„DOM IN SVET!' 1892, štev. 11.
515
2.7.
KaM „e,«,a, shba rota moja
Teži z nevdržno silo za peresom, Srce od čustev prekipeva v prsih! — Oko in dušo dvigaš mi k nebesom, Spominski dan, ki tvoje zlato solnce Razkrilo je pred mano večni — Rim!
Spominski svetli, jasni dan življenja, Ko mi naproti prvič zablestela Iz dalje Petra kupola ogromna, Ko prvič dušo misel je razgrela: Glej, kamor nosi src nešteto žeija, Krščanstva dom in vir — pred tabo zdaj!
Pred tabo Rome sedmoglave mesto, Podrte — ali polne veličasti, Pred tabo glasne priče nje gospodstva, Moči, lepote kdanje in oblasti, Pred tabo v dolgi spomenikov vrsti Neštet za listom zgodovine list-------
vinotok.
Na slavna tla sem stopil s spoštovanjem, Odprl oko in ž njim srce zavzeto — Za listom list — in: »Beri!« glas je všlel, Zveneč skrivnostno v dušo mojo vneto — Toda srce je hrepenelo k skali, Ki dviga se na nji krščanstva hram!
Tedaj sem prvič — danes še poklekam Na Petrov grob za brate molit, za-se, Na Petrov grob pod kupolo v svetišču; In vselej v prsih tajne čujem glase, Kako, rojeni iz najdražjih čustev, V hvaležnosti se hjo v spev krepak . . .
Nogo na svetih tleh ustavil bežno, Privel k modrosti si me čiste viru, Nekdanji tihi, izgubljeni sreči, Odprl do srca zopet pot mi miru, Jedini dan, ki jesen pozna siplje Poslednjih listov s tožnih ti dreves!
Zato pri misli na-te roka moja Teži z nevdržno silo za peresom, Srce od čustev prekipeva v prsih, Oko in duša koprni k nebesom . . Oj dan spominski veliki življenja, Ne zabim te, ne zabim te nikdar!
M. O.
W.
Slikarjeva molitev."
svetišču neznatnem pozabljen slikar Okrasil je s sliko pobožno oltar.
Madone, kraljice nebeški obraz, Nikdar ne izbrišem iz duše te jaz!
Čistota deviška, z Bogom vez, Kako je sijala iz lepih potez!
Ponižnost, oskromnost, ljubezen v očeh: Kreposti, ki črti jih pekel in greh.
Usmiljenja večnega žarek čist, Blagosti je v sliko udahnil kist.
In kakor pomladnega jutra svit Izraz je milobe na nji bil razlit ... .
Pač težko, pozabljeni ti umetnik, Ustvaril kdaj čopič krasnejših je slik!
A slika v svetišču oskromnem le - ta Molitev je tvojega bila srca.
M. O.
^si
33*