Pomen PIK3CA aktivirajočih mutacij za izid bolezni pri bolnicah z invazivnim lobularnim karcinomom dojke, zdravljenih z dopolnilno endokrino terapijo
Domen Ribnikar1, Valentina Jerič Horvat1, Ivica Ratoša1, Zachary W Veitch2, Biljana Grčar Kuzmanov1, Srdjan Novakovic1, Erik Langerholc3, Maja Pohar Perme3, Eitan Amir4, Boštjan Šeruga1
1	Onkološki inštitut Ljubljana
2	Division of Medical Oncology and Hematology, Royal Victoria Hospital, Bariie, Ontario, Kanada
3	Inštitut za biostatistiko in informatiko, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani
4	Division of Medical Oncology and Hematology, University of Toronto and Princess Margaret Cancer Centre, Toronto, Kanada
Ozadje: Invazivni lobularni karcinom (ILC) je drugi najpogostejši histološki podtip raka dojke. Podatki kažejo, da je pri okoli 40 % bolnic z zgodnjim ILC prisotna genska alteracija v PIK3CA-PTEN-AKT1 signalni poti. Ni jasno, kakšen je pomen PIK3CA aktivirajoče mutacije za prognozo in učinkovitost dopolnilne sistemske endokrine terapije (ET) pri bolnicah z zgodnjim ILC dojke.
Metode: V raziskavo smo vključili 365 bolnic z operabilnim ILC dojke, ki so bile zdravljene na Onkološkem inštitutu Ljubljana med letoma 2003 in 2008. Iz popisov bolnic smo zbrali klinično-patološke parametre, vrsto prejete dopolnilne sistemske terapije in podatke o izidu bolezni (preživetje brez oddaljenega razsoja (PBOR) in celokupno preživetje (CP)). Z metodo PCR smo vsem bolnicam določili PIK3CA mutacijski status v primarnem tumorju. Preživetje bolnic s PIK3CA mutacijo smo primerjali s preživetjem bolnic brez PIK3CA mutacije s pomočjo Kaplan-Meierjeve analize preživetja. Povezavo med PIK-3CA mutacijskim statusom, ET in preživetjem smo analizirali s Coxovim modelom. Učinek sistemske ET na OBP in CP je bil analiziran s pomočjo dveh modelov: z enostavnim modelom, ki ni vključeval nobenega izmed klasičnih prognostičnih dejavnikov razen starosti, in multivariatnim modelom, ki je vključeval vse pomembne klasične prognostične dejavnike.
Rezultati: Srednja starost bolnic je bila 62,8 let in srednji čas opazovanja 10,8 let. Srednja velikost tumorja je bila 20,5 mm, večina bolnic je imela negativne pazdušne bezgavke. PIK3CA aktivirajoča mutacija je bila prisotna pri 164 (45 %) bolnicah. 340 (93 %) bolnic je prejelo ET bodisi s tamoksifenom, zaviralci aromataze ali obojim, 91 (25 %) bolnic je prejelo kemoterapijo (KT) in ET in samo 13 (3,6 %) bolnic je prejelo le KT. Prisotnost PIK3CA aktivirajoče mutacije ni bila statistično značilno povezana z različnim potekom bolezni (p=0,35 za PBOR in p=0,42 za CP). Pri bolnicah s PIK3CA aktivirajočo mutacijo je vsako leto zdravljenja s tamoksifenom oz. z zaviralcem aromataze znižalo tveganje za smrt za 27 % oziroma 21 % v primerjavi z bolnicami s PIK3CA aktivirajočo mutacijo, ki niso prejele ET. Vrsta in čas trajanja prejemanja ET
115
nista imela pomembnega vpliva na PBOR, vendar pa je podaljšana ET imela ugoden vpliv na CP.
Zaključki: Prognoza bolnic z zgodnjim ILC dojke, ki imajo v primarnem tumorju prisotno aktivirajočo PIK3CA mutacijo, se ne razlikuje od prognoze bolnic, ki te mutacije nimajo. Pri teh bolnicah je učinkovitost tamoksifena primerljiva z učinkovitostjo zaviralcev aromataze. Podaljšana ET bi lahko pomembno izboljšala CP pri bolnicah s PIK3CA aktivirajočo mutacijo.
116