Poštnina plačana v gotovini. Leto III. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1921. Štev. 31. Izhaja vsako sredo in stane za vse leto 60 K, za pol leta 30 K, za četrt leta 15 K, na mesec 5 K; posamezna številka K 1'40. — V inostranstvu razmeroma več. Vse dopise in pošiljatve za uredništvo in upravništvo „Ljudskega glasu", kakor tudi za tajništvo K. D. Z. pošiljajte frankirane na naslov: Ljubljana, poštni predal 168. Poštnine proste so le reklamacije. Ustmena poročila: v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6. Proti korupciji. Iz govora poslanca sodr. Etbina Kristana na seji ustavotvorne skupščine dne 24. junija. (Konec.) Še mnogo je podobnih stvari in nas vse boli, da se v krilu našega naroda gode take reči. Naš parlament mora dobiti jasno sliko in dolžan je skrbeti, da se v bodoče take stvari ne bodo dogajale. Jaz nisem zaviden uradnikom tudi na višjem mestu, če je mogoče Olajšati njih življenje. Toda, če se morejo goditi take reči, zakaj se ne dela tudi na tem, da se zasigura življenje širokim masam, da se našemu delavstvu pomaga v tej draginji? Zakaj se ne skrbi, da bi delavno ljudstvo lahko dostojno živelo, če si en minister lahko l lahkoto rešuje vprašanje draginje za vse življenje ? Ne maram potrošiti nobene nepotrebne besede in zavleči to umazano stvar, poživljam samo vse tiste, ki hočejo, da bodi ta dežela £lsta, ki hočejo, da bo parlament res vodil Kontrolo nad vlado in da se bo godilo to, Jrar zahteva narodova volja, ne pa to, kar bi hoteli posamezniki, voditelji v tej diktaturi —' naj vsi skupaj z nami zahtevajo, da preišče parlament to zadevo. Zato se mora sestaviti anketo, ki naj preišče vse te reči in izdela Poročilo. Parlament mora potem to poročilo tudi končno rešiti. Mislim, da temu predlogu ue more nihče nasprotovati. Priporočam torej, t*3 glasujete za naš predlog, ki se glasi: Zaslišavši odgovor gospoda ministra za Poljedelstvo in vode sklepa ustavotvorna skupščina po obširni debati o interpelaciji gospoda Moskovljeviča in tovarišev: v^. 1 • da se sestavi iz vrst ustavotvorne skup-šCine anketa za preiskavo gospodarstva na Urzavni posesti v Topčideru, 2. da predloži anketna komisija ustavotvorni skupščini izčrpno poročilo o gospo-darstvu na topčiderski posesti in 3- da sklepa o poročilu anketne komisije otvorna skupščina ter prihaja na dnevni spre^j glasovaniu k'* *a Precllog soglasno 2B-: imaš prav, samo delati ne smeš tako! v organizacija naše stranke je zahtevala izvrf zadevi zelo odločno, naj upošteva naš dm • a*ni dd*301, ujeno stališče. Mnogi so-todf S° na sei* to njeno stališče zagovarjali, je v arnaŽa>° ie nasprotno stališče. Večina skleni3’ .zmagala je in s tem je bila zadeva MarJu113 in v 8ml‘lu sklepa tudi izvršena. kratT°j™ jexbil0 sicer že žal- da le bil tane mor« 1 v,ečim’ toda bilo je prepozno, kes hutna Popraviti, kar je zagrešila tre- fšmiliennc*?-8*’ I}ePoznanie razmer in oseb, “i. - vseen° Zaupniki tiste organizacije, ki je predlagala nasprotno, so bili disciplinirani sodrugi: podvrgli so se volji večine. Nekaterim članom tiste organizacije pa to nikakor ni šlo v glavo, tudi pol leta pozneje se še niso mogli potolažiti, čeprav je bilo za pametne ljudi prav jasno, da ni mogoče pomagati. Nekega lepega dne so se spravili nad svoje zaupnike in zahtevali od njih, naj izsilijo od izvrševal-nega odbora izpremembo tiste zadeve. Zaupniki pa niso vedeli, kaj jim je storiti. Vedeli so, da je izprememba nemogoča, toda članov so se bali, niso se jim upali povedati, da zahtevajo nekaj neumnega. Mislili so: Položaj je težak, delavci nahujskani proti stranki, če jim zdaj začnemo očitati še neumnost, pojdejo iz stranke-------. In ker se zaupniki niso upali očitati neumnost članom, so naredili sami neumnost s tem, da so neumno zahtevo sporočili strankinemu tajništvu, naj jo predloži izvrševalnemu odboru. Ne čudite se, da govorim o neumnostih. Navajen sem imenovati vsako stvar s pravim imenom. Predaleč bi nas vedlo, če bi sam razlagal vso zadevo, poskusil bom pa na zgledu pokazati, za kakšno zadevo gre. V neki silno revni vasi so se vaščani dogovorili, da bodo svoje njive in travnike obdelovali skupno, da pojde večina lahko delat drugam, sicer v ozki dolinici vsi pomro od gladu. Domenili so se. izbrali za prvo leto tiste, ki naj obdelujejo doma zemljo, sklenili zasaditi tukaj krompir, tam fižol, tu pšenico, tam ječmen, potem pa je šla večina delat v tovarno, oddaljeno več ur hoda. Ob nedeljah so hodili domu in prinašali domačim precej denarja. Vse je kazalo prav lepo. Toda zgodila se je nesreča. Toča je pobila vse do tal. Ko so se vrnili vaščani prihodnjo nedeljo iz tovarne, so našli vse svoje lepe nade na tleh. Pregovor pravi: kakor zlato v ognju, tako spoznaš prijatelja v nesreči. Jaz pa še do-' dajam, da spoznaš v nesreči istotako tudi ljudstvo, ali je zrelo ali ne. Za zrele ljudi je nesreča le preizkušnja, v njej spoznajo svoje napake in se uče izogibati se jim. Nesreča zrele ljudi še bolj združuje, še bolj krepi njih solidarnost: še bolj bodo držali skupaj, ker bode to zdaj še bolj potrebno. Nerazumni, ali krajše in bolj po domače neumni ljudje pa zgube v nesreči še zadnjo trohico razuma in mislijo pomagati si s tem, da iščejo krivce ali pa da se prerekajo, kako bi popravili preteklost, ki se sploh ne da več popraviti. Taki so bili tudi naši vaščani: ker je toča pobila vse in je bilo le pri krompirju malo upanja, da se še popravi, vse drugo bo pa treba preorati, zato so se jezili, zakaj ni povsod nasajen krompir. Res je, da so nekateri že spomladi zahtevali, naj se nasadi povsod le krompir, toda bilo jih je premalo, večina je odločila drugače, zdaj se pa ne da več izpremeniti. Vsi mi c priznali, da so ravnali ti vaščani nepametno. Povedal sem jim to in nisem izbiral besed. Kaj zato, če so jezni name 1 Moja naloga ni, da se ljudem prikupim, temveč da jim govorim resnico. Zaupniki so pa prišli in rekli: Strašno si neroden. Prav imaš sicer, toda delati ne smeš tako. Vse ljudi nam odženeš s svojo surovostjo. Malo bolj diplomatičen moraš postati! Ne postanem, prijatelji! Diplomacija je laž, mi pa hočemo vzgojiti ljudstvo na boj proti laži. Kapitalizem se zdrži s samo diplomacijo. Še celo alkohol nam priporoča diplomatično, ker računa z neumnostjo ljudstva in jo hoče ohraniti. Mi hočemo nasprotno, zato ne smemo hoditi po isti poti. Če se krega kdo poleti, zakaj nismo spomladi sadili samega krompirja, ga bomo zavrnili, naj priporoča to prihodnjo spomlad, ko bomo na novo sadili. Opozorili ga bomo pa, da bo morebiti prihodnje leto brez toče, zato zna pa biti preveč dežja, da nam ves krompir segnije. Čfc tega ne bodo razumeli, jim bomo morali povedati, da so neumni. Če ne, nam prekriče vse pametne 1 Če bomo našli, da je kriv alkohol, bomo pisali njih zaupnikom — voditeljem: vemo, da je težko delati med pijanci, toda z lažmi se jim vendarle ne smete prikupovati. Kdor izpije naenkrat liter vina ali pa poldrugi liter piva, ne bojte se povedati mu, da je pijanec, ki s trdim zasluženim denarjem podpira kapitalizem in svojo zaostalost obenem, fle samo, da potem nima denarja za svoje organizacije, za svoj tisk, še kruha mu mnogokrat primanjkuje! Glavno pa je, da mu alkohol meša glavo! Pa ne samo takrat, ko je pijan, tudi za pozneje! Iz lastne skušnje vem, da se mi na shodu zatikajo misli, če izpijem prej le en četrt liter vina, tak pijanec pa pravi: Napij se, da boš boljše govoril 1 Nespametni človek, ki misliš, da je boljši tisti govor, pri katerem se jezik posebno hitro vrti! Za govor je treba čiste glave, ne namazanega jezika I Glavo pa alkohol vselej moti, pa ne samo govornikom, tudi poslušalcem 1 Pa tudi ni res, da je ljudstvo jezno, če mu resnico poveš. Ne ploska ti, res, ker ni navdušeno, toda premišljevalo bo, in marsikdo se bo izpremenil. Boljše pa je, da eden premišljuje, nego da bi jih tisoč ploskalo, ko si hvalil njih neumnost. V oči ti hvalijo tvoj govor, za hrbtom pravijo, da si neumen. Mene grajajo v oči in me napadajo, da sem surov, za hrbtom pa pravijo, da imam prav! Če nisem priljubljen, nič ne de, niti m treba tega, priljubljena naj bo resnica. Brez resnice ne bo ljudstvo nikdar solidarno, odkritosrčnost nas bo pa skovala v družbo pravih bratov. Lov na viničarje in savnostojneži. So ljudje na svetu, ki nimajo prav nobene časti in lažejo vsevprek tako, da končno sami svojim lažem verujejo. In med te ljudi spadajo naši samostojneži. „Kmetijski list" od 21. julija pripoveduje svojim bralcem, da minister Pucelj zato ni hotel podpisati predloženega viničarskega reda, ker je ta skrajno birokfatičen in sestavljen v korist kapitalistov, bogatašev in tuje-rodcev. Ne bomo se prepirali s samostojneži, povemo vam pa v obraz, da lažete in da vaš minister Ivan Pucelj zato ni podpisal viničarskega reda, ker so poslanci iz Štajerske na škodo viničarjev in v korist svojih pristašev - bogatašev preprečili izpeljavo tega viničarskega reda, ki je dober in katerega so sprejeli viničarji sami. Pa še nekaj! Za viničarski red so glasovali tile samostojneži: poslanec Mer-molja ter zastopniki Zabavnik, Zupančič in Žunderl. Takrat so na vse pretege prikraj-ševali viničarje in se borili proti njihovim zahtevam, češ, da bi predlagani viničarski red upropastil vinogradnike. Ko so dosegli z demokrati in klerikalci črtanje in zmanjšanje posameznih viničarskih zahtev, so vsi zastopniki samo-stojnežev na anketi tudi glasovali za ta red, katerega sedaj samostojnež minister Pucelj noče podpisati. To je resnica, vse drugo, kar piše samostojno trobilo, je hinavščina in laž. v Vprašamo javno poslanca Mermoljo in njegove tovariše Zabavnika, Zupančiča in Žun-derla, zakaj ste sodelovali pri anketi, ki je sestavila viničarski red ? Zakaj ste se oglašali k besedi in zavlačevali rešitev? Ali ste vi takrat na anketi lagali viničarje in vse druge zastopnike, ali pa lažete danes! Po našem mnenju — obakrat! Za take uspehe se vam bo ljudstvo prav lepo zahvalilo. Povejte nam, kaj pa ste še storili v prid ljudstva, ki ga zastopate v Beogradu, ker se tako širokoustite! Vedeli bi radi, ker so nam vaši „uspehi" neznani. Če pa so vaši uspehi vsi slični zadnjemu, ko ste največjim revežem, to je viničarjem, povzročili, da bodo še vnaprej stradali za vaše samostojne vinograške bogataše, potem se vam bo to ljudstvo prav iskreno zahvalilo pri prihodnjih volitvah. Torej na dan z resnico in z uspehi, da jih bomo spoznali! Potem jih bo ocenilo ljudstvo samo, bilanco pa vam bo predložilo o prihodnjih volitvah! Socialna demokracija in poljedelstvo. AH je mogoč socializem na kmetih. Naši nasprotniki trdijo, da je socialna demokracija le stranka industrijskega delavstva in da je na kmetih nemogoča. Če bi bilo to res, potem bi bil njen cilj po spremembi družabnega reda utopija; kajti družba ne obstoja samo iz industrijskega delavstva, temveč tudi iz poljedelskega in duševnega delavstva in tudi iz parazitov, t. j. iz izkoriščevalcev človeških delovnih sil. Program socialne demokracije razločuje samo dva družabna reda: razred izkoriščanih in razred izkoriščevalcev. Zato računa tudi vedno s tem, da mora ideja, ki stremi po novem družabnem redu, upoštevati vse različne panoge človeškega družabnega življenja in v vseh izvršiti pravično socialno reformo. Popolnoma na napačnem stališču je zemljoradnička stranka, ki loči posamezne stanove v razrede, ima torej razred industrijskega delavstva, razred poljedelskega delavstva, razred duševnih delavcev itd. K temu je pripomnil sodrug Božidar Adžija v svojem članku v 28. številki „Slobodne Tribune" med drugim sledeče: Znanstveni socializem razlaga gospodarski in ves ostali ustroj današnje družbe. Dokazuje tudi upravičenost boljšega in pravičnejšega družabnega reda. Zato je trditev, da si je, izbral za nositelja svojih idej široke sloje delavnega ljudstva pravilna. Socializem je bil v 30. in 40. letih minulega stoletja izzvan, da se izre z rasta-jočo industrijo v pretežno industrijskih državah, kakor ste n. pr. Nemčija in Anglija, predvsem na mezdno industrijsko delavstvo. In sicer zato, ker je bilo delavstvo v teh državah večina onih, ki jih je bilo treba osvoboditi, velika večina tistih, katerim je socializem na-znanjeval gospodarsko in socialno svobodo. Trditev, da je vzel socializem za osnovo svojega stremljenja po preporodu človeštva, manjši del naroda, dočim je pustil večji del (t. j. poljedelce) na strani, je napačna. Vsak nepristranski proučevatelj mora priznati, da je cilj socializma socialno, gospodarsko, politično in kulturno osvobojenje vsega delavnega naroda. Praktična stran socializma, socialistično gibanje razvija svoje organizacije: politične, strokovne in gospodarske in se priravna gospodarskemu ustroju dotične zemlje, kjer se razvija. Vsakovrstni delavci so v socialističnih vrstah en razred. Ta tvori enotno bojno črto proti drugemu delu naroda, to je onemu, ki živi od brezdelnega dohodka, torej kapitalističnemu razredu. Ako bi se delavno ljudstvo stanovno ločilo, bi s tem cepilo svojo bojevno moč in škodovalo svoji boljši bodočnosti. Ali ni vseeno, izrabljanje in tlačenje po tovarnarju ali veleposestniku ? Dohodki malega kmeta niso nič boljši od delavskih mezd. Delavca zapodi lahko tovarnar danes ali jutri. Ravno tako se boji poljedelec, da ga en dan ali drugi ne izžene z njegovega koščka zemlje kak zelenaš ali banka. Razlike med temi brati ni. Očeta imajo istega, to je kapitalizem, bodisi industrijski, finančni ah agrarni. Cilj socializma v poljedelstvu. O končnem cilju socializma v poljedelstvu pravi sodr. Dr. Adžija: Današnji družabni red je socialno in gospodarsko nevzdržen. Nadomeščen mora biti s socializacijo proizvajalnih sredstev in finančnega kapitala v industriji, v poljedelstvu pa z odpravo velikih posestev in z ustvarjenjem malih posestev in z zadružništvom. Pri enakosti končnih ciljev sta torej dva gibanji (poljedelsko in industrijsko) odveč. (Dalje prih.) Sveti Hus. Spomin enega najveejih mož hočejo izbrisati. Jana Husa, tistega velikega Husa, ki je dal češkemu narodu temelj njegove kulture, hočejo proglasiti za svetnika. Češki narod se je osvobodil. Dozdaj je smel slaviti Husa le kot upornik, kajti Avstrija je bila katoliška, Husa pa je sežgala katoliška cerkev. Po osvobojenju pa so si Cehi postavili svojo cerkev in v tej hočejo imeti Jana Husa za svetnika. Če to res napravijo, bodo ubili spomin na velikega moža. če bi bil Jan Hus zmožen vstati iz groba in izpregovoriti, kako bi govoril? „Pustite mene pri miru! Držite se resnice, ki sem jo učil! Nastopil sem proti zunanjim oblikam, da rešim notranjo vsebino. Delal sem proti paragrafu, da poglobim Duh*. Bil sem živ sežgan zato, ker sem poslušal svojo vest, ne pa ljudi. Če me hočete proslaviti, hodite za menoj ! čitajte moje knjige, ne molite me! V grobu se bom obračal sramote, če boste delali ravno narobe, nego sem vas učil, če boste molili: Sveti Hus, prosi za nas Boga! Kajti delati morate sami, če se hočete rešiti!" Emil Vandervelde: Socializem in alkohol Mnogo socialistov misli, da je alkoholizem posledica slabih razmer proletarskega življenja. Zato mislijo tudi, da mora ostati vsako neposredno prizadevanje proti nezmernemu uživanju alkohola brez uspeha. Ne vedo pa, da je to slabost, da se to pravi neobvladati samega sobe. Večina socialistov priznava, da je vzrok al-kotMizma: beda, slaba hrana, slabo in nezdravo stanovanje, enakomernost vsakdanjega dela in predolg delavni čas. Res je, da razširja vse to to veliko zlo. Znano pa je, da vplivajo kakor povsod tudi pri alkoholizmu vzroki in posledice skupno. Tako n. pr., če pospešuje beda alkoholizem, je vendar alkoholizem sam tudi tisti, ki povzroči bedo in nazadovanje. Zato je dolžnost socialističnega ljudstva, da se ne ozira samo na svojega zunanjega sovražnika, t. j. na kapitalizem, ki črpa iz alkoholizma svojo veliko korist. Naše ljudstvo je dolžno pobijati notranje zlo, ki mu uničuje telo: dolžnost našega ljudstva je tudi, pobijati umetne potrebe, ki izvirajo iz njegovih lastnih razmer in vzrokov. Socializem ne sme delovati samo kot stranka. Delovati ne sme samo s svojimi znanstvenimi pridelki. Socializem mora izvršiti tudi svoj pod-učni namen. Prikazati mora torej svojim pristašem vse zlo alkoholizma. Varovati mora ljudstvo brezmernega pitja. Mojzes je iz zdravstvenih ozirov zapovedal Židom, da se morajo ob gotovem* času postiti. Mohamed je prepovedal svojim vernikom piti vino in sploh opojne pijače. Celi narodi upoštevajo še danes te prepovedi. Nobena vera se še ni lotila te naloge. Socializem, ki se za delo resno zanima, mora zapovedati svojim bojevnikom, naj ze varujejo ne le brezmernega pijančevanja, ampak uživanja opojnih in žganih pijač sploh tudi v najmanjši količini! Delavec misli, da alkohol krepča. Kadar obdajajo razne skrbi, skuša pozabiti jih v pijanosti, ne misli, da si jih na ta način vedno še poveča, toda v pijanosti jih res ne čuti. Tem krutejše jili mora prenašati pa potem, ko se strezni. Vsi dosedanji poizkusi so dokazali, da alkohol uničuje človeka in da ne daje moči in koristi utrujenemu telesu. Blagodejne so lige, to so organizacije pi'ot’ alkoholu. V naprednejših državah so te dosegi® lepe uspehe. Člani teh lig plačujejo določen letni prispevek in se odrečejo vsaki opojni P'" Zob: (10. nadaljevanje.) Socializem in vera. Modrovanje navadnega človeka. s Sicer pa poglej si različne narode 1 Že v naših krajih najdeš tako velikanske razlike med ljudmi, da boš komaj verjel, da so vsi Adapiovi sinovi. Kaj pa šele, če pogledaš slike ljudi iz drugih narodov, ki žive v popolnoma drugačnih razmerah. Posebno glave kako so različne! Okrogle, podolgasfe,,plo-Ščaste. Kako velika razlika je v čeljustih. Našo čeljust imenujemo kratko, pri mnogih narodih pa najdeš čeljust tako dolgo, da se spomniš nehote na živalske gobce. Še dandanes imamo narode, ki so v okostnjaku popolnoma podobni opicam. ^ Da so opice podobne drugim živalim, to veš sam. Tiste navadne opice, ki si jih že videl v cirkusih, so n. pr. veliko bolj podobne tvojemu psu, nego pa sosedov pes. Pa to sta dva psa — ono je pa popolnoma druga i žival! Med konjem in govedo boš našel včasih več sorodnosti, nego med dvema konjema različne pasme. Beseda^ „pasma" že sama govori za cele knjige. Živali za pleme moramo izbirati zelo pozorno, drugače se pasma izprevrže! Glavna razlika med konjem in govedo je kopito in parkelj. Kopito imenujemo nogo z enim samim prstom, parkelj pa tisto z dvema. Pri obeh je še roženo obuvalo čez, pri parklju slabejše, pri kopitu močnejše. Nekaj roženega ima pa vsaka žival na koncu prstov, brez nohta ali kremplja bi bil prst preslab. Konju je treba, da trdno stopa, mačka pa hoče stopati po tihem, zato je kremplje skrivala tako dolgo, da ima zdaj kar blazinice zanje, da je sploh nič ne slišiš, ko priteče ... Netopir nima rok, namesto teh so se mu razvile perutnice, čeprav je to samo kožica brez perja. Vidra ima med prsti tudi tako kožico, samo da je narejena za plavuto, kajti vidra lovi ribe in mora ponje v vodo. Pa nikar ne mislite, da se je Bog iz dolgega časa igral in delal vidri te plavute iz prsti. Poglejte psa, kako dobro zna plavati brez kožice med prsti. Če bi mu zadišale ribe, če bi hodil tisočletja v vodo ponje, tudi njemu bi se razvile noge za rabo v vodi! Ker se navadil z repom veslati, bi se mu rep pray tako izpremenil v veslo kakor se je pri vidri. Vse živali in mnogo drugih so sesalci. To se pravi, žive mladiče rode in jih morajo pitati z mlekom. Večinoma žive na suhem, pa ne vse. Videli smo vidro, imamo pa tudi še druge sesalce, ki hodijo mnogo v vodo, pa tudi take, ki sploh žive v vodi in 80 j?1?" gače popolnoma kakor ribe. N. pr. kit. IaK živali tvorijo most med sesalci in ptiči. Ribe in ptiči ležejo jajca. Pa kakšen velikanski razloček je med temi jajci! Riba iez silno veliko jajčic prav majhnih, rlbice * same izležejo in svoje matere niti ne poznaj j Ptica mora pa svoja jajca, velika, .težk° r<^ jena šele s svojo telesno-gorkoto izvalit še mora potem mladiče dolgo pitfti al1 J voditi. Vendar v temelju ni razločka .jači. Belgijski sodrugi imajo v tej ligi več tisoč članov, med temi vse naprednejše in obraženejše delavce. Dnevno narašča stanje članstva te organizacije. Pristaši te lige priznajo, da vplivajo najbolj in uspešno pri svojih sodrugih s svojim lastnim primerom, s katerim jih odvra-čnjejo od pitja alkohola. Čas je, da posnemamo. Greh je očitati gospodi zabave, njih igračnice in kroke, če delavec sam dela, kar zamerava njim. Prav nikake razlike ni med meščanom, k' se je upijanil s šampancem, in delavcem, ki je premagalo žganje. Razlike tudi ni med jgralcem, ki v eni noči zapravi celo premoženje, in proletarcem, ki izgubi pri kvartali svoj za-»lužek in g tem vzame ženi in otrokom njih vsak-danji kruh. Koliko gorja bi bilo manj na svetu, n® bi se delavec premagal in ne udal opojnim Pijačam. Kolikim nedolžnim otrokom bi bila ®°goča lepša bodočnost. Nešteto je še podobnih slučajev. Zapomnimo si to, da no bomo zmagali in dozoreli za gospodarstvo nad svetom, dokler se ne bomo naučili gospodariti sami nad seboj! Iz stranke. Vsem naročnikom in članom KDZ. ^® vedno se včasih kdo pritožuje, da ne dobiva•< jLjudskega glasu11 redno, ne pove pa, katere številke ni prejel. Ta pritožba ne pomaga veliko. Sproti moremo vedeti, kdo ni dobil lista, drugače ne moremo najti, kje je napaka. Morebiti je naslov pomanjkljiv, morebiti je 'dl napačno prepisan, morebiti se je listek izgubil po nerodnosti tistega, ki je listke pisal, a.H tistega, ki jih je razvrščal po poštah, ali istega, ki jih je lepil; morebiti se je časopis 'Zgubil po nerednosti tistega, ki je nesel vse ®kupaj na pošto, ali tistega, ki jih je raznašal. *ak zatrjuje, da je delal vestno — ti pa le ne °l)iš, kar si plačal. Pritoži se takoj, reklamiraj ! Reklamacija ne velja nič, samo kos papirja *u dve minuti pisanja. Znamke ni nič treba. Gprava bo takoj zvedela, da nisi dobil, bo takoj Puiskala tistega neredneža in ga poučila, kaj je z&krivil. Če pa samo kričimo „Pazite !u, ostane '8® lepo pri starem, ti ne dobiš lista, o nas Pa misiiš) da imamo nered. _ _____Upravništvo „Ljudskega glasu”. Po svetu. Obseg irske avtonomije. „Daiiy Maiiu P°roča, da je predlagala angleška vlada za južno sko in Ulster avtonomijo pri upravi, davkih ju carini ter nekatere druge pravice. Med drugim l,sta smeli imeti ti dve provinci tudi deželno ramho, katere obseg bo vsekakor določen. Amerika za razorožitev. Senator Borah Je v senatu predlagal, da naj se izplačanje dol-»ov zaveznikov odgodi do časa po nameravani razorožitveni konferenci. Ako se zunanje vlade bi mogle z Zedinjenimi državami sporazumeti 'azorožitvenem programu, bi dalo to ameriški (1 pravico, da vztraja pri načelnem izplačanju gov Ju obresti. Ako bi vlade se naprej iz-Jaie znatne svote za svoje vojne priprave, bo erika prejkone pričela drugo politiko. Franca s svojo armado 800.000 mož je prekomerno v • n* »u tudi Anglija izdaja ogromne svote za JJne Priprave. ptičjimi jajci, v obojih je zaprto 'Ped 1Cb' smC)i pravzaprav ni razločka vuhm- a.mi in no8ami> med nogami in P,a* raZ|i)!li ali perutnicami. Ravno tako ni veliko aij ,!,e’ ^e.ima kdo pet prstov ali samo tri, Šestna’ 'e enega- So živali, ki imajo po kj SJ]0p P? osem, po deset, po sto; so živoli, *Viian- n'tnaj° nog- temveč se \e plazijo z bile Jemv.8vojega telesa. So živali velikanske, Pa (J?? zivah večje nego slon in kit — so očesr?1 ziva*’ce ,ako majčkene, da jih s prostim ^hdoJ1* nit.' I16 vidifno ne. So živali, ki živijo žabe lt0 žiY!ienie v različnih podobah, n. pr. bitia’ hrošči, trakulje itd. So pa tudi a,: .*er,h ne vemo, ali so živali ali rastline. ....__ ^pšenično zrno ravno tako kakor živo ialčice?ni,-- 2iv° bitip l-8e ne izleže tudi iz njega novo h°va iaiALkl b° raslo, cvetelo in rodilo zopet Kai nova semena? ^tev dveh ^ CViet^e? N’č drugega nego zdru- pravočasno n ° °v z namenorn> da se oploti nov zarod, predno pogine stari. Amerika pomaga. Hoover je ponudil v imenu ameriškega pomožnega komiteja za en milijon otrok in bolnikov iz gladujočih ruskih pokrajin obleke in živil seveda po znanimi po-goji. Češkoslovaški rudarji se pripravljajo na Veliko splošno stavko. Rudarski odsek v ostrovskem revirju je izdal proglas na delavstvo, v katerem pravi med drugim: Kakor veste, nameravajo podjetniki odpovedati kolektivno pogodbo, podaljšati delovni čas ter znižati plače. Čaka vas težak boj s podjetniki. Rudarska stavka izbruhne v revirju in seveda tudi po vsej republiki. Po preteku odpovednega roka nam ostanejo še trije meseci, da se pripravimo. Ta rok mora rudarsko delavstvo dobro izrabiti, da se pripravi na težki boj. Danska socialna demokracija. Ob priliki petdesetletnice svojega obstoja je danska socialna demokracija priredila sijajno praznovanje, katerega so se udeležili tudi socialistični delegati iz različnih dežel. Višek je tvoril silen manifestacijski obhod v Kedanju, ki se ga je udeležilo nad 100.000 ljudi. Italija proti brezposelnosti. Vlada je predložila poslanski zbornici več zakonskih načrtov, ki imajo namen, omejiti brezposelnost. Zakonski načrti predvidevajo 61 milijonov za grajenje mostov in, cest, 45 mil. za izkoriščanje vodnih sil, 50 mil. za grajenje pristanišč, 29 milij. za napravo proti povodnjim, 40 mili j. za zgradbe v Kalabriji, 10 mil. za beneško luko, 5 mil. za izboljšanje cest v bivšem vojnem ozemlju, 90 milijonov za železnice. Razen tega zahtevajo kredita 300 milijonov za predilsko in 60 milijonov za sugansko železnico. Italijanski primanjkljaj je znašal koncem prvega polletja finančnega leta 1920-21 samo 4 in pol milijarde lir, dasi so računali na primanjkljaj 10 milijard. Do zaključka bižetnega leta bo primanjkljaj zrasel najbrže na 5 milijard. V glavnem so večji primanjkljaj zabranili z ureditvijo krušnega vprašanja, to se pravi a po-draženjem. 10. avgusta mora Madžarska predati za-padno-ogrsko ozemlje Avstriji. Za sedaj zahtevajo zavezniki, da jim Madžarska plača 35 milijonov odškodnine. Silna števila Belgijske strokovne organizacije so imele prve dni tega meseca kongres, na katerem je bilo zastopanih okrog 800.000 organiziranih članov. Začetkom leta 1919. so štele belgijske internacijonalne strokovne zveze 629.736 članov, koncem I. 1920. pa že 718.410. Najmočnejša je organizacija kovinarjev s 163.360 članov. Belgija ima vsega skupaj okrog 7 milijonov prebivalcev. Politični pregled. Interpelacija za viničarje. Narodni poslanec sodrng dr. Milan Korun je dne 22. julija v Belgradu interpeliral ministra za socialno politiko o zadevi viničarskega reda, ki ga je izdala pokrajinska vlada za Slovenijo, pa ga centralna vlada še sedaj noče odobriti. Interpelacija se glasi: Gospod minister! Pred meseci že je predložila pokrajinska vlada za Slovenijo ministrstvu za socialno politiko osnutek novega viničarskega reda, ki vsebuje poleg določil minimalne mezde in drugih izboljšanj viničarjem Sesalci imajo posebne organe oplojevanja. Čudovita, sveta skrivnost je v tem! Kako dolgo je trajalo v naravi, da se je pri raznih vrstah razvilo tako različno in vendar istemu namenu služeče- orodje. Le človek v svoji umazani podlosti je bil zmožen proglasiti za greh tisto, kar mor^ biti in je najsvetejše! Dokler seveda umazana podlost človekova ne izpremeni svetosti v gabno prokletstvo . . . Ali veš, čemu ima petelin ostroge? Tudi kokoši jih imajo mnogokrat, samo da ne tako razvite. Petelin ima ostre, močne! Z ostrogami se drži pri oplojevanju na kokoši, ker bi se sicer ne obdržal tam. Podobno si je narava tudi pri drugih bitjih poskrbela tekorn razvoja za sredstva, da se zaplodi nov zarod. Cvetje je ljubezenski čas rastlin. Pri nekaterih rastlinah sta spola vsak na posebnih rastlinah, ločeni in različni po spolu, pri drugih razlikujemo cvetove obeh spolov na isti rastlini, zopet pri drugih pa sta oba spola združena v enem cvetu. Da pride do dotika, je treba mnogokrat vetra ali celo žuželk, da, če bi tudi določila o bolniškem zavarovanju viničarjev in njih svojcev. Ta osnutek, izdelan na zahtevo viničarskih organizacij po poverjeništvu za socialno skrb v Ljubljani, je bil sprejet v sporazumu vseh strank strokovnih in kmetijskih organizacij in predvideva izboljšanje položaja za viničarsko leto 1921. Kljub številnim urgencam težko prizadetega viničarskega stanu in izredne bednega položaja, v katerem se nahaja ogromna večina prebivalstva vinorodnih krajih štajerskih, pa ni do danes nikakršne rešitve tega perečega vprašanja. Opozarjam gospoda ministra na to dejstvo, ki zna imeti nepreglednih posledic, in vprašam: 1. Je-li gospod minister pripravljen nemudoma predložiti ministrskemu svetu predloženi viničarski red in naredbo o bolniškem osiguranju viničarjev, kočarjev, poslov in družin? 2. Namerava li gospod minister ukreniti vse potrebno, da se izvede poboljšanje minimalne mezde, ki jih predvideva novi viničarski red z veljavnostjo od 1. januarja 1921? 3. Kaj namerava gospod minister ukreniti, da se izvrši pomožna akcija v prid viničarjem, katero so že svoječasno predlagali zastopniki socialističnegaMduba? — Prosim pismenega odgovora. Albansko vprašanje. Poslanec in bivši član jugoslovanske delegacije na pariški konferenci Andrija Radovič bo zastopal Jugoslavijo na konferenci poslanikov, ko bo sklepala o albanskem vprašanju. V poučenih krogih trdijo, da bo zahtevala bslgrajska vlada, naj ostane med našo državo in Albanijo ista meja, kakor je bila leta 1913. s to razliko, da bo zahtevala v svrho zavarovanja Prizrena in Djakovice Ijumski srez in Djakovsko Melesijo. začele izumirati čebelice, bi si mnoge rastline drugače preskrbele dotik obeh spolov. Poglejte kako skrbi narava za ohranitev zaroda. Gotovo poznate regrat, ki ga jemo v spomladi kot solato. Poznate tudi rumeno njegovo cvetje in Čudovite lučke na dolgih ceveh, ki delajo otroci neke smesne trobente iz njih. Lučke pa upihujejo. Te lučke so nastale iz cvetja, ki, le dozorelo, in nič drugega niso nego zrela semena, ki imajo svoje p£i*y!jiice. Ne znajo sama letati, pa dekletce, ki je upihnilo te lučke, je odpihnilo tudi semena in vetrič jih zdaj raznaša široko okoli po travnikih. Močnejši veter upihuje te lučke sam in nese seme daleč, daleč, tudi na ono stran rek in hribovja. Na milijone in milijarde je takih semen. Pa jih je tudi treba — žene, ki nabirajo spomladi regrat, ga izrežejo navadno s korenino vred, očistijo ga šele doma... Pa tudi kmet se regrata brani kot nadležnega plevela. Kako čudovito je narava poskrbela, da se ohrani zarod! Tedenske vesti. Dospelost davkov. Začasni zakon o proračunskih dvanajstinah z dne 27. junija 1921 Službeno Novine br. 154 določa, da dospevajo neposredni davki, državni pribitki in avtonomne doklade v plačilo dne 1. februarja, 1. maja, 1. avgusta in 1. novembra vsakega leta, vsakokrat za tekoče koledarsko četrtletje, toraj na primer 1. februarja za dobo od 1. januarja do konca marca itd. Le rentnina in dohodnina, ki se pobirata z odbitkom pri izplačilu rentnini ali dohodnini zavezanih prejemkov, zapadeta ob dosedanjih rokih, ki jih določata §§ 134 in 235 zakona o osebnih davkih. Dospeli davki s pribitki in dokladami vred se prisilno iztirjujejo, ako se ne plačajo tekom 14 dni po dospelosti. Izpremenjeni roki dospelosti se uveljavijo s 1. avgustom 1.1. za vse davke izvzemsi druge polovice dohodnine za 1. 1921., ki se izjemoma iztirja ob dosedanjem roku, to je 1. decembra 1921. V zvezi z izpremembo rokov dospelosti izpre-meni se tudi računanje zamudnih obresti. Te se računajo od zaostankov, ki dospevajo v plačilo od 1. julija 1921 dalje s 50 v od vsakih 100 K zaostalega davka z državnimi pribitki in avtonomnimi dokladami vred za vsak mesec (6% na leto). Drobci v denarju pod 100 K in drobci v mesecih se pri računanju ne vpošte-vajo, zamudne obresti odpadejo, ako vsakokratni davčni zaostanek z državnimi pribitki in avtonomnimi dokladami vred ne presega 100 K. Zdravstveni teden v Celju in njega okolišu. Celjsko akademično društvo je sklenilo ves čas počitnic uprizarjati predavanja o ! *§ i >« i 5* K* g 2. S * : 3 r>< t> 5. p 0 ►8 ° ° w p < 8 8 P 3 ° O M ® H O ti - S< *8 » 2- o - »O ts« II 8 *♦ ° — O) O, S- S. “ i-g P »el s p" w >8 o 8 g <0 8 P 8 P «1 p alkoholu, jetiki, spolnih bolezni itd. Tem potom opozarjamo vse občinstvo, zlasti pa naše delavstvo, da se teh predavanj pridno in zanesljivo udeležuje. — Istočasno opozarjamo, da je vstop na predavanja' vsakomur brezplačen.^ — Predavanja se vrše v sledečih okrajih: Žalec 6. avgusta. Šentjur ob južni železnici 7. avgusta olj 9. uri. — O podrobnostih bomo še poročali. Uvedba potnih legitimacij. Po naredbi ministrstva za notranje stvar J. B. br. 21.825, je sporazumno z ministrstvom za promet določeno, da mora vsak potnik, kadar odide iz kraja svojega stanovanja, imeti od pristojne lokalne oblasti izdano potno legitimacijo, ki velja za mesec dni in ki se mora povodom vsakega potovanja vidirati. Ustavo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev priobčuje v celoti 87. številka „Uradneg* iista. Pesamni izvodi te številke se dobe po 2 kroni. Otvoritev delavskih zbornic. Na podlagi odloka ministrskega sveta in uredbe o delavskih zbornicah se otvorijo delavske zbornice v Sarajcvem, Ljubljani, Splitu, Zagrebu in Novem Sadu. Te zbornice se bodo bavile izključno samo z gmotnimi in socialnimi vprašanji delavcev. Drobiž. Finančno ministrstvo je prejelo 6 vagonov drobiža po 10 in po 25 par. Novci po 10 par se pustijo takoj v promet, novci po 25 para pa se bodo nekaj časa zadržali. Zaenkrat pridejo v promet novci po 5 para, ki se kujejo sedaj v Novem Sadu in Zagrebu. Uradne ure pri delegaciji ministrstva financ, z' ozirom na nastopivšo občutno vročino so določene uradne ure pri delegaciji ministrstva financ in tej podrejenih oblastvih in uradih v Ljubljani do vštetega 20. avgusta t. 1. od 7.30 do 14. ure; blagajniške ure pa od 8. do 1.3. ure. Gospodarstvo« Vinogradništvo v naši državi. Iz poročila o stanju naših vinogradov, ki ga je predložila industrijska zadruga za Hrvatsko in Slavonijo ministru za trgovino in idustrijo, posnemamo, da znaša skupna površina vinogradov v naši državi okoli 280.000 ha in sicer: v Srbiji 34.332 ha, v Hrvatski in Slavoniji 47.852 ha, v Bosni in Hercegovini 5900 ha, v Vojvodini 63.244 ha, v Dalmaciji 63.424 ha, v Kranjski 9857 ha, v Štajerski 62.252 ha. Vrednost vinogradov se ceni na 14 milijard. Letna produkcija vina znaša povprečno pet milijonov hektolitrov. Doma se uporabi tri milijone hektol. Posebno komisijo je sestavilo ministrstvo za šume in rude, da prouči vse novo odkrite rudnike v naši državi. Znižanje s pripombo. Ministrstvo za šume in rude je odločilo, da se znižajo po vseh državnih rudnikih premogovne cene. Toda to znižanje je odvisno od kraja in okoliščin, v katerih se rudnik nahaja. Svetovna tonaža. Najnovejša izdaja Lloy-dovega registra označuje skupno svetovno tonažo s 54 milijoni ton. Potemtakem je sedanje stanje ladjevja preseglo stanje leta 1914. za več kakor enajst milijonov ton. Razno. Upokojeni častniki naše vojske — pokojnina. Ker so priobčili nekateri časopisi pritožbe upokojenih častnikov naše vojske, da doslej še ni rešeno vprašanje njihove pokojnine, pojasnjuje invalidski oddelek poverjeništva za socialno skrbstvo sledeče. Ministrstvo financ je dostavilo tekom zadnjega tedna prošnje treh upokojenih častnikov, ki so jih vposlali Glavni kontroli v Belgradu na podlagi wUverenjau ministrstva vojske in mornarice poverjeništvu za socialno skrbstvo v Ljubljani, da izračuna službtna leta po bivših avstro-ogrskih predpisih in na tej podlagi višino pokojnine po zadnji dinarski plači. Poverjeništvo (invalidski oddelek) vrača te akte po izvršitvi ministrstvu financ, ki bo nato nakazalo pokojnine. Pričakovati je, da bodo sedaj ta nakazila izvršena v kratkem času. Našemu kmetskemu ljudstu! Veliko število kmečkih in delavskih družin še ni naročilo lepega družinskega lista „Kresu, ki ima poleg lepih slik toliko poučnega in zabavnega čtiva, da pač ne sme nikjer manjkati. Celo leto stane samo K 80'—, pol leta 40—, četrt leta K 20'—. Koliko denarja gre za nepotrebne stvari, zlasti za alkohol, koliko lepih in užitka polnih ur pa nudi dobra knjiga! V današnjem „Ljudskem glasuu je dopisnica na naročbo „Kresau. Izrežite jo, napišite natančno svoj naslov, vas in pošto, prilepite znamko za eno krono in oddajte jo na pošti. Dobili boste „Kresu, ki bo postal vaš najboljši prijatelj. Kmetje in viničarji, mladeniči in dekleta: V izobrazbi je zmaga trpinčenega ljudstva, zato izobražujmo se z lepimi knjigami, naročite „Kresu in pridobivajte naročnikov. Ko izide 12 številk, bo izdal „Kresu lepe platnice, da daste vezati vse številke v lepo knjigo, katero boste vsak čas zopet radi vzeli v roko. Kdor pridobi 10 novih naročnikov, ki plačajo naročnino, dobi celo leto zastonj „Kres“. Naročite torsj „Kresu 1 Založba in last konzorcija „Ljudski Glas" Oblastem je odgovoren Andrej Svetek. Tiska: Tiskarna J. Pavliček v Kočevju. Čitajte naše brošure i „Pot k socializmu" SpUal Dr. Olon Bauer. « Prepel T. Uratnik. Cena samo 2 K. Naroča se pri „Centralnem tajništvu JSDS v Ljubljani, poštni predal 168“. Edini list, ki brezobzirno zastopa Vaše koristi, ki neustrašeno brani Vaše pravice, je: A delavski dnevnik NAPREJ Zatorej sezite po njem! Oklenite se ga! Naj se naroči po več somišljenikov na en Naprej! Le „Naprej" spada v naše družine! R E J Proč z meščanskimi listi! Mesečno stane 24 kron. Naroča se pri upravi „Naprej",. Ljubljana, Frančiškanska ul. 6. Splošno kreditno društvo V Ljubljani, regiitrovana. zadruga z omejeno zavezo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitaliziraj® polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru-Posojila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eakomtujejo po bančni obrestni meri. Edini, res delavski denarni zavod. Miši-podgane stenice-ščurki in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 12 —, za podgane i® miši K 12*—; za ščurke, a posebno močna vrsta stane K 201—; posebno močna tinktura za stenice K 15’—; uničevalec moljev K 10'—; prašek za uši v obleki in perilu K HP— in 20-—; Prot* mravljam K KP—; proti ušem pri perutnini K lOj prašek proti mrčesom K 10— in 20’—, Pr°* ušem pri ljudeh K 5‘— in 12'—; mazilo za uši pf* živini K 5-— in ; tinktura proti mrčesu ®8 sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) K 10"' Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. Jiinker, Zagreb 45, Petrinjska ul- 3* cosulich-line = TRST —AMERIKA^ New-York — Buenos-Ai**c® Rio di ianeiro — Santos Montevideo £