449
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
8/
20
04
 –
 3
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
POROČILO O KONGRESU ISPRS V CARIGRADU,
12. –23. JULIJA 2004
Mojca Kosmatin Fras, Marjana Duhovnik, Janez Oven
Mednarodna organizacija za fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje (International Society for
Photogrammetry and Remote Sensing – ISPRS) vsake štiri leta organizira svetovni kongres, ki je
letos potekal v Carigradu. Slogan kongresa »Geo-Imagery Bridging Continents« simbolično
ponazarja edinstveno, 2600 let staro mesto, ki se razteza na dveh kontinentih in v sožitju združuje
številne, med seboj različne kulture.
Program kongresa ni odstopal od že uveljavljenih vzorcev in je potekal dva tedna, mi pa smo se
ga udeležili v njegovem osrednjem delu. Prva dva dni so bile organizirane različne delavnice,
zvečer tretjega dne je bila uradna slavnostna otvoritev, sledil je obsežen tehnični program z
vabljenimi in izbranimi referati ter posterji, vmes so bila številna zasedanja generalne skupščine,
sestanki tehničnih komisij in delovnih skupin. Prvič pa je bil organiziran mladinski forum (čez
vikend), na katerem so se srečali študenti, diplomanti in podiplomski študenti. V drugem tednu
je potekala tehnična razstava. Živahno dogajanje sta s svojimi predstavniki še dodatno popestrila
Peking in Melbourne, kandidata za organizacijo naslednjega kongresa leta 2008, vsak s svojo
privlačno ponudbo. Poleg tega so bili na izbiro številni izleti in družabni dogodki ob večerih.
Slika1: Prof. Orhan Altan, predsednik kongresa
govori na otvoritvi
Slika 2: od leve proti desni: Ian Dowman, novi
predsednik ISPRS v obdobju 2004-2008, Orhan
Altan, direktor kongresa v Carigradu, John Trinder,
predsednik ISPRS v obdobju 2000-2004
stevilka 3_04.pmd 22.9.2004, 7:42449
450
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
8/
20
04
 –
 3
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Slavnostna otvoritev v veliki dvorani kongresnega centra se je začela s predvajanjem atraktivne
videopredstave z naslovom »Inovacije v fotogrametriji, daljinskem zaznavanju in prostorsko-
informacijskih znanostih«. V kratkem filmu, ki so ga večinoma sestavljale računalniške animacije,
so bili vizualno lepo prikazani naslednji pomembnejši dosežki stroke zadnjega obdobja:
· zaznava sprememb v rabi tal iz slikovnih informacij,
· misija na Mars (3D-prikaz njegovega površja),
· satelitske visokoresolucijske podobe,
· radarske aplikacije,
· digitalne letalske podobe,
· zračni Lidar,
· terestrični Lidar,
· 3D-modeli mest,
· bližnjeslikovne aplikacije (primer rekonstrukcije kipa velikega Bude v Afganistanu, ki je bil
barbarsko uničen leta 2001),
· posebne aplikacije (analiza gibanja košarkarja pri igri).
To so tudi področja, v katera se danes razvojno največ vlaga. Opazen je trend združevanja različnih
področij, ki so se v preteklosti razvijala precej neodvisno (npr. fotogrametrija in daljinsko
zaznavanje), in pojav številnih novih senzorjev (npr. Lidar, radar, visokoresolucijski satelitski
senzorji), ki radikalno spreminjajo paradigmo zajema geolociranih podatkov. Hiter razvoj
računalniške tehnologije (vedno bolj zmogljivi procesorji, računalniška grafika idr.) omogoča
visokokakovostni prikaz podatkov.
Kongres je odprl njegov direktor, prof. Orhan Altan, sledili so številni slavnostni govorniki.
Podeljene so bile tudi nagrade za različne pomembne dosežke (Brock Gold Medal Award, Otto
von Gruber Award, U. V. Helava Award idr.), za častnega člana ISPRS je bil izvoljen prof. John
C. Trinder, dosedanji predsednik ISPRS. Na koncu je bila še plesna predstava in na terasi, s
čudovitim razgledom na Bospor, nas je za dobrodošlico čakal koktejl.
Vsak dan zjutraj je udeležence pozdravil tudi dnevni časopis »ISPRS Daily«, v katerem je bil
napovednik dogodkov za tisti dan, povzeti so bili pomembni dogodki preteklega dne in objavljeni
intervjuji s pomembnimi osebami. V enem od teh pogovorov je Armin Gruen, eden današnjih
vodilnih »vizionarjev« (mimogrede, v času kongresa je praznoval tudi svojo 60-letnico in ob tej
priliki je bila organizirana posebna slovesnost), podal naslednje mnenje o stanju in perspektivah
stroke (kratko povzemamo iz objavljenega razgovora, v prostem prevodu): »Fotogrametrija se je
zadnjih letih dramatično spremenila. V zgodnjih 80. letih prejšnjega stoletja je bila glavna
sprememba paradigme v prehodu iz analogne/analitične v digitalno fotogrametrijo. Razviti so
bili tudi številni novi senzorji in uveljavljati se je začel koncept njihovega združevanja. Probleme
avtomatske analize in interpretacije slik rešujemo vedno bolj uspešno. Zapletene fotogrametrične
inštrumente so nadomestile računalniške platforme, kjer lahko hkrati zajemamo in obdelujemo
zelo različne podatke, vključujemo prostorske informacijske sisteme, CAD, vizualizacije in
stevilka 3_04.pmd 22.9.2004, 7:43450
451
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
8/
20
04
 –
 3
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
animacije, kartografske aplikacije. Odpirajo se tudi številna nova področja delovanja, npr.
modeliranje na osnovi realnih podatkov (angl. reality-based modelling). Vprašanje je, ali bodo
vse to še naprej počeli fotogrametri ali drugi strokovnjaki, vendar bo tehnologija kot taka zagotovo
preživela, saj cveti kot še nikoli. Glede prihodnosti digitalnih letalskih fotoaparatov pa menim,
da bodo digitalni fotoaparati slejkoprej prevladali. Tempo prevlade nad analognimi fotoaparati
narekuje predvsem kakovost programja, ki spremlja senzorje. Uporabniki se za nakup ne bodo
odločili prej, dokler ne bo odločilnih koristi. Svoj delež na trgu pridobivajo tudi nizkocenovni
sistemi. Pomemben delež imajo tudi visokoresolucijske satelitske podobe, laserski skenerji in
radarski sistemi. Analogni fotoaparati pa se bodo v posameznih nišah zagotovo uporabljali še
naslednjih deset let. Glede na hitrost teh sprememb se mora odzivati tudi izobraževanje.
Geomatiko moramo najprej na novo definirati, saj ponekod samo nadomešča izraz za tradicionalni
program študija geodezije. Zahteve glede stopnje in obsega znanja so se v zadnjih letih drastično
spremenile. Izmera (angl. surveying) oziroma geodezija je bila prej precej zaščitena in tržno
zaprta, zdaj pa se odpira polje ekonomske konkurence. Študij, ki naj  študente pripravi na nove
razmere, mora vsebovati ne le najnovejše znanstvene teme in tehnološke dosežke, ki jih je relativno
lahko osvojiti, temveč mora nuditi elemente skupinskega dela, interdisciplinarnih odnosov,
mednarodnih konceptov in sodelovanja ter dobre nastavke za podjetniške aktivnosti. Gre torej
bolj za spremenjen odnos in obnašanje. Seveda še vedno potrebujemo solidno znanstveno in
tehnično bazo. Ker vsega potrebnega znanja ne moremo v istem času strpati v študente, morajo
kurikulumi prihodnosti podpirati koncepte vzorčnega učenja (angl. concept of exemplary learning)
in žrtvovati nekatere teme v prid poglobljenih študij z znanstveno osnovo«.
Kot nacionalni predstavniki (delegat in dva svetovalca) smo se v času svoje udeležbe na kongresu
udeleževali tudi sej generalne skupščine, kjer smo imeli pravico glasovanja z enim glasom. Na
prvi seji je bila obravnavana zelo vroča tema o registraciji združenja. Že pred kongresom v
Amsterdamu leta 2000 je vodstvo ISPRS namreč ugotovilo, da je registracija združenja potekla
(leta 1910 je Eduard Doležal na Dunaju ustanovil mednarodno združenje za fotogrametrijo –
ISP, kateremu je bilo kasneje dodano še daljinsko zaznavanje – ISPRS). Nujno je bilo torej čim
prej urediti formalni status združenja. Po mnenju trenutnega vodstva je najbolj ugodna možnost
registracije v Marylandu, ZDA, čemur pa so ostro nasprotovali avstrijski predstavniki, ki so z
analizo pokazali, da bi bila registracija ravno tako možna v Avstriji, in s tem bi se nadaljevala
zgodovinska tradicija. Na seji se je bíla večurna ostra besedna bitka glede te teme, vendar je v
končnem glasovanju prevladal predlog registracije v Marylandu. Eden od glavnih argumentov
vodstva je bil tudi planirana ustanovitev fundacije ISPRS, za katero so v Združenih državah
menda veliko boljši zakonski pogoji.
Precej pred tem kongresom je vodstvo ISPRS preko pisnih komunikacij s svojimi člani vzpodbudilo
razpravo glede prenove tehničnih komisij (TC) in njihovih vsebin, saj je bilo to glede na velike
spremembe v stroki nujno. Tako je nastalo naslednjih osem tehničnih komisij (prej sedem), ki
bodo predstavljale osnovno vsebinsko strukturo združenja, z naslednjimi, na generalni skupščini
potrjenimi predsedniki:
stevilka 3_04.pmd 22.9.2004, 7:43451
452
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
8/
20
04
 –
 3
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
· TC I – Image data acquisition – sensors and platforms, Alain Baudoin (Francija),
· TC II – Theory and concepts of spatio-temporal data handling and information, Wolfgang Kainz
(Avstrija),
· TC III – Photogrammetric Computer Vision and Image Analysis, Wolfgang Foerstner (Nemčija),
· TC IV – Geo databases and Digital Mapping, Shilesh Nayak (Indija),
· TC V – Close-range sensing – analysis and applications, Hans-Gerd Maas (Nemčija),
· TC VI – Education and outreach, Kohei Cho (Japonska),
· TC VII – Thematic Processing, Modelling and Analysis of Remotely Sensed Data, John van
Genderen (Nizozemska),
· TC VIII – Remote Sensing Applications and Policies, Ammatzia Peled (Izrael).
Področja delovanja vsake tehnične komisije so generalno opredeljena v resoluciji, ki jo sprejme
vodstvo, predsednik vsake komisije pa pripravi podrobnejši program, predlaga delovne skupine
in izbere njihove vodje; to morajo predsedniki komisij pripraviti do naslednje seje vodstva
(novembra 2004).
Na tretjem zasedanju generalne skupščine so nacionalni delegati v skupščini izbirali mesto
naslednjega kongresa in z veliko večino je zmagal Peking, ki je kandidiral že drugič zapored.
Leta 2008 bodo v Pekingu potekale tudi letne olimpijske igre, kongres pa bo organiziran
pred njimi; tako bodo športni navdušenci lahko obisk kongresa podaljšali še z ogledom
olimpijskih iger.
Na tej skupščini je bilo potrjeno tudi novo vodstvo (council) ISPRS za štiriletno obdobje do
naslednjega kongresa, ki ga sestavljajo:
· Ian Dowman, predsednik,
· Orhan Altan, generalni sekretar,
· John C. Trinder, prvi podpredsednik,
· Emmanuel Baltsavias, drugi podpredsednik,
· Stanley A. Morain, blagajnik.
Staro vodstvo je zaslužno predvsem za nastavitev fundacije ISPRS, izdelavo strateškega plana in
registracijo združenja. Novo vodstvo pa je poudarilo, da bodo precej več pozornosti namenili
državam v razvoju (npr. omogočanje udeležb na kongresih, izobraževanje; največ problemov v
Afriki in Južni Ameriki), saj se razlike med razvitimi in nerazvitimi strahovito večajo. Tehnična
komisija VI (Education and Outreach), ki je bila prej bolj obrobna, sedaj dobiva zelo velik poudarek
v okviru strategije razvoja združenja. Več spodbude bo na aktivnostih na področju daljinskega
zaznavanja, saj te do sedaj niso bile zadovoljive (s tem namenom je ustanovljena tudi nova
tehnična komisija TC VIII). Stroka mora tudi vpreči vse svoje zmogljivosti za reševanje globalnih
problemov, povezanih z okoljem.
V okviru kongresa so bili organizirani tudi tehnični obiski, z naše strani smo se udeležili obiska
stevilka 3_04.pmd 22.9.2004, 7:44452
453
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
8/
20
04
 –
 3
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
podjetja Erdem EMI Mapping, Information Construction and Transport Industry Co. Ltd, v
Carigradu. Podjetje je pred 30 leti začelo kot malo kartografsko podjetje, danes ima okrog 100
zaposlenih, od tega je približno petina diplomiranih inženirjev. Delajo na domačih in mednarodnih
projektih velikostnega reda nekaj 100 000 USD. Letni promet v letu 2003 je znašal ca. 12 milijonov
USD. Pretežni program podjetja je fotogrametrija in informacijski sistemi. Podjetje ima sodobno
opremo za celotno izvajanje vseh fotogrametričnih del: lastno letalo s snemalno opremo, opremo
za razvijanje barvnih, infrardečih in črno-belih filmov, fotogrametrični skener, več kot 40
fotogrametričnih delovnih postaj, GPS in navigacijsko opremo. Eden od njihovih zelo kakovostnih
izdelkov je barvni ortofoto za Carigrad, zanimiv je tudi obseg tega projekta. Za področje mesta
Carigrad je izdelanih 4500 listov ortofota z resolucijo 10 cm v naravi in izrisi v merilu 1 : 1000,
vsak list pa pokriva skoraj 37 ha. Celotna površina ortofotov bi, preračunano v slovenske norme,
znašala 243 listov TTN5. Uradna ocena števila prebivalcev mesta je 10–12 milijonov, medtem
ko je neuradna ocena 12–15 milijonov prebivalcev. Poleg ortofota izdelujejo v bistveno manjšem
obsegu tudi topografske in katastrske karte ter nudijo kompletne informacijske rešitve za lokalne
skupnosti oziroma mesta.
V začetku drugega tedna kongresa je bila otvoritev tehnične razstave. Nekaj naših vtisov:
· Prisotni so bili največji izdelovalci opreme, priliko pa so izkoristila tudi lokalna podjetja (skupaj
preko 70 razstavljalcev). Nič ni presentljivo novega, veča pa se uporabnost in operativnost
novih tehnologij.
· Razvoj digitalnih kamer gre predvsem v dve smeri, ki ju narekujeta vodilna proizvajalca L/H
Systems in Z/I Imaging. Trivrstični linijski senzor Leica ADS40 je razvit kot bolj zaprt sistem
v celoviti produkcijski liniji. Za izdelovalce programskih rešitev je potreben razvoj novih
programskih orodij in tudi pridobitev dela znanja od proizvajalca. Na drugi strani je digitalna
kamera Z/I Imaging DMC bolj odprta do uporabnikov. Sistem digitalnih podob (enako kot
fotografij) omogoča takojšnjo uporabo v produkciji.
· Pomemben je napredek pri integriranju sistemov, kot so digitalne podobe, Lidar, GPS, inercialni
sistemi, totalne postaje. Število in s tem ponudba podob in izdelkov iz visokoresolucijskih
satelitskih sistemov se veča.
· Direktna geolokacija in orientacija senzorjev znotraj projekta je zdaj dokaj zanesljiva, seveda
če uporabimo najnovejšo opremo in programe. V projektih skoraj več ne potrebujemo oslonilnih
točk. Na tej osnovi se razvijajo različni integrirani sistemi za avtomatsko izdelavo ortofota,
zajem digitalnega modela reliefa idr.
Najobsežnejši del tehničnega programa so gotovo predstavljali vabljeni in izbrani referati, ki so
bili predstavljeni na tehničnih in tematskih zasedanjih. Na tehničnih zasedanjih so bili referati
razdeljeni glede na “pripadnost” določeni tehnični komisiji, na tematskih zasedanjih pa so bili
predstavljeni tisti, ki so predstavili trenutni razvoj na področju fotogrametrije, daljinskega
zaznavanja in prostorskih informacijskih znanosti. Na otvoritveni plenarni seji tehničnega
programa so imeli vabljene referate Armin Gruen (From 2.5 Mapping to 3D Modelling.
Photogrammetry: A Technology Whose Time Has Come), Martin Sweeting (Microsatellite
Constellations Enabling Rapid Revisit Earth Observation) in Jack Dangermond (Geographic
stevilka 3_04.pmd 22.9.2004, 7:45453
454
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
8/
20
04
 –
 3
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Knowledge and What It Means to Geographic Professionals), pri čemer že sami naslovi povejo
marsikaj. Vzporedno se je odvijalo po pet tehničnih sekcij, zato je bil izbor obiska predavanj na
podlagi naslova včasih nehvaležno delo (zveneč naslov pa slaba predstavitev ali obratno). Ena
izmed zanimivih predstavitev se nam je zdela predstavitev “Shuttle Radar Topography Mission”,
ki sta jo izvedli NASA in NGA (National Geospatial–Intelligence Agency). V enajstih dneh
februarja leta 2000 so bili z radarsko interferometrijo zajeti podatki o višinah terena za okrog
80 % kopnega. Na podlagi teh podatkov se sedaj izdelujejo različni modeli reliefov različnih
resolucij, največja možna je ponekod tudi 10 m. Javnosti so dostopni podatki GTOPO30 z
resolucijo 1 km. Podatki o misiji so na spletni strani http://www2.jpl.nasa.gov/srtm/.
V poznih popoldanskih urah, v soboto in nedeljo pa celo že opoldne, je bil čas tudi za spoznavanje
mesta. Carigrad leži ob Bosporski ožini, ki prek Marmarskega morja povezuje Črno morje s
Sredozemskim in je tako ena najbolj prometnih ladijskih poti na svetu. Zato se ob vsakem času
dneva ob ustju Marmarskega morja zgrinjajo tankerji pa tudi razkošne turistične ladje. Značilnost
Carigrada so seveda tudi številne znamenite mošeje, največji pokriti bazar na svetu, dišavni
bazar, raznovrstne palače in muzeji, Hipodrom, Bazilika Cisterna in nenazadnje tudi kopensko
obzidje, ki je obdajalo vse bizantinsko mesto. Predvsem pa je zelo zanimiv utrip mesta, ki se ga
najbolje začuti prav na pokritem bazarju, kjer se brez “glihanja” in dogovarjanja ne da nič kupiti.
Zanimiv je bil tudi obisk azijske strani mesta z enim od lokalnih trajektov, kjer se ti v res grozni
gneči na ulicah zelo “prometna” evropska stran naenkrat zazdi takorekoč prazna.
Žal se organizatorji kongresa niso mogli izogniti demonu v obliki mednarodnega terorizma, še
posebej, ker je bilo to mesto že tarča napadov. Pri vsakem vstopu v kongresni center je bil obvezen
pregled prtljage na način, kot smo ga vajeni na letališčih. Pri ogledu Bosporja, ki je bil organiziran
z dvema ladjama, je bilo zagotovljeno stalno spremstvo večjega policijskega čolna. Od kolegov iz
Avstralije smo izvedeli, da so za udeležbo na kongresu morali dobiti posebno dovoljenje in
podpisati izjave, da se zavedajo nevarnosti glede na lokacijo kongresa. Na srečo organizatorja in
vseh udeležencev kongresa pa se je kongres srečno iztekel, s samo organizacijo pa je bila zadovoljna
Slika 3:  terasa kongresnega centra v Carigradu,
kjer je potekal 20. kongres ISPRS
Slika4: pogled na most čez Bospor ob večernem
križarjenju udeležencev kongresa
stevilka 3_04.pmd 22.9.2004, 7:45454
455
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
8/
20
04
 –
 3
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
tudi večina udeležencev (okrog 2000, končno število še ni bilo objavljeno). Zbornik vseh člankov
je izdan na DVD-ju in so ga udeleženci dobili s plačilom kotizacije, možno pa je naročiti tudi
tiskane izvode. Podrobnosti o kongresu, posamezni aktualni dokumenti združenja, delo tehničnih
komisij in drugo v zvezi z ISPRS se sproti objavlja na njegovi spletni strani http://www.isprs.org/
.
dr. Mojca Kosmatin Fras
UL – Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2, SI-1000 Ljubljana
E-pošta: mfras@fgg.uni-lj.si
Marjana Duhovnik, univ. dipl. inž. geod.
Geodetska uprava RS, Zemljemerska ul. 12, SI-1000 Ljubljana
E-pošta: marjana.duhovnik@gov.si
mag. Janez Oven
Geodetska uprava RS, Zemljemerska 12, SI-1000 Ljubljana
E-pošta: janez.oven@gov.si
stevilka 3_04.pmd 22.9.2004, 7:45455