Uredniška priloga „Kmetovalcn“,
VRTNAR.
List s podobami za šolsko vrtnarstvo, vrtnarstvo sploh
in za sadjarstvo.
Št. 24. V Ljubljani, 31. decembra 1889. Letnik II.
Cesarjevič Rudolfovo sadjarsko društvo za Spodnji
Štajer.
jp imelo 8. decembru t. I. v St. Jurji ob j. ž. v šolskem poslopji svoje drugo letošnje glavno zborovanje, katerega se je 70 udov in prijateljev sadjarstvu iz domače župnije udeležilo. Prejšnjo noč na novo zapadli sneg je zadržal obilo število vnanjih udov doma.
Ravnatelj gosp. dr. Ipavic je po običajnem pozdravu otvoril ob 3. uri po-poludne zborovanje ter potem poročal o društvenem delovanji v uže dotekajočem letu. Iz tega poročila podajemo važnejše točke :
Društvo je v tekočem letu oddalo svojim udom, pa tudi drugim sadjarjem 800 požlahtnjenih, večinoma visokodebelnih drevesec po primerno nizki ceni ali pa brezplačno s svojih vrtov, razposlalo jo 31.090 eno- in dveletnih divjakov in primerno število cepičev najboljših vrst, večinoma za šolske vrte, pa tudi drugi sadjarji so jih dobili lepo število — vsi vse brezplačno.
Na novo je društvo zasadilo na svoja dva vrta 4000 divjakov in jih okoli 3500 požlahtnilo v raznih letnih časih in po raznem načiuu.
Društvo je trikrat vis. deželnega odbora prosilo popotnega učitelja gosp. Matijašiča iz Maribora ter ga tudi dobilo v vsem skupaj za 21 dni. Gosp. Ma-tijašič je v Št. Jurji in po sosednjih občinah poučeval o sadjarstvu in dejanski kazal razna opravila ob dotičnem letnem času v drevesnici, sadovnjaku in pri posameznem drevji.
Udeležili smo se razstave na Dunaji, prirejene v spomin 401etnega vladanja Nj veličanstva presvetlega cesarja Frana Josipa 1. ter v odlikovanje prejeli bronasto državno svetinjo.
K točki ..društveni račun" je omenjal gospod predsednik, da so se računi z vsemi dotičnimi prilogami odposlali vis. c. kr. miuisterstvu za poljedelstvo na Dunaj.
Naposled je omenjal govornik skrbno urejevanega kmetijskega lista „Kme-tovalec", ki izhaja po dvakrat na mesec v Ljubljani in s prilogo „Vrtnar“ stane samo dva goldinaija na leto, ter ga priporočal v obilo naročevanje. Tajnik Jarc temu pripomni, da je slavna c. kr. kmetijska družba za Kranjsko ob svojem času (z dopisom meseca septembra 1887. 1.) dovolila, da udje tukajšnjega cesarjevič Rudolfovega sadjarskega društva za Spodnji Štajer dobivajo njeno glasilo „Kme-tovalec" po znižani ceni, t. j. za 1 gld. na leto. List je res dober in bi mogel našim kmetovalcem, ki se posebno mnogo pečajo z živinsko rejo in kupčijo,
94
biti zanesljiv svetovalec. Tajnik želi, da, bi si takoj ob novem letu vsak ud tega društva naročil „Kmetovalca“ ter ga pridno prebiral. Gosp. dr. Ipavic opozarja še osobito na izvrstni Maričk , Kmetovalcev“ : Živinska kupčija, nje težavo in goljufije. in kako jih odvračati (št. 10. t. 1.).
K točki „volitev novega ravnateljstva11 naznanja gosp. predsednik, da se je veleposestnik na Blanci gosp. Prane Lenček, dosedaj marljiv odbornik našemu društvu, odrekel vsakeršni izvolitvi, ker je preodstranjen in so zato ne more udeleževati odborovih sej.
Po predlogu čast. gosp. J. Wolfa so se izvolili stari odborniki, i^itnši g. Lenčka, in sicer: g. dr. Ipavic, zdravnik in posestnik, kot ravnatelj; g. vitez Berks, grajščak na Blagovni, njegov namestnik; g. Pran Praunseis, usnjar in veleposestnik v Št. Jurji, blagajnik; g. Mihael Vošnjak, deželni in državni poslanec, in g. Mihael Vizjak, odlikovan sadjar in posestnik na Pečovji v Teharski fari, odbornika; g. Val. Jarc, učitelj v Št. Jurji, tajnik; namesto g. Lenčka se je izvolil č. g. Josip Jurčič, župnik v Dramljah.
Po skončanih volitvah je nastopil g. Ma-tijašič, popotni učitelj iz Maribora, ter jako poučno predaval o sadjarstvu, in sicer o delu jeseni, po zimi in spomladi; potem o opravilih v drevesnici, o novih nasadih, o oskrbovanji starejših dreves, o sadnih škodljivcih. Med poslednjimi je posebno natančno obravnaval metuljčke in njih razne izpremembe: bubo, jajčka, gosenice. Ti metuljčki so: pedgjač, prstenčar, tončič (sukač), gobovec, zavrtač in cvetodčr. c Ker se je med tem, še predno je gosp.
'Podoba ir,	učitelj mogel skončati, stemnilo, morali sta
zadnji točki izostati, t. j. posvetovanje, kako so prihodnje občne deželne razstave v Gradci udeležiti, in nasveti.
Val. Jarc, tajnik.
Obrezovanje živih mej.
Neki vrtnar piše v „Oeconomu“ to le o obrezovanji živih mej: Ako sem hotel previsoke meje porezati, napel sem v primerni visokosti tanko vrvico, ali pa sem po raznih mestih določil pravo visokost in potem rezal na oko, Ker mi ni nikakeršno obrezovanje nič kaj prav šlo izpod rok —■ vrvica zaradi svoje težo ni ostajala vodoravna, na oko pa se tudi ni zanašati — zato sedaj tako le delam ; Vzamem štirivoglato lato in pribijem na njo v tisti visokosti, v kateri naj bode meja obrezana, počez in vodoravno drobno deščico, kakor kaže podoba 45. To pripravo postavim na tla ob mejo, in deščica mi kaže, kako naj režem. S pomočjo te pripravo obrezujem mejo kakor po črtalu.
95
Posrednje cepljenje.
Omenjal sem uže ob drugih prilikah, da na šolskem vrtu najbolj kaže pritlikavce vzgojevati. Dajo nam namreč raznovrstnega finega sadja, potrebujejo le malo prostora ter ne ovirajo drugih kultur. Imamo pa na vrtu tudi lahko toliko vrst, kolikor je debel. Torej lahko natanko opazujemo, katere vrste se v dotičncm kraji najbolj sponašajo, in jih potem lahko priporočamo z dobro vestjo.
V ta namen cepimo jabolka za veže oblike na dušenj, za manjše pa na ivančke. Hruške cepimo pa na kutino. A dočim vse vrste jabolčne uspevajo na omenjenih podlogah, vonder pa so hruške bolj kočljive, ter ne uspevajo vse vrste na kutini. Vzemimo n. pr. klerževko. C e cepimo to hruško na kutino, rodila bo navadno že v tretjem letu, a lesa bo delala malo in poginila že navadno pred osmim letom. Ivako to? Zato, ker ta hruška s kutino ne simpatiznje. Sad njen jo izredno lep in tudi dober. Marsikomu bi bilo torej žal, če bi te hruške ne mogel na svojem vrtu imeti.
Da pa to in enake fine hruške vender moremo na malem vrtu imeti, ne da bi jih morali cepiti na lesniko, poslužimo se po sred njega cepljenja. Na kutino namreč cepimo najprej tako hruško, ki ž njo simpatizuje in torej na njej rada in veselo raste. Take hruške so posebno tele: Albertovka, Grele rtova maslenka, Dimontovka, Angulenka, Godojanka in pas toro v k a. Prihodnje leto pa cepimo na to tako hruško, ki s kutino ne simpatizuje. Vzgo-jujemo jo pa dalje tako, kakor bi bila naravnost na kutino cepljena, če pa hočemo imeti visoko deblo na pritlični podlogi, cepimo na kutino ž njo simpatizujočo hruško, a na njo pa nesimpatizujočo v višavi 100 — 150 S kutino ne sirupa t i z u j e j o te le hruške: Julijska d e k a n k a, branilka, V i 1 j e m o v k a, k o n g r e s o v k a , Napoleonova maslenka, k 1 e r ž e v k a, p r e z i d e n-t o v k a, žlahtna k r a s a n a, Marija L u j i z a i t. d.
.J. Žirovnik.
Sadjarjem!
Skoraj vsako zimo oglodajo zajci veliko sadnega drevja. Posebno so jim všeč jabolka. Drevje moramo torej v pravem času zavarovati. To pa lahko storimo na več načinov. Kni ovijo drevje z rženo slamo. A lačni zajci odtrgajo slamo in oglodajo dre o. Drugi odenejo drevje s trnjem. To delo zahteva primeroma dosti časa in je jako sitno. Izkušnja me uči, da je najbolje, če namažemo drevje z redkim močnikom iz kravjaka, krvi in apna. Vsake tvarine vzemi eno tretjino Drevje namaži kacoga lepega, suhega dne, da se leliko posuši mazilo, Tega ma' žila se gotovo ne dotakne zajec. Poleg tega pa to mazilo pokonča vso mrčes jo zalego po lubovih spokah in po mahu ter ohrani drevesu snažno in gladko lubje I kožo).
Raznotere vrtnarske reči.
Po mnogih hišah in tudi pri nas na Slovenskem imajo prelepo cvetico kamelijo. Prav velikega veselja pa ne uživajo s to cvetlico, ker jim rada boleha in kaj pičlo cvete. To prihaja od tod, ker ravnajo z njo napačno. Zlasti po farovžih imajo kaj zelo kamelije, s katerimi lišpajo cerkve ob zimskih praznikih. Te cvetice naj cveto o božiči, ob novem letu, ob svečnici, o veliki noči i.t.d. Da pa cveto vse te čase, treba jih je siliti'od decembra do marcija. Pred vsem
96
naj ima kamelija primemo zemljo, katere je najbolje kupiti. Kadar pričneš kamelijo siliti, da cvete, postavi jo na kraj, kjer ima stanovitne toplote 12 do največ IS" R. Z listja zbrisavaj pridno prah, solnce jo naj obseva kolikor mogoče, in škropi jo. Listje pa škropi tako, kakor da bi rosa na nje padala. Ob oblačnem vremenu ne škropi. Prilivaj pa z mlačno vodo. Kamelije, katero rabijo za lišp v cerkvi, naj ne bodo dolgo v mrzli cerkvi, še en cel dan ne, po noči pa naj bodo vedno na privajenem prostoru.
Ako gnojiš zelenjadne grede po zimi z gnojnico, bodo prihodnje leto salatne, z.elnate in ohrovtove slave še enkrat tako velike. S tem pa hraniš tudi gnoj, katerega lahko spomladi drugod prav dobro porabiš.
Rastlin 7 loncih po zimi ne smeš prej škropiti, dokler ni zemlja okoli korenin suha. Voda pa bodi toliko topla, kolikor zrak, v katerem so rastline. Imajo naj tudi dovolj svežega zraka, a varuj jih prepiha ter očisti jim listje z gobo večkrat prahu in mrčesov.
Sadno drevje naj se presaja in na stalno mesto sadi vselej ob času, kadar mn rašča popolnoma miruje in počiva, to je potem, ko mu je istoletni les popolnoma dozorel in se dobro utrdil. Tak čas prične se pa šele potem, ko se lesni sok popolnoma neha pretakati in vse istoletno listje odpade. Naravna posledica torej je, da moramo sadno drevje le ob pravem času jeseni, ali pa po krajnih in podnebnih razmerah proti koncu zime in dalje spomladi, ko se je zemlja uže nekoliko ogrela, na stalno mesto presajati in saditi. Le ob zimskem času naj se v zmrzlo	zemljo	nikdar	in nikjer ne sadi. Spomladi	pa tudi	ni nikdar odlašati
dotle, ko je	sadho	drevje	uže zopot pričelo brsteti in	zeleneti.	Vsaka reč mora
imeti svoj čas.
Ako se sejejo jablane ali hruške spomladi, treba je, da seme poprej vzkali. To imenujejo vrtnarji s t r a t i f i e e v a n j e. Stratificuje se pa tako le: Primeren majhen zaboj ali lonec napolni sc z mokrim in prav drobnim peskom (sviščem)' kakih 5 c/m na debelo. Na ta pesek se naspo redkoma peške, in potem zopet pesek.	Tako	se dela	toliko časa, dokler je posoda polna, ali da je vse
seme poshranjeno.	Posoda	se nese v primerno toplo	klet ali	se pa zakoplje v
zemljo. Kolikor prej se stratificuje, na toliko mrzlejši kraj je dejati posodo. Kadar so kali nekaj milimetrov dolge in kadar je uže spomladi vreme primerno, tedaj se pa vseje vzkalivše seme.
Kdor ima na razpolaganje čresla, ki ga usnjarji proč mečejo, naj na novo zasajeno drevesnico proti koncu maja, najbolje po kakem hudem dežji, čez in čez pospc s čreslom kakih 10 c/m na debelo. V tako nasuti drevesnici ne raste plevel skoraj nič, in zemlja ostane pod čreslom rahla in toliko vlažna, daj ne more škodovati dreve-nici najhujša poletnja suša. Cepljeno! uspevajo izvrstno, narode hitro debele in dolge poganjke, korenine se pa čudovito razrastejo. Iz tega je razvidno, kako dobro je posipati s čreslom, in jaz priporočam tako ravnati prav živo iz svoje večletne izkušnje.
Sadno drevje očistiš mahu, ne da bi mu škodovalo, ako je namažeš z lugom od navadnega pepela ter mu primešaš na vsakih 20 litrov po pol kilograma pepela. To zmes moraš skuhati in vročo po deblu namazati. V malo dneh odpade mah in se ne prikaže več prihodnje leto.
Akc hočeš nadležno mačko proč spraviti s kakega mesta na vrtu,
potresi tist prostor s paprikovo moko. Zlasti v drevesnici so včasi mačke sitne, ker se vzpenjajo in raztegujejo po mladem drevji ter mu tako odluščajo popje. Drugače je pa mačka v obče na vrtu le koristna.
Založba c. kr kmetijske družbe kranjske.
Odgovorni urednik Gustav Pire.	Tisk J. Blaznikovih naslednikov.