Delovno srečanje med Celjem in Velenjem
Najodgovornejši delavci lružbenopolitičnih organizacij n obeh občinskih skupščin so imeli v ponedeljek popoldan v )obrni plodno delovno sreča-ije. Dosegli so veliko stopnjo motnosti v oceni družbeno-onomskih razmer na celjskem »močju, Sloveniji in Jugosla-|i. Obenem so opredelili nalo-t, ki jih imata obe najrezvitejši čini za hitrejši gospodarski, litični, kulturni in izobraže-ilni razvoj celotnega območja.
Kritično so ocenili neustrez->st dosedanjega sodelovanja ed Celjem in velenjem in na-tali konkretne možnosti za ikojšnje skupne nastope (pla-iranje, šolstvo, zdravstvo, upni nastop v državah v raz-ju itd.). .
V pogovoru je prevladoval alizem, saj so predpostavljali, l ne bo šol vse gladko in da bo utreben velik napor pri vskla-vanju različnih pogledov in ičrtov. Osnovna vodila pri fm pa morajo biti zaupanje, irenost, spoštovanje dogovo-iv, akcijska usmerjenost in rtijska odločnost.
Ob koncu pogovora so se do-»vorili za stalnost medsebojnih rčanj, ki naj bi utrjevala kvali-tnejše povezovanje celotnega npočja in hitrejši razvoj obeh bčin.
13. decembra 1974 leto X št. 48 (257)	cena 2 din
Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks
VOLITVE — V velenjski, slovenjgraški in mozirski občini so uspešno končali volitve splošnih delegacij v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Volilna udeležba je bila v vseh treh občinah zelp velika. Na mnogih voliščih, tako v temeljnih organizacijah združenega dela kakor tudi na nedeljskih volitvah v krajevnih skupnostih, so zaključil} volitve že do dvanajste ure. Volivci v vseh treh občinah so znova dokazali veliko zavest in pripravljenost, da prispevajo svoj delež pri graditvi samoupravnega socializma. — Podrobneje poročamo na 3. strani.
KOMUNISTI V TOVARNI GOSPODINJSKE OPREME GORENJE VELENJE SO V AKCIJSKI PROGRAM ZAPISALI TUDI NALOGE PRI UVELJAVLJANJU POLITIKE GOSPODARSKE STABILIZACIJE_
Podpora slehernega za stabilizacijo
V akcijski program, ki so ga te dni sprejeli člani Zveze komunistov v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje, so zapisali tudi naloge, ki zadevajo celotni 6.500 članski delovni kolektiv pri uveljavljanju politike gospodarske stabilizacije.
Da bi zagotovili uspešnost uveljavljanja politike gospodar-
Dom za organizirano varstvo odraslih
:_-- v-,.-. ■,-.•■■.__K::, ,; „■•-■ ■
Gradbeno in industrijsko podjetje Vegrad je ob Kidričevi cesti odprlo še eno gradbišče. Na vzhodni strani osnovnf šole Miha Pintar Toledo v Velenju so pred dnevi že postavili stebre za novo posebno šolo, v začetku novembra pa so začeli pripravljalna dela za novi dom za organizirano varstvo odraslih, ki bo stal na zahodni strani šole.
V njem bo 130 ležišč v eno in dveposteljnih sobah, kuhinja z jedilnico, bife, ambulanta in klubski prostori.
Predračunska vrednost novega objekta, Id bo predvidoma zgrajen do konca prihodnjega leta, znaša 13 milijonov dinarjev. Polovico sredstev bo prispevala republiška skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, polovico pc občih-ski solidarnostni sklad.
V Mozirju bodo uredili park
Prizadevnim članom hortikulturnega in turističnega društva v Mozirju, predvsem Jožetu Skornšku in Ivanu Zupanu, gre zasluga, da so se zamisli o parku v Mozirju premaknile iz mrtve točke. Na nedavnem srečanju slovenskih vrtnarjev so se med drugim odločili tudi za to, da bodo po svoje prispevali k ureditvi velikega parka na desnem bregu Savinje, od Delejevega jezu do Ločkega mostu. Na kompleksu, okoli 20 hektarjev bodo uredili več sprehajalnih poti in uredili naselje z značilnimi arhitekturami Gornje Savinjske doline. Tuje že ribnik, ki ga bodo uredili ribiči. Na nasprotni strani bodo svoj delež prispevali lovci in še drugi ljubitelji narave.
Posebna komisija za ureditev parka pri krajevni skupnosti Mozirje bo skrbela, da bodo dela potekala tako, da bo park čim pristneje vklopljen v okolje in da bo v njem zbrano vse tisto, kar moramo ohraniti kot značilnost Gornje Savinjske doline.
L. P.
f
ske stabilizacije moramo komunisti v vseh temeljnih organizacijah združenega dela spodbuditi najširšo družbeno akcijo, tako v delovnih -enotah, na zborih delavcev in v delavskih samoupravnih" organih kot v vseh drugih samoupravnih organih, so med . drugim zapisali v program. V vseh temeljnih organizacijah združenega dela morajo zagotoviti podporo prav vsakega člana delovne skupnosti za uresničevanje programa stabilizacijskih ukrepov in za varčevanje. Seveda pa morajo biti za dosego tega hotenja naloge točno razmejene, se pravi, da bo sleherni član delovne sk-upnosti vedel, kaj vse mora storiti za dosego skupaj zastavljenih ciljev,
Gre za uveljavljanje novih, kvalitetnejših, odnosov v združenem delu, zato je treba jasno predočiti, kakšne koristi si vsak posameznik in vsi skupaj lahko obetajo, če bodo zastavljeni cilji uresničeni. Seveda pa je treba ob tem kritično oceniti uresničevanje zastavljenih programov dela za leto 1974.
V prihodnjem letu Caltajo vse zaposlene v Tovarni gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje" resnično velike naloge. Ker predstavljajo stroški izdelavnega materiala nad 70% vrednosti proizvodnje, bo največji pouda-rek prav na varčevanju izdelavnega materiala. Za letos so načrtovali 1 % prihranek od vrednosti proizvodnje, prav tako nalogo pa naj bi uveljavili v letu 1975 v vseh temeljnih organizacijah združenega dela. Prizadevati pa si je treba, da bi — kolikor je mogoče - uvožene
materiale zamenjalLz domačimi ter da bi pri nakupu materialov dosegli kar najnižje nabavne cene. V Gorenju želijo še naprej izboljševati kvaliteto izdelkov, prizadevali pa si bodo, da bi kar najhitreje uvajali nove proizvode ter da bi poslali na tržišče še več takih izdelkov, ki jih je sicer treba zdaj še uvažati.
Najvažnejši element politike stabilizacije pa je povečanje delovne učinkovitosti. V temeljnih organizacijah združenega dela Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje je dosežena visoka stopnja proizvodnosti, vendar tudi na račun
HHBHi
intenzivnosti. V večji meri kot doslej je treba zato uveljaviti tehnične izboljšave,, izboljšati organizacijo in storiti vse, da bo kvaliteta dela boljša. V letu 1975 naj bi se povečala proizvodnost za nadaljnjih 15%.
Pri odločanju za nove investicije je treba preučiti učinke bodočih naložb in usmerjati sredstva za investicije v tiste programe, ki ne bodo koristili samo eni organizaciji združenega dela, pač pa vsem temeljnim organizacijam združenega dela velenjskega Gorenja ter narodnem gospodarstvu. To nalogo, zapisano v akcijskem
mmmmmmammmmmm^mm
programu, so že uveljavili s postavitvijo tovarne talnih keramičnih ploščic v vasi Gorenje ter z začetkom gradnje tovarne kondenzatorjev v Rogatcu v občini Šmarje pri Jelšah.
Zaposleni v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovni skupnosti skupnih služb naj bi varčevali povsod, kjer je to mogoče: O uspešnosti prizadevanj pa je treba sproti obveščati vse zaposlene. Da bi varčevanje kar najbolj spodbudili, pa je treba čimprej izoblikovati sistem nagrajevanja za varčevanje ter izdelati potrebna merila za to.
mmmmmmmmmmma
• ŠULEKOVA ZNOVA PRVAKA
V Velenju je bilo letošnje državno prvenstvo v latinsko ameriških in standardnih plesih. Prvenstva, ki ga je organiziral Plesni športni klub Velenje, se je udeležilo 30 plesnih dvojic. Velenjska dvojica Verena in Drago Sulek sta bila najboljša in tako osvojila že deseti naslov državnih prvakov.
Vrstni red najboljših: 1. Drago in Verena Sulek (Velenje), 2. Marjan in Branka Lorger (Maribor), 3. Lazo Rataj in Marjeta Simonič (Maribor). Velenjčana Alojz Fidej in Marjetka Drev pa sta bila 14. i
Na sliki trije najboljši plesni pari: 1. Drago in Verena Sulek, 2. Marjan in Branka Lorger, 3. Lazar Rataj in Marjeta Simonič

1HIHHI
NOVOLETNO PRESENEČENJE V
VELEBLAGOVNICI
nama
V VELENJU
V ČASU 00 9. DO 31. DECEMBRA 1974 prireja
VELEBLAGOVNICA Nama Velenje
• NOVOLETNI POPUST
VELEBLAGOVNICA Nama Velenje bo odobrila 10% NOVOLETNI POPUST za nakup:	7	„
-	štedilnikov, pralnih strojev, hladilnikov, konzervatorjev,
-	vseh drugih strojčkov za gospodinjsko rabo,
-	peči na elektriko, plin in na trdo gorivo,
-	radio in TV aparatov, tranzistorjev, magnetofonov in gramofonov,
-	tepihov, tapisonov, itisonov, talnih oblog PVC
Z GOTOVINO IN TUDI NA POTROŠNIŠKI KREOIT!

Koiuciaiar tetina
Nikakor se ne smemo zadovoljiti z lakonično ugotovitvijo, da so krajevne skupnosti že ustavno preoblikovane. Tudi nima smisla razpravljati o tem, kakšno mesto zavzemajo krajevne skupnosti v pogojih socialističnega samoupravljanja. Svojo opravno namembnost so že zdavnaj opravičile, sedaj gre bolj za to, da jih dejansko organiziramo tako, da bodo zaživele v duhu nove ustave. Danes bi zato podčrtali le nekatera aktualna vprašanja, ki se kot najbolj pereča pojavljajo pri uresničevanju ncfve ustavne koncepcije krajevnih skupnosti v praksi. Procesi preoblikovanja so še vedno v teku, pri čemer pa moramo vztrajati na tem, da bo temeljilo preoblikovanje krajevnih skupnosti na dejanskih potrebah delovnih ljudi in občanov.
Ponovno je treba ugotoviti, ali na primer današnja združevanja KS nastajajo zaradi objektivnih procesov integriranja vsega družbenega življenja na določenih mestnih ali vaških območjih, ali pa gre še vedno za želje po nadaljnjem zadrževanju moči v rokah sil in struktur, ki bi rade. na ta način obvladovale prostor in ljudi. Odločno se je treba upreti še nekaterim tendencam po združevanju že akcijsko in vsebinsko uveljavljanih KS, ki imajo vse pogoje za nadaljnji samostojni obstoj. Na drugi strani pa se pojavlja samozado-voljstvo z obstoječim stanjem, saj marsikje o ustreznosti oziroma neustreznosti sedanje teritorialne oblikovanosti obstoječih KS sploh še niso razpravljali.
Pri črki »A«

Posebno pozornost bo treba posvetiti tudi novim mestnim soseskam, kjer je aktivnost krajevnih skupnosti še precej
nebogljena, ali pa je sploh ni.
Vsako reorganizacijo pa je treba pričeti pri črki „A''. Hitrejši ali počasnejši razvoj samoupravljanja v KS je odvisen namreč tudi od ustrezne statutarne ureditve novih odnosov v krajevnih skupnostih. Žal pa ugotavljamo, da so v komaj slabi četrtini KS že sprejeli nove statute na temelju ustav in občinskih statutov. Marsikje so celo izdelali statute po enem kopitu, ki se potem nekritično prenaša v različne tipe KS, kar onemogoča upoštevanje socialno-ekonomskih in drugih značilnosti posamezne krajevne skupnosti. Neustrezna ureditev teh vprašanj pa lahko povzroči ponovno odtujevanje odločanja od delovnih ljudi in občanov. Tega pa si seveda ne želimo.
Ugotavljamo tudi, da organizacija samoupravljanja v KS še ni povsod usklajena z novim delegatskim sistemom, da niso jasno opredeljena izhodišča za oblikovanja razmerja med organi in oblikami samoupravljanja, da niso dovolj podprte nekatere samoupravne oblike, kot so sveti potrošnikov in 5 poravnalni sveti, vaški sveti, ulični odbori, sveti sosesk, hišni J sveti itd.
S Skratka, nalog je še precej. Uresničiti jih moramo hitro, Ji saj bomo samo na ta način zagotovili večjo neposrednost in \ medsebojno povezanost delovnih ljudi in občanov pri reše-^ vanju skupnih vprašanj delovnega dneva.
S	MILAN MEDEN
******************************************

ZADNJE DNI PO SVETU...
SEJA IZVRŠNEGA KOMITEJA PREDSEDSTVA CK ZKJ - Na Brdu pri Kranju je bila seja izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ. Udeležil se je tudi predsednik ZKJ Josip Broz Tito. Na seji so proučevali notranjepolitični položaj in aktivnost ZKJ v luči uresničevanja stališč X kongresa ZKJ in načel jugoslovanske ustave.
• MAKARIOS NA CIPRU
Dvesto tisoč ljudi je navdušeno vzklikalo, ko je predsednik Cipra, nadškof Makarios, prišel nazaj na otok in spregovoril na velikem zborovanju v Ni-koziji. To je bilo prvič, da se je vrnil na Ciper po lanskem državnem udaru.
Ob tej priložnosti je Makarios izjavil, da želi na otoku mir in plodno sodelovanje med ciprskimi Grki ter Turki. Slednjim je obljubil vse pravice in možnost za nemoten nacionalni razvoj. Opazovalci so njegov govor ocenili kot izredno uravnovešen in trezen.
Toda v-Turčiji so se takoj oglasili z očitki, da lahko Makarios govori samo v imenu ciprskih Grkov, ne pa tudi Turkov. Še določneje: za Ankaro Makarios ni več predsednik Cipra, marveč zgolj voditelj grške narodnostne skupnosti na otoku.
Sedaj opazovalci z nestrpnostjo pričakujejo nadaljni razvoj dogajanj, ki bodo najbrž prav kamlu pokazala, kakšna bo bodočnost Cipra. Ali bo predsed-
CENE — Cene pohištva v prihodnje ne bodo več odvisne od muhavosti proizvajalcev in trgovcev s pohištvom. Na tržišču bodo enotne cene. Družbeni dogovor o enotnih cenah pohištva naj bi sprejeli še ta mesec. Namesto kontrole zveznegai zavoda za cene bodo ceno pohištva določali proizvajalci sami. Za delovne organizacije, ki se ne bodo držale enotnih cen so predvidene stroge kazni.
SEJE — Izvršni komite CK ZKJ je na minuli seji na Brdu pri Kranju opozoril na veliko aktivnost in organizirana prizadevanja članov ZKJ in delovnih ljudi pri doslednjem izvajanju politike ZKJ, kakor tudi na intenzivni idejni boj v ZK in vsej družbi za razvijanje samoupravnih socialističnih odnosov. Ocenili so, da je nadaljnje idejno usposabljanje ZK eden od pogojev za uspešen razvoj socialističnih odnosov.
NAFTA - Iskanje nafte in zemeljskega plina v Jadranskem moiju se bo kmalu nadaljevalo. To je sklenila
nik Makarios, ki uživa zaupanje in podporo večine "v Združenih narodih, uspel s svojim ugledom in vplivom zagotoviti Cipru samostojnost in neodvisnost ter ozemeljsko celovitost?
Vprašanje bo še nekaj časa ostalo brez odgovora, zakaj na Cipru so v tem trenutku še vedno turške čete, ki so se nanj izkrcale, da bi, kot so to poskusili upravičiti v Ankari, zavarovale turško narodnostno skupnost pred nasiljem:
Predsednik Makarios se zavzema za stanje, kakršno je bilo prej, pri čemer obljublja obema skupno-stima na otoku, torej Grkom in Turkom, enakopravnost in vse nacionalne pravice.
ZA REPUBLIKO
Medtem pa so se v Grčiji na referendumu z veliko večino (skoraj 70 proti 30) odločili, da ostane dežela republika. S tem so pogoreli tisti, ki so upali, da bo znova prišel na čelo naroda kralj Konstantin, ki živi tačas v Veliki Britaniji._
zagrebška INA po dobrih rezultatih prejšnjih raziskovanj, ki kažejo, da ima področje Jadrana bogata nahajališča „črnih gejzirov". Vrtalci bodo v prihodnjih dveh letih začeli vrtati še na 23 lokacijah na Jadranu, da bi ugotovili, kje je najprimernejši kraj za črpanje nafte z dna Jadranskega moija. Vrtali bodo z izposojeno francosko napravo, od leta 1976 pa bo INA raziskovala z lastnim „plava-jočim dokom", ki ga je naročila v neki japonski ladjedelnici.
DEVIZE — Zvezni izvršni svet je spremenil odlok o razpolaganju z devizami, ki jih ustvaijajo občani. Na podlagi tega odloka lahko vsak občan v> SFRJ po svojem preudarku naloži na svoj devizni račun, ne da bi moral podati kakršnokoli izjavo, vsa devizna sredstva, ki jih ustvari, ali pa jih proda pooblaščeni banki, oziroma ' menjalcu.
KAVA U- Jugoslovansko zunanjetrgovinsko podjetje „Centroprom" je z zvezno direkcijo za rezerve pre-
Tak izid so mnogi trezni opazovalci že napovedovali, saj je danes Grčija nesporno na začetku novega demokratičnega obdobja v svojem razvoju. Težko je bilo verjeti, da se bodo Grki znova opredelili za monarhijo, pa čeprav bi povratek kralja bržkone ne pomenil bistvene spremembe, vsaj v začetnem obdobju.
• MIRNEJE V ETIOPIJI?
Vlada premietja Karaman-lisa je tako dobila priložnost, da nadaljuje začet proces preobnove grškega političnega telesa, ki je moralo šest let prenašali polkovniško diktaturo.
Zaskrbljenosti za usodo cesarja Haile Selassieja se je v Etiopiji pridružil navidezen mir. Slednje je dobrodošlo znamenje po pretresljivi usmrtitvi šestdesetih najvplivnejših političnih in vojaških voditeljev pred tednom dni.	„
Toda mnoge države, s katerimi , je imela (in še
vedno ima) Etiopija dobre odnose, so ob tem izrazile zaskrbljenost, da ne bodo vojaški voditelji Etiopije skušali med kaznovane člane bivšega režima uvrstiti tudi cesarja. Drugače povedano: da ga ne bodo ubili.
Slednje je še toliko bolj razumljivo, ker bi utegnili, če so seveda tozadevna poročila točna, imeti sedaj po podpisu listine o prenosu osebnega cesarjevega bogastva, proste roke. Cesar Haile Selašsie je namreč podpisal dokument, s katerim je prenesel vse svoje premoženje (ki ga cenijo na poldrugo milijardo dolarjev, morda pa je še večje) na vojaške oblasti, ki ga bodo uporabile za odstranjevanje posledic suše.
Vsekakor pa je mogoče utemeljeno domnevati, da pretresi, ki jih doživlja Etiopija na svoji trnovi poti iz zaostale dežele y svet dvajsetega stoletja, še niso pri kraju. O tem priča posredno tudi podatek, da je gibanje v deželi omejeno, velja namreč policijska ura, in da v pokrajini Eritreji še vedno vre.
V tej pokrajini terjajo tamkajšnji prebivalci samostojnost ali vsaj večje pravice, slednje pa je za zdaj vojaška oblast megleno obljubljala zgolj načelno.

.IN DOMOVINI
hrambenih proizvodov sklenilo okvirni sporazum o nakupu 75.000 ton surove brazilske kave do leta 1977. Vrednost pogodbe je okoli 1000 milijonov dolarjev, kar je protivrednost za novo pogodbo ob dobavi 3000 jugoslovanskih tovornih vagonov za brazilske državne železnice. Brazilska kava bo v prihodnjih letih krila skoraj polovico jugoslovanskih potreb glede kave.
ELEKTRIKA - Nove cene električne energije je treba oblikovati na osnovi podrobnejše analize in ob pregledu dejanskih stroškov posameznih OZD elektrogospodarstva in premogovnikov. Tako stališče je zavzel izvršni odbor slovenske interesne skupnosti elektrogospodarstva, ko je zavrnil predlog sestavljene organizacije združenega dela elektrogospodarstva Slovenije o povišanju cen električne energije v prihodnjem letu. Po konkretnem izračunu naj bi se dosedanja poprečna cena kilovatne ure v Sloveniji (skupaj z energetskim prispevkom) z 59.5 pare povečala na 96 par. Ker s sedanjimi cenami električne energije ni moč kriti stroškov poslovanja, bo ob koncu leta znašal primanjkljaj blizu 400 milijonov dinarjev.
Varčevanje - Zvezna statistika, ki redno anketira približno 2000 družin v 50 jugoslovanskih mestih, poroča, da se v strukturi dohodkov povečujejo sredstva iz rednega delovnega razmerja in prejemkov od socialnega zavarovanja, upadajo pa dohodki zunaj delovnega razmerja. Opaziti je tudi večjo udeležbo kreditov in posojil v skupnih sredstvih, ki so na voljo anketiranim potrošnikom tri in štiričlanske družine. Vzporedno š tem se zmanjšujejo prihranki. Podražitve so brez dvoma vplivale na povečanje vseh stroškov.
LETALIŠČE - Iz leta v leto je vedno več tujih gostov, ki želijo dopotovati na Slovensko Primorje z letalom. Da bi omogočili gostom priti po najhitrejši poti v turistična središča Slovenskega Primorja so čbalne pbčine sklenile prihodnje leto usposobiti športno letališče v Sečovljah pri Portorožu. Za prvo etapo gradnje bodo morali zbrati približno 200 milijonov dinaijev.
Aktualno
Volitve delegatov in članov delegacij v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti so nov dokaz visoke zavesti delovnih ljudi in občanov tudi v občinah Velenje, Mozirje in Slovenj Gradec. Čeprav o volilnih rezultatih pišemo podrobneje na več drugih mestih, pa ne bo odveč, da vendarle zapišemo najpogla-vitnejša rezultata:
—	volitev članov delegacij v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti v organizacijah združenega dela, temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah se je udeležilo v občini Velenje 85,37 % vseh volil-cev, v občini Mozirje 93,33 % in v občini Slovenj Gradec 91 % vseh vpisanih volivcev;
-	volitev članov delegacij v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti v krajevnih skupnostih pa se je udeležilo v občini Velenje 93,72 % vseh vpisanih volivcev, v občini Mozirje 91 %, v občini Slovenj Gradec pa kar 94 % vseh vpisanih volivcev.
V vseh treh občinah so volili splošne delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
Volitve delegatov in članov delegacij v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti predstavljajo torej uspešen zaključek

(■■g
akcije za oblikovanje samoupravnih interesnih skupnosti na novih ustavnih načelih ter za uveljavljanje delegatskih razmerij pri sestavi vodstev skupnosti. Čeprav so v času priprav na zadnje volitve nekateri zatrjevali, da naši delovni ljudje in občani še niso v vsej celovitosti dojeli mesta, vloge in nalog samoupravnih interesnih skupnosti v naši družbi, pa volilni izidi pričajo prav o nasprotnem.	x
Upoštevati je namreč treba, da so bile prav tako uspešne kot same volitve tudi priprave nanje, čeprav vseh nalog - morda tudi zaradi pomanjkanja časa — resnično povsod niso uveljavili. Nasploh pa je mogoče ugotavljati, da so na zadnjih kandidacijskih konferencah ter na zborih delovnih ljudi in občanov v vseh treh občinah podrobno spregovorili o mestu in vlogi posameznih samoupravnih interesnih skupnosti, o njihovem letošnjem delu ter o usmeritvah za leto 1975. Ob tem je mogoče ugotavljati, da so posamezne samoupravne interesne skupnosti predložile za prihodnje leto takšne delovne usmeritve, za uresničitev katerih po vsej verjetnosti ne bo mogoče zagotoviti vsega potrebnega denarja. Žal pa so bili le redki predlogi z zborov delovnih ljudi in občanov za to, katerim vprašanjem naj bi dali v prihodnje prednost, pa še predlogi, ki so premalo
konkretni. Delegate čakajo torej resnično zahtevne naloge, ki jih bo treba v kar najtesnejši povezanosti z „bazo" uveljavljati nadvse odgovorno.
Te dni se sestajajo delegacije in konference delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, da bi se konstituirale in izvolile delegate za prva zasedanja skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. V prihodnjem tednu bodo že prve seje skupščin.
Skupščine temeljnih samoupravnih skupnosti čakajo v Šaleški, Gornje Savinjski in Mislinjski dolini številne zahtevne naloge, zapisane že v delovnih načrtih za leto 1975 ter v razvojnih programih občin. Pri tem še posebej izstopajo naloge na področju vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva ter zdravstvenega varstva. V prihodnje bo treba še bolj kot doslej strniti vse sile za uresničitev skupno dogovorjenih nalog pri urejanju in širjenju vzgojno varstvenih, šolskih in zdravstvenih ustanov. In prav visoka udeležba na volitvah kaže pripravljenost delovnih ljudnin občanov za aktivno sodelovanje pri razreševanju vseh problemov in nalog, ki so in bodo pred samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občinah Velenje, Mozirje in Slovenj Gradec.

• USPEŠNE VOLITVE V TOZD IN KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
V velenjski občini so končali volitve splošnih delegacij v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. V četrtek so volili delovni ljudje v vseh temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah, v nedeljo pa so volili delegate občani v krajevnih skupnostih.
Volilna udeležba je bila v občini Velenje zelo visoka. V organizacijah združenega dela, temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih skupnostih ter organizacijah je prišlo na volišča 14.474 ali 85,37 odstotkov vseh volilcev, v krajevnih skupnostih pa je volilo 19.318 volilcev ali 93,72 odstotkov.
VOLILNI REZULTATI V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
Na posameznih voliščih je bila naslednja volilna udeležba: Bele vode 100 odstotkov, Bevče 95,49, Cirkovce 100, Družmirje - Gaberke 97,40, (volišče v gasilskem domu Gaberke 98,61, volišče y gasilskem domu Družmirje 65,61), Gorenje 98,05 (volišče gasilski dom Paška vas 96,68, volišče zadružni dom Gorenje 99,45, volišče osnovna šola Skorno 100),, Lokvica 94,20 (volišče pri Skrubu 93,02, volišče v zadružnem domu 94,70), Paka pri Velenju 94,38, Pesje 93,39, Plešivec 96,15, Podkraj -Kavče 94,90 (volišče pri Ma-jaiju 97,25, volišče pri Sevčni-karju 93,60), Ravne 93,87 Volišče pri Strnaku 97,74, volišče posestvo KZ 91 53), Floijan - Skorno 99,20, Šalek - Gorice 97,89, Šentilj 98,26, Šmartno ob Paki 96,23 (volišče v Rečici 963,55, volišče krajevni urad 96,011), Šoštanj 97,80 (volišče OS Karel - Destovnih ajuh 92,67, volišče OŠ Biba oeck 91,22, volišče krajevni d 97,13), Škale 97,80, Topolščica 97,05 (volišče pri Adamu 88,54, volišče v prosvetnem domu 98,99, volišče pri Janezu 100), Velenje -Stara vas 90,40, Staro Velenje 86,99, Velenje - OŠ Anton
Aškerc. 86,26, Velenje — desni breg — volišče I. v OŠ Miha Pintar Toledo 98,45, volišče II. 89,42, Velenje - volišče v avtomoto društvu 88,46, volišče delavska univerza 88,13, volišče avla občinske skupščine 89,56, volišče nova tržnica 91,16, Velenje - Šmartno 91,32, Konovo 99,10 in Zavodnje 97,24.
VOLITVE V TOZD
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je na ponedeljkovem sestanku razpravljalo o uspehu volitev splošnih delegacij za skupščine samoupravnih interesnih Skupnosti v delovnih organizacijah. Ugotovili so, -da je uspeh volitev kar zadovoljiv, saj je na volišča prišlo od vpisanih 16.955 volilcev 14.474 volilcev ali 85,37 odstotkov vseh volilcev. Obč. svet se je pohvalno izrekel o tistih delovnih organizacijah, kjer so zabeležili 100 odstotno volilno udeležbo. To so: REK Velenje
-	temeljna organizacija združenega dela stanovanjsko gospodarstvo, GLIN Nazarje - obrat Šoštanj, Gorenje TGO Velenje
—	temeljna organizacija gostinska enota, stanovanjsko podjetje Velenje, Toplovod Velenje, Merx Celje-TOZD Šoštanj, nadzorništvo proge Velenje, PTT Celje - temeljna organizacija združenega dela Velenje, osnovna šola „Bratov Letonja" Šmartno ob Paki, osnovna šola Karel Destovnik Kajuh Šoštanj, osnovna šola Miha Pintar Toledo Velenje in elektro Slovenj Gradec — enota Velenje.
Na četrtkovih volitvah je bilo tudi nekaj takšnih organizacij, kjer niso dosegli poprečne občinske volilne udeležbe. Med nje prav gotovo sodi tudi tovarna usnja Šoštanj, kjer je bil
odziv delavcev na volitve najslabši. Od 598 vpisanih volilcev jih je v tem kolektivu volilo le 425 ali 71,07 odstotkov. Pri tem je zelo zanimiv podatek, da kar za 118 delavcev v tem kolektivu ni ugotovljeno, zakaj niso prišli na volišče. Občinskega poprečnega odziva na volitvah niso dosegle še naslednje organizacije: REK - TOZD proizvodnja premoga in TOZD ESO, Gorenje - TOZD štedilniki, hladilna tehnika, CHM in embalaža, in delovna skupnost služb. Nadalje rudarski šolski center - TOZD praktični pouk, GIP Vegrad - TOZD gradbena operativa, KOC Velenje — TOZD modni salon.
V zvezi s tem je predsedstvo sprejelo sklep, da morajo sindikalne organizacije — le te so bile tudi nosilke volitev -čimprej napraviti analizo ter ugotoviti vzroke, slabe udeležbe v posameznih temeljnih organizacijah. Seveda pa je obč. svet pri ocenjevanju volitev upošteval tudi dejstvo, da je bil ponekod odziv slabši zaradi bolezni. REK - TOZD proizvodnja premoga kar 330 — ali pa zaradi tega, ker so bili volilci
• V OBČINI MOZIRJE
Na enem od volišč v tovarni Gorenje v Velenju
na raznih službenih potovanjih
-	TGO Gorenje delovna skupnost skupnih služb - 85, odsotnost zaradi bolezni 151 volilcev.
REK Velenje - 83,99 odstotkov, Galip Šoštanj - 88,44, GLIN - obrat Šoštanj - 100, Tovarna usnja Šoštanj - 71,07, Toper Šoštanj - 89,56, TGO -Lesna Šoštanj — 94,58, Integral Velenje - 88.37, Gorenje -TGO Velenje - 83,59, RŠC Velenje
-	87,62, GIP Vegrad Velenje -81,94, projektivni biro Velenje
-	88,24, KOC Velenje - 88,39,
Kleparstvo vodovod Šoštanj — 97,61, Stanovanjsko podjetje Velenje - 100, Toplovod Velenje - 100, gostinsko podjetje Paka Velenje - 86,66, GP Kajuhov dom Šoštanj - 96, ERA Velenje - 95,28, Ljubljanska NAMA - 95,71, MERX Šoštanj
-	100, Vino Šmartno ob Paki
—	92,54, železniški promet sekcija Šoštanj - 95,38, nadzorništvo proge Šoštanj — 100, PTT Celje - Velenje - 100, bolnica Topolšica - 94,36, Savinjsko šaleški zdravstveni dom Velenje - 96,29, SDK
Velenje - 88,37, Lji banka Velenje - 94,74, občinska uprava Velenje — 99,27, osnovna šola Bratov Letonje Šmartno ob Paki - 100, Karel Destovnik Kajuh, Šoštanj — 100, Biba Roeck Šoštanj -97,68, Anton Aškerc Velenje -91,80, Gustav Šilih Velenje -97,06, Miha Pintar Toledo Velenje - 100, vzgojno varstvena ustanova' Vglenje-Šoštanj 98,64 in elektro Velenje - 100.
LJ. NARAKS S. VOVK
Pripadnost samoupravnemu socializmu
5. in 8. decembra so tudi v Mozirju delovni ljudje in občani izvolili delegate za splošne delegacije v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in tako stopili še korak naprej pri uresničevanju načel ustave.
5. decembra so volili svoje delegacije delavci temeljnih organizacij združenega dela. Skupaj je glasovalo 93,33 odstotkov upravičencev. Prvi, ki so zaključili volitve že ob devetih so bili delavci uprave skupščine občine Mozirje. Vsi
upravičenci so volili še v Merka-toiju TOZD Jelka Gorijji grad. Od nekaj nad tritisoč vpisanih volilcev ni glasovalo 202 delavca. 117 je bilo odsotnih zaradi bolezni, ostali pa so bili službeno odsotni. Le 12 volilnih upravičencev ni bil ugotovljen vzrok izostanka.
V nedeljo so bile volitve splošnih delegacij v krajevnih
skupnosti. Od vseh vpisanih volivcev je v občini glasovalo 91,00 odstotkov. Devet odstotkov volivcev se volitev ni udeležilo zaradi bolezni (115), službena odsotnost (72), služenje vojaškega roka (100) in ostali zadržki. Neopravičenih izostankov skorajda ni, kar izpričuje visoko zavest in pripadnost samoupravnemu sistemu občanov Gornjesavinjske doline.
Po posameznih krajevnih skupnostih so bili zabeleženi naslednji rezultati: Mozirje 89,49, Nazarje 95, Šmartno ob Dreti 92, Gornji grad 93,4, Bočna 93,7, Nova Štifta 86,8, Ljubno ob Savinji 89,70, Rečica ob Savinji 92,43, Luče 89,40 in Solčava 91 odstotkov.
Liza Podpečan - Kuhar
IZ TGO GORENJE VELENJE
IZVOZNI DOSEŽKI TOVARNE GOSPODINJSKE OPREME »GORENJE« VELENJE_
Petina proizvodnje na tuje
SLOVENJ GRADEC
Lepo okrašena volišča
Tudi v Mislinjski dolini' so nadvse uspele zadnje volitve članov delegacij v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. V občini Slovenj Gradec so povsod volili splošne delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
V organizacijah združenega dela, temeljnih organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah je bilo za volitve delegatov in članov delegacij 32
volišč; od 5.069 vpisanih volivcev jih je prišlo na volišča in glasovalo 4.641 ali 91 %.
V vseh 8 krajevnih skupnostih Mislinjske doline, kjer so glasovali v nedeljo, 8. decembra, pa je bilo skupaj 11.700 vpisanih volivcev, glasovalo pa jih je 10.998 ali 94 %.
Omeniti velja, da so povsod volišča lepo uredili in da so tako delovni ljudje in občani že v dopoldanskih urah v velikem številu opravili svojo dolžnost.
Tovarna gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje je do konca meseca novembra iztržila s prodajo na tuje 30 milijonov dolarjev, ali kar 7 milijonov dolaijev več kot v enakem razdobju preteklega leta. Ker računajo, da bodo ta mesec izvozili še za najmanj 4 milijone dolaijev izdelkov, bo letošnja vrednost izvoza velenjskega „Gorenja" presegla 34 milijonov dolaijev. To pa pomeni, da bodo, upoštevaje vrednostno, petino proizvodnje prodali na tuje.
Med največjimi kupci izdelkov velenjske Tovarne gospodinjske opreme ..Gorenje^' so tudi letos Zvezna republika Nemčija, kamor so do konca novembra prodali za 13,5 milijonov dolaijev izdelkov, sledijo Francija in Sovjetska zveza, pa Češkoslovaška socialistična republika in Avstrija. V primerjavi z letom 1973 je „Gorenje" v zadnjem razdobju močno povečalo prodajo izdelkov v Avstralijo, v letu dni kar za trikrat, in v države v razvoju. Prizadevajo si za večjo blagovno menjavo tudi z vzhodnoevropskimi državami, vendar je ta omejena z blagovnimi listinami. Zato želijo okrepiti poslovno tehnično sodelovanje in kooperacijo s sorodnimi tovarnami.
Do konca novembra so izvozili iz Tovarne gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje
198.000 hladilnikov, 43.000 pralnih strojev, 100.000 električnih štedilnikov, 22.000 zmrzovalnih skrinj, 250.000 malih gospodinjskih aparatov ter 36.000 plinskih štedilnikov. V okviru kooperacije s Poljsko pa so izvozili v to državo sestav-
ne dele za 30.000 pralnih strojev. Omeniti velja, da so uspeh letos Velenjčani doseči ugodnejše cene pri prodaji izdelkov na tujih tržiščih, izboljšala pa se je tudi struktura izvoza, saj izvažajo vse več dražjih izdelkov.
Izvoljeni člani komisij samoupravne in notranje delavske kontrole
V vseh temeljnih organizacijah združenega dela in v de-ovni skupnosti skupnih služb Tovarne gospodinjske opreme Gorenje" Velenje so hkrati z volitvami članov delegacij v cupščine samoupravnih interesnih skupnosti volili tudi članske komisije samoupravne in notranje delavske kontro-
Na zadnjih zborih delavcev so zaposleni sprejeli besedilo »rememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o uredi-vi medsebojnih razmerij v združenem delu v posameznih meljnih organizacijah združenega dela in v delovni skup-osti skupnih služb. Velika večina zaposlenih je 5. decembra pismeno izjavo potrdila spremembe in dopolnitve samo->raynih sporazumov.
V občini Velenje visoka volilna udeležba
• V VELENJU VSEJUGOSLOVANSKO POSVETOVANJE O SPLOŠNI LJUDSKI OBRAMBI IN DRUŽBENI SAMOZAŠČITI V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
POGOVOR Z DIREKTORJEM TOZO - TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ
Varčevati na vseh ravneh
Pred dvema letoma je tovarna usnja Šoštanj sklenila pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju z industrijo usnja Vrhnika, 24. avgusta letos pa so podpisali skupaj s še šestimi temeljnimi organizacijami samoupravni sporazum o združitvi v organizacijo zdniženega dela industrija usnja Vrhnika. Pa še ena značilnost je pomembna za letošnji avgust šoštanjske tovarne. V tem mesecu je namreč vodstvo kolektiva prevzel nov direktor Matjaž Vouk, diplomiran ing. kemijske tehnologije, ki je s 27. leti najmlajši direktor v velenjski občini. Prejšnji teden smo novega direktorja šoštanjske usnjarne obiskali v njegovi pisarni in ga zaprosili za pogovor.
NAŠ ČAS: V velenjski občini - veijetno pa tudi daleč naokoli - ste najmlajši direktor. Kako ste se vživeli v svojo vlogo in kako vasje sprejel kolektiv?
MATJAŽ VOUK: Mesto vršilca dolžnosti direktorja v kolektivu sem sprejel 1. avgusta. Na to mesto sem prišel dejansko iz vojaške suknje, saj sem vojaščino odslužil le nekaj mesecev pred tem. Da bi se posebno na dolgo privajal na novo dolžnost ni bilo časa, ker je bilo dela in odgovornih nalog čez glavo. In kako so me člani kolektiva sprejeli? Mislim, da dobro. Vendar bi bilo to vprašanje bolje postaviti njim samim.
NAŠ ČAS: Nam lahko poveste, katera so tista načela, ki^so vas vodila k združitvi z IUV?
MATJAŽ VOUK: Združitev v okviru organizacije združenega dela IUV Industrije usnja Vrhnika nam je omogočila vodenje enotne komercialne, finančne in razvojne politike, racionalno vlaganje skupnih finančnih sredstev, razvijanje samoupravnih odnosov, ki temeljijo na spoštovanju in medsebojnem dogovarjanju v združenem delu. Vključitev v vrhniško industrijo usnja pa seveda vpliva tudi na doseganje boljše modernizacije tehnologije, doseganje optimalnega dohodka na zaposlenega ter enotnih meril in metod načrtovanja za delitev osebnih dohodkov in dohodka ter delitev dela. Registracija TOZD v organizacijo združenega dela IUV bo opravljena pri gospodarskem sodišču Slovenije do konca letošnjega leta.
NAŠ ČAS: Bi lahko v nekaj stavkih predstavili vašo organizacijo združenega dela?
MATJAŽ VOUK: Industrija usnja Vrhnika je največja usnjarska grupacija v državi z več kot 90 tonami namaka surovih kož na dan in prek milijardo dinarjev bruto dohodka na leto. Na leto proizvaja približno 6 milijonov kvadratnih metrov usnja. V celotni organizaciji je okrog 2800 zaposlenih, na leto pa izvozi
za približno 14 milijonov dolarjev usnja in usnjene konfekcije -vse na konvertibilno področje.
NAŠ ČAS: In kaj bi lahko povedali o samoupravljanju v TOZD?
MATJAŽ VOUK: Delavci v TOZD uresničujejo pravice samoupravljanja neposredno na sestankih samoupravnih jeder, referendumu in volitvah, posredno pa kot delegati v organih upravljanja v temeljnih organizacijah in skupnih organih upravljanja, svetu delegatov, gospodarskem svetu, svetu za kadre, uredniškem odboru in odboru za SLO.
NAŠ ČAS: Znano je, da se je vaš kolektiv pred leti ubadal s precejšnjimi težavami. Kako pa je s tem zdaj?
MATJAŽ VOUK: Zaradi velikih podražitev smo proizvajalci usnja v dokaj težavnem položaju. Težave izvirajo posredno iz naftne krize, saj so se naftni proizvodi v zadnjem letu najbolj podražili - kar za 125 odstotkov, artikli usnjarsko predelovalne industrije pa najmanj - za 11,5 odstotkov. Pa še to povišanje gre v glavnem na račun povišanja cen čevljev in ne usnja. Cene usnja so letos celo nižje kot lani. Poleg tega našo tovarno tarejo še specifične težave, ki nastajajo zaradi nekonkurenčnosti nekaterih vrst vegetabilnega usnja, tega namreč proizvajamo v starih, neproduktivnih in higiensko-varstveno neustreznih obratih. Mislim, da bomo morali glede na splošno stagnacijo vegetabilne proizvodnje oziroma zaradi regionalnega zapiranja te vrste proizvodnje v naši državi na relaciji proizvajalec-potrošnik, mislim, že v prihodnjem letu najti preusmeritev proizvodnje tudi za ta obrat. Poleg navedenih težav nas pesti še pomanjkanje delovne sile. To vprašanje zdaj rešujemo z delavci iz drugih republik, mislim pa da bi ga morali pomagati reševati skupno vsi zainteresirani v dolini. Gre predvsem za skupna vlaganja v stanovanja za delavce, ki prihajajo iz drugih republik. Na kratko lahko rečem, da smo kadrovsko preslabo zasedeni, vprašanje zase pa je tudi stanovanjska problematika. Temu vprašanju in družbenemu standardu delavcev bomo morali v prihodnje posvetiti več časa in sredstev.
NAŠ ČAS: Kako pa se te težave zrcalijo v rezultatih poslovanja?
MATJAŽ VOUK: V prvih devetih mesecih letos smo seveda poslovali s težavo. Kljub temu, da je znašal celotni dohodek približno 8 milijard starih dinarjev in da je vrednost izvoza dosegla dva milijona dolarjev smo imeli le 56 starih milijonov ostanka dohodka ob 467 starih milijonih amortizacije. V pre-
SODELOVALO NAD 200 UDELEŽENCEV
Prej&iji teden v četrtek in petek je bilo v domu kulture v Velenju vsejugoslovansko posvetovanje o splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti v krajevnih skupnostih. Posvetovanje je organizirala zvezna konferenca socialistične zveze in zvezna konferenca ..krajevna skupnost in družina" v sodelovanju z zveznim sekretariatom za narodno obrambo z namenom, da predstavniki vseh republik in pokrajin na podlagi ustavne vloge krajevne skupnosti kot ene izmed temeljnih samoupravnih skupnosti našega družbenopolitičnega sistema izmenjajo mnenja o nadaljnji organiziranosti splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite v krajevni skupnosti.
V priprave na ta posvet nekaj več kot 200 predstavnikov iz vseh republik in pokrajin so bili vključeni tudi organi republiških in pokrajinskih konferenc SZDL in organizacije SZDL nekaterih občin in krajevnih skupnosti, med njimi tudi predstavniki občinske konference SZDL in skupščine občine Velenje.
Udeležence posvetovanja, med njimi podpredsednika zvezne konference SZDL Marijana Cetiniča, člana izvršnega komiteja CK ZKJ Ivana Kukoča pomočnika zveznega sekretarja za narodno obrambo Ivana Dolničarja, člana izvršnega komiteja CK ZK Slovenije Alojza Briškega, podpredsednika republiške konference SZDL Slovenije Vlada Breznika in sekretarja za narodno obrambo Slovenije Miha Butaro je pozdravil in jim zaželel čim bolj plodno delo pri nadaljnjem poglabljanju in oblikovanju osnov splošnega ljudskega odpora, v imenu družbenopolitičnih organizacij skupščine občine Velenje predsednik izvršnega sveta skupščine
občine Velenje Franjo Kljun. V številnih in zelo plodnih razpravah so udeleženci posvetovanja poudarili, da je glede na to, da je z novo ustavo krajevna skupnost tudi na področju obrambe in zaščite opredeljena kot izviren in izhodiščni subjekt samoupravnih odnosov, tudi družbena narava obrambnih priprav v njenih mejah z vidika celotnega sistema splošnega ljudskega odpora bistveno spremenjena. Obrambne priprave dobivajo v krajevni skupnosti dvojne razsežnosti in pomen: uresničujejo se kot del splošnega in enotnega obrambnega mehanizma in sistema z vsemi značilnostmi in posledicami takšnega položaja, obenem pa so po vsebini takšne, da zagotavljajo tudi samostojno vodenje oboroženega boja in odpora v izredno težavnih vojnih razmerah, v katerih se lahko znajde krajevna skupnost.
Glede na to, da šb priprave in organizacija krajevnih skupnosti za obrambo in zaščito prvi pogoj za množičen odpor, izvirajo iz tega tudi konkretne na-
loge krajevnih skupnosti pri uresničevanju koncepta splošnega ljudskega odpora, tako pri pripravah v miru kakor tudi v vojnih razmerah. V miru se krajevne skupnosti organizirajo in pripravljajo za vseljudski odpor, zaščito in reševanje prebivalstva in materialnega bogastva pred uničevanjem, za zadovoljevanje komunalnih in drugih neposrednih potreb občanov in njihovih družin v vojni, nadalje politično, psihološko, strokovno in drugače usposabljajo prebivalstvo, določajo oblike sodelovanja in usklajevanja priprav za obrambo in zaščito med ustreznimi organi in organizacijami na območju krajevne skupnosti ter drugimi krajevnimi skupnostmi, sprejemajo in oblikujejo pa tudi obrambne načrte ter ravnanje v vojni ter usklajujejo ukrepe in ravnanje z načtri širših družbenopolitičnih skupnosti in posebnimi načrti za vodenje oboroženega boja. V vojni pa krajevne &upnosti organizirajo in izvajajo vseljudski odpor na svojem območju ter sprejemajo vse druge ukrepe za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnega bogastva, vključno z organizacijo in izvedbo mobilizacije človeških in materialnih sredstev ter sil za obrambo v skladu z načrti, ki so bili pripravljeni v času mira in glede na konkretni vojni položaj na območju krajevne skupnosti. Seveda pa morajo biti obrambne priprave v krajevnih skup-
nostih ter njihova organizacija obrambe in samozaščite tako uresničevane, da bodo izražale vse posebnosti (družbene, družbenopolitične, materialne, demografske, itd), zaradi katerih je vsaka krajevna skupnost posebna, enotna in zaradi neposrednih, primarnih interesov delovnih ljudi in občanov zaokrožena celota.
Koncept splošnega ljudskega odpora predvideva tako po ideji kakor tudi sistemu množičnost oblik in načinov oboroženega in drugih oblik odpora. Tega pa ni mogoče zagotoviti, če v oblikovanju in spodbujanju celotnega obrambnega mehanizma niso neposredno navzoči delovni ljudje in občani ter njihova samoupravna združenja. V tem je pravzaprav tudi poglavitna moč splošnega ljudskega odpora. Na drugi strani pa to obvezuje vse tiste, ki so odgovorni za načrtovanje obrambnih priprav, da pri usmerjanju in usklajevanju nalog s področja obrambe ustvarjajo obenem tudi možnosti za množične spodbude iz tako imenovane
baze. To bo omogočilo, da se bodo številne posebnosti posameznih področij naše države in posameznih področij družbenega življenja kat najbolj uskladile s splošnimi jugoslovanskimi obrambnimi potrebami.
Obrambne priprave v krajevni skupnosti pa bi bile nepopolne brez razvitega sistema in prakse družbene samozaščite, ki dobiva kot funkcija samoupravne družbe prav v krajevnih skupnostih najneposrednejši in tudi najbolj celovit izraz kot stalna, organizirana in izredno pomembna družbena dejavnost.
Glede na to, da je organizacija in načrtovanje obrambnih priprav v krajevnih skupnostih eden izmed bistvenih pogojev za uspeh vsake konkretne akcije se morajo delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih neposredno samoupravno organizirati in konstituirati tudi na področju obrambe in samozaščite. To se pravi, da morajo izdelati takšen dokument, ki ima moč normativno-pravnega akta; to pa je statut krajevne
f	\
ZAVAROVALNICA SAVA	
POSLOVNA ENOTA	CELJE
EKSPOZITURA	VELENJE
ZASTOPSTVA	SLOV. KONJICE
	ŠENTJUR
	ROGAŠKA SLATINA
V	V
skupnosti, v katerem so lahko pravice in dolžnosti delovni ljudi in občanov na področju obrambe in samozaščite po polneje in kar je še posebe pomembno konkretneje prika zane.
Iz tega sledi, da so statuti krajevnih skupnosti velikeg pomena za priprave na sploši ljudski odpor in družbeni) samozaščito. Saj na eni stran najbolj dosledno izražajo ure sničevanje in do konca izvedel ustavni koncept priprav nai socialistične družbe na obran bo in samozaščito, na dmj strani pa so to samoupravi akti, ki poleg normativne^ vsebujejo tudi prvine program ske usmerjenosti in organizaciji teh priprav. Na posvetovanju ja so udeleženci tudi poudarili, di so obrambne priprave v kraje? nih skupnostih neposredni povezane z akcijskimi nač osnovnih družbenopolitičn organizacij. Neposredna vk čitev teh organizacij v pripr za splošni ljudski odpor družbeno samozaščito v I nih skupnostih pa mora sestavina, ki zagotavlja obrambno pripravljena organiziranost in mobil vseh subjektov obrambe in i stev v krajevni skupnosti, daV>| v primernem času ustrez največjim možnostim in ko stim naše socialistične druž
Udeleženci posvetovanja v domu kulture
Na obisku v krajevni skupnosti Zavodnje
Matjaž Vouk,
ostalem delu leta bomo morali storiti vse, da glede na dane pogoje poslovno leto zaključimo uspešno. Dosledno moramo izpeljati stabilizacijsko-varčevalni program, ker se naraščajoča nelikvidnost in inflacija močno poznata tudi v našem kolektivu. Program zajema večji izvoz, boljšo produktivnost dela, izboljšanje kakovosti proizvodov in organiziranosti ter zaostritev osebne odgovornosti, in seveda varčevanje na vseh ravneh.
NAS ČAS: Za konec pa še eno vprašanje: Kakšni so vaš načrti, želje za prihodnje leto?
MATJAŽ VOUK: Naša poglavitna naloga v prihodnjem letu bo ta, da postopoma dvignemo namok od sedanjih 17 ton na dan na približno 22 ton surovih kož na dan, in da na leto proizvedemo približno 1,5 milijonov kvadratnih metrov svinjskega, junečjega in govejega usnja ter da čimveč usnja izdelamo v usnjeno konfekcijo. Naloga, ki si jo zadajamo ni lahka. Prepričan pa sem, da ji je 600-članski kolektiv tovarne kos. Vendar se moramo zavedati, da bomo zastavljene cilje dosegli le z boljšo produktivnostjo, vključitvijo vseh služb in družbenopolitičnih organizacij. Prav tako nameravamo v prihodnjem letu organizirati v okviru našega kolektiva še en TOZD, ki bo tehnološko in ekonomsko zaključena celota. To je konfekcioniranje usnja v gotove izdelke oblačilne konfekcije ter športnih in zaščitnih rokavic. Stremeti bomo morali tudi za boljšo povezanost s krajevno skupnostjo, smotrnejšo stanovanjsko politiko in za čim- ; boijše izobraževanje članov kolektiva v sodelovanju z delavsko univerzo.
NČ: Tovariš direktor, najlepša hvala za odgovore.
STANE VOVK
• 'Z OBČINE SLOVGRADEC « !Z OBČINE SLOVENJ GRADEC « IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC & IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC # IZ OBČINE SLO
PRIZADEVANJA ZA ZAGOTOVITEV SE VEČJE NEPOSREDNOSTI IN POVEZANOSTI OBČANOV IN DELOVNIH UUDI PRI REŠEVANJU SKUPNIH VPRAŠANJ:_
Reorganizacija krajevne samouprave
V koroških občinah Slovenj Gradec, Dravograd in Ravne na Koroškem je prišlo letos do večjih spre-* memb v oiganiziranosti krajevne samouprave občanov. Ustanovljenih je bilo več novih krajevnih skupnosti,
in to s poglavitnim namenom, da bi ob vsesplošnih prizadevanjih za uveljavljanje ustavnih novosti, zagotovili še večjo neposrednost in povezanost občanov in delovnih ljudi pri reševanju skupnih vprašanj. Vse kra-
Pri delu .v temeljni organizaciji združenega dela „NTU" slovenjgraške usnjarne, v Tovarni gumirane
zime
IZVOZNA PRIZADEVANJA DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE USNJA SLOVENJ GRADEC:
r
Izvoz precej večji, kot so načrtovali
Tovarna usnja Slovenj Gradec sodi med tiste organizacije združenega dela na Slovenskem, ki morajo potem, ko so začele s preusmerjanjem proizvodnje in z uvajanjem novih izdelkov, večino surovin uvažati. Trenutno kupujejo na tujem kar 90 % vseh potrebnih surovin. Kljub temu pa je zunanje-
i milijonov dinarjev več, kot so plačali v istem razdobju za v tujini kupljene surovine. V zadnjem letu dni pa so uspeli povečati izvoz za 41 %, vrednost izvoza na zaposlenega pa je večja za 32 %.
SlovenjgraSka Tovarna usnja izvaža svoje izdelke predvsem v Italijo, Zvezno republiko Nemčijo in v zadnjem času tudi v Sirijo, za prihodnje leto pa načrtujejo povečano prodajo izdelkov zlasti še na Madžarsko, v Bolgarijo in na Nizozemsko. Tovarna usnja Slovenj Gradec, oziroma njena temeljna organizacija združenega dela za proizvodnjo avtomobilskih sedežev, pošilja kar polovico vseh potrebnih avtomobilskih sedežev italijanski tovarni Fiat, vse več avtomobilskih sedežev pa pošiljajo tudi v znane zahodnonemške avtomobilske tovarne Mercedes, Volkswagen in AUDI. Čeprav prodajo na tuje več kot 3 /4 celotne proizvodnje pa pripravljajo vrsto ukrepov za še večjo prodajo avtomobilskih sedežev na tujem, tudi z osvajanjem novih materialov za proizvodnjo sedežev.
700-č lanska delovna skupnost Tovarne usnja Slovenj Gradec, ki bo prihodnje leto slavila 125-letnico obstoja, si prizadeva, da bi še bolj izboljšala gospodarjenje, posebej s povečano storilnostjo dela in pa z varčevanjem pri porabi
materialov, kar je še posebej pomembno ob upoštevanju podatka, da so surovine udeležene kar z 2/3 v strukturi cene. Sprememba vrednosti nekaterih tujih plačilnih sredstev je izboljšala finančno stanje temeljne organizacije združenega dela „NTU", tovarne za proizvodnjo avtomobilskih sedežev, v kateri je izrazito delovno intenzivna proizvodnja, veliko večino celotne proizvodnje pa prodajo na tuje. V nekaterih obratih druge temeljne organizacije združenega dela „UTEKS", kjer pa morajo uvažati vso potrebno surovino, izdelke pa prodajajo izključno doma, pa si bodo prizadevali, da se v letu 1975 tudi sami vključijo v mednarodno blagovno menjavo, seveda pa načrtujejo, zaradi kapitalno intenzivne proizvodnje, nove ukrepe za boljše gospodarjenje.
V zadnjih dneh, ko so v Tovarni usnja Slovenj Gradec in v njenih temeljnih organizacijah združenega dela, sprejemali načrte za gospodarjenje v letu 1975, so bili ugotovili, da bodo morali zastaviti vse sile za boljšo- plačilno sposobnost. Terjatve do kupcev so se v zadnjem letu dni povečale kar za 85 % in zdaj kupci dolgujejo Tovarni usnja Slovenj Gradec nad 46 milijonov dinarjev, od tega nad 20 milijonov dinarjev Zavodi Crvena zastava iz Kiagujevca. Zaradi terjatev, starih več kot 90 dni, so morali doslej odpisati nad 2 milijona dinaijev terjatev.
jevne skupnosti v Mislinjski, Dravski in Mežiški dolini so dobile nove statute, sveti krajevnih skupnosti pa so tudi že sestavljeni na delegatski osnovi.
V občini Slovenj Gradec so ob tem, ko so ocenjevali uveljavljanje ustavnih načel, opozorili na nujnost, da se na novo določijo območja krajevnih skupnosti. V zadnjih dneh so na zborih občanov ustanovili 3 nove krajevne skupnosti, in sicer Stari trg pri Slovenj Gradcu, Sele-Vrhe in .Dolič. V Mislinjski dolini imajo zdaj 8 krajevnih skupnosti. Ob tem velja omeniti, da so v tej občini organizirali javno razpravo o predlogih statutov krajevnih skupnosti tudi v temeljnih organizacijah združenega dela, pri čemer so namenili posebno pozornost obravnavi tistih delov iz predlogov statutov, ki go-
vore o sodelovanju krajevnih skupnosti in temeljnih organizacij združenega dela pri zadovoljevanju skupnih potreb občanov in delovnih ljudi. Že'dalj časa namreč ugotavljajo, da v občini Slovenj Gradec še vse prepočasi uveljavljajo nove odnose pri zadovoljevanju skupnih potreb delovnih ljudi med krajevnimi skupnostmi in temeljnimi organizacijami združenega dela.
Do nedavnega sta delovali na območju občine Dravograd le dve krajevni skupnosti, zdaj pa jih je pet. S tem je zagotovljen večji in nepo-srednejši vpliv občanov na življenje in odločanje, žal pa je mogoče ugotavljati, da še zmeraj ni urejeno financiranje krajevnih skupnosti in da še niso uveljavljeni novi odnosi pri zadovoljevanju skupnih potreb. V največji krajevni skupnosti te ko-
roške občine, v Dravogradu, pa so se odločili tudi za ustanovitev 7 terenskih odborov, v okviru katerih občani rešujejo problematiko svojega območja in sodelujejo pri oblikovanju in sprejemanju nalog in načrtov krajevne skupnosti. Z ustanovitvijo terenskih odborov so želeli v Dravogradu zagotoviti vpliv kar največ občanov na oblikovanje politike krajevne skupnosti.
V občini Ravne na Koroškem že vrsto let delujejo 4 krajevne skupnosti. Posebna komisija pri Občinski konferenci Socialistične zveze Ravne na Koroškem je že pripravila predlog za novo organiziranost krajevne samouprave. V Mežiški dolini bo v prihodnje delovalo 8 krajevnih skupnosti, nove pa bodo delovale v .
Kotljah, Žerjavu, Dobji vasi in na Lešah nad Prevaljami. Podobno . kot v Slovenj Gradcu in Dravogradu ugotavljajo tudi na Ravnah na Koroškem,' da še ni urejen nov sistem financiranja krajevnih skupnosti, čimprej pa bo treba v konkretni praksi uveljavljati nove, v ustavi zapisane odnose, pri zadovoljevanju skupnih potreb delovnih ljudi in občanov med krajevnimi skupnostmi in temeljnimi organizacijami združenega dela.
DEJAVNOST ŠOLSKEGA CENTRA SLOVENJ GRADEC
ŽE NAD TISOČ UČENCEV
V šolskem letu 1974/1975 ima Šolski center Slovenj Gradec tri delovne enote. Ekonomsko šolo, ki ima 12 oddelkov, obiskuje 368 učencev, v.šoli za prodajalce je v 15 oddelkih skupaj 471 učencev, zidravstveno šolo, ki pa ima 2 oddelka, pa obiskuje 69 učenk. Redne šole imajo skupaj 29 oddelkov z 915 učenci.
V	oddelkih za odrasle pa ima Šolski center Slovenj Gradec še 130 učencev tako, da deluje skupaj 33 oddelkov, vseh učencev pa je 1.045.
V	učiteljskem zboru je 27 redno Zaposlenih učiteljev in 1 strokovni delavec šolske svetovalne službe. 19. učiteljev ima fakultetno izobrazbo, 4 višjo itd.
V	tem šolskem polletju je pri teoretičnem pouku -7
oddelkov šole za prodajalce. Torej je delo izredno naporno. Dopoldne ima pouk skupaj 9 oddelkov, popoldne pa 11. Če do drugega polletja ne bi zgradili novega poslopja na Štibuhu, bi morali uvesti v šoli za prodajalce tretjo izmeno, pouk pa bi se v tem primeru začel v tej tretji izmeni ob 18. uri. Zapisali smo že, da je pred dograditvijo novo poslopje za Šolski center na Štibuhu. Investicija pa, kot ugotavlja-
KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZZB NOV ŠMARTNO PRI SLOVENJ GRADCU IN PIONIRSKI ODRED NA OSNOVNI ŠOLI XI. SN0UDB »MILOŠ ZIDANŠEK« ŠMARTNO PRI SLOVENJ GRADCU RAZVILA ZASTAVI:
Slavje v Šmartnem pri Slovenj Gradcu
Dom upokojencev v Slovenj Gradcu. Za zdaj še nihče ne ve, kakšna usoda čaka dom. Bo tndi še vnaprej „Dom upokojencev", ali pa ga bodo morali prodati ...
31. rojstni dan ustanovitve nove, socialistične, Jugoslavije so lepo proslavili tudi v krajevni skupnosti Šmartno pri Slovenj Gradcu. V domu borcev so 30. novembra na priložnostni slovesnosti razvili zastavo krajevne organizacije Zveze združenj borcev NOV, pokrovitelj slavja pa je bila Tovarna meril Slovenj Gradec.
Slovesnosti so se udeležili predstavniki družbeno političnih organizacij iz Slovenj Gradca ter številni domačini, slavnostni govornik pa je bil Ferdo Fišer — Mojka.
Izrazil je veliko željo, da bi zastava krajevne organizacije Zveze združenj borcev NOV v prihodnje vselej združevala ne samo bivše borce in aktiviste Osvobodilne fronte, pač pa tudi vse občane iz tega kraja pod Zahodnim Pohorjem ter zbujala tovarištvo in enotnost, skovano med narodnoosvobodilno vojno. Zastavo je prevzel v varstvo borec Pohorske brigade Tone Zdovc, predstavniki družbeno političnih organizacij in društev pa so nanjo pripeli spominske trakove.
Na sam praznik Republike pa
je dobil zastavo tudi pionirski odred na osnovni šoli XI. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade „Miloš Zidanšek" v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, zastavo pa je pionirjem darovala temeljna organizacija združenega dela »Tovarna gumirane žime" slovenjgraške Tovarne usnja.
• Partijsko politično šola
Komisija za idejno politično usposabljanje pri Komiteju Občinske konference Zveze komunistov Slovenj Gradec in Delavska univerza Slovenj Gradec sta pripravila v središču Mislinjske doline Partijsko politično šolo. Obiskuje jo 20 slušateljev, sekretarjev organizacij Zveze komunistov, predsednikov aktivov Zveze socialistične mladine in drugih komunistov, med udeleženci pa je tudi nekaj takih, ki še niso člani Zveze komunistov.
V okviru Partijske politične šole bodo tudi v Slovenj Gradcu obravnavali osnove marksizma, predavanja pa bodo trajala 48 ur in bodo končana predvidoma sredi meseca decembra. Predavajo pa člani koroškega regionalnega predavateljskega aktiva.
jo, preveč bremeni matično občino Slovenj Gradec, ki ima v centru le nekaj nad 31 % vseh učencev. Zato je svet šole že sklenil, da je potrebno pripraviti predloge za medobčinsko financiranje gradnje novega šolskega poslopja.
Omeniti velja ob tem še, da mora Šolski center Slovenj Gradec zbrati 1,750.000 din (z obrestmi vred skoraj 2 milijona din) £a odplačilo opreme za novo šolo v treh letih, kar je redkost, saj je drugje oprema zajeta že v osnovni investiciji-
Še vedno pa ostaja odprto vprašanje izgradnje športnega centra in s tem rednega pouka telesne vzogje na Šolskem centru Slovenj Gradec in na osnovni šoli „Franjo Vrunč" Slovenj Gradec.
• Kandidati za predsednike zborov interesnih skupnosti
Pred tednom dni smo v „Našem času" objavili kandidate za vodilne dolžnosti v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih na območju občine Slovenj Gradec. Tokrat objavljamo predloge za kaiididate za predsednike posameznih zborov.
V	Temeljni izobraževalni skupnosti Slovenj Gradec je kandidat za predsednika zbora izvajalcev Mirko BIZJAK, za predsednika zbora uporabnikov pa diplomirani inženir Bojan ČAS. Kandidat za predsednika zbora izvajalcev v Samoupravni interesni skupnosti zdravstvenega varstva Slovenj Gradec je dr. Ivo ŠUMI, za predsednika zbora uporabnikov pa Jožica ŠAVC. Pri-marij dr. Drago Plešivčnik, ki kandidira za predsednika izvršilnega odbora v tej skupnosti, pa je evidentiran kot možni kandidat za zbor uporabnikov republiške samoupravne interesne skupnosti zdravstvenega varstva.
V	Temeljni kulturni skupnosti Slovenj Gradec je kandidat za predsednika zbora izvajalcev profesor Ferdo FIŠER, za predsednika zbora uporabnikov pa inženir Marija SEKIRNIK. Kot možni kandidat za zbor uporabnikov Kulturne skupnosti Slovenije je evidentiran profesor Drago Pččko. Kandidat za predsednika zbora izvajalcev v Temeljni telesno kulturni skupnosti Slovenj Gradec je Miro PRUŠ, za predsednika zbora uporabnikov pa diplomirani inženir Janko CEGOVNIK.
PO KOROŠKI
• Prvi mladinski kulturni dom v Mežiški dolini in na Koroškem
Mladim iz Stražišča, Tolstega vrha, Zelenbrega in Spodnje Strojne, povezanim v aktiv Zveze socialistične mladine Reka v občini Ravne na Koroškem, se je po 8 letih naposled vendarle uresničila velika želja- - dobili so mladinski kulturni dom, prvi tovrstni objekt ne samo v Mežiški dolini, pač pa tudi na Koroškem.
Mladi so se vrsto let sestajali po domačijah, vaje za igre so imeli na senikih, predstave pa pod kozolci. Kaj kmalu so spoznali, da morajo priti do lastnih prostorov. Pot do mladinskega kulturnega doma pa je bila dolga in mladi bi bili nekajkrat skorajda omagali, pa čeprav so jim priskočili na pomoč tudi drugi. Mladi iz Stražišča, Tolstega vrha, Zelenbrega in Spodnje Strojne so naposled dobili prostor, v katerem bodo preživljali svoj prosti čas, „dom hotenj, upanj in pričakovanj", kot pravijo. V domu bodo uredili knjižnico in čitalnico, večkrat kot doslej se bo predstavila tudi igralska skupina, pripravili pa bodo tudi gostovanja kulturnih skupin iz drugih krajev.
Člani aktiva Zveze socialistične mladine Reka v občini Ravne na Koroškem si zdaj le še želijo, da ljubljanska Lesnina izpolni dve leti staro obljubo, to je, da jim podari stole za novo dvorano.
• Novi prostori za vzgojnovarstveno ustanovo
Pred dnevom Republike so v Dravogradu predali svojemu namenu nove prostore vzgojno varstvene ustanove. Stari prostori so že zdavnaj odslužili. Zato ni slučaj, da so prebivalci z območja krajevne skupnosti Dravograd sklenili, da bodo z denarjem, zbranim s krajevnim samoprispevkom, pomagali tudi pri tej gradnji. V dveh objektih je 6 igralnic, metodični kabinet, sodobno opremljena kuhinja ter drugi prostori. V okolici pa bodo uredili igrišča. Z novo zgradbo vzgojno varstvene ustanove, v kateri je prostora za 120 malčkov, so za nekaj časa rešili prostorske težave na p.odročju organiziranega varstva in vzgoje predšolskih otrok v tej koroški občini. Jeseni bodo odprli še en oddelek v Šentjanžu.
IMAŠ ROMAN
Soplesalec je Yuki učil dvigati nogo pri Can-canu.
•	Vsa vesela in razigrana ga je posnemala ter se vrtela po taktu z dvignjeno nogo kot baletka, krilo ji je prhutalo po zraku, njena olivno-ijava stegna pa so se bleščala ob zamegljeni svetlobi.
Herbert ni mogel več zdržati. Planil je pokonci, stopil na plesišče, divje bliskal z očmi, lasje so mu vihrali na vse strani, ter grobo razdvojil par. Disko jokey je ustavil glasbo in v sobi je zavladala smrtna tišina
„Pusti moje dekle pri miru!" je zakričal. „Slišiš, mo-' ja je! Odmakni z nje svoje mastne šape!"
Fant je stopil naprej in dvignil pesti, toda Yuki je
•	RONALD KIRKBRIDE
nikogar, se je junaško odpravil proti podstrešju.
Zavese v njeni sobi so bile zagrnjene in opazil je le bele rjuhe, ki so ležale na tleh . zmečkane. Pomislil je, da jo je prav gotovo moralo nekaj prizadeti, ker je ležala na postelji. Toda, ko so se oči privadile mraka, je zagledal na postelji ogromno moško telo, ki je mirno spalo in z eno roko nežno objemalo majceno in krhko telo male Yuki. Njena lica so počivala na njegovih brkih, ki so se kar ježili od ponosa.
„Oče!" je zašepetal Herbert.
Skoraj se je že zmračilo, ko je Yuki pospravila sobo in zložila vse svoje stvari. Stopala je po stopnicah navzdol, nato pa obstala, ker je zaslišala Herbertov melanholičen glas in nežno bren-kanje na kitaro. Stala je tiho, vsa prevzeta od čustvene melodije. Ne da bi vedela zakaj, jo je naenkrat notranji nagib proti njeni volji prisi-
JUKI OKANO
stegnila roko, pogledala Her-berta in ledeno odbrusila: »Tvoje dekle pa že nisem! Ti si neumen, Yuki ni nikogaršnje dekle - zaenkrat!"
Mogoče prav zaradi tega, ker je bilo zanj tako po-' membno, so ga živci vedno izdali, kot na primer na zadnjem izpitu, ali med vojaškim pregledom oči, ko je naenkrat ugotovil, da ne vidi dlje kot en meter pred seboj.
Ni mogel razumeti čemu ta slabost v njegovem značaju. Mogoče zaradi očetove neveijetno napadalne premoči, katere se je bal celo kot otrok in jo neizmerno spoštoval. Mogoče je vsa ta leta nosil bakljo pred svojim očetom, breme njegove prevare, se nezavedno pokoril zanjo, medtem ko se je posmehoval lastni slabosti?
Dopovedoval si je, da je čas enkrat postati možak. Odkar je zapustil osnovno šolo je bil slabič in straho-petnež, posebno pri dekletih. Še nikoli ni zares imel kakšnega dekleta ah imel prave spolne odnose, če ne računa prostitutk iz Soha. Ampak z njimi je moral opraviti v petih minutah, ker je pred vrati že čakala naslednja stranka.
Toda zdaj se je pojavila Yuki. Bila je Japonka in v Londonu tujka. Ni mogel pozabiti pogleda na njeno golo, vitko telo v slačilnici velike trgovine. Res, da se je do nje obnašal v disko klubu naravnost gnusno, ampak se je zato, ker so ga podcenjevali. Počutil seje nemogoče, ker se je osramotil pred „pri-jatelji". Na drugi strani pa priložnost na Scarsdale Villas 132 ... .
Pogleda} je na uro. Mati se je že odpeljala na bridž v Hammersmith. Oče prav gotovo ta trenutek žuli svoj redni vrček piva in svinjski zrezek v „Britannia". Yuki bo prav gotovo sama doma.
Umil sije roke, daje spral z njih klej, glava pa mu je kar gorela od neučakanosti.
Ko je stopil v stanovanje je bilo vse tiho, zato je povsem neslišno zaprl vrata za seboj. Usta so se mu razlezla v zadovoljno rezanje, ko je opazil, da je prostor za dežnike prazen. Stopil je naprej po hodniku do dnevne sobe. Za trenutek je postal in vsrkal prijeten, sveži duh po parketnem loščilu, nato pa stopil proti kuhinji.
„Yuki? " je prav potiho zašepetal.
Nihče mu ni odgovoril, nato pa je divje zavil v knjižnico, a ker tudi tam ni našel
lil, da je odložila kovček in tiho odprla njegova vrata.
Sedel je na nepostlani postelji z zaprtimi očmi in igral žalostno flamengo pesem. Yuki je stala osupljena, čisto mirna kot kip, ne samo zaradi odličnega igranja in lepe pesmi, ampak tudi zaradi velikanskega nereda in umazanije, ki sta vladala v sobi. Umazane nogavice in srajce so ležale po podu, kravate so bile privezane za naslonjala stolov, čevlji nametani na kup v kotu sobe, vsi blatni, prašni in umazani.
Stene so bile preluknjane od žebljičkov, pod katerimi so visele iztrgane strani revij ali časopisov, na robu prilepljene z lepilnim trakom. Na slikah so bili črnski boksar z dvignjenimi pestmi, nek starček, ki je v rokah držal zaži-galno bombo, obraz Kitajca, osvetljen z luninimi žarki, ko v svoji modri katunasti obleki gleda parado mladih fantov in deklet, brez števila deklet z razgaljenimi prsmi in velikansko fotografijo Beatlesov, ko vstopajo v letalo.
Na razstavi fotografij, ki so jo ob dnevu republike odprli v dvorani kulturnega centra v Beogradu, je veliko pozornost med drugim vzbudila tudi fotografija s podpisom Odmor. Fotoreporter Joco Žnidaršič je posnel tovariša Edvarda Kardelja v igri s svojim vnukom.
humor
„Na ta način že tretjo zimo nisem nalezel gripe"
Moški s svetlimi prameni v temnih laseh, z izrazitim obrazom je visok samo 160 centimetrov. Toda med kirurgi, ki so si zastavili zahtevno nalogo, da bodo s svojimi operacijami reševali poleg telesnih tudi duševne težave in probleme, je doktor Georges Bourou iz Casablan-ce prav gotovo največji. Po narodnosti je Francoz, vendar je že kot otrok prišel v Alžir, kjer se je tudi šolal in postal zdravnik. Pred osemnajstimi leti je opravil prvo transek-sualno operacijo: nekega moškega je spremenil v žensko. Od takrat dalje je opravil že več kot osemsto uspešnih operacij.
Dr. Bourouju se zaupajo ljudje v hudi duševni stiski, ljudje, s katerimi se je narava surovo in grdo poigrala. Rodili so se kot moški, toda kasneje so spoznali, da se počutijo in občutijo kot ženske ah obratno. Bourou* je zdravnik, ki se zaveda svoje
odgovornosti. Na kliniki opravi največ tri operacije na teden in ne sprejema bolnikov, ki jih na operacijo niso pripravili priznani psihologi in s klinično preizkušenimi hormonskimi preparati.
Najslavnejši moški, ki je odšel z njegove klinike kot ženska, je Anglež James Humphry Morris, slavni pisatelj in novinar, oče petih otrok, ki je dve leti po operaciji pri dr. Bourouju napisal knjigo o svoji preobrazbi. Večina bolnikov, ki jim je pomagal dr. Bourou prekoračiti mejo v drugi spol pa seveda molči. Leta in leta po operaciji tega ali onega bolnika, prihajajo na kirurgov naslov hvaležna pisma, v katerih mu zagotavljajo in zatrjujejo, da so vsi problemi, s katerimi se zdaj srečujejo v življenju, naravnost malenkost proti tistemu, kar jih je težilo pred operacijo.
Križanka
VODORAVNO: 1. mesto v severni Italiji Ob reki Pad, kjer so doma izdelovalci violin, 8. kruh iz ajdove moke, 9. nestrokovnjak, 10. avtomobilska oznaka za Benetke, 11. francoski utopistični socialist („Potovanje na Ikarijo"), 13. znamka Tomosovega vozila, 15. mednarodni jezik, ki se ni uveljavil, 16. vrsta živalske maščobe, 17. sanje, 18. francoska denarna enota, 20. znak za kemično prvino radij, 21. reka v Angliji, skozi Stratford, rojstni kraj Shakespearea, 24. pesem z otožno vsebino, žalostinka, 26. kar se obvezno daje v denarju ali v natu-ralijah.
NAVPIČNO: 1. kratica za kalorijo, 2. železov oksid, 3. knjižna izdaja, 4. važno živilo iz žitaric, S. Oleg Vidov, 6. nevedoma, 7. topilo za lake in maščobe, brezbarvna gorljiva tekočina, 12. vrsta peciva iz jajc, sladkorja, moke, 13. ime iznaj-ditelja dinamita, Nobela, 14.
nravnost, 19. tibetansko burmans plemena v gorovju med Asamom Burmo, 22. del voza, 23. duše ut lega pri starih Slovanih," 25. vzki
GVAPO - ŠALJIVA ZGODBA L DIVJEGA ZAHODA - I. ANTIČ
FELJTON
Začela se je 31. maja 1916 ab 14.28...
Ko so na rušilcu videli, da bi lahko „Wiesbaden", čeprav onesposobljen za resnejše bojevanje, kljub vsemu vendarle še izstrelil kak torpedo proti „Lionu", so se mu približali na nekaj sto metrov in začeli neusmiljeno streljati na brezmočnega nasprotnika. Rušilec je izstrelil 58 (!) salv na nemško lahko križarko!
„Wiesbaden" je še vedno ostal na površini morja!
Tedaj se je „Onslowu" ponudila priložnost, da napade skupino nemških bojnih križark, ki se je prikazala na zahodu. Pognal se je proti njim in pustil nesrečni „Wiesbaden".
Njegov napad bi se kmalu končal usodno za mali rušilec, zakaj nemške križarke so ga pravočasno opazile in vžgale po njem. Utegnil je izstreliti en sam torpedo in se še pravočasno umakniti. Torpedo ni zadel cilja.
Mimo „Wiesbadna" je v tem trenutku priplula skupina težkih križark admirala Arbuthnota. ,,Defence", „Warrior" in „Black Prince" so s skupnimi močmi začele obstreljevati „Wiesbaden", ki pa se nikakor ni hotel potopiti kljub desetinam in desetinam težkih izstrelkov, ki so eksplodirali na njem. Na nemški ladji, ki je bila sedaj prekrita s dimom in požari od krme do premca, je še vedno ponosno vihrala nemška zastava!
Tedaj pa so angleške križarke, ki so zaverovano obstreljevale negibno nemško ladjo, nenadoma naskočile bojne ladje Visokomorskega ladjevja, ki so jih vodile Hipperjeve težke križarke.
Nemci so streljali hitro in natančno.
„DEFENCE" ZLETI V ZRAK
Razmeroma šibek oklep angleških križark ni mogel vzdržati silovitih nemških strelov.
Nemško obstreljevanje je postalo usodno za „De-fence". Salva jo je dobesedno prerešetala in spotoma zadela še glavno skladišče streliva. Velika ladja se je razletela kot bi bila zgrajena iz lesa. Samo nekaj sekund je trajalo, da jo je pogoltnilo morje.
Druga ladja iz skupine admirala Arbuthnota, ki je v tem spopadu prejela nekaj strašnih udarcev, je bila „Warrior". Nekaj točnih zadetkov je-tako spremenilo njeno nadgradnjo, da jo skorajda ni bilo moč spoznati. Na palubi je izbruhnilo več ognjev in njen poveljnik je pognal stroje z vso močjo, da bi se rešil jeklene toče iz nemških topov.
Vendar pa so Nemci streljali izredno natančno in videti je bilo, da za ladjo ni nobenega upanja, ko se je zgodilo nekaj prav neverjetnega. « -
V tem trenutku so se namreč začele razvrščati v bojno linijo bojne ladje admirala Evan-Thomasa, ki so vse dotlej sledile križarke admirala Beattyja.
Eno izmed bojnih ladij je doletela neverjetna smola. Pred očmi malone cele nemške Visokomorske flote se ji je zaskočilo krmilo!
To je bila bojna ladja „Warspite". Krmilo se je zaskočilo natanko v trenutku, ko je začenjala levi obrat, ki naj bi jo pripeljal na točno določeno mesto v bojni liniji.
Kapitan Philpotts je poskušal vse, da bi ladjo spravil v pravo smer, toda zaman. Velikanka je zaplula v velikem krogu naravnost proti Nemcem!
Ti so seveda v trenutku spoznali, da se jim ponuja neverjetna priložnost.
Vse nemške ladje, ki so lahko streljale, so odprle ogenj!
Kapitanu Philpottsu ni preostalo nič drugega, kot da je pustil, da je ladja v velikem krogu zaplula pred oči malone vse nemške flote in se znova vrnila skoraj na isto mesto, s katerega je krenila na svoje noro potovanje. Ves ta čas so kajpak padali po njej neverjetno natančni streli, ki so povzročili hude poškodbe.
Sele na koncu kroga je strojnikom uspelo vsaj za silo odpraviti napako in ladja se je pognala nazaj, proč od sovražnika. Poškodbe pa so bile tako hude, da ladja ni bila več sposobna za boj. Potem ko je obvestila vrhovnega poveljnika, se je usmerila proti Angliji.
To je bil seveda precej hud udarec za Angleže, ki so čisto napričakovano in zaradi muhastega naključja iz-
gubili eno izmed imenitnih bojnih ladij - hkrati pa rešil križarko „Warrior".
Nemci so namreč prenehali streljati na križarko, ki se ji je tako posrečilo uiti in so raje usmerili svoj ogenj na nesrečno „Warspite".
Medtem, ko se je vse to dogajalo, se je še zadnja britanska ladja Velike flote uvrstila v bojni položaj. Sedaj so bile angleške ladje razvrščene v oliki velikanske črke L-nemške ladje pa so se znašle med obema kriloma angleške flote.
Vendar pa zaradi gostega dima Nemci še vedno niso vedeli, koliko (in katere!) angleših ladij je pred njimi. Še vedno so mislili, da gre le za manjše število križark, med katerimi sta morda tudi dve, tri bojne ladje.
V resnici pa jim je stalo nasproti celotno mogočno angleško brodovje!
IZ OCl V OCl Z ANGLEŠKO FLOTO
Angleške bojne ladje, ki jih je še vediw*zakrival dim in so bile skrite v meglici, so začele pri priči streljati na nemško floto. Za Nemce so se začeli mučni trenutki.
„Agincourt", „Hercules", „Colossus", ,,Benbow" in „Iron Duke" so začele streljati hitro in natančno. Samo nekaj sekund kasneje so se jim pridružile še bojne ladje „Conqueror", „Orion", „Monarch", „Thunde-rer", „Royal Oak" in „Revenge".
Nemci so se znašli v obupnem položaju. Od severozahoda prek severa do severovzhoda je bilo obzorje pokrito z vrsto črnih pik, strašnih bojnih ladij, ki so jih nenehno osvetljevali drobni bliski, znamenja, da veliki topovi z angleških ladij neptretrgoma streljajo.
,',Lutzow", „Konig" in druge nemške ladje so pretresale mogočno eksplozije ko so se na njih razletavale angleške granate.
Toda nemške ladje so še vedno plule. Izkazalo se je, da so bili nemški ladjedelničarji resnični mojstri svojega poklica. Oklepi so bili tako trdni, da so zdržali udarce, ki bi sicer poslali na dno moija vsakega drugega. Razen tega pa so bile angleške granate zopet never-" jetno slabe.
Topolšica ima lahko mesto v slovenski balneologiji
POGOVOR Z JOŽETOM GROZNIKOM, DIREKTORJEM DELAVSKE UNIVERZE_
DELAVSKIM UNIVERZAM DRUŽBENO VELJAVO
Pred nedavnim je bil ustanovljen institut za balneologijo in klimatologijo s sedežem v Celju. O pomenu, potrebi in nalogah tega instituta sem se pogovarjala s pobudnikom in realizatoijem, mg. sc. dr. Janezom Kraševcem.
Kaj je balneologija?
„Pod tem pojmom razumemo različne metode zdravljenja s pomočjo naravnih mineralnih voda s pitjem, kopelmi, inhala-cijami in še drugimi oblikami. Pti tem gre za mehanične, ter-. mične, kemične in druge fiziološke učinke na človeško telo v času njegove rehabilitacije. Marsikaj v balneologiji še ni dorečenega. Vemo sicer za učinke in uspehe, raziskav na tem področju pa ni bilo dosti, ne pri nas, ne kje v tujini. Čedalje hujše onesnaževanje človekovega okolja pa je narekovalo združitev bal-neologije s klimatologijo, ki se • ukvarja z vplivom ozračja in vremenskega stanja na človeški organizem."
Kaj je narekovalo ustanovitev tega instituta in zakaj v Celju?
„Potrebo po takšnem institutu so čutila predvsem zdravilišča in zdraviliški kraji Slovenije. . Drugo pa je bil interes samoupravnih organov Skupščine s zdravstvenega zavarovanja in varstva v Celju, njenega strokovnega sveta in Izvršilnega odbora, da so bili pripravljeni na sousta-; novitev. Dejstvo, ki ga je poudarila tudi Medicinska fakulteta v Ljubljani, pa je, da je prav na r našem območju šest naravnih zdravilišč, je botrovalo temu, da se ta institut ustanovi v Celju."
Kakšne so bodoče naloge instituta?
j ..Naštejem jih naj samo nekaj iz vse obilice: Skrb za medsebojno povezavo* zdravilišč in usklajeno strokovno sodelovanje, organizacija dokumentacijsko informacijskee službe s področja balneo in ktlimatologije, spremljati razvoj in napredek medicinske znanosti, naravoslovja in tehnologije na tem področju, opravljanje raziskovalnih nalog, skrb za kadre in opremo. Ena od specifičnih nalog za Celje in (kuga industrijska središča bi bila tudi v bodoče slediti vplivu klime na človekovo zdravje, posebno s področja dihal, saj v [meritvah in obdelavi podatkov [vodimo v slovenskem in jugoslovanskem merilu."
In kako bi se Topolšica vključila v to dejavnost?
„Znano je, da ima tudi Topolšica termalni vrelec. Njegovo sedanje zajetje ni za rehabilitacijo primerno urejeno. Ideja za preureditev se je pred leti že pojavila, vendar je ostalo samo pri tem. Brez dvoma pa je ta termalni vrelec interesanten za naše rudarsko področje. Zato bo potrebno v Topolšici še naprej intenzivneje raziskovati učinke te vode na kronična degenerativna obolenja in na stanja po potrebni fizioterapiji po utrpelih poškodbah. S tem bi lahko razširili kapacitete naših centrov za rehabilitacijo in bistveno skrajšali čakalne dobe na sprejeme in izkoristili možnosti balneologije. Poleg tega pa bi izkoristili še obsežne možnosti preventivnih ukrepov, rekreacije in ambulantnih fizioterapevtskih storitev. Z raziskavami bi bilo treba pričeti tudi v Kotljah, kjer še ni ničesar doslej storjenega."
Mgr. sc. dr. Janez Kraševec
Kaj vas je usmerilo, da se bavite s to dejavnostjo?
„Ta problematika mi je znana kot zdravniku že 14 let. Kot otorinolaringolog sem se in se še srečujem s problemi, ko ni dovolj efektna vsa kirurška in med'Vamentozna terapija. Potreben je še tisti del, ki bi popravil ali pa preprečil nadaljnje okvare, v moji stroki - predvsem dihal."
LIZA PODPECAN-KUHAR
Neurejen položaj delavskih univerz v Sloveniji je glede na vse večje potrebe in pomembnost izobraževanja odraslih, tako s področja strokovnega in splošnega, predvsem pa s področja družbenega izobraževanja, pogojeval širšo družbeno akcijo, katere cilj je, da se mestu in vlogi delavskih univerz da ustrezno družbeno veljavo, da se ustvarijo pogoji, v katerih bodo te lahko kvalificirano, kvalitetno in v zadostnem obsegu opravljale svoje družbeno poslanstvo. Razgovor z direktorjem delavske univerze Velenje, Jožetom Groznikom, je tekel v tej smeri.
Koliko časa je že poteklo od oziroma izobraževanja odras-ustanovitve delavske univerze in kako se je njena poglavitna vloga izobraževanja tekom časa spreminjala in dopolnjevala?
, .Delavska univerza je bila ustanovljena leta 1959. Poglavitna naloga je bila vseskozi izobraževanje odraslih. Delavska univerza organizira predvsem tiste izobraževalne dejavnosti, ki omogočajo občanom vsestransko izobraževanje in izpopolnjevanje družbenih, strokovnih in splošnih znanj, potrebnih za delo in delovne Funkcije, posebne dolžnosti v samoupravljanju, aktivnost v družbenopolitičnem življenju in mobilnost v delovnem in osebnem življenju."
Kakšna je kadrovska zasedba delavske univerze?
„Število delavcev delavske univerze je ostalo enako, od njene ustanovitve leta 1959 do danes, čeprav se je dejavnost močno razširila in se v izobraževalne oblike vključuje vse večje število občanov. V ilustracijo naj navedem, da je bilo v šolskem letu 1970/71 okoli tisoč slušateljev in opravljenih okrog 5900 ur. V letošnji izobraževalni sezoni je več kot dvatisoč slušateljev, ki jim je v osemdesetih izobraževalnih oblikah namenjenih čez 11000 ur.'"
Ali ima delavska univerza dovolj prostora za svoje dejavnosti?
„Glede prostora nimamo posebnih problemov v primerjavi s prostorsko stisko drugih delavskih univerz. Šolske prostore (poleg prostorov v lastni zgradbi) najemamo pri drugih izobraževalnih institucijah in organizacijah. Kljub temu pa menim, da bi morali pri gradnji IV. osnovne šole upoštevati tudi potrebe delavske univerze,
lih.'
Kakšno je sodelovanje delavske univerze z družbenopolitičnimi organizacijami in organizacijami združenega dela?
„Pri sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami je v letu 1974 ugotovljen pozitiven premik, ocenjujemo pa, daje še vedno odločno premalo učinkovitega sodelovanja. Sodelovanje DU v OZD je učinkovito le s posameznimi OZD, kjer imajo področje izobraževanja delavcev vezano preko kadrovskih služb, s katerimi se dogovarjamo o konkretnih nalogah. Z OZD, kjer je izobraževalna dejavnost nerazvita, skuša DU vzpostaviti take odnose, ki naj v prihodnjem obdobju omogočijo ustrezen razvoj izobraževanja delavcev."
Kako je prilagojen program DU kadrovskim in izobraževalnim potrebam v občini?
„Program DU je prilagojen omenjenim potrebam v okviru njenih kadrovskih in materialnih kapacitet. Vendar zavira učinkovitost opravljanja njenih nalog na področju raziskovanja, programiranja in animiranja potrebnih izobraževalnih aktivnosti — neustrezen način financiranja dejavnosti DU."
In kako je s financiranjem?
»Financiranje DU je vse od njene ustanovitve praktično v celoti baziralo na vplačilih slušateljev in vplačilih delovnih organizacij.
Delež proračunskih, oziroma družbenih sredstev je bil minimalen in je v letu 1972, ko je TIS prevzela v celoti financiranje osnovnega izobraževanja odraslih. Za sezono 1974/75 pa je odobrila del sredstev za področje družbenega izobraževanja."
ončka Maroltova v Velenju
J torek 26.. novembra so se zbrali člani Šaleške folklorne pine v kulturnem domu v Velenju na četrti letni skupščini, sg šestdeset folkloristov se je zbora udeležilo tudi več družbenih kidturnih delavcev, ki posebno sodelujejo pri delu Šaleške Jorne skupine.
z poročila, ki ga je podal isednik Janez Krašovec je i mogoče ugotoviti, koliko i je potrebno, da lahko tane neka organizirana pina kulturniških delavcev nana, ugotoviti pa je bilo joče tudi pester program pditev, na katerih so plesalci isamblom osvežili gledalce, red dobrimi tremi leti je skupina štiridesetih folklo->v sicer že kar aktivna, v šnjem letu pa se je članstvo inožilo do osemdeset. Poleg je pomembno poudariti tvo, da ima ŠFS krožke na
tih osnovnih šolah, v Velenju, oštanju, in Šmartnem ob Paki. Vaje potekajo skoraj skozi ves teden, tako, da lahko ugotovimo popolno angažiranje z namenom okrepiti število kvalitetnih skupin, ki bodo predstavljale folkloro doma in v tujini. Skupina misli tudi na vzgojo tamburaškega orkestra, saj je treba misliti tudi na spremljavo. Rezultati ne smejo izostati, saj se porabi za vaje okrog 100 ur tedensko.
Kljub vzpodbudnemu številu članov skupine pa stanje ni preveč razveseljivo zaradi
	mZ M	
	KI m K* m	
		
		
*{: m		
		
Tončka Maroltova je v Velenju dobila priznanje
nenehne fluktuacije članstva. Finančno stanje je podobno kot v večini društev šibko, tako da je skupni uspeh spričo teh dejstev toliko vidnejši.
ŠFS je v stanju prikazati tri splete, Slavonskega, Srbskega in Prekmurskega. Poleg tega pa zaplešejo več drugih narodnih plesov.
V	letošnjem letu je imela skupina 15 celovečernih nastopov in 17 krajših točk, od 32 nastopov pa kar 26 v domači občini. Gostovanja so bila pri' zamejskih Slovencih v Trstu, v Subotici in v pobratenih mestih. V. Subotica in Vrnjačka Banja. f
Janez Krašovec je nakazal nekaj smernic za nadaljnje delo in sicer: Obnavljanje folklornega programa in .dopolnjevanje z novim, razširjanje glasbenega programa, sodelovanje s kulturnimi in družbenopolitičnimi organizacijami v občini in izven nje, utrjevanje skupine v političnem in moralnem smislu idr..
V	naslednjem letu naj bi bila osrednja folklorna prireditev srečanje pionirjev folkloristov iz vse Jugoslavije. ŠFS se mora pripraviti za trienale pobratenih mest v Vrnjački Banji.
ŠFS je na predzadnji seji sklenil podeliti občanom ali ustanovam, ki s svojim delom ali prizadevanjem za utrjevanje narodne folklore pomaga k skupnim uspehom, kot priznanje posebne diplome.
Na letošnjem občnem zboru so podelili diplome Nestlu Žganku,
Kakšne so posledice takega dosedanjega načina financiranja?
„Program dela je bil orientiran na tiste izobraževalne oblike, kjer je bilo možno računati na ustrezen finančni učinek. Poslovanje je bilo vedno na meji ekonomičnosti, saj bi višanje šolnin zmanjševalo interes za izobraževanje. Zaradi številčno male kadrovske zasedenosti DU in izrazite deficitarnosti dejavnosti s področja družbenega izobraževanja, se le-to kljub izredni družbeni pomembnosti ni razvijalo. Dolgoročnejše proučevanje izobraževalnih potreb ter programiranje ni bilo možno."
V čem vidite rešitev iz tega stanja?
„DU Velenje bo lahko storila določen premik v smeri izpolnjevanja svojega družbenega poslanstva, če bo izobraževanje odraslih dobilo enakovreden položaj v celotnem izobraževalnem sistemu, sredstva za osnovno dejavnost naj v programu predvidi TIS, zagotoviti bi bilo treba sredstva za modernizacijo in sredstva za programe
splošnega in družbenega izobraževanja, ki ima širši pomen in zanj ni možno identificirati plačnika."liza PODPEČAN -KUHAR
• Koroški delegati za VII. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije
Prihodnji teden se bo začel v Beogradu VII. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Koroško bodo na tem delovnem dogovoru zastopali naslednji delegati:
DRAVOGRAD: Anton Tomaž iz Industrijskega gradbenega montažnega podjetja ,.Monter" Dravograd;
RAVNE NA KOROŠKEM: Anton Polanc iz Železarne Ravne na Koroškem in Ciril Vidrih iz Rudnikov svinca in topilnice Mežica;
SLOVENJ GRADEC: Jurij Šumečnik iz Gozdarstva in lesne industrije Slo-veni Gradec.
Kovinske palice s Šaleške 19
Francu Korunu, Dragu Tratniku in Tončki Maroltovi, bivši sodelavki narodnopisnega inštituta v Ljubljani in skupine Franceta Marolta.
Tončka Maroltova je bita vzgojiteljica in strokovna usmerjevalka celotnega strokovnega vodstva. Njeno delo je omogočilo, da je zamisel o ustanovitvi folklorne skupine v Velenju sploh uspelo. Skozi vsa leta je pomagala oblikovati program, tako, da je le ta, lahko rečemo tudi odraz njenega sodelovanja.
JOŽE MIKLAVC
ISMET SULEJMANOVIC je delavec pri velenjskem Vegradu. Trenutno dela na gradbišču novega ..Trgovskega centra", ki bo predvidoma končan do konca tega leta. Prav to gradbišče pa bi bilo lahko kmalu usodno za mladega Ismeta. Ko smo v sredo prejšnji teden hodili po ..Trgov-skem centru", v katerem bodo imeli svoje prostore Alpina Žiri, mladinska knjiga Velenje, Era Velenje, loterija, zavarovalnica Maribor, hotel Paka, ki bo v teh prostorih uredil prvo slaščičar-no-kavarno v Velenju ter stanovanjsko podjetje Velenje, nam je povedal, kaj se mu je pripetilo 13. novembra.
„Na streho sem nosil beton, ko nenadoma prileti na tla poleg mene približno meter dolga kovinska palica. Sprva sem se tako prestrašil, da sem si dejal: „Ne bom več delal! Zakaj bi delal? Da me ubijejo!"
Tega, kdo naj bi bil vrgel palico tik mimo njegove glave Ismet seveda ni vedel povedati. Da je le, da je na terasi stolpnice na Šaleški 19 opazil tri otroke, ko je pogledal v zrak, vendar so le-ti takoj zatem izginili. Vendar to ni bila edina palica, kije tega dne priletela med delavce na ..Trgovskem centru". Neznani storilci - kot so zapisali v zapisnik, ki so ga takoj nato napravili - so spustili na novo streho kar devetnajst kovinskih palic. Mnoge izmed njih so naredile luknje v strehi iz betumenske snovi; zato bodo morali streho na poškodovanih mestih zame-
njali. Nastalo škodo cenijo na več milijonov dinarjev.
Sicer pa so objekt in delavci že vseskozi tarča' nekaterih malomarnih stanovalcev te stolpnice. Vodja gradbišča Matija Blagus in delovodja Štefan Bosil sta povedala, da niso redki primeri, ko prileti iz enega okna jajčna lupina, iz drugega prazna steklenica od olja ali lasa in drugi kuhinjski odpadki.
Ena izmed teh palic je priletela mimo Ismetove glave
Kaj bi bilo, če bi kovinska palica. zadela mladega delavca v glavo in ga pri tem hudo poškodovala? Kdo bi bil kriv? To vprašanje postavljamo tistim prebivalcem te stolpnice, ki uživajo pri tem, če mečejo odpadke namesto v koše za smeti na streho novega ..Trgovskega centra".
vos
hotel
pate
GosMo podjetje PAKA Veka je
Obvešča In priporoča
Rezervacije za Silvestrovanje imamo že v prodaji.
•	Nočni bar, Silvester večerja 350,00 din
•	Jedilnica	300,00 din
•	Posebno soba .	250,00 din
•	Aperitiv bor	250,00 din
•	Kegljišče	150,00 din
•	Restavracija JEZERO	200,00 din Rezervacije prodajamo v recepciji hotela Pako, tel. 85133 do 136 in v restavraciji Jezero, tel. 85 170.
ZA PRIJETNO SILVESTROVANJE BO POSKRBEL KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA
»PAKA« VELENJE VLJUDNO VABLJENI!
Petek, 13. 12. ob 17.30 danski barvni film V PEKLU MAMIL Režija: Ejvind Vene-red. Igrajo: Sigrid Huun, Lille-byorn Nil sen
Sobota, 14. 12. ob 17.30 in 19.30 danski barvni film V PEKLU MAMIL
Nedelja, 15. 12. ob 17.30 in 19.30 danski barvni film V PEKLU MAMIL
Torek, 17. 12. ob 17.30 in 19.30 ameriški pustolovski film TARZAN IN ŽENA LEOPARD. Režija: Kurt Nojman. Igrajo: Johni Weisemiller, Johni Shefield
Torek, 17.12. ob 15.30 izredna otroška predstava barvne risanke MAČEK IZ VISOKE DRUŽBE
/O
Podružnica Velenje 10Q LETNICA hranilništva in posojil-ništva v šaleški dolini 1874-1974
POROKE
-	Ivan HOČEVAR, roj. 1950, priučen električar iz Pesja št. 94 in Irena CENTRIH, roj. 1954, ekonomski tehnik iz Velenja, Zidan-šKova 3
•- Zdenko SILOVŠEK, roj. 1945, kovinostrugar iz Škal št. 56 in Darinka ŠTIMULAK, roj. 1949, delavka iz Velenja, Šercerjeva 11
-	Branko MLAKAR, roj. 1951, kovinostrugar iz Trnave in Irena PACNIK, roj. 1956, administrator-ka iz Ložnice
-	Anton MOVH, roj. 1949, električar iz Velenja, Šlandrova c. in Mihaela POLANC, roj. 1952, admi-nistratorka iz Slovenj Gradca
-	Dine JAJNlC, roj. 1951, mizar iz Velenja, Tomšičeva c. in Mirjana MANČIC, roj. 1952, delavka iz Velenja, Tomšičeva c.
-	Jože MEH, roj. 1950, psiholog iz Velenja, Levstikova c, in Nevenka KOROŠEC, roj. 1950, psiholog iz Pirana
-	Milan PRESECNIK, roj. 1952, električar iz Velenja, Kajuhova c. in Silva LETONJA, roj. 1952, delavka iz Velenja, Kajuhova c.
-	Franc URBANC, roj. 1950, rud. inštruktor iz Pesja in Zdenka PEPELNIK, roj. 1953, vzgojiteljica iz Pesja
-	Leopold KOCEVAR, roj. 1954, elektro tehnik iz Ljubljane in Irena KRAŠEK, roj. 1956, prodajalka iz Velenja, Koroška c.
-	Jože PRISLAN, roj. 1952, oficir JA iz Velenja, Efenkova c. in Zdenka TRAVNER, roj. 1953,
SMRTI
-	Anton SEVCNIKAR, prevžit-kar iz Lokovice 24, star 65 let
-	Terezija MEH, kmetovalka iz Raven št. 24, stara 77 let
-	Marija ALBREHT, kmetovalka iz Šoštanja, Kajuhova 39 /a, stara 22 let
-	Marija SLATINŠEK, upokojenka iz Šoštanja, Cesta talcev 15, stara 80 let
-	Marjeta BUDNA, gospodinja iz Radegunde št. 2, stara 66 let
-	Neža VOLK, druž. upokojenka iz Pake pri Velenju št. 64, stara 74 let
-	Kaiol JEVŠNIK, upokojenec iz Gabrk št. 100, star 65 let
NAJDENO
Po 6. točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (uradni list SFRJ, št. 94/49) objavlja oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Velenje, da so bili na območju občine Velenje najdeni navedeni naslednji predmeti:
1.	Motorno kolo KOLIBRI T and 13,
2.	Motorno kolo PONI EXPRES,
3.	Motorno kolo PONI EXPRES, demontiran,
Sreda, 18. 12. ob 17.30 in 19.30 ameriški pustolovski film TARZAN IN ŽENA LEOPARD
Četrtek, 19. 12. ob 17.30 in 19.30 ameriški pustolovski film TARZAN IN ŽENA LEOPARD
Petek, 10. 12. ob 17.30 zahodnonemški barvni vestem KLIC ČRNIH VOLKOV. Režija: Dr. Harald Reinl. Igrajo: Ron Ely, Raimund Harm-storf Gila von Weitershausen
Sobota, 21. 12. ob 17.30 in 19.30 zahodnonemški barvni vestem KLIC ČRNIH VOLKOV
Nedelja, 22. 12. ob 17.30 in 19.30 zahodnonemški barvni vestem KLIC ČRNIH VOLKOV.
KINOGLEDALIŠČE NJE
VELE-
Ponedeljek, 16. 12. ob 20 uri ameriški pustolovski film TARZAN IN ŽENA LEOPARD. Režija: Kurt Nojman. Igrajo: Johni Weismiller, Johni Shefiel
Četrtek, 19. 12. ob 16 uri ameriška risanka MAČEK IZ VISOKE DRUŽBE ■ Petek, 20. 12. ob 16 uri jugoslovanski barvni film PASTIRCI Režija: France Štiglic.
vzgojiteljica iz Velenja, Efenkova c.
-	Jožef JAKOPIN, roj. 1947, rudarski tehnik iz Mozirja in Draga MESlCEK, roj. 1952, delavka iz Velenja, Šaleška c.
-	Milan ŽIVIC, roj. 1953, avto-mehanik iz Škal in Olga MIKLAVŽINA, roj. 1955, prodajalka iz Škal
-	Jure LOVRAKOVIC, roj. 1943, avtomehanik iz Velenja, Jenkova c. in Marija PlNTARlC, roj. 1950, strojepiska iz Velenja, Jenkova c.
-	Jože ROCNIK, roj. 1947, kmetovalec iz Zavodnje in Terezija RAMŠAK, roj. 1953, kmetovalka iz Skornega
-	Marjan PRIMOŽIČ, roj. 1951, delavec iz Malega vrha in Darinka KOVAClC, roj. 1957, delavka iz Malega vrha
-	Milan GUČEK, roj. 1951, avto-ličar iz Celja in Marija POKLEKA, roj. 1952, krojačica iz Gavc
-	Ivan PLAZNIK, roj. 1943, rudar iz Raven št. 88 in Elizabeta ČAS, roj. 1947, delavka iz Raven
-	Martin BERZELAK, roj. 1949, železničar iz Družmirja in Darinka BAČOVNIK, roj. 1956, krojačica iz Skornega pri Šoštanju
-	Anton SKAZA, roj. 1953, transporter iz Zavodnje in Darinka ŠVARC, kontrolorka iz Pesja
-	Stanislav GRABNER, roj. 1937, kmetovalec iz Zavodnje in Frančiška OBŠTETER, roj. 1940, kmetovalka iz Raven
-	Martin VRABIČ, roj. 1952, kmetovalec iz Skornega pri Šoštanju in Irena FLIS, roj. 1954, prodajalka iz Velenja, Šercerjeva c.
-	Branko BEVC, roj. 1952, rudar iz Hrastnika in Sonja JUVAN, roj. 1954, delavka iz Sv. Florjana pri Šoštanju.
-	Karo lina DOKOZlC, upokojenka " iz Velenja, Tomšičeva 18, stara 59 let
-	Marija MEŽNAR, gospodinja iz Gorenja št. 7, stara 80 let
-	Ana GOLOB, upokojenka iz Šmartnega ob Paki št. 57, stara 83 let
-	Frančiška KLANČNIK, gospodinja iz Gorenja 25, stara 86 let
-	Jožefa STOPAR, kmetovalka iz Rečice ob Paki št. 63, stara 77 let
-	Janez ŠMON, upokojenec iz Škal št. 35, star 75 let
-	Jera HENDLER, soc. podpi-ranka iz Kozjaka 92, stara 85 let
-	Anton ŽERDONER, upokojenec iz Velenja, Vojkova 14, star 67 let
-	Neža GLINŠEK, upokojenka iz Ložnice št. 20, stara 73 let
-	Kristina PART, gospodinja iz Šaleka 31, stara 67 let.
4.	Žensko kolo ŠPORT,
5.	Nakupovalna mreža ter zračna tlačUka za kolo in stare volnene rokavice.
Prosimo lastnike, da dvignejo najdene predmete v roku 6 mesecev po objavi tega razglasa. Predmeti so deponirani na sedežu občine Velenje v sobi št.
15. Ogled je možen vsako sredo od 14. do 16. ure. Po poteku 6 mesecev po objavi tega razglasa bodo ti predmeti last družbenega premoženja.
Šef odseka za javni red in mir RUDI MEH
STANOVANJE
Iščem sobo, po možnosti s posebnim vhodom. Naslov v uredništvu lista.
PRODAM
1,2 ha posestva, zidano hišo, lep sadovnjak v Trnavčah pri Mozirju prodam. Bližina avto-
busne postaje. Kokalj Alojz, Trnavče 7, Mozirje.
SPALNICO, TELEVIZOR in OTROŠKO POSTELJO prodam. M. B. Tavčarjeva 22, Velenje.
AMI 8, letnik 1971, prodam. Naslov v uredništvu lista.
SLUŽBA
Nujno potrebujemo mlajšo upokojenko, ljubiteljico otrok, za dopoldansko varstvo leto in pol starega fantka na domu. Plačamo dobro, hrana preskrbljena. Ponudbe pošljite na uredništvo lista.
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE „ERA' VELENJE
NUDI V RAZPRODAJI BETONSKI STREŠNIK „VESNA" II. VRSTE PO ZELO UGODNI CENI.
V zalogi so strešniki rjave, rdeče in črne barve po ceni 2,80 din za kom. Cena velja fco tovarna Velenje naloženo na prevozno sredstvo. Opeka je primerna za pokrivanje gospodarskih poslopij, garaž in slično. Vse zainteresirane vabimo k nakupu!
KOMUNALNO OBRTNI CENTER VELENJE, Koroška cesta 46 objavlja
LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
-	osebni avto zastava 750, leto izdelave 1970, prevoženih 80.300 km, izklicna cena je 2.500,00 din;
-	Traktor IMT 555 z nakladalcem Pešci, letnik 1966 izklicna cena je 21.500,00 din;
-	Buldožer TG 50, letnik 1968, izklicna cena 40.000,00 din.
Licitacija bo v strojnem parku podjetja v Velenju, Koroška cesta 46, dne 19. 12. 1974 ob 19. uri za družbeni sektor in dne 20. 12.1974 ob 10. uri za zasebnike. Interesenti si lahko ogledajo osnovna sredstva vsak delovni dan od 6. do 14. ure na mestu prodaje.
TP „NAMA" LJUBLJANA TOZD VELENJE
objavlja prosto delovno mesto
NAMESTNIKA VODJE EKSPEDITA
Pogoj: prodajalec in 5 let prakse, poskusno delo 1 mesec, delo za nedoločen čas.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi in praksi sprejema kadrovsko socialna služba podjetja 8 dni po objavi.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame
ANGELE STRAŠEK
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so spremljali pokojnico na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo tov. Lukman Milanu, tov. Oremuš Vladu in Miletičevim, rudarski godbi in pevcem ter tov. Tovorniku za govor.
Žalujoči sin Jože z družino
Velenje, dne 10. decembra 1974
KOMUNALNI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE
Kombinat za promet i preradu žitarica „Fidelinka' Subotica, razpisuje za poslovno enoto „Pekarna" Velenje,
naslednja prosta delovna mesta:
1.	OBRATNEGA ELEKTRIKARJA
2.	DVEH KLJUČAVNIČARJEV ZA VZDRŽEVANJE STROJEV
3.	ENEGA VODOVODNEGA INSTALATERJA -j VARILCA, ZA VZDRŽEVANJE
4.	DVEH KURJAČEV ZA KOTLE Z NIZKIM PRITISKOM
5.	TREH SNAŽILK
6.	ŠTIRIH ČUVAJEV - VRATARJEV
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1) KV delavec (po možnosti s prakso) OD 3.000,0 dinarjev;
pod 2) KV delavec (po možnosti s prakso) OD 3.000,fl dinarjev;
pod 3) KV delavec (po možnosti s prakso) OD 2.800,0 dinarjev;
pod 4) NK delavec, ki se želi priučiti za omenjeni poklici da je izpolnil vojaško obveznost OD od 2.200,00 dinarjev d« 2.600,00 dinarjev; pod 6) NK delavec, ki je izpolnil vojaško obveznost Ol 2.200,00 dinarjev.
Prošnje pošljite na naslov: Komunalni zavod za zaposlovanj Velenje.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
TOZD
TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ
RAZPISUJE
naslednja prosta delovna mesta v vzdrževalnih obratih:
2STROJNA KLJUČAVNIČARJA 2 ELEKTRIKARJA OBRATOVNA 1 MIZAR 1 ZIDAR
Pogoji: odslužen vojaški rok in najmanj 3 leta ustn prakse. Nastop službe takoj.
Osebni dohodek v skladu s samoupravnim sporazumom i pravilnikom o delitvi dohodka in osebnega dohodka. Posebni pogoj: enomesečna poskusna doba.
AEROKLUB VELENJE LETALSKA ŠOLA
RAZPIS TEČAJA ZA JADRALNO LETENJE
Aeroklub Velenje bo tudi letos organiziral tečaj za jadri in motorne pilote. Pričetek teoretičnega dela tečaja bo 1t| decembra v Velenju. Ljubitelji jadralnega letenja se I: vpišete v naš klub vsak dan, razen nedelje, od 18. ure i na Foitovi 8.
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
—	da letos dopolnijo najmanj 16 let starosti
—	da imajo končano osemletko
—	da so zdravstveno sposobni za letenje, kar bo ugotovi^ zdravniška komisija pred pričetkom letenja.
Po končanem šolanju bodo kandidati polagali izpit predli misijo Zvezne uprave za civilno letalstvo in s tem dobili i narodno veljavno dovoljenje za letenje na jadralnih letalih. Posebno uspešnim jadralnim pilotom bo Aeroklub Vele omogočil izpopolnjevanje na motornih letalih za športno« profesionalno dovoljenje motornega pilota. Tisti, ki še n^ odslužili vojaškega roka, bodo imeli možnost služiti vojai rok v šoli za rezervne oficirje — pilote JLA. Vabimo dekleta in fante, ki želijo spoznati letalsko življi
PRIZNANJA ZA
V hotelu Paka so podelili priznanja najboljšim športnikom in tortnim delavcem naše občine. Tej svečanosti so prisostvovali tudi redsednik Izvršnega sveta skupščine občine Velenje Franjo Kljun, ikretar Ob. konference SZDL Velenje Jože Veber, podpredsednik S. skupščine občine Velenje Vlado Žakošek, predsednik skupščine TKS Rudi Bajec in predsednik 10. TTKS Albin Amon.
Predsednik odbora za tekmo-ilni šport pri TTKS Rudi evart je v imenu telesnokul-trne skupnosti pred podelitvi-priznanj v pozdravnem na-)voru med drugim dejal:
,Z novo ustavno ureditivijo »še samoupravne socialistične upnosti in z ustanovitvijo nnoupravnih interesnih skup-jsti je tudi telesna kultura »bila večjo družbeno veljavo.
Novi samoupravni odnosi v lesni kulturi pomenijo tudi
večje obveznosti na vseh področjih telesnokultume afere in večjo odgovornost do širše družbene skupnosti. V prihodnje bomo morali posvetiti več pozornosti boljši organiziranosti šolskim športnim društvom, kot osnovnim organizacijam s pestro športno dejavnostjo in vključiti čimveč mladih. Več bomo morali narediti na področju rekreacije in omogočiti športno rekreacijo delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih.
Vodilno vlogo v telesni kulturi ima tekmovalni šport. Naši športniki tekmujemo v najrazličnejših sredinah pa tudi na svetovnih prvenstvih."
Zatem je Rudi Ževart podelil športnikom, ki so v letošnjem letu osvojili vsaj naslov republiškega prvaka in uspešno zastopali barve Jugoslavije kot državni in republiški prvaki, lepe kristalne vaze. Priznanja je prejelo petnajst športnikov Šaleške doline (na slikah).
Seveda pa so uspehi športnikov prav gotovo povezani tudi z delom neumornih športnih delavcev v društvih in klubih, zato so ob tej priliki tudi njim podelili zaslužena priznanja.
Praktična darila so prejeli naslednji športni delavci:
VERA ZUPANČIČ - za organizacijsko delo na področju ATLETIKE, RUDI BAJEC -za organizacijsko delo v Šoštanju, ALBIN AMON - za organizacijsko delo pri NK Rudar Velenje, JOŽE ZALOŽNIK -za organizacijsko delo pri NK Šmartno ob Paki, MATJAŽ NATEK — za strokovno in organizacijsko delo na področju KOŠARKE, HINKO BOLA -za strokovno in organizacijsko delo na področju STREL-STVA, RUDI BIZJAK - za organizacijsko delo na področju ROKOMETA v Velenju in AVGUST VOHAR - za organizacijsko delo na področju ROKOMETA v Šoštanju.
STANE POLOVŠAK (KK Elektro Šoštanj) Košarkar, ki ga odlikuje borbenost in požrtvovalnost, na tekmah dosega največ zadetkov (levi).
MARJAN STVARNIK (RK Šoštanj) požrtvovalen in discipliniran rokometaš, ki se je posebej izkazal kot odličen strelec (desni).
Nagrajenim športnikom in športnim delavcem je čestital ob koncu v imenu skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Franjo Kljun. Zahvalil se jim je za dosežene rezultate in izrekel željo, da bi bih tudi v bodoče vzor mladim, najmlajšim, ki so še in še bodo krenili po njihovih stopinjah.
NADA ZA-VOLOVŠEK-(RK Velenje) je nepogrešljiva igralka ligaške ekipe. Svoje bogate tekmovalne izkušnje uspešno prenaša na mlajše rokometašice.
MAN PRAŠNIKAR (NK nartno ob Paki) je med naj-JjšimL nogometaši domačega oštva in ima največ zaslug za lično uvrstitev enajsterice v <L (levi).
ED SOFTIČ (NK Ru-1) Nogometaš — marljiv in iz-~ o požrtvovalen igralec, ki s ojim vedenjem in prizadev-stjo daje zgled ostalim esni).
RUDI RAMŠAK (strelska družina Rudar) Večkratni republiški prvak z zračno in malokali-bersko puško, republiški rekorder v tros^avu (levi).
BOJAN BRITOVŠEK (AK Velenje) Republiški prvak v krosu in v teku na 1000 m pri mlajših mladincih. Republiški reprezen-tant (desni).
ANDREJA ŠVERC (AK Velenje) Večkratna republiška prvakinja pri mlajših mladinkah v teku na srednje proge. Državna reprezentantka v mladinski vrsti (leva).
EDO HOJAN (Atl. klub Velenje) Republiški prvak v teku na 1500 in 5000 m za starejše mladince, državni in republiški reprezentant (desni).
SILVO BENČINA (TAK Rudar) Republiški in državni mladinski prvak. Članski in mladinski rekorder v lahki kategoriji (levi).
BOGDAN ADAMIČ (TAK Rudar) Republiški prvak v srednji kategoriji in uspešen tekmovalec v I. zvezni ligi (desni).
FRANC MELANŠEK (težko atl. klub Rudar) Večkratni državni prvak in rekorder. Reprezentant Jugoslavije, tretji na Balkanu v težki kategoriji (levi).
RASTKO LAH (invalidski šport) Državni prvak invalidov v plavanju. Kot član jugoslovanske reprezentance je na svetovnem prvenstvu osvojil zlato in bronasto kolajno (desni).
IVAN KOTNIK (ŠaleSd alpinistični odsek) Spada med najboljše jugoslovanske alpiniste. Po uspehu v severni steni Eigeija je letos sodeloval v jugoslovanski alpinistični odpravi na Kavkazu (levi).
MATEJA ŠTAJNER (Kotalkar-sko drsalni klub Velenje) Nadaljuje bogato tradicijo kotalka-nja v Velenju. Republi&a prvakinja pri članicah (desna).
i
Uredili prostore na Kraigherjevi 8
ega sestanka smučarskega kluba Velenje se je udeležil tudi Veber, podpredsednik združenja smučarskih voditeljev in keijev smučamja Slovenije.
. '•.'/» r.
VESTI ZA LJUBITELJE SMUČANJA
Tečaj za voditelje smučaii ja
Smučarski klub Velenje bo v leljo, 15. decembra pripravil že n sejem smučarske opreme v išnjem letu. Sejem, ki bo v avli ovne šole Anton Aškerc v Vele-, bo odprt od 8. do 12. ure. Na nu bodo sodelovala tudi trgovska
getja NAMA Velenje, ERA
Velenje in Toper Celje. Strokovna navodila pa bodo dajali člani kluba.
# V nedeljo znova sejem smučarske opreme
Področni zbor trenerjev, učiteljev in vaditeljev v Celju bo organiziral tečaj vaditeljev smučanja. Prijave
Tekmovanje . smučarjev v suhem slalomu
Smučarski klub Velenje je organiziral v novembru na pobočju smučišča Salek tekmovanje v suhem slalomu, ki se ga je udeležilo 83 tekmovalcev vseh
kategorij. Med cicibani je bil najboljši Uroš Meža, 2. Iztok Melanšek in 3. Zdenko Sevšek.
Cicibanke: 1. Polonca Cesar, 2. Milena Ževart, 3. Leja Malovrh.
Mlajši pionirji: 1. Tomo Conkaš, 2. Damjan Miklavc, 3. Matjaž Gaberšek.
Mlajše pionirke: 1. Vita. Kolšek, 2. Andreja Semečnik.
Starejši pionirji: 1. Marjan Vodeb, 2. Gorazd Sivka, 3. Boštjan Oremuž.
Starejše pionirke: 1. Suzana Cesar, 2. Irma Melanšek, 3. Ksenija Speh.
Mladinci: 1. Ijgor Pečovnik, 2. Matjaž Vrtove, 3. Vojko Stiplov- _ šek.
Kletni prostori nekaterih velenjskih blokov so zelo zanemarjeni, pravo leglo nesnage, in druge nepotrebne ropotije, na drugi strani pa je večkrat slišati, da razna društva pa tudi druge organizacije nimajo ustreznih prostorov za svojo dejavnost. Med njimi je bil tudi smučarski klub Velenje. Precej časa so razmišljali, kje bi staknili kakšno luknjo za sestanke. Spomladi, pa so zavihali rokave, vzeli v roke metle in drugo potrebno orodje za čiščenje in rešili nesnage dveh prostorih na Kraigherjevi 8 - tistih, o katerih smo v eni izmed naših številk že pisali. Prostora so tudi lično opremili in zdaj se v njih vsak četrtek sestajajo. Na teh
sestankih upravnega odbora in
sprejema smučarski klub Velenje v klubski pisarni na Kraigherjevi 8 vsak četrtek ob 18. uri. Tečaj bo le v primeru, če bo zadosti prijavljen-cev.
Prav tako obvešča smučarski klub Velenje vse sindikalne organizacije, da bo letošnjo zimo organiziral smučarska tekmovanja, začetniške in nadaljevalne smučarske tečaje po dogovoru s posameznimi organizacijami. Poleg tega bo v zimski sezoni
organiziral ob sobotah in nedeljah izlete za svoje člane. Društvom in sindikalnim organizacijam pa bo zagotovil na njihovo željo strokovno vodstvo smučarskih izletov.
tehnične komisije se pogovarjajo o tekočih zadevah in sproti
sprejemajo delovni program za naslednji teden.
Prve tekme v Mislinji
V Mislinji so bile prve tekme v smučarskih skokih na 18 in 60 m skakalnici. Nastopilo je 28 tekmovalcev iz 5 klubov: Velenja, Andraža, Braslovč, Ljubnega in Mislinja.
Pri pionirjih sta bila najboljpa Srečko Perš pri starejših in Rajko Gumpt. Med mladinci tekmovalci iz Andraža na 18 m skakalnici. Na 60 m skakalnici pa so bili med člajii Velenjčani. Zmagal je Peter Ceh s skoki 49 in 50 m s 182,3 točkami, drugi Mildn Cepelnik 46 in 48,5 m 173,7, tretji Martin Ceh 39 in 38,5 m 126,6.
R. KLEMENC
Trim plavanje
Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Velenje prireja za člane osnovnih sindikalnih organizacij TRIM plavanje, v soboto 14. decembra 1974 od 10 - 12 in 15 - 18 ure v zimskem bazenu v Velenju.
Za TRIM kolajno morajo preplavati - moški 100 m, ženske 50 m.
VABLJENI
Prpdsednik Šaleškega šahovskega društva Štefan C var izroča pokal zmagovalni ekipi Celja.
NESREČE
NENADOMA ZAVIL V LEVO
Z motornim kolesom seje po Šaleški cesti proti križišču z Rudarsko cesto v Velenju peljal pravilno po predpisanem voznem pasu Jože Videmšek. Ko je pripeljal do križišča je nekaj metrov pred srečanjem voznik osebnega avtomobila Milan Trampuš zavil nenadoma v levo čez označeni polni črti na nasprotno vozišče, po katerem je vozil motorist. Zadel ga je z zadnjim delom osebnega avtomobila in zbil po cesti.
AVTOBUS PREHITEVAL
Jože Selič je z osebnim avtomobilom reg. št. IN-CA-49 v Pesju zapeljal nenadoma v levo in nadaljeval vožnjo proti 'Šoštanju. Ko je pripeljal do prosvetnega doma, se je s svojim vozilom postavil na sredino cestišča in nameraval zaviti v levo. Takrat pa je iz Velenja pripeljal za njim s hitrostjo 78 km na uro voznik Viatorjevega avtobusa Anton Semprimožnik. Osebni avtomobil je prehiteval po levi strani, kcfje Jože Selič že začel zavijati. Voznik avtobusa je sicer zaviral, vendar je kljub temu s sprednjim desnim blatnikom zadel v zadnji levi blatnik osebnega avtomobila s takšno silo, da ga je zasukalo in porinilo v betonsko ograjo. Na vozilih je gmotne škode okrog 20.000 din, Jože Selič pa je bil lažje telesno poškodovan.
Turnir v počastitev dneva republike
V počastitev dneva republike je Šaleško šahovsko društvo organiziralo hitropotezni turnir, na katerem je sodelovalo 14 *kip iz posameznih slovenskih mest. Zmagala je ekipa Celja pred Mariborom in Kovinarjem. Prve tri ekipe so prejele pokale, ostale, ki si sledijo po naslednjem vrstnem redu, pa praktična darila: ,4. Izbira Ptuj, 5-6 Slovenj Gradec in Branik, 7. Žalec. 8. Velenje, 9. Iskra - Kranj, 10. Rudar Mežica, 11. Šoštanj, 12. Šempeter, 13. Konjice in 14. Velenje - mladinci
Tekmovanje v malem nogometu
Šolsko športno društvo rudarskega šolskega centra Velenje je razpisalo ob dnevu JLA tekmovanje v malem nogometu, ki ga bodo odigrali v dvorani, v soboto in nedeljo 21. ter 22. decembra; Prijavijo se lahko mladinske ekipe, sindikalna športna društva, ekipe JLA, terenskih aktivov ZSMS in organizacij SZDL. Prijave ekip sprejemajo do petka 20. decembra do 16. ure.
iništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063)85-087 - Glavni in odgovorni taik Ljuban Naraks - Redakcija Liza Podpečan-Kuhar, Stane Vovk, Rudi Ževart in Stane Žula -nični urednik: Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik ..Šaleški rudar" izhajal do 1. arja 1973 - Zdaj pa izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 72 dinaijev. - Za
inozemstvo 120 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk ZP LD LJUDSKA PRAVICA - Grafična priprava ČZP Dolenjski list Novo mesto - Po mnenju Sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 18. 2. 1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
• VERENA IN DRAGO ŠULEK STA SE POSLOVILA OD AMATERSKEGA PLESA
Za slovo - deseti naslov državnih prvakov
Sobotno državno prvenstvo bo mnogim ljubiteljem športnega plesa ostalo še dolgo v spominu. V finalnem delu prvenstva v tekmovanju standardnih in latinsko-ameriških plesih sta znova najbolje zaplesala med šestimi finalisti Verena in Drago Šulek iz Velenja. Vsem tistim, ki so v telovadnici rudarskega šolskega centra Velenje bučno navijali zanju ter jima nato na sklepni slovesnosti v restavraciji ljubljanske NAME ploskali tako dolgo, da sta se morala kar štirikrat vrniti na plesni prostor, in seveda tolikokrat tudi zaplesati, je na ustih zastala beseda - zakaj?
Članica vodstva tekmovanja in plesnega športnega kluba Velenje Branka Mravljak je ob podelitvi darila in šopka za njun ponoven uspeh sporočila, da se Verena in Drago, 10-kratna državna, in s tenftudi republiška prvaka poslavljata od amaterskega plesa. „Škoda," je dejala Branka Mravljak, „saj sta barve Jugoslavije vedno zastopala vredno in častno. Ponosni smo, da sta tudi glas Velenja ponesla širom po Jugoslaviji in tudi v tujino ..."
Tudi mi smo se vprašali podobno kot mnogi drugi, zakaj se Verena in Drago poslavljata. Tega ju nismo vprašali na sklepni prireditvi, ker ju nismo hoteli še mi utrujati, ampak smo to storili naslednji dan, ko smo ju obiskali na njunem domu na Šaleški 2 v Velenju. Med pogovorom pa nam je družbo delal tudi njun Peterček. Čeprav bo dopolnil šele tretje leto, je bil v soboto med navdušenimi gledalci v telovadnici in seveda močno ploskal, mamici in očku, po vsakem plesu. Po končanem tekmovanju pa se je obrnil k mamici rekoč: „Ko bom velik, bom jaz plesal s tamo in ne očka..."
„Zavedava se, da ne moreva večno tekmovati," sta začela pripovedovati. „Otrok, polna zaposlitev enostavno ne dovoljujeta, da bi lahko toliko tre-
BODICE ZA ZADNJO STRAN
• Zapel slovenski pevec
V torek, 3. decembra je bila v velenjskem domu kulture glasbe-~na prireditev, ni kateri so sodelovali znani pevci zabavne glasbe. Napovedali so, da bodo izvedli enak program kot so gs imeli na gostovanju po Sovjetski zvezi. Ko je napovedovalec najavil priljubljenega Braca Korena ,je dejal: „Naš znani slovenski pevec nam bo zapel nekaj pesmi." In res jih je zapel. Tri v srbohrvaščini in dve v tujem jeziku, za konec pa še po domače „Žabe". Zlobni jeziki so takoj začeli razpravljati, da so edino žabe ponosne na svojo domačo pesem.
• šoferju se je mudilo
V četrtek, 5. decembra ob 21. uri sem se peljal od Arje vasi proti Velenju. Že po prvih ovinkih pa sem moral dati prednost avtobusu celjskega Izletnika, ki je divjal za menoj. Vozil je preko 100 km na uro in ga nisem mogel ujeti vse do Vinske gore, kjer sem ugotovil, da je bil v avtobusu z reg. št. CE 417-85, le šofer. Zakaj je tako naglo vozil ne vem, mislim pa si svoje, ko sem videl, da je zavil h gostilni pri Obircu.
(jm)
nirala, kolikor bi za nadalnje napredovanje morala. Pri športu je pač treba nenehno napredovati. Ta velja še zlasti za športnika, ki je na vrhu. Temu je veliko težje, kot tekmovalcu, ki se šele vzpenja. Časa je premalo ..." Poleg tega bi Drago rad končal tudi postdiplomski študij. Po poklicu je diplomiran ing. fizike, zdaj poučuje na
postala poklicna plesalca. „Pri plesu je to specifičen primer. Profesionalni plesalec je tisti, ki poleg tega, da nastopa tudi redno poučuje ples. Rada bi poučevala mlade."
— Je med njimi veliko takšnih, ki vaju posnemajo? "
„Ne morem določno odgovoriti na to vprašanje, ker nimamo ustreznih prostorov. Če bi imeli svoj prostor, bi se lahko zbirali" v njem vsak dan mladi, pa tudi vsi tisti odrasli, ki jih veseli ples," je odgovoril Drago.
Predstavitev Verene in Draga seveda ne bi bila popolna, če ne bi njuno tekmovalno pot ,,popestrili" še z nekaterimi številkami. ,,Doma sva s Ptuja,
Verena in Drago skupaj s triletnim sinčkom Petrom
tehnični strojni šoli v Velenju, za tretjo stopnjo pa mu manjkata le še magistrska naloga in zaključni izpit. Tudi Verena, na šolskem centru poučuje nemščino, je menila da je čas glavni krivec. „Kot prvaka se morava udeleževati vseh uradnih prvenstev. Vsako leto sta po dve evropski in svetovni prvenstvi, pa še tekmovanje za svetovni pokal. Na leto sva imela približno 40 nastopov, od tega večino v tujini. K temu je treba prišteti še dneve, ki sva jih porabila za potovanje na nastope in nazaj domov."
Vendar se državna prvaka Verena in Drago ne mislita posloviti od plesa za vedno. Le za nekaj mesecev oziroma leto dni; da bo Drago končal postdiplomski študij; da se nekoliko odpočijeta od nenehnih nastopov. Potem pa želita nastopati v skupini profesionalnih parov. To pa ne pomeni, da bosta
• V VELENJSKI KNJI2NICI
skupaj pa sva začela tekmovati pred desetimi leti, ko sva ma-turirala. Državna prvaka sva prvič postala leta 1968. Od takrat do danes sva'bila 6-krat državna prvaka v standardnih plesih, 2-krat v latinsko-ameriških in 2-krat v kombinaciji standardnih in latinsko-ameriških plesov. Včerajšnji nastop je bil že 221.". V latinsko-ameriških plesih in s tem v kombinaciji so začeli tekmovati šele pred tremi leti, vendar se prvega tekmovanja nista udeležila, ker je bil Drago tedaj pri vojakih.
— Med tolikimi nastopi vama je prav gotovo kakšen ostal še posebno v spominu?
,Najraje se spominjava držav> nega prvenstva v standardnih plesih 23. decembra pred dvema letoma v Ljubljani. Le mesec dni pred tem sem se vrnil od vojakov. Čeprav sva bila, takorekoč brez pravega trenin-
ga, sva se udeležila prvenstva in na najino veliko presenečenje in[ veselje zmagala. Tega uspeha resnično , nisva pričakovala. Največ sva upala na tretje mesto."
Zelo sta se razveselila tudi1 priznanja, ki jima je bilo izrečeno, ko sta bila izbrana za najboljšega športnika in najboljšo športnico velenjske občine leta 1971. To je bilo sploh prvič v naši državi, daje bil nek plesalec oziroma plesalka izbran za špotnika leta.
—	Kako pa sta zadovoljna z vajinimi nastopi v tujini?
„Pred tremiieti sva v Berlinu na močnem mednarodnem turnirju, na katerem je sodelovalo 20 parov iz 13 držav, osvojila četrto mesto. V zadnjih letih pa sva bila zelo zadovoljna tudi z nastopi na svetovnih prvenstvih, saj sva se vedno uvrstila v skupino med 12. in 14. mestom med približno 40 nastopajočimi. Na svetovnem prvenstvu v Bremnu 30. novembra letos sva bila devetnajsta med osemintridesetimi pari."
—	Plesu sta darovala ves prosti čas. Trenirala sta zelo veliko. Kot študenta včasih tudi ob pol šesti uri zjutraj. Kaj je vama ob vsem tem pomenil ples?
„Najprej je to veliko trdega dela, katerega cilj je velik užitek. To pa postane šele tedaj, ko se človek skladno in sproščeno giblje skozi prostor. In ko je to gibanje resnično uspešno, potem noben rezultat ne more zamenjati tega užitka. Tedaj ples za tekmovalca ni le šport, ampak umetniško in estetsko doživljanje."
—	Ker se bliža konec leta, mi dovolita, da naš sprehod po vajini plesni karieri sklenem z vprašanjem s vajinih novoletnih-željah.
„Čimveč časa bi rada preživela z najinim sinčkom,' sta najprej odgovorila. Drago bo končal postdiplomski študij, obenem pa si tudi želita, da bi dobili člani plesnega kluba Velenje ustrezen prostor za njihove treninge. Morda v novi športni oziroma večnamenski hali, ki raste pri avtobusni postaji .. .
Hvala za pogovor in tudi .čestitke Našega časa za 10. naslov državnih prvakov.
a. VOVK
Razstava »Koroška znamenja«
V petek, 6. decembra so v galeriji velenjske knjižnice odprli razstavo del slikarja Franca Boštjana „Koroška znamenja". Slikar Franc Boštjan se je rodil leta 1930.na Prevaljah, gimnazijo je obiskoval na Ravnah, v Ljubljani
Pa je končal šolo za oblikovanje. Doslej je imel samostojne razstave že v • liberku, Zablatniškem jezeru, Ravnah na Koroškem, kjer zdaj tudi živi, Mariboru, Črni na Koroškem, Slovenj Gradcu, Kranju in Radcncih. Sodeloval je na mnogih skupinskih razstavah doma in v tujini, udeležil pa se tudi slikarskih kolonij.
Franc Boštjan se je uveljavil v različnih slikarskih tehnikah, vendar je ostal najbolj zvest pastelni, v kateri se predstavlja tudi velenjski publiki. Motivno je vezan na koroški svet. Njegove slike in risbe z ogljem so vizualni dokument o življenju Koroškega človeka. Ta prelepi model slovenske zemlje pozna in je njegov. „Zato lahko trdim," je poudaril ob otvoritvi razstave profesor Lojze Zavolovšek, „da je sli-karjevo likovno podoživljanje prist-
no in iskreno in je v širokem razponu od zasanjane lirike do drama-tičnosti-epske pripovedi. Pripoved bolj epska kot lirična o lepotah Koroške, njenih dolin, hribov, gozdov in zapuščenih domačij. Ta svet je posejan s preprostimi zname-nji-spomini na življenje našega človeka od 17. stoletja dalje. Mnogi spomeniki se spreminjajo v kupe pozabljenega kamenja ali pa izgubljajo svoje prvotne estetske vrednosti ob nestrokovnih obnovitvah.
NAŠ ZNANEC • NAŠ ZNANEC • NAŠ
Jože Aljaž
Imela sera občutek, da sem ujeta v labirint nekega tujega planeta. Vse je bilo drugače kot svet nad mano, na zemlji, kjer sije sonce na množice ljudi, ki hitijo po gladkih cestah proti določenemu cilju. Tu, pred menoj pa je stala trda tema, zavita v premogov prah in zatohla vročina, ki je štela srage na obrazu in telesu. Edino znamenje življenja so bile drobne migljajoče lučke nekje sredi rova. V prevelikih škor-njih sem štorkljala za človekom, ki se je gibal lahkotno in sigurno, saj dela in živi v tem podzemlju rudnega bogastva že štiriindvajset let. Kljub ugledu, ki ga uživa med sodelavci, med prijatelji in v družbi, mu je tuja beseda nečimrnost, karierizem, ker se njegov stil življenja imenuje skromnost.
Jože Aljaž, rudarski tehnik iz Ljubljane je prišel že . leta 1950. kot pripravnik v rudnik lignita Velenje. Takrat je Jože štel šele sedemnajst let in bil v rudarstvu eden prvih šolanih ljudi. In tu je ostal. O tem mladih letih govori:
„Takrat so bile v rudniku povsem druge razmere kot sedaj. Pa saj tako je prav, stroj mora olajšati delo človeku, kjer se le da."
Kako ste se kot mestni fant vključili v to okolje?
„Z delom in dobro voljo."
Kakšna je bila aktivnost mladih v tistih časih?
,,Ne da se primerjati z današnjo mladino. Imeli nismo drugega kot svojo mladost. Prostega časa ni bilo nikoli, sai je bilo vedno
Pela slikarja Franca Boštjana predstavljajo veliko vrednost za našo kulturno zgodovino. Slikar govori o znamenjih, pa tudi o sebi ter s posebnim gledanjem in interpreta-.: cijo oblikuje naš koroški svet.
• Zgornjesavinjsko kmetijska zadruga k Ljubljanskim mlekarnam
V nedeljo, 8. decembra 1974 so se kmetje Gornjesavinjske doline na referendumu odločili za pripojitev k Ljubljanskim mlekarnam. Referenduma se je udeležilo 95,28 odstotkov glasovalcev in za združitev glasovalo 91,70 odstotkov.
L. P.
polno udarniškega dela. Takratne potrebe _ so pač narekovale takšen način življenja in organiziranost ljudi, da je lahko nastalo vse to, kar danes imamo. Leta 1951 sem prevzel mladinsko organizacijo na rudniku, kjer smo imeli folklorne in plesne vaje ter organizirali kolesarsko dirko po Velenju. Če si imel tista leta kolo, si bil bolj ,gor' vzet, kot pa sedaj z mercedesom."
Jože se spominja, kolikokrat so jo mahnili s kolesi v Ljubljano in prevozili razdaljo v treh urah in pol, kar je pomenilo, da so bili hitrejši od vlaka, ki je za to pot. potreboval polnih pet ur. „Že takrat, leta 1952 smo ustanovili aktiv mladih delavcev na rudnjku," pravi Jože.
Spominja se tudi sestankov delavskega sveta, ko so
delavci zaradi neznanja (takrat se je samoupravljanje šele rojevalo) glasovali za velike investicije rudnika brez pripomb, vendar prodaja starih sodov pa je terjala razpravljanje kar celih treh ur.
„Že to je dokaz, da delavci radi sodelujejo in odlo> čajo, samo če razmere dobro poznajo."
Jože Aljaž je bil vseskozi dosleden in vesten delavec v službi in v družbenopolitičnem življenju. Pet let je bil' sekretar rudniškega komiteja ZK, sedaj je predsednik sveta delovne skupnosti, predsednik kadrovske komisije pri ZRVS Velenje, sodnik porotnik. Poleg tega je bil vrsto let gospodar Partizana, sedaj pa je upravnem odboru atletskega kluba Velenje in že dvajset let v jamski reševalni ekipi. Jože Aljaž dela kot poslovodja zračenja na obratih in skrbi za pravilno in zadostni prezračevanje vseh jamski delovišč.
Dela štiri do šest ur na dan v jami in prav to okolje, kjer je vedno prisotna, svojem pravem pomenu beseda SREČNO in je njega izklesalo trden značaj, ki ne pozna kompromisov in laži.
Kakšno se vam zdi vaše delo?
„Če se odločiš za rudarski poklic, potem v njem ostaneš. Delo je dinamično in rad ga imam. V jami ni hi-navščine, kar je pogojeno že s samim poklicem - za katfr rega se ne odločajo ambi-ciozneži, saj je rudarstvo deficitarno.
Vedno sem imel srečo, da sem bil v kontaktu z ljudmi, ki niso' poskušali škodovati drugemu. NI ls beseda, da v nesreči spoznai tovarištvo rudarjev. Če tega ne bi bilo, bi bilo v jami veliko ve£ nesreč."
Prijetno je kramljati s človekom, ki ima v sebi toliko pravičnosti in preudarnosti, s člove-. kom, ki se veseli vsakega osebna, ga, tujega in družbenega uspeha.
Jože Aljaž spada med tistf revolucionarne ljudi, ki so zarai družbenih potreb zasadili lopato v zemljo in z udarniškim delom naredili današnje, širom domovine znamenito, moderno rudarsko mesto Velenje.
LIZA PODPEČAN-KUHAR
Odprli smo obnovljeno poslovno enoto
2ELEZNINA
ŠOŠTANJ KR0 26
V obnovljeni železninski samopostrežbi nudimo v prosti izbiri ŽELEZNIN0 • GOSPODINJSKE STROJE • KMETIJSKA ZAŠČITNA SREDSTVA • KRMILA • UMETNA GNOJILA • GRADBENE MATERIALE • INSTALACIJSKE MATERIALE • ORODJE IN BARVE