Tedenske novlce. Domoljubna svečanost. Povodam rojstnega dneva presveljle cesarice Zite so pri šolskih sestrah v Mariboru v fietrtek, dne 10. maja, ufcenke Ijudske in meščanske Sole v zvezi z otroškita vrtcem, v nedeljo, dne 13. maja 1917, pat gojenke Franc Jožefovega jubilejnega učiteljišča priredile domoljubno slovesnost, obakrat s prav izbrarfim sporedom, obsegajo&im deklamacije, petje in godbo. Med odličnimi gosti so bili v nedeljo Njih Ekscelenca prevzivišeni gospod knezoškof, ki so k sklepu v prisrSnem nagovoru poirdarjali, kako domoljubna in znamanilta je prirejena Blovesnost zato, ker se je vršila v spomin presvitli cesarsk^ dvojici ravno na dan 20Oletnice rojstva velike cesarice Marije Terezije, |n sicer v korlst doinoljubnemu društvu Rdečega križa, pa tudi zato, ker smo v Mariboru tako srečni, da imamo v svoji sredini dva člana .cešarske hiše, od katerih se je gospa n'advojvodinja Elizabeta Franciska s svojita soprogom udeležila te slovesnosti. Ko so izreklji priznanje in zahvalo šolskim sestram ir gojenkam ia tako dobro uspelo prireditev, so podelijli pričujočim nadpastirski blagoslov, na kar je zadonela od vseh navdugeno peta cestarska pesem. Cejjtev v spomln na svetovno vojno in na iTržačane, padle za domovino, se bo zgradila v Trstu. V ta namen se je na cesaričin rojstni dan ustanovilo dru&tvo za gradnjo te cerkve, v kateri bodo zapivsana na zaobljubljenih tablab imena padlih TržaČanov ter tako izroČena v spomin pozne|šim rodovom. Po predlogu tržaškega gkola dr. K,arlina je bil izvoljen za predsednika cesarski namestnik dr,. bairon Friesr-Skene. Castno predsedništvo se ponudi dvornemu vigjemu margalu in bivgemu tržagkenm cegarskemu namesfniku princu Hohenlohe. Zaprosi se Njeno Veličanstvo cesarico, d!a najblagobotneje blagovoli dovoliti, da se bo cerkev imenovala Mspominska vojna cerkev Cesarica Zita." Cerkev se bo postavila v okoligu sv. lAndreja, ker se je tam okoli mesto sedaj v zadnjih letih posebno razširilo in ker tam. naseljene mnogobrojne družine, največ delavski sloji, 5utijo potrebo imeti v bližini svojo božjo častflnico. Birmovanje v vuzeniški dekanijl. Prihodnjo soboto, dne 19. maja, bodo naS prevzvišeni gospod knezogkol s predpoldanskim vlakom odpotovali v vuzenigko dekanijo, kjer bodo delili zakrament sv. birme v Vuzenici v nedeljo, dne 20. raaja, v Vuhredto v ponedeljek, dne 21. maja in v Ribnici v torek, dne 22. maja 1917. Cesar In štiriletna deklica. Cesar Karel je dne 13. maja v Badenu pri Dunaju prisctetvoval sv. maši. Ko je iahal po konfiani sv. maši &ez Glavni trg, mu je Stiriletna deklica |)onudila ziiak cesarice Zite. Cesar je stopii s konja. deklico ljubko pobožal in ji podaril lep nakit za snomin. Nato je zasedel konja in odjahal. Cudna prepoved. Okrajno glavarstvo v Beljaku n a Korogkem je prepovedaJo golskim Oitrofkom oblsk sv. maš. in sicer radi ^nevarnosti sovražiiih zraikoplovcev." 'Obisk kino-gledališ6a pa glavarstvo otrokom ni prepovedalo. Bela žena. V Gradeu je dne 10. maja umrl Benjamin Kunej, revizor celjske Zadnižne Zveze, doma iz Rajhenburga, star 51 let. Bil je svoj fcas pri deželnozborskih \x)litvah protikandidat dr. Jankovi»'•a. Truplo so prepeljali dne 15 maja v Rajhenburg. Naj počiva v m,iru! — Dne 13. ma|a je v Gradcu urarl Fran Ban, bivši faktor Katoiiške tiskarne v L}nbljani. Svetila mu večna luč! Za Brežice. V lavan^nski škofi^i se Ie po cerkvah nabralo za po potresu poškodovane v Brežicab in okoJiei JPfK) svoto 22.560 K 16 v Novi vlaM. Od 15. maja napre] vozita zopet Ofba popoldanska brzovlaka iz Dunaja v Trst in iz iTrsta na Dunaj. Prvi zapusti Mar^bor ob 2, uri 28 nianut popoldnp, drugi pa ob 2. uri 47 mjnut popolflne. Med Mariborom in Ptujein bo vozil noV osebni irlak, kl bo zapustil Maribor ob 7. uri zveCer, in nov osebni vlak 5z Ptuja v Maribor. lJi bo vozfl \j. Ptuja ot) 4. ur! 58 minut pojioldne. Udllkovanja. Prijatelj nain poroča: 1'ioinirski desetnik Konrad Ledinek iz Crete, ki je bii dne 4. avgusta 1916 ranjen pri Gorici in umrl dne 6. sept. 1916, je bil po smrti odlikavan s srebrno kolajno I. razreda. — Brata Janez .Lašič, narednik pri 2G. domobranskem pešpolku, in Ajlojz Lašič, poddesetinik, sta bila odlikovana, prvi s srebrno kolajno II. razreda, zadnji z bronasto svetinjo. Oba sta doma iz Slivnice pri Mariboru. Ikirba na žlvljenie ln srart. Iz Ceršaka i>ri St. Ilju v Slov. gor. so nam poroča: Prejšnji tojrek, dne 8. maja, proti večeru se je na Muri blizu Furthovelovarne dogodila velika nesreda. Stiri osebe so se na narasli Muri borile z življenjem in smrtjo. Tovarna je dobila na Spielleld po železnici dva vagona lesa. Ker manjka voznikov, ]e ravnatelj Wi)>a.ler naročil delavcem, naj spravijo v Spielfeldu io>' do Mure in ga zbijejo v splav ter tako prepeljejo po Muri do tovarne. Splav je drvel na desni strani Mure navzdol. Na njem sta se nahajala domača Selavca Franc Muster in Anton Janež ter srbska vjelnika-delavca Spasoje Mičič in Jurij Štefanovi.'. rfamo nekaj metrov od cilja je zdrknil ogromen splav Cez tovarniški vodotok v deročo Muro. Mislili smo. daso vsi štirje delavci izgubljeni. Z veliko naglico je drvel splav po Muri brez pravega vodstva. Valovi narasle Mure so se igrali ž njim kpt deček s palčico. Možje na splavu so bili v smrtnem strahu. Na vse moei so se trudili, da bi spravili splav bližje brega. Blizu LihoCke vasi je priplaval splav sredi Mure in je bilo videti, da je rešitev nemogoča. Kar naenkrat pa se obrne splav proti levemu bregu. Frano Muster je porabil to priliko in je skočil v valove. Po hudem borenju z valovi se je Mustru, ki je dober plavač, vendar posrečilo, da je dospel med Lihočko vasjo in Crnišinami na drug breg Murfi. Bil ]e dooela premočen in do smrti prestrašen. Oba Srba sta posnemala Mustra in sta nekoliko nižje prišla na nemško stran Mure. Na splavu je ostal edini Janež. Priden mladenlč je molil in se udal v svojo usodo. Rešitve ni bilo od nikoder pričakovati. A kadar je sila največja, je božja pomofi najbližja. iS'plav se je blizu selniškega broda sicer razbil na dva dela, a Janež se je krčevito oprijemal brunov. K areči so valovi pognali del splava, na katerem je bil Janež, proti desnemu bregu Mure^ kjer je zavozil v vodotok sla,dkogorske Feuerloscherjeve tovarne. Posestaik I. Muster je na selniški strani j Mure opazil nesrečnega brodarja, kako se valovi igrajo z njegovim življenjem in je njegov del splava.z dolgtim kavljem potegnil ob breg in ga tako rešil gotove smr#. — Neodpustljiivo je, da se pri najrastli Muri dovoli s splavi broditi po Muri in tako spravlja ve6 človeških življenj v nevarnost Gospodarske uovice. Kollko žlta se sme odslej uporabitl? C. kr. urad za Ijudsko prehrano na Duna/ju je odredil, da smejo pridelovalci žita na deželi uporabiti odslej na mesto dosedanjih 300 gramov žiita samo 250 gramov, težki delavci pa namesto 366. samo 300 gramov žita na dan. — / (Jene za drva v mariborskem glavarstvu. Mariborsko c. kr. okrajno glavarstvo je dne 12. ina;a dolofiilo sledeče primerne cene za drva in sicer za meterski seženj, postaviljen v Maribor ali na kak drug pripravni kraj: I. Bukova drva 1. vrste popolnoma zdrava 120 K; II. buklova polena 2. vrste 110 K: III. bukova okrogla drva (krepeli) 95 K;> IV. mehka polena (smreka,, jelka, bor iitd.) 120 K: V. lepa jelgeva drva 95 K; VI. okrogla jelševa drva 90 K; VII. trdi in mehki žagani krajniki (odpadki) 90 K. Okrajno giavarstvo pravi v svojem razglasu, da se bo vsakega, ki bo drva dražje prodajal, naznanilo državnemu pravdnigtvu radi draženja. Pripomniti bi bilo treba, da je razlika v cenah med mehkimi; In trdimi drvami vsekakor premajhna,. Lepa bukova drva so vendar več kot polovico več vredna kot mebka. In vendar je za bukova, smrekova, borova in jelkina polpna določena ista cena (120 K), za jelševe pa 95 K. Lesni strokovnjaki so iniienja, da so cene za bukova drva v primeri s cenami za drva iz mehkega lesa za polovieo prenizke. Naj bi se to pri bc(doči določitvi cen vpoštevalo. Cene za les. Poročila iz Dunaja pravljo, da so avstrijske velike lesne trgovine sklenile sleUeče cene za les za kub^čni meter in sicer veljajo te cene do preklica: Hlodi mehek les 40—60 K, trd les 80—118 K, deske mehek les 95—110 K. za ostale vrste lesa se pa cene niso spremenile. Najvlšje cene za sadje? Prebivalstvo po mestih zahteva od vlade,, naj se za letošnje sadje nastavijo najvigje cene. Vpra&amo, kedaj pa se bodo nastavile najvišje eene za manufaikturno in drugo blago? Kai bo s petrolejem? Nedavno smo poročali, da se po novi vladni odredbi v polefoiem Casu ne bo dobilo petroleja. Namestnija je odredila, da se bode petrolej dobival v poletn,ih mesecih za urade, kme(ijska gospodarstva in sioer za neobbodno potrebno razs.vetljayo hlevov, za-obrtnike iji domafie delavce, za bolnišnice in v izjemnih slučajib (TSolezen) judli za zasebna gospodinjstva,. Občine naj se pobrtgajo, da dobijo kaj petroleja za svoje občane. Umelj. Na hmeljskem trgu ,v Žatcu, ai skoraj iiobenega popraševanja po tujem bmelju iu tudi cene za tuj hmelj so začele stalno padati. Za 50 kg taega bmelja ponujajo 85 do 105 <K. Vlada bo baj}e v mesecib junij, jul.ij in avgust sasegla vse zaloge piva in sicer v prid armade in delavstva, ki izdeluje v tovarnah razne potrebšfeine za vojaštvo. V imenovanib imesecih bajo nevojaško prebivallstvo ne bo dobivalo oobenega piva. PosuSeno llstie od robidnic kat enukovredno uiulomestilo za čaj, oziroma tudi za kavo. Caja,. kave in čokolada ni več dobiti, oziroma k večjemu po taki eeni. ki jo malokdo zmore. Sedanjja nadomestiia za kavo pa niso le tudi silno draga, ampak največkral ničvredna in so sleparski izdelki. Za 6aj imamo prav eeno jn dobro nadoraestilo. ki si ga lahko vsakdo pripravi. Tako nadomestilo 2a čaj je listje od robidnic, ki rastejo povsod po naših gozdih. Kdor je vajen mleka s kavo, more pričeti nadomeSčati kavo s čajem iz listja robjdnic. Tudi sam čajni odcedek iz takega listja s primešanim rumom, slivovka ali vinom in seveda s slaakorjem ali sabarinom oslajen, da Izboren pitni 6a.j. Posušeno listje od robidnic, z vrelo vodo polito, da izboren čaj. Temu čaju pripisujfijo tudi zdravilno moč pri prehlajenlju, pri kašlju in nahodu. in je neki prav dobro sr&dstvo proti napadu po naduhi. Naši ljudje naj si zapomnijo, da se čaj sploh ne kuha kakor kava, ampuk čajno iistje^e dene v krop, v katerem se daljši ali krajši 5as Izlužuje in potem odlije in odcedi. Množina čajnega li~ stja in čas izluževanja se seveda ratvna po okusu vsakega posameznika. Sloveč naravoslovec Kuntze, ki se je zlasti s porabo robidnic pečal, pige o tem predmetu to-le: ..Posušeno mlaclo listje od robidnic ima isti okus kakor čist in dober kitajski ftaj in celo boljšega kakor 6aj, ki se v Evropi; prodaja." Pri napravi čajnega listja od robidnic je pa vzeii samo le mlado listie, ker le tako da v resnici okugen 6aj. To mlado listje od robidnic za fcaj je nabirati prav zgodaj spomladi, kmalu ko rastlina ozeleni, torej meseca aprila in maja ter je list(je sušiti na suhera papirju aJi v rešetih in sicer le v senci. Na salncu se to listje nikakor ne sme sušili. Ce se vzame prestaro listje, se od njega dobi zagaten in grenak ča^ kjajti kolikor trše postaja listje, toliko več zagatne čreslovine se stvori v njem. Posuišeno lsistje robidnic |e potem hraniti skupaj stlačeno v zaprti posodi, najbolje v pločevinasti, kjer se vsled pristoplih gllv naprej godi in tako postaja žlahtnejše, razvijajo se dlSe8e snovi in postaja laže izlužlii^. Paziti je seveda, da posušeno listie v zaprti posodi ne priCne — plesniti Vprašanja in odgovoii. Draga modra gallea. Iz ptujskega dkraja nam poročajo: Te dni je izdal okrajni odbor listke ^a dobavo modre galice. Kakor se vidi, zahteva okrajni odbor za 1 kg modre galice 4 K, kar je na vsak na6in neopravičeno, ako pomislimo, da se na Kranjskem, kamor so železniški stroški veliko večji, prodaja po 3 K 50 v, a v ptujskem okraju bi se pa naj kar plaCaJo za 14% več. Tiudi lani smo morali galico veliko dražje plačati kakor drugi okraji. Tako je n. pr, v Kozjem stala galica veliko raanj, akoravno je imel ta okraj za prevoz veliko večje stroške kiajkor ptujski. Mi vinogradniki zahtevamo odločno, da naS okrajni odbor ne zahteva takega dobička, oziroma naj pazi n'a to, da ne bodo oddajni sifroški preveliki, da torej zniža ceno galice. Kaj nam je storiti, da dobimo gaEco po primerno nizki ceni? — jOdgovor: Porofiajte Zvezi gospodarskih zadrug v Gradcu, kako drago oddaja ptuiski okjTajni zastop modro galico. AJco se v Mariboru lahko galica oddaja po 3 K 40 v, ji v Ptuju pač nikakor ni treba cene naviti na — 4K. Zavoljo gozda. Crnovojnik nam piše xl Ironte: Imam gozd, katerega sem kupil raeseca junija leta 1914, torej kratko pred mobilizaoijo. Ta gozd meji na eni strani k sosedovi njivi. iLastnik njive ho6e, da bi jaz moral, oziroma sili k temu mojo ženo, ker sem jaz na bojišfiu, posekati gozd ob njivi, ker bojda^koduje njivi. Ravno ob nji\i pa je pojnanjkljiva meqa, katere pa vsled vpoklica v vojaško službo nisem imel časa napraviti. Posestnik celo žuga moji ženi, da, ako ne bo ona gozda ob njivi posekala, potemjiamerava on na njene stroSke isdo storiti. Pro-sim, nasvetujte mi, kaj mi je storiti? Ali sme kdo nasiLnosti delati med časom, ko gospodar]a ni doma? AHa moram ugoditi zah.tevam posestnika in gdzd posekar ti? In kaj mi je storjti, ako bi zares posestnik aam šel gozda sokat? — Odgovor: Sosed ima edino pravico, da odžaga ali poreže veje, ki mol^jo 6ez mejo, in tta na svojem zemljigču izruje korenlne , dreves Vagega gozda, posekati Vašlh dreves pa nikakor nima pravice. Ako bi sosed samoiastno posekal VaSa drevesa ob meji, ga lahko naznanit& sodniji radi motenja posesti. Dvomljivo mejo pa lahko ugotovite nn8pornim potom, t. ]., da prosite občinsko kojhiiisi]o, 3a Vam sporazumno z Vami in Va§im sosedom dolofti pravilnn mejo. Zavoljo žresla. Iz slovenjgraške okolioe najm pišejo: Naznanito nam naslov, kara se mora naznanili fireslo za na prodaj. Kake so sedaj cene? Odgovor: Naivišie cene za čreslo, ki jib je določilo ministrstvo dne" 24. marca 1916, so še do sedaj sretino veljavne toda nihče ni zavezan plačati najvišjih cen, ampak nižje, če mu kdo bofie po nižjih cenah prodati, a prodajalec ne sme iti čez te najvišje cene, drugače je kaznjiv. Glasom naredbe trgovinsxega ministrstva z dne 2. aprila t. 1,, drž. zak. štev. 144, je vsakdo, ki ima fireslo v zalogi, zavezan ponuditi ga v nakup v priporočenem pismu Centrali za kože in usnje, d. d. na Dunaju (Hauteond Lederzentrale A. G, in Wien). Za ponudbe se je poshižiti tiskovine, ki se dobi pri tej centrali. Ce \ 34 dneh od takrat naprej, ko oddaste pismo na poŠto, ne dobite nikakega odgovora, smete s čreslom »azpolagati kakor hočete, Creslo se sme po železnici pogiljati le s prevoznim dovoljenjem, ki ga mora potrditi trgovinsko in vojno ministrsfcvo. To dovoljenje je izposlovati potom imenovane centrale. Za strojila eo najvišje cene: za celo smrekovo lubje 30 K. za zdrobljeno 36 K in za zmleto 38 K za 100 kg. Z:» hrastovo lubje so te cene 30, 32 in 34 K. Nihče pa ni zavezan Iubja ali čresla po tej ceni plačati, samo več se ne sme zanj zaitevati ali ponuditi, drugače je to prestopek tozadevne cesarske naredbe, kateri se kaznuje, Se sodišfie zanj izve. Razne novice. Cndna prorokba o vojski in mirn. Nekaj dni po izbmhn svetovne vojne se je v mestni hiši v mestu Wismar na Nemgkem našel spis: »Izvleftek ,festamenta nekega patra iz leta 1701" , in obdelodanil. Med tem se je že ranogo uresničilo. kar je stalp v tem spisu in zato vzbuja ta prorokba veliko zanimanje Se vedno, akoravno se seveda ne sme vsemu, kar je tu pisanega, trdno verjetji: Evropa bo v.Času, ko bo papegki prestol prazen, središfte, velikih dogodkov: hudobija, sovra&tvo in obrekovanje bo vzrok , da se bo neki mal narod vzdignil in povzroCil s kriežjim umorom velika grozodejstva. Sedem državse bo vzdignifo proti dvoglavemu ptiSu in ptiču z eno glavo. |Ta dva ptiča (Avstrija in NemOiJa) .j>a bosta varovala svoje gnezdo s perotii in se branila s krentplji. N'arodbo proti narodu. Geslo vladarja pa bd: »Bog z nami, naprej!" Božja pomoČ ga bo Ščitila^n ga vodila od zmage do zmage. Vnelo se bo silno borenje na vzhodu In zahodu, ki bo uničdlo na tisoče SloveSkih življenj. Vozovl bodo dirjali brez konj. Gorefti zmaji bodo šumeli po zrajku in bodo, bruhaTjpfc ogenj in žveplo, uničili mesta in vasi. Ljudje pabodo zrli vse to, kot da so brez moči. Narod bo začul božje svarilo in Bog bo obrnil od nfiiega svoje obličje stran. Tri leta in pet mesecev bo trajala ta groza in vznemirjenosti. Se več žrtev kot vojska boste pa zahtevaji lakota in kuga. Prigel bo Cas, ko ne bog mogel nifiesar kupiti in ne prodati. Kruh se bo delil med Ijudstvom v mjajhni množini. Kri bo rdečila naga morja. Na dnu morja bodo čakali ljudje na pjen. N'arod, ld ima v geslu sedem zvezd, pa bo posegel v bo], napadel bradastega moža od strani in se umaknil. Pokrajina Rfena (v Nemčiji ob francoski meji) se bo tresla in trepetala, toda nikdo Je ne bo uniSŠil in ostala bo do konca vseh časov, Dežela zahoda bo kraj opusto§,enja. Dežela ob morjui pa bo s svojim kraljem vred uničena in se pogreznila na najnižjo stopnjo uboštva in revščine. Vsi narodi zemlje bodo občutilti gorje in trpl]enje. Zmagotvaleq pa bo nosil križ na prsih. Vojska se bo začela, ko bo klasje že polno in se težko sklanjalo k zemlji, dosegla bo vrhunec, kadar bodo začele cveteti CreSnje v drugič. Mir bo pa sklenil vladar ob času Kristusovega vnebohoda. Pred o6mi očeta. De6ka tržaškega vodje cestne lokomotive ,,Progresso" (Stabilimento Tecnico) I. Kufersina, eden ima 8, drugi 10 JeJ, sta hitela k hjemu, da mu pokažeta Solsko spriCevalo. 2aposlen Ifi bil n a državnem kolodvoru. Nenadoma Je prišel 10Ietni sinfiek Marij pod tokomotivo, ki ga je zmelBkala pred očmi ofieta. Na smrt obsojena. Dunajsko sodigfie Je po 5tiri dni trajajoči obravnavi obsodilo 231etno Leopoldiino Kasparek zaradi zavratnega umora, tatvine, goljufije in požiga ter zaradi poskugenega in izvrgenega ropa na smrt na vegalih. V 4 meseclh uatrelil 85 lisic. Na južnem Solnogra^kem so se v teb treh letih vojske lisice kar neverjetno pomnožile. GraS6inski lovec Franc Kožuh. doma nekjp iz Posavja. je letos po zimi v 4 mese^ih ustrelil 85 lisic. Skoraj neverjetno! Smarnlco wKralJlca vfc" so popnlnorna p o S 1 e in se torej prorlajalna Cirilove tiskarne na toz-ndevna naročila ne inorp, ve6 ozirati. Dopisi. Maribor. Spodnjegta]«rska ljudska hraniluica in posojilnica (Stolna ulica št. 6) sprejeraa mcd nr:i-: dnimi urami prijave za 6. vojno posojilo. Marlbor. Kmetijske podružnice mariborskega okraja sklicujejo za prihodn]o nedeljo, dne 20. maju, predpoldne pri ,,Gambrinu" (na vrtu) veliko zborovanje. Na dnevnem redu: Rekviriroffiie živine. Mariboc Mestni majgistrat razglaša določbi*. kako se obnašati za slučaj, aka bi priplul nad mesto Maribor sovra^ni zrakoplov, — Danes v čeirtek, tine 17. maja, priredi nemško društvo za Mairibor in okolico zborovanje v nGambrinovi" dvorani ob 10. un predpoldne, na katerem bo govoril znani vsenemec dr. Ursinn iz Dunaja. — V Melju je umrl poštni sluga Jožef Skoliber v 54. letu svoje starosti. — V vojaški bolnišnici v Tridentu na južnem Tirolskem je umrl poročnik Karel Reidinger. sin Mvšega. notarja Reidingerja. Marlbor. Mestni magistrat naznanja, da bo za meseea majnik in: junij pomagala država iz državnih sredstev revnejšim slojem prebivaflstva, da si bodo mogli nabaviti cenenib živil. Pra\^ico do take državne podpore imajo gospodarstva, 'kojih meseCni 'dohodki za osebo ne znafšajo ve6 kakoj- 30, 40 ali 50 K. Posli se ne vštevajo. Da se ugotovi šfevlilo taklh državne podpore potrebnih oseb, je treba izpolnliti tozadevne tiskovine in obrazce, ki se dobijo na magistratu in ki se jih redno izpolnjene v vseb predalih mora vposlati mestnemu magistratu ali policijskim stražnicam najpozneje do 20. k m. Sv. Peter pri Mariboru. V nedeljo, dne 20. maja, vprizorijo udje brajnega diruštva ,,Skala"' in Alojzijeve družbe mladeničev v samostianski šoli dve mični igri: ,,Kmet Herod" in ,,Sinovo maSčevanJe ali Spoštuj ofieta." Cisti dohodek ije namenjen za ponesrečence v Brežicah. K obilnemu obisku vabi odlbor. Vstopnina 40 vinarjev. Preplačila se bvaležno sprejemajo. — Dne 11. maja smo pokopali najstarej>šega župljana Ignacija Kraner, bivSega kmeta v Vodolajh. Dne 21. maja bi dosegel 90. leto. iPreteklo zimo ]e oslabel tako. da ni mogel več k sv. maši, kar je bil zmiraj zvesft) izpolnjeval. Cez 60 let je nosil nebo v procesijah, ob birmi in izkpgnji in drugih pPilikah. Naj mu ljubi Bog vse to povrnel — Dne 4. maja je po dolgi, miični bolezni, previden s sv. zakramenti. umrl tukajgnji dalefi na okrog znanj slikar in izdelovatelj kipov g. Jožef Korogec, oče g. Karla Korogec, slovenskega zidarskega mojstra in stavbenika, sedaj poddesetnika domafiega pešpolka* Pogreb se Je vrgil v nedeljo, dne 6. maja, ob 3. uri popoldne ob obilni udeležbi k Marjijini cerkvici na Goro, Blagemu pokojniku naj sveti veCna luč! Večni bodi^mu spomin! Sv. Andraž v Slov. gor. [K veftnemu počiitku smo spremljali dne 5. maja vzorno uftenko Tustino Suhač iz Slafvgčine. Bila je zelo nadarjena. Bolehala je na sugici. Do groba so jo spremljale belo oble6ene mladenke in Solska mladJna z u6i!telj,stvom, 6č. duhovgfiina in sorodniki, N. p. v m.! Cven pri Ljirtomeru, Po dolgotrajni bolezni je v Bogu zaspaJa posestnica Maiija Zunič. ZapusUila je žaJujoičega moža, 4 sinove Sn 3 hčere. Eden sin je že padel na fronii leta 1916. Pofiivajtal v miru in uživajta vefini raj! Leskovec pri Ptuju. V i^uskem vjetništvu se nabaja Andrej Kozelj iz Male Varnice. Piše nam, di>. jt zdrav in sicer v lcraju Ozerki v evropski Rusiji. Celje. Mestni magistrat nujno opozarja mestno prebiv:iilsivo, da naj kolikor le mogoče §tedi z vodo mestnega vodovoda. — V samostanski ulici je otvoril Peter Bračič mesnico, v kateri bo sekal in prodajal konjsko meso. — Jožef Jarmer, strokdvni izvedenec za trgovske zadeve tukajšnjega okrožnega sodišča, je dobil naslov cesarskega svetnika. — V (tukajšnji vojaški bolnignici je umrl črnovojnik Matija Biatnik, doma iz Slovenj|gpaiš.kega okraja. 2alec. Letognji redni občni zbor Katoliškega izobraževalnega društva v &ajlcu se vrši v nedel^o, dne 20. maja, popoldne po večerni^ah, v dr^u&toreni'ib prostorih. Na dnevnem redu je poročilo o dru&tvenem delovanju v preteklem letu, volitev novega odbora in pa predavanje, kako se naj izobrazba tudi med vojsko v ljudsfcvu pospešuje. Vsi udje otoiienienega društva se s tem vabijo, da se v obilnem številu udeležijo obfinega zbora. St. nj pri Velenju. Dna b. injajja je umrla spoštovana gospodinja in veleposestnica. Antonija Jelen p. d. Gorgea. stara 81 let. Naj ji sveti večna Iu6! Plšece. K zadnjemu počitku po 761etnem trudapolnem življenju je spremila v sredo, dne 9. t. m., ljudska množica z vejljaki in 4 duhovni vzgledno mater Marijo Podvinski. O njei so v življenju do pifiice veljale blagrovalne besede sv. Duba o Mmo6ni ženi" v knjigi pregovorov. Lepo urej«no, obširno gospodarstvo, 5feleten, srečen zakon, mož v časti pred cerkveno in cesarsko gosposko, dobro oskrbljena sinova. hvaležen spomin njene usmiljjene aobrotljivosti — to so sledovi njenega truda, njenih molitev. Dala je Bogu 4 otrofiifte v nežni raladosli v nebesa, sina Antona kot gorečega duhovnika pred oltar, sina gospodaria Franca kot Junagkega. za to oalikovanega narednika v Ironta pred lnškega so\Tažnika. Gospod ii bodi plačnik. zapuščonpniu možn pa tolažnik!