Propaganda proti naseljencem %mA I ilohd.5». GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE OfflMtf NIT 80. LavafeU »t«, it Low»doW MM «IfO—YEAR XVIL * ■•UM« m •mod4-«1m* »aUMT Jmur; I«, lil«, «t UM PMt-offic« « CSW»«* UIidoU, uad.r tb« Art «f Cou*rw. Mink S, iff* Chicago, IU., pondeljek, 21. januarja (Jan. 21), 1824. "00 STEV.—NUMBER 17. TAK ji «A«0* *AmALX sečnega oospodabskboa ebda. Dogodki to potrdijo. yew York, H. T. (Fed. Press.) _ Zopet se piše pogUvje v veli-kem romsnu * naslovom 4'Ameriški Imperij". Začetek te povesti ss pripoveduje v odatavkik "Vla--gnje ameriškega kapitaU v Azi-jTÜ Evropi". Dramatični višek ¿e baje razvija v vojnem in mornariškem departmentu te deželo jo v številnih laboratorijih v ka-terih se trudijo znanstveniki izdelati in spopolniti vojne in razru-jevalne metode. Prolog k povesti bo mogoče spisan a krvjo na ti« aoče proatakov Henry Dubbaov, padlih na "polju alavc" pri 0-brambe ameriških finančnih in in-dustrijakih pustolovščin v tuje-aemstvu. ; . , } Z nedolžnimi frazami naših im-perijalistov naznanjajo, da ac je pričela peazijeka vlada pogajati i ameriškimi konstruktivnimi in bančnimi interesi, da ae popravi jo železnico in moatovi v Perziji. To pomeni, ako se sleče vaa diplo matična obleka, da je ameriški ka pital sprejel izzivanje britakega kapitaja za goapodatvo v Perziji, ameriški in britaki interesi bodo skupaj storili, kar je v njih mo ceh, da "obvarujejo" Persijo pred vplivom sovjetake Rusijo. Faktično je Perzija malo več kot pred enim letom aklenila pogod bo z Moskvo, ki ima namen braniti to deželo pred roparskim ka pitalom z zapada. Zdaj ae pogajati ameriški kor poraciji Uleu Contracting kompa-nija iz New Yorku J:i American International korpor«;< ;; 1 h perzijsko vlado. Obe Hc^! ma- T« svoja «itfl^nlle \ •I'tini, glavnem mestu Perzije! Poizved-be. katere je uvedel Federalni tisk (Federated Press) v Wall Streetu, so dognale, da ae ta pri-vatna pogajanja vrše z vednostjo vlade v Washingtonu. i v Izjavlja ae, da bo konatrukeij-delo, ako ao podvzame, plačano a perzijskimi vladnmii obvez-nieami. Besedi "vladne obvežnice" povzročajo v naših ušealh znane, politične glasove. Politična vloga, M «o jo igrale ruake eariatione obveznice pri zavezniških narodih, m ie v našem spominu. Politični «o • perzijakimi vladnimi obvezne ao precej jaani. Govorice krožijo, da ao 8ine-'»rjavi oljni intereai precej v ati-JfU 1 Mdnjimi poizkusi ameriških pmtolovcev v "zAoatali" Perziji. Harry F. Hinclair, ki ae je ravno opijal v kraje, nepoznane v Ev-ropi tn Aziji, bi nam lahko več po-,Vedal 0 teh pijonirjih ameriškega fnperija, ako bi hotel povoritL Toliko zdaj vemo: Med tem ko na* vladne naprave razpravljajo rtiD0' «ko ae naj Amerika spusti v tujezemske zspletljsje, sta Ulen »u ^Jnclair ie zdavnej zakljnčlU debate in potrdiU vprašanje..Zdaj )« i« treba, da ameriška vlada in •merilko ljudstvo izrečeta "da" k tem dovršenim faktom. In če ti "pletljeji pomenijo vojno v bodočnosti, tedaj morajo Američani tudi trmu pritrditi, dokler delav-ne pokaže tiate odločnosti, k" ' ioni in Siaelarji. - - °likamo«t bogatinov y PBAVI LUČI. »•w York, H. T. - Ko je se-«'or Copeland govoril pred or-raiuzaeijo tovarnarjev, ki isdelu-svilo, in je priporočal zaižs-davka in izplačil* vojaške na-so mu žviigali. b^nator Copeland pravi o do' ^^»/.„"Sikali, žviigali, kričali j" evilib so, kakor na dvorišču. *» >• poln plahe iivim-, goal in prali Washington, D. C. — (Fed. Preaa.) — Propaganda proti na-aeljevanju v Ameriko poataja vedno bolj uestrpna valed podii-ganja delavakega tajuika J. Davka, ki je aam imigrant. Zadnje dni ae je pojavilo nebroj anonimnih pamfletov, ki napadajo " naseljence in tujerodne državljane. En teh pamfletov ima naslov "TujejeziCno časopisje je nsj-večja nevarnost Ameriki". Neznani pisee trdi v tem pamfletu, da "iidje in rimaki katoličani nameravajo uzurpirati vlado Amerike a pomočjo 1400 časopisov, ki izhajajo tu v štiridesetih različnih jeaikih in vsi ti čaaopisi delujejo za uničenje protesten-tovskih institucij, katere so ustanovili Washington, Jefferson, Monroe in Lincoln". Piece nato poziva vac "dobro" Američane, da ae dvignejo in pomagajo zatreti vse neangleiko čaaopiaje. TEMU OBLAKI VISE MO KOHUMPGIONISTI. POVOD TBMU JI POLITIČNI POLOŽAJ. Zahteva se reaifnaoija ga tajniku. justične- ČEDNA DETEKTIVSKA AMERIŠKE LADJE 0D-DVOJICA V ŠKRIPCIH. PLULE V MEHIŠKO podnkvi jb ibxala to vb l ta- Ponoči je pa sama ropala! Chicago, HL — Hugh Engle, nekdanji pomožni ravnatelj Burn-sove narodne detektivske agencije, in J. Gleason Walter, "biatra detektivaka glava," ki je alužila že v raznih čikaških agencijah in mogoče izsledovala tudi "radikalne" tujesemake delavce, da ao bili kot nevarni prekucuhi deportirani, sta izpovedala, da ata bila tista ptička, ki ata oropala okoli petnajst bogatili Žrtev za $75,000 v denarju in draguljih. Ti ropi so bili izvršeni zadnje mesece in po končanih gledaliških predstavah. Ptička ao izaledili mestni detektivi po večtedenakcm iskanju. Ko ao imeli ptička pod, ključem, sta pričela pridno peti, da sebo izvlečeta iz zanke. Pri tem sta pa 0-črnila šo druge čuvajo reda, po-atav in morale. Prav črno ata pobarvala »nekega pomožnega biri- P<5ttg «to posedala, da no 31m "višji" vedno namignili, katere oseba nosijo dragulje, da ni bilo VODOVJE. Mehitko četo so prekoračile mojo Zdruiin n dršav. Oaiika jsčarja dobOa 10 lat jote. J0. jaa. w Ječsrj. He-lovski in Melkin. ki sts bila PMoieoa, ds su zs časa aarja mu-flttičae jetnike, sta bila vie-[:J fcP°«nnnn krivim pred aovjet. *»* rhovnim sodišfaan i« obao C4 * toda smrtno obaod-* * t>4a takoj •¡^t letal /spor Mpromenjeaa v pomOte, kadar je bilo tr*be izvr- absolutno potrebno v interesu svo-šitl roparski napad. Ti "višji" bodne plovbe in trgovine, ali ker bq ju vedno spremili v gledališče------»-•« - • in njima pokazali ljudi, ki ae ra di okrasijo z dragocenimi dragulji. Na to sta ptička aledila žrtvi do doma, ob ugodni priliki ata stopila iz zaaede in ji pobrala vse, kar je imela vrednega pri sebi in na sebi. Mra. Ida G. Jscobson je spo-znala oba ptička pozitivno, ki ata dne 8. novembra prišla v njeno stanovanje, ji pokazala detektivske zvezde, nato ata jo pa davila, dokler ni pokazala, kje ima skritih za tri tisoč dolarjev draguljev. Engle je bil takrat ae v službi Burnsovo detektivske agencije, ki ai je pri gonji proti tujezemakim delavcem skušala zaslužiti lavor-jev venec kot rešiteljica Amerike pred poplavo rdeče tujezemske nevarnosti. Oleiaon je bil ualuž-ben pri Pinkertonovi detektivski agenciji, ki je prišla na glas v A-meriki, ko je svoje pobojnike v letu 1692 pri Homestcsdu, Ps., spustila na neoborožene atsvksr-je. Okoli dvajset nedolžnih delav. oev je bilo takrat umorjenih. Olea-aon pa ni alužil samo tej detek-tivaki agenciji, „ampak bil je sa-poaljen tudi še pri Burnau in Hsr-graveau. Engle je priznal, da ae je udeležil pet do šest ropov poleg nspsds ns Jscobaonovo, tajil ps je, da je sodelovsl pri ropih, kstere je izvedel Olesson. "Kadar bomo povedali imena nekaj 'višjih', ki so pomegsli prodati blago in so nam dajali migljaje za izvršitev dela," je povdaril Engle, "tedaj ae zazlblje mesto." Tsko ae pripravlja nov iksndsl, ki pokaie, kako gnila in korampi-rana je aedanja človečka družba." Čuvaji zakona, reda in morale kradejo, ropajo, "viiji" pa diri-girajo te Čuvaje, kam naj gredo krast in ropat, kot ao to delali svojevsano baaditaki kapitani v A brucih. Menda ni treba jasneje atike, da pove. kakšna je sedanje Človeška drušbs. Washington, D. O. — Ia kanalsko conc je odplulo šeat ru Ailcev in kriŽarka "Omaha" proti severu, da varujejo večje število ameriikih ladij, ki ae nahajajo v mehiškem vodovju. Mehiška vlav da bo baje proteatlrala na to po tezo ameriškega državnega de partmenta. Washington, D. C. — Mehiška vlada je prvič poslala svoje čete preko meje Združenih držav čez Arizono, Novo Mehiko in Texas, da prime revolucionarje od za daj. Prevažanje čet je pričelo nemudoma, kakorliitro je dovolilo . tajništvo državnega depart-menta v Washlpgtouu. Administracija je na kabinetni seji v pettk razpravljala o sit uu «•¡ji v Mehiki na dolgo iu Široko. O kakem posebnem zaključku ui poročila, toda govori se, da je a-merisko vloda pripravljena ppala-ti gotovo ¿lovHo križarlvtiipnlr 5ark in torpedovk v mehiške vode. Coolidge se bi ra/1 ne meial v mehiško civilno vojno več kot jc ao vstoši začeli nekaklno blokado mehiikih priataniič na atlantski strani, kjer kontrolirajo obrežje, bo treba storiti nekaj, da se zlomi neumna blokada. Oljni interesi zahtevajo akcijo, ker Obregon nI-ma ladij. Vstašem ae jo poareM-lo ugrabiti skoro vae ladje (par Btarih topnlčark) mehiško "bojne mornarice". Pomorščaki križark« 'Tacoma', ki je naaedla na kleči v bližini Ve-ra Cruza, so ac v aoboto ukrcali na križarko "Richmond", ki je prišla na pomoč. Pomorščaki, katerih je 286, ao bili dva dni ns suhem. "Tseomn" je zelo poško-dovsna. Mexico City, 19. jan. — Vojni department poroča o ljutih bojih v dežavi Puebli, tods brez kskih važnih rezultatov. Manjšo postojanke na vzhodni fronti večkrat menjsjo p o« podarja. Tsko naprl-m«r jc Železniško spajališče Han Marcos vsak čas v rokah vstašev in federalecv. Ofenzivno gibanje na zapadni fronti se nadaljuje. Vstaaki protinapadi ao sprHno odbiti. Vata-ška armada v Hidalgu in Jaliseu ae drobi v manjše akupine, kstere po banditako napadajo vlake in izolirane oddelke zveznih čet iz zasede. Washington, d. o. — V politic nih krogih govore, da ac predsed nik CooUdge izredno zanima za preiskavo o škandalu, ki vodi do Teapot Doma in drugih mornariških oljnih rezerv, iu da podvza-me akcijo za varovaujo javnih in teresov, ako nastane potreba za tako akcijo. Ako ie dokaže, da so pogodb drži korupcija, katere je sklenil bivši tajuik za notranje zadeve, Fall, ob Času tfardiugove admini atracije pri oddaji mofririških oljnih rezerv v najem, tedaj pred aednik Coolidge po izjavi njego rih svetovalcev proglasi te po godbe za neveljavno in proti ose bam, obtoženim korupcije, se uve de sodntjako postopanje. i Iz Bele hiše ao poročali ofici jelno, da administracija ne pod vzame korakov, .dokler traja pre i>»kava po senatnem odseku. V političnih krogih todijo, da .bo adminiatracija priailjeua ne kaj storiti, da ae aaj zbriše pro kletatvo škandala z republikansko stranke, ker bodo letoe predsedniške volitve. Nekateri tudi ugibajo, da bo pirleiljenih več upravnih uradnikov zaradi škandala podati rezig-nacijo. Izvedelo ae je, da pritiskajo na predaednika Coolidge, da odslovi justičnega tajnika Daughertyja, Toda zdi ae, da tisti, ki priporočajo njegovo rcziguacijo, niso (vzeli sa podalgo avoje zahteve ¡Teapot Dom. Daugherty ju ožji inicbni prijstelj |lsrry f, 8i00-' nairja, oljnega inagnata. On ae je strinjal, da ae poatavijo mornAri ako oljne rezerve pod jurisdikci jo Falle in pomagal je tudi na drug način, da so mornariške olj ne rezerve prišle v roke privat nim blzniškim interesom. Senatni odaek je trdo za Kal lom in zahteva, da pojaNui, na kakšen način je prilel do Čeka za sto tisoč dolarjev. Fall se izogibi direktnemu odgovora. Kadar ga senatni odsek pokliče predse, ds gs zasliši, je bolan, daairavno lahko potuje okoli po deželi kot zd^av človek. Prišel je v Washing, ton in se naatanil v hotelu. Nato je pisal aenatnemu odseku, da je prejel ček za $100,000 od McLea na. Odpotoval ja na Palm Beaoli, kjer je bil McLcanov gost, ne da bi ae dal vpisati v hotelu, v kate rem ie je ustavil. Od tukaj je zopet- piaal aenatnemu odaeku, da ni prejel denarja od MeLeana in da ne pove, k jo ga j« dobil. Me Lean je na naavet svojih advoka tov izjavil, da ni dal ¿«ka Fuflu. Fall je bil še vedno bolan, ko ao Ka hoteli zaslišali pred senatnim odsekom, kljub temu ae je ps od peljal v N«*v Orltanu, kjer j« menda i« zdaj, Miljonar Harry F. »inclsir, ANGLEŠKI ŽELEZNIČARJI ZASTAVKALI Vodja opornih iolosntčarjev a« n« zanima ia politiko U-boritov in mu jo vseeno, 60 delavci dobo vlado ali no. ' Konflikt mod rodiUlji lahko povsroči kriso m dolarsko vlado takoj prvi dan njonoga funkcioniranja. — 2enske ao imolo boaodo v nbornici ob saklju^ku debate. 60,000 delavoev je pustilo delo. Chicago in okolica. — V torek jasno. Zmerni vetrovi s zapada in jugezipeda Temperature zad- PANIKA JB SLBDILA PLINSKI BAZ0TBSLBL Pittsburgh, Pa. — V prostorih Federal Laboratorv kom pa ni je je nastalo več razatrrlh, ki so sledila druga druflri- Kns osobs je zs* dobila tsko teike poškodbe, ds jim. podUi», drugo osebo so ps težko rsnjeno odpeljali v bolni* nieo, VsČ ko dve sto oseb je pri-beielo ns cesto, ko je pričelo po. kstl in so se v poslopju pričeli širiti plini z neprijetnim vonjem. Uradniki kompenije izjavljajo da plin ni bi! nevaren, ki se je razvil po eksplozijah. — Mr. Zvoako Novak, znsni pisatelj in časniksr, se je v soboto eiviluo izročil z gdč. Neiko njih U u rs najvišjo 1 po«l ničlo,. Pirsh. nnijsko deUvk«. Neveste najnižja 10 pod ničle. 8o(nce izi- j je dome Iz Kamnika. Kovoporo de Ob 7:12, taide ob 4:51. ieoeems obtle/srHfti oljni inagust s« je s svojo ženo vred odpeljsl v sredo ns psrniku "JParla" iz New Yorka v Kvro-f»6. Tsko ss js Izognil preisksvi po senstuem komiteju. , Oljni msgnst nsjbri ostsne v Evropi, ds se vihsr poleže. V A-meriki dels zanj ns tisoče dels v-rev, ds se bo Ishko zsbaval po Kr-ropi, dokler se vreme doms ne *£i ali. sanditje so od NBSLI $44,000 Oitjr, Ma. — Pet Kamor* skih hsnditov, ki so ae {»osiulili dveh svtomobllov, so ustavili u-rsdnike Msin Htreet bsuke in jik oropsli za $44,000. Kop je bil izvršen aamo en blok proč od policijah s postaje ns Ile-vetnajati eeeti. Bančni uradniki bili na potu z denarjem v prvo narodno banko. Usnditje so zapeljali en avtomobil pred avtomobil z d#-narj< m, tsko ds se je moral svtomobil u-maknitj k cestnemu hodniku, medtem sta pa is drugega bsodimke-«a avtomobili skočila roperje In jtrSaililo a samokreei bsnča« e tednike, ds »o njima ¿sročULde-i nor. Loudou. — Angleško železnice so prenehale 1 obratom, ko je pu-Ktilo delo 60,000 strojevodij ln kurjačev v nedeljo o polnoči. Pogajanja so trsjala včeraj do treh zjutraj, a brca uspeha. Na stavko ao pripravljeni kakor do lovaki tudi podjetniški voditelji. London, 10. jan. —> J, M. Thomas, Henderaon in drugi delavaki voditelji so dsnes zopet konferl-rali s odborniki "Zveae lokomo-tlvnih at roje vodje v iu kurjačev" z namenom, da odvrnejo aH aaj odgoda stavko na šelcsnieah, ki je napovedana jutri. Margareta Ilonfield, predsednica Kongresa strokovnih unij in laboritaks po slanka v nižji zbornici, je tudi na pela vae silo, da ae atavka prspre ei v tem kritičnem momentu, ko se Delavska atranka Anglije pripravlja na prevzet je vlade. ¡Toda dohu Bromley, vodja omenjeno organizacije železničarjev, je do slej gluh za vse argumente. Bromley je odprto povedal, du so ne zanima «a politični u»peh Delavske etrauke{ njemu je vaeeno, če pridajo delavci v vlado sli ne. Njegovo stališče je, da ae atranka no vtika v politiko, pač pa naj klelavci oatanejo v svojih" unijah in ae borijo za svojo pre-v ico samo s atavkpmi. "£veza lokomotiv*kih atroje-vodjev-tn kurjičev," katero vodi Bromley, iteje 59,000 Članov, O-krog 60 odatotkov vaeh strojevod-jev in kurjačev je v Bromlryjsvi organizaciji, dočim je ostalih 20 odstotkov poleg vseh drugih u sluiheneov na Železnicah v "National Union of Railway Men", katerih vodja jo Jumca Henry Titoma«, ki bo najbrž minister v delavskem kabinetu. Bromley ln Tlioinss ata stara nasprotnika. Henderson in Thomas its kon-ferirals tudi z upravitelji ielez-uic in zadnji so obljubili nekatero koneesija v individualnih slučajih, ako sporni železuičsrji oata-n«\jo na delu. Ko Je Bromley po. zneje izvedel o tem aeatanku, Ja jezno Izjavil, da zdaj pa bodo železničarji nalaič zastavkali, Thomas je pa odgovoril na to izjavo, tla "National Union" oatana zve-sta pogodbi, kAtero jo podpisala iu njeni člani ostanejo na delu. To pomeni, da bo atavka lo delna, če pride, in delavaka vlada bo ima la dovolj vlakov za dovotanje *i-vil v London in druga v*<"ja nie. sta. London, 1». jan. — D«batA v1 zbornici o kraljevi adroei je bila zaključena včeraj popoldu« iu po-1 slat^i so odili domov. V ponde-j Ijek zvečer ae vrši glaaovanje o predlogu Delavuke stranke, da ae vladi izreče nezaupnica. Voditelji torijev so uaročili vsem svojim poslancem, ds us sme nobeuegs msnjksti pri glssovsnjtii nekst«. ri so celo osi sli v Londonu, ksr prlčsknjejo štrajk na ieli*zniesh in s« boj«, ds no bodo dobili via ks. Konservstivei šo vedno upsjo, ds se "morda ksj zgodi" v zad' njem frenotku, ksr prepreči njihov pars«. Podsli so se na lov *s omAhljivimi liberalei iu tupatsm se hvalijo, ds bo nsjniauj Hi li beraleev drislo s njimi. Liberalni voditelji se smejejo temu, a Ishko zgodi, ds kskegs pol duests liberalcev poodo isbo-tiii konmpirsli armado ir poli* j i j», kadar prideju na krmilo. "SramotA!" ODMEVI DELORADtKE KOHFERENCE. Mala ententa bi rada prepričala angleško Delavsko stranko, da ujene milltariaUčas pogodbo • Francijo alio škodljive mira. Belgrad, Jugoslavija. (FederA-ted IVesa.) — Glavno vprašauje na konferenol male entente, ki n je vršilo v Bel gradu, je bilo pri* znanje Sovjetake Rualje. Dejatvo, da ae je Italija pričala pogsjati a moskovsko vlado rsdl upoatavlje* njs diplomatičnlh stikov, je pod« šgalo jugoslovansko vUdo, da as je tudi ona pričela zanimati za ru« sko vprašanje in gledati na vzhod. Jugoslovanski poslanik v Berlinu se ie nekaj čaaa sestaja z on* dot nim aovjetakim sastopuikom. Delavaki in liberalni krogi v fVhoalovakljl ao pričeli intenzlv. no agltirati proti franeoako čeiki militariatičui ln politlčAi pogodbi, ki je bita nedavno sprejet«, To je dokaz, da je pogodbu nazadnjaška. JugoslavijA ^ ne kala poseb* no dobre volje za enako pogodbo s Francijo. Belgrad iu 1'ruga sts pričela propagando, kater« namen j«, prepričati Delavako atrauko v An* zllji, katera urovzamo t« teden vlado, da prijatoljiki sjiki male entente s- F/kneijo niso n«v«ru< evroiJlktftoU' imrd. Pregled dnevnih dogodkov. 4 Amerika, Admiuiatrseij« je poslala floto kriiark in torpedotk v meh'ikj vodovje. Predsednik Coolidge Čak« n« izid aenatne preiskave glede te«, potdomakega škandala, predno kaj ukrene. Zdravniike diplome ao n« pro* daj v Kaliforniji vsakomur. Zno««nutvo. V Mehiki se nadaljujejo ljt^tl boji, toda odločitve ie ni. ttU,000 angkiVik želmničarjcv stavk«. .Vfsju ententa so dobrlka Del«v. aki atrankl v Angliji. Moakovaki kongre« jc pokazal, da članstvo ruske komun 1stIčn« stranke pada. HOTBLIBJI IN ZBLBSNliKI MAONATJB VBISKAJO. Now York, N. Y. - Hotelirji, železniški msgnatje, re.tsvratarji in laalniki zabavlič ai manejo vs* sel je roke, ds Ja demokratična stranka zbrala mesto Nesr York za svojo kopvcneijo. V velikih prodajalnah pripravljajo na po* lirah razno hlsgo. ki bo vleklo, iti tikotspei t opojnimi |>ijsč«mi ae •mehljajo, ker pričskujejo dobr« kupčije. Okrog Tex Hiekards, profealjolnslnegs rokoborbes In i^svnsteljs Madison Nquare Osr* dens, v katerem ss bo vriils de. mokrsti^ua konvenrijs. ae shirajo eltni časnikarski poročevalci. U deUvei ae malo zanimajo zs konvencijo demokrstičue siranka. KBOJAiKI PODJBTNIKI »F PODAJAJO. Nov York, N. Y. — Organiza» eijs krojaških dalsveev Amslga-mst'd Clothing Workers nun» njs, ds ss Je podslo sedem od e« nejet krojaikih tvrdk, pri katerih je naatsl zaradi m «zde in razmer v delsvniesh. Hedem kompsaij je podpisslo (»ogodbo v mittelem tednu. ' Js* ue govorim « rami. i vsiimi pristavi, ki »a zabiti ko« j« za v pl|o Aatorjeva.1 noč," je odgovoril PROSVETA l^ftOIVETA"! ui7.il gm, I ■■■^li ifmi CUMM. mtmrnU -t^ÍÍWMM1W* ___v tMifijv if pft (DM P^l - •Mil». 4a m «sai m muW IM- ŽRTVE AVTOMOBILOV SE MNOŽE. Statistični Dodatki zadnieaa leta. ki se nanašajo na pet in osemdeset odstotkov prebivalcev v Zdruienih državah, pokasujeio, da se je število žrtev avtomobilskih a* Sfod pomnožilo v enem letu sa 1,490. Vseh oseb je 11,6*6 ki so izgubile življenje v enem letu. Pereentualno ji bUo največ nesreč v Kaliforniji, i* med mest pa v Los Angeleeu, torej v državi in mestu, v katerem šivi percentualno največ ljudi, katerim ni treba delati v potu svojega obrasa sa vsakdanji kruh. Mesto Los Angele» je bilo to od nekdaj Meka bogatinov in je še danes, akoravno jih vsako leto odide lepo število v Florido, da prežive zimo v milem podnebju in brezdelju. Razumljivo je, da je v tem mestu največ fatalnih avtomobilskih neagod, kajti sloj, ki ne orje, seje, sploh ne vrši dela na polju in v industriji, vseeno pa ušiva sadove dela drugih, zna najmanj ceniti vrednost človeškega življenja. Statistični podatki pa tudi govore, da se je v splošnem snitela zavednost, da je človeško iivljenje najvišji zaklad Hi svetu. Veliko nasvetov ja bilo fte povedanih, na kakšen n*-sm, da na» tudi sedsj ne bo odrešen proator, ke je med rojaki v Kenaeau razpravljanje fiede U fcianevitvr pogrebjtiškega zaveda Imeli amo veš te zadeve tika joč|k» ee aej, največ radi raznih načrtov Doaedej smo ae spors-aumeli, da je bil v te avrko isvo Ijen potrebni odbor treh rojakovt ki ee se podali takoj na delo. ležeče je ton j M roja k i h okraje Crawforda m Chsrokee, še ao pri valji «Kjelovatt. Odbor «i je nam reč tudi |e najel pravdnega ss-atopuika, a katerim bo akupne delal, de ae dobi dovoljenje in u krene rezne druge potrebščine. Da nam je slišen «svod potreben, j« mnenja akorsj vaak rojek, kar ae tudi lahko sklepa iz tegs, ds se je deaedej vpizslo precejšnje števila rojakov, ki eo s tem pokazali, da ae zavedajo potrebe po-grebniškega zavoda. Najbolj so aktivni v Valu, Frontenstu in Jaeksonviliu, kakor ae jih jc tudi drugod Še mnogo priglasilo. So jski po nekaterih naaelbinah se se veda ie alsbo poučeni o atvari. Treba je torej, ds stvar nekoliko pojasnim. Na raznih sejah smo se sedinili sledeče: 1. ds bo atale delniea $10.00, 25 centov ps gre za tekoee »troške, k«r zpa&a »kup*j $10.25; 2. da vsak Člsu lahko kupi do 25 delnici število delnic jo omejeno vpltd tegs, ds bi jih preveč ne prišlo v ene roke; I 8. ds vsski rodbini, ako ji umr js ¿lan se «srsčuns delnica kot gotovina, ako je bil umrli čisn. I Ke rojakih je Isleše, kako ki tro bo tak zavod lakko pričal • po alovanjem, ker odvisno je od lega, kako hitro se bo priglasilo ssdo stno število članov. Kakor je ras vidno, je tudi vsakemu rojaku dana prilika, da postsse «lan, ssto so dslniee tako nizke. beveda bi kilo veliko hitreje, sko bi bile delnice po $50 sli $100, kar pa bi ns bilo priporočljivo, ker veliko rojakov W »S moglo pristopiti, Marsikateri namreč nitna denerjs, Delnice ap 1 owj teko nizke, ds je vaškemu dans^riliks, da kupi vsaj sno, Rojakom priporočam, da ae ee-znsnijo in poprimejo ideje, ker to aami lahko sposnsje, kako velike vaote morajo plačati privatnim za vodom. t Naj «i omenim, da kakor hitre ie nabere polovična vsota določe. naga kapitala, ee bo odbor tekoj sestal s prsvdnim ssstopnikom in prsskrbsl bo potrebne listine in certifikate. Za oenovni kapital »mo določili vsoto $85,000, to pa velsd tegs, ker v drisvi Kanta« »tone dovolje. njo ia $10,000 osnovnega kapita* la ravnotoliko kot $35,000. Beveda »>o le polevišna vaota tega zado. ■tovala in ae bo trebe prodati vaeh delnic. To bo aavede tudi boljše t\s «avod. Omeniti moram tudi, da dosedaj ie ni bilo niš qgltaeije v korist tej uatauovi, kar je vaekaker ohiale. vanja vradno. Pri tem pe ao t<> ns« •protnikl, kakor je paš pri vsa-Irem mladem podjetju, ko vedno nastane kritika, četudi je neupravičene. U odbori Jaoob Saloh. Frank Starčtč in Anton Kaooan. Is okolice Finleyvilla, Pa. — Xopet ee oglašam. Pa aej jc to moj prvi dopia v tem letu, ko upam, da bomo bolj zapoalenl kot v pre tcklem letu 1923 Koliko aeW u. boljšem kot Km bil t Ntf, i„ Mof H* 4nni delavci niš. 1'ribliino enaki amo vai. Ho pa nekateri, ki so presneto dobro grabUj v letu 1123 1« bodo še naprej, i9 se delava! ne bomo eukret naveli-čeli drugi« polniti iepe. No, pa če rodimo po Uugbeeoum govoru, bo kmelu boljše. On previ, de ima jovjetaka Ruaija v tej deieli neka boljševike. Moti m, a če eo, kaj U Wo In kako bi lagledelo. še hi M j»h v tB| Bo*| rnufo |#HJko Ja ^ lahko rekli, de eo In N bil on •voj atolee. Toda dokler bo v naselbini druga etranka In bo *Mk drugi drugečaege mišlj^j., ,0j|. ^šaae naj ae jlughe, nikar „ Htrinjmn ae z dopiaovelcei» i« Kvporta, ki pravi, naj bi ae zdru-lila vaa organieeelj« v t ^ "Ji.li^*. i« »tevim, de >U veš daiei» čaa. ko bi bili aedoa.,,. ■•šai in bi «ogli reči: tu. dalje pe ne! s^j dni v tednu delamo, kar je pialik rndnikev, pa vešinoau» v»i poii veje,teko, da na boljše» koncu ni nič vredno. ?a de »mrti bomo ie iiveli, Čeprav seme allne požiramo. Zato pe le imejmo potrpljenje, eej eo nam ie starši rekli, da je po, troljepje božja msat. Cti je potrmsj« l>oija mast, potem je Kazimir U ne bo dele len. Radoveden aem, kaj bi počeli frančiškani daitfs, še bi bil zmagal budiš, ko «ts ae tepla «ICristuaom. Potem bi vai petri ln frstri in Ks-zimirjevci morali barentati s Čem drugim. Zdaj prodaje »tarokrsj aki M odpuatkov, pa isisjo pre eej lepo ped o Jiuvno nedelja ie, ko to piše«-Zdi ae, kot bi bili se v atarem kra iu. Fe essti drri vse polno ljudi, "Kam pa grede ti ljudjet" aem M vprsisl in potem »poznal, da »s do iskat pameti v hram bsiji. Pse ljuba pamet, kder je ima, S kdor jo ima, je rahiti ae «na. 84ij ps ie vidim» ds je bogata» lev pes bolj spoštovan kot deUfee-Psu so i'i a pravili božično drevesce ip ge okiuš«ii s dolarskimi ban-kovei. $90 je dobil pes sa bolišno darilo. JCsj pa Francsf On se je pedol-žil za $50. Oreh bi imel, še bi ne omenil |e pečlarakega kluba, ki fceš v tem Času napreduje, ne aicer z blagajno, paš pg po šlsustvu. Zopet js tu nekej novih in še bodo dclsvake razmere še dalje teke, bo kmalu večina v klubu. Nekateri ljudje so rsdovedpl, uksj is toliko pešlsrjev, ki si sa* mi kuhajo, aami analijo stanova* nje, pri vsem tem pa, ko pride ns Sli dekle k peci ur ju, pa nima miru. Saj to je res čudno. Zvonijo in klenkajo, ds je jo j, Mora, ho» češ ali noČci. Fiuleyvillaki pastir ?e ni pečlar. On ima kar dve. O njem pa niš ne rečejo, kajti on je sveti mo*, ki ie ve, kej de|s, da je njemu bolj po» godu. Napisal bi še kaj, ps ko aem sc pritianU bližje moji boljši pelo-vid, ravno neksm jezni, me js u-griznila v roko, gsto zaključim, r* Frank PernUhek. Ohisholm, Mina. — predpustni Če» je tu, ko se marsikdo "oamo-di", lepše povedsno, o|eni. In predpustni čas tudi «e beli, beli bres prestsuks, ozre ae ns desno in prime selo dekle, pogleda na le-vo, zagrabi čilega mledeniša. V avojejn teku ju nepridiprav uklene v zakonski jsrsm. Pa pustimo ienske moliti in fante ženiti, sij šs pregovor previ, ds '«liha vkup itriha'. Sedaj se je tudi treba malo rasvsssliti, ksr predpustni šas hoče le svoje. Po dolgem čssu bo neie jugoalo-vansko eokolako telovadno dru* itvo priredilo veeelioo in prviš bo nsstopil telovadni odaek. Pokazal bo tudi, kaj v reanici pomenja go-kol. Tako ae bo prijela sebsvs ob oamih zvečer dpe 37. januarja 1034. Vršila ae bo v Melmetovl dvorani a sledečim vaperedom: Prvo bo nsstop telovadnega odseka, kar bo nekaj kršenega in eo zlaati radi tega vabljeni vai roja-ki, ds nss posetijo.Po telovadbi bo prosU zabava in plei. Držali ae bo mo aterega reka, ki pravi: Napoji le j ne in nasiti lačne. Igrala bo nam domača godba, bujemo veliko denarje, proaimo, da bi a#m oprostili, če *išss*e ne sprejemamo denarja v razred 'B is vzroka, ker ravno eed«j ni pro-ailcev za poeojile. Zato proaimo, ne zamerite nam. Kadar bomo potrebovali, bomo poročgli v č^opUih. Kuvnotake Ua nko kdo potivbuj.5 «icnarju, nuj SC Z zaupanjem obrne na Stavbinsko i« posojilno društvo. V najkrajšem čaau bo pestreiep. Toliko v blagohotno naznanilo in upoštevanje. —Za Slovenako atavbiaako in po-eejilno druStvo — Math Ivaneticb, tajnik. Weet WUimiagton, Oona. «r & tale sem V Proavati, da ae nekate H naročniki zanimajo ssto, ds bi Proaveta pričele pisati tudi v Hrvaškem jeziku, kar misli», da bi bilo gotovo selo dobra ideje. Pri nas imsme jsko blage zimo, snsga ni. Več dni je tako toplih, da je mogoče v lahkih oblačilih it na piano. Pri tem torej, ko od vseh Strsni prihsjsjo vesti o strs šni zimi, pa je nek Connectieut brez mraza. Delo je tu prilično dobro. V naši oholiei js veš tvornfc, ?l»ča je taka, lukoršno dele. gnegs nimamo tu akoro nič, paš pa je deijg i» toplega vremena bilo do zdaj dovolj. To je dovolj. Ako ae kdo zanima za nsš Connecticut, pa naj pove v Proaveti. Pozdrav vsem čitate Ijem. — Olga Paoak. BIEEMUHJL Pouk eiiilioe in srkššine v naših ljudakih in arednjih ieUh prav lepo napreduje. Tako lepo napreduje, da otreei ne snsio več ne slovensko, ne hrvsiko ln ne srh sko, ker tudi njihovi uč|telji ss mi tegs ne znsjo več. Otroci go vore in piiejo dsnes neko mels nieo, ki ni ne tič ne miš, ampak prava "jugoilavenska" godla ali "Seechaiach Allerlei". AU veate, kaj je H8aechaiach Allerlei"t Nef Torej "Ssechaiseh Allertel,,, je i-menitns jed. Naredi ae pa tako-le: Vsemi neksj ostankov svinjake pečenke, če mogoše vsej en teden Stare, potem nekaj telečje pečenke, potem nekaj govedine in nekoliko bravine. Vee to aeaekljaj in {olil vae akupej z "Univeraal-bruehe" ali po domače: z jugo-slavsnskim aoaom. Te je "Saech-aiach Allerlei" ali "jugoalavensks godla", ki je morajo danea naši otroci poširsti v Soli kar na een-te. Neposredni davW v «leveniji. - Nepoaredni davki so bili zs Slo venijo "predvideni" sprva v znesku 42 in pol miljoua dinarjev, ge-daj je finančni mipiater to avoto "predvidel" na 70 miljonov di. narjev. Tako bo finančni miniater razne davke za Slovenijo "predvideval" na zgoraj tako dolgo, «lokler ne bo vas Slovenija popolnoma auhs. Takrat bo pa "predvidel", da ni v Sloveniji niti toli-I ko denarja več, da bi bilo za plače davčnih uradnikov dovolj, ker i nihče ne bo maral več delati za I— druge. Tudi sa čass vojne sa* radi znanih rekvlzlcij marsikateri kmet u! hotel več polja obdela- PONDELJEK. ».JAKI-;.¡:J;„ 1QU rajae nosi " koiuij^jjn staro pošteno aleve^k.. < J! "plašč'* ah "aakjyo'*. "llarodni Dnevnik W decembra jc M "¡P konzorcija te«a novega lut.^S ke nadenitštoval ^-p^^J J ' trenje Novosti '. \ ju tega glaaila Jadranske •O sledeči gospodje; Deržie (dosedsnj narodni nmisliat) n parčiš Jofip, vslooaeataik t Vrhniki J dr. If srnini Dr«gfi moatojns kmetaka strankai,|3 hč Ivan (mariboraki ^erodaTS cialist); dr. Sajevic Ivzu, «Z kočevski radikal ;6kuljFrsBi3 rodno napredna stranka). q3 Ivan ("aameatejni" kmet).'ui3 nik liata bo Žaleznikar, dosedS urednik "Kmetijekega lista^/S Tako ao se torej združili na^J socialisti in semeatojai kmetij,] radikale! pod okriljem Jadrsmk, banke. "Jutro" "810v™ rod", ki sta glaaila fc|*vei*k banke se seveda jezita nad "Ni, rodnim Dnevnikom", šei, daja «a "nesramna zafrkaeija naprej javnosti." Za preletarjat Hlo,«J jc se je pa s tem položaj preeei razčistil, ker ao se razkrinkali M. rodni aoeialisti in samostojni kae-! tijei kot sluge bančnega kapiu. la in radikalske atranke. Na di«. gi strani pa imamo demokrate, U jih plačuje Blavenska banka. Tn. tja meščanska stranka so kleri. kelei. Lističi kot "Delavske Ni. vice", Štefanpvičev "Radikal* pa napeljujejo hote ali nehoU vedo na mlin teh bančnih ekupia.' S tem , ds ao K ris t unovči in rodni socialisti zlezli k radikal* cem, je za proletarlat t« m uri. devnejše, da se mora zbrati v eni evoji strsnki — NDSJ in tako t notno voditi boj proti kapitalizmu in njegovim marijonetam. Vodovod v Mtrljah. V Trbev- Ijah bodo pričeli graditi prihodaja leto vodovod in občinsko kopali-šče. Po zaslugi sedanjega občia* skega gerenta f. Fortiča ji p*, stavljen v ta namen znesek 12 al ljonov kron v proračun, ki fi k plačala svešiue trboveljska pn-mogokgpna družba. 5 miljonov dinarjev dolgujej naša drŽava Avstriji za izvriesi popravila železniškega materijala. j Avstrijci popravljenega blaga no-lejojfriMlJhrez Jenaw«U Tik kredit ullva naia država v inozemstvi!. Progreeivci na beda podpirali Coolidga. w mm na, namreč nai ,, . . . 7..—" občeznani rejek John Papič a avo- , ot toIiko' Potreboval sa fini pijanom in orgijami. Torej | ■ . Mentol in košnljs. — Ko amo mi, dsnsšuji mladeniči, hodili pred 40 leti v ljudsko šolo, so nss sts-ri, pošteni aloveuaki učitelji uči-li, da ae simaki suknji ne reče "menti", ampak auknja ali pa plaši. In niamo smeli veš ne go. voriti ln ne piaeti "montl" eli pe "Mentel", ker je to nemške, in ne eloveaaka beeede, ampak go-vorili in piaali amo "auknja" ali pa "plašč". - Danee je pe revno narobe* V "velikih" slovenakih 11-»tih Ua beremo veš besede "srajce", empek vedno in doeledno le "košulja". Htaroalavne "Ijubljan-aka srajeaM je torej popolnome kličemo ns veselo avidenie. — Ve. selišni odbor, Worth Chicago, 111. —• Sloven ako stavbiusko in posojilne društvo otvori novo (13) serijo dne JI. februarje. Kojakom tu društvo eopet nudi lepo priloinest, da pričnejo z malo vaotieo varčevati in hraniti. Ne aamudite torej prilika ampak pridite ln vzemite delnice! čimveč tem bolj.. Is maiegft rMte veliko, aej ie pregovor previ: Zrno do zrna pogača, kamen do kam na palače* Zete prijatelj, hrani in verčtg, nikoli ti ne bo tel. Oni, ki ie niste členi tege dru- t. .__, j,. , - -— u- "«J^'. ivivj i»onoinoma t Jfi ' V Hbeu]pr«S ob veljavo, njeno meato je v dntftvenem uradu, b tem pole-iite temeljni kernen. Naj bo geslo vseh. Varčuj in hrani ter last u j asm avsj dom! To je cilj in namen stsvbinskege in poaojiln«ga dru- Z veacljcm moramo koaštstirsti. zavaela "jugoelevenska" (» srb »ka) "košulja-. Tako «Če tudi o-troke v Soli. ~ Sedej pa poglejte reslik«: Nekdej amo imenovali ljudi, ki ao se bahali a svojim Mtajš polirnatn", nevedno "nem i-«.»Ä kZ mJXW" bi - - i*e trdno zdruleni, kajti le v »logi je aioč Kekor ie rešeao. odzvali »te se našemu klicu, da, neprtšekov. no veliko ee vae je odevalo, alaeti .V* to je Vložitev votovega denarja. Odbor direktorjev ni pričakoval tolikega |JN»ebs. Torej rojaki, šs snkrst prtarčna hvale «o neklonjenoet. v eadar rtgakl sdaj bi v«, pr%. sili nekaj dmg^ Ker amo aodaj V simaki debi, ko h hiše ne «are: jO frediti in revno eedaj n« potre- denes pačijo nešo ulovenšči-oo a arbakim jesikom, ki g« s«, veda tolike tnajo kakor ao raall nekdaj elevnt "frajtarji" pri Ja-nrzih nemško t AU aieo te srburji? Ali je kekšen razloček med obe-! »a! In ali ne bode ti Ijodje v de 1 nem alušaju najhujši Uhurjtf Je tako. ^akor smo rekli r Nekdaj nemčnr, danas erbur. jutri lahur Woshington, D. O.—Fed. Pre*. Magnus Johnson iz Minnesota jt zagotovil tiskovni družbi Feder* ted Press, ds ns bodo progreiivi* l ile. na sevcrozapsdu podpirtk Coolidga v letošnjih predsedai-likih volitvah. Senatorji BhipeteaA Frazier in Brookhart zavze»a)i isto stališče. Magnu« Johnioo pravi, da ni bilo treba šal jen js, ki p ; S bil deležen od strsni peuiuTl-enakih bankirjev, ko je nap«d«l Mellonovo davčno revizijo na njihovem bauketu v Philadalphiji, «• njegovo mnenje, da izgubljajo ni pazadnjalu čedalje ve« tal aii prebivalstvom. "Ameriški kmetje so v obup nem položeju," je rekel. "In m" so sedsj na poti k politični in ekonomični samoobrambi," Ksd bi vidsl, ds bi bila E«*. Cumminsovs postava preklican«, voda iztianjena ia leleznične oae nitve, če hočemo, da dobe k met ji nižje lelecniške vosnine za »voj* pridelke, iu da prevzame vlada le-ieanioe z nakupom po pošteni eeai. Dodatni davki na velike dohodka bi morali biti viaoki, dečim bi si smeli plslevsti nobenih devkovti> sti, ki imejo samo po $3.500 dohodka na leto. Gonilne eile bi morale biti JI*' na last. Oatarijeki načrt se javs* lastništvo bi morsl biti prisvojes tudi v Združenih državah. To U zmanjšalo isdstke ss elcktričs« razavetljavo, kurjavo in gonilni aiio se polovico. Johnson is Mlnneeote se Mrisjs i Borehom glede ns priznanje aa* v je teke Rusije. Fran roti bi prisiljeni mieliti OS V"* nitev vojnega dolge, ki ao f a ns* redili v Združenih državah Zavzema ae tndi za kooperacijo t še lavakim kabinetom na Anglc^f* za vzpoetevHev miru ln k^rU1 pe Evropi in eelen» avetu. usrinoA unsDiniTVA Wney fork, Okie, - ObrniM aa . - -- ------ i sa pojaeeila na Foreign Lanr»^ vedao p« .mrd^v dihur. Aaloatno Information Herviee, Jor*»* Je, da je med temi ljudmi SO pro Bureeu. IIS West 41at St.. f centov »lovenske "lateiigenee ktj York, N. Y. ^FXJEK. 21. JANUARJA, 4024. Dilivske »rili« (M«wted Prest.) PROSVETA polotaj % IlllBOiSU. ■jll _ Dri«vui brez« duvujni btroji ^/TbiToV minolrm Op» ■ jpiiik 40U0 delavcev m»iij p upohlemn ■j-decembru lets IJ«-* pesif 4U00 delavcev manj K to clprtib J* bl(° * Lv *a dele, pred enim lo, U7. V Chizagu *ta bila delavca a» vsako izprazujcno t0< v ostalih krajih lUiiioiaa L »rije prosilci. kiibolj je psdla «aporfonost v ilarski iuduhtriji, inwccr sasa. L odstotkov. V stavbiuski iu-atriji je aest odstotkov delav-.v brez del«, v steklarski pa štir* (< v sploanem je produkcija ped- u pet odstotkov. Prisilna pokojnina. OUc« Day, N. «- - Rudarska wanizacija v 20. distriktu i/. M. J A j« pr*j®*® nebroj pritožb od pifc rudarjev, da jih družbe UUvljajo in jim usiljujejo "po-jjnino". Ker ta "pokojnina" no \f $7.30 na teden, ao rudarji Inu nezadovoljni. Odborniki or-laiiaeije pravijo, da v pogodbi > določene nobene pokojnine. lašsraki voditalj ni posabljsn. Glace Bay, N. 8. Najpopu irnejši jetnik v provinčnih za» trib je bil ob praznikih Jim Mc-achlan, bivši tajnik rudarake iatriktne organizacije v Novi kotiji. Bil je obaojen na dve leti ipora radi " veleizdaje", ker je odil zadnjo generalno protestno avko rudarjev. Jim je prejel ner roj božičnih daril iz vaeh krajev znade in Združenih držav in ce-lil Anglije. Prejel je tudi zakas-fli ček svoje plače za mesec julij, redno ga je Lewis odatavil, ko i pozval rudarje na itrajk. Mc-«eklan pa je vrnil ček z opombo, a ne mara krvavega denarja od eivisovih podrepnikov. Najbolj ga je razveaelila "ina-" Jones, ki mu je poslala brzo-iVko sledeče vsebine: "Vi ste v iži za aveto stvar, Pogum, moj rat! Strahopetci in izdajalci u-tirajo pogostoms, in, o Bog, trains je njihova smrt." Razne vesti. UTONJ JK BIL IZDAM DENAR SA DALJNO POT. " < ' jtmBGf^iJtJ • j■ v '«■ Hinneapolis, Minn. — A. 8. An-rrok, rodom Poljsk, sc jc dsl reilcpiti od šifkartaških sgen-)v, da bo lahko odpotovsl v družene države, ako se izseli v anado. Poleti 1923 je Andrzuk po za-iskih imigracijakega urada Zdru-?nih držav prekoračil kanadsko iejo in so ga aretirali v Hslloc-u, Minn. Bil je dvs meseca v za. mu, nakar jc uiel is zapora. Zdaj ga je aretiral detektiv Mter Palmerston v tem mestu fe isti večer so ga odpeljali v fw Vork. ^ Minnespolisu je živol pri svo. h sorodnikih. fOODO VEGA SIVA IMAJO NA kritičnim RBllTU. New York, H. Y. (Fed. Press.) FHeralizirani tisk je izvedel, 1 '"ofieijelui krogi preiskujejo, vrste kupčije je vodil sin «n-ala Leonard -Woods. Preis-"■lei vohajo po kupčijah mls-Wooda v Wall «treetu In > jn-ki aferi, ki je ie malo odkri. i m s» )>eča z uvozom opija ns «»pnisko otočje. Dozdaj le nI »trdil« o kupčijuh z opijem. BOGATIN POO TEŽE O OBTOŽBO. Canton, Oblo. — Loui» K. Orif-l»r«dHednik United Machinc 11 Manuf.eturiBg kompanije, je n. ds je umoril 19-lrtno kra* "uth lluntefr, Polotiti je M in dvajaet tisoč dolar-»v poroštvi, kraaotieo se naali mrtvs 1 )rate, sc nc dovoli poro. «•cars je le vedno trdovraten. 1». jan. — Poiaeare je [IV I»«oves izjavil v zbornici, "■««Kija ne bo priatala na zni-W »«-mike odškodnine. Kekel ! la pasivni odpor v f* r ' * ru končan. Afrika nas ie ni tirjaU sa l"*ojilo. .»pah to v 1,1 in zelo IJr ' je dejal Je dala zaupnico » I rot. 1.11 glede sons-1 Hmke. Priseljenci It dohoda- rtu. (Jugoslovsnskl oddelek F. L. I. b.) Oaa se aopst bliža, ko pride rok za prijavo dohodka tekom leta 1933. in za plačilo zvesnegs dohod ninskegs dsvka (federal income tas). Zadnji dan, da se aadovolji davčni dolžnosti, je II. marca. Ni pa treba ravno Čakati do zadnjega dne, ko rtdi navala ob končni url treba zamuditi mnogo časa. Dav koplačevalec že sedsj lahko opravi svojo dolluost. Na vask način pa je dobro, da le sedaj razmisli o ttm in ukreue potrebno. Vsem, zlasti novodolleeem, bodo koristna sledeče pojasnila. Vsaka oseba,\unujoča v Zdru ženili drlavah, naj bo državljan ali inosemec, mora prijaviti svoj dohodek telfom lets 19)3. in pls-čsti dsvek, sko ts dohodek znsla vssj določeno vsoto. Vssk ssmse ali mož, ki ima družino in ženo v starem kraju, mora prijaviti svoj dohodek, ako njegov čisti dohodek tekom 1. 1923 je snalal vsaj $1000, oziroma ako je njegov surov dohodek snalal vssj $5,000 (to velja zlasti sa trgovce). Mož pa, ki živi skupaj z leno, mora prijaviti svoj dohodek, ako sta on in lens skupsj imela vssj $2,000 čistegs dohodks «11 $1,000 surovega do-hodks. Isto, ksr vslja za mola, 11-vsčegs s svojo leno, velja tudi za poglavarja družina (na pr. ss vdoves, živečega s svojo drulino, sli sa sina, ki vsdriujs pri sebi mster ali brate in sestre, ki so odvisni od njega, itd.) Prijava dohodka se vrli s tem, ds «e izpolni tiskovin«, ki jo is daja davčni urad (Ool^cton of In terasi Revenue) in njegove po družnice. Onim, ki so že lani pls čsli dayek, davčni ursd rsspošlje to tiskovino po polti. Kdor p« ja ns dobi, si j6 mora sam priskrbsti. Prijavo (return) trsb« vložiti najkasneje dO polnoči 15. msres. Do tedsj je tudi rok za plsčilo davka oziroms vssj četrtine istegs, «ko ee hofis plačstl v obrokih. Tiakovi-na sa prijavo dohodka onih, ki ti vijo od plače ali mesde, nosi Ime Form 1040A. Nsj nikdo ne misli, da je Is* hko izbegniti davkoplačevslni dol« žnosti. Davčne oblasti imsjo mno« go us&inov, ds vgotovijo, koliko je kdo zaslužil. Na primer, vsak delodajalce mora prijaviti imens in usslovc vseh nsstsvljenccv, katerim jc tekom leta plačal čez $1,000 na plačah ali mezdah. Te prijave delodajalcev aa potem pri* mer j tj o 9 prijavami nastavljen* cev. Kskor smo sgorsj omenili, ss-inec s Čistim dohodkom od $1,000 ali vel in zakonski s čisti dohodkom od $2,000 aH več morajo prijaviti svoj dohodek. S tem ps ni Is rečeno, da morsjo dotičniki v vsskem slučaju tudi plsČstl ksj davka. Pri samcih jc prvih $1,000 dohodka davka prostih, pri zakonskih jo prvih $2,500 davka prostih (sko je bil čisti dohodek manj kot $5,000. Ti se imenujejo osebni odbitki (personal exemptions). Nadalje pa Ima davkoplačevalec naj* sibodi samec ali poročen, pravico odbiti po $400 sa vaako osebo, ki jc v glsvnem odvisna od njegovega vzdrževanjs, ako je ta odvisns osebs mlajša od IS let, oziroms sko jc telesno sli duševno onesposobljene. Ti so odbitki «a odvisne oaobe (credits for dtfooa* dents.) Odltevši od Čistega dohod, ka gori omenjene odbitke, ostane vsota, od katere treba plačati davek. Davek snsše 4 odsto od tegs ostanka. Ako pa js čisti dohodek znašal čez $4,000, treba od dohod* ka čez $4,000 plačati 8 odato. Na primeri samce brez odvianih oseb. ki je zaslužil tekom 1. 1923, recimo, $1,600, mora plačati kot davek 4 odsto od $500, t. j. $20. Ravno toliko bo moral plačsti, s-ko je dotični poročen, a mu lena živi v stsrem krsju. Ako ps ims v stsrem krsju post srne, onemoglo meter, ki jo mors vsdrševsti, sme zs njo odbiti $400. Reeituo, da je on zaslužil tudi $1,500, v takem slučaju bo plsčsl Is 4% od $100, t. j. $4. Ako je poročen In ims v stsrem krsju leno in dvs mlsdo-letna otroke, pa bo plsčsl le tedsj dsvek, ako je saslulil čez $1,300 Mol, ki livl a kupa j z žene. sme edbiti $2,600 od skopnega dohod I Ogroža Poineare. Pravico do istega odbitka, kot *akou*ki, ima tudi samec ali vdovec, oziroma samica ali vdova, ki J< poglavar družine, t. j., ako do* učni k resnično vzdržuje pri aebl doma radi zakonitib ali moral* uih obveznosti enega ali več sorodnikov, čei katere on izvrluje družinsko oblast. Hecirno, da sin živi akupaj s postarno materjo in dvema sestrama pod 19. letom, kt ao vse odvisne od ujegovega zaslužka, 4 V takem slučaju bo 011 plačal davek le tedaj, ako je zaslužil čez $3,700 na leto, kajti ima pravico najprej odbiti $2,000 kot družinaki poglavar in potem po $400 za vsako odvisno osebo. Mož ne sme odbiti $400 za ženo, četudi ona utegne biti popolnoma odvisna od njegovega zaslužka, Posebne važnosti zs priseljence so sledeče točke: Tuksj nsstsnje-ni priseljence, ki vzdržuje po* stsrno mster, živečo v starem kra> ju, ima pravico do odbitka za odvisno osebo v znesku $400, nima pa pravice do odbitka $2,600, ki se dovoljuje poglavarju-družine. On sme odbiti za sebe najprej $1000 in potem $400 za mater in od tega, kar je zaslutil čes $1,400, nsj plsčs 4% kot davek. Ako Ima leno in mladoletne otroke v sta rem krsju, tudi nc sms odtfti $2,500, msrveč le $1,000 za sebo in po $400 sa vsskegs otroks, sko jih on zares vzdržuje. Aka ima v sta* rem kraju postsrno mster, mlsdo* letno sestro in pohsbljenegs brsta, naj odbijs 1,000 zs sebe in po $400 ss vsskegs ismed teh sorodnikov, V vsskem siučsju ps treba pasiti na to, da pravica do odbitka ss odvisne osebe, velja le tedaj, ako je odvisna osebs mlsdoletna (pod 18. letom) sli pa qesposobns zs vzdrlevsnje same sebe redi telesns sli duievne onemoglosti. Prišel js-nec nima pravice do odbitka $2,500, ako njegova «ena živi stsrem kraju, marveč le do osebnega odbitka $1,000, kot da bi bil ismec. Sv. Inkvizicija. Peter Pajsljevi Usti. Cenjeni tovariš urednik I To so mali odlomki is zgodovi ne, ki pričsjo, ksko jc rimska oer-kev divjala proti valdenzom, ki so bili bolj kristjsnski kot rimsks cerkev. Kdor se hoče bolje podu čiti o masakrih, ki jih je priredil« rimska cerkev proti pristašem te verake, sekte, mors seveda Čitsti knjige v angleščini ali nemščini ki se dobe v velikih mestnih knjil nicsh ,v ksterih so opissni ti ms sskrl. Povedano je Že enkrst bilo, ds so nsksteri škofje In posvetni du kovni nastopali proti preganjanju valdensov io da jim ni bilo vleč kar ao uganjali dominikanci in frančilksni na ukaz iz Rima, kajt videli ao v tem početju zniževanje njih moči. Zgodovina nam pove da so včssl krslj in psrlsment ustavljata brutslnostim is Biihs Tsko je ns pr. krslj Filip Lepi pri silil inkvizitorjs Fulks, ds se je podvrgel preisksvi, kstero so vo dili kraljevi komisarji. Zahteva je tudi, da ae jetniki prepeljejo v kraljevske ječe in se ne pustefl iukvlzitorskih ječah. Izpustiti so jih morsli Iz ječe, ako sc krsljev deleini vslpt ni hotel udeležiti sodnijske obravnave, Rimska ka telilka cerkev ni posabila tega laobčila je kralja iz cerkve in bi je sloveano proklet, prek njegove delele je »s bil proglašen inter dikt. Karel V. j« bil mol drugega kova. Bil jc poniten hlapec rim sko cerkve in lzdsl je nove ukszc proti krivoveroem. Ob čssu nje govegs krsljevsnjs so zgradili Bsstiljo, v ksferi so zdibsvale nedolžne žrtve in kstsro ja rasdejs-la šele velika frsneosks revolucija. Prvi jetnik v Bestilji je bil se-veds krivoverec. V petnsjstcm stoletju je inkvi-zijs v Frsneijl gospodarila po svoje in je naletela šele na odpor, ko je duh refermerijc prešinil Evropo a tako silo, ds se je zsgugsl pa petev prestol v Kima, Protesten-tje so se množili od dne do dne (n vse pridige frsnčišksnov in domi oiksneev niso isdsle počenega groše proti protestentizmu. H pridigami ni šle, kljti ljudje sa izgu je bil na Špaitakem. v deieli «v. inkvizicije Hil ja močne postave in zelo slabotnega duha, pravo du-ševno revče. Kot tak j« bil pod vplivom rimske cerkve tu isdsl je še ostrejši edikt proti krivover* eeui kot ujegov oče. Ampak jije gov edikt je dosegel tak uspeh (ot Blažev Žegcn. Protestant ovski umuk je prodrl celo v njegovo najbližjo okolice, Razmere so se po. ostrile, ko ata sn vojvoda Bour* bonski in princ <;ondc pričela nagibati novemu nauku. Brata Uui-aa ,od katerih je bil eden kardinal, sta seveda podpihovala kra Slovenska Narriia Utu»**lj««ft S, april« 1904 P^;orni Jcdaati | taker*. IV, h»«)*« v Irlari ItlliieU. . GLAVNI SI AN; tSST.SS IO. LAWNDALK AVI., CHICAGO. ILLINOIt. Izvršcvnlniodbori upphavni odsf.ki i Pf4f4mik V.»,«„t Caiaksr, Aašra« V »4 r lak S. '■» Pe. k . "«SaJ upravilal) glasila Filip Go4iaa. "MSHSU» ---T . —11 up, ■■,!!■ I . m m 1 ----------- - - . r Saa SI, Jaka.tawn. Pa , >1. tajalk MallkW Turk, «ejaik beluMksaf e44^ka Blat NavaW, t|. kUB.i»ik Jak. VogrUfc. a>a4slk «lasUa UU Zav«rt*IW Jaka Uadarwa POHOTNI ODIBKi 4»ib, 40? W. Hay »%.. tpriM^^ LH • lja, da tako potlačita krivover- j«ha TaeMj.Ro» SS, Haa4sr»^vlUa, Pa., Jaka Gariak, 414 W. Hsr atvo, obenem se pa maščujeta nad IsrisffiaM, III. svojimi nasprotniki, Brata Uuiza sta bila navihanes. Stre mil a sta po najvišji čaati, s pobožujaštvom ata m pa trgala za uaklonjenost ljudstva, ki je tičalo v praznoverju in nevedi in jc vsako čenčasto pravljico frančiška nov in dominikancev sprejelo sa zlato resnico. Dcaet let sta vodila že boj proti svojim nssprotnikom in marsikaterega svojega nssprot* niks sta v tem čssu sprsvila na drugi avet s savrstnlm umorom, ko je bil IsvrŠcn sločin, ki je pretresel ves tedanji oivilisirani svet in ki js v zgodovini posnan kot jpsssker hugenotov1), sli kot Jer-nsjeva noč ali Krvna pariška avatba, Ouiza sta imela velik vpliv ns oba Henrikova naslednika in mls< di krslj Ksrel IX. je bil pod njunim vplivom. Poleg tek brstov j« izvajala velik vpliv na mladega kralja tudi njegova mati Kstsri-ns de Medici, pristna tereijalka. Zaradi tega sodijo sgodovitiarji, ds so nsčrts ss masaker izdelali dve leti preje, preden je bil izvršen. Po tem peklenskem nsčrtu se jc imela poročiti kraljeva aestrs Margareta s Henrikom Navgr* skim, da ss uspsvi čuječnost hu* gsaotov. Dve leti preje je bil sklenjen mir v St, Oermainu ds Ltys, ko-je pspelevs strsnka spoznala, da ne more premagati protestsn-tov. Kraljeve čsts, ki so brsnile rimsko vero, so bile nsmreč hudo tepene v juniju 1570. Poroka med krsljsvo ssstro in Henrikom Nsvsrskim s« jo isvr* lila 17. svgusts 1572, kot js bilo dogovorjeno po načrtu. Dne 24 avfcusta 1572, torej nekaj dni kssneje, so v temni noči padli po protcstsntih, ki so spsli. Pričela jn morijs neoborolenih ljudi, ks k<-rinih jo svst le mslo videl. Mo rijs jc trajsla do ossrn tsdnov, Ko so pripadniki ritnsks cerkve na deželi izvedeli, ksj ss js sgodilo v Psrizu, so udarili po hugsnotih-Nekgtsri trdijo, ds js celo krslj streljal iz palače na bslsšs huge note. Zgodovinarji eenijo število Žrtev rimske nestrpnosti raslično. Nekateri prsvijo, da je bilo umor jenih ssdemdesst tisoč oseb, drugI ps piisjo, ds je bilo umorjenih do sto tisoč. Protestante so kisli, kakot danes pobijsjo ni o »ar j i livino ns klsvnici. In ko se je ves eivilizirstii svst sgrslsl nsd tem nečlovelkim kis-njem ,je pspel Gregor XIII. slsv-nostuo prsznovsl (o moritov kot Irogu dopsdljivo dejsnje. Dsl ja oelo kovsti svetinje v spomin tegs srsmotnega dejanja In brsl je mslo v zahvalo bogu, da je mori-tev uspela. Ali jo v sgodovini le kstsrs strsšu«jšs primers, ki poksrujs, ksko podivjs svet in ksj store ljudje, sko ae dsjo podpihovati od fsrjev, ki klepe po densrju, bo gastvu in vlsdsrski močit Od scdemdeaet do sto tisoč oseb je bilo pomorjenih na tako sirov lisčia in v nekaj tednih, ds se člo> veku jele lasje tia glsv|, ko Člta podrobnosti, ki ao se odigravsle pri ostdunih umorih. Nsk. takr primere ni v zgodovint. — Ts pozdravlja Tvoj — Pater Pajsslj. BOLNIŠKI ODIBKi OIBEONJC OKROŽJE i Sias Nevak. pra4»a4aik, SSS7SS Se. Uwadel« A»h Ha» nevab, p Q^ig. ig, VZHOONO OKROŽJE, J«.«k Ambrolli. S*s M«, Maaa, See, Pe. Jaka GroUlJ, 14SS1 Papper Ava.. CUe^ae4. O. ZAPADNO OKBOlJEi Aalaa lular, Baa 104, Gr.»», Kaaa., se |«seeape4. Maa Mara. Bes ISS.lakl, Mi««., aa »«veeeeapU. Mik« t«g«l, 1411 I. Wl«aka»lar Si., Marrap, UUk. Nadsomi odbor t Fraah Zali«, pr«4»a4aik. ISIS W. Mik »l„ Ckla«e«, III« froah laatrak, SSIT Pra»»ar A v«., Clavalaaš. O., WlllUas Stllar, «464 It. Clalr »t, Claval««4, Okla. Združitreni odbori PradSeSelki Pr««k Al««, 91 »4 9«. Cravfaed Ave., Ckiaaa«. IM. J«ik« Ove«. ISIS W. Mik Hh Cklaag«. IU. Jea. »kak, S404 Orla« Cln CUvelaad. Okla. VRHOVNI ZDRAVNIK i D* P. J. Kar«, «919 Si. Clalr Av« CleveUad. O. POZOR I—Kara»p«a4»a»a s «I. e4k«ralki. ki 4«4aje v flavaem araim a« vrli lakelei Prt^^l.Vp.Jn MinS 6«! Law»4aU Xea^O^ ' I^Rtj?¿{«'ff^OTJt: «tsrik ^ DSN ARN K P09IUATVB IN JTVARI, M ae tMeJasl. l-vijevalaeee «4kar« la j«4««ta vakl« a« aasUvei T«j«lll>« 9, H. P. J., SS9T-S9 9«. Lava« 4al« Ava«, Cklaapa, Ilk j a VSE ZADIVE V ZVEZI S BLAGAJNIŠKIMI POSLI a« ¿W|eje M ««»levi BlagejMŠive S. N. P. J„ 9997*99 »«. Uwadale Ave., CUsag«, lil. Va« »rilalk. «lade jsesleveaja v gl. lavrtaval««» «4Wr« »a aaj psšRJai* Praak Zalta«, pr^edaft« ssbsrsHs edbeve, llgar ««alee je «garaj. Va« pelalvl «a gl. p«r«t«l «4s«k s« ««i polilj.ja «a aaaleei Jaka Ua4«e. ■ L eo7 W, * ' Har St., Spri««fleM, III. Val depial la drugI spisi, aaaaaaUe, egUal, asr^l«« I» »plak ta v ava«! a slaaUem i«4aaia, ««J a« pelilj« ae a«alevi MPr«ave««M, 999749 I«. Uvadele Av«., CkU«s», Ul. ZaiižafavM)« razum, Spisal X. H. Oaldwsll. Poslovenil l A. liskovieh. Danslnjim delavcem pridigsjo, dft morajo biti, prvič — polteni; drugič — pridni; tretjič — trezni; četrtič — pokorni oblastem ; petič -n pstrijotičnii lestič — pobolnl; sedmič — zadovoljni; osmič ua udu jaški i devetič — lojalni de lodajalcem in desetič — rcanlco ljubni. , Ukoai vas dobe se jo zakonik morala vedno osirsl na materija! ne interese vladajočega rasreds, in sedanje postsvg ni pri tem niks ka isjems. Med tem ko imenik nsltevs do brs iu slsbs reči, na površju izgle da podoben prejšnjim postavam morale. Njega kapitalistična raz laga dela nekaj temeljnih spre memb. Ako pogledsmo natančno vsako zapoved ssdsnjegs zskoniks morale, vidimo, ds ss odrs slednja po leljali vladajočega razreda in jo navadno v škodo delsvskego razreda Vzeli jih bomo po vrsti. "Bodi pošten!" Td izgledu prav lopo ns vrbu, sli poglejmo ako nas sedenji učitelji v višjih šolsh, ljudskih šolsh, v člankih In s pri žnice uče, da js vaško vrste krajs slsbs. Ako kapitalist Isstujc svel in stroje, kstero ljudstvo mors rsbiti zs ustvsrjsnjo živil, ds «c Jahko preživi, In sko odreče do-stopnost do njih, dokler ae dolsvei nc pobotajo, da bodo dajali tijenin po plačilnem sistemu, vse kar pro-duclrsjo, izvzemžl zs svojo pre-lirsno, to se ne Imenuje krasti. To se imenuje trgovina- Ako pa al bogat Človek uslažbl delavca N pls čo, ksters je komaj šcatl del njegove produkcije, to ni tatvina, temveč dobra trgovina, Iu ko si Je kspilslUt iiagromadil izdelke, ksters so delavci ustvarili, za kar so dobili plačanogtt komaj eno Šestino svojih produktov, m morejo tega pokupili t lil ako so kapitell* sli nezmožni vse to razlasti, fo nepolni slirsmln iu kspiisli«! reče delavcem: "Jas vsa ne morem u posli t i, dokler n« produin |>ri j« tat saslulil čez I3J00 "» prinesel leljepega uepcba. Ko< alovaldjl f Kapiisl^, kelerl ne deis, trto Ali tudi še detičuik mms plara- J' krslj umrl. je bilo število prote l'rsgu (Fed. PPfec) - Ulavtr mč »g po«|iiJ>ij< «»oj, bu\m*m mora vmdsr|stsntov^kUi mcaftilli obči« U pr» i nemški k kaplulktoV Hugo Hlin- okra^p one, ihjjvJ* n.ikoj» /; li^uib^o Jio» višine v . kji pri. I koleri dela- tre . Ruska komunistična stranka Js padla na članstva. Moskvs, It». Jan. —* Kongres m* ako komunistična strank», ki Js r4sj v tekn, j« veliks važnosti, ksr pololl temelj politiki, ksteri ima sovjetska vlada slediti v pri» hodu jem letu. Leon Kemenev Je d<*jsl v otvoritvenem govoru, d« letos bo trebs omejiti privslue podjetnike, katerih s« je nabralo preveč v zadnjem letu. Drlsvns industrije ao se utrdilo, vsled Is» »ar so privolili podjetniki vedno tu n ii J potrebni. Toda odprava pri< vatnilt podjetij mi n» itn« izvršiti s politično, temveč 4 ckouotusi»«» akcijo, DrJevn» iudustrij« morejo ubiti pri val ii" hišnik«' s kmiku icneo, a prodne i ran jam boljših in cenejših potrebščin. —- Krasili Je apeliral za večju konouaije lito. zemeem. • Iz iiraduih poročil vod»tta stranke je razvidno, da jtt imela komunistična stranka llii»ijr :|lu-Kil članov v zadnjem novembru i pred enim I«;lom jo štela J;Kl,47l članov, pred dvema letoma okl*"? 610,000 m pred štirimi leti 700,1100 členov, l'|apatvo Je j»ot< aitakeiu padla v štirih Irtik za ve/ ko rleo. Voditelji pojasnujejo, de »e članalvo znižuje vsled "čišče. M Ja", ki se vrši \aako leto in da •edauji člani ao vai dobri kouiuni* ati, dočim je bilo prej mnogo lju* like v stranki. ItflUMtrijaKi d od >> t ot ko v in kmetj» «I mlslotkov. Brst znanja angleškega Jaalka ne prideš sikaaer. Spopotal si to rnanj«, ako ga Is nimaš. V iroči H "Slovensko angleško ek vaiag ' ti nikskegs davke, le prijeviti svoj doko-lek, sko , M! ^vskiji li aemšfcin> itad prehrano,ie "s*L«»n C" kat.ro )e izdala In Ima ns prodaj Hearia ii. sw rra^a a. jsj mr , Hpošiovan je in steber Enjlievna maUca S. V. t. ,t. vsaj toliko, kolikor smo zg ei-tkoms nsvedli. prsti ktu/liški tereijske. Vzf»j lokveži. Vae. kerkafl j« bilo t njivi 4. « ^aí^irts ^ÄJÄ. ***** Ol»» prrnaéalka prgasfce je ne monje skrbeti n èùtoto, m n«, triko. vo — -r" —~ -----i— __blato fftsts pod- rilo, oblek», obetev itd. ee mor« PrasMit, da »e bo buk ob-j ali prekati ali v vročem zraka leži, ja redao večja. Nekako 12.;o*iatiti od aü. don pa kelR— punkreai; vroči-. Pa ae samo z bolnikom je tre. pade. iznračenega.ba tako revna t i Tudi »oba in hi • . , | ki ta perila, pa rodi dru«e oši, ki *tti; j vojai doba nti priliko» da Pegsriee ali pefavae je blU r\m pj^ pa flav«kn. aiaa brez se razmmdajejp. lato se *godi, ¿e «oveaiji do prevrata popolnoaea krfrde Zaradi tega ae moramo Ijadstvo nenadoma obaboča. če neznana bolezen, dele pozimi leta enako boriti proti beli kakor pro-, ftvi aehifieaako če je zanikamo bolnika premagaJrdeo apaoee, «a,i. v kateri je zbolel m M*tar »1* >* »o jo prinesli iz Rusije ti aaglavai. kT* drži las mi gia-1 ia oeaaalao. katerega « prebodi ko prenijen. vaijostaoovalei se morajo oeiati- Z Cll«l uietaiki i. te-^L ia oaramni a«i. kater« prebv Oglejmo si zdaj bolezen sam«! i Izpadaj kzaalii ugioe m koza aa ti od uši. Sploh je treba še poseb- ? i jTuJ w Ta , 7 talile ¿lasje na osrčju. VmZ\ Ko kuaaa uš piči človeka, ta ne1 bolaik« lušči po vseui motu, da „o paziti na eistoto, zlasti na uši. daj J* Zbolelo »afcnj*!***- vr4te uAi iivev neposredni bhiini aboli takoj. Kakor pri veh dru- psds Uki otrobi od njega, jed mu re se kje pojavi pegaviea, — di. ki so se zdravili VJ-jio-j*»» »«.j,^ ^ v jtfcfijfe' gih koiaih boleznih, je potreb« vsak daa bolj dm ia rekonval«-j ne samo bolnikove uši io i Mariboru. Pač pa j« bila u bole 31, tudi pri pegesiei nekaj časa, ds bolezen izbruhne. Ta čas od okai-be do prvih zaakov bolezni ss i-sseaaje inkubaeija ia trais pn različnih bolesnih različna dolgo. Pri pegsviei se rsčnaa povprečni na 9 dni Po priblMno 9 dneh a-kaieni člov«k nenadoma zboli, etreae ga mrzlice, vročino dobi 3» Človrka. od k-Ur.** v iivija _ . . . jo e tem, da »esajo njegov« krC zea znaaa v Srbiji m »osni, kjer Da je aš v resaiet prenašeJke peje bila doma. Pegaviea je tiata fsrÍM in ^jbri edina prenašal-morilka, ki je zdeeisurehs arhakij^ dokasnjeje sledeči poizkusi: pleme v časa najhujše nejevolje & vtamemo uš. ki je bila aa pe-v svetovni vojai. Ksr se te , gavičnem bolnika, ia js prenese-sea pojsvlja ia širi «amo v neje- ^ u opieo aboli ta na pega t i-Wku ^ ***** ®* ei Ce pa senealjivo očialiam pe* rodnih neareč, pri katerih ljad-j ^¡¿„ika aši ia ga deaeaao v________________ etvs obubota in zaradi tega ne »kup,» p^elj z drugače bolnim'do 40 stopinj, glav* ga bob. sls ssere skrbeti za higiensko iiv|je.!cU ^^ i\0tek¿m. ki niase aši. ho ma je. iivot je brez moči in Io-nje, je potrebno, da es z njo ee tedaj se tema a« zgodi niéi Najeva se gs utrujenost; speti ne tnaeimo. jpol^ke® je v svetovai vojai ae- more, blede se mu. v obrez js - Pegaviea je nalezljiva ali k«¿ ki profesor šel spet v postelj k vročinsko rdeč; jed mo ee diü, na bolezen, katera povzročitelja psgevičniku. ki je bil brat uši, pe ' oeé pe ge muči hude leja; oécv le ae posnssso zanesljivo. Dogas ni obolel. 5 as telina je rdečkasto Míete. Te n« pe je, de tiči povzročitelj pa | Ni namen tega članka, da popi- traja 4 do C dni. Četrti ali peti, garles v krvi pegavičnega bolni ' šem. hdaj povzročitelj pegaviee v navadno pa šesti dsn se pokale ke in de ee prehaja ts človeks ns uči dozori, do kdaj je uš, ki se je n pegevieo značilni izputtaj: oo llaveke oepotredae. marveč da , Okužila na pegaviéníku, neverna trebuha in plečih, po rokak in no e torej pri pi*-[kd4 zadostuje naj. da uaglasim.1 geh. po dlsneh in podplatih se iz-gsriei tisti »ost. po keterem se'da bret oši ni pegaviee gs prenaša uš. l é je ¡Svili bolezen širi. Ur ________^mHH m da ra prenesti ns dre- gs sledi, ds ee zsdoatuje v boje gega človeka. Da ss torej pege- proti psgsviei. ds udušimo zgolj fies more prenesti je potrebno, uši. marveč moramo zatreti tudi: nik eilno nemiren, venomer fonde sa eš na pegsvičnem bolniku njlkove gnide, ds zajezisso bole- tazirs. krili z rokama in nogami, ■asrks krvi. s krvjo pride povita- sen. i sili iz postelj« in hoče včssih ksr Čitfjj bolezai v afc fciir laM^^ill SSS« torej spoznsli, ksko se' skozi okno. postsne drugi teden apatičen: fdi sključen v postelji in s« ne brica za nobeno atvar. le prsti mu hlastajo nemirno aem take dozorele t s povzročitelje pre- pegaviee prenaša, nam j« takoj nese aš aa zdravega čtoteka, ka- ieaao. zakaj se te bolezen Kri ta terege piči, in a tem širi bolezen , ko neznansko ravno v vojni. Voj- / GOSPA SILVIJA. Spieal IVO SORLl _ envsvi I. DEL. (Dalje.) Siivija jo je od etrenl pogledate in v očeh H jI je za iskril vesel ameh. Vprašala je pa e či-Sto nedolžnimi glasom: — Kaj misliš ti, ds moški gledsjo ns tske stvsrit . . . . . — Molki T Kako misliš tot — I, Zevnik je vendar moški; če previl, ds naj me ho pred nJim sram In Zevnik spada vse-fcafcoe med pametne ljudi, mogoče eelo med preveč pastetne. Ampek kljub testu ml niti ns kraj pameti ae pride, ds bi mu rekls, kako se zebe-vem, le ee dolgočeaim. Sicer pa m dolgočasijo tudi oni. vsi pravijo. — Zevnik tudif * — Zevnik js prsvzsprsv puatei, ampek 4ragi.,. — O ts js ps dobra! Oni. Id se ne dolgočasi, js vsm puste ž vi ps. ki se dolgočasite, seveda niste posteU! To je logike, morsm reči! — Kk, kej ste briga logika! Mi smo veseli ljod j* ln ss hočemo zsbsvsti in zato nam je dolg-las, če ee ne. , . G les ji je prihajsl čim bolj neprijszen. Prt sadnjlh imaedsb je vstala in je šla temnegs obre-ss k "knu • - Sest rs je molče gledsls za ujo. Na obrazu se je izražala sdej bolj bolest nego jeze. Nikder ee prasse prav nista posebno razumeli, le takrat ne, ko ete bili le obe doma Res da je uživala ona radi evojih sijejnih izpričeval, svoje pametnosll ta reanobe nekak agled tudi pri tem otroku in eete pri materi, ki je bila prav tako lahkega ztta-čaja» a hI juh temu je prišlo med njimi, očetom in «jo aa eni, mamo in Silvo na drugi etrani, pogo-stoma do selo oetrih aporov. Ali upale je, da s« mtsjšs sest rs l leti lr nekoliko zreifui, in poseb no lds j. ko je bUa le dva rnsaece samostojna ■asi navezane v vsakem oziru, vsaj sdsj je mieli-14, In bo vse to ne sestro \plirslo vsaj približno Uho kskor js nenjo. ki so se ji tskrst prsi Mrlle vlaokegs ponosa, ds sj sama služi svoj kruh. In de nikomur niti n« misel ne sme priti, ds bi jo * Imel ss ksko lgrs< ko sli sredstvo zs pregsnjsnje dolfegs ''asa. Ps ae vkli, ds o vsem tskem ponosa sestrs le pojm« »ISBS! In ds gs niti uo«'s imeti! Meer ni slišala n^ naravnost slabess o njej. ali nsdsorntk ji j« sadnjH' z u«slo ironijs ameoU, d« se aUsdi gospodje na gtavartrvn iu drugje v me «n-eu vsi vprvk ua% duši m es novo "akvizleljo". Iti če se tudi za atstro nt naravnost Wale, /skaj tw je od nj«* š« pričakovale, dn l*u pazile na svojo čeat •,ak%iztei;«" v trm siislti bi njena sestra ne smela hiti, čr je I« količkaj njena sestre? In kekor HI pričakovale, da njene b.s- dn le ue I otio ostele brez vsakega yplixa, pa raj se oua tam •odi (H«, da »s je ne prtnujo. je počaai vstala se ji piiblUsls, opominjajoč ««mo sebe, ds mera eeiett mirna in prijazna, ko se isrrda pri «I trmasti glavi nič u« oprali. — Cuj. Silial j« m« bko po« cela. Treba J«, da se o teh stvareh rtagotoii\a In da me poslušaš, her isiaoi %eč let Ia vrč izkustva. Oprosti, ti sl le otrok, po letih ia le bolj po vsem svojem bistvu. Ti pred vsem Is n« vsi kaj aa mefchi, Is Is o tem govoriva. p;*äm/k m js počasi ebraila fn na meh s* ji je razjasnil obrazek ia zopet ji js v očeh zaigralo. — Kaj radi tega se sam« bejil? se j« za***-jala. 1« ae«tri se §o sa kip «sa-lelo, kskor da je v njenem pogledu aapiaano: "T pre v ta me j« tre-U Is najmanj učiti Te Jat razumem eelo stokrat bolje od tebe1* — Ne rečem, ds se bojim, je odgovorite zato skoro negotovo. Ali... — Pa se ti tudi res bi trebe.beti! O, ne, oni mene — Jez bom njs, bedi le brez vseh skrbi 1 Ds, pmd menoj je ie msrsikdo klečal ln le bo — take-gs pa Bog ie ni dal in ga ne bo, de bi jas prod njim! Ts besede js Izgovorila s teko gotovostjo ln tekim ponosom, ds je sestro le bolj zbegale. — Tode — toda oprosti: ksj so tebi potem molki t Keeimo pametni, blagi moški, taki, kl jim tudi jaz ne morem odreksti spoštovanja, ki gotovo nisem, ksr s« p rs vi — moška raka. — Kaj de so taki molki t je 8Uvije počasi is-prsgovorils. Večinoma pusteži, oni drugi pa (spri! Tode vsaj tepei, s ksterimi se človek zibava I ' Sestra jo js le gledala. — Oni to večinoma pustoši, ti pa tepei! je počeši ponovHa. A dovoli:-kako pa je potem mo-gais, da se ti s tepei sabavslf — Ker povedo človeku vssj ksj prijetnega, oni pusteii ps ssmo pridigsjo. Govorila js lshko, odgovarjsla lahko, kakor de se je ne psmet naučila; sli ps ds se ji sdi-jo to tsko nsrsvne stvsri, ki jih človek ksr tako rssnme in pove. StsrejM ps se js storilo tsko, ds Jo je samo še senimelo, kako se kažejo take stvari taki lahki glavi, ki gleda tako v evet. - — In tebi, meniš, ni treba učne usposobi je a viti, 4e to | kajti nevar- seent Je v potu svojega obrase.|&e. marveč tudi vse tiste, ki so Moči ae mu polagoma vračajo, M prišle z njim v stik, ps se prase-sree ma nagaja ia živci mu dela-'uie drugam: na obleko, perilo, le-1 jo hode preglavice, dokter se v|fiéée itd. Da, Še več, bolnik je nekoliko mesecih docela ne opo- lahko popolnoma čist uši, s njim more. Ostane mu aamo spomin na p« pride v stik zdrav Človek, ki divje fantazije izza prestane hu lmA uši. Eni ali drogi se posrefe, de bolezni Kdorkoli je bolezen ,!., pride ns bolnika in se tam o-enkrat prestal, Je navadno ne do-, kuii. potem postane nevarna sa bi več, poetene imun. vsakogar, ki ga piei. Iu neredko Umrljivost Je pri pegavici jako j se zgodi med zanikarnimi ljudmi, različna. V urejenih bolnieah jih da pride taka uš zope: na svoje umre 6 od eto, v neurejenih raz- za prvotnega goatitelja naraj in merah pa bolezen pobere tudi fiojmn prinese pegevieo v dar. od ato bolnikov, t. j. vsak drngi , Kako se pegaviea zdravi, to prepustimo zdravniku in 'bolnicam. Važno Jc, kako naj nezdrav-nik pomaga, da se bolezen ne liri da se epidemija zajezi. Videli aaM>, da bolezen prenaša lft. Kjer ni oši, tam ni pegaviee'. boj proti pegaviei je torej boj proti uši Uničimo oš in njeno zalego, gnido! Kjerkoli se pojavi pegsviee v več primerih, tsm je potrebno, da se uredi kuina bolnica, katere temelj mora biti dobra razuševal-niea. Najprej moramo bolnika o-eiatiti uši, in sicer temeljito; ne samo nobena uš ne sme oststi ns njem, tudi vse gnide se morejo zatreti. Bolnika je treba od pet do temena obriti, da ne oetane niti en las na njem, potem pa oko-peti v mlačni vodi, ki . ga selo Seveda je čiščenje od uši zlasti jrpočetka za marsikoga neprijetno. Pameten človek pa mora ftvar rssnme ti in, kadar jo razume, sc ji ne more protiviti. Kjerkoli se pojavi pegaviea. tam naj se širi razumevanje za to bolezen, za snago in za čiščenje, ki edino more zatreti kolo epidemije. w i o v j j <) r .n /dr.iv|e v nosti morsm napraviti se bom pn le seme «J *%fiw Hripavort in kritij sla sslo nspriktoa simptoma. Ds preprečita tsfc« posodic« Severa's Cough Balsam, ki priaate zaUbtno b hitro pomol. Imaiu ga pri rdn vUštzaj " Caaa.tl ta 10 eeater. VprslaJU po Iskarnsh. je natisnjen. Dobe se po vsak Is-karnah zastonj, ali ptštts i Snsg v Bosni V Bosni in Hercegovini in sploh ns jugu naše države Je te dni zapadel velik sneg. Ob enem je pritianil hud mraz, kl jc prignal v bližino veei veliko število volkov* ki so raztrgali že mnogo živine. Bab račnnar je moral biti poštni uslužbenec, ki je poneveril na polti v Šoštanju oholi 1400 dinarjev in s to neznatno vaoto pobegnil v Avstrijo. S tem denarjem bo Živel v Avstriji kakih 10 dni, ve ga ne bodo prej prijeli. Znamenje (Dec. pomeni, dn vam naročJ poteč i on tn dan. P0n,J jo prnvočneno, da vam U on uslnrizno. Ako lUt» J prejmete, Je ncjoie |J I jen, ker ni bil plačan. U jn vati list plačan in & ] prejmete, je mogoče unj Ijen, ve led nnpncnegs aJ vn, pišite nam dopisoieJ nnveditn atnri hi novi naala Nnii zaetopniki so vsi ^ štreni tajniki in drugi v stopnilri, pri knterih 1||| plačate naročnino. j Ntrečnint sa celo leti j $5.00 m zn pol leU pa$U člani S. N. P. J. plačajo, pellnU $1.90 in za celo U $3.80. Zn metto Chicago j« i leto $&50, pol leta $3« Zn Evropo stane za peli tn $4.00, m vse leto pe$8J Tednik atnne sa Evto| $1.70. Člnni doplačajo m 50c zn poitnino. Naročnino lahko tudi m pošljete nn analov: UPRAVN1SP/0 "PROSVETA 2667 S. Lnvmdale Avt, CHICAGO, 1LL pripravila. — In potem bol znala vsef — Vse, čessr mi je potreba ! — In ... in tudi hej takega bi bila ... bi bila ti zmožna povedati . • * reeimo, kakemu Zevnikuf — Kaj miališ, de tnu nisem! 2e nsjmsnj desetkrat sem mu to Že povedala — vsakrst. kadar mi je začel šumoštariti, se jf zasmejeta Silve. , — In on .. : Zevnik neto ni rekel zbogom in odšel f To se previ: sli mu še ni bilo dyvolj in je še iskal tvoje družbe ; * Bes, to je moral biti potem čuden ta svst. med ksterim Je ta ujene scetra živela, ali prevzaprsv, kjer je blls doma. Sestrino* pripovedovanj« se ji Je sasdelo, kekor ds ss Ja 8Uva vrnila iz tujih krejev in zdaj poroča, kako je tam in kako tem žive tisti ljudje. 8 te strani ona moških ree nI posnela. S tepci se ui pečala — in tepec ji je bil vsek« kdor ni vedel, in razumel v*aj toliko kakor one, poaebno še tistih vi|jlh stvari, kl eo med nebom in semljo. Tepci oo ji bili samo dolgočasni in nič drugega; izobraženi tepci namreč, sekaj med kmeti je imel skoro vsakdo neksj. ksr jo js senimelo Kar je bilo pa takih ljudi, kl no se ji «dv 11 vredni, de ž njimi občuj«, je pač opekle, da s« je kateri začel že skoro oglhetl njene družite, toda to je pripisovala prej pomanjkljivosti svoje ¿tobrssbe sli preo»tremu usglsšenju na-Sprotm ge muenjs, tu-go ds bi celo to mislila : preveč naštudirana sem >i«a. In vendar je »Milo ia ssatrinlh tako gotovih besed nekaj čisto na-»•prstnega .., Kakor potrdil» te aadvojbe. ki ji j« šla bliskom« »kozi mošgsne. je bil sestriu odgo> Ver aa njeno \prasanj*: — Od Ici Î Pa iskal moja družbe? Pa kaj misli» pravzaprav ti, da Je Zevnik In da s« v ti ti modrijani T ltžv ¡žgani jim in de*«*t jih priteče. Ts bi bits leps. Ali Kis — sl v resnici neverjetno asivaa v teh stvsreh! — Ia pritečejo vsi! Priteče Zevnik, priteče dr. Strne*, priteče morde eelo Rirsšeht — fttrsšek î Kdo Je tof A. gosdni k«misar. t U stl. kl si ss t| sednjič I njim tske pričkslsf Ns. t« hi aajbrle ae pritekel — a bi mu t od I pol vil osla ne. ksr nrara biti I« od elle dolgočasne! A m pah drngi vsi. «kom vsi. č« Jim le pomlgnem. Tako. glej. jih imsm na vrvM! Je pokasela la m je glesno zasmejals Delje pnhodaJM. ^ hmelj, sladkor Poaku»ite W r. SEVERA CO .CF.OAH RAPIDS, IOWA ZA KUHANJE PIVA DOMA iaiamo v salngt slad, in vse drus« polrsU h» se prepritejte, ds __ kuhsni vedno Ia najbolj« tn' asics nejli. Dobiti js tudi zbirko aodov steklenic in raznih loncev, itd. Mi vam dostavimo naročilo po polti, točno v vso kraia. Grocerijam. nli»diii»rj>in tn v pro dsjslne telesniue damo primeren po-1 pu»t pri večjih naročilih. Pilite poj informacije na: FRANK OGLAR, 0401 Sapedev AmM, Clee^end, O Rojaki in rojakinje! Zopet bode veeelje nn Feb. 2. zvečer, priredile Slov. Max. Godbn nn Mnshom, Pa. VELIKO PLESNO VESELICO, na katero se vabi rojake in rojakinje is bHšniih in daljnih kraju, kot Dnnlo, Lloydsll, Beaverdslc, South Fork, Conemaofh ia k Krayn, Pa. '•*•«> ' H Vselica se vrli v Slov. D«L domu na Man. Pa. Zajtrk Uist ob 7 aH rrecer. VBTOPNINAs se moik. je 50e. 2smW i« otroci s« pretil vttopdts Torej ns svidenj« dne 1. fshnisrja, 1924, ODBOI! DOLGOČASNEGA ZIMSKEGA MAČKA prm» Uhko «UMU v kot. «ko «I MrcrflU «IomI eoraStlrtol VICTOS rrm> ž|Sr itoMik« ploK.. potkt. r»Uk« te pttj« Uto Vktor Mklka. rWU $ IVAN PAJK. 14 Mala Si, CeMM.|k! Pa. O« Jo »Štel aioTVM« v Tli Ameriki, kl tea Slrakteo ■ Victor mmmm 'mM^MZ/M V JUGOSLAVIJO v t dneh m nortklS «ollkoalk. M vortjo 44^47 to« SO,704 toa ftirfét AQUITANIA SB, MAI UtETANIA BERENGARIA psta Prtlstao I «oft« ■ t 4. . . . . . . « • • . t» S So*M¡SpT Kro.no M ajSSl iS« Il «oto. loo Ulkrntj* livrât* ÜSSMstillb HoSo. PokrMo n» kiito OIS »krSi. ÇuaarSotl Moanr OrSwl *o li»lo4Uir| » J^eotteriS SUto. «.roo te aooo*IS«o. . So »ota« Hatok I« e r o a o «aistalte orr»»ojto WU». _ . • o a • m «Mota. Ct/NASO AN THOR ItS N. tWSom St.. Oí 4 teoso. IS t r il EMIL KISS, BANKIR, 111—Sad Aee.. Ne« Terk Cl»y Udoaeoljeaa loto 1SSS. Prriema d« nor na hraailn« VLOOK ts pla*uj« letno obresti 4% MoJa barka st«tvo«i driamega bančnaga odteka Ia vama aa hraniti v Js tfhga , DiptatoUasi rojoko h braja. (off»4aello). PotoUki addalab. PaMjam doaor e stari kraj. KMIL KISS. BANKIR. Aaa, Ne« Vatli Ckv nss^CS |kl mi ***** steejlnaHfcl KOlJaSmii lite 19*4. KNJIGE Književne Matice S. N. P. J. . * t ... "V - Književna matica Slovenske narodne pod->rne jednote je izdala in ima v zalogi sledeče Peter Mnlnventurn. Spisal Zvonko A. Novak. Izvirna povest iz življenja ameriških frančiškanov. Z izvirnimi slikami, katere je izdelal Stanko 2ele. Fina trda vezba. Cená s poštnino vred $1.50. < Slovensko-nngleškn slovnica. Dodatek raznih koristnih informacij. Fina trda vezba. Cena $2.00 s poštnino vred. Jimmie Hiffina. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povest iz življenja ameti-škega proletarijata za časa velike vojne. Trdi vezba. Cena $1.00 s poštnino vred. ZnjednlcL Spisal Ivan Molek. Povest i« doslej skritega kosa življenja slovenskih delavcev v Ameriki. Trda vezba. Cena $1.75 s poštnino vred. Znkon biogenezije. Spisal Howard J: Moore, poslovenil J. M. Zelo podučna knjiga, ki tolmači mnoge naturne zakone in pokazuje, kako se splošni razvoj ponavlja pri pósame^ fizično in duševno. S slikami. Trda vezba. Cena $1.50 s poštnino vred. Zadnji dve knjigi, naročeni skupaj, dobite Vse štiri knjige za šest dolarjev. za tri dol Vredne so £7* if-ma Naročbe, s katerimi ja podati denar, spre- Književna Matica MS7-* S*. Lnvmdale Ave^ Ckicngo, UL