Janko Kokalj O DELU ŠKOFJELOŠKE GIMNAZIJE Škofjeloška gimnazija je v šolskem letu 1953/54 v počastitev otvoritve novega šolskega poslopja izdala Poročilo. Prvi odstavek v članku Otvoritev novega gimnazij skega poslopja pripoveduje: Ob navzočnosti mladine, številnih njenih ljubiteljev in predstavnikov oblasti ter vojske je v nedeljo. 25. oktobra 1935. minister Ziherl Boris izročil novozgrajeni del gimnazije svojemu namenu. Po odigrani himni je predsednik LOMO tov. Ivan Brodar toplo pozdravil navzočega rojaka in iniciatorja nove šole tov. ministra Borisa Ziherla. dalje predsednika OLO Kranj tov. Mirana Košmelja, komandanta škofjeloške garnizije tov. polkovnika Bogdana Trgovčeviča. profesorski zbor. vso mladino in ostale goste.« Tovariš Ziherl pa je v svojem govoru poudaril: »V naši (hunovini potrebujemo ne le tehnično izobraženih ljudi, ampak ljudi z visoko ravnijo izobrazbe. Tako izobrazbo pa dajejo ravno gimnazije, zato je naša želja: Kar največ srednjih šol splošnoizobraževalnega tipa, kar največ gimnazij, ki bodo vzgajale enovitega, razgledanega človeka, ki bo mogel reševati tudi najbolj zapletene naloge.« In škofjeloška gimnazija je poslala v šolskem letu 1957/58 na široko življenjsko pot četrto generacijo maturantov. Iz zgodovine .šolstTa v Škofji Loki nam je znano, da je prosvetna tradicija tega mesta stara, saj segajo najstarejši pisani sledovi o loški šoli v 13. stoletje. Od više organiziranih šol je v historiatu omeniti ustanovitev meščanske šole v šolskem letu 1952/33. Posebno mesto so zavzemale samostanske šole. Uršulinke so imele poleg osnovnih in meščanske šole tudi učiteljišče in razne trgovske, kmetijske in gospo dinjske tečaje. V času okupacije je bil slovenski šolski pouk ukinjen. Ob osvoboditvi leta 1945, ko je bila naša pro- sveta postavljena pred odgovorno nalogo, da nadoknadi izgubljeni učni čas i)ri mladini, sta se ločeni deški in dekliški osnovni šoli združili, namesto meščanske šole pa se je v Loki ustanovila gim nazija. Prvi razred višje gimna zije je bil uveden v šolskem letu 1930/51 in z dotokom dijakov je rasla potreba po lastni zgradbi. .Stavba osnovne šole je postajala premajhna. Dobra volja pro svetnih delavcev in javnih ob lasti, ki so zagotovile kredite, prostovoljno delo dijakov in pa loških meščanov so uresničili želje vseh: k stavbi osnovne šole Gimnazija v Škof ji Loki 223 je bila prizidana še gimnazijska stavba. In tako gimnazija živi in dela, je plod gradnje socializma, plod jiaporov delovnih ljudi. Potrebo po ustanovitvi popolne gimnazije in obseg njenega dosedanjega dela iz kazuje statistika števila dijakov v posameznih šolskih letih: Šolsko leto 1950/51 s prvim četrtim višjim razredom gimnazije je imelo 512 dija kov. V četrtem razredu je bilo 45 dijakov, šolsko leto 1951/52 izkazuje 47-1 dijakov. V četrtem in petem razredu je bilo od teh 85 višješolcev. Y šolskem letu 1952/55 je bilo 550 dijakov. V petem in šestem razredu je bilo "2 dijakov. V šolskem letu 1955/54 je bilo vpisanih 496 dijakov, višješokev do sedmega razreda je bilo 104. V prvem šolskem letu maturantov 1954/55 je bilo na šoli 459 dijakov, od teh 102 višješolca. Šolsko leto 1955/56 je imelo 460 vseh dijakov, višješolcev je bilo 100. V šolskem letu 1956/57 je bilo 452 dijakov, višješolcev med temi pa-je bilo 90. V šolskem letu 1957/58 je bilo 343 dijakov, od teh 98 višješolcev. V tem šolskem letu ni bilo več 1. razreda gimnazije. Za šolsko leto 1958/59 je predvidena samo višja gimnazija. Nižji razredi bodo vključeni v osemletno šolo. Reformirana šola ukinja dosedanji tip popolne gimnazije in uvaja novega, ki bo ob vrsti srednjih strokovnih šol predstavljal eno od poti za nadaljevanje šolanja po končani obvezni osemletni šoli. Obstoj gimnazij opravičuje možnost posredovanja širše splošne izobrazbe na višji stopnji, ki daje po končanem univerzitetnem študiju specializiranega strokovnjaka, z njim pa človeka s tanjšim posltdiom za kulturno poslanstvo družbe, ker je bila pot njegove izobrazbe pestrejša v dojemanju ustvar jalnih dobrin sveta. In kaj bo prav z našo loško gimnazijo? Poljanska in Selška dolina gospodarsko in kulturno težita v naše strodavno mesto, ki naj bi bilo njihovo kulturno središče. Mladi rod, željan izobrazbe, naj sam opraviči obstoj nove gimnazije. Mladini iz obeh dolin, iz mesta in okolice bo prav gotovo omogočena tudi ta pot vsestranskega izobraževanja, če bo le sama pokazala zanjo dovolj zanimanja. Vida Sluga 224