NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stomejilič
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 21 - LETO 54 - CELJE, 27. 5.1999 - CENA 280 SIT
veselje v objemu mladosti
¥ mladem zelenju se je razcvetelo veselje. Šolarji In dijaki kljub naraščajočim šolsidm
bveznostim najdejo v nJem trenutice sprostitve. Mestni paric v Celju je bil tudi prizorišče
Mcljučnega nastopa mladih pevcev, Ici so sodelovali na 23. iviednarodnem miadinsicem
evsicem festivalu. Podrobnosti z veliice in odmevne prireditve so na strani 8^_
_..la.jJIJiim
FotO: GREGOR KATIC
BEOGRAD,
MAJ, 1999
Ekskluzivno za Novi tednik iz ZR Jugoslavije.
Stran 16.
Moraš
sodelovati
Pogovor s selektorjem košarkarske
reprezentance Borisom zrinskim pred
evropskim prvenstvom, stran 19.
teljske kommiije žulijo ljudi
Nejevolja zaradi položnic za vodo, dvomi o uporabi taks in prispevkov - stran 5, nov parkirni režim v Celju na strani 3.
Spet
pod vodo
"     Najhuje je bilo na Kozjanskem, stran 2.
Korošica zala,
seno in dišave
Kronika s Celjskega na strani 48.
Zlate roke
kiropraktika
Kiropraktik z diplomo pekinške šoieje zdravil tudi predsednico Sri Lanke. Reportaža na strani 33
2
DOGODKI
Spet pod vodo
Komisije ugotavljajo šlcodo - V Kozjem in Bistrici je majsko obilno deževje pustošilo že
drugič
v prejšnji številki smo
poročali o toči in obilnem
deževju v občinah Kozje,
Bistrica ob Sotli in delu
Podčetrtka, kjer je voda
prejšnji teden znova pusto-
šila. Tokrat poročajo o bolj
ali manj veliki škodi iz vseh
občin med Šentjurjem in
Sotlo.
Tako so se v občini Šentjur
pojavili novi plazovi, poplavi-
lo je tovarni Bohor in E-šport
ter stanovanjske hiše, veliko
škode je na kmetijskih površi-
nah ter cestah. V torek so
povedali, da se komisiji za
oceno škode pripravljata za
delo na terenu, občane pa bo-
do povabili k prijavi škode z
radijskimi obvestili. Prizadeti
so tudi v hriboviti občini
Dobje, kjer beležijo dva pla-
zova.
V občini Šmarje pri Jelšah
je v občinskem središču pb
pol leta znova poplavilo ulico
pri železniški postaji. Popla-
vilo je kletne prostore desetih
različnih objektov ter eno
pritlično stanovanje, vode pa
je bilo tudi do meter visoko.
V občini se je pojavilo 6 novih
plazov, tako da so bile tri
občinske ceste več dni nepre-
vozne. Prav tako je veliko
škode na kmetijskem področ-
ju, saj so različni vodotoki
poplavili precej zemlje. V to-
rek je bila komisija še na tere-
nu, prijave o škodi pa bodo
zbirali do konca tedna. V ob-
čini menijo, da bo celotna
škoda znašala vsaj 50 milijo-
nov tolarjev.
V občini Kozje je komisija
ocenjevala škodo po prvem
majskem deževju s točo še do
torka, ko so se lotili nove
škode. V občini bodo zbirali
prijave za novo škodo do po-
nedeljka, zabeležili pa so po-
plavljene hiše in gospodarsko
poslopje, nove plazove, tri
občinske ceste, ki so bile za-
časno neprevozne, ter nas-
ploh veliko škode na cestah
ter kmetijskih površinah.
Podobno je v občini Bistri-
ca ob Sotli, ki je v tem mese-
cu že drugič hudo prizadeta.
Kmetovalci so ponekod po pr-
vem deževju s točo znova se-
jali, vendar je njihovo delo
spet uničeno. Komisija, ki je v
torek končala z delom, je
ugotovila veliko plazov, ško-
de na kmetijskih površinah in
na cestah. V občini zbirajo
prijave do konca tedna.
V občini Podčetrtek bo po
vsej verjetnosti največ škode
na šesto hektarjih poplavlje-
nih kmetijskih površin, zlasti
na koruznih poljih. Precej
škode je tudi na cestah, spro-
žilo se je nekaj novih plazov
ter poplavilo kamp Atomske
toplice ter več hiš. Občina
zbira prijave do konca tedna.
V odročnem predelu Zgor-
njega Loga v občini Rogatec
je bilo do torka odrezanih 25
domačij. Tam je zaradi pla-
zov povsem uničenega 1,2 ki-
lometra asfaltnega cestišča.
Tudi drugod so novi plazovi,
vehko škode je na kmetijskih
površinah, poplavilo je hišo
pri mejnem prehodu Rogatec.
Na teren je odšla komisija za
oceno škode, za prijave na
občini pa roka niso posebej
določih.
V občini Rogaška Slatina
je komisija za oceno škode
na terenu , prijave občanov
pa še zbirajo. Največ škode
bo očitno na kmetijskih po-
vršinah. Na petih novih pla-
zovih ter nekaterih, ki še bolj
grozijo, bo približno 15 mili-
jonpv tolarjev škode. Nekaj
škode je tudi na cestah, v
Rajnkovcu je poplavilo več
hiš, zemeljski plaz, ki je gro-
zil hiši v Sotelski ulici, pa so
začasno sanirali.
V občini Vojnik je poplavi-
la Hudinja v smeri Vojnika
proti Spodnjem ArcHnu, voda
je odnesla del ceste Vojnik-
Šmartno, ki je bila pripravlje-
na za asfaltiranje in so jo že
popravili.
Kot je povedal župan obči-
ne Vojnik Beno Podergajs,
je četrtkov naliv poplavil tu-
di večja kmetijska področja v
Višnji vasi, eno stanovanjsko
hišo in kletne prostore v eni
od hiš. Po besedah Bena Po-
dergajsa se na občini trudijo,
da bi skupaj s podjetjem Ni-
vo ter celjsko enoto ministrs-
tva za okolje in prostor pri-
dobili potrebna soglasja ter
primerne idejne rešitve, da
bi lahko začeli sanirati naj-
bolj ogrožena področja - ob
bregovih Hudinje, v centru
Vojnika, Višnji vasi, Arclinu
in Socki. Škodo, ki jo je četrt-
kov naliv pozvročil v občini
Vojnik, so ocenili na 50 mili-
jonov tolarjev, kot je povedal
Beno Podergajs, pa so večini
prizadetih občanov že posla-
li obrazce za prijavo škode,
komisija pa bo predvsem ti-
stim občanom, ki jim je voda
uničila kmetijska zemljišča,
skušala povrniti škodo iz ob-
činskih rezerv.
mm    B. JERANKO, N.-M. S.
Prihajajo evropski šicofi
Zasedanje evropske škofovske konference o ekologiji - Danes pričakujejo v Celju goste
iz 17. držav
Katoliška cerkev, se čuti
soodgovorna ter poklicana k
varstvu okolja in prostora. O
tem, kaj storiti, se bodo na
zasedanju evropske škofov-
ske konference, ki se zače-
nja danes v Celju, pogovarja-
li evropski škofje in drugi
pomembni gosti.
Gre za redno letno srečanje
evropske konference na eno
od aktualnih tem v različnih
državah. Za letos so izbrali
Slovenijo, kjer je za takšne
prireditve verskega značaja
najprimernejši celjski Dom
Sv. Jožefa. Tam se bodo zbrali
danes, v četrtek 27. maja. Pri-
čakujejo 45 udeležencev iz 17.
evropskih držav, med njimi
tudi strokovnjake-laike sve-
tovnega slovesa.
Med različnimi temami de-
lovnega srečanja naj bi imel
referat celo generalni direktor
Evropske komisije iz Bruslja
in to na temo okoljevarstvene
politike Evropske unije v luči
njene širitve. Na Jožefovem
hribu se bodo'predavanja in
razprave vrstile jutri ter v so-
boto ter jih bodo simultano
prevajali v angleški, nemški
ter italijanski jezik. Iz Sloveni-
je bo med predavatelji teolog
in filozof prof. dr. Anton Stres,
dolgoletni predsednik škofov-
ske komisije Pravičnost in
mir. V nedeljo zjutraj bodo
udeleženci povedano strnili
ter pripravili besedilo skupne
izjave evropskih škofov, v ka-
teri naj bi nakazali prihodnje
naloge in prizadevanja.
Sicer pa bo jutri, v petek
zvečer, udeležence sprejel slo-
venski metropolit, ljubljanski
nadškof dr. Franc Rode, ki bo
s škofi in drugimi duhovniki
somaševal v ljubljanski stolni-
ci. V soboto zvečer bo zbrane
v Domu Sv. Jožefa pozdravil
tudi celjski župan Bojan Šrot.
V Celju bo velika cerkven^
slovesnost v opatijski cerkvj
Sv. Danijela, kjer bo v nedeljo
ob 11. uri slovesno somaševa.
nje evropskih škofov, skupaj^
mariborskim škofom dr. Fran,]
cem Krambergerjem. Do zj.
četka tedna je potrdilo prihod
v Celje 11 škofov iz različnih
evropskih držav.
Celjsko zasedanje evropske
škofovske konference priprav-
Ija njeno tajništvo iz švicai-
skega St. Gallena. Po organi,
zacijski plati je soorganizatoj
celjski Dom Sv. Jožefa, ki ga
vodi župnik in predstojnik
slovenskih misijonarjev Jože
Planinšek.
mmmmm brane jerankoi
Praznovanje Zrec
Zreški teden, prireditev v
počastitev praznika občine
Zreče, ki se je pričela v sobo-
to, zaključila pa se bo v nede-
ljo 30. maja, tudi letos zazna-
muje vrsta tradicionalnih,
športnih, kulturnih in zabav-
nih družabnih prireditev.
V soboto, 22. maja, je bil
šesti radioamaterski lov na li-
sico, v nedeljo, ki je bila pos-
večena športu, je bil drugi Co-
metov cestni tek, odbojkarski
turnir in tekma med občinski-
mi svetniki treh občin. V po-
nedeljek, 24. maja, so se ljubi-
telji gob odpravili po spomla-
danske gobe, naslednji dan, v
torek, pa je bil šahovski turnir
mladih. Danes, v četrtek, seje
pričela slikarska kolonija z na-
slovom »80 let Uniorja in Stra-
nice z okolico,« trajala pa bo
do nedelje, 30. maja. V sobo-
to, 29. maja ob petnajstih se
bo na Rogli pričela podelite?j
priznanj najboljšim smučiš-
čem v letošnji sezoni, ob 18.30
pa se bo v športni dvorani
pričela tradicionalna priredi
tev Zreče poj o. V nedeljo ol
pol enajstih bo na Brinjevi go-
ri srečanje upokojencev, ob
dvajsetih pa bo v Termah Zre-
če otvoritev razstave ob za-
ključku slikarske kolonije.
Osrednji dogodek ob prazni
ku občine Zreče bo slavnostna
seja sveta občine Zreče, ki bo v
petek v dvorani kulturnega do-
ma na Stranicah. Slavnostni
govornik bo župan Jože Košir,
podelili pa bodo tudi priznanja
občine. Zlati grb občine Zreče
letos prejmeta Delniška druž-
ba Unior in Ivan Umnik, sre
brni grb Drago Klima, brona-
sti grb Zdravko Ivačič, prizna-
nja občine Zreče pa bodo pre-
jeli Fantje izpod Rogle in Du
šan Medved. N.-M. S
Darila za novo tisočletje
Založba Mavrica iz Celja in celjsko podjetje Rodas sta
včeraj v Klubu CD v Cankarjevem domu v Ljubljani predsta-
vila kolekcijo poslovnih daril pod zaščiteno blagovno znam-
ko Anno Domiai 2000.
Podjetje Rodas je pod to blagovno znamko zbralo izdelke
vrhunskih proizvajalcev nakita, izdelke iz stekla, usnja, domače
obrti, keramike, kozmetike, vina in šampanjca. Za počastitev
vstopa v novo tisočletje pa je založba Mavrica kot prva na svetu
izdala spominske kovance, ki jih je likovno oblikovala znana
slikarka Irena Polanec, izdelali pa so jih v Zlatarni Celje.      JI
Mestni svet MOC
v torek, 1. junija se bo ob 8. uri pričela 6. seja Mestnega sveta MOC, ki bo v veliki dvorani
Narodnega doma v Celju.
Na seji bodo med drugim obravnavali: pod točko 3 - poročilo o realizaciji sklepov Mestnega sveta MOC
od 2. 2. 1999 do 27. 5. 1999 in potrditev zapisnika 5. seje mestnega sveta z dne 4. 5. 1999; pod 4 -
sporazum o ureditvi medsebojnih premoženjskih razmerij med občinama Štore, Vojnik in Mestno občino
Celje; pod 5 - predlogi Komisije z amandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade: a)
imenovanje predsednikov in članov odborov in komisij Mestnega sveta MOC, pod b) razrešitev članice v
Občinski volilni komisiji in imenovanje novega člana in pod c) imenovanje članov v Svet za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu obrti in podjetništva Celje; pod 6 - razrešitev in imenovanje članov Upravnega
odbora Sklada za razvoj obrti in podjetništva Celje; pod 7 - razrešitev članov Upravnega odbora Sklada
stavbnih zemljišč občine Celje in imenovanje članov Upravnega odbora Zavoda za planiranje in
izgradnjo Celje; pod 8 - potrditev odločitve Strokovne komisije za podelitev sejemskih priznanj Mestne
občine Celje na 23. sejmu »Vse za otroka« za leto 1999; pod 9 - a) potrditev zaključnega računa Sklada za
razvoj obrti in podjetništva Celje za leto 1998 in pod b) program in finančni načrt Sklada za razvoj obrti
in podjetništva Celje za leto 1999; pod 10 - poročilo o poslovanju javnih podjetij za leto 1998; pod 11'
predlog povišanja cen kanalščine; pod 12 - pravilnik d načinu oddajanja poslovnih prostorov v najem in
o določanju najemnin; pod 13 - sklep mestnega sveta o valorizaciji in vrednosti kvadratnega mesta
površine in vrednosti točke za leto 1999 za odmero davka od premoženja; pod 14 - potrebni prostorski
pogoji za prehod na 9-letno osnovno šolo v Mestni občini Celje; pod 15 - sklep o ustanovitvi Javnega
zavoda Slovensko ljudsko gledališče Celje; pod 16 - predlog za spremembo programa centralnih športnih
površin v »Opekarniški jami« na Hudinji; pod 17 - Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka "
zavarovanju in začasnem urejanju grobišč in grobov vojnih in povojnih žrtev revolucije na območju
občine Celje - prva obravnava; pod 18 - Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu
Lava II - Ingrad - prva obravnava; pod 19 - a) predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni
osnutek spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta Industrija sever - Celje in b) Odlok o spremembah
in dopolnitvah Odloka o zazidalnih načrtih »Gospodarska cona v Celju« - prva obravnava; pod 20 - a)
predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek sprememb in dopolnite^
prostorskih ureditvenih pogojev za območje Ljubečna in b) Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka
o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Ljubečna - prva obravnava; pod 21 - soglasje k sklepu "
ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi v k. o. Vojnik trg; pod 22 - a) odgovori na vprašanja, pobude in
predloge in b) vprašanja, pobude in predlogi.
Regija Savinja
Minuli teden so se na pobudo Lojzeta Posedela na Venišah v Nazarjah srečali zgornje in
spodnjesavinjski župani.
Od skupno 12 županov so na srečanje prišli (na posnetku) župani občin Prebold Vinko
Debelak, Mozirje Jože Kramer, Žalec Lojze Posedel, Polzela Ljubo Žnidar, Ljubno Anka Rakun,
Braslovče Dušan Goričar, Nazarje Ivan Purnat, Vransko Franc Sušnik in Gornji Grad Toni Rifelj.
Župani in županja so se okvirno dogovorili, da pri projektu Savinja nastopajo kot statistična
regija. Pod imenom Savinja se obravnava vsa problematika, ki je povezana z reko in njenimi
pritoki (kanalizacija, čistilne naprave, brežine, jezovi...). Vsak župan je odgovoren za svojo
občino, do ministrstev in EU pa bodo nastopah kot celota - regija. Župani se bodo.medsebojno
dogovarjali in obveščali o drugih razvojnih in skupnih projektih. US

_POOOPKI
3
Parkiranje po novem v torek
f torek v mestnem središču Celja začne veljati nov parkirni režim - Posebno zloženko o parkiranju po novem bodo
Celjani dobili v poštne nabiralnike
od torka dalje bo za voznike v celjskem mestnem jedru
fljal nov parkirni režim. Mesto je razdeljeno v tri parkirne
jiie, najstrožji red bo veljal v razširjeni modri coni, kjer si
ijgovorni v občinski upravi želijo čimveč obiskovalcev,
jradi visokih cen parkiranja pa bodo uslužbenci, ki zdaj
jrkirne prostore zasedajo po 9 ur, svoja vozila verjetno
iiŠčali na cenejših parkiriščih. Kljub temu, da z odprtjem
aražne hiše Glazija v Celju kasnijo za nekaj dni, bodo nov
arkirni režim vseeno uvedli z napovedanim 1, junijem.
Kot smo že pisali, bo poslej
f Cel ju za parkiranje na voljo
ilizu 4.000 parkirnih mest.
jekoliko razširjena modra
:ona bo tudi po 1. juniju zaje-
iiala območje ožjega mest-
lega središča, parkirišča ob
nestnem jedru (tudi garažna
liša) bodo sodila v 2. parkir-
10 cono, v 3. parkirni coni pa
lodo ostala javna parkirišča
iunaj mestnega jedra, kjer
odo vozniki svoje avtomo-
bile lahko parkirali brezplač-
no.
Tudi v novem parkirnem
režimu ostaja možnost zaku-
pa parkirišč ob Mariborski,
Gledališki in Ipavčevi ulici,
voznike pa bo mesečno tak-
šen parkirni prostor stal 8.000
tolarjev, za uporabo zapornic
pa bodo odšteli še 500 tolar-
jev.
Prometni režim oziroma
dostava blaga in uvoz na
mestno tržnico ostajajo nes-
premenjeni, prav tako po 1.
juniju ne bodo spreminjali
obstoječih cen. Parkiranje na
avtoportu ob Kidričevi ulici
bo voznike tovornih vozil in
avtobusov stalo za čas do
dveh ur 100 tolarjev, za celod-
nevno parkiranje bodo odšte-
li 700 tolarjev, za mesečno pa
7.000 tolarjev. Za voznike vla-
čilcev oziroma tovornih vozil
s priklopnikom pa bo nekoli-
ko dražje, saj bo za parkira-
nje do dveh ur treba odšteti
200 tolarjev, za celodnevno
1.000 tolarjev in za mesečno
10 tisočakov.
Cene in icazni
v modri coni, ki bo med
tednom veljala od 6. do 16.
ure, ob sobotah pa od 6. do
13. ure, bo plačevanje parkir-
nine urejeno preko parko-
matov, za parkiranje do ene
ure bo treba odšteti 100 tolar-
jev, do dveh ur 200, do treh
ur 400 in do štirih ur 500
tolarjev. Ulično parkiranje s
parkirnimi lističi bo voznike
do dveh ur stalo 100 tolarjev,
za mesečno dovolilnico za
vsa parkirišča v modri coni
pa bo treba odšteti 20.000
tolarjev.
V središču Celja bodo hkra-
ti z uvedbo novega parkirne-
ga režima poskrbeli za strožji
nadzor, pri tem pa velja ome-
niti, da bodo med vozniki sil-
no nepriljubljene lisice ostale
tudi v bodoče. Kazen za ne-
plačano parkirnino (oziroma
prekoračitev parkirnega ča-
sa) bo 2.000 tolarjev, za ne-
pravilno parkirano vozilo pa
bo k temu znesku treba pri-
šteti še dodaten, z odlokom
določen znesek.
V garažni hiši bo parkira-
nje do dveh ur stalo 100 to-
larjev, vsaka nadaljnja ura
pa 30, mesečna dovolilnica
bo veljala 6, zakup parkirne-
ga prostora pa 8 tisočakov.
Na parkiriščih 2. parkirne
cone bo parkiranje do dveh
ur stalo 50, vsaka nadaljnja
ura pa 20 tolarjev. Mesečne
dovolilnice bodo v Kostri
prodajali po 4.000 tolarjev,
enkratno parkiranje pa bo
stalo 200 tolarjev. Parkirni
režim v 2. parkirni coni bo
med tednom veljal od 6. do
16. ure, ob sobotah pa od 6.
do 13. ure.
Parkiranje v 3. parkirni co-
ni, na javnih parkiriščih širše-
ga obrobja mestnega središ-
ča, bo brezplačno.
Vozniki bodo morali odvoz
nepravilno parkiranih vozil
plačati s 7.000 tolarji, pri če-
mer bo polovico zneska treba
odšteti pred prevzemom vo-
zila.
Ugodnosti za
stanovaice
Za stanovalce starega
mestnega jedra, ki živijo na
Muzejskem trgu. Na okopih,
v Gosposki ulici in na Trgu
Celjskih knezov, bo ostalo
rezervirano parkirišče na
Muzejskem trgu, za letno
dovolilnico za parkiranje na
tem parkirišču pa bo treba
odšteti 4.000 tolarjev. Načr-
tovalci parkirnega režima so
mislili tudi na ostale stano-
valce mestnega središča, ki
bodo prav tako lahko za
parkiranje na izbranih par-
kiriščih kupili letne dovolil-
nice.
IVANA STAMEJČIČ
Nov Železniški
vozni red
roti Ljubljani in Mariboru po novem, taktnem prometu
- V Ljubljano le s prestopom v Zidanem Mostu
Tisti, ki se boste v nedeljo
li v ponedeljek odpravili na
ot z vlakom, ne pozabite na
lov vozni red.
Skor.ij vsi potniški vlaki
lodo odpeljali iz Celja proti
Ljubljani (oziroma Dobovi)
ledno ob uri in 25 minut,
(ar pa ne velja za medna-
rodne, inter city in podobne
flake. Iz Ljubljane bodo
skoraj vsi vlaki proti Zida-
lem Mostu odhajali ob uri
n 50 minut ter nadaljevali
M proti Dobovi. Potniški
laki bodo vozili le iia pro-
lah Ljubljana- Dobova in
"laribor-Zidani Most, zato
10 med taktnim prometom
'Zidanem Mostu treba vse-
i\ prestopiti.
Skoraj vsi potniški vlaki iz
Celja v Maribor bodo imeli
»led taktnim prometom od-
^od ob uri in 26 minut (iz
Maribora v Celje ob uri in 15
tiinut). Slovenske železnice
to se za taktni promet odloči-
la po tujih izkušnjah, saj me-
jijo, da se potniki po tak-
snem voznem redu lažje
"rientirajo. S tem naj bi SŽ
Povečale promet za 7 odstot-
Proti Ljubljani in Mariboru
^0 po novem ob delavnikih
"1 sobotah vsega skupaj kar
'^dem novih vlakov. Med
Pomembnejšimi novostmi je
'^di to, da bo imel vlak Po-
horje po novem postanke v
'-^škem, iz Rimskih Toplic pa
bodo lahko študenti ob
"^^deljah vračali v Ljubljano
''Idi z inter citv vlakom ob
19.53.
Na železniških progah Ce-
f^-Stranje in Celje-Velenje ni
'*ko velikih sprememb. Na
"^^eh progah so dva jutranja
^'^ka v celjsko smer združili.
Iz Celja v Velenje bo vozil nov
vlak ob 13.32 ter iz Velenja v
Celje ob 14.40. Na progi Stra-
nje-Imeno je v popoldan-
skem času uveden nov vlak
zaradi zveze iz rogaške sme-
ri.
Nov železniški vozni red
bo začel veljati v nedeljo, 30.
maja zjutraj ter naj bi ostal
takšen vse do 27. maja 2000.
»■■■HI BRANE JERANKO
Tragedija pospešila
gradnjo novega prehoda
En prehod namesto treh je rešitev, ki jo v Šempetru zagovarja stroka
Do konca leta naj bi v ob-
čini Žalec zaprli nivojske
prehode v Spodnjih Grušov-
Ijah, Podlogu in pri Sipu,
namesto njih pa pri kapelici
zgradili nov avtomatski pre-
hod čez železnico, zavaro-
van z zapornicami.
To je bil eden od dogovo-
rov v ponedeljek, ko se je v
Žalcu mudil direktor Sloven-
skih železnic Marjan Rekar s
sodelavci. Župan Lojze Pose-
del je povedal, da je bil idejni
projekt za ureditev prehodov
pripravljen že pred leti, ven-
dar ga tudi zaradi političnih
interesov niso uresničili.
Za ureditev novega preho-
da morajo Žalčani pridobiti
potrebna soglasja od sklada
kmetijskih zemljišč, kmetij-
skega ministrstva in denacio-
nalizacijskih upavičencev ter
pridobiti soglasje za prekate-
gorizacijo iz kmetijskega v
funkcionalno zemljišče, saj
naj bi dovozna pot vodila po
severni strani železnice.
Hkrati bo treba odkupiti zem-
ljišča, vse skupaj pa bo lahko
uresničili do konca avgusta.
Direktor Rekar je obljubil, da
bodo, ko bodo v Žalcu uredili
potrebne papirje. Slovenske
železnice v dveh mesecih
zgradile in financirale nov
prehod, prispevale polovico
sredstev potrebnih sredstev
za ureditev navezovalne ce-
ste iz Šempetra in z 35 milijo-
ni tolarjev financirale gradnjo
križišča v središču Šempetra.
Za ureditev tega morajo Žal-
čani odkupiti Kramerjevo hi-
šo, kar bodo storili takoj, ko
bo zaključena zapuščinska
razprava.
»Tovrstna rešitev nesrečne-
ga prehoda je edina, ki jo
zagovarja stroka. Ne glede na
odpor posameznikov, politič-
nih strank ali kmetov bomo
vztrajali pri takšni, strokovni
odločitvi,« je zagotovil Pose-
del in zagotovil, da bodo po-
treben denar našli v rezerv-
nih proračunskih sredstvih.
Hkrati z ureditvijo križišča bo
moral Dars urediti še glavno
cesto skozi Šempeter.
Poleg tega bodo v Žalcu v
sodelovanju s SŽ ustanovili
komisijo, ki bo poiskala naj-
bolj strokovne rešitve za šest
preostalih nivojskih križanj in
določila prioriteto ureditve.
Tudi to bo po mnenju župana
Posedela za katerega od kra-
janov pomenilo daljšo pot,
hkrati pa bistveno večjo var-
nost. Direktor Rekar je pove-
dal, da si bo komisija pri delu
pomagala z novim zakonom,
ki bo dovoljeval prehod na
vsakih 2,5 kilometra, ne pa na
vsakih 1134 metrov, kakor so
sedaj postavljeni prehodi. V
komisiji se bodo dogovorili še
o preureditvi železniške po-
staje v Žalcu.
f^^^^i URŠKA SELIŠNIK
PO SVETU       1
fmmm mm
Piše: DAMJAN KOSEC,
POPtv
Tretji mesec
napadov
v ponedeljek se je začel
tretji mesec napadov na ci-
lje v Zvezni republiki Jugo-
slaviji. Vendar kot vse kaže,
operacija zavezništva, ime-
novana Odločna sila, še
kmalu ne bo končana. Ne-
kateri celo menijo, da se bo
zavlekla tja do jeseni.
Zato so dobrodošla vsa di-
plomatska prizadevanja, ki
dajejo vsaj nekaj upanja za
mirno rešitev kosovske kri-
ze. Diplomati si podajajo
kljuke v Moskvi, Bonnu,
Bruslju, vendar kakega na-
predka ni videti. Nov predlog
za rešitev krize je predstavil
tudi itahjanski premier D'Ale-
ma. Zavzel se je za to, da bi
Nato prekinil napade na ZRJ,
ko se bo skupina G-8 dogo-
vorila o osnutku nove resolu-
cije VS ZN o Kosovu. Varnost-
ni svet bi potem potrdil reso-
lucijo, zahteve pa predal Beo-
gradu. Če jih ta ne bi izpolnil.
Rim pristaja na nadaljevanje
vojaškega posredovanja. Na
sedežu Nata so D'Alemino
pobudo »vzeli na znanje«,
vendar se Severnoatlantski
svet do nje ni opredelil.
Baralcove obljube
realnost?
v Izraelu in (predvsem) v
arabskem svetu še vedno
močno odmeva Barakova
zmaga in Netanjahujev po-
raz (se je že poslovil od poli-
tike) na izraelskih parla-
mentarnih volitvah. Pale-
stinska vlada je novega pre-
miera že pozvala, naj ustavi
izraelsko naseljevanje.
V kratkem bo videti ali je
56-letni laburist z bleščečo
vojaško kariero spor s Pale-
stinci spretno izkoristil v
predvolilni kampanji ali pa je
šlo za kaj več. Nekateri meni-
jo, da bo vladal tako kot je
vodil volilno kampanjo: kot
politični dedič ubitega Jicaka
Rabina. Dejstvo pa je, da se
bo pri izvajanju mirovnega
procesa soočil s težavami pri
usklajevanju interesov vseh
strank, ki se bodo priključile
njegovi levosredinski koalici-
ji. Dejstvo je tudi, da se bo
moral poleg oživitve bliž-
njevzhodnega mirovnega
procesa soočiti s težavami, ki
pestijo izraelsko gospodars-
tvo. Predvsem velik gospo-
darski zastoj m rekordna, de-
vetodstotna brezposelnost.
Tudi od nje bo odvisna na-
klonjenost Izraelcev do miru.
Velilca podpora
Stepašinu
Ruske politične krize je
(zaenkrat) konec. Potem ko
duma ni izglasovala postop-
ka za Jelcinov odpoklic, je
presenetljivo tudi podprla
predsednikovega premier-
skega kandidata Sergeja
Stepašina. Zanj je glasoval
301 poslanec, proti 55.
Tako je Stepašin postal že
četrti premier v dobrem letu
dni. Nasledil je Jevgenija Pri-
makova, ki je to funkcijo
opravljal osem mesecev.
Pred tem je bil za par mese-
cev predsednik vlade mladi
Sergej Kirijenko, ki je nasledil
izkušenega Viktorja Černo-
mirdina, ki je bil ministrski
predsednik skoraj šest let.
Stepašin si bo po sestavi vla-
de (obrambni minister Serge-
jev in zunanji Ivanov bosta
najverjetneje ostala) najbolj
prizadeval za rešitev proble-
mov z Mednarodnim denar-
nim skladom. Sicer pa je de-
jal, da bo nadaljeval delo
prejšnje vlade (to je Jelcin
odstavil zaradi majhnega na-
predka na gospodarskem
področju), vendar pa »sama
kontinuiteta ne bo zadoščala
za dosego stabilizacije gos-
podarstva in politike«.
Nemčijo bo vodil
Rau
Novi predsednik Nemčije
je postal Johannes Rau, 68-
letni socialdemokrat iz Se-
vernega Porenja-Westfalije.
Medtem ko je v prvem krogu
glasovanja dobil 13 glasov
premalo, je v drugem krogu
zanj glasovalo 690 od 1338
poslancev zvezne skupščine.
Njegovi protikandidatki sta
bili 55-letna Dagmar Schipan-
ski (572 glasov), ki jo je pod-
pirala Krščanskodemokrat-
ska unija in 71-letna Ute Ra-
neke Heinemann (62 glasov)
s podporo Stranke demokra
tičnega socializma. Rau je
kandidiral že pred petimi leti,
vendar je takrat izgubil dvo-
boj z dosedanjim predsedni-
kom Herzogom. Z nedeljsko
izvolitvijo je postal osmi
predsednik države in drugi
(prvi je bil Gustav Heine-
mann) iz vrst socialdemokra-
tov. 68-letni Rau ima za sabo
40-letno politično kariero,
menda pa naj ne bi bil po-
vsem, zdrav.
Havel spet bolan
češki predsednik Havel
spet ima resne težave z zdrav-
jem, 62-letnega predsednika
so tako zaradi poslabšanja
stanja ob virusni okužbi di-
halnih poti morali prepeljati
v bolnišnico. Njegov zdrav-
nik je povedal, da je bolezen
posledica preobsežnega dela.
Havel, nekdaj pisatelj in di-
sident, ki je v času komuniz-
ma precej časa preživel po
zaporih, je namreč bil na šte-
vilnih obiskih v tujini. Kljub
temu, da na Hradčanih zaradi
Havlovega"" zdravstvenega
stanja niso zaskrbljeni, pa je
dejstvo, da češki predsednik
boleha že tri leta. V tem času
je prestal kar nekaj (težkih)
operacij. Vse se je začelo leta
96, ko so zdravniki nekdaj
verižnemu kadilcu iz pljuč
morali odstraniti tumor. Od
tedaj njegovo zdravje redno
nadzirajo. Havlu zadnji man-
dat poteče v začetku leta
2003, potem ko ga je lani
parlament v drugo izvolil za
naslednjih pet let.

E
_DOGODKI_
Prepir pod šoŠtanjskimi dimniki
HMjk Nakupa zemljišča in opuščenih objektov tovarne usnja se v šoštanjski občini lotevajo redno in izredno
Maja je v Šoštanju dozorelo
novo jabolko spora - nakup
zemljišča in opuščenih objek-
tov tovarne usnja, v kateri so
marca ukinili večji del proi-
zvodnje, lastnik nepremičnin
pa je podjetje Industrija usnja
Vrhnika. Sedem občinskih
svetnikov opo2dcije je zaman
zahtevalo sklic izredne seje o
problematiki pridobitve zem-
ljišča, pomembnega za razvoj
mesta, saj naj bi na tem ob-
močju v prihodnosti gradiU
obrtno cono. Zemljišče v sre-
dišču mesta obsega kar osem
hektarjev povTŠin.
V spoK... . .i .odpi-
sal ga je član občinskega sveta
Marjan Vrtačnik, so svetniki, ki
so neuspešno zahtevali sklic
izredne seie iziavili. da ie občin-
ska uprava pokazala političen in
nestrokoven odnos do dela in
tudi menili, da »skuša pridobiti
na času v korist ozkega kroga
privatnih kupcev nepremičnin
in ne v korist lokalne skupnosti«.
Župan Bogdan Menih je minuli
petek, 21. maja, sklical novinar-
sko konferenco z namenom, da
bi preklical »lažnive informaci-
je«, ki se neutemeljeno širijo ob
pripravah občine na nakup zem-
ljišča tovarne usnja. »Podatki o
domnevni razprodaji zemljišča
po kosih so umetno ustvarjeni in
ostro jih zavračam. Od vsega
začetka je občina kazala interes
za nakup tega zemljišča, v pi-
smu o nameri pa je uprava Indu-
strije usnja Vrhnika izrazila ja-
sen namen o odprodaji zemljiš-
ča občini,« je povedal župan.
Mag. Izidor Derganc, direktor
Industrije usnja Vrhnika, je v
sporočilu za novinarsko konfe-
renco zapisal, da so bile sprože-
ne umetne dileme o namerah in
načinu urejanja prostorske
problematike na lokaciji šoštanj-
ske usnjarne, da pa bo uprava
tudi odslej vztrajala v nameri, da
poišče možnost optimalne revi-
talizacije tovarniških objektov,
pri čemer bo imela prednost
tista rešitev, ki bo omogočila
nadomestitev večjega dela iz-
gubljenih delovnih mest zaradi
ukinitve usnjarske proizvodnje.
Potrdili so, da želijo celotne po-
vršine - razen zgradbe usnjarne
in pripadajočega funkcionalne-
ga zemljišča ter zgradbe usnjene
konfekcije in približno pet tisoč
kvadratnih metrov zemljišča -
ponuditi v odkup občini.
Šefa brez župana
Mag. Cvetka Tinauer, občin-
ska svetnica in predsednica Kra-
jevne skupnosti Šoštanj je opo-
zarjala, da lahko župan Industri-
ji usnja Vrhnika posreduje stališ-
če občine le na podlagi odločitve
občinskega sveta, rok za odgo-
vor pa je že pred dnevi potekel.
Izredne seje zgolj na osnovi
domnevnih govoric o razprodaji
zemljišča ne bo, je še v petek
vztrajal župan, in sklical redno
sejo občinskega sveta, na kateri
naj bi razpravljali tudi o nakupu
zemljišča. Vabilo na redno sejo,
ki naj bi bila 31. maja, smo
prejeli v ponedeljek, istega dne
pa je prispelo tudi vabilo na
izredno sejo občinskega sveta, ki
so jo svetniki opozicije napove-
dali za torek, 25. maja. Po proce-
duralnih zapletih - tajnica občin-
ske uprave Božidarka Vrabič je
namreč zatrdila, da je sklic seje
nelegalen in nezakonit, občin-
skemu svetniku Marjanu Vrtač-
niku pa očitala, da je pooblastilo
svetnikov za sklic seje ponareje-
no - se je izredna seja, na kateri
je bilo navzočih sedemnajst
svetnikov od dvajsetih vendarie
začela. V odsotnosti župana Me-
niha so svetniki potrdili namero.
da občina pristopi k nakupu
zemljišča in sprejeli odlok, s ka-
terim lahko zemljišče zavarujejo
pred prodajanjem po kosih.
Obenem so občinsko upravo za-
dolžili, da poskrbi za vpis pred-
kupne pravice, ki jo ima občina,
v zemljiško knjigo. Knjigovod-
ska vrednost zemljišča z vsemi
objekti vred naj bi znašala devet
milijonov nemških mark, glede
na izpisek iz zemljiške knjige pa
naj bi bili trije največji tovarniški
objekti pod hipoteko.
Do danes je delo v šoštanjski
tovarni usnja, v preživelem
obratu Opum, ohranilo še 75
delavcev, njihova usoda pa bo
odvisna od lastnika. Zemljišče z
opuščenimi objekti je postalo
predmet občinskih nesoglasij,
številni odpuščeni delavci pa se
tudi v teh dneh izobražujejo v
skladih dela prav v tovarni, kjer
so nekoč izdelovali usnje.
Direktor Industrije usnja
Vrhnika mag. Izidor Derganc
je povedal, da so doslej prejeli
le informativno ponudbo o na-
kupu zemljišča, ki jo je poslala
Krajevna skupnost Šoštanj,
medtem ko od občine uradno
še niso dobiU odgovora. Ceni-
tev vrednosti zemljišča in to-
varniških objektov naj bi po
naročilu Industrije usnja Vrh-
nika opravili ta teden. ,
V upravi občine očitajo Cvet-
ki Tinauer, da si je pravice
občinske svetnice in predsed-
nice krajevne skupnosti pri-
krojila po svoje: »KS nimajo
pravice sprejemati splošnih
sklepov, ki bi bili zavezujoči za
občino in bi s tem omejevali
njeno avtonomnost. To, da se
KS mimo občine pogovarja o
nakupih zemljišč, zapiranju
jame Šoštanj, sklicu izredne
seje občinskega sveta, je neza-
konito ravnanje in posega v
avtononmost občine.« Cvetka
Tinauer je na izredni seji ob-
činskega sveta napovedala, da
bo zoper tajnico občinske
uprave Božidarko Vrabič vloži-
la kazensko ovadbo, saj naj bi
jo ta obdolžila ponarejanja
podpisov in širjenja de2anfor-
macij.
PO DRŽAVI
Zaščita pred
davkom
UUBUANA, 19. maja
(Večer) - Po napovedih dr-
žavne sekretarke v mini-
strstvu za finance Milojke
Kolar, bo vlada julija v vsa-
ko gospodinjstvo poslala
posebno zgibanko, ki bo
opozarjala na cene pred
uvedbo DDV in po njej.
Vsaka dva meseca bodo or-
ganizirali tudi igro, v kate-
ri bodo izžrebali srečneža,
ki bo dva meseca zbiral
račune. Račune bodo upo-
rabili za nadzor vseh ti-
stih, ki so jih napisali, ali
so pravilno izračunali
DDV.
Konzorcij za Tam
Maribor, 20. maja (De-
lo) - Pod okriljem Sloven-
ske razvoje družbe so usta-
novili Konzorcij za nakup
premoženja Tarna. Kandi-
datov za članstvo je blizu
trideset, članice konzorcija
pa morajo te dni plačati
desetodstotno varščino od
vrednosti premoženja.
Nova članica
UUBUANA, 21. maja
Delo) - Predsednik ZLSD
Borut Pahor je predstavil
novo članico Danico Sim-
šič, ki bo v stranki vodila
področje socialne politike.
Protest
MEDVEDJEK, 23. maja
(Delo) - Zaradi izjav po-
slanca LDS Cirila Pungart-
nika v zvezi z osamosvoji-
tveno vojno je Združenje
veteranov vojne za Slove-
nijo pripravilo protestni
shod, ki se ga je udeležilo
blizu 1.500 ljudi. Najviš-
jim predstavnikom države
so poslali protestno izjavo,
v kateri jih pozivajo, naj
podprejo prizadevanja za
objektivno vrednotenje in
prikazovanje dogodkov ti-
stega časa.
Direictor IBI na
obisku
UUBUANA, 24. maja
(Delo) - V Sloveniji se mu-
di direktor FBI Louis J.
Freeh. Sprejeli so ga naj-
višji predstavniki države,
pogovori pa so namenjeni
ilegalnim migracijam, so-
delovanju Slovenije v okvi-
ru SECI in aktualnemu do-
gajanju na Kosovu. Freeh
je napovedal, da bo ame-
riški predsednik BiH Clin-
ton najverjetneje pripoto-
val v našo državo 21. junija
zvečer, delovni program
pa bo potekal 22. junija.
Delojemalci
predlagajo veto
UUBUANA. 25. maja
(STA) - Interesna skupina
delojemalcev je državne-
mu svetu predlagala, naj
sprejme odložilni veto na
zakon o Kmetijsko-gospo-
darski zbornici Slovenije,
ki ga je državni svet spre-
jel 20. maja. Po njihovem
mnenju postavlja zakon v
neenakopravni položaj
delavce različnih dejavno-
sti.
Dnevi tajnic v Portorožu
Minuli konec tedna so bili v Portorožu tradicionalni dnevi
strokovnega izpopolnjevanja tajnic, v organizaciji Gospo-
darskega vestnika in Zveze klubov tajnic Slovenije.
Letošnji dnevi so bili nekaj posebnega zaradi zelo bogatega
programa seminarjev in aktualnih tem in tudi zato, ker že peto
leto izhaja stanovska revija Tajnica, ponovno pa so po letu dni
premora razglasili tudi tajnico leta in to je postala Vesna Koren
iz Ljubljane. Slavnostne prireditve se je, poleg okrog sedemsto
tajnic iz vse Slovenije, udeležil tudi predsednik Milan Kučan.
Iz celjskega območja so priznanje za zavzetost in izredne
dosežke pri delu v stanovski organizaciji ter zlato priznanje
Kluba tajnic prejele Anica Medved, Zora Groznik in Irena
Hercigonja. M. MAROT
Štafeta zo ženske
Nosilci Štafete solidarnosti '99, ki je krenila na 750 kilometrov dolgo pot minuli četrtek, so
v Celje oziroma v krčmo Pri zamorcu prispeli še isti dan okoli dvajsetih.
Štafeto je pričakala velika skupina Celjanov, med katerimi sta bila tudi celjski župan Bojan
Šrot in podžupanja ter predsednica ZLSD Celje Janja Romih, ki sta, tako kot večina drugih
gostov, prostovoljno darovala v skrinjico, ki so jo nosilci štafete (to je tudi letos organiziral
Mladi forum ZLSD) s kolesi odpeljali v Piran, kjer se je pot letošnje štafete zaključila s
koncertom petnajstih glasbenih skupin. Tudi žur v nabito polnem Zamorcu se je zavlekel do
jutranjih ur, za dobro razpoloženje pa je skrbela skupina Nude. Člani Mladega foruma ZLSD
bodo skrinjico s prostovoljnimi prispevki še v tem tednu predali koordinatorki slovenskih
varnih hiš Mojci Dobnikar, sredstva, zbrana med letošnjo akcijo, pa so namenjena varni hiši v
Piranu. N.-M. SEDLAR, Foto: GREGOR KATIC
Podžupanja MO Celje Janja Romih in celjski župan Bojan Šrot ob prihodu Štafete solidarno-
sti '99 v krčmi Pri zamorcu v Celju.
IZ OBČINSKIH SVETOV
Najprej cesta, zatem park
VELENJE - Osnutek odloka o razglasitvi krajinskega parka
»Škalske ugreznine« za naravno znamenitost so mestni svetniki
umaknili iz obravnave, saj niso mogli uskladiti stališč. Krajani
Skal pričakujejo, da občina najprej izpolni obljubo, staro več
kot dvajset let, in poskrbi za ureditev ceste, sicer pa razglasitvi
parka za naravno znamenitost ne nasprotujejo. Mestni svetniki
bodo lahko svoje pripombe posredovali odboru za okolje in
prostor, v občini pa bodo pripravili načrt ureditve obstoječe
ceste Škale-Hrastovec. (K.L.)
Minuta molka za svetnika
ŠENTJUR - Na ponedeljkovi seji so z minuto molka počastili
spomin na pokojnega svetnika Franca Štrajharja (SKD) iz
Marija Dobja, ki je pred dnevi umrl v 43. letu starosti. (BJ)
O osnutka proračuna
ŠENTJUR - Po sprejetem osnutku letošnjega občinskega
proračuna znašajo skupni prihodki in odhodki 1,4 milijarde
tolarjev ter so višji od lanskih za 34 odstotkov. Med prihodki
znaša primerna poraba 1,1 milijarde tolarjev, za postavko
»investicije« pa namenjajo blizu 400 milijonov odhodkov. V
družbenih dejavnostih je največ denarja za prevorsko šolo, med
komunalnim gospodarstvom za vodovode (za katere namenjajo
tudi demografska sredstva), na cestnem področju pa je največ
za nadvoz v Novo vas. (BJ)
Kdaj avtobusna postaja?
ŠENTJUR - Svetnik Florjan Erjavec je občinsko upravo pov-
prašal kdaj bo Vegrad začel z gradnjo šentjurske avtobusne
postaje. Občinska uprava mu je odgovorila, da je velenjsko
podjetje parcelo pripravljeno vrniti, saj zaenkrat ni našlo
kupcev poslovnih prostorov. Pogodbena kazen zaradi zamude
je konec marca znašala 7,5 milijona tolarjev, tožbe pa niso
vložili zaradi iskanja drugačne rešitve. Med mogočimi rešitvami
je župan Jurij Malovrh omenil nove prostore domače knjižnice,
ki bi bili v nadstropnih prostorih. (BJ)
Dražji odvoz smeti
LAŠKO - Občinski svet je sprejel predlog komunalnega
podjetja in za 30 odstotkov povišal cene za zbiranje, odvoz in
deponiranje komunalnih odpadkov. V gospodinjstvih morajo
po novem za odvoz smeti plačati 349 tolarjev na osebo, cena za
gospodarstvo se je povišala na 27,60 tolarjev na kvadratnih
meter poslovne površine, deponiranje ter enkratna postavitev
zabojnika pa staneta 1.300 tolarjev. Za gospodinjstva na težje
dostopnih območjih, kjer odlagajo smeti v skupne zabojnike, se
cene ne bodo spremenile. (JI)
Preboldski simboli
PREBOLD - Svetniki so po daljši razpravi pri sprejemanju
proračuna zavrnili amandma, po katerem bi vse proračunske
izdatke zmanjšali za desetino, ter se odločili za predlagani prora-
čun v višini nekaj več kot 305 milijonov tolarjev. V nadaljevanju so
sprejeli sklep o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških
komunalnega urejanja zemljišč v občini Prebold, ki znaša 0,0566
tolarjev, svetniki pa so potrdili tudi 4,2-odstotno zvišanje cen
programov v preboldskem vrtcu. Občina Prebold ima poslej nov
grb, zastavo in občinski praznik. Zastava je rumeno-zelena z
grbom, dan novega občinskega praznika pa je 26. julij oziroma na
nedeljo, ki je najbližja temu dnevu - to je Anina nedelja. (T.T.)
Šl. 21.-27.nai 1999
MODRI TELEFON
l\
O hrupu in prometu
peVi smo, da pogosto zavr-
j številko modrega telefona
pam postavljate vprašanja
fazličnih področij. Tokrat
I s svojimi težavami v os-
jdju Celjani, večino vpra-
pj pa lahko združimo v tri
^e: komunalije in s tem po-
^ne položnice, težave s
flcirnim in cestnim reži-
0 ter takšnimi in drugač-
jii gostišči.
^ sodelovanju z Upravno
oto Celje bomo »gostilniške
iave« reševali v eni izmed
ihodnjih številk Novega ted-
in takrat tudi podrobneje
^ovarjali na številna vpraša-
1, povezana z odpiralnim ča-
m, širjenjem gostišč, raznimi
voljenji ter tudi namignili,
1 lahko storijo bralci, ki jih
tali tako ali drugače motijo.
Potreben bo
kompromis
s hrupom sta povezani
irašanji Avgusta iz Celja. Na
ubljanski cesti ga moti glas-
liz gostišč, predvsem pa av-
tomobili, ki hupajo in vozijo
po ulici tudi do pol pete ure
zjutraj. Gospod Avgust pravi,
da je življenje skoraj nevzdrž-
no, da stanovalcev nihče nič
ne vpraša, in da župana Boja-
na Šrota ni mogoče obvestiti o
tem problemu; pri naštevanju
pa je največkrat izpostavil
krčmo Pri zamorcu.
»Ob koncih tedna imamo do-
voljen delovni čas do tretje ure
zjutraj in tega se poskušamo
držati. Takrat smo še prisotni
na ulici, pazimo, kako ljudje
hodijo domov, vendar se kasne-
je dogaja marsikaj, na kar ne
moremo vplivati. Krčma ima
svoje parkirišče, in če bi vsi
parkirali tam, bi bilo verjetno
manj problemov. Zavedam se,
da jih veliko parkira po pločni-
ku, in da moramo to nekako
rešiti - mogoče s stebri ali pa
mogoče s prometno cono... Pre-
glasnih, vinjenih ljudi itak no-
čemo v lokalu, lahko pa da
potem ti ljudje z vpitjem motijo
okoliške prebivalce. Res je, da
je nasproti lokala križišče, kjer
je vedno veliko prometa. Kar
tiče glasbe, pazimo, da nismo
preglasni, zaradi tega pa v zad-
njem času prirejamo tudi manj
koncertov. V krčmi nočemo ni-
kogar jeziti, vedno smo priprav-
ljeni na sodelovanje, končno re-
šitev tega problema, ki se ga
zavedamo, pa bodo verjetno
morali poiskati na višjem nivo-
ju. Stanovalcem predlagam, naj
se obrnejo k nam, da bi skupaj
poiskali kompromisno rešitev,«
odgovarja solastnik krčme Pri
zamorcu Tomaž Černej.
Moteči trezorji
Drugačen hrup, ki naj bi
prav tako motil stanovalce na
Ljubljanski, nastaja zaradi
trezorjev Agencije za plačilni
promet, kamor ljudje prinaša-
jo kasete z denarjem. Ravno
praznjenje teh kaset povzroča
hrup, ki moti Avgusta in tudi
druge stanovalce.
»Gre za nočne trezorje, pri
katerih je verjetno najbolj gla-
sen mehanizem takrat, ko vrne
kaseto. Vendarle prvič slišim,
da bi bili ti trezorji preglasni in
da koga motijo. Vsekakor bomo
preverili hrup in poiskali mož-
nosti za njegovo zmanjšanje,
novih trezorjev pa vsai|Zaenkrat
ne bomo kupili,« odgovarja di-
rektor agencije za plačilni pro-
met mag. Uroš Goričan.
Rešitev v garažnih
hišah
»Na Zelenici je mimo Šol-
skega centra Celje veliko pro-
meta, hitrosti in divjanja. Po
cesti hodijo otroci, garaže so
poškodovane... Je možno ce-
sto zapreti, kot so storili prebi-
valci v Škvarčevi ulici, ali po-
staviti ovire, tako imenovane
ležeče policaje?« sprašuje
Maks iz Celja.
Škvarčevo ulico so krajani
lahko zaprli, ker niso bila ure-
jena zemljiško-knjižna vpraša-
nja, zato so lastniki ceste - za-
prli pa so cesto stanovalcem
drugega bloka, ki imajo dovoz
drugje, pravi pomočnik načel-
nika celjskega oddelka za oko-
lje in prostor ter promet Iztok
Uranjek, za Zelenico pa odgo-
varja, da je ureditev prometa
precej zakomplicirana, ter,
vsaj kar hitrosti in garaž tiče,
pritrjuje našemu bralcu: »Ceste
ne moremo zapreti, ker je to
interventna pot. Cestne ovire
bi mogoče lahko postavili, ven-
dar bi to precej pDvečaJo luup,
i a ker gre za stanovanjsko so-
sesko, to ni jiajbolj primerna
rešitev. Edino rešitev zaenkrat
vidimo v tem, da se na tem
delu poostri nadzor, vsi, ki ni-
majo parkirišča, pa bodo po-
slej morali parkirati v parkirni
hiši na Glaziji.«
»Rada hodim na sprehod,
vendar se ničkolikokrat ne
morem prebiti mimo parkira-
nih avtomobilov na Okrogar-
jevi ulici. Avtomobili so na
zelenici, na pločnikih, skrat-
ka povsod, pešci pa moramo
hoditi po cesti,« pravi Sabina
iz Celja.
Tudi odgovor na to vpraša-
nje smo poiskali pri Iztoku
Uranjeku: »Ulica je dejansko
zaparkirana, ker stanovalci ni-
majo dovolj parkirišč. Stolpni-
ce so bile grajene v času, ko se
je na stanovanje računal en
avtomobil, danes pa vemo, da
je avtomobilov bistveno več.
Edina rešitev bo verjetno v
tem, da tudi stanovalcem v No-
vi vasi ponudimo garažno hi-
šo.«
Vsalc na svojem
Berta iz Celja je vprašala,
zakaj podjetje 1\iš po 19. uri z
verigo zapre parkirišče ob
svojem marketu v Novi vasi.
Uporabljali bi ga stanovalci
okoliških blokov, ki čez dan
mnogokrat ne morejo parki-
rati na svojih parkiriščih, ker
jih zasedejo obiskovalci mar-
keta. Lahko bi torej naredili
zamenjavo, je predlagala.
Tanja "Riš je povedala, da
veriga okoli parkirišča ni nič
posebnega, saj tako ravnajo v
vsem poslovnem svetu. Zave-
da se sicer težav s parkira-
njem, vendar meni, da bi jim
čez noč odprto parkirišče pov-
zročilo številne nevšečnosti.
Kot smo napovedali že v
uvodu, bomo v eni prihodnjih
številk kaj več povedali o go-
stiščih, gostilnah, lokalih in po-
dobnih zbirališčih, ki motijo
naše bralce, prav tako pa bomo
odgovorili Sabini glede sekanja
dreves in Veri glede čiščenja
potokov.
»■■BBHHHBHnHi US, JI
Vsak dan med 10. in 17. uro
bo do srede, 2. junija, vaše
telefonske klice na številko
modrega telefona 0609 620-
133 sprejemala novinarka
Ksenija Lekič
Celjske k<»munali|e žujijo ljudi
Nejevolja zaradi položnic za vodo - Kam gre denar, ki ga s plačilom taks in prispevkov zbirajo občani? - Odkod dobiček JP Energetika Celje?
Kar nekaj vprašanj in pri-
imb naših bralcev in bralk,
i so v zadnjih štirinajstih
bh poklicali številko mo-
tega telefona, je letelo na
čun celjskih komunalij.
udje se sprašujejo, kako
liko celoten račun za plači-
ivode tudi za več kot štiri-
lat presega znesek obraču-
1 porabljene vode, zanima
i kaj v Celju storijo z de-
irjeni, ki ga zberejo s plači-
n taks in prispevkov! In
^nazadnje, naš bralec Franc
les terja tudi pojasnilo iz
ivnega podjetja Energetika
flje o tem, kako so lahko
isko poslovno leto zaklju-
li z dobičkom; pri tem pa
lub že zdaj (pre)visokim
'lam razmišljajo še o viša-
iu le-teh.
^'ajveč vprašanj je bilo pra.
koli položnic za obračun po-
mene vode, ki jih gospo-
"ijsivom pošiljajo iz Javnega
"djetja Vodovod-Kanalizacija.
^dnje mesece, od lanske jese-
■ namreč Celjani dobivajo no-
' računalniško obdelane
''fačune, na katerih je ob po-
'^nici za plačilo še natančna
^^cifikacija računa. In tu se
'^ustavi. Povprečen preračun
'sameznih postavk' računa
^■iireč pokaže, da znaša obra-
porabljene vode le slabo
''nino zneska, ki je zapisan
^položnici. Vse ostalo so tak-
'•n prispevki. Kakšni oziroma
Aakšne namene? Kdo in v
'S^vem imenu jih je sprejel,
^ gre tako zbran denar?
bralka onja iz Celja nam je
svojega zadnjega računa za
^•^0 prebirala, da je same vo-
l^fine pri skupnem računu
1^95 tolarjev le za slabe tri in
tisočake, taksa za obreme-
"^^'^nje Celja pa znaša kar
4.810 tolarjev. Vprašanje za di-
rektorja JP Vodovod-Kanaliza-
cija mag. Marka Cvikla, ki je
podrobneje pojasnil tudi ostale
postavke računa.
Računi za vodo, ki jih preje-
majo gospodinjstva, so v Celju
sestavljeni iz sedmih različnih
postavk, osma, ki predstavlja
izravnavo do 50 stotinov (v
plus ali minus), pa je zanemar-
ljiva in jo vodijo zaradi računo-
vodske natančnosti.
Pod prvo postavko (šifra 1)
je zapisan znesek za porablje-
no vodo v gospodinjstvu v
enem mesecu, cena pa je obli-
kovana skladno s sklepom Vla-
de RS, sprejetim 26. marca
1998, in velja od 1. maja 1998
dalje. S tem denarjem se pokri-
vajo stroški vzdrževanja pri-
marnega in sekundarnega vo-
dovodnega omrežja. Pod drugo
postavko (šifra 2) je obračuna-
na kanalščina, cena zanjo pa je
prav tako oblikovana na osnovi
vladnega sklepa, sprejetega
lanskega marca. Z denarjem iz
te postavke se pokrivajo stroški
vzdrževanja primarnega in se-
kundarnega kanalizacijskega
omrežja. Vlada RS je februarja
letos sprejela sklep o delnem
prenosu pristojnosti določanja
cen kanalščine na lokalno
skupnost, zato so v JP Vodo-
vod-Kanalizacija za torkovo se-
jo Mestnega sveta Mestne obči-
ne Celje pripravili predlog za
povišanje cen kanalščine. V
primeru, da bodo svetniki
predlagano povišanje odobrili,
bo novo ceno preverila še vlad-
na medresorska komisija, ki
lahko predlagano povišanje
odobri ali zavrne.
Pod tretjo postavko (šifra 5)
je obračunan vodni prispevek -
višina tega prispevka je v skla-
du z Uredbo o vodnih povrači-
lih (objavljeno v Uradnem listu
RS št. 84/97) in se uporablja od
8. januarja 1998 dalic Vodni
prispevek se )z Celja odvaja na
ministrstvo za okolje in prostor
oziroma njegovo Upravo RS za
varstvo narave. Pod šesto po-
stavko (šifra 7) je zapisan zne-
sek takse za obremenjevanje
voda, katerega plačilo temelji
na 27. členu Uredbe Vlade RS o
taksi za obremenjevanje voda
(objavljene v Uradnem listu RS
št. 41/95),, velja pa od 1. ja-
nuarja 1996 dalje. Tako zbran
denar ostaja v občini, vendar
le, če imajo za njegovo porabo
pripravljene naložbene progra-
me. Po zagotovilih vodje fi-
nančno računovodskega sek-
torja JP Vodovod-Kanalizacija
Tatjane Arčan so za lani zbran
denar v Celju porabili, letošnje-
ga hranijo v Celju, prav v teh
dneh (po lanskih izkušnjah
nekje ob koncu maja) pa priča-
kujejo vladno potrditev, da bo-
do tudi leta 1999 zbrano takso
za obremenjevanje voda smeli
porabiti za naložbe v Celju.
Četrta ,in peta postavka na
specifikaciji računa (šifri 6 in
8) sta posledici sklepa celjskih
svetnikov, denar, zbran kot
prispevek za razvoj voda in tak-
sa na onesnaževanje vode, se
prav tako uporablja v Mestni
občini Celje. Prispevek za raz-
voj voda so celjski svetniki z
odlokom uzakonili konec maja
1998, za dobo 9 let pa velja od
1. julija 1998 dalje. V mestnem
svetu s posebnim sklepom us-
klajujejo višino prispevka z gi-
banjem rasti cen življenjskih
stroškov v državi za vsako pre-
teklo polletno obdobje. Prav ta-
ko konec lanskega maja (z ve-
ljavnostjo od 1. julija dalje) so
celjski svetniki sprejeli tudi od-
lok o taksi na onesnaževanje
vode, višino pa prav tako uskla-
jujejo vsake pol leta.
Zadnja postavka na računu
(šifra  9)   je  takoimenovana
števnina, cena pa je bila spreje-
ta na kolegiju mestne uprave
občine Celje konec lanskega ju-
lija in velja od 1. avgusta 1998
dalje. Plačevanje števnine v JP
Vodovod-Kanalizacija uteme-
ljujejo z dejstvom, da posa-
mezni vodovodni priključki, ki
zajemajo priključno garnituro,
vezno cev in vodomer, niso del
javnega omrežja, ampak last
uporabnika. Vzdrževanje teh
priključkov ni zajeto v ceni vo-
darine, ampak je upravljavec
skladno s 14. in 15. členom še
veljavnega Pravilnika o preskr-
bi s pitno vodo na območju
občine Celje iz leta 1979 dolžan
upravljati tudi z vodovodnim
priključkom. Skladno z 20. čle-
nom tega pravilnika pa se
stroški vzdrževanja priključka
uporabniku zaračunavajo z
mesečno vzdrževalnino (na ra-
čunu števnina), ki se obraču-
nava na dan obračunskega ob-
dobja in ne na količino porab-
ljene vode. V primeru večsta-
novanjskih hiš in blokov se
števnina porazdeli med upo-
rabnike glede na število oseb,
ki živijo v posameznem gospo-
dinjstvu. S tako zbranim denar-
jem v podjetju krijejo stroške
menjave in popravila vodome-
ra, popravila okvar na priključ-
ku in obnove priključka po iz-
teku njegove življenjske dobe.
Poraba prispevicov
v Celju se je pretekla leta del
denarja za naložbe na komu-
nalnem področju zbiral s po-
sebnimi prispevki za investicij-
ska vlaganja na področju vo-
dooskrbe, odvajanja in čiščenja
odpadnih voda in ravnanja s
komunalnimi odpadki.
Na osnovi tega odloka so
celjski mestni svetniki v drugi
polovici lanskega leta uvedli
plačilo prispevka za razvoj po-
sameznih področij.  Direktor
Komunalne direkcije Mestne
občine Celje Ivan Pfeifa- po-
jasnjuje, da redna dvoletna po-
ročila o porabi tega denarja po-
sredujejo mestnim svetnikom,
bralcem v pojasnilo pa je pred-
ložil poročilo o zbranem in po-
rabljenem denarju v obdobju
od pomladi 1994 do pomladi
1996.
V tem času je bilo za naložbe
na področju vodooskrbe zbra-
nih nekaj manj kot 154 milijo-
nov tolarjev, denar pa so vlagali
v gradnjo vodovoda Tremerje-
Košnica, gradnjo 2. faze pove-
zovalnega vodovoda Medlog-
Bežigrad, vodovoda Ljubečna-
Slance, sanacijo varstvenih pa-
sov, odpravljanje izgub na vo-
dovodnem omrežju, gradnjo
vodovoda Preko rje in gradnjo
lokalnih vodovodov. Ker so pri
nekaterih naložbah zaradi zah-
tevnosti del na terenu presegli
predvideni predračun, so nada-
ljevanje naložb, za katere je
zmanjkalo denarja, prenesli v
naslednje dvoletno obdobje, še
pojasnjuje direktor komunalne
direkcije Pfeifer.
Za naložbe v izgradnjo kana-
lizacije je bilo zbranih nekaj
več kot 100 milijonov tolarjev,
denar pa so porabili za rekon-
strukcijo kanalizacijskih kana-
lov ob Saranovičevi, Kersnikovi
in Oblakovi ulici, za gradnjo
kanalizacije v Zadobrovi in Tr-
novljah, dokončanje izgradnje
kanala na Šlandrovem trgu, na-
kup naprave za čiščenje fekalij
iz greznic ter pripravo doku-
mentacije za nadaljnja dela.
Odicod Energetilci
dobicelc?
v Javnem podjetju Energeti-
ka Celje so lansko poslovno
leto zaključili s 14,6 milijona
tolarjev dobička. »Odkod pod-
jetju, ki nam Celjanom drago
zaračunava svoje storitve, zla-
sti daljinsko ogrevanje, in se
zraven še ves čas poteguje za
višje cene, sploh dobiček?« nas
je vprašal Franc Špes iz Celja.
Odgovarja mu direktor pod-
jetja Janez Peterman, ki meni,
da je dobiček zlasti odraz skrb-
nega in racionalnega poslovanja
v Energetiki. »Pri tem pa moram
dodati, da 14,6 milijona tolarjev
dobička pri obsegu letnega po-
slovanja, ki dosega skoraj 1,2
milijarde tolarjev, tudi ni ne
vem kakšen dobiček,« pojasnju-
je in dodaja, da se o »pravem«
dobičku lahko govori, če le-ta
dosega nekje 5 odstotkov celot-
nega obsega poslovanja. Dobi-
ček oziroma pozitivno poslova-
nje sta po Petermanovih bese-
dah zlasti posledica dobrih po-
slovnih odnosov z dobaviteljem
plina, ljubljanskim podjetjem
Geoplin, ki Energetiki priznava
še poseben popust, ker vse iz-
dobave plina plačujejo redno na
15 dni. v dobiček so vračunane
tudi vse izterjave, ki še niso
plačane, glede visokih cen to-
plotne oskrbe, področja, kjer so
lani v Energetiki zabeležili 500
tisočakov minusa, pa ima Peter-
man svoje mnenje, precej dru-
gačno od bralčevega: »Cene da-
ljinskega ogrevanja, kakršne ve-
ljajo v Celju, bi bile realne za
naprave, stare do 10 let. V Celju
je povprečna starost naprav
okoli 20 let, zato so temu pri-
merno višji tudi vzdrževalni
stroški. Pri tem pa ne gre pre-
zreti še dejstva, da je večina
naprav preživela kar dve popla-
vi in bila zato potrebna še do-
datnega vzdrževanja.«
IVANA STAMEJČIČ
Celjski svetniki so na svoji
seji v začetku maja obravna-
vali letošnje poslovne načrte
javnih podjetij Javne napra-
ve, Energetika, Vodovod-Ka-
nalizacija in Komunala Celje
(slednjega zaradi nesprejete
delitvene bilance med obči-
nami Celje, Štore in Vojnik še
ni bilo mogoče likvidirati), v
torek, 1. junija pa bodo govo-
rili o lanskem poslovanju jav-
nih podjetij.
ihko pa da   kaseto. Vendarle prvič slišim, interventna pot. Cestne ovire svojem mai
itjem motijo   da bi bili ti trezorji preglasni in bi mogoče lahko postavili, ven- Uporabljali
. Res je, da   da koga motijo. Vsekakor bomo dar bi to precej pDvečaJo hrup, okoliških b
.rižišče, kjer   preverili hrup in poiskali mož- in ker gre za stanovanjsko so- mnogokrat
•ometa. Kar   nosti za njegovo zmanjšanje, seske, to ni jiajbolj primerna rati na svoji
), da nismo   novihtrezorjevpa vsaj zaenkrat rešitev. f'dino rešitev ;/.aenkrat jih zasedej(
o^iiialijeiuiiialj^
e denar, ki ga s plačilom taks in prispevkov zbirajo občani? - Odkod dobiček JP Ener
išanje za di-   8. januarja 1998 dalie. Vodni števnina, cena pa je bila spreje- Komunalne
)d-Kanaliza-   prispevek se iz Celja odvaja na ta na kolegiju mestne uprave občine Celj(
;vikla, ki je   ministrstvo za okolje in prostor občine Celje konec lanskega ju- jasnjuje, da
1 tudi ostale   oziroma njegovo Upravo RS za lija in velja od 1. avgusta 1998 ročila o pore
varstvo narave. Pod šesto po- dalje. Plačevanje števnine v JP sredujejo m
ki jih preje-   stavko (šifra 7) je zapisan zne- Vodovod-Kanalizacija   uteme- bralcem v p*
^    1 -                     1___ T_________!______* 1:_   ■ _ •_      _        J _ •    .______         J _      __ _  _ 1     y • 1    _   _   _ _ v • 1


GOSPODARSTVO
Vital stavi na jabolčni sok
V mestinjskem Vitalu bodo kot prvi v šmorski občini delili dividende - Prodajo sokov, sirupov in ledenih čajev naj bi letos povečali za petino
Delničarji Vitala Mestinje
so na nedavni skupščini so-
glasno sklenili, da bodo za
dividende namenili dobiček
iz leta 1995, ki skupaj z re-
valorizacijo znaša dobrih 9
milijonov tolarjev, dobiček
iz let 1997 in 1998 pa bo ostal
nerazporejen. Dividenda, ki
jo bodo letos izplačali prvič,
bo znašala 62 tolarjev bruto
na delnico. Na skupščini so
tudi sklenili, da bodo usta-
novili sklad lastnih delnic v
višini desetih odstotkov os-
novnega kapitala.
:i^i^^9HSI^Hfil
»V Vitalu lani nismo, v celoti
uresničili letnega načrta, ven-
dar smo s poslovanjem zado-
voljni, saj so bili cilji, ki smo
si zastavili, izredno visoki,« je
v začetku tedna na novinarski
konferenci poudaril direktor
družbe Zvonko Murgelj.
»Prodajo sokov smo v primer-
javi z letom 1997 podvojili in
presegli načrt za 12 odstotkov,
prodaja sirupov je bila večja
za dva odstotka, kar je nekoli-
ko bolje od načrtov, ledenih
čajev pa smo prodah približ-
no tohko kot predlani, vendar
za 37 odstotkov manj kot smo
načrtovali. V začetku lanskega
leta so se namreč zaradi povi-
šanja davčne stopnje s 6,5 na
kar 26 odstotkov povišale ce-
ne ledenih čajev.« Spremenje-
ni davek na ledene čaje pa je
vplival tudi na višino ustvarje-
nega dobička. Davčna inšpek-
cija je namreč lani Vitalu na-
ložila obračun davka po višji
stopnji za dve leti nazaj, kar je
skupaj z zamudnimi obrestmi
znašalo blizu 21 milijonov to-
larjev. Podjetje se je na odloč-
bo sicer pritožilo, vendar je
znesek poravnalo.
Petinšestdeset zaposlenih je
lani izdelalo 7,2 milijona li-
trov sokov, sirupov in ledene-
ga čaja (10 odstotkov proi-
zvodnje so služnostne stori-
tve) ter ustvarilo za 893 mili-
jonov tolarjev skupnega pri-
hodka, kar je za petino več kot
predlani. Dobiček, ki znaša
7,8 milijona tolarjev je od
predlanskega višji za 60 od-
stotkov, prihodek na zaposle-
nega pa se je v primerjavi z
letom 1997 povečal za 18 od-
stotkov in je enkrat večji kot
znaša republiško povprečje v
gospodarstvu. Zvonko Mur-
gelj je povedal, da želijo letos
povečati prodajo za 20 odstot-
kov, zlasti na račun sokov, ki
naj bi jih izdelali 3,3 milijona
litrov. Kot kažejo podatki v
prvih petih letošnjih mesecih,
bodo takšne načrte tudi ure-
sničili. »Cilji so res visoki,«
pravi direktor Vitala, »vendar
smo se odločili za še bolj agre-
siven >napad< na domači trg, na
katerem želimo v nekaj letih
občutno povišati svoj tržni de-
lež. Povečala naj bi se zlasti
prodaja sokov, pri katerih naj-
več stavimo na sok iz zdravih
domačih kozjanskih jabolk.«
Kljub številnim ponudbam
iz vzhodnoevropskih držav
ter iz Nemčije in ZDA, je
Vital doslej manjši del proi-
zvodnje prodal le na Hrvaš-
kem ter v Bosni in Hercego-
vini. Zaradi velike plačilne
nesposobnosti pa se je tre-
nutno izvoz v obe državi sko-
rajda ustavil, čeprav sta, kot
je povedal Zvonko Murgelj,
obe tržišči za podjetje zelo
zanimivi, zato dolgoročno še
vedno računajo nanju. Lani
so v sodelovanju s sarajevsko
firmo Teleoptic pričeli v Sa-
rajevu s proizvodnjo siru-
pov, ki jih polnijo pod bla-
govno znamko Frupi. Vital je
vložil znanje in recepture,
Teleoptic pa opremo v vred-
nosti 50 milijonov tolarjev.
Lani je sarajevsko podjetje
naredilo 100 tisoč litrov si-
rupa, letos naj bi ga 400 tisoč
litrov.  Že  od prihodnjega
meseca naj bi v Mestinju po-
slovno sodelovali tudi z Ma-
rasko iz Zadra. Zaradi stro-
gih hrvaških predpisov, ki v
gostilnah dovoljujejo proda-
jo brezalkoholnih pijač le v
zaprtih steklenicah, bodo za
to podjetje polnili del njiho-
ve proizvodnje. Zmogljivo-
sti imajo dovolj, saj so lani
končali 110 milijonov tolar-
jev vredno naložbo v linijo
za polnjenje sokov v 2-deci-
litrske stekleničke.
JANJA INTIHAR
V Vitalu so šele konec lan-
skega novembra končali
program lastninskega
preoblikovanja z notranjim
odkupom. Zaposleni, bivši
zaposleni in upokojenci
imajo 54,4 odstotka lastniš-
tva, preostanek je v rokah
Pivovarne Laško, ki je že
pred časom odkupila delež
institucionalnih lastnikov.
Z ustanovitvijo sklada last-
nih delnic želijo v družbi
preprečiti še večjo razprše-
nost delničarjev. Računajo
tudi na morebitne povezave,
vendar ne s prodajo oziroma
odkupom delnic, pač pa z
dokapitalizacijo.
Vital je lani predelal 2.100
ton kmečkih jabolk in si za-
gotovil surovine za letos in
deloma tudi za leto 2000. Ker
je na Kozjanskem vsako leto
manj domačih jabolk, se bo
podjetje v sodelovanju s
šmarsko občino vključilo v
program Phare, v okviru ka-
terega bi na tem območju
obnovili nasade jabolk. V
Vitalu pravijo, da bodo za-
gotovili celotni odkup pri-
delka in poskrbeli tudi za
predelavo.
Polovica dobički
delničarjem \
Jutri, v petek, 28. maja,'
peta skupščina delničarj
Pivovarne Laško. Predstj
niki večjih lastnikov in n
lih delničarjev bodo odlpi
li o sprejetju poslovnega|
ročila za leto 1998 in o
tvi dobička, ki znaša 1,3 r
lijarde tolarjev in je za
odstotke višji od predlansj
ga. Uprava in nadzorni s\
predlagata, da bi med del
carje razdelili polovico c
bička, polovica pa bi osti
nerazporejena. DividendaJ
znašala 130 tolarjev bruto ]
delnico. Na skupščini bd(
izvolili tudi nov nadzo|
svet, saj bo dosedanjemu p
tekel 4-letni mandat.     |
Rekordni izkopj
v velenjskem Premoge
niku so minulo sredo dose
rekordni dnevni izkop p;
moga na enem odkopu. C
kopali so 14.000 ton pred
ga, kar je najboljši doseže^
zgodovini rudnika.       I
Letos brez  ;
dividend
Nova uprava farmacel
ske družbe Lek meni, :\
zaradi  negotovih  vpliv
makroekonomije letos
bo mogoče doseči zasta
1 i enih ciljev, zato bo li
skupščini delničarjev, ki bd
predvidoma v začetku juli-
ja predlagala, da dividend
za leto 1998 ne bi izplačali,
v Leku, kje so imeli v letoš-
njem prvem četrtletju do-
brih 12,4 milijarde tolarjev
prihodkov od prodaje, kar
je za ti odstotke manj kot v
enakem lanskem obdobju,
predvidevajo, da bo obseg
letošnje prodaje zaostal za
načrti za 7 odstotkov. Za
leto 2000 zopet načrtujejo
14,3-odstotno rast prodaje.
Razvojni razgledi
Regionalna razvojna
agencija Celje je v sodelova-
nju s podjetjem Pit media
izdala prvo številko časopi-
.sa Razvojni razgledi. Časo-
pis, ki je namenjen pred-
vsem gospodarstvenikoni-
podjetnikom ter vsem osta-
lim, ki naj bi se združili ^
razvojni potencial regije,
bo izhajal vsake dva meseca
v nakladi 3.000 izvodov. V
lijem bo poudarek na stra-
teških informacijah, mne-
njih, pobudah in priložno-
stih. Bralce bo sproti obveš-
čal tudi o pripravah razliki'
nih razvojnih projektov in"
možnostih za pridobitev dr-
žavnega denarja.
Evrodopisnice
v vseh poštah po Sloveni-
ji so že na voljo brezplačni
dopisnice s plačano poštni'
no, s katerimi je mogoče
naslov evronabiralnika p"'
slati katerokoli vprašanje-
povezano z Evropsko unij"
in vključevanjem Sloveniji
vanjo. V uradu vlade za ii^'
formiranje zagotavljajo,
bodo poskrbeh za čii^'
prejšnje odgovore, ki j''^
bodo posredovali po poŠt'-
telefonu ah elektronski P'^'
šti. ■«
Comet je imel prav
v zreškem Cometu so
prejšnji teden sprejeli sklep
Vrhovnega sodišča RS, s ka-
terim je ta organ 10. maja kot
neutemeljeno zavrnil zad-
njo pritožbo mariborskega
Swatya. Uprava te družbe je
namreč s pritožbo želela
spodbiti zakonitost odločbe
Agencije za trg vrednostnih
papirjev o izdaji dovoljenja
Cometu za odkup delnic
Swatya in s tem preprečiti
najavljeni prevzem.
Kot so sporočili iz uprave
Cometa, je vrhovno sodišče v
obrazložitvi sklepa nedvoum-
no navedlo, da je bila ponudba
zakonita, dejstvo, da Cometo-
ve delnice v času ponudbe za
prevzem niso kotirale na borzi
(v kotaciji A so od lanskega
novembra), pa ni bilo ovira za
tak prevzem. Sodišče je tudi
ugotovilo, da je agencija pra-
vilno uporabila veljavno zako-
nodajo, ko je ocenila, da v
prevzemu lahko sodelujejo vse
Swatyeve delnice, torej tudi
tiste, ki so bile pridobljene v
procesu lastninjenja in po za-
konu o lastninskem preobliko-
vanju dve leti niso prenosljive.
Takšna odločitev je dokonč-
no zavrnila vse dvome v pra-
vilnost postopka, izoblikova-
la se je pomembna sodna
praksa, Comet pa je dobil po-
polno moralno zadoščenje.
Žal pa je bilo, pravijo v upravi
družbe, izgubljeno poslovno
leto in s tem tudi najugodnejše
možnosti za strateško poveza-
vo dveh pomembnih sloven-
skih izvoznikov, ki bi v prime-
ru uspelega prevzema gotovo
utrdila položaj na svetovnem
trgu.
V Cometu pravijo, da se še
niso dokončno odločili, kako
»iztržiti« dobljeno bitko. Me-
nijo pa, da je predlagana kapi-
talska povezava, ki je bila na-
silno prekinjena, še vedno
edina stvarna oblika povezave
obeh podjetij, saj omogoča
ohranjanje uveljavljenih imen
in blagovnih znamk ter že
vzpostavljenih tržnih povezav
obeh partnerjev. Nadaljnji ko-
raki bodo odvisni predvsem
od ravnanja Ateninih skladov
ter pokojninskega in odškod-
ninskega sklada, ki so večin-
ski lastniki v obeh družbah.
JANJA INTIHAR
Ta jnšek novi direktor
s 1. junijem bo direktorsko mesto v celjskem podjetju
Varnost prevzel Brane Tajnšek. Doslej je vrsto let delal kot
vodja varnostne službe v Cinkarni.
Poleg kadrovskih se celjski Varnosti, ki je od leta 1995
sestavni del koncema Sintal, obetajo letos še nekatere druge
spremembe. Podjetje, v katerem je zaposlenih nekaj manj kot
sto ljudi, letni prihodki pa znašajo 210 milijonov tolarjev, se
bo kmalu iz Miklošičeve ulice presehlo v nove poslovne
prostore, ki jih urejajo v upravni zgradbi nekdanje Metke ob
Ipavčevi ulici. Poleg fizičnega in tehničnega varovanja objek-
tov bo Varnost svojo ponudbo razširila še z najemom trezor-
jev, ki jih bodo uredili v novih prostorih. JI
Vrhunske blagovne
znamke
v Gospodarski zbornici
Slovenije so predstavili pro-
mocijski in informativni ka-
talog Slovenija na poti h ka-
kovosti - vrhunske blagovne
znamke, ki ga je v sodelova-
nju z ministrstvom za zna-
nost in tehnologijo, GZS,
Centrom za promocijo turiz-
ma in ter Slovensko akade-
mijo znanosti in umetnosti
izdalo in založilo celjsko
podjetje Fit media.
Katalog, ki je izšel v sloven-
skem, nemškem in angleškem
jeziku v nakladi 5.000 izvo-
dov, z njim pa želijo založniki
in avtorji predstaviti domači
in tuji poslovni javnosti slo-
venske blagovne znamke v
gospodarstvu, znanosti, turiz-
mu, kulturi in športu. Slove-
nija, ki je na zemljevidu sveta
sicer še vedno premalo pre-
poznavna, je namreč ena iz-
med tistih redkih držav, ki ji je
kljub socialističnemu gospo-
darstvu uspelo izoblikovati vr-
sto znanih blagovnih znamk,
je v uvodu v katalog zapisal
predsednik uredniškega od-
bora dr. Zlatko Jančič. Pouda-
ril je še, da je prihodnost slo-
venskih blagovnih znamk po-
vezana z ogromnimi napori,
predvsem pa je lahko svetla le
ob bistveno večji veljavi zna-
nja. JI
Leta 2000 diplome za
inovatorje
Savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica bo
januarja 2000 prvič podelila priznanja in diplome za naj-
boljše inovacijske dosežke v letu 1999.
Prijave na razpis bodo sprejemali do 29. oktobra. Med
inovacije sodijo izumi, ki po predpisih o industrijski lastnini
ustrezajo pogojem za patentno varstvo, tehnične in druge
izboljšave, s katerimi se dosega večja delovna storilnost, boljša
kakovost proizvodov, prihranek pri materialu in energiji,
boljše izkoriščanje strojev in naprav, boljši nadzor proizvodnje
in varnost del. K.L.
lani izguba, letos dobiček
v Atomskih toplicah so
lansko leto končali s 613
milijoni tolarjev izgube.
Razlog je v uskladitvi bilan-
ce stanja in odpravi prece-
njenosti sredstev. Uprava in
nadzorni svet družbe bosta
na skupščini delničarjev, ki
bo 31. maja, predlagala, da
bi negativni saldo v soraz-
mernem deležu pokrili iz re-
zerv in iz revaloriziranega
popravka rezerv.
Finančni direktor toplic
Daniel Brcko je povedal, da
so bili prisiljeni opraviti us-
kladitev sredstev s tržno vred-
nostjo, ker so bila le-ta med
lastninjenjem previsoko
ovrednotena. Tako so na pod-
lagi posebne cenitve znižali
vrednost gradbenih objektov
za 561 milijonov tolarjev,
vrednost zemljišč pa za 90
milijonov  tolarjev.   Bilanco
so očistili tudi z odpisom sla-
bih naložb, na primer v na-
kup delnic Slovenija-turiž-
ma, izguba pa je bila večja
tudi zaradi odprodaje motela
v Kozjem, ki so ga zaradi
nerentabilnosti prodali pod
ceno. Odprave precenjenosti
sredstev so se lotili s pospeše-
no amortizacijo, tako da so v
bilanci uspeha za lani ob 1,3
milijarde tolarjev prihodka
iz poslovanja izkazali 754 to-
larjev amortizacije. Le-ta je v
letu 1997 znašala 167 milijo-
nov tolarjev. Če ne bi uskladi-
li bilance stanja in odpravili
precenjenosti sredstev, bi la-
ni poslovali s 40 milijoni to-
larjev dobička.
V Atomskih Toplicah raču-
najo, da so zdaj dokončno
uskladili stanje sredstev in vi-
rov v bilanci stanja in da bodo
odslej poslovali na bolj real-
nih temeljih. Tudi v revizij-
skem poročilu je zapisano, da
ima družba kljub izgubi zelo
trden ekonomski položaj in
da ima vse možnosti za veča-
nje moči podjetja. Letos naj bi
ustvarili nekaj manj kot 1,5
milijarde prometa, dobička
naj bi bilo za 150 milijonov
tolarjev. JI
Dosedanjemu direktorju
Atomskih toplic Borisu Za-
vršniku se bo 31. maja izte-
kel odpovedni rok, novi di-
rektor Zdravko Počivalšek,
ki mu bo mandat pričel teči
1. junija, pa bo v Podčetrtek
pričel predvidoma šele 1. ju-
lija. Do takrat bo funkcijo
direktorja kot vršilec dolž-
nosti opravljal Aleksander
Renier, sicer vodja tržne
službe v toplicah.

GOSPODARSTVO
7
Obeti prve zaposlitve
V gospodarstvu opozarjajo, noj država na novo razmisli o denarni podpori pri zaposlovanju pripravnikov
pobro izobraženi mladi
jdje ne bi smeli imeti več-
, težav pri iskanju prve za-
islitve, vendar jim razmere
, trgu dela niso najbolj na-
loiijeiie, so menili na okro-
i mizi, ki jo je v Velenju
ganiziral Šaleški študent-
j klub, udeležili pa so se je
idi predstavniki treh naj-
čjih podjetij v dolini.
Sofinanciranje pripravništva
bilo ukinjeno pred tremi leti,
gospodarskih družbah pa
Jaj znova opozarjajo, da bi
[žava zaposlovanje priprav-
ikov vendarle morala denar-
0 podpreti. Takšno stališče
} zavzeU tudi v velenjskem
orenju, kjer so v zadnjih pe-
tih letih zaposlili 1872 delav-
cev, med njimi dve tretjini mla-
dih. V enakem obdobju je iz
podjetja odšlo 1999 delavcev,
od tega 23 odstotkov mladih.
Nujnost racionalizacije stroš-
kov in števila zaposlenih ob še
vedno zelo močni zaščiti že
zaposlenih ne omogoča do-
volj odprtega pretoka kadrov
in včasih zahteva kar pretira-
no previdnost pri zaposlova-
nju. V mnogih podjetjih si lah-
ko dobro uvajanje mladega in-
ženirja, ekonomista, pravnika
privoščijo le, če vedo, da ga
bodo zaposlili za daljše ob-
dobje. Rezultati dela v času
pripravništva pa pogosto ne
opravičujejo stroškov zaposli-
tve, še opozarjajo v Gorenju.
Marsikje zato raje zaposlujejo
delavce z večletnimi delovni-
mi izkušnjami.
V velenjskem premogovni-
ku bodo v naslednjih letih
zmanjševali število zaposle-
nih, obenem pa naj bi na dru-
gih področjih na leto zaposlili
približno 50 delavcev, pred-
vsem višje in visoko izobra-
ženih. V velenjski Eri, ki zapo-
sluje več kot 700 ljudi, vsako
leto zaposlijo približno 40 no-
vih sodelavcev, tistim, ki želi-
jo pridobiti nova znanja, pa
nudijo tudi štipendije. Opaža-
jo, da se bolj ali manj ponavlja
dvoje vprašanj: kako motivi-
rati mlade izobražene delav-
ce, da bi ostali v tem delov-
nem okolju in zakaj mladi ne
sprejemajo izzivov v delovno
intenzivnih storitvenih dejav-
nostih. Morda je vzrok, ugo-
tavljajo v Eri, v previsokih pri-
čakovanjih mladih in v prehu-
di neučakanosti po hitrih na-
predovanjih.
V velenjski območni enoti
republiškega zavoda za zapo-
slovanje beležijo več kot 1350
brezposelnih iskalcev prve za-
poslitve, med njimi išče delo
378 ljudi že več kot dve leti. Po
podatkih območne enote kaže
analiza statističnih podatkov
od leta 1990 upadanje deleža
mladih glede na druge katego-
rije brezposelnih, vendar je sli-
ka samo navidezna, saj se je še
hitreje povečevalo število sta-
rejših brezposelnih, ki so ostali
brez službe zaradi stečajev ali
programov trajnih presežkov.
■■■■■■■ KSENIJA LEKIČ
Sirupi iz
vrelcev
Predsednik uprave Ko-
inske Lojze Deželak je
čeraj v Rogaških vrelcih
dprl novo proizvodno li-
lijo za sirupe. Naložba je
redna 69 milijonov tolar-
ev.
Za postavitev nove linije v
logaški Slatini se je Kolinska
riločila predvsem zaradi
druževanja proizvodnje na
inem mestu in s tem raciona-
izacije poslovanja. Sirupe so
lamreč doslej izdelovali v
vojem obratu v Slovenj
Iradcu. V Kolinski so prepri-
ani, da je slovenski trg sad-
lih sirupov kljub šestnajstim
lomačim proizvajalcem še
edno zanimiv, saj znaša let-
Bporaba od 6 do 7 milijonov
itrov. V Rogaških vrelcih bo-
io pod blagovno znamko
lOlinska izdelovali visoko ka-
kovostne sirupe z okusom
»maranče, maline in gozd-
ih sadežev, ki jih bodo polni-
V 1 in 1,5-litrske plastenke.
JI
Razvoj z Novo Rogaško
Slovenska razvojna druž-
ba, občina Rogaška Slatina,
Banka Celje in SKB banka so
v začetku tedna podpisale
pismo o nameri, na podlagi
katerega bodo v kratkem us-
tanovili družbo Nova Rogaš-
ka. Kolinska naj bi pismo
podpisala kasneje.
Podpisnice so se v pismu
zavezale za ohranitev enovi-
tosti zdravilišča in za mož-
nost, da se v razvoj zdraviliš-
ke dejavnosti v Rogaški Slati-
ni vključijo tudi drugi. Nosil-
ka razvoja bo nova delniška
družba, ki bo tudi lastnica
najpomembnejših hotelov
Donat, Sava in Zagreb. Banka
Celje in SKB banka sta v pi-
smu zagotovili, da se bosta v
okviru svojih poslovnih poli-
tik in zmožnosti dejavno
vključili v proces razvoja
zdravilišča. Pismo o nameri
tudi predvideva, da bodo vse
aktivnosti v zvezi z ustanovi-
tvijo nove družbe končane do
pričetka glavne turistične se-
zone.
Do takrat naj bi poiskali
novo 3-člansko upravo druž-
be in pripravili program vla-
ganja v posamezne objekte. V
roku enega meseca naj bi
podpisnice tudi dokončno
dogovorile o višini svojih fi-
nančnih vložkov. Banki naj bi
del lastnine preoblikovale v
posojilo, del pa v vrednostne
papirje, SRD in Kolinska pa
naj bi v novo družbo vložili
svež denar.
Slatinski župan mag. Bran-
ko Kidrič je povedal, da bo
tudi občina odkupila del del-
nic bodoče družbe Nova Ro-
gaška, v razvoj zdravilišča pa
se bo vključila predvsem na
tistih področjih, ki so v njeni
pristojnosti. Gre zlasti za us-
tanovitev lokalne turistične
agencije in dokončanje kul-
turnega doma, v katerem bi
razvijali kongresni turizem,
lotili pa bi se tudi obnove ali
izgradnje katerega od infra-
strukturnih objektov v ožjem
zdraviUškem jedru.
JI
Ob polletju
brez izgub
Glede na rezultate poslo-
vanja v prvih štirih mesecih
bo celjska Kovinotehna ob
polletju poslovala brez iz-
gub. Sanacija, ki se je je
uprava odločno lotila na
vseh ravneh, se že kaže v
povečanju prometa, zniža-
nju stroškov ter izboljšani
finančni sliki in likvidnosti.
Kljub nekaterim ocenam o
negativnih konjunkturnih gi-
banjih na slovenskem tržišču,
je Kovinotehna v prvih letoš-
njih mesecih zabeležila po-
rast prometa v maloprodaji, v
aprilu celo za 15 odstotkov
glede na enako obdobje lani.
Še zlasti so uspešni v prodaj-
nem centru na Ptuju in v ma-
riborskem prodajnem centru
Mak.
Večja usmerjenost Kovino-
tehne na slovenski trg kaže
dobre rezultate tudi v vele-
prodaji. Na področju oskrbe
gradbeništva se je zaradi ne-
katerih večjih poslov promet
povečal za 13,5 odstotka, pla-
čila z gotovino pa so za tretji-
no višja.
Kot so sporočili iz Kovino-
tehne, se pomembni dosežki
kažejo tudi na področju no-
tranje sanacije. Storitve zuna-
njih izvajalcev so znižali za 15
odstotkov, število zaposlenih
pa so zmanjšali za nekaj več
kot 50, kar se bo pozitivno
odrazilo tudi na poslovnih re-
zultatih. Z boljšim obvladova-
njem zalog, ki so letos nižje
za dobro desetino, in terjatev,
so v enem letu znižali zadol-
ženost pri bankah za več kot
milijardo tolarjev. Od tega se
je zadolženost v prvih letoš-
njih mesecih zmanjšala za
dobrih 200 milijonov tolarjev.
JI
Spor v središču Celja
v četrtek je bil opravljen
tehnični prevzem nove ga-
ražno-poslovne hiše na Gla-
ziji v Celju, ki jo bodo pred-
vidoma odprli sredi junija.
Gradnjo hiše, ki stane 1,4
milijarde tolarjev, je financi-
rala družba Posest.
V garažno-poslovni hiši je
poleg 647 parkirnih mest, od
katerih jih je 473 v lasti Mest-
ne občine Celje, še tri tisoč
kvadratnih metrov poslovnih
prostorov. Direktor Posesti
Boris Mihelčič je povedal, da
so večino prostorov že proda-
li. Cena kvadratnega metra je
v pritličju znašala 2.200 mark,
v ostalih etažah 2.000, za ga-
ražna mesta pa je bilo treba
plačati 13.700 mark. Lastnika
največ površin sta ljubljanski
Spar in celjsko podjetje Hypo
Leasing. Prvi je kupil 1.300
kvadratnih metrov v pritličju,
drugi pa ima prostore v prit-
ličju in v prvi etaži v skupni
izmeri 550 kvadratnih me-
trov. Sparovo trgovino bodo
odprli  predvidoma  septem-
bra, prostore Hypo Leasinga
še nekoliko kasneje, lastniki
ostalih poslovnih prostorov
in lokalov pa se bodo v objekt
vselili najkasneje v enem letu.
Boris Mihelčič je tudi pove-
dal, da je Posest, ki je v lasti
Banke Celje, poslovne prosto-
re ponudila v prodajo vsem
celjskim in tudi večjim sloven-
skim trgovskim družbam,
vendar so celjske ponudbo za-
vrnile, češ da je kupnina previ-
soka.
JI, Foto: GK
Garažno-poslovno hišo na Glaziji bodo odprli sredi junija.
Dovolj za obstoj,
premalo za razvoj
Gospodarski rezultati v savinjsko-šaleški regiji v lanskem
letu kažejo nekatera dobra znamenja, ki pa niso spodbud-
nejša kot v letu poprej. Manjši pozitivni premiki v realni
rasti prihodkov, rasti števila zaposlenih in zmanjšanju
izgub namreč še zmeraj ne zagotavljajo dovolj velikih
naložb v nove razvojne programe. ^
»Gospodarstvo regije ob-
vladuje razmere, vendar brez
potrebnega zagona, zato tudi
napoved za letošnja gospo-
darska gibanja ni preveč opti-
mistična,« je poudaril direk-
tor savinjsko-šaleške območ-
ne gospodarske zbornice
mag. Božo Lednik. Po podat-
kih zbornice se je padanje
zaposlenosti lani ustavilo. Ce-
lotni dobiček regijskega gos-
podarstva je bil večji od skup-
ne izgube že drugo leto zapo-
red, medtem ko na ravni dr-
žave ta rezultat beležijo prvič.
Skupna izguba, z njo je poslo-
valo 177 podjetij (predlani
133), je znašala 3,6 milijarde
tolarjev, od te pripada več kot
72 odstotkov šoštanjski ter-
moelektrarni. Za naložbe so v
regiji, kjer je zaposlenih več
kot 19 tisoč delavcev, nameni-
li 6,5 milijarde tolarjev, največ
v pridobivanje premoga, os-
krbo z električno energijo in
proizvodnjo strojev ter na-
prav. K.L.
Kostroju certifikat
za uspeh
Kdstroj, ki je sodi med večje proizvodne družbe na
^orijiškem, je pred dnevi tudi uradno dobil certifikat
vosti ISO 9002'. Podjetje se ukvarja s strojegradnjo in
92 odstotkov izdelkov izvozi na tuja tržišča. Doma
i'fodaja stroje in naprave za usnjarstvo.
V Kostroju je zaposlenih 105 ljudi, ki so tudi edini lastniki
Podjetja. Direktor Ivan Furman je povedal, da nameravajo v
''^slednjih dveh letih vložiti v posodobitev proizvodnje
100 milijonov tolarjev. Zgradili bodo novo proizvodno
^^lo, veliko 700 kvadratnih metrov, kupili pa bodo tudi nov
^''"Oj za razrez pločevine ter uredili peskalno linijo in infor-
"•^cijski sistem za spremljanje in vodenje proizvodnje. Kot
Nežni izvozniki se v Kostroju srečujejo z mnogimi težava-
l*^'; Furman ocenjuje, da so lani zaradi recesija na zahodnih
"^Sih ter velike precenjenosti naše valute izgubili približno 50
"bilijonov tolarjev BP
Št. 21.-27. maj 1999
8
MUDINSKI PEVSKI FESTIVAL
S pesmijo v tretje tisočletje
Celje v znamenju 23. Mednarodnega mladinskega pevskega festivala
Pesem je zares doma v Ce-
lju! Ta stavek je bilo pogosto
slišati v času od 19. do 23.
maja, ko je mesto ponovno
gostilo najboljše domače in
tuje zbore, ki jih je pred tem
glasbena komisija izbrala
za nastop na 23. mednarod-
nem mladinskem pevskem
festivalu.
Organizator, Zavod za kultur-
ne prireditve Celje in Mestna
občina Celje, pa številni spon-
zorji, ki so podprli pesem mla-
dosti v mestu ob Savinji, nena-
zadnje tudi zvesti poslušalci, ki
so polnili dvorano Narodnega
doma od minulega četrtka, ko
je festival najprej najavila me-
dobčinska revija otroških in
mladinskih zborov celjske regi-
je, je prireditev kljub odpove-
dim nekaterih zborov uspešno
pripeljal h koncu.
Dobrodošlico je pevcem in
organizatorjem na slavnostni
otvoritvi festivala izrekel žu-
pan Mestne občine Celje Bojan
Šrot. Tudi on je obžaloval, da v
Celje zaradi razmer na Balka-
nu niso prišli pevci iz Moldavi-
je, Rusije, Bolgarije, Jugoslavi-
je, Češke in Makedonije in da
se je nastopu zaradi priprav
dijakov na maturo zadnji hip
odpovedal tudi Komorni fan-
tovski zbor Škofijske klasične
gimnazije Ljubljana.
A organizator je bil vsemu
navkljub v vsakem primeru
odločen festival pripeljati k
vrhu in do konca, tako s tek-
movalnim delom kot s sprem-
nimi prireditvami, kot je pos-
vetovanje, glasbena delavnica
in nastopi na ulicah. Teh tudi
dež ni mogel skaliti, saj so
pevci v primeru dežja peli pod
streho Marijine cerkve.
Sijdjodlicij
v Celju se je letos za festival-
ska odličja potegovalo 9 tujih
in 8 domačih zborov. Absolut-
ni zmagovalec festivala je Me-
šani mladinski pevski zbor
Šolskega centra Velenja, ki ga
vodi Danica Pirečnik. Prejel
je najvišjo oceno 97,6 točk od
100 možnih, zlato plaketo fe-
stivala, posebno priznanje za
najboljšo izvedbo skladbe, na-
pisane po letu 1985, ki jo pode-
ljuje Glasbena mladina Slove-
nije in posebno denarno nagra-
do. Zlato odličje so v Kecske-
met na Madžarsko odnesli pev-
ci otroškega zbora. To pa sta
bili na letošnjem festivalu tudi
edini zlati plaketi.
Lesk srebra in brona pa gre
za zbora in zborovodkinji
dveh celjskih zborov. Dekliški
pevski zbor Gimnazije Center
Celje, pod vodstvom Barbare
Arlič je dobil 90 točk, srebro
in nagrado občinstva, ki je
tekmovalne koncerte ocenje-
valo na posebnih lističih. Me-
šani mladinski zbor Šolskega
centra Celje pod vodstvom
Metke Jagodič-Pogačar pa je
za 89,1 točko prejel bronasto
plaketo in nagrado občinstva.
Na festivalu je z našega ob-
močja nastopil tudi Otroški
pevski zbor osnovne šole Zre-
če pod vodstvom Darinke
Ivačič in prejel nagrado ob-
činstva. Vsi zbori so prejeli
tudi posebna priznanja za so-
delovanje. Posebno priznanje
za najboljšo izvedbo sloven-
ske skladbe, ki jo podeljuje
Društvo slovenskih skladate-
ljev pa je prejel Mladinski
pevski zbor Vesna Zagorje.
Visolci Icriteriji
Zbore je ocenjevala stro-
kovna žirija v mednarodni
sestavi: Francois-Xavier De-
lacoste, Tomaž Faganel, Vla-
dimir Krajnčevič in Venno
LauU, ki ji je predsedoval
Edvard Goršič. Žirija je oce-
njevala tehtnost in težavnost-
no stopnjo programa, into-
nacijo in vokalno tehniko ter
interpretacijo. Postavila si je
visoke kriterije že na začet-
ku festivala, pravzaprav je
tako izbirala že zbore, ki so
se prijavili za festival.
Edvard Goršič je na zaključ-
ni slovesnosti strnil festivalsko
dogajanje v kratko oceno: »Le-
tošnji festival je po kakovosti
nekako na tisti ravni, kot je bil
prejšnji. Morda nekoliko siro-
mašnejši zaradi odpovedi ne-
katerih zborov. Kot predsednik
žirije pa moram povedati, da
smo kljub vsemu ohranili tako
raven ocenjevanja, da bo v pri-
hodnje zborom, ki bodo šli z
zlato plaketo iz Celja, v Evropi
resnično mogoče dosegati lepe
rezultate tudi na drugih festiva-
lih. Vesel sem uspehov vseh
nagrajenih zborov in vseh so-
delujočih zborov. Za velenj-
skega je treba reči, da ohranja
tako kakovost, s katero se lah-
ko ponaša v evropskem ali celo
v svetovnem vrhu. Pri ostalih
slovenskih zborih pa velja, da
bo treba za tako konkurenco še
precej trdega dela.«
Nenad Firšt, umetniški
vodja festivala: "»Poslušali smo
nekaj izjemno dobrih zborov,
prav tako tudi nekaj povpreč-
nih zborov, kar pa tudi sodi v
takšna tekmovanja. Med zbo-
ri, ki jih letos ni bilo, je bilo
najbrž tudi nekaj potencialnih
zmagovalcev, tako da bi bila
slika drugačna, če bi nastopili
vsi izbrani zbori. Upam, da so
tako tekmovalni zbori kot ob-
činstvo, ki je bilo zvesto pev-
cem na vseh koncertih in pri-
reditvah, zadovoljni z letoš-
njim festivalom. Slovenski
zbori so se tudi letos pokazali
za zelo dobre. Takšne, ki lah-
ko konkurirajo tudi na drugih
mednarodnih tekmovanjih.
Med ugledna tekmovanja sodi
tudi naš, celjski festival.«
Alenka Domjan, direktori-
ca Zavoda za kulturne priredi-
tve Celje: »Ocenjujem, da je
festival v organizacijskem in
vsebinskem smislu, kljub že
povedanim razočaranjem za-
radi odpovedi pevcev z vzho-
da, uspel. Pripravljalno ob-
dobje festivala pa je bilo v
zadnjem letu eno najzanimi-
vejših, saj smo organizatorji
poleg evropskih držav komu-
nicirali tudi z daljnimi dežela-
mi. Pomen celjskega festivala
je prestopil najširše okvire, ki
so ga zaznamovali v vrhove.
Po strogi strokovni selekciji
smo izbrali 16 tujih in 9 do-
mačih zborov. Dogodki so na-
rekovali drugo število. Čeprav
so vtisi balkanskih dogodkov
kot tanka mrena rahlo prekrili
letošnji festivalski utrip, pa
njegov notranji izraz lepote
ohranja sliko duše, ki se ni
uklonila brezumju izgublje-
nih civilizacijskih vrednot.«
Pesem za leto
2001
Okoli tri tisoč pevcev se je v
nedeljo dopoldne, ko se jim
je po deževnih dneh končno
le nasmehnilo sonce, zapelo
v pozdrav mestu, gostitelju
festivala in snidenju na pri-
hodnjem 24. Mednarodnem
mladinskem pevskem festiva-
lu leta 2001.
Nastop največjega zbora v
Evropi je bil pod streho ledene
dvorane, kjer je pelo 55 zbo-
rov osnovnih šol iz vse Slove-
nije, pridružili pa so se jim
tudi tuji zbori, vrhunec festi-
vala. V parku je vršala mla-
dost, je odmevala pesem, tka-
la so se prijateljstva kakor tudi
vse dni festivala, morda so se
spletle tudi prve simpatije, da
je bilo slovo iz gostoljubnega
Celja še težje in dane so bile
obljube organizatorjev in
vseh, ki so pripomogli k iz-
vedbi te velike pevske manife-
stacije v Evropi, da bo ponov-
no snidenje v mestu prav tako
lepo in prisrčno. Pozabljena
je trema pevcev in zborovodij
v zraku je ostala ptica, simbol
festivala, v duši pesmi, ki s(^
jih mladi prepevali na priredij
tvi pod častnim pokrovitelj?
tvom predsednika Republike
Slovenije Milana Kučana. Pev]
cem so se v Mestnem parko
zahvalile tri ženske: podžupa-
nja Mestne občine Celje Janja
Romih, državna sekretarka
Ministrstva za kulturo Majda
Sirca in Teja Valenčič, poseb
na odposlanka predsednika
države in Ministrstva za šols-
tvo in šport.
Impozantno je zvenel zboi,
ki ga je tudi letos vodil Edvard
Goršič ob spremljavi Pihalne-
ga orkestra Glasbene šole Celje
pod vodstvom Jureta Krajnca,
in potihnil v združeni pesmi:
Viva la musica in Dona nobis
pacem. Celju in prihodnjemu
festivalu v pozdrav!
Pevci so zdaj že doma. Mno-
gi po dolgih urah vožnje z
avtobusi in vlaki...
■MATEJA PODJED
Foto: GREGOR KATlČ
Tri tisoč pevcev v Mestnem parku.
Predsednik strokovne žirije
Edvard Goršič.
Umetniški vodja festivale
Nenad Firšt.
Absolutni zmagovalci festivala: Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Velenje z
dirigentko Danico Pirečnik.
Direktorica ZKP Celje Alenka Domjan in Edvard Goršič sta izročala plakete in priznanjih
(na sliki zborovodkinji MMPZ Šolski center Celje Metki Jagodič-Pogačar).

KULTURA
9
V plesnem vrtincu in Opus
v SLG je bil v petek večer
udobnega plesa izbranih
lesnih skupin celjskega
Ijniočja, v nedeljo pa bo
0 tudi letošnja republiš-
j prireditev sodobnega
lesa Opus 1 - plesna mi-
iatura.
Večer sodobnega plesa so
[jpravili Območna izpostava
^ada RS za ljubiteljske kul-
irne dejavnosti, Zveza kul-
irnih društev in Plesni for-
m Celje, udeležile pa so se
1 štiri skupine celjskega ob-
ločja: Plesni Forum Celje,
lesna skupina »Šlauf« iz Žal-
a, Plesni Teater »iN« Velenje
jplesalci I. gimnazije v Celju,
lajprej so nastopili plesalci
celjske I. gimnazije Boštjan
Antončič, Polona Dolžan, Ti-
na Majcen, Polona Plevnik
Anja Rebek in Sanja Slapar. S
kar osmimi koreografijami so
se predstavili plesalci Plesne-
ga Foruma Celje pod mentor-
skim vodstvom Gordane Ste-
fanovič-Erjavec: Boštjan An-
tončič, Tjaša Cepuš, Sanja Mi-
lenkovič, Polona Plevnik, Po-
lona Dolžan in Sara Stropnik.
Pomagala pa sta jim še pevka
Polona Dolžan in pianist Igor
Feketija. Za njimi so na oder
priplesali plesalci Plesne sku-
pine »Šlauf« iz Žalca: Barbara
Virant, Maja Urbancl, Senka
Balta, Vesna Pobežin, Maja
Štorman in Špela Štingl, ki so
predstavili odlomke iz svoje
plesne predstave »Obrazi in
obrazci«, v koreografiji Save
Malenšek-Kučič. Plesni teater
»iN« iz Velenja pa je predsta-
vil odlomke iz predstave
»Ženska-ženske-ženski«. Pod
koreografskim vodstvom Ni-
ne Mavec-Krenker in v kostu-
mih studia Draž so zaplesale:
Katja Čater, Tjaša Praznik,
Maja Škorič, Petra Tekavec in
Nina Mavec-Krenker. Ker so
večer plesalci izbranih skupin
posvetili mednarodnemu
dnevu plesa, je bil to pač po-
seben dan za vse koreografe
in plesalce, ogledala pa si ga
je tudi producentka za plesno
dejavnost pri Skladu RS za
ljubiteljske kulturne dejavno-
sti v Ljubljani.
V nedeljo, 30. maja ob 18.
uri, bo oder SLG v Celju po-
novno v znamenju sodobne-
ga plesa, saj bo na njem 7.
republiško tekmovanje mla-
dih plesnih ustvarjalcev, ki ga
že tradicionalno v Celju, pod
naslovom »Opus 1 - plesna
miniatura«, pripravljajo Stu-
dio za ples. Območna izpo-
stava Sklada RS za ljubiteljske
kulturne dejavnosti in Zveza
kulturnih društev, na njem pa
bo nastopila množica mladih
plesalcev v soloplesih, duetih,
oziroma triih, v lastnih koreo-
grafskih postavitvah. Nastop
v Celju je že selekcijskih izbor
iz posameznih območnih pri-
reditev po Sloveniji. Skupno
bomo videli kar 30 koreogra-
fij, ki jih bo ocenjevala tudi
žirija.
■MHM ŽIVKO BEŠKOVNIK
ZAPISOVANJA
Narodni kozmopolitizem
Piše: TADEJ ČATER
Na Bledu se je konec tedna
izteklo 32. srečanje pisateljev,
ki ga je organiziral slovenski
center PEN. Nič novega, bi
lahko rekli. Vse po starem.
Bolj kot o literaturi, umetnosti
in kulturi, se je spet razglab-
ljalo o velikih zgodbah tipa
vojne strahote v naši nepo-
sredni bližini, iskalo krivce za
nastale situacije, obsojalo
vpletene... Le da brez zaključ-
kov. Tokrat. Ja, pisatelji so se
odločili, da letos ne bodo niče-
sar sklepali. Ne vem, najbrž
jih je le izučilo. Vse tam od
konca osemdesetih naprej so
srečanja zaključevali s sklepi,
kako so pisatelji dolžni povz-
digniti glas ob družbenih ano-
malijah tipa vojne strahote in
begunske krize, kako so dolž-
ni ukrepati, ker edino pero še
lahko zaustavi potoke krvi...
Enajst let, dragi moji.
Enajst let na isto temo, bal-
kanska kalvarija pa je iz leta
v leto, iz meseca v mesec in iz
dneva v dan, hujša. In se naj-
de heroj, ki si drzne pridigati
o nujnosti pisateljskega druž-
benega angažmaja. Kot da ne
bi bili srbski pisatelji nikoli
družbeno angažirani. Kot da
so se ideje o Veliki Srbiji in
etnično čistem Kosovu poraja-
le v glavah preprostih kmetov
tam nekje okrog Vladičinega
hana.
In se najde junakinja, ki
razpreda o kozmopolitizmu,
o nujnosti kozmopolitizma
kot pisateljskega habitusa in
se ob tem predstavlja kot dr-
žavljanka Galicije. Pokrajine,
ki je avtonomen in legitimen
del velike evropske države. Še
več, slovenski organizator ta-
ko junakinjo hladno in brez
kančka slabe vesti podpiše
kot Galicijko. Si predstavljate,
da se najde Grk iz grške Make-
donije, slovenski organizatorji
pa ga podpišejo kot Makedon-
ca? Si predstavljate ta škan-
dal? In ostre protestne note, ki
bi deževale na zunanje mini-
strstvo?
Ne vem, ampak razprave
pisateljev ob tako velikih
zgodbah postajajo vse bolj
smešne. In nerazumljive. In
kontradiktorne. Razpravlja-
nja na temo balkanskih trage-
dij so se izkazala za nepo-
membna, za kavarniško
omizje, ki se konča takrat, ko
se plača zapitek. Vojne pisate-
lji niso uspeli še nikoli ustavi-
ti. Na njen tok ne morejo vpli-
vati. Pa naj še tako zelo deba-
tirajo. Razpravljanja o majh-
nih jezikih in nacionalnih
književnostih ozkega tipa so
brezplodna. Kot so brezplodne
tudi majhne literature.
Tista Galicijka resda piše v
svojem jeziku, toda nič nima
proti prevodom v velik špan-
ski jezik. Na Slovenskem živi
nekaj herojev, ki so na tovrst-
nih srečanjih neskončno pono-
sni, da pišejo v slovenskem
jeziku, toda že v naslednjem
trenutku so pripravljeni sode-
lovati (tudi jezikovno!) pri
pripravi tiska za anglosak-
sonsko območje.
Je to potemtakem kozmo-
politizem? In, ali je kozmopo-
litizem to, da pisatelj piše v
svojem majhnem jeziku o glo-
balnih temah, ki bodo prišle v
roke kakšnim dvesto ali tristo
bralcem? In kje je tukaj pisa-
teljska moč, ko pa še tako zelo
družbeno angažirano delo
prebere le slabih tisoč ljudi? Je
na tak način res mogoče vpli-
vati na tok dogodkov v druž-
benem življenju? Lepo vas
prosim! Pisateljska moč še ni-
koli ni bila tako zelo šibka kot
je ravno danes. In še šibkejša
bo, če za lastno »muskulatu-
ro« ne bodo kaj storili pisatelji
sami. Ja, od sedenja in pole-
žavanja ni še nihče postal
bodybuilder In s takšnimi
srečanji se pisateljska »mu-
skulatura« ne bo nikoli pove-
čala. Fitnes, za katerega ve le
malo ljudi, je obsojen na pro-
pad. In takšen fitnes klub
utegne postati tudi blejsko sre-
čanje. Razen če... hja, če fitnes
ne bo postal bolj učinkovit.
Kaj hočem povedati? Pred-
vsem to, da bi bilo mogoče
bolj smotrno za začetek raz-
pravljati na temo položaja in
statusa literature, na temo
promoviranja literature v me-
dijih, iz katerih vse bolj izgi-
nja, na temo primernosti in
novih »PR« praks.
Prazne debate o vojni in
krivcih zanjo so za pisatelje
zelo slab »PR«.
Misel, roke in les
v torek zvečer so v Celj-
skem domu odprli samostoj-
no razstavo rezbarja Alojza
Raka, na ogled pa so izdelki
iz lesa, v vsej svoji lepoti
strukture, barv in oblik.
Alojz Rak iz Boštanja je rez-
bar, podobar, oblikovalec in
kipar, njegov izpovedni mate-
rial pa les, ki se ga loteva v
najrazličnejših tehnikah. Rak
se v lesu in z lesom preizkuša
od rezbarij in intarzij preko
različnih obdelav lesa, podo-
barstva ter restavriranja poš-
kodovanih, a vrednih primer-
kov materialne kulturne de-
diščine, vse bolj ga mika obli-
kovalstvo, kjer svojo draž ne-
posrednega dotikalnega zna-
čaja različnih vrst, struktur,
barv in oblik lesa teši z obli-
kovanjem in izdelavo stolov,
miz in drugih kosov pohištva.
In nenazadnje, krog svoje lju-
bezni do lesa in navezanosti
na zahteven, a hvaležen izpo-
vedni material. Rak zaključu-
je ali pa začenja s kiparsko
govorico avtorskih plastik.
Ob odprtju razstave so pod
režijskim vodstvom Helene
Muha kulturni program obU-
kovali recitatorka Amela
Agič, plesalka Alja Jurak, čla-
ni Mladinskega godalnega or-
kestra I. Gimnazije v Celju,
violinistka Lara Šepetavc in
pianista Gregor Deleja in Si-
mon Dvoršak.
IS
O Razdaljah
V Levstikovi sobi Osrednje
knjižnice Celje so sinoči, v
sredo, gostili pesnico in pi-
sateljico dr. Barbaro Simoni-
ti.
Z avtorico, pred kratkim je
izšla njena knjiga proze Raz-
dalje, se je pogovarjal Matej
Bogataj, na kitaro pa je zai-
grala Monika Krajnc.        IS
Spomin na Antona Aškerca
Na Aškerčevi domačiji na Senožetih že od leta 1970
fsako leto v začetku junija pripravijo kulturno prireditev,
letošnja bo 4. junija, pričela pa se bo ob 18. uri.
Na srečanju, s katerim želi Kulturno društvo Anton Aškerc
2 Rimskih Toplic opozoriti na svoj kraj in slavnega pesnika
Mad in romanc, bodo sodelovali pevski zbor skladateljev
Ipavcev iz Šentjurja, oktet Vrelec, moški pevski zbor KD
Anton Aškerc in še nekatera druga domača kulturna druš-
tva. V soboto, 12. junija, bo še tradicionalni pohod po
Aškerčevih poteh.
Priplesali srebrni jubilej
Dvorano Slovenskega
judskega gledališča v Celju
o minulo soboto dodobra
lapolnili ljubitelji Ijudske-
]a izročila, ki so prišli na
irebrni jubilej Celjske fol-
ilorne skupine.
Večer so uvedli nekdanji
:lani Celjske folklorne skupi-
ne (na fotografiji) s spletom
gorenjskih plesov v plesni in
glasbeni priredbi Tončke Ma-
rolt in poželi bučen aplavz.
Občinstvo pa je nato prav ta-
10 z navdušenjem spremljalo
|)let soških plesov v priredbi
iruna Gaberška in glasbeni
iriredbi Draga Kuneja. Da je
ilovenija raznolika , dežela,
liogata z ljudskim izročilom
udi na plesnem področju, so
nato v nadaljevanju koncerta
s plesom in glasbo pripove-
dovan celjski folkloristi in
muzikanti, ko so zaplesali še
štajerske, prekmurske in be-
lokranjske plese, ki jih je pri-
redil Edo Gaberšek, »ustano-
vitelj, oče in duša Celjske fol-
klorne skupine«, v glasbeni
priredbi Draga Kuneja in
Tončke Marolt. Občinstvu so
bilo zelo blizu kozjanski plesi
v priredbi Mirka Ramovša in
v priredbi Julijana Strajnarja.
Premierno so bili izvedeni do-
lenjski in savinjski plesi, v pri-
redbi Mihe Gubenška in An-
dreje Vodušek, v glasbeni pri-
redbi Matjaža Lapornika,
Grege Rakovnika in Braneta
Jarmška. S temi plesi celjski
folkloristi navdušujejo ob-
činstvo doma in na številnih
folklornih srečanjih po svetu.
Večer je bil v znamenju jubi-
leja in jubilantov. Tem so na-
mreč podelili Maroltova odlič-
ja, za pet, deset in petnajst let
plesa. Bronastega so prejeli:
Mojca Aškerc, Mihaela Jošt,
Matjaž Kelner, Boštjan Košto-
maj in Petra Kopitar. Srebrne-
ga: Brane Jarmšek, Gregor Ra-
kovnik, Jožica Rakovnik, Saša
Silovšek in Mihaela Špegelj.
Zlata pa: Miha Gubenšek, Tine
Silovšek in Andreja Vodušek.
Posebno priznanje za 20-
letno aktivno delo in plesanje
pri Celjski folklorni skupini je
dobil Mitja Ocvirk.
MP, Foto: GK
Uspešna sezona simfoničnega orkestra
Mladinski simfonični orke-
ster Glasbene šole Celje z diri-
gentom Matjažem Breznikom
je svojo izjemno uspešno kon-
certno sezono, z zelo odmev-
nim koncertom ob 90. obletni-
ci Glasbene matice v Celju in
udeležbo na reviji godalnih
orkestrov v Velenju, na kateri
je zdaleč presegel muziciranje
ostalih orkestrov, zaključil z
letnim koncertom 24. maja v
Narodnem domu.
V koncertu za klavir in orke-
ster v a-molu, op. 16, norveške-
ga skladatelja E. Griega, se je
Mladinski simfonični orkester
pod prefinjenim in eksaktnim
vodstvom dirigenta Matjaža
Breznika predstavil kot enako-
vreden sogovornik priznane-
mu slovenskemu pianistu Hin-
ku Haasu. Drugi del koncerta
je uvedla glasba predstavnika
»nove glasbe« 20. stoletja I.
Stravinskega, Druga suita za
orkester. Orkester se je s Sibe-
liusovo simfonično pesnitvijo
Finlandia vrnil k skandinavski
glasbi in občutkom zanesenih
nordijskih napevov. Spevna in
vsem dobro znana glasba U.
Kodra iz filma Cvetje v jeseni
pa nas je uvedla v zaključno
Triumfalno koračnico iz zna-
menite Verdijeve opere Aida.
V programu so bila torej
tehtna dela, ki sestavljajo re-
pertoarje mnogih profesio-
nalnih orkestrov. Člani Mla-
dinskega simfoničnega orke-
stra so z dirigentom program
izdelano in dovršeno inter-
pretirali ter izrazili vso njego-
vo umetniško zahtevnost in
popolnost. Mladi glasbeniki
so dokazali, da se zavzeto in
strokovno vodeno delo kaže
v izjemni glasbeni rasti orke-
stra, kar dokazuje tudi sode-
lovanje z eminentnimi slo-
venskimi glasbenimi pous-
tvarjale!.
ALENKA GOBEC

10
KULTURA
Britansko
steklo med
Slovenci
Dela britanskih oblikoval-
cev stekla, prejemnikov lan-
ske nagrade Jervvood za
uporabno umetnost, si je
mogoče do 27. junija ogleda-
ti na gradu Podsreda. Raz-
stava, ki so jo videli v Londo-
nu in drugih britanskih kra-
jih ter na Danskem, bo nato
na ogled v Miinchnu.
Gre za pomemlmi niecina-
rodni projekt Kozjanskega
parka, ki ima na podsredš-
kem gradu stalno steklar-
sko zbirko ter je v preteklih
letih predstavil slovenske
oblikovalce ter veliko raz-
stavo Evropskega uporab-
nega stekla.
Na razstavi si je mogoče
ogledati studijsko steklo iz
tihote britanskih ateljejev,
plodove osebnih razmišljanj
tamkajšnjih najboljših av-
torjev, V Kozjanskem parku,
kjer je vodja projekta Hele-
na Rozman, pravijo, da v
Sloveniji podobne razstave
še nismo videli. O tem priču-
je dejstvo, da so si jo na
povabilo britanskega mini-
strskega predsednika Tony-
ja Blaira ogledali tudi vodite-
lji držav Evropske unije.
Postavitev   razstave   na
gradu Podsreda je zasnova-
la Vesna Zakonjšek iz Koz-
janskega parka.
^ BRANE JERANKO
O organski
arliilekluri
Na gradu Podsreda bodo
jutri, v petek 28. maja, odprli
razstavo fotografij organske
arhitekture. Ob tej priložno-
sti bo o njej predaval nizo-
zemski arhitekt Pieter van
der Ree.
Na razstavi, ki so jo v prete-
klih letih postavili na Portu-
galskem, v ZDA, Rusiji, Ma-
džarski, Poljski, Češki, južni
Evropi in pribaltskih državah,
predstavljajo dela dvanajstih
zahodnoevropskih in ameriš-
kega arhitekta. BJ
Zidarji pridejo
Občina želi končati pred dvema desetletjema začeto gradnjo Kulturnega doma
Rogaška Slatina
Rogaški Slatini je pred de-
setletjem ostal nedokončan.
Začeli so ga graditi s samo-
prispevkom in ko je zmanj-
kalo denarja, se je ustavila
tudi gradnja.
Slatinska občina se je od-
ločila, da bo nedokončano
notranjost izgotovila. V ob-
čini namreč nujno potrebu-
jejo prostore za potrebe
Ljudske univerze, ki se mo-
ra iz sedanjih prostorov iz-
seliti, za širitev knjižnice, za
mladinski center ter imenit-
no glavno dvorano, ki bi jo
potrebovali tudi za slaftinski
kongresni turizem. Občina
se je odločila, da bo glavna
dvorana brez nekoč predvi-
dene orkestrske jame, saj bi
jo potrebovali ob redkih pri-
ložnostih, njena gradnja pa
bi zahtevala preveč denarja.
V glavni dvorani naj bi bilo
445 sedežev.
Pri vsem skupaj je občina
poskrbela za programsko na-
logo, ki opredeljuje drugačno
namembnost nekaterih ne-
dokončanih prostorov. Tako
bodo ..nekatere predvidene
stranske dvorane uporabili za
prej omenjene dejavnosti. V
mariborskem inženiringu so
že izdelali novo idejno zasno-
vo dokončanja notranjosti
doma, občina pa bo še letos
naročila projektno dokumen-
tacijo. Slatinski kulturni hram
bi izgotovili z denarjem obči-
ne, ki pričakuje, da bo morala
vložiti vsaj 160 milijonov to-
larjev. O vsem tem so v začet-
ku maja seznanili občinski
svet.
Tako bi kulturni dom, ki so
ga začeli graditi pred skoraj
dvema desetletjema, končno
izgotovili. Posamezni prosto-
ri, ki so bili dokončani, služijo
za potrebe mestne knjižnice,
za pisarne mestne krajevne
skupnosti, za matični urad in
poročno dvorano ter za raz-
lične poslovne dejavnosti,
med katerimi sta dva gostin-
ska lokala.
Kjer se je čas ustavil
Muzejska delavnica Gaberje v zborniku
Muzej novejše zgodovine
Celje že nekaj let pripravlja
muzejske poletne delavnice,
kakršna je bila Gaberje 1997
in 1998. Udeležujejo se je
študenti in dijaki, vodijo pa
jih mentorji s posameznih
strokovnih področij: zgodo-
vinarji, etnologi in umet-
nostni zgodovinarji.
Rezultate dvoletne poletne
delavnice Gaberje so v Muze-
ju novejše zgodovine Celje
zbrali na več kot 130 straneh
v posebno izdajo zbornika, ki
so ga predstavili minuli teden.
Z zanimanjem so predstavitvi
in gradivu, obogatenemu z
raziskavami in fotografijami,
prisluhnili tudi nekateri Ga-
berčani.
V muzejski delavnici je so-
delovalo 15 dijakov in 24 štu-
dentov ter 11 mentorjev, ki so
raziskovali, dokumentirali in
zbirali celjsko kulturno dediš-
čino nekdaj delavskega pre-
dela mesta, ki se vse bolj
spreminja v trgovsko središ-
če.
Gaberje, ki so se kot delav-
sko predmestje Celja izobli-
kovale pred dobrimi stotimi
leti, v sodobnem času namreč
izgubljajo svoj specifičen zna-
čaj in dobesedno izginjajo.
Zbornik, ki je na voljo v Mu-
zeju novejše zgodovine, je za-
to dragocen dokument in
prav tako zanimivo branje: o
industriji od začetkov do dru-
ge svetovne vojne, o prehra-
njevalni in oblačilni ter bivalni
kulturi. Udeleženci delavnice
so pokukali v stanovanja
tamkajšnjih Staroselcev, se
družili z domačini in spozna-
vali njihovo značilno govorico
in jo zapisovaU ter izbrskali še
druge teme o tem, kako se je
v tem predelu mesta začela
preobrazba naselja, a so sku-
šali z zbranim dokumentar-
nim gradivom ustaviti čas.
Muzeju je izpeljavo delav-
nic pomagali podpreti Zavod
za zaposlovanj e-Območna iz-
postava Celje, Zveza za teh-
nično kulturo Slovenije in
Mestna občina Celje-oddelek
za družbene dejavnosti.
MATEJA PODJED
V muzeju pripravljajo novo
poletno delavnico. Mladi in
mentorji bodo od 27. junija do
2. julija po dolgem in počez
raziskali Jožefov hrib nad Ce-
ljem. Zanimanje za letošnjo
delavnico je precejšnje.
PRIREDITVE
GIEDALISČE
SLG: Butalci 27. in 28. 5. ob
11. uri za abonma Sred. friz.,
tekst, in strojne šole Celje; Člo-
vek za vse čase 1. 6. ob 11.30 za
abonma združeni mladinski in
2. 6. ob 16.30 za abonma šolski
center Lava Celje II.
KONCERTI
Narodni dom Celje 28. oL)
19.30 redni letni koncert Ko-
mornega mešanega pevskega
zbora Celje. 2. 6. ob 19. uri
redni letni koncert mešanega
pevskega zbora Pevskega
društva upokojencev Celje.
Dom krajanov Gomilsko
30. 5. ob 19.30 uri slavnostni
koncert ob 30-letnici New
Swing Quarteta. Ko gostje bo-
do nastopili pevci Savinjskega
komornega zbora, ki ga vodi
Matjaž Kač.
Kulturni center Laško 28.
5. ob 19.30 koncert Moškega
pevskega zbora Laško.
Kulturni dom Gorica pri
Slivnici 29. ob 20. uri koncert
ženskega pevskega zbora iz
Slivnice.
Glasbena šola Velenje 29.
5. ob 19.30 koncert učiteljev
Glasbene šole Velenje.
Gostišče Slovan-Filač
Vransko 28. 5. ob 20. uri ve-
čer ob citrah z učenci prof.
Petra Napreta.
Kinodvorana na Dobrni
glasbeni večer fantovskega
kvinteta Kristal in dekliške
skupine Carmen.
razstave!
Knjižnica Šentjur športne
fotografije Jerneja Jančiča, od
27. 5. naprej.
Kulturni center Laško Su-
zanne Kiraly-Moss, Ferenc Ki-
raly in Goce Kalajdžiski, do
30.6.
Muzej novejše zgodovine
Celje - fotografski atelje Josi-
pa Pelikana.
Banka Velenje, eksp.
stanj Jože Svetina, do 15.5'*
Pokrajinski muzej Cei;
Grofje Celjski, do 30. 11.   "
Gimnazija Celje Center al,
vareli Brede Tekavc, do 31.5
Avla Splošne bolnišnic,
Celje »12. maj - med naroda
dan medicinskih sester« a
31.5.
Galerija Volk razstava
tona in Janeza Repnika \^
Zlatka Praha, Etol Niko Ig^jj
tič, Merx Terezija Ratej, jedjj
niča Splošne bolnišnice Ce
Ije Radovan Rokovec in Pošt;
Celje Maša Krajnc - vse do 30
5.
Pokrajinski muzej Celje
muzejske delavnice: 27. in2j
5. Grofje Celjski - Grb, 2. i
Grofje Celjski - Srednjeveški
orodje iz papirja (15.30-1730]
Muzej novejše zgodovin
- ustvarjalne delavnice o|
10. uri: 28. in 29. 5. Moja žab.
visoko skače, 1. 6. Mamuti
Hermanovem brlogu.
Slovensko ljudsko gleda
lišče 30. 5. ob 18. uri republii
ka prireditev plesna miniati
ra 99 »Opus 1«.
Knjižnica Velenje 27. 5. o
19. razgovor o zasvojenosti
Lesično - Virštanj 27. 5. o
20.30 literarni večer z Ivanoi
Sivcem.
Slaščičarna Zvezda 28.
od 15. ure naprej zabava
Piko Nogavičko.
C  E  L J  S  K  Ij^ ^
Premierno od četrtka, 27.5.1999
Kino Metropol: ob 19.°° in 21-
BENEŠKA KURTIZANA
(Destiny Of Her Own), Ijubezeni
ska drama, režija: Marshall Hef
skovitz, vloge: Catherine McCof-
mack, Rufus SevvelI, Oliver Plati,
Moira Keily
Kino Mali Union: ob 20.°°
SOCIALIZACIJA BIKA
Prvi slovenski celovečerni
risani film!
Animacija in režija: Čoh&Erič   _
Polzelski likovniki razstavljajo
Ob 100-letnici KUD Polzela je likovna sekcija pripravila v mali dvorani razstavo svoj''
članov.
Na otvoritvi je zbrane pozdravila predsednica sekcije Irena Pevnik, nato pa je spregovofj
podžupan občine Polzela Stanko Novak, ki je čestital vsem štirinajstim avtorjem razstavljei^'
del ter obljubil, da bo občina v okviru možnosti podpirala to zvrst dejavnosti, ki bog^^
občinsko in slovensko zakladnico kulture. Kulturni program so pripraviU učenci OŠ Polzela'
Glasbene šole Žalec, oddelek Polzela. T. TAVtA^
Razstava na Polzeli bo odprta do 30. maja.
Zelena plica
v Antiki
v celjski knjigarni Antika
bo v okviru rednih literar-
nih večerov nocoj, v četrtek,
ob 18.30 uri, pesnica Vanja
Strle predstavila svojo naj-
novejšo pesniško zbirko Ze-
lena ptica.
Knjiga je pred kratkim izšla
v zbirki Slovenske poetese,
sicer pa je Vanja Strle, v Ko-
pru rojena pesnica, ki živi in
ustvarja na Notranjskem,
pred tem že izdala tri zbirke
poezije. Pesmi, izšle v letu
1993, in Ko sem bila drevo, v
letu 1995, sta bili lani ponatis-
njeni, zbirka Kadar prideš k
meni pa je izšla predlani.
IS
Cekuta na mednarodnem simpoziju
v Nemškem mestu Och-
senhausen je v dneh od 17.
do 30. maja v okviru medna-
rodnega združenja slikarjev
in kiparjev IMBS, 3. medna-
rodni simpozij slikarjev in
kiparjev. Letos se ga udele-
žuje 17 umetnikov iz vse
Evrope, med njimi član
združenja, Celjan Jure Ce-
kuta.
Že 17 let se člani IMBS en-
krat letno družijo na različnih
koncih Evrope. V Slovenijo,
kjer je bil simpozij v letu 1997
izjemno odmevno in uspešno
organiziran na gradu Podsre-
da, pa se bodo vrnili v jeseni
leta 2000.
V času simpozija so vrata
odprta tudi za obiskovalce,
ob koncu pa bo od 30. maja
do 20. junija v gradu Ochsen-
hausen razstava del, ki so na-
stala v času simpozija.
AB

DOGODKI
11
jisfallna baza
na dnevnem
redu
šentjurski občinski svet
je v ponedeljek nameraval
fjzpravljati o prenosu
zemljišča v Planinski vasi,
l;i je občinska last, na KS
planina. Gre za občinsko
jeniljišče, na katerem je
investitor Mirko Kovač na
[rno postavil del razvpite
jsfaltne baze.
Gre za javno dobro, s ka-
erim bi nato KS Planina
razpolagala po svoji volji.
li omenjeno točko je svet-
nikom sicer zmanjkalo ča-
sa, kljub temu pa je svetnica
tatjana Oset s tem v zvezi
postavila občinski upravi vr-
sto vprašanj. Predvsem jo je
zanimalo, zakaj ni občina
pravočasno postopala, ko je
oila opozorjena, kaj se do-
gaja z njeno lastnino. Meni-
la je, da gre za motenje po-
sesti, opozorila je nd neupo-
števanje zapisnika gradbe-
nega inšpektorja in podob-
DO. Župan Jurij Malovrh je
svetnici odgovoril, da je za
rušenje črnih gradenj pri-
stojno ministrstvo in ne ob-
lina.
Med gradivom zadnje se-
je je bila tudi kopija dopisa
ustavnega sodišča, ki je v
zvezi s pobudo za oceno
ustavnosti in zakonitosti do-
polnitve šentjurskega ob-
toskega odloka o prostor-
skih ureditvenih pogojih za
druga kmetijska zemljišča.
Sodnik dr. Zvonko Fišer je
namreč zaradi tega pravne-
ga akta od občine in občin-
skega sveta zahteval podat-
ke ter pojasnila. Vaščani
Planinske vasi, ki živijo v
neposredni okohci asfaltne
baze, so se namreč pritožili
zaradi večih kršitev veljav-
nih pravnih aktov, ki po nji-
hovih opažanjih niso bili
upoštevani.
V asfaltni bazi v Planinski
vasi so z deh zaključili ter bi
lahko začela delovati.    BJ
Malo za plazove, še
manj za Savinjo
v Laškem so se minuli te-
den mudili državni sekretar
za vode pri ministrstvu za
okolje in prostor Franci
Steinman, direktor republiš-
ke uprave za varstvo narave
Albin Krapež in predsednica
komisije za odpravo posledic
po naravnih nesrečah Sonja
Beseničar. Z občinskim
vodstvom so se pogovarjali
predvsem o tem, na koliko
državnega denarja za pove-
čanje poplavne varnosti in
sanacijo številnih plazov
lahko v Laškem računajo.
-mm
župan Jože Rajh je pouda-
ril, da je poplavna ogroženost
največja »rana« mesta Laško.
Zato v občini, kjer je samo
lanska poplava povzročila za
2,2 milijarde tolarjev škode,
upajo, da se bo država lahko
čim prej lotila urejanja marija-
graškega ovinka. Opozoril je
tudi, da je za poplavno var-
nost tistih, ki živijo ob spod-
njem toku Savinje, zelo po-
membno, kaj se dogaja v zgor-
njem porečju. Franci Stein-
man je povedal, da v dveh
letih, kolikor bo veljal inter-
ventni zakon, ne bo mogoče
rešiti vseh problemov. Zato se
bo država lotila najbolj nuj-
nih.
Slovenija bo letos za vzdr-
ževanje vodno-gospodarskih
objektov namenila 2,4 mih-
jarde tolarjev, od tega za po-
rečje Savinje in Sotle 304 mi-
lijone. Iz naslova investicij-
skega vzdrževanja naj bi to
območje dobilo še 75 milijo-
nov tolarjev. Iz interventnega
zakona naj bi letos na Celjsko
šlo še 319 milijonov tolarjev,
prihodnje leto pa bi v porečju
Savinje in Sotle porabili 962
milijonov tolarjev. Albin Kra-
pež je poudaril, da bi morala
država, če bi želela na tem
območju poskrbeti za zares
dobro poplavno varnost, za-
gotavljati približno enak ob-
seg denarja najmanj 10 ali 15
let. Povedal je, da bi za uredi-
tev Savinje pri Marija Gradcu
potrebovali 200 milijonov to-
larjev, če pa bi hoteli strugo
reke urediti do Udmata, bi to
stalo 500 milijonov tolarjev.
Franci Steinman je namignil,
da bo država prispevala de-
nar le v primeru, če bodo za
vsa dela urejeni dokumenti in
načrti in če bodo sanacijo fi-
nančno podprii tudi v občini
in v poplavno ogroženih gos-
podarskih družbah.
Ob takšnih, nič kaj obetav-
nih napovedih, so se v Laš-
kem razveselili vsaj odločitve
državne komisije za sanacijo,
ki bo predlagala vladi, naj
občini za odpravo plazov na-
meni še 51 milijonov tolarjev.
Laščani bi sicer za sanacijo
številnih plazov potrebovali
najmanj 355 milijonov tolar-
jev, kar pa je po besedah So-
nje Beseničar vsota, ki je na
voljo za celo Slovenijo. Zato
je občinskemu vodstvu pred-
lagala, naj pripravi projekte
za tiste objekte, kjer je sana-
cija zares nujna.
JANJA INTIHAR
|z-woje<|a^kn¥
Samo, da se sveti!
Piše: PIKA KUKERL
Ne vem, kakšen odnos
imate vi do obiskovanja go-
stiln in podobnih, a drugače
imenovanih lokalov, ampak
meni se že od nekdaj zdi, da
je koristno imeti eno tako
izbrano pribežališče, kjer ti-
sti za šankom že po pozdra-
vu ugane, kaj boš naročil. V
času, ko nisem živela tukaj,
se mi je ob obiskih Celja vse-
lej zdelo, da ima to mesto za
razliko od mnogih drugih po
Sloveniji prav prijazno števi-
lo lokalov. Zdaj, ko iščem
svojo priljubljeno oštarijo za
udomačitev, pa ugotavljam,
da je število resda spodobno,
lokali so si pa tako presneto
podobni!
Že res, da mu pravi značaj
dajejo ljudje, ki vanj zahaja-
jo, in dečve, ki tam štukajo
svoje študentske denarnice,
toda prvi vtis je vendarie od-
visen od notranje opreme,
kajne? Zato me hudo zanima,
kateri lokalni opremljevalec v
mojem mestu dobro služi na
račun lahkovernosti ali slabe-
ga okusa mnogih lastnikov
celjskih gostiln. Z vsem spo-
štovanjem do izjem, ki hvala
bogu obstajajo, sem skorajda
prepričana, da je opremo
premnogih celjskih lokalov
zakrivil nekdo, ki je z zlatimi
ketnami ovešen in v havajsko
pisano srajco oblečen, pogled
mu pa skrivajo temna očala.
Drugače kot z njegovo tovrst-
no osebno pojavo si pač ne
znam razlagati, zakaj mora
biti povprečen celjski bifej-
ček po pravilu obložen z zla-
to medenino in kičasto pisa-
nimi vzorci tapetniškega bla-
ga na stolih in zakaj vanj ni-
kakor ne sme vdirati več kot
le pramenček svetlobe skozi
težke zavese na oknih! S spi-
ska gostilnic v centru mesta,
kjer bi se bila pripravljena
ustaviti več kot enkrat, je bilo
črtanih mnogo gostilnic, ki so
podlegle temu čudaškemu
trendu in zakonu medenine.
Prijateljica arhitektka, ki ima
na drugem koncu Slovenije
včasih opraviti tudi s kakšno
gostilnico, pravi, da tega niso
krivi opremljevalci, temveč
lastniki, ki da ali ne znajo defi-
nirati značaja svojega lokala ali
pa zmešajo to, kar so videli v
kakšnem simpatičnem italijan-
skem barčku, z željo po tem,
da naj bo oprema čim cenejša.
In medeninasti stoli so v zad-
njem času med notranjo opre-
mo primerjalno baje toliko ce-
nejši od česa spodobnejšega,
kot je med vso možno vrtno
opremo cenejša tanka bela pla-
stika naštancana. Prav želela bi
si, da je to res, kajti računski
vidik lahko, če se potrudim,
celo razumem. Pa to za opra-
vičljivost trenda vendarie še ne
bi bilo dovolj. Nikoli namreč
ne bom razumela, kako si lah-
ko nekdo želi imeti prav po-
dobno opremljen lokalček, kot
ga ima nekdo v sosednji ali
celo v isti ulici.
No, jaz bom svoj lokal že
našla, brez skrbi. Žalosti pa
me to, da zdaj ne morem zapi-
sati, da bodo svoje goste mo-
rali iskati vsi ti grdi lokali z
obveznim zlatim svetlikanjem
v temačnih prostorih. Kaj ne
bi mogli, ljubi moji somešča-
ni, pokazati malo več kritično-
sti in estetskega čuta pri tem,
kam vstopate?
P.S.: Predstavljajte si kak-
šen svetel lokalček, z veliki-
mi okni brez zastorov ali s
prosojno nežnimi zavesami,
ki vam ne ovirajo pogleda na
ulico, samo vas skrivajo pred
njo, pa z mizicami, na kate-
rih se takoj vidi, ali so čiste
ali ne, pa s trdnimi lesenimi
stoli, kakršne bi si želeli do-
ma, pa z ogledali in z lučmi
nad mizami, da vidite, kaj na
njej stoji, pa vse to v centru
mesta... Brez veze? Ja, zakaj
pa potem v domači kuhinji
ne spustite rolet med kofet-
kom?!
Svetovni dan brez tobaka
v Sloveniji, kjer danes ka-
di 40 odstotkov manj odra-
slih kot pred 25 leti, umre
zaradi posledic kajenja prib-
ližno 3.600 ljudi na leto. Za-
radi kajenja umre v svetu
vsako leto približno 3,5 mili-
jona ljudi, kar pomeni, da
povzroči tobak približno de-
set tisoč smrti na dan.
Svetovna zdravstvena orga-
nizacija poroča, da kadi v sve-
tu 200 milijonov žensk. Po-
sledice kajenja čutijo še nero-
jeni otroci, otroci, družina,
sodelavci. Ob 31. maju - sve-
tovnem dnevu brez tobaka -
generalna direktorica Svetov-
ne zdravstvene organizacije
poziva kadilce, naj enkrat za
vselej opustijo zdravju ško-
dljivo navado. Ni enostavno
prenehati. Za zdravje pa na-
redimo izredno veliko, ne
glede na starost, v kateri pre-
nehamo kaditi. Tobačna epi-
demija je nalezljiva bolezen,
še opozarjajo v SZO, dobimo
jo z oglaševanjem, skozi pri-
mere kadilcev in s kajenjem,
ki so mu izpostavljeni neka-
dilci, še posebej otroci. Pri
opuščanju kajenja so kadil-
cem v pomoč nikotinski me-
dicinski nadomestki, možno-
sti za uspešno odvajanje pa
podvoji tudi nenikotinski pre-
parat bupropion.
»Pametnejši odneha - opu-
stite kajenje, preden kajenje
opusti vas« je geslo letošnjega
31. maja, svetovnega dneva
brez tobaka. V državi bo na ta
dan stekla akcija Pametnejši
odneha, katere namen je in-
formiranje kadilk in kadilcev
o tveganjih, ki se jim izpostav-
ljajo s kajenjem in vzpodbudi-
tev opuščanja te nevarne na-
vade. Akciji se bomo pridruži-
li tudi na celjskem. Zavod za
zdravstveno varstvo Celje zato
3L maja, med 8. in 18. uro,
na Slomškovem trgu 4 v Ce-
lju (v prostorih projektne pi-
sarne Celje zdravo mesto) or-
ganizira Zdravo menjavo.
Tam boste lahko zamenjali
predmete, ki niso neposredno
povezani s kajenjem in so obe-
leženi z logotipom tobačnega
izdelka oziroma tobačne to-
varne, za uporabne predmete
(majice, kape, dežnike), okra-
šene z znakom kaNEdim.
»Pridite in tudi tako prispevaj-
te k razvoju okolja, kjer ni
prostora za reklamiranje toba-
ka,« vabi Cveta Avguštin, dr.
med., iz Zavoda za zdravstve-
no varstvo Celje.
K.L.
I ministrom o poplavah
in prostoru
Minister za okolje in pro-
stor je v petek obiskal tudi
'bčino Žalec, kjer se je v
dogovoru s predstavniki ob-
line in upravne enote dotak-
nil več problemov, predvsem
so govorili o poplavni var-
nosti in planskih aktih.
Uvodoma je župan Lojze
'osedel povedal, da so zgor-
ele in spodnjesavinjski župani
'Prejeli skupno izjavo, da bo-
pri vseh aktivnostih, ki ti-
'^jo Savinjo in njene pritoke,
'sstopali enotno. Gantar je
Pohvalil enotnost občin in še
'takrat povedal, da bodo iz
">terventnega zakona za ure-
Jilev Savinje in njenih prito-
y^ namenili pribhžno mili-
No tolarjev. V žalski občini
[•oseben problem predstavlja
Jožnica, za ureditev katere
"Odo letos porabili 17, prihod-
"i^ leto pa 33 milijonov tolar-
Zgornji del Ložnice naj bi
■"foglasili za naravni park,
spodnjega pa uredili za po-
'''svno območje, o čemer pa
se bo treba dogovoriti s skla-
dom kmetijskih zemljišč ozi-
roma z ministrstvom za kme-
tijstvo, gozdarstvo in prehra-
no.
»Denar bomo dali tja, kjer
bodo najmanjši finančni vložki
prinesli največje učinke,« je za-
gotovil Gantar. Sicer je mini-
ster napovedal ustanovitev na-
cionalnega in vodnega sklada,
v ministrstvu pa bodo posku-
šali v tem mandatu »spraviti
skozi« zakon o urejanju voda
in zakon o urejanju prostora.
Slednji, torej zakon o ureja-
nju prostora, bo po Gantarje-
vih predvidevanjih omogočil
večjo fleksibilizacijo planira-
nja; med drugim bodo občine
lahko ustanavljale tako ime-
novane cone za razvoj, v kate-
rih bodo skrčili število potreb-
nih soglasij; zakon pa bo zah-
teval bolj strokovno planira-
nje na občinskih ravneh in
večjo stopnjo kontrole nad
prostorom.
URŠKA SELIŠNIK
Družinski namesto občinski proračun
Starši iz mozirske občine plačujejo Glasbeni šoli Nazarje dodatnih tisoč tolarjev akontacije
Jutri se bodo mozirski
svetniki ponovno pogovarja-
li o proračunu, v katerem je
tudi postavka za Glasbeno
šolo Nazarje v višini milijon
tolarjev.
Nazarsko glasbeno šolo
obiskuje 180 učencev, od tega
je 73 učencev iz občine Mo-
zirje. Lani je materialne stroš-
ke šole financirala občina Na-
zarje, ki je prispevala 4,5 mi-
lijona tolarjev, del sredstev za
nadstandard pa so prispevale
tudi druge zgornjesavinjske
občine. Zaradi spremenjene-
ga financiranja občin Nazarje
ne prejema več denarja za
pokritje materialnih stroškov,
njen prispevek sedaj znaša
1,7 milijona tolarjev, zato so
stroške glede na število učen-
cev razdelili po občinah. Ta-
ko bi po tem ključu na občino
Mozirje odpadlo nekaj več
kot 2 milijona tolarjev, ki pa
jih v proračunu niso predvi-
deU.
Zaradi tega so v nazarski
glasbeni šoli na položnicah za
april za učence iz mozirske
občine poleg šolnine zaraču-
nali tudi akontacijo. Šolnina
znaša 4.500 tolarjev, Mozirja-
ni pa plačujejo še dodatnih
tisoč tolarjev akontacije.
»Znesek smo obračunali kot
akontacijo, saj proračun v Mo-
zirju še ni sprejet in se še ne
ve, kolikšen bo prispevek. Za-
radi tega smo sklicali tudi svet
zavoda, starši so se pogovarja-
h z mozirskim županom Jože-
fom Kramerjem, in sedaj čaka-
mo na jutrišnjo odločitev mo-
zirskih svetnikov,« je razložila
računovodja Fanika Strašek.
»V drugih občinah, razen mo-
zirske, bo šolnina tudi z začet-
kom prihodnjega šolskega leta
ostala nespremenjena. Po na-
ših izračunih bi morali mozir-
ski starši prispevati 2.800 to-
larjev več kot drugi starši, če
mozirska občina ne bi sofi-
nancirala stroškov. Če bi nam
odobrili polno sofinanciranje,
bi staršem akontacijo vrniH.
Če nam bodo mozirski svetni-
ki namenili milijon tolarjev,
bodo starši plačevali tisoč to-
larjev več kot drugi, ob koncu
šolskega leta pa bodo verjetno
morali poravnati še poračun.«
Jože Kramer je povedal, da
so prispevek za Glasbeno šolo
Nazarje dvignili iz 540 tisoč
na milijon tolarjev. Ta postav-
ka je sedaj v predlogu prora-
čuna, kolikšen pa bo dejanski
prispevek občine Mozirje, bo
vidno po petkovi seji občin-
skega sveta Mozirje.

12
NASI KRAJI IN UUDJE
Izjemna letina želodcev
v soboto so se na Rečici
najbolj veselili tisti, ki so v
popoldanskem času izvede-
li, da izdelujejo najboljše
zgornjesavinjske želodce.
Komisija pod vodstvom
dr. Stanka Renčlja je na
ocenjevanju, ki ga že devet
let pripravlja Turistično
društvo Rečica ob Savinji,
ocenila 40 vzorcev, ki so do-
segli izjemno kakovost. Sa-
mo pet zgornjesavinjskih
želodcev ni doseglo 15 točk,
ki prinašajo priznanje za ka-
kovosten želodec. Po mne-
nju dr. Renčlja se kakovost
želodcev iz leta v leto izbolj-
šuje, saj so izdelovalci od-
pravili večino nepotrebnih
napak, pri sušenju in zore-
nju želodcev pa so letos po-
membno vlogo odigrali tudi
ugodni vremenski pogoji.
Bronaste plakete so s svoji-
mi specialitetami zaslužili
Peter Govek iz Okonine, Vi-
da Jeraj iz Primoža, Ana Po-
točnik iz Tiroseka, Milena
Krsnik iz Sp. Pobrežja, An-
ton Jeraj iz Zg. Pobrežja, Sta-
ne Gnader iz Brezja, Franc
Hudej z Lepe Njive, Jožica
Strojanšek z Dobrovelj in Jo-
žica Podkrajnik iz Raduhe.
Srebrne plakete bodo za že-
lodce prejeli Greta Resnik iz
Podvolovljeka, Jožica Podle-
snik iz Tera in Ivan Atelšek iz
Šmihela. Najboljša želodca.
ki bosta prejela zlato plake-
to, pa sta letos izdelala Peter
Resnik iz Podvolovljeka in
Ivan Matko z Dobrovelj.
Priznanja najboljšim izdelo-
valcem bodo člani TD pode-
lili 3. julija na Večeru pod
trško lipo v okviru jubilejne,
20. prireditve Od lipe do
prangerja.
U. SELIŠNIK
Gasilci in salamiada v Socki
v nedeljo so člani PDG
Socka pripravili tradicional-
no gasilsko tekmovanje v
mokri hitrostni vaji in 2. sa-
lamiado.
Med trinajstimi moškimi
desetinami je 1. mesto osvoji-
la Nova Cerkev II, drugi je bil
PDG Žalec I in tretji PDG Nova
Cerkev I. Zmagovalci so dobili
Binkoštni pokal. Med ženski-
mi desetinami so osvojile prva
tri mesta ekipe PDG Trnovlje.
Vojnik in Frankolovo.
Gasilci so pripravili tudi
drugo salamiado za »Šam-
pionko Socke«. Sodelovalo je
25 izdelovalcev salam iz Soc-
ke in sosednjih krajev. Prvo
mesto je osvojil Srečko Gore-
čan iz Socke, 2. je bil Bogdan
Selčan iz Ilovce, 3. mesto pa
sta si razdelila izdelovalca sa-
lam Marko Božnik iz Socke in
Jani Kovač iz Nove Cerkve.
Pokale je najboljšim podelil in
čestital župan občine Vojnik
Beno Podergajs. Kljub slabe-
mu vremenu je bilo razpolo-
ženje dobro, za kar sta poskr-
bela Aleksander Jež in ansam-
bel Borisa Razpotnika iz Dom-
žal.
TONE VRABL
Združila jih je vojna vihra
Med ljudmi iz Bistrice ob Sotli in Nemčije vlada prija-
teljstvo, ki je nastalo med vojno vihro in nesrečo 11.
svetovne vojne. Bistriške pregnance so tisti Nemci, ki jih
blodne ideje o nadljudeh niso prevzele, sprejeli s sočut-
jem.
Pol stoletja trajajoče vezi so privedle do srečanja v drugač-
nih časih. Tako so v Bistrici ob Sotli pred dvema letoma
gostili glasbeno kapelo nemškega gradu Zeil, zdaj pa so
nastopili v Nemčiji naši glasbeniki. Tam sta bistriški mešani
pevski zbor in tamburaška skupina nastopila med drugim v
Leutkirchnu ter v cerkvi gradu Zeil.
Zbor duhov iz Gluckove opere so pevci izvedli skupaj z
orkestrom gradu Zeil, kjer so bili na sprejemu pri lastniku
knezu Georgu, pokrovitelju orkestra. Sicer pa je Bistričane
ves čas bogatilo spoznanje, da so s svojim petjem odpirali
srca in premagovali meje. Vtise in posnetke iz Nemčije bodo
v soboto, 29. maja predstavili v dvorani bistriškega kulturne-
ga doma. FRANCI ČERNELČ
Bazen na Vranskem letos odprt
Svet Občine Vransko je z odločbo razglasil
zemljišče, na katerem so bazen in pripadajo-
či objekti, za objekte javne koristi.
Kot je dejal župan Občine Vransko Franc
Sušnik so se, ne glede na to, kako bodo zadeve
potekale, za omenjeno zemljišče in objekte je
namreč vložen zahtevek za vrnitev na podlagi
zakona o denacionalizaciji, odločili bazen in
pripadajoče objekte usposobiti za kopanje. Ko-
pališče je bilo leta zaprto in je v zelo slabem
stanju. Preteklo soboto so pripravili očiščeval-
no akcijo, ki se jo je udeležilo več kot 60
občanov. Očistili so bazen m njegovo okolico,
bifejsko poslopje, obrezali živo mejo, pokosili
travo in drugo. Glede na to, da so razbite vse
šipe na oknih in uničena oprema, bo potrebin
postoriti še veliko, da bo mogoča tudi uporab
teh objektov. Kljub temu so trdno odločeni, d
se bodo letošnje poletje v svojem kopališči
kopali. T. TAVČAi
Na Matkov škaff
Planinsko društvo Zabukovica vabi v nede
Ijo, 6. junija, na tradicionalni pohod na Matko
škaf. Odhod bo ob 6.30 s posebnim avtobusoj
iz Zabukovice. Prijave zbira Franci Ježovnit
po telefonu na številki 717-078, do četrtka,]
iuniia do 14. ure. Ml
NA KRATKO    ^
Počitnice brez meja
VIDEM - Na gradu v italijanskem mestu Udine danes pred-
stavljajo katalog turističnih kmetij treh dežel, ki prinaša podat-
ke o turističnih kmetijah v Sloveniji, na avstrijskem Koroškem
in v Furlaniji Julijski krajini. V katalogu Počitnice brez meja je.
predstavljenih 31 slovenskih, 42 italijanskih in 50 koroških
turističnih kmetij. Izdajo kataloga so finančno podprli v EU, s
slovenske strani pa v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano. Podatke o slovenskih turističnih kmetijah, ki so
predstavljene v katalogu, so pripravili v Združenju turističnih
kmetij Slovenije, Oddelku za kmetijsko svetovanje Zavoda za
živinorejo in veterinarstvo Celje ter Centru za promocijo turiz- ■
ma Slovenije. (IS)
Šport za preprecevanie nasilja
CEUE - S prvim skupnim športnim dnem celjskih osnovnih
šol, ki ga je aktiv ravnateljev ob zaključku projekta Preventivni
program preprečevanja nasilja pripravili minuli petek, so bili
zadovoljni učitelji in učenci. Pri organizaciji sta pomagali
Športna zveza Celje in Oddelek za družbene dejavnosti pri
MOC, cilj tega dneva pa je bilo prijateljsko druženje vseh
celjskih osnovnošolcev ter seznanjanje z možnostmi za aktivno
preživljanje prostega časa. Na športnem dnevu so sodelovali
učenci II., III., in IV Osnovne šole ter učenci OŠ Lava in OŠ
Frana Roša, v projekt pa se bodo z ulično košarko v ponedeljek,
31. maja vključili še učenci OŠ Ljubečna in učenci OŠ Frana
Kranjca s Polul.(N.-M.S)
0 bazenih in tehniki
CEUE - V četrtek in petek sta Celjski sejem d.d. in Zavod za
tehnično izobraževanje Slovenije pripravila tradicionalno pos-
vetovanje o bazenih in bazenski tehniki. Na dvodnevnem
srečanju je 8 priznanih slovenskih strokovnjakov govorilo o
problemih vzdrževanja kopališč in kopališke vode, sočasno pa
so pripravili tudi manjšo razstavo opreme, naprav ter ostale
bazenske tehnike osmih razstavljavcev. (IS)
Praznovali z gasilci
TEHARJE - V celjski krajevni skupnosti Teharje so z osrednjo
slovesnostjo ter podelitvijo priznanj in grbov najzaslužnejšim
krajanom v soboto proslavili svoj krajevni praznik. Praznovanje
so združili s tekmovanjem gasilcev-veteranov ter otvoritvijo
rekonstruiranega cestnega odseka med Sv. Ano in domačijo
Šketovih, že v petek zvečer pa so se krajanom z Nušičevo
komedijo Analfabet v režiji Petra Simonitija predstavili domači
ljubiteljski gledališčniki. (IS)
Humanitarni shod RK
PRILOZJE- Na tamkajšnjem letališču (v Beli Krajini) priprav-
lja Rdeči križ Slovenije v soboto, 5. junija, humanitarni shod
Moč humanosti. S shodom bodo v RK Slovenije proslavili 55-
letnico obnovitve svojega dela, zaradi organizacije udeležbe na
shodu pa v celjskem območnem združenju RK pozivajo vse
tiste, ki bi se shoda radi udeležili, naj se prijavijo najkasneje
danes ali jutri, v petek, zjutraj. Na shod vabijo zlasti svoj
aktiviste, aktivne prostovoljce, krvodajalce, mlade člane RKts
sponzorje in donatorje, predstavnike občin, drugih humanita
nih organizacij, šol in vse tiste, ki z RK tako ali drugaf
sodelujejo. (IS)
Tekmovanje šolanih psov
CEUE - Kinološkd društvo bo v soboto, 29. maja ob 8. urin
svojem vadišču v Lokrovcu pri Celju pripravilo regijsko i
meddruštveno tekmovanje šolanih psov. Tekmovanje bo potf
kalo po programu ISP A, C in IPO 1. Najboljši trije v vsat
skupini bodo prejeli pokale, vsi udeleženci pa spominski
plakete. (UM)
Prijatelji planin na Ojstrici
VITANJE - Nedeljskega, že osemnajstega srečanja planince
na Ojstrici nad Vitanjem, se je udeležilo skoraj tisoč planince
in domačinov z obrobja Paškega Kozjaka. Prijetno popoldne j
bilo popestreno z rekreacijskimi igrami, vleko vrvi ter nabi«
njem spomladanskega cvetja. Srečanje je organiziralo Planio
sko društvo Vitanje. (JM) '
Proti drogi j
NAZARJE - Na športnem igrišču in pred gasilskim domoDJ
so v soboto pripravili eno od 52 prireditev v vseslovensll
akciji Veter v laseh - s športom proti drogi. V uvodneifl
pozdravu je nazarski župan Ivan Purnat izrazil željo p
tradicionalnosti prireditve, ki naj na nazarska športna \grm
vsako leto pripelje več mladih, udeležencem pa je o drogi
spregovorila Polona Šporin. Mladina iz Nazarij in okolice s
je cel sobotni dan zbirala ob košarkarski žogi ali žogi zi
odbojko, z rolerji na nogah ali s kredami v rokah. Mei
košarkarji so se najbolje odrezali člani ekip Jabolčki ii
Sergio, v odbojki so slavili RJKN in Sergio; najlepše mojstro
vine so ustvarili Ana Planovšek, Gorazd Boršnak, Pete'
Koren, Maja Zakrajšek, Sanja Golob in Milka Golob; '
rolanju pa so bili najboljši Jure Šemanc, Jože Zakrajšek'
Danijel Kraljevič, Maruša Lenart, Tina Kadliček, Karin Gove*
ter Luka Venek. (US )
Pika za sladkosnede
CEUE - V Slaščičarni Zvezda celjskega gostinskega podjetj-
Majolka bodo jutri, v petek, ob 15. uri gostili Piko Nogavičk^
Pika prihaja v Celje iz Velenja, kjer se je udomačil Pikin festival'
dnevi rajanja in zabave za najmlajše. Celjsko mladež Pika tokr^'
ne bo le zabavala, ampak bodo Zvezdini slaščičarji za malčke'"
otroke spekli torto velikanko (v Pikini podobi) in jo brezplačfl*
razdelili med male sladkosnede. (IS)
Sivec v goricah
VIRŠANJ -V goricah bo danes, v četrtek 27. maja, literari"
večer ob 50-letnici slovenskega pisatelja in urednika v
Slovenija, Ivana Sivca. Eden najbolj branih slovenskih pi sateljl
ter avtor blizu dva tisoč uglasbenih besedil bo gost v Velba"
gorci pisatelja Slavka Topliška na Gostinci, kjer se bo z nj'|"
pogovarjal ter igral na citre Marjan Marinšek. Na priredi'
Kulturnega društva Lesično-Pilštanj bodo nastopile tudi Ijudsl^
pevke s Prevorja Domima ter recitatorki s Pilštanja. (BJ)
Spodnjesavinjske prodajalne v
katalogu
Minuli teden so z modno revijo in priložnostno razstavo
izdelkov pospremili na pot drugi katalog, v katerem so
predstavljene prodajalne lastnih izdelkov v Spodnji Savinj-
ski dolini.
Za idejno zasnovo in vodenje projekta so poskrbeli v Upravni
enoti Žalec, kar je edinstven primer v Sloveniji. Katalog je izšel
v nakladi 10 tisoč izvodov, po besedah načelnika UE Marjana
Žoharja pa poleg promocijskih pričakujejo tudi materialne
učinke. Katalog bodo razposlali po vsej Sloveniji v posamezne
turistične informacijske centre, center za promocijo turizma in
razne turistične agencije. V lično urejenem katalogu je pred-
stavljenih 28 prodajaln in podjetij, ki so z lastnimi prispevki
tudi omogočili izdajo promocijskega kataloga Spodnje Savinj-
ske doline. US, Foto: T. TAVČAR
Na modni reviji so se predstavili spodnjesavinjski izdelovalci
oblačil.

NASI KRAJI IN UUDJE
13
Jurkioširske korenine
\ Jurkioštru živi kar
gstin krajanov, ki nosijo že
jeveti križ. Pred kratkim se
jini je pridružila še Marija
golob iz Marijine vasi.
Številnega obiska je bila
2elo vesela, saj jo je poleg
predstavnikov Rdečega kri-
ža, obiskal tudi župan obči-
ne Laško Jože Rajh s soprogo
Jožico (na sliki).
Rojena je bila v Nemčiji,
kjer je bil oče rudar, pot pa
jih je ob začetku prve svetov-
ne vojne pripeljala nazaj v
Marijino vas k maminim
staršem. Ko se je Marija po-
ročila, sta z možem 13 let
živela še pri starših, vse do-
kler si nista ustvarila lastne-
ga doma v kmečki graščini
nekdanjih veleposestnikov.
Mož, s katerim sta se zelo
lepo razumela, je vse življe-
nje mizaril po domovih da-
leč naokrog in doma, ona pa
je kot izučena šivilja dneve
in noči presedela ob šival-
nem stroju in obenem skrbe-
la za otroke. Nazadnje je ši-
vala pred štirimi leti in
spomni se, da je neko leto
poleg vsega drugega sešila
več kot trideset hlač.
Njeni trije otroci Olga, Jan-
ko in Branko z družinami so ji
v veliko oporo in pomoč, pa
tudi brat Viljem, ki je devet let
mlajši in živi blizu nje, ji veli-
ko pomaga. Čeprav v hiši živi
čisto sama, skrbijo zanjo tako,
kot bi bili doma in so ob sobo-
tah in nedeljah vedno ob njej.
Prav zaradi skrbnosti in pozor-
nosti je ponosna nanje. Čas si
krajša z branjem časopisov.
Novi tednik je pri njej vsa leta
nepogrešljiv spremljevalec, ra-
da pa pogleda tudi televizijo.
V mesecu aktivnosti RK
občin Laško in Radeče sta
predsednica KO RK Jurklo-
šter Alenka Kandolf in člani-
ca Odbora Darinka Krajnc v
Polani obiskali tudi najsta-
rejšo Jurkloštrčanko, 94 let-
no Marto Šmid in njeno se-
stro Marijo Cesar, ki je prav
na tisti dan praznovala 92.
rojstni dan. Marija je bolj
znana pod domačim ime-
nom Šantejeva Micka. Živita
na 18 hektarov veliki kmeti-
ji, ki ima le pet hektarjev
gozda. V veliko veselje so
jima bili konji. Poleg njiju
danes živijo še tri sestre -
Trezika, stara 91 let, Lenčka,
ki jih ima 87 in Cilka, ki je
stara 79 let.
Micka je še danes zelo du-
hovita, za obe z Marto pa
skrbijo Kolmanovi, ki jim tu
in tam popestujeta njihove
najmlajše.
VLADO MAROT
Sestri Marija (levo) in Marta, najstarejša Jurkloštrčanka.
Rdeči križ v Braslovcah
v Braslovcah je po nekaj letih premora začela delovati
Krajevna organizacija Rdečega križa. Opravili so že nekaj akcij.
Vsem tistim, ki bi si radi izmerili krvi tlak in sladkor v krvi pa
sporočajo, da lahko to opravijo vsako prvo nedeljo v mesecu od
8. do 9.30 ure v prostorih domače lekarne Jelka v Braslovcah.
Tako merjenje krvnega tlaka kot sladkorja v krvi opravi
medicinska sestra. T. T.
S križem je »križ«
Krajevna organizacija Rdečega križa Rečica pri Laškem bo
to nedeljo ob 15. uri v tamkajšnjem Sindikalnem domu imela
volilni občni zbor, ki ga bodo združili še z zanimivim
zdravstvenim predavanjem in prikazom praktičnih vaj za
zmanjšanje bolečin v križu, ki ga je pripravila fizioterapevtka
Majda Anžin. Člane in ostale krajane vljudno vabijo, da se
zbora in predavanja udeležijo v čim večjem številu.       VM
Pohod v Rečici pri Laškem
Prostovoljno gasilsko društvo bo v soboto popoldne ob 15.
uri pripravilo prvi odprti orientacijski pohod gasilskih ekip.
Ekipe bodo obšle obronke rečiške doline in se na kontrolnih
točkah pomerile v znanju iz gasilskih veščin, družbene ureditve
Slovenije, prve pomoči in orientacije. Pričakujejo ekipe iz
gasilskih društev laške občine in tudi od drugod. Tekmovanje
bodo v Rečici strnili z družabnim srečanjem in razglasitvijo
rezultatov. VM
Sreča v [eseni življenja
Zlatoporocenca Petek iz Vinske Gore
Po vsem, kar sta prestala
že v rani mladosti, Rafael
Petek in njegova Neža ob
sklenitvi zakonske zveze
gotovo nista pričakovala, da
jo bosta nekoč, čez dolgih
petdeset let, pozlatila.
Oba izhajata iz kmečkih
družin. Rafael se je rodil leta
1924 v Vinski Gori v Benkače-
vi družini kot tretji in zadnji
sin Frančiške in Janeza. Mirno
in skromno so živeU vse do
druge svetovne vojne, ko so
bili vsi trije fantje mobilizira-
ni v nemško vojsko. Rafaela so
v Nemčiji izučili za topničarja
in ga poslali na rusko fronto.
Tam je bil ujet, v ruskem ujet-
ništvu je preživel več mesecev
ter mnogo pretrpel. Ko so ugo-
tovili, da je bil prisilno mobi-
liziran, se je priključil Rdeči
armadi in se preko Romunije
in Srbije leta 1945 vrnil v
Celje. Ni pa še smel domov,
saj je moral odslužiti vojašči-
no. Šele leta 1946 se je vrnil
domov, potem pa bil aktiven
na več področjih. Bil je prvi
povojni   tajnik,   predsednik
okrajnega ljudskega odbora,
deloval v zvezi borcev, bil ga-
silec in porotnik, pri 29 letih
pa je zaradi okvare na hrbteni-
ci postal invalid. Kljub temu
se je zaposlil kot čuvaj in se
redno upokojil.
Neža se je rodila leta 1927 v
številni Lesjakovi družini v
Lokovini pri Dobrni. Bilo je
13 otrok in s 16 leti je šla
služit, da je lahko pomagala
domačim. Takrat je tudi spoz-
nala Rafaela, med njima je
vzniknila ljubezen, ki pa je
morala počakati vse dotlej, da
se je vrnil od vojakov. Po
poroki sta prevzela Benkače-
vo domačijo. Rodili so se jima
trije otroci, Elica, Branko in
Janja. Dekleti sta si ustvarili
dom in družino drugje, Bran-
ko pa je ostal na domači kme-
tiji. Zakonca sta si ob domači-
ji zgradila novo hišo in hlev,
vseskozi sta pridno kmetova-
la, Neža pa je pridelke proda-
jala na tržnici v Velenju.
Ko zlatoporocenca ob svojem
prazniku delata obračun, lahko
zadovoljno ugotavljata, da so
bila leta skupnega življenja
plodna. Bilo je veliko težkih, pa
tudi mnogo lepih dni. Marsikaj
sta morala pretrpeti in marsikaj
sta užila v sreči. Danes uživata
jesen svojega življenja in pobi-
rata sadove. To so njuni otroci,
njunih devet vnukov in pravnu-
ka, ki ju radi obiskujejo, jima
prinašajo dobro voljo, veselje
in mladost. Tako sta dokaj čila
in zdrava dočakala lep jubilej -
zlato poroko. Civilni obred je v
Savinovi spominski sobi v Žal-
cu opravil Miran Krajšek, cerk-
venega pa župnik Tone Krašo-
vec v cerkvi v Vinski Gori.
T. TAVČAR
Zlatoporocenca Neža in Rafael Petek.
Brezposelni čistijo
okolje
V šmarski občini urejajo j
okolje s pomočjo javnih del.
Pri tem letos sodeluje osem j
iskalcev zaposlitve, med ka- j
terimi je posebej usposob-j
Ijen le vrtnar.    - j
Udeleženci javnega dela'
Postorijo največ v občinskem
središču ter bližnji okolici.
Tako iskalci zaposlitve tudi
letos urejajo občinske zelene
površine, okolico športnih
objektov ter spominskih obe-
ležij, sadijo in obrezujejo
drevje, čistijo vodno obrežje
ler nesnago na parkiriščih,
dvakrat na teden pa praznijo
)3vne koše in zabojnike. Med
drugim so letos očistili črno
odlagališče v Senovici.
Prav tako pomagajo pri na-
domeščanju namerno poško-
dovanih prometnih znakov,
krpali so jame na cestah ob-
činskega središča, pozimi so
čistili zasnežene pločnike v
Šmarju, Šentvidu in Mestinju
ter avtobusna postajališča v
večjih naseljih občine. Posta-
jahšča sicer čistijo vsak teden.
Naročnik javnih del je šmar-
ska občina, izvajalec KS Šmar-
je pri Jelšah, mentor pa je
Borut Bevc. Za letošnje javno
delo bo potrebnih 9,5 milijo-
na tolarjev, od česar bo zago-
tovil zavod za zaposlovanje 6
milijonov, preostanek pa ob-
čina.
BJ
Šl. 21.-27. maj 1999

NASI KRAJI IN UUPJE__
Dijaki o Celjsicilt grofih
v sklopu izbirnih vsebin so
na Srednji ekonomski šoli v
Celju pripravili več zanimivih
programov, v katerih so sode-
lovali dijaki, nekaj programov
s področja humanizacije pa so
predstavili tudi na Dnevih slo-
venskega izobraževanja v
Ljubljani in na letošnjem sej-
mu Vse za otroka v Celju.
V torek, IL maja so pripravi-
U manjšo slovesnost v Herma-
novem brlogu, na kateri so
obeležili rezultate v tem šol-
skem letu opravljenega dela.
Ob tem so odprli razstavo
mednarodnega projekta Co-
menius, v katerem je sodelo-
vala tudi Srednja ekonomska
šola Celje. S projektom so za-
čeli pred tremi leti, ko je skupi-
na učencev iz Špitala ob Dravi
obiskala Celje, da bi raziskala
skupno zgodovino obeh mest,
ki ju povezujejo Celjskih grofi.
Ti so po izumrtju Ortenburža-
nov leta 1418 prevzeli njihovo
posest in tako zagospodarili
Špitalu vse do njihovega tra-
gičnega konca. Končni rezultat
enoletnega dela je bil pred-
stavljen v Špitalu naslednje le-
to, ko je nastal tudi bogato
opremljen katalog, ki pod na-
slovom »Prehojena zgodovi-
na« prikazuje fotografske do-
sežke učencev, spremlja pa ga
besedilo v treh jezikih: nemš-
kem, italijanskem in sloven-
skem. Koordinator projekta je
bil Koroški medijski ceiater,
kako sodobne medije vključiti
v raziskovanje zgodovine, pa
so dijaki spoznavali tako, da
so aktivno sodelovali v foto-
grafski, video in novinarski
delavnici. Sodelovanje je dose-
glo višek z videokonferenco. S
pomočjo ISDN priključkov je
bila vzpostavljena neposred-
na video in tonska zveza med
sodelujočimi mesti. Na ta na-
čin so učenci dokazali, da je
kljub jezikovnim razlikam
mogoče  izvesti  zahtevnejše
projekte, za katere so potreb-
na različna znanja. Projekt, ki
ga je podprla Mestna občina
Celje, se je znašel med tistimi,
ki ga podpira Evropska unija,
saj gre za sodelovanje na po-
dročju izobraževanja med šti-
rimi državami. Potem, ko so
dijaki Srednje ekonomske šo-
le iz Celja projekt lani predsta-
vili na Dnevih slovenskega
izobraževanja v Ljubljani, so
se odločili, da ga bodo letos
predstavili tudi v Celju in to v
času, ki sovpada z razstavo o
Celjskih grofih, ki je trenutno
na ogled v Pokrajinskem mu-
zeju v Celju.
JANEZ TURNŠEK
IzobraŽevanje
poverjenikov
Mestna občina Celje in
Občina Vojnik sta s pooblaš-
čeno izvajalsko organizaci-
jo Ljudsko univerzo Žalec
pred kratkim pripravila dru-
go usposabljanje in izobra-
ževanje poverjenikov za ci-
vilno zaščito.
Občini sta namreč med na-
jaktivnejšimi na tem področ-
ju, kar je posledica dobrega in
načrtnega dela Službe za zaš-
čito in reševanje ter ustrezne-
ga odnosa vodstva in župa-
nov obeh občin do problema-
tike usposabljanja na področ-
ju zaščite in reševanja. Uspo-
sabljanja se je udeležilo 16
poverjenikov iz Mestne obči-
ne Celje in 6 iz Občine Vojnik,
velika večina pa je izobraže-
vanje tudi uspešno zaključila.
Udeleženci so izpostavili
predvsem uporabnost znanj,
ki so jih pridobili med uspo-
sabljanjem, ter pohvalili pre-
davatelje, skupno pa so pred-
lagali nadaljevanje usposab-
ljanja z nekajurnimi letnimi
seminarji, na katerih bi pover-
jenike seznanili z novostmi in
spremembami. US
Društvo za
duhovno
preobrazbo
Celje bo bogatejše še za
eno društvo. Danes ob 18.30
uri se bodo v kavarni Celjske-
ga doma sestali člani iniciativ-
nega odbora za ustanovitev
društva za spodbujanje kako-
vosti življenja in duhovne
preobrazbe. Društvo se je še
pred formalno ustanovitvijo
že z delom svoje dejavnosti
predstavilo v javnosti. Tako
sta se z zanimivimi psihološ-
kimi temami predstavila že
dva predavatelja - gosta, dr.
Janek Musek in Viktor Gerk-
man, medtem ko bo junijski
gost društva Preobrazba v
Celjskem domu gledališki re-
žiser Vili Ravnjak. UM
Državno tekmovanje matematikov
15. in 16. maja je bilo v Šolskem centru v Celju 43. državno matematično tekmovanje
srednješolcev. Organizirala sta ga aktiv učiteljev matematike, fizike in računalništva na
Splošni in strokovni gimnaziji Lava, ki deluje na centru, ter Društvo matematikov, fizikov
in astronomov Slovenije.
Na tekmovanju je v konkurenci 45 šol sodelovalo tudi 11 dijakov Splošne in strokovne
gimnazije Lava, od tega jih je sedem prejelo pohvalo aU nagrado. Pohvalo so prejeli: Jugoslav
Njenjič, Martin Čoki in Jaka Hajnšek, tretjo nagrado Aleš Frece, Matjaž Urlep in Barbara
Grobelnik, drugo nagrado in prvo mesto pa je dosegel Jure Kališnik (na posnetku). Kar dva
dijaka te šole sta se uvrstila v šestčlansko državno ekipo, ki bo zastopala Slovenijo na 40.
mednarodni matematični olimpiadi - ta bo letos julija v Bukarešti.
Mentorji uspešnih tekmovalcev so profesorji mag. Dragica Pavšek-Guzej, Jelka Selevšek,
Marko Drofenik in Lucijana Kračun. AB
Uspešni na teicmovanjih
Aprila in maja so se dijaki
Poklicne in tehniške strojne
šole, ki deluje v okviru Šol-
skega centra Celje, uspešno
pomerili s svojimi vrstniki
na državnih tekmovanjih in
srečanjih.
Najbolj uspešne so bile di-
jakinje četrtega letnika smeri
strojni tehnik Veronika Krivo-
nog. Barbara Šarlah in Erika
Lakner, ki so na tekmovanju
»Mladi podjetnik« v Ljubljani
z raziskovalno nalogo dose-
gle odlično prvo mesto. V na-
logi z naslovom Karat d.o.o.
so predstavile podjetniški na-
črt od ideje do realizacije zla-
tarskega podjetja.
Na državnem tekmovanju
strojnih šol v Postojni sta bila
uspešna dijaka četrtega letni-
ka Boštjan Kunštek in Jani
Perkovič, ki sta dosegla tretji
mesti. Boštjan Kunštek v tek-
movanju iz tehničnega risanja
in Jani Perkovič v tekmovanju
iz regulacij in krmiljenj. V Po-
stojni pa je bilo tudi tekmova-
nje košarkarskih ekip, kjer je
ekipa strojne šole zasedla
tretje mesto.
Mladi raziskovalci so se
med seboj pomerili na tek-
movanju v Murski Soboti,
kjer sta drugo mesto zasedla
dijaka četrtega letnika Borut
Zagozda in Alojz Verdinek z
raziskovalno nalogo z naslo-
vom Metla. Medtem ko so
dijaki četrtega letnika Domi-
nik Golob, Aleksander Ledi-
nek in Marko Vršnik z razi-
skovalno nalogo z naslovom
Vpliv starosti gorilnika na
zgorevalne parametre zasedli
tretje mesto. AB
Učna pot skozi konovski gozd
Danes, 27. maja, bodo pri domu krajanov v Konovem odprH
gozdno učno pot Konovo-Debrca, ki so jo uredile nazarska
območna enota Zavoda za gozdove Slovenije, Mestna občina
Velenje in Krajevna skupnost Konovo. KL
V kegljanju najboljši radijci
V soboto je bilo v Slovenskih Konjicah tradicionalno
srečanje novinarjev severovzhodne Slovenije s tekmova-
njem v kegljanju.
V tekmovanju moških posamezno je zmagal Miran Koro-
šec (Radio Slovenija) s 186 podrtimi keglji, med ženskami pa
se je najbolje odrezala Sergeja Mitič s 126 podrtimi keglji
(Radio Celje). Ekipno so med moškimi zmagali Vili Einspie-
ler. Danilo Utenkar in Milan Golob, med ženskami pa sta bili
izenačeni ekipi, ki sta ju sestavljali Sergeja Mitič, Simona
Brglez in Nataša Gerkeš na eni strani, ter Glorija Marinovič,
Violeta Vatovec Einspieler in Tatjana Cvirn na drugi.
Srečanje so novinarji izkoristili tudi za pogovor o vrsti
aktualnih vprašanj, pri čemer je aktivno sodeloval tudi
predsednik Društva novinarjev Slovenije Branko Maksimo-
vič (v keglanju je med moškimi zasedel deseto mesto).  AB
PESKANJE
PO SPLETU
Jejmene,
ugrabili so me!
V prejšnji številki je bilo
med drugim govora o slikah
manekenk, ki si jih mladi
hackerji tako radi ogledujejo.
Ja, nič hudega, pravim, to ni
razlog za skrb. Kako pa je s
spletnimi stranmi, ki se uk-
varjajo s pornografijo? Teh je
v spletu največ. Spet moram
priznati, da me vsa stvar nič
ne moti, dokler se tam znajde-
te prostovoljno. Tudi o otro-
cih in pornografiji ne bom
razglabljal, ker sodi to v dru-
ge rubrike. Se bom pa tokrat
posvetil neki drugi zadevi in
sicer »internetnim ugrabi-
tvam«. Ja, kaj pa je sploh to?
Preprosto povedano, »inter-
netna ugrabitev« se zgodi ta-
krat, ko v iskalniku iščete, reci-
mo, novice, s klikom na miško
pa vas vaš brskalnik odpelje na
kakšno stran s povsem dru-
gačno vsebino. V zadnjem času
se po pisanju spletnega maga-
zina ZD Net (več o njem kdaj
drugič,    tokrat   le    naslov:
za svežimi vsebinami, mu te
lažne spletne strani kot kuka-
vičje jajce podtaknejo naslov
hkrati s ključnimi besedami.
Ko kasneje kakšen spletni de-
skar išče strani, ki so povezane
s temi ali onimi besedami, se
mu med pravilnimi zadetki po-
javijo tudi tisti s ponarejenimi
stranmi. S kosom programske
kode, skrite v lažni strani, 1^
sicer izgleda identično pravim
stranem, lahko potem spletkar
brez težav preusmeri obisko-
valca na enega ali več internet-
nih naslovov, ki z vsem skupaj
nima prav nobene zveze.
Sama stvar ni tako strašna
kot se zdi. Je pa lepo vedeti,
kaj se je zgodilo, ko naenkrat
namesto domače strani enci-
klopedije zagledamo nebrz-
dano pornografsko akcijo. Ali
pa kaj drugega, da ne bomo
po nemarnem in kar vsevprek
obsojali porno trgovcev. Ne
boste verjeli, med prvimi so se
tega lotili spletni aktivisti, ki so
na takšen način zauzdali do-
www.zdnet.com) največ tak-
šnih »spletnih ugrabitev« kon-
ča s povezavami na spletne
strani s pornografsko industri-
jo. Morala gor ali dol, treba je
priznati, da je spletna porno-
grafija kot komercialna uspe-
šnica številka ena vedno tehno-
loško najbolj izstopala. Morda
je čas, da torej pojasnimo, ka-
ko cela stvar deluje. Daleč od
kakšne teorije superstrun,
vam rečem.
Spletni ponarejevalec z Inter-
neta posname kakšne zelo obi-
skane spletne strani. Lahko bi
se lotil kar kakšnega portala ali
pogosto obiskane spletne trgo-
vine. Ko spletni iskalniki avto-
matsko prečesavajo  internet
mače strani, če se ne motim,
pop zvezdnice Madonne in
obiskovalce preusmerjali na
svojo stran, kjer so imeli raz-
stavljene svoje umetnine. Nič
pornografskega, torej, kar na-
vsezadnje dokazuje, da se lah-
ko ista stvar ali orodje uporabi
v zelo različne namene.
V vse večjem boju za obi-
skovalca več so tako spletni
trgovci pripravljeni storiti mar-
sikaj. Malce reda poskušajo v
ta klobčič na ameriški strani
vnesti razne organizacije, med
katerimi velja omeniti Federal
Trade Commission (http://
www.ftc.gov/). Zvezno trgov-
sko zbornico, ki takšnim in
podobnim problemom posve-
ča precej pozornosti.
Ta dolg uvod v predstavitev
tokratne spletne strani bo, ja-
sno, imel zelo kratko nadaljeva-
nje. Tistim, ki jih zgoraj zapisa-
ne stvari zanimajo, namreč pri-
poročam obisk teh strani. Pred-
vsem področje, ki govori o za^
čiti potrošnika. Malce bo treba
pobrskati, saj gre za organizaci-
jo, ki zajema delovanje na vseh
področjih trgovanja, ne samo ^
spletu, a vendar. Če pa se vaiH
zdi branje o takšnih in podob-
nih zadevah preveč suhoparno-
raje odigrajte kakšno igrico. Ne
bom vam zameril, častna bese-
da.
Vasja OcvirK
vasja@eurocom.si
Šl.21..27.maf 1999
AKCIJE NOVEGA TEDNIKA
ca
Zlat prstan Nataliji
pred štirinajstimi dnevi
j^o prvič, skrita nekje na
jtraneh našega časopisa, ob-
javili dva žiga, ki našim bral-
cem prinašata zlato nagrado
»jovega tednika in Zlatarne
jtožir. Prvi teden ju bralci
jjso odkrili, v petek pa nas
je v uredništvu obiskala Na-
talija Fajs iz Celja, ki je bila
zlatega prstana Zlatarne Sto-
|ir še toliko bolj vesela zato,
l(er je tudi sicer večina nje-
nega nakita izpod spretnih
prstov Stožirjevih zlatarjev.
/ /lato nagrado smo naše
bralce, tako je bilo videti na
začetku akcije, kar malce
zmedli, saj je telefon prva dva
dni po izidu predzadnje šte-
vilke Novega tednika v ured-
ništvu kar naprej zvonil. Ven-
darle pa so se oglašali le bral-
ci, ki so za veljaven žig imeli
tistega iz najave akcije, pravih
dveh - enega v naročniškem
izvodu in drugega v enem od
izvodov Novega tednika, ki
jih bralci lahko kupijo v nepo-
sredni prodaji v kioskih in
trgovinah - pa ni našel nihče.
Zato smo bili petkovega obi-
ska Natalije Fajs iz Kraigher-
jeve ulice v Celju v našem
uredništvu še toliko bolj vese-
h. Z enakim veseljem pa bo-
mo tudi prihodnje tedne pri-
čakovali vse tiste pozorne
bralce, ki bodo ujeli kanček
sreče in na časopisnih straneh
svojega Novega tednika od-
krili žig zlate nagrade.
Natalija je naša »bolj kot ne
redna bralka«, tokratno števil-
ko Novega tednika pa je ne-
strpno pričakovala, saj si je že-
lela izrezati in shraniti zahvalo
za svojo pokojno mamo, ki sta
jo z bratom naročila v našem
oglasnem oddelku. »Prav jezna
sem bila, ker sem spotoma v
službo pozabila kupiti časopis.
Do Novega tednika sem tako
prišla šele v četrtek na večer,
kupila pa sem ga v prodajalni
Trio v Novi vasi,« je pripovedo-
vala Natalija.
Med pomerjanjem prstana,
ko ji je na prstanec zdrsnil kot
da bi bil delan prav zanjo,
nam je Natalija še zaupala, da
je tudi sicer večina njenega
nakha iz Zlatarne Stožir.
»Zadnji večji nakup v Zlatarni
Stožir, ogrhco in uhane, pa je
zame opravil mož, ki mi ju je
podaril za 30. rojstni dan,« je
povedala in dodala, da ji je
Stožirjev nakit doslej le v ve-
selje, saj je kakovostno izde-
lan in lep na pogled.
mmmmmmmmmmmmm is
Natalija Fajs iz Celja, prva dobitnica naše zlate nagrade.
POGLEJMO-POJEJMO J
V deželi rebule
in češeni
Na izlet v Goriška Brda, tja bomo odšli 12. junija, na dan
briškega tradicionalnega praznika češenj, se je že do sobote
zjutraj prijavilo dovolj potnikov. Podrobnejše informacije, ki
jih udeleženci izleta morate vedeti pred obiskom slikovitih
briških gričev, bomo objavili v četrtek, 10. junija. Vsi ostah, ki
so prav tako želeli v Goriška Brda, a jih žal nismo mogli
sprejeti, naj prihodnjič pohitijo s prijavnicami. Predstavih
bomo še veliko zanimivih enodnevnih potovanj. K.L.
V soboto gremo
v Prekmurje
Samo tistih, ki ste pridobili nove naročnike in greste za
nagrado na izlet in tistih, ki ste plačali izlet, je bilo v dveh
dneh, po objavi prijavnice, za poln avtobus.
To soboto se dobimo ob 6.45 na avtobusni postaji v Celju,
od koder bomo točno ob 7. uri krenili na pot proti Veržeju,
kjer bo naša prva postaja. Od tam naprej se bomo potepali
po najseverovzhodnejšem delu Slovenije in izlet zaključili v
Veliki Polani, kjer n^m prizadevni člani Turističnega društva
pripravljajo sprejem in presenečenja.
Upamo le še na lepo vreme in dobro voljo, ki je nikakor ne
pozabite doma. MOJCA MAROT
Jaz pa pojdem
na Gorenjsko!
Dolgo pričakovani in na-
povedovani izlet šaljivcev, ki
je pozimi odpadel, tokrat bo!
Šli bomo na Gorenjsko in
sicer v petek, 11. junija.
Program je pripravila agen-
cija Dober dan, ki predstavlja
formulo za uspešen izlet: na-
smejan šofer, »nabrita« vod-
nica, zaspan muzikant in vi.
Vstopnica za avtobus je bila
seveda vaša izbrana šala, ki
smo jo objavili v eni od številk
Novega tednika v rubriki Na-
smeh, prosim! Verjetno pa
imate vsi, ki ste sodelovali v
tej rubriki, »v rokavu« še kak-
šno aktualno, najnovejšo ša-
lo, ki jo boste prihranili za
konec, ko bomo nagradili ša-
Ijivca izleta.
Vmes si bomo seveda ogle-
dati tudi kaj zanimivega, na
-primer Čebelarski muzej v
Radovljici. Kaj lepega si bomo
zaželeli ob potegu zvona na
otoku sredi Blejskega jezera.
Če bo lepo vreme, bomo ime-
li s sabo »culo« z malico in
odeje za na travnik. Na koncu
bomo še zaplesah v gostišču.
Sicer pa bodo nagrajenci
naše rubrike šaljivcev dobili
domov vsa podrobnejša na-
vodila o izletu.
TC
ZIcria nagrada Novega tednika
Le v enem časopisu tistega dela naklade, ki gre v prodajo v
kioske, in v enem časopisu iz naklade, ki je namenjena
naročnikom, bomo vsak teden odtisnili žig z napisom »ZLATA
NAGRADA NOVEGA TEDNIKA«. Če boste žig našli v svojem
izvodu, pridite z njim v uredništvo Novega tednika, kjer vas
čaka lepa nagrada Zlatarne Stožir iz Celja.
V akciji bomo do konca leta med zveste kupce in naročnike
Novega tednika razdelili 66 zlatih nagrad Zlatarne Stožir. Srečo
vam želimo in opozarjamo, da bo žig vsakič odtisnjen na drugi
strani časopisa, zato ga vsakič pazljivo prelistajte.

16
REPORTAŽA
Beograd, maj, 1999
Ekskluzivno za Novi tednik iz ZR Jugoslavije - Naš poročevalecjlane^ Vedenik tokrat sredi zračnih napadov v ZR Jugoslaviji
Nekaj minut po četrti uri
popoldne so v Beogradu
znova zatulile sirene in oz-
nanile nevarnost zračnega
napada. Mestni utrip v pre-
stolnici, koliko ga pač še je,
se ni spremenil. Vse je, za
njihove razmere seveda, po-
tekalo normalno. Kot da ni
nikakršne nevarnosti.
Nihče ni pospešil koraka.
Vsi, ki so v tistem lepem po-
poldnevu sedeli na vrtu kak-
šnega gostinskega lokala na
Terazijah, so še naprej v miru
piU svojo pijačo, ljudje so se
brez panike sprehajali, avto-
busi mestnega prometa so
normalno vozili in tudi nekaj
osebnih vozil, kolikor jih
sploh še lahko vozi. O taksi-
stih nima smisla zgubljati be-
sed. Koga naj sploh še vozijo?
Tujcev tako rekoč ni več, veči-
na domačinov pa itak nima
denarja, da bi si lahko privoš-
čila prevoz s taksijem. Tistih
par dinarjev je veliko bolj po-
trebnih za druge, življenjsko
bolj pomembne stvari.
Absurdno je, da sem se ob
svojem obisku v Zvezni re-
publiki Jugoslaviji prvič po-
miril šele ob zvoku popoldan-
skih siren v Beogradu, pa če-
prav so se v bližini slišali poki
eksplozij (kasneje sem izve-
del, da so sile Nato bombardi-
rale bližnje Pančevo). Veliko
bolj tesnoben občutek sem
imel, ko smo opravili carin-
ske formalnosti na jugoslo-
vanski meji, kmalu videli pr-
ve porušene mostove in po-
slušaU dobronamerna opozo-
rila patrol civilne in vojaške
poUcije, naj za božjo voljo ne
rinemo naprej, če pa že, naj
čim hitreje prevozimo mosto-
ve, ki so zelo pogoste tarče
napadov z zraka. Ob prvem
takšnem opozorilu me je
spreletel srh. Tisočkrat mi je
postalo žal, da sem se odločil
za noro avanturo in nisem
poslušal žene, otrok, prijate-
ljev in znancev, ki so še pred
nedavnim, predvsem poslov-
no, odhajali v to državo. Med
njimi moram vsekakor ome-
niti Leona Srneca, direktorja
Aero Trade, ki je poslovne
prijatelje obiskal pred mese-
cem. Njegovi napotki, drobni
sicer, a življenjsko pomem-
bni, so mi precej pomagah.
Kakor koli že - po takšnih in
drugačnih poteh sem prišel v
ZR Jugoslavijo. Vsaj za nekaj
dni ni bilo možnosti za vrni-
tev. Znašel sem se sredi doga-
janja in tragedij, za kakršne
sem misUl, da so nemogoče
na pragu leta 2000.
Korektni postopici
Policisti in cariniki na jugo-
slovanskem mejnem preho-
du so bili korektni in celo
postopki na meji so bih krajši
kot pred dvema letoma, ko
sem bil nazadnje v Jugoslavi-
ji. Je pa res, da je nekdo iz-
med njih vozniku mimogrede
omenil, naj v Jugoslavijo ne
vozi več Slovencev, ker tam
niso dobrodošli. Kasneje sem
ugotovil, da ima kar precej
Srbov še vedo dobro mnenje
o nas in nas spoštujejo. Re-
ceptor v hotelu, kjer sem bil
nastanjen, in večina natakar-
jev, se je rada spominjala Slo-
vencev, zlasti poslovnežev, ki
so prihajali v Beograd tudi
med različnimi sejmi. Spomi-
njali so se celo imen nekate-
rih ljudi iz naših firm. Lesna
Slovenj Gradec, Fructal Aj-
dovščina, Garant Polzela,
Tekstilna tovarna Prebold,
Mik Prebold, Tovarna noga-
vic Polzela, Mura, Gorenje,
Krka, Aero..., to so imena, ki
jih tam doli še vedno izgovar-
jajo z velikim spoštovanjem.
Receptor v hotelu mi je zau-
pal svojo veliko željo: da bi si
lahko še kdaj kupil Murino
obleko...
Hitro čez mostove
Tam nekje pred Kulo nas je
ustavila že šesta kontrola ci-
vilne in vojaške policije. Zno-
va je bil na vrsti pregled oseb-
nih dokumentov in avtomo-
bila in spet so sledila obvezna
vprašanja, kam in h komu
smo namenjeni. Po običajni
poti ne gre več, so nam dejah.
Bližnji most so porušili pred
dvema urama. Treba je nao-
krog, kakšnih trideset kilo-
metrov dlje kot sicer. Občutki
so vse bolj tesnobni. Tem
bolj, ker prometa na cestah
skorajda ni. Ne samo zaradi
strahu, pač pa predvsem za-
to, ker zmanjkuje nafte in
bencina. Ta hip lahko dobijo
državljani le 20 litrov bencina
na mesec, medtem ko nafte
skorajda ni več. Taksisti dobi-
jo bone za 150 htrov nafte na
mesec, a od bonov do dejan-
skih litrov je še velik razko-
rak. Že se pojavljajo prepro-
dajalci, ki hodijo po nafto v
Romunijo, cena zanjo je tri-
krat večja kot sicer.
Dobro obdelana
vojvodinslca polja
če ne bi bila pokrajina v
Bački in Sremu, kjer smo se
vozili, na pol prazna in izumr-
la, ne bi imel občutka, da sem
prišel v državo, ki je v vojni.
Zemlja je obdelana kot že ni
bila nekaj let. Že pred napa-
dom so namreč precej nafte
iz skladišč in rafinerij razdelili
kmetom, tako da s setvijo ni
bilo težav. Kmetje še bolj kot
sicer obdelujejo zemljo, saj
nihče ne ve, kaj jih še čaka in
pridelati je treba čim več. Bo
vsaj nekaj hrane, če že druge-
ga ne. Prve posledice letal-
skih napadov vidimo šele v
Novem Sadu in slike so groz-
ljive. Ni me toliko prizadela
skoraj povsem uničena rafi-
nerija, kot so me podrti mo-
stovi čez Donavo. Mostovi, ki
so nekdaj povezovali Novi
Sad in Petrovaradin, ljudi na
tej in oni strani reke, kjer se-
daj vsak dan čaka na majhen
trajekt, skela mu pravijo, tiso-
če ljudi, nanj pa jih strpajo
kvečjemu kakšnih dvesto. Po
pet in več ur čakajo, da se
pripeljejo na drugo stran.
Vmes se vrstijo zračni napa-
di...
Imelo me je, da bi vso to
kal vari) o slikal. Če bi imel s
sabo fotoaparat, bi kljub
množici policistov in drugih
vrst stražarjev to verjetno na
skrivaj tudi storil. Tako pa
sem ga zavestno pustil doma.
Država je pač v vojni, fotogra-
firanje je prepovedano in bog
ne daj, da bi ugotovili, da sem
novinar. Verjetno bi me obso-
dili vohunstva. Nadaljnjih po-
sledic si ne znam predstavlja-
ti. Sogovorniki, s katerimi
sem se kasneje srečal, so mi
razložili, kaj bi lahko bilo z
mano. Nekateri so mi pred
odhodom govorili, da sem ze-
lo pogumen, ker se odprav-
ljam na to pot, in prvič sem
sam pri sebi pomislil, da mor-
da nisem pogumen, pač pa
nor. Sicer pa itak pravijo, da je
od poguma do norosti le maj-
hen korak.
Kako bi lahko nekomu do-
povedal, da moj cilj ni nikakr-
šno vohunjenje, pač pa zgolj
ta, da se na lastne oči prepri-
čam o tragedijah in stiskah
srbskega naroda, tako kot
sem se že pred dvema mese-
cema o tragedijah Albancev?!
O tragedijah, ki jih morajo
zaradi enega samega človeka
in njegovih podrepnikov trpe-
ti milijoni ljudi. Verjetno sem
bil, poleg Brede Ozimove, ki
so ji jugoslovanske oblasti
pred 14 dnevi prepovedale
poročanje za Pop TV, edini
slovenski novinar na ozemlju
Srbije. Vojaške razmere so
prinesle nova pravila tako za
domače kot tuje novinarje.
Domači mediji so dobih po-
sebna navodila za sestavlja-
nje poročil o letalskih napa-
dih. Za tuje dopisnike je po-
trebna akreditacija vojaškega
press centra. Brez te ni dovo-
ljeno poročati niti o »protest-
nih koncertih«. Prošnja za vo-
jaško akreditacijo je običajna.
Treba je navesti ime in naslov
medija, telefonsko številko,
elektronsko pošto in še poda-
tek o krvni skupini, ki ga za-
tem vnesejo v press kartico.
MisHm, da v tem hipu ni slo-
venske novinarske hiše, ki bi
lahko dobila akreditacijo za
svojega novinarja. Breda
Ozim mi je povedala, da Pop
TV sicer sedaj piše prošnje in
vloge, a je zaenkrat še vse
zaman. Slovenci sodimo za
jugoslovanske oblasti v isti
koš kot države, ki so članice
Nata.
Ko most pomeni
življenje...
Iz Novega Sada do Beogra-
da je bilo prej dobro uro vož-
nje. Zaradi porušenih mostov
čez Donavo je treba na pot
preko Zrenjanina in v Beo-
grad čez znameniti pančevski
most, ki še edini povezuje
Beograd z Vojvodino. To je
tisti most, na katerem vsak
večer stoji stotine Beograjča-
nov in na njem pripravljajo
koncerte, recitacije in prote-
ste. Režim to spretno izkoriš-
ča in pravi, da gre predvsem
za podporo oblastem. To ni
res. Most branijo ljudje eno-
stavno zato, ker ga življenj-
sko potrebujejo, če še želijo
priti na ono stran Donave,
kjer lahko dobe nekaj živeža.
Je pa res, da je na njem tudi
nekaj plačancev, ki nosijo
transparente in vzklikajo
podporo Miloševiču. Pred-
vsem te potem lovijo televizij-
ske kamere. ^
Idejo mirovnih koncertov
je prevzela Jugoslovanska le-
vica (JUL), stranka sociologi-
nje Mire Markovič, Miloševi-
čeve žene. Mitingi oziroma
mirovni koncerti so se razbo-
hotili po vseh večjih srbskih
mestih. Torej bi lahko sklepa-
li, da večina Srbov še vedno
podpira Miloševičevo politi-
ko, sem povprašal stanovsko
kolegico iz Novega Sada. Gre
za nekaj povsem drugega.
Ljudje enostavno morajo na
mitinge podpore. Če jih ni, že
naslednji dan_izgube službo.
Tudi sorodniki, pa čeprav so
zaposleni v kakšni drugi fir-
mi. So skratka ob vse tisto,
kar sploh še imajo. Na mitin-
gih je seveda nekaj plačancev,
ki nosijo transparente, izre-
kajo podporo Miloševičevi
politiki in ga javno podpirajo.
Oblastniška propaganda za
obvladovanje množic je do-
delana do skrajnosti. Goebels
je bil v primerjavi s to nava-
den učenec. Režim vabi k so-
delovanju na mitingih različ-
ne estradne in druge umetni-
ke, ki so seveda dobro plača-
ni, da s svojimi nastopi podpi-
rajo politiko Slobodana Milo-
ševiča. Tudi v njihovih časopi-
sih, opozicijskih tako ni več,
se vrstijo intervjuji s popular-
nimi ljudmi. Prav ogaben je
bil intervju s sicer odlično
makedonsko pevko Maj o Od-
žaklijevsko, ki sedaj živi v
Beogradu, v tedniku Svedok.
Po dolgem in počez je poplju-
vala Makedonce na čelu s
predsednikom Gligovorom,
zrecitirala slavospev srbski
politiki in za nameček dodala
še, da Makedonci tako ali ta-
ko niso narod, pač pa so po
duši, tradiciji in veri Srbi.
Večerni T V dnevnik, ki je v
prvih tednih trajal skoraj dve
uri, je zadnje dni znova krajši.
Traja 45 minut. Dnevnike dr-
žavne televizije prenašajo
zadnje tedne vse TV postaje.
Na programih treh beograj-
skih vodilnih televizij BK, Stu-
dio B in Politika predvajajo
najprej lastna poročila, ob pol
osmih in pol enajstih pa še
dnevnik državne televizije.
Najpomembnejše novice so
popolnoma enake. Drugi so le
napovedovalci. Spored pri-
ljubljenega beograjskega radia
B 92 so oblasti prekinile že po
prvih dneh zračnih napadov.
Baje zaradi premočnega od-
dajnika. Kakšen teden dni ka-
sneje so odstavili direktorja
Saša Mirkoviča. Na njegov po-
ložaj je prišel funkcionar vla-
dajoče Socialistične stranke.
Beograjčani imajo sedaj novo
maskoto. To je Avram Izrael iz
Centra za obveščanje. Vsak
večer je na mestni televiziji
Studio B najavljal nevarnosti
zračnih napadov. Po nekaj
tednih so ga odstaviU. Razlo-
gov niso objavili.
Zanimivo je, da je v sreds-
tvih javnega obveščanja vse
več kritik tudi na račun Rusov
na čelu s predsednikom Jelci-
nom. Brez soglasja oblasti, bi
bilo kaj takega, vsaj še do
nedavnega, povsem nemogo-
če. Srbi so pač spoznali, da so
jih Rusi pustili na cedilu. Seve-
da, če izvzamemo podporo v
besedah. Od tod do dejanj pa
je še precej korakov. Filmski
program na televiziji so v za-
četku omejili na priljubljene
južnoameriške filme, ki od-
krivajo podkupljivost ameriš-
kih oblasti. Primary Colors,
zgodbo o Clintonovi poti do
predsedniškega položaja, so
gledalci televizije Pink videli
kar večkrat zapored.
Ob vsej tragediji ne manjka
tudi nekaj duhovitosti, še po-
sebej ko človek prebira razne
grafite na zidovih in transpa-
rente, ki jih nosijo: Nato, pazi
se, prihajata Prle in Tihi (po
znani nadaljevanki o srb-
skem odporu proti Nem-
cem), Nato, pazi se, mobilizi-
raU bomo Bata Živojinoviča
(kdo ve koliko Nemcev je po-
strelil v nekdanjih jugoslo-
vanskih filmih...). Na pol, pa
vendarle razpoznaven, je še
bil grafit v središču Beograda:
Slobo, jebi ti Miru a nas pusti
a miru (zaradi sočnosti jezika
ga ne prevajamo)...
Ob petih popoldne zapro v
Beogradu večino trgovin, go-
stinskih lokalov in kulturnih
ustanov. Tu in tam je še odprt
kakšen kiosk, v katerem peče-
jo pleskavice in pice. Za vehko
pico je treba plačati kakšnih 60
tolarjev. Smešno majhen de-
nar za nas, a velik za njih. Pred
tednom dni so upokojenci
prejeli drugi del januarskih
pokojnin (približno 30 mark).
Kilogram kruha stane dva in
pol dinarja (približno 30 tolar-
jev). Marsikaj je odvisno tudi
od menjave. Na črnem trgu
dobite za marko deset do
enajst dinarjev, če menjate v
banki, šest. Razen nekaterim
vojnim dobičkarjem, primanj-
kuje denarja vsem. To doka-
zujejo tudi taksisti.
Koliko stane- vožnja po
Beogradu, sem povprašal
enega izmed njih. Kolikor ho-
češ, mi pa daj, mi je odgovo-
ril. Od šestih zjutraj je že ča-
kal pred železniško postajo in
do treh popoldne še ni dobil
dinarja. Ko te v Beogradu
naokrog ne prinesejo niti tak-
sisti, mora biti res hudo. Med
vožnjo do hotela je prekhnjal
Miloševiča in Nato, na veliko
hvalil Slovence in se skoraj
zjokal od veselja, ko sem mu
v roko stisnil 30 dinarjev, koU-
kor stane kakšnih 12 kilogrj.
mov kruha. Olja in sladkorjj
že itak ni mogoče kupiti, da o
cigaretih in pralnih praških nj.
ti ne govorimo.
Zlasti zasebni trgovci so ve-
liko izdelkov umaknili iz pro.
daje, kajti zaslužek na črni
borzi je neprimerno večji.
Splača se tvegati, pa čeprav so
kazni za takšne stvari izjem,
no stroge. No, pravih mafij,
cev tako ali tako ne bodo
nikdar ujeli. Se je pa beograj.
sko časopisje na veliko razpi-
salo o nekom, ki je imel pn
sebi tri kartone cigaret (3o
škathc). Nemudoma so ga
obsodili in vtaknili v ječo. Za
vzor in poduk vsem, ki še
dvomijo v pravičnost te drža
ve in v opomin tistim majh
nim trgovčičem, ki si sploh
upajo pomisliti na preproda
jo! Prav nerodno je bilo, ko
sem sedel v restavraciji na
železniški postaji, si naroči
pijačo in na mizo položil svo-
jo škatlo cigaret. V trenutku
sem jo vtaknil nazaj v žep. Že
škadica cigaret pred mano bi
vsakomur povedala, da sem
tujec. Spet bi sledilo preverja
nje dokumentov, spraševanje
od kod sem, in s kakšnimi
nameni sem prišel.
Porušene stavbe
beograjskega
ponosa
Ogledal sem si tudi poruše
ne stavbe generalštaba, hote
la Jugoslavija, nekdanje stolp-
nice CK ZKJ, kjer je bil sedež
stranke JUL in firm, ki finant
no podpirajo to stranko, na
pol porušeno zgradbo kitaj-
skega veleposlaništva ter po-
slopja srbskega in zveznega
notranjega ministrstva. Nit
od tega me ni tako prizadelo!
kot so me porušeni mostovi I
na Donavi v Novem Sadu.
Zasmilile so se mi matere,
ki so tarnale nad usodo svo-
jih, komaj polnoletnih sinov.
Prejšnji teden so namret
zvezne oblasti sprejele novo
odločbo. Kdor od teh, komaj
odraslih otrok, se v 24 urah
ne javi na poziv za mobilizaci-
jo, ga čaka večletni zapor. Če
v 24 urah oblastem ne javi
novega naslova, lahko v za-
por odpeljejo starše, brate in
sestre. Večino mladeničev Ča-
ka petnajstdnevni vojaški te-
čaj in potem pot na Kosovo
Pot v tujino je onemogočena
fantom od 16. leta naprej, ^
izjemo tistih, ki so v sorodii
ali kakšnih drugih tesnejŠiti
stikih z Miloševičevo druŽi'
no.
Ti pa si bojda že kupujejo
raj v Južni Afriki. Tam pc
nekaterih podatkih že živi M';
loševičev sin Marko in tud'
razvpiti Veljko Ražnjatovi*^'
Arkan si je menda tam
našel zatočišče. Ta ne bo nil^'
dar oblekel vojaške suknji;
tako kot so jo morali tiso^'
rezervistov. Pa vendarle ^e
nekaj premika. Pojavljajo
množična dezerterstva,
Št. 21.'27. moi 1999
NASI KRAJI IN UUDJE

že javno protestirajo...
Ifje nekako spominja na do-
.pdke med vojno v Sloveniji,
|o so vojaki JLA zapuščali
j^^oje enote. To je pomenilo
mdi konec nekdanje mogoč-
ne armade. Vojaški analitik
l^ilan Gorjanc meni, da so
jedanja dezerterstva uvod v
,azpad jugo vojske.
Jok in obsodba
režima
Večina Srbov objokuje svo-
jo usodo. Vse več jih po tihem
nasprotuje režimu Slobodana
(i^iloševiča. Nihče zaenkrat
ne more storiti ničesar. Skoraj
ga ni človeka, ki bi se vprašal,
l(akšno gorje morajo presta-
jati njihovi sodržavljani na
ijCosovem. Če bi se pravoča-
sno, bi bilo morda njihovo
gorje sedaj manjše. Lahko bi
se pridružili mnenju znane
pisateljice in novinarke Sla-
venke Drakulič, ki je zapisala,
da Albanci nikdar niso bili
vtkani v družbeno, poHtično
in kulturno življenje. Obstajali
so ločeni od Srbov, komaj vid-
ni ljudje z obrobja družbe.
Vselej so bili, kot neslovanski
narod, zapostavljeni na po-
dročju bivše in sedanje Jugo-
slavije.
Če kdo verjame, da je Clin-
tonov cilj le zaščita Albancev,
se moti, mi je dejal eden iz-
med srbskih intelektualcev.
Kaj ste intelektualci in opozi-
cija storili za to, da bi jih bolj
zaščitili, sem ga provokativ-
no vprašal in občutek sem
imel, da mi-je zameril. Poz-
nam namreč kolegico iz No-
vega Sada, ki je že leta 1992
napisala članek o tem, da so
Albanci tudi državljani Jugo-
slavije in si tudi njihovi otroci
zaslužijo dostojnejše življe-
nje. V štirinajstih dneh so jo
odpustih. Ne glede na to, da
je bil srbski narod zaradi na-
cionalističnih idej njihovega
vožda v začetku zaveden in
ne glede na to, da večina, ki
je kasneje spoznala svojo
zmoto, sedaj nima nikakr-
šnih možnosti za vpliv na
dogajanja, pa če to želi ali ne,
sočustvujem z njim.
Srbi se sedaj še najbolj boji-
jo, da bodo na Kosovo vdrle
kopenske enote Nata. Strah
jih je, da bodo ostali brez
elektrike in vode in da bo
potem sledilo še rušenje silo-
sov z žiti. To bi jih, pravijo,
dokončno strlo. Marsikaj od
tega se že dogaja. : ^
Med letalskim
napadom
Beograd (in z njim vred tu-
di jaz) je v noči od prejšnje
srede na četrtek doživel ene-
ga največjih letalskih napa-
dov. Sirene so se oglasile še
pred odhodom ruskega po-
sebnega odposlanca Viktorja
Černomirdina. Okrog polnoči
se je začel napad. Letal se
Ponoči sicer ne -vidi, njihov
zvok pa je ubijajoč. Nedaleč
od hotela sem shšal več moč-
nih detonacij. Ena od raket je
Zadela nevrološki oddelek
bolnišnice Dragiša Miševič na
Dedinju. Izstrelki naj bi bili
namenjeni bližnjim vojašni-
cam. Okenska stekla so se
tresla... Pouka v šolah že
Zdavnaj ni več, tovarne so ob-
stale... Klavrna podoba sveta
Pred letom 2000... Beograd,
niaj, 1999.
^MHBi JANEZ VEDENIK
Kuhalnica za konzula
Slow food omizje tudi v Laškem - Konzul Franci Podkoritnik in trideset članov - Želodec z Vrha navdušil Primorce
Mednarodno gibanje
slow food, ki ima sedež v
Italiji, v preteklih letih pa se
je razširilo že v štirideset
držav na vseh celinah, ima
od preteklega tedna svoje
omizje tudi v Laškem. Kon-
zul je Franci Podkoritnik,
med prvimi pa so članstvo
podpisali direktor zdraviliš-
ča Roman Matek, vodja go-
stinstva v zdravilišču Silva
Brot, predsednik laškega
hortikulturnega društva
Toni Vodišek ter še nekateri
drugi častilci enogastrono-
mije.
mtm
Prvim članom laškega
omizja gre tudi zasluga za
izjemno uspešen ustanovni
večer, ki so ga pripravili v
salonu Biedermaier v zdravi-
hšču, udeležilo pa se ga je
bUzu sedemdeset ljubiteljev
slastnih, lepo oblikovanih in
mojstrsko postreženih jedi
ter izbranih pijač. Gotovo ni
naključje, da so si organiza-
torji izbrali prav Zdravilišče
Laško. V njem namreč že dol-
go skrbijo za zdravo prehra-
no, imajo pa tudi izvrstno eki-
po kuharjev in natakarjev, ki
se je za goste laškega slow
food omizja potrudila še bolj
kot običajno. Tako po izboru
in po kakovosti priprave jedi
kot tudi po načinu postrežbe.
Večer v Laškem je bil zato
svojevrsten družabni dogo-
dek, tudi zato, ker si je bilo
zanj treba vzeti kar nekaj ča-
sa. Zadnjo jed in vino so po-
stregli šele v prvih jutranjih
urah.
»Slow food je največja vo-
hunska organizacija na svetu,
saj njeni člani nenehno iščejo
stare in izvirne jedi, o svojih
odkritjih pa sproti obveščajo
tudi ostale,« je v šali opisal
bistvo tega mednarodnega gi-
banja viceguverner Slow food
Slovenije Toni Gomišček, ki
je tudi član svetovnega pred-
sedstva organizacije. Poudaril
je, da pri tem ne gre le za
vračanje k starim receptom,
temveč tudi za uporabo že
zdavnaj pozabljenih ali pa
odrinjenih sestavin, ki so po-
trebne za pripravo takšnih je-
di. Slovenija jih ima kar veli-
ko. Ker so prehranjevalne na-
vade del kulture nekega naro-
da, je torej slow food tudi
kulturno in s tem nacionalno
pomembno gibanje, je menil*
guverner slovenskih slovvfoo-
darjev Aleš Kristančič, eden
najbolj znanih in cenjenih vi-
nogradnikov. Nekaj vin iz nje-
gove kleti so poskusili tudi v
Laškem, kjer sta se z izbrani-
mi vini predstavila še Vinag
Maribor in vinogradnik Jože
Slavinec.
In s kakšnimi jedmi je laško
omizje vstopilo med privr-
žence prehranjevanja »po
polžje«? Goste z Goriških Brd
so najbolj navdušili dimljena
plečka, želodec in gnjat s hre-
nom, ki so jih naredili pri
Križnikovih na Vrhu nad Laš-
kim, v zdraviliški kuhinji pa
so pripravili še krepko juho z
jetrnimi žličniki, ajdove štru-
klje z zeliščnim maslom, file
potočne postrvi po flosarsko,
koruzno pogačo z mesno ze-
lenjavnim ragujem, malino v
sorbet, jagnječje roladice s
krompirčkom po vrtnaričino
in dušenim sladkim zeljem,
srnin medaljon po lovsko z
lešnikovimi hrustavci in bru-
snicami, razkošno potico in
pečena jabolka na karamelni
skorjici.
■■■■■■i JANJA INTIHAR i
Kralji so svoje podanike povišali v viteze z mečem, guverner
Aleš Kristančič pa je Francija Podkoritniku ob imenovanju za
konzula položil na rame veliko kuhalnico.
Ustanovitev laškega omizja je bila prijetna (in okusna) tudi po njihovi zaslugi: Toni
Gomišček, Aleš Kristančič, Roman Matek, vinska kraljica Irena Kupljen, Franci Podkoritinik,
Janez Verboten iz mariborskega Vinaga in Jože Slavinec. i
Študijski dan učiteljev zgodovine
Predmetni učitelji in profesorji zgodovine, ki ta predmet poučujejo v celjskih osnovnih
šolah in se združujejo tudi v študijskih skupinah, so si za tretje srečanje v letošnjem
šolskem letu izbrali oba celjska muzeja.
Ogledali so si atelje Josipa Pelikana, Celjski pisker, Hermanov brlog ter razstavo o Celjskih
grofih. Kustosinje obeh muzejev so študijsko popoldne učiteljev zgodovine popestrile z
bogatim znanjem in strokovnimi novostmi. V Pelikanovem ateljeju so se tudi fotografirali, ob
zaključku študijskega popoldneva pa so jim fotografije podarili. Študijsko popoldne je za
študijsko skupino učiteljev zgodovine, ki imajo sedež na OŠ Frana Roša v Celju, pomenil
zaključek dela v sklopu študijske skupine v letošnjem šolskem letu. Foto: PELIKAN
Poroico ob mogočnih orgloh
Da bi bili poročni obredi v Šaleški dolini odslej urejeni
boljše kot doslej, ko so pare poročali kar v poslanski
dvorani mestne hiše, začasno poročno dvoarno na Velenj-
skem gradu pa so namenili drugim vsebinam, so pri Mestni
občini Velenje in velenjski upravni enoti skušali najti novo
rešitev.
Tako se je v soboto v orgelski dvorani Glasbene šole Velenje
poročilo šest parov. V lepem okolju ter ob spremljavi orglarke
Andreje Golež so ene najlepših orgel v Evropi še posebej
svečano donele. Pooblaščenka Nada Hudarin je poročni
obred opravila zelo lepo, mladoporočenca'Barbara Vogrin in
njen izbranec Franci Dolinšek pa sta bila počaščena, ker sta
se med prvimi poročila v tej čudoviti dvorani. Upamo lahko,
da bo s tem rešena težava v zvezi s porokami v Šaleški dohni,
hkrati pa poroke v glasbeni šoli pomenijo tudi boljšo izkoriš-
čenost lepe velenjske orgelske dvorane. J. MIKLAVC
Barbara Vogrin in Franci Dolinšek: »Enkrat za vselej!«
Št. 21.-27. maj 1999
18
NASI KRAJI IN UUDJE
Koze bodo zamenjale krave
Pastirski praznik na Pilštanju - Kenik s kozo, binkoštna luknca s kravo
Trg Pilštanj je bil tudi na
letošnjo Binkoštno nedeljo,
23. maja, že pred četrto uro
zjutraj poln ljudi. Mnogim
domačinom, med katerimi
so bili tudi pastirji, ki so vso
noč stražili pastirsko kočo,
da je niso podrli fantje iz
sosednjih vasi, so se pridru-
žili tudi tisti, ki jih zanima
zanimiv običaj, pastirski
praznik, ki ga prirejajo do-
mačini.
Po trgu se je razlegala pe-
sem in zvoki harmonike, le
kravjega mukanja ni in ni ho-
telo biti. Prihajali so tudi prvi
pohodniki, ki so sodelovali
na 5. Binkoštnem pohodu.
Travnik nad trgom so osvet-
ljevale bakle, ki so prireditve-
nemu prostoru dajale pose-
ben čar. Ob hiši, v kateri je
tudi likovna razstava del, na-
stalih v lanski 8. slikarski ko-
loniji, je dišalo po peki cvr-
kov, ki so jih dopolnjevali s
cvetovi svežega bezga in aka-
cije, drobnjakom in tudi šun-
ko. Iz velikega lonca je dišalo
po drnulovem čaju.
Že pred 4. uro so na prizo-
rišče prišli pohodniki iz Ro-
gaške Slatine, člani Planinske-
ga društva Velika rodna, ki jih
je vodil predsednik Mirko Ka-
menšek: »Letos prvič organi-
zirano sodelujemo na poho-
du. Na pot je odšlo 28 pohod-
nikov in poni Bonito, ki je že
tri mesece na Boču in zanj
skrbi upravnik planinskega
doma Mirko Ivanuš. Naredili
tudi deset velikih bakel iz bre-
zovega lesa in domače smre-
kove smole, da je bila pot sko-
zi temno noč lažja in varnej-
ša.«
Tako je bil prvi na prizoriš-
ču, namesto krave, poni Boni-
to. Prvi, ki je pripeljal kravo, je
bil Franc Plahuta iz Starega
trga pod Pilštanjem: »Prvič so-
delujem s kravo Mišo, ki jo
imam dve leti. Žal je nekoliko
zbegana zaradi velikega števi-
la ljudi, saj je navajena samote
in miru, pa tudi hoja po asfal-
tu ji je tuja.«
Ob robu pašnika sta se poja-
vila fantiča Boštjan Jančič in
Jernej Černec iz Pilštanja s
kozo Piko. Boštjan je pojasnil,
da je Piko dobil za rojstni dan,
doma pa ima še tri koze, prija-
telja pa je vzel seboj zato, da
mu ni dolgčas.
Prišla je tudi Alenka Cepin
iz Drenskega Rebra, ki na pa^
stirskem prazniku sodeluje
zadnjih pet let. Pred dvema
letoma je bila pastirski kenik
oziroma kralj, saj je prva pris-
pela na pašo, letos pa je dobila
nagrado za najlepše okrašeno
kravo Šaro. Čepinovi so bili
najbolje zastopani, saj je Alen-
kin brat, enajstletni Martin,
pripeljal ovčjo družino z ov-
nom Mufijem, ovco Doli in z
mladičem Loti, starim štiri-
najst dni.
Ko je travnik začel objemati
dan in je bila kothna proti
Kozjem napolnjena z meglo,
vse skupaj je bilo podobno
velikemu jezeru, smo lahko
prešteli tri krave, nekaj kozjih
družin, pa ovce, že omenjene-
ga ponija, dva konja in vmes
preganjajočega psa.
Zakaj je letos bilo tako malo
krav, je pokomentiral lanski
kenik Toni Jazbinšek iz Koz-
ja: »Doma imam lepo kravo,
težko okoli 800 kg, pa kaj, ko
je ne morem pripeljati v tak
direndaj! Če bo šlo tako na-
prej, bodo prihodnji pastirski
prazniki brez krav in bodo
lahko kozo oblekli v kravo za
imitacijo!«
In potem se je zgodilo tisto,
kar ni nihče pričakoval. Prvič
je postal kenik ali kralj pastir,
ki je prvi pripeljal kozo name-
sto krave! To je bil Toni Zako-
šek, medtem ko je postal bin-
koštna luknca (na pašo je pris-
pel zadnji) Andrej Kolar s
kravo Zvezdo.
Po zapeti jutranjici in trjan-
čenju v domači cerkvi sv. Mi-
haela so pastirji pomolzli kra-
vo, pomalicali in spili mleko,
kot so to včasih počeli na paši.
Vsem, ki smo bili na Bin-
koštno nedeljo na Pilštanju, ni
žal, da smo lepo pomladansko
jutro preživeli tam. Domačini
so se spet izkazali kot dobri
organizatorji. In če v prihod-
nje ne bo več krav, jim bodo
morali postaviti vsaj kak spo-
menik na lepe in prijetne ča-
se!
^^^^^m TONE VRABL
Ob pastirskem prazniku se
je letos uspešno končal tudi
5. Binkoštni pohod. Iz Celja
je odšlo na pot preko Celjske
koče, Svetine, Šentruperta,
Dobja, Planinske vasi do Pil-
štanja 120 pohodnikov, iz
Brežic 25, Rogaške Slatine
28, Planine 12, Senovega 7,
Šentjurja 15 in iz Dobrine
18, ali skupaj preko 200 (lani
130). ,
Alenka Cepin je bila tudi tokrat edina pastirica med pastirji.
Music Max
predstavil
Fenderja
Fender je eden izmed
svetovno najbolj znanih
izdelovalcev glasbene
opreme in ob peti obletni-
ci organizirane ponudbe
Fender j evih izdelkov na
slovenskem tržišču je tr-
govina Music Max pripra-
vila predstavitev Fender-
jevega programa; t.im.
»Fender Show«.
V soboto, 22. maja, se je
pred poslovnimi prostori
Music Maxa v Kocenovi uli-
ci v Celju zbralo lepo števi-
lo   ljubiteljev   popularne^
glasbe, ki so jim priznani
glasbeniki: Mihajlovič, Kor-jj
ber, Košir, Orešar, Mast-i
nak, Toplišek, Guček in i
Žlaus pod taktirko povezo- i
valca Podbrežnika, sijajno^l
demonstrirali novosti Pen-'
derjeve ponudbe. Ob tem
so organizatorji poskrbeli
tudi za servis kitar, ki ga je
na licu mesta izvajal poob-
laščeni serviser in tudi za
vpisovanje v Fender j ev Fan
Club.
Po zagotovilu organiza-
torja bo Music Max nada-
ljeval s tovrstnimi »Fender
Showi« v vseh večjih slo-
venskih mestih, tako da se j
bo kar najširši krog ljudi'
lahko seznanil s to ned-|
vomno »klasično« blagovno'
znamko moderne glasbene
industrije.
D. B. ZUPANČIČ
Pojasnilo
v prejšnji številki NT smo v
tekstu Jubilej solčavske kore-
nine izpustili pomemben po-
datek, da je vse potrebno za
pogostitev gostov pripravila
domača gospodinja, jubilan-
tova snaha Zofka Šumet, ki
vsa leta vzorno vodi gospo-
dinjstvo na Šumetovi domači-
ji. US
Marijin kip v Nazarjah
Minulo sredo so v Nazarjah pozdravili Marijin kip, ki v teh dneh kroži po Sloveniji.
Gre za kip Marije v naravni velikosti, ki ga pozdravljajo številni verniki v posameznih cerkvah
na Slovenskem. Tudi v Nazarjah se je zbralo veliko število ljudi, ki so najprej pospremili kip do
cerkve, kjer so pripravili sveto mašo. Kip so počastile tudi sestre klarise v nazarskem samostanu,
nato pa so kip odpeljali proti Kamniku. V kuhurnem programu so sodelovali učenci Glasben^
šole Nazarje, pevski zbor Prosvetnega društva Nazarje in zgornjesavinjski godbeniki, slovesno
vzdušje pa so poleg številnih duhovnikov ustvarili tudi ljudski glasovi, ki so se pridružil'
nazarskim pevcem. Ob tej priliki so podpisali tudi listino pobratenja med svetiščema v Nazarjah
in Maria Nazarethu iz Izraela. US, Foto: C.
seM
Marijin kip je v nazarsko cerkev pospremilo veliko število vernikov.
Šl. 21.-27. maj 1999
ŠPORT
19
Moraš sodelovati!
Pogovor s selektorjem košarkarske reprezentance Borisom Zrinskim
selektor Boris Zrinski in Aleš Pipan sta v
ugi polovici minulega tedna v Rogaški
jtini zbrala 16 srečnežev, ki se potegujejo
nastop na evropskem prvenstvu prihodnji
(sec v Franciji.
Slovenska košarka je v zadnjih letili v silovi-
^ vzponu, pri čemer je reprezentanca vselej
lostajala. Letos so v našem taboru odločeni
[eniti po novi poti, nekoliko presenetljivo,
idi s Konjičanom Juretom Zdovcem, ki se je
(idružil »soborcem«, tako da bi razpoloženje
loralo biti izjemno.
Kakšno je vzdušje med izbranci in čemu
lena treningih posvetili največ pozornosti?
Vsi se zavedamo, da smo si zastavili visoke
jlje, kar se pozna tudi pri odnosu do dela.
ogoji v Rogaški Slatini so odlični, tako da ni
ilcakršnih težav pri vadbi tako v dvorani kot v.
iiness centru in na zunanjih površinah. Po
ieinih testiranjih so igralci trenutno še neko-
iko utrujeni, saj je bila sezona domala za vse
[jemno naporna, posledica tega pa so značilne
ahle poškodbe, ki jih bomo skušali čim prej
dpraviti. Položaj se počasi stabilizira in po
aključku priprav v Rogaški Slatini bomo naj-
d lahko podali pozitivno oceno.
Ste opazili zasičenost s ko-
arko?
Niti ne. Predvsem pri članih
Jnion Olimpije sem opazil, da
;o se že malce osvežili, so
lokaj spočiti. Najpomembne-
eje, da volje za delo ne manj-
;a, kajti optimalno se moramo
iripraviti na vrhunec sezone,
lasu Nesteroviču pa smo do-
/olili nekaj prostih dni, tako
la se nam bo pridružil šele
utri, ko začenjamo z drugim
lelom priprav v Novi Gorici.
Za svojevrstno preseneče-
ije je poskrbel Jure Zdovc,
ite pričakovali spremembo
ijegove odločitve?
Do zadnjega trenutka naji-
lega pogovora, sem upal, da
30 privolil v nastop na EP.
loda odločil se je drugače in
njegovo odločitev sem spošto-
lal. Vendar pa je kasneje po
temeljitem premisleku in ne-
kajdnevnem premoru ugoto-
vil, da je še dovolj motiviran in
željan košarke, ter da zmore
dovolj moči in volje za pomoč
reprezentanci. Izjemno veseli
smo bili njegovega klica, ko je
sporočil, da se želi pridružiti
ostalim izbrancem, saj se za-
vedamo, koliko Jure pomeni
za izbrano vrsto. Z njim ima-
mo več možnosti za uresniči-
tev osnovnega cilja - uvrstiti se
na 01.
Ali lahko po sijajnih kvali-
fikacijah pričakujemo
»boom« v Franciji in se nade-
jamo še česa več, kot uvrsti-
tve na Olimpiado?
Kot sem že omenil, se prav
ti visoki cilji odražajo na pri-
pravah. Ne smemo se več za-
dovoljiti samo z nastopom
med najboljšimi evropskimi
reprezentancami, temveč mo-
ramo končno narediti nekaj
večlZavedamo se, da je dose-
ga tako visoko zastavljenega
cilja izjemno težka, kajti že v
predtekmovalni skupini smo
skupaj z velesilama kot sta
Španija in Rusija, potem nale-
timo na aktualne svetovne pr-
vake Jugoslovane, tu bodo
najbrž še silno motivirani in
sploh kakovostni domačini.
Vendar menim, da so tudi naši
košarkarji v zrelih letih, ko
imajo za seboj kopico težkih
tekem, ko so navsezadnje že
iz svojih klubov prišli kot
možje obremenjeni z vidnimi
dosežki... Precej pa je odvisno
od priprav. V tem obdobju se
ne bomo veselili zmag, pa tudi
ob porazih v prijateljskih tek-
mah ne bomo žalostni. V pri-
pravljalnih obračunih bomo
uigravali svoje inačice. Vse
bomo podredili ciljem na EP.
Dovolj o igralcih. Kaj pa
trenerski dvojec? Ali ni vsaj
delno izčrpan po celoletnih
stresih?
Po koncu prvenstva je prišel
težko pričakovan in dobrodo-
šel počitek. Vedeti morate, da
naju je tudi celodnevno delo v
dvorani »ubijalo«. A po dvote-
denskem premoru sva s Pipa-
nom pošteno zavihala rokave.
Kako jih tudi ne bi, ko pa
vidiva fante, kako zagrizeni
so, kako garajo? To te poteg-
ne, moraš biti aktiven, moraš
sodelovati!
Tema, ki morda ne spada
v tale pogovor, je vaša klub-
ska kariera. Že nekaj let se
po vsaki sezoni pojavijo na-
migovanja o vašem odhodu
s Polzele. Letos bi se umik
zdel najbolj logičen, mar
ne?
Kljub vsemu je o tem še
prezgodaj govoriti, kajti zadev
še nismo povsem analizirali,
nismo se dosti pogovarjali o
nadaljevanju. Trenutno sem
zaposlen z reprezentanco,
klubske opravke sem postavil
zaenkrat na stran. Dogovorili
pa smo se, da se do konca
meseca opravijo pogovori z
vsemi igralci, potem bo najbrž
sledil sestanek s člani UO klu-
ba in šele potem se bom odlo-
čil ali ostajam med Savinjski-
mi Hopsi.
TOMAŽ LUKAČ
Boris Zrinski
Enoletni premor
za Becirovičd?
Na torkovi novinarski kon-
ferenci v Treh lilijah so pred-
stavniki KK Pivovarna Laško
predstavili svoje poglede na
»afero Bečirovič«. 18-letnik
je namreč minuli teden pred
začetkom prestopnega roka
podpisal 6-letno pogodbo z
Union Olimpijo, čeprav bi po
veljavnem registracijskem
pravilniku KZS moral prvo
pogodbo ob vstopu v polno-
letnost podpisati z matičnim
klubom.
Matični klub pa je Pivovar-
na Laško, saj je v 18. členu
omenjenega pravilnika zapi-
sano, da lahko to vlogo uve-
ljavlja le klub, za katerega je
bil košarkar registriran v sezo-
ni, ko je dopolnil 18 let. »Za
nas so stvari kristalno jasne in
do spora ne bi smelo priti.
Opozoriti moram, da zaenkrat
ni nobenega spora, saj se pre-
stopni rok konča šele v pone-
deljek. Če do 31. maja z nami
ne podpiše nove pogodbe, pa
se bodo stvari zapletle,« pravi
predsednik laškega kluba Jo-
že Sadar. Pravnik Milko Ško-
berne meni, da ni nikakršne
osnove za »nemoten« prestop
Bečiroviča v Ljubljano, svoje
mnenje je tudi ustrezno pod-
krepil z argumenti, ki so - tako
vsaj kaže - na strani Laščanov.
Le-ti so napovedali tudi pro-
tiukrepe v primeru »neustrez-
ne« odločitve KZS, ki naj bi
podpirala državne prvake. Ta-
ko so debitanti v evropski ligi
omenili celo iskanje pravice
na sodišču, bolj zanimiva pa
je izjava, katere avtor je pou-
daril, da ni grožnja: »Letos bo
prav v Laškem evropsko ka-
detsko prvenstvo in upam, da
ne bo kaj narobe.« Tako pravi
Jože Sadar, ki je malce ironič-
no pripomnil: »Pred meseci je
Bečirovič izjavil, da je vreden
milijon DEM. Če je temu tako,
nam mora Union Olimpija iz-
plačati primerno visoko odš-
kodnino za tako kakovostnega
košarkarja. Torej bi lahko za-
služili okrog 300.000 DEM.«
Kot vse kaže, se bo na relaciji
Ljubljana-Laško pošteno za-
pletlo, čeprav, kot trdijo v Laš-
kem, doslej ni bilo stikov v
zvezi z Bečirovičem. Ko bo v
vlogi razsodnika v sporu na-
stopila KZS, je edina razumna
možnost (če ne popusti nihče)
enoletni premor za dragulja
slovenske košarke. Ljubljan-
čani namreč nikakor ne bodo
odšteli tolikšne vsote za odš-
kodnino, v Treh lilijah pa na
manjšo verjetno ne bodo pri-
stali, vprašanje pa je tudi, če
bi Bečirovič sploh še želel
igrati skupaj s svojimi bivšimi
(?) soigralci. Če bi bil v to
prisiljen, pa je morda vprašljiv
njegov motiv in kakovost iger.
»Če bo igral v Laškem, bo to
delal dobro! To ni amateri-
zem, fant je vendar profesio-
nalec,« je pojasnil tiskovni
predstavnik Vlado Lipovšek.
Zdi se, da se bodo stvari še
pošteno zakuhale, ohladile pa
najbrž šele sredi poletja.
V Pivovarni Laško so delno
že predstavili podobo novega
moštva. Podaljšali so pogodbe
z Goljovičem, Dragšičem in
Kuncem, pogovarjajo se s pla-
yema Šporarjem in Dražovi-
čem, za okrepitev pod obroče-
ma so se obrnili na ozemlje
nekdanje skupne države, saj
so v zvezi s Hrvatom Emilijom
Kovačičem, rezervna inačica
je povezana z ZRJ. Zelo blizu
podpisu naj bi bil še Goran
Jagodnik, skoraj zagotovo pa
odhaja Saša Dončič.
TOMAŽ LUKAČ
Sani Bečirovič (desno) - še kdaj v dresu Pivovarne Laško?
Jancic odličen,
smola Vrbaniča
Slovenska reprezentanca v
karateju se je v začetku ted-
na vrnila z letošnjega evrop-
skega prvenstva v Eritrei.
Grško prizorišče bo v lepem
spominu ohranil Žalčan Gre-
gor Jančič, ki je osvojil 7-8.
mesto, prav nasprotno pa ve-
lja za njegovega klubskega ko-
lego Damirja Vrbaniča, ki je
imel ker precej težav in žal,
tako kot tudi Matjaž Končina,
izpadel že v 1. krogu.
Trener Silvo Maric je po vr-
nitvi v domovino nastop na EP
ocenil kot zadovoljiv, saj bol-
nih ambicij pred odhodom na
jug Evrope niso gojili. »Nemo-
goče je vselej štartati na odlič-
je, kajti vrh je vse širši, konku-
renca ostra, v prednosti pa so
izkušenejši tekmovalci, tudi
takšni, ki se bližajo štiridese-
tim, saj po pravilu zmagujejo
na največjih tekmah. Vsi trije
moji tekmovalci so imeli v pri-
pravljalnem obdobju težave s
poškodbami, tako da lahko
upoštevajoč vse zaplete naše
nastope ocenim kot zelo solid-
ne.« je razmišljal žalski in re-
prezentančni trener. Gregor
Jančič je debitiral na največji
evropski preizkušnji in že pre-
miera je bila izvrstna. Začetek
je bil obetaven, žal pa je turški
predstavnik Celik zmagal te-
sno z 1:0. V repesažu je Jančič
po izenačenem boju ugnal
Španca Hernandeza, medtem
ko je v negotovem tretjem kro-
gu naletel na naturaliziranega
Nizozemca Šabanoviča. Po
rednem delu se je dvoboj kon-
čal brez zmagovalca in točk,
prvo pa je v podaljšku dobil
Nizozemec, ki si je kasneje
priboril bronasto odličje. Da-
mir Vrbanič je bil naš najmoč-
nejši adut v Grčiji, kjer je bra-
nil srebrno kolajno s prejšnje-
ga EP. V 1. krogu mu je žreb
dodelil izraelskega nasprotni-
ka Sharabija, ki je bil sprva
nebogljen zavoljo izvrstnega
Vrbaničevega starta. Žalčan je
namreč povedel kar s 3:0, po-
tem oddal točko, nato pa se je
zapletlo. Neusklajena stran-
ska sodnika sta Slovencu spr-
va priznala točko, ki pa jo je
glavni sodnik razveljavil. Odt-
lej je višji in vitek nasprotnik
Vrbaniču vsilil svoj slog boja,
izenačil rezultat, v podaljšku
pa je bil spretnejši in sanj o
ponovitvi podviga je bilo za
Vrbaniča konec. Še najmanj
smo pričakovali od Matjaža
Končine, ki je izpadel že po
uvodnem dvoboju, a si je
predvsem nabral dovolj izku-
šenj za prihodnje obračune.
V karateju se pripravlja tudi
precej sprememb, nekatere so
skušali demonstrirati že v Eri-
trei. »Karate se bori za prido-
bitev olimpijskega statusa, za-
to je cilj nekaterih novosti
poostriti kontakte in zagotovi-
ti večjo varnost a tudi atraktiv-
nost. Rokavice so tako obarva-
ne rdeče in modro, sodnikov
je več, saj so ob glavnem še
trije stranski,« je pojasnil Silvo
Maric, ki ga prihodnje leto ča-
ka organizacija EP v celjskem
Golovcu.      TOMAŽ LUKAČ
SI. 21.-27. maj 1999
20

Popuščanje zaradi
utrujenosti
Rudarju in Pubiil<umu iz štirih tekem le dve točki
Do konca DP v nogometu
sta ostala le še dva kroga,
pred katerima je skoraj vse
že odločeno pri dnu, najza-
nimivejše vprašanje pa bo
očitno ostalo odprto prav do
zadnjih minut prvenstva
1998/99: kdo bo prvak? Po
pričakovanjih med kandi-
dati za laskavo lovoriko tu-
di tokrat ni predstavnika s
Celjskega, čeprav je Rudar
z nekaj fantastičnimi parti-
jami napovedal zaplet.
Toda poraz v Murski Sobo-
ti je bil usoden. Velenjčani se
niso uspeli pobrati do obra-
čuna s HIT Gorico, ki so ga
gostili Ob jezeru. Z morebit-
no zmago bi »knapi« vsaj še
obstali v boju za 2. mesto,
ampak Goričani so iztržili
točko, da pa je mera polna, je
Rudar ostal praznih rok tudi
v Ljudskem vrtu. Tako »vrt-
nice«, kot »vijolice« Velenjča-
nom niso dovolile popolnega
razmaha. Brane Oblak, Ru-
darjev strateg je lep čas opo-
zarjal na številčno prešibak
igralski kader, očitno pa je
njegove varovance izdala tu-
di utrujenost v odločilnih
trenutkih. Čeprav je Oblak
napovedoval senzacijo v
Ljudskem vrtu minulo sobo-
to, do nje ni prišlo, čeprav
motiva ni manjkalo, sreče in
še česa pač. Tako so bili gost-
je prikrajšani za očitno 11-
metrovko, ki so jo vsi sloven-
ski dnevni časniki omenili le
mimogrede, najvplivnejši te-
levizijski postaji pa sploh ne!
Že nekaj manjših ligašev se
je letos pritoževalo na objek-
tivnost poročanja s prvoli-
gaških igrišč, Velenjčani tega
tokrat niso ponovili, je pa dal
Brane Oblak na tiskovni kon-
ferenci po porazu v Maribo-
ru jasno vedeti prisotnim, da
ni zelenec: »Dogajale so stva-
ri, ki jih nisem vajen, sem jih
pa pričakoval!« S tem je ne-
posredno pokazal proti po-
glavitnim težavam sloven-
skega nogometa, ki jih mno-
gi namerno spregledajo iz
takšnih in drugačnih intere-
sov, v isti sapi pa je potrebno
dodati, da je sobotna zmaga
Teatanika več kot zaslužena,
saj je Rudarjevo moštvo de-
lovalo zbegano in neboglje-
no, kot že dolgo ne. Prilož-
nost za sanjski podvig pod
vrh je tako splaval po vodi,
najbrž pa je pesperktivna ve-
lenjska ekipa to pomlad opo-
zorila vodstvo kluba, da bo
poleti potrebno pošteno
pljuniti v roke in se pripraviti
za najboljšo sezono doslej:
1999/2000.
V njej bo šlo precej bolje
tudi Publikumu, kar so na
Skalni kleti že napovedali,
kajti v bodoče ne želijo več
trepetati za prvoligaški sta-
tus. Celjani so si ga letos
praktično zagotovili tri kroge
pred koncem, teoretično pa
šele po nedeljskem »prijatelj-
skem srečanju« s kranjskimi
Živili Triglav. Po odličnem
prvem delu, so domačini po-
vsem popustili, kot, da jih je
izdala utrujenost, čeprav so
bih po vodstvu z 2;0 z misli-
mi najbrž že pod prho, če ne
še kje dlje. Po dokončni za-
gotovitvi obstanka v elitni
druščini si je oddahnil pred-
vsem trener Publikuma Ni-
kola llievski in v sproščenem
pogovoru predstavil del svo-
jega videnja polsezone: »Sa-
mo, da se je vse izteklo po
pričakovanjih. S pomladjo
smo lahko zadovoljni, saj
smo po osvojenih točkah v
zgornjem delu lestvice. Toč-
ka z Gorenjci nam je dokonč-
no pomagala do izpolnitve
cilja, morda si Kranjčani niti
ne zaslužijo izpada... Toda
tudi to priča o izenačenosti
lige. Ne vem še ali ostajam,
ali grem. Sezone je sicer za
nas tako rekoč konec, toda
najbrž se bomo o nadaljnjem
sodelovanju pogovarjali po
zadnjem krogu. Z Gorenjci
sem preizkusil sistem s štiri-
mi nogometaši v zadnji lini,
ki pa ne deluje najbolje. Če
bom ostal v Celju bom skušal
uveljaviti predvsem ta si-
stem, čeprav o tem še ne bi
želel govoriti. Menim pa, da
moštvo za nov tekmovalni ci-
klus potrebuje dva solidna
igralca sredine igrišča in dva
napadalca.« 44-letni Make-
donec, ki je samozavestno
sedel na Publikumovo klop,
je svoje delo opravil zelo do-
bro, najbrž je že razmišljal o
novih izzivih v Celju. Več pa
bo znanega po 13. juniju, ko
bodo rumeno-modri zaradi
vnovične sanacije travnate
površine na Skalni kleti, Ko-
rotan pričakali v Šentjurju.
«■■■■■1 TOMAŽ LUKAČ
Kravata za zmago!
Velenjčanka Katarina Sre-
botnik je uspešno in predvsem
silovito začela nastope na slo-
vitem teniškem turnirju Ro-
land Garros v Parizu, enem
izmed štirih največjih zborov
tenisačev, imenovanem Crand
Slam.
Naša 18-letnica se je prvič v
karieri neposredno uvrstila na
največji turnir. Odprto prvens-
tvo Francije je najznamenitejše
teniško tekmovanje na peščeni
podlagi, letošnji nagradni sklad
pa je bogat skoraj 65 milijonov
FFR. Srebotnikova se je v prvem
krogu v ponedeljek na igrišču
številka 6 srečala z domačinko
Laurence Andretto in jo prema-
gala, a lahkotnost gladke zmage
je vendarle vsaj malce presenet-
ljiva, še posebej, če upoštevamo
veliko motivacijo Francozov na -
zanje - svetih igriščih Roland
Garrosa. Po prvem nizu, ki ga je
naša šampionka dobila s 6:1, je v
drugem zaigrala še siloviteje in 6
let starejši tekmici »zavezala kra-
vato«, saj ni oddala niti igre. 155.
igralka na svetovni računalniški
lestvici se je tako po samo 54
minutah boja morala posloviti
po obračunu z več kot 80 mest
višje uvrščeno. Slovenko, ki se-
daj zagotovo ni več nikakršna
neznanka v eliti svetovnega teni-
sa. Osnovni cilj je tako Srebotni-
kova v Parizu izpolnila, v dvobo-
ju z branilko naslova, Španko
Arantxo Sanchez Vicario od nje
pač ne gre zahtevati senzacije
(dvoboj po zaključku redakcije
op. p.).
Sicer pa je Katarina Srebotnik
na turnirju skupaj z novim tre-
nerjem Ramizom Ahmetovom.
Velenjčanka z ruskim trenerjem
sicer nima sklenjene pogodbe,
ampak sta se dogovorila, da bo-
sta sodelovala do turnirja v
Wimbledonu, potem pa bosta
pretehtala (hnančne) možnosti
za nadaljnje sodelovanje. Tre-
nutno pa je seveda daleč najpo-
membnejša zmaga v prvem kro-
gu igre posameznic, ki je Srebot-
nikovi navrgla novih 30 točk za
lestvico WTA, včeraj pa je igrala
še v prvem krogu igre parov
sicer z Južnoafričanko li
Horn, s katero sta že osvoi
50.000 dolarjev vreden challj
ger v velškem Cardiffu. 1
■■■■■■■■■■■■H TJ
Tokrat slabše
EP v Bratislavi za naše ju-
doiste in judoistke ni bilo
pretirano uspešno. Edini
zmagi sta dosegli Lamutova
in članica celjskega Sanka-
kuja Urška Žolnir. Trener
ženskega dela reprezentance
Marjan Fabjan je na prvens-
tvo popeljal tri Celjanke, ka-
terih osnovni cilj je bil nabi-
ranje potrebnih izkušenj.
Tudi zato v našem taboru ni
bilo pretiranega razočaranja,
saj se mladenke zaenkrat še ne
morejo enakopravno kosati z
izkušenejšimi tekmicami. Prvo
ime Sankakuja in s tem celjske-
ga juda ostaja Urška Žolnir, ki
je v kategoriji do 63 kg zasedla
9. mesto. Potem, ko je bila v!
krogu prosta, je bila njena pn
tekmica Grkinja Tabassijevi
Naša šampionka je z zelo soliJ
no borbo prišla do zaslužen
zmage, potem pa se je v i
krogu morala posloviti. Na
prej je klonila proti PoljakiD
Glebovi ter nato še proti Nize
zemki Vruezemovi. 17-letnic
je tako ob premiernem nasM
pu na članskem zboru najbolj
ših s Stare celine zadovoljila
razočarali nista niti Petra Ne
reks in Maja Frece, ki sice
nista uspeli zmagati, a tud
pretiranega pritiska pred, ii
velikega razočaranja po njunil
nastopih ni bilo čutiti.     T.l
^0
Žalski Shotokan domačinom
Ob 30-letnici karateja na Celjskem so v Žalcu organiziral
3. mednarodni turnir za pokal Shotokan v shokotan karate
ju, na katerem so ob naših izbrancih nastopili še Nizozemci
Rusi, Avstrijci, Italijani, Madžari, Romuni in Hrvati, zmag^
pa je ostala doma.
Pokal so si priborili naši tekmovalci in tekmovalke, ki so^
ogromnim naskokom zasenčili vse ostale: 1. Slovenija 520, ^
Romunija 130, 3. Avstrija 80,... Med moškimi so sicer slavU
Italijani pred Slovenijo A in B, v ženski konkurenci pa je zm4^
odšla v Romunijo. Med posamezniki so se Slovenci Mlade"
Vrtarič, Ante Lučič in Matej Kabaj zavihteli na prva mestni
medtem, ko je bila Romunka Magdalena Calin pretrd oreh
nasprotnice. V mladinski kategoriji se je zmage veselil domaČi''
Matej Letič. V katah so bili naši povsem v ospredju, saj nis"
oddali niti enega prvega mesta. Ob dveh ekipnih slavjih so s'
veselili še Mladen Vrtarič in Mateja Breznik v absolutni ter Mi^"
Zavec in Nika Marinič v mladinski konkurenci. T.^
Edvard Kokšarev sedel na celjsko krilo
Pri RK Celje Pivovarna Laško so potrdili že davno znano
neuradno informacijo, da bo celjsko rokometno vrsto okre-
pil še drugi ruski reprezentant Edvard Kokšarev.
24-letni član krasnodarskega Skifa je s podpisom pogodbe
Celjanom prisegel zvestobo prejšnjo sredo, s čimer naj bi
dokončno potegnili črto pod seznam novincev za prihodnjo
sezono (že prej so podpisali Tettey Banfro, Branko Bedekovič
in Igor Levšin). O mladincih, ki jih bo »doletela čast« trenirati z
uglednejšimi in izkušenejšimi klubskimi kolegi, bodo v klubu
odločali kasneje (najverjetneje Goran Kozomara in Klemen
Štruc). Rus bo v Celje dopotoval po svetovnem prvenstvu v
Egiptu, za »zbornajo« pa je vknjižil 41 nastopov in nasprotne
vratarje ukanil skoraj 150-krat. V svoji vitrini ima 2 naslova
svetovnega prvaka - leta 1995 se mu je to posrečilo z mladin-
sko vrsto, dve leti kasneje pa še s člansko. Vodstvo kluba je
zanikalo govorice o prihodu še enega ruskega reprezentanta
Wasilija Kudinova (iz Bundeslige), o čemer se je razpisal
nemški tisk.
Celje Pivovarna Laško bo v pripravljalnem obdobju tudi
letos zaigralo na Schleckerjevem in Marranovem pokalu,
udeležili naj bi se tudi turnirjev v Valenciji in Strassbourgu, do
pričetka uradnih tekmovanj pa bodo primerjali moči še s
španskimi Leonom, Barcelono in San Antoniem, portugalsko
Brago, francoskim Montpellierom, nemškim Kielom in švicar-
skim Winterthurjem.
PRIMOŽ ŠKERL
Padel Badei 1862 Zagreb!
Najmlajši rokometaši Ce-
lja Pivovarne Laško so se z
enega najmočnejših evrop-
skih turnirjev za mlade ro-
kometaše vrnili z odmevni-
ma zmagama.
Turnir »Šport und Kultur«
na Dunaju mnogi uvrščajo kar
ob bok slovitemu Partille cu-
pu na Švedskem in malo manj
znanemu Balatonu na Ma-
džarskem.
Obe celjski selekciji, tako
mlajši kot starejši dečki sta
dokaj zanesljivo slavili v av-
strijski prestolnici. Mlajši so
se  suvereno  prebih  skozi
predtekmovanje, nobenih
večjih težav niso imeli niti v
četrtfinalu, v polfinalu so od-
pravili še rojake iz Slovenj
Gradca. Prevent je bil tudi
nasprotnik celjskih starejših
dečkov, kar zgovorno priča o
kakovosti dela s podmladkom
pri nas. Mlajši varovanci tre-
nerja Miloša Rovšnika so si
najslajšo zmago priigrali v fi-
nalu, kjer so ugnali Badel
1862 iz Zagreba. Zaradi zna-
nega rivalstva je omenjen pod-
vig zagotovo bolj odmeven kot
zmaga starejših dečkov, če-
prav so slednji v finalu prika-
zali »atomski« rokomet in do-
segli rekordno zmago ter po-
polnoma deklasirali nedora-
slega nasprotnika Watfunf-
haus. Prav v finalu je četa
stratega Matjaža Gučka doka-
zala svojo pravo moč in vred-
nost, čeprav je tudi v predtek-
movanju igrala zelo solidno.
Pivovarji so se v domovino
ob laskavih ekipnih naslovih
vrnili tudi z dragocenimi priz-
nanji. V obeh konkurencah
sta bila celjska vratarja izbra-
na za najboljša, za kar si Zla-
tan Bratanovič in Matej Krušič
nedvomno zaslužita posebne
čestitke, tako kot tudi najbolj-
ša igralca Nenad Bilbija in
Anej Jovanovič.
Rezultati st. dečki, predtek-
movanje - Celje Pivovarna Laš-
ko - IK Savehof 24:6, CPL -
PTA Margaretten 22:15, CPL -
Goldman Tulu 6:0, CPL - Pie-
stany 13:7. Četrtfinale: CPL -
West Wien 17:5, polfinale:
CPL - Prevent 14:9, finale: CPL
- Watfunfhaus 26:6. Rezultati
ml. dečki, predtekmovanje -
CPL - Šport und Kuhur 16:5,
CPL - Goethe Gymnasium
Wien23:2, CPL - KAC Celovec
.9:5. Četrtfinale: CPL - Wat-
funfhaus 13:8, polfinale: CPL -
Prevent 11:5, finale: CPL Ba-
del 1862 Zagreb 14:11.
TOMAŽ LUKAČ
Šl.21.-27.mai 1999

21
Y Atene za skupino A
Po lanskem 5. mestu v Beogradu so pri AD Kladivarju tokrat odločeni naskakovati najvišji evropski klubski
,,.*^.^,JM9J^' moških .......
Naloga bo za 18 celjskih
jtiitov vse prej kot enostav-
ja. 7 klubskih državnih pr-
fakov ima v grški prestolni-
j vsak svojo računico - Ce-
jani bodo nastopili s štirimi
ikrepitvami. Favorita sta
anska člana skupine A Bel-
jija (Liege) in Velika Brita-
nija (Belgrave Harriers).
ui) Slovaški (ASK Banska
)ukla) in Nizozemski (AC
UTisterdam) sta tukaj še novi-
lec iz skupine C izraelski Mac-
;abi SC in domači Panellinios,
nedtem ko se je nemški pred-
tavnik zaradi napada na nji-
lovo grško ambasado odpo-
redal nastopu. Pri dekletih bo
la evropskem pokalu klub-
skih prvakov (ECCC) Sloveni-
:stopal ljubljanski ŽAK.
L oljska vrsta je za tokratni
nastop v skupini B »najela« 4
atlete. Postojnčan Dejan Milo-
ševič bo poskušal zbrati čim
)čk v skoku v višino (zma-
. alec v vsaki panogi prejme 8
točk, drugouvrščeni 7 itn.), Bre-
žičan Primož Kozmus bo na-
stopil v metu kladiva, Boštjan
Horvat (Olimpija) in Damjan
Zlatnar (ŽAK) pa bosta »pospe-
šila« štafeto 4x400m (pri Kladi-
varju se nadejajo, da se bodo v
zadnjem hipu dogovorili še z
velenjskim srednjeprogašem
Bekimom Bahtirijem). V šprin-
terski izvedenki bosta ob Urba-
nu Acmanu (še vedno je rahlo
poškodovan) in Alešu Stopinš-
ku pomagala še skakalca Gre-
gor Caiikar in Sergej Rozman.
Cankar je po zagotovilih direk-
torja ADK Romana Leska iz-
vrstno pripravljen (najboljši do-
sežek ima z dvoranskega SP v
Maebashiju 825 cm), v zelo do-
bri formi je tudi njegova rezerva
Sergej Rozman. Tudi Jurij Ro-
van dobro stopnjuje formo. Na
mitingu v Celju je ob palici zmo-
gel 530 cm, v rezervi pa ima vsaj
še tistih 25 cm do osebnega
rekorda. »Poskusili se bomo
prebiti v skupino A. Težko bo,
toda okrepljeni upamo na 2.
mesto, ki vodi naprej, tudi tretje
pa ne bi šteli za neuspeh. Favo-
riti, ki morajo največ prispevati
v točkovni zbir, so Cankar, Ro-
van. Medic in Kocuvan, pri osta-
lih bomo zadovoljni z uvrstitva-
mi okoli 5. mesta,« napoveduje
Roman Lešek, ki je zadovoljen
tudi s pripravljenostjo Mira Ko-
cuvana (50,77) in soimenjaka iz
metalskih vrst Medica (v tej se-
zoni krogla 17,79), saj ne bo
nikakršno presenečenje, če bo
v domovini olimpijskih iger iz-
boljšal svoj državni rekord, pre-
senečenje pa lahko pripravi
kopjaš Robert Teršek, ki je že
lani v Beogradu postavil naj-
vrednejši dosežek.
Za celjske barve bodo v Ate-
nah nastopili: Ubran Acman
100 m (najb. rezultat 10,21 - drž.
rek.) in 200 m (20,94), Aleš
Stopinšek 400 m (47,75), Lovro
Petrin 800 m (1:47,14), Dani
Ošep 1500 m (3:46,12) - 800 in
1500 m morda Bekim Bahtiri,
Živko Romeo 5000 m
(13:43,24), Matjaž Voglar 110
ovire (14,14), Miro Kocuvan 400
ovire (49,40), Rok Kremžar
3000 ovire (9:08,15), Dejan Mi-
loševič višina (226 cm), Jurij
Rovan palica (555 cm - drž.
rek.), Gregor Cankar daljina
(840 cm - drž. rek), Alen Topo-
lovčan troskok (16,59 m - drž.
rek.), Miro Medic krogla (18,34
m - drž. rek.) in disk (55,66 m),
Primož Kozmus kladivo
(65,18) in Robert Teršek kopje
(76,14 m).
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: GREGOR KATlČ
Miro Kocuvan bi z najboljšim dosežkom te sezone krepko izboljšal Kladivarjev točkovni
seštevek.
Bron Razlogov! in
Koštomajevi
Minulo soboto se je v Opavi na Češkem končalo letošnje
kegljaško svetovno prvenstvo za mladinke in mladince.
Izmed treh predstavnic celjskega Miroteksa, Maje Ratajc,
Polone Koštomaj in Andreje Razlag, sta slednji prišli do
bronastega odličja.
Podvig je celjskemu paru uspel v igri dvojic, kjer sta z 909
podrtimi keglji prišU do tretje stopničke. Razlagova je tako
dočakala svojo drugo kolajno s svetovnih prvenstev, kajti že
pred štirimi leti se je prebila do drugega mesta in srebrnega
odličja v igri posameznic, tokrat je za osvojitev brona podrla
452 kegljev, še bolje pa je podirala Koštomajeva (457). Na
ekipni tekmi Celjankam ni šlo tako dobro, saj so podrle med
424 in 438 keglji, kar ni zadostovalo za vstop v finalne boje
posameznic in nastop v kombinaciji. 438 kegljev je Ratajčeva
podrla tudi v igri parov, kjer je skupaj z Goričanko Danielo
Miškovič zasedla šele 24. mesto. Bron dvojice Polona Košto-
maj-Andreja Razlag je edina medalja slovenske izbrane vrste
na letošnjem mladinskem SP. JOŽE KUZMA
Cankarju osmica,
Matulovi rekord
Na nedeljskem Šikijevem
memorialu v Ljubljani za-
sedba ni bila tako zvezdniš-
ka, kot so sprva obljubljali
organizatorji, kljub temu je
bilo kar precej zanimanja za
nastop svetovne prvakinje v
teku na 400 m Kathy Free-
man iz Avstralije in britan-
skega oviraša Tonyja Jarret-
ta, ki sta doživela poraza.
Zablesteli pa so Celjani.
Izmed reprezentantov iz
vrst Kladivarja je odlično pri-
pravljenost potrdil Gregor
Cankar, saj je suvereno zma-
gal v skoku v daljino, bolj kot
pričakovana zmaga pa je nav-
dušujoč rezultat - 811 cm!
Res, da je imel Cankar pomoč
vetra, ki mu je pihal v hrbet z
močjo 2,2 m/s, toda skok je v
zgodnji sezoni več kot
omembe vreden. S svojo naj-
boljšo znamko letos na pro-
stem je premagal tudi klub-
skega kolego Sergeja Rozma-
na, ki se je z 21 cm krajšim
skokom zasidral na 2. mestu.
Kot članica štafete 4x100 m je
rekordno tekla Tina Matul.
Skupaj s Prokofjevo, Bikarje-
vo in Vaučetovo je izboljšala 5
let star rekord za 15 stotink,
nov najboljši čas pa je 45,31.
Matulova je nastopila tudi v
najkrajši šprinterski disciplini
in zasedla 4. mesto. Sicer pa
je iz ženskega dela reprezen-
tance nase opozorila še Anja
Valant, saj je za svojim naj-
daljšim skokom zaostala le
za 8 cm. Rezultat 643 je zado-
stoval za enako uvrstitev kot
pri Matulovi. Bolje kot na
prejšnjih tekmah je tekel Mi-
ro Kocuvan, ki je na 400 m z
ovirami osvojil drugo mesto s
časom 50,32. Mesto nižje je
pristal Urban Acman na 100-
metrskem šprintu, rezultat
10,58, seveda, ni nič posebne-
ga. Prvič letos pa se je v dokaj
kakovostni konkurenci pred-
stavil Robi Teršek, ki se je
zadovoljil s 6. mestom, njego-
vo kopje pa je pristalo pri
74,48 m.
V senci Šikijevega memo-
riala je bil v Celju dan prej
meddruštveni miting, ki ga je
oviral močan naliv, rezultati
pa razumljivo niti približno
niso bili podobni ljubljan-
skim. Omeniti velja zmago Bi-
stričana Boštjana Fridriha v
teku na 100 m (10,67) in člana
Kladivarja Romea Živka za
tek na 3.000 m (8:20,00).
Pred mnogoboj ko Desanko
Čalasan pa je pomembna tek-
ma, ki jo čaka konec tedna,
saj se bo udeležila državnega
mnogobojskega prvenstva v
Mariboru. »Ogromno sem
trenirala, zato upam na izpol-
nitev norme za nastop na SP v
Sevilli. Konec tedna se mo-
ram le sprostiti in v sedmih
disciphnah nabrati 5.750 točk
po madžarskih tablicah, kar
bi me popeljalo v Španijo,« je
optimistična Čalasanova.
T.L.,J.K.
ŠPORTNI
KOLEDAR
~    PETEK, 28.5.
mmtmmmmsmmmmmmmum^. >mim
Nogomet
MNZ,    play-off,    3.krog:
Vransko: Vransko-Brežice
(17.00).
SOBOTA, 29.5.
Nogomet
in. SNL-sever, 24. krog:
Rogatec: Mons Claudius-Ko-
vinar, Šoštanj: Usnjar-Dravi-
nja. Zreče: Unior-Tim Laško
(vse ob 17.30).
MNZ, play off, 3. krog: Što-
re: Kovinar-Krško (17.00).
Rokomet
litija: Finale slovenskega
pokala (Ž), Juteks Žalec-Krim
Electa NR (16.00-polfinale;
tekma za 3. mesto v nedeljo
ob 15.30, finale ob 18.00)
NEDEUA,30.5T~^
Nogomet
L SNL, 32. krog: Velenje:
Rudar-Primorje, Ljubljana:
SCT Olimpija-Publikum.
IL SNL, 28. krog: Krvavi
potok: Jadran Šepič-Šentjur,
Ljubljana: Factor-Esotech
Šmartno (vse ob 16.00).
Marines Neptun
za najmlajše
Celjski plavalni kolektiv
je minuli teden pripravil
zanimivo tekmovanje v
»pravilnem plavanju«, ki je
po mnenju tamkajšnjih de-
lavcev pri nas preveč zapo-
stavljeno.
Tekme se je udeležilo 85
najmlajših tekmovalcev pr-
ve, druge in nadaljevalne
šole plavanja. Marines Nep-
tun se zadnje čase trudi v
svoje vrste privabiti čim več
nadobudnih plavalk in pla-
valcev, zato ponovno vabi
vse zainteresirane, stare od
6 do 8 let k vpisu v ponede-
ljek, sredo in petek med 16.
in 16.30. uro.
T.L.
NA KRATKO
Brescia: celjski plavalec-in-
valid Marko Kužner je nasto-
pil na odprtem prvenstvu Ita-
lije za mladince in v konku-
renci 61 tekmovalcev iz Italije,
Španije, Poljske in Slovenije
dvakrat zmagal. Najhitrejši je
bil na 100 m hrbtno, kjer je
slavil s časom 1:34,50, med-
tem, ko je za 50 m v prostem
slogu potreboval natanko 39
sekund.
Ljubljana: državnega
šprinterskega prvenstva mi-
nuli konec tedna so se udele-
žili tudi predstavniki celjske-
ga Marinesa Neptuna. V član-
ski konkurenci je za edino
celjsko zmago poskrbela Aj-
da Valcl na 50 metrov hrbtno.
Izmed Celjanov so v finalu
nastopili še Cilenškova, Pre-
voljškova in Lenasi.
Žalec: na rednem hitropo-
teznem turnirju je med 16 ša-
histi z U točkami zmagal
Branko Pipal, sledila sta Mitja
Urisek st. (10) in Ivan Debe-
vec (7).J.G.
Maribor: v soboto so na
državnem prvenstvu v ju-jit-
su ekipni prvaki postali člani
Policijskega kluba borilnih
veščin iz Celja. V posamični
konkurenci so slavili Peter
Petrovič, Peter Bevc in Andrej
Frelih.
PANORAMA
NOGOMET
•■UlSiil:..
1.SNL
31. krcg Publikum-Živila
Triglav 2:2 (2:0); Goršek 9.,
Angelovski 15., Maribor Tea-
tanic-Rudar (V) 3:0 (2:0).
Vrstni red: Maribor Teatanic
60, HIT Gorica 59, Mura, Ru-
dar 50, Korotan 48, SCT Olim-
pija 43, Primorje-40, BS Teh-
nik 37, Publikum 36, Potro-
šnik 33, Koper 29, Živila Tri-
glav 25.
II. SNL
27. krog: Esotech Šmartno-
JadranŠepičO:l (0:1), Šentjur-
Goriške opekarne 2:0 (0:0);
Obrez 59.-11 m, Poštrak 72.
Vrstni red: Dravograd 58, Ta-
bor Sežana, Feroterm Pohor-
je 48, Esotech Šmartno 46,
Železničar 45, Aluminij 44,
Zagorje 42, Drava 39, Šentjur,
Elan 36, Goriške opekarne 33,
Jadran Šepič 31, Nafta 30, Fac-
tor Črnuče 26, Slovan Slavija
18, Rudar (T) 14.
III. SNL sever
23. krog: Montavar Rogo-
za-Mons Claudius 4:0, Tim
Laško-Hajdina 4:0, Dravinja-
Unior 0:3, Gerečja vas-Usnjar
0:0. Vrstni red: Montavar Ro-
goza 54, Paloma Šega 43, Star-
še, Usnjar 37, Tim Laško 35,
Unior 34, Pobrežje 32, Dravi-
nja 30, Hajdina 28, Kovinar
(Mb) 26, Gerečja vas, MM
Brunšvik 23, Mons Claudius
21, Kungota 13.
MNZ
2. krog play-offa: Brežice-
Kovinar Štore 2:1, Krško-
Vransko 5:0. Vrstni fed: Krš-
ko 19, Kovinar 10, Vransko 9,
Brežice 7.
Št. 21.-27. mai 1999
PISMA BRALCEV
23
PREJELI
SMO
Lampaslreelv
Celju
že papež je bil ob obisku v
joveniji razočaran, ko so mu
erniki zapeli v angleščini, in
lejal, da ni vedel, da smo
l^ineričani, saj je mislil, da
jiTio Slovenci. Kaj bi šele re-
^el, če bi ga ob ponovnem
jbisku v Sloveniji popeljali po
slovenskih mestih, saj je na
sakem koraku moč zaslediti
apise različnih lokalov in
podjetij v angleščini.
V Celju imamo na primer v
Vodnikovi ulici nasproti 111. os-
novne šole bife z napisom:
Lainpa street. Nekaj korakov
dalje je v bivšem Elektrosigna-
ti trgovino Lampa store. Če se
^alo sprehodimo po Celju,
naletimo na celo vrsto trgovin,
Id imajo v slovenščini le odpi-
falni čas, vse ostalo v anglešči-
ni. Tik ob Železninarju v Sta-
netovi ulici je No limit. Samo
na glavnem trgu jih je še kar
oekaj. Ko sem pred dnevi v
fgovini TUŠ v Metroju hotel
kupiti nekaj drobnarij, sem že
pred vhodom naletel na napis
Metro shop. Pred časom so
imeli v najvišjem nadstropju
napis Family shop. Ne vem,
zakaj so Family shop spreme-
jiili v Metro shop. Morda pa
Metro shop bolj privlači an-
gleško misleče in angleško go-
voreče kupce. KO sem se na-
menil po nakup še v bivši Te-
ko, sem zasledil na vsakem
koraku shop. V Stanetovi ulici
visi ob Založbi obzorja napis
Baby center. Ne vem, kaj bi
bilo narobe, če bi v trgovini
napisali otroško središče. Na
Mariborski cesti sem zasledil
napis Avto hof. Še posebej po-
zoren sem bil, ker je bil hof
napisan z malo začetnico. Ne
vem če lastnik misli na nemški
das Hof - dvorišče.
Ko sem v začetku leta 1998
pisno opozoril predsednika
državnega zbora gospoda Ja-
neza Podobnika, kdaj bo za-
kon o zaščiti jezika sprejet,
sem dobil odgovor, da je pred-
log pred drugim branjem.
Med drugim je bilo navedeno,
da je predlog zakona sestavil
že minister za kulturo dr. Ja-
nez Dular. Minilo je že več kot
eno leto, a še drugega branja
ni bilo, kaj šele, da bi bil zakon
sprejet. Morda se bo to zgodi-
lo še v tem stoletju.
Morda bi pa v Celju lahko
še pred sprejemom zakona
kaj storil predsednik komisije
Za imenovanje, preimenova-
nje, ukinitev in spremembo
območij ulic gospod Vladimir'
Skale? S preimenovanjem ulic'
v zvezi z NOB ne bo imel
težav, saj je bilo to v Celju že
pred leti temeljito opravljeno.
Lahko pa preimenujejo Vod-
nikovo ulico v Vodnikova
Street, Mariborsko ulico pa
l^ar v Marburger Strasse, saj
)e tam poleg Interspara že
cela vrsta trgovin nemških
podjetij. Pa dosti uspeha.
MILAN GOMBAČ.
Celje J
Pred resnico ne
moremo
zatiskati oči
Zelo me je vznemirilo spo-
tikanje ob šefa laške pivovar-
ne in večkrat razmišljam, ali
naj človek zatisne oči pri tako
krutem spotikanju ljudi, ki so
storili veliko dobrega. Sama
sem zaradi neurejene ceste v
decembrski noči rodila pod
milim nebom, ker šofer z re-
šilnim avtom ni mogel do nas,
ampak samo do Lahomnega.
Tudi na vse ostale strani laške
občine so bile ceste enake -
blatne. Kakšno je bilo pred
leti Laško, upam, da ve vsak
malo starejši krajan.
Danes je tu lepa, velika pi-
vovarna, da je ponos vsake-
mu občanu. Telefon je skoraj
v vsaki hiši. Asfaltirane ceste
se vijejo na vse strani laške
občine. Mesto je prenovljeno,
grad je dobil novo podobo...
Lahko se samo vprašamo,
komu gre ta zasluga in komu
moramo biti vsi hvaležni-. Ni
občana, da ne bi užival na
kakršenkoli način sadove pri-
zadevanj modrih pivovarniš-
kih šefov in pridnih delavcev
pivovarne. Dobro vem, da bo
kdo dejal, da še naš odcep ni
asfaltiran. Vem, da ni, ampak
jaz še nisem obupala, saj
vem, da nekateri strankarski
ljudje ovirajo razvoj. Sama
sem prejšnjega župana pi-
smeno in ustno prosila, naj
nam pomaga urediti naš od-
cep ceste. Dobila sem tak od-
govor, da ga nisem znala pre-
brati, kaj šele razumela.
Vmes so bile besede v fran-
coščini. Verjetno tudi zato
vsak občan premisli, koga je
treba voliti, da bo šlo gospo-
darstvo naprej. Šefom v Pivo-
varni pod vodstvom direktor-
ja Toneta Turnška in celemu
kolektivu želim še naprej do-
bro gospodarjenje, hkrati pa
želim, da bi na našem odcepu
čimprej prerezali trak.
KARLA TERŠEK,
Laško
Temna stran
meseca
Konec februarja smo Mu-
zeju novejše zgodovine po-
slali javno pobudo za stalno
postavitev razstave Temna
stran meseca, pod katero se
je v Kopru in na slovenski
obali do tedaj podpisalo 127
podpisnikov. Razstava, s ka-
tero se je Slovenija uvrstila
med tiste redke države, v ka-
terih so ljudje zbrali dovolj
poguma, da se soočijo s svojo
narodno zgodovino tudi z
njene temne plati, je nedvom-
no civilizacijski dosežek. Pre-
pričani smo, da kot narod ne
smemo dopustiti, da bi po-
tem, ko smo »temno stran
meseca« enkrat že videli, ta
spet potonila v muzejske de-
poje, medtem ko bi stalna
zbirka prikazovala samo
»svetlo stran« naše novejše
zgodovine.
Zato smo naslovili na vods-
tvo muzeja pobudo, da v so-
delovanju z avtorji razstave
Temna stran meseca poskrbi
za vključitev vsebin, ki jih je
omenjena razstava slovenski
javnosti prvič zaokroženo
predstavila, v svojo redno
predstavitev slovenske zgo-
dovine tega stoletja. S tem bi
tudi redna zbirka, ki je na
ogled v muzeju, pridobila na
svoji verodostojnosti; Slove-
nija pa dokazala, da je spo-
sobna dejanskega civilizacij-
skega premika. Verjeli smo,
da bo naša pobuda naletela
na razumevanje in da je tudi
interes muzeja našo zgodovi-
no predstaviti čim bolj celovi-
to. Zato smo nemalo razoča-
rani, ker v času več kot dveh
mesecev in pol nismo prejeli
od njih nobenega odgovora.
Po drugi strani pa nas vese-
li, da so se naši prošnji za
objavo pobude odzvali vsaj
nekateri slovenski mediji in
tako prispevali, da so se v
nadaljevanju akcije zbiranja
podpisov pod pobudo podpi-
sali številni podpisniki iz raz-
ličnih krajev Slovenije, tako
da je skupno število podpisov
že precej preseglo 1500.
Potem ko smo s popolno-
ma civilno akcijo zbrali več
kot 1500 podpisov, smo mu-
zeju poslali novo pošiljko v
upanju, da jih bo prepričala o
tem, da Slovenci potrebuje-
mo in želimo celovito osvetli-
tev svoje zgodovine v stolet-
ju, ki se izteka, in da se bodo
v muzeju na pobudo tokrat
odzvali s takšnim ali drugač-
nim odgovorom, v katerem
bodo podpisnike in javnost
obvestili o tem, kakšne načr-
te imajo glede tega v Muzeju
novejše zgodovine. Ker se po-
buda nanaša na temeljno vse-
bino njihovega dela in po-
slanstva muzeja, namreč ne
moremo verjeti, da bi jo lah-
ko prezrli. Ali so naša priča-
kovanja upravičena, bomo iz-
vedeli v kratkem, ko bomo
(morda pa tudi ne?) dočakali
odgovor od vodstva muzeja.
BENO SEUŠEK
v imenu
podpisnikov pobude,
Koper
Umrl je mož,
vreden spomina
Nedavno smo se v Laškem
za vedno poslovili od znane-
ga kulturnega delavca, pred-
vsem pa »znanega Laščana«
g. Jureta Kislingerja. Zakaj
znanega? Ne samo zato, ker
je njegovo delo in življenje
opisano v knjigi »Znani Lašča-
ni«, pač pa in predvsem zato,
ker je pokojni g. Kislinger po-
leg svojega, samo njemu pri-
rojenega čuta do kulture, gle-
dališča, časnikarstva in pisa-
teljevanja, živel z rojstnim
krajem in s tenkočutnimi mi-
slimi in predlogi skušal v Laš-
kem sooblikovati novonasta-
jajoče družbeno življenje. Ko-
liko bodo njegovi predlogi in
gledanja na tedanje stanje v
Laškem obrodili sadov, bo
pokazal čas, ki pa žal ni na-
klonjen dobronamernim su-
gestijam, ki jih je pokojni g.
Kislinger velikodušno pokla-
njal svojemu rojstnemu kra-
ju.
Pokopali smo torej že dru-
gega »znanega Laščana« brez
uradne zahvale občinskega
vodstva - župana g. Raj ha, še
z grenkejšim spoznanjem ob
mislih na pred 4. leti umrlega
g. Miloša Rybara, ko se mu je
tedanji župan občine Laško z
zelo izbranimi besedami zah-
valil za neprecenljivo in spo-
štovanja vredno delo, ki ga je,
kljub temu, da je služboval v
Ljubljani, namenjal svojemu
rojstnemu kraju Laško.
Ohranimo torej blag spo-
min, obogaten z zahvalo po-
kojnemu g. Kislingerju za vse,
kar je namenil svojemu me-
stu ob Savinji vsi tisti, ki smo
ga poznali, poznali tudi nje-
gov življenjski utrip in njego-
vo skrb za Laško, čeprav je
bival v Mariboru, če že ni bil
vreden uradne zahvale in be-
sede slovesa od predstavni-
kov občine Laško.
BOJAN KLEMENČIČ,
Laško
Javno
vprašanje
mojemu županu
Spoštovani gospod Bojan
Šrot, univ. dipl. iur., po Celju
so se že pred kakšnim mese-
cem dni pojavili plakati, ki se
v zadnjih dneh vse bolj mno-
žijo, s pomenljivim naslovom
Sprešano Celje. Plakati vabijo
na »glasbeno« prireditev šte-
vilnih rockovskih skupin, ki
se naj bi odvijala nekje na
območju Lopate in bo trajala
non-stop od 16. ure 28. 5. 1999
do 4. ure zjutraj 30. 5. 1999
(skupaj torej dve noči in pol-
drugi dan). Iz izkušenj, ki jih
imamo s podobnimi priredi-
tvami drugod po Sloveniji,
kakor tudi iz samega naslova
prireditve, je .povsem jasno,
da bo Celje 36 ur neprekinje-
no izpostavljeno peklenske-
mu ropotu več sto decibelov.
Gre torej za pošastno degra-
dacijo bivalnega - urbanega in
naravnega okolja mesta Celja
in okolice. Če zraven prišteje-
mo še divjanje z motornimi
kolesi in avtomobili ter vso
histerijo, destrukcijo, vandali-
zem, alkohol, mamila in kri-;
minal, ki običajno spremljajo :
takšne dogodke, potem lah-
ko brez pretiravanja rečemo,
da se Celju obeta hujša kata-
strofa, kot jo ima Beograd
zaradi Natovih letalskih na-
padov. Zato Vas, gospod žu-
pan, sprašujem kaj ste doslej
storili, da bi to nesrečo odvr-
nili od mesta Celja in če niste
nič, zakaj ne? \
Vprašanje Vam postavljam
v imenu vseh občanov, ki jim
mir in neoskrunjenost bival-
nega in naravnega okolja ne-
kaj pomeni, kakor tudi v
osebnem imenu, kot prebiva-
lec tega prostora in kot stro-
kovni delavec na področju
mentalne higiene otrok in
mladostnikov. Vnaprej hvala
lepa za Vašo pozornost in od-
govor.
MILAN PUSTINEK, spec.
klin. psih..
Predstojnik dispanzerja za
psihohigieno otrok in
mladine v Celju
ZAHVALE,
POHVALE
Prisluhnili so nam
Veliko ljudi pričakuje čudež
v ljubezni. Ta čudež pa je
mogoč samo, če bo osebna
ljubezen obšla vsa človeška
medsebojna nasprotja, rasna
razlikovanja in zaničevanja,
narodnostne pretrese in spre-
jela ljudi, ki so drugačni od
nas, tako telesno kot duševno
moteni, ne oziraje se na ta ali
oni politični sistem. S tem bo
našla pravo pot do človeške-
ga dostojanstva.
Ko takole premišljujem,
gledajoč skozi okno, mi skozi
misli tečejo besede, ki jih je
nekoč zapisala gospa Marija
Kumer: »Zamislimo se ob tem
- podarimo cvet ali lepo mi-
sel!« Človek se ob teh bese-
dah resnično zamisli in poiz-
kuša vsako besedo posebej
analizirati, kaj njemu osebno
pomeni. Nam na srečo to ni
potrebno več, saj smo to
spoznali in sami občutili.     j
Smo učenci oddelka OVl l|
na 11. OŠ v Žalcu, ki jo obisku-j
jejo zmerno in težje prizadeti, j
Prav zaradi te drugačnosti,
smo     potrebni     drugačne
obravnave in drugačnega na-;
čina dela. Da naše delo pote-
ka tekoče, uspešno in umirje-
no, potrebujemo veliko po-
sebnega didaktičnega mate-j
riala, različnih ortopedskih in
ostalih pripomočkov, kar pa
veliko stane. Zavedam se, da
so danes težki časi, da po-
vsod primanjkuje denarja. Z
veseljem vam moram pove-
dati, da kjerkoli smo prosili
za pomoč, nismo naleteli na
zaprta vrata. Povsod so nam
prisluhnili, tako s srcem in
dušo, ter se poskušali vsaj
malo vživeti v življenje naših
učencev, v njihovo in naše
delo.
Zelo mi je bilo toplo pri
srcu, ko sem ob vsakem kon-
čanem telefonskem pogovo-
ru ugotovila in spoznala, da
so na svetu še dobri ljudje, ki
so pripravljeni pomagati in
nas sprejeti takšne, kot smo.
Zato se za izkazano pomoč
najtopleje in najiskreneje
zalrvaljujem v imenu učencev
oddelka OVI 1 in obeh tovari-
šic. Pomoč je preko vaših do-
brih src našla pot v naša srca
in srca naših staršev ter razbi-
la temne oblake in omogočila
pot toplim sijočim žarkom
sonca naše sreče.
Posebno se zahvaljujemo
podjetju Sana - ga. in g.
Druks; Vladimirju Jargu, s.p.
Celje; Janus Trade Kranj; BSH
Nazarje in Žani Žalec. Izkoriš-
čamo še priložnost, da se pri-
srčno in iskreno zahvalimo
vsem, ki so nam omogočili
izvedbo materinskega dne v
večnamenskem prostoru II.
OŠ Žalec. Zahvaljujem se tudi
Majdi Petan, Milanu Alaševi-
ču, dekletom plesne skupine
Šlauf,   šolskemu   pevskemu
zboru pod vodstvom prof.
Mojce Florjančič ter Glasbeni j
šoli Žalec, Tanji Cehner in Jo- ]
žetu Škorjancu. Hvala še Pe-j
karni Fijavž, Klasju Celje, Kili i
Liboje,  cvetličarnam Marije j
Podbregar iz Žalca, Damjane j
Smiljan iz Griž, Čret iz Celja in
Marije Kroflič iz Žalca ter slaš-
čičarni Vanilija Žalec.
Skupaj lahko strnemo naša
mala srca v eno samo misel:
»Ni nas strah prihodnosti, še
so dobri ljudje na svetu.«
prof. MARJANA
CONFIDENTI,
Žalec
Št. 21.-27. maj 1999
24
INFORMACIJE - ROMAN
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
14. 5.: Valentina TADINA iz
Vojnika - deklico, Damjana
ADRINEK iz Ponikve - dečka,
Irena SLONECKl iz Zidanega
mosta - deklico, Liljana MA-
ROT iz Celja - dečka, Gordana
PLANKO s Planine - deklico
in Jožica PLANTAK iz Pe-
trovč - dečka;
15. 5.: Darja BRGLEZ iz
Slovenskih Konjic - dečka,
Helena GORlČ z Vranskega -
deklico, Natalija DRAGAR iz
Celja - dečka, Vanja MAČEK
iz Celja - dečka, Dušanka
HLUPIČ iz Rogaške Slatine -
deklico, Natalija SELES iz Pe-
trovč - deklico in Frančiška
ZAVRŠNIK iz Braslovč - deč-
ka;
16. S.: Andrejka SALOBIR
iz Gorice pri Slivnici - dekli-
co, Leja RATEJ iz Celja - deč-
ka, Bernard UDOVČ iz Bošta-
nja - dečka, Alenka LEDINEK
iz Vitanja - deklico in Slavica
JAZBEC iz Zabukovja - dekli-
co;
IZ 5.: Marjana MARGOLE
iz Laškega - deklico, Karmen
SADEK PUČNIK iz Oplotnice
- deklico in Jožica PETRIČ iz
Zreč - deklico;
18. 5.: Blanka GODEC iz
Celja - dečka, Gretzel Patrici-
ja RIVERO IVANKE iz Velenja
- dečka, Zvonka PUSTIVŠEK
iz Sv. Štefana - deklico in
Nataša NARAKS KOPRIVO iz
Žalca - dečka;
19. 5.: Eva SLAPNIK iz Voj-
nika - deklico, Marija AN-
DROJNA iz Slovenskih Ko-
njic - dečka, Martina POŽO-
RN s Polzele - dečka, Džulfe-
rije FAZLIU iz Šempetra -
dečka in Simona GOBEC iz
Pristave - dečka;
20. 5.: Zdenka CENCEU iz
Celja - dečka, Mojca ART-
NAK iz Škofje vasi - deklico,
Mateja KREMPUŠ VODEB iz
Celja - deklico in Nevenka
MASTNAK iz Žalca - deklico.
POROKE
Celje
Poročilo se je 7 parov, od
teh: Ivan TRŽAN iz Celja in
Lea ŽGAJNER iz Vojnika,
Martin OVTER iz in in Melita
PUŠNIK iz Razdelja, Renato
FIJAVŽ in Nadja KAČ, oba iz
Celja, Jurij STERMECKI iz
Lokrovca in Karmen LAH iz
Celja, Roman CENTRIH iz
Trobnega dola in Helena
ŠTANCER iz Celja ter Matjaž
KRHLANKO iz Vojnika in
Martina JAVORNIK iz Celja.
Laško
Poročilo se je 28 parov, od
tega: Ibrahim ŠABIČ iz BIH in
Indira BEŠIREVIČ iz Ljublja-
ne, Marijan PASARIČ in Va-
lentina OCVIRK, oba iz Celja,
Bojan PETRIČ in Mateja
ŽELEZNIK, oba iz Laškega,
Marko ŽNIDAR iz Hrastja in
Sabina GRIČAR iz Dola pri
Hrastniku, Andrej KONIC iz
Jezerc pri Šmartnem v Rož.
dolini in Natalija KRAŠEK iz
Celja, Matjaž KUKOVIČ in
Mirjam HABJAN, oba iz Ce-
lja, Andrej CEROVŠEK in Bar-
bara ZUPANČIČ, oba iz Laš-
kega, Gregor KOZOVINC in
Vlasta KOREN, oba iz Ljublja-
ne, Mladen STOJNIC iz Celja
in Sonja KOSEC iz Velenja,
Matjaž VODIŠEK iz Bukovice
pri Litiji in Mateja SENICA iz
Rimskih Toplic, Miran JE-
LENSKI in Karmen DJURA-
ŠEVIČ, oba iz Radeč ter Mat-
jaž POPOTNIK in Gordana
HAJDAROVIČ, oba iz Trbo-
velj.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Andrej RO-
MIH iz Podgaja in Alenka OB-
LAK iz Šentjurja, Mitja JAN-
KOVIČ in Darja ŠTRAJHAR,
oba iz Marija Dobja pri Dram-
Ijah, Marko HLIŠ iz Štor in
Ivica PODGORŠEK iz Dra-
melj, Zvonko PODGORŠEK iz
Jarmovca in Bojana RED-
NJAK iz Cerovca, Matej
OZEBEK iz Ravna in Andreja
KOK iz Šentjurja, Franc KRIŽ-
NIK in Milena DOLER, oba iz
Leskovca, Darko RUDEŽ in
Nataša JERŠIČ, oba iz Šent-
jurja, Srečko MLAKAR iz Zg.
Brežnice in Marija MURKO iz
Žagaj a, Anton BEG iz Rogaš-
ke Slatine in Darija KUNSTIČ
iz Ločendola, Mihaela LISEC
in Milena JUNEŽ iz Rogaške
Slatine, Janko BUT iz Ga-
brovca pri Kostrivnici in Ana
BELCER iz Velikih Rodn, Ivan
REGORŠEK in Lučka PEVEC,
oba iz Korpul ter Silvo ČAN-
ŽEK iz Roginske gorce in Joži-
ca DRAME iz Zg. Tinskega.
Velenje
Poročili so se: Rade KOVA-
ČIČ in Biljana ILIČ, oba iz
Velenja, Damjan RAMŠAK iz
Črnove in Ksenija PLOJ iz Ve-
lenja, Franc DOLINŠEK iz Laz
in Barbara VOGRIN iz Prel-
ske, Leon ŠTRUKLEC iz Pol-
zele in Klavdija MIKULEC iz
Podkraja pri Velenju, Darko
URBANC iz Skorna pri Šošta-
nju in Anita PENŠEK iz Šošta-
nja, Anton MEDVED in Bla-
ženka BOBIČANEC, oba iz
Podgore ter Andrej VRHOV-
NIK in Simona PREDOVNIK,
oba iz Velenja.
Žalec
Poročili so se: Marko PAV-
LIN iz Dolenje vasi in Mateja
JAGODIC iz Stopnika ter Gre-
gor KOSEC iz Petrovč in Rena-
ta PLANKO iz Paridola, Janez
ZUPANC in Maja ANŽEL iz
Griž.
SMRTI
Celje
Umrli so: Marija OBREZA
iz Šentjungerta, 77 let, Ana
Marta INKRET iz Celja, 91 let,
Alojzij CAJNER iz Podvrha,
73 let, Jožef PLANKEU iz Ste-
nice, 85 let, Jožef KUNSTIČ iz
Podčetrtka, 57 let, Marija ČE-
BULAR iz Podplata, 77 let,
Cecilija PLAHUTA iz Šentru-
perta, 62 let, Jožef HORVAT iz
Krajnčice, 70 let, Veronika LE-
TOJNE iz Celja, 87 let, Anton
LOBNIKAR iz Celja, 84 let,
Boštjan VASLE iz Andraža nad
Polzelo, 28 let, FCatarina
NOVAK iz Šentjanža nad Što-
rami, 78 let, Jožefa PALČNIK
iz Razborja, 76 let, Eduard
KLAUŽAR iz Velike Pirešice,
58 let, Janez KLAKOČER iz
Štor, 58 let in Friderika ŽAF-
RAN iz Celja, 64 let.
Laško
Umrli so: Ivan HROVAT iz
Strmce pri Laškem, 54 let,
Marija ZAJC iz Lahomnega
pri Laškem, 89 let, Franc
MIRT iz Marija Gradca pri
Laškem, 47 let, Frančiška
ŠKET iz Laškega, 76 let, Janez
MAROT iz Olešč pri Laškem,
77 let, Magda OŽEK iz Celja,
57 let. Dejan KRAU iz Radeč,
20 let in Pavlina ZUPANC iz
Čelovnika v Loki pri Zidanem
mostu, 84 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Frančiška HAB-
JAN iz Šmarja pri Jelšah, 86
let, Marija FRAS iz Male Pri-
stave, 78 let, Marija ZUPANC
iz Vezovja, 76 let in Jožef
Franc FIDLER iz Primoža pri
Šentjurju, 76 let.
Velenje
Umrli so: Frančiška BER-
LOZNIK iz Lepe njive, 77 let,
Frančišek LAZNIK iz Zavo-
denj, 73 let, Jožef GOLOBIN-
JEK iz Gaberk, 55 let, Jožef
ČAS iz Velenja, 75 let in Marija
ZORMAN iz Domžal, 73 let.
Žalec
Umrli so: Frančiška JAM-
BREK iz Dolenje vasi, 42 let,
Ignac HERMAN iz Prebol-
da,70 let, Jožef DIMEC iz Le-
tuša, 85 let, Janez BREZOV-
NIK z Vranskega, 71 let, Sil-
vester OŽIR iz Andraža nad
Polzelo, 46 let, Katarina VRE-
ČIC s Polzele, 71 let, Katarina
KUPEC iz Sv. Lovrenca, 87
let, Jožica KRESNIK iz Matk,
39 let, Franc ŠTRAJHAR iz
Marija Dobja, 44 let, Marija
PUCEU s Črnega Vrha, 46 let.
Anka se je v tem času lepo privadila življenju v Dolinarjevem
domu. Taščo Francko je po tistem še vedno peklo v duši zaradi
tistih nepremišljenih besed, katere je takrat, med potjo od fare,
tako nepremišljeno vrgla Anki v obraz. Morda je sedaj še bolj
pazila na svoje besede in dejanja, saj si je resnično želela
pridobiti njeno zaupanje.
Oče je bil doma že od nekdaj bolj redkobeseden in se tudi
sedaj ni dosti spremenil. Z ženskama se je pogovarjal le toliko,
kolikor je bilo nujno potrebno ob vsakodnevnih opraviUh,
drugače pa se je držal sam zase, najraje ob svojem časniku.
Ženski sta se v teh dneh podali v prejo in ob enakomernem
ropotu kolovratov se je velik kup razčesane volne hitro spremi-
njal v pletene niti, iz katerih se je potem v zimskih večerih
napletlo oblačil in nogavic za vso družino.
»Letos bom pletla še z večjo ljubeznijo!« se je razgovorila
Francka in nežno polagala najmehkejše štrene volne v prav
posebej lično košarico.
»Veliko toplega bo treba naplesti, saj se bo naš otrok rodil
prav takrat, ko bo zunaj najhujši mraz,« je dalje nežno govorila
in se vprašujoče zazrla v Anko, ki se je zamišljeno sklanjala nad
svoj kolovrat.
»Prav imate. Kmalu po svečnici bo privekal na svet in
moramo mu pripraviti vse potrebno, da ne bo že ob rojstvu
začutil vse te hladnosti, katera veje zdaj po tem žalostnem
svetu!«
»Le nikar se ne boj, da bo manjkalo topline za otroka v našem
domu,« je ni prav razumela mati Francka.
»Vem, da bova napravili dovolj toplih oblačil, a vsa oblačila
ne odtehtajo topline in varnosti očetovega naročja, ki ga bo
pogrešalo moje dete!«
Spet je bilo slišati samo monotono ropotanje kolovratov iz
hiše. Nenadoma pa je besen lajež priklenjenega psa naznanil,
da prihaja nekdo v goste. Obe sta se radovedno zazrli proti
veznim vratom, pred katerimi si je neznanec, potrkujoče z nogo
ob prag, čistil lepljivo blato s podplatov.
»O, poštar je prišel!« se je razveselila Anka, ko je spoznala
vstopajočega moža.
»Da moraš še v tako slabem vremenu na pot, to je pa resnično
težko!« je ogovarjala Francka premočenega poštarja in mu že
hitela natakati v kozarček žganje iz velike zelene steklenice. »Te
bo malo pogrelo!« mu je ponudila.
»Boglonaj tvojo dobrotljivost, Francka!« se je zahvaHl poštar,
izpil v enem požirku ponujeno žganje in hvaležno gledal
Franckino roko, ki mu je že vdrugo natakala.
»Si prinesel novi časnik?« se je med vrati oglasil gospodar
Marko, ki ga je poštar zmotil ravno sredi prebiranja prejšnje
številke Slovenskega gospodarja, na katerega je bil že dolga leta
naročen.
V zadnjem času mu ni ušla nobena novica, ki je vedno znova
govorila samo o vojni. Zato je kar težko čakal nove številke
časopisa.
»Ne, časopisa še ni na pošti,« je odgovoril poštar. »Pismo,
katerega že po pisavi naslova poznam, da je Petrovo, pa nosi žig
čisto druge pošte, kot so jo nosila prejšnja, zato menim, da so
vašega fanta prestavili v drug kraj. V želji, da to čimprej izveste,
sem se kar takoj podal s pismom na pot.«
»Sedi za mizo, ti Francka pa nareži kaj presušenega za malico
poštarju, ker je tako uslužen!« je naročal Marko in sedel skupaj
s poštarjem k mizi.
Anka je v radovednem pričakovanju novic že odpirala
ovojnico pisma in se z očmi božajoče sprehodila po črkah, ki
jih je zapisala roka njenega Petra.
»Glasno beri, Anka, saj nas vse daje radovednost, kaj nam
piše naš vojak!« se je pričakujoče zazrl vanjo Marko in še materi
je zastal nož, s katerim je rezala malico poštarju, tako napeto so
vsi prisluhnili Anki, ki je brala z rahlo zaznavno razburjenostjo
v glasu.
»Draga žena, spoštovani oče in mati!« je govoril pozdrav iz
pisma. »Kot sem vam zadnjič prav na kratko napisal, sem se
srečno vrnil nazaj v kraj mojega služenja vojaščine. Takoj sem
začutil, da se je v času mojega dopusta tukaj marsikaj spremeni-
lo. Vse je vznemirjeno, govorice o skorajšnjem začetku vojne se
vse bolj širijo in zares morajo oficirji zastaviti vso svojo moč in
znanje, da še morejo držati pod komando in v disciplini
razburjene vojake.
To pismo vam pošiljam iz kraja, ki je mnogo bliže, kot je
bil oni, v katerem sem prej služil vojsko. Premestili so me v
Karlovac, mesto, odkoder se že skoraj vidi v slovensko
deželo.
»V Karlovac! Kakšno naključje!« je vzkliknil oče Marko.
»Tudi sam sem, še za cesarja Franca Jožefa cele tri mesece služil
prav v Karlovcu in od tam so me odpeljali naravnost na fronto!«
»Da bi bilo le Petru s tem prizaneseno!« je zavzdihnila mati iri
se vprašujoče zazrla proti Anki, v radovednem pričakovanju,
kje bo še povedalo sinovo pismo.
»Na žalost ti, draga Anka, nisem nič bliže, ker sem tukaj prav
tako zaprt v ozek krog vojašnice, iz katerega smem le redkokdaj
oditi v mesto. A mi je vseeno laže tukaj, kjer je dežela bolj
podobna naši in sem srečen, da sem se rešil tiste neskončne
ravnine, sredi katere sem se počutil čisto izgubljenega in
malodušnega.
Zdaj smo se že malo umirili od silnega razburjenja, katero je
mene in moje tovariše zajelo tedaj, ko so nas strpali na vlak, s
katerim smo se potem peljali v ta Karlovac. Vsi smo bili
prepričani, da se je vojna že začela in gremo naravnost na
fronto!
Kdo ve, morda zares gremo in smo se na tej poti le malo
ustavili in nas že jutri čaka takšna pot?
A nič več se nočem spraševati, kaj me čaka. Skupaj z drugimi
vojaki sem postal do konca navita vzmet, katera samo čaka, da
jo nekdo sprosti iz njene ujete napetosti!
Še bi se rad takole, preko zapisanih besed, pogovarjal z vami,
a mi že zopet zmanjkuje prostora na papirju, zato prejmite na
koncu vsi skupaj lepe pozdrave od vašega vojaka Petra!« je
končala Anka glasno branje.
Besede, v katerih je poslal Peter nežne misli samo zanjo in
tistega, ki se je grel pod njenim srcem, pa je prebrala tiho, sama
zase, da je ohranila vso njihovo žlahtno lepoto.
Bilo je že blizu božiča, ko je zavijajoč severni veter razpodil
plazečo sivo meglo in znova nadel pokrajini vedrejšo podobo.
Ko pa je moč vetra popustila, so po nebu prijadrali debeli, sivi
oblaki in iz svojih trebuhov nasuli mehkega snega, pod kateriii'
je zemlja zaspala kot pod novo, belo odejo.
Življenje na vasi se je še bolj umirilo in samo cvileči glasovi
pujsov, ki so v tem času morali pod nož, so pričali, da še teČe
življenje po ustaljenih navadah naprej.
Pim-poma ni nikoli nihče posebej vabil na koline, a vseeno j^
bil na vsakem »furežu«, če je le slišal, kje je zjutraj cvilil
nesrečni prašič.
Ljudje so se navadili, da je s svojimi burkami razveseljeval
staro in mlado ob takšnih priložnostih in gotovo bi ga zelo
pogrešali, če bi manjkal zvečer na pojedini in zabavi.
To jutro, bilo je prav na starega leta dan, je zaslišal Pim-poin
glas, ki je izdajal, kje so koline, dol od Dolinarjevega hleva.
»Pim-pom!« je veselo pomežikal v jutranjo svetlobo. »Nocoj bo
pa spet veselo!«
Gospodar Marko in Osojnikov Ivo, ki je pomagal Dolinarje-
vim koliniti, sta pravkar špilila zadnje klobase, ko je zaropotalo
pred veznimi vrati in že se je pojavila vesela Pim-pomova
podoba na pragu.
».21.-27. maj 1999
30|
KRONIKA
MINIKRIMIČI
Sekal na tujem
Lani poleti in aprila letos je
neznani storilec sekal tuje
smreke v gozdu v Dobrovljah
pri Mozirju. Posekal je okoli
130 kubikov smrek in les od-
peljal. Lastniki Hema S., Ivan
M., Ana H. in Jože M. so
skupno oškodovani za približ-
no milijon 200 tisoč tolarjev.
Cigarete na izbiro
Neznani storilec je 18. maja
med 11. in 13. uro kradel v
trgovini Jager v Hruševcu pri
Šentjurju. Zanimale so ga iz-
ključno cigarete vseh vrst in
znamk, nabral pa si jih je za
več kot 100 tisoč tolarjev.
Na morje, namesto
v šolo
v torek, 18. maja zvečer sta se
dva trinajstletna Mariborčana od-
ločila, da menjata prevozno
sredstvo. Na parkirišču pred Ko-
nusom v Slovenskih Konjicah sta
nameravala ukrasti kolo z motor-
jem, a ju je opazil varnostnik,
zato sta vozilo odvrgla v grmovje
ob Dravinji. Potem sta se odločila
za moped, ki sta ga zagledala na
parkirišču pred stanovanjskim
blokom, a so ju opazili konjiški
policisti in spet ni bilo nič. Na
policijski postaji sta fanta v razgo-
voru povedala, da jima šola ne
diši, zato sta se raje odpravila na
izlet na morsko obalo. Iz Maribo-
ra sta na dolgo pot krenila s
kolesi, jih med potjo menjavala z
boljšimi, v Konjicah pa sta ugoto-
vila, da je to prevozno sredstvo
prepočasno in. preveč utrudljivo.
Zato sta se odločila za menjavo z
mopedi, sta povedala na koncu
avanture.
Vlom V skladišče
v noči na 19. maj je nekdo
vlomil v skladišče podjetja Oj-
stro v Slancah. Ko je na silo
odprl" vrata, je iz notranjosti
ukradel računalnik Supertron,
več sodov in zabojev piva ter
večje število zabojev ustekleni-
čenega belega in rdečega vina.
Omenjeno podjetje je oškodo-
vano za okoli 300 tisoč tolarjev.
Odpeljal prikolico
v noči na 19. maj je pozor-
nost neznanega storilca pri-
tegnila nezaklenjena pocinka-
na avtomobilska prikolica, ki
je stala na dvorišču pri Pošti v
Šempetru. Na prikolici je bila
tablica z registrsko oznako CE
95-51D, podjetje Halcom iz
Olimja pa je oškodovano za
približno 125 tisoč tolarjev.
Pod vplivom
maliganov
v sredo je patrulja na Cesti
na Boč v Rogaški Slatini ustavi-
la voznika kolesa z motorjem,
33-letnega Alojza N. iz Irja, ki
je kazal znake alkoholizirano-'
sti. Med postopkom je bil
Alojz trmast, saj policistu ni
hotel dati svojih podatkov niti
pokazati dokumentov. Odloč-
no se je odpeljal naprej, a le do
Irja, kjer ga je patrulja na gozd-
ni cesti dohitela in mu prepre-
čila nadaljnje bezanje. Med
postopkom se je Alojz fizično
upiral, a so ga le obvladali in na
policijski postaji pridržali do
streznitve. Med prerivanjem in
upiranjem pri postopku so kr-
šitelj in dva policista utrpeU
lahke telesne poškodbe.
Pregnani vlomilci
v četrtek okrog polnoči so
bili v PP I^ško obveščeni, da
nekdo vlamlja v osnovno šolo
Antona Aškerca v Rimskih To-
plicah. Policisti so na kraju vlo-
ma prijeh 19-letnega Čedomir-
ja O., 20-letni Bojan T. in 19-
letni Dominik V., ki naj bi sode-
lovala pri vlomu, pa sta pobeg-
nila. Vlomilci menda niso uspe-
li ničesar ukrasti, z vlamlja-
njem pa so povzročili za okoli
30 tisoč tolarjev gmotne škode.
Objestneži
Sredi minulega tedna se je
neznani objestnež znesel nad
osebnim avtomobilom Škoda
favorit. Z ostrim predmetom ga
je porisal po strehi in obeh vratih
na desni strani. Lastnici vozila
Vlasti Š. je povzročil za okoli
100 tisoč tolarjev gmotne škode.
V nedeljo popoldne oziroma
zvečer pa je neznanega storilca
motil osebni avtomobil Dae-
woo, ki je stal na parkirišču
Glazija ob Ljubljanski cesti v
Celju. Namerno je poškodoval
obe zunanji ogledali, brisalce
stekel in zadnjo registrsko tab-
lico. Lastnik Marjan N. je oš-
kodovan za okoli 150 tisoč
tolarjev. Neznani storilec je v
istem času in na istem mestu
odlomil vzvratna ogledala še
na treh osebnih avtomobilih.
Cigarete iz kioskov
v petek, 21. maja je neznani
storilec vlomil v Merxov pro-
dajni kiosk na Ulici V. preko-
morske brigade v Celju. Z vr-
talnikom je prevrtal vložek ci-
lindrične ključavnice in tako
vstopil v notranjost kioska ter
ukradel za dobrih 100 tisoč
tolarjev cigaret Marlboro.
V torek, 25. maja zgodaj zju-
traj, pa je neznani storilec vlo-
mil v Delov prodajni kiosk na
Savinjski cesti v Žalcu. Ukra-
del je za okoli 150 tisoč tolar-
jev cigaret različnih znamk.
Vlom V vikend
v četrtek ali petek je nekdo
vstopil v starejši vikend v Pbdvi-
nu pri Polzeli, ki ga lastnik ob-
navlja. V kletnih prostorih, ki so
bili odprti, je našel kramp, s
katerim je na silo odprl zakle-
njena dvokrilna vrata, ki vodijo
v ostale kletne prostore. Od tam
je odnesel motorno žago, iz
zgornjih prostorov pa pretočno
črpalko. Lastnik Jože Ž. je oško-
dovan za okoli 70 tisoč tolarjev.
S fračo nad šolska
okna
S fračo in keramičnimi kro-
glicami so se neznani nepridi-
pravi lotili okenskih stekel na
II. osnovni šoli v Žalcu. Z
»izstrelki« so razbili steklo na
sedmih oknih, s tem pa so
omenjeni šoli povzročili za
približno 100 tisoč tolarjev
gmotne škode.
Šaleški roparcki
Minuh petek popoldne so
Adis B. (18) in mladoletna
M.I. in PP., vsi iz Šaleka,
nasilno vstopili v sobo v dijaš-
kem in študentskem domu na
Efenkovi ulici v Velenju ter z
grožnjami prisilili stanovalca
Smiljana R. iz Turškega vrha,
da jim je izročil cigarete, nato
pa so pobrali še 3 tisoč tolar-
jev gotovine, bančno in dom-
sko izkaznico ter dve sezonski
karti za ogled tekem NK Ru-
dar. Smiljan R. in njegov so-
stanovalec Vito A. iz Sloven-
skih Konjic sta oškodovana za
okoli 40 tisoč tolarjev.
Tisočaki iz predala
Minuli petek je neznani sto-
rilec vstopil v prostore podjet-
ja Veplas-Dolejši na Štrbenko-
vi ulici v Velenju, izkoristil
odsotnost tam zaposlenih in iz
nezaklenjenega predala mize
ukradel 50 tisoč tolarjev goto-
vine, last Marije K.
PoliH golf klub
V noči na 22. maj je neznani
škododelec namerno poškodo-
val notranjost Golf kluba v
Škalcah pri Slovenskih Konji-
cah. Po prostoru je polil zaščit-
no barvo za les, poškodoval pa
je tudi strop. Podjetje Zlati grič
iz Slovenskih Konjic je oškodo-
vano za okoli 600 tisoč tolarjev.
Tatvine (iz) vozil
v sredo, 19. maja je nezna-
ni storilec, izpred stanovanj-
skega bloka na Škapinovi
ulici v Celju, ukradel zakle-
njeno gorsko kolo znamke
Track, kovinsko zelene bar-
ve. Lastnik Aleksander Š. je
oškodovan za okoli 100 tisoč
tolarjev.
V noči na petek je neznani
storilec vstopil v tovorno
vozilo, parkirano na ulici
Nade Cilenšek v Žalcu ter
ukradel televizijski spre-
jemnik Grundig in radio ka-
setofon Philips. Lastnik Jan-
ko L. je oškodovan za okoli
60 tisoč tolarjev.        M.A.
Osumljen je voznik avtobusa
v zvezi s tragično prometno nesrečo, ki se je pripetila
13. maja ob 13.11. uri med avtobusom in potniškim
vlakom na cestno-železniškem prehodu v kraju Podlog
pri Šempetru, in v kateri so v prevrnjenem avtobusu umrli
štirje učenci OŠ Šmartno ob Paki, več pa je bilo poškodo-
vanih, Policijska uprava Celje obvešča javnost, da je
policijska preiskava tega primera zaključena.
Na podlagi zbranih obvestil, ugotovitev izrednih tehnič-
nih pregledov udeleženih prevoznih sredstev oziroma pri-
dobljenih dokazov obstaja sum, da je za nesrečo odgovo-
ren voznik avtobusa M. E., zato bo Policijska uprava Celje
zoper voznika avtobusa podala na Okrožno državno tožils-
tvo kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega deja-
nja ogrožanja posebnih vrst javnega prometa po čl. 326/111
in I Kazenskega zakonika Republike Slovenije.
PROMETNENEZGODE
Oplaženjes
kombijem
Na glavni cesti I. reda zu-
naj naselja Debro se je v
sredo, 19. maja zvečer, pripe-
tila nezgoda, v kateri je ena
oseba utrpela hude telesne
poškodbe. Gmotna škoda
znaša okoli milijon 250 ti-
soč tolarjev.
Franc J. (25) iz Andraža nad
Polzelo je vozil osebni avto-
mobil iz smeri Celja proti Laš-
kem. Ko je pripeljal iz levega
ovinka na ravni del ceste, je z
levim sprednjim delom opla-
zil kombinirano vozilo, ki mu
je pripeljalo nasproti in ki ga
je v koloni vozil 47-letni
Franc R. iz Štor. Po oplaženju
je vozilo Franca J. odbilo na-
zaj na desni del vozišča, kjer
je trčilo v zemeljski nasip in se
obrnilo na streho. Voznik je
pri tem utrpel hude telesne
poškodbe.
Trčil V betonsko
ograjo
Na odseku avtoceste Celje-
Arja vas se je v soboto, 22.
maja popoldne, pripetila
nezgoda, kateri je ena oseba
utrpela hude telesne poškod-
be, na vozilu pa je škode za
približno milijon 80 tisoč to-
larjev.
Viktor O. (61) iz Kamnika je
vozil osebni avtomobil iz
smeri Celja proti Arji vasi.
Zunaj naselja Celje je začel
prehitevati osebni avtomobil,
ki ga je že prehiteval voznik
osebnega avtomobila, 51-letni
Milan R. iz Ajdovščine. Voz-
nik Milan R. je zapeljal skraj-
no levo, prehitel vozilo Vik-
torja O., nato pa ga je zaneslo
na desno, kjer je trčil v beton-
sko varovalno ograjo. V nesre-
či se je voznik Milan R. hudo
telesno poškodoval.
Poškodovani V
kritičnem stanju
v Šempetru v Savinjski do-
lini se je v ponedeljek, 24.
maja zvečer, pripetila nezgo-
da, v kateri je ena oseba
utrpela posebno hude tele-
sne poškodbe.
Marjan M. (41) s Polzele je
vozil osebni avtomobil ob de-
snem robu parkirišča pri bla-
govni hiši v Šempetru proti
križišču z lokalno cesto za
Dobrtešo vas. V času prečka-
nja omenjene prednostne ce-
ste je z njegove desne strani
pripeljal voznik motornega
kolesa, 21-letni Gregor Š. iz
Dobrteše vasi, nakar sta vozili
trčili. Voznik Gregor Š. je ^.
trčenju in padcu utrpel po;;^
no hude telesne poškodbe.
Popravek in
zahvala
Pri poročanju o prorn^"
nesreči, ki se je pripetila ]
marca zvečer na cesti Dob^
vec-Rogatec in zaradi katet
je kasneje umrl voznik Mm
F. (19) iz Loga, smo poinoj
ma zapisali, da je na ose^
nem vozilu nastalo za okoj
800 tisoč tolarjev gmotnj
škode. Gmotna škoda je nj
stala na kolesu z motorjeit
znaša pa približno 30 tiso
tolarjev.
Mati pokojnega Mitje F. <
iskreno zahvaljuje za pomoi
ki so ji jo v najhujših trenutki
nudili v Elektru Celje, enoti i
Rogaške Slatine. M.A
Podjetje NT&RC d.o.o..
direktor: Jože Cerovšek. ;
nadzorni svet: Milena Brečki
Poklic - predsednica, MatjaJ
Jamnikar in Tone Vrabl.
poslovni sekretar: Suzana Robi
Podjetje opravlja časopisno-,
založniško, radijsko in agencijsl
tržno dejavnost. Naslov:
r^rešernova 19, 3000 Celje, telefi
(063) 422-50, fax: 441-032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek
Cena izvoda je 280 tolarjev ž
Naročnine: Majda Klanšek.l
Mesečna naročnina je 930 tolaij
Za tujino je letna naročnina f
22.000 tolarjev. Številka žirai
računa: 50700-601-106900.
Nenaročenih rokopisov in •
fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in re
d.d., Ljubljana, Dunajska 5,?
direktor: Alojz Zibelnik. i
Na podlagi mnenja Ministrstva!
informiranje z dne 23.6.1992 si
časopis Novi tednik med proizvi
informativnega značaja, za kater«
plačuje 5% davek od prometa
proizvodov.
Odgovorni urednik:     M
Branko Stamejčič.       ni
Urednica Novega tednika:  |
Milena B. Poklic.       J
Urednica; Tatjana Cvirn.    3
Uredništvo: Marjela Agrež, Janja |
Intihar, Brane Jeranko, Ksenija Leki^|
Gregor Katic, Urška Selišnik, Ivana|
Stamejčič, ŽeljkoZule
Tajnica uredništva: Mojca Marot:
Tehnični urednik: Franjo Bogadi,:
Računalniški prelom: Rotert I
Kojterer, Igor Šarlah.       I
Oblikovanje Minja Bajagič.   1
E-mail: lednik@NT-RC.si   J
Odgovorna urednica:
Nataša Gerkeš-Lednik.    1
s
Uredništvo: Simona Brglez^:
Vesna Lejič, Sergeja Mitič, 1
Mateja Podjed, Tone Vrabl:
Glasbeni urednik Stane Špege|
Vbdja tehnike: Bojan Pišek. ^
Telefon studia (za oddaje v živo)'
4900-880, 4900-881
E-maiL Radio@NT-RC.si
Opravlja trženje oglasnega prostora v
Novem tedniku in Radiu Celje
ter nudi ostale agencijske storitv**.
Vodja Agencije: Franček Pungerčii^
Propaganda: Valter I^eben, Vtojko
Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen
Koprivica, Vesna Matjašič;
Koordinator trženja: Mitja Umnik
Teldon: 063/422-50
fax: 441-032, 443-511
E-mail: Agencija@NT-RC.si
GORELO JE
Požar na vikendu
v soboto, 22. maja okrog štirih, je izbruhnil požar na
vikend hiši v Strenskem, last Antona J.
Požar je nastal zaradi dotrajanosti dimnika, ogenj pa je zajel
streho, balkon in okna. Gasili so gasilci iz Rimskih Toplic in
Laškega, gmotna škoda pa znaša okoli milijon tolarjev.
odvrženi ogorek
v nedeljo, 23. maja okoli 22.20 ure, je zagorelo na
nadstrešku gradbišča pri osnovni šoli v Šaleku.
Pod nadstreškom je bilo nekaj gradbenega materiala in oblačil
delavcev gradbenega podjetja Cigrad iz Velenja. Požar so pogasili
gasilci iz Šaleka in Velenja, gmotna škoda pa znaša okoli 10 tisoč
tolarjev. Policisti so ugotovili, da je do požara najverjetneje
prišlo zaradi odvrženega cigaretnega ogorka, saj je mesto požara
nezavarovano in s tem dostopno vsakomur. M.A.
Št.21.-27.mai 1999
KRONIKA - INFORMACIJE
131
Proceduralno zapletanje
Sojenje štirinajsterici, ki je obtožena kaznivih dejanj trgovania s heroinom in razpečevanja, se spet ni pričelo
predsednik senata Branko
(breht je 19. maja, ko je
la na celjskem okrožnem
0ČU razpisana glavna
iravnava zoper štirinajst
dolžencev, ponovno ugo-
(fil, da se sojenje ne more
ičeti.
pva obdolženca sta manjka-
zagovorniki pa so, enako
jt prejšnjič, predlagali nove
ihtevke ter na sodišče in se-
ji, ki je bil tokrat v nekoliko
iremenjeni zasedbi, naslav-
ili razne očitke.
Na zatožni klopi so sedeli
si obtoženi (Muho Amidžič,
eljko Žavski in Davorin Da-
f so prišli iz preiskovalnega
pripora), manjkala sta le Pri-
mož Zagoričnik (zaradi bo-
lezni) in Vladimir Barta (poli-
cijski prisilni privod ni bil
mogoč) ki se, tako kot preo-
stali, branita s prostosti.
Za Primoža Zagoričnika,
Vladimirja Barto, Zlatka Pe-
troviča in Mišela Čretnika je
predsednik senata predlagal,
da se izločijo iz tega procesa,
da se jim torej spdi ločeno, to
pa je izzvalo očitke nekaterih
zagovornikov o nedosledno-
sti, saj je enak predlog, ki ga
je na prejšnji obravnavi
obrazložil Zagoričnikov za-
govornik Ivan Marovt, senat
zavrnil z obrazložitvijo, da
gre za sojenje združbi, ki je
bila med sabo tesno povezana
in da izločitev zato ni možna.
Nastop odvetnice Marjetice
Nosan, ki brani Boštjana Gr-
zinčiča, je bil v znamenju
obtožb o nedoslednosti in ne-
strokovnosti pri delu sodišča
in dvomov o nepristranskosti
okrožnega državnega tožilca
Dejana Markoviča. Zato je
Nosanova predlagala izloči-
tve: senata, predsednika se-
nata, državnega tožilca ter
predsednika in namestnika
Višjega sodišča v Celju. Nje-
nim navedbam in zahtevam
so se pridružili tudi nekateri
drugi odvetniki, odvetnik Ži-
ga Klun, ki zagovarja prvoob-
toženega Amidžiča, pa je se-
natu še očital, da »forsira ta
postopek za vsako ceno, v
škodo obdolžencev«. Nasled-
njo glavno obravnavo, ki je že
bila razpisana za 26. maj, je
senat prekhcal in sojenje pre-
kinil za nedoločen čas. O
predlaganih izločitvah bo
razpravljalo in odločilo vr-
hovno sodišče.
MnnHlMARJELA AGREŽ
Radarji bodo...
t v nedeljo, 30. maja popoldne na območju Celja in Laškega;
• v ponedeljek, 31. maja dopoldne na območju Mozirja in
[ogaške Slatine, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah in
felenja;
• v torek, 1. junija dopoldne na območju Žalca in Rogaške
llatine, v popoldanskem času pa na območju Celja in Mozirja;
• v sredo, 2. junija dopoldne na območju Velenja in Šmarja
iri Jelšah, popoldne pa na območju Laškega in
• v četrtek, 3. junija dopoldne na območju Celja in Žalca,
popoldne pa na območju Slovenskih Konjic in Rogaške
platine.
• Laserski merilnik hitrosti bo v času od 27. maja do 7. junija
pogosteje nameščen na območju Slovenskih Konjic in Šentjur-
ja pri Celju.
NOČNECVETKE
• v sredo, 19. maja zvečer,
je za brezplačno predstavo
mimoidočega občinstva po-
skrbel Zoran, ki se je gla-
sno razdajal na Linhartovi,
v bližini zaporniških zidov.
Ko ga je prišla pomirit pa-
trulja, se za njene napotke
ni zmenil, ampak se je še
kar naprej drl in zmerjal
policiste. Za kazen so ga
posadili v prostor za pridr-
žanje.
• V četrtek zvečer je na po-
licijo poklicala Nada in po-
vedala, da jo je pravkar na-
padla Veronika. Ta je že po-
poldne prišla k Nadi na
obisk in ženski sta med po-
govorom veselo trkali in si
nazdravljali. Pogovor je po-
stajal vse bolj napet, končal
pa se je tako, da je Veronika
Nado napadla in jo zlasala.
• Na hodniku bloka na Uli-
ci V. prekomorske brigade
je v petek dopoldne odme-
valo. Sosedske zdrahe sta
uprizarjali Lojzka in Joži-
ca, sosedje pa so ju krhalu
imeh poln kufer.
• Za uvod v prijetno dru-
žinsko sobotno dopoldne je
poskrbel Zlatko, ki je pre-
tepel svojo ženko Majo.
• V Šmarjeti so se v soboto
dopoldne bučno zmerjali in
prerivali predstavniki dveh
družin. Na eni strani sta
bila Lojze in Vito, na drugi
pa Franc, Dušan in Marija.
Izid prepira bo razglasil
sodnik za prekrške.
• V soboto zvečer je Simon
pripeljal otroka k bivši ženi
Moniki, ki pa je bila zelo
slabe volje. Bivša zakonca
sta se sprla, med prepirom
pa je Simon svojo bivšo
udaril. Vmešal se je še bivši
tast, ta pa je svojega bivšega
zeta udaril s palico. Na ne-
dolžnega otroka ni nihče
pomislil.
• V nedeljo je bil na avto-
busnem postajališču pred
Stalinom pretep. Aleš in
Bojan sta napadla in tepla
Aleksandra, Petra, Boštja-
na in Marka. Napadalca se
bosta zagovajala pri sodni-
ku za prekrške, ko bosta
prejela povabilo.      M.A.
pozdravljen, novi coupe bmw serije 3!
Bleščavo dobrodošlico so mu v Celju pripravili v avtohiši Selmar - Na testnih vožnjah ga bo mogoče preizkušati že 14. in 15. junija 3. julija
Res je, novi lepotec je ne-
laj čisto posebnega. Zato je
lila tudi njegova predstavi-
ev minuli četrtek v celjski
ivtohiši Selmar nekaj po-
ebnega. Prireditev za do-
irodošlico in prvo predsta-
vitev pred skoraj dvesto po-
habljenimi je bila bleščava,
kot se za novega bavarske-
la lepotca tudi spodobi,
spremljana z manekenka-
tii, avdio-svetlobnimi efek-
ti ter nastopoma vse bolj
popularne celjske pop sku-
pine Nude in Vilija Resni-
ca.
^   ....... ......
O novem coupeju BMW se-
rije 3 je mogoče govoriti samo
'presežnikih, kar je na njego-
vi promociji poudarila direk-
torica avtohiše Selmar Marja-
na Seles: »Novi coupe BMW
namenjen tistim, ki želijo s
^vojim avtomobilom poudari-
^ svojo drugačnost in prestiž.
Fhunska kakovost izdelave,
Pvršen dizajn, skoraj neome-
Pe možnosti izbire barv ter
lateriali, bogata serijska
B>rema, veliko število dodat-
W, brezhibne lastnosti, do-
^Šeno podvozje itd. - vse to so
^•lačilnosti, ki blagovno znam-
•^o BMW ločijo od konkuren-
^- Poleg tega novi coupe zdru-
[^je športnost in eleganco ter
Jljub izrazitemu športnemu
^akterju ponuja tudi veliko
Potovalnega ugodja.«
Novi coupe BMW ponuja
izjemno varnost, saj ima se-
rijsko vgrajenih kar šest zrač-
nih blazin. Med vožnjo se iz-
kaže z brezhibno lego v ovin-
kih in izredno vodljivostjo,
hkrati pa je neke vrste čudež
elektronike. Serijsko ima
vgrajen elektronski nadzor
stabilnosti ASC-(-T, zavorni si-
stem ABS, nadzor zaviranja v
ovinkih CBC, elektronsko po-
razdelitev zavorne moči EBV,
ob doplačilu pa je možen tudi
elektronski sistem DSC.
Novi coupe BMW serije 3
združuje dve navidez nez-
družljivi lastnosti, izrazito
športnost in udobje svojega
vzornika, nove limuzine
BMW serije 3. V isti primerja-
vi pa gre povsem za novo
vozilo. Samo tri značilnosti
so skupne: kljuke na vratih,
bočna smernika in značka na
pokrovu motorja.
Novi coupe je za 18 mm
daljši, za 18 mm širši in za
46 mm nižji od limuzine.
kar poleg serijskih alumini-
jastih platišč še bolj poudar-
ja njegov športni karakter.
Izbirati je mogoče med 15
karoserijskimi in sedmimi no-
tranjimi barvami ter šestimi
vrstami aluminijskih platišč.
Ponudbo motorjev sestav-
ljajo trije šestvaljni bencinski
motorji: 2 litrski z močjo 150
KM, 2,5 litrski -170 KM in 2,8
litrski - 193 KM. V začetku
prihodnjega leta bo na sloven-
skem trgu tudi model z 1,9
litrskim bencinskim štirivalj-
nikom in močjo 118 KM.
Ergonometrija v notranjosti
vozila je skladna z BMW filo-
zofijo, torej popolna! Izjemno
počutje voznika in potnikov
povečujejo še serijsko vgrajeni
avtomatska klimatska napra-
va, brezhiben radiokasetofon s
šestimi zvočniki,  električna
nastavitev prednjih sedežev s
spominom, električni pomik
sprednjih stekel in zadnjih ste-
kel navzven, električna nasta-
vitev zunanjih vzvratnih ogle-
dal in vrsta drugih serijskih in
tudi prestižnih dodatkov.
Sicer pa: videti, se pravi
verjeti! Preizkusiti, pome-
ni prepričati se!
Prisrčno vabljeni na og-
led novega coupeja BMW
serije 3 v avtohišo Selmar
na Mariborski cesti 119 v
Celju. In še posebej vab-
ljeni na testne vožnje 14.
in 15. junija ter 3. julija na
road show v Celju.
Direktorica avtohiše Selmar Marjana Seles izroča ključe prvima kupcema'
novega BMW Zinki in Rodu Poštrak iz Maribora^ ,
Prišel, videl, zmagal, predvsem pa v salonu Selmar nase pritegnil vso
možno pozornost
Št. 21.-27. moj 1999
32
ZANIMIVOSTI
NINA VAS OPAZUJE
Celjan, ki je
najhitrejši v Evropi
če je Celjan Iztok Podbre-
gar najhitrejši vzpenjajoči
se častnik na svetu, ne vemo,
kajti lahko se najde v kakšni
afriški državi še kdo, ki je
hitrejši, toda dejstvo je, da je
najhitrejši častnik v Evropi.
Bilo je nekoč, pred nekaj
leti, ko je Iztok Podbregar
avgusta po končani desetd-
nevni vojni stopil v slovensko
vojsko in dobil čin kapetana.
Potem se je začela njegova
tako bliskovita kariera, da te-
ga svet še ni videl. V osmih
letih je napredoval do čina
general podpolkovnika, tega
mu je podelil na zahtevo biv-
šega ministra za obrambo
Lojzeta Marinčka sam pred-
sednik republike Milan Ku-
čan. Spomnimo se, da je v
brigadirja napredoval na zah-
tevo obrambnega ministra
Alojza Krapeža. In zakaj se
vsi čudijo, namesto da bi bili
ponosni, da smo v novejši
slovenski zgodovini dobili
tretjega slovenskega generala
- za Gorenjcem Janezom Sla-
parjem, strastnim igralcem
tenisa, ki je imel navado reči:
»Povabite me na turnir, pri-
dem, če je jedača in pijača
zastonj,« in za Dolenjcem Al-
binom Gutmanom - še Štajer-
ca? Zato, ker traja vojaško
napredovanje v normalnih
razmerah (nevojnih), vsaj ta-
ko je zapisano v zakonih, od
enega do drugega vojaškega
čina štiri leta. Da dobiš gene-
ralski čin, pa traja nekaj manj
kot traja celotna vojaška ka-
riera velikega Celjana, to je
sedem let.
Sicer pa tisti, ki se na raz-
mere v Slovenski vojski do-
bro spoznajo, trdijo, da bo
kmalu nekaj počilo. Da je v
igri še en Celjan, ki je v vrhu
slovenske vojaške hierarhije,
vendar ne zaradi vojaških ali
političnih zadev, ampak zara-
di čisto seksualnih štorij. Vo-
jaški vrh o tem še molči, toda
nekatere revije so prve pi-
kantne zgodbice o njem in
njegovih podvigih že spravile
na svetlo, tako da dolgo ne
bodo mogli molčati.
Zdaj pa od vojaških zadev
na čisto zabavne, pa čeprav bi
o pravih zabavnih zgodbicah
težko govorili, kajti tudi v
Ljubljani je na tem področju
mrtvilo. V tem pomanjkanju
zgodbic se je znašla tudi Ire-
na Vrčkovnik, za katero so
spet napovedali, da se bo loči-
la in da ima simpatijo, klavia-
turista iz Parnega valjaka. Po
zgodbicah sodeč bi morala bi-
ti Irena že nekajkrat ločena in
sploh ne bi mogla peti, saj bi
hitela iz ene ljubezenske
avanture v drugo. Tudi o prvi
dami slovenske popevke, o
Heleni Blagne-Zaman, ni sli-
šati nič drugega kot to, da se
vneto pripravlja na izdajo no-
vega cedeja. Ne mudi se ji,
kajti medtem ko Helene ni
bilo ne na odrih, televiziji in
drugje, se na njeno mesto ni
vrinila nobena nova pevka.
Tinkara Kovač, za katero
pravijo   popevkarski   slado-
kusci, da bo nova slovenska
zvezda, je še daleč od tega. Za
povprečni okus slovenskega
moškega šovinista je spredaj
deska in zadaj ploh, njeno
petje pa ne bo nikoli razvese-
ljevalo širokega kroga občins-
tva. Tako se lahko Helena
Blagne-Zaman mirno ukvarja
s svojim sinom, možem, po-
časi snema in se pripravlja na
zmagoslavno vrnitev. Tudi in-
tervjuje odklanja, če izvza-
memo tistega v dveh sloven-
skih revijah, ki pa so, vsaj
tako se govori, za ta njen in-
tervju močno segle v žep in s
tem odprle novo poglavje slo-
venskega novinarstva - plači-
lo intervjujev popularnim
osebam. Bo šel po teh stopi-
njah tudi Miran Rudan, slo-
venski pevec številka ena, za-
radi katerega so celo Viliju
Resniku priporočili, naj maJo
počiva?
« NINA KAVRAN ADLEŠIČ
NASMEH,
PROSIM!
V glavnem se nam oglaša-
jo že nagrajeni šaljivci, po-
grešamo pa nove. Tokrat na-
grajujemo Natašo Tovornik
iz Vodic pri Dobju.
Sladkosned
Mama vpraša sinčka: »Za-
kaj ližeš sosedovi teti roko?«
»Zato, ker ji je očka včeraj
rekel sladki moj bonbonček.«
TRAČNICE
Celjsko-laška naveza
Potem ko je minister Pavle Gantar celjskega župana Bojanu
Šrota natančno podučil o gorvodnih in nizvodnih zakonitosti}
Savinje, seje knežji župan vseeno odločil za kraje nizvodno. No,
Savinja in poplave sicer z varjenjem piva nimajo nič skupnega
je pa Šrot svoji podžupanji Janji Romih, ob vrčku laškemu
nazorno razložil, da bi se Celje v regijo lahko vsaj turistična
povezovalo. Idila na fotografiji in možnosti regijskega sodeh
vanja bi bili še očitnejši, če bi se pivo, ki ga v Laškem van
srednji Šrot Boško, penilo v keramičnem vrčku najstarejše^^
Srečka, direktorja libojskega Kilija v žalski občini.
Nadaljevanje
začetka
Tračnica o začetku v prejšnji
številki seveda ni bila popol-
na. Oziroma, fotka je bila po
polna, iz podpisa pa je tiskoi
ski škrat »strgal« župana ob
čine Braslovče Dušana Gon
carja, kije sedel skrajno desn
v županski družbi. Tako ji
bila spodnjesavinjska oblm
še manj okrnjena, kot je izgk
dalo v podpisu. Skupnega po
snetka županje in županov pi
še nimamo.
Misli, besede in
dejanja
Ministru Pavleta Gantarju
je žalski župan Lojze Posedi
podaril fotomonografijo Savi-
nja. »Savinjo imam od no-
vembra lani nenehno v glavi
tudi brez te knjige,« je potožil
Gantar Verjamemo. Vsi, to
trepetajo pred naraslo Savi-
njo, pa bi Gantarju priporod-
li, naj ima Savinjo ne le v
mislih in besedah, temveč tiil
di v dejanjih.
Objem za predsednika
Milan Kučan, vajen premišljenih nagovorov in vprašanj, je
pred dnevi v Velenju kar rahlo zardel. Ob obisku občinske
uprave je predsednika krepko objela županova tajnica Majda
Koren in mu za dobrodošlico pritisnila še poljubček. Po navadi
je gospa Majda do obiskovalcev svojega šefa Srečka Meha precej
bolj zadržana, resda pa ji odločnosti ne manjka.
KAJ VOZIJO ZNANI ŽALČANIi
Rad ima f rancoze
Direktor Savinjske trgovske družbe Robert Čemažar je ljubitelj avtomobilov francoske
izdelave. Ti slovijo po udobnosti, funkcionalnosti in varčnosti.
Triletni »kovinski« renault safrane je službena .ast, zato Čemažar (na sliki med otvoritvijo
prenovljene trgovine na Vranskem) upošteva pravila igre in ga uporablja zgolj, v tovrstne
namene ter za pot domov in na delovno mesto. V slabih treh
letih je z njim prevozil 56 tisoč kilometrov in le enkrat zašel v
težave: »Na avtocesti v Avstriji sem pri hitrosti okoh 170 km/h
zapeljal na trd kovinski predmet. Guma je počila, vendar sem
vozilo lepo zaustavil, saj je izvrstno uravnoteženo.« Prvi mož
savinjskih trgovcev v prostem času sede v svojega renaultove-
ga scenica, ki mu toliko ugaja, da sploh ne razmišlja o
zamenjavi, četudi mu misel na kakšnega peugeotovega lepot-
ca tu in tam pospeši srčni utrip.
PRIMOŽ ŠKERL, foto: TONE TAVČAR

REPORTAŽA
33]
Zlate roke kiropraktika
Drago Smiljanic iz Šmarjeških Toplic je zdravil predsednico Sri Lanke - Z diplomo pekinške šole
»Kot kiropraktik in bioenergetik delam že
več kot dvajset let, pravkar pa pripravljam
luijigo, v kateri bodo podrobno opisane
alternativne metode zdravljenja, s katerimi
se ukvarjam, in s pomočjo katerih se je
mogoče pozdraviti brez zdravil,« pripove-
duje o svojem delu Drago Smiljanic, doktor
medicine iz Šmarjete pri Šmarjeških Topli-
cah, ki se ukvarja z bioenergijo, kiroprak-
tiko in drugimi metodami alternativnega
zdravljenja.
S seboj prinese dve video kaseti, na kateri
je posneto, kako zdravi. Ogledava si ju; na
postelji v njegovi vijohčno pobarvani ambu-
lanti leži fant, ki se je poškodoval med
smučanjem. Drago Smiljanic, oblečen v be-
lo, stoji za njim in ga sprašuje, kje ga boli.
Potem razširi roke in pogleda v zrak; pojasni
mu, da se na tak način polni z energijo, ki jo
potem oddaja vsakemu pacientu posebej.
Potem začne z metodami raztegovanja vre-
tenc in drugih kosti v telesu; fanta prime za
glavo, močno napne svoje telo in... resk,
resk... glavo obrača v obe strani, kot bi bila iz
gume. Sledijo roke, pacienta prime pod
pazduho, v njegov hrbet se upre s kolenom in
privzdigne zgornji del njegovega telesa. Deč-
ko se verjetno počuti kot na
natezalnici, razmišljam, ko
se poskušam vživeti v njego-
vo kožo. Vendar ob koncu,
po kakšnih desetih minutah
raztegovanja, tolčenja ter pr-
vinah tajske masaže, iz kate-
re naj bi kiropraktika izhaja-
la, ko Drago konča in fanta
vpraša, ali ga še kaj boli, le-
ta presenečeno premakne te-
lo in reče: »Ne. Še celo hrb-
tenica me je nehala boleti.«
Bioenergijavsebi
»Da imam dovolj bioener-
getskih sposobnosti, sem od-
kril, ko mi je še kot mlademu
zdravniku začela gniti čelna
kost. Zdravniki, ki so me pre-
gledovali, so rekli, da jo bo
potrebno odstraniti in ker ta-
krat plastične operacije še ni-
so bile uveljavljene, sem bil
prepričan, da bom umrl. Prav
v času, ko sem se zatrdno
odločil, da na operacijo ne
bom pristal, sem srečal star-
ko, ki mi je dejala: >Mladenič,
le kakšna operacija neki! Na
felo si položi bezgove obklad-
ke in čaj!< Poslušal sem jo in
lo, kar mi je svetovala, počel
naslednjih štirinajst dni. Kost
je nehala gniti in bil sem rešen
brez operacij in zdravil, le s
pomočjo naravnega zdravlje-
nja, v katerega sem takrat za-
čel verjeti,« se spominja Dra-
go Smiljanic, ki je odraščal na
Reki. Pred dobrimi petindvaj-
setimi leti je prišel v Slovenijo
in vse do pred kratkim živel na
Primorskem. Potem se je pre-
selil v Šmarjeto, kamor je pre-
stavil tudi svojo ambulanto, ki
jo obiskujejo ljudje z vse Slo-
venije, pa tudi iz drugih
evropskih držav.
Diploma S Sri Lanke
Ne le Slovenci in drugi
Evropejci; v njegove sposob-
nosti zdravljenja verjamejo
tudi tam, kjer so tovrstne me-
tode zdravljenja uveljavljene
že več tisoč let. Drago Smilja-
nic odhaja skoraj vsako leto
vsaj za nekaj mesecev v Indijo
ali na Sri Lanko, kjer je opra-
vil tudi dodatno izobraževa-
nje in pridobil licenco pekinš-
ke šole za kiropraktiko in aku-
punkturo. Bil je osebni bioe-
nergetik nekdanje predsedni-
ce Sri Lanke Sirimavo Banda-
ranaike in kot pravi, je bil
edini, ki se je te, danes že zelo
stare, dostojanstvene in seve-
da dobro varovane gospe
sploh lahko dotaknil z roka-
mi. Nekdanja predsednica mu
je ob obali te pravljične,
majhne azijske dežele podari-
la tudi hišo, v kateri bo Drago
Smiljanic, kot vsako leto, ži-
vel tudi prihodnji mesec, ko
se ponovno odpravlja na delo
ter na dodatno usposabljanje
na Vzhod.
»V dvajsetih letih, odkar de-
lam, je prišlo k meni veliko
ljudi z različnimi bolečina-
mi, boleznimi in drugimi te-
žavami in zelo veliko sem jih
pozdravil,« pravi Drago Smi-
ljanic in navede nekaj prime-
rov. »Prišla je ženska, ki je
bila že od rojstva brez las in
brez obrvi; na celem telesu ni
imela niti ene dlake, pa ji ni
mogel nihče pomagati. Po ne-
kaj terapijah se je začelo sta-
nje počasi popravljati - naj-
prej so ji začele rasti obrvi,
potem je na glavi opazila ne-
kaj las... Nekaj mesecev po
tem je imela prav košate in
bujne lase, tako da niti sama
ni mogla verjeti,« pravi. In
nadaljuje z otroki, ki niso
mogli hoditi; z dvojčkoma, ki
sta bila nepokretna, sedaj pa
hodita, z ljudmi, ki so imeli
poškodovano hrbtenico, križ
ali vretenca, pa se jim je sta-
nje po nekaj obiskih pri njem
bistveno popravilo... »Pri
zdravljenju je bistveno, da
človeka obravnavamo celost-
no; od njegove osebnosti do
duševnega in fizičnega sta-
nja,« pravi Drago, ki ga, ker s
polaganjem rok občuti, kje in
kaj človeka boli, imenujejo
kar »zdravnik z zlatimi roka-
mi«. »Bolečine skušam od-
praviti z akupunkturo, bioe-
nergijo in čiščenjem aure,
najbolj pomembno pa je
vzpostaviti ravnovesje tele-
sa,« je prepričan dr. Smilja-
nic.
Pomembno je, da
pomaga
Simpatičen na pogled, lepo
ga je poslušati in očitno ima
veliko strokovnega znanja.
Še posebej, ko je človek ob
najvišjo vrednoto - zdravje -
je dobro vsaj poizkusiti najti
vse tiste načine, ki lahko k
ozdravljenju kakorkoh po-
magajo. Zaupanje ali nezau-
panje tako v uradno medici-
no in zdravila, ki jih le-ta
predpisuje, kot v razne alter-
nativne oblike zdravljenja,
pa ostaja osebna odločitev
vsakega posameznika. In ker
alternativne metode kot so
kiropraktika, akupunktura,
pa tudi bioenergija, vse bolj
sprejema tudi uradna rnedici-
na, je merilo, ki naj bi vodilo
pri iskanju pravega načina
zdravljenja to, da način, za
katerega se odločimo, poma-
ga. Ah pa vsaj, da ne škoduje.
V današnji poplavi ponudbe
vseh načinov in metod,
zdravnikov in zdravilcev, teo-
rij in terapij, ki naj bi nam
hitro vrnili izgubljeno zdrav-
je, srečo, zadovoljstvo in no-
tranji mir, se je, še posebej ob
upoštevanju, da ni vsaka me-
toda primarna za vsakogar,
danes kaj lahko izgubiti.
■HHH NINA M. SEDLAR
Kiropraktik in bioenergetik Drago Smilja-
nic. Foto: GK
Drago Smiljanic med delom.
Št. 21.-27. moj 1999
34

Ribe
Ribe lahko pripravljamo
na več načinov. Lahko jih
kuhamo, cvremo, pečemo
na žaru, v pečici, v alu foliji,
ali pa z zelo malo maščobe.
Iz rib lahko pripravljamo ju-
he, brodete ali jih celo kon-
zerviramo. Najbolj zdrav na-
čin pri pripravi rib pa je pe-
čenje v pečici in kuhanje.
Ko pričnemo ribe čistiti,
najprej ugotovimo, če ima ri-
ba luske. Pri trdokožnih ribah
jih ostrgamo v vodi, pri meh-
kejših pa kar na deski. Nato z
dvema prstoma izvlečemo
škrge, pri manjših ribah lahko
istočasno izvlečemo tudi dro-
bovje. Ko imamo večje ribe,
pa z nožem zarežemo od od-
prtine za iztrebila proti glavi
in izvlečemo drobovje. Zlasti
skrbno očistimo črno mreni-
co, s katero je obdana trebu-
šna votlina in je zelo grenka.
Nato pa vzamemo škarje in
porežemo še plavuti in ribo
dobro operemo v hladni te-
koči vodi.
Poseben način pri čiščenju
zahtevajo ribe, ki se tudi po
obliki razlikujejo od ostalih
vrst, kot so morski list, jegu-
lje, prav tako pa zahtevajo
poseben način tudi mehkuž-
ci, školjke in raki. Lignje, sipe,
hobotnice očistimo tako, da
jim najprej odstranimo lovke,
nato potegnemo iz trupa vre-
čo s črnilom z glavo vred in
drobovino. Prav tako odstra-
nimo tudi trdo listnato kost.
Pri starejših hobotnicah lovke
zavržemo. Nato s krtačko te-
meljito zdrgnemo trup in lov-
ke, ker sicer pri pečenju zelo
pokajo.
Ko imamo ribe očiščene, jih
ne solimo vedno pred pripra-
vo. Prej solimo le ribe, ki ima-
jo čvrsto meso, majhne ribe
in tiste z nežnim mesom pa
solimo po pripravi.
Krap S
smetanovim
hrenom
Potrebujemo: približno 1,5
kg težkega krapa, 1/4 1 trpke-
ga belega vina, 1 žličko belih
poprovih zrn, 1 žličko soU, 1/
8 1 sladke smetane za noževo
konico sladkorja, 1 žličko li-
moninega soka, ščepec soh, 1
žlico naribanega hrena, 1 li-
mono.
Priprava: krapa očistimo
enako kot postrvi, mu odre-
žemo glavo in rep in ga razre-
žemo na štiri dele. V lonec
nalijemo 1/2 1 vode, dodamo
vino, poprova zrna in sol. Za-
vremo. V vrelo tekočino da-
mo kose krapa, posodo po-
krijemo in kuhamo na zmer-
nem ognju 15 minut. Voda naj
ves čas po malem vre. Med-
tem smetano stepemo v trdo
in ji primešamo sladkor, limo-
nin sok, sol in hren. Kuhane
kose krapa poberemo iz lon-
ca s penovko in jih zdevamo
na segret pladenj. Okrasimo
jih z rezinami limone in ponu-
dimo s smetanovim hrenom.
Zraven se imenitno poda pe-
čen mlad krompirček.
Morsici list s
slanino
Potrebujemo: 2 morska li-
sta, 2 limoni, sol, poper, malo
moke, 150 g mesnate slanine,
3 žUce olja, zelen peteršilj.
Priprava: morskima listo-
ma odrežemo plavuti, nato
jima slečemo kožo. Začnemo
pri repu in kožo počasi poteg-
nemo do glave. Odrežemo
glavo in rep. Prerežemo jima
trebuha, odstranimo drobovi-
no in škrge, potem pa še loči-
mo meso od hrbtenice, da
dobimo iz vsake ribe dva
zrezka. Zrezke hitro opere-
mo v mrzli vodi, jih posušimo
in pokapljamo s sokom ene
limone. Zavremo toliko vode,
da bodo zrezki pokriti. Zde-
vamo jih v krop in na majh-
nem ognju kuhamo 10 minut.
Previdno jih s penovko pobe-
remo iz vode, jih posolimo in
popopramo ter povaljamo v
moki. Slanino narežemo na
majhne koščke. V kožici se-
grejemo olje in denemo nanj
slanino. Ko se malo ocvre,
denemo nanjo pomokane
zrezke in jih na vsaki strani
pečemo 5 minut. Obrnemo jih
zelo previdno. Ponudimo jih
z rezinami druge limone in
potresemo s sesekljanim ze-
lenim peteršiljem.
SIcuše z zeliščnim
maslom
Potrebujemo: 4 skuše, 5
žlic surovega masla, sol, sok
pol limone, pol žličke ostre
gorčice, pol šopka zelenega
peteršilja, malo mešane za-
čimbe, poper, dve žlici olja.
Priprava: skušam odreže-
mo glave in plavuti, jim prere-
žemo trebuhe, izvlečemo
drobovino in odstranimo škr-
ge. Odstranimo tudi hrbteni-
co. Operemo jih v mrzU vodi
in osušimo. Surovo maslo pe-
nasto vmešamo, mu primeša-
mo malo soh, limonin sok,
gorčico, zelo drobno sese-
kljan peteršilj in mešanico za-
čimb. Nazadnje ga še popo-
pramo. Olje segrejemo v pon-
vi in denemo nanj pripravlje-
ne skuše. Popopramo in jih
na vsaki strani pečemo 3 do 4
minute. Zložimo jih na pogret
pladenj, malo posolimo in po-
nudimo s pripravljenim ze-
liščnim maslom. Zraven se
podajo različne solate.
Ribja enolončnica
Potrebujemo: 1,5 1 juhe iz
koncentrata, srednje veliko
cvetačo, sol, lovorov list, 4
poprova zrna, 1/4 žličke tirni-
jana, 250 g paradižnika,' 1
majhno konzervo stročjega
fižola, 500 g ribjih filetov, 50 g
mastne slanine, 2 žlici sese-
kljanega zelenega peteršilja.
Priprava: juho zavremo.
Medtem očistimo cvetačo, jo
operemo in razdelimo na
cvetke. Denemo jih v vrelo
juho, jo posolimo in dodamo
še lovorov list, poprova zrna
in timijan. Na majhnem ognju
kuhamo 15 minut. Paradižni-
ke za kratek čas potopimo v
vrelo vodo, jih olupimo in
razrežemo na četrtine. Stročji
fižol prelijemo z mrzlo vodo
in odcedimo. Filete operemo,
odcedimo in narežemo na
večje kose. Vse skupaj damo
v juho in na slabem ognju
kuhamo še 20 minut. Med-
tem slanino narežemo na
kocke, jo damo v kožico in jo
malo ocvremo. Nato jo sku-
paj z mastjo, ki se je izcvrla,
damo v jed. Nazadnje eno-
lončnico še potresemo s sese-
kljanim zelenim peteršiljem.
Poleg ponudimo kruh.
Ribji fileti z
zelenjavo
Potrebujemo: 750 g kore-
nja, 750 g pora, 1/2 1 juhe iz
koncentrata, 1 lovorov list, 5
poprovih zrn, 750 g ribjih file-
tov, kis, sol, 1 žlico seseklja-
nega zelenega peteršilja
Priprava: korenje olupimo,
por očistimo in oboje opere-
mo ter narežemo na debela
kolesca. V juho damo lovorov
list in poprova zrna ter jo
zavremo. Dodamo pripravlje-
no zelenjavo in kuhamo na
slabem ognju 10 minut. Med-
tem filete hitro operemo v
mrzli vodi, jih osušimo, nare-
žemo na večje kocke, poka-
pamo s kisom in natremo s
soljo. Damo jih k zelenjavi in
vse skupaj še 15 minut duši-
mo na slabem ognju. Nazad-
nje jed še potresemo s sese-
kljanim zelenim peteršiljem.
tmmmm majda klanšek
^ MERILCI ČASA
Aldin Silberstein
V urarskih krogih velja za posebneža, ki
pa kljub precejšnji »odštekanosti« dosega
dobro prodajo svojih urarskih kreacij, kate-
re je poimenoval kar po sebi. Srečamo ga na
vsakem Baselskem sejmu, ki velja za »Meko
svetovnega urarstva«, njegove reklame so
prisotne v večini evropskih urarskih revij,
vse to pa govori, da tudi izjemno draga
ekstravaganca najde svoje mesto med kupci.
Po osnovni izobrazbi je gospod Silberstein
arhitekt, po nacionalnosti Francoz, po letniku
pa prihaja v najboljša leta. Z urami se je
resneje začel ukvarjati šele leta 1987, leta 1990
pa sta z ženo Sylvie Silberstein ustanovila
urarsko podjetje z imenom »Alain Silberstein
Creatin«, ki s svojim izvirnim pristopom obli-
kovanja urnih ohišij vedno znova najde nov
način pritegovanja pozornosti širše javnosti.
Ker ima večina vrhunskih švicarskih urarskih
blagovnih znamk vsaj nekaj desetletno tradici-
jo, sodi firma Alain Silberstein med ene mlaj-
ših na tržišču.
Karakteristično za njegove modele je izred-
no debelo ohišje, vsak kazalec obarvan z
drugo barvo - rumena, zelena, modra in rdeča
so njegov zaščitni znak, ki se pojavljajo tudi
na kronici za navijanje. Mehanični deli se vsi
ponašajo s Chronometer certifikatom, kar
daje mehaničnim uram določeno odličnost.
Chronometer certifikat uspe pridobiti le bolje
dodelanim mehanizmom, pa čeprav so v os-
novi enaki tistim, ki tega certifikata ne prido-
bijo. Gre za testiranje v enem od treh neodvi-
snih državnih inštitutov, kjer se mehanizmi
testirajo pod določenimi položaji in ob dolo-
čenih spremembah temperature.
Nakup takšne ure je dogodek svoje vrste,
prav tako pa je.tudi njihov servis vrhunski.
Vsak kupec dobi ob nakupu njihove ure po-
sebno listino, lahko bi ji prav tako rekli certifi-
kat oz. »rojstni list ure«, ki uro spremlja ob
vsakem popravilu, servisu, vzdrževanju. Prvi
servis ure Alain Silberstein je zastonj, prav po
celi zemeljski obli pa so poskrbeli za dobro
prodajno in servisno mrežo.
Maloprodajne cene blagovne znamke Alain
Silberstein se začnejo pri par tisoč švicarskih
frankih, ni pa nobena izjema ura iz njihove
kolekcije za ceno tudi krepko
preko 100.000 CHF.
Na našem tržišču uradnega
zastopnika za to blagovno
znamko še ni.
DAVID LEČNIK,
urar iz Celja
in Slovenskih Konjic


[35
Dan odprtih kleti
Briški vinogradniki in vinarji vabijo na brezplačne pokušine svojih vin
To nedeljo, 30. maja, bodo
jjevilne kleti na vseh šestih
(jnorodnih celinah široko
jdprle vrata obiskovalcem,
[^tos se jim bo prvič pridru-
jilo tudi osemindvajset bris-
ih vinarjev, ki bodo v svojih
^eteh ali v gradu na Dobro-
jein od 10. do 18. ure čakali
ljubitelje dobrega briškega
lina, da jih popeljejo skozi
iJeti in z njimi pokramljajo
ob kozarčku.
P      - ■ ■-■
Zamisel, da bi tudi vino do-
bilo svoj dan, se je v začetku
devetdesetih let porodila v
Italiji, kjer pridelajo na 830
[isoč hektarjih vinogradov pe-
tino svetovne proizvodnje vi-
na, so največji izvozniki, pov-
prečna poraba na prebivalca
pa znaša 60 litrov. Prvi dan
odprti kleti so pripravili leta
1993 in kletarjem, ki so se
pridružili Gibanju za vinski
turizem (Movimento Turi-
smo del vino), je v svoji drža-
vi v samo nekaj letih uspelo
spremeniti pojmovanje pro-
mocije vina in vinskega turiz-
ma.
Za uspešno »formulo« so se
začeli zanimati tudi drugod
po svetu, tako da se je v 1.
mednarodni dan vina (Wine-
day) vključila po ena država
iz vseh šestih vinorodnih ce-
lin. Letos se je število sodelu-
jočih še razširilo. Med prvimi
smo bih k sodelovanju po-
vabljeni tudi Slovenci. Ledino
dneva odprtih kleti bodo
smelo, kot pravijo sami, zao-
rali vinogradniki in vinarji z
Brd, kjer pridelajo dobro de-
setino slovenske proizvodnje
vina. Osemindvajset kleti se
bo tako postavilo ob bok tiso-
čim najboljšim in najbolj pro-
dornim v Italiji, KaHforniji, Av-
straliji, Čilu, Argentini, Urug-
vaju, Južnoafriški republiki in
na Japonskem, ki jih je lani na
dan vina obiskalo več kot mi-
lijon turistov.
Dan vina ima tudi svoj ma-
nifest gostoljubja, ki med
drugim pravi, da mora tisti, ki
se odloči za sodelovanje na
tej prireditvi, brezplačno po-
nuditi svoje delo v uživanje
drugih in osebno sprejeti turi-
ste kot prijatelje ter jih z raz-
lagami, ogledi in pokušinami
vpeljati v svet vina. Verjeti
mora tudi v turizem kot raz-
vojno možnost vinorodnih
okolišev in kot način za ohra-
nitev pokrajinske in kulturne
neokrnjenosti.
wmmmmmmmmmmm ji
Briški vinogradniki in vi-
narji bodo goste večinoma pri-
čakali v svojih kleteh. Pet jih
bo pripravilo pokušine tudi na
gradu Dobrovo, kjer bo tudi
osrednja informacijska točka.
PREHRANA ZA ZDRAVJE
Jod v prehrani
sirom sveta je po podatkih
WHO prizadetih 400 milijo-
nov ljudi zaradi pomanjkanja
joda, ki nujno vodi do tvorbe
golše. V Evropi se najpogoste-
je pojavlja v alpskih deželah,
v južnem in centralnem delu
Nemčije in v deželah v razvo-
ju. Tudi v Sloveniji je proble-
matika podobna kot v alp-
skem delu Evrope z ugotovi-
tvijo, da je Prekmurje ena naj-
bolj deficitarnih regij.
Jod je mikroelement, bis-
tven za rast in normalno
funkcijo pri človeku, še pose-
bej za razvoj in delovanje ščit-
nice. Ker ščitnica uravnava
presnovo, jod pa vpliva na
ščitnico, lahko premajhna ko-
ličina joda povzroči počasno
duševno odzivanje, nabiranje
kilogramov in pomanjkanje
energije.
Le v redkih primerih Evrope
je količina joda v prehrani za-
dostna, to je 150-200 pg. Naj-
bolj učinkovit način vnosa joda
v organizem je ta, da ga doda-
jamo v hrano in to z jodiranjem
soli, vode, raznih omak in olja.
Zadostna količina joda v orga-
nizmu se odraža v spodbuja-
nju rasti, večji duševni prožno-
sti, lažjemu hujšanju, ker pov-
zroča izgorevanje maščob,
večji količini energije in boljši
rasti las, nohtov in zob.
Večina živil vsebuje le
majhne količine joda. Zele-
njava vsebuje največ 20 pg
joda na 100 g (špinača, šampi-
njoni, korenje, brokoli), rženi
kruh ga vsebuje največ 8,5 pg
na 100 g, nekatere ribe pa ga
vsebujejo veliko več - tudi do
400 pg na 100 g (vahnja, losos,
morski Ust, polenovka).
Ker ima predlog povečane-
ga uživanja ribjih obrokov na
žalost le malo odzivnosti, da-
je uporaba jodirane kuhinj-
ske soli veliko več upanja.
Vendar pa je vsebnost doda-
nega joda na kilogram kuhinj-
ske soli v Sloveniji zelo majh-
na, to je 1-5 mg, kar pa ne
zadostuje potrebam organiz-
ma. Bolj se zavedajo posledic
pomanjkanja joda v številnih
drugih državah, kjer je količi-
na dodanega joda tudi do 50
mg na kilogram soli (Nizo-
zemska, Portugalska, Špani-
ja) oziroma vsaj do 25 mg.
Odprava pomanjkanja joda je
danes namreč ena najpo-
membnejših preventivnih na-
log na svetu, da bi se zmanj-
šale mentalne napake pri
otrocih.
mag. SIMONA RUČIGAJ
PRIHODNOST INTERNETA
»Telefon, eno vstopnico
za kino, prosim!«
Uporaba Interneta s po-
močjo mobilnih telekomu-
nikacij se danes sklada s po-
dobo poslovneža, ki v hotel-
ski sobi prebira elektronsko
pošto ali izmenjuje datoteke
z računalniškim omrežjem
svojega podjetja. V prihod-
nosti pa bo ta podobo po-
vsem drugačna, pravi Fadi
Pharaon, svetovni guru na
področju prenosa podatkov
v mobilni telefoniji in vodja
razvoja in trženja prenosa
podatkov pri švedski korpo-
raciji Ericsson.
Mobilni prenos podatkov
bomo namreč po njegovih
besedah uporabljali za razno-
vrstne namene - od rezervaci-
je in nakupa vstopnic za kino
predstave do upravljanja av-
tomatov za tople napitke.
Prenos podatkov, ki v da-
našnji mobilni telefoniji pred-
stavlja razmeroma majhen
delež, bo že v nekaj letih
močno narasel in celo prese-
gel delež storitev »običajne«
govorne telefonije. Prava
stopnica na poti uporabe mo-
bilnega prenosa podatkov so
ly:atka sporočila SMS, ki so
'udi med slovenskimi upo-
rabniki zelo priljubljena, ven-
•lar je dolžina posameznega
sporočila omejena na 161
Znakov. Veliko večjo fleksibil-
■lost dopušča prenos podat-
W preko Interneta, zato ne
preseneča dejstvo, da so ope-
raterji mobilnih telekomuni-
'^cij postali hkrati tudi po-
I'Rudniki internet storitev.
V mobilnem prenosu po-
datkov je ozko grlo še vedno
Razmeroma nizka hitrost pre-
'losa podatkov. Ta sedaj zna-
^a le 9600 bitov na sekundo,
riove tehnologije pa bodo
Prenos podatkov močno pos-
pešile, tudi če ga bomo oprav-
Ji^i po inobilnem_omrežju.
GPRS (paketni način prenosa
podatkov) bo omogočal hi-
trost do 115 kilobitov na se-
kundo, digitalni sistem mobil-
ne telefonije tretje generacije
UMTS (univerzalni sistem
mobilnih telekomunikacij) pa
bo omogočil, da bomo podat-
ke po mobilnem omrežju
prenašali s hitrostjo kar do 2
megabita na sekundo.
Kaj pa omenjene hitrosti po-
menijo v praksi? Običajni pre-
nos podatkov preko sistema
GSM omogoča, da odpremo
elektronsko pošto v 10 sekun-
dah, približno eno minuto tra-
ja »odpiranje« zahtevane
spletne strani, pošiljanje vi-
deoposnetka pa bi vzelo prib-
ližno eno uro časa. Po tehno-
logiji GPRS bomo elektronsko
pošto ali spletne strani odprli v
manj kot eni sekundi, »nalaga-
nje« fotografije bo trajalo prib-
ližno 10 sekund, videoposnet-
ka pa nekaj minut. Sistem
UMTS bo omogočil, da tudi
razmeroma obsežen video
posnetek prenesemo in si ga
ogledamo v manj kot minuti,
vsa ostala opravila prenosa
podatkov pa bodo vprašanje
delčkov sekunde ali kvečjemu
nekaj sekund.
Tehnologija GPRS naj bi se
uveljavila že v letu 2000 (si-
stem UMTS naj bi predvidoma
začeli uporabljati v letu 2002).
Omogočila bo, denimo, odda-
ljeni nadzor skladišč in nama-
kalnih sistemov, pa tudi tako
preprostih naprav, kot je apa-
rat za tople napitke. S pomoč-
jo tehnologije GPRS bomo lah-
ko preko mobilnega telefona
rezervirali vstopnico za kino,
opravljali bančne transakcije
in igrali na srečo, ali pa si
bomo poiskali in rezervirali
potovanje v eksotične kraje.
Tudi mobilni telefoni bodo
vse pametnejši. Proizvajalci
načrtujejo, da bodo vanje
vgradili novo tehnologijo, ki
so jo poimenovali Bluetooth.
Bluetooth je tehnologija brez-
žičnega prenosa podatkov, s
katero se bomo izognili ka-
belskim ali infrardečim pove-
zavam med npr. računalni-
kom in mobilnim telefonom.
Že letos naj bi večji proizvajal-
ci trgu predstavili aparate, ki
bodo predvidoma omogočih
povezovanje v radiu 10 me-
trov.
KOZMETIČARKA SVETUJE
Mozol jčki, adijo!
z jutranjim in večernim
čiščenjem mozoljem resnič-
no preprečimo nastanek;
koža naj bo 2-krat dnevno
očiščena s čistilnim mlekom
ali čistilno kremo, na koncu
obraz toniziramo s tonikom
za mastno/mešano kožo.
Tudi mastna koža potrebu-
je vlažnost, sicer se lušči in je
zelo napeta. Po čiščenju na-
nesite vlažno (ne vsebuje
maščobe) emulzijo. Uporab-
ljajte samo nemastna ličila:
rdeče predele lahko odlično
prikrijete s pravilno podlago,
ki pa ni mastna. Posvetujte se
s prodajalko oz. kozmetičar-
ko v drogeriji. Seveda pa ni-
kar ne pozabite na temeljito
odstranjevanje ličil zvečer.
Mozoljčke odstranjujte s
previdnostjo: sedaj so na tr-
žišču posebni lepotni lepilni
trakovi, katere prilepimo na
nos; najprej si kožo očistimo
s čistilnim mlekom, katerega
speremo, nato na še malce
vlažno kožo na nosu prilepi-
mo trak in ga pustimo delova-
ti 15 minut. Nato ga preprosto
odlepimo!
Enkrat tedensko si nanesite
masko na mesto T (čelo, nos,
brada). Maska naj bo za
mastno kožo (drogerija, le-
karna) , na ostale dele pa npr.
jogurt. Vse skupaj sperite po
10 minutah.
Nikar si ne iztiskajte mo-
zoljčkov: čeprav je težko gle-
dati v ogledalu obraz, posut z
mozoljčki, si jih ne iztiskajte
nestrokovno. Prišlo bo do
vnetja, okužbe; veliko bolje
je, da se odpravite h kozmeti-
čarki. Obstajajo pa posebni
mali okrogli lepilni obliži
(Normaderm) posebej za
vnete mozoljčke na obrazu.
Delujejo antibakterijsko in iz-
sušujejo mozolje preko noči.
Če se vam koža preveč sve-
ti: lahko si pomagate z anti-
septičnim pudrom, ki ga na-
nesete na te predele.
Kozmetičarka VESNA,
t^u^^u. 2^ Projektno pisarno
IHIII   Celje - zdravo mesto
Št. 21.-27. maj 1999
36
GLASBA
Druga godba '99
15. mednarodni festival drugačne glasbe v Ljubljani
Glasbena mladina Slove-
nije (že petnajstič po vrsti)
organizira mednarodni
glasbeni festival »Druga
godba«. Letos bo, tako kot
prejšnja leta, spet poudarek
na etnični glasbi, dalo pa se
bo slišati tudi nekaj zares
prave »druge godbe«. Po za-
slugi prirediteljev, ki so fe-
stival leta 1995 uspeli uvrsti-
ti na listo mednarodnega
združenja festivalov etnične
glasbe EWFMF, se letos med
1. in 12, junijem spet obeta
zanimiv in raznolik pro-
gram, saj bo mogoče slišati
več kot dvajset izvajalcev iz
štirih celin.
(jldvni del iL-Siivala bo, koi
ponavadi, spet potekal v ljub-
ljanskih Križankah, letošnja
novost pa je »nočni program«
v klubu K4, v katerem bodo
nastopile nekatere domače
skupine (Fake, Šišenska baj-
ka), nekaj tujih drugogodba-
šev (Elliot Sharp, Toto La
Momposina Workshop, Le
Quan Ninh, Saadet Turkoz,
Christian Fennesz), za pravo
ozračje pa bo skrbel španski
DJ Jordi.
Festival bo otvoril senegal-
ski zvezdnik Baaba Maala s
skupino Daande Lenol, kar
bo ob nastopu madžarskih
Muzsikas (sobota, 5. junij),
okrepljenih s pevko Marto
Sebestyen in Alexandrom Ba-
lanescujem, tudi višek letoš-
nje Druge godbe. Za Senegal-
cem bo v preddverju Križank
pela obetavna malijska pevka
Rokia Traore (4. julij), na isti
dan pa bo v Viteški dvorani
godel francoski multistilistič-
ni jazzy-pop trio La baronne.
V soboto bo pod žarometi
Plečnikovih Križankah (ob že
omenjenih Madžarih) kon-
certiral še makedonski rom-
ski pleh bend Kočani Orke-
ster, ki ga bo mogoče slišati
tudi že dopoldne na uličnem
koncertu v Stari Ljubljani.
Festival se bo nadaljeval v
ponedeljek, 7. junija, ko bo v
Križankah nastopila domača
zasedba Duma Levantina in
marokanski pevec Emil Zri-
han, ki bo predstavil pesmi
maroških Judov. Torek bo v
znamenju latino glasbe - Suza-
na Baca bo pela tradicionalne
pesmi perujske črnske skup-
nosti, večer pa bo zaključila
kubansko-kolum.bijska  nave-
za Asere&Toto la Momposina.
V Evropi živeči in delujoči an-
golski pevec Waldemar Bustos
bo v sredo s spremljevalci
Grupo predstavil mešanico
afro, latino in evro godbe, z nič
manj zanimivo glasbo pa bo
skušala prepričati vzpenjajoča
južnoafriška zvezdnica Busi
Mhlongo.
Predzadnji dan festivala, v
petek, 11. junija, se bo najprej
predstavil stari znanec slo-
venskih odrov - kitarist, sak-
sofonist in rokovalec z elek-
tronsko mašinerijo Elliot
Sharp, ki bo tokrat igral sku-
paj z avstrijskim »tehno« ma-
gom Christianom Fennes-
zom. Za njima bo s svojo sku-
pino ob spremljavi francoske-
ga DJ-ja Frederica Galliana
nastopil malijski balafonist
Neba Solo, kot zadnja pa bo
nastopila britansko-azijska
etno-tehno združba DJ Ritu's
Asian Equation.
Festival se bo zaključil v
soboto s tremi nastopi - ba-
skovski pevec Benat Achiary
bo godel skupaj s Pedrom
Solerjem, Italijan Pino Mina-
fra bo s svojim bendom po-
skrbel za ljubitelje jazza, fina-
le festivala pa bo pripadalo
Igorju Krivokapišu in njego-
vemu projektu Kaša, v kate-
rem bodo moči in znanje
združevali Prvačka pleh mu-
zika, orkester Kaša ter solista
Benat Achiary in Elliot Sharp.
STANE ŠPEGEL
Nisem jaz za te
»Nisem jaz za te« je naslovna skladba
albuma 15-letne Katje Lesjak, doma iz Oplot-
nice. Naredila je nižjo glasbeno šolo in rada
zaigra tudi na klavir, največkrat kakšno
svojo skladbo. Prepevati pa je začela že na
začetku osnovne šole.
V skladbi »Nisem jaz za te« praviš: »Ko
srečava se, me ustavljaš in me prijazno
ogovarjaš. Vabiš me v slaščičarno, drugič
spet pa v kavarno«. Kam raje zahajaš?
Kar oboje. Da po kavi ne moreš spati, drži,
sicer pa imam rada tudi kakšno sadno torto.
Kdaj se je začela tvoja glasbena pot?
Bilo je leta 1991. Takrat sem se prvič pred-
stavila v Oplotnici. Pela sem skladbo Naš
kuža. Ljudje so bih navdušeni in moj ata se je
pogovoril z Edvinom Fliserjem in dogovorila
sta se za projekt.
Katero skladbo si najprej posnela?
To je bila skladba Zaljubljene mucke, s kate-
ro sem nastopila na Zlatem srčku v Velenju.
Kakšen je bil občutek, ko si prvič stopila v
glasbeni snemalni studio?
Čisto nekaj novega je bilo.
Sploh si tega ne predstavljaš,
dokler ne vidiš. Velik prostor,
mikrofon, fino je bilo.
Kdo piše besedila, kdo de-
la glasbo?
To je veliko avtorjev. Besedi-
la mi je napisala Brigita Kobe,
Domen Jane, Vera Šohnc, Met-
ka Ravnjak Javk... glasbo pa
Edvin Fliser, Marjan Hvala...
Se z glasbo ukvarjata tudi
tvoj oče in mamica?
Pojeta oba, samo da mami-
ca bolj v ozadju, oče pa poje
pri Bratih iz Oplotnice. Kritike
pa mi povesta oba.
Ko poslušaš album »Ni-
sem jaz za te«, bi kaj spreme-
nila, kaj popravila?
V vsaki pesmi bi spremeni-
la kaj, če bi se le dalo.
Imaš kaj treme na nasto-
pih?
Treme na prvem nastopu ni-
sem imela, potem pa se je ne-
kajkrat pojavila, zdaj pa nič več.
Kdo skrbi za tvojo garde-
robo?
Za to poskrbi moja mama,
da gre z mano v trgovino in
kaj kupiva.
Kje si že nastopala?
Na raznih festivalih, dobro-
delnih prireditvah. Mehurč-
ku, Nedeljskih 60, pa tudi na
prireditvi radia Celje v disko-
teki Jungle v Celju, ko je bil
finale drugega Full cool demo
topa.
Kako pa nastope usklaju-
ješ s šolo?
To ni tak problem. Šola je
čez teden, nastopi pa so ob
vikendih.
Kaj pa pravijo tvoji prijate-
lji, glede na to, da si izdala že
drugi album?
Presenečeni so. Zdaj ko
sem v srednji šoli, so me ne-
kateri poznali že od prej, ne-
katerim se je zdelo zanimivo.
Kaj zavisti?
Ne vem. Pokažejo mi ne.
Kako se počutiš zdaj, ko po-
slušaš skladbe s prve kasete?
Ne vem, ker jih ne poslu-
šam veliko. Vedno najdem
kakšno napako. Za novo ka-
seto »Nisem jaz za te« sem
naredila venček skladb iz pr-
ve kasete »Hišica sredi Pohor-
ja«. Posnela sem jih na novo,
gre pa za skladbe, ki so bile
najbolj odmevne.
Kakšne so tvoje želje?
Posneti čim več pesmic, da
bi me ljudje imeli radi in bi me
poslušali, hodili na moje na-
stope in da bi teh bilo čim več.
-^smmtma SIMONA BRGLEZ
Sprešano
Celje
Od petka, 28., do nedelje,
30. maja, bo na igrišču na
Lopati pri Celju drugi ročk
festival, imenovan Spreša-
no Celje, ki ga pripravljata
skupina Grozdje in druš-
tvo Impromit.
Festival se bo pričel ob 16.
uri, v treh dneh pa bo na
Lopati nastopilo okoli 30 bolj
ali manj znanih slovenskih
ročk skupin. Med njimi bo-
ste lahko prisluhnili skupi-
nam kot so: The Drinkers,
Demolition Group, Tabu,
Grozdje, Noxire, Carpe
diem, Inside, Delo na črno,
Black Summer in drugim.
Organizatorji bodo postavili
poseben oder, na katerem
bodo nastopali kantavtorji,
kot obljubljajo, pa bo letos
na voljo tudi dovolj veliko
parkirišče. Cena vstopnice je
1000 tolarjev, kupite pa jih
lahko v prodajalnah Laina,
NLP, v pubu Lampa, na Štu-
dentskem servisu Maribor in
na mariborskem Štuku. V ce-
no vstopnice je vključeno
kampiranje, sanitarije in og-
led vseh koncertov, med fe-
stivalom, ki bo v vsakem
vremenu, pa bo poskrbljeno
tudi za hrano in pijačo. NMS

Temnolasi Dadi Dadič pri-
haja iz Ljubljane. Z glasbo
se ukvarja že kakšnih 18 let.
Njegova prva skupina se je
imenovala Dadi&Čompany,
nato pa je na glasbo za nekaj
časa pozabil, čeprav je še
pisal in ustvarjal, vendar pa
pesmi skrbno hranil doma.
Pred časom je znova začutil,
da bi lahko nekaj dal sloven-
ski glasbi in tako je ustano-
vil skupino Lutke.
Dadi ima rad lutke, rad
tudi zahaja v lutkovno gleda-
lišče, iskal pa je tudi ime, ki
bo enostavno, ki si ga bomo
z lahkoto zapomnili in ki ga
nima še nihče. Prvi spot je
nameraval posneti z lutkami
in tako je skupina dobila
ime.
Glasbeno pot si je Dadi za-
stavil tako, da se najprej pred-
stavi z videospoti in radijski-
mi posnetki, šele nato pa tudi
z nastopi v živo. »Da ne bi
nastopal pred praznimi di-
skotekami, v praznih dvora-
nah,« pravi Dadi. Če ljudje
glasbe ne poznajo, ne bodo
prišli.
Sicer pa se je tudi na radiu
pojavil na zelo zanimiv način.
Prve posnetke je namreč kar
pripeljal s svojima najboljši-
ma prijateljema. Motorjem in
psom Blekijem. Blekija, ki je
njegov prijatelj že dobrih se-
dem let, da v nahrbtnik in
tako se skupaj vozita.
Ploščo Kištafon je izdal mi-
nulo leto in izšla je pri založbi
Dadi&co. Glasbo, besedila,
vokal in kitaro je posnel sam,
sicer pa so mu pri nastajanju
albuma pomagali še Marko
Štumberger, Sergej Pobegaj-
lo, Jože Sečnik, Matija Kraj-
nik, Borut Činč, Aleš Čadež in
drugI. Na albumu je devet
skladb: Kištafon, Rekla je.
Morska, Na deželo. Zakaj,
Deklica, Nikoh ne pozabim
te, Pravijo in Sedaj mi je žal.
Na albumu ni nobene prired-
be.
Četrti videospot je Dadi po-
snel za skladbo Nikoli ne po-
zabim te. Snemal je v naravi
na Radenskem polju pri Gro-
supljem. Spot je režiral sam,
snemalec pa je bil Jure Čer-
nec. Nastopa tudi njegov Ble-
ki. Snemanje je omogočila
Tatjana Čuden iz Celja.
Dadi ima poleg glasbe, hi-
trih motorjev in svojega psa
zelo rad tudi hrano in misli,
da dobro kuha. Sicer pa je
napisal tudi knjigo z naslo-
vom Zbogom kilogrami, do-
ber dan zdravje.
SIMONA BRGLEZ
Šl. 21.-27. moj 1999
GUSBA
37
GLASBENI EX-PRESS
Kljub napovedim poznaval-
cev britanske glasbene scene se
prvi single »Look At Me« bivše
spajsice GERI HALLIWELL ni
uvrstil na vrh angleške lestvice
najbolje prodajanih »maUh«
plošč. Tam še vedno kraljujejo
irski fantiči BOVZONE s prede-
lavo skladbe »You Needed Me«,
s katero si je kanadska pevka
Anne Murray leta 1978 pripela
grammyja. Na tretje mesto se
je uvrstila kanadska country/
pop zvezdnica Shania Twain s
pesmijo »That Don't Impress
Me Much«.
V ponedeljek so v kanadskem
Vancouverju pokopali 49-letne-
^ BRUCEA FAIRBAIRNA,
znamenitega producenta, ki je
poskrbel za zvočno podobo ne-
katerih najboljših mainstream
ročk izdelkov zadnjih petnaj-
stih let: »Slippery When Wet«
(Bon Jovi), »Permanent Vaca-
tion« (Aerosmith)...
Na novem albumu »Electric
Honey« newyorškega dekliš-
kega hip-hop kvarteta
LUSCIOUS JACKSON bo go
stovalo kar nekaj znanih imen
iz sveta popularne glasbe,
med katerimi velja še posebej
izpostaviti spet zelo aktivno
Deborah Harry iz skupine
Blondie in pa country zvezd-
nico Emmylou Harris.
Založba Columbia je v nedifi-
nirano bližnjo prihodnost pre-
ložila izid dolgo pričakovane
zbirke koncertnih posnetkov,
B-strani single plošč in demo
verzij seatlleške ročk zasedbe
ALICE IN CHAINS. Da pa obo-
ževalci ne bi bili preveč razoča-
rani, so za njih pripravili skraj-
šano verzijo »box seta«, na kate-
ri bo petnajst skladb, izšla pa bo
konec prihodnjega meseca. Na
LP-ju »Nothing Safe: The Best
of the Box« bo petnajst skladb,
med njimi tudi nova »Get Born
Again«, ki bo objavljena tudi na
single formatu.
Prva in edina solo plošča, ki
jo je le nekaj mesecev pred
smrtjo posnel pevec popularne
avstralske zasedbe INXS Mic-
hael Hutchence, bo izšla avgu-
sta. Mesto »samoumorj enega«
Michaela naj bi po še nepotrje-
nih informacijah v bendu zase-
del soul zvezdnik Terence
Trent D'Arby (?!). INXS bodo
12. junija - prvič po Hutchen-
ceovi smrti (november 1997) -
nastopil v Sydneyu na otvoritvi
olimpijskega stadiona.
Popularno škotsko skupino
TEXAS je le nekaj dni po
izidu albuma »The Hush« za-
pustil bobnar Richard Hynd,
njegovo mesto pa je že zasedel
Mykey Wilson, nekdanji član
zasedbe The Dust Junkys.
Po več kot desetih letih se na
glasbeno sceno spet vrača eden
izmed najpopularnejših soft
rockerjev in igralcev osemdese-
tih RICK SPRINGFIELD, pri
nas znan predvsem po uspešni-
cah »Jessie's Giri«, »Don't Talk
To Strangers« in »Pve Done
Everything for You«. Zdaj že 50-
letni bivši idol ameriških najst-
nic je kljub dolgemu dopustu,
kot kaže, še vedno zelo priljub-
ljen, saj je njegova založba v
predprodaji prodala že več kot
sto tisoč kopij albuma »Karma«.
Redkim »izbrancem«, ki de-
lujejo pod okriljem najstarejše
slovenske založbe nosilcev
zvoka Helidon, se je s prvim
samostojnim albumom pri-
družila brežiška pevka NUŠA
DERENDA, širši javnosti zna-
na predvsem kot pevka znane-
ga hotelskega benda Karavan's.
Nuša je za LP »Vzemi me veter«
v studiu RSL-Luca posnela dva-
najst neobveznih pop skladbic,
pod večino katerih se je podpi-
sal avtorski par Matija Oražem
- Damjana Kenda Hussu.
BACKSTREET BOYS bodo
v sredo, 2. junija, z nastopom
v belgijskem mestu Ghent ot-
vorili veliko evropsko turne-
jo, ki bo obsegala kar 42 kon-
certov v trinajstih državah.
Floridski boy bend bo na tur-
neji seveda promoviral njihov
pred nedavnim objavljeni
tretji album »Millenium«, v
deželico na sončno stran Alp
pa ga ne bo. Nam najbližji bo
njihov nastop v avstrijskem
Wielsu, 5. julija.
Še več let, kar šestnajst, pa
so bili z glasbenega prizorišča
odsotni člani v sedemdesetih
in v začetku osemdesetih zelo
cenjene zasedbe THE J GEILS
BAND, ki se je pred dnevi spet
zbrala v originalni zasedbi
(Peter Wolf, Seth Justman, J
Geils, Danny Klein, Magic
Dick) in presenetila z nasto-
pom v talk-showu znamenite-
ga Davida Lettermana. Ko-
smati abrahamovci se trenut-
no pripravljajo na veliko tur-
nejo po ZDA, kjer bo moč
poleg številnih njihovih sta-
rejših   hitov   (»Centerfold«,
»Freeze-Frame«....) shšati tu-
di nekaj novih skladb.
Nevladna, nepolitična hu-
manitarna organizacija Slo-
venska filantropija prireja 3.
junija v Hali Tivoli velik do-
brodelni koncert »VSI POD
ENIM SONCEM«, kjer bodo
nastopili Demolition Group,
Tojnaž Domicelj, Vlado Kre-
slin, Jani Kovačič, Avtomobi-
li, Flirt, Nude in številni dru-
gi. Izkupiček od prodaje kart
bo namenjen psihosocialni
pomoči beguncem s Kosova.
Ljubljanska Corona je založi-
la LP prvenec mlade ročk zased-
be DIVJI KOJOTI. Bratje Ober-
star (Tadej - vokal, Simon - bas,
Andrej - klaviature) so ob asi-
stenci treh somišljenikov (Ma-
tic Novak - kitara, Gregor Ber-
gar - bobni, Danijel Tomšič -
solo kitara) konec lanskega leta
v studiu KiF-kif posneli dva-
najst solidnih, z naftalinom pre-
žetih skladb, ki smrdijo po pol-
pretekli zgodovini rockovske
godbe, kamor se zadnje čase
spet zateka vse več domačih
bendov. Člani teh mladinskih
rockovnjaških hord se vse po-
gosteje vračajo na sam začetek
svojega tuzemskega bivanja - v
sedemdeseta, ko se je večina
njihovih staršev iz »ta pravih«
rockerjev prelevila v ljubitelje
bolj narodno zabavnih viž.
Tik pred odhodom v Jeruza-
lem, kjer se bo konec tega
tedna (29. maja) zgodil že 44.
izbor za popevko Evrovizije -
EUROSONG 99, je štajerska
pop diva DARJA ŠVAJGER
pri založbi Nika objavila
kompaktno ploščo »For A
Thousand Years«. Na njej po-
leg naslovne skladbe, s katero
nas bo Darja zastopala v Izrae-
lu, najdemo še originalno,
slovensko različico »Še tisoč
let«, dve verziji balade »Pri-
sluhni mi«, ki je Švajgerjevi
leta 1995 v Dublinu na Euro-
songu prinesla izvrstno sedmo
mesto, šest let staro »Prisluhni
mi« in še nekaj novih skladb,
zapetih v angleškem jeziku.
V soboto, 29. maja, bo v
Zadružnem domu v Gotovljah z
dvema spremljevalcema (Alek-
sander Pophristov - bas, Mihail
Manišev - bobni) nastopil
VLADKO STEFANOVSKI. Ma
kedonski kitarski polbog bo po-
leg nekaterih svojih starejših
stvaritev promoviral tudi godbo
s pred nedavnim objavljenega
LP-ja »Vlatko Stefanovski trio«.
Info: 041 788 654.
Na letošnji izbor za naj popev-
ko Evrovizije pa so se dobro
pripravili tudi naši južni sosed-
je. DORIS DRAGOVIČ in Tonči
Huljič, avtor skladbe »Maria
Magdalena«, ki jo lahko slišite
tudi na njenem najnovejšem al-
bumu »Krajem vijeka«, napove-
dujeta naskok na sam vrh, kar pa
je, glede na dosedanje uvrstitve
hrvaških popevkarjev, čisto real-
na opcija.
STANE ŠPEGEL
Celjski rockerji NOXIRE pozivajo someščane, da preko
Interneta (www.usgigtv.net) glasujejo za njihov videospot, ki ga
od 15. maja predvaja ameriška televizija Usgigtv.net. Noxire je
edini slovenski bend, ki ga je omenjena televizija uvrstila na
svojo lestvico, vrstni red katere oblikujejo »on-line poslušalci«.
Glasovanje poteka do sredine prihodnjega meseca, prvih pet
videospotov z lestvice pa se bo nato vrtelo skozi vse leto.
Tri leta po izidu kasete »Nešto kao Džimi Hendriks« in dobro
leto po izidu kompaktne plošče »Novo vrijeme- stare dileme« je
pri založbi Shelter izšel tretji projekt novogoriških »srbolju-
bov« ZAKLONIŠČE PREPEVA. Gre za maksi CD single »Glasaj-
te za nas« z nosilno skladbo »Žitije Miče Muriquija«.
"|[P^"    iiiiii m mil II      ' 1
1. REAL LIFE-BON JOVI W~
2. IWANT IT THAT WAY-BACKSTREET BOYS (2)
3. LIVIN'LA VIDA LOCA-RICKY MARTIN (4)
4. LOOK AT ME-GERI HALIVKELL (2)
5. SOBER-JENNIFERPAIGE (5)
6. DONTLETITGOAVVAV-NODOUBT (3)
7. INOURLIFETIME-TEXAS (1)
8. RIGHTHERE,RIGHTNOW-FATBOYSLIM (4)
9. GIVEALinLELOVE-MR.PRESIDENT ^1)
10. MVSTRONGESTSUIT-SPICEGIRLS (3)
domaČa LESTVICA ^
1. ATA REPI-GROZDJE (8)
2. HOČEM, DA OSTANEŠ Z MANO-ANJA RUPEL (4)
3. BREZTEBE-POWERDANCERS (7)
4. SAM EN MAJHEN POUUB-PETER LOVŠIN (4)
5. VRNISE-DAOIDAZ (2)
6. ŠTORKUE-ČUKI (1)
7 LED-BIGFOOT MAMA (3)
8. NEJOČISE-SENDI (5)
9. POLEPŠAJSVETZUUBEZNIJO-IRENAVRČKOVNIK (6)
10. ČE BOŠ MOJ-NUŠA DERENDA (1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: "
IDO-JESSICA
VOUGOTME-ROOTS
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
MODERNE SIRENE-KINGSTON
NJENA BALADA-FLIRT
Nagrajenca: Anja Kočevor, Krivica I, Prevorje
__Sondi Repos, C. 14. divizije 1, Štore_
Nagrajenca dobitD kaseto,
IdjopodariaZKPRTVS, EjLMk
naogiosnemoddelkuRadiaCfilie SSinpio^  .
I VRTIUAKPOLKIN I
K.      VALČKOV      J[
I ~    CEUSMH 5 plus ^99
\. HRIBOVSKA DEKLICA-SAVINJA (9P'
2. METLIN PLES-ŠALEŠKI FANTJE (6)
3. PESEM O SLOMŠKU-FRAJERJI (2)
4. NA PIR-ANS. VINKA CVERLETA (1)
5. NEPOZABNA POMLAD-IZVIR (4)
SLOVENSKIH 5 plus'99
1. POŠTAR-ŠTIRJE KOVAČI (9)""
2. MOJA PRIMORSKA-VRTNICA (3)
3. MAMICI-MAČKONI (2)
4. KADAR JABUNEZACVETO-VRISK (6)
5. PRIJATEUSEŽENI-GRM (1)
PREDLOGA ZA LESTVICO CELJSKIH 5 plus:
RDEČA LIČKA-VESNA IN VLASTA
PREDLOGA ZA LESTVICO SLOVENSKIH 5 plus:
NAJ PESEM ZAPOJEM-JASMIN
Nograjemo: Viktorijo Rotovnik, Ljubnico 17, Vitanje
_Anico Pungeršek, Lekmorje 22, Sveti Štefan_
Nagrajenca cbbila kaseto na ogksnem ockieiku Rocfn Celje
TUJE LESTVICE - ALBUMI
VELIKA BRITANIJA
"Tgoid abbT
2. millenium backstreet boys
3. the hush texas
4. performanceandcocktails stereophonic
5. you've come a long way, baby fatboy slim
1. ricky martin ric^martjit
2. nolimittopdogg snoopdoggydogg
3. funmail tlc
4. apuceinthesun tinmcgraw
5. comeonoe shaniatwain
1. burythehatchei cranberries
z the hush texas
3. songo andreabocelli
4. GOU) ABBA
5. AMERIČANA OFFSPRING
Šl. 21.'27. maj 1999
38
RADIO - TELEVIZIJA
CEUSKI RADIJCI
OD B DO V
Vesna Lejic
Danes bom
predstavila radij-
sko novinarko Ve-
sno Lejič. A še
preden pričnem,
sem dolžna poja-
snilo, zakaj sem
prejšnji teden
predstavila Matja-
ža Marinčka, ki je
po abecednem re-
du za njo. Vse po-
ve naslednja
anekdota.
V četrtek me je
duhoviti Matjaž po-
baral: »Čuj, šefica,
saj si kar dobro na-
pisala, ampak, ali
ste se vi učili dru-
gačne abecede kot
mi na Hudinji?« De-
belo sem ga pogle-
dala in odvrnila, da menda ne.
»Zakaj pa si M uvrstila pred L?«
je bil radoveden. Hja, kdo bi
vedel, zato moram seveda ne-
mudoma napako popraviti in
predstaviti Vesno Lejič in To-
maža Lukača. A najprej dame.
Te imajo prednost.
Vesna Lejič je naša sodelav-
ka že kakšnih šest let. Zadnje
tedne jo vidimo le poredko. Je
namreč tik pred drugim poro-
dom, zato doma s sinom Ti-
borjem pričakuje novega dru-
žinskega člana, vmes pa še
pridno študira.
V našo medijsko hišo je
prišla kot pripravnica. Diplo-
mirana sociologinja se je ta-
krat lotila raziskav programa,
poslušanosti in podobno, ka-
sneje pa smo jo tako zasuli z
novinarskim delom, da žal ni
bilo več časa za raziskave. Sil-
no sta jo zanimala gospodars-
tvo in bančništvo in kmalu se
je začela novinarsko-poroče-
valsko ukvarjati s tem. Vse
pogostejši so bili tudi »izleti« v
trženje. Svoje znanje je želela
nadgraditi, zato je vpisala po-
diplomski študij ekonomije.
Prepričana je, da novinarstvo
ni njen življenjski cilj. Njene
ambicije so precej višje. Zato
študira, da bi jih lahko uresni-
čila.
V prostem času, tega zares
nima veliko, se ukvarja tudi s
povsem drugimi stvarmi. Na
primer, obišče tečaj poslikava-
nja na svilo ali oblikovanja
nakita iz fimo mase ali slikar-
ski tečaj. Še najmanj rada ima
gospodinjska opravila, a so
nujno zlo vsake ženske, pravi.
Sedaj si želi, da bi v začetku
junija rodila še enega sina.
»Moškim je lažje v življenju,«
zatrjuje v smehu. Mož se s
tem, seveda, ne strinja.
In ker je Vesna tik pred po-
rodom, ji že sedaj sodelavke
in sodelavci želimo lahek po-
rod, krepkega novorojenčka
in veliko veselja v družinskem
krogu. Nato pa jo, seveda, pri-
čakujemo, da okrepi naše no-
vinarske vrste. NGL
Ste za večer,
brez televizije?
Večere ponavadi preživlja-
mo ob gledanju televizije.
Ste kdaj pomislili, da bi mor-
da v roke vzeli časopis ali
knjigo, prižgali radio in ve-
čer preživeli ob poslušanju
dobre oddaje? Morda vas da-
nes navdušim, da boste kdaj
storili tudi kaj takšnega. Na
primer v soboto, ob 21. uri,
ko je na Radiu Celje nova
oddaja Zabava s Sergejem.
Gre za oddajo, ob kateri se
boste nasmejah, prisluhnih
boste lahko dobri glasbi in če
boste pri volji, tudi sami sode-
lovali v njej.
Prva je bila na sporedu mi-
nulo soboto. In že takoj je
naletela na izjemno dober od-
ziv med poslušalci. Sergej, si-
cer vzgojitelj v šmarskem
otroškem vrtcu, je zabaven,
da je kaj. K nam je prišel na
pobudo Matjaža Marinčka, ki
ga je srečal nekje v Rogaški
Slatini, od koder je Sergej do-
ma, ko je vodil zabavni del
neke prireditve. Dejal je, »da
je smešen za crknt«, pa smo ga
povabili. In očitno se bo odda-
ja prijela. Preverite torej v so-
boto, ob 21. uri!
V naših radijskih vrstah pa
imamo tudi Sergej o. Novinar-
ko, bivšo rokometašico, ki je v
soboto, na kegljanju novinark
in novinarjev severovzhodne
Slovenije v Slovenskih Konji-
cah, ugnala ženske kolegice v
kozji rog in s 126 podrtimi
keglji zmagala. Čeprav je keg-
ljala prvič! Tako je rešila celj-
sko radijsko čast. Doslej je
medalje osvajala Mateja Pod-
jed, a se je letos morala keglja-
nju odpovedati zaradi pridne-
ga dela na Mladinskem pev-
skem festivalu. Tudi Simona
Brglez je bila za prvič več kot
dobra.
Te dni ste morda opazili
(beri:slišali), da je radijski
sprejem naše radijske postaje
boljši kot doslej. Razlog: poso-
dobili smo oddajniško opre-
mo in razlika je očitna. Mimo-
grede, projekt 24 ur z Radiom
Celje bomo kmalu izpeljali!
Pa še to. Pravi knjižni hit so
Kuharske bukve Radia Celje.
Dva tisoč jih je šlo za med v
šestih dneh, novih tisoč pa je
šio v prodajo te dni. Upam, da
se bo tako tudi razširil krog
tistih poslušalk in poslušalcev,
ki bodo prispevali recepte v od-
dajo Kuhajmo skupaj, ki je na
sporedu ob sredah po 12. uri.
NGL
SKRITA KAMERA
» \mbicije poganjajo svet in
lo pravilo velja tudi za nekate-
re televizijske ustvarjalce. Ta-
ko ima Zoran Medved, poro-
čevalec nacionalne TV iz Ma-
ribora, katerega korenine se-
gajo v mesto ob Savinji, ambi-
cijo postati novi predsednik
Društva novinarjev Slovenije.
Na tem mestu naj bi zamenjal
nekdanjega voditelja TV
Dnevnika Branka Masimovi-
ča, sicer prav tako Mariborča-
na. Če bo Medvedu uspelo,
obljublja, da bo storil vse, da
bodo njegovi kolegi zaščiteni
tako kot živalska vrsta na Ko-
čevskem, po kateri je dobil
priimek potencialni predsed-
niški kandidat.
9 Borisa Černija pa so želje
po novih novinarskih izkuš-
njah in uveljavitvi, po deset-
letni tlaki v zunanjepolitič-
nem uredništvu  slovenske
televizije, privedle na Ion.
donski BBC. Kaj bo z nji^
pridobila prestižna radijska
postaja, je težko reči. Nacio-
nalka bo zagotovo izgubi^
dobrega poročevalca, ki se je
v zadnjem času izkazal s hra-
brimi poročili z Balkana,
užaloščene pa bodo tudi nje-
gove vse številnejše obože-
valke.
# Ambiciozna Štajerka Ros-
vita Pesek sicer ne govori
vehko o svojih načrtih, a
poznavalci vedo povedati, da
ima prav ona največ možno-
sti, da bo zamenjala vsemo-
gočnega urednika informa-
tivnega programa na TVS La-
da Ambrožiča, ki se mu izte
ka mandat. Ker je vroči ured-
niški stolček zaenkrat tudi
edini omembe vreden pra-
zen položaj na nacionalki,
bo zanj najverjetneje kandi-
diral tudi propadli kandidat
za direktorja TVS Jure Pen-
gov, po novem že bivši dopi-
snik nacionalne TV iz Rima.
9 Nataša Pire, ena najpopu-
larnejših televizijskih vodi-
teljic, je postala članica Fu-
rij, ženskega motociklistič-
nega kluba. Nataša prizna-
va, da je s svojim čoperjem
zelo hitra. 20 deklet na mo-
torju, ki divjajo po Sloveniji,
pa je menda prava paša za
oči, vedo povedati tisti, ki so
jih videli.
9 Sandi Salkič, bivši Nata-
šin sovoditelj informativne
oddaje 24 ur, ki ga je zame-
njal Matjaž Tanko, spozna-
va, da je življenje dosti bolj
komplicirano, kot ga obrav-
nava v oddaji Nedeljsko po-
poldne na POP TV, kjer na-
stopa kot honorarni voditelj,
V svoji novi službi na Sloven-
skih železnicah Sandi ni ti-
sti, ki bi postavljal vprašanja,
ampak mora nanje odgovar-
jati. In včasih so lahko sila
neprijetna, kot so bila ob ka-
tastrofalni nesreči, ki se je
zgodila v Šempetru.
9 Borut Veselko, najpopu-
larnejši zdravnik med televi-
zijskimi voditelji, se je poro-
čil. Svoj usodni »da« je dah-
nil nevesti Maši v stilu svoje
oddaje - v Benetkah. In če je
že bila poroka »odkloplje-
na«, bo tak verjetno tudi za-
konski stan, pravijo tisti, ki
mladoporočenca dobro poz-
najo.
Branko Maksimovič
Borut Veselko
Ši. 21.-27. moj 1999
FILM - TELEVIZIJA
43
Socializacija bika
Prvi slovenski risani film, posvečen pokojnemu novinarju Mladine in avtorju stripov Ivu Štandekerju
^cializacija bika je zgod-
iO zagnanosti, naivnosti,
jjčnosti, maščevalnosti,
jeh, mleku, jušnih kockah
nenazadnje tudi o Ijubez-
plešasti profesor Rozina,
netik svetovnega slovesa,
egov malo manj znani brat
uno in čedna asistentka
jrta že vrsto let preizkuša-
vse mogoče kemijske spo-
,e in raztopine, s katerimi
lahko pospešili rast lasnih
jic.
Profesor Rozina bi namreč
jlcazal, da je evolucijo mogo-
tpospešiti »tukaj in zdaj«, iz
ne same celice na njegovem
ku. Pri devetindevetdesetem.
neuspelem poskusu pride do
eksplozije, ker je brat Bruno
po pomoti dodal kemikaliji
malo mleka, ki je bilo sicer
namenjeno za malico. Pobe-
sneli profesor, jezen, ker je
ostal brez dopoldanskega
obroka, za zmeraj napodi bra-
ta iz laboratorija. Le-ta sklene,
da se mu bo maščeval.
Medtem v daljnem galaktič-
nem kraljestvu, ob robu me-
glic Andromede, oče kralj za-
loti sina Alfreda pri kajenju
cigare. Že en sam dimček te
materije je lahko usoden, saj
prižgan tobak pri prebivalcih
tega kraljestva povzroča pro-
ces antievolucije. Na srečo pa
je bila inhalirana doza tako
majhna, da princ deevoluira
samo do stopnje bika. Oče
kralj ga za kazen pošlje na
Zemljo, ki slovi po najslabši
travi v galaksiji. Grizel naj bi
jo dolgih sedem let, se spame-
toval in se hkrati malo bolj
socializiral. Po naključju, ali
pa tudi ne, se princ-bik znajde
v laboratoriju profesorja Rozi-
ne, kjer postane predmet razi-
skav. In tukaj se zgodbi o evo-
luciji in antievoluciji usodno
prepleteta...
Animatorja in režiserja So-
cializacije bika, prvega slo-
venskega celovečernega risa-
nega filma, za katerega sta
letos prejela nagrado Prešer-
novega sklada, sta Zvonko
Čoh in Milan Erič, producen-
ta Danijel Hočevar in Jaro-
slav Skrušny, avtorji scenari-
ja risanke o asocialnem biku s
planeta Andromeda pa so
Zvonko Čoh, Milan Erič, Slo-
bodan Vujanovič in v Bosni
ubiti novinar Ivo Štandeker,
ki mu je film posvečen.
NMS
i ™^   I
Celjski kinematografi si pri-
držujejo pravico do spremem-
be programa.
Union: od 27. 5. do 2. 6. ob
18.30 in 20.30 akcijski triler
Maščevanje.
Mali Union: od 27. 5. do 2.
6. ob 20. uri celovečerni risani
film Socializacija bika.
Metropol: od 27. 5. do 2. 6.
ob 19. in 21.15 ljubezenska
drama Beneška kurtizana,
29. 5. pa ob 10. uri risani film
Egipčanski princ in ob 23.30
Beneška kurtizana.
Žalec: 28. 5. ob 20. uri in 30.
5. ob 18. uri grozljivka Noč
čarovnic, 29. in 30. 5. ob 20.
uri pa komedija Zaljubljeni
Shakespeare.
Šentjur: 30. 5. ob 18. uri in
31. 5. ob 19. uri Državni so-
vražnik.
V DRUŽBI S KANALOM A
Poslednje besede
Angleško-francoski triler
'oslednje besede bo na spo-
fedu v petek, 28. maja, ob
iO.uri. Režija: David Cafrey,
igrajo: David Thewlis, Rac-
^el Griffiths, Jason Isaacs,
l^obert Lindsay.
Satirični članek o politikih v
ifskem časopisu je Danu Star-
^eyju prinesel sloves ciničnega
in ostrega novinarja. Življenje
Pa se mu obrne na glavo, ko
lajde umorjeno svojo novo Iju-
iiico Margaret. Zakaj? Kdo? Je
"lorila njegova žena Patricia?
^ino, kar Starkeyju ostane, so
^tvine poslednje besede.
Deja vu
v soboto, 29. maja, bo ob
uri v sobotni matineji na
sporedu ameriški triler Dčja
^. Režija: Anthony Rich-
"^ond, igrajo: Jaclyn Smith,
^helley Winters, Claire
^loom, Nigel Terry.
, Brooke Ashley je balerina z
'^žarevajočo lepoto, kariero,
^'''avljično romanco in skriv-
''ostno smrtjo. Petdeset let je
"leno življenje ostalo nerazi-
^^^no, nepojasnjeno in po-
J^bljeno. Za scenarista
^eorgyja Thomasa je to skriv-
!^ost, ki ga preganja v življenju
''^ v katero je bil nemočno
vržen. Sedaj je odločen, da jo
razjasni. Toda njegova odloči-
tev postane obsedenost, ki
preoblikuje časovne in pro-
storske razsežnosti.
Zapor za otrolce
v nedeljo, 30. maja, bo ob
23.15 na sporedu film Zapor
za otroke. Režija: Larry Peer-
ce, igrajo: John Ritter, Betty
Thomas, Raphael Sbarge,
Kenny Ransom.
David Royce je del sistema, ki
nedolžne otroke brez doma in
zakrknjene mlade kriminalce
namešča v iste domove. Njego-
vo delo je, zagotoviti zdravje in
varnost mladostnikov, dokler
ne odidejo na svoj novi dom ali
pa odrastejo. Ker se zaveda, da
so v kruti resničnosti vsak dan
izpostavljeni nasilnosti brez
nadzora in omejitev, čuti, da je
njegova dolžnost ukrepati.
Ameriški glasbeni film Žabji princ bo na sporedu u nedeljo,
30. maja, ob 14. uri.
Beneška kurtizana
Benetke, šestnajsto stolet-
je. Veronica Franco (Catheri-
ne McCormack) je pesnica v
času, ko so sladke besede o
ljubezni na ustih vseh, pred-
vsem moških - mogoče tudi
zato, ker se resničnost od teh
sladkih besed precej razliku-
je. Govorno malikovanje je le
groba pretveza za kontrolo,
ki jo imajo moški nad žen-
skim življenjem, in nepo-
membna dekoracija za kon-
trolo, ki jo imata nad vsemi
dušami denar in politika. In
v tem času se Veronica zalju-
bi v aristokrata Marca (Ru-
fus Sewell), ki ji sicer ljube-
zen vrača, a mu je blaginja
rojstnega mesta nad vsemi
ostalimi cilji, zato je ne more
(ali noče?) poročiti. Vendar
pa pozna Veronicina mama
Paola (Jacqueline Bisset)
način, kako razočaranje oz-
draviti - način, ki ga je upo-
rabila že ona sama, pred njo
pa njena babica. »Če ne mo-
reš dobiti Marca po zakonski
poti, ga lahko dobiš po neza-
konski - kot kurtizana,« ji
pravi, in jo prične učiti zako-
nitosti zapeljevanja. Zapelje-
vanja kot orodja za spozna-
vanje lastne seksualnosti in
seksualnosti kot orodja pre-
moči nad moškimi. Veronica
postane najbolj cenjena in
sofisticirana kurtizana v
mestu radodajk... dokler ne
izbruhne kuga, ljudstvo in
cerkev z inkvizicijo na čelu
pa najdeta grešnega kozla
prav v prostituciji.
Ne bi rad iz Beneške kur-
tizane (Destiny of her own v
originalu) režiserja Mars-
halla Herskovitza napravil
grešnega kozla, toda resnica
je, da se tudi film na trenut-
ke preveč prostituira. Včasih
je enostavno prelahkoten,
preveč osladen. Kar sicer pri-
pelje do čustveno zadovolji-
vih zaključkov... Kaj pa ra-
zum? Kadar so recimo besed-
ni dvoboji med Veronico in
Marcom ostri, funkcionira-
jo... še vedno ne na ravni
bridke ironičnosti Razsod-
nosti in rahločutnosti Ang
Leeja ali natančne prera-
čunljive prefinjenosti Časa
nedolžnosti Martina Scorse-
seja (da naredim vzporedni-
ce z nekaterimi znanimi in
dobrimi kostumskimi dra-
mami), toda, v redu, funk-
cionirajo. Toda kadar sta
fant in dekle le zaljubljena,
sta, uh, klišejska. Potujčeno
posladkana. Ja, saj so Be-
netke v tem filmu dejansko
potujčene. Rufus Semell
(Hamlet, Mesto teme), deni-
mo, je v prostem času An-
glež, in sicer je res, da če
zatisnemo eno oko, bi vi-
zualno še lahko shodil kot
Italijan, toda tistega prave-
ga temperamenta, tiste
pristne razuzdanosti ne pre-
more - pa čeprav pozabimo,
da tudi govori angleško. In
problem niti ne leži toliko v
igralcih, kolikor v atmosferi.
Preveč poštirkani atmosferi.
Na začetku filma piše, da je
to resnična zgodba, toda ker
vsi vemo, da je ena resnična
zgodba lahko iz dveh različ-
nih perspektiv povedana po-
vsem drugače, moram priz-
nati, da me zanima, kako bi
tale film posneli Italijani.
Predvidevam, da bi atmosfe-
ro Benetk v tistem času zade-
li mnogo bolje. To je približ-
no tako kakor piti capuccino
v bližnji povprečni gostilni
namesto v Italiji. Ni isto. Ni-
ti približno.
Kaj pa pohvale? Pohvale
letijo ne samo na račun čudo-
vitih zlato rumenih beneških
sončnih zahodov in tudi ne
samo na račun prelepe zlato
rumene Catherine McCor-
mack (ki smo jo gledali ob
Melu Gibsonu v filmu Po-
gumno srce), in ki seje precej
potrudila - ter ob snemanju
tudi očitno zabavala. Pohva-
le letijo tudi na račun sicer
rahlo začetniškega, »kurti-
zanskega«, a vendar: femi-
nizma. Feminizma nasproti
ozkosrčni kvazi-morali pov-
prečnosti in hinavskim cerk-
venim pravilom, ki na tej
povprečnosti rasejo. Za de-
kleta, ki se želijo tega učiti ali
pa se spomniti, in za dekleta,
ki želijo tega naučiti svoje
fante - kar naprej.
PETER ZUPANC
Gremo v kino!
Billy Crystal je že večkrat vodil podelitev Oskarjev, je pravilni
odgovor na nagradno vprašanje prejšnjega tedna. Med reševalci
smo izžrebali tri, ki bodo prejeh vstopnico za ogled filma
Celjskih kinematografov. To so: Bojana Centrih, Loke 39, 3304
Tabor, Tadej Novak, Prečna pot 20, 3312 Prebold in Ida
Petrovič, Cankarjeva 13, 3000 Celje.
Tokrat se nagradno vprašanje glasi: od kod izvira Zvonko
Čoh, eden od avtorjev celovečernega risanega filma Sociali-
zacija bika?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do ponedeljka, 31. maja. Izžrebali bomo tri dobitnike
vstopnice za ogled filma.
Sf. 21..27. maj 1999
44
ZA AVTOMOBILISTE
Konec leta honda S2000
Pred dobrimi tremi oziro-
ma skoraj štirimi leti je Hon-
da na tokijskem avtomobil-
skem salonu prvič postavila
na ogled študijo novega
roadsterja. Tedaj še z ozna-
ko SSM, sedaj pa je to že
honda S2000.
Od tedaj se, vsaj navzven,
ni veliko spremenilo. Honda
S2000 je roadster (kar po-
meni, da ponuja prostor dve-
ma potnikoma), s platneno
streho, ki jo vedno odpira ali
zapira elektrika (streha tehta
skromnih šest kilogramov in
se odpre ali obratno v zares
hitrih šestih sekundah).- Z
dolžino 413 centimetrov
spada med manjše tovrstne
avtomobile, tehta vsega
1260 kilogramov in ima v
prtljažniku prostora za pič-
lih 143 litrov prtljage. Pri
izdelavi tega avtomobila, ki
je navzven mešanica seda-
njih oziroma modernih ka-
roserijskih potez in tudi ti-
stega, kar je že vsaj deloma
preteklost, so uporabili vr-
sto lahkih materialov, poleg
tega pa so veliko" čvrstost ozi-
roma togost (kar je pri to-
vrstnih avtomobilih izjem-
nega pomena) dosegh s po-
sebno zgradbo okvirja (X fra-
me).
Zanimiva in sodobna je za-
snova. Motor so namestili
spredaj in vzdolžno, ga poti-
snili kar najbolj nazaj (kar je
po svoje pripomoglo k dobri
razporeditvi teže v razmerju
50/50), pogon pa speljah k
zadnjim kolesom. Zraven so
dodali ročni šeststopenjski
menjalnik skromnih dimen-
zij (nima nič skupnega s po-
dobnim menjalnikom za ku-
pe NSX), z namesthvijo ne-
katerih drugih sklopov pa po-
skrbeli za ugodno nizko te-
žišče.
Posebnost je motor. Iz 2,0-
litrskega štiri valj nika so na-
mreč iztisnili nič manj kot
240 KM. Specifična moč je
tako 120 KM na liter gibne
prostornine, kar je po zatrje-
vanju Honde najbolje (doslej)
pri njihovih avtomobilih. Po-
leg tega je še bolj ugodno raz-
merje teža/KM, saj za 5,26 kg
teže avtomobila skrbi ena
konjska moč. Zanimivo je tu-
di to, da pri motorju ni upo-
rabljen turbinski polnilnik,
pač pa so tolikšno moč dosegh
ob pomoči nove generacije si-
stema VTEC, ki skrbi za raz-
lično delovanje ventilov v raz-
ličnih režimih vožnje. Zaradi
tega so skoraj izjemne vozne
lastnosti, kajti najvišja hitrost
je 241 km/h in pospešek do
100 km/h 6,2 sekunde. Notra-
njost je odeta v usnje, poseb-
nost je tudi način zagona mo-
torja, saj je treba najprej obr-
niti ključ v ključavnici, potem
pa pritisniti na poseben gumb,
ki je na armaturi na levi strani
volana.
Honda naj bi po sedanjih
načrtih v letu dni naredila vse-
ga 16 tisoč avtomobilov in jih
največ prodala v ZDA in na
Japonskem. V Slovenijo bodo
prve honde S2000 pripeljale
konec leta, pri čemer naj bi
bila cena od šest do sedem
milijonov tolarjev.
Na sliki: honda S2000.
Nemci
najuspešnejši
v Evropi
Nemčija je sicer na stari
celini najpomembnejša iz-
delovalka osebnih avto-
mobilov, hkrati pa je nji-
hov trg najpomembnejši
in tudi najobsežnejši. Zato
je še toliko bolj pomembno
(vsaj zanje) vedeti, kako
jim gre posel od rok.
V letošnjih prvih treh me-
secih so bile nemške tovar-
ne v EU dokaj uspešne, kajti
koncern VW si je odtrgal
18,8 odstotka trga, GM Eu-
rope (Opel, Vauxhall, Saab
ipd.) 11,2 odstotka, BMW
5,2, DaimlerChrysler prav
tako 5,2 odstotka ipd. V
ZDA, gotovo in še vedno
najpomembnejšem trgu na
obli, so nemške tovarne
prav tako uspešne, vendar
so tam tržni deleži majhni.
Tako je skupina VW tam
prodala skupaj skoraj 75 ti-
soč avtomobilov, BMW do-
brih osem tisoč, Mercedes
Benz več kot 14 tisoč in
porsche vsega 307 avtomo-
bilov. Na Japonskem so šte-
vilke še manjše: v letošnjih
treh mesecih je bil tam na-
juspešnejši Mercedes Benz
(14 tisoč vozil), sledil mu je
VW (12.500.), pa BMW (do-
brih osem tisoč) ipd.
Stratus platinam
Pred časom smo že pisali o tem, da naj bi začelo podjetje
J.C.I., ki pri nas zastopa ameriško avtomobilsko tovarno
Chrysler, ponujati posebno različico svojega srednjerazred-
nega stratusa z imenom platinum.
Prodaja tega vozila je te dni tudi v resnici stekla, pri tem pa
kaže omeniti dobro opremljenost avtomobila in zato tudi
razmeroma ugodno ceno. Avtomobil sicer poganja bencinski
šestvaljnik V oblike in z gibno prostornino 2,5 litra, a je še
posebne omembe vredna oprema. Tako so sedeži oblečeni v
usnje, na voljo je avtomatski menjalnik in prav tako avtomatska
klimatska naprava, elektrika odpira /zapira vsa okna in uravna-
va stranski ogledali, prednji sedeži so ogrevani. Slovenski
zastopnik bo imel letos na voljo nekako 200 stratusov plati-
num, ki pa bodo (ali so že) na voljo za 3,99 milijona tolarjev.
Seat prenovil ibiio
in cordobo
v teh dneh imajo v španski
in katalonski Barceloni tudi
avtomobilski salon, kjer pa je
vsaj malo v ospredju domači,
torej španski Seat (ki pa je
sicer v lasti nemškega Volks-
vvagna).
Na salonu so med drugim
predstavili zanimivi novosti iz
Seata-obnovljeno ibizo in nje-
no limuzinsko izvedenko z
imenom cordoba. Ibiza bo tako
kot doslej na voljo v varianti s
tremi ali petimi vrati, pri tem je
prenova dovolj opazna, poleg
tega pa so dodali nekaj novih
motorjev, povečali varnost in
tudi udobje. Med drugim kaže
pri motorjih še posebej omeniti
novi 1,8-litrski bencinski mo-
tor (petvaljnik) s po štirim, vj
tili na valj in močjo 156 la
tem so na voljo seveda ši^
motorji, denimo trije di2iri
z močjo 68 KM, pa dva TD
močjo bodisi 90 bodisi:
KM), za povrh še trije b^
ski. V notranjosti ibize it
dobe so spremenili volan,'
je armaturna plošča, sred
konzola, nekoliko drugači
tudi sedeži ipd. Tako pri^
kot cordobi so izboljšali pasj
no varnost. Pri cordobi so se
posebej potrudili pri zadku,
tem pa je spremenjena tudi]]
ravanska izvedenka z imeni
vario. Kot vse kaže, bosta o
obnovljena seata pri nas napi
daj septembra ali oktobra.
Prenovljeni seat ibiza.
Ugodne številke
Zahodna Evropa še vedno ne ve, kakšno prodajo osebt
avtomobilov naj pričakuje v letošnjem letu. Zdi se,
utegne biti razmeroma ugodna.
V letošnjih štirih mesecih so namreč v 18 zahodnoevropsl
državah prodali za sedem odstotkov več avtomobilov ko
enakem lanskem obdobju (5,4 milijona). Največja je I
prodaja v Nemčiji (1,3 milijona), sledila je Italija (925 tiso
nato Velika Britanija (818 tisoč), za njo Francija (707 tis(
ipd. Med tovarnami je bil (tako kot že dolgo doslej) najusj
šnejši Volkswagen (1,04 milijona vozil), na drugo mesto se
prebila skupina PSA (Citroen, Peugeot) s prodajo 642 tiSj
avtomobilov, na tretje Ford (621 tisoč), na četrto GM Euroj
(Opel, Vauxhall) s prodajo 618 tisoč vozil itd. Japom
avtomobilske tovarne so v tem času skupaj za svoje avtomol
le našle 663, južnokorejske pa 154 tisoč kupcev.
Št. 21.-27. maj 1999
ZA AVTOMOBILISTE
45
Tesnejše sodelovanje VW in Toyote?
Itlemški Volkswagen in To-
jta sicer že precej časa so-
elujeta (skupaj izdelujeta
lanjše dostavno vozilo, ki
[pri nas poznamo pod ime-
im toyota hilux), vendar
ij bi v prihodnje sodelova-
>še okrepila.
\e posebej naj bi bili za to
iiteresirani pri Volkswag-.|
nu, ki predlaga skupno izde-
lavo izpušnih in zavornih si-
stemov. Te sisteme naj bi na-
to vgrajevali v avtomobile,
ki jih prodajajo na evrop-
skem trgu. Zdi se, da so vsaj
za sedaj pri Toyoti za takšno
sodelovanje manj navduše-
ni, toda upoštevaje procese
združevanja, bo morda v pri-
hodnosti te zadržanosti pre-
cej manj. Na sliki: toyota
picnic.
Slabo
poslovanje
Fiata
Italijanski Fiat je pred ne-
davnim objavil svoje po-
slovne rezultate za prve tri
letošnje mesece. Z njimi se-
veda ne more biti preveč za-
dovoljen, še posebej zaradi
tega ne, ker je najpomem-
bnejši del te korporacije, Fiat
Auto, posloval z izgubo.
Te je bilo za 211 milijard lir
oziroma za 112 milijonov do-
larjev. Zanimiva je seveda pri-
meijava z enakim lanskim ob-
dobjem, ko je bilo dobička za
16 milijard lir. Fiat Auto je v
omenjenem času prodal 565
tisoč avtomobilov, kar je bilo
za 13 odstotkov manj kot v
enakem lanskem obdobju. Za-
nimivo je, da pri omenjeni
italijanski avtomobilski hiši
menijo, da se je to zgodilo
zaradi slabe prodaje doma in
na brazilskem trgu. Doma je
posel z avtomobili po tistem,
ko so prenehale veljati davčne
spodbude pri zamenjavi starih
z novimi avtomobili, razmero-
ma skromen; Fiatova prodaja
na italijanskem hgu je zato
letos skromnejša za 2,7 odstot-
ka. V BraziUji pa imajo sicer
veliko težav, je pa ta trg za Fiat
zelo pomemben, zato je 27-
odstotni padec zelo boleč. Si-
cer pa se italijanska tovarna
pripravlja na julijsko predsta-
vitev novega oziroma obnov-
ljenega punta, ki je zanjo sko-
raj izjemnega pomena.
BMW rešuje Rover ja
Ve se, da ima nemški
AW veliko težav s svojim
pverjem, sicer britansko
rtomobilsko tovarno. Prav
kbo lansko poslovanje Ro-
jrja (imel je izgube za sko-
ij neverjetnih 1,1 milijarde
jlarjev) je pripomoglo k
abšemu poslovanju vse
lupine BMW-Rover, zato si
ri BMW želijo, da bi bilo
itos drugače.
Morda se bo to tudi zgodilo,
ajti BMW je v letošnjih štirih
lesecih prodal 250 tisoč av-
omobilov ali za 12 odstotkov
feč ko v enakem času lani. Še
laprej pa gre slabo Roverju,
ajti njegova prodaja je letos
nanjša kar za 34 odstotkov,
to sedanjih razlagah se je to
zgodilo predvsem zaradi tega,
ker Rover menja nekatere svo-^
je modele, poleg tega močni
funt zmanjšuje censko pri-
vlačnost avtomobilov, ki na-
stajajo na Otoku. Zanimivo je,
da je šlo v tem času zelo dobro
Land Roverju (plus 31 odstot-
kov), ki je prav tako sestavni
del Roverja. V reševanje prob-
lemov, ki jih ima Rover (in res
jih ni malo), se je pred časom
vključila tudi britanska vlada,
ki je Roverjevi tovarni v Long-
bridgeu namenila 150 milijo-
nov funtov pomoči, kajti'gro-
zilo je, da bodo morali tovar-
no drugače zapreti. Kako bo
BMW rešil vse probleme z
Roverjem, ni znano, se pa ve,
da naj bi v prihodnjih desetih
letih v posodobitev proizvod-
nje tako v lastnih kot Roverje-
vih tovarnah vložil nič manj
kot 30 do 40 milijard mark.
Prenovljena mazda B 2500
v Ameriki oziroma v ZDA
so lahka dostavna vozila
(pick up) nekaj, kar uvrščajo
med osebne avtomobile. To-
rej ni posebej čudno, če je bil
ford serije F, ki je torej pick
up, lani najbolje prodajano
vozilo na drugi strani luže.
Na tej strani je uspešnost in
priljubljenost tovrstnih vozil
bistveno manjša, a se zdi, da
postajajo vsaj manjše zvezde.
Tudi to je razlog, da je japonska
Mazda prenovila svoj B 2500,
vozilo, ki ga poznamo tudi pri
nas, saj je bilo lani najbolje
prodajano v razredu tovrstnih
avtomobilov. Prenovljena maz-
da je po novem na voljo bodisi z
dvojnimi bodisi s štirimi vrati,
pa enkrat s podaljšano (exten-
ded), drugič z dvojno kabino
ter s tem s prostorom za pet
ljudi. Ne glede na to je dolžina
vedno enaka (502 centimetra),
medtem ko je medosna razda-
lja pri izvedenki z dvojimi vrati
nekaj manjša (298 oziroma
300 centimetrov). Mazda B
2500 hoče biti v prenovljeni
podobi in »vsebini« bolj podob-
na osebnemu avtomobilu, zato
so izboljšali udobje oziroma
dodelali vzmetenje in povečali
pasivno varnost. Kljub temu je
omembe vredno to, da je keson
(se pravi prazen prostor za ka-
bino) razmeroma velik, dokaj
velika je tudi nosilnost, poleg
tega pa tudi teža vozila (1470
kilogramov).
Motorja sta po novem dva,
oba 2,5-litrska dizla, vendar z
razKčno močjo. Prvi ponuja 78
KM pri 4100 vrtljajih v minuti
(navor je 166 Nm pri 2500
vrtljajih), drugi pa ob pomoči
turbinskega polnilnika bolj
zmogljivih 109 KiM pri 3500
vrtljajih (navora je za 266 Nm
pri 2000 vrtljajih). Mazda B
2500 je ob tem naprodaj bodisi
s pogonom zgolj na zadnji ko-
lesni par ali s 4x4 pogonom,
poleg tega je zraven še reduk-
tor, kar povečuje uporabnost
avtomobila. MMS, ki je uradni
predstavnik Mazde pri nas, ob
tem ponuja različne opremske
pakete (lovski, športni in pod-
jetniški ali obrtniški), dobavni
rok za različne izvedenke pa je
seveda različen. Prav tako raz-
lične so cene, ki so od 2,4 do
3,6 milijona tolarjev.
Na sliki: mazda B 2500.
Št. 21.-27. maj 1999
46
IZ OTROŠKEGA SVnA
Mladi preraščajo razlike med narodi
V Mariboru se je med pr-
vomajskimi prazniki odvi-
jala Šola miru, že šestnajsta
po vrsti. V Sloveniji je bila
pripravljena prvič, posebna
pa je tudi po tem, ker so bili
nanjo poleg stalnih udele-
žencev iz vseh republik biv-
še Jugoslavije povabljeni še
študenti iz Albanije, Bolga-
rije, Češke, Madžarske,
Poljske, Romunije in Slo-
vaške.
Namen mirovne šole jc
druženje mladih z različnimi
kulturnimi izročili, ne glede
na versko, etnično, narod-
nostno in ideološko pripad-
nost. Druženje pomeni iska-
nje skupnega, univerzalnega
jezika umetniškega in du-
hovnega izražanja, ki ga ude-
leženci najdejo v različnih
delavnicah. V Mariboru so
bili osnovni štirje projekti:
mediji, film, literatura ter
šport z ekologijo. Znotraj teh
pa so potekale posamezne
delavnice, od novinarske, in-
ternetne, radijske, do reži-
serske, glasbene, scenske,
igralske, literarne, športne in
ekološke. Slednja je bila v
tradiciji mirovne šole udele-
žencem na voljo prvič, zani-
manja zanjo pa je bilo pred-
vsem med Makedonci zelo
veliko.
Naloga vsake delavnice je
bila drugačna: eni so pisali
članke, drugi pripravljali ra-
dijske oddaje v živo, snemali
so film, delavnica internet je
oblikovala domaČo stran ma-
riborske mirovne šole, izde-
lovali so najrazličnejše pred-
mete iz gline, risali so po ste-
nah in papirju, glasbena de-
lavnica je posnela glasbo za
film, pri literarni so pisali lite-
rarne tekste in jih prevajali v
različne jezike, športna in
ekološka pa je udeležence
popeljala v svet razmeroma
novih in nevarnih športov, ki
lahko slabo vplivajo na oko-
lje.
Poleg delavnic, ki so šest
dni dopoldne in popoldne
potekale v mariborski Pe-
karni, Kibli, radiu MARŠ in
Pohorju, je bilo poskrbljeno
tudi za večerne aktivnosti.
Po večerji so se udeleženci
zabavali ob različnih ple-
snih in literarnih predsta-
vah, podoživljali drzna po-
tovanja na potopisih, plesali
ob koncertih najrazličnejših
zvrsti, vsako noč ob polnoči
pa gledali stare, že kultne
filme. Večerna druženja so
bila tista, ki so združevala
mlade različnih narodnosti,
saj se sicer zaradi različnih
lokacij, kjer so potekale de-
lavnice, ne bi tako dobro
spoznali.
Zaradi številne mednarod-
ne udeležbe - po trije iz vsake
države, razen iz držav nekda-
nje Jugoslavije, od koder jih je
bilo več - je bil osnovni jezik
sporazumevanja angleščina,
proti koncu šole pa nekakšna
mešanica vseh jezikov, ki so
jih govorih udeleženci. Poleg
napornega dela so si mladi
lahko ogledali Maribor in
okohco, zadnja dva dni dru-
ženja pa so preživeli na Debe-
lem Rtiču.
ANA-MARIJA BOSAK
Šestnajsto Šolo miru je
omogočil Zavod za odprto
družbo Slovenije, pripravili
pa so jo udeleženci prejš-
njih mirovnih šol, študentje
iz Ljubljane in Maribora.
Šole se je udeležil tudi idej-
ni oče, več kot sedemdeset-
letni Franjo Starčevič iz hr-
vaške Reke. Franjo je kljub
starosti sodeloval v delavni-
cah, še posebej v literarni,
ko je tekste prevajal v hr-
vaščino in jih deklamiral.
Želi si, da bi mladi strpnost
in ljubezen do drugega, ne
glede na kulturne, ideološ-
ke in druge prepreke, odne-
sli domov in ju tam razširi-
li.
Mladi kiparji iz scenske delavnice.
Mamine oči
Dva izvirka,
dva potočka,
dve vijolici,
dve ptici,
dvoje sonc,
ki sijeta dobroto zame,
to so oči moje mame.   i
KLEMENTINA MADJAR
4.b, OŠ Vrans
Sicfata Tom
inLar
škrata Tom in Lar sta
zbudila. Odgrnila sta zaveso
Zagledala sta toplo sonce, ki
končno posijalo po dveh de.
ževnih dneh. Šla sta nabirai
listje in kislico, da si pripravitj
zajtrk. Lar je Toma vprašal,
kdo bo danes kuhal in kaj bo
za kosilo. Tom je odgovori]
Laru, da je danes na vrsti oniij
mora sam vedeti, kaj bo skii.
hal. Lar mu je odgovoril, da bo
za kosilo pripravil nekaj poseb-
nega. Stekel je v kuhinjo in si
pripravil vse potrebne sestavi-
ne. Sam sebi je govoril, da mo-
ra v vročo vodo dati gobe, re-
grat, sol, poper, paradižnik, pe-
teršilj, fižol in čebulo. Gobova
juha je bila kuhana točm^
opoldne, ko je čas za kosilo,
Bila je okusna in Tom je Lara
pohvalil, da zelo dobro kuha,
Pomila sta posodo in odšla na
sprehod po gozdu. Vrnila sta se
pozno zvečer. Bila sta zaspana
Šla sta še pod tuš in utrujeiu
legla v posteljo. Lar je ugasni
luč in takoj sta zaspala.
ROMANA ŽAGAR, 3.1|
OŠ Petrovč!
Imela sem slabo vest
Res je, da nimam veliko-
krat slabe vesti, a enkrat sem
jo imela. Ta slaba vest me je
dovolj pekla, da se je še sedaj
spomnim.
Bil je dan, ko sem bila pre-
pričana, da je prav, če udarim
svojega mlajšega brata, ker je
kar naprej ponavljal zoprne
besede, ki jih nisem prenesla.
Nekaj časa sem se še delala,
kot da ga ne slišim, potem pa,
ker ni odnehal, sem se mu
približala in ga kar močno
udarila.
Hotel se je upreti, a sem ga
v tistem trenutku prijela za
roko in mu jo zvila na hrbtu.
Tako sva končala najin pretep
in odšla vsak v svojo sobo. V
sobi sem temeljito premislila,
kaj sem pravzaprav storila.
Dolgo časa sem premišljala,
nato pa sem se odpravila k
njegovi sobi in narahlo potr-
kala. Odprl je vrata, jaz pa
sem mu razložila, da mi je žal
za storjeno dejanje. Priznal je,
da je tudi sam kriv za to in
tako sva se opravičila drug
drugemu.
Dan se je nadaljeval v miru
in bila sva zopet takšna kot
prej, na precej neprijeten do-
godek pa sva pozabila.
SUZANA ŽIBRET, 7. b
OŠ Štore
Nova sošolka
Kadar se na šoli pojavi nova
faca, zlasti ženskega spola,
zbudi pri vseh veliko pozor-
nosti. Začenja se ugibanje, ka-
ko ji je ime, od kod je prišla,
ali je že »zasedena«, ali so ji
všeč fantje moje sorte in po-
dobno.
Letos smo imeli priložnost
v resnici preizkusiti svoj razi-
skovalni duh. Pojavila se je
namreč nova sošolka. Tem-
na, z dolgimi lasmi, zapelji-
vim pogledom, vitko postavo,
skratka čedna punca. Vsi
fantje smo iskali priložnost,
da bi se ji približali. Največ-
krat je bila ob njej huda gne-
ča. Tisti najbolj zagnani so se
prikopali do prvih podatkov
o njej. Sam sem bolj sramež-
ljiv, zato sem se navadno pri-
družil gruči fantov, kjer je naj-
bolj glasen sošolec razlagal
novice o trenutno glavni zani-
mivosti naše šole. Vedno več
je bilo odkritij in pogosto ni-
smo vedeli, koliko je o njej
resnice in koliko laži.
Mikalo me je, da bi jo tudi
sam kaj povprašal, a nikoli
nisem našel primerne prilož-
nosti. Včasih mi je prišlo na
misel, da bi se zanalašč zale-
tel vanjo, potem, pa bi se ji
opravičeval. Prepričan sem
bil, da bi nato pogovor stekel
kot po maslu. A tega nikoli
nisem storil, saj so sošolci o
njej povedali tohko vsega, da
je zame nehala biti zanimiva.
Morda spotaknem kakšno
drugo, ki se bo na novo poja-
vila na naši šoli.
PRIMOŽ KRONOVŠEK, 7.b
OŠ Polzela

v MODNEM VRTINCU
47
Krilo z nostalgijo: modna
pot navzdol in navzven
pti, ki si jih je za svoje
jladno-poletne sprehode
ijslila moda, niso vselej
je in kratke. Minimali-
j preteklih sezon se na-
^ umika enostavni, ven-
Še zdaleč ne puristično
gočasni modi.
I'
)anašnji modni utrinek je
jvoren dokaz, da se
idni obhkovalci ob vsto-
V novo tisočletje na vso
)(! trudijo vidno zazna-
ivati svoj trenutek. Kako
(bro jim to uspeva, bodo
i-eda ugotavljali naši za-
[nci. Vsekakor bo marsi-
lero modno ime ostalo
pisano v zgodovini obli-
vanja, prihodnje genera-
cije kreatorjev pa bodo imele kar nekaj
vzornikov. Denimo slavno kreatorsko dvo-
jico Dolce&Gabanna, ki sta se odločila v
kratkem obesiti modo na klin. Ali enega
izmed velikih talentov nove ameriške mo-
de, Izaaca Mizrahija, ki je povsem nepriča-
kovano rekel: »Dosti je«, in z mode nepre-
klicno presedlal h dokumentarni filmski
produkciji.
Novomodni navdih pri
cesarici Evgeniji
No, pa ostanimo pri ideji, ki je poiskala inspira-
cijo (ja, že spet!) v zgodovini. Nostalgično krilo, ki
spominja na svojo prababico - krinolino. Čeprav
se z razkošnostjo modnega hita, ki ga je sredi
devetnajstega stoletja v Parizu uvedla cesarica
Evgenija, re-
snično ne mo-
re primerjati.
Šivanje takšne
oprave je bilo
namreč v ti-
stih časih hu-
do zamudno,
zapleten in ce-
lo nekaj ur
trajajoč posto-
pek je bilo že
samo oblače-
nje.
Takratno krinolino je lastnici pomagalo
oblačiti kar nekaj spretnih rok. Najprej je
prišel na vrsto steznik, sledila je spodnjica
v obliki kombineže, čez njo so povezniH
jekleno obročasto ogrodje, spominjajoče
na ptičjo kletko, nato je sledilo nekaj slojev
spodnjih kril, šele nazadnje so dve do tri
spletične stopile na pručke ter s pomočjo
metra dolgih lesenih vilic z usklajenimi gibi
nataknile lastnici še zgornjo krinolino... Uf,
si predstavljate v krinolini današnjo preza-
posleno žensko v nori tekmi s časom?
Seveda ne, lahko pa si jo ob kakšni manj
službeni priložnosti predstavljamo, obleče-
no v njeno reinkarnirano in posodobljeno
podobo.
Do tal segajoča in proti dnu vse bolj široka
krila sicer niso letošnje zmagovalke med lini-
jami kril, prišle pa so prav zaradi romantične-
ga pridiha v »ožji modni izbor«.
In še nekaj privlačnega je na njih - kroj, ki je
pravzaprav le z enim šivom sestavljeno blago,
v pasu nabrano z elastiko, boste zagotovo
zlahka obvladale tudi ve. Material? Svilen sa-
ten ali celo platno in jersey, pa zmečkane in
tehno variacije.
Večplastne rešitve so sicer v trendu, kak-
šnih težkih podkril pa ne potrebujete. Še
posebej za dnevne priložnosti, ko takšno
krilo nosite z mladostnimi topi ali mikrokar-
digani. Raje z nagajivo radostjo dovolite, da ji
bo dal volumen le veter, kadar se bo zapelji-
vo ujel vanjo.
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Kreatorsici in
šiviijsici podmladeic
Mesec maj ni le najlepši
pomladni mesec, mesec
ljubezni in še česa, temveč
tudi mesec modnih priredi-
tev, ki se v tem času kar
vrstijo.
Pred kratkim sta se zgodih
še dve - zaključna modna re-
vija Srednje šole za oblikova-
nje in fotografijo, kjer so se
pod skupno temo Teksture,
plastenje, transparenca, prvič
v javnosti predstavili novope-
čeni modni kreatorji. Dijaki
četrtega letnika modne smeri
so se pod mentorskim vods-
tvom profesoric Darje Vidic in
Sabine Puc prepustiU mla-
dostnemu entuziazmu in us-
tvarjalni domišljiji.
Tudi slovenske srednje
tekstilne šole so pred za-
ključkom šolskega leta na
veliki modni reviji v Festival-
ni dvorani prikazale izsek
svojega videnja mode pod
naslovom Moda kot mavri-
ca.
Slovenske srednje tekstilne šole na reviji Moda kot mavrica.
Mavrično prosojni utrinek prihaja iz celjskih šolskih klopi.
Foto: Stane Jerko.
Srednja šola za oblikovanje
in fotografijo - mlada krea-
torka Nina Jakončič iz Celja
in obleka iz sintetičnega or-
gandija z naslovom Prosojni
skelet. Foto: Stane Jerko
Najbolje oblečeni Slovenci
[eljanka Tina Gorenjak - najbolj prikupna trendovsko oblečena nosečnica na prireditvi
Tradicionalno prireditev -
ibor najbolje oblečenih
jovencev z gala modno re-
ijo domačih modnih obli-
ovalcev je v ljubljanski Fe-
tivalni dvorani sredi maja
'rtpravila revija Modna Ja-
a.
Osiujvni namen sloven-
^ega modnega dogodka le-
^ 2 okusom ekstravagance,
Jamurja, estetike (in ščep-
snobizma), je pred-
'^em v druženju ljudi, ki se
"^0 ali drugače spogleduje-
"'z modo, v pregledu najno-
vejših stvaritev priznanih
domačih kreatorjev, v priz-
''^nju ljudem, ki s svojo vi-
^^alno podobo pozitivno
"Plivajo na kulturo oblače-
'13 pri nas.
Med nominiranci so bih le-
Sanja Neškovič, Vinci Vo-
gue Anžlovar, Miša Molk,
Brane Rončel, Mojca Mavec,
Miran Rudan, Tea Hegeduš,
Jure Košir, Saša Einsiedler
Štrumbelj (njena oblačila že
leto dni kreira Celjanka Alek-
sandra Gregi) in Jan Pleste-
njak. Laskavi ter istočasno
obvezujoč naslov zmagoval-
ca sta si po mnenju strokovne
komisije prislužila baletna
plesalka Sanja Neškovič in
režiser Vinci Vogue Anžlo-
var.
Modni reviji in uradni raz-
glasitvi je nato sledila zabava
- ples, jagode, šampanjec, čo-
koladne školjke ... in ogled
na stotine toalet, ki so jih za
to priložnost izbrale povab-
ljene gostje. Med tremi naj-
bolj všečnimi in drznimi se je
po mnenju posebne komisije
znašla tudi prosojna cvetlič-
na kreacija Thaler Collection,
nosila pa jo Celjanka, igralka
Tina Gorenjak. Mimogrede -
prikupna Tina, ki ima za sa-
bo uspešno petnajstletno
plesno kariero, čez nekaj
tednov pričakuje svojega pr-
vega otročička. Nosečnost pa
ji očitno ni vzela navdušenja
do plesa, saj sta z Igorjem
Jelenom - (Igen) veljala za
najbolj razigran plesni par na
prireditvi.
MODNI ,
DOGODKI
Najbolj prikupna nosečnica v
najbolj atraktivni transpa-
rentni kreaciji Thaler - celj-
ska igralka Tina Gorenjak na
prireditvi najbolje oblečeni
Slovenci. Foto: Iztok Dime
(Jana)
Na modni reviji ob razglasi-
tvi najbolje oblečenih Sloven-
cev je znova navdušil Pletilni
studio Draž iz Velenja. Foto:
Stnnp Jprkn
St. 21.-27. mai 1999
48
KRONIKA S CEUSKEGA
Korošica Zala, seno in dišave
Mestinjske ambasade, knjige, uredništva in posli - Kaj druži velenjskega zdravnika in Zalo, ki je bila v Turčiji proti svoji volji - Piskov Tona na ekonomskem forumu v Pragi
Iz Obsotelja ter Kozjan-
skega je veliko pomembnih
ljudi. Tokrat pišemo o Mesti-
nju, danes znanem pred-
vsem po gospodarski razva-
lini Bohorja. Iz Mestinja je
več pišočih Slovencev, med
katerimi je najbolj znan dr.
Jakob Sket, avtor povesti
Miklov^ Zala.
Kako je pripovednik iz Ob-
sotelja napisal povest o dekle-
tu s Koroškega, ki se je znašlo
v turški sužnosti? Dr. Jakob
Sket (1852-1912) je deloval
kot profesor, urednik in rav-
natelj Mohorjeve družbe v Ce-
lovcu, kjer je leta 1884 med
Slovenskimi večernicami izš-
la slovita knjiga, bolj znana
kot njen avtor. Legenda o ko-
roškem dekletu očitno ne bo
nikoli umrla, pa tudi pri Mi-
klovih v Svatnah na Koroškem
imajo v vsakem rodu po eno
Zalo. V Mestinju je ohranjena
Sketova rojstna hiša, v kateri
biva domačinka Ivanka Ha-
lužan. Sketovi sorodniki so
namreč rojstno hišo leta 1935
prodali Zupančevim, ki so se
priselili iz Zibike.
V njej se je nato rodil velenj-
ski zdravnik dr. Ivan Zupane,
specialist splošne medicine,
ki je bil dobro desetletje di-
rektor Zdravstvenega doma
Velenje. V sodelovanju s se-
stro Ivanko je v zadnjih letih
pomagal pri delni obnovi zna-
menite hiše s spominsko ploš-
čo, ki jo včasih obiščejo turisti
in šolarji. Pred dvanajstimi
leti so se zadnjič zglasih Ske-
tovi nečaki, ki so še v visoki
starosti prihajali iz Belgije,
Švice in Nemčije. Halužanova
se dobro spominja, da so Me-
stinjčani Miklovo Zalo upri-
zorih dvakrat in to pred mno-
žicami ljudi: leta 1937 (pred
rojstno hišo) ter leta 1952.
Odmevne knjige piše še en
človek mestinjskih korenin. S
kmetije v Lašah pri Mestinju,
nasproti železniške postaje
(vasica iz KS Kristan Vrh gra-
vitira v Mestinje), je doma
slovenski diplomat, publicist,
novinar in urednik Anton
Rupnik. »Piskov Tona« je v
celjsko višjo gimnazijo odha-
jal z vlakom ob štirih zjutraj,
kot študent svetovne književ-
nosti in slavistike pa je doma
rad pomagal pri spravilu sena.
Rupnikovo prvo mesto je bilo
na celjski Delavski univerzi, v
mestu ob Savinji pa je bil tudi
sekretar Socialistične zveze.
Kmalu je odšel v diplomat-
sko službo ter bil kulturni ata-
še jugoslovanskega veleposla-
ništva v Parizu ter vicekonzul
v Ziirichu. V samostojni Slo-
veniji ga je zunanji minister
Dimitrij Rupel povabil v mini-
strstvo, kjer je vodil službo za
stike z javnostjo, leta 1994 je
postal pooblaščeni minister
slovenskega veleposlaništva v
Moskvi, nato pa bil v ministrs-
tvu vodja sektorja za sosednje
države. Lani februarja so ga
imenovan za namestnika ge-
neralnega direktorja izvršne-
ga sekretariata šestnajstih dr-
žav Srednjeevropske pobude s
sedežem v Trstu (na ravni ve-
leposlanika), kjer trenutno ži-
vi. V tem tednu bo zastopal
omenjeno pobudo v okviru
OVSE v Pragi, na ekonom-
skem forumu.
Anton Rupnik je delal več
kot dve desetletji v Delovi hi-
ši, kjer je bil urednik rubrik
dnevnika Delo ter glavni ured-
nik politično kritičnega tedni-
ka Teleks. Med njegovimi
knjigami sta vzbudila poseb-
no pozornost politična portre-
ta Švice in Nemčije (Čarobna
formula CH ter V znamenju
D), tik pred izidom je podob-
na knjiga o Rusiji (z naslovom
Tretji Rim). Rupnik je bil na-
mreč med drugim Delov dopi-
snik iz Bonna ter dvakrat tudi
iz Moskve: najprej v času pe-
restrojke in Černobila ter med
razpadom Sovjetske zveze.
Stalno bivališče ima v Ljub-
ljani, počitniško hišico v so-
progini Vipavski dolini, kore-
nine v Lašah pri Mestinju.
Njegov oče biva v šmarskem
upokojenskem domu, v Lašah
pa kmetuje njegov brat Viktor
Rupnik, eden od štirih Rupni-
kovih otrok.
V Mestinju je bila rojena
tudi upoštevana novinarka ra-
dia Slovenija Meta Vajgl (z
dekliškim priimkom Smeh).
Družina dolgoletnega šmar-
skega šolskega upravitelja se
je kmalu preselila v Šentvid
pri Planini ter nato na Teharje.
S starši, s sestro Alenko Koželj
(celjsko zborovodkinjo) in
bratom Vladom Smehom-He-
cijem (pokojnim i:eljskim ka-
rikaturistom) so bili pozneje
večkrat na počitnicah v Mesti-
nju, kjer je imel stric gostilno
pod Smehovim klancem.
Meta Vajgl je bila najprej
štipendistka predhodnika No-
vega tednika, na radiu Celje pa
ji je urednik Milan Božič kot
gimnazijki povsem zaupal pri-
ložnostno vodenje programa.
V Ljubljani je bila študentka
prve generacije novinarstva,
skupaj z Nino Komparič, Jure-
tom Pengovom, Juretom Kra-
šovcem in drugimi znanimi
imeni. V Ljubljani je takoj za-
čela delati na nacionalnem ra-
diu, kjer je bilo njeno prvo
redno delovno mesto. Tej ra-
dijski hiši ostaja zvesta vse do
danes. Pokrivala je predvsem
področje notranje poUtike, tu-
di v povezavi z zunanjo ter med
drugim nekaj let dopisovala iz
Nemčije ter ZDA. Poročena je
z Ivom Vajglom, slovenskim
veleposlanikom na Dunaju, ki
je pred tem zastopal Slovenijo
v Stockholmu, bil pa je tudi
znani novinar. Vajglovi živijo v
ljubljanski okolici. Njun sin
Uroš Vajgl, študent ekonomije,
je zelo dejaven v mednarodnih
študentskih organizacijah.
Treba je povedati, da so iz
Mestinja tudi uspešni poslov-
neži. Iz ugledne mestinjske
kmečke družine izvira eden
najuspešnejših slovenskih di-
rektorjev Ivan Ferme, ki živi z
družino na celjski Lavi. Glavni
direktor Etola, tovarne arom in
eteričnih olj, je skoraj desetlet-
je, v tem podjetju pa dela že
trideset let. Delniška družba iz
Škofje vasi je najmočnejši
proizvajalec arom za proi-
zvodnjo razhčnih pijač in za
slaščičarske izdelke, sadnih
pripravkov za jogurte ter dišav
za detergentsko in milno-koz-
metično industrijo na celot-
nem prostoru bivše države ter
tudi širše. Tri četrtine proi-
zvodnje izvozijo, njihove del-
nice so na borzi trdno zasidra-
ne, v podjetju z 200 zaposleni-
mi pa imajo nadpovprečne pla-
če. Direktor Etola je večkrat v
domačih krajih, od koder ima
lepe spomine na starše, ki so
imeli sedem otrok. Fermetovi
bratje in sestre živijo v krajih
od Celja do Rogaške Slatine in
Slovenske Bistrice ter so tudi
uspešni. Ivan Ferme je živel v
Mestinju do konca študija na
ljubljanski ekonomski fakulte-
ti, ko se je najprej zaposlil v
štorski železarni.
V Lašah pri Mestinju živi
poslovnež Franc Jager, last-
nik trgovsko-gostinskega pod-
jetja Jagros, ki je nekoč delal v
Petrolu in Hmezadu. V podjet-
ju s petdesetimi zaposlenimi,
ki je med najhitreje rastočimi
slovenskimi podjetji, bodo
prihodnji mesec slavih 10-let-
nico obstoja. Družinsko pod-
jetje, v katerem so zaposleni
tudi Jagrova soproga Marija
ter sinova Aleš in Boštjan, J
manjšo blagovnico ter živj).
diskont v Rogaški Slatini/
mopostrežbi v Kostrivnici
na Grobelnem, supermarke
šentjurskem Hruševcu in
varno v Šmarju. Trenutno
čenjajo z gradnjo velike živj
sko-tekstilne blagovnice v f
žišču v Rogaški Slatini. Fran
Jager je bil na zadnjih volitvj
županski kandidat ter je
Šmarju občinski svetnik.
Med znanimi gospodarstvi
niki iz Mestinja je tudi tai
živeči Stanko Gobec, eden c
ustanoviteljev prednika dana
njega Vitala Mestinje, podjetj
Sad-sok (skupaj s publicistoi
Aleksandrom Videčnikom j
Mozirja, ki je bil takrat zapj
slen v šmarski občinski sta?
bi). Podjetje, ki je začelo delo
vati v Kostrivnici v začetti
šestdesetih let, se je 1. 1969^
stalno preselilo v Mestinje. Pi
koncu podžupanske funkcije
Šmarju je bil Gobec nekaj 1(
direktor Sad-soka, nakar je di
desetletji delal v Etolu, od ko
der se je pred petimi leti upo
kojil kot svetovalec direktorji
Diplomirani inženir agroni
mije je bil vrsto let tudi pre
sednik KS Mestinje.
V Sad-soku so začeli z 2
zaposlenimi, danes jih je v \
talu 65. Uspešni Vital, ki slo
po sokovih blagovne znaml
Frupi, od predlani sodeluje
Pivovarno Laško, ki je posta
45-odstotni lastnik tega poi
jetja. Tako bodo delničarji Vi
tala v prihodnjih tednih prejel
prve dividende in to kot prvin
območju bivše šmarske obfl
ne. Podjetje vodi direktor Zvo
ne Murgelj iz Šmarja pri Jei
šah, ki izvira iz Rogaške Slati
ne ter je nekaj let živel v Prista
vi pri Mestinju. V prostem &
su, ki ga ni veliko, je navdušei
igralec golfa. Tako je v okviri
Golf kluba A dejaven tudi pi
izgradnji golf igrišča v Olimju
ki bo oživelo prihodnje leto.,
BRANE JERANKO
Anton Rupnik
Ivan Ferme
Franc Jager
Zvone Murgelj
Št. 21.-27. maj 1999