Za poduk in kratek čas. Oitalnica mariborska. (GoTor g. profesorja Majcigerja ob 201etnici čitalničnej.) VII. Tako mu je bilo mngoče, pri besedi na čaat tisočletnice 88. Girila io Metoda v Ljubljanski čitalnici 8. marca leta 1833 stopitt pred slovensko občiustvo in reči: Sv. Ciril in Metod sta pred 1000 leti položila temelj slo vanskemu slovatvu; naj ae ustanovi tedaj njima na v e č n i spomia „ M a t i c a Sloveuska" za povzdigo slovenskega slovstva." Ia tako je bila v Mariboru spočeta, v Mariborski čitalnici porojena miael nMatice Slovenske". Pa ne samo nMatica Slovenska" ima avoj svoj prvi početek v naši čitalnici, slavna gospoda, tudi maraiktero drugo slovstveno delo je bilo deloma v čitalnici posvetovano, spisovano, ali vsaj od nje podpirano. Da molčim o rZgodovini SS. Cirila in Metoda", prestavljeni od mene iz Češčiue, v proalavo tiaočletnice slovanakib blagovestnikov, otnenjam pred vsem drugim celo slovstveno delavnost. dr. Preloga. Brez Mariborske čitalnice bi bila spala ia se gotovo z Prelogom samim v grob vlegla. Tu je pa postala živa in rodovitna. V Mariborski čitalnici se je deloma spisovala, deloma pregledovala in pilila njegova Makrobiot i k a, njegov Č r n i Peter in ae marsiktero drngo njegovih del. Muogo jih je le v načrtih in rokopisib ostalo, ker je delavnega piaatelja nepričakovana smrt pokosila. V Mariborski čitalnici ima svoj začetek tudi ,,Slovenski Gospodar", in kaj to za Slovenski Stajer in daleč črez meje njegove pomeni, ve le tiati oceniti, ki je politično življenje in njegovo porzdigo od leta 1867 aem med Štajerskimi Slovenci opazoral. Da, ne bojim se, slavna gospoda, ugovora trde, da tudi časnik nSlovenski Narod" ima več ali manj svoj početek v Mariborski čitalnici; vgaj prvi posveti o njem godili so se v nji od čitaluičnih udov. Naj navedene zaslnge, slavua gospoda, naše čitaluice zadostajejo, da spoznamo njeno blagodejno delovanje v ravno preteklih 20 letih. Na konci priprostega svojega govora, slavna gospoda, naj so še omenjena imena onib pred- sednikov, ki ao v tem času naš zavod vladali: Prvi je bil dr. Janko Sernec, mnogoletni predsedaik, in tako rekoč, oča naše čitalnice. Drugi neumorno delavni iu energjčni dr. Matija Prelog. Tretji blagi profeaor Josip Šuman, četrti dr. Josip Ribič, peti profeaor Jurko Pajk, šeati gosp. Franc Kačič. Pod njegovo vlado se je izvršilo mnogoletuo in raznoatraasko ovirano delo, namreč postavljenje Slomšekovega spomenika v stolni cerk?i. Pri izviševaoji tega te/.avnega poala ao predsednika s svetom in dejanjeai na straoi stali dr. Lavoalav Gregorec, profesor M. Valenčak, gospod J. Škoflek in ae drugi. Naj tem rrlim možakom zadoni, slavua gospoda, naša presrčna zahvala. Sedmi predsednik naae čitalnice je sedanji mnogozaslažai gospod dr. J. Ulrib, pod kterim se je naše druatvo v sedanje lepe in pripravne prostore preselilo, Med imenovanimi predaedniki sta dva že pokojnika, dr. M. Prelog in dr. J. Ribič. Naaa čitalnica je atela in še šteje maogo odličuib udov, i/,med kterib naj tukaj tiste imenujem, ki ao zdaj že v večnoBti. 1. Prečastiti knezoakof A, M. Slomšek, 2. stolni prošt Mihael Pikl, 3. stolni proit dr. L. Vogiin, 4. prof. Antou ŽD.darič, 5. prof. Blaž Slavinec, 6. dr. Jakob Pečko, 7. Antoa Tomsič, 8. Josip Jedlička, in 9. K. Kampfler, oba železniaka uradnika, 10. Auton Ferenc, župnik pri sv. Ani, 11. Janez Vošnjak, prošt Ptujski, 12. Oba Pukšiča, župnik in dr. nadlečnik, 13. dr. Anton Klemenčič, župnik Ljutomerski, 14. Jurij Srebre, mnogozaslužni, blagosrčni zdravnik Mariborski, in 15. pokojni slovenski pisatelj Jo8ip Jurčič. V častni spomin teh pokojnikov, slavua goapoda, vzklicimo: nVečno bodi jim hvaležen 8pomin!u In tako smo, slavna gospoda, v kratkem pregledali 201etao življenje in delovanje naae čitalnice, prva leta bolj na tanko, ker so bolj oddaljena in manj znana, poslednja leta le bolj tako rekoč po vrhu, vaaj je ujihova zgodovina, slavni gospodi, ae tako v apominu. Na konei izrekam prisično željo: nNaj bi naaa čitalaica živela, rastla, cvetela in obilni sad rodila še mnogaja in mnogoja leta! In v to svrbo naj pomaga Bog! Smešničar 52. Knez sreča na cesti kmeta, ter ga vpraaa, kam da gre. nNe vem," odgo?ori mu kmet. Zavoljo tako nedostojnega odgovora veli knez kmeta zapreti. Tedaj se kmet oglasi: nGospod! zdaj pa vidite, da sem vam bil prav odgovoril, kajti jaz si upani priaeči, da nisem vedel, da grem v ječo." Knezu so ae te besede tako dopadle, da je kmeta pustil iti svojim potem. E. F.