TISK DELOVNIH KOLEKTIVOV
iTooarniški list je zelo dober... Mislim pa, da bi moraM pisaM o listu tudi o tem, kako in kaj delujo o posameznili obratih... poskrbeti bi bilo tre-ba, da. bi pLsali tudi sami delaoci.<
(Iz mnenja nekega člana upraonega odbora o tietu njegooe tooarne.)
Tako po svoji fiziognomiji kakor po ši-rini, s katero se na ujegovih straneli raz-pravlja o raznih problemih, uspehih in vsem tistim, kar je povezano z vsakdanjian živJjenjem delovnih kolektivov, je tisk de-lovnih kolektivov^ zelo raznovrsten.
' Potern ko se je porodil po vojni kot >viš-ja oblika< stenčasov, nekaj kasneje pa iia veltkih gradbiščih prvega pelletnega plana, se je specafično razvijal. Šele 1. 1">51 je to-varniški tisk postal glasilo kolektivov in činitelj demokratienega samoupravljanja v delovnih kolektivih. Uvanjanje delavskega upravljanja je zelo vplivalo ua intenziv-nejši razvoj tiska delovnih kolektivov, ki je posebno v zadnjih nekaj letih dosegel visoko štopnjo tako po številu lisbov iii biltenov kakor tudi po nakladi. Danes iz-haja v naši državi približno 90 lisiov in biltenov z naklado približno 300.000 izvo-dov. Res je, da bi bilo mogoče upravičeno prigovarjatL, da ta razvoj glede aa njegovo
ozeJiieiljsko ruzpj-ostranjenoiit kakor tu<ii po tean, kako so zaslopane gx>spodarske pa-n*>gt\ ni ciiakoniereu. lako d« izhaja v -Vlakedouiji in Crni gori uoben list delov-nih kolektivov, na Hrvatskem pa izhaja suiik> v Zagrebu in na Rek.i 1? listov i.n ¦ biltenov.
Tisi delovnUi kolektivov je naletel pri delavcih ua itgodfi) sprejem. Kakor je razvidiao \z ai)kete, kupuje »Naš kolektiv* v Varešu vsak drugi delavec. >Krivajo< v Zavidovičih vsak drugi član sintlikata. »Motor-c, Kst Industrije motorjev v Rako-vici kupuje " odstotkov delavcev i.n nsluž-beiicev. List Kablovu v Svetozarevu iaia med delavci 1300 naročnikov. Posebno po-menibni so nekateri listi lesne iu<Jusirije Ln gradl>enih podjetij, k! jali dostavljajo tudi ua oddi ljena iu razkropijcna gradbi-šča kakor tudi ua nekatera gozdna del*>-višča (»Kriraja«, >Betont).
Raznovrstnost oblik
Ce bi hoteli razdelUi tovarndški tisk po tem, kako zajema problematiko. kakšuo ima splošno fiziognomijo, bi laliko večino listov razdelili na vet- kategorij. Predvsem bi lakko večje število listov uvrstili med liste z izrazito tovarniško fiziognomijo (>Naše delo< — Paračin, sVjesuik željezu-rec — Sisak, »Drvoi kombinat« — Kruše-vac, >Skozi Tain« — Marilx>r. jRafineriske novosti< — Reka in drugi). To skupino K-stov morda najbolje predstavlja petnajst-dnevnik >Djuro Djakovič* v Slavonskem Brodu. S svojo vsebino, podobo iu slogoin v znatni meri lluitrira te vrste tisk. Ta Hst ima več kakor deset stalnih iu občasnih rubrik. S svojo fiz-iognoinijo. živostjo in di-namičnostjo. s kratkimi članki, funkcio-nalnimi naslovi in i/.najdljivim načinom obdclave materiala usptva reduo spremljati in spodbujali delavsko sainoupravljanje. Bralec najde na iijcgovih straneh članke o družbenem upravljanju, zanimive ankete, kroniko podjftja. prebral bo dopise bral-cev, vsekakor pa bodo ujfgovo pozornost prkegn'ili tudi članki o dclu notranjih služb v [jodjetju kakor tudi nekatere dru-ge rubrike. Sorazmerno visoko raven so dosegli nekateri drug-i listi. kakor na_ pri-mer >Duga Resa«, >Xaš kolektiv« — Vareš, >Borovo*,   >Rafinepisk<    novostic   in   drugi.
Večjo »kupino listov sestavljajo bilteni s časopisnim obeložjcm. V tem pogledu se po skromni opremljeuosti, ug<xliiein forma-tu in ekonorničnosti v izrabi prostora po-sebno uveljavlja >Cinkarnar< v Celju. Res je, da se ta bilten bolj ukvarja z gospo-darskimi analizanii proizvodnje in tržišča, inanj pa z družl>en<> politično probleraati-ko. Precej listov jf. ki so podobni »C.inkar-narjiu. Taki so ?Mesečn.i bilten« v NiŠu, >BrtKiospas« iu >JugoviniU v Splitu ter drug1!. nadalje je tern podoben. po vsebini in tehnični opremi pa nekoliko lx>lj bngat »Železarc  na   Jesenirah.
>Korošk.i fužliiar> ilustrira specififno skupiiM) listov s komuualno fiziognomijo. ia Jist sre<lujfga fomiata in precej dobro tehničoo opremljen hna pretežuo kulturno nevijski zuačaj. Razen obvestil o kultur-nem /ivljenju, člankov o proizvodnji iu člaukuv uučelnega zuačaja objavlja list tudi gradivo zgodovinske vsfbine (narodno-osvobodilni lx>j. <lelavsko gibanje, zgodo-vina lnladinske organizacije in drug-jh ustanov). Razeu te^a objavlju tudi poto-pise. literarne prispevke in drugo. Čeprav tnanjšega formata je >Koroškemu fužinar-ju< podoben list »Straža daues* v Humu <>b Sotli. Veiidar se ta list nagibljf bolj h kultuMii problematiki in vsebuj« tuanj člankov o proizvodno družbeni pr<>ble«na-tilti  in strokovnih  prispevkov.
Druge Hste in biHene bi latiko uvretili med liste in biltene. ki imajo bolj splošen značaj, neustaljeao in premalo določno fi-ziognomijo, in med ti&te, ki kaajo ozko in-formativno vsebino.
Delavsko upravljanje v tovarniškem tisku
Vsebinsko je tova.rnjšbi tisk v ceioti usmerjen v krkičen odnos do slabosti. Predvsem si listi prizadevajo, da bi okre-pili družbeno zavjest, trudijo se za pfavikti odinos do dela iu clružbenega premoženja, v.a. višjo proizvodnjo in boljšo delovno d'i-sciplino. Na straneh nekaterih bilteaov po-gosto najdemo iniena kaznovanih delavcev s pojasnilitm. *akaj so bLli kaznovani. Vča-sih  se v tem   pogled-u   pretirava.   Poseben
piostor zavzemajo rubrike, ki so posvečene humorju, s katcruu se duhovito, kulturoo in izvirno razgaljajo uiailome^čaiiski po-javi y koleklivjh (»Glas tovarne< — Trbov-lje, >Riječ kolektiva« — Zagreb, >4. okto-bar< — Kikinda iJi drugi).
Le v riiaiijšeiu številu listov prevladuje pioblematika delavskega samoupravljajija. V tem pogledu je treba posefcno opozoriti na list >Djur« Djaikovič< v Slavonskem Brodu in vare.ški >Naš kolektiv«, ki uspe-vata sisteinatično spremljati delo uprav-nega odbora in delavskega sveta svojih pcfdjetij kakor tudl splošno problematiko samoupravljanja v svojih podjetjih.
Pomembno mest« v tisku delovnih ko-lektivov imata tarifna polittka in delovna zakon<x)aju. Li.st kolektiva >Branko Krsma-noviči v Paračijju je na prinier objavil v«č zanJmivih elankov s tega področja (>Ali naj delavce, ki delajo po normi, premi-ramo«, >Pos.kusn.i obračun premij ?^. mesec julij«).
Vendar se največ pozornosti posveča proizvodnim problemom. Prevladujejo red-na obvestila in p<x)atki o proizvodaji pod-jetja, načelni članki o produktivnosti in delovni organizaciji. Ta probiematrka je nekatere liste celo popolnoraa osvojila: >lkalac< — Zagreb, >Banovici< lu drugi. Za nekatere je zjiačilna a.nalitična obde-lava proizvodnih problemov: >Naš kolak-tivc — Tuzla, >Cinkarnarf, »Drvni kobrai-nat<  — Kruševac.
Na straneh iovamiškega tiska so našk prostor tudi druga področja življenja in dela kolektiva. ]Jsti pišfjo o delavskera lzobraževauju, telesni vzgoji, z<lravstvu in socialnem varstvu, dmž-benih organizaci-jsfh, komunalni  problematiki itd.
Kar se tiče načina pisanja, je v tem pogledu š«? vedno dovolj težav Ln šibkosti. Medtem ko si nekateri Visii večinoina pri-zadevajo, da bi posneniali dnevui tisk, se pri drugih /xli, da še vedno zaostajajo za časom. Slabosti prihajaj« posebno do iz-raza, ko se piše o prazj»i:kih, a tudi o sploš-no jugoslovanskih problemili, ko zmanjka sinfela za njiliovo konkretizacijo na last-oe pogoje — tedaj se tudi pojavljajo tež-nje, da bi iz tovarniškega tiaka ostvarili liste, za kaitere vsakdanji in drobivi proble-mi njso važiii.
Posebna barvatost, i.ntdnino ozračje, skromnost in konkretnost v obdeluvi ndia-terih slovenskih bMteaov (»Konoplan«, >Ze-lezar*, »PLiva«) opozarjajo na raožoosti za iaboljšanje kakovosti tovarniškega tiska, ki s<>  ob   dobri  organizaciji   urejevanja.
A tudi sodelovanje z bralci — tista ožšvljajoča vez, ki naj omogoči, da bo aktualen, privlačen in smotrn — ni v za-dostni meri uresnioeno. Gotovu je, da tisk de-Iovnili kolektivov ne bi bil to. ce bi se spremeail v sulioparno glasilo tovarniške uprave. Zares bi se bilo treba »zavzeti zato, da bi pi&žili tudi sami delavci;, kakor je jo svojem tovaraiškem listu dejal neki čian itpravnega odix>ra.                     P. D.