58
Župnijske (farne) zemljišča.
Iz Staj ar s ke g a. Večkrat se slišijo enostranske želje: „Naj se šola od cerkve loči, potlej bo bolje." — Enostranskih želj rečem, pa vprašam: s kakošnimi dokazi in s ktero pravico se more terjati ločitev šole od cerkve; saj jih je cerkev vpeljala, vredila in ustanovila? Ako morete otroka od sladkih prs mile matere ločiti in odtrgati brez krvoločnosti, a onda i to; dru-gači pa ne. — Celo v tedniku štajarske kmetijske družbe sem čital v broji 8. tečaj XII. iz Kindberga: „otroci ne bodo napredovali v podučenji kmetijskih reči — v sadjoreji itd. — dokler se ne bo šola od cerkve ločila." Al le osem dni so otroci nauk v sadjoreji obiskavali, potlej pa niso več smeli dohajati — in že bi bili mogli mojstri sadjorejci biti! V pretresovanje se nočem spušati, ker so mi okoliščine neznane; zna biti, da neposrednji ogleda une učilnice zemljo in nje važnost malo ceni — ali pa morebiti vrta nima.
Temu si bodi kakorkoli, to je pa resnično, da ne-ktere župnijske zemljišča so premalo vredjene in oskrbljene, — in ondi je tudi mogoče, da se premalo gleda na to: ali se otroci za svoje prihodnje djansko življenje kaj naučijo ali ne. Pa vendar, kdor hoče svojim ljudem skrben oče biti, ne bo samo gledal na njih dušno, temuč tudi telesno srečo. In kakor mora biti dušni pastir ogledalo svojim ovčicam v duhovnem kristjan-skem življenji, naj jim bo tudi v posvetnem, ker ni zgolj duh — saj je sam Bog Adamu zapovedal vrt „obdelovati."
Ako pa pogledamo tu in tam župnijske zemljišča, se mora človek čuditi, kako zanemarjene da so nektere. Že na več takošnih gospodarstvih sem sam živel, in zadosti priložnosti imel jih premišljevati. Moj svet je prazen glas ostal; zato naj mi je dovoljeno, ob kratkem omeniti, kaj se mi izmed mnogo drugih reči najbolj neprimerno zdi. To je na priliko, da se njive namesto po prek navzdol orjejo; živina težko vleče drevo na breg, voda pa boljšo zemljo v potoke plavi, in tako niso ne travniki ne sadunovniki, ako kdaj so pognojeni. Da bi se travniki poravnali, grape, kjer so potrebne, skopale, močvirje v bližnji potok napeljalo in usušilo, tako, da se grapa skoplje, dve jelši saksebi, ena pa na nju položile, potem veje nametale in vse z zemljo zasulo, to, se ve, je že predraga reč! Pašnikom slovo dati, je prevelika terjatva, ker tako so pri stariših vidih, in pri sosedih najdejo. — Sadno drevje veliko truda in novcov velja, da bi se redno zasadilo; zato jih pa zelo malo vidiš, in te so, da se Bogu smili; ko bi vendar lahko redno in okusno kot raj vredjeno bilo.    Po vino-
gradih ni ne za las bolje; ali je trs slabega plemena ali pa tako redka, da se s toligami po vinogradu vozi Sicer se tolažijo s tem, da dobijo boljše vina, in zato prav, da je redka gorica; ali za redko gorico ti ni skrbeti; za to že zima, goba, matika skrbi. — Da bi oni bolje skupil svoje vina na redkem vinogradu pridelane kake 3 do 4 štrtinjake v najboljšem letu na enem oralu, kakor ta, ki jih 7 do 8 štrtinjakov tudi na enem oralu prideluje — sem neveren Tomaž — pa vendar bi vsaki rad veliko pridelal, toraj se naj tudi veliko uči in stroškov ne vstraši; naj se umnega kmetovanja poprime Zalokarjevega, ker še se po vseh škofijskih se-miniščih malo ali pa nič o poljodelstvu ne uči, ali pa naj si ne nakoplje gospodarskih župnij na svoje nezmožne rame, da ga dobro ljudstvo ne bode pomilovalo, slabo pa zasmehovalo.                                        Kuharov.