PODLISTEK. Brani svojo domovino. (A M. SlomSek, 1850). (Konec.) Clovek, kateri te dolžnosti do svoje domovine puŠBa v nemar, kaže grdo nehvaležnost do Boga, ki nam dia živeti v soseskini družbi, da eden driigemu ljubeznjivo pomagaino, uBiti in boljšati se, potrebni žiyež si pridobivati, življenje si laj&ati in biti eden drugemu v prid. — Tak Blovek je pebvaležen in brez, ljubezni do drugih ljudi, kiateri si prizadevajo in pomiagajo, da lejeo mirno, složno in veselo ž njimi živi. Tak Skoduje zadnjiB sam sebi, in se Buti nesreBnega, ker sb kiakor malopriden in Skodljiv ud pripravi ob dobro ime, in pomoBi drugih ljudi stori nevrednega; s tem tedaj da k splošni sreBi domovine ne pomaga, sam svojo srefio podira. Tako se tak Blovek že tukai na zemlji Bogu in vsem dobrim ljudem zoprnega in Šibe vrednega stori, in tam v prihodnjem življenju ga 6aka ostra sodba. Da naj vse dolžnosti do svetlega cesarja, deželnega oblastnika, do gosposke in domovine izpoln]ujemo, nam je v cetrti božji zapovedi zapovedano, katera se tako-le glasi: »SpoŠtuj oBeta in mater, da dolgo živiš in se ti dobro godi na zemlji." Domoyina je tudi naša ljuba mati, svetli cesar so naš deželni oBe. Iz polnjujmo tedaj vse dolžnosti do svojega deželnega oBeta in do gosposk, od njega postavljenih, radi in vselej. Cesar so postav,jeni odl Boga, da nas vladajo in varujojo; oni skrbe z modrimi in dobrotnimi naredbami z neutrudnim prizadevanjem za pouBevanje in odgojo mladine, za lepo vedenje in božji strah, za sreBo vse države in vseh podložniji; oni imajo zalegavoljo veliko skrbi, dela in težav prena&aiti za nas. Tudi svojo domovino in ž njo vred vse njene prebivalce ljubimo lakor svoje brate; bodimo si mect seboj kabor dobri otroci ene matere, enega oBeta, in pomagajmo poSteno iz vseh moBi k sreBi oele domovine in vsakega prebivalca! — Le tako bod'emo Bogu, jiebeškemu OBetu, dopadli, kateri tudi nas vse ljubi iu nam je ljubezen do bližnjega kot drugo veliko zapoved naroBil, rekoB: ,,Ljubi svojega bližn]ega, kakor sam sebe." In usmiljeni Jezus nam je prelep nauk za obBinsko sreBo zapustil, rekoB: ,,Vse darkoli hoBete, naj bi vain ljudje storili, tudi vi njim storite," Mat, 7, 12t  Ob petdesetletnici Slomšekove smrti. Cujemo, da primanjkuje za razna Slomšekova slavja primernih deklamacij. Zato podajemo tukaj nekatere, ki bodo menda prav primerne. Prva: .,SlomŠ.eku", in druga: ^Poslanec božji", sta vzeti iz brošurice: ^Slomšekovo rojstvo", ki jo je izdal leta 1900, ob lOOletnici SlomŠekiovega rojstva B. g. Župnik Mihael Lendovšek1, župnik v Makolah, in ki ju, seveda z njegovim privoljenjem, objavljamo. Brošurica ,,SlomŠekovo rojstvto" je bila takrat izdana le v prav raajhnem Številu izvodov, zato 86 dandanes praiv težko dobi v rokeA Ostale deklamacije so od naSega ljubljenega Pohorsk.ega slalviBa: MPankracijaa, ki jib. hrani fee oelo kopico v svoji miznici, Prosimo nujno: le na dan Ž njimi i! SLOMSEKU! 1. Slomšek Antonj zvezda svetla, ti si na Slovenskem, slava tebi vekomaj! Bog te narodu poslal je, da otel bi ga pogina — to spoznamo vsi sedaj! 1 Vse je spalo, ti si dramil — vse umira, ti oživljaš, — ti zaspani roct budiS. NoB in dan se trudiš, delaš, pišeš, pevaš, krog potuješ, in modrosti jih ufiiŠ. 3. Naša Stajerska dežela, krasna naša domovina, da je tujec ni požrl — da sta danes še slovenski Drava in Savinja bistra»., ti si vragu ju izdrl. 1. Slomšek Anton, svetla zvezda, ti nam bodi v hudem boju, ti nam kaži pravo pot! Tvojili naukov se držimo, bomo se držali zvesto, dokJer živel bo na§ rod! MLADENTSKA KORACNICA, 1. Mi smo iz korenine, iz Slomšekove vsi! Kot gozd so naše vrste, kot skala roke Bvrste, in orlove oBi. Hura . . . za SlomSeka! 2. Za vero, dom, cesaTja v krvavi boj gremo: Borimo za svetinje do zadnje se stopmje, ko pride smrtni znoj! Hura . . . za Slomšeka! 3, Pod lipo o večeru zapojemo na glas — a s cvetjem nas obsipa slovamska naša lipa: ne bo še konec nas! Hura ... za Slom§«ka! 4, Mi vsi smo rod svetlobe, poduBnega srca; mi pridemo do vrha, v prepad se tisti krha, ld temo rad ima! Hura . . . za SlomŠeka! Tovari&i, poglejte, od vseh slovepskih mej; kako gre Stajer južen, ves mlad in neokužen, za SlomŠeka naprej! Hura. . . za SlomSeka! Pankr. Gregjorc. POSLANEC BOŽJI. 1. Zahvaljen, Bože raili, vladar rodov zemeljskih, zahvaljen, o Gospod! Ozrl si zopet mllo, ozrl se ljubeznivo, na naš slovenski rod. Mu vzbujaš učenike, naj brani dom si, vero, predrago nadvso mero! 2. Ko je pred tisoB leti sovrag se ljuti vzdignil, zatreti rod naS h'lel; poslal si Ti Cirila in svetega Metoda — si v varstvo nas sprejel; luB vere sta prižgala, omiko, moB nam dala^ da iras požrli niso, nam dom razdrli niso! 3» Ko v naSi dobi znova zaBenja boj se ljuti, se ljudlstva grdo tro: si dal nam novih: možev, dal Slomšeka Antona . . . naj dom nam branijo. Se trudi in žrtvuje, življenja dni daruje za blagor oBetnjave, za Bast nam majke Slave! Mladina, slastno srkaj, se duha tu napivaj, nja drži se, moj rod! Njegove nauke zlate premišljaj neprestano, njih drži se povgod! Za voro, dora, cesarja, -toSlomŠelčnaŠpovdlaria — Slovenci naj živijo in vsaki Bas gorijo! NA SLOMSEKOVEM GROBU. 1. Lahico je Tebi v kapelioe dnu, Anton Martin, Ti naš oBe in knez. Spavaš pod senco altarnili zaves, sanjaš nemoteno sajije v Bogu. Blagor v gomili Ti tu! Tvojim gorje pa sirotam, moBnim izd^ane zarotam, nimajo mirnega snu! Blagor v gomili Ti tu! Vile se bele selijo od nas, kaBe rudeče priKajajo v nas — rod Efijaltov v deželo že gre, dedšBini Tvoji gorje in gorje! 2. Tresejo lipe se naše povsod, kakor da pride pogreberi vihar; V listju odmeva iz dalje klicar, kliBe sovražpike v skupen pohod. Stoj, neokuženi rod! Kakor si v Basih pradednih mlatil po Turkih neBedniJi, tolBi zloBince povsod! Stoj, neokuženi rod! Drava šumi in buta v obal, fiuješ je, Slomšek? Želi, da bi vstal — Vstopi na most se, naž oče in knez, mogli ne bodo sovražniki Bez . . . Danes smo prišli na ta mirodvor, molit za TBbe» Tvoj grob pokropit, Zunaj Še bil naŠ trop ponosit, tukaj ihtimo pogrebnikov zbor, prapor naS — Brni je !lor! Ang«la vidimo s trombo stati pad to katakombo, ko da bi dajal ukor, Prapor naš — Brni je llor! Slomšekov so poKopali program, \ze\i od tujc^v so razni tam-tam! Kamen privzcligni nenadni potres, Slomšekov pridi iz groba sloves! Panfcr. Gregorc Smeinice. Dober odgovor. Striček: ,,No, Janezek, koliko si že star?*' Nečak: nNifi — ker sem še mladl" Samožilpo. 2ena kliBe moža, ki orje na njivj k južini: Zena: |Juža: ali boš jo (jedel) murke pat nek kcoj, pje, ha? MoŽ: Ne, samo Župo bom polocka.