali tudi mi. Za pot v Paron smo si tu morali priskrbeti drugo vozilo, s čimer pa v Peruju ponavadi ni večjih težav. Japonski kombi na prvi pogled ni bil videti kaj prida robusten, zakaj čakal nas je skoraj 2000- metrski vzpon po perujsko razriti cesti, mestece Caraz leži namreč relativno nizko, 2290 m. Ker je bil ta precej cenejši od konkurenčnega taksija, nismo dolgo razmišljali.
Cesta nas je spodaj vodila skozi prelep svet vznožja Andov. Čez cesto so se sklanjale agave in rumena brnistra. Na poljih smo lahko videli campesine pri spravilu žita in mlačvi. V senci evkaliptov so čepele skromne hiške iz rjave gline, okrog njih pa so se podili zamazani, črnolasi otročaji, ki so se uspešno skrivali našim fotografskim objektivom. Tam smo pobrali še Angleža, ki ni imel sreče s prevozom, saj je taksi perujskega voznika odpovedal pokorščino gospodarju. Kdo bi mu ob častitljivih letih lahko zameril, avtu namreč. Gori više smo zavozili v prepadni kanjon, nad katerim so se vzpenjale vrtoglave stene yosemitskega tipa. Delavci so tam popravljali cesto. Ko so se pobočja razmaknila, smo se znašli ob robu velikega jezera Paron (4140 m).
Vrtoglava stena
Od tam glavnega zvezdnika Artesonraja še ni bilo videti, je pa njegovo vlogo bleščeče prevzela ostroro-ba Piramida Garcillaso. Prav nad nami se je sklanjala vrtoglava stena Nevada Caraz, na nasprotni strani pa je v soncu žarelo ostenje Huandoyev, ki so najvišji vrhovi nad dolino. Najdrznejša paronska gora je Chac-raraju (6112 m), ki kaže na to stran resnično prepad-no in do ne davno še deviško zahodno steno. Po predhodnem poskusu, v katerem sta sodelovala tudi Igor Oblak in Bask Arriza Monasterio, jo je v štirih dneh (26.-29. junija 1996) uspelo preplezati slovenski navezi: Dušan Debelak, Viktor Mlinar, Tomaž Zerovnik. 950 m visoko smer ALPOS Facig so plezali kar 53 ur in jo ocenili ABO (VII+, A3, do 95 stop.). Verjetno je to trenutno najtežja smer v Blanci.
V majhni stražarnici smo pri čuvaju zabeležili svoje načrte in v družbi z angleškim sotrpinom ubrali pot proti zatrepu doline. Sprva lepa pot je kmalu postala slabša.
Manjši skalni odlom smo morali z vrvjo celo ustrezno zavarovati. Ob morebitnem zdrsu bi s težko omaro na plečih čofnil naravnost v jezero, česar pa si nismo smeli privoščiti. Po dobrih dveh urah smo dosegli zatrep doline, kjer nas je čakala očarljiva pam-pa. Tam je že stalo več šotorov. Poleg Angleževih kolegov, ki so se spogledovali s Piramido, so bili tam še Španci s številnimi nosač., ki so bili tako kot mi namenjeni na Artesonraju. Tudi mi smo postavili našo "spalnico" in v ugašajočem dnevu zrli proti našemu cilju, veličastni snežni piramidi. Tisto noč sem spal kot polh, s čimer se pozneje res ne morem več pohvaliti. Kot že rečeno, so bivaki v Andih zelo dolgi, saj sonce tam vse leto zaide že ob 18. uri in vzide šele čez polnih dvanajst ur.
Pot na više ledenik
Naslednji dan smo se prebudili v čisto andsko jutro, in človek bi najraje kar obsedel ter v tišini užival v čudovitem razgledu po okoliških vršacih. Noja, za tisti dan je bil naš načrt, da se utaborimo više gori na ledeniku. Po zajtrku smo zaželeli srečo angleškim kolegom in se odpravili po dolini navzgor. Kmalu smo ulovili dobro stezo, ki seje vila po morenskem grebenu. Tam so nas ■prehiteli otovorjeni nosači, njihovi španski delodajalci pa so zadaj svoj vzpon beležili na filmski trak. Sonce je bilo že visoko nad nami, ko smo končno stopili na ledenik. Po dobri uri zložne hoje smo dosegli njegov začetek, kjer smo si postavili svo-
Pogled na vznožje 6025 metrov visokega Artesonraja, katerega smo si zadali, da ga osvojimo.
jo hišico. Dolino je zaključeval Nevado Paron (5600 m), vzhodni sosed Artesonraja. Gora seje v zadnjih letih nekako "podrla" in postala precej težavna. Preostanek dneva smo se vrteli med lonci. Zvečer, kar v Andih pomeni po šesti uri, smo zlezli v spalke. Vsaj zame odrešilnega spanca ni hotelo biti od nikoder, tako da sem že komaj čakal jutra.
Obrnili smo se pod vrhom
Ko sem ob četrti uri zaslišal rovariti sosede Špance, je bilo to znamenje, da tudi mi ne moremo več poležavati. V dobri uri smo bili nared in zagrizli smo v strmino nad nami. Ob svitu smo pred krajno počjo dohiteli peterico španskih alpinistov, ki so se tam razdelili v dve navezi. Po krajšem tehtanju smo se tudi mi odločili, da se navežemo vsaj toliko, da pridemo čez krajno poč, potem bomo pa videli. Od krajne poči do vrha nas je ločilo še skoraj tisoč metrov višine. Sicer ne preveč strma stena (do 60 stop.) nas je sprejela z ne preveč dobrimi razmerami. Večinoma prhek sneg nas je, tako kot Špance, prisilil k počasnemu napredovanju v navezi ter upoštevanju vseh pravil varovanja v snegu. Kljub vsemu je bila okoli poldneva 3/4 stene za nami in v prvih popoldanskih urah smo bili le še kakih sto metrov pod vrhom. Tedaj je udarilo kot strela z jasnega; Igor in Mire sta se namreč zbala, da če nadaljujemo z vzponom, nas bo pri spustu zagotovo ulovila noč. Tega si res nismo želeli, saj za razliko od Špancev s seboj nismo imeli aluminijastih profilov, ki nam bi omogočili hiter in varen sestop z gore.
Tudi če bi se posluževali španskih varovališč, bi bili zaradi številčnosti precej počasni, na bivakiranje pa nismo bili pripravljeni, tako da sta kolega predlagala, naj tam raje obrnemo. Malce smo še oklevali, saj se je bilo težko sprijazniti s porazom, ko smo imeli vrh tako rekoč pred nosom. Tolažil sem se, da neosvojeni vrh še ne pomeni konec sveta, pomembna je le sama dogodivščina. Tedaj smo se povsem osredotočili na sestop ter v okviru zmožnosti hiteli navzdol. Z mrakom smo bili spet spodaj na ledeniku in vsaj glede tega se res nismo ušteli. Medtem ko smo si v šotoru privoščili večerjo, so se v zgornji tretinji stene prižgale drobne lučke; bili so Španci, ki so nadaljevali z vzponom, pa jih je pri spustu prehitela noč. Čeprav smo jim malce zavidali uspeh, pa jim nikakor nismo zavidali njihovega položaja, saj jih je čakal še težaven sestop.
Prevoz v dolino
Ko smo se drugo jutro skobacali iz šotora, je bilo pri sosedih Špancih še vse mirno. Mi pa smo na hitro spakirali ter se pognali navzdol po ledeniku. Na njegovem izteku smo srečali zaskrbljene nosače. Poskušali smo jim razložiti, daje s španskimi alpinisti vse v redu, saj smo jih ponoči slišali priti. Spodaj ob jezeru smo namenili še zadnji pogled Artesonraju in moram reči, da estetsko idealno goro v obliki pravilne, mogočne piramide še nisem odpisal.
Ko smo okoli poldneva dosegli stražarnico na koncu jezera, smo tam presenetili dva Američana, ki sta nezaupljivo zrla v nebo nad dolino. Ta si je namreč nadel pajčolan, vrhovi pa meglene kape. Upali smo, da to ne prinaša kakšnega dolgotrajnejšega poslabšanja vremena. Ker v bližini ni bilo nobenega vozila, ki bi nas zapeljalo v dolino, nam ni preostalo drugega, kot da čakamo. V prvih popoldanskih urah se nas je tako na majhen kamionet, če se ne motim, stlačilo nič manj kot 19 ljudi, pri sebi pa smo imeli še pravo goro prtljage.
V večini so bili naši stari znanci Španci s svojimi nosači, ki so na naše presenečenje prav kmalu prisopihali za nami. Na vratolomni vožnji v dolino smo se spodaj srečevali še z mnogo bolj natrpanimi kamioneti. To je namreč najcenejša oblika javnega prevoza (collectivo). Na krov takega collectiva se zbaše neverjetna množica ljudi, z vsemi njihovimi culami, pridelki, domačimi živalmi in vsemogočo šaro. Če tu in tam prisede še kak ducat gringov s svojimi nahrbtniki in cepini, se komaj kaj pozna. Bila je nedelja in spodaj v dolini Sante je bilo nadvse živahno. Od vsepovsod je bilo slišati značilno andsko glasbo, ki jo kar pogosto slišimo tudi na ljubljanskem Tromostovju. Očitno je bil čas "veselic" in ob cesti smo videli kar nekaj že precej opitih moških. Z nočjo smo se tudi mi z užitkom prepustili nepopisnemu vrvežu na glav-ni huaraški ulici. ... se nadaljuje
IORA Z ŽOGO NA
MIVKI
KRIŽANKA ARGONAV-TSW DNEVI
GORA NAD SOLČAVO V LOGARSKI DOUNI
pritr-
»LNCA
BRANKO OOLHAR
OEPARTMA W REKA V SEVERNI FRANCU!
oznaka ža
JUGOVZHOD
TER,
proizvod Destilacije lesa
PREMOGA
PRIREDI TEv od lB.-20.t_
SIVA KOVINA (Co). MASA-83 30STOTA 8,9
VRSTA MUNA . CEUSKI ATLETSKI KLUB
KRAJŠE ZA
OSNOVNA ŠOLA
GOL,
NEOBLE-
CEN
ZNAK ZA
ŽVEPLO
ZOA V
ORIGINALU
TOM grisel
TUJE MOŠKO IME, BENJAMIN
LArtTAN
EVROPSKA
DENARNA
ENOTA
SESTAVIL
susman jakob
JUNAŠKE PRIPOVEDNE
pesnitve
GORA MED KOBARIDOM IN
BOVCEM
del
teniške igre
PIVSKI VZKLIK, DO DNA
CE NtDBSNO'
TURISTIČNO
DRUŠTVO VRHNIKA
VAS OB SAVI VZH.
qp um
MENIČNO JAMSTVO
PRITOK VlSLE NA
POUSKEM
NADUET,
LET
preko
ITALIJANSKI ŠPORTNI KLUB IZ MILANA
NEKOVINA (S»). UPORABNA ZA IZOEL.FO-TOCEUC
JAO, OTOK
benecua po italijansko
NEOPIT, PRI -SEBEN
SEJANJE ZRNJA, SETEV
BARVE, PREMAZI
LETALSKI CENTER
MUO-...
NAJVIŠJA ' TOČKA
TENISAČ NASTASE
OKRAJŠAVA ZA
ELEMENT
SKUPŠČ-NA
OBČINE
EVGEN ČEČ
ZNAK
ZA
UTU
NAJPOGOSTEJŠI VEZNIK
ZNAK ZA KALCIJU
OTROŠKI
EDEN
del bes. mačor
NOČ NA VRHNIKI
fosfor
POLMER
TENIŠKI LOPAR
Moč humanosti
Shoda na letališču Prilozje v Metliki smo se 5. junija 1999 udeležili tudi člani Rdečega križa 2 Vrhnike. To je bil poseben dan, lepo doživetje ob jubileju 55-let-nice obnove slovenskega RK in ob dnevu krvodajalcev. Bogat program prireditve je vključeval številne pozdrave in slavnostne govornike, ki so poudarili pomen te človekoljubne organizacije.
Največje presenečenje za nas, Vrhničane, pa je bil nastop Big banda Glasbene šole Vrhnika, saj so državno himno že v uvodu Zaigrali prav oni. Bučno smo jih Pozdravili, seveda poleg slavnostnega gosta dr. Janeza Drnovška, ki je med drugim orisal pomen hu-
manitarnih organizacij, ki pomagajo preživeti tistim, ki trpijo. Svoj govor je sklenil z željo, da bi bilo čim manj potreb po solidarnostnih akcijah,, ker so le-te posledica tragedij. Rdeči križ je pri tem nepogrešljiv.
Po nagovoru župana občine Metlika Slavka Dragovana, generalnega sekretarja RKS Mirka Je-leniča, delegata ICRC Zoltana Tota sta tudi pesnika Tone Pavček in Janez Menart navdušila navzoče s svojima recitacijama. Koje bilo konec uradnega dela prireditve, je napočil čas za sproščeno zabavo z nastopom pevke Irene Vrčkovnik, Big banda Glasbene šole Vrhnika, ansamblov SLAPOVI in BABILON in zanimivega nastopa Aero kluba Bela krajina.
Med zabavo smo se okrepčali, odžejali, navezovali stike z drugimi člani RK. Bilo je prelepo.
Vodja vrhniške skupine je bila gospa Iva Pečar, ki je vseskozi skrbela za naše počutje in veselo razpoloženje. Lepo se ji zahvaljujemo.
Zahvala pa velja tudi Območnemu združenju Rdečega križa Vrhnika, ki nam je omogočilo lepo srečanje v Metliki.
Marina Šraj
Nagradna križanka ARGONAVTSKI DNEVI
V dneh od 18. junija do 20. junija so se na Vrhniki zgodili Ar-gonavtski dnevi, ki predstavljajo pomembno turistično ponudbo občine Vrhnika. To so bili že sedmi po vrsti, ki jih pripravlja in organizira Turistično društvo Blagajana Vrhnika. Prav v tej, 255. številki Našega časopisa, je veliko prispevkov o prireditvah Argo-navtskih dni na Vrhniki in zato je tudi nagradna križanka posvečena tem prireditvam. Za pravilno rešene križanke so pripravljene naslednje nagrade:
1. nagrada: 12.000,00 SIT
2. nagrada: 8.000,00 SIT
3. nagrada: 4.000,00 SIT
ter pet reklamnih majic Turističnega društva Vrhnika. Rešene križanke pošljite do 20. avgusta 1999 na naslov: Uredništvo "NČ", Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika, v ovojnici z obveznim pripisom "Nagradna križanka".
S.S.
Izžrebali šest nagrad križanke EP: Corning
V prejšnji, 254. številki Našega časopisa je bila nagradna križanka sponzorja podjetja EP: Corning. Med številnimi prispelimi križankami smo v uredništvu izžrebali šest pravilno rešenih. Nagrade prejmejo:
1. nagrada: aparat za masažo:
Vanja Jakopič, Del. naselje 23, 1360 Vrhnika
2. nagrada: radioura z budilko (Grundig):
Jani Bolanič, Cesta pod goro 12 1353 Borovnica 2. nagrada: Walkman (Panasonic): Martin Koprivec, Smolnik 7, 1355 Polhov Gradec Majice EP: Corning pa prejmejo:
Franc Slabe, Brezje 61, 1356 Dobrova Robo Malic, Vrstna ulica 18, 1357 Notranje Gorice Dragica Pelan, Sušnikova 5, 1360 Vrhnika Vse dobitnike nagrad naprošamo, da nagrade dvignejo v trgovini EP: Corning Center na Vrhniki, Tržaška cesta 28, nasproti tovarne IUV.
S.S.
skupna humanitarna akcija slovenskih medijev in Človekoljubnih organizacij Slovenije Rdeči križ. Karitas. SO Unicef
roka pregnancem slouensNa nas
rdeči križ 50101 -678-51579
karitas 51800-678-52987
sklic 6007
namen nakazila roka pregnancem
brezplačni telefon za nakazila
080 22 44
OPTIK
BRANKA JELOVČAN s. p. STARA CESTA S 1360 VRHNIKA Tel.: 061/756-105
• IZDELAVA VSEH VRST OČAL NA RECEPT IN PO IZBIRI. • KONTROLA VIDA
Nov delovni čas od 9. do 12.ure in od 13 do 17.ure Sreda od 9. do 12. ure in od 13. do 18.ure Sobota zaprto! Novo na Vrhniki! Ponudba RAY BAN sončnih očal in tekočin za kontaktne leče
NAŠ ČASOPIS izhaja enkrat mesečno za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polbov Gradec in Brezovica in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Uredništvo: Tone Janežič (odgovorni urednik), Simon Seljak (novinar in organizator). Naslov uredništva: NAŠ ČASOPIS, Tržaška cesta I, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: (061) 756-224 ali h.c. 755-121, int. 222 in 291. Telefaks: (061) 755-158. Elektronska pošta: Anton.Janezic @ siol.net. Pokličete nas lahko tudi na mobitel 0609/650-186. Gradivo za brezoviške strani sprejema časopisni svet občine Brezovica, Tržaška 390,1351 Brezovica, telefon ali telefaks 653-223. Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase po 650 SIT, na prvi in zadnji strani dvojna cena. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino po 400 SIT za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 10.000 SIT. Mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu NAŠEGA ČASOPISA, pomagali vam jih bomo tudi oblikovati. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil. Po mnenju pristojnega organa je NAŠ ČASOPIS informativni proizvod, za katerega se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Grafična priprava: Tomograf, s.p., Novo mesto. Filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: Delo-TČR, d.d., Ljubljana.
GEOINZENIRING
Geodetske storitve MARKO BURGERs.p.
dipl. ing. geodezije Na Lazih 44, VNANJE GORICE 1357 NotGorice, TeL&fax:061/654-210 Mob. tel.: 041412-152
E-mail: marko.burger@engineer.com
Kvalitetno opravljam vse vrste geodetskih meritev: Geodetske načrte za potrebe lokacijske dokumentacije, parcelacije, prenos in obnova meje po podatkih zemljiškega katastra, zakoličevanje objektov, vris objektov... Storitev je brez davka DDV.
IUV - Industrija usnja Vrhnika, d.d. Vrhnika, Tržaška c. 31
Na podlagi sklepa uprave z dne 15.6."ig99 objavljamo
RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB
ZA PRODAJO TRGOVINE IUV NA VRHNIKI
PREDMET PRODAJE JE:
Trgovina na Tržaški 9 A, na Vrhniki, na pare. štev. 2818/8, k.o. Vrhnika.
POGOJI:
1. Ponudnik je lahko pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki se izkaže z registrskimi listinami ali fizična oseba, ki se izkaže s potrdilom o državljanstvu RS.
2. Ponudnik mora v ponudbi opredeliti ceno ter plačilne pogoje z datumom plačila.
3. Nepremičnine so naprodaj po sistemu videno - kupljeno. Davek na promet nepremičnin in overitev podpisa plača prodajalec.
4. Ponudbe morajo prispeti na naslov: IUV - Industrija usnja Vrhnika, d.d., Tržaška c. 31, 1360 Vrhnika, v zapečateni ovojnici z oznako "Ponudba za nakup trgovine IUV na Vrhniki", do vključno 15.7.1999, do 12. ure.
5. Ponudniki bodo o izboru obveščeni v osmih dneh po zaključenem roku za zbiranje ponudb.
6. Izbrani kupec mora v 10 dneh po obvestilu o izboru skleniti prodajno pogodbo. Lastninsko pravico in posest bo kupec pridobil z dnevom plačila celotne kupnine.
7. Razpis ne zavezuje prodajalca, da bo z najboljšim ali katerimkoli ponudnikom sklenil prodajno pogodbo za nepremičnino, ki je predmet tega razpisa.
8. Vse informacije glede nepremičnine in njenega ogleda, dobijo zainteresirani kupci po telefonu 061/754-211 int. 213, kontaktna oseba je g. Brane Jereb.
Uprava družbe IUV, d.d.
d.o.o. ljubljena
Tovarna pletenin AHGORA se v drugi polovici letoinjega leta iz Ljubljane seli na Vrhniko in sicer v prostore bivie Droge.
Vabimo vse, ki poznate delo v pletiljsko - konfekcijski stroki in bi bili zainteresirani za zaposlitev pri nas, da se nam oglasite osebno, pisno aH telefonsko.
Naš naslov je Rakovniška 6, Ljubljana, telefon 12 75 269, fax 12 75 270.
rario umnika
tel: M/757 262, ieVfax:06l/75726l
Razpored dežurnih sobot v zobni ambulanti v času od 3. 7.1999 - 8.1. 2000
V skladu s 5. členom Pogodbe o sodelovanju je določenm razpored obvezne prisotnosti na nepraznično soboto. Sobotna dežurna zobozdravstvena služba v občinah Vrhnika in Borovnica traja od 7. do 18. ure.
Datum
3.7.1999
19.7.
17.7.
24.7.
31.7.
7.8.
14.8.
21.8.
28.8.
4.9.
11.9.
18.9.
25.9.
2.10.
9.10.
16.10.
23.10.
30.10.
6.11.
13.1.
20.11.
27.11.
4.12.
11.12.
18.12.1999
8.1.2000
Zobozdravnik dr. Kristina Tozon dr. Melanija Legat dr. Marjeta Jugovic
Naslov ordinacije ZP Borovnica Log, Cesta na polje 2 ZP Borovnica
dr. Ladka Kastelec Stanovnik ZD Vrhnika
dr. Mihaela Leben Zevnik dr. Marija Koračin Markovič dr. Marija Ogrin dr. Jožef Keršič dr. Alolf Kobal dr. Kristina Tozon dr. Melanija Legat dr. Marjeta Jugovic
ŠZA Ivana Cankarja, Vrhnika ZD Vrhnika
ŠZA Ivana Cankarja, Vrhnika
Brigadirska ul., Vrhnika
ZD Vrhnika
ZP Borovnica
Log, Cesta na polje 2
ZP Borovnica
dr. Ladka Kastelec Stanovnik ZD Vrhnika
dr. Mihaela Leben Zevnik dr. Marija Koračin Markovič dr. Marija Ogrin dr. Jožef Keršič dr. Adolf Kobal dr. Kristina Tozon dr. Melanija Legat dr. Marjeta Jugovic
ŠZA Ivana Cankarja, Vrhnika ZD Vrhnika
ŠZA Ivana Cankarja, Vrhnika
Brigadirska ul., Vrhnika
ZD Vrhnika
ZP Borovnica
Log, Cesta na polje 2
ZP Borovnica
dr. Ladka Kastelec Stanovnik ZD Vrhnika
dr. Mihaela Leben Zevnik     ŠZA Ivana Cankarja, Vrhnika
dr. Marija Koračin Markovič  ZD Vrhnika
dr. Marija Ogrin ŠZA Ivana Cankarja, Vrhnika
dr. Jožef Keršič Brigadirska ul., Vrhnika
ZDRAVSTVENI DOM VRHNIKA
3HI
Telefon: 125-42-04 d.o.o. z dobrim imenom     Tržaška 2 • Ljubljana
Uradne ure vsak dan od 10. do 16. ure, ponedeljek in sreda od 10. do 17. ure
POGREBNE STORITVE
naročila na domu prevozi
prevozi za upepelitev postavitev mrliškega odra pogrebna oprema urejanje umrlih izkop jam
rib
pevci, glasba venci, cvetje, sveče urejanje grobov urejanje dokumentacije prevozi v pogrebnem
spremstvu
ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128 Tel.: 061/751-437, mobitel 0609 637 617
KAMNOSEŠTVO SVETE s.p.
Izdelava in obnova nagrobnikov, več kot 50 različno oblikovanih nagrobnikov iz različnih materialov.
Lučke in vaze.
Izdelava in montaža kuhinjskih, gostinskih ter kopalniških pultov. •
Plačilni pogoji ter rok dobave po dogovoru. Delovni čas od 7. do 17.ure
Kamnoseštvo Svete s.p. Jezero 97 1352 P rese rje Tel./faks: 061/631 294
I. JC#I%Jfl%f
tel./faks: (061) 746 - 209, mobitel: 0609 644 - 173
Ulica bratov Mivšek 24, 1353 Borovnica
Prodam 5 ni' mešanih drv, razžaganih za centralno peč. Cena 4.500 SIT za 1 m3. Tel. 751-433
fvc cucjnfj*. jtjw vhata
obnova
irmssJMMJNrjfM mjRMjRmMm 4»tcausr mm veat
I MAJ %
a nuNCMUSovECj* § \ VRHNIKA ^
TSjAŠKA CESTA 12
l. ,-,752 077 -' .404 911
PIETA
Pogrebna služba FRANCI TRŠAR; Gabrče 9 Vrhnika
Telefon:754-109, 752 -894 0609 628 - 257
METREL merilna in regulacijska oprema, d.d. Horjul
objavlja prosto delovno mesto
TEHNOLOGA
Pogoji:Fakulteta za strojništvo-smer proizvodno strojništvo-VŠ ali Vš ali Fakulteta za kemijo-VŠ ali Vš z ustreznimi delovnimi izkušnjami ter aktivno znanje nemškega jezika.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave z opisom dosedanjih delovnih izkušenj ter dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: Metrel, d.d., kadrovski oddelek, 1354 Horjul 138, tel. št. 758-200.
Tehniški muzej Slovenije
Bistra pri Vrhniki
vabi otroke (starosti 7 do 15 let) v
POČITNIŠKE DELAVNICE
risanja z ogljem risanja s tušem slikanja na svilo slikanja na bombaž oblikovanja lesa
Risali boste razstavljene muzejske predmete, slikali na stare strešnike (bobrovce) z obnovljenih
muzejskih streh, preprosto poslikali prtičke ali majice, naslikali motiv na okrasni robček, izdelali lesen okvir in igrače iz lesa, oblikovali voščilnice in vabila s srednjeveško pisavo,... Izdelke boste lahko odnesli domov. Delavnice bodo vodile mentorice.
Delavnice bodo v juliju in avgustu vsak torek, sredo, petek in soboto (ob sobotah samo v juliju) od 9. do 12. ure v križnem hodniku. Pričetek v
torek, 6. julija. Informacije lahko dobite po telefonu 754-422.
Muzej je odprt: od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 17.00, ob nedeljah in praznikih od 10.00 do 18.00. Ob ponedeljkih zaprto. Dodatne informacije dobite po telefonu 754 422. Vljudno vabljeni!
fff~f Tehniški muzej Slovenije
J^J)   Bistra pri Vrhniki
isce VODIČE
za vodenje obiskovalcev po zbirkah Pogoji:
- najmanj srednješolska izobrazba - komunikacijske sposobnosti - zaželeno je aktivno znanje tujega jezika Delo je občasno, honorarno, pričetek v septembru. Upokojenci in študenti imajo prednost. Prijave na telefon 754-422, pon.- pet. od 8. do 15. ure.
IMuzej je odprt: od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah I od 9.00 do 17.00, ob nedeljah in praznikih od 10.00 do 18.00. Ob ponedeljkih zaprto. Dodatne informacije dobite po telefonu 754 422. Vljudno vabljeni!
IMS
Servis
popravila pralnih in pomivalnih strojev
GORENJE CANDY
Telefon 061/653-227
Tel. 653-864 (doma)
- vhodni portali
-stebri - vodnjaki
- vrtni umivalniki
- ograje
- cvetlična korita
- vaze
- umetni kamen za oblaganje - izdelki po naročilu
Coit\ far
AVTOSOLA TURISTIČNA AGENCIJA PISARNIŠKE IN RAČUNOVODSKE STORITVE FOTOKOPIRANJE
AVTOSOLA
s tradicijo in uspehom
TEČAJ CPP A, B, C, E in F kategorije 19. JULIJA ob 18. uri PLAČILO UR VOŽNJE NA 6 OBROKOV BREZ OBRESTI! DIJAKI IN ŠTUDENTJE POPUST! • TEČAJ IZ VARSTVA PRI DELU S TRAKTORJEM • TEČAJ ZA MOPEDISTE SEPTEMBRA
Vabljeni tudi tisti, ki ste tečaj CPP opravili pri drugi avtošoli
DODATNA UGODNOST SAMO NAŠE AVTOŠOLE: IZPIT LAHKO OPRAVITE V POSTOJNI ALI V LJUBLJANI
TURISTIČNA AGENCIJA
POČITNICE IN POTOVANJA
PRODAJA ARANŽMAJEV VSEH PRIZNANIH TURISTIČNIH AGENCIJ
MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE
LETALSKE KARTE ZAVAROVANJE CORIS
NOVO! ŠTUDENTSKI SERVIS - AS ASISTENT
URADNE URE: pon.- pet. od 11. do 18.ure, sob. od 9. do 12. ure INFORMACIJE IN PRIJAVE: COM-TAR. d.o.o., PTC LOKA, Robova 6, Vrhnika, tel./faks: 061/755-828; 755-023
Pokrovitelji nedeljskih večernih oddaj z naslovom "99 minut za obešanje & 81 minut za grde, umazane, zle" za mesec maj!
PE Modlana, Ljubljana-VI6 Časopis 99, p.p. 99, Logatec Prodajalna obutve Fastcoop, Rakek Iskra Antene, Vrhnika Fadlfarm, Ljubljana
Spremljate nas lahko: Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107,1 4 91,1 Mhz. Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. In 23. uro,
ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif - Črni gad - Blisk -Jutranja Zarja
NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O
€>DoD <=> ti CQ) "Ž7 ~ □ 0^rj=£bz
Logatec • Tržaška 148 • tel.:06l/74l 632 • fax:06l/74l 612
GM
Izdelava in montaža
priključkov
za hidravlične cevi
MARJAN GRDADOLNIK s.p. 1357 Notranje Gorice Cesta na log 85 F   L   E   X Tel./faks: (061) 651-624 Tel. privat: (061) 651-621 GSM: 041/681-106
Tržaška 3, Vrhnika, tel.: 061/752-714
Tudi na počitniške dni
s šopkom svežega rezanega cvetja
Pričakujemo vas
VRHNIKA
Opekarska 18 1360 Vrhnika tel.: 061/751-376 753-618
ADAPTACIJA KOPALNIC Z VELIKO IZBIRO KERAMIČNIH PLOŠČIC IN KOPALNIŠKE OPREME
• zidarska dela,
• zamenjava vodovodne instalacije,
• polaganje keramičnih ploščic,
• montaža sanitarne keramike, mešalnih armatur in kopalniškega pohištva,
• odvoz odpadnega materiala.
GARANCIJA
IN ROK IZVEDBE
ZAGOTOVLJENA.
Hvala za zaupanje!
Vrhnika, Betajnova 25
novo SOLARIJ novo
V frizerskem salonu Damjana vam poleg vseh frizerskih storitev s kvalitetnimi Matrix proizvodi nudimo še:
LEPO ZAGORELO POLT, kar izboljšuje vaš videz in vam dviga samozavest.
To pa ni vse, znano je, da sonce izboljša prekrvavitev, toplota zmanjšuje bolečino, svetloba pa deluje proti depresiji. Vse to vam nudimo s pomočjo SOLARIJA in kvalitetne AUSTRALIAN GOLD kozmetike za solarij. PRVI OBISK SOLARIJA JE BREZPLAČEN.
PARAFINSKO OBLOGO ROK za lepo negovane roke.
Če vas ponudba zanima nas obiščite oz. pokličite na tel. 753-425.
novo   SOLARIJ novo
O
vargcilctnl"
V novi trgovini na vrhniškem klancu (na cesti proti Logatcu), Tržaška c. 44, vam nudimo:
- izdelke iz naše proizvodnje (zglobe, končnike, premne roke za vse vrste avtomobilov)
- olja, filtre, sklopke, amortizerje, zavorne ploščice, diske,...
- in drugo dodatno opremo za osebna vozila.
ODPRTO: vsak dan od 8. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure.
Telefon /faks: 061/752-711.
Lahko pa nas pokličete tudi v proizvodni obrat po telefonu: 061/752 711, 755-470.
Avto-iZZiv doo     I SINJA GORICA
1360 VRHNIKA tel./faks: 061/754-787 mobitel: 0609/618-013 http: // www avto-izziv. si
PRI NAS VAM NUDIMO:
• menjavo vozil:
- staro za novo
- staro za staro
komisijsko prodajo vseh vrst osebnih vozil odkup vozil, letnik nad 1990 mogoč nakup na posojilo in leasing prenos lastništva (prepis vozil)
ODPRTO:
vsak dan od 9. do 18. ure, sobota od 9. do 13. ure.
ZAHVALA
Ob smrti našega atija
FRANCIJA BRENČIČA
se iskreno zahvaljujemo dr. Lavrenčiču in dr. Kavčiču iz Zdravstvenega doma Vrhnika za zdravljenje v času njegove bolezni. Hvala pogrebni službi Vrhovec, gospodu župniku za lep poslovilni obred, Oktetu Raskovec za zapete pesmi, vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti.
Hčerka Metka, zet Simon, vnukinja Polona, sestre in bratje Vrhnika, 25, junij 1999
prevozništvo in gradbena mehanizacija
Jesenka
TLAKOVANJE IN ASFALTIRANJE DVORIŠČ, PARKIRIŠČ, DOVOZNIH POTI...
Roman Jesenko s.p,
Drenov grič88, 1360 Vrhnika tel: 061/754 785, GSM 041/766-587, 674-045
Zahvala
Ob boleči izgubi moža in očeta
Josipa Jenca
(1924 -1999)
iz Podpeči
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje in sveče. Še posebna zahvala velja Andreju Petelinu in Jožetu Šilcu za pomoč pri organizaciji pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
V nedeljo, 16. maja, smo pospremili k večnemu počitku našega ljubega moža in očeta,
mizarja
Franca ČEŠNOVARJA
iz Dobrove
ob težkih trenutkih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom oziroma vsem Devčanom za vsestransko pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in maše. Hvala pevcem za lepo petje in darovani denar za Marijino cerkev. Zahvaljujemo se tudi našemu župniku Antonu Golobu za lep obred ob uri slovesa. Iskrena hvala Pogrebni službi Vrhovec in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Marinka, hči Olga z Andrejem in hči Meta z Andrejem
ZAHVALA
Poslovili smo se od naše drage hčerke in sestre
Brigite SUŠNIK
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, posebno sorodnikom, znancem ijjrsosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vserri,. ki ste jo pospremili na njeni poslednji poti. Hvala gospodu župniku Bogdanu Oražmu in pevkart za lepo opravljen obredter Pogrebni službi Vrhovec.
Njeni: oči Jože, mami Ljudmila, brat Robi in sestra Melita
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta in dedka
ALBINA KRAŠOVCA
z Lukovice pri Brezovici
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sosedom, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala tudi osebju Doma starejših občanov Ljubljana - Bežigrad, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Pieta.
Sin Ciril in hči Bina z družinama
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Ivan VUK
z Vrhnike
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in sveče ter za ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala dr. Rusu, sestri Metki in patronažni sestri Andreji za vso pomoč v času njegove bolezni. Zahvala tudi dr. Petričevi in dr. Valentkovi z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Hvala tudi g. dekanu za lepo opravljen obred, pevskemu Oktetu Raskovec za občuteno zapete pesmi in Pogrebni službi Vrhovec.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi sina, brata, strica in svaka
Ivana SUHADOLNIKA
iz Borovnice, Rimska 12,
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tolikšnem številu spremili v njegov prerani grob. Zahvaljujemo se darovalcem sveč, za izrečena sožalja in tolažilne besede. Zahvaljujemo se tudi g. Vrhovcu za vse pogrebne storitve. Lepa hvala pevcem za lepe žalostinke in izvajalcu Tišine. Obenem se zahvaljujemo grobarju in g. Antonu Rahnetu za pogrebne storitve na pokopališču. Prav lepa zahvala g. župniku Janezu Šilarju za lep cerkveni obred in g. županu za izrečeno sožalje.
Žalujoči: mama, brata Drago z Jelko in Marjan z družino
Ko se zjutraj sonce prebudi, vsak na delo :e hiti, a tebe od nikoder ni, čeprav pogrešamo te vsi, le misel nate nas bodri, da srečamo se v večnosti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, očeta, starega ata in brata
Cirila NOVAKA
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom za nudeno pomoč, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in darove za maše. Hvala dr. Mihelčiču za hiter obisk, dr. Piršičevi in sestri Julči za vse kar sta kdaj koli storili zanj. Hvala sosedoma Tršar (Pieta) za prevoz, Pogrebni službi Vrhovec, pogrebcem, Kranjskemu oktetu, Trobilom Robi, gospodu kaplanu za lep obred ter govorniku g. Pavletu Bogataju za lepe poslovilne besede. Najlepša hvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ggjf'
F? M m
Skrb, delo in trpljenje tvoje bilo je življenje, bolečine si prestal zdaj boš v grobu mirno spal.
ZAHVALA
V svojem 95. letu starosti nas je zapustil dragi ata, dedek in pradedek
Leopold DOLINAR
iz Šentjošta 49
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in krajanom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter spremstvo k zadnjemu počitku. Posebna zahvala gre osebju intenzivne nege v Domu in vsem, ki ste ga obiskovali. Hvala pevskemu zboru iz Šentjošta in Horjula, obema govornikoma, Gasilskemu društvu, g. župniku in pogrebcem za lepo opravljeni pogrebni obred.
Vsem iskrena hvala. Vsi njegovi
ZAHVALA
ob smrti naše mame, babice in prababice
Marije PLESTENJAK
iz Praproč pri Polhovem Gradcu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na poti k večnemu počitku. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem in pogrebni službi Vrhovec.
sinovi Marjan, Andrej, Janez in hči Slavka z družinami
Kdor te je kdajkoli gledal visoko pod bazo, te bo tam vedno videl
STANISLAVU RUSU - SLAVCU
Nebo bo ostalo prazno brez tebe.
Klub letalcev Vrhnika Vrhnika, junij 1999
ZAHVALA
Ob tragični izgubi mojega moža
Stanislava RUSA
iz Male Ligojne 19
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem jadralnim padalcem in drugimm letalcem iz vse Slovenije, zlasti pa iz Letalskega kluba Vrhnika, delovnima organizacijama Oral in Birografika Bori, vsem Ligojnčanom, sorodnikom in znancem za izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter denarno pomoč. Zahvaljujem se ligojnškim pevcem in govornici Marinki Kupec, prav tako Andreju Erznožniku in Marjanu Mlekužu za poslovilne besede. Hvala g. Vinku Podbevšku, g. Francu Svoljšku in g. Janezu Zdešarju za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi g. Vrhovcu za vso pomoč ter vsem, ki ste Slavca v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
žena Mojca Vrhnika, junu 1999
Ti trudnotožna, tiha in trpeča vse dni življenja in noči prečute, Bogu vsa vdana, nemo govoreča pri delu z njim vse ure in minule. (A. Gradnik)
ZAHVALA
Zapustila nas je naša mama
Pavla
RAVNOHRIB
roj. Fajdiga
iz Zaklanca
Zahvaljujemo se njeni zdravnici dr. Janji Pire, medicinski sestri Metki Vertič, patronažni sestri Carmen Jankovec, gospe Angelci Zdešar. Hvala gospodu župniku Janezu Smrekarju in Pogrebni službi Vrhovec. Hvala pevcem. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče, se poklonili njenemu spominu in jo spremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo dragim sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem, ki ste jo obiskovali in bili z njo do zadnje ure njenega trpljenja.
Vsi njeni Zaklanec, junij 1999
JTtfLIJ/AVGtJST 1999
OGLASI
NAŠ ČASOPIS 39
lW jftvtojMerkur pso Bežigrad d d
1000 LJUBLJANA. SAMOVA 14, SLOVENIJA
POOBLAŠČENI SERVISNO PRODAJNI CENTER HYUF1DHI
ATOS 1.323.300,00 SIT ACCENT 1.393.100,00 SIT LANTRA 1.946.300,00 SIT
PRODAJA 061/303 066 UGODNI KREDITI DO 5 LET STARO ZA NOVO Smo v centru Ljubljane!
SERVIS
061/13 44 317
- garancijska in izvengarancijska popravila
- originalni rezervni deli
- vgradnja dodatne opreme
- velika izbira gum
- nudimo nadomestno vozilo
- brezplačni preventivni pregledi na najmodernejših testnih napravah
*žigradd.d.
J&vtoJMerkur pso Bei
1000 LJUBLJANA, SAMOVA 14, SLOVENIJA
POOBLAŠČENI SERVISNO PRODAJNI CENTER
FELICIA že od 1.271.726 SIT OCTAVIA že od 1.957.099SIT
PRODAJA 061/303 070 UGODNI KREDITI DO 5 LET STARO ZA NOVO Smo v centru Ljubljane! Salona: Samova 14, BTC hala 3
SERVIS 061/303 061
- garancijska in Izvengarancijska popravila
- originalni rezervni deli
- vgradnja dodatne opreme
- velika izbira gum
- nudimo nadomestno vozilo
- brezplačni preventivni pregledi na
najmodernejših testnih napravah
PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE
d.o.o.
Vrhnika, Usnjarska 3
Slavko Puzigaća
- direktor -
tel.: +386/61/753-732, tac: 061/753-825 te*.: +386/61/751-309,753-309 (stanovanje} mobitel: 0609/614-651 041/614-651
UL^ EMONAPRO JEKT
Tržaška c. 204, 1000 Ljubljana tel.: (061) 123 52 49, 123 42 04 fax.: (061) 123 52 48
urbanistično svetovanje izdelava lokacijskih dokumentacij splošno projektiranje
izdelava projektnih dokumentacij za individualne hiše, delavnice in različne poslovne objekte (legalizacije ali novogradnje)
urejanje postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja
promet z nepremičninami
inženiring
i m
41111»*
L
VRHNIKA, Tržaška cesta 28, tel.: 061 752-392
odprto: 9.00-19.30, sobota 9.00-1 2.00
Panasonic
NV-RX33 EG
KAMKORDER
W »HI
• 21 x optični zoom,
• 42 x digitalni zoom
• Širokokotne leče
• 10 podnaslovov posnetkov (poroka, rojstni dan...)
• Minimalna potrebna svetloba za snemanje je 0.3 luxa
• Barvni okular
SIT 89.990 ALI 10X9.7821
i
sa •S
I £
(O
o f
€ I
Panasonic
EB-G 450
GSE1"
• Do 80 ur stanja pripravljenosti
• Do 3.5 ur pogovora
• Prikaz identifikacije klicatelja
• Spomin neodgovorjenih klicev
• 4 vrstični display
• Števec pozivov
' ■ j
debitel
PONUDNIK STORITEV
GSM
Ob nakupu TV aparata GRURDIG
GSM EB-G 450 za samo
§
5j o I
t o
1 O.
SIT 9.999 + fMM
Ceni GSM aparata veljata do 1. 7.1999
PHILIPS
Hi 545
LIKALNIK
• Moč: 1600 W
• Posebna likalna ploskev iz Anodiliuma
• Možnost likanja s paro tudi v navpičnem položaju likalnika
• Protiapnenčni sistem
SIT 17.500 ALI 3X5.834
PHILIPS
MEŠALNI K
HR 2845
APARAT ZA PRIPRAVO
KAVE HD 7600
• Moč: 400 W
• Posoda s prostornino 1,5
• 3 hitrostne stopnje in impulzna stopnja
• Dvojni varnostni mehanizem s posebnim varnostnim pokrovom
■
SIT 9.2001
SIT 8.600 |
PHILIPS
[    APARAT za STRIŽENJE LAS Hi 545
• Omrežno napajanje
• 7-stopenjska nastavitev dolžine las (4-17 mm)
• 32 mm široka snemljiva strižna enota
SIT 6.500
DEPILATOR
HP 6427 j*
• 2 blažilnika bolečine
• Omrežno in baterijsko napajanje
• 2 hitrosti delovanja
SIT 15.500
ALI 3X5.167
PRALNI STROJ
VVA-24S
• Zogljivost pranja 5 kg
• Intevalna centrifuga
• Ožemanje do 1400 obrVmin.
• Dodatna zvočna izolacija
• Minimalna poraba vode
• Stroške nakupa lahko uveljavljate kot olajšavo pri napovedi dohodnine
ZAMRZOVALNA OMARA
F-12
• Skupna bruto prostornina 1201
• Zamrzovalna zmogljivost 11 kg/24 h
• Dva izvlečna predala
• Poraba energije 1.26 kWh
HLADILNIK
R-142
• Skupna bruto prostornina 1401
• Hladilni del 111 I
• Zamrzovalni del 141
• Posoda za zelenjavo in meso
• Tri univerzalne poličke
• Energijski razred D (Stroške nakupa lahko uveljavljate kot olajšavo pri napovedi dohodnine)
SIT 135.990
ALI 10X14.782
SIT 55.990
ALI 10X6.086
SIT 36.990
ALI 7 X 5.571
COMING d.o.o., Družba za trgovino, Tržaška cesta 28, 1360 Vrhnika
COMING ■ Svetovanje
e Usposobljeni prodajalci so garancija za pravilno odločitev
e Vzeli si bomo čas za Vas in Vam prisluhnili
H
COMING - Plačilni pogoji
e Gotovinski popust w e Plačilo do 10 obrokov e Za fizične osebe možnost kredita TOM + 0
lil
COMING • Garancija
e Nudimo 2 letno garancijo
na vse izdelke e Supergarancija 4leta
za označene aparate (doplačilo)
COMING - Dostava na dom
e Kupljeno blago vam brezplačno
dostavimo do 20 km e Aparat Vam brezplačno priklopimo
in nastavimo (razen avtoradia)
COMlNG ■ Servis
• Centralni servis na Vrhniki
* Pogodbeni serviserji po vsej Sloveniji
ftMIMM EP; Corning IHRHHttH
Pomote in tiskarske napake niso izključene. Najnižji znesek čeka pri nakupu na obroke je 5.000 SIT. Imetniki Corning kartice imajo dodatni 5% popust. ^
S.