fe
rol
'Vv
m
<3
Žetim vam o6ito skupnega vesetja, družinske sreče in doživetega praznovanja
Vetike noči
Jože %pkpt
župan o6čine (jorišnica
Spoštovane bralke, dragi bralci glasila naše občine Gorišnica
Dekan, Emil D rev
: \ o izživetih pustnih norčijah smo se zatekli v postni čas resnobe in T premisleka. V tem času neke zbranosti, pa nas je ponovno zmotila novica. Vnel se je nov vojni spopad v deželi, kjer je tekla zibelka človeške civilizacije - Iraku. Naš slovenski človek pa v teh dneh upa na udobnejše mesto v Evropi, med razvitimi narodi, ki se žal v zadnjih 60. letih niso izkazali kot "zelo" miroljubni. Tudi prebivalci naše občine so v zadnjih dneh nemalokdaj, ko se gibljejo ob državni meji, v stiski in negotovosti. Tako se torej naš letošnji postni čas odvija v zelo težkih in neugodnih okoliščinah v svetu in doma. In zdi se, kakor da se dogodki tako prefinjeno pretakajo. Saj seje tudi nekaj let po začetku našega štetja v Jeruzalemu odvijala drama, ki še danes prizadene kristjane. Vsako leto obujamo in obnavljamo ta spomin.
V teh dneh smo polni svetega hrepenenja, ko se pripravljamo in podoživljamo naj večji praznik krščanske vere - veliko noč. Naš veliki mojster besede I. Cankar takole opisuje razplet Jeruzalemske drame: "Ko se je zgodilo to strašno poveličanje na Golgoti, se je nebo stemnilo, zemlja seje stresla v presilni grozi. In v to grozo, v to noč, je vri skaj e planilo novo, svetlejše sonce: zagrinjalo stare zaveze se je pretrgalo od vrha do tal in evangelij je nastopil svojo pot, da nese odrešenje od naroda do naroda."
Vsi ljudje, ne glede na svoje prepričanje in svetovni nazor, smo upravičeni iskati resnico. Podlaga pristnim medčloveškim odnosom je nedvomno pravica. Vendar kristjan nikdar ne bi smel pozabiti, daje "največja med temi" ljubezen (Kor. 13,1 15).
"Mir vam bodi!" pozdravlja vstali Kristus svoje učence. Njegovo darilo nam vsem je mir - mir srca. To je nekaj globoko osebnega. Vsem bralkam, bralcem in vsem ljudem dobre volje želim vesele in blagoslovljene velikonočne praznike.
E. Dre v
VESTI IZ VASI	
je glasilo občine Gorišnica, ki glasilo tudi izdaja, zanjo Jože Kokot.	
Fotografije:	Foto Laura, Foto Langerholc, Davorin Zorli.
Računalniški prelom:	ALINEA, Davorin Zorli s.p.
Tisk:	MA tisk d.o.o. Maribor,
Naslov uredništva:	Občina Gorišnica, Gorišnica 54, 2272 Gorišnica,telefon: 02/743 1111, e-mail: vesti@gorisnica.si.
Po mnenju Urada vlade RS se glasilo Vesti iz vasi šteje med proizvode, za katere se plačuje DDV po stopnji 8,5%. Glasilo VESTI IZ VASI je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jih vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1509. Tiskano aprila 2003 v 1900 izvodih.	
Prvih ste dni županovanja Jožeta Kokota
Gospod župan, za vami je prvih sto dni županovanja v Občini Gorišnica. Kako ste zadovoljni z opravljenim delom?
Z začetkom svojega mandata sem zadovoljen, čeprav je delo župana pričakovano težko in zahteva ogromno angažiranja. Največ časa in aktivnosti sem porabil za usklajevanje delovnih teles občinskega sveta ter za pripravo proračuna za leto 2003, katerega smo tudi že sprejeli. V svojih prvih stotih dneh sem se tudi v celoti seznanil z dejavnostjo občine in delom občinske uprave, s katero sem zadovoljen.
Sprejet je bil občinski proračun, se bo našlo dovolj sredstev za vse aktivnosti, ki so načrtovane in za vse potrebe občine?
Proračun ki smo ga sprejeli v mesecu februarju v višini 773 milijonov je kompromis, saj smo pri sprejetju bili vezani tudi na del neporavnanih obveznosti za investicije preteklega obdobja. Kljub temu pa smo vsem področjem družbenega življenja namenili enako, oziroma več sredstev kot v preteklem letu. Tako, da sem s sprejetim proračunom zadovoljen, saj nam je s tem omogočen nadalnji ciklus investicij. Prepričan sem, da so bili enakih misli pri sprejemnaju proračuna za leto 2003 tudi svetniki, za kar se jim tudi zahvaljujem.
V kolikor ne bo prišlo do nepričakovanih izpadov prihodkov (kanalščina), bodo vse načrtovane aktivnosti realizirane, vsekakor pa ne bo mogoče zadostiti vsem potrebam, kajti te so in vedno bodo nad zmožnostjo občinskega proračuna
Sestava občinskega sveta je precej spremenjena, tudi strankarsko zelo raznolika. Kako poteka sodelovanje na relaciji župan občinski svet?
Sestava občinskega sveta j e sicer res strankarsko zelo »pisana« vendar se je, kot sem že omenil, pri sprejemanju poračuna pokazalo, da so važni programi in če so le-ti dobri, potem se svetniki neglede na strankarsko obarvanost odločajo za sprejem le-teh.
Relacija občinski svet župan je dobra in upam, da bo takšna tudi v bodoče, še posebej dobro sodelujemo s svetniki LDS, ki so druga najmočnejša stranka v občinskem svetu.
Občino je obiskal minister za promet in zveze, Jakob Presečnik. Kaj si lahko obetamo od tega srečanj a?
Občino Gorišnica je 4. 4. 2003 obiskal minister za promet in zveze Jakob Presečnik, katerega smo seznanili z našimi problemi kot so asfaltiranje regionalne ceste od Borla do mejnega prehoda Meje, plaz v Malem Okiču, ki že predolgo čaka na sanacijo, obvozna cesta na mejnem prehodu Meje, zanimala nas je tudi
dinamika izgraditve hitre ceste in problematika rušencev na trasi te hitre ceste. V sproščenem pogovoru nam je minister obljubil, da se bo podrobno seznanil z nakazanimi problemi in jih poskušal v skupno zadovoljstvo tudi rešiti in sicer tako, da bi bile te postavke zajete v rebalansu državnega proračuna. Glede na dosedanje dobre izkušnje s tem ministrstvom (nadvoz Zamu-šani, cesta Meje) upam, da bomo vsaj nekaj, če že ne vse našteto tudi rešili.
Formirani so tudi občinski odbori, ali lahko rečemo, da je delo občine v polnem teku?
Mislim, da v odborih občinskega sveta sodeluje preko sedemdeset občanov občine Gorišnica in z ozirom na sprejeti proračun so dela zares v polnem teku, saj že poteka nadaljevanje izgradnje kanalizacije v Cirkulanah, izdelujejo se projekti za izgradnjo kanalizacije na celotnem nižinskem delu občine, objavljen j e razpis za modernizacijo cest v občini Gorišnica, prav tako se izvaja gramoziranje cest. Dela pa ne potekajo samo na izgradnji infrastrukturnih objektov, temveč odbori usklajujejo pravilnike z novo zakonodajo na kmetijskem, gospodarskem in ostalih področjih, pripravljajo pa tudi razvojno strategijo do leta 2006.
DZ

Odbori in komisije občine Gorišnica
1 i delovanju občine imajo velik y pomen tudi odbori in komisije, ki jih je formiral občinski svet in v katere je imenovano več kot sedemdeset članov. To so:
•	Nadzorni odbor
e Odbor za družbene dejavnosti
•	Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo
•	Odbor za prostorsko planiranje in razvoj
•	Odbor za premoženj e
•	Odbor za finance
•	Odbor vaški skupnosti Gorišnica in odbor vaških skupnosti Cirkulane
•	Statutarno pravna komisij a
•	Komisija za vloge in pritožbe
e Odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada in
•	Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
V	tej in naslednjih številkah časopisa Vesti iz vasi bomo predstavili sestavo in delovanje odborov. NADZORNI ODBOR
V	nadzorni odbor občine, kot naj-višji organ nadzora javne porabe v občini so bili imenovani:
Darinka Kelenc, Zamušani,
Marija Lesjak, Mali Okič,
Franc Prelog, Cirkulane,
Silvo Sok, Zamušani in Ivica Orešek iz Tibolc, ki je tudi predsednica nadzornega odbora. Nadzorni odbor občine ima, v skladu z zakonom, naslednje pristojnosti:
•	opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
•	nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
•	nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, ožjih delov občine - vaških odborov, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih
porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javninu sredstvi in občnskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
ODBOR VAŠKIH SKUPNOSTI Odbori vaških skupnosti je najštevilčnejši odbor v občini. Vanj so vključeni: Slavko Visenjak, predsednik odbora vaških skupnosti Gorišnica, Jože Klinc predsednik odbora vaških skupnosti Cirkulane, Davorin Kelenc in predstavniki posameznih vaških odborov.
V odboru vaških skupnosti Gorišnica so tako:
Marjan Valenko, Cunkovci; Iztok Erjavec, Formin; Viktor Ivančič, Pla-cerovci; Dušan Šegula, Gorišnica; Jožef Petek, Moškanjci; Franc Domanjko, Mala vas; Jožef Rožmarin, Muretinci, Alojz Žiher, Zamušani, Igor Horvat, Zagojiči in Vekoslav Čagran, Tibolci;
Odbor vaških skupnosti Cirkulane pa zraven Jožeta Klinca, Slavka Visenjaka in Davorina Kelcnca sestavljajo še:
Ruža Brlek, Brezovec; Marjan Hameršak, Cirkulane; Marjan Zebec, Veliki vrh; Franc Pintarič, Gruškovec; Rajko Lesjak, Mali Okič; Slavko Gabrovec, Meje; Franc Kelc ml., Paradiž; Anton Kokol ml., Pohorje; Milan Žumbar, Pristava; Franc Emeršič, Veliki vrh; Franc Horvat, Paradiž; Mirko Letonja, Gradišča in Milan Hercog, Med-ribnik.
Občani preko odborov vaških skupnosti uresničujejo svoje skupne potrebe in interese tako, da v sodelovanju z občinskimi organi:
•	dajejo mnenja o zadevah lokalnega pomena,
•	ugotavljajo potrebo po izvrševanju določenih aktivnosti lokalnega pomena,
•	dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju,
•	sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na svojem območju,
e sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli
Ivica Orešek, predsednica nadzornega odbora
Slavko Visenjak predsednik odbora vaških skupnosti Gorišnica
Jože Klinc predsednik odbora vaških skupnosti Cirkulane
1. seja občinskega sveta
sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode,
sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, dajejo predloge za ureditev in olepšanje kraja (zasaditev cvetlic, grmičevja, okrasnih dreves, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti, itd.) in pri tem sodelujejo,
dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov, izvozov, omejevanje hitrosti, itd.), predlagajo programe javnih del, sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihovega kraja,
oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v kraju, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev kraja na področju urejanja prostora in varstva okolja, sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito in sodelujejo pri nalogah s področja zaščite in reševanja,
dajejo mnenja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je kraju dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog.
^vetniki Občine Gorišnica so na svoji J>3. redni seji, sicer letošnji prvi, kije bila 30. januarja, sprejeli dnevni red, ki so ga dobili z vabili in sicer:
•	Ugotovitev navzočnosti, pregled sklepov in potrditev zapisnika 1. redne seje občinskega sveta
•	Potrditev cen CSD Ptuj
•	Poročilo komisije za popis osnovnih sredstev in drobnega inventarja ter popis obveznosti in terjatev
•	Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Lekarne Ptuj
•	Osnutek proračuna občine Gorišnica za leto 2003
•	Soglasje za vknjižbo lastninske pravice - Občine Videm, soglasje za dovolitev služnosti - mestna občina Ptuj
•	Predlogi in vprašanja
Po ugotovitvi sklepčnosti in potrditvi zapisnika ter seznanitvijo s sklepi sprejetimi na 2. redni seji (sprejeli so 18. SKLEPOV) so svetniki obravnavali 2. točko dnevnega reda v kateri so po razpravi sprejeli soglasje CSD Ptuj k ceni storitve osebne pomoči in k ceni storitve pomoči družini na domu
To problematiko je obravnaval na svoji seji Odbor za družbene dejavnosti na katerem je nejasnosti pojasnjeval direktor CSD Ptuj g. Miran Kerin. Soglasje k ceni konkretno pomeni, da Občina Gorišnica plačuje CSD 189.163 Sit mesečno, kar znese na letni ravni približno 2,3 MIO Sit za storitve osebne pomoči za naše občane ter da bo občina predvidoma za 8 občanov, od tega jih je trenutno 7 s področja Cirkulan, plačevala približno 4 MIO na leto za storitev pomoč na domu.
Pri 3. točki dnevnega reda so svetniki potrdili Poročilo komisije za popis osnovnih sredstve in drobnega inventarja ter popis obveznosti in terjatev, ki gaje podala predsednica komisije g. Danica Ranfl. V komisiji sta sodelovala še ga. Elizabeta Korenjak in g. Miran Andonov. Pri tej točki je potrebno omeniti, da seje občinski svet strinjal, da se vse obveznosti, ki jih imajo občani do Občine Gorišnica izterjajo po sodni
poti, zato bi izkoristil to priložnost in pozval vse Občane, da te obveznosti poravnajo in se s tem izognejo še večjim stroškom.
Svetniki so s potrditvijo Odloka o spremembi odloka o ustanovitvi JZ Lekarne Ptuj, ki seje spremenil v svoji 2. točki in sicer zaradi novih organizacijskih enot, med drugimi je to tudi enota Lekarna Gorišnica, sklenili 4. točko dnevnega reda.
Največ časa so na 3. redni seji svetnice in svetniki Občine Gorišnica namenili 5. točki dnevnega reda - Osnutku proračuna Občine Gorišnica za leto 2003, ki ga je po usklajevanju na odborih v višini slabih 773 Mio Sit predlagal župan Občine Gorišnica g. Jože Kokot
DZ RS je ob sprejemu državnega proračuna sprejel znesek primerne porabe na prebivalca v RS za leto 2003 v višini 85.948 tolarjev. Ob upoštevanju, da ima občina Gorišnica 6148 prebivalcev ter korekcijskih faktorjev, ki upoštevajo površino občine, dolžino lokalnih cest, število prebivalcev mlajših od 15. let in starejših od 65. let znaša primerna poraba Občine Gorišnica za leto 2003 540 Mio tolarjev. To je znesek, kije po izračunih dovolj, da občina zagotovi naloge za katere je ustanovljena. Čeprav so predsedniki odborov pri sprejemanju proračuna opozarjali na premalo sredstev, ki so namenjena za posamezna področja ter ugotavljali, da v tem kratkem času še ni izoblikovana strategija za obdobje za katerega so izvoljeni, so sprejeli sklep s katerim je omogočeno, da bodo na naslednji seji sprejemali končni predlog proračuna Občine Gorišnica zaleto2003.
Svetniki so pri 6. točki izdali soglasja za vknjižbo občinam ter tako prešli na zadnjo točko dnevnega reda Predlogi in vprašanja, kjer so dobili odgovore na vprašanje o zapletu s šolskim prevozom, pojasnila glede aktivnosti glede vračil dela vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ter bili povabljeni na proslavo ob kulturnem prazniku.
M.C.
J)il{WA4*At e&Cvht
4. seja občinskega sveta
predpustnem času so se svetniki • občine Gorišnica dne 27. 2. 2003 zbrali na 4. redni seji občinskega sveta na kateri so med 8. točkami dnevnega reda obravnavali tudi predlog proračuna občine Gorišnica za leto 2003. Svetniki so sprejeli predlagani dnevni red in sicer:
•	Ugotovitev navzočnosti, pregled sklepov in potrditev zapisnika 1. redne seje občinskega sveta
•	Predlog proračuna za leto 2003
•	Poročilo Nadzornega odbora
•	Obravnava in potrditev zaključnega računa za leto 2002
e Predlog Odloka o izdaj ateljstvu javnega glasila »Vesti iz vasi«
•	Imenovanje uredniškega odbora in članov sveta zavoda OS Gorišnica
e Infonnacija o Sporazumu med RS in RH o obmejnem prometu in sodelovanju e Predlogi in vprašanja Po ugotovitvi sklepčnosti (opravičila sta se g. Davorin Kelenc in g. Stanko Vojsk) in potrditvi zapisnika ter seznanitvijo s sklepi sprejetimi na 3. redni seji so svetniki obravnavali 2. točko dnevnega reda in sicer:
Predlog proračuna za leto 2003 Svetniki občine Gorišnica na osnutek proračuna niso vložili pripomb, tako so na tej seji sprejeli predlog proračuna v višini 772.735.835 Sit in sicer j e za e j avno upravo namenj enih
85.619.750 Sit
•	obrambo (CZ)
1.600.000	Sit
•	javni red in varnost (protipožarna varnost)
15.500.000	Sit
•	gospodarske dejavnosti
206.452.573 Sit
e varstvo okolj a
98.510.3 03 Sit
•	stanovanjsko dejavnost in prostorski razvoj
16.800.000	Sit
•	zdravstvo
1.150.000	Sit
rekreacija, kultura in dejavnosti neprofitnih združenj, društev in drugih institucij
39.217.862 Sit
e izobraževanje
260.166.082 Sit
• socialno varnost
47.719.265 Sit Glede na dejstvo, da je od proračunskih 772 MIO sit predvideno približno 375 MIO investicijskih odhodkov lahko rečemo, da so občinski svetniki sprejeli investicijsko naravnani proračun za leto 2003.
Pod 3. točko dnevnega reda je poročilo nadzornega odbora o zaključnem računu podala novo izvoljena predsednica nadzornega odbora, ga. Ivica Orešek. Svetniki so po podani obrazložitvi s strani župana Občine Gorišnice in predsednice nadzornega odbora sprejeli Zaključni račun občine Gorišnica za leto 2002 v višini 960.780.763 Sit in tako zaključili četrto točko dnevnega reda in prešli na peto točko Predlog odloka o glasilu Vesti iz vasi.
Svetniki so predlog odloka, ki gaje podala Komisija za statutarna vprašanja po razpravi spremenili in sicer so se strinjali, da mora imeti urednik najmanj višješolsko izobrazbo ter povečali število članov uredniškega odbora na šest članov vključno z urednikom.
Diskusija o 6. točki dnevnega reda imenovanja uredniškega odbora časopisa Vesti iz vasi je stekla že pri točki obravnavanja odloka in sicer so svetniki sklenili, da bodo sestavo uredniškega odbora imenovali na eni od prihodnjih sej občinskega sveta. V Svet zavoda OŠ Gorišnica so v skladu s 46. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja s strani ustanovitelja Občine Gorišnica imenovani Davorin Kelenc, Rozalija Obran in Alenka Horvat
Nov mejni režim na meji s RH, kije stopil v veljavo 1. januarja 2003 z novim sporazumom o obmejnem
prometu in sodelovanju je in bo povzročil precej težav in nejasnosti našim občanom, ki gravitirajo na mejno področje in prav zaradi tegaje župan g. Jože Kokot uvrstil to problematiko na sejo občinskega sveta. SOPS predvideva na območju občine Gorišnica poleg izgraditve meddržavnega mejnega prehoda Meje, ki bi moral biti končan do aprila 2004, tudi dve prehodne mesti. Zaradi vprašanj, ki se pojavljajo glede mejnega prehoda Meje in ostalih nejasnosti so svetniki predlagali, da se v Cirkulanah organizira okrogla miza in se poskušajo razčistiti nejasnosti do katerih prihaja.
Svetniki so bili pod zadnjo točko dnevnega reda Predlogi in vprašanja povabljeni na jubilejni 10. Fašenk v Cirkulanah, seznanjeni so bili, da se bo s kanalizacijo v Cirkulanah nadaljevalo kakor hitro bodo to dopuščale vremenske razmere.
Prav tako je župan obrazložil razvoj obrtne cone v Moškanjcih ter svetnike seznanil, da se bo sklep občinskega sveta prejšnjega sestava glede hišnega reda v Cirkulanah realiziral ter da upa, da bodo sredstva za kanalščino prihajala skozi vse leto (prvi obrok j e bil nakazan). Predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa se je prav tako strinjal spostavitvijo cestnih ovir (ležečih policajev) v Cirkulanah, ter seznanil svetnike, da so se člani SVP sestali na svoji prvi redni seji.
Prav tako so bili svetniki seznanjeni o sestanku ravnateljev obeh šol in župana.
Po izčrpanem dnevnem redu so se svetniki zadovoljno razšli, še najbolj je bil zadovoljen župan saj ima sprejet proračun za leto 2003, ki omogoča nemoteno delo v bodoče.
M.C.
(D
Jožefov koncert v Cirkulanah
etnajstega marca je Mešani pevski zbor KPD »Franček Kozel« Cirkulane organiziral koncert zborovskega petja z naslovom »Jožefov koncert«. Koncert je bil posvečen življenjskemu jubileju zborovodja gospoda Jožeta Demikoviča in dekana in farnega župnika gospoda Emila Dreva. Oba sta skupaj praznovala 130 let, prvi 70 in drugi 60. S tem so se želeli člani društva zahvaliti za požrtvovalno in neumorno delo obema možema, ki sta zagotovo veliko prispevala k razvoju kraja in njegove kulture. Sam koncert je bil izveden v treh delih. V prvem delu sta se predstavila Moški pevski zbor PGD Hajdoše in Mešani pevski zbor DU Svoboda Ptuj, oba pod umetniškim vodstvom Jožeta Demikoviča. V dmgem deluje nastopila ženska skupina učiteljic iz OŠ Cirkulane-Zavrč pod vodstvom Irene Sabler in Mladi veseljaki iz Cirkulan pod vodstvom Jane Kovačec. Obe skupini sta dodobra ogreli dlani obiskovalcev in dmgih nastopajočih. V zadnjem delu je nastopil Moški pevski zbor Komunalnega podjetja Ptuj in Mešani pevski zbor KPD Cirkulane. Tudi ta zbora sta odpela pod vodstvom gospoda Jožeta Demikoviča.
Povezovalni tekst sta oblikovala in posredovala Gordana Kirič in Tonček Žumbar ml., ki sta nas spomnila, da življenje neumorno teče naprej, da ni poti nazaj. Sami smo ustvarj alci svoj e usode in samo od nas je odvisno, kako bomo živeli naše življenje, kakšni bodo naši spomini in spomini zanamcev. Koncert so gledalci zelo dobro sprejeli, kar je vzpodbuda za organizacijo še kakšnega koncerta v prihodnosti.
Antonija Žumbar
Jožefov koncert v Cirkulanah
Življenjski jubilej dekana, g. Emila Dreva in zborovodja, g. Jožeta Demikoviča
Zaigrajmo in zapojmo po starem
aigrajmo in zapojmo po starem Opravijo Ljudski godci »Trio vetrnica« s pevci vasi iz KD Mala vas
Lani je bilo KD Mala vas zelo aktivno, predvsem sekciji Ljudski godci in Pevci vasi. Odraz njihovega dela so številni nastopi v občini pa tudi izven meja Slovenije. Vrhunec delovanja teh dveh sekcij je nedvomno izdaja kasete in CD z naslovom Zaigrajmo in zapojmo po starem. Na kaseti je 11 melodij, kijih izvajajo Ljudski godci, Pevci vasi pa so prispevali eno pesem z naslovom Pesem vasi, ki jo je napisal (besedilo
in melodijo) g. Konrad Kostanjevec. Novost je tudi prisotnost pevke. Z izdajo teh melodij in pesmi želijo ohraniti ljudsko melodijo in pesem mlajši generaciji. Nastopajo z izvirnimi ljudskimi instrumenti: bas, violina in frajtonarica. Predstavitev kasete in CD so mnogi poslušalci radijskih postaj že slišali, predstavitev v živo pa planirajo v poletnih mesecih 2003. Upamo, da jim bo s podporo občine in sponzorjev to tudi uspelo.
Za leto 2003 ima KD Mala vas velike načrte, zaželimo jim, da jih tudi uresničijo.
Trio vetrnica in Pevci vasi
Konrad Kostanjevec
\Cid%isAA
Pesem vasi
Prav luštno j e res na vasi, kjer mnogo dobrih j e ljudi. Čez dan se dosti dela, zvečer pa se zaspi.
Zato smo mi se zbrali, iz tega kraja smo doma.
Da bi vam pesem dali, ki v srcu vam želi.
To je res na vasi, kjer ta ob Dravi leži.
Tam so gozdovi zeleni, še to nas veseli.
Zato z nami bodite vsi, ki v srcu dobro mislite.
Na zdravje vseh ljudi in z nami zapojte vsi.
Konrad Kostanj evec
Kmetič
Vsak kmetič se svojega dela drži, s konji orati se on veseli, zvečer si oddahne, ko noč prihiti, konje ima v štali in mirno zaspi.
Zjutraj pa spet jim seno podeli, sam pa pri sebi tako govori: delo je težko in kmečki ta stan, da danes še kmet ni bil spoštovan.
Le kdaj se bo nova kariera začela, da kmeta v družbo sabo bo vzela, kmetje edini ki za hrano skrbi, da nas želodec preveč ne boli.
To pesem napisal je stari možak, njegova je ljubca resnično tobak, zato pa ga lahko zavoha vsak, če ravno na zemlji dela se mrak.
Janez Ožinger KD Mala vas
Otroški pevski zbor OŠ Gorišnica
Otroški pevski zbor OŠ Gorišnica navdušil poslušalce______________
redi marca je v Markovcih potekala območna revija otroških pevskih zborov. Na reviji je zapelo štirinajst otroških zborov iz osnovnih šol bivše ptujske občine. Tako kot vsako leto se je na reviji predstavil tudi otroški pevski zbor osnovne šole Gorišnica. V zboru prepeva 37 pevcev, ki pridno prihajajo na pevske vaje in urijo svoje glasove. Na reviji so se predstavili z naslednjim programom: C. M. von Weber Če dete še ne najde sna, Izidor ovčice pasel, priredba narodne in Počakaj, odrasti, Tomaža Habeta. Za klavirsko spremljavo je poskrbela Tanja Kozar Stošič, na Orffove inštrumente pa so pevce spremljale
Maruša Zorli, Eva Reberc in Sonja Tramšek. Strokovni ocenjevalec revije, gospod Franci Kovač, je zboru čestital za uspešen nastop. Pevci so zahteven program odpeli natančno in dopadljivo. Konec maja se bo zbor predstavil na medobmočni reviji v Črešnjevcu. V aprilu pa bodo zapeli skupaj z mladinskim zborom na koncertu v kulturni dvorani v Gorišnici. Ta uspeh je sad skupnega sodelovanja s starši, ki vestno skrbijo za otroke in jih vzpodbujajo k tej dejavnosti, prav tako pa dobri pogoji za delo in pozitiven odnos do te dejavnosti v šoli.
Zborovodkinja Slavica Cvitanič
Vabimo vas na koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora OŠ Gorišnica
v sredo, 23. aprila 2003 ob 18. uri v kulturni dvorani v Gorišnici.
gostje: MePZ PD Ruda Sever Gorišnica, Mladi veseljaki PD Franček Kozel Cirkulane, ženski pevski zbor GZ Gorišnica
Mešani pevski zbor PD Ruda Sever prvič na odru z novim zborovodjem
MePZ PD Ruda Sever Gorišnica z zborovodjem Ernestom kokotom
ePZ PD Gorišnica se je 22. marca prvič predstavil občinstvu z novim zborovodjem, Ernestom Kokotom. Nastopili so na 29. območni reviji odraslih pevskih zborov v gimnaziji na Ptuju. Revija, v organizaciji JSKD območne izpostave Ptuj, je potekala v dveh delih. Prvi del je bil v petek, 21.marca, ko je zapelo deset zborov, drugi večer pa se je predstavilo devet zborovskih skupin iz nekdanje ptujske občine. Intenzivne vaje našega zbora so potekale dobre tri mesece. Pripravili smo naslednje skladbe: Primorska narodna, priredba Mihael Rožanc: Dober Večer, Johannes Brahms: In stiller Nacht Traditional, priredba Ernest Kokot: Elush litlle baby.
Trema pred nastopom je bila nekoliko večja, kot pod "starim" vodjem. Porajalo se nam j e našteto vprašanj: Se bomo ujeli z Ernestom, so druge metode dela že rodila sadove, bomo zmogli vse, kar smo se naučili, bodo pesmi všeč poslu-šalcem,...? Obdajali so nas mešani občutki, a uspelo nam
je-
V dvorani je bilo veliko "naših" poslušalcev, med njimi tudi
nekdanji pevci in naša dolgoletna zborovodkinja ga. Slavica Cvi-tanič. Nismo jih razočarali. Zapeli smo, kot smo se naučili, skladno smo sledili Ernestu. Aplavz je bil buren, saj je predvsem zadnja, zabavna skladba, katero j e priredbo zapisal Ernest, "dvignila" poslušalstvo. Veliko je bilo ljudi (tudi pevcev in zborovodij drugih zborov), ki so nam čestitali za izvrsten nastop. Same pohvale pa je
izrekel tudi selektor g. Raichen-berg.
Gorišniški zbor torej nadaljuje uspešno pevsko pot. Svoje delo in petje bi želeli člani pevskega zbora pokazati tudi na državnem tekmovanju Naša pesem in v tujini, kamor nas vabijo že nekaj let.
Predsednica zbora:
Irena Forštnarič
Revice z lutkovnega odra
Alani lutkovne sekcije smo se v klanskem letu odločili za predstavo Svetlane Makarovič, Kosovirja na leteči ponvici,v priredbi Danila Vranca in v režiji Bernarde Kolar, igralci Tomi Kosec, Mateja Matjašič, Anja Popovič in Frančka Vajda pa smo z lutkami oživeli pravljične junake. Predstavo smo prvič uprizorili v lanskem decembru v predprazničnih dneh, v Cirkulanah
in v Gorišnici, ob prihodu dedka Mraza in sicer za predšolske otroke.
V mesecu januarju smo predstavo podarili še šolskim otrokom od 1 .-4. razreda. Z isto predstavo smo se udeležili območne lutkovne revije, kije bila 12.3. 2003, v Podlehniku in se uvrstili na medobmočno lutkovno revijo, 3. 4. 2003, v Voličini.
Člani lutkovne sekcije smo se z lutkami dobro "spoprijateljili" in že načrtujemo novo predstavo, ki bo razveselila tudi najmanjše gledalce, saj smo ugotovili, da je lutkovna igrica Kosovirja na leteči ponvici bolj primerna za šolske otroke.
Predsednica lutkovne sekcije Frančka Vajda
fC
Prosvetno društvo v Gorišnici
eliko je stvari zaradi katerih smo ljudje radostni. Ena je prav gotovo ta, da imamo v Gorišnici veliko kulturnih dogodkov. Za izvedbo le teh pa smo odgovorni vsi mi, ki delujemo v prostovoljnem PD "Ruda Sever" Gorišnica.
Druži nas nasmeh na licih in razigranost v srcih. Ponosni smo na svoje delo na svojo pesem, glasbo, igro in ples saj vemo, da je naša dejavnost most, ki spaja različnosti, je studenec, ki gasi žejo, je sonce, ki nas greje in deli prijateljstvo.
Ker so nam bili dani darovi, da lahko vse to izvajamo, smo veseli da jih smemo na raznih kulturnih prireditvah deliti z vami. Zdi se nam, da so naše kulturne prireditve lep primer sodelovanja kulturnega društva z lokalno skupnostjo, v kraju ustvarja dobro vzdušje in krepi kulturni navdih za bodoče rodove.
Pozitivno energijo našega delovanja pa delimo tudi izven naše občine, saj se udeležujemo območnih in med-območnih revij, ki jih za različne
sekcije prireja Javni sklad za kulturne dejavnosti.
Zveza kulturnih društev Ptuj vsako leto ob kulturnem prazniku podeli priznanja in plakete za pomembne prispevke na področju ljubiteljske kulture. Prejemajo jih tudi naši člani. Letos so to bili: ga. Slavica Cvitanič, ga. Štefka Bedenik in g. Frenk Florjanič.
Zaradi veselja in sreče pri vas, poslušalcih na naših prireditvah in v
nas, izvajalcih, vemo da smo na pravi poti. Še bomo darovali svoj prosti čas, ljubezen in spoštovanje naši bogati kulturni zakladnici.
Ob tej priložnosti se zahvaljujem občini Gorišnica, vsem donatorjem in vsem ljubiteljem naše kulture, da si vzamete čas in nas počastite z vašim obiskom in aplavzom.
Za PD zapisala Bernarda Kolar
Kaj počnejo mlade liikarice iz Noškanjc
Liikarice so pripravile sprejem za kurente na Dominkovi domačiji
j/ot sekcija Mladi lukarji PD "Ruda (VSever" Gorišnica delujemo že šest let. Da radi zapojemo in nastopamo je v naši občini že poznano. Povabljeni smo na občne zbore in druge kulturne prireditve. Povabilom pa se radi tudi odzovemo.
V letu 2003 smo nastope pričele na občnem zboru PGD Moškanjci. Za pusta smo pričakale kurante na Dominkovi domačiji. Njihove ježevke smo obogatile z robčki kijih je prispeval naša občina. Odzvale smo se tudi povabilu Mlekarske zadruge Ptuj, prepevale na občnem zboru pridelovalcem zelenjave v Moškanjcih, popestrile materinski dan v Gorišnici in zapele na območni reviji mladih folklornih skupin.Sedaj se pripravljamo za nastop na VIL
državni reviji ljudskih pesmi in plesov ki bo maja v Rogaški slatini. Skupina se je povečala za tri mlade liikarice. Vsak teden pridno vadimo. Zahvaliti se želimo vsem tistim ki nas radi poslušajo in povabijo medse.
Liik na Dominkovi domačiji že raste zato živimo z mislijo da liikarija v naši občini ne bo izumrla.
Predsednica sekcije Mladi lukarji Genovefa Vučak
V Cirkulanah tokrat "Maksek"
l^meh je pol zdravja pravijo, ^najboljše zdravilo proti skrbem in vsakodnevnim težavam. Zato si ljudje radi ogledajo komedije pa naj bo to na televiziji, v kinu ali gledališču; pomembno je samo to, da nas razvedri, obarva dan s peščico iskrivega humorja in vdahne življenje otroški razigranosti, ki jo je tempo življenja prekril s senco prepovedanega. Ogled gledališke predstave je tako neke vrste beg od enoličnega vsakdana, iskanje stika z otrokom v sebi... Zato ne preseneča, da se amaterski gledališčniki vse pogosteje odločajo za komedije in burke.
Tudi člani dramske skupine KD Cirkulane so letos znova posegli po veseloigri. Sredi oktobra so pričeli z vajami za burko v treh dejanjih Maksek. Omenjeno delo spada v sklop t. i. ljudskih iger, priljubljenih predvsem v nemško govorečih deželah Njihova naloga je v prvi vrsti zabavati. Da bi igra svoje poslanstvo čimbolj izpolnila, so burko postavili v domače okolje sredi prejšnjega stoletja, dodali so še barvit in sočen haloški jezik, kar bi moralo biti, sodeč po uspehu komedije: Miciki je treba moža, kije pred dvema sezonama osvajala sosednje odre z istimi atributi, zagotovilo za uspeh.
Igralska ekipa, mešanica mladih in izkušenih igralcev, pod režijsko taktirko Lojzeta Matjašiča, ki mu je to že deseta režija na cirkulanskem odru, seje odlično ujela tako na, kot za odrom. V čevlje glavnih junakov so tokrat stopili Koko Jankovič, Tadeja Lesjak (oziroma Monika Arbeiter kot menjava), Sebastjan Meznarič in Aleš Klinc, poleg njih pa za zaplet in razplet dogodkov skrbijo še Ana Črnivec, Miro Lesjak, Franc Meznarič, Mateja Muršec in Dušan Debeljak.
Delo sicer govori o skorajda klišejskih temah kot so medgeneracijske razlike, pehanje za ugledom in materialnimi dobrinami ... In seveda ljubezen, ki da sol življenju in naredi mogoče tudi povsem nemogoče stvari. Vse skupaj je začinjeno z obilico humorja in "pravljičnim" koncem, ko dobi vsak zasluženo plačilo.
Po premieri prvega februarja na domačem odru, so z burko gostovali še na sosednjih odrih, kjer so sicer že nekaj let reden in zaželen gost. Prigodam Makseka in ostalih likov so se tako lahko nasmejali v Markovcih, Veliki Nedelji, Skorbi, Gorišnici, Zavrču in Majšperku. Zadnje gostovanje jim pomeni največ, ker doslej na tem odru še niso nastopali. Upajo in želijo, da to ne bo le muha enodnevnica, temveč začetek dolgega in uspešnega sodelovanja med društvoma.
Kot je že v navadi bodo sezono zaključili na domačem odru, ko bodo
delo tudi posneli. Ker je letos na velikonočni ponedeljek v Cirkulanah birma, so morali za reprizo izbrati izbrati nov termin. Vsi, ki ste zamudili premiero ali bi si želeli še enkrat ogledati zgode in nezgode Makseka in njegovih prijateljev, ste vabljeni v soboto 12. 4. 2003 ob 19. uri v Večnamensko dvorano v Cirkulanah.
Člani dramske skupine ne uprizarjajo le dramskih besedil. Januarja sta Marica Hrastnik in Miro Lesjak kot Micika in Hanzek nastopila na zaključku leta LD v Brezovcu, februarja pa so njeni člani aktivno sodelovali pri pripravi in izvedbi proslave ob kulturnem prazniku.
Mateja Muršec
Uprizoritev gledališke skupine v Cirkulanah, Maksek
KaJXwi&
Folklorna skupina PD Ruda Sever Gorišnica
Prva obletnica folklore v Gorišnici
TSa, resje FOLKLORA v Gorišnici (,Aje, kar je bilo ponovno potrjeno 4. aprila na celovečerni prireditvi z naslovom »Ml PA MAMO TRI KOTE«, s prikazom ženitovanjskih običajev na Ptujskem polju. Folkloristi smo plesali in plesali in skupaj uživali s polno dvorano gostov. Nocoj je naš večer skupaj z vami v dvorani, smo rekli. In res, imeli smo čudovito publiko od blizu in daleč, ki nam je s svojimi aplavzi dokazovala svoje zadovoljstvo in nam vlivala moč, ki smo jo še kako potrebovali. V preteklosti v času primitivizma ni bilo stvari, ki bi bila pomembnejša od plesa. Ples takrat ni bil umetnost, bil je obredna dejavnost, nekaj posvečenega in ravno ta verovanja so ga varovala in ohranjala.
Danes se zgodovina - stari običaji in navade naših prednikov vse bolj pozabljajo in odmikajo. Da bi to preprečili, je naša folklorna skupina pod vodstvom strokovnega vodje Slavka Prejaca in vodje skupine Zore Poplatnik pripravila projekt
ženitovanjskih običajev na Ptujskem polju. Pri pripravi projekta je uporabila že raziskano gradivo-diplomsko nalogo Irene Forštnarič z naslovom »Gostuvaje se vživa« in drugi zapisan vir raziskav Boštjana Rihtarja z naslovom »Kmečko gostuvaje«, za pevski del je bilo uporabljeno gradivo Slavice Cvitanič Margetinsko pevsko izročilo. S plesnim in pevskim prikazom kmečkega gostiivaja je Folklorna skupina PD »Ruda Sever« proslavila svojo prvo obletnico
delovanja. Skupina poskuša ustvariti svojo vizualno razpoznavnost z nošo, s svojo plesno usmerjenostjo, s programom povezanim v neko razpoznavno celoto in pevsko določenost z izborom domače ljudske pesmi in glasbe.
Skupina poskuša zasidrati svojo dejavnost v prostoru in času tako močno, da se bo nadaljevala. To pa lahko naredi s prireditvami in nastopi v javnosti.
Jožica Kokot
Pustovanje v Čajevcih
Pustna povorka v Čajevcih
a pustni torek so pustno povorko organizirali tudi vaščani iz Gajevec in Placerovec. Več pustnih skupin, med katerimi je največ pozornosti pritegnila "Titova vojska", se je sprehodilo na poti med obema vasema in navduševalo gledalce, ki so pred svojimi domovi pripravili tudi pogostitev za vse nastopajoče in uživali v njihovi predstavi.
Povorka seje zaključila v šotoru z vaškim srečanjem, s katerim so zaključili letošnje pustne prireditve, ki so se v gajevskem šotoru začele že na predpustni petek.
DZ
m
Deseti fašenk v Cirkulanah
1 j Cirkulanah smo letos organizirali že 10. jubilejni FAŠENK. Organizacijski odbor je pričel z delom že v januarju. K sodelovanju smo povabili sosednje občine, vse VO v občini, vsa društva in šolo, s katero vsa leta uspešno sodelujemo saj se delavci šole in vrtca aktivno vključujejo v pripravo in izvedbo samega karnevala. Pri izvedbi so nam v veliko pomoč člani športnega in gasilskega društva. Še vedno pa pričakujemo več aktivnosti krajanov Cirkulan pri okrasitvi kraja.
Izredno lepo vreme je privabilo veliko gledalcev in tudi nastopajočih v prijetni ambient sobotnega popoldneva Priznati moramo, da nam je neusklajen termin oziroma istočasno odvijanje FAŠENKA V MARKOVCIH odvzelo nekaj nastopajočih in tudi obiskovalcev. Najbolj oškodovane so bile gotovo skupine, ki so se želele pokazati tudi v Cirkulanah, pa jim to ni bilo omogočeno. Letos nas je obiskal princ karnevala na Ptuju PLEMENITI MUSKON, Rajh iz Lančjega dvora.
Že več let opozarjamo, da se mora v karneval vključiti čim več domačih skupin. Zahvaliti moramo, vsem, ki so sodelovali na povorki, še posebej VO Slatina Okič, ki vsako leto organizira eno ali dve skupini in na VO Formin,
Na desetem fašenku vCirkulanah se je zbralo veliko število obiskovalcev
ki so bili najštevilčnejša skupina. Vse nastopajoče smo pogostili s toplo malico in napitkom. Za izvedbo prireditve je društvo porabilo precej finančnih sredstev. Del sredstev smo pridobili z vstopnino, večji del s pomočjo sponzorjev in donatorjev. Vsem tistim ki so obljubljena sredstva že nakazali
velja zahvala, vse ostale, ki pa so morebiti pozabili, pa prosimo, da to storijo čim prej.
Po opravljenem ocenjevanju in podelitvi nagrad smo si obljubili, da se leta 2004 srečamo na 11. Fašenku, ki bo še večji in lepši.
Zvonko Bratušek TD Cirkulane
Najlepše skupine desetega fašenka v Cirkulanah, po izboru
budne komisije
A.	otroške skupine:
1.	mesto: grajska gospoda
2.	mesto: vile polivinile - vrtec Cirkulane
3.	mesto: klovni
B.	odrasle skupine:
1.	mesto: gostija Leskovec
2.	mesto: poslednji Kučanov vod - VO Formin
3.	mesto: romarji KLTD KLIopotec, Soviče Dravci
Posebno nagrado za etnografsko masko je letos dobila skupina »baba nese deda« iz VO Slatina - O Kič.

Naloge smo realizirali
Društvu upokojencev Gorišnica smo si zadali nalogo, da našim upokojencem nudimo mesečne aktivnosti in jih tako iztrgamo iz njihovega vsakdana. Kakovostne starosti ne prinese Miklavž ali dedek mraz, ampak mora vsak kaj storiti za njo, društvo pa nastopa kot organizator določenih aktivnosti. Starost obsega tretjino našega življenja, od nas samih pa je odvisno, kako si jo organiziramo. Znano je, da se nas v starosti zraven bolezni radi lotevajo še malodušje, nezainteresiranost, slaba volja in občutek brezupnosti. Zato dajem v razmislek: »Svojim otrokom in vnukom bomo najbolj ustregli, če bomo ohranili svoje zdravje in duševno čilost tja do poznih let.« Še najvažneje je, da se starejši človek sam ne izključi iz socialnega okolja.
V zimskih mesecih je DU Gorišnica organiziralo različne aktivnosti. Obiskali smo bolne člane in tiste, ki že poredko zapuščajo svoj dom. Voščili smo jim zdravo prihajajoče leto in jih obdarili s skromnim darilom.
Imeli smo predavanje Predstavitev lekarne Gorišnica in vse o visokem krvnem tlaku. Našemu povabilu na predavanje sta se odzvali mag. farmacije iz lekarne Gorišnica in lekarne Ptuj. Kot uporabniki lekarniških storitev nikdar nismo niti pomislili, kakšnim kriterijem mora izpolnjevati lekarna, da lahko obratuje. Predavateljici sta nam med drugim predstavili zdravila, ki jih lahko dobimo v naši lekarni in postopek, preden neko zdravilo pride v promet, oz. lekarno. V drugem delu predavanja smo bili seznanjeni o visokem krvnem tlaku, posledicah in pravilnem merjenju krvnega tlaka. »Vse bi dal, da bi bil zdrav« pravimo, ko smo bolni, ne zavedamo pa se tega, ko smo zdravi. Zato, pozor! Visok krvni tlak je tihi ubijalec! dan pred Valentinovim smo organizirali kopanje v Radencih. Težko bi se opredelila, kaj je bilo boljše štiriumo plavanje v bazenu ali
pozno kosilo in petje v gostišču. So si Valentinovo izmislili zaljubljenci, ali dobička željni trgovci? Mogoče oboji. Vemo pa, da je Valentin znanilec pomladi. Ob tej priložnosti nas je na nekaj življenjskih resnic o ljubezni, medsebojnem spoštovanju, prijateljstvu in zaupanju v svojem nagovoru spomnila upokojenka Marica. Ta dan je bil najlepše Valentinovo darilo.
Po tradiciji smo se že šesto leto zbrali vsi, ki hodimo letovat na morje. V gostišču Pri Marti se nas je zbralo 58. Obudili smo spomine na lepo preživete dni v mesecu novembru v Izoli. Med nami ni manjkal muzikant, dobra volja in petje. Za letošnje letovanje na morju pa že zbiramo prijave.
Naš zadnji zimski izlet je bil zadnjega dne koledarske zime,
Dll Cirkulane
T\ruštvo upokojencev Cirkulane je bilo ustanovljeno na območju bivše KS Cirkulane že leta 1980. V društvo je trenutno včlanjenih 191 članov, ena tretjina moških in dve tretjini žensk. Najstarejša članica ima 95 let.
Na lanskem zboru so bili izvoljeni novi organi društva. Predsednica UO je Lizika Korenjak, podpredsednik Jože Petrovič, tajnica Marija Vidovič, blagajničarka pa Ivanka Horvat.
Društvo ima svoj društveni prostor, majhno sobico v stavbi večnamenske
dvajsetega marca. Bili smo v temah Lendava. Sonce, kopanje v zunanjem in notranjem bazenu z vodo 34 - 36°C, so bili pravi balzam za naše otrdele sklepe. Lepo smo preživeli dan.
Prikazala sem samo veselo oz. sprostitveno plat upokojencev. Mogoče vsi niti ne opazijo, da upokojenci, ki so še pri močeh, delajo od jutra do večera. Postorijo vse zase in pomagajo razbremeniti tudi svoje domače. Ob obvestilu za izlet marsikateri okleva glede prijave. Ne ve, kako bo doma. Ob naši enodnevni odsotnosti si bodo tudi naši domači znali drugače organizirati in preživeli ta dan. Ste o tem že kdaj razmišljali?
Irena Lapornik
dvorane v Cirkulanah, ki pa je kljub majhnosti še kako dobrodošla. Za seje društvenih organov uporabljamo sejno sobo, ki je skupna za vse potrebe kraja.
Ker so spomladanski meseci v društvih čas letnih zborov, se tudi v našem društvu pripravljamo nanj.
V letošnjem letu planiramo predvsem aktivnosti glede druženja članov. Tako bomo organizirali več izletov, piknik za člane in morda še pohod po haloških hribih.
Upamo, da se bodo člani radi udeleževali srečanj in se imeli lepo.
Marija Vidovič
Upokojenci DU Gorišnica na enodnevnem izletu ob Blatnem jezeru na Madžarskem
DVSH
in Vine Ptuj 1603
ruštvo vinogradnikov in •sadjarjev Haloze letos že trinajstič zapored pripravlja ocenjevanje vin na Ptuju. Projekt VINO PTUJ 2003 pričnemo izvajati 11. aprila z zbiranjem vzorcev v Minoritski kleti na Ptuju, nadaljujemo pa z ocenjevanjem prinešenih vin v sredo, 16. aprila 2003, ob 10. uri v refrektoriju Minoritskega samostana.
Namen priprave in izvedbe ocenjevanja je, da vinogradniki in kletarji širšega ptujskega območja svoje dosežke na področju ljubiteljskega in tudi tržnega kletarstva predstavijo širšemu krogu ljubiteljev in potrošnikov vina. Z ocenjevanjem doma in s sodelovanjem na drugih državnih in mednarodnih tekmovanjih dokazujemo, da sodijo naša vina v sam vrh evropskih vin. Ponašamo se tudi z uspehi naših članov, ki uspešno zastopajo naše vino-gradniško področje na mednarodnih sejmih VINO v Ljubljani, Gornji Radgoni, pa tudi na ocenjevanjih v tujini, v Novem Sadu Jugoslavija, v Splitu Hrvaška in še kje drugje. Domov prinašajo zlate in velike zlate medalje ter šampionske naslove. Želimo si, da bi tudi ocenjevanje na Ptuju imelo svojo vsebino in kvaliteto. Na ocenjevanje vabimo vse vinogradnike ptujske regije in iz drugih vinorodnih rajonov. Po
ocenjevanju bomo izdali priročni katalog, v katerem bomo objavili rezultate, delo strokovne komisije za ocenjevanje, pa tudi vse, ki so podprli ta projekt.
Na zaključni prireditvi, ki bo letos v soboto, 10. maja, ob 19.00 uri v prostorih Minoritskega samostana na Ptuju, bodo kletarji za svoja vina prejelizaslužena priznanja.
Razglasili bomo najboljša vina, ki bodo prejela plakete kot sortni prvaki in naziv šampiona, kot to določa posebni pravilnik o ocenjevanju vin.
Umik prireditve VINO 2003:
Zbiranje vzorcev v kleti Minoritskega samostana na Ptuju: e v petek 11.4. 2003 od 16.00 do 20.00 ure
•	v soboto 12. 4. 2003 od 12.00 do 19.00 ure
Ocenjevanje vin bo v refrektoriju Minoritskega samostana v sredo, 16.4.2003, ob 10.00 uri
Razpisni pogoji:
Za vsak vzorec j e potrebno dostaviti:
•	vina redne in pozne trgatve: 4 x steklenica 0,75 litra ali 1 liter
e vina izbor: 4 x steklenica 0,5 litra
•	vina višji predikati: 4 x steklenica 0,25 litra
Vsaka steklenica mora biti opremljena z osnovnimi podatki: sorta, letnik, vinorodni okoliš, ime in priimek ter naslov pridelovalca,
Za vina redne trgatve se smatrajo vina z ostankom sladkorja do 25g
(oz. 8,5 Brka),
V skladu s pravilnikom ocenjevanja si organizator pri-držuje pravico povzorčiti posa-mezni vzorec pred podelitvijo odličij, Kotizacija za vzorec je 3500,00 sit.
Vzorce zbiramo le v razpisnem roku.
Vljudno vabljeni!
Za organizacijski odbor:
Tajnik Jurij Cvitanič

Zimska skrb za naše pernate prijatelje
zjemno aktivni člani Društva za I varstvo in vzgojo ptic Gorišnica smo se po jesenskih razstavah in tekmovanjih sobnih ptic, s katerimi smo ponesli ime občine Gorišnica po Sloveniji in ki so se zaključili nekje sredi decembra, ponovno že drugo leto zapored lotili izdelave ptičjih krmilnic in gnezdilnic.
V zimskih popoldnevih smo zbijali, lepili in vijačili ta ptičja domovanja iz različnih materialov, največ seveda iz lesa, slame in lubja. Krmilnice smo uspeli postaviti pred naj hujšim januarskim sneženjem, tako da smo prezeblim ptičkom v naravi vsaj malo olajšali prehranjevanje v najtežjih pogojih. Valilnice pa smo montirali na primerna drevesa, takoj ko je skopnel sneg, še preden so ptice v naravi pričele iskati dupline za svoj naraščaj.
Obenem člani Društva za varstvo in vzgojo ptic Gorišnica prosimo vse občane, predvsem mlajše, da se
Člani društva za varstvo in vzgojo ptic
odpovejo velikonočnemu in prvomajskemu pokanju s karbidom. Pokanje ni etično dejanje in z njim najbolj ogrožamo prosto živeče ptice v naravi. Ptice pevke ravno v spomladanskem času skrbijo za svoj
naraščaj in detonacije jih tako prestrašijo, da običajno zapustijo jajca ali že izvaljene mladiče.
Predsednik društva Janko Čuš
Rekreacija
Tudi letošnjo zimo je Športna zveza I občine Gorišnica organizirala smučanje v Avstriji. Prvič smo se v Gerlitzen odpravili 28. decembra, drugič pa 25. januarja. V prejšnjih sezonah smo imeli z izbiro dneva več sreče, saj smo se zmeraj naužili zimskih radosti v lepem sončnem vremenu. Letos pa smo spoznali tudi tisto manj prijetno stran zime. Obakrat smo se odpravili v slabem vremenu; prvič je deževalo snežilo, drugič pa nas je motil precej močan veter in mraz. Ker pa je bilo zaradi slabših vremenskih razmer zelo malo obiskovalcev, smo se lahko zares nasmučali. Veseli nas predvsem dejstvo, da se smučanja udeležujejo predstavniki različnih starostnih kategorij. Tako smo imeli na avtobusu od 6 pa do 60 let stare smučarje. S smučanjem nameravamo nadaljevati in tudi v
Dvakrat tedensko se na igriščih zbere več kot dvajset rekreativcev
naslednji sezoni organizirati vsaj dva smučarska izleta.
Našim občanom je na voljo tudi rekreacija v Večnamenski dvorani v Gorišnici. Dvakrat tedensko se v dvorani igra odbojka (ženske), košarka (moški), tretji prekat pa je namenjen namiznemu tenisu in badmintonu. Obisk je zelo dober, saj
se povprečno udeleži rekreacije med 18 in 22 naših občanov. Rekreacija bo potekala predvidoma še ves april, potem pa se bo zopet začela v drugi polovici septembra.
Nikolina Zorli
Najuspešnejši športnik za leto 2002 v Občini Gorišnica je po mnenju Športne zveze Občine Gorišnica Dani Rus
Športnih leta 1061
petek, 14. 3. 2003, je v avli OŠ Gorišnica potekal 7. občni zbor Športne zveze občine Gorišnica. V Športno zvezo je bilo vključenih 9 društev, na tem občnem zboru pa so v svoje vrste sprejeli še dve novi članici Konjeniški klub Bori in Športno društvo Federacija Gajevci Placerovci. Občnega zbora so se udeležili predstavniki vseh društev, ki so sprejeli vsa predstavljena poročila, največ časa pa so se kot ponavadi zadržali pri problemih financiranja.
Po končanem občnem zboru je potekala razglasitev najboljših športnikov občine Gorišnica, kijih v nadaljevanju tudi predstavljamo.
ŠOLSKI ŠPORT Športnica leta ŠŠD Cirkulane
Maj a Emeršič
Za uspehe na tekmovanjih v judu: 1. mesto na občinskem ter 2. mesto na državnemv prvenstvu iz leta 2002 nadaljuje z enakim uspehom tudi v letošnjem letu.
Športnik leta ŠŠD Cirkulane Jan Belšak
Za uspehe na tekmovanjih v judu: 1. mesto na medobčinskem prvenstvu, 3. mesto na področnem in 3. mesto na državnem prvenstvu, ter 1. in 2. mesto na spomladanskem in jesenskem medobčinskem prvenstvu OŠ v krosu. Sicer pa je Jan uspešen tudi na klubskem področju, saj se z velikih tekmovanj v Sloveniji pa tudi v sosednjih državah vrača s pokali in medaljami za uspešne nastope.
Ekipa ŠŠD Cirkulane Šolska ekipa v JUDU Za osvojeno 1. mesto na medobčinskem prvenstvu OŠ v judu.
Športnica leta ŠŠD Gorišnica
Tamara Petek
Tamara je izredno uspešne tekmovalka v judu. V letu 2002 je osvojila prva mesta v posamezni konkurenci na medobčinskem, regijskem in državnem prvenstvu.
Prvo in drugo mesto pa ima tudi z ekipne konkurence.
Uspešna je bila tudi v atletiki, saj je za šolo priborila 2. in 5. mesto s spomladanskega in jesenskega krosa, 2 mesto na ekipnem in 3. mesto na vseekipnem prvenstvu. Na medobčinskem prvenstvu v atletiki pa j e bila 5 v teku na 1000 m Športnik leta ŠSD Gorišnica JakaLozinšek
Jaka je z rokometno ekipo osvojil drugo mesto na polfinalnem turnirju bil prvi v četrtfinalu, področnem in medobčinskem tekmovanju. Aktiven je bilo tudi v košarkaški ekipi. V posamezni konkurenci je osvojil 7. mesto na spomladanskem in 9 mesto na jesenskem medobčinskem prvenstvu v krosu ter bil 2. na ekipnem in 3. na vseekipnem prvenstvu.
Ekipa ŠŠD Gorišnica Moštvo starejših deklic Oš Gorišnica
Moštvo starejših deklic OŠ Gorišnica je v letu 2002 na regijskem prvenstvu v šahu osvojilo naslov prvakinj, na državnem prvenstvu v
Novem mestu pa so osvojile 3. mesto.
Ekipo so sestavljale Petra Zamuda, Barbara Šumenjak, Lucija Žnidarič, Andreja Žnidarič inNeja Roškar
ŠPORT V DRUŠTVIH Priznanje zaslužnim športnim delavcem za organizacijsko delo sta prejela:
Milan Voglar
G. Milan Voglar je bil pobudnik ustanovitve ŠD Cirkulane s ciljem, da bi ponovno oživeli velikegi nogomet v Cirkulanah in izgradili nogometno igrišče. Na ustanovnem občnem zboru je bil izvoljen za predsednika društva, kasneje pa tudi za predsednika gradbenega odbora za izgradnjo športnega stadiona. Podporo za uresničitev te ideje je iskal v vaških odborih, takratni KS Cirkulane in občini Ptuj. V sodelovanju z g. Napastom -Oddelek za prostorsko planiranje občine Ptuj, je uspel poiskati ustrezno lokacijo za igrišče na zamočvirjenem območju na jugozahodni strani Cirkulan. Za ŠD
Cirkulane je vodil postopek za izdelavo idejne zasnove in kasneje projektne dokumentacije, ki ju je izdelala Projekta inženiring Ptuj. Kot predsednik gradbenega odbora je uspešno vodil pogovore z gospodom dekanom in lastniki zemljišč za njihovo prodajo oziroma uporabo.
Kot predsednik društva je uspešno organiziral mnoge delovne akcije, s pomočjo katerih j e društvo zaslužilo denar za nakup parcel. Kot trden in odločen sogovornik je bil uspešen v pogovorih z občino Gorišnica, daje tudi občina začela zagotavljati sredstva za izgradnjo športnega objekta.
Vodil in nadzoroval je začetno fazo izgradnje športnega stadiona, od izkopa atletske steze, izravnave, drenažiranja, do vsaditve trave. Pri teh delih je žrtvoval veliko svojega časa, sredstev in tudi svoje zdravje. Za domače okolje in lokalno skupnost so bile ideje g. Milana Voglarja o sodobnem športnem objektu v Cirkulanah preuranjene, zato je bil tudi v imenu celotnega društva deležen kritik. Takšna gledanja na šport in razvoj športne infrastrukture so mu dajale novih moči za še bolj zavzeto delo.
10 ŠD Cirkulane ga je imenovl za predsednika nogometne sekcije ter zadolžil za njeno delovanje in zagotavljanje finančnih sredstev ob vključitvi v ligaško tekmovanje v sezoni 2001. Skupaj s člani nogometne sekcije je pridobil prve donatorje in sponzorje za člansko ekipo. Pri svojem delu v ŠD Cirkulane je bil dosleden in dajal poudarek redu in disciplini zavedajoč se, da je le to temelj tekmovalnega in organizacijskega uspeha.
Slavko Golob
Slavko Golob je dolgoletni član Športnega društva Gorišnica in marljiv športni delavec. Sodeloval je pri izgradnji nogometnih objektov v Gorišnici od temeljev do danes. Bil je predsednik društva, vodja nogometne sekcije, trenutno pa vodi planinsko sekcijo, kjer svoje znanje s
področja pohodništva in organizacijske sposobnosti prenaša na vedno širši krog ljubiteljev zdravega načina življenja.
Priznanje najboljšim trenerjem za strokovno delo delo sta prejela:
Ivan Voršič
G. Ivan Voršič je že dolga leta nosilec šahovskih aktivnosti v OŠ Gorišnica. Pod njegovim mentorstvom se je kalilo mnogo šahovskih generacij. O uspešnosti njegovega dela pričajo številne medalje vseh barv in polna omara pokalov ter priznanj z občinskih, regionalnih in državnih tekmovanj. Eden izmed najvidnejših rezultatov j e prav gotovo nastop mlade Barbare Šumenjak na evropskem tekmovanju.
G. Ivan je še vedno aktiven, tako v šolskem šahu kakor tudi v ŠD Gorišnica. Želimo mu še veliko zadovoljstva in šahovskih užitkov ter da bi še naprej opravljal šahovsko poslanstvo, ki uvršča OŠ Gorišnica med najmočnejše šahovske ekipe v Sloveniji.
Mitja Kostevc
Mitja Kostevc se z judom ukvarja že polnih petindvajset let. Je nosilec mojstrskega pasu tretji dan. V trenerske vode se je, kot uspešen tekmovalec, spustil pred dvanajstimi leti. V tem času je svoje bogate izkušnje in strokovno znanje zelo uspešno prenašal na mlade tekmovalce. Pod njegovim okriljem so tekmovalci dosegali in še dosegajo številne uspehe na turnirjih doma in v tujini. Večji uspehi njegovih tekmovalcev so državni prvak pri mlajših članih, državni prvak pri mladincih, državni prvaki pri kadetih, državni prvaki pri starejših dečkih ter številna druga in tretja mesta v vseh starostnih kategorijah na državnih prvenstvih ter ostalih turnirjih. Skozi njegov sistem dela pa je slo tudi par tekmovalcev, ki danes zelo uspešno nastopajo za druge slovenske klube.
V preteklem letuje kot tekmovalec z svojimi zmagami prispeval svoj
delež k uspehu članske ekipe Judo kluba Gorišnica v drugi slovenski Judo ligi.
Priznanje najboljšemu društvu za organizacijsko delo j e prejel: Rokometni klub GORIŠNICA
V	desetih letih obstoja Rokometnega društva Moškanjci (Rokometnega kluba PVRAMIDIA), ki s svojo člansko ekipo nastopa kot RK Gorišnica v 1. B državni rokometni ligi, je vodstvu društva in rokometnega kluba uspelo v Gorišnico vrniti rokomet, katerega začetki segajo več kot trideset let nazaj. Za to je zaslužnih veliko zanesenjakov, predvsem pa vodstvo kluba, ki seje v desetih letih večkrat menjalo, kljub temu pa je rezultat njihovega dela prepoznavno ime v slovenskem rokometu in kvalitetno delo v vseh selekcijah. Sem lahko štejemo uvrstitev v l.B državno rokometno ligo in tretjo sezono igranja v njej, uvrstitev mlajših dečkov med prve štiri ekipe v Sloveniji, več kadetskih reprezentančnih kandidatov, dvakratno uvrstitev med šestnajst ekip v pokalnem tekmovanju in enkrat med prvih osem.Rokometni klub je tudi organizator več rokometnih turnirjev. V gorišniško dvorano jim je uspelo povabiti najboljše ekipe iz Slovenije, pa tudi ekipe iz sosednje Hrvaške in Avstrije. Ker za vsem tem stoji organizirano delo upravnega odbora, menimo, da si upravni odbor RK Gorišnica zaradi doseženih organizacijskih uspehov zasluži priznanje Športne zveze za svoje delo.
Najuspešnejše ekipe v letu 2002 1 .mesto
Judo klub GORIŠNICA
Članska ekipa JK Gorišnica je v letu 2002 dosegla prvo mesto v 2. slovenski judo ligi in si tako zagotovila nastop v elitni prvoligaški druščini.
2.mesto
Rokometni klub GORIŠNICA
V	letu 2002 je članska ekipa RK Gorišnica z uspešnimi igrami
predstavljala presenečenj e prvenstva v l.B rokometni ligi. Z uspešnimi predstavami so si zagotovili mesto med l.B ligaši, uspehe pa so prikazali tudi v pokalnem tekmovanju, saj so se že drugič zapored uvrstili v osmino pokala Slovenije, torej med prvih šestnajst ekip v pokalnem tekmovanju. Prav tako predstavlja članska ekipa zgled mlajšim selekcijam, ki z veseljem stopajo po njenih poteh in nekateri, predvsem kadetska ekipa, že trkajo na vrata članske vrste.
3. mesto
Mladinska ekipa Športnega društva Gorišnica
Mladinska ekipa Športnega društva Gorišnica je svojo uspešno športno pot začela že v konkurenci starejših dečkov, ko so bili prvaki v svoji konkurenci v MNZ Ptuj. Prvaki so bili tudi v konkurenci kadetov, kjer so osvojili še naziv najboljših v fair playu v svojih vrstah pa so imeli tudi najuspešhejšega strelca. Uspehe nadaljujejo tudi v mladinski konkurenci, daj so jesenski prvaki brez poraza za sezono 2002/2003.
Posamezniki 1 .mesto
Dani Rus (JK Gorišnica)
Dani Rus je v tekmovalnem letu 2002 dosegel izjemne rezultate doma in v tujini. Je nosilec dveh naslovov državnega prvaka in sicer v kategoriji mladincev in mlajših članov. Je nosilec številnih medalj s tekmovanj doma in v tujini. Največja uspeha sta vsekakor dve tretji mesti s C- turnirjev. Dani je tudi kategoriziran športnik pri olimpijskem komiteju Slovenije in sicer ima državni razred. Zal je letos za las zgrešil normo za nastop na evropskem mladinskem prvenstvu 2.mesto
Dejan Ivančič (RK Gorišnica)
Dejan je tekmovalec, ki je začel igrati rokomet v našem klubu že kot osnovnošolec. Vsi uspehi kluba so povezani z njim. Znova je med najboljšimi igralci in strelci l.B državne lige. Je športnik v pravem
gj)
pomenu besede, saj ne mine praktično nobena športna prireditev, ne mine brez njegove udeležbe. Na igrišču je izredno borben, vendar njegova borbenost nikoli ne preseže meja Fair-playa. Ker menimo, da bi se vsi mladi športniki, na katerem koli športnem področju morali zgledovati po Dejanovem športnem načinu življenja, njegovemu prizadevanju in trudu, ki ga prispeva, ne k svoji afirmaciji, ampak k uspehu kolektiva, smo prepričani, da si naziv najboljšega športnika leta 2002 zasluži.
3.mesto
Janez Kumer (RK Gorišnica)
Janez Kumer je kot kapetan ekipe rokometnega kluba Gorišnica veliko prispeval k dosednjim uspehom kluba. Vedno je tudi med najboljšimi strelci 1. B državne rokometne lige, kar je tudi eden izmed razlogov, da vsako leto nastopi v izbrani selekciji vzhoda 1. B lige.
UO Športne zveze Občine Gorišnica
Dostop do interneta prek kabelskega priključka CATV Gorišnica
O storitvi
Kabelsko omrežje lahko, ob ustrezni posodobitvi, omogoča poleg prenosa radijskih in televizijskih programov tudi dvosmerni prenos podatkov. Do svetovnega spleta (Interneta) lahko dostopate prek kabelskega omrežja, ne da bi uporabljali standardno telefonsko linijo. Zagotovite si lahko neomejen dostop 24 ur na dan, brez omejitev v količini prenosov podatkov in v tem času lahko uporabljate vašo telefonsko linijo za klepet s svojo družino ali prijatelj i.
Ponudbo dostopa do svetovnega spleta prek omrežja Kabelske TV Gorišnica pripravljamo skupaj z največjim slovenskim internetnim ponudnikom SIOL.
Zakaj kabelski internet?
Ponudba vsebin na internetu je vse bogatejša in obširnejša. Če želite dostopati do raznovrstnih vsebin in jih tudi prenašati na svoj računalnik, potrebujete širokopasovno povezavo do interneta brez omejitve količine prenesenih odatkov.
• Neomejen dostop.Čas, ki ga lahko prebijete v omrežju, je
neomejen. Ni zaračunavanja po minutah in količini prenosa podatkov. Zaradi stalne priključenosti lahko sporočilo po elektronski pošti preberete tisti trenutek, ko prispe.
•	Hiter prenos
•	Nemotena uporaba telefona. Vaš telefon postane to kar je: naprava za prenos govora. Medtem, ko ste priključeni na internet, lahko uporabljate tudi telefon
•	Hkratni dostop za več računalnikov. Tudi če imate več računalnikov, so lahko prek enega modema vsi hkrati priključeni na internet.
•	Sistem deluje z uporabo obstoječega TV kabla. Sprejem TV kanalov je nemoten. Modem je priklopljen na kabelski priključek, računalnik pa na modem priključimo prek standardne omrežne kartice.
•	Strošek dostopa ostaja nespremenjen in NE temelji na merjenju prenešenih količin podatkov. Kabelski modem je mogoče plačati na obroke.
Informativna ponudba paketov kabelskega interneta v KTV Gorišnica, ki jih pripravljamo za Vas
Naziv
Cena (z DDV) / mesec
OSNOVNI
6.450,00 sit
o neomejen dostop do interneta, o neomejena količina prenosa podatkov
o hitrost prenosa podatkov proti naročniku do 512 kbps, od naročnika do 128 kbps, o 1 elektronski poštni predal (elektronski naslov), o 2 psevdonima,
o neomejena velikost poštnega predala,
o 10 MB prostora na spletnem strežniku za nekomercialne namene, o protivirusna zaščita za 1 elektronski poštni predal______________________________
	
STANDARDNI	8.060,00 sit
o neomejen dostop do interneta, o neomejena količina prenosa podatkov	
o hitrost prenosa podatkov proti naročniku do 1024 kbps, od naročnika do 256 kbps, o 1 elektronski poštni predal (elektronski naslov), o 2 psevdonima,
o neomejena velikost poštnega predala,
o 10 MB prostora na spletnem strežniku za nekomercialne namene, o protivirusna zaščita za 1 elektronski poštni predal.___________________________
* Cenik je informativne narave in je namenjen za informiranje naročnikov KTV Gorišnica o možnostih dostopa do interneta preko omrežja kabelske televizije.
** Predvidena cena za KABELSKI MODEM (Eurodcisis 1.1) ob sklenjenem naročniškem razmerju za 12 mesecev, bo znašala 24.000,00 SIT z DDV..
** Predvidena cena PRIKLJUČNINE 19.900 SIT z DDV.
Z željo da bi tudi Vi, kot naročnik KTV Gorišnica sodelovali pri oblikovanju kabelskega omrežja ter celotne programske shema, Vas vabimo, da izpolnite priloženi informativni vprašalnik in tako pripomorete k razvoju lastnega sistema. Prosimo, da izpolnjen vprašalnik pošljete na naslov: Društvo uporabnikov
KTV Gorišnica Gorišnica 54
Anketni vprašalnik lahko najdete tudi na internetni strani: www.teleinq.si
Prvih 30, ki bo na zgornji naslov poslalo pravilno izpolnjene anketne vprašalnike, čaka nagradno presenečenje.
Društvo uporabnikov KTV Gorišnica
Anketni vprašalnik
(uvajanje kabelskega interneta in zadovoljstvo naročnikov) NAVODILO: Obkrožite črko ali številko pred želenim odgovorom
Ali imate v vašem gospodinjstvu osebni računalnik, računalnik z miško in tipkovnico?
a.) DA
b.) NE
Ali imate v vašem gospodinjstvu dostop do interneta?
a.) DA
b.) NE
Kateri je vaš glavni dostop do interneta ?
1.	Klicni dostop prek navadnega modema
2.	Klicni dostop prek ISDN
3.	ADSL
4.	Brezžična povezava/mobilni dostop
5.	Satelitski dostop
6.	Drugo.............kaj?
Ali ste v vašem gospodinjstvu že razmišljali o dostopu do interneta preko kabelskega omrežja?
1.	Smo razmišljali
2.	Nismo razmišljali, čeprav poznam kabelsko ponudbo
3.	Ne poznam kabelske ponudbe dovolj dobro
X
Nameravate nabaviti kabelski dostop v naslednjih 6 mesecih ?
a) DA
b) Da, če bo moženc.)
c) NE
Če bi se odločili za kabelski internet, kateri paket bi izbrali (opis paketov je na ponudbi) ?
a)
OSNOVNI
STANDARDNI
Katere televizijske programe največ spremljate (zapišite tri najbolj gledane)?
Katere televizijske programe najmanj spremljate (zapišite tri najmanj gledane)?
Bi želeli dodati kateri program?________________________________________
a)	DA
Kateri?________________________________________________________
b)	NE
Vaši podatki: ..........................................(ime in priimek)
.......................................(domači naslov)
,	.......................................(E-naslov)
.......................................(telefon)
Za Vašo pomoč se Vam najlepše zahvaljujemo.
Lep pozdrav.
Okrogla miza o obmejnem prometu in sodelovanju med R Slovenijo in R Hrvaško
petek, 21. marca je bila v Cirkulanah okrogla miza na kateri je potekala razprava o novem načinu prehajanja meje z Republiko Hrvaško v skladu s Sporazumom o obmejnem prometu in sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško (krajše SOPS). Na nekaj najpogosteje zastavljenih vprašanj je dala odgovor predstavnica Upravne enote Ptuj:
1.	Listine za prehod meje (pogoji za izdajo, potrebni dokumenti, cena,...) Po sporazumu med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju so listine za prehod meje naslednje:
-	obmejna prepustnica -kmetijski vložek
-	dovolilnica za prehod meje in
-	turistična dovolilnica
Opisala vam bi listini, kijih izdajamo na upravni enoti, in sicer obmejno prepustnico in kmetijski vložek, dovolilnico za prehod meje pa izda organ za kontrolo državne meje, turistično dovolilnico pa pristojna policijska postaja na območju, kjer j e turistična cona.
Obmejna prepustnica
-	pravico do obmejne prepustnice imajo državljani obeh držav pogodbenic, ki imajo stalno prebivališče v obmejnem pasu
-	izda se za veljavnost 5 let in se lahko podaljša še za 5 nadaljnjih let,
-	otroci do 15. leta starosti so lahko vpisani v obmejni prepustnici staršev, zakonitega zastopnika ali skrbnika,
-	otroci starejši od 5 let že lahko imajo svojo prepustnico,
-	vlogo vloži vsak upravičenec osebno, za otroke do 18. leta starosti pa starš oziroma zakoniti zastopnik
-	dokument, ki ga morate predložiti ob vlogi je veljavna osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje ali orožni list,
-	potrebujete dve fotografiji, cena
prepustnice pa je 2.000 sit.
Kmetijski vložek
-	pravico do kmetijskega vložka imajo državljani obeh držav pogodbenice, ki imajo stalno prebivališče v obmejnem pasu in so lastniki, najemniki, zakupniki nepremičnin, ki jih deli mejna črta ali so v celoti na sosednjem obmejnem območju oziroma imajo nepremičnino na istem območju, vendar morajo uporabljati ceste in poti, ki peljejo čez sosednje obmejno območje. KV lahko pridobijo tudi družinski člani in delovna sila,
-	KV se izda kot vložek v obmejno prepustnico
-	velja največ pet let oziroma tako dolgo kot obmejna prepustnica in se lahko podaljša za nadaljnjih 5 let,
-	vlogo vloži vsak upravičenec osebno, za otroke pa starš oziroma zakoniti zastopnik
-	dokument, ki ga ob vlogi potrebujete je predhodno izdana obmejna prepustnica,
-	lastnik nepremičnine mora predložiti listino iz katere je razvidno lastništvo (najprimernejši je zemljiško knjižni izpisek, ki je lahko star največ 3 mesece, lahko pa predložite tudi nov posestni list, vendar je v tem primeru potrebno predložiti se kakšno drugo dokazilo o lastništvu, kot. npr. sklep o dedovanju ali kupoprodajno pogodbo, saj je na posestnih listih opomba, da listina ni dokazilo o lastništvu). Cena KV j e 400,00 sit.
2.	Kako do vpisa prehodnega mesta v prepustnico in v kmetij ski vložek Če obmejno prepustnico že imate, v njej pa še nimate vpisanega prehodnega mesta, smete z njo prehajati na mednarodnih mejnih prehodih, meddržavnih mejnih prehodih in na maloobmejnih prehodih z Republiko Hrvaško. Na področju od Zavrča do Gruškovja, ki ga pokriva UE Ptuj, pomeni to
prehod čez mednarodni mejni prehod Zavrč, maloobmejni prehod Drenovec, ki bo zgrajen do konca tega leta, meddržavni mejni prehod Zg. Leskovec in mednarodni mejni prehod Gruškovje.
Najbolj aktualno vprašanje, ki se v zvezi z maloobmejnimi prepustnicami pojavlja je vsekakor kriterij, ki ga morate izpolnjevati, da vam v obmejno prepustnico lahko vpišemo prehodno mesto. Eden izmed kriterijev je, da ste zaposleni v sosednjem obmejnem območju oziroma da se šolate v sosednjem obmejnem območju, oboje dokažete s potrdilom o zaposlitvi oziroma potrdilom o vpisu v šolo. Naslednji kriterij je nezmožnost dostopa do želenega cilja v svoji državi drugače, kot da prestopite državno mejo oziroma večja oddaljenost kraja stalnega prebivališča od najbližjega mejnega prehoda, kar pa ugotavljamo sami, saj smo od Stalne mešane komisije sprejeli seznam upravičencev in tudi prehodna mesta, ki se upravičencem lahko v obmejno prepustnico vpišejo. Ta kriterij se nanaša na vse tiste, ki stanujete ob skupni grebenski cesti, ki poteka po meji.
Opozorili bi radi, da obstaja možnost, daje kakšna hišna številka tudi izpuščena. Vsi, ki mislite, da ste upravičeni do vpisa prehodnega mesta in na seznamu niste navedeni, se prosim oglasite na UE, kjer bomo vaše podatke posredovali policijski upravi, ki bo to preverila na terenu. Če je ugotovljeno, da ste do vpisa prehodnega mesta upravičeni, vam bomo to tudi vpisali v obmejno prepustnico. Sam vpis pa ni dovolj, saj se mora s prehajanjem prek prehodnega mesta strinjati tudi hrvaška stran, zato obmejne prepustnice pošljemo še v vidiranje. Postopek vidiranja traja približno 3 do 4 tedne in se ne plača.
Vpis prehodnega mesta v kmetijski vložek se opravi na podlagi dokazila o legi nepremičnine. V kmetijski vložek se vam lahko vpiše nepremičnini najbližje prehodno
mesto ali pa direktni prehod če vašo nepremičnino deli mejna črta. Vpis prehodnega mesta v kmetijski vložek se ne vidira, je pa enakovreden vpisu v maloobmejno prepustnico.
V zvezi z vpisom prehodnega mesta v obmejno prepustnico in kmetijski vložek bi rada opozorila na problem, ki so ga izpostavile stranke. Hrvaški policijski organi so lastnike kmetijskih vložkov z vpisanim prehodnim mestom opozorili, naj na upravni enoti vložijo še vlogo za vpis istega prehodnega mesta v maloobmejno prepustnico, saj bodo v nasprotnem primem po 01.04.2003 plačali kazen. Na problem smo opozorili tudi Policijsko upravo Varaždinsko. Naj poudarim, kdor ima kmetijski vložek z vpisanim prehodnim mestom, lahko prehaja državno mejo na mestu, ki je v kmetijskem vložku vpisano, seveda pa mora ob prehodu imeti pri sebi tudi obmejno prepustnico.
3.	Vožnja po obmejni grebenski cesti, kdo pod kakšnimi pogoji (možnost obiskov)
Glede prvega dela tega vprašanja sem vam že odgovorila - pomeni
vidiranje prepustnice za vse tiste.ki imate bivališče ob grebenski cesti. Za drugi del vprašanja, ki se nanaša na obiske, pa je Stalna mešana komisija sprejela sklep, ki omogoča dostop tretjih oseb, ki niso upravičene do obmejnih prepustnic, do svojih sorodnikov, prijateljev in znancev, ki živijo na mestih, kjer bi bili stiki zaradi neobstoječe cestne infrastrukture sicer nemogoči. Tretje osebe lahko v takšnih primerih prestopijo mejo na tistem prehodnem mestu, ki ga imajo vpisanega v obmejno prepustnico, tudi njihov sorodniki, prijatelji in znanci, vendar morajo le-ti o prihodu predhodno obvestijo pristojni policijski postaji v obeh državah. Pri najavi morajo navesti čas prihoda ter podatke o osebah in vozilu. V kolikor pa cestne povezave obstajajo, bodo morale tretje osebe dostopati do svojih sorodnikov, prijateljev in znancev preko mednarodnih ali meddržavnih mejnih prehodov, čeprav to pomeni daljšo pot.
6. Prehod občanov izven obmejnega območja do svojih vikendov in zemlje
Obmejna prepustnica in kmetijski vložek se lahko izdata tudi osebam.ki ne živijo v obmejnem pasu, izpolnjujejo pa enega od naslednjih kriterijev:
-	da so lastniki, najemniki ali zakupniki nepremičnine na sosednjem obmejnem območju in da je ta nepremičnina obdelovalna ter v izmeri vsaj 50 arov oziroma, da je vpisana v kmetijske evidence, kar pomeni, da ima prosilec status kmeta, kar dokaže s potrdilom o statusu kmeta,
-	naslednji kriterij je, da nepremičnino deli mejna črta, ali pa
-	da do nepremičnine zaradi obstoječe cestne infrastrukture dostop prek mejnih prehodov ni mogoč.
Prosilec vloži vlogo na upravni enoti, na območju katere leži prehodno mesto do kraja nepremičnine, predložiti pa je potrebno dokazilo o lastništvu oziroma o najemu ali zakupu nepremičnine. Če se prosilcu vloga odobri, so do prepustnice in kmetijskega vložka upravičeni tudi družinski člani in delovna sila prosilca
fli
e
Kako preko meje?
POTNI LIST IN OSEBNA IZKAZNICA
OBMEJNA PREPUSTNICA
DOVOLILNICA ZA PREHOD MEJE
KMETIJSKI VLOŽEK
TURISTIČNA DOVOLILNICA
RIBOLOVNA DOVOLILNICA
DOVOLJENJE ZA NOŠENJE LOVSKEGA OROŽJA
MEDNARODNI IN MEDDRŽAVNI MEJNI PREHODI
MEJNI PREHODI ZA OBMEJNI PROMET
DODATNA PREHODNA MESTA
POSEST, KI JO DELI MEJNA ČRTA
TURISTIČNA CONA, PEŠPOTI IN KOLESARSKE POTI
DRUGO (športni ribolov, lov)
IZREDNE RAZMERE: meja se lahko prestopi na katerem koli mestu brez potrebnih dokumentov
OVhMJi+ZjL id
Območna revija plesnih skupin
f sredo, 26. marca, j e naša plesna skupina nastopila na Območni reviji plesnih skupin na Ptuju. Deklice 3. a razreda smo se pod vodstvom Irene Forštnarič naučile s plesom prikazati Legendo o smreki.
Nastopalo je kar 20 plesnih skupin. Naj mlajša je bila iz vrtca, sledile so ji osnovnošolske skupine, nato plesalke iz Plesne šole Mambo. Nazadnje sta se predstavili še odrasli plesni skupini iz DPD Svobode Ptuj s trebušnimi in izraznimi plesi. Dramatizacija Legende o smreki pripoveduje o ranjenem ptičku, ki je našel zavetje med smrekovimi vejami. Veter je vsem drevesom odpihnil listje, smreki pa je iglice
Mlade plesalke iz OŠ Gorišnica
pustil. Zato je smreka tudi pozimi zelena.
Učiteljici smo pred nastopom v zahvalo kupile majhno darilo. Mislim, daje prav to pripomoglo k uspešnemu nastopu. Plesna
pedagoginja Mojca Kasjak nas je pohvalila, da dobro delamo.
Ana Reberc, 3. a OŠ Gorišnica
Moja mamica
Moja mamica ima rjave oči, vijoličaste lase. Je prijazna, rada me ima. Je lepa, se lepo oblači. Ima lepe uhane in ogrlico. Rada kuha, šiva, p ere in lika. Stara j e 29 let. Po poklicu je trgovka. Rada mi pripravlja presenečenja. Če sem bolna, skrbi zame. Pelje me k zdravniku.
Lara Knapic, 1. b
Mamica moja ima lepe svetlo modre oči. In čme lase. In ljubek obraz. Mamica nosi lepe obleke. Vsak dan ji pomagam, likam, šivam, perem, kuham, vse ji pomagam. Ko sem bolna, mi skuha čaj. Z mano se igra. Pomaga mi pri domači nalogi. Mamica mi skuha dobro hrano. Ima dobro srce. Ima me zelo rada.
Sanja Krajnc, l.b
Moja mama ima čme lase. Oči ima rjave. Je suha in mala. Rada ima mene in sestrico. Vsako jutro me zbudi in me uredi za šolo. Ko sem
Sara Bezjak 2.a	Tadeja Vaupotič 2.a
žalosten, me potolaži. Ne hodi v službo, ampak poskrbi, da nam j e doma lepo in udobno. Tudi jaz jo imam zelo rad.
David Kukovec, 1. a Moja mamica ima rjave oči, ima dolge skodrane in čme lase. Je lepa in velika. Rada nosi hlače in mikice. Moja mamica dela v službi na Ptuju. Dela z računalnikom. Rada jo imam zato, ker mi prebere zgodbice.
Timoteja Petrovič, 1. a
Moji mamici je ime Slavica. Ima rjave nakodrane lase, vsak dan si obleče trenirko. Ima rjave oči in je zelo vesela. Vsako popoldan mi skuha dobro
kosilo, ima me zelo rada, zato j o imam rad tudi jaz. Velikokrat mi pomaga pri težki domači nalogi. Večkrat greva tudi na sprehod. Ima zlato srce. Imam jo zelo, zelo rad.
Primož Vidovič, 1. b
Moja mamica ima rjave oči in rjave lase. Je velika in prijazna. Nežna je kot oblaček, kije brez dežja. Ima zlato srce in je zelo lepa. Se mi rada lepo nasmeji. Potolaži me, kadar sem žalostna. Ko ji prinesem šopek, je zelo vesela. Če sem bolna, mi skuha čaj. Danes bom ji pomagala tako, da bom skuhala kosilo. Imam j o zelo rada.
AnaValenko, l.b
Utrinki iz življenja in dela Osnovne šele fiorišnica
6.1.2003
Začetek pouka v novem koledarskem letu.
18. 1.2003
Nadomestiti je bilo treba 3. januar. Za učence razredne stopnje je bil organiziran kulturni dan, za učence predmetne stopnje pa športni dan.
27.1.2003
Na razrednem šolskem tekmovanju iz Vesele šole se je pomerilo kar 51 učencev od 3. do 8. razreda. 28 učencev je osvojilo dovolj točk za uvrstitev na medšolsko tekmovanje. Mentorici veselošolcev sta Edita Kovač in Milena Žuran.
28.1.2003
Starši letošnjih petošolcev so bili seznanjeni s prehodom njihovih otrok v 7. razred devetletne osnovne šole v šolskem letu 2003/04.
31. 1.2003
Učenci 7. in 8. razredov so se pomerili na šolskem tekmovanju iz zgodovine (26 učencev).
Bronasta priznanja so osvojile Neja Roškar, Smiljana Horvat, Eva Reberc in Nataša Štumpf. Najuspešnejši tekmovalki, Neja Roškar in Smiljana Horvat, sta se uvrstili na državno tekmovanje. Mentorica je Mira Ivanuša.
3.2.2003
Sedmošolci in osmošolci so se pomerili na šolskem tekmovanju iz kemije.
Mentorica je Zdenka Zver.
4.2.2003
Osmošolci so preverjali svoje znanje iz slovenščine-poskusno eksterno preverjanje. Reševanja testov so se lotili resno, zato so bili tudi rezultati uspešni. Učiteljica slovenščine, Dragica Petrovič.
Istega dne so učenci sedmih razredov poskušali osvojiti bralno značko iz nemškega jezika. Tekmovalo je 18 učencev. Mentorica: Karmen Fekonja.
5.2.2003
Tega dne so osmošolci opravili še
poskusno eksterno preverjanje iz matematike. Tudi to testiranje so uspešno opravili. Učitelj matematike, Ivan Voršič.
Istega dne j e 29 osmošolcev reševalo naloge za bralno značko iz nemškega jezika. Mentorica: Karmen Fekonja.
6.2.2003
Proslava, posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku, je bila namenjena učencem razredne stopnje. Na proslavi so se predstavili malošolci, vsi razredi razredne stopnje, otroški pevski zbor in harmonikarji, ki jih poučuje učiteljica Sonja Tramšek.
Sledila je kulturna prireditev, namenjena predmetni stopnji. Predstavili so se pevci mladinskega pevskega zbora, Orffovci, harmonikarji, plesalci, recitatorji in deklamatorji predmetne stopnje. Kot gostje so nastopali gojenci Dijaškega doma Ptuj, učenci osnovnih šol Markovci, Destemik, Podlehnik in Olge Meglič Ptuj. Plesno-recitatorska skupina OŠ Gorišnica, ki jo je vodila Milena Žuran, je kot gost nastopala na vseh omenjenih šolah.
Projekt poteka že nekaj let pod mentorstvom Aktiva ravnateljev Spodnjega Podravja.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil mag. Andrej Horvat.
Od 10. 2. do 14. 2. so se učenci obeh sedmih razredov izobraževali nekoliko drugače. Teden so preživeli v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Ajda. Spremljala sta jih Boštjan Rihtar in Marko Bradan.
11.2.2003
Izvedli smo šolsko tekmovanje za bronasto Cankarjevo priznanje. Pomerilo se je 15 osmošolcev. Bronasta priznanja so osvojili: Aljaž Štumpf, Tadej Sok,Marjanca Vnuk, Smiljana Horvat, Nataša Štumpf, Marjetka Vidovič,Tjaša Šterbal,Karmen Lozinšek, Tina Čuš in Neja Roškar. Tekmovalke, ki so
osvojile najvišje število točk, so si priborile pravico za uvrstitev na vseslovensko tekmovanje. To so bile: Smiljana Horvat, Nataša Štumpf, Marjetka Vidovič in Neja Roškar. Mentorica: Dragica Petrovič.
12.2.2003
Za učence 5., 6. in 8. razredov smo organizirali naravoslovni dan.
14.2.	in 15.2.2003
Učenci osmih razredov in vsi tisti, ki v šolskem letu 2002/03 zaključujejo osnovnošolsko izobraževanje, so nabirali nujno potrebne informacije na informativnih dnevih, da bo vpis v srednjo šolo lažji.
21.2.2003
Ogled gledališke predstave MODRA VRTNICA (delo Kristine Brenkove) je bilo pravo doživetje. Gledališka skupina PD Ruda Sever Gorišnica je res lahko hvaležna gospodu Lojzetu Matjašiču za požrtvovalno delo. Še posebej pa smo bili navdušeni nad učenci naše šole (sedanjimi in bivšimi), ki so se odlično znašli na odru.
Po končanem pouku smo si ogreli dlani in grla ob spremljanju nogometne tekme med učenci in moškimi predstavniki zaposlenih na naši šoli. Kdo je bil boljši, verjetno ni potrebno zapisati.
22.2.	so se začele zimske počitnice.
3. 3. 2003 je bilo treba spet sesti za šolske klopi.
4.3.2003
Na koledarju je bil zapisan pust.
5.3.2003
Na šolskem tekmovanju iz fizike so se pomerili sedmošolci in osmošolci. Mentor: Bojan Lubaj.
6.3.2003
Na medšolskem tekmovanju iz Vesele šole seje preizkusilo v znanju kar 28 gorišniških osnovnošolcev, 13 učencev razredne in 15 predmetne stopnje. Najuspešnejši so si pridobili pravico, da se bodo lahko pomerili še v državnem merilu. To so: Ana Reberc, Nejc Vajda in Julija Geč - 3. razred, Luka. Žnidarič - 4. razred, Eva Reberc - 7. razred in Neja Roškar - 8.razred.
Državno tekmovanje bo potekalo v četrtek, 17.4.2003.
id
Mentorici: Edita Kovač (od 3. -5.razreda) in Milena Žuran (od 6. -S.razreda).
8.3.2003
Na Pedagoški fakulteti v Mariboru je potekalo vseslovensko tekmovanje za Cankarjevo priznanje. Našo šolo so zastopale Smiljana Horvat, Nataša Štumpf, Marjetka Vidovič in Neja Roškar. Uradni rezultati uvrstitve še niso znani. Mentorica: Dragica Petrovič.
10.3.2003
Ponovno so se sestali starši letošnjih petih razredov, saj jih je potrebno seznaniti z vsemi novostmi, ki jih čakajo ob prehodu v devetletno izobraževanje njihovih otrok.
11.3.2003
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je poklonil malošolcem v vrtcu in šoli ter učencem od 1. - 4.razreda predstavo o tem, da bi bila njihova pot v šolo in domov vedno varna.
15.3.2003
Na področnem tekmovanju iz fizike sta se med sedmošolci pomerila Barbara Belšak in Matej Kociper. Uvrstila sta se na drugo mesto, osvojila srebrno Stefanovo priznanje in si pridobila pravico za tekmovanje na državnem prvenstvu, ki bo potekalo v mesecu aprilu. Med osmošolci sta se pomerili Marjanca Vnuk in Neja Roškar. Osvojili sta srebrno Stefanovo priznanje. Mentor: Bojan Lubaj.
18.3.2003
26 učencev 6. razredov se je potegovalo za osvojitev angleške bralne značke. Knjižno nagrado so osvojili Aleš Valenko, Lucija Žnidarič in Saša Horvat. Mentorica: Karmen Fekonja.
23 petošolcev je ravno tako preverjalo svoje znanje za osvojitev angleške bralne značke. Mentorica: Karmen Fekonja.
20.3.2003
Na območni reviji otroških pevskih zborov v Markovcih seje zelo uspešno predstavil Otroški pevski zbor pod vodstvom učiteljice Slavice Cvitanič, saj se je uvrstil na medobmočno revijo.
20.3.2003
Šolsko tekmovanje iz znanja
matematike - evropski kenguru. Mentorja na predmetni stopnji: Slava Šuman in Ivan Voršič. Na razredni stopnji: razredničarke učencev razredne stopnje.
22.3.2003
Državno tekmovanje iz kemije. Našo šolo sta zastopali učenki Smiljana Horvat in Neja Roškar. Mentorica: Zdenka Zver.
24.3.2003
Zadnji dan, ko so učenci, ki so se vpisali v srednjo šolo, še lahko prenesli svojo prijavnico.
25.3.2003
Državno tekmovanje iz zgodovine. Tekmovali sta Smiljana Horvat in Neja Roškar. Mentorica: Mira Ivanuša.
25.3.2003
Učenci male šole, prvih, drugih, tretjih, četrtih razredov in »muzikantje« iz Zagojič ter Renato Rejc so se odzvali vabilu Doma upokojencev Muretinci in jim pripravili prisrčen kulturni program ob materinskem dnevu. Za korelacijo je poskrbela Suzana Vaupotič.
26.3.2003
Na območni reviji plesnih skupin na Ptuju se je zelo uspešno predstavila plesno-ritmična skupina pod vodstvom učiteljice Irene Forštnarič.
27.3.2003
Potekalo je šolsko tekmovanje mladih čebelarjev. Interesno dejavnost vodi mag. Zdravko Roškar, dr. medicine, kot zunanji sodelavec šole. Najboljši se bodo udeležili srečanja in tekmovanja mladih čebelarjev Slovenije 10. 5. 2003 v Cerkljah na Gorenjskem.
28.3.2003
Zaključek drugega ocenjevalnega obdobja.
29.3.2003
Na šoli je potekalo področno tekmovanje najuspešnejših matematikov, učencev 6., 7. in 8. razredov. Na tekmovanje seje uvrstilo 96 tekmovalcev, od tega kar 24 gorišniških osnovnošolcev. Komu se je uspelo uvrstiti na državno prvenstvo, ki bo potekalo v mesecu aprilu, še ni znano. Organizatorja tekmovanja sta bila Slava Šuman in Ivan Voršič.
Malošolci so povabili svoje starše v
šolo 25. 3, učenci 2. a 28. 3., učenci 1. a, 1. b in 2. b pa 31. 3. 2003. Starše so razveselili s prijetnim kulturnim programom, ki so ga pripravili s pomočjo svojih vzgojiteljic in učiteljic.
Starši so se lahko oglašali v šoli v času dopoldanskih in popoldanskih govorilnih ur, za starše učencev 5. razredov pa sta bila pripravljena dva roditeljska sestanka (v mesecu januarju in marcu), saj bodo petošolci postali jeseni sedmošolci devetletne osnovne šole.
Zbrala in uredila: Dragica Petrovič, pomočnica ravnatelja
Hoja mamica
Moja mama je bleščeča roža, ki cveti zraven drugih rož. Je prijazna, zato jo bom imel vedno v srcu.
Sandi Muhič, 2. a
Moja mama ima kratke rjave lase in temno zelene oči. Rada nosi hlače. Vozi bel avto. Kupi mi tisto, kar si želim. Rada me ima in jaz njo. Vedno znova me razvaja.
Valentina Matjašič, 2. a
Materinski dan je za mamice najbolj srečen dan. Otroci jim poklonimo risbe, možje pa rože. Po licu jim tečejo solze sreče. Kako naj vam povrnemo za vse skrbi in ljubezen, ki nam jo dajete vsakdan?
Dani Šešerko, 2. a
Moja ljuba mamica, ne vem, kako se ti naj zahvalim. Rada me imaš in mi pomagaš pri nalogah. Imaš lepe zelene oči in čudovit nasmeh. Do zdaj si pazila name in vedno me boš. Hvala za vse.
Katja Rihtarič, 2. a
Izbrala: Suzana Vaupotič, razredničarka 2.a
Sprejem v šolsko skupnost ucencevrin med elane rdečega križa
I 'čenči 1. razreda smo bili v mesecu februarju sprejeti v šolsko skupnost učencev in postali smo mladi člani rdečega križa. Ob tem so nam učenci višjih razredov pripravili zabavni kulturni program in nas seznanili s pravicami in dolžnostmi, ki jih imamo kot člani šolske skupnosti. Svečano smo obljubili, da bomo naloge vestno izpolnjevali in se zavzemali za svoje pravice in pravice drugih. V spomin na pomemben dogodek smo prejeli listino. Nato nas je predstavnik rdečega križa spomnil še na naloge, ki jih imajo člani rdečega križa. Ob sprejemu med mlade člane smo prejeli članske izkaznice in značke. Po končanem programu smo se vrnili v učil-nice. Tam nas je čakalo
presenečenje. Na svečano
pogrnjenih mizah nas je čakala slastna
malica in dru-
ge dobrote. Veselo smo se
lotili dobrot in
ob tem ugotavljali, kako lepo nam je v šoli, še posebno ob tako
prijetnih dogodkih. Vsem, ki so nam pripravili Učenci 1. razreda tako prijeten sprejem v šolsko skupnost in med člane rdečega križa, se najlepše zahvaljujemo.
Vrtec v Cirkulanah
Veselje po opravljenem delu
Ko ii učilnice zadiši
Tistega dne je na naši šoli dišalo iz l učilnice in ne samo iz kuhinje. Pekli smo naš prvi kruh. Za mnoge učence je bil to prvi poskus in priznati moramo, da nam je zelo dobro uspelo. Seveda smo se pred samim začetkom pogovorili o pomenu hrane, poimenovali smo živila, poklice, ki so povezani s peko, nato pa smo se dela tudi lotili.
Najpomembnejši za peko kruha je svež kvas ter dobra moka. Brez tega ni šlo tudi pri nas! Vsak je v svoji skledi skrbno zgnetel sestavine, nato pa smo vse skupaj dobro pokrili, da nam
slučajno kaj ne uide. Medtem smo počivali in poslušali kaj drugega kot Pekarno Mišmaš. Kmalu pa je bil kruh pripravljen za v peč. Vsak je oblikoval svoj hlebček, okrasili pa smo jih še s stepenim jajcem in različnimi semeni. Na pomoč so nam priskočile tudi kuharice, ki so poskrbele, da je kruh postal tak, kot mora. Ker je bil ravno praznični čas, smo si obenem pripravili še svečani pogrinjek. Na obloženi mizi ni manjkalo ničesar, najbolj pa je seveda izstopal kruh. Ugotovili smo, da pregovor »Človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče« res drži.
1	l vrtcu pridno delamo, se igramo,
V	opazujemo okolje, delo ljudi, se povezujemo s starši in različnimi institucijami.
V	jesenskem projektu »Zdravo živimo z naravo« smo se dodobra naužili jesenskih dobrot. Imeli smo
2	piknika, od tega enega s starši, drugega pa z otroki iz završkega vrtca. V oktobru se nam je predstavila policija s svojimi enotami. Proti koncu oktobra pa še gasilska enota.
V	veselem prazničnem decembru smo tovarišice pripravile starše, da so odigrali lutkovno igrico za otroke vrtca.
Februarja smo pričeli s pustnim projektom in imeli delavnico s starši ter otroki. Zaključili smo ga na pustni povorki v Cirkulanah, kjer smo dobili drugo nagrado. V tem času že izvajamo pomladni projekt z intenzivnim opazovanjem narave.
Že ves čas pa posvečamo veliko skrb za nego zob in obiskujemo zobozdravnico.
Učenci in učiteljica4. a razreda
Vzgoj itelj ica Marta Bratušek
iot
Švigazajček je praznoval
/Mgizajček je naš prijatelj in hodi z ^nami v prvi razred devetletke. Nekega dne nam je po pošti poslal vabilo in nas povabil na rojstni dan, ki ga bo praznoval čez tri dni. Dogovorili smo se, da mu bomo pripravili presenečenje. Najprej smo odšli na pošto in mu poslali čestitko. Naredili smo tudi torto in jo lepo okrasili. Seveda nismo pozabili na svečko. Odločili smo se, da mu bomo pripravili darilo. Učenci smo mu prinesli veliko korenčka in ga lepo zavili. Tako smo imeli vse pripravljeno za praznovanje in težko smo čakali naslednji dan.
Švigizajček je praznoval prvi rojstni dan. Lepo smo pogrnili mize in jih okrasili. Potem nas je presenetil pismonoša, kije prinesel Švigizajčku čestitko. David jo je prebral in
Tadej Kelc, 2.a
Pomlad
Zvončki in trobentice so prišli že iz zemlje.
Zvonček poje cin, cin, cin, da odmeva prek dolin, trobentica pa trobenta trararararara.
Mačice prikukajo iz grma, nas pozdravljajo, vijolice pa zelo lepo že cvetijo.
V pomladi je zelo lepo in upam, da še dolgo bo!
Mojca Preložnik, 3. a
postavili smo j o k torti na mizo.
Sledil je težko pričakovani trenutek. Švigizajčku smo pomagali upihniti svečko, nato pa mu zapeli pesmico. Vsak izmed nas mu je čestital in poklonili smo mu darilo veliko korenčkov, da jih bo imel dovolj za vso zimo. Sledila je zabava. Najprej smo se posladkali s torto, ki jo je prinesel Jan. Tudi on je praznoval rojstni dan. Švigizajčku in Janu smo zapeli nekaj pesmic in skupaj zaplesali. Narisali smo jima še risbice, jih speli v knjižici in jimu ju podarili za spomin.
Šah
13. 2. 2003 je na OŠ Cirkulane potekalo področno prvenstvo osnovnih šol v šahu ekipno. Udeležilo se gaje 13 šol. Tekmovali so v štirih različnih kategorijah.
Naši učenci so bili najuspešnejši v kategoriji učencev 1. 91 in mlajši, kjer so zasedli 3. mesto. V isti starosti kategoriji učenk pa so osvojili 4. mesto.
V času zimskih počitnic je v Mariboru potekalo državno prvenstvo. Na to tekmovanje se je uvrstil tudi naš učenec Žan Belšak. Kvalifikacije je izredno uspešno opravil na državnem prvenstvu v pospešenem šahu, ki seje 7., 8. in 9. 2. odvijalo v Celju. Tam je Žan osvojil drugo mesto.
Tudi v Mariboru je Žan pokazal obilo šahovskega znanja. Po napornem 7 dnevnem tekmovanju seje veselil tretjega mesta, ki mu je prineslo uvrstitev na Evropsko prvenstvo. Tako bo Žan septembra v Budvi (Črna Gora) zastopal našo državo. Čestitamo!
Mentorica Dragica Kolednik
Lepega in prijetnega dne je bilo kar prehitro konec in odšli smo domov. Ta čudoviti dan nam bo ostal še dolgo v spominu.
Učenci L razreda devetletke OŠ Cirkulane
Žan Belšak
Pomlad
Travniki so veliko lepši.
(Matjaž Kolednik)
Pomlad je naj lepši letni čas, ker se vsa narava prebudi.
(Dani Turnšek)
Zame je marec najlepši mesec.
(Barbara Vidovič)
Pomlad je najlepša zaradi zvončkov, trobentic in vijolic.
(Barbara Granda)
Ko je pomlad se počutimo dobro in vse rože zacvetijo.
(Borut Kumer)
Zame je pomlad nekaj lepega, narava se prebudi, rastejo zvončki in druge cvetlice.
(Kaja Vršeč)
Pomlad je nekaj prečudovitega, saj se začne prebujati mati narava.
(Doroteja Arbeiter)
To je najlepši čas, ko ptički žvrgolijo in narava se prebudi z belimi zvončki. (Tanija Petrovič)
Pomlad je lepa, ker je vreme lepo. (Dominik Solina)
Pomlad mi je v veselje, ker se prebujajo zvončki in vse zaživi.
(Nataša Vnuk)
Pomlad je najlepši čas, ker cvetijo cvetlice in se vrnejo ptice.
(Lea Kolednik)
Pomlad imam rad zato, ker lahko brcam žogo in pomagam mami v vinogradu in na vrtu.
(Uroš Kozel)
Pomlad j e posejala cvetlice. Všeč mi je, ker imam rojstni dan.
(Alen Milošič)
Spomladi septički ženijo in rože cvetijo. (Tomi Krajnc)
Pomlad je naj lepši letni čas.
(Alen Ciglar)
Pomlad mi je všeč zato, ker se prebujajo živali, ptički se ženijo in ljudje smo dobre volje.
(Polonca Kelc)
Pomlad nam je posejala travnike z lepimi cvetlicami.
(Dejan Gabrovec)
Pomlad je najlepša v naravi.
(Katja Letonja)
Pomladi se narava prebudi.
(Matic Ljubeč)
Narava se prebuja, rožice cveto, trava začne rasti in tudi dobra volja. (Manuela Kostanjevec)
Zapisali učenci 4. a razreda
Na tekmovanjih
Zgodovina železnic
Učenci Matevž Štumberger, Tadej Žumbar in Gregor Jurgec so se udeležili tekmovanja o zgodovini železnic v Muzeju narodne osvoboditve Maribor. Matevž Štumberger je dosegel zlato priznanje, Tadej in Gregor pa srebrni. Učenki Mateja Milošič in Karmen Erhatič sta 25. 3. 2003 sodelovali na državnem tekmovanju iz znanja zgodovina na OŠ Ljudski vrt na Ptuju. Mentorica Suzana Petek Angleščina
12. 11. 2002 je na osnovnih šolah potekalo šolsko tekmovanje iz angleškega jezika. Na naši šoli se gaje udeležilo 6 učencev iz 8. razreda. Tri učenke so osvojile bronasto priznanje,
ena pa se je uvrstila na državno tekmovanje.
Učenci imajo tudi možnost sodelovati pri angleški bralni znački. Pri tem je sodelovalo 5 učencev iz 6. razreda, 4. iz 7. razreda in 4. iz 8. razreda.
Nemščina
11. 11. 2002 je na šoli potekalo šolsko tekmovanje v znanju nemškega jezika. Tekmovalo je 7 učencev iz 8. a razreda. Učenka Karmen Erhatič je osvojila bronasto priznanje in se udeležila državnega tekmovanja, ki je bilo 7. 2. 2003 v OŠ Jurij ob Ščavnici. Na državnem tekmovanju je Karmen Erhatič osvojila zalto priznanje.
10 učencev iz 7. in 8. a razreda je sodelovalo tudi za bralno značko Buchenvurm.
Uspehi elanov šahovskega krožka OŠ Gorišnica
ončana je večina predvidenih tekmovanj v šolskem letu 2002/2003. Množičnost, kije značilna za šahovski krožek OŠ Gorišnica (vključuje blizu 90 učencev), je tudi v tem letu obrodila sadove.
Najvidnejši rezultati:
V konkurenci posameznikov so se zaradi odličnih rezultatov na regijskem prvenstvu v svojih starostnih kategorijah uvrstili na državno tekmovanje učenciSimon Ranfl, Ana Reberc, Marjetka Zupanič, Lucija Žnidarič, Barbara Šumenjak, Eva Reberc in Petra Zamuda. Po pričakovanju je bila na državnem prvenstvu ponovno najuspešnejša Barbara Šumenj ak, saj je v konkurenci deklet do 14 let osvojila 3. mesto, tako v
Pomlad
ptički lepo pojejo, kmetje delajo na
polju, začutil sem toploto
Uroš
nabirala sem zvončke
Kristjan, David, Karmen
ne nosimo več toplih oblačil, vse je
ozelenelo
Zdravka
videl sem zajčka in skopnel je sneg Aljaž
na travniku sem videl trobentice, piskal sem nanje Sandi, Peter
greje nas toplo sonce, veliko je že
zelenja in rož
Andreja
pospešenem šahu in tudi v igri na normalni čas.
Na regijskem ekipnem tekmovanju OŠ v šahu pa so tako mlajši kot starejši dečki osvojili 4. mesto, mlajše in starejše deklice pa so osvojile naslove prvakinj in si s tem priborile udeležbo na državnem prvenstvu. Starejše deklice so ta nastop že opravile. V konkurenci najboljših osnovnih šol Slovenije so osvojile odlično 3. mesto. Za ta uspeh so zaslužneBarbara Šumenj ak, Petra Zamuda, Lucija Žnidarič, Eva Reberc in Neja Roškar.
Državno prvenstvo za mlajše pa bo v mesecu aprilu.
Mentorja:
Anita Voršič, Ivan Voršič
prestavila seje ura, noč j e krajša Maja
drevesa poganjajo popke, oblečem si
lahko majico s kratkimi rokavi
Nina
traktorji orjejo, slišal sem petje ptic
Žan
Monia
pripravljamo se, da bomo barvali
pisanke
Gregor
sonce se prijazno smeje skozi oblake Matic
učenci so postali bolj razigrani učiteljica
Učenci 3. a z učiteljico Dragico
Ob/ufcJbt
Osmošolci razmišljajo o vpisu v srednjo šolo
1. PISMO
Gorišnica, 6. marec 2003 Pozdravljen, Miha!
Najprej se ti moram zahvaliti za vse poslane razglednice. Vidim, da res obožuješ živali, saj imajo čisto vse razglednice živalske motive. Ali si se že odločil, da boš obiskoval srednjo šolo v svoji okolici? Te vleče kam drugam? Verjetno se spomniš najinega pogovora, ko si mi zaupal, da se boš šolal v Ljubljani. Če dobro pomislim, se mi zdi, da šola za veterinarske tehnike tako ali tako obstaja samo v Ljubljani. Ali si si mogoče premislil?
Sama sem se odločila, da bom obiskovala srednjo šolo v Ptuju, in sicer gimnazijo. Sprva se nikakor nisem mogla odločiti, kje bi nadaljevala šolanje, saj nisem vedela, kaj bi sploh rada postala. Prepričal meje informativni dan, saj sem spoznala, da je gimnazija edina možna pot, če hočem postati zdravnica. Ali si bom to želela tudi po končani gimnaziji? Na to vprašanje ni mogoče odgovoriti. Gimnazija Ptuj nudi veliko možnosti, da si ogledaš svet, le v ustrezno interesno dejavnost se je treba aktivno vključiti. Nudijo naravoslovne, jezikovne, športne, likovne dejavnosti ..., povezani so z drugimi šolami, tudi izven naše domovine. Pa še pevski zbor imajo. A kaj mi to koristi, ko pa sem takšen antitalent za petje. Ha-ha-ha, pojem kot sraka! In kako je z dejavnostmi na tvoji izbrani šoli?
V šolo se bom vozila z avtobusom, 12 kilometrov v eno smer. Avtobusne povezave so kar pogoste, tako da bom vsak dan zgodaj doma in bom imela dovolj časa za učenje. Novih učnih predmetov ne bo veliko, vem pa, da bo
zahtevnost večja kot v osnovni šoli. Si lahko predstavljaš, da se bom učila kar dva tuja jezika, angleščino in nemščino. Izbrala pa bi lahko tudi italijanščino ali francoščino. V drugem letniku si bom lahko izbrala še tretji tuji jezik. Verjetno se bom odločila za latinščino.
Kaj pa ti? Koliko tujih jezikov se boš učil? Joj, saj sem pravo teslo, niti ne vem, v katero srednjo šolo si se vpisal, pa te že sprašujem takšne neumnosti. Seveda pričakujem, da boš kmalu potešil mojo radovednost in mi že v naslednjem pismu odgovoril na vsa zastavljena vprašanja. Pošlji mi vsaj pisemce. Če se ti ne da pisati, pa pokliči. Najpametneje bi bilo, da pismo zaključim, saj sem natvezla že dovolj neumnosti. Želim ti, da si uspešen v šoli, da odlično zaključiš osmi razred in da boš sprejet v izbrano šolo. Oglasi se kaj! Čao!
prijateljica Nataša Nataša Štumpf, 8. b
2. PISMO
Gorišnica, 6. marec 2003 Draga Maruša!
Ponovno sem se odločila, da ti pišem. Šolsko leto se počasi približuje h koncu. Mi osmošolci pa smo se že morali vpisati v želeno srednjo šolo. Že precej časa je minilo od najinih zadnjih pisem, videli pa se nisva že od lanskega poletja, ki sva ga skupaj preživeli na morju. Pa nič zato, saj smo že dogovorjeni, da bomo tudi letošnje poletne počitnice preživeli v istem obmorskem kraju.
Zdaj pa preidiva k najresnejši stvari v tem trenutku-šoli.
Na morju sem ti neprestano težila s tem, da se bom vpisala v srednjo kozmetično
šolo. To jc bila moja velika želja že dalj časa. Tako sem tudi naredila. Že naslednji teden bo znano, če bo omejitev in bodo potrebne točke. Ampak jaz sem na vse pripravljena. Že na informativnem dnevu mi je postalo jasno, daje za to šolo veliko zanimanje. Kljub morebitni omejitvi svoje prijavnice ne bom prenesla na drugo šolo. Moje življenjske sanje so namreč lepotičenje ljudi. Komaj čakam prvi september, ko se bom odpeljala v Maribor in tam nadaljevala s šolanjem. Upam, da bo prvi letnik hitro minil, saj se šele v drugem letniku začenja praktični del pouka, česar se najbolj veselim. Po končani štiriletni šoli bom opravila še izpopolnjevanje v frizerski umetnosti ali pa bom nadaljevala šolanje na Visoki zdravstveni šoli. Po vsej verjetnosti se bom odločila za frizerstvo, saj se v prihodnosti vidim, kako imam svoj kozmetično-frizerski salon in veliko prijaznih, prijetnih in rednih strank. Upam, da boš med njimi tudi ti. Vem, rekla boš, da preveč sanjam, jaz pa sem trdno prepričana, da bodo te sanje postale resničnost.
No, Maruška, in kako si se ti odločila? Piši mi, kakor hitro boš utegnila, ker sem že zelo radovedna. Sama ti bom pisala že naslednji teden in te obvestila o morebitni omejitvi vpisa.
Komaj čakam poletja in morja, da se ponovno vidiva. Čeprav si kar pogosto piševa, nama bo ostalo še veliko tega, o čemer se morava pogovoriti. Časa bova imeli dovolj.
Lep pozdrav, prijateljica Sandra
Sandra Pravdič, 8. a
Zagotovite si PREDNOST
poslovne enote:
ORMOŽ,Ljutomerska c. 30
MOŠKANJCI 2d (OTTO) PTUJ,Nova c. 1 (ZŠAM)
tel.:02 740 82 74 02 766 29 81 mob.:040 221 640
041 678 328
kategorije A, B, C, E, F, H
TELEFONI
lizzivl
/PC DDMIND - PTUJ
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK FIRME MOBITEL
Vsem občankam in občanom želimo doživete in blagoslovljene velikonočne praznike.
Kolektiv IZZIV TELEFONI
Janez Horvat s.p.
Nagradna križanka
EJ
IME VEČ NORVEŠKIH KRALJEV
RDEČKASTO
RJAVA
RODOVITNA
PRST
LASTNOST,
ZNAČILNOST
OTROŠKEGA
SAMICA
VELIKE
DIVJE
MAČKE
VRSTA
FRANCOSKE
PREPROGE
NAVDUŠEN
PRIVRŽENEC
POROD, POVITJE OTROKA
BANKOVEC ZA 5 ENOT
GIB GLAVE NAVZGOR IN NAVZDOL
ALPSKA
SOTESKA

REKA V ZDA, KI IZVIRA V APALAČIH, DOLGA 660 KM
RIMSKA
BOGINJA
PLODNOSTI
NAPLAVINA IZ LEDENE DOBE
ŠABAC
BAKHOVA
PALICA
IMETJE,
SVOJINA
(ZAST.)
SEZNAM
TISKARSKIH
NAPAK
ŽIVALCA, KI NAM POPESTRI ZELENICO
OZNAKA ZA TOLAR
ŠAHISTKA
KUŠNIR
ZNAMENITI
HOMERJEV
EP
POGOSTA
OTROŠKA
IGRA
ŽENIN
ALI
MOŽEV
OČE
GRADBENI STROJ ZA KOPANJE JARKOV
AVTOR IN OBLIKA KRIŽANKE: GEORG GIDER
VEČJA
ČRNA
PTICA
IZDELO-
VALEC
OKEN
MAČEHA
(KNJIŽ.)
TEKOČA
SESTAVINA
SADEŽA
PECIVO Z NADEVOM
ADAM
BOHORIČ
NEMŠKA
HITROSTNA
DRSALKA
DIX
NORINA
RADOVAN
KOŠČEK
SUKANCA
TOVARNA
KOKSA
VZDEVEK
POKOJNEGA
LADJARJA
ONASSISA
POBOŽEN
ČLOVEK,
TEIST
CIRKUŠKA
TELOVADKA
LIČINKA
TRAKULJE
IZMENJEVALEC EL. TOKA
SINOV
ALI
HČERIN
SIN
GRM
OCTOVEC
MARIBOR.
TOVARNA
VOZIL
MESTO V MAVRE-TANIJI
PARJENJE
SRNJADI
SLOVENSKI PISATELJ IN POTOPISEC (IGO,
1853-1910)
ZNAMKA
ITALIJAN-
SKIH
KAMIONOV
IZDAJA
TISKANEGA
BLAGA
ODLIKA,
LASTNOST
REKA V TOSKANI, KI TEČE SKOZI FIRENCE
RIMSKA BOG. JEZE
OKUSNA
MORSKA
RIBA
DOMAČE ŽENSKO IME ODRSKO GLASBENO DELO
RAZBURLJIVO
DOGAJANJE
(KNJIŽ.)
MALAJSKA
BLAZNOST
TURŠKI PAŠA IZ 19. STOL.
MESTO V SEVERNEM PORENJU
TURISTIČNI
TABOR
VELIKA
SLADKO-
VODNA
RIBA
DESTILACIJA
(REDKO)
DRŽALO
POSODE
STARA ENOTA ZA POSPEŠEK
ITALIJAN.
FILMSKA
IGRALKA
AMANDA
DROBIŽ V SKANDINAVSKIH DEŽELAH
VEČJI
KOS
POHIŠTVA
TAJNI
POLICIJSKI
SODELAVEC
SREDSTVO
ZA
UMIVANJE
CHARLES
IVES
CIRILOV
BRAT,
CERKVENI
SVETNIK
FRANCOSKA KEMIČARKA, NOBELOVKA 1903 IN 1911
OČIVIDEC
DOGODKA
JOK
(KNJIŽ.)
IZDELO-
VALEC
IRHOVINE
Pomoč na strani: ENIGMATKO.COM
DILUVIJ - naplavina iz časa ledene dobe, AMOK - napad besnila pri Malajcih, MOERS - nemško mesto v Porenju, ERRATA - seznam tiskarskih napak v knjigi, CURIE - francoska kemičarka (Marie)_________________
REŠITE KRIŽANKO:
Črke z obarvanih polj sestavljajo geslo. Prepišite jih na dopisnico in pošljite na naslov:
Občina Gorišnica, Gorišnica 54, 2272 Gorišnica, najkasneje do 15. 5. 2003. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 praktičnie nagrade. Imena izžrebancev bomo objavili v naslednji številki Vesti iz Vasi.
Nagrajenci iz prejšnje številke so: 1. nagrada v protivrednosti 5.000 sit - Gorazd Šket, Tibolci 34b, 2. nagrada v protivrednosti 3.000 sit - Martina Erženjak, Zamušani 35, 3. nagrada v protivrednosti 2.000 sit - Valentin Štular, Medribnik 30. Nagrade bodo nagrajenci prejeli po pošti.